KOMENTAR MIHA KLANJŠČKA:
Učitelj, zakaj moram hoditi v šolo? Str. 10
ŠTUDENTSKI PROJEKT »OD PEF-A DO OSKARJA«
Kdo, kaj, zakaj, kako?
Str. 4, 5

Noi/i
PeFero
JANUAR 2020 | LETNIK II | ŠTEVILKA 1 | ISSN 2670-4277
Časopis Novi Peferon je občasno glasilo študentov Univerze za Primorskem, Pedagoške fakultete s poudarkom na obštudijskih dejavnostih. Urednika: Lovrenc Habe - Lovro in Krista Sedej. Oblikovanje: Urednika. Lektoriranje: Maja Petrovčič, študentka UP FHŠ. Fotografije: arhiv UP PEF. Izhaja občasno in brezplačno Izdaja Univerza na Primorskem • http://www.hippocampus.si/issn/novi-peferon
Prišli smo na vrh!
Projekt »Od PEFa do Triglava« se je z uspešnim sestopom s slovenskega očaka sklenil, a bo pohodov tudi v letošnjem študijskem letu kar nekaj. Kako pa smo se imeli v deževnih dneh, ko je 14 študentov, strokovnih in pedagoških delavcev osvojilo Triglav, od tega 7 prvič, si preberite na straneh 2 in 3.

..„.• -..


