totalna mobilnost SELITVENI TOKOVI V SR SLOVENIJI 2. Zvezek: TOTALNA MOBILNOST Avtor: Dr„ Dolfe Vogelnik Priredil: Raziskovalni center Ekonomske fakultete v Ljubljani - Demografski inštitut in Urbanistični inštitut SRS Izdal in založil: Biro za regionalno prostorsko planiranje SR Slovenije Redakcija: Vinko Mlakar, dipl. econ., Biro za regionalno prostorsko planiranje SR Slovenije Ljubljana, februarja 196 9 + v AtHsk 11 1 83634 Kazalo Str. 1. Pojem in pomen 1 2. Izračun totalne mobilnosti za vso Slovenijo 2 3. Primerjava z Jugoslavijo 4 4. Indikator totalne imobilnosti 6 5. Primerjava s tujino 7 6. Pojmovno - izračun 8 7. Občine po velikosti totalne mobilnosti 9 Frekvenčna distribucija občin SR Slovenije po totalni mobilnosti - slika 1.1 11 8. Teritorialna variacija totalne mobilnosti 12 9. Splošno. Razčlenitev na lokalne selitve in migracije 13 10. Slovenski pregled 15 11. Možnost jugoslovanske primerjave 16 12. Pregled po občinah 17 Tabela 1.3 - Struktura totalne mobilnosti v občinah in regijah SR Slovenije 18 Povzetek v angleškem jeziku Kartogram 1.2 - k točki 8, stran 12 TOTALNA MOBILNOST a) Splošno. Pregled za vso Slovenijo 1. POJEM IN POMEN. Pod totalno mobilnostjo bomo razu¬ meli celokupno število selitev, ki zadevajo prebivalstvo dane¬ ga območja. Ker imamo v tem razdelku pred očmi prebival¬ stvo Slovenije kot celote, neizdeferencirane na posamezne pro¬ storno določene enote (regije, občine itd.) gre po pojmu to¬ talne mobilnosti za odnos med celokupnim številom selitev, ki so se pojavile oziroma realizirale na območju Slovenije ter celokupnim prebivalstvom tega istega območja SR Slovenije . Selitev znotraj naselja med hišami ali celo med nadstropji e- ne hiše niso pri tem upoštevane, ker naša statistika - za raz¬ liko n. pr. od statistike ZDA - teh selitev ne registrira. Gre torej za število ljudi, ki so se v danem letu preselili iz ene¬ ga naselja v drugo. Pomen zajetja celokupnega števila takšnih selivcev je velik, ker se veže na mnoge socialno-ekonomske in sociološke po¬ sledice. Visoka totalna mobilnost pomeni visoko dinamičnost celotnega življenja, stalno prihajanje in odhajanje ljudi iz ne¬ kega naselja ne daje, da bi naselje živelo "v miru", ono ga nujno razgiba, trga ustaljene tradicije, drži prebivalce v stal¬ ni napetosti, vnaša nove ideje, skušnje itd. Visoka mobilnost je po pravilu znak visoko razvitega ekonomskega in družabne¬ ga življenja. 2. IZRAČUN TOTALNE MOBILNOSTI ZA VSO SLOVENIJO. Glede na gornjo opredelitev lahko ugotovimo na podlagi na¬ ših podatkov totalno mobilnost na več načinov. Po prvem načinu seštejemo vse intraobčinske, t.j. medna- seljčne in vse medobčinske selitve (jemajoč pri tem samo ali priselitve ali odselitve, ki so si v ostalem številčno enake), ter temu dodamo medrepubliške in tuje priselitve in medrepubliške in tuje odselitve. Na podlagi naših podat¬ kov izgleda račun takole: (poleg absolutnega števila seliv - cev je dano vselej tudi število selivcev na 1000 srednjega števila prebivalcev SR Slovenije ob popisu 1961): (letne srednje vrednosti razdobja 1959/63): Prav tako pa lahko izhajamo iz statistike odselitev, vendar moramo pri tem dodati vsem odselitvam še priselitve iz dru gih republik in iz tujine: 1/2 vse odselitve priselitve iz drugih republik priselitve iz tujine 75 479 odn. 47,4% 6 801 " 4, 3% 346 " 0, 1% Skupaj 826 26 odn. 51, 8% UGOTOVITEV: Totalna mobilnost je znašala v Sloveniji v let¬ nem povprečku za razdobje 1959/63 83 tisoč selivcev (ne upoštevaje selitve znotraj naselij) ali 5, 2% celokupnega pre¬ bivalstva. To pomeni z drugimi besedami, da se je povpreč¬ no na leto vsaki dvajseti stalni prebivalec Slovenije ali za stalno priselil v neko naselje na območju Slovenije ali pa za stalno odselil iz njega. 