študijska biblioteka LJUPt-.J-VlA fft 180 Poštnina poragnajena (C, C- ponedeljka. Naročnina.: I celo Uto L 75-—, ▼ »L — Oglasnim za 1 tam prostora to obrtne o£1jlm L L—, a /prri strani L X— |v Trsta. w nedello. 29. Julija. 1928. - LatoVI, EDINOŠI Posam Številka 30 cent. Letnik LIH Uredniltro in apravniitvo: Test ulica S. Franccaco d'Anbi 20. Te- lefon 11-57. Dopisi na) •* požiljajo izključno uredniihra, oflasi, irklai macife to denar pa upravniiivu. Rokopisi m na rračaja. Nefranklrana pisma sa na sprajejnaro. — Last, založba to tisk Tiskarne «£dtoosU. Podufadoiitoo t Gorici j ulica Gkmrfc Cardccci »t 7, L n. — Tski it 32J, GUmi to odgovorni aredaikt proi FHfp Paric. Anslila to Amerika Prijateljici ali sovražnici? S tem vprašanjem se bavi v daljšem članku Anglež Sir Graham Bower, Član odbora Društva za mednarodno pravo. Nje-eova izvajanja bodo zanimala tudi naše Čitatelje in zato pri-našamo tu glavne misli iz o-menjenega članka, ki nam je na razpolago. Povprečni Anglež — pravi sir Graham Bower — je napram Ameriki prijateljski naklonjen in smatra, da bi bila vojna z \meriko bratomorna vojna, ^reh proti civilizaciji... Toda na drugi strani se ne da tajiti, da vlada v Ameriki veliko sovraštvo proti Angliji. Zakaj? Graham Bower, ki presoja stvar seveda -z angleškega stališča, odgovarja, da so mnogi Angleži prepričani, da je eden izmed glavnih vzrokov temu v ameriškem pouku zgodovine. Ta je — pravi — naravnost sramoten. V stvari ni to zgodovina, temveč le politična propaganda, ki je napisana samo zato, da bi se dokazalo, da so imeli Amerikanci vedno prav, Angleži pa nikdar. Zato mora Amerikanec vedno nezaupljivo jgledati na Angleža. Zgodovina bi morala služiti zato, da nas med drugim poučuje tudi o zmotah, ki so bile napravljene v preteklosti. Mogla bi se povedati resnica o vojni Zedinjenih držav proti Mehiki, o ameriško-španski vojni itd. Istotako bi se moglo povedati, da so se Angleži ob času vojn, s katerimi so se pregnali Francozi iz severne Amerike, plemenito obnašali napram se-verno-ameriškim naseljencem. To pa se ne sme povedati. In zakaj je temu tako? Zakaj se posvečata v Ameriki posebna briga in nega ravno temu «sta-remu sovraštvu« proti Angliji? Vsi, ki so o tem pisali, so videli po mnenju Giahama Bo-vverja le pol resnice. Izvora a-meriškega revolucionarnega gibanja proti Angliji ni smeti iskati v Ameriki, temveč v Evropi, v Angliji. V Angliji so namreč bile državljanske in verske vojne in premaganci so se izseljevali ali so se pošiljali \ Ameriko. Sebičnost angleških pristašev zaščitne carine je izzvalo zapretje irskih tvornic pletenin in razne posebne zakone o morski plovbi. Amoriko so naselili oni, ki so bežali pred krivicami ali preganjanjem angleških oblastev. In ti begunci so, kar je povsem naravno, prenesli v Ameriko tudi svoje o-gorčenje, katero datira od mnogo prej nego od 4. julija 1777, ko se je Amerika osvobodila izpod angleške oblasti. To je bilo ogorčenje onih, ki so bili premagani v političnih in verskih borbah, in ti spori so se presadili tudi v novi svet. Puritanci, ki so se prvotno i-menovali separatisti, so se odcepili od anglikanske cerkve, o-svobodili so se izpod škofovske oblasti, toda oni sami so preganjali kvakerje in katoličane v Novi Angliji ter so nadaljevali svojo borbo z anglikanci. Katoličani, ki so radi preganjanja pobegnili iz Anglije, so se naselili v Marylandu, toda tam so naleteli zopet na sovraštvo protestantov. In obe stranki sta o-stali zvesti svojemu staremu sovraštvu. Načela božjega prava in ljudske vlade so bila predmet ostrih bojev med strankami Tory in VVhig v Ameriki prav tako kakor v Angliji in ameriški revolucionarji so bili mnogo strožji proti lojalistom nego sami Cromwellovi vojaki. Ta spor še vedno traja. Verska mržnja med posameznimi verami in sektami je v stalnem sporu s pravic. ^ države — v Ameriki kakor v Angliji. Cikaški župan Thompson, ki se zavzema za duh odpora proti tradicijam, je vendar modrejši, nego sam misli, ker ipak priznava zveze z našim (angleškim) plemenom To se opaža pri Številnih prekomorskih Angležih, toda nikdar ni obstojalo pri irskih žrtvah kazenskega zakonika in pri bombažnih delavcih, ki so se izselili iz Ulstera. ali -pri Cromvvellovcih, ki so ob času vzpostavitve monarhije morali zapustiti Anglijo. Pa saj vemo tudi, da bi se hote! neki ameriški admiral boriti proti Angliji kakor proti Nemčiji, in morda proti Angliji Se bolj, kajti poti Nemčiji ni bilo nikdar nikakega starega sovraštva. Za Angleže je vse to nerazumljivo. Angleži delijo ljudi na Angleže, Amerikance in ino-zemce. Na žalost — vzklika tu žalostno Graham Bower — delijo Amerikanci drugače; oni razlikujejo dobre Amerikance, francoske zaveznike izza časa revolucije proti Angliji, uboge Angleže in nesrečne inozemce. Thompson (znan po svoji mržnji proti Angliji) je predstavnik velikega dela ameriškega javnega mnenja, katero ima številne zastopnike tudi v višjih kro^rih, ki se shajajo na pr, v salonih imenovanega čika-škega župana. Ne gre samo za to, da se odstrani iz Chicaga vse, kar dno pobijajo Kelloggovo pobudo, da naj pa nikar ne načenjajo vprašanj, ki ne obstojajo, kakor na primer vprašanje PoadiŽja. Kellogg bo prišel v Pariz NEW YORK, 28. «Herald Tribune*) poroča, da bo Kellogg 18. avgusta odpotoval v Evropo. V .Parizu se bo mudil dva ali tri dni. Kellogg bo ob tej priliki podpisal večstransko pogodbo proti vojni. Nato se bo spet vrnil v Ameriko. Zedinjene države priznale vlado v N ankingu LONDON, 28. Zastopnik vlade Zedinjenih držav je 25. julija podpisal pogodbo z novo kitajsko vlado v N ankingu. V Londonu in Tokiu so spričo tega zelo nezadovoljni. 2e prva Kelloggova nota, s katero je vlada Zedinjenih držav priznala novo kitajsko vlado in ii stavila predlog za sklenitev nove pogodbe, je povzročila ogorčenje angleške in japonske vlade, ker je bil na ta način položaj Nankinga napram drugim vladam v veliki meri olajšan. Zedinjene države so brez drugega priznale vlado v Nankin-gu kot predstaviteljico cele Kitajske, ki je zmožna prevzeti vso odgovornost za vse ono, kar se lahko iše pripeti na Kitajskem. Potres in Monje viiUcna na Filipinih MANILLA, 28. Vulkan Mayon je včeraj spet pričel bruhati velike količine pepela in lave. Pred prvim silnim izbruhom so se beležili tudi močni potresni sunki. 2e zaradi potresa so bližnje naselbine trpele veliko škodo. Mnogo hiš se je porušilo. Ljudje so pričeli bežati zlasti iz Libonga, kamor se je vlila kar cela reka raztaljene lave. Kot doznavamo, se je na Mayo-nu odprlo novo vulkanično žrelo. DUNAJ, 28. V tukajšnjih političnih in diplomatičnih krogih so pričele krožiti govorice, da bo avstrijski poslanik pri Kvirinalu dr. Lothar Egger premeščen v Pariz. Sedanji avstrijski poslanik v Parizu in bivši avstrijski zunanji minister Grtinberger bo zapustil di-plomatično službo. V Rim pa bo prišel na mesto dr. Egger j a sedanji avstrijski poslanik v Beogradu Hoffinger. Drobne vesti Ellen Terry V Londonu je umrla najslavnejša amgleška gledališka igralka Ellen Terry. Znana je bila po vse) Angliji Igrala je od svojega osmega do eden in sedemdesetega lata. Rojena je bila I. 1R48. v Covan-try-ju. Njeni starši so bili tudi i*, gralci. Kar je bila Duše za Italijo, Wolter za Dunaj, to je bdta Terry za Anglijo. Ko se je poslarvljaJa po tri in šestdesetih letih gledališkega UKlejstvovanja, ni bilo na Aa-g.iedkem časopisa, ki bi s© je ne bil spomnil. Zgodilo se je to L 1919. in nastopala je v ulogi dojil ke v igri «Romeo vn JuKja» Za njo žar luje sedaj vsa Anglija. Kralj Edvard VII. ji je dal plemstvo, Sar-gent, najznamenitejši angleški portretist, jo je naslikal kot La-dy Macbeth in odlični pesnik Oskar VVilde je zložil njej na čast sonet •Ellen Twry kot Porzrfa.