s
Ilirska Bistrica - Letnik III - št. 3 - Marec '94
cena 100 SIT
INTK Z N I K
kam peue cesta ilirska Bistrica - podgrad?
■m za
)as?redstavniki KS Podgrad, Harije, Rečica Predsednik ilirskobistriške eT^nice Slovenske ljudske stranke i j ) Iyan Boštjančič so se, kot zatrjuje 3 )bednji’ marca poskusili sestati z Hi H'nsko upravo, da bi s skupnimi
deftočii
Je/ies'
»imiris
dei|es“ml pospešili obnavljanje regionalne
ki je sicer v republiški stojnosti. Cesta je ozka, spolzka, eili4Pregledna in zadnje čase, zaradi ^ullh ^nC meJe in carinskega terminala, še ieH renienjeila s težkimi vozili. Naslednji 1 J® l>il v Delu objavljen članek Janeza 0 e ar^a "Ljudje niso zadovoljni z obnovo f ^°®čkih", kije izzval S. Prosena, Roliha in V. Lenarčič.
jtri' ,
an Boštjančič pravi, da cesta že dolgo °ža predvsem prebivalce omenjenih >ff, Jevnih skupnosti, saj takorekoč ni 2nika, ki na njej ne bi imel nezgode. Za ;elL Zclržne je prometne razmere na cesti načila tudi državna komisija. Obljube za |0?no rekonstrukcijo so s strani občine e 'li že leta 1992, šele lansko jesen pa se 2ačelo z obnavljanjem 2,7 km dolgega Seka od Zale proti Podgradu. I. Boštjančič
^'bv6 S Precislavniki KS dogovoril, da bo esiil občinsko vodstvo in skušal
9 lrj 0viti, zakaj po več kot štirih mesecih ^adevanj niso dobili zagotovila, da bodo I odseku končana. Odgovora niso |0s ' l- V. Lenarčič, sekretarka za | Podarstvo, jim je vseskozi dajala r |e,lniisbčne izjave. 10. januarja 1994 je Ile^aciji KS obljubila, da bodo konec ok 6Ca d°l3ili pozitiven odgovor. Po tem ' irjčHSe ni zgodilo nič. 23. februarja je I.
še dvakrat obiskal J. Roliha. e Sednik skupščine mu je povedal, da iro,estanka ne namerava udeležiti, ker ematike ne pozna. Po mnenju I. „otfn«Oa občina za obnovitev ceste v m n' PriPravHa dokumentacije, brez nje len 1.Iriogoče pričakovati republiškega ;§ Ja’ zato je na sestanku zahteval naj L^ecHagajo zamenjavo občinskega va, ker "nezakonito pelje stvari
*prejin
zasluži temeljito revizijo dela."
Ceste pri Zalčju dobiva novo n° prevleko
Na *
^vrSn,Ce obtožbe so omenjeni reagirali. . i eejo; svet jih je na zasedanju 10. marca ' N^Vn' P°clprl- L Boštjančič naj bi bil o 0sU občine v zvezi s cesto, lani je bila ;KKaena v republiški program obnove, K ^ -l®11- Na sestanku ni predstavnikom ^°dnHVeclal ničesar. Cesta II. Bistrica -regionalnega značaja, za njeno in vzdrževanje je pristojna država. a Se je vseskozi zavzemala za rešitev t'1' ’ v Valoma. V letu 1993 sije zagotovila 1 bUj. etu 1994 pa je predvideno še 40 jcit.iPhov

S, p etltacije za celotno cesto. /Vr°Sen Je Lil obveščen, vendar je bil ao zadržan. J. Rolih je bil v stavbi
SIT in izdelava projektne
eno nadstropje više in čeprav so predstavniki ključe sejne sobe dobili pri njegovi tajnici, za sestanek ni vedel. V. Lenarčič je bila obveščena, sestanka pa se zaradi bolezni ni mogla udeležiti. Po njihovem mnenju L Boštjančiču ni bilo do tega, da bi se ga kdo od vodstva občine udeležil. Vse to naj bi počel zaradi lokalnih volitev, na katerih volilcem nima kaj pokazati. "Z nekaj kvazi aktivnostmi in razvrednotenjem tistega, kije aktivnosti opravil si misli zadevo prisvojiti in se v predvolilni kampanji hvaliti kako je on zadevo izpeljal." L Boštjančiču in stranki SLS očitajo nepoštene namene, rušenje IS, predsednika SO in blokiranje projektov, ki jih občina izvaja. V prihodnosti ne nameravajo več sodelovati z njim.
PONOVNI ZAOON TOVARNE ORGANSKIH KISLIN
Prebivalci stanovanjske soseske S-12, Tomšičeve, Maistrove in Gubčeve ulice, vznemirjeni zaradi namenov novih lastnikov Toka, ki naj bi ponovno začeli s proizvodnjo organskih kislin in vestmi o tem, da so državne institucije že dobile prošnjo za obratovalno dovoljenje, so na Izvršni svet občine Ilirska Bistrica naslovili protestno pismo.
Številni podpisniki energično nasprotujejo ponovnemu zagonu tovarne. Od občinske uprave zahtevajo, da se zavzame za ekološko neoporečno in ekonomsko upravičeno proizvodnjo, kije locirana v centru mesta in je v preteklosti Ilirsko Bistrico "okarakterizirala kot dolino smradu", ustvarila odlagališče industrijskih odpadkov Globovnik, uničila življenje v Reki in ogrozila Škocjanske jame.
Od občinske uprave zahtevajo, da pred morebitnim začetkom proizvodnje dobi od lastnikov Toka zagotovila, da bodo izpolnjeni vsi pogoji, ki v skladu z zakoni varujejo bivalno okolje ljudi. Izvršni svet je njihove zahteve podprl. V občini je dovolj načrtov, ki so ekološko prijazni.Pod okriljem izvršnega sveta deluje tudi odbor za gradnjo komunalne čistilne naprave, ki je razpisal natečaj za pripravo študije. Tok naj bi pripravil študijo o možnostih predelave njegove čistilne naprave za komunalne namene, izvršni svet pa je še ni obravnaval, ker ni zagotovil plačila za njeno izdelavo in mu je zato še niso izročili.
Novi lastniki Toka zatrjujejo, da gre za nesporazum in da ne bodo oživljali proizvodnje organskih kislin. Za nove proizvodne programe bodo uporabili le nekatere tovarniške naprave. Stanovalce v soseščini tovarne razumejo, po njihovem pa ni razlogov za strah.
ZBORI KRAJANOV SO BIU SLABO OBISKANI
V sedanji ilirskobistriški občini naj bi nastale predvidoma štiri nove občine: II. Bistrica, Podgrad, Knežak in Jelšane. Tako voljo so z javnim glasovanjem izrazili občani na zborih krajanov za določitev referendumskih območij. Na njih so še enkrat pretehtali vse razloge za in proti, nekateri pa so odločitev o ustanovitvi nove občine poiskali med več možnostmi.
Krajani Hrušice in Malih Loč so se odločili za referendumsko območje bodoče občine Hrpelje-Kozina, sklep o določitvi svojih referendumskih območij pa so izglasovali v Knežaku (Knežak, Bač, Koritnice), Podgradu (Podgrad, Podbeže, Račiče), H. Bistrici in Jelšanah (Jelšane, Dolenje in Veliko Brdo). Vse ostale KS v sedanji občini in vasi, ki se niso priključile novim referendumskim območjem, čeprav so bile v sestavi KS, ki so se odločile za ustanovitev novih občin, bodo še naprej ostale v občini II. Bistrica.
Vzroki za ustanovitev novih občin so približno isti kot drugje po Sloveniji. Tisti, ki so se odločili za svoje občine so prepričani, da bodo tako lažje reševali probleme s financiranjem lokalnih projektov. Občina II. Bistricaje bila po njihovem mnenju prevelika. Omenjene tri krajevne skupnosti, ki so se odločile za ustanovitev svojih občin si želijo, da bi svoje probleme reševali s pomočjo Ljubljane, ne pa preko H. Bistrice.
Vodstva krajevnih skupnosti so bila na posvetih dobro seznanjena s potekom uvajanja lokalne samouprave, vendar se je na zborih krajanov pokazalo, da so občani premalo obveščeni in jim pravzaprav ni jasno kaj prinašajo spremembe. Udeležba na zborih krajanov je bila zelo nizka, razen tam, kjer so imeli namen ustanoviti novo občino. To niti ni presenetljivo, saj je bila vsa zakonodaja s tega
področja pripravljena na hitro in pomanjkljivo.
DOGRADITEV OSNOVNE ŠOLE A. ŽNIDERŠIČA
Izvršni svet je sprejel načrt za dokončno izgradnjo šole. Občina je sodelovala na republiškem natečaju in iz investicijskega sklada Ministrstva za šolstvo dobila polovico letošnje naložbe, ki bo stala 84, 7 milijona SIT. Manjkajoči denar bo zagotovila iz proračuna, najela pa bo še kredit. Gradnjo, ki se bo začela konec aprila, naj bi dokončali v prihodnjem letu.
OŠ A. Žnideršič še vedno deluje v nedokončanem objektu, čeprav se je gradnja začela leta 1980. Omejena finančna sredstva so omogočala le gradnjo po stopnjah. Tri stavbe (učilnice za razredni pouk, za predmetno stopnjo in telovadnica) so še vedno nepovezane, zasilne rešitve pa niso v skladu z obstoječimi pedagoškimi in sanitarnimi predpisi. Učenci prehajajo iz stavbe v stavbo po blatnih stezah, nimajo urejenih garderob, jedilnice, knjižnice in specialnih učilnic.
Letošnji gradbeni posegi bodo omogočili komunikacijo med posameznimi stavbami, urejena bo okolica šole in dokončana telovadnica. Z ureditvijo kuhinje in jedilnice bo rešen problem v šoli in vrtcu hkrati, saj bi morali kuhinjo v vrtcu zaradi prostorskih in tehnoloških pomanjkljivosti že zapreti. Delavska univerza, ki se bo preselila v dograjeno šolo A. Žnideršiča, bo svoje prostore odstopila Glasbeni šoli in s tem bodo dolgoročno rešeni tudi njeni problemi.
ZELENI IL. BISTRICE ŽELIMO OPOZORITI BISTRIŠKO IN ŠIRŠO JAVNOST NA ŠE VEDNO PEREČE EKOLOŠKE PROBLEME V NAŠI OBČINI
1.
Reka Reka je ponovno mrtva! Vemo kdo jo spet svinja!? Zahtevali bomo preiskavo in prisotnost inšpekcij, ki se sicer rade izmikajo, vendar upamo, da bodo tokrat priskočile na pomoč in nam omogočile, da s pomočjo analiz dokončno ugotovimo kdo je tisti, ki neodgovorno uničuje naše bivalno okolje.
2.
Novim lastnikom Toka ne bomo dovolili obnove proizvodnje dokler ne bodo izvedeni vsi varstveni ukrepi za ekološko neoporečno delovanje. Odgovorne v občini opozarjamo naj ne nasedajo floskulam o predelavi Tokove čistilne naprave za komunalne namene dokler ne bodo stvari popolnoma jasne.
3.
Od občinskega izvršnega sveta zahtevamo, naj končno pristopi k sanaciji Globovnika in določi rok izgradnje prepotrebne komunalne čistilne naprave.
4.
Od izvršnega sveta zahtevamo, da zadevo temeljito preuči in ne nasede interesom neke kvazi varstvene skupine, ki želi ustvariti v našem bivalnem okolju nekakšen "indijanski rezervat" pod zvenečim imenom "Notranjski regijski park", ki ne upošteva življenjskih in razvojnih potreb naših krajanov. Podobno stališče je bilo izraženo tudi na zadnji seji občinske skupščine.
ZELENI IL. BISTRICE
JANKO POKLAR
*
■ IITERVJII	^
Ue
GOSPODARSTVO MORA ZANIMATI OBČINSKE POLITIKE
18)
m
ev
Občinska skupščinaje bila izvoljena še po stari zakonodaji. Kaj se je pravzaprav spremenilo s prvimi volitvami?
