\ glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva komun koprskega okraja KOPER — 29. NOVEMBRA 19G2 Poštnina plačana v gotovini LETO XI. ŠTEV. 48-49 S SEJE OBETI ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA Okrajni zbor in zbor proizva- svojem razvoju' zaostaja za dru- diranja in o zaposlovanju ljudi, razpravljal še enkrat tudi okraj- jalcev OLO Koper sta se sestala g i mi panogami in da se še nismo ki so šole končali. Zaradi ne- ni ljudski odbor, pretekli teden in pod predsed- izkopali iz tega, da bi bilo za šol- razumljivega ravnanja nekaterih p0 zaključku razprave o šolstvu stvom predsednika Davorina stvo kaj več denarja kot za teko- podjetij in ustanov odhajajo mla- .— j« sc kljub dolgotrajnosti ni Ferligoja in podpredsednika če osebne izdatke. Zato je tudi di ljudje, ki jih je družba-štipen- dotaknila vrste problemov — so Franca Klobučarja razpravljala težko umeti — žal pa je res — da dirala, drugam v službo, pri nas odborniki sprejeli spremembe in in sklepala o številnih tekočih v komunah ni bilo dovolj razu- pa tarnamo, da nimamo kadra in dopolnitve letošnjega okrajnega problemih. mevanja za ustanovitev medob- spet štipendiramo nove študente, proračuna, dali soglasje k progra- Uvodoma je podpredsednik činskega investicijskega sklada, Še bolj kot za medobčinsko re- mu negospodarskih investicij, Franc Klobučar prebral poročilo ki bi lahko odigral tudi izravnal- ševanje šolskih problemov pa gre sprejeli več odlokov in dali neka- o stanju gospodarstva in o izpol- no vlogo. Glavni vzrok je pač v za urejevanje stvari v .vsaki ko- tera poroštva za posojila. Med njevanju planskih nalog. Glavna tem, da je vsaka komuna komaj- muni. Sekretar OK ZKS Jože Bo- drugim so podjetju Rižanski vo- razprava pa se je razvila okrog da krila lastne potrebe. Vendar žič, ki se je tudi udeležil seje, je dovod Koper dodelili naprave vi- OB LETOŠNJEM JUBILEJU SO " " T TBTIČNE JUGOSLAVIJA ^ □ V Okrajnega sveta za šolstvo. veda imeli. Zato je treba za pri- mo razpravljati o šolstvu ločeno ief0nske centrale. Koprski turi- Poročilo o stanju šolstva, ki so hodnje leto zagotoviti v vsaki ko- od problemov vseh mehanizmov, stični zvezi so odobrili najetje ga prejeli odborniki že predhod- muni sredstva za ta sklad, kajti ki tvorijo komunalno življenje. In okrajnega investicijskega posojila no, je zajemalo pregledne ta- sicer bomo v nedogled govorili če že toliko govorimo o integra- v znesku treh milijonov, poroštvo bele in problematiko, ki opozarja, samo o .potrebah v šolstvu in o 'ciji v gospodarstvu, zakaj ne bi pa so sprejeii za ObLO Koper, za da'bo treba o tem resno razmi- nerešljivih finančnih problemih, razmislili tudi o integraciji sred- okrajni zavod za socialno zava- sliti in poiskati ustrezne rešitve. Medobčinski sklad za šolstvo nam. stev za šolstvo? Vsekakor bo do rovanje) za Vodno skupnost,, za Odborniki so v svoji razpravi po- bo dajal vsaj perspektivno upa- tega moralo priti. _ Luko Koper, za »Kras« Pivka in svetili veliko pozornost proble- nje. Morda bi nam ta sklad po- Ob zaključku razprave je pred- za obLO Piran. Izven predlaga- mom okrog šolstva, ugotovili pa magal tudi, da bi prešli tisto dru- sednik Davorin Ferligoj_ priporo- nega dnevnega reda so razprav- so. da bi za konkretne sklepe po- go polovico poti, ki smo jo začeli čil, naj bi po vseh občinah raz- jja]i ge 0 najetju posojila iz trebovali tudi podatke o perspek- hoditi, ko smo kompetence okra- pravljali o šolskih problemih se okrajnega investicijskega sklada tivnem razvoju in ne samo dej- ja prenesli na komune. pred sprejetjem družbenega pla- v vjšini 3,900.000 din za adaptacijo stev o sedanjem stanju. Izkazalo Nujno je bilo ob šolskih proble- na in proračuna, na podlagi novih prjmerne sejne dvorane v stavbi mih govora tudi o politiki štipen- analiz pa bi o šolstvu v kratkem okrajnega sindikalnega sveta. Odborniki so sprejeli predlog, naj se je, da bo treba v okviru okraja rešiti vprašanje šol druge stopnje, ki zdaj bremenijo v glavnem koprsko, nekoliko pa tudi postojnsko, izolsko in piransko občino. Kar zadeva strokovne in poklicne šole, bo treba reševati probleme skupno z gospodarskimi organizacijami, ki bi morale imeti točno izdelane sedanje in bodo- jširšo razprava v bistriški občini O PREDOSNUTKU USTAVE bi bilo to posojilo kratkoročno in bi ta sredstva zagotovili v proračunu prihodnjega leta. Oba zbora OLO sta še odobrila poročilo o izdatkih iz letošnje proračunske re- Tolmačenje osnutka zvezne kakor tudi republiške ustave in de- če potrebe svojega strokovnega loma občinskega statuta v lhr- kadra. Poročilu so odborniki še skobistriški občini gre h kraju, očitali, da ne omenja, kaj se je Razprave so po vaseh, delovnih zgodilo s tistimi učenci, ki so organizacijah, organizacijah ZKJ končali in še bolj s tistimi, ki niso in drugod. Tako so imeli občinski končali osnovne šole.. Prav tako uslužbenci predavanje, naslednji ni bilo v-poročilu govora o samo- dan pa celodnevni seminar za upravljanju v šolah ali o novih prosvetne delavce. Na tem semi- virih oziroma predlogih za steka- narju so se podrobno seznanili z nje siredstev v družbene sklade za ustavnimi določili. Na razpravah šolstvo. " postavljajo državljani razna vpra- Razprava o šolstvu je znova po- šanja. Predvsem po vaseh se za- kazala, da ta osnovna „potreba v nimajo, kako bo z lastništvom DELOVNI KOLEKTIV DELAMARISA IN NJEGOVA J ,, . , , „+„„„ zerve in sprejela predloge komi- zemlje, ker predosnutek ustave im^riovania ne omenja pašnikov, govori samo za imenovanja. o obdelovalni in gozdni površini. Pri delavcih pa so pogosta vprašanja, kako bo zajamčena pravica do dela. Zanimajo se tudi za organizacijo predstavniških in državnih organov v vseh teritorial-no-družbenih skupnostih. (j) Devetnajst let v življenju narodov pri. :av ne pomeni veliko — ali vsaj nekoč ni pomenilo. Toda dcTetnajst let naše mlade socialistične republike, rojene iz krvi in nekajletnega trpljenja nadčloveškega boja za svobodo, potem ko so v tem boju zmagale naše revolucionarne ljudske sile, pomeni v našem življenju toliko kot devetnajst desetletij in več našim prednikom. Takšen razvojni skok iz skoraj še na pol fevdalnih razmer in kapitalističnega izkoriščanja do danes v svetu najbolj razvite socialistične družbe nam je omogočila zmaga zavestnih sil v tej revoluciji, zmaga delavskega razreda naše domovine s Komunistično partijo, z našo Zvezo komunistov na čelu, zmaga svobodoljubnih ljudi naše dežele, trdno povezanih v bratsko in enakopravno skupnost jugoslovanskih narodov, enotnih in nedeljivih za vse čase. Prehojena pot nas navdaja s ponosom, veseli smo doseženih uspehov, nc bojimo se odkrito priznati naših napak, zakaj tudPv tem je naša moč. Trdna enotnost nas je reševala iz najbolj težavnih položajev pred vsemi ovirami, lti jih tudi ni bilo malo. Bratska povezanost v dobrem in slabem podira v našem naletu vse zapreke na poti v lepše življenje. Srečanje z letošnjim Dnevom republike bo še prav posebej pomembno. Doletelo nas bo sredi priprav za sprejem nove ustave; ta naj uzakoni dosežene pridobitve revolucionarnega razvoja, ki je v svoji nagli rasti že zdavnaj prešel okvire dosedanje ustave. Razprava o tem dokumentu, ki bo za nekaj prihodnjih let urejal odnose v naši socialistični skupnosti, je kot še nikoli doslej segla do slehernega občana. Ob tem seveda ne pozabljamo na druge naloge. Z njimi sc uspešno spoprijemamo tudi v koprskem okraju, o čemer jasno pričajo doseženi rezultati v skoraj vseh panogah gospodarstva in v postavljanju družbene nadgradnje. Odkrita in konstruktivna ocena položaja po govoru tovariša Tita v Splitu je za odpravljanje napak in pomanjkljivosti v našem delu tudi v koprskem okraju mobilizirala vse subjektivne sile in jih strnila v osredotočeno akcijo za izvajanje postavljenih nalog, ki naj nas čimprej izkopljejo iz začasnih težav, v katere smo zašli deloma zaradi subjektivnih vzrokov, v mnogo-čem pa zaradi objektivnih razmer okoli nas. Prilagajanje mednarodni delitvi dela in vključevanje v mednarodno blagovno menjavo zlasti na področja konvertibilnih valut terja od nas sicer precejšnjih naporov, vendar pa hkrati pomeni trdno jamstvo za gospodarsko osamosvojitev in politično moč tako posameznih družbenih in gospodarskih organizmov kot vse naše skupnosti. Na okrajnem seminarju Socialistične zveze smo pred dnevi podrobno ocenili položaj in, s tem v zvezi nakazali naloge, ki nas čakajo zlasti na področju naše gospodarske graditve kot osnove za ves družbeni razvoj. Čim prej se bomo lotili njihovega izvajanja, tem prej bomo na zeleni veji. Ob tem čaka še prav posebno delo vse zavestne subjektivne sile v družbenih organizmih, o čemer se bomo še posebej pogovorili te dni na občinskih seminarjih. Vendar pa Jugoslovani z optimizmom gledamo v bodočnost, saj smo vajeni trdega dela. Ponosni smo na prehojeno pot in odločno hodimo po njej naprej, kakor smo si jo začrtali v svojem prepričanju, da delamo prav. Tako odločni, trdni in enotni, pripravljeni vsakomur pošteno in brez zahrbtne misli ponuditi našo žuljavo roko, da bi s skupnimi močmi ohranili mir v svetu in omogočili dostojno in svobodno življenje vsem ljudem —• takšni bomo srečali tudi letošnji rojstni dan naše republike. DAVORIN FERLIGOJ Prav pred letošnjim Dnevom republike je delovni kolektiv izolskega kombinata konservne industrije »De- vega obrata »Delamarisov« generalni direktor Franc Karo, nato pa je pred- ____________ _________ _ sednik občine Srečko Vičič čestital iamaris« slovesno proslavil svojo naj- vsemu kolektivu kombinata k doseže- novejšo delovno zmago: predal je nemu uspehu in se mu v imenu skup- obratovanju novi obrat za izdelavo nosti zahvalil za vloženi trud in živil v prahu. Toliko več je ta zmaga uspešno delo. Potem je prerezal rdeči vredna, ker je »Delamarls« iinansiral trak na komandni1 omari in obrnil izgradnjo novega obrata v celoti iz glavni vzvod, da'so po vsem poslopju lastnih sredstev — nekaj sto milijonov veselo zabrneli stroji, ki bodo poslej pa tudi niso mačje solze. V soboto delovnemu kolektivu in vsej slcupno- dopoldne je kolektiv priredil pri- sti nosili nove' milijone dohodka, srčno slavje in predal novi obrat ob Po zaključeni'slovesnosti so si gost-udeležbi številnih povabljenih gostov . je ogledali proizvodni proces in na- svojemu namenu. prave v novem obratu in bili ob tem Razen gostov iz Ljubljane (pred- vsi brez pridržka prepričani, da je ta stavnikov gosoodarstva in javnega velika pridobitev ne samo za »Dela- življenja) so se vabilu kolektiva in maris«, marveč za vso našo skupnost, vodstva tovarne odzvali še predsednik OLO Koper Davorin Ferligoj in Jožko Božič, okrajni ljudski odbor koper Čestita vsem prebivalcem koprskega okraja ob dnevu republike in jim želi nadaljnjih uspehov v gradnji socialistične jugoslavije Iz poročila sekretarja OK ZKS Jožeta Božiča — V komuni se odražajo osnovni odnosi v našem sistemu, osnovne zakonitosti in protislovja našega družbenega razvoja — Pri naši veliki gradnji moramo sproti odstranjevati tudi nastale napake Da se naši občinski komiteji in leo- komunistov in komiteja. To pa zago- kretar v svojem poročilu nakazal na- munisti v našem okraju vedno bolj tavlja novih moči subjektivnih sil v slednjega: učinkovito spoprijemajo z nalogami, razreševanju dosti zapletenih eko- »V vseh naših komunah — to so pose vedno bolj otresajo drobnjakar- nomsko-družbenih problemov, ki bodo kazale tudi občinske konference — je stva in se vedno bolj približujejo po- tudi v bodoče zahtevali takšno in še določeno število ekonomsko šibkih stavljanju na dnevni red in v akcijo večjo aktivnost. V povedanem smislu ogspodarskih enot, katere doprinaša-posameznih bistvenih problemov, ka- je začel svoje poročilo sekretar OK jo dobršen del temu, da se sredstva, ... —_ . - v. f71T T Tnin mo rinilnii c A i i nimAniono rrn trnln Tirni mL-niino žejo tudi poročila sekretarjev občinskih komitejev o bodočih nalogah Zveze komunistov v posameznih občinah, ki so jih podali na nedavnih občinskih konferencah ZKJ. Ta poročila so v podobnem smislu dopolnili številni ZKJ tovariš Jože Božič na zadnji seji namenjena za malo prej nakazane OK ZKS, ko je podal poročilo o ob- probleme, počasi povišujejo, naravno, činskih konferencah ZKJ v našem tudi same te enote nimajo perspekti- okraju, o katerih je dejal še nasled- ve razvoja. Iščejo raznih načinov, da nje: »Vsa poročila so težila za tem, da diskutanti na konferencah, vse to pa čimbolj celovito obdelajo vse najak-kaže na dokaj učinkovito realizacijo tualnejše faktorje ekonomskega sa-nalog IV. Plenuma ZKJ in plodno moupravnega in političnega delova-realizacijo zaključkov letošnjih sej nja. Največje težišče materialov kon-Okrajnega komiteja ZKJ. Razen teh ferenc je bilo na ekonomskih proble-ugotovitev pa so seveda na občinskih mih — kar je delno spričo gospodarskih problemov, s katerimi se spopa vsaj gagajo, da ne bi utonili, ker je nad vodo še vedno več perspektive kot pod vodo. Ekonomsko močnejše gospodarske enote čestokrat stojijo ob strani, pozabljajoč, da to nje ravno tako tepe po glavi, ker komune iščejo tale primanjkljaj pri močnejših. Celo ni malo tendenc močnejših gospodarskih enot (v glavah nekaterih konferencah ZK v našem okraju opo- ■proo.emov s ^«ruu, « ^ - y , M budno spreraljajo „ . , . ., damo, razumljivo. Po tezint ostali . , . ' . , ,, . —— r,nm™iL-_ - hiranje slabših gospodarskih organi- zorlli tudi na še obstoječe pomanjk- , , •, družbeno-politični problemi, ki pogo-Ijivosti in napake v delu posameznih * „;r„ ,„,,„, zacij, računajoč, da ,iih bodo v ugod-J r ■ jujejo ekonomski razvoj, niso dobili _____'_______^ , ____,,_ povsem odrejenega mesta, in to v nakazovanju konkretnejših rešitev in konkretnejših obveznosti organizacij in članov ZK. nem momentu priključili k svojim podjetjem. Vsi gospodarski činitelji bi vsako razpoko v komunalni ekonomiki morali složno zazidavati. V komuni ne more biti avtarkije, kot je Mislim, da je tako kompleksno iz- ne more biti v celotni naši družbi, če hodišče zelo važno, njegov način re- hočemo hitreje naprej.« , , „ . . . , . _ , . , . .. , . „, „ sevanja, ker se nahajamo pred mno- Poselbej se Je zadržal poročevalec V soboto zvečer je bila v maU ko je ^odpotovala v Beograd sku- jeta tudi drugeJcraje v Sloveniji, Klmi naIogaml bodočega razvoja ko- na raznih druffih pereelh vprašanjih prer^ednikkžlsrM?ianJS, pred^ MEDREPUBLIŠKO KNJIŽEVNIŠKO SODELOVANJE sednik izolskega ObLO Srečko Vičič in sekretar občinskega komiteja ZK r*3i 171 Q □ „ (~l E> □ inž. Vran, predsednik občinskega odbora SZDL Jože Cesar in številni drugi. Ko so v tovarniškem obratu družbene prehrane najprej pokusili kavo, skuhano iz tovarniškega novega svo^e^ g<š® v^o^zgrTle^o * stavbo!3 v dvorani koprskega gledališča po- pipa dvanajstih slovenskih pisa- med temi tudi Koper. munainega sistema. Kljub temu so a družbenega razvoJa, zlasti na 'kateri le novi obrai, Najprej so se membna kulturna manifestacija teljev, pesnikov in dramatikov, Vsi literarni večen, tako v Sr- honference z zajetjem in obravnavo 6 Koraunistov pri razre5evanju zbrali ob komandni omari s števil- — literarni večer, ki ga je orga- ki bodo obiskali več krajev V Sr- biji kot V Sloveniji, so pokazali, girine problemov dale dovolj močno nrv„ra,rednlh vDrašani o delitvi do- <Žna\uV?e°sLor^ povsem3 avtomaS niziral okrajni svet Svobod .z bi}\in Vojvodini. Srbski književ- da SO taka srečanja pišočih ljudi osnovo za aktivnejše delo komunistov £ na vpra5an'ju' tO.nološko-orga- rana)"kjer jih je pozdravil in v krat- Društvom slovenskih književni- mki pa so pripotovali v Ljublja- s svojimi bralci izredno pomem- in imeie dovolj moEan m0biiizatorskl nizacijSkih pristopov, kot Je n.pr. kem nagovoru obrazložil pomen -no- kov. Obiskali so nas srbski knji- no, kjer so priredili literarni ve- bnaiin da vnaša tako sodelovanje- znajaji_ m.. - t____„-> n T-ij vozi po Semedelski cesti (od Tri glava do Slavnika), sem se pripravljala, da vam napišem pismo Ker pa je v tem času že preveč robnih kamnov zdrsnilo v morje, jsm, se le odločila. Pred nekaj dnevi sem se peljala s Satelitom iz Kopra proti Se- kroženje Satelita. Zakaj ne bi tudi za Satelit veljalo tisto, kar velja za ostale avtobuse? Ne zdi se mi pravilno, da so ugodili prošnjam nekaterih Se- Slikoviti Piran je prav gotovo zaradi svoje lepote in turistične privlačnosti znan tudi kot Meka umetnikov vseh kov se je zaključilo s športnim tek- medelčanov, ki jim je bil majhen movanjem v odbojki in namiznem vrst — od kiparjev in slikarjev naj- ovinek mimo Imexa odveč. To- tenisu, pa še z družabnim večerom večjega slovesa do začetnikov, ki šele variš urednik, oglejte si Semedel- in željo, da bi bili stiki med dijaki poskušajo plahe korake v svet uniet- medeli. Bilo je neurje. Sredi poti sko cesto in 'boste videli, da ne sosednjih, obmejnih mest tudi v pri- nosti, pa jim to naše mestece :daje je privozil naproti osebni pretiravam. Semedelčanka hodnje čim tesnejši. až obilo hvaležnega gradiva za upodabljanje Z OBČINSKE KONFERENCE MLADINE V SEŽANI v ¥ nov W o nam . avtomobil. Voznik osebnega av tomobila se zaradi vode ni mogel umakniti bolj p roti desni in tako je moral Satelit zapeljati tik ob rob?tth. kamnih ob naraslem morju. Bilo me je groza, ko sem pomislila, da bi se lahko ta avtobus ob slabem vremenu in poln šolarjev zaradi razma jane ceste prevr- . J ., ____,*,„ Hi nrinnunrni in- Mladinci sežanske občine so v nede- nov, 7Ml V morje, t-e VI y0> dne 1S novembra l0t0Sj temeljito škem in strokovnem vzgojntm pod obračunali svoje delo v preteklem ob- ročju, o delu mladine po raznih druž- dili tečaja Rdečega križa. Veliko za-dobju. Veseli doseženih uspehov so benill in športnih organizacijah In po- nimanja je že zdaj za Solo za življe-likrati kritično ocenili svoje napake dobno. Pri tem je bilo zlasti spod- nov, o intenzivnem delu na ideolo- predvsem Ljudska univerza. Razen tega bo'lo v Sežani in Komnu prirc- NA NAJVIŠJO STOPNJO nje, kjer imajo pripravljenih nekaj dobrih predavanj (Mladoletnik na kri-Clovek v svojem delovnem , ., ... ilMdll 1V11HUUU ULUI11U 3VUJC UUUI1U. I. II IVII1 J^. ^I.UIU Gospodarske organizacije Ilir- jn pomanjkljivosti. Po izčrpnem budno dejstvo, da pri tem niso pre- skobistriške občine bodo vlagale uvodnem poročilu predsednika občin- zrli pomanjkljivosti v tem delu, in da vi poti, n čictpga dohodka PO skega komiteja LMS Guština je raz- so hkrati nakazali celo vrsto nalog kolektivu, Zrelost izbire, Ljubezen j OQbLOL.K.uv usicga uu i-- veseljivo veliko število delegatov so- novemu občinskemu komiteju in vsej in spolnost, Odnos staršev do otrok, odbitku osebnih dohodkov in delovalo v raZpravi ter izneslo kup mladinski organizaciji sežansko ko- Morala v socialistični družbi). Usta- drtlžbenih prispevkov. Sredstva kritičnih pripomb, želja, predlogov in mune. noviti in povezati s centrom v Scža- (o„ clrlnHa W ripliio med občino napotil, tako da bo gradivo s konfe- Kraški mladinci so s svojim delom ni so nove Klube OZN ter oživiti mla- legd ¡»liiciuci » pogrešili podrobnejšo analizo delöva- vanju mladine v samouprav ne organe ^ mladincev v organih de delovnih organizacij, zavodov in usta- _ ali skupnih prostorih dovolj časa in prostora za njeno delo, ker je to doslej ponekje po sili razmer šepavo lavskega samoupravljanja. Pohvalo pa prav zaradi tega nerešenega prohle- Z MLADINSKE KONFERENCE V ILIRSKI BISTRICI I JlSCEIff zasluži sodelovanje sežanskih mladin- ma. V razpravi so pohvalili razgibano cev pri gradnji gasilskega doma, kjer in živahno delo mladinskega aktiva v so prispevali nad 350 ur prostovoljne- Vremah, ki se je zlasti razmahnilo po ureditvi vaškega kluba. V razpravo so posegli s tehtnimi dela. Novi komite mladine, v Sežani se bo V nedeljo je bila sedma redna konferenca Ljudske mladine ilir-skobistriške komune. Poročilo je ne kaže vse krivde valiti le na Ugotovile, da delo 'mladiriskega mladino,-saj je bilo sodelovanje komiteja v minulem''letu ni' bilo mladinskega komiteja z ostalimi kdo ve kako uspešno. Zaradi sla- političnimi in upravnimi predstav-bega odnosa do dela nekaterih niki komune dokaj slabo. Razpra-članov komiteja so bile seje več- moral takoj spoprijeti z nekaj zelo prispevki tudi nekateri gostje, med zahtevnimi nalogami, ki mu jih je njimi sekretar občinskega komiteja kot dediščino pripravil že dosedanji ZIv Lado Mahnič, sekretar občinske- forum. Gre predvsem za organizacijo ga odbora SZDL Tavčar in predsedni- rali zaradi tega razrešiti polovico mladinske politične1-šole, ltjer jim bo- ca okrajnega komiteja LMS Koper članov komiteja. Kljub temu pa do priskočili na pomoč tudi drugi, Mara Godnič. M. Cad SVOJO LETNO KONFERENCO SO IZVEDLI V KOPRU no ^ ^ o o §OS OO starg i ___________________ va je pokazala, da kritične trditve krat nesklepčne; kar je" slabo iz poročila niso bila izvite iz trte. y nedelj0) 18. novembra, 'je dejavnostjo pa so posvetili znat- vplivalo na tiste, ki so bili polni Razprava je naglasila, da si bo imela mladinska organizacija no pozornost ideološko-politične- - - moral novoizvoljeni komite zavi- pTT Koper redno letno kon£e. mu izobraževanju, ki ga bodo v hati rokave, ce Po hotel Piti Kos renc0i na iiateri so temeljito pre- prihodnjem letu še bolj poglobili vsem nerešenim vprašanjem. Mi- trQsli rezultate dosedanjega dela, s prirejanjem seminarjev in teča- sliti bo treba na primerne in pre- Ri je 2ajelo zelo girok krog ln jev_ Mnogo miadincev obiskuje potrebne prostore za ^ delo mla- bilo USpegno> pa čeprav so člani tudi večerne šole ter strokovne dmskih aktivov, kjer bi bilo moc m]aclins.ke organizacije drug od tečaje, za katere kažejo veliko prirejati debatne krožke ud. drugega teritorialno precej od- zanimanja." Po končani konferenci se je se- daljeni. volje do skupnega dela z mladino. Že v prvem polletju so mo- OBISK GRADBINCEV IZ VZHODNE NEMČIJE V nedeljo, 18. novembra, je obiskala Koper sindikalna delegacija gradbenih delavcev iz Vzhodne Nemčije in si ogledala gradbišča gradbenega podjetja »Stavbenike iz Izole. Med svojim obiskom se je delegacija sestala tudi s predstavniki Okrajnega sindikalnega sveta Koper. stal novoizvoljeni mladinski ko- Največ uspehov so dosegli na Ob zaključku letne konference mite; ki je iz svoje srede izvolil športnem področju, posebno, še v s° ^volili novo mladinsko vod-za predsednika občinskega komi- šahu in streljanju z zračno puško. 0 mlaam postaijev. teja Milka Primca. J. K. Vzporedno s športno rekreacijsko ' Marjan Stare Neapelj pozimi! Milijonsko mesto ob najlepšem zalivu italijanskega polotoka, Nekdanja stara grška naselbina »Neapolis«, ki so jo v 3. st, pr. n. št. podjarmili Rimljani, je imela v r.voji zgodovini • burno preteklost iin je pogosto menjala svoje gospodarje. Do združitve Italije v 19. st. je bil Neapelj središče dveh Sicllij, Pred sedemnajstimi leti, ko je še trajala vojna, sem ga videl v poletnem soncu. Zde! se mi je kot bitje, ki se je ravnokar otreslo neprijetne more. Strmel sem v temperamentne prebivalce, ki so na vsakem koraku prepevali, občudoval sem to zibelko slovitega »belkanta«, gledal sem opustošenje njegovih pristaniških naprav in naduto obnašanje ameriških vojakov. Pozimi — pa četudi sije sonce! — se pokaže Neapelj tujcu v čisto drugačni. pristnejšt luči, Pisana množica tujcev prikrije v poletnih mesecih vse tisto, kar je pravzaprav bistveno za to južnjaško italijansko mesto: stranske uličice, koder se odvija vsakdanje življenje ljudi na prašnih tleh pred hišnim pragom . . . razobešeno perilo visoko nad glavami mimoidočih, z. ene strani ulice na drugo in počez, da se zdi. kakor da bi jih pozdravljali pisani transparenti revščine ,, . zanemarjeni otroci, ki se v nekem kotičku Igrajo, z živo podgano .. . na vogalu kip Matere božje, ki je od poljubovanja vernikov že ves zlizan in črn . . . Nisem bil eden od tistih srečnežev, da bi poskusil neapeljske gastronom-ske specialitete: »maccheronl al po-modoro«, >,vermicelli alle vongole« ali »zuppa di pešce«, Tudi nisem pogledal v kozarec , v katerem bi se penila tamkajšnja priznana vina: »Capri«, »Ravelio'«, »Monte di procida«, »La-erima Christi«. Pač pa sem si ogledal skoraj vse. kar si v treh dneh lahko ogleda radoveden turist: čudovit »Akvarium«, bogat živalski vrt, dragocen i.-Narodni muzej«, nekaj starih dvorcev in vil, precej cerkva (oh, kako so si vse podobne in temne, da ne rnoreš uživati nad lepoto njihovih starih freski). Obiskal sem odkopani rimski mesti pompeje in Herkula-neum, ki ju je leta 70, p. n. št. zasula lava. Dolgo sem mežikal proti vrhu dveh hribov — vulkanov, ki sta se stiskala kot da bi bila eno: Vezuv in Monte Somma. Poiskal pa sem tudi kraj, kamor le redko kdaj stopi luri-stova noga — Vergilov grob. Stal sem na »Trgu plebiscita« in se radovedno oziral okoli sebe. Povprašal sem starejšo gospo, ki je prisopihala mimo mene s psičkom, kje je Vergilov grob. »Tomba di Virgilio? , , . Popeljite se z avtobusom št. 138 do Piazza Sannaz-zaro in tam za- cerkvijo »Piedigrotta« boste našli Vergilov grob,« Pripeljal sem se do cerkve »Piedigrotta« in vstopil v mračno ladjo. Cerkev je bila skoraj prazna. Nekoliko osiveli, elegantno oblečen moški je klečal pred spovednico. Videl sem starega duhovnika v zaupnem pogovoru z izpovedancem. Spovednik je kimal In tu pa tam nastavil uho pray pred usta klečečega moškega. Hitro sta opravila in olajšani izpovedanec Je poljubil duhovniku roko. Nato je šel k obhajilu. Obrnil sem se in se spet znašel na cesti. Mimo mene reka avtomobilov. Ustavil sem priletnega gospoda : »Dov'e la tomba di Virgilio?« »Come?« me je sumljivo pogledal. »Tomba di Virgilio.« »Non so.« Močno sem se začudil, se zahvalil njegovi nevednosti in se oziral po kom, ki bi kaj več vedel o grobu slavnega rimskega pesnika. Tisti hip sem ugledal elegantno oblečenega go- spoda, ki je prihajal iz cerkve. Bil je ravno tisti izpovedanec, ki sem ga videl pred spovednico. Ko je odklepal svoj »Alfa Romeo«, se je držal modro, napeto. Opogumil sem se in ga vprašal: »Oprostite, gospod! Kje je Vergilov grob?« Nejevoljno me je premeril od glave do peta, kakor da bi sumil, da prosjačim, četudi sem bil dostojno oble- čen. Stegnil je svojo belo orokaviče-no roko: »Vergilov grob? . . . Naravnost, nato na levo in spet na levo.« »A tako? Hvala lepa!« Pozorno me je pogledal, kaleor da bi mu moje vljudno vedenje vzbudilo zaupanje. »Ste tujec? , .. Ste morda profesor?« »Ne . . . novinar sem ... iz Jugoslavije.« | »Iz Jugoslavije? . . . Pred vojno sem bil dvakrat v Jugoslaviji.« »Res?« »Da . . .« Začel je naštevati naša mesta, ki jih je izgovarjal po svoje: »Cagreb .... Belgrad . . . Lubjaiia . . . Sem profesor latinščine. Poznate profesorja . . . kako se že piše . . .« Ni se mogel spomniti, zato mu je bilo 'malce nerodno. Nazadnje je zamahnil z roko. »I-Ivala lepa, gospod!« ; Njegovi togi obraz se je nekoliko sprostil in opazil sem, da se je poskušal celo nasmehniti, ko mi je pomahal v slovo: * »Buon vlaggio!« Cez nekaj minut sem že vstopil skozi velika železna vrata. Nikjer'žive duše. Ko sem stopal po poti, ktfšo- jo obdajala lovorova drevesca, je prihi-tel za menoj simpatičen starček s službeno kapo. Ponižno se mi je priklonil in rekel: »Vergilov grob?... Ne morete, tja, gospod. Nevarno je.« »Zakaj?« Pokazal je na steno, ki se je strmo dvigala nad menoj. Kar zgrozil sem se ob misli, da bi se takšna gipota fP'^jf 1 t ilttlWj-f'», Iii II JI, tel,:.t. ^-MBi •v V. : m K--Z- '-/O''"-' Ll^ ,..—................ ---- Aiizujski graji Castelnuovo v Neaplju prsti in kamenja zrušila name. Starček je povedal, da je oblast vložila že G-7 milijonov lir za zavarovanje stene, ki se kruši. Zlasti jo ogroža brzovlak, ki vozi v bližini skozi predor. Ravno tlstikrat, .ko sem bil tam, je bilo zelo nevarno, ker so bili dan prej hudi nalivi. »Na vašo odgovornost!« »Prav!« '■ , ' ' ' Vzpenjal sem se po lepo urejeni, tlakovani stezi, med zelenjem južnih dreves, navkreber. Na holmcu »Posil-lipo«, v lepo urejeni skalnati votlini, sem najprej naletel na veličasten sarkofag italijanskega lirika svetobolja Gtaeoma Leopardija (1793—1037). Ogledoval sem si napise na ploščah, ki so jih vzidali ob raznih priložnostih. Nato sem se vzpenjal dalje. Sem in tja mi je padel pred noge kamen, ki se je odkrušil z nevarne stene. Spoznal sem, da me paznik ni potegnil. Previdno sem stiskal glavo med rameni. Nazadnje sem obstal pred značilnim rimskim kolombarijem kvadratnega tlorisa. Sklonil sem se in vstopil v notranjščino, Nobene gomile, nobe,ne žare. Nekaj suhih vencev in neka) marmornatih plošč z napisi. Na eni je bilo vklesano: »P. Vergllio Maroni .+ Juvenes Chienses Latlnas Discentes + DD + LXXAC — MCMXXXAD« Strmel sem v prstena tla in se ■ sponinil mojega starega profesorja latinščine, ki nam je ure in ure govoril o največjem rimskem pesniku, ki počiva že skoraj 2.000 let na kraju, kjer sem zdaj stal. Drobci podatkov o njegovi življenjski poti so mi le počasi kapljali v spomin . ., Rojen 1. 70 pr. n. št. v neki vasi blizu Mantove . . . rasel v tišini kmetske-ga življenja.... študiral filozofijo v Rimu ... se umaknil na vas in doživljal prelivanje krvi po Cezarjevem umoru... vzbujal v ljudstvu, ki je po državljanskih bojih zamrzelo kmečko delo, ljubezen do rodne zemlje in gospodarstva . .. napisal največji in najbolj dovršeni ep v rimski književnosti, »Eneido« , . . na povratku iz Grčije je leta 19. pr. n, št, umrl v Brtndiziju . .. kakor je želel, so njegov pepel prenesli v Neapelj . . . Vračal sem se po strmi stezi in se skušal spomniti katero od njegovih pesmi. Ni se mi posrečilo. MoJ spomin je tisti hip zatajil. Iz premišljevanja me je zdramil paznik, ki me Je čakal ob vnožju strme stene, s katere je padalo kamenje. »Ste vi profesor?