Pnitnlna platens ▼ gotovhH. Leto XVII., št, 185 upravuistvo. i^juotjrtrirt, euuuijeva Ulica — reietOD SL. 6122., 3123. 3124. 3125, S126P inseratm oddeieK; Ljubljana, Selen* burgova mi. - Tei 3392, 8492. Podružnica Maribor; Gosposka ulica St_ 11. — Teleton St- 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica flt. 2. — Telefon SC 190. tiaCunJ pn pošt- Cen. zavodih: LJubljana St_ 11.842. Praga čislo 78.180. Wien St 105.241. Ljubljana, sreda 12. avgusta 1936 Cena 2 Din Izhaja vsak itnn razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Teleton St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1 Telefon št. 65 Rokopisi se ne vračajo Angleški kralj na našem Jadranu Španska revolucija je nam Jugoslo-venom poleg težkih skrbi, ki jih delimo z ostalimi narodi, prinesla prijetno presenečenje. Stara tradicija angleškega dvora je, da preživi kralj vsaj del svojega poletnega odmora v inozemstvu. Ded današnjega vladarja britanskega imperija, Edvard VII., si je bil izbral za svoje letno letovišče Carmes na francoski Ri-vijeri. Tradiciji starega očeta je nameraval ostati zvest tudi kralj Edvard VID. Pa so v Španiji izbruhnili notranji nemiri in angleški kralj se je odločil, da ne pojde v Camnes in da ne naloži francoski vladi s svojim bivanjem v bližini španske meje še novih skrbi za svojo varnost. Sklenil je, da bo svoje letovanje prebil na morju. Kralj Edvard VIH. je mož, ki ga angileški listi s ponosom imenujejo enega največjih angleških potovaleev. Prevozil je ko-t prestolonaslednik taiko rekoč ves svet, obiskal je vse kontinente, pozna vsa morja. Ponovno se je mudil tudi v vodah Sredozemskega morja. Neznana mu je ostala samo krasota našega Jadrana in lepota naše obale in našega otočja. V zadnjih letih je naša propaganda tudi na Angleškem imela nekaj uspeha in marsikatera angleška ladja, mnoga jahta angleške visoke aristokracije in bogatega kapitala se je že mudila ob naših obalah. Posebnega pomena pa so postaili redni vsakoletni obisiki angleškega sredozemskega brodovja v naših vodah. Predstavniki slavne angleške mornarice so ravno ob teh prilikah ne le občudovali lepote našega Jadrana, nego so se uverili tudi o prisrčnih simpatijah, ki jih goji naš narod napram veliki angleški naciji. Tako se je polagoma začel v Angliji širiti glas, da je interesantno napraviti izlet v Dalmacijo in da je ju-goslo venska obala kraj, ki nudi dosedaj nepoznane lepote in presenečenja. Za odločitev kralja Edvarda VIII. pa so prišle gotovo tudi v poštev prijateljske vezi, ki vežejo našo zemljo z angleško kraljevino in slasti tudi intimni odnosi, M spajajo naš kraljevski dom z angleško dinastijo. Saj je naša kraljica po svojem poreklu angleška princezinja angleške kraljevske hiše in pokojni kralj Jurij V. odnosno njegovi sinovi so kumi našemu mlademu kralju in našima kraljevskima princema. Brat kralja Edvarda Vili. pa je svak kneza namestnika. Tako je mladega vladarja angleškega imperija v Jugoslaviji čakala ne le simpatija in spoštovanje jugoslovenskega naroda, temveč tudi toplina rodbinskih vezi med obema vladarskima hišama. Od trenutka, ko je kralj Edvard prestopil mejo Jugoslavije, se je mogel prepričati, s kakšno prisrčno radostjo in s kako iskreno željo, da bi mu bivanje pri nas prineslo obilo zadovoljstva in r/iravega odpočitka, ga je pozdravila vsa Jugoslavija. Iskrenosti svojega pozdrava naš narod sicer ne more pokazati s ceremonijelnimi proslavami, ker ie naš visoki gest za dobo svojega bivanja odložil atribute svojega Veličanstva ter ]>otuje ineognito, izključujoč na ta način vse oficielne sprejeme in nastope. Toda tem globokejiši vtis naoratvi sigurno nanj ona spontana neprisiljena atmosfera simpatije in spoštovanja, ki ga obdaja pri vsakem koraku po naših krajih. Naš narod se zaveda, da je obisk angleškega vladarja ne le izraz priznanja krasot naše države, nego tudi vpo-ševanja mlade kulturne sile, ki jo zedi-njeno jugosloven st vQ v Evropi predstavlja. Z ono čudovito enodiušnostjo. s katero spremlja ves angleški narod vsako kretnjo svojega vladarja, se danes obrača I>ozornost celokupne angleške javnosti v naše kraje. Nikdar se o našem morju, o naši Dalmaciji, o naši Jugoslaviji in o našem narodu še ni toliko pisalo v angleškem časopisju, kakor te dni. Naša zemlja in naše morje sta definitivno uvrščena v one kraje, ki bodo igrali važno vlogo pri počitniških načrtih premnogega angleškega turista. To nam nalaga dolžnosti, o katerih smo na tem mestu že spregovorili, napolnjuje nas I>a tudi z nado, da bo Jugoslavija mogla vedno bolj viden del svojega gospodarskega ravnotežja iskati v turističnem prometu. Tako nam obisk poglavarja najmogočnejšega naroda na svetu ne daje samo prilike, da mu izkažemo svoje simpatije in uveljavimo svoje kulturne in civilizatorične sposobnosti, temveč je tudi gospodarsko od največjega pomena. Ko bo kraljevska jahta plula po naših vodah, bo marsikje naletela na angleške spomine iz davnih dni. Pred več kakor sto leti, v napoleonskih vojnah, so se angleški mornarji borili in krvaveli tudi na obalah naše zemlje, in pod cipresami na otoku Visu leži pokopan ma/fikate-i hrabri angleški častnik in mornar. Tako čuva tudi naše morje spomine na davne stike angleškega naroda z našim ljudstvom in našo zemljo, stike, ki so z vstajenjem Jugoslavije postali nep ;'fcdni in politično pomembni in ki jim navzočnost vladarja velikega narod? daje nov pomen in še evrstejšo osnovo. novi uspehi vlade v španiji Poraz upornikov na severu — Položaj vladnih čet se je v zadnjih dneh znatno izboljšal Burgos, 11. avgusta, d. Tako na severna j talci so skupno vrcfM 17 bomb, ki pa k sre- ..... ■ * ' " čri niso vse eksplodirale, tako da škoda ni velika. Pred usmrtitvijo dveh uporniških generalov Barcelona. 11. avgusta, n. Danes se je pričela pred vojnim sodiščem razprava proti generaloma Godetu in Foriclu. ki sta obtožena, da sta sodelovala pri zaroti proti državi. Razpravi prisostvujejo tudi novinarji in miličniki. General Godet je popolnoma hladnokrven, general Forielo pa precej razburjen. Pričakuje se, da bosta oba generala obsojena na smrt in jutri zjutraj ustreljena. Francoski bombniki v Madridu Lizbona, 11. avgusta. AA. Po tukajšnjih poročilih so prispeli danes na madridsko letališče štirje francoski bombniki tipa »Potez 62«. Ad ofenziva Rabat, 11. avgusta. A A. Ob 15. je uporniška radijska postaja v Sevilli poročala kakor na južni fronti, na fronti vzhodno Saragosse in severno od Ovieda so razvila uporniki v zadnjih 24 urah celo vrsto taktičnih akcij ter ponovno premestili večje oddelke vojaštva z ene postojanke na drugo. Vsi ukrepi pa so bili defenzivnega značaja, ker je vladna vojska baš pričela s svojo ofenzivo. Tako so bile postojanke upornikov na gvadanunski fronti včeraj ves dan neprestano hudo obstreljevane in uporniki so morali zapustiti marsikateri strelski jarek ir: zaklon. Blizu Ovieda so rudarji prostovoljci malone prisilili nacionaliste. ki so se utrdili v mestu, da so se vdali. Oviedo je bil sicer danes še zmerom v rokah nacionalistov, vendar bo padel. čp ne dobe kmalu ojačenj. Tudi Saragossa je že skoraj popolnoma obkoljena od madridskih in katalonskih miličnikov, ki prodirajo proti mestu od zapada. severa ir juga v treh močnih kolonah. Na jugu so vladne vojne ladje znova bombardirale Algeciras in Tarifo, da bi preprečile prevoz uporniških čet iz Maroka v Španijo. Uporniki so morali ponekm! staviti v akcijo celo svoje zadnje rezerve, da so odbili prve napade vladne vojske. Glede na položaj v Oviedu je general Molla izdal ukaz. da se skuša prebiti fronta pri San Sebastianu, da bi uporniki spet prišli do morja. Ker pa je bila vladna vojska o tem pravočasno obveščena so bile obrambne postojanke v pokrajini Gujipuz-eoa nemudoma ojačene z večjim številom baterij, ki so takoj stopile v akcijo in preprečile izvedbo generalovega načrta. Položaj upornikov vedno slabši Pariz, 11. avgusta n. Po poročilih iz Madrida se je položaj legalne španske vlade znova izboljšal. Po uspehih na Baleariih pripravljajo vladne čete sedaj iz Valencije ofenzivo proti Malorci Samozavest. ki je obstojala v prvih tednih drža vil jenske vojne prj upornikih- se izpre. rrainja vedno bolj v obupno razpoloženje. V Cordohi se pripravljajo uporniki na kapitulacijo. Veliko število monarhistov in fašistov je pobegnilo na Portugalsko, ker so prepričani, da je akcija upornikov že izgubljena. V bližini Valadolida so železniške proge popolnoma porušene, tako da so tamkajšnji uporniiki docela obkoljeni. Na fronti Guaddarrama Severno od Madrida je odstranjena vsaka nevarnost za glavno mesto. Vladne čete morejo brez skrbi utrjevati svoje pozicije. Le na jugu uporniki še vedno pripravljajo ofenzive. V Sevilli so v ta namen zaplenili vse avtomobile, trgovci pa so bili pozvand, naj ^s v bodoče poslužujejo železnic. Ofenziva upornikov proti Irunu Pariz, 11. avgusta. AA. Havas poroča s španske meje: Vse kaže, da se potrjujejo vesti o hudi ofenzivi upornikov proti Irunu. Ob 5.30 zjutraj se je začelo streljanje iz pušk, nekoliko kasneje pa se je začel dvoboj med topovi obeh taborov. Posebno ogorčena borba okrog Iruna. S francoske zemlje je mogoče opazovati potek topniškega boja. Nekaj topov je postavljenih tik mednarodnega mosta med Hen-dayem in Irunom. Bitka okrog San Sebastiana Pariz, 11. avgusta, o. Ofenziva, ki jo je odredil general Molla, da bi uporniki prodrli do Biskajskega zaliva, ni dosegla pravega uspeha, že včeraj zjutraj so se pričeli prvi napadi na postojanke vladne vojske v 800 m visokih gorah južno San Sebastiana. Spočetka se je razvila huda topovska borba. Grom topov je bilo slišati celo na francoski meji. Ko so uporniki prejeli nekaj svežih čet iz Paanplona, so prešji v napad. Pri napadih je sodelovalo 12.000 dobro oboroženih vojakov, ki so jah pori tem podpirali tudi poljski topovi in letala. Vladne čete so se branile z vso odločnostjo in do včeraj popoldne še nd bilo mogoče izvedeti nikakih podrobnosti o uspehih in neuspehih na obeh straneh. Okrog 14. ure je bitka dosegla vrhunec. Vladne čete so se iz strateških razitogov umaknile 1 iz vasi Tolose, ki leži ga guvernerja v Santanderju. Obstreljevanje Alhambre Granada, 11. avgusta w. Vojaški guverner sporoča, da so vladne čelte obstreljevale zniairrneoiiito Ailbambno v Granadi. Le- normalno in da utrjujejo uporniške čete v Andaluziji in Estramaduri postojanke, ki so jih odvzele vladnim četam. V zavzetih krajih so uporniške čete ugotovile niz zverinskih dejanj in vandalizmov ekstremnih elementov na vladni strani. Razširjenje vojnega pasu Madrid, 11. avgusta. AA. Vlada je raz-gasila pokrajine Huelve, Cad za, Balea-rov. Luga, Cororme in Ponte Vedre za vojni pas. Prav tako je podpisan uka.z. s katerim je sprejeta ostavka pokrajinskega guvernerja v Santanderju. Zaplenjeno nemško letalo Madrid, 11 avgusta. Po še ne potrjenih vesteh iz zasebnega vira, so španske glavne čete zaplenile pri Azuagi v bMžini Ba-aajoza Jimke.rsovo tromotorno letalo št. 52 Na letalu sc bnli trije Nemci in en Španec. Letalo jc moralo prstati zaradi pomanjkanja bencitna Prvotno je pristalo v bližini Madrida, m:s'ei, da so čete gene-[ rala Molle že v Madridu. Ko je letalo da se operacije uporniških vojsk razvijajo i spoznalo svojo zmoto- je skušalo nadalje. vati pot in dospeti na Portugalsko. Priletelo pa je samo do Badajoza, kjer so ga zaplenili. Kanarski otoki pod oblastjo maroškega guvernerja Madrid, 11. avgusta. AA. Uradni list objavlja sklep vlade, s katerim preidejo Kanarski otoki in kolonija Rio de Oro pod oblast guvernerja maroške obale in španske zone v maroškem protektoratu. Guverner bo do nadaljnjega izvajal vso oblast v imenu španske države. Ta sklep so takoj sporočili tujim državam, ki so podpisale algeciraško pogodbo. Dosedanji guverner v Toledu je bil odstavljen. Na njegovo mesto je imenovan Jose Vega Lopez. Odstavljen je tudi guverner v Murciji in na njegovo mesto ime, novan Himenes Canjito. Mussolini prekinil svoj dopust Rim, 11. avgusta, n. Zaradi poostritve položaja v Španiji je Mussolini svoj dopust- ki ga je preživljal v Forliju, skrajšal za 48 ur in se podal z letalom v Rim, da se posvetu z ministri o položaju, ki je nastal zaradi umora treh Italijanov v Barceloni. Ni še določeno, ali bo Italija razen moraliSnega zadoščenja iti odškodnine za vee tri umorjence postavila madridski vladi še težje zahteve. V9 na mestu Prva je Nemčija, druga Švica, tretja Finska, četrta Češkoslovaška, peta Italija, šesta Jugoslavija Ko bo pflulla kraljevska jahta cb naši obali in ob neštetih otokih sinjega Jadrana, se bo njenemu visokemu potniku na vsakem koraku, pri vsaki milji znova potrjevala resnica, kako čisto naša in izključno jugoslovanska sta ta zemlja in to morje, na katerega modri gladini se zrcali ponosna angleška zastava, simbol velike nacije, ki ji naš narod želi biti iskren prijatelj in najboljši zaveznik za utrditev miru in konsolidacijo prilik v Evropi. Berlin, 11. avgusta Naš interes je šel danes v glavnem za uspeh telovadnih tekem, ki se jih udeležuje 14 narodov, med njimi tudi naši Sokoii. O težkočah, v katerih so morali nastopiti naši telovadci, smo že poročali. Kljub lemu. da so sodniki zastopnike slovanskih narodov najstrožje klasificirali, so se Sokoli v svoji prvi skupini, ki je telovadila včeraj, dobro odrezali. Bili so takoj za Finci za malo diferenco točk, ki pa se je še zmanjšala po odbitku lock, ki sta jih dosegla najslabša v vrsti. Včeraj popoldne je nastopila tudi druga skupina. Kot najl>oljši iz prve in druge skupine so se izkazali Švicarji, čeho. slovaki, Nemci in Finci. Ti so tudi danes tvorili svojo posebno skupino, ki pa je nastopila šele danes popokine, ker so pričakovali prihod Hitlerja. Etopoldanske tekme Danes dopoldne je druga skupina, v kateri so nastopili Jugosloveni, Japonci, Luk-semburžani, Američani, Francozi, Madžari, Italijani, Avstrijci in Bolgari, nadaljevali tekmovanje s poljubnimi vajami. Tudi ta skupina je bila razdeljena v dva dela, in sicer so natopili v prvem delu Jugoslavija, Francija. Japonska, Amerika in Luksemburg v drugem delu pa Madžarsika, Italija. Avstrija. Bolgarija in Rumunija. Prvi del II. skupine Na prvo mesto se je v tem deiu plasirala Jugoslavija z naslednjimi rezultati: konj 63.433, proste vaje 61.867, krogi 64.100, bradlja 61.432, drog 69.333. skupaj 790.060 točk; 2) Francija (na orodju v istem vnetnem redu): 61 568. 59.800. 67-976. 61.300, 70.735, sikupno 689.533; 3) Japonska: 60.868, 61.098, 63-200, 65.100. 68.699, skupno 687.273 : 4) Amerika 54.333, 60-400, 58.375, 64 333. 67.600. skupno 665.568 ; 5) Luxemburg 47.899, 50.001. 50 167, 51.754, 53.534. skupno 564.468 točk- Drugi del II. skupine V drugem delu II. skupine pa je vodila spočetka, ko še nista odpadla poslednja, dva tekmovalca z najmanjšim številom točk, najprej Madžarska z naslednjim rezu lit a-tem: konj 66.668. 68.8(33. 71 265, 70.167, 69.500, skupno 774.894- 2) Italija (na orodju v istem vrstnem redu): 64.834, 58.399, 61.899, 60.800, 59 466, skupno 742.848: 3) Avstrija 64.400, 64-300, 52.399, 55.933, 71.161, skupno 710.854; 4) Bolgarija 34.834. 45 200, 52.801, 44.932, 41.266, skupno 509.010: 5) Rumurojia: 35.866. 