Na prvih svobodnih večstrankarskih volitvah v občini II. Bistrica je bila izvoljena tridomna skupščina. Sestavljal jo je DRUŽBENO-POLITIČNI ZBOR (DPZ), ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI (ZKS) in ZBOR ZDRUŽENEGA DELA (ZZD). Politična moč v občini je prešla v roke tistih, ki so imeli v DPZ največ poslancev, niso pa uspeli iz tega volilnega izida izvleči dovolj zase. Na občinskih volitvah so največ glasov dobili krščanski demokrati (SKD) in ljudska stranka (SLS).Stranke so se kmalu po volitvah začele pogovarjati znotraj tedanje koalicije DEMOS o izbiri mandatarja za sestavo nove občinske vlade.
Na volitvah smo Zeleni dobili tri poslanska mesta v DPZ in dve mesti v ZKS. Po nekaj zasedanjih so ostali poslanci nehali prihajati na seje, redno sva se jih udeleževala le Sergij Šlenc in jaz kot poslanca ZKS. To je tudi razlog, da Zeleni II. Bistrice nismo dosegli vsega za kar smo se zavzemali in obljubili volilcem v programu.
Po dolgotrajnem iskanju kandidata za predsednika izvršnega sveta smo Zeleni ugotovili, da v koaliciji takega kandidata ni. Odšli smo iz koalicije in na predlog liberalnih demokratov podprli njihovega, v tistem času najprimernejšega kandidata. To je bil Jože Rolih in šele kasneje seje izkazalo, da odločitev ni bila najbolj pravilna. V II. Bistrici že takrat ni bilo moč najti človeka, ki bi bil pripravljen sodelovati s strankami in "zagristi" v nove čase politične demokracije. Priznam, oprijeli smo se zadnje bilke, z izvolitvijo Jožeta Roliha pa nismo bili in še danes nismo zadovoljni. To je stališče vseh strank in ne samo stranke Zelenih. Preprosto nismo imeli sreče.
Ali lahko pojasnite vzroke za nesklepčnost skupščine? Kako se odraža v delovanju izvršnega sveta in občinske uprave?
Glavni vzrok za poznejše obstrukcije in nesklepčnost skupščine je po mojem to, da je prišlo do razprtij med strankami v DPZ, predvsem znotraj koalicije DEMOS, ki ni uspel s svojimi predlogi, saj so poslanci ZZD in ZKS predloge strank v DPZ največkrat preglasovali. Vodenje sej je bilo skoraj v vseh primerih problematično. Rdečo nit smo zgrešili že s tem, da smo za predsednika skupščine izvolili kandidata, ki tega dela ni hotel opravljati profesionalno. Delo skupščine in občine v celoti je s tem veliko utrpelo. Sklicevanje skupščine je potekalo brez temeljitih priprav gradiva z nenapisanim načelom sprejemanja sklepov po hitrem
postopku in z vnaprej določenimi izidi glasovanja.
Skupščina občine II. Bistrica ne deluje že od decembra, kar kaže na anarhijo v celotni družbi. Poslanci ne izpolnjujejo svojih dolžnosti kot izvoljeni predstavniki občanov in tako tudi s svojo neodgovornostjo zavirajo delo skupščine.
Poslanci smo kmalu spoznali, da nimamo pravega vpliva na delo izvršnega sveta in ostalih občinskih organov. To je po mojem glavni vzrok da so predvsem manj odgovorni poslanci nehali prihajati na seje, še posebej pa to velja za poslance iz vrst DEMOSA v DPZ, ki so enkrat ali dvakrat obstruirali delo skupščine. Tako se je začela njena nesklepčnost. Izvršni svet in predsednik skupščine sta začela delati brez nas in to se je poslancem še posebej uprlo.
Občinska skupščina nima prostora v katerem bi stalno zasedala. V tisku smo lahko zasledili vesti o tem. Skupščina je zasedala v različnih prostorih. Kako je pravzaprav s tem?
Poslanci smo zahtevali, naj se Dom na Vidmu odda v najem s pogojem, da bi del doma obdržali v občinski lasti (dvorano in dva ali tri prostore) za potrebe kulturne dejavnosti in občinske skupščine. Ko pa je bil dom oddan v najem tretji osebi, je morala občina kot najemodajalec za vse prireditve plačevati najemnino. Plačala jo je tudi za lansko sejo v decembru, čeprav se najemnik (KASTEL) ni niti toliko potrudil, da bi jo primerno ogrel. Da bi bile zadeve okrog tega še bolj banalne, sta nas predsednik skupščine in njegov sekretar povabila na zadnjo, decembrsko sejo, v menzo tovarne Lesonit. Tam naj bi nam bilo vsaj toplo. To je bil tudi zame višek vsega in sem prvič v svojem mandatu sejo bojkotiral.
Kdaj bo skupščina spet zasedala?
Gospodu županu in vsem članom izvršnega sveta z njegovim predsednikom vred ustreza, da nima kdo sklicevati skupščine. Na ta način lahko delajo kar hočejo. V bistvu nam in volilcem kažejo, da skupščine sploh ne potrebujejo in da lahko sprejemajo vse odločitve, ki so življenjskega pomena za razvoj občine mimo nje. Od zadnje seje v Lesonitu je preteklo že tri mesece.
Enkrat lani smo v skupščini izglasovali in sprejeli sklep, ki naj bi tridomno skupščino pretvoril v enodomno. Tako naj bi dosegli sklepčnost. Ukinili smo predsedstvo skupščine, ki so ga sestavljali predsedniki vseh treh zborov. Vse to početje je privedlo do nasprotnega
učinka. Sklepčnost in udeležba na sejah seje še zmanjšala.
Mimo skupščine zagotavljajo sredstva za gradnjo novega gasilskega doma in policijske postaje, ki sicer je v načrtu, od skupščine pa za financiranje tega projekta niso dobili soglasja. Predsednik izvršnega sveta svojevoljno obljublja denar iz proračuna o katerem poslanci še vedno veljavne skupščine sploh še nismo razpravljali. Nisem proti omenjeni investiciji, te objekte vsi skupaj potrebujemo, rad bi le poudaril, da izvršni svet odloča brez podlage. Vse skupaj odraža akutno brezpravnost naše države. Zdi se, da lahko vsak počne kar si zaželi. Na pravne posledice svojih dejanj pa se nihče ne ozira.
Kako ocenjujete delo izvršnega sveta in njegovega predsednika?
Izvšni svet opravlja delo slabo, nekorektno in neodgovorno. Predsednik je že v predstavitvenem konceptu svojega dela napovedal, da po njegovem izvršni svet ne more in ne sme imeti več nobenega vpliva na poslovanje delovnih organizacij in da se bodo morali vsi gospodarski subjekti zanašati predvsem na lastne moči. V treh letih je svojo demagogijo srečno spravil v življenje. Skupaj s člani izvršnega sveta in občinskimi strukturami je dovolil propad nekaterih podjetij v občini.
Gospa sekretarka mora kljub upokojitvi opravljati zahtevna dela vodenja sektretariata za gospodarstvo. Politične stranke v občini niso sposobne poiskati človeka, ki bi ustrezal vsem zahtevam predlagateljev.
Omeniti moram kolaps Kmetijske zadruge, ki sojo nonšalantno, skupaj s predsednikom skupščine, prepustili usodi, pri tem pa so se izgovarjali na ukinitev hrvaškega trga. Kmetje se s prodajo mleka niso mogli več preživljati, čeprav je bila bistriška mlekarna dobro opremljena. Danes je zaprta. Mleko se vozi v postojnsko zadrugo in ga predelanega zdaj pijemo. Pri stečajnem postopku zadruge so po nizkih cenah razprodali že skoraj vse njeno imetje. Tako je npr. nekdo za odškodnino, ki jo je dobil zaradi suše lahko kupil cel objekt bivše zadruge v Zabičah, ostali kmetje pa so morali šele po dolgih korakih izvedeti, da so tudi oni upravičeni do odškodnine. Odgovornost izvršnega sveta in njegovega predsednika je tudi ta, da gospodarski razvoj v občini ni šel v smer pridobivanja novih delovnih mest. Rolih se je distanciral od reševanja podjetij, ki so zašla v težave. Resje, da je tudi v drugih občinah stanje podobno, ne pa povsod. Po njegovem se mora politika ločiti od gospodarstva. Če se v svojem mandatu ne bi oklepal tega zgrešenega stališča, bi se lahko
>6!
m
nekaterim podjetjem, ki so šla v stfllo ali pa se z likvidnostnimi težavatoi ukvarjajo zdaj, dalo pomagati.11 enkrat bom omenil Kmetijsko zadru114 Podobno pa velja tudi za Tok, VezerT8 Bled in Grafiko.	J*'
ri
Konec leta naj bi bile lokalne uo©pt Kaj menite o njih? Bodo prinesle kak Us pozitivne spremembe?	ta
Edini namen lokalnih volitev, ki sd izoblikoval v glavah veleumov' Ljubljaneje načelo deli in vladaj. S' ^ cilje so vsekakor dosegli. Krajanon1 z njimi ponudili kost in jih tako i'[ei seboj sprli, zase pa so pridržali in s tem omogočili zakrivanje d moj; problemov. Slovenijo pestita politfta in gospodarska kriza, ki ji ni vitoi konca. Obstoječe občine so ^ l popolnoma v redu in bi se znotraj dalo vse urediti zgolj s poenostavi)^ reorganizacijo upravnih teles. Iz1'
dejanj veje očitna želja po centraliz%e države. Kar prej ni vzel Beograd, si4ri: jemlje Ljubljana. Kontrola državljani bo popolnejša, saj so žep™e; volitvami podržavili davčno upravi druge službe.
Pa
J
Kljub našim prizadevanjem, dO\ imeli svoj upravni okraji uresničujejo načrti, ki so ^ izdelani pred uveljavitvijo nO1 registrskih območji. SvO. policistov ne moremo pokUc direktno, vse zveze gredo Postojne.
V zadnjem času se veliko govO Notranjskem regijskem parku. Pt°j pripravlja cerkniško podjetje N' Kakšno vlogo ima ilirskobistriška 0$ v njem?
Obstoječe občinske strukture še \,vt koketirajo z umetno ustvarjeno tvoijj ki jo predstavlja projekt Notranjski regijskega parka. Občino Ilir5l Bistrica na vse pretege potiskajl družbo Postojne, Cerknice in Log^T Podjetju Area, ki sicer nima kaj p0^ so s tem projektom zagotovili de^ velike denarje. Opozoril bi na dejs da mi kot občina ne spadamo . Zavedati se moramo, da so mož^ii za razvoj kmetijstva in turizro3 našem podeželju pičle.________ >»
Financiranje programa Notf^t skega regijskega parka skupaj občine sploh ni potrdila. Izvršni \ dela tudi v tem primeru ^ s
_14
soglasja skupščine.
-r
Vsak park prinaša s seboj še omejitve pri razvoju teh dejavnosti ., se nanaša na Sviščake in SncžJ’1)1
pogorje se bojim, daje simpatizi^ 1
zanj s strani izvršnega sveta po^ , za razvoj turizma in gospodarstva11 i občine, čeprav sem sam ekolog ’ || strinjam, daje treba naravo ohr^'l v njeni prvobitnosti, vendar ne za "
ceno.