« me jc vprašal in odklanjal napitnino, ki sem mu jo stiskal v roko. »Ne,« sem se začudil. »Zakaj bi moral biti ravno profesor.« Možakar se Je nasmehnil: »Zato, ker obiskujejo ta kraj samo profesorji in dijaki.« Vprašal sem se: Kaj stara antična kultura res nima nič povedati sodobnemu človekji? Je ostala morda samo zanimiv muzejski eksponat, ki ga morajo poznati le profesorji in dijaki klasičnih šol? itdf IZ EKSPOZEJA EDVARDA KARDELJA O PREDOSNUTKU NOVE USTAVE »Pri proučevanju demokratičnega mehanizma,« je dejal Kardelj, »jc v predosnutku posebej upoštevano, da je v prehodni dobi razvoja socializma etatistični monopol in birokratski centralizem — in vse, kar ju spremlja in iz njiju izvira — poglavitna nevarnost m glavni vir morebitnih deformacij ali zaviranja v razvoju socialistično družbo. Takšna tendenca se lahko pojavlja tako v centru kot v lokalnih organih. Da takih nevarnosti ne gre podcenjevati in da lahko pomenijo hudo izgubo tempa v napredku socializma — o tem nam priča vsa dosedanja zgodovina socialistično prakse tako pri nas kot v drugih socialističnih državah. Prav zato razvija predosnutek nove ustave celoten politični sistem ne le z gledišča splosnih teoretičnih in načelnih postavk o socialistični demokraciji, ampak tudi z gledišča obrambe družbe pred takimi nevarnostmi. Ze s tem daje ustava trdne osnove za nadaljnji razvoj sistema socialistične demokracije v Jugoslaviji v vseli smereh. Seveda bosta sama praksa in nadaljnji razvoj družbene zavesti vnašala v te splošne okvire čedalje vet stvarne vsebine. V tem pogledu ustava ne more vzpostaviti ničesar, kar družbeno življenje samo še ne more ustvariti, ampak lahko samo olajša in spodbudi takšen proces.« ' _ , Kardelj je poudaril, da predosnutek v tem duhu tudi rešuje probleme osebnih pravic in svoboščin. »Pred očmi smo imeli, da v pogojih družbenega samoupravljala delovni ljudje v čedalje večji meri sami določajo osebne pravico v svojih samoupravnih oragnizacijah, država pa na tem področju opravlja regulativno vlogo. Razen tega vzpostavlja določene odnose tam, kjer značaj družbenih protislovij v našem času terja represivno ukrepe.« pomenJ> da pravice ¡n svoboščine človeka in državljana ne morejo biti objekt samovolje katerihkoli družbenih organov in tak-torjev, pomeni pa tudi, da jih je mogoče zagotoviti samo, ce izvirajo iz družbenih odnosov, sloncčih na družbeni lastnini in na osvoboditvi človeka vsakega izkoriščanja in samovolje.« , »Kakor je bilo že prej poudarjeno, je v predosnutku predvsem upoštevano gledišče, da se morajo osebne pravice v naši ustavi naj-poprej izraziti kot pravice človeka, to se pravi, da izvirajo predvsem iz vloge iz družbenega položaja človeka na njegovem delovnem mestu, človeka/ki svobodno dela z družbenimi sredstvi za proizvodnjo aH na kateremkoli področju človeškega ustvarjanja, človeka, ki enakopravno odloča tako v proizvodnji in delu kakor tudi v delitvi, pri čemer ga vodi načelo delitve — »vsakdo po svojjih sposobnostih, vsakomur po delu«, kakor tudi občutek so Udarnosti in družbene odgovornosti. Zaščiti takšnega položaja in taksnih pravic človeka naj dejansko služijo tudi pravice državljana,« Ker je osebna pravica vselej hkrati obveznost in odgovornost do takšne pravicc drugega človeka oziroma skupnega Interesa družbe, smo si pri sestavljanju predosnutka prizadevali, da ne bi obravnavali pravic in obveznosti ločeno, ampak čimbolj in kjerkoli je bilo mogoče, v medsebojni povezanosti. To velja posebej za tjste nujnosti in odgovornosti, ki jih mora imeti vsak državljan v demokratičnih pogojih družbenega življenja, prav zato, da bi so demokratični odnosi sploh lahko ohranili in razvijali. . . _ »Ko presojamo ves kompleks vprašanj o demokraciji, kakor ga zastavlja predosnutek v celoti, lahko brez pretiravanja rečemo ne samo, da smo tudi na tem področju dosegli pomembne rezultate za boljše in svobodnejše življenje naših ljudi, ampak tudi da pomenijo ti rezultati določeno obogatitev in razširitev demokratičnih načel in demokratične prakse sploh.« __ Ko je govoril nato o komunizmu kot cilju in o usmerjenosti razvoja socialistične družbe, je Kardelj med drugim povedal, da predosnutek ne določa nikakršne konkretne oblike, v kateri naj do zgrajena komunistična družba. »Boj za komunizem,« je dejal Kardelj, »je pravzaprav boj za čim popolnejšo realizacijo današnjih potreb in interesov delovnih ljudi. Vsak korak dalje v tej smeri je hkrati tudi korak dalje k višjim oblikam socialistične družbe, to je h komunizmu. V tem smislu je komunizem kot cilj predvsem Kažipot za družbeno akcijo pri nadaljnjem izpopolnjevanju socialističnih odnosov.« IV. DltUŽBENO-EKONOMSKI IN POLITIČNI SISTEM »Predosnutek v normativnem delu skuša čim bolj natanko formulirati osnove družbeno-ekonomskih odnosov m taksnega političnega sistema, ki bo omogočil tudi njihovo stabilnost in njihov progresivni nadaljnji razvoj, je izjavil Kardelj. Ko je govoril o osvobojenem delu kot osnovi družbeno-ekonomskih odnosov in viru samoupravljanja, je Kardelj dejal: »V tisti smeri, v kateri razvoj proizvajalnih sil utrjuje in razširja možnosti ter metode samoupravljanja proizvajalcev, v tisti meri, v kateri se protislovja med interesi posameznikov in interesi skupnosti razrešujejo v neposrednem proizvodnem procesu in čedalje manj med državljani in državo, v tej meri nastaja tudi državno-lastniški in politični monopol in se ustvarjajo pogoji za hitrejše gibanje družbe h komunističnim družbenim odnosom. Za taksen razvoj, seveda, ne zadostujejo samo ustavni predpisi,_ marveč se morajo ustrezno razvijati tudi materialne osnove družbene skupnosti. V takšnih odnosih se, naravno, tudi sam državni mehanizem postopno spreminja v neposreden instrument -družbenega samoupravljanja, to se pravi praktično v čisto administrativno funkcijo, ki bo vsekakor obdržala svojp moralno avtoriteto, toda bo - v stabilnej-ših družbenih pogojih postopoma izgubljala Obeležje politične oblasti.« Ko poudarja, da se le v takšnem razvoju more razvijati proces osvoboditve dela, Kardelj sklepa: . . .. . »Zategadelj ie osnovna notranja gibalna sila materialnih m družbenih "gibanj v družbeni bazi in v takšnem sistemu predvsem materialni in moralni interes posameznika in kolektiva, ki na temelju družbenih sredstev za proizvodnjo kar se le da samostojnejo upravljata s svojim delom, gradita materialne osnove svojega dela in razdel(ujeta plodove tega dela po načelu: vsak po svojih sposob- nOSt(^oVpaUneUpronPi°ente da je tudi za vlogo subjektivnih sil socialističnega napredka prav ta interes tisti, na katerega se morajo v prvi vrsti opreti pri svoji napredni akciji, in sele v drugi vrsti tudi na instrumente državne oblasti.« Da bi v takšnem sistemu dosegli največje uspehe v razvoju materialnih sil, našteva Kardelj tri pogoje: , . .o)if.v_ Potreben jc enoten gospodarski sistem, »enoten sistem delitve do načelu- vsakomur po delu, kot tudi družbena zagotovitev enotnih splošnih pogojev gospodarjenja, ki bodo omogočili delitev po delu.« Potem ie potreben družbeni plan, in tretjič, intenzivna aktivnost socialističnih subjektivnih činiteljev. , _ , . »Očitno je, da te, nujno centralizirane družbene funkcije niso niti samostojen, še manj pa izključni vir družbeno-ekonomskih. odnosov, marveč so predvsem odsev, okvir in sredstvo tistih odnosov, 1U nastajajo v družbeni bazi na podlagi osvobojenega dela oziroma samoupravljanja delovnih ljudi. Sele kot takšen odsev morejo hkrati progresivno vplivati na razvoj in družbeno bazo. V težnji, da bi se ta načela čini močneje izrazila, da bi se na področju družbenoekonomskih odnosov upostavila čim trdnejša zakonitost pravna temelju teh načel, da bi čim bolj zmanjšali možnosti za odločitve na podlagi subjektivnih kriterijev ali birokratske samovolje, m da M nasploh izpopolnili mehanizem demokratičnega razvozlanja notranjih nrotislovlj obstoječih družbeno-ekonomskih odnosov, Je del o družbeno-ekonomskih odnosih v predosnutku nove ustave obdelan mno-ko bolj kot v naših dosedanjih u-etavnih predpisih, prav gotovo pa daleč obširneje, kot je navada v ustavah drugih držav.« Kot Je poudaril Kardelj, ustava zlasti razčlenjuje položaj človeka na delovnem mestu, položaj delovne organizacije, načelo za združevanje v gospodarstvu, funkcije družbenih skupnosti na posameznih nivojih v gospodarstvu, načela za plan in državno regulativno vIoeo načela za flnansiranje nezadostno razvitih področij. »Poglavitni smisel takšnih ustavnih predpisov je, da mora celoten gospodarski sistem omogočiti trdnost in nadaljnji razvoj taksnih odnosov v proizvodnji in delitvi, ki bodo sami po sebi prvo in temeljno notranje gibalo ter nosilec ne le napredka proizvodnje in razvoja proizvajalnih sil. marveč tudi nenehne reprodukcije socialističnih družbeno-ekonomskih odnosov.« Samoupravljanje v proizvodnji in drugih družbenih dejavnostih ie v predosnutku postavljeno je poudaril Kardelj, kot neodtujljiva pravica ki io delavci uresničujejo v delovnih organizacijah, v svojih gospodarskih in drugih samoupravnih združenjih, kot tudi v komunah in drugih družbenih organih. S tem v zvezi je Kardelj dejal: »Clovelc ni samo občan, podanik države in vršilec državne volje na področju materialne graditve. Človek Je subjekt, neposredni interes njegovega dela pa je cilj celotne akcije vseh družbenih °rga,Na5a ustava je prva ustava v zgodovini, ki razčlenjuje te probleme in odnose v takšnem obsegu in na tak način. Toda to ne pomeni. da le to nekakšen naš eksperiment. Ze desetletja so ta vpra-šanla na dnevnem redu družbenih dogajanj, dandanes pa se zlasti postajajo akutna ne le za napredek socializma, marveč tudi za aktivnost delavskega razreda v kapitalističnih državah.« Kardelj je" poudaril s tem v zvezi, da je prišel ta moment do izraza celo v visoko razvitih kapitalističnih državah. DIIUZBENO-EKONOMSKE FUNKCIJE DUU2BENE SKUPNOSTI IN DEMOKRATSKEGA CENTRALIZMA »Samoupravljanje pa ne pomeni in ne sme pomeniti niti ato-mlzacije družbe niti absolutno nasprotovanje načrtom centralizacije, in decentralizacije. Zmeraj smo poudarjali, tudi praksa je nenehno potrjevala, da jo tudi v pogojih družbenega samoupravljanja centralizacija nekaterih funkcij in sredstev — katero vsiljujejo sodobni procesi ekonomskega lil tehničnega razvoja kot tudi splošne integracije človeštva — no le progresivna in neogibna, marveč tudi mo-' goča. Ce je naša praksa kazala, glede toga nekatere pomanjkljivosti, je bila to' posledica subjektivnih napak, no pa samega načela samoupravljanja. Nadaljnjega razvoja samoupravljanja no more biti brez združevanja. Pobuda v teh procesih mora Izhajati tako iz elementarnih interesov osnovnih nosilcev socialističnih družbenih odnosov kot tudi družbene skupnosti oziroma njenih subjektivnih sil. Demokratični centralizem je torej mogoč in realen samo, če raste iz skupnega interesa. l)a pa bi se ljudje mogli združevati na temelju skupnega interesa, morajo biti v največji mogoči meri subjekt odločanja. V tem je tudi smisel samoupravljanja in decentralizacije. Po drugi strani pa se ta proces ne sme razvijali stihijsko, ker bi tako lahko škodoval razvoju samoupravljanja. Zato mora družbena skupnost spodbujali, podpirati in usmerjati te procese, ne pa da jih vsiljuje država. Seveda so tudi tu mogoče izjeme, ki jih zahtevajo konkretni pogoji. Ko Je urejal ta problem, je predosnutek nove ustave po eni strani utrdil položaj delovnega človeka, delovne organizacije in komune kot subjekte, ki čim bolj svobodno določajo svoje torišče dela; ki čim samostojneje razpolagajo s sredstvi, s katerimi upravljajo taki v interesu in v imenu družbo kot tudi v svojem lastnem interesu, in imajo odločilen vpliv na celotni proces družbene reprodukcije. Po drugi strani pa je predosnutek za zvezne, republiške in druge družbene organe predvidel vsa pooblastila, ki so neogibna tako za enotnost in nadaljnji razvoj celotnega družbenega sistema na temelju načel, ki jih določa ustava, kot tudi za upostavljanje najugodnejših pogojev za materialni razvoj jugoslovanske socialistične skupnosti. V ILIRSKI BISTRICI PRAVIJO ZA PLAN IZVOZA: DRUŽBENA KONTROLA IN OBVEŠČANJE JAVNOSTI Kadar je govora o »družbenem lastništvu«, takrat zasluži našo posebno pažnjo odredba iz čl. 34 prednačrta, s katero" je dana v pristojnost službi družbenega knjigovodstva, ki je enotno, evidenca in kontrola razpolaganja z družbenimi sredstvi, kakor tudi kontrola in evidenca o izvršenih obvezah delovnih in drugih samoupravnih organizacij. Takšno posebno poudarjanje evidence in še bolj kontrole ter izrecno odrejevanje organa, ki je za to pristojen, ima popolna opra-vičenja in je nujno potrebna mera ravno v dokumentu takšnega karakterja. Družbena sredstva za proizvodnjo in druga družbena bogastva postajajo z razvojem skupnosti vse bolj okorna in prihajajo v vse bolj složni in obsežni splet prometa in odtujevanja. Odkrito .je treba priznati, da smo v procesu decentralizacije 'razpolaganja in upravljanja s temi sredstvi do določene mere pozabili ali vsaj podcenjevali potrebo po ^trogi in uspešnejši kontroli nad temi sredstvi. Zaradi tega je kdaj pa kdaj prišlo do nepotrebnih iri neopravičljivih razsipanj in zaradi tega se tudi danes nahajamo v situaciji, da dejansko nimamo organa, ki bi strokovno izvajal to kontrolo i*a višini, v vseh smereh in v zahtevani meri. Vsekakor je treba pozdraviti odredbo, s katero se ustanavlja ta kontrola in točno poudarja organ te kontrole. Toda s tem to vprašanje komaj odpira vrata za svojo rešitev. Takšna, kakršna je danes in predvsem z razpoložljivimi kadri, ne more služba družbenega knjigovodstva strokovno in uspešno opravljati te odgovorne in družbeno zelo pomembne funkcije na način, ki bi nas zadovoljil. Ta funkcija ni samo važna temveč tudi delikatna. Saj mora biti zasnovana strogo zakonito in strokovno izvrstno formirana, da bi bila v korist družbe dovolj elastična in uspešna. Te velike naloge postavljajo vprašanje, ali ne bi bilo mogoče umestneje poveriti to funkcijo nekemu posebnemu, nalašč v ta namen osnovanemu organu skupnosti — nekaki družbeni kontrolni službi, ki bi z zakonom dobila posebna pooblastila in se posvetila samo tej nalogi. Toda kakršnokoli rešitev bomo sprejeli, ali se bo osnovala posebna organizacija, ali pa bo to poverjeno aparatu družbenega knjigovodstva, v vsakem primeru pa je treba pospešeno delati na tem, da se ta služba čimprej afirmira, da dobi potrebni ugled in da pravočasno preprečuje vse izpade. In tisto, kar bi bilo treba tej službi ravno z ustavnimi predpisi omogočiti in jo s tem obvezati, to je njena dolžnost, da skupnosti najmanj enkrat na leto polaga račune o razpolaganju z družbenimi sredstvi. Smatramo, da bi v tem smislu bilo treba dopolniti 34, člen prednačrta. Veliko opravičilo te dopolnitve je v tem, ker uporaba mnogih sredstev, predvsem tistih, ki pritekajo iz različnih strani od zunaj, še danes ni prikazana javnosti. Pa čeprav so se ta sredstva opravičljivo uporabljala, bo vsekakor obveza obveščanja javnosti doprinesla k njihovemu še bolj odgovornemu in smotrnemu koriščenju. Na drugi strani pa bodo poročila takšnega karakterja omogočila pogled na eventualna odstranjevanja s poti in doprinesla k uspešnejši borbi vseh družbenih faktorjev proti napakam in raznim namernim ali nenamernim zlorabam. Niti ni potrebno poudarjati, kako velike koristi lahko ima od tega družbena skupnost. M dvajset tisoč aktivnih udeležencev Po prvotnih pripravah in sestankih okrajnega in občinskih štabov ter predavateljskih aktivov za vodenje razprave o predosnutku ustave, po razpravah v ožjih kolektivih z vodstvi družbeno političnih organizacij, s člani upravnih odborov in delavskih. svetov gospodarskih organizacij, s prosvetnimi delavci in člani raznih društev in združenj, se je zdaj razprava razširila po krajevnih skupnostih in organizacijah SZDL ter delovnih kolektivih. Treba je ugotoviti.izredno široko sodelovanje vseh občanov pri razpravi. To pričajo uspeli seminarji po občinah za politične kadre in člane vodstev samoupravnih organov, priča živo zanimanje in poglobljena razprava o posameznih določilih nove ustave tudi v predavateljskih aktivih, zlasti še pa o tem pričajo živahne razprave na terenu, od koder je tudi največ vprašanj, predlogov in sugestij. Samo v Kopru je na mah, ko smo šli z razpravo na teren, sodelovalo v diskusiji nad 300 članov SZDL, ki so postavili nad 200 vprašanj. Podobno je tudi po drugih občinah koprskega okraja. Ker je bila razprava, kjer se je le dalo, organizirana po interesnih področjih, se pravi po področjih poklicnega delovanja in življenja občanov, je lahko dala boljše rezultate in vzbujala več zanimanja. Posebno lepe rezultate so dosegli predvsem v Izoli, kjer je razprava v delovnih kolektivih segla že v vse ekonomske enote in se tako dejansko približala slehernemu proizvajalcu, Razprava o prednačrta ustave je vključena tudi v šolski pouk na vseh šolah v okraju. Posebej o njem razpravljajo tudi pripadniki italijanske narodne manjšine in je razumljivo iz njihovih vrst tudi največ vprašanj o položaju nacionalnih manjšin v Jugoslaviji po določilih nove ustave. Treba je že reči, da je to sodelovanje in postavljanje vprašanj, predlogov in sugestij pripadnikov manjšine zelo konstruktivno in polno pripravljenosti na skupno reševanje vseh problemov. Jasno je, da se z enim samim razgovorom o novi ustavi ne da obseči tako obsežno gradivo in ga približati občanom. Zato se razprava ponavlja in gre predvsem skozi delovne kolektive približno trikrat: najprej osnova in celoten obris s poudarkom na tolmačenju bistvenih sprememb in novitet v novi ustavi za razliko od stare, nato pa še razpravi o podrobnostih, ki neposredno zadevajo posamezne dejavnosti in življenje občanov. Vprašanja, ki jih udeleženci razprav postavljajo na sestankih, so kaj različna in jasno prilagojena življenjskim in delovnim razmeram teh udeležencev. Tako je v gospodarskih organizacijah največ govora o delitvi dohodka, o razmerjih med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki, o odgovornosti posameznih vodilnih in drugih ljudi za nastalo ali povzročeno gospodarsko škodo in o kaznovanju s tem v zvezi, dalje o pomenu, vlogi in pristojnosti ekonomskih enot, o socialnem zavarovanju, o pomenu in uporabi referenduma, o tem, po kakšnih kriterijih in načinu se bodo formirali osebni dohodki delavcev v organih javne uprave, o položaju in vlogi ter načinu postavljanja in razreševanja direktorjev delovnih organizacij in skupnosti, o tem, zakaj občani ne morejo neposredno sprožiti postopka pred ustavnim sodi-žčem in podobno. Na podeželju pa se razprava giblje največ okrog kmetijskega maksimuma, agrominimuma, komunalne problematike, delitve proračunskih sredstev, odnosov med delavcem v industriji in kmečkim delavcem, okrog vprašanj v zvezi z arondacijo in dajanjem zemlje v najem, o odnosih na relaciji kmetijska zadruga—zasebni kmetovalec, o položaju polproletarcev, o pravici do dela, o vlogi in položaju občine s tem v zvezi, o problemih dvolastništva na mejnih področjih in podobno. Ob razpravi o osnutku zvezne ustave hkrati teče tudi razprava o osnutku republiške, veliko pa je že tudi govora o novih statutih občin in delovnih organizacij. Okrajni štab za ustavno kampanjo je po zbranih podatkih ugotovil, da je sprva mnogokje bila razprava o prednačrta ustave po krajevnih organizacijah SZDL nekoliko zapostavljena spričo sočasnih priprav in izvajanja letnih občnih zborov in volitev novih vodstev v teh organizacijah, vendar pa je povsod tam, kjer so bili sestanki dobro pripravljeni, pomen novega ustavnega dokumenta zagotovil obširno in kvalitetno razpravo ob najširšem sodelovanju vseh udeležencev, ki so prizadeto razpravljali o vseh določilih nove ustave, ki se neposredno nanašajo prav na njihova delovna in življenjska področja. Pravo oceno poteka razprav o prednačrtu ustave bo sicer moč dati šele po zaključku zbiranja vprašanj in predlogov s terena, vendar pa je eno jasno že zdaj: menda še nikoli doslej ni nobena politična akcija pri nas zavzela takšnega obsega in imela tako množične .udeležbe, kot prav zdaj razprava o novi ustavi. to o m o p r 'm* Gospodarske organizacije v ihr- Do konca leta pa računajo, da skobistriški občini, ki proizvajajo bodo plan izvoza prekoračili, ker tudi za izvoz, so do konca sep- so nekatera podjetja pričela uspe- tembra letošnjega leta izvozile za gno izvažati komaj v drugem pol- 454.392 dolarjev blaga in s tem ietju. Na prvem mesta izpolnile plan za 53,6 odstotka. RAZREŠITVE IN IMENOVANJA Okrajni ljudski odbor Je na predlog komisije za volitve in imenovanja na svoji 32, skupni seji soglasno odobril več- razrešitev in imenovanj. Črtomira Kolenca je razrešil dolžnosti tajnika OLO, za novega tajnika pa imenoval dr, Branka Furlana. Inž. Petra Aljan-čiča in Jožeta Sagadina je razrešil dolžnosti predsednika ln član? komisije za kadrovska vprašanja OLO, za novega predsednika pa imenoval Franca Klobučarja in za člana dr. Branka Furlana. V komisiji za narodno obrambo je kot člana razrešil Črtomira Kolenca in Staneta Oberstara, za nova člana pa imenoval dr. Branka Furlana in šlmo Baričeviča. v komisiji za uslužbenska vprašanja sta razrešena inž. Peter Aljančlč in Črtomir Kolenc, za novega predsednika je imenovan Franc Klobučar, za člana pa dr. Branko Fuvlan in Marjan Rožič, predsednik Okrajnega sindikalnega sveta. V komisiji za nagrajevanje uslužbencev OLO je razrešil ljudski odbor vse člane, ker se funkcije te komisije prenesejo na svet delovnega kolektiva OLO. V komisiji za odlikovanja sta bila razrešena C. Kolenc in Ivan Vehar, na njuni mesti pa imenovana dr. Br. Fur-lan in Ivan Mavsar, org. sekretar okrajnega komiteja ZKS. V komisiji za dodeljevanje stanovanj so bili razrešeni dosedanji člani, v novo komisijo pa je OLO imenoval za predsednika Mirka Pirca, načelnika za narodno obrambo OLO, za tajnika Ivana Smolnikarja, za člane pa Raula Sišlcoviča, razen njega pa sta člana komisije vsakokratni zastopnik sindikalne podružnice ter predsednik sveta delovnega kolektiva. Črtomir Kolenc je bil razrešen kot predsednik uredniškega odbora »Uradnega vestnika«, za novega predsednika pa Imenovan dr. Br. Furlan. V komisiji za pripravo statuta okraja Koper je razrešil kot predsednika Albina Dujca in kot člana C. Kolenca, za novega predsednika komisije pa imenoval Davorina Ferligoja in za člana dr. B. Furlana. Jurija Bevka je imenoval za direktorja okrajnega zavoda za statistiko, Profesorja Giuseppa Semiča je okrajni ljudski odbor imenoval za direktorja italijanske gimnazije v Piranu. Cirila Koba-Ia je na lastno željo razrešil dolžnosti načelnika oddelka za družbene službe, za vršilca dolžnosti načelnika pa imenoval Ernesta Coljo. Edvarda Gregoriča je razrešil dolžnosti člana sveta za socialno varstvo, na njegovo mesto pa imenoval Pavla Pečarja, uslužbenca OZSZ Koper. Fani Jereb je bila razrešena dolžnosti člana sveta za zdravstvo, na njeno mesto pa je bil imenovan Ivan Dodič, direktor podjetja »Jestvina«. Za sodnika okrajnega sodišča v Kopru so izvolili Franca Mastnaka. Razrešili so Albina Simčiča kot tajnika sekcije za kmetijstvo in gozdarstvo, Branka Magajno kot tajnika sekcije za industrijo, obrt in komunalo in Frančka Kosovela kot tajnika sekcije za gostinstvo in turizem pri okrajni gospodarski zbornici. Za drugega podpredsednika Gospodarske zbornice je okrajni ljudski odbor imenoval inž. Petra Aljančiča, za nove tajnike sekcij pa inž. Mirana Maru-šiča, Ivana Baškoviča in Antona Tominca kot vršilca dolžnosti tajnika sekcije za gostinstvo in turizem. V okrajnem svetu za gospodarstvo je bil kot član razrešen Franc Pečar, za novega člana pa imenovan Viktor Ropret, direktor podjetja »Slavnik«. Za občasne sodnike okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru so bili izvoljeni naslednji: Mario Abram, Ivan Baškovič, Herman Bizjak, inž. Vinko Bolnar, dr. Jože Božič, Franc Cešnovar, Nada Čok, Italo Dellore, Štefka Dujc, Fabri-cio Narcis, Anton Franc, Aldo Gregorič, Stana Ipavec, inž, Stane Jelene, Miro Kocjan, Viljem Manfreda, Milko Marlnčič, Kor-bin Marsetič, inž. Miran Marušič, Štefan Miklavčič, Ivan Mlakar, Lojze Morel, Miran Mozetič, Lojzka Penko, Alojz Poglajen, Franc prvem mestu pri izvozu £ je podjetje »Topol«, ki je izvo-žilo za 400.000 dolarjev, lahko pa bi bilo še več, če ne bi imeli v poletnih mesecih težav pri dobavi |i hlodovine. Pri izvozu se uveljavlja tudi fl^p TOK, ki je izvozila za 72 odstotkov postavljenega plana. Za to podjetje je toliko bolj značilno, da je z lastnimi proizvodi zado- . voljilo domače potrebe in tudi la- ■-,., hko izvaža, prej pa so bile vse g,.», potrebe po njegovih izdelkih od-visne od uvoza, (j) mm^mm HW '^m'hïm Wi mm ■'■m-j ïm «s s : ¡up i ■ ... 88! iSSffliš «SIS i";.'.;...- y\ ■i.' V^^SSAi-ii ism ■'isR; i*-.-.:;? ffiÊm i $ t êmm® mm' mm ^iifisr at*« Z mladinske občinske konference v Ilirski Bistrici TESNEJŠE SODELOVANJE MED TRŽNIMI INŠPEKTORJI IN POTROŠNIKI Delo tržnih inšpektorjev — bo- Res je takih primerov malo, gega pokvarjenega blaga pa V. dimo vsi iskreni — je zelo odgo- toda vendar dovolj, da so v ko- vrednosti 175.217 dinarjev, ^vorno. Družba jih je namestila, prski občini v letošnjem letu na 2e ti podatki kažejo, da marsi- "da skrbijo za nadzor blaga, ki podlagi 484 pregledov zabeležili: kdaj kaj zaškriplje v trgovski in kroži od proizvajalca preko osem primerov, o katerih je mo- gostinski mreži. Ta ugotovitev pa trgovske mreže do potrošnikov, ralo razpravljati okrožno javno narekuje več družbenega nadzor- ki za trdo zasluženi dinar upra- tožilstvo, Iti ima v postopku še 11 stva in sodelovanja občanov z in- vičeno zahtevajo ustrezno kako- primerov, in 59 primerov je ob- špekcijskimi organi, saj si jo vos»; kmetijskih ter industrijskih ravnaval sodfiik za prekrške. marsikdaj samoinciativno zažele predmetov in gostinske usluge v Mandatno je bilo kaznovanih 55 tudi posredniki živil, ko cesto do- okviru izpolnjevanja vseh higien- oseb, ki so plačale 109 tisoč dinar- bijo v prodajo blago dvomljive sko-tehničnih predpisov. Zato je jev mandatnih kazni. Raznim kakovosti. Zato se ponovno po- popolnoma neupravičena beseda, podjetjem je tržna inšpekcija na stavlja vprašanje, zakaj ne bi češ, tržna inšpekcija nam večkrat osnovi predpisov odvzela 973.700 nadzorne službe še bolj razširili, povzroči gmotno škodo, ker najde dinarjev zaradi neupravičenega da bi sproti preprečevali vrsto v trgovinah in gostiščih blago, zaslužka, iz prodaje je bilo izlo- nepravilnosti, o katerih se sliši katerega proglasi za »neprimer- čenega 1287 litrov vina v skupni za vogali, ne pa na tistem mestu, no« in mora iti iz prometa. vrednosti 386.100 dinarjev, dru-' ki bi lahko nudilo strokovno pomoč pri izvajanju socialističnih načel tudi v maloprodajni trgov-* NOV TRGOVSKI LOKAL ZA KONFEKCIJO ski mreži. DESET ODSTOTKOV ZA KOMUNALO Čez sedem let vse prav pride, bodo potrošniki lahko prišli do občinski ljudski odbor Ilirska Stara sežanska pekarna jih ima lepih in solidnih izdelkov obeh Bistrica je v začetku leta pred-na grbi več kot_ sedem, pa me delovnih organizacij. - isal da mora fc investitor, ki zato. Več kot verjetno je namreč, . ...... . v .,,„„,„„•,,„ ».