The Oldest and Most Popular Slovenian Newspaper in United States of America.
AMERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico injpesnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE^VMOHORJA V CH1CAGL _ ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.) "CHTCAGQ, ILL., SOBOTA, 27. DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER 27, 1930.
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
SEDEM STANOVALCEV V GOREČI HIŠI NAŠLO SMRT.— EDEN SE REŠIL S SKOKOM IZ DRUGEGA NAD-
IZREDNA KOKOŠ
STROP JA.
Chicago, 111. — Požar, ki ni napravil velike materijalne škode, in se jo računa na o-krog $5000, pač pa je zahteval sedem človeških žrtev, je izbruhnil na božični dan zjutraj v hiši na 807 Schrage St., Whiting, Ind. Ogenj se je najprej pojavil na stopnjicah, ki vodijo v drugo nadstropje, in domneva se, da ga je povzročila cigareta, ki jo je kak moški vrgel proč. V drugem nadstropju je stanovalo osem moških v najetih sobah. Hiša je bila namreč takozvani "rooming house". Ogenj se je moral zelo naglo razširiti, kajti samo eden izmed vseh osmerih prebivalcev ga je še pravočasno zapazil in se rešil s tem, da je iz drugega nadstropja skočil na cementna tla ter nato s kričanjem opozoril v prvem nadstropju živečo družino gospodarja hiše, Fr. Zvomar, da so na ogenj postali pozorni.
Ostali stanovalci v drugem nadstropju so vsi našli, smrt gorečem poslopju. Preiskava je dognala, da šo bili štirje zadušeni v posteljah, dočim so trije skušali po stopnjicah zbežati, a jih je istotako ogenj ujel. Imena mrtvih so: Jos. Lucic, 49 let, in njegov brat John Lucic, 34; Max Stepich, 63 let; Jos. Bebek, 48; Viktor Mihevc, 53 let; Thos. Kuse-.vich, 55 let, in Nick Flemick, 40 let. Tisti, ki je bil tako srečen, da se je s skokom rešil, je bil 37letni Luka Lovernich.
ŠE O SPORU MED KRALJEVO DVOJICO
Bukarešta,. Rumunija.— Nedavno je bilo poročano, da namerava ločena žena kralja Karla, princesinja Helena, stalno zapustiti deželo, kar je bila tudi Karlova želja. Kakor pa se zdaj govori, je Helena izpremenila svoj načrt. Zahtevala je namreč, da bi šel z njo v inozemstvo tudi sin Mihael, prestolonaslednik, k
čemer pa Kari ni pristal, in tako se je Helena odločila, da bo ostala v deželi, toda kot privatna oseba. Povabljena tudi ni bila na božično domačo zabavo, katero je kralj priredil za člane svoje družine. Baje je s Karlom v sporu tudi njegova mati, bivša kraljica Marija.
-o-
THOMPSON ODSTRANJA NASPROTNIKE
Chicago, 111. — Zupan Thompson bi bil rad še enkrat, v četrtič, izvoljen na svoje mesto. Ve pa, da je med mestnimi uslužbenci mnogo takih, kateri so nasprotni njegovi administraciji in ki bi storili vse prej,, kakor pa ga podpirali pri njegovi kandidaturi. Zupan ima moč, in te moči se Thompson poslužuje v polfli meri. Izdal je ukaz, da se.pdpuste iz mestne službe vsi tjsti, ki niso njegovi prijatelji. Najprej velja ta ukaz za uradnike pri mestnem šolskem svetu, raztegnil se bo tudi na druge oddelke.
BOŽIČ
V_RUSIJl
Ruski brezbožniki so se posluževali najbolj sUrovih metod, da na božični praznik zasramujejo in smešijo vero.
o—
Riga, Latvija. —- Ruski bolj-ševiki so zadnje božične praznike uporabili za zopetno lju-to protiversko propagando. Sicer je prepovedano v Rusiji praznovati božič, a letos je komunistična stranka namenoma določila ta dan za praznik, a ne za božični praznik, marveč praznik v spomin obletnice revolucije leta 1905, v kateri • je-bilo pobitih na. tisoče Judov. Na ta praznik so bila določena zborovanja in razne gledališke predstave, ki pa so imele edini namen, osmešiti religijo in vero v Kristusa. Predavanja so se vršila v tem smislu v delavskih klubih in poseben program je bil prirejen za šolsko mladino.
Obenem je bilo otrokom po-verjeno špijonsko opravilo, naj pazijo na starše, ali bodo na kak način praznovali ta praznik v božičnem duhu, in ali bodo razdajali kaka božična darila, ter jih naj riazrianijo. Edino darilo, ki se je smelo podariti, so bile brezbožne knjige in pamfleti, ki jih je založila državna tiskarna.
Klovni po cirkusih so dobili ukaz, da se morajo obleči v duhovniška oblačila in predstavljati pijane duhovnike. Tako opremljeni so priredili predstavo v posebnih protiver-skih karnivalih. Trgovcem je razpisana posebna nagrada, ki jo dobi tisti, ki bo s svojo izložbo v oknih najbolj osmešil "legendo o Kristusu".
KAJ NAPRAVIJO GOVORICE
V Nashville, Tenn.,	živi "čikica", ki ima to posebnost, da
je izredno muzikalična	in rada poje. Na sliki jo vidimo z
njeno gospodarico, Mrs.	J. M. Peebles, katera spremlja njeno petje na klavirju.
New York. N. Y. — Tukajšnja velika banka The Chelsea Bank and Trust Co. je bila prisiljena, zapreti svoj glavni u-rad, kakor tudi svojih šest po-dx*užnic, ker so pričeli vložniki nenadoma dvigati denar v tako velikem številu, da je bil ogrožan obstoj banke. Dokazano je, da so razni elementi širili govorice, da je banka na slabih nogah in so s tem povzročili strah med vložniki. Dve osebi, ki ste širili govorice, ste aretirani.
DUNAJ VABI LIGO NARODOV
Dunaj želi postati sedež zveze narodov.
Pariz, Francija. — Že pred nekaj časom je bilo poročano, da namerava Liga narodov premestiti svoj sedež iz Genove v kako drugo mesto. Av-^ strija bi zelo rada videla, da bi se ta sedež prenesel v nje glavno mesto, Dunaj, in je za dosego tega napravila prvi korak. Dunajski župan v zvezi z avstrijskim društvom zveze narodov je poslal na svet Lige narodov povabilo, naj se vrši nameravana razorožitvena konferenca v letu 1932 na Dunaju, češ, da je Genova premajhna, da bi mogla spraviti pod streho kakih 5000 članov osobja različnih delegacij. --o—-
PRAKTIČNA DARILA V NEMČIJI
Obubožanost prebivalstva se
opazi v Nemčiji.
Berlin, Nemčija. — Sploš na obubožanost v Nemčiji se je zlasti opazila pri nakupovanju daril za božične praznike. Dočim so preteklo leto ljudje še pridno posegali po luksuz nih predmetih, je letos pri iz biranju daril prevladoval ozir na praktičnost in na varčnost. Za lanski božič so otroci dobivali v dar elektr. vlake in ble steče punčke; letošnja darila so obstojala v igračah po peniju. Kako Nemci varčujejo se vidi iz tega, ker moški v veliki večini kupujejo tako blago za obleko, ki se da obrniti na drugo stran, kadar je na eni strani obnošeno.
KRIZEMSVETA
—	Pariz, Francija. — Kakor prihaja poročilo iz Grške, je tamkajšnje poljedelsko mi-nisterstvo prepovedalo uvažanje nerazkuženega bombažnega semena, da s tem prepreči, da bi se s semenom ne uvozili tudi škodljivi zajedavci.
—	St. L)uis, Mo. — Prebivalstvo južnega dela tega mesta je bilo pretekli torek prestrašeno vsled potresnega sunka, ki ga je občutilo, in ki je trajal eno minuto. Napravil ni nikake škode.
—	Quebec, Kanada. — Več sto otrok so rešile nune pred požarom, ki je izbruhnil v sirotišnici sv. Damijana in ki se je razširil, predno je dospela pomoč.
—	Bukarešta, Rumunija. Kralju Karlu je prišla smrt na pomoč in ga je rešila enega najhujših njegovih političnih nasprotnikov. Nenadoma je1 namreč umrl v 62 letu starosti V. Bratianu, vodja liberalne stranke, ki je neizprosno nastopal proti monarhiji.
— Dunaj, Avstrija. — Iz Turčije se poroča, da je nevarno zbolel Leon Trotzky, bivši ruski revolucijonarni voditelj, tovariš Lenina, katerega pa jfe Stalin v letu 1928 poslal V pregnanstvo v Turčijo.
Iz Jisgoslavife.
SLOVENSKI RUDARJI V FRANCIJI ZA DOMOVINO. — VELIKA POŽARNA NESREČA PRI SV. JURIJU. — SMRTNA KOSA. — NEZGODE, NESREČE IN DRUGE VESTI.
NOVO ŠTETJE BREZPOSEL-,	NIH
Chicago, 111. — Na pobudo predsednika Hooverja je odre-v 20. največjih ameriških dvajsetih največjih ameriških mestih vršilo ponovno popisovanje brezposelnih, ki se bo pričelo 15. januarja. Med temi mesti bodo poleg New Yor-ka in Chicage tudi Cleveland, Detroit in San Francisco. S tem štetjem se namerava ugotoviti, v koliko se je izpreme-nilo stanje brezposelnosti od zadnjega ljudskega štetja.
BANDITI UBILI DUHOVNIKA
Šangaj, Kitajska. — Semkaj je prispela vest o strahoviti smrti kateri je podlegel kitajski. katoliški duhovnik Marcus Ho pod rokami komunističnih banditov. V novembru je bil duhovnik izgnan iz svojega bivališča v nekem gorskem kraju Hupeh province. Vrnil pa se je, da bi vzel seboj svete posode in oblačila. Tedaj pa so ga banditi zgrabili, ga slekli in krvavo zbičali. Z živim apnom so mu nato izžga-li oči, mu končno zavezali vrv okrog vratu in ga počasi zadušili.