* •EDINOST* V Trstu, dne 29. julija 1928. TeđgfisM pregled Trst, 28. julija, 1828. ITALIJA Kot Je i>ilo napovedano, se je W pondeljek pričelo zasedanje ministrskega sveta, ki je zavzelo dve »eji, v pondeljek in v ^edo. V pondeljek je predsed-(rik on. Mussolini poročal o zunanjem in notranjem političnem položaju, o socialnih in kmet-sko-gpoapodarskili vprašanjih. Omenil je odstranitev diploma-tičnega nesporazuma z Avstrijo, podpis trgovinske pogodbe z Madžarsko, pritrditev Italije na ICelloggovo noto o pogodbi proti vojni, sklenitev tan^erskega ©porazuma, sklenitev dogovora B Perzijo in pričetek novih podajanj za revizijo pogodbe s Kitajsko, ki jo je nankinška vlada odpovedala. Govoril je o padanju brezposelnosti in o napo-rvedih glede letošn*je letine. Končno je naglasil, da bi bilo treba proti inozemskim zahtevam glede preiskave o italijan-eki polarni ekspediciii samo odločno protestirati, ker pomenijo te zahteve za enkrat le nečloveški in protiitalijanski napad proti onim, ki so junaki drame, ki se niti zaključila še ni. Preiskava se bo izvršila v Italiji pod vodstvom italijanskih oblasti. Pri drugi točki dnevnega reda je poročal on. M us so lini o finančni politiki in o smernicah novemu finančnemu ministru. Finančni minister bo moral skrbeti predvsem, da ostane stabilizacijska višina lire nedotaknjena; aa se ne bodo nalagala nikaka nova davčna bremena, pač pa se bodo preganjali oni, ki se upirajo plačevanju davkov; da se ne bodo najemala nikaka nova posojila ne v inozemstvu ne v notranjosti države in da se bo na vse mogoče načine nižal javni dolg; da se izdatki docela prilagodijo proračunom; da se državno računovodstvo tako poenostavi, da ga bo vsakdo lahko razumel; in da se končno očuva sigurnost hranilnih vlog ter da se ne podpirajo gopodarska podjetja, ki niso življenja zmožna. Po poročilu finančnega ministra senatorja Mosconija o državnih obračunih in proračunih poslednje, tekoče in bodoče poslovne dobe, je ministrski svet na svoji seji v pondeljek odobril razne zakonske načrte in ukrepe, po\eg drugih tudi načrt o izenačenju zakonov v novih pokrajinah. V sredo se je sestal ministrski svet v drugič in poslednjič. Razpravljal in odobril je razne ukrepe in zakonske načrte: o davčnih olajšavah za tržaško, tržiško in miljsko občino in druge. Najbolj pomemben pa je obsežni načrt za javna dela, ki sta ga predložila ministra Giu-riati in Martelli in katerega je Mussolini označil kot «načrt, ki urejuje integralno politiko nacionalnega ozcmlja.» Načrt obsega javna dela, ki se imajo izvršiti tekom prihodnjih 14 let in katerih skupna vrednost je bila določena na 7 milijard in pol lir in ki končno obsegajo: melioracijo velikih zemljišč, vodovode, ceste, električne železniške proge. Odobreni so bili končno tudi razni ukrepi ministrstev za vojno, mornarico in aeronavtiko. Zadnjič nam je ušla pri poglavju o tangerskem sporazumu v list pomota. Pričetkom preteklega tedna namreč tan-gerska pogodba ni bila podpisana, marveč parafirana, to se pravi, da je bilo takrat končno-veljavno sestavljeno njeno besedilo. Tekom tega tedna pa je bil sporazum tudi v resnici podpisan. Medtem se vračajo s Sval-bardskih otokov rešilne ekspedicije. V Narvik je v teh dneh priplula tudi ladja «Citta di Milano«. General Nobile in rešeni člani posadke ponesrečenega zrakoplova «Italia» so se takoj z vlakom odpeljali skozi Šveu »ko proti Italiji. Potovali bodo preko Kopenhagena, Monakove-ga in Milana naravnost v Rim. V Kopenhagen jim je bil odposlan naproti poseben Železniški w>z. V Milan bodo prispeli v pondeljek ali v torek. O znanstvenih uspehih italijanske polarne ekspedicije je napisal češki znanstvenik Be-hounek kratko, a jedrnato poročilo, kar beležijo rimski listi z velikim zadoščenjem. INOZEMSTVO Potekli so skoro Štirje tedni, odkar je Vukičevičeva vlada podala ostavko. Sledila so, k~t smo obširno poročali, pogajanja za sestavo nove vlade in vsa javnost je sledila s pozornostjo naporom generala Hadžića, ki mu je kralj poveril mandat za sestavo nevtralne vlade, ki pa naj bi sodelovala z narodno skupščino. Toda ministrski kandidati iz prečanskih krajev so se uprli tem težnjam generala Hadžića in končno je on kralju vrnil svoj mandat. Zgodilo se je to v nedeljo in v torek je dobil mandat dr. Korošec, voditelj SLS. Vnovič so sledila pogajanja, ki niso bila baš lahka. Toda včeraj je morala pasti odločitev. Ob 11. dopoldne so se zbrali voditelji radikalov, demokratov, muslimanov in dr. Korošec ter dosegli sporazum. V prvih popoldanskih urah je beograjska javnost izvedela, da je kralj podpisal. ukaz o sestavi nove delovne in parlamentarne vlade. Omenili bomo le glavna ministrstva. Ministrsko predsed-ništvo je prevzel dr. Korošec, ki si je ohranil tudi mesto notranjega ministra, zunanje zadeve bo še nadalje vodil dr. Voja Marinko vid in dr. Subotič je prevzel finančno ministrstvo. Velje Vukičeviea ni več v vladi in ž njim je izpadlo še osem drugih do sedanj m ministrov, med njimi tudi finančni minister dr. Marković, ki je, kot znano, v Londonu sklenil dogovor o velikem jugoslovenskem posojilu. Novi kabinet dr. Korošca je bil takoj zaprisežen in sinoči se je že vršila prva seja ministrskega sveta,. Dr. Korošec se je posvetoval nato tudi s predsednikom narodne skupščine in je bilo sklenjeno, da se skliče narodna skupščina, ki se bo sestala priče tkom prihodnjega tedna. KDK, glavna opozicijska parlamentarna skupina, pa v narodno skupščino ne bo prišla. Že pred dnevi se je vodstvo kluba 1ISS preselilo v Zagreb, danes pa mu sledi še vodstvo SDS. Pričakovati je bilo, da bo St. Radič kmalu spet zdrav. Namenil se je tudi že v Varaždinske Požari Poročila o požarih, ki jih prejemamo dan za dnem, se nevarno množijo. Iz vseh okrajev dežele moramo žal poročati o teh nesrečah. In ob vsaki novi vesti, ki poroča o ognju, se človek zdrzne od strahu in se zopet pomiri še le tedaj, ko prečita dopis in vidi, da je bil ogenj omejen le na eno samo poslopje, da je bila nadaljnja nevarnost odstranjena. Toda v teh nenavadno suhih dnevih ne moremo biti nikdar dovolj previdni in vedno moramo imeti pred očmi, da pomeni vsak požar, vsak najmanjši o-genj v vasi veliko nevarnost za celo sosesko. Ta nevarnost je tem večja, ker je po več krajih noleg tega, da so vse hiše do skrajnosti razsušene, tudi veliko pomanjkanje vode. Zato priporočamo ponovno prebivalstvu, naj bo previdno do skrajnosti. Posebno naj se pazi, da se na vsak način skrijejo otrokom vžigalice, in sicer tako, da jih nikakor ne morejo najti, da bi se z njimi igrali. Največjo previdnost pa so dolžni sebi in soseski posebno kadilci. Ko vržejo ogorek proč, naj ga poteptajo z nogo ali že v roki pogasijo, preden ga vržejo. Sploh naj se prepričajo, da končič cigarete ne gori dalje na tleh. Enako pazljivi morajo biti tudi kadilci pip pri otresanju teh poslednjih, a vsi morajo posebno paziti na to, da popolnoma upihnejo vžigalico, preden jo vržejo proč. Nevarnost ognja je velika in temu primerno se mora povečati do najvišje mere tudi previdnost vseh. In to toliko doma in v bližini stanovanj kolikor tudi zunaj na polju in posebno še v gozdu. Red za izplačevanje ookolnii Izplačevanje pokojnin državnim upokojencem za mesec avgust se bo vršilo po niže označenem redu. Izplačevanje se vrši pri ločenem oddelku kr. zakladnice v uL Gep-pa šL 3, pritličje. 1) Civilni in vojaški upokojenci izpod prejšnje vlade: p) Vdove in sirote: 31. julija Št. 1 do 900, 1. avgusta St. 901 do 17(30, 2. avgusta ŠL 1761 do 6820, 3. avgusta Št. 6821 do 12.000, 4. avgusta št. 12001 in dalje. to) Direktni upokojenci: 31. juri ja 1928 St. i do 1100, 1. avgusta St 1191 do 2600. Z. avgusta 2601 do 9100. 3. avgusta St. 9101 do 13.600, 4. avgusta fit. 13.601 hi dalje. 2) Invalidi, vdove ki sirote bivfie avstrijske armade: vsi 11. avgusta 1923. Vsi predujmi brez pokojninske toplice na oddih. Nenadoma pa •e je v tem tednu njegovo zdravstveno stanje poslabšalo. Prve vesti o tem so povzročile njegovim prijateljem velike skrbi, počne je pa so sdravniki Ugotovili, da Radičevo življenje ni v nevarnosti. Preteklo je že leto dni in več, odkar je francoski zunanji minister Briand predlagal Kelog-gu, državnemu tajniku Zedinje-nih držav za zunanje zadeve, naj se med Ameriko in Francijo sklene proti vojna pogodba. Sledilo je dolgotrajno izmenjavanje zadevnih not, prišlo je do direktnih pogajanj in končno do sporazma, po katerem se bo 27. avgusta v Parizu podpisala proti vojna pogodba, katero pa bo podpisalo 15 zastopnikov evropskih in drugih vlasti: Anglije in njenih dominionov, Francije, Zedinjenih držav, Nemčije. Italije, Japonske, Španske, Belgije, Cehoslovaške in Poljske. Nova kitajska vlada v Nan-kingu je odpovedala vse pogodbe, sklenjene koncem preteklega stoletja med Kitajsko in drugimi državami. Italija te enostranske odpovedi ni sprejela na znanje, pač pa je vlada izrazila pripravljenost, pogajati se z nankinško vlado za revizijo pogodbe. Tudi japonska vlada je zavzela to stališče, a vse bolj odločno. Zedinjene države pa so se, kot izgleda, postavile v tem vprašanju na stran nacionalistične kitajske vlade, ki je bila s strani \Vashingtona tudi že priznana. V Rgiptu je bil za dobo treh let razpuščen parlament in u-vedena, kot je izjavil sam predsednik vlade Mohamed Mahmut paia, «dobrohotna» diktatura. Nacionalisti, katerih poslanci in senatorji so v dosedanjem parlamentu odločevali, so se seveda uprli protiparlamentarne-mu stališču Mahmutove vlade. Prišlo je že do burnih demonstracij in krvavih dogodkov. Izgleda pa, da bo zmagala vlada, četudi s silo. knjižice se izplačujejo 30. julija 1928. Svote za sekvestre in alimen-te so izplačajo 4. avgusta. Uipokjenci, ki ne pridejo ob vrsti, kot jo zahteva njihova Številka bodo morali