Branko

PESNIK, KI ŽELI PRIKLICATI TIŠINO
Ueš Debeljak, pisec več knjig pesmi, •revajalec, esejist in dobitnik različnih lagrad za poezijo, od Amerike do Plenice, sourednik pri založbi Wieser in eviji Literatura, sodelavec Razgledov s lesniškimi prevodi v angleščino, •rvaščino in italijanščino, najbolj znan stfflovenski pesnik v tujini, če odmislimo ivaomaža Šalamuna, teoretik modernizma ti.*1 nove ameriške proze, nekdanji Irvibtelektualni "zdomec", ki je pred en^atkim doktoriral iz sociologije kulture n Predava na Fakulteti za družbene vede r Ljubljani, je 4. marca sklenil vrsto j,Jrireditev ob XVII. mesecu kulture. V 'Pfosčenem pogovoru ga je predstavila 'istričanka in kulturna urednica Ogledov Nela Malečkar.
ov Aleš Debeljak je spregovoril o svoji S\rvezanosti pisani in govorjeni besedi, o tej -)flrar> slovenski tradiciji, ki piše odgovore ) r.fSu in fia danes določajo množični mediji, ernogoče je pisati lirične pesmi iz dotikanj finega sebe, če ga svet postavlja na rob paškega pekla. Duhovna kriza seje začela ^jazati tudi v naši zavesti. Po sledovih
vij^eriskih sanJ Je največji tisti, ki se vključi
j P°dgarijo dirko" za denarjem. Neprofitne ij ^javnosti životarijo, glasba, film in likovna ^jjMetnost obračajo kapital. "Pes grize psa." i ll,ltn
[2 [/ '-'-•rnc domove zamenjujejo nakupovalni iz%niri' Ka^co odgovoriti na ta izziv? Vse
_.2i|Jegove pesmi in razprave šelestijo v vetru ’ zadetosti, lastne izkušnje in iskanja - vsa lastnost se zgodi in se dogaja iz ;P,Zadovoljstva do sveta, ki je globoko lV° ^iv'idualna, izkušnja v ustvarjalnem delu

^iora biti enkratna in neponovljiva,
stkana iz "celic srca, kamor si sami ne upamo."
Odrasel je v osemdesetih letih, ki so vsaj Sloveniji prizanesla. To so bila leta potovanj in potepanj brez občutka po "zatohlem režimu." Veliko število disidentskih razumnikov si je tedaj ustvarilo ime z obravnavanjem vprašanj, kijih zgodovinopisje ni uspelo ali ni smelo odpirati. Sam ni bil in ni član nobene partije. Ni se vključil v struje, ki so literaturi obrnile hrbet in jo s tem onemogočile, nekatere slovenske pisatelje pa prenesle v vode politike.
Aleš Debeljak velja za pesnika melanholije. Nagnjenje do pesimističnih tonov se pri njem kaže kot izogibanje velikim temam in velikim knjigam, čeprav je poezija manj in roman veliko bolj primerna oblika za zgoščevanje človeške usode. Osebe njegove pesniške zbirke Minute strahu, ki jih scela fotografira in oživi s stihi, so sami izgubljenci, brezdomci in ljudje hrepenenja, drugačni od nas in v nas prepoznani. Z njimi premišlja svojo usodo in skrivnost ostane lepa tudi zanj, saj ne ve za sporočilo svojega dela.
Navajen prostranosti seje vrnil v meje majhnega in živi bogato življenje. Ne določa ga samo nacionalna kultura. Bivanje v Ameriki gaje prepričalo, daje samo prava umetnost tista, ki lahko izoblikuje identiteto narodu, industrija je ne more. Slovenija ima ljudi, ima kvalitetno seme, ni pa strehe, ki bi prepuščala toploto in jim ponudila rast.
Aleš Debeljak, verjemite, je ravno prava oseba, ki vam pove tisto, kar ste si sami želeli.
Branko Zidarič
ifS]
1
oč
NOVOSTI V KNJIŽNICI
zVkr,

Okovna literatura za odrasle
V °n’ Jr. Vodni vrtovi; Beckett, K. A.: Fuksije; T 0ri. R. H.: Jezus - prijatelj; Bernik, J.: [3 .. |?;iriice in akvatinte; Čez polje pa svetinja gre V izr°čila nabožnih pripovednih pesmi na Franki, V. E.: Volja do smisla: IS ]. Ve 'n raba logoterapije; Good, P. E.: In mule fj. (tijlg P0rnagal; Gospodarske pogodbe I. in II.
’ Grur\feld, F. V.: Igre sveta: zgodovina, j «(j’.bedimo sami; Hočevar, B.: Kaj morate uf %(..,0 denarju in borzi, da lahko iz enega tolarja p \ cllle dva; Hoivell, F.: SkriU zakladi; Hudičev drobne misli velikih mislecev; Iglič, .0l°®iJa Prid°bivanja vlaknin za izdelavo
i
L in II. del; Kmecl, M.: Zakladi Slovenije; • ifjiioi ,'lr biološkega vrtnarjenja; Leskošek, M.: Mackag, H.: Plavaj z morskimi psi in 1,1	živ: Mojstrovine v muzejih sveta;
^\\^nek-Spath, E. -. Učim se jahati; Pavlin, D.: tjtriOtj, bsko narodno izročilo; Pope-Toth, K.: JK ^Patija; Prebil, L: Opisna geometrija; Rist, 'Valim prilagojena reja; Riidiger, M.: ifO0?1 ličenja; Skalin, B.: Ribogojstvo;
J.: Dinamika; Tek na smučeh; i> \te o^ini, G. F.: Zgodovinski komentarji o Istri;
Piak. a.: Človek simbolično bitje; Zakon o
delavcev pri upravljanju s
Leposlovje za odrasle
Budal, A.: Križev pot Petra Kupljenika; Carli, A.: Zadnji dnevi v Ogleju; Carmina Burana:
izbor; Dolonc, Al .s Pom x
AllantldO; Druon, M.: Prekleti kralji 7. del; Dumas, A.: Grof Monte Cristo 3. do 10. del; Fajdiga, F.: Škrlatni sij; Flaubert, G.: Skušnjava svetega Antona; Flisar, E.: Tristan in Izolda: drama o ljubezni in smrti; Hudolin, J.: Divjanje; Kolofoktar, Kovačič-Borec, A.\ Pohlep po človeku; Križnar, T.: Samotne sledi; Švajncer, J.: Ptice v zraku.
Strokovna literatura za mladino
Muck, D.: Blazno resno o seksu: knjiga namigov za najstnike.
Leposlovje za mladino
Hoffman, E. T. A.-. Princesa Brambila, Zlati lonec. Gospod Cinober; London, J.: Zgodbe iz severnih gozdov; 0’Dell, S.: Otok modrih delfinov; Rizzatti, L.: Zajec na gričku, Raček v jezeru, Riba v morju, Rakun ob reki; Rudolf, F.: Medvedje, zajčje, lisičje; Stržinar, J.: Morjanka; Trdina, J.: Basen o mački; Twain, M.: Princ in beraček.
AL
V GALERIJI HODNIKOV MLIN
Nosetova dela so podobe imaginarnega spektakla tako imenovanega iskanja 4. dimenzije. Pogojena so z zavestjo in mišljenjem, čeprav imamo tu in tam občutek da gre za naturalno abstrakcijo, ki ni povsem prekinjena z realnostjo. Namesto figuralnosti so v ospredju transcendentalne zasnove, ki ponazarjajo avtorjevo potovanje po 4. dimenziji, hotenje po zbližanju "nesmrtnosti in neminljivosti". V pretakanju barvnih površin in modrikastih temin, ki ponazarja raztreseni kozmos in so slikarjeva podlaga, vnaša s široko in odločno ekspresivno gesto konstrukcijo slikovne govorice.
Izbrana tonska barvitost, spontani ritem pretakanja, amorfne oblike, turbulence, izpisujejo Nosetova hotenja po popotovanju skozi vesolje brez smeri in cilja. Izgubljenost v 4. dimenziji ni možna, saj je prisotna in v vseh delih toliko navzoča, da v gledalcu upodobi bližino in hotenje avtorja, ki razkrije pot in smer, prepušča pa prosto fantazijo, ki ne zavaja individualnosti in dramatičnosti. Nebesni svod je sedaj odprt, figuralna oblika se razkraja in razpusti, oko sledi neskončnim globinam in prazninam, z ekstazo hotenja po "nedosegljivem" se začenja potovanje po 4. dimenziji.
Nosetovo slikarstvo je v tesni povezavi z ideologijo in razmišljanjem poznih osemdesetih let, ki z uporabo različnih tehnik presega določena pravila. Pojavi se potreba po preseganju konvencionalnih opredelitev in mej v umetnosti, saj je v zraku čutiti nasičenost dotedanjega ustvarjanja,domišljijo, radoživost in humor. Nose pri slikanju uporablja različne smole, katran, bitumen, elektronska vezja, dele motorjev in strojev... Sprva med temi različnimi materiali ne najdemo nobene
PREBERITE!
MATE DOLENC: Pes z Atlantide, Mladika, Ljubljana 1993.
Tudi v tej Dolenčevi knjigi ni spremne besede. In tako je prav. Leposlovje naj ostane samo, ostroumne strani s katerimi po stari slovenski navadi postane teoretik pomembnejši od avtorja, sodijo drugam.	Pes z Atlantide
je, podobno kot še nekatere njegove knjige, obkrožen z morjem. Dolenc, zasvojen z otokom in spominjanjem, se vrne nanj in bolj od daleč opazuje domačine in predvsem mlade turiste, ki se znajdejo na stopnji prikritega spora s svetom, nekaj iščejo, a ga ne zanimajo preveč, saj ne poseže v njihovo bistvo ko brede skozi čas in morje. Zdi se, da je podoben psu s pomola, ki je zgubil vonj po gospodarju. Ne more ga priklicati nazaj, nikomur se ne približa in nikogar ne pusti k sebi. Pes črnega pogleda se pojavlja in izginja, avtor pa se spušča pod gladino vode, v svojo potopljeno Atlantido, kjer se vse dogaja tako, kot da bi nekoč bilo. V deželi tišine ostane miren in pozabljiv, tu z valovi valovi nostalgija in sreča po minulem. Dolenc je vselej nekoliko satiričen in ironičen, tudi do sebe. Ko se znajde v zgodbi je opazovalec in akter hkrati, zna gledati in se otroško čuditi življenju. Lahkotnost njegove zgodbe se pokaže kot prednost, ki jo čudovito nadomesti z izbranim stilom pripovedi. Pri tem je nekoliko strašljiv, notranje prizadet in s stremljenjem želi obiti sile, ki v človeku morijo najbolj človeško. Čas se zapreda v zgodbo kot živobarvna nit hrepenenja na skoraj mitskem otoku, ki ga preplavlja. Pes z Atlantide svet vrti drugače. Zgodba z "obnovljivo vsebino" je napisana klasično, moderno, izčiščeno, bralca "zlahka potegne v globino" in mu ponuja estetsko ugodje. Vzemite Jo v roke!
B. Z.
k.
Aleš Nose na otvoritvi svoje razstave
povezave, vendar se kasneje izkaže, da so v medsebojnem odnosu, umetnik mu le spremeni funkcijo, točno določi namen in ga rekonstruira, s tem pa pridobi nove razsežnosti, ki ohranjajo podatke o resničnosti. Materiali tu postanejo nevtralen medij in niso sami sebi namen, niso uničeni in ponovno sestavljeni, so le prenešeni in prekriti z drugimi materiali.
Nose v svojih delih ne išče resnice, bistvo slike osredotoči na prostor. Izogiba se neposrednemu načinu sporočanja, zveza med materiali, tehniko in iz tega nastalo sliko je povsem jasna, vendar je odnos med njima skrivnosten in včasih provokativen, slika pa postane prispodoba utelešene energije.
Aleš Nose je brez dvoma umetnik, ki v pogojih postindustrijske družbe nadaljuje tradicijo slikarstva in se tako odziva na dogajanja v moderni družbi, v kateri seje tudi zavest o vedenju, da je umetnost ena izmed vodilnih človekovih dejavnosti, močno pozitivno spremenila.