3. PRIMERJAVA Z JUGOSLAVIJO. Povsem točna primerja¬ va totalne mobilnosti Slovenije z ono v drugih republikah ni mogoča, ker je samo pri nas uveden register prebivalstva od¬ nosno se samo pri nas vodi neposredna selitvena statistika . Vendar nam dajejo rezultati popisa prebivalstva 1961 (knji¬ ga XII) možnost, da napravimo neke orientacijske primerja¬ ve. Pri tem popisu je namreč vsak stalni prebivalec odgovo¬ ril, ali živi od rojstva v naselju, kjer je bil popisan, ali pa se je tja priselil, in v slednjem primeru je navedel leto pri¬ selitve. Obdelani podatki nam povedo za vsako naselje, koli¬ ko stalnih prebivalcev naselja se je priselilo v naselje v zad¬ njih dobrih treh letih (to je v 1958, 1959 in 1960 ter v prvih treh mesecih 1961; popis se je vršil 31. marca 1961). To število nam daje nepopolen pregled o totalni mobilnosti v vsa¬ ki republiki, ker niso upoštevane niti večkratne selitve niti 1/4 selitve oseb, ki so se odselile v druge republike ali pa v tujino. Prav tako se izgube tisti selivci, ki so se v tem raz¬ dobju priselili, pa so pred popisom 1961 umrli. Ker nam gre vendar samo za primerjavo med republika¬ mi, moremo gornje nedostatke, ki se tičejo vseh republik, zanemariti (pod predpostavko, da se javljajo povsod v rela - tivno istem iznosu). S temi rezervami je znašala povprečna letna totalna mobil- Na podlagi podatkov popisa 1961 znaša torej povprečna total¬ na mobilnost Slovenije dosti manj od vrednosti, ki smo jo dobili na podlagi neposrednih, selitvenih podatkov. Razlika gre predvsem na račun pravkar omenjenih nepopolnosti v za¬ jemanju vseh selitev preko popisa prebivalstva, deloma pa je tudi posledica tega, da izračun, ki sloni na podatkih neposred¬ ne selitvene statistike, zajema nekoliko premaknjeno razdobje (1959-63). V tem razdobju, če ga primerjamo z razdobjem, po katerem so obdelani rezultati popisa prebivalstva (1958 do marca 1961), je izpuščeno leto 1958 s primeroma nižjim šte¬ l/5 vilom selivcev, vključena pa so v celoti leta 1961, 196 2 in 1963, ko je obseg selitev stalno naraščal. UGOTOVITEV: Iz gornjih številk moremo zaključiti, da je totalna mobilnost v Sloveniji med vsemi re¬ publikami najvišja, pri čemer vendar Vojvodina ne zaostaja mnogo za Slovenijo. 4. INDIKATOR TOTALNE IMOBILNOSTI. Pri slovenskem od¬ stotku totalne mobilnosti (nekaj čez 5%) bi se v teku 20 let vsak prebivalec Slovenije preselil iz svojega stalnega bi¬ vališča. Številka 20 je vendarle v tem svojem pomenu le ma- tematska abstrakcija brez resničnega pomena. Dejansko je ta¬ ko, da zadevajo selitve le določeno, mobilno plast vsakega prebivalstva, ki se v svojem življenju tudi po večkrat seli, dočim ostaja dobršen del prebivalstva povsem nepremakljiv. Indikator totalne imobilnosti, ki pove, koliko odstot¬ kov nekega prebivalstva ostaja vse življenje, t.j. od rojstva v istem naselju, kjer ga je zatekel popis prebivalstva, je pravtako pomemben indikator mobilnosti prebivalstva. Rezultati popisa 1961 nam