Znanstvena razprava GDK: 443:421(497.12*02) (045) Posledice viharnega vetra na Pokljuki v letu 2002 Consequences of storm wind at Pokljuka in 2002 Nikica OGRJS*, Maja JURC'' Izvleček: Ogris, N., Jurc, M.: Posledice vihamega vetra na Pok~juki v Letu 2002. Gozdarski vestnik, 62/2004, št. 7-8. V slovenščini, z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 26. Prevod v angleščino : Jana Oštir. Od 14.11. do 16.11. 2002 je nad Slovenijo zapihal jugozahodni viharni veter. Prizadel je gornjesavsko dolino, Podravje, Primorsko, Gorenjsko in tudi osrednjo Slovenijo. Povzročil je precejšnjo škodo tudi v gozdovih. V uvodnem delu prispevku je prikazana zgodovina in vzroki vetrolomov na gozdnogospodarskem območju Bled od leta 1903 naprej. Prispevek sloni na podatkih iz sečnospravilnih manualov, ki so jih zbrali revirni gozdarji od januarja 2003 do 13. oktobra 2003 . V krajevni enoti Pokljuka so revirni gozdarji pri vpisovanju podatkov v sečnospravilni manual posebej označevali domnevno trohneče smreke. Tako smo dobili tudi količino in debelinsko strukturo domnevno prisotne trohnobe pri podrtih drevesih zaradi vetra. Ker se podatki nanašajo na posamezne odseke, smo lahko prikazali tudi prostorsko razporeditev vetroloma. Veter je na Pokljuki skupaj podrl 25.490 bruto m 3 lesne mase. Od tega je bilo domnevno 15 % trohnečih smrek. V gozdnogospodarski enoti Bohinj je veter podrl še 6.730 bruto m 3 Lesne mase in od tega je bilo domnevno trohnečih 33 %. Pri analizi dejavnikov vetroloma smo uporabili metodo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnjevali revirni gozdarji. Z vprašalnikom smo želeli dobili splošne ocene o morebitnih dejavnikih, ki so vplivali na vetrolom. Na vetrolom so verjetno najbolj vplivali zelo močan veter, plitka zakoreninjenost in razmočena tla. Prisotnost trohnobe je eden pomembnih dejavnikov pri vetrolomu. Podrtih dreves je bilo več na izpostavljenih mestih (vrhovi, gozdni robovi, privetrne strani pobočij) . Ključne besede: vetrolom, Pokljuka. dejavniki vetroloma, rdeča trohnoba Abstract: Ogris, N. , Jurc, M.: Consequences of storm wind at Pokljuka in 2002. Gozdarski vestnik, Vol. 62/2004, No. 7-8. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 26. Translated into English by Jana Oštir. From 14 to 16 November 2002 a south-western storm wind blew across Slovenia. It affected the upper Sava valley and the regions Podravje, Primorska, Gorenjska and central Slovenia. It caused considerable damage in forests . The introduction of lhis article presents the history and causes of windthrows in the forest management region Bled from the year 1903 onwards. This article is based on data from harvesting data fonns collected by district foresters in the forest management region of Bled from January 2003 to 13 October 2003. When entering data, the distrkt foresters in the unit of Pokljuka marked in particular the supposedly rotting spruces. This is how we obtained also the quantity and diameter structure of the assumedly present rot in trees faLien because of the wind. Since the data refers to individual forest subcompartments we could also present the Jocations of windthrow. The wind at Pokljuka felled in total25,490 gross m 3 of wood mass, of this assumedly 15 %of rotting spruce trees. In the forest management unit Bohinj the wind felled an additional 6,730 gross m 1 of wood mass, including 33 % of assumedly rotting trees. When analysing the windthrow factors, the questionnaire method was