Politični ogled. Država SHS. Hrvatski blok je objavil naslednjc predpogoje parlamentarnega pota v cilju sporazuma med Srbi in Hrvati: 1. Na srbski strani bi bilo treba, da pri reševanju kmetskega vprašanja vidno sodeluje Stojan Protič, ki si je s svojim ustavnim načrtom, s svojo dveletno borbo za revizijo vidovdanske ustave ter s svojim poznavanjem hrvatskih razmer pridobil posebno zaupanje celega Hrvatskega bloka. 2. Zastopniki srbskega naroda, ki so zadnje mesece javno obsojaii današnji proliijudski, reakcionarni in nad vse proiihrvatski režim in to iz prepričanja, da je la režim nesreča in propast tudi za srbski narod, kakor tudi vsi zastopniki srbskega javnega mnenja, ki so za pravičen sporazum s Hrvati, morali bi v parlamentu in časopisju omogočiti, da se ta režim vrže in takoj sestavi vlada narodne koncenlracije koi volilna vlada in kot vlada sporazuma s Hrvati, ki bi v najhujšem casu razpisala volitve in v svrho priprav za svobodne volitve takoj poslavila vso državno upravo na lemclj zakonitosti, posebno pa vrgla z vladnih mest nasilne in korumpirane eksponente režima na Hrvatskem, v Bosni in Dalmaciji. 3. Zunanja politika naj bo miroljubna, a odločna. 4. Gelokupna finančna ia gospodarska politika se mora ravnati izključno po najnovejših ljudskih zahtevah. V smislu sklepa plenarne seje zastopnikov mora načelstvo Hrvatske republikanskc seljačke stranke in Hrvatskega bloka storiti vse, da bodo o teh predpogojih poučeni vsi glavni zastopniki srbskega naroda. Podpisani: Stjepan Radič, dr. Drinkovič, dr. JNtaček. , Končna odločitev za odhod v Beograd ni padla zato, ker se je na seji povdarjalo, da je treba počakati, da se razčistijo razmere v Davidovičevi skupini in da je treba dognati, koliko ljudi imata za seboj Stojan Protič in Ljuba Davidovič. Pristaši Pašič-Pribičevičevega režima dclajo na vse kriplje, da bi preprečili sodelovanje Hrvatov. Poslužujejo se laži in obrekovanja vseh vrst ter skušajo še veano prepričati javnost, da so oni edino sposobni in poklicani knnarji države. Sedaj, ko je dr. Ninčič na orijentski kon ferenci, govorijo neprcstano o njegovih velikih uspehih in to ima tudi samo namen vplivati na javnost, da bi bilo že radi mcdnarodnega položaja škodljivo spremipjati vladao politiko. Pašič se je bil odločil za agitacijsko potovanje po Vojvodini. V Novem Sadu je že bil, hotel je še naprej na shode in sčštanke, ko je pa sliša!, da je tudi Protie na potu v Vojvodino, jo je takoj odkuril nazaj v Beograd. Poslanec Aagjelič, ki je že od nekdaj v demokratskem klubu najostrejše nastopa proti Pribičeviču, je izdai na svoj volilni okraj v jnžni Srbiji proglas, kjer pravi, da so radikali in pa Pribičevičevi demokrati največja nesreča za državo. Ti Ijudje so prečani, v Beogradu pa hočejo biti večji Srbi od samih Šumadincev in sicer samo radi tega, ker jim je oblast in denar najmilejše na svetu. Poslanec pravi, da se bodo morali pošleni srbski seljaki zopet enkrat zbrali, kakor nekdaj proti Turkom ter ponovno osvoboditi Beograd od krivic, ki so v njem zagospodarile. Ministrski spor radi izvoza svinj je cclovnete pristaše današnje vlade prcsenečil. Vsem je jasno, da gre samo za to, ali bo izvažal svinje Pucelj ali pa Žerjav — ali samostojneži ali pa demokrati in celo «Beograjski Dnevuik«, ki je toliko zagovarjal in proslavljal današnjo vlado, je ob tej priliki napisal članek, v katerem pravi, da je boljše če izgubkno ministre kot pa svinje. Našteva ministre enega za drugim, tudi Pašiča in Pribičeviča ter pravi pri vsakem, da bi država