čakata, da izplačevanje konča, in naj se potem javijo od 14. do 20. in 22., 23., 24. in 27 avgusta 1928. K D^flzorltv! „Ihana" v Vidmu Pišejo nam: Tudi Videm stoka v tea je vizrojila nad takim kršenjem najelementaraejšah pravic, mogoče pa ji je bilo tudi neljubo, da jo je vratar motil s takimi prozaičnimi računi baš tedaj, ko so misli rojile okrog "gradov, ki so jih mladostne sanje gradile v oblake. Meni nič tebi nič. ga je pričela ctbč lavati s pestmi. Pri tem ji je seveda pomagal njen trubadur tako. da se je ubogi Drecevich moral zate'či v mestno bolnišnico, kjer so mu ugotovili lažje poškodbe po vratu, po hrbtu in po nogah. Zdraviti se bo moral kakih šest ali sedem dni. To pa je bil res «nogobrc» 29-letna Roza Maraldo se je vračala predvčerajšnjim zvečer proti svojemu domu v ulici Ponzianino št. 11. V neposredni bližini njenega dorna pa ji pride naproti 24-letni težak Elija Cleria, stanujoč v isti hiši ki začne že od daleč nanjo vpiti. Spočetka si Roza ni vedela razlagati, odkod ta jeza; ko pa je zvedela, da je vzrok težakov o jeze mala praska njunih otrok, mu je pričela vračati zob za zob. No, Elija se pač ni mogel meriti z Rožo. kar se tiče besednega zaklada, ki ga taki slučaji predvidevajo, in ko je videl, da ji z besedo ne more do živega, ji je sprožil prav pošteno brzo v najmanj žlahtni del telesa. Maraldo se je zatekla v bolnico, kjer so ugotovili da bo lahko spet dobra v dveh ali treh dneh. S skednja je padel Rudolf Bendi, star 12 let, stanujoč v Prebeniku štev. 10, je včeraj popoldne nameraval po opravkih na domači skedenj. Stopil jo na lestvo, pa se mu je izpodrsnifio, da je padel na tla z višine treh metrov. Zadobil je lažje poškodbe na levi roki. V tržaški bolnišnici, kier se je bil prijavil, so ga obvezali. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti S krivcem je grozil ^občinskemu stražnika Anton Blason, star 53 let, iz Gradiške, je prišel včeraj po opravkih v Gorico. Po končanih opravkih je šel na kozarec vina v gostilno. In nato se je začelo! Iz eno gostilne v drugo,' povsod je Blason dobival znance, ki so radi plačevali za vino. Počasi se ga je pošteno naleael in odšel na ulico. Negotov v koraku je prišel po ulici Teatro proti najbolj prometnemu križišču na Korzu prt pošti, kjer stoji strumno sredi križišča občinski stražnik in nadzira promet. Ko je ta — bil je ravno Herman Devetog — zapazil skoraj potapljajočo so človeško barko sredi vrvenja vozov, ljudi in avtomobilov, je hotel, boječ se kake nesreče, uvelja- viti svojo oblast in jel poditi pijanca proč. Temu pa to nI bilo pa volji, zato je potegnil iz žepa krivec in se z njim spravil nad stražr nika. Morali so pristopiti orcćnikl kl so karajžnega pijanca aretirati in ga odgnali v zapore, kjer je im razpolago sodnijski obk&stL t Odprte lekarne i Danes v nedeljo dne £0. julfj« 1988. bodo odprte v Gorici te-1« lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Gin-bich, vla Rabatta št. 18; do en« ure popoldne pa lekarni Liberi, Corso Vittorio Emajiuele št. 39 in Cristofoletti, na Travniku St. 14. NA PRETURI Wa ulici so ga zalotili ob prepovedani uri Jožef Furlan, star 34 let, je moral pred goriškega sodnika, kar so ga zalotili javni organi pozno ponoči na goriški ulici, dasi nru je bilo prepovedano odhajati z doma po deveti uri zvečer. Sodnik ga je obsodi! na 34 dni zapora. O solnčna Gorica', kako si privlačna! Zapodili so jo iz Gorice in jI strogo pod kaznijo zabičali, da se ne sme nikdar več prikazati vanjo. Toda Francka Vogrič, stara 23 leta, iz Tribuše, se ni mogla ustavljati omamam solnčno —-v teh dneh Še preveč soLnčno —■ goriško prestolice. Vrnila se je. Pa so jo prijeli — in 'jo poslali pred sodnika kateri jo je kaznoval na mesec dni zapora. Odvetnik tožen, da je povozil pešca Odvetnik dr. Virgilij Vinci, star 47 let, iz Krmina, jo pred časom na križišču ulic na Korzu polog pošte povozil s svojim avtomobilom nekega Antona Bo&kina. ki se je radi zadobljenih ran moral zdraviti 2 * dni. Odvetnik je bil radi te nesreče naznanjen sodišču in včeraj so jc- zagovarjal pre«d goriškim sodnikom. Dokazal je, da ni bil on prav nič kriv nesreče, pač P« pošec sam ki se ni umaknil s poti, dasi je on dajal znamenje s trombo. Zato je sodnik odv. Vin-cija popolnoma oprostil. Denar Je potreboval, zato je kradel Tako se je (zagovarjal na preturi Rudolf Černic iz Opatjega sola. ki je ibil obtožen, da je vdrl v hišo Franceta Devetaka in mu ukradel 20 lir. Sodnik ga je obsodil na tri mesece zapora. Radi tehtnice 2o zadnjič smo poročali o materi šempaSkega mesarja g. Pelirona, stari 70 let, ki so jo orožniki zaprli kljub njeni starosti, č» š, da je pri tehtanju vr&ila nekake nepravilnosti. Obdolžili so jo tudi, da je ob priliki aretacije žalila o-rožnike ki so jo naznanili sodiij-ski oblasti. Morala je pred goriškega sodnika, kjer je trdila, da je nedolžna in da ni žalila orožnikov. Sodnik pa jo je obsodil na 2 meseca in 15 dni zapora, toda kazen ji je pogojna in se ne vpiše v kazenski list. Fcrcijonkula v Logu pri Vipavi Kdo ne pozna lepe, ponosno in velike cerkve, ki se košati v senci visokih dreves sredi tako prijetno »gornje Vipavsko doline? Znana jo tam božja pot ki so jo nekdaj ]>o-sečali romarji iz cele Goriške in bivše Kranjske še bolj kot danes, zlasti pa tza šmarne praznike. Obnovimo zopet stare navade, ki so združene z romanjem v ta iuilični log — sredi Vipavske doline- — Naj pastano zopet zbirališče vseh, ki hodijo tožit Bogu — svojo brigo in težave- Dne 1. in 2 avgusta t. 1. r,e bo vršila v Logu pri Vipavi takozvana porcijunkula s ledečim vspore-dom: Sreda 1. avgusta: Ob 3. popoldne pričetek spovedovanja. Zvečer otb Ave Mariji pete litanije Matere Božje in blagoslov. Četrtek 2. avgusta: Ob 5. zjutraj začetek spovedovanja. Spovedo-valo bo deset spovednikov. Ob tj. pridiga, po pridigi maSa. Sledilo bo nato še več maš. Ob 10. pridiga in glavna maša s petjem. Po maši litanije in blagoslov ter sklep po-božnosti. KOMEN Obsodba na preturi Tukajšnji pretor je obsodil Anko Kermolj, 10 let staro, iz Svetega — kateri smo pred kratkim poročali, da so jo zaprli — na eno leto in en mesec zapora radi tatvine in požiga na škodo Josipa Kovat ič iz Svetega. Kazen bo odsedela v Gorici . , . Poljski tatovi Dasi je feto^nja suša uničila že skoro vse pridelke, vendar tudi letos poljski tatovi nimajo usmiljenja z onim, kar je šc ostalo. Tu-kjaMjemu posestniku Ivanu Živicu so pobrali za kakih 200 lir sadja. Angelu Makovcu iz Svetla pa 75 kg krompirja. Oba sta naznanila tatvino orožnikom, ki skušajo sedaj zaslediti tatove STANDREŽ Vojak pod avtomobilom 20-letni vojak Angel Menicuccl se je vračal icz mesta proti svoji vojašnici na Rojcah. V (bližini vo-jaSnice ga je podrl na tla avtomobil, ki ga je vodil zasebnik Gvidon Grinover. Prihiteli so vojaku takoj na pomoč tovariši iz bližnje vojašnice, ki so videli nezgodo, in prenesli Menicuccija ki si je bil zlomil nogo, v bolniško sobo vojaš- DNEVNE VESTI V Trstu, Cnt 29. Julija 1528. [EDINOST* IIL niča, dokler ga ni prepeljal avtomobil v vojaško bolnišnico. Kara-binerji preiskujejo sedaj vso zadevo, da bi ugotovili, v koliko je avtomobil is t kriv nesreče. PONIKVE Birma Dne IS. julija je bilo v naSd vasi vse praznično. Kako tudi ne? Dos pol je v našo vas prevzv. kneio nadškof goriški, da bi podelil nafti m ckrokom sveto irirmo. Sprejeli smo ga z vso svečanostjo, z veseljem v naših srcih. Bilo je več pozdravnih govorov domačih fantov in deklet; vladiki je bilo podarjenih tudi več šopkov, vsa vas pa je bila okrašena z zelenjem in slavoloki. Gotovo se bomo še dolgo spominjali lepega sprejema, ki smo ga napravili našemu vladiki. COL Smrtna nesreča Pred nekaj dnevi se je ponesrečil tukajšnji posestnik Franc Tratnik. Podiral je v gozdu drevo, ki je tako nesrečno padlo na tla, da je podrlo pod svoje široke veje nesrečnega Tratnika. Radi smrtne rane, ki jo je zadobil, je kmalu nato umrl. Pokojnik zapušča številno družino, devet otrok. Naj počiva v miru! VRTOJBA Slovo. Radi zasebnih razmer so je poslovil od nas dne 24. t. m. g. Franc pl. Locatelli in so preselil k svojemu zetu v Maribor. Širom je bil znan po goriški okolici in Vipavski dolini kot izboren lovec, dolgoletni župan občine Vrtojba, po vojni pa cerkveni ključar. V pravem pomenu besede mož trdnega prepričanja. Ganljivo se jo poslavljal v nedeljo od vseh znancev in prijateljev, kateri ga bodo bridko pogrešali. Od vseh priljubljen, je bil vsaki družbi dobrodošel, celo njegovi sovražniki so mu ob slovesu z solzami v očeh segli v roko. Sivolasemu starčku, kateremu kljub visoki starosti, usoda ni dopustila, da bi jesen svojega življenja prebil na rodni grudi, želimo še mnogo let v novi domovini, da 'i v miru in v zadovoljnosti preživel. Našemu starosti in jubilantu: «Kol*kor kapljic, tolko let!»