„-„ji__' ,- Ha hn kr> hodn knnčinp nrpnrp- Tl ln om izdelki so znani že firadl stanovanjsko zgradbo, pri- ditvena dela ki so nrav Ki v daleč naokoIi- P* že naj- opevati v komunalni sklad obči- ditvena dela, ki so prav sedaj v . r. ne do i0 odstotkov predračunske teku,, izredno dobrodošla tovarni .7 iJidv ^cllclui „„.j--,.,.; „„„„jt,« u pletenin in komenski konfekciji if'T?.egl trf°V: In8Wh l^t J v , ± za nrav čeden lokal v katerem skega lokala- V bodoče bo torej niunalmh objektov. V ta namen za prav čeden lokal, v katerem bo]je jn nobgnega dvQma ni< ^ bodo letos ustvarili nekaj manj v lokalu nikoli ne bo zmanjkalo kot 16 milijonov dinarjev, pora-kupcev. ' -er bili Pa j111 bodo za ureditev ko-_____ munalnih naprav na Partizanskem hribu, kjer je stanovanjska izgradnja najbolj intenzivna, zatem za komunalne naprave v Zupančičevi ulici, Vojkovem drevoredu in drugod. Sklad bo tudi fi-nansiral asfaltiranje ulice Nikole Tesla, za kar bodo porabili nad 6 milijonov dinarjev, (j) Sillč, Vesna Skrabar, Tone To-minc, inž. Metod Vidmar, Alfonz Vrabec, Miro Zetko in Anton 2i-gon. Za zostopnika OLO v šolskem odboru italijanske gimnazije v Kopru je okrajni ljudski odbor imenoval upravnika koprskega radia Maria Abrama. V odboru okrajnega sklada za negospodarske investicije je razrešil inž. Petra Aljančiča kot predsednika, za novega predsednika pa imenoval Franca Klobučarja, podpredsednika okrajnega ljudskega odbora. Na zadnji seji obeh zborov OLO Koper so odborniki na predlog komisije za imenovanja izvolili za novega predsednika Okrajnega sveta za zdravstvo Dragovana JUSTINA, uslužbenca tovarne To-mos v Kopru, za novega člana Okrajnega sveta za gospodarstvo Alojza LESJAKA, predsednika Gospodarske zbornice, za novega sodnika Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici Toneta ŠTRUKLJA, dosedanjega uslužbenca ONZ v Ljubljani, za v. d. načelnika oddelka za gospodarstvo OLO Koper Dušana BARBICA, dosedanjega direktorja podjetja Stavbenik v Izoli, in za zastopnika OLO v upravnem odboru Elektrogospodarske skupnosti Slovenije Ivana KOROŠCA, podpredsednika ObLO Piran. Berite in širite OO V oktobru letos smo dosegli izredno visok porast proizvodnje v primerjavi z lanskim v istem času, pa tudi glede na dosedanji razvoj v letošnjem letu. Številk pri tem ne bomo navajali, ker so več ali manj znane iz drugih virov. Omenili bi le, da kljub takemu porastu dosedanje letno povprečje še ni tako, da bi iz njega. lahko sklepali, da bomo ob koncu leta dosegli tisto stopnjo porasta, ki smo jo predvidevali v gospodarskem programu za letošnje leto. Kot smo že nakazali v prejšnjih komentarjih, bomo zamujeno le težko nadomestili, ker je bil porast proizvodnje v prvih mesecih prenizek in bi po planu predvideni uspeh dosegli le ob skladnem dviganju proizvodnje iz meseca v mesec. Iz dosedanjih rezultatov lahko sklepam.o, da smo prebrodili krizo prvih mesecev, ko naraščanje proizvodnje ni bilo tako, kakor je bilo predvideno. Mnogo vzrokov smo navajali takrat za to, da uspehi niso. bili najboljši, med njimi je bilo ponekod precej subjektivnih, prav tako pa so bili tudi objektivni. Zlasti je bilo očitno, da se gospodarske organizacije niso mogle takoj prilagoditi mnogim novim zahtevam, ki so bile v zvezi z raznimi ukrepi v zvezi z notranjim in zlasti z zunanjetrgovinskim. poslovanjem. Cilj teh ukrepov je bil pripraviti gospodarske organizacije do upravljanja in gospodarjenja po načelih, ki so v skladu s tržnim gospodarstvom in kjer se je potrebno za plasiranje proizvodov tako doma kot v tujini, boriti' s kakovostjo, z nizko ceno in drugače. To se je že jasno pokazalo v dosedanjem razvoju, čeprav ni šlo in tudi ne bo šlo brez težav v prihodnje. Računati moramo namreč, da bodo novi ukrepi v zvezi z revalorizacijo osnovnih sredstev, dalje v zvezi z amortizacijo, obrestmi na sklade, v zvezi s plačano realizacijo, v pripravi so novi ukrepi v zvezi z zunanjetrgovinskim režimom in drugo, ki bodo vplivali tudi v prihodnje na gospodarjenje v podjetjih in povzročali težave. Postopno uvajanje novih ukrepov in poprejšnja pripra- Prvega oktobra je pričela pri ob- ne hste ln druge vrednostne papirje, činskem ljudskem odboru Ilirska Bi- ki so hh doslej lahko dobili samo v strica poslovati nova služba — spre- Pooblaščeni prodajalni, jemna informacijska pisarna, ki so jo Uradne ure za stranke so naslednje: ustanovili z namenom, da bi obča- sprejemanje pisem, vlog in druge po-nom olajšali in pospešili uveljavlja- gte. izdajanje obrazcev za vloge, over-nje njihovih pravic pri oblastnih in Janje podpisov, pisave ,in prepisov, iz-drugih organih. Pisarna opravlja ove- dajanje živinskih potnih listov in daritve prepisov, pisave in podpisov, Iz- .ianje raznih informacij vsak dan od daja živinske potne liste, razna potr- 8- do 12. ure. Ustne vloge na zapisnik dila na podlagi zaslišanja prič, izdaja in zaslišanje prič ho vsak torek, četr-obrazce za vloge državljanov, spreje- tek in soboto od S. do 13. ure. Urad-ma vse vloge, ki so naslovljene na ne ure za druge službe, v katerih se upravne organe ObLO, sprejema ust- bodo državljani lahko pogovorili, so ne vloge na zapisnik ln opravlja dru- za predsednika in podpredsednika ga opravila. Tu bodo občani lahko vsak ponedeljek od 8. do 12. ure, za nabavili taksne znamke, živinske pot- tajnika in druge uslužbence pa ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure. V enem mesecu se je v tej pisarni zglasilo 773 občanov, ki so uveljavljali svoje pravice pri uradu. 578 občanom je pisarna sama rešila zahtevke, 1!)5 pa s posredovanjem pri referentih. Pri tem jc bilo sestavljenih oziroma izdanih 137 raznih vlog in listin. J. PRIDNI RIBICI Ribiška družina v Ilirski Bistrici je v bližini izvira Bistrice v lanskem letu z lastnimi sredstvi dogradila dva bazena za gojitev rib, Sedaj pa gradijo še štiri take bazene in adaptirajo stavbo, v kateri bodo družbeni prostori in prostori za ribogojnico. V vseh 6 bazenih bodo vzgojili 500.000 ribjega zaroda in 100.000 rib mladic. Investicije za ureditev ribogojnice bodo znašale približno 12 milijonov dinarjev. (j) KONČNO VENDARLE! Pred kratkim so na občinskem ljudskem odboru Ilirska Bistrica imeli posvetovanje s strokovnjaki za vodne gradnje, zastopniki Vodne skupnosti Koper in podjetjema Lesonit in TOK. Razpravljali so o izgradnji čistilnih naprav. Obe podjetji uporabljata namreč v proizvodnem procesu večje količine vode, ki jo nato spuščajo nasičeno z raznimi kemičnimi snovmi in odplakami v Reko. Ta odpadna voda pa povzroča škodo, ki uničuje ribe. Dogovorili so se, da bodo pristopili k izgradnji bazena za čistilne naprave, odprtega tipa, imenovan »injekcijski« bazen za obe podjetji. Gradnja takega bazena bo stala približno 25 milijonov dinarjev. Tako bodo preprečili stalno zastrupljanje vode v Reki in s tem uničevanje ribjega zaroda. (j) va nanje bo tako tudi v prihodnje omogočila gospodarstvu pospešen razvoj. To tembolj, ker gre za spoznanje, da se je potrebno končno srečati kot enak z enakim tudi na zunanjem trgu, če hočemo, da bomo v prihodnje zaposlili vse naše zmogljivosti, posebno v industriji in če hočemo ustvarjati sredstva za naš nadaljnji razvoj. Zato tudi ustvarjamo zlasti v proizvodnji čimvečje sodelovanje — kooperacije, ki dobivajo v posameznih primerih zelo široke oblike. Posebno velja to za indiLstrijska podjetja, kjer lahko sledimo vedno pogostejšemu ustanavljanju poslovnih združenj kot zelo široki obliki za tako sodelovanja v proizvodnji. V pripravi pa so predlogi, da bi ustanovili take kooperacijske organe, ki bi tudi v kmetij-stvu zajeli vse od proizvodnje oziroma pridelave, tja preko predelave in do prodaje. Te oblike so sicer možne tudi pri nas, vendar so pogoji najbolj dozoreli zanje v nekaterih drugih republikah. Ostvaritev teh načrtov bo še bolj ugodno vplivala na izboljšanje proizvodnje. -šk- zMMESietB'gowBiaslíe, zlasti Irvrm® problematik® v izvozu Slovenije je Koper na 3. mestu, takoj za Ljubljano in Mariborom — Podrobne analize Okrajne gospodarske vozu. Sodelovanje in pomoč go- ~ " "—1 spodarskim organizacijam se ne zbornice napovedujejo, da bo letošnji predvideni izvoz dosežen v celoti — V devizni politiki so potrebne določene spre- izraža samo v obravnavanju " ---—--—---- splošnih in večjih problemov. Vsa membe, nujna je ukinitev medfaznega prometnega davka, odpraviti je treba togost carinskega sistema — Bančno-teh-nične predpise in poslovanje tako urediti, da ne bodo več ovirali izvoza — Zagotoviti sredstva, s katerimi bi v koprskem ¿¿¡I okraju povečali izvoz za 4 in pol milijarde deviznih dinarjev (6 milijonov dolarjev) pozornost velja namreč tudi manjšim vprašanjem in drobnim okolnostim, ki kakorkoli utegnejo vplivati in pospeševati izvoz. Doslej se je že utrdila metoda ne- carinskega osebja. Tako n. pr. carine poslujejo le podnevi in ob delavnikih. Postopek pri določenem carinjenju je izredno dolgotrajen. Kamioni registriranih izvoznih podjetij se zadržujejo po mejah dolgo časa zaradi nepomembnih formalnih razlogov itd. Carinski organi se opravičujejo z Na 'dvodnevnem seminarju Okrajnega odbora SZDL v Kopru relativno nizka stopnja predelave je med številnimi koreferati, ki so sledili glavnima referatoma inž. Pavla Žavcarja in Davorina Ferligoja, vzbudil najbolj živo in prizadeto zanimanje izčrpni koreferat predsednika Okrajne gospo-garske zbornice Lojzeta Lesjaka. Pod naslovom »Evropska integracija in naš izvoz« je avtor prikazal razsežno in zapleteno pro- pri izvoženem blagu iz Slovenije. Praktično gre torej še vedno v pretežni meri za izvoz artiklov, ki izvirajo iz ugodnih prirodnih pogojev in naravnega bogastva in blematiko evropskega in deloma tudi svetovnega gospodarsko se izražajo v nepredelanem ali ■ ekonomskega prostora ter našo vlogo v svetovni delitvi dela in menjavi blaga. V naslednjem povzetku prikazujemo nekaj naše splošne izvozne in deloma uvozne problematike, izčrpneje pa izvozno problematiko koprskega okraja. Samo po sebi je umljivo, da se kredite dodeljevati po principu mora razvoj in nagli porast na- najhitrejše tehnike in takojšnjega šega gospodarstva in proizvodnje izkoriščanja prispelih vračil, nujno odražati tudi v naši bla- Kot uspeh v letošnjem izvozu govni menjavi s tujino, v na- lahko smatramo nadaljnje spre-šem vključevanju v mednarodno minjanje v strukturi izvoza in uvoza na konvertibilna in nekon- posrednega stika s posameznimi najrazličnejšimi odgovori. Sklicu- podjetji, kjer pri posvetovanjih jejo se na preprečevanje carin- sodelujejo razen vodilnega kadra skih kaznivih dejanj, preprečeva- tudi organi samoupravljanja. Po- nje tihotapstva. Vendar pa je svetovanja o problematiki izvoza škoda, ki zadeva blagovni promet, se vršijo po določenih gospodar- neprimerno večja, kot pa škoda, delitev dela. Preteklo leto ob prehodu s starega na novi sistem, je v določeni meri vplivalo tudi na našo izvozno in uvozno problematiko.. Pri usmerjanju in pospeševanju zunanje trgovinske blagovne menjave je odigravala važno vlogo kreditna politika za pripravo proizvodnje, za izvoz, kakor tudi za zaloge, namenjene izvozu. Ob prehodu na novi sistem. je kreditna politika med drugim merila predvsem na izravnavo naših trgovinskih saldov s tujimi državami s povečanim kreditiranjem za izvoz. Ta cilj pa je mogoče najizdatneje doseči s pravilnim in pravočasnim dodeljevanjem kreditov,; V letu 1961 so zatorej močno porasli krediti za pripravo izvoza, ki so bili predvsem . dodeljeni, proizvodnji strojne opreme.. Narasli par-so-tudi krediti za izvoz, medtem ko krediti za uvoz znatneje upadli. Z novim sistemom kreditiranja za zunanjo trgovino je prešla obdelava kreditov z ene (Jugoban- Dosedanje delo je šele pravzaprav začetek tesnejšega Sodelovanja in povezovanja med zbornico in gospodarskimi organizacijami. Postaja pa stalna oblika proučevanja izvozne in uvozne problematike, povezane ž našo kompleksno ekonomiko. Na zbor- «v,:5 ;. .... , Š ®§ ■ ^iV i \ polpredelanem stanju. Prizadevanja po spreminjanju strukture v prid finalnim izdelkom' (torej čimveč vloženega dela!) se sicer občutijo, vendar pa kljub temu naš izvoz še vedno ni realen odraz naše gospodarske razvitosti in nivoja proizvajalnih sil. Razen tega imamo tudi vrsto industrijskih panog,- ki so doslej malone v celoti proizvajale samo za domači trg, čeprav so v znatni meri trosila reprodukcijski material iz uvoza. Izvozno pasivne so bile naposled celo nekatere panoge, ki imajo visoko strukturo kadra in visoko stopnjo finalizacije. Po značaju svoje proizvodnje pa bodo prej ko slej prisiljeni kar najhitreje preko kooperacije doma in s tujino stopiti v mednarodno menjavo in delitev dela. Uvoz reprodukcijskega materiala, opreme in blaga za široko potrošnjo se je letos v primerjavi nih pripomb in predlogov v zvezi zatorej ugotovitev, da je popolna f~r 1 n I-. 1 — 1 v-*-» 1 Wl / i r. V, , , O .-.lp^r, 1-» « n «i ----. n4> .. /i-v: mm ^■f-mj v. 'V Vi1 KHis H' :« j ilil" P.I! feiv se bo koprski izvoz 1963 v primerjavi z izvozom 1962 povečal za dobri 2 milijardi din. 23,37 %, Maribor 22,46%, Koper milijard dinarjev. To se pravi, 20,60%, Kranj 11,98%, Celje " 10,22%, Nova Gorica 5,60%, Novo mesto 3,66% in Murska Sobota z 2,11%. Ti podatki jasno kažejo, da ima Koper važno vlogo v celotnem izvozu Slovenije. Po bruto produktu (stanje 30. IX. 1962) so v okraju glavni iz-Sa>zniM: Delamaris 47 %, Ladje- trgovinska bilanca za koprski P Po načrtu bo znašala vrednost f.;> i s? uvoza v prihodnjem lotu 12 mi- P'. lijonov 407.422 dolarjev. Po tako ' , 5 predvidenem izvozno uvoznem načrtu za leto 1.963 nam zunanje- m '■m r is m m m . VÍ'tí'íi.■^"^v - Wm ■ i ^ ' Bi ■ ■ zdaj še r ' '"'"'v'v.j-i.-;,..,...;^':-'-.:.:... ,-::-v'''"■; niti čase ^ i;' vrednosti >•-:.• •' - '"•. '•-. •' ;' "''.- • ' . 'nT'firiTrírl/D't: Detajl 3 jiroizivoaneea procesa v niiuora Bivllskom Uomblnatu Dolamarla sklepih in v sporazumu z Jugo-banko v Ljubljani so bili tudi že določeni roki, do katerih naj podjetja predložijo ustrezne elaborate. Po tem načrtu bi posamezna podjetja povečala vrednost izvoza takole (v dolarjih): Delamaris za 804.000, Tovarna organskih kislin za 215.000, »Kras« Pivka za 2,666.666, »Javor« za 231.000, Lesonit za 260.000, Topol za 66.668, »Krasoprema« za 200.000, Meha-notehnika za 500.000, Ladjedelnica za 1,000.000. in Lama za 60 tisoč 666 dolar,iov. Najhitreje bo realiziral program investiranja t.er dosegel povečan dpvizni efekt Delamaris,1 ki je pravočasno vložil elaborat in ima sredstva zagotovljena. Razen De-lamarisa upošteva načrt še ostalih 9 podjetij, že prej naštetih. Izven navedenega programa pa nastopa tudi tovarna »Iplas« z zahtevkom 3.400 dolarjev za uvoz laboratorijske opreme, da bi mogli poslej izdelovati določeno lepilo za kritje vseh domačih potreb. Po načrtu in prizadevanjih lahko pričakujemo, da se bo zanesljivo zaradi novih investicij že prihodnje loto, torej 1963, povečal izvoz pri Delamarisu za 804.000, uri Tovarni organskih kislin za 215.000, pri Mehanotehniki za 500 tisoč in pri Ladjedelnici za 1 milijon dolarjev ah skupno za en milijon 750.000 dolarjev. Ocena tega bruto deviznega efekta je zatorej popolnoma realna. Kako Uspela celotna akcija, za ni mogoče točno oceniti, ovno niti po povečani izvoza. Načrt namreč predvideva tudi izredno visok devizni efekt podjetja »Kras« Piv-| ka, kjer pa zaradi težav v notranji organizacijski sestavi še ni moS nadrobno proučiti nadaljnjih investicijskih naložb. ANALIZA NEKATERIH PEREČIH GOSPODARSKO-POLITIČNIH VPRAŠANJ KOPRSKEGA OKRAJA Brez večje produktivnosti in močnejše vključitve v mednarodno delitev dela si ni moč predstavljati nadaljnjega gospodarskega napredka — Samo z intenzivno proizvodnjo si bomo zagotovili večjo proizvodnost in rentabilnost ter možnost učinkovitega nastopanja na mednarodnem tržišču — Za takšno postopno gospodarsko in ekonomsko preusmerjanje je v koprskem okraju dovolj rezerv in obilo možnosti O O © © Drugi dan (13. novembra) seminarja v priredbi-Okrajnega odbora SZDL v Kopru je bil namenjen široki analizi in oceni gospodarskega položaja in ekonomske problematike koprskega okraja. V uvodnem referatu je predsednik okrajnega ljudskega odbora Davorin Ferli-goj nanizal za razpravo obilico perečih vprašanj z vseh gospodarskih področij. Pri tem pa je kot osnovno in vodilno misel poudaril zlasti določeno preorientacijo v dosedanjih ekonomsko-gospodarskih konceptih. Prav od tod povzemamo nekatere njegove osnovne ugotovitve. Gibanje gospodarstva in pojavi raznih ekscesov v zadnjem letu zelo nazorno in prepričljivo dokazuje, da ne moremo več dosegati hitre in kakovostne rasti gospodarstva samo z ekstenzivnim širjenjem proizvodnje (v glavnem za potrebe ožjega in širšega domačega trga). Pač pa se mora naše gospodarstvo preusmerjati v svojem nadaljnjem razvoju na višjo tehnično in znanstveno raven, da si tako zagotovi večjo produktivnost in rentabilnost in tudi pridobi čedalje širše možnosti za učinkovito nastopanje na mednarodnem tržišču. To je tako rekoč osnovni problem v našem gospodarstvu. Zanj bo treba zastaviti vse napore in spodbuditi vse sile, da bomo mogli v bližnji perspektivi hitreje napredovati. V novih pogojih gospodarjenja se srečujemo s precejšnjimi težavami, ki so se začele ostreje pojavljati zlasti letos. Na mnoge izmed teh težav vplivajo vnanje okolnosti, kot n. pr. deficit naše plačilne bilance, pomanjkanje deviznih sredstev in s tem v zvezi restrikcija (omejitev, utesnitev) uvoza reprodukcijskega materiala, kopičenje zalog, pogostoma celo nekurantnih, dalje pojavi nelikvidnosti gospodarskih organizacij in kot nasledek nezadovoljivo izpolnjevanje obveznosti do družbene skupnosti, pojavi slabega izkoriščanja zmogljivosti in delovne sile, slaba organizacija dela itd. Seveda, mnogo pa je tudi slabosti subjektivnega značaja. Pretežno gre torej za težave, ki so se porajale iz dosedanje gospodarske politike, ki je težila v glavnem h kvantitativnemu povečevanju proizvodnje, pogostoma samo s hitro in nominalno ekspanzijo. To se je dogajalo zlasti ondi, kjer so se usmerjali predvsem na nove zmogljivosti in po-večavanje delovne sile, v minimalni meri pa poskrbeli za boljše izkoriščanje vseh notranjih rezerv. To intenzivno širjenje proizvodnje in gospodarstva sploh je moralo nujno naleteti na ozke okvire, ki jih postavlja notranja potrošnja, a tudi naleteti na položaj zastran plačilne bilance. V dosedanjem gospodarskem razvoju smo zelo naglo povečevali letu 1956 na 31,2 «/o leta 1961. S tem pa se je odprla cela vrsta družbenih in socialnih problemov, ki jih ni bilo moč sproti učinkovito reševati. Hitro gospodarsko rast je spremljala vrsta slabosti in kopica ekonomskih problemov. Ekspanzija (razvoj) je bila hitra, ali v znatni meri ekstenzivna. Po količinah je proizvodnja močno naraščala, ni pa vzporedno z njo naraščala v podjetjih tudi aku-mulativnost, in sicer zaradi nizke produktivnosti. Nova proizvodnja, ,ki smo jo osvajali, je bila v znatni meri usmerjena le na domači trg. Gospodarstva nismo razvijali tako, da bi bilo konkurenčno tudi na svetovnem trgu. Preveč in enostransko smo upoštevali samo razmere na notranjem trgu. Tu pa nas je le prepogosto zavajala visoka rentabilnost določenih proizvodov, pri čemer pa nismo upoštevali, da je to trenutno visoko rentabilnost pretežno omogočala neskladnost, nestabilnost ter nerazvitost lastnega domačega trga. Nadalje nismo pri razvijanju gospodarstva dovolj upoštevali silnega razvoja tehnike in znanosti. Prav tako ne smotrne delitve dela, kakor jo zagotavlja sodobni razvoj specializacije in kooperacije v proizvodnji. V avtarkično-sti posameznega podjetja ali komune smo pogostoma pričakovali najboljšo rešitev trenutnih težav in problemov. In to kljub temu, da so bile takšne rešitve s stališča narodnega gospodarstva nesmotrne, ker rentabilnost lahko zagotavlja le velika serijska proizvodnja, usmerjena na širok mednarodni trg. Pretežna usmerjenost v razvoj osnovnih gospodarskih objektov je povzročila, da smo spričo pomanjkanja sredstev zanemarjali vzporeden razvoj nekaterih drugih važnih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, od katerih je v marsičem odvisen družbeni standard (trgovina, obrt, stanovanjska graditev, komunalne naprave, šolstvo, kultura, zdravstvo itd.). In prav to nam je z določenimi posledicami onemogočalo kar največje izkoriščanje zgrajenih proizvodnih zmogljivosti. Naštete stvari so vplivale na nizko produktivnost in nizko rentabilnost v gospodarstvu. V nekaterih primerih pa so se vsemu pridružile še težave zaradi plahega gospodarjenja, izvirajoče večinoma v zvezi z nezadostno usposobljenimi kadri, dalje težave zaradi slabega izkoriščanja kapacitet, kopičenja zalog (kot posledica neelastičnega prilagajanja proizvodnje tržnim potrebam). Težave, ki jih je porajal takšen razvoj, niso nova stvar. Z njimi smo se vseskozi srečevali. V Izgradnja, koprskega pristanišča je neločljivo povezana z orjaškim pomorskim dvigalom i Reke. »Veli Jože« z lahkoto dviga 100-tonske bloke iz armiranega betona in jih s provizoričnega gradbišča v starem potniškem pristanišču pre-' vaza in postavlja na mesto, kjer bo prihodnja stoletja stala operativna obala koprske !uke. Te dni bo takšnih 100-tonskih blokov položil 187 in se bo s tem operativna obala podaljšala na 559 metrov, tako da bodo hkrati lahko tri do štiri čezoceanske ladje pristajale v Kopru letošnjem prvem polletju pa so se jele javljati v najostrejši obliki, ker so se vsi problemi nakopičili in postali aktualni in akutni naenkrat, zlasti spričo težkega položaja v plačilni bilanci pa spričo najnovejšega razvoja na mednarodnem trgu (zaprti gospodarski prostori itd.). Te okolnosti in pa pogoji novega ekonomskega sistema nas neogibno postavljajo pred dejstvo, da moramo probleme reševati hitreje, brez odlašanja. Še več: da sploh revidiramo našo dosedanjo politiko gospodarskega razvoja. DAVORIN FERLIGOJ predsednik Okrajnega ljudskega odbora Koper uvoz. Toda na drugi strani pa se je pokazalo, da nove kapacitete niso povsod sposobne dosegati niti rentabilen izvoz, niti ne zmorejo hitre preusmeritve na zunanja tržišča, ne da bi za takšno preusmeritev terjale izdatno izvozno subvencioniranje. Naštete stvari nam odločno narekujejo, da bo treba v gospodarstvu povečati produktivnost dela ter prav s tega aspekta obravnavati kompleksno problematiko, kot je n. pr. politika obratnih sredstev, investicijska politika, problem osebnih dohodkov, delitev čistega dohodka itd. Posebej je treba pa poudariti, da si brez močnejšega dviga produktivnosti in močnejše vključitve v mednarodno delitev dela ne moremo obetati v gospodarstvu hitrejšega napredka. V tem oziru pa ima naš okraj še velike rezerve in obilne možnosti. Glavni naroclno-gospodarski pokazatelji pričajo o izredno naglem gospodarskem in ekonomskem razvoju koprskega okraja. Družbeni proizvod je porasel od 14,3 milijarde din v letu 1956 na 35,4 milijarde v letu 1961. Vsako leto torej povprečen porast za 20 °/o, medtem ko je znašal v zveznem merila 16°/o. Narodni dohodek na prebivalca, ki je znašal 195G. leta 125.000 din, se je do leta 1961 povzpel na 274.000 din. V teh podatkih sicer ni izločen vpliv cen (porasta cen in konjunkture), vsekakor pa drži, da se je udeležba narodnega dohodka našega okraja v narodnem dohodku Slovenije povečala od 5,1 °/u v letu 1956 na skoraj 6 "/o v letu 1961. Razvijali «mo se torej hitreje kot republi- ka, čeprav še vedno nekoliko zaostajamo za povprečnim narodnim dohodkom na prebivalca, ki je 1961 znašal v republiki 315.000 din. Ta nagli razvoj smo dosegli predvsem z znatnimi investicijskimi naložbami, ki so v zadnjih petih letih (1957—1961) dosegle 45 milijard din, pri čemer odpade na gospodarstvo nad 33 milijard. A tudi z naglim vključevanjem nove delovne sile, ko se je v tem obdobju povečala zaposlitev za približno 50% (v vsej državi za 49 "/o), kar pomeni, da se je v našem okraju zaposlilo vsako leto povprečno po 2000 oseb. Nagli razvoj je kajpada povzročil globoke spremembe v strukturi prebivalstva, saj je delež kmečkega prebivalstva padel od 41,8 »/o v Mnoge izmed doslej naštetih težav se v našem okraju še izraziteje manifestirajo in stopnjujejo zaradi naše dokajšnje nedograje-nosti osnovnih gospodarskih panog. Nekateri objekti, v katere smo vložili znatna sredstva, so še nedokončani (luka, kmetijski obrati itd.). Nekatere proizvodne zmogljivosti pa so šele v začetni fazi, obremenjene z vso težavno problematiko: iskanje trga, izkoriščanje kapacitete, zagotovitev kvalitete in ekonomičnosti proizvodnje. Nadaljnji izvor naših težav je v dobri meri tudi visoka stopnja zadolženosti, ker smo glavni del našega gospodarstva postavili šele v zadnjih letih na račun kreditov. Ta zadolženost pa nam ob naši razmeroma nizki produktivnosti pobira z anuitetami pretežni del akumulacije, ki pripada gospodarskim organizacijam. Prav zaradi tega pa smo v razmeroma težjem položaju tudi v nadaljnjem razvijanju gospodarstva, ker se nam namreč v lokalnem merilu akumulira premalo sredstev za udeležbe in ker lahko širimo nadaljnje zmogljivosti v glavnem le na račun novega zadolževanja, ki pa nam občutno zmanjšuje konkurenčno sposobnost na tržišču. V tej luči in na osnovi izkušenj moramo ponovno revidirati naše dosedanje koncepte in programe gospodarskega razvoja. Ne gre za osnovno smer gospodarskega razvoja po panogah, kakršno smo začrtali in jo izvajamo že več let. Katere panoge in dejavnosti bomo v našem okraju razvijali spričo naravnih pogojfev, položaja in vloge okraja, nam je bolj ali manj jasno. V tej osnovni smeri nimamo kaj pogrešati. Pomorstvo z luko, turizem, štiri osnovne industrijske panoge (lesna, živilska, kovinska in kemična) ter kmetijstvo so in ostanejo temelj in perspektiva našega razvoja. Gre pa za politiko investiranja in gospodarjenja pri realizaciji te osnovne usmerjenosti. Za takšno politiko, ki naj zagotavlja neprimerno večjo učinkovitost naložb in večjo produktivnost, odstranjuje dosedanje slabosti ter izravnava dosedanje neskladnosti. Poudariti je sicer treba, da imamo osnovno smer bodočega gospodarskega razvoja razčiščeno na splošno. So pa nekatera področja okraja, kjer so najnovejši razvoj in novi pogoji v našem vsedržavnern gospodarstvu postavili na glavo dosedanje koncepte in odstrli praznine glede razvoja nekaterih dejavnosti v bližnji perspektivi. V obalnem področju bo bodoči gospodarski razvoj slonel na pomorskem gospodarstvu z luko kot temeljnim objektom, na katerega se bodo povezovale razne dejavnosti, od prometa in špediterstva, do skladiščenja, pakiranja, predelave in dodelave, tranzita blaga itd. Drugo gospodarsko nič manj pomembno panogo bo tvoril turizem, kjer bo treba za razliko od do sedaj bolj intenzivno izkoriščati pogoje in možnosti, ki se nam ponujajo. Ta dejavnost je izrednega pomena pri ustvarjanju deviznih sredstev in krepitvi gospodarske osnove sploh. Industrija se bo tu v glavnem razvijala v treh smereh: živilsko-predelovalna, kovinska in kemična industrija. Te tri osnovne industrijske stroke bodo morale dobiti svojo veljavo kot masovni proizvajalci blaga na jugoslovanskem trgu in v izvozu. Posebno še kovinska in kemična industrija v pogojih kooperacije in integracije z drugimi sorodnimi industrijami doma in v tujini. Za vso ostalo industrijo bo treba najti mesto v proizvodnem sodelovanju s temi tremi osnovnimi panogami oz. z drugimi ustreznimi industrijskimi obrati v državi, aH pa jo opustiti, čim postane nerentabilna in nima več nobene perspektive za svoj obstoj. Usmerjenost za bodoči razvoj kmetijstva je bila že večkrat poudarjena in je v glavnem izkristalizirana. Ostale gospodarske dejavnosti se bodo seveda ■ torale razvijati v skladu s potrebami, ki jih bo narekoval in ustvarjal razvoj navedenih osnovnih dejavnosti. Tudi za postojnsko in ilirskobi-striško področje je že določena jasna usmerjenost za bodoči razvoj, ki temelji na naravnih pogojih in možnostih tega področja. Čimbolj racionalno izkoriščanje lesne mase in predelava te mase v visoko vredne finalne izdelke, seveda z jasno začrtano potjo v masovno produkcijo za mednarodni trg. To je ena glavnih smeri bodočega razvoja tega področja. Druga smer obsega kmetijstvo, govedorejo in kokošjerejo pa sadjarstvo v Brkinih, z vrsto industrijskih obratov, ki se razvijajo in se še bodo razvili za predelavo kmetijskih pridelkov. Tretjo glavno vejo tvori turizem, ki ima svojo osnovo v prirodnih in zgodovinskih znamenitostih ter v prometnih žilah, skozi katere teče malone ves turistični promet iz kontinentalne Evrope na Jadran in v druga jugoslovanska turistična središča. Na kraškem področju pa se glede nadaljnjega razvoja srečujemo s popolnoma drugačnimi pogoji. Na tem področju je sedaj kmetijstvo temeljna gospodarska panoga. Jasno pa je, da tu ni najboljših pogojev za razvoj sodobnega intenzivnega in mehaniziranega "kmetijstva. Intenzivna proizvodnja ob neprimerni strukturi tal, neugodni za mehanizacijo, zahteva izredno visoke proizvodne stroške. Tudi v pogojih podružab-Ijanja proizvodnje bo treba ohraniti določene oblike ekstenzivne živinorejske proizvodnje, ki bo sicer rentabilna, ne bo pa prožila možnosti za močnejši ekonomski razmah, hkrati pa bo v pogojih racionalnejše družbene proizvodnje še naprej sproščala odvečno delovno silo. Doslej smo pasivnost kraškega področja reševali z razmeščanjem različnih manjših industrijskih obratov po posameznih kraških krajih. V perspektivi pa je bil namen razvijati elektroindustrijo kot nekakšno temeljno gospodarsko osnovo tega področja. Z novimi pogoji in smerjo v našem gospodarstvu na splošno pa so postali problematični dosedanji koncepti o razvoju industrije na Krasu. Znano je, zakaj je odpadla prvotna zamisel o razvoju elektroindustrije. Skoraj vsi ostali industrijski obrati pa bolehajo na tistih osnovnih slabostih, ki smo jih poprej na splošno že omenili, t. j. bavijo se z industrijsko proizvodnjo, ki sloni na obrtni tehniki, v pogojih avtarkienosti in zatorej na meji rentabilnosti. Ni dvoma, da imajo tudi manjši industrijski obrati svojo perspektivo, vendar z drugačno usmerjenostjo, ko gre za proizvodnjo izdelkov, Iti so značilni za ceneno veliko serijsko proizvodnjo (radio aparati, kasete za radio aparate, pohištvo, pletilstvo in tekstilni izdelki nasploh itd.). To odpira nove probleme glede bodočega razvoja gospodarstva na Krasu, ki terjajo nove smeri tako v razvijanju obstoječih obratov, kakor tudi glede iskanja novih možnosti vključevanja kraškega gospodarstva v naše narodno gospodarstvo. V tem smislu daje nekatere ugodne možnosti tudi obmejna lega področja, skozi katero teče ogromen blagovni in turistični promet iz tujine in v tujino. Razen tega pa ima samo področje močno razvit obmejni promet. Tu gre zlasti za skladiščenje, za morebitno dodelavo in predelavo, pakiranje in pripravo blaga, namenjenega za izvoz, a tudi blaga, ki ga čez to področje uvažamo za potrebe domačega trga. Na tem področju postajajo problemi iz dneva v dan aktualnejši ter nujno terjajo intenzivno proučevanje in tudi učinkovito ukrepanje. Problematika tega področja pa postaja tem bolj akutna in terja načrtnega reševanja, ker se zaradi nerešenih gospodarskih vprašanj čedalje bolj kopičijo tudi socialni problemi. IVÑ ienjskega sti k Tir lL X Iv/ ¡■gal^c Ne gre pa zgolj za proizvodnjo sintetičnih vlaken. To je ena plat problema, ki jo je mogoče z objektivnega stališča laže rešiti. Neprimerno težji pa je problem, tekstilne industrije. Mi se bijemo s konservativnostjo tako rekoč v vseh panogah industrije, v nekaterih bolj, v drugih manj. Pri tem lahko ugotovimo, da je naša tekstilna industrija zelo konservativna. Poleg modernizacije same proizvodnje bo treba zastaviti tudi odločen boj proti konservativnosti v proizvodnem procesu, kjer zdaj še vedno prevladuje predvsem mojstrski način dela. Ovira za znanstvena raziskovanja in za uveljavljanje njihovih dosežkov je v največ primerih v tekstilnih tovarnah prav pri mojstrih. Ti so namreč privajeni staremu načinu dela in se le stežka ali pa sploh ne prilagajajo novemu načinu