List 47. Letina in nekaj skušenj. Spod Kuma, Dbc. Navadno na jesen „Novicam" dohajajo sporočila o letini od vseh strani; naj se tedaj tudi spod Kuma oglasimo in dodamo še nekaj skušenj za nameček. Letina*) je pri nas prav prav srednja, tako, da se drži tistega konca, kjer se slaba začenja. Od ozimine nam je le redka pšenica ostala, vse drugo je sneg vzel; če ne bi bili več jarine, kakor je sicer že navada, sejali, bi ne bilo ljudem živeti. Zmes — tukajšnja, to je *) Po sporočilih, od drugih krajev sprejetih, je blizo po vsej deželi taka. Vred. ajda in jari ječmen, ktera se o začetku rožnika vkup sejete — je še najboljša. Ajda je bila le prašna nekaj vredna, strnišnica pa malo; meseca avgusta je vedno deževalo (pa ne navadno, ampak bile so le škodljive plohe in nalivi), september pa je bil mrzel in vedna burja; mraza ali slane vendar do 12. oktobra ni bilo. Eorenstva (ali robine po tukajšnji navadi) je malo in slabo je. Kepe bo le tisti kaj imel, kteri jo je zgodaj sejal; strnišnica ni debelejša, ko orehi. Klobase bodo toraj kmalu zrele, al za volj pomanjkanja masti tudi puste. Krompir bi bil skoraj še najlepši, da bi tako silno ne gnjil. Do avgusta je bil lep in zdrav; al po vednem deževanji gnjije veliko bolj, ko pretekla leta, da ga marsikteri že zdaj za seme nimajo. Sadja je bilo tu razun sliv še precej veliko, tako da smo si večidel še kaj jabelčnika in hruškovica napravili. Za sadjerejo so se pa tudi nekteri zdramili; tako smo letos spomlad več stotin sadnih - za poskušnjo tudi murbovih — drevesec nasadili. Če bodo drevesca dobro rastla, jih bodo ne mara ljudje rajši tudi zanaprej si požlahnjenib iz drevesnic preskrbeli, kakor slabe divjake napačno cepili. Letos smo prav lepa drevesca od znanega sad-jerejca gosp. L. Pintar-ja dobili. Čebelice — uboge čebelice — so nam pa skoraj vse pomrle. Ne bil bi lani mislil, da se bo tje v en dan izrečena prislovica: „veliko rojičev, veliko mrličev", tako naglo do črke spolnila. Že lanska zima jih je bila mnogo ugonobila. Po 10 do 20 panjev jih je enemu gospodarju pomrlo (se ve, če jih je toliko imel), marsikterim pa kar vsi. V naši fari jih je le kakim 5 ali 6 gospodarjem nekaj ostalo, ktere so pa letos še slabše, kakor lani, da bodo resnično zavolj lakote mogle pomreti. Zakaj so pa lani tako mrle, skoraj ne vem; pri meni saj vem, da niti zavolj lakote niti zavolj mraza. Druzega nisem mogel zapaziti, kakor to, da so si svoje stanovanje silno, nenavadno ponesnažile (kar pa zabraniti nisem mogel) ali ker jim sneg ni izleta pustil, ali ker zavolj slabega vremena niso medli zalotale in se jim je znabiti skisal, da je tako kaka kužna griža jih umorila, Bog zna! — Opomniti je letos še posebno, da je žival pri nas silno huda in požrešna. Polhi so sadju nenavadno veliko škodovali; leverice marsikomu vse orehe odnesle; tako s praznimi lupinami nastlanega še nisem kmalu videl, kakor letos. Ravno tako so miši z žitom grozno ude-lovale; po kromperjevišču je bilo z drobnimi ostanki kakor z žaganjem posuto; tudi niso nobenemu drugemu sadu prizanesle. Zemlja je tako prevotljena, da se gre-dočemu človeku stopinje vsaki trenutek kar globoko udirajo. Ali je še kje tako, ali samo pri nas? Tudi škodljive ptice so bile ravno tako požrešne. Zdaj še nekaj skušinj. Po navodu „Novic" smo že nekaj let poskušali zelne sadike saditi, da se namreč napravijo na zel- 376 niku najpred jamice, se s sekretovno napolnijo, ter zasujejo in potem blizo zraven sadike sadijo. Prav lepo se res sadike ponašajo in glave velike ko merniki naredijo. Al redko se mora saditi in pa krepke sadike; iz premladih, slabotnih sadik nam ni nikoli lepo zelje zrastlo. Al kdo bo to našim gospodinjam dopovedal? Vedno imajo deset izgovorov, kako kmalu ga bodo izredile itd. in vse dopovedovanje je zastonj. Pri meni se je bilo neko leto primerilo, da nam je mramor polovico sadik pokončal, in — ta je več dopovedal, ko jaz. Res