Alex Batista
NA KRATKO
"PRIMORSKA POJE ■RA"
V nedeljo, 27. marca, smo v dvorani Doma na Vidmu poslušali zborovsko petje. Prireditev so organizirali: Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Združenje pevskih zborov Primorske in bistriška Zveza kulturnih organizacij s pomočjo neposrednih "ukrepov" ekipe, ki je bila sestavljena iz članov našega pevskega zbora-Kettejevcev. Največji vsakoletni praznik petja na Primorskem je potekal že petindvajsetič. Napovedovalka Tadeja Fatur je po pozdravnem govoru g. Aleksandra Ternovca predstavila naslednje zbore: MoPZ KUD "Simon Jenko" Temnica, MPZ "F. Bevk" Šmarje, MePZ Folklorne skupine s Krasa, MoPZ "Slavnik" Hrpelje-Kozina, MoPZ "Ivan Panger" Korte in Mešani cerkveni zbor iz Dornberka.
Ponavadi smo poslušali nekaj povprečnih zborov in na koncu še enega ali dva boljša, tokrat pa smo spremljali vrsto skladb in programov, ki so si bili med seboj veliko bolj različni kot prejšnja leta.
Na ta način zbori razbijejo monotonost in stereotipnost, zanimanje poslušalcev pa iz leta v leto narašča.
Prav zato nas zelo zanima kako se bodo domače skupine odrezale na občinski reviji pevskih zborov, ki bo prve dni junija v Hrušici. Ob tej priliki želimo veliko uspeha novoustanovljenemu pevskemu zboru iz Knežaka, ki ga že poldrugi mesec vodi Lojze Boštjančič.
Dimitrij Bonano
ZNAMENITI DOMAČINI
ZNAMENITI DOMAČINI
JANEZ IN JANKO BENIGAR
ROD ZNAMENITIH BENIGARJEV IZVIRA IZ ILIRSKE BISTRICE
V decembru 1993, natančno 23., je minilo 110 let, odkar se je v Zagrebu slovenskim staršem, profesorju
V izvestjih gornjegrajske gimnazije je leta 1885 priobčil zgodovino njenega fizikalnega kabineta za obdobje 1850 -
Po smrti prve žene se je profesor Janez poročil z Julijano (1861-1936), rojeno Maček. Tako seje reklo pri hiši
sam nikoli ni hotel razkriti javnosti, vsemu temu prispeva še velika Pdaljenost in odmaknjenost kraja, v Sterem je živel 43 plodnih let in tam •di umrl. Malo prispeva k temu tudi d nas manj znani jezik, v katerem je 'sal, španščina. Pa vendar se je, ledno vedno znova spomniti Janka pnigarja, ne samo ob okroglih v Radečah, ime pa je Po^26hotnicah njegovega življenja, temveč pastorju Primoža Trubarja. Na hjnaša dolžnost da se mu vsaj bila plošča z letnico 1500, vendar Vmno oddolžimo za njegov ogromen razbili leta 1800, ko so hišo nadzrd.ispevek k bolJšemu poznavanJu Julijana je pred poroko gospodit dljancev in g tem edno tudi k profesorju in skrbela za otroka. Izt omociji naše domovine, ki jo je vedno zakona so se rodili še otroci: MarijaH 2Vesto imel v mis]ih Vučič, Julči por. Pichler, Franček (pl Pred 16 leti jn j sem izkoristil OF), Vladimir (pomorski strokovniredno priložnost ob krajšem bivanju
in Ivanka.	južnem delu Argentine, da sem se
Brat profesorja Janeza je bil An(Jdal sk • s sinom Aiešem v Kot duhovnikje služboval na jugu l;)remstvu dveh rojakov> ki zivita tam in v Pulju. Bilje velik narodni budit novi domovini dr Vqjka	in
zato ga je fašistični režim pregalfe^ Kambiča na dolgo pot skozi Pokopan je v Trnovem.	ampo patagonijo v Alumine v
Veja Benigarjev je obsežna in s®ykrajini Neuquen. Tam je bival Idrijo in še kam. Premalo je prostJdnja leta svoj a zivljenja naš da bi našteli številno profesoA^^ Govoril sem z njegovim sorodstvo, vsekakor pa bi bilo zan.40m Alejandrom - Menqu6jem še podrobneje raziskati njegtondorjeni) enem od 17 otrok
življenje in delo.	^ikorjih je imel Janko v dveh zakonih
Če sledimo besedilu že omenj indijankama To srečanje je bilo zloženke, naletimo na velike težavejci0sti da sem zače, raziskovati in pri raziskovanju Jankovega življe|neica se je začela odgrinjati Vse ne samo zato, ker je bila njegova Ogoei virii čeprav tudi pomanjkljivi in izredno bogata, temveč tudi zato, fcstikrat celQ z nasprotuJoeimi si
^^^^^^^juatki, so mi bili v pomoč in oporo, D redkih in skopih člankov o njem, Stipetova hiša - dom Janeza Benigatj& njegove korespondence in sedaj Vratarjeva v Gabrju št. 14 v ['Povedovanja njegovih sorodnikov v Trnovem, se v sto letih ni mnogo pUl domovini. S svojimi članki in
spremenila
govori sem vzpodbudil strokovne [°§e, ki so se odzvali na izziv in objavili n e podatke o Janku Benigarju, „ , T „	.	.	,	v strokovni literaturi, in celo
Prof. Janez Benigar z ženo Julijan01,..
otroki v času, ko je Janko že odpotoii' od nekaj njegovih znanstvenih
Južno Ameriko	^Pfav.
matematike Janezu in ženi Ruži, rodil sin Janko. Natančnega in podrobnega življenjepisa tega velikega slovenskega znanstvenika, raziskovalca in opisovalca življenja južnoameriških Indijancev, najbrž nikoli ne bo mogoče napisati in ohraniti našim znancem.
Tako sem začel svoj sestavek v zloženki, kije izšla ob razstavi o Janku Benigarju. Priredil jo je Mestni muzej Ljubljana v Kulturno informacijskem centru Križanke in je bila odprta od 18. do 29. januarja 1994. Predno se seznanimo s tem velikim Slovencem, moramo stopiti nekoliko nazaj k rodu, ki izvira iz Ilirske Bistrice.
Sredi 18. stoletja je potres močno poškodoval cerkev v Trnovem. Iz Gradca sta jo prišla obnovit brata Weniger. Po končanem delu sta ostala kar tukaj, si ustvarila družino in poslovenila rodbinski priimek v Benigar.
Jankov oče Janez (Ivan) je bil rojen 29. 1. 1845 v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Hiši seje po domače reklo "Pri Stipetovih". Gimnazijo je obiskoval na Reki, v Karlovcu in Zagrebu, matematiko in fiziko pa na Dunaju. Tu je leta 1870 izdal knjigo Uber Difusion von Gasgemengen. Leta 1872 je začel službovati na gimnaziji v Vinkovcih, 1876 seje preselil v Zagreb, kjer je ostal vse do svoje upokojitve leta 1914. Umrl je 20. decembra 1920 v Radečah pri Zidanem mostu.
1884. Kot šolnik je bil splošno priljubljen med dijaštvom, znan samo kot "Janez", sicer pa ljubitelj narave in nekakšen posebnež. Na Dunaj je šel študirat kar peš in bos , daje prihranil obutev. Z družino je rad obiskoval okolico Zagreba. Vsi so hodili bosi. Kopali so se v Savi, kar je bilo za tiste čase dokaj nenavadno. Ko je nekoč v zi mi in visokem snegu obiskal goro Kum nad Trbovljami, se je župnik začel križati, ko ga je videl. Mislil je, da je prikazen. Na Dunaju je kot študent dobival dve leti štipendijo neke ruske ustanove, kot utemeljitev pa so navedli njegovo veliko pripadnost panslavizmu.
V Zagrebu seje poročil z Ružo, rojeno Lukež v Dobravi pri Radečah. Rodila mu je sina Janka in hčerko Ružo. Osem dni po porodu je umrla. Stanovali so na Iliči 32. Janko je bil zelo živahen otrok in je bil nekakšen vodja svojim bratom in sestram pri mnogih otroških vragolijah. Pogosto je oprezal na balkonu in če so se pojavili gostje je zavpil: "Posjeta dolazi!", nakar so se vsi poskrili pod postelje. Rad je hodil po ozki ograji balkona in lovil ravnotežje z rokami. Ko se je oče nekoč vračal domov je opazil, da raznaša veter liste papirja. Enega je pobral in ves presenečen ugotovil, da je na njem njegova pisava. Janko je veselo spuščal z balkona liste očetovega rokopisa za knjigo o fiziki. Nikoli večje ni napisal. (Primerjajte kasneje usodni poseg narave in podobno usodo Jankovega rokopisa).
*
^— -grrrr-
k.	»
Indijanski rezervat Rucacharag
Janko Benigar v Patagoniji okrog leta 1925
Janko Benigar je končal klasično gimnazijo v Zagrebu, nato študiral gradbeništvo v Gradcu in Pragi. Bilje izjemno nadarjen za jezike, saj je že z 21 leti napisal hrvaško - bolgarsko slovnico in besednjak. Nekaj jezikov je že obvladal, ko seje tik pred diplomo nenadoma poslovil od Evrope in 26 let star takorekoč pobegnil od civilizacije (1.1908) v nedotaknjeno deželo Patagonijo na jug Argentine. Nekaj mesecev je "čistil" usedlino starega sveta in začel novo življenje. Poročil se je s preprosto pampsko Indijanko, ki mu je rodila dvanajst sinov in hčera ter umrla leta!932. Z drugo ženo je imel pet otrok, eden od njih je umrl star le nekaj mesecev.
V vsakem kamenčku, biljki je Benigar našel bogate sledove tamkajšnjega življenja in s pravim ognjem in jekleno energijo se je lotil preučevanja. Sočasno je moral v najtežjih okoliščinah skrbeti za številno družino. Izčrpaval se je v fizičnem in intelektualnem delu, pravzaprav v dvojnem življenju. Podnevi je bil Indijanec, hranitelj družine, ponoči pisatelj, vseskozi pa neutrudljiv raziskovalec in borec za pravice zapostavljenih in preganjanih Indijancev. Bilje neverjetno pronicljiv, natančen in dosleden, do zadnjih malenkosti je prodrl in vestno zapisal, celo narisal vse, kar je odkril. V tem pogledu spominja na pisatelja Frana Levstika, ki je eno besedo, pridevnik ali samostalnik, razlagal na pol ali celi strani. Zelo malo možnosti je imel za objavo rezultatov svojega dela. Nesrečna poplava mu je uničila rokopis primerjalnega slovarja 26 narečij Indijancev pokrajine Rio Negro. Govoril in pisal je 14 jezikov, si dopisoval tako
rekoč z vsem svetom. Njegovo delo in sposobnosti niso ostale neopažene, čeprav je delal v pravi pustinji. V življenju ni videl letala in le enkrat se je peljal z avtomobilom! Imenovali so ga za člana Akademije znanosti v Buenos Airesu.
Ko so pletli o njem že prave legende, je skromno spregovoril o sebi, od kje izvira, o svojih delih pa skoro nič. Izčrpan od stalnega bolehanja, kije bila posledica prenapornega dela, je preminul 14.januaijal950vPulmeriju. Njegova koliba, ki jo je sezidal iz ilovice z lastnimi rokami, je ostala prava zakladnica rokopisov in pisem. Kdo jih bo uredil in natisnil? Vse Benigarjevo
UREDNIŠTVO: Bazoviška 40
66250 II. Bistrica
NAROČILNICA
ime in priimek
se naročam na časopis SNEŽNIK. Prosim, da mi ga pošiljate na naslov:
Podpis:

izjemno bogato gradivo bi koristno izpopolnilo antropologijo južnoameriških Indijancev in zapolnilo bele lise v tej znanstveni zvrsti. Malo tega je bilo objavljenega in že ta seznam je precej dolg. V zadnjem času se je v domovini povečalo zanimanje za Janka Benigaija po objavi nekaj člankov podpisanega po letu 1977, člankov dr. Zmaga Šmitka, prevodov treh znanstvenih razprav in monografije izpod peresa dr. Irene Mislej. V rojstnem kraju Jankovega očeta, v Ilirski Bistrici, je bila tudi skromna razstava o tem našem znanstveniku.