dela. Za nas pa je jasno, da je treba tekstilno industrijo preusmeriti na nova vlakna, ki kajpada terjajo v tehnološkem' oziru popolnoma nov način dela. Potrebna pa bo tudi kvalitetna preobrazba ljudi, ki bodo začeli uvajati sintetiko v našo tekstilno industrijo. V proizvodnji tekstilnih vlaken in poliesterna 27%. Leta 1959 so so bila kemična vlakna leta 1930 poliesterna vlakna zavzemala 13,8 udeležena s 3 "/o, v letu 1950 z odstotka, to se pravi, da se je 18"/o, leta 1900 pa že z 22 °/o. V udeležba poliesternih vlaken v © _ Jugoslovanski problem: kje in kako dobiti surovine za preteklem obdobju je bil med ke- tem razmerju podvojila, njihova ^ juB0M0Vdfisw iJiouit-111. «.jO m IV. mičnimi vlakni glavni predstav- proizvodnja pa vec kot potrojila. © Svetovni problem: proizvodnja naravnih surovin, volne © in bombaža, ne narašča v skladu s potrebami človeštva Pri uvajanju sintetike niso po-samo sredstva, ampak ob- z novimi kapacitetami Leta 1951 je že znašala 100.000 enem tudi smotrna koncentracija loteva proizvodnje sintetike. Po ton. Leta 1961 pa se je kar po- sredstev. Potrebna so znatna sred- osmerila ter dosegla 820.000 ton. stva za raziskovalno delo; tako Ta nenavaden porast priča, da so znanstveno kot tehnološko. Na v- razvitih državah spoznali, kje tem novem področju organske © tekstilno industrijo in povečano potrošnjo tekstilnih vla- za- ^pr« m bilo Jni , _ , , ___ ____:__: l---T" 1QR1 ia vnačcila 100(100 finem ' © ken? — Bližnja perspektiva koprskega »Iplasa«: tovarna © organske kemije z močno proizvodnjo poliesterna vlaken ^^^^^ © (terilena) - Odločen boj proti konservativnosti v naši so možnosti najhitrejšega razvoja kemije pa je seveda vprašanje, najsodobnejša vlakna poliesterna in visoke akumulacije. Zatorej so ali naša razmeroma majhna pod- { + <-11 »1 1 OY-l f f Cl 1 \ o» namerili na te surovine — se jetja sploh zmorejo tolikšna sred- © tekstilni industriji _____________ 1961 naslednje: pregrupacija na področje organ- ložaj takšen, da vlagajo razvite poliamidna 50 %, poliakrilna 23 % ske kemije, zlasti na petrokemijo. ^ ^ n "I si ^ B« Vj pjOOMlSUOi Na gospodarskem in ekonom- kajpada — ogromno število znanem «rmivarm ki aa ie v Ko- stvenih delavcev. Trenutno je po- proizvodnji leta skem seminarju, Ki ga je v ko takšen, da vlagajo razvite pru 12. in 13. novembra orga- države silna sredstva za razvoj niziral okrajni odbor SZDL, je proizvodnje plastičnih mas, manj v razvravi sodeloval s pomem- razvite pa zelo malo ali skoraj in —i,* prispevkom ~ Naša toaje doslej po- tudi direktor tovarne plastič- razmeroma minimalno skrb. ni h mas in umetnih smol Iplas pri plastičnih masah je ena iz- tovariš inž. Peter Aljančič. Iz med najvažnejših proizvodnja in njegovih'izvajanj povzemamo gjg«^: poglavitne ugotovitve, izredno v svetu uvaja sintetika v tekstil- važn-e za nadaljnji razvoj naše n0 industrijo, lahko ugotovimo, organske kemije, razvoj tek- da smo na tem področju ena iz- . , , .. , • +„„ med zadnjih držav. Nesporno pa stilne industrije posebej ter ™*adfa£J bodočnost zahtevala porast družbenega standarda vedno večjo udeležbo sintetičnih vlaken v tekstilnih vlaknih — (terilen terital). se usmerili na te surovine — se jetja sploh zmorejo Razmerje med posameznimi vr- pravi — hitra selitev svetovnega stva. Tu je ena sama pot: druž-tami sintetičnih vlaken je bilo v kapitala na sintetična področja, bena skupnost mora prispevati iz- • datna sredstva za-hitrejši razvoj te panoge. Med drugim pa prinaša ta nova industrija tudi nove oblike organizacije v proizvodnji, nove oblike kooperacije oziroma integracije. Treba je poudariti, da prav ta proizvodnja občutno povečuje storilnost dela. Tovarna terilena bo dajala 40 milijonov bruto produkta na zaposlenega na leto ali okrog 20 milijonov dohodka na zaposlenega. Tako visoka produktivnost dela in akumulativnost pa zahteva seveda drugačen pristop k organizaciji, terja šolane kadre, , i • • t „ „■>„,„•;; n na v» specializacijo kadrov in najodgo- Socialistične države, kot je Ju- mji 0,05 m v Jugoslaviji 0.09 kg. v^rnejŠQ v{ogo kadrov v Jpro°iz. fl!Ií6J8 I nasploh. goslavija, bi morale neprimerno Jugoslavija je nekako na isti rav- v _ skratka: terja poseben iz- hkrati" na tudi čedalje večjo po- hitreie in boli smel° nastopati na m kot Portugalska m Španija, u vsakem člove- šega razvoja, hkrati pa tudi ZDA porasla na 1,86 kg na osebo ni g milijone j be, Ra_ itno povečanje standarda. De- v Angliji na 1,10 kg, v Italiji na m 7aforpi da vse to za- nerianvsvofem fSStilKdustiU poraba" vlake^ -iansko * ugotavljamo prav na 0,83. Naša soseda Italija je torej ^™H™gačen načfn oSanLci---------------- i, terja v svojem tekstilni mciustiji poic.oa viaKen področju izredno počasnost v dveh letih podvojila proizvod- .„ ;„ „„x;„ „„„¡„„^„^ skokovitem tehnološkem razvoju na osebo 4,98 kg. Razmerje raznih ^ nio sintetike _ medtem ko smo neprimerno hitrejše znanstveno vrst vlaken pa je bilo naslednje: ....... raziskovanje kakor mnoge druge 0,30 kg volne, 3,40 kg kombaža, • ; r proizvodne panoge. Se pravi: 0,91 kg rejona in 0,18 kg sintetič- ' . . znanstvene in raziskovalne dose- nih vlaken. V naslednjih dveh le- pv^-;^ ločilnejši meri vpliva na splošno sploh pravi, da je znašala 1960 v žke je treba kar najhitreje vklju- tih je ostala poraba volne, bom- fe - čevati v proizvodnjo. Na 'drugi baža in rej ona na isti stopnji, ob- g* strani pa terja ta panoga za svoje čutno pa je porastla poraba sin- pj raziskovalno delo in namene kar tetičnih vlaken, in sicer od 0,18 največ znanstvenega dela in — na 0,27 kg na osebo. ; ■ -- - 7. tj >:, • , V;,'" -¿m^Š m- -¿'t'-,-:" ■ h;.. ... ... . t- v?/',' F K«v v •..v". mm-mmm Bmmmm mmmir-^ IN2. PETER ALJANClC njo sintetike — meu^.ii ivu Med drugim pa je otipljivo tudi v.Jugoslavip ostan tam, Kjer smo tQ> da takgna proizvodnja in aku- bili leta lJo9. mulacija zmoreta večja sredstva V ekonomiki Jugoslavije se za- za znanstveno raziskovanje. Omo-torej kot nujno postavlja vpraša- goga pa tudi hitrejše in širše vla-nje o zgraditvi tovarne sintetičnih vlaken. Z zgraditvijo tovarne v Kopru se na eni strani pojavlja vprašanje ekonomske računice, na drugi strani pa tudi razvoj tekstilne industrije v tej smeri. Ob začrtanih tovarnah, ki naj bi jih zastran sintetičnih vlaken zgradili v Jugoslaviji, vidimo, da se pripravlja Makedonija na zgraditev je, kdo se bo lotil proizvodnje po- V zvezi s to celotno kompleks-liamidnih vlaken, ki jih potrebu- nostjo se tudi na našem ožjem jemo 2000 ton. Poliesterna vlakna, področju, v sami tovarni, postavki jih potrebujemo 6000 ton (tri ljajo najrazličnejša vprašanja, tisoč za domačo porabo, tri tisoč Razume se, da bo treba v zvezi za izvoz), bo proizvajala tovarna z moderno proizvodnjo spremi-v Kopru. Če bi šla vsa proizvod- njati in prilagajati naše koncep-nja poliesternih vlaken za doma- te. Današnja proizvodnja pene v či trg, bi imeli šele leta 1966 na tovarni »Iplas« je izključno ve-osebo komaj 0,64 kg sintetike. zana na uvoz. Nujno je zatorej Medtem pa vidimo v primerjavi, vprašanje: kako doseči izdelavo ganje sredstev za nadaljnji raz-J voj težke kemične industrije. Tu se torej vprašanje integracije postavlja na drugačno osnovo in drugačno obliko. V takšni proizvodnji je logična in nujna delitev dela! To ne izhaja samo iz socialističnih načel, ampak tudi iz kapitalistične prakse. V petro-kemiji se torej delitvi dela ni mogoče izogniti. Zato se prav tu postavlja vprašanje integracije na širšem področju Jugoslavije, posebno v nekaj republikah. Zato smo že imeli v Zagrebu razgovore o tem, kako izpopolniti proizvodnjo in kako delati, da bomo dosegli kar največji učinek. V načelu so zdaj stvari osvojene. V Zagrebu pripravljajo proizvodnjo etilena, ki je osnovna surovina za tovarno v Kopru. Seveda se pri proizvodnji etilena odpira vprašanje širše, kajti ne izplačala bi se proizvodnja etilena zgolj za našo tovarno. Zaradi tega se bodo drugje lotili proizvodnje anti-flisa, ki prav tako zahteva etilen kot osnovno surovino. S proizvodnjo etilena pa bo povezana tudi proizvodnja raznih umetnih smol, ki jih v Jugoslaviji precej potrebujemo. V tako kompleksni povezanosti * in ekonomski sovis-nosti bi bilo namreč zelo neekonomično, če bi reševali samo en problem. Za proizvodnjo terilena v Kopru smo ugotovili, da je to ekonomična proizvodna veja, v kateri bomo potrebovali okrog 10.000 ton surovine (etilena), kar. pa je tudi v svetovnem merilu rentahilno. V primerjavi s svetovno po- do 1961 malone na isti ravni, od- trošnio tekstilnih vlaken je sta- nos med volno in bombažem pa nje v Jugoslaviji naslednje: leta je 1:10. Nastaja torej svetovni ^Jij 1959 >too porabili na osebo 4,09 problem, kako zadostiti potrebam kilograma, leta 1961 pa 5,3 kg prebivalstva po tekstilnih vlak- tekstilnih vlaken na osebo. To se nih, ker proizvodnja naravnih pravi, da je Jugoslavija v svetov- ^pS^Ss'^ da so imeli v Italiji že leta 1961 pene iz domačih surovin. Odpira nem povprečju, primerjajoč jo z potrebam prebivals^a ne v raz- J ge de £ . ganj kako na ko_ razvitimi m razvijajočimi se dr- vitih ne v nerazvitih državah. _ . _ novo petrokemijsko tovarno ska- prskem področju rešiti vprašanje žavami. se na zelo nizla stopnji. Rešitev je zatorej treba iskati in zaostalost v razvoju. In prav iteto 700.000 ton nafte. S tem razvoja poliestrske kemije. Seda- V Sovietski zvezi je 1959 znašala na drugem področju. v tekstilu to je naravnost v nasprotju z bodQ y primerjavi z Jugoslavijo nja proizvodnja iprena poteka proizvodnja tekstilnih vlaken 8 49 bQ namre£ treba hitreje 0rganizi- osnovnimi načeli znanstvenega in pove5ali tovrstno proizvodnjo za bolj ali manj na obrtniški način, kilograma na osebo, v Poljski xa- raU pr0izV0dnj0 sintetičnih vla- raziskovalnega dela. trikrat. Pri nas je glede tega pre- Proizvodnjo smo sicer osvojili isto leto 7 kg itd. Seveda je ken_ To vpraganje je izredno važ- v letu 1959 je bila uporaba sin- več oklevanja. Naši ekonomisti ne brez tuje licence. Je pa to sicer pri tem upoštevati tezKo vprasa- za koprgko področje, kjer bo- tetike naslednja: v ZDA na osebo znajo hitro reševati problemov in sodobna proizvodnja, ki se je zanje dobave surovin, ker je Jueo- načrtu zgradili tovarno 1,4 kg, v Angliji 0,8 kg, v Italiji hitro odločati, da bi takšno to- čela uveljavljati šele v zadnjih rth-rsni mori navezana . . „ , , „i T._____ _______ , ______JU! i„*:u !T>,,/11 „„„ olavija v dobršni meri navezana ^ kemije. na uvoz tekstdnih vlaken, zlasti ° volne in bombaža. Letos bomo v Jugoslaviji porabili 100.000 ton volne in bombaža, v letu 1965 Éfnww^ že 125.000 ton, leta 1970 pa bo narasla potrošnja na 157.000 ton vla-ken oziroma na 650 milijonov m2 . . tkanin. V Jugoslaviji bo torej mo- ;:>_____ . čno porasla proizvodnja tekstila. Perspektivni plan namreč nare-kuje, da povečamo potrošnjo telcstilnih vlaken na osebo na 8 kilogramov. Kritično je zatorej vprašanje: od kod dobiti tolikšno količino volne in bombaža? 0,4 kg, v Poljski 0,2 kg, v Romu- varno hitro zgradili. letih. Tudi pri nas bomo morali iftift 'vi---. M illm mmmmšm^, iliilii im. ■ygci^-^-'....." IMÍtAfWv»^ {J» '• M mM fl . Svetovna porabo volne in bombaža znaša okoli 12 milijonov ton, Poudariti pa je treba, da v svetovnem merilu ta proizvodnja ne narašča, saj je 03tala v letih 1960 K»s«w|Siiift ..... ............. Nova panorama Kopra s cistern za vegctabilno olje v novem koprsltem pristanižCu z vsemi silami Doskrbeti, da jo dvignemo na sodobno tehnična raven. Za nobeno ceno ne smemo ostati pri obrtniškem načinu proizvodnje, ampak poskrbeti, da jo dvignemo" na najvišjo tehnološko stopnjo. To pa seveda terja drugačno opremo in drugačen organizacijski postopek. Ko se ukvarjamo s perspektivo proizvodnje, ne smemo pozabiti, da je treba proizvodnjo tesno povezati s svetovnim trgom. Zatorej ne sme biti prazna fraza, da se je treba nujno vključiti v mednarodno delitev dela. Neprestano moramo analizirati svetovni trg. In ko se spuščamo na svetovni trg, se je treba vprašati, ali naj ondi nastopamo s sedanjimi izdelki ali z novimi. S sedanjimi bomo zelo težko prodrli na svetovno tržišče. Poiskati je zatorej treba nove izdelke. Takšne in v takšni izbiri, ki jih bomo mogli dobro uveljaviti na zunanjem tržišču. Prešli bomo na izdelovanje najrazličnejših tkanin, uporabnih v najrazličnejših oblikah in za najrazličnejše namene. Lotili se bomo proizvodnje izdelkov, ki jih ni v Jugoslaviji, a tudi drugje ne. Najnujnejše je, da inženirji in tehniki stvari prouče, jih raziščejo ter nato proizvodnjo osvojimo. Razen našega strokovnega kadra, ki se s tem vneto ukvarja, imamo tudi zunanje znanstvene sodelavce. V tej industrijski panogi ne gre zgolj za tekstilna vlakna, ampak tudi za mnoge druge izdelke, ki jih je mogoče proizvajati iz etilena kot osnovne surovine. Tako irpamo v načrtu izdelavo sintetičnih folij (plošče, ploskve), uporabne v kmetijstvu in gradbeništvu. V kmetijstvu za razne napajalnike, umetna jezerca, kjer bo mogoče ohranjati vodo za ljudi in živino. To je posebno važno na Krasu in v Dinarskem področju, kjer je stiska za vodo. Te folije pa bodo uporabne tudi kot preobleka v rastlinjakih in drugih napravah. Z njimi bo mogoče celo kriti stavbe, ki bodo zaradi lahkih streh konstrukcijsko enostavne in cenejše. » X 'W-- 1'o -m. »¿'i ežana :•(- i ■VI.'-Í-.Í-.V., ....... - - ' ' MV'"' m Pm prostorninskih metrov; lani 3500 če bi vložili potrebna sredstva za samo izpolnili, pač pa celo pre-kubičnih metrov rezanega lesa, razvoj kobilarne v interesu turi- koračili. letos samo v prvih osmih mese- zma, gostinstva in konjeniškega cih že 5500 kubičnih metrov in športa, ki letno prinese več kot bo do konca leta obseg izvoza re- milijon dinarjev. Lipica potrebu zanega lesa povečan vsaj za 1800 je kubičnih metrov. Lani so izvozili preskrbo z vodo in razširitev go-približno 4450 glav goveje živine stlnstva ter trgovine. Predvideno in konjev, letos pa jih bodo naj- je sjcer) ¿a bodo v kratkem asfal-manj 6000. To sežansko podjetje tirali cesto Sežana—Lipica—Lopa dnevno izvozi tudi več kot 10 kev, toda še vedno ostaja vpraša-tisoč litrov mleka in konec leta njej kako urediti vodovodno na-bo bilanca verjetno pokazala, da peljavo na relaciji Lipica—Seža-bodo letos izvozili najmanj 1600 na—Lokev—Divača. Upoštevajoč, ton mesa. da Liplca rabi ~od0) bi bilo g0. Zunanjetrgovinsko podjetje Ex- spodarsko, če oi se lotili že v port-import Jadrana Sežana ob- bližnji bodočnosti te gradnje — vlada 35 odstotkov poslov, ki jih kajti tako bi mimogrede posta- določa tržaški regionalni gospo- vili temelje za preskrbo z vodo darski sporazum, drugih 65 od- na tem delu našega Krasa. Kraški kamen izvažajo predvsem v Italijo, Avstrijo, Zahodno ,Ud J" ""vin moderno proizvodnjo industrij- upravljanja nekoč samo 11, danes /V I PS k0 ?zk°Pal1 Y nadaljnjih 40 letih skega blaga za izvo2. Tako je ne- pa že 284-članskega kolektiva je URS Poslovna zgradba Izvozno uvoznega podjetja Jadran v Sežani Domala po vsej zahodni Evropi je znano obmejno zunanjetrgovin- , sko podjetje EXPORT - IMPORT JADRAN SEŽANA s samostojnim obratom MARMOR in KOBILARNO LIPICA, saj je na spisku tistih delovnih kolektivov, ki s svojim solidnim poslovanjem utrjujejo zunanjetrgovinsko sodelovanje med našo državo in inozemskimi trgovskimi partnerji. Podjetje je konec decembra leta 1952 ustanovil tedanji okrajni ljudski odbor v Sežani. Ze takrat so namreč gospodarstveniki sedanjega koprskega okraja slutili, da bo potrebno zaradi vzdrževanja dobrih sosedskih odnosov ustanoviti izvozno-uvozno podjetje. Minilo je deset let trdega dela, 'da so začetni, nesigurni koraki postali danes vse bolj premišljeni. Današnja stvarnost namreč terja tudi od tega podjetja, naj si poišče nove metode dela, da bi kot izvozno-uvozno podjetje zadovoljilo tuji in domači trg. Zato ni čuda, če so po desetih letih smotrne gospodarske politike ostvarili 6 milijard dinarjev letne realizacije. Kako zelo pestra je raznolikost stotkov pa si dele še štiri izvoz-predmetov, ki jih posreduje Ja- no-uvozna podjetja, ki so v Slo- črnozrnati apnenec, ki ga je moč dran Sežana tujemu in domače- veniji in Hrvatski pooblaščena za lepo polirati in malokatera deže-mu trgu, nam prikaže že kar hu- to vrsto mednarodne trgovine, la je obogatena s takim narav-moristična izjava enega izmed Pri izvajanju goriškega sporazu- nim bogastvom. Res je znan ka-članov delovnega kolektiva, ki je ma pa imajo Sežančani — kar je rarski marmor iz Italije, * znani med nakladanjem opeke na ka- popolnoma razumljivo mion med drugim dejal: odstotek' udeležbe. boljše cestno omrežje, boljšo Nemčijo Švico m Bližnji vzhod. A ce bodo pospesili modernizacijo. kamnolomov, bodo uspeli izpolniti želje Belgijcev, Angležev in celo Američanov, ki jih priganjajo, naj naklešejo čimveč klasičnega »repna«, »koprive«, »li-pice« in temnih marmorov iz okolice Tomaja, dalje črni marmor v Temenici in rdeči ter inimeni stalaktit, ki ga je polno po kraških kotlinah. Marmor gre torej dobro v izvoz, doslej že 95 odstotkov letne proizvodnje in prav ta ugotovitev narekuje, naj bi uredili obrat, v katerem bi letno razža-gali 1000 kubičnih metrov blokov ter jih predelali v 30.000 kubičnih metrov plošč. Zato so že doslej dali za mehanizacijo obratov 25 milijonov dinarjev in 30 milijonov dinarjev za odpis nerentabilnih strojev, uredili so elektrifikacijo, prostore za bivanje delavcev in izvedli raziskovalna dela (veljala so okrog 3 milijone din), da bi na novih nahajališčih lah JS? iffv i Iwm : . .v pvwt- 9 gW^ß. ¡¡Ur Tako »kopljejo« kraški marmor, ki ga poznamo pod imeni krajev, kjer so njegova naliajališCa: »repen«, »kopriva«, »lipica«. Kmalu pa bodo začeli izkoriščati še druga ležišča kraškega kamna moderno proizvodnjo industrij- upravljanja nekoč samo 11, danes ' '¡¡PlSPÖ. ....... fei; vsaj 500 kubičnih metrov kraškega kamna letno. Skratka, gre za modernizacijo doslej dokaj zanemarjene gospodarske panoge, ki lahko nabere več sto tisoč dolarjev letnega prihoda na račun/ izkoriščanja kraškega marmora, ki je izredno vzdržljiv pred atmosferskimi spremembami, je raznobarven in zelo cenjen v gradbeništvu in kiparstvu. Tam ob cesti med Sežano in koč izključno izvozno podjetje vplivala na interno gospodarsko usmerilo svojo dejavnost tudi v politiko podjetja, ki je v zadnjih kooperacijo z drugimi podjetji in dveh letih prispevalo 65 milijonov je pričakovati, da bo prihodnje dinarjev za družbeni standard, za leto že imelo z vso svojo dejav- gradnjo 27 novih stanovanj in za nostjo okrog 5 milijonov dolar- obnovo treh drugih, za poveca- jev prometa, od tega več kot 100 nje poslovnih prostorov, skratka tisoč milijonov deviznih dinarjev za to> da P°djetje_v se večji na osnovi do sedaj z Italijo skle- m.e? vplivalo na izvajanje zuna- njenih zaključkov za izdelke elek- njetrgovinske politike, troindustrije. . jma]° Pa ^ezanski Jadranovci tudi vrsto težav, kakor so na pn- "mm: i...... Vsako leto je v Lipici konjeniški turnir, ki se ga udeležujejo plemeniti leonji iz vse države. Na sliki »akrobacija« lipicanca Pa še nekaj besed o delavskem mer zaviranje izvoza opeke iz go- Fernecami gradijo velika skladi- samoupravljanju, ^žapsjti^,^- ^opekarn', od koder bi mo- sca, da bo v njih baza z depoji s (jran jma s samostojnim obratom rali izvoziti 5,5 milijona enotope- posebnim industrijskim tirom. V Marmor in kobilarno Lipica 11 ke, vendar bo ta obveznost moč- teh- skladiščih bo moč zbrati naj- ekonomskih enot in 13 obračun- no zmanjšana, ker opeka ni na različnejše izvozno blago od drv skih enot. Prav ta nova gospo- prioritetni listi izvoznega blaga za kurjavo in rezan les, dalje ži- darska orientacija je dala spod- in ker podjetje ne uspe dobiti do- vino za izvoz in drugo izvozno budo delovnemu kolektivu, da je volj dovoljenj za prevoz blaga v Kraški kamen — sivotemni in biago, ki je sedaj, pred odhodom postal dejanski upravljavec pod- inozemstvo z lastnimi tovornjaki. v inozemstvo, stacionirano po ra- jetja in da njegovi predstavniški S í Í g|® "" - — flii! t mm V §|f«l t'**' _____ .......Al.-viíkíj. tisi llii P® ■■■■s. .«v-J-.'-t' i rm ■'¿■'S ■¡if.fiíy W . M : , ..'.^'J.r,^ _____ i ...... manjši so grški marmori, pa tudi jugo slovanski iz Banata, okolice Zagreba ter Hrvatskega Primorja, toda med najbolj cenjene mar-more v svetu vsekakor sodi tudi kraški. Kdorkoli je obiskal velika mesta v Evropi in celo v Ameriki, si je lahko ogledal brez števila stavb in spomenikov, na katerih se vidi delo kraških kamnosekov. Razveseljiva je tudi ugotovitev, da je bil letos zaradi kakovosti kraškega kamna izvoz za 33 °/o večji po vrednosti kot lani in da je produktivnost zaradi boljše organizacije dela povečana za 18 odstotkov. Medtem ko so kraški kamnolomi še do nedavnega životarili, so danes postali kot samostojen obrat podjetja Jadran pomembna gospodarska izvozna postavka. Kraški kamnoseki so že oktobra dosegli plan produkcije, kar je za pridne Kraševce zelo velik znih zasilnih skladiščih v Sežani, organi v delavskem svetu teme-uspeh. Toda tudi kamnolomci bo- Kozini in Volčji dragi. Zato kaže Ijito razpravljajo z vodstvom pod-do svoj plan po sedanjih pokaza- to zbirno eksportno bazo čim hi- jetja, ki ga sestavljajo strokovnjaki zunanjetrgovinske dejavnosti, o številnih notranjih problemih. Tak stik med neposrednimi proizvajalci in usmerjevalci gospodarske politike je v izvozno-uvoznem podjetju Jadran Sežana najbolj očiten, ko steče beseda o delitvi celotnega dohodka, o gradnji stanovanj o nadaljnjem raz- v višini 1600 kubičnih metrov ne darskih organizacij začelo tudi z voju podjetja. Vloga delavskega Kraški lcamen — to je visoko kakovosten marmor v raznih barvah — je zelo cenjen v gradbeništvu. Slika kaže nekaj izdelkov iz kraškega kamna, ki je zaradi vzdržljivosti zelo primeren za zunanjo in notranjo opremo stavb, za obloge stopnic, spomenike itd. V Sežani gradijo nov pomemben gospodarski objekt. To je eksportna baza teljih izpolnili do konca lota. Se- treje dograditi in že do konca leta podjetja Jadran, v kateri bodo depoji in skladišča za izvozno ter uvozno veda so pred letom na kar naj- bo verjetno sprejela večje količi-, blago. Slika kaže nakladanje materiala za gradnjo bazo bojj preprost način sekali kamen, ne blaga, namenjenega v sosed- Danes je drugače. Pol manj jih njo Italijo, je, in vendar še enkrat več na- , sMi vozimo vse od zobotrebcev Pa pojdimo iz upravne zgradbe klepljejo. Pomagajo jim stroji in Exportno-xmportno podjetje Ja-do najsodobnejših izdelkov elek- podjetja Jadran na sprehod po boljši delovni pogoji. Zato ni dr- dl'an Sežana bo po vsej verjet-trične industrije.« bližnji okolici. zna trditev, če predvidevajo, da nosti prihodnje leto s sodelova- Malo neverjetno se to sliši, kaj- Lipica. To je majhen zaselek bodo lahko plan za prihodnje leto njem znanih industrijskih gospo- ne? Toda če pobrskamo po pre- tik ob jugoslovansko - italijanski dalih komerciale, se kaj hitro la- meji sredi zelene oaze v značil-hko prepričamo, da ima Jadran nem kraškem okolju in v senci Sežana resnično velik promet. stoletnih lip ter hrastov, Id jim Toda o tem naj govore številke: niti silna kraška burja ni kos. Leta 1953, v prvem letu pošlo- Kobilarna v Lipici je bila usta- vanja je znašal promet izvoza le novljena pred skoraj stinsto leti Y°nja, ji. ¿iicioui t , . ln -jg znana širom po svetu zaradi 60.000 dolarjev, letošnji plan, ki J linicancev. Te lioi- EXPORT-IMPORT JADRAN SEŽANA ČESTITA VSEM SVOJIM POSLOVNIM PARTNERJEM, SEŽANSKIM OBČANOM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE K PRAZNIKU REPUBLIKE! ir ie bil predviden na 3 milijone snežnobelih lipicancev. Te lipi- je on pii.uvicii.il irnninipri cance nad vse cenijo strokovnjaki vie kažf da bo konjeniškega športa in medtem sredi oktobra, m vse kaze^ da bo predstavljali veliko do konca leta presegel 4 milijone dragocenost e£vipaž cesarskih in dolarjev. kraljevskih dvorov, pa so danes A kaj izvažajo? Kot rečeno — posi;aii cei0 »filmski igralci«, skoraj vse! Od najrazličnejših iz- , dellcov številnih industrijskih pa- Zapisali smo — celo »filmski nog, kot so kmetijska, tekstilna, igralci«, ki so letos »zasluzili« več električna, gradbeniška, lesna in kot 15 milijonov dinarjev. Kdo prehrambena, pa do kmetijskih se ne spominja domačih in tujih pridelkov in živine, konjev, da filmov, med katerimi so Bele mimogrede ne omenimo: sežanski grive, Karolina Reška, Fra Dia- Jadran opravlja tudi filmske uslu- volo, Robin Hood m Car belih ge celo za Walt Disneya. zrebcev. In zopet so na vrsti številke: Tako bo lahko nekoč gospodar- V vsem lanskem letu je Jadran sko »nerentabilna« Lipica postala izvozil približno 70.000 prostor- krepka devizna postavka matič- ninskih metrov drv za kurjavo, a nega podjetja in njena gospodar- letcs do konca oktobra 120.000 ska vloga bo še bolj okrepljena, Iglpllp '■WShS: afiteSf^iši •v ÉÉ kt mri ■. . , ; i - ,A, ■ ,y, >.; -j a .«s - Äx-d i - 'rpi , -........ ^r^ - i- Kader iz TValt Dlsneyevega filma »Car belih žrebcev«, v katerem so se na filmskem traku ponovno predstavili naši znani »filmski igralci« — snežnobeli lipicanci. Lipicanci privabljajo v svojo kobilarno na Krasu številne domače in tuje ljubitelje konjeniškega športa. Tako jc lotos obiskalo naše lipicance več kot pol milijona gostov. Samo za jahanje jo mnogo Izmed njih plačalo okrog milijon dinarjev, pokupilo za 25 tisoč dinarjev sladkorja, da bi se prikupilo svojim ljubljencem, in skoraj 300 tisoč razglednic ter spominskih značk IL G° © ETD (S 0 NOVI PREDSEDNIK SEŽANSKE OBČINSKE Novi predsednik sežanskega občinskega ljudskega odbora Stane Lavrenčič so je rodil 18. oktobra 1025 v Kosoveljah na Krasu ; kot sin delavske družine. Oče Je bil mizar in tako se Je tudi sin izučil mizarskega pokli-ca In končal obrtno šolo. Leta 1913 so ga italijanske oblasti nasilno vključile v delavski bataljon v Italiji, po kapitulaciji italijansko J i vojske pa je odšel v partizane. ■ V NOB je sodeloval kot borec Kosove- li love brigade, pozneje je bil v Južnoprimor-skem odredu polltdelegat voda in politkoml-sar čete, nato pa v Bazoviški brigadi in v Inženirskem bataljonu" XXX. divizije. Po osvoboditvi je služboval v edinicah KNOJ, po demobilizaciji pa kot mladinski aktivist in kadrovik v organih oblasti. Tako je bil najprej referent na GO LMS v Ljubljani, potem sekretar OO LMS v Sežani, personalni referent OLO Sežana in organizacijski sekretar OK KPS Sežana. Za kratek čas je tovariš Lavrenčič bil še kadrovik na Oblastnem LO za Goriško v Postojni, od leta 1950 pa se je posvečal gospodarstvu, in sicer najprej kot direktor Mizarstva v Divači in pozneje podjetja »Kras-oprema« v Dutovljah. Po osvoboditvi je končal tudi srednjo partijsko šolo in pa šolo za vodilni kader v obrti, izredno pa je študiral družbene vede. Tudi v tem času se je tovariš Lavrenčič posvečal družbeni in politični aktivnosti, saj je podpredsednik občinskega odbora SZDL, predsednik športnega društva Tabor v Sežani, v občinskem ljudskem odboru pa predsednik zbora proizvajalcev, predsednik kadrovske komisije in predsednik razpisne komisije za mesta učiteljev. Jo član ZKS (od leta 1914), SZDL, sindikata, ZB NOV in ZROJ. Za svojo vsestransko dejavnost in udejstvovanje je prejel Red za hrabrost, Medaljo za hrabrost, Red zaslug za narod III. stopnje In Red dela s srebrnim vencem. Izvolitev za predsednika občinskega ljudskega odbora je za tovariša Staneta Lavrenčiča le nov dokaz zaupanja, ki si ga Je pridobil s svojim dosedanjim vsestranskim družbenim in političnim delom. ko l'ogleb bega V DALJAVO IN SE UTRINJAJO SPOMINI (Ob devetnajstem Dnevu republike — 29. novembru 1962) Začutil sem živo potrebo, da se src- Izza visokega nebotičnika v prista- i>V temnih celicah je moralo nešteto Na razsežnih, v poletni vročini pre- čam z vzdušjem, ki je preprezato nišču prlpluje »Veli Jože«. Mogočno borcev za svobodo pretrpeti strahotne oranih njivah, bohotno klijc ozimina. ozračje takrat, ko so delegati iz vseh se dvigujeta v zrak dve močni že- muke in tudi smrt, da zdaj ti, človek Vrstijo se zelene rastlinice tostran in krajev domovine — pred devetnaj- lezni tipalki, ki prenašata te dni svobodni v domovini svobodni, lahko onstran ceste. Več let je tu rasla tra- stimi leti v bosenskem mestecu Jajcu ogromne cementne bloke s pomola na tod mimo greš. Spomni se njih upor- va, je rasel plevel. Skoda, sem več- —položili temelje novi Jugoslaviji, drugo stran Kopra. Tam jih polagata nega duha in človečanske misli, ki sta krat pomislil, škoda tako rodovitne Umaknil sem se sumnemu življenj- za podvodne temelje tretje naveze za rušila ječe«. zemlje. In na tako razsežnih površi- skemu utripu malega obmorskega pristajanje ladij. rcs. prepolne so bile ječe, prepol- nah: deset, dvajset, petdeset, sto, sto- mesta in se povzpel na hrib Marko- vec. Pobožal sem s pogledom delček Kar sama se vslU Primerjava . . . obmorske pokrajine, ki je svobodno so pred devetnajstimi leti zbrani zadihal šele v maju 1915. Najprej se delegati iz vseh današnjih republik mi je pogled ustavil na odmirajoči P°la6ali prav tako trdne temelje za naravi. Po vinogradih so s trt počasi stavbo nove Jugoslavije! Čeprav je odkapall žareči listi. Zastal je sok vsepovsod divjala borba, so tako po- pod hrapavim, rjavim lubjem. Pri- lozeni temelji hrabrili borce, da so s hodnjo pomlad bo z vso močjo po- šc vcčj° odločnostjo udarjali na so- gnal v mladike novo rast. Se pred vrazmke. Jurišali so m padali po go- dnevl so po vseh istrskih hribih in zdovih, gmajnah m gorah. Njihova na so bila taborišča, da bi v dvajse- ptedeset in več hektarih. Zdaj je za tem stoletju še lahko naprej obsta- eno leto urejeno tudi to. Prihodnje jala in Se nadalje onemogočala delo- leto — za dvajsetletnico ustanovitve vanje možganov borcev za svobodo in nove Jugoslavije — bo na tistih nji-bratstvo med narodi. In prav zato je vah valovalo morje klasja. Iz milijard — uklenjeni molk rušil ječe in podi- posejanih zrn, ki bodo zrasla v ste-ral ograje koncentracijskih taborišč, bla, bo v gorkoti sončnih žarkov zorel naš kruh .. . -000--In ko bomo gledali zorenje klasja, se nam bo ukresala Iskra ponosa: To Tam na izsušenem zemljišču, tik je sad našega dela In našega potu. In s spoštovanjem pokušali ta naš „__________________________ _ ^ naprej pa bomo urejali tako, da majočem jesenskem soncu je ugasnila In tam nacj iuko, na nabrežju Pa- Mejo roji otrok. Po zraku priplavajo bo ta zemlja — vse od Debelega rtiča tudi ta zadnja lepota. Zadnji pozdrav trlcea Lumumbe, je skupek novih razposajeni vzkliki ¡prostosti. Razlo- do ravnin okrog Sermina in Berto-narave. stavb: osnovna šola Janka Premrla- čim slovenske in italijanske besede . . kov, do Skocjana in Vanganelske doreči — fivtn črt-, mpH K-™™™ Vojka, nova, moderna pošta in še dva S trpkostjo poleti misel nazaj v pol- line, mimo Tomosa v dolino Mar-Scmcdelo - loči morieod celin? 