omogočajo, da ocenimo tudi indi¬ kator totalne imobilnosti. Radi primerjave ponavljamo spo¬ daj vrstni red republik po totalni mobilnosti, poleg njega pa dajemo vrstni red republik po odstotku totalne imobilnosti (v odstotkih stalnega prebivalstva): 1/6 Totalna mobilnost A. Rangi po totalni mobilnosti totalni imobilnosti UGOTOVITEV: V pogledu totalne imobilnosti se na¬ haja Slovenija na zadnjem mestu (z najnižjo totalno imobilnostjo). Ustrezen odnos, t.j. isti vrstni red pri obeh indikatorjih velja vendar le še za Vojvodi¬ no, dočim se vrstni red ostalih republik menja. 5. PRIMERJAVA S TUJINO. Primerjave selitvenih indika¬ torjev z drugimi državami so zelo tvegane, ker so metodo¬ logije različne, različne so teritorialne enote, ki se jemljejo za osnovo itd. Vendar dajemo nekaj podatkov, ki dovoljujejo vsaj približno oceniti stanje v Sloveniji v svetovnem merilu. Po podatkih za Holandijo iz 1950. leta je znašala medobčin¬ ska mobilnost (v Holandiji je preko 1000 občin) 41, 2 promile, 1/7 v Nemčiji in na Švedskem okoli istega leta 6 2 promile, na Danskem in v Angliji pa okoli 10 promile. Izredno visoka je totalna mobilnost v ZDA, kjer je znaša¬ la v letu 1955/56 210 promilov. Potrebno je vendar upo¬ števati, da se po ameriški metodologiji šteje za selivca vsakdo, ki menja hišo, in ne le naselje, kot pri nas. UGOTOVITEV: Ne da bi bilo mogoče dati točnej- ših ocen, je možno reči, da se giblje totalna mobilnost prebivalstva v Sloveniji bistveno pod ni¬ vojem, ki vlada v zapadni in severni Evropi, in zlasti v ZDA. b) Totalna mobilnost z vidika občin 6. POJMOVNO. IZRAČUN. Totalna mobilnost z vidika ob¬ čin ne pomeni enostavno teritorialno razčlenitev totalne mo¬ bilnosti Slovenije na posamezne občine. Čeprav gre pojmov¬ no za isto kategorijo mobilnosti, jo moramo vendar ponovno računati. Totalna mobilnost za posamezno občino predstavlja vsoto vseh selitev med naselji v okviru občine, t.j. vseh in- terobčinskih selitev, ter vseh priselitev v občino in odseli¬ tev iz občine. Ce bi sešteli frekvence totalne mobilnosti vseh občin, ne bi dobili totalne mobilnosti za vso Slovenijo z vidika Slovenije, ker bi šteli medobčinske selitve dvakrat, enkrat kot medob¬ činske priselitve, drugič kot medobčinske odselitve. Za kakršnekoli prostorske analize individualno 1/8 za vsako posamezno občino, je me¬ rodajna prvenstveno totalna mobilnost z vidika ob¬ čine, kot jo obravnavamo na tem mestu. 7. OBČINE PO VELIKOSTI TOTALNE MOBILNOSTI. Razvr¬ stitev vseh občin po velikosti koeficientov totalne mobilnosti je dana v tabeli - grafikonu 1.1. UGOTOVITEV: Iz tabele lahko ugotovimo, da ima naj- nižjo totalno mobilnost Murska Sobota s 36, 7 promile, najvišjo Ljubljana-Center s 175,2 promile in da se giblje srednja (medijska) vrednost na nivoju med 66, 1 (Metlika) in 67, 0 (Šmarje). Totalna mobilnost z vidika občin je v povprečku za eno tre- tino višja od povprečne totalne mobilnosti za vso Slovenijo, kar je razumljivo glede na to, da zadeva vsaka medobčinska selitev hkrati dve občini, občino odselitve in občino pri¬ selitve, dočim z vidika celokupnega prebivalstva vse Sloveni¬ je šteje takšna medobčinska selitev samo enkrat. Če razvrstimo občine po večjih skupinah v frekvenčno distri¬ bucijo z intervalom širine 10 promile (glej tabelo 1.1. in dia¬ gram 1.1), se nam izdaja z vidika koeficientov mobilnosti do¬ sti očito nekoliko velikostnih kategorij občin. V prvo najnižjo skupino bomo postavili občino Murska Sobo¬ ta in Lendava z največ do 40 promile vrednosti koeficienta totalne mobilnosti. Gre za kategorijo zelo NIZKE MOBILNOSTI. 