Ljubljana, januarja 1994
Svetozar Guček
CENIK OGLASOV V
Snežniku
1. polovica strani	28 x 17 cm	28.000 SIT
2. četrtina strani	14 x 17 cm	14.000 SIT
3. osmina strani	14 x 8,5 cm	7.000 SIT
4. šestnajstina	6,5 x 8,5 cm	3.500 SIT
strani
^-----------------------------------y
Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%.
Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru.
Pokličite "GA Commerce", Bazoviška 40, Ilirska Bistrica, tel/fax: 067/81-297
Gostoljubje
muhastega
Snežnika
V soboto in nedeljo (12. in 13. marca) je štiri tisoč planincev in drugih ljubiteljev narave že dvajsetič obiskalo zimski Snežnik. Kot da bi se hotel držati tistega starega pregovora, kdor prvi pride, prvi melje, je Snežnik v soboto nudil približno 1800 planincem lepo, sončno in nekoliko vetrovno vreme. V nedeljo pa mu je mati narava nadela mrzel, meglen in oster plašč. Kljub temu velika udeležba planincev potrjuje, daje vzpon postal že tradicionalen za ljudi iz cele Slovenije, zamejstva, Istre in Kvarnerja ter domačine. Ker sami spadamo med tiste, ki meljejo prvi, vam bomo opisali sobotni, sončni vzpon.
Mnogi so se že na delno s snegom pokritih sviščaških jasah prepričali kako prijazna zna biti narava tudi pozimi. Ostra sapica je prebujala tudi tiste najbolj lene, ki so z zaspanimi očmi merili tja proti Snežniku. Nahrbtnik na rame, vetrovko v roko in že je množica stopala proti snežniškemu gozdu.
Po dvajsetih minutah hoje smo naleteli na jamarje kluba Netopir, ki so skrbeli za varnost pohodnikov. Nekoliko začudeno smo gledali kako so sekali drobno vejevje, a nas je začudenost kmalu minila, ko smo videli, da se z njim grejejo ob ognju. Pa ne samo da so se greli, ampak tudi kuhali, in sicer v starinskih bakrenih kotlih, ki sojih poznali naši stari starši. Kar preveč mamljivo je dišalo iz kotlov in marsikdo bi se zagotovo kar tam ustavil, če ga ne bi čakala še skoraj dveurna pot do vrha. Pot ni bila tako težka, ampak bolj “nerodna”, kajti na meter debeli snežni podlagi se je marsikomu ugreznilo in se je moral na veselje ostalih reševati iz zagate po vseh štirih. Medtem ko so se eni vzpenjali, so drugi že sestopali in marsikdo je v nasprotni koloni ugledal starega planinskega znanca s Snežnika. Večina ljudi je namreč zatrjevala, da se udeležijo pohoda vsako leto.
Nekoliko naprej je pohodnike čakala druga skupina, in sicer taborniki. Večina jih je bila iz rodu Snežniških ruševcev, nekaj pa tudi iz Podgorskega rodu Kuteževo. Ruševci so si razpeli šotor in si zakurili ogenj, ob katerem so si sušili premočene čevlje. Zraven ognja so imeli v snegu tudi druge pripomočke za ogrevanje, in sicer v tekočem stanju. Od tu nas je pot vodila po še debelejši snežni odeji preko snežne planjave, iz katere so izstopali le redki pritlikavi bori, ki so se šibili pod visokim snegom. Največja gneča je nastala pod vznožjem vrha od koder seje proti vrhu vila ena sama dolga kolona ljudi.
Po približno dveh urah hoje smo prispeli na vrh in tam je bila gneča še večja. Razen ostrega vetra, ki je bril na robu vrha, smo lahko uživali v soncu in marsikdo je prvič letos tudi nekoliko porjavel. Pohodniki so dobili v koči topel čaj, lahko so si kupili razne spominke in oddali pošto na “najvišji” pošti v Sloveniji. Na vrhu smo srečali radioamaterje radio kluba Snežnik, reševalno službo, tabornike Podgorskega rodu Kuteževo in Hinka Poročnika, ki je tudi predsednik ilirskobistriškega planinskega kluba, vodja reševalne službe in vodja vzpona. Dejal je, daje v pripravah sodelovalo približno 100 ljudi, od alpinistov do zdravnika.
Sledil je spust v dolino. Organizatorji so dobro poskrbeli za varnost pohodnikov. Ponekod so pritrdili tudi varovalno vrv in označili stezo z zastavicami. Vsi pohodniki so bili zavarovani pri zavarovalnici Triglav.
Letošnji jubilejni vzpon je - pod pokroviteljstvom Primorskih novic -priredilo planinsko društvo Snežnik s soorganizatorji (Občinsko zvezo tabornikov, radio klubom Snežnik, jamarskim klubom Netopir, smučarskim klubom, TO, Postajo policije, Zdravstvenim domom in Primorskim numizmatičnim društvom).
Danijel Cek
DOMAČE SLEDI V SLOVENSKIH GORAH
"BRINŠKOV KAMIN" V PLANJAVI
V	osrednjem delu Kamniških alp, nekateri so vidni tudi s Snežnika, je več planinsko in alpinistično zanimivih vrhov: Kočna (2540 m), Grintavec (2558 m), Skuta (2532 m), Rinka (2429 m), Turska gora (2233 m) s pretečim Turskim žlebom, Mrzla gora (2202 m) na avstrijski meji, Brana (2253 m), z druge strani sedlastih Jermanovih vrat s Kamniško kočo dvoglava Planjava (2399 m) in za skupino visokih gora še Ojstrica (2349 m) nad slikovito Logarsko dolino.
Številni gorniki, ki so prehodili ta del slovenske planinske transverzale, vam bodo radi zatrdili, da so te gore izjemno vabljive.
V	osrčje Kamniških alp je pred osemdesetimi leti zahajala planinska druščina "DRENOVCEV". Njihova duša in nesporni vodja je bil naš rojak Bogumil Brinšek. Težko bi našli goro, ki je niso preplezali po novi smeri ali prehodili po novih poteh, zraven pa navdušeno raziskovali še znani in neznani podzemni svet. Narava jih je izzivala sama.
"Drenovec" je najbolj privlačila Planjava. Gora ima dva skoraj enako visoka vrhova. Njena severna stena je zelo razsežna in sodi
med najvišje v naših Alpah, južna pa je bolj položna in je dala gori ime.
Prof. Pavel Kunaver (1889-1988), kije preživel vse člane znamenite druščine, nam je ob obiskih v Bistrici in na Snežniku navdušeno pripovedoval o "gospodu v žametnem suknjiču!'. Tako so Bogumila Brinška splošno imenovali. Bil mu je vzornik in prijatelj!
V knjigi BREZNA IN VRHOVI ( Založba Obzorja, Maribor 1974) je prof. Kunaver o Brinškovem podvigu v Planjavi davnega leta 1910 zapisal: "Lotili smo se tudi zahodne stene Planjave, gore z neštetimi smermi in neštetimi skrivnostmi v plečatih stenah. Ko smo nekoč trije plezali proti grebenu in nas je megla že zagrnila, seje globoko pod nami oglasil Brinšek - in nas vse začudene v rekordnem času dohitel. Le kako, smo ga vprašali Preplezal je navpičen kamin v zahodni steni in si na še bolj zanimiv način skrajšal sicer našo lepo smer. Še danes ga imenujejo 'Brinškov kamin ". Kolikokrat smo ga nato z užitkom preplezali, in do danes premnogi drugi. Tudi sam sem se po njem vzpel na Planjavo. Žalje postal mnogo let pozneje tudi prizorišče smrtne nesreče".
Vojko Čeligoj
IN MCMORIAM
Viktor LenariiH
Da
'fen
Viktor Lenarčič, dolgoletni vodilu' delavec v elektrogospodarstvu if zaslužni planinec, bi 23. marca slavil 80-letnico, tragični dogodek na črno- ^ kalskem klancu pa mu je tofe preprečil. V spremstvu družinskimi članov, sodelavcev, vojnih i" planinskih tovarišev smo pokopali v Kopru.
Viktor Lenarčič je zrasel v kmečKL družini petih otrok v Hrastju pot lo Pivko tik pred prvo svetovno vojnO' rij Mladost je preživel doma. Skupajz l mnogimi slovenskimi fanti ga jeti) italijanska oblast leta 1941 posla% v delovne bataljone v Italijo. Viktorji' je bila to svojevrstna šola nacionalno opredelitev i" it organiziran boj Primorcev proti a tujcem in za NOB.
V dramatičnem begu iz taborišč31 v Cagliariju je dosegel Neapelj in se v Bariju vključil najprej v tretjo, nat0 pa v četrto prekomorsko brigadO' Zaupano mu je bilo spremstv°v generala Rada Pehačka. P° osvoboditvi je Viktor Lenarčič še dobro leto spremljal anglo-amerišk0 misijo v Trstu in se v letu 1946[‘ demobiliziral.
Po osvoboditvi se je zaposlil' elektrogospodarstvu. Delal je v Idrilj £ in Pivki in si tu z ženo Olgo ustvafU ^ družino.	.
V začetku šestdesetih let ga je J delovna dolžnost pripeljala v Ilirsfc0 ■ Bistrico, ki je do upokojitve postal0 njegov dom. Bistričani in prebival01! vseh vasi v naši občini so mu gotov0 še sedaj hvaležni, saj je s svoji1111 ^ sodelavci bistveno pripomogel elektrifikaciji naših krajev.	n
Prav v ta čas sodi tudi njegov0! pomembno in uspešno delo 1 bistriškem planinskem društv^L
Planinci so tedaj gradili koči
P3
* ., * *	notacij gicuaiii
Snežniku in Sviščakih ter SnežnišK0 ^ cesto. Viktorjeva pomoč je bi^ dobrodošla. Kot strokovnjak ^ j gospodarstvenik je bil nenad0'Q mestljiv. Bistriški planinci ceniji), njegov trud in delo, ki ga je vložil
planinske objekte. Po upokojitvi je z družino preselil v Kop Snežniku in planinstvu pod njim P' je ostal zvest, saj se je re
e(’
dfi0
udeleževal vseh društven prireditev.	fr,
Planinska zveza Slovenijo J
njegovo delo nagradila s srebrn'1 častnim znakom. Zvestemu ’,fci zaslužnemu članu se bistri^
planinci zahvaljujemo, družini P izrekamo iskreno sožalje.	i
Vojko Čellr*

“lUlIP ŠOLE, UTRIP NAŠEGA KRAJA
EKOLOGIJA IBZIKA
dilni u in ilavil rnO' Mi ■ to
Kaj ima ekologija opraviti z jezikom? To pti nam ni bilo jasno ko smo se lotili Nskovalne naloge. Vzpodbuda zanjo so bila imena številnih trgovin in [telou, ki so se v zadnjem času pojavili v kraju. Predvsem so nas "zbodla" Nina tuja imena.
Jteš cilj je bil izvedeti, zakaj izbere lastnik Ria tuje ali domače ime, kakšno mnenje No o tem uporabniki in koliko je med [teli imeni tujih. Obiskali smo nekaj Rlov in trgovin s tujimi in z domačimi
tem.
Kako so se lastniki odločali za ime Pjega lokala ali trgovine? Imena so ' tealf sami.
tern je všeč ime ŠKRAT? Lastnica je || rala to ime zato, ker v trgovini prodajajo Iftee in oblačila za malčke.
e ste sladkosnedni - stop pred LIZIKO. Rnik je vedel, da lahko kupce pritegne s samim imenom.
a v GUMBKU prodajaj o tekstil, mora biti fteo vsakomur.
ikilUdji
°fioče imate pomisleke o imenu PLAČ?
te:
:sar nam ne pove o dejavnosb, prodajajo .-e in zelenjavo, stoji pa na trdnih tleh racije. Tam je že pred vojno stala trgovina
tega im pr, a
imena.
