ženski JCetMükVi. Januar 1928. ŠtevUka 1. "Vsebina i. številke : OBRAZI IN DUŠE: MATILDA KlEMENČIČEVA. - (Mar« LunntoTiu) ... Str. 1 JUNAKINJA ZVESTOBE. — Nadaljevanje. — (lea Falurjeva.)........ 4 PEROAMENTL — Pesem. — (Jela Spiridonovič-Savičeva • Kailo Kocjančlč.) . . 7 OBUP. — Pesem. — (Fran PogaSnik.)......................10 pČAKANJE. - (Milica Jankovičera. - Al. Or.).................... wfENA V JUOOSLOVENSKI NARODNI PESMI. - (Pranja Miheliževa.) ... . 14 »«StASBENA VZGOJA V DOMAČI HIŠI. — (Milica SlupanoTa.) ...... . 17 ^^UkARPATIH PRI HUCULIH.-(Vera Albrechtova.) ..........i . 21 MOLITEV UBOGIH MATER. - (Yvelle Guilberl. • A. Debeljak.)......24 IZVESTJA: Po ženskem svetu. — Materinstvo. — Higijena. — Gospodinjstvo. — O lepem vedenju. — Ii naše skrinje. - Književnost in umetnost. 25, 26, 27, 28, 29,30, 31,32. ROČNO DELO. - UREDNICA: PAVLA HOČEVARJEVA. -- 99 ŽENSKI SVET « Izhaja vsak mcsec. — Za ]UG0SLAVI]0 letna naročnina: pin. 64 (s krojno prilogo); polletna: Din. 32. — Naročila in naročnino je nasldviti na Upravo „Ženskega Sveta", Ljubljana, Karlovška c. 20. Uredništvo in uprava: V Trstu, ul. Torre bianca 39/1 Poštne pošiljatve naslovili na: „Ženski Svet", Trst (Trieste), posta centoale, Casella postale 384. - izdaja Konsorcij „Žensl, sem povzela, «Lenau^ je bila parola, s katero sva se našli. In presti sva na Heineja, Chamissa, Schakespearea, Byrona, Cankarja, Ketteja, il i. d. Da, Matilda, prav je imel Cankar: «Kakor hudodelec blodi okrog, komur je dana strašna milost — hrepenenja...i^ STRAN 20. ŽENSKI SVET štev. 1. LETNIK .VI. Mislila sem, da si bila najmanj učiteljica, sodeč Te po izobrazbi. Osupnila sem, ko si mi zatrjevala, da si le absolventka meščanske šole. In odkod vsestransko znanje svetovne literature? — Pozabili sva na vojno in pomanjkljiv/o aprovizacijo ter se udali lepim pomenkoin, ki so bili v časih, ko je' žela smsrt na vseh frontah, velika redkost. In že tisti večer mi je zaupala svojo biografijo: Rodila se je v Krškem, 12. marca 1891. leta kot hčerka sodnega uradnika. Osnovno šolo, L in II. razred meščanske šole je obiskovala v Krškem, a III. razred meščanske iole je dovršila u Ljubljani pri uršulinkah. V Krškem se je udejstvooala kot pevka in posebno kot cerkvcna altistinja. Na koru se je zaljubil vanjo njen poznejši soprog, akad. slikar Fran Klemenčič, ki jo je poročil niti 18 let Staro. Ovekovečil jo je z oljnato sliko «Slovenska Madona», katere kopija je bila razprodana v domovini in preko meje v več tisoč izvodih. Original je kupil graščak ing. Uhlif. Model za Jezuščka ja bila hčerkica gospe Matilde. Dve leti po poroki je odšla s svojim soprogom v Monakovo. Tu je živela povsem novo življenje, posvečeno izobrazbi in umetnosti. Poglobila se je v nemško m angleško literaturo, zanimala se za slikarstvo in kiparstvo in njega zgodovino. Mlada in dovzetna za vse lepo, je živela življenje, ki ga l/udie, navezani na materijalizem. ne razumejo. Ostala je idealna do konca "li^T^ VL ŽENSKI SVET žteV. 1. . STRAN 3. _ .dni Njeno razvedrilo so bile knjige in glasba. Stanovala je -<^dnialeta v ToseVah pri Ljubljani, a čestokrat je obiskala romantično moraüsko dobno, kjer je preživela mnogo srečnih let s svojim soprogom, ki je zajemal rnot^e iz onih krajev, štirikrat so se oglasile rojenice v njenem doma m „ poklomle dva sina in dve hčerki. . , . o, ■ „„^ Svoje pesmi je priobčevala v ^Slovenski iem^, v .Slovanu, t. dr. pod imenom MMda k. ali M. Klemenčič. Vidimo jo od 1910. ^alte po nas h revijalnih listih. Trdno se je zaklepala pred ljudmi. V nje, ,e ztve.a slutnja « zgodnji smrti. Zastrmela je trenutno v daljavo, njen krasm, klasicm obraz Vdomi bolestne poteze, a oči so ji ponavljale pesem «V daljavo., kt jo jtriobčena v «Slovenski ženi., 1914: «V daliavo širno zre oko Le tam ljubezen mi gori vse dni mi hrepeneče in j!]'/', : in tia želi srce bolno, am soba usahnila bi, kjer vir je moje sreče ki mi v očesu sije. njene pesmi, razun onih, ki so posvečene njeni deci, razodevajo :,ritajeno bolest. Bila je pač poetinja, ki ni mogla .odgnat. kragulja, kt Mjuje srce...» Svojo neznano bol razodeva v pesmi «Gorjeh Gorje, kdor je priklenjen Nihče ne ve, ne čuti, le Jrt so mu ielje. k, mu rodi solze. Umrla je naglo na zastrupljenju zoba. Skriti biser je bila med nami Hadie je niso razumeli in bila je v svoji velikopoteznosti vecura Jal jena. Skromna je bila. dasi dostojanstvena po zunanjosti Ni bila oblago-.darjena z zenlskimi darovi, a njena so bila cvetoča polja, tihe vrbe u dohm in romantične graščine z globokimi tolmuni. Njo je zanimal starinski inventar in od vsake graščine je poznala zgodovino. Matilda, zakaj ne prideš več in me ne vabiš s seboj kot nekdaj. -«Marica,» si dejai ^aleja cvete, pridi z menoj, da jo vidiva v večernem """^Lepa si bila in očarujoča - vreden model k Slomnski Madoni Tvoj ..terični nasmeh na mrtvih ustnah je pričal, da si umrla rada, kajti pretenko-čutna si bila za trpkost umetnikovega življenja. Umirajoča si dejala: «Kako srečna!. In na uslnih Ti je zaigral oni blaženi nasmeh, ki ' .Ijal v prerano gomilo. Duhovnik je dejal: Ako bi bil slikar naslikal bi om Uaženi nasmeh pred smrtjo. Tako se nasmehne le eden med tisocmi.. In kdor izmed Vas ima v hiši Slovensko Madono, vedi, da je bi njen model žena umetnika, ki je delila z njim vse gorje, J, l^aiti hodila je v življenju trnjev. pot, ki je znana veliki dusi Jv. življenje jo je oplemenitilo, razumela je trpine m delila z ^ grižljaj. Za njo plakajo samotne duše, ki so našle pri ^^^^ je v resnici «slovensla madcna.. STRAN 20. ŽENSKI SVET štev. 1. LETNIK .VI. LeaFafurieva: JUHakillja ZVCStObe. Povest iz turških časov. 11. Nepričakovan pozdrav od doma. Kakor da potuje sam Džingis-Kan», so se posmehovali Uzrefovi nasprotniki, ko je jezdil paša skozi Bosna-Saraj*). Z zastavio in drugo opremo, s piskači in svirači, s kopjaniki in lokostrelci, z bob-nači in baljači, s haremom in kuhinjo, z visoko natovorjenimi mezgi.. Konj enak konju, jezdec jezdecu. Vse novo, vse -se sveti, oznanja bogastvo. Ženska, ki jaše sredi dveh suženj, ima konja, ki bi bil vreden samega sultana. Pred domom za reveže, ki ga je postavila Uzrefova darežljivost, stoji par mladih in nekaj strejših Turkov, Zasmehljivo je pripomnil eden mladih: «Dosegli smo, da ga kliče sultan na odgovor, pa potuje kakor kak. knez na častni obisk.» «Kaj se bo šopiril — minula ga bo mogočnost», je pristavil drugi mladi, ne ve, če prinese svojo glavo nazaj. Preveč je razvadil rajo.» «Ne boj se, mladenič, za Uzrefovo .glavo,» je zavrnil starejši Turek besedičenje, «našemu gospodarju se ni treba opravičevati. Poglej: vse, kar vidiš — kdo je dal in naredil?» «Seveda!» je preslišal mladi zadnje besede. «Poglejte z darovi natrpane to\fare.,.» «Kaj tovori!» je obrnil oči tretji mladih: «Harem! Ona v sredi! Kako sedi vitka in ravna! To ni žakelj maščobe, to ni nobena salastih .Uzrefovih žena. Taka je, kakor da je vila iz Črnih gora. Ali iz Čerkesov. To je zaklad zakladov, ki ga je zavaroval Uzref z oborožniki. Ah! Človeku postaja kar vroče, če pogleduje to postavo. Kaj zakriva sivi plašč, tđnka zakrivalka? Ah! Da bi potegnil veter iz gora in bi nam odkril prelepoto, katero je videl in opeva Omar, o kateri sanjamo in pojemo vsi po Bosna-Saraju...» «Vroči mladi glavi je dovolj, da vidi zagrnjeno žensko,» je kimal stari Turek. «Govori se o človeku, ki je slišal peti o lepi Unxun-ani, ki je. odjezdila na osličku od doma. Zaljubil se je med poslušanjem petja v nepoznano lepoto in ko je zapel pevec ob koncu: «Stopal je osliček gladko-kožni, stopal — Unum-ana se ni vrnila nikdar,» je obolel in umrl. «Ašef iz Čeka se je zaljubil v roko, ki je zalivala cvetje na oknu, in je-umrl od hrepenenja.» Zakrita ženska razburja našo domišljijo,» se je smehljal stari, «vedno je drugačna naša ljubezen kakor pri kristjanih. Pri njih ni takega pričakovanja ne razočaranja — oni vidijo ženskin pbraz in postavo, «Vsak po svoje,» je razsodil drugi. «Mladost je nora pri kristjanih,, kakor pri nas. Mislim, da ima Uzref prav, če je zastražil lepo sužnjo s kopjaniki in lokostrelci, veliko je hajdukov na dolgi poti v Carigrad,... Palanke*) in stražni obhodi ne ubranijo karavan vselej. Pod Mohamedom Star'o ime Sarajeva, Stražnica, ŽENSKI SVET štev. 1.__ si lahko potoval brez skrbi, zdaj se tako tudi poslabšava vse, stan,c m varnost cest. Koliko starih cest, ki so vodile že stoletia preko goja - -zav do morja in mest, so razkopali roparji in uporni plemi«. Cesta ti kar izgine v gozdu — zarastla je,» «Kriva je raja, ki se brani najbolj kuluka za cesto.» « Eh!» je vzdihnil zaljubljeni. «Za to sužnjo bi šel jaz med roparje. Tredno bi bilo vzeti jo staremu Uzrefu, ki jo pelje k drugemu starcu, ki tako ne ve kam s svojimi ženami in sužnjami.» «Nespodobno govoriš, mladenič, kaj te ući tako naš koran?» se ,e obrnil nevoljen stari Turek. Karavana se je razgrnila kakor pisana svetla kača po cesti ob Mil,ack . Raja v kočah zunj mesta se je umikala in zrla izza špran, stene na bogat. spiUVd' oblastniku če mogoče. Najboljši le krut» lega se V zadnji koči ob vodi kujeta dva stara moža dolge nože, stara žena -drgne ploščice iz medi. Vsem trem je upognilo delo bosansko visoko posta-vo%krb jim je zarisala gube v pravilni obraz, vsi so oblečem v domače pia no in rjavosuknen životek. Žena pogleda na Uzreiov sprevod m se zasolzi, «To se jočejo pri števanu in Ivici. Kata in Neja morata z ono suzn,o s Kranjskega v Carigrad. Pa se še jokati ne smeta. Nikdar več ne bosta videli Bosne. Uboga naša deca!» „ , , l„ «Vse v Carigrad!» zakolne njen mož. «Iz Carigrada pa samo zlo. še starega Uzrefa bi rad požrl Carigrad, kakor požira deco. Za starim pr^ samo huje. Prej smo imeli še nekaj pravic. Zda, ko ,e po Bosm m Srbi.i čim dalje več mošej, muftijev in hodž, džamij, zda, dobimo ze težko dovo- ^Tnje, L bi poravlli svoje uboge cerkvice, in odkar je tohk« -maretov smemo zidati samo nizke stolpe, da se vidi povsod, da si suzen,, da ,e tvo,a vera manj vredna.» , , i „ «In kako se dere in vpije hodža dan na dan raz mmareta, petkrat na dan ga slišiš, ga moraš poslušati - a mi - nas ne kliče več zvon v cerkev, naša opravila se vrše po siromaštvu.» . njr ^ P^rn «Spomnil se bo Bog tužne raje,» je tolažil n,en moz. «Odkod, Pero moj dragi, pride rešitev? Vsako leto nam prinaša Večje siromastVo, pre, je šlo naše orožje, so šle naše verižice in drugo V cesarske dežele, rudniki so preživljali ljudi. Zdaj pa kmalu ne boš poznal ceste v rudnik, kovalmce za orožje imajo Turki sami in kujejo raje na Turškem nego doma. Cesarju in kralju v kristjanskih deželah gre tudi slabo, počasi mu bo izmaknil sultan kako naj nam pride rešitev od cesarja, od Nemcev? Ogri pa -oma- vse gaj o še Turku.» „ , . «Ne od njih,» je vzdihnil doslej molčeči brat žene preroško svo, .glas. «Iz nas samih bo prišel rešitelj. Naš kruh bo jedel, s prostim ljudstvom bo delil težave. Pa bo pognal kletega nevernika in bo naredil iz mest vasi, pozidal bo stare graščine naših in srbskih kraljev, obesil bo zvonove v visoke STRAN 20.