1/9 Tabela 1. 1 RANŽIRNA VRSTA OBČIN SR SLOVENIJE PO VELIKOSTI TOTALNE MOBILNOSTI Letni povpreček razdobja 1959/63. Totalna mobilnost na 1000 prebivalcev. Vsak x pomeni 5 promilov 46. Lenart 85,0 47. Celje 48. Dravograd 94,6 49. Hrastnik 95,4 50. Izola 97,3 51. Gor. Radgona 97,9 52. Velenje 99, 0 53. Ljubljana-Vič 103,8 54. Koper 104, 4 55. Maribor-Tezno 116,9 56. Maribor-Tabor 128,2 57. Piran 128,5 58. Maribor-Center 129,3 59. Ljubljana-Šiš. 60. Ljubljana-Mos. 149, 2 61. Ljubljana-Bež. 161,5 62. Ljubljana-Cen. 175,2 xxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Sl. 1.1. FREKVENČNA DISTRIBUCIJA SR SLOVENIJE PO TOTALNI MOBILNOSTI. Srednje letno sta¬ nje 1959/63. Na 1000 prebivalcev. 30 20 _ 10 - 20, 0 40,0 60, 0 80, 0 100, 0 120, 0 140, 0 160, 0 180,0 Totalna mobilnost na 1000 prebivalcev Očito se izdvajata na grafikonu nadaljnji dve skupini, ki šte¬ jeta skupaj 16 občin, katerih koeficienti se gibljejo v razpo¬ nu od 40 do 60 promile. To kategorijo občin bi mogli ozna¬ čiti kot kategorijo občin z NIZKO MOBILNOSTJO. Tretja, najpogostejša kategorija zajema občine, katerih ko¬ eficienti se gibljejo med 60 in 80 promile. Njih je 27. To je kategorija SREDNJE MOBILNOSTI. Če motrimo ranžirno vrsto tabele - grafikona 2.1, lahko o- pazimo, da pride do nadaljnega močnega skoka v koeficien¬ tih med 99,0 (Velenje) in 103,8 (Ljubljana-Vič-Rudnik), skrat¬ ka tam, ko preidemo na naši dve največji mesti Maribor in Ljubljano. Zato lahko nadaljno kategorijo občin z VISOKO MOBILNOSTJO razmejimo navzgor z vrednostjo 100, 0. Vse ostale občine (mariborske, piransko in ljubljanske, z izjemo Viča) lahko združimo v kategoriji ZELO VISOKE IN IZREDNE MOBILNOSTI, pri čemer lahko še izdvojimo ob¬ čino Ljubljana - Center kot občino z maksimalno (za naše prilike) mobilnostjo (preko 17%). 8. TERITORIALNA VARIACIJA TOTALNE MOBILNOSTI. V kartogramu 1.2 je prikazana teritorialna razčlenjenost občin različne totalne mobilnosti. Kot vidimo, imata prekmurski občini najnižjo, izredno niz¬ ko mobilnost, z druge strani pa se odlikujejo ljubljanske (z izjemo občine Vič, in to radi njene južne razsežnosti), mariborske občine ter občine Piran (radi svoje zelo majhne 1/12 razsežnosti) z zelo visoko mobilnostjo. Visoko mobilnost imajo že občine Koper in Izola, ljubljan¬ ska občina Vič, celjsko-velenjsko območje, zatem zaklju¬ čeno območje severno od Maribora Lenart - Gornja Radgo¬ na, ter še dravograjska in hrastniška občina. UGOTOVITEV: Če gledamo z nekoliko širšega "regij¬ skega" vidika, lahko računamo, da imamo štiri sklenjena območja visoke in zelo visoke totalne mo¬ bilnosti. To so naša relativno najbolj urbanizirana območja okoli Kopra, Ljubljane, Celja in Maribora. Dočim je pri teh občinah visoka in zelo visoka mo¬ bilnost izraz tako močnega doseljevanja in močnega izseljevanja (kar je značilno za vsako urbanizirano območje), je nasprotno visoka totalna mobilnost pri ekonomsko slabo razvitih občinah Lenart in Gornja Radgona posledica močnega odseljevanja. c) Struktura totalne mobilnosti 9. SPLOŠNO. RAZČLENITEV NA LOKALNE SELITVE IN MIGRACIJE. Totalna mobilnost razpade na dva, kvalitativno zelo različna dela, na