---- ERZEU Strela udarila ▼ hišo Pred nekaj dnevi je tukaj ob priliki nevihte treščilo v hišo Fr. Vrčona. Strela v ostalem ni napravila nobene škode. Kmalu pa bi zahtevala človeško žrtev. Švignila je namreč skozi dimnik v kuhinjo, kjer je sedel na ognjišču Miroslav Mesesnel, star 28 let* ter držal na rokah svojega malega sinčka Skoro na čudežen način se otročičku ni zgodilo prav ničesar, dočim je strela precej osmodila in opekla očeta. Domačini so brž poklicali vipavskega okrožn. zdravnika dr. St. Pavlico, ki je ponesrečencu dal prvo zdravniško pomoč. Upa se da nesreča no bo imela hujših posledic. TRENTA Blagoslovitev zvona. - Sveta Ana. Izletniki V četrtek, 26. t, m., smo v Trenti, pred cerkvico sv. Ane praznovali blagoslovitev novega zvona. Zvon tehta 80 kg in jo za našo malo cerkvico prav dovolj velik. Zvon je blagoslovil bovški dekan g. Klobučar ob asistenci dveh drugih duhovnikov. Zvonu sta kumovala dva betra in dve botrici. Takoj po blagoslovitvi so zvon spravili v zvonik, odkoder je kmalu nato zapel s svojim svežim glasom v naše lepe hribe. Po končani slovefmosti je soški župnik Munih daroval peto mašo, pred kaiero je g. Klobučar, bovški dekan, v lepi pridigi obrazložil pomen zvonenja. Med mašo je pel pevski zbor. ki se je sestavil iz samih izletnikov, ki so r -hiteti od vseh strani, -zlasti iz Bovca, da se navžijejo lepote tako veličastnih gor, ki nas obkrožajo, zlasti pa prvaka Triglava, ki pa ga je bilo možno gledati le od da- loč. Reška jjokrajina BISTRICA Taknta f ballncanfa Dne 17. t m. je bila tekma v ba-linca*rju med Trnovčani in Bistri-čani v prid revnim šolskim otrokom. Tekmo je na zanimiv način organiziral in vodil g. Andrijašič, ki je z razumnimi «knifelci» postavil pred težko preizkušnjo 40 igralcev, ločenih v 2 skupini Le 8 jih je zlezlo skozi fino sito in je prestalo ri g o rožni izpit, ki jim je omogočil h končni tekmi: Alojz Prime, Fr. Butinar, Mate Ribarič in Fr. Štefančič za Trnovo in Ivan Derenčin, Ivan KovačiC, Fr. Smr-delj in Peter Peterlin za Bistrico. Dolgo je nihala sreča in kazalo je, da bo zmagala Bistrica. Končno je s spretno narejenim «šest» skočil kazalec z 18 na 24 in zmago so odnesli Trnovci. — Kot vedno v takih slučajih je tudi pri tej tekmi padel marsikak dovtip in marsikatera rama se je nagnila na levo ali desno. Tako je bilo in bo vedno v tekmah. Do sedaj poznamo Trnovce kot dobre pevce in dobre balincarje. Imajo še druga dobra, ki se morajo stopnjevati. Le zmerno in premišljeno po poti k dobremu, plemen*.emu in koristil e-miL Petje je čustvena stran, ba-lincanje skromna zabava. A so $e druge zabave ki vsebujejo materialne in moralne koristi, n. pr. dobro Čtivo. Tudi tukaj moramo zdravo tekmovati. Sprememba poživlja. Znanost injimatnost 0 ekonomom loncih Ker se v svojih člankih vedno obračam le do čitateljev, dasi mislim pri tem tudi na ono pičlo število čitateljic, ki se po prečitanem podlistku potrudi, da vsaj v naglici preide tudi moje članke, hočem današnji članek posvetiti našim sedanjim in bodočim hišnim gospodinjam. S tem pa nikakor nočen, odvrniti od čitanja močnejši spol, tudi za njega bo morda kako koristno zrno. V zadnjem času se je namreč precej razširila uporaba «eko-nomskih loncev«, ne morda toliko radi tega, ker je izšla potreba iz vrste Mšnih. gospodinj, kakor radi uspešne reklame tozadevnih tovarn. V bistvu se ti novi čudežni lonci v ničemur ne razlikujejo od znanega lonca, ki ga je izumil že 1. 1861. Denis Papin in ki nosi po njem ime Papinov lonec. Znano je, da ako segrejemo kaho tekočino, narašča s tem njena temperatura, da pa na-raste samo do določene meje. Ko doseže namreč tekočina določno temperaturo, ne raste ista dalje, tudi ako še tako močno kurimo. Temperatura se ne izpremeni, dokler se vsa tekočina ne izpremeni v pare. To temperaturo imenujemo vrelišče. Vrelišče vode je približno pri 100° C. Vrelišče pa ni zavisno od tekočine, temveč tudi od pritiska. Tako zavre voda na visokih gorah že pod 100° C. Obratno pa moramo vodo, v zaprti posodi segreti nad 100°, da zavre. V prvem slučaju je namreč zračni pritisk manjši kakor v dolini. V drugem primeru pa ne morejo nastajajoče pare odhajati, pridružujejo se zraku nad vodo in povečajo tako pritisk. In ta piri tisk ravno otežuje izločitev pare iz vode. Temperatura vode mora Še rasti, tako da premaga pritisk nastajajočih par zunanji pritisk. Navadni (normalni) pritisk znaša 1 atmosfero, to je 1 kg na vsak cm2. Temu pritisku odgovarjajoče vrelišče vode je 100° C. Če pritisk podvojimo, je vrelišče vode 120°; pri pritisku 3 atmosfer 134, pri 4 atmosferah 144, pri 5 pa 152° C. Od temperature vode pa je zavisna njena topilnost, in ta prihaja predvsem v poštev pri kuhanju. Zaman bi skušali skuhati meso pod 100° C. Papinova ideja je bila ravno zvišati vrelišče in tako pospešiti kuhanje. Lonec, ki ga je tako izdelal, je bil močan kovinski lonec, ki je bil nanj pritrjen pokrov z vijaki in ki je imel varnostno zaklopko. Ako je pritisk v loncu prevelik, se zaklopka odpre, del pare odhaja; stvori se lahko zato nekaj nove pare, s čimer se temperatura zniža. Papinovi lonci so s časom zadobili razne oblike. V bistvu razlikujemo lahko dve vrsti: 1. take lonce, ki sliči j o v glavnem Papinovemu loncu in imajo od zunaj pritrjen pokrov, in sicer bodisi trdno ali prožno, in 2. takozvane avtoklave z notranjim pokrovom, ki ga pare same pritisnejo k posodi; odtod tudi ime avtoklav (samozapi-rač). Pri vseh pa se izpopolnjuje neprodirnost z obročem iz lepenke, kavčuka ali posebne pripravne snovi med pokrovom in loncem. Po večini so vsi ti lonci iz jekla ali železa. Največkrat so pokositreni. Toda kositer se pri višji temperaturi prerad odlušči, radi česar je premnogo-krat ponovno pokositrenje potrebno. V zadnjem času so se prikazali na trgu tudi že ološče-ni (emajlirani) lonci, pri katerih odpade ta nedostatek. Izdelujejo se pa tudi Papinovi lonci iz aluminija. Ker so vodne pare pod večjim pritiskom silno nevarne, je jasno, da mora nuditi tak lonec vse potrebne varnosti, da ga lahko rabi tudi kuharica brez posebnih navodil. Navadno nosi vsak lonec piščal, ki se da uravnati na zaželjeni pritisk. Ko se ta doseže, zapiska piščal in opozarja s tem, da je treba nadaljno kurjenje ustaviti. Piščal se zamaši, lonec se odstavi od ognja in se pusti, da se ohladi tako dolgo, kolikor je prej trajalo segrevanje. Sveža mehka zelenjava se tako skuha v desetih do štirinajstih minutah (5 do 7 minut pri ognju, enako dolgo od ognja proč). Ju-ha se skuha v 30 do 40 minutah. Seveda je čas odvisen tudi od ognja in od velikosti lonca. Ker pa je piščal lahko zama-šena in bi torej odpovedala, imajo lonci še druge varnostne, priprave, kakor varnostne »zaklopke (tudi piščal ni nič drugega kakor varnostna zaklopka), ali svinec, ki se pri določeni temperaturi tali. Večji lonci so opremljeni še s termometri in manometri in morajo biti pregledani od pristojne oblasti. Prednost PapinovLh loncev obstoji v tem, da se gotove vrste jedil bolje prekuha, sicer pa, da se pridobi na času in na denarju. Da se pridobi na času, izhaja že iz zgornjih podatkov. Da pa je uporaba takega lonca tudi iz ekonomskega stališča priporočljiva, hočem osvetliti na podlagi primera. Mislimo si lonec 6 1 napolnjen z vodo 15* C. Se-grejmo to vodo v Papinovem loncu do 135° C. Ker potrebuje vsak 1 vode 1 kalorijo, da se segreje za eno stopinjo, bo to v potrebnih 6 X (135 —15) = 720 kalorij. Ako bi segreli to vodo v navadnem loncu, bi dosegli k večjemu temperaturo 100* C. V to potrebna množina kalorij bi znašala 6 X (100 — 15) = 510 kalorij. Da pa skuhamo kaj v tej vodi, mora pri temperaturi voda delj časa vreti. Recimo, da se tako pretvori ena četrtina vode v pare. Da se pretvori 1 1 vode pri 100° v pare, je potrebnih 538 kalorij, za naš 1,5 1 vode torej 1,5 X 538 = 817 kalorij. Pri uporabi navadnega lonca bi potrebovali vkupno torej 1327 kal., s Papinovim loncem pa samo 720 kalorij, to je približno 45% manj. Prodajalci sicer trdijo, da se prihrani od 50—60 %, v resnici pa znaša prihranek od 30—L0%. Najbolj iz: da ten je seveda pri uporabi plinske kurjave, ker se ta ogenj takoj lahko ugasne. Jedila, skuhana v teh ekonomskih loncih, ne izgube ne na okusu ne na redilnih snoveh. Edini pomislek je glede vitaminov, toda tudi v tem oziru ni stvar povsem jasna. So vitamini, ki se uničujejo že pri 80°, so pa drugi, ki prenesejo iudi temperaturo nad 100°, da so le v dobro zaprtih posodah, kar je ravno pri Papinovih loncih. Sicer pa je v tem oziru najbolj priporočljiva kolikor mogoče raznolična hrana. IČ. $3 nsHntere retfjs Da bo slika popolna naj poročam še o nekaterih revijah. V Ljubljani izhaja žo eno leto elitna revija «Razgled», ki ima