__ŽENSKI SVET štev. 1. LETNIK .VI. stolpe in ogrnil bo duhovnikom zlate plašče. Pelo se bo veliko opravilo, in ljubili se bodo pravoslavni in rimcj in častil se bo Bog v vseh jezikh^ Tako pišejo knjige starodavne, tako nam pravijo naši dobri očetje franjevci. Mi ne bomo doživeli tega...» «In nikdo ne bo trgal otroka od starišev in ne bo sužnjev in gospodarjev.. Bodi slavljen, Gospod, za Tvoje usmiljenje!» je sklenila žena vele roka in debele solze so ji tekle po licu in zameglile oči, da so jim izginili Uzrefovi jezdeci s sužnjami kakor v vodi, «Ne jokajta!» je tolažila tačas Srebrna Kato in Nejo. Skrbela bom= za vaju. Prerokovano mi je, da se vrnem — vrnili se bosta tudi vidve.» Mesto je ostalo za karavano. Uzref je obrnil konja in jezdil ob Srebrni^ sužnji sta se umaknili nazaj in sta zalivali -svojo žalost pod zagrinjalko. «Ne žaluj. Srebrna,» je tolažil Uzref. Videla boš Carigrad, vrata, naš; Rim. Vanj vodijo vse ceste, k njemu teži vsa trgovina. Ceste, po katerik pojdemo, so bile narejene še od onih, ki so si domišljevali, da je ves svet njihov. Po teh prideš do morja, prideš v vsa glavna mesta. Mi bomo hodili tako, da boš videla veliko, do boš spoznala sultanovo moč. Cele mesece potuješ lahko samo po sultanovi zemlji. Videla boš hane in karavanseraje, ki jih je ustanovila turška dobroti j ivost za potnike, kakor mu ukazuje vera. Zastonj dobiš tam vso oskrbo. Videla boš vodnjake, kopališča, napajališča. za živali, za pse, za ptice. Za vse skrbi mohamedan. Videla boš vrtove, šole, krasne palače, džamije, mesta. Vse Oznanja sultanovo slavo. Ponosna, boš, da smeš biti sužnja takega gospodarja,» «Svobodno rojena plemkinja, častilka rešnjega križa ne more čutitr ponosa, da je v sužnosti drugovernikom. Mene tolaži na tej poti sam» zavest, da se vrnem, Uzref, da se vrnem v svoj borni dom, k možu, ki sem mu poročena,» «Drugače,» se je nasmehnil Uzref, «boš sodila ob koncu potovanja, ko-zagledaš Carigrad in sultanov seraj,» Z glasnim piskanjem so prijezdili v selo pod zabronkom Trebišnika, Bit je tam sejem za živino in mnogo trgovcev iz Bosne in Srbije in Ogrske se je zbralo okoli konj, Paševa karavana je jezdila oblastno mimo. Srebrni je bdo, kakor da mora videti med temi sejmarji znan obraz. Obračala je glavo in v nemirnem gibanju se je odvila in zdrknila zagrinjalka raz glave. cOoo!» je šlo začudeno med sejmarji — začudenje — ogorčenje... Srebrna je segla po zagrinjalki — ustavil in presenetil jo je klic: «Srebrna.!» Tenak deški glas je zamrl, kakor da mu je zamašil kdo usta. «Lojzek,» le zavpila Srebrna in se ustavila, ustavili so se oborožniki za njo. Nastalo, le vpitje. «Lojzek!» je klicala Srebrna. Kata je poklicala dečka, ki je silii do kon,: «Zlat dobiš - pripelji dečka, ki je klical,» Sejmarji so se prerivali vpih; «Oa imamo že!» in porivali iz gnječe vsega razcapanega zagorelega mrsavega dečka in starega bradatega frančiškana v zakrpani halji, (Dalje prih.) LETNIK VI. ŽENSKI SVET štev. 1. STRAN 7. Pergamenti. Je!a Spiridonovič-Savičeua. — Karlo Kocjančič. V samostanu Klisuri leta Gospodovega 1814. Gospod, prešlo je sedem let, sedent let predolgih, a Te ne najdem; kakor drugim v vesoljni Svoji slavi mi nisi razodet. A moje oko bdi in čaka, da-li ne prideš iz dalje kakor jadro daljne ladje od sedem iztočnih voda in se očesu mojemu prikažeš v večerni zarji rdeči. Že sedem krat smo obnovili Veliki post, a ni dovolj; še vedno dviga se med nama — o Gospod, v trpljenje moje! — visoka, težka stena. Poslušam brata Barnabo, ki poje, in gledam brata Pdjsijo, ki slika, in očeta našega Tihona, kadar s trepetajočo roko piše v večno slavo Tvojo. A v dušo mojo še nisi stopil; ne najdeš še, da bil bi Tebe vreden, o Gospod... Pa reci, kdo je v njej, če zaTe ni prostora, kdo v njej se skriva? ' Strah me je noči in ledeni mi dih. Gospod, ne morem več! Ta črna halja me teži in davi. Kaj me še veže na te štiri gole stene celice male in temne, če ne strahopetna nizkotnost? In čajem brata Barnabo, ki poje; glas se mu preliva v sinje ozračje in kakor srebrni zvon zveni: «Veliko čakanje, veliko upanje in skrivno spoznanje pravi mi v noči: «Sin moj, Jaz pridem...» Blagor njemu, ni kakor jaz; Barnaba drugo znanje ve. Lipe cvetijo na samostanskem vrtu, a Moravica šumi tam spodaj. Oče Tihon pripoveduje v pokojnih večerih iz svoje mladosti: Kako je mirno romal od mesta do mesta in ga ja v gozdu zajela noč. Strah ga obide v temi. Že ves podrhtava. Tedaj uglede jasno luč. STRAN 8. ŽENSKI SVET štev. 1, letnik vi. v nje čudežnem soju meni, da je v raju; kar zagleda Gospodovo roko, ki mu pokaže pot, in glas začuje, ki mu pravi: «Vsaka reka teče v svoje morje. Če hodiš pravo pot, večer in noč naj te ne moti. Kdor hodi Moja pota, pa če prav zablodi, naj se ne boji; morda ga čaka lepši cilj. Kdor hodi Moja pota, kdor brodi po Mojih morjih, vodi ga trdna roka.y Oče Tihon je kakor naočniki, skozi katere Najvišji jasno gleda; on je čebela, ki prinaša v panj največ medu. Danes ob ranem jutru — bratje so še spali — začul sem glas. Tako brat Barnaba kakor škrjanček, predno izide solnce, prepeva. Odšla sva skupaj na vrt. «Kaj da si skop tako z besedami, Stratonik, brat mi v Kristu? Kaj ni radosti zate? Jaz, vidiš, pijan sem in skoraj bolan od Radosti večne. Kakor silovit tok reke je ona v meni in ne ve, kako naj se ustavi... Gledam sinji svod neba tam gori: Pesem. Pesem, Pesem. Gledam srebrno reko: Gledam našo cerkev: Pa oče Tihon, pa vsi vi, bratje, vi vsi ste kakor pesem, ki se povrača vame... Kakor da večno pozvanja srebrni zvon ali da neprenehoma poslušam udar srebrnih kril bleščavih serafinov. To je življenje: vse sama radost In potem smrt: tam me pričakuje vrt božanski, kjer dremajo neštete zvezde pod modrimi cveti, a vsaka ima krila...» In Barnaba, še skoraj dete, s svojimi milimi očmi gleda zamaknjeno krog sebe. Tako se mi dozdeva kakor modra ptica v širokem zamahu poleta, ki ji ni treba cilja. On sam je vzlet in cilj. In sem dotipal vi Barnabi svetovje novo, spoznal sem tisti čas: da mu je Bog prešel že v dušo. Po vrtu sandali po lahko stopajo. Bratje prihajajo. LETNIK VI. ŽENSKI SVET štev. 1. STRAN 13. «Pa/si/a, Bog s teboj, ob ranem jutru, ko se.vse budi, in ves dan in vso noč...» <'Bog s teboj, Stratonik, brat mi v Krista... ...Tvoje oči so še vedno motne... Še vedno prenašaš sam svoje breme...-!, «Vsi ljudje prenašamo svoje breme..." «Pa veš H, kaj je naše breme? Prostor in čas. Mi smo stebrov je v njunem hramu, a ona dva ležita vrhu nas in nas težita. Le takrat se ju duh osvobodi, ko se preraja v večnost.» in dnevi za dnevi počasi teko mimo naših celic in naših halj kakor jagode na molku med bledimi prsti očeta Tihona, kadar moli.... a mojo dušo še vedno muči satan. In tedaj, za neke noči, v temni samoti moje celice mi je objel preplah vse kapljice krvi. ■ In kakor črvi so se zagrizle V' moje kosti... Mar so zaman vse moje muke, samote, posti in molitve?... In tedaj, ob svitu lune, sem zagledal belo stezo, ki vede v selo... In sem zaznal v tem hipu: To bo moja pot. Ves sem že spit in žolt od postov in bedenja, a zlatega mostu, ' da združi me s Teboj, še nisem našel, o Gospod... In že polagoma sem slačil haljo, kar sem zaslišal glas od blizu, tako blizu: «Stratonik... Stratonik... Je tvoja vera morda tako čvrsta, da se bojiš kraljevske ceste svetega križa?... Stratonik... Stratonik...» Pal sem na zemljo, ves, z obrazom v tla... In tako mi je potekla noč. : A ob zori novega dne, ko je Barnaba zapel v slavo sinjega neba, sem šel na vrt... STRAN 20. ŽENSKI SVET štev. 1. LETNIK .VI. Tedaj mi priteče deček. Njegove deiinje oči so polne obupa in groze, in skoraj brez diha me nagovori s trudnim glasom: «Oj dragi bratje, glejte me o ranem jutru; iz ponosnega debla sem ostal edina veja...v, «Povej, kaj je bilo?« In duše se od solza: «Jaz sem Hier onim, novinec iz Svetega Simeona. Turki so zažgali samostan in rdeči zublji ližejo nebesne visočine. Naši mali zvonovi več ne zvonijo, in sveta Devica je sklopila oči, in Kristus razpeti je padel v pepel; a našo belo ikono, ki so na njej naslikane jasli s trojico kraljev na kolenih, gotovo golta plamen... Vidite, sam sem kakor gol list V jeseni. O veliki in silni Bog, sedaj V svojem zlatem odelu edino solnce lahko opravi sveto službo v našem hramu, brez vernikov in brez oltarjev... A veter se lahko sprehodi po svetišču kakor zdaj po cesti... Videl sem očeta Štefana in brata Dositeja, ko so ju Turki gnali... Vem, da njuni glavi, njuni mili in dobri glavi, tako verni in neustrašeni, gledata s kolov v čačku... In vse to samo za tega delj, ker je bil Badži-Prodan, naš ostri meč, ta rdeči prapor, srebrna tromba in naš ščit, ker je bil gost pri nas in v našem samostanu skrit... Ostal je v jami in je gotovo davno mrtev. Prišel sem, da vam javim in da ga vsaj opojemo, ki je za nas res slavno padel.» (Dalje prih.) Fran Pogačnik: Obup. Nad gorami zamira zimski dan... V obupu nemem grem čez belo plan... V poljano vede me stezica bela. Daj, črni vran, razkljuj srce trpeče, Popotnico mi poje črni vran, nespametno srce, oj, črni vran, a z mano hodi mise! nevesela. ki znalo najti ni trenotka sreče! LETNIK VI._ŽENSKI SVET štev. 1. _STRAN 13. Miltca Janke viceva - Al Gr.: ^gJ^gj^jg Iz starih zapiskov. Veš-li, kaj je čakanje? Bol in radost, radost in krč srca, sumnja in umiranje, umiranje od radosti in zopet umiranje od strahu in boli. Čakanje je umiranje ii'vüjenja, življenje v umiranju, borba, življenje želje, valovanje želje, zdvajanje želje za sreča (ali nesrečo — ido ve, kaj je STeča, kaj nesreča?). Krik želje za onim, kar ljubiš, za nečim od onega, kar ljubiš. Čakanje, čakanje! Težko onemu, ki te dobro pozne — nesrečen, kdor ie nič ne pozna. Veš-li ti, mili, kaj je čakanje? Glej, kaj je ljudi na svetu? Kaj oni ničesar ne pričakujejo? Prjazno ^ie smehljajo in govore o ničevih in važnih stvareh in vabijo tedi mene na razgovor. Stopim med nje, ali mrtvo, brez volje, jedva razumem, jedva se -dotakne moje duše ta razgovor, tudi tedaj, ko je zelo važen; ni prostora v nji; v nji je čakanje, Čakam na pismo od tebe. Veš-li? Ali si ga napisal? Ali, napisal si ga. Verujem, čakam. Čas pošte ni še, ali jaz že čakam. Čakanje je gladno, nestrpno. O vi ljudje z važnimi razgovori, uklenite mojo pozornost, vzemite mi ure in minute, skrajšajte mi čakanje, kakor sem skrajšala čas, omamite me, da ne bom vedela, da čakam, kakor omamljeni bolnik ne čuti bolečine. Ne, to je nemogoče. Ne zanima me, kar vi govorite. Tudi jaz govorim in čutim, da ni pametno to, kar govorim, ali zdaj mi ni mar za to. Ni važno biti pameten, :nič drugo ni važno, važno je samo čakanje: ali dobim pismo, ali dobim nekaj od onega, kar ljubim? Gledam na uro, prisluškujem korakom. Zdaj, še pol ure. Ali, kako počasi mirievajo minute. Gorje, čakanje je hujše od gotovosti, da ničesar ne dobiš. Čakanje mrcvari, ubija, a nikoli življenje toliko ne trepeta, nikoli človek toliko ne živi ko teda:j, ko čaka. Noben hip časa ne: utone v prošlost brez krča. Dragi, ali si mi napisal pismo? Veš-li ti, kaj je ■čakanje? Ali, kaj se je pismonoša zakasnil? Lahko bi bil že prišel. Nekje se je zadržal, gotovo se raz.govarja s kom. Še nekaj minut, pa pride. Ne pozna svoje dolžnosti, ne ve, kaj nosi, ampak se obotavlja. Ah, požuri se, nesrečnež! Čakanje, čakanje! Zdaj besni, zdaj se pritaji in ponižno kleči in moli.,. Minul je že čas, ko bi moralo pismo dospeti. Jaz še čakam. Čakanje ne veruje več: ono grebe, čupa, rije, krvavi, se peni, jaz pa s? mu dobrikam in ga zaklinjam; počakaj samo še malo, morda vendar pride. Rada bi zaustavila čas, zadržala beš čakanja, ali ne morem: zdaj minevajo minute še brže, prešel je čas, prešla je tudi poslednja najlahkover-saejša nada in čutim, kako moje drago čakanje umira V meni, in preživljam STRAN 12. ŽENSKI SVET štev. 1. " LETNIK VI. smrtne muke. O, boljše je mučiti se in živeti, boljša je negotovost nego,^ mrzka gotovost, boljše je čakanje nego nečakanje. Umrlo je čakanje. Dragi, zakaj nisi napisal pisma? In jutri se bo čakanje zopet rodilo. Včeraj nisi mogel napisati pismi.. Da nisi bil morda bolan? O, jaz reva, pa nisi hudo bolan? Oh! Veš-li ti,, kaj je čakanje? Napiši mi samo štiri besede. Ali si napisal? In zopet tisto od včeraj, samo še nekakšen krč več, še neka sumnja več, še neka obupnejša na-da. Čakanje, čakanje... Ah, vendar, glej ^a, pismonošo! Umirim se, okamenim od razburjenja, in čakam pokojno. On čita moje ime in mi da neko pismo ali karto. Čutim, da bledim, da izgubljam zavest in z obupom v duši in s poslednjo senca.. nade tiho in previdno in ravnodušno vprašam: «Nič drugega?» — «Nič.» Ta beseda me ubija. Vržem stran nepotrebna, vsiljiva pisma in omahnem od trudnosti, od bolečine, čakam, da me zaduši. Dragi, ali ne veš, kaj je čakanje? In da ne umrem, me zadržuje samo eden, silen in zapovedujoč klic: želje: «Čakaj — jutri!.,.» i » s. Poznam še eno čakanje, slajše in bolestnejše, dražje in mrzkejše. Ti si tu, včeraj sem te videla. Rekel si, da prideš danes. Danes! Kako je-danes dolg! Nikoli ne prideš doipoldne, ali vendar celo jutro radostno čakam, da mine dopoldan. Ti, ki prideš! Dragi, ti boš moj gost, moj! Sedel boš v moji sobi, govoril boš meni, smehljal se boš meni. O, samo da ne-pride tedaj še kdo drugi, pa četudi kdo od onih, ki so mi dra.gi. Hotela bi te svobodno poslušati, svobodna drhteti pred tvojo resnostjo, trepetati ob-tvoji bledici in rasti ob tvoji rdečici, prepevati z dušo ob tvojem nasmehu, utopiti se v globino tvojih oči in da bi me tvoj glas omamljal v godbi, ki teši vse bolečine in krike čakanja. Želim, da nihče ne pride, da me nihče-ne moti, če te ljubim, in da nihče ne vidi in ne Ve, kako te ljubim. Da ogre-jem svojo dušo na ognju tvojih zenic in da bo tako dragovana verjela, da me tudi zd^j ljubiš kakor prej,,. Dragi, ti prideš! Ti prihajaš! Čakanje, čakanje, sladko, drago čakanje^. nič na svetu ni dražje od tebe!... Samo ti, dragi, samo ti!» Pomračilo se je nebo, kakor da ne ve, kaj je radostno čakanje. Smilf se mi. Meni je v duši vedro; ti prideš. Dežuje, Tem bolje; nihče dru.gi ne pride, ki bi me motil, da te ljubixn.