7 nebotičnika. Ko večkrat prisluhnem pretekli čas, ko je bila tu slovenska kovca in od tu naprej proti Izoli, dnlco roko scen mori p nrav »ln sedanjemu življenjskemu utripu v beseda obsojena na molk in smrt- Po- Strunjanu vse do Sečoveljske doline boko v zemlioIstre Od te ravne čr?n Soli, na pošti, v nebotičnikih, primer- vsod so se bohotili napisi: Qui si par- - urejena in lepo obdelana Da nam ere DOfiled Dočas! v tevo stran iam mračnost in uklenjenost duha la soltanto 1'italiano. ne bo manjkalo zelenjave sadja, pse-Sddalleno slutim sredozemske dali-,™ jetnikov v temnih celicah nekdanjih Iž borbe je šele izšla pravica ena- nice in grozdja. Da bomo lahko s po-še boli oddfrtiene oceane Prav tu zaporov. Pa kaj bi se izgubljal v ne- kosti obema govoricama. In kako filo- nosom pokazali domačim in tujim turn se DOlj ociaaijene oceane, i rav tu —i„corinh A7or,i= r,:. <;r,n- tn nravim nhftiiti In nrav nfrnni. ristom: Glej, rodna zemlja, naša dra- spodaj — v Koprski zaliv — sega mokra roka oceanov in nam nudi — ceste v širine in daljave petih kontinentov ... In z vsemi petimi kontinenti nas povezujejo ladje, ki se dan na dan vrstijo v raztovarjanju in natovarjanju v mladi luki. Dve manjši sta pravkar izpluli. Spremljani od jat belih galebov režeta bele, penaste brazde v modro gladino. Ko se izgubita v daljavi, kjer se jesensko nebo dotika morja, je v iuko priplula druga ladja, da bo raztovorila tovor z onstran oceanov. pomembnih besedah. Napis na spo- boko to pravico občutijo prav otroci, minski plošči, vzidani v končni steni saj čebljajo zdaj v enem, zdaj v dru- ga prst. šole, to jasno pove: geni jeziku .. P. A. OGAREV Čeprav Zal dolgoročna investicija v gozdarstvo v ilirski bistrici jfn Da, »kraška cesta« je problem, prvim celoto, tako da drug dru- je račune. Rekonstrukcija tega Toda že se išče konec, ki bo po- gega pogojujeta, je seveda: od odseka ceste, ki veže oziroma bo magal odmotati zavozlan klobčič, kod toliko sredstev? šele povezovala naš alpski svet, Vse češče je slišati glasove, ki za- Pravimo, da se šele išče konec Goriško in Vipavsko z našim trjujejo, da ne bo več dolgo? ko štrene. Kakorkoli, danes velja morjem (danes se ji vsakdo, če le bo stekel asfalt od Sežane pa vse poudariti eno, namreč da pomeni more, izogne), bo na samem Kra-dol v goriški okraj — ali obrat- že veliko, če se o tem vprašanju su povzročila oziroma bolje rečeno, kar je pravzaprav vseeno, razmišlja bolj intenzivno kot v no, omogočila marsikaj novega. Resnejši pomisleki so le še okrog preteklosti. To pa lahko vodi sa- In prav to novo je tisto, kar v se-ne ravno majhne številke, ki da- mo k pozitivnim zaključkom, od žanski občini z nestrpnostjo pri-nes ne more pomeniti kaj prida katerih eno leto ne pomeni čakujejo: osnovni pogoj za razvoj več kot ugibanje, a se bistveno mnogo. turizma in gostinstva, pa tudi Naj kdo gleda na rešitev ali splošen porast blagovnega pro- Gozdarski odsek pri Kmetijski čevje, ki ni donašalo nikakih do- tre. Posadili bodo 50 tisoč mladic, zadrugi »4. junij« v Ilirski Bistri- hodkov. V prihodnje pa bodo tu ki so jih po večini vzgojili doma. . . . . ,. ..... ci je pripravil program za pogo- rasle zelo donosne in hitro rasto- Za posaditev bodo investirali 25 vendarle ne Do m°gja oddaljiti. . _ ..... - - . . - zdovanje površine 100 ha z iglav- če drevesne vrste, zeleni bor, ze- milijonov dinarjev. Polovico sred- Sedemsto milijonov? Kaj natanč- točneje na perečo nujnost rešitve meta. Turizma in gostinstva v ci. V teku so tudi ostala priprav- lena duglazija, japonski in sudet- stev bodo najeli iz republiškega nejsega bod? sevec?a Predračuni, tega vprašanja tako ah drugače, modernejšem smislu, čeprav v ljalna dela. Gozdni objekt bo na ski macesen in druge. Sadovnjak gozdnega sklada, drugo polovico Urugo vprašanje, ki pa tvori s imajo Krasevci pri tem cisto svo- starem, pristnem kraškem okolju, zemljišču družbene lastnine v bli- bodo uredili po sodobnih meto- pa bodo finansirali sami. Do - ~ sami. žini vasi Ratečevo brdo. Do sedaj dah. Vsaka vrsta bo v razmahu prvega poseka, ki naj bi bil čez je na tem zemljišču raslo grmi- 5 metrov, drevo v vrsti pa 4 me- 35 let, bo treba za vzdrževanje še okrog 19 milijonov dinarjev. S prvim posekom bi iz tega nasada po sedanjih kalkulacijah ustvarili nad 665 milijonov dinarjev do- KOMISIJA ZA POKLICNO USMERJANJE JE PODELILA Ob koncu lanskega šolskega leta so šole, ki bi pri tej proizvodni praksi Danes slišimo še marsikatero prav pikro na račun te ceste (žal, ne samo te) in cestnega podjetja, ki ali odstrani cestarje ali pa, ko se vrnejo, nimajo materiala za cestišče, posipajo nevarne ovinke z grarnozom ali zganjajo - " w k/ 1VUUV.U OUlOlVl.fjU ICl d C iki. 1^.». i J [Jiu^vuuiu i IIUJI -J , Vi 1 1* * hodka oziroma 192 milijonov Či- naše osnovne šole organizirale pro- dosegle najboljše rezultate. Na poziv poaoDne DUrKe V veselje vozni- Pred kratkim so imeli gasilci 26 mladincev, 188 operativnih čla-ilirskobistriške občine svoj redni nov, 26 podčastnikov in štirje ga-letni zbor. Iz poročila upravnega silski častniki, medtem ko sta dva odbora lahko zvemo, da so v le- v rezervi. J. K. tošnjem letu sodelovali pri gašenju 47 požarov in da so s svojim požrtvovalnim .delom-1 rešili- pred uničenjem stvari'v vrednosti več kot sto milijonov dinarjev. Ker se število požarov veča, je v nji hovih vrstah občutno pomanjka stega dohodka. (j) VSE-V-EČJE UVELJAVLJANJE MLADINE POSVETOVANJE GRADBENIKOV Pred dnevi je bilo v Izoli posvetovanje gradbenih delavcev koprskega okraja, ki ga je organizirala njihova' sindikalna organizacija. Največ pozornosti so udeleženci posvetili izdelavi izvodno prakso učencev 8. razreda po so se odzvale skoraj vse osnovne šo- priporočilih Zavoda za zaposlovanje le. Dosegle so pri tem seveda raz- delavcev in Zavoda za pedagoško lične uspehe, nekatere pa so se zelo službo, komisija za poklicno usmer- izkazale. Po doseženih uspehih so j an je pa je razpisala nagrade za tiste .KORAK NAPREJ zdaj šole prejele priznanje, to je na grado komisije za poklicno usmerjanje. To so osnovne šole »Pinka To-mažlča,'. v.. Kopru, v Divači, v Smar- -i 1- .. TkMl«„l' T—, „.-i. ".X__1 _ .- T-T ' • t __ • L,_ T r-__-.-!_ ' kom. Nekaj časa so vozila raje zavijala na cesto Ponikve—Storje. Danes pa je že vseeno, kod vozijo. Rešitev je torej res nujna, čeprav verjetno ne bo mogoča v V postojnski komuni so te dni pre- ka Tomažiča« v Kopru jah. »Jt>nka''pržhiria-v6jk'a« 'ir -Kopnj. enem samem- letu. Dobro pa bi. v Sečovljah in Italijanska osnovna bilo ob tej priložnosti ponovno soia_v Kopru. Najboljša soU-^ta- 0p0zoriti, da se je treba na delo bodočih statutov gradbenih podjetij gledali rezultate poslovanja gospodar- tudi nagrado v znesku 50.000" dinarjev, pripraviti, se ga lotiti in ga ODra-— ------------....... ....." - — ——" — ----—- ----------- — Viti drugače, kot za rekonstrukcijo odseka Sežana—Divača, Tas: do konca septembra" ustvarili' 84 od- nikom nagrajenih šol. " primer se ne sme ponoviti za no- Vi „ V aktivno delo organov delavskega n~ pI?mei STGP stotkov letnega plana od fakturiranega Letos nameravajo šole še bolje pri- beno ceno. Saj še danes ni goto- samoupravljanja in da jim pot n*- £ ZS^jSSSS^JlZ «SSfJ? H^L«. Plodno _ prakso . svojih vo, rfli bo ta kos ceste odprt čez Te dni je bila . , _____konferenca občinske ------------ nje castmskega kadra. Predlagali nizaeije, na kateri so ugotovili, da se x , - - , SO, naj bi namestili poklicnega mladina v vse večji rleri vključuje potrebno začeto zdruzevanje gradbe podjetij, kot na primer prostovoljnem gasilskem društvu, bolje utirajo klubi mladih proizva- v novo podjetje »Stavbenik« nada- nomičnost poslovanja v primerjavi z učencev, za to jih obvezuje tudi ža- ■ • „ . „ - , - . , . . _ Trenutno ie V prostovoljnem ga- Jalcev. Eden Izmed teh je tudi v Me- ,ker,bo ,tJaIc? moc bolje izkori- lanskoletnim obdobjem januar-sep- kon in učni načrt, in bodo začeli že zlm0> cePrav Je začetek del ze silskem društvi! v"Ilirski Bistrici hanotehniki, saj sodi med najboljše stltl mehanizacijo ter sklade. — - ....................----------- snsKem društvu v liirsKi Bistrici v sloveniji. v IzoH so tuai priporočiu __ vpisanih 73 pionirjev, 32 clamc, večjo idejno-polltično ter družbeno »,,.......................................... aktivnost učencev osnovnih in stro- tember za 9 odstotkov. v polletnih počitnicah. davno za nami. DOPISUJTE V ■gm ^___ kovnih šol. Le-ti pa bi lahko imeli več priložnosti seznaniti se s problematiko komune, če bi Imeli trdnejšo oporo pri vodstvih drugih političnih ter družbenih organizacij. V načrtu za prihodnje leto imajo izolski mladinci in mladinke prirejanje raznih seminarjev in tečajev za mladinske funkcionarje, kakor tudi poglabljanje vključevanja mladih v družbeno življenje komune ter gospodarskih organizacij. OB JUBILEJU ELEKTRO SEŽANA Da se ne bi preveč in kar. na- deževati in so Semedelčani lahko prej opravičeval, ker sem mrknil spet suhi pešačili v center, in me ni bilo na spregled toliko Da se ne zarečem — tudi to ni časa, bo menda še najbolje, če tako gotovo. Namreč, če bodo res takoj posežem v sredo zadeve in suhi pridrčali v Koper ali če jih zgrabim bika za roge, kot pravi na mestnih ulicah ne doleti ne- star izrek. sreča in se pri jasnem nebu do Mnenja sem, da urednik že ne kože zmočijo. Ta nesreča preži na Delovni kolektiv podjetja Eiektro- meri skoraj bi smel tako javno napovedovati cesti v obliki luž in lužic, ki še Sežana je leta 1951 prevzel 254 km niz- moje okrevanje, ker se mi utegne dolgo po dežju ostajajo na cestah, l«napeto|tnega omrezj^lanl pa ga je zdravje spet takoj poslabšati tn Pa vozil preobjestnih in brez- snričo takšnega navala pošte in obzirnih šoferjev, _ ki divjajo po rap ...... - — obiskov in prošenj za intervenci- mestu cez te luže in voda pri tem . je, kakršnemu sem bil te dni iz- obilno škropi na vse strani. jgc postavljen. Vse pošte nisem niti Pa ne mislite, da je samo v utegnil pregledati in seveda še Kopru tako. Podobnih blagodati bled je 26. novembra priplula iz An- maij preveriti križe in težave so deležni tudi Sežančani Po- ^v^tke, ^e^mampuhra številnih prijateljev, ki so me po- stojnčani in tudi meščani Ilirske Trst in Split. častili s svojim zaupanjem. Tako Bistrice. Treba si bo pač nekaj iz- Bohinj je 22. novembra priplula v bom tokrat zato še ostal dolžan misliti in če ne bo šlo drugače, f^, ^.Tcembra6 pa^v bS nekaterim prijateljem. Med njimi celo proučiti možnost ureditve Aircs. so mizar-invalid iz Pirana pa ao- mestnih kanalizacij, da ne bi ubo- bela krajina je m. novembra od- , V f * ■ • <« ■ «. -m . rtltili *i T T «v rFT> A stinski delavec iz Portoroža, po- Si šoferji prihajali brez potrebe trošnica iz Kopra, mladinec iz Di- v skušnjavo, vače, pa spet potrošnik iz Ilirske Veliko besed smo spletli v hva previja tudi elektromotorje in transformatorje ter izdeluje že- piuia iz Londona v zda. kamor lezne konstrukcije za transforma- rtt.™^? 2t novcmbla' , , , - , torske postaje in železne distri- BIHAC je 21. novembra plula skozi , •• , J Gibraltar in prispe 28. novembra bUCIJSKe naprave. Bistrice, gospodinja Postojne in lo novi avtobusni postaji v Seža- Dubrovnik^' na rednem popravilu h• vin^nrh^p!-1' še nekateri drugi, pri katerih bom ni. Kako upravičeno in prav, lah- v piranski Ladjedelnici, . . . 1 ^ , , moral korenine zadev podrobneje ko vsak potnik sam ugotovi, če v goranka je 19. novembra plula sko- y;lse, za gospodinjske aparate, 10 proučiti. Seveda to terja malo več deževnem vremenu kam potuje, ^ časa, zato le — potrpljenje... pa mora čakati malone pod na- gorenjska je priplula 20. novem- liitJr cipdidiov uum, • Vsa pota vodijo v Rim — so puščem, ker postaja nima čakal- - t>i;a v Aleksandrijo, od koder bo J-1^-1- 1T;a-). rekli včasih. Zato moram seveda niče, in šele prihod avtobusa od- koro® je 24°'novembra odplula ■ , 7 začeti v Kopru, nato pa pojdemo reši trpine pred najhujšim. Bolj iz Adena proti indiji. ] J „-1. ze iazsn jena, saj tieiv- na kratek sprehod še drugam po mokri kot v hodniku te postaje Ljubljana je 23. novembra priplula tro bezana gradi transiormator- okraju. Kjer človeka srbi, tam se so lahko samo še v nekem Slav- . ?0£danov' kjer manlPuIira s tov°" ske postaje, daljnovode m nizko- praslca — in tako so se Semedel- nikovem avtobusu od Kopra proti martin krpan Je 22, novembra od- napetostno omrežje. Zato ima to Sani te dni v deževnih dneh po- Izoli, v katerem ob deževnem plula z Reke za Bakar, Ploče in podjetje lastni projektivni biro, v šteno napraskali in najezili, ko je vremenu niti en sam sedež ni na Rekl. od koder ^Sc^aSe od S^kilovT bilo treba zjutraj na delo, pa še suh. Peljal sem se sam v njem odpluje 29. novembra za ZDA, eieKtncnc naprave od ob Kilovol Elelrtro Sežana je znano distri- petostjo 35 kilovoltov, lani jih je 200 milijonov dinarjev, ki bodo v bucijsko podjetje za razdeljeva- bilo 49 kilometrov. Pred dobrimi glavnem zbrani z lastnimi viri. \ nje in prodajo električne energije desetimi leti je bilo 217 kilometrov Sedaj pa še nekaj besed o druž- | na področju sežanske, postojnske, daljnovodov z 10 kilovoltno na- benem standardu sežanskih elek- ilirskobistriške in hrpeljske ko- petostjo, lani že 347. Tudi število tričarjev, ki bodo letos realizirali mune, delno tudi na območju ko- trafopostaj se je znatno povečalo svoj plan proizvodnje v višini prske in vzdržuje električno na- in moč kilovoltamperov se je v okrog pol milijarde din. Med- peljavo tudi v nekaterih vaseh desetih letih povečala od 9012 na tem ko so leta 1954 pridobili za Hrvatske Istre. Skrb, da bi imeli 22.834. svoj kolektiv eno stanovanje, se prebivalci tega predela Primor— To desetletno obsežno delo letos lahko že pohvalijo, da imajo ske luč, obvezuje okrog 160-član- Eiektro Sežana je kronano z elek- 25 stanovanj za svoje delavce in ski delovni kolektiv, da redno do- trifikacijo domala vseh zaselkov nameščence, prihodnje leto pa bo «•r**-"'--«.'*^ bavlja električno energijo več ti- na obširnem pivškem, postojn- dograjenih še nadaljnjih 8 stano- | _ sočem prebivalcev Krasa, Brki- skem, brkinskem in istrskem po- vanj. V prostem času se ta delov- .¿^^«»»«iSftA nov, pivško postojnskega predela dročju in danes stoji delovni ko- ni kolektiv pridno udejstvuje tu- in- dela Istre, to je za ozemlje, ki lektiv podjetja pred rekonstruk- di na športnem področju in ima 400 kvadratnih km. cijo obstoječih naprav za boljšo lastne odbojkarske, namiznotenl- Elektro Sežana ima tudi servis- preskrbo z električno energijo, ške, kegljaške, strelske, balincar- ne delavnice v Sežani, Postojni, Predvsem želi okrepiti električno ske in šahovske ekipe, ki zasedajo Ilirski Bistrici in Kozini, ki napeljavo od sedanjih 26 kilovol- najboljša mesta na letnih elek- opravljajo razne usluge potrošili- iov na 35 kilovoltov, saj to zahte- trogospodarskih športnih igrah kom električne energije in izva- va širjenje industrijske mreže* in Slovenije. jajo najrazličnejše električne in- l3a večji odjem električne energi- Delovnemu kolektivu Eiektro štalacije. Elektromehanična de- s strani gospodinjstev. Načrti Sežana želimo ob Dnevu republi- lavnica v Sežani pa za potrebe so že pripravljeni. Tako med dru- ke kar največ uspehov na vseh matičnega podjetja in za potroš- S'h"n tudi rekonstrukcija trafo- področjih njegove dejavnosti, po- nike velikega ter malega odjema P°staj v Pivki in Ilirski Bistrici sebno še, ker opravlja pomemb- električne energije med drugim in za Prvo etapo teh obnovitve- no gospodarsko nalogo na Krasu, nih del bo potrebnih najmanj v Brkinih in Istri. za šolske otroke ni bilo dovolj in to svojekožno ugotovil, ker žal pohorje je 22. novembra odpiula tov napetosti navzdol. i,-prdstora v satelitu. Ko so vedrili nisem imel s seboj dežnika, da bi bra°vbRotterdam Pr'SP° 9" dcccm" Kako zel° obsežna ie bila dose-pred buffetom in mesnico, jih je si lahko pomagal, obšla modrost in so ugotovili, da Že imam za prihodnjič i> zalogi pač drugače niti biti ne more, če nekaj cvetk iz naših vrtov v Ilir-gospodar le daje od hiše, v hišo ski Bistrici, pa še Sežani in Kopa nič ne pride. Kljub temu pa pru, nekaj pa jih bom še zbral sta bila naslednji dan dva sate- ter vam prihodnjič postrežem z lita, česar se je celo vreme tako lepim šopkom. Dotlej pa lepo po-aazveselilo, da je takoj prenehalo zdravljeni! Vane Kako zelo obsežna je bila dose- rog je 19. novembra odplula iz Le- danja dejavnost Elektro Sežana, nlngrada za Monfalcone, kamor nam kažejo ti skromni podatki, prispe 7. decembra. Leta 1951 je 9962 odjemal- TRBOVLJE je 22. novembra odpiula ev električno onoreiie norabilo iz Vancouvra za Port Mellon in X „„„ , ,„, , . E - P? I i, Graysharbour. 9,350.000 kWh, lani pa je ze bilo ZELENGORA je 23. novembra priplu- 16.407 odjemalcev, ki so porabili la lz Splita v Iteo v Grčiji, odjo- 37j297.826 kWli. Leta 1951 je bilo < - - iVi" lili . ' k UP gv- èM i'ivp^ ^-.íf-íX'' der nadaljuje plovbo na nent. j f " S« Mm ■Wï:" 42 kilometrov daljnovodov z na- ■ '^V-.iï'^H:':; Monterji Elektro-Sežana napeljujejo kabel na Nauos S S O o o o o o o o o o o o o o- o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o l-:S o o <>, DELOVNI KOLEKTIV HOTELA Z DEPANDANSAMI V RlZANI IN ZUSTERNI ISKRENO ČESTITA VSEM SVOJIM STALNIM GOSTOM TER VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE OB DNEVU REPUBLIKE! KMETIJSKA LUCIJA PRI PORTOROŽU iskreno čestita k Dnevu republike! KOLEKTIV -fr ČESTITA VSEM OBČANOM OBČINE PIRAN K 29. NOVEMBRU — DNEVU REPUBLIKE! KOLEKTIV K z obrati V PORTOROŽU, STRUNJANU in SEČOVLJAH -r-. jf/f,-: i i i m9cii !<*.*ih se spominja vseh svojih obiskovalcev,m jim iskreno čestita za 29..november! ti»i»0 /n i/. •. .■ , ii ji« ■•lin £ P KOLEKTIV MONTAŽNEGA PODJETJA (h 6 OBRAT KOPER iskreno čestita ob Dnevu republike in se priporoča za svoje solidne usluge! Delavsko-uslužbenska restavracija, gostišče » PIRAN se toplo priporoča in čestita k 29. novembru — Dnevu republike! TRGOVSKO PODJETJE 00 LT! KOPER •fo čestita k obletnici ustanovitve nove Jugoslavije vsem svojim odjemalcem •fa ter vsemu delovnemu ljudstvu! t ..... ~~~ KOPER ČESTITA K DNEVU USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE VSEM DELOVNIM LJUDEM! Kolektiv sobo-črkoslikarskega in pleskarskega podjetja K« TRG REVOLUCIJE 9 * iskreno čestita ob Dnevu republike vsem delovnim ljudem Jugoslavije! Trgovsko podjetje PIRAN s svojimi poslovalnicami v Piranu, Portorožu, Izoli in Kopru se še nadalje toplo priporoča in čestita svojim odjemalcem in vsem delovnim ljudem k Dnevu republike! Prijazno gostišče h o o Piran iskreno čestita vsem svojim gostom ter vsem delovnim ljudem Jugoslavije k Dnevu republike! Foto IZOLA čestita delovnim ljudem Jugoslavije k prazniku republike! TRGOVSKO PODJETJE KOPER s svojimi sodobnimi poslovalnicami v Kopru, Izoli, Piranu, Kozini, Divači, Bujah, Umagu in Novem gradu vam solidno postreže z vsemi vrstami goriva in z mazivi ★ ★ * Delovni kolektiv iskreno čestita ob 29. novembru vsem delovnim ljudem Jugoslavije! DELOVNI KOLEKTIV KOMBINATA KONSERVNE INDUSTRIJE DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE POHIŠTVA 5 O O 6 o čestita K ZGODOVINSKEMU DNEVU USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE — 29. NOVEMBRU — VSEM SVOJIM POTROŠNIKOM SIROM PO JUGOSLAVIJI TER VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM! KOPER čestita k Dnevu republike vsem delovnim ljudem Jugoslavije! \tm IZOLA čestita k Dnevu republike! GOSTINSKO PODJETJE "J5 » H - v S: čestita za Dan republike vsem občanom! Avtomehanična delavnica GILDO in gostilna PETRONIO Sečovlje čestitata za Dan republike! KOLEKTIV HOTELA V PORTOROŽU se priporoča s primernimi cenami in solidno postrežbo ter čestita vsem k Dnevu republike! 0> O O o o s o 00<><><><> 0 1 6 ri 4> ZD IZD CZ! ZD ZZ IZD ZZ CZ ZZ ZZ ZD ZZ ZZ ZD ZZ CZEZIZCZCZ ZZ CZ! ZD H 25 Z GRADBENIM SEKTORJEM V LJUBLJANI IN KOPRU. T g X. 1 - i 1 Delovni kolektiv podjetja iskreno čestita k dnevu republike vsem delovnim ljudem Jugoslavije. X' io Ž o Ž ussapS®** DELOVNI KOLEKTIV SE PRIPOROČA ZA NAROČILA TER ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE! g i I i 't ♦ t OPRAVLJA" LADIJSKE PREVOZE S SODOBNIMI TOVORNO-PCTNIŠKIMI LADJAMI PO VSEM SVETU Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja Splošna plovba, Piran, Župančičeva 24, telegrami: Plovba Piran, telex: 035-22 in na naše agencije po vsem svetu » ♦ i O ♦ « ♦ ■> v> KOLEKTIV LESNEGA PODJETJA 6 X ž O L a se se nadalje priporoča za svoje solidne mizarske usluge ter čestita k 29. novembru — obletnici ustanovitve Socialistične republike Jugoslavije! Cenjenim gostom in vsem delovnim ljudem čestita k prazniku republike kolektiv restavracije »MDULHN« Sežarso DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE IGRAČ AMOTEHNIKA IZOLA ČESTITA OB ZGODOVINSKEM DNEVU USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM! t t ■i i t Z ♦ ♦ ♦ t ♦ ♦ i ♦ » * ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ o ♦ ♦ ♦ ♦ « ♦ ♦ ♦ O ♦ ♦ ♦ v ♦ o ♦ o ♦ ♦ * » o ♦ Obrtno podjetje STEILO IZOLI čestita k Dnevu republike! Obrtna vodoinstalaterska delavnica « KOPER pošilja iskrene čestitke vsem delovnim ljudem Jugoslavije! TRGOVSKO PODJETJE KOPER nudi po najnižjih cenah vse vrste prehrambenih artiklov Delovni kolektiv iskreno čestita ob Dnevu republike vsem svojim odjemalcem ter delovnim ljudem Jugoslavije! POTROŠNIKOM ELEKTRIČNE ENERGIJE V RAJONIH: SEŽANA; POSTOJNA, ILIRSKA BISTRICA, PIVKA,HR-PELJE-KOZINA, DIVAČA, POD-GRAD IN KUBED TER VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM ČESTITA K PRAZNIKU REPUBLIKE Trgovsko podjetje SEŽANA čestita vsem delovnim ljudem Jugoslavije za 29. november — Dan republike! 2 KMETIJSKA ZADRUGA SEŽANA z vsemi svojimi obrati čestita za Dan republike vsem svojim članom ter vsem delovnim kolektivom in jim želi še • nadalje mnogo gospodarskih uspehov! !É(&ñm WLw Lsm se še nadalje priporoča m vsem čestita za 29. november — Dan republike! TRGOVSKO PODJETJE IZOLA se še nadalje priporoča in čestita za 29. november — dan republike — vsem občanom Gostišče čestita za dan republike Gostišče » « Lucija pri Portorožu, čestita vsem svojim gostom za dan republike SEŽANA DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE POŠILJA NAJBOLJŠE ŽELJE IN ŽELI ŠE VELIKO GOSPODARSKIH USPEHOV OB DNEVU REPUBLIKE DELOVNI KOLEKTIV PRIPOROČA SE ZA SVOJE PROIZVODE: MORSKO SOL TIPA »PIRAN«, FINO MLETO SOL. KRISTALNO BIOSALIRANO SOL ZA KOZARSTVO IN DENA-TURIRANO ŽIVILSKO SOL KOLEKTIV GOSTINSKO PODJETJE : t s o ♦ ♦ 4 iskreno čestita za 29. november — Dan republike — vsem svojim poslovnim prijateljem, svojim potrošnikom ter delovnim ljudem Jugoslavije in jim želi mnogo uspehov v gospodarstvu! JIOTtL JAVO HNIK POSTOJNA čestita za 29, november — Dan republike — vsem svojim gostom in se še nadalje priporoča za obisk! 5 ) i i KOLEKTIV v. Jk Čestita za dan republike VSEM SVOJIM ČLANOM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM IN JIM ŽELI TUDI V PRIHODNJE NADALJNJIH USPEHOV PRI GRADNJI SOCIALISTIČNE DOMOVINE! -ti- CC O P E R it ČESTITA ZA PRAZNIK REPUBLIKE VSEM OBČANOM it IN DELOVNIM KOLEKTIVOM! trgovsko podjetje T-O.B M K KOPER zalaga trafike, gostinsko in trgovsko mrežo s tobačnimi izdelki ter drobnimi bazarskimi k okraski it it kolektiv se priporoča ter Čestita za dan republike vsem delovnim ljudem! IZBBELffl Čestita OB DNEVU REPUBLIKE vsem občanom in delovnim ljudem jugoslavije i vsem delovnim ljudem jugoslavije, svojim stalnim in prehodnim gostom želimo še mnogo uspehov pri delu in iskreno čestitamo za 29. november! kolektiv P 0 R A INI se še nadalje priporoča ter iskreno čestita \ ZA DAN REPUBLIKE svojim gostom, vsem občanom ter vsem delovnim ljudem Jugoslavije! K M ILIRSKA BISTRICA iskreno čestita ob dnevu republike vsem svojim obiskovalcem, občanom ter vsem delovnim ljudem jugoslavije! V iiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiMiiiUHimimiiiiiiiiiHiiiM lis* Binfe-.iiiraiiiiiii^niimKMiiiituiiiBttcrainii s svojimi enotami SOČA KOPER, ZVEZDA IZOLA, KINO ŠKOFIJE IN KINO ŠMARJE čestita ob državnem prazniku vsem svojim obiskovalcem in se priporoča za obisk! KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA II SEŽANA čestita k državnemu prazniku vsem svojim odjemalcem, poslovnim prijateljem in vsem delovnim kolektivom ter se še nadalje priporoča za sodelovanje! avtoturistično podjetje Ll\ s svojimi poslovalnicami v KOPRU, PORTOROŽU, PIRANU, SEŽANI, LJUBLJANI, ZAGREBU in na REKI r čestita za 29.f(novernbep; vsem delovnim ljudem ' Jugoslavije!' S svojimi udobnimi-avtobusi ter za tovorni promet po inozemstvu in domovini, za generalna, srednja in servisna popravila vseh vrst vozil se še nadalje priporoča! Servisi tam, dkw in vw, turistična dejavnost, potovalni uradi, menjalnice KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA 0 Čestita za e>,'an republike vsem občanom, svojim stalnim gostom ter vsem delovnim ljudem jugoslavije! 'it it it V POSLOVALNICAH »MAVRICE« VEDNO BOGATA ZALOGA IN SOLIDNA POSTREŽBA! •u... p o k t o r o ž želi OB DNEVU REPUBLIKE še nadaljnjih delovnih uspehov! vsem gostom se še nadalje priporoča za obisk! kolektiv . SEŽANA se spominja zgodovinskega rojstnega dne nove jugoslavije in želi delovnim ljudem še mnogo uspehov pri delu! -delovni kolektiv trgovskega podjetja čestita ob 29. NOVEMBRU vsem svojim odjemalcem, poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem jugoslavije! trgovsko podjetje nudi bogato izbiro vseh prehrambenih artiklov domačega in tujega izvora in solidno postrežbo it it kolektiv podjetja iskreno čestita za dan REPUBLIKE vsem delovnim ljudem jugoslavije! kolektiv iskreno čestita ob dnevu republike vsem delovnim ljudem. priporoča se za svoje lesne izdelke Sežana IZVAJA NAJRAZLIČNEJŠE GRADNJE PO SODOBNIH PROJEKTIH IN TO PO NAROČILU IN OKUSU INVESTITORJEV it it KOLEKTIV PODJETJA ČESTITA OB DNEVU REPUBLIKE! GROSISTIČNO-DETAJLISTICNO TRGOVSKO PODJETJE 1 ILIRSKA BISTRICA SE PRIPOROČA VSEM ODJEMALCEM TER JIM ZAGOTAVLJA, DA SE BO SE NADALJE TRUDILO, DA USTREŽE ŽELJAM POTROŠNIKOV! K DNEVU REPUBLIKE ISKRENO ČESTITA VSEM POSLOVNIM SODELAVCEM TER VSEM OBČANOM! DELOVNI KOLEKTIV PREHRAMBENE INDUSTRIJE Z OBRATOM SUDEST GRADIŠČE ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM TER ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE ŠE NADALJNJIH USPEHOV PRI DELU! it it PREDELUJE, SORTIRA, SUŠI, MELJE, MEŠA, EKSTRAHIRA, PRAŽI IN EMBALIRA SADJE IN ZELENJAVO, GOZDNE SADEŽE, ZDRAVILNA ZELIŠČA, AROMATICNA ZELIŠČA, DOMAČE IN TUJE ZAČIMBE, CAJE, KAVOVINE IN ETERIČNA OLJA . - \ V <» \ ii"iiiiii"iiiin,|iiiiii,'ii Stran-53 i',liy|i'|llHP',l||!|i'Ullll'I'l|lllt"Ull!3 1 v o i I TOVARNA MOTORNIH VOZIL TO KOPER d E g G. 2 ¿5 -c "e i S ¿i»!"*.' 3 Delovni kolektiv lesae industrije «« iskren® čestita kolektivom u g o s i i ir 110 ■m .■•........ <><><><><><><><^<><>o<><^ i 6 INDUSTRIJA PLSISTICHIH MS IN «L proizvaja: sn ipren in m Msnetsie pegaste mass mmm in votla telesa opremo m Delovni kolektiv se pridružuje čestitkam vsem delovnim ljudem Jugoslavije ob praznovanja DM REPUBLIKE-29. NOVEMBRA VSEM OBČANOM, DRUŽBENIM, POLITIČNIM IN GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM ČESTITAJO OB PRAZNOVANJU mm REPUBLIKE - 29. NOVEMBRA Hčinsk Oiinsk Občinsk o Oiinsk Občinski ljudski oior Koper ediior SZOL Koper komite ZK Koper komite IMS ¡(oper oior ZVVI Koper oior ZO HOV Koper sindikalni svet Koper o o o Vsem občanom občine Piran ter vsem delovnim ljudem Jugoslavije iskreno čestitajo ob Dnevu republike OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PIRAN OBČINSKI ODBOR SZDL PIRAN OBČINSKI KOMITE ZK PIRAN OBČINSKI ODBOR ZB NOV PIRAN OBČINSKI KOMITE LMS PIRAN OBČINSKI SINDIKALNI SVET PIRAN •' If>08 Cfl Of r Jot • n? ft*y.- - ■ n« 2fj .iiqvoq •ji. I EXP ' is telex 03-516, telefon Koper 21-690 s svojimi predstavništvi: O LJUBLJANA, Gosposka ul. 3 — telefon 21-823 O ZAGREB, Kaptol 5 — telefon 37-605, telex 02-150 O BEOGRAD, Stevana Sremca 7 — telefon 46-208, telex 01-125 O SUBOTICA, Generala Drapšina 15 — telefon 013-44, telex 017-15 O SPLIT, Ulica prvoboraca 35 — telefon 22-08 © MARIBOR, Kersnikova ul. 3 — telefon 33-08 O ZASTOPSTVO: Gračanica 5 — telefon 25 čestita k Dnevu republike vsem svojim kupcem in odjemalcem, vsem občanom ter vsem delovnim kolektivom Jugoslavije! OBČINSKI OBČINSKI OBČINSKI OBČINSKI OBČINSKI OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KOMITE ZK ODBOR SZDL ODBOR ZB NOV KOMITE LMS SINDIKALNI SVET ČESTITAJO K DOSEŽENIM DELOVNIM USPEHOM VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM! OB DNEVU REPUBLIKE ŽELIJO VSEM OBČANOM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE VESELO PRAZNOVANJE! V «3E01 PREMOGI! SEČOVLJE ČESTITA OB DNEVU REPUBLIKE VSEM OBČANOM TER VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE! TURISTIČNO GOSTINSKO PODJETJE ČESTITA OB DNEVU REPUBLIKE OBČANOM TER VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE! OBISKOVALCEM PIRANA, DOMAČIM IN TUJIM GOSTOM SE SE NADALJE PRIPOROČA ZA OBISK! Za dan republike čestitamo in želim efeslo uspehov t/ nadaljnjem v n ■ V a n * £ * * lir t;/ E LMS OBOI U Sli ' " "" '...... -■■--,•■-..