popolen značaj salonskih revij, katerih znak je razkošje, šport, gledališki igralci, kino radio v literaturi in znanosti pa površnost in plitvost. S tem sicer nočem trditi, da je vse plitvo, kar je izšlo v prvem letniku tega lista, saj so med pisatelji in pesniki, ki so prispevali svoja dela, nekateri odlični sotrudniki. Prvi znak elitno revije je, da ima slednja številka nov barvan ovitek. Opremili so jo razni- slovenski slikarji več ali manj srečno; celo naš Cargo je med njimi. Da zavzemajo med ilustracijami igralci in pevke kinematografske zvezde in plesalko v (Dalje na IV. strani) POSLANO*! Podpisani Kobec Ivan Marija iz Sv. Marije Magd. spodnje št. 880 izjavljam, da ne pripoznam dolgov, ki bi jih napravila moja iena Terezija. (674) Ivan Kobec. ZAHVALA Ob prebridki izgubi naše nad vse ljubljene MILENE izrekamo tem potom v^eai sorodnikom prijateljem in znancem najtrčaejfe zahvalo. Pred vsem se zahvaljujemo domačemu gospod« župniku za zadajo toažbo ter čč. gg. iupnlkom« Iz A dovščine In SturiJ za pogrebno aprem-sivo, šturskim pevcem pa za pretresljive ialostkike, blliajtm prijateljicam pokoja:ce in domačim dekletom za krasne vence in cvetje, gospodični 5tiW-Ijevi pa za krasen govor pri odprtem grobu. Bog poplačaj obilo vsem, ki so spremili pekojnico na njeni zadnji poti. USTJE. 26 julija 1978. Družina Bratinova. *) Za članke pod tem naslovom od klani« uredniitvo vsako odgovornost. HULI ©€SLH$1 VINO ISTRSKO naljoljše vrste, pristnost zajamčena, dobite z&iožn ki in gostilničarji v vsaki množini; Istrski teran, burgundec, pinot in belo malvazijo. Najnižje cene. Vsaka pošiijatev se izv.-ii takoj. Naslov: Nikola Draghicchio - Pa-renzo. 692 HIŠNO 40-50 letno pridno v g o* podi« j-stvu iščem. Zahteva se ruaia vinkuiisana kavcija ali poroštvo. Plača po dogovoru. Samo pismene ponudbe. Turco, Sv. Mar. Madd. Sup. 397, Trst PRAŠIČEREJCii Dva mrjasca za spušča-nje in sicer: nemške plemenite pasme (Deutscher Edelschvrein) in nemške po-plemeir tene pasme (Deutsche veredeltea Landschwein) ima Mrak v Tolminu ^ (pri spuščevalnici žrebcev). Mrjaaci ao čistokrvni in zajamčeno dobri plemenjak*, ▼ nasprotnem slučaju je spuščanje brezplačno. _ 796 POROČNA soba iz parjenega bukovega lesa, zajamčena L 14C0.—, jeaenova L 1600.—, druga v izložb? L 1800.—. Posamezne postelje 160,—. Turk, Cesare Bat-tisti 12. Pazite na itevUko._797 DVE POSTELJI oddam poštenima delavcema. Petrovič, via Rismondo 12. 798 SPREJMEM pomočnica, prvo tnoČ. Anton Milavec, kovač, Prestranek._800 KOLESA, 12 mesecev zajamčena, od L 200.— naprej. Prodaja tudi na obroke. Trst. via Aleksandro Volta 4, blizu ljudskega vrta. ^ SOBA z eno alt dvema posteljama se odda poštenima delavcema. Naslov pri tržaškem upravništvu. 791 SOBA, v okolic* Trsta, b^zu mo~ia, prazna ali z opremo, se odda. Na lov pri tržaškem upravn"'štvu.__792 NAZNANJAM, da sem odprl 16. julija krojačnico za moške obleke. Sprejemam vsakovrstna naročila ter jamčim za toč o in dobro postrežbo. FMipčič AntOT, krojač, Col 23, Repen tabor. 781 PENZIJONAT za deklice iz boljš h rodbin, ki želijo izpopo'niti svojo izobrazbo. Teča>i za nadaljevalno izobrazbo, tečaji za jezike, glasbo, tenis rtd. Krasna lega, dobra preskrba. Prospekte in pojasnila daje voditeljica M. Chr. Auer, Merano, Maia Alta - Villa imperiale. 793 PRI SV. IVANU se išče 4 prostorna hišica z vrtom, ne daleč od tramvaja. Ponudbe pod «Sv. Ivan» na triaško uprav-ništvo. Posredovalci 'Izključeni. 794 MLADENIČ, srednješolsko izobražen, s tremi leti tajniške službe in najbol-šrmi spričevali išče primernega mesta. Ponudbe pod «Služba» na tržaško upravništvo. 795 ZALOGA papirja Uvoz in izvoz na vse kraje. Cene ugodne. Tvrdka G. Dollinar, Via Ugo Polonio 5, Trst. 252 VIPAVSKO VINO. Kmetijsko društvo v Vipavi ima veliko zalogo izvrstnega do-ma:ega, namiznega in desertnega vina in refoška. Kupci se vabijo. 760 MLRf v Nabrežini se proda. Pojasnila daje lastnik istotam. 777 S PRVIM avgustom se odda petsobno stanovanje z vsemi pritiklinami, v novi palači na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Cenjene ponudbe na: Ljubljana, poštni predal 85. __■ 784 UČENEC, vešč slovenščine in italijanščine, išče mesta v kakršnikoli trgovini, najraje na deželi. Nabrežina 233. 785 V MARIBORU se proda velika dvonadstropna, trgovska hiša, z dvoriščem, industrijskim poslopjem, z dobro vpeljano špecerijsko trgovino, še enim posebnim lokalom in 11 stanovanji, na eni najpro-metnejših cest. Cena vsesnu 215.000 Irr, z opremo in zalogo trgovine vred. Pojasnila daje Franjo Nemec, Nabrežina, postaja. 788 SREČO, pove avtorizirani grafolog. Via PietA 12, vrata 6. 790 BABICA, izkušena, sprejema noseče na dotn. Via Crispi 50, prej Chiozza. 799 BABICA, avtorizirana, sprejema **oseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 322 VsJed pozne sezije LIKVIDIRAMO ose letne potrtf Silni po najnižjih cenah: Crepon Mussola, fantazija Mussola, rožnata Platno, svileno fantazija „ enotne barve PerkaU črtani Zeflrjl Ozford Popeline Creton In češki muilin, zajamčene, pralo* barve Razno blago Kopalne obleke Gobasto blago za kopalne plašče. Vsako sredo razprodaja ostankov All'Economia fm'illm TRST. Piazza Ponterosso 5 ZLAT mm (N Trst, Caropo S, Giacomo 5 Darovi za birmo. Popravila ar in zlatih predmetov. Cene zmerne. (481) Cene zmerne. HU&IA OČESA ^ T^f "Tđttf-" " z mazilom se odpravijo takoj BABICA Emerschitz - Sbaizero, diplomirana, sprejema noseče, moderna opre« m a, zdravniška pomoč, dnevna branari-na L 25. Via Farneto 10 (Ginnastica, podaljšana), lastna vila, telefon 20-64. 308 FARMACIA SPONZA, Tret. V a Tor S Piero 1 o Pazite na por.are Jbe Dobiva se v vseh lekarnah po znižani ceni L 3 TOVARHlSK-j C£f*S» ;£M kovaCc, racMsUM« In imzarje pelleiCkaksn & c. d. i o. z. Trat. v;a S. Nkolft i U 12 Lastna skladišča v protti lulct- TOVAftNA RfiMSfcKSID • KtW?W P O - D L S T E K V. J. KRIŽANOVSKA: ina (151) Roman ▼ Štirih delih Iz ruščine prevedel L V. Milica je opazila, da mož molči in je i obe volje, toda delala se je, kakor da tega ne vidi, in bila je vesela in prijazna. Ko sta pa ostala sama, si je grof vihal brke in rekel: _Predvidevam, da mi bo prebivanje v Vse- evjatskem malo prijetno. — Zakaj pa? — Kot «gost» svoje žene se Čutim v preeei nerodnem poiožaju. Nisem te hotel prekinjati \ navzočnosti ljudi; toda nabavila si mnogo šuma zaradi malenkosti. Seveda, imaš pravico jeziti se, toda priznaj, ali je kaj Šaljivega za ženo nemškega Častnika, če te sprejemajo z besedo «Willkommen» ? — Ne gre za besedo, ampak za namen, in bivšemu lakaju ne dovoljujem, da bi me učil, kaj naj delam. Zal mi je, če sem te užalila, ko •emte imenovala svojega «postao. Bog mi je priča, 4a te nisem nameravala žaliti in te smatram tu ca gospodarja kakor sebe za gospodinjo, toda morala sem tako nastopiti, da bi se ta podlež ne Ići tli s teboj. Ne mrmraj, moj dragi medved, — je pristavila in se poredno nasmihala, — ves dobiček j« na tvoji strani: tu te jaz sprejemam kot gosta, pri tebi pa so me sprejeli kot sovražnika. Grof ni mog-el zatajiti smeha. — S teboj je svet izgrubil čudovitega odvet- nika in vedno imaš dovolj razlogov. Toda pustiva Libe rmana z vsemi njegovimi glupimi izzivanji, zaradi katerih so morali trpeti ubogi delavci. Tudi nje bi bila morala pogostiti... — To bi bila tudi napravila, če bi bili tu istočasno z ruskimi delavci; razjezilo pa me je, da so se vsilili na prvo mesto, in potem še Kantor s svojim zborom!... Nekaj dni je prešlo mirno in veselo. Milica in grof sta posečala sosede, pregledovala posestvo, ki je bilo tako obsežno in bogato, da se je grof čudil; prehod v posest in razne tozadevne formalnosti so wele mnogo časa. Pred no bi začela s splošnim »čiščenjema, si je hotela Milica najprej vse ogledati, zlasti pa se posvetovati z Derevninom in očetom Nikandrom. Za sedaj se je omejila samo na to, da je zamenila del hišnega služabništva z Rusi; odslovila je tudi hišno, ki je bila sestrična Malvine Milerjeve. Li-berman je molčal ter zatajeval jezo, ker je rar čunal, da nevihta preide; vkljub temu, da si je v teku dolgih let nagrabil precejšnje premoženje, se mu vendar ni hotelo zapustiti tega »toplega gnezda«. Bivša kneginja Repjeva se še vedno ni pokazala, a njen lepi Moric je odšel po opravkih v Jekaterinoslav. Nekoč sta grofica z možem obedovala v Tu-rovu in D mi tri Pavlovič je prosil Milico, naj potrdi račune njegovega upravljanja in naj bi skupno rešila nekatera gospodarska vprašanja. Bila je soglasna s tem ter odšla z Derevninom v njegovo delovno sobo, medtem ko sta se grof in Kiti zabavala z Igro. Ko je pregledala in potrdila računa In odobrila gospodarske načrte, je Milica izrabila priliko ter mu povedala, da nameiava odsloviti U-bermana in združiti upravo Vsesvjatakega