>; z vsemi očmi, vso pozornostjo, z vsem srcem, da te ljubim brez delitve,, brez obzira do drugih. Tretja ura je. Moral bi že priti. Dež je jačji. Ali on, te ne more ovirati, da prideš. Med tretjo in», četrto uro prideš gotovo, ■ LETNIK VI._ŽENSKI SVET štev. 1. _STRAN 13. Ploha, Ali, zdaj moram počakati, da preneha. Lije. Tebe ni. Stražim ob oknu. Ni mogoče, da bi trajalo do mraka. Dež ponehava. Dežnik gre mimo. Srce utripne: ti! Ali, še močneje •utripne, ali na drugi strani: nisi ti! Neka srečna znanca sta me prišla pogledat. Po dežju sta prišla. Morala bi jima biti hvaležna, ali ne morem. Govorim raztreseno. Karam sama sebe in z vsemi silami se trudim, da bom prijazna. Vprašafa me, ali nisem morda bolna, ne izgledam dobro. Odgovorim, da nisem, samo nervozna sem, trudna. Zdaj se sprožijo pojasnjevanja, kako more biti človek nervozen samo zato, ker dežuje. Pritrdim molče. Ona dva odideta. Zdaj sem jima hvaležna, rada ju imam, ker odhajata in me puščata vso v čakanju na tebe. Dež se je timiril samo za hip. Ali, požuri se in pridi! Kje si zdaj? Pri mekem oknu sediš in čakaš, da neha dež in da me razveseliš. Zopet se je ulila ploha, ti pa nisi še prišel. Sedim kraj okna. Čujejo se koraki, dežniki gredo mimo — zganem •se. Vrata zaškripajo, nekdo otira obleko — stresem se. Zastonj — nisi ti. Dež, koraki in dežniki zunaj. Čakanje, čakanje, čakanje, znotraj. Glej, "koliko ljudi je! Kam so namenjeni v tej plohi? Ali jih tirajo posli, vprašanje liruha? Ali izpolnjujejo nekomu dano obljubo, ali jih je čakanje na nekaj -izvabilo iz subote? Dež lije.Morala bi iti za trenutek na vrt, da spravim saksije pod streho: preveč so se že napojile; ali ne morem vstati, ne sinem odstopiti od okna, ko bi lahko prav v tifstem trenotku šel mimo ti, ne morem stopiti skozi vrata, •skozi katera hočem in čakam, dä vstopiš ti. Naj segnije moje lepo cvetje •od vlage, nič ne de. Ne morem se odstraniti z mesta, kjer bi moral biti že ti, 3cer se neumno bojim: prideš tisti hip in odideš. Peta je že prec. Kako je ura ravnodušna! Mrači se od dežja, Jamem ■tarnati, ali se tudi tešim: morda prideš kasneje — od pete do sedme, do osme, to je cela večnost sreče. Prideš, saj veš, kaj je čakanje! Nekdo je prišel! O Bog! Kličejo me k sosedu, da bi videla nekaj zelo zanimivega. Naj se gredo solit! Nič zanimivega ni zdaj za mene, razen tebe. Čakanje, čakanje. Šesta ura, sedma ura. Prižigam svetiljko, spuščam zaveso. Zdaj je še huje. Čujem ljudi, a ne vidim, da nisi ti. Čakam, da -v-stopiš, vsakega, ki gre mimo, čakam kakor tebe. Dež šumi, lije, iz žlebov pljuska po tlaku; otožno škriplje mokro drevje v zapuščenem vrtu, jaz pa prisluškujem in čujem v noči samo raznoteri šum in v njem se mi zdi, da čujem tvoje korake, mnoge korake, od Jtaterih niti eden ne pride k meni.., , Skušam misliti na nekaj drugega. Ne morem. Otopela sem, izgubljena sem. Nič drugega na svetu ni, samo ti, ti, ti... Osma. Torej ga ne bo. Vendar... Morda se je kje zadržal in se prikažu •iez nekaj hipov; samo da se vidiva. Ker, glej, dež je mahoma pepolnoma iprenehal. Čakanje, poslednje čakanje. STRAN U. 2ENSKI SVET štev. 1. LETNI VI. Ne, ne pride! Devet je že. Morda pa ura prehiteva... Kakšne gluposti so to! Strahopetnica, sprejmi resnico: ne pride! Ne, ne pride; glej, deset je: že preč. Končano je. Ne prideš? Ali, mili Bog! Zakaj, zakaj takšne muke? Jutri pa, ko te bom po dolgem in mučnem iskanju kakor slučajno videla in te bom s tesnirn.srcem in požirajdc ves svoj jad, z razbitim glasom. skromno, krotko in kakor mimogrede vprašala; Zakaj te včeraj ni bilo? _ me boš ti začudeno pogledal in mi porečeš po vsej pravici in naivno: «Saj je vendar deževalo.» Ali, res, kako da ne morem razumeti, kar se razume samo od sebef O, dragi, ne, ti ne veš, kaj je čakanje! Čakanje je ubijanje, ki te pusti. Franja Miheličeva: Žena v jugoslovenski narodni pesmi. *) Slovenska narodna duša je lirska In večina ljudske poezije je lirska^. Toda narodni liriki pojo kakor ptiček na veji, iskreno, preprosto, brez posebne globine, ii-ez močnega čustvenega Izraza, rajši veselo^ kot tužno, rajši šegavo, poredno, zbadljivo, posm-ehljivo neg'o sami sebe razjedajoče, in anallzujoče. Zdravi slovenski narod ni rad čustveno mehkoben ali celo sentimentalen, öei manje modrujoč. Zato je lireka narodna pesem daleč za našo epiko; najgloblje, umetniški višini bližje sa slovenske narodne romance in balade. Slovenska žena je zatorej dobila najboljšo karakterizacljo vendarle v naro'dni pripovedni pesnitvi, dasi večinoma kratkobesedni, jedrnati, včasih dozdevno naravnost trdi in mrzli^ kakršno je pač naše resnobno kmetiš'ko ljudstvo. Vedra, ljubka, zvesta slovenska žena je tipizirana v Alen-Cici, čije ime-so ponavlja vedno iznova le simpatično. Alenčica, «kraljica ljuba ogrska»,.^ je ženka kralja Matjaža, ki si jo reši iz ttirške sužnjosti; Alenčica, prelepa turška devojčica», je ženka kraljeviča Marka, ki jo mož odvede domov, Alenčica «prelepa poljska deklica», postane ženka Lambergarjeva, a mu hudobna Marjetica zavda, ker mu je zavidna, in ribniška Alenčica, je po prestanem strahu grofica, rešena Turkov po zvestem možu. Dosledno je vsaka «Aleričica» svetla, vedra zastopnica lepe In poštene-slovenske žene. Gelo kadar Alenčica v ljubezenski opojnosti zablodi,., ostane simpatična, tragična v svoji preveliki, neukrotni ljubezni ali zaupljivosti. V eni sami, pač mlajši in manj pesniški romanci je Alenčica po-zasluž'enju kaznovana prešustnica. Morda osuplja človeka, ki se utaplja v narodno našo epiko, da nahaia, motiv prešuštva vedno iznova. Toda prepustnice so- vedno žrtve ra/zmer^ vladajočih v surovi dobi brezkončnih in neprestanih vojn. Mož-je so izosta-jah^ z doma dolga leta, žene so se dolgočasile in zdvajale nad povratkom moz, ali pa so bile žrtve plemičev, kra;ijev, mladih visokih inteligentov, ki so zasenčevali tel-esno, duševno In srčno manj razvite može. Tudi- bogastvo.-ah visoki stan zapeljivcev je ženam često usoden. Mnogo teh grešnic tra-GI. 12, štev. 1. 1927, 'letnik vi. ženski svet štev. 1._ "stran 15. giCulh smrti je stopilo prisiljenlli v zakon s starci in suroveži ali reveži, greh pa je bil tem ženam le beg v svobodo in poezijo iz tužne, bedne zakotne sužnjosti. „ , , . . ^ , . Blesteča izjema med ženami je pač Hrvatica ali Srbkinja Pavlovica, graš'čakinja v Dubrovniku. Tamošnji gospodarji so sklenili, da nastanijo kralja Lauša v najlepuem dvorcu in pri najlepši ženi. «Ondje će kralj večerati, s ljubom noćcu nočevati...» Pavle se je ljutil, a moral se je pokoriti. Obupan .je povedal ženi, kaj jo čaka; ona pa se je zasmejala: «MolCu ne boj se, Pavle moj! Pravkar sem dete rodila, a ga še nismo krstih. Kralja naprosim za kuma ali botra». — In tako je storila. Kralj ni mogel odkloniti, in ker bi bila ljubezen botra z materjo kumčeta krvoskrunstvo, je bila čast žene. in moža rešena. Mladi kralj pa se je pošalil kislega obraza: «Hvala ti bodi, Bože moj! Kjerkoli sem hotel ljubiti, tamkaj, me zovo za kuma.» Vzorno zvesta je tudi gospa Jela Kenkeljićka iz Budinja. Plemiči so se pogovarjali, kdo ima najlepšo ženo. In pobalial se je Ive Kenkeljić, da je najlepša žena njegova in še posebej tako bistroumna, da je ne zapelje nihče. Tedaj je ban Derenčin stavil z Ivom svojo glavo, da jo zapelje in prevara. Samo Ivo. naj mu posodi obleko in konja. Gospa Jela pa je takoj z okna spoznala prevaro, preoblekla svojo dvorkinjo Maro v svojo haljine ter jo poslala Derenčinu naproti. Mara ja zalgi-ala gospo Jelo, večerjala ž njim «i s njime je nodcu nocevala». Ponoči je ban odstrigel Marl zlate kodre in ji zmeknil prstan, da jih ponese Ivu kot dokaz, da je dobil stavo. Toda Jela je odjahala k možu in plemičem, ter jim povedala istino: «Nije mene junak prevario, već je našu dvorkinjicu Maru...!» In Derenčin je izgubil glavo, Ivo pa je ljubil Jelo še bolj, saj ga je rešila smrti. Motiv Jankičke iz varaždinske okolice ali iz krajev ogrskih Slovencev je obširneje in lepše obdelan v hi*vatski narodni pesmi iz Sibinja kraj Broda: «Osta ljuba kod prvoga druga.» — Lazar in Ilija se vrneta domov šele v desetem letu turškega robstva. Lazar je bil oženjen leto drd, Ilija celo le teden, ko so ju Turki v Budimu zarobili in odgnali s seboj. Ko dosp&ta dom-ov, jima ženi pravkar sedita z novima možema na svatbi. Lazar in Ilija prisedeta, jesta in pijeta, končno pa zapojeta. Nihče ju ne spozna, a Lazarjeva žena vzklikne: «O svatovi, draga braćo moja! Vi idite domu bijelomu, osla ljuba kod prvoga drüga.» Po preteku devetero let sta ženi še zvesti in ostaneta pri svojih prvih dveh možeh. Slična je epska pesem «Jemljanič Stipan». Isto snov ima mohamedanska roma.nca «Sužanj Mehmed-aga» iz Mostara, a še pestreje obdelano. Mož pa reče končno ženi - nevesti: «Ne stidi se, vjerna ljubo' moja! Da si mi se davno preudala, ja se tebi ne bih narugao.» Tudi mohamedancu j© pač nad devet let zvesta žesia vsega spoštovanja vredna... Tudi hrvatska narodna pesem pozna prodajanje žene. Zadolženi Bogdan hoče prodati svojo staro milo majko v sužnjost, a ponudi se mu žena: za ženo bo dobil več blaga, a bo manje gTeha. In Bogdan proda ženo janji-čarju Turku za tristo dukatov; Turek jo vrže za sebe na konjiča, «ode Bogdan kući tugujući»... Ista pesem ima v varijanti še lep, presenetljiv zaključek: Jelo Bogdanovo kupi beg Filipović in jo odvede kot sužnjo domov. Tam pa iz pogovora zvesta Jela in beg, da sta si brat in sestra. Seveda se Jela vrne k možu. Kakor je kralja Matjaža rešila iz turške.ga_robstva Marjetica, sultanova najmlajša hči, ter odjezdila ž njim, domov v iiadi, da jo vzame za-ženo, ondi STRAN 16. 2ENSKI SVET štev. 1. LETNIK VI. p zvedela, da ima Matjaž, žo ženo Alenčico ter je zato postala žena Matjaževega brata, prav tako pojo hrvatske narodne pesmi o «tamnovanju bana Zrinjanina» i o «divojki Arapkl» (ali Eegzada divojki). V eni varijanti se rešiteljica Arapka končno omoži z banovim bratom, v drugi pa se ban z Begzado, ki se je dala krstiti in prejela ime Katarine, oženi sam. «Bila Begza, sad lijepa Kate. Velik porod s njome izrodio, tri djevojke, a četiri sina. Nig-da j'nije prekorio bane, da je: bila Turkinja djevojka...» 0 čudovito vztrajni zvestobi mobamedank poje pesem «Abmed-begov povratak«. Ahmed-beg mora na vojno, a žena jadikuje: «O mati moja zakaj si me dala Aluned-b&gu, ki je vedno na vojni a nB Ali-bBgu Isi je vedno doma!» Mož je kajpada takoj besno ljubosumen na Ali-bega in udari ženo po licu, da ji izbije dva zoba. Brez slovesa .odide, dasi ga žena objame. Devet let se bojuj«, postane paša in se vrne z bogatim plenom. Hoče v lastno hišo, a žena ga ne pusti vanjo, ker ne zaupa nikomur. Vseh devet let je govorila le s starcem slugo. Ahmed-paga jo prosi, zaklinja, ji dokazuje, da je njen resnični mož, a begovica ne verjame, ker boji se prevare in tujemu moškemu ne kaže svojega obraea. Končno razkrije paša na svojem laktu moder madež, in begovica ga spozna ter mu odpre vrata Paga se je uvenl, da mu je žena nad vs© zvesta in jo ljubi. Sicer bi ji kajpak odsekel glavo! A tudi Hrvatje poznajo nezvestnice in narodna pesem jim pove o ple-. memti Jelmi v Budimu, ki si je pozvala mladega Mikleja, ko moža, Ereeg kralja m bilo doma. Toda kralj ju je zasačil, Mikle se ;je skril v omaro kralj je omaro odprl in našel prešustnika. In kakor v slovenski pesmi govori mož v hrvatski: «O, Boga ti, Mikle mlad! Kad sam bio tako miad, ja sam bio gorji vrag» i. t. d. Asan-aga je rekel ženi, da si vzame še eno ženo. Asan-aginica je mislila, da se moz sali, in pošalila se je še sama: «Le ženi se! Sama ti pripra- IZ-rf ™ -ijf^^^rja.» A Asan-aga se je hotel resnično ozMiti ter je privedcl nevesto in svate. Asan-aginica pa je poslala sina, lu je dejal nevesti: «Dekle, zaman si lepa! Bednica, za drugo ženo mu boš diPv^r^ r® T""- ^ najstarejši sem mu djever!» Jn nevesta je vzljubila sina Usejina ter .se ž njim poročila. Da «šiba novo našo poje», velja tudi v zakonu med Hrvati. Aga Jugović se je ozeml-z Alagušio Atlagićevo, ošabnico, ki je takoj prve dneve pokazala, da moza prezira, da zaničuje taščo in da se posmehuje moževemu domnevanju. Aga je obupan in odjaha v goro. Pa sreča dva svoja svaka in Jima potoži: «Palico (tazdovano perje) v roko!» - Aga stori tako, zjutraj pa pride zenka ponižna in sladka: «Ustaj, Ago, moje dobro drago! Donela sam vode iz gore, omela sam tvoje bele dvore, iščešljala žute kose svoje». In jnnak Ago pravi: «Bože mili, na svemu ti hvala! Ne nauči ni otac ni majka, sto nauci pernl buzdovane!»