----;..... s o <> o o o o o o o o 0 1 'fc<><>0<>00<>*se to je danes nujen pogoj, če hočemo doseči tisto stopnjo' proizvodnosti, da bomo kos ^sodobnim zahtevam domačega in tujega tržišča. Udeležence posvetovanja je uvodoma ravnatelj Centralne tehniške knjižnice v Ljubljani inž. Kajetan Kavčič seznanil z osnovnimi načeli in z zakonom o teh knjižnicah, o stanju, problematiki in perspektivah strokovnih tehniških knjižnic v koprskem okraju pa je govoril upravnik koprske Studijske knjižnice Srečko Vil-har. Zastopniki podjetij in zavodov okraja, ki so se udeležili posvetovanja, so govorili o stanju strokovnih knjižnic in tehniške dokumentacije. Izkazalo se je, da imajo nekatera naša večja podjetja sicer precej strokovne literature, vendar nimajo skoraj nikjer tako urejeno, da bi se je delovni kolektiv v polni meri posluževal. Se slabše je z dokumentarno službo. Glavni vzrok temu je, ker v podjetjih oziroma v zavodih ni knjižničarjev. Udeleženci posvetovanja iz večjih podjetij bodo sprožili pred domačimi organi samoupravljanja vprašanje seminarja za knjižničarsko službo. Ti knjižničarji bi lahko bili obenem tudi dokumentaristi, skrbeli bi za nabavo strokovne literature, jo svetovali in sposojali v delovnem kolektivu, obenem pa bi sodelovali pri sestavi centralnega kataloga. Delovni kolektivi se namreč lahko poslužujejo tudi Centralne tehniške knjižnice v Ljubljani, ki razpolaga s 35.000 strokovnimi knjigami najnovejšega datuma in s številnimi strokovnimi revijami, od katerih je okrog 300 inozemskih. Naši delovni kolektivi so z vsem tem vse premalo seznanjeni in se zato te literature sploh ne poslužujejo, čeprav bi pogosto lahko našli sodobno rešitev za svoje delovne procese ln za dvig storilnosti. Za organizacijo seminarjev za knjižničarje in dokumentariste v podjetjih in v zavodih sta pripravljena Studijski knjižnici pomagati Centralna tehniška knjižnica in Društvo bibliotekarjev. i ® '.i' UKi Mi. A llfc v " SLOVENSKI FILM »TISTEGA LEPEGA DNE V proizvodnji podjetja Viba-film smo dobili letos poleti nov uspeli slovenski igrani film z naslovom TISTEGA LEPEGA DNE. Po noveli književnika Cirila Kosmača (Pesem ln pevci) sta pripravila zanj scenarij Andrej Hieng in France Stiglic, ki je film tudi režiral. To je že deveti celovečerni igrani film tega našega znanega in najbolj izkušenega režiserja in tudi ne prva uspešna koprodulceija Stiglic—Kosmač. Film je ekipa posnela letos poleti na Vipavskem (Podraga, Podnanos, Lozice), oil koder so tudi vzeli dialekt. V jeseni pa je začel film zmagoslavno pot po naših kinematografih in je do zdaj zabeležil rekorden obisk, ki ga do zdaj prekaša samo še priljubljena Capova »Vesna«. Samo v Ljubljani je videlo film več kot 50.000 ljudi, pretekli teden pa smo si ga ogledali tudi pri nas. K velikemu uspehu novega filma je pripomogla poleg odličnega scenarija in režije tudi dobra igralska ekipa: Hert Sotlar (s svojimi štirimi pupkami), Duša Počkajeva, Jože Zupan, Zlatico Sugman, Lojze Rozman, Silva Danilova, Angelca Illebcetova, Maks Baje, Arnold Tovornik. France Presetnik, Metka Bučarjeva in druge. Direktor fotografije je bil Ivan Marinček, glasbo pa je oskrbel Alojz Srebotnjak Na sliki: Duša Počkajeva kot Hedviga (po dolgih letih sc je vrnila iz Milana in ljudje razširjajo precej zlonamerne govorice o njenem bivanju v tujini) in Bert Sotlar kot štefuc (glavni junak zgodbe, ki sega v čas prodora fašizma v Slovensko Primorje; dvakrat je bil že poročen z dvema sestrama in ostal vdovec; v filmu se trudi, da bi si pridobil 5e tretjo sestro, kar povzroči vrsto zapletov) na Sllvcstrovo tovarišica Sirkova prinesla posebno pomoč s socialnega skrbstva? Vseh trideset tisočakov je položila predenj. »Ciril, kupi si kolo!« je rekla, kakor da mu ponuja stotak. »Daleč imaš do delavnice in stadiona, preveč časa izgubljaš s hojo. Samo pazi nanj!« »No, odgovori, Ciril! Se čutiš krivega ali ne?« »Kriv sem,« je odvrnil tiho, a razločno. »Ti je žal?« »Zal mi je .. .« »Kako misliš poravnati škodo?« »Plačeval bom s tem, kar bom zaslužil kot vajenec in pozneje kot pomočnik, mesečno, v obrokih ...« »Prosiš za milo kazen?« Ciril je molče prikimal. Sodnica je vstala in velela vsem, ki so bili v dvorani, naj odidejo na hodnik in tam počakajo na sodbo. V naslednjih dvajsetih ali tridesetih minutah se bo torej odločilo, ali se bo jutri navsezgodaj odpeljal s kolesom ANTON INGOLIČ: © Iz knjige MLADOST NA @ STOPNICAH. V zbirki © Školjka izdala Mladinska © knjiga v opremi Janeza © Starmana na drugo stran mesta, aH pa bo moral še danes pospraviti svoje reči in se na večer z vlakom odpeljati v Radeče, da bi se jutri zjutraj zbudil med neznanci v poslopju, ki je gotovo obdano z visokim obzidjem in še zastraženo. Tam bo zaprt leto, dve, morda še dalje. »Ciril!« Ni mogel sesti k materi na klop, pognal se je tja k oknu na drugo stran hodnika. Na dvorišču še vedno ni bilo videti ne slišati človeka, medtem ko jc na hodniku postajalo vsak čas glasneje in živahneje. Da bi smel zapustiti to poslopje, skočiti za vogalom na trolejbus in se odpeljati na stadion! Slekel bi se in potegnil nase trenirke, čevlje zamenjal z gumarl-cami in napravil dve. tri runde, nato pa stekel proti Savi. Tekel bi po zmrznjenih poljskih poteh. Lahkotno bi dvigal noge In še lahkotneje bi jih spuščal. Se prljetneje bi bilo, če bi tekel pred njim Dušan. Dušan je sploh sijajen fant! Mu ni zadnjič pripovedoval o nekem svojem tovarišu, metalcu krogle, ki sc je na skrivaj poročil s hčerko profesorja Andreasa Stlllscluvelgna? Profesor ne mara priznati njune poroke, ker se nista poročila cerkveno in ker nista njega vprašala za dovoljenje. Reveža se morata shajati v kavarnah in buffetih ali v Tivoliju, ker mladi mož, menda mu jc ime Marko, stanuje še z dvema študentoma v tako obupni luknji nekje konec Ulice Brižlnskih spomenikov, da vanjo ne more pripeljati svoje mlade žene niti na obisk. Dušan jima že ves čas išče kakršno koli poceni sobo . .. Cirila je vrglo na drugo stran k materi. »Cuj. mama,« je začel zadihano, »če me pošljejo v Radeče, vzemi v mojo sobo Dušanovega prijatelja Marka in ntegovo ženo, nimata stanovanja, ničesar nimata. Prinašala ti bosta kurivo in vodo, hodila v trgovino ln ti sploh pomagala. Takoj popoldne stopim k Dušanu, skupaj bova odšla k Marku, ki stanuje v naši ulici, in ga pripeljala k tebi. Povej, mama, ju boš sprejela?« »O kom govoriš, Ciril?« je Ogrinka prestrašeno vprašala. »Koga naj vzamem k sebi?« »Obljubi, mama!« Je Ciril nadaljeval še lilastneje. »Oba sta študenta, sprejmi ju, pomagaj jima, tudi onadva bosta pomagala tebi!« »Ciril, ti no pojdeš nikamor, ostal boš pri meni.. .« »Tovarlšica Sirkova je govorila zame, tudi mojster Uren ni povedal n)f slabega o meni, javni tožilec pa )r zahteval, da me pošljejo v Radeče Obljubi, da sprejme? Marka in njegovo ženo, če bom moral v dom!« »Obljubim, vendar , ,.« »Razprava sc nadaljuje!« se Je raz leglo po hodniku. Visoka rjava vrata so se odprla 1 ljudje so začeli odhajati v dvoran Ciril Je ostal z materjo med klopu toda sodnica mu je velela, naj ste-bliže k mizi, pred katero sta že stal Topolščak in Bolhar. Sodnica s sc sodnikoma se jc dvignila, nato so sc dvignili še ostali. mmk Te redki so udeleženci NOB iz enot Istrskega odreda, p ki bi bili napisali svoje spomine iz borb za osvoboditev Slovenske Istre in tistega dela Slovenskega Pri-morja, ki je bil operativno področje enot Istrskega odreda. Nevarnost, da bi šli mnogi pomembnim dogodki v pozabo, ie čedalje bolj očitna. To je tembolj občutljivo, ker gre za predele, Id so v bližini naših etničnih in državnih meja. Posebno pomembno je dejstvo, aa skoraj ni področja v Sloveniji, kjer bi okupator tako masovno požigal in tako zverinsko divjal kot na področju Istrskega odreda, in to ne le po italijanski kapitulaciji, marveč, že vse od pomladi leta 1942. Nikakršen teror niti požiganje niti streljanje prebivalcev hi moglo omajati trdne organiziranosti prebivalcev in njihove enotnosti. Vzrokov, zakaj so bili dogodki, ki so spremljali IO premalo opisani in zgodovinsko obdelani, je več, vendar je mogoče to pojasniti z naslednjim: 1. Oddaljenost operativnega področja od operativnih centrov v času NOB in nezadostno prizadevanje odgovornih činiteljev v tej smeri med vojno. 2. Pogostne organizacijske spremembe pripadnosti I. odreda. Od ustanovitve v oktobru 1943 do septembra 1944 je IO deloval kot samostojna operativna enota in je bil neposredno podrejen VII. korpusu NOV in POS. Od septembra 1944 do januarja 1945 je bil kot 4. bataljon 9. SNOB, potem pa kot 4. bataljon 18. SNOUB — Bazoviške in tako podrejen IX, korpusu NOV in POS. 3. Premajhna aktivnost borcev in aktivistov tega področja, da bi zapisovali in objavljali spomine iz NOB na področju Slovenske Istre in Brkinov. 4. Pomanjkanje virov in sredstev ter zavoljo tega nezadostna organizacijska aktivnost odgovornih činiteljev v povojnem času. Namen tega prispevka ni v tem, da bi takšno stanje kdo ve kako spremenil, saj se more pisec omejiti le na pičle vire in na lastni spomin, ki ne more biti vedno neoporočeno nepristranski; Hotel bi le prikazati akcijo za osvoboditev Šmarja pri Kopru in osvetliti najpomembnejše dogodke, ki so to akcijo sprožili. Hkrati s tem pa bi hoteli izraziti tudi upanje, da bi spodbudil k zapisovanju spominov tudi druge pripadnike IO. O 1 po. rasi r*7:-?' - ■ :-tt Bevc. Bataljon je imel tri čete in prispeli v Tatre. Čakala nas je majem porušila železniški most še kakih 150 borcev. Okrog 15. nehvaležna naloga. Istrskemu voj- na progi Kozina—Trst. Proga ni aprila 1944 se je odpravil bataljon nemu področju smo morali poma- obratovala do konca vojne, na prvi pohod proti Slovenski gati, di se prebije iz Brkinov pro- 4. Prve dni junija 1944 je bila Istri. Pohod je vodil obveščevalec ti Pivki oziroma Snežniku, ker so minirana transformatorsko-ran-Jože Markučič iz Hrastovelj. Pot Nemci pripravljali ofenzivo z več žirna postaja »Pri Orehu« blizu je vodila skozi vas Jelovice, proti tisoč vojaki iz postojank Hrpelje Milj pri Trstu. Tega dne je soprogi Divača—Pula, ki jo je bata- —Kozina, Materija, Podgrad, Ilir- vražnik požgal vas Gabrovico. Ijon prekoračil blizu Zazida, v vas ska Bistrica, Pivka in Divača, če- Nekaj dni potem je bil miniran Dol pri Hrastovljnh. Bataljon se tudi je komandant področja trdil, tudi koprski vodovod v bližini Rije nastanil v borovem gozdičku da so vsi prehodi zasedeni, smo žane. nad vasjo. Štab bataljona je raz- se prebili preko reke Reke in ce- 5. 6. junija 1944 je bil pri vasi poslal patrulje v smeri proti Ko- ste Postojna—Rupa brez strela. Prešnica, na progi Divača—Pula, pru in cesti ICubed—Buzet nad Cesto smo prečkali pod vasjo Ja- napaden in uničen nemški trans- Ijo dveh borcev. Vodil jo je do- vasjo Gračišče. Pričakovali so neževo brdo. Ura je bila nekaj portni vojaški vlak. Uničene so mačin Elijo Bržan. Patrulja svoje večjo kolono fašistov. Na srečo manj kot polnoči. Prišli smo že bile tri lokomotive, oklopni vagon dolžnosti ni opravila. Fašisti so je privozila po cesti le motorna nad cesto, ko smo zaslišali nem- in več drugih vagonov. Pri spo- jo presenetili in se je morala za- prikolica. Ker se ni hotela ustavi- ške kamione. Po vsej verjetnosti padu je izgubilo življenje 30 so- to skriti v cerkveni stolp, ti, je stražar streljal. Pokanje je so pripeljali zasedo. vražnikovih vojakov. Okrog treh zjutraj smo se pri- razkrilo položaj bataljona, in ker Našega bataljona in drugih enot 6. Razbite in uničene so bile že- bližali Šmarjem. Deset do pet- fašistov tudi po dveh urah čaka- Istrskega odreda nismo več našli lezniške naprave na kolodvoru v najst metrov pred kolono je sto- nja še vedno ni bilo, je koman- v Brkinih. Na poziv VII. korpusa Podgorju. Postajno poslopje je pala predhodnica. Uzrli smo prve dant odredil umik. Komaj smo so se že prejšnjega dne napotili bilo zažgano. obrise hiš, zdajci pa nas je pre- prispeli v taborišče v borovem preko Notranjske v Ambrus v Su- Medtem ko so udarne skupine senetilo nekaj čudnega. Po vrto- gozdičku, je prišla po cesti kolo- hi krajini, kjer je bil tedaj štab in druge enote I. bataljona IO vih so se premikali obrisi ljudi, na. Bilo je prepozno. vil. korpusa. Naša skupina je opravljale borbene akcije, so dru- V poltemi jih nismo mogli jasno Na tem položaju se je bataljon prišla v sestav I. bataljona v vasi ge enote mobilizirale v Slovenski razločiti. Karol Vene je'dal znak: zadržal približno teden dni. Eno- Žirovnica v Loški dolini, od tod Istri. V drugi polovici maja in v »Stoj in v zaklon!« te bataljona so pregledale teren z bataljonom odpotovala v vas juniju 1944 so na novo pridobili Poiskali smo si kritje in nape- na področju vasi Lopar, Popetre, Gora nad Sodražico, kjer so-se več kot 300 novih borcev. Del no- ril orožje. Sovražnik je začel be- Rižane, Trseka in Marezig. Po zbrale vse enote Istrskega odreda, vincev je ostal v enotah IO, sno streljati. Časa za premislek oceni situacije in manevriranja oóemnaiótie i ici na ev za osvoboditev na tem prostoru, je štab bataljona sklenil, da bi bilo bolje, ko bi se bataljon nastanil nekje pod Slavnikom in za izvajanje operativnih nalog ustanovil manjše udarne skupine. V vaseh zgornje Istre je bila izvedena delna mobilizacija, in nato se je bataljon umaknil. Ze naslednjega dne so poslali v Istro udarno skupino desetih mož. Vodila sta jo Ivan Pezdirc in Maks Zadnik. Skupina je imela nalogo, da zbere podatke o stanju sovražnikovih pošto- y nogj mecj 5 g majem je ba- kjer smo 20. junija ustanovili še je bilo malo. Morali smo se odlo-jank v Kopru in Dekanih, da zbe- taljon prekoračil železniško pro- III. bataljon, ostale pa smo poslali čiti, da napademo ali da se v za-re_ podatke o prometu na cesti g0 Ljubljana — Kočevje ter na Dolenjsko in na Notranjsko, ščiti lastnega orožja umakuemo. Rižana—Buzet in Trst Koper ter se napotil proti Zvirčam. Spoto- Za uspelo mobilizacijo je Glavni Odločili smo se za naskok. Glavni drugo. Posebna naloga skupine je ma se je pripetii incident. Po ne- štab NOV in POS pohvalil Istr- napad bosta vodila Karol Vene in bila, da ugotovi, ali operirajo na sreči se je Sprožna puška in smrt- ski odred. Pohvala je bila objav- Bruno Bizjak, medtem ko bo na-tem področju kakšne nepovezane no raniia pomočnika komisarja ljena v dnevnem povelju in po- mestnik komisarja Maks Zadnik oborožene skupine. Skupina bi se 1L bataljona tov. Zargija. zneje v Slovenskem poročevalcu morala povezati tudi z aktivisti y Ambrusu je bila izvedena OF, jim pomagati in jih ščititi reorganizacija vseh. enot . IO. pri pripravi akcije za proslavo Mnogo borcev in komandirjev je 1. maja 1944 izvesti napade na ostalo y d ih enotah vn_ kor_ sovražne patrulje in prevozna pusa_ Reorganiziran je bil tudi sredstva. _ .... , .. . štab odreda, formirana sta bila . z naglimi premiki in akcijami dva nova bataijona z manjšim je skupina prekrižarila ves pro- števiičnim stanjem. V noči med stor med Marezigami in Rizano. 17_ in 18 majem je tako reorga. Sprejem, ki ga je skupina dozi- nizirani IO prispel spet v Brkine, vela v vaseh Popetre, Trselc, Iru- v vas Prelože. 2e istega dne so se napravil s tremi borci obkoljeval-ni manever in udaril sovražniku v bok. Takšna odločitev se nam JL je vsiljevala zaradi znakov, ki so * kazali, da smo mi presenetili so- vražnika in ne on nas. Očitno je _.,.„., . bilo, da so komaj prispeli v vas, a bi omogočili učinkovi- in da nas niso pričakovali. Domi-tejše in hitrejše pro- nantnih točk v vasi in okoli r,je diranje proti morju, je že niso bm zasedli Pobuda je bila štab I. bataljona okre- torej na naši strani, pil I. četo. Dodelil ji je Po prvih SOVražnikovih strelih ' spomladanskih mesecih leta 1944 je prešlo pri- zadevanje slovenskega vojnega in političnega vodstva NOB, da ~e na celotnem slovenskem ozemlju izpopolni, utrdi .in nadalje rarvijc. organizacijska, struktura NOG (narodnoosvobodilno gibanje) ter mobilizirajo vse ljudske in materialne rezerve za boj proti okupatorju, v novo fazo. Centralni komite KPS je 24. aprila 1944 izdal vsem partijskim organizacijam posebno okrožnico, v kateri je pod točko 17. med drugim rečeno: »V tednih in mesecih, ki so pred nami, moramo izvesti dokončno mobilizacijo vseh za orožje sposobnih narodnih sil v našo vojsko. Od uspešne ali neuspešne rešitve te naloge je odvisen ves nadaljnji razvoj na Slovenskem....! Partijske organizacije v Ljubljanski pokrajini in na Primorskem morajo storiti vse, da bodo pritegnjeni v vojsko tudi zadnji ostanki še nemobilizirane in za orožje sposobne žive sile!« Za naše razmere na področju Brkinov in Slovenske Istre je to napotilo pomenilo, da moramo borbeno in organizacijsko močneje razgibati področje Slovenske Istre, kjer je bila borbena aktivnost v zimskih mesecih 1943—1944 po nemški ofenzivi v začasnem zastoju. Ves ta čas so delovale v Istri politične organizacije NOG, katerim je uspelo oživiti borbeno aktivnost ljudstva ne glede na narodnostno pripadnost. Tako so bili ustvarjeni ugodni pogoji za prihod borbenih enot na to področje. Odpravili smo se na pot. Za ta pohod so bile izvedene potrebne organizacijske priprave. Konec marca 1944 je štab IO napravil premestitev bataljonov. I. bataljon je v Skadarski gori prevzel položaje II. bataljona, medtem ko je bil II. bataljon premeščen v Brkine in na Pivko. Prve dni aprila 1944 je prispel k Istrskemu odredu ves II. bataljon 9. SNOB, katerega glavni del je bil dodeljen I, bataljonu IO. Formiran je bil nov štab bataljona. Za komandanta je bil imenovan Leopold Krebelj, za namestnika komandanta Karol Vene, za komisarja bataljona Franc Zore, za namestnika komisarja Franc skule, Lopar, Sv. Anton in Mare- spopadli na sektorju vasi Harije, najboljše borce in ji dal najbolj- smo polegli v zaklone in prežali žige, je bil nadvse prisrčen. Sprva Tominje Zajelšje Pregarje in še orožje. Četi je bil dodeljen tudi v temo. da bi vedelij kam neki se so naleteli na strah — ljudje so Hu-e Nemci in brigada Vladimirja namestnik komandanta bataljona je bil sovražnik vgnezdil. Izza nese bali posledic, vendar je ta bo- Gortana. Zasedii smo položaje v Karol Vene. Poveljstvo čete so se- kega vogaia je pritekel karabi-jazen kmalu splahnela. Nikjer ni- smeri vasi CeljG) Pregarje in sta vi j ali komandir Bruno Eizjak, njer. Tekel je proti drugemu kon-so trčili ob nezaupanje. Povsod Ostrožno brdo. Do boja pa ni pri- namestnik komandirja Žito, komi- cu hjge. Vsi smo ga imeli na mu-so jih ljudje vabili v hise in spra- šlQ( ker SQ se Nemci umaknin, brž sar Polde Ivančič in namestnik hi. Zdajci je počila mavzerka, na ševah, kdaj bomo pregnali fasi- ko SQ požgali vasi Tominje, Za- komisarja Maks Zadnik. Četa je zjdu se je pokadilo in karabinjer ste in kako se drugod borimo z je]gj Podbeže, Pregarje, Huje in štela 26 borcev. Iz Skadanske go- se je prekopicnil po strmini. Iz nacisti. Izvedli smo tudi nekaj ok- - . — j« .. ci^o^ei™ Tet™ t, ——^---j---1 Gaber. Naslednjega dne je I. ba- cij kot na primer napad na ka- taljon" prekQračil cestQ Reka. re je odšla v Slovensko Istro v Vseh grl je zadonel krik: noči med 14. in 15. junijem. Njena »Na juriš! Naprej!« rabinjerje pri Rizani, vrh tega pa Trsf. pri Markovščini in se utabo- najvažnejša naloga je bila, da Med prvimi sta se pognala na-smo preprečevali oskrbovanje po- ril y Skadanski gori pod slavni- uniči rudnik premoga v Sečovljah prej kurir Pipo in komandir Bru-stojank z živih. kom. in naprave za pridobivanje soli v no. Istočasno je povedel pomočnik Na večer pred 1. majem 1944 jz tega področja so enote I. ba- tamkajšnjih solinah. komisarja Maks svojo skupino v so prvič v zgodovini Istre množic- taljona izvedle naslednje akcije: 16. junija je prispela mimo napad na desno. Sovražnik je be-no zagoreli mogočni prvomajski i. Med Materijo in Markovščino Pomjana in Šmarij v Padno. Tod sno streljal, toda zadeval je v kresovi na vseh istrskih gričih. so trikrat zaporedoma iz zasede smo prekinili pouk na osnovni prazno. Maksova skupina si je Fašisti v koprski in dekanski po- napadle nemške vojne transporte šoli. Otroci so na šolskem dvori- našla kritje in jela odgovarjati z stojanki so si dajali duška s stre- ter povzročile sovražniku izgube šču z velikim veseljem požgali ognjem. Mahoma pa se je od nc-ljanjem v prazno. v moštvu in prevoznih sredstvih, fašistične simbole. Starejši učite- kod vzel dresiran pes. Planil je Nadaljevanje aktivnosti borbene 2. 24. maja je prva četa I. bata- ljici, ki je bila Italijanka, smo de- proti Maksu, toda Maks je bil hi-skupine je prekinila depeša, ki jo Ijona IO pri Bazovici napadla vo- jali, naj šolo zapusti, mlajšo, ki je trejši. S strelom ga je pogodil v je poslal štab bataljona po kurir- jaški osebni avto in ubila tri ofi- bila domačinka, pa smo poučili, čelo. Pes je obležal negiben. Mak-ski zvezi. Z njo nas je pozval, naj cirje. Istega dne je sovražnik po- naj nadaljuje pouk v slovenskem sovi skupini je hotela preprečiti se nemudoma vrnemo v sestav žgal vas Beko pri Kozini. jeziku in v smislu naše vzgoje, prodiranje sovražna trojka. Skri- bataljona, ld je bil tedaj v Brki- 3.Kombinirana minersko-borbe- Pristala je. Ponoči so nas obiskali la.se je za zid in jela streljati, nih, v vasi Prelože. 3. maja smo na skupina IO je med 25. in 30. fašisti. V zgodnjih jutranjih urah Naš puškomitraljezec jo je s krat- naslednjega dne je glavnino čete kimi rafali prikoval na tla. Maks napadla v Padni skupina kakih in še en borec sta se ji med tem 30 fašistov. Četa je pognala faši- splazila za hrbet in vse tri pozva-ste v beg in ni pri tem utrpela la k predaji. Vsi trije karabinjer-nikakršnih izgub. V Korte smo ji so dvignili roke. Poslali so jih poslali patruljo, proti večeru pa je v ozadje, v komando čete. Prepre-odšla vsa četa. Od tod smo name- ka je bila odstranjena. Po dobri ravali v noči od 17. do 18. junija uri je skupina dosegla grič nad napasti rudnik v Sečovljah. Zve- vasjo in od tod napadla sovražni-čer bi morali dobiti o rudniku ka, ki se je še upiral, najvažnejše podatke, ker jih ni- V vasi se je vodil boj od hiše smo dobili, smo prenočili na ne- do hiše. Glavna napadalna skupi-kem seniku blizu vasi. V Kortah na, ld sta jo vodila Karlo Vene smo zbudili presenečenje, pri ne- in Bruno Bizjak, je vdrla v go-katerih pa tudi bojazen. V vasi stilno (Dopolavoro), kamor se je dotlej še ni bilo naših vojašldh bilo namestilo fašistično povelj-enot. Zapeli smo nekaj slovenskih stvo. V bojih okrog hiše in v njej pesmi. Okrog nas so se začeli zbi- so padli trije fašisti, med njimi rati ljudje. Vsakdo je hotel vide- tudi poveljnik ekspedicijske skuti novo slovensko vojsko. Gostil- pine. Zaradi te izgube so postali ničar in trgovec Korenika nam fašisti kot brez glave, prestrašeni je dal zastonj makarone, mladin- in presenečeni so se upirali neor-ka Slavka pa nam je skuhala ve- ganizirano. Sovražnik je jel beža-■ čerjo. Istega večera so se javili ti in njegov odpor je polagoma prvi prostovoljci: Jože Grbec, Ok- popuščal. Odpor pa je bil povsem tavij Korenika, Odoriko Kleva in strt, ko je z druge strani vasi drugi. udarila še Maksova skupina. Naslednjega dne je bila nede- Nemci in fašisti so se v paničnem Ija. Ljudje so prihajali in odhajali begu pognali proti Kopru, iz Kort. Nismo mogli ostati neopa- Ko je boj ponehal in smo rešili ženi, saj je bil senik, na katerem več kot 30 domačinov, ki so jih smo spali, tik poti. Zaradi varno- bili fašisti zaprli, smo začeli iska-sti smo vse prišleke zadržali. Ko ti skrite in raztepene posamezni-smo ljudi izpustili, smo tudi sami ke. Starejši domačin jo dejal ob-krenili po skrivni poti v Padno. veščevalcu Valdu in vodniku Dr-Spali smo v padenski šoli. Še pred niču, da se v neki kleti skrivata svitom smo vstali in se premakni- dva Nemca. Hotela sta ju izbeza-li proti Šmarjam. Ze prejšnjega ti iz skrivališča, toda ko sta se dne smo poslali .v Šmarje patru- približala kleti, je priletela ven ročna bomba. Strašansko je no-čila, toda škode ni napravila. Kmalu za tem se je prikazal v vratih mlad nemški vojak s puško pripravljeno na strel. Vlado ga je po nemško pozval, naj se preda. Odvrgel je puško in dvignil roke. Iz kleti je prišel z dvignjenimi rokami tudi drugi Nemec. Pri pregledu vasi smo našli tudi hudo ranjenega karabinjerja. S pomočjo domačinov smo ranjenca obvezali, ga naložili na voz in ga poslali v Koper. Vene in Bruno sta klicala zbor. Ugotovila sta, da nismo imeli v tem boju nikakršnih izgub. Nihče ni bil ranjen. Ujeli smo dva Nemca in pet karabinjerjev. Na drugi strani, pa so v boju padli trije fašisti m en Nemec, medtem ko je bilo 15 savražnikovih vojakov ranjenih. Zaplenili smo dve brzostrelki, polavtomatsko mav-zerko, več pušk in pištol ter streliva. Glede izjav ujetnikov in podatkov, ki smo jih dobili pri prebivalcih, smo ugotovili, da je bila sovražnikova ekspedicija sestavljena iz 80 fašistov in karabinjerjev ter 30 Nemcev, na drugi strani pa je štela naša četa le 26 borcev. V začetku se je udeležilo borbe le 18 borcev, pozneje pa sta se ji pridružila še dva iz patrulje. Skupno nas je bilo v napadu le 20. Šele na osnovi teh podatkov lahko ocenimo drznost in tveganost akcije, ki smo se je lotili. Ne da bi imeli izgube, smo premagali po- številu petkrat močnejšega sovražnika. Zmaga nad toliko močnejšim sovražnikom je imela za. to področje daljnosežne vojaške, politične in moralne posledice. Sovražnik je moral svoj polom nekako opravičiti. Razširili so novico, češ da so se morali njegovi vojaki ' po junaškem odporu proti1 nad-močnim »bandam ribelov« in zaradi sovražnega nastopa prebivalcev, ki je na njihove vojake metalo kamenje in jih polivalo z vrelo vodo, umakniti iz Šmarij, potem ko so zadali »ribelom« hude izgube. To opravičevanje jim je bila kasneje pretveza za požig vasi in za streljanje vaščanov. 6. julija 1944 je »Partizanski dnevnik« na vsej četrti strani objavil članek Staneta Komana, kulturnega referenta Istrskega odreda, pod naslovom: »O akciji v Šmarjah«. Med drugim piše v njem tudi tole: »Šmarje! Zunaj vasi je opaziti premikanje ljudi. Maks zaskrbljeno gleda na ves ta direndaj. Venetu pa se svetijo oči. Sovražnik v zasedi je spustil vrsto rafalov na naše borce. Osemnajst partizanov se je kot eden vrglo za zid ob ograji. Dvoboj se je pričel. Vene glasno ko-mandira: »Na levo v zaklon!« Sovražnik v vasi .zbegano leta sem in tja. Juriš ... juriš ... se čuje od vsepovsod. Kakor gnani od nevidne sile, so se fantje z vseh strani vsuli v vas. Pod spretnim vodstvom Veneta in Bruna je dvajset partizanov obkolilo vas. Sovražnik se je v neredu umikal proti Kopru. Po cesti iz Šmarja gre dvajset partizanov; vsi so nasmejani in veseli. Živahnost pogovora se jim bere na licu. Sredi njih pa stopa s po-vešeno glavo sedem ujetih sovražnikov!« Moralnopolitični vpliv te akcije je bil nadvse pomemben. Če se je dotlej še kdo v Slovenski Istri bal fašistične strahovlade, se je večina po tej akciji tega strahu otresla. Povsod so se norčevali iz fašističnega »junaštva«. V naše enote je prihajalo na desetine in stotine novih borcev. Fašisti se v manjših skupinah niso več upali iz postojank. Operativne možnosti našega poseganja so se razširile prav do postojank in do predmestja Trsta. Najpomembnejše pa je bilo to, da se je istrsko ljudstvo duhovno osvobodilo more, Id jim jo jo bila vcepila petindvaj- -setletna fašistična strahovlada. K temu pa je osvoboditev Šmarja precej prispevala. Uresničene so bile težnje šmarskih antifašistov ki so bili desetletja najbolj goreči poborniki in pristaši brezkompromisnega boja proti fašizmu. Maks Zadnik VIÜÍNOJ.S.J. oJ-iJJXt/UN« Stran 17 V ži vilsko-pr edelo vaInem kombinatu DELAMARIS vlzoli je delovni kolektiv nekaj manj kot milijardo dinarjev lastnih sredstev investiral v nov, moderen in avtomatiziran obrat, ki bo izdeloval dva nova produkta: DELCAFE in ZDRAVKO. Novi oddelek je tako avtomatiziran, da bo v njem v eni ps 0 O i i i 0 CAF «fegSSflCAFÉ í-" ür=3J maaa ama il imata, mn izmeni delalo samo 15 ljudi, v treh izmenah pa bodo ustvarili letno predvidoma dve milijardi bruto produkta. Kaj sta dva nova proizvoda, ki so ju dobili potrošniki na trg v teh dneh? DELCAFE je stoodstotni eks-trakt sedmih različnih vrst kave, ki jo potrošniki lahko uporabljajo s sladkorjem v mrzli ali v vroči vodi. Torej odlična ekspres kava, izredno dobrega okusa. S tem ekstraktom lahko napravimo vrsto okusnih jedi, kar lahko preberete v naših receptih. ZDRAVKA je kavni koncentrat iz domačih surovin — ječmena, slada, cikorije in smokev. Mešanica je pripravljena tako, da se v trenutku raztopi v topli ali hladni vodi. Sladkor dodamo po okusu, če pa mešanico raztopimo v mleku, bo še bolj hranljiva in bo imela tudi boljši okus. »Zdravko« izdeluje Delamarls v Izoli v kooperaciji z ljubljansko Kolinsko tovarno. Ko bo stekla proizvodnja teh dveh novih Izdelkov, bo delovni kolektiv Delamarisa pripravil zopet nove. Tako napovedujejo različno sadje v prahu (za pudinge, sladolede, čokglado in' bonbone), mleko v prahu, jajca v prahu, različne juhe in vse vrste zelenjave v prahu,- paradižnik v prahu, različne vrste čaja v prahu in tako. dalje. Vse to bo omogočila nova, najsodobnejša aparatura, ki s svojim sodobnim tehnološkim postopkom ne jemlje surovinam vitaminov, arome, barve, okusa, temveč ohranja vso njihovo hranljivost. Kakšnega praktičnega pomena bo vse to za naše gospodinje, pa bodo prav gotovo najbolj razumele, samel Cisti ckstrakt 7 sort prave kave brez dodatkov! Najprej Icavo pražijo v velikih električnih bobnih, potlej jo s pomočjo vode ekstraliirajo. Ekstrakt ohlado in posebne črpalne naprave ga vlečejo v suSilni stolp, v katerem se pod močnim pritiskom razprši v meglo. Zelo vročo meglo vsesavajo posebne komore. Imenovane ciklone, kjer se meEla posuši in usede na dno komore. Posušen prah prave kave ohlade, posebne naprave ga presejejo in polnijo v lepo, liiglcnlčno in her-metično zaprto embalažo. Prava kava v prahu je naglo topljiva, aromatična, poceni, mnogo-stransko uporabna, obdrži aromo in jo imamo lahko na zalogi. Skodelica kave, pripravljene iz prave kave v prahu — Delcafč — nam nudi več užitka. Delcafe je kot naročen za ljubitelje dobre, polno aro-matične kave. Delcaie pa uporabljamo tudi kot dodatek k raznim slaščicam, cocktailom Itd. Bclcafč pripravimo po navodilu na embalaži, tu pa vam bomo posredovali še nekaj drugih dobrih receptov: um Tri žlico mrzle vode, 1 žličko kave v prahu in eno jajce vmešajte z mešalcem. V kozarec položite kocko va-nilljevega sladoleda, pripravljenega iz praška za sladoled SNEŽNIK, in ga prclijte z jajčno kavo. Nazadnje dodajte kupček stepene oslajene smetane in takoj servirajte. rf' ¥ ni irt i 0f • 4*. .'"k" 7 , i ; li.fiV; f .i&'/itV. /.'"i- mm 'r\< : Kavno žličko kave v prahu in žličko sladkorja vmešajte s kapljico mrzle vode, da postane svetla in penasta, dodajte ji počasi med stalnim mešanjem tri žlice vroče vode, potlej na-lijete v skodelico do vrha vročega mleka. Lahko pa kavo vmešate in ji dolijete samo mleko. _.