lokalne selitve ter na migracijo. Lokalne selitve pomenijo s sociološkega vidika selitve, ki ne zadevajo v bistveni meri celotnega delovnega in življenj¬ skega okolja ter navad selivca. Ta ostaja v krogu tradicio¬ nalnih družbenih odnosov, vezan je na isti šolski okoliš, na isti ali zelo sorodni nakupni center, na isto delovno mesto, na isto ali zelo sorodno celotno družbeno in družabno sre¬ dino. 1/13 Drugače je z migracijami, kamor sodijo s sociološkega vi¬ dika tiste selitve, pri katerih se pretrgajo omenjeni družbe¬ ni in družabni odnosi, selivec se znajde v novem okolju, kot tujec, prišlek z vsemi trenji, ki se s tem v zvezi nujno po¬ javijo. Statistično se ni mogoče držati teh vsebinskih socioloških o- predelitev ter razlikovanja med lokalnimi selitvami in migra¬ cijami. Kot najprimernejši se jemlje po navadi povsem formalni kriterij, ali selivec s selitvijo prestopi me¬ je svoje dosedanje občine ali ne, Zato štejemo vse medna - seljčne selitve, to je vse selitve med naselji iste ob¬ čine za lokalne selitve, vse zunanje-občinske selitve, kjer se¬ livec prestopi meje dosedanjega stalnega bivališča, kot migra¬ cije. Seveda se bo primerilo v posameznih primerih, da se bo prostorno zelo razsežni občini migrant preselil z enega na pov¬ sem drug oddaljen konec občine, tako da bo s sociološkega vi¬ dika njegova selitev predstavljala migracijo, bo pa statistično šteta kot lokalna selitev. In nasprotno se bo lahko dogodilo, da se bo selivec preselil v najbližji sosedni zaselek preko ceste, po kateri teče občinska meja ter bo statistično štet kot migrant, čeprav bo šlo sociološko nesporno za lokalnega selivca. Pri statičnem masovnem opazovanju se vendar takšni primeri med seboj bolj ali manj izravnajo, tako da ne prikrivajo splošnih črt in tendenc, ki se do njih želimo dokopati. S temi rezerva¬ mi je treba gledati na razlikovanje med lokalnimi selitvami in migracijami tudi pri naši obdelavi, kjer smo šteli kot lokalne 1/14 selitve vse mednaseljčne selitve v okviru iste občine, kot migracije pa vse zunanjeobčinske selitve. 10. SLOVENSKI PREGLED. UGOTOVITEV: Z vidika vse Slovenije odpade od 82 626 totalnih selitev na lokalne (mednaseljčne) se¬ litve 24 462 ali 29,2 odstotka, na migracije (t.j. zunanjeobčinske selitve) pa 58 164 ali 70, 8 odstotka. Gornja UGOTOVITEV razkrije, da odpade pretežni del vseh selitev (preko 70%) na m i g r a c i j e, to se pravi na selitve preko okvira občinskih meja, in da primeroma maj¬ hni del (okoli 30%) ostaja v okviru občinskih meja. To je dosti splošen pojav tudi v svetu. Če se človek odloči, da zapusti naselje, kjer je stalno prebival, potem gre po pra¬ vilu za odločitev selitve na večje daljave. Glavna urbana središča, kot jih predstavljajo pri nas zlasti Ljubljana, Ma¬ ribor in Celje, pa tudi Kranj, Koper, Nova Gorica, in ki pritegujejo na sebe delovno silo in povzročajo velik del pre¬ seljevanja, delujejo s svojo atrakcijsko silo daleč v zaledje, na deželo, kjer je še dovolj nezadostno zaposlene delovne si¬ le. Tu gre za osnovno ruralno-urbano selitveno kategorijo. Kot bomo videli kasneje, predstavljajo nadvse pomembno ka¬ tegorijo selitev tkzv. interurbane selitve, to so selitve med našimi mesti, in tu zopet v prvi vrsti med našimi velikimi in večjimi mesti (Ljubljana - Maribor - Celje - Kranj). Te selitve so vse po svoji naravi medobčinske selitve, torej migracije. Seveda spadajo prav tako vse medrepubliške in 1/15 zunanje selitve k migracijam. Iz vseh naštetih razlogov izpadejo migracije daleko številnej¬ še kot lokalne selitve, t.j. selitve med naselji znotraj vsake občine. 