je bilo tisto leto zelje redko, ali kad je bila bolj polna, ko drugo leto. Takrat nas je sicer učil redko saditi, al sicer nam ta mrčes že nekaj let dokaj škode dela; ni le nobenega pomočka zoper njega? Lovili smo ga sicer v lonce; al godilo se nam je ko apo-steljnom, da nismo nič vjeli. Še moram opomniti, da letos je bilo pri nas vse polno — in sicer dolgo časa — tistih znanih belih metuljev, gosenic pa vendar ni bilo. Zakaj ne? Konoplje imamo, odkar so bile nasvetovane, vselej v zelniku, ali kedar so gosenice drugod zelje žrle, so ga tudi pri nas. Zakaj? Morajo znabiti za to kake posebne konoplje biti? Poznate kaj angleško, velikansko repo? (englische Riesenfutterrube). Naznanjal jo je letos neki Prus in potem še nekdo drugi na Dunaji po „Prakti-schen Landwirth-u". (Pa pri kupovanji semena je treba malo paziti, ker prodajalci so „omnis generis musico-rum". Mene je bil Prus že dobro z miljo namazal, da me še obril ni, mi je le to pomagalo, da brez semena Prusu lista z denarji nisem zaupal, „mit Postnach-nahme" pa Prusija Avstriji ne zaupa. Tirjal pa je nesnaga za 1 funt semena 4 gold.; iz Beča sem ga dobil pa za 1 gold. 20 kr. Kmalu bi bil rekel: 300 medvedov, pa nič kleti!) Naj povem tedaj, kar od te repe vem. Podobe je podolgovate; tirja toplo, vlažno in globoko puhlico; v 14 tednih dozori in tehtd po 10, 12, cel6 tudi 15 funtov. Pri nas je bila letos pač lepa, pa tako debela vendar ne, le do polovice naznanjene teže smo jo pripravili. Toda sejali smo jo prepozno, tudi pregosta je bila, ker tirja za 1 čevelj prostora in letos sicer ni bila pri nas letina za repo. Gotovo je pa tudi, da raste bolj počasno, kakor naša navadna. Perje je podobno perju podzemeljskih kolerab (koravd bi rekli pri nas). Za kuho je prav mehka in veliko bolj sladka, kakor naša, tudi brez vseh tistih nitek in štren, kakor jih ima navadna, bela koleraba. Hvalijo jo posebno, da do spomladi puhla ne rata in da je za rejo in molžo boljša kakor naša domača. Če je to res, je vredna, da se seje, če tudi tako debela ne raste. Da bi se pa le sčasoma ne zvrgla, kakor se je pri nas na pr. res od začetka velikanski koren, ki je pa zdaj le še malo dalji, sicer pa čisto navaden postal. Poslednjič še nekaj od krompirja. Sadili smo ga kakih osem raznih sort — zgodnjega in poznega — po GHllich-ovem navodu, le nekoliko bolj gosto, namreč na prostor 3 čevljev airokosti in 12 čevljev dolgosti smo vsadili 6 krompirjev, namesti 4. Rastel je res lepo košato — iz vsakega semena je bil cel grm. Krompirja je bilo jesen pod slamo kakih 6—7 debelih, kakih 9—11 srednjih, drugi drobnejši; vsega vkup od 25 do 35 krompirjev in še tudi več. Tehtal je iz 6 grobov 18 funtov; tedaj bi bil pridelek celega orala znašal 280 do 300 centov, namesti 100 do 120 centov navadnega sajenja. Kopati ga je posebno prijetno — če ga je gledati še prijetniši, ne vem, ker nisem obojega poskušal — druzega ni treba, kakor krtine odgrniti (grobi so zel6 krtovim gričkom podobni) in ves krompir leži v okrožji kakor na krožniku. Dela je, kedar se sadi, pač več; al s tem je pa tudi dodelano, ker ga ni treba ne okopavati, ne osipati; le popleve se, kedar kaka zel zraste. Sklenivši še opomnim, da tisti Amerikan, ki je učil s krompirjem vred tudi grahovko in grah pridelovati, je menda blagovolil se z nami malo ponorčevati. Verjeli mu sicer nismo veliko več, kakor nič, pa vendar smo vtaknili v kakih 20 krompirjevih zrn raznega graha in zrastlo — kaj je? Krompirjevka po navadi, grahovka po navadi zraven krompirjevke, le bolj tanka in šibka je bila kakor je navadno, kedar se grah sam sadi. Ko bi Amerikanec to čital, bi se težko če ne naši lahkovernosti muzal! Sadili smo to mešanico res pozno — sredi julija — pa ker je krompir še lep zra-stel, bila bi gotovo krompirjeva grahovka še lože. Naj pristavim še, da tako pozno sajeni krompir (sadili smo ga več ko omenjenih 20 zrn) nam do zdaj ni gnjil.