44-167, 42.202, 42.599, 43.966, skupno 433.267. Končni rezultati II. skupine Po izločitvi poslednjih cfcveh tekmovalcev v vsaki vršiti, ki sta dosegla najmanjše število točk v posameznih vajah, pa se je seveda zmanjšalo skupno število točk, ki so jih dosegle posamezne vrste in deloma se je spremenil tudi vrstni red. Končno stanje je naslednje: Prvi del H. skupine: 1) Jugoslavija 5%.366; 2) Francija 580-279; 3) Japonska 564.827; 4) Amerika 555.300; 5) Lu^remburg 516.900. Drugi del II. skupine: 1. Italija 615.133, 2) Madžarska 590.177; 3) Avstrija 585-533; 4) Bolgarija 452.333: 5) Rumunija 360.765. Naši najbrže šesti Tako se bo naša vrsta plasirala najbrže na 6. mesto za Nemci, Finci, Čehoslovaki, Švicarji in Italijani. Vročina je bila dopoldne prav kakor včeraj. Naša vrsta je bila odlična. Posebno je ugajal s svojo izredno težko poljubno vajo na krogih Leon Štukelj, ki je dosegel 9.400 točke. Vendar bi dosegel najmanjši odbitek od 10 dosegljivih točk, ko bi vajo nekoliko bolj efektno zaključil. Trije toči ob zaključku vaje so precej zabrisali vso začetno lepoto, ki je navzoče nas bodo za kakšno točko pustili celo zadaj. Vsekakor tudi s takimi sredstvi jim ne bo uspelo doseči kakšno pomembnejšo razliko. Upoštevati moramo da so Italijani večji del vaj absolvirali le s 7 telovadci, ker je njihov najboljši Neri med vajo na krogih pretrgal mišico na gornjem laktu. Med 14 narodnostmi pa bomo nedvomno prišli v prvo polovico. Štukelj je za svojo obvezno vajo na krogih prejel 9.467 točke in ga je v tiem prekosil edino Čehoslo-vak Ilubec z 9.633 točke. štukSjja čaka srebrna kolajna Pri gtuklju je vse kazalo, da bo dosege: prvo mesto. Dopodne je pri poljubnih vajah na krogih vsekakor zaslužil več kakor onih prejetih 9.400 točke. Hudec pa je dane? poipoldne postavil celega moža in je izvedel nadvse težko vajo z raznimi razparam i brezhibno. Dobil je najvišjo oceno kar jih je na tej olimpiadi prejel katerikoli tclovadec ne glede na orodje. — 9.S00 točke. S "štukljem jle bil tedaj v razmerju 18.867 : 19.433. Ne mcTemo poročati o končnih rezultatih na krogih, ker se je ob 20. telovadba štirih najbolje klasific:ranih vrst od vče- raj še zmeraj nadaljevala in morajo na krognh nastopiti še Finci. Bržkone pa bo štuklju ostalo drugo mesto na krogih }m si bo tako priboril srebrno kolajno. Tudi splošna klasifikacija po narodnostih bo za na? ugodna. še na nobeni olimpiarekonstru'kcije ne bo. O tem ni govora.« Seja ministrskega sveta Beograd, 11. avgusta, p. Danes popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o tekočih poslih in o gledalce in sodnike naravnost zadivila Zdi j uredbah, ki jih je predložil minister za se, da nekatere telovadce z vsemi sredstvi j prosveto. Prva uredba se tiče višje peda-silijo v ospredje. Tako so dopoldne Itali- j goške šole. na kateri sc ustanovita dva no-jane na moč favorizirali in vse kaže, da | va oddelka, eden za šolske nadzornike in drugi za učitelje za defektno deco. Druga uredba uvaja nov disciplinski postopek za osnovnošolsko učiteljstvo in predvideva ustanovitev disciplinskih sodišč pri banskih upravah. Tretja uredba vsebuje izvršilne odredbe k finančnemu zakonu, ki določa prenos vzdrževanja osnovnih šol od občine na banovino. — Minister trgovine je poročal o trgovinskih pogajanjih z Grčijo, ki se bodo nadaljevala v četrtek. Novi ban zetske banovine Beograd, 11. avgusta, o. Ban zetske banovine Mujo Sočica je bel vpokojen Za novega bana je b®l imenovan dosedanji narodni poslanec za srez Trebinje Petar I-va-niševič, kri ie nocoj položil prisego. Novi ban je po poklicu profesor ter je bil nazadnje ravnatelj učiteljske šole v Trebi m ju- Berlin, U. avgusta. AA. Državni kancelar Hitler je imenoval izrednega pooblaščenega poslanika v posebni misiji Rit>-bentropa za izrednega in pooblaščenega poslanika nemške države v Londonu. Prvi dan angleškega kralja I Beležke Pester spored na olimpiadi — -___ ________® _ _ I Bik —— -- - --- - - nr*<___« i _ • u __ _ ________ na našem morju Jahta „Nahlin" Je včeraj obplula Komate — Kralj Edvard v Rabu — Pričakujejo ga v Selcah ln na Sušaku ter na Plitvičkih jezerih Split, 11. avgusta o. Angleški konzul ▼ Splitu g. Perič, kj je bil včeraj v Šibeniku pri sprejemu angleškega vladarja in 6e je z njim kralj Edvard VIII. tudi dalje časa razgovarjal, se je že snoči vrnil v Split. Kralj Edvard se je v razgovoru z njim zelo zanimal za gospodarske razmere ljudstva na našem Primorju. Povpraševal ga je e kakšno kmetijsko panogo se bavi ljudstvo ob Jadranu. Kot navdušen pomorščak se ie zanimal tudi za naše pomorstvo. Prvi vtis, ki so ga napravili naši kraji na angleškega suverena, je bil izreden. Vladar je izrazil 6voje veliko zadovoljstvo spričo spontanega prisrčnega sprejema v Š:beniku. Pa tudi pokrajina 6ama ga je očarala. Med tem je jahta >Nahlin« obplula že eelo vrsto mikavnih otočij na gornjem in srednjem Jadranu. Po njeni poti, kakor tu di po izjavah vladarja in njegovih gostov to razvidno, da se hoče suveren za Časa svojega bivanja na Jadranu predvsem odpočiti m se zato izogniti glasnemu življenju v večjih kopališčih. Kralj sam je izrazil željo, da bi jahta zaplula okrog malih otokov, kjer bi lahko v miru uživa! lepote našega morja, daleč od krajev, ki jih je že zajela turistična industrija. Otoki okrog katerih je prva dva dni plula kraljeva jahta. Dugi otok in Kornatsko otočje, so s tega vidika tudi ree najidealnejsi. Posebno Kornatski otoki so za ljubitelja prirode užitek, ki mu je redko najti enakega. Kralj si je sam izbral pot prvih dni. Ko je kapetan Doyle včeraj dovršil svoj posvet z našima dvema pomorskima strokovnjakoma, je predložil vladarju načrt poti za prve dni. Kralj je zahteval geografsko karto in s poveljniki angleških vojnih ladij, ki spremljajo jahto, je imel kratek posvet, nato pa je sam označil pravec poti. Ko je jahta odplula iz Sibenika se je usmerila najprej proti severu do zlarinskih otokov. Plula je po kanalu med vasjo Zablat-to in otokom Zlarinom. Nato proti Primošte-nu in Rogoznici, ter proti rtu Planti. Okrog 15. je zavila nazaj proti otoku Žirije in med Kornatske otoke in otočiče. ki jih je 149 ler se raztezajo v daljavo 30 morskih milj. Ti otoki so posebnost zase. Že stari Fe-njčani so na enem izmed njih zgradili svcti-čče svojemu bogu Kurb-el-Adelenu. Dotič-ni otok ljudstvo zato tudi imenuje Kurta-vela. Pozneje so Grki na drugem otoku zgradili veliko grobišče. Med ljudstvom krožijo legende o velikih zakladih v teh grobovih. Na otoku Teraču so ruševine nekega starega stolpa, tik ob morju pa Cerkvica. Okrog ©tolpa eo arheologi izkopali mnogo rimskih novcev še iz dobe do 150 let pred Kristusom. Končno so imeli na otoku Murterju ▼ srednjem veku svoje zatočišče gusarji, ki so ee uspešno upirali benečanskim zavojevalcem. V enem izmed malih zalivov nekega kor- natskega otoka ee je jahta včeraj popoldne ustavila in tam je angleški vladar prebil svojo prvo noč na Jadranu. Davi je >Na-hlin« odplula v spremstvu angleškega ruši lca »H 89* proti severu. Popoldne okrog 16. se je nenadoma pojavila pred Rabom Kralj Edvard se je podal na kopno. Na obali se je zbrala velika množica ljudi, domačinov in turistov iz vseh vetrov sveta, ki so kralja sprejeli z vsem navdušenjem. Kralj se je nekaj časa šetal po obali, nato pa se je spet vrnil na ladjo. Med tem se je v Crikvenici zvedelo, da namerava angleški kralj priti tudi v bližnje Seice. se tam izkrcati in bržkone odpotovati na Plitvička jezera. Zato ee v obeh naših turističnih centrih z vso naglico pripravljajo na čim lepši sprejem. Pravijo, da bodo na Plitvičkih jezerih priredili velik lov na postrvi in rake. Pa tudi na Sušaku ee že govorj o prihodu angleškega vladarja v bližnjih dneh. Med tem je vrvež turistov v veeh večjih krajih na Jadranu silno narastel. Pa tudi drugače je poznati učinek prihoda angleškega vladarja v naše vode. Mednarodne telefonske zveze so etalno okupirane. Sibenik je neprestano v zvezi e Parizom, Londonom, Berlinom in Dunajem. Novinarji, domači in tuji, imajo posla preko glave. Svoj generalni štab so si uredili v kavarni »Bel-levue«. Iz tujine pa prihajajo med tem dan za dnem prijave turistov, zlasti iz Anglije in Amerike. Iz Londona se je odpravil na pot celo poseben pevski zbor, ki prispe v Split koncem tega meseca in bo tu. kakor menda tudi drugod priredil vrsto koncertov angleških pesmi. Rab, 11. avgusta, o. Jahta Nahlin je popoldne ob 16.15 dospela do otoka Raba in se zasidrala kilometer daleč od Barbata, enale prijazne ribiške vasi, nedaleč od mesta Raba. Bildzu vasi se naiziteza široka plaža. Po vsem Rabu slovi barbatsko grozdje in smakve. Z jahto sita priplula tudi ru-šilca »Crafton« in »Glooworn«- Pozneje je »Gjooworm« odplul natzaj prortii zalivu Ta-jcrjiu, kjer je biila jahta zasidrana preteklo noč. Kralj se je okrog 5. ure s čolnom pripeljal na obalo Ln se tričetrit ure šetal po obali. Vaščani, kakor tudi turisti med katerimi se je z vso naglico razširila vest o kraljevem prihodu, so ga neprestano pozdravljali. Po šetnja se je kralj vrnil na jahto, ki je ostala še do kasnega večera zasidrana pred malim barbatskim zalivom. O hrvatskem vprašanju in o JNS Pomembna izvajanja senatorja dr. Ivana Majstroviča Senator Ivan Majstrovič je v šibeniški »Tribuni« objavil članek, v katerem sijajno obračunava z okolico dr. Mačka. Dr. Majstrovič zlasti podčrtava, kako so se gotovi zagrebški listi, ki se gibljejo v današnji judejo-masonski zagrebški politični atmosferi in ki so od nekdaj bili organi politike pokvarjene gospode in zakleti neprija-telji Radičeve kmečke politike, vsilili dr. Mačku in njegovi politiki za mentorje. Dr. Majstrovič pri tej priliki opozarja, kako se je pokojni Stepan Radič, stopajoč v narodno skupščino in v vlado, postavil s posebno deklaracijo neopozivno na načelo narodnega in državnega edinstva in s tem na osnovni temelj programa JNS. Tega načela Radič ni več zapustil, tudi takrat ne, ko je v parlamentu segla po njem zločinska roka. Na smrt ranjen je izrekel besede: »Kralj in narod«. Ako bi bil Radič živ, ne bi nikoli dal svoje stranke v zakup ljudem in strujam, ki nimajo z bivšo HSIS ničesar skupnega in proti katerim se je do svoje smrti odločno boril. Hrvati, jugoslovenski nacionalisti, zagovarjajo program, ki proti enostranskim plemenskim interesom predvideva rešitev hrvatskega vprašanja v duhu polne enakopravnosti. Oni ne bodo nikoli naklonjeni srb-stvu na račun hrvatstva. Bivši minister senator Milan Simonovič je pred kratkim izstopil iz Kluba senatorjev JNS in se opredelil za JiRZ. Nedavno je na zboru te stranke v Kraljevu govoril tudi o hrvatskem vprašanju. Tam je odkrito izjavil, da se pri reševanju tega problema »morajo predvsem zadovoljiti Srbi! Srbijanci so doprinesli za to državo neštete žrtve in zato je upravičeno načelo, da je treba sicer Hrvatom dati pravico, ali interesi Srbijan-cev ne smejo biti pri tem oškodovani.« Z izjavo te korifeje JiRZ, nadaljuje senator Majstrovič, je šele pojasnjen pravi vzrok, zakaj gospod Simonovič ni mogel dalje ostati član JNS. Zanimivo bi bilo vedeti, da li je politična pisarna dr. Mačka to izjavo vzela na znanje. Zadnji čas je, da hrvatsko vprašanje prekorači svojo prvo fazo, ki jo označujejo proslave, romanja, obletnice, izobešanje zastav, tamburaški zbori itd. in da dr. Maček, ki je prevzel težki križ vodstva hrvatskega naroda, stopi iz svoje rezerve, ki morda izgleda kot dobra taktika, ali je brez sumnje slaba in nekonstruktivna politika. Bilo je častno za dr. Mačka, da ga je združena opozicija lani postavila za nosilca svoje kandidatske liste. Ali danes je že vsakomur jasno, da se je dr. Maček s tem dal ujeti v zanko, ker mu je odvzeta možnost svobodne akcije v pravcu reševanja hrvatskega vprašanja. Stopil je namreč v zvezo z elementi, ki se za rešitev hrvatskega vprašanja nikdar ne bodo našli na pravični platformi z dr. Mačkom. Morda je dr. Maček danes že prepričan, ako pa ni, se bo s časom še uveril, da se hrvatsko vprašanje nikdar ne bo moglo rešiti po receptih Milana Grola in dr. Laze Markoviča, pa tudi ne po receptu Milana Simonoviča in Voje Janjiča. Ako dr. Maček uspe, da se otrese tutorstva onih elementov, ki so s svojim silnim kričanjem o demokraciji, o liberalizmu, o fašizmu in o državljanskih svobodah mnogo pripomogli, da se bivša HSS še vedno nahaja v pisanem društvu, v katerem se hrvatsko vprašanje nikoli ne bo moglo rešiti, temveč samo izigravati, potem bosta dr. Maček in dr. Pernar prisiljena, da iz temelja revidirata svoje stališče napram JNS in da obžalujeta do sedaj izgubljeni čas.« Kaj je z avtomobilsko nesrečo na Viču O avtomobilski nesreči na Viču 7. t. m. objavlja kr. banska uprava poročilo, v katerem navaja, da je nesrečo povzročil ba-novinski avtomobil št. 2-3- 1, ki je vozil neko uradno komisijo iz Dobrove nazaj v Ljubljano. Šofiral je sekretar banske uprave g. dr. Josip Kovačič v prisotnosti šoferja Vinka Marchisettija. Uradna preiskava je ugotovila: da je g. dr. Kovačič vozil pravilno po desni strani, počasi in previdno s hitrostjo največ 15 kilometrov. Pri tramvajskem izogibališču na Viču je avtomobil hotel prehiteti tramvajski voz, ker pa je v tem trenutku prihajal iz nasprotne smeri tudi tramvajski voz, je moral zaviti popolnoma na levo stran. Nenadoma se je pojavil iz stranske ulice kolesar, ki se mu je mogel avtomobil izogniti samo z ostrim zavojem na desno. Pri tem je počila pnevmatika na zadnjem kolesu, kar je voz obrnilo proti železnemu drogu kraj trotoarja. Avto je zadel v ta drog z levim zadnjim koncem, kar je vrglo voz zopet v levo smer proti hiši Marije Marn, Tržaška cesta 7. Pri tem se je ostri rob betoniranega podstavka vrezal v pnevmatiko levega zadnjega kolesa, da je počila. Voznik je vozilo takoj ustavil, vendar je imel voz še toliko žive sile v sebi, da je zapeljal potem, ko je zadel steber hišnih vrat, še par metrov naprej proti dvem ženskam, ki sta se raz-govarjali pred trgovino. Ženski sta se raz-bežali, ali sta obe prišla pred voz. Ivano Zalarjevo je desni blatnik odbil, da je i padla, toda se je vjela na roke. Terezija Smole je prišla pod avto, ko je že obstal, in si poškodovala levi uhelj. Reševalni voz je obe ponesrečenki, eno proti njeni volji odpeljal v bolnico. Obe imasta samo lahke poškodbe. Ena je še isti dan bila odpuščena, druga pa se zdravi v bolnici. Nova nesreča na Glincah Ljubljana 11. avgusta. V bližini kraja, kjer se je pred par dnevi zgodila nesreča z avtom banske uprave, se je nocoj primerila nova nezgoda, katere žrtev je 331etni poročnik Milenko Markovič, ki služi pri kolesarskem bataljonu v vojašnici vojvode Mišiča, stanuje pa v Tovarniški ulici 27 v Mostah. Ob 19.14 so bHd reševalci poklicani na Tržaško cesto na Glincah. Našli so poročnika Markoviča ob motornem kolesu z razbitim levim kolenom. Težko je dihal in je tožil o notranjih poškodbah, sicer pa je imel po životu nekaj manjših prask. Nesreča se mu je primerila pri milarni, kjer je pogled na cesto zaradi ovinka zaprt. Z motornim kolesom je poročnik Markovič zadel ob tramvajski kandelaber. Reševalci so ga nemudno prepeljali v staJno vojno bolnišnico, šele natančnejša preiskava bo J dognala, ali je poročnik Markovič utrpel nevarne notranje poškodbe. j Po starem recepta Nedeljska banovinska konferenca JNS Ljubljani in govori članov strankinega vodstva so gospodo iz Kopitarjeve ulice zadeli v živo. V takih slučajih vedno sežejo po svojem starem receptu »K«, ki se glasi: potvori resnico in polemiziraj na temelju falzifikatov, ki si jih v ta namen sam napravil, še pred letom dni je ta gospoda pred Petrom Živkovičem ležala na trebuhu, ga slavila kot velikega moža in mu lizala nete. Danes jim je politična ničla in domišljavec. Služili so režimu, ki mu je načeloval g. Živkovič, ki ga pa, kakor seveda prav dobro vedo, ni on uvedel Navzlic temu ga obtožujejo, da je 2ivko-vič bil tisti, ki je uvedel v naši državi »prvi in zadnji diktatorski režim«. Oni, nekdanji h)\r>' tega režima, so seveda danes silno ogorčeni nad dejstvom, da je leta 1929 — 1930 obstojal. Za moralične kva. hfikacije te gospode je značilno, kako. re-producirajo važno izjavo senatorja Banja-nina. Podpredsednik JNS je v svojem govoru ostro obsodil otroške poskuse propagirati v narodu borbo za poedine »fiih-rerje«. S poudarkom je pristavil da ima JNS v osebi g. Petra Zivkoviča sicer enega od najbolj avtoritativnih voditeljev na čelu stranke, ali da je daleč od tega, da bi pozivala svoje prijatelje v boj za Zivko-ča, ker njena parola ni boj za nekega voditelja, ne služba neki osebi, temveč se glasi njen poziv »v boj za kralja in državo.« Seveda tudi »Slovenec« dobro ve, da je gospod Banjanin tako govoril in mu je na razpolago povrh še stenogratski zapisnik, kljub temu pa falzificira, da je gospod Banjanin »zopet zagrešil grdo neokusnost rekoč, da je boj za Živkoviča boj za kralja in državo.« Beležimo ta slučaj samo zaradi tega, da zopet enkrat pokažemo, kakšnih metod se poslužuje gotova gospoda v svoji borbi... Naredha dr. Mačka za občinske volitve Današnji «Obzor« poroča, da je dr. Maček izdal posebno naredbo, v kateri poudarja, da naj se njegovi pristaši povsod udeležijo občinskih volitev. Že v naprej pa naj upnike hrvatskih občin opozorijo, da občine svojih obveznosti napram njim ne bodo mogle izpolniti, ker so materielne prilike pretežke in so občine povrh zadolžili ljudje, ki niso imeli pravice upravljati občinsko imovino, ker niso bili izvoljeni po svobodni narodni volji. Kar se tiče postavljanja kandidatur, predpisuje dr. Maček, da se imajo v hrvatskih krajih postavljati za kandidate izključno pristaši bivše HSS. Kjer bi se pojavili dve strankini listi, presodi sreska organizacija. Dr. Maček ne bo priznal nobene liste, ki bi bila sestavljena izven volilnih organizacij bivše HSS. Od kandidatur so izključeni vsi oni, ki so kandidirali pri občinskih volitvah 1. 