— Teheran, Perzija. — Velikanski roji kobilic so se pojavili v južnem in zapadnem delu Perzije, ki ogrožajo uničiti obsežne pokrajine. Kmetje se boje za svoje zimske žetve.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
INDIJANCI NAPADLI MESTO
Sao Paulo, Brazilija. — Iz! mesta Cardozo prihaja poročilo, "da je bilo žrtev indijanskega napada. Najprej je prišla v mesto mala skupina Indijancev, ki so se prijazno vedli. Kmalu po njenem odhodu pa so navalile na mesto indijanske čete v velikem številu, ki so umorile 21 oseb, tri otroke pa odvedle seboj. Mesto leži daleč od obljudenih človeških bivališč in zato bo preteklo osem dni, predno bodi' mogle dospeti poklicane vojaške čete na lice mesta.
-o-
PORAST BREZPOSELNOSTI V NEMČIJI Berlin, Nemčija. — Število brezposelnih v Nemčiji znaša zdaj skoraj 4 milijone oseb. Samo tekom zadnjih petnajst dni se je to število povečalo za 280,000. Tistih, ki dobivajo državno podporo, je dva milijona in pol.
POLICIJA PRIŠLA NA SLED ROPARJEM
Chicago, 111. — Policijski častnik A. Barry je opazil na ulici neki avto, katerega številka se mu je zdela, da je v zvezi z nekim zločinom. Sledil je avtomobilu in pot ga je pripeljala pred stanovanjsko hišo na 4240 Kenmore Ave. V stanovanju ,je našel oba potnika v avtomobilu, nekega moškega in neko žensko, sedeča v stolu in čitajoča. Ko pa je pogledal naokrog, je opazil v tleh izrezano malo odprtino, pokrito z desko. Ko pa je odprtino pre-iskal, je našel v njej za 85 tisoč dolarjev v vrednostnih papirjih, ki so bili nedavno ukradeni pri raznih bankah. Aretacija je sledila.
Naši v Franciji
Da dajo duška svoji navdušenosti in pokažejo tudi v tujini svojo ljubezen do domovine, so jugoslovanski rudarji na Francoskem priredili zadnjo nedeljo v novembru slovesno jugoslovansko proslavo v Mer-lebachu. Težke so take proslave med tamošnjimi nase-ljenci-rudarji, ker so zelo raztreseni po širni okolici, — Proslavo so organizirala narodna društva: Jugoslov. kolonija, sekcija v Moselle, Jugoslovanska podp. društva v Merleba-chu, L'Hopitalu in Kreuzwal-du in Slovenska delavska društva v Aumeitzu, Audun le Tiche in Bualange. — Prireditev se je izvršila v velikem obsegu s poudarkom všelovan-skega in francosko - jugoslov. zbližanja. Na proslavi so bili številno zastopani Čeh3; Poljski, kakor tudi odlični predstavniki francoskega naroda, med njimi tudi glavni inženir za rudnike. Seveda sta se proslave, ki je sijajno uspela v vsakem oziru, udeležila tudi oba slovenska župnika v Lore ni, gg. Anton Hribar in Jos. Kastelic.
Vlom
Iz Ljutomera poročajo, da so neznani zlikovci vlomili v vinogradsko hišo, last gospoda Schwarza v Gresovčaku. Odnesli so več reči in napravili za več tisoč škode.
Nesreča *
V	Vetrinjski ulici v Mariboru si je 351etni delavec Ivan Kisel j ak pri padcu izpahnil levo nogo.
-o-
Povožen
V	Mariboru je neznan vozi-lec povozil 381etnega hišnega posestnika Maksa Koržeta. Korže ima strto levo nogo pod kolenom.
Velik požar
SLOVENCEM,
FARANOM SV. CIRILA IN METODA V NEW YORKU
New York, N. Y.
Na starega leta dan ob 8. uri zvečer se vrši v naši cerkvi Baragova proslava v spomin na njegov prihod v Ameriko. Povabljen je odličen cerkveni govornik, ki je znan po celi Ameriki. Med cerkvenim opravilom je ko-lekta v kuvertah za Baragov sklad.
Po cerkveni slovesnosti i-mamo v dvorani "Silvestrov večer". Vstopnina je prostovoljna in gre v korist cerkve. Na programu je godba, petje,in šaljivi prizori. Pridite! — Za prepozno kesa-nje ni zdravila. Ako bo dvorana premajhna bomo pa Ribničane poklicali. N.
V Sovjaku pri Sv. Juriju ob Ščavnici je na posestvu Mihaela Herca in Katarine Šijanec nenadoma sredi noči izbi'uhnil požar. Poslopje, ki je bilo deloma leseno, deloma zidano, je tako upepeljeno, da se komaj še opazijo znaki temeljne podlage. Med drugim je zgorelo vse poljsko orodje, 1 krava, 3 prašiči, vsa krma in zraven še nekaj denarja v gotovini. Ker je ravno takrat pihal močan veter, se je vnel tudi blizu stoječi vinski hram posestnika Janeza Kocuvana, tudi iz Sovjaka, in stanovanjska hiša posestnika Janeza Sen-čarja v Sovjaku. Požar je napravil obema občutno škodo — Domnevajo, da je požar zanetila iskra, katero je veter prinesel iz kakega ognjišča in je padla v zraven stoječi list-njak.
Smrtna kosa
V Zeleni jami v Ljubljani je umrl Anton Skofic, železniški sprevodnik v pokoju. — V Liscah pri Celju je umrl Ant. Lenarčič, viničar, star 45 let.
-	V Mariboru je umrla Marija Lorber, nadučiteljeva soproga v pokoju, stara 60 let.
-	V Prezidu je umrla Frančiška Kardiš, okrajna babica.
Konji so se splašili
Pri Sv. Marjeti ob Pesnici so se splašili konji posestniku Janezu Bezjaku. Pri skoku z voza si je Bezjak zlomil desno nogo in si poškodoval roko.
-o-
Vič ne gre pod Ljubljano Na občinski seji na Viču pri Ljubljani je glasovanje za priključitev Viča mestu Ljubljana propadlo za 5 glasov.
-o-
Po ceni meso V Novem mestu so zopet znižali ceno mesa in tako stane sedaj kilogram le 16 Din (približno 30c).
Najdeno mrtvo dete
Pred dnevi so našli za ograjo na vrtu hotelirja Windi-scherja v Kandiji mrtvo novorojeno dete moškega spola. — Dete je bilo zadavljeno ter pokrito s travo in kamenjem. O-rožniki iščejo brezsrčno mater.
Produkcija piva v Sloveniji
V Sloveniji se je napravilo v obeh pivovarnah, v Ljubljani in v Mariboru, letos 115,000 hI piva. V Ljubljani so ga napravili 79,000 hI, v Mariboru pa 36,000 hI. Skupno se je dvignila produkcija za 15,000 hI od lanskega leta.
Nove šole
V Vrbaski banovini se je letos zgradilo 126 novih šol. — Vsekakor lep napredek.
Trije vlomi
V Obrhu pri novomeških Toplicah je neznan tat v zgodnjih jutranjih urah vlomil kar pri treh hišah. Najboljši plen je dobil v hiši posestnika Pe-ciga. Tatu so slišali, a ker je bilo že zjutraj, so mislili, da je vstal kdo domačih.
Nesreča
Marija Kralj je v Zagrebu v Vlaški ulici pripravljala v kuhinji čistilo za parkete. Med tem, ko je vlivala v čistilo benzin, se je isti vnel -in eksplodiral. Ona in hčerka, ki je bila tudi zraven, so dobile nevarne opekline po rokah in obrazu.
Hrastnik
Mladoletna delavca Jaka Krašovec in Franc Gučnik sta prišla nekoliko navskriž. Tedaj je vročekrvni Krašovec naenkrat potegnil nož iz žepa in z njim sunil Gučka nevarno v trebuh.
J/
Stran 2 "
AMERlKANSKI SLOVENEC
Sobota, 27. decembra 1930
AMERlKANSKI SLOVENEC
|Pm in najstarejši slovenski
k	list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izhaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: |849 W. 22nd St., Chicago, III. Jelefon: CANAL 0098
Naročnina;
Za celo leto.......................................$5.00
Za pol leta .........................................2.50
Za četrt leta ...................................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ......................................$6.00
Za pol leta ....................................... 3.00
Za četrt leta ...................................... 1-75
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Adress of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year .................................. $5.00
For half a year ................................ 2.50
For three mpnths ............................ 1-50
Chicago, Canada and Europe:
For pne year ....................................$6.00
For half a year ................................ 3.00
For three months ............................ 1-75
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas dočetrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
(J. M. Trunk:
Vlada izjavlja
Gre za šolske zadeve. Naša ustava — Constitution — hi morda največje človeško delo, kakor se od neke strani zatrjuje, ampak veliko in zelo dobro delo je. To se je pokazalo že pri raznih spornih vprašanjih, in se kaže tudi zdaj, kc se je neka struja vrgla na šolsko polje. Kukluksklani so sicer vrlo nečastno skoroda izginili, ampak druge moči so še na delu pri ruvanju zoper sedanji šolski sistem. Framazonstvo posebno južne jurisdikcije, skuša okrepiti svoje pozicije, in okrepilo bi jih, ako bi se jim posrečilo spraviti šole, vse šole, pod vpliv federalnih oblasti. "Federal education", to je bojni klic teh tajnih in ruvarskih sil. Dozdaj so vsi poizkusi zadeli na skalo naše — ustave in se tam razbili. Odnehajo pa ne te sile. Odtod vsaj sporekanja in razprave, ki se sučejc ckoli federiranja šol.
Vlada je podala neko izjavo. Tajnik dr. Wilbur je zapisal nekaj v republikanskem tedniku "Washington", kar se lahko smatra za naziranje vladnih krogov pri federaciji.