.J Radovedni smo bili,
kaj pomeni
^iTostni TARSEL. Preprosto: Šuštar + po Nel = Tarsel. Šuštar in Zlosel sta seveda lastnikov.
,aJjtr nica tr9°vine SOUVENIR meni, da ‘J imenitno zaradi svojega francoskega °ra (souvenir, franc, spominek)
orj^tes
stniki SAT SHOP a so se zgledovali pri .Nu GAST SHOP-u.Ta nam sicer ni
, Je gast v zvezi z opremo za gostinske ■ «1 k ^ast’ nern- gost). Zakaj pa ravno gast ^s( shop? Verjetneje tako bolj imenitno !?.
iat<> idO'
itvO
i
d
■
:...................^

Pink Floyd na Trubarjevi ulici
Če se peljete skozi Topole ali se tam celo ustavite, se lahko osvežite v GREEN RTVER BARU. Da ne bo pomote - še vedno ste v Sloveniji! Lastnik meni, da ime zveni
ekološko (?!). Ne vemo, zakaj ne bi bila ZELENA REKA (green river, angl. zelena reka) dovolj sveže ime.
Če želite na pijačo kam bliže, lahko
PRIZMA OPTIMIZMA
0 Prijetni jesenski Zlati elipsi smo bili oj^teca v II. Bistrici spet deležni nekoliko 94t’ J Nemega, lahko rečemo kar zabavnega igrama ob gledanju in pozneje še Ii«llšanju jaune radijske oddaje Prizma drt L Nizma - ” za starejše in tiste, ki se te(/o stare". Upam, da naslednjič ne r, a vrsti kakšna "Laserska krožnica" ali 3 ^	iz matematične ali fizikalne
šk° klovne zakladnice.
^, h, ar>eslo je, da smo neposredno pred
ald
im (I0g0^It0rn gledali Lada 3r^i 0varja, nesojenega pomorščaka,
^ ^°ra Duncan z igralko Vanesso
,v! 'Snik;
0 ' te^Vega urnetnišI<ega delovanja. Z fantazije smo v Domu na Vidmu
j! ‘Ca (bil je voznik bugattija v filmu t>-1 °ra Duncan z igralko Vanesso terf^ve), pevca šansonov in radijskega ,oVl! l|„ ^tea, na TV Slovenija ob 30-letnici ' Jegov,
d«'
iP‘
: f
lil"
šK1
izživljali zares uspelo prireditev in
jii 'teZnemu zaključku dogajanj iz
prisostvovali nekoliko bolj
^terjevega doma.
U OjLka zabavne glasbe Bettg Jurkovič te,	ki je večkrat nastopila na
•’ 1. f)r'skih zabavnoglasbenih festivalih, v aist
'5 CStrici Pa je bila šele prvič), znani
r
1]
Kvartet bratov Boštjančič, hu-
Stane Koritnik (pozneje je da P° upokojitvi "obrajta" samo še V ljac*° Leskovar (dolgo časa je veljala H'S,nica Poslednji vlak za njegov "zaščitni
%t
S;
Tone Partljič, dr. Jože Rokovnik
r*l je o boju proti spomladanski ejteosti) in glasbeni ansambel Boruta so pretežno starejši publiki prijetno vzdušje. Povezovalec
Ha
K
kZali
^ tea Vili Vodopivec (le zakaj bolj ne * V!tlJo njeg°vega smisla za humor in Va eni dialog) je Janeza Tomšiča, po e Hlistovega, izzval tako, da se je
odgovor slednjega o čebelah prelevil v dolg zgodovinski ekskurz začet na prelomu stoletja, ki ga je v preskokih (zaradi "intervencij" s strani povezovalca programa) zaključil v letošnjem letu.
Vrnimo se k vrlemu Kvartetu bratov Boštjančič. Dobro so se odrezali. Dve veliki pozitivni točki bi prisodil njihovemu umetniškemu vodji Lojzetu, ki si sicer ni zgradil vikenda v Afriki (tam je bil v službi), je pa Betty Jurkovič neverjetno šarmantno poklonil rožo in začel rotiti Vilija Vodopivca naj ga ne maltretira več z vprašanji in mu rajši pusti zapeti. Člani priljubljenega kvarteta so bili nekakšni gostitelji in so delili spominke. Seveda je bilo prav hecno videti ko je nežno rožico skoraj dvometrski, najmlajši brat Silvo, podaril ne vem več kateremu od nastopajočih, kije bil moškega spola. Stvar sem zakuhal spodaj podpisani in upam, da mi tega "oškodovanci" ne bodo zamerili. Hudomušni Tone Partljič je to seveda takoj izkoristil in si privoščil nekaj zafrkljivih stavkov o "ljubezni".
Na koncu bom zapisal še neprijetno opazko. V našem kraju se preveč čuti generacijske razlike. V Galeriji Hodnikov mlin si razstave ogledujejo predvsem mlajši, tja po glasbeni strani sodi tudi MKNŽ. Pevski zbori so v domeni srednje in starejše generacije. Zabavna glasba je "tempirana" na mlado publiko, ki je obupno "uniformirana". Kakšna razlika v dojemanju življenja "uporabnikov" glasbe iz italijanskega San Rema, kjer za vse sloje in ljudi različnih življenskih obdobij poje tudi Nila Pizzi, zmagovalka prvega festivala. Pa veste kdaj je bilo to? Pri nas bi se lahko pojavila le na upokojenski veselici, pa še to kot gledalka ali morda kvečjemu kot pevka narodnozabavne
glasbe. Na Hrvaškem je v tem pogledu veliko bolje, da ne govorimo o naših severnih sosedah.
Pri nas so pred nekaj leti (proces očitno ni končan) prepad med generacijami še poglobili, saj so z "umetnimi" predčasnimi upokojitvami "odpisali" skoraj vse, kar je starega petdeset in več let. Ne boste verjeli koliko ljudi, predvsem mlajših, me je vprašalo če sem v "penziji". Razumel bi, če bi s tem pomagali mladim do dela. a temu ni tako. In to naj bo Evropa?!
Dimitrij Bonano
ŠOLSKI SKLAD DEKANA KARLA JAMNIKA
Sredstva sklada so namenjena za štipendiranje in razvoj samostanskega šolstva.
Do 31. 3. 1994 so v sklad prispevali:
Kristjan Hodnik 500 ATS, Kristjan Hodnik ml. 500 ATS, Mira Lovrenčič 40.000 SIT in Milan Primc 5.000 SIT.
Prispevke v sklad lahko nakažete na Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica, žiro račun št. 52210-678-80438, prispevke v devizah pa na žiro račun št. 52210-621-2010-201-72702-10611/86 pri LB SBK PE Ilirska Bistrica s pripisom "Sklad".
Snežnik bo tudi v prihodnje objavljal imena darovalcev, vsem dosedanjim pa se najlepše zahvaljujemo.
stopite v PINK FLOYD BAR. Sam lastnik je priznal, da tako ime nosi angleška glasbena skupina, vendar ne pomeni nič. Kolikor vemo, nima nobene zveze niti z glasbo, ki jo tam predvajajo.
Lastnikom smo zastavili tudi vprašanje, ali ime lokala oziroma trgovine po njihovem mnenju vpliva na obisk strank. Strinjajo se, da ime na začetku sicer naredi vtis na ljudi, za njihove pogoste prihode pa sta bolj pomembni bogata ponudba in prijazen nasmeh osebja. S to ugotovitvijo se gotovo strinjate tudi vi.
Izvedli smo mini anketo. Zanimalo nas je, kaj si o imenih lokalov in trgovin mislijo prebivalci našega kraja. Od petnajstih anketirancev jih polovica zatrjuje, da bi imena morala biti domača, polovica pa se navdušuje nad tujimi, vendar ne nad vsemi: všeč so jim samo "lepo zveneča", imena. Verjetno pa lep zven lahko najdemo tudi pri domačih, se strinjate?
Zanimivo bi bilo izvedeti, kako ta tuja imena izgovarjajo ljudje, ki "nimajo pojma" o angleščini in kaj si pod določenim imenom predstavljajo.
Povprašali smo nekaj učencev iz nižjih razredov, pa so samo skomigali z rameni. Marsikdo iz višjih razredov misli, da shop pomeni nekaj v zvezi s "šopanjem".
Po rezultatih ankete lahko sklepamo, da je osveščenost ljudi glede ekologije jezika porazna. Vsaj polovica jih ne zaznava onesnaženosti jezika. Tak vtis je posledica dejstva, da so skoraj vsa tuja imena lokalov in trgovin zbrana na kupu ob glavni cesti (Dom na Vidmu). Ko smo prešteli vsa tuja in vsa domača imena, smo ugotovili, da stanje le ni tako porazno, saj je tujih imen vseeno veliko manj kot domačih. Približno ena četrtina jih je, pa še ta so odveč!
Smo vam pojasnili zvezo med ekologijo in jezikom? Upamo!
Naj zaključimo z aplavzom za imena:
GUMBEK, OBUTEK, PEPELKA, METULJ, KLAS, ČEBELICA, LIZIKA, NOVI SVET, pa tudi JELKA, JERICA, ANJA, MOJCA ...
Kakšno ime si boste po vsem tem izbrali za svojo trgovino ali lokal vi?
učenci OŠ A. Žnideršiča
PISMA BRALCEV
Čeprav že dolgo živim v Italiji redno prebiram Snežnik. V njem najdem zanimive vesti, rad pa imam tudi strani, ki opisujejo dogodke in ljudi iz preteklosti.
Ob tej priložnosti bi rad napisal nekaj pikrih o malomarnosti in slabem odnosu do gostov v bistriških hotelih. V nos mi gre predvsem zanemarjeni Hotel Turist v Trnovem, kije bil nekoč bistveno drugačen, predvsem takrat, ko ga je vodil g. Stano Poljšak. V zadnjem času je postal prava "gomila". Če bi se delavci v njem bolj trudili, bi bil še vedno spodoben hotel, saj je turističnih potovanj v vašo državo veliko in če se ne bo kmalu kaj spremenilo, se tam ne bom več ustavil ko pridem v Ilirsko Bistrico.
Hotel, ki sije nekoč zaslužil tri zvezdice danes ni vreden niti ene. Upam, da seje v času ko sem bil zadnjič tam stanje izboljšalo. Ker pa v to dvomim, želim vsaj s pismom opozoriti pristojne, ki bi morali izboljšati njegovo podobo in ponudbo.
Pri nas že gre, prepričan pa sem, da se imate dobro tudi vi in da Slovenija počasi napreduje.
Trento, 17. marca 1994.
Cav. Paolo de Schulthaus-Moos Via Ravenna 18
r	>
ROJSTVA, POROKE, SMRTI
V marcu leta 1994 seje rodilo pet otrok, poročil se je en par, umrlo je osam prebivalcev ilirskobistriškega okoliša.
Podatkov iz Podgrada in Knežaka nismo prejeli.
^ _______________________________>
MATERINSKI DAN
STARE SUKE PRIPOVEDUJEJO
"Gostilna pri Kovaiu"
"Gostilna pri Kovaču" stoji v neposredni bližini Ilirske Bistrice in se ponaša z dolgoletno tradicijo. Njen gospodar Franc, doma iz Slivja, seje, po dolgih letih iskanja primernega dela, zaposlil v opekarni, si tu našel ženo in okoli leta 1890 sezidal hišo.
V njej je imel kovačijo in gostilno, ki je kmalu postala znana daleč naokoli. Sprva so vanjo zahajali le delavci iz bližnje opekarne, kmalu pa so se jim pridružili gostje iz bližnjih vasi in iz Bistrice. Pogosto je bilo v njej videti Rečane in Tržačane. Po letu 1923 sojo razširili. Gostilna je bila na dobrem glasu, gospodinja Marija je bila prijazna in se je zelo trudila, da bi bili obiskovalci zadovoljni. V gostilno so
SmL v
prihajali po sol, cigarete, na pijačo in v kovačnico.