- . 'V ^^




^ijžfeaH
SFŠ&M'**^"	'	ts*j| II '
. . v■ "'-a-. c:"; '	_
J t'HI
i 1 i
ISllhi^^
»Od PEF-a do Triglava«
O mavrici pod
Triglavom
Kot soorganizator pohoda na Triglav sem vsem ljubiteljem našega očaka dan pred odhodom napisal: "Vreme je nestanovitno. Ne obljubim, da pridemo do vrha, ampak gremo pa." Tako se je končala več dni trajajoča saga med pohodniki o tem, ali zaradi napovedanega deževnega vremena sploh krenemo. Seveda sem vsakemu posamezniku dal možnost, da se sam odloči, ali gre ali ne. Tako se nas je na predvečer vzpona pred vojašnico na Pokljuki zbralo 14.
Večer je minil mirno, le navihani otroci iz gorenjskega tekaškega kluba so radovedno pogledovali v našo skupinsko sobo, kjer smo se sladkali z odlično torto, ki jo je spekla Teja. Hišni red vojašnice veleva, da je ob 22. uri popolna tišina. Pravila smo se držali do 5. ure zjutraj, ko smo vzeli svoje pohodniške stvari in se z avtomobili odpravili do Rudnega polja. Od tam naprej pa peš, ob hudourniku mimo planine Konjščice in Studorskega prevala do Vodnikovega doma, kjer smo si vzeli prvi daljši počitek. Spili smo kavo, popili čaj, ugriznili v sendvič in šli naprej.
t
kor se to idilično sliši, je res. Češnjico na vrhu te planinske torte pa je dodala še mavrica, ki se je prav lepo narisala pod Triglavom v smeri doline Krme.
Iz doline pa se je kmalu oglasil tudi Miha, s katerim sva kovala načrt za to Triglavsko zgodbo. Žal nas je moral zapustiti že pred spancem, saj na Obali opravlja pomembno delo.
Sonce na prvi septembrski dan je še vedno prav poletno sijalo, a toplo razvajanje ni trajalo dolgo, saj so se skorajda iz nenada, v pičlih 20 minutah oblaki zgrnili čez vršace. Padla je prva kapljica in nato še druga in tretja. Do koče na Planiki smo imeli še dobrih 20 minut in drugega, kot da se prepustimo previdnemu sprehodu v dežju, ni preostalo.
Končno smo zadovoljni lahko prestopili prag koče. Res je dobro, da so nam zagreti predniki pod Triglavom zgradili ta objekt in da jo danes prav tako delavni ljudje ohranjajo in kuhajo dober čaj. In veste, kako se je prilegel!
Opoldne in začetek popoldneva smo prebili v koči in ob vedrih debatah in kartah čakali na sonce. A ga ni bilo. Ključe skupinske sobe smo prevzeli nekaj pred 15. uro in čez dobro uro smo v njej že vsi dremali in zaspali. Deževno popoldne v gorski koči pričara zares lep, sproščujoč počitek. Koli-
Nekaj sonca pa je proti večeru res bilo, a ne dovolj, da bi se varno začeli vzpenjati proti uro in pol oddaljenemu očaku. Zato smo sklenili, da večer preživimo v družbi dobrih zgodb, kart, presenečenj in dobre kapljice, pot pa nadaljujemo ob štirih zjutraj. Takrat naj bi se na podlagi vremena odločili, ali gremo do vrha ali pa se odpravimo v dolino. In ob štirih zjutraj nas je na nebu pričakalo milijone zvezd.
Nadeli smo si naglavne lučke in čelade, kdor je imel varovalni komplet si ga je prav tako pritrdil, palice in ostale stvari pa smo pustili v koči. Pod zvezdnatim nebom se je proti očaku že odpravilo nekaj pohodnikov, ki so z lučkami prav pravljično svetli v steno pod Malim Triglavom. Preprosto smo jim sledili in okoli šeste ure že osvojili najvišji vrh v Sloveniji. Sonce se je prikazalo izza gora, veter je le rahlo pihal, pogled na vse strani je bil dober. Naredili smo nekaj spominskih fotografij, prejeli spominske broške in s pravo "špago" krstili 7 ljudi. Teja, Andreja, Laura, Ana, Maja, Nejc in Andraž, čestitke za osvojen vršac še enkrat! :)
Že po dvajsetih minutah neizmerne sreče na vrhu Triglava smo se začeli odpravljati nazaj proti Planiki, saj vremenska napoved kljub vsemu ni bila najboljša. Drugih pohodnikov je bilo k sreči malo, tako da nismo imeli velikih težav s srečevanjem, kar je pogosta praksa v poletnih mesecih. V dobri uri smo že pili kavo in pojedli zajtrk. Sledil je odhod do Vodnikove koče in Studorskega prevala. Kmalu zatem pa smo dočakali dolgo pričakovani dež, pravzaprav kar močan naliv, si nadeli pelerine in z enakim tempom nadaljevali proti izhodišču. Tam smo se le še preoblekli in se odpravili v Naklo, na zares zasluženo pico. Veselja ob dosežku ni manjkalo, seveda pa je bila opazna tudi utrujenost.
2 | januar 2020
»Od PEF-a do Triglava«
Sedmič sem osvojil Triglav, a prvič v vlogi soorganizatorja skupine. Celoten pohod je potekal brez večjih težav, saj smo se na vzpon z občasnimi teki na koprski Bonifiki, petimi osvojenimi vrhovi med pomladjo in poletjem ter predavanjem o varni hoji v gorah, dobro pripravili. Za varen korak pa so skrbeli tudi naši vedri vodniki, ki so 11 študentov, strokovnih in pedagoških delavcev Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem varno pripeljali nazaj v dolino. To pa je na koncu seveda najbolj pomembno.
Na fotografiji: čakanje sonca v koči na Planiki.
Lovrenc Habe
DOGODKI, HRIBI IN GORE, KI SMO JIH OSVOJILI V PROJEKTU OD PEFA DO TRIGLAVA:
Tinjan Slavnik Nanos Storžič Triglav
Nočni pohod od Porotoroža do Kopra Jurjenje
Interna PEFijada Zimski in pomladni teki ob sredah zvečer MARAton
Istrski maraton (UŠZP) Predavanje o gorništvu FOTO razstava Sestanka za Triglav
Kaj sledi v študijskem letu 2019/2020?
•	Pohod od PEFa do ART kina Odeon
•	Pohod na Pomjan
•	Pohod po koprskem zaledju
Triglav osvojen, kaj pa zdaj?
Čeprav se morda zdi, da je projekt zaključen, pa temu ni tako.
Na prireditvi v začetku oktobra je koordinator projekta Lovrenc Habe iz rok prodekanje doc. dr. Tine Štemberger prejel veliko spominsko sliko in pohvalo fakultete za izjemen projekt. Sledila je otvoritev foto razstave v avli fakultete in športno popoldne— kolesarjenje, hoja, tek in rolkanje do Izole, kjer so sledile štafetne igre in razrez torte (na fotografiji). Športne dogodke v okviru tega projekta pa sta
prevzeli Teja Perčič in Liza Šrklep (na fotografiji). Vsi skupaj lahko le še čakamo, kam nas bosta gospodični povabili. :)
Novi PeFeron | 3
O d P EF - a do O sk arj a
Od PEFa do Oskarja
Študentski svet UP PEF je v preteklem študijskem letu z vzponom na Triglav uspešno zaključil športni projekt Od PEFa do Triglava, počivamo pa ne tudi v študijskem letu 2019/2020, saj smo se letos usmerili v kulturo in za PEFovce zasnovali nov projekt Od PEFa do Oskarja.
V okviru tega projekta želimo študentom približati filmsko kulturo oziroma zgodovino, žanre in produkcijo tega medija. Filmska pismenost se namreč umešča v širšo avdiovizu-alno pismenost, ki omogoča aktivno udeležbo v sodobni družbi, zato je to pomembna kompetenca vseh bodočih učiteljev, vzgojiteljev in pedagogov. Projekt smo začel 13. novembra, ko smo si v Art kinu Odeon ogledali slovensko klasiko Ne joči Peter. Nadaljevali smo s projekcijo kratkega dokumentarnega filma Prosti čas nekoč režiserja Lovrenca Habeta ter si ogledali Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači. V okviru projekta si bomo do konca študijskega leta ogledali še več filmov in pomembnih slovenskih filmskih ustanov, se srečali s filmskimi ustvarjalci, se udeležili predavanj o filmski vzgoji in organizirali PEF filmski natečaj, v katerem bodo študentje posneli svoje kratke igrane filmčke, ki jih bomo spomladi predvajali v »PEF letnem kinu«. Projekt se bo seveda zaključil s podelitvijo PEF Oskarja.
STUDENTSKI SVET UP PEF V OKVIRU PROJEKTA »OD PEF-a DO OSKARJA« ORGANIZIRA NATEČAJ ZA najboljšo kuharsko oddajo!
Potekala bo med 1. in 15. marcem, več informacij pa boste prav kmalu našli na Facebook strani ŠS UP PEF.
POZIV!
Imate pisalne vzgibe in ne veste kaj bi z njimi? Svoje članke lahko do 15. maja prispevate PEFeronu na elektronski naslov: krista.sedej@gmail.com.
Zgodbe iz
kostanjevih
gozdov ganile študente
V ponedeljek, 13. januarja 2020 smo si v Art kinu Odeon v Izoli ogledali večkrat nagrajeni slovensko—italijanski film Zgodbe iz kostanjevih gozdov.
Zgodba je umeščena v obmejne beneške vasice v čas pred drugo svetovno vojno, ki je te kraje zaznamoval s hudo revščino in dolgoletnim valom izseljevanja lokalnega prebivalstva. Pridih pravljičnega spremljajo pripovedi zadnjih prebivalcev z gozdom poraslih dolin, ki se svojih domov še niso odločili zapustiti.
Celovečerni prvenec mladega slovenskega režiserja je z zadnjega Festivala slovenskega filma odnesel rekordnih enajst ve-sen, med njimi kipca za najboljši celoveče-rec in najboljšo režijo ter nagrado občinstva.
Ne joči Peter prvi dogodek
LETNI KINO PEDAGOŠKE FAKULTETE. ŽE TO POMLAD! ;)
Prvi dogodek v okviru filmskega projekta je bil povezan s 100. obletnico rojstva režiserja prvega slovenskega filma Na svoji zemlji Franceta Štiglica, saj je Študentski svet UP PEF organiziral ogled njegovega kultnega filma Ne joči Peter v sredo, 13. novembra 2019 v Art kinu Odeon, Izola.
4 | januar 2020
Od PEF-a do Oskarja
V dokumentarnem
filmu Prosti čas nekoč nastopili
tudi študenti PEF-a
Študentski svet UP PEF je ter Center dnevnih aktivnosti za starejše občane Koper sta vabila na večgeneracijski ogled dokumentarnega filma Prosti čas nekoč 27. novembra 2019 v Tomos Avto-matik delovišču - pritličju Tomosovega nebotičnika.
Po ogledu filma je sledil pogovor s študenti in starejšimi občani, rdeča nit pa je bilo spoznavanje prostega časa Nekoč na območju Kopra in v Idrijskem hribovju, kjer so tudi posneli film.
Temo dokumentarnega filma sicer razkriva že naslov: Prosti čas nekoč. V njem so mladi, ki prihajajo vsako leto v Zadlog iz cele Slovenije, odkrivali zgodbe, ki jih v sebi nosi osem starejših občanov, prebivalcev Črnega Vrha nad Idrijo in okoliških krajev. Dotaknejo se prostega časa v letih pred in po drugi svetovni vojni, praznovanj, spominov na šolska leta in osvajanja življenjskega partnerja. Film je obogaten s številnimi starejšimi fotografijami, dodani pa so tudi igrani elementi	igralcev.
Film je ustvarila skupina študentov z Univerze na Primorskem in Univerze v Ljubljani, režiral ga je Lovrenc Habe. V njem sta kot igralca nastopila tudi štu denta UP PEF An draž Corn in Miha Štilec, ki sicer v zadloški filmski ekipi sodelujeta že več let.
Muzej filmskih igralcev in vinski
večer
Novembra smo se odpravili v Divačo, kjer smo si v rojstni hiši prve slovenske filmske igralke Ite Rine ogledali Muzej slovenskih filmskih igralcev, kjer smo se poučili o slovenski filmski zgodovini in njenih najpomembnejših ustvarjalcih.
Po ogledu muzeja smo se odpravili v Vipavo, kjer je bil čas za kosilo v lastni režiji, nato pa bomo odšli v vasico Slap pri Vipavi, kjer smo obiskali prireditev 21. odprti hrami na Slapu, kjer smo lahko od 16.00 do 22.00 poiskušali vina v kar osmih vinskih hramih. Že tako živahno vzdušje v hramih je podkrepila živa glasba in prigrizki.
Talenti fakultete poskrbeli za
večer smeha
9. decembra 2019 je Študentski svet UP PEF zbral različne talente tako s pedagoške kot z drugih fakultet. Predstavili so se prvič na Obali, na odru prepolnega Centra mladih Koper, kjer je dve uri pokalo od smeha, vendar ne samo zaradi voditelja, stand-up komika iz Kranja Roka Škrlepa, ampak tudi zaradi nastopajočih, ki so pokazali, s čim se ob študiju vse	ukvarjajo.
Gledalci, med katerimi je bila tudi dekanja UP PEF dr. Mara Cotič, so tako uživali v glasbenih točkah, recitiranju, risanju in komičnemu prikazu študentskega življenja. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali dr. Dejan Hozjan (UP PEF, stand-up komik), dr. Stanko Pelc (Up PEF, gledališki igralec) ter Boštjan Andrejc - Buši (Glasbena šola Koper, kitarist pri glasbeni skupini Avtomobili), ni imela lahke naloge. Izbrali so kar tri zmagovalce, najbolj zabavno točko pa je izbralo občinstvo. Ob koncu so vsi skupaj zapeli zmagovalno pesem, ki je prejela največ glasov tako s strani strokovne komisije kot tudi občinstva, pesem z naslovom Jokam Lovrenca Habeta (UP PEF). Zagotovo bo pesem pravi hit med izpitnim obdobjem. Poleg Lovrenca je zmagovalka Anja Potočnik (UL PEF) in v kategoriji z najmanj besedila, študentka Tinkara Čuk (UP PEF).
Novi PeFeron | 5
KULTURNI KOTIČEK
3. sezona PEF Teatra
Z letošnjim študijskim letom (2019/2020) smo člani PEF TEATRA zakorakali v 3. sezono našega delovanja.
Glede na lansko 2. sezono nas je v letošnji ekipi malo manj članov, kakor v lanskoletni. Letos smo pridobili kar nekaj novih članov/članic, hkrati pa so se z letošnjo sezono nekateri stari obrazi žal poslovili. V novi sestavi PEF teatra prevladuje pozitiven »vibe«, na katerega dajejo velik poudarek naše nove tri vodje. Vlogo kapitanke je prevzela Kri-sta Sedej s pomočjo Nejca Pustovrha in Matica Lozinška, ki se v vlogi tako motivatorjev kot vodij odlično znajdejo.
Naslov letošnje predstave ostaja še skrivnost, vendar vam lahko zagotovimo, da bo letošnja predstava precej drugačna od tistih iz preteklih sezon. Zahvaliti se moramo predvsem CMK Koper, kjer imamo vsak ponedeljek od 19:30 - 21:00 vaje v njihovih večnamenskih skupnih prostorih. Naše vaje temeljijo na skupnem sodelovanju, spoznavanju, hkrati pa tudi improvizaciji. Improvizacija je za dobro delo skupine ključnega pomena, saj nam pomaga, da si na odru med seboj pomagamo, smo kreativni, spodbujamo našo domišljijo, sodelujemo, se znamo vživeti v različne like, obenem pa se zraven še zabavamo. Vaje so zelo korist-
ne, saj od njih odnesemo vse potrebne stvari, ki jih potem uporabimo na odru. Na takšen način vaje potekajo, vse dokler ne dobimo besedila za uprizoritev igre. Ko dobimo besedilo, se začne resno in trdno delo. Najprej skupaj pregledamo in preberemo besedilo in razdelimo vloge, v februarju pa sledi intenzivni vikend vaj, kjer se igra dejansko postavlja, popravlja in dobiva končno obliko. Če želiš tudi ti postati član/ članica PEF TEATRA, se nam pridruži drugo leto. Verjemi, ne bo ti žal.
Na fotografiji: 3. sestava teatra brez kapitanke Kriste.
Matic Ahčin in Eva Gabrijeičič
Jokam
na PEF Talentih!
Lovrenc Habe je bil z avtorsko skladbo Jokam dvakratni zmagovalec na slavnostnih PEF Talentih, svoj da so mu podali tako gledalci kot tudi stroga žirija.
Zahtevno skladbo je samozavestno tako pevsko kot tudi glasbeno izvedel kar v pidami. Gledalci in žirija so bili navdušeni, sam pa je ob dvakratni zmagi dodal: od sreče JOKAM!
Uredništvo Peferona nominira skladbo Jokam za naj skladbo letošnjega izpitnega obdobja.
Jokam
L. Hahc
Eni
J d-kam.
ff
jo- kam.
* -
jo-kam.