samo pridobila, če se ga iznebi. Pašičeva grabežljivost in samopašnost pa gre tudi že tako daleč, da celo vladnim ljudem preseda. Tako je Pašič v svoji trmi enostavno odvrgel kakih 300 prošenj in pritožb, ki so bile od skupščinskih odborov pripravljene za rešitev, in ko se je govorilo o stanovanjskcm zakonu, se je Pašič zopet izkazal s svojim nazadnjaštvom in videlo sc je, da se niti najmanj ne briga za strašno stanovanjsko bedo v celi državi, temveč, da misli samo na svoje hiše v Beogradu in po drugih krajih Srbije. — Ni čuda, saj je prvi in največji hišai posestnik cele Jugoslavije. V Beogradu ima 60 hiš, na Kosovem pa — 175 in še vojno odškodnino je dobil, da jih popravlja in preurejuje. Da njegov sin Rade ne zaostane, se je pa tedaj poskrbelo, ko je pomocnik finančnega ministra bankir Plavšič dvigal našo valuto. Porabili so sei vsi dolarji amerikanskega posojila, porabilo sc je 25 milijonov zlatih kron, katere je dala Avstrija kot vojno odškodnino, fzvoz našega dcnarja je bil zabranjen, samo Pašičev sin s svojimi ožjimi prijatelji je lahko nosil toliko dinarjev ali celo dolarjev s seboj, da si je v Bcrlinu, ravno tedaj, ko je začela nemška marka padati, lahko kupil kar celo ulico — 23 hiš za 200 milijonov mark. Na ta način so tudi drugi porodičarji postali hišni poseslniki v Bcrlinu, — nakupilo se je okrog 600 hiš in zato ni čudo, da valuta zopet pada. Dolarji so šli, zlate krone so šle, režim se je nekaj časa bahal, s svojo uspešno valutno politiko, sedaj se pa pripravlja, da se ob kaki drugi priliki zopet za nekaj dni proslavi in bankir Plavšič gre zopet nazaj k svoji banki, ki je ob njegovi valutni politik: dosti zaslužila in bo Plavšiču z vladnimi listi vred, ki so dobili obilne podpore, še najbolj hvaležna. Uradnike in invalide vlada neprestano vleče za nos. Uradnikom je obljubljala najprej 13 mesečno plačo koi  nabavni prispevek, sedaj pa tudi iz tega ne bo nič, in-  validom pa natrosi vedno novih obljub, kadar napravijo  kak proteslni ebhod okrog vladnega poslopja. Tako je ]>ilo tudi sedaj, ko so invalidi v velikem šicvilu prote-  stirali po pogrebu svojega tovariša nekcga kapelana  invalida, ki je v Beogradu umrl od lakote. V finančnem odboru je predlagal sam finančni aiirislcr, ki ne najde  denarja ne za uradnike, ne za invalidc, naj se pravoslav niin vladikam zvišajo dnevnice aa 150 dinarjev. Naši  poslanci so protestirali in dosegli so, da se je ta predlog  vsaj odložil. Kakor se doznava, je pomočnik ministra za  zunanja dela Nešič zahteval od vlade, da se minislru za zunanja dela dovoli kredit za pokrilje tekočega proračuaa. Minister za zuaaaja dela Ninčie je predvidcval za leto 1922-23 neke postavke, katere se pa aiso pokazale dovpljno visoke za pokritje stroškov. Radi tega je miaistrstvu za zuaaaja dela potrebea kiedit, s katerim bi se imenovani nedoslalki izpoiaili od 1. januarja do kon-  ca avgusta t. 1., to je do roka, do katerega traja sedaaji budgei. Vlada je ta kredit v načelu odobrila. Rarii velikih «uspehov«< seveda ia pa za to, ker se vodi zunanja politika še vedno brez vsakega nadzorstva od aaroda ia parlameata. Finančai minister namerava izdati odredbo, da se z januarjem 1923 zvišajo takse aa alkobolne pijače. To zvišanje takse bi priaeslo državni blagajai več kot sto milijonov dinarjev novih dohodkov aa leto. — Kam bo šel ta deaar? —¦ Za vedao večje število revežev ia sirot v državi gotovo ae, dokler ostane ta režim!  ITALUA — SRRIJA.  