Druga svetovna vojna gostilni in domačim ni prizanesla. Italijanski vojaki so obesili dva od osmih sinov, druge pa, skupaj s starši, poslali v internacijo. Po vojni gostilne niso več odprli in v hiši je ostalo le nekaj livarjev in kovačev. Po letu 1991 v njej ne živi nihče več.
Vrnimo se k sliki. Nastala je pred prvo svetovno vojno in kaže udeležence procesije v čast Sv. Roku, zaščitniku domačih živali, ki so se fotografirali pred "Gostilno pri Kovaču." Vaščani še danes ohranjajo staro izročilo, Sv. Rok pa je tudi zaščitnik te vasi.
A
Nagradno vprašanje
V kateri vasi je bila "Gostilna pri Kovaču?"Prvi bralec, ki bo sporočil pravilno rešitev uredništvu Snežnika, bo nagrajen z enoletno naročnino.
me
REGIJSKO TEKMOVANJE "MLADI IN KMETIJSTVO"
Na sliki v februarski številki je bila ŽAGARJEVA HIŠA Snežnik bo eno leto zastonj prejemal Branko Mizgur.
V soboto, 19. marca 1994, je bilo v Idriji regijsko tekmovanje MLADI IN KMETIJSTVO. Med seboj so se pomerili dijaki srednjih kmetijskih šol in kmečka mladina. Tekmovanje je bilo ubrano na teme: turizem na kmetiji, ribogojstvo, gnojenje in etologija.
Našo občino so zastopali Gregor Česnik, Tomaž Novak in Florijan Peternel. Zasedli so 6. mesto, zmagala pa je ekipa iz
Ajdovščine.
Udeležbo na tekmovanju so podprli sponzorji, ki so prispevali praktične nagrade: Agromarket Pugelj Koseze, Breza, Kmetijska zadruga Brkini, Trgovina Kozlek in Zoo-market Trstenjak iz Ilirske Bistrice. Vsem se najlepše zahvaljujemo!
Mirjam Furlan Kmetijska svetovalna služba
Mesec marec je zaznamovan s praznikoma, ki sta posvečena ženskam. Kolikor se prvi posveča uveljavljanju ženske v družbenem življenju, toliko skuša drugi poudariti izvirno poklicanost večine žensk - materinstvo. Prav zato se 25. marec, spomin Gospodovega oznanjenja Mariji, imenuje materinski dan.
Člani župnijskega otroškega pevskega zbora so pod vodstvom Nives Pirih in ob sodelovanju volčjega krdela skavtskega stega Ilirska Bistrica 1 pripravili akademijo ob tem dnevu.
Na predvečer praznika so s pripravljenim programom recitacij nastopili v cerkvi sv. Jurija. Otrokom, ki se pripravljajo na prejem prvega svetega obhajila in njihovim staršem, so se ob tej priložnosti pridružili še mnogi drugi, saj je bila cerkev polna. Posebej velja omeniti, da se je slavja udeležila tudi skupina za samopomoč iz Velikega Brda. V petek, na sam praznik, so otroci program ponovili v Domu starejših občanov.
Pesmi in recitacije so s svojo vsebino nakazovale hvaležnost materam za njihov poklic in izražale prošnjo, da bi mame ostale mame. 'Mama ni čisto navadna služba," pravi recitacija, ki razume, da je materinstvo življenjski poklic.
Za uresničenje tega poklica pa so potrebni tudi očetje in otroci. Zato sta oba vezna teksta poslušalcem ponudila v premislek dejstvo, da je družina osnovno gravitacijsko središče ljubezni in prestolnica posredovanja človeških izkušenj. Temu je pritrdila recitacija z ugotovitvijo, da je družina “fina družba."
Aplavz poslušalcev je dal slutiti, da so sporočilo sprejeli v svoje srce. Preostane še njegova uresničitev v trudu vseh, mam, očetov in otrok, da bo materinski dan ob letu še lepši.
/---------------------------N
OBVESTILA
GLASBA
Nedelja, 10. aprila, ob 19. uri CERKEV SV. PETRA TRNOVO
Koncert MPZ "OBALA" Koper, ki ga vodi WALTER LO NIGRO.
Petek, 15. aprila, ob 20 uri KULTURNI DOM V AJDOVŠČINI
V okviru prireditve Primorska poje ’94 bosta nastopila tudi MPZ UPOKOJENCEV II. Bistrica, ki ga vodi DIMITRIJ GRLJ in MPZ D. KETTE pod vodstvom EVGENA PRINČIČA.
Sobota, 16. aprila, ob 20.30 KULTURNI DOM V GORICI
KOMORNI DEKLIŠKI ZBOR 11. Bistrica, ki ga vodi prof. MARIJA ŠLOSAR-LENARČIČ.
GLEDALIŠČE
Sobota, 16. aprila, ob 20.30 SSG TRST
M. KRLEŽA: AGONIJA Abonenti gledališko-glasbenega abonmaja ne zamudite!
PRIREDITEV
Nedelja, 24. aprila, ob 19. uri DOM NA VIDMU
Kulturno-zabavni večer s predstavitvijo časopisa Snežnik in njegovih sodelavcev. Igral bo ansambel FENIKS, pel pa vam bo MLADINSKI MEŠANI PEVSKI ZBOR IZ KNEŽAKA. To bo njegov prvi javni nastop. Njegov zborovodja je LOJZE BOŠTJANČIČ.
V___________________________/
KARITAS SO TUDI POČITNICE
}
Teden šolskih počitnic, letos je trajal 28. februarja do 5. marca, smo imeno' zimske počitnice. V nižinah smo zi spoznali le po nižjih temperaturah, ne tudi po snegu. Sodelavci Dekanij Karitas Ilirska Bistrica so menili, d« pomembno, kako se počitnice imenuj1 pač pa kaj otroci v počitnicah počno. Djl radi najprej naspijo, vemo vsi. Manj upamo priznati, da nato njihova poči trii' vzgojiteljica, še bolj kot običajno, post? televizija ali gostilna. Z željo ponu1 otrokom možnosti zdravega 1 ustvarjalnega preživljanja počitnic, soj Karitas nrinrnvili	nnnitniŠ*
Karitas pripravili teden počitni* aktivnosti.
V ponedeljek je sestra Terezija Host s skupino otrok pričela izdelovati okra! prtičke z velikonočnimi motivi. V torel' se jim pridružili še drugi otroci, ki sol vodstvom učiteljev Franca Dovgan^ Mimice Surina izdelovali velikon1 voščilnice in lokvanje iz papirja. Dela' sta bili načrtovani kot enodnevni, zanimanja otrok pa sta prerasl celotedenski.
Fantje in dekleta, ki pri delu s šiva' in čopičem niso spretni, spretno P košarkarsko žogo zadevajo koš, so četrtek zbrali v telovadnici osnovne D. Kette. Dve dekliški in šest fantov5 ekip se je pomerilo v košarkars^ tekmovanju trojk. Najuspešnejši sta fantovska ekipa ŠARKO TEAM v po5'
D. Vodopivec, G. Grk in D. Tomšič dekliška ekipa 6.c v postavi Boštjančič, M. Klanšček, N. Zirenstei'
M. Grlj. Ob koncu turnirja seje spoU* zbrala ekipa sredješolcev, ki jei košarkarski dvoboj izzvala selekj najboljših osnovnošolcev. Z mladost^ ^
r-
poletom in zagnanostjo so se dolgo Up|
nv ki
izkušnjam starejših vrstnikov, ki koncu le slavili zmago.
Otroci, ki so cel teden izdelovalirl, dela, so se v petek odpravili na krajši t na Črne njive. Na tej poti se jil( pridružilo volčje krdelo skavtskega^ Ilirska Bistrica 1.
Poleg že prej omenjenih prostovoljc6' pri organizaciji in izvedbi opis3' aktivnosti sodelovali še dr. Sanda Gf je bila idejna snovalka vsega doga]3! Vojka Pirih ki je otroke razveseljen svojo dobro voljo in sladkim peC’'' Milica Sever, ki je znala dobrod11; svetovati v prav vseh stvareh in p°st mnogo drobnih stvari, ter kaplan Rebec.
Vsem se v imenu stotih otrok, Id#
polepšali počitniške dneve v
Dekanijske Karitas Ilirska Big zahvaljujemo. Zahvala velja sponzorjem počitniškega tedna
commerceje prispeval material za iz^ nekaterih ročnih del, Ferrari klubfl'
Bistrica nagrade za prvouvrščene eKv košarkarskem turnirju, Osnovna & Kette pa je za turnir brezplačno ods^ telovadnico.
Če so prostovoljci in sponzorji prispevek v počitniški teden vložili5 ali drugačnim namenom, dejstvo j6, v čaše stotih mladih življenj vlil' smisla in zdrave angažiranosti, ki ne škoditi.
Sodelavci Dekanijske Karitaj razmišljamo, kako to pozitivno nadaljevati v naslednjem tednu pod' | v poletnih počitnicah, na katere o"3 sončni žarki že spominjajo. I^-Li manjka pa prostovoljcev. Če ste ko' ali bralka teh vrstic pripravljeni kšj' za večjo srečo naših otrok in imate ideje, se lahko oglasite v Dekanijske Karitas, Jurčičema j vsako sredo med 17. in 19. uro ■
P\
iP1
času lahko tudi pokličete po teiej ^
(067) 41-418.
-A
s
MBZN I K
Urška Bistrica
trajal meno’’ no zi1 h, ne anijs lili, de1 icnuj^ io. D«1 Mani1 ičitnij nost-
ionu1 :ga ' c, SO
tnii^
HosV
okra’ toreH' d so P
M
l
Adriatic*
zavarovalna družba d.d.
adriatic-dainia Bazoviška 1, tel. 067/41-924 Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica
kom Dela' i.
šivi no P‘ so s
vnei
ntovs
ar«k
i sta v po5' nšiP, tavi
nOi/US
1------
istei/
iponl
1 Jei
eleKl D Suma inženiring d.o.o. dosti] > ®azoviška 18, 66250 Ilirska Bistrica 3 upd elefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042
d sak-------
PODBEŽE 39 - ZALČI 66250 IL. BISTRICA tel. 067/82-402 fax. 067/81-285
Ugoden nakup:
-gradbenega materiala -vodoinstalacijskega materiala - materiala za centralna ogrevanja - italijanska keramika - teraco ploščice - topli podi
MONTAŽA VODOINSTALACIJ, CENTR. OGREVANJ,
KLIMA NAPRAV,
OGLEDI IN SVETOVANJE
NA BAZOVIŠKI 4a ODPIRAMO NOVO TRGOVINO
MOŽNOST NAKUPA NA OBROKE
Urnik: NON STOP
8 - 18
SE PRIPOROČAMO

11 ii |||	iijT| |	■ ■
K0ZLEK
PROIZVODNJA - TRGOVINA - STORITVE d.o.o.

PEKARNA
Ilirska Bistrica
OR^TEK
Rozmanova 19, II. Bistrica TEL., FAX 067/41-630
VSE ZA KMETUSTVO IN VRTNARSTVO KRMILA, GNOJILA, SEMENA,
ZAŠČITNA SREDSTVA....
NOVI STROJI IN KOMISUSKA PRODAJA KMETUSKE MEHANIZACIJE
Skupščina občine Ilirska Bistrica
6 Sl, 66243 Obrov, Telefon 066/83-420, Telex 34462 Sudest SLO, Telefax 066/83-440
KVIUITCTND IN PRIZNANA ČISTILA, MILA IN PRALNI PRAŠKI
L ' I S 0 L A DEL POtiTO
V	ILIRSKI BISTRICI JIH DOBITC
V	NASLEDNJIH TRGOVINAH:
TRGOVINR-DISKONT URBANČIČ, TRNOVO
MflRKCT NOVI SVei
TRGOVINR POD VRTI
KTM MflRKCT
TRGOVINR KLAS
RGROMRRKCT KOS6Z6
TRGOVINA KOVAČ, KN€ŽRK
TRGOVINA JRKSCTIČ, PODGRRJ6
TRGOVINR JOŽICA, NOVOKRRČINC
KIOSK PRILIKA, Nfl VIDMU
Vprašajte pa tudi drugod.