6 | januar 2020
INTERVJU
Intervju: Prof. Dr. Barbara Kopačin:
»Iz svojih življenj naredite vedno najboljše!«
Kako bi se na kratko opisali?
Sama bi se težko opisala. Ne vem, ali bi kaj zanimivega znala povedati o sebi. Mislim pa, da me je zelo dobro opisala ena od hčera, ki me je narisala, ko je bila stara štiri leta. Mene, veliko čez celo stran papirja A4 formata, ogromno, kot me je verjetno takrat sama videla in razumela. Največje od vsega na sliki pa so moja nasmejana usta, polna zob. Ko pogledam tisto risbo, se spomnim, da imam srečo, da imam dve ušesi na straneh glave, da mi zadržijo usta, ko se smejim, kajti obstaja nevarnost, da bi mi glava šla na polovico, če jih ne bi imela. Rada se smejim in na svet gledam pozitivno. Tudi ko mi je najbolj hudo, si mislim, da vsaka tudi najslabša stvar pride z namenom. In da je v vsaki slabi stvari nekaj dobrega. Le da tega dobrega, ko nam je hudo, ne vidimo. S časom pa se tudi ta dobra stvar pokaže. Težko pa jo je prepoznati, saj se nam velikokrat zdi samoumevna. Pa ni. Tudi ta je z namenom.
Kako se spominjate otroštva? Kaj vam je ostalo najbolj v spominu?
Imela sem lepo otroštvo, vedno prežeto s petjem. Petje me spremlja odkar pomnim. Moji najstarejši spomini segajo v tisti čas, ko sem ob spremljavi orglic, na katere je igral moj nono, z nono prepevala slovenske ljudske pesmi. Tega se najraje spominjam. Ko sem z nono in nonotom zvečer šla v posteljo z drobno rdečo knjižico Tristo narodnih, pa niti čitat še nisem znala. Ker je moj oče imel v avtu vedno pokvarjen radio ali pa že izrabljeno kaseto, kije dajala take zvoke, da niso bili za poslušat, smo tudi v avtu s starši prepevali. Tudi moja starša sta oba zborovska pevca. Starejši, kot smo, se vedno raje vračamo k tistemu, kar smo počeli kot otroci.
Katere inštrumente igrate?
V glasbeni šoli sem igrala klavir. Ampak nikoli nisem marala nastopati, zato klavir doma odprem le redko. Sedaj klavir uporabljam le za potrebe službe. V glavnem nanj igram le otroške pesmice. Te sem velikokrat igrala tudi svojim otrokom in nečakom, ko so bili majhni in ničkolikokrat so se ob kakšnih rojstnih dnevih usedli okoli klavirja in so ob moji spremljavi prepevali otroške umetne in ljudske pesmice. Za več
igranja pa si ne vzamem časa. Če bi želela zaigrati še kakšno sonatino, preludij ali koncert, bi pa morala več vaditi. Za potrebe službe in učenja pa piham še v kljunasto flavtico, brenkam na kitaro in rokujem z vsem Orffovim instrumentarijem. Bodoči študenti so me enkrat na informativnem dnevu vprašali, če se bodo res morali v času študija naučiti igrati na tri instrumente. Zelo resno sem jih pogledala in rekla, da ne. Natančno število vseh instrumentov, ki jih bodo do konca študija morali znati igrati, je 52, med katere štejemo tudi triangel, paličice, ropotulje, strgalo ...
Kako se spominjate svojih študentskih dni?
Kljub temu da sem bila še ob koncu srednje šole zelo zaprta vase, saj sem s strahom pričakovala, kaj bo, ko ne bom mogla več hoditi, sem misli poskusila zaposlovati drugje. Sama sem prepevala v mladinskem zboru v Kopru, povabili pa so me tudi k vodenju otroškega pevskega zbora in srednješolskega zbora v Izoli. Interesa za prepevanje pri srednješolcih ni bilo veliko, sem pa lep čas vodila kar tri otroške zbore. Študentsko življenje na obali takrat ni bilo tako razvejano kot je danes, saj sta bili na Obali le dve fakulteti, podružnica Pedagoške fa-
kultete UL in Fakulteta za pomorstvo in promet UL. Že zaradi tega je bilo študentov na tem prostoru bistveno manj kot je danes. Ampak bilo je lepo, zelo lepo. Morda zaradi tega, ker smo bili takrat mladi, ali pa zato, ker smo si znali narediti, da nam je bilo res lepo.
S čim se ukvarjate v prostem času?
Petje me spremlja, odkar pomnim. Kot osnovnošolka sem se, kljub temu da takrat odraščajoči mladini na Obali zborovsko petje ni bilo v čast, priključila otroškemu zboru in kasneje mladinskemu. Kot srednješolka sem že sama vodila otroški pevski zbor, s študijem pa sem ob svojem mentorju vseh treh mojih zaključnih del (diplomsko delo, magistrsko delo in doktorska disertacija), dr. Mirku Slosarju, pridobila toliko znanja, da sem začela voditi tudi srednješolski zbor v Izoli.
Ker sem mama dvema odraščajočima deklicama, se mi zdi, da prostega časa skorajda nimam. Kljub temu pa že 25 let pojem v Portoroškem zboru. K zboru sem se priključila kot študentka in tam sem spoznala bodočega moža, ki ga na Obalo ponesel ravno študij. Pri zboru pojeva oba še danes.
Novi PeFeron | 7
INTERVJU
Zakaj ste se odločili za delo na fakulteti?
Ne vem, če sem se kar odločila. Zgodilo se je ... Kar samo od sebe ... Tako kot vsi otroci, sem tudi sama morala hoditi v šolo. Kot otrok tega nisem počela z veseljem, so mi pa starši takoj jasno dali vedeti, da se bom morala učiti, če bom želela sama izbrati poklic, ki me je zanimal in za katerega sem mislila, da bom v njem uživala. In če samo povzamem svoje šolanje ... končala sem osnovno šolo v Semedeli, po njej pa sem se vpisala na Gimnazijo Koper. Vedno sem si želela postati učiteljica. Med srednješolskim izobraževanjem pa me je zelo premamila kemija in matematika, kar žal nisem mogla iti študirati, saj so mi zaradi napačne diagnoze napovedali voziček in starši niso bili zadovoljni, da bi ravno v času napredka moje bolezni bila stran od doma. Tako sem se vrnila k svoji prvi ljubezni, poklicu razrednega učitelja. Vpisala sem se na Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani, ki je na srečo imela enoto tudi v Kopru in v manj kot petih letih sem imela diplomo že v žepu. V prvem letu poučevanja na osnovni šoli sem spoznala, da bom zaradi težav pri hoji morala še sesti za knjige, zato sem se ob vikendih vozila v Ljubljano in zaključila magistrski študij. Deset let sem poučevala še na osnovni šoli, ko me je mentor mojega diplomskega dela in znanstvenega magisterija povabil k sodelovanju pri poučevanju na Univerzi na Primorskem. Takrat je bilo skoraj logično, da se vpišem še na doktorski študij in tudi tega sem zaključila pri istem mentorju. Zgodilo se je in sedaj sem tu. Če sedaj seštejem še vsa leta svojega šolanja, pridemo na številko 24, kar predstavlja več kot polovico mojega življenja. In ko pomislim, sploh ni bilo tako hudo, glede na to, da že v štartu nisem marala šole.
Kaj konkretno delate?
Na smeri razrednega pouka poučujem di-daktiko glasbe, kar pomeni, da poskusim dopovedati študentom razrednega pouka, kako lahko prenesejo glasbeno znanje, ki ga imajo, na otroke v prvem in drugem trile-tju osnovnošolskega izobraževanja. Ves čas sem tudi v stiku z osnovnošolskimi učitelji (kar še vedno razumem kot najbolj dragocen poklic, saj v otroku ravno razredni učitelji pustijo velik pečat, ki jih bo zaznamoval za celo življenje) in otroki, da študentom prenašam praktično znanje direktno iz razreda in predstavim svoje izkušnje pri poučevanju.
Na Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem se vsako leto vpisuje tudi kar nekaj fantov, ki sedaj pojejo v fantovskem zboru. Velika večina je takih, ki do vpisa na Pedagoško fakulteto niso nikoli in nikjer prepevali. Vesela sem, da bodo, preden bodo sami kot razredni učitelji vstopili v razred, pridobili tudi to izkušnjo. Izkušnjo življenja v pevskem zboru in vse, kar spada zraven prepevanja v taki skupini.
Kaj vam je pri vašem delu najbolj všeč?
Iz svojih študentskih let se spomnim sošolk, ki niso marale glasbe. V četrtem letniku sem veliki večini sošolk napisala priprave za njihov nastop glasbe, ki so ga morale opraviti v okviru študija. Danes vem, da vse te moje sošolke, ki verjamem, da so izre-
dne učiteljice, žal glasbene umetnosti ne poučujejo s srcem. Otroci to čutijo. In če tak učitelj poučuje štirideset let, to pomeni, da štirideset generacij otrok ne bo imelo rado glasbe, ne bo prepevalo in ne bodo svojega petja znali spremljati na lastna ali Orffova glasbila. Če le enega študenta/študentko pripravim do tega, da bodo svoje delo, v katero vsekakor spada tudi poučevanje glasbene umetnosti, to počeli s srcem, pa v to pred vpisom na fakulteto niso verjeli, sem zmagala. To rada počnem. Zelo. Prepričam študente, da je glasba nekaj najlepšega, nekaj, kar jim bo lahko pomagalo v razredu tudi pri poučevanju ostalih predmetov. Ker glasba je lepa. In ustvarjanje glasbe in ob njej tudi.
Se je tekom vaših let na fakulteti zgodilo kaj zelo posebnega, nepozabnega?
Verjetno nikoli ne bom pozabila dogodka, ki so ga fantje pripravili na našem prvem letnem koncertu, Glasbeni čarovniji, marca 2018. Ko sem sama suvereno in zadovoljna s prikazanim nastopom vseh fantov stopila z odra in jim pomignila, da je naš čas prepevanja na odru potekel, da moramo dati prostor drugim nastopajočim, so sami ostali na odru. In ko sem se obrnila, da bi videla, ali so bili za mano, so tej ostali na prakti-kablih in peli pesem, ki je do takrat še nikoli nisem slišala. En študent je sedel za klavir, drugi je prijel kitaro in sta petje spremljala. Nič mi ni bilo jasno. Zato sem se obrnila in spet stopila na oder. Počakala, da odpojejo. Nakar je k meni stopil študent, pevec zbora, ki mi je dal rože. V solzah sem se bala, da bom morala publiki še kaj povedati. Na srečo ni bilo potrebno. In ko še enkrat z roko pokažem na moje prekrasne pevce, tej pojejo naprej. Verjetno ni potrebno dodatno pojasnjevati, da mi je bilo še manj jasno. Takrat sem celo zaznala besedilo, ki so ga peli: »... je sladka kot med ...«. Zadrževala sem solze in komaj čakala, da končajo, ko kar nekaj pevcev iztrže iz svojih map liste, na katerih so bile posamezne črke, ki so skupaj sestavljale kratko poved, a z zelo močnim sporočilom »Radi te imamo!«. Vsa sem bila iz sebe, nisem vedela, kaj naj,
kam in kako naj se obrnem . res so me presenetili. Še sedaj, ko gledam posnetek te prigode, jočem . Nepozabno in neponovljivo.
Kaj vam je pri vodenju fantovskega pevskega zbora Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem najbolj všeč, kaj vas inspirira?
Na mojih pevcih mi je najbolj všeč njihova srčnost, vedoželjnost, mladostniška razposajenost, pozitivna energija, ki jo oddajajo, večna nasmejanost, pozitiven humor, ki ga imajo. Le to, da ne gledajo lepo, ko res pojejo, mi ni všeč. Ne morem jim dopovedati, da bodo veliko lepše zgledali na odru, če se bodo le malo nasmehnili. In v petje dodali še kanček svojega srca.
Kje bo v prihodnjih mesecih nastopil fantovski pevski zbor Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem?
V tem študijskem letu imamo kar nekaj nastopov še v načrtu. Pa naj omenim samo tiste stalne, največje. V marcu bomo skupaj z Dekliškim pevskim zborom Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem pripravili naš že tretji letni koncert, Glasbeno čarovnijo 3. Čaka nas še revija Primorska poje. V aprilu nam vrne obisk Mešani pevski zbor Camerata Slovenica, zbor iz Sarajeva, ki deluje pod okriljem Slovenskega društva Ivan Cankar in ki nas je gostil v lanskem maju, ko smo tam imeli koncert na Slovenskem veleposlaništvu. In zagotovo bo v maju še kakšen nastop.
Vam je žal, da česa do sedaj še niste storili ali obratno - ste kaj storili, pa vam je za to žal?
Če bi to vprašanje dobila kot najstnica, bi zagotovo imela veliko opomb in pripomb na svoje življenje. Z leti pa sem spoznala, da je zelo malo ljudi, ki bi se popolnoma sprejeli. In veliko lažje mi je od takrat, ko sem spoznala, da bo tudi moje življenje lažje, če se sprejmem. Prej kot to spoznaš, lažje ti je.
Ničesar ne bi spremenila in vse bi storila enako. Kot najbolj temna in nezadovoljna
8 | januar 2020
INTERVJU_
Intervju: Prof. Vladimir Batista:
»Ko ujamemo pravi ritem, nas glasba nosi ...«
leta vidim edino moja srednješolska leta. V tisto obdobje se ne bi več vrnila, drugo bi pa popolnoma enako spet ponovila. Če bi se že morala vrniti v srednješolska leta, bi se le s to pametjo in s takim razmišljanjem, ki ga imam sedaj. Svet bi bil potem zame idealen.
Na kaj ste najbolj ponosni v svojem življenju?
Na najini deklici. Na čisto vse, kar naredita. Do sedaj, če izvzamemo malenkosti, me nista še razočarali, čeprav se vedno ne zdi tako. Sta le najstnici, vsaka s svojo osebnostjo, svojimi potrebami in zahtevami in vsak dan iščeta in poskušata, do kje lahko s temi potrebami in zahtevami gresta, da bova z možem še zdržala. Ko me razjezita, jima večkrat v hecu povem, da ko sta bili majhni, sta bili taki cukrčki, da bi jih človek rad pojedel. Ob takih trenutkih pa mi je žal, da jih nisem ... Vedno pa rada poudarim, da sta moj življenjski doktorat. Tega moram še narediti. In čaka me še veliko dela. Verjetno več, kot sem ga imela s prvim.
Kaj bi študentom UP PEF sporočili?
Ko so meni, kot najstnici, starejši ljudje govorili, kaj in kako bi bilo najboljše, da postorim, in kaj predlagali, je pri meni zelo redko naletelo na plodna tla. Vedno sem jih spoštljivo poslušala, ampak vedno naredila po svoje, po svoji pameti. To ni povsem neumno, saj se mladi le tako lahko naučijo kaj iz svojih napak. Zagotovo bi jim pa bilo kakšno trpljenje prikrajšano, če bi prisluhnili kakšnemu dobronamernemu nasvetu. Najboljše nasvete in razmišljanja je vedno delila moja nona, ki je imela končane le štiri razrede osnovne šole in je v dveh povedih povedala več življenjskih pametnih stvari, kot vsi znanstveniki danes v Sloveniji v enem tednu.
In naša nona je rada rekla, da moramo iz svojih življenj narediti vedno najboljše. Ne smemo prehitro obupati, moramo biti vztrajni in ne takoj zadovoljni. Če samo pomislimo na velik in mogočen hrast. Tudi ta je bil včasih le majhen želod. Z vztrajnostjo pa se lahko danes ponaša z mogočno in bogato razvejano krošnjo. In ne na škodo drugih dreves.
Spoznajmo profesorico Kopačin osebno: Najljubša hrana: Zelo rada dobro jem in skoraj ne obstaja hrana, ki je ne bi marala. Najljubša pijača: Kozarec dobrega belega vina
Najljubši praznik: Rojstni dnevi mojih najbližjih, ko se na kupu zbere razširjena družina Najboljši film in knjiga: Kot najstnica sem film Dirty Dancing gledala nič kolikokrat, da sem znala angleške in italijanske dialoge na pamet. / Knjigo Michaela Burka, Sanje imajo svojo ceno, pa rada preberem poleti, če nimam preveč diplom.
Najljubši kotiček: Težko se odločim ali je to poletni travnik na Planini pod Golico, ali pa spomladi na naši barki na odprtem morju. Česa ne marate (pri ljudeh): Zahrbtnost in ljubosumje
Imate idola? Katerega? Mislim, da sem idole že prerasla.
Kako se spominjata študentskih dni?
Burna leta na vseh nivojih. Iskanje smisla in prave poti za bodoče življenje. Leta ljubezenskih zgodb, veselih in žalostnih. Preizkušanje meja zmogljivosti. Prvi resni in samostojni koraki v svet. Samostojna potovanja in spoznavanja drugih dežel. Vsekakor pa od začetka študija in naprej igranje v bendu v garaži in na prvih odrih.
Zakaj ste se odločili za delo na fakulteti?
Bil sem povabljen in ob določeni priliki sprejel v sebi odločitev, da se zaposlim v javni ustanovi in zmanjšam stres, ki sem ga kot prekarni umetnik doživljal vsak dan v izobilju 26 let.
Kaj konkretno delate?
Pravkar sem končal skladbo za flavto in klavir. Vzporedno ves čas študijskega leta predelujem priredbe za orkester PEF, ki igra vse bolj kvalitetno glasbo. Pa je zaradi tega za takšno delo več motiva. Potem je tu zgodba dveh jazzovskih violin z veliko improvizacije. Z violinskim mojstrom Petrom Ugrinom imava željo napraviti nekaj koncertov samo za to zasedbo. Vsak dan vsaj uro igram violino.
Kaj vam je pri vašem delu najbolj všeč?
Veliko stvari. Kontakti z glasbeniki različnih jezikov in kultur. Trenutki, ko slišiš prvič glasbo, ki je v tebi, ki si jo potem ali napisal ali zaigral. Igranje violine v živo in improvizacija, ki jo pri tem ustvarjam so morda najbližji trenutki ubranosti, ki jo lahko dosežem v sebi.
Kaj v službi pogrešate?
Več komunikacije s kolegicami in kolegi različnih strok. Poklic učitelja je zelo razvejana dejavnost in to interdisciplinarnost bi bilo potrebno bolj razvijati.
Se je tekom vaših let na fakulteti zgodilo kaj zelo posebnega, nepozabnega?
Skoraj na vsaki vaji se mi dogaja kaj posebnega. Vsekakor nikoli ne vem, kako se bo posamezna vaja razvila. Pa sem potem stalno pripravljen na presenečenja. Vsekakor so bili nekateri nastopi z orkestrom PEF res nepozabni.
Vam je žal, da česa do sedaj še niste storili ali obratno - ste kaj storili, pa vam je za to žal?
Ni mi žal, da česa še nisem storil. Če še nisem, morda še bom. Za nazaj pa nimam več oblasti. Kar je šlo v vesolje, ne moremo več izbrisati.
Kaj vam je pri vašem orkestru najbolj všeč, kaj vas inspirira?
Zelo mi je všeč, da se lahko s študenti ujamemo na vajah in na odru. Da si lahko zaupamo in da lahko razumemo, da je glasba, ki gre v eter, rezultat vseh v orkestru, vsakega posameznika. Da lahko uravnovesim različne nivoje posameznikov v uravnovešeno celoto. Ko najdemo pravi »ritem izvajanja« dobimo občutek, da nas glasba sama nosi. To te lahko res inspirira.
Kje bo v prihodnjih mesecih nastopil orkester?
Na podelitvah diplomskih listin in ostalih prireditvah v okviru PEF in na Obali. 25. marca je predviden letni koncert orkestra PEF v Kopru.
Kaj bi študentom UP PEF sporočili?
Sporočil bi jim, da je poklic učitelja posebno poslanstvo, zaradi katerega je določena družba lahko bogata in polna znanja. Brez nas bi človeštvo kulturno in duhovno razpadlo. Zato naj bodo veseli, da bodo lahko učili otroke in tako vplivali na prihodnost.
Novi PeFeron | 9
INTERVJU I RAZMIŠLJAMO
Kako se spominjate otroštva? Kaj vam je ostalo najbolj v spominu?
Kot večina sem imel tudi sam dokaj srečno otroštvo, ne glede na okoliščine v katerih sem odraščal. Živel sem v državi, ki ni bila v vojni. Vsi smo imeli dovolj za jesti. Vsekakor me je prvo leto šole na podeželju zaznamovalo, ker mi je bilo s tem dano, da sem prišel že zelo zgodaj v stik z naravo. Kasneje pa se spominjam poletja na morskem obrežju in na domačem dvorišču.
Kje ste vzljubili glasbo?
Imam občutek, da to obstaja od vedno, saj sem bil od mladih nog obkrožen z mnogimi sorodniki, ki so imeli doma različna glasbila in nanje igrali. Ker smo se velikokrat družili z igranjem in petjem, je postala tako glasba domača spremljevalka na vsakem koraku.
Katere instrumente igrate?
Igram mnoge instrumente, vendar si na oder navadno upam iti le z violino in bas kitaro. Drugače zelo uživam ob igranju klavirja, kitare, tolkal in seveda ob petju.
Radi hodite po planinah in gorah? Zakaj da/ne?
Rad hodim v tiste kraje, vendar moram reči, da si zadnje čase ne vzamem dovolj časa za to. In da bi moral kaj storiti v tej smeri.
Katero je bilo najlepše mesto, kjer ste zaigrali na kakšen instrument?
Najlepše je tisto mesto, kjer glasba dobro zveni. Lahko je to domača kopalnica ali pa dolina z gozdom. Ko sem bil v srednji šoli je koprsko stolnico čuval duhovnik, ki nam je dovolil igrati v cerkvi, ko je bila prazna. Takšnega zvoka mi digitalne naprave z umetnim odmevom ne morejo napraviti. Mislim, da še nisem našel takšnega mesta in da me še vedno čaka nekje v vesolju.
Spoznajmo profesorja Batisto osebno: Najljubša hrana
Vsekakor je morska hrana zelo v redu.
Najljubša pijača
Čista voda.
Najljubši praznik
Prvi dan poletja.
Najboljši film in knjiga
Je res preveč dobrih, če sem pošten.
Najljubši kotiček
Dom
Česa ne marate (stvar in pri ljudeh)
Neumnosti in hudobije. Imate idola? Katerega?
Ne v obliki osebe, zato ta odgovor odpade.
Učitelj, zakaj
moramo
hoditi v šolo?
Učiteljski poklic je zagotovo en od naj-plemenitejših poklicev socialne države, saj skrbi za čim optimalnejši razvoj posameznikov iz neizkušenih otrok v uspešne odrasle osebe. Njegovo delovanje predstavlja kot nekakšno obdobje uvajanja učenca v življenje v družbi in hkrati obdobje razvijanja in oblikovanja njegovih sposobnosti, s katerimi bo prispeval svoj delež k državi blaginji. Učitelji tako predstavljajo prve skrbnike uspešnega delovanja aktualne družbene ureditve.
Kljub temu se na področju izobraževanja pojavljajo številna vprašanja o smiselnosti in pomembnosti učiteljevega dela. Šolsko znanje se vse pogosteje zajema v učbeniških kompletih, kjer se snov sistematično usvaja s pomočjo samostojnih delovnih zvezkov, ob čemer učitelj zgolj vodi in nadzoruje delo. Vse več informacij je zajetih v interaktivnih gradivih, ki so učencem ponujena ob nakupu delovnih zvezkov. Mnogotera podjetja že ponujajo svoja spletna izobraževanja, webinarje, mnogi učitelji se odločajo za Youtube kanal ali druge izobraževalne kanale, preko katerih na različne načine razlagajo posamezne tematike. Ob vseh teh možnostih pridobivanja znanja, ki jih lahko prilagodimo sebi in svojim potrebam, se učencu popolnoma razumljivo porajajo pomisleki o smiselnosti obiskovanja šole. Tako nekega dne učenec svojemu najboljšemu učitelju zastavi enostavno vprašanje: »Učitelj, zakaj moramo hoditi v šolo?« Kakšen bi bil vaš odgovor?
Zato ker je obiskovanje šole obvezno? Zato ker, kdor ne hodi v šolo, ne more biti pameten? Zato ker dobre ocene v šoli prinašajo dobre službe? Kaj bi odgovorili svojemu učencu? Kako bi odgovorili sebi? Zakaj hodite v šolo? Zakaj se izobražujete? Vsak, zakaj mora imeti svoj zato; ali z drugimi besedami, vsaka dobra odločitev ima svojo utemeljitev. Šolanje je obvezno. Zakaj je bilo uvedeno obvezno šo-
lanje? Zato, da bi se ljudje naučili branja in pisanja, da bi družba bolje delovala. Zakaj se danes poleg branja in pisanja učimo še drugih vsebin? Zakaj ne moremo do teh vsebin dostopati na internetu kar preko svojih pametnih telefonov? Zato, ker brez usvojenega znanja ne moremo sprejemati dobrih odločitev.
Vsaka dobra odločitev temelji na predhodno usvojenem znanju, ki ga imamo na izbranem področju. Kako v restavraciji izberemo kosilo? Mar ga izberemo na podlagi imena jedi, slike, Instagram in Facebookovih objav ali na podlagi influ-encerjev? Ne. Izberemo ga na podlagi lastnih izkušenj, ki jih imamo s hrano. Kako izberemo nov mobilni telefon? Morda na podlagi ocen uporabnikov, mnenja prodajalca in kakšnega od prijateljev? Ne. Preko vseh teh virov zgolj zberemo informacije, jih obdelamo, se do njih opredelimo in se nato na podlagi naučenega znanja o mobilnih telefonih odločimo. Seveda se lahko odločimo tudi brez znanja, kar pa opredeljujemo kot tvegano odločitev (loterija, igre na srečo ...). Ali bi šli na brezplačne počitnice v hotel Romazzino, čeprav ne veste ničesar o njem? Odločite se, preden nadaljujete z branjem.
Brez znanja ne moremo z gotovostjo sprejemati dobrih odločitev. Šola tako izkorišča starejše prebivalstvo in na podlagi njihovega življenja in izkušenj oblikuje in nenehno prilagaja skupek informacij, za katere predvidevajo, da so ključnega pomena za sprejemanje dobrih odločitev v določenem času in prostoru. Šola tako ni boj za ocene, ki bi zagotavljale dobra delovna mesta ali neki zastarel način oblikovanja in vzgajanja družbe. Šola je bila in ostaja učenje za uspešno življenje. Tako lahko zaključimo, da v šolo hodimo zato, da bomo lahko na podlagi naučenega znanja sprejemali čim boljše odločitve v našem življenju.
Miha Klanjšček
Mimo grede: hotel Romazzino z okolico. Gremo na počitnice?
10 | januar 2020
INTERVJU
Intervju: Andreja Sopič Perčič, strokovna delavka:
»Delati je treba tudi na osebnih odnosih in organizacijski klimi.«
Kako se spominjaš študentskih dni?
Vsak bi se strinjal, da so študentski dnevi najlepši spomini, spomini na mladost, nova poznanstva, prvo samostojno življenje, raziskovanje možnosti, ki jih ponujajo novi kraji, odkrivanje tujine. Seveda imam tudi lep spomin na študij, saj sem imela srečo, da sem se učila stvari, ki so me zanimale.
V času svojih študentskih dni sem študij v Kopru postavila na tretje mesto. Takrat se nam je Koper zdel daleč od univerzitetnega mesta, kar pa se je v zadnjih nekaj letih spremenilo. Mislim, da ima Obala z vidika kvalitete študija veliko več prednosti od Ljubljane, saj bližina fakultet predstavlja boljšo povezanost, lažjo logistiko, večjo socialno mrežo, vključevanje v obštudijsko življenje na fakulteti ... In zato sem se za podiplomski študij odločila za Univerzo na Primorskem in si tako ob delu razširila kom-petence oz. povezala znanje javne uprave s trženjem in varovanjem kulturne dediščine. Ti spomini so res najlepši - pisanje magistrske naloge s pogledom na morje je bilo veliko bolj spodbudno kot tisto s pogledom na meglo.
Zakaj si se odločila za delo na fakulteti?
Primorci težko zapustimo Obalo, zato sem službo iskala v bližini doma. Sprva sem delala v odvetniški pisarni, vendar sem hitro ugotovila, da imam s socialnega vidika za to delo pretanko kožo. Če želiš preživeti, tako psihično kot finančno, moraš postaviti meje tudi do svojih strank. Po enem letu dela sem dobila informacijo, da ima Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem več prostih delovnih mest, in ker so se mi zdele delovne zadolžitve na fakulteti bolj ustvarjalne, sem se prijavila, bila izbrana in začela ustvarjat. Poleti 2020 bom imela 10 let delovne dobe na univerzi.
Kaj konkretno delaš?
Trenutno sem na Pedagoški fakulteti (v nadaljevanju UP PEF) zadolžena za področje promocije in organizacije dogodkov. V zadnjih letih je namreč Fakulteta na vseh področjih doživela pravi razcvet. Visokošolski učitelji in sodelavci so prijavljali veliko projektov, povezujejo se z lokalno skupnostjo in sorodnimi institucijami, organizirajo predavanja, izobraževanja ter izdajajo monografije, za katere pripravljamo predstavitve. Vse te dejavnosti so verjetno že prej izvajali, ampak se ni o njihovem delu in dosežkih sistematično poročalo in evidentiralo ter predvsem pomagalo pri izvedbi in promociji. Podobno velja za obštudijske dejavnosti. Z malo pomoči je delovanje Študentskega sveta Up PEF preraslo vse študentske svetove Univerze na Primorskem. Tako je vsaj opaziti, in sicer na pod-
lagi aktivnosti, ki jih izvajajo že vrsto študijski let in se vsako leto nadgrajujejo. Veseli me, da sem lahko del te zgodbe.
Kaj ti je pri tvojem delu najbolj všeč?
Delo z mladimi ima veliko prednosti, predvsem pa delo z ustvarjalnimi študenti je neprecenljivo. Toliko idej je že in še bo privrelo na dan, ki jih je vredno udejanjiti. Vedno je polno izzivov, zaradi katerih delo ni dolgočasno, čeprav se v enem študijskem letu vse ponovi. Podobno je tudi z delom v vrtcih in šolah. Vsako leto pridejo novi otroci in učenci, ki so še mlajši oz. vi boste starejši, ampak vas bo ta mladostniška energija napolnila in vodila naprej.
Kaj v službi pogrešaš?
Širjenje fakultete in njenih dejavnosti prinaša tudi večji sistem, kije lahko težje obvladljiv, zato je potrebno skrbeti še za interno komuniciranje in psihološko izgradnjo sistema, kar pomeni, da je potrebno delati tudi na osebnih odnosih in organizacijski klimi.
Preveč časa preživimo v službi, da bi lahko ta del upravljanja s človeškimi viri zapostavili. Poleg tega na drugačen pristop do dela vplivajo tudi nove vrednote novih generacij. Trenutno se v delovnih okoljih prepleta največ različnih, to so X, Y, Z, Milenium, kar boste študentje oz. diplomanti občutili tudi na lastni koži, saj je to izziv vseh organizacij. Potrebno bo sprejemati različne vrednote oz. jih prilagajati mlajši generaciji, ki bo kmalu postala vodilna delovna sila.
Se je tekom tvojih let na fakulteti zgodilo kaj zelo posebnega, nepozabnega?
V letu 20l9 sem se v okviru študentskega projekta Od PEFa do Triglava s študenti UP PEF povzpela na najvišji slovenski vrh. Ta izziv bo res ostal za vedno v spominu.
Ti je žal, da česa do sedaj še nisi storila ali obratno - si kaj storila, pa ti je za to žal? :)
Ko vidim, kako aktivni ste študentje v okviru obštudijskih dejavnosti, mi je žal, da nisem tudi sama v Ljubljani izkoristila več teh možnosti, saj se tako lahko pridobi dodatne izkušnje in razširi socialno mrežo. To predstavlja zelo dobro naložbo na nadaljnjo karierno pot.
Kaj bi študentom UP PEF sporočila?
Bodite še najprej aktivni, ustvarjalni, vsestranski, razširite si znanja, kompetence in spretnosti ter tako boste tudi nam, tako strokovnim delavcem kot visokošolskim učiteljem, polepšali delovni vsakdan.
Spoznajmo Andrejo osebno:
Najljubša hrana: pica, ker jo lahko jem
kadarkoli
Najljubša pijača: H20
Najljubši praznik: prvi maj, ker se ga
lahko voha
Najboljši film in knjiga: težko se je odločiti med različnimi žanri - Človek z lune, Nezlomljivi, Pod njenim oknom, Nikjer v Afriki, Govori z njo, Izvirni strah, Eksperiment, Nočna straža, Klub golih pesti, Božje mesto, Amarcord. Knjiga pa je trenutno samo ena - Balzac in kitajska šiviljica Najljubši kotiček: narava Česa ne maram: mraza Imaš idola? Katerega? Ko sem odrasla, so izpuhteli.
Novi PeFeron | 11
RAZVEDRILO
Horoskop (za študente)
Od Babe Vange, Nostradamusa ali do BuzzFeedu podobnih spletnih strani je napovedovanje prihodnosti skoraj religiozna zadeva, ampak kaj če vprašanjem o ljubezni, karieri in dobičku dodamo še študij? In to študij na Pedagoški fakulteti v Kopru! Ker pa je vsak študent rojen pod svojo zvezdo, nas je zanimalo, kako bo na študijski čas v letu 2020 vplivalo vaše ozvezdje?
OVEN
Položaj planetov je v letu 2020 za to ozvezdje dokaj neugodno, posebej za tiste, ki v tem letu stopajo na študijsko pot. V juniju bo Mars vstopil v sozvočje z drugimi planeti in to bo razburljivo obdobje za samozavest ovnov, na katero lahko ugodno ali neugodno vplivajo študijske dolžnosti. Veliko težav boste lahko imeli pri koncentraciji, kar bo vplivalo na vaš študij. Resnično tudi najmanjše stvari vas bodo lahko zmotile kot npr. lepo vreme, slabo vreme, zvok, šum, previsok ton, prenizek ton ipd. Vendar se ne pustite zmotiti, tako kot se v ozvezdju ovna v prejšnjem letu na prireditvi Primorska poje, niso pustili zmotiti fantje našega pevskega zbora in prof. Barbara Kopačin. Pri vaši zbranosti v letu 2020 morda lahko pomaga le glasba.
BIK
Lahko pričakujete, da bo vse glede vašega študija pozitivno in to ne samo ocene. Vaša pozornost in fokus bosta na pravih stvareh, vendar lahko pričakujete, da boste težko ostali osredotočeni več časa, saj vas bodo zmotile najmanjše stvari kot npr. pravopisne napake, govorne napake in velika življenjska vprašanja. Posebej dobra novica je to za tiste, ki ste v tem letu na poti do pridobitve doktorskega naziva. Enako kot profesorju Hozjanu vam bo ozvezdje bika dobro delo in mogoče boste do novega naziva prišli prav v tem letu. V tem letu vam bo pomemben spanec, vendar ga boste hitro zamenjali za bolj uspešne rezultate izpitov.
DVOJČEK
Medtem ko bodo imeli ostali težave z ohranjanjem pozornosti, vas ne bodo motile vremenske spremembe, zvoki, šumi ali življenjska vprašanja. Z učenjem ne boste imeli težav, se pa bodo te pojavile pri pomnjenju podatkov in informacij. Predlagamo vam, da se vrnete k osnovam učenja ter dobro premislite, kaj odgovarja VAM. Sprotno učenje ali zabavno učenje mogoče nista stvari, ki jih pogosto slišite med študijem, vendar ne pozabite tudi na to!
RAK
Učenje vam bo vzelo veliko časa, predvsem tistim, ki imate ob študiju težave s pozornostjo. Seveda boste tisti, ki ste na pravem mestu hitreje našli mesto pozitivne energije, kjer bo vaša koncentracija na višku. To pa ne pomeni, da je Koper premajhen za vse. Mesto pozitivne energije lahako najdete kjerkoli. In ne pozabite, kako pomembni so odmori.
LEV
Verjetno boste imeli občutek, da se za študij zelo trudite, vendar vam vedno višja sila ponagaja z rezultati. Najpomembnejše je, da v letu 2020 ne obupate! Potrebno bo
sprotno učenje in veliko energije boste porabili za usmerjanje svoje koncentracije. Ne pozabite, bodite potrpežljivi in tudi višja sila bo opazila vaš trud.
DEVICA
To leto bo za vas stresno. Vaši zapiski in pozornost pri predavanjih naj bodo popolni, le tako se boste med izpitnim obdobjem obranili stresnih situacij. Med aprilom in junijem bo ugodno obdobje za vse tiste, ki želite študirati na tujem. Mogoče pa je ravno tujina način, da se obranite stresnih situacij. Pojdite kam na toplo.
TEHTNICA
V	tem letu se bo bolje godilo tehtnicam, ki opravljajo svoj študij v znanstvenih vodah ... vendar ne obupajte! Z veliko motivacije in odprtim umom se podajte v leto 2020. Za nasvete vprašajte svoje sošolce ali profesorje, kajti nikoli ne veste, kateri od njih bo imel pravi nasvet ali tehniko, s katero boste uspešno študirali tudi v pedagoških vodah. Tehtnice na predšolski vzgoji bodo, tako kot je pred leti prof. Jelovčan, vodila pomembnost telesne aktivnosti za otroke.* *V ozvezdju tehtnice sta namreč izšla članka Tek v predšolskem obdobju in Spodbujanje motorike z žogo v predšolskem obdobju.
ŠKORPIJON
Tudi če vaše znamenje večkrat povezujemo s poklici, kot so psihiater, odvetnik ali kirurg, ne pomeni, da svojega študijskega leta na Pedagoški fakulteti v Kopru ne bi uspeli izvesti z veliko preciznostjo. Vaše delo bo nagrajeno, saj boste vso svojo energijo vlagali samo v študij. Vendar ne pozabite tudi na druge aktivnosti, ki se odvijajo okoli vas. Prav letošnje aktivnosti na Pedagoški fakulteti v Kopru vam bodo še posebej pogodu.
STRELEC
Pedagoški poklic praviloma povezujemo s strelci, kar vam bo med študijem predstavljalo tako prednost kot slabost. Hitro boste razumeli študijsko snov in tudi med praktičnim usposabljanjem ne boste v tujem okolju, vendar pazite, da boste ostali sinhroni s svojo naravo. Ne pozabite, da morate tudi vi potrpežljivo »trpeti« skozi študijsko leto. Doživeli boste poraze, ampak naj vas to ne ustavi. Tudi to je del procesa.
KOZOROG
V	tem letu vas čaka veliko skušnjav, vendar se jim boste morali za dobro vaše izobrazbe dobro upirati. Vaše znamenje je največkrat povezano z bojevitostjo in tekmovalnostjo, zato pazite na odnose, ki jih boste gradili na fakulteti. Namesto spora raje oblecite kaj rdečega in tako pokažite svojo ognjevitost. Posebej pazite, da svojo ognjevitost brzdate v bližini dekanata. V
znamenju kozoroga se namreč končuje in začenja leto, zato poskrbite za disciplino pri najvišje nadrejenih.
VODNAR
V	začetku leta se vam bo mogoče zdelo, da se oddaljujete od študija. Posebej pazite tisti, ki boste v letu 2020 diplomirali, saj boste brez dobre pozornosti lahko skrenili proti »pavziranju«. Vendar je lahko ozvezdje vodnarja tudi spodbudno, saj je med zvezdami vodnarja diplomiral tudi prof. Hozjan. Dobro usmerite svojo pozornost in mogoče vas tudi vaša diplomska naloga popelje do uspehov.
RIBI
V	tem letu boste občutili velik kontrast svojih lastnosti, posebej med opravljanjem pedagoške prakse. Lahko ste omahljivi in neodločni, vendar ste tudi dobrodelni, ljubeznivi in radi pomagate. Naj vas vaša nasprotja ne spravijo v obup, ostanite zbrani in pozorni, posebej na študij. Prav dobro se boste ribe kot tretje vodno znamenje, počutile pri naravoslovnih predmetih. Dobro se boste ujeli s prof. dr. Janjo Plazar, ko boste želi uspehe marca 2019, ko je v znamenju ribe izšla njena naravoslovna slikanica.
*Pomembno je povedati, da je horoskop za študente fikcija in uredništvo Peferona ne zagotavlja, da se bodo napisane stvari uresničile.
12 | januar 2020
STUDENSTKI SVET SE PREDSTAVI
Na treh straneh okoli študentskega »sveta«
Velikokrat me kar zmrazi, ko kakšen študent, profesor, novinar ali predstavnik kakšne druge javnosti Študentski svet (ŠS) zamenja s kakšno drugo organizacijsko enoto, na primer s Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem (ŠOUP), ki nima nikakršne veze z Univerzo, le ime ima podobno. Zato smo se člani Študentskega sveta UP PEF odločili, da delovanje in sodelovanje v le-tem približamo našim študentom.
ŠS UP PEF sestavlja 15 članov in ima po Statutu UP, ki je najvišji univerzitetni pravni akt, dve funkciji. Prva je tista bolj »uradna«, in sicer kot eden izmed štirih upravnih organov fakultete (ostali so še Dekanja, Senat in Akademski zbor), v okviru katere:
-	razpravlja o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov;
na podlagi študentske ankete daje mnenje o izobraževalnem delu v postopkih izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev in sodelavcev; oblikuje mnenja študentov za Študentski svet Univerze na Primorskem in voli člane delovnih teles in organov fakultete iz vrst študentov,
-	kadar je tako določeno s Pravili o organizaciji in delovanju Pedagoške fakultete;
-	oblikuje mnenje o kandidatih za dekana; razpisuje volitve v ostale organe ter izvaja ostale s Statutom UP opredeljene naloge.
Druga, malo bolj »zabavna« funkcija ŠS-ja pa je skrb za obštudijsko in izvenštudijsko dejavnost na fakulteti. Ti dejavnosti ŠS financira iz sredstev za obštudijsko dejavnost, ki so del vpisnine, ki jo vsak študent plača ob začetku študijskega leta. Tako je ŠS UP PEF skozi zadnja štiri leta postal daleč najbolj dejaven ŠS na UP, saj svojim študentom na leto organizira preko 6o različnih dogodkov (športnih, kulturnih, izobraževalnih, zabavnih, ...), naš cilj pa je, da kakovost in kvantiteto dogodkov vsako leto le še nadgradimo.
Tudi letos naš čaka še ogromno raznovrstnih dogodkov, zato k udeležbi in soustvarjanju teh vabimo čim večje število študentov, saj nismo zaprt krog ljudi in z veseljem uresničimo predloge vseh študentov. V okviru dogodkov, ki jih pripravljamo, vas čaka tud i serija dogodkov namenjenih prav seznanitvi študentov z delom ŠS UP PEF in vključitev v le-tega, zato nas spremljajte še naprej . Kdo smo tisti študentje, ki v letošnjem študijskem letu skrbimo za dobro počutje in dogajanje na fakulteti, pa preberite v nadaljevanju.
Matija Jenko, Predsednik ŠS UP PEF
Matija Jenko
Sem Matija Jenko, diplomirani profesor razrednega pouka in diplomirani varstvoslovec -obveščevalni analitik, ki na UP PEF zaključujem magistrski študij Razrednega pouka. Že četrto leto sem predsednik | Študentskega sveta UP PEF, ki je v letu, preden sem prevzel njegovo vodenje, za študente organiziral sedem dogodkov, danes pa se lahko pohvalimo s 65 dogodki na leto, na kar sem zelo ponosen. Poleg članstva v ŠS UP PEF na UP PEF in UP sodelujem še v 13. drugih organih, na UP PEF pa sem tudi koordinator tutorjev študentov. Študentom sem vedno na voljo za kakršnokoli pomoč, vprašanja, pobude in podobno, zatomi le pogumno pišite ali me na hodnikih PEFa pocukajte za rokav. Če kdo rabi, sem tudi inštruktor streljanja s kratkocevnim orožjem.
To je Eva. Ima rdečo kapo.
To je Gaš pe r. N i ma rd eče kape.
Gaber Krč
Moje ime je Gaber Krč in najboljša fora, ki mi jo lahko rečete je » O, a te je krč?« Štejem dvajset let in obiskujem 2. letnik razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Kopru. Predan sem predvsem trem stvarem: moj skejt, hip hop ter druženja bilo kakšne narave.
Zdi se mi, da je moja najboljša vrlina odkrivanje novih prijateljstev, kajti prav tu v Kopru sem si ustvaril tako rekoč drugo družino, nekateri nas poznate tudi pod imenom Prjatli. Mogoče bo kdo rekel, da se ne znam obnašati, sam namreč nisem ravno sramežljiva oseba. Večkrat govorim traparije. Ne bodite začudeni, če me srečate na zabavi, saj sem prav tako tudi reden obiskovalec le-teh.
Odločil sem se, da postanem član študentskega sveta, saj mi to omogoča, da spoznam še več ljudi, hkrati pa lahko organiziram dogodke in s tem popestrim življenja mnogih nadobudnih PEF-ovcev. Član študentskega sveta sem že drugo leto, v letu 19/20 pa sem organiziral svoj prvi dogodek Rap VS Poezija.
Naj zaključim z mislijo: Življenje v Kopru ne bo bogo, saj dogodkov prihaja še mnogo!
Novi PeFeron | 13
STUDENTSKI SVET SE PREDSTAVI
Maja Humski
Sem Maja Humski, stara dobrih 20 let. Na Pedagoški fakulteti obiskujem 2. letnik Predšolske vzgoje in sem ponosna članica Študentskega sveta UP PEF. Prav tako sem tutorka za študente UP PEF. Za vsa vprašanja me lahko vedno kontaktirate.
Menim, da je moje poslanstvo, da ljudi spravim v dobro voljo. Pri tem mi pomagajo moje šale, ki so vse drugo kot pa smešne. Če imate kakšne predloge, ideje ali pa vprašanja me poiščite na fakulteti. Da me lažje najdete, vam pomaga spodaj priložena fotografija.
Lovrenc Habe
Sem radijec na Radiu Koper in Radiu Kranj, poštar, režiser, gledališki igralec, filmar, vzgojitelj dijakov, novinar, pisatelj osmrtnic, ljubitelj arašidov in hribov ter študentski inventar - absolvent na PEFu. Lahko bi šel živet v planine, med ovce, a še kar vztrajam na PEFu, saj se mi tu prijetno godi. Sem miren, a vedno veder. To so mi zapisali v priznanje, ko sem ga dobil kot triletni predsednik dijakov največjega dijaškega doma v Sloveniji - DIC-a. Na PEF sem prišel po čistem naključju - če mi častite kavo, vam povem zgodbo. A je usoda že tako hotela, saj sem tu soustanovil gledališko skupino PEF teater in jo dve leti vodil, obudil časopis, ki ga prav zdaj berete, koordiniral lanski največji projekt »OD PEFa do Triglava,« vodil precej podelitev diplomskih listin in organiziral malo jezero dogodkov, predstavljal dejavnosti fakultete ,te v medijih in neštetokrat skuhal kafe na avtomatu. Sem tudi član študentskega sveta UP in komisije, kjer med drugim pregledujemo ankete, ki jih oddate v trenutku, ko se prijavite na izpit in v katerih ocenjujete profesorje in asistente.
Sem avtor uspešnice Jokam in polmaratonec - čeprav ne zgledam tako in lastnik grdega starega Matrixa, ki je zame najboljši avto na svetu, zato ga i ljubim. A nisem materialist. j Lastim si nazive: podpredsednik KUD-a Medvedje brdo, ¡član UE KUD Sloge, urednik aktualne spletne strani Črnega I Vrha in član krajevne skupnosti : Črni Vrh v pokoju. Napisal sem ■ 92 številk lokalnega časopisa, i naredil 97 video prispevkov o i dogajanju na Črnovrškem in I organiziral že 8 filmskih viken-| dov ter prav toliko poletnih 1 filmskih večerov. Ne maram zelja, če v njem ni klobase. To 1 mi gre pa res na živce. Ljubim j pa zelenjavo. Brokoli. Mmmmm ...
Anja Klobučar
Sem Anja Klobučar, študentka četrtega letnika Pedagoške fakultete, smer Razredni pouk. Sem netipična dolenjska študentka, med tednom hodim na predavanja na Obali, vikende pa preživim v gostilni, na delavski strani šanka. Baje je to najboljši kraj za spoznavanje staršev bodočih učencev.
V Kopru sem med sošolci znana kot prava gospodinja, saj najbolje pogrejemjoto ali ješprenj moje mami in prinesem sladke dobrote, ne da bi jih med vožnjo speštala.
Že tretje leto zapored sem, z največjim veseljem, članica Študentskega sveta, še vedno pa vsi profesorji na fakulteti napačno naglašujejo moj priimek. To je nekaj na kratko o meni, če pa imaš še kakšno vprašanje ali predlog za ŠS UP PEF me lahko najdeš na fakulteti.
Luka Volk
Leto 99 se pisalo, mesec september, vreden omembe, takrat namreč Luka na svet privekal, Grgar bogatejši še za enega človeka. Rastel in rastel, vseskozi poln igrivosti, velikokrat tudi muhaste nagajivosti. Od nekdaj oboževal šport,
najbolj rokomet mu šel od rok. Nova prijateljstva rad kuje, dolgčasa nikakor ne obožuje. Sedaj PEF v Kopru obiskuje. Sanje razredni učitelj postat, njegovo načelo; vedno optimističen rezultat. V čast mu, da lahko član študentskega sveta. »Brez skrbi, tudi letošnje leto bogato obeta!«
14 | januar 2020
STUDENSTKI SVET SE PREDSTAVI
Matic Lozinšek
Rok Žerdin
Sem triindvajsetletni Matic Lozinšek. Na UP PEF trenutno opravljam diferencialni letnik na smeri Razredni pouk, končal sem namreč študij Predšolske vzgoje, se podal v svet življenja in ugotovil, da bi bilo smiselno nadaljevati študij, preden življenje zajamem s polno žlico.
Že drugič sem član šolskega sveta, lahko pa se pohvalim še s soustanovitvijo PEF Teatra. Prav tako me lahko pogosto opazite na šolskih dogodkih s fotoaparatom v roki. Da, jaz sem tisti, ki te fotografira in objavlja tvoje čudne fotografije iz PEF piknika na spletu ...
Rad bi se zahvalil vsem, ki ste glasovali zame. Hvala za zaupanje in obljubljam, da ne bo šlo v nič.
Sem enaindvajsetletni Rok Žerdin in sem študent Razrednega pouka fakultete v Kopru. V življenju rad občutim adrenalin, zato sem skušal v marsičem podreti osebni rekord. Najgloblje sem se potopil 15 metrov na dah, najvišje pa sem se povzpel na Triglav (2864 m). Polmaraton pretečem v 1:31,35, najdlje sem tekel 95 km. Kolesaril pa le 65 km, kajti potem me zadnjica preveč boli. Osebni rekord imam še v mnogih disciplinah npr. v snegu ležim in to zgolj v spodnjicah kar 5:36 in sem za 36 s boljši od mlajšega brata. Na fakulteti pa I sem dosegel osebni rekord v igranju naučenih glasbil, recimo | naučenih.
Ker pa imam rad izzive, sem se preizkusil kot član v študentskem svetu, kjer skušam pomagati pri najrazličnejših dogodkih. S kolegi pa smo se lotili projekta, kjer bomo priskrbeli enotno uniformo študentom UP PEF, in sicer izdelujemo PEF puloverje. Sam se držim gesla: "Sam sebi si največji nasprotnik, zato tekmuj le sam s seboj. "
Teja Perčič
Kranjska hči, študentka pedagogike in navihano skodrano dekle. To sem jaz. Tretje leto v Študentskem svetu in prvič v vlogi namestnice predsednika. Rada hodim na Jošta in na Šmarjetno goro, a v letošnjem letu bom šla še višje. Motivacijo sem dobila na osvojenem Triglavu v okviru projekta »Od PEFa do Triglava.«
Rada se udeležujem in organiziram obštudijske dejavnosti na fakulteti, najodmevnejši dogodek ki sem ga uspešno organizirala so letošnji PEF Talenti. Če mi kupite avokado, čokoladne grančereale ali kakšne kisle bombone, bom vaša prijateljica, tudi če ste sami čisto bedni, nimate časa za druženje in brez življenjske energije. No, v prejšnjem stavku sem vam razkrila, česa ne maram.
Rada igram odbojko, poleti sem poglavarka aerobike v termah Čatež in ne maram svežih jabolk, ker sem nanje alergična. Tudi kave ne pijem imam pa zato toliko raje jutranji ritual - takoj ko vstanem, spijem toplo vodo z limono. Priporočam tudi vam!
Nika Rozman
Že tretje leto teče, odkar sem prestopila vrata Pedagoške fakultete in se podala na pot študija, ki mi bo prinesel ne le poklic, ampak I tudi poslanstvo. Sprva kot tiha, pridna miška sem razi-1 skovala študentsko življenje, zdaj pa kot ponosna | pripadnica študentskega | sveta z nasmehom pozdravljam znane in pozitiv-1 ne polne obraze, ki jih srečujem po faksu in na spre- \ hodu po našem prečudovitem, butičnem Kopru, ki mi je že skoraj kot prvi dom. Znana sem po tem, da se neprestano potikam po Kopru in da rada raziskujem širni svet. Prav tako, sem velika ljubiteljica sladkih stvari, predvsem palačink, svoj prosti čas pa najraje preživljam z ljudmi, ob katerih sem lahko Nika. Prav zato sem vesela, da sem lahko del ŠS UP PEF, kjer poskrbimo, da nikoli nisi sam, da ti nikoli ni dolgčas in da vsakdo najde nekaj, kar ga veseli in osrečuje. Moj moto je, da drugim daj tisto, kar bi si želel, da oni dajo tebi. Se pravi, vedno najboljše.
Ajda Hiti
Ojla! Sem Ajda Hiti, redna študentka drugega letnika Predšolske vzgoje in letos prvo leto ponosna članica ŠS UP PEF. Kot že mnogi veste, prihajamjz mrzlih krajev in je zame Koper pravi tropski raj. Še vedno aktivno izpopolnjujem svoje tehnike plavanja in novembra si rade volje privoščim kakšen skok v morje. Imam tudi poseben stil, ki ga sama poimenujem »trenirka za vsak dan« in je zelo udoben. Prosti čas največkrat namenjam prijateljem, kar se je izkazalo za dobro naložbo, saj mi popestrijo tako čas, ki ga preživim na faksu, kot tudi zasebno življenje. Letos sem imela čast biti tudi soorganizatorka tradicionalnega UP PEF piknika, ki je odlično uspel in že komaj čakam naslednjega. Vi tudi? ;)
M
t
Novi PeFeron | 15
ZADNJA STRAN
Ugani, kje je in ugani prireditev
Vsi se sprehajamo po Kopru, a ker smo izgubljena generacija, ki v prvi vrsti vidimo le svoje pametne telefone, smo za vas v uredništvu Novega Peferona pripravili nagradno igro. Ugotovite, kje v Kopru smo fotografirali fotografijo levo. Pravilno lokacijo pošljite na naslov lovrenc.habe@gmail.com. Izmed vseh, ki boste do konca februarja pravilno odgovorili, bomo žrebali nekoga, ki bo dobil simpatično nagrado. Nagrajenca objavimo na naši FB strani.
Prav tako pa lahko odgovorite tudi na vprašanje, kdaj oz. ob kateri priložnosti je bila narejena fotografija desno. Pravila sodelovanja so enaka prvi uganki.
V študijskem letu 2019/2020 je uredniški stolček zapustil
Lovrenc Habe, po domače Lovro.
Zapustil nas je z besedami: »Stojte trdno kot drevo, da vas ne pojedo vsakdanje muhe. Trdno se držite s svojimi koreninami, bojujte se z vsakdanjimi vetrovi in spoštujte vse, kar leze in gre. Začnite pri sebi - pri svojem drevesu.«
Spomin nanj bomo za vedno ohranjali med besedami Peferona.
Čestitke ob rojstvu nove urednice Peferona, Kriste Sedej!
Otroški jok in smeh po hiši bo donel, kako bi človek pri vsem tem ne bil bi vesel.
Postarani otroci
Današnji otroci prehitro odrastejo, prehj( jih povlečemo v svet odraslosti, svet t'1" movanja, dokazovanja in povzpetnik, Imamo generacije postaranih otrok. pra, informacijska tehnologija in zasloni «,< glavni vzrok za njihovo izgubo življenjske ga navdušenja, hrepenenja, samoiniciativnosti, vztrajnosti in smisla. Zasloni umetno postarajo naše otroke, prehitro vse vidijo, prehitro vse doživijo, nič več ni skrito, skrivnostno, ničesar več ni, kar bi prebujalo njihovo hrepenenje, radovednost... Iskrice v očeh so izginile, ker so jih pogasili vase srkajoči zasloni, ki počasi in vztrajno pijejo otrokovo otroškost. Zato bi morala bili ena 'zmed naših glavnih nalog, da postanemo varuhi otrokovega otroštva, da zavarujemo
njegovo otroškost.
Vir: Facebook
16 | januar 2020

In*.

,ufar0
fna^a no^3	va\	ne	„«pi*»»
"če^
fea
o*


t\0xe*a
VS	>p f^

rete-
zd«'

da

a\n
DtaV\


bo
vAa6«te
PO-H tas,
tu* ot( too
ne
,troV-a

v.Vc da °e tako	0uo^a


zrr>Q
^

da 6a V3 dto&e" •
Vir: Facebook