ln Turovega. V ta namen je pripravljena izročiti vso upravo Derevninu. Ako hoče, si sme vzeti pomočnika in začeti s preobrazovanjem Vse-svjatskega, t. j. najprej je treba izgnati roparsko zalego, ki se je tam vzgnezdila. Derevnin se je zahvalil, se naslonil s komolci ob mizo in se zamislil; njegovo obličje je izražalo skrb. — Zelo sem vam hvaležen, Milica Jurjevna. za izkazano mi zaupanje, toda ne vem, če bom zmogel delo, ki mi ga nalagate? Vi si ne morete niti predstaviti, kaj se tu godi in kako težko bo pregnati od tu nemško zalego. Kakor s pajčevino so otnrežili vso okolico in imajo vse v rokah. Povsod imajo zveze, a njihova odkrita predrznost se studi vsakemu poštenemu človeku in tako trdno sc med seboj zvezani, da je človek brez moči napram njim, zlasti ker jih državna uprava odkrito Ščiti. — Kaj? Torej mislite, da je nemogoče spraviti proč teh gospodov? — Nikakor! Je že mogoče pregnati jih in to tudi moramo storiti, toda borba bo dolgotrajna in težka, ker so se trdno vgnezdili tu ter imajo v svojih krem pl jih naše kmete, katere primora jo celo k izseljevanju; in ne preostaja jim drugega, kakor umreti od gladu, ali se upreti. Glede tega vam moram povedati, Milica Jurjevna, da se že nakaj časa bojim izbruha ljudske nevolje. — Zaradi Libermanovih podlosti? — Ne samo zaradi njega, dasi je on tu eden glavnih krvosesov; toda splošno se jejo ti prite-pencl s svojimi zlorabami in krutostmi, na primer, tvornice: v prvi je ravnatelj starejši sin Kranzeja, Libermanovega pomočnika, v drugi Merderfeld, nečak bogatega Sarlotentalskega kolonista; oba sta velika podleža. Vsa upravna mesta imajo Nemci, celo polovica delavcev je prišla iz Nemčije in ti imajo vse mogoče prednosti... — Jutri obidem vse tvornice in napravim tam re^ — je prekinila Milica, ki je vzkipela od jeze. — Vendar pa bodite previdni, Milica Jurjev na. Zadeli boste naravnost v srSenovo gnezdo. Predolgo časa so nekaznovano zlorabljali svoj položaj, zato so postali skrajno predrzni in dovoljujejo si naravnost neverjetne reči. Evo vam primera: Libermanov sin, inženir, je nedaleč od tu dobil izvrstno službo pri želQznici; pogosto prihaja v Vsesvjatsko na lov in na oddih k svojemu očetu. Vsak njegov obisk se konča s kakšnim neprijetnim dogodkom, ker ta dečko se norčuje iz nas. Obstrelil je s šibrami nekega dečka v nogo, potem pa se je izgovarjal, da je ueček sam kriv, ker je tekel slučajno pred zajcem, ki ga je Fric hotel ustreliti. Nehote se mu včasih zgodi, da obstreli kmetovo živinče, — kravo, svinjo ali ovco, toda to je še nedolžna zabava. Lansko leto pa je v Mihajlovki povzročil veliko nevoljo. Ta nesramnež je prišel neko nedeljo v vas in ravno pred cerkev, ko je ljudstvo hodilo od maše. Začel se je norčevati iz vernikov ter zasmehoval pravoslavje in svetnike. K? so mu kmetje začeli odgovarjati, jim je začel groziti s puško, in da bi jim dokazal svojo spretnost v streljanju, je pomeril na križ na kupoli in ga prestrelil. Ljudska jeza je bila tolikšna, da je samo svečenik rešil tega podleža gotove smrti, malo je manjkalo, da ni izbruhnil upor. Toda stvar so pomašili po zaslugi nekega visokega pokrovitelja, ki ščiti koloniste. Priznali so, da je bil junaški FJlc pijan, Liberman pa je plačal vse stroške in daroval nov križ. IV. •EDINOST* V Trstu, dne 29. julija 1928. -vseh položajih, pri delu in na počitnicah prvo me«to, ni treba še ^posebej poudarjati. Tudi Športniki, posebno pa zrakoplovci, niso Da zadnjem mestu. Posebno Častno mesto med ilustracijami zavzemajo domače filmske igralke is 'Ljubljane in Zagreba. Ce poglje taka «zvezda» listu pozdrav na do-,posniči, je treba dopisnico kliši-rati, akotudi ta pozdrav priča, da gospodična niti slovenščine ne zna. V te oziru posnemamo Pariz in Berlin in ba$ to je, kar listu jemlje značaj resnosti. Pač pa ne smemo prezreti, da so med sotrud-■rnki lista Ksaver MeŠko, Ivan Lah, Juš Kozak, Lojze Gradnik in drugi. Tudi ne smemo prezreti, da je list prinesel vrsto posnetkov del slovenskih oblikujočih umetnikov, zakar mu moramo biti hvaležni. No samo radi posnetkov samih, ampak ker list lahko zanese zmisel za umetnost v tiste (pridobitne in elitne kroge, ki se po navadi še spomnijo ne nanjo. Tisti prispevki pa, ki že po imenu ne jamčijo za zrelost, so precej šibko začetni-Štvo, j osebno par črtic in nekatere pesmice. V slučajih suše list stori bolje če se omeji na prevode. V spio^mem je list zanimiv. Co bo skrbel, da bo rastel navzgor, bomo dobili list radi katerega nas hiti po vsebini ne po oblaki no bo treba biti sram pred dru&imi narod!. Se ono revijo imamo, za katero malokdo ve. Ta revija je «Novi čas». tcMosečnik za izobrazbo« se sam imenuje. Nekaka družinska revija je to, ki od novega leta izhaja v Ljubljani. Prej je izhajala v Arroriki. Skozi dolgo dobo trinajstih let. Lastništvo je spoznalo, da bodo Slovenci v Ameriki počasi izginevali. Pisateljev tam ni. Da bodo ameriški Slovenci so nadalje imeli dobro urejevano revijo, so jo preselili v Ljubljano. Po prvih štirih številkah sodeč, je revija res dobra. Izhaja v velikem formatu na šest in tridesetih straneh s prilogo za drobiž. Glavni urednik je Vinko Košak. Pri reviji sodeluje več mladih moči. Prva številka se je spomnila Župančiča. Med leposlovnimi sotrudnikt je Bogomir Magajna s Črtico «V!ak», Mile Klopčič je priobčil pesem iz kitajščine «-Suša». Dalje srečamo v listu Koroško narodno 'blago. O-stali članki so pou&ni. Med najzanimivejšimi so članki ameriškega urednika Keržeta. Ta opisuje Ameriko v vsaki številki z ene plati. V prvi številki je opisal njeno posebnosti, kako jo v Ameriki vse na veliko, vendar je pogosto vso skupaj samo pe^ok v oči. Nadalje jo opisuje kot deželo tujcev, kako so šo sami Amerikanci ne morejo udomačiti v nji, njih Življenje se zdi samo prehodno. V zadnji številki nam jo slika kot brezobzirno izkoriščevalko človeških sil. Na vsak način te slike niso simpatične zanjo. Pisane pa so tako, da jim moramo verjeti. Vsem členkom poljudno znanstvenega značaja se pozna tehtnost. Niso samo mašila. Človek jih bere z zanimanjem in koristio. Nekaj praktičnega, amerikanskoga imajo na sebi. Preveč bi bilo, če bi vse naštevali. Na i omenimo le nekatere. Članek «l7vrženci» nam slika tista plemena ki jih je ljudstvo izločilo i7Tned sebe: Žide, Cisnane, Cae-ote, Eta. Narodopisno zanimiv jo članek <■ V deželi pritlikavcev«. Vinko Košak poroča v drugi šte-viiki o «Pa.nevropi» z zemljevidom. Ivo Premec pišo o «Bogastvu sveta*. ki jo nekak uvod za njegov naslednji članek o Maksimu Gorkom za njegovo obletnico. Zanimiv jo tudi članek Slavka Gruma «Seksualna vzgoja mladino«. Igor Borkin opisuje «Makedonijo in njeno revolucijonarje». Leposlovnih in poljudno znanstvenih člankov je še cela vrsta. Iz navedenih si lal-ko ustvarimo površno sliko lista, ki je po vsebini tehten, zanimiv in posrečen in no bo izvrstno služil samo Slovencem v Ameriki, ampak tudi mnogim čitateljem v domovini. Že šesto leto izhaja v Ljubljani rGruda». skromen družinski listič, ki ga izdajajo pod okriljem Kmetijsko stranke. Listič izhaja v malem obsegu na štiri in dvajsetih straneh in prinaša leposlovje ter poljudne članke. Prva številka se je spomnila jubileja Otona Župančiča. Glavno povest je za to leto napisal Joža Lovrenčič; imenufje se «Pereči ogenj«, povest izpod Jamnika. Razon te povesti srečamo navadno v vsaki števHki Še po en leposlovni prispevek, prevod Daudeta in Octava Mirbeaua. Pesmico so redke in borne. Ostali članki so bolj praktičnega gospodarskega kot pa poljudnoznanstvenega značaja. Dr. Rosina obdeluje v več številkah «Makedan-sko vprašanje«; Miloš Štibler riše «Težko stanje kmetijstva v Nemčiji in nauk za Jugoslavijo«. Albin Prepehrh piše o «Našem socialnem vprašanju in kmetski mladini« itd. Na koncu so dodane rubrika »Organizacijski vestnik«, •Kotiček za dekleta« in «Raznote-rosti». Da list izhaja že Šesto loto, je znak. da se je kljub svoji skromnosti močno zasidral med kmetsko ljudstvo. Pavel Bojan. Naročajte In Sirite „EDIBOSr Cela lam bi sodila leM? Razvoj tehnike je naučil človeka, da je začel rabiti izraze kakor •nemogoče« «umislek» zelo previdno. Razvoj zadnjih desetletij tehnične dobe je dokazal, da se je dala mare i katera dozdevno abotna misel v razmeroma kratkem času uresničiti in vsak dan nas bliža novim ude j s tvi t vam in novim iz-premembam. Ni treba, da »ežemo kdove kako daleč nazaj, da pojasnimo duševni preobrat v nas samih, ki ga je povzročila tehnika. Danes imamo že vsakemu lajiku predobro znane tehnične udejstvitve kakor^avto-mclbiL zrakoplov, trotorsko ladjo, turbinske lokomotive, radio, telegrafijo slik in dr. Kmalu bomo strmeli v novo izume: v raketni avto, raketni zrakoplov, vsemirske rakete, ki so vsi najaktualnejše tehnične naloge