11. MOŽNOST JUGOSLOVANSKE PRIMERJAVE Iz rezultatov popisa prebivalstva 1961 lahko ugotovimo za vsa¬ ko republiko in pokrajino odstotke doseljenih iz drugega nase¬ lja iste občine napram vsem doseljenim. Če po teh odstotkih, ki jih lahko jemljemo kot surogate odstotkov za lokalne selit¬ ve, razvrstimo republiška območja, dobimo naslednji vrstni red: Primerjava po republikah na podlagi gornjega pregleda je vendar več kot problematična, z ene strani radi tega, ker se nanašajo podatki o lokalnih selitvah po republikah samo na celotno razdobje vsakega stalnega prebivalca od rojstva do popisa, zajemajo torej zelo široko razdobje; poleg tega 1/16 pa so razlike v odstotkih, ki se javljajo, v bistveni meri po¬ sledica razlik v velikosti občin in številu naselij. Črna gora ima n. pr. blizu 50% lokalnih selitev, kar je nedvomno v veliki me¬ ri posledica dejstva, da imajo črnogorske občine naj večje pov¬ prečne površine v Jugoslaviji ter primeroma visoko število na¬ selij v vsaki občini. Zato je razumljivo, da se zelo visok od¬ stotek vseh naselitev odvija znotraj vsake občine. Z druge stra¬ ni je n. pr. odstotek lokalnih selitev v Vojvodini, ki je najnižji (14, 1%), zopet v pomembni meri izraz okolnosti, da je v Voj¬ vodini raven teren, da je površina občin relativno majhna in da je izredno majhno število zelo velikih vaških naselij. V ko¬ likor prihaja do selitve iz ene vasi v drugo, bo to pri teh okol- nostih v pretežni meri pomenilo prehod iz ene občine v drugo. 12. PREGLED PO OBČINAH. Struktura totalne mobilnosti gle¬ de na lokalne selitve in migracije po občinah je dana v tabeli 1.3 ter prikazana kartogramsko v sliki 1.3. Z vidika občin se totalna mobilnost, kot smo videli, drugače izračunava, kot pa z vidika celotne Slovenije. Zato so tudi proporci lokalnih selitev - ker se nanašajo sedaj na večji global (vsota vseh priselitev in odselitev v odnosu na občino) manjši kot pri vseslovenskem pregledu, kjer je bilo lokalnih selitev, kot smo videli, domala 30%. Nekoliko več o variaciji struktu¬ re totalne mobilnosti po občinah bomo govorili pri obravnava¬ nju lokalnih selitev, ker je variacija strukture tesno povezana z intenzivnostjo lokalnih selitev. 1/17 Tabela 1. 3 STRUKTURA TOTALNE MOBILNOSTI PO OBČINAH IN REGIJAH SR SLOVENIJE Razdobje 1958/63 Prva številka pomeni frekvenco totalne mobilnosti, druga število lokalnih (mednaseljčnih) selitev, tretja odstotek lokalnih selitev v totalu. 1/18 Tabela.1.3 (nadaljevanje) STRUKTURA TOTALNE MOBILNOSTI V OBČINAH IN REGIJAH SR SLOVENIJE Razdobje 1958/63 Prva številka pomeni frekvenco totalne mobilnosti, druga število lokalnih (mednaseljčnih) selitev, tretja odstotek lokalnih selitev v totalu. 1/19 Tabela 1.3 (nadaljevanje) STRUKTURA TOTALNE MOBILNOSTI V OBČINAH IN REGIJAH SRS Razdobje 1958/63 Prva številka pomeni frekvenco totalne mobilnosti, druga število lo¬ kalnih (mednaseljčnih) selitev, tretja odstotek lokalnih selitev v totalu. 