__ Seveda^spada ta romanca med narodne šaljivke; navajam jo izmed mnogih slicnih le kot vzporednico slovenskim narodnim išaljivkam ki mnogo pojo o pesti, palici in korobaču kot uspešnem vzgojnem sredstvu v zaKo,nu. ) Znak primitivnosti naziranja surove dobe, v kateri so mogle nastati med Jugosloveni take pesmi, je dejstvo, da tudi žene pretepajo posle, otroke in sinahe. Hercegovska romanca o carici in mladi Anici poje da je canca udarila služkinjo z zlato kupo tako, da ji je izlila obe očesi in izbila dv-a^zoba! In le zato, ker so je vpričo carja in carice, ki si zaljubljeno *) Primerjaj šalo «Ciganski lijek za bolnu kadru»! LETNIK VI. ŽENSKI SVET štev. 1. STRAN 13. nasmihata, tudi nasmehnila ljubljenemu slugi. Carica se hudo kesa svoje surovosti i obdaruje slepo Anico z gradom, blagom in ljubčkom. Svetnik pa vrne Anici oči in zobe ter so poslej vsi sretni. Slovenskim in srbskohrvatskim možem je zvesta in Ijubljeiia žena lepša in slajša kakor vila, toda napram nezvestnicam so kruti in neizprosni, dasi sami niso čisti. In čim globljo proti jugu je nastala pesem, tem bolj je krvava in celo bestijalna osveta naravnega moža. Vidosava ,žena vojvode junaka Momčilova v Pirlitoru, izda moža in mesto; v izdajstvo jo je zavedel kralj Vukašin, obetajoč ji krono. Končno pa da Vukašin izdajal-ko s konji raztrgati. Isto se zigodi Dančilovici, ki izda moža paši. Angjija izda moža vojvodo Grujico in sina Stjepana Turkom. Mož pa se s sinovo pomočjo osvobodi, pobije najprej Turke, zakoplje ženo do pasu, ji potreso žvepla in smodnika ter jo končno sežge. Mnogo pesmi poje, kako možje krive ali nedolžne žene obglavljajo, jih razkoljejo do pasu, prebadajo, jim sekajo ude, iztitajo oči i. dr. — sami odsevi' brutalitet, ki so jih uganjali v srednjem veku veljaki in prostaki proti ubogim sužnjam - ženam. Tako jo naša narodna pesem dokument sto in stoletnega trpljenja in krvavenja jugoslovenske žene. (Konec prih.) niilica Stupanova: Glasbena vzgoja v domači hiši. Glasba ima pred vsemi drugimi umetnostmi to prednost, da je naj-primitivnejša, dostopna najširšim narodovim plastem, vsakemu še tako preprostemu in revnemu človeku, ker si brez nadaljnih priprav in stroškov vsak' lahko zapoje ali vsaj zažvižga. Glasba je tudi res edina umetnost, katero si ponese naš povprečni človek iz doma in šole v življenje kot razvedrilo, včasih v uteho temnih dni. Prav radi tega je pa tudi glasba za otroka veliko večjega pomena kot ostale umetnosti in važna nalogJi šole je, da razvije in spopolnjuje v otroku čut za glasbo v še večji meri, kot je to storila do sedaj. Treba je pa tudi, da pomaga šoli dom, da pričnemo z glasbeno vzgojo otrok že v domači hiši pred vstopom v šolo, da ne bodo prišli otroci kot dosedaj v šolo glasbeno popolnoma nerazviti, s čisto topim ritmičnim in melodičnim čutom. Glasbena vzgoja v predšolski dobi ni težka, ker so že najmanjši za glasbo prav posebno sprejemljivi. Če zapoje mati malemu kričaču v zibelki vspavanko, jenja gotovo v najkrajšem času plač in krik, dete posluša z očividnim zadovoljstvom te gl ase ve, ki ga pomirijo in uspavajo. V prvih letih pa otrok ne razloča glasov kot takih z ozirom na njih kakovost, ampak jih pojmuje samo kot ritmično zaporedbo blagodonečih, ušesu ugodnih zvokov. To je treba upoštevati in usmeriti glasbeno vzgojo v predšolski dobi predvsem v ritmičnem pravcu, v razvijanju in negovanju ritmičnega čuta. Dosedaj se je sploh v pevskem pouku ritmični del precej zanemarjal in stoprav šele v zadnjem desetletju se je težišče modernega pev- STRAN 18._ŽENSKI SVET šte^H: ^ LE^K'vr skega pouka pomaknilo na svoje naravno mesto, k povdarjanju ritmike, medtem ko je hila prej melodija vse. V ritmu je pa večna süa in harmonija; od najmanjšega atoma čloivteškega telesa pa do največje zvezde na nebu se nahaja vsaka stvar v ritmičnem gibanju in zato ne sm£mo ritmičnega čuta, katerega vežbamo z ritmičnimi vajami, zanemarjati. Z ritmičnimi vajami pa ima tudi otrok sam mnogo veselja in ker se jih kar igraje navadi, naj jih pač vsaka mati vadi. Ritmične vaje začnemo najlažje, če opozorimo otroka na enakomerno tikanje ure. Ta enakomerni tiktak naj otrok stro.go ritmično oponaša {prvi zlog «tik» mora biti bolj povdarjen kot drugi zlog «tak») in naj to spremlja z ritmičnim ploskanjem rok (prvi udar mora biti ravnotako močnejši kot drugi). V začetku naj dela otrok to, kakor dolgo sam hoče, samo vedno enakomeren in ritmičen naj bo njegov tiktak. Pozneje, ko že razloči pojem števil, se mu pa že lahko reče^ kolikokrat naj izgovori in udari tiktak; to so sedaj že prave ritmične vaje. Pri teh vajah je treba vedno otroka opozarjati, da mora prvi zlog bolj povdariti kot drugega. Pove se mu pa tudi, da je včasih, dasi redkeje, drugi zlog bolj naglašen kot prvi. — Za podlago in spremljavo vsem tem vajam se lahko poleg tikanja ure vzame tudi poštni klic trara, ropot mlatičev pikapok, ritmični klic kukavice kuku, pesem zvonov bim bam, ropot mlinov klip klop, klipe klope itd. Za otroke v predšolski dobi so primerne samo ritmične vaje v dvočetrtinskem taktu, ki jim je kot prirojen najlažji, saj se gibanje in usvajanje našega telesa vrši v dvočetrtinskem taktu. Tričetrtinski takt je pa za to nežno dobo prekompliciran in se vadi šele v šoli. Ritmične vaje vadijo otroci izredno radi, kar bo vsaka mati sama videla. Posebno veselje imajo, če pritegnemo k ritmičnim vajam, ki postanejo s samim ploskanjem rok preenolične, razne otroške igrače, kot bobne, zvončke, tamburine, kastanjete itd. in navajamo otroke, da uporabljajo te igračke ritmično in si sami izmišljajo ritmične vaje. Ako igrajo stariši katerikoli inštrument, si lahko sestavijo na ta način doma pravicat orkester, da namreč ritmično spremljajo otroci s svojimi glasbili komad, katerega igra mati ali oče. Vsi moderni plesi so zbog svoje krepke, drzne ritmike za take produkcije prav primerni. Otroka pa moramo tudi že zgodaj navajati k strumnemu, ritmičnemu korakanju. Posebno prijetno gre to, če je klavir pri hiši. Če zaigramo nanj krepko koračnico, se začnejo otroške nožice kar same gibati in korakati okoli mize. Treba jih je samo opozoriti, kako naj korakajo, da naj začenjajo vedno z levo nogo in z njo krepkeje stopajo, tako da je «eden» vedno bolj povdarjen kot «dva». Pa tudi brez klavirja gre korakanje, če si pomagamo s štetjem, ploskanjem rok ali petjem kakega ritmičnega napeva. Z ritmičnimi predvajami naj bi torej vsaka mati začela glasbeno vzgojo svojih otrok. Šele po dopolnjenem četrtem letu otrokovem se lahko prav previdno začne s pravim petjem. Seveda še nikakor kar s pesmicami, am- LETNIK VI. ŽENSKI SVET št&v. 1._STRAN 19. pak najprej s primernimi melodičnimi predvajami. Otrokov glas je v predšolski dobi še izredno šibak in ima, kot so to dokazala raziskovanja, jako majhen obseg, navadno niti pet tonov' (kvinte) ne objema. Samo glaso^o prav dobro razviti otroci razpolagajo v tej dobi z glasovnim obsegcm kvinte (navadno od d' do a', včasih c'—.g'). Pesmic, ki se gibljejo v tem obsegu, pa navadno matere in drugi domači ne poznajo, zato mučijo dostikrat otroka s pesmicami, ki izdaleka prekašajo ta obseg in mu tako že v naj-nežnejši mladosti pokvarijo glas za vedno. Ako torej domači glasbeno niso dovolj naobraženi, da bi vedeli, kaj lahko otrok poje, naj ne silijo otroka k petju, pač pa mu naj sami vedno prepevajo pesmice in navajajo otroka, k pazljivemu poslušanju. Otrok, ki je že doma slišal dosti petja, bo, četudi še ni sam prej nič pel, prinesel v šolo tenka ušesa in nepokvarjen glas in bo pri pevskem pouku v šoli hitreje napredoval kot vsi ostali. Pač pa naj nobena mati ne zamudi vaditi z otroki kratke melodične: predvaje za poznejše petje v obsegu, ki je primeren otrokovem grlu. Ker bi pa bile same teoretične melodične vaje otroku presuhoparne, jih zvežem. z živalskimi klici in drugimi dobro znanimi glasovi iz, otrokove okolice. Vedno se začne vaditi prima; otroci se morajo naučiti poedini glas zaporedoma pravilno peti. Na pr. P^J 1 JI J j J J J blm bam «^u C^ ca g-T Iid'^' hov l.üv Za primo se vadi kvinta, nä pr. ki-ki- ri - W tiam cil • au Za kvinto pride na vrsto velika in mala terca, na pr. I I I I !:lip klop ci - ci ku - ku pet pe - (M Najtežje se vtisneta otroku v uho sekunda in kvarta, ki se morata zato prav posebno vaditi, na pr. (>k tak tik tak bim bam blsi tiam Na ta način lahko prepojemo celo živalstvo v največje veselje otrokovo, ki si bo končno gotovo take male vaje že sam izmišljal in narekoval materi. STRAN 20.___ŽENSKI SVET štev. 1. LETNIK .VI. Za nadaljno vajo pa porabimo kratke, lahke stihe in pesmice, katere ^na otrok na pamet, in ga navajamo', da jih poje na gotov glas v svojem tonskem obsegu, vedno enakomerno v isti višini, na pr, i^^mM^^rnm J J J J Hod lil Siia- ^'a sta vsa- ke-mu dra- ga Psi - Cek ta ■ ]a hov hov hov Če je otrok pel že veliko takih vaj, lahko seveda začnemo vaditi z njim kratke preproste, prav lahke pesmice, kakor jih dobimo v pesmaricah za otroške vrtce. Vedno pa je treba z otrokom prej temeljito predelati besedilo, da ga razume. Pri tem že lahko mati vpliva na pravilno izgovarjavo in tudi na pravilno dihanje. Tudi osnovne dinamične pojme si otrok igraje prisvoji, če mu povemo, da mora na pr. vspavanke tiše peti kol; koračnice. Ko je pa otrok tako daleč, da zna samostojno zapeti kako lažjo, preprostejšo pesmico, lahko zvežemo ritmiko z melodiko, otrok naj s primernimi liretnjami, s strogo ritmičnim ploskanjem rok, udarom nog in drugimi gibi udov in trupa Mustrira vsebino prednašane pesmice. Najlažje gre tO, če zberemo več otrok in jih navadimo na skupno rajanje in izvajanje takih plesnih pesmic. Izgovor, da Slovenci nimamo takih plesnih pesmic, je prazen; k vsaki še takd preprosti pesmici dobi mati ali vzgojiteljca, če je količkaj iznajdljiva, prav lahko primerne spremljajoče gibe. Z vsemi takimi igricami imajo otroci, prav posebno deklice, zelo veliko veselja. Znova pa je treba povdariti, da ni v predšolski dobi tolike važnosti, da otrok sam poje, bolj važno je, da sliši veliko dobre .glasbe, da se mu tako že v tej nežni dobi vcepi zanimanje in ljubezen do glasbe. Če se mati v predšolski' dobi le malo pobriga za glasbeno vzgojo otrokovo, bo mimogrede sama najlažje določila, da li je njen otrok glasbeno ■nadarjen ali ni. To ji bo pa prav prišlo, če bo pozneje kdaj hotela, da se naj njen otrok podrobneje bavi z glasbo in bo stala pred odločitvijo, katero glasbilo mu naj svetuje. Saj je želja vsake matere, ki sama ljubi glasbo, da bi znal njen otrok kako glasbilo in često ga že v rani mladosti navaja k učenju klavirja ali kakega drugega inštrumentai. Pri temi pa stariši, če še tako dobro mislijo, neizmerno mnogo grešijo, tako da pravi najznamenitejši sodobni švicarski pedagog dr, A. Ferriere iz Ženeve v •svoji knjigi »Leducation dans la famille», da je osebno popolnoma uverjen, da so prizadejale klavirske ure človeštvu več zla kot pa grmade, na katerih so sežigali v srednjem veku čarovnice. Kdor je že kdaj opazoval otroke, s kako malo veselja slede klavirski ali vijolinski uri, bo to sicer drzno primero čisto razumel. Učenje kakega inštrumenta zahteva izvestno stopnjo zrelosti, katero pa otroci pred svojim desetim letom le redko dosežejo in 5e po tem času naj fe pustili stariši le glasbeno izredno nadarjene otroke, -TiT^^^i^yTFVT. 