Ako so framazoni hoteli podpreti svoja naziranja s tem, da so kazali na — pujske, za katere skrbi federalna vlada potom poljedelskega departmenta, je vlada lahko prešla preko takega "argumenta", ki pač niti kakega horse sensa ne vsebuje, še manj kakega common sensa, ker ie pač — bu-dalost.
Dr. Wilbur poudarja potrebo samosvojstva in odgovornosti v vsaki občini, ako se hoče ohraniti dobre vladanje. "Ljudje rastejo po odgovornosti, in celo tedaj, ko morda pri izpeljavi te odgovornosti delajo poštene napake," meni dr. Wilbur. "Mi nočemo ljudstvo narediti za duševne in intelek-tuelne parasite iz Washingtona. To bi bila najkrajša pot do poloma vsake demokracije." To je dobro.
Vseh naših 48 držav tvori, ker ima vsaka svoje šolske zakone, velikanski laboratorij za poizkušnje. Ako ta ali druga država ne more najti kake primerne politike pri šolskih zadevah, naj se uči iz škode, in naj- začne vse zopet iznova. Naj se ne obrača na — Washington, to je brezupno. To bi podrlo vsako lokalno iniciativo in samozavest, Washington sploh nima pomoči dati.
To bi bilo v smislu naše ustave. Tu pa zadene dr. Wilbur s svojo vladno izjavo na napako, ki se zdi morda malenkostna, pa je zelo važna. Decentralizacija nikakor ni nekaj, kar federalna vlada "da nazaj raznim državam . . ., vsa avtoriteta in odgovornost, ki se more varno dati." Tu je napaka. Federalna vlada ne da ljudstvu ničesar, niti ne more dati državam nobenih pravic in nobene oblasti. Pravice in oblasti, katere ima vlada potom ustave, so le pravice federalne vlade, in jih ne more dati nazaj kaki državni vladi. Glasom iste u-stave so vse pravice, ki niso podeljene po ljudstvu, rezervirane.
To ni ravno malenkost. Prevladuje sicer mnenje, da ima ljudstvo in ima država svojo moč od federalne vlade, in bi se mogle pravice ali razširiti ali pridržati, ampak to mnenje je prav gorostasno. Treba je strogo paziti, kaj in kako vlada izjavlja, ker bi vsako tako tolmačenje pomenilo prikrajšanje ljudskih pravic in ljudske moči.
Klaverna pa je izjava dr. Wilbura glede — izkušnje, kakršno ima federalna vlada baje že skozi dobo sto let in po
petdeset letih znanstvenega študija pri administraciji. Ne ve se, kaj prav za prav dr. Wilbur s tem misli, in hoče s tem povedati.
Ali se je "izkušnja" pričela morda šele leta 1830? Kaj pa Washington, Jefferson, Monroe, Madison in drugi, ki so si morali tudi nekaj izkušenj pridobiti, in vsa dežela je imela hud zapletljaj s Francijo, vojno z Anglijo ... in bi se do leta 1830 ničesar ne bila naučila, nič izkusila?! Enako vzgoja ni mogla postati — znanstvena šele leta 1880, kakor dr. Wilbur trdi, a trdi nekaj, da pač vlada nekaj izjavi, in vladi je na tem, da nekaj pove, malo se pa zmeni za to, kaj pove.

POROČILO DRUŠTVA KRŠČ.
ŽENA IN MATER
La Salle, 111.
Drage mi žene in matere od sv. Roka v La Salle. Ni dolgo tega, kar smo si ustanovile novo društvo za svoj lastni duhovni napredek in za pomoč naši slovenski cerkvi. Prav lepo število naših žen je že pristopilo in se jako dobro počutijo v svojem novem društvu. Sedaj šele prav dobro vidimo, kako potrebno je bilo, da se je to društvo ustanovilo. Kar novo življenje in novo zanimanje je prišlo v naše vrste, odkar imamo to društvo.
Kakšen ugled uživa naše društvo v naselbini in kakšne živahne delavnosti se je lotilo, se je kaj živo pokazalo zadnji teden, ko smo imele svojo prvo prireditev, namreč Card in Bunco Party za cerkev. Ne pomnimo več, kedaj je bila naša dvorana zadnjikrat tako polna kot tisti večer. Temu primeren ie bil tudi dobiček, saj smo mogle izročiti cerkvi celih $126.10. Kaj ne, to je res lepa svota. Ta nepričakovano lep uspeh nas je vse navdal še z večjo korajžo, da woje tako lepo pričeto delo vztrajno nadaljujemo. Rada bi se vsem vsakemu posebej zahvalila za sodelovanje, posebno dekletom, ki so nam pridno pomagale. Srčna hvala.
Zdaj pa želim obrniti se do tistih žen in mater v naši naselbini, ki še niso pristopile v naše društvo. Sama ne vem, zakaj ne. Saj sem prepričana, da bi se v društvu prav tako dobro počutile kakor me druge. Pridite še ve, da nas bo več in da bomo v lepi skupnosti še več storile za vsestranski napredek v naši naselbini.
V nedeljo, 28. decembra, je zopet naša nedelja. Popoldne ob dveh bomo imele v cerkvi kratek stanovski nauk kakor vsak mesec, potem bodo pete božične litanije Matere Božje, pri katerih bo pel celokupni naš pevski zbor, nato bo pa seja v šolski dvorani. Vabim v imenu vsega društva nove članice, da se pridete vpisat. Pri oeji bomo največ govorile o slovesnem sprejemu v cerkvi, ki se bo vršil četrto nedeljo v januarju, in pa o cerkvenem bazarju, ki bo drugi teden me-
seca februarja. Zlasti zavoljo slovesnega sprejema je sedaj pravi čas, da vabimo in dobimo še pred novim letom dosti novih članic.
Pridite torej, žene in matere in Se pridružite nam, ki smo že članice tega lepega društva.
Ivana Bruder, tajnica.
-o-
DRUŠTVENE VESTI IZ WAUKEGANA
No. Chicago-Waukegan, 111.
Zopet je prišel zadnji mesec v letu, ki je najbolj pomemben mesec, posebno za društva, pa naj bodo ta društva Jednotina, ali pa samostojna. Pomemben je ta mesec za to, ker si članstvo v tem mesecu voli svoj novi odbor. Zato je za vsako društvo velikega pomena, če se članstvo udeležuje rednih sej, ali ker je bilo pri rednih sejah bolj slabo zastopano, da se v velikem številu udeleži vsaj letne ali glavne seje. — Volite potem v odbor sposobne osebe, ki bodo tudi sposobni pravilno izvrševati uradniške dolžnosti.
Zato kot predsednik društva Vitezov sv. Jurija apeliram na vse člane gori omenjenega društva, da se udeležite glavne letne seje v nedeljo, dne 28. decembra ob 1:30 popoldne v šolskih prostorih, vsi člani gori omenjenega društva, ker je za izvesti več važnih stvari. — Obenem voščim vsem članom kakor tudi naročnikom tega lista srečno in veselo novo leto.
John Gerčar.
IZ URADA PODRUŽNICE
ŠT. 13 S.Ž.Z.
San Francisco, Cal.
Vsem članicam naše podružnice se naznanja, da radi tega, ker je prvi četrtek v januarju ravno praznik novega leta, ne bomo imele seje prvi četrtek, ampak drugi četrtek v januarju, torej na 8. januarja ob 2. uri popoldne. Zapomnite si to oznanilo. Ako pa pride med tem časom kaka sprememba, vam bom že sporočila.
Ker nismo imele na glavni letni seji .nič zabave, bomo torej imele zabavo na seji dne 8. januarja. Zapomnite si: 8. jan. 1931. — Vsem uradnicam
in članicam SŽZ. želim srečno in veselo novo leto.
Barbara Kramer, tajnica.
--o-
V POMOČ BREZPOSELNIM
Sheboygan, Wis.
V našem mestu se je osnoval odbor, ki bo imel v oskrbi pomoč družinam, ki so radi brezposelnosti prizadete. V ta namen se je začel zbirati fond, ki naj doseže $50,000.00. Ta odbor sestoji iz najbplj odličnih mož našega mesta, kateremu je prideljen še ženski oddelek. Komite bo skušal urediti stanje brezposelnosti. Tistim, kateri delajo polni čas, 3e bq odvzelo nekaj dni ter te dneve zaposlilo one, ki so brez dela. Ravno tako je komite priporočal, da delodajalci pregledajo svojo plačilno listo, in kjer pronajdejo, da so po trije ali štirje od ene družine zaposleni, se naj enega odpusti in njegovo mesto poveri kakemu družinskemu očetu, ki je brez dela. Apelira se tudi na omožene ženske, katerih možje delajo, da to zimo prenehajo z delom in svoje mesto prepustijo možem, ki imajo družino za preživeti in nimajo dela. Tak je torej program tega komiteja, ki si bo prizadeval kolikor mogoče uravnati razmere, ki jih je brezposelnost prinesla.
Temu komiteju je torej prideljen ženski odsek, kateremu načelu je Mrs. Konrad Test-wuide. Ta odsek ima nalogo vzpodbujati ljudi, ki imajo kakšno delo za izvršiti, čakajo pa spomladi, da tako delo, ako je le moč po zimi opraviti, oddajo takoj, da se vsaj za nekaj časa zaposli nekatere izmed brezposelnih. Delo ženskega odseka je tudi, da poiz-vedo, kje se nahajajo družine, ki trpijo vsled slabih časov, da se jim pomaga. V ta komite je bilo imenovanih blizu 200 žena našega mesta. Za slovensko naselbino je bila imenovana Frs. Frank Simonič in jaz.
Ker vemo, da*bo radi brezposelnosti tudi marsikatera naša družina to zimo trpela, in ker je težko vedeti za vse, zato prosimo, da se družine, ki bi rabile pomoči od mesta, obrnejo do Mrs. Simonič ali do mene. Gledale bomo, da se bo pomagalo našim družinam, ki le malokdaj iščejo pomoči, o-pravičene so pa do nje ravno tako kot druge narodnosti.
