PROBANKA
POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1, tel. 04/280 16 00
6BD	Koroška 33, 4<><)(> Kranj t ti: 04 1 280 10 40. 2 SO 10 17. 280 10 M) faks: 04  280 10 12 www.ftbd.si, infoia gbd.si
Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev	
	varnost 1 širokomu*/ > ttomt\no\t
Gorenjska Banka hrtp: www.gbkr.si w	ELEKTRONSKA BANKA
	
^toLlV. ISSN 0352 - 6666 - št. 83 - CENA 150 SIT (13 HRK)
_Kranj, torek, 23. oktobra 2001
Pravica do časti, imena in groba
Kdor je mislil, da se bo z odkritjem grobišč pobitih Slovencev in pripadnikov drugih narodov in narodnosti na slovenskih tleh, zlasti na Te-harjih in v Kočevskem Rogu pod Krenom, zgodba o povojnih izvensodnih pobojev končala, seje zmotil. Ljudje so sicer že v osemdesetih letih pod bremenom strahu pripovedovali, da je takih grobišč še veliko več, vendar tega večina ni upala (ali hotela) povedati naglas. Leto za letom pa so okrog Dneva mrtvih na skritih krajih, v gozdovih in grapah, skrivnostno zagorele svečke...
Ko so našli posmrtne ostanke z znaki nasilne smrti pri Mariboru in nazadnje v rovu pri Slovenski Bistrici, sta začeli ukrepati državno tožilstvo in policija. Poziv, naj vsak, ki kaj ve o tragičnih in skrivnostnih dogodkih po vojni, spregovori, je odmeval. Mnogi, ki so vedeli, vendar so tudi zaradi strahu molčali, so spregovorili. Posebna komisija, ki deluje pri vladi, je uradno ugotovila 76 grobišč. Po mnenju njenih članov in drugih raziskoivalcev te problematike pa naj bi jih bilo še enkrat toliko.
Slovenski politiki, ki ima in bo imela ob tem odločilno besedo, je jasno, da imajo tudi tisoči, ki so bili med in po drugi svetovni vojni postavljeni po svoji volji ali brez nje na drugo stran in so bili zaradi tega ponužujoče pobiti, pravico do človeškega dostojanstva, imena, pokopa in groba. To je zahteva civilizacije, demokracije in morale. Slovenija je po zadnjih dogodkih, ko molk o teh časih in dogodkih, ni več mogoč, odločena to storiti. Prvi korak k uresničitvi tega bo zakon o vojnih grobiščih, ki ga bo sprejel državni zbor. Drugi, ki bo zahtevnejši, bo vsebinski, moralni, politični in tudi pravosodni, če bo okrivljenim in še živim dokazana krivda. Najmanj, kar bo treba storiti, bo deklaracija parlamenta o teh dogodkih z opravičilom živim, ki so bili zaradi teh dogodkov ponižani. Mrtvim lahko vrnemo le čast in spoštovanje.
• J. Košnjek
Slovensko javno mnenje o Evropski uniji
Upokojenci navdušeni, mladi previdni
Od vključitve v Evropsko unijo bi imeli najmanj koristi kmetijstvo, jezik in kultura.
Ljubljana, 23. oktobra - Cen-ler za raziskovanje javnega mne-pJa in množičnih komunikacij pri fakulteti za družbene vede je ^Pravil raziskavo o naklonjenosti
Slovencev vključevanju v Evrop-unijo. Raziskava je bila narejena med 20. aprilom in 21. majem. Včeraj so predstavniki Cen-|Ta Predstavili rezultate ankete, ^govori kažejo, da bi referen-UnV če bi ga organizirali sedaj, UsPel, saj je bilo 24 odstotkov vPra§anih zanesljivo za vključitev v ^ropsko unijo, 33,8 odstotka pa verjetno za". Proti jih je dobra
četrtina, zlasti zaradi položaja kmetijstva, jezika in kulture, vendar ta skupina ni homogena, saj v njej niso samo kmetje, kot bi pričakovali, ampak tudi predstavniki drugih skupin. Raziskovalci so ugotovili, da so upokojenci in višje izobraženi večinsko za Evropo, mladi pa so previdnejši, čeprav želijo biti v obnašanju in življenju "evropski". Na vprašanje, kakšne so še druge možnosti, razen EU, jih je bilo dobrih 43 odstotkov za Unijo, za nevtralnost po švicarskem zgledu pa dobrih 21 odstotkov. • J. Košnjek
Evropska komisarka navdušena nad Zelenci
Evropsko komisarko za okolje Margot VVallstrom so sprejeli predsednik vlade, zunanji minister, minister za okolje in prostor, ob koncu obiska pa si je ogledala tudi čistilno napravo v Tabrah v Gozd Martuljku. Navdušena nad Zelenci.
Glasova preja
^ rnesecu varčevanja bo v Hribarjevi hiši v Cerkljah v petek, oktobra, ob 19. uri 65. Glasova preja z naslovom
Komu prodati banke
^Zlatkom Kavčičem, predsednikom uprave Gorenjske banke, •o., Kranj se bo o aktualnih vprašanjih slovenskega bančništva °9ovarjala odgovorna urednica Gorenjskega glasa Marija Volčjak.
Vaš k:
tAl 0D'sk obvezno sporočite na Gorenjski glas, ie|efon: 04/201-42-00.
gostitelji pokazali lepote Zgor-njesavske doline in skrb občine za varovanja okolje. Komisarka je bila navdušena nad Zelenci, ogledala si je novo kolesarsko stezo do Rateč, Planico in skakalnice.
Ob koncu si je ogledala čistilno napravo na Tabrah v Gozd Martuljku. Vrednost naložbe velja 20 milijonov nemških mark, od tega so iz sredstev PHARE dobili 700 tisoč nemških mark. • D. Sedej,
Evropska komisarka Margot VVallstrom si ogleduje čistilno napravo v Tabrah v Gozd Martuljku...
Vse novosti in ti jih lahko preizkusiš.
Kranjska Gora, 23. oktobra -
Ob koncu minulega tedna je na dvodnevni obisk v Slovenijo pri-
pCI naa poaluAahO
INFOS'Ol
j*% *VS\ od 22 d0 26, oktobra 2001
V# I Cankarjev dom, Ljubljana Dotakni se prihodnosti!
spela evropska komisarka za okolje Margot Wallstr6m, da bi se seznanila s slovensko okoljsko politiko in vključevanjem Slovenije v Evropsko unijo. Gostitelj obiska je bil minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač, srečala pa se je s predsednikom vlade in zunanjim ministrom.
Komisarka je pohvalila Slovenijo za izjemno dobre rezultate pri prenosu evropske okoljske zakonodaje, ki so lahko zgled za druge države kandidatke, saj je Slovenija prva, ki je začasno zaključila pogajanja na tem področju. V ok-
viru pristopne pomoči ISPA je Slovenija lani predložila Evropski uniji sedem projektov s področja varovanja okolja, minister pa je opozoril na problem, s katerim se srečujejo manjše lokalne skupnosti. Le-te ne morejo kandidirati pri pridobivanju evropskih sredstev, saj s svojimi projekti ne dosežejo vrednosti investicije do pet milijonov evrov, kar je minimum za dodelitev sredstev iz sklada ISPA.
Evropska komisarka za okolje je v petek popoldne obiskala tudi občino Kranjska Gora, kjer so ji
9770352666018
GORENJSKI GLAS • 2. STRAN
PO SLOVENIJI / joze.kosnjek@siol.si
Torek, 23. oktobra 200J.
IZ POLITIČNIH STRANK
Zgodba o sprenevedanju
Branko Grims, državni svetnik, SDS
Za osvežitev spomina: Vprašanje: "Ali se lahko vodstvo Partije kdaj tudi zmoti in stori kaj narobe?" Odgovor: "Načelno je to v teoriji možno, vendar se v praksi tovariši nikoli niso in se ne bodo zmotili." Vprašanje: "Od kod pa veste to tako natančno?" Odgovor: "Vprašali smo vodstvo Partije."
Več kot deset let po koncu totalitarnega režima so se te dni v javnih glasilih pojavila številna poročila o "presenetljivem " odkrivanju grobišč po vojni brezpravno pomorjenih ljudi. Kot da ne bi bilo že ves čas znano, da je Slovenija po številu trupel, pomorjenih na njenem ozemlju, glede na število njenih prebivalcev v času teh zločinov, primerljiva samo še s polji smrti Rdečih Kmerov v Kambodži. Toda vse to desetletje so ista javna glasila in isti ljudje, ki so sedaj "obrnili ploščo", zaničevali vsako opozarjanje na dejstvo, da je totalitarni režim na slovenskih tleh povzročil genocid. Deset let je bila rdeča nit poročanja o zločinih prejšnjega režima zgolj vtepanje misli, da "ne smemo gledati nazaj", v glavo povprečnih državljanov. Po letu 1992 je praktično vse institucije države, še posebej pa posameznike, ki so imeli v režimu minulih desetletij vodilno vlogo, prizadela kolektivna izguba spomina. Edino, v čemer so ti posamezniki deset let kar tekmovali, je bila želja po fotografiranju s cerkvenimi dostojanstveniki. Tako fotografijo so potem (zlo)rabili politično sebi v korist, za potrditev videza lastne "tolerantnosti"; kot dokaz, da so sedaj "demokrati". Seveda je bilo te tolerantnosti v hipu konec, ko je nekdo omenil, da je potrebno storjene krivice popraviti. Drnovškove vlade in večine v parlamentu so ostajale gluhe na pozive, da je skladno z načeli pietete nujno primerno urediti vsaj znana grobišča in izdati mrliške liste žrtev povojnih pobojev po zakonu, ne le na zahtevo sorodnikov. Kdo pa naj zahteva izdajo mrliških listov, če so bile pobite cele družine z otroki vred? Odnos realne oblasti (katere nosilci so danes v glavnem isti, kot so bili pred letom 1990) do tega problema, predvsem njena dvojna merila, zgovorno pokaže izjava tožilke ob začetku izkopavanja po vojni pobitih v rovu pri Slovenski Bistrici; da so bili pobiti pač "kolaboracionisti". Ženske, otroci..? V pravni državi je osnovno načelo, da so vsi ljudje pred zakonom enaki, v Sloveniji pa...
Takoj, ko je nekdo opozoril, da je bila revolucija zločin in da je civilizacijska norma prav vsak zločin meriti z istim vatlom ter ga obsoditi, je bil že ožigosan kot revanšist in diskreditiran. Medijsko pranje možganov je padlo na plodna tla generacij, kijih je revolucionarno šolstvo desetletja vzgajalo brez pravih vrednot. Poučen je sklep Šolske komisije pri CK KP Slovenije o postavljanju kadrov na ključna mesta v šolstvu: "Ne bomo gledali v prvi vrsti na strokovno usposobljenost, temveč na politično kvalifikacijo. Glavno je, da je nekdo predan partijec. Komunist se vsega nauči." (vir: Temna stran meseca).
V desetletju procesa vsiljene kolektivne pozabe je Slovenija prišla do prav Orvvellovskega stanja. Sedaj, ko velik del prebivalcev že povsem nekritično ponavlja priučene stavke o tem, da naj se "neha prekopavati kosti", iznenada nekdanja nomenklatura kaže silno velik interes za povojne zločine in se spreneveda ob "presenetljivem odkrivanju" grobišč, ki so bila že zdavnaj ne le odkrita, ampak tudi dokumentirana v številnih knjigah. Dogajanje neprijetno spominja na uvodno anekdoto, saj besedam ne sledijo dejanja pravne države. Očitno je, da je nekdo z vrha paradržave dal signal javnim glasilom in institucijam, da je čas le za nekakšno gesto (navidezne?) prekinitve kontinuitete s prejšnjim režimom. Sodni procesi bodo najbrž stekli šele tedaj, ko bodo že vsi neposredno odgovorni nedosegljivi za roko pravice, njihove dinastije pa s pomočjo "prihvatizacije " preskrbljene za več rodov.
Alije tokrat figa v žepu članov nekdanje nomenklature pod pritiskom vključevanja v Evropsko zvezo in zvezo NATO kaj manjša, kot je bila v preteklosti, se bo hitro pokazalo. SDS je namreč že pred štirimi leti v proceduro vložila deklaracijo, skladno z resolucijo Sveta Evrope št. 1096, ki zahteva odpravo posledic totalitarnega režima. Če se tokrat misli resno, bi jo morali sprejeti brez pomislekov. V nasprotnem primeru bo upravičena domneva, da želi nomenklatura tranzicijsko -ponovno - prisvajanje lastnine in oblasti legitimirati tako, da bi si nadela še videz (a nič več kot to!) spoštovanja evropskih demokratičnih načel in pravne države. Besede brez dejanj so le nadaljevanje zgodbe o sprenevedanju.
Pobitim čast in spoštovanje
Sedaj je čas, da prekinemo molk države in da z visoko kulturo dialoga enkrat za vselej rešimo to vprašanje. To je politična in moralna dolžnost, so dejali pretekli teden na sestanku pri predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju.
Ljubljana, 23. oktobra - Slovenija kot zrela država mora to storiti, je poudaril predsednik državnega zbora Borut Pahor v
petek na sestanku s člani komisije vlade Republike Slovenije za evidentiranje in označitev prikritih grobišč, ki so po njegovem mnenju pravi sogovorniki. Za včeraj pa je napovedal sfečanje z generalno državno tožilko Zdenko Ce-rar in direktorjem Slovenske policije Markom Pogorevcem.
Predsednik vladne komisije Peter Kovačič Peršin je posebej pohvalil pogum in zrelost predsednika državnega zbora, ki seje po 11 letih delovanja te komisije odločil za rešitev tega problema, ki smo ga predolgo pometali pod preprogo. Slovenska država je dolžna zapreti to poglavje zgodovine. Državni zbor mora čimprej sprejeti zakon o vojnih grobiščih, ki je sedaj v drugi obravnavi. Peter Kovačič Peršin je povedal, da je komisija obiskala okrog 100 lokacij, kjer naj bi bila grobišča in da jih je 76 označila in pripravila za vpis v register grobišč pri Upravi za varovanje naravne in kulturne dediščine, v katerem je že vpisanih okrog 5000 grobišč iz 1. in II. svetovne vojne. Urejevanje grobišč na Teharjih in v Kočevskem Rogu
Vi rceZ>^DM'SK» KAND'D*T
no povedati, da so bile usmrtitve delo jugoslovanskih vojaških formacij in vodstva zvezne državne in partijske oblasti. Država Slovenija je dolžna to opraviti na civiliziran in etični način. Svoje vide-
te komisije, je dejal, da smo priča divjim posegom na grobiščih, ki še niso uradno priznana in so zato nelegalna. Najprej jih je treba legalizirati, državni zbor pa mora sprejeti neko izjavo, s katero se bo opredelil do povojnih pobojev in njihovih žrtev. Zgodovinar Boris Mlakar je povedal, da je njegova stroka v težkem položaju, saj je dokumentacije o teh dogodkih zelo malo, težave pa so tudi pri pričevanjih. Prav tako v slovenskem zgodovinopisju ni posebnega projekta, ki bi raziskoval ta dejanja, Vincencg Demšar pa ima za pozitivni znak dejstvo, da se v predlogu zakona o vojnih grobiščih ne uporablja več beseda kolaboracija ampak poražena stran. Povedal je, da naj bi bilo na lo-
škem območju še okrog 15 grobišč, ki niso evidentirana. Povedal je, da imajo nekateri posamezniki sezname pobitih, vendar jih nočejo izročiti, neraziskani pa so tudi poboji na osnovi sodnih odločb. Dr. Janez Gril je izrazil upanje, da je poteza predsednika državnega zbora resen korak k rešitvi tega težkega problema. Predlagal je postavitev kostnice, v katero bi prenesli posmrtne ostanke iz tistih grobišč, kjer ni mogoča postavitev spomenika. Dejal je, da za Cerkev te žrtve niso bile nikoli pozabljene.
Država se je odločila rešiti to vprašanje, je v njenem imenuvdejal državni sekretar Franci Zni* daršič. Ovire niso politične, ampak le finančne. • Jože Košnjek
Peter Kovačič in Spomenka Hribar.
pod Krenom je zastalo. Na Teharjih mora občina Celje odstraniti deponijo komunalnih odpadkov in nekatere objekte, o čemer je bil pred petimi leti že sprejet ustrezen odlok.
Pod Krenom pa naj bi prihodnje leto začeli graditi spominsko kapelico. Na primeren način bo treba označiti, kdo je na teh grobiščih pokopan. Ker so med pokopanimi tudi pripadniki drugih narodov in vojaških formacij iz drugih držav, bo treba skleniti ustrezne sporazume s temi državami in jas-
(MMSM©IEEGLAS* Naročniška akcija 2003
Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli letos PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2001 ali 2002; ali celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, za eno osebo, kadarkoli do vključno 31. januarja 2003. leta; ali: dva reklamna artikla Gorenjskega glasa + eno luksuzno knjigo iz naše založbe.
Novega naročnika sem pridobil(-a): Moj naslov:
Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno pd ponujenih treh možnosti/: ali: A/ GLASOV IZLET po izbiri do 31. januuarja 2003, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom
ali: B/ naročnino za_trimesečje 2001 in dobim svoj časopis tri
mesece brezplačno ali: C/ dva reklamna artikla Gorenjskega glasa
Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika:
Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V "Naročniško akcijo 2003" sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami BREZPLAČNO tri mesece po prejemu tega naročila. In zgolj v NAROČNIŠKIH IZVODIH Gorenjskega glasa je priloga GREGOR REDNO vsak zadnji torek v mesecu.
Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki se boste SAMI naročili v "Akciji 2003", pa bomo prav tako namenili nagradni GLASOV izlet po izbiri, kadarkoli do 31. januarja 2003.
naročam mm.
Ime in priimek:-
GLAS za najmanj eno leto
Naslov:
Podpis:
Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas.
S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. decembra 2002; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz "Akcije 2003" ne veljajo. Izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Takoj po prejemu izpolnjene naročilnice bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Če Vam zmanjkuje časa za izpolnjevanje te naročilnice: pokličite naročniško službo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 201-42-00 in naročite edini gorenjski časopis, ki je vsak zadnji torek v mesecu še obsežnejši s prilogo GREGOR.
nje teh dogodkov pa morajo povedati tudi zgodovinarji.
Ta država je dolžna pojasniti in rešiti vprašanje po vojni pobitih, saj je naslednica prejšnje, vendar se pogosto obnaša tako, kot da ne ve, ali naj bi žrtve odkopavala ali zakopavala, je povedala Spomenka Hribar. V to jabolko je sedaj treba ugrizniti, čeprav se je o pobojih že govorilo v osemdesetih letih. Zavzela seje za čimprejšnje sprejetje zakona o vojnih grobiščih in za uresničitev predloga predsednika Republike Slovenije Milana Kučana iz let 1994 in 1995 o postavitvi osrednjega spomenika v Ljubljani. Stvari nas prehitevajo, je menila Spomenka Hribar, saj je vsak nov pojav bolj radikalen. Gre za dve stvari: za odkritje in popis grobov, za obeležitev in pokop žrtev, za postavitev dostojnega spomenika ter za sodni pregon krivcev pobojev, kar je naloga tožilstva, sodstva in policije.
Viktor Blažič, prvi predsednik
Brez spremembe imena stranke
Čeprav so razlogi za spremembo, na taboru v Celju SLS + SKD Slovenska ljudska stranka tega ni storila.
Ljubljana, 23. oktobra - Na sobotnem taboru v Celju SLS + SKD Slovenska ljudska stranka ni spremenila imena. Predsednik stranke mag. Franc But je povedal, da so razlogi za in proti. Če bi spremenili ime, bi ga morali sedaj, ne pa drugo leto, pred lokalnimi in predsedniškimi volitvami. Vendar ga niso, ker bi bil "odmik od vrednost in zgodovine enega dela stranke lahko škodljiv", je dejal predsednik. Na predsedniških volitvah bo sodelovala s svojim kandidatom, ne glede, ali ga bosta podprli tudi drugi dve stranki podobne usmeritve (SDS, NSi) ali ne.
Sobotni tabor, ki se ga je udeležilo okrog 4000 ljudi, je minil
brez pretresov. Govorniki so ugO' tovili, da je bila združitev dveh strank pravi korak in da je sedaj čas za skupno delo v prihodnosti in za več optimizma.
Stranka je za Slovenijo vrednot in za Slovenijo enakomerno razvi; tih regij, v kateri morajo dobit' svoje mesto čim prej tudi pokraji' ne, z odgovornostmi in pristojnostmi, s parlamenti, izvirnim1 prihodki in nalogami. Slovenija mora biti uspešna, pravi član '2* vršilnega odbora stranke Izidor Rejc, z visoko ravnijo in kako' vostjo življenja in brez nevarnosti, da bodo ljudje s svojim znanjem bežali s podeželja v mesta.
• J. Košnjek
Več za družine in otroke
Ljubljana, 23. oktobra - Vlada je pretekli teden sprejela predlog zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ga bo posredovala državnemu zboru v tretjo obravnavo oziroma v sprejem. Veljati naj bi začel s 1. januarjem leta 2002.
Zakon prinaša nekatere pomembne novosti. Na novo se uvaja pravica do plačila prispevkov materam, ki se odločijo za delo s krajšim delovnim časom (do tretjega leta starosti), brezposelnim osebam, ki skrbijo za enega ali več otrok do 15. leta starosti, pa bo subvencionirana zaposlitev. Nova bo pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek za starše, ki prekinejo delovno raz^ merje zaradi varstva otroka s težko duševno prizadetostjo, in težko
gibalno oviranega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, v višini minimalne plače, in pravica do sorazmernega deleža za izgubljeni dohodek, če dela eden od staršev polovični delovni čas. Za trikrat naj bi se povečal dodatek za nego in varstvo otroka s hudo duševno prizadetostjo in težkimi gibalnimi ovirami: s sedanjih 13.000 na 36.000 tolarjev.
Nova bo pravica do očetovskega dopusta, ki bo lahko trajal 90 dni. Za 15 dni bo leta 2003 dobival oče celotno nadomestilo plače, za 90 dni pa bo imel plačane prispevke. Podaljšuje se dopust za nego in varstvo otroka tako, da se pravice po novem seštevajo za dva ali več živorojenih otrok (maksimalno 90 dni), za rojstvo otroka z motnjami v duševnem in
telesnem razvoju in za rojstvo ne' donošenčka. Zakon na novo uvaja posvojiteljski dopust (120 oZlf£j ma 150 dni), zvišuje starŠevsKi dodatek s 23 na 35.000 tolarjevj 30 na 50.000 pa se zvišuje pon** ob rojstvu otroka. V začetku leta 2003 se bo za 20 odstotkov zvišaj otroški dodatek za otroka, ki " vključen v predšolsko varstv^ leto kasneje pa za 10 odstotko dodatek za enoroditeljsko druZ^ no. Z uveljavitvijo novega 'ia*°^0 v začetku prihodnjega leta uveden nov dodatek za ve"gai družino.    Najprej bo zni* 25.000 tolarjev, v začetku iei 2003 50.000 tolarjev in leto K» neje 70.000 tolarjev. S 13.00U ' 18.000 se bo predvidoma po*1* dodatek za nego in varstvo oi ka. • J. Košnjek
Povojni poboji v Crngrobu
Danes že lahko povem resnico
Štiri dni je trajalo, najprej so pripeljali ženske, nazadnje ustaške vojake. Postrelili so jih in zmetali v štiri brezna in dve izkopani grobišči. Urediti bi jih morali,
povsod spoštujejo grobišča, le pri nas jih skrivamo.
Škofja Loka - "Seveda bom povedala, kako je bilo, pravijo, da se sedaj resnica lahko pove, saj gremo v Evropsko unijo. Takšnih nas vendar ne bodo marali. V vseh državah spoštujejo grobišča, pri Has jih še kar skrivamo, pa za tako izobražen in kulturen narod se Vejemo. Smo Slovenci res tako zanič in hinavski, da s tem ne moremo opraviti," se sprašuje Marija Jamnik iz Crngroba, Psavn'kova Minka po domače. Takrat je bil stara petnajst let, da-Jtes jih ima 72 let, saj je od pobojev v Crngrobu minilo že 56 let. Mnogih ni več, Minka je ena redkih prič krvavih dogodkov, ki so D,li še donedavna najbolj skrita skrivnost.
"Najprej stopim tja dol, da napravim kakšen posnetek. Svetlo je še, sonce sije," ji pravim, ko me prijazno sprejme na vratih. "Saj bi sla s tabo, toda noga me boli, težko hodim. Mnogim sem že pokazala grobove, večkrat kdo pride. Kar po cesti pojdi, tja do konca, tam je največje grobišče," je naroda Minka.
.Grobišča -so tik pod vasico. Ni J!n težko najti, odkar so postavljeni križi. Prvi stoji ob cesti, ki s Škofjeloške strani vodi v Crngrob. Kmalu za Rdečim znamenjem, kjer se na levo odcepi široka gozdarska pot. Nenavadno široka. Vendar se konča že po sto, dvesto jetrih. Na na široki jasi, kjer sto-J> križ. Že na poti stojita še dva. Najbolj pretresljiv prizor ponuja trhel štor, na katerem gori sveča.
V sončnem jesenskem popoldnevu vleče topel južni veter, ki Prinaša posebne občutke. Poru-menelo listje odpada, precej je konstanjev, težko listje šelesteče Pada na tla. Zdi se mi, kot da bi se Pogovarjale duše umrlih, ki ne Korejo najti mirnega počitka, preplavljajo me občutki nelagod-J*. Vrnem se k Pšavn'ku. Že od "ekdaj so mežnarji crngrobske cerkvc. Njihova hiša stoji tik pod cerkvijo. Tam dobite ključ, če je cerkev zaprta. Crngrob je namreč Privlačna romarska in izletniška l°Čka. Toda prav tam, v mežnariji Pred glavnim vhodom v cerkev, s° se v prvih dneh po vojni odvijali grozljiva dejanja. Še hujša pod VasJo, kjer so grobišča. Med 20. ln 25. majem 1945. Ko se je dru-|a svetovna vojna že končala. Slovenijo so preplavljali begunci °d blizu in daleč. Marija Jamnik ®e dobro spomni tistih štirih strastnih dni, za vedno so ji zaznamovali življenje.
"Na štoru ob poti sem videla gorečo svečo, ljudje torej prihajajo na grobišča, morda tudi od blizu, ne le s Hrvaške?"
"Saj so bili vmes tudi Slovenci. Spomnim se slike, na njej je pisalo Ivan Štrukelj Ljubljana. Kasneje so spraševali po njem, nekdo mije rekel, daje to njegov pogrešani brat. Na nekem papirčku je pisalo, zajeli so nas. Nekdo je pisal dnevnik, v njem je pisalo, da so jih zajeli v Vetrinju na Koroškem. Veliko papirjev je ležalo ob mežnariji, osebne izkaznice in dokumenti. Največ v hrvaščini, tudi v cirilici in v še neki čudni pisavi. Kasneje so pravili, da so bili to madžarski Hrvati. Nisem se upala dotakniti papirjev, ki so ležali tam
dile v mežnarijo, smejali so se. Pod noč so jih vodili dol, po tri skupaj. Takrat so prišli v našo hišo oficirji, morali smo na vrh, s podstrešja pa smo le videli na cesto. Živo se jih spominjam. Temno je bilo že, ko so jih gnali mimo. Vse so bile svetle, tako bele, na pol gole, v kombinežah in perilu, pustili so jim čevlje. Stokale so in jokale. Nato smo kmalu slišali strele. Zmetali so jih v brezno, tam kjer stoji štor, na katerem gori sveča. 'Ivke' ni več, samo štor je ostal. Brezno so zasuli kasneje, ko so širili cesto. Takrat pa so čez trupla vrgli le nekaj prsti, še dolgo so ven gledale ženske pete."
"Trajalo je štiri dni?"
"Nato so dva dni mimo vodili moške. Prva tako so jih pripeljali do gmajne in gnali mimo naše hiše do mežnarije. Spomnim se, stala sem tam pri 'štali', domačin, ki je bil stražar, je s puško meril vanje in mi zavpil: 'Zdaj jih pa bomo, hudiče!' Iz sosednje vasi je bil, kasneje je pravil, da je bil samo stražar, vendar je hudo trpel, celo v Begunjah seje zdravil.
ob 'štali', kjer so jih slačili. Vse je bilo krvavo. Kasneje so jih sami pobrali."
"Kako se je začelo?"
"Prvi dan so pripeljali ženske, s kamionom, po cesti s škofjeloške strani. Tam pri gozdu so jih zložili, približno štirideset jih je bilo. Peš so šle mimo naše hiše, do 'poda' pri mežnariji, ki se je kasneje podrl, danes ga ni več, ostala je le mežnarija. Zvečer smo jih videli, kako so v samih pižamah ho-
Moške so pod noč vodili dol, po tri skupaj, roke so imeli zvezane na hrbtu, bili so slečeni. Peljali so jih do gmajne, tam so jih predali drugim. Ko so se vračali po nove, je pokalo, Stražarji so jih tudi domačini, iz sosednjih vasi. Ne vem, če so tudi streljali, tega nisem videla. Kasneje so mnogi ob pijači fantazirali vse sorte, stalno ponavljali so, da so bili samo stražarji. Toda, vedeli vendar so, kaj se je zgodilo?! Moškega groba prvi
Vojna je grozna, ljudje pa še bolj
Otroški copatki na morišču
Pred nedavnim se je začel predkazenski postopek odkrivanja dveh možnih prikritih 9rqbišč na Lancovem pri Radovljici. Kot smo neuradno izvedeli, je prijavljena tudi ^lačca v Mojstrani, kjer naj bi nedaleč stran od sedanjega teniškega igrišča umorili okoli 20 nemških zdravnikov, pripeljanih iz bolnišnice Golnik.
Radovljica, 23. oktobra - 93-let-na Bogomila Zupan iz Radovljice, ki ima še izvrsten spomin, takole opisuje dogodke maja 1945, ko je na lastne oči videla transport na železniški postaji v Radovljici:
"Stanovala sem ob železniški postaji in 15. maja 1945 videla, kako je pripeljal transport v Bazo pri Sv. Ani. Tam je stal in podnevi so ženske iz transporta za svoje otroke y po mleko k prvi domačiji. pu Večer ob desetih je bilo, ko so ljudje v šesterosto-z ??topali po postaji, roke so imeli na hrbtu zvezane dnjC-° ^° ^Ven uran so Ponovno šl' P° postaji, po Mi 1-iUr* sPet' ^ar se Je P°novilo še naslednji večer. "Žah• .„sem' da se bodo ustavili, a so šli dalje, po sta IC'"' ^ak°r smo rekli poti po kolodvorski. Dva j. Se odklopila pri Jegliču, takoj soju ustrelili in vr-La na Snoj. Gnali so jih naprej, pod Pusti grad na
^ covo, kar sem izvedela šele kasneje. nj Prav sem bila dovolj blizu, za oknom sem stala, Čas t? S!'^a'a ne besede, ne stokanja in ne krika. Ves l'va v k°r 80 hodili, je oglušujoče piskala lokomo-
Na i6S -as nJmove hoje v smrt. rostoi.J' dan seje ponovilo isto: zvezani, v šeste-
gi
vrst"11' 7 otr°ki m kot zadnje so stopale ženske, šest Ve^medicinske sestre, vse v drap kostumih. Dru
sem prvič videla v koloni otroke, kako pri-
hajajo po "žabici". Čeprav nisem vedela, kam jih vodijo, mije ob pogledu na otroke, ki so imeli z žico zvezane roke, vzelo dih. Umaknila sem se od okna in otrpnila ob hudi slutnji.
Kdo jih je pobijal? Vsi smo vedeli, a nihče ni nič rekel. Le nekoč sem svojemu sošolcu, ki je bil zraven, dejala: "Zakaj si to delal?" Odgovoril mi je: "Saj sem moral, saj veš, da sem bil v goši... (pri partizanih)." Tiste nesrečne ženske so bile zelo lepo oblečene, v krznenih plaščih in nekatere dame v Radovljici so se po tej morjji nepričakovano pojavile v krznenih plaščih. Tedaj je imela Radovljica 800 prebivalcev, vsi smo se več ali manj poznali.
Moj otrok je kasneje iz transporta navdušeno prinesel stekleno skodelico, a sem mu odločno rekla: "Takoj nesi nazaj, ni naše!" Vse, kar so imeli s seboj v vagonih, je sicer uradno šlo na Rdeči križ, resnično pa... Preden so jih umorili, so se vsi morali sleči. Mislim, da so bili Hrvati, kajti na grobišču na Lancovem so še dolgo ležali tisti značilno hrvaški otroški copatki...
Vojna je grozna, a ljudje še bolj. Naj se zločini vendarle enkrat že raziščejo, krivci pa kaznujejo," pravi Bogomila Zupan.
V Radovljici pa se že nekaj časa govori tudi o šestnajstih nemških medicinskih sestrah, ki naj bi jih v Vrbnjah v neki kleti posilili, umorili ter pokopali nedaleč stran od sedanjega nevarnega ovinka magistralne ceste." • D. Sedej
večer še zasuli niso, verjetno so bili pijani. Med ustreljenimi je bil tudi župnik, ležal je med trupli v jami in v sklenjenih rokah je stiskal križ."
"Koliko jih je bilo?"
"Mislim, da okrog dvesto. Prva dva grobova sta moška, nato je ženski, potem še en moški in na koncu največji."
"Otrok ni bilo?"
"Ne, pravili so, da so jih pobili v Pevnem. Ne vem, če je to res."
"Starejših žensk tudi ni bilo?"
"Nekaj jih je bilo. Najbolj se spomnim ene, čisto sive lase je imela, ogrnjena je bila v črnino, na glavi je nosila klobuček, komaj je hodila."
"Mežnarija je pogorela?"
"Četrti dan, ko so pripeljali petnajst vojakov hrvaške ustaške voj-
ske. Eden se je upiral, začeli so streljali in vžgala se je slama. Ujetniki so bili ožgani, skakali so skozi okna, eden je ostal v dimniku, čisto opečen. Zunaj so jih postrelili. Eden pobegnil, tako so streljali za njim, da je bila v travi rjava sled. Menda je tekel tja proti Bitnjam, kjer je ponujal uro za nekaj kruha in tam so ga nato ujeli. Govorili so, da je eden zbežal do Križne gore. Ne vem, če je to res. Ko je gorela mežnarija, nas je bilo najbolj strah, tako je pokalo, da smo se stiskali drug k drugemu. Zelo živčni so bili in čisto zmešani, bali so se, da jim bo kdo ušel. Tudi eden od partizanov je bil ustreljen v nogo, tudi njega je Tone naložil na voz. Šli so ponj, konja je imel, ožgane in ustreljene ujetnike je moral naložiti na voz in odpeljati do jame."
"Mežnarija je bila dolgo požga-na?"
"Bali smo se hoditi tja. Vse je bilo krvavo, še nekaj časa je tam tako čudno smrdelo. To je bila mučilnica. Oče je šel gor, ko je še gorelo, da bi potegnil ven podnice, tam smo imeli spravljene. Videl je, kako je partizan prišel k mrtvemu ujetniku, ga dvignil in rekel: 'Zdaj pa teci!' Nato mu je odrezal prst in potegnil dol prstan. Očetu so kasneje grozili z zapo-
rom, če bo pripovedal takšne stvari."
"Veliko se je govorilo o naropa-nem zlatu?*'
"Zlasti ženske so vlekle s seboj kovčke. Komaj so jih nosile. Pri mežnariji so jim pobrali vse. S tovornjakom so prišli do naše hiše in jih naložili. Pravili so, da so jih odpeljali na loški grad. Verjetno se je tistih, ki so bili zraven, tudi kaj 'prijelo'. Domači fantje, ki so jih pobrali po vasi, da so naložili trupla na voz, so govorili o zlatu, ki so ga prinesli s seboj ujetniki. Kam je izginilo? Verjetno so ga pobrali tudi prisotni. Po štirih dneh sem šla zjutraj v Loko in v gmajni je videla kup papirjev in oblačil. Za vsakim grmom je stal kakšne bunder. Ko sem se vračala, jih ni bilo več. Sami vendar niso izginili? Pravili so, da so jih pobrali Svetaduharji."
"Menda ste domačini potem zasuli grobišča?"
"Pobili so maja, prišlo je poletje, bilo je vroče in neznosno je smrdelo."
"Ste domačini lahko hodili tja?"
"Za Vse svete (dan mrtvih) so gledali, če je kdo prižgal svečo ali kaj postavil. To se ni smelo. Sicer pa niso več hodili gor, morda je bilo tudi njih groza. Čez nekaj let je Jelovica imela piknik tam doli na travniku. Pravili so, da je tja prišel tudi eden od tistih, ki je pobijal, in prosil za kos mesa, Cunar pa mu ga ni hotel dati, rekel mu, ti pa kar pojdi gor glodat kosti. Pravili so, da nikoli več ni prišel v Crngrob."
"Takrat pa ni bilo nikogar groza?"
"Ko so jetnike gnali dol, so prišli v našo hišo oficirji, mi pa smo morali "navrh". Spomnim se oficirja, ki je sedel v kuhinji, nisem ga poznala. Ko so se slišali streli, je bil čisto bled, kar tresel se je, govoril je, da tega ne prenese. Ko je gorela mežnarija, je bil čisto prepaden, ko se je zaslišalo divje streljanje, je tiho rekel, no, sedaj je pa eden le ušel."
"Kdaj so razširili gozdarsko cesto, ki vodi čez grobišča, so gozdarji to vedeli?"
"Ze prej je bila kolovozna pot, po vojni so te gmajne Balantovim pobrali in posekali vse, kar je bilo dobrega. Puštalci, ki so s konji vozili les ven, so pri tem izgrebli kosti in jezeli, če so že naredili, bi vsaj dobro zasuli, še to jim ni mar. Potem je gozdna nasula in razširila cesto."
"Grobišča bi morali urediti?"
"Nekako bi jih morali urediti, da bi ljudje lahko hodili tja. Prvi križi so že propadali, sedaj so Hrvati postavili nove. Večkrat kdo pride, tudi od daleč, Crngrob poznajo daleč po svetu. Naši Miri je šofer v njihovem podjetju povedal, da mu je natakarica v Nemčiji dejala, da ve, kje je Crngrob, da je
'tam njen otac'. Tudi oficirji jugoslovanske vojske, ki so prihajali na strelišče, so prihajali sem, vedeli so, da so v Crngrobu pobiti Hrvati. Ljudje, ki prihajajo iz drugih držav, ne morejo verjeti, da grobišča niso urejena, da je vse zaraščeno. Zakaj v drugih državah lahko vse raziščejo, pri nas pa jih ne. Povsod spoštujejo grobišča, pri nas pa jih še kar skrivamo, pa za tako izobražen in kulturen narod se štejemo. Saj so bile to vendar civilne žrtve, ne vojaške, saj so jih pobili po koncu vojne. Smo Slovenci tako zanič in hinavski, da s tem ne moremo opraviti. Saj ne moreš verjeti, kaj se še vedno dogaja. V Radovljici je na grobišču smetiššče, v Teharjih bi radi tam imeli športno igrišče. Saj ne moreš verjeti, kako smo grdi. In to že toliko časa."
• Marija Volčjak
AdRiAkeR
SALON KERAMIKE
KRANJ: Zlato |x.l.j»- 3k, tel. 04/202 40 13
(GLAS
Odgovorna urednica
Marija Volčjak Uredništvo
novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marko Valjavec / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, tele-fax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Vila Justin raj porušena do tal
Je bilo triletno dogovarjanje z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine glede obnove le spretno pretvarjanje?
Bled, 23. oktobra - Ene najstarejših blejskih vil ni več. Od Justine-ga raja je ostal le še prah in napis: Privatna lastnina. Prehod prepovedan. Novi lastnik, ljubljansko podjetje AA Invest Trust, je na ta način zavaroval svojo lastnino... Je bilo triletno dogovarjanje z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, češ da bodo vilo obnovili v nekdanjem sijaju, le spretno pretvarjanje?
Na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju so ogorčeni. Da je vila Justin raj, ena najstarejših vil na Bledu -/grajena je bila leta 1885 za generalnega konzula na Krfu Wale-riusa Jadowskega, porušena, so izvedeli prek anonimnega telefonskega klica. Direktor zavoda Vladimir Knific se je takoj odpravil na Bled. A prepozno. Ju-stinega raja ni biio več. In to kljub temu, da je podjetje AA Trust Invest iz Ljubljane oziroma njegov lastnik Zmago Pačnik pristal na adaptacijo oziroma revitalizacijo. Nika Leben, kon-zervatorka svetovalka na zavodu, pravi: "Leta 1998 smo prvič dali
odgovor lastniku, da vile ne sme porušiti. Leta 2000 še enkrat, ko je vnovič zaprosil za porušenje. Zato je pristal na adaptacijo oziroma revitalizacijo."