2ENSKI SVET ätev. 1. STHAN 21. da se baviio podröbneje z glasbo, vsem drugim ,e tako ucen,e prava muk. in so vse te ure izgubljene. Nikoli bi ne smela odločevat, vol,a star.sev. da li se naj sploh otrok uči in katerega glasbila se naj oklene, meroda,na mora biti samo želja otrokova, ako so izpolnjeni vsi drugi predpogoj, tako da je že v naprej zagotovljen uspeh pri učenju. Ni pa vsak otrok, tudi če je glasbeno nadar,en, sposoben za vsako glasbilo Stariši in vzgojitelji morajo pri izbiri glasbila upoštevati ra.ne činitelje. Predvsem je velike važnosti posluh. Za otroka s posebno hmm posluhom so najprimernejše glasbilo gosli, če ne govori,o d-g po^ proti; za gosli najbolj tanka ušesa komaj zadostu,e,o. Ce pa vidi,o starisi Totrok nima preveč dobrega posluha, a čuti kljub temu mnogo vesel,a da glasbe, naj ga navajajo h klavirju; ker si tu ni treba sam tvoriti ton, izha,a Tok s labšim posluhom. Pri izbiri glasbila je pa treba upošteva i ^ marsikatere druge, ravno tako važne okolnosti kot ie posl^, na pr^ ritmična nadarjenost in čut za dinamiko. Otrok, f' ^ater^^, ^ čuta posebno razvita, bo prav gotovo boljši pianist kot pa vi,olinist. Važna je tudi otrokova telesna sposobnost. Tako na pr. bo nekdo, ki -- - ^t Ltrok težko in okorno roko, le stežka kdaj dober pianist, ker ^o tehm na plat igranja na klavir prizadevala nepremagljive tezkoce Nekaten cuti,o, posebL na,njenje k polifoniji ali '-»f ^^Jt slišijo več glasov hkrati, človeka, pri katerem ,e ta cu posebno razvit S bo igranje na enoglasnem inštrumentu, kakor so gosli ali celo niok prav zldovS Tudi otrokova duševnost ni brez pomena pri izbin ms rumenta. eiovTk pr° klrem prevladuje logičen razum in abstraktno mis ,en,e, m S^i vijolinisj iz deteta pa, ki že v mladih letih nagiba k san,ar-stvu, utegne v večini slučajev postati dober goslač. Vera Albrechtova: v Karpatih pri Huculih- v Stopüo "že j. zaloputnil vrata sprevodnik m .U smo napre,, enakomerno sopihajoč v temo m dez. ^„^„„.p Nič Sama. ÄÄr-^vutcritfsuA.«,. 1. prav ■l.m.i, i. -N.ä Rnhini» ift bil mol prvi utis, ko sem stopila IZ vlaKa. Ob Irmela^ moj« začudene oči in moji spremljevalci so mi zaeeÄag^i: «To so Huculi, prišli so po nas, da nas Popeljejo v Zr^a .- Px stopil 30 k nam Petro, dolgih črnih las do ramen, v rde^iK STRAN 22."__ŽENSKf SVET štev, l! LETOlXviT suknenih hlačah, y serdalu (pisanem kožuščku), rdečih postollh in čudovitem majhnem črnem klobučku s pisanimi trakovi ovitem na glavi Poljubil je roko stai-im, znancem in še meni, ko sa mu razložili, da sem «pani iz feerbije» in da pojdem ž njimi. Vso našo prtljago — ni je baš bilo malo,, saj je^ moja znanka slikarica — so nalozih na vozove, te ljubke huculske visoke vozičke, napravili nam udobne senene sede.že, pokrili s pisanimi ližniki (koci) in hajdi na pot. Spočetka je še bila pot imena vredna. Ali potem! To vam je šlo po klancu m kamenju, po grapah in blatu, voz se je nagibal in premetaval da sem cudno^ spregleda vala in le čakala, kako se poberem izpod visokih koles. Znanka me je mirila', dostikrat je že prevozila isto pot, nazadnje se človek res vsemu privadi in če je bila grapa globoka in so se konji udirah do kolen, smo se že smejali navsezadnje, dokler nas ni polagoma vse mmilo, kajti vožnja je že trajala ure in ure, začelo je š'e rositi povrtiu nobene vasi nikjer, le gozd, gozd in zopet dolinica in grički - dokler nismo ze napol premočeni in polomljenih kosti doepeJi do židovske kröme ijer smo izstopili, da se okrepčamo in konji nahranijo. Umazana in pusta cifutska krema - par potnikov Judov in Poljakov je sedelo'poleg naše miz« razlozili sma brašnje in postregli so nam z mlekom. Nebroj napol golih židovskih otrok, ki že v rani mladosti neverjetno očito razodtvaio •SVOJ jod, se je prerivalo in z velikimi očmi radovedno zrlo na naš bogato oblozem konec mize. Prisedel je i Petro i njegov tovariš; pa se je začel po-ITJ; ukrajinske besede, ki sem jih čula in v svojo radost dokaj ö^k^H^n ' ^^ancem kaj vse se je bilo pripetilo v tem letu, odkar j5h m bilo med njimi, m kako malo so doživeli tu, med gorami od sveta in boga zapuščeni. o . Hiteli smo, da nas noč ne zajme, predno dospemo na cilj. Pred odho- nlZ i® " f sopotnika zdravnika, nabralo se jih nebroj, da Izrabijo redko priložnost, saj bi lahko umrli v teh os^niljenih krajih bre-z vsake pomoči. Tako se je zavlekla naäa pot navsezadnje je bilo vsem zadoSčeno in skobacali smo se znova na z blatom tegniU oskropljene vozove in naši vztrajni kmetski konjički so po- proti večeru do prvih vaških hi§. Ozirala sem se naokrog J^.ilt »""^akovanja. Predvsem pa me je presenetila prelepa, mala rusko ™ih knlVr'n^ " postavljena, v k;asnih leseno- nS L^oTiSa! ' " ^ vui/^'^^i ^rnavezujejo si že «po žabje» oh kt " izpremenjena!» Peljali smo se še kake pol ure, ob Ceremosu, kajti nasa vas je dolga 7 km, ljudje so se začeli odkrivati: ™ke t »fif^»? Pritekali so k vozovom in poljubljali l oie, «Daj mi grog,» so moledovali otroci in dirjali za vozom. «Na vike slava Bogu», smo odzdravljali na vse strani in med pisano množico Ijud-stva so pristali konji. HuGulska vas. vas. Sličnih vasi sploh še nisem videla, kot so te nase Žablje^Na oieh straneh Ceremoša stoji ob glavni cesti, ki pelje iz Worohte v Kosow ,,n naprej v 70 km oddaljeno Kolomejo, i-es nekaj toelih f židovske, ki jih že od daleč po slogu spoznaš. «Handel toworow» Samuel Krumholz, in potem Žid Glaser, Žid klepar Žid pek - TeTNIK vi. .. ženski svet štev, 1. stran 23. vsi v ernem kaftanu to visol^ih črnih ktobukih, na «kok p.ripravlienl in klanjajoči se. Šola m sodmja, nekje na diugem kLruLtXs in zopet pol m-e oddaljena lekarna s starim magistrom, krvenom rkl^e^e in momlja, da te oMdo strah, če prideš k^nj^mu m ti ne IS v svon zmedi strupa mesto .dravil. On je menda edini posetnik katoliške cerkve, ki stoji nj.emu nasproti, ^t ji [e in samoti. Vedno je zaklenjena, nisem je videla od ^^«t^aj nikol e lu a ,sem., kako si je v nedeljo po^zvanjal sam, m dejali so mi, da si tudi sam prebira svojo katoliško mašo. . . ___ Kako vsa druga je maloruska cerkvica! Z zidovjem je obdana in travniki, nasajenimi s češpljami, pod katerimi polega v nedeljah ^sano ljudstvo, kadar prepeva v staroslovenščini pop svojo maso v skojo prazn c^erkvi- kajti svojo pobožnost ima to ljudstvo. - Zbira se ti počasi, zdaj pride gruča moških pri enih vratih, zataknejo si palice v tramovje p^d vhodom, obesijo nanje klobuke, vstopijo v cerkev, a ze so i spet na klopici pred cerkvijo, zapalijo ljulke in se prično razgovarjati. Skozi druga vmta prihajajo ženske, v mehke čižme in rdeče postole obute, klanjajo se ti do tal, poljubljajo tla, prekrižavajo in trkajo po prsih. - A kmalu izginejo na travnik pod senco dreves, zapalijo ravnotako svoje ljulke m masa je že davno minila, ljudstvo pa še poseda in pali pipe, ne meneč se, da je ze poldne, nikamor se jim ne mudi. A prava ukrajinska kula leži sama zase, kakor v gnezdecu kje meet travniki ali v hribih, vsa obdana z leseno ograjo, svet zase, poln ubostva, skromnosti in toplote. Drugačni so naši domovi, a vendar te presme, ko stopiš i'z lesenega hodnika, ki obdaja skorajda vsako hišo, skozi miniaturna vrata v izbo, nekaj domačega in znanega. Pristnost slovanske duše spoznaš. ■ 1 • Z vso gostoljubnostjo te sprejmejo in ne morejo zatajiti veselja, da si posetil njih dom., ki'je povečini umazan in reven. Toda dali bi ti vsega, česar premorejo, le to j« bore malo. Mleko in hrindza (ovčji sir) to je vse-, kar zamorejo postaviti predte, kruha nisem videla nikjer, le trdo, mrzlo, staro mallgo (polento). ^ - , • V kotu ob oknu je miza, okrog nje klop, v drugem .lepo zidana pec, ki pa se ne kuri iz veže temveč v izbi, da je ta še bolj črna in okajena, a ima neko domačnost to prasketanj© odprtega ognja v večernih urah. Tudi tako običajnih svetih podob in križa iščeš zaman v teh liotih. Stene so prevlečene s pisanimi papirji, porisanimi z ruskimi motivi, v bogatejših hišiah visi na steni tudi vrsta lončkov, katere snamejo, da ti iž njih postrežejo Osušena božična drevesca, -v.sa okinčana z zrezljanimi papirnatimi trakovi, vise nad mizo - sploh ljubi to ljudstvo okrasje in se rado lišpa in diči z najčudovitejšimi predmeti, samo da imajo blesk in kričečo barvo. Pa o tem drugje. . , i • Naj omenim še postelj, oziroma kaj jim služi kot postelj, to je nekam nizki mizi podoben lesen pod, ki ga pregrinjajo z ližnikom. Nanj ležejo napol oblečeni, la da si odvežejo tesne popruške, s katerimi so čezdan povite ženske. Ližnike tko sami iz volne domačih ovac, ki jo tudi sami barvajo Ližnik pogrne na trdo, lepo zrezano .leseno sedlo, kadar zajase bogata Huculka konja. Z ližnikom pregrnejo surovo krsto, kadar odnesejo mrliča iz doma. Poleg izbe te s ponosom popelje bogata Huculka še v kamro poseben prostor, kjer imajo spravljene vse dragocenosti, predvsem pa čudovite noše, kajti med njimi ne najdeđ niti ene osebe, ki bi se osme-lila «ubrati po evropejsko» (ubrati: obleči se). (Konec prih.) STRAN 20. ŽENSKI SVET štev. 1. LETNIK .VI. Vuetie Ouilbert - A. Debeljak Molitev ubogih mater. Marija devica, o mati iz raja, videla si, kako besno razsaja slepa in srepa fogota ljudi proti jagnjetu, sinu tvoje krvi, Odpusti jim tU... Marija devica, o mati premila. človeško sovraštvo li boš pozabila, pa njih krvoločnost, ki bila je Krista na križ ti pribila?... Odpusti jim tU... potem pa odpusti še nam, teh norcev ubogim materam... Marija devica, o mati presveta, naših sinov hudodelstva nešteta si videla: vso njih krivičnost in srd, ničevost, zlobo, po.^meh in njih črt. Odpusti jim tU... Marija devica, o mati dobrotna, nagnjenja dece si naše pohotna videla, želje nizkotnih slasti, pa grehe napuha in blodnje polti, Odpusti jim tU... potem pa odpusti še nam, teh norcev ubogim materam! Zi sama si mogla nam dati 2>etece vzorno, preblažena mati. A materam jadnim oprosti, da smo svet posejale v bridkosti z lažnivci, z morilci, z varljivci, s kvarljivci, z lahkoživci in s pivci, s tatmi, s kruhoborci, pa z očetomorci, s sladkostrastnimi pohotneži, z mrkimi zlohotneži, z opasnimi udarjenci, živinskimi pokvarjenci! Vsi ti blazneži razjarjeni za sinove so nam podarjeni! Marija, usmili se nas, o Mati Tistega najboljšega, preeistega. Mati vseh mater, odpusti nam!... Marija, mati sedmih žalosti, smiluj se naše prepalosti! Mati vseh mater, za nas uboge ublaži oči svoje stroge! Marija, bolest neprestana, Marija, mati svečana, milost za človeško detinstvo in za naše materinstvo! Usmili se! Usmili se! IZVEST]A Po ženskem svetu. poliganUja, ki je navdahnila svet z mrzlim preziranfem ženskega ugleda m casti S tem Japonska žena. je veliki moralist zadel ob granitni zid ja- Daleč, zelo daleč za nami je že čas, ko ponskih navad in tradicij. A vendar si je se je japonski ženski spol koncentriral sa- pridobil veliko četo pristašev, ki «i priza- mo v dva tipa! Geisha in Madame Chry- devajo, da bi se zopet povrnila Amoterom zanlheme. Mnogo se dan&s piše o počas- (boginja Solnca) v cvetečo deželo in bi tako nem izginjevanju Madam Butterfly. V de- zasiialo soltice na obzoru ženskega napred- želo rožnatega mandeljna, v kraljestvo fan- ka. tastičnih barv, v čarodejstvo aromov in Opisano podcenjevanje ženskega bitja je estetičnih harmonij se je pritihotapila in se privedlo moderno misleče ženske v Orijen- ustanovila evropska civilizacija. Nežna lu, da se mnoge odpovedujejo zakonu. Ja- mousme, metuljček ovit v svilen kimono, ponka, ki je dovršila študije na zapadu in bolj delikatna od porcelana, izgineva. si tudi prisvojila neodvisno mesto, bi ,se ne Seveda se dobijo še Geishe, a ne več odrekla tej svobodi in prostovoljno postala kot nekdaj združene v Johiswaru, kateri je sužnja možu. V zelo zanimivi knjigi «Le «žal» pogorel, nego jih vidimo po različnih nouveau Japon» pripoveduje Andre Belle- evropskih zavodih. Na Japonskem so torej sort, kako se je ,slučajno seznanil na obisku še vedno Geishe, — ali tipa Geisha ni več P" nekem univerzitetnem profesorju v To- — D-ih Evrope je pretvoril Japonki običaje, kiju s tako emancipirano žensko. «Prisodil nošo in nje bistvo bi ji bil dvajset let, imela jih je trideset. Japonka je bila vedno in ni morda pone- ž^acijozna, prava miniatura, bila je kod še danes nič drugega nego sužnja, pod- P™'™.