used . District foresters filled in the questionnaire. The questionnaire was intended to obtain opinions on and general evaluations of factors which had influenced the windthrow. The most iofluential factors were assumedly the very strong wind, the shallow root system in trees and the wet soil. Rot was also an important factor in windthrow occurrence. More trees bad fallen in exposed locations (peaks, forest margins, wind-exposed slopes). Keywords: windthrow, Pokljuka, windthrow factors, root rot 1 UVOD INTRODUCTION Leta 2002, med 14. in 16. novembrom, se je nad Slovenijo znesel viharni veter. Viharni veter (8. stopnje po Beaufortovi skali in več) dosega hitrosti nad 17 rn/s. Lomi veje na drevju, hoja proti njemu ni več mogoča, lahko tudi povzroča poškodbe na stavbah, ruši dimnike, trga žlebove in odkriva strehe (GREGORIČ 1 GREGORČIČ 1 BERTALANIČ 2002). Viharni veter je povzročal škodo v 318 gornjesavski dolini, Podravju, Primorsb, Gorenjski in osrednji Sloveniji. Po nižinah večjega dela v Slo­ veniji hitrost vetra ni presegla 20 m/s (72 km/h), ' N. O. univ. dipl. inž. gozd. Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana. Slovenija Tel.: (01) 200 78 OO- Fax: (Ol) 257 35 89- e-mail: nikica.ogris@ gozdis.si "' doc. dr. M. J. univ. dipl. inž. gozd . BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83 , LOOJ Ljubljana, Slovenija- Tel.: (Ol) 423 11 61 -Fax: (OL) 257 11 69- e-mail: maja.jurc@bf.uni-lj.si GozdV 62 (2004) 7-8 Ogris. N .. Jurc. M .: Posledice viharnega vetra na Pokljuki v letu 2002 v alpskih dolinah in v višjih legah pa je bila njegova jakost orkanska. Meteorološki postaji v Bovcu in na Kredarici sta izmerili sunke okoli 50 mis, t.j . 180 km/h (ibid.). Iz meteorološkega pogleda je najvetjetneje šlo za krepitev vetra pri tleh zaradi vertikalnega valovanja zračnega toka nad gorskimi pregradami (GREGORIČ 1 GREGORČIČ 1 BERTALANIČ 2002). Gorske pregrade zmotijo zračni tok, zato se nad grebeni za kratko preusmeri navzgor. Če so zračne plasti v okolici pregrade labilne, se lahko dobršen del zračnega toka preusmeri navzgor in nad gorskimi grebeni nastanejo nevihte. Če paje ozračje stabilno, tok zaniha v vertikalni smeri in nastanejo tako imenovani zavetrni valovi. Vzrok za nastanek viharnega vetra je bil v sinoptičnem položaju 15. in 16. novembra. Nad vzhodnim Atlantikom in zahodno polovico Evrope je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje, povezano s prodorom in deformacijo višinskega zahodnega toka proti jugu. Prek Sredozemlja so tako v višinah pihali močni južni vetrovi in prinašali proti območju Alp zelo topel in razmeroma vlažen zrak, ki se je na južnih pobočjih Alp dvigal in okrepil intenzivnost padavin. V soboto, 16. novembra, se je središče ciklonskega območja iznad Biskajskega zaliva približalo Alpam, hladna fronta pa se je prek Italije pomikala proti Sloveniji. Najmočnejši vetrovi so nad Slovenijo zapihali tik pred in med večernim prehodom hladne fronte. Južni veter se je ob Dinarskem gorstvu na vzhodni obali Jadrana odklonil v jugovzhodno smer. Nižinski vzhodni tok je ustvaril blokado, prek katere se je višinski tok vzpenjal na grebene Julijskih Alp in se v zavetrju ojačan spuščal v doline. Veter je največjo škodo naredil na območju krajevne enote Pokljuka, kjer je zelo močan sunkovit veter jugozahodnik po prvih ocenah podrl okrog 21.000 bruto m 3 lesne mase (ZAPLOTNIK 2002). Po ocenah je v državnih gozdovih na platoju Pokljuke padlo 18.000 bruto m' lesne mase, na