Beograjsk: listi pojejo slavo fašistu Mussoliniju, ker se je izjavil naprani dopisaiku beograjske «Poliiike«, da  je vedno oboževnl srbsko vojsko ia da bo Italija tudi  pod njegovo vlado obdržala s Srbijo prijateljske zve ze. Na opozoritev, da js danes Jugoslavija in aa vpra  šanje, kako misli glede njc, je odgovoril, da imajo Srbi druga pota ia cilje kot ostali Jugoslovaai ia da so zaaj aajprej Srbi, potem dolgo nič ia koačao še le eakrat Hrvati, Slovenci pa najzadnji. To se pravi, Srbi naj pu slijo, da Italijani posegajo po slovenskem ia hrvatskem ozemlju, pa bo najboljše prijaleljstvo.  ' GRŠKA. ima vojaško vJado. Prejšnji miaistri so bili obsojeni na smrt in baje tudi žc osmrčer.i. Aaglija, ki je s svojo vojno hujskarijo povzročila grške bomatije, sedaj ae mora zaustaviti m uravaati vscga tega, kar je nastalo in kar se vedno hujše siri.  ,>A ORIENTskl KONFERENCI. igrajo zopet petrolejski vrelci v Mali Aziji veliko vlogp ter izzivajo hudo lekmo mcd angleškim ia francoskim kapitalom. Tndi Amerika se oglaša, izgleda pa, da se bo maogo lažje sporazumela z Aaglijo kot pa s F"rancijo,  katcro dolži koi povzročitcljico vseh aeredaosti v Ev-  ropi. <Wi9OBBraBBBB«BaaaBBaWBBMaBBmBaBBBHBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBSa9IBBB  Nj$a zborovania. Okrajni zaupni shodi Kmetske zveze (SLS( za ma- riborsko okrožje se bodo vršili v času med Božičem in 6. januarjem. Na okrajnih zaupaih shodih se bo izvolilo  okrajne ocibore aaše straake ter se bo izdelal aačrt za delovanje naših orgaaizacij v bodočem letu. Tajaištvo  Sloveaske Ijudske stranke v Mariboru bo te dai poslalo  krajevnim odborom aaše slranke po vseh župnijah aa-  vodila za okrajne zaupae shode.  Okrajna posvetovanja (konference) odboinikov ia  odbornic vseh aaših orgaiiizjoij ccljskega okrožja:  Kmetskih zvez, DelavskiJi zvez, zastopaikov aaših obrl nikov, Izobraževalaih društev, Orlov ia Mladeaiških zvez, Dekliških zvez ia Orlic pa ludi aaših zadrugarjev  in posojilničarjev se vršijo v aasledajem redu: 1. Kozjc  (za kozjanski okraj — vzhodai del): 4. decembra ob ;).  nri v okrajai posojilnici. 2. Št. Vid na Piaaini (za ko zjanski okraj — zahodni del): 5 .decembra ob 9. uri v  župnišču. 3. Sevnica (za sevaiški okraj): 6. decembra ob  9. uri v hranilnici ia posojilaici. 4. Brežk-e (za brežiš ki okraj): 11. decembra ob 10. uri v župnišču. o. Laško  (za laški okraj): 12. decembra ob 10. uri v društveni  dvorani. 6. Geljc (za celjski okraj): 13. dccembra ob  9. uri v tajai?>lvu SLS. 7. Ro^atec (za rogaški okraj):  18. decemljra ob 10. uri v gostilni g. Sporaa. 8. Šmarje  pri Jelšah (za šmarski okraj): 19. ckcembra ob 9. uri v gosliini g. Gajšek. 9. Konjice (za konjiški okraj): 20. de- ceaibra ob 9. uri v KmeLski hraailaici in posojilnici. 10. Staritrg (za slovenjgraški okraj): 21. decembra (ne 14. dec!) ob 9. uri v župaišču (stara šola). 11. Veleaje (za sošlaajski okraj): 22. cltcenibia (ne 15. dec!) ob 10. tiri v Društvenem domu. — Za načehrike ia tajaike Kmetskib zvez (SLS), predsedaike(ice) ia tajnike (icc) izobraževalnih društev, Mladeniških ia Dekliških zvez so okr. posvetovanja obvezaa, za druge je močno žcleii, da se jih ndcležijo. — Tajnik Krajnc. Okrajna posvetovanja v Starcm trgu in Vclenju, ki :;mo jih v zadnji številki dolotili za 14. in 15. deceniber, moranio za en teden prcložiti. Okrajno posvctovanje v Starcm Irgu (za slovcnjgraški okraj) se torej ^TŠi dnc '21. doccinbra ob 9. uri v župnišču (stara šo!a\ v Velen\u (za šoštaajski okraj) pa dae 22. dcccmbra ob 10. uri v Društveaem doinu. Preložili smo zaradi tcga, da se more tch okrajnih sestaakov