^ ^ot zadnja Japonka. Nekdo izmed ložna ukazom in kapricam očeta,' potem P°vabl,encev mi ,e omenil, da se ona goto- moža. Kot deklica nLa pravice izbirati si 7 ""t vzgo,ena zen- ama moža. Slične «affaires» predlaga ved-posredovalec in ako v di deklic postane sužnja možu in deci. Bn ika, kot je ona, bi nikakor ne stopila kon s posredovanjem posredovalca, Ja-tf Kn "cjTnnrn" P®- '""i' menijo, da je ženska, ki jc ti, J^o se poro ^ štiriindvajsetem letu, prestara za za- kon in tudi nevarna, kajti preteklost tako brez luči in pravic, vsa njena leta potečejo »."I' V' . «e y robstvu, kakršnega ni poznala noLna ci- ^ vilizaciia ra7en eüintovske pasom, zavezanim zada), ki le zelo viiizaci)a razen egiptovsKe j ^ Moderni kimono N,en moz m edmi gospodar n,en je clo- zapestju; pod kimono vek ki se odlikuie po izredni lenobi. Edina «hokama», to so hlače, široke kakor njegova zmoznost ,e da se zna bojevali, živi pretvorile v pravo kri- v popolnem brezdelju. Nag, kot njegovi , „ nas.i pradedje z Malake, preleži ure in ure na ^t'^njeno v pasu. tapetih iz kožuhovine. Zunaj pa v dežju in Popolna novost so telovadni tečaji, uve-niraku, na solncu ali v snegu koplje Madame deni skoro v vse višje in nižje ženske šole. Butterfly zemljo, seje, ,seka drva, sključena Male Japonke, oblečene -v sive kostume, pod težo vreče, v katero je položila kričečo skačejo, tekajo, plezajo. Take vaje jim bodečo; telo njeno je uvelo, roke trudne. — do gotovo dale neko novo eleganco, ki bo Nekdaj nežna punčka iz «biscuit-a» v pa zelo oddaljena od tradicionalne japonsko največjem uboštvu in z največjo maloduš- elegance. Bo li tudi duh sledil razvoju nostjo vleče to ničevo življenje, ki je že telesa? Se bo li Japonka popolnoma osvo-pri dvajsetem letu iz delikatne igračke na- bodila ostarelih predsodkov? Na tisoče in pravilo spačeno, neznatno bitje, molčečo, tisoče Japonk študira danes, a emancipi-mrtvo senco, ne pa bitje. ranke tvorijo med njimi še vedno absolutno Kakor indijske vere smatra tudi ki- man-šino. tajska filozofija ženo za nižje bitje. Toza- Japonski feminizem je izključno revolu-devno budistično naziranje je tako nasprot- cionarnega značaja, naperjen proti družin-no individualističnim kristjanskim idejam, ski organizaciji, katero hoče na vsak način da se nam zdi mnogokrat naravnost nezmi- preobraziti in ne uničiti. Japonske femi-selno. Med pristaši evangelske morale je nistke hočejo izboljšati moralno in juridicno zelo poznan učitelj Goukonzawa, ki je z stanje ženske vseh .slojev. Te feministke se globoko vnemo branil pravice japonske že- delijo v dve kategoriji; tiste, ki hočejo mirne. Med ccnovnimi načeli trdi Goukonzawa, nim potom doseči svoj cilj, propagirajo svoje da ne omalovažujejo žene samo radi po- ideje v člankih in na predavanjih; druge, manjkanja izobrazbe, temveč je temu kriva bolj vihrave, obrr.čajo nase pozornost z STRAN 20._ŽENSKI SVET štev. 1.__LETNIK .VI. različnimi, še precej hrupnimi manifestaci- kateri materi natihoma porosi oko, ko ise iami Predstavnici prve skupine sta pisate- čuti ponižano od lastnega otroka. Ijici Yosano-Akiko in Niujake. Druga stran- Kaj je temu vzrok? ka ima za svojo zastopnico Aklko-Hirazon- y „gp^ana vzgoja. Stariši preko. Kmalu potem, ko )e Aklko-Hirazonka ^gj^jo otroku svojo ljubezen' v igri zapustila žensko univerzo, se je postavila na j ^^ ponižajo, kakor bi bili' otroku celo ženskega pokreta m crez par let ,e ze „rekajo se po otroško ž njim; ustanovila m sama vod.la hteraturno dru- ^^ L^f ^ ^^^^^ ^^ Knialu štvo «Leito-sha» ali «Bas-Bleus. Po vo,m ^ „/^ ^^^ toliko kale spet organizira a razpusceno društvo m _ ^^ v časoptsih IZ tistega časa lahko citamo ; ^ja se z sledeče: .Nase društvo bo delalo in se tru- ^^^^ ^^^^^ ^^ zaporedoma udar- dilo, da privede japonsko zeno do ijienih . jj maminem kolenu. Deklica je spo- pravic. Dva načina ,sla, pod ka erima lahko J razumemo feminizem: Zagotoviti zoni bolj- prehitevati mater, njeni udarci so ši po oza, m prostost, kakorje ,e deležen ^t^j^]; hitrejši in močnejši, napo- moški, ter ,0 emancipirati. Mnogo društev P^j ^ ^^^^ po'roki, po le bilo ustanovljenih m deluje za dosego ^^^^^^ _ tega eilja. Nase društvo pa deluje in raz- ^^ j; ^ VI,a drugo teorijo m nasa propaganda te- .a^^zavesten izraz. Mati je v pravem času mein na načelu: izenačiti žensko z moškim, „^[^ „ ^o in prijela hčerko v razmakniti njeno delovanje v krogu druzi. p^j ne; priznati n)i kot materi in zem vecjo ^^^^^ razdaljo med seboj in važnost, kot je je danes deležna; scititi ma- Otrokom in deklici ni nikdar več prišlo na tere in otroke ter zatreti vse, kar je na ^^^ ^ ^^ ^ besedo uža: škodo Gkupnim družinskim potrebam. Upa- j;,^ dostojanstvo matere. Kolikokrat vidimo, da bo ta naša izjava zagotovila m umi- ^^ j^j ponosen na otroka, če ga rila nazadnjakc, ki napačno umevaio zen: ^^ zabrusi rezek odgovor! Iz Dko emancipacijo, češ da samo umcujc nevednosti pa se bo prekmalu raz- cružme.» __o.šabnost in predrznost, ki bo potep- Ustavni pokret v letu 1889. je dal Japon- 'ala očetovo dostojanstvo, cem nekoliko večjo politično prostost; prva Stariši se navadno ne zavedajo, da imajo socialistična agitacija je mnogim dala pri- do otrok veliko več dolžnosti, kakor jih liko, da so ßi spet prilastili nekdanje pravi- čutijo. Otroci pa bodo imeli do njih le to-, ce; potem je prišel "še literarni naturalizem, liko spoštovanja, kolikor jim ga zbude sta- ki je naučil nadvlado čustev. riši s svojim delom in vedenjem. Očeta pi- Po novem revolucijonarnem duhu je žen- janca se bodo otroci le bali, spoštovali in dia občutila vso nečast svojega položaja, ljubili ga ne bodo, pač pa bodo tajno ču- Obsodila je zakon, v katerega jo bila pri- tili do njega preziranje in očitanja. Kaj naj siljena polom posredovalcev in brez ljubez- šele čutijo do matere pi-anke! Mati, ki se ni; obdolžila ga je prostituciie in povedala, rada prereka s sosedami in zapravlja čas da je pripravljena priznati prosto združitev opravljanjem, pade v očeh otrokovih. Še moža in žene brez katerih koli vezi. bolj pa se poniža pred njimi, če v pričo Rodil se je. tedaj ^avi T^ ^^^^ '^o^^oT l^^n^'p T" ^op^g^^dL^inTa'Te' aleminiz! fetudi morda mat^^rina , laz njim samim vol^ veS energje ^Mno sredstvo k vam bodo še do poznih let ohranili v spominu bo ImaLo in vas reš "o i^nes^^^ kot lažnivko, V tem pogledu mnogo greš,. oža^a !v^ ne sužnje. e staC v^^^^ takrat, ko jih neopravičeno za^ aše so™ pred učiteljem, otrok « spisal „,„„<„„ot;., naloge iz zanikrnosti; materi se smili, pa eh drugih vaših zmožnost Iz teh njenih besed uvidim, da hoče p: .loge iz zanikrnosti; materi se smili, pa apiše učitelju ničev, izmišljen zagovor. , ,.■ Al -1 ■ T"- Otrok ne bo čutil do tega čina hvaležnosti; ateljica Akiko iz iemmiznia napraviti zdra; , , , i! i_. vo, energično in rodovitno disciplino. f.^^'o bo samo ob sebi umevno, na- T„_ tihem SI bo pa se notiral v spominu: mati- Iva BreScaKova. ^^ ^^ .spoštuje resnice. Bogve ob Materinstvo, Tji^k^X 'Xvf;^!;^''^ Spoštovanje do starišev. Splošno vidimo, matere, da danes otroci več ne spoštujejo .starišev Otroci, ki so priča pogostim prepirom tako, kakor so jih nekdaj. Ugovarjajo jim, med stariši, tudi ne morejo čutiti spoštova-prezirajo in omalovažujejo jih, da se marši- n a do njih. Koliko zagreši mati, ki odkriva LETNIK VI. ŽENSKI SVET štev. 1. ___STRAN 13. deci napake očetovo! In kako vdik je do- vezi. Prav tako nastanejo tudi podpluie čin očetov, ko se vpričo otrok znaša nad temne lise ah celo rane, ki )ih večkrat vi- ženo, jo sramoti in ponižuje. Če so otroci dimo pn ženskah po nogah, uverjeni o nedolžnosti in poštenosti ma- Nogavice sc morajo pripeti na poseben lere, se bodo z vso ljubeznijo zavzeli za- ^^ ^^^^ ^^ zdravje, nego je njo in oče bo le tiran, pred se lepše, ker je nogavica bolj napeta, morajo tresti. Izginila bo ljubezen do n)e- r . j = fa. Če pa vidijo, da mati res ni taka, kakor, Proti nahodu in prehlajenju pomaga jo- bi morala biti, izgube sicer spoštovanje do dova tinktura. Kupi se v lekarni. Ko začu- nje, ali zato naj oče ne misli, da se bodo tiš, da se ti začenja razvijati nahod, kani otroci približali njemu. Podcenjevali bodo y jašo vode 1 kapljico joda in izpij. To mater, pa zaničevali tudi njega. Sveta lahko ponoviš še dvakrat, tako da izpiješ dolžnost moža in žene je, da zakrivata i jašo zjutraj, drugo opoldne, tretjo zvečer, medsebojne napake pred otroki. Kar si Osebam, ki so občutljive na plljučili, pa imata očitati, naj storita na samem, vpričo zdravniki odsvetujejo vživan:e joda, ker otrok pa se vedita dostojno in z vzajem- vpliva razdražujoče in bolnik kmalu začuti nim spoštovanjem. bolečine. Z veseljem moramo ugotoviti, da so da- 2a kurja očesa in otiske je glavna pomoč, nes vedno redkejši primeri, kjer bi se izo- ^^ „Qgig obutve, ki tišči. Otiske dobiš bražen otrok sramoval svoje manj izobra- prevelikega in težkega obuvala; od ;,ene matere ali očeta. Če se pa vendar to p^^platov, ki niso delani po nogi, ae dobijo zgodi, se svet vsakokrat brez pomisleka boleči žulji, «ognjetinci» imenovani,. ki zavzame za roditelje in ostro obsodi tako p^j^jo kakor ogenj i dobijo se pa tudi boleči hčerko ali sina. Ni je večje napake ni mehurji od opetnic, od nagubančene otroku, nego je omalovaževanje do starišev. p^djoge, od jedkega prahu, od strupene bar-V tem primeru svet ne pozna odpuščanja ^^ nogavic, od raztrgane ali nabrane noga-in prav je tako! vice. Prvo in glavno zdi-avilo za vse to je snaga. Noge je treba često umivati in pre-Hiöiisna. ' gledovati. Najboljše je, če preobuješ več- krat obutev in obuješ vsak dan druge noga- Ribje olje je že jako'staro zdravilo, pa vice, česar pa zdaj ne zmore vsak. Na vsak tudi moderna zdravniška veda ga toplo pri: mehur in odtisek je treba zelo paziti, ker poroča. Dobiva se iz jeter trske (polenov- se prikrade rado zastrupljenje in če tudi ke, štokfiša), ki živi bolj v mrzlih krajih. V ne takoj, pa pogostoma začne v starosti bo-največi množini živi ta riba okoli Nove leti noga od udarca ali pritiska, ki si ga Fundlandije v Sev. Ameriki. Ribje olje ima dobil v mladosti. v sebi jod, hrom, železo, arzenik in fosfor. zdravila za kurja očesa, ki se ponujajo po Dobi se v različnih preparatih. Zdravniki časopisih, so pogostoma iz jedke tvarine, ga predpisujejo slabokrvnim m šibkim ose- j^j škoduje, če pride v kri. Znani so slučaji, bam, posebno pa otrokom, ki so skrofuloz- spravilo neprevidno ravnanje s kur- ni ali ki imajo slabe kosti (rahitika). Ker |_e očesom človeka v prerani grob. Domača tako mastno in ima neprijeten von), ,3e tež- g^g^stva so; Vroča kopelj v kostanjevi iz-ko pije, posebno v vročini. So tudi ljud|e, divjega kostanja na 4 litre katerih želodec ne prenese tega ol|a Zato omehči trdo kožo, če navežeš po- se najlažje uživa pozimi. Otrokom zadostu- ^^^ je po ena, dve zlici m sicer mah, pred kosi- ali obUadek iz lom in večerjo. Ker ima tako močan duh ^^^^ ^ se ga posel^no otroci Jako branijo Najbolje ^ namočenega kruha, ali obliž na- je, izpiti takoj za oljem kai takega, kar .=e ^l; terpentinovega olja. poda k masti, n. pr, toplo kavo, hmono, ali sredstva je treba devati par dni ali pa vodo, pomešano s par kapljicami vma, polaga, če ne obuješ tačas da malo kisne. „ij noga mir. Podvezi, še vedno se dobe ženske, ki ^^ ^^ ^^^ nosijo podvezi pod kolenom ali nad n im ^^^^ mirovati in treba je menja- vati obUadke od limone, terpentina_ ali ,. , 1 J j I ,„1, „r,rl vati obliiadke oct limone, terpentina aii Jih je stiskala podvez, modrikast ^ob pod ^ bolečina. Vneto kur- tem pa napete žile. Ker jih srbi, se drgnejo, ' ' r i, p„ da zopet spravijo kri v pravilni obtok. Sko- I'' ne sme rezati ah zbadati. Po vsa- ro nobena taka ženska se ne zaveda, kako kem rezanju kurjega očesa razkuzi z zga- škodujejo podvezi njenemu zdravju in tudi njem, da preprečiš pritaknjenje Ako ^e lepoti Nabrekle žile, katere ima marsikate- prišlo do krvi, namazi rano z jodovo tink- ra že-nska, navadno ni:o posledica porodov, turo ali obvij a krpo, namočeno v žganje kakor mislijo, nego so jih povzročile pod- ali terpentin. V. M. STRAN 20._ŽENSKI SVET štev. 1._LETNIK .VI. J^yflJfljg^ ruma, 3 velike žlice naribanih pistacijev. To ' mešaj pol ure. Nadev bo lepo bel v torti. Kvaša za govedino. P?dež=lske gospodi- p^jj^ Naredi testo iz nie ,31 me50_ kupilo v veciA koUemaii, ker le ^ j jg ^^ surovega ma- -mesar daleč. Meso )e treba v kvasi ohranit. jj jj ^i^dkorja, malo soli, 1>A peciv-,n to ,e za večer,e zelo dobro m izdatno; Vzemi malo možganov, mozga, slanine, na- premehko in ne pretrdo. Razdeli na rezane sunke, par nageljnovih kimckov, muskatovega cveta, lorborjev listic, čebule, pomazan pekač in imonove lupine m močnega vinskega kisa. marmelado; zval-aj drugo polo-Vse to pokuhaj z vodo, potem ohladyn v to jer čez pokrij, Peci približno pol ure, ohlajeno kvaso vlozi govedino, seveda lepše ^^ kosce brez kosti m brez zil ali zareberno j^^gg pečenko. Kadar jo potrebuješ, postopaj kakor z divjačino in daj poleg smetane še ka- Orehovo pecivo. 