________ .PROIZVOO tn>£EIL£aiM5£&ÏFSflg5 Pol litra mleka, 2 veliki žlici sladkorja, 2 rumenjaka, 1 žlico moke stepajte nad soparo v gosto kremo, že topil kremi dodajte posebej vmešano kavo v prahu (2 žlički kave v prahu vmešajte v skodelici s kapljico vode in ji počasi dodajajte kremo; ko kavo med kremo lepo gladko vmešate, jo dodajte vsej kremi). Ohlajeni kremi dodajte še trd sneg iz dveh beljakov in jo bodisi v kozarcih ali stekleni skledi postavite v hladilnik. Tako pripravljeno kremo, vendar nekoliko bolj redko, pa uporabite za piškotno grmado. Kekse namočite v osladkanem mleku, ki ste mu dodali malo ruma, in jih eno vrsto naložite v stekleno posodo, polijte jili s kremo, naložite spet kekse in tako ponavljajte tako dolgo, da vse porabite. Skledo postavite v hladilnik, preden pa slaščico servlrate, jo okrasite s stepeno oslajeno smetano. Osem beljakov in 40 dlcg sladkorja stepajte nad soparo, da dobite gosto zmes. Razdelite jo na s surovim maslom namazan pekač, ki ga postavite v srednje vročo pečico. Lepo zlato- OEtnMARI rumeno posuSeno ploščo razrežite na tri dele. Plošče namažlte s kremo: 8 rumenjakov, 4 žlice sladkorja, skodelico vode in 2 žlici moke stepajte nad soparo v gosto kremo. Vroči kremi dodajte 5 žličtc kave v prahu. (Vmešajte in dodajte jo tako, kot je opisano v receptu DelcaiG krema.) Posebej penasto vmešajte četrt kilograma dobrega surovega masla, ki mu počasi med stalnim mešanjem dodajate ohlajeno kremo. Pazite, da se krema ne sesiri! Najprej vmešajte eno žlico kreme, potem drugo, tretjo itd. Namazane plošče zložite, torto tudi po vrhu namažite s kremo. Ce se plošče nekoliko zdrobe, ne bodite slabe volje, s kremo boste vse zdrobljene kose namazali. eicate gos Za skodelico črne kave vmešate ¿ličko kave v prahu in žličko sladkorja s kapljico mrzle vode. Delj jo mešate, bolj je penasta; vodo dolivajte počasi, da se kava dobro raztopi. Lahko dolijete mrzlo ali vročo vodo. Vroči kavi lahko dolijete žličko nestepene sladke smetane, mrzlo pa natočite v kozarec, ji dodajte kocko ledu in oslajeno stepeno smetano. V pollitrsko posodo stresite dve žlički kave v prahu in dolijte osmin-ko litra mrzle vode. Z ročnim mešalcem ali z mešalcem »čarobna palica« kavo mešajte, da dobite gosto peno, nato dolijte dve žlički ruma in tri žličke sladkorja v prahu. Peno nalijte v kozarce in jo okrasite s sladko stepeno smetano. Dolgoletne želje koprskih športnikov so se končno uresničile. V petek popoldne so se zbrali predstavniki koprskega športnega življenja in ustanovili atletski klub. S tem so dali osnovo za načrtno in organizirano delo na tem področju, kjer smo v zadnjem času zabeležili nekaj prav lepih uspehov. Za predsednika atletskega kluba so izvolili požrtvovalnega koprskega telesnovzgojnega delavca Borisa Košeleta, ki .mu bo pomagal sedemčlanski odbor. Tehnično vodstvo pa je prevzel nekdanji atletski reprezentant Nerone Oli-vieri. V imenu Atletske zveze Slovenije je zaželel novemu klubu mnogo uspehov inž. Maks Megu-šar. Poudaril je, da so v Kopru ugodni pogoji za razvoj te panoge in da bo Atletska zveza nudila klubu zlasti pri premagovanju začetnih težav vso podporo. Govorili so tudi predstavniki občinskih in okrajnih telesnovzgojnih forumov, ki so prav tako obljubili moralno in gmotno podporo. Osnovni cilj atletskega kluba bo razvijati množičnost. Zato bo klub navezal najtesnejše stike s šolami in delovnimi kolektivi, kjer je atletika pognala že precej močne korenine. Šolska športna društva in posamezne tovarne (zlasti Tomos) prirejajo namreč že nekaj let uspešna tekmovanja. Zdaj bodo lahko prešli na bolj organizirano delo in ob strokovni pomoči dosegli še lepše uspehe. Seveda pa bo potreben tudi primeren odziv telesnovzgojnih učiteljev na šolah in sindikalnih odborov v gospodarskih organizacijah. Koprski atletski klub ima razen tega vrsto možnosti za zunanje atletske manifestacije, na katerih bi se -uveljavila tudi kvaliteta tekmovalcev. Morda ne bi bilo napačno organizirati tradicionalni troboj atletskega kluba Koper, atletskega kluba Gorica in tržaškega športnega društva Bor, ki ima zelo delavno atletsko sekcijo. Razen tega, kar so poudarili tudi v razpravi, bi lahko že v zgodnji pomladi organizirali v Kopru večjo atletsko prireditev, ki bi naznanila začetek atletske sezone v Sloveniji. Podobno prireditev bi organizirah jeseni ob zaključku sezone. Seveda so za take prire- ditve potrebne kvalitetne naprave in upajmo, da bo obljubljena po-m'oč na ustanovnem občnem zboru tudi obveljala, ko bo šlo za sredstva za izpopolnitev in za nove naprave. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pni Cestnem podjetju v Kopru razpisuje prosta delovna mesta za: 1. finančnega knjigovodjo; • 2. materialnega knjigovodjo; 3. personalnega referenta; 4. stenodaktilografinjo; 5. gradbenega tehnika* za nizke gradnje. Pod točko 1. je potrebna popolna srednja šola z daljšo prakso v finančni službi. Pod točko 2. popolna srednja šola s prakso v materialnem knjigovodstvu. Pod točko 3. popolna srednja šola z večletno prakso v personalni službi. Pod točko 4. dokončana administrativna šola ali nepopolna srednja, šola z obvladanjem stenodaktalografije. Pod.-točko 5, popolna srednja tehnična šola z daljšo prak-- so V cestnovzdrževalni službi. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek je določen po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov delavcem podjetja. Interesenti naj pošljejo svoje vloge z življenjepisom in opisom dosedanje zaposlitve splošnemu sektorju Cestnega podjetja v Kopru. Kovinsko podjetje išče sodelavce za svoje proizvodne enote, in sicer: več STRUGARJEV, .več KLJUČAVNIČARJEV, več PRECIZNIH MEHANIKOV, več ELEKTRIČARJEV za šibki tok, več RADIOTEHNIKOV za precizno mehaniko, več ORODJARJEV ter večje število mlajše ženske in moške delovne sile (pomožne) Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri DS mm pimi PODJETJA, USTANOVE; POZOR: Posredujemo prodajo vseh osnovnih sredstev, kot osebnih avtomobilov, kamionov, buldožerjev, strojev itd, Prodajo nam javite pismeno ali telefonsko. REALITETNA AGENCIJA, MARIBOR, Partizanska 32, telefon 28-13. IŠČEM GOSPODINJSKO POMOČNICO, lahko tudi z otrokom, na majhno posestvo blizu Portoroža. Možna poroka. Ponudbe na upravo Slov. Jadrana pod »Lepa prilika«. OB VASII3 OBISKIH V TRSTU ne izpustite obiska trgovine »MAGLIABKLLA« na Corsu Garibaldi št. 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode in otroke po najnižjih cenah v Trstu Postrežem boste v vašem jeziku! Proti i7.rev.ku tega oglasa prejmete darilo! PREKLIC PREKLICU JEM žaljivke, ki sem jih izrekla proti Angelu Primožiču iz Spodnjih Škofij dne 13. novembra 1962. Emilija Božič Fajti 290 a — Škofije IZGUBE OD SEŽANE DO DIVAČE je bila izgubljena rezervna guma s kamiona »TAM«. Najditelja prosimo, da javi to- najbližji postaji Ljudske milice oziroma vrne proti nagradi. DVOKOLESA od 7.000 Lit dalje nudi MARCON v Trstu, Piazza Ospedale 6. Kot darilne pakete pošiljamo v Jugoslavijo bicikle. razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJE ODDELKA VARNOSTI PRI DELU 2. referenta za električne naprave v oddelku pogona in energije Pogoji: Pod 1. in 2. — srednja strokovna izobrazba z 9 leti prakse Ponudbe pošljite Ladjedelnici Piran do 15. decembra 19G2. 23. NOVEMBRA sem na poti iz Kopra proti Škocjanu zgubila zlato zapestnico. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne. Naslov v upravi. RAZPIS Šolski odbor Osnovne šole Božiči razpisuje delovno mesto TAN.TNIKA ŠOLE Pogoj: srednja izobrazba ali administrativna šola. Osebni dohodek po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe sprejema uprava šole. POCENI PRODAM novo garažo železne konstrukcije, ki se lahko demontira v štirih urah. Naslov v upravi Slov. Jadrana. OBŽALOVANJE IN ZAHVALA Podpisani Jožef Semolič iz Bre-stovice pri Komnu št. 61 sem udaril Valentina Pipana, ker sem prestrogo ocenil spopad, ki ga je on izzval. Opravičujem se mu za nepremišljeno dejanje in se mu zahvaljujem da je odstopil od tožbe. Jožef Semolič OBVESTILO Zdravstveni dom obvešča, da se bodo ordinacije splošne ambulante, ki sedaj poslujejo v Maruši-čevi ulici, in zobne ordinacije splošne zobne ambulante v Kopru (do sedaj v prostorih na Prešernovem trgu) preselile v novi trakt Zdravstvenega doma v Del-lavallejevi ulici št. 3. Zato ne bodo omenjene ambulante v dneh od 26. 11. 1962 do 3. 12. 1962 redno poslovale, temveč bo organizirana dežurna služba, pripravljena nuditi pomoč za najnujnejše primere. Ambulante za dežurno službo bodo v Dellavallejevi ulici št. 3, stara zgradba. Obenem obveščamo, da bodo s preselitvijo v nove prostore zlasti zobne ambulante sposobne sprejeti večje število pacientov, zato priporočamo, da se občani le-teh poslužujejo. Prav tako se bo v dneh od 26. novembra do 3. decembra 1962 preselila v nove prostore tudi specialistična ordinacija za čeljustno ortopedijo, ki bo poslovala kot doslej enkrat tedensko — ob sredah, oziroma od 1. januarja 1963 dalje po dvakrat na teden, in sicer ob sredah in petkih. Zravstveni dom Koper in odgovorni urednik Itastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek Izdaja CZP Primorski tisk Koper Uredništvo In uprava v Kopru, Can-karjeva 1, telefon 21-470 Posamezen Izvod ¿U din Letna naročnina '¡00 din, za Inozemstvo 2.200 din ali 3.5 amer dolarja Bančni račun BIK-M-1-Ml pri podružnici NB Koper. Rokopisov In fotografij ne vračamo Stavek In klišeji tiskarno CZP Primorski tisk Koper tiskano na rotacl.1l tiskarne CŽP Lludska pravica LJubljana. j opravlja solidno in poceni vse transportne usluge z vlaki in kamioni, dostavlja in odvaža .vagonske in kosovne pošiljke na dom in z doma priporoča se za sodelovanje! MIIBI0 FOBJE!JE izdela je specialne mizarske izdelke, ohišja za radijske sprejemnike in televizorje Kolektiv podjetja čestita za DAN REPUBLIKE vsem delovnim ljudem Jugoslavije! senožeče čestita za Dan republike vsem občanom ter vsem delovnim ljudem Jugoslavije! POGOZDUJE STARE IN NOVE GOZDNE POVRŠINE, SKRBI ZA nego IN NAČRTNO EKSPLOATACIJO GOZDOV KOLEKTIV PODJETJA ISKRENO ČESTITA ZA dan republike VSEM OBČANOM TER VSEM DELOVNIM LJUDEM jugoslavije! KLJUČAVNIČARSTVO — VIJAKARNA HRPELJE PRI kozini Kolektiv iskreno čestita k 29. novembru vsem občanom ter vsem delovnim ljudem Jugoslavije! Izdeluje ključavničarske izdelke in matice različnih kvalitet po posebnih naročilih za strojno in drugo industrijo osvojil je proizvodnjo ter je delovni kolektiv podjetja »kovinar« edini proizvajalec inbus vijakov z vgreznjenim šesterokotom v glavi. redno proizvaja kvalitetne matice raznih vrst, kronske matice in vijake za avtomobilsko industrijo. priporoča se za naročila! delovni kolektiv trgovskega podjetja iskreno čestita za dan republike vsem občanom in vsem- delovnim ljudem jugoslavije! it i? ir svojim cenjenim strankam se se naprej toplo priporoča kolektiv čestita ob zgodovinskem dnevu ustanovitve nove jugoslavije — 29. novembru — vsem občanom in vsem delovnim ljudem jugoslavije in jim želi še mnogo delovnih uspehov! ■«ti llijfOUi; JIHi.i oift-liu ' V ¿tis* J3Ut3l6t v 0>u.;> OBRTNO SLIKARSKO IN PLESKARSKO PODJETJE s ,« k o p .e r opravlja: — vsa slikarska in pleskarska dela, polaga plastične mase, podolit, gume, Iinolej itd., — strešne izolacije s plastično maso, izolacijo fasad itd., —■ vsa dekoracijska in črkoslikarska dela, napise iz plastične mase, diapozitive itd. Kolektiv čestita za DAN REPUBLIKE vsem svojim komitentom ter vsem delovnim ljudem in se Se nadalje priporoča za sodelovanje! • -t: 111 f JI M, I »ur 111 .'J 1 00 J KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA BmsdO .ifeirneš dljfeiio | * 00 ~ iskreno čestita za DAN REPUBLIKE vsem svojim gostom ter vsem občanom in jim želi še mnogo uspehov pri delu! PRIPOROČA SE ZA NADALJNJI OBISK! KOLEKTIV gostinskega podjetja KOPER s svojimi obrati KAVARNA LOŽA, GOSTIŠČE TAVERNA, BIFE VIPAVKA in BIFE V SEMEDELI iskreno čestita za dan republike vsem svojim cenjenim gostom, vsem občanom ter vsem delovnim ljudem jugoslavije! "¿T priporoča se za nadaljnji obisk! Delovni kolektiv splošnega gradbenega podjefja » J ajdovščina se spominja zgodovinskega dne ustanovitve nove Jugoslavije in iskreno čestita vsem delovnim ljudem naše domovine k državnemu prazniku! Podjetje izvaja vse vrste nizkih in visokih gradenj ter se priporoča za naročila! Telefon Ajdovščina 63, 64, 68, 46 Telegrami »Primorje« Ajdovščina OBRTNA DELAVNICA Til PIRAN opravlja vse vrste elektroinstalacij in vsa popravila radijskih in električnih aparatov kolektiv čestita za dan republike vsem občanom ter vsem delovnim kolektivom! KOMUNALNO P O D j e"t"j'é fL dr\t \g KOPER se pridružuje čestitkam ob dnevu republike KOPER iskreno čestita za dan republike — 29. november —■" vsem občanom ter vsem delovnim ljudem Jugoslavije in jim želi še nadaljnjih uspehov pri delu! senožeče čestita za Dan republike! ^ OBRTNO PODJETJE ca v-* kovinsko obrtno PODJETJE Ie iliii^ ilJJ IZVRŠUJE VSA VODOINSTALATERSKA, KLJUČAVNIČARSKA IN KLEPARSKA DELA KVALITETNO, PO NIZKIH CENAH IN V ZAŽELENEM ROKU X„ rt; i? it DELOVNI KOLEKTIV ČESTITA ZA DAN REPUBLIKE — 29. november — VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, VSEM OBČANOM TER VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE IN SE ŠE NADALJE PRIPOROČA PIRAN ČESTITA K DRŽAVNEMU PRAZNIKU VSEM PREBIVALCEM OBALNIH OBClN IN SE JIM PRIPOROČA S SVOJIMI KAKOVOSTNIMI IZDELKI! i \ ) ^iL MALI ROKOMET — PRIMORSKI DERBY v na 101:56 105:62 86:77 91:131 64:104 79:95 4 4 0 0 27:17 8 4 2 0 2 24:19 4 4 2 0 2 16:18 4 4 1 0 3 27:24 2 4 1 0 3 11:24 2 Moška liga: Koper 5 Izola Jadran ŠCKS ESS Delfin Ženska liga: Jadran ESŠ Koper II Piran II Delfin V republiški moški rokometni ligi je bil v nedeljo, 18. novembra, na sporedu primorski derby med Ajdovščino in piranskim Partizanom. Domači so zmagali s 15 :11. Tekma je bila pravzaprav odločena že v prvem polčasu, ko so Ajdovci dosegli vodstvo 3 : 3. Gostje NOGOMETNI TURNIR Koprski Tomos organizira v počastitev dneva republike kvalitetni nogometni turnir za prehodni pokal občinske zveze za telesno vzgojo. Na turnirju bo nastopil jesenski republiški prvak kranjski Triglav ter tri najmočnejše enajstonice okraja: Delamaris, Tomos in Postojna. Tekme bodo na koprskem stadionu 29. in 30. no-yembra. ^ KOPRSKI IN GORIŠKI INVALIDI V Vipavi je bilo zanimivo srečanje invalidov-športnikov koprskega in goriškega okraja v kegljanju. Največ uspehov so imeli Klančič iz Portoroža, Bovdaš iz Nove Gorice, Pabijančič iz Kopra, Saksida iz Nove Gorice, Stopar iz Nove Gorice in Seražin iz Izole. V dvoboju med Koprom in Novo Gorico so zmagali Goričani s 317:302. Tekmovanje so organizirali v počastitev dneva republike aovscma so bili v drugem polčasu sicer prvenstva. Moški so dosegli na- boljši in so s skrajno požrtvoval nostjo nižali razliko. Bilo pa je že prepozno, da bi osvojili vsaj točko. V koprski okrajni ligi so od- igrali zadnje kolo jesenskega dela fin z 9 : 0. slednje izide: Delfin—Jadran 16 :16, Piran II — ŠCKS 23 :15 in Partizan Koper — ESŠ 20 :8. V ženski ligi je Jadran premagal ESŠ z 8:5, Piran II pa Del- Spet zajeten zvezek 68 strani velikega formata. Naslovna fotografija ljubljanskega Exportprojekta v barvah: Sibenik s štirimi potniškim) ladjami Jadrolinlje v luki. Pestra raznolikost Člankov, reportaž, literarnih prispevkov in prikazov ter nič manj pisan izbor slik, skic in dveh ioto-reportaž v barvnem tisku, ki ponazo-rujeta opozorilo na »Luške dni«, taka ,1e dvojna številka POMORSTVA 9-10/1062. Med vso to množico so udeleženi štirje slovenski avtorji: Dr. B. V. »Sodelovanje LITOSTROJA z našimi ladjedelnicami« (3 slike); Branko Vcl-kaverh: »Bela knjiga japonskega ministrstva za promet«; V. P. »Prva nemška ladja z jedrskim pogonom« (skica); Franc Stoka »Oporoka«, rodoljubna pesem, ki je nastala ob stoletnici narodne prebuditve vzdolž vzhodnega Jadrana. Pronilcnila naj bi v srca vse naše mladine, širila naj bi se kot ustno izročilo lz roda v rodi Zvezek 9-10 je nekakšno nadaljevanje ali dopolnilo prejšnje dvojne številke 7-8/19(32, ki je izšla ob dvajsetletnici rojstva naše vojno mornarice. Začenja z obsežno informativnim prikazom »Dvajsetletnica vojne mornarice in pomorstva 1942—1962«. Sledijo članki ln pod.: Borbeno In vedno v prvih vrstah (Spomini na padle borce-kcununiste v vojni mornarici); Položaj našega brodarstva po ustanovitvi skupne gospodarske zbornice; Aktivnost sindikatov v reševanju problemov delavcev v prometu in zvezah; Petnajstletnica Jadranske linijske plovbe; Naše obalno morje in. ženevske konvencije o morskem pravu (Ob načrtu zakona o obalnem morju, zunanjem morskem pasu in epl-lcontinentalnem pasu FLRJ); Ladje-delstvo na Korčull; Vesti lz našega pomorstva; Delo Sveta za pomorsko brodarstvo; Motorna tovorna ladja E. H. Blrd (Druga ladja za razsuti tovor, zgrajena v ladjedelnici SPLIT za ameriške lastnike); Poljska kot 'po- ti morska država; Svetovno pomorstvo; Metode včrtovanja položajnlh linij na pomorski karti ob uporabi raznih ra-dioelektronsklh navigacijskih pripo-pomčkov; Radar in slaba vidljivost; Smrtna obolenja in njihovo zdravljenje na ladji; Zdravljenje skorbuta na hrvaških jadrnicah v 18. in 19. stoletju. Med književnimi prispevki je več pesmi ter prispevki: »široko«; Globine ln jarboli (Morje v poeziji Jure Fra-nlčevlča Pločara). Zaključujejo obširno gradivo poročila: Z jadrnico okoli rta Horn; V prvi »umetni« luki na svetu Mulbern Beach; Plovba skozi ožino, po morju in kanjonu. Nenavadno trčenje Queen Mary potopilo križarko; Jedrska pogonska naprava in zaščita pred izžarevanjem na ledolomilcu LENIN; Tehnične novosti in Pomorska kronika. . Povzetek važnejših prispevkov v angleščini. Priloženo je tudi kazalo lanskega, to je XVI. letnika 1961. — nin— Če v utrinku časa. prisluhneš utripu cest, boš čul njuno pesem. Pesem, ki se vije v strastnem duetu. Glasova valovita, se dvigata in padata. Lebdita nad brnenjem motorjev. Z njim potujeta v daljave črnih in belih trakov. Z njim se vračata pod okno tvoje hiše. Odprl okno. Pravkar je izdihnil iznakažen otrok. Poleg njega je šolska torba. Eden izmed številnih motorjev mu je zaigral pretresljivo žalostin-ko prav nad kodrasto glavico. _ Strašen je ta duet. In vsiljiv, da ne pusti zaspati. Žena bedi dolgo v noč. Otrok se zdrzne, kadar med sanjami presunljivo zaškripajo zavore. Mati, ki je ondan poiskala črno obleko, gleda v temi njegov obraz. Saj to ni on ... A oče? Ječanje z železnih bolniških postelj in mrmranje množice i; sprevodu sili v du-et, hoče ga razbiti na kose, hoče ga spremeniti v simfonijo. Zaman! Na deblih kostanjev, na majavih vratih, po stenah hodnikov so plakati. V šoli preda- vanje, v dvorani predavanje, na platnu prizor za prizorom. Komisije, postavni fantje z belimi rokavi... Zaman! Duet. Povsod. Na ovinku in na ravni cesti, na asfaltu in na široki razdrapani poti. V mestu, na gorskem prelazu, ob reki. Pod cesto leži tovornjak. Motor je utihnil. Ogromna kolesa so se umirila. Do doma je večnost. Nestrpnost na avtobusni postaji. Mar še ne vedo, da za nekoga kazalci na uri nič več m pomenijo? Lubje drevesa ob cesti je ranjeno, grm pomendran. V travi se lesketajo drobci stekla. Letovišče. Nad njim sonce, pred njim širna modra planjava. Neizsanjane sanje. Obležal je v krvavih valčkih, ki so se izgubljali v prašnem jarku. Za volanom se ziblje kralj. ; Njegove roke so mlahave, nje-i govi gibi sunkoviti. Gorje! Cesta je samo njegova. Daljava in bližina se prepletata v meglo. In kdo si, ki hitiš kralju naproti ali stopaš brezskrbno za svojim ciljam? Ne veš, da si kralju — alkoholu tuj in da mu tvoji načrti niso mar? Tudi njegova prva žrtev mu je izročila življenje v blazno razsodnost. Pesem življenja in smrti. Tudi potem, ko ie sonce že davno zašlo. Duet v svetlobi žarometov. Ne fata morgana ali severni sij. Ti? On? Pred teboj ali za teboj, za njim ali pred njim? J o j, kako se mudi umretil Boš trenutek prej na cilju? Saj si že. Ne ... obležal je kolesar. Toda brez krivde. Čisto brez... Ti ne moreš ... Nemogoče, saj imaš nekoga, ki te ljubi, pričakuje... ki ne more zaspati. Nad brnenjem motorjev lebdi duet življenja in smrti. Med njima ni ničesar. Prelivata se drug v drugega. In vendar... Življenje je samo življenje, sonce in radost, a smrt je samo smrt. Prisluhni... -er OB ZAKLJUČKU JESENSKEGA TEKMOVANJA V SLOVENSKI NOGOMETNI LIGI NK »DELAMARIS« je z osvojitvijo šestega mesta presenetil celo optimiste V PRIZADEVANJU ZA VSESTRANSKI NAPREDEK KOMUNE IN VSEGA SOCIALISTIČNEGA GOSPODARSTVA ČESTITAJO OB DNEVU REPUBLIKE VSEM OBČANOM ILIRSKE BISTRICE IN VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM lir občinski ljudski odbor n tt občinski komite zk občinski odbor szdl občinski odbor zb nov občinski komitet lms občinski sindikalni svet V nedeljo, 18. novembra, je bilo prskem stadionu, ker igrišče v vložil nekaj več napora, ta strel na sporedu zadnje kolo jesenske- Izoli še ni usposobljeno. Čeprav ubranil. ga dela tekmovanja v republiški je!bilo vreme precej neugodno, so V drugem polčasu je tempo igre nogometni ligi. Izolski Delamaris prihiteli pristaši Delamarisa' v nekoliko popustil, kajti težko, se je pomeril s trboveljskim Ru- precejšnjem številu na ignišče. Bi- blatno igrišče je igralce utrudilo, darjem in zmagal z 1:0 (1:0). lo;jih je okrog 800. Kljub vsemu je imel Kostič dve Tudi tokrat je bila tekma na ko- Sodniku Einspilerju iz Ljublja- lepi priložnosti za povišanje razne sta se enajstorici predstavili v like, ki pa ju ni izkoristil, deloma naslednjih postavah: tudi zato, ker ga je prevaralo1 bla-Rudar: Leskošek, Kos, Lukan- to pred vrati. Zadnji del igre je čič, Breznikar, Marjanovič, Bostič, pripadal gostom, ki so hoteli na Klenovšek, Pajer, Knavs, Opreš- vsak način izenačiti. Res so izsilili nik in Deželak; nekaj kotov in dvakrat so se na-Delamaris: Fermo, Božič, Cer- padalci znašli sami pred vratar-ne, Gabrijelčič, Jerkovič, Sosič, jem Permom. Toda izolski vratar Milojkovič, Janus, Radpvič, Ko- ne uživa zaman slovesa enega stič, Kovačič. najboljših v Sloveniji. S požrtvo-To je bila tipično prvenstvena valnimi padci pod noge je nam-tekma, ki bi bila morda lepa tudi -reč rešil dva sigurna gola. za oko, če bi to dovolilo razmoče- ?maga Izole je bila zaslužena, no in blatno igrišče. Tako pa sko- DomaČi so tako v taktiki kot v raj ne moremo govoriti o uresni- konceptu igre prekosili goste. Tr-čevanju..kakršnih. -boli kombina- boveljčani so se namreč posluže-cijskih zamisli. Obema moštvoma pa moramo priznati dobršno mero ■ požrtvovalnosti in borbenosti. Prvi polčas je potekel v dokaj vali kratkih pasov, kar se na blatnem igrišču ni obneslo. Razen tega so igrali mnogo preveč meh-ho, da bi lahko razbili izolski optimistično razpoloženi pristaši kluba. Izolčani so sploh'največje presenečenje letošnjega republiškega ^ prvenstva. Premagali so najmočnejše slovenske enajstorice Slovana, Kladivarja m Rudarja, krona vseh uspehov pa je vsekakor zmaga nad jesenskim prvakom Triglavom v Kranju! Ce k temu dodamo še to, da so Izolčani odigrali vse tekme na tujih igriščih, potem res ni treba še posebnih komentarjev k uspehom. Prav pa je, da napišemo še enkrat, da so si s temi uspehi zaslu-i žili, da igrajo spomladi na domačem igrišču. Zdaj, ko se bodo začeli zbori volivcev o osnutku prihodnjega družbenega plana, bi bilo prav, da bi v tem osnutku dobili svoje mesto tudi športni objekti, predvsem seveda stadion. Triglav -' < i—" 13 Ifr 2 t-27.-13 22 živahni igri in domačini so imeli »bunker« v zadnjih minutah igre. očitno prednost, čeprav so tudi Pri Delamarisu moramo spet po- gostje nekajkrat nevarno napadli hvaliti celotno obrambo in Janu- preko Knavsa in Opresnika. Po sa v napadu, medtem ko sta bila hitri akciji vsega napada je konč- P" Rudarju najboljša Opresnik in no padel edini zadetek srečanja. Knavs. Strelec je bil Janus, ki je žogo Delamaris bo torej prezimil s prisebno poslal v mrežo. Imeli smo štirinajstimi točkami, na katere občutek, da bi lahko vratar, če bi najbrž niso računali niti najbolj Železničar 13 7 3- -3 30:21 '17 Ljubljana 12 7 2 3 34:19 16 Odred-Krim 13 6 3 4 17:15 15 Kladivar ' 13 4 6 3 21:21 14 Delamaris 13 5 4 4 23:25 14 Slovan 13 6 1 6 27:25 13 Rudar (T) 13 5 3 5 32:31 13 Sobota 13 4 4 5 22:19 12 Celje 13 5 2 6 22:25 12 Svoboda 13 3 4 6 15:17 10 Gorica 12 4 2 6 23:26 10 Ilirija 13 2 3 8 13:27 7 Rudar (V) 13 2 1 10 13:35 5 Ko je Jaksa prišel, se je posvetovanje že začelo. Dan se je končal srečno, sovražnikove izgube so bilo ogromne, toda pri njegovi premoči ne prevelike v primeri s tistimi, ki jih je imela pičla grajska posadka. Samo Se ena takšna zmaga, pa ne bo s čim odbijati napade, zlasti če bo cesar udaril z vseh strani naenkrat. Pred-slav je molčal, trdovratno — medtem ko so drugI silili, da bi sklenili premirje s cesarjem. Morda se zadovolji, da zapustč vojaki mesto, a prebivalcem zagotovi življenje in imetje, tudi če bi bilo treba plačati. Janik je postal slabe volje. Ni rad mislil na naslednji dan, a je bilo treba. Prosil je za besedo. »Tu v bližini je nekje Boguslav s svojimi. Naj bi se v gradu zaprl. Tristo takih vojakov ni bogve kakšna sila, a tu so bolj potrebni.« »In voditelja boste Imeli, a ne pohabljenca,« je bridko zamrmral Predslav.« »Kaj neki pravite!« je živo odgovoril Janik. »Samo je treba imeti koga, da ga vodiš.« Pretresli so misli, toda zmagala je Janikova: poslati k Boguslavu, da bi dal vsaj nekaj svojih ljudi, dokler cesar ne obda gradu in ne zapre dostopa. Predslav so je strinjal, nastalo je samo še vprašanje, koga naj pošljejo in kje naj poiščejo Boguslava. Lahko je bil na desnem ali levem bregu, lahko zograj ali doli. Vstal je Vižga, ki se prej ni mešal v vojaške zadeve, in dejal: »Naši paglavci so za to najpriprav-nejši. Plavajo kakor ščuke, a poznajo vsako luknjo nekaj dni poti naokoli.« »Zdžih ne more iti,« se je oglasil Jaksa, »ker je potolčen.« Smejoč se je pripovedoval, kako je fant ujel viteza, in končal, obrnjen k VižgI: »Vas Mirek naj gre, samo naj se prej stemni, če že tako svetujete.« »Naj gre,« je zamrmral župnik, »samo moja žena naj ne zve, ker se potem razkokodaka kakor kura nad go-gkami.« Ostalo je pri tem in Predslav je začel izdajati hitrejša povelja, da bi potegnili s predpolja pometano kamenje in tramove ter palisade popravili, kolikor se da, kar se je razlegel to-pot nog v veži in v izbo je planil Zdžih z zardelimi lici. »Poslanstvo od cesarja!« je. zakričal. Vsi so se dvignili. Očitno tudi cesarju ni bil všeč tisti dan, ko hoče govoriti z oblegancl. Predslav je vstal z obrazom, izra-žaiočim negotovost in potrtost. Nastopila je skušnjava. V veži je za-zvenčalo orožjo, duri so se odprle ln pokazal se je vojak, ki je pripeljal poslanstvo, govoreč: »Grof Wiprecht iz Grojča od cesarja Henrika li kaštelanu Predslavu.« V Jedilnico je stopil visok, še ne star mož v sijajni vojni opravi in se ponosno ozrl po navzočih. Potem jo od nog do glave pomeril Predslava ln «mk£l nosmehljivo po poljsko: »Uganil sem, da govorim s kaštela-nom tega gradu. Vidim, da se lahko dogovorimo, ker vam nI do vojne.« Predslav je zardel ln Jezno zavrnil: »Samo zbežatl ne morem, toda biti se še morem, kakor ste gotovo danes opazili.« Vedel je, da Je grof mogočen sorodnik poljskih ln čeških knezov, ki je sam dva tisoč ljudi pripeljal cesarju za vojno, toda starega je ujezilo omalovaževanje. Sedel je in dodal: »Sedite tudi vi. Želite piva? Danes Je bilo toplo.