Lahko nas pokličete na telefon. Mrs. Simonič telefon številka je 4683-W, moja pa 3043-J.	Marie Prisland.
IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 1 S.Ž.Z.
Sheboygan, Wis.
Ker se leto nagiblje h koncu, prav prijazno opozarjamo vse članice, katere kaj dolgujejo na asesmentu, da istega poravnajo do konca leta. Tako se bodo lahko knjige uredile in računi zaključili. Prosimo, da upoštevate to obvestilo. Na zadnji seji je bilo skle-
njeno, da se v spomin štirilet-nice Zveze in naše podružnice daruje sv. maša za žive in mrtve članice. Zato ste vabljene vse, da pridete k prvi sv. maši v nedeljo, dne 28. decembra. Pri tej maši se v molitvi spomnimo tudi onih, ki so šle pred nami v večnost.
Dne 6. januarja pa imamo glavno sejo naše podružnice. Prošene ste vse članice, da za gotovo pridete. Imamo več važnih predlogov za rešiti, kakor tudi volitve odbora, zato naj nobene ne manjka. Po seji bo Party, katerega imajo v o-skrbi naše vešče članice. Vsaka članica pa naj prinese dar v vrednosti 10c.
Celokupnemu članstvu naše podružnice želi srečno in zadovoljno novo leto Odbor.
-o-
BOŽIČNA PRIREDITEV ŠOL-SKE MLADINE
Chicago, III.
Imel sem priliko videti krasno božično prireditev šolske mladine v Chicagi pri sv. Štefanu. Ta lepo uspela prireditev mi je potisnila pero v roko, da potom Amer. Slovenca častitam vsej chicaški šolski mladini pri sv. Štefanu, ker so vse tako izvrstno napravili in tako dovršeno nastopali ter krasno zapeli. — Ob tem tudi častitam vsem slovenskim sta-rišem in voditeljem. Častitam nadalje društvu sv. Štefana, ki se toliko trudi z mladino. Le tako naprej! — Slovenci, \ slogi se da veliko doseči, kar je velikega pomena za vse kar nas je Slovencev. Obenem želim vsem chicaškim Slovencem srečno in veselo novo leto, da bi tudi v novem letu imeli veliko uspeha na društvenem polju. Bog vas živi!
Mountainčan.
SLOVENSKI PEVCI NA KONCERTU CHICAŠKE UNIVERZE
Češki dnevnik "Svornost" iz Chicage prinaša v svoji številki od 7. dec. t. 1. pod naslovom "Slovanski program na univerzi v Chicagi" sledeče:
"Slovanski klub na univerzi v Chicagi je priredil v petek zvečer, 5. decembra t. 1. v 'Mandel Hali' na University Ave. in 57. ul. glasbeni program. Bil je to program izključno slovanske glasbe, ki je bil prirejen pod zaščito 'The International Students' Association of Chicago and Vicinity' (Mednarodno društvo študentov za Chicago in okolico). Na programu so bili zastopani Čehoslovaki, Poljaki, Rusi in Jugoslovani, etc. Obisk koncerta je bil časten in občinstvo je odhajalo zelo zadovoljno nad celim izvajanim programom."
Izmed navedenih Jugoslovanov sta bjla povabljena na sodelovanje koncerta pianistinja in sopranistinja Jeanette Per-danova iz Clevelanda ter o-perni in koncertni pevec iz Ljubljane Svetozar Banovec,
ki se trenutno mudi na koncertni turi po U.S.A.
- Perdanova je izvajala v splošno zadovoljstvo arijo Minke iz slovenske opere "Gorenjski slavček" ter je morala dodati krasni Pavčičev samospev "Pastarica" ki je našel navdušeno priznanje pri navzoči publiki. Nato je dostojno spremljala na pianu tenorista Svetozar Banovca.
Banovec pa je dosegel z arijo iz Puccinijeve opere "La Tosca" toplo priznanje ter je moral dodati prekrasnega "Metuljčka", ki je, kakor vedno, zelo ugajal. V splošnem je bil to jako lep glasbeni večer, na katerem je bila navzoča publika vseh mogočih narodnosti.
Taki nastopi naših umetnikov pred tujerodci so nam Jugoslovanom vsekakor v ponos, ker nas v dostojni umetniški luči predstavljajo tujerodcem, njim samim pa najlepše priznanje za njih odlične sposobnosti.	A. K.
POPRAVEK
Chisholm, Minn.
V dopisu z dne 17. decembra je bilo v tem listu poroča-no: ". . . da tako pomagamo naši blagajni, ki je bolj pod polico". Bodi to v toliko popravljeno, da blagajna še ni pod polico. Pač pa naj se tisti stavek glasi: "Da tako pomagamo naši • blagajni, ki se nahaja bolj na spodnji polici."
S pozdravom,
Annie Trdan.
NOVICE IZ JUŽNE AMERIKE
Kako je v Entre Rios in Parana, nam pove rojak, ki je še letos meseca julija bival v Parana. Pravi, da je v Parana precej Slovencev, ki so pa vsi zaposleni, med tem ko je opaziti po velikih mestih cele trume krepkih delavcev brez dela. Večina rojakov v Parana je zaposlenih pri železnici. — Glede društvenega življenja je med njimi, seveda bolj slabo, ker nimajo sploh nobenega društva. Nimajo pa tudi nobenega plesa ali druge zabave in se bolj držijo gesla, da so prišli v Ameriko delat, ne pa plesat, zabavat in se veselit. Skoro vsak Slovenec ima svojo hišico. S tem je veliko pomagano tudi rojakom, ki slučajno pridejo tja in jim ni treba iskati stanovanja pri tujcih. Največja njihova zabava je, da se tu pa tam zberejo ob nedeljah v slovenski gostilni, se malo pomenijo in zapojo par slovenskih pesmi. Ako bi vsi izseljenci posnemali tako vzgledno življenje, bi ne bilo toliko stoka in jeka po časopisih v teh žalostnih časih. Navadno si naši izseljenci, ki »e nastanijo na deželi, kupijo kos zemlje, katerega, potem na o-broke plačujejo. Postavijo si na zemljišču hišico, prav pri-prosto iz desk in pleha skupaj (Dalje na 3. str.)
BELA SENCA
(Božična dogodbica.)
Skrivnostno kakor starodavna bajka je čepela za vasjo na nizkem griču lesena bajta, last skopuha Cvenkarja, odurnega starca, za katertga ni maral nihče v okolici. Vse noči je gorela v bajti luč, pri kateri je starec prešteval svoje cekine in srebrnike; ob njem pa je stal sam Bog-nasvaruj ter ga je držal s kremplji za ramo.
Marsikdo, ki zatira spomine na preteklost, se jih ne more iznebiti v objemu božičnega večera, ko se slednja misel vrti okrog žalostnih in veselih dogodkov, odigranih v minulem življenju. Tudi skopuh Cvenkar se je ob polnočnem zvonjenju zaglobil v pretekla mladostna leta. Pogledal jo Skozi okno, noč je- bila temna kakor njegova preteklost.
Kakor v zrcalu je videl v
oknu svojo sobo: mizo, klopi, starinsko peč in raskava tla, sem in tja že nagnita in prepe-rela. V kotu pod pečjo je slonela sekira, ki se mu je hipoma zazdela krvava, prav kakor pred mnogimi leti nekega jesenskega večera.
Stresel se je in zamižal v strahu pred spominom, ki mu je oživel v domišljiji. Bilo je pred davnimi leti nekega viharnega večera. Mož, ki je bežal pred nevihto, je pritekel v njegovo kočo in poprosil za prenočišče. "Pri sebi imam mnogo denarja," mu je zaupal, misleč, da govori s poštenjakom. "Ne upam se potovati sam po tujem kraju, bojim se roparjev, ki se skrivajo po samotah."
Zleknil se je po klopi ob peči ter je glasno zasmrčal. Usnja-
to torbo z denarjem si je položil pod glavo, da bo čutil, kadar se jo dotakne nepoštena roka. Z desnico pa je držal v žepu za pištolo.
Cvenkar je bil takrat fant v najlepši mladostni dobi. Zbudila se mu je strast po denarju, želel je obogateti brez posebnega truda in zdaj ga je vabila priložnost. "Ubij ga ter mu vzemi denar!" ga je zapeljevala izkušnjava. "Sam si; nihče ne bo vedel za to dejanje."
Dal se je preslepiti, vzel je sekiro ter ga je lopnil po čelu. Udrihal je toliko časa, dokler ni imel pred sabo mrliča. Izluščil je iz tal desko, pod katero mu je izkopal grob, ter ga je zopel zadelal. Nihče ni slutil, da leži v njegovi sobi mrtvec z razbito lobanjo in da se je Cvenkar polastil'njegovega denarja.
Ko se je naveličal neprijetnih spominov, je vzel izpod
postelje lonec ter ga je poveznil na mizo. Kup srebrnih tolarjev in rumenih cekinov je bleščal ob motni leščerbi, samotarju so se jezili lasje ob rožljanju. Prav tako je stokala žrtev, ko jo je tolkel s sekiro.
Hipoma mu je odrevenela roka ob dragoceni kovini, zdelo se mu je, da je zaškripala deska pod njeg.ovimi nogami — tista deska, pod katero trohni lastnik njegovega plena. In ali se ni istočasno zunaj ob oknu premaknila bela senca, duh umorjenca? Nocoj je prišel — po dolgih letih umora...
"Dvigni desko in poglej moje kosti," mu je zadonelo na ušesa.
"Ne morem," se je Cvenkar uprl. '
"Moraš. Videl boš, kako sem se izpremenih"
"Nisem radoveden. Pozabim naj, kar sem nepremišljeno izvedel."
"Ne boš pozabil. Do zadnjega dihljeja te bom spominjal zverinskega dejanja..."
Silna skrivnostna moč ga je potegnila izza mize ter ga je vrgla na sredo sobe, tja, kjer sta se dotikali deski na prepe-relem tramu. "Vzemi sekiro, zastavi in privzdigni!" mu je velela bela senca. "Nekdaj ti je služila. . ."
