/ List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 30 ŠTEVILKA. JOLIET, ILLINOIS, 30. JUNIJA 1911. \ LETNIK XX VAŽNO ZBOROVANJE GLEDE ŠOLSTVA. "Catholic Educational Association” (kat. vzgojna združba) na letnem posvetovanju v Chicagi. ŠOLE POTREBNE ZBOLJŠAVE. Nadškof Messmer pobijal socializem kot napačno slepilo ljudstva. Chicago, 111., 29. jun. — Obžalujoč "skrajno pomanjkanje vzgojnega sistema” v Ameriki, s posebnim ozirom na katoliške zavode, je Rev. James J. Dean, O. S. A., iz St. Thomas College, Villa Nova, Pa., govoril za “manj sape in več globokosti” pri pouku mladeži ter za večje, sodelovanje med nižjimi in višjimi šolami snoči na osmem letnem kongresu katoliške vzgojne združbe (Catholic Educational Association) v College-teatru. "Đočim nimamo ničesar povedati glede župnijske šole, moramo priznati, da nimamo še pravega sistema v katoliških višjih šolah,” je izjavil Father Dean. “Vsled tega trpi vsa katoliška stvar. Nekaj bo treba storiti na polju višje odgoje. Šola m college morata stopitj v nekako zvezo. “O župnijski šoli se govori, da daje preveč časa igri in premalo stalnemu delu. Ameriški učenjak je znan po plitvem znanju mnogih reči in ovla-danju nobene. “Povprečni ameriški novinec v col-Žege-u ni opremljen kakor angleški mladenič, dasi je dve leti starejši. Ameriški sekundarni (drugoredni) sistem je napačen. Naša slabost je v onih svojstvih, ki bi se morala razvijati V sekundarnih šolah.” , Govornik je imel mnogo povedati o college-ih in zavodih, o katerih je rekel, da so “središča atletske delavnosti in umstvenega počitka.” Priporočal je med drugim v popravo zla ustanavljanje osrednjih rimsko-katoliških visokih šol, kjerkoli mogoče; ustanavljanje katoliških normalnih šol za izdatna pripravljanje učiteljic, ali poletnih šol v to svrho v vsaki škofiji; ali ustanovitev katoliških vzgojnih središč pod katoliškim nadzorstvom. Rekel je, da je potrebno boljše sporazumevanje med občino ter šolami in col-lege-i. Pobijal socializem. Very Rev. James A. Burns, C. S. C., je kot naslednji govornik rekel, da je časopis “ugodno ' znamenje našega časa”. Nadškof Messmer iz Milwaukee je v dnevni seji pobijal socializem. Rekel je: "Socializem je krivoverstvo in zlo, čegar napačnost je očividna vsakemu mislečemu človeku. Nenravnost, ki jo poraja socializem, in nevarnosti, do katerih drži, se dajo preprečiti edinole z vplivom verskim in z verskim u-kom. Socializem je zaslepljenost ali omama in žanka. Njegovo zdravilo je prava katoliška odgoja.” Proti državni podpori. Father M. J. Dorney je govoril proti -«državni podpori za katoliške šote. Rev. J. E. Green je želel več višjih šol aa katoliške otroke. Rev. R. B. Condon iz La Crosse, Wis., je govoril o "nekaterih napakah v odgoji” ter je poudarjal nravni pouk, češ, da se ta ne sme podrejati umstvenemu urjenju. Med drugim je rekel: “Učite nravnost (moralo) najprej, razum potem. Umstveni in nravni pouk morata hoditi roko v roki. Nravna izobrazba je potrebnejša državi, nego umstvena izobrazba.” Zaupanje v odbor uradnikov združ-binih je pokazala zopetna izvolitev istih, namreč: Častni predsednik — Njeg. vzvišenost, James kardinal Gibbons, Baltimore, Mr. Glavni predsednik — Rt. Rev. Mgr. T. J, Shahan, D. D., Washington, D. C. Glavni podpredsedniki — Very Rev. James A. Burns, C. S. C., Washington, D. C.; Rev. W. J. Shanley, LL. D., Danbury, Conn.; Very Rev. H. T. Drumgoole, LL. D., Philadelphia, Pa. Glavni blagajnik — Rev. Fr. T. Moran, D. D., Cleveland, Ohio. Cerkev upepeljena. Washington, Iowa., 26. jun. — V tekajšnjo katoliško cerkev je strela udarila trikrat, jo zažgala in popolnoma upepelila. Odredil molitev za dež. St. Patri, Minn., 26. jun. — Nadškof Irteland je odredil molitve vsako nedeljo y vsaki katoliški cerkvi po severo-*apadu za več dežja in hladnejše vre-®e v korist letini. — Katoliški list je prepotreben za vsak dom. Naročajte in priporočajte “A S.”, ki je edini slov. katoliški list v Amerttri. Le $1 na celo leto. Samuel Gompers trdovraten. Washington, 27. jun. >— Samuel Gompers, predsednik delavske zveze ameriške (American Federation of Labor), se ne bode opravičeval pri najvišjem sodišču distrikta Columbia, ko pride dne i7. julija pred sodnika skupaj s tajnikom Frank Morrisonom m podpredsednikom Mitchellom od federacije, da izpove, zakaj se nimajo spoznati za krive preziranja tega sodišča. Ta zadeva je posledica pravde, ki jo je svojčas podala proti federaciji Bucks Stove & Range Co., ki pa je bila med tem opuščena. Pred nekaj dnevi je neki pravni odbor priporočal sodišču, naj se zadeva glede preziranja sodišča proti trem o-menjencem nadaljuje, da je pa tudi zadosti, ako se trije omenjenci opravičijo. Gompers je izjavil, da je vedno pripravljen, prositi odpuščenja, ako je storil krivico, tudi če gre za nenamiš-ljeno krivico, ampak v tem slučaju ni govora o krivici od' njegove strani in zato da se ne bo opravičeval. Štrajk šivilj v Clevelandu. Washington, 25. jun. — Štrajk šivilj v Clevelandu, Ohio, se je zelo razširil. Po pravkar prejetem poročilu, so vse delavke, zaposlene pri tovrstnem delu, sedaj na štrajku ter upajo, da se borba kmalu povoljno konča. Strojniki zaštrajkali. Syracuse, N. Y;, 27. jun. — Strojniki pri tvrdkah Smith Premier, Smith Brothers in Monarch Type Writer Company so zaštrajkali. Kačih 300 unijeev j je človek krovna stvarstva. Zavedna pokončna hoja, jasno čelo, bister pogled navzgor in navzdol in na vse strani, zapovedujoča ali prepovedujoča roka — vse to dokazuje, da je človek visoko zvišen že po svojem telesu nad vsemi ustvarjenimk-rečmi. Ali nisi še slišal, da samo jezen pogled lovčev preplaši divjega leva? 2. ) Glavni razloček med človekom in živaljo pa je: Človekimadušo (to je: razum in prosto voljo), žival je pa nima. Ker ima človek dušo, zato ima razne dušne zmožnosti, žival teh zmožnostij nima, ker nima duše. Prvič: Človek ima samoza- vest, žival je nima. Človek se zaveda samega sebe s tem ko pravi ali si vsaj misli: jaz sem človek. Pes na primer ne ve, da je pes. Človek o samem sebi premišljuje; žival sama . o sebi prav nič ne razmišljuje. Človek premišljuje, od kod je, čemu je na svetu — žival tega ni ve. Pes ne ve, odkod je, ne ve, da je na svetu zato, da varuje hišo in gospodarja. Žival prav nič ne ve, kakšna je in se nikdar ne primerja z drugimi. Zato vidimo, kako se kak majhen kužek moško pomeša med velike sultane in pince; pa kužek prav nič ne ve, da je on smešna prikazen med njimi. Skratka: žival nima samozavesti, kakor jo ima človek. In ker žival nima samozavesti, zato tudi nobeni živali ne rečemo, da je oseba ali “peršona”. Noben človek še ni rekel: jaz pa moj brat in moje tele — smo tri ‘peršone’. Žival nima samozavesti. Drži pred živaljo še toliko časa ogledalo, nikdar ne bo prišla do tega, da v ogledalu vidi samo sebe, nikdar ne bo sklepala takole: “Ogledalo mi pravi, da sem tukaj nekaj umazana, se moram takoj malo popraviti.” Žival nima samozavesti zato, ker nima pameti ali z drugo besedo: ker nima duše. — Žival nima nikakih mislij; žival niti šteti ne zna. Najbolj izurjen Jconj nima niti zmožnosti, da bi znal šteti. Konj čaka, ko vlak teče mimo njega. Ali more šteti, koliko vozov vlaka je šlo mimo njegovih oči? Žival ne more misliti ne na pretekle stvari in tudi ne na to, kaj se lahko v bodoče zgodi. Ali mislite, da se kedaj kaka pretkana lisica spravi v kak miren kot z namenom, da bi si vzbujala stare sladke spomine, kako je kje na zvit način kradla kokoši? Ali je že kedaj kaka žival porabila u-godno priliko, da bi si nabrala v kaki shrambi dosti živeža za cel teden, češ: danes se hočem preskrbeti, jutri morda ne bo prilike ali bom morda bolna? Žival tega ne misli, ker nima — duše. Drugič: Človek povprašuje po vzrokih: Kdo? Kaj? Zakaj? Kje? Na kak način? Ko se otroku razveže jezik, neprenehoma sili v mater z nadležnimi vprašanji: Kaj je to? Zakaj je to? Kam greste? Kje ste bili? Koliko stane to? Žival ne povprašuje, ni radovedna in se za noben vzrok nič ne zanima. Kamen zaženi, in žival leti; nič ni radovedna, kdo ga je zagnal, kdaj, zakaj, in kako velik je ta kamen. Žival ne zna ceniti pomena kake stvari. Kozlu je popolnoma vseeno, ali se zaleti v najlepšo sliko najslavnejšega umetnika ali pa v stare planke. Edinole o biku se trdi, da začudeno gleda v nova vrata, pa še to je le — šala. Tretjič: Žival ne more govoriti; pa tudi govorice razumeti ne more. Občuj s psom deset let, trobi opici v ušesa dvajset let, če hočeš, nikdar je ne boš naučil toliko, da bi razumela tvoje govorjenje. Če gospodar psu reče: bedak, in ga ob tem času lepo pogladi po hrbtu, pa bo pes prav tako z repom pomigal, kakor če bi mu rekel: srček. Opici lahko rečeš stokrat prismoda, pa zaradi tega ne bo užaljena. Žival ne govori in ne razume govorjenja, ker nima pameti, ali z drugo besedo: ker nima duše. Četrtič: Žival ne pozna n i-kakega napredka. Žival je isto danes kar je bila pred tisoč leti. Čebele nosijo med in lastovice delajo gnjezda danes na popolnoma isti način kakor pred tisoč leti. Kukavica kuka in škrjanček poje, žvrgoli danes ravno tako kakor pred tisoč leti. Pri živalih ni talentov. Ker ni talentov, zato se nikdar ne pričkajo, katera je bolj izobražena. Ker živali nimajo talenta, zato se živali ne organizirajo, v kake unije; in nobeni živali, čeprav že tisoč in tisoč let služijo človeku, nobeni živali še ni prišle na misel, da bi “zaštrajkala” izvzemši osla, katerega pa vkljub temu ne prištevamo med ‘inteligenco’. Žival nima smisla za izobrazbo, nima smisla za umetnost. Opici so orgljice ali pa Mozartove skladbe vseeno. En sam lešnik ima zanjo več pomena kot vse pesmi, skladbe in slike celega sveta. Zakaj? Zato, ker nima razuma, ker nima duše. Petič: Žival ne ve, kaj je prav in kaj ni prav. Človek v e, da se ne sme krasti, da ne sme svojega bližnjega raniti, ga umoriti in da mu sploh ne sme nič škodovati. Žival krade, a ker nima čuta za poštenost, zato je ni sram. Psa ni nikdar sram, če klobaso ukrade. Živali se med seboj koljejo in morijo, a za te ‘zločine’ jih nihče ne kliče pred porotnike. Žival nima proste volje, človek jo ima. Človek se lahko premaga, če se hoče; lahko se prostovoljno kaki stvari odpove, čeprav včasih težko. Žival tega ne stori in rte more storiti. Lačen človek se lahko nalašč še nekaj časa posti, če hoče in začne sam takrat jesti, kadar hoče. Lačna žival je, kadar le dobi. Ali si morete misliti, da bi lačen maček sedel pred latvico mleka in obudil tale 'junaški sklep: Žejen sem — mleko lepo diši — a to pot se bom premagal, ne bom pil. Človek ve, kaj je pošteno, kaj ni pošteno, kaj je pravica, kaj je krivica, žival tega ne ve. Človek ima prosto voljo, zato je človeka sram, če kaj slabega stori in to obžaluje — žival tega ne stori. Zakaj? Človek ima dušo, to je razum in prosto voljo, žival pa riima duše. Šestič: Žival nima vere, človek jo ima. Človek se vpraša: Kdo je vse ustvaril; zakaj sem na svetu; kaj bo z menoj po smrti? Na ta najvažnejša vprašanja odgovarja človeku deloma njegov razum sam, deloma pa sveta vera. Žival nima teh vprašanj, ker so zanjo previsoka. Žival ostane žival, človek s svojim razumom pa se od čutnih, zemeljskih stvari j dviguje kvišku v nadnaravni svet. Vse to dokazuje, da je med človekom in živaljo nepremostljiv prepad. Razloček je — kakor dan in noč. Poleg svoje zunanjosti se človek loči od živali bistveno po svoji duši. Če kak človek trdi, da nima duše, potem samega sebe postavlja v vrsto višje razvitih žiValij. Vsak človek pa seveda lahko govori, kar hoče. Čudno je pa vendar le, da onim ljudem, ki imajo živali za svoje prednike, onim ljudem nikdar ne smeš reči: Ti si šemast kakor opica! Če jim to rečeš in če jih o tem spomniš na njihove pradede, bo takoj užaljena njihova čast! Ali ni to čudno? Jaz se pa svojih prednikov prav nič ne sramujem! KAJ POMENJA DAN ČETRTEGA JULIJA. Skupina resnih, stiskanih mož se je zbrala v neki dvorani v Philadelphiji pred 136. leti dne 4. julija. Resni so bili, ker so bili sklicani, da odločijo o vesoljni prihodnji usodi celega naroda. Stiskani so bili, kajti kazen za tako delo, kakršno so imeli v roki, je bila smrt. Zbor je bil to, sklican skupaj od vseh strani dežele, da odloči, ali naj Amerika ostane tlačena, krivično preganjana britanska pokrajina, ali naj postane svobodna, neodvisna dežela. Od njihove odločitve je bila odvisna usoda te dežele. Med leti izza prvega odkritja Amerike je Anglija polagoma pVidobila od Francije in drugih velevlasti glavni delež v nadzorstvu novega sveta. Tri-najstere angleške kolonije, raztresene ob atlantski brežini, so postale močne in blagovite. Tem naselnikom bolj nego materinski deželi sami se je imela Anglija zahvaliti za svojo nadvlado na zapadni poluti, kajti oni so bojevali njene bitke, raziskavah in obdelovali njene divj* krajine ter množili njene dohodke. V povračilo je Anglija storila z leti manj in manj za svoje ameriške na-selnike. Ponižala je v vrsto pomožnih pokrajin deželo, katero so oni pridobili s svojo življensko krvjo in svojim življenskim delom. Pošiljala jim je nespodobne guvernerje, da jih vladajo. Poskušala jih je streti z krivičnimi davki. Dovoljevala jim ni nobenega glasu v njihovi lastni vladi. Možje, ki so v svojem junaštvu izsekali domačijo in razvijajočo se novo domovino iz divjega, sovražnega goz-dovja, niso bili tiste vrste, da bi se podvrgli na vekomaj taki sramoti. Dolgo časa so trkali na vrata angleške pravičnosti. Ko je bilo to trkanje brez uspeha, so poskušali materinsko domovino spametovati z oboroženim odporom. Končno pa ni ničesar preostajalo, nego izbera med sužnostjo in popolno neodvisnostjo. Zastopniki iz vsake trinajsterih kolonij so se zbrali v Philadelphiji sredi leta 1776., da izberejo prvo ali drugo. In enoglasno so se izrekli za svobodo. Thomas Jefferson, mlad odvetnik in farmar, je na listini utemeljil odpor kolonij proti zatiranju in izrazil njihovo namero, ustanoviti samosvojo državo, neodvisno od vsake inozemske velevlasti. Ta listina je bila imenovana “Declaration of Independence” (proglas neodvisnosti). Sprejeta je bila dne 4. julija 1776. To je bilo rojstvo Združenih Držav ameriških. V spomin na ta prvi dan Četrtega julija — dan, ko smo nehali biti podvržene kolonije in smo postali svoboden narod — smo od tedaj vedno obhajali obletnico. Če se spominjamo vsega, kar ta dan v resnici pomenja in vsega, kar obsega, potem mora biti toliko prostora v vsakem ameriškem srcu za hvaležnost in domoljubje, kolikor ga je za zgolj hrup in zabavo. — (Angleški spisal A. P. Terhune.) VSAKDANJE SV. OBHAJILO. Nemško spisal Rev. Louis Schlathoel-ter. Poslovenil John Plaznik. I. Nova določba — star nauk. Pred šestimi leti nekako, dne 16. decembra 1905 proglasil je sv. Oče papež Pij X. določbo, ki pravi, da je najbolj goreča želja našega Gospoda in sv. cerkve, da bi vsi verniki, brez razlike stanu in opravka, pristopali vsako jutro k sv. obhajilu. Nikogar naj se ne zadržuje od vsakdanjega sv. obhajila, če je prost smrtnega greha in ima dober namen. Večina katolikov je že slišala na ta ali oni način o tej določbi. Mnogim se bo zdelo, kakor da se hoče sedaj nekaj novega vpeljati v katoliški cerkvi. Drugim se bo zdelo celo zoperno, da bi od zdaj naprej vsakdo, delavec v svoji delavski obleki, kmet, ki pohaja dan za dnevom za plugom, žena, ki se peča celi dan s svojimi “paglavčki”, kakor jih imenuje, berač, ki nas pri vratih prosi miloščine, skratka, malo in veliko, oženjeni in samci, pristopali k mizi Gospodovi in da jih nič druzega ne more vzdržati od vsakdanjega sv. obhajila, kakor to, če so si v svesti, da so oma-dežani s smrtnim grehom in pa če se zavedajo, da hočejo pristopiti k mizi Gospodovi le iz navade, ponosa ali pa iz strahu pred ljudmi. Oni, ki mislijo, da je ta želja Kristusova in sv. cerkve nekaj novega, naj pomislijo, da Zveličar ne more imeti nobene nove želje. Kar sedaj želi, je vedno želel. Ravno to je s katoliško cerkvijo, ki je telo Zveličar-jevo tu na zemlji. Kar sedaj želi, je vedno želela. Cerkev pa si šteje v dolžnost, svoje želje od časa do časa ponoviti, ker njeni otroci tako radi pozabijo njene želje ali se pa ne zmenijo zanje. Večkrat se tudi prigodi, da se kaj uči, kar je proti želji sv. cerkve. Tedaj mora cerkev nastopiti proti takemu nauku in povedati, da nauk ni pravi. Tako je učil pred mnogo, leti duhovnik z imenom Jansenij, da ni nikdo dovolj vreden, večkrat pristopiti k sv. obhajilu, in mi katoliki naj bi šli samo enkrat na leto, da ne naredimo smrtnega greha z opustitvijo velikonočnega sv. obhajila. Cerkev se je večkrat in z vnemo proti temu določno izrekla. Nekdo drugi, Baj po imenu, je učil, da naj bi šli le tisti k sv. obhajilu, ki imajo popolno ljubezen do Boga. Ta nauk je zavrgel papež Aleksander leta 1690. Bil je tudi čas, ko so nekateri učili, da je vsak katoličan dolžan pod smrtnim grehom vsak dan pristopiti k mizi Gospodovi. Tudi to brezmerno strogost je sv. cerkev zavrgla. Tako nam ostane goreča želja sv. cerkve, da naj pristopi vsakdo vsako jutro k sv. obhajilu. Kdor iz malomarnosti tega ne stori, ne greši s tem. Kdor je vsled nepremagljivih okoliščin prisiljen opustiti vsakdanje sv. obhajilo ali vsaj pogosto sv. obhajilo, ta gotovo nima v vest; najmanjše krivde. Nasprotno pa, kdor prezira iz kateregakoli vzroka vsakdanje sv. obhajilo, ta se naravnost ustavlja mnenju sv. cerkve in hiti v prepad brezverstva in pogubljenja. Splošno mnenje v današnjih časih je bilo, da je večkratno prejemanje sv. obhajila potrebno; niso pa mogli dognati, pod kakimi pogoji sme kdo pristopiti vsak dan k sv. obhajilu. Temu prepiru je naredil sv. Oče konec s tem, da je pojasnil, da vse, kar je potrebno, obstoji v tem, da je prost smrtnega greha in ima dober namen. Poleg tega pa najstrožje prepoveduje, prepirati se še nadalje o pogojih, ki so potrebni za vsakdanje sv. obhajilo. Dovoljeno pa je, od njega postavljene pogoje nadalje razlagati; sme se tudi opozarjati na velike koristi vsakda njega sv. obhajila in ovreči izgovore proti temu. Mi si hočemo pridobiti več jasnosti o tem. Večina katoličanov ima krive pojme, in sledeči član, ki naj jih razjasnijo, potem se ne bodo bali pristopati k mizi Gospodovi. (Prihodnjič nadalje.) Nemčija ima dvajset zavodov za oskrbo pohabljencev. Slovani tvorijo skoro četrtino' pre-bivavstva chicaškega. Črna Gora, Bulgarija in Srbija skle nejo zvezo zoper Turčijo. Nad 30,000 oseb je bilo letos birmanih v nadškofiji montrealski, Kanada. Z večino dveh glasov je nemški dr avni zbor sprejel zakon, ki dovoljuje ežiganje mrličev. 57kratni morilec. V neki ruski vasi so zaprli nekega hudodelca, ki je priznal, da je umoril 57 ljudi. Indija prične z novim letom izdelovati svoje lastne železnične tračnice in jih ne bo več uvažala. Ga. Marija Rodriquez je umrla predzadnji teden v Bakersfieldu, Cal v lepi starosti 123 let. Rojena je bila dne 1. nov. 1788. Nadškof Messmer iz Milwaukee je ondan položil prvi kamen nove frančiškanske bolnice v Waterloo, Iowa, ki bo stala $200,000. Srbski prestolonaslednik se v septembru poroči z rusko princezo Tatjano, ki bo imela doto 3 mil. rubljev in povrh še letnih 60,000 rubljev. Iz Vladivostoka prihajajo vedno bolj razburljive vesti o vojni nevarnosti. O skrajno nevarnem položaju priča postopanje kitajskih trgovcev, ki nočejo sklepati večjih kupčij. Izjavljajo, da so dobili iz Pekinga oficielna poročila, da je vojna pred durmi in da bi bilo torej skrajno riskantno, sklepati take kupčije. Šoferja usmrtila muha. V Montbe-liards na Francoskem je pozabil šofer Eduard Mathis zavarovati svoje oči z običajnimi očali. Pripetilo se je, da mu je prišla muha v oko, ko je vozil avtomobil. Tisti dan se ni brigal za to, ali drugi dan se mu je oko vnelo. Dasi je bil hitro operiran, je vendar infekcija prišla do možgan in ubogi šofer je moral umreti. V Londonu zginevajo konji. Iz Londona poročajo, da bodo do poletja izginili z londonskih cest vsi konjski omnibusi ter se umaknili motornemu prometu. Omnibusno podjetje, ki je imelo prej 23,000 konj, ima sedaj samo še 2000 konj. Za časa kronanja kralja je podjetje dalo omnibuse v najem družbi za ogledovanje dekoracij in ilumnacij ter je določena cena 5 gvinej ($25) za vsak omnibus. Poizkusiti je verjeti. Malo zdravil se da tako različno rabiti kakor Severov Antisepsol. Rabi se lahko kot pršni lek, umivalo, brizgalo, grgralo, ali ustno izpiralo ter je izvrsten za hripavost, vneto grlo, obolele zobrne, nosni katar, prehlad v glavi, iztok iz ušesa ali iz drugih naravnih duplin. Knjižica ovita okoli vsake steklenice, navaja vse njegove potrebe, ampak najbolje ga spoznate, ako ga rabite. Kupite si steklenico pri lekarniku; cena samo 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 1-3 Prepričani smo, da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število malih vlog Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogetali pa za čekovni ali trgovski promet. Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank Cor, Chicago and Tan Boren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000.00. U god ti a prilika za varčevanje Vzajemno Podporno Društvo 19 Kongresni trg. y Ljubjani reg. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestuje hranilne vloge PO 41 % Denar ae zamore pošiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri vsaki večji amerikanski banki PROTI draftu na “Kreditni zavod za trgovino in in obrt” v Ljubljani. Darft naj se potem pošlje NAM, mi pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico. Lastno društveno premoženje koncem 1.1910 K. 407.520. Stanje hranilnih vlog koncem 1 1910 okoli K 3 156.206.83. Bodite pozorni in ne opuščajte prilike, ki se vam ponuja, da boste lahko postali sami svoji s tem, da boste z delom svojim rok postali samostojni in ne sužnji kapitala, tako tudi vaši otroci. Pripravite si lastno ognjišče in dom za svojo deco, da bo neodvisna. Tam boste živeli v miru in zadovoljstvu vi in vaši otroci ter otrok deca — na svoji zemlji. Nova občina in fara se organizira še tekom tega leta. Tudi Slovenci lahko dobelepe zemlje za svojo kolonijo v severnem Wisconsin-u, na lahke obroke in po nizki ceni. Za podrobnosti in pojasnila pošite na: F. M. ČMELJA 1827 Blue Island Ave., CHICAGO, ILLS. 'YYYYY\YWftM\YVWS\WWWX»WXlX*\Y>\YY>\YWYYYY\»\WR»WSMS\\>SX>Y!l\Y\Yv Spomeniki Najboljši čas naročiti nagrobni ®pomenile za nepozabne drage, če hočete da bo postavljen v kratkem času. Imamo jih vsake vrste. E. Wunderlich Granite Co 804-806-808 North Hickory Street, Joliet. .VY>\YYYY\Y\^W\\JX\YYY\\YVY\YYYYY^Y\YYY>AYYYY\XSS\YYYY>YWYYYYYYYYYYYYYYYYYY>^k 1 Pooblaščeni Agent od vsih Parobrodskih Družb. za So. Chicago in okolico je Frank Medosh 9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, IU le en blok od naše cerkve. Mi hočemo tvoi denar ti hočeš naš les. Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrst-aega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar W. jr. LYONS Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. Frank Opeka gostilničar Corner State and -llth Street, NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213. Prodaja na drobno in debelo najboljša californijska vina. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street ▼ novi hiši Joliet National Bank*. Če imate opraviti * sodnjo pojdite do Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. predsednik:.....Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111. I podpredsednik:...........Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa. IL podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo. Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City. Blagajnik:........John Grahek, cor. Broadway & Gran'te Sts., Joliet, 111. Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111. pooblaščenec: ................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Vrhovni zdravnik....Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111. PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la. Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Leo. Kukar, Box 426, Gilbert. Minn. NOVO DRUŠTVO SPREJETO. Novoustanovljeno moško društvo sv. Jurija 142, Lansford, Pa., sprejeto v Jed-noto dne 21. junija 1911. Imena članov: 17574 Janko Kupres, roj 1893, zav. za $500, 1. razred; 17575 Franjo Resman, roj 1889, zav. za $500, 2. razred; 17576 Aleks Fullir, roj 1888, zav. za $500, 2. razred; 17577 Vladimir Lehpamer, roj 1888, zav. za $500, 2. razred; 17578 Ignac Slakoper, roj 1887, zav. za $500, 2. razred; 17579 Janko Kupres, roj 1887, zav. za $500, 2. raz-^ red; 17580 Josip Skendrovič, roj 1885, zav. za $500, 3. razred; 17581 Štefan Mataušič, roj 1885, zav. za $500, 3. razred; 17582 Alojzij Kupres, roj 1885, zav. za $500, 3. razred; 17583 Martin Drozdek, roj 1885, zav. za $500, 3. razred; 17584 Ivan Terihaj, roj 1885, zav. za $500, 3. razred; 1758^ Štefan Stengel, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred; 17586 Štefan Terihaj, roj 1881, zav. za $500, 3. razred; 17587 Janko Kuhar, roj 1878, zav. za $500, 4. razred; 17588 Tomaž Levačič, roj 1877, zav. za $500, 4. razred; 17589 Jurij Genšič, roj 1876, zav. za $500, 5. razred. PRISTOPILI ČLANI, K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 17525 Franc Verščaj, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred; 17526 Franc Gregorič, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred, spr. 11. jun. 1911. Dr. št. 117 članov. K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 17527 Ignac Krklec, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 17528 Anton Radanovič, roj 1869, zav. za $500, 6. razred, spr. 18. jun. 1911. Dr. št. 121 članov. K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 17529 Mihael Avguštin, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred, spr. 18. jun. 1911. Dr. št. 22 članov. K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 17530 Ivan Justin, roj 1885, zav. za $500, 3. razred; 17531 Jožef Milavec, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred, spr. 4. jun. 1911. Dr. št. 343 članov. K društvu Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 17532 Franc Šabek, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred, spr. 4. jun. 1911. Dr. št. 58 članov. K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 17533 Ivan Rogina, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred, spr. 9. jun. 1911. Dr. št. 140 članov. K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 17534 Marian Mihalič, roj 1868, zav. za $1000, 6. razred, spr. 5. jun. 1911. Dr. št. 93 članov. K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 17535 Franc Vidmar, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 18. jun. 1911. Dr. št. 72 članov. K društvu Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 17536 Valter Kleščič, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 17537 Alojzij Maradin, roj 1890, zav. za $500, 2. razred; 17538 Franc Runtič, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 17539 Jurij Petrunič, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred; 17540 Peter Panijan, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 11. jun. 1911. Dr. št. 209 članov. K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 17541 Andrej Prosen, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred, spr. 19. jun. 1911. Dr. št. 203 člane. K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 17542 Anton Malenšek, roj 1892, zav. za $1000; 17543 Anton Škof, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred, spr. 13. jun. 1911. _ Dr. št. 57 članov. K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 17544 Ivan Jurkas, roj 1885, zav. za $500, 3. razred; 17545 Marka Zupančič, roj 1885, zav. za $500, 3. razred; 17546 Anton Rupe, roj 1884, zav. za $500, 3. razred; 17547 Josip Senica, roj 1881, zav. za $500, 4. razred; 17548, Tomaž Kumer, roj 1880, zav. za $500, 4. razred; 17549 Franc Peterka, roj 1877, zav. za $1000, 4. razred, spr. 3. jun. 1911. Dr. št. 152 članov. K društvu sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 17550 Daniel Zorič, roj 1870, zav. za $1000, 6. razred, spr. 4. jun. 1911. Dr. št. 105 članov. K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 17551 Josip Boben, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 11. jun. 1911. Dr. št. 175 članov. K društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 17552 Franc Drmačič, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred, spr. 18. jun. 1911. Dr. št. 77 članov. K društvu sv. Ant. Pad. 71, Goff, Pa., 17553 Martin Krošelj, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 16. jun. 1911. Dr. št. 30 članov. K društvu v. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 17554 Ivan Andolšek, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 19. jun. 1911. Dr. št. 77 članov. K društvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 17555 Anton Verščaj, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred, spr. 11. jun. 1911. Dr. št. 77 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin,'Pa., 17556 Friderik Beg, roj 1891, zav. za $1000, 1. razred; 17557 Jakob Beg, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 11. jun. 1911. Dr. št. 102 člana. K društvu Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 17558 Hryska Pekač, roj 1871, zav. za $1000, 6. razred, spr. 15. jun. 1911. Dr. št. 45 članov. K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 17559 Avgust Zupančič, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred; 17560 Matija Kosum, roj 1893, zav. za $500, 1. razred; 17561 Karol Jankel, roj 1892, zav. za $500, 1. razred; 17562 Franc Čizek, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 17563 Jakob Relac, roj 1889, zav. $1000, 2. razred; 17564 Ivan Posavec, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred; 17565 Franc Gričar, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred; 17566 Ivan Kaštele, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred; 17567 Alojzij Čandek, roj 1885, zav. za $500, 3. razred; 17568 Ivan Hercok, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred; 17569 Anton Mihič, roj 1871, zav. za $1000, 5. razred, spr. 17. jun. 1911. Dr. št. 63 članov. K društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 17570 Mihael Grudenič, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 17. jun. 1911. Dr. št. 48 članov. K društvu sv. Martina 126, Mineral, Kans., 17571 Franc Potočnik, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 28. maja 1911. Dr. št. 31 članov. K društvu sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 17572 Peter Makuc, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 21. jun. 1911. Dr. št. 38 članov. K društvu sv. Jan. Nepomuk 141, Linton, Ind., 17573 Peter Prašnikar, roj 1885, zav. za $500, 2. razred, spr. 14. jun. 1911. Dr. št. 13 članov. K društvu sv. Jan. Krst. 14, Butte, Mont., 17590 Anton Panijan, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred, spr. 25. jun. 1911. Dr. št. 166 članov. K društvu sv. Barbare .40, Hibbing, Minn., 17591 Jurij Muhvič, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; spr. 7. jun. 1911. Dr. št. 120 članov. K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 17592 Ivan Pečarič, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred, spr. 25. jun. 1911. 'Dr. št. 66 članov. K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 17593 Josip Butkovič, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 16. jun. 1911. Dr. št. 210 člafiov. K društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 17594 Ivan Sever, roj 1891, zav. za $1000, 1. razred; 17595 Josip Vučič, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 17596 Franc Blatnik, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred; 17597 Jožef Makše, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 17598 Franc Cmok, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 25. jun. 1911. Dr. št. 34 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Cirila in Metoda 45, East Helena, Mont., k društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 11408 Gregor Martinčič, 11. jun. 1911. I. dr. št. 39 članov. II. dr. št. 135 članov. ^d društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., k društvu sv. Mihaela 61, Youngs town, Ohio, 8624 Ivan Rujevčan, 18. jun. 1911. I. dr. št. 73 članov. II. dr. št. 55 članov. Od društva sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., k društvu sv. Družine 136, Willard, Wis., 4971 JoS. Frančič, 26. jun. 1911. _ I. dr. št. 103 člane. II. dr. št. 18 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 15504 Fr. Lušček, 11. jun. 1911. Dr. št. 156 flanov. K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 9871 Jožef Zaverl, 14. jun. 1911. Dr. št. 136 članov. K društvu Marije Sedem Žalosti’83, Trimountáin, Mich., 13895 Rade Mrvoš 13597 Mihael Mamula, 18. jun. 191Í; Dr št 114 članov' SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 16487 Anton Sevnik, 113. jun. 1911. Dr. št. 167 članov. Od društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 17052 Štefan Rogina, 24. jun. 1911. Dr. št. 116 članov. Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 11098 Ivan Terlep, 217 Franc Turk, 198 Jožef Meglen, 9712 Andrej Kemičar, 14. jun. 1911. Dr. št. 291 član! Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 9128 Ivan Štajcar, 7. jun. 1911. Dr. š. 165 članov. Od društva sv. Jan. Krst. 20, Ironwood, Mich., 17437 Peter Fritz, 8502 Jurij Muhvič, 19. jun. 1911. Dr. št.’43 članov. Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 13548 jur¡j Bučar, 20. jun. 3911- • Dr. št. 175 članov. Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 17070 Peter Radoslovnik, 16245 Alojzij Novak, 16251 Anton Debevc, 13860 Fr. Cimermončič, 12228 Franc Potočar, 20. jun. 1911., 16258 Ivan Tomažetič, 2719 Anton Stergar, 11860 Tomaž Medvešček, 1. jun. 1911. Dr. št. 148 članov. Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 2846 Andrej Laušin, 26. jun. 1911. Dr. št. 135 članov. Od društva sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 16408 Vide Petretič, 18. junija 1911. Dr. št. 54 članov. Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 13991 Ivan Zore, 16415 Anton Abram, 12779 Ivan Lekan, 21. jun. 1911. Dr. št. 172 članov. Od društva sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 16807 Ant. Bašel, 23. jun. 1911. Dr. št. 104 člane. Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 15286 Franc Kumar, 7594 Ivan Učakar, 15018 Ivan Žalec, 21. jun. 1911. Dr. št. 84 članov. Od društva sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 16454 Franc Kromar, 22. jun. 1911. Dr. št. 76 članov. Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 16002 Jožef Napost, 17087 Emil Jordan, 11. jun. 1911. Dr. št. 95 članov. Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 16663 Nande Zuferle, 22. jun. 1911. Dr. št. 99 članov. Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111,, 16225 Nikolaj Jaklevič, 26. jun. 1911. Dr. št. 226 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 15586 Ferdinand Novak, 26. jun. 1911.' Dr. št. 65 članov. Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 16188 Franc Benec, 9199 Štefan Tutič, 16080 Luka Čavlovič, 11398 Matija Bubaš, 13615 Mihael Butički, 26. jun. 1911. Dr. št. 135 članov. Od društva sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., 13867 Franc Nagode, 19. jun. 1911. Dr. št. 35 članov. Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 8198 Nikolaj Klepec, 13923 Vladimir Bak-šič, 113 Franc Kezerle, 220 Franc Muren, 26. jun. 1911. Dr. št. 259 čl. ODSTOPILI ČLANI. Od društva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 4724 Ivan Lavše, 20. jun. 1911. Dr. št. 27 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Jan. Krst., 20, Ironwood, Mich., 15442 Nikolaj Černič, 19. jun. 1911. Dr. št. 42 članov. Od društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 16524 Andrej Bavdek, 12822 Jos. Černač, 27. jun. 1911. Dr. št. 77 članov. 4815 Cecilija Berzek, stara 29 let, članica društva sv. Ane 120, Forest City, Pa., umrla 31. maja 1911. Vzrok smrti: Izkrvavljenje vsled prezgodnjega poroda. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 15. jan. 1911, 3. razred. URADNO NAZNANILO. Asesment za mesec julij štev. 7—11, je reden breg vsake doklade. IZ URADA GL. TAJNIKA. Kakor poročano v zadnji štev. Jednotinega glasila se ima po sklepi» odobrenem na zadnjem gl. zborovanju v Pittsburg, Pa. vršiti 11. Jednotina konvencija letošnje leto. Ravno tako sem tudi v isti številki omenil, da naj si društva blagovolijo na mesečnih sejah v mesecu juliju izvoliti poleg rednih delegatov še toliko število dodatnih zastopnikov ali delegatov, v kolikor jih opravičujejo pravila. Vsled tega opozarjam vsa sl. društva K. S. K. Jednote, da pri volitvah gg. delegatov ali zastopnikov pazijo in se ravnajo točno po pravilih stran 53. sedanje veljavnih Jednotinih pravil. Pripomniti moram, da redni delegat, je oni, ki jekot zastopnik društva in ima poroštvo pri Jednoti. Toraj če društvo pošlje delegata na gl. Jednotino zborovanje je torej društveni zastopnik prvi, ki je opravičen do tega. Če ta noče iti ali prostovoljno prepusti zastopstvo kacemu druzemu sočlanu, potem šele zamore društvo na njegovo mesto izvoliti druzega delegata. (To sem o-menil vsled nekaterih vprašanj od strani društev.) Glej pravila stran 53, prvi odstavek zgoraj. Ker se imajo gg. delegatje ali zastopniki voliti v mesecu juliju, radi tega sem tudi z asesmentom štev. 7—11 razposlal na vsa krajevna društva poverilne liste za delegate za 11. gl. zborovanje K. S. K. J. Jeden izmed teh listov se izpopolni in meni takoj po izvolitvi dopošlje, druzega pa prinese brat delegat na gl. zborovanje. Da je potreba jednega izmed teh listov poslati na urad Jednote, je to, ker se bodo imena vseh bratov delegatov priobčila v glasilu Jednote. Vsled tega se prosi cenj. uradnike krajevnih društev, da ne zadržujejo listin nazaj, marveč jih takoj po seji pravilno izpolnjene pošljejo na pristojno mesto. Želeti je, da bodo vsa slavna društva na prihodnjem gl. zborovanju polnoštevilno zastopana. Ona društva, ki bi ne odposlala delegatov, naj blagovolijo uradnim potom na Jednotin urad poročati vzrok, zakaj ne bodo zastopana po svojem delegatu. Vsa sl. društva, ki bi vsled slabih finančnih razmer ali vsled kacih druzih zadržkov ne mogla poslati delegata na zborovanje, lahko njih mnenje in želje pismenim potom poročajo na gl. urad Jednote. Vsa taka pisma, prošnje, pritožbe ali kaj druzega, bode potem vročeno pravno-prizivnemu odboru, ki se snide v gl. uradu nekaj dni pred pričetkom zborovanja, v pregled, kateri bode potem poročal na konvenciji. Vsa taka pisma naj blagovoli društveni odbor podpisati in potrditi z društvenim pečatom. Na pritožbe izven uradnega okrožja se bode le takrat oziralo, ako bodo odgovarjale pravilom stran 36, člen 16. Prosim torej, da se to blagovoli vpoštevati. Kraj in čas gl. zborovanja nn je do sedaj še neznan, upam pa, da mi bode v prihodnji izdaji Jednotinega glasila mogoče natančno poročati o tem. Želeč, da bodo slavna društva častno zastopana po svojih delegatih pri jednajsti konvenciji naše mogočne Jednote, ter da bodo mnogo, mnogo dobrega in koristnega ukrenili za napredek in procvit milega slovenskega naroda v novi domovini, v prvi vrsti pa za armado združeno pod zastavo sv. Jožefa K. S. K. Jednote. Z bratskim pozdravom ostajam Vam udani sobrat, JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 4966 Katarina Krklec, roj 1894, zav. za $500, I. razred, spr. 18. jun. 1911. Dr. št. 49 članic. K društvu sv. Vida 25, Cleveland. Ohio, 4967 Marija Jančar, roj 1887, zav. za $500, 2. razred, spr. 4. jun. 1911. Dr. št. 108 članic. K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 4968 M%rija Jerman, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 5. jun. 1911. Dr. št. 112 članic. K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 4969 Marija Vidina, roj 1879, zav. za $500, 4. razred, spr. 9. jun. 1911. Dr. št. 19 članic. K društvu Mar. Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 4970 Marija Sebuhar, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred; 4971 Ana Primožič, roj 1877, zav. za $1000, 4. razred, spr. 19. jun. 1911. Dr. št. 94 članic. K društvu sv. Srca Marije 86, Rock Springs, Wyo., 4972 Marija Rudolf, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 11. jun. 1911. Dr. št. 36 članic. K društvu sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 4973 Ana Kral, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, spr. 19. jun. 1911. Dr. št. 4 članice. K društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 4974 Franca Kumer, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 4975 Marija Andolšek, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred; 4976 Marija Bohte, roj 1869, zav. za $500, 6. razred, spr. 17. jun. 1911. Dr. št. 9 članic. K društvu Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111., 4977 Marija Žnidaršič, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 12. jun. 1911. Dr. št. 19 članic. K društvu Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 4978 Katarina Hamove, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred, spr. 15. jun. 1911. Dr. št. 57 članic. K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 4979 Marija Benec, roj 1881, zav. za $1000, 3. razred, spr. 18. jun. 1911. Dr. št. 10 članic. K društvu sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 4980 Neža Palčar, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred, spr. 26. jun. 1911. Dr. št. 23 članic. K društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 4981 Franca Zupančič, roj 1888, zav. za $500, spr. 25. jun. 1911. Dr. št. 10 članic. K društvu sv. Ane 120, Forest City, Pa., 4982 Angela Kovačič, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 4983 Minka Zaverl, roj 1889, zav. za $500, 2. roj 1889, zav. za $500, 2. razred, spr. 18. jun. 1911. Dr. št. 41 članic. PRESTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., k društvu sv. Ane 120, Forest City, Pa., 1750 Marija Kacpek, 23. jun. 1911. Dr. št. 107 članic. II. dr. št. 39 članic. Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., k društvu sv. Ane 134, Indianapolis, Ind., 1470 Elizabeta Hribernik, 21. jun. 1911. I. dr. št. 31 članic. II. dr. št. 26 članic. Od društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., k društvu sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 2561 Terezija Rujevčan, 18. jun. 1911. I. dr. št. 1 članico. ^ II. dr. št. 25 članic. Od društva sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., k društvu sv. Družine, Willard, Wis., 2279 Terezija Frančič, 26. jun. 1911. I. dr. št. 10 članic. II. dr. št. 9 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 4819 Marija Rutar, 20. jun. 1911. Dr. št. 30 članic. Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 3285 Johana Laušin, 26. jun. 1911. Dr. št. 23 članic. Od društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3176 Marija Križ, 3841 Ana Slobodnik, 21. jun. 1911. Dr. št. -- članic. Od društva sv. Jožefa 2, Jolief, 111., 49 Ana Kezerle, 26. jun. 1911. Dr. št. 113 članic. Od društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 4538 Ana Zaverl, 3744 Matilda Malovatz, 19. jun. 1911. Dr. št. 117 članic. Compagnije «P G-enerale ^ Transalanitciue PRIPOROČAMO VAM DOKTOR IVEC (Water Doctor) kot najboljšega in najizkušenejega On pozna bolezen na vaši vodi raj, kadar pridete k njemu prinesite j hno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”. On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo zdravi vsako bolezen mož m žena. sploh mogoče. Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, > teško -dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost^ kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno. Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali prič Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako: DR. MARTIN J. 900 N. CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS, EDINA SLOVENSKA TVRDKA Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKE. F. KERŽE OO. 2616 S. Laundale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ ODSTOPILE ČLANICE. Od društva Marije Pomočnice 17, Jenny^Lind, Ark., 3575 Marija Lavše, 20. jun. 1911. Dr. št. 11 članic. IZLOČENE ČLANICE. Od društva sv. Ane 139, La Salle, 111., 311 Marija Brinovec, 12. jun. 1911. Dr. št. 15 članic. IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC. 5082 Franc Guzel, star 41 let, član društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., umrl 22. maja 1911. Vzrok smrti: Ubit od strele na potu na delo. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 16. febr. 1903, 4. razred. 2356 Franc Kožar, star 48 let, član društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, lil. umrl 26. maja 1911. Vzrok smrti: Rheumatism. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 27. jan. 1901, 5. razred. 10694 Samuel Girol, star 35 let, član društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont. umrl 9. junija 1911. Vzrok smrti: Operacija na črevesu (Appendicitis). Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 30. nov. 1906, 4. razred. 2012 Anton Skala, star 37 let, član društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., umrl 3. junija 1911. Vzrok smrti: Operacija na črevesu (Appendicitis). Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 22. avg. 1897, 2. razred. 7071 John Petrič, star 29 let, član društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., u-mrl 19. jun. 1911. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 22. avg. 1904, 2. razred. 13044 Jožef Rataj, star 40 let, član društva sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., umrl 30. maja 1911. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 9. julija 1908, 5. razred. 1684 Johana' Germ, stara 33 let, članica društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., umrla 15. maja 1911. Vzrok smrti: Tur na jetrih. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. januarja 1901, 2. razred. 1090 Marija Petrošič, stara 34 let, članica društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., umrla 13. junija 1911. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 1, jan. 1901, 4. .razred. 4417 Marija Ferlan, stara 42 let, članica društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., umrla 22. maja 1911. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 20. febr. 1910, 6. razred. FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko ia Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P-LA SAVOIE 23,000 H. P. LA LORRAINE 32,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo jrezplačno hrano na parnikih družbe. Inažne postelje, vino, dobro hrano la razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Pier 57 North River foot New York City. Glavni zastop na 19 State St., N. Y. Maurice Kozminski, gL zastopnik za zapad, 139 N. Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, I1L A. C. Jankovič*, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South ITth St, St. Louis, Mo., L. Stem & Sonj agents, Joliet, HL KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte za cene Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Lyons Bros. LES ZA S T A V B E — Ili PREMOG — Oba telefona 17. Washington St., JOLIET, ILL. Joliet, Illinois. Slovanska lekarna Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnita v bolezni oglasite se pri nas, Iger se domenite v domačem jeziku. Zadnja ura v Pompejih. Poslovenil Š. K. Bilo je dne 24. avgusta leta 79. po Kristusovem rojstvu. Cvetoči vrtovi v bajni Kampaniji na podnožju Vezuva so žareli v ljuti pripeki, ptičice so ljubko prepevale na bujnih pomarančnih vejah. Meščani iz Pompeja so vrveli po ulicah in zdelo se je, da se prav nič ne zmenijo za neznosno pripeko. Bd je svečan dan. Kaj Fufecij je priredil v svoji hiši gladijatorske igre, kjer je moralo izgubiti življenje tisoč sužnjev za pusto naslado razuzdanih Rimljanov. Po neki ulici sta se šetala dva mladeniča, oblečena v belo togo, ki je bila obšita s širokim škrlatastim robom. Njun učitelj je bil odet v surovo haljo ter je nosil v roki pisalo in ploščico s pergamentom. Pod vratom je imel železen obroč, na katerem je stalo napisano: “Suženj Kaja Fufecija Pause.” Mlajši učenec Celso spregovori: “Odkod ti, dragi Teofil, veš, za te mnoge skrivne stvari? Kaj si bil prej, preden te je kupil moj oče za 800 se-stercev?” Teofil odgovori: “Bil sem svoboden mož, po rodu Grk.” Licinij vpraša naivno: “Kaj vaši bogovi ne morejo vas ubraniti pred sužnjostjo?” Teofil se razvname: “Dragi Liciijiij, prosim te, ne govori neumnosti, ti dobro veš, da mi kristjani verujemo samo v enega Boga. No, sedaj pa prihaja semkaj vajin oče, pripovedujta mi rajše o čem drugem!’ Mali se ni hotel pomiriti, pa je Celso dalje razkladal: “V spisih modrijanov stoji, da je samo en Bog in ne več bogov, kakor verujemo mi.” Učitelj Teofil potrdi. “Hvala ti, dragi Celso, imaš popolnoma pravi...” V tem razgovoru so dospeli do dolge četveronadstropne palače, koje vhod sta krasila dva korintska stolpa s fino izrezanima glavama. Pri vstopu v palačo sta dečka pazila, da sta čvrsto stopila s petami na prag, dočim se Teofil ni najmanj zmenil za ta pred sodek. Licinij je pristavil: “Teofil, ti nisi krepko stopil s petami na prag palače, glej, da se ti danes ne zgodi kaj usodnega.” Teofil se je sladko nasmejal na to naivno pripombo. Končno so stopili v razkošen, z mozaikom okrašen hodnik. Papiga je zakričala: “Salve” (Pozdravljen), da naznani zaspanemu vratarju njihov prihod. Učenca sta oprezno stopala za učiteljem, globoko sta se priklonila dvema domačima bogovoma, ki sta stala pri vhodu na podstavku, dva sužnja sta jih spremila v sobe. Teofil je odšel takoj v knjižnico, odloživši ondi pergamente, je vzel o-mot, v katerem so bile Homerjeve pesmi, in odšel je na vrt, da se naslaja pod lavorjevim drevesom nad verzi z Večno slavo ovenčanega starca Homerja. Tako se je zatopil v sladko pesniško motrivanje, da ni čul sužnja, ki ga je klical na ves glas. Nazadnje je stopil k njemu suženj in ga prijel za ramo: “Najboljše je biti dandanes za učitelja, ta se more zatopiti v čitanje, pa se ne briga za nobeno resno delo in dolžnost. Spoštovan je poklic učitelja, v resnici te zavidam!” Teofil reče: "In kdo me kliče?” Suženj odvrne: “Štirikrat sem te klical, in nisi se mi odzval. Kaj Fufecij te kliče. Pojdi takoj 1” Teofil je vstal in odšel v sobo. Kaj Fufecij se je leno pretegal na počivalniku iz rdečega žameta pri tri-nožni mramorni mizi, okrog katere sta sedela njegova sina Celso in Licinij. Kaj fufecij je bil velik oboževatelj Kpikuij.a, pa se je slepo držal njegovega načela: “Uživaj vse slasti tega sveta, da ne boš ničesar si pritrgal!” Za znanost in umetnost se ni dosti brigal, samo slast po telesnem uživanju je prevzela um in srce tega mehkužnega Rimljana. Njegove razkošne gostije so bile na glasu v Pompejih. V istem času je bilo znano, da je dal kuharju izpuliti jezik, da ne bi bil pred svojim gospodarjem pokusil jedi. Pri mizi je moral imeti suženj železno masko, da ne bi bil s svojim suženjskim dihom o-kužil jedi. Pri gostiji je bilo vedno dovolj plesalk, tudi borilcev m manjkalo, ki so se morali med lukulsko pojedino medseboj boriti, dokler niso poškropili tal s svojo rdečo, servilno krvjo. Teofil je hotel stopiti h gospodarju, a ta mu je dal znamenje, naj ostane na svojem mestu. Prezirljivo ga je pogledal, kakor bi mu hotel reči: “Odstopi od mene, ti nečisti stvor; jaz sem ponosen Rimljan, a ti suženj, slabši od živine!” Teofil je otrpnil, čakajoč pri vratih na ostro izjavo svojega gospodarja: “Suženj,” zaškriplje Kaj z zobmi, « “čemu vodiš mojo deco po mestu, da se parita v neznosni vročini. Kaj pa blebetaš z njima cel dan?” Teofil odvrne trepetaje: “Gospod, delam to, kar mi ti zapoveduješ.” Gospodar nadaljuje ostreje. “Vem dobro, da učiš moja otroka citati in pisati, zato sem te tudi kupil. A čujem tudi, da kvasiš Celsu o nekem bogu, katerega mi ne poznamo in ga tudi mi Rimljani nikdar ne bomo. Ti molčiš na to? Dalje ne muči ju z Ezopovimi basnimi, s pesmimi slepega Homerja in šantavega Tirte-ja. Čemu obtežuješ spomin s temi budalostmi? Dovolj je, da se seznanita s pastirskimi pesmimi Virgila, z Ovi-dom in zlatimi nauki božanskega Epikurja. Hočem, da bodeta vsak dan pri moji mizi, da ju sam poučujem o pravi modrosti. Če ju pričneš učiti po moji načelih, te kmalu čaka svoboda. Idi!” Teofil odgovori: “Zlata je svoboda, katero cenim nad vse, a vendar je ne sprejmem za ceno, za katero mi jo nudiš.” Gospodar se razjezi. “Kaj, ti hočeš meni kljubovati!” Teofil nadaljuje: “Jaz ljubim tvoja sinova, in ne morem na noben način dopustiti, da se kvarita tvoja otroka z nečistimi in gnusnimi nauki Epikura.” Kaj Fufecij zroji. “Kaj ne delam prav?” Teofil se zdrzne. “Ne delaš prav...” Gospodar prebledi ko zid in zagrmi: “Suženj, ti se upaš meni ugovarjati?’ In potegnil je bodalo, da bi zabodel Teófila. Srečno se mu je umaknil in pri tem je prevrnil vrč vina, ki se je razlilo po mramornih tleh. Oba dečka sta padla na kolena pred očeta, proseč, da 'jima ne umori učitelja: “Oh, ljubeznjivi oče, prizanesi dobremu učitelju, midva ga tako ljubiva, milost, milost!” Oče zarohni: “Odstopita od mene. Ta ničvrednež je vaju pomehkužil, odgojil je vaju za ženske, a ne za bodoče rimske državljane. A jaz hočem drugače z vama. Kri morata videti, cele potoke suženjske, rdeče krvi!” “Sužnji, ali ste poklicali gladiatorje, da so takoj tu?” Dečka sta prosila: “Dragi oče, dovoli nama vsaj iti na vrt, da ne bova videla groznega prizora!” Oče odločno zavrne: “Ne, ne, vidva ostaneta tu, čim preje se morata privaditi človeški krvi, kakor se je že davno navadil vajin oče Kaj Fufecij. Kaj je meni za takega piškavega učitelja, sto drugih morem dobiti.” Nato je pristopil Teofil bliže in dejal je dostojanstveno: “Kaj Fufecij, ne tako, kei* ne uideš ostri božji kazni!" Kaj Fufecij zaškriplje z zobmi: “Molči, pes, kaj se naj bojim boga, ki ga je križal rimski namestnik, in ki je bil suženj ko ti? Sedaj izpiješ na čast božanstvenemu Jupitru vrč vina, da pripoznaš, da je Jupiter naj večji in najmočnejši izmed vseh bogov. “Alo, sužnji, napolnite vrč, da ga Teofil čim preje izprazni!” Teofil s prezirom odrine vrč, rekoč: "Kristjan sem. priznavam samo e-nega Boga. Samo temu se klanjam, kakor se ti klanjaš svojim poganskim malikom.” Dva gladijatorja stopita v sobo. Sinova Kaja Fufecija sta hotela oditi. Oče ju je zadržal. “Le čakajta, sokola moja, hočeta biti boječe žene, sedaj bodeta imela priliko, viditi, kako teče ljudska kri! “Sužnji! Privežite Teófila za steber, da se bode kopal v lastni krvi. Eden mečevalec naj stopi naprej, a druga dva ga naj močno držita, da se ne more ganiti.” Gladijatorji so takoj izvršili povelje svojega grozovitega gospoda. Najmočnejšemu zapove Kaj Fufecij, da seka ubogega Teófila z ostrim mečem na tanke kosce, a zelo počasi. Trpeči je zastokal: “Ne prelivaj, gospod, nedolžne krvi!” Kaj Fufecij zarohni: “Pokažem ti, kdo je gospodar tvojega podlega telesa, tvoje živalske duše !” Gladijatorji so sekali mučencu s telesa kosce udov, odpirali so mu rano za rano. Vroča kri je tekla na mra-mornata tla. Trpeči Teofil se je zvijal kot črv od groznih bolečin in se tako ustavljal, da so se čudili gladijatorji, ki so bili navajeni mučiti brez usmiljenja ljudi. Celso je omedlel, Licinij je trepetal na celem telesu, ,san)o Kaj Fufecij se je satansko naslajal. Kaj pa je bilo krutemu Rimljanu za človfeško življenje? Za njega je bil suženj slabši od živali. Tako je na primer dal cesar Domicijan pribiti sužnja na križ, ker mu ni dobro pripravil merjasca. Cesar Avgust je dal obesiti sužnja, ker mu je ukradel nekega ptiča in neki Rimljan je dal živega peči sužnja, ker mu ni dobro pripravil pečenke. Samo krščanstvo se je v resnici potegnilo za uboge sužnje, zlati žarki bratovske krščanske ljubezni so prodrli v temo groznega suženjstva. Teofil zastoka: “Le hitro, hitro sekaj!” Kaj Fufecij zavpije: 'Ti pes, ti mi hočeš skrajšati užitek? Naenkrat pridrvi v sobo tropa suž njev. Njihov krik je zadušil bolne tokanje trpečega mučenca. Kaj Fufecij zarohni nad njimi: “Kaj ste prišli semkaj, živina, zme tati vas bom dal psom!" A ti so vedno glasneje vpili: “Naša zadnja ura je prišla!" Od vseh strani je bilo čuti grozno gromenje in divjal je potrFš. Vezuv se je razjezil in bljuje na nas kamenje in živ pepel. Ni je rešitve! Živi bomo pokopani!" Kaj Fufecij se zakrohota: “Ha, vi zajci, strahopetci!” Takoj ga je minil smeh, ko je pričelo padati kamenje na njegovo hišo. Potres je bil hujši in močnejši nego pred petdesetimi leti. Stene so se majale, stebri so pokali in pričeli padati. Kaj Fufecij je hotel ubežati. A zadel ga je na glavo kamen, pa se je zgrudil polmrtev na tla. Gladijator mu je prebodel srce, da se ni dalje mučil... Sužnji so zbežali na vse strani. Teofil je hotel rešiti dečka in sebe, pa je bil krepko privezan. Licinij in Celso, ki se je bil že zavedel, je prerezal vezi Teofilu z bodalom, s katerim je hotel njun oče prebosti učitelja. Celso je zavpil obupano: “V resnici je to osveta tvojega Boga! Bog kristjanov, usmili se nas!” Teofil je zaklical: “Bežimo, Celso in Licinij, ker drugače se zruši strop na nas!” Zagrabivši obadva dečka za roko, je zbežal Teofil v preddvorje. Vratar je že bil odprl vrata, in papiga, ki je drugače prišlece pozdravljala s “Salve”, je nemirno .skakala po kletki. Zagromel je grozen potres. Iz Vezuva se je dvignil ognjen steber. Lava se je razlila kot hudournik in drvela po hribu navzdol proti mestu Pom-peju. Teofil je takoj uvidel, da ne bode mogel uiti očitni smrti. Glavno je bilo zanj, da reši duši dečkov. In rekel je svečano v preddvorju: ‘Deca moja, ni rešitve za nas. U-mreti moramo. Ker sem vaju že precej podučil o krščanski veri, vesta, da sledi po časnem'življenju novo, večno. Kdor veruje v Kristusa, bode zveličan na nebu!” Dečka zakličeta enoglasno: “Verujeva vse, kar si naju učil, dragi Teofil. Tvoj Bog je pravi Bog, vsi bomo njemu služili!” Teofil reče v solzah veselja: “Hvala ti, dragi Bog, da moj trud ni bil zastonj! Ali hočeta biti krščena?” “Hočeva!” “Pokleknita in molita!” Vzel je vode iz mramornate posode v preddvorju in ju krstil. “Torej, kam greš ti?” — je vprašal «pričakovano neznanec in se pobiral ! trave. I “Jaz, dedek, grem domov...” “No, tudi jaz domov. Greva vkup. (Konec prih.) Vina naprodaj Rojakom priporočam moja izvrstna una, novo vino muškotel ali črno vino >o 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino od leta 1909 muš-katel ali črno vmo 40c gal.; resling 45c orator*ij, 1333-1339 S. Ashland A ve. CHICAGO, ILL. * * * » % * » » » * * * » * * Josip klepec JAVNI NOTAR Izdeluje vse v notarsko delo spadajoče listino 1OOI5 N. CHICAGO ST, «JOLIET Straka vam očisti in pogladi obleko. Čistimo razno brago iz kože in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst. Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes. Oba telefona 488. Joliet lan Dye Dense Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Street Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets. Bray-eva Lekarna Sepriporoča slovenskimi/ obČinstvv v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene.. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliei SLOVENSKI PRAVNIK R. F. Kompare ADVOKAT 4» Telefon S. Chi. 439. 80BA 19, 9206 COMMERCIAL AVÏ SO. CHICAGO, ILL. Pozor Rojaki! Kupite si farme r North Dakoti in Montani potem bodete neod-\ ,ni ▼ per letih. Pridite k nam, da se pomenimo. IM. B. Schuster Young Building. Frank Žagar KROJAČ, MS Indiana St. Joliet, 111. -N. W. telephone 962. Sevam, popravljam In čistim obleke O. W. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th it Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. ROJAKOM priporočam svojo Gostilno, 'TS kjer se toči vedno sveže pivo, žga> ter najboljša vina. Tržim tttdi domače smodke. Ant. Slsioff N. W. Phone 609. n 37 N. Hickory St.. Joli» Frank T erlep NOVA GOSTILNA 1134 N. Hickory St, Joliet, 111 N. W. tel. 503. Svojim mnogim znancem in prija teljem naznanjam, da sem otvonl lep moderen salun na vogalu N. Hickory in Ross ulic, kjer me lahko posetite Postrežem vam z najboljšimi pijačami in smodkami. Vsi dobrodošli l kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, IR. Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan. Geo. Lopartz Grocerijska prodajalna N. W. telefon 808. «2 Oh» Street JOLIET, ILL. Ana Vogrin Izkušena babica 210 Ruby St, N. W. 1727, JoUet, IR. Emil Bachman 1719 South Center Avenu«. CHICAGO, ILL. Najstarija slavensko-krščanska tvrdka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPOVA itd. Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome badava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev. POZOR, ROJAKINJE I Ali veste kje je dobiti najboljše me o po najnižji ceni? Gotovol V mesnic J. & A. Pasdertz e dobijo najboljše sveže in prek« ene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i* ■oskusite naše meso. Nizke cene in doora postrežba j* 40«0«C«040«0«0404Q«0«0( I Joliet Citizens Brewing Co. 9 North Collins St., Joliet, 111. o Upijte Elk. Brand" jpivo j Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. J •«•»0«0*0404»»0«04040404!HO«040«0«0««040*0«040404040C J. P. KING^ Oba telefon Tasiiaj štev. 8 -LieSMl »**^¥^?trgovec. Clinton in Desplaines Sts. Joliet ■ Vabim rojake da me obiščete kadar se mudite v našem mestu v moji lepi gostilni, ker imam na razpolago vsakovrstnih dobrih pijač ter najboljše žganje, doma-'ča kalifornijska vina in lepo dišeče smotke, ter imam prenočišče. Postrežba dobra, cena zmerna. Se Vam priporočam Josip Bozioh 101 Indiana St. N. W. Phone 381 ’Joliet,111 Popravljamo Delo jamčimo KLOBUKE / kupljene pri nas urejujemo brezplačno NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU. Brennan & Olander 305 Jefferson St, Joliet Illinois Jos. Steblaj PRODAJALNA smodk, duhana, slaščic in mešanega blaga ZAVARUJEM PROTI OGNJU. Tajnik Slovenskega Stavbinskega društva. 1840 W. 22 St., CHICAGO. ILL. ČITAJTE! Ukdžem Vdm cestu k štastfu. Dokazal som to tisicel’ucTom a dokdžem to aj Vžim, ako nadobudni t štastia. Odpište mi svoju adressu a pošIite2c štemp-lik a ja Vžim pošlem tiplny nd-vod a tajnosti, z čoho sa budete radovat. ELSDON NOVELTY CO. 3515 W. 61st ST., CHICAGO. ILL. Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni. JOS. ANSIK slovenska gostilna mesarija in grocerija. 89H Greenbay Ave., So. Chicago, IR. Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje. ZAL VAM BO ako še danes ne pišete po lep in zelo obštren ilustrovan slovenski cenik, prve in jedine slovenske trgovine te vrste v Ameriki. V njem najde vsak nekaj. Ljubitelji glasbe: grafofone in slovenske plošče, ljubitelji lova: puške, ljubitelji zlatnine in srebrnine: krasne ure, verižice, društvene prstane i. t. d. Pišite po cenik, v njem najdete vse to in še sto druzih stvari; prepričajte sel A. J. TERBOVEC ft CO, (nasl. Dergance, Widetich ft Co.) 1622 Asapahoe St, Denver, Colo. AVSTRO - AMfcRIKANSKA ČRTA. Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka: MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA. Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo. Parniki odplujejo iz New Yorka oS sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku. Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško. Za nadaijne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. General Agents 2 Washington St, New York. Joliet, 111., 26. jun. — -Naznanjam članom društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J., da bomo imeli redno mesečno sejo 2. julija točno ob eni uri popoldan. Opozarjam člane omenjenega društva, da se vsi splošno udeležijo te seje, ker imamo več važnih reči za urediti, in ker bode to polletna seja bodo nadzorniki poročali o društvenem stanju in zraven tega bode tudi volitev delegatov za prihodnjo glavno zborovanje K. S. K. J., in da bo vsak po svoji lastni volji lahko volil za delegata, ki bo zanesljiv in nas zastopal na prihodnjem glavnem zborovanju. Jaz mislim, da kateri brat si nekoliko prizadeva za procvit in napredek društva in K. S. K. J., ne bo izostal od te seje brez velikega vzroka} Z bratskim pozdravom vsem članom in članicam društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. John Filak, predsednik. Joliet, 111., 26. jun. — Vsem članom društva Vitezov sv. Jurija št. 3. K. S. K. J. v naznanje, da se naj kolikor mogoče v polnem številu udeležijo prihodnje redne mesečne seje, katera se bo vršila v navadnih prostorih v nedeljo 9. julija. Tistikrat bo podan račun o dohodkih in stroških za drugo četrtletje; zraven tega bo tudi volitev dodatnega delegata, kateri bo zastopal društvo na 11. konvenciji K. S. K. J., katera se bo vršila letos. Kraj m čas zborovanja je do sedaj še neznan. Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. Josip Panian, tajnik. Waukegan, 111., 26. jun. — Naznanjam članom društva sv. Jožefa štev. S3 K. S. K. Jednote, da je bilo sklenjeno na redni mesečni seji dne 18. junija, da se udeležimo slavnosti bla-goslovljenja nove društvene zastave ženskega podp. društva sv. Ane štev. 127 K. S. K. J. dne 2. julija. Ta dan naj se zberejo člani goriimenovanega društva ob pol deseti (9:30) uri zjutraj z društvenimi znaki v šolski dvorani, da bodemo potem skupno z drugimi društvi odkorakali v cerkev k slavnosti blagoslovljenja in k sv. maši. Po sv. maši pa odkorakamo na prostor med 13. in 14. ulico, kjer bode imelo žensko društvo sv. Ane piknik v prid društveni blagajni. Vsak član je pa tudi dolžan se udeležiti marčanja, oziroma cestne parade 4. julija v North Chicagi, kakor je bilo na seji sklenjeno. Z bratskim pozdravom John Petkovšek, tajnik. Burdine, Pa., 26. jun. — Z delom gre tukaj prav dobro, pa vendar ne svetujem nobenemu sem hoditi za delom, ker je preveč delavcev, se težko delo dobi. Kar se tiče društvenih razmer, smo prav dobro preskrbljeni. Imamo 3 podp. društva, katera prav dobro napredujejo. In zraven smo tudi zgradili Društveni Dom, katerega otvoritev bomo obhajali dne 4. julija 1911 in zraven blhgoslovljenje društvene zastave sv. Barbare, postaja št. SO. Vabim vsa slavna društva, vse rojake in rojakinje iz okolice, da se udeležijo v mnogobrojnem številu. Za obilno postrežbo bodo ledene sladči-ce, ječmenova župa in klobase iz Kranjskega in še druge dobre okrep-čave. In tudi na znanje vsem društveni-kom sv. Jožefa štev. 21 K. S. K. J., da je bilo pri redni seji 14. junija sklenjeno, da se društvo korporativno u-deleži slavnosti, katero priredi društvo sv. Barbare, postaja štev. 50, Burđine, Pa. Vsi društveniki se morajo zbrati v dvorani Frank Petrovčič ob 9. uri zjutraj. Kedor se ne udeleži brez zadostnega vzroka, plača kazni $1.00. In zraven tudi opominjam vse člane stanujoče izven okrožja, da bolj redno plačujejo, ker se bode pravilno postopalo proti tistim, ki ne plačujejo redno. Koncem mojega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike. Tebi, A. S., pa želim veliko vspe-ha. Frank Petrovich, I.tajaik. Naznanilo in zahvala. Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem prijateljem in znan cem tužno vest, da je naš brat Ivan Petrič dne 19. junija t. 1. ob 2. uri pop. po dolgi in mučni bolezni previden s sv. zakramenti mirno v gospodu zaspal. Pokojnik je bil doma z Virda in Vrhniki na Notranjskem. V Ameriki je bival 14 let. Bil je član društva sv. Jožefa št. S3. K. S. K. J. Tem potom izražam tudi iskreno zahvalo društvu sv. Jožefa št. 53. K. S. K. J. Zahvaljujemo se tudi rodbini Jožef Polanšek za tako obilo požrtvovalnost, kakor tudi vsem znancem i prijateljem, ki so ga tako mnogoštevilno spremili k zadnjemu počitku. Nepozabnega brata priporočamo v blag spomin in molitev. Lahka mu bodi tuja zemlja! Waukegan, 111., 21. junija 1911. Anton, Marija in Frančiška, brat in sestri. Madero navdušeno sprejet Piedras Negras, poprej “Ciudad Porfirio Diaz”, 3. jun. — Ko je Francisco J. Madero ml. po 600 milj dolgi vožnji po ozemlju Združenih Držav spet dospel na mehikanska tla, ga je tu ob meji pozdravila ogromna mno- AMERIKANSKI SLOVENEC. žica ljudi. Gromko so odmevali klici kakor “Viva Madero” in “Bog živi branitelja svobode”, .s katerimi je bil sprejet bivši vstaški vodja in narodni junak. KUPITE KLAVIR naravnost iz tovarne in prihranite $75 do $150. M. Schulz Co. klavirji so priljubljeni godbenikom, po cerkvah, šolah in učiliščih. Ne boste se zmotili, če kupite M. Schulz Co. klavir, ker je najboljši, najmodernejši in trpežnejši. Pišite Za podrobnosti na M. Cchulz Co., 711 Milwaukee Ave„i Chicago, 111. L. Jankowski, slovanski zastopnik. Na lahke obrake — novi klavirji po $155 in več — stari po $50 in več. PAPIGE. Pravkar sem došel iz Mehike in prinesel mnogo mladih papig, ki so vse jamčene, da se nauče govoriti. Prodaja papig se začne v četrtek, 6. julija do sobote 8. julija v Barrett prodajalni, Ottawa St. Red Heads po $4.98. Yellow Heads po $9.98. A. Drews, lastnik. Oglas. S tem se naznanja slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu, da je čifut Štern vendar enkrat obljubil zapreti svojo prodajalno suhe robe ob | nedeljah po 16. julijem. Jolietskim j unijskim klerkom, ki so ga k temu prisilili, je rekel, da se je naš slov. narod že nekoliko izobrazil odkar so unijski klerki začeli vojsko s plakati zoper njegov ‘biznes’ i varanje ob nedeljah. Ni vzelo dolgo, da se je narod izobrazil. Tako tudi treba! Sedaj bodo tudi njegovi klerki izpreženi ob nedeljah, ter bodo šli v cerkev mesto, da “varajo ludi” med sv. mašo. Naj se več ne drzne noben čifut reči, da so naši delavci neolikani i glupi. Slov.-hrv. delavec. “Vsekakor moram povedati iz usmiljenja do človeštva, kako čudovito zdravilo proti glavoboli so Seve-rovi Praški zoper glavobol,” piše g. Andrej Henič, Alliquippa, Pa., “poizkusil sem jih in pregnali so mi glavobol v manj nego desetih minutah. Ti praški so najuspešnejše zdravilo za glavobol, kar sem jih kdaj videl ali čul o njih.” Na prodaj skoro povsod za 25c škatlica. Pazite, da nosi vsaka škatlica ime W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 1-3 DRUŠTVO PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV. štev. 23, S. H. Z. na Calumet, Mich. Uradniki za leto 1911: Predsednik: John Kambich, Box 572. Podpredsednik: Mike Pavličh. Prvi tajnik in zastopnik: Jos. B. Me-tesh, Box 625. Drugi tajnik: John Šu-tej. Blagajnik: Math Sotlich. Odborniki za dve leti so: John Z. Kure, Joseph Staudohar, George Mi-helich, Jos. Schueler. Odborniki za eno leto so: Marko Mourin, John Sajnich, John Weiss m John Bohte. Maršal: Andrew Žfenko. Poslanec: Steve Verderber. Bolniški obiskovalec: Anton Male-rich za Mohak in Ahmeek. Zdravnik: Dr. Raunavaara. Društvo ima svoje redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijanski dvorani na 7 cesti vselej točno ob 2. uri popoldan. Slovensko-Hrvačka Zveza izplačuje svojim članom v slučaju smrti $800.00. Za izgubo ene noge $300.00. Za izgubo ene roke $500.00. Za izgubo enega očesa $150.00. Imenovano društvo spada h S. H. Z. in plačuje svojim članom v slučaju bolezni $1 na dan za dobo šest mesecev, potem pa plačuje S. H. Z. drugih šest mesecev $20 na mesec. To je edino društvo, ki plačuje tako podporo. K obilnem pristopu vabi odbor. POZOR, ROJAKI! Moderno gostilno National Buffet v katerej bodem točil najbolji« poi terjevo pivo, izvrstno žganje, domač vitko in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St N. W. Phone 825. Joliet, 18 N. W. telefon 1257. Jos. Zelnikar gostilničar 200 Jackson St, Joliet, IH Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače. VSI DOBRODOŠLI! ANGLEŠČINA brez učitelja! Slovensko-Angleška Slovnica, Tolmač in Angleški Slovar stane samo $1.00, in j« dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St, New York, N. Y. Največja zaloga slov. knjig. Pišite po ceniki VABILO. Prijatelje in znance vabimo na slavljenje moje dvajsetletnice odkar sem došel v Ameriko. Veselica se bo vršila v nedeljo dne 2. julija ob 2. uri popoldne v sobi poleg mojega saluna na 200)4 Ruby St. Pijače bo vse polno na izbero. Tri na vivodinskem ražnju pečeni janjci bodo za lunč, eden ob 9. uri zj., drugi ob 3. uri pop., a tretji pa bo vruč iz ražnja ob 9. uri zvečer. Domača godba bo svirala cel dan. Mnogo zabave. Vstopnina prosta vsem. Dobrodošli! Istotako Četrtega julija. Juraj Mikan, 200 Ruby St., Joliet, 111. Plačajo se vnaprej. Kdor išče dela, za enkrat........$0.10 Kdor išče delavcev, za enkrat... 1.00 Kdor išče znanca itd., za enkrat. .25 Zahvale .......................... 1.00 Naznanila, od vrste, za enkrat... .10 Oglas—im'e, stan in naslov, na leto $5. Oglasi v “A. S.” so najuspešnejši. RAD BI VEDEL KJE JE MOJ brat Janez Lovrač. Biva nekje v Ameriki. Doma je iz Valovnega dola občina Peče, Gorenjsko, okraj Kamnik. Prosim ( naj se mi javi. Anton Lovrač, La Salle, 111., Kanal St. No. 1145. 2t RABIMO x IZKUŠENIH DRVAR-jev blizu Greenview, 111. Vprašajte Covey-Durham Coal Co., 203 So. Dearborn St., Chicago, 111. 2t NAPRODAJ 20 ORALOV ZEMLJE za farmo in vrt z poslopji. 3 milje vzhodno od Lockporta. W. H. Newberry, 308)4 Herkimer St., Joliet, 111 IŠČEM SVOJEGA BRATA JOŽE-ta Jugovič, rodom Dolenec od Vinice. Bil je pred tremi leti v Westmoreland Co., Pennsylvania, potem je prošel v Manestique, Mich. Če kdo ve za njegov naslov naj mi ga dojavi, ali se naj sam javi. John Jugovič, Box 104, Export, Pa. KJE JE ŠTEFAN TABOR, DOMA iz Knežine št. 9. pri Črnomlju. Pred 7. meseci ga je bil poslal jolietski supervisor nekam v Chicago, ker je bil zbolel na umu, a sedaj pa ni vedeti kje se nahaja. Kdor rojakov ve za njegov naslov naj ga meni naznani, ker je moj bližnji sorodnik. Ana Stariha, 1304 N. Broadway, Joliet, 111. ZASTONJ—Najmanj 1000 vozov zem lje oddam vsakomur tekom meseca julija 1911. Rojaki, ki želite svoje lote zavoziti z prstjo se oglasite pri meni. Fr. Zelko, 509 Summit St., Joliet, 111. 2t Albert Weiss Land Go. Red River Talley Farme. v slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn. lilense fame i siati. In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd., ter imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoju Torej ro-jaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na prodaj v Jolietu. L EBERHART, glav. zastopnik za sev. države Illinois. Sobi I in 2, Fargo Bldg., Joliet, III Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar, Kam pa greš Jože? Drugam ne kot k Mat. štefaniču čea treko. Tam dobim dobro pivo, žga nje, smodke in izvrstno domače vino ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo Pridite tudi drugi vsi, in prepričaju se sami. — Na svidenje pri Wat. Stefanič-u, 400 Ohio Street Joliet» 111» Oscar J. Stephen Sobe 201 In 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAH Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko st. oko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. ANTON VOGRIN, CREVLJAR 210 Ruby St. Joliet, Illinois. Popravljam in izdelujem moške, ženske in otroške čevlje po zmerni ceni 30. JUNIJA 1911. Ustanovljena 1871. The Will County National Bank Of Joliet. Illinois. Prejema raznovrstne denarne nlojr ter pošilja denar na vse dele sveti* Kapital in preostanek $300,000.«* Rojaki! Slovenci! Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini je C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir. Mirovni sodnik ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS Judge Murphy 222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St. Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo. Mestna hranilnica lj uhlj anska R V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3„ KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KRON; VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON. Vložen denar obrestuje po 4 brez vsakega odbitka Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA * vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN-KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE v kako drugo manj varno “šparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo za Vas denar. SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO 1 National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N, Chicago Street, Joliet, 111. Edina slovanske fotografija v Jolietu. Zmerne cene. Najboljše delo. Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB. se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St So. Chicago, 111. Jouet*, ill. FINO PIVO V STEKLENICAH Bottling Dept Cor. Scott and Clay St Both Telephones 28. Stanje vlog dne 31. decembra 1910 čez 21 mil. kron.Denarni promet do 31. decembra 1910: čez 85 mil. kron. Lastna glavnica 608996.84. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenjel LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo Mikloštčeva ceste štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela “Union” za frančiškansko cerkvijo ^Arijin tro- Y LJUBLJANI sprejema hranilne vlog« vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popobktfi ter jih obrestuje po brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čisti 4:50 kron na leto. Dr. Ivan Sušt«ršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec. Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p. B. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Iva« Kregar, svetnik trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blagajnik "Ljudske posojilnice’. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijača. E. Porter Brewing Company Oba telefona 405. S. Bluff St., Joliet, lil.