GROSIST IN UVOZNIK:
ZASTOPANJE, STORITVE, MARKETING, TRGOVINA d.o.o. DOLNJA BITNJA 4, 66255 PREM TEL: 067/41-655, FAX: 067/41-039
KOMBITRANS
Prevozi tovora do 2 t (13 m3) Mednarodni prevozi Prevozi oseb in stvari (8+1)
KLAVDIJ UJČIČ
Harije 39, 66250 Ilirska Bistrica telefon 067/81-853
'ZZŽ)
transport
terminal
ilirska bistrica
ProVITA0
Inženiring d.o.o, 66250 Ilirska Bistrica Adamičeva 4 tel. 067/41-820
f	.	^
AVTOTEHNA Ljubljana d.d.
V Vašem kraju iščemo mlade, sposobne in kreativne sodelavce. Imeti morate lastni prostor velik vsaj 40 m2. Sodelovanje bi potekalo po sistemu FRANCHIZING.
Več o tem boste zvedeli, če pokličete tel. 061/321-948.
Pisne ponudbe pošljite na:
AVTOTEHNA Ljubljana d.d. GREGOR KAMPJUT Slovenska 54 61000 LJUBLJANA
ppj primorje
lil ajdovščina
ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA
CENJENIM STRANKAM NUDIMO:
Vse vrste gradbenih in mizarskih storitev, asfaltiranje, montažne hale.
Prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov.
Izposojamo gradbene odre in opažni material.
BMDINŽENJERING
m P0LIURETANI
POLIURETANI - PIAMA P^aim
Naslov uredništva: Bazoviška 40,
66250 Ilirska Bistrica, tel/fax. 067/81-297 Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce", Bazoviška 40
Glavni in odgovorni urednik:
Borislav Zejnulovič
Uredniški odbor: Dimitrij Bonano, Vojko Čeligoj, Zdravko Debevc, Franc Gombač, Ivko Spetič /predsednik/, Sergij Siene
Urednik, novinar in lektor:
Branko Zidarič
Tehnični urednik: Rajmond Fabijanič Tisk: "GA Commerce" Ilirska Bistrica Naklada: 1200 izvodov
ŠPORT
NOGOMET
Članska ekipa NK Transport je marca odigrala dve pokalni tekmi. Prvo so odigrali 13. 3. na domačem igrišču z NK Košana in zmagali z rezultatom 4 : I. V drugem krogu, 20. 3., pa so v gosteh premagali še NK Gažon s 3 : O. Čaka jih že nov tekmec.
V nedeljo, 27. 3., seje začel drugi del prvenstva v ENOTNI PRIMORSKI UGI. V goste je prišla ekipa NK Rakek, ki je uvrščena na dno ligaške razpredelnice. Favorizirani NK Transport je tekmo dobil z rezultatom 11:0.
Prvo prvenstveno tekmo spomladanskega dela so odigrali tudi kadeti NK Transport. V soboto, 19. 3., so na domačem igrišču gostili vrstnike NK Jadran Hrpelje-Kozina. Po odlični igri v drugem polčasu so jih premagali z rezultatom 7:1. Odločilno tekmo za vrh razpredelnice so odigrali v soboto, 26. 3., v Postojni z istoimenskim moštvom. Zaostala tekma jesenskega dela prvenstva se je končala z rezultatom 1 : 0 za NK Postojna.
MAU NOGOMET
OBČINSKO PRVENSTVO OŠ v MALEM NOGOMETU je bilo 15. 3. v športni dvorani OŠ A. Žnideršiča. Nastopile so le tri ekipe. Manjkala je ekipa OŠ Podgora. Na regijsko prvenstvo seje po visokih zmagah nad OŠ D. Kette in OŠ A. Žnideršič uvrstila ekipa dečkov OŠ R. Ukovič iz Podgrada.
REGIJSKO PRVENSTVO pa je bilo v sredo, 16. 3., v Športni dvorani v Postojni. Udeležili so se ga še šolski prvaki iz Postojne in Cerknice. Dečki OŠ R. Ukovič so premagali vrstnike iz Cerknice z rezultatom 6 : 3 in izgubili s Postojnčani 3:1. Kljub porazu se bodo kot drugouvrščeni udeležili nadaljnih tekmovanj za šolskega prvaka v aprilu.
STRELSTVO
Mladi strelci SD 4. junij II. Bistrica so
se v nedeljo, 20. marca, udeležili tradicionalnega Pokala prijateljstva, ki ga je organiziralo SD Olimpija iz Ljubljane. V kategoriji dečkov je nastopilo več kot 150 tekmovalcev. Naši tekmovalci so zasedli naslednja mesta: 19.je bil Uroš Mahne, 30. Uroš Turkovič, 37. Simon Spetič in 54. Andrej Jagodnik. Ekipno so se uvrstili na solidno 11. mesto. Lani so bili na tem tekmovanju petnajsti.
Na Klubskem regijskem prvenstvu, 25. marca, v Postojni so se mlajši mladinci (pioniiji) uvrstili na 1. mesto med šestimi ekipami in se po rezultatih uvrstili na Državno prvenstvo s še tremi ekipami iz regije. Ekipa (Mahne, Turkovič, Spetič) je zadela skupaj 520 krogov.
Posamezno pa so tekmovalci dosegli še naslednje uvrstitve: Uroš Mahne 2. mesto (178 krogov), Uroš Turkovič 3. mesto (174), Andrej Jagodnik 4. mesto (169) - nastopil je samo posamezno in Simon Spetič 5. mesto (167).
Mladinska ekipa (U. Mahne, M. Grlj in A. Dedič) se je uvrstila na 4. mesto, ni pa izpolnila norme za Državno prvenstvo. Uvrstila se je le prvouvrščena postojnska ekipa. Med posamezniki je za mladince nastopil še Simon Godec.
BALINANJE
Zaključena so tekmovanja v Zimski balinarski ligi na postojnsko-bistriškem območju. V finalnih bojih so si najboljša štiri mesta razdelile naslednje ekipe: 1.mesto BK Železničar Postojna, 2. BK Planinc II. Bistrica, 3. BK Transport H. Bistrica in 4. BK Prestranek.
V soboto, 16. 4., začnejo s tekmami balinarski klubi v Super ligi, v 1. in v 2. ligi. V soboto dopoldne, 16. 4., nastopa v 1. ligi doma v Kuteževem samo ekipa BK Transport proti BK Jesenice. V soboto, 24. 4., popoldne se bosta domači publiki
predstavila super-ligaš BK Planinc in prvoligaš BK Topole. Tekma bo dopoldne na Topolcu.
V soboto, 30. 4., igra na domačem igrišču BK Transport tretji krog v 1. ligi.
ATLETIKA
Delo v atletskem krožku z učenci obeh bistriških šol in talent nekaterih posameznikov počasi daje sadove tudi na večjih tekmovanjih. Lepo število učencev od 5. do 8. razreda se že od lanskega septembra udeležuje vadbe v športni dvorani OŠ A. Žnideršiča. Vadbo vodi učitelj športne vzgoje Zdravko Slabnik. kije tudi trener osnovnošolcev v AK Postojna. Več učencev ima za seboj nastope za postojnski atletski klub. Tokrat so se štiri učenke in en učenec udeležili Prvenstva Slovenije v dvorani za pionirje in pionirke. Tekmovanje je organiziral ŽAK Ljubljana 5. marca v dvorani stadiona v Šiški.
V	teku na 60 m so dosegli naslednje rezultate: Tihomir Strajnič je nastopil med 21. tekmovalci in v finalnem teku z časom 7, 75 sekunde dosegel 5. mesto. Nastja Zirnstein se je v isti disciplini uvrstila na 9. mesto s časom 8, 85 sekunde. Katja Smrdelj se ni uvrstila v finalni tek.
V	skoku v višino sta nastopili Sintija Kmetec, ki seje s 135 cm uvrstila na 10. mesto. Mojca Klanšček ni preskočila začetne višine.
V skoku v daljino sta se ponovno pomerili Nastja Zirnstein, ki je preskočila 427 cm, Mojca Klanšček pa 424 cm. Uvrstili sta se na 12. in 13. mesto med osemnajstimi tekmovalkami.
LOKOSTRELSTVO
Lokostrelski klub II. Bistrica je 12. in 13. marca odlično izpeljal 3. Državno lokostrelsko prvenstvo v dvorani (FITA INDOR). Rezultate so bralci izvedeli iz drugih časopisov, zato smo za to številko Snežnika pripravili nekaj posnetkov in rezultate, ki sojih dosegli domači tekmovalci.
V instinktivnem slogu (goli lok) se je s 3. mestom med dvanajstimi tekmovalci izkazal
Lado Čeligoj.
V compound slogu (lok s škripci) so tekmovali trije predstavniki LK II. Bistrica in v konkurenci 47. tekmovalcev dosegli: Andraž Čeligoj 30., Martin Hrvatin 39. in Igor Rudež 40. mesto.
Na tekmovanju je nastopilo 99 tekmovalcev (80 moških in 19 žensk).
Zdravko Debevc
ŠOLSKI ŠPORT
LOKOSTRELSTVO
V nedeljo, 20. 3., so se mladi lokostrelci iz II. Bistrice, Podgrada in Knežaka udeležili Prvenstva osnovnih šol Slovenije v lokostrelstvu. Posebej smo bili veseli prihoda mladih iz Knežaka, ki so se tekmovanja udeležili prvič. Na tekmovanju v športni dvorani Srednješolskega centra v Postojni je sodelovalo skoraj 170 lokostrelcev iz vse Slovenije. Učenke in učenci osnovnih šol so tekmovali v treh slogih, starostne kategorije pa so razdelili na učence od 1.-4., 5.-6. in 7.-8. razreda.
Rezultati tekmovalcev iz občine II. Bistrica: olimpijski slog -dečki; 1.-4-razred; I. mesto Nejc Belušič, OŠ D. Kette: 5.-6. razred; 7. mesto Aleš Iskra, OŠ A. Žnideršič: 7.-8. razred: 2. mesto Andrej Primc, OŠ. A Žnideršič: instinktivno-dečki; 1.-4. razred: 1. mesto Tomaž Rojc, OŠ A. Žnideršič: 2. mesto Jan Šuštar, OŠ A. Žnideršič: 4. mesto Alen Barovič, OŠ D. Kette: 9. mesto Gregor Slavec, OŠ D. Kette; 11. mesto Klavdij Plavčak, OŠ A. Žnideršič;
5.-6. razred; 8. mesto Dejan Gombač,' R. Ukovič; 9. mesto Nejc Štemberger' A. Žnideršič; 10. mesto Erik Zadel, 05 Tomšič; 12. mesto Gregor Janičijevič,
R. Ukovič; 15. mesto Janko Primožič,^ R. Ukovič; 16. mesto Borut Delost, 0^ Tomšič; 7.-8. razred; 17. mesto Ma Jakič, OŠ T. Tomšič; 33. mesto Sebast Barbiš, OŠ T. Tomšič; compound-d# 5.-6. razred; 2. mesto Tomaž Hrvatin-D. Kette; 7.-8. razred; 4. mesto Ma Hrvatin, OŠ D. Kette; 5. mesto Igor Ru1 Oš D. Kette.
Bravo!
Lado Čel
LK II. Bistrica organizira ^
soboto, 16. aprila, tekmo ^ okviru koledarja LokostrelsK t3j zveze Slovenije v disciplini Af 'a ROWHEAD. Tekma bo na Črnil njivah nad H. Bistrico in potekala ves dan.
/
»riti
'bn.
fag,
Tekmovalci v compound slogu na strelni črti