1933, razven tistih, ki so po odredbi predsednika 6tranke svoje mandate odložili. Toda nosilci list tudi ti nikakor ne morejo biti. Na-redba gospoda dr. Mačka nadalje dopušča, da je »v občinah, kjer Hrvati živijo Somešani z drugimi narodnostmi« (Nemci, ladžari, Srbi) dovoljeno sestavljati liste tudi z zastopniki drugih narodnosti, vendar ne smejo priti na liste ljudje, ki bi prišli do mandata samo s pomočjo hrvatskih glasov. V dvomljivih slučajih odloča sreska organizacija bivše HSS, odnosno narodni zastopnik stranke. Predsedniki, podpredsedniki in tajniki politične organizacije bivše HSS naj ne kandidirajo. Naredba dr. Mačka je izzvala pri njegovih zaveznikih iz KDK pravo konsterna-cijo. Ona namreč izključuje celo Vilderje-vo hrvatsko skupino od vsakega sodelovanja pri občinskih volitvah. Tako se je računalo, da bo n. pr. v Varaždinu bivši minister dr. Hinko Krizman nosilec mačkov-ske liste. Ker je dr. Krizman Hrvat, a ni pristaš bivše HSS nego bivše SDS, so on in njegovi prijatelji od vsake kandidature izključeni. Ravno tako je z drugimi veljaki Vilderjeve grupe po raznih hrvatskih občinah. Le v Liki in še po nekih drugih krajih so mogoče skupne kandidature KDK, v kolikor tam prebivajo Srbi, ki spadajo po naredbi gospoda dr. Mačka med »druge narodnosti« ... Seveda so z Mačkovo naredbo izključene tudi kandidature klerikalcev, pristašev bivše HPS, kakor tudi pristašev ostalih političnih skupin na Hrvatskem, ki priznavajo dr. Mačka za narodnega voditelja Da dr. Maček prepoveduje tudi skupne liste s pristaši JRZ, se razume po sebi. Bivša HSS je hotela izdati o občinskih volitvah poseben proglas, toda HSS, kakor znano, zakonsko ne obstoja. Jugoras, kaj je to T V nedeljo se je vršila v Beogradu seja vodstva delavskih sekcij JRZ. Na seji jo obvestil generalni tajnik delavskih sekcij JRZ g Stojan Stankovič odbornike o osnovanju delavskega pokreta »Jugoslovenski radnički savez« ali okrajšano »Jugoras«. Pravila novega delavskega pokreta so že potrjena in bode v kratkem objavljena. Pokret bo imel svojo zastavo državno tro-bojnico. znak na njej pa bo kladivo, srp in pen.. Na seji je bilo sklenjeno, da se prične takoj z organiziranjem pokreta. Ker je Jugoras oficielna delavska organizacija JRZ, se bodo tudi slovenske delavske organizacije, ki pripadajo politični formaciji JRZ priključile temu pokretu. V »Jugoras« bo vstopila Zveza združenih delavcev, ki vodi borbo proti stari Jugoslovanski strokovni zvezi. Kako stališče bo zavzelo napram Jugorasu vodstvo Jugoslovanske strokovne zveze, še ni gotovo. Zelo verjetno pa je, da bo odklonilo sodelovanje s tem pokretom, ker so v njegovem okrilju zelo močne pozicije onih, ki predlagajo, naj sodeluje Jugoslovanska strokovna zveza z »ljudsko fronto.« Voditelj in generalni tajnik Jugorosa g. Stankovič je ?e star organizator takih po-kretov. Pred tremi leti je z veliko vnemo pričel organizirati delavsko strokovno organizacijo JNS tkzv. Jugonasi, toda vodstvo JNS se, poznavajoč g. Stankoviča, ni moglo ogreti za take načrte. Jugoras ima torej »preizkušenega« voditelja Ziherl je deseti najboljši v umetnih skokih — Naši veslači se drže dobro Odlikovanje Beograd, 11. avgusta. AA. S kraljevim ukazom je odlikovan z redom sv. Save 5 stopnje za dolgoletno nacionalno delo Kar-lo Stržina, uradnik Ciril-Metodove tiskarne v Mariboru. Berlin, 11. avgusta. Danes je vladala ves dan huda vročina, ki je zlasti močno vplivala na telovadce, ki so na koncu zelo popustili. V plavalnem stadionu je bilo nabito polno. Za senzacijo so preskrbeli Japonci, ki so napovedali v olimpijski Štafeti rušitev lastnega svetovnega rekorda, kar so tudi izpolnili. Velik uspeh je dosel naš skakač Ziherl, ki se je z 12. mesta pri poljubnih skokih pomaknil na 10. mesto in pustil za seboj prvake 16. držav. Pred njim so samo Amerika, Nemčija Japonska in Češkoslovaška. Ziherl je s svojimi skoki zadivil gledalce in je dobil prav tako visoke ocene kakor Američani in Nemci. V Grilnau so se dane« pričele veslaške tekme, ki so privabile okoli 100.000 gledalcev. Tudi glavni stadion, kjer se je vršila semifinalna nogometna tekma med Avstrijo in Poljsko, je privabila blizu 80.000 gledalcev. V Deutschland-halle so se zjutraj pričele tekme v boksu, za katere se je prijavilo rekordno število tekmovalcev. Vršile so se tudi finalne tekme v waterpolu. Veslaške tekme Nemci so izvrstno organizirali veslaško progo t Grilnau, ki je merila 2000 m. Najprej so se vršile tekme v šterici s krmarjem. kjer so nastopili tudi Jugosloveni in so dosegli jako časten uspeh. V prvem predteku je zmagala Holandska v 6:59.2, pred Brazilijo, Japonsko, Dansko in Češkoslovaško. V nadaljne tekmovanje pridejo k vsakega predteka prvi trije. V II. predteku so nastopili Frandja, Amerika, Jugoslavija, Nemčija in Poljska, Jugoslavija je imela najslabši start in je znatno zaostala. Na '400 m je vodila Francija pred Poljsko. Nemčijo, In Ameriko, dočim se veslači Jugoslavije nikakor niso znašli in so veslali nesložno. Na 1000 metrov je še vedno vodila Francija, tesno za njo Nemčija. Poljska, nekoliko zadaj Amerika. dočim je Jugoslavija znatno zaostala. Pri 1200 m je bila na čeln že Nemčija pred Francijo, Poljsko in Ameriko. 300 m pozneje je bil vrstni red Nemčija, Francija, Amerika. Poljska. 250 m pred ciljem je Jugoslavija v krasnem finišu prehitela Poljsko in do cilja tudi Ameriko ter zasedla tretje mesto. 1. Nemčija 6:41.1, 2. Francija 6:45, 3. Jugoslavija 6:50.5. V III. predteku je zmagala Švica r 6:41.9 pred Italijo, Madžarsko, Urugvajem in Mgajo. Nato so Mi trije predteki r dvojki brez rrmarja, kjer pa Jugoslavija ni bila prijavljena. V. L predteku je bil vrstni red 1. Poljska 7:29.9, 2. Švica 7:33.7, 3. Belgija 7:38.1, 4. Brazilija. — E. predtek: 1. Madžarska 7:19, 2. Danska , 3. Urugvaj. 4. Amerika. — m. predtek: 1. Nemčija 7:12.6, 2. Argentina, tri dolžine zadaj, 3. Anglija 5 dolžin zadaj, 4. Avstrija. Odlični placement Ziherla Dane« opoldne bo hiH zaključeni poljubni skoki, kjer se je Ziherl, kakor smo že uvodoma rekli, zelo odlično plasiral. Kakor je bilo pričakovati so vsa prva mesta in vse kolajne pobrali AmeričanL Rezultat je bil naslednji: 1. Degeoej- (USA) 163.57. 2. Wayne (USA) 159.56, S. Greene (USA) Šentpeterski župnik Janko Petrič umrl Ljubljana, 11. avgusta Na obisku pri svojem prijatelju v Kostanjevica je danes zadet od srčne kapi nenadoma umrl šentpeterski župnik g. Janko Petnič. Pokojnika prepeljejo v Ljubljano, kjer 0a bodo pcvložiSi na mrtvaški oder v šentpetenskejn župnišču, odkoder se bo v četrtek vršil pogTeb. Pokojnik je bil rojen 25. maja 1675 v Vasici pri Cerkljah rta Gorenjskem- V mašn.iika je bil posvečen leta 1888., kapta-novail je v Škofji Loki in v Zagorju ob Savi, od taim pa ie prišel 1906 kot kaplan k Sv. Petru v L jubi jami. Po smrti župnika Pavlica je bil leta 1912 imenovan za šent-peiberskega župnika. Bil pe ustanovitelj raznih katoliških prosvetnih organizacij, tako v Škofjd Loki izobraževalnega drušitva, v Mostah pri Ljubljani jm nekaterih drugih •vaseh svoje velike fare- Svoje delo pa je v veliki meri posvetil tudi karitartavmim svr-ham. Pofloojmii župnik Petrič j« bil vzoren duhovnik, in strpen. Prepričan Jugoslovan, je zlasti kazal svoje simpaiti je tudi našemu sokolstvu. Ko je Sokol v Mostah zasadil spominsko lipo blagopdkojnemu kralju Ujedinitelju, je prišel, da jo svečano blagoslovi. Posebno naklonjenost je izkazovati tudi šteoaniskemu Sokolu. Ob priliki proslav srebrnega jubilera dne 5- julija t. 1. je opravil na pokomališču v Stepan ti vasi moliiltve za pokojne braite in sestre. Z župnikom Petričem lega v grob zopet edon od častne garde pravih narodnih duhovnikov. Mir in pofooi njegovi plemeniti duSM Iz poštne službe Beograd, 11. avgusta- AA. S kraljevim ukaizom sta pr<*meščena k poŠti v Mariboru TI. Mirko Grošelj, višji kontrolor šeste skupine Ljubljana TI in k pošti Ljubljana II. Mart.in Stefanec, kontrolor sedme skupine Maribor TT. oba na lastno prošnjo. Nafta in premog pri šidu Beograd. 11. avgusta, p. V bližini šida v Srernu so našli sledove večjih skladov premoga ln več vrelcev nafte. Na terenu je sedaj posebna strokovna komisija pod vodstvom inž. Gregorja Urbanca. Komisija je dcelej našla na dveh krajih zelo mnogo nafte pa tudi premoga. Kentski vojvoda v Avstriji Dunaj. 11. avgusta, o. Kentski vojvoda je prispel v Kammer am Attersee, kjer namerava ostati dali časa na odmoru. Nastanil se je y »Grand hotelu«. 146.29, 4. Shibahara (Japonska) 144.92, 8. tteiss (Nemčija) 141.24, a Esser (Nemčija) 137.99. 7. Mahraun (Neod vodstvom g. Nelfata prireja to sezono koncerte izmenoma v Rogaški Slatini in na Dobrni, ki so se ludi razvajenim gostom zelo priljubili. 0 uspelem gostovanju ljubljanske opere je >Ju-trot obširneje poročalo. Danes, v sredo, pa bo v zdraviliški dvorani Rogaške Slatine priredil sloveči akademski pevski kvintet iz Ljubljane koncert narodnih in umetnih pesmi. Za ta koncert vlada v Rogaški Slatini še prav posebno zanimanje. Mlada petorica tvori pevsko enoto, v kateri vlada naipofx>lnejša harmonija in lepa izenačenost glasov. Skoraj sleherni teden se oglasijo sveži glasovi teh akademikov v ljubljanskem radiu in taiko jih poznajo ne samo številni slovenski poslušalci, marvčeo si pridobili mnoeo simpatij tudi izven Ju- goslavije. Vsepovsod cenijo pesem akademskega kvinteta. Že tretje leto gostuje ta prikupni pevski korpus v našem gorskem zdravilišču na Golniku in vselej je deležen izredno toplega sprejema od strani uprave in gostov. Pretekli mesec je gostoval z velikim uspehom na dobrodelni akademiji kluba prekmurskih akademikov v Murski Soboti, uspeh je bil kar znamenit. Iz svojega bogatega repertoarja bo akademski kvintet na svojih koncertih v Rogaški Slatini, na Dobrni in v Rimskih Toplicah zapel celo vrsto izbranih narodnih in umetnih pesmi, da bo tudi razvajenemu uše. rodne publike povsem ustreženo. V okviru koncerta akademskega pevskega kvinteta pa bo zapel nekaj solospevov krepki steber kvinteta konzervatorist Mirko Dolničar. Njegov lepi izredno obsežni bariton, ki obeta še lepo bodočnost, zmaguje povsod, pa ni dvoma, da bo zmagal tudi v Rogaški Slatini in ostalih zdraviliščih, kamor bo pot te dni povedla pogumne in nadarjene mlade pionirje naše pevske umetnosti. Kmošek Ob 20-letnici njegove mučenlške smrti — Spominska svečanost v Zagrebu Zagreb, 11 avgusta. V zgodovino češkoslovaške nacionalne revolucije se je s svojim požrtvovanjem in mučeništvom vpisal bu(Jj Avgust Kmo-še3c. Zaslužil Je, da tudi mi počastimo njegov spomin, ker je v naših krajih mnogo trpel in naposled v Zagrebu 12. avgusti 1916. storil maičeniško smrt kot žirtev Justice avstrijske sofldateske- češka bese- da, CeSkoslovienska Obec, Jugoslovensko-čseškcislovaška liga in sekcija češkoslovaških legionarjev v Zagrebu bodo počastili njegov spomin ob 20-letnici njegove smrti. Avgust Kmošek s0 Je rodil 24. deoem. bra 1889. kot sin revnih staršev v neki vasi litomišelskega okraja. V domači vasi je obiskoval nemško ljudsko šalo, potem Nov grob pod Triglavom Pogreb mladega celovškega turista je globoko ganil številne pogrebce Mojstrana, 11. avgusta. Nova tragedija v planinah je imela danes svoj ganljiv zaključek. Truplo mladega celovškega turista Pfenninga, katero so reševalci včeraj proti večeru z velikim trudom dvignili iz prepada in potem prinesli v Aljažev dom, so danes dopoldne prepeljal: v Mojstrano. Krsto je vozil, kakor že tcliko drugih, belec znanega gorskega vodnika Gregorja Laha in v sprevod se je strnila velika množica turistov, med katerimi je bilo tudi mnogo Avstrijcev, ki so po prvih vesteh o nesreči prihiteli v Mojstrano. Krsto je v Mojstrani blagoslovil dovški župnik g. Pečarič, potem pa so jo odpeljali v mrtvašnico na pokopališče v Dovj em. Letoviščarji in domačini so krsto pokrili s cvetjem. Ob pol 1. ponoči včeraj so spravili poškodovanega Hansa Schwarza s Kredarice v dolino in dalje v Mojstrano, kjer ga je preiskal berlinski zdravnik-specialist dr. Constabel, ki je tam na počitnicah, ter ugotovil, da njegove poškodbe niso nevarne. Nalomljeni ima dve rebri in močno je odrgnjen po životu. Bil je zelo izmučen, davi pa že toliko spočit, da se je lahko danes ob 10. odpeljal domov v Celovec. Na kolodvor so ga prinesli na nosilnici. Danes ob 10. so prispeli v Mojstrano oče, stric in še nekateri sorodniki pokojnega Pfennninga. Oče je bil zelo port. Sinov pogreb je bil določen za jutri popoldne, po očetovi želji pa se je vršil že danes ob pol 17. K pogrebu je prišla velika skupina planincev iz Celovca s predsednikom društva »Rergsteiger« dr. Poschingerjem na čelu. Pogreba se je udeležila velika množica domačinov in letoviščarjev, z Jesenic pa je prispelo mnogo Skalašev. V imenu Skale je govoril ob grobu g. Miha Čop, v imenu društva »Bergsteiger« pa neki prijatelj pokojnega Pfenninga. Oba govora sta bila zelo ganljiva in solzili so se tudi stari planinci, ki so prisostvovali že mnogim takim pogrebom. Pokojnikov oče je s krste vzel šopek planinskega cvetja, da ga bo kot spomin in zadnji pozdrav prinesel domov materi, bratom in sestram, ki niso mogli priti na pogreb. Vsi pokojnikovi tovariši so plakali, ko so vsipali prgišča prsti v odprti grob. Pogrebne obrede je opravil župnik g. Pečarič. Avstrijski planinci so izražali globoko hvaležnost za požrtvovalnost pri iskanju obeh ponesrečencev, za pomoč, ki jo je bil deležen ranjeni Schwarz, za izraze sočutja in za gostoljubnost Vsem so se zahvaljevali ter zatrjevali, da kot tujci niso pričakovali in tudi še nikjer niso bili deležni tolike naklonjenosti. Posebej so se prišli zahvalit v hotel »Triglav«, kjer je bil ranjeni Sehvvarz deležen skrbne nege in kjer je učiteljica gdčna Minca Rabičeva z največjo postrežljivostjo in vnemo opravila razne formalnosti pri obvestilu staršev ponesrečencev in pri pogrebu. Mladi pionirji naše pesmi Akademski kvintet se uveljavlja pred mednarodno publiko Pa ®e Je IzuM za mlinarja Kot vojak 98. p?apoka je prišel v začetku vojne na ga-KSko bojišče in sredi decembra 1914. je bil ujet v Karpatih. Takoj je stap,jd v če-3ko družino — organizacijo češkoslovaških vojnih dobrovoljcev. Kmalu je stopili ,v vrste bojevnikov proti Avstriji, v bitki pri Gctrt'r**aih pa je bil 2. maja 1915. ra- njen. Nemci ao ga ranjenega zajeli tn 1*-loftHl »vstrSJ^kemu poveljstvu. Kmošek, ki je za sfto govorfl ruetel, se Je Avstrijcem izdajal ®a Andreja BObero-Poljaka tz VanSave. Svojo tflogo je srečno igrafl in postaSi so ga t veliko pJetafiSloo taborišče pri Bunfenptdtt, od koder so pogajati vojne ujetnike v razn« kraje oa deta. Tatoo Je Kmošek kot Andrej Botoerav ptrišol fcutfi. v naše kraje ln precej časa Je delal na posestvu barona Guttmana v Orahoviei v Slavoniji, Od tam je trteflceft Na begu pa ni fmel sreče. Blizu Osjeka so ga v začetku avgusta 1916. ujeli orožniki ter ga izročili vojaškemu poveljstvu. V vojaških zaporih v Osjeku pa je Kmošek nehati biti Boberov in nikdar ne bo dognno, al? so ga z mučenjem prisffldE, da se Je lzdai, afi. pa ae Je razodel sam, ker Je je naveličal hudega trpljenja. Postaviid so ga pred vojaško divizitko sodišče v Zagreto« in 12. avgusta 1916. je bifla že razprava. Zagovarjal ga Je zagrebška odvetnik dr. Hugo Kohn, k! g«a Je Okušal rešil ti. Sogeriral mu je razne izgovore. Kmodek pa Jih je po vrsti zavračali ter vojaškim sodnikom smelo zatrjeval, da se je iz prepričanja boril probi Avstriji tn da bi se še in še boril, če bi biflo mogcče. ObsodEli so ga na smrt na viešalih, po razglasitvi sodbe pa so način Justifikacije izpremeniile. Nekaj ur po dbsodihi je bil ustreljen. Grašek bo obsojen jutri Razprava je razgalila skrajno brezvestno početje zločinskega špekulanta 41 strani obtožnice Ljubljana, 11. avgusta. Pred počitniškim malim kazenskim senatom, kateremu predseduje a. o. s. Ivan Brejih se je danee ob pol 9. pričela v bivši porotni dvorani sa današnje razmere zelo značilna razprava proti 34 letnemu ljubljanskemu lastniku realitetne pisarne Josipu Grašku, pristojnemu v Kamnik Mladi mož stoji pred sodniki obtožen večkratnega zločinstva prevare v zvezi s