Leto XXV. St. 13 Ptuj, 6. aprila 1972 Cena 0,70 din Letos več sredstev SO Ptuj Kljub spremembam, ki so nastale s predpisi na področju prispevkov, davkov in taks je pričakovati, da bo občina Ptuj v letu 1972 dosegla za financiranje proračunske potrošnje 34,072.560 dinarjev dohodkov, ali za 25 7c več kot lani. K tolikšnemu porastu bodo sorazmerno precej vplivale tudi razširjene olajšave, spremenjene davčne lestvice pri odmeri davka v obrtni dejavnosti, spremenjene taksne tarife in ome- jitve pri prometu z zemljišči. Tudi zahtevki kofistnikov denar- nih sredstev iz občinskega proraču- na so bili znatno višji kot v preteklem letu. Predvideva pa se, da se bodo finančna sredstva občinske- ga proračuna dehla takole: Vzgojno-izobraževalna dejavnost naj bi po predvidevanjih v letošnjem letu iz občinskega proračuna dobila 18,688.000 dinarjev, kar je za 27,5 % več kot lani. S tem je v celoti izpolnjena obveznost občine, ki jo je določila republiška izobraže- valna skupnost, kot pogoj za dosego posebnih dopolnilnih sredstev. Raz- liko potrebnih finančnih sredstev pa bo TIS zagotovila republiška izobra- ževalna skupnost. Kulturno-prosvetna dejavnost bo v letošnjem letu razpolagala z 2,790.000 dinarji iz občinskega proračuna, ah za 24,4 % več kot v lanskem letu. Temeljna kulturna skupnost je iz svojega finančnega načrta izločila financiranje ptujske- ga Radia in Tednika, kjer bo financirala samo kulturne strani oziroma oddaje. Socialno skrbstvo bo v letošnjem letu s pomočjo namenskih sredstev iz repubhke razpolagalo z cca 30 % več sredstev kot v preteklem letu (letos 5,325.00 dinarjev). S tem bo omogočena delna valorizacija social- nih pomoči, posebno v primerih, ko gre za ljudi, ki jim je ta pomoč edini vir preživljanja. Oskrbnine so v nenehnem porastu, kakor tudi po- dražitve življenjskih artiklov, ki so jih nekateri zavodi že napovedaU, vendar jim zamrznitev cen to one- mogoča. Preživnine tistih prebival- cev, ki jim je to edini vir preživlja- nja, naj bi letos znašale vsaj 300 dinarjev. Zdravstveno varstvo bo v letoš- njem letu prejelo prav tako nekoliko več denarnih sredstev občinskega proračuna, kot v preteklem letu. Za plačilo participacije, kije ne morejo^ plačati posamezniki, je dodeljenih' 550.000 dinarjev in za zdravstveno zavarovanje prejemnikov socialne pomoči 460.000 dinarjev za popreč- no 506 zavarovanih socialnih pod- pirancev. Obveznost participacije k stroškom socialno ogroženih kme- tov se v letošnjem letu povečajo za 20 %, čeprav se je število zavaro- vancev nekoliko znižalo. V ta na- men je predvidenih 1,350.000 dinar- jev. Komunalna dejavnost: njen sklad bo letos prejel 800.000 dinarjev dotacij, ki je namenjena za tekoča komunalna dela. Poleg teh sredstev bo komunalni sklad ustvarjal tudi lastne dohodke s prodajo mestnih zemljišč, oziroma prispevkov od oddaje le teh. Sredstva iz lastnega dohodka naj bi znašala 70.000 dinarjev. Proračunska sredstva za porabo krajevnih skupnosti znašajo 700.000 dinarjev, ah za 55 % več kot V preteklem letu. Del teh sredstev bo razdeljen krajevnim skupnostim v funkcionalne namene, ostah del pa kot namenska sredstva. Investicije v negospodarskih dejav- nostih so letos znatno večje (55 % večje kot lani). To pa zato, ker letos zapadejo v izplačilo krediti za gradnjo osnovne šole v Podlehniku in deloma tudi v Gorišnici. Zato znaša porast sredstev na aniutetne obveznosti za 85 % ah za 830.000 dinarjev. Med izdatki tega namena so vključene tudi investicije v zdrav- stvu (940.00 din) in pa tekoče naložbe ostalih negospodarskih ko- ristnikov (452.000 din). -mn- VREME do nedelje, 16. aprila 1972 Zadnji krajec bo v petek, 7. aprila ob 0.44. Napoved: do vključno ponedeljka, 10. aprila bo spre- menjlivo in vetrovno, vmes posa- mezne plohe. Od torka, 11. aprila, do petka, 14. aprila, bo lepo vreme. Okrog 15. aprila bo nastopilo dežev- no vreme in hladno bo. Alojz Cestnik UPRAVNO ADMINISTRATIV- NA ŠOLA V PTUJU S pričetkom novega šolskega leta bodo v Ptuju odprli prvi razred 4-letne upravno administrativne šole tako, da bo šola 1976. leta posredovala upravnim službam pr\e usposobljene maturante. Potrebe po ustanovitvi take šole se pojavljajo že dalj časa, kajti pisarniška dela so vse bolj zahtevna. Do sedaj pa v spodnjem Podravju in Pomurju take šole ni bilo. Najbližja je bila v Mariboru, vendar so njene kapacitete premale, da bi lahko sprejeli tudi dijake iz našega območja. Že v letošnjem šolskem letu bodo v prvi letnik upravno administrativ- ne šole vpisali 35 dijakinj. Dijakinje iz Ormoža, Murske Sobote, Ljuto- mera, Lendave in Gornje Radgone bodo imele možnost stanovati v ptujskem dijaškem domu. -mn- OB 60 LETNICI ROJSTVA REVOLUCIONARJA BORISA KIDRIČA Boris Kidrič se je rodil 10. aprila 1912. leta na Dunaju kot sin knjižničarja Državne bibhoteke, pozneje univerzitetnega profesorja in predsednika Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani dr. Franca Kidriča. Gimnazijo je končal v Ljubljani, nato pa je študiral kemijo na ljubljanski in praški univerzi. Že v gimnaziji seje začel aktivno ukvarjati pohtiko, boreč se proti jugoslovanski reakciji. Leta 1928 je postal član SKOJ-a, še istega leta pa je bil sprejet tudi v Komunistično partijo. Za časa šestojanuarske diktature leta 1929 so ga kot dijaka sedmega razreda gimnazije zaprh in ga obsodih na leto dni zapora, ki ga je odsedel v Mariboru. Takoj po prihodu iz zapora je obnavljal organizacijo Partije, kateri so udarci monarhofašistične diktature prizadejali veliko škodo. Postal je član Pokrajinskega komiteja KP Slovenije, v katerem je sodeloval z Edvardom Kardeljem vse do leta 1935, ko je moral zaradi nenehnega pohcijskega preganjanja cmigrirati. Leta 1935 je postal sekretar CK SKOJ-a, leta 1936 pa so ga zaprli na Dunaju. Skoraj leto dni je preživel v preiskovalnem zaporu. Nato je živel kot politični emigrant v Pragi in v Parizu, kjer je delal s tovarišem TITOM in Kardeljem, ki sta bila prav tako v emigraciji. Leta 1939 se je vrnil v Jugoslavijo, kjer so ga takoj aretirah in je bil po štirimesečnem preiskovalnem zaporu na procesu oproščen. Po letu 1940 je živel večinoma ilegalno, ne da bi prenehal pohtično delovati. Na prvi partijski konferenci KP Slovenije je bil 1940. leta izvoljen za delegata na Peti državni konferenci KPJ v Zagrebu. Takoj po okupaciji Jugoslavije je bil Boris Kidrič poleg Edvarda Kardelja neposredni ustanovitelj in organizator Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Postal je pohtični sekretar 10 OF Slovenije, prav tako pa je bil prvi pohtični komisar Glavnega štaba NOV in PO Slovenije. Na ta položaj je prišel Boris Kidrič med NOB še dvakrat in to po roški ofenzivi leta 1942 do pomladi leta 1943 ter od konca leta 1944 do konca vojne. Na Kočevskem zboru leta 1943 je bil Kidrič ponovno izvoljen za sekretarja 10 OF Slovenije. Vodil je slovensko delegacijo na zgodovinskem zasedanju AVNOJ-a v Jajcu novembra 1943. Kot vodilna osebnost narodnoosvobodilnega gibanja se je Kidrič udeležil tudi prvega zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v Črnomlju februarja 1944. Svoje neutrudno delo je Kidrič prenesel tudi v glavno mesto svobodne Slovenije, ko je 5. maja 1945 postal prvi predsednik slovenske ljudske vlade. Vse do svoje smrti je opravljal številne pomembne funkcije v vladi ter mnogo doprinesel k današnjemu samoupravljanju. 11.4. 1953 pa je prišla žalostna vest, da neutrudnega borca za delavske pravice ni več med živimi. Boris Kidrič je umrl za posledicami neozdravljive bolezni, ki jo je dobil med vojno. Naši narodi niso mogli verjeti tej strašni vesti. Umrl je človek, ki je dosegel redko visoko skladnost med poletom svoje revolucionarne volje ter znanstveno pretehtanostjo in utemeljenostjo slehernega svojega dejanja. V JLA je imel Boris Kidrič čin rezervnega generalnega podpolkov- nika. Za vsa svoja dejanja in neumorno delo je prejel številna odlikovanja. Tako je bil odhkovan z redom narodnega heroja-, z redom partizanske zvezde I. stopnje, z redom narodne osvoboditve, z redom zaslug za narod I. stopnje, z redom bratstva in enotnosti I. stopnje in z redom za hrabost. Za izredno požrtvovalnost pri ustvarjanju novega gospodarstva Jugosla- vije je bil odhkovan tudi z redom junaka socialističnega dela. Zaradi predvojnih in povojnih znanstvenih del ga je izbrala slovenska Akademija znanosti in umetnosti decembra 1949 za rednega člana. Prispevek je povzet iz virov, ki jih je pripravila krajevna skupnost Kidričevo ob krajevnem prazniku Kidričevega ob 60-obletnici rojstva Borisa Kidriča, s katerim se mu občani kraja, ki nosi njegovo ime, želijo vsaj delno oddolžiti za vse, kar je storil tudi za ta kraj. FRANCE MEŠKO 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 6. aprUa 1972 Občinski sveti Zveze sindikatov Hrvatske in Zveze sindikatov Slovenije CAROVEC — KOPRIVNICA — 0RM02 — PTUJ — SLOVEN- SKA BISTRICA — VARA2DIN prirejajo tiradicionalne prvomajske prireditve XI. TEDEN BRATSTVA IN PRIJATEUSTVA v počastitev 80-Ietnice rojstva tovariša TITA, delavskega praz- nika 1. maja in 30-letnice ustanovitve in poslednjega boja Slo- vensko goriške — Lackove čete. PROGRAM PRIREDITEV OBČINA CAKOVEC V CAKOVCU — četrtek, 11. maja 1972, ob 20. uri v »Dom-Kino« KOMORNI MOŠKI ZBOR IZ PTUJA V NEDELIŠCU — sobota, 13. maja 1972, ob 19.30 uri v »Kino- Z^BAVNI ANSAMBEL »STARI ZNANCI« IZ SLOVENSKE BISTRICE OBČINA KOPRIVNICA V KOPRIVNICI — torek, 25. aprila 1972, ob 19. uri v Domu kul- ture ZDRUŽENI MEŠANI PEVSKI ZBOR IZ ORMOZA NARODNI ANSAMBEL »ZiBRAT« IZ IVANJKOVEC V KOPRIVNICI — nedelja, 14. maja 1972, ob 10. uri v glasbe- nem paviljonu v parku GODBA NA PIHALA DPD »SVOBODA« IZ PTUJA V KOPRIVNICI — od 22. do 26. maja 1972 v Domu kulture LIKOVNA RAZSTAVA SLIKARJEV AMATERJEV iz občin Čakovec, Koprivnica, Ormo.ž, Ptuj, Slovenska Bi- strica in Varaždin. Otvoritev razstave v ponedeljek, 22. maja 1972, ob 11. uri. OBČINA 0RM02 V ORMOŽU — sobota, 22. aprila 1972, ob 19. uri v Kino dvorani SVEČANA AKADEMIJA v počastitev 80-letnice rojstva tovariša Tita. Podelitev plaket »Medobčinsko sodelovanje bratstva in prijateljstva«. Program izvajajo: ZDRUŽENI mešani PEVSKI ZBOR IZ ORMOZA Zkud »IVO mikac« iz VARAZDINA V ORMOŽU — sobota, 13. maja 1972, ob 19.30 uri v Kino dvorani I\iEŠANr PEVSKI ZBOR IN TAMBURAŠKI ORKESTER KUD »BRATSTVO« IZ KOPRIVNICE OBČINA PTUJ V PTUJU — petek, 7. aprila 1972, ob 14. uri v dvorani GP »Ha- loški biser — Grad Bori« — obrat »Haložan« SREČANJE NOVINARJEV časopisov in radijskih postaj iz občin Cakovec, Koprivnica, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin. V PTUJU — sobota, 15. aprila 1972, ob 18. uri v ptujskem gle- dališču SVEČANA AKADEMIJA OB DNEVU ŽELEZNIČARJEV program izvajajo: FOLKLORNA SKUPINA IN TAMBURAŠKI ORKESTER MKUD »MILICA PAVLIC-KATA« IZ VARAZDINA MLADINSKI PEVSKI ZBOR GIMNAZIJE DUŠANA KVEDRA iz PTUJA V PODLEHNIKU — nedelja^ 7. maja 1972, ob 16. uri v zadruž- nem domu MEŠANI pevski ZBOR IN TAMBURAŠKI ORKESTER KUD »BRATSTVO« IZ KOPRIVNICE V MAJŠPERKU — nedelja, 14. maja 1972, ob 16. uri v dvorani Dom Svoboda FOLKLORNA SKUPINA IN TAMBURAŠKI ORKESTER SELJACKE sloge iz PRELOGA V PTUJU — nedelja, 21. maja 1972, ob 9. uri na Trgu mladinskih delovnih brigad GODBA NA PIHALA IZ KOPRIVNICE V PTUJU — četrtek, 25. maja 1972, ob 9. uri TEKMOVANJE V ORIENTACIJSKEM POHODU REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN iz občin Cakovec, Koprivnica, Ormož, Ptuj, Slovenska Bi- strica in Varaždm. (Nadaljevanje na 16. strani) Občinski prispevek glede na lastne možnosti Na nedavni seji SO Ptuj so razpravljali tudi o programih del krajevnih skupnosti za leto 1972. Omeniti velja, da so programi del za letošnje letO' znatno obsežnejši, kot so bih lanskoletni, kar pa kaže trajno pripravljenost ljudi in njihovo prizadevanje za reševanje vprašanj, ki niso pomembna samo za kraj, ampak tudi za širšo okolico. Po podatkih krajevnih skupnosti se bodo sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom, povečala za 9 % v primerjavi z lanskim letom. Raču- najo pa tudi na izdatnejše povečanje dodatnega prispevka za moderniza- cijo in asfaltiranje cest, ki naj bi znašal 5,243.603 dinarje. Tako bi naj redni krajevni samoprispevek in dodatni prispevek znašal skupaj 7,119.446 dinarjev ah za 310% več kot lani. Krajevne skupnosti pa pričakujejo, da bo k temu denarju prispevala še občinska skupščina 9,972.600 dinarjev in delovne organizacije 891.000 dinarjev. V primeru, da bi se te napovedi uresničile, bi v letošnjem letu krajevne skupnosti razpolagale z 19,757.269,43 dinarji. Največ teh sredstev bi krajevne skupnosti porabile za modernizacijo in asfalti- ranje cest. Krajevnim skupnostim je za tako obsežen program, ki so ga priprav- ljene realizirati, treba dati priznanje, vendar je treba najprej pogledati realne možnosti za uresničitev teh programov. Glede na dejanska razpoložljiva sredstva so ti programi vsekakor preobsežni. Iz občinskega cestnega sklada bo mogoče nameniti kot udeležbo krajevnim skupnostim pri modernizaciji cest le 2,000.000 dinarjev. Pri modernizaciji nekaterih cest bi naj sodelovala tudi repubU- ška skupnost za ceste, vendar še ta skupnost ni dokončno formirana in- tudi še niso zagotovljena sredstva, ki bi jih naj ta skupnost namenila občini Ptuj. Isto se dogaja tudi z občinskim cestnim skladom, zato je težkq predvideti obseg možnosti za realizacijo programov krajevnih skupnosti. Dejstvo pa je, da je ta program preobsežen in bo treba nekatere akcije preložiti n^ drugo leto. Občinska skupščina cestnega sklada bo vsekakor upoštevala pomembnost cest in tudi soudelež- bo krajevnih skupnosti. Mnogi odbojniki so na seji zavzeli stališče, da je treba spremeniti občinsko politiko pri sofinancira- nju, ki je bila sedaj pod geslom ,,dinar na dinar". Treba je najprej napraviti nekako kategorizacijo kra- jevnih skupnosti in videti njihove realne možnosti za zbiranje denar- nih sredstev. Kakor imamo v republiki bolj ali manj razvite občine, tako imamo v občini bolj ali manj razvite krajevne skupnosti. Pri slednjih pa občina ne bi smela deliti denarnih sredstev pri gradnji cest v razmerju 1:1, ampak 3:1 (pomeni: tri dinarje občina in en dinar KS). Pri razvitejših krajevnih skupnostih' pa naj bi bilo to razmerje obratno. Pri politiki sofinansiranja je torej potrebno videti razliko med različ- nimi lastnimi možnostmi. Težko je namreč primerjati finančne možno- sti revnega Haložana, ki se komaj še preživlja in pa možnosti drugih. Vsekakor bi bila taka finančna pohtika občine, kot so jo predlagali nekateri odborniki umestna, ker bi s tem vsaj delno izravnali razlike med krajevnimi skupnostmi. Program del krajevnih skupnosti pa ne obsega samo