« Bistri grof je opazil, da se je zmotil, in je takoj spremenil obnašanje. »Samo da se dogovorimo. Rad bom Sam Je šel naprej, a za njim drugi. Sedli so v obširni predsobi in molčali. Nihče nI hotel začeti pogovor. Prvi se Je oglasil Janik: »Ne verjamem, da so Boguslava pobili. Ce je resnično blazno udariti ob belem dnevu na zavarovanega, a mnogo številnejšega sovražnika, ga je moral kdo rešiti.. . Torej pošljemo k njemu, da bi vsaj izvedeli, kako stvari stojč. IViprecht nam hoče vzeti pogum. Kdo neki bi mogel cesarju verjeti, da hoče prizanašati naši krvi! Svojo mu je žal prelivati!« »Tako je!« se je oglasil Vižga pogumno. »Samo to lahko verjamemo, da se rajši poceni odkupijo kakor voli, nimamo več o čem govoriti. Enkrat Je za kozo smrt!« Predslav je vstal in končal: »Ako se nam posreči stvar zavleči, poskus ne bo škodil: vsaj tako mislim, da gre knezu prav za čas. Ce se pa no da, bo, kar bo bog dal. Pojdimo h grofu.« \Viprecht jo medtem sedel v jedilnici in sam s seboj zadovoljen pil pivo in zabaval Radko. Duha je v starešinah potlačil, sedaj pa je poskusil, če ne izvleče iz dekleta, kakšen duh je v gradu in kakšne so izgube. Toda dekle je zardela jecljala. Tedaj se je grof obrnil z Zdžihu, ki mu je iz kota šledil z žarečimi očmi. di dečkove drznosti, marveč tudi zato, ker mu je bilo potrebno, da bi verjeli v Boguslavov poraz, a deček je govoril s tako samozavestjo, da so očitno imeli v mestu novice. Bruhnil je: »Ker ga nikdo ne more tako hitro preganjati, kakor on beži.« Urgiznil se je v jezik, ker Je v Jezi Izdal svojo laž, morda prezgodaj, a besen je zakričal: »Izgini!« Zdžih se Je zaobrnil na peti ln ni ga bilo več. Smejal se je, da je grofa raztogotil, toda tudi razumel, da utegne biti izdana novica velike važnosti. Skočil je k očetu. Ravnokar so r K A R O L B U N S C H Iz zgodovinske povesti »PASJE POLJE«, ki jo je v prevodu Rudolfa Moleta in v opremi Marjana Vojske izdala založba LIPA v Kopru pil s tako izvrstnimi vojaki, ki jih je sam cesar pohvalil, dasi bi se moral po pravici Jeziti za nepokorščino in za predrznost.« »Vojak mora biti predrzen, pokorščino pa smo dolžni knezu, ki nam j« ukazal braniti grad.« »Tudi vaS knez Je dolžan cesarju pokorščino, toda o tem bom kot sorodnik iz čiste vdanosti z njim samim govoril. A vi medtem pazite, da ne razsrdite cesarja, da ne bi postavil knezu težkih pogojev,« »NI naša glava,« je odvrnil Predslav, »Kaj zahtevate od nas?« »Oddajte grad. Odpuščeno vam bo vse.« Izpod očesa Je pogledal na navzočo in opazil, da so njegove besede napravile vtis. Potem je dodal: »Posvetujte se! Toda pomnite, da jutri udarimo od vseh strani. Sami veste, da vam ni dosti manjkalo, in 1)1 danes podlegli. Rešil vas je samo tisti norec, ki je preprečil nadaljnji prehod. Toda jutri vas več ne reši, ker ga nI. Ce pa vzamemo grad s silo, živa noga ne uide.« Predslav Je probledel, drugI so začeli šepetati med seboj, a VVlprecht jo zabrusil nejevoljno: »Torej se ml zdi, da se lahko napl-Jemo piva.« »Napijto se, ml pa bomo medtem razmišljati, kaj nam je treba storiti. Kadka,« je zaklical, »prlnesl piva gro-ful« drago. Vi pa bolje veste, aH morete grad obdržati. ..« »Ne moremo!« se je oglasil več ko eden. Predslav se Je Jezno zadri: »Knez nam je ukazal, da ga moramo! Ce ga ne obdržimo, ni naša krivda. Jaz pa gradu ne predam.« »Ce bi knez vedel, kako je, bi sam dovolil predati ga.« »Ali Je res ali ne, da je Boguslav pobit; drugega takega dne ne zdrži-mo,« je pripomnil stotnik Neroda. »Za kneza ne govorite. Ima svoje račune, četudi bi cosarske razbil, preden grad vzamejo. A zastonj ga ne vzamejo, kakor tu stojim.« »Ne govorim za kneza, samo mislim, da moramo poslati k nJemu, da mu razložimo, kako so stvari.« Drugi so začeli vneto soglašati. Niso se bali smrti, toda šlo jim je za ženske in otroke. Predslav jih je prekinil: »Saj se ne ve, kje je knez, pa tudi cesar ne bo hotel čakati,« Jaksa se je znova vmešal: »Knez pride, kakor vemo, od severa, a je navajen hitro prihajati. Po-morje ni za svetom, toda cesarju se mora postaviti čimprej. Henriku je bil današnji dan očitno težak, torej mu tudi jutrišnji ni po volji, ker sicer ne bi bil poslal k nam. Gotovo se zadovolji s sporazumom. Nam pa je treba poslati h knezu. Ce dovoli, da predamo grad, ga predamo, če ne do- J »Uganil sem, da si kaštelanov sin, ker si sestri podoben. Zakaj me tako gledaš?« »Strašno mi ugaja vaša bojna oprava. Skoda, da nisem vas ujel,« »Mene? Koga si ti mogel ujeti? Najbrž takega, kakršen si ti; s takimi pa se mi ne bqjujemo.« »Toda mi so bojujemo. Res je, da sem odraslega vojaka ujel,« je odgovoril Zdžih in gledal omalovaževalno, »a imel je navadno opravo. Vi gotovo ne ležete na zidove, temveč druge pehate. A moj oče, četudi je pohabljen, se tudi bojuje. Nasekal je vaše, kolikor jih je prilezlo,« je povedal samozavestno, kljub temu da nI videl očeta v boju. »Zadirčen petelinček si,« je odgovoril grof nekoliko razdražen, »toda z visokega poješ in nekoliko krivo. Pri nas so tudi otroci navajeni liaha-nja in izmišljevanja.« Zdžih se je ujezil in ga zavrnil: »Pri nas ne! A pri vas ne samo otroci.« Grof se jo grozno namrščil, ker pa .le pomislil, da ima opraviti z nedo-letnim, se je prisiljeno zasmejal in odvrnil: »S čim so mi bahamo?« »Da ste Baguslava do kraja pobili. Ta bi se vam pa dal!« jo odgovoril zaničljivo. Niti na misel mu ni prišlo, da ne bi več videl Boguslava, ki sta se vzljubila ob prvem srečanju. Grof so ni razjezil zaradi šal In tudi ne zara- sli h grofu. Takoj je ponovil svoj razgovor z Wiprechtom. Predslav je sam rekel: »Torej sem lahko trši.« Toda ko so šli, je dejal Janiku: »Ali ste videli, kako je prebrisan! Po kom neki? Mati je mirna in vdana, a jaz sem se znal bojevati, a koga tako preslepiti ne bi znal.« »Da bi le dorasel...« Je odgovoril zamišljeno Janik in odšel. Toda Predslav ni nič odgovoril, ker so že stopili v jedilnico. Grof je sedel mrk. Vprašal Je osor-no in grozeče: »Ali predaste grad?« »Ne!« je odgovoril kratko kaštelan. AViprccht je vstal, kakor bi se pripravljal na odhod. Spregovoril je: »Premislite še! Milo imate deklico in sin vam jo posrečen. Odkrito bi ml bilo žal, če bi morala umreti zaradi vašega odgovora.« ' »Mi nimamo ničesar premišljati. Knez je ukazal braniti grad, torej ga bom branil, dokler bom živ.« »Zal ml je vas ln vaših ljudi, katerih junaštvo je sam cesar občudoval. Mislim torej, da ml odpusti še eno popuščanje; pošljite k vašemu knezu. Ce ga napuh ni oropal razsodka, je dolžan pritrditi, da prednste grad. In lahko mu rečete, da bo Svcnto-polk jutri tu z vojaki. Ne reši vas nič, četudi bi sam Boleslav dospel.« »Pošljem lahko, ali kaj naj to pomaga? Ce se ubranimo, gradu ne dobite, če pa so ne ubranimo, ga dobite brez predajo.« IViprechv se je deial, kakor »i premišljal, in je odgovoril: »Cesarju je žal krščanske krvi. Dam vam premirje za nekaj dni, samo moram imeti zagotovilo, da boste poslali h knezu ne zaradi zavlačevanja aH pa da bi kaj ukrenili proti nam.« »Lahko ste gotovi,« je odgovoril Predslav. »Bolj gotovi bomo, da se boste držali premirja, če nam daste talce.« »Koliko?« »Petdeset.« Skušnjava je bila velika. Nastalo Je molčanje. Pretrgal ga je, kaštelan, rdeč od jeze, ker je čutil, da ga hoče AViprecht pognati v kozji rog. »Petdeset vojakov ne dam, ker so mi potrebni.« »Razumem,« je odgovoril Wiprecht posmehljivo. »Primanjkuje vam ljudi. Mi vzamemo tudi otroke, dasi se Je vaš sin bahal, da so tudi oni bojujejo. Menim pa, če bi bilo z vami tako zlo, bi grad tudi brez knežjega dovoljenja predali.« »A kaj bo, če knez ne bo soglašal?« »Tedaj vam otroke odpošljemo. Kaj se bo pa z njimi zgodilo potem, naj vzame knez na svojo vest.« »Koliko dni naj traja premirje?« »Pet! Zadošča, da se sestanete z Bo-leslavom.« »Velja.« Bila je že noč, ko sta dva čolna, napolnjena z dečki, zapuščala pristanišče. V navadno živahni trumi je vladal molk. Nobenemu ni bilo ljubo, da v temi skriva solzo pred Zdžihom, dasi nihče no ve, če tudi njemu ni stala v očeh. Sedel je na rilcu prvega čolna, na grad se niti ni oziral. Gledal jo na nasprotni breg, ki mu jo bil dobro znan, a sedaj čudovito tuj in sovražen s svojim mestom šotorov in stoterimi ognji, okoli katerih so se vrtele črne senco in je vladal šum, ki je rasel, čimbolj sta čolna rezala temno površino reke. Molčanje je pretrgal na sprednji klopi sedeči WI-preeht, obračajoč se k Zdžihu: »Predrznost te Je nekako minila ln nisi tako zgovoren kot poprej. V kaj si se neki tako zamislil?« Zdžih Je odgovoril in se delal, kakor bi mu bilo vseeno: »Mislim, če boste držali besedo.« »Nesramen si. Pazi, da ne prekoračiš mere.« »Verjamem namreč, da z otrokom lahko storito, kar hočete.« VVlprecht je umolknil. Sklenil je. da ne bo dregal v Zdžlha, In molče so dospeli do brega. Grof se je javil straži in ji oddal dečke, sam pa se jo napotil k cesarju. Talce so zaprli v kolnico. Ko so ostali sami, se jo takoj začelo šepetanje. Le Zdžih Jo molčal, kakor bi bil zaklet. Kosti so ga bolele in manjkalo mu je Mirka. Rad bi bil oddal svojega ujetnika z opravo vred, da bi mogel hkrati s tovariši iti iskat Boguslava. Nekako težko mu je bilo pri srcu. Navajen na neomejeno svobodo bi bil tolkel s pestmi po stenah svoje ječe, toda čutil je, da vsi gledajo, nanj, in se Je premagal. Položil se Jo na slamo in utrujen zaspal. koper 29. NOVEMBRA 1962 ZADNJA STRAN LETO XI. — STEV. 48-49 Glavnemu , mestu Švedske — Stockholmu pravijo severne Benetke, Bangko-gu — azijske Benetke, Vipavi pa — male Benetke. Zakaj pa ne? V Vipavi ni nič manj kot 25 mostov, mostičkov in brvi. Nekateri mostovi so zanimivi tudi po svoji arhitekturi, posebno tisti, ki stoji na dvorišču nekdanjega gradu grofov Lanthierijev. Reka Vipava namreč prihrumi že močna izpod skalnatih sten Nanosa.. Brž ko pride na dan, že dobi svoj pritok — Bela. Nekateri menijo, da se pod Trnovskim gozdom in Nanoško planoto steka, v Vipavo voda tudi iz Divjega jezera pri Idriji. Naj bo kakor hoče, resnica je, da je Vipava ob pomladni od-jugi in ob jesenskih nalivih skoraj bolj podobna Benetkam kakor pa Benetke same. Voda rada poplavlja nižinske predele mesta. Na poplave pa so Vipavčani že .......i. - i Pi^a Gornja slika kaže Številno družino Burnette: štirinajst otrok od treh tednov pa do Šestnajstih let z materjo na levi strani, ki jih ima komaj 35. Vse premoženje družine predstavlja avto za njimi, s katerim se vsi skupaj prevažajo iz kraja v kraj po ZDA. Slikali so se pred dnevi v Miamiju, medtem ko je družinski glavar iskal zaposlitev po mestu. Lokalni reporter je iz zadeve napravil senzacijo — ki je kot nalašč voda na mlin bogataškim krogom v nekaterih ameriških državah, kjer si prizadevajo, da bi z zakonom odredili sterilizacijo revnih žensk in tako preprečili nadaljnje širjenje revščine. Tudi v tem problemu vidijo namreč nevarnost za svoje ekstra profite in tako postavljajo svojo deželo kljub njenemu napredku in gospodarski razvitosti na sramotni oder . DUHOVITI GENERAL navajeni, čeravno se človek na nesrečo skoraj nikdar ne more privaditi. Kadar preseže voda določeno raven, zatuli sirena. Temu pa bi bilo treba napraviti čimprej konec. Strah bi splahnel, ko bi uredili strugo Vipave in njenih pritokov. Regulacija je več kot nujna. Na občini v Ajdovščini seveda ne morejo rešiti vseh perečih vprašanj hkrati. Kot kaže naš posnetek, urejujejo sedaj strugi reke Hubelj in hudournika Lokavščka, ki sta ogrožala nižje predele mesta in sta večkrat grozila, tudi industrijskim objektom. SLEPI IMAJO RADAR Profesor Quellog je ugotovil, da imajo ljudje, ki so se rodili slepi, v sebi nekakšen radar, ki jim omogoča, da se varno gibljejo. Zaradi tega se počutijo ljudje, ki so od rojstva slepi, veliko bolj varne kakor ljudje, ki so kasneje oslepeli. V moskovskem kemičnem inštitutu so napravili beton brez cementa. Namesto cementa so uporabili posebno plastično maso. Razen plastičnega cementa So napra- ■ Pred kratkim je izšla iz tiska knjiga, ki nosi naslov: »Izreki generala de Gaulla«. Knjiga je postala bestseller. Anekdote in duhovite domisleke so zbrali de Gaullovi zvesti sodelavci. Posebno pozornost je zbudilo generalovo navodilo dežurnim oficirjem v Elizejski palači. Takole pravi: »Prebudite predsednika samo v primeru, če izbruhne tretja svetovna vojna.«. _ . Dior je letos »pomladil« žensko modo z ličnim pokrivalom, kot ga kaže gornja slika z nekaj krznenimi cofi, ki si jih bodo le stežka privoščila mlada dekleta In je kreator že vnaprej napovedal, da je pokrivalce namenjeno starejšim in petičnim gospem Nobena stvar na svetu ni tako starokopitna, da ne bi lahko postala nekega dne spet moderna. Tako na primer cepelin. Če se človek spomni na velike, cigaram podobne mehurje, se skoraj ne more ubraniti nasmeška. V Sovjetski zvezi gradijo velikanske cepeline, ki jih je mogoče uporabiti kot sila primerna transportna sredstva. S cepelinom je mogoče prevažati preko gora, gozdov in močvirij 50 ton težke turbine, z njimi bodo lahko prevažali cele hiše, naftovode in plinovode, zdravnike z operacijskimi dvoranami itd. Gradnja cepelinov je tudi ekonom- SAMOPOSTREŽNA DELAVNICA Hamburški -voznik taksija je prišel na srečno zamisel: zbral je svoje prihranke in odprl prvo avto-mehanično • delavnico, ki dela po sistemu samopostrežbe. V štirih dvojnih boksih je na razpolago ves pribor, ki je potreben za popravilo avtomobilov. »Vse kaže, da sem ljudem res ustregel,« pravi nekdanji voznik. »K meni prihajajo ljudje, ki sami negujejo svoja vozila. Izmenjavanje izkušenj med popravljanjem jim je prav tako dobrodošlo kakor tudi marsikateri nasvet.« sko upravičena. Sovjetski konstruktor navaja tele podatke: »Kadar prevažajo velikanske cementne peči po železnici, jih morajo ,razrezati na koščke' in jih na gradbiščih znova sestaviti. Pri vsem tem je treba zaustavljati promet, snemati morajo dele daljnovodov itd. Pri cepelinu vse to odpade. Cepelini bi bili posebno uporabni pri nas v SZ, kjer so širjave tako neizmerne.« Svet ima tudi letos spet svojo vsakoletno lepotno kraljico. Za »Miss Sveta« so letos v Londonu izvolili med 33 kandidatkami 20-letno Nizozemko Ca-tharino Lodders, manekenko Iz llaaga. Skupaj s krono in žez-lom je žirija izročila srečni zmagovalki še ček za 2.500 funt šterlingov (nad 5 milijonov dinarjev). Razen tega napovedujejo, da ji bo njen novi položaj v letu dni prinesel šc najmanj dohodek okrog 20.000 funt šterlingov in verjetno tudi pogodbo s Hollywoodom. CaUierlna je rjavolaska, tehta 53 kg, visoka je 1 meter G8 in meri čez pas G0 cm, čez boke in prsi pa 94. Pravijo, da je treba te podatke že navesti, da bi tudi bodoče aspirantke na ta položaj približno vedele, kaj od njih pričakuje žirija. Vse to pa ob neštetih problemih brezposelnih aH vsaj slabo plačanih delavcev vili v istem inštitutu tudi gradivo, ki so'mu dali ime steklofera. Posebnost tega materiala je v tem, da ne gori, da ne prepušča vode in da je trši od jekla. Iz njega je mogoče izdelovati predmete, ki terjajo večjo čvrstost, kakor pa jo je mogoče dobiti od najtršega jekla. Po svojem zunanjem videzu je steklofera močno podobna steklu. »NAS AVTO'« BO KMALU ZVOZIL V poletnih mesecih so v Piranu in Kopru snemali filmsko komedijo, ki ji je napisal scenarij Vitomil Zupan, režiral pa jo je František Cap. Film je že dogotovljen. V Ljubljani so že sinhronizirali slovensko verzijo, pred kratkim pa so poslali v Beograd kopijo' filma, da mu bodo posneli tudi srbohrvatsko verzijo. S svojimi glasovi bodo v njem nastopili vidnejši beograjski dramski igralci._ »PIRANFILM« IZ STUTT- GARTA ANGAŽIRAL NAŠEGA REŽISERJA Producentska hiša »Pi-ranfilm« iz Stuttgarta se močno zanima za sodelovanje z našimi filmskimi delavci. Tako je producent Habbe ponudil režiserju Boštjanu Hladniku in scenografu Niku Matulu snemanje štirih filmov. .Hlad-nik naj bi začel snemati prihodnjo pomlad po 'lastnem scenariju. Producent Habbe že več let sodeluje s Filmservisom. Njegovo zadovoljstvo nad delom tega podjetja je tolikšno, da je svoje podjetje celo .imenoval po kraju, v katerem ima Filmservis svoje ateljeje. ;tS* ■'<—----- HSSiS®"» _ Triletno Mariory Proffit iz Glasgoiva je doletela žalostna usoda, da mora biti že v tej nežni dobi edina pomoč in zlasti vodič po ulicah svojim nenadoma oslepelim staršem. Slika kaže, kako mora žrtvovati naravno živahnost svoje dobe in jo podrediti humani skrbi za svoje nesrečne starše Za polete v vesolje je bilo treba izumiti ničkoliko stvari. .Ne samo rakete, gorivo, način brezžičnega upravljanja itd., pač pa tudi stvari, - ki; navadnemu smrtniku1' niti na um ne pridejo in ki nimajo na vi- ŠIMH.s Trije mladi Nemci iz Zahodnega Berlina so napravili dober posel s tem, da so pod zemljo izkopali na področje Vzhodnega Berlina 130 metrov dolg rov in po njem omogočili prebeg na Zahod 59 vzhodnim Nemcem. Petmesečno delo so nenehno spremljali s fjlmanjem in fotografskimi posnetki, kar zdaj kot senzacijo dobro vnovčujejo v vsem zahodnem svetu dez nobene zveze s frča-njem po osončju. Sovjetski znanstveniki so si delali nič koliko sivih las, preden so ustvarili pogoje za preučevanje breztežnostnega stanja na Zemlji. Naposled jim je le uspelo napraviti tekočino, ki ima isto specifično težo kot človeško telo. S takšno tekočino napolnijo bazen in nato spuščajo vanj kozmonavte, ki so oblečeni v vesoljske skafandre. V bazenu preučujejo funkcioniranje človeškega organizma v breztež-nostnem stanju. JABOLKO — HRANA IN ZDRAVILO Menda ni sadja, ki bi bilo po njem večje povpraševanje kakor pb jabolkih. Znanstveniki so se pred kratkim lotili, preučevanja njegovih sokov. Kaj so odkrili in. kaj torej svetujejo? Pojejte eno samo jabolko na dan, pa vam zdravnik ne bo potreben! Tisti, ki so poslušali ta nasv.et, so bili redkeje prehlajeni kakor tisti, ki jabolk ne jedo. To pa še ni vse. Ugotovili so, da je jabolko imenitno sredstvo proti staranju. _ Itil&Iiii KOPER: 27. novembra argentinski film VODJA ' BANDE, 28. in 29. novembra . jugoslovanski film SLAVICA, 30. novembra poljski film SAMSON. 1. deccmbra angleški film SMRT PREŽI, 3. decembra japonski film KAMIKA- . ZE, 4. decembra sovjetski barvni film KAMENIH CVET, 5. decembra madžarski film GA-BOV DIJAK, G. decembra sovjetski mladinski film DRZNE UKANE. IZOLA: 27 . novembra ameriški barvni film KARNEVAL V NEW ORLEANSU, 28. in 29. novembra argentinski film VODJA BANDE, 30. novembra jugoslovanski film SLAVICA, 1. in 2. decembra ameriški barvni CS film OBSEDENA ZENA, 3. decembra sovjetski mladinski film DRZNE UKANE, 4. decembra madžarski film GABOV DIJAK, 5. in 6, decembra japonski dokumentarni film KAMIKAZE. ŠKOFIJE: 27. novembra jugoslovanski film SLAVICA, 29. novembra angleški film SMRT PREŽI, 1. decembra poljski film SAMSON, 2. decembra argentinski film VODJA BANDE, 4. decembra ameriški barvni film OBSEDENA ZENA, G. decembra madžarski film GABOV DIJAK. ŠMARJE: 28. novembra angleški film SMRT PREŽI, 1. decembra jugoslovanski film SLAVICA, 2. decembra poljski film SAMSON, 5. decembra ameriški barvni film OBSEDENA ZENA. POSTOJNA: 29. in 30, novembra italijanski film CIOCIARA, 1. in 2. decembra španski barvni film PRODAJALKA VIJOLIC, 4. in 5. decembra ameriški barvni film OSAMLJENI MAŠČEVALEC, 6. decembra ameriški barvni film DEJVI KROCKET IN PIRATI. PIVKA: 28. novembra francoski barvni CS film LJUBEZEN POD NADZORSTVOM, 1. in 2. decembra ameriški barvni CS film KARNEVAL V ORLEANSU, G. decembra ameriški film TARZA-NOVA BORBA. PRESTItANEK: 2. decembra ameriški film KAVBOJ. SEŽANA: 27. in 28. novembra jugoslovanski film SREČA PRIHAJA, 29. in 30. novembra jugoslovanski CS film PESEM, 1. in 2. decembra italijansko-jugoslovan-ski film VIHAR, 4. In 5. decembra francoski film ZVEZDE OPOLDNE, 6. decembra švedski film POUK O LJUBEZNI. SREDA, 28. NOVEMBRA: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 Mala prodajalna plošč — 14,00 Odmevi iz NOB v ljudski pesmi — 14,30 Za oddih in razvedrilo igrajo in pojo Rudy Risavy, Brenda Lee, Wild Bill Davison, The Clark Sisters in The Shadows — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Igra godba ljudske milice. ČETRTEK, 29. NOVEMBRA: 13,30 Poročila -r 13,40 Čestitke delovnih kolektivov — 15,00 Poročila- i, ; > ., . cu • . ■■ PETEK, 30. NOVEMBRA: 13,30 Poročila — 13,40 Čestitke delovnih kolektivov — 14,30 V ljudskem plesnem ritmu — 15,00 Poročila. SOBOTA, 1. DECEMBRA: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila 13,40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Mali koncert zabavne glasbe — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30.. »čaše nalijmo . si.. .< NEDELJA, 2. DECEMBRA: 8,40 Z vedro pesmijo v nedeljsko jutro — 9,00 Naša reportaža: »Novi milijoni kilovatov iz Soče« — 9,15 Zabavni zvoki — 9,45 Poje Nino Robič — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Poje moški zbor prosvetnega društva »Franc Zgonik« iz Branika p. v. Gvida Filipčiča — 15,30 Nedeljski rendez-vous. PONEDELJEK, 3. DECEMBRA: 13,40 Iz Ljubljanske operne hiše — 14,30 Zabavni mozaik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske, narodne pesmi. TOREK, 4. DECEMBRA: 13,40 V ritmu z orkestri in ansambli — 14,00 Paleta zabavnih popevk _ 14,30 Robert Stolz: Fantazija na dela P. I. Cajkovskega — 14,45 Poje mladinski zbor iz Raven p. v. Helene Jureš — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Stirl češke polke in valčki. SREDA, 5. DECEMBRA: 13,40 Mala prodajalna plošč — 14,00 Od Gradišeanskc do Medjlmurja — spored narodnih pesmi v priredbah Vinka Zganca in Iva Lhot.-ke Kalinskega — 14,30 Za oddih in razvedrilo vam igrajo in pojo Nelson Riddle, Caroll Danell, Tommy Gumina, Four Freshmen in Sonny Burke — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poje Koroški akademski oktet. ČETRTEK, 6. DECEMBRA: 13,40 Borut Lesjak: »Zaklad naše zemlje« R. Segers: »Montana« — izvaja zabavni orkester RTV Ljubljana — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,15 Zabavna glasba, vme3 reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi. Sreda, 28. novembra: 18,00 TV SLIKANICA: VELIKA POLICIJSKA PRAVLJICA 19,30 TV OBZORNIK 20,45 PRAZNIČNI OBISK V SA-TURNUSU — zabavno-glas-bena oddaja združena s podelitvijo plaket Branka Zi-hcrla najboljšim športnikom Slovenije Četrtek, 29. novembra: 19,00 TV OBZORNIK Petek, 30. novembra: 19,00 PARTIZANSKA GRAFIKA — prenos iz muzeja NOB v Ljubljani, ogled vodi Bogdan Pogačnik 19,30 TV OBZORNIK 19,45 PROPAGANDNA' ODDAJA Sobota, 1. decembra: 19,30 TV OBZORNIK 19,45 PROPAGANDNA ODOAJA" 22,15 TRETJI ČLOVEK — Oprostite, če sem se vrnil, toda pozabil sem, kaj ste hoteli imeti: lestev in vrv ali vrveno lestev? ODKRITO POVEDANO V londonskem časopisu Daily Mirror je kritik M. Weber zapisal tudi tole: »Za mene je vsak tisti, ki slika gole ženske in trdi, da ga bolj zanima umetnost kakor pornografija, velik lažnivec.« ZAVAROVANJE PROTI LJUBEZNI Menda ni gospodarskega posla, ki bi bil bolj donosen kot ljubezen. Zavarovalna družba v Liverpoolu je prišla na svojevrstno zamisel, po kateri se je moč zavarovati proti ljubezni. Vsi tisti Angleži, ki ne preživljajo dopusta ' skupaj z ženami ali dekleti, lahko njihovo zvestobo zavarujejo pri tej družbi. Ža ženske, ki so mlajše od 25 let, stane zavarovalna polica 15.000 din, za ženske, Ici so starejše od 25 let, pa 10.000 dinarjev. Kakšen je ključ za povzračilo škode, pa je uradna tajnost.' Lev Sejnin: Z VOHUNSKA ZGODBA IZ II. SVETOVNE VOJNE Ah, ta sobota 21. junija leta 1941! Le kdo od nas, ki smo preživeli vojno, se je ne bi spominjal? Spominjal te zadnje predvojne sobote! Kolikokrat smo se je pozneje spominjali! Spominjali smo sc je v strelskih jarkih, v redkih trenutkih premora v tovarnah, ki so bile pravkar postavljene na Uralu... Pravzaprav se ni po ničemer razlikovala od poprejšnjih sobot in vendarle, nemara smo si jo tako radi poklicali v spomin prav zaradi tega. Starejši preiskovalec Larcev se je te sobote le odločil in odšel s svojim desetletnim sinkom lovit ribe. Odšla sta na umetno jezero. Na bregu sta postavila šotor in vse popoldne ribarila. Lov je bil uspešen in zvečer, ko je sin sladko spal, je sedel Larcev pred šotor in si prižgal cigareto, Vsenaokrog je vladala tihota. Od gozda je vel hladen, vlažen zrak, ki je prinašal duh po smoli in trohnobi,.. Iste noči, ko je sedel Larcev pred svojim šotorom in se od časa do časa ozrl na sina, so odprli vsi komandanti nemških divizij, brigad in polkov, ki so bili skonccntrirani na sovjetskih mejah, zaupna pisma, ki so jih prejeli prejšnji dan in ki so bila težka od neštetih pečatov. Na njih je pisalo: »Strogo zaupno!« Komandantom divizij, brigad in polkov — osebno razpečatiti točno ob 2,00 uri 22. junija 1941. leta. Kdor razpečati pismo tudi tri minute pred ali tri minute po določenem času, bo predan vojnemu sodišču in kaznovan kot izdajalec države. Fiihrerjevo povelje,« Komandant divizije na zahodnem bregu reke San, fteneralni major Flick, je odpri zaupno pismo točno ob dveh ponoči. V pismu je bilo osebno fiihrerjevo povelje vsem enotam nemške armade, ki je bila razporejena vzdolž sovjetskih meja, silam Sojnega letalstva in vojni mornarici, naj začno točno ob 4,00 ne- nadni napad na Sovjetsko zvezo, naj bombardirajo Lvov, Minsk in druga sovjetska mesta, naj vržejo proti sovjetskemu* ozemlju tanke, topništvo, motorizirano pehoto in vse druge vrste orožja. Povelje je obvezovalo poveljnike vojaških enot, da objavijo tekst, povelja celotnemu moštvu točno eno uro pred začetkom napada. Flick je prebral povelje. Razen datuma in trenutka napada ga ni v povelju ničesar presenetilo. Adjutantu je dal povelje, naj izda bojni preplah, vendar naj brez kakršnegakoli šuma in po možnosti čim bolj skrito postroji celo divizijo. Flick je stopil na breg reke San in se zagledal na nasprotni breg, ki je bil skrivnostno teman. Tod se začne velikanska država,, država, ki sega tja do Tihega oceana. Kaj ga čaka v tej deželi? Kaj, čaka v tej deželi njega, njegovo divizijo in še ostalih 169 nemških divizij? Kako bodo sprejeli ljudje hitlerjevsko armado, ki dotlej ni poznala porazov? Ali je pametno, da lezemo v brlog k temu ruskemu medvedu? Mar se ni Hitler prenaglil? Mar je pozabil na Napoleonovo usodo in na usodo njegove vojske, ki je shirala na teh mrzlih stepah? General Flick je bil izobražen človek. Dobro je poznal zgodovino vojn. Prisluškoval je plivkanju vode in lastnim mračnim mislim, ki so se mu zdele kot slutnja nečesa zlokobnega... Povsem drugačnega razpoloženja je bil gospod Kraschke, ki je v diviziji generala Flicka predstavljal sektor admirala Canarisa. Vse drugačne misli so ga obletavale, ko je gledal preko reke na sovjetsko stran. Spominjal se je svoje smole, ki jo je bil doživel v tej prekleti Rusiji. Zaradi nje je izgubil diplomatski naziv, degradirali so ga in poslali na fronto, Samo da se živ privleče do Moskve! ... Potem bo že znal obračunati z njimi! Bodo že videli, s kom bodo.imeli opravka! V tem času so spravili divizijo brez trobent in svetlobnih znakov na noge in jo postrojili kot za pregled. General Flick je obšel okamenjene čete. Komandanti polkov so svečano prebrali fuhrerjevo povelje. Vojaki so ga poslušali molče. Že poprej so jim bili zabranili, da bi vzklikali »Hoch!« ali »Ileil Hitler!« Bali so se, da bi jih utegnili slišati sovjetski obmejni stražniki. Po prebranem povelju je obležala nad divizijo mrakobna tihota. Le sem in tja je zazvenčala čelada ali čutarica, ki je zadela ob puško. V stroju divizije je stal tudi podoficir Wielhelm Schulz, bivši mehanik tovarne »BMVV« v Eisenacliu. V vojsko so ga mobilizirali pred dvema letoma. Nihče v polku ni vedel, da je bil Schulz že pet let član Komunistične partije Nemčije, ki je prešla v ilegalnost po prihodu Hitlerja na oblast. Zdaj je slišal fiihrerjevo povelje in zvedel, da bo že čez eno uro naskočilo Sovjetsko zvezo 170 divizij. Odločil se je, da bo kot komunist izpolnil svojo partijsko dolžnost. Za hipec ga je spekla misel na usodo družine — pomislil je na svojo ženo in na otroka... Mahoma je podoficir Schulz, pred očmi vseh vojakov, oficirjev in pred očmi samega generala Flicka, skočil iz vrste in se v teku in s polno bojno opremo pognal v reko. Zaplaval je proti sovjetskemu bregu... i Gospod Kraschke se je prvi znašel. Prvemu vojaku je iztrgal brzostrelko in spustil dolg rafal. Schulz so ni ozrl in je plaval dalje. Kraschke je pomeril in poslal za njim drugi rafal. Obmejna stražnika Ivan Brovko in Danilo Rjabakonj, ki sla bila na tem odseku sovjetske meje na mrtvi straži, sta se zdrznila in spogledala. Slišala sta strele in v vodi opazila temno pego, okoli katere so padale krogle. Brovko je dvignil slušalko telefona in javil dežurnemu obmejne službe o čudnem dogodku. »Na noben način ne smeta streljati,« je dejal dežurni. »Pridem takoj!« Kraschke je streljal in streljal in naposled ranil Schulza, ko se je le-ta že približal sovjetskemu bregu. Prav tedaj je pridrvel starejši poročnik Tihonov. Opazil je, da se plavalec v reki komaj drži nad vodo in da plava samo z levo roko. Ranjen je bil v desno ro>to in v prsi. Brovko se je neopazno splazil do vode, zaplaval in na rokah prinesel ranjenca na breg. »Kamerad!« je zastokal Schulz. »Ich komunist. Bruder...« Mlajši vodnik Ivan Brovko ni razumel nemško, vendar je čutil, da rešuje tovariša, somišljenika, brata... Schulza so položili na šotorsko krilo. Bil je brez zavesti. Tihonov je poslal po sanitejca, med tem pa je ranjencu sam prevezal rane. Iz ust je bruhnil kri. Tihonov mu je posvetil v obraz z žepno svetilko. Pred njim je ležal slok in ernolas tridesetlctnik. Priliitel je zdravniški pomočnik in dal ranjencu injekcijo kan-fore. Schulz je odprl oči, zbral zadnje moči in zašepetal: »Prijatelji, jaz sem komunist. Čez eno uro sc bo začela vojna ...Napadli vas bodo... Pripravite se, tovariši!« ; »Tovariš!« je kriknil Tihonov in dvignil umirajočemu glavo. »Tovariš!« Schulz se jc nasmehnil, ko je zaslišal to edino rusko besedo, ki jo je znal.