udeležili tudi g. poslaacc Pušenjak, ki bo poročal o politSčnem in gospodarskem položaju. — Tajništvo SLS v Celju. V Trbovljah ste bili pretcklo ncdcljo dvc zborovaaji aaše strankr. Prcdpoldne je bil shod zaupnikov KZ, popoldne pa javen zbor, aa katerem so bili po večini delavci. Na obeh zborovanjih je poročal poslanec dr. Hohnjec. \i protjkmetsKe pojitike. Samostojni hinavci. V poadeljek je Samostojna kmetijska stranka imela v Ljubljani svoj občni zbor. O zboru samem ni aič poročati, ker je eden zbor samostojaežev podobea drugemu kakor krajcar krajcarju, iv vsi ti krajcarji niso vredai počeaega groša. Isto ceno pa je tudi prisoditi poslušalcem, ki v svoji neizobražeaosti še vedao poslušajo Ijudi, kaKor so Pucelj, Kušar, Mermolja. Ni jih sicer več velrko, pa zato si ti zaslužijo patent zarukaaosti. Kako aesramno varajo samostojneži ljudstvo, dokazuje ta-le resolucija z njihovega občnega zbora: «SKS zahteva prost izvoz vseh kinetskih pridelkov in prohibitivno carino aa ajihov uvoz. Tudi prost izvoz svinj se mora omogočiii«. Kdor bcre !o resolucijo. mora aiisliti, da sta dva Puclja: eden v Ljubljani, arugi v Beogradu. Puclj v Ljubljaai je za prost izvoz vseh kmetskih pridelkov, zlasti tudi svinj. Puclj v Beogradu pa kot minister dovoljuje uvoz kmetskih pridelkov iz tujiae ]>rez carine, domači živini, zlasti svinjam pa nalaga tako velike izvozne cariae, da aaše živine ia aaših sviaj aihče ne kupuje, raarveč morajo svinje ostati doma. Tako brez vsega sramu samostojai varajo kmetsko ljudstvo. Ljudstvo pa je — hvala Bogu — že spregledalo in spoznalo samostojno goljufijo. Pri prihodnjih volitvah bo Puclj I. ia Puclj II. in cela samostojna kompanija tepeaa ter brez izvozne carine natirana iz slovenske dežele. Srbski listi o Slovencih. «Balkaa« od predzadnje nedelje piše v zvezi z izvozom 28.000 prašičev, kateri izvoz spravlja v zvezo s Pucljem, odaosno z njegovo ženo, da so Slovenci zelo bogati, ker so baje «oplačkali« državo ia aamiguje, da jih treba višje obdačiti, ker so ediai v državi v stanu plačati višje davke. Dan za dnevom aapadajo srbski listi, ki pripadajo vladnim strankam, Slovence radi «uzornega« vodstva kmetijskega ministrstva, ves aarod se se spravlja v čudno luč, a Pucelj vztrajno — molči, molči, molči. Dolžnost Pucljeva bi bila, če misli, da ai potrebno se potegovati za lastno čast, ali če se ne upa za isto potegovati, da bi kratko zanikal vesti o aekem nfcmišljenem bogatstvu Slovenije, ker imajo te vesti aamea še povečati «plačkanje« Sloveaije. Pucelj ne slori ničesar, akoravao bi kot minister lahko onemogočil lako pisavo vladnih listov o Slovencih ia je radi tega sokriv večjega pritiska davčaih oblasti na Slovenijo, kalerega občutimo dan za daevom bolj. Pucelj je sokriv dejstva, da se je v mesecu avgustu ia septembru okrog 50 milijonov kron davkov v Sloveniji več iztirjalo, kakor bi bilo potrebno po pforačuau. Gab javaost je radovedaa, kako stoji zadeva z izvozom 280W prašičev, kakor tudi z^^eze s klavnicami v Trstu, o katerih aeprenehoma pišejo srbski listi in sicer v zvezi s Pucljem. «Kmetijski list« aaj obširno pojasai vse, saj bo že Mrmolja dal potrebaa pojasnila. Mrmolja je strokovnjak za vse kupčijske in mešetarske posle, zato bodo pojasaila gotovo izčrpna. »Kmetijski list« in novi davčni zakon. Novi davčni zakon, katerega je predložila cela vlada, ž njo vred tudi Pucelj, je aesprejemljiv za kraetsko in delavsko Ijudstvo. «Kmetijski list« o tem nič ne ve povedati, ker za eakral še ai za Puclja umestao lastno dete obglavljati, kakor