prekupčevanjem hranilnih knjižic, nadalje prestopka oderuštva in ogražanja kredita ter še zločinstva napravljanja lažnih listin. Zmeda s hranilnimi knjižicami Današnja razprava je privedla pred sodišče in pred javnost najmarkantnejšo po-javo med prekupčevalci hranilnih knjižic, ki predstavljajo nekako novo svobodno obrt in nov pridobitni vir v dobi sedanje gospodarske krize in zastoja v denarnem obtoku, ko so zašli marljivi ln skromni varčevalci, ki so navezali svojo eksistenco na težko zbrane prihranke, vložene in zamrznjene v različne denarne zavode zaradi omejitve izplačevanja vlog. v hudo stisko za gotovino. Ti prekupčevalci, med katerimi ni manjkalo zlasti trgovcev in obrtnikov. pa tudi zasebnikov, so hitro zavohali nov vir lahkih dobičkov 8 preprodajo hranilnih vlog gotovine potrebnih vlagateljev, katerim so znali spretno dopovedati vznemirjajoče vesti o grozečem polomu denarnih zavodov: pri tem so se posluževali objav po časopisju in najetih agentov, ki so krožili po deželi. Zbegani po teh informacijah in v stiski se nahajajoči vlagatelji so nasedali tem špekulantom in ponujali v prodajo svoje hranilne knjižice s tem večjim zadovoljstvom čim boljša se jim je vsaj dozdevno videla kupčija. To trgovanje s hranilnimi knjižicami je v zadnjem času zavzelo že velikanski uspeh kljub temu, da stoji prodaja hranilnih knjižic pod zaščito kazenskega zakonika, ki prepoveduje vsak trgovinski posel, pri katerem se skuša kdo na lahek način okoristiti z izrabljanjem težkega gospodarskega položaja nekoga drugega. Te vrste kupčije so najprej vzcvetele v Zagrebu, kmalu nato pa po istem vzorcu tudi pri nas. kjer so se v Ljubljani v zadnjem času. ko je na t.rgu z nepremičninami nastal precejšen zastoj, poprijeli tega prekupčevanja zlasti nekateri lastniki realitetnih pisarn. Grašek na delu Med velikim številom vlagateljev, ki so hoteli rešiti svoje zamrznjene vloge čeprav za nižjo gotovino kot so jo vložili v denarne zavode, je med temi prekupčevalci vzbudil največ pozornosti današnji obtoženec Josip Grašek, ki si je v tej stroki prikrojil nov način privabljanja prodajalcev vlog. Hranilne vloge posameznih denarnih zavodov ima,jo namreč v tem času odkar so številni denarni zavodi zaščiteni in iz plačil.jejo tako imenovane »-zamirale vloge« le v omejenem obsegu, svojo posebno, od nominalne vrednosti nižjo oeno. ki se giblje po nekem neoficijelnem tečaju, ki so ga za jx>edine denarne zavode uravnavali prekupčevalci sami. V nasprotju z drugimi pa je Grašek z namenom, da bi pritegnil čim več knjižic v &voje roke, ponujal zanje nad običajem visoko ceno. ki je često dosegala celo 100% nominalne vrednosti. Za plačilo kupnine pa se je običajno pogodil na odplačevanje v dolgoročnih obrokih. Čim pa je knjižico dobil v svoje roke. jo je že odprodal naprej. — toda skoro vedno pod ceno, ki jo je izplačal sa.m. 11 izkupička je nato dal nekaj na obroke prvotnemu lastniku, izplačal tudi primerno provizijo svojemu agentu. ki mu je knjižico prinesel, ostalo pa je pridržal zase in za svoje posle. Na tak način je opravljal domala vse svoje posle, kar je nujno moralo privetsti njega samega v polom- kriminal in pred sodnike, v gospodarsko katastrofo pa celo množico vlagateljev. ki jim je dolgoval na neplačanih obrokih. Kolikšen obseg je zavzelo njegovo poslovanje in koliko &e je nabralo žrtev takšnega trgovanja, o tem pričujo. ki jo je sestavljal in zastopal na današnji razpravi državni tožilec g. Branko Goslar. Čdtanje obtožnice je trajalo polno poldrugo uro. V prvem delu se je bavil izključno s primeri, ki so kvalificirani kot zločinstvo prevare, ker je Grašek deloma sam in deloma po svojih posredovalcih v 1. 1934 in 1935. kupoval hranilne knjižice raznih denarnih zavodov po vseh mogočih cenah, ter jih takoj z izgubo prodajal naprej, ne da bi i ž izkupička za prodane knjižice poravnal svoje obveznosti do prvotnih lastnikov knjižic. ZagTešil je obrtoma izvrševane prevare, ker si je na ta način ustvaril stalen vir dohodkov, s katerimi se je koristil vse do aretacije lani v novembru. Milijonske vloge in izgnbe Z 205 vlagatelji iz Ljubljane in raznih podeželskih krajev, ki so razpolagali z približno 280 hranilnimi knjižicami raznih denarnih zavodov, katerih skupni iznos vlog je štel 5,279.337 Din se je dogovoril za kupnino vlog v skupnem znesku 4,257.752 Din, od katerih je pa poravnal le obveznosti v znesku 1,466.901 Din in ostal na dolgu ogromno vsoto 2,990.334 Din. Na žalost so žrtve, ki so utrpele znatne dele od te vrtoglave številke. skoraj le kmetje in delavci, ljudje, ki so s trudom in pritrgovanjem zbirali svoje prihranke za varnejšo bodočnost. Kako pomenljive številke izkazujejo prihranki teh skromnih ljudi in kolikšna je teža izgube, nam nazorno predoči zgoščen pregled preko posameznih višin vlog. med katerimi zavzemajo najvidnejšo mesto vloge od 5 do 10.000 Din, katerih je Grašek pokupil 45. Tem sledi 38 vlog od 10 do 15.000 Din, 22 od 3 do 5.000 Din. 20 od 2 do 3.000 Din, 17 od 15 do 20.000 Din, 16 od 30 do 40.000 Din, 13 do 2.000 Din, 13 od 20—25.000 Din, 11 od 25 do 30.000 Din, 7 od 50 do 60.000 Din. 6 od 40 do 50.000 Din, 4 od 60 do 70.000 Din, 4 od 80 do 90.000 Din. 3 od 70 do 80.000 Din, 3 od 100 do 120.000 Din in končno ena vloga za 143.109 Din, za katero je ostal dolžan skoro 140.000 Din ter vloga pri Prvi hrvatski štedionici na ime tvrdke > Al peko < v iznosu 993.423 Din, ki mu jo je prodal Alojz Pečevnik. Temu je ostal dolžan 405.062 Din. Računajoč po nominalni vrednosti knjižic je največ teh vlagateljev, 72 po številu, oškodovanih za 80 do 90% od svojih prihrankov, 37 za 90 do 100 26 za 70 do 80%; drugi, ki pa jih je sorazmerno zelo malo, pa za. manjše zneske. Najtežje je oškodovanih 19 vlagateljev, ki niso videli več ne svojih hranilnih knjižic, niti niso prejeli nobene pare od dogovorjenih obrokov. Skupna škoda teh prodajalcev vlog znaša 344.697 Din, računajoč po nominali. Denarni zavodi Zanimiv je tudi pregled po denarnih zavodih, okrog katerih je Grašek sam in s svojimi posredniki ovijal svoje prekupče-valske mreže in vlog pri denarnih zavodih, katerih so se vlagatelji najbolj trudili, da se jih otresejo. Prvo mesto zavzema Hranilnica in posojilnica v Robu, od katere se je zbralo v Graškovih rokah 27 knjižic. Knjižice te hranilnice je Grašek ocenjeval sorazmerno dobro, (95—100% od nominalne vrednosti), a svojim postopanjem je kljub temu oškodoval vlagatelje za skoraj ^milijonsko vsoto. Skoraj v enakem položaju je tudi 26 vlagateljev Hranilnice in posojilnice v Komendi, katerim je Grašek prisodil 85 do 92 % od nominalne vrednosti. Čeprav pa je bila ta ocenitev v primeri s konkurenčnimi prekupčevalci dokaj ugodna, so vendar vlagatelji tega zavoda izgubili nad 110.000 Din, ker jim je Graše-k, kakor običajno pri večini teh kupčijskih dogovorov izplačal največkrat le po en obrok. Na tretjem mestu s 16 knjižicami je Mestna hranilnica v Ljubljani s skupnim saldom okrog 450.000 Din. Tečaj za knjižice te hranilnice se je gibal med 75 do 100% od nominalne vrednosti. Tudi pri teh znaša škoda, ki jo je zakrivil Grašek, blizu milijona. Najvišji znesek po nominali pa predstavljajo pač nad en milijonske vloge na 15 knjižicah Prve hrvatske šte- žefa I. in tako prav lahko zgodi, da bodo dr. Kustudiča poslali prisilno v Beograd. Še tisto noč se je preganjani pionir princa Danila in njegove žene vrnil v Črno goro na dvor. kjer je ostal do kronanja kralja Petra. Dr. Kustudič je bil plemenit človek. Zvedel je bil iz Srbije, da hoče kraljica Draga spraviti razkralja Milana s poti. Pripravljen je bil atentat nanj na Zelenem venou, kumoT je stari kralj redno zahajal ob določeni uri. Dr. Kustudič je napisal pismo razkialju Milanu. To pismo je poslal v Ljubljano Jošku Korošcu z naročilom, naj ga takoj odnese v BeogTad in šele tam odda na pošto. Joško Korošec je nalogo vestno izvršil. Odpeljal se je s prvim vlakom in se je hitro vrnil. Obiskal je le nekega znanca zlatarja Simonoviča in mu je rekel, da ga je prišel obiskat, ker je imel v Sremski Mitrovici trgovske opravke. Potem je odšel v hotel »Pariš«, kjer je opazil nekega generala, ki se mu je zdel čudovito znan. Natakar mu je povedal, da je to stari kralj Milan. Dobrosrčni Slovenec je bil nadvse srečen in vesel, da vidi njega, ki mu je pomagal rešiti življenje. Izdati se mu pa ni smel. da raz kralj ne hi zahteval pojasnila, od koga je Kustudič izvedel za nakane kraljice Drage. Joško Korošec je pa vedel, da je bil to njen najljubši prijatelj, ki bi moral atentat organizirati, pa je namero po ovinkih izdal. Nevarno in častno nalogo je skromni Joško Korošec imel ves čas, ko dr. Kustudiča ni bilo v Ljubljani. Redno, so prihajala na njegov dom pisma, ki jih je samo pre-Vnvertira! in jih vestno pošiljal dalje princu Petju v Ženevo. Večkrat g*, je princ tu- di brzojavno vprašal za pošto, a te brzojavke je JoSko Korošec v svetovni vojni vse sežgal, ker je sleherni dan pričakoval preiskave. Ljubljanska policija ga je tudi v resnici zaslišala na orožniški postaji v Mengšu, a ni mogla ničesar spraviti iz njega, čeprav je bila dobro poučena o dr. Ku-s tudi cevi vlogi. Ko je Srbija dobila popularnega vladarja mu je Joško Korošec navdušen Čestital in prejel tudi odgovor Nj. Vel. kralja Petra, kakor tudi pozneje vedno, ko mu je čestital za praznike ali ob novem letu. Tudi te brzojavke je Korošec sežgal, do zadnjega je pa menda ohranil recepis brzojavke ob kronanju. Ko se je vrnil kralj Peter v Srbijo, je prišel tja tudi dr. Kustudič z družino. Nazadnje je živel v Vranju, kjer je leta 1913 umrl v bolgarski vojni kot žrtev pegastega legarja. Bil je šef vojne bolnišnice junaške moravske divizije in star 58 let. Njegova vdova, Koroščeva sestra Marija, je bila gospodinja na srbskem dvoru, dokler se ni s svojim sinom inž. Selimirom preselila v Skoplje. kjer je nedavno umrla. Drugi njen sin Vladimir je pa znan novinar v Beogradu. To so bili spomini skromnega starčka Jo-ška Korošca, o katerih sodimo, da bi jih veljalo izpopolniti &■ spomini drugih zarotnikov in z dognanji bivanja in delovanja prijateljev princa Petra v Ljubljani. Po preselitvi v Celje se je starček še večkrat oglasil s kakšno dopisnico na uredništvo »Jutra«. Vsi,, ki smo ga poznali, mu bomo ohranili prijazen spomin. Na prisojnem celjskem pokopališču naj uživa blag mir. dionice, katerih lastniki so izgubili skupno 721.351 Din po Graškovi krivdi, dasi jdan je vračunal 60 do 100 % nominalne vrednosti vloge. Med ostalimi denarnimi zavodi, ki so bih deležni omalovaževanja vlagateljev, je zastopanih še nekaj ljubljanskih denarnih zavodov, katerim kakih 30 vlagateljev ni mnogo zaupalo in je rajši prodalo svoje vloge Grašku. Poleg že omenjenih podeželskih v Robu in Komendi pa so še zastopane Hranilnice in posojilnice v Velikih Laščah (13), Dobrepolju (11), Kamniku (10), Vodicah (7), Skocijanu in Vrhniki (po 4), Ribnici (3) in Domžalah (2). Oderuštvo in ogražanje kredit? je drugi delikt, ki ga ima po obtožnici na vesti Grašek, ker je sklepal z imetniki knjižic, ki so bili zaradi omejitve izplačevanja vlog v denarnih zavodih v stiski, posojilne pogodbe proti zastavitvi knjižic, proviziji in visokim obrestim ter deloma tudi proti odkupu knjižice v veliko izgubo vlagateljev. S Stanislavom Zdešarjem je sklenil posojilno pogodbo za 15.000 Din. izplačal pa mu je le 13.800 Din in vzel v zastavo tudi knjižico za 25.350 Din. S Cirilom Jeralo je sklenil posojilno pogodbo za 5.250 Din. plačal pa mu je le 2.500 Din, za katere je moral Jerala že po poteku enesra meseca v smislu dogovora vrniti 4.800 Din. Lažno knjigovodstvo mu končno tudi Se oč ta še za čas, ko je v Hranilnici in posojilnici v Kamniku kot nekdanji tajn% vnašal neresnične postavk^ v računski zaključek za 1. 1928. na račun »Poštne hranilnice« v znesku 25.930 Din, za 1. 1929. pa na račiun »češke indu^tiijalne banke« v Ljubljani v znesku 25.935 Din. Za isto leto je vnašal še med izdatke v blagajniški knjigi kot izplačilo na tekoči račun Jos pa Okorna 20.000 Din, na račun Miilana Kende iz Kamnika pa 15.780 D'n. Kasneje je Okornovo po. stavko popravil s svinčnikom in z njo obremenil Kendo, kateremu pa noben teh zneskov ni bil izplačan. Pri tej hranalnici je bil namreč Grašsk po dovrš'tvi Mahro-ve šole 1. 1918. nastavljen kot praktikant, potem je služboval kot uradnik in tajnik do 1. 1930., izkazano zaupanje pa je zlo rabil s potvarjanjem računskih zapiskov in blagajniških knjig. Iz tega službovanja se je naneslo tudi toliko njegovih poznanstev v kamn;škem okraju, ki jih je izra. Opozorilo naročnikom inseratov, malih oglasov in drugih reklamnih objav. »Jutro« v nedeljo 16. t. m. zaradi praznika v soboto ne bo izšlo, zato pa bo sobotna številka »Jutra« izšla v nedeljski izdaji, to je na pomnoženih straneh in v veliki nakladi. Ker bo torej sobotno kot nedeljsko »Jutro« dva dni v rokah naših številnih čitateljev, bodo oglasi in druge objave reklamnega in propagandnega značaja nedvomno izčrpale višek »Jutrove« publikacijske sile in dosegle izredne uspehe. Opozarjamo na to naročnike oglasov in malih oglasov in jih prosimo, da nam svoja naročila za to številko izročijo čim pfej, najkasneje pa do petka opoldne. Le nnjne primere bomo sprejemali do 16. are. Oglasni oddelek „JutraM Mirno in z notranjim zadovoljstvom so poslušali trde obtožbe državnega tožilca, ki so j'h tu in tam polglasno odobravali, že mnogo glasneje so se oglašali iz njihovih vrst protesti, ko je predsednik pre-j šel na zasliševanje obtoženca, ki je ena-i ko kakor v prei-kavi zanikal prevarni na-' men in dejal, da je vsakemu prodajalcu posebe-j pojasnil, da mu ne more nuditi i nobenega jamstva za redno izplačevanje I obveznosti in da je vedno apeliral le na ' osebno zaupanje. Ves čas je mirno, sikoro I prenrrno zvenel njegov glas, dasi mu je bjlo v obrazu in nervoznem pregibanju l prstov dobro opaziti precejšen nemir, ki se je stopnjeval pri pretre^anju glede obtožbe oderuštva v manjšo sigurnost od. govorov na predsednikova vprašanja. Počasi je tipal po spominih in naposled izvlekel iz žepa v beležko zapognjene liste, na platnicah pa je staj zapisan z lepo, skrbno pisavo naslov: »Moj zagovor«. Vsebina je bila izpisana z drobno, vestno psavo pedanta. Med tem, ko je predsednik prebiral spise, se je poglobil sam zase v te zapiske, na katere smo bffli močno radovedni. . . Na vprašanje, zakaj je potvarjal knjige, pa je skromno odgovoril, da je z njimi kril dolgove svojega očeta in da je bila vsa zadeva že urejena, še predem je izstopil iz službe v kamniški hranilnici. Priče • • • Bili sta le dve. Za vse ostale se sodišče zadovolji s prečitanjem izjav. Ciril Jerala, ki je sicer »težak« šišenski posestnik, je bil v trenotna denarni zadregi, v kateri se je zatekel k Grašku za posojlo jn mu oderuštva m kdovekaj zameril. Dr. Km 1 vec, ki je zastopal revno cškodovanko Ivanko Urbasovo, pa je tudi njo predlagal za pričo in še zaslišanje izvedenca, bul pn prekupčevanju hranilnih knjižic. . , . J . . . .,. . . . .. _ . „..„- . ... 