sedanjosti. Žo se razpravlja o novih oblikah prometa, obravnavajo se javno vprašanja, s katerimi so se še pred nekaj leti bavili izključno io znanstveniki. Razmeroma hitro se je moral lajik vživeti v novo dobo. Skoraj vsako leto je prineslo nove i;.ume in nova presenečenja s katerimi se je moral vsak v najkrajšem času sprijazniti, da ga ni zade! upravičen očitek, da ne koraka z duhom Časa. Danes živimo drugače kakor prej recimo pred petdesetimi leti. Današnji človek se prej prila~ godi novotarijam kakor je to stopil prejšnji. Pogled na razvoj minulih desetletij zadostuje, da začrtamo razvoj v bodočnosti. Ozrimo se najprej na sedanjost in spoznali bomo, kaj vso se mora v teku let iz plemeniti. Pred vsem je vprašanje ureditvo prometa ki postaja vedno bolj pereče, ker se gibljejo neznanske množice ljudi na relativno majhnih površinah. Prišli smo do vprašanja velemesta. Poleg cestnih in podzemeljskih železnic ir&ha Še tri, 3tiri, pet nadstropij cest druga nad drugo. Ena naj bi služila za tovorni promet, druga za tramvajske zveze, tretja za avtomobile, četrta za pešce. Na strešnih ploščah bi bila pristanišča za letala t t. d. Nadalje bi bilo treba nekaj izumiti kar bi ublažilo ropot, ki moti mirno delo v velemestu. Tu že začne delovati domišljija: sestavil naj bi se nekak izolator, nekaka Čelada, ki bi se nataknila na glavo in ki bi posrkala ves ropot po ulicah, tovarnah. V Ameriki že imajo take čelade zoper ropot, ki so se zelo obnesle in brez katerih ne bo mogoče delati mirno v večjih mestih. Očitno je, da se vse bolj in bolj pomehanizuie. Človeka bodo vedno bolj nadomeščali stroji. Stroji ga izpodrinejo. Ce postane danes na kakem mestu nepotreben, postane jutri drugje zopet potreben. Izumilo se je že letalo, ki loti po zraku brez pilota Načrt takega letala se je bil že pred leti pojavil, a io na to nenadoma izginil. To letalo 3e je go»nilo s prenosom energijo v daljavo in krmarilo z zemlje. Na pogrnjeno mizo, za katero je sedel krmitelj, so padale slike pokrajine in letala, tako da se je lahko razgledal krmitelj no stdkah na svoji mizi in ukrenil potrebne okrete. I Kdor ima vsaj nekoliko domišljije, si že lahko domisli kako obliko in kaike mere za dobi bodoča vojna. Ne bo več ne požrla ne uporabljala toliko množic. To ne bo več boj iz bližine, borili bodo na daliavo dvajsetih do petdesetih kilometrov. Vojna se bo bila na daljavo. Oblaki plina pohite z vetrovi črez doželo in v nekaj minutah če ne še prej bo njihovo pogubno delo končano. Nešteta krdela letal bodo brnela po zraku in se napadala. Pokanje topov >bo neusmiljena simfonija v zračnih višavah. Načrti kako se bo pridobivala v bodočnosti energija, meji večkrat z domiišljijo. Čeprav je z raztopi-tvijo premoga po postopanju profesorja Verginsa uspelo, da se da premog dodobra izkoristiti se vendar povsod trudi i* "^..fti nove možnosti za pridobivanje energije. Že davno pred vojno se je začela graditi v Nemčiji in sicer v Schleewig-Holsteinu naprava, ki naj bi izkoriščala višinsko razliko morja med plimo in oseko z avtomatično delujočimi zatvorni-cami. Bistveni nedostatek «tič?! v tem, da se da na ta način energija pridobivati le v presledkih in ne redno. Drugi načrt fe izkoriščanje razlike vodne temperature. Ni dolgo od tega, ko smo se bavili o tem predmetu pod naslovom »Upokojena vročina« tudi v našem listu. Naj ponovimo na tem mestu. V tropičnah morjih je povrtHna morja vroča, voda v večjih globoči-nah pa ima zelo nizfko temperaturo. S pomočjo posebnih cevi, v katerih se dviga voda sama od sebe. bi se spravila mrzla voda brez strojev na površino. V zadnjem času se je skuSalo izrabiti gibanje morske vode za pridobivanje energije, izkoristiti so hoteli celo gorkoto zalivskega toka. Drug vir energije se skuša dobiti v zraku. Tako je znano, da izkorišča Fletnerjev rotor zračne toke. Neki francoski irumitelj se trudi, da bi mu dali zračni tokovi energijo, da jih izkoristi, kakor se izkoriščajo pri mlinih na veter. Plauson v Hamburgu pa namerava uporabiti zračno elektriko n. pr. pri nevihtah, sledeč dejstvu, da je zemlja negativno, zrak pa pozitivno elekričen. Posebno napravljeni balončki vise v viAini petih sto metrov nad zemljo, da črpajo energijo. IzračuniLo se je pa, da nastopa pač jaka napetost, da je pa tok sam tako noznaten, da hi ne fcalo delo, ki U ga napravil, v nobenem razmerju s stroški V tropi čnih krajih skušajo izkoristiti sol učno vročino. Taki poskusi segajo v stari vek, najnovejši poskusi s solnčnimi stroji, ki nabirajo z zrcali in lečami gorkoto in jo odsevajo na posode s tvari naini, M rade zavrejo, so dokazali, da se dajo na ta način proizvajati precejšnje količine energije. Druga možnost izkoriščanja solnčne energije tiči v kemičnih postopkih. Nekemu ameriškemu raziskovalcu je uspelo v tem oziru, proizvajati z baterijo takih fotokemičnih stanic tok, ki je malo hišico nekaj dni preskrboval z razsvetljavo. Poleg vode in poleg zraku skušajo pridobiti tudi hlapove iz zemlje v ta namen, da bi proizvajali energijo. Pomislimo le na tako zvane geizirje (tople vrelce) v Iz-landiji in na hlapove, ki vro iz zemeljskih lukenj na boraks-kih tleh v Toskani. Po poročilih znamenitih inženjerjev so poskusi v Toskani popolnoma uspeli. Podobno se tehnično izkoriščajo hbapovl v Larderellu (pokrajina Pisa), v Kaliforniji in Kanadi. Še nekaj besed o razdelitvi energije v bodočnosti. Vsak pozna radio in ve, da sprejme tudi najmanjši delec energije, ki jo izžareva oddajalo, sprejemna antena. Ni težko, misliti si sistem, ki bi bolj racionelno deloval. Zamislimo se v tako vrsto energije, ki bi ne izginila brea koristi v vsemirje, ki bi jo marveč določen cilj ujel in izkoriščal vkljub njeni težnji, razširiti se. Na drugi strani bi si lahko predstavljali stanje, pri katerem so aparati loveči energijo, tako poi>olni, da bi se mogoče le kak neznaten odlomek izžarjone energije izgubil, t. j. da bi ga sprejemni aparati ne ujeli. Vsa ta izvajanja so le pomanjkljivi načrti, kaj neki nam prinese bodočnost. Razvoja ne moremo točno prerokovati. Bodočnost jo ubere večkrat po drugi ipoti. Toliko je pa gotovo: tem načrtom, pa naj se nam dozdevajo šo tak fantastični, ne moremo odtegniti svoje vere in svojega zaupanja, tembolj, ker tiči že v marsikaterem kal udejstvitve in bodočnost L Prosto po BUmeJu. Zavisti uradna Kija Iz Geninove knjige «T>aljni o-tok» posnemamo vtise in doživljaje pisatelja na njegovem potovanju na čudežni otok Bali. «Malajci, pravi pisatelj v o~ menjeni knjigi, so veliki otroci, ki ljubijo svoje solnce. Ugaja jim čepeti ure in ure na tleh in gledati v kokosove palme. Pri tem štejejo kokosove orehe. A ne morda tako le v mislih, ne, oni prepevajo posamezna števila, prav tako kakor se prepeva pesem — šest in dvajset — trideset — z globokim orientalskim odmevom. Tu pa tam pojejo do sto! Toliko orehov je bilo torej na palmi. Nato vtaknejo nekaj v usta, da žvečijo, in začnejo z nova šteti. Mnogo je palm z mnogimi o-rehi. Tako gre dan za dnem. Kaj naj bodo Malajcu palače, ko pa lahko prebije krasne dneve in lepe gorke noči pod svojimi palmami? Čemu naj se trudi in naj dela, če mu pa ta-korekoč sadje zraste do ust? Palma ne zahteva od njega nobenega dela, nobenega gnojenja, nobene nege. Vse preskrbi sama. On lahko spi, ona mu kljub temu donaša na leto nekaj dolarjev. In kaj pomen j a že en sam dolar za Mala j ca! Dolar je premoženje! Za stotinko si kupi že cel sveženj banan. Njegova zemlja mu rodi riž, dovolj sanj in za družino. Malajci so najbolj nedelavno ljudstvo pod milim solnce m Prav nič niso častilakomnL Prirojena zadovoljnost jih ščiti pred lastnostmi, ki jih zahtevamo od vrlih ljudi. In ko nima ničesar, leže in zaspi. Težko je tem ljudem kaj dopovedati. Njihovi ne izurjeni možgani sploh ne sprejemajo nobene misli. So dobrohotni, če bi pa morali kaj napraviti ali izvršiti kak ukaz, kratko mak) ne razumejo ničesar. Slednjič se človek naveliča in napravi najrajši vse sam, da se ne jezi in da se ne vznemirja z njimi Ne poznajo prepira. Med sabo so kakor velika družina, koje člani slušajo slepo najstarejšega. V Soerabaji je povozil Šofer dečka. Rjave noge dečka so prišle pod voz. Nesreča se je dogodila pred hišo stariSev. Ženske so zakričale, a nato je bilo vse tiho. Oče je prišel bled iz koče. Potegnili so dozdevno mrtvega dečka izpod avtomobila, oče ga je nesel v naročju v hišo. Nobena beseda, noben pogled. Lju- dje so se bili zbrali okrog avtomobila. Šofer je vso zadevo pojasnjeval: deček je pritekel naravnost iz hiše pod avtomobil. Ljudje so poslušali šoferja in se odstranili mirno brez vsakega očitka. Tudi policist je prišel, bos s krivo sabljo. Ni si znal pomagrati, tekel je v kočo, pritekel k avtomobilu, pa zopet v kočo. Toda tudi z njegovih