Lastnik je pripravil več načrtov, vmes zamenjal več projektantov, večkrat zahteval tudi hitrejšo obravnavo. Na koncu so dosegli kompromis, po katerem mu je zavod dovolil dozidavo kletnih prostorov in celo spremembo dejavnosti iz zasebne v klubsko-turistično. Prejšnji mesec je bil postopek pripeljan tako daleč, da je lastnik dobil gradbeno dovoljenje za začetek obnovitvenih del. Z deli so res pričeli, a rezultat posega je tragičen: od vile je ostal
le še kup odpadnega materiala. Lastnik vile Zmago Pačnik ima seveda svojo razlago: "Hiša je bila v izredno slabem stanju, ni bila vzdrževana, v njej so trideset let živeli Romi. Po stenah je tekla voda in hiša je bila ocenjena kot nevarna ter problematična za sanacijo." Kljub vsemu so začeli s sanacijo, a kot je dejal Pačnik, so med gradbenimi deli razpoke v stenah začele pokati. "Čez noč je padla cela stena in objekt se je enostavno sesul." Kot dodaja, so tudi strokovnjaki ocenili, da je objekt smrtno nevaren in da lahko pod sabo pokoplje več ljudi. Zato jim ni preostalo drugega, kot da objekt do konca podrejo, je dejal. Zanikal je tudi, da bi že vnaprej imel namen porušiti vilo; novogradnja je namreč precej cenejša, tako zgrajeni prostori pa so tudi bolj funkcionalni
A na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine ne morejo
Skupščina Sveta kranjskih sindikatov volila predsednika
Po sedmih letih se
sprejeti pojasnila, da seje vila ob gradbenih posegih porušila kar sama. Nika Leben: "Vilo bi se dalo obnoviti. Vse se da." Za primer navaja Čopovo hišo v Žirovnici, ki je bila taka, da se je videlo skoznjo, pa sojo rešili."
Kot pravi direktor zavoda Knific, lastnik vile ni izigral le zavoda, temveč tudi državo. Komu je treba pisati gradbeno dovoljenje, če nič ne velja?! In čemu toliko truda zavoda? "Želimo opozoriti upravno enoto, ki zastopa interes države, naj začne postopek za zaščito državne zakonodaje. Tisti, ki je porušil vilo, je porušil legitimnost državnih zakonov," je ogorčen Knific.
Zavod je takoj obvestil gradbeno inšpekcijo, kajti tudi za rušenje bi lastnik potreboval gradbeno dovoljenje. V tujini bi gradbeno podjetje, ki se loti posega brez ustreznega gradbenega dovoljenja, izgubilo licenco. Investitor pa bi plačal visoko kazen. A do tal porušene vile zdaj nihče več ne more postaviti nazaj. Vse, kar bo nastalo, bo zgolj nadomestek. Četudi na videz povsem enak. Novi lastnik (koliko je odštel za
Vila Justin raj, ki je ni več. Zgrajena je bila leta 1885 za generalnega konzula na Krfu, leta 1933 je prešla v last Ljubljanske kreditne banke, po drugi svetovni vojni pa so jo podržavili in v njej uredili solidarnostna stanovanja. Po denacionalizaciji je vilo kupilo ljubljansko podjetje AA Invest Trust.
nakup zemljišča in vile ter koliko bo vložil v obnovo, naj bi bila poslovna skrivnost) naj bi, kot nam je povedal, v vili uredil apartmaje. Ni pa mogel mimo očitka Bledu, da so se problemi pojavili takoj, ko seje pojavil kot
lastnik, pa tudi vila naj bi bila šele po njegovem nakupu kar čez noč postala zaščitena. Da niti ne omenja nenadnega neverjetnega zanimanja sosedov za usodo vile, ki so jo toliko desetletij pustih propadati...  • Urša Peternel
Bojan Starman zavrnil možnost odstopa z županske funkcije
VraČa JoŽe Antolill   Prizidek bo največja investicija
Volilna skupščina Sveta kranjskih sindikatov je bila napeta do zadnjega trenutka, saj sta imela kandidata za predsednika približno enake možnosti za izvolitev.
V četrtek, 18. oktobra, je bila 17. redna seja občinskega sveta Občine Žiri. Na seji, ki je trajala le slabi dve uri, je bila najzanimivejša točka dnevnega reda predstavitev predloga Odloka o proračunu občine Žiri za leto 2002.
Naklo, 23. oktobra - Jože Antolin je že vodil Svet kranjskih sindikatov, pravzaprav velja za njegovega ustanovitelja, saj je bil predsednik od leta 1989 do 1994, ko se je na novo postavljala sindikalna organiziranost v Sloveniji in se je zaradi pluralizma na tem področju pojavila tudi sindikalna konkurenca. SKS seje v tej konkurenci dobro znašel, saj je imel močno strokovno (pravno) službo in učinkovito se je znal pogajati z nasprotno stranjo. Pred sedmimi leti je vodenje SKS (menda ravno na Antolinovo pobudo) prevzel Gorazd Balta, prejšnji predsednik pa se je "umaknil" v sindikalno turistično podjetje Sindicom.
Jože Antolin
Zadnji dve leti se je Svet kranjskih sindikatov znašel v krizi, sindikalno delo je namreč vse težje, pravice delavcev pogosteje na preizkušnji, sindikalno članstvo pa je začelo osipati. Ne le zaradi stečajev, ko so delavci ob izgubi službe zapustili tudi sindikat, pač pa so nekateri kolektivni člani začeli sindikat zapuščati tudi zato, ker se jim je zdelo, da ne izpolnjuje več njihovih interesov. Da bi rešili situacijo, so se v SKS začeli ukvarjati s prenovo sindikata, ki pa se je silno dolgo vlekla in medtem so se interesi še bolj spolarizirali. To se je čutilo tudi na četrtkovi skupščini SKS, kjer je 50 zastopnikov sindikalnih organizacij čakalo na priložnost, da se na volitvah odloči za svojega favorita. Dokler so sindikalisti obravnavali zgolj poročilo o delu SKS za leto 2000 in finančno po-
ročilo za to obdobje, je bila razprava skromna. Temu se je čudil Bojan Žvikart, sindikalist Aerodroma, ki je lani skupaj s še nekaterimi sindikati izstopil iz SKS. Na skupščini je bil kot predstavnik Konfederacije 90, v kateri je bil svoje čase tudi SKS. Nekoliko bolj so se navzoči razživeli, ko je bila beseda o sestavi novega predsedstva. Predstavniki malih sindikatov so po daljši razpravi izpo-slovali, da bodo imeli v tem (številčno povečanem) organu nekaj svojih zastopnikov. Zanimivejši del skupščine pa je bil zadnji, ko sta se predstavila kandidata za predsednika. Sodeč po programih, objavljenih v sindikalnem glasilu Iks, se Jože Antolin in Gorazd Balta bistveno ne razlikujeta, v ustni predstavitvi pa so se pokazale nekatere razlike: medtem ko Antolin zagovarja strokovno močan sindikat in učinkovito pravno zaščito, Balta temu ne pripisuje več tolikšnega pomena, pač pa naj bi sindikati z udarnejšimi metodami dosegli napre-
dek zlasti na področju plač in pri boju za ohranitev delovnih niest. Antolin se zavzema, da se SKS poveže s katero od sindikalnih central na Slovenskem in tako postane tudi sogovornik in sopodpisnik pomembnih odločitev na državni ravni. Balta je z dosedanjim načinom dela vztrajal na samozadostnosti SKS.
Navzoči na skupščini, ki so sapo očitno hranili za konec, so kandidatoma naslovili vrsto vprašanj: Antolinu zlasti o (ne)uspešnem delovanju Sindicoma in o njegovi vlogi v OSKEI (sindikatu kovinarjev, ki so med dolgotrajno sindikalno prenovo za več mesecev zamrznili članarino SKS), Balti pa o razlogih, zakaj je toliko članov zapustilo SKS, zakaj so lani nenadoma odšli vsi pravniki, kako bo povezal razpadlo sindikalno organizacijo in podobno. Ko je razprava zašla v čustvene vode in se je začelo medsebojno obtoževanje in pranje umazanega perila, kakršno se je menda v preteklih dveh letih ob takšnih priložnostih že zgodilo, je ena od sindikalistk zahtevala zaključek razprave in takojšnje volitve. Večina ji je pritrdila in "elektorji" so volilno skrinjico napolnili z glasovalnimi lističi. Tehtnica seje na volitvah nagnila v prid Jožetu Antolinu, ki je s 27 glasovi (proti Baltovim 21) po sedmih letih spet postal predsednik Sveta kranjskih sindikatov. • D. Z. Zlebir
Žiri - Ob samem začetku seje občinskega sveta je svetnik Zoran Kopač vprašal župana Bojana Starmana o njegovem novem statusu županovanja, za katerega so izvedeli iz medijev, ter o možnostih za nove volitve. Bojan Starman je na to točko dnevnega reda kratko odgovoril, da se po statutu občine Žiri svetnike o spremembi obvesti na prvi redni seji občinskega sveta. Meni tudi, da bi bil odstop z županske funkcije v tem hipu predrag za občino, prav tako pa njegov naslednik ne bi opravil nič več in nič bolje kot lahko sam v neprofesionalni županski vlogi. Pomembno je tudi dejstvo, da je bil v začetku mandata izvoljen, da bo opravljal mandat županske funkcije neprofesionalno. Predlog svetnika Kopača o glasovanju za razrešitev župana pa je Star-
man zavrnil, češ da naj se najprej spremeni statut, ki bo dopuščal le profesionalnega župana.
Najpomembnejša točka dnevnega reda je bila predstavitev proračuna za leto 2002, ki ga bodo sprejeli do konca leta, predvidoma na decembrski seji občinskega sveta. Naslednje leto se bo začela gradnja prizidka vrtca pri Osnovni šoli Žiri v vrednosti 40 milijonov tolarjev, predvidena je tudi gradnja novega mostu na Selu. Obseg sredstev je določen po projektantskem predračunu, ki znašajo 23 milijonov tolarjev. Ena pomembnejših investicij v občini bo tako kot v letošnjem letu asfaltacija cest, za to postavko so namenili 18 milijonov tolarjev. Posodobili bodo Partizansko ulico in zgradili pločnik od Zdravstvenega doma do križišča
z Dražgoško, v ta namen naj bi šlo 10 milijonov. Večje investicije so še ureditev poslovnih prostorov v Poslovno stanovanjskem centru, dokončanje del na Jezerski ulici, obnova struge Osojnice od razdelilnega objekta do iztoka v Soro, ureditev javne razsvetljave in še vrsta drugih, manjših postavk.
Športnim društvom so namenili 750 tisočakov, prav toliko za kulturno dejavnost. Občina bo sofinancirala še nakup gasilskega avta v višini 8 milijonov tolarjev, enak znesek bo pripadel Osnovni šoli Žiri, in sicer za vzdrževanje in obnovo tal v telovadnici. Za ohranitev kulturne dediščine, v obliki prenove fasade cerkve, je predlog občinske uprave 4 milij0' ne tolarjev.
• Boštjan Bogataj
Sporni seznam aleje znamenitih
Čeprav so v Skofji Loki začeli postavljati alejo znamenitih že pred dvema letoma, želijo njeno postavitev pravno urediti z odlokom šele letos.
Država spet mimo Blejcev
Ministrstvo pri predlogu lokacijskega načrta za HE Moste ni upoštevalo pripomb z Bleda.
Školja Loka, 22. oktobra - Za četrtkovo nadaljevanje prekinjene 19. redne seje škofjeloškega občinskega sveta bi lahko dejali, da je minil predvsem v urejanju nerešenih zadev za nazaj: priprave odloka o Aleji znamenitih Ločanov, odloka o turistični vodniški službi, sprememb odloka o podeljevanju občinskih priznanj, finančnem načrtu Medobčinskega sklada za razvoj obrti in podjetništva in sprememb prostorskih delov družbenega plana.
Bled, 23. oktobra - Potem ko se v zvezi z doinstalacijo in sanacijo HE Moste kar nekaj časa (vsaj navidez) ni dogajalo nič, so se stvari zdaj spet začele premikati. Občine, ki jih naložba zadeva, so v začetku meseca dobile dopis ministrstva za okolje in prostor, naj v tridesetih dneh podajo mnenje k predlogu lokacijskega načrta za sanacijo in doinstalacijo HE Moste.
Na blejski občini, ki bi bila zaradi načrtov najbolj prizadeta, so v ta namen nameravali sklicati izredno sejo občinskega sveta. A ugotovili so, da ministrstvo pri pripravi predloga načrta ni upoštevalo sklepov, ki so jih sprejeli blejski občinski svetniki na eni od prejšnjih sej. Tako so med drugim
zahtevali, naj država pripravi več variantnih rešitev sanacije obstoječe HE Moste brez izgradnje izravnalnega bazena. Ker država tega ni naredila, se je blejski župan Boris Malej odločil, da ne bo sklical izredne seje občinskega sveta, šele ko bodo prejeli dopolnjeno gradivo, pravi župan Malej,
ga bodo posredovali na sejo občinskega sveta. Občina Bled bo zato vse sklepe, ki jih država ni upoštevala, vnovič posredovala ministrstvu za okolje. Kot poudarjajo na Bledu, predlog lokacijskega načrta posega v območje povi rja v Lisicah, kije zaščiteno z odlokom o razglasitvi povi rij, močvirij in rastišč redkih rastlin kot naravni spomenik. Zato so zaprosili tudi zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, naj pove svoje mnenje o predlogu lokacijskega načrta HE Moste. • U. P.
Kako zelo čas prehiteva delo škofjeloškega občinskega sveta, oziroma tiste, ki njegovo odločanje pripravljajo, je pokazalo četrtkovo nadaljevanje pred štirinajstimi dnevi prekinjene seje. Tako so prvikrat obravnavali odlok o aleji znamenitih Ločanov, ki se v Šolski ulici z lansko postavitvijo spomenika kiparju Tonetu Logon-dru in letošnjo postavitvijo spomenika prof. Francetu Planini zaključuje že v drugem letu; predlagano izobraževanje turističnih vodnikov, ki naj bi ga uredil odlok o lokalni turistični vodniški službi, je že v teku; spremembe pri podeljevanju občinskih priznanj so izsilili konflikti, ki trajajo že dve leti. Medobčinski obrtniški sklad deluje po nepotrjenem finančnem načrtu za letos že 10 mesecev, pri spremembah prostorskih dokumentov naj bi odprli
možnosti gradnje tudi že za zdavnaj izgrajene objekte.
Po pričakovanjih je bilo največ razprave prav ob prvi obravnavi odloka o aleji znamenitih Ločanov, saj je obrazložitev v gradivu vsebovala tudi spisek predlaganih 23 imen, ki naj bi jim v tej aleji postavili obeležja. Poleg načelnih ugotovitev nekaterih, da naj bi spomin na znamenite rojake bilo lepše in prijazneje počastiti z izgradnjo Ločanom potrebnih objektov (npr. bazena), ki bi bili nato poimenovani po njih, pa do nestrinjanja z imenom aleja, je največ razprave bilo prav o imenih, pa čeprav ti niso sestavni del odloka. Ker naj bi bila aleja na dveh mestih v Skofji Loki: v Šolski ulici in ob poti iz Klobovsove ulice na grad (na grajskem obzidju), se je seveda postavilo tudi vprašanje, kako znamenite Loča-
ne razporediti, največ pa seveda o tem, kdo naj bi o tem odločal. D°' kler je bil v razpravi aktualen v gradivu zapisan predlog, da o tefl) odloča občinski svet, so mnog1 svetniki in svetnice opozorili. da bi take odločitve moral svet spre' jemati soglasno, ali vsaj z dvotre*' jinsko večino, kmalu pa je žup311 predlagal, da bi o tem moralo, na predlog odbora za družbene de" javnosti, razširjenega s predstavniki Muzejskega društva, odloča od politike neodvisno telo. L predlagani spisek 23 imen (ki °aJ bi se jim torej postavljali spome' niki prihodnjih 21 let) je bilo na seji pojasnjeno, daje nastal s *\ čenjem spiska 79 imen, ki je pripravljen v Muzejskem društv^ poleg očitkov, daje izrazito (P° tično) enostranski, pa so mnog svetniki priznali, da nekater imen sploh ne poznajo. Občms^ uprava je zato dobila nalogo, pripravi za vse omenjene obraz žitve, pri glasovanju, ali je pr^ log odloka sploh primeren za dn^ go branje, pa se je pokazala zna. razpoka med pozicijo in opozi
. š. W
Urejeno okolje vsak dan v letu
V občini Medvode, kjer imajo občinsko turistično zvezo, so podelili tudi priznanja.
Pojoči devetdesetletnik
Sora pri Medvodah, 23. oktobra - Moja dežela - lepa in gostoljubja je geslo, ki je bilo komisiji pod vodstvom predsednika Jožeta Jarca v občini Medvode vodilo za ocenjevanje najbolj urejenih in Primernih skupin in področij za ocenjevanje in podelitev priznanj. Komisya je pregledala kar 87 različnih objektov in naselij v tako •nienovanih devetih kategorijah.
Odbor za turizem in gostinstvo ter župan občine Medvode pa sta Podelitev turističnih priznanj udeležencem tekmovanja, ki so letos dosegli najboljše rezultate priprava na srečanju v Hiši kulinarike rranc Jezeršek v Sori pri Medvodah. Slovesnosti so se poleg dobitnikov priznanj udeležili tudi
vode vse bolj zelena vrata Ljubljane. Ob velikih ciljih pa tudi volje med občani in v vodstvu občine ne manjka, zato bo odbor za turizem podpiral takšna srečanja in ocenjevanje tudi v prihodnje.
Vsem dobitnikom priznanj in turističnim delavcem je čestital tudi predsednik Turistične zveze
Posebno priznanje je med drugim dobilo Turistično olepševalno društ-yo Smlednik.
Predsednik Turistične zveze Složnije dr. Marjan Rožič, občinski svetniki, poslovneži in turistični ter javni delavci iz občine Medvode.
.Pred podelitvijo priznanj v deve-Ph kategorijah je predsednik odbora za turizem in gostinstvo San-d) Bartol ocenil nekatera dogajala v zadnjem letu in pri tem izpostavil ustanovitev občinske turistične zveze in oceno, da so Med-
Slovenije dr. Marjan Rožič. Poudaril je, da je projekt o gostoljubni in lepi deželi zadel v dušo, saj bogati naravno in kulturno dediščino in prijaznost Slovenije. Zato velja z njim nadaljevati s ciljem, da bomo imeli vsak dan v letu urejeno okolje in izostren čut do odpadkov.
Župan Stanislav Žagar in predsednik odbora Sandi Bartol s predsednikom komisije Jožetom
Tuji učitelji na obisku v slovenskih šolah
Skupina učiteljev in ravnateljev iz šestih držav, ki sodeluje s Slovenijo v evropskem projektu Comenius, si je ogledala tudi šoli v Naklem in Tržiču.
^aklo, 23. oktobra - Namen triletnega projekta je povezava šol v J^ropi in izmenjava izkušenj o osnovnem izobraževanju. Skupina, ^ j> obiskala šolo v Idriji in dve gorenjski šoli, se ukvarja z otroško lteraturo. Gostom so razkazali tudi lepote Slovenije, nad katerimi So Posebej navdušeni.
Programi Evropske unije so zadali tudi različne projekte na po-r°Čju šolstva. Njihov namen je P°vezava šol v Evropi, izmenjava skušenj med učitelji in sodelova-"Je otrok iz različnih držav. Tudi Imovna šola Naklo se je vključi-v projekt, v katerem sodeluje ^ ,eg Slovenije šest tujih držav. Vr»atelji in svetovalni delavci
žar iz OŠ Naklo. Kot je povedala med torkovim obiskom gostov iz tujine v njihovi šoli, so v prvem letu projekta obravnavali knjigo domačega avtorja. Učenci so izdelali knjižico s kratko vsebino knjige in risbami. Knjižice so poslali vsem sodelujočim šolam, učenci pa so se že med njihovo izdelavo začeli dopisovati z vrstniki
"ernoK ,Spo/nali na PriPravlJal-SvedT prcd dvema letoma na jektn Tam so ustanovili pro-na rae ,skuPine, ki so se lotile dela
^a^P°^jih iZ0braŽe"
naterPl"a' v kateri s°delujejo rav^ ske xZ Irske< Švedske in Polj-Nernr iz PolJske' ItaliJe, valn; HCiln Portugalske ter sveto-Pravila^12 S1ovenije, je pri-* naći projekt ° otroški literaturi throUpKV?m Children literature skupil . In8ers- Koordinator te e Je mag. Anamarija Kej-
Kranj V torek, 16. oktobra 2001, je praznoval 90. rojstni dan Franc Česnik iz Kranja. Ob našem obisku, skupaj s predsednikom Krajevne skupnosti Gorenja Sava Jankom Hvastijem in Zoro Grohan, predstavnico Rdečega križa Gorenja Sava, nam je dobre volje zapel in nekaj malega povedal o svojem življenju. Doma je s Pristranka na Notranjskem, v Kranj pa je prišel septembra 1935. Takrat je nekaj časa pomagal zidarjem, nato se je zaposlil v Jugo-
Po vojni se je zaposlil pri železnici, leta 1949 se je poročil. Žena Ančka mu je leta 1960 umrla, od takrat je sam skrbel'za dva sinova. Še pred poroko sta se preselila v takrat novo hišo tik ob železniški postaji Kranj. Zdravje mu dobro služi, dobro sliši in tudi bere brez očal. Zanimivo je, da je v življenju zaužil le tri tablete in tudi sicer ne zaupa veliko zdravnikom. Skoraj vsak dan se proti večeru odpravi k sinu Stanetu na obisk, največkrat kar s kolesom. Tudi si-
Sandi Bartol, predsednik odbora za turizem in gostinstvo je poudaril, da so takšna priznanja tudi spodbudna.
Jarcem so potem podelili priznanja. V kategoriji zasebne hiše so jih dobili Marjan Zupančič in Stane Jelovčan iz Valburge ter Franc šetina iz Zbilj. V kategoriji gostilne Hotel Kanu, Mihovec in Jezero, v kategoriji šole in vrtci V IZ Frana Milčinskega iz Valburge in podružnična osnovna šola Sora. V kategoriji izletniški kraji Zbilje, hribovski kraji Topol-Katari-na, v kategoriji kmetije Marko Bečan iz. Seničicc in Andrej Škof
iz drugih držav. Med srečanjem mentorjev na Portugalskem lansko jesen so ocenili opravljeno delo in sestavili načrt za drugo leto projekta. Tokrat so se posvetili obravnavi drame domačega avtorja, katerega delo so učenci zaigrali v igri in posneli kaseto s prevodom. Obisk projektne skupine, ki se mudi v Sloveniji od 14. do 19. oktobra, je namenjen oceni dela v drugem letu, sestavi načrta za tretje - zadnje leto projekta, obisku več šol in ogledu zanimivih krajev. • Stojan Saje
iz Vaš. V kategoriji javni objekti sta dobila priznanje gasilski dom Zbilje in Križišče Valburga, v kategoriji naravna in kulturna dediščina Spomenik v gramozni jami Medvode in Kalvarija Smed-nik ter med industrijskimi objekti Filtravto Ladja. Posebna priznanja pa so podelili tudi Turističnemu olepševalnemu društvu Smlednik, Hiši kulinarike Jezeršek in BC Mercator Medvode.
• A. Žalar
češki. Kmalu je prišla druga svetovna vojna, Nemci so delavce vrgli na cesto in vse samske poslali na delo v Avstrijo.
cer zelo rad kolesari, še pred štirimi leti se je sam odpravil v Železnike. Tako čil in zdrav bo dočakal vsaj sto let! • B.B., foto: A.K.
Konji in stari motorji prvi po novem asfaltu
V središču Naklega so svečano odprli posodobljeno Glavno cesto, kjer so obnovili tudi komunalne napeljave.
Naklo, 23. oktobra - Dokončanja naložbe, za katero je samo občina Naklo odštela blizu 60 milijonov tolarjev, so se veselili domačini in povabljeni gostje. Trak na cesti je prerezal 90-letni Henrik Jošt iz naselja Krakovo. Asfalt so prvi preizkusili člani Konjeniškega društva Naklo in Moto društva OLDTIMER Naklo.
sameznih napeljav pa so dodali še okrog 20 milijonov SIT, je med petkovo svečanostjo ob odprtju ceste povedal Ivan Meglic, podžupan občine Naklo. Goste, med katerimi so bili župani iz bližnjih gorenjskih občin in člani občinskih svetov, je pozdravil župan občine Naklo Ivan Štu-lar. Posebej je pohvalil domačine, ki so pokazali veliko razumevanja in potrpljenja med obnovo ulice. Zahvalil se je tudi predstavnikom podjetij, ki so sodelovala pri uresničitvi pomembne naložbe za kraj. Kot je med blagoslovom novih pridobitev ugotovil župnik Matija Selan, Glavna cesta povezuje tudi pomembne vaške stavbe, od šole in občine do cerkve in
župnišča. Trak na obnovljeni cesti je prerezal ob pomoči župana 90-letni Henrik Jošt iz bližnjega naselja Krakovo. Takoj zatem so trdnost asfalta preizkusili z lesenim plugom člani Konjeniškega društva Naklo, ki so staro orodje pospremili s konjeniki in več vozovi. Da je asfalt ravno prav gladek, so potrdili člani Moto društva OLDTIMER Naklo na starih motorjih. Ob pomoči godbe so na njem zaplesali člani Folklorne skupine Društva upokojencev Naklo, za svečano vzdušje pa so poskrbeli tudi pevci kvinteta Vedrina. Slavje se je končalo ob mizah, na katere so gospodinje postavile domače dobrote.
• S. Saje
V občini Naklo so se odločili, da bodo najprej uredili odsek Glavne ceste od križišča s Pokopališko cesto do križišča s Staro cesto. Ta del je bil tehnično najbolj zahteven, saj so morali zgraditi 355 metrov nove kanalizacije. Še prej so obnovili več kot 600 metrov starega vodovoda, poglobili pa so tudi približno 400 metrov glavnega plinovoda. Sočasno so položili v zemljo telefonsko napeljavo in kanal za kabelsko televizijo. Ob-
novili so električno omrežje in zgradili novo javno razsvetljavo s 14 kovanimi svetilkami, ki poudarjajo pomen ulice. Kupe materiala so morali zvoziti delavci Cestnega podjetja Kranj, ki so obnovili cestišče, uredili odvajanje voda, postavili robnike in zgradili pločnik ter dve avtobusni postajališči. Položili so več kot 4000 kvadratnih metrov asfalta. Dela po naročilu občine so stala blizu 60 milijonov tolarjev, lastniki po-
Občinska proslava v Žireh
Žiri, 20. oktobra - Proslava, ki so jo Žirovci ob občinskem prazniku v soboto, 20. oktobra, pripravili /muzeju v Stari šoli, je zaznamovala kar štiri dogodke: 60-letnico OF Slovenije, 10-letnico samostojnosti Slovenije, 58-letni-co osvoboditve Žirov in otvoritev
čestitala žirovski župan Bojan Starman in državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Ciril Baškovič, ki je ob otvoritvi slikarske razstave obljubil, da bo Ministrstvo resno proučilo vloge Žirov-cev, da bi država sodelovala pri njihovih projektih. Uradno je raz-
Medisan se širi
.Kranj, 23. oktobra - Včeraj opoldne je kranjsko družinsko podjetje Medisan na Kidričevi 2 (v nekdanjih prostorih Revoka) odprlo svojo prodajalno. Vanjo so preselili program medicinskih in ortopedskih pripomočkov ter zdravila skupine C, medtem ko na Kidričevi 47 še naprej ostajata drogerija in pedikura. • H. J., foto: G. Kavčič
slikarske razstave Janeza Jana. Predsednica Občinske organizacije zveze borcev Žiri Anka Kavčič je pojasnila, da so na referendumu 23. oktober za občinski praznik izbrali zato, ker so na ta dan izpod okupatorja osvobodili žiri. Ob obletnici je Zveza borcev podelila priznanja Janku Šubicu, Zlatku Padovcu, Andreju Nagliču, Pavlu Cigaletu, Ribiški in Lovski družini Ziri. Občanom sta za praznik
stavo Janeza Jana odprl akademski slikar Stane Kosmač in ob tem tudi predstavil umetnika, ki letos praznuje 85 let. Prireditev je dopolnil kulturni program, kjer je bil odobravanja še posebej deležen Kvartet trobil. Mnogo nekdanjih borcev, ki se je udeležilo proslave, je s petjem spremljalo njihovo igranje partizanskih pesmi.
• Mateja Tušek, slika Gorazd Kavčič
Čebelarjem ni vseeno, kakšen med jemo
Vodstvo Čebelarske zveze Slovenije je predstavilo prizadevanja za pridelavo zdravih čebeljih pridelkov. Od letos
nova blagovna znamka za vrhunski med.
Ljubljana, 23. oktobra - Na sejmu Narava zdravje so čebelarji predstavili novo blagovno znamko "Slovenski med kontrolirane kakovosti". Kot je napovedal predsednik Čebelarske zveze Slovenije Lojze Peterle, bo to korak k utrditvi položaja naših čebelarjev. Slovenija bo leta 2003 gostila svetovni kongres.
Ob sodelovanju z oddelkom za živilsko tehnologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je ČZS izšolala 71 preglednikov medu, ki pomagajo pri uresničitvi po-
Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) je osrednje združenje čebelarjev, ki povezuje več kot 6500 članov v 220 društvih oziroma njihovih regijskih zvezah. Kar četrtina vseh članov je z Gorenjskega, čeprav tod prevladujejo zlasti manjši čebelarji. Za večino članstva je značilno, da čebelarjenje postaja način življenja. Veliko pomeni odraslim, predvsem upokojencem, ki imajo čas za ukvarjanje s čebelami. Izkušeni člani so mentorji v več kot 200 čebelarskih krožkih po osnovnih in srednjih šolah, kjer je druga večja skupina članstva. V svoje vrste pa bi si želeli privabili vsaj del od približno 3000 nepovezanih čebelarjev, je dejal predsednic ČZS Lojze Peterle. Kot je ob tem ugotovil, je članarina morda prevelik
strošek za posameznike z manj panji. Za upadanje članstva so krive tudi čebelje bolezni, ki pa nastajajo predvsem pri čebelarjih s pomanjkljivim znanjem.
Glavna skrb zveze je prav izobraževanje članstva. Del tega poslanstva opravijo z glasilom Slovenski čebelar, ki je naša najstarejša strokovna revija. Kot je povedal urednik Janez Mihelič, bo velika novost tudi izobraževanje mladih v srednjih kmetijskih šolah za poklic čebelar. Sami so doslej usposobili 24 čebelarskih mojstrov, ki imajo licenco za izobraževanje drugih članov. V prihodnje bo več možnosti za usposabljanje članstva v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici, ki ga bodo dokončali predvidoma prihodnjo pomlad.
membnega cilja. Odločili so se namreč za uvedbo blagovne znamke z nazivom "Slovenski med kontrolirane kakovosti", ki so jo predstavili na sejmu Narava zdravje v Ljubljani. Predsednik komisije za kolektivno blagovno
znamko pri ČZS Milan Meglic je
ocenil, da gre za projekt, ki bo postavil ločnico med medom vrhunske kakovosti in izdelki neznanega načina pridelave, obenem pa bo našim čebelarjem v pomoč ob vključevanju v Evropsko skupnost. Doslej so naši čebelarji opremili z novo blagovno znamko več kot 200.000 kozarcev medu. Zaščitno nalepko lahko pridobi vsak član, pri katerem ima terenska analiza po strogih predpisih ustrezne rezultate ob vsakem točenju medu. Zveza se dogovarja z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bi potekala promocija medu in drugih pridelkov v okviru projekta zdrave hrane. Najširšo predstavitev bo nova blagovna znamka doživela na svetovnem čebelarskem kongresu, ki bo čez dve leti v glavnem mestu Slovenije. Člani ČZS imajo približno 160.000 panjev. Letno pridelajo od 2 do 3 tisoč ton medu, okrog 500 kg matičnega mlečka, 5 ton cvetnega prahu, 1 tono propolisa in 300 ton voska. Mnogim čebelarjem ostaja med v zalogi, kar ob prehranjevalnih navadah Slovencev sploh ni čudno. Pri nas prebivalec ne porabi poprečno niti kilograma medu na leto. Zato bi moral postati med sladilo in vsakdanje živilo, kar posebej velja za kakovostne izdelke, ugotavljajo naši čebelarji.
• Stojan Saje
Vaje za učinkovito reševanje
Moste, Mengeš, Vodice, 23. oktobra - Tudi minuli konec tedna so v več gasilskih zvezah na Gorenjskem preverjali znanje in usposobljenost gasilcev v okviru letošnjega meseca požarne varnosti. Gasilska vaja z reševanjem učencev iz šole je bil v petek popoldne v Mostah pri Komendi. Sodelovalo je 39 gasilcev iz štirih gasilskih društev, 56 učencev in štirje učitelji. Vaja je bila uspešna, ugotovili pa so, da gasilcem v Gasilski zvezi Komenda primanjkuje zaščitnih oblek in dihalnih aparatov.
Za okolje ni nikoli prepozno
Člani Društva za varstvo okolja Radovljica izpostavljajo nepravilnosti, ki lahko škodujejo bivalnemu in naravnemu okolju ter spodbujajo zdrav način življenja
Radovljica, 23. oktobra - Zadnje leto je bilo za Društvo za varstvo okolja Radovljica še posebej delavno. Potek avtocestne trase skozi občino, sporno delovanje Gorenjčeve separacije v Radovljici, hrup na športnem letališču in odkup nekdanje tovarne Sukno v Zapužah so pereči problemi, na katere opozarjajo njegovi člani.
Zanimiva in dinamična vaja je bila v petek v Mengšu.
Podobna gasilska vaja z reševanjem stanovanjskega in gospodarskega poslopja je bila dobro uro po vaji v Mostah tudi v Mengšu. Znanje in usposobljenost so preverili gasilci iz PGD Mengeš. Ugotovili so, da so usposobljeni za zahtevno reševanje, dopolniti pa bodo morali še nekaj opreme.
Na območju Gasilske /veze Vodice pa je v soboto popoldne devet gasilskih enot in iz šestih društev v občini Vodice v tako imenovanem avtorellvju preverjalo znanje in usposobljenost. Tekmovanja so potekala v PGD Polje, Repnje - Dobruša, Vodice, Sinkov
Turn, Bukovica - Utik in Zapoge. Vajo in tekmovanje je pripravil poveljnik GZ Vodice Lojze Kosec, pomerili pa so se med drugim tudi v spretnosti vožnji z gasilskimi vozili. Prve tri enote pri članih so bile iz PGD Bukovica-Utik, Sinkov Turn in Zapoge, pri članicah pa iz PGD Sinkov Turn, Polje in Bukovica - Utik. Najuspešnejši vozniki so bili Damjan Jagodic iz PGD Vodice, Aleš Fujan, Polje in Damjan Repnik, Sinkov Turn. Uspešni voznici orodnih gasilskih vozil pa sta bili Sabina Traven PGD Bukovica - Utik in Kristina Potrč, PGD Polje. • A. Žalar
Društvo se že ves čas obstoja aktivno vključuje v načrtovanje bodoče avtoceste skozi občino, ob tem pa spremlja dogajanje na nivoju države in občine ter želje in potrebe občanov. Člani opozarjajo tudi na 'črne točke', kot je se-paracija GP Gorenje, v zvezi s katero so se, po temeljitem preverjanju, razkrile mnoge nepravilnosti o njenem izkoriščanju. Člani so podali prijavo rudarskemu inšpektorju na ministrstvo za okolje in prostor, v njej pa opozorili na neskladnost z določeno pravico izkoriščanja, prodor v podtalnico, neizvajanje sprotne sanacije, neplačevanje koncesije občini... Društvo pa se je na pobudo ekološke iniciative Dolina Draga seznanilo tudi z verjetnim ogrožanjem zdravega bivanja v vasi Za-puže in okolice. Namreč bivšo tovarno Sukna so, po podatkih ekološke iniciative, kupili investitorji, katerih dejavnost je ukvarjanje z ladjedelništvom in aviatiko. Prostori bivše tovarne neposredno mejijo na stanovanjske bloke in hiše ter kmetije.
Društvo, ki danes šteje dobrih šestdeset članov iz občine Radovljica pa tudi okoliških občin je naslednik Društva za varstvo okolja radovljiškega območja, ki je nastalo v osemdesetih letih, predsedovala pa sta mu Vladimir Pav-šič Bor in Miha Zalokar. Zdajšnje društvo, ki je nastalo nekako pred tremi leti, je najprej vodil Janez Resman dr. med., sedaj mu načeluje Vojko Kučina, podpredsednik pa je Srečko Pirih, vsi iz Radovljice. K razgibanemu delu, uradna srečanja članov so vsak torek ali pa na štirinajst dni v prostorih KS Radovljica, spodbuja
upravni odbor, ki šteje devet članov, povezujejo pa se tudi s strokovnjaki različnih področij ter s Slovenskim ekološkim gibanjem in drugimi vladnimi in nevladnimi organizacijami.
Usmerjenost Društva pa ni le preprečevanje 'škodljivega napredka' in opozarjanje na posledice, ki jih imajo določene aktivnosti na okolje in prostor, temveč tudi spodbujanje k zdravemu načinu življenja z vključevanjem v slovenski projekt v okviru Cindi Z gibanjem do zdravja, sodelujejo pri oblikovanju zelenih površin mesta, lastnoročno čistijo mestno in naravno okolje, npr. Gozdno učno pot, na društvu pa imajo med drugim na razpolago tudi listo škodljivih dodatkov, ki jih najdemo v posamezni industrijsko predelani hrani, ali informacijo o tem, kako škodljiv je plin stiren in druge kemijske spojine, ki uhajajo v okolje.
• Eva Senčar
Javorč, 23. oktobra - Lovska družina Gorenja vas je v nedeljo, 21. oktobra, pripravila spominsko brakado, kulturni program in družabno srečanje ob 150-letnici rojstva dr. Ivana Tavčarja. Ob lovski koči na Ja-vorču v Žirovskem vrhu se je zbrala velika množica lovcev ter njihovih svojcev. Zgodaj zjutraj so lovci šli v Zalo, ob 11. uri pa se je začel kulturni program, udeležila sta se ga tudi župana Jože Bogataj iz občine Gorenja vas - Poljane in Bojan Starman iz občine Žiri, ki so ga popestrili Franček Bohanec z zanimivimi pripovedmi o Tavčarju - lovcu, Jurij Svoljšak je prebral delček besedila V Zali, marsikateremu lovcu je zaigralo srce ob zvokih citer, na katere je igral Miha Dolžan, zapela pa je Jožica Kališnik. Lepe pesmi, primerne za to priložnost, je zapel še Gorenjevaški oktet pod vodstvom Valentina Bogataja. Zatem je bilo na vrsti družabno srečanje. • Boštjan Bogataj
Spodnji Brnik, 23. oktobra - V gasilskem domu na Spodnjem Brniku je v soboto potekal gasilski kviz mladih, ki ga je pripravila Gasilska zveza Kranj. Na tekmovanju se je zbralo 12 ekip pionirk, 25 ekip pionirjev, 18 ekip mladink in 26 ekip mladincev iz občin Cerklje, Jezersko, Naklo, Preddvor in Šenčur. Čeprav od skupno 24 društev petih ni bilo, so organizatorji pohvalili večjo udeležbo v primerjavi s preteklostjo. Največ znanja in spretnosti so pokazale te ekipe: pri pionirkah Zalog I, Preddvor in Luže, pri pionirjih Zgornji Brnik, Olševek II in Jezersko I, pri mladinkah Cerklje I in Trboje II (na sliki), Trboje III in Trboje I, pri mladincih pa Duplje III, Trboje II in Zalog I. Najboljši so dobili medalje in pravico nastopa na gorenjskem kvizu 17. novembra v OŠ Predoslje, vsem sodelujočim društvom pa so podelili priznanja. • S. Saje
Kokrica pri Kranju, 23. oktobra - Gasilska zveza Mestne občine Kranj je v soboto izvedla v OŠ Kokrica kviz za mlade gasilce. Kot Je povedal predsednik Mladinske komisije Srečko Debenec, se je tekmovanja udeležilo 89 ekip iz vseh 16 društev. Prva tri mesta so osvo^ jile te ekipe: pri mlajših pionirkah Mavčiče I, Trstenik I in Predoslje I, Pn mlajših pionirjih Predoslje II, Breg ob Savi II in Mavčiče II, pri starejših pionirkah Žabnica II, Žabnica III in Bitnje II, pri starejših pionirjih Pa Predoslje I, Breg ob Savi I in Kokrica I. Zmagovalca v starejših kategorijah sta prejela tudi prehodna pokala Zavarovalnice Triglav. Za najbolj izvirna likovna dela sta dobila knjižni nagradi Miha Kern iz 0$ Simona Jenka Kranj in Miha Gašperlin iz OŠ Predoslje, za najbolJsl spis pa Anja Vidmar iz OŠ Predoslje. Vse ekipe so nagradili s spornih' skimi darili sponzorjev. • S. Saje __
Kamnik, 23. oktobra - Na mladinskem kvizu mladih gasilcev kamniške in komendske občine je v soboto v Kamniku tekmovalo 2 ekip iz šol in gasilskih društev. P°^ merili so se v razvrščanju gaSj skega orodja, v dveh spretnostm vajah in likovnem oblikovanju n temo plin v gospodinjstvu. Pr' PiCr nirjih, kjer je sodelovalo 17 ekiP^ so bili najboljši Komenda, Š"13^ in Motnik, pri mladincih pa s0 med 11 ekipami na prva tri mes uvrstili Šmarca, Osnovna so Na sliki: Prl
Marije Vere in Sela. .----
mladincih je zmagala ekipa Šmarce. • A. Ž.