1 ka naj ha potrdil, da ie bilo Graškovo po- Razložni obtožnice in zagovor v preiskavi J ^ J * i f VI -i - n n-rrn t»l tvrv o W in ^o Vi ♦ /»■»»/> 1 ia Skladno z izpremembami prič in vsebino pri njem zaplenjenih kupčijskih seznamov je Grašek sam priznal, da je sklenil vse inkriminirane pogodbe, zanikal pa je, da bi bili imel namen prizadete strank« oškodovati in prePrva noč dopusta«, ki o je spisal dr Pavel Brež. r.ik. Avtor ie igro prvoij-) napisal za Rado Ljuhitai.o, f so mu :<> odkloniti. * Smrt zaslužnega primorskega narodnjaka. V Praputnjaku pri Sušaku je umrl kanonik Avgust Bujan, ki je bil markantna osebnotrt ne samo med duhovščino, temveč tudi v političnem življenju primorskih krajev. Ko je bil pred vojno na Reki kaplan, je urejeval »Rijerki Glasnik«, ki je bil zaradi svoje nacionali.3 borbenosti večkrat zaplenjen in naposled ustavljen. Bu-jana so premestili po intervenciji politične oblasti v Delnice, kjer je služboval več let. Iz Delnic je prišel v BribiT. kjer je postal kanonik Leta 1912 je v Bakru kandidiral za poslanca. ♦ Koncentriran napad na zagrebške tihotapce. Zagrebški mestni občini povzročajo vsako leto večjo škodo tihotapci, ki tihotapijo vino v mesto. Ti tihotapci tvorijo posebno poklicno skupino in so zelo predrzni in spretni pri svojem poslu. Večkrat se je že zgodilo, da so naskočili kako samotno initniško postajo, mitničarja zvezali ali zaprli in potem nadaljevali svoj pohod v mesto. Na maksimirskem travniku za posestvom vseučiliške uprave imajo tihotapci svoj tabor in tam so vsako nedeljo na veliko prodaja vino. Tam popiva sto in »to ljudi in v pijanosti se dogajajo najrazličnejši izgredi. Zagrebški mitnica rji so poklicali na pomoč policijo in finančno kontrolo ter priredili koncentrični napad na tihotapce na maksimirskem travniku. Naskok je izvedlo 14 policistov, 10 finančnih organov in 12 mitiničarjev. Na travniku, kjer je bilo mnogo tihotapcev in še več pijancev, je koncentriran napad povzročil veliko zmedo. Napadalci pa so imeli tudi dober plen. Zajeli so kakih 30 tihotapcev teT zaplenili v najrazličnejših posodah okrog 5 hI vina. To vino je strašna mešanica in brozga. Večinoma je seveda šmarnica ali »direktor«, da bi bila pijača močnejša, pa so tihotapci dajali v njo tudi čike. hren in najrazličnejše kemikalije. Ko so po napadu zmagovalci pregledovali velike steklenice, sode, škafe in druge posode, so našli v njih vse polno nesnage. Vsaka posoda je drugače .smrdela. Ena po tobaku, druga po hrenu in po najrazličnejših preparatih. Vse vino so razlili ka,r na travniku, ker ni kazalo, da bi ga prodajali na dražbi. Ta akcija bo morda spametovala Zagrebčane, ki so se tako radi zatekali k tihotapcem po vino. Za mal denar so se lahko do nezavesti napili, kaj so vse pili. pa vidijo šele zdaj. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno pe.ilo v najlepšo izd< lavo. * \vto:zleti■ 5 do 3. septembra na Dunajski velesejem, 6. do S. septembra v Benetke in Padovo. Prijave: Izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon. te. 2645 Zopet jesen ... *---^ lz Llsihljane ti— Pokoj v domači zemlji. Z ljubljanskega gradu so včeraj popoldne spremili k zadnjemu počitku upokojenega učitelja g. Bogomira Leskovica, ki je v nedeljo po daljši, mukapolni bolezni preminil. Tudi med učiteljstvom jih je le malo, ki so ga poznali. Pokojnik je namreč doslu-žil svojo službeno dobo med Nemci na Koroškem in na Dunaju. Tudi študiral je večinoma v tujih krajih, ohranil pa je svoje slovensko mišljenje in ni nikdar zatajil svoje narodnosti med najhujšimi nasprotniki slovanskega naroda. Ves se je posvetil učiteljskemu poklicu in kulturnemu dedo, posebno pa je ljubil godbo. Redno je prihajal vsako leto na počitnice v Slovenijo ^ svojim sorodnikom, največkrat pa v znano narodno-zavedno hišo Grudnovo_Zagodovo pri Idriji. Za življenjsko družico si je izbral Slovenko, hčerko že davno umrlega kamniškega zdravnika dr. Samca. Čeprav avstrijski državljan, si je po upokojitvi izbral za stailno bivališča Ljubljano ter stanotval je po velikem naporu posrečilo rešiti višaj živino im nekaj orodja. Pri reševalnih delih se je nevarno opekla Magdi-čeva žena Jožefa. Zgorela ie vsa kima, zlasti seno in slama, da zmiaša škoda 80 tisoč dinarjev, ki je pa le delno krnita z zavarovalnino- Plamena so segali tako visoko, da so jih opazili celo v Gomiji Radgoni. Sumi se, da je ogenj podtaknila z>lob-nia roka, ker je začelo goreti na vseh delih poslopja istočasno. FinI bukovi PARKETI se ugodno dobe v tovarn! Remec B Co, Kamnik a— Na Teznem .je gorelo. Včeraj zjutraj je pričelo goreti na Teznem gospodarsko poslopje posestnice Neže Skalejeve v Krekovi ullici 6. Domača so sladko spali. Le s težavo so s pomočjo sosedov rešili obe kravi, zgorele pa so kokoši im vse gospodarsko orodje. Mariborski gasiloi so MM hitro na mestu in gre le tem zahvala, da nd ogenj upepeMl tudii stanovanjske hiše, kjer je že začelo goreti podstrešje. Gasilci so marali orppaJtii vodo iz precej oddaljene »Tekste«. Kakor se ouje, je ogenj podtaknila zlobna roka. Škoda se ceni nia 40.000 Dim- a— Otroci zanetili požar. Ogenj jie upepeMl posestniku Ignacu Dokhi vtimičarijo na Lučkem vrhu pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Doki trpi okoli 20.000 Din Skodle. Požar so zanetili mladoletni otroci vi-nioarja Vinka Geriartiiča, ki je bil z ženo pni maši, otroci pa sami doma in so se igrali z vžigalicami- Viničarju ie zgorelo vse pohištvo, življenjske potrebščine, kokoši in še 600 dinarjev gotovine. V Selcah pni Sv. Barbari v Slovenskih goricah -pa je požar upepelil do "tal gospodarsko poslopje posestnika Martina Benka in znaša škoda okoli 18.000 Din. a— Smrtni padec s slive. V Zgornja Ročici v Slovenskih goricah je pedP.a s slive 78-lettna prevžitfkarica Ivana Rokavčeva-Obležala je s strto hrbtenico. Pol ure kasneje je izdihnila. a— V Muri je utonil neki Ivam Kozjan, ki je bil do nedavna v Splitu v nekem samostanu. Prišel te domov na počitnice m se je šel včeraj kopalt- Ko je bil že nekaj oa=a v vodi, g>a ie zgrabil krč in nesrečneža je Mura pogoltnila. a— Avtobusni premet. Mestna podjetja i-avljaio, dta bo zaradi praznika Vnebovzetja v petek 14. t- m. promet na mestnih •'n nodežeilskih nroe^h (Selnica. Limbuš. Ruše. Sv. Marti m. Reka. Fohori") V^kor ob sobotah. Iz Celja e— Šahovski klub Gaberje je priredil pred dnevi v prostorih gostilne »Amerika« na Spodnji Hudinji brzoturnir za prvenstvo kluba za leto 1936. Turnirja se je udeležilo 14 igralcev s sledečim uspehom; Golja 12, Janežič O. ll in pol. Slimšek 9 in pol. Krajec 8 in pol. Mirnik 7, Ahtik in Csorgo jun. 6, Prezelj, Pušnik. Ošo in Essih 5, Polajner 4 in pol, Firic 4, Holzinger 2. Reditelj g. Csorgo sen. je izvršil svojo nalogo v treh urah. Napeta torba za prvo mesto se je razvila med Goljo, Janežičem in Krajcem. Golja je zmagal šele v zadnjem kolu. Slimšek po ponesrečenem startu ni mogel več na površje. Slab dan sta imela tudi Mirnik in Csorgo jun., dobro se je pa držal Ahtik. Vlog niso porabili za nagrade, kakor predvideva Slovenska šahovska zveza, temveč gredo po zvezi v korist vsem včlanjenim klubom. e_ Vprašanje osobja mestne policije postaja sedaj, ko teče že šesto leto, odkar je bilo skoraj vse 6edanje osobje nameščeno, pereče in potrebno takojšnje rešitve.. Osobje namreč še vedno ni stalno nameščeno in tudi ne pokojninsko zavarovano, kar je y drugih mestih že urejeno. Občina seveda ne more zahtevati, da osobje policije vrei nekaj let svojo težko službo za skromno plačo, ki je bila celo reducirana, potem ga pa morda odpusti brez dinarja. Zato je nujna socialna potreba, da občina reši to vprašanje ter uvede v policijski službi stalnost in primerno pokojninsko zavarovanje. Tako bo dobilo osobje policije zasluženo priznanje za svojo vestnost, požrtvovalnost in marljivost. e_ Obupanee v Sarinji. V ponedeljek opoldne se je okrog 40 let stari živčno bolni berač Ferdinand Medved iz Vojnika pognal pri Zanggerjevih skladiščih pod prvim železniškim mostom oblečen v Savinjo in se takoj potopil. K sreči eo bili v bližini ko- j palci, ki eo obupanca takoj potegnili iz vo- ; de. Pozvali so reševalni avtomobil, ki je prepeljal Medveda v bolnišnico. e_ Kino Union. Danes ob 16-30 in 20.30 film »Sezona ljubezni« in zvočni tednik. To sicer ad postranska zadeva, GLAVNO PA JE NIVEA Kako dolgo še? Ntvea naredi Vašo polt lepo rjavo ln deluje prijetno osvežujoče, če ste v vročih dnevih ibltl ln utrujeni. Jugoslav. P. Beiersdorf & Co, d. s. o. J, Maribor. GospodarstTO Nov Italijanski uvozni režim za les Vprašanje organizacije italijanskega uvoza lesa v okviru novega uvoznega režima je bilo te dni urejeno na naslednji način. Z odobrenjem korporacijskega ministrstva sta federacija lesnih trgovcev in federacija lesnih industrijcev ustanovili interfederalni komite za upravo in razdelitev količin lesa, ki bodo v bodoče dopuščene za uvoz. Ta komite je že ustanovljen in je pričel delovati. Ravnal se bo po direktivah državnega podsekretarijata za trgovino in valute. Uvozni kontingenti se bodo razdelili med posamezne uvoznike na osnovi količin, ki so jih ti uvozniki uvozili v letih 1933., 1934. in 1935., pri čemer bo upoštevana tudi uvozna potreba lani ob koncu leta ustanovljene italijanske družbe za lesni uvoz, ki so ji prvotno pripisovali monopolni značaj za uvoz lesa. Italijanski uvozniki lesa so morali federaciji lesnih trgovcev, odnosno federaciji lesnih industrijcev do 10. t. m. predložiti listine in dokaze, ki se nanašajo na neposredni uvoz v letu 1933, 1934. in 1935., obenem pa prošnje za uvoz v četrtem letošnjem četrtletju z navedbo tarifne pozicije, kakovosti, provenjence, količine in vrednosti. Uvozni kontingenti, ki bodo za vsako državo določeni četrtletno od strani državnega podsekretarijata za trgovino in valute, bodo dani na razpolago federaciji trgovcev in federaciji lesnih industrijcev. Ti dve federaciji bosta dobljene kontingente dodelili posameznim uvoznikom na podlagi količin, uvoženih v zadnjih treh letih. Pri tej razdelitvi bodo po možnosti upoštevali želje, izražene v prošnjah. O izvršeni razdelitvi bosta obe federaciji ob- Riža nam bo zmanjkalo V zadnjem času se čujejo ponovno pritožbe naših lušailmic rim, dia jim bo v kratkem zmanjkalo riža, in sicer zaradi uvoznih težkoč, ki so nastale po uvedbi kontrole uvoza. Naš letni konsum niža zna. šla okrog 2700 vagonov; od te količine krijemo z domačo produkcijo komaj 200 vagonov, dooim je ostalih 2500 vagonov treba uvoziti iz linozemstiva. Z razvojem naših luščitoic niža se tf zadnja leta znatno zmanjšal uvoz luščenega niža, povečal pa se je uvoz neluščenegia riža- Sedaj uvažamo dve tretjimi neluščenega riža. Do uvedbe sankcij smo največ riža uvozili iz Ita-iliije in iz Egipta. Talko je lami znašal uvoz riža iz Italije 655 vagonov, dz Egipta 635 vagonov, iz Rriibske Indije 325 vagonov, iz Španije 151 vagonov, iz Japonske 108 vagonov, ittd. Po uvedbi sankcii je odpadla možnost uivoza iz Ihaflri.je dm smo od tedaj uvažali največ riža iz Egipta. Pred meseci pa smo sklenili s Španijo nov trgovinski sporazum, po katerem smo Španiji zajarn-čili v tekočem letu uvoz 600 vagonov riža, v nasledhnjem letu pa 800 vagonov, im sicer kot pmtnlkoncesi jo za tevoz našega lesa v Špammjo- Dogovorjeno .je b71o tudi, da bo Španija omogočila izvoz riža po svetovni ceni. glede na olkolmost, da je španski riž za nas nekoliko predtrag. Na podlagi tega sporazuma doslej i t Španije še nismo nič uvozili, ker še ni urejeno vprašanje cene. Vodiila so se že pogajanja, da bi Španija dafla izvoznikom premije za izvoz riža v Jugoslavijo, hi bi omogočile prodaijo po svetovni ceni. Zaradii nemirov im državl janske vojne v Špamriijri pa je to vprašanje zaenkrat ostalo nerešeno, tako da Špamiia ne pride v poštev za uvoz. Z uvedbo uvozne kontrole, ki se nanaša tudii na uvoz riža, na ie sedati onemogočen itudS tevoz iz ne-klirinških držav, zlasti iz E^pta. ker Narodna banka ne daije uvoznih dovoljenj za uvoz dz teb držav. Tako so luščilnice riža prišle v neugodno situacijo: dz Italiije riža ne morejo uvažati, ker ga tudi Itiailij« nima dovolj na razpolago, španski riž je predrag, za uvoz iz Egipta pa Narodna banka ne daje dovoljenja. Zaloge neojuščenega in oluščenega niža v naši državi so po zatajevanij-u hišSilnic tafko majhne, dia zadositirjejo komaj za 15 dmi. Zaloge grosistov in detajlnstov tudi niso mrtit-ne ter fe pričakovati v nekaj tednih, da nam bo zmanjkalo riža V nekaterih krajih se že s edin, i opaža pomanjkanje. Potrebno bi bilo nekai več uvidevnosti od shrani odbora za kontrolo uvoza pri Narodni banki, ker ne more biti namen uvozw;h omejitev, d* se luš^lnice prisilijo uvažati drag riž d.z Šnn,n;,te. dokler se ne uredi vprašanje španskih izvoznih premij- Prvi beograjski velesejem maja 1937 Po skoro desetletnem brezuspešnem prizadevanju bo prihodnje leto končno vendar prišlo do otvoritve prvega velesej-ma v Beogradu. Družba za prireditev ve-lesejma v Beogradu Je bila letos reorganizirana, tako da so sedaj pri tej družbi v glavnem udeležene vse tri beograjske gospodarske zbarmice, trgovinska, industrij ska im obrtna, in poleg njrih Glavni savez srbskih zemljciradniSkih zadrug. Beograjska občina je družbi odstopila 363.000 m» obsegajoče zemljišče ob savski obali na zemunski strani, tik ob novem visečem mostu, ki veže Beograd a Zemiuncim. Prvotno je biflo predvideno, dia bo prvi velesejem v Beogradu otvarfen v ofktotera letošnjega leta, vemditr je družba to namero opustila ta je sedaj definitivmo Sklenjeno, da bo prva prireditev v maju pribrdtojega feta. Družba aa prireditev vestili interfederalni komite, ki bo uvoznikom izdal uvozna dovoljenja. V vseh vprašanjih, kjer je razdelitev kontingentov težja, bo rešitev izdal interfederalni komite. Pritožbe glede dodelitve kontingentov pa bo končno reševala posebna komisija, v kateri bodo zastopani trgovci in in-dustrijci in ji bo predsedoval delegat podsekretarijata za trgovino in valute. Pred obnovo jugoslovensko-italijanskifi trgovinskih odnošajev Po vesteh iz Rima želi italijanska vlada čimprej obnoviti normalne trgovinske od-nošaje z našo državo. V to svrho je že 29. preteklega meseca preko našega poslaništva v Rimu poslala naši vladi noto, v kateri izraža željo, da bi se čimprej vsaj začasno uredili trgovinski odnošaji med obema državama. Začasni sporazum naj bi služil predvsem likvidaciji italijanskih predsankcijskih dolgov, ki znašajo okrog 250 milijonov Din. V to svrho naj bi se po predlogu Italije sorazmerno povečal uvoz italijanskega blaga, vse dotlej, dokler ne bodo poplačani italijanski dolgovi. Italija pa želi obnoviti trgovinske odno-šaje z našo državo prav za prav tudi še iz nekih posebnih razlogov, žetev v Italiji Je bila letos manjša kakor lani in tudi madžarski prebitki žita ne bodo zadostovali, da se v celoti krije italijanski konzum. Zato bo morala Italija tudi v Jugoslaviji kupiti večje količine žita, poleg lesa in živine, ki so že prej tvorili naivečii del našega izvoza v Italijo. velesejbna ima lastnih sredstev na razpolago za 1 milijon Din. Te dni pa je dobiia od beograjske občinske hranilnice še posojilo 6 milijonov Din.. Družba bo na sejmišču zaenkrat zgradila le provizorične lahke paviljone in je sklenjeno, da bodo šele pozneje, ko bo videtn uspeh vel ©sejma pričeli graditi stalne paviljone. Od skupnega zemljišča, ki je družbi na razpolago, bodo zaenkrat uporabili 140.000 m!. Zgradili bodo tri velike pavidjane iz sredstev ustanove Njkole Spasiča pa bodo zgradili še, posebem paviljon, ki ga bo prejela družba v last pod pogojem, da polovica dohodka od tega paviljona razdeli med najboljše razstavljavce. V sredi sejmišča bodo zgradili 30 metrov visok stolp s svetilnikom. Gospodarske vesti = 28 milijonov Din so nam že pustili nemški turisti. Kakor znano so nastopile letos v pričcitku ituristiičme sezone težkooe glede prihoda nemških turistov, dokler m btiil določen tečaj marke na 14 Dim. Prvotna kvota turističnih mark je po vesteh iz Beograda že potrošena. Ker je ta kvota znašala 2 miidjiona mark. so nam Nemci doslej pustili 28 milijonov Din. Turistični odsek trgovinskega ministrstva je sedaj napravil pri Narodni banki korake, da se odobni še natjaljna kvota 1 milijon mank za nemške turiste. = Anuitetna služba za obveznice Državne hipotekarne banke v Švici. Zadnja leta je Državna hipotekama banka plačevala 6vojo anuitete za švicarska posojila enako kakor država na ta način, da je plačala 10°/» v švicarskih frankih, 90°/o pa v 5°/» funding obligacijah. Naša država je lani oktobra sklenila nov sporazum z inozemskimi imetniki državnih obveznic, po katerem plača sedaj 15°/o v devizah, 55°/e v funding obligacijah, 30®/» pa sploh ne dobe imetniki obveznic, temveč porabi ta znesek država za amortizacijo že izdanih funding obligacij. Švicarski imetniki obveznic Državne hipotekarne banke pa očitno to ureditev nočejo priznati. Državna hipotekama banka jim je namreč ie dni stavila ponudbo, da plača r prihodnjih dveh letih polovic,, zneska kupona, to pa v celoti v švicarskih frankih, tako da bi v teh dveh letih znašale obresri namesto 7 v resnici le 3.5»»/» V teh dveh letih bi se sistiralo tudi amortizacijsko žrebanje. Pri imetnikih obveznic, ki bodo po teh pogojih predložili kupone v izplačilo, se bo smatralo, da pristajajo na ta aranžma. Gornja ponudba &e nanaša na 7°/® posojilo v zastavnih listih iz leta 1924. in na 7°/» posojilo iz leta 1927. = železniški materijal za progo St. Janž - Sevnica. V železniškem oddelku prometnega ministrstva so razpisali licitacije za dobave železniškega materijala (predvsem kretnic in drugih drobnih izdelkov) za nove proge Koprivnica - Va-raždin, št. Janž - Sevnica, Bileča - Nikšič in Ustiprača - Foča. = Trgovinska pogajanja z Grčijo. V sredo prispe iz Aten v Beograd grška trgovinska deelgacija pod vodstvom g. Arti-lopulosa. Ker je bil v Atenah dosežen sporazum glede plačila 43 milijonov Din, ki '-.um jih Grki dolgujejo v trgovinskem prometu, se bodo sedaj lahko nadaljevala trgovinska delegacija pod vodstvom g. Arti-glede omenjenega grškega dolga prekinjena. Obe delegaciji se sestaneta v četrtek in vse kaže, da bo v nekaj dneh sporazum že dosežen. = Izguba češkoslovaškega žitnega m ono. pola v dveh letih 700 milijonov Kč. Kakor smo že poročali, ie češkoslovaška momo-poteka družba stopila v novo žitno leto s neprodano količino 70-000 vagonov pšenice, iti Š> 1» PO ifeokih monopodskšh. pola in jo ne more vnovčiti, ker bo tudi letošnja .pridelek večji nego znaša potrošnja. Iz Prage poročajo, da bo žitna mono-polska družba primorana to pšenico prodati v inozemstvo. Ker je trenotno svetovna cena pšenici razmerrma čvrsta, hoče češkoslovaška žitna mor.opolska družba odvisno količino izvoziti v inozemstvo kar v jeseni- Spričo visokih nakupnih cen bo znašala pri izvozu izguba pri vagonu 10.000 Kč ali 100 Kč pri metrskem stotu. Pšenico je kupila po 170 Kč za metrakii sfot, prodati pa jo bo morala po 70 Kč. Pri vseih 70.000 vagonih bo torej znašala iz£tiba 700 milijonov Kč, to ie 1 im K mniln/tarde Din. Izgubo bo morak seveda kriti država- Ta žrtev države je za dfvoletni žitni momopoi naravnost ogromna im je razumljivo prizadevanje češkoslovaške vlade, dia v bodoče z najstrožjimi prisilnimi ukrepi prepre>Si nadaljmo nadnrodukciio nšenice- = »Industrija in obrfl v dravski banovini«. Pod tem naslovom je reklamno podjetje Saturn pravkar izdalo adresar naše industrije in pomembnejše obrti, nadalje denarnih zavodov, zavarovalnic, zdravilišč, kopališč, letovišč ter transportnih podjetij. Pri denarnih zavodih so navedeni tudi predstavniki zavoda. Adresar, ki bo interesentom prav dobro služil, se dobi za 40 Din s poštnino vred v knjigarnah in pri založnici Reklama Saturn, Ljubljana, Go-sposvetska c. 5. Borze 11. avgusta Na IjuMjameki borzi se aficijeto} tečaji niso bjstve«oo spremenili. te New Torte je nekoliko popustili. V privatnem klirki-gu so ee trgovali avstrijski. KBrtngfi po nespremenjenem tečaji po 8.50, angleški funti pa notirajo 238—238.50. V zagrebškem privatnem Mirtagu je bil promet r avstrijskih šilingih po 8.45, v angil-eških funtih po 238 in v grških banih po 30.50, medtem ko so se španske pezete nudile po 6.25. Nemški Mirimfiki čeki, ki so v zadnjean času stalno popudčaffi, bo se na št 49563 Din 50.000.—, na St. 75950 Din 40.000.— 1.1. lel, zaradi česar je moral princ prekiniti potovanje in se vrniti domov. Prevalil je deset tisoč km v devetih dneh in ko je prišel. so mu sporočili, da s bolniku obrača na fcolje. Kralj Jurij V. je okreval, toda VValeški princ je moral prevzeti težko m odgovorno nalogo državnega svetnika ter je moral v tem svojstvu voditi vladarske posle namesto bolnega očeta, šele 1. 1930. ko je bil kralj zopet trdno na nogah, je šel kraljevi prvorojenec v Afriko, kjer je končal svoj pred dvema letoma prekinjeni lov. To potovanje je bilo zelo zabavno. Princ je prevzel vlogo Neptuna in je metal potnike z ladje v morje, potniki pa so ga v revanžo škropili z vodo. Tudi sicer je to potovanje princa zadovoljilo. Pri svojem povratku v London je ime! v ondotnem Afriškem klubu govor, v katerem je dejal; »Nisem strasten lovec niti zbiralec trofej, toda priznati moram, da me je redko kaj tako navdušilo kakor lov na leve. slone in nosoroge v Afriki To je življenje, polno pustolovščin. Še nikoli se nisem tako približal prirodi in razmeram, v katerih žive pionirji civilizacije«. Po tem potovanju ee sedanji angleški kralj ni podal več na dolga romanja. Obiskoval je pač Evropo, in sicer večinoma z letalom. L. 1929. ie kupil svoj prvi aeroplan ter angažiral odličnega pilota. Av;a-cija mu je bila toliko šport, kolikor sredstvo. da vse vidi in povsod pride. Cesto je bil zjutraj še doma na Angleškem, zvečer pa kje v Cannesu ali Biarritzu 'Londonska vlada je bila cesto v skrteh za kraljavo življenje in zdravje. Ob neki taki priliki mu je predsednik vlade Baldwin odsvetoval vožnjo z letalom. VValeški princ se ni oziral na njegove besede. Vprašal je svojega pilota: »Kaj vi mislite, ali lahko letimo ali ne?« Vreme ie bilo oblačno, pilot je odvrnil; »Lahko se dvignemo.« »Tedaj je vse v najlepšem redu«, je odvrnil princ, sedel v aeroplan in srečno prispel na cilj' Dvoje dostojnosti Praški tisti poročajo o naslednji zgodbi: Pred kratkim se je neka mlada Pražan-ka sprehajala v kopalni obleki na krovu ruskega črnomorskega parnika »Gruzini-ja«. Kapitan je damo ustavil in jo pozval, naj s tem »nedostojnim« kostumom takoj izgine, sicer ji bo naložil veliko kazen in če to ne bo pomagalo, jo bo v najbližji luki izkrcal. Nekoliko ur pozneje se je parnik za tri ure ustavil v Novorosijskem. Mlada dama je stopila na kopno in se je hotela kopati. Tedaj ji je dejala neka zdravnica nadzornica, da je nespodobno kopati se v kostumu. Svetovala ji je, naj rajši stopi kakor druge dame naga v valove ... Baldwin vrtnari Angleški ministrski predsednik Baldvvin, ki je pred nekoliko dnevi praznoval svoj 60. rojstni dan, je izjavil, da mu je bilo ta dan najljubši dar priznanje, da je izvrsten gojitelj cvetlic in sadja. Na veliki cvetlični razstavi je prejel zlato kolajno in denarno nagrado 15 šilingov za svoje uspehe v tem področju. Vatikansko sodišče kaznuje Odkar vatikansko kazensko sodišče ol>-stoji, se je te dni v tretjič sestalo, da obsodi nekega tatu. Obtožen je bil italijanski državljan Ezio oMrigi, da je iz vatikanske knjižnice odnesel neko knjigo. Zašili so ga za mesec dni. Kazen bo presedel v majhnem poslopju, v katerem so tri lepe, svetle celice. Stra-žila ga bosta dva papeška žandarja v napoleonski uniformi. Mož ima veliko smolo. Čeprav bi bil lahko iz vatikanske knjižnice odnesel neizmerno dragocena dela, mu je padla v roke samo ničvredna knjiga. 1>o je v ostalem tožilec uporabil kot argument proti njemu, če bi bil obtoženec študent, je dejal, bi se dalo njegovo dejanje oprostiti zavoljo bibliofilije ali strastnega ko-prnenja po posebno dragoceni knjigi. Mož pa ni nikoli študiral, zato je treba njegovo dejanje kvalificirati kot navadno tatvino, tem bolj, ker ni znal izbirati. Otroška paraliza v Humuniji V Bukarešti je začela razsajati epidemija otroške paralize, ki se širi navzlic vsem sanitarnim ukrepom. Doslej bo prijavili že 46 primerov te bolezni. Nočna letalska nesreča V bližini Croydona je treščilo na zemljo letalo — Dva pilota in dva telegrafista so zgoreli Angleško prometno letalstvo je zadela zopet težka izguba. V ponedeljek kmalu po drugi uri zjutraj, se je zrušilo na zemljo v bližini Ooydona angleško letalo družbe »Imperian Aires« za nočne polete ter se je na mestu razbilo. Štirje člani posadke, dva pilota in dva radiotelegrafista. so obležali mrivi pod razvalinami. Potegnili so jih izpod ruševin v zoglenelem stanju. Nesreča se je primerila v Allingtonu in neki očividec poroča, da se je aeropian kmalu po startu dozdevno hotel vrniti zopet v Croydon. Iz kakšnega vzroka, ni mogoče dognati Pri tem je pilot naravnal letalo tako, da se je preveč približalo zemlji To je postalo zanj usodno. Na nizkem poletu se ie namreč kirilo letala najprej dotaknilo nekega dimnika, pozneje, pa je oplazilo streho. Bilo je dovolj, da je nastala kaiasrofa. Uvidevna poštna uprava Po neki pomoti je mlada dama iz bližine Glasgowa na Škotskem prejela brzojavko, ki jo je nujno klioala v drugo mesto, z več-urno zamudo. Naslovljenka je zamudila vlak in si je morala naročiti taksi. Glas-gowska poštna uprava je priznala svojo krivdo zaradi zamudne izročitve m je mladi ženski povrnila stroške za avto. Aparat je pri treščenju na tla eksplodiral in letalo je zgorelo. Poskusi, da bi rešil posadko, so bil zato brez pomena. Dodatno poročajo iz Londona, da ponesrečeno letalo ni obratovalo v rednem potniškem prometu. Podalo se je na polet zgolj iz tehničnih vzrokov. Letalo ni imelo s seboj pošte ne tovorov. ANEKDOTA Ko je bil prof. Bier še precej neznan, mlad zdravnik, ga je neki znanec nekoč vprašal, kako mu kaj gre. »iNo. ne morem se pritožiti«, je dejal Bier »Moia klientela rase od dne do dne«. »Kaj imate res toliko pacientov?« je vprašal znanec. »Ne, toda delujem kot zdravnik za otroke«, 6e je zasmejal Bier. Cerkve iz jekla V Manndli na Filipinih so zgradili cerkev, ki je vsa iz jekla. Odločili so se za ta gradbeni material, ker se je pri zadnjih potresih izkazalo, da najbolje kljubuje naravnim katastrofam. VSAK DAN ENA >Afi ee tako govori s damo?« (>Judge«) Po prvem tednu olimpiade Jugosloveni častijo padle vojake — Japonski triurni v maratonu — V waterpolu so naši igr ali dobro Berlin, 9. avgusta. Dnevi tečejo naprej, olimpiada je dosegla svoj vrhunec. Pravkar je minil prvi teden, dobra polovica vseh prireditev. Boj za zlate kolajne vedno bolj obvladuje razpoloženja in besede obnovitelja olimpijskih iger, da na olimpiadi ne gre za zmage, nego za plemenito tekmovanje, &o skoraj da pozabljene. Wilfan na 100 m Zaradi poklonitve jugoslovenskih olimpijskih udeležencev ob spomeniku slave IJnter den Linden mnogi Jugosloveni včeraj nismo utegnili v plavalni stadion, kjer so bili isti čas odločilni boji 100 m prosto. te zvočnikov, ki stoje ob cesti bolj gosto, kot pri nas plinske svetiljke, smo čuli napovedovalca oznanjati, da je Draško 'VVilfan plaval v 6. izločilni skupini najboljši čas 1:00.6. Za seboj je pustil skoraj za »ekundo Nemca, za več pa Filipinca, Angleža. Brazilca in Bermudčana. Popoldne T semifinalu pa je plaval 1:00.3 ter je celo ■vodil več ko polovico proga Nažalost je potem toliko popustil, da ni prišel več v poštev za odločitev. Pripovedoval mi je, da ni vedel, da plava na vodstvu, sicer bi verjetno nekoliko »potegnil«. V finalu bo ne bi mogel plasirati nasproti Japoncem še -ipelo ne. Ob spomeniku slave Naša poklonitev v hramu slave je bila »eio svečana. Gosta množica Berlinčanov je obdajala spomenik in policija je jedva uspela da. zagradi okrog spomenika velik prostor. Vojaška godba je zaigrala našo himno, nato pa so šli naši atleti, vsi v svetlih hlačah z modrimi suknjiči, v hram slave in tam položili venec iz zelenja z našo trobojnico. Na čelu sprevoda je nosil Stane Pporn našo zastavo, ki jo Berlinča-ni že poznajo po številnih razglednicah in drugih tiskovinah, ki s primeri pojasnjujejo barve na olimpiadi zastopanih narodov. Slavnosti so se udeležili naš berlinski poslanik g. Cincar — Markovič, minister Rogič, vojni ataše podpolkovnik Verič, tiskovni ataše Crnjanski, častni adjutant za našo olimpijsko službo gardni oberlajtnant Burekha-rdt, naš olimpijski ataše inž. Bori-savljevič in drugi V udobnih elegantnih vojaških omnibusih so se atleti odpeljali zopet nazaj v vas, oziroma v mladinski tabor. Na proslavi so bili tudi naši dijaki iz mlodinskega tabora, ki so gostje nemške Jugoslavija: Madžarska Iz včerajšnjega dne imam še nekaj lepega y glavi: waterpolo Jugoslavija—Madžarska. Nadejali smo se, da nam nasujejo Madžari vsaj za dve pesti golov, pa smo se urezali. Naši dečki so igrali, da jih je bilo veselje gledati. Niti enega nasprotnikovega igrača niso pustili brez pažnje. Tiščali so se v dvoje, kakor nrunki v žabji mlaki. I'rednost Madžarov so bili dobri strelcL S takimi strelci bi moglo naše moštvo z lahkoto zmagati. Naš vratar je bil nedvomno najboljši mož v vodi in so številni gledalci pogosto aplavdirali njegovim bravuraan. Štiri ali celo pet zrelih prilik »o zastrelja-li, vse je šlo ob prečki a-li preko nje. Sodnik je parkrat tako odločil, da je občinstvo z žvižganjem in smehom ocenilo njegove 6odbe. Naš gol je zabil Ciganovič in ne Koje, kakor je napovedal speaker. Bila je to najlepša igra dneva. Tudi pri današnji igri proti Angležem bo se naši dobro držali in bi bil po poteku igre upravičen tudi obrnjen rezultat. Na maratonski progi Pri lahkoatletskih tekmah smo imeli danes svojega poslednjega zastopnika. Šporn je tekel 42 km dolgo maratonsko progo. Ob 15. so sta rt ali v stadionu. Proga je bila izpeljana večji del po gozdu z utrjeno cesto, drugi del pa po znameniti »Avus« avtomobilski dirkalni progi, ki je vsa asfaltirana. Dan je bil solnčen in prav soparen, da po yročem asfaltu ni bilo prav prijetno teči. Na gornjem severnem zavoju te proge so tekači obrnili, dvakrat pretekli zanjko in zopet nazaj v stadion. Za favorite so napovedovali olimpijskega prvaka Argentinca Zaballo, Browna iz USA, Tarzana imenovanega, pa tudi Fince niso dajali v nemar. V maratonu pa so se že pogosto pripetila presenečenja. Nihče ni smel na progo, ki ga ni zdravnik temeljito preiskal in spoznal za popolnoma zdravega. Kljub temu so tekači na. progi cepali in medleli, kar' se je zgodilo tudi Za-balli, ki je tri četrt proge vodil z velikim naskokom in so zvočniki že napovedovali njegovo zmago ter kar niso mogli prehvaliti lahkote njegovega teka in brzine, s katero kar požira kilometre. No, padel je skupaj, prav kakor izmučen človek, se sicer pobral brez tuje pomoči, ta čas so ga pa že hitrejši in vzdržljivejši pretekli. Obupal je in odstopil. Japonci so prišli že zdavnaj pred olimpiado v Berlin s svojimi posebnimi trenerji, da se privadijo podnebju in seznanijo s progo. Svoj kvartet so hoteli na vsak način izvežbati za zmagovalce. Na svojega Sona so bili v resnici tako samozavestni in polni optimizma, da je njihov trener pripovedoval: »Naj bo Zaballa ali Coleman, ali kak Brown ali 01 iver hiter kot podlasica in naj teče vzdržljivo ko kamela, potem bodo naši možje še hitreje in vzdržlji-veje teklic. In zgodilo se je. Zmagali so. Zlata in bronasta sta njihovi. Kdo ve, kako so se že doma pripravljali za boj, koliko let so neumorno vežbali, tekli, tekli in še tekli. Kako resno pojmujejo šport, si je težko predstavljati. Niti ne, kakšne-so* vse žrtve Japoncev, da so se mogli v Evropi tako postavita. Kaj bo žele v Tokiu? Na obratu pri kilometru 20 je bil naš Sporn zadnji, na cilj pa je prispel kot 41. in predzadnji, ostali so omagali ali odstopili. Eden zamorcev je pritekel skorc-i vrata kot pijan. Z glavo je majal sem pa tja in na cilju je omahnil v roke reševalnega moža. Do smrti zdelanega so odnesli ven. Nekatere so ovijali v odeje in jih podpirajo spremljali ven, Japonci pa so pritekli sveži in tudi iz stadiona tekli ven skoro še cel krog. To je volja, je trening, je čas. Za kaj takega je treba denarja in zopet denarja. Kaj v športu ves idealizem, kadar ni tega bistvenega pogoja, ki je mo-stovž, preko katerega vodijo vsi veliki uspehu Berlin, 10. avgusta. Z včerajšnjim maratonskim tekom so bile zaključene lahkoatletsko tekme 11. olimpiade. Dopoldne so še kolesarji vozili svojih poslednjih 100 km in vse zanimanje bo odslej določeno plavanju, nogometu in telovadbi, s katero so pričeli že zjutraj ob 7. Še nekaj podrobnosti o maratonu: Zaballa, ki je veljal od početka za zmagovalca, je pri 28 km onemogel zaradi močnih krčev v stegnib. Zdravniki domnevajo, da so tii krči bržkone posledica težke čeljustne operacije, ki jo je Zaballa nedavno prestal. Argenffinca so na njegovo željo prepeljali v zdravilišče Hoehenlvnchen, kjer se bo v nekaj dneh opomogel. Tek je zahteval še nekaj podobnih žrtev. Indijca Swami, o katerem sem že pisal, kako se je na cilju zrušil, so takoj odnesli v bolnico na Reichs-sportfeldu, kjer ga t>odo nekaj dni opazovali. Venomer toži le o groznih želodčnih mukah. In še Poljaka Fiaka so morali vzeti zdravniki v roke ter upajo za vse onemogle, da jih v kratkem postavijo na noge. Svoje zmage Japonci seveda niso kar tako pobrali/ Dva meseca pred pričetkoan iger so prišli v Berlin in trenirali brez prestanka. Moratonski tek je tista disciplina, na katero vsi narodi mnogo stavijo. Japonci si niso nič bolj želeli, kakor te zmage, posebno še, ker jih je Zaballa pustil v Los Angelesu daleč zadaj. Japonski maratonci so se po lastnem pripovedovanju na tek pripravljali .4 leta. Sedaj, ko imajo svojo zlato in bronasto, jim je odtehtano marsikatero razočaranje, ki so ga morali doživeti. Hkrati jim je tudi čudovita propaganda za olimpijske igre v Tokiju 1940, h katerim že sedaj vabijo vse narode. Radost Japoncev ni ostala brez grenke kaplje. Madžar Csik jim je pri plavanju odnesel 100 m prosto. C&ik niti ni bil najboljši med madžarskimi plavačd. Pogosto je že popolnoma odpovedal. Niti na misel mu ni prišlo, da bi mogel dobiti prvo mesto. Želel je le potolči svojega starega ri-vala Fisc-herja. Ko pa je pri 80. metru opazil, da je v isti višini z Japonci, pravi, je naenkrat začutil v sebi neznano moč. Dal je od sebe vse, besno je tolkel v vodo in res prispel je za prijem pred Japoncem. Niti ni verjel, da je bil j>rvi. Japonci so po lastnih izjavah izgubili, ker so bili nervozni. Bali so se Amerikanca Ficka, ki jih je lani v Tokiu tolkel. Na C6ika niti mislili niiso. Olimpijske počastitve Sinoči jo bilo v stadionu mnogo olimpijskih počastitev in so mnogi narodi prišli na. svoj račun. Za nameček so nam pred valjali nemški turnerji proste vaje in orodno telovadbo. V stadionu,. je nastopilo okrog 1000 telovadcev in 800 telovadk, za njimi pa še toliko deklic v dolgih belih krilih, ki so predvajale rajalne vaje. Danci, ki go nastopili prejšni večer, so bili boljši. C. S. Motočiklistična dirka na Ljubelj M. K. Ilirija priredi na pra®nik 15. t- m. mednarodno motociklistično dirko na Ljubelj. Dirkalna proga se bo zaprla točno ob iO., nakar se občinstvo posebno opozarja- Dirkalni katalog s startno listo je že dotiislkan ter izkazuje ravno 50 prijavljenih dirkačev. Ker se pa dnevno prijavljajo še nadalijni tekmovalci, se občinsitvo že danes opozarja, da se bodb imena dirkačev, ki niso na startni listi, javila na dan tekmovanja! na startu. Avtobusno podjetje Goričan fe Tržiča zagotavlja avtobusne zveze med vsemi vlaki iz Tržiča do sltarta. Tudi iz Ljubljane bodo vozili direktni avtobusi g. Goričana, seveda le v slučaju zadostnih prijav od strani občinstva. (Do starta in nazaj Din 40.) Prijave sprejema g. Goricam na avtobusni tržiški postaji tik protestantske cer kve. Vse informacije pri tajništvu Motokiuba Ilirije, Miklošičeva c. 15, telef. 20—66. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Plavalna sekdja SK Jadran«. Dn« 6. t- ul se je vršil izredni občna zbor, na ka/te-rem je brila izvoljena nova upirava plavalne sekcije SK. Jadram. Sešita vi jena ie tlako! e: načelnik g. SoJdič Matko, podnačel-nik g. Maier DioniLzij, tajnik g. Volta Marjan, namestnik g. Konstantin Nachtigal, blagajnik g. Jamar Janez, namestnik g. Marjan Vodopivec. Nova uprava je prevzela z današnjim dnem svoje posle. SK Ilirija (Old bovs) Danes od 17. datje trening na igrišču Hermesa. Pridejo naj: B obte to, Oman. NVeibl, Pevalek, Mahkovec, «Mik)Wčič I. in II. in drugi. Obleko prinesite s seboj. Ovomaltina na olimpiadi. TodS na berlinski odampAadfr je Ovoraata* uradno priznana kot oikrepčilna sportska hram ter se kot taka nahaja tudi oa jedilnem listu olimpijske vasi- Da bi na olimpiadi športniki in prijatelji športa iz najoddadjeoejšah delov svetla spoznali Ovomaitine, je tvornica dr. \Vander uredila ▼ Berlinu posebno Ovomalthne centralo, katero je med ostalimi posetniki obiskailo tudi 1200 novinarjev iz vseh larajev sveta. To ie najboljši dokaz, kako je Ovomaltina znana in cenjena kot ckrepčilna hrana. Odbor za izvedbo lahkoatletskih dvomateh ev- Danes ob 20.30 pri Slamiču odboro-va 6eja. Drama na mariborskem mostu Mesar Ferdinand Knapič znova pred velikim senatom Maribor, dne 11. avguslta. Mariborčanom je živo v spominu zločin, storjen 12. februarja na državnem mostu. Danes je sedel pred sodniki 47_letni mesarski pomočnik Ferdinand Knapič, obtožen umona 45-letne Terezije Konradove. Iz obširne obtožnice posnemamo, da se je v letu 1928. dala zavarovati obtoženoeva mati Ana Knapičeva pri Ljudski samopomoči za posmrtnino 22.000 Din. Bolezen in slaba kupčija so jii onemogočile plačevanie rednih mesečnih prispevkov, zato je odstopila zavarovalno polioo pokojni Tereziji Konradov! katera je tudi zanjo pkčeva'a vse dospele zavarovalne prispevke. Po smrti Knapičeve v letu 1934. je dobila Konra-dova 22-000 dinarjev posmrtni,ne. Baje so se pa še pred pričetkom plačevanja prispevkov po Konradov,i bili sporazumeli, da bo plačala od prejete posmntrnrine sinu Ferdinandu Knapiču in hčerki Rozti Kaplovi po 3000 Dn. Ker se pa Konradova ni hotela podvreči obvezi teh dveh izplačil, ie nastala pravdia, ki se je za Knapiča iztekla brez uspeha. Zdaj je začel Knapič sovražiti Konradov« in fe srno iisk.il prilike, da se nad njo maščuje. Dne 12. februarja je že na vse zgodaj potvival no mariborskih gostilnah in pričakal Ko-nredovo okrog poldne na državnem mostu. Konradov« ie z mesarskim nožem obdelovali tako dolgo, dokler se ni zgrudila mrtva Nato ie Knapič zagnal nož v Dravo iin mirno korakal proti Glavnemu trgu- Pri zaslnševtatn-ju ie dejal. da ni imel namena Konradove ubiti in da je izvršil dejanje v duševni zmedenosti. Knapičev zagovor Razprava se .je pričela danes točno ob 8.30. Senaitu je predsedoval s. o. s. dr. Tom-bak. Obtožbo je zastopal državni tožilec g. Sever, obtoženega Ferdinanda Knapič je zagovarjal ex offo odvetnik dr. Jan- Naj-preje je državni tožilec prečrtal obširno obtožnico, nato ipa se je pričelo zasliševanje obtoženega Knapiča. Z mirnim glasom jc odgovoril na vprašanje predsednika dT. Tombaka, ali se čuti krivega, s (tihim da. Povedal je nato, kako je prišlo dfo tragičnega dogodfka na državnem mostu. Poudarjal je, da pokojne Konradove ni čakal na mostu, ker je moral vsak dan preko mostu. Ko jo je zagledal, jo je mislil nagovoriti. Ker pa je z roko zamahnila kakor vedno, če jo je hotel nagovoriti, je v njem zavrela kri- Izvlekel je nož ter jo večkrat zabodel. Podrobnosti se ne spominja več. Tudi se Knapič ne more več spominjalti, dia bi bfl izustil nasproti pričam grožnjo, da bo Konradov© ubil- 14 dni pred zločinom je blodil po mestu brez zaslužka in ga ije trdovratnost pokojne Konradove silno razburila, kadar je zahteval od nje, naj mu vendarle izplača dolžni znesdk. Leta 1915. je bil v Galiciji ranjen na roikah in na glavi in se mu odtlej včasih »meša«. Predsednik dr. Tom-bak ie nato preči tal poročilo o bolezni, zaradi katere ie bčl Knaipdč v črnski živčni kliniki skoraj itričedrt leta. V ktoniko .i« bril sprejet zaradi alkoholizma ter je poročilu še dodano, da se pri Kmapiou živčni napadi ponavljajo vsaka tri leta. Knapičeva sestra in brat pokojne pričujeta • • • Nato je bila zaslišane sestra Roza Kap-lova, (ka je izpovedala, da 'ie pokojna Konradova njej iin bratu Ferdinandu res obljubila izplačati po smrti matere Ane Kna_ pičeve po 3000 dinarjev, ker je Ferdinand Knaipič za mater plačeval v gostilni pri Koštomaj celi dve leti hrano, sama pa je materi diaijala 7 mesecev hrano in stanovanje. Tudi ie brat plačal za pogreb pokojne Ane Knapičeve 1320 dinarjev. Ko pa je večkrat Konradov© opozarjala, naj izplača njej in bratu obljubljeni znesek, je Konradova dosledno dejala, da nima denairja. Naposled ji je Konradova vendarle dala Kulturni pregled Novo znanstveno delo dr. B. škerlja Privatni docent naše univerze dr. Božo Škerlj je pravkar izdal v zbirki »Prace an- tropologiczne Instvtutu nauk antropologicz-nich i etnologicznych Tovarzystwa nauko-wego w a rez a ws ki ego« 140 str. v 8° obsegajoči znanstveni spis >Menschlicher K(jr-per und Leibesubungem:. Predgovor vodje antropološkega oddelka pri varšavskem znanstvenem društvu doc. dr. J. Mydlarske-ga označuje kot eno izmed novih nalog sodobne antropologije znanstveno kontrolo telesne vzgoje. Zaradi splošnega stremljenja držav po čim smotrnejši telesni vzgoji državljanov je ta naloga velikega praktičnega pomena. Prav te«a smotra 6e tičejo znanstvena raziskavanja dr. škerlja, ki so dala snov navedeni novi knjigi. Dr. Skerlj je s svoiim spisom segel globoko v poglavje; šport in zdravje. Na tem področju so še mnoga vprašanja neraziskana in podvržena pavšalnemu mnenju, da šport utrjuje človeško zdravje in pripravlja fizične pogoje za trdnejši človeški rod. To pa velja le do neke mere. 2e izsledki nabornih komisij opozarjajo na kvarljive posledice pretiranega športnega udejstvova-nja. Dr. Škerlj je preiskal veliko število moških in ženskih telovadcev in drugih športno 6e udejstvujočih oseb v Ljubljani in Varšavi. Njegova merjenja in podrobna proučevanja so dala rezultate, ki so v marsičem novi in lahko že sedaj vplivajo na pravilno telesno vzgojo. Pretežni in najza- nimivejši del Skerljevih izsledkov se tiče žen6k. Ugotovljeno je, da se ženska pod vplivom športa nekoliko pomožači, slabo reagira na šport medenica, takisto prsni koš; športnicam zakirnevajo grudi, mesečna mena je nerednejša kakor pri drugih ženskah in dr. Opaža se pogostost vnetja slepiča ni tudi poslabšanje srca. Iz raziskavanj dr. škerlja sledijo nekateri važni posledki za telesno vzgojo ljudstva, predvsem; Ženska izpod 21 let ni primerna za intenzivnejše udejstvovanje v telesnih vajah katerekoli vrste. Pri nadaljnjem športnem udejstvovanju žensk je treba upoštevati poleg starosti tudi razvitost medenice in sploh celotnega telesa. Telesna vzgoja je skupna narodna last, ne pa samo last specialistov; njen pomen ni v tem, da da podpira razvoj možač. Zato je treba pri telesni vzgoji bolj ko doslej uvaževati njen biološki pomen, upoštevati zdravstvene interese in izločiti škodljive vplive športnega udejstvovanja na razvoj in stanje telesa. Razprava dr. Škerlja je podprta z obsežnim, vestno obdelanim dokazilnim gradivom in je vredna pozornosti ne le zdravstvenih, marveč tudi telesnovzgojnih činiteljev. Naj ti se v času olimpiade zamislili v filozofijo športa, v njegove smotre in učinke, ki presegajo življenjski ob6eg garancije in kličejo tudi po oziru na evgenične interese narodov. Tako novi znanstveni spis dr. škerlja ne obravnava samo snovi, ki jo je pisec vestno proučil, marveč tudi odpira nov pogled v biološko problematiko športa. Zanimivo bi bilo, če bi kdo nadaljeval sociolo-ško-psihološko raziskavanje vpliva možač na 6odobno feministično gibanje. Toda to je seveda problem zase, ki ga omenjamo samo v zvezi z zanimivo ugotovitvijo našega antropologa, da sodobni šport pospešuje po-možačenje žensk. —o. Ivo Vofnovič V nedeljo se je vršila v Supet.ru na Bra-ču pomenljiva kulturna slavnost, ki ni bila samo razveseljiva manifestacija jugoslov,-češkoslovaške vzajemnostne misli, marveč tudi dostojna počastitev dramatika, ki sodi med največje dramatike vsega slovanskega juga, a je prav pri nas do malega pozabljen. Prireditev v Supetru so v glavnem organizirali Cehi in največji odmev je imela v Pragi, ne pa v Zagrebu ali Beogradu. Čehi eo se zavzeli za to. da se Vojnovtfu odkrije plošča na hiši, v kateri je spisal svojo >Smrt matere Jugovičev«. Ce izvzamemo delo lokalnih činiteljev je bila eden najznačilnejših jugoslovenskih prispevkov k tej počastitvi Vojnoviča kuriozna polemika v splitskih listih, ali je prav. da se odkriva plošča pesniku na poslopju, ki je dandanes hotel. Cehi so dalje izdali za to priliko majhno spominsko knjigo o Vojnoviču. Češki listi so ee v nedeljo s toplimi besedami spominjali pesnika >Smrti matere Jugovičev«. ki je bil v Pragi znan, priljubljen in mnogo igran; zlaeii ga je čislal sloveči dramaturg Jaroslav Kvapil. Zato poudarjamo kot razveseljivo značilnost, da ie bila češka udeležba pri odkritju spominske plošče Ivi Vojnoviču v Supetru kar očiten znak Vojnovi-čevega izrednega slovesa mei Cehi. Naj ob tej priliki vprašamo; Kako je pri nas v Jugoslaviji s kultom Vo j no vKevega dela? Da ne govorimo o Vojnovičevi oeetr n06ti: zanjo je pokazala celotna jugosloven-ska kulturna javnost, obenem z biserom naše Adrije. s starodavnim Dubrovnikom, ki ga je Vojnovič tolikanj opeval, tako ganljivo nezanimanje, da mu je bil moral postaviti, kakor srno te dni čitali. ploščo na grob neki njegov znanec — češki plačilni natakar. Delo Ive Vojnoviča, ki je bil na slovanskem jugu prvi moderni dramatik evropskega formata, je raztreseno in delno že popolnoma razprodano v posameznih izdajah. Nismo opazili, da bi kdo pripravljal kritično izdajo Zbranih spisov, kakor bi je bil vreden avtor Vojnovicevega formata in imena. Prav tako ne opažamo, da bi se bil kdo intenzivnejše zanimal za to delo in ga proučeval. Zato ee je pu 1. 1932. pojavila v Varšavi najizčrpnejša dosedanja študija o Vojnoviču,' delo docenta dr. J. Goloteka. Obsežnejšo pozornost mu posvečajo tudi češki znanstveni pisci, zlasti dr. Frank \Voll-man. Vedno samo drugi Slovani... Kaj dela Vojnovjčev rodni Dubrovnik? Ali imamo v ča6u, ko v Beogradu izdajajo toliko nepotrebnih reči, zlasti prevodov pangermaneke literature, dostojno, krasno izdajo »Smrti matere Jugovičevc in »Lazarjevega vstajenja«? Ali ne bi bila ie zdavnaj potrebna kritična monografija o Vojnoviču kot značilnem dramatskem pesniku svoje dobe? Toda kdo misli na take literarne malenkosti? Kdo misli, da bi Srbi in Hrvati lahko že imeli, če bi ee njihovi literarni znanstveniki. književne družbe in založniki trdneje oprijeli dela, kritične izdaje zbranega dela vseh 6vojih vodilnih pisateljev novejšega časa? In da si težko mislimo literaturo brez monografij o najpomembnejših pisateljih? 350 dinarjev. Kapkma je Se izpovedala, da Ji je sestra pokojne Konradov« dejala, da ie imela Konradova ob grozni smrti pri sebi 6000 dinarjev. Nato je bil zaslišan bralt pokojne Konradove J. Samuh, ki je Knapiča silno obremenil. Slikal ga ie kot alkoholu vdanega človeka, ki ni skrbel za svojo mater in je od nje celo zahteval denar, tako da je morala mati stradati. Tudi je izpovedaL da je bil kritično dopoldne skupaj s Knapičem, ki mu ie šc plačal žganje in da mu je ob Hej priliki dejal, *da ima že nekai tako, da bo preskrbl jen«. Tudi je ba-je Knapič nekoč (tovarišem pokazal nož ter dejal, da bo s tem »kanonom streljali«. Sodba: is let robije Zaslišane so bile tudi nekatere move priče, ki jih je senat danes dopoldne povabil k razpravi. Nekaiteri med njtimi, pretežno mesarski pomočniki, so izijavili, dhi je Knapič mnogo pil in da si je privoščil na dan do 20 četrtink vrima. Natakarica Jožefa Ko. sarjeva je izpovedala, da je pred tragičnim dogodkom na državnem mosta ndki mesarski pomočnik dejal, da bo Knapič v treh dneh nekaj storil, iz česar je mogoče siklepalbi. da se je na umor že dalj časa prioravlrail. Razprtarvi je VC9 ZžLB prisostvoval tudi sodni izvedenec drr. JureSko, kn je izrasil mnen je, da ie bfl Knapič v (trenutku dejanja duševno manj sposoben, je pa za svoj zločin odgovoren. Po pledoaiejnh državnega tožilca dn zagovornika se je sen nit umaknil k posvetovanju, ki je trajalo 30 minut. Niaito ie predsednik razglasil sodbo, da je France Knapič obsojen na 15 let robije in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic Radio Točne sporede vseh domačih in Inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno aa ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Četrtek, 13. avgusta Ljubljana 12: Havajske kitare na piloščah. — 12.46: Poročila, vreme*. — 13: Čas, spored, obvestila. _ 13.15: Za naše malčke igra radijski orkester. _ 14: Vreme, borza. _ 19- Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura — 19.50; Fjodor Šaljapin poje na ploščah. — 20.10; Plošče. _ 20; Prenos simfoničnega koncerta godbe kraljeve garde iz Beograda. — 22; Čas, vreme, poročila, spored. — 22-20: Lahka godba radijskega orkestra Beograd 17- TamburaSki zfcor. — 18.10." Plošče. _ 18.30: Pesmi. _ 19.50: Opera »GlumaK« na ploščah. — 20: Simfonični koncert godbe toialjeve garde. — 22; Olimpijska reportaža iz Berlina. — 22.20: Narodne pesmi. — Zagreb 20; Pesmi. — 20.30-. Prenos iz Beograda. — 22; Olimpijska reportaža iz Berlina- _ 22.20: Plesna muzika. Praga 19.10: Iz operete »Viktorija in njea huzar«. _ 20.56- Zvočne slike. — 22.15: Koncert godbe na pihala. — Varšava 19: Mešan glasbeni prograhi. — 20.40: Zvočna igra — 23-15; Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Plošče. — 16.05: Lahka glasba. _ 17.20; 'Koncertna ura. — 19.10; Olimpijska poročila iz Berlina. — 20: Koncert orkestra in solistov. — 20-10: Zabaven program. _ 23.30: Plesna muzika na ploščah. — Nemčija 19: Odmevi z olimpiade. — 20; Poročila _ 20.10: Večer nemške narodne glasbe. — 22-16; Poročila z olimpiade. — 22.46: Koncert solistov. — 23.46; Mflnchenski plesni orkester igra — 1: Orkestralen in pevski koncert na ploščah. Češko prizadevanje, da naj dobi pesnik »Smrti matere Jugovi^evc ploščo na hiši, kjer je nastala ta močna apoteoza srbskega heroizma, je značilen kulturni migljaj, ki začudo prihaja iz sredine, o kateri pravijo, da nima smisla za heroizem. Toda ta sredina ima živi smisel za kulturne dolžnosti, za kult duhovnih vrednot, za življenjsko vrednost kulturne tradicije. Tudi to nekaj pomeni in zaleže, vsekakor več kakor laž-njivo romantično in v stvarnosti tolikokrat oskrunjeno poudarjanje narodnega heroiz- ma. —o. Zapiski Popravi! V včerajšnjem članku »Trilogija o italijanskih legijah« je tiskarski škrat poleg manjših napak spremenil stavek .. .z dvema laškima borcema proti Avstriji dr. Fabijem Filzijem in dr. Ceearom Battisti-jemc v: » .. -z dvema češkima borcema .. Slovenski odmev v čeških listih. Praški dnevnik »Narodni osvobozeni« je priobčil 8. t- m. v kulturni rubriki daljši referat prof. dr. Miroslava Plechača o študiji B. Borka »-Emaniuel Radi«, bi je izšla v 7.