gradnje in modernizacije krajevnih cest, ampak so v njem vključene tudi druge potrebe, predvsem še pokopališča, mrtvašnice, pokopahške ograje in nabava mrhških voz, za kar bodo krajevne skupnosti namenile 488.900 dinarjev. Osem krajevnih skupnosti posveča tudi letos večjo skrb preskrbi občanov z zdravo in pitno vodo. V ta namen so krajevne skupnosti predvidele 1,164.605 di- narjev. Največjo akcijo predvideva v tej smeri KS Markovci, ki namerava zgraditi vodovod za vasi Zabovci in Markovci. Krajevne skupnosti so si v letošnjem letu torej zastavile zelo obsežen program del in uspele zato zainteresirati širok krog prebival- stva. Dejstvo pa je, da tako obsežnega programa zaradi pomanj- kanja finančnih sredstev ne bo moč realizirati. Toda, že samo delna reahzacija tega delovnega programa bo precej pripomogla k izboljšanju komunalnih problemov KS, s tem pa tudi k izboljšanju življenjskega standarda občanov. -mn- BOLJŠI UČNI USPEH V ptujski občini je 17 popolnih osnovnih šol, 7. šol z oddelki od prvega do petega razreda, štiri šole z oddelki od prvega do četrtega raz- reda, ena šola s kombiniranim po- ukom in ena posebna šola. V Mar- kovcih, Leskovcu in Desterniku so ob osnovnih šolah organizirani še oddelki nižjih razredov posebnih šol. Varstvo učencev aU podaljšano bivanje je organizirano v Kidričevem in Ptuju. V varstvu pa je bilo le 72 učencev. V šolskem letu 1970/71 je osnovne šole obiskovalo 9.527 učencev v 363 oddelkih. Število učencev je v upadanju in je v primerjavi s predlanskim letom pa- dlo za 340 otrok. Največ otrok v oddelkih je bilo še vedno v osnovni šoli Tone Žnidarič v Ptuju (32), najmanj pa v Narapljah (17). Poseb- no osnovno šolo je obiskovalo 237 učencev in je število v primerjavi z lanskim letom poraslo za 31 učen- cev. Mrežo oddelkov posebne šole bi bilo nujno razširiti zlasti v Halozah in Slovenskih goricah, vendar ob šolah ni potrebnih prostorov. Učni uspeh je ob koncu lanskega šolskega leta izkazal pomembno iz- boljšanje in se je v primerjavi s predlanskim letom dvignil za 4,3 %. V obdobju zadnjih treh let pa je porastel za 11,2%. Največji učni uspeh so ob koncu lanskega šolskega leta dosegh učenci osnovne šole Hajdine (97,8%), najslabšega pa učenci osnovne šole Rodni vrh (82 %). Primerjava učnih uspehov je verjetno tudi posledica neenakega kriterija ocenjevanja, čemur bo letos treba posvetiti več pozornosti. K izboljšanju učnega uspeha je v veliki meri doprinesla načrtna in pravočasna uvedba dodatne pomo- či, večja resnost pri opravljanju popravnih izpitov, dela s starši, pa tudi izboljšanje materialnih pogojev šol, saj seje povečal fond učil, kijih šole vključujejo v učni proces.-mn- TEDNIK — ČETRTEK, 6. aprila 1972 STRAN 3 Od kod občini denar? Na zadnji seji obeh zborov or- moške občinske skupščine so od- borniki sprejeh tudi proračun ob- čine za letošnje leto. To so storili tako rekoč brez besed, ker je bilo glede na prejšnje obravnave proraču- na v krajevnih skupnostih na zborih volivcev tudi pričakovati. Letošnji proračun občine Ormož je v odnosu do lanskega porastel za 19,9 odstotkov. Na tako visok porast vphvajo predvsem prenesena neporabljena sredstva lanskega leta in sodne takse, ki so zaradi nove dchtve teh dohodkov postale po- memben vir sredstev občinskega proračuna. Ce ne bi upoštevah omenjenih virov dohodkov bi biU načrtovani bruto proračunski do- hodki večji samo za 11,6 odstotkov. Načrtovani dohodki bruto prora- čuna znašajo letos 11.174.90,00 dinarjev. Odkod pravzaprav zbere občina tolikšna sredstva za prora- čunsko porabo, je nedvomno zani- mivo vprašanje. Odgovor najdemo v strukturi proračuna. Iz njegove se- stave je razvidno, da sta najpo- membnejša dohodka „prispevki in davki" na katera odpade pribhžno 80 odstotkov vseh proračunskih dohodkov. Prispevke ormoškega proračuna sestavlja v glavnem sedem vrst dohodkov. Najpomembnejši so pri- spevki iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, sledi prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske in obrtne dejavnosti in prispevek od skupnega dohodka občanov. V tesni povezanosti z osebnimi dohodki so proračunski dohodki od prometnih davkov. Ta vir dohodka postaja vsako leto pomembnejši. Pri oceni dohodkov te vrste predvideva- jo porast občinskega prometnega davka od prometa blaga na drobno v višini 20 odstotkov, od prometa alkoholnih pijač v trgovini in gostin- stvu pa za 18 odstotkov. Znatno večje dohodke predvide-^ vajo tudi od vplačanih taks. Letos se bo spremenil način zbiranja oziroma razdeljevanje dohodkov od sodnih taks. Skupni dohodki od sodnih, upravnih in komunalnih taks bodo porasli za pribhžno 246 odstotkov. Kritje izdatkov proračuna so omogočile tudi znatno večja prene- sena sredstva iz preteklega leta. Vzporedno se seveda prenašajo tudi neporavnane obveznosti, vendar ostaja pozitivna razlika v višini 398.300,00 dinarjev. Pri prispevku za uporabo mestne- ga zemljišča, dohodkih občinskih upravnih organov in namenskih do- polnilnih sredstvih ni glede na lansko leto predvidenih nobenih bistvenih sprememb. Na relativno ugodno stanje v letošnjem proračunu občine Ormož so vplivali tudi nekateri drugi fak- torji. Stopnje, po katerih se plaču- jejo prispevk:, so v načelu ostale nespremenjene. Sprememba je v 1-odstotnem povečanju prispevka od katastrskega dohodka za potrebo otroškega varstva in notranjih pre- mikih v lestvici stopenj za obreme- njevanje obrti. Zaradi povečane mase osebnih dohodkov, bo doseže- na razhka v znesk-u 588.227,0 dinarjev. Ta porast se v repubhškem merilu ocenjuje na 18 odstotkov, medtem ko v ormoški občini to pomeni 15-odstotno povečanje. Po- membnejši relativni porast bo dose- žen tudi pri prispevku iz skupnega dohodka občanov. Število tistih občanov, ki so že dah prijave o višini skupnega dohodka nad 25.00,00 dinarjev je namreč po- raslo od 129 prijav v lanskem letu na 260 v letošnjem letu. Zaradi doslednejšega zajemanja dohodkov in večjega prometa se bo povečal prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti za 3,7 odstot- kov, od obrtnih in drugih gospodar- skih dejavnosti za 6,5 odstotkov in od intelektualnih storitev za 4,4 odstotka. , Sprejete osnove DRUŽBENO EKONOMSKE POLITIKE BISTRIŠKE OBČINE ZA LETO 1972 Minuh torek je bila 23. skupna seja občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine obči- ne Slov. Bistrica. V najvažnejših točkah dnevnega reda so odborniki potrjevah oz. sprejemah zadeve, o katerih so razpravljali že na prejšnji seji in so bile med tem časom tudi predmet razprav na zborih volivcev. Brez sprememb so bile sprejete osnove družbeno ekonomske poli- tike za leto 1972, ki so dokaj optimistične. Tako bi se naj druž- beni proizvod povečal za 24 % napram letu 1971 (4 % nad repubh- škimi predvidevanji), zaposlenost za 3 %, repubhka planira 2 %, izvoz bi se naj povečal za 14 % več kot v poprečju v Sloveniji, fizični obseg proizvodnje bi se povečal za 18% (10% več kot v repubhki) itd. Ze na prejšnji seji pa so nekateri odborniki menili, da so taka predvi- devanja nerealna. Glede na to, daje to praktično zbirnik planov podje- tij, na katere odborniki ne morejo direktno vplivati, je bil sprejet tudi sklep, da bodo predstavniki podjetij, ki planov ne bodo dosegali morah pred skupščino vsake tri mesece vzroke pojasnjevati. Na ta način bodo odborniki tudi videh ah so plani podjetij realni ih strokovno utemeljeni, kajti minula leta so pokazala, da je bil med plani in dejansko realizacijo vedno velik razkorak. Sprejet je bil tudi odlok o davkih, ki se bistveno ne spreminja glede na leto 1971. Brez razprave je bil sprejet tudi proračun za leto 1972, ki znaša 14 milijonov dinarjev. V nadaljevanju seje je bilo spreje- tih več odlokov. Naj omenimo med njimi odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča v občini. Po tem odloku so zemljišča razvrščena v dve kategoriji. V prvo spadajo zemljišča na območju mesta Slov. Bistrice, z naseljem Zg. Bistrica, v drugo pa Poljčane, Pfagersko in Oplotnica. Za kv. m. uporabne tlorisne površine stanovanjskih prostorov znaša pri- spevek mesečno za I. kategorijo 0,20 in II. kategorijo 0,15 dinarjev. Za poslovne prostore je ta prispevek 0,30 in 0,20 dinarjev. Nekateri odborniki so menih, da je povišanje prispevka za 100 in 50 % preveliko, vendar jim je predsedstvo pojasnilo, da je prispevek še kljub temu med nižjimi v Sloveniji. Sprejet je bil tudi odlok o ustano- vitvi sklada za usmerjanje, štipendi- ranje in kreditiranje rednih učencev in študentov občine Slov. Bistrica. V ta sklad bodo združevala sredstva delovne organizacije in zavodi, ki so že podpisah družbeni dogovor. Iz sredstev sklada se bodo štipendirah predvsem deficitarni profili občine. Celotno finančno in administra- tivno poslovanje komunalnega skla- da občine je bilo preneseno na Komunalno podjetje Slov. Bistrica, ki bo po novi organizaciji prevzelo tudi cestarje in vzdrževanje cest.. Preden se je pristopilo k glasovanju za ta sklep, je bilo precej razprave. Pri glasovanju pa je bilo celo 11 vzdržanih glasov. Oskar Stakul je bil imenovan ponovno za ravnatelja Glasbene šole Slov. Bistrica, izmed dveh kandida- tov. Drugi kandidat je bil Jože Pečnik iz Oplotnice. Iz priporočil Pedagoškega zavoda in TIS za Šta- kula je bilo razvidno, da gre imeno- vani čez dve leti v pokoj. tf Kurirčkova pošta že na poti v ponedeljek so pionirji osnovne šole iz Lovrenca na Pohorju ponesli na dolgo pot do Ljubljane kurirč- kovo torbo s pozdravi predsedniku Titu. Pionirji Lovrenca so se za ta jubilej že dalj časa skrbno pripravlja- li, saj je bila prav pri njih v času NOB prva partizanska šola. Repubhška kurirčkova pošta pa je v sredo krenila iz Gančan pri Murski Soboti in bo prepotovala nad 1000 km dolgo pot sirom po Sloveniji. Letošnja kurirčkova pošta je še posebej pomembna, ker je povezana s 30-letnico pionirske organizacije in s 10-letnico obstoja kurirčkove pošte. Predstavniki Zve- ze prijateljev mladine, ki so zadolženi za izpeljavo programa ob jubileju računajo, da bo pošto nosilo nad 100.000 učencev osnov- nih šol. V Ljubljano bo prispela 19. maja in jo bodo v dvorani Tivoh svečano predah prvemu komandan- tu in narodnemu heroju Luki Leskovšku. Na tej svečanosti bo sodelovalo okrog 6.000 učencev, od tega 3.000 iz okoliških šol in 3.000 iz Ljubljane. Tudi v Ptuju bodo repubhško kurhčkovo pošto, ki bo sem prispela 26. aprila, sprejeli izredno svečano. V Ljudskem vrtu bo istega dne ob petih popoldan svečana akademija, ki se je bodo udeležili številni učenci, predstavniki Zveze borcev in drugi družbeno-političm delavci. V Ptuju se bo republiški kurirčkovi pošti pridružilo še šest lokalnih pošt, tako da bodo pri tem zajete vse osnovne šole v občini. 28. aprila pa bo repubhška pošta nadaljevala svojo pot skozi Goriš- nico, Markovce, Videm in Sela ter bo v Kidričevem ostala do 3. maja. Takrat jo bodo v Šikolah svečano sprejeli pionirji občine Slovenska Bistrica. Samo v ptujski občini bo pošto nosilo nad 3.000 pionirjev. Zveza prijateljev mladine Ptuj tudi priporoča vsem osnovnim šolam v občini, naj ob tem jubileju priredijo proslave na šolah, na katerih naj zraven članov Zveze borcev sodelu- jejo tudi drugi predstavniki družbe- no-pohtičnih organizacij. -mn- SPOŠTOVANI NAROČNIKI! Te dni se bo oglasil vaš pismonoša pri vas zaradi naročnine za Tednik. Upa- mo, da bo pobiranje naroč- nine tudi letos, kot vsako leto, potekalo brez težav. Spoštovanim naročnikom se v naprej zahvaljujemo za uvidevnost. Uprava Tednika, Ptuj LANI USPEŠNO DELO KS Uspešnost dela krajevnih skupno- sti v ptujski občini in tudi drugod je vedno povezana s problemom fmančnih sredstev in z drugimi težkočami. Podatki kažejo, da je bilo finančno stanje krajevnih skupnosti v preteklem letu znatno boljše, kot leto poprej. Najizdatnejši viri sredstev večine krajevnih skupnosti je krajevni samoprispevek, ki je uveden v 21. krajevnih skupnostih ptujske obči- ne. Kakor je različna višina prispev- ka, tako je razhčna tudi denarna vsota, ki se s samoprispevkom zbere. V letu 1971 so vse krajevne skupnosti zbrale 1,712.322 dinarjev krajevnega samoprispevka. Za hitrejše reševanje komunalnih zadev je 13 krajevnih skupnosti v občini s prostovoljnim prispevkom zbralo še 850.051 dinarjev. Na tem področju so bile najbolj aktivne krajevne skupnosti Hajdina, Ptuj in Kidričevo. Precej denarnih sredstev so krajevnim skupnostim prispevale tudi delovne organizacije (200.500 dinarjev), zlasti še, ko je šlo za reševanje problemov, ki so se tikali tudi delovnih organizacij. Skupno so krajevne skupnosti v lanskem letu razpolagale z 4,694.205,90 dinarji, od tega je - 14,77 % prispevala SO Ptuj. Največ skrbi in denarnih sredstev so krajevne skupnosti v lanskem letu posvetile urejevanju komunalnih zadev. Na prvem mestu so krajevne ceste. Poleg rednega vzdrževanja je precej krajevnih skupnosti izvršilo tudi več rekonstrukcij cest (raz- širitev, izravnava ovinkov in gradnja novih cest). Za gradnjo mostov, rekonstrukcijo in obnovo cest so v lanskem letu krajevne skupnosti porabile 632.779 dinarjev. Vehk je bil tudi delež občanov, ki so ga prispevali s prostovoljnim delom, zlasti še v Halozah in Slovenskih goricah. Drugi komunalni problem, ki so mu krajevne skupnosti posvečale največ pozornosti je obnova in popravilo pokopališč ter mrhških vež. Lani je kar 18 krajevnih skupnosti urejalo pokopališča. V te namene so krajevne skupnosti vložile 193.807 dinarjev. V krajevnih skupnostih Haloz in Slovenskih goric je bil še poseben problem oskrba z zdravo pitno vodo. Zato so tudi temu vprašanju posvetili precej pozornosti. Tu so se zlasti izkazale krajevne skupnosti Žetale, Majšperk, Stoperce in Vito- marci. V te namene so krajevne skupnosti porabile 218.609 dinar- jev. Vsekakor pa so krajevne skupno- sti finansirale tudi druge komunalne in športne objekte, podpirale so delo raznih organizacij in društev na svojem območju itd. Delo krajevnih skupnosti je v lanskem letu bilo zelo uspešno, saj so zastavljeni program skoraj v celoti realizirale, pri čemer pa je treba omeniti tudi izdatnejšo denar- no pomoč občinske skupščine. -mn- 4 STRAN TEDNIK. — ČETRTEK, 6. aprUa 1972 Koliko republiških sredstev ZA MANJ RAZVITO OBČINO PTUJ? V zvezi z odbomiškim vprašanjem Janeza Brodnjaka iz Okiča pri Cirkulanah o delitvi republiških sredstev za manj razvita območja, je odgovoril predsednik SO Ptuj Franjo Rebemak naslednje: Na vprašanje, koliko bo dobila občina Ptuj od republiškega sklada za nerazvite kraje, ki ima na razpolago 25,000.000 dinarjev in kam namerava naša občina razdeliti dobljena sredstva, dajemo naslednje pojasnilo oziroma odgovor: SR Slovenija nima posebnega sklada za nerazvite