ust ni bilo slišati očitka. V družini se je zgodila nesreča, le na to so mislili. Da bi kdo mislil na krivca, ne. Tako sta nekoč trčila dva kolesarja Malajca. Z vso silo. E-den je zletel na to stran, drugi na drugo. Ko sta se končno z vsem naporom vzdignila, sta se približala drug drugemu, režala sta si v obraz zadovoljno, srečno. Nobeden se ni vprašal, kdo je zakrivil nesrečo. To se je dogodilo v velikem mestu, kjer niso več ljudje tako brezbrižni in kjer so bili zamenjali svojo nekdanjo ravnodušnost z občutljivejšimi živci. Ta ravnodušnost, ta hladnokrvnost pripravi Evropejca večkrat do obupa. Posebno Sred-njeevropejci ne morejo razumeti, kako morajo biti ti ljudje zadovoljni v svojih ubožnih kočah, medtem ko si postavljajo tujci z denarjem, ki si ga služIjo v njihovi domovini, krasne palače. Samo kak filozof se more vprašati, bi li ne bilo bolje, odpovedati se vseh vrlin, ako bi mogel biti človek prav tako srečen, ako bi mogel prav tako z nasmehom na obrazu ležati pod palmami in preštevati pevaje kokosove orehe. RAZNE ZSHiMIVOSTI Boj zoper telovnik Ako primerjamo težo moške obleke s težo ženske obleke, dobimo velikansko razliko. Vsako leto, ko se pojavijo vroči poletni dnevi, se oglašajo glasovi po vsem svetu, ki zahtevajo reformo moške obleke. Najskrajnejši reformisti zahtevajo reformo moške obleke. Najskrajnejši reformisti zahtevajo mesto hlač m jopica uvedbo starorimske toge. Bolj praktični strokovnjaki menijo, da se da rešiti vprašanje moške obleke z uvedbo bluze, ki se obleče vrh srajce. Po njihovem zatrdilu ne stopi poleti noben moški v Ameriki na ulico, z jopičem. Vsi nosijo le tako vrhno srajco brez telovni-V.-' br-' ioniča. Drugi so zopet zoper to vrhno bluzo, ki bi sjk>-mmjaia ie preveč na žensko modo. Najboljša rešitev tiči v tem, da se izloči iz moške obleke telovnik. Hlače in jopič so potrebne, telovnik pa ni. Proti odpravi telovnika bi govorilo edino le dejstvo, da bi im^li potem toli-ko in toliko žepov manj. Kam bi spravili uro, beležnico, svinčnike, peresnik, ključe, drobiž in druge predmete? Vse to spravljati v hlače ali v jopič bi bilo prenerodno. Boj proti telovniku se pa z vsakim letom nadaljuje in uspeh v tem boju bi znižal ceno moški obleki, ker bi se prihranilo dvajset odstotkov blaga. Ker bi bila na ta način vsaka obleka bolj poceni, bi si vsakdo omislil večkrat novo obleko in bi na ta način imele tovarne in krojači več zaslužka. Poklicna prerokovanje Na zadnjem zborovanju Udruženja ženskih društev v Berlinu so zahtevale zborovalke, naj se s posebnim zakonom kaznuje poklicno prerokovanje. Svojo zahtevo utemeljujejo s slučaji, ki so se vsi dogodili v najnovejšem času. V Monakovem je bilo prerokovano neki ženski, da se bo njen mož ustrelil. Žena se je tako ustrašila, da jo je zadela kap. — Drugi je taka poklicna vedeževalka zatrdila. da bo v dva in tridesetem letu umrla. Ta je bila do svojega tri in tridesetega leta vsa žalostna, klavrna, otožna in pobita da bi jo bilo skoroda spravilo v blaz-nico. Komaj ko je prebila nevarno dva in trideseto leto, je ozdravela. Nekemu možu je izjavila vedeževalka, da mu je žena nezvesta. Mož je šel kratko malo domov, ubil ženo in obesil sebe. — Neki služabnici je prerokovala vedeževalka iz kvart, da se bo kmalu poročila. Ubožica se je od tedaj obesila vsakemu mladeniču okrog vratu, kdc-rkoli ji je prišel nasproti, im slednjič so jo radi poročne manije morali spraviti v norišnico. — Mlad tlož ie zvedel iz kvart, da bo umri nasilne smrti v mesecu juJSju. Iz obupa je začel piti, opil se je vsak dan, prižel pod avtomobil, ki ga je povozil, toda to se je zgodilo v aprilu Utfhataptjeaei ssksrin. Ko je dospel na nemško-poljsko obmejno postajo Katovice vlak,, je carinama temeljito pregledala vagon, napolnjen z vrečami cementa. Ta vagon je bil namenjen iz Oppelna ▼ Krak ovo. V eni izmed vreč so našli veliko količino sa- harina Saharina se je hotelo uti-hotapiti za sto tisoč zlotov. Podedovala Američana. Skoraj sedemdesetletna žena poštnega uradnika, gospa Terezija Havelka, v Badnu pri Kloster-neuburgu je postala dedinja velikega premoŽenja. Pred petdesetimi leti je imela s takratnim uradnikoma pri nacijo na! ni banki, Stablom, ljiibavno iazmerje, iz katerega se je rodil sinček. Da bi se poročila, ni imel Stahl dovolj velike plače. Zato je &ol v Ameriko, kjer je postal v teku let zelo bogat gospod. Njegova nekdanja ljubica se je poročila pozneje s poštnim uradnikom HaveJko. V vojni je padal njen nezakonski sin. Stahl je obiskal po vojni svojo nekdanjo prijateljico in njenega moža. Sedaj je došlo iz Amerike poročilo, da je Stahl umrl in da je zapustil svoji bivši prijateljici 1,250.000 dolarjev (skoraj 24 milijonov lir). Ameriški konzulat jo obvestil gospo, da je dediščina naJožena pri neki ameriški banki. Zadnja vožnja kapetana Ko t je priplul patnik ^Afjuita-nia», prihajajoč iz New Yorka, v Souithamfpton na. Angleškim, se je zgodil tragičen slučaj. Znani in obče priljubljeni kapetan James Charles, ki je bil napravil' po peU desetletnem nepretrganem službovanju zadnjo vožrnjo Črez Atlantski ocean, hoteč iti v zasluženi pokoj, je umrl »na krovu Iaxlje v trenutku, ko se je ta ustavila v luki. Zadela ga je ibtila kap. Najdbe Iz pradavna dobe Od ameriškega naravoslovnega mmzeja v New Yorku v severne kraje odposlana eks-pedacija je našla na Alentskih otokih le-seno krsto s štirimi popolnoma ohranjenimi mumijami, ki izvirajo braz dvoma iz ka«T»e<£ie dobe in so potemtakem deset do dvajset tisočletij stare. Krsta so je odkrila k* slučajno v neki skalnati dupJ?ni. V e*ri polovici obsežino krste je bila mumija kakega kralja ald poglavarja, kakor se sod'i po dragocenih oblekah. V cirugi polovici so ležali mož, žena in otrok. Mumije, ki so bila kakor žo omenjeno, pofpolno-om ohranjene, nimajo nobene podobnosti i>e z belim plemenom niti s prebivalca Alentskih otokov. Nji-herv izraz je popolnoma mongolski, kar bi potrjevalo donmevo, da so prebivali v Severni Ameriki v pred zgodovinski debi ljudstva mongolskega plemiena, ki so bila prišla iiz Azije čroz Betrinško ožino v Aljasko. Belgijski kralj dedič V Angliji se je vršila zapuščinska razprava po umrli nekdanji kraljici Charlotti, ženi nesrečnega meksikanskega kralja Maksimilijana. Po končani razpravi je najvišji sodni dvor nakazal belgijskemu kralju in sodedičem dediščino, ki se ceni na 126.000 funtov šterlinov. Loterilstce Stevi&e izžrebane dne 21. julija 1928. VENEZIA 19 26 82 63 56 TORINO 41 5 25 20 21 ROMA 80 46 72 60 63 PALERMO 4 i 53 1 39 13 NAPOLI 24 9 87 83 3 MILANO ' 72. 3 50 25 27 FTRENZE 8« 14 77 15 74 BARI 75 47 57 36 31 proga Tm-Lokev-Divata-Senožeče PODJETJE BRUNE t LI Cdnodi s trga Obcrdan. tfozni red od 15. junija do 30. septembra. Delavnik: Odhodi Iz Trsta: 12. In 17.30. Dohodi v Senožeče: 13.30 in 19. Odhodi iz Sencžeč 7. zjutraj In 18.30 zv. Nedelja: Odhodi Iz Trsta ; 7.30, 14 30 in 16. Dohodi v Senožeče: 9., 16. in 17 30. Odhodi tz Senožeč: 7., 13.30 In 18.35. Listki za tja in nazaj: Trst-Divsča in nazaj L 13'—, Trst-Senožeče in nazaj L 16'— Avtomobilski proga Ghiozza-Vitia Revoltella-Cacciatore Vsako nedeljo In pripoznan praznik od 15.30 do 20.30 neprenehoma. Navadna vožnja t. 3.— s povratkom L 5.— Miti JIH !!!" Trst, Rtva N. Sauro 1 — Tal. 39-77 j je lokal kateremu dajejo pndmmt tujci (a j tržaški g*at)e vsled Izborne fts4i)aask« kuhinje In bogate Ubere rib. Ctm tinenM. Lepa lega s krasnim razglede« na morje Govori ae več j trikov. (641) Laataik O. Geron. AutoicfrllsKa šola Trst — VJa imbriani štev. 14 Popolni tečaji teorije, vožnje in poprav od L 100*— naprej. Državni patent zajmčen v 8 do 15 dneh. FALCERI LUIGI ZALOGA POHIŠTVA tni, fia fgbileila in 12, i. u 's!t. Poročne sobe, orehove, bukove, topolove, kostanjeve, mahagonijeve itd. Lakirano kti-hlnjfko pohi5t»o z mramorjem ali brez tega. Žimnice z žimo ali volno. = Vzmeti od l 60.— naprej. 5C6 Prodajajo se tudi posamezni kosi. --Najnižjo cone v Trstu.--- zoi^zdmavkiu ▼ ▼ v T UST VIA S. LAIZABO 23,11. VELIK3 ODHODI POHIŠTVA duc&jski tipi, Davsdrri in lufctozni, po zelo znižanih conah. ID \ u* | i?lale XX Settem&re 33 * | - i, - iimim .mm — | j^MHHM— I.....II III i % -t znr ZDRAVNIK ordinira V TRSTU Y1A 1 LAZZARO 23, II. n. (ir*ftn karam* Koma) od 10. in pol predp. do 13 V N ABREŽINI ordinira suho popoldaa od 14 do 19 (no lastnem domu) :imr J Inserirojte u „Edinosti" FERRO €M!N& PIGUTf J Okrepčava)no sredstvo, predpisano od /dravniiklli avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE 'M LEKARNA ZAMETTI - TRST - Via Mazzfnl fm§¥§M0-o&ilia zbrana ¥ Trsfo ranrom merm lih04. WlQ mom SL 23, prttliae (veftol XXX otto&re) ----»a -- ©&F£s&i|€ branilac Hoge po 4 % Izvrtate naluzH« pod aMntral potfop za la ostale taoionskc trge. 1 ta NI M 4.