—8-zvezku reviie »Mdsel din delo«. Josip Rijavec v Leningradu. Na koncertu, ki ga je priredila v Leningradu londonska filharmonija, je nastopil z velikim uspehom naš rojak Josip Rijavec, ki je bil Hudi angažiran za koncerte v skandinavskih deželah in v Ameriki. Ogromna naklada Puškinovih spisov. Jubilejna izdanja Puškinovih spisov, ki so izšk že letos pri moskovski državni založbi. so dosegla naklado 8,180-000 izvodov na 72 miili jonov tiskovnih pol. Puškin potemtakem ni klasik, o katerem bi vsi govorili, a ga ne bi nikdo Stal. ZANE GRET: 44 BETTY ZANE Zgodovinski roman iz ameriške revoluciie Alfred je bil zakoniti dedič vsega imetja. aH kri vščen in sebičen očim je staj med njim im med vsakršno zadovoljnostjo, ki bi jo bil mogel tukaj najti. Sklenil je postati viltez sreče. Ljubil je drzno življenje obmejnih lovcev in rajši je hotel s hrabrimi nasieslniki vred poizkušati svojo srečo kakor živeti brezdelno živLjen.ie graščaka na deželi. Očim. kateremu je razodel svoj namen, je le slabo skrival zadovoljstvo nad takim obratom stvari. Nato je Alfred pospravil svoj imetek, vzel materine dragulje, se še enkrat žalostno ozrl na ponosno staro gosposko hišo dn obrnil domu hrbet. Nedeljsko jutro je bilo, in Clarke je bil že dva dni spet v Fortu Henry,;u. ■ Skozi svoje okence v kladari je zrl na sliko, ki je ni bil nikoli pozabil. Valoviti griči, široka reka in zeleni gozdi so se mu zdeli stari prijatelji Pa sem spet tu, je pomislil. Da le more biti človek tako nespameten. Zapustil sem lepo staro selo, sužnje, kanje, deželo, ki slovi zaradi svojih krasnih žena — in čemu? Kaj me čaka tu? Indijanci, težko delo, pomanjkanje in skrbi. A vendar mi je bilo, ka- kor da se ne morem dovolj hitro vrniti semkaj. Pha! Kaj pomaga govorjenje o možnostih nove dežele. Samega sebe ne morem nalagata. Do nje mi je. Tisoč milj bi prehodil in mnogo meseo^v bi strada!, da se ji morem le enkrat ozreti v dražeslni obraz. Ce vem to, kaj mi je mar vsega drugega? Kako čudno, da ie včeraj prijahala k stari sikomori. ravno v trenutku, ko sem stal tam in m'stil narfo. Kdo ve, ali ji še bilo kdaj kai do mene? Ali nai imam ta pripetljaj za srečno znamenje? Nu. tukaj sem. da doženem, kako in kaj — in dognal bom. tako mi vere. Oh, v cerkev zveni. Rahlo se smeJoč svoji vnemi, si je oščetkal suknjo, del čepico na glavo in odšel dol. Naselniki s svojimi rodbinami so že prihajali v zborovalnico. Ko se je Alfred vzpenjal po stopnicah, je srečal Lidijo Boggsovo. »Nu, Mr. Clarke, slišala sem, da ste se vrnili,« je rekla, se prijazno nasmehnila in mu pomoMla roko. »Dobro došli v trdnjavi. Zelo me veseli, da vas spet vidim.« V tem, ko sta se pomenkovala, sta pristopila tržen oče in polkovnik Zane ter oba prav toplo pozdravila mladega moža. »Ho, pa smo spet na meji,« ,'e s svojo običajno prisrčnostjo rekel polkovnik. »To me veseli. Kaj ste delali vso' zimo?« »Doma sem bil. Mati je bila bolna; vso zimo je ležala, aprila meseca je pa umrla« »Slabe novice, fant. Moje sožaOjs.« Polkovnik Zane je položil mlademu možu roko na ramo. »Čudil sem se, zakaj ste videti toliko starejši in resnejši. Težko je. fant, a tako se nam godri v življenju.« »Vrnil sem se, polkovnik Zane, da spet nasitopim svoje staro mesto, ako me marate.« »Seveda vas vzamem, in za prihodnost vam lahko obl.ub m še več. Namen imam, da zgradim cesto v Maysv,ille v Kentuckyiu in ustanovim vzdolž reke nekaj novih naselbin. Potreboval bom mladih l.udi, in več ko vesel sem, da ste se vrteli.« »Hvala vam, pokovnik Zane. To je več. nego sem mogel upati.« Alfred je zagledal vitko postavo, ki je v sivi platneni oblei prihajala po cesta. Krdelo mladih Tudi se je bližalo cerkvi, toda on je videl samo Betko. Po kdo ve kakšnem hudobnem nakl.učju je stopal vštric nje Ralf Miller. in iz kdo ve kakšnega skrivnostnega vzroka, ki ga ženske nikoli nikomur ne povedo, se je smehljala in dvigala k njemu oči, v tej uri, ko bi b la izmed vseh ur svo.ega življ.n a najmanj smela tako ravnati. Alfredu .'e postalo srce težko kakor svinec. Ko so prišli mladi ljudje do vhodnih stopnic, sta se tekmeca za kratek hip srečala z očmi; a ta hip jima je zadostoval, da sta oba spoznala, kako je. Izpregovoriila nista niti besedice. Lidija je obotav-lja.e se pogledala Betko. ^Betty, tu je —« je pričel polkovnik Zane. a Betty je z žareč'mi lici krenila mimo njega, ne da bi privoščila Alfredu pogled. Trenutek je bil zanj od sile mučen. »Pojdimo noter,« je mirno dejal, in vsi so drug za drugim stopila v cerkev. Alfredu C'arku se je zdelo, da do konca svojih dini ne bo pozabil te ure. Samo ponos ga je priklepal na stol. Navzven se je delal mimega, a v srcu mu jc vrelo kakor v peklenskem kotlu. Kakšen bedak je bil! Zdaj ie razumel, zakaj ni bil dobil odgovora na svoje pismo. Betty je ljubila Miller.a, Človeka, ki ga je sovražil, človeka, ki se ne bo ustraši] truda. da zate r a vsak najmanjši ostanek čuvstva, kj ga je morebiti kdaj imela zani. Spet mu je bil Miller presekal pot in ga premagal. Z rezkim, mučnim čuvstvom obupa >e spoznal, da so bili vsi njegovi nežni upi zgolj san:e, norceve sanje. Sance o trenutku, ko pokloni Betki materine dragulje, sanje o mi'em obličju, ki bo dv:galo k niemu oči, sanic o kočici, kamor bo h-jtel zvečer po storienem delu in ker bo stala pri vratih ona in ga čakala — vse te sanje je bilo treba zmerom zapoditi. Komai je čakal, da bi bila služba božja končana. Hotel je biti sam in opraviti to reč s seboj; hotel ie izbrisati iz srca tisto krasno sliko. Nazadnje je bila ura pobožfnosti vendar že pri kraju, in Alfred je pred drugimi odhitel venkai im šel v svo.io sobo. Beoty ae imela vse popoldne obiske, in pozno zvečer je že balo, ko se je vzpel polkovnik Zane po stopnicah in stopil v njeno sobo. kjer jo je našel samo. tflontan v slifcuh. Dočim sta se vojvoda in Ambrož prepirala, kaj naj storita 8 Tomijem, je prlvedel neki stražnik Hektor-ja na policijsko ravnateljstvo. Tam je bila ravno Samova prijateljica Moly, ki je spoznala Hektorja. Copyright »Pantheon« & »Jutro*. »Gospod doktor,___' »Nič gotovega ne mo- povejte mi, kako ~ _ dolgo bo deček J rem reci' Lahko 86 osvesfcl nezavesten?« J v eni un' ah Pa šeIe v enem CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20*—% Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17*—* Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite Le, če zahtevate od Din 3»' ▼ znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ao zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičeča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek rfJotra", Ljubljana* Važno za naročnike malih oglasov V nedeljo 16. t. m. »Jutro« ne bo IzSlo, marveč bo sobotna številka »Jutra« izšla kot nedeljska številka »Jutra«. Oglase za to številko »Jutra« naročite čim prej, najkasneje pa do petka opoldne. Le nujne primere bomo sprejemali do 16. ure, po tem času pa ne bomo mogli sprejemati naročil za sobotno kot nedeljsko številko »Jutra«. „Jutro" Službo dobi Beseda 1 Din, davek 3 Din sa 5ifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Železninarja kvežbanega skladiščnika — sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17804-1 Trgovskega pomočnika poslovodjo po možnosti r prakso vodstva in prodajalko blagajničarko, samo prvovrstne moči, sprejmem za vele-trgovi.no manufak-torre. Prvovrstne reference. Pomidbe na ogl. odd. Jutra pod »Veletrgovina*. 179604 G. Th. Rotman: Miha Klapouh in njegovi prijatelji 109 Ko so pluli nad puščavo, so s, ilia in njegova prijatelja napeto ozira,i, češ, kdaj bodo zagledali kak znan kraj. Ve-čerilo se je že, in letali so bili križem kražem, na vse strani, ko je Miha vzkliknil: »Poglejta! Tamle je hiša Bena Abuja!« Dekle čisto, po i? tono. ki zna opravljati gospodinjska dela ter zna kuhati, dobi mesto v družini dveh oseb. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Snažna in zanesljiva«. 2835&-1 Vrtnarja »red. starosti, veščega vseh panog trgovskega vrtnarstva, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Popolnoma sposoben 18018-1 Služkinjo ki im kuhati m šivati, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18S574 Frizerko ali frizerja za trajno, vodno in železno ondulacijo, erv. tudi britje in striženje gospodov, — sprejmem. Nastop takoj. Salon Ji lg, Slov. Bistrica. 18327-1 Trgovsko pomočnico za samostojno vodstvo mešane trgovine, sprejmem takoj. Cenj. ponudbe na podnržnlco Jutra v Celju pod *Din 5000 kavcije«. 183164 Več strojnih ključavničarjev sprejmemo za popravilo in montažo strojev. V poštev pridejo samo fevežbani, ki imajo že vč let prakse. Ponudbe s curriculum vitae na ogl. odd. Jirtra pod »Strojni ključavničar«. (182774 Krojaškega pomočnika za velike in male komade, sprejmem takoj. — Jelenič Leopold, Suhor pri Metliki. 18335-1 Čevljarskega pomočnika zanesljivega, sprejmem takoj. Travnik, Trebnje. 16329-1 Službe išče Vsaka beseda 80 par; davek 3 Din. za dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 13 Din. Mlada natakarica išče službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Di n. Potnika agflnega, živilske stroke — sprejmem zA mesto in okolico. Hoanan, Sv. Petra c. št. 81. 18335^5 (Vajenci (He) Bfceeda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dim. Pekovskega vajenca i* poStene hiše, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »(Pekovski vajenec«. 16328-44 Avto^mpio Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Avto dobro ohranjen poraba bencina do ilfl 1, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »103&«. 1S32840 Vajenca za krznarstvo, poštenih staršev, sprejme taioj. — L Wanek, Sv. Pertra c. 9. 183B344 Prodam Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Več dvodelnih oken novih, poceni prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18380-6 Zvočno kino. aparaturo popolnoma novo seriozne-mu kupcu fwoda za vsako oeno Schalom, Beograd, Cika Ljubina 7. 18343-6 Pridelki Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Koroške brusnice (Preiselbeer) dnevno sveže, razpošilja od 5 kg naprej Zechner Henrik, Libeliče, Koroško. 17367-33 Slive in hruške za žganjekuho, vagonske količine, poceni in točno dobavlja Soper Franjo Hrastnik. Zahtevajte ponudbe. .37831-33 Inteligentno dekle išče mesta kot gospodinja, k 2 osebama ali k otrokom, zmožna jezikov, fine kuhe in serviranja. — Gre tudi v prestolnico. Conj. ponudbe na podružnico Jutra Jesenice pod »37«. 16334-0 Šivilja za fino in navadno delo, išče dela po hišah. Naslov v vseh posl. Jutra 16388-3 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stroje za izdelavo parketov, ladijskih tal, lokoonobilo 65 HP. polnojarmenik 05 cm, venecijanski jarm 3(10 cm. cirkularji, vse osišče, kompletno za parno žago v najboljšem stanju ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobri stroji«. 18011-29 Kolesu Kolesa ponikljana in pokromana. prodajamo po neverjetno nizkih cenah zaradi končane sezije. NOVA TRGOVINA Tyrševa 36. 1633341 Kupim Kales kolesa nova ali rabljena kupujem. Ponudbe z opisom in navedbo cene je poslati aa HSusler, Zagreb. Jelačičev trg 6. 18381-7 Tračnice lahke, do 300 met., za tov. transp. tir kupujemo. Ponudbe na: I. žrebljarska zadruga. Kropa. 18156-7 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Družabnika 3 sodelovanjem ali brez, vzame večja trgovina na deželi. Potrebno 50 do 70 tisoč Din lahko tudi knjižica Mestne ljubljanske. — Vzamem tudi posojilo proti mesečnemu odplačevanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesečno 6O.OCO«. 17962-16 Hranilne vloge Kmetske posojilnice ljubljanske, večje ali manjše zneske, in Obrtne banke proda ali zamenja za knjižice Vzajemne posojilnice ali Mestne hranilnice — Ag. bančnih in kreditnih poslov — Ljubljana, Beethovnova ulica M/I. 18346-16 Gospod ali gospa ki hočo mirno preživeti starejša leta, naj vloži 200 do 300.000 Din v podjetje, katero je petkrat toliko vredno, torej zasiguTano. — Visokozračno, krasno stanovanje tik železnice. Ev. vzamem kompanjona sopo-sestnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strogo reelno«. 1883646 IT, Klobuki že od 35 Drn dalje se dobijo pri modistki F. Pra-protnik, Komenskega ulica štev. 26. 18331-SO Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lahka LETNA OBLAČILA buret, kaša 1 i s t e r i. t. d. v odlični izdelavi gi nabavite najceneje pri PRESKERJU, SV. PETRA a 14. Za poletje in vroče dneve Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni »Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima oksfordov, tou-ringov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S/o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 'do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. — Vzorci brezplačno. »K O S M O S«, raz-pošiljalnica ostankov, Maribor, Dvofakova cesta št. 1. Kdor pošlje 10 Din v znamkah dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo »Patent«, katero je izdelano z vložkom za sliko ali fotografijo. D. STUCIN, tovarna ogledal, Maribor. Zložljiv čoln (Faltboot) preciioo delo Patentna poljska postelja v največji dovršeno?ti Edini izdelovalci »MASA« izdelkov Jugotekstil d« d« Osijek tovarna čolnov, šotorov, vrtnega pohištva itd. Telefon 29 §i PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI IV. 8CHUM1 Dolenjska cesta Lokali Prostor suh, srverteJ, v irmeri 64 kv. metrov, lepa sol n ena lega, primera za vsako obrt, blizu gl. kolodvora, takoj oddam. Mencinger, Smartinska cesta ilO. 18300-19 Stanovanje V centru mesta oddam takoj oziroma 3. novembra trisobno stanovanje. Naslov v vseh po- slovalnicah Jutra. 18106-21 Dijaške sobe 1—2 nižješolca sprejme profesorska rodbina v dobro oskrbo in strogo nadzorstvo. Poljanski nasip il6, stop. 6. vrata 16. 18347-2J Sobo odda Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo pooeni oddam. Pre*žakova ul. 10/ni, levo. 18340-33 Prazno solnčno sobo veliko, oddam v centru. — Naslov v vseh poelovaJni-cah Jutra. 38348-23 Krasno sobo saparirano, s souporabo kopalnice oddajn po zmerni oeui. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18332-33 Sobe išče Opremljeno sobo zračno čisto, s posebnim vhodom, ičč«m v centru mesta. Ponudbe pod »Navedba oene« na ogl. odd. Jutra. :834,l-3ia Sobo lepo. s posebnim vhodom, iščem za L september v območju Kongresnega trsra do Sv. Jakyba_ Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod št. »32«. 18342-J3a iavek 3 Din, za šifro ah lajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 20 Din. Samostojna dama išče 2 partnerja za tarok, -10—SI let, ki perfe&tno govorita nemško. Pcmndbe na ogl. odd. Jutra pod »Stev. 88«. .:63#7--3i tm 222 £XS ■m Zgubilo se je pri carinarnic^ na Vilhar-jevi oeeti 1>4 kom. Ro-uie štete; serija 0728. št. um št. — Najditelj se prosi, da vrne proti nagradi. VHharjeva št. 39. l«W>-a8 Beograd, Suraulička ulica 3. Telefon 25739 TVO B N IC A KOVINSKIH PROIZVODOV Kupujte gorilnike (Brenner) in navrtnje (Glaskappe) domačega izdelka v najboljši kakovosti po doli GORILNIKI v velikosti 3 5 (Brenner) 125.— 130.- NAVRTNJI . . . 25._ 28— (Glaskappe) Na te cene dajemo z o žirom na višino naročila razne popuste. Odpošiljamo vsako količino. — Zahtevajte vzorce in specialne ponudbe. 8 11 165.- 245- M 100 k; S.— 40. za 100 k; ZAHVALA Za mnoge izraze iskrenega sočutja ob priliki izgube našega soproga, očeta in starega očeta, gospoda JAKOBA AVŠIČA POSESTNIKA, GOSTILNIČARJA IN TRGOVCA V KLEČAH izrekamo našo najiskrenejSo zahvalo. LJUBLJANA, ŠKOFLJICA, KOSEZE, 11. avgusta 1936. Žalujoče rodbine AV&IČ in ROBEŽNIK rejuje Davorin Ravljea. - izdaja ea Konzorcij »Jutra* Adott OBmlkac, - Za Narodno tiskarne d. d. kot tiskarnama Franc Jeaeriek, - 2a maeratal del Je odgovoren Aloja Novak. — Val t Ljubljani,