"Nikar me ne spominjaj!"
"Poslušaj, sicer te zdrobim v prah in pepel," je rohnela prikazen, ki je pričela rasti skozi okno. Skopuh se ji je u-maknil, strahoma je zgrabil sekiro, zapičil jo je med deski, da sta glasno zahreščali. Slabša se je prelomila z votlim pokom, pod katero je zazevala odprtina človeške velikosti. Njeno dno so pokrivale stroh-njene cunje, izpod njih so štrlele velike bele kosti; lobanja je bila ločena od telesa, še vedno se je poznalo razbito čelo — sledovi smrtnega udar-
ca.
"Vzemi me iz jame," se mu je mrko zarezala.
"Ni dovoljeno motiti mrtvih v večnem spanju."
"Tvoja žrtev zapoveduje," mu je brnelo po ušesih.
Cvenkar je segel po lobanjo ter jo je položil zraven sebe. Gledal jo je z grozo in s trepetom, vsaka koščica mu je pretila z novimi očitki.
Zunaj pod oknom so se pojavile trde stopinje. "Odpri!" ga je pozvala gromka beseda.
"Nocoj je prišel. . ." je zločincu zmanjkalo sape. Vstal je in se stisnil v kot, kjer se je plaho prekrižal.
"Ne skrivaj se, ne boš mi u-šel!" Močna roka je zamajala vrata, tako da se je stresla koča ter jih je vrgla iz tečajev. V sobo je stopil krepak mož s težko okovano palico, katero je zasadil pred skopuha, ob; enem mu je nameril s samokresom.- "Poklekni," mu je za-
povedal. "Čigave so te kosti, lobanja in denar? Govori res-
nico
t"
"Duh — prišel je — umor jeenc — s kaznijo za — pregreho. . ." je zarjul zločinec v silnem strahu.
"Podoben sem mu, kajneda-kakor sin očetu, ki si ga umoril zavoljo denarja. Takrat sem bil še majhen deček, mo" jemu očetu je bilo poverjeno važno opravilo: bogat trgovec mu je zaupal obilno vsoto denarja, da ga izroči njegovim daljnjim sorodnikom. Odšel je, a se ni povrnil — napadel ga je razbojnik, ki ga je oropal in umoril. Tedaj sem se zaro-til, da ne bom miroval prej, dokler ne najdem zločinca ter ga ne povedem v roke pravice. Dorasel sem ter se odpravil na pot, pridružila se mi je bela senca, ki me je spremljala ponoči po nevarnih krajih. Nocoj me je privedla* na grič pred (Dalje na 3. str.)
Sobota, 27. "decembra 1930'
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
BOŽIČ V LEADVILLE
Leadivlle je mesto v državi Colorado in leži od glavnega mesta Denver na jugozapadu v visokih gorah, katerih najvišja je 14,261 čevljev nad morjem. Vrh tega gorskega velikana je pokrit z večnim snegom.
Mesto Leadville je 10,200 čevljev nad morsko gladino in zaradi te višine je Leadville najbolj visoko ležeče mesto na svetu. Dasiravno tako visoko, vendar ima nekaj nad 4000 prebivalcev. V mestu sta dve katoliški fari: irska in slovenska. Mesto je v pretežni večini katoliško, le 1000 je dru-govercev.
V tem mestu sem jaz pasti-roval 18 mesecev, od januarja 1923 do avgusta 1924. — Kmalu po mojem prihodu je lepa slovenska cerkev zgorela. O polnoči med 18. in 19. marcem je izbruhnil cgenj in ob 3. zjutraj je bilo vse končano •— ni bilo več slovenske cerkve sv. Jožefa. Postavili smo novo cerkev, zidano iz opeke in prostorno. 23. decembra leta 1923 jo je slovesno blagoslovil Father Stern, župnik irske cerkve. Azistirala smo mu Father Deatcher, njegov kaplan in jaz. Bral je tudi prvo mašo v novi cerkvi. Popoldne ob 3 je pa Father Stern z dovoljenjem škofovim slovesno posvetil nov zvon, i-.i je tehtal 2000 funtov. Toliko v pojas.ii-lo, da vsak od vas ve nekoliko o mestu Leadville in o slovenski fari ondi.
Božič, ljubka beseda! Doma smo se veselili vsi božičnih praznikov, zlasti svetega večera in sv. maše o polnoči. Tudi tu v Ameriki je Božič nekaj posebnega ne samo nekaj ir-fednega za privatno življenje, ampak tudi v javno življenje sega njegov vpliv.
Štirinajst dni pred Božičem so v Leadville postavili veliko božično smreko bvedi ,Vsa je bila zjutraj in zvečer bajno razsvetljena. Nebroj lucic vsakovrstnih barv jo je di-čilo. A Leadville se ne pripravlja na Jezusovo rojstvo samo z božičnim drevesom — tudi vse prodajalne in hiše morajo biti ozaljšane. Glavne prodajalne so na Harrison. Vse te so se oblekle zunaj in znotraj prazničr o. Od 15. decembra so se kosali,, kdo bo lepše napravil. Vse je prekosil naš rojak Frank Zaitz, ki ima na Harrison dve veiiki prodajalni.
Znotraj in zunaj sta bili prepleteni s smrekovimi venci, z zlatimi in srebrnimi trakovi. V glavni prodajalni je na sre-iii postavil prostoren hlevček z Jezuščkom v jaslicah. Okrog in okrog hlevca so bile visoke gore s snegom pokrite. S teh gora so bile izpeljane ceste in steze, na katerih so se pastirji 5n drugi pomikali v dolino k hlevcu. Ob hlevcu je bilo mnogo ovac in druge živine. Te jaslice in okolica je zavzela
polovico prodajalne. Iz celega mesta so hodili gledat te čudovite jaslice. Župan v Leadville da nagrade $50.00 onemu, ki najlepše okrasi prodajalno. Skoro vsako leto dobi to nagrado Frank Zaitz. Druge prodajalne so tudi polne zelenja, vencev in nebroj rdečih in zelenih električnih lučic razsvetljuje prodajalno in izložbena okna. V sredi teh so pa mične jaslice. •'Zvečer, ko je nastala tema, so zagorele te raznobarvne lučke po prodajalnah in hišah. Videlo se je kot bi bilo vse v zlatu in srebru, kajti lučice so dajale svojo čarobno svetlobo tudi na o-kraske zlate in srebrne.
Ljudje so se kar dren j ali po ulicah zvečer in ogledovali zares čarobno okrašeno in razsvetljeno Harrison ulico. Jaz sem šel vsak večer na Harrison in se nisem mogel nagle-dati te lepote. Ko sem videl to lepoto, sem sklenil tudi v naši novi cerkvi za božični sveti večer nekaj posebnega napraviti. Zmenili smo se z možmi in ti so šli in pripeljali par voz lepih smrek. Te smo postavili okrog velikega oltarja, v prez-biteriju in po cerkvi. Obmetali smo jih z neko rečjo, ki je podobna snegu. Navezali smo zlate in srebrne trakove na nje. Hiteli smo,da je bila električna razsvetljava do Božiča vpeljana. Dvanajst velikih o-bločnic je razsvetljevalo cerkev. Ob stenah smo napeljali mnogo žarnic. Na sveti večer smo pozno v noč delali. Pri Zaitzu so nam napravili hlevček in notri smo dali Jezu-ščka. Okrog in okrog je gorelo veliko vigilnih lučk. Neka kompanija nam je posodila stole in naši ljudje so nam tudi stolov prinesli. Napravili smo 500 sedežev. Ko je bilo vse lepo izvršeno, je ob pol 12. zazvonil zvon in njegov mogočen glas se je razlegal po vsem mestu. Ljudje so cd vseh strani prihajali v cerkev iz mesta, iz bližnjih dolin in hribov. Prihajali pa niso le katoličani, tudi nekatoličani so prišli. Da so vsi v mestu zvedli za našo polnočnico, smo dali nekaj dni pred Božičem v leadvillski dnevnik in smo povabili- na polnočnico vse prebivalce brez izjeme. Cerkev se je tako napolnila, da bi tudi dva ne mogla več v cerkev. Ker so stoli bili že zasedeni 20 minut pred polnočjo, so morali drugi stati po sredi cerkve in na straneh. Ko je bila ura 12, so zagorele vse luči in na koru so zapeli Sveta noč, blažena noč. Nekaj minut po polnoči sem pristopil k altarju in sem prvikrat bral sv. mašo v novi cerkvi. Vsem navzočim in tudi meni so prišle solze v oči, ker nam je vsem stopila pred oči ona grozna noč, ko nam je ogenj uniči! cerkev. In danes na ta sveti večer, je pa že dovršena in tako okrašena kot nevesta, ki čaka na ženina. Približal
se je oni sveti trenutek, ko se bo rodil vnovič Jezus Kristus in bo v jaslice na oltar položen od mašnikovih rok. Vsi, tudi nekatoličani, so pokleknili in pričakovali Jezusovega prihoda. Ko sem ga povzdignil in položil na oltar, zapel je zvon in je vsemu mestu naznanjal, da se je že Zveličal' rodil in da že med nami prebiva. Kaj ne, pretresljivo za vsakega? A Jezus ni bil zadovoljen le, da se je rodil le na oltarju, On je hotel biti rojen tudi v srcih onih, ki so bili v cerkvi. Par sto je prejelo Jezusa v sv. obhajilu. Po maši je bila zahvalna pesem Te Deum in z zahvalo Bogu za Zveličar-jevo rojstvo smo končali prelepo slovesnost.
Vsi so rekli, da tako še nikdar niso praznovali rojstva Jezusa Zveličarja kot so ga 25. decembra 1. 1923. Samo to omenim, da je v škofiji Denver prepovedana polnočnica, nam jo je škof izredno dovolil, ker je bila nova cerkev nekaj dni pred Božičem popolnoma dovršena.