to dela aapram zvišaaju cariae, glede katerega še meseca avgusta in septembra ni črhnil besedice. čudao, da še le po treh mesecih spozna Pucelj in «Kmetijski list« pogubaost z\išanja carin. Mogoče je, d%bo potem, ko bo vladna večiaa odobrila11 nov davčai zakoa, s katerim bo zvišala vse davke in upeijala dva nova davka, začela ogorčeao protestirati SKS, «Kaicdjski list« ia inesar g. Pucelj. Bolj za norca ni aikdo aikogar imel, kakor ima Pucelj. «Kmetijski list« in SKS — slovensko kmetsko ljudstvo. »Kmetijski list« prepisuje laži iz rajnega «Narodnega Lista«, katere so bile nešetokrat ovržeae. V maenju, da je za izvojevaaje starc pravde aajvažnejše dognati, kako političao prepričanje je imel kdo ob rojstvu, kako se je obnašal, ko še ni bilo straakarstvo razvito na Štajerskeai ia so pravi resničai rodoljubi vsemu se izogibali, kar bi utegailo rušiti narodno slogo, je začel «Kmetiski list« z osebaimi aapadi aa aaše pristaše, kateri se ves čas delovali za aapredek kmetskega staau ia marsikaj dosegli. «Kmet. listu« aujno svetujemo, da piše o ministru Puclju, ki je bil ves čas deraokrat ia je le z ozirom aa maadat postal samostojaež, piše naj o Stiblerju, ki je bil v vseh straakah — tudi idejno v «klerikalni« — in bo po propadu Samoslojne vstopil v rdečo interaacijoaalo, piše aaj o liberalcu Sanciau, hauptman rekvizitorju, ki je še danes demokrat, o Ureku, ki je bil tako delavea č!an KZ, kakor je sedaj delavea član SKS, o Drofeniggu, ki je iz nemškutarja postal demokrat, nato samostojaež, ki tudi iščc aove stranke, o starem Iiberalcu Rajarju in o mnogih pristaših SKS, ki isto zopet zapuste, ko ne bo vcč maadatov in razaih --korit. Korobače poljubujejo. Ustao izročilo naših pradedov pripoveduje, da so morali za časa gospodstva grašftakov in valpetov naši ljudje poljubovati korobač in bič, s katerim so dobili batiae. Na Hrastovcu pri Št. Lcnartu je bil graščak, ki je vsak teden en dan iaiel določea za batinaaje. Nesrečnež, katermu sta valpet in graščak delila s korobačem batine, jemoral po vsakem udarcu poljubiti suroveževo roko in korobač. Nekaj sličnega opažamo daadanes. Vsak kmet. obrtaik, viaičar in delavec prejema vsak daa neusmiljene batine od sedanje vladc. Nezaosai davki, nasilne odredbc, umetao povzročena dragiaja in surovost pri vojaštvu, to so korobači beograjskih vladinovcev. Radikali, demokrati in samo- stojneži pa so tisti valpeti, ki bijejo ubogo ljudstvo s korobači. Naši slovcnski (?!) samostojneži ia demokrati pa še zabicvajo, da bi aaše ljudstvo moralo ta korobač ali :>ič poljubovati, to je hvaiiti ia odobravati vlado ia go- podarstvo demokratske ia samostojae stranke. Kdor je iako slep in tako zarukaa, da aiu dopade izdajastvo iir stotere nepoštenosti Pucljeve ia žerjavove stranke v Beogradn, ta le naj hvali ia poljubuje korobač, kateri aas 'epe že dve leti . . . Pucelj-Stibler. Ker se bližajo volitve, je Pucelj, ki je meseca avgusta in scptembra sam podpisal sklep miaistrskega sveta glede zvišaae cariae za sviaje ia se ai ^akrat ne on, in ae <Kaietijski list« zgaail, začel boj <a — znižaaje carine za sviaje. Po volitvah gotovo, če ae že prav kmalu, bo Pucelj moral odstopiti ia ž ajim odlikovani zet Stibler. Da bo Stibicr lahko dobro živel na račun države, se saraostojaeži trudijo, da mu izposlu;ejo, da se mu vsa leta, katera je pred vojao preživel v Celju kot vnet agitator liberalae straake, vštejejo v čas lužbe. Kakor se je že zadajič poročalo, Pucelj zelo do• rro skrbi za svojo porodico, se je vsaj nekaj od Pašiča iiaučil.