Mežaklji 1.000 bruto m 3 in v Radovni 500 bruto m\ v zasebnih gozdovih pa še dodatnih 1.500 bruto m· 1 . Veter je prizadel izpostavljene vzpetine Kokošnjice, Jerebikovca in Lipenščega vrha, močno je načel tudi jugozahodna čela sta1ih sestojev za večjimi površinami mladega gozda in planinskimi pašniki ali ob cestah. V poročilu o varstvu gozdov ZGS območne enote Bled za leto 2002 piše v poglavju o GozdV 62 (2004) 7-8 vetrolomih, da je JZ vihar na Pokljuki podiral drevesa tako posamično, kot ploskovno. Na udaru so bila slabo zakoreninjena drevesa, drevesa okužena z glivami iz skupine rdečih trohnob in drevesa ob planinah, cestah, mladovjih in na vrhu vzpetin. Večina dreves je veter prevrnil, p1ibližno lO % pa jih je prelomil. Največje polomije so se zgodile na Belski planini, Za Ribnico, Rudna dolina, Mesnovec, Za mostičem in Jerebikovcu. Dejavniki, ki vplivajo na vetrolom, so tisti, ki vplivajo na učinkovitost zakoreninjenosti, na trdnostne in aerodinamične lastnosti drevesa ter na smer in lastnosti vetra v in nad sestojem (STATHERS /ROLLERSON /MITCHELL 1994). Dejavnike vetroloma lahko razdelimo na individualne lastnosti drevesa, lastnosti sestaja, lastnosti zakoreninjenosti in lastnosti tal, lastnosti topografske izpostavljenosti in meteorološke pogoje. Za vetrolom na Pokljuki nas je zanimalo ali so na vetrolom vplivali naslednji dejavniki: debelinska stopnja, prisotnost trohnobe, relief, nadmorska višina, ekspozicija, globina tal, kamni to st, skalovitost in stopnja ohranjenosti sestoje v. 2 POKLJUKA 2 POKLJUKA Pokljuka je gozdnata planeta v vzhodnih Julijskih Alpah. Planeta leži med dolinama Radovna in Krma. Jugovzhodni rpb planete se strmo spusti proti Savi Bohinjki. Gozdnogospodarska enota Pokljuka meri 4.594 ha in leži na nadmorski višini od 1.010 do 2.260 m. Deset letni možni posek izračunan po podatkih o gozdovih za leto 2001 znaša 206.647 m3. 2.1 Podnebje 2.1 Climate Pokljuka leži v območju ostrega visokogorskega alpskega podnebja z obilnimi padavinami . V vzhodnem delu pade letno 1.900 - 2.000 mm padavin, proti zahodu padavine naraščajo in na večjem delu dosežejo 2.600-2.700 mm. Padavine se pojavljajo v močnih nalivih, kar povečuje erozijo. Padavinska maksimuma sta dva: sep­ tember in oktober ter april in maj. Približno polovico padavin predstavljajo snežne padavine. Vegetacijska doba je kratka. Sneg pri Mrzlem 317 il Ogris, N. , Jurc, M.: Posledice viharnega vetra na Pokljuki v letu 2002 studencu obleži od 88 do 198 dni, v povprečju 159 dni (TRONTELJ 1995). Povprečna letna temperatura pri Mrzlem studencu je 3,0 °C. Na Rudnem polju je bistveno manjša (1,4 do 2,9 °C), ker se tja stekajo hladne zračne mase z gora. Na obrobju planete je topleje (2,5 do 5,5 °C) (TRONTELJ 1995). Prevladujoča vetrova sta jugozahodnik in severozahodnik (MANOHIN 1958, ČUK 1966). Prvi prinaša vlago in padavine, drugi pa suho vreme. Najbolj nevarni so jugozahodni vetrovi, ki nastajajo zlasti od junija do decembra (BERNIK 1966, ČUK 1966). Posebej nevarni so v jeseni, ko dolgotrajni nalivi razrnočijo zemljo. Manj nevarni pa so severni vetrovi, ki se pojavljajo pretežno v prvi polovici leta. Že prvi urejevalci gozdov na Pokljuki so poznali nevarnost vetra in so v ureditvenem elaboratu iz leta 1903 predpisali smer sečnje od vzhoda proti zahodu, t.j. v protiveterni smeri (BERNIK 1966, ZUPANČIČ 1969). 2.2 Talne razmere 2.2 Soil and parent material characteristics Na Pokljuki prevladuje karbonatna matična podlaga (apnenec, dolomit, lapornat apnenec, lapor, karbonatna morena, apnenčev pobočni grušč, apnenčev peščenjak, lapornat skrilavec, laporna glina). Najbolj razširjen talni tip so rendzine. Ta humusnoakumulativna tla so pretežno plitva. Na apnencih in dolomitih so mestoma razvita pra­ viloma globlja in bolj rodovitna 1java pokarbonatna tla, na karbona tni moreni, lapmju in drugih mehkih in zdrobljenih karbonatnih matičnih podlagah so precej razširjena evtrična 1java tla (URBANIČIČ 1997). Izprana tla se pojavljajo redkeje. Na Pokljuki se mestoma pojavljajo tudi mešane in nekarbonatne podlage (apnenec z rožencem, mešana morena, sljudnat meljevec, glina). Na njih so se razvila distrična rjava tla, rjava opodzoljena tla in podzoli. Na območju pokljuških barij se pojavljajo oglejena in šotna tla. Posebnost Pokljuke so gozdna rastišča na ledeniških grobljah - morenah, ki jih večinoma poraščajo čisti smrekovi sestoji (URBANČIČ 1 KUTNAR 1998). Za morensko matično podlago je značilen grbav mikrorelief, imenovan grbine. Gre za drobno vzvalovljen svet majhnih vzpetin in globeli, ki so razporejene mozaične in odločilno 318 vplivajo na mikrorastiščne razmere, zato močno vplivajo na razvoj vegetacije. 2.3 Drevesna sestava 2.3 Tree species composition Po podatkih o gozdovih za leto 2003 je v gozdno­ gospodarski enoti Pokljuka naslednja drevesna sestava glede na lesno zalogo: 96,5% smreka, 1,4% macesen, 1,2% jelka, 0,7 %bukev in 0,2% gorski javor . 3 ZGODOVINA VETROLOMOV NA POKLJUKI 3 HISTORY OF WINDTHROW ON POKLJUKA Na področju Pokljuke in njene okolice so vetrolorni zelo pogost pojav. Če definiramo, da je večji vetrolom tisti, ki podre na nekem območju več kot 15.000 bruto m 3 lesne mase, so se zgodili večji vetrolomi na gozdnogospodarskem območju Bled od leta 1903 naprej v naslednjih letih: 1918 (30.000 m 3 ) , 1923 (40.000 m 3 ), 1926 ( 17.000 m 3 ), 1958 ( 16.000 m-'), 1963 (44.000 m 3 ), 1967 (44.300 m 3 ), 1969 (30.000 m 3 ), 1970 (25.600 m 3 ), 1975 (59.600 m 3 ), 1995 (22.000 m 3 ) in leta 2003 (16.400 m 3 ) (BERNIK 1966, BLEIWEIS 1983, Podatkovna zbirka Timber 1995 - 2002). Do leta 1965 so vet:rolomi navadno sledili večjim sečnjam, ki so bile posledica obnove po obeh svetovnih vojnah. Zelo velik snegolom leta 1961 pa je ustvaril pogoje za velik vetrolom na Pokljuki 16. novembra 1963 (BERNIK 1966). Pred začetkom močnega vetra novembra 1963 je 4 dni skoraj neprenehoma deževalo in so bila tla zaradi tega zelo namočena. Hitrost vetra je naraščala do 8. in 9. stopnje po Beaufortovi lestvici in samo v nekaj urah je bilo podrtih 44.000 bruto m 3 lesne mase. Zaradi phtke zakoreninjenosti smreke in razmočenosti tal je bilo 90 % drevja izruvanega, le okrog 10 %je bilo polomij enega. Naslednji večji vetrolom na Pokljuki je bil leta 1969 in potem še večji 1.7.1975 (slika 1 ). Takrat je neurje z dežjem in silovitim vetrom zajelo širšo okolico Bleda. Vetrni sunki so dosegali orkanske hitrosti, t.j . prek 120 km/h. Smreka na izpo­ stavljenih položajih ni uspela kljubovati tem mogočnim pritiskom vetra. Situacija je bila podobna kot pri prejšnjih vetrolomih: razmočena tla in plitko zakoreninjena smreka (BLEIWEIS GozdV 62 (2004) 7-8 Ogris. N .. Jurc. M : Posledice viharnega vetra na Pokljuki v letu 2002 ------------------- 70 60 '"'E 50 o o o 40 ' .. ' ... . . ...... ·······-· ····· --· --·······- · ·········-··-····· ........ _ ... _ .. ._ ............ ..... ------ ·--------------------- 2:.- c 30 Q) E ::::1 o 20 > 1 o o , 1 o U) o U) o U) o l.() o l.() o Ll) o Ll) o Ll) o lO o lO o o o ...- N N C") C") '<:T .q- U) Ll) 8 +----------·----~ ~ ~ 6 +-----------1 ~ "O 4 ··----·----------- •N Q) ~ 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Debelinska stopnja Sli ka 2: Debelinska struktura podrtih netrohnečih in trohnečih dreves drevesa, nekaj primerov je bilo tudi velikopovršinskih (nad 5 a); - na udaru so bile predvsem ravninske lege in vrhovi; - veter je podiral večinoma drevesa, ki rastejo v skupinah (šopih); - da bi prisotnost mladja, gošče, letvenjaka vplivalo na rezultat močnega vetra, ni videti iz odgovorov na vprašanje 6; - podrta drevesa niso bila poškodovana zaradi žuželk; - tla in zakoreninjenost podrtih dreves je bila plitva. Preglednica 1: Rezultati anketnega vprašalnika - prikaz deležev odgovorov po vprašanjih (znak "-" pomeni, da odgovor v ustreznem vprašanju ni mogoč) (n = 149) Vprašanje Odgovori (%) št. A B c D Ni vrednosti 1 53,0 47,0 - - o 2 95,3 4,7 o o o 3 16,1 68,5 15,4 - o 4 62,4 6,7 24,8 - 6,0 5 81,2 18,8 - - o 6 94,0 2,0 4,0 - o 7 o o o 97,9 2,1 8 98,0 2,0 o - o GozdV 62 (2004) 7-8 Kamni to st vetrolomnih območij se je gibala med 7,5 o/o in 10,0 %, skalovitost pa med 1,1 %in 2,1 %. Analiza podatkov zbranih iz sečnospravilnih manualov do 13. oktobra 2003 je pokazala, da je veter na GGE Pokljuka podrl 14.460 bruto m 1 lesne mase, v GGE Bohinj pa še dodatnih 1.566 m 3 • Na Pokljuki je bilo domnevno 2.092 m 3 trohnečih dreves (15 %). V Bohinju pa je bilo domnevno trohnečega 510 m· 1 (33 %). Debelinsko struktura podrtih dreves je prikazana v sliki 2. Največ dreves je bilo podrtih med 9. in 12. debelinsko stopnjo. Več je bilo podrtih tanjših dreves. Debelejša drevesa so se izkazala za odpornejša (debelinska stopnja 13-15). To je razumljivo, saj upogibna trdnost dreves narašča s kubom prsnega premera (BRUCHERT 1 BECKER 1 SPECK 2000, PEL­ TOLA et al. 2000). Najdebelejša drevesa pa spet postanejo bolj občutljiva. Slika 2 nakazuje tudi na to, da je podrtih trohnečih debel mogoče za nekoliko več v višjih debelinskih stopnjah. Močan veter je na GGE Pokljuka skupaj podrl 25.490 bruto m3 lesne mase, v GGE Bohinj pa 6.730 m3 (Timber 2003). S sečnospravilnimi manuali, ki smo jih zbrali do 13. oktobra, smo tako zajeli 57 %podrte lesne mase. Pri netrohnečih podrtih drevesih je bil naj­ pomembnejši odločitveni dejavnik nadmorska 321 li _______ 0 --= g '--- ri_ s. N., Jurc, M.: Posledice vihamega vetra na Pokljuki v letu 2002 Legenda Volumen podrtih dreves po odsekih (m 3 ) o. 31 31 - 89 - 89-176 · :· ... - 176 · 1416 /; ;'· · = : : ~ . . - . ' ... · .... :-;· ./ 1.· . " · . ./ o višina in orografska lega. Pri trohnečih podrtih drevesih je bil odločujoč dejavnik orografska lega; za pomembne dejavnike pa so se pokazali tudi stopnja ohranjenosti, nadmorska višina, talni tip in kamnitost. Skoraj polovica ( 46 %) vse podrte lesne mase se je nahajala na južni do jugovzhodni strani pobočja hribov. Na sliki 3, kjer prikazujemo volumen podrtih dreves po odsekih, se opazi, da je bil vetrolom nekoliko močnejši na zahodnem delu Pokljuke in na Gorjušah. Slika 4 prikazuje delež podrtih trohnečih dreves glede na volumen podrtih dreves v odseku. Opazimo lahko, daje v GOE Bohinj več odsekov, ki imajo višji delež trohnečih podrtih dreves. Analiza relativnega deleža trohnečega po­ drtega drevja po nadmorski višini je dala 322 --- ~~ .... c •N <1> m O) a) 1.0 C> ~ o o Cl) "' O> ~ Ol O> ~ ~ Cl) o (') -.::1- 6 6 6 o 6 6 6 6 o o:> "' o o o o o o o o (\J M ;:: ~