P. Alfonz M. Miklavčič.
SADJE BREZ PEŠK
Slive, marelice, črešnje itd. imajo v sočnem mesu trdo peško, kjer je shranjeno semensko zrno. Peška pa nas zelo moti, ko sadje uživamo, ali pa če ga predelavamo. Tako so ljudje že zdavnaj začeli misliti na to, kako bi si vzgojili sadje brez pešk.
Prvi taki poskusi so se posrečili svetovnoznanemu sadjarju Lutru Burbunku v Kaliforniji. Ta je dobil iz Francije sadilko neke zelo stare slive, ki je rodila plodove brez pešk. Zakaj — tega ni vedel nihče. Burbunk je to sadiko gojil in dosegel je v teku časa res ugoden uspeh. Ni pa poznal še vzroka za svoj rezultat.
Nedavno pa je objavil " znanstvenem listu "Kosmo" dr. Ernst Sehrwald članek, kjer pripoveduje, da so nemški vrtnarji poznali skrivnost sadja brez pešk že pred 100 leti. Mlada drevesca so namreč preklali in odstranili iz drevesa stržen, potem pa so oba dela " _:et zložili in zamazali z drevesnim voskom in ovili z ovo-jetn, da se je drevo zopet za-rastlo. V Nemčiji bodo poskusili to metodo poživiti s sodelovanjem raznih znanstvenih ustanov.
^'lUiMiiiMinmiiiniiiinNiiiiniinnniiiiminnMiiiiuniiniiiiiiiii J: Rojakom se priporoča
FRANK ERMENC
Funeral Director and Embalmer
EDINI SLOVENSKI POGREBNIK
V MILWAUKEE, WIS. _
401 Grove Street.
Phone Hanover 876 ............................................................
PRAVI PRIJATELJ
v slabih časih je hranilna vloga v sigurni banki
!Z SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani.)
zbito, katero potem po priliki izboljšujejo. Zraven hišice si ogradijo vrt, ki jim daje dovolj zelenjave in sočivja za vse domače potrebe. Nekateri, ki si kupijo večje kose zemlje, si uredijo tudi sadovnjak, ker sadje jako dobro uspeva. Tako si uredijo svoje družinsko življenje, ki je domače, priprosto, a zato n^boljše in najprijaznejše. Ko človek pride v tako hišo, h taki družini, se počutiš kakor doma v domovini. Edino govorica otrok ti razodene, da nisi doma, da si daleč daleč od domovine.
S. T.
ROJENA ŠKOTINJA JE SPISALA KRASNO KNJIGO O LEPI SLOVENIJI
Iz Ljubljane smo prejeli lepo pismo škotske profesorice na univerzi, Mrs. F .S. Cope-land, ki je znana tudi mnogim ameriškim Slovencem, ki obiskujejo staro domovino. Mrs. Copeland nam piše: "Cenjeno uredništvo! Prav gotova sem, da vas zanima domovina vaših očetov. Je to v resnici krasna dežela s prekrasnimi gorami. Jaz nisem Slovenka, kajti prihajam iz Škotske, in se nahajam tu, da učim angleščino na ljubljanski univerzi. Tu sem vzljubila mesto, ljudi in deželo, dokler nisem čutila, da te ljubezni ne morem več držati sama za sebe, pač pa bi jo rada razposlala na vse strani, da bi jo vsakdo čutil. In začela sem pisati o življenju v Sloveniji, in dognala sem, da so ljudje z velikim veseljem čita-la. Več let sem zbirala svoje najboljše črtice o Sloveniji in jih spravila v malo knjigo. In letos sem dobila tudi slovenskega umetnika Mr. Edo Držaj, ki se popolnoma strinja z mojimi idejami, in ki je preskrb el knjigo s skicami in risbami, tako da je bolj privlačna in sicer že na prvi pogled tudi za onega, ki še nikdar ni videl Slovenije. Prepričana sem, da bo knjiga ugajala tudi ameriškim Slovencem in njih ameriškim prijateljem. Knjigo tiska Mercury Press v Londonu. Izšla bo v decembru letos, in povzročilo se je vse potrebno, da se bo knjiga prodajala tudi v
Ameriki. Cena bo §1.00. Naslov knjigi je: "Beautiful Mountains". Gotovo smo ameriški Slovenci veseli take knjige in bomo preskrbeli, da se je čim več proda. Zlasti bi pa priporočali staršem,da knjigo nabavijo za svojo mladino, ki ni videla še domovine svojih očetov in mater. Mladina bo gotovo z zanimanjem čitala opis krajev, kjer so bili rojeni njih
starši.
iT...
M
Širom Jugoslavije
Zlat zaklad
Pri podiranju neke stare hiše v Belgradu, katero je močno poškodovala granata med vojno, so našli delavci cel kup starih zlatih dukatov, katere so prodali in si privoščili pojedino.	* s®
Okradena na vlaku
Frančiška Oblak iz Grahovega pri Cerknici se je z vlakom peljala z Rakeka v Ljubljano. Med potjo ji je bila u-kradena hranilna knjižica za 18,000 Din in nekaj tisoč denarja.
-o-
Proslava
Na tih a lep način so v Kranju proslavili 130ietnico rojstva slovenskega pesnika Fr. Prešerna. Zbrali so se ob grobu, na katerega so položili vence. Na sporedu so bile tudi deklamacije njegovih pesmi in govori.
Najdeno truplo
Po štirih tednih so šele našli truplo štiriletnega Zvonka Štefeta iz Kranja, katerega je Sava odnesla dne 6. novembra. Truplo so našli pri D. M. v Polju.
DRAGOCENA POŠILJATEV
V Londonu se bo vršila meseca januarja 1931 mednarodna umetnostna razstava, na katero je poslal tudi perzijski šah iz svoje zakladnice predmete neprecenljive vrednosti. Dragocenosti so poslali v London po zračni poti, ker je zaradi roparskih tolp vsak drug prevoz v Perziji nevaren. Takih dragocenih redkosti je bila komaj kdaj deležna kaka razstava na svetu. Med predmeti so čudovito lepe tapete, slikarije, kipi itd. Ni pa še znano, če je šah poslal tudi sve-tovnoslavni globus, ki je okrašen z neštetimi dragulji in gs cenijo na $6,000,000.
-o-
Kdor se brani časopisa, ta se brani znanja in to v lastno škodo.
UČBENIK ANGLEŠKEGA
JEZIKA
Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR
POSEBNO POGLAVJE O AMERIŠKI ANGLEŠČINI
Knjiga je delo prof. MULAČEKA, ki je živel dolgo let v Ameriki.
295 strani.
CENA $1.25.
Knjigarna AMER. SLOVENCA
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
BELA SENCA
(Nadaljevanje z 2. str.)
kočo, kjer se je ustavila kakor potnik, kadar pride do smotra. Opazil sem te skozi okno ob telesnih ostankih u-morjenca."
"Ne vem, kdo je bil, ki sem ga umoril pred mnogimi leti...' je priznal, šklepetaje z zobmi.
"Pokaži mi njegovo potno torbo."
Skopuh je privzdignil desko, izpod katere je potegnil usnja-to torbo z močnim jermenom.
/Nisem se motil, torba je mojega očeta!" je vskliknil maščevalec.
"Obžalujem svoje dejanje, nikar me ne umori. . ."
"Iztegni roke, gorje ti, ako se boš drznil, braniti se!"
Pohlevno mu je ponudil roke, katere je' objela močna veriga iz potnikove torbe. Prsti so mu na koncih postali višnjevi, črna kri mu je pogledala izza nohtov. Mož je vzel o-četovo torbo, spravil je vanjo denar s skopuhove mize ter si jo je'pripel okrog pasu. j "Pojdiva!" je pomignil mo-! rilcu.
1 "Kam?" se je prestrašil ter se ni hotel premakniti.
"Pred sodišče po plačilo," je zagrmel ter ga je šiloma potegnil za seboj.
Morilec se je moral vdati; sklonil je glavo ter mu sledil in s težkimi koraki. . .
Srečen zakon. — Moja žena je zelo skrbna zame, vsak večer me takoj sezuje.
—	Ko prideš iz pisarne?
—	Ne, ko hočem iti še enkrat z doma.
KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE
A, F, WARHANIK
zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin.
2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL.
K ASP AR AMERICAN STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE	CHICAGO, ILLINOIS
Družinska pratika
ZA LETO 1931.
je še na razpolago
Letošnjo "Družinsko Pratiko" krasi več zelo lepih pokrajinskih in osebnih slik. — Zlasti zanimivo je vremensko prerokovanje. — Polna humorja je zgodba o županu. — Zanimivi so pregovori. — Najbolj interesantne so pa uganke. — Takih še nikdar niste slišali, kakor so v letošnji Družinski Pratiki. Samo te so vredne, da takoj pišete po Družinsko Pratiko, ki stane s poštnino vred
20 CENTOV.
Naroča se pri:
KNJIGARNA
AMER. SLOVENEC
1849 West 22nd Street,
CHICAGO, ILL.
Zastopniki in razpečevale!, naj takoj prijavijo, koliko jih letos želijo.
NAJBOLJ MODERNI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V MILWAUKEE
JOHN R. JELENC
827 So. 2nd St. (poprej 347 Reed St.)
(V ZVEZI Z W. J. GKONEWALDU)
Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. Organ Service.
Pokličite telefoft:
Hanover 4497	Kilbourn 1644
V uradu	Na domu
POSTAVNE LISTINE
za tu in stari kraj vam napravi
Anton F. Kozleuchar
— JAVNI NOTAR —
TISKARNA
vstopnice, plakate, pravila, listine, pisemske papirje, kuverte in drugo, vam najceneje napravi ANTON F. KOZLEUCHAR 419 — 51st Avenue,	West Allis, Wi«.

NAZNANILO!
Prejeli smo
MOHORJEVE KNJIGE
ZA LETO 1931.
Zbirka vsebuje sledeče knjige:
1.	Koledar za leto 1931.
2.	Slovenske večernice, 83. zvezek.
3.	Zgodovina slovenskega naroda, 9. zvezek.
4.	Zajedavci.
5.	Mati.
6.	Življenje svetnikov, 7.
zvezek.
Cena za vseh 6 knjig skupaj je s poštnino vred:
$1.25
Naročili smo jih le omejeno število, zato kdor jih želi, naj takoj piše po nje na:
Knjigarna Amer. Slovenec
1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 27. decembra 1930
IMHlBIIIIIMIMIlillMIllllBM^
£
■
1
SIR H. RIDER-HAGGARD:
Hči cesaija Montezume
ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec

Zbranim ni bilo treba pretehtavati in premišljevati; dasi se je res da imenovalo več imen, so se vsi zavedali, da je bil med njimi samo eden, kateri je bil po svojem rojstvu, svoji srčnosti in plemenitaštvu duha sposoben in zmožen, da bi bil v teh hudih časih kos nadlogam anahuaškega ljudstva. In ta mož je bil Guatemok, moj prijatelj in pobratim, nečak zadnjih dveh cesarjev in soprog sestre moje žene, Mont^zumove hčere Tekuičpo. Vsi so se zavedali, pravim, samo eden ne, namreč, čudno, Guatemok sam; ko sva namreč skupaj šla na zbor, mi je imenoval dva druga kneza rekoč, da bo brezdvoma samo med njima mogoče izbirati.
Veličasten, svečan prizor je bil ta sestanek štirih velikašev, ki so bili volilci, oblečeni v sijajna oblačila, in nižje "potrdilne zbornice treh sto knezov in velikašev, ki so sedeli zunaj kroga, vendar tako daleč, da so slišali vse, kar se je vršilo. Jako slovesna je bila tudi molitev velikega duhovna, kateri je bil v svojem črnem oblačilu videti kakor madež črnila na blestečem zlatu. Molil pa je takole:
"O, bog, ki si vsepovsod in vidiš vse, ti veš, da je naš vladar Kuitlahua odšel k tebi. Položil si ga pod svoje vznožje in tam počiva v večnem počitku. Potoval je po poti, po kateri mora iti vsakdo izmed nas, in je dospel v kraljeva bivališča naših mrtvih, dom večnih senc (duhov). Tam, kjer ga nikdo ne bo nadlegoval, tam se je zazibal v spanje. Njegov kratki trud je končan in, zaznamovan z grehom in tugo, odšel k tebi. Ti si mu dodelil, da je okusil radosti, ne da bi jih pil; sijaj cesarstva je minul pred njegovimi očmi liki hude sanje. S solzami in molitvami do tebe je vzel svoje breme, poln sreče ga je odložil. Kamor so šli njegovi očetje ,tjekaj mu je sledil in se ne more v^č vrniti k nam. Naš ogenj je pepel, naša svetiljka je sreča. Oni, ki so nosili njegov cesarski plašč pred njim, so mu zapustili neznosno pezo vladanja, in on jo zopet zapušča drugemu. Resnično, slaviti in poveličevati bi te moral, ti kralj vseh kraljev, gospodar zvezd, ki stojiš sam, ker si mu vzel tako veliko breme z ramen in s čela krono gorja, poplačujoč mu z mirom za vojsko, s počitkom za trud.
O bog, naše upanje, izberi si sedaj služabnika, ki mu bo sledil, človeka po svojem srcu, ki se-ne bo ne bal ne omahoval, ki bo delal in ne bo utrujen, ki bo vodil tvoje ljudstvo kakor mati vodi svoje otroke. Gospod gospodov, bodi milosten tvojemu Guatemoku, katerega si izberemo. Potrdi ga, sprejmi ga v svojo službo in daj, da bo kot duhoven sedel na tvojem pozemskem prestolu vse dni njegovega življenja. Daj, da bodo tvoji sovražniki postali njegovi podložniki, daj, da bo poveličeval tvojo slavo, oznanjal tvoje če-ščenje in varoval tvoje kraljestvo. Tako sem sedaj molil k tebi v imenu ljudstva. O bog zgodi se tvoja volja!"
Ko je veliki duhoven končal svojo molitev, je vstal prvi izmed velikih volilcev in rekel:
"Guatemok, v imenu boga in z glasom vsega anahuaškega ljudstva te poživljamo na anahuaški prestol. Dolgo živi in pravično vladaj in tvoja bodi slava, da poženeš nazaj v morje te sovražnike, ki nas hočejo uničiti. Živel Guatemok, cesar Aztekov in njihovih podložnih rodov." In vseh tristo članov potr-dilnega zbora je gromko ponavljalo:
"Živel Guatemok, cesar!"
Tedaj je stopil sam knez naprej in rekel:
"Vi veliki gospodje volilci, in vi, knezi, poveljniki, plemenitaši potrdilne zbornice, poslušajte me. Bogovi naj mi bodo priča, da nisem, ko sem stopil v to dvorano, niti mislil, niti vedel, da sem bil določen za tako visoko čast, katero mi izkazujete. In bogovi naj mi bodo priča, da bi vam rekel, ako bi bilo moje življenje moje in ne zastava v rokah našega ljudstva: Tščite dalje in najdite vrednejšega za'prestol.' Toda moje življenje ni moje, Anahuak kliče svojega sina in poslušen se odzove klicu. Deželi grozi vojska na življenje in smrt; mar naj se potem umaknem, dokler je v moji roki meč, da udari, in ima moja glava .glava moč, da misli? Ne. Sedaj in odslej slovesno obljubljam, da se postavljam v službo svoje domovine in za vojsko zoper Tjule. Ne bom sklenil miru ž njimi, ne bom počival ne miroval, dokler ne bodo pognani tja, odkoder so prišli, ali pa dokler ne padem mrtev pod njihovim mečem. Nikdo ne more povedati, kaj imajo bogovi za nas pripravljeno; morebiti imajo zmago, morebiti pogubo; ampak bodi zmagoslavje, bodi smrt, bratje moji, ljudstvo moje, prisezimo skupaj veliko prisego. Prisezimo, da se bomo bojevali zoper Tjule in izdajice, ki jih podpirajo za naša mesta, naša-ognjišča, naše oltarje, dokler ne bodo naša mesta kup kadečih se razvalin, naša ognjišča polna mrtvih in oltarji rdeči od krvi njihovih častilcev. Tako bo naše zmagoslavje gotovo, ako nam je usojeno, da zmagamo; ako pa smo obsojeni, da propademo, bodo vsaj lahko govorili o nas. Ali prisežete, ljudstvo moje, bratje moji?
"Prisegamo!" so mu odgovorili kakor en mož.
"Tako je prav," je rekel Guatemok. "Večna sramota naj pa pride nad njega, ki prelomi to prisego."
Na ta način je bil torej izvoljen Guatemok, poslednji in največji izmed azteških cesarjev, da zasede prestol svojih očetov. Sreča je bila zanj, da ni predvidel onega strašnega dne, ko je moral on, najplemenitejši človek umreti kot zločinec baš pod roko teh Tjulov. Ampak tako se je zgodilo, kajti usoda, ki je zadela deželo, je udarila vse enako; resnično, čim višji je bil človek, tem bolj gotova je bila njegova usoda.	,
Ko je bilo vse končano, sem odhitel v palačo, da bi sporočil svoji ženi Otomi, kaj se je bilo zgodilo; našel sem jo v spalnici ležečo na postelji.
, "Kaj te boli, Otomi," sem jo vprašal.
"Oj, mož," je odgovorila, "kuga se me je lotila. Ne pridi blizu mene, dragi, prosim te, ne pridi blizu. Pusti, naj mi ženske strežejo. Ne smeš tvegati svojega življenja zame, dragi."
"Le tiho," sem rekel in stopil k nji. Govorila je resnico; sem kot zdravnik predobro poznal pojave bolezni. Da bi ne bil jaz vešč zdravilstva, bi bila Otomi gotovo umrla. Tri dolge tedne sem se ob njeni postelji boril zoper smrt in naposled sem zmagal. Mrzlica jo je minula in po zaslugi mojega ravnanja ni bolezen zapustila niti ene brazgotine na ljubkem njenem obrazu. Osem dni se ji je neprestano mešalo; šele v teh dneh sem spoznal, kako globoka, kako popolna je bila njena ljubezen do mene.
Kal jen je nočnega miru. —
Stranka (hišnemu gospodarju) : Prosim, ali nimate moči preprečiti v vaši hiši razgrajanje, ki ga povzročuje vsako Hoč neka žena,prepirajoča se s svojim možem. To je vendar nadlegovanje drugih mirnih sostanovalcev.
Hišni gospodar: Seveda. Vi ste najbrže sosed?
Stranka: Ne, soprog dotične.
NAJNOVEJŠE
slovenske romane in povesti, znanstvene in učne knjige, dramatične igre in pesmarice, molitvenike in druge knjige ima vedno v zalogi
PODRUŽNICA
Amer. Slovenca
723 W. National Ave., Milwaukee, Wis.
(3301)
STENSKEGA KOLEDARJA
za leto 1931 je na razpolago še nekaj sto.
POŽURITE SE IN NAROČITE GA!
Stane za tukaj ali za stari kraj samo
15 centov
kar je le samo za kritje pošiljatvenih stroškov.
Kdor jih pa naroči skupaj PET na en naslov, dobi popust in jih dobi PO 10c. KOMAD.
Stenskega koledarja so zlasti v starem kraju zelo veseli. Ako imate tam kake sorodnike, prijatelje in znance, svetujemo, da jim pošljete naš stenski koledar. Tistih 15c. se vam ne bo poznalo nič, a koledarja bodo doma pa le veseli, zlasti še letošnjega, ki je lepši kakor kedaj poprej.
Naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
TRI NAJNOVEJŠE PLOSCE
RAVNOKAR IZŠLE!
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA I
25147—Deklica	pri studencu, Bleda luna, Krajev in Gostič ..................................75c
25148—Pa	moje ženke glas, Potrkan ples, Frances Cerar in A. Šubelj...........-75c
25149—Slovenska	narodna koračnica, Kranjski valček, slov. kmečka godba ..................-75c
DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE
25074—Sokolska	koračnica Kje je moja, harmonika in kitare............................75c
25075—Slovenske	pesmi
V slovo, ženski duet in klavir....................................75c
25076—En	let' in pol
Ljubca moje, ženski duet in klavir..........................75c
25077—Dolenjska	polka
Štajerski Landler, godba ..........................................75c
25078—Dunaj	ostane Dunaj
Neverna Ančka, harmonika in kitare ......................75c
25079—Danici
Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c
25080—Oberštajeriš
Slovenski poskočni šotiš, godba ................................75c
25081—Nemški	valček	\
Černiška polka, godba ..............................................75c
25082—Bod'	moja, bod' moja
Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton..................75c
25083—Čez	Savco v vas hodiš
Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c
25084—Nočni	čuvaj
Pevec na note ............................................................75c
25085—Cingel	congel i So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..................75c
25086—Še	kikelco prodala bom
Gor čez jezero, Anton Shubel bariton......................75c
25087—F—Tiha	luna, moški kvartet, petje. ; Rojakom, moški kvartet, petje ............................75c
25088—F—Takrat	v starih časih, moški kvart., petje Pozdrav, moški kvartet ....................................75c
25089—F—Kje	je moj mili dom, narodna, •
Moja ljubca je. . ., narodna, Ant. Šubelj..............75c
25090—F—Megla	v jezeru, narodna,
Zaspanček, narodna, Ant. Šubelj ........................75c
25091—F—Oj	pastirčeki, božji ljubljenci.
Vsi verni kristjani, božična, poje A. Subelj..........75c
25092—F—Sveta	noč,
Sv. Jožef in Marija, božična, poje A. Subelj ......75c
25093—F—Moja	Francka,
Potepuh, valček, harmonika ................................75c
25094—F—Fantje	po polj' gredo,
Soča voda, pojeta M. Udovich in J. Laushe ........75c
25095—F—Sladke	vijolice, valček,
Double Eagle, koračnica, harmonike ..................75c
25096—F—Treba	ni moje ljubce plavšati,
Ko ptičica ta mala, pojete M. Udovič in J. Lavše..75c
25097—F—Dekle	to mi povej,
.. Pastir, bariton, A. Šubelj.........................................75e
25098—F—Golobička,	polka,
Repač, banda, dve harmoniki ................................75c
25099.F—Zvedel se mnekaj novega,
Micka, ženski duet, Udovič in Lavše..................75c
25100-F	Zagorski zvonovi, narod, pesem,
Vsi so prihajali, nar. pesem; poje A. Šubelj......75«
25101-F—Bleški	valovi, valček,
Lepa Josefa, polka, harmonika, Špehek..............75c
25102-Morje	adrijansko, pevsko društvo Zora,
Ciciban, bariton Ant. Šubelj ....................................75c
25103-Moj	očka ima konjička dva,
Urno stopaj; Špehek in sin, harmonike....................75c
25104-F—Gozdič	je že zelen,
Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše..............75c
Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo.
Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj Kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za atroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na
Knjigarna Amerikanski Slovenec

[ j r'$E>0000-00000-0-00000000-0000000000000-000001> OOO- 0 i[
PISANO POLJE
t
oooooooooooo ^ jyj< Trunk aooooooooooo

1849 West 22nd Street.
Chicago, III.
MILWAUCANJE IN WEST ALLIČANJE POZOR!
Vse slovenske Viktor in Columbia plošče, katere so navedene v oglasih v tem listu se dobijo v prodajalni
Podružnica Amer. Slovenca
723 W. NATIONAL AVE., MILWAUKEE, WIS.
Pojdite po plošče tja, da jih obenem slišite, kakšne so.
Naivno, ali pa . . .
Politično socializem pri nas v Ameriki ne pomeni dosti kaj. Ima nekaj lokalnih postojank, to je vse. Socialne politike bi bilo hudo treba v A-meriki, socialistične pa prav nič. Ker pa socialne stranke ni, pač pa je socialistična stranka, se dela in se je pri zadnjih volitvah delalo za socialistično stranko.
Naša amerikanska mladina, slovenska pač, bo le malo nezaupljiva, se zdi, in zato je treba tej mladini nekaj povedati, in tako vsaj v Prosveti pove nekaj Mr. Frank Barbič iz Clevelanda, ko je napisal "Our Stand as Socialists":
"Many workingmen and women keep away from the Socialist ranks because they think we are against religion," meni. "This is a great mistake," pravi dalje. "Ti-uly, there are millions who loath the church .and religion. Yet, the same people have a grouch against Socialism. These can not be classed as Socialists, but as freethinkers," razlaga mladini. Bo težko držalo, ako zna naša slovenska mladina nekoliko samostojno misliti..
Da so mnogi iz Evrope tako zoper cerkev, vero in duhovščino, meni g. Barbič dalje, je krivda pri cerkvi in duhovščini, ker se bavi s — politiko. To so stare bajže, in stokrat pogrete.
Potem govori Mr. Barbič mladini na srce. Tako kliče in vabi mladino:
"Now, before joining the Socialist ranks, see what an authority on Socialism says concerning religion.
"Is Socialism against religion?
"No, Socialism is an economic and not a religious question. What a man believes or does not belive about religion, does not enter into the solution of the bread and butter question. The capitalist class exploits and robs the working class regardless of what the latter believe about religion, or what is their color, race or sex. Since the capitalists exploit all of us in common regardless of whether we are Catholics or Protestants, black or white, male or female, we therefore ought to stand solidly together as a united worging class fighting for the common end—our own industrial freedom. The person who seeks to divide the working class by appealing to race or religious prejudices, is an enemy of the working people."
Do not fear that you will go to hell, as many working people have hell on this God-blessed earth working for the capitalist class. Mines, blast furnaces, wire and steel mills make the worst inferno known to anyone who toils for his daily bread. Brothers, soon you will be asked to join the Socialist Party, just as you have been asked to join the SNPJ.
You made a success and progress'in the ranks of your fathers and mothers in the 'Slovenska Narodna Podporna Jednota'. You can do the same in the only labor party, the Socialist Party. You, young brothers and sisters of West Park, Cleveland, Collinwood, Euclid, and Newburgh—are you going to fall behind Milwaukee, Detroit, Johnstown and Chicago, or are you going to march with the progress of the other cities? We have the Comrades, Strugglers, and Progressives. Let's struggle for the Socialist Party—prog-
ress, education, and call ourselves comi*ades. Join today."
Ako bi bilo tako, hi bila roba na dva konca — naivna. Vrlo naivni bi morali biti tisti, kateri bi se pridružili socialistom radi socialnega programa, in bi požrli vse, kar socializem vsebuje pri materialističnem svetovnem naziranju, in naivni tudi tisti, ki tako in tak socializem priporočajo mladini, ako bi res morda ne vedeli, kaj vse socializem vse« buje. Ampak niso naivni, nikakor ne, vejo, dobro vejo, toda malo — hinavščine le baje ne škoduje, ko so le — freethinkers — svobodomiselci taki — protiverci, socialisti pa so v verskem oziru — ovčice.
The means for the end. Saj
se dobro poznamo.
* * *
Narejeno.
Sinoči sem videl v premikajočih slikah banket v Londonu, kjer sta govorila Shaw in. Einstein. Vsebina govorov je znana, in je taka, kakršna je pri takih prilikah. Ne gre za to.
Napis pred sliko je bil, da je Bernard George Shaw največji filozof. Slikarju ali fotografu je na tem, da ljudje sliko gledajo, in pri reklami sta Anglež in Žid enaka. Shawova filozofija pa je taka, da sam ne ve, kakšna da je, kakor je prav resnično karakteriziral Shawa najresnejši kritik.
Na desni strani so sedeli Einstein in — njegovi. V Jeruzalemu sem šel parkrat v veliko židovsko sinagogo na Sijonu. Ni bilo prav varno, ampak bolj izrazito židovskih obrazov' nisem videl nikjer. Tudi slika banketa bije skoro-da, kakor v sijonski sinagogi) saj je Einstein Žid. Tudi na tem ni nič, da je bil okoli Einsteina židovski cvet iz Londona. Kot učenjak svoje stroke bo Einstein morda res velik, ampak on se poizkuša tudi v — filozofiji in verski metafiziki in govori o "kosmični veri—• cosmical religion", in tu je point. Shawa dela za največjega filozofa — reklama, in kot verskega, metafizičnega filozofa mora tudi Einsteina narediti le •— reklama, in te reklame je na izobilje, ker za Einsteinom je vse židovstvo, vsa allianca israelitique, in moč tega židovstva je velikanska, in le radi tega je Einstein velik tudi kot metafizik, dasi je v istini kot metafizik prav kla-vern.
Einstein je učenjak v svoji stroki, kot filozof pa je s ShaW-om vred — narejen, zreklami-ran.
Besneči Roland
O Rolandu pripoveduje pravljica* da je večinoma hudo besnel in bi bil rad vse stri. kar mu je prišlo pod roke. Kakor tiger je bil. Pa je imel ča' se, da ni bilo mirnejšega človeka, krotak, mehak, ljubezniv, kakor nedolžen otrok. Takrat je bil pravo jagnje-
Mnogi postanejo besneči Ro-landi, da bi radi kar zdrobili vse, kar je drugim svetega, bilo svetega morda tudi njim samim nekoč. Zbesnijo, če jih kaj le od daleč spomni na vero; smešijo od Boga samega do morda še vernega očeta.
Pa se prigodi, redkokdaj sicer, ampak prigodi se, da jih mine besnost, ko taki besneči Rolandi pišejo o — romanju-V Prosveti pjše nekdo iz Mil-waukeeja o "Romanje", in piše, da je kot otrok romal na Planinsko goro, in če se že piše o romanju, vsaj v taki obliki ima roba glavo in razum, zbesnelost je stopila na stran.