1/20 Chapter I. Total Mobility Total mobility equals the total number of ali migrations affect- ing Slovenia. One migration move is every change of plače of permanent residence from one settlement to another (changes within a settlements are not considered here as migrations). Total mobility is calculated by adding ali registered changes of residence (inmigrations to a settlement) taking plače in Slo¬ venia and ali registered out-migrations to other Yugoslav re- publics or abroad, or, by adding out-migrations from a settle¬ ment registered within Slovenia plus ali registered inmigrations from other Yugoslav republics or from abroad. During the 1959/1963 interval, the total mobility amounted to 82.626 single migrations (migrants),which is equal to 5,18 % of total population of Slovenia at that time. Estimates concer- ning mobility in other socialist republics of Yugoslavia show that in Slovenia total mobility is rather greater than in any one of them. Only Vojvodina comes pretty close. Great total mo- bility is explained partly by a relative higher level of economic development in Slovenia, and partly by the great number of small settlements in Slovenia. With regard to communes^ total mobility in Slovenia varies greatly. Maximum mobility is in the commune of Ljubljana - Center (17.52% of total population affected) and lowest mo- bility in the commune of Murska Sobota (3,67%). The median is between 6,61% (commune of Metlika) and 6,70% (commune of Šmarje). See also rank order in table 1.1 and frequency distribution in fig. 2. From the latter, it can be easily ob- served that four contignous areas of high and very high to- tal mobility exist in Slovenia (total mobility of 10, 0 % or over). These are the most urbanized areas of Slovenia: in and around Koper, Ljubljana, Celje and Maribor. Low or ve- ry low total (under 6, 0% ) mobility is characteristic of less developed regions of Primorsko and Notranjsko in the western part and of Prekmurje region in the most eastern part of the country. NARODNO IN UNIVERZITETNA KNJIENICA 00000482496 ■ ' v. ' . ■■ ■ ■ Sl. 1.3 GfOerJ vcunovec ovrenc > Pohorju UonOonko koio' V/pen toč o P/edeli J VAkAŽOlN '^'VIDIM gradeč Pod pet 'KORMONS •AlLltSSE |# Kurejtek ^CUtVlGNANO ► egano TRST, lofakovo fe Setov. TERITORIALNA VAR1ACDA STRUKTURE TOTALNE MOBILNOSTI PO OBČiNAH SR SLOVENIJE Srednje letno stanje razdobja 1959/63. Odstotni deleži lokalnih (mednaseljčnih) se¬ litev v občini v celokupnem številu vseh selitev v odnosu na občino Priredil: Raziskovalni center Ekonomske fakultete v Ljubljani / Demografski inštitut in Urbanistični inštitut SRS \ jL Založil in obdelal: Biro za regionalno prostorsko planiranje 'T , KARlOv- C •m w Izdelava in tisk: IGF Ljubljana s v CELOVEC LEGENDA: KropincC TJ SL 1.2 iolOTtl C Petrove Knie< OPerlOČoj V MURSKA 4 \ \ onkovo'« / j Wbs4L M (l( l' Vi (" — s^Čemelavci 'obotaA ysjR*ss MA!? Genierovci ifrentovcl •t^^JCorensko' J edlo Predel I Preseka TiTedeliiCe Vratno .'VARAŽDIN relatko Hreljsko 00 , J C -*I ‘Aiuissc ^CIRVIGNANO Sofokovo Osilnica' Gerovoc^ /•'NelreliC , KARIOVAC 'Vukovo Gorico DELNICE, TERITORIJAINA VARIACIJA TOTALNE MOBILNOSTI PO OBČINAH SR SLOVENIJE Srednje letno stanje razdobja 1959/63.,M ere tota Ine mobilnosti na 1000 prebivalcev cuovec UIKCV.C V LEGENDA: Mere koeficienta totalne mobilnosti na 1000 preb. Kropin Priredil: Raziskovalni center Ekonomske fakultete v Ljubljani, Demografski inštitut in Urbanistični inštitut SRS Založil in obdelal: Biro za regionalno prostorsko planiranje Izdelava in tisk: IGF Ljubljana