14 dkg sladkorja mešaj s pare v omako. Drugih začimb kot te, k.i so štirimi rumenjaki, 14 dkg zmletih orekov, fu navedene, ne vmešavaj, da ne izpridiš o- sneg iz 4 beljakov, obribane limone za duh kusa. Kvašo prekuhaj vsak drugi dan, sicer 'sr dve pesti kruhovin drobtin. Peci počasi • ■splesni in se meso navzame plesnovega oku- ^ podolgastem modlu, približno ure. — sa. Otrokom zabeli s to omako polento ali Op.: Primešaj prej sneg, potem orehe in žgance, kar je boljše kot zabela s čisto drobtine, sicer je trdo. Lahko se oblije s mastjo. poljubnim ledom ali pa samo s sladkorjem Nadevi za omelete. Najbolj znan in priljub- -Ijen je nadev iz marelične mezge, Podežel- Kako še lahko priprosto porabimo ske gospodinje si te mezge ne morejo vedno kuhano govedino, ki fe ostala? — V ma- oskrbeti, čeprav bi z omleti rade kosilo iz- ^li razcvremo čebule kakor za golaž, boljšale. Nadev iz špinače je prav dober, potem pridenemo govedino, zrezano na Špinačo skuhaj, kot za prikuho in namazi večrjo, omelete tako kakor z mezgo. — Prav okus- - - , , . ■ i . i ni so, tudi če so potreseni z naribano čoko- . J"''® s skuto. V salici mešamo malo mleka lado. Sirov nadev je zelo fin. Vmešaj eno par zlic skute, da m vec strukeljckov. Na žlico surovega masla s 3 rumenjaki, dodaj P"Pravlien lonec kropa, v ka- f skodelico naribanega kmečkega sira, nekoli- razredčeno skuto. Ko malo • ko smetane, sladkorja in prav malo soli. dalje P^'^T'-'f ^ hbol)samo jo se z ma- nekoliko drobnih drobtin in sneg ter roz n koščkom .surovega masla m pa z -2 ali vinskih jagodic za okus, toliko, da ,se I'' pozna, da so vmes. Potem zavij omelete in prav lepa naloži na pomazan pekač in še Pšenična juha gotovo ugaja tud otrokom, enkrat v prav vroči pečici prepeći. Tako V mleko umešamo par žlic bele moke, da ^ kipnejo in nadev se ogreje, ker mrzel ni ie gladko tekoča. K ognju smo že pristavili ■ dober. Potrosi s sladkorjem in lepo naložene mleko z vodo in ko zavre, vlijemo vanjo daj na mizo. — Pa tudi šato vseh vrst, zlacti ™ol«'- Ko dobro prevre, pridenemo še ko- kavov šato, se zelo prileze kot nadev za šček surovega masla in pa 1—2 dobro ste- omelete. Pečena pretlačena osladkana ja- ^e jajcai ne zakrknejo in ne bolka, pražene suhe češplje, to se lahko po- napravijo cele zaplate, vmešamo med jajci rabi za nadev namesto sladke mezge. Pa ^o Jih stepemo, par zlic vode ah mleka, tudi mešanice finih zrezkov iz vegetarian- _ j- ■ i. ske kuhinje, na pr. .karfljolni, grahov itd. UOSpOClinjStVO. Tudi nadevi iz faširanega mesa vseh rib in „ .. . „ .. , , . ,., ptičev so dobri. Gojimo zajce. Crotovo bo to moje navodilo bolj primerno za gospodinjstva na deželi. Čokoladna torta. Mnogo je receptov za to oziroma vsaj za one, ki imajo na razpolago torto, a prav malo res dobrih, ker moka ni mal zelenjadni vrl ali pa travnik, dcbra v čokoladni torti. Naredi jo cmoka- je pravzaprav dragocena domača sto ah celo težko. To navodilo pa je prav . j njega prinaša ko- dobro; Devet_ rumenjakov, 24 dek stolcenega j^^jj^j ^ ^^^^ Ji ^jl^j sladkoria mesa, pol ure. Potem primešaj 14 z^fcjeren se ne pripisuje ona važnost, ki jo dek na toplot, omehčane čokolade m 12 d^ek in vendarle bi lahko ,sleherna gospo- zribamh mande pov {z lupino ,.h zrjbaj), da- ^^ „„jj,^ dohodke. l]e 6 dek drobtin od prav dobrih žemljic m ' ^ cneg iz davet beljakov. Glazura bo čoko- Vzrok, ki navadno plaši pred zajČjerejo, ladna. Nadev: Ko bo torta pečena, jo prere- je sLrah pred kako kužno boileznijo, ki pozi in namaži s sledečim nadevom: Mešaj 14 tem zatre v kratkem cel zarod. Ali mno-•dkg curov. masla, 10 -dkg sladkorja, 5 žlic gokrat, ako ne skoro vselej, je splošni LETNIK VI, ŽENSKI SVET R'tG-v. 1. STRAN 29. umrljivosti zalege kriva nepravilna in neprimerna oskrba ter nesnaga in slabo hranjenje. Hlevčki za zajce morajo biti prostorni, svetli, zračni in isolnčni, ali navadno so temni, mokrotni, umazani, brez zraku in svetlobe. Živialice v takem nc morejo uspevati, vsled zanikrne oskrbe slabe in poginejo. Ako pa poskusirno s primernimi svetlimi, prostornimi, suhimi hlevčki, pa bo imel zajec lep zarod in bo močan in lep ter bo s svojim okusnim mesom in lepim suknjičem dosegel v prodaji čim viš-jo ceno. Sedaj, ko je kožuhovina tako v modi, paČ ne smemo zametovati onih lir, ki jih lahko izkupimo za cele popolne kožice, ki so seveda tem dražje, čim lepše so. Zajcu je treba vsaj vsake tri do štiri dni sveže nastelje, to se pravi, da mora biti hlevček vedno snažen. Kar se tiče hrane, jedo zajci sploh vse in tudi dosti,. Poleti se hranijo največ s travo ,in tedaj stane praiv" malo njihova prehrana. Paziti je treba, da ni trava mokra; najboljše je, če se nabere prejšnji dan, da se zelenjava že malo osuši, ker bi mokra trava ali zelenjava žival lahko napenjala in bi vsled mokrotne zelenjave Ludi poginila. Zajec rad gloda zelje, .solato, radič, deteljo, ma-tavdlec, splošno vso zelenjavo s travnikov in vrta. Malo ovsa vsak dan ga poisebno krepL Po zimi pa, ko manjka sveža zelenjava, je vsakovrstne gomoljike, krompir, peso, zrezano na drobne koščke in z otrobi pomešano. Treba je tudi, da ima zajec v hlevu vedno dovolj čiste vode, poisebno po zimi, ko mu manjka sveža sočna hrana. Jako rad ima olupke kuhanega krompirja, mešane z ovsenimi otrobi. Ko so zajčki stari tri mesece, je treba ločiti samce od samic, da se ne napadajo. En sam samec, ako je dobro rejen, zadostuje precejšnjemu številu samic. Spuščajo se pa zajke približno v 7 ali 8 mesecu. Brejost traja 30 do 31 dni. Ne isme se ji pustiti rediti več kot 8 mladičev hkrati; za .večje število bi ji primanjkovalo mleka. Ako se računa povprečno" šest zarodov letno, vsakokrat približno osem mladičev, da vsaka zajka najmanj 36, največ 48 zajčkov na leto. Omenila sem, da imamo od zajca lahko precejšen dohodek; za 3-meseČnega, dobro -ej,enega zajčka že dobimo nekaj Uric; za 7—S-meiseone-ga, ki tehta že precej, pa toliko več, ker ga prodamo na težo; ostane nam pa še koža, ki jo tudi z lahkoto vnov-čimo. Odpadki nam pa služijo kot gnojilo in iiih tedaj tudi ne smemo omalovaževati. Iz tega sledi, da je za gospodinjstva na deželi vsekakor koristno, ako S3 potrudijo ludi malo z zajčjerejo; pri razmeroma malem trudu imajo le dober dohodek. Rosandra. O lepem vedenju. (Nadaljevanje.) VnanjOst. Ne zadostuje, da si samo pri slučajnem, srečanju obziren in vljuden, ampak vsak posameznik se mora pri vsaki priliki podvreči različnim pravilom bon tona, katerih znanje )e neobhodno potrebno za izpopolnitev dobre vzgoje. Že po vnanjiosti, po kretnjah in ponašanju se lahko isodi vzgoja človeka. V zanemarjeni obleki ali frizuri ne smeš-med ljudi. Dobro vzgojena dama ne gre z doma brez klobuka, izjemno k večernim prireditvam. Črez večerno obleko se ogrne vedno plašč, da po ulici ne vzbudiš pozornosti z obleko. Tudi gospodje . oblečejo-plašč črez večerno obleko. V domači obleki in copatih se ne kažemo iz hiše, to bi značilo premalo samozavesti. Neprijetno bi bilo, v zanemarjeni obleki crečati znanca, ki te mogoče ustavi ali pa te zanalašč ne opazi, če se celo ne začudi tvoji vnanjosti. Ni treba, da smo oblečeni po najnovejši modi, tega ne utrpi vsak; to pa, da je obleka čedna in pravilna, je vsakemu mogoče. Dama'nosi na ulici vedno rokavice. Če kak mimoidoči iz katerega koli vzroka vzbudi tvojo pozornost, ne kaži javno vidne radovednosti. Ne oziraj in ne obračaj se na ulici, ne kaži s prstom, ne smejaj se glasno in ne ustavljaj se ob vsaki priliki. Če te revež na ulici poprosi miloščine in mu ne moreš ustreči, se tiho oddalji; če ti revež isledi, mu vljudno povej, da nimaš ničesar pri sebi, ne smeš pa se obregniti obenj radi njegove nadležnosti. Ubogajme daj neopaženo in enostavno. Če krošnjar ponuja blago na ulici in blaga ne potrebuješ ali se ti zde cene pre-ti'-ane, ne delaj neprijaznih opazk in ne odsvetuj drugim kupcem. * * « Vljudnost nasproti tujim ljudem se od vljudnosti do znancev nekoliko razlikuje. Če gospod tuji dami pomaga p;-i vstopu v električno železnico in se prične nato do: mače pomenkovati z damo, se smatra to za neprimerno vsiljivost. Za damo je umestno v takem slučaju, da se oddalji od nadležneža s hladno vljudnostjo. V trgovini. Ko vstopiš v trgovino, viselej pozdravi. Gospod se odkrije in, če so dame v trgovini, se govori napol glasno. Ne zahtevaf in ne kliči od daleč. Ne obtipavaj blaga po nepotrebnem. Ne premikaj in ne pri- STRAN 20. ŽENSKI SVET štev. 1. LETNIK .VI. jcmlji stvari, katerih ne misliš kupiti. Ne grajaj, če ti blago ne ugaja. Uslužbence v trgovini nazivljai «gospod» ali «gospodična». Ne povzročaj sitnosti uslužbencu, ki ni spreten, izpregiej mu njegovo nerodnost. Ne vtikaj se v kupčije drugih, ki poleg tebe izbirajo blago, in ne izprašuj jih za mnenje, kadar kupuješ. Tvoje nakupovanje jih ne zanima; in pomLsli, da ima vsak človek drugi okus. Uslužbencem v trgovini' se ne da"c napitnina, razen v slučaju, če so ti napravili kako posebno uslugo. Vajen-ccm pa sploh ne, ker ne ismejo imeti denarja. Ne pripoveduj uslužbencu svojih privatnih zadev in ne bahaj se pred njim. Na stopnicah. Dobro vzgojen gospod vsakega, ki ga na stopnicah isreča, pozdravi. Dami ali starčku se gospod na stopnicah umakne k zidu in odkrije. Če je gospod na začetku spodnjih stopnic, mora istopiti pri srečanju dame par stopnic nazaj, da so proste cele stopnice. Tudi pri srečanju med vrati stopi mlajša cceba nazaj in pusti starejšo osebo naprej. Gospodje se vedno umaknejo dami. V vozu. Častni prostor v kočiji ali avtu je zadaj na desni. Mož sedi na levi svoje žene. Če je poročeni par v družbi prijateljice, gre častni prootor nji. Na njeni levi strani sedi gospa in gospe nasproti gospod. Gospod prepušča vedno poročenemu paru zadnja dva prostora v kočiji, V vozu s štirimi isedeži sta zadnja dva vedno za starejše in odlične osebe in, razume se, za dame pred gospodi. Med prijatelji in prijateljicami enake starosti ali enakih poklicev isede prvi, ki V'Stopi v voz, v kot, ki je nasproti odprtim vratom. Ostali sedejo poljubno na desno ali levo. V kočiji gospod, ki spremlja dame, ne kadi. On jim pri vstopu in izstopu pomaga, on daje kočijažu ali šoferju navodila. V cerkvi. Neglede na religijozni čut se moramo v cerkvi ali v templju skrajno spoštljivo vesti. Cerkev je kraj molitve. Če sam ne moliš, ne moti drugih vernikov. Molk v cerkvi je obvezen in če je človek primoran, kaj komu povedati, naj to stori kolikor mogoče tiho. Mnogo ljudi je, ki v cerkvi nasproti sosedu ne morejo opustiti opomb glede cerkvenega petja, pridigarja ali glede tega, kar se godi pred oltarjem, ali celo glede navzočih in njih oblek, Ne pozabi, da cerkev ni gledališče niti ne salon. Če ne moreš premagati raztresenosti in zvedavosti, prizanašaj vsaj navzočim in jih ne moti. Ne glej in ne opazuj cerkovnika, ki nabira milodare po cerkvi, če mu ne misliš dati prispevka, ali se oprostiti, da nimaš pri sebi denarja; tudi se ne brigaj, koliko dajejo drugi v pušico. Cerkovnik ne sme gledati v roko, ki daje milodar. V cerkev hodi v primerni obleki. Dame se ne smejo oblačiti za v cerkev tako, da bi njih obleka in vonj parfumov vzbujala pozornost drugih in motila s tem vernike. K cerkvenim obredom se pride točno in se pred zaključkom ne odhaja. Med cerkvenimi obredi se obdržijo rokavice na rokah. Samo kadar gremo k obhajilu, si rokavice slečemo pred obha-jil.no mizo. Gospod, ki spremlja damo, ji ponudi bla-g:slovljeno vodo na omočenem prstu. Dvem osebam hkrati se to ne dela. Tudi mlajša dama ponudi istarejši dami, četudi nepoznani, blagoslovljeno vodo. (Dalje prih.) Iz naše skrinje. Nega in običaji v Tržaški okolici. Zdi se mi vendar primerno, da se še spominjamo starih navad in jih morda zopet dvignemo k časti in zvestemu praznovanju. Spominjam ise mladinskih let: papa jf učiteljeval na deželi, in življenje na deželi, kakor je že brez posebnega živahnega vsakdanjega prometa, mi je vendarle pokazalo svoje tako mikavno, prijazno in vabljivo licc, da še danes hrepenim po njem, pa ne le tako, kakor si starejši človek zaželi v mladosti, ampak ker mi je težko po navadah, praznikih in drugem ve3el;u; saj šele danes spoznavam vso lepoto takratnega življenja in vidim tudi, da so stare kmetske navade res v popolnem skladu z življenjem na deželi, 1. Opasilo. Bivali smo v bližini Trsta in opa3ilo — praznik vaškega patrona — se je praznovalo z veliko svečanostjo. Opasilo je bilo navadno v nedeljo pred dotičnim svetnikom — V soboto večer iso se zbrali najboljši pritrkovalci in so z najlepšim pritrkova-njem naznanjali praznik, ki je bil s tem že uveden. Ves dan in celo ves teden preje so temeljito čistili po hiši, vse kote so pometali do dobra, prah in pajčevine iz najbolj i^kritih kotov so očedili, lesena posoda se ie morala beliti kakor nova, obroči na škafih in vedrih so se pa svetili, kot da so zlati. Pred hišo. po dvorišču in okoli hleva je bilo vse lepo pospravljeno, vse poljsko orodje v redu, no, prav tako, kakor se »spodobi ob največjem prazniku. Seveda pa je bilo treba skrbeti tudi za oblačilo, kajti na tak dan je moral biti vsaj en komad obleke nov in nihče bi se ne bil upal pokazati, posebno ne mladina, brez nove obleke. Fantje iso si napravili narodno nošo s kratkimi širokimi hlačami, s slam- LETNIK VI._ŽENSKI SVET štev. 1. _STRAN 13. nikom z lepim trakom in šopom cvetic. De- Na trgu sredi va.si je rasla velika murva, kleta pa, povem kar po domače; «kamžot», okoli nje je bila kamenita klop, in to je bel, lepo polikan v gube, vezen in obšit bilo središče, že od nekdaj določeno za v raznih živih bejah; svilene predpasnike z plesišče, katerega so fantje -z napeljavo dolgimi svilenimi trakovi, platnene, bogato zemlje lepo popravili vsako leto in ga ugla- vezene robce, poškrobljene in trde, za na dili, seveda v prostovoljni roboti, Ob stra- glavo in črez prsa, ako si niso rajši pre- ni so napravili iz desak in tramov oder za skrbele lepega isvilenega za okoli vratu z godce. To niso bili kaki navadni vaški škri- dolgimi resami (franžami). pači, ainpak izurjeni in izučeni na godala Svilen predpasnik je bil večkrat tudi kar ki so ce že po zimi vadili za nove podvojen: spodaj bolj teman, na licc pa lepo skočne in okrogle, valčke, polke in mazur-rožast. Nogavice so bile bele, doma pletene, sramota je bila za fante, ako niso s kakim lepim vzorcem, čevlji pa posebne i^^eli godcev v redu. vrste z malo kokardo v raznobarvnem Uis- izmed fantov so se zbrali 3—4 partnerji, nju, l^i 'SO bili pravzaprav voditelji in reditelji Mestne noše tak dan niso imele vredno- ^'tr^' j , • i -i . t-sti, na tako ydik domač praznik je ni hotel . dan patrona ,e bil ludi semen, trgovci nihče poznati, čeprav ^e je ob delavnikih ™ l"osn,ar,i so pripeljali vsakovrstno blaže silila iz bližnjega mesta, le domača na- ^l!? robo, slascice m .grace ter razredna noša je bila v časti in komaj dovolj P°=tavili po trgu stojnice, katerih pa na-dobra. Saj pa je bila tudi dragocena, dosti -.r? več blaga je bilo treba zanjo, ali zato je Pr^hajali ob lakih prilikah ljudje iz bhznjih pa trajala tudi dalje, takorekoč iz roda v so poskrbeh, da m bilo treba trgov-rod. In kdo bi ce pri današnji hitrici pač «m nositi b ago s trga. - Praznik sam še vkvarjal z dolgotrajno vezenino, ko mo- popolnoma zapovedan; praznova-da le hiti naprej in si za vsako sezijo iz- '' ^^ J® f opasilom m s plesom, kaiti misli kaj drugega, .t"!» POSveceni praznovanju , 1 1 -i. , . . . , . , patrona, ivo se je v nedeljo poDoIdan kon- Ah kako so pa bih lep, ont siroki roka- j.^i popoldansid blagoslov, se" je začela VI ki so se kazali izza «kamzota. z zivim ^^g^a veiselica v pravem pomenu. Partnerji robom širokim kakih 10-20 cm m popol- j,; g^^, ^ „ „bhod noma preprezemm Kako lepi so bih «kam- j duhovnikovim stano- zo 1» « be ega platna ali finega muselina; j^akor tudi pred orožniško postajo beli za dekleta, crni za poročene z viso ono (^f ^ gostihio, ki je bila izbra^^a kot pisano vezenino in nagubani Pa vse do- .^dež v«=elrčnega odbora, go zasvirali par mace delo, od platria pa_ do dogavic; phsi- komadov in partnerji so seveda rade volje mnje je bilo delo domaće umetnice ki se 3 j^jj ^ak prispevek za plesne stroške ali le tedne prej trudila, da je zadovoljila svo- pa ^a kozarec vina žejnim grlom, le prijateljice Pa robci za na glavo; ka- Nato so šli godci na oder, partnerji pa ko lepa je bila bela vezenina kako |e bilo «partnerice», _ ki ,30 bila seveda freba paziti, da so bih dovolj poskrobljeni j^^jlepša dekleta iz vasi, (narodna noša je m lepo gladko zlikaoi Istotako tudi oprsm bila zapovedana in bi si ne bila nobena robci, bodisi bel, platneni z vezenino ah ^p^k biti drugače oblečena), pa svileni, s svileno vezenino m dolgimi re- Veselo vrvenje, pestrost narodne noše, sami IZ težke svile. - Kako )e vse to kra- plesišče, izletniki, ki so radi prihajali iz stasite, rdecelicne vaške lepotice! „.^sta, to vse je nekako razigrano navda- Seveda je bilo tudi takrat nevoščljivosti, jalo visakogar. Zastave so plapolale na jeze, no pa je bilo tudi zdravega, pravega hišah in na drevju po trgu, otroci so se lekmovanja Dekleta so pač skrbela, katera veselili z igračami, brez katerih na tak bo lepša, ah zato so si ustvarjala zalogo dan niso bili nikoli, starci .so se solnčili komad za komadom, nekak zaklad, ki ni v spominih na mlada leta, ki so oživela zapadel kaprici bogmje mode, ker ga ni pr;d njimi v istem poštenem rajanju, v bilo treba premin;ati ah zavreči vsako se- istem veselem razpoloženju. ZIJO ampak je trajal za vse življenje, tudi Godba je igrala, prvi so se zavrtih part- za hčerko. . , ., nerji s svo'im.i partnericami in ples je bil , f." opasilom je bil seveda prihodnjo ne- otvorjen. Čeprav je bilo plesišče veliko, deljo ples. Naj dandanes le grmijo proti je bilo vendar premajhno za število plesa- p esu, naj prepovedujejo veseljačenje, tak željne mladine, pa tudi še kak starejši je , , / .t ■ — X a. Iii i^inj tcua) UM ict^u^LiaiiuaLi, IIB nit- takozvano fantovščino, so si že prej pre- velikega pijančevanja, in tudi dekleta niso Skrteh vaške godce, kakih 15—20 po šte- bila tako nespametna, da bi bila ob takih irrilikah zašla morda v nesrečo, kakor se STRAN 32. ?;ENSKI SVET .štev. 1. LETNIK VI. to dandanes tolikokrat dogaja po pleisih, Rodbinsko srečo je poslovenil zna-po gostilnah in po drugih zabavah, kjer ni ni kritik Josip Vidmar, Da je segel po tem več pristnega ljudskega duha, ampak le delu ruskega velikana, kaže njegov fini razvneti živci, razbrzdane strasti in zado- okus, saj je delo biser, delo za prave lite-voljevanje navadnih živalskih nagonov, ki rarne gurmane. so nekdaj spavali, dokler je življenje na Imamo sicer že prevod tega romana iz deželi teklo v mirni strugi, daleč od raz- leta 1889., a ta je zdaj zastarel, ker ise je burkanega meistnega vrvenja. naš jezik razvijal in izpopolnjeval bolj in Ko je nasLopida noč, so zagoreli lampijo- bol. Prvi del romana je naravnost očar-ni (balončki] in ples se je nadaljeval, malo Ijiv. Tolstoj je tu segel v dekliško dušo ter bolj razigran morda, ali ne razuzdan, Okoli jo analiziral do podrobnosti, ko se probuja polnoči je pa vse potihnilo, le kak malo k ljubezni. Prav tako mojstrsko je orisal in jen fant je hripavo pel in vriskal po za- üuvstva junaka v romanu, njegov boj med ljubljeno, (Rosandra,) ljubeznijo in razumom. (Dalje prih.) Čitajoč, živiš z njima v Pokrovskem domu na verandi, ko isedita ob večernih Književnost m UmetnOST urah drug poleg drugega, ljubeče, ne da bi , drugemu razodela ljubezen z besedami. In «Rodbinska sreča». Skoro bo stara se- „ju^; najsrečnejši trenotki, demdeset let ta kn|iga, toda še vedno |e y drugem delu se čuvstvenemu čitatelju mladostna in krepka; ne vidi se ji ne ena ,sencah, ki padajo na njuno guba; vsebina in oblika je tako sveža, vse ^^^^^ Pripovedovanje mojstra Tolstega kakor bi se godilo dandanes. Izšla |e pac ^^^^^ ^ ^^^^^ j^. težko in bolno ter iz peresa mojstra Tolstega. ^^ tj „gj zasolze, dasi ni nikakih tragičnih Govoriti o delih mojstra vjseh mojstrov dogodkov. Oni, ki je ,sam zmožen vseh ta-bi bilo prav tako odveč, kakor če bi kdo i^iii finiij čuvstev, spremlja z boljo v scu nosil vodo v morje. Ne moreš pa drugače, tj, počasno a stalno umiranje ljubezni, ko nego da se pri čitanju njegovih umotvorov izginja od njiju najlepše, zamisliš v njegovo veličino, da se diviš de- gg j^. j^g jg ob koncu pozornost obeh: lom, ki bodo ostala večna in vedno ak- i^ njega osredotočuje na otroke in luabia, pa naj prinese literarna moda še preide obojestranska ljubezen nanje, posta-toliko novih struj in potov. Tako je velik ne čitatelju laglje, dasi mu je žal za onim v svoji preprostosti, da se čitatelju zdi, da lepim, kar je izginilo za vselej, kar čita, ni nič posebnega da je to vse Našemu ženstvu, ki ljubi lepo knjigo, sam občutil m doživel, mislil m videl, kar j Vidmarjev lepi in točni prevod je dokaz, da sega Tolsto) v dušo posamez- „ajtopleje Založila ga je Tiskovna zanika kakor malckalen pisatelj, ^ ^tane 30 Dinarjev. (M. B.) Dasi je Tolstoj preprost in so njegovi stav- y k, znam za značilno kratke, vendar ga n P^ ne'to?errLgtrtezilTprvida«'täk: družinsko . revijo. .Našemu glasu» pa , se je kratko in jedrnafo, £ ^P^d^il^Z—žI^^^^ '■"^r v^j^nja™ e^ ^rtiirv^\°s'stlldh üu^skih plLi. Ne manjka v njem leposlov jf^M' s^lj^i^'ie "pä: In' J lie so ,se%revarali rUi pisLlji po nem- ruUuTnn:ravt fo'd ^al?a?na^l%HVeLfLrpri?e!; tako Ja je lišt^erna slika našega duhov- čitati slovenski prevod lepega ruskega dela, nega zivl)en)a. 1 1 v. 1 „ ^t-iHirtalii Z novim letnikom se listu obseg se po- ka ero sem oitala malo prej v ^^^ naročnina pa zniža na L. 15 za Italijo lako, P^» P"''^ ,h ,sem pa ogorčena ^ Jugoslavijo. Našim čitatelji- ner:^e°:a^™v%°n žnti cam toplo priporočamo tudi ta druž^ski odrasli otroci in 'segli po njem, ker žal, ne Na-i -^na^naslov: .Nas glas... Trie- znajo ruskega. i ■ ■ Večina ljudi si misli, da je prevajanje Jugoslovanska knjigarna v lahko delo in ne pripisujeo prevodom no- Ljubljani je izdala za Božič krasno ilustnra- bene važnosti. To pa ni res; prevajati do- no mladinsko knjigo: „ r,- bro zvesto prevajati, da ostane prevod Domače in tuje živali. Cena Din. 30.^. veren originalu in da je vendar pisan v Zbirka obsega živobojne slike 156 vrst če- duhu jezika in naroda, v katerega preva- tveronožnih živali; domačih, zveri m nam iaš: to ni lahka stvar. tujih tropičnih in severnih živali. Pripravno Zašla sem, namesto da bi govorila o delu darilo za deco in tudi primerna knjiga za samem šolarske knjižnice. trganje, ishias, zbadanje, nevralgijo itd..,bodete najuspešnejše ♦ zdfravili s preizkušenim zdravilom Antirheumin", i^i se šb niti v enem primeru ni izkazal brezuspešnim. HalQ-krvnost bledico, splošno šibkost, nervoznost, slab tek ozdravi z gotovim uspehom Feralisrumin, kateri tudi izredno dobro učinkuje pri slabotnih otrocih. Obe zdravih sfa odlikovani v Parizu z zlato kolajno^ Proiivaja in razpošilja po povzetju: Hr. Pil. A. mM\t leKoH - KONJIC (Hercesoulno) 2 steklenici 80 Din., 3 slekl. 105 Din. ■ Poštnina in zavoj franko. ^ ^MiiiMi .......IUI».......m imiiwi||| I'll lillllllllli|i|i|ll iniliBMMBllMnM— KNIIOARNA-PAPIRNICA-KNIIGOVEZNICA 1. STOKA d. s: om. z. TRST ** VIA MILANO ŠTEV. 37, Ima v zalogi na debelo ia drobno vse pisarniške potrebSžine za äole, obein-»kS. župne in odvehiišUe urade, kakor iudl vsakovrstne slovenske knjige, muzikalije, molitvenike ltd. - Izvršuje vsakovrstna knjigovezniSka dela. Ixvrüujc vsakovrstne pečate in tlskoTine. P. n. sodnijam naznanja, da sprejema in Izvršuje vezanje zemljeknjlžnih In banč. nih knjig tudi v uradniških prostorih v meslu in na dezeh. — DELO bOLlDNU. MINKÄ HORVAT, modistka LJUBLJANA, Jurčičev irg štev. 2 ffli^rM»^^^^^^ Priporoča cenjenim damam svojo novo otuorjeno trgovino damskih in delcllSI aUg !■ po «oib In« mkt ka>-mn: pitaMa MnU tropwntc, kr