kraje, kot je to urejeno na ravni federacije, iz katerega bi republika dajala investi- cijske kredite ali dotacije nerazvitim občinam ampak sodeluje pri pospe- ševanju hitrejšega gospodarskega razvoja na manj razvitih območjih s proračunskimi sredstvi prek posebn- ega računa sredstev za izravnavanje v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti. Z odlokom o finančnem načrtu tega posebnega računa za leto 1972, ki je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 7/72, je določen znesek 25,000.000 dinaijev sredstev za pospeševanje manj razvitih občin. Ta sredstva so po 7. in 8. členu zakona o ukrepih za pospeševanje razvoja na manj razvitih območjih v SR Sloveniji (Uradni hst SRS, št. 4/71) namenjena za ,,vzpodbudo" investitorjev, da najemajo investicij- ske kredite pri poslovnih bankah za novogradnje, ali modernizacijo go- spodarskih objektov v manj razvitih občinah. Iz teh sredstev priznava republika investitorjem beneficirane obresti do 5 % na kredite iz bančnih virov ter refundacijo (povrnitev) do 50 % stroškov za izdelavo investicij- skih programov, idejnih načrtov in, izvedbenih projektov pomembnih za razvoj manj razvitega območja. S temi sredstvi gospodari posebna komisija Izvršnega sveta, ki rešuje zahtevke in odobrava porabo sred- stev. Komisija zbira zahtevke na podlagi razpisa. Prvi razpis je bil objavljen 29. septembra 1971 v dnevnem časopisju in uradnem Ustu. Nanj je oddelek za analize in finance Skupščine občine Ptuj dne 7. oktobra 1971 pismeno opozoril vse gospodarske organizacije v občini. Za podrobnejšo seznanitev s pogoji razpisa je bil 15. novembra 1971 organiziran še poseben sestanek direktorjev petnajstih večjih pod- jetij, za katere smo smatrah, da imajo pogoje na priglasitev po razpisu. Prek repubhškega sekretariata za finance, ki vodi evidenco "nad finančnimi sredstvi, smo seznanjeni, da je osem gospodarskih organizacij priglasilo za leto 1972 zahtevke za beneficiranje obrestne mere ah za refundacijo stroškov projektiranja. Poleg tega je' občina Ptuj priglasila zahtevek za refundacijo stroškov izdelave razvojnega programa Haloz, ki bi naj obsegal naslednje štiri teme: a) študijo o perspektivnem raz- voju kmetijstva s posebnim poudar- kom na obnovo vinogradništva in gozdarstva, b) analiza pogojev in možnosti razvoja turizma s poudarkom na kmečki, lovni in prehodni turizem, c) investicijski program in izved- beni načrti za gradnjo gostinskih ter drugih spremljajočih gospodarskih in turističnih objektov ob priključ- kih na magistralno cesto Krapina- Ptuj, č) investicijski program in izved- beni načrti za izgradnjo vodooskrb- nih naprav za pitno vodo. Uspeh natečaja in naših priglasitev bo odvisen od kvaUtete zahtevkov in programov v veliki meri pa tudi od tega, ali bomo dobili pri poslovnih bankah kredite za realizacijo na- črtov. Od tega je odvisen delež občine Ptuj na sredstvih v znesku 25,000.000 dinarjev, ki jih ima Sociahstična republika Slovenija za pospeševanje razvoja manj razvitih občin. Poleg zgoraj navedenih sredstev, ki so namenjena le za vzpodbujanje investicijskih vlaganj v gospodarstvo v manj razvitih občinah, nalaga zakon o ukrepih za pospeševanje razvoja na manj razvitih območjih v SR Sloveniji repubhškim interesnim skupnostim, da zagotove ustrezna dopolnilna sredstva za zgraditev infrastrukturnih objektov ter za zgraditev šolskega in vzgojno var- stvenega prostora na manj razvitih območjih. Republiška izobraževalna skup- nost in skupnost otroškega varstva SR Slovenije sta že sprejeli kriterije za odobravanje investicijskih kredi- tov v višini 60 % oziroma 70 % skupne predračunske vsote investi- cijskega objekta. Določena sredstva je predvidel v petletnem planu tudi repubhški vodni sklad za izgradnjo vodovodov v manj razvitih občinah. Cestni sklad SR Slovenije pa še ni sestavil petletnega plana vzdrževanja in modernizacije cest, zato še ne vemo, kohko sredstev bo zagotovil za modernizacijo regionalnih cest na manj razvitih območjih. Iz vsega gornjega je razvidno, da se je sistem predvidenih ukrepov za pospeševanje razvoja na manj raz- vitih območjih v SR Sloveniji šele pričel uveljavljati. Iz vsega tega pa tudi jasno izhaja, da občina ne bo dobila za njene potrebe fiksne kvote, da bi jo deUla in razporejala znotraj občine na posamezna po- dročja in območja po lastni presoji, temveč se bo sodelovanje republike odražalo v več oblikah odvisno od prizadevnosti vseh dejavnikov v občini, ki jim je v interesu hitrejši družbeno ekonomski razvoj. Predsednik SO Ptuj FRANJO REBERNAK MALO SE JE OKREPČAL v soboto, prvega aprila t.l. je neznani storilec vlomil v prostore osnovne šole Podlehnik. Najprej sije ogledal razred likovnega pouka, nato pa še shrambo z jedili, od koder je odnesel 1 kg salame, 1 kg sira in 1 kg kruha. V prostorih tajništva šole je iz predala miznice vzel 1.500 dinarjev. Za storilcem poizvedujejo. -mn- Za gradnjo bolnišnice so daro- vali na žiro račun št. 524-7651-13 finančna sredstva naslednji darovalci: Valentin Jugovič 50,00 din Hedvika Starki 50,00 din Turistično društvo Ptuj ■ 300,00 din vsi namesto vencev na grob pokojnega prof. Jožeta Mauče- ca. Vsem darovalcem iskrena hvala! Splošna bolnišnica dr. J. Potrča, Ptuj ALI BODO SREDSTVA? ZP „Iskra" Kranj je pred nedav- nim poslala ptujskemu Elektroko- vinarju ponudbo, da v Ptuju usta- novi obrat za proizvodnjo elektro- motorjev, ki bi bil v sestavu njihove tovarne v Železnikih, ki je tudi največji proizvajalec tovrstnih mo- torjev v Jugoslaviji. Delovna skupnost ptujskega Elek- trokovinarja se zaveda, da se mora združiti z eno od večjih tovarn. To pa zaradi tržnih razmer, ker je prav Iskra pričela izpodrivati Elektroko- vinarja s tržišča. Kljub temu, da so povečali osebni dohodek na raven samoupravnih sporazumov, so v zadnjem času zabeležili vse večje odhajanje strokovnega kadra. V primeru, da bi se tako odhajanje nadaljevalo, so v skrbeh, kako pozneje zaposhti ustrezno delovno silo. Predstavniki Iskre, ki so si ogledaU možnosti za gradnjo obrata, so izjavih, da Iskra trenutno ne razpo- laga z zadostnimi finančnimi sred- stvi, da pa so pripravljeni najeti kredit. Sredstva, ki so potrebna za gradnjo in pričetek obratovanja obrata, znašajo 18,510.720 dinarjev. Na zadnji seji SO Ptuj so sklenih, da bodo odstopih Iskri zemljišče za- stonj, vendar je na isti seji ostalo odprto vprašanje finančnih sredstev. Odborniki so dvomih, če bo občina uspela dobiti tolika kreditna sred- stva, kljub temu, da bi kredite odplačevala Iskra. Posebno težko je še to pri novi kreditni politiki. Vsekakor pa bi bilo verjetno škoda pustiti tako možnost, kajti že 1974. leta bi v tem obratu lahko zaposhh 220 delavcev. Vemo tudi, da je problem nezaposlenosti pri nas vedno večji. -mn-i Svetloba in sence v Slov. Bistrici Svetla in senčna stran mesta Slov. Bistrica Slov. Bistrica se uvršča med starejša slovenska mesta pa se vsled tega srečuje z nekaterimi vprašanji svoje urejenosti in ohranjenosti stanja iz preteklosti. Priznati je potrebno, da so prebivalci tega mesta velikokrat pokazah veliko smisla in pripravljenosti v uresničevanju teh prizadevanj, da bi svoje mesto obranih v pribhžni podobi kulturnega spomenika svojim bodočim rodovom. To še posebno velja za samo središče mesta (Trg svobode in Trg Alfonza Šarha). V preteklem letu je Stanovanjsko podjetje popravilo mnoge že dotrajane strehe in fasade. Tudi obnovljeni dimniki so obranih svojo prvotno podobo. Zal pa je kapitalna dejavnost tudi ob tem pokazala svoje ,,zobe" in pri obnovi ah razširitvi trgovskih prostorov kaj malo pazila, da ne bi porušila prizadevanja občanov in Zavoda za spomeniško varstvo. Težko je danes tudi ugotavljati, če je mesto Slov. Bistrica bila že v preteklosti tako polna odpadnih predmetov. Gotovo pa je, da te tradicije ne bi veljalo ohranjati še v današnjem času. V čuvanju stvaritev preteklosti pa so bih Bistričani kar preveč dosledni (vmes so bile tudi objektivne težave) tudi s cesto 1. reda skozi svoje mesto. Prav gotovo bi bil vesel vsak kmet, če bi jo dobil za sajenje kakšnega svojega pridelka, saj mu ne bi bilo potrebno veliko kopanja. Vsem v zadovoljstvo pa je pričakovati, da bodo letos cesto skozi mesto Slov. Bistrica le črtali iz programa turističnih znamenitosti in jo obnovih skupno s kanalizacijo in delom pločnikov. Tako bo tudi ta stran mesta (sedaj v senci) osvetljena. Tekst in foto: V. Horvat VAŠE SRCE - VAŠE ZDRAVJE Letošnji svetovni dan zdravja, ki bo 7. aprila, bo pod geslom ,,VAŠE SRCE - VAŠE ZDRAVJE". Ta tema se iz leta v leto spreminja. Za izvedbo te teme in za organi- ziranje akcij so v Ptuju že določih petnajstčlanski odbor, katerega predsednik je dr. Jože Neudauar. Na svoji prvi seji so se člani odbora domenili o načinu izvedbe teh akcij. V okviru možnosti bodo na terenu priredih nekaj predavanj o vzrokih vse večjih obolenj srca, nekaj član- kov bodo objavili v Tedniku in na radiu. Skušali pa bodo vplivati tudi na učitelje in ostale prosvetne delavce, da bi tej temi posvetili več pozornosti. -mn-. TEDNIK — ČETRTEK, 6. aprila 1972 STRAN 5 Predvideni večji gospodarsici uspelii v bistrišlii občini Na osnovi predvidevanj proizvod- nega razvoja, ki so ga na osnovi plana za leto 1972 prikazale delovne organizacije in kmetijska proizvod- nja na področju občine Slov. Bistrica, je v letu 1972 mogoče pričakovati povečan obseg proiz- vodnje v industriji, v manjši meri pa tudi v kmetijstvu bistriške občine. V primerjavi z letom 1971 pričakujejo povečanje stopnje rasti družbenega proizvoda (po tekočih cenah) za 24 odstotkov, kar bi znašalo tudi 3 odstotke nad porastom proizvodnje, kot jo planira republika Slovenija. Zaradi visoke udeležbe industrije, ki predstavlja 53 odstotkov vsega družbenega proizvoda občine, po- meni uspešnost poslovanja industrije osnovo za uspeh razvoja celotne občine. Medtem ko v 1971 letu ni bila dosežena s programom predvi- dena stopnja rasti fizičnega obsega proizvodnje pa je za letošnje leto, ob ugodnejših pogojih gospodarske- ga poslovanja, predvideno 18-od- stotno povečanje. Ta podatek temelji predvsem na osnovi poveča- nega obsega proizvodnje v barvni metalurgiji in nekovinski industriji (17 odst.), in lesni industriji 19 odstotkov, kar je prav tako 7-8 odstotkov nad letošnjim slovenskim poprečjem. Občutno povečanje napovedujejo tudi v izvozni dejavnosti, ki naj bi se povečala za okoh 25 odstotkov, na konvertibilna območja pa celo za 43 odstotkov. Letos pa ne pričakujejo bistvene- ga povečanja na področju kmetijske proizvodnje, kjer bodo nadaljevaU predvsem s proizvodnjo in predelavo sadja. Večji poudarek bo na družbeni in zasebni živinorejski proizvodnji. Poljedelska proizvodnja bo po predvidevanjih ostala na višini pretekhh let. Pospeševalna služba občinske skupščine bo izdelala poseben program sodelovanja zaseb- nikov in KK KZ Slov. Bistrica. VH, SLO in šport Relativno slaba športna dejavnost na območju ormoške občine in v zvezi s tem slaba kondicijska sposobnost mladih ljudi je vplivala na odločitev komisije za splošen ljudski odpor pri komiteju občinske konference ZK Ormož, da si vprašanja razvoja športa postavi v svoj program dela. V obsežnem programu dela te komisije je šport našel mesto kot nujen pogoj za uspešno delo operativne enote pa naj bo v predvojnem ali v vojnem stanju. Izkušnje manevrov ,,Svoboda 71" učijo, da so nekatere strukture občinskih in političnih forumov, kadar so se morale zaradi napredo- vanja „plavih" ukaniti v ilegalo, že po enem ah dveh kilometrih omagale in so lahko napredovah samo v avtomobihh. ,,Ce bi slučajno prišlo do vojne," je poudaril predsednik komisije za SLO Mirko Žnidarič na zadnji seji komiteja OK ZKS, .,potem je vprašanje, kdo izmed funkcionarjev omenjenih organizacij bi se lahko peljal z avtomobilom!" Naši ljudje nimajo več kondicijskih sposobnosti. Te stvari jasno pričajo, da je tudi v interesu uspešnega dela organizacije SLO potrebno na športnem področ- ju res več napraviti. Tudi TRIM, ki ga v zadnjem času forsirajo sir^dikati, bi naj pripomogel k boljši fizični aktivnosti. Komisija se pripravlja na ponovno poživitev množičnega športa. Tudi v občin- skem proračunu je letos za šport namejenjih nekaj več sredstev. Bo res tudi več aktivnosti? Šport pa ni glavna postavka v delu komisije za SLO. V svojem programu dela ugotavljajo člani komisije, da pri vseh občinskih organizacijah delujejo komisije, odbori ah sveti za SLO. Zato si komisija pri komiteju ZK prizadeva poiskati pot enotnosti teh nalog, da se ne bi na terenu pojavljali vsak s svojim programom, ampak da bi bilo delo enotno začrtano. Nadalje ugotavljajo, daje delo za SLO dobro le na občinskih nivojih, medtem ko v krajevnih skupnostih to delo še ni zaživelo. Zato bodo vsa prizadevanja komisije za SLO pri komiteju OK ZKS usmerjena v ustanavljanje odborov za SLO pri krajevnih skupnostih. V zvezi s tem bodo imeh mnogo dela z zagotovitvijo ustreznih kadrov in finančnih sredstev. Važna je tudi konkretiza- cija nalog. jr ORMOŽ: VČERAJ, DANES, JUTRI v prostorih občinske konference SZDL Ormož je bil včeraj sestanek političnega aktiva občine Ormož. Pogovarjali so se o pripravah na volitve. Včeraj je bila v Ormožu tudi seja sklada za štipendije pri občinski skupščini. Pregledah so zaključni račun in sprejeli finančni načrt sklada. Tudi na sestanku predsed- stva Temeljne kulturne skupnosti, seja bo danes, bodo pregledah zaključni račun TKS za lansko leto ter sprejeli predlog finančnega načrta za letos. Jutri popoldan bo v Ormožu tretja seja komiteja občinske konference ZK Slovenije, Ormož. Sekretarka komiteja ing. Terezija Štefančič, kije na sestanek povabila tudi predstavnike vseh drugih družbenopohtičnih organizacij, predsednika občine in sekretarje osnovnih organizacij ter aktivov ZK v delovnih organizacijah, predlaga sestanku razgovor o nalogah ZK pri formiranju temeljnih organizacij združenega dela na področju občine Ormož. Ob koncu pa se bodo pogovorili še o pripravah na drugo konferenco ZK Ormož. SREDIŠČE PRED PRAZNIKOM Občani krajevne skupnosti Sredi- šče ob Dravi praznujejo vsako leto 11. aprila svoj krajevni praznik. Priprave na te slovesnosti so v polnem teku. Letošnje praznovanje bo posvečeno spominu na postrelje- ne talce, ki so v marčnih in aprilskih dneh leta 1942 dah svoja življenja za svobodo. Prireditve so bodo pričele v nedeljo, 9. aprila in bodo trajale do naslednje nedelje, 16. aprila. Najprej bo strelsko tekmovanje. V pone- deljek bo mladina na Gradišču zakurila veliki kres in s tem prispevala svoj delež k slovesnostim ob prazniku. V torek, to je na dan krajevnega praznika, bo vrsta prireditev in svečanosti. Takoj zjutraj bo kome- morativna svečanost pri spomeniku padhh borcev in žrtev fašističnega nasilja in nato svečana seja v kinodvorani. V šoh bo ves dan odprta razstava izdelkov srediških obrtnikov in gospodinj. Središki praznik bodo počastili tudi rezervni vojaški starešine občin Lenart, Ljutomer, Maribor, Ptuj, Slovenska Bistrica in Ormož z reševanjem vojaško-taktičnih vaj. Istega dopol- dne bo v kinodvorani sprejem za najožje sorodnike padhh talcev. Popoldne pa bo sprejem za vse nad 70 let stare prebivalce krajevne skupnosti s pogostitvijo. Popoldne bosta tudi obe gasilski društvi, to je GD Ormož in GD Središče, izvajah svoj program; AMD Središče pa bo prikazalo spretnostne vožnje. Praznovanje bodo končali 16. aprila zvečer s telovadno akademijo telesno vzgojnega društva Partizan, Središče. S tako postavljenim programom bodo prebivalci krajevne skupnosti Središče ob Dravi nedvomno dostojno proslavili svoj veliki praznik in tako počastih žrtve, padle za svobodo. Vsakoletno praznovanje središke- ga praznika organizirajo tamkajšnja društva, delovne in družbenopolitič- ne organizacije pod vodstvom KO SZDL. jr KARTING DIRKA V PTUJU V počastitev praznika občine Ptuj bo tudi letos v Ptuju pomembna športna prireditev. Šestega avgusta ob 14. uri popoldne bo na že znani progi ob novi avtobusni postaji v Ptuju osma dirka za državno prvenstvo v kartingu. O tej prireditvi je stekla pred^ dnevi beseda pri Franju Rebernaku, predsedniku ptujske občine, ko so ga obiskali Vladimir Ban, predsed- nik in Viktor Kranjc, podpredsednik AMD Ptuj, .A.lbin Pišek, predsednik občinske zveze za telesno kulturo in Franc Kranjc, predsednik karting kluba Ptuj. Na tem razgovoru so seznanili Iranja Rebernaka tudi z lanskimi tekmovalnimi uspehi ptujskih kar- ting vozačev, ki so poželi zares bogato ,,letino". V dirkah za državno prvenstvo so osvojili ekipno odlično tretje mesto. Med posamez- niki so bili še posebej uspešni: Rene Glavnik, ki je osvojil drugo mesto, Franc Kranjc je bil četrti, Dušan Korošec — osmi in Uroš Langerholc - petnajsti. Iz leta v leto ugotavljamo, da je karting-šport, ki dobiva v Ptuju nove kakovostne razsežnosti tako po tekmovalnih uspehih ptujskih voza- čev, kot tudi po številu športnih privržencev. Prva dirka za državno prvenstvo bo 16. aprila v Zagrebu. Ptujski tekmovalci upajo na uspešni start. Ptujčana Rene Glavnik in Franc Kranjc bosta tekmovala letos tudi na številnih meddržavnih dirkah in sicer v Nemčiji, na Švedskem, v Franciji, Belgiji in na Madžarskem. Ptujcane nedvomno najbolj zani- ma letošnja dirka, ki bo 6. aprila v Ptuju. V ta namen bodo nekoliko podaljšali tudi tekmovalno stezo. Uporaba mestnega zemljišča dražja Občinska skupščina Ptuj je prispe- vek za uporabo mestnega zemljišča uvedla 1967 leta in je bil takrat minimalen. Pa tudi obseg zemljišča, ki je spadalo pod mestno je bil manjši. Repubhška skupščina je v letoš- njem februarju sprejela nov zakon o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, po katerem se šteje za mestno zemljišče zazidano ali neza- zidano zemljišče, ki leži v mejah občine, kije zajeto v urbanistični ah zazidalni načrt in je komunalno opremljeno. Mestno zemljišče v Ptuju in Kidri- čevem je po novem odloku razdelje- no v dve coni, po katerih se tudi določa višina prispevka, ki znaša v Ptuju: v prvi coni za stanovanjske prostore 0,25 din, v drugi coni za stanovanjske prostore 0,20 din, za nezazidalna stavbna zemljišča 0,10 din, v prvi coni za poslovne prostore 1,00 din in v drugi coni za poslovne prostore 0,60 din. Cene so odločene za kv. meter površine. Prispevek od uporabe mestnega zemljišča v Kidričevem je zaradi določenih faktorjev znatno nižji. V prvi zazidalni coai je samo 0,20 din, v drugi stanovanjski coni pa 0,15 din od kv. metra zemljišča. Za nezazidalno stavbno zemljišče znaša prispevek 0,05 din in za edino poslovno cono 0,50 din. S tako zvišanim prispevkom od mestnega zemljišča bi v Ptuju zbrah en milijon, v Kidričevem pa 500.000 dinarjev. Razdehtcv mestnega zemljišča po conah bo objavljena v uradnem vestniku občin Ptuj in Ormož, -mn- SERGEJ KRAIGHER POKRO- VITELJ V Ptuju so pričeh s pripravami proslav ob 30-letnici ustanovitve in poslednjega boja Slovensko-goriške -- Lackove čete. V ta namen so že imenovali petnajstčlanski odbor, katerega predsednik je Franjo Rebernak, predsednik skupščine občine Ptuj. Podpredsednik je Cvetko Pantar, predsednik občin- skega odbora ZZB NOV Ptuj. Program letošnjih prireditev in proslav, ki bodo v znamenju 30-letnice, je zelo pester. Končal se bo ob občinskem prazniku, ki bo letos v Mostju. Na zadnji seji SO Ptuj je predsednik občine Franjo Rebernak tudi predlagal, da naj bi za pokroviteljstvo občinskega praznika zaprosih Šergeja Kraigerja, predsed- nika skupščine SRS, ki je bil na enem izmed ustanovnih sestankov Slovensko-eoriške čete. HUJŠA PROMETNA NESREČA V nedeljo, drugega aprila t.l. se je v Pobrežju na cesti IV. reda pripetila prometna nesreča, ki je imela za posledico težjo telesno poškodbo. Nesreča se je pripetila na križišču enakovrednih cest v bližini hiše Franca Drevenška. Mopedist Franc Maroh je zaradi izsiljevanja prednosti in neupošteva- nja desnega pravila zadel v osebni avtomobil Jožeta Ostroška s Pobrež- ja. Pri nesreči je bil huje ranjen mopedist, ki si je zlomil desno nogo pocf kolenom. Mopedist je bil tudi vinjen. Škode je za 600 dinarjev. -mn^ 6 STRAN TEDNIK, — ČETRTEK, 6. aprila 1972 Pozabljen v središču mesta s spomladjo se bo pričel prebujati iz spanja tudi mestni park v Slov. Bistrici, ki ne predstavlja samo ponosa in naravnega okrasa mesta, ampak pomeni veliko več, posebno za naravoslovce iz vse Evrope, saj je ta park, v neposredni bližini mestnega gradu in torej v središču mesta eden največjih gabrovih drevoredov v Evropi. V njem je mogoče najti še nekatera redka drevesa, ki so se uspela obdržati od precejšnjega števila podobnih, ki so še pred nekaj desetletji krasila ta park. Med njegove znamenitosti sodijo tudi ostanki obzidja, ki je obdajalo park pa so ga vsled zanemarjanja in velikokrat tudi odvažanja kamenja v gradbene namene že skoraj popolnoma uničili. Obzidje je bilo grajeno iz veliko vrst redkega pohorskega kamenja, zato še ostanki predstavlja- jo veliko vrednost, ki bi jo veljalo v okviru danih možnosti obnoviti in ohraniti. Mestni park z obzidjem se prav gotovo uvršča med tiste znamenito- sti mesta, na katera bi lahko s ponosom pokazali obiskovalcem iz vseh koncev domovine pa tudi tujine. Žal pa se danes bojimo obiskovalce peljati v ta del mesta, ker bi jim lahko pokazali samo to, kako brezskrbni smo do zgodovin- skih vrednot svojega kraja. Že vrsto let ostaja ta vedno bolj potrebni življenjski prostor za prebivalce mesta, ki se iz.dneva v dan širi in tako zmanjšuje okoh sebe zelene povr.šine, žrtev brezbrižnosti mesta. Vsaka, še tako trdna stvar, se v določenem času izrabi, tako pa je tudi z mestnim parkom, ki bi ga lahko z obnavljanjem obranih in tudi olepšah. Ne samo z denarjem, tudi z dobro voljo je mogoče mnogo narediti. Bih so sicer osamljeni poizkusi (osn. šola Pohorski odred in ZM) vendar to ni moglo nadomestiti ali rešiti park brez ene same cele klopi, urejenih vsaj nekaj metrov stez, da o cvetju ne govorimo. Prav to pa je prisotno v tem mestu kljub večkratnim opozorilom in kritikam občanov. Vse te nevšečnosti skupno z nečistočo v in okoli parka postajajo vedno bolj prisotna vprašanja, za katera bo potrebno v naslednjem obdobju najti več razumevanja. VIKTOR HORVAT 30 letnica ustanovitve Slovenskogoriške čete Od prvih dni aprila letos poteka 30-letnica delovanja slovenskogori- ške čete, prve oborožene partizan- ske skupina za boj proti okupatorju ne le na ozemlju sedanje ptujske občine, ampak v vsej severovzhodni Sloveniji. Mala partizanska skupina, ki je štela največ dvanajst partiza- nov, je opravljala svoje veliko poslanstvo le do začetka avgusta 1942, ko jo je okupator zaradi izdaje obkolil in uničil. ČAS ROJSTVA IN DELOVANJA SLOVENSKOGORIŠKE ČETE Za ustanovni sestanek čete lahko izberemo 4. ah 5. april, ko so se pri Osojnikovih zbrali prvi partizani te čete, trije bratje Reši iz Vintarovec v Slovenskih goricah. Tedaj so jim člani ptujskega okrožnega komiteja Komunistične partije poverih nalo- go oboroženega upora proti okupa- torju v Slovenskih goricah in bhžnji okolici. Tu naj bi napadali nemške postojanke, pridobivali iz njih orožje, municijo in druge potrebšči- ne za partizanski boj; izvajali sabotažne naloge, krepih ljudsko nacionalno zavest in skrbeli, da se bo partizanska skupina številčno okrepila. Ptujski okrožni komite Komuni- stične partije je ustanovil partizan- sko skupino v Slovenskih goricah na zahtevo Pokrajinskega komiteja KPS in PO OP za Štajersko. Slovenskogoriška četa se je rodila v skladu s politiko Vrhovnega poveljstva partizanskih odredov Ju- goslavije, ki je predvidevalo, da le številne partizanske skupine, razseja- ne po vsej Jugoslaviji, lahko onemogočijo koncentracijo okupa- torjevih sil na enem partizanskem območju v taki meri, da bi ogrozile obstoj večjih partizanskih enot in osvobojenega ozemlja. Okupator je januarja 1942 začel z drugo veliko ofenzivo, da bi tiničil glavnino partizanske vojske na ozemlju Bosne. Zaradi hude zime so Nemci kmalu prenehali z boji, ki niso prinesli uspeha. Prva proletar- ska brigada je takrat opravila svoj znani pohod čez Sarajevsko polje in s snegom pokrito planino Igman ter je skupaj z nekaterimi bosanskimi in črnogorskimi partizanskimi odredi osvobodila precejšnji del jugovzhod- ne Bosne. Vrhovni štab so tedaj premestili v mesto Fočo. Na novo osvobojeno ozemlje se je spojilo z osvobojenimi . predeh v Sandžaku, Črni gori in Hercegovini. V Foči so februarja 1942 sestavih Fočanske predpise, prve zakonodajne akte ustavnega značaja, ki so odrejali volitve v narodnoosvobodilne odbore in nalo- ge NOO. Prav zaradi partizanskih napadov na okupatorja v mnogih jugoslovan- skih pokrajinah, od januarja do aprila 1942, ni mogel okupator bolj koncentrirati svojih sil v drugo ofenzivo. Čeprav je partizanom primanjkovalo orožja, municije, hra- ne, obleke in obutve, so dosegli vseeno velike uspehe in se je organizacija osvobodilne vojske kre- pila. Tako so v osvobojenem mestu Cajniču 1. marca 1942 ustanovih II. proletarsko brigado in po vsem jugoslovanskem ozemlju nove par- tizanske čete in bataljone. V Sloveniji so aprila 1942 sestavili štiri grupe partizanskih odredov. Okupator je divjal zaradi neuspe- ha v svoji drugi ofenzivi in sredi aprila 1942 je zato začel s tretjo, da bi svoj prvi neuspeh popravil. Na vsak način je hotel do živega vrhovnemu štabu partizanske voj- ske. Zato je svoje sile osredotočil v Bosni. Toda partizanska vojska seje s spretnimi manevri in prodori izmikala obkolitvi. S petimi brigada- mi je Vrhovni štab naglo prodiral proti zahodni Bosni. Okupator je .svojo ofenzivo moral spremeniti v defenzivo. Julija 1942 so se z zahoda prodirajoče partizanske bri- gade združile z močnimi partizan- skimi odredi v bosanskih krajih in v Dalmaciji. Partizani so zopet osvo- bodili kraje v Bosni in na hrvaškem kraškem svetu. V začetku junija je okrog 70.000 sovražnih vojakov vdrlo na partizan- sko Kozaro, ki jo je branilo okrog 3500 partizanov. Boj se je odvijal 38 dni. Partizani so se prebili proti Grmeč planini. Boji so terjali tudi boleče partizanske izgube. Med padlimi je bil tudi ptujski učitelj Vinko Šerona. V Sloveniji so partizani povečali v tem času osvobojeno ozemlje na Dolenjskem, ki je segalo od Bele krajine pa skoraj do Ljubljane. V Makedoniji so partizanski odredi vodili junija in julija 1942 boje z bolgarsko vojsko. V Srbiji so bolgarske divizije napadle partizan- ski odred na Jastrebcu. Zaradi neuspeha so Bolgari postrelili več sto kmetov. Avgusta je okupator poskušal z ofenzivo na partizane na Fruški gori. Italijani so začeh ofenzivo v Sloveniji julija in jo končali novembra, ne da bi uničili partizan- ski boj. Sredi leta 1942 je bila osvobojena že skoraj ena petina jugoslovanskega ozemlja, v partiza- nih pa se je bojevalo že okrog 100.000 borcev proti okupatorjevi sili, ki je štela nad 600.000 oboroženih mož, in proti Paveličevi vojski, ki je štela nad 100.000 mož ter proti drugim kvizlinškim silam. Sile osi so v času delovanja Slovenskogoriške čete žele še velike uspehe. V Afriki so Nemci prodrli do Tobruka. Angleži so se vdali Japoncem v Singapuru, junija je padel v nemške roke Sevastopol, julija so dosegli Nemci Don pri Stalingradu, julija je zaplapolala nemška zastava na Elbrusu. Čeprav je imela Nemčija na vzhodnem bojišču od 256 divizij kar 249, si je le s težavo pribojevala svoje uspehe. Odpor sovjetske vojske je Nemcem prizadjal ogrom- ne izgube. Od julija 1942 seje vojna sreča v Sovjetski zvezi zasukala že pov.sem na sovjetsko stran. Nemci so prehajali v defenzivo. Tako se je v drugi polovici leta 1942 začel krhati velik nemški vojaški stroj. Ko je mala partizanska četica v Slovenskih goricah morala umreti, so kovali. sovjeti na vzhodnem bojišču orjaške načrte velikih ofenziv od Baltika do Črnega morja. Tudi Angleži so podvojili svoje zračne napade na nemška industrijska središča, na vojaške objekte, na komunikacije. Dalje prihodnjič: Iz pripovedi sodelavca Slovenskogoriške čete. V. R „TA VESELI DAN" V GLEDALIŠČU V četrtek, 30. t. m. smo šli učenci Adšjih razredov osnovne šole Pohor- ski odred iz Slov. Bistrice v Maribor v gledališče gledat Linhartovo veseloigro ,,Ta veseli dan ali Matiček se ženi". Bilo nas je kar za šest avtobusov. Le malokdo od nas lahko večkrat obišče gledališče, saj ni priložnosti za to. Po televiziji že vidimo včasih domače, slovenske igralce. Te imamo tudi najraje in bi jih na' televiziji radi večkrat videh. Da je igralec živ pred teboj in gledališka dvorana polna tvojih vrstnikov, ki se smejejo, jočejo, zabavajo in ploska- jo. Ta predstava je bila vsem všeč, kajti bila je res izvrstna. To je bila že 52. uprizoritev ,,Matička" tega gledališča v tej sezoni. Nam učencem je najbolj ugajal prizor, ko baron Naletel dvori N^žki, ki pa je pravzaprav njegova žena. Predstava je trajal skoraj dve uri. VESNA VRES. DOLOČENE CENE OSKRB- NEGA DNE V POČITNIŠKEM DOMU V CRIKVENICI V Tedniku smo že obravnavali vprašanje, kakšna bo nadaljnja usoda počitniškega doma TGA v Crikvenici. Med tem časom je delavski svet TGA razpravljal o nadaljnjem obstoju počitniškega doma, oziroma o cenah oskrbnega dne. DS se je izmed dveh variant cen za leto 1972 odločil za ugodnejšo za člane delovne skupnosti, da bi jim tudi letos zagotovil cenen oddih. Cena oskrbnega dne za člane kolektiva in njihove družinske člane je torej 35 din, kar velja tudi za upokojence TGA. Za otroke do 10 let starosti je cena oskrbnega dne 17,5 din, za zakonce, ki so zaposleni v drugih podjetjih 45 din, za vse druge goste pa 70 din. Otroci drugih gostov bodo plačali po 35 din na dan. Cene za prehodne goste so določene takole: prenočišče 25 din, hrana (trije obroki) 45 din, cene za posamezne obroke pa določa uoravnik. PARTIZAN-MAJŠPERK OBČINSKI PRVAK Končano je občinsko prvenstvo v šahu za društva Partizan, kjer je naslov prvaka osvojila ekipa Partiza- na Majsperk. Dvoboj je bil sicer odigran toda v prejšnji številki je bilo po neuradnih podatkih objavljeno, da je zmagala Dornava s 3,5:1,5 toda, ker je v ekipi Dornave nastopil igralec Marjan Obreč iz Ljubljane, ki pa ni registriran pri ObZTK Ptuj, je komisija sklenila, da se dvoboj registrira s 5:0 za Partizan, Majsperk. Zal je bila to edina nevšečnost skozi vso 8-tedensko tekmovanje, ki se je odigralo zelo disciplinirano in so se igralci zelo srčno borili za vsako točko in uspeh svoje ekipe. V tekmovanju je nastopilo 8 ekip in želimo, da bi se v prihodnji sezoni prijavilo še več ekip. anc. NEPRIMERNA HITROST Na klancu Novakove ulice (Lent) v Ormožu se je pripetila prometna nesreča zaradi neprimerne hitrosti avtomobila. Voznik konjske vprege Ivan Šo- štarič, iz Sodinec se je peljal s vprežnim vozom po svoji desni strani vozišča po cesti 1. reda od Velike Nedelje proti Ormožu. Za njim je s precej veliko hitrostjo pripeljal voznik osebnega avtc.nobi- la Radko Vujko iz Borovnice pri Vrniki in se zaletel v zadnji del vprežnega voza. Votnik vprege je zaradi močnega trčenja padel z voza in dobil lažje telesne poškodbe. Odpeljali so ga v ptujsko bolnišnico. S^koda na avtomobilu in vprežnem vozu znaša približno 10.000 dinar- jev. jr jpNiK — ČETRTEK, 6. aprila 1972 STRAN 11 {rez strojev ne gre jilvo Topolovec iz Zg. Podlož v ujskogorsici krajevni skupnosti je ipreden kmetovalec, ki preusmeija ojo kmetijo v živinorejo in v rejo jčancev. Prijaznega gospodarja sem našel orna, ko je ravno krmil nekaj 1.000 Ijčanccv, ki jih ima v lepo ureje- etn hlevu. Počakal sem, daje svoje flo opravil in mu nato v lepo fejeni kmečki kuhinji, v kateri ni janjkalo niti pisalnega stroja, posta- ji nekoUko vprašanj. Mi lahko poveste koliko zem- lje imate in s katero panogo kmetijstva se trenutno največ bavite? Zemlje imamo ravno toliko, kot je določa zemljiški maksimum, deset ha obdelovalnih površin, zraven tega pa še 5 ha gozdov. Največ pa se ukvarjamo z živinorejo in prašičje- rejo. Kot dodaten vir zaslužka pa mamo tudi rejo piščancev, vendar )e v tej panogi v zadnjem času piemalo zaslužka. Zato smo tudi opustili prvotni načrt, da bi gradili nov hlev za 10.000 piščancev. 10 ha obdelovalnih površin je za delovno silo, s katero razpo- lagate precej. Kako zmorete opraviti vsa dela? Za delo sva z ženo skoraj sama. Imava sicer dve hčerki, ki pa hodita ' šolo. Ena v srednjo ekonomsko v ftuj, druga pa še v osnovno v ^ajšpcrk. Učenje jima vzame precej ^asa, vendar jima tega ne kratimo. Zaradi pomanjkanja delovne sile pa *o nam v veliko pomoč stroji, kijih "namo kar precej: traktor zetor, l^osilnico, puhalnik za seno in tudi ^se traktorske priključke. Manjka *mo še samonakladalna prikolica za >^no, ki bi jo tudi nujno rabili. S ^foji je delo mnogo lažje, prej Opravljeno in tudi manj fizičnega ■zapora zahteva od človeka. Ste za nakup strojev dobih kredite? Samo za nakup traktoija in smo p že vrnili. Ostale stroje pa smo ''Upili z lastnim denarjem. Dosti razmišljate o preusme- ritvi kmetije. V katero panogo se boste preusmerili? .0 popolni preusmeritvi je težko "^"»•iti, ker se pogoji zelo spreminja- [°' kar je tudi velika slabost našega '^iietijstva. Kljub temu pa imamo v ['ačrtu preusmeriti kmetijo v rejo ^fav inlekaric in v pitanje mladega ^<^veda. Radi bi imeli osem mleka- ric. Sedaj pa imamo samo štiri krave, tri bike in konja, ki ga poleg, traktorja še potrebujemo. Zaradi preusmeritve v rejo mlekaric smo letos močno opustili pridelovanje krompirja in se preusmerili v sajenje koruze, ki jo bomo uporabljali za krmo živine in prašičev, saj pro- damo vsako leto po 15 tekačev, ki jih vzgojimo doma. Uporabimo pre- cej umetnih gnojil, ki pa so letos žal zelo draga. Seveda pa vsaj nekaj časa še ne bomo opustili reje piščancev. Pri vas imate zbiralnico za mleko. KoUko mleka dnevno prodate in kako ste zadovoljni s ceno? V naši zbiralnici zberemo dnevno 110 litrov mleka. Od tega ga proda- mo mi 30 htrov. Tudi cene so v zadnjem času še kar znosne, le daje z izplačilom vedno nekaj narobe. Nikoli ne dobimo mleka pravočasno plačanega. Ljudje so nad tem zelo nejevoljni. Kljub zadnji uskladitvi cen nam kmetom še nihče ni rekel, da bodo uskladili cene tudi za mleko, saj se devalvacija pozna tudi nam. Zanimivo in hkrati tudi žalost- no je, da se kmetijske cene ne dvigajo v sorazmerju s cenami osta- lih artiklov. Koliko pa imate dajatev od zemlje? Skupnih dajatev je okrog 8.000 dinarjev, od tega odpade samo na dohodke od kmetijskega zemljišča 5.000 dinarjev. Ob koncu pogovora sem Silva Topolovca vprašal tudi, katero iz- med hčera bo izbral za svojo nasled- nico. Dejal je, da ne bo v kmetijstvo nobene silil, ker so za kmeta pre- slabi pogoji in ima preveč trdo življenje. -mn- Topolovčeva gospodinja med svojimi ljubljenkami. Zares so lepe. ZGORELI PIŠČANCI Prejšnjo soboto ponoči je v svinj- ski kuhinji Alojza Rudolfa na Har- deku pri Ormožu izbruhnil požar. Pri ugotavljanju vzroka nastanka ognja so ugotovili, da se, je najprej vnela škatla iz lepenke^ v kateri so bili enotedenski piščančki. Požar je povzročila 10 W žarnica. Od tu se je ogenj postopoma širil in nazadnje zajel leseno ostrešje. Požar so omejili hardeški gasilci in tako preprečili, da se ni razširil na vso gospodarsko poslopje in stano- vanjsko hišo. Materialna škoda znaša približno 1 S.000 dinarjev. Rodile so: Helena Žinko, Dobravska 3, Ormož - dečka; Terezija Krapša, Prerad 38 - Lidijo; Vida Voršič, Gorišnica n. blok - Anito; Marija Mužar, Slatina 106 - Slavka; Marija Jemejšek, Stoperce 35 - Jožico; Jožica Matjašič, Juršinci 13 - Sebastijana; Zdenka Plajnšek, Volk- merjeva 5 - Natalijo; Albina Sedlak, Hermanci 26 - Iztoka; Anica Slehta, Podlehnik 35 - Andrejko; Jagica Vaupotič, Dravinjski vrh 5 - Dragico; Marija Muheljič, Goričak 17 - Mirana; Štefanija Petričič, Sodinci 38 - Marijo; Slavica Rotar, Obrez 82 - Petra; Angela Draško- vič, Sp. Jablane n. h. - Vesno; Angela Topohnjak, Miklavž 31/a - Andreja: Olga Pignar, Cvetkovci 25 - Janka; Terezija Meško. Lahonci 6 - Aleša; Angela Žinko, Prešernova 22 - Marjanco; Vida Aubelj, Majšperk 43 - .Meksandra; Kristina Veschč, Pestike 4 - dekUco: Ana Gabrovec, Korenjak 1 - Brigito; Ana Hvaleč, Vareja 1 - Frančeka; Marija Strmšek, Podlehnik 86 - Gorazda; Marta Meško, Tomaž 5/a - dekhco; Danica Masten, Murkova 4 - Brigito; Štefka Štebih, Dragovič 13 - dekhco; Marija Kacjan, Slovenja vas 55 - dekhco; Katarina Bele, Kočice 75 - Jožefa; Ljudmila Antauer, Trg svobode 2 - Gregora; Marta Pajek, Stara cesta 49, Ljutomer - dečka; Slavica Košuta, Loperšice 50 - Anžela; Anica Plohi, Kajžar 28 - Aleksandro; Vida Unuk, Koritno 17 - Jožeka; Ančka Čeh, Dobrina 16 - Boruta; Marija Čmjavič, Barislavci 8 - Danila in Jožeta; Marija Juršič, Kicar n. h. - Alenko; Hilda Pisar, Žgečeva 8 - Bredo; Gera Pečuh, Zagorci 79 - dečka; Amalija Jus, St. Makole 18 - Janeza; Anica Ogrizek, Zlatohčje' 75/a - Ireno; Irena Kukec, Kog 10 - Aleksandro; Antonija Borko, Miklavž 60 - Damjana; Irena Janežič, Vel. Brebrovnik 6 - Avgusta; Jožefa Cizerl, Mala vas 11 - Jožeta. Poroke: Simon Vreš, Grajena 28 in Justina Toplak, Placar 11; Marjan Princi, Volkmetjeva 2 in Majda Krajnc, Sp. Duplek 3; Franc Holc, Zagorci 81 in Jožefa Kelc, Vitomarci 48; Džordže Tešič, Vičavska pot 3 in Danica Mesaric, Vošnjakova 10. Umrh so: Franc Dohnšek, Jastrebci 29, roj. 1913, umrl 30. 3. 1972.; Anton Gajser, Naraplje 31, roj. 1906, umrl 31. 3. 1972.: Jožef Car, Kidričevo 13, roj. 1942, umrl 31. 3. 1972.; Frančiška Methčar, Sp. Hajdina 47, roj. 1909, umrla 31. 3. 1972.; Alojz Sovič, Hermanci 8, roj. 1930, umrl 2.4.1972.; i TOŽBA Jaka se je ponesrečil z avtomobi- lom. Dolgo leži v nezave^i. Ko se naposled zave, vpraša: „Kje sem? " ,,Na številki štiri," mu raztreseno pojasni bolniška sestra. „V bolnišnici, umobolnici ali v zaporu? " previdno vpraša ponesre- čenec. Zlatoporočenco Franc in Ivana Arnujga iz Nove vasi v matični dvorani v Ptuju je bila 1. aprila dopoldne zlatoporočna slovesnost za 50 let poročeni par Franca (1887) in Ivane Arnuga (1887). Jubilanta sta se poročila 23. novembra 1921 v Vidmu pri Ptuju. Vsi jima žehmo zdravje in zadovoljstvo tudi v bodoče. Tekst in foto: Petra Langerliolc 12 STRAN TEDNIK. — ČETRTEK, 6. aprila \^ MIRKO ŠOŠTARIČ Izleti v ptujsko okolico in preteklost (Nadaljevanje) V Gradišču je bila cerkev grajena in dograjena v letih 1636-1740 ter je kmalu zaslovela kot romarska pot, delno po zaslugi frančiškanske- ga samostona, ki skupaj z mogočno tristolpno baročno cerkvijo ustvarja vehčastno krajinsko dominanto na vrhu hriba nad novim jezerom in v sklopu precej enotno zazidanega trga. V cerkvi sta med drugim tudi Krcmser-Schmidtova shka in Strau- bov kip Janeza Nepomuka. V Gradišču je v zimi 1910-11 pri zdravniku A. Kraigherju bival Ivan Cankar in pisal povest Lepa Vida. Tu je bi! ilirist Lovro Vogrin. Na samostanskem dvorišču raste velika lipa z obsegom debla 415 cm, ob cerkvenem stopnišču pa dva mlada primerka himalajskega bora, tretji pa v vrtu gozdarja H. Mlineriča. Na samostanskem dimniku gnezdijo štorklje. V Gradišču in v okohci nam zlasti padejo v oči lepi zidovi iz okrastega oseškega kamna (kot. npr. skedenj v Sp. Verjanah s suhim zidom). V Gočovi 7 gnezdijo štorklje na Pečovnikovi domačiji; v kraju je bil decembra 1944 pravcati partizanski miting; pod Gočovskim vrhom pa so našli 20 rimskih gomil. Od tu je doma Ludvik Pečko, pisec zanimive ptujske minoritske kronike iz prejšnjega stoletja. Ob Pesnici cvetijo na poplavljenih travnikih močvirski tulipani, ki jih tu pa tam najdemo doli do Gorišnice, nekoč tudi do izliva Pesnice; zaradi izsuševanja travnikov po regulaciji Pesnice, pa bodo ti lepi cvetovi žal kmalu izginili, z njimi tudi značilni nižinski logi m slikovite vrbače - simbol slovenjegoriških potokov - in najbrž tudi gnezdeče štorklje! Zanimivi gotski cerkvi stojita v Drbetincih (sv. Andraž) na vrhu in v Juršincih (sv. Lovrenc) na robu doline. Ne moremo mimo andrašov- ske fare, da ne bi omenili tukajšnjih znamenitih domačinov. Znani čebe- lar je bil Ivan Jurančič (1861-1935), a njegov sin Janko, profesor na filozofski fakulteti, je pisec vrste jezikoslovnih del in neumoren posredovalec med sloven- sko in hrvaško ter srbsko kulturo. S Hvaletinc sta tudi oba brata Andraž in Franc Jurtela, prvi je znan kot jezikoslovec, živeč v Rusiji, drugi pa pomemben ptujski advokat in politik še v času Avstroogrske. Od tu je doma tudi Ignac Koprivec, ki je v svojih črticah zvesto posnel vrsto kmečkili značajev in etnograf- skih značilnosti, ki z odmiranjem starega kmetijstva izginjajo. Na rimski teološki univerzi pa poučuje tukajšnji domačin dr. Franc Šegula. V Hvaletincih raste v Gunglovem gozdu največji bor v panonskem delu Slovenije, saj meri kar 320 cm v obsegu in pri 28 m višine ima 15 kubičnili metrov lesne mase. V lovrenški fari je kaplanoval tudi znani slovenski pesnik Anton Aškerc. Narodnostno zavedne Jur- šince so dale pomembnega literarne- ga zgodovinarja in kritika Antona Slodnjaka. igralca Vičarja in dr. Poslednji mlin na veter je še pred leti stal na Kokolajnščaku 1 - zdaj je že demoliran. Na bližnji Gomili, 351 m, je z razglcdnika lep pogled na vse strani od Pohorja do Goričkega v Prekmurju; posebno mikaven je pogled na značilne vinograde in kleti na sosednjem Moravskem bregu. V Mostju ob Pesnici je ob cesti sredi pesniške dohne ob slikovitem hrastu stebrast spomenik, ki spominja na zadnji boj slovenjegoriške čete; zaradi izdaje je bila obkoljena v bližnjem gozdu Tešavi 8. VIII. 1942; J. Lacko se je sicer prebil, vendar je bil kmalu zatem zaradi ponovne izdaje ujet. Nadaljevanje prihodnjič^ KONCERT PEVSKIH ZBOROV Delavsko prosvetno društvo Slov. Bistrica bo priredilo v petek, 7. apri- la 72 ob 19.30 v Domu kulture Slov. Bistrica skupni koncert pev- skih zborov. Nastopila bosta moški pevski zbor iz Ptuja pod vodstvom dirigenta Branka Rajšterja in moški pevski zbor iz Slov. Bistrice pod vodstvom dirigenta Milana Mlakarja. Moški pevski zbor iz Slov. Bistrice je prvič nastopil ob praznovanju dneva žena (8. marca 1972). Takrat so dosegli pomemben uspeh, ki zagotavlja dober obisk tudi na njihovem prvem skupnem koncertu ta petek. Pomembne uspehe je v času svojega delovanja dosegel tudi moški pevski zbor iz Ptuja. VH 20 let PD Hum pri Ormožu Otroška igrica „Jurček in trije razbojniki" je bila po vojni prva dramska uprizoritev v izvedbi doma- činov na Humu pri Ormožu. V spomin na ta dogodek, ki obenem pomeni ustanovitev prosvetnega društva ,,Janez Trstenjak" so se prejšnji teden v soboto zbrali številni člani društva in drugi domačini. Slovesnosti ob 20-letnici dela pa so se udeležili tudi predstavniki ormoške občine in njen predsednik Franc Novak ter pred- stavnik občinskega sveta ZKPO Ptuj Stane Stanič. Prvi poskusi ustanovitve prosvet-. nega društva „Janez Trstenjak" Hum pri Ormožu segajo pravzaprav že v leto 1949. Takratni krajevni odbor OF je na predlog Lovra Pišek, pedagoškega vodje osnovne šole Hum, sprejel sklep o ustanovitvi Izobraževalno umetniškega društva (IZUD). Delo ni prav zaživelo. Člani društva so pripravljah le občasne in priložnostne proslave. Jeseni 1952 pa so si člani IZUD-a postavih v sedanjem 5. razredu oder in ga niso porušili do danes. Uporabljah so ga tako pridno, da lahko mirne duše zapišemo, da so prav gotovo eno najmarljivejših društev kulturno pro- svetnega značaja na občinskem območju. Dejah smo že, da je leto 1952 pomenilo prelomnico. Naslednje leto je v okviru društva delovalo troje sekcij: dramska, folklorna in pevska. Število članov in simpatizer- jev dru.štva je naraščalo. Včlanjen je bil tudi velik del mladine tamkajš- njega šolskega okohša, Še isto leto so vpripravili Molierove ,,Scapino'/e zvijače" in Cankarjevo dramo ,,Kralj na Betajnovi". Kljub začetnim težavam sta obe predstavi pod vodstvom režiserke Mimice Pišek lepo uspeli. Folklorni skupini je dajal prve napotke znani folklorist Vinko Korže iz Ctrkovec. Ob koncu šolskega leta so pripravili javen nastop, ki je bil v Pušencih in se je imenoval ,,Praznik žetve". Folklor- na skupina je v tistih časih nastopala tudi v Ptuju. Gostovala je na okrajni gospodarski razstavi in navdušila obiskovalce ter dobila diplome. Od takrat dalje je društvo delalo neprekinjeno. V.sako leto so pripra- vili vsaj eno igrico, sicer pa poglejmo koliko je bilo česar v 20-letnem obdobju. Dramska skupina je pripra- vila 31 celovečernih iger. Z nekate- rimi od teh so dosegli prav lepe uspehe. Omembe vredna je vsekakor sezona 1958/59. V tem času je bila v Ormožu organizirana prva dram- ska revija. Društvo je v ta namen nastopala tudi v Ptuju. Pevski zjj. je nastopil šestkrat in pripravil vel proslav. Za svoje neutrudno in aktivn^ delo v 20-letnem obdobju je „Janez Trstenjak" Hum pri Ormož, prejelo tudi srebrno plaketo občin, ske konference SZDL Ormož. Čeprav se želje ljudi in načjr, življenja iz obdobja v obdobjt spreminja tudi na vasi in včasj najdemo za nedelo nekaterih dm. štev mnogo izgovorov prav , spremenjenem načinu življenja, nam prosvetno društvo Hum dokazuj nasprotno. Moramo povedati, (j društvo nima idealnih pogojev svoje delo. Srečuje se s prostorskimi problemi, saj gostuje v osnovni šoli V šoli imajo tudi prostor za nastope En razred po potrebi preuredijo dvorano. Tudi kadrovska vprašanja so v zadnjem času zelo pereča, vendar kot kaže, se da z dobro volj in primernim izborom doseči tudi na videz nemogoče. Ob 20-letnici dela prosvetnega društva „Janez Trstenjak" Hum pri Ormožu sta članom čestitala tudi Franc Novak in Stane Stanič ter v svojih besedah podčrtala izredno požrtvovalnost in vztrajnost društva v prizadevanjih za kulturno življenje na vasi. Ob končuje 18 najprizadevnejših Ob SVOJI 20-letnici delovanja je PD Hum pri Ormožu uprizorile Partljičevo komedijo 'Tolmun in kamen". Na sliki: igralska skupina po premieri na Humu. Foto: ji pripravilo Remčevo dramo "Užit- karji" in dobilo priznanje takratnega okrajnega sveta Svobod in prosvet- nih društev. V naslednji sezoni (1959/60) je v Sloveniji zaživelo obdobje klubov. Tudi prosvetno društvo na Humu je sledilo tem težnjam. Sestavili so večer enode- jank s petjem in godbo. Takrat je na humskem odru prvič nastopal tudi danes že priznani ansambel Francka Žibrata. Tako je delo društva teklo iz leta v leto brez odmorov. Vrstile so se komedije „Ad acta", ,,Prilož- nostni zdravnik", ,,Micki je treba moža", ,,Na trnju in kamenju", „AnaIfabet" itd. Med dramami naj omenimo le nekaj najuspelejših. Spomladi 1964 je dramska sekcija naštudirala Budakov „Metež". To je bila tudi zadnja in največja ustvari- tev pokojnega Jožka Zidariča, nepozabnega igralca PD Hum. Omenimo naj -še dve drami Trinkau- sovo ,, Maščevanje" in Lorcovo dramo ,,Dom Bernarde Albe". Zraven tega je bilo v minulih dvajsetih letih na humskem odru uprizorjenih vrsto otroškili iger, 10 vesehh večerov in 8 lutkovnih predstav. Folklorna skupina je članov društva dobilo diplome in priznanja za večletno plodno in požrtvovalno delo. jr Noč je jasna in topla. Oče odpre okno in pokUče: „Špela!" „Prosim, očka? " „Kaj pa delaš na vrtu? " „Mesec občudujem, očka!" „Prav, otrok! Vendar bi bilo do- bro, da bi tistemu svojemu mesecu povedala, da je že zadnji čas, da se spravi domov. Ti pa glej, da se tudi spraviš sp^t!" „Vi si torej zidate novo hišo? " „Da. Ali ste že shšali, da bi si kdo zidal staro hišo? " ,,Slišal sem, da stojiš z eno nogo že v zakonu." ,,Da, res je, samo ne v svojem." gpNIK — ČETRTEK. 6. aprila 1972 STRAN 13 Srečanje s hudičem v časopisu sem zasledila sestavek hudiču, ki da prihaja strašit v [aloze. Takoj sem pomislila na 'radiškega Anzeka, ki je še! čakat iiidiča. No, saj pravim, včasih so judje šh vsaj čakat hudiča, danes pa •jj sam pride. Je pac vedno več ygtnikov, ki imajo roke k sebi jbrnjene in ni čudno, če vrag po remiji rogovih, ko pa se mu obeta ■jjco dobra druščina. ■ Gradiški Anza, ki je šel čakat hudiča, še danes živi in se tega zelo spominja. Stara grča, kot so pač tsi Makolčani v teh hribih, bi ga menda še danes naučil kozjih molitvic, če bi se slučajno oglasil pri njem. Ko je bil še mlad, je veljalo pravilo, da deU hudič ob polnoči na cestnem križišču denar. Marsikatere- mu fantu je rojilo po glavi, da bi ga šel čakat, toda hudič je vendarle - jiudič. Anza, eden tistih fantov, ki bi še damemu Luciferju stopil na rep pa se je hotel postaviti in pokazati, kaj se pravi biti Makolčan. Odločil se je, da bo hudiča za vsako ceno počakal. Pridružil se mu je še Lojz, ki tudi ni hotel biti mevža in ni maral, da bi bil Anza bolj pogumen kot on. Ko sta na korajžo spila dva litra rujne makolske kapljice in se oborožila z gorjačami, da bi vragu draže prodala svoji duši, sta se odpravila čakat hudiča (in denar). Ura je odbila enajst. Lojz se je križal in khcal vse svetnike na pomoč, Anza pa je premišljeval, kako bi hudiča okrog prinesel, da bi mu dal čim več denarja. Ta čas, ko je ta v duhu že štel kozarce, kijih bo lahko s peklenščkovim denarjem spustil po grlu, je odmolil Lojz že sedem očenašev in devet zdravih marij. Kazalec seje bližal poldvanaj- sti. V grmovju je nekaj počilo. Lojz je pobral šila in kopita in stekel, kolikor so ga nesle noge. Pozabil je na denar (in pogum) in prepričanje bil, da mu je ves zbor peklenščkov za petami, čeprav je v resnici iz grma zbežal prestrašeni zajec. Tako je ostal Anza sam, ki se je zaklinjal, da bo naredil iz hudiča „ajnpren župo". Tričetrt na dvanajst. Anza je krčevito stiskal gorjačo, da bi iz nje skoraj pritekel mošt. Pet minut do polnoči. Veter je divje zatuhl, da so pogumnežu kar mravljinci lezh po hrbtu, toda na križišču je kljub vsemu osta. Polnoč. ,,Zdaj pa le pridi hudič, če si upaš!" je zakričal in zavihtel gorjačo, pripravljen na življenje in smrt. Toda ni bilo hudiča in še manj denarja. Ura je odbila ena, potem dve in tri, hudiča pa od nikoder. Anzeku je bilo žal za denar, vendar mu ni preostalo nič drugega, kot da je odšel domov (z dolgim nosom). Kljub temu, da ni videl hudiča, je dokazal, kako pogumni in neustrašni so bili Makolčani. Ne verjamem, da bi vrag lahko danes prišel v Haloze, kaj še v Makole. Ceste so pregrde in še prej, ko bi bil na pol poti, bi se obrnil nazaj, kajti na slabi poti bi ga tako pretreslo, da bi imel levi rog naprej, desnega pa nazaj obrnjenega, želodec pa v grlu. Kakšen bi to sploh bil hudič? Ravno tako se dogaja z avtom, da nazadnje misliš, da si se pripeljal v Makole s preluknjano konservo. No, če bomo čakali na asfaltirano cesto tako dolgo, kot je Gradiški Anze na hudiča, bomo še dolgo živeli v mnu. Ce pa si bo vrag slučajno premislil in zapustil tisto hišo v Halozah pa se spravil nad občino in jih začel tam malo ščipati, se zna tudi pri nas kaj spremeniti. Ce bo to storil, mu bo Gradiški Anza rade volje oprostil, da ni prišel z denarjem na križišče. Ampak, kdaj bo le hudič prišel na občino? Janica Roj s DOGODEK S POČITNIC Dnevi so hitro minevali in bližale so se počitnice. Zelo sem se jih veselil, ker sem vedel, da je to čas za počitek in razvedrilo. Bal sem se, kaj bo z ocenami v izkazu. Prišel je zadnji dan pouka. Tovarišica razred- ničarka nam je razdelila izkaze. V nekaterih so bile slabe ocene, v drugih pa dobre^ Slabo oceno sem imel le pri angleškem jeziku, druge so bile še kar v redu. Takoj po začetku počitnic sem se odpravil v Maribor. Ko sem prišel tja, sem dobil gripcvin sem moral v posteljo. Močno sem kašljal, zato sem moral piti mnogo čaja. Ležal sem tri dni. Nato^ sem vstal in se šel s prijatelji smučat in sankat. Vendar sem bil se vedno bolan. Zato sem bil tako omotičen, da sem padel v sneg in se skotalil po hribu navzdol. Kratke počitnice so minile bolj slabo zaradi bolezni. IJpam, da bodo poletne počitnice boljše. Štefan Zagoranski, 7. raz. OŠ Podlehnik POČITNICE V TRSTU 11 let sem bila stara, ko sem šla s teto v Trst. Bilo je v počitnicah. Odpotovali sva 4. aprila. V Postojni sva si ogledali jamo in videli mnogo kapnikov. Na meji pri Sežani nama je mejna kontrola vzela potna lista nato pa kmalu vrnila. Na italijanski strani sva takoj telefonirali v Trst, vendar nisva dobili zveze. Ko sva se približali kraju Občine, se je za nama pojavil rdeč avto, ki je poleg našega tudi parkiral. V njem je bila prijazna ženska, ki sva jo prosili, da bi naju spremljala v ulico Via Marconi. To se je tudi zgodilo in med potjo sem občudovala visoke hiše. Naslednji dan sem si ogledala mesto in pozneje smo se večkrat odpeljali na morje. Bili smo v . Miramare, kjer sem si ogledala grad. Večkrat sem bila v parku, kjer sem se vozila v malem avtomobilu. Počitnice so hitro minile. Vrnili sva se domov. Bilo je zelo lepo, vendar je doma najlepše._ Lija Štuhec, 6. r. / OŠ Tomaž pri Ormožu USTANOVITEV PIONIRSKE PLANINSKE ORGANIZACIJE Na osnovni šoli POH. ODREDA smo imelu učenci 5., 6., 7. in 8. razredov v četrtek, 23. marca usta- novni občni zbor pionirske planin- ske organizacije. Prijavilo se je 98 učencev, ki smo tudi prejeli planin- ske knjižice. Dobili smo tudi bro- šuro ,,Pionir - planinec", v kateri je opisana možnost tekmovanja za bronasti, srebrni in zlati znak pionir- ja - planinca. Za bronasti znak mora pionir sodelovati na najmanj šestih sku- pinskih izletih. Najmanj trije raz- lični izleti morajo biti v višino nad 100 m. Vsak izlet mora pionir opisati. Za srebrni znak opravi pionir skupno 12 izletov, najmanj trije morajo biti dvo- ali večdnevni, najmanj šest pa jih mora biti v višino nad 100 m. Opraviti mora tudi tečaj prve pomoči ali osnovno planinsko šolo. Za zlati znak naj bi imel član vsaj 6 izletov nad 1500 m od skupno 20. Končati mora osnovno planinsko šolo, sodelovati na vsaj enem orien- tacijskem tekmovanju, se udejstvo- vati v kolektivu kot planinec — organizator, (pomočnik pri organi- zaciji izletov in urejevalec planinske omarice, zaui>nik krožka ali skupine na šoli hd.). Če ni končal plan. sole; opravi tudi izpit iz naslednje snovi: Orientacija, nevarnosti v gorah, prva pomoč, osnove varstva nara- ve .. . Udeležbo na izletih, ki jih bomo opravili, nam bodo potrdili: naš dnevnik, žigi koč, vrhov in transver- zal, ki jih s svojim podpisom potrdi vodja izleta. Dobili smo tudi knjižico »Dnev- nik s planinske transverzale". Vse o tem in še- mnogo drugega nam je povedal tovariš, kije prišel z občinske plan. zveze. Izvolili smo tudi predsedstvo. Mentor krožka je Vojteh Osojnik, predm. uč. zemljepisa in zgodovine. Predsednik je učenec 7. raz. AN- DREJ KI:RZAR, podpred. osmošol- ka CVETKA PODKRAJŠEK, za- pisnikar šestošolka ALENKA PE- ČOVNIK, blagajničarka pa uč. 7. r. ZLATKA LERHER. Urejevalec pla- ninske omarice bo šestošolka TA- NJA GODEC. Tovariš, ki nam je razlagal tudi o planinski opremi, nam je projiciral tudi precej zelo lepih diapozitivov naših in tujih gora. Pogovorili smo se tudi o Jzletih. Najprej bomo obiskali BOČ, nato bomo imeli izlet na URŠLJO goro za 2 dni, v avgustu pa tudi izlet na TRIGLAV. VESNA VREŠ, * uč. 8. raz. OŠ SLOVENSKA BISTRICA PRESTRAŠIL SEM SE Sneg je skoraj skopnel in oče je naročil buldožeristu, naj bi nam napravil novo cesto. Prišel je in začel podirati drevesa in puliti store, ki jih je puščal ob strani nove ceste. Delal je dva dni in delo je bilo končano. Naslednji dan je bil četr- tek, ko naj bi zjutraj igrali v šoli košarko. Mati me je zbudila že ob petih. Oblekel sem se, se napravil in odtaval v ternno mrzlo zimsko jutro. Šel sem prvič po novi cesti. Ko sem prišel do pol poti, sem nenadoma zagledal pred seboj pošast, kije bila črna, le na glavi je imela belo liso. Nekaj časa sem stal, nato pa sem začel teči mimo nje. Nenadoma sem se spotaknil in padel naravnost pred njo. Oči sem si zakril z rokami, da je ne bi videl. Naposled sem se pa le ojunačil ter se dvignil. Ko sem ji pogledal v oči, sem videl, da je bil trhel štor, ki je imel zgoraj malo snega. Nekaj časa sem si ga ogledo- val, nato pa sem odšel proti postaji, še vedno ves prestrašen. Pa še avtobus sem zamudil zaradi ,,po- šasti". Rajko Satler, 7. b OŠ Podlehnik MUCA IN JUHA Naša muca je črna, prav majhna je še, vsak dan zamjavka: ,,Mleka bi še!" Danes sem ji juhe nalila, da lačna ne bi bila, a, ko je mamica domov prišla me je vprašala: ,,Ali je juha dobra bila? " Odgovprila sem: ,,Da!" Mamica je tega vesela bila, saj sem juho le redko pospravila do dna. Zunaj pa muca veselo je mijavkala: Da, da! Juha je res dobra bila!" Zvečer muca ni čakala, da mama bi mleka ji natočila, z mrakom je spat že krenila. Na seniku se muca je valjala | in se smejala, J saj mamica ni vedela, j da juha v mucin želodec je šla. j s Nada Topolovec j 6. r. OŠ Majšperk 1 PO DOBREM ZAJTRKU - LAHKO DELO Tu in tam je dobro spregovoriti o načinu prehrane, ki je pri nas v navadi. Ah je ta način pravilen? Ah res nudi vse potrebne snovi, ki jih organizem potrebuje za moč oziro- ma za delo, za rast, za zaščito pred boleznimi? Ustavimo se najprej pri prvem dnevnem obroku, ki bi ga morali pojesti - pri zajtrku. Ni težko ugotoviti, da zelo majhen odstotek naših ljudi redno in pred- vsem pravilno zajtrkuje, se' pravi, zajtrkuje več kot samo kavo in kruh. Najprej o tem, zakaj ljudje zjutraj ne jedo. Zelo pogost in tudi tehten vzrok je zgodnja ura. Nekateri ljudje zelo zgodaj zjutraj sploh ne morejo jesti. Četudi poskusijo, se jim to "pira, včasih pa jih sih celo na bruhanje. Seveda vedo prav ti ljudje povedati, da zjutraj nikoh niso jedh. Ta ugovor res nekoliko velja, vendar Pa je temu kriv napačen način prehrane že od mladosti. Še večkrat pa se za tem skriva Zgodnje odhajanje na delo in s tem v ^^ezi prepozno vstajanje. Tisti, ki ^adi čimdlje pospijo, res ne utegnejo prav nič jesti, ker za jed preprosto lirnajo več časa. Morda utegnejo na Poti od mize do vrat komaj še popiti skodelico čaja ah kave. . Nekateri poskušajo lakoto, ki je 5'cer nhi ne čutijo, potolažiti s |'lcem žganja. To je najslabše, kar lahko zgodaj zjutraj pride v želodec, '^^di kadilcu, ki navsezgodaj in na tešče pokadi cigareto, se kasneje maščuje s tem, da ima pogoste težave s kašljanjem in bolečinami v želodcu. Zjutraj je želodec pripravljen na delo. Prazen je in spočit. Tudi želodčna kishna je pripravljena. Celoten čloVeški organizem pa po- trebuje za delo, ki ga čaka ves dan, dovolj energije. To energijo dobi človek s hrano. Ce pa ni hrane, je težko pričakovati od telesa oziroma od mišic, da bodo ves dan delale brez prestanka. Prvo uro dela še nekako gre, potem pa človek občuti lakoto. Nekateri si prinesejo s seboj malico. Ta je zelo pogosto suha in mrzla. Včasih je celo iz postane hrane. Ne glede na to, da mora potem tak delavec takorekoč skrivaj zajtrkovati ah pa jesti kar na delovnem mestu, je tak način mahe med delom slabši, kot pa če bi obilno in krepko zajtrkovali. Vsi zdravniki vedno in povsod priporočajo topel in obilen zajtrk, ki je v navadi predvsem v Angliji in Ameriki. Tam zjutraj obilno jedo. Ce hočemo dobro delati in ohraniti zdrav želodec, je nujno, da jemo zjutraj več kot smo navajeni. Tak zajtrk naj bo sestavljen iz mleka ali kakaa ah bele kave, medtem ko je čaj preveč prazen, da bi nam dal za delo dovolj energije. Pri zajtrku pojejmo tudi nekaj kruha ter morda ocvrto ah kuhano jajce. Bolj pripo- (Nadaljevanje na 16. strani) 14 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 6. aprUa Barve v stanovanju Malo vemo o čudežnem učinku barv na človeško oko in razpolože- nje. Da to lahko pojasnimo, mora- mo poznati zakone, ki vladajo v kraljestvu barv. V glavnem sta dve barvni družini: „hladne" in „tople" barve. Ob teh pa je šc določeno število nevtralnih barv. Hladne barve so: modra, zelena, vijoličasta, modro zelena, rumeno zelena in modro vijohčasta z nešteti- mi odtenki; tople pa so: rdeča, rumena, oranžna, rumeno oranžna, rdeče oranžna in rdeče vijohčasta, prav tako v mnogih nijansah. K nevtralnim barvam prištevamo črno, belo in sivo. Te barve so neke vrste vmesni člen med prvo in drugo skupino. Modra je najmočnejši predstavnik hladnih barv in osvežuje prostor le,, če je v kombinaciji z enim ah dvema detajloma iz skupine toplih bar'. Na splošno vzbujajo hladne barve veliko manj pozornosti od toplih. Zato so primernejše za oblačila močnejših oseb pa tudi pohištveno blago naj bo v hladni barvi, da daje vtis večjega prostora. Tople barve, med katerimi sta najizrazitej.ši rdeča in oranžna, učin- kujejo veselo, živahno, spodbujajo človeka k delu in akciji. Delujejo pa tudi razdražljivo, če jih v enem samem prostoru uporabite več. To velja predvsem za rdečo, a mnogo manj za rumeno barvo. Zato je rumena zelo primerna za kombinaci- jo z eno od hladnih barv. Ne bojte se, da bo kontrast premočen ah da bo delovalo vznemirjajoče. Pri izbiri barv za kak prostor morate predvsem upoštevati namen tega prostora. Ni namreč dovolj, da se nekaj barv dobro ujema. Paziti je treba na to, ali je prostor velik ali majhen ali bo površina ene barve velika ali majhna, kohkokrat in kje se bo v prostoru ponovila in kakšen vtis hočete doseči z vsem aranžma- jem. Za spalnice in prostore, ki so namenjeni počitku, so najprimer- nejši toni iz skupine hladnih barv, tople barve pa so bolj uporabne za dnevne ali delovne sobe. Posebno je treba paziti pri živo rdečih.barvnih tonih. Če nismo povsem gotovi, da jih bomo pravilno uporabili, je bolje, da se odločimo za nevtralne tone: svetlo rumeno ah bledo oranžno. Eden od osnovnih zakonov za uporabo barv pravi: čim manjše so površine, tem manj mora vzbujati pozornost barva in obratno. Torej, barve sten v majhnih prostorih ne smejo vzbujati pozornosti; strop naj bo bel, preproga pa po možnosti temnejša, ker boste tako dosegh občutek ravnotežja v prostoru. Povsem ste se zmotili, če ste pod pobarvali temno ali nanj razprosth svetlo preprogo. Tako bo vse skupaj delovalo ,,viseče", negotovo. V majhnih prostorih so najbolj posre- čena rešitev pastelno rumeno ah sivkasto belo pobarvane stene. Tudi bele so dobra rešitev za ,,povečanje" majhnega prostora, v katerem ni prostora za živahne in preveč tople tone oziroma za rdečo in oranžno barvo. V tem primeru uporabite tkanine hladne ali nevtralne barve. Nasprotno pa ,,mraz", ki ste ga v prostoru povzročili s hladnimi bar- vami na stenah, omihte tako, da v prostoru razmestite nekaj predme- tov (stekleni predmeti, keramika, blazine) v toplih, živih barvah: rdeči, oranžni, rumeni itd. DR. FRAN BRUMEN: Cepljenje proti črnim kozam Kuga črnih koz je med nalezljivi- mi obolenji najbolj nevarna^ ker je najbolj kužna. V nezaščitenem okolju, tam, kjer ljudje niso cepljeni, se širi z bliskovito naglico, kakor požar v gozdu z drevesa na drevo; od človeka na človeka. Kakor po gasilcih polito drevo v gozdnem požaru ne zagori, tako na cepljenem človeku ne morejo vzplamteti koze. ZDRAVILA PRO- TI TEJ KUGI NI! POMOČ IN ZAŠČITA JE PRAVOČASNO CEP- LJENJE. Zato so se naše zdravstve- ne oblasti odločile za obvezno ponovno cepljenje. Nekateri med nami imajo pomisle- ke proti cepljenju. Zakaj? Zato, ker niso pravilno, ali pa ne dovolj poučeni o pomenu in poteku cepljenja. Oglejmo si torej nekatere najpomembnejše podrobnosti tega vprašanja. Po naših predpisih je cepljenje proti osepnicam obvezno za vsakega državljana dvakrat. Prvič v prvem letu starosti in drugič ob vstopu v šolo. Tak način zaščite zadostuje za prilike v naši državi tako dolgo, DOKLER NE PRIDE DO NEVAR- NOSTI EPIDEMIČNEGA IZBRU- HA ŠIRJENJA ČRNIH KOZ TEŽ- JE OBLIKE. TAKA NEVARNOST JE NASTOPILA SEDAJ, ko je kuga bila vnesena s kužnega področja v arabskem svetu, kjer je začasno vzplamtela epidemija pojačane kuž- nosti. Odpornost ali zaščita aH imuniteta po uspešnem cepljenju traja pri različnih ljudeh različno dolgo. Navadno smo računali z njo za dobo 10 let. S CEPLJENJEM PRIDOBLJENA ODPORNOST S ČASOM, LETO ZA LETOM PEŠA, PONEHUJE. Pri nekaterem bolj in hitreje, pri drugem manj in počasne- je. Za običajne prilike je imuniteta prva 3 leta po uspešiiem cepljenju zanesljiva. Ob epidemičnem izbruhu in povečani kužnosti moramo biti poostreno previdni. Zato smo se odločili cepiti vse in vsakogar, KI ZADNJIH 12 MESECEV NI BIL USPEŠNO PRVIČ ALI PONOVNO CEPLJEN. S takim načinom doseže- mo tako močno zaščito, da se epidemija ne more razmahniti, dajo bomo V KALI ZATRLI, da ne bo mogla pozneje ponovno vzplamteti in da ne bo mogla pomembneje prestopiti meja naše domovine. Res je, da so za to potrebni veliki napori zdravstvene službe. Res pa je tudi, da to POMENI ZA POSAMEZ- NIKA LE NEZNATNO IZGUBO ČASA. Zato se bomo brez prisile odločili za cepljenje brez izjeme in brez pomisleka vsi. S tem bomo zaščitili sami sebe in dokazali svoj^ zrelost in kulturo. Kje tiči največja napakaiposam«, nika? V dejstvu^da se ne zavedam, da nismo upravičeni soditi o nečej česar ne poznamo. To se pravi nevednosti. NAJOSNOVNEJŠE < IZOBRAZBI JE V TEM, DA ZAVEDAMO, DA NIMAMO UPR, VIČENOSTI IZREKATI SVOJEc MNENJA O NIČEMER. ČESaŽ NE VEMO. To naj velja na splošno KDOR NI DOVOLJ STROG N.i PRAM SAMEMU SEBI, NE VE.D.^ NE VE. Prešeren je zapisal: ,it ČEVLJE SODI NAJ KOPITAR Soditi smemo le o tistem, o čeme: smo dovolj izčrpno poučeni, ij cepljenju smejo in morejo tore soditi in odločati le zdravstven strokovnjaki. Tu res ni prijetn; resnica, da laiku ne preostane drug! pot, kot ubogati. Morda navidezn nesodobno, toda pravilno. j Pred cepljenjem se po možnosi okopljimo in ^reoblecimo, ali p vsaj mesto cepisca umijmo z vodoii z milom. Po cepljenju je namrei bolje, da se^ ne kopamo, da ne b; tako raz močili cepiva in ga raznesl na druge dele telesa, predvsem n« sluznice. Pred izvršitvijo cepljenji izbrano mesto razkužijo s sred stvom, ki hitro izhlapi, navadno; etrom. Ponovno cepljenje izvršimo na mestUj kjer še enako cepljenjem bilo uspešno opravljeno, ker je tako radi ev. kokalne imunitete koze zanesljivo. Zarezice sušimo najmanj 2 do 3 minute, da se cepivo prime. Rdečina, ki se pokaže takoj pol cepljenju, ne pomeni, daje cepljenje uspešno. ^Šelf tista rdečina, ki se pojavi čez 3 do 4 dni z nabrekanjem, pomeni, da je ceplje- nje uspelo. Peti dan nastaja mehur ček, ki ga obdaja vneta rdečina, Šesti dan se mehurček, ki je sj^rva napeto napolnjen z bistro tekočino, vdolbe na vrhu. Sedmi in osmi dan postaja vsebina mehurčka motna.se zagnoji; obkrožna rdečina postaja večja in razsežnejša in narašča >e nekaj naslednih dni. Obenem me hurčki prično usihati in se sušiti Počasi popuščajo tudi znaki obdaja jočega vnetja, mehurčki se sprimejo v kraste, ki se posušijo in odpadejo V času mehurčaste tvorbe pride včasih do dviga telesne toplote ir^ rahlo bolestnega počutja. Brazgoti na po uspešnem cepljenju je trajna Ponovno cepljenje se ne primi tako rado kot prvo. Zato g: moramo 2 do 3 krat ponoviti in n: različnih mestih. PRIMERI SI TUDI, DA PO TRIKRATNI PONO VITVI CEPIVO NE PRIME, TAW PRIMERE SMATRAJO KOT NE DOVZETNE ZA CEPIVO, Ni KAKOR PA NE NEDOVZETNI ZA PRAVE KOZE. NEUSPEK CEPLJENJE TOREJ NI DOK.^- ZAŠČITE PROTI ČRNIM KOZAM Komplikacije po cej)ljenju. Ljud ki nimajo zdrave koze, ne cepini ker bi mogla nastopiti splošn okužitev. Včasih pride do naknadn prisaditve bolezenskih kali, ' povzročajo gnojenja, zato ne drgni mo in ne praskajmo! Noben navadnih komplikacij ni nevarn; Proti ev. zvišani toploti vzemii" konjbiniran prašek ali Aspirin. RESNEJŠA BI BILA KOMPL KACUA VNETJA MOŽGANOV,' nastopi - sicer zelo redko posebn pri osebah, ki so starejše nad tri le' in še niso bile nikdar uspe«" cepljene. ZATO TAKIH V SPtO NI CEPILNI AKCIJI NE CEPlM^ Če pa je le potrebno tudi take U"' cepiti, imamo v takoimenovani^' hiperimunem gamaglobulinu stvo, s katerim moremo zašci" tudi nje. REGRAT - SPOMLADANSKA SOLATA Spomladi se navadno počutimo: bolj slabo: nervozni smo, ne more-1 mo spati, rada nas boh glava,' prebava ni v redu, sončni dnevi nas- prekomerno utrujajo, rade se nas i otijo razne bolezni in podobno. Vsej to pa so več ali manj posledice! enostranske zimske prehrane, pošla'^ je zaloga vitaminov in težave so tii. Da bi človek dobil tohko vitami- nov, kolikor jih potrebuje, bi moral pojesti na dan približno 300 gramov presne zelenjave. Te pa dostikrat! manjka ah pa je tako draga, da sije lahko privoščimo le bolj poredko- ma. Sama jabolka, ki smo jih hranih za zimo, nam v takih primerih ne pomagajo dosti, ker jabolka vsebuje- jo le malo vitamina C. Več imajo raznih sadnih kislin. Zelo nam pa lahko pomaga pri pomanjkanju vitamina C naša prva spomladanska solata - regrat! ^ Med letom ^e na regrat skoro ne spomnimo. Le otroci pletejo iz votlih cvetnih stebelc okraske za svoje igre ali pa delajo trobentice. Nekateri znajo skuhati iz regratovih cvetov odhčno regratovo vino, ali pa naberejo regratovih koreninic in jih posušijo za zdravila. Že zgodaj spomladi, ko komaj dobro izgine sneg, požene regrat iz močne korenine prve hste, ki jih lahko uporabimo za odlično, tečno in ceneno solato. Posebno so listi okusni, če regrat raste v peščeni zemlji ah na krtini in je bil pokrit s peskom ah prstjo. Taki hsti so bledikasti, so pa bolj sočni. Regrat si napravimo v solati kar samega, lahko pa tudi s trdo kuhanimi jajci ah tophm krompirjem. j V presnih regratovih listih je poleg vitamina C še polno drugih koristnih snovi, med drugimi tudi karotinoidi, ki so sorodni vitaminu B, grenke snovi, ki dobro vplivajo na prebavo (ta pa je posebno spomladi tako pomanjkljiva!) in na jetra. Prav zaradi grenke snovi je regrat zdravi- lo, ki ga posušenega dodajajo raznim čajem za zdravljenje jeter. Z regratom si torej spomladi prav lahko nadomestimo pomanjkanje vitaminov. TEDNIK — ČETRTEK, 6. aprila 1972 STRAN 15 Prmojkokoši, prešji tjeden pa se ^an resen neje hujdo godilo. Saj yete, kak je to za Vejko noč, ke si tudi srmaki privoščijo kokšno malo bojšo požrtijo. Kak to zgleda, vena tak vete. Tista vejka spletena krpača [na v sebi marsikaj dobrega od pujcekovega mesa, lepo dišečih orehovih povitic, poforbanih jajc, hujdega hrena, belega kruha . . ., pa kaj bi van še dale naprej sline cedija. Jas samo provin, če bi meja človik celo leto tokšno krpačo na mizi, ki seveda ne bi smela prozna biti, te bi jas reka, da je na toten sveti kar luštno živeti. Saj vete, kak stori lidje provijo, s ten pa se seveda tudi ta mlajši strinjajo: ,,Kaj pa mo človik druga dobrega na sveti kak, če kaj dobrega poje no spije ... pa še ena stvor je, ki je ne bi rad glih t^k jovno napisa." Vete to so tri. bistvene prednosti živleja, ena tak na štora leta odpodne, drugi dve pa sta skos aktualni. Joj, drogi lidje, ste vidli, kokšni dreng je bija ob totih vejkonočnih proznikih na naših cestah? Sen pa to so se kak svinjska čreva vlekle duge kolone najrazličnejših štiriko- lesnih kujof. Ja, tudi moja hčer no jeni Hans iz Dojčlanda sta si prišla domu jajca forbat. Nemoren van dopovedati no ne napisati, s košnin „brenčedeson" sta se pripelala. Da van rečen — super oni avto. V grabo leti brez prižgonega motora. Čista športna izvedba, na sedeži pa sediš glih tak kak če se jas malo notri v krovje jasli vseden. Na kilometer- števci ma zadnjo številko 200 kilometrof. To je skoro tokšna brzina, kak gdo se mija z našo Mico okoli voglof nagojama. Samo, vete to za naše prleške ceste neje, saj mamo prevozke kozje stezice tak, ke toti merdžo niti nema plača, druga pomankljivost pa je v ten, ke neje blati navajeni. V našen klonci je tak kiha kak, da bi mu namesto nafte poper v „jetra" nasipali, naenkrat pa se je malo strosa no z nami vred izdehna na sredini blata. Te pa smo lepo prosili sosidovega Juža, da je junce naprega no nas vun z blata potegna. Herr Hanz mu je stisna za toto oslugo v žep deset mark. Moren van povedati, da je v Prlekiji to najbolj zanesliva vlečna služba, če kokšni avto v blati ostone. To je zodje cajte tudi ene vrste prleški kmečki turizem, ki nam prinese divize. Drogi brolci, vas je že kerega dregiiola kokšna črna koza? Jas sen ba to pred por dnevi na cepleji pa mi je gospa v belen mantli rekla: „Lujs, tebe pa mo proti ,,kozla- rijan" cepili . . ." Se posebno posrečeni je bija en moški srednjih let, ki je pred ceplejon reka: ,,Gospa, mene^ pa prta blontnin kozan infajte, črno mam že tak duma . . ." Iz zaneslivih virof sem zveda, ke de prišlo po cepleji prta kozan na vrsto še cepleje proti nelikvidnosti v, gospodarstvi. Točni seznam, keri državloni vse bodo cepleni prta totemi betegi, še neje nareti, zavišno pa lehko trdimo, da de akcija vseobsežna, saj so se gospodarske kozlarije tudi v ptujski^ ormoški no slovenskobistriški občini že zlo razpasle. Epidemija je po zodnjih yesteh najhujša v zveznih, republi- ških, občinskih no drugih sredinah. Enih por betežnikof je že v ..karanteni". Toti betek je hujše no se boj naglo širi kak črne koze, saj do zdaj v Sloveniji še nemamo nibeiiega primera oboleja, ,,nelikvid- nistis" pa je že skoro v vsoki delovni organizaciji, zodje cajte pa ob podražitvah vedno hujše napoda tudi družinske proračune. Zaj lahko z znanstveno teorijo potrdin, da gre našo živleje, kak da bi se pelalo po olji. Pred dobrin mescon smo podrožli jedilno olje, zaj pa .še tisto, s kerin si pozimi v pečeh kurimo, da nas ne zebe. Kurilno olje se je podrožilo kar za 23 štorih dinarof, to pa pomeni, da de nasdrugo_ zirno za 2 3 procentof boj zeblo, če že nemo do kraja zmrznoli. No, zaj pa si naj po na jeziki do drugega tjedna bat naredin. Vete, duma tak ali tak ne smen dosti gučati, no ma Mica ta glovno besedo. Te pa srečno. Vaš Lujzek., Prispevki za malega Ivana v deseti številki Tednika smo objavih sestavek pod naslovom „MALEMU IVANU" v katerem nas Ivan Repič iz Podvinc pri Ptuju, ki še vse svoje življenje ni stopil na lastne noge, prosi denarne pomoči, za nakup ortopedskega vozička na motorni pogon. Malemu Ivanu smo radi ustregh in smo pričeh akcijo za zbiranje denar- nih sredstev. Akcija je bila v začetku zelo uspešna, pozneje pa je nekoliko stagnirala. Do sedaj pa so pri Občinskem odboru Rdečega križa Ptuj, ki zbira denar, nabrah že 128 starih tisočakov. Nekateri so se zares odrezali, saj so prispevah pa 10, 20 in tudi več tisočakov. Neka družina iz Zagreba je Ivanu poslala celo starih 40 tisoč dinarjev. Vsekakor s tem akcija ni končana m mislimo, da je še več ljudi, ki so pripravljeni pomagati malemu Iva- nu. Nekateri so tudi pozabili številko žiro računa. Za tiste naj povemo, da lahko pošljejo svoj prispevek na naslov: Občinski odbor Rdečega križa Ptuj, številka 542-8-26. Zraven številke pripišite za MALEGA IVA- NA. O nadaljnjih rezultatih akcije bomo bravce sproti obveščah. M. Novina' NEDELJA, 9. APRILA: 6.00 Do- bro jutro; 6.05 Poročila; 6.30 EP; 6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.80 EP; 7.30 Za kmetovalce; 7.50 EP; 8.00 Poročila; Radijski in T V spored; 8.05 Radijska igra; 9.00 Poročila; 9.05 Iz naših krajev; 9.55 EP; 10.00 Poročila; 10.05 Še pomnite, tova- riši; 10.25 Pesmi borbe in dela; 11.00 Poročila; 11.15 Poslušalci čestitajo; 12.00 Poročila; 13.00 Poročila; 13.15 Obvestila in zabavna glasba^ 13.30 Reportaža; 13.50 Domači ansambli; 14.00 Poročila; 14.05 Veliki ansambli; 14.30 Humo- reska; 14.50 EP; 15.00 Poročila; 15.05 Opere; 16.00 Športrio popol- dne; 17.00 Poročila; 18.00 Radijska igra; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene .azglednice; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila; 22.20 Godala; 23.00 Poro- čila; 2 3.05 Literarni nukturno^ 23.1 5 Jazz; 24.00 Poročila. VSAK DAN ZJUTRAJ, RAZEN V NEDELJO, JE NASLEDNJI SPO- RED: 4.30 Dobro jutro, poročila; 5.00 Poročila; 5.30 Za vas; 5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 EP; 6.50 Rekreacija (ob ponedeljkih, sredah in petkih); Na današnji dan (ob torkih, četrtkih in sobotah); 7.00 Poročila; 7.15 EP; 7.25 Radij- ski in TV spored; 7.45 EP; PONEDELJEK, 10. APRILA - 14.00 Poročila; 14.10 Zbori Marka Tajčeviča; 14.30 Poslušalci čestita- jo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi, 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Calvi; 17.00 Poroči- la; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.00 Poročila; 18.15 Godala; 18.35 Inter- na; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Dorka Škoberneta; 19.25 EP; 19.30 Radij- ski dnevnik; 20.00 Operni koncert; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Zaplešite; 24.00 Poročila; TOREK, 11. aprila - 14.00 Poro- čila; 14.10 Glasba mladih; 14.30 Ansambel Jožeta Privška; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Recital Maje Telbanove; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester dunajskih filharmo- nikov; 17.00 Poročila; 17.10 Simfo- nični koncert; 18.00 Poročila; 18.15 V torek nasvidenje; 18.45 Poti sodobne medicine; 19.00 Lah- ko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Fantje treh dolin; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Pro- dajalna melodij; 20.20 Radijska i^ra; 21.14 Lahka glasba; 22.00 Poročila; 22.15 Ansambel Shola Labacensis; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za lahko noč; 24.00 Poročila; SREDA, 12. APRILA - 14.00 Poročila; 14.10 Zamejski zbori; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki ih odmevi; 15.30 Glasbenj intermezzo; 15.40 V tem- pu laendlerja 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Met^-opole; 17.00 Poročila; 17.10 Jezikovni pogovori; 17.25 Glasbena galerija; 18.00 Poročila; 18.15 Popevke; 18.30 Razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razgledni- ce; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Simfonični orkester; 22.00 Poroči- la; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturnoj 23.15 Zabavna glasba; 24.00 Poročila; ČETRTEK, 13. APRILA - 14.00 Poročila; 14.10 Pesem mladih; 14.30 Ansambel Silva Štingla; 14.45 Med šolo, družino in delom; 14.55 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Mozart; Kvartet; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester zagrebške RTV; 17.00 Poročila; 17.10 Po željah poslušalcev; 18.00 Poročila; 18.15 Klavir; 18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45 Kulturna kronika; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Jožeta Kampiča; 19.25 EP; 19.30 Radijski nokturno; 20.00 Domače pesmi; 21.15 Opusi Coplanda; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 23.40 Popevke; 24.00 Poročila; PETEK, 14. APRILA - 14.00 Poročila; 14.10 Kaj pripoveduje glasba; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Ob lahki glasbi; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Montematti; 17.00 Poročila; 17.10 Človek in zdravje; 17.20 Operni koncert; 18.00 Poro- čila; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Henčka Burkata; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Naj narodi pojo; 20.30 Top-pops; 21.15 Oddaja o pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.15 Iz logov domačih; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila; SOBOTA, 15. APRILA - 14.00 Poročila; 14.10 Sobotno popoldne; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Pojo operni pevci; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Kitara; 16.45 S knjižnega trga; 17.00 Poročila; 17.10 Ansambel Atija Sossa; 18.00 Poročila; 18.15 Operete; 18.50 Pogovor s poslušalci; 19.00 Lahko noc, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Borisa Franka; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00. Spoznavajmo svet in domovino; 21.00 Za prijetno razvedrilo; 22.00 Poročila; 22.15 Oddaja za izseljen- ce; 23.00 Poročila; 23.05 V novi teden; 24.00 Poročila; 01.00 Poro- čila. . ..Gospodična Cita, sanjalo se mi Js, da sem vas zasnubil. Kaj naj to pomeni? " .,Da imate v sanjah boljše domisle- ke kot v resnici!" 16 STRAN TEDNIK. — ČETRTEK, 6. aprtla 197J NEDELJA, 9/IV 9.40 Po domače s Fanti treh doUn; 10.12 Kmetijska oddaja; 10.55 Mozaik; 11.00 Otroška matineja; 11.45 Mestece Peyton; 12.35 T V kažipot; Nedeljsko popolne; 18.00 Ljubezen OrlaT 18.25 Otroci Galerije; 19.45 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 Vaščani Luga;21.20 Zabavno glasbena oddaja; 21.35 Športni pregled; 22.05 Poročila; 22.10 Hokej Švedska : ČSSR. PONEDELJEK, 10/IV 9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angle- ščina; 11.00 Osnove splošne izo- brazbe; 14.45 TV v soli; 15.40 Nemščina; 15.55 Angleščina; 16.10 Francoščina; 16.45 Madžarski TV pregled; 17.15 D. Kladnik: Čiribu; 17.35 Obzornik; 17.50 V avtobusu; 18.15 Mozaik; 18.20 Proslava ob 60-letnici rojstva Borisa Kidriča; 19.30 Rezerviran čas; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 V ogledalu časa; 22.00 Diagonale; 22.50 Poročila. TOREK, 11/IV 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli; 15.50 Ruščina; 16.10 Angleščina; 16.45 Madžarski T V pregled; 17.45 F.Bevk: Pester- na; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Ansambel The Seekers; 19.00 Mozaik; 19.05 Radioamaterji in vseljudska obramba; 19.30 Rojstvo nekega izdelka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Družinsko življenje. SREDA, 12/IV 8.20 TV v šoli; 16.40 Obzornik; 16.5 5 Praga: Svetovno hokejsko prvenstvo; 19.10 Mozaik; 19.15 S kamero po svetu; 19.45 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Igralci; 21.35 Javna tribuna; 22.05 Simfonični orkester; 22.30 Poročila. ČETRTEK, 13/IV 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Francošči- na; 14.45 TV v šoli; 15.40 Nemščina; 15.55 Angleščina; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 17.25 Don Kihot; 17.50 Veseli Tobogan; 18.30 Obzronik; 18.45 Čarni svet živali; 19.05 Glasbena oddaja; 19.30 Od filma do filma; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Četrtkovi razgledi; 21.35 Bos skozi pekel; 22.25 Jazz na ekranu; 22.50 Poročila. .PETEK, 14/IV 9.35 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.45 TV v šoli; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 16.45 Madžarski TV pregled; 17.35 Dojenček; 18.15 Obzornik; 18.30 Zabavno glasbena oddaja; 18.45 Gospodinjski pripo- močki; 18.55 Ekonomsko izrazo- slovje; 19.00 Mestece Peyton; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 Kviz 72; 21.40 Hokej Švedska : SZ; Poročila. SOBOTA, 15/lV 9.35 TV v šoli; 17.35 Po domače; 18.05 Obzornik; 18.20 Štirje tankisti in pes; 19.10 Mozaik; 19.15 Humoristična oddaja; 19.45 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Vaš šlager sezone; 22.00 Tekmeca; 22.50 TV kažipot; 23.10 Poročilai.___________________________________________ UGODNO prodam magnetofon te- lefunken. Ogled popoldne. Naslov v upravi. IŠČEM več žensk za delo na vrtu. Jože Vauda, Tiha pot 1, Ptuj. PRODAM semenski krompir mer- kur, po 0,80 din za kg. Franc Potrč, Levajnci 25, Desternik. INŠTRUIRAM matematiko za vse srednje šole in angleščino za osnov- no šolo. Ivo Ercegovič, Potrčeva 25, Ptuj. IŠČEM prazno sobo in kuhinjo ali vsaj sobo. Plačam dobro. Naslov v upravi. TRAVNIKv Šturmpvcu dam v na- jem. Vprašajte v Šturmovcu 3, p. Videm. PRODAM poltovorni avtomobil znamke IMV - kurir, letnik 1966. Jurij Jerič, usnjarstvo, p. Zg. Polska- va. PRODAM visokopritlično stano- vanjsko hišo, primerno za gostišče na periferiji Ptuja, Gajzerjeva 23 (Naselje bratov Reš). MIRNO DEKLE nujno išče v mestu opremljeno sobo, do možnosti s posebnim vhodom. Naslov v upravi lista. SEMENSKI in kuhinjski krompir prodam. Jože Veseljak, Žabjak 23, Ptuj. RAZNO sobno pohištvo prodam. Vprašajte v Panonski ul. 2/a, Ptuj. 1500 kg SLADKEGA SENA prodam. Zavec, Ptuj, Maistrova 10 (za gradom) ŽELIM spoznati pridno in pošteno dekle med 20 in 23 letom zaradi eventualne poroke. Pišite na naslov: Franc Rodvajn, Ulica Pohorskega bataljona 1, Ptuj. MLADINA ROGOZNICE PRI- PRAVLJA PARTIZANSKI PO- HOD Aktiv Zveze mladme ,,Franc Kramberger" v Rogoznici se v sodelovanju s krajevnimi organizaci- jami SZDL in ZZB NOV Rogoznica pripravlja na III. tradicionalni partizanski pohod po poteh Sloven- skogoriške - Lackove čete, ki bo ^7. aprila 1972. Pohod organizirajo v počastitev 30-letnice ustanovitve Slovenskogoriške čete in 80-letnice rojstva tovariša Tita. K sodelovanju vabijo tudi druge mladinske aktive ptujske občine, tabornike, planince in pripadnike JLA. Zbor udeležencev pohoda bo v Ljudskem vrtu v Ptuju. Štab pohoda pripravlja program pohoda in konkretne naloge, ki jih bodo morah opraviti udeleženci pohoda na svoji okrog dvajset kilometrov dolgi poti. F.B.3 HOROSKOP OVEN: Obiskali boste bitje, ki mu dolžni obisk že od prejšnje«' meseca. Pojasnilo v zvezi s službo k pomirjevalno. Popivanje v sobot" odpade. ^ BIK: Najboljša bo četrta Uf popoldne. Odločnost sorodnic boste lažje prenašali, ker bost. zaposleni. Za šport imate prikladno družbOj za smeh pa ne. DVOJČKA: Slučajno srečanje obu. di lepe spomine. Krepko razvitj oseba vstopi v vaše življenje Nadrejenemu boste pomenili več To se bo poznalo pri plači. RAK: Dozoreli boste za samostojno odločitev, ki pride v soboto popoldne. Za prevoz boste vse uredili. Maščevalna oseba (znana) bo spet priliznjena in osladna. LEV: Poiskali boste tihožitje za dva, V modri kuverti bo priznanje za en mesec nazaj. Navdušenje za naravo vas zbezlja iz zatohlosti na plan. DEVICA: Potrudili se boste za prijaznost s tistimi, ki vas premalo opazijo. Obisk po nedelji koristi, pred njo pa ne. Privatno boste pridobitni. TEHTNICA: Ne bodo vas pustili oditi, ker se boje delati brez vas. Uradni postopek bo prišel na vrsto, Od ponedeljka naprej boste imeli več svobode. ŠKORPIJON: Samo eden vas bo ubogal, čeprav boste rekli trem. Popustljivo jn v vas zaljubljeno bitje pogreša nežnosti. Predlagali boste tikanje in za oba bo prav. STRELEC: Iz mlačnih odnosov požene nekaj globljega, pametnega. S tovarišem se bosta pozanimala za neko lokacijo . . . Prednost imajo športne osebe. KOZOROG: Občudovano osebo začnete drugače presojati. V nedeljo boste zajadrali v občutek, ki je potreben za napredek. Smešno situacijo zaključite. VODNAR: Po zadnjem naporu si boste privoščili oddih. Prevelika hitrost bo nevarna po hribu navzdol. Z nekim namenom boste pogoščeni blizu svojega doma. RIBI: Močno razgledovanje po osebah nasprotnega spola vam nič ne škodi. Sorodnica bo vesela vašega obiska. S prijateljem se sedaj ne smete šaliti. Po dobrem zajtrku — lahko delo (Nadaljevanje s 13. strani) ročamo ocvrto, ker da več kalorij. Zelo dober način imajo tudi Angle; ži, ki z jajcem ocvro tudi salamo ali slanino. Na kruh je dobro namazati tudi surovo maslo di pa dodati nekaj koščkov sira. Ce pojemo dva do tri kose kruha z maslom ah pa 5 sirom in še kakšen košček klobase ah salame, potem nam prav gotovo ne bo treba nič jesti do kosila. Morda bo kdo pripomnil, da tak zajtrk zelo drag. Ce preraču- namo, kohko nas stane zajtrk donia in kohko plačamo morda za ,_,send- vič" na delovnem mestu, l^an^^ hitro ugotovih, da je domači zajtrk precej cenejši. Pa tudi delovna sposobnost po obilnem zajtrku večja. Zato pošteno in krepk*^ zajtrkujmo. Manj bo potem težav ^ želodcem in manj slabosti in včasi" tudi glavobolov, ki čestokrat nasto pajo že v prvih urah, ko začnem' delati. XI. teden bratstva in prijateljstva (Nadaljevanje z 2. strani) OBČINA SLOVENSKA BISTRICA V SLOVENSKI BISTRICI — sreda, 26. aprila 1972, ob 19.30 uri v Domu kulture FOLKLORNA SKUPINA IN TAMBURAŠKI ORKESTER SELJACKE sloge iz NEDELISCA NA OSANKARICI NA POHORJU — nedelja, 28. trzaja 1972, ob 10. uri SREČANJE MLADINE občin Cakovec. Koprivnica, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin OBČINA VARAŽDIN V VINICI - nedelja, 23. aprila 1972. ob 19. uri v kino dvorani VELIKI ZABAVNI PLESNI ORKESTER IN TAMBURAŠKI ORKESTER DPD »SVOBODA« IZ PTUJA FOLKLORNA SKUPINA DPD »SVOBODA« IZ KIDRIČEVEGA V VARAZDINU — petek, 19. maja 1972, ob 10. uri v koncertni dvorani Narodnega gledališča »Avgust Cesarec« SREČANJE MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV OSNOVNIH sol občin Cakovec. Koprivnica. Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin. V okviru tradicionalnih prvomajskih prireditev bodo tudi šte- vilna športna tekmovanja in izleti osnovnih organizacij sindi- katov sodelujočih občin, 15-letnica delavskih športnih iger v Koprivnici in številne druge prireditve ter srečanja. V Koprivnici. 25. marca 1972. MEDOBČINSKI ODBOR OBČINSKIH SVETOV ZSH IN ZSS Cakovec—KOPRIVNICA—0RM02—PTUJ SLOVENSKA BISTRICA IN VARAZDIN TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj. Vošnjakova 5. - Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. - Izhaja vsak četrtek Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska uhca 14.