Dame in vitezi Božjega groba
Pretekli teden je kardinal Carlo Furno umestil prvih 19 slovenskih dam in vitezov Viteškega reda božjega groba v Jeruzalemu. Med vitezi z znakom petih križev, ki ponazarjajo
pet Kristusovih ran, so tudi Gorenjci.
Ljubljana, 23. oktobra - V viteški red je kardinal Carlo Furno umestil 5 duhovnikov, med njimi nadškofa dr. Franca Rodeta, ki je °d leta 1997 dalje veliki prior magistralne delegacije tega reda v Sloveniji (magistralne delegacije s° ustanovljene v državah /. manjem številom članov, vendar imajo enake pristojnosti kot druga predstavništva), dr. Boruta Koširja, stolnega kanonika, Jožeta Černe-la* mag. Andreja Sajeta in Bogumila Skerlavaja. Med njimi so porenjci: dr. Borut Košir je rojen v Tržiču, Jože Čeme, župnik v župniji sv. Petra v LiubUa-n'» je z Bleda, Bogumil Skerla-vaj pa je bil župnik v Predos-Uah. Razen njih je bilo v viteški red povzdignjenih še 10 Sloven-cev: dr. Karlo Bonutti, veleposlanik Slovenije pri Svetem sedežu, dr- Želimir Božič, prof. Marko Hribernik, Anton Marolt, Peter pribožič, dr. Marjan Rebernik, Prof. Boris Rener, Marjan Ribič, dr- Franc Vrevc in dr. Janez Zaje.
Od leve dr. Anton Štrukelj, župnik Jože Černe z Bleda, kardinal Carlo Furno in stolni kanonik dr. Borut Košir, doma iz Tržiča.
profesor Marko Hribernik prejema čast viteškega reda.
Tudi med njimi so Gorenjci. Prof. Marko Hribernik je iz Preddvora in študira dirigent-stvo na Dunaju, Anton Marolt je znani zlatar iz Kranja, dr. Franc Vrevc, znani kirurg in ortoped, pa je doma iz Gory. V Viteški red božjega groba so bile sprejete tudi štiri dame: Ivica Ar-vaj, prof. Meta Ham, dr. Zmaga Kumar in dr. Sonja Masle. Ivica Arvaj je doma iz Britofa pri Kranju.
Viteški red božjega groba ima zanimivo zgodovino. Ustanovljen je bil v času Križarskih vojn, leta 1099 pri baziliki Božjega groba v Jeruzalemu, ko so kanoniki razen verskih ciljev hoteli zaščititi tudi
romarje. Potem so se razmere spremenile in vitezi so prišli v Evropo, v 15. stoletju pa je nastal pravi viteški red. Leta 1868 je dobil red prvi statut, sedanjega pa je potrdil papež Pavel VI. leta 1977. Tudi sedanji papež daje redu velik pomen.
"Danes ima Viteški red božjega groba predvsem nalogo pomagati ustanovam katoliške Cerkve v Sveti deželi, še posebej pa latinskemu patriarhu v Jeruzalemu, kjer je v baziliki Božjega groba duhovno središče reda, čeprav je vodstvo reda v Rimu. Sveta dežela s svetimi mestu Na/.arctom, Betlehemom in Jeruzalemom ni naklonjena katoličanom, zato jim je
treba pomagati. Njihovo število se je zmanjšalo," je povedal župnik v župniji Sv. Peter v Ljubljani Jože Černe, tudi sam član viteškega reda. "Predvsem se moramo zavedati, da se Božje kraljestvo ne osvoji z mečem, temveč z vero in usmiljenjem. Naši bratje v Palestini se danes nahajajo v še posebno težkih pogojih. Vklenjeni so med Izraelce, ki jih ne marajo, ker so Arabci, in Muslimane, ki se ne čutijo solidarne z njimi, ker so kristjani," je povedal župnik Jože Černe. Latinski patriarhat v Jeruzalemu pokriva celoten Izrael, zasedena ozemlja in Jordanijo, sku-
paj kar 68 župnij. Patriarhat skrbi za 40 otroških jasli, za 26 srednjih šol in za 7 licejev, na katerih je skupno 862 učiteljev in 107 redovnic ter skoraj 18.000 otrok. Viteški red Božjega groba mora skrbeti tudi za nekatere druge dejavnosti in pomagati s štipendijami na univerzah in poklicnih šolah.
Slovenija se je z umestitvijo prvih vitezov pridružila skoraj 50 državam, kjer že deluje ta red, ki ima sedaj 18.000 dam, vitezov in cerkvenih dostojanstvenikov.
• J. Košnjek, slike T. Petelinšek in K. Podgoršek
Obnovljeni oltarji v Gozdu
V prihodnjih letih bo treba urediti še zunanjost leta 1451 zgrajene in posvečene cerkve Sv. Nikolaja.
Priljubljeni romarski kraj že dvajset let obiskujejo številni verniki iz vsega sveta       Prostovoljno delo
Medžugorje, še vedno oaza miru, ljubezni in prikazovanj
Po dvajsetih letih, odkar se je šestim otrokom v mali vasici prvič prikazala Marija, ostaja Medžugorje, poleg Lourda in Fatime, eno od vodilnih krščanskih romarskih središč sodobnega sveta. Že vrsto let vsak mesec predaja svoja sporočila enemu °d šestih videcev kot "smerokaz" za vse vernike, ki želijo stopati po duhovni poti k Bogu. V zadnjem času poziva Marija k molitvam za mir in spravo na svetu.
. Medžugorje, oktobra - Letos |e 25. junija minilo dvajset let, od-*ar naj bi se šestim otrokom na , ližnjem hribu na Crnici prikaza-!a sveta Marija. Zakaj si je Marija j^rala za kraj prikazovanja in Učenja ravno Medžugorje, se je kazalo po desetih letih prikazoma - leta 1991 - ob izbruhu voj-?e v hivši Jugoslaviji, ko je vrsto ,ct Predstavljalo kot nekakšno du-n°vno "varovalko" oziroma oazo m,ru in zatišja na nemirnem baltskem območju. V svojih spo-. ''ih je vrsto let opozarjala in Ogovarjala k medsebojnemu ra-*Urnevanju, Spravi, ljubezni in miri», predvsem pa k molitvi, ki Predstavlja predvsem za katoliški vVet najučinkovitejšo pot zbliže-sanJa z Bogom, Jezusom Kristu-'0rn in svetim duhom. Ta poveza-t°st vzpostavlja v človekovi norosti mir in ravnovesje, prav n.ko Pa tudi sprostitev in aktivirale Polja zavesti, ki vernika vodi k P/eudarnejšemu in bolj zavestnega življenju, če on sam to hoče in upošteva tudi številne prilike o
la?°Vamu slabin oziroma bobrih v ^tr,osti, ki so jih polni evangeliji ; vetem pismu. Žal pa je tako, da ti Povsem od nas, ljudi, tako od
vs h na Vodilnin položajih kot Usf °stalih, odvisno, ali bomo Sv VarJali mir ali vojno, tako v ok°Ji- notranjosti kot v svojem
ČasuV S'etmJ° Je v današnjem Pred SVetovnc krize, ki pretresa stični"1 Zanodni svet od terori-Se č ,n napadov na ZDA dalje, ko *en0 Vcštvo vedno bolj ogro-snnn *aradi tragedij, nemirov in pad°v, ki imajo lahko hude
posledice za ves svet, še posebej pomembno, saj sta se začela rahljati relativni svetovni mir in urejenost družbenega življenja. V skladu z omenjenimi dogodki v svetu je tudi zadnje Marijino sporočilo, saj poziva k molitvam za mir in spravo na svetu. Težišče duhovnega delovanja seje iz relativno mirnega balkanskega kotlja preneslo na problematični Bližnji vzhod, ki predstavlja novo kritično točko za svet, podobno kot pred leti Balkan. Blage vibracije, ljubezen in mir, predvsem pa molitve, ki se z verniki širijo iz Mcd-žugorja v svet, prispevajo k vzpostavljanju svetovnega miru, kljub temu da mnogi tega ne verjamejo. Moč molitve je bila že večkrat znanstveno dokazana in ravno pozitivna naravnanost človeštva bo pripomogla vsaj k ublažitvi kritičnih svetovnih razmer. Ravno zato ima Medžugorje, kot oaza miru, ljubezni, enotnosti, povezanosti, odprtosti in sočutja tudi danes za ves svet pomembno vlogo.
Sama vasica se je v dvajsetih letih izredno spremenila. Kljub očitnemu neodobravanju komunistične politike v bivši-državi, njenemu preprečevanju in zastraševanju pri romarskih srečanjih, opravljanju masnih daritev ter zasliševanju mladih vidcev mostar-sko-duvanjske škofije, v katero spada župnija Medžugorje, ki na čelu s škofom Ratkom Pcričcm še vedno ne priznava Marijinih prikazovanj, čudežnih ozdravitev in njenih sporočil, ter s tem preprečuje tudi obisk papeža Janeza Pavla II., pa seje Medžugorje razvijalo po svoje. Oblikovalo seje v
razviti turistični center, ki v svoja nedra sprejema številne vernike iz vsega sveta in jim poleg duhovne pomoči ponuja vse, kar spada k sodobnim komercialno razvitim turističnim centrom, vključno z igralnico. Poleg glavne cerkve, kjer se opravljajo vsakodnevne mašne daritve v številnih jezikih, križevega pota na Križevec in Crnico, pa obstaja tudi komuna, kjer se danes zdravi okrog petinosem-deset bivših narkomanov, brez zdravnikov in tablet, zgolj z vero, disciplino, medsebojno pomočjo, vzpodbujanjem in razumevanjem. Prisotnost Marijinega delovanja v Medžugorju danes s strani katoliške cerkve uradno še ni priznano, vendar potrditve tudi ne potrebuje, saj se namen prikazovanj izpolnjuje. Mnogi so tu našli mir, ljubezen in uteho, predvsem pa se zbližali z Bogom in s svojo notranjostjo. • Katja Dolenc
Kranj, 23. oktobra - Konec tedna sta pastoralni institut Teološke fakultete v Ljubljani in Slovenska Karitas organizirala v Domu sv. Jožefa v Celju simpozij z naslovom Prostovoljno delo, organizirana oblika dela v Cerkvi.
Misijonska nedelja
Kranj, 23. oktobra - V nedeljo, 21. oktobra, je bila misijonska nedelja. Zanjo je papež Janez Pavel II izbral geslo: "Gospodove dobrote bom opeval na veke." Vseslovensko misijonsko praznovanje je bilo v nedeljo v župnijski cerkvi sv. Frančiška Ksaverija v Rad-mirju v Savinjski dolini. Somaše-vanje je vodil nadškof dr. France Perko. »J.K.
Župnik Alfonz Grojzdek in ključarka Katarina Tome.
Gozd, 23. oktobra - Po štirih letih dela in zbiranja denarja je ljubljanski škof msgr. Andrej Gla-
Svetniki in godovi
Načeti, Ceneti, Darje in Darinke
Danes, 23. oktobra, goduje Ignacu Carigrajski, patriarh. V
začetku 8. stoletja se je začel boj zoper čaščenje svetih podob, imenovan ikonoklazem. Žrtev ikono-klastov je bil carigrajski patriarh Ignacij. Na Ignacija godujejo Ignaciji, Ignaci in Načeti. Jutri, 24. oktobra, bo godoval Anton Marija Claret, škof, ki je bil največja osebnost Cerkve v Španiji v 19. stoletju. Ustanovil je misijonsko družbo Sinov brezmadežnega srca Marijinega ali klaretince. Zaradi revolucije je bežal v Francijo, kjer je umrl. V četrtek, 25. oktobra, bo praznik mučencev Krizanta in Darije. Poročila sta se, vendar sta se zaobljubila devištvu. Ker ju drugače niso mogli umoriti, so ju živa zasuli s peskom in kamenjem. V četrtek bo tudi god bratov Krišpina in Krišpinijana. Ker sta zastonj popravljala obutev, sta zavetnika čevljarjev, strojarjev, sedlarjev, krojačev in tkalcev. Tega dne bodo godovale Darije, Darje in Darinke. V petek, 26. oktobra, godujejo Lucijan in tovariši, mu-čenči. V petek je tudi god italijanskega duhovnika Luigija Orione-
ja, ki je umrl leta 1940. Skrbel je za zapuščene otroke in ustanovil svoj red, ki še vedno opravlja to nalogo. V soboto, 27. oktobra, go-dujeta Vincenc in Sabina. V soboto godujejo Vincencij, Vincenc, Cene, Vinko, Sabina, Savina in Savka. V nedeljo, 28. oktobra, go-dujeta apostola Simon in Juda Tadej. Veljata za zimska svetnika, saj je na njun praznik že večkrat padel sneg. V nedeljo godujejo Simon, Tadej ("velikodušen, hraber"), Simo, Sime, Simen, Šimen, Šmonca, Simona, Simonka ali Si-moneta. V ponedeljek, 29. oktobra, bo godoval Narcis, jeruzalemski škof. Njegovo ime so vzeli le redki Slovenci. Poznamo imena Narcisa, Narcis, Narcizio ali skrajšano Čižo. V grški mitologiji je bil Narcis sin boga Kefisa in neke nimfe. Bil je lep in čustven mladenič, ki je zavrnil ljubezen nimfe Eho, za kar ga je Afrodita kaznovala, da se je zaljubil sam vase in se občudoval. Po smrti so ga bogovi spremenili v narciso. Po njem je nastalo ime Narcis za moškega, ki občuduje samega sebe. »J.K.
van preteklo nedeljo blagoslovil obnovljene oltarje v podružnični cerkvi Sv. Nikolaja v Gozdu pod Kriško goro. Ker so ugotovili, da je zvonik na trhlih temeljih in postaja zaradi morebitnega pogreza-nja nevaren tudi za prezbiterij, so uredili temelje. Kriški župnik, prelat Alfonz Grojzdek, upa, da bo uspešno začeta in končana tudi obnova zunanjosti cerkvice v 882 metrov visokem Gozdu, ki je bila zgrajena in posvečena (o posvetitvi pričajo posebni znaki na stenah cerkve) leta 1451.
Oltarji so posebna dragocenost cerkve. Bili so v obupnem stanju. Veliki oltar Sv. Nikolaja ima letnico 1693 in stranska Sv. Joba in Apolonije (njena podoba je izginila) z letnico 1695 so odpeljali v studio Huszar v Piran, kjer so jih obnovili, mojster Pel ko z Bleda pa je utrdil temelje zvonika. Goj-žani so darovali kolikor so zmogli, vendar je bilo premalo za obnovo. Breme financiranja je padlo na tržiško občino in na ministrstvo za kulturo, za strokovno izvršitev dela je skrbel kranjski Zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine. Obnova je bila vredna okrog 3,5 milijona tolarjev. Del stroškov bo treba še poravnati. Župnik upa, da bo dolg s pomočjo vernikov in drugih dobrotnikov poplačan. Miklavževa cerkvica, zanjo skrbita ključarja Katarina Tome in Mari Vevar, je tako ljudem še bližja. • J. K.
20 let Cerkvenega ženskega pevskega zbora Andreja Vavkna Cerklje
Skupaj od otroškega do priznanega ženskega zbora
Cerklje - Ob praznovanju 20-letnice obstoja bo v soboto, 27. oktobra, ob 19.30 uri v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete v Cerkljah jubilejni koncert Cerkvenega ženskega pevskega zbora Andreja Vakvkna. Izvrsten jubilejni program, s katerim zbor dokazuje svojo usmeritev k sakralni glasbi ter k odkrivanju novih in vznemirljivih zvočnih zapisov.
Pred dvajsetimi leti je Cerkveni ženski pevski zbor Andreja Vavkna ustanovil cerkljanski kaplan Matija Selan. Takrat še otroški zbor se je kasneje preko mladinskega in dekliškega s skorajda isto zasedbo razvil v ženski zbor. Poleg rednega sodelovanja pri bogoslužju je zbor kaj kmalu začel gojiti redno koncertno dejavnost.
Skladatelj in dirigent Damijan Močnik, ki je zbor prevzel leta 1984, je v njegov program vnesel številne novosti, v svojih koncertnih sporedih pa so posebno pozornost začeli posvečati malo ali še ne izvajanim skladbam. Tako je poleg nekaterih Močnikovih skladb, zbor krstno izvajal še skladbe M. Strmčnika, S. Premrla, F. Kimovca in J. Močnika, prvič v Sloveniji pa je predstavil tudi skladbe pomembnih tujih še živečih skladateljev E. Rautavaa-re, D. Conteja in S. Leeka.
Močnik, ki se že več kot petnajst let posveča zborovskemu dirigiranju, med drugim je pred leti vodil APZ France Prešeren iz Kranja, je največje uspehe na kompozicijskem področju dosegel prav z ustvarjanjem vokalne glasbe. Ob številnih nagradah in priznanjih, ki jih je za svoje skladbe, med drugim so jih izvajali mnogi priznani zbori in ansambli, prejel doma in v tujini, je na tekmova-
njih Naša pesem dvakrat (1995 in 1999) srebrno plaketo mesta Maribor osvojil tudi s Cerkvenim ženskim pevskim zborom Andreja Vavkna. V teh letih je bil na največjem slovenskem zborovskem srečanju tudi najboljši ženski zbor tekmovanja, leta 1996 pa je prav tako srebrno plaketo v istem mestu prejel tudi na mednarodnem tekmovanju. Leto kasneje je zbor veliko zavzetost pri delu, ki sojo vsa leta kazale tako pevke kot dirigent, kronal z zlato plaketo mesta Maribor in nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. S tem dosežkom je zbor potrdil svoje mesto med najboljšimi v
Sloveniji. Med drugim je zbor sodeloval v okviru Havdnovega ciklusa ansambla Slovenicum in pod vodstvom maestra Uroša La-jovica v dvorani Slovenske Filharmonije zelo uspešno izvedel Mis-so Sancti Alovsii za tri solistke, ženski zbor in orkester, skladatelja Michaela Havdna. Poleg tega je na 1. Evropskem simpoziju za zborovsko glasbo v Ljubljani sodeloval pri izvedbi Lukovega pa-sijona pod vodstvom skladatelja Krzvstofa Pendereckega, pred dvema letoma pa je predstavljal Slovenijo na mednarodnem zborovskem festivalu v italijanskem Ereolanu. Na jubilejnem koncer-
Nova premiera na Loškem odru: Kralj Ojdipus
Antična poetika, brezčasni evergreen
Škofja Loka - Na Loškem odru so po lutkovni igrici v začetku meseca, pripravili že drugo letošnjo premiera. V četrtek, 25. oktobra, ob 19.30 uri bodo v režiji Matije Milčinskega uprizorili Sofoklovo antično tragedijo Kralj Ojdipus. Ponovitvi bosta v petek in soboto.
Zvesti načrtovani usmeritvi so se po Plavtovi komediji Dvojčka v sezoni 1999/2000 in Mandragoli iz pretekle sezone tudi v letošnji gledališki sezoni odločili za uprizoritev iz zakladnice klasičnih dramskih tekstov. Tokrat so segli še dlje kot prejšnja leta, saj so na oder postavili antično tragedijo Kralj Ojdipus grškega dramatika Sofokla. Ta poleg Antigone velja za osrednjo Sofoklovo dramo inje hkrati tudi ena od najbolj značilnih uprizoritev grške klasične tragedije. To dosega z ravnotežjem med religiozno moralno pomembnostjo tematike in psihološko izdelanostjo oseb, s skladnostjo med vsebino in obliko ten mojstrsko kompozicijo in dramsko tehniko.
"Drame zato tudi nismo posodabljali, kljub temu pa je tekst le nekoliko okrnjen, spremenili smo ga le toliko, kolikor je nujno za sprejemljivost današnjega gledališča," je pred premiera povedal režiser Matija Milčinski in dodal, da je fabula vsekakor odlična in primerna tudi za tiste, ki zgodbe Kralja Ojdipa mogoče ne poznajo, saj na gledalca deluje kot kriminalka z vsemi potrebnimi zapleti in atmosfero, ki jo ta mora vsebovati. Storilec zločina oziroma povzročitelj nesreče išče storilca zločina, torej samega sebe. Ojdipus tega ne ve.
Klasično antično gledališko postavo: tri igralce, ki igrajo več likov, ter 15-članski zbor, je Milčinski sicer nekoliko spremenil, a se je držal klasičnega načina postavitve. Štiri igralce, poleg kralja
Prepričljiva na odru: Ojdipus in Jokasta, Matej Čujovič in Juša Berce.
Ojdipa (Matej Čujovič) in njegove matere in kasneje žene Jokaste (Juša Berce) sta tu še Bojan Trampuš in Janez Debeljak s po dvema vlogama, na odru spremlja petčlanski zbor, ki pa nastopa tudi kot sogovornik glavnih akterjev predstave. Zato poleg antične ko-stumografije igralci, razen glavnih dveh, nosijo tudi maske, ki pa
V antični tragediji Kralj Ojdipus igrajo: Matej Čujovič (Ojdipus), Juša Berce (Jokasta), Bojan Trampuš (Kreon, Sel), Janez Debeljak (Tejrezias, Duhovnik), Jure Simonič (Vodja zbora), Eva Mesec, Petra Klanšček, Jože Drabik, Šimen Sterle (zbor), Primož Simonič (deček, ki spremlja Tejreziasa), Eva Juričan (Antigona), Jerneja Debeljak (Ismena).
imajo na nek način dvojno vlogo, saj so tudi obramba pred kugo, ki je takrat vladala v Tebah.
Predstavo so igralci Loškega odra temeljito pripravljali več mesecev, saj gre za tekst, ki je v celoti napisan v verzih. "Veliko delo na Loškem odru vsekakor opravlja lektor Ludvik Kaluža, ki je jezik v predstavah v zadnjih letih dvignil na zelo visoko raven," meni Milčinski: "Izvrsten je tudi prevod Kajetana Gantarja in poznavalci slovenskega jezika bodo v predstavi zagotovo uživali, prepričan pa sem, da bomo v igralski intenzivnosti dovolj prepričljivi, da bomo napetost zgodbe, z vso njeno poetiko seveda, vzdrževali do samega konca." Predstava v enem delu traja približno uro in pol.
• Igor K.
tu ob 20-letnici bo zbor v koncertnem programu postregel z domala vsemi slogovnimi obdobji. Dvema skladbama iz srednjeveške zbirke Piae cantiones bodo dodali sodobni uglasbitvi Otta Olssona, klasicistični deli Adal-berta Gyrowetza in Michaela Haydna, nadaljevali pa z romanti-koma Felixom Mendelssohnom (vse skladbe bomo prvič slišali v izvedbi slovenskega zbora) in Gi-
useppejem Verdijem, seveda pa bodo krstno izvedli tudi noviteto njihovega dolgoletnega dirigenta Damijana Močnika. Glede na to, da gre za izredno zahtevne skladbe, so za nadaljevanje pripravili tudi nekaj bolj sproščenih skladb, ki so pevkam in dirigentu v dvajsetih letih še posebej prirasle k srcu. V nekaterih skladbah se bo zboru pridružil komorni orkester "Sine nomine", s pozitivom pa jih
bo spremljal Primož Malavašič-Večer bo svečan tudi ob podelitvi priznanj, saj bodo za večletno pevsko udejstvovanje pevke prejele tudi Gallusove značke. Glasbenemu doživetju se bo pridružila še razstava fotografij in dokumentov "Naših dvajset let skozi fotografski objektiv", ki si jo bo moc ogledati med odmorom in po koncertu.
• Igor K-
Slovenskim kozolcem ni para v svetu
Radovljica - V galeriji Avla občine Radovljica bo do 5. novembra na ogled razstava o slovenskih kozolcih, ki jo je v sodelovanju z občino postavila ustanova Poti kulturne dediščine Slovenija. Odmevna razstava maket, risb in fotoreportaža o kozolcih, ki že več let potuje po domovini in tujini, dobiva med Slovenci vedno več podpore, kozolci pa svojo prvotno podobo in mesto v slovenski kulturi.
Idejni vodja projekta Slavko Mežek ob razstavljenih maketah bohinjskih studorjev.
Po besedah Slavka Mežka, idejnega pobudnika in koordinatorja projekta Slovenski kozolec, predstavlja slovenski kozolec izredno pomembno kulturno dediščino, ki ji ni primerjave v svetu in jo je zato potrebno ohraniti, predvsem pa vzdrževati pred propadanjem. Svojevrstna funkcionalna arhitek-
tura, ki je nekoč predstavljala tudi statusni simbol kmetije, je danes zaradi sodobnega načina življenja zanemarjena. Mnoge kozolce, ki so bili namenjeni predvsem za shranjevanje sena in žita, so zamenjali silosi in plastične bale, statusni simbol kmetije pa je postalo število glav živine v hle-
vu. Njihova življenjska vloga seje zmanjšala, prav tako interes z3 obnavljanje. Dobro dokumentirana fotomonografija o slovenskih kozolcih je leta 1993 zbudila mnoge strokovnjake - arhitekte-arheologe in etnologe - in slovensko javnost. Leta 1996 so skupaj ustanovili gibanje Pot kulturne dediščine za zaščito slovenskih kozolcev, v katero je danes vključenih 125 slovenskih občil in več kot 500 lastnikov kozolcev Interes gibanja je naletel pri lastnikih kozolcev velik odmev, saj so bili veseli tako zanimanja in spoŠ-tovanja te dediščine, kot tudi pripravljenosti za ohranitev, saj s° z njo povezani visoki stroški obnove. S skupnim razpisanim namenskim nepovratnim finančnim skladom so v petih letih intenzivnega delovanja obnovili ifl vrnili prvotno podobo več kot 120 kozolcem, največ v občini Kranjska Gora in v gornjesavski dolini; Vodstvo gibanja bo za pomoč m ohranitvi apeliralo tudi državo-saj gre po njihovem mnenju m živo dediščino, ki se še vedno uporablja in je pomemben dej slovenske zgodovine in naroda. ^ skupnimi močmi bi slovenski kozolci lahko postali edinstven kulturni park Evrope.
• Katja Dolenc
Pesmi kar tako
Kranj - V petek, 19. oktobra, je bila v dvorani Krajevne skupnosti Stražišče predstavitev prve pesniške zbirke Pesmi kar tako mladega avtorja Marijana Kovačeviča. Ganljiv in duhovit dogodek je popestril nastop dramskega igralca Poldeta Bibiča in vokalno instrumentalna skupina kranjskih vrtcev. Marijan želi živeti v deželi, ki bo prijaznejša do invalidov.
Marijan Kovačevič je v desetem letu svojega otroštva doživel hudo nesrečo, ki mu je pustila trajne invalidne posledice. Danes ga mnogi Kranjčani poznamo kot fanta na triciklu, ki ga srečujemo po mestu, vendar je Marijan v svoji duši tudi pesnik. Pesmi je začel pisati po nesreči, ki jo je preživel po nekakšnem čudežu. Kar 35 dni je bil v komi in zdravniki so nad njim že obupali. Ko se se je prebudil, je bilo pred njim težavno obdobje ponovnega aktiviranja vitalnih delov telesa in umskih sposobnosti. Ob skrbni podpori in ljubezni družine in prijateljev se je Marijanu uspelo vživeti v vsakodnevno življenje. Več let je nadaljeval šolanje in delo v Zavodu za invalidno mladino. Kmalu je začel pisati tudi pesmi, k čemer je pripomogla prebujajoča se nadarjenost do pisanja, ki jo imajo v družini.
Marijanove pesmi so nastajale počasi in več let, letos pa se je njegov oče odločil, da ob pomoči znancev in prijateljev izda manjšo zbirko. Njegove pesmi so preproste, polne hvaležnosti, pozornosti, občutljivosti in ljubezni, predvsem do očeta in mame, ki sta mu pomagala na težki poti okrevanja,
pa tudi razmišljujoče o svoji eksistenci potem, ko staršev več ne bo, in reflektivne o njunih plemenitih vrednotah, skrbi in nasvetih. Otroštvo, pravljice, dužinski člani
življenja in do prihodnosti. OpeV3 njihovo lepoto, ljubezen ter svoj6 hrepenenje. Pesmi je posvetil tud Francetu Prešernu, slovenski državi, preprostemu pastirskem11 življenju, letnim časom, neuspe' lim športnim poizkusom, ki so se končali z tricikliranjem, nekaj Pa je tudi povsem razmišljujočih p^s mi o usodi, ljubezni, luči in Živ!)e nju. Njegove pesmi so preprost' kratke in jedrnate, polne upanj3'
Marijan Kovačevič in Polde Bibič ob branju Marijanovih pesmi.
in prijatelji so prav tako dobili svoje kitice. Tematsko seje dotaknil tudi Zavoda, kjer je preživel velik del svoje mladosti, in razmišljal o svojem novem življenju. Predvsem pa je svoje pesmi posvečal dekletom, ki so mu vedno znova vlivale moči in voljo do
optimizma, iskrenosti in duho ^. tosti, z njimi pa želi tudi sPor<Jn0 javnosti, da se invalide še ve preveč zapostavlja in se jih °o na rob družbe. Marijanovo spo čilo je: naredite mi to deželo F jaznejšo invalidom!        _ ,pnc . Katja Dole"
EBEJELI SMO
Izjava za javnost
Urad za intervencije, izhajajoč *Z svoje platforme, ostro nasprotuje vojni, ki jo elite Imperija bijejo za nadzor nad globalnimi kapitalskimi in blagovnimi tokovi. Ta vojna ni spopad med dobrim in Vifn, je vojna med talibi dolarjev "i talibi nafte. V tem spopadu za nadzor nad svetovnim bogastvom bodo najvišjo ceno plačali tisti, ki so izključeni iz procesov odločanja in s tem razdelitve svetovnega bogastva, a ga proizvajajo. Protestiramo proti poostrenemu nadzo-rovanju in nadlegovanju ljudi v državah tkim. protiteroristične koalicije. Imperij, kije pred usodnim torkom zabredel na rob notranje krize, rešuje svojo kožo s sejanjem smrti v eni najrevnejših držav, katere režim je artefakt njegovih geopolitičnih mešetarjenj v Preteklosti. Za krinko boja proti terorizmu se skrivajo materialni razlogi nadzora nad viri nafte in zemeljskega plina ter posledično težnje po širjenju interesne sfere kapitala na področje Srednjega Vzhoda. V protiteroristično koali-clJo je doslej prostovoljno stopilo čez štirideset držav.
Izjema ni niti zakotna, politično Marginalna Slovenija. Deklaracija o skupnem boju proti terorizmu, ki jo je 12. oktobra sprejel državni zbor Republike Slovenije, je Povsem prostovoljna pristopna izjava kranjskih telebanov, da stopajo na stran telebanskih dolarskih mogotcev. Slovenija je tako Podpisala pakt proti naftnim, opijskim in skrajno mizoginim telebanom in se našla v vojni, ki ni ne po volji ne v interesu večine ljudi na tem prostoru. Kar pa ne velja za slovensko politično elito. Ta si z Deklaracijo o skupnem boju proti terorizmu obeta bogato plačilo v obliki vstopa v Nato. In lako, kot se ji zdi - je pred meseci Izjavil obrambni minister Grizold - nevredno vprašati bojda politično nepismeno rajo, kaj meni o vstopu v Nato, prebivalk in prebivalcev Slovenije tudi o vstopu v vojno nihče nič ne vpraša. Nikakor se nam ne zdi samoumevno, da nas politična elita poriva v vojno pod krinko tkim. vojne proti terorizmu. Izročilno servilna slovenska politična elita ni sposobna oblikovati lastne drže, zato se brez zadržkov uklanja gospodarjem Imperija, nam pa prepušča vlogo morebitnih nemočnih žrtev, spletla nas je v vojno, ki ni naša ln je nočemo.
Slovenija je torej v vojni. Ta se Ka klasičen način bojuje v oddaljenem Afganistanu, ki ga iz zraka Zasipavajo z bombami in s hrano; vse to mečejo na eno izmed naj-Večjih minskih polj na svetu. Im-Pfrij psihozo vojne izrablja za ru-Senje človekovih pravic in civilnih Svoboščin, ki so si jih priborile Pretekle generacije. Pod krinko b°ja proti terorizmu se skriva tež-nJa po nemotenem nadzoru prebi-
^afk in prebivalcev vseh celin. 77-s.tl< ki to počno, pa se predstavlja-j0 kot bojevniki za svobodo. Kor-
poracijski mediji so se prostovoljno spremenili v propagandno mašino, slovenskim medijem, prebivalkam in prebivalcem Slovenije pa bi mnenj sko eno umje radi vsilili tudi številni tukajšnji vodilni politiki.
V imenu varnosti ljudi in premoženja v Imperiju bijejo protiterori-stični boj s poostreno cenzuro v medijih, sestavljanjem črnih seznamov glasbenih kompozicij, z nadzorom elektronske pošte, vedno bolj neprepustnimi mejami in z drugimi oblikami pritiska na vse, ki mislijo drugače. Vnaprej in na osnovi predsodkov producirajo osumljene tako iz vrst tkim. anti-globalistov kakor tkim. potencialnih islamskih teroristov. Tiste, ki se drznejo dvomiti o uradni resnici 'vojne proti terorizmu', v Imperiju že preganjajo in odpuščajo. Vse to Čaka tudi nas.
Urad za intervencije meni, da poljubno odmerjanje svobode, glede na razmere, in grobo teptanje človekovega dostojanstva nikoli, v nobenih okoliščinah ne moreta biti predmet trgovanja med državljani ter državljankami sveta na eni in politično ter kapitalsko elito sveta na drugi strani. Pravica do osebnega dostojanstva, svobode in dvoma vsakega posameznika in posameznice so postulati, o katerih ne more odločati peščica privilegiranih.
Urad za intervencije ne pristaja na vojno kot rešitev problema, ki si ga je s preteklimi dejanji zakuhal sam Imperij. Ne pristaja na črno-belo delitev sveta. Ne pristaja na oportunistične odločitve slovenske oblasti, ki so zgolj v interesu politične in ekonomske elite, in ne vidi nobenega razloga, da bi te odločitve sprejemal in spoštoval. Režimu in diktatu smrti, uničevanja in zatiranja se je treba upreti z življenjem, ustvarjalnostjo, domišljijo in dejanji. Zato Urad za intervencije vabi vse, da se nam pridružite na ulični zabavi Qatarza v petek, 9. novembra 2001.
Urad za intervencije
Skriti grobovi tulijo
.Upam si napovedati, da se bo sedaj oglasila Spomenka iz Žirov in rekla: "Nehajte že preštevati te kosti, koga pa to sploh še zanima?" Pač, vsaj polovico Slovencev in pol Evrope to še kako zanima in zadeva. Gre za univerzalno pravico, to je pravico do groba.
Vse je že povedala Pučnikova parlamentarna preiskovalna komisija sredi 90.-let o množičnih povojnih pobojih, pravno dvomljivih procesih in ostalih tovrstnih nepravilnostih. V njej so sedeli v glavnem zaviralci, samo zato, da se ne bi slučajno kaj odkrilo in predalo organom pregona. Organi pregona pa nič.
Sedaj se je zgodilo nekaj, kar je na prvi pogled presenečenje. Dnevna politika obračunava med seboj in zgleda, da nekateri želijo zadevo dokončno razčistiti?
Generalna državna tožilka govori, kot da želi nekaj zares narediti. Oglasil se je tudi Pučnik in prav ima. Najprej mora država poboje obsoditi, ne samo na simbolni ravni s kakšno deklaracijo v Državnem zboru, ampak tudi zares, z vsemi pravnimi posledicami.
Glavni akterji in krivci za poboje, ki so še živi, morajo za svoja dejanja odgovarjati, tudi kazensko. Bati se je, da bo tožilstvo zavlačevalo toliko časa, da bodo vsi krivci za povojne poboje pridobili zdravniške ateste, da zaradi svoje starosti in betežnosti ne morejo pričati. Še pomnite tovariši, vaš čas je prišel, da odgovarjate za svoja revolucionarna dejanja izpred 56 let.
Sašo Lap, Spodnje Duplje na Gorenjskem
Varnost šolarjev
V Naklem imamo čudovito šolo. Devetletko, ki jo ponosno dajemo za vzor drugim. Šola stoji ob dovolj prometni cesti, na kateri se igraje dosežejo hitrosti, večje od 70 kilometrov na uro. Iz televizijskih reklam vemo, kakšen je učinek trka pri taki hitrosti. Zato imamo ob šoli prometne zanke, ki opozarjajo na zmanjšanje hitro-
sti. Slovenci pa smo, žal, taki, da pravila in zakone še najraje kršimo, ignoriramo ali zaobiđemo, dokazov za to je v vsakdanjem življenju dovolj. Tako tudi, ko vozimo mimo šole v Naklem, ne upoštevamo prometnih znakov. Zadnjič sem videl sunkovito zaviranje, ko je otrok tekel čez prehod za pešce pred šolo. Otrok je imel srečo....
Jasno je, da ob našem neupoštevanju predpisov pomaga kvečjemu fizična sila. Že lep čas se govori o tem, da bi pred šolo namestili fizične ovire, grbine, ležeče policaje ali kakor koli že rečemo kucljem, ki še tako divjega voznika prisilijo, da spusti nogo s pedala za plin. Ampak, ovir kar noče in noče biti.
V Naklem imamo namreč tudi nekatere zelo naglušne ljudi, ki zasedajo odgovorne položaje in imajo, kot bi se reklo, moč v svojih rokah. Saj, njihov sluh je brezhiben, le pri pogovoru o cestnih ovirah slabo slišijo. Njihovih razlogov sicer ne poznam, izgovor pa je gotovo denar, ki, da ga ni. (Kakšen izletek v tujino manj, pa se bo hitro našlo za dva kupčka asfalta, se vam ne zdi?). Menda so fizične ovire v bližini šol celo uzakonjene, a o tem se ne govori.
Nekoč so v neki vasi imeli šolo ob glavni cesti. Cesta je bila zelo prometna, zato je bilo tudi nesreč veliko. Za varnost šolarjev ni bilo dovolj poskrbljeno. Tako je umrl moj vrstnik. Danes je na tistih dvesto metrov cestišča drugačna podoba. Ob cesti so svetilke, prehoda za pešce sta dva in oba ustrezno označena in razsvetljena, pa tudi policijski radar ima tam svoje priljubljeno lovišče. Novo šolo so zgradili odmaknjeno od glavne ceste. Toda, prelito je bilo preveč krvi, da se je vse to zgodilo.
Bomo tudi v Naklem čakali, da bo pred šolo asfalt rdeč od krvi? Zato trkam na vest ljudi, ki odločajo, ki imajo v rokah škarje in platno, ki živijo od davkoplače-valskega denarja, uredite prometni režim okoli šole v Naklem, da bo res otrokom prijazen in varen.
Franci Šinkar, Strahinj 52, 4202 Naklo
Na ledeniku Molltaler Gletscher že smuka
Za samo 290 ATS na enodnevno smučanje, prijava v trgovini GIGA SPORT v Ljubljani v BTC
Do spodnje postaje pri Flattachu je iz Kranja z osebnim avtomobilom dobro uro in pol vožnje. Pot na ledenik se začne z najdaljšo podzemno vzpenjačo na svetu, zgrajeno 1997 leta, ki vas po osmih minutah vožnje (4,7 km) pripelje na nadmorsko višino 2200 metrov. Od tam se z gondolsko žičnico povzpnete na 2800 metrov, kjer se že začne odlična smučanja (kljub toplemu vremenu te dni je še opoldne smučišče presenetljivo trdo). Na višino 3122 metrov bo poleg dvosede sedežnice te dni začela voziti tudi nova šestsedežna naprava. Od 26. do 28. oktobra 2001 bo na ledeniku veliki car-ving in snovvboard openin show z možnostjo brezplačnega testa smuči in bordov ter posebnim programom. Tridnevni paket z namestitvijo v privatni sobi s twc, zajtrkom tridnevno smučarsko karto in zabavnim programom stane že od 1.620 ATS naprej. Prijave in informacije: tel. 0043 4785 615, internet www.flattach.at, e-mail: info@flat-tach.at
V športni trgovini GIGA ŠPORT v trgovskem centru BTC v Ljubljani, kjer so že dobro založeni z opremo in oblačili
za zimski šport in rekreacijo, se lahko prijavite za enodnevno smuko na ledeniku Molltaler Gletcher v nedeljo, 28. oktobra, za samo 290 ATS (avtobusni prevoz, smučarska karta in vodenje). Ob prijavi (število mest je omejeno, zato pohitite) je potrebno vplačati omenjeni znesek.
Foto: Andrej Mali
Telefonske ankete o Gorenjskem glasu
Nagrade za Antonijo, Janeza, Marijo, Metoda in Rozalijo
Sodelavke in sodelavci Gorenjskega glasa že nekaj let občasno izvajajo telefonske ali terenske ankete o medijih, zlasti tiskanih. S kratkimi anketami skušamo zbrati tudi mnenja o Gorenjskem glasu in o rednih ali občasnih prilogah edinega gorenjskega pokrajinskega časopisa. Ankete izvajamo tudi v letu 2001.
Enako kot prejšnja leta tudi letos praviloma dvakrat mesečno z žrebom med VSE udeleženke in udeležence dosedanjih Glasovih telefonskih anket podelimo po nekaj ekskluzivnih nagrad: udeležbo na poljubno izbranem GLASOVEM IZLETU najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi kot glavni medijski pokrovitelj sodeluje Gorenjski glas. Izlet si, izmed objavljenih, izbere nagrajenka oz. nagrajenec sam, z eno samo omejitvijo: čas za koriščenje izbrane nagrade je kadarkoli do 31. januarja 2003. leta. Da, še več kot celo leto časa je za koriščenje te nagrade!
Za sodelovanje v anketah o Gorenjskem glasuje bil žreb včeraj, 22. oktobra, naklonjen naslednjim petim anketirankam oz. anketirancem, s katerimi smo se pogovarjali predvsem o Ločanki, naši mesečni prilogi, ki jo prejemajo v vseh 182 naseljih občin Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Železniki in Žiri. Tokratni izžrebanci so: Antonija Hafner, Češnjica 5; Janez Jelene, Log 9; Marija Eržen, Češnjica 20; Metod Demšar, Osojnik 3 in Rozalija Jemec, Davča 25 (vsi iz občine Železniki). Vsem petim čestitamo!
Dodatnega obvestila o tem žrebanju ne pošiljamo. Zato vabimo vse tri izžrebanke in oba izžrebanca, da najkasneje do vključno petka, 26. oktobra 2001, (ko naslednjič izide Gorenjski glas!), do 14. ure pokličete tajništvo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 20-14-200, če želite svojo nagrado. Zatem nemudoma pošljemo darilno pismo s pojasnili glede koriščenja nagrade ter ostalih formalnosti.
Gorenjkam in Gorenjcem, ki smo Vas kdajkoli doslej že povabili k sodelovanju v Glasovih telefonskih anketah oziroma Vas še kdaj bomo angažirali, se za sodelovanje v anketah, za mnenja, ocene, pripombe ter predloge najlepše zahvaljujemo. Kajti tudi letos delamo podobne ankete o naših sedemnajstih (!) edicijah in izmed vseh, ki so kadarkoli doslej sodelovali v Glasovih telefonskih anketah, tudi žrebamo takšne imenitne nagrade, ki imajo 'rok trajnosti' do konca januarja 2003. leta.
Žrebanje nagradnega kviza GORENJSKEGA GLASA in PROMONTANE
NAKUP V PROMONTANI ZA 20.000 SIT OLGI IZ GORICE PRI RADOVLJICI
Prejšnji petek smo pred trgovino PROMONTANA v hotelu Creina v Kranju na javnem žrebanju izmed dobrih 2000 prispelih kuponov izžrebali takole:
Nakup v vrednosti 20.000 SIT -Olga Hrovat,Gorica 21, Radovljica, izlet Gorenjskega glasa za eno osebo - Justina Jalovec, Planina 74, Kranj, naglavni trak Gorenjskega glasa - Albina Kosmač Premrov, C. Revolucije 8, Jesenice, Marko Korenjak, Hrast-je 67, Kranj, Silvester Novak,
Vrečkova 11, Kranj, Pavla Demšar, Rudno 37, Železniki, Miha Žnidar, Planina 22, Kranj, Jana Dvoršak, Gradnikova 71, Radovljica, Rožle Bregar, Gradnikova 71, Radovljica, Matjaž Pelko, T. Dežmana 8, Kranj, Anuška Soklič, Hotemaže 91, Francka Škofic, Trstenik 32/A, Viktor Pungartnik, Adergas 36, Jože Štefe, Smledniška 68, Kranj, Marija Rajgelj, Kutinova 12, Kranj, Milena Smolej, Britof 300, Ani Treven, Pod gozdom 1, Zg. Besnica, Marinka Novak, Jama 48, Angela Medved, Tacenska 169, Ljubljana in Mateja Pire, Zoisova 20, Kranj.
Sodelujočim v kvizu se opravičujemo, ker so morali malo počakati na objavo rezultatov žrebanja.
Foto: Gorazd Šinik
Nagrajencem čestitamo, vsem ostalim pa se zahvaljujemo za sodelovanje!
6 Miha Naglic
ljudeh gor, Po ljudeh dol
Terenski ogledi
^Gorenjski biografski leksikon
Javčarjeve ljubezni: sanica Košenini
Ueta 1884 je vse leto izhajal v Ljubljanskem zvo-u Javčarjev roman Mrtva srca, ki se je zdel neka-gnnt našim vodilnim sodobnikom preromantičen. UŽ Ic^0 ^ran'ca T(ošeninijeva pa ga je s takšnim
Ko   m Preblrala, da si je želela spoznati avtorja.
>ila do\
'a
s< hkrati pa preveč malodušen, da bi si lahko res-uPal misliti na to lepo, živahno dekle. Ne le, da v ftU.Je zdela po letih premlada, sebi samemu se je Sar!1 ^Clsih videl za vsako novo ljubezen prestar.
li kfi Je to na nekem plesu posrečilo, se je vanj zabil H ^U tU^ °n vanJ(K Triintridesetletni pisatelj je 4V d°volj galanten, da je na dobrodelni prireditvi za I ^Jset goldinarjev odkupil oleandrov cvet iz njenih
no
tniJe, Prav v ten časih zaključil dve desetletji, odkar d0Jt^^a Prva ljubezen s pn'imi verzi sprožila mla
kafn°L mtVarJalnost, in to doživetje je bilo zanj ne-£*ve i° 0°te^ega, kot da mu je do smrti ranilo srce. or ,e'J rnanj kot dve desetletji se je vanj nabirala man mu ^e °bHkovala prvi mladostni ro-
dati •    rn ^eta delj Je potreboval, da ga je mogel Javnosti. In igra usode je hotela, da mu je prav
ta roman privabil novo ljubezen, ki se je končala v srečnem zakonu."
Marja Boršnik, ki je lahko le v dvojnem naporu raziskovalne vneme in literarno zgodovinske domišljije zapisala sijajni odstavek, kakršen je navedeni, vrh tega ni spregledala dejstva, da je ravno v letu, ko so začela izhajati Mrtva srca, umrla tudi njegova prva velika ljubezen: Emilija Garz. Pisanje romana, ki je v naslovu nosil mrtvo srce in smrt tiste, zaradi katere je srce umrlo, oboje je bilo priprava na ponovno oživitev avtorjevega srca.
Še prej pa so Mrtva srca ogrela srce Franice Košenini. Kdo je bila ta mična gospodična? "Franica je bila potomka iz zelo premožne meščan-sko-posestniške družine. Kot edinka je zgodaj osirotela. Vzgajala se je v bogati trgovski hiši na Poljanski cesti "pri špickramarju" (prodajalcu čipk), kjer so jo stari stric Franc Luk-man, teta Ajka (Josipina) Arce in stric Rajko Arce - bogataši brez potomstva - neusmiljeno razvajali." Ja, eni imajo pa res srečo!
"Rastla pa je v slovensko zavedni družini, kjer ji ni manjkalo slovenske duševne hrane, ki jo je pri nemški vzgoji v uršulinskem samostanu tako pogrešala." Leta 1883 je deželno
Franica Košenini
glavno mesto Ljubljana obiskal cesar Franc Jožef.
Vse živo je sodelovalo v pripravah na sprejem. Ob prihodu so najvišjemu gostu na čast inscenirali slovensko kmečko ohcet.
"Tam je Franica prvič javno nastopila kot prva nevestina družica. Tudi Tavčar, ki mu za takšne slovesnosti ni manjkalo smisla, je pri tej ohceti sodeloval, s tem da je preskrbel godce iz Poljan." Vendar sta se z bodočo nevesto pobliže srečala šele naslednje leto na čitalniški "besedi" in dobrodelnem bazarju, kjer se je skorajžil in odkupil tisti oleandrov cvet iz njenih las. Na njegovo ljubeznivo ogovarjanje se je odzivala brez dlake na jeziku. Njena prva ocena Tavčarja je bila: "zanimiv, zal, samo strašno -grob!"
Franica ni bila le bistra in temu primerno odrezava, temveč za svoja leta tudi zelo razgledana. Teta Ajka jo že kot šolarko vodila na gledališke, plesne in druge prireditve. Tavčarjev prvi, podeželsko petelinji nastop pred njo je spodletel. Iz žensk se je rad ponorčeval, pri Franicipa to ni "vžgalo". Ni bil vajen odločnih, energičnih, samostojnih deklet, pri teh letih pa še celo ne.
Očitno je njegov manever spodletel in vlogi sta se zamenjali. Dekle se ni dalo zmesti, plah je postal njen častilec. Ni siji upal izreči odločne besede, sledil pa ji je na cesti in na vseh plesih. "In zaljubil se je v dekletce tako, da ji je pošiljal šopke, pozvedel celo pri njeni šivilji, kakšne boje bo njena toaleta na prihodnjem plesu, ter ji vselej naročil in poslal šopek z manšeto v boji njene vsakokratne obleke" (Fran Govekar). Tako se je začela ljubezen, ki se to pot ni končala v romanih, temveč z bogato poroko.
Organi zadruge raziskujejo njeno poslovanje
V Stanovanjski zadrugi Gorenjske ni vse tako, kot bi moralo biti. Komunikacija med vodstvom in zaposlenimi je prekinjena, dvom o gospodarnem poslovanju pa tako velik,
da so se zaposleni obrnili na organe zadruge, naj raziščejo njeno poslovanje.
Kranj, 23. oktobra - Z vprašanjem, ali vsi očitki vodstvu zadruge in predvsem njenemu predsedniku Francu Teranu res držijo, se je v preteklih dveh tednih ukvarjal nadzorni odbor, ki se je najprej sestal z zaposlenimi, zatem pa še z vodstvom. Na osnovi teh pogovorov in pregleda dokumentacije pripravlja celovit pregled in oceno finančnega poslovanja zadruge s poudarkom na dolgovih, neodplačanih kreditih in drugih zapadlih obveznostih, je zaposlenim zagotovil predsednik nadzornega odbora Metod Dragonja. Upravnemu odboru naj bi podal tudi zahtevo za sklic revizije.
Seznam napak, kijih pripisujejo vodstvu zadruge, je obsežen, dotika pa se tako poslovanja zadruge, neusklajenosti internih aktov z zakoni in kolektivno pogodbo kot tudi legitimnosti postopkov pri podaljševanju mandata predsedniku. Po besedah zaposlenih naj bi šlo za poskus podaljšanja mandata kar po telefonu, vendar pa ni bilo soglasno, kot zahteva zakon. Na sestanku s člani nadzornega odbora so delavci dobili potrditev domneve, da je organom zadruge mandat potekel. Novi naj bi bili izvoljeni na občnem zboru zadruge, slednjemu pa naj bi nadzorni in upravni odbor predložila tudi celovito oceno ključnih elementov poslovanja zadruge, od finančnih komponent do zakonitosti poslovanja, ki jih na osnovi pregledane dokumentacije in ločenih pogovorov z zaposlenimi in predsednikom zadruge pripravlja nadzorni odbor.
Zapis o domnevnih nepravilnostih poslovanja zadruge so delavci
stanovanjskega sklada. Želijo pojasnilo za primere, kjer je zadruga menda izgubila upravništvo nad nekaterimi stanovanjskimi objekti. Sprašujejo o izterjavi dolgov tam, kjer zadruga upravlja z objekti in o stanju zapadlosti teh dolgov. To jih najbolj zanima, saj so od rednih mesečnih prilivov v največji meri odvisne njihove plače. Vse te podatke so hoteli zaposleni že prej večkrat dobiti od vodstva zadruge, vendar se predsednik ni čutil dolžnega o poslovanju poročati svojim podrejenim, češ da je odgovoren organom zadruge. To je tudi razlog, da so se zaposleni pismeno obrnili na njih in zahtevali obravnavo svojih navedb.
Ker ožjemu vodstvu in zlasti predsedniku zadruge ne zaupajo
ZELENA PIKA
več, pričakujejo, da ga bodo organi zadruge razrešili, če se navedbe izkažejo kot utemeljene. Bojijo se sicer, da člani zadruge, ki o tem glasujejo na občnem zboru, nimajo več velikega interesa za potrebe zadruge, saj z njo že več let nimajo stika. Kljub vsemu pa pričakujejo korektne volitve vodstva in organov zadruge in resno obravnavo problemov v zvezi s poslovanjem.
Postopek ugotavljanja razmer se zelo vleče in zaposleni postajajo nestrpni. Vse pa kaže, da bo analiza poslovanja kmalu nared in čez kak teden po tretjem sestanku nadzornega odbora je pričakovati, da se bo sestal tudi upravni odbor in sklical občni zbor zadruge.
• D. Z. Žlebir
Stanovanjsko poslovni objekt v Šenčurju, ena od aktualnih naložb Stanovanjske zadruge Gorenjske, zaradi pritožbe soseda zamuja za dobro leto. Zaposleni v zadrugi sprašujejo, kolikšno škodo je zaradi tega utrpela zadruga.
razen organom zadruge poslali tudi območni organizaciji svobodnih sindikatov, saj se zaradi neusklajenih aktov čutijo prikrajšane, obenem pa jih je strah tudi za njihova delovna mesta v primeru, da se njihovi sumi izkažejo za utemeljene. Tam so res ugotovili vrsto napak tako v pravilniku o delovnih razmerjih, ki mora biti usklajen z zakonom, razen tega pa tudi s Splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti in kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine Slovenije, kamor stano-
vanjska zadruga (po kdove kakšni logiki) sodi, pa tudi v pravilniku o plačah, ki se v vrsti elementov ne ujema z določili kolektivne pogodbe dejavnosti o plačah in njenega tarifnega dela.
Kaj zaposleni pravzaprav očitajo svojemu vodstvu? V obsežnem gradivu navajajo različne obtožbe, od prepogostih menjav službenih avtomobilov, zasebnih zabav na račun zadruge, domnevnega okoriščanja ožjega vodstva, neustrezne izobrazbe vodilnih, obstoja vzporedne firme in žiro
računa, dvomljivega kreditiranja nečlanov zadruge, zaposleni se čutijo prikrajšani pri izobraževanju, bojijo se za službe... Sicer pa sprašujejo o zadolženosti zadruge pri bankah in drugje, o dolgovih, ki naj bi jih imela do izvajalcev, kooperantov in dobaviteljev. Omenjajo tudi domnevne črne gradnje in visoke stroške zaradi njihovih ustavitev, zanima jih, kakšno škodo je utrpela zadruga, ker je s prehitrimi gradbenimi posegi zrevoltirala sosede in zato ostala brez dovoljenja in kreditov
Sava Dolinka - ne damo te
Ministrstvo za okolje in prostor je organiziralo mednarodno konferenco o zavarovanju mokrišč. Udeleženci konference so blejskemu odboru za zavarovanje Save Dolinke obljubili pomoč.
Varnost v DHL Slovenija na Brniku
Ob najmanjšem sumu se pošiljka izloči
Mednarodna letalska mreža za hitro dostavo pošiljk DHL ima svoj center tudi v Sloveniji, na Brniku, kjer so v zadnjem času še posebej pozorni. Prvi so podpisali sporazum o sodelovanju med Carinsko upravo Republike Slovenije, ki opredeljuje aktivnosti preprečevanja prevoza nelegalnih substanc.
Brnik, 23. oktobra - DHL
Worldwide Express je največja in vodilna mednarodna letalska mreža za hitro dostavo pošiljk. DHL omogoča napotitev pošiljk v 675 tisoč krajev sveta, ima poslovalnice in zbirne centre, ki jih širi in stalno izpopolnjuje modernizacijo
rorizmu in po svetu vlada silna previdnost, če ponekod ne panika, so seveda najbolj izpostavljene tiste službe, ki so prve v stiku s poštnimi pošiljkami. Ponekod, denimo v sosednji Hrvaški, so šli tako daleč, da so svojim uslužbencem na poštah predpisali obvezno
DHL je s Carinsko upravo Republike Slovenije kot prvi v Sloveniji podpisal sporazum o skupnih aktivnostih preprečevanja prevoza nelegalnih substanc. - Foto: Gorazd Kavčič
svojih storitev. Avtomatsko sortiranje, denimo, prepozna vsako pošiljko in jo nemudoma razporedi na ustrezno letalo.
Vsak navaden dan je z DHL-om odposlano več kot 260 tisoč pošiljk kamorkoli na tem svetu ali v 230 držav. Svetovna mednarodna ekspresna letalska dostava ima svoj center tudi na Brniku. V teh razmerah, ko se toliko govori o mednarodnem bakteriološkem te-
nošenje gumijastih rokavic in zaščitnih mask, v Sloveniji pa tako ostrih ukrepov ni.
Kako je z varnostjo na Brniku, na DHL, pojasnjuje Andrej Cer-go^j, direktor operacij in varnostne službe DHL Slovenija: "Na DHL se zavedamo nastale problematike, vendar ocenjujemo, da trenutno ni večje varnostne ogroženosti v tem delu Evrope. Kljub vsemu posvečamo še dodatno po-
zornost varnostnemu področju, predvsem varnosti uslužbencev, strank in pošiljk. Delujemo na osnovi veljavnega regionalnega varnostnega priročnika, ki opredeljuje potrebne ukrepe, med drugim tudi zagotavljanje varnosti pošiljk.
Trenutno posvečamo pozornost tako imenovanemu profiliranju pošiljk, kar je ugotavljanje ključnih točk, na osnovi katerih opredelimo rizičnost pošiljke: poreklo pošiljke, mesto predaje pošiljke, izgled pošiljke, jasnost navedb na letalskem tovornem listu, kot so naslov pošiljatelja in prejemnika, vsebina pošiljke, primerjava teže z deklarirano vsebino in tako dalje. Nekatere pošiljke so fizično pregledane že ob prevzemu pri stranki, nato so ustrezno označene, varnostna koda pošiljke se vnese v interni informacijski sistem, ki spremlja pošiljko od prevzema do končne predaje
V sami logistiki pošiljke se opravijo številne kontrolne točke, tudi varnostne narave, kot so dodatna preverjanja predvsem v od-premnih in sortirnih centrih, ob najmanjšem sumu se pošiljka izloči in se nato zelo natančno pregleda. S tem se zmanjšuje možnost zlorab. Doslej nismo imeli primera, ki bi lahko ogrozil varnost zaposlenih ali strank v Sloveniji ali v kakšnih od 230 držav, kjer deluje DHL.
Sodelujemo s carinsko upravo, policijskimi organi, varnostno službo Aerodroma Ljubljana. Vsak dan smo v stiku z DHL varnostno službo regionalnega
urada v Bruslju, od koder prejemamo dodatna navodila, podatke in informacije o trenutnem stanju in predvidenem poteku dogodkov. Pred kratkim smo kot prvo podjetje v Sloveniji podpisali sporazum o sodelovanju med Carinsko upravo Republike Slovenije, sporazum, ki opredeljuje skupne aktivnosti preprečevanja prevoza nelegalnih substanc." • D.S.
Bled, 23. oktobra - Prejšnji teden je na Bledu potekala četrta evropska regionalna konferenca pogodbenic Ramsarske konvencije, ki sta jo organizirala Ministrstvo za okolje in prostor in Urad Ramsarske konvencije. Odbor za rešitev Save Dolinke je udeležence seznanil s tem, da se dober kilometer stran od mesta srečanja nahaja naravni Spomenik Brje z mokrišči evropskega pomena, ki mu zaradi predvidene sanacije in doinstalacije HE Moste spet preti uničenje. Ministrstvo za okolje in prostor je namreč pripravilo navodilo za izvzetje naravnega spomenika Brje iz zavarovanja.
Predsednik Odbora za rešitev Save Dolinke Janko Rožič pravi: "Naš odbor je že pred dvema letoma obvestil mednarodne naravovarstvene organizacije o načrtovani potopitvi doline. Tokratno obvestilo je bilo namenjeno strokovnjakom, ki se ukvarjajo prav z varstvom mokrišč in vodnih habitatov. Konferenca je bila organizirana takorekoč v mo-kriščih, ki jim preti uničenje. Minister za okolje in prostor kljub
Janko Rožič
Igroup4j
GROUP 4 SECURITAS, d.o.o. Gorenjska cesta 39 4202 Naklo
objavlja prosto delovno mesto
VODJA OPERATIVE
Pogoji:
- državljan Republike Slovenije
- končana najmanj VI. stopnja izobrazbe
- delovne izkušnje najmanj 5 let
- ni v kazenskem postopku
- ni bil pravnomočno obsojen za naklepna dejanja
- ni vložen postopek zoper kršitve javnega reda in miru z obeležjem nasilja
- aktivno znanje angleškega jezika
- stalno bivališče v Kranju ali bližnji okolici (zaželeno)
- nastop službe takoj
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh od objave razpisa na naslov: Group 4 Securitas, d.o.o., Gorenjska cesta 39, 4202 Naklo.
mednarodnemu opozorilu organizacije CIPRA (Mednarodna komisija za varstvo Alp), da načrtovana obnova in dograditev HE Moste krši kar tri protokole v Sloveniji ratificirane Alpske konvencije, ni ukrenil še ničesar proti gradnji izravnalnega bazena.
Nasprotno - od blejskih občinskih svetnikov, ki so lani zavrnili uničujoči projekt, se očitno pričakuje, da naj bi na eni prihodnjih sej iz odloka o zaščiti povirij, mokrišč in rastišč redkih rastlin v občini Bled za naravne spomenike izvzeli najpomembnejše območje. Preklicali naj bi torej zavarovanje najbolje ohranjenega lehnja-kotvornega povirja v okolici Bleda in tako omogočili nadaljevanje postopkov za popolno uničenje severovzhodnega naravnega zaledja Bleda.
Odbor za rešitev Save Dolinke je med drugimi argumenti pridobil tudi mnenje neodvisnih elektroenergetskih strokovnjakov z Instituta Jožef Štefan, ki so navedli, da je upravičena predvsem čimcenejša obnova HE Moste. Potrdili so, da je plinska elektrarna Brestanica povsem ustrezna alternativa za pridobivanje vršne energije."
In kako je odbor za rešitev Save zadovoljen z zaključki mednarod' ne konference, kjer je vse seznanil s problematiko?
Janko Rožič: "Ne le, da smo vse seznanili s problematiko, tudi ge-neralni sekretar Delmar Blasco je obljubil, da se bo osebno zavzel za ugodno rešitev problema. Večina udeležencev pa je izrazila začudenje, da se na tako pomembnem področju ogroža mokrišče, ki je zaščiteno kot naravni spomenik. Razkorak med deklarativnim in dejanskim stanjem je bil očiten-ministrstvo se formalno zavzema za zaščito, vendar pa to isto ministrstvo pripravlja podlage za uničenje. Ministrstvo, ki je organiziralo konferenco v Sloveniji. Je pripravilo strokovne podlage o zavarovanju mokrišč, izvzeli so Brje. Zahtevamo, da ministrstvo opusti nadaljnje postopke za pr°' jekt, ki je v nasprotju z voljo lokalnega prebivalstva, v nasprotj z zakoni in stališči stroke, ki deluje na načelih trajnostnega razvoj • V nasprotnem primeru D°m? upamo, da nam tega ne bo treD ^ problem internacionalizirali m zatekli po pomoč k tistim,
nam jo na konferenci na tudi obljubili." • D. Sedej
ki so Bledu
Velika in uspešna vaja ob jubileju
Gasilci iz šestih gasilskih društev in gasilsko reševalne službe Kranj so ob 95-letnici tovarne olja Oljarica Britof izvedli vajo kot pred 61 leti.
Britof, 23. oktobra - V program praznovanja 95-letnice tovarn ojja Oljarica Britof so minuli konec tedna uvrstili tudi veliko gasilsko v*Jo, v kateri je sodelovalo sedemdeset gasilcev iz šestih prostovoljnih gasilskih društev, orodna vozila in dve avtocisterni, avtolestev, Posebna reševalna ekipa z vozilom Sava in gasilsko reševalna služba »z Kranja.
da so ekipe usposobljene tudi za večje požare in zahtevno reševanje. Še posebej zanimiva pa je bila ekipa veteranov iz PGD Predoslje, ki je prikazala posredovanje in akcijo z opremo izpred 96 let," je po vaji povedal vodja Mat-
Poleg gašenja so pomagali tudi ponesrečencem.
Vajo, ki je potekala enako kot Pred 61 leti za tiste, ki niso bili vojaški obvezniki, je tokrat vodil Matjaž Bogataj, gasilski častnik
NESREČE
Hudo poškodovani kolesar
Brezje pri Tržiču, 23. oktobra
* V petek, 19. oktobra, se je ob 15.50 uri na regionalni cesti v naselju Brezje pri Tržiču zgodila huda prometna nesreča.
Enajstletni kolesar P.A., doma z območja občine Tržič, je peljal i/, smeri Bistriške planine po klancu navzdol do naselja Brezje pri Tržiču. Ko se je vključeval v promet, na regionalni cesti ni prilagodil hitrosti, prav tako ni vozil Čim bližje desnemu robu ceste. Zapeljal je na regionalno cesto v trenutku, koje z njegove leve strani pripeljal voznik osebnega avtomobila D.D. Voznik osebnega avtomobila je z vozilom odvil v 'evo, vendar trčenja ni uspel preprečiti. Kolesar je trčil v desno stran osebnega avtomobila in nato v vetrobransko steklo. Od tu ga je °dbi!o in je obležal ob desnem robu ceste.
V trčenju je mali kolesar utrpel hujše telesne poškodbe. Odpeljali So ga v Klinični center. • D.S.
Vozil pod vPlivom alkohola
Loka, 23. oktobra - Po-
,cisti Policijske postaje Škofja ^•°ka so v petek, 19. oktobra, ob 22-l0 uri na Kidričevi cesti obravnavali prometno nesrečo z materialno škodo, ki jo je povzročil Vo*nik osebnega avtomobila S.J., dorr»a iz Škofje Loke. Pri obra-
navi prometne nesreče so polici-
' Posumili, da je voznik pod J".'nkom alkohola. Opravljen je j   Preizkus z elektronskim alko-
.stom, ki je pokazal, da ima voz-1,26 grama na kilogram alko-
°'a v organizmu. Poleg tega so Policisti ugotovili, daje vozil brez v°*niškega dovoljenja, vozilu pa Je Pretekla tudi registracija.
•D.S.
klovna
ne2goda v Acroniju
y nedeljo ob 11.40 se je v Acro-\Jevem obratu stare lužilnice na 0venskem Javorniku huje posrečil 48-letni delavec M. V. S ,°aelavcein j j^j sta me(j prcure.
strnjCm de'avnice v skladišče odijevala dotrajane cevi s stenah knn^l rLi"------
sko
d» del cevi z jeklenico pritrdila na te» i nato Pa ccv 7 avtogenim sko!* i °drc/ala na štirimetr-r d°lžino. Ko sta cev namerava w drugič, na odrezanem delu
prve stopnje, kije v tovarni zadolžen za požarno varnost.
"Zadovoljen sem. Bila je dobro pripravljena vaja, ki je pokazala,
galom zapeljal nad cev ter nanjo hotel namestiti jekleno vrv. Ko je izstopil iz kabine dvigala na cev, pa se je cev pod težo telesa odtrgala. M. V. je padel na tla, zdravi se v ljubljanskem kliničnem centru.
S ceste po pobočju v drevo
Boh. Bistrica - 19-letni B. R. iz Bohinjske Bistrice je v nedeljo ob desetih dopoldne z osebnim avtom mercedes 240 vozil proti Jezeru. V levem preglednem ovinku je očitno zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom in zapeljal s ceste po pobočju, kjer je čelno trčil v drevo. V silovitem trčenju se je voznik hudo ranil, 20-letni sopotnik M. G. pa lažje. Oba so reševalci odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Kolesar po melišču
Tržič - 41-letni G. K. iz Kranja je v soboto z gorskim kolesom peljal izpred taborniškega doma na Siji po planinski poti proti Kof-
KRIMINAL
Izginil Alpetourov vlačilec
Kranj - Med petkom in soboto je neznanec z dvorišča podjetja Al-petour v Kranju odpeljal sedlastega vlačilca scania-NL, bele barve, registrske številke LJ T6-78S, na katerega je bil pripet priklopnik. Vlačilec je zapeljal petdeset metrov stran, odpel priklopnik, z vlačilcem, vrednim 20 milijonov tolarjev, pa izginil. • H. J.
"Afriko" zasegli angleški cariniki
Kranj - Zaradi suma poskusa storitve kaznivega dejanja nedovoljenega uvoza stvari, ki so naravne znamenitosti, so kranjski policisti 18. oktobra kazensko ovadili 35-letnega S. M. iz Tržiča in njegovo podjetje. S. M. je na januarskem službenem potovanju v Južnoafriški republiki kupil lobanjo in glavo leoparda ter kožo gorske zebre.
Trgovanje je po konvenciji o mednarodni trgovini s prostoživečimi živalskimi vrstami (CITES), ki jo je v začetku leta 2000 ratificirala tudi Slovenija, strogo omejeno. Ker pošiljka, naslovljena na podjetje S. M., ni bila opremljena s potrebnimi dovoljenji, skladno z mednarodno konvencijo CITES, so jo cariniki Velike Britanije na letališču Heat-hrovv zasegli. O tem so obvestili tudi organe, ki so v Sloveniji pristojni za uresničevanje konvencije.
Policisti so na podlagi obvestil in opravljenih hišnih preiskav ugotovili, da S. M. ni zaprosil za potrebna uvozna dovoljenja, čeprav naj bi ga prodajalec opozoril na to. Pošiljko naj bi torej skušal uvoziti nezakonito. • H. J.
Matjaž Bogataj: Bila je zahtevna in uspešna vaja.
cam. Med strmim spustom je očitno zapeljal na melišče, zaradi hitrosti izgubil oblast nad krmilom in padel: Ranjenega kolesarja so pripeljali v tržiški zdravstveni dom, od tam pa so ga premestili v jeseniško bolnišnico.
Neprevidno prek regionalke
Breg ob Savi - 48-letni F. J. iz okolice Kranja je v nedeljo ob petih popoldne s lordom mondeo peljal po lokalni cesti od Brega ob Savi proti Žabnici. V križišče z regionalno cesto Kranj - Ljubljana je zapeljal z nezmanjšano hitrostjo, čeprav pred njim stoji znak za obvezno ustavljanje. Tedaj je iz kranjske smeri po regionalki z volvom 460 GLE pripeljal 27-let-ni D. M. iz Medvod, ki mu je F. J. zaprl pot. D. M. trčenja ni mogel preprečiti, čelno je silovito trčil v desni bok forda.
V trčenju se je 46-letna sopotnica v fordu M. J. huje ranila in je ostala vkleščena v avtu. Iz njega sojo rešili kranjski poklicni gasilci. Huje ranjena sta bila tudi oba voznika, lažje pa še sopotnica v volvu, 20-letna Š. P. iz Kranja.
•H. J.
jaž Bogataj. Vaja seje začela sredi dopoldneva, ko je v spodnjih prostorih rafinerije oziroma skladišča olja izbruhnil požar. Gašenje z ročnim aparatom za prah ni bilo učinkovito in tudi tovarniška trojka in bila kos ognju. Zato je prihitela na pomoč gasilsko reševalna služba iz Kranja in nato gasilci iz PGD Britof. Dodatno pomoč so potem zagotovili še gasilci s Primskovega, ki so bili učinkoviti pri reševanju z dihalnimi aparati. Vendar pa seje ogenj širil in v akcijo so se vključili tudi gasilci iz PGD Predoslje, kasneje pa še iz PGD Milje Visoko. Nazadnje pa so se v gašenje in reševanje vključili še gasilci iz PGD Kokrica in iz PGD Suha.
V reševalno akcijo so se vključile tudi ekipe reševalcev in ekipe prve pomoči. Ponesrečencem so nudili prvo pomoč in jih z reševalnim vozilom prepeljali v zdravstveno oskrbo. V akciji je sodelovalo tudi reševalno vozilo
-   —.... viv»iiu|uu^ v-uvi a aicu-
n konzul. Deiala sta na višini   „     .  ,    .   ...... .
'r,aJ Štiri metre, in sicer tako, da   Kradel električni IOk
cu r?- podPore, na drugem kon-
trjen ? bila na osta,i del ccvi pri~ nila t   •8 kovicami- Da bi odslra-la del cevi, seje M. V. z dvi-
Bohinj, 23. oktobra - Minuli četrtek so blejski policisti zvedeli za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti, ki ga je utemeljeno osumljen 22-letni I. L. iz Bohinja. Ta seje od 10. do 18. oktobra od 16. do 8. ure oskrboval z električno energijo. Kako? Tako, da je na lesenem podstrešju večstanovanjske hiše, v kateri je stanoval, na električni vodnik, povezan z dvema svetilkama, pritrdil antensko žico. Žico je na vodnik pritrdil z navadnim samolepilnim trakom ter jo čez podstrešje in nato prek straniščnega zračnika speljal v stanovanje. Proti I. L. bo podana kazenska ovadba na Okrožno državno tožilstvo. D.S.
Veterani iz Predoselj so prikazali gašenje z opremo izpred 96 let.
Industrijskega gasilskega društva Sava iz Kranja.
Vajo pa so si ogledali tudi številčni obiskovalci, ki so bili v soboto v tovarni, še posebno skrbno pa so jo spremljali predstavniki zveze in društev ter gasilski čast-
niki. Ocenili so, da je bila uspešna in direktor Oljarice Bože Dolenc se je nazadnje zahvalil vsem sodelujočim in vodjem enot sodelujočih gasilcev in reševalcev podelil tudi priznanja.
• A. Žalar
Povzročila splošno nevarnost
Škofja Loka, 23. oktobra - V večstanovanjski hiši v Skofji Loki je v sredo, 17. oktobra, izbruhnil požar v stanovanju oziroma garsonjeri. Kaj seje zgodilo?
79-letna podnajemnica F. K. je na manjšem plinskem štedilniku, ki je bil postavljen na štedilniku za drva, kuhala ješpren. Ker je plamen iz plinskega go-rilca segal vse do dračja in drv, ki so bila v neposredni bližini štedilnika, so drva pričela tleti. F. K. tlečih drv ni opazila. Ugasnila je plin in zapustila stanovanje. Med njeno odsotnostjo so drva za štedilnikom zagorela, ogenj pa se je razširil na vso kuhinjo. Sosed, ki je opazil dim, je vlomil v stanovanje in z dvema gasilnima aparatoma skušal pogasiti ogenj, vendar mu ni uspelo. Dokončno so požar, ki je povzročil za 2 milijona tolarjev materialne ško-
de, pogasili šele škofjeloški gasilci.
Policisti bodo proti osumljeni F. K. na Okrožno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti.
V četrtek, 18. oktobra, pa je v zgodnjih jutranjih urah je zagorelo tudi ob makadamski cesti, v bližini nadvoza na avtocesto pred stanovanjsko hišo na Ble-iweisovi ulici v Kranju. Iz neznanega vzroka je začelo goreti v zapuščenem osebnem avtomobilu Zastava Jugo.
Požar, v katerem je zgorela notranjost vozila in del motorja, so pogasili kranjski gasilci, policisti pa bodo o dogodku poročali na Okrožno državno tožilstvo.
• D.S.
KRIMINAL
Ukraden audi na Planini
Kranj, 23. oktobra - Minulo sredo so na parkirišču v naselju Planina v Kranju našli parkiran osebni avtomobil Audi A6, 1,9 TDI, z registrsko številko LJ T3-89F, ki je bil ukraden v Radovljici. Vozilo so kranjski policisti vrnili lastniku, proti neznanemu storilcu pa sledi kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja odvzema motornega vozila na Okrožno državno tožilstvo.
Evropski kreditodajalec
Kranj, 23. oktobra - Kranjski kriminalisti so na Okrožno državno tožilstvo Kranj podali kazensko ovadbo proti 48-letnemu M. J., državljanu BiH, in sicer zaradi suma storitve treh kaznivih dejanj goljufije. V dveh letih od 1998 do 2000 se je osumljeni slovenskim podjetnikom predstavljal kot uslužbenec znane italijanske banke, kot oseba, ki ima dobre zveze ter jim ponujal zelo ugodne kredite Evropske Unije preko programa - joint venture program. Z bodočimi kreditojemalci je stik ohranjal tudi več mesecev in v
tem času od njih terjal denar za ureditev kredita, za potne stroške in druge izdatke. Ko naj bi bil kredit že urejen in ko naj bi ga stranke dobile, je z njimi pretrgal vse stike. Na ta način jih je oškodoval za najmanj 12 milijonov tolarjev.
Osumljenega M. J. so prijeli minuli torek, ko je na mejnem prehodu z Italijo vstopal v Slovenijo. V sredo so ga privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega državnega tožilstva Kranj, kije zanj odredil pripor. • D.S.
Z vodilom žage po glavi
Kranj, 23. oktobra - V kranjskem trgovskem lokalu je prišlo do fzičnega obračunavanja med 31-letnim F. K. iz Kranja in 31-letnim Č. L. i/ Kranja, pri čemer je bil F. K. lažje poškodovan. F. K. je najprej okoli telesa z zadnje strani prijel Č. L, tedaj pa je Č. L. zgrabil vodilo krožne žage, s katerim je zamahnil če/, desno ramo in udaril F. K. - svojega delodajalca. Na glavi mu je povzročil rano, zaradi česar bodo napadalca kazensko ovadili na Okrožno državno tožilstvo.
Pretep na parkirišču
Jesenice, 23. oktobra - Prejšnji četrtek je na parkirnem prostoru pred stanovanjskim blokom na Cesti maršala Tita prišlo do hudega spora med 24-letnim N. B. in 21 -letnim E. H., oba doma z Jesenic. Zamera je bila tako huda, da sta se močno stepla. N. B. je utrpel hude telesne poškodbe. E. H. ga je med prepirom z glavo udaril v nos in z nogo večkrat brcnil v telo. Zlomil mu je nosne kosti ter mu povzročil še več hujših poškodob. E. H. so kazensko ovadili na Okrožno državno tožilstvo.
Zaseženi kolesi iščeta lastnika
Kranj - Kriminalisti s kranjske postaje obravnavajo osumljenca, ki naj bi ukradel več koles. "Deloval" naj bi predvsem na območju kranjske postaje. Nekatera kolesa, ki so jih zasegli, so že vrnili pravim lastnikom, dve kolesi pa lastnika še iščeta. Gre za gorsko kolo scott peak, rjavo rdeče barve in za gorsko kolo giant terrago, sive barve, z modrimi vilicami. Policisti prosijo lastnika, da se oglasita na kranjski postaji in prineseta s seboj dokumente o kolesih. • H. J.
Upnike oškodoval za 8 milijonov tolarjev
Kranj, 23. oktobra - Kriminalisti Policijske uprave Kranj so na Okrožno državno tožilstvo podali poročilo o kaznivih dejanjih oškodovanja upnikov, goljufije in ponareditve poslovnih listin, za katera so utemeljeno osumili M. M. iz okolice Kranja.
M. M. je kot večinski lastnik in direktor škofjeloške družbe januarja 2000 prodal nepremičnine te družbe. Dela prejetega denarja od prodaje nepremičnin (v znesku 8.101.061 tolarjev) pa ni položil na žiro račun te družbe, kot je določala kupoprodajna pogodba,
ampak ga je preko lažnih cesij-skih pogodb preusmeril na svojo zasebno družbo v Kranju. Upnike škofjeloške družbe (zaposlene delavce in državo) je s tem oškodoval za skupno 8.059.206 tolarjev.
Poleg tega je pri prodaji tovornega vozila Nissan, ki je bilo last škofjeloške družbe, sestavil in uporabil lažno fakturo (na dokumentu je ponaredil podpis direktorja omenjene družbe), iz katere izhaja, da je škofjeloška družba tovorno vozilo prodala njegovi družbi. S tem je kupca vozila zavedel, saj je kupec, v zmoti glede
dejanskega lastništva vozila, kupnino v znesku 2.350.000 tolarjev nakazal na njegovo zasebno družbo. Škofjeloško družbo pa je na ta način oškodoval za 2.350.000 tolarjev. • D.S.
Vzdrževalna dela v predoru Ljubelj
Ljubelj, 23. oktobra - Do konca prihodnjega tedna bodo v predoru Ljubelj opravljali nujna vzdrževalna dela, zato bo promet potekal izmenično enosmerno.
V soboto se je na Trati pri Skofji Loki končalo letošnje državno prvenstvo v balinanju
Lokateks Trata znova najboljši
'Veseli smo, da nam je z dobro igro uspelo dokazati, da smo najboljši v državi in zasluženo osvojiti naslov prvakov," je ob koncu letošnjega ekipnega državnega balinarskega
prvenstva na domačem balinišču na Trati povedal aktualni svetovni prvak v natančnem izbijanju Damjan Sofronievski.
Trata pri Skofji Loki, 23. oktobra - Malokdo od poznavalcev slovenskega balinanja je v tej sezoni verjel, da bo pomlajena ekipa loških balinarjev zmogla priti do novega naslova državnih prvakov, ki jim ga je po letu 1999 v lanski sezoni "prevzela" ekipa Milje Tela. Toda lanski prvaki se niso uvrstili niti v končnico letošnjega tekmovanja, balinarji LokateksaTrate pa so v njej suvereno, brez poraza, najprej v polfinalu opravili ekipo Skale Casi-no Bara, nato pa v velikem finalu še z vodilnimi po rednem delu v super balinarski ligi, ekipo Mlinar Padne.
Tračani, ki so po zaslugi repre-zentanta Damjana Sofronievskega v letošnjem septembru slavili že dve veliki zmagi, saj je Softi najprej osvojil zlato kolajno na sredozemskih igrah v Tunisu, nato pa na domačem prizorišču svetovnega prvenstva v Kranju postal še prvak v natančnem izbijanju, so v končnico letošnjega državnega prvenstva vstopili kot drugo moštvo, saj so po rednem delu prvenstva zbrali 29 točk, kar je sedem manj od najboljše ekipe, Mlinar Padne in pet več od tretje-uvrščene ekipe Skale Casino Bara. Četrti finalist je bila ekipa Jadran Pakirke z 20 točkami.
Toda tako Mlinar Padna kot Lokateks Trata sta bili v polfinalu prepričljivo boljši ekipi in sledil je finale, ki so ga z več upanja na končni uspeh začeli primorski balinarji. Zaradi vodstva po rednem
delu tekmovanja so imeli namreč prednost domačega igrišča na morebitni tretji tekmi (igrali so na dve zmagi), finalne obračune pa so začeli na domačem balinišču. "Res se je za nas začelo slabo, saj so nasprotniki na prvi tekmi v sredo povedli kar z 8:0. Toda znali smo se zbrati, rezultat smo obrnili v svojo korist in že prvi obračun končali z zmago 11:13. To nam je dalo "poleta" in danes si doma, na Trati, nismo dovolili presenečenja. Zmagali smo 15:9. Sedaj pač lahko le rečem, da smo veseli, da smo znova dokazali, da smo najboljši," je ob veselem vzklikanju številnih navijačev po sobotni tekmi povedal Damjan Sofronievski.
Tako je predsednik Balinarske zveze Slovenije Jože Rebec zmagovalni pokal predal Tračanom, po Juretu Štancarju pa so ga visoko v zrak ponosno dvignili tudi
Ekipa balinarjev Lokateksa Trate je v finalu letošnjega državnega prvenstva slavila brez poraza.
vsi ostali člani ekipe: Bojan Ber-čič, Simon Možina, Uroš Vehar, Dejan Smeh, Darko Zubak, Roman  Bence,  Danilo Bence,
Damjan Sofronievski ter predsednik kluba Bojan Buden.
"Čestitam vam za nov uspeh, ki ste si ga s svojim igranjem in tru-
dom prav gotovo zaslužili. Prav tako čestitam ekipi Mlinar Padna, ki je bila v prvenstvu in finalu enakopraven nasprotnik in je
Kegljavci Iskraemeca so na klubskem svetovnem pokalu osvojili drugo mesto
Naši prvaki zaostali le za nemškimi
Le pičlih 39 kegljev je kegljavce Iskraemeca ločilo od naslova svetovnih klubskih prvakov, že z uvrstitvijo v veliki finale najboljših štirih ekip in
končnim drugim mestom pa so dokazali, da so velemojstri tega športa
Kranj, 23. oktobra - "Pred odhodom na svetovni pokal v Nemčijo smo si želeli, da bi se uvrstili med štiri najboljše ekipe in se približali lanskemu tretjemu mestu. Toda že prvi dan se je pokazalo, da so naši cilji lahko celo večji, saj so vsi tekmovalci zelo dobro opravili svoje delo. Tudi drugi dan so vsi, ki so stopili na kegljišče, kegljali odlično, celo poškodba zapestja Borisa Benedika v petek ni v ekipo prinesla zmede. Vsi tekmovalci so se borili do zadnjih lučajev in v sobotnem finalu nam je bilo blizu celo prvo mesto in zmaga. Le devetintrideset kegljev, ki nas je ločilo od nje, daje malce grenak priokus odličnemu drugemu mestu, a vseeno upanje, da izvrstno nemško moštvo Victorie Banberga v naslednjih letih ni nepremagljiv nasprotnik," je po vrnitvi domov v nedeljo zvečer povedal trener kranjskih državnih prvakov in nekdaj
Ekipa Iskraemeca je v Nemčiji dokazala, da sodi v svetovni vrh.
sam izvrsten kegljavec Albin Ju-vančič.
Sicer pa Kranjčanov v Nemčiji v slabo voljo ni spravil niti zgoden začetek (ob 9.45 uri) tekmovanj,
saj so doma nekajkrat trenirali tudi ob tako neobičajni uri. Še največ težav je imel Branko Bra-tina, ki se prvih petdeset lučajev v finalu nikakor ni mogel zbrati,
potem pa mu je vendarle šlo bolje in bolje, na koncu pa je postavil zelo soliden izid, 961 kegljev. Ostali naši tekmovalci v finalu so bili še boljši, saj je Damjan Haf-nar podrl 974 kegljev, Uroš Sto-klas 988, Darklo Bizjak 1005 kegljev, Boris Benedik 1024, Primož Pinterič pa je postavil celo najboljši rezultat tekmovanja, kar 1060 podrtih kegljev.
"Primož je igral zelo dobro, z zelo malo napakami in dosegel res enega vrhunskih rezultatov. Kot kaže je prav on tekmovalec, ki je sposoben na največjih tekmovanjih, ob dobri pripravljenosti, dosegati najboljše rezultate," o Ljubljančanu v dresu Iskraemeca pravi trener Albin Juvančič, ki je tudi prepričan, da se bo ekipa Iskraemeca, če bo le ostala skupaj, v naslednjih sezonah še lahko borila z najboljšimi moštvi sveta in posegala po najvišjih mestih.
Z drugim mestom iz tega svetovnega pokala so si Kranjčani namreč zagotovili tudi že nastop v evropski ligi, ki naj bi se začela letos pomladi.
Prav tako so dobri nastopi lep obet pred letošnjim svetovnim prvenstvom posameznikov, ki bo konec maja v Osijeku, na njem pa bo naslov najboljšega na svetu branil Boris Benedik.
Sicer pa so v nemškem Viernhe-imu nastopile tudi naše državne prvakinje, kegljavke Miroteksa iz Celja, ki so s šestim mestom še ujele nastop v evropski ligi. Kranjčanke, ekipa Triglava, ki je nastopila na evropskem pokalu v Trgovištu v Romuniji, pa se domov vrača z osvojenim četrtim mestom, kar je zagotovo dober rezultat, saj so Triglavanke v tem tekmovanju kot državne podprva-kinje nastopile drugič in po lanskem šestem mestu naredile korak naprej. • V. Stanovnik
Ekipa Lokateksa Trate si je z naslovom državnih prvakov priborila tudi nastop v evropskem pokalu državnih prvakov, kjer je lani s tretjim mestom že dosegla največji uspeh slovenskega klubskega balinanja. Tračani bodo najprej nastopili v četrtfinalu tega tekmovanja, kdo bodo njihovi nasprotniki, pa bo znano konec januarja, ko bodo na seji izvršnega odbora FIB v Gapu, opravili žreb.
osvojila naslov podprvakov. Želim vam tudi čim uspešnejši nastop v evropskem pokalu," je na sklepni slovesnosti poudaril Jože Rebec in nato za Gorenjski glas dodal: "V letošnji sezoni je bila kvaliteta tekmovanj v vseh državnih ligah zelo povprečna, nekaj ekip pa je seveda izstopalo. V super ligi sta bili to ekipi Lokateksa Trate in Mlinar Padne, v prvi ligi si je nastop med elito v naslednji sezoni zaslužilo kranjsko moštvo Centra, prav tako so si na koncu obstanek v super ligi zagotovile Huje. Tako imamo Gorenjci, kljub izpada Jesenic, v najvišji ligi znova kar štiri ekipe: Lokateks Trato, Milje Tela, Huje in Center. V h ligi bosta igrali ekipi Bistrice in Jesenic, v drugi pa Planina, Prim-skovo, Radovljica in po novem tudi Tržič. Tako smo Gorenjci v vseh državnih ligah dobro zastopani in tudi za novo sezono ostajamo najmočnejša slovenska balinarska regija."
Sicer pa z zaključkom ekipnega državnega balinarskega prvenstva letošnja balinarska sezona še ni povsem končana, saj bo na Trati čez štirinajst dni še pokalno tekmovanje Balinarske zveze Slovenije. Ze sedaj pa je jasno, da je slovensko balinanje v tem letu doživelo svoj vrhunec. "Ob 50-letni-ci balinanja v Sloveniji smo res lahko zadovoljni z vsem, kar smo dosegli. Z uspehi naših tekmovalcev na največjih prireditvah, Še posebno pa z organizacijo svetovnega prvenstva v Kranju in zlato medaljo Damjana Sofronievskega, smo balinanje dokončno uveljavili in mu dali mesto, ki mu pri; pada. Seveda ne smemo pozabit' na odlične rezultate naših mladincev, pa izredno uspešnega nastopa in prvih dveh medalj na sredozemskih igrah v Tunisu. Bera medalj se skratka nadaljuje, sedaj jih imamo v različnih disciplinah ze 57 in smo med najuspešnejšimi' športi v Sloveniji," poudarja Jože Rebec.
• V. Stanovnik
Jeseniški hokejisti so se razočarani vrnili s turnirja celinskega pokala
Opeharjeni iz dežele hokeja
"Katastrofa! Kdo bi si mislil, da bodo Čehi zrežirali tako pomemben turnir in naredili praktično vse, da so si zagotovili nastop v polfinalu," je bil po vrnitvi na Jesenice razočaran drugi trener naših podprvakov Drago Mlinarec.
NOGOMET
Jesenice, 23. oktobra - Hokejisti Acroni Jesenic, ki so se od petka do nedelje v češkem Prostejevu potegovali za nastop v četrtfinalu celinskega pokala IIHF, so se morali s prvo grenko izkušnjo spopasti že prvi dan. Potem ko so v tekmi z domačo ekipo Prostejeva vodili že 3:0, so v zadnjem delu srečanja domačini dosegli tri gole (enega prav v zadnjih sekundah) in iztržili remi 3:3 (0:1, 0:2, 3:0).
Drugi dan turnirja so Jeseničani igrali s Katowicami, zaradi katastrofalnega sojenja pa je trener Jeseničanov Pavle Kavčič med odmorom sodniku dejal, naj vendarle sodi pravično. Ker so sodniki šli iz dvorane prek jeseniške klopi, ga je zadržal z roko, to pa je domači direktor tekmovanja štel kot tako hud prekršek (običajno za to trener dobi zgolj opozorilo ali pa je v najslabšem primeru poslan na tribuno), daje tekmo odločil z rezultatom 5:0 v korist Poljakov, Jese-
Trener Pavle Kavčič se je upravičeno jezil na krivično sojenje, domači direktor tekmovanja pa je Jeseničane neupravičeno kaznoval s porazom 5:0.
ničani pa nato niso več smeli na led. "To, kar se je zgodilo v soboto, je prva katastrofa! Domačini so vse zrežirali, direktor tekmovanja, Čeh Koliska, pa še malo ni upošteval naših pritožb in tudi pritožb supervizorja tekmovanja, ki se ni strinjal s prekinitvijo tekme. Takšne katastrofe se v moji karieri še niso zgodile velikokrat, čeprav je bilo treba že požreti nekaj krivic. Žal nobena pritožba ni in ne bo več pomagala, saj sploh niso naredili zapisnika in vprašanje je, kaj bo s pritožbo," je razočaran drugi trener Jeseničanov Drago Mlinarec. Kljub razočaranju so nato hokejisti Acroni Jesenic v nedeljo odigrali tekmo z ekipo Ber-kuta in zmagali s 3:2 (1:0, 1:1, 1:1). Na turnirju so se tako uvrstili na 3. mesto, v polfinale pa se je s prvim mestom uvrstilo moštvo domačega Prostejeva.
Prav tako uvrstitev v polfinale ni uspela ekipi Olimpije, ki je igrala
na četrtfinalnem hokejskem turnirju za celinski pokal v Milanu. Čeprav so naši prvaki najprej premagali Torpedo Kazino 5:2 in nato v soboto še KAC 6:5, so v odločilni tekmi izgubili z domačim Milanom in tako z 2. mestom na turnirju izpadli iz nadaljnjega tekmovanja.
Danes in jutri se bo nadaljevalo tekmovanje v mednarodni hokejski ligi. Ekipa Acroni Jesenic bo gostovala pri Albi Volanu v Sze-kesfehervarju.
V četrtek in petek se bo nadaljevalo tudi državno prvenstvo. Ekipa Triglava, ki od petka že trenira na domačem ledu v Kranju, bo v četrtek gostovala pri Marc Inte-rierih v Ljubljani. Bled bo v petek gostoval pri Mariboru, Hit Casino Kranjska Gora pa pri Olimpuiji. V Podmežakli se bo ekipa Acroni Jesenic pomerila s Slavijo M Optimo.
• V. Stanovnik
Živilom točka proti Kopru
Kranj, 23. oktobra - Nogometaši v ligi Si.mobil so konec tedna odigrali 13. krog. Ekipa Živil Triglava je gostovala na Bonfiki pri Kopru Sport Lineju in iztržila neodločen rezultat 1:1 (1:0). Gol za Koprčane je v 17. minuti zadel Lunder, za Živila Triglav pa je v 7* minuti izenačil Silo.
Tudi nogometaši Domžal so si tokrat priborili točko. Doma so gostili Rudar in z dvema goloma Jake Štromajerja iztržili izid 2:2 (0:0> Domžalčani s sedmimi točkami ostajajo na zadnjem, dvanajstenj mestu lige Si.mobil, ekipa Triglava Živil pa je z 12 točkami deseta, nedeljo ekipa Živil Triglava doma gosti ERO Šmartno, Domžale pa gostujejo pri Mariboru Pivovarni Laško.
V 1. slovenski ligi za kadete in mladince sta se kranjski ekip pomerili z ekipama Aluminija. Ekipa mladincev Triglava je zmaga 2:0, ekipa kadetov pa 3:0.
V 3. SNL - center so odigrali 11. krog. V gorenjskem derbiju J ekipa Britofa 2:0 premagala Šenčur Protex GL, ekipa Zarice Je izgubila z GPG Grosuplje, ekipa Slaščičarne Šmon je 2:1 izgubilai> Status Kolpo, Kamnik pa je 1:0 premagal Svobodo. Na lestvici vedno vodi GPG Grosuplje. .
Redna kroga so v soboto odigrali tudi nogometaši v 1. in 2. gorenj ski ligi. kj
Rezultati v 1. ligi: Velesovo - Kranjska Gora 0:2, Sava - Železni* 0:0, Alpina - Lesce 1:0, Ločan - Visoko 3:0, Polet - Naklo 2:1
Rezultati v 2. ligi: Bohinj - Bitnje 4:0, Podgorje - Trbovlje 3:2, P° y brezje - Kondor 4:0, Preddvor - Jesenice 0:3, Hrastje so bili prosti. 1. ligi je v vodstvu Ločan, v 2. ligi pa Jesenice. , T h0.
Med tednom so odigrali tudi l.krog za pokal NZS. Rezultati: u je - Zarica 0:6, Železniki - Bled 0:5, Jesenice - Šenčur 2:3, Vele*o - Britof 0:9, Podgorje - Polet 4:1, Lesce - Ločan 2:0, Bohinj - ^ brezje 8:1 in Hrastje - Alpina 8:7. nta
• V. Stanovnik, F. Por*"1
Jofek, 23. oktobra 2001
ŠPORT / vi I ma. stanovn i k@g-glas. si
GORENJSKI GLAS • 13. STRAN
Odličen začetek Blejcev
Ekipa Merkur Lip Bleda je v prvi tekmi letošnjega državnega prvenstva odbojkarjev zanesljivo opravila z Mariborčani,
Kamničani pa so se dobro namučili z ekipo iz Šoštanja
ATLETIKA
Kejžar prvi, Železniki drugi
B'ed, 23. oktobra - Odbojkarji Merkur LIP Bleda so odlično začeli s tekmami letošnjega državnega prvenstva. Po napovedih pred prvenstvom naj bi odbojkarji Stavbarja letos igrali eno od vidnejših vlog v prvenstvu, toda B'ejci so jih že na prvem srečanju z odlično igro presenetili in dokazali, da se ne mislijo kar tako zlahka odpovedati pozicijam, ki So jih držali v preteklih sezonah. Za razliko od njih pa so, na presenečenje mnogih, odbojkarji Cal-cjt Kamnika imeli kar veliko dela z borbenimi gosti iz Šoštanja, ki bi s tako igro znali presenetiti še katero od "boljših" ekip. Merkur LIP Bled : Stavbar IGM Maribor 3:0 (21, 23, 19), Calcit Kamnik : Šoštanj Topolšica 3:1 (24, 20, -22, 22).
V drugi ligi so odbojkarji Astec Triglava na gostovanju v Bras-lovčah le prišli do prvih letošnjih t°čk, pa čeprav predvsem v prvih
Odbojkarji Merkur Lip Bleda so zanesljivo ugnali goste iz Maribora.
dveh nizih ni šlo nič kaj lahko. Kar malce po pričakovanju pa so brez točk ostali odbojkarji Termo Lubnika, saj je ekipa Vezoder Mislinja eden od glavnih favori-
tov za napredovanje. Braslovče : Astec Triglav 1:3 (24, -23, - 16, -18), Vezoder Mislinja : Termo Lubnik 3:0 (21, 20, 21). Zelo vroče pa je bilo na ženski tekmi v
Mislinji, kjer so odbojkarice 3S Kamnika že povedle z 0:2, v nadaljevanju pa sta svoje naredila sodnika, ki sta podlegla vplivu dokaj agresivne publike, tako da je Kamnik celo mislil vložiti uradni protest. Preostala gorenjska drugoligaša (Bled in Mladi Jesenice) pa sta letošnjo sezono začela zelo slabo, saj sta po dveh tekmah še brez osvojenega niza. Mislinja : 3S Kamnik 3:2 (-15, -20, 22, 21, 13), Bled : Mežica 0:3 (-17, -21, -24), Benedikt : Mladi Jesenice 3:0 (11, 15, 11).
V moški konkurenci 3. DOL gorenjski ligaši niso nastopili, pri ženskah pa po dveh krogih gorenjske ekipe zasedajo zadnja tri mesta. Tudi tokrat so vse tri izgubile - Pizzeria Morena s 3:0 v Izoli, Bohinj s 3:1 v Grosupljem in ŽOK Partizan Šk. Loka s 3:1 proti Italijanski skupnosti v Kopru.
• B. Maček, foto: G. Kavčič
Železniki, 23. oktobra - Minulo soboto je bil v Murski Soboti organiziran že 36. kros občinskih reprezentanc za pokale Dela. Na njem je nastopilo več kot 750 atletov in atletinj vseh starosti, najuspešnejša od gorenjskih občinskih reprezentanc pa je bila tudi letos ekipa Železnikov, ki je na koncu osvojila drugo mesto. Lanski zmagovalci iz Selške doline so tokrat nastopili s 37 tekmovalci, kot je po vrnitvi domov povedal Brane Cenčič, pa so v vseh kategorijah do zadnjih metrov bili ogorčen boj za novo dobro uvrstitev. Na koncu jih je ugnala le ekipa Maribora, ekipa Železnikov pa je znova dokazala, da uspehi iz prejšnjih let niso bili naključje in da so plod odličnega dela v domačem atletskem društvu in osnovni šoli. Sicer pa, kljub drugemu mestu ekipe, atleti Železnikov domov niso prišli brez zlata. V članski kategoriji se je namreč z zmago izkazal Roman Kejžar, med starejšim pionirji B pa je prvo mesto osvojil Miha Thaler. Med
mlajšimi pionirji A je drugo mesto osvojil Jakob Pintar, med mlajšimi mladinkami pa je bila druga Janja Cenčič. Ekipno po posameznih kategorijah sta med mlajšimi mladinkami prvo mesto dosegli Janja Cenčič in Teja Bertoncelj, druga med mlajšimi pionirji sta bila Jakob Pintar in Jan Megušar, tretja med starejšimi pionirji pa Miha Thaler in Grega Kordež. "Tudi ostali nastopajoči so odlično nastopili in pripomogli k ekipnem uspehu, "je povedal Brane Cenčič.
Sicer pa so uspešno nastopili tudi tekmovalci iz Žirov, ki so se uvrstili na skupno sedmo mesto in Ločani, ki so skupno osvojili sedemnajsto mesto. Najboljša med Žirovci sta bila Matjaž Kosmač in Cene Šubic, ki sta slavila med ekipami mlajših mladincev (sicer je Matjaž zmagal pred Cenetom). Skofjeločan Jurij Demšar je osvojil 3. mesto med starejšimi pionirji, skupaj z Blažem Bož-narjem pa sta bila v isti kategoriji druga. • V. S.
Vita center odpira svoja vrata
Ljubitelji aerobike, fitnesa in zdravega življenja bodo ves ta teden v Naklem imeli priložnost brezplačnega spoznavanja bogate ponudbe novega Vita centra
Naši športni plezalci uspešni v Aprici
Martina tretja, Natalija osma
Naklo, 23. oktobra - "Zadnjo sezono smo organizirali vadbo v kulturnem domu tukaj v Naklem Jn presenečeni smo bili nad številnim odzivom. Sedaj mnogi že sprašujejo, kdaj bomo odprli vrata novega Vita centra in zadovoljna sem, da se bo to zgodilo ta teden. Letake z vabili in programom vadbe smo razdelili v gospodinjstvih v Naklem in sosednjih občinah in želimo si, da nas ta teden, ko bo predstavitveni program potekal brezplačno, obišče Čimveč ljudi, posebno pa so vabljene družine, saj ponujamo programe prav za vse družinske člane," pravi Katja Zupan, ki si je
SMUČARSKI SKOKI
kot uspešna inštruktorica aerobike v zadnjih letih s svojim znanjem pridobila velik sloves tudi med domačini v Naklem in okolici.
Sicer pa novega Vita centra v Naklem ni težko najti, saj je modro - oranžna stavba dobro vidna že z glavne ceste. Prvi obiskovalci, ki so včeraj popoldne že prišli v nove prostore nekdanjega hleva, pa so bili zagotovo navdušeni nad veliko oranžno in manjšo modro dvorano za vadbo, sodobnimi garderobami in prijaznostjo desetih inštruktorjev in inštruktoric v Vita centru.
"Naj povem, da naš Vita center najprej odpira vrata tako imenova-
Jezeršek in Šparovec prvaka
zelenje, 23. oktobra - V Velenju je bilo, v organizaciji SK Velenja, ar*avno prvenstvo v nordijski kombinaciji v absolutni kategoriji, j Mladincev do 16 let in pokal Slovenije za mladince do 16 let v solo s£°kih. Na 85-metrski skakalnici je nastopilo 24 kombinatorcev in 61 skakalcev iz večine slovenskih klubov. po skokih je bil v vodstvu Marko Šimic, kar pa ni bilo dovolj na za-tevnem teku na 7,5 kilometra z rolerji, na koncu pa je osvojil tretje ^esto. Šimic je imel prednost 1 minute in 21 sekund pred kasnejšim I ^govalcem Andrejem Jezerskom, na drugem mestu je bil z dvema P'rna skokoma Matevž Šparovec, ki je šele prvo leto v mladinski ^nkurenci, na koncu pa osvojil še vedno odlično 6. mesto. Največ tekmovalnega uspeha so imeli skakalci Triglava, ki so osvo-j i po dve zlati in dve bronasti medalji, po eno srebrno pa so osvojili lekmovalci Trifix Tržiča in Račne.
Rezultati: državno prvenstvo absolutno: 1. Andrej Jezeršek ^n8lav), 2. Grega Verbajs (Račna), 3. Marko Šimic (Triglav), 4. Ro-?an Perko (Trifix Tržič), 5. Dejan Plevnik (Mislinja), 6. Matevž Parovec, 8. Anže Brankovič (oba Triglav), 9. Mitja Oranič (Trifix M?'-10' Tadej Vegelj (Alpina Žiri).
ril ih
'ol......
jJaka Oblak ^Alpina Žiri), 3. Rok Benkovič (Mengeš), 5. Mitja 'ežnar (Trifix Tržič) 6 p^mof Zupan, 9. Erik Penič (oba Triglav),
■ Mitja Oranič (Trifix Tržič). • J. Bešter
nega rekreacijsko - sprostitvenega dela "aerofit". Temu bodo - predvidoma v januarju - sledili odprtji še "rehafit" dela centra, kar pomeni zdravstvene svetovalnice in fizioterapije, "vitašport" dela z medicinskimi pripomočki in zdravili brez recepta, bo pa v novih prostorih tudi agencija za izobraževanje in uprava," poudarja Katja Zupan, ki se te dni v novih prostorih že veseli prvih obiskovalcev. Včeraj zvečer so namreč predstavljali programe popularnega thai boa, kick boksa, karateja, treninge z utežmi, fit joge in aerofita, iste programe pa bodo še enkrat predstavili jutri. Danes in v četrtek od 18. ure naprej (do predvidoma 22. ure) bodo predstavili aerojump, iron fitnes trening, hip - hop shovv, fitball, vadbo za trup, noge in zadnjico in vadbo ob latinsko ameriških ritmih, v petek bo na sporedu predstavitev kardio stepa (med 19.30 in 20.30 uro), prav tako pa bodo med 17. in 19. uro predstavili vaje za zdravo hrbtenico in the-rarobiko, preventivno funkcionalno vadbo za telo z elastičnimi rekviziti. V soboto bodo ob 10. uri dopoldne na sporedu predstavitveni vitafit programi za mlade po srcu, ob 17. uri pa se bo moč prepričati o raznovrstnih programih za otroke, nosečnice in družinsko vadbo. Poleg tistih, ki so navdušeni za vadbo v Naklo vabijo vse, ki bi si Vita center radi le ogledali, vpis novih članov pa je mogoč vsak dan med 10. in 23. uro.
• V. Stanovnik
Kranj, 23. oktobra - Prejšnji konec tedna so v italijanski Aprici na 5. tekmi za evropski mladinski pokal uspešno nastopili naši mladi športni plezalci, ki so domov prinesli pokal za najuspešnejšo ekipo, ta konec tedna pa so na tretji tekmi svetovnega pokala tam nastopili še člani, nov lep uspeh pa sta dosegli Mojstrančanka Martina Čutar s tretjim mestom in Škof-jeločanka Natalija Gros z osmim.
Na tehnično zahtevnih smereh so se tako najprej pomerili mladinci, tekme pa seje udeležilo 16 slovenskih tekmovalcev in tekmovalk. V kategoriji letnika 1983/82
PLES_
Blejske plesalke spet odlične
Bled, 22. oktobra - Plesalke pionirske skupine Blejskega plesnega studia so spet posegle v sam vrh svetovnega show plesa. Na svetovnem prvenstvu v show plesih za najmlajše kategorije na Slovaškem je pionirska skupina zasedla tretje mesto v disciplini show male skupine. Bronaste prvakinje so Nuša Ambrožič, Alja Ferjan, Kaja Lin Avguštin, Karin Jeglič, Tana Stanonik, Anka Si-mončič in Manca Šmit. V disciplini show pari sta Kaja Lin Avguštin in Alja Ferjan postali vice svetovni pravkinji, Kaja Lin Avguštin pa je postala vice svetovna pionirska prvakinja za leto 2001 v disciplini shovv solo.  • U. P.
je zmagala Škofjeločanka Lučka Franko, 2. mesto je osvojila Trži-čanka Nastja Guzzi, tretje Trži-čan Tomaž Va^avec, četrto Trži-čan Klemen Bečan in šesto Kranjčan Anže Štremfelj. V kategoriji letnikov 1985/84 je bila Škofjeločanka Katja Vidmar prva, njena sestra Maja pa je bila tretja. Andrej Trošt je bil pri fantih 10.
Med najmlajšimi tekmovalci letnika 1987/86 se je najbolje izkazala Žirovka Ana Kosmač, ki je zmagala med dekleti. Četrta je bila Mina Markovič, med fanti pa je bil Miha Škof šesti, Jure Bornšek pa sedmi. Vse te uvrstitve mladih tekmovalcev in tekmovalk ter še nekaj uvrstitev ostalih blizu finala so našim na koncu prinesle najboljši ekipni seštevek in zmago.
ALPINIZEM_
Le nekaj sekund pa je do nove zmage svetovnega pokala v Aprici konec tedna manjkalo naši najboljši športni plezalki Martini Čufar. V finalni smeri je namreč - zaradi izredno težkih problemov v steni - plezala previdno in vrh dosegla nekaj sekund prepozno. Kot je iz Aprice sporočil naš selektor Tomo Česen, se je dobro izkazala še druga Gorenjka, Škofjeločanka Natalija Gros, ki je prav tako plezala v finalu in na koncu osvojil osmo mesto. Eva Tu.šar je bila 31. Prvič letos je zmagala Belgijka Muriel Sarkanv in v skupnem točkovanju svetovnega pokala prevzela vodstvo pred Martino Čufar. Med moškimi je slavil Čeh Thomas Mrazek, naš najboljši pa je bil na 26. mestu Franci Jensterle iz Železnikov.
• V. Stanovnik
Vodja dosegel vrh in smučal z njega
Mladinci do 16 let: 1. Matevž Šparovec (Triglav), 2. Mitja Oranič ,>nxAD^A i!nF>X Tržič), 3. Primož Zupan, 5. Rok Rozman (oba Triglav), 7. Rok r\UOMnr\M nbar, 8. Žiga Rajterič (oba Trifix Tržič).
/°kal Slovenne mladinci do 16 let: 1. Matevž Šparovec (Triglav),  Uspešen Start V MVpO ligi
Jnb„ m i  i   ,ai   •   _ r*:_:\   t   r>„l. n__1____:x /\/l.*nn.->Z\   * Miti-,
Urek
pokalni prvak
Gl
Ven etlCa' 22. oktobra - SSK Stol iz Žirovnice je bil organizator pr-ZmStVa ^orenJs'ce v smučarskih skokih za dečke do 12 let. Pokalno niov^0Je ^° ^'"^ tekmah odnesel domači skakalec Roman Urek. Tek-P anJe so omogočili predvsem Zavarovalnica Triglav, Elan in ostali. 2 */u''ati Gorenjsko prvenstvo dečki do 12 let: 1. Matic Semenič, (Me c G°dejša, 3. Matej Drinovec (vsi Trifix Tržič), 4. Vid Ojstršek Žiri)0^6^'    ^oman Urek (Stol Žirovnica), 6. Nace Šinkovec (Alpina
l^,ek,ice do 12 let: 1. Petra Benedik, 2. Nika Kepic (obe Triglav), 3. Pok"!3 Kosmač (Stol Žirovnica). 2 v t Gorei\Jske dečki do 12 let: 1. Roman Urek (Stol Žirovnica), ia Ojstršek (Mengeš) in Denis Zupančič (Alpina Žiri). • J. Bešter
^OBOSJNO ROLANJE_
UKrPeŠen Zak,iUČek 23 ASA Nak,°
kJJJJJJ" 23> oktobra - Prejšnji teden je bilo ŠD Brigite Bukovec v r°'aniu ^anizator zadnje tekme za Slovenski pokal v hitrostnem movai ~.arjsolutni konkurenci sta prva mesta zasedla domača tek-pa ;„ Ca Tina Šmid pri ženskah in Urban Markič pri moških, prav tako S°bota T° ZmaSal ASA Nakl° in s 614 točkami pred RK Murska ga ?m^S točkami petič zapored osvojil naslov klubskega* pokalne-inagovalca. • A.G.
Kranj, Domžale, 23. oktobra -
Ta konec tedna se je začelo letošnje tekmovanje v 1. SKL oziroma Hypo ligi. Ekipa kranjskega Triglava je v domači dvorani na Planini gostila Zagorje Banko Zasavje in po boljši igri slavila s 85: 76 (78:59, 46:40, 31:26).
Z zmago so letošnje prvenstvo začeli tudi košarkarji Loka kave TCG, ki so se v Domžalah pomerili s Heliosom in slavili z 68:73 (53:51, 36:38, 25:18). V soboto bo Triglav gostoval pri Rogli, Loka kava TCG pa se bo prvič predstavila doma, ko bo v dvorani na Podnu gostila ekipo Alpos Kemoplasta.
V l.B ligi za moške je v 2. krogu ekipa Geparda Radovljice gostila Jurij Plavo laguno in izgubila z 52:68 (35:53, 19:35, 8:12).
2. krog so odigrale tudi košar karice v 1. SKL. Že v torek je ekipa Kobram Jesenice premagala Sloveniji mlade z 82:53, ekipa Odeje pa si je prvo letošnjo zmago zaslužila v Murski Soboti, kjer je s 70:76 (54:57, 39:34, 17:16)
Katmandu, 23. oktobra - Prva himalajska odprava slovenskih policistov si je izbrala zahteven cilj, saj seje podala na 8201 m visoki Čo Oju. Proti tej gori so 6. septembra 2001 odpotovali alpinisti iz policijskih vrst Matej Brajnik, Davo Karničar, Izidor Kofler, Robert Kralj, Aleš Miklavčič, Franc Rozman, Maksimilijan Trop in Rafael Vodišek, njihov vodja Viki Grošetf, zdravnik Igor Tekavčič in organizacijski vodja Tone Škarja. Delo na gori je bilo vse prej kot lahko, ker niso imeli višinskih nosačev. Pri vzponu na klasičen način po smeri prvo-pristopnikov tudi niso uporabljali dodatnega kisika. Željo vodje odprave, da bi se na vrh povzpel vsaj eden od policistov, je odpihnil orkanski veter. Najvišje pod vrh sta prišla Miklavčič in Rozman, a sta se morala ukloniti muhastemu vremenu.
ROKOMET__
Za uspeh odprave je poskrbel prekaljeni slovenski alpinist Viki Grošelj, ki je 10. oktobra 2000 dosegel vrh gore. To je bil že drugi njegov vzpon na Co Oju; prvič se je na vrh povzpel leta 1988 po prvenstveni smeri prek severne stene. Še bolj od tega je pomembno, da je uspel z vrha smučati kot prvi Slovenec.
Tako so naši alpinisti doslej smučali že s štirih osemtisočakov, Čo Oju pa je najvišja presmučana gora brez uporabe dodatnega kisika. Grošelj je najprej smučal do tabora II na višini 6350 m, kjer ga je ujela noč, nato pa še naprej proti bazi. Slabe vremenske razmere niso dovoljevale novih vzponov proti vrhu, zato so 17. oktobra sklenili aktivnosti na gori. Bazni tabor je odprava zapustila 20. oktobra, ko se je začela vračati proti dolini. V domovini jo bomo pričakali predvidoma 1. novembra. • S. Saje
Na prvi letošnji tekmi v Hypo ligi je ekipa Triglava ugnala Zagorje Banko Zasavje.
premagala Pomurje Skiny. Na lestvici vodijo Jezica, Jesenice in Maribor. • V. S., Foto.G.Kavčič
Dobro jim gre
Kranj, 23. oktobra - Gorenjskim rokometnim ligašem gre trenutno dobro. V obeh prvih ligah, tako ženski kot moški, lahko rečemo celo odlično. V minulem rokometnem vikendu so vse tri ekipe zmagale.
Rezultati: L liga moški - 3. krog: Prevent - V. Nedelja 25-22; Izola - Mobitel Prule 67 20-36; Sevnica - Trimo Trebnje 21-26; Gorenje -Inles Riko 32-19; Rudar - Celje P.L. 24-25, Slovan - Termo 30-32;
1. liga ženske 5. krog: Olimpija - Krim E.N.R. 19-46; Jelovica -Gramiz 36-27; Burja - Žalec 16-34; Sava - Izola 32-28; Škocjan - M Degro Malizia Piran 22-30;
1. B liga moški 3. krog: Novolec - Cimos Koper 27-26; Ormož - Dol TKI Hrastnik 37-28; Gorica - Dobova 30-27; Mokerc KIG - Mitol Pro Mak Sežana 24-24; Pivka Perutninarstvo - Gorišnica 33-26; CHIO Kranj - Šmartno 99 27-24;
1. B liga ženske 5. krog: Zagorje - VIAS Šentjernej 33-35; Keting -Polje 27-32; PUV Celje - Rače 33-13; Vegrad - Jadran 33-13; Ptuj -Novo mesto 49-17; Celeia - Planina Kranj 36-19;
2. liga moški 3. krog: Črnomelj - Radovljica 40-35; Sava - Grča 25-35; Drava - Fužinar 34-24; Krim - Radgona 28-26; Atom Krško - Grosuplje 13-34; Sviš - Ajdovščina 20-23. • M. Dolanc
Črni grobovi v Crngrobu
V Crngrobu pobili hrvaške vojne ujetnike in begunce
V Skofji Loki je bilo skoraj celotno vodstvo medvojne hrvaške države. Petnajst najpomembnejših so vrnili v Zagreb, kjer so jim sodili, treh niso usmrtili. V Skofji Loki oziroma v
Crngrobu so brez sodbe pobili vse.
Škofja Loka - Razen Pavelića, Kvaternika, Artukovića in morda še koga, je bila v Skofji Loki najvišja oblast medvojne hrvaške države NDH. Petnajst so jih vrnili v Zagreb, kjer so jim sodili, dvanajst od njih so usmrtili, eden je umrl v zaporu, dva sta umrla na prostosti. V Skofji Loki oziroma v Crngrobu so brez sodbe pobili vse. To je bila prva skupina, ki je bila zaprta na Kamnitniku. Druga skupina hrvaških beguncev je bila na Trati, to so bili civilisti iz železniškega konvoja, ki so ga zaustavile naše oblasti pri Jesenicah. Ocene, koliko ljudi je bilo pobitih v Crngrobu so različne, segajo od 50 do 600, kolikor naj bi bilo pripeljanih iz Radovljice. Nepreverjena predočena je, da jih je bilo 200 do 300 z možnim več kot 50-odstotnim odstopanjem, pravi geolog in raziskovalec Alojzij Pavel Florjančič iz Škofje Loke, ki je junija letos začel raziskovati povojna grobišča v Crngrobu.
sem mislil, da so ljudje vse zmešali? Nato sem ugotovil, da gre za dve, popolnoma ločeni skupini."
"Koliko je bilo pobitih?"
"Številke so različne, gibljejo se od 50 pa do 600, kolikor naj bi jih pripeljali iz Radovljice. Najbolj pogosta številka je 200. Ocenjujem, da je najbolj verjetna 200 do 300. Vmes so bile tudi ženske, otrok menda ni bilo. Eni pravijo, da so jih izločili, drugi, da so bili prav tako pobiti, da so jih odpeljali v brezna proti Črnemu
"Kdaj ste se začeli ukvarjati s poboji v Crngrobu?"
"V cerkvenih obvestilih župnije Stara Loka sem prebral, da bodo na povojnih grobiščih v Crngrobu posvetili štiri nove križe in raziskovalna žilica me je 4. junija, na binkoštni ponedeljek, napotila tja. S seboj sem imel fotoaparat. Ker ni bilo nobenega novinarja, sem posnel cel film in nameraval napisati časopisni članek."
"Kdo je postavil krile?"
"Društvo hrvaško slovenskega prijateljstva, ki ima tudi odbor za obeleževanje povojnih grobišč, njegov predsednik je Zelimir Kužatko. Pobrateno je s podobnim slovenskim društvom, ki ga vodi Franc Perme. Oba sta bila tam, videl sem tudi Jožeta Pučnika. Torej je bil to zelo pomemben dogodek. Začel sem spraševati in dobil dve priči. Zanimiva je bila pripoved stražarja, ki izhaja iz domobranske družine, vendar je kasneje postal Knojevec. Stvar meje začela zanimati. V Permetovi knjigi "Tudi mi smo umrli za Slovenijo" sem prebral, kdaj in koliko ljudi so iz Radovljice pripeljali v Škofjo Loko. Takrat je bilo beguncev precej, vračali so jih tudi z Ljubelja, Tržiča, Jesenic. Gradivo je kmalu preseglo časopisni članek, začel sem pisati prispevek za Loške razglede.
"Domačin sicer niste, vendar že dolgo Živite v Skofji Loki, ste že kdaj prej slišati za poboje v Crngrobu?"
"Dostikrat. Vendar vedno zelo skrivnostno in z nelagodjem."
"Ste kot predsednik Muzejska društva Škofja Loka o tem kdaj govorili?"
"Nikoli. Ugotovil sem le, da v Loških razgledih v sedeminštiridesetih letih ni bilo napisanega niti stavka. To mi je dalo dodatno spodbudo. Rekel sem si, mimo tega vendar ne moremo kar tako."
"Čeprav so Loški razgledi vsako leto pisali o dogodkih med drugo svetovno vojno?"
"To se mi je zdelo res nenavadno. Tudi to me je spodbodlo. Ne bi rad doživel, da bi mi kdo rekel, v uredniškem odboru si bil, vedel si, vendar niste želeli, niste hoteli pisati o tem. Za pomoč sem se poprosil Franca Podnarja, kustosa za novejšo
zgodovino in direktorja Loškega muzeja, navezal stike z Inštitutom za novejšo zgodovino v Ljubljani, našel sem Jožeta Dežmana, ki pa mi ni povedal kaj dosti o samem Crngrobu, ker se sedaj ukvarja predvsem z drugimi stvarmi. Potem sem našel originalni dokument, nekakšen koncept zapisnika iz maja 1945. Narejen je bil v nekdanji Burdychovi lekarni, kije danes ni več. Navedeni so bili najpomembnejši jetniki, od predsednika vlade dr. Nikole Mandića, Paveličevega "doglavnika", zunanjega ministra, pisatelja in pesnika, dr. Mileta Budaka, obrambnega ministra, viceadmirala Nikole Ste-ifela, pravosodnega ministra dr. Pava Cankija, ministra pravosodja dr. Julija Makanca, državnega tajnika dr. Teodorja Čačiča, guvernerja Dalmacije dr. Bruna Nardellija, generalov Viktorja Prebega, Lavoslava Milica, polkovnika Juce Rukavine do drugih visokih uradnikov. Skratka, razen poglavnika Anteja Pavelića in generala Kvaternika je bil torej maja 1945 v Skofji Loki vrh medvojne hrvaške države."
"Ljudje so pripovedovali, da so bili v Crngrobu pobiti Hrvati?"
"To že, vsi so vedeli, da so bili Hrvati, ustaši. Niso pa vedeli, da je bil to vrh medvojne hrvaške kvizlinške države. V Skofji Loki sta bili dve, popolnoma ločeni hrvaški skupini. Prva je bila skupina najvišjih funkcionarjev medvojne NDH, z družinskimi člani, že 4. maja so zbežali v Avstrijo, se predali Angležem, ki so jih 18. maja vrnili jugoslovanskim oblastem v Podrožci. Pripeljeli in zaprli so jih na Kamnitniku v Skofji Loki."
"Domačini se spomnijo, da so bili železniški progi?"
"To je bila druga skupina. Skoraj istočasno je bil ob koncu vojne na Jesenicah zajet železniški transport civilnih beguncev. Po Permetu je bila večina likvidirana v Radovljici, preostali so bili nekaj časa na Trati. Ljudje so mi pripovedovali stvari, ki se niso ujemale, eni so pravili, da so jih z avtobusi vozili po današnji Partizanski cesti, drugi so govorili, da so jih vozili s kamioni ali pa vodili peš skozi Vir-maše in Gorajte. Kaj je torej res? Najprej
vrhu. Drugi spet pravijo, da so bili skupaj s starimi ženskami poslani nazaj na Hrvaško. Nekateri celo pravijo, da so bili otroci pobiti v Pevnem in zmetani v tamkajšnje brezno."
"Vaše najpomembnejše odkritje je torej, da sta bili v Skofji Loki dve skupini hrvaških beguncev?"
"Bistvena je vsekakor ugotovitev, da gre za dve skupini. Precej bližje resnici smo tudi z oceno števila žrtev. Moj prispevek vsebuje predvsem ugotovitve o prihodu Hrvatov v Škofjo Loko, njihovi namestitvi na Kamnitniku, v barakah, ki še vedno obstajajo, le popravili so jih. Ta skupina je bila tako pomembna, da so jo kot vse kaže zasliševali oficirji 4. armade J A. Petnajst so jih nato odpeljali v Zagreb, kjer so bili v glavnem usmrćeni. Ostali pa so končali v Crngrobu."
"Je Crngrob pomembno grobišče?"
"Po tej plati že."
"Saj je težko verjeti, da je bila tam pobita hrvaška vlada, javnost pa več kot petdeset let tega ni vedela?"
"Poglejte, poleg Pavelića, Kvaternika, morda Artukovića in še koga, je bila v Skofji Loki najvišja oblast NDH. Petnajst so jih odpeljali in jim sodili v Zagrebu, junija 1945, ko je bila revolucija še vročična. Vendar na smrt niso obsodili vseh. Od petnajstih so jih na smrt obsodili dvanajst, nekaj je bilo obešenih, nekaj ustreljenih. Eden je dobil dosmrtno ječo in je v zaporu tudi umrl. Dva sta umrla na prostosti."
"V Crngrobu so jih pobili brez sodb?"
"Pobiti so bili visoki funkcionarji NDH. Vendar, večina so bili civilisti, ki jih je v beg pognal strah. Nameravali so se umakniti za nekaj časa, da se stvari umirijo."
"Koliko so Vam pripravljene povedati priče pobojev?"
"Moja izkušnja je dobra. Večina je bila pripravljena govoriti. Sicer pa vsakomur povem, kaj delam, kaj bi rad, želim tudi, da mi vsak pove svoje osebne podatke. Mislim, da so se ljudje v zadnjih desetih letih le nekoliko otresli strahu. To se mi zdi pomembno, saj je znak, da je demokracija naredila preboj. Ljudje so pogum-
nejši. Seveda tudi nekdanjih groženj ni več. Poleg tega gredo mnogi proti koncu življenja, zato so strpnejši. Na stvari gledajo drugače, tudi čas je drugačen. Mislim, da je nekaterim to skoraj v olajšanje."
Ste imeli stike tudi s tistimi, ki so pobijali?"
"Neposrednih nisem imel. Imam pa nekaj posrednih podatkov. Z imeni se bodo ukvarjali drugi, zame so bila pomembna le zaradi razjasnitve dogodkov. Nisem iskal ljudi, ki so bili v poboje vpleteni. Temu sem se celo izogibal, ker bi mi ote-ževalo delo. Mislim, da sem zaradi tega tudi več dosegel. Podrobnosti pa seveda povedo mariskaj, zanimive bodo za nadaljnjo obdelavo."
"Ste obiskali veliko ljudi?"
"Večkrat sem se pogovarjal z istimi. Šele drugič, tretjič sem, iz na videz nepomembnih podrobnosti, izvedel nekatere stvari. Prav presenetljivo je, kako se ljudje počasi le začnejo odpirati."
"Ste bili veliko na terenu, kakor temu pravimo novinarji?"
"Dolgo sem taval v temi, ker nisem vedel, da gre za dve skupini. Eni so govorili o Trati in o Žabnici, drugi o Kamnitniku, eni o kamionih, drugi o avtobusih, eni o visokih oficirjih in funkcionarjih, drugi o navadnih beguncih. Eni so mi pripovedovali, da stražarji in izvrševalci pobojev niso bili domačini, da so govorili hrvaško, drugi so pravili, da so bili. Seveda, s kamnitniško skupino se je ukvarjala zvezna oblast, s traško skupino domača Ozna in Knoj. Zato je bilo veliko različnih podatkov, ki se niso ujemali. Najprej sem mislil, da se izgovarjajo eden na drugega, zato menim, da je najpomembnejša prav ugotovitev o dveh skupinah. V same poboje se nato nisem poglabljal."
"Kako so vas sprejeli domačini v Crngrobu?"
"Pred štirimi leti sem bil v uredniškem odboru vodnika po Crngrobu, predlagal sem, da bi pisali tudi o povojnih grobiščih. Vendar so me zavrnili, da domačini tega ne vidijo radi. Tako je nekaj stavkov napisal le tedanji starološki župnik Andrej Glavan. Kasneje smo pripravili razstavo Perkovih fotografij crngrobske mežnarije, ki je bila ob pobojih požgana, in Staretovih fosilov in mineralov. Pogovarjali smo se tudi o hapeningu, z visečimi verigami v okroglem stolpu in po poti proti Crngrobu. Z namenom doseči katarzo tistih, ki jih Crngrob teži. Zadeva nam ni uspela, imel sem občutek, da je bilo še prezgodaj, to je bil moj prvi, rahel poskus. Kasneje mi je bilo žal, da nisem vztrajal. Toda, kar se ni zgodilo leta 1998, se bo sedaj."
"Ljudje veliko govore o naropanem bogastvu?"
"Saj je bilo. Vendar so mali ljudje pobirali drobne stvari, ki so jih jetniki odmetavali. Nekateri jetniki so bili bogati, svoje bogastvo so dali v hrambo in tam je nato tudi ostalo. Torej ni bilo naropano, le pridržano. Vendar je bilo najbolj nerodno tistim ljudem, ki so pobrali majhne
stvari. Toda tako je pač vedno v življenju, večjo težo nam povzročajo majhni grehi-Vendar moj namen ni bilo razkrivanje tega, čeprav sem si med poizvedovanjem zabeležil nekatere stvari, dlje pa nisem šel."
"Vasica Crngrob ima nenavadno ime, ki si ga lahko razlagamo kot črn grob?"
"Latinci pravijo nomen est omen, se pravi, da je v imenu skrit pomen. Obstajajo pripovedke, da so tam svojčas ropali in metali ljudi v jame že v davnini. Slišal sem zgodbo, da je vas dobila ime, ker je nekdo padel v jamo in bil tako živ zakopan. Prav strašljivo je, da seje nato vse to zgodilo v potisočerjeni obliki v času, ki ga živimo, kraj je danes zelo obremenjen s temi dogodki."
"Po drugi strani je Crngrob božja pot?"
"Saj to gre skupaj. Znamenja so vedno postavljali na krajih nesrečnih dogodkov."
"Med poboji je bila požgana mežnarija, ki se je dolgo nihče ni dotaknil?"
"Z njo je tako kot z grobovi, spremljajo jo občutki nelagodja. Starološki medvojni župnik Rudolf Besel, nemški prišlek s Koroškega, se je zelo vživel v naše ljudi in ta kraj. Leta 1947 je moral zapustiti starološko faro. Kasneje je predlagal, da bi z jezuiti, s katerimi bi se tu naselil, obnovil mežnarijo v Crngrobu, kar bi bilo imenitno, vendar se to ni zgodilo. Crn-grobska cerkev je nekako pohabljena, ni prostora, kjer bi se romarji in drugi obiskovalci lahko ustavili, kupili kartice in znamke. Mislim, da bo mežnarija oživela, ko bo prišlo do miselne sprostitve."
"Crngrob je samo eno od grobišč, pravijo, da jih je po Sloveniji več kot sto?"
"Saj jih je samo v Skofji Loki evidentiranih cel ducat, torej dvanajst."
"Na povojnih grobiščih v Crngrobu so bili križi postavljeni že pred leti?"
"Ljudje so prihajali že v petdesetih le' tih, prižigali lučke in postavljali križe-Domačini jih niso smeli, stalno so jim jih odstranjevali. Večji križ so postavili gO' renjski Krščanski demokrati leta 1990-Posamezna grobišča počistili in uredili in postavili običajne pokopališke lesene križe. Leta 1991 pa so so vse lokacije in na grobove postavili manjše križe, za kar je poskrbela škofjeloška občinska komisija, ki jo je vodil Vincencij Demšar. Nekaj let so jih vzdrževali, po desetih letih so prO' padli. Hrvaško in slovenska društvo za ureditev povojnih grobišč je zato 4. junija letos na novo postavilo štiri velika le' sena razpela na betonskih podstavkih."
"Čez grobišča so po vojni speljali ce' sto, kar je zelo neprimerno?"
"Sredi gozda je namesto prvotnega, skromnega kolovoza nastala štiri metre široka gozdna pot. Speljana čez dva brez-na, v katerih so grobišča, največje grobi*' če pa je prav tam, kjer je nakladališče m obračališče. V kartah pa cesta sploh m vrisana."
"Kako bi morali urediti grobišča?"
"Smiselno in primerno bi bilo, da bite' ren geodetsko izmerili in na karto vrisal grobišča. Teren bi premerili z georadar* jem. Za vsako potencialno lokacijo naj j> napravili raziskovalno sondo, grobiščay nato z arheološko metodo in obzirno iz^ kopali ter ostanke žrtev dosledno arhlV'j rali. Če bi k temu delu povabili Hrvate,p bila to lepa gesta in manifestacija huma nosti. Za analizo DNK bi lahko poklica" kako priznano evropsko institucijo m tem pridobili njihove laboratorije. " cerkvi v Crngrobu bi lahko naredili kost nico, prostor v Balantovem smrečju p civilizirano uredili. Dogodki v Crngro tako ne bi bili več stalni vir nesporaz -mov, nelagodja in tesnobe, ureditev g bišč bi prinesla mir in olajšanje. Saj J Kocbek napisal: strah rojeva nasilje, n silje pa spet strah. Mislim, daje P°V0JU, oblast nasilno ravnala v strahu pred izg bo oblasti in da je po dveh generaC1Je;0 skrajni čas, da povojni poboji postanJ sestavina našega življenja, kakor že IV stajajo sestavina naše literature- Mis ' da bi Crngrob lahko novo spominsko bino združil z bogato romarsko trad'C j B čimer bi kraj in ljudje le pridobili- .
• Marija VolČF
Tudi uradno odprli ljubljanski obrat TCG Unitech Lth-ol iz Škofje Loke
Unitech tudi v Ljubljani
Po letu in pol delovanja obrata v Litostrojevih halah v Ljubljani ugotavljajo, da se je 17 milijard vredna naložba izplačala. V obratu je že 368 zaposlenih, ki izdelajo skoraj toliko izdelkov kot v Skofji Loki.
Da vam bo še naprej toplo pri srcu ...
Kranj, 21. oktobra - Škofjeloško podjetje TCG Unitech Lth-ol je maja lani odprlo nov proizvodni obrat v prostorih Litostroja v Ljubljani. Po letu in pol ugotavljajo, da je bila odločitev za 17 milijard vredno naložbo pravilna, saj je v Litostrojevih halah nastal ^soko tehnološki park, v katerem je že 368 zaposlenih. Minuli petek je vodstvo podjetja pripravilo uradno otvoritev obrata in predstavilo razvoj v zadnjem letu in pol. Ob tej priložnosti je podjetje °biskal tudi minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski.
orodjarnah v skofji Loki in v Ljubljani eno največjih orodjarn v Sloveniji.
Kot je povedal direktor Papež, v prihodnost gledajo z optimizmom, kajti kar 95 odstotkov proizvodnje izvozijo. Kljub temu pa, je opozoril, nekaj previdnosti ostaja, saj bo zaradi zadnjih dogodkov v ZDA in svetu gospodarski razvoj povsod upočasnjen, nekateri pa celo napovedujejo večjo recesijo. "Dogodki v ZDA bodo
Novi izdelki, ki prihajajo iz TCG Unitech Lth-ol, so pokrovi motorja za BMW in Audi, del menjalnika za Daimler Chrvsler, okvir krmila za Peugeot...
upočasnili razvoj, a zagotovo bomo še rasli," je dejal Papež. Že dosedanje številke rasti so spodbudne: v zadnjih štirih letih so proizvodnjo povečali za več kot petkrat, čisti dobiček pa za 3,5-
krat. Letos načrtujejo, da naj bi 742 zaposlenih v Ljubljani in Skofji Loki ustvarilo 115 milijonov nemških mark prihodka (še leta 1994 16,6 milijona mark). Prihodek na zaposlenega znaša 155 tisoč mark. Kaj pa dobiček? Lani je dobiček iz rednega delovanja znašal 906 milijonov tolarjev, letos pa naj bi po načrtih dosegel 1,1 milijarde tolarjev.
Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimov-
ski je dosedanje dosežke podjetja označil kot zavidljive. Nenazadnje so število zaposlenih v zadnjih štirih letih povečali za trikrat, zavedajo pa se tudi pomena varnega in urejenega delovnega okolja, saj so že pripravili vse ocene tveganja po zakonu o varnosti in zdravju pri delu. "Dobra popotnica za prihodnje, ko nas z vstopom Slovenije v EU čakajo nove spremembe in novi izziv," je še dejal minister. • U. Peternel
Prodaja papirnice Goričane po slovensko
Po več kot štirih mesecih, odkar se je iztekel rok za oddajo ponudb za nakup Tovarne papirja Goričane, še vedno ni
jasno, kako se bodo odločili na SRD.
Čeprav je od 16. junija, ko je bil rok za oddajo ponudb za nakup večinskega deleža Tovarne papirja Goričane, poteklo že več kot štiri mesece, še vedno ni bila sprejeta nikakršna odločitev o tem, kateremu od dveh ponudnikov naj bi Slovenska razvojna družba prodala to vsekakor perspektivno podjetje.
V ljubljanskem obratu je zaposlenih 368 delavcev, obseg proizvodnje Pa se že bliža obsegu v Skofji Loki.
V ljubljanskem obratu izdelujejo aluminijaste in magnezijeve ulitke za avtomobilsko industrijo. Med izdelki so volanski obroči in vo-lanske ključavnice, koluti za varnostne pasove, ohišja za ABS zavorne sisteme, ohišja menjalnika ln pokrovi glav cilindra, med glavnimi kupci pa so tudi avtomobilski giganti BMW, Audi in Mercedes. V obratu izdelujejo fudi ohišja za mobilne telefone, imeli so velike pogodbe z Erics-sonom, a zaradi težav te družbe so proizvodnjo morali močno zmanjšati.
Kot je povedal direktor družbe Anton Papež, obrat predstavlja °koli 30 odstotkov celotne realizacije, vendar pa proizvodnja skokovito narašča in se že bliža obsegu proizvodnje v Skofji Loki, kjer J? ostal tudi sedež uprave. V Škof-J.1 Loki je podjetje obdržalo orodjarno in tlačno livarno za aluminij, v Ljubljani pa so uredili orodjarno in tlačno livarno za aluminij !n magnezij. Prav v litju magnezija s katerim so pričeli letos, je po oesedah Antona Papeža velika Prihodnost, saj je to danes vodilna tehnologija v svetu. Podjetje ima SrUele načrte tudi na področju 0r°djarstva, saj naj bi postalo razvojni in proizvodni center za izde-
lavo tlačnih orodij za celotno TCG grupacijo, ki je lastnica Uni-techa postala leta 1998, ima pa deset podjetij v sedmih državah. Kot je povedal Papež, imajo že sedaj z 220 zaposlenimi v obeh
Na razpis Slovenske razvojne družbe za prodajo 85,4-odstotne-ga deleža Tovarne papirja Goričane sta prispeli dve ponudbi: vodstva papirnice, ki je skupaj s Krekovo družbo ustanovilo družbo Papigor, in ponudilo za odkup tovarne 4,5 milijarde tolarjev, ter italijanske družbe Cartiera Radeče Italiana (CRI) iz Gorice, ki ponuja za odkup Goričan 6,6 milijarde tolarjev. Pomemben podatek ob tem seveda je, da je SRD ob razpisu za ta večinski delež postavila izklicno ceno 5,4 milijarde
tolarjev. Vodstvo Papigorja na čelu z direktorjem tovarne Andražem Stegujem je sprožilo vrsto akcij, ki naj bi ustvarile pritisk za to, da bi se tehtnica prevesila na njihovo stran.
Osnovni vzrok zapleta je dodatni pogoj CRI po skrbnem pregledu poslovanja Goričan, ki ga lastnik in direktor CRI Srečko Štru-key utemeljuje z dejstvom, da jim to pred oddajo ponudbe ni bilo omogočeno. Po njegovih besedah namreč niso dobili niti celotne revidirane bilance, niti zagotovila,
Alpina se ni prijavila za nakup Peka
Včeraj se je iztekel rok za prodajo delnic tržiškega Peka.
da lahko temeljito revizijo poslovanja opravijo in dejansko prevzamejo upravljanje papirnice v Go-ričanah, če bodo izbrani. Te trditve sicer zanika Brane Ambrožič, državni podsekretar na ministrstvu za gospodarstvo, ki je tudi član Nadzornega sveta Goričan in član SRD-ove komisije za prodajo papirnice, saj meni, da so dobili v prvi fazi, za sestavo ponudb dovolj podatkov, v drugi fazi, ko je najboljši ponudnik izbran, pa lahko ta dobi še dodatne informacije, ki pa da ne morejo bistveno spremeniti slike o podjetju. CRI so zato na SRD že trikrat pozvali, da naj umakne svoje dodatne pogoje.
In medtem ko se direktor Tovarne papirja Goričane in direktor družbe Papigor Andraž Stegu javno zgraža nad ravnanjem SRD-a, ki da se sploh še pogovarja s CRI, je predsednik Nadzornega sveta SRD Izidor Rejc vedno bolj prepričan, da Goričane ne bodo prodane nobenemu od teh dveh ponudnikov. Ponudba Papigorja je
prenizka, ponudba CRI pa po njegovem mnenju "raztegljiva", kar je ob nedvoumnem razpisu SRD nesprejemljivo. Najverjetnejši je po njegovem mnenju ponoven razpis, ali pa možnost, da gredo Goričane v državno zakladnico. Direktor CRI Srečko Štrukelj sicer opozarja, da se na tak način v tujini - npr. pri italijanski državni družbi za financiranje italijanskih družb v tujini Finest, poraja vprašanje kredibilnosti razpisov SRD. Da dodatni pogoj CRI ni povsem brez osnove, pa priča zahteva SRD-ove komisije za prodajo, da naj CRI natančno določi, koliko časa po morebitni prodaji bi uprava še imela pooblastila za opravljanje tekočih poslov, predvsem pa zahteva, da CRI dopustno višino morebitnih neskladij pri letošnjih obveznostih, ki bi jih pokazal skrbni pregled poslovanja, ne veže na višino obveznosti iz bilance stanja, temveč na višino kapitala.
• Š. Žargi
Čeprav proizvodnja v obratu v Ljubljani poteka že leto in pol, so uradno otvoritev pripravili šele minuli petek. Trak sta prerezala ljubljanski podžupan Anton Cola-rič in minister za delo dr. Vlado Di-movski. V sredini je direktor Anton Papež. Foto: Aljoša Korenčan
Kranj - Žirovska Alpina se ni prijavila na razpisa, ki ga ministrstvo za gospodarske dejavnosti objavilo za prodajo večinskega deleža tržiškega Peka, kar nam je potrdil predsednik Alpinine uprave Martin Kopač. Do zaključka redakcije nam ni uspelo izvedeti, če se je prijavil kdo drug, vendar kandidatov verjetno ni, če se celo Alpina ni prijavila.
Žirovska Alpina je bila vsekakor najbolj resen kandidat za nakup 81,3-odstotnega deleža tržiškega
Gradimo,  kar ste iskali
STANOURNJG IN POSLOUNI PROSTORI
@> JESENICE / stanouanjski objekt Jauornik /
@ HflMNIK / poslovno stanouanjski center /
@ LJUBLJANO / poslouno stanouanjski objekt Šmartinka /
@ DOMŽALE / poslouno stanouanjski center Toko /
@ TRENTO / počitniški apartmaji Jalouec /
Peka, ki bi ga država rada prodala in se tako rešila skrbi, ki ji že nekaj let povzroča sive lase. V teku je namreč že tretji poskus Pekove sanacije, ki spet postaja vprašljiv. Predsednik uprave žirovske Alpi-ne nam je včeraj potrdil, da se na razpis niso prijavili, čeprav vrat še niso povsem zaprli, saj se za Peko še zanimajo, vendar pod drugačnimi pogoji. "Država vendar ne more Peka prodajati kot dobro podjetje, v tem primeru nas Peko ne zanima, nismo pa še rekli zadnje besede, če bi se pogoji prodaje spremenili," pravi Kopač. Ce bi kupili večinski delež Peka, čeprav za tolar, to namreč še vedno ne bi bil dober nakup, saj bi se zastavilo vprašanje odpravnin za preseže delavce, za Peko še ni končana prisilna poravnava, vprašanje je tudi, kdaj bo Peko posloval brez izgube.
•M. V.
Zamenjava v blejskem LIP-u
Burja namesto Repeta
Nadzorni svet blejskega LIP-a bo na današnji seji za novega predsednika uprave imenoval Alojza Burjo.
Kranj - Dosedanji predsednik uprave LIP-a Bled Jakob Repe je minuli teden ponudil odstop, kar je pojasnil z zdravstvenimi razlogi. Tik pred zaključkom redakcije nam je le uspelo izvedeti, da bo LIP-ov nadzorni svet, ki ga vodi Nikolaj Bevk, danes za novega predsednika uprave imenoval Alojza Burjo iz kranjskega Merkurja.
Alojz Burja je član Merkurjeve uprave, sanacijske izkušnje si je nabral v celjski Kovinotehni, ki jo je vodil, ko je Merkur prevzel Kovinotehno. V blejskem LIP-u so razmere precej slabše kot lansko leto, ki so ga zaključili s 155 milijoni tolarjev čistega dobička. V letošnjih prvih devetih mesecih je bilo za 119 milijonov tolarjev izgube, kar je precej več kot lani v tem času, ko je izguba znašala 76 milijonov tolarjev. Vendar so lansko poslovno leto še uspeli zaključiti z dobičkom, letošnjega verjetno ne bi več, saj se nadzorni svet sicer ne bi že nekaj časa pogovarjal o zamenjavi vodstva. LIP še vedno spada med boljše lesno predelovalne tovarne pri nas, vendar vse bolj posluje na robu uspešnosti, saj se prepočasi prilagaja novim tržnim zahtevam, zlasti pri izvozu. • M.V.
kranjski trgovski center
VRTNAR
POMOČ PRI
JESENSKIH OPRAVILIH
• PVC zaboji za obiranje
• PVC posode
•preše in mlini za sadje
• nerjaveči sodovi in parafinsko olje za konzerviranje
• orodje za vrtnarjenje
UGODNA PONUDBA
*eV»e 22,0
TRENCA
Akcija velja do 24.10.2001
ZA LEPŠI CVETLIČNI VRT čebulice iz Holandije: tulipani, narcise, hiacinte.krokosi,... vseh sort in barv
Nagrobne vaze iz GLINE
od 590,00 SIT dalje
pon.-sob. 9"-19\ Savska c. 34, Kranj, S 04-281-81-30
...in vas ne bo zeblo v noge.
EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE
Naročila 24 ur na brezplačni telefonski številki
Uprava blejskega LIP-a ponudila odstop
Bled - Nadzorni svet delniške družbe LIP Bled bo na današnji seji obravnaval devetmesečne poslovne rezultate, odločal pa bo tudi o ponujenem odstopu predsednika uprave Jakoba Repeta in dveh članov Irene Cepič in Janeza Krčulja ter o imenovanju novega predsednika.
Z varčevanjem do posojila
Kranj - V SKB banki med različnimi oblikami varčevanja ponujajo strankam tudi namensko varčevanje, ki omogoča pridobitev ugodnega posojila.
Kot je povedal Jakob Repe, je
že spomladi seznanil predsednika nadzornega sveta in kasneje tudi člane o odstopu z mesta predsednika uprave. Za odstop se je odločil iz zdravstvenih razlogov, deloma pa tudi zaradi možnosti, da bi se ob koncu prihodnjega leta upokojil. Ker je po statutu družbe predsednik uprave tudi "mandatar" za sestavo uprave, sta odstop ponudila tudi člana Irena Cepič, odgovorna za finančni sektor, in Janez Erčulj, odgovoren za nabavo in prodajo, tretji član uprave, to je delavski direktor, ki ga imenuje svet delavcev, pa ostaja. Dotlej je bila uprava štiričlanska, po zadnji spremembi statuta družbe pa bo štela do štiri člane, kar pomeni, da bo v upravi poleg delavskega direktorja lahko
samo še predsednik ali pa bo ta predlagal nadzornemu svetu še imenovanje enega ali dveh članov.
Medtem ko je LIP lani ustvaril 155 milijonov tolarjev dobička, je v letošnjem prvem polletju imel 115 milijonov tolarjev izgube. Predsednik uprave Jakob Repe zanika, da bi bili nekoliko slabši poslovni rezultati razlog za ponujeni odstop. Rezultati so posledica krize v gradbeništvu oz. na trgu stavbnega pohištva ne samo v Zahodni Evropi, kamor veliko izvažajo, ampak tudi v Sloveniji, kjer načrti o pospešeni gradnji stanovanj še vedno ostajajo neuresničeni. V zadnjih mesecih je LIP-ovo poslovanje spet pozitivno in če ne bo večjih pretresov, naj bi se ob koncu leta že približal "pozitivni ničli". • CZ.
Varčevanje lahko traja od enega do deset let, obrestna mera je spremenljiva in znaša pri enoletnem varčevanju T + 2,20 %, pri dvo- in večletnem varčevanju T + 2,25 %, pri pet- in večletnem varčevanju pa T + 3 %. Najmanjši znesek prvega pologa je 10.000 tolarjev, potem pa je možno položiti različno velik znesek, tudi večkrat na mesec. Varčevalcem bodo po zaključenem varčevanju priznali ugodno posojilo: pri enoletnem varčevanju 200 odstotkov, pri dveletnem 250 odstotkov, triletnem 300, štiriletnem 350, pri
pet- in večletnem varčevanju pa 400 odstotkov povprečnega stanja privarčevanega denarja in obresti. Odplačilna doba bo lahko dvakrat daljša od varčevalne, obrestna mera za posojilo pa za dve odstotni točki višja kot pri varčevanju v zadnjem letu, za odplačilo potrošniškega posojila pa višja za 2,5 odstotne točke. Varčevalci bodo privarčevani denar lahko dvignili v gotovini ali se odločili za izplačevanje v obliki rente. Posojilo jim bodo lahko pomagali odplačevati tudi ožji družinski člani. »C.Z.
Lon povečuje obseg poslovanja in dobiček
Žito na sejmu Anuga
Ljubljana - Skupina Žito je od 13. do 17. oktobra sodelovala na največjem sejmu prehrane na svetu, na sejmu Anuga v Koelnu, kjer se je predstavila s programom zdrave hrane - z novimi izdelki konditorske blagovne znamke Bono, testeninami Grande, čokolado Mamm in Gorenjka ter bonboni Šumi, njeni predstavniki pa so se srečali tudi s kupci iz prekomorskih, vzhodno- in zahodnoevropskih držav ter navezali stike s možnimi dobavitelji surovin, repromaterialov in embalaže. Sodelovanje na sejmu je za Žito pomembno, da se seznani s svetovnimi trendi okusov, embalaž in izdelkov, ki so med potrošniki priljubljeni. Ker velik del proizvodnje izvozijo, jim le poznavanje tega zagotavlja, da so s svojimi izdelki na tujih trgih tudi uspešni. V zadnjih dveh letih so izvoz povečali za štiri petine. • C.Z.
Elan posluje z dobičkom
Begunje - Nadzorni svet begunjskega Elana je na seji v sredo obravnaval rezultate poslovanja v letošnjih prvih devetih mesecih, strateški načrt družbe do leta 2005 ter izdajo novih delnic, ne pa tudi morebitne povezave z Rogom, ki je v postopku prisilne poravnave in bi za izhod iz težav potreboval strateškega partnerja. Elan je v treh četrtinah leta s poslovanjem ustvaril 4,4 milijarde tolarjev prihodka in 351 milijonov tolarjev čistega dobička. Nadzorni svet je soglašal tudi z izdajo novih delnic v višini 800 milijonov tolarjev (800 tisoč delnic po 1.000 tolarjev), pri tem pa naj bi denar porabili za naložbe, še zlasti v programa Marin in Ski. • C.Z.
Kranj - Hranilnica Lon je v letošnjih prvih devetih mesecih že presegla bilančno vsoto pet milijard tolarjev in jo v primerjavi s koncem minulega leta povečala za 38 odstotkov. V tem času je ustvarila 47 milijonov tolarjev dobička pred obdavčitvijo oz. za 35 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, tako da ga je bilo 3.677 tolarjev (bruto) oz. 20 odstotkov na delnico, kar pomeni zelo ugodno donosnost na kapital. Kreditiranje prebivalstva se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečalo za dobrih 31 odstotkov, kreditiranje podjetij in drugih pravnih oseb za skoraj 28 odstotkov, stanje depozitov posa-
meznikov za 30 odstotkov, pravnih oseb za 53 odstotkov, dolgoročnih depozitov pa kar za 60 odstotkov. "Hranilnica Lon pred praznovanjem desete obletnice ponovno dokazuje, daje kljub vse močnejši konkurenci in večjim zahtevam strank možno obstati v slovenskem bančnem prostoru," pravi njen direktor Slavko Erzar in dodaja, da bo hranilnica razširila svojo dejavnost še na eno od slovenskih regij. Oktobra pa bo strankam in poslovnim partnerjem predstavila lončeni hranilnik v obliki orla kot zaščitnega znaka hranilnice, s katerim želi še bolj spodbuditi varčevanje mladih pa tudi drugih. • C.Z.
Razvojna družba prodaja Milojko
Ukane - Slovenska razvojna družba je objavila javno zbiranje ponudb za nakup počitniškega doma Milojka v Ukancu v Bohinju. Dom obsega 116 kvadratnih metrov osnovnega objekta in še dobre tri kvadratne metre veliko drvarnico, celotno zemljišče pa 976 kvadratnih metrov dvorišča in 62 kvadratnih metrov stavbišča. Na razpisu lahko sodelujejo slovenski državljani ter domača in tuja podjetja in druge pravne osebe. Razvojna družba bo sprejemala ponudbe do 29. oktobra, pri izbiri kupca pa cena ne bo edino merilo. • C.Z.
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
POMOŽNI DELAVEC
ČISTILEC LETAL; d.č. 12 mes.; slov. j. -gov.; B kat.; do 26.10.01; HRIBAR BLESK D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ
VZRŽEVANJE ZUNANJE 0K0UCE; ned.ć.; B kat; do 23.10.01; PERC D.O.O., KRANJSKA
C. 15, RADOVLJICA
NATAKARICA; d.č. 6 mes.; 5 mes. del. izk.; 10 ur na teden; angl. j. - gov.; do 02.11.01; ANTONIO D.O.O, GORENJA VAS 242, GORENJA VAS
SESTAVLJANJE DROBNIH KOVIN. IN PLASTIČ. IZD.; ned.č.; do 26.10.01; TRTNIK BARBARA S.P., NA TRATI 34, LESCE
KUHINJSKA POMOČNICA - POMIVAL-KA; d.č. 4 mes.; 1 I. del. izk.; do 02.11.01; TURISTIČNO PODJETJE ALPINUM, RIBČEV LAZ 50, BOH. JEZERO; št. del. mest: 6
SOBARICA; d.č. 4 mes.; 11, del. izk.; angl. j. - gov., nem. j. - gov.; do 06.11.01; TURISTIČNO PODJETJE ALPINUM, RIBČEV LAZ 50, BOH. JEZERO; št. del. mest: 2
SNAŽILKA
ĆISTILKA; d.č. 5 mes.; 1 I. del. izk.; do 02.11.01; MEPLAS - TNT D.O.O, BEZ-JE 13, KR. GORA
KUHARSKI POMOČNIK
POMOĆ V KUHINJI; d.č. 3 mes.; 2 I. del. izk.; 20 ur na teden; do 26.10.01; GOTUS
D. O.O, DOVJE 127C, MOJSTRANA
KUHARSKI POMOČNIK; d.č. 4 mes.; 1 I. del. izk.; do 02.11.01; TURISTIČNO PODJETJE ALPINUM, RIBČEV LAZ 50, BOH. JEZERO; št. del. mest: 2
KUHINJSKA POMOČNICA (POMOŽNI KUHAR); d.č. 4 mes.; 1 I. del. izk.; do 06.11.01; TURISTIČNO PODJETJE ALPINUM, RIBČEV LAZ 50, BOH. JEZERO
RECEPTORSKI POMOČNIK
NOČNI RECEPTOR - ČUVAJ; d.č. 4 mes.; 1 I. del. izk., angl. j. - gov.; do 06.11.01; TURISTIČNO PODJETJE ALPINUM, RIBČEV LAZ 50, BOH. JEZERO
MIZAR
MIZAR (SKLADIŠČNIK); d.č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; B kat.; do 30.10.01; SLO-VENIJALES GRADBENI MAT. UUBU. PRODAJNO MESTO KRANJ, MIRKA VADNOVA 9, KRANJ
OBLIKOVALEC KOVIN
OBLIKOVANJE KOVIN; ned.č.; 3 I. del. izk.; B kat.; do 24.10.01; LOGAR TRA-DE D.O.O., ZUPANOVAUL. 1, ŠENČUR
AVTOLIČAR
LIČAR; ned.č.; 2 I. del. izk.; poskus, delo 3 mes.; do 03.11.01; DOM - OPREMA ŽELEZNIKI, NA PLAVŽU 77, ŽELEZNIKI
ZIDAR
ZIDARSKI MOJSTER; d.č. 12 mes.; 3 I. del. izk.; slov. j. - gov.; B kat.; do 10.11.01; PARTENON D.O.O., PLANINA 3, KRANJ; št. del. mest: 4
PROMET. TRANSP. ODPRAVNIK
PREMIKAČ; d.č. 2 mes.; slov. j. - gov. in pis.; do 06.11.01; SLOVENSKE ŽELEZNICE D.D. LJUBLJANA, DE JESENICE (prošnje v Lj.)
PRODAJALEC
PRODAJALEC V KRANJU; ned.č.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; Urejev. besedil - osn.; B kat.; do 03.11.01; J&O D.O.O., MAVČIČE 75, MAVČIČE
PRODAJALKA V TRGOVINI S FOTOMA-TERIALOM; d.č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; Urejev. besedil -osn.; do 26.10.01; MEDITRADE LJUBLJANA, PE MC JESENICE, SP. PLAVŽ 5, JESENICE
PRODAJALEC (BLAGAJNIK); d.č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; angl. j. - gov.; Urejev. besedil - osn., Delo s preglednicami - osn.; B kat.; do 30.10.01; SLO-VENIJALES GRADBENI MAT. UUBU. PRODAJNO MESTO KRANJ, MIRKA VADNOVA 9, KRANJ
PRODAJALEC ŽIVIL. - PREHR. ARTIKLOV
PRODAJALEC; ned.č.; 2 I. del. izk.; 30 ur na teden; do 26.10.01; BERNIK ROBERT S.P., BUKOVŠČICA 25, SELCA
KUHAR
KUHAR; d.č. 3 mes.; do 26.10.01; RIB-NIKAR JANKO S.P., SENIČNO 8B, KRIŽE
KUHAR - PICOPEK; ned.č.; do 03.11.01; ERZAR MATJAŽ S.P., STARA C. 25, KRANJ
KV KUHAR; d.č. 12 mes.; 5 I. del. izk.; do 26.10.01; GOTUS D.O.O., DOVJE 127C, MOJSTRANA
KUHAR; d.č. 24 mes.; 2 I. del. izk.; B kat.; do 02.11.01: ČARMAN VESNA S.P., RETEĆE 48, ŠKOFJA LOKA
KUHAR; d.č. 4 mes.; 1 I. del. izk.; do 02.11.01; TURISTIČNO PODJETJE ALPINUM, RIBČEV LAZ 50, BOH. JEZERO; št. del. mest: 3
KUHAR; d.č. 4 mes.; 1 I. del. izk.; do 06.11.01; TURISTIČNO PODJETJE ALPINUM, RIBČEV LAZ 50, BOH. JEZERO
NATAKAR
NATAKAR; ned.č.; do 26.10.01; RIBNI-KAR JANKO S.P., SENIČNO 8B, KRIŽE
NATAKAR; ned.č.; do 03.11.01; ERZAR MATJAŽ S.P., STARA C. 25, KRANJ
NATAKAR; d.č. 6 mes.; 3 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis., nem. j. - gov.; B kat.; do 26.10.01; BELLEVUE D.O.O., ŠMARJETNA GORA 6, KRANJ
NATAKAR; d.č. 4 mes.; 1 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.; do 02.11.01; TURISTIČNO PODJETJE ALPINUM, RIBČEV LAZ 50, BOH. JEZERO; št. del. mest: 10
STROJNI TEHNIK
OBLIK. KOVIN; ned.č.; 3 I. del. izk.; B kat.; do 24.10.01; LOGAR TRADE D.O.O, ZUPANOVA UL. 1, ŠENČUR
ELEKTROTEHNIK
POPRAVILA IN SERVISIRANJE MEHANSKIH IN ELEKTRONSKIH TEHTNIC; d.č. 12 mes.; angl. j. - gov. in pis.; Delo z bazami podatkov - osn.; B kat.; do 26.10.01; PERKO PETER S.P., ZALOG 2, GOLNIK
TRG.POSLOVODJA
TRG. POSLOVODJA (V HRASTJAH); ned.č.; 5 I. del. izk.; Delo z bazami podatkov - osn., Internet - osn.; B kat.; do 30.10.01; PERNE-C0M D.O.O. LOM POD STORŽIČEM, LOM POD STORŽIČEM 53, TRŽIČ
TURISTIČNI TEHNIK
RECEPTOR; d.č. 4 mes.; 1 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.; Delo s preglednicami - osn.; do 02.11.01; TURISTIČNO PODJETJE ALPINUM, RIBČEV LAZ 50, BOH. JEZERO; št. del. mest: 3
RECEPTOR; d.č. 4 mes.; 4 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.; do 06.11.01; TURISTIČNO PODJETJE ALPINUM, RIBČEV LAZ 50, BOH. JEZERO (delna objava)
SCT v Bosni
Kranj - Vlada federacije Bosne in Hercegovine je na seji ob koncu avgusta odločila, da bodo prvi odsek avtoceste Zenica - Sarajevo od sarajevskega primestnega naselja Jošanice do Podlugov gradili SCT Ljubljana (glavni izvajalec), zasebno gradbeno podjetje Jata iz Srebrenice ter konzorcij štirih gradbenih podjetij iz Bosne in Hercegovine. Generalni direktor in predsednik uprave SCT Ivan Zidar je na bosansko hercegovskem ministrstvu za promet in zveze že podpisal pogodbo za gradnjo ceste, po kateri bo SCT z deli začel še ta mesec in jih končal v 16 mesecih, pogodbena vrednost del pa znaša 30,4 milijona konvertibilnih mark. Gradbinci bodo obstoječo magistralno cesto sanirali in jo z dograditvijo odstavnega pasu razširili v avtocesto, • C.Z.
KOLIKO JE VREDEN TOLAR					
KRANJ, 23. 10. 2001					
	nakupni/prodajni		nakupni/prodajni	nakupni/prodajni_	
MENJALNICA	1 dem		1 ats	100itl__,	
A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice)		NISO POSREDOVALI PODATKOV			
GORENJSKA BANKA (vse enote)		NISO POSREDOVALI PODATKOV			
HRANILNICA LON, d.d. Kranj	112,30	112,80	15,95 16,00	11,30	11,38
HIDA - tržnica Ljubljana	112,50	112,80	15,99 16,03	11,37	11,40
HRAM R0ŽCE Mengeš	112,15	112,75	15,93 16,05	11,32	11,39
ILIRIKA Jesenice	112,50	112,80	15,97 16,03	11,35	11,40
ILIRIKA Kranj	112,45	112,80	15,96 16,04	11,35	11,39
ILIRIKA Medvode	112,50	112,80	15,99 16,05	11,36	11,41
INVEST Škofja Loka	112,50	113,00	15,98 16,08	11,35	11,43
KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka	112,46	113,20	15,96 16,12	11,34	11,46
KOVAČ (na Radovljiški tržnici)	112,50	112,90	15,96 16,05	11,34	11,40
ŠUM Kranj			236 26 00		
VOLKSBANK-LJUD. BANKA d.d.,Kranj	112,47	112,91	15,95 16,08	11,34	11,43
PBS D.D. (na vseh poštah)	111,00	112,60	15,05 16,05	11,00	11,39
SZKB Blag. mesto Žiri	112,46	112,89	15,95 16,05	11,36	11,42
TAL0N Škofja Loka	112,30	112,65	15,96 16,04	11,35	11,44
VVILFAN Jesenice supermarket Union			586 26 96		
VVILFAN Kranj			236 02 60		
VVILFAN Radovljica, Grajski dvor		530 40 40 (8.h- 13.h, 13.45h- 18.h)			
VVILFAN Tržič			596 38 16		
povprečni tečaj	112,31	112,84	15,87 16,05	11,32	11,41
Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15,53 tolarja.
Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah.
Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih.
Združevanje zavarovalnic
V preteklem tednu so do petka, ko je prišlo do negativnega popravka, tečaji z ljubljanske borze naraščali. Indeks SBI20 je v celotnem tednu porastel z 1983 do 1990 točk, indeks PIX pa z 1533 na 1540 točk. V tednu, ki je za nami, so v večjih podjetij najbolj porastli tečaji Pivovarne Laško (9,68 odstotka), Aerodroma (6,84 odstotka), Istrabenza (3,77 odstotka). Največje padce pa smo zaznali pri Pivovarni Union (-5,18 odstotka), Leku (-1,37 odstotka), Savi (-1,03 odstotka).
Hčerinsko podjetje Preventa, Prevent Sarajevo, je postalo 42-odstotni lastnik sarajevskega podjetja za proizvodnjo motornih vozil Volkswagen Sarajevo. Prevent je omenjeni delež, za katerega je odštel 2 milijona mark, pridobil preko natečaja, ki ga je razpisala Agencija za privatizacijo Federacije BIH. V skladu z natečajem naj bi v Prevent Sarajevo vložili še 18 milijonov mark. Namen povezave je še dodatno okrepiti sodelovanje s Volksvvagnom s katerimi sodelujejo že 22 let in oskrbujejo s svojimi izdelki kar 90 odstotkov vozil te znamke.
Znova je aktualno združevanje Zavarovalnice Maribor, Slovenice, Adriatica. Tilie in morda Krekove zavarovalnice. Pobuda je bila sprožena na sestanku predstavnikov Kmečke družbe, Pozavarovalnice Sava in Zavarovalnice Maribor. Če bi združitev uspela, bi bila nova zavarovalniška skupina velika za tri četrtine zavarovalnice Triglav, merjeno z obračunano bruto premijo.
Investicijska družba Aktiva je potrdila prejem obvestila za uvrstitev v ožji krog kandidatov za nakup NKBM. Prav tako naj bi ena-
ka obvestila dobili tudi avstrijska banka Bank Austria in italijanska banka Unicredito. V teh dneh se končuje tudi zbiranje nezavezujo-čih ponudb za nakup NLB. Kandidaturo sta potrdili avstrijska Er-ste Bank in EBRD. Kandidatov je verjetno še več, vendar njihova imena zaenkrat še niso znana. Ta teden sicer okvirna pogodba treh največjih lastnikov Banke Koper, torej Istrabenza, Intereurope in Luke Koper, z italijansko banko SANPAOLO IMI zagotovo še ne bo podpisana. Vendar je SANPAOLO IMI že navezal stike z guvernerjema Banke Slovenije in Banke Italije, katerih soglasij sta potrebni za nakup. Prav tako je banka SanPaolo IMI vstopila v zaključno fazo pogajanj za prevzem italijanske regionalne banke Cardine, ki je združba sedmih lokalnih bank na severovzhodu Italije.
Boštjan Pliberšek Ilirika borznoposredniŠka hiša, d.d-
I RIKA
ODKUPUJEMO
TIPI lMIFF«
TELEKOM, ALPINA, ODEJA, ETIKETA, ALPETOUR BANDAC, CORONA, SGP TEHNIK SKOPJA LOKA EN1CE Titova 7 104/58 64 203 Jt Koroška Tel 04/202 17 2:
MEDVODE
PCMercttorf 1WOt/36
V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH
v mirnem okolju na lepi sončni legi* 600 m od zdravilišča, prodamo 12 novih
apartmajev v gradnji, vel. od 36 do 45 m2, ki bodo
dokončani do konca leta 2001.
Informacije: 07/33 79 940 041/633 553
I^iek, 23. oktobra 2001
•••••••
PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 17. STRAN
Zavore bodo kmalu popustile
Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Srbijo še zavirajo pretekli dogodki, vendar tudi srbska poslovna javnost ocenjuje, da bodo te zavore kmalu popustile.
Kranj - Tržno raziskovalno podjetje Gral-Iteo je po naročilu Gospodarske zbornice Slovenije izvedlo raziskavo o položaju slovenskega gospodarstva v Srbyi, kar je bila prva tržna raziskava v zgodovini zbornice na kakem tujem trgu.
Za raziskavo so se po besedah Podpredsednice zbornice Marte Kos odločili zato, ker so se nekatera podjetja že sama odločala za tovrstne raziskave in ker je bilo slišati različne govorice o tem, kakšno je stališče srbskega poslovodstva do slovenskega gospodariva. Raziskavo so izvedli na pod-jagi pogovorov z vodilnimi ljudmi 'zbranih podjetij in ustanov in anket s predstavniki gospodarskih in negospodarskih organizacij, s tem pa so skušali predvsem ugotoviti splošen odnos srbske poslovne javnosti do Slovenije, poznavanje slovenskih podjetij in najbolj obetavne poslovne priložnosti za slovensko gospodarstvo v Srbiji.
, Kaj je pokazala raziskava? Kot je povedal Rudi Tavčar iz podjetja Gral-Iteo, je splošen odnos do
Slovenije in Slovencev precej pozitiven. Večina priznava Slovencem poslovnost, delavnost, kakovost dela, resnost, ažurnost in uspešnost, dobro pa poznajo tudi slovenska podjetja, med njimi najbolj tista, ki so bila v Srbiji navzoča že v času nekdanje skupne države. Najpogosteje omenjajo Gorenje, Iskro, Fructal, Mercator, Krko, Muro in Elan, med gorenjski podjetji tudi kranjsko Savo. O Sloveniji in slovenskem gospodarstvu največ izvedo iz medijev, v prihodnosti pa pričakujejo, da bodo več informacij dobili v poslovnih stikih, na internetu, na organiziranih predstavitvah ter v raznih predstavništvih slovenskega in (ali) srbskega gospodarstva. Več kot štiri petine vprašanih meni, daje trenutno stanje srbskega gospodarstva ter investicijske
Hermes Plus kupil Aster
Ljubljana - Delniška družba Hermes ^Plus, ki je del avstrijske skupine S&T, je pred kratkim kupila 100-odstotni delež v podjetju Aster. S tem bo še dodatno okrepila svoj tržni položaj v Sloveniji in v fegiji Adriatik, se še bolj usmerila v storitvene dejavnosti in sistemske integracije in v svojo ponudbo rešitev in tehnologij vključila tudi večino obstoječih strojnih in programskih rešitev podjetja Aster. Po nakupu je vodenje podjetja Aster prevzel Matej Krajne.
Podjetje Aster že od 1989. leta razvija programsko opremo ter nudi storitve pri trgovinskem, finančnem, skladiščnem, bančnem in borznem poslovanju ter logistiki. V letošnjem prvem poletju je ustvar-'io pol milijarde tolarjev prometa, od tega 62 odstotkov s storitvami. Hermes Plus je vodilni dobavitelj rešitev informacijske tehnologije na tržiščih Slovenije, Hrvaške, Makedonije ter Bosne in Hercegovine, •rna čez 250 zaposlenih in je lani ustvaril več kot 12 milijard tolarjev Prometa in 220 milijonov tolarjev dobička. Družba S&T, ki kotira tudi na borzah Nasdaq Europe in Newex, zaposluje več kot 750 strokovnjakov, navzoča je v petnajstih evropskih državah in želi postati največji ^stemski integrator v vzhodni in srednji Evropi. • C.Z.
Še letos predstavništvo v Beogradu
Gospodarska zbornice Slovenije bo še letos ustanovila svoje predstavništvo v Beogradu, vlado pa je pozvala, da čimprej sklene z Jugoslavijo pomembne gospodarske sporazume: o cestnem, železniškem in letalskem prometu, zaščiti in promociji naložb, odpravi dvojnega obdavčevanja, pravno premoženjskih vprašanjih in o svobodni trgovini.
in osebne potrošnje slabo, še celo slabše kot lani, že v enem letu pa pričakujejo znatno izboljšanje. Prednosti Srbije so po njihovem mnenju predvsem naravne danosti in visoki gospodarski potenciali, prednosti srbskih podjetij pa med drugim ugodna cena delovne sile in možnost pridobivanja surovin in materialov po konkurenčnih cenah.
Prihodnost povezujejo z Evropsko unijo
Kar 70 odstotkov vprašanih prihodnost Srbije povezuje z Evropsko unijo, na drugem mestu je Nemčija, na tretjem Bosna in Hercegovina, četrto in peto mesto pa si delita Slovenija in Rusija. Na sodelovanje med Slovenijo in Srbijo bodo po mnenju srbske poslovne javnosti ugodno vplivali naravna povezanost obeh gospodarstev, urejena politična, pravna in socialna vprašanja, vključitev Srbije v mednarodne gospodarske tokove, stabilizacija srbskega gospodarstva in vzpostavitev normalnih tržnih odnosov, vključitev Slovenije v Evropsko unijo, mož-
nosti za skupno sodelovanje obeh držav na tretjih trgih ter zanimanje Slovenije za srbske surovine, poceni delovno silo in za desetmi-lijonski srbski trg. In kaj zavira sodelovanje med državama? Po mnenju vprašanih so glavne zavore predvsem neurejeno okolje in posledice preteklih dogodkov (politične razmere, nezaupanje, predsodki, nepoznavanje in izolacija Srbije), ki pa bodo v prihodnosti izgubile na pomenu. Sodelovanje zavira tudi neurejeno in slabo razvito srbsko gospodarstvo ter velika razlika v stanju obeh gospodarstev. Pričakujejo, da bo Srbija v prihodnosti iskala bolj konkurenčne partnerje, kot je Slovenija, čutiti pa je tudi bojazen, da
bo Slovenija zaradi priključitve k Evropski uniji omejila stike s Srbijo. Srbija pričakuje iz Slovenije predvsem gospodinjske aparate, finančne storitve, poslovne nasvete, električno in elektronsko opremo, stroje in opremo za industrijo in informacijsko tehnologijo. Večina vprašanih si od sodelovanja s Slovenijo obeta povečanje trgovinske izmenjave oz. trga, poleg tega pa tudi izboljšanje konkurenčnosti srbskega gospodarstva, pridobitev novih tehnologij, znanj in izkušenj ter vlaganja lastniškega kapitala in posojil v srbsko gospodarstvo. Pomemben del vprašanih meni, da bi Srbija prek Slovenije lahko dosegla evropske trge in da bi državi sodelovali v
skupnih projektih za večjo konkurenčnost na tretjih trgih. Medtem ko polovica vprašanih meni, da Srbiji ne more škodovati sodelovanje s Slovenijo, pa se ostali bojijo izgube dela tržišča in s tem propadanja nekaterih srbskih podjetij, neenakopravnega položaja v trgovinski menjavi in omejenega dostopa do naprednejših tehnologij ter končnih kupcev oz. strateških partnerjev. Poslovna javnost pričakuje, da se bo v prihodnosti povečal pomen vseh oblik sodelovanja, predvsem pa trgovanja, skupnih vlaganj in kooperacij, manj pa je naklonjena licenčnemu poslovanju, franšizingu in samostojnim vlaganjem slovenskih podjetij. • C. Zaplotnik
Ne dobri, bodite najboljši
Bled - IEDC - Poslovna šola Bled, ki letos praznuje 15-letnico obstoja kot ena izmed najpomembnejših mednarodnih ustanov za razvoj managementa v Evropi, je v petek pripravila Forum naj-
višjih vodilnih z naslovom Konkurenčnost podjetij v srednji in vzhodni Evropi. Foruma seje udeležilo sto dvajset menedžerjev iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Bosne in Hercegovine in
Zvezne republike Jugoslavije, med gosti pa je bil tudi predsednik države Milan Kučan, ki je ob konkurenčnosti in tekmovalnosti podjetij poudaril tudi pomen sodelovanja. Dr. Peter J. Rohleder, podpredsednik družbe Mercer Management Consulting iz Zuericha, je opozoril, da se bodo podjetja v prihodnje med drugim srečevala tudi s problemom staranja prebivalstva in pomanjkljivimi naravnimi viri; mendežerjem pa je svetoval, da naj bodo pri svojem delu inovatorji in ne imitatorji (posnemovalci). Direktor vodilne svetovalne organizacije v svetu Mc Kinsev & Co. iz Duesseldorfa dr. Peter Kraljic, ki štirinajst let že predava na Poslovni šoli Bled, je direktorjem dejal, da naj ne bodo zadovoljni že s tem, da so dobri, ampak se morajo vedno prizadevati za to, da bi bili najboljši.
•C.Z., slika: G.Kavčič
naeba za Prijatelje
+1+1=0
Sl«m«ns M35I
tri nove barve, odporen na vlago In prah, vibra, WAP / paket SIMBOL
Samo med Prijatelji. Telefoni Siemens M35i v treh barvah po 1 SIT s paketom Simbol + tri izbrane telefonske Številke Prijatelji, s katerimi govorite za 0 SITI Ne skušajte prodajati tega v šoli, deluje le pri Si.mobilu! Je pa odlično! Cena telefona velja ob sklenitvi naročniškega razmerja Simbol za 24 mesecev. Ponudba velja za nove naročnike do 15. novembra.
Na voljo v Si.mobilovih centrih in pri pooblaščenih prodajalcih. Vedl"IO ZBITIG. ^
www.timobil.si   080 40 40
simobil
Ni ovir za vračanje v naravi
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dokazujejo, da gozdovi v Triglavskem narodnem parku niso javno dobro in da tudi sicer ni ovir za vrnitev 8.254 hektarjev
gozdov v last in posest ljubljanski nadškofiji.
Ljubljana - Ko je ministrstvo julija izdalo odločbo o vrnitvi gozdov nadškofiji, so državno pravobranilstvo, Gozdno gospodarstvo Bled, Občina Bohinj, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in Društvo za okolje, družbo, naravo in zdravje Ljubljana s tožbo na upravno sodišče začeli upravni spor, v katerem dokazujejo, da ministrstvo pri vračanju ni upoštevalo vlaganj v gozdove, da je vrnilo tudi nekatere javne ceste in celo del Dvojnega jezera in da gozdov, ki naj bi bili javno dobro, sploh ni možno vračati v naravi. Ministrstvo je v zakonitem roku odgovorilo na pritožbe in tudi pozvalo sodišče, da ta primer obravnava prednostno.
Občina Bohinj je vložila tožbo zato, ker naj bi ministrstvo z odločbo vrnilo nadškofiji tudi parcele, na katerih so občinske in državne ceste ter Dvojno jezero. Kot je na novinarski konferenci v sredo povedal minister mag. Franc But, zavračajo njene očitke in predlagajo upravnemu sodišču, da tožbi ne ugodi. Zakaj? Vsi uradni dokumenti in podatki iz zemljiškega katastra izkazujejo, da so na vrnjenih parcelah izključno gozdovi. Če je na teh parcelah kaj drugega, potem je to po ministrovem mnenju problem tistih, ki niso poskrbeli za vpis cest in voda v zemljiški kataster, med krivci za to pa naj bi bili Občina Bohinj ter upravljavca gozdov -Gozdno gospodarstvo Bled in sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Ker se stanje v zemljiškem katastru vedno ne ujema z dejanskim, so lahko vrnili tudi javne ceste in vode, ki pa jih je ob ustreznih dokazilih v nadaljnjem postopku možno izločiti iz vrnje-
Mag. Franc But
nega premoženja. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v tožbi med drugim navaja, da je območje gozdov, ki naj bi jih vrnili nadškofiji, eno od štirinajstih najpomembnejših mednarodno pomembnih območij za varstvo ptic v Sloveniji in tudi del naravne znamenitosti. Društvo za okolje, družbo, naravo in zdravje Ljubljana pa očita ministrstvu, da nadškofija ni upravičena do vrnitve gozdov, ker ni dokazala, da je bila ob podržavljenju njihova lastnica, med vrnjenim premoženjem pa naj bi bil tudi del triglavskih jezer in cest ter nekatere varovane naravne dobrine (pokljuško močvirje Močile, Šilec). Ministrstvo za kmetijstvo v odgovoru predlaga upravnemu sodišču, da tožbi obeh društev v celoti zavrže.
Nadnaslov:GLASOVI IZLETI - vselej pestro in nepozabno
Martinovanja BODO!
f letnik'2001 količinsko ne bo rekorden, po kakovosti pa bo ned najbotjiMmit'V dneh, ko se moštospremeni v vino, bodo' fvsod pripravili martinovanja; in nekaj najboljših Martunovih programov vključujemo v GLASOVE IZLETE.
V Medani v Goriških Brdih bo martinovanje na prostem (zaradi vremena je poskrbljeno za prireditveni šotor!). Tja vas vabimo v soboto, 10. novembra; ko bo z Vami vodička Milena Beguč iz TIC
Brda, ki bo vodila spoznavni ogled Brd (Gonjače z razglednim stolpom; utrdbe iz časov avstrijsko-beneških bojev in obnovljena kmečka hiša v Šmartnem; grad Vipolže; grad Dobrovo). Degustacija vrhunskih briških vin bo v Vinoteki gradu Dobrovo, martinovo kosilo pri Zvonki v izjemno prijetnem Gostišču Turn. Večerni del bo potekal v Medani. Izletniška relacija: JESENICE - Žirovnica -Lesce - Radovljica - Kranj - Škofja Loka - Medvode. Cena izleta znaša 7.100 SIT na osebo; za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa samo 5.300 SIT.
Ljudski običaj VAHTANJE bo v Dornberku v Vipavski dolini v soboto, 3. novembra. Z njim obujajo staro tradicijo praznovanja ob zaključku trgatve in vahtanje vključujemo v GLASOV Martinov IZLET. Degustacije vin bodo v treh dornberških vinskih kleteh: Pri profesorjevih (družina Paulica), Pri Vrhouščevih (družina Rijavec) in Pri Bercetovih (družina Berce). V vsaki kleti imajo niz pravih primorskih posebnosti. Degustacijam bo sledila 'večerja kot v starih časih' na Bercetovi domačiji, po večerji bo nastopil Dornberški fantovski zbor, Vipavska folklorna skupina in operni pevec Marko Kobal z opernimi arijami, v katerih je opevano vino. V zadnjem dejanju Vindorjevega vahtanja bo glavno vlogo imela harmonika. Izletniška relacija bo JESENICE - Žirovnica - Lesce - Radovljica - Kranj
- Škofja Loka. Cena: 6.900 SIT, za naročnice in naročnike samo 5.400 SIT.
Turistično društvo VIGRED Metlika Vas ob zaključku letošnje trgatve že v soboto, 3. novembra, vabi na martinovanje po belokranjsko. V svetovno znani Metliški kleti bo degustacija vrhunskih belokranjskih vin, nekaj časa bo za nakupe izdelkov Beti in za obisk vasice Rosalnice. Martinova večerja z zabavnim večerom bo v metliškem hotelu Bela krajina. Cena: 7.100 SIT; za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa le 5.400 SIT.
Na ptujsko martinovanje vabljeni v soboto, 10. novembra, ko boste z Janezom Rozmanom obiskali tudi Terme Ptuj. Kdor bo želel, bo del dneva lahko užival v toplicah, organiziran bo obisk ptujske kleti in krst mošta v Hajdinah pred cerkvijo Sv. Martina, kjer bodo pogostitev pripravile članice Aktiva kmečkih žena iz vasi Draženci. V programu ptujskega martinovanja bodo razglasili pustnega princa, naj-pogumnejši bodo tekmovali s sodovi... Izletniška relacija: Radovljica
- Kranj - Škofja Loka - Smlednik - Vodice - Moste - Mengeš, cena 7.200 SIT Kot na vsakem GLASOVEM IZLETU, tudi za Martinovega velja posebna ugodnost za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa: samo 5.500 SIT.
Prijave: 24 ur dnevno!
Za vse informacije o GLASOVIH IZLETIH in za PRIJAVE so Vam neprekinjeno, 24 ur dnevno, na razpolago štiri telefonske številke: 04/201-42-47, 04/201-42-48, 04/201-42-49 ali 04/201-42-00. Vsak delavnik, od ponedeljka do petka, se lahko prijavite neposredno Jani, Sandri ali Ireni v malooglasni službi Gorenjskega glasa, lahko tudi osebno na Zoisovi 1 v Kranju (poslovna stavba ob trgovinah Spar, Hervis).
Ugotavlja, da društvi nista stranki v postopku in da sama sprememba lastništva gozdov ne vpliva na njihovo dejavnost. Ptice lahko svobodno letajo ne glede na lastništvo gozdov, je dejal minister mag. But in dodal, da lastništvo tudi ne bo vplivalo na varstvo narave.
Gozdno gospodarstvo Bled se je za tožbo odločilo zato, ker ministrstvo pri vrednotenju gozdov ni upoštevalo njihovih vlaganj v go/dne ceste in vlake ter sofinanciranja javnih cest. Še v času, ko so upravljali z gozdovi, pa so zgradili kar 138 kilometrov gozdnih cest, katerih vrednost je po oceni gradbenikov približno sto tisoč mark za kilometer. Na kmetijskem ministrstvu zavračajo tožbo in poudarjajo, da gozdno gospodarstvo ni z ničemer dokazalo povečanja vrednosti gozdov niti ni začelo za to potrebnega postopka. V denacionalizacijskem postopku so vrednost gozdov določili po posebnem odloku na osnovi katastrskega razreda, kul-
Kot je povedala svetovalka vlade Tanja Hofman, so na neusklajenost zemljiškega katastra z dejanskim stanjem opozarjali že ob pripravi zakona o denacionalizaciji ter ob vseh poročilih o izvajanju zakona. Ob takšni neusklajenosti je možno, da v denacionalizacijskih postopkih vračajo tudi javne ceste, vode, javno dobro in objekte v zasebni lasti, kar potlej zahteva obnovo postopkov in samo oddaljuje končno odločitev.
ture in okraja, pri tem pa so potrebne podatke pridobili od geodetske uprave. Ker so gozdne ceste in vlake del gozda, jih niso vrednotili posebej, saj je odprtost gozdov tudi eno od meril za razvrščanje gozdov v katastrske razrede. Če je gozdno gospodarstvo z izgradnjo gozdnih prometnic povečalo vrednost gozdov, bi po predpisih o zemljiškem katastru
moralo poskrbeti, da bi jih ponovno ovrednotili in jim določili drugačen katastrski razred. Ker tega ni naredilo, so v denacionalizacijskem postopku lahko ugotavljali vrednost gozdov le po katastrskem razredu, ki izhaja iz zemljiškega katastra, poudarjajo na kmetijskem ministrstvu.
Gozdovi v TNP niso javno dobro
Državno pravobranilstvo v tožbi med drugim ugotavlja, da gozdov v Triglavskem narodnem parku ni možno vračati v naravi, ker so po zakonu o ohranjanju narave izvzeti iz pravnega prometa, po zakonu o varstvu okolja pa naj bi bili tudi naravno javno dobro, na katerem je po ustavi možno pridobiti posebne pravice le pod zakonsko določenimi pogoji. Na ministrstvu dokazujejo, da noben zakon, sprejet po uveljavitvi zakona o denacionalizaciji, ne more vplivati na postopke vračanja pa tudi zakon o varstvu naravne in kulturne dediš-
čine v ničimer ne določa, da bi bili vrnjeni gozdovi javno dobro. Da gozdovi v parku nimajo takšnega položaja, dokazuje tudi podatek, da so do 1. oktobra letos večinoma zasebnim lastnikom in agrarnim skupnostim že vrnili 3.382 hektarjev gozdnih zemljišč v parku, a pri tem po besedah ministra Buta nihče ni rekel niti črke "a", tožbe so se začele šele. ko so gozdove vrnili nadškofiji-"Če bi bili gozdovi v parku res javno dobro, potem bi bile tudi vse doslej pravnomočne odločbe o vrnitvi gozdov neveljavne. Razlastiti bi morali velik del parka, ki je v zasebni lasti, in se tudi vprašati, kako je lahko v parku na stotine vikendov, katerih pomemben del je bil zgrajen po sprejetju zakona o TNP," je dejal minister mag. But in sklenil predstavitev odgovorov na tožbe z nedvoumnim sporočilom: v tožbah ni ničesar novega, kar bi oviralo vračanje v naravi.
• C. Zaplotnik
Tako slabe letine že dolgo ne
V sadovnjaku Resje je bila letina zaradi spomladanske pozebe in toče za dobro polovico slabša kot običajno.
Mošnje - "Letošnja sadna letina je bila zelo slaba. Medtem ko smo v normalnih letih pridelali od 700 do 800 ton sadja, smo ga letos le 340 ton pa tudi kakovost ni bila najboljša. V takšnih okoliščinah smo odpovedali načrtovani izvoz in dali prednost domačim kupcem," pravi Tatjana Zupan, ki v Kmetijsko gozdarski zadrugi Sava Lesce vodi sadovnjak Resje.
Tatjana Zupan
Pri jesenskih opravkih
So bile za slabši pridelek krive le naravne ujme?
"Vsekakor! Letos nas je doletelo kar dvoje: najprej spomladanska pozeba, ki je prizadela predvsem tri najbolj zastopane sorte v nasadu, to je idared, zlati delišes in jonagold, potem je dvakrat padala še toča, ki je zgrešila le redek sadež."
Ko so ocenjevali škodo po suši, je bilo slišati, da so jo občutili tudi sadjarji. To drži?
"Suša pri nas ni povzročila škode, morda so se posledice dolgega sušnega obdobja kazale v bolj zgodnjem odpadanju plodov z dreves. To še posebej velja za zlati delišes."
Ste nasade zavarovali pred ujmami?
"Pred točo smo jih, pred pozebo pa ne."
Ali to pomeni, da jih boste drugo leto tudi za pozebo?
"Ker je toča pri nas zadnje leta kar pogosta, ob tem pa ni finančnih možnosti, da bi nasade zaščitili z mrežami, jih bomo tudi prihodnje leto zavarovali proti toči, proti pozebi pa jih ne bomo, kjer je pri nas zelo redka. Nazadnje je bila 1987. leta, a tudi takrat ne tako močna kot letos."
Bo odškodnina pokrila izpad pridelka in prihodka?
"Upam, da bomo pokrili vsaj del stroškov. Še zmeraj pa je najbolje, da nasad zavaruješ in imaš dobro letino brez kakršnekoli ujme."
Je bilo po pozebi in toči tudi ugodno za razvoj škodljivcev in bolezni?
"Po toči je bilo treba še posebej paziti, da prizadeto sadje ni začelo tudi gniti. Vseh udarcev toče se kljub temu ni dalo skriti, so pa na
rumenih plodovih veliko bolj vidni kot na rdečih."
Tako okleščen pridelek verjetno ne bo težko prodati?
"Prodaja gre h koncu, doslej smo ga prodali že več kot štiri petine. Prejšnji teden smo imeli odprto vsak dan, že ta teden pa bo prodaja le še dvakrat na teden." So kupci kaj negodovali? "Večina je razumela, da letos kakovost zaradi posledic toče ni bila najboljša."
Boste preostanek dali v hladilnico?
"Ne. Količina je premajhna, da bi lahko pokrili stroške, pa tudi kakovost sadja ni takšna, da bi ga lahko ohranili do spomladi. Če bodo potrebe, bomo hladilnico ponudili drugim."
So cene takšne, kot ste se dogovorili v Sadjarskem društvu Gorenjske?
"V Resju smo se teh cen držali. Do 20. oktobra je bila za prvi kakovostni razred jabolk cena 100
tolarjev za kilogram, za drugi razred 78 tolarjev, za tretji razred pa 50 tolarjev, zdaj pa so cene že nekoliko višje: za prvi razred 150 in za drugi 100 tolarjev."
Bo sadovnjak letos posloval pozitivno?
"Težko! Le izdatki obiranja so bili manjši, vsi ostali stroški oskrbe nasada pa so bili enaki kot ob velikem pridelku. Pri prihodku pa bo zaradi izpada pridelka kar velika razlika."
Ste že začeli s pripravami na novo sadjarsko leto?
"Trenutno režemo koreninske izrastke, potlej bomo poškropili plevele, v novem delu nasada dokonča postavili opore in posadili še nekaj dreves. Posaditi bi morali še dva hektarja nasada, a letos za to ne bo denarja niti dovolj časa."
Nasad je tudi sicer precej star?
"Izkušnje kažejo, da je nasad rentabilen do dvajsetega leta starosti, nato gaje treba obnoviti. P11 nas kliče po obnovi okrog petnajst hektarjev nasada. To bomo morali narediti, sicer bomo zaostali za konkurenco."
• C. Zaplotnik
V Žireh so ure krepko zavrteli nazaj
Žiri - V Žireh je bila minuli konec tedna na ogled etnografska razstava, ki prikazuje življenje na kmetiji pred 50 in več leti, z naslovom Tako smo živeli, delali in jedli. Razstavo in spremljajoče prireditve so pripravili Društvo kmečkih žena Žiri, Turistično društvo Žiri in Kmetijsko svetovalna služba pri Kmetijsko gozdarski zbornici Sloveniji.
Razstava je predstavljala hrano ob žetvi ali košnji in ko so se možje odpravljali v gozd na sečnjo lesa. V dvorani Družbenega doma Partizan so bile postavljene še tri kmečko urejene sobe. Prva je bila izba za starše z zakonsko posteljo in zibko za dojenčka, hkrati še hrana za porodnico. Druga je bila delavska soba - kuhinja, v njej sta
delala čevljarja in klekljarica, na mizi se je šibila lahka hrana. V dnevni sobi, imenovani hiša, je bila mentrga, s sveže mesenim testom, čisto prava kmečka peč, postelja za starega očeta ali mater ter velika miza z "bohkovim" kotom. Na mizi je bila raznovrstna hrana, značilna za čas pred 50. in več leti. V sobi je bila tudi skrinja, ki so jo
tu imenovali kašča. Ima posebne razdelne prostorčke, v njej pa s0 shranjevali koruzo, oves, pšenic0' fižol in podobno. Razstava je bila odprta v petek s kratkim kulturnim programom. Nastopili so predstavniki organizatorjev, župan Bojan Starman ter Ana Potočnik' ki je zaigrala na diatonično harmoniko. Govore vseh bi lahk° združili v misel, da so takšne etnografske razstave zelo dobrodoS' le, saj ne smemo pozabiti kak smo včasih živeli. Hkrati je vredno mladim pokazati, kako seje živelo včasih, ko so bolj živeli z naravo in je ne samo izkoriščal • Takšne prireditve tudi ozaveŠČajo prebivalstvo, da kmetovanje m ^ pridelovanje hrane in lesa, ternve tudi način življenja. K razstavi SW poleg otvoritvene prireditve sp dali še sobotno predavanje o zdrvi prehrani in nedeljski izbor n J pridelka. Izbirali so v treh pnW kih, najtežji pa so prejeli tudi n grado; Najtežjo zelnato gja ' 9,32 kilograma, je prinesla l?1 čka Andruzzi, najtežjo repo> kM tehtala kar 5,18 kilograma, je P1 nesel Janez Kune iz Rovt nadl ^ gatcem. Korenje težko dva K* grama pa je iz Lovrenca pnne UrSka Oblak. . Boštjan Bog**)
lofek^tt. oktobra 2001
• ••••••
TURIZEM / ursa.peternel@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 19. STRAN
Za vse, ki ne marajo klasičnega turizma
Na eksotično avanturo
s kombijem
Skofjeločan Igor Furlan je minibus predelal v posebno popotniško vozilo, v katerem osem avanture željnih popotnikov lahko tudi spi, kuha, se umiva... Njegov cilj sta predvsem Bližnji in Daljni vzhod.
škofja Loka - Skofjeločan Igor Furlan je svetovni popotnik, ki je Prepotoval že precejšen del sveta, predvsem Bližnji in Daljni yzhod. A ne na klasičen način, s turističnimi agencijami. Na svoja vandranja po tujih deželah se je doslej podajal kar z lastnimi prevoznimi sredstvi, z motociklom ali terencem. Po desetih letih nabi-ranja tovrstnih izkušenj pa se je odločil, da bo sam preoblikoval yozilo tako, da bo z njim lahko na pot popeljal tudi nekaj avanture ZeUnih sopotnikov.
edini organizator takšnih avan-turstičnih potovanj z 'overlander-jem' pri nas, sopotnike pa vozi predvsem na Bližnji in Daljni vzhod. Zakaj? "Zato, ker sem se v ta del sveta enostavno zaljubil!" se glasi odgovor popotnika, ki je s svojim avtomobilom na Mali Ti-
turške Trakije do tridnevnega postanka v Carigradu ter z vrnitvijo prek Grčije in s trajektom v Italijo. Za tiste, ki si lahko privoščijo več časa, je sestavil 16-dnevna potovanja v notranjost Anatolije, Kapadokijo, Pamukal do Egejske obale. V načrtu pa ima
'gorjev predelan kombi: na strehi sta dva šotora, v katerih lahko spi osem potnikov, v kombiju pa je celo tekoča voda.
Igor pravi, da je na svojih poto-vanjih pogosto srečeval slikovite tovornjake, predelane za prevoz Popotnikov v daljne dežele. Imenujejo jih 'overlanderji' in °niogočajo potovanja tudi po predelih, kjer ni hotelov ali kampov, torej po popolni divjini. Voznik in vodnik v eni osebi je običajno takšen prekaljen popotniški ^ček, ki nabere skupino sopot-nikov, željnih avantur. Takšna eksotična potovanja so med mladimi v zahodni Evropi zelo priljublje-na> obstaja pa tudi kar nekaj orga-nizatorjev potovanj v Afriko in ^zijo s takšnimi 'overlanderji'. ^er je tudi med vse več mladimi Slovenci kar nekaj popotniškega duha, seje Igor odločil, da bo tudi Sajn pripravil vozilo, s katerim bi •ahko popeljal sopotnike na Potepanje, ki bi bilo "mešanica 0rganizirane avanture s kančkom tUrizma". Igor pravi: "Tudi v
Slo
niša
veniji obstaja nezapolnjena
za tiste, ki ne marajo stalne-
^a Priganjanja turističnih vodičev
od hotela do hotela in tekanja z ogleda na ogled med hordami turistov točno po urniku in programu." Tako se je lotil predelovanja mercedesovega minibusa in nastalo je popotniško vozilo, s katerim lahko potuje osem ljudi. Pa ne le potuje, temveč na vozilu tudi kuha, spi, se umiva... "Minibus sem opremil z udobnejšimi sedeži, tekočo vodo v kuhinji, hladilnikom, na streho vozila pa sem montiral dva zložljiva šotora, v katerih lahko spi osem ljudi. Postavljena sta v samo petih minutah, spanje na višini pa je tudi bolj varno, saj je daleč od go-mazeče golazni in puhtenja vročine pri tleh," razlaga Igor. Tako opremljeni lahko preživijo tudi ves teden v popolni divjini. Kot pravi Igor, so bili na zadnji poti po Indiji deležni kar nekaj zavistnih pogledov tujih popotnikov, ki so potovali z manj udobnimi 'overlanderji'. "Samo nejeverno so nas gledali, kako hitro smo uredili cel tabor," pravi. Igor je
bet peljal tudi v posebni akciji zbrana sončna očala in zdravila za oči za Tibetance. Igorje za popotnike z manj časa in denarja pripravil osem- do devetdnevna potovanja skozi Hrvaško, Jugoslavijo,  Bolgarijo in preko
tudi 30-dnevno potepanje po vzhodni Turčiji in Iranu, če bo le uspel zbrati dovolj pogumnih sopotnikov.
• Urša Peternel, foto: Tina Doki in arhiv Igorja Furlana
Od tu in tam
# Novosti na Krvavcu - Na Krvavcu so pred zimsko sezono pripravili nekaj novosti. Brunarica Snežek ima novo, večjo teraso in oder za rajanja in zabavo po smučanju. Nov je deskarski poligon Fun park in posebne, cenejše vozovnice za deskarje. Novost je tudi 50 novih parkirnih mest ob spodnji postaji žičnice. Lanskima akcijama - cenejše smučanje ob ponedeljkih (po ceni dopoldanske vozovnice) in ob rojstnih dneh (po polovični ceni) so letos dodali še akcijo študentske srede, v kateri bodo študentje in dijaki vsako sredo lahko smučali za ceno skupinske študentske vozovnice.
# Z eno vozovnico po 30 koroških smučiščih - Vsi, ki radi smučajo na avstrijskem Koroškem, bodo letos lahko kupili vozovnico Top Ski Kaernten Pass, s katero je mogoče smučati na vseh tridesetih smučiščih na Koroškem, od Mokrin, Osojščice, Katschberga, Bad Kleinkirchheima do ledenika Moelltaler in drugih. Vozovnica velja do največ štirinajst dni. Cena šestdnevne vozovnice za odrasle denimo znaša 158 evrov (okrog 35 tisoč tolarjev).
# Jesenski in zimski oddih v Opatiji - Turistična zveza iz Opatije je sredi tedna na Šmarjetni gori v Kranju pripravila predstavitev jesenskih in zimskih programov. V teh dneh, ko Gorenjsko prekriva megla, se v Opatiji še kopajo. Kot smo slišali, si v Opatiji po uspešnem poletju prizadevajo sezono podaljšati tudi na jesen in zimo. Njihovi aduti so, kot so povedali, blaga klima (temperatura nikoli ne pade pod sedem stopinj), zimzelena vegetacija, prijazni ljudje ter bližina - iz Kranja je le dve uri vožnje. Opatija je že stoletja klimatsko zdravilišče, v katerem so zime preživljale avstroogrske kronane glave. In kaj nudijo turistom? Sprehode po 14 kilometrov dolgi promenadi Lungomare ob morju, vrsto prireditev, številne hotele z bazeni s toplo morsko vodo. Opatijo zlasti radi obiskujejo upokojenci, za katere so pripravili posebej ugodne cene.
TNP na dlani
Vodnik Triglavski narodni park, ki je te dni izšel pri Založbi Mladinska knjiga v zbirki Gore na dlani, je prvi, ki o edinem slovenskem narodnem parku govori na nekoliko drugačen način.
Hoja v gore je v zadnjih desetih letih med Slovenci postala pravih hit. Najbolj pogosti cilji planincev so z najvišjimi slovenski vrhovi zagotovo Julijske Alpe, ki tvorijo jedro TNP. Z množičnostjo smo in bomo morali naš odnos do gora spremeniti. Vodnik Triglavski narodni park je prva priročna publikacija, ki nas pouči o tem, kaj lahko in česa ne smemo početi v tem slovenskem naravnem biseru, saj nas v strnjeni obliki popelje tja, kamor tako radi zahajamo. Soavtorja Tea Likan Klavžer in Martin Šolar sta vsebino vodnika razvrstila v pregledna poglavja od nastanka in razvoja TNP, njegovih geoloških rastlinskih in živalskih značilnosti, do tem, ki park zaznamujejo s prisotnostjo človeka. Pri tem gre za kulturno-zgodovinski pregled tega področja, obširni del vodnika pa sta avtorja namenila turistično-rekreacijskemu vidiku parka. Kje, kaj in kako najdemo v TNP? Teksti so podkrepljeni z več kot 140 barvnimi fotografijami, v tako imenovani "servisni" del pa vsekakor sodi tudi zemljevid TNP, ki je skladen z vsebino knjige in je z vsemi svojimi podrobnostmi odličen dodatek k spoznavanju in uživanju v naravi Triglavskega narodnega parka. • Igor K.
Igor Furlan, zaljubljen predvsem v Bližnji in Daljni vzhod.
lzkos sim
ZA OHRANITEV VITKE LINIJE
HUJŠAJTE
ODPRAVITE
CELULIT PREČISTITE TELO Z NARAVNIM IZDELKOM
V LEKARNAH IN SPECIALIZIRANIH TRGOVINAH
tel./fax: 07/81 63 180
Turistična agencija odisej
Maistrov trg 2, 4000 Kranj Tel.
°V280-30-00
2'3, 11,   «2/5,. 11;.
Živila Megamarket,
Črnuče
Tel.:
01/58-00 250
ROG L A - OTVORITEV S IM U ČAR SIK E S E Z O NE
3 DNI *i* S» X SMUČ« VOZOVNICA «
ZIMSKI KATALOG >;< U i; i! /;\ M U V U i SNEŽNI FESTIVAL KRVAVEC
1.12.-2.12.
9.500 SIT
(PORTOROŽ, ROVINJ, KRK, RAB...)
©ffllKIS I lilim«.....
mm n (največji žuri
jjj ummi pvmmć
Namestitev v dvoposteljni sobi, pol-penzion, 3-krat dnevno kopanje v zunanjem in notranjem bazenu, od ponedeljka do petka jutranja telovadba v telovadnici in popoldanska rekreacija v termalnem bazenu, 1-krat dnevno prost vstop v fit— nes in savno, sprejem s predstavitvijo zdravilišča in programa počitnic, otroško varstvo vsak dan, glasba za ples in razvedrilo, ogled Pivovarne Laško , in degustacija, zdravstveno predavanje, ogled kulturnozgodovinskih znamenitosti z zaključkom v Okrepčevalnici pri mostu, predstavitev izdelkov z degusta-cijo, skupinsko slikanje, nočno kopanje.
tudi mešanje koktajlov, ples na noč čarovnic v maskah, izdelava aranžmajev iz buč.
polnočna maša, praznična božična večerja, božični zajtrk, krasimo jelko in izdelujemo božične aranžmaje.
igre z žogo, šola pravilne drže, gozdna učna pot, najmlajši kuhamo, družabne igre, risanje, ples, pravljične urice.
Inf. in rezervacije: tel.: 03 7345 122, fax: 03 7345 298,
www. zdravilisce-lasko.si
ZDRAVJE • ODDIH ■ SPi
Rezervacije in informacije: turistična agencija PELIKAN, Glavni trg 20, KRANJ Tel. in lax: 04 2023 285, E-mail: pelikan@siol.net
SLOVENIJA IN HRVAŠKA
PORTOROŽ - hoteli PALAČE vikend paketi že
od 14.400 sit dalje
hoteli MORJE - vikend paket od 18.900 sit dalje
MALI LOŠINJ - HTL AUR0RA že od 26.900 sit dalje (7 x polpenzion - otroci do 7. leta GRATIS)
OPATIJA • htt KRISTAL, PALAČE - BELLEVUE od 26. - 30.10. - 4 x pol penzion - že za 18.800 sit
DALMACIJA Z LETALSKIM PREVOZOM DUBROVNIK-27.10.-31.10. 01 že od 45.500 sit dalje (polpenzioni v hotelu Lero ♦ letalski prevoz)
CAVTAT - od 31.10. • 4.11.01 že od 41.500 sit dalje (polpenzioni v hotelu Albatros t letalski prevoz)
NOVO LETO 2002
od 30.900 sit dalje, Praga 32.900 sit, Blmlnl 33.900 sit, v Pariz z avtobusom za 49.900 sit in krajši paketi s pol penzionom na Pokljuki, Bloški planoti, v zdraviliščih...
IZLETI V ČASU JESENSKIH POČITNIC
Vikend v Londonu - 79.000 sit, Jugozahodna An-gllja - 7 dni za 177.200 sit Irska - 5 dni za 167.50 sit, Pariz 3 dni za 129.900 sit, Nizozemska In Belgija - 4 dni za
139.000 sit
HURGADA - EGIPT 7 dni - odhod 27.10. že od 139.000 sit dalje
TUNIZIJA - DJERBA 25. in 28.10. - 3 ali 6 dni •
že od 77.000 sit dalje, SAFARI28.10, ■ že od 121.400 sit dalje
KRETA 28.10. - 6 dni - že od 89.500 sit dalje
(nočitev z zajtrkom, letalo) ali od 93.800 sit
dalje (pol penzion, letalo)
Kraiil Izleti: Savarski gradovi v treh dneh 26.
10. od 32.300 sit dalje, Dunaj 27.10.2 dni •
od 20.350 sit dalje, Budimpešta 2 dni 3.11. že
za 22.500 sit, Benetke - Rimini - San Marino v
dveh dneh 3.11. za 20.000 sit, Rim - Firence 4
dni 26.10. za 40.900 sit
DUNAJ Z OGLEDOM MUSICLA organiziran izlet
ali le nakup vstopnice
REZERVACIJA HOTELOV IN LETALSKEGA PREVOZA V EVROPSKIH MESTIH PO VAŠIH ŽELJAH!
ZIMA 2001/2002
SMUČANJE - Apartmaji in hoteli v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Franciji, Slovaški, Švici itd. TOPU KRAJI • KANARSKI OTOKI, EGIPT, SRI LANKA, MALDIVI, TAJSKA...
NUDIMO ARANŽMAJE "LAST MINUTE" Z ODHODOM IZ AVSTRIJE
Dominikanska republika -14 dni vse vključeno že od 228.200 sit dalje Kuba - 7 dni vse vključeno od 191.900 sit dalje Klub "MAGIC LIFE" - Turčija, Grčija, Tunizija, Egipt in smučarski centri v Avstriji od 100.000 sit dalje
PRIPRAVIMO VAM TUDI IZLETE ZA ZAKLJUČENE SKUPINE!
C3
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS
Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur: 251-18-87
Lidl 22.11., Lenti 27.10., 3.11. in 15.11., Trst 30.10., 31.10., Pal-manova in tovarna čokolade 20.11., Madžarske toplice od 29.11. do 2.12., Silvestrovanje v Madžarski toplicah od 29.12. 01do 2.1. 02
HOKO - kombi prevozi
Tel.: 04/5963-876 Tel.: 04/5957-757
Ugodni nakupi, Lenti vsak čet. in sob; Trst vsako sredo in petek; Celovec 1. torek v mesecu; Udine, Palmanova; V. Kladuša in ostali prevozi po dogovoru. 041/734-140
AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL	Trst 30.10. Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60
METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje	Lenti 27.10. in 8.11., Brno 8.11., Tovarna čokolade Portuqara -Palmabova 22.11*   Tel.: 252-62-10, 041/660-658
prof. META KONSTANTIN, SP ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253	TEČAJI TUJIH JEZIKOV za odrasle, dijake, učence, tel.: 04/51-50 590
NEMŠČINA	ZA ODRASLE (verificirani tečaji) prof. Meta Konstantin, s.p. Tel.: 04/51-50-590
DRAMA
Slovensko narodno gledališče U. tel.: 01/252-14-62, 01/252-14-92
S. Kane: RAZMADEZNA. IZVEN (KONTO), sreda 24.10. od 20.00 do 21.50 ure.
VEČER LITERATURE KRISTIJANA MUCKA. VSTOP PROST, četrtek 25.10 ob 20.00 uri.
Prešernovo gledališče Kranj
A. T. Linhart: ŽUPANOVA MICKA
Režija Vito Taufer
sobota, 27. oktober 2001, ob 19.30 uri, za IZVEN in KONTO
CDK
Zavod za izobraževanje, vzgojo, razvoj in kulturo Ruska 13, 1000 Ljubljana, tel. in faks: 01/433 93 03
ŠOLA ČUSTVENE INTELIGENCE
Vpis v Šolo je v Kranju možen še danes ob 18. uri na OŠ Matija Čop, v Radovljici pa jutri ob 18. uri na OŠ A. T. Linhart. Informacije: 01/433 93 03. Uradne ure: od ponedeljka do četrtka od 10. -14. ure
GORENJSKI SEJEM
rekreacijsko drsanje
tel.: 202-16-34
Drsališče obratuje ob sobotah in nedeljah od 15.30 do 17.00 ure
BLED
Infrastruktura Bled, d.o.o. Rečiška cesta 02, 4260 Bled Uprava Infrastrukture 04/5780 512 Športna dvorana 04/5780 526 fax 04/5780 527
Rekreacijsko drsanje v športni dvorani Bled, vsako SOBOTO IN NEDELJO OD 16.30 DO 18.00 URE Cene drsanja:
ODRASLI 600,00 sit, ŠTUDENTI 500,00 sit, OTROCI DO 14. LETA 400,00 sit, IZPOSOJA DRSALK 600,00 sit, SEZONSKA KARTA ODRASLI 8.000,00 sit, SEZONSKA KARTA OTROCI DO 14. LETA
5.000,00 sit
HC ACRONI JESENICE
Ledarska 4
tel.: 04 58-63-363
fax: 04 58-63-373
e-mail: hd-jesenice g-kabel.si
PRODAJA VSTOPNIC: SEZONI 2001/02 (ne velja za tekme v organizaciji HZS)
VSAK DELOVNI DAN MED 10.00 IN 13.00, OB SREDAH TUDI OD 14.00 DO 16.00 URE V PISARNI HK JESENICE IN PRED VSAKO TEKMO NA BLAGAJNI HK JESENICE
SLIKARSKA SOLA
AVTO ŠOLA m
LL
A, B, C, E, H, E k B
za začetnike. Začnemo 19. oktobra. Samo še 5 prostih mest. Izobraževalni center FREISING, tel.: 04/5155880
NOVO!        NOVO! NOVO!
Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 ali GSM 040/201-289, Kranj, Kidričeva c. 6
KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
MI KADO
Zaradi krčenja odraslega programa vam od 22. oktobra nudimo 30 % popust na večino odrasle konfekcije. MIKADO Kranj, Likozarjeva 15, tel. 04-2334088 MIKADO Železniki, Češnjica 9, tel. 04-5147496 MIKADO Bled, Ribno, Za Pižem 6, tel. 04-5765800
Linhartova dvorana
RADOVLJICA Gorenjska c. 1A Tel.: 04/ 537 29 00 04/ 537 29 11
Dragi mali in malo večji abonenti!
V petek, 26. oktobra, izjemoma ob 17.30 vas vabimo na ogled predstave
TAKE MAČJE, TAKE MIŠJE
Glasbenega gledališča MELITE OSOJNIK
Ko v dvorani ugasnejo luči, se oder osvetli in pravljic škrat neviden prihiti,odžene sitnosti in micene skrbi, domišljija v nas in z igralci oživi! Veselimo se vas, dragi gledalci!
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve
Spravilo repe
Kokrica - V soboto, 27. oktobra, vabijo TD Kokrica in Andrejčevi iz Tatinca na spravilo repe. Zbor bo ob 13. uri na dvorišču Andrejčevih v Tatincu, odkoder se boste odpravili na njivo. V primeru slabega vremena bo spravilo repe prestavljeno na dan z lepšim vremenom.
Dan čarovnic
Kranj - Turistično društvo Kranj prireja v soboto, 27. oktobra, od 8. do 13. ure na Glavnem trgu pri vodnjaku prireditev Dan čarovnic. Delili bodo informacije o tem, kaj noč čarovnic (31. oktobra) pomeni in kako se ta praznik praznuje Poskrbeli bodo še za okrasne buče, čarovnice in še kaj. Otroke bo zabaval pravi čarovnik. Poleg tega bodo na voljo tudi ostali, različni izdelki domače in umetne obrti.
Jesenski semenj
Dovje - Na Dovjem bo v soboto, 27. oktobra, od 13. do 18. ure sredi vasi, na obnovljenem trgu potekala prireditev Jesenski semenj. Osrednja točka prireditve bo ob 16. uri, ko se bo začel uradni sprejem Martine Čufar, sveto-
vne prvakinje v športnem plezanju 2001, ki jo boste lahko pričakali skupaj z gostoma Tomom Česnom in Tomažem Humarjem. Za prijetno popoldne bodo poskrbeli "ta domači muzi-konterji" iz tria Triglav, mojstranški šolarji pa se bodo izkazali s kulturnim programom.
Večer z Ano Nušo Knežević
Bled - Gospa Ana Nuša Knežević je priznana strokovnjakinja za protokolarne zadeve, sporazumevanje in kontaktno kulturo. Letos spomladi je pri založbi Didakta izdala knjigo Oljka - o sporazumevanju in obnašanju, v kateri na osnovi številnih osebnih izkušenj, razmišljanj in dogodkov ter psiholoških analiz nebesedne govorice na prijeten način komunicira z bralci. O knjigi in svojem delu bo v pogovoru, ki ga je pripravila Danijela Leskošek, pripovedovala in odgovarjala na vaša vprašanja. Srečanje je v sodelovanju v Vilo Bled pripravil Studijski krožek bralne kulture Beremo z Manco Košir, Bled. Prireditev bo v koncertni dvorani Vila Bled jutri, v sredo, 24. oktobra, ob 19. uri.
Otroške pravljice
Škofja Loka - Danes, v torek, 23. oktobra, lahko otroci v škofjeloški knjižnici pravljici prisluhnejo ob 17. uri. Tatjana Bertoncelj bo pripovedovala slo-
vensko ljudsko pravljico Janček Ježek.
Jesenice - Na otroškem oddelku jeseniške knjižnice lahko otroci pravljici prisluhnejo v četrtek, 25. oktobra, ob 17. uri. Pravljica Feliksova pisma govori o zajčku, s katerim se bodo otroci odpravili na potep. Izdelali bodo tudi čisto prava pisma.
Radovljica - V radovljiški knjižnici se bo v četrtek ob 17. uri začela pravljica za otroke Kako si je Šeherezada rešila življenje. Arabsko pravljico za otroke, stare vsaj 4 leta, bo pripravila Silva Kos.
Tavčarjev večer
Škofja Loka - V Kašči na Spodnjem trgu se bo v petek, 26. oktobra, ob 19.30 uri začela prireditev Tavčarjev večer, posvečena 150-letnici rojstva pisatelja Ivana Tavčarja. Predstavljen bo bronast portret Ivana Tavčarja, ki ga je oblikoval kipar Jakob Savinšek. O umetnini bo spregovorila univ. dipl. umetnostna zgodovinarka mag. Sonja Klemene. Nastopila bo tudi Anica Ber-čič, igralka KUD Ivan Tavčar Poljane, ki bo v žlahtnem narečju predstavila Tavčarjevo Šarevčevo slivo v dramatizaciji in režiji Andreja Šubica.
Predstavitev romana
Radovljica - Danes, v torek, 23. oktobra, se bo ob 19.30 uri začela predstavitev novega romana slovenskega pisatelja Igorja Karlovška Pobarvani dosjeji. Po predstavitvi knjige po pogovor z avtorjem.
Literarni večer
Dovje - V petek, 26. oktobra, bo ob 19. uri v dvorani Kulturno umetniškega društva Jaka Rabič na Dovjem literarni večer, ki so ga pripravili ljudski pisci -člani literarnega kluba upokojencev Slovenije^ občin Kranjska Gora, Jesenice in Žirovnica. Sodelovale bodo pevke Društva upokojencev Dovje Mojstrana, gostja ga. Danica Butinars citrami in vokalno-inštrumentalna skupina Strune iz Zasipa. V počastitev tega večera bo gospod Janez Palčič odprl tudi razstavo značk.
Martinovanje z DU Naklo
Naklo - DU Naklo vabi svoje člane na martinovanje 13. novembra, ki bo v Drašičih v Beli krajini. Odhod iz Nakla bo ob 8. uri. Pred začetkom martinovanja bodo zanimivi ogledi. Prijavite se!
Martinovanje v Prekmurju
Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi na izlet v Prekmurje z martinovanjem, in sicer 10. novembra. Odhod avtobusa bo ob 6. uri z avtobusne postaje Kranj. Med drugim bo postanek tudi v Termah 3000, kjer bo možno kopanje v 20 različnih bazenih. Kdo se bo kopal, naj to sporoči ob prijavi. Za tiste, ki se ne bodo kopali, bo organiziran ogled Plečnikove cerkve v bližnji Bo-gojini in lončarstva v Filovcih. Popoldne bo martinovanje s plesom. Prijave za izlet sprejema vsak delovni dan po 16. uri ga. Irma Zupan, GSM: 031/343-171 do zasedbe avtobusa oz. do 5. novembra.
Letovanje v Istri
Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira izredno počitnikovanje v Zdravilišču Istarske terme, v severozahodnem delu Istrtskega polotoka. Zdravilišče priporočajo predvsem rev-matikom, ljudem z bolečinami v hrbtenici, s problemi z dihali ali kožnimi obolenji. Letovanje bo potekalo od 12. do 22. novembra. Prijave sprejemajo v društveni pisarni.
Pohod po Krasu
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice bo v nedeljo, 28. oktobra, organiziralo pohod po Krasu, tik ob sloven-sko-italijanski meji. Začetek pohoda bo v Krvavem potoku, nato boste šli preko Gradišča do izvira potoka Vroč-ka in se odpravili na Jermanco, kjer je planinska koča. Ogledali si boste tudi vojaški muzej in občudovali živobarvni ruj. Nezahtevne hoje po kolovozu bo 4 do 5 ur. Pohod boste zaključili na prijetni kraški domačiji. Odhod avtobusa bo ob vsekm vremenu ob 6. uri z avtobusne postaje pri Čufarju. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva do četrtka, 25. oktobra, do 12. ure.
Po dolenjski vinogradniški poti
Jesenice - Planinsko druištvo Jesenice bo v soboto, 27. oktobra, organiziralo izlet po delu dolenjske vinogradniške pešpoti od Čateža nad Zaplazom do Mirne. Odhod avtobusa bo ob 6. uri zjutraj z avtobusne postaje pri Čufarju. Nezahtevne hoje po gričevnatem svetu bo 2 do 3 ure. Izlet bo organiziran v vsakem vremenu. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva do četrtka, 25. oktobra, do 12. ure.
Po Kosmačevi učni poti
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi na izlet po Kosmačevi učni poti v soboto, 27. oktobra, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. Prijave in informacije: Jasna Soklič, tel.: 207 64 00, Niko Ugrica, tel.: 041/734 049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva.
V neznano
Žabnica, Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi svoje člane in druge zainteresirane na vsakoletni že ■ tradicionalni izlet v neznano, ki bo v ponedeljek, 29. oktobra, z odhodom avtobusa ob 6.30 uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Prijave z vplačili sprejemajo društveni poverjeniki do zasedbe avtobusa. Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na potepanje v neznano v četrtek, 25. oktobra, z odhodom avtobusa ob 6.30 uri izpred Globusa v Kranju. Med potepanjem boste spotoma ugibali posebnosti in zanimivosti krajev ter njih zgodovinske in kulturne znamenitosti. Vse to bo "tam blizu, kjer je nekoč kaplanoval tudi A. M. Slomšek".
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 27. oktobra, na izlet v neznano. Obiskali boste vrh, s katerega se vidi morje. Tura je lahka, primerna za vse pohodnike z obilo dobre volje. Na zaključku izleta vas čaka presenečenje. Informacije in prijave sprejemajo po tel.: 04/531 55 44 v sredo in četrtek med 18. in 19.30 uro.
Izlet med vinogradi
Kranj - Pohodniška sekcija Društva upokojencev Kranj organizira izlet po Kozjanskih hribih z zidanicami, prepol-
nimi rujnega vina. Izlet bo v četrtek, 25. oktobra. Vodnika priporočata dobro obutev, ki ne prepušča vlage in blata, ter pohodne palice in ostalo vremenu primerno opremo. Prijave in vplačila v društveni pisarni vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure.
Obvestila
Štepec, univ. dipl. zgodovinar, bo predaval na temo Leto 1918 - življenje v prevratni dobi.
Deset pravil vzgajanja
Kranj - Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo vabi na predavanje Deset pravil vzgajanja. Z vami se bo pogovarjala gospa Mojca Petrič, univ. dipl. Psl' hologinja. Če kdaj ne veste, kaj narediti, če se sprašujete, ali ste ravnali prav, če si želite potrditve vašega vzgojnega pristopa, če se vam zdi nasvet dobrodošel, če mislite, da še ne veste čisto vsega... potem pridite jutn, v sredo, 24. oktobra, ob 17. uri v telovadnico Razvojnega vrtca Mojca na Planini v Kranju, Ulica Nikole Tesle 2.
Cvetje v jeseni
Škofja Loka - V škofjeloški knjižnici se bo jutri, v sredo, 24. oktobra, ob
18. uri začelo predavanje z diapozitiv z naslovom Cvetje v jeseni. O Tavčarjevem življenju in delu, domači krajini in kulturni dediščini Poljanske doline bo pripovedoval Izidor Jesenko, za predvajanje diapozitivov pa bodo poskrbeli člani FK Anton Ažbe. Prasvetloba za vse ljudi po prerokinji - učiteljici današnjega časa Kranj - Kako razviti prasvetlobo, to mogočno zdravilno moč v sebi, ki pre-žarja dušo in seva v človeka? Kaj je obtok očiščevanja? Kako napraviti ko-rah Kristusu V življenje? Odgovore lahko dobite v četrtek, 25. oktobra, ob
19. uri v gradu Khislstein na Tomšičevi 44 v Kranju. Vstop je prost.
20 let CZPZ Andreja Vavkna
Cerklje - Cerkveni ženski pevski zbor Andreja Vavkna Cerlje, ki deluje po? umetniškim vodstvom Damijana Močnika, bo z jubilejnim koncertom praznoval 20. obletnico delovanja. Koncert bo v soboto, 27. oktobra, ob 19.30 uri v župnijski cerkvi v Cerkljah-
Ogled škofjeloške policije
Kranj - Območni klub Maksa Perca Kranj organizira za svoje člane ogled Policijske postaje Škofja Loka, ki bo v soboto, 27. oktobra, ob 10. uri. Gre za enega najmodernejših tovrstnih objektov v Sloveniji, zato vabijo članice in člane, da se vodenega ogleda udeležijo v čimvečjem številu. Prevoz je v lastni režiji.
Indijski učitelj joge v Sloveniji
Ljubljana - V času med 21. in 27. oktobrom poteka obisk svetovno znanega učitelja joge Paramhansa Svvami Maheshvvaranadaja, avtorja sistema Joga v vsakdanjem življenju. V okviru Turneje za svetovni mir se po večjih slovenskih mestih vrstijo javna predavanja. Svvami Maheshvvaranda, ki ga je lani sprejel tudi predsednik države Milan Kučan in je že pred leti napolnil veliko dvorano Cankarjevega doma v Ljubljani, bo imel letos predavanje prav tako v Cankarjevem domu v soboto, 27. oktobra, ob 19. uri. Vstopnice so v predprodaji na blagajni CD in v trgovini Om Šiva Ezoterika, Tangram, BTC. Medverska molitev za svetovni mir bo predvidoma organizirana v soboto, 27. oktobra, ob 18. uri v parku Tivoli. Vse dodatne informacije lahko dobite pri ge. Orehovec, tel.: 01/585-24-06.
Predavanja
Po Indijskem oceanu
Medvode - V Knjižnici Šiška, enoti Medvode - Na sotočju se bo danes, v torek, 23. oktobra, ob 19.30 uri začelo predavanje Milanke Lange Lipovec, avtorice knjige Morje in ljubezen, ki bo pripovedovala o veliki plovbi nje in kapitana Rogerja de La Grandiera na ka-tamaranu Vakuta, tokrat sta plula po Indijskem oceanu. Z diapozitivi bo predstavila pot, ki sta jo začela na Cipru, nadaljevala skozi Rdeče morje v Indijski ocean in končala na obali afriškega kontinenta.
Pomen knjige
Žirovnica - Kulturno-prosvetna sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na predavanje Knjižnica Žirovnica in Jesenice - pomen knjige. Predavanje bo danes, v torek, 23. oktobra, ob 18. uri v rojstni hiši Matije Čopa v Žirovnici. Predavali bosta g. Mila Mežek in g. prof. Cvetka Martinčič.
Leto 1918 - življenje v prevratni dobi
Idrija - V Osnovni šoli Idrija se bo danes, v torek, 23. oktobra, ob 18. uri začelo predavanje iz ciklusa Muzejskih večerov. Predavatelj mag. Marko
ŽALNE KOMEMORACIJE
Ob 1. novembru bodo tudi po Gorenjskem potekale številne žalne komemoracije, nekatere že nekoliko prej.
Tako Združenje borcev in udeležencev NOB območja Radovljica organizira žalno komemoracijo v Lescah v četrtek, 25. oktobra, ob 16. uri Pri spomeniku na Žagi; na Srednji Dobravi v petek, 26. oktobra, ob 16. uri na pokopališču; v Ljubnem v petek, 26. oktobra, ob 11. uri pri glavnem spomeniku.
Datume in ure ostalih komemoracij organizacij, ki so nam poslale P0' datke z objavo, bomo objavili v petek oz. v torek.
Male živali
Jesenice - Društvo rejcev malih živali Jesenice vabi na ogled razstave perutnine, kuncev, golobov in sobnih ptic-Razstava no na ogled od 27. do 29-oktobra v osnovni šoli Prežihovega Vc-ranca na Jesenicah. Odprta bo od 9-do 19. ure. Otvoritev razstave in kratka slovesnost ob 65-letnici društva bo v soboto, 27. oktobra, ob 10. uri.
Rože
Kamnik - V Kavarni Veronika v Kamniku bodo v četrtek, 25. oktobra, ob 20. uri odprli razstavo slik z naslovom Rože slikarke Stanke Baloh. Razstavo bo odprl g. Lojze Kalinšek. Kulturni večer bodo pripravili učenci gospe Vesne Dolamič.
Nadaljevanje na 23. stran1
Digitalni tisk
*  Media Art
Studio, i
Interni
'GOSTILNA
i R£SWRACIJA "Pri Jožovcu" Begunje I
k GALERIJA . ... . „0 ,, v G/asbene prireditve so ob 19. un.
"GAŠPERJI"
ansambel "PTUJSKIH 5"
INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA ŠT.: 04/ 5333-402
PRVI
bo v soboto, 27. oktobra 2001, ob 18. uri v dvorani Gledališča j
Toneta Čufarja na Jesenicah. Vstopnice po 800 tolarjev so
naprodaj v tajništvu Radia Triglav od ponedeljka do petka v j
času od 8.00 do 15.30. ..  .| :
Vabljeni- ;
Več o prireditvi na Radiu Triglav ob nedeljah v oddaji Mirin vrtilja , ;in na naši spletni strani: www.radiotriglav.si
Jubilejni koncert na Bledu
Koncert Alpskega kvinteta ob 35-letnici bo v soboto, 27. oktobra, v Festivalni dvorani na Bledu.
jj*'ed, 23. oktobra - Alpski kvintet je pred petintridesetimi leti za-  Bled 2001. Jože Antonič, vodja el svojo profesionalno pot^v Franciji. Po Franciji jih je pot z
"JV'   (II UltSlUIIOlUU   |»V»l    »    »  . ua.^.j..   - ~-------J     .1---O K---
UsPešnimi nastopi vodila v Švico, Avstrijo, Nemčgo in drugod po Evropi, veliko pa so nastopali tudi doma. Z gorenjskim temperamentom, z resnim pristopom do te zvrsti glasbe in z znanjem so dosegli visoko kvalitetno raven. Tako jim je tudi uspelo razviti tako imenovani alpski stil glasbe, ki je postal priUubljen pri glasbenih kolegih in poslušalcih.
Alpski kvintet je v 35 letih izdal 35 plošč in kaset. Komponist Ivan Prešeren in harmonikar Jože Bur-n'k in drugi so veliko pripomogli, da je v teh letih nastalo veliko dobrih skladb.
Poseben pevski pečat sta ansamblu pustila Ivanka Kraševec in Oto Pestner. Tako se je ansambel s trdim delom, kvalitetno glasbo, 'zvirnim igranjem in petjem uve-
Alpskega kvinteta je tudi soorga-nizator (skupaj s Stanetom Knifi-cem) največje slovenske narodno-zabavne prireditve Alpski večer, za katero je ansambel 1990. leta dobil Turistični nagelj televizije Slovenija. Od nekdanje zasedbe so v Alpskem kvintetu danes še
Kar osem vagonov papirja
Naklo, 23. oktobra - Že peto leto oziroma odkar imajo novo šolo v Naklem, učenci naklanske, dupljanske in podbreške šole dvakrat na leto skupaj s starši zbirajo star papir. Oddajo ga Surovini v Kranju, izkupiček zanj pa potem namenijo za papirnato galanterijo in nekatere potrebščine, ki jih potrebujejo v šoli.
"Spomladi in jeseni zbiramo pa-  akcijo, ki je trajala od 16. do 18.
ljavil na nemško govorečem območju in nastopal na najpomembnejših radijskih in televizijskih hišah v zahodni Evropi. Pogosto pa so tudi gostje radia in TV Slovenija in drugih radijskih in TV postaj v Sloveniji.
Za svoje promocijsko delo doma in v tujini je Alpski kvintet prejel več priznanj in odličij; letos med drugim tudi zlato plaketo občine
Z vami pri vas v Dupljah
Vabite nas tudi na Blejsko Dobravo, v Besnico, na Bled, v Cerklje, Jesenice, na Primskovo, Vodice...
Kranj, 23. oktobra - Začeli bomo torej v začetku prihodnjega meseca v Dupljah, kjer smo lani ta čas že bili skupaj. Tudi letos bo vese-°- Domačini se že pripravljajo na srečanje, mi pa bomo tudi poskrbe-da ne bo dolgčas. Sicer pa bomo več o srečanju, ki ga načrtujemo v s°boto, 3. novembra, pisali prihodnji teden.
Medtem pa nam vi kar pridno pišite, če želite, da se dobimo tudi pri ^a>s še letos pred koncem leta. Po štirih objavljenih kuponih se že ob-hkuje seznam krajev in skupin, s katerimi bi bili radi skupaj na prireditvi. Vaše predloge seveda zbiramo naprej. Večino prireditev pa načrtujemo v mesecu decembru pod naslovom Veselo v novo leto z vami Pn vas. Prirejali pa jim bomo še naprej tudi spomladi, poleti, saj Go-renjski glas tudi v 55. letu izhajanja ostaja Več kot časopis in z vami Pri vas.
V KUPONU, ki ga objavljamo, napišete vaš kraj oziroma kraj, v katerem bi radi imeli prireditev in enega od ansamblov oziroma sodelujočih v programu. Mi bomo poskrbeli, da bomo skupaj z različnimi glasbenimi skupinami, z domačini in z gosti pri vas in da bo z vami ludi gost, ki bo dobil največ glasov za sodelovanje na prireditvi. Na Podlagi KUPONOV in povabil bomo izbrali kraj (ali kraje) za prireditev in ansamble oziroma nastopajoče. Izmed kuponov pa bomo izžrebali tudi dobitnike nagrad.
Vaša povabila: Blejska Dobrava - 4 povabila, Duplje - 5 povabil, Cerklje -21 povabil (Poljanšek 17, Gamsi 4), Besnica - 5 povabil (Ob-^rie), Bled - 3 povabila (T. Kesovija, Zgonc-Kopitar, Poljanšek), Jerice - 1 povabilo (Helena Blagne in Heini Blagne), Kranj - 1 povabilo (M. Zgonc z bratom), Primskovo - 7 povabil, Rib no - 1 povabite (Mladi Dolenjci), Vodice - 6 povabil (Mladi Dolenjci). • A. Žalar
pir. Okrog 570 učencev je v šolah v občini in k izkupičku za šolske potrebščine potem nekaj primakne tudi občina z županom Ivanom Štularjem in sicer za tako imenovane očiščevalne akcije. Sicer pa smo pri spomladanski in jesenski akciji zbiranja starega papirja kar uspešni. Lani smo ga zbrali osemdeset ton," je bila med četrtkovo
ure zadovoljna pomočnica ravnatelja šole Naklo Ljuba Celar.
Ob vsakokratni akciji pa podelijo tudi simbolične nagrade. Tako trije učenci in razrednega in trije iz predmetnega pouka dobijo čokolado, po trije razredi in predmetnega in razrednega pouka pa po kilogram bonbonov.
• A. Žalar
Alpski kvintet na začetku: klarinet Vinko Kozjek, bariton Peter Kejžar, kitara Jože Antonič, harmonika Niko Kraigher in trobenta Ivan Prešeren.
vodja, kitarist, komponist in pisec besedil Jože Antonič, basist, pevec in komponist Janez Per in harmonikar in komponist Edi Seme-ja. Novi člani pa so trobentar in komponist Matej Bovhan in klarinetist ter komponist Franc Maček,
Alpski kvintet v današnji zasedbi
pevka in flavtistka Irena Vidic in pevec ter baskitarist Mihael Mo-žina. Na jubilejnem koncertu v soboto ob 20. uri na Bledu bodo nastopili Oktet Lip Bled, virtuoz Denis Novato iz Trsta, violinistka Alenka Semeja, kvintet Volksmu-sik Asprian z avstrijske Koroške, pevka Nuša Derenda in Alpski kvintet z godali.
Vstopnice za jubilejni koncert na Bledu so naprodaj v Gorenjskem glasu (mali oglasi) in v Agenciji Kompas na Bledu. Izžrebali pa smo tudi srečnega dobitnika dveh vstopnic za pravilni odgovor v nagradnem kuponu v Gorenjskem glasu. Vstopnici dobi pri Informacijah v Festivalni dvorani na Bledu pred začetkom prireditve Boris Benedičič, Studeno 10, 4228 Železniki. Čestitamo!
• A. Žalar
Bil je teden za gobarje
Kranj, Moste, 23. oktobra - Minuli teden so zagotovo prišli na svoj račun nabiralci in ljubitelji gob. Mlaj s temnimi in toplimi nočmi je pripomogel, da so gobe, kot je rekel eden od gobarjev, dobesedno podivjale.
Tako je bil že sredi minulega tedna v besniških gozdovih prijetno presenečen nad dokaj obilno bero sicer reden nabiralec gob Stane Sladic iz Čirč pri Kranju. V uredništvo nam je prinesel pokazat dva zraščena ajdovčka. Tehtala sta skoraj kilogram in štirideset deka-gramov.
Konec tedna pa smo potem srečali v Mostah pri Komendi Jožeta Hrovata, po domače Kotn'kovega Jožeta iz Most, ki je v vodiških goz-
; ^ in priimek.................................................................... j dovih našel poldrug kilogram težkega ajdovčka. Okrog njega pa je bila
; Naslov. ! še cela družina desetih jurčkov. Bilo jih je za kar nekaj gobovih juh ali
! p . I za nekaj pečenih porcij. Tudi Jože je le občasni gobar, nabira pa ju-
! ................................................................................. !  rčke, štorovke, lisičke, dežnikarice, golobice in kostanjevke. • A. Z.
Vabim vas (napišite ime kraja). \
Z VAMI PRI VAS - KUPON št. 5
Dvakrat na leto imajo v občini Naklo akcijo za zbiranje starega papirja.
Nagrade za Naj pridelke so prispevali
Občina Cerklje, Občina Komenda, Občina Šenčur, Kmetijska zadruga Cerklje, Gorenjski glas, Agropromet Cerklje, Preša, d.o.o., Cerklje, Flexible WM Recordes Janez Per Mengeš, Živila Kranj in Agropromet Cerklje.
Prireditev Naj pridelki so podprli: Gostišče Češnar Cerklje, Občina Naklo, Oljarica Kranj, Gorenjski glas, Pletilstvo Jakopina Dvorje, Mesarija Kepic Cerklje, Klemene servis avtogum Cerklje, Pralnica perila Slavka Pavec Cerklje, Preša, d.o.o., Cerklje, Pizzerija Botana Lahovče, Meteor Cerklje, Loom izdelava cokel Zalog, Sava Tires Kranj, Badrs-Brane Dolinar Poženik, BIM LINE Zgornji Brnik, Tesarstvo Ogrinec Spodnji Brnik, Mesarija Čadež Visoko, Pizzerija Tonač Grad, Fotokopiranje Ciril Bilban Kranj, Foto Boni Kranj, Mesarija Arvaj Britof, Okrepčevalnica Na vasi in predelava sadja Grad, Gostišče Pod Krvavcem Grad Rezar Boris, Vaga, d.o.o., servis in prodaja tehtnic Franc Grašič Strahinj, RTC Krvavec, Iskratel Kranj, Kmečki glas.
Naj kmečki pridelki Slovenije 2001 v Cerkljah
Poleg tradicionalnih devetih pridelkov so bile letos najdaljše in najdebelejše buče na ogled na razstavi prejšnjo nedeljo pri Cirilu Zupinu v Gradu pri Cerkljah. Priznanja pa so pridelovalci dobili na sobotni prireditvi v polni dvorani zadružnega doma. Med posebnostmi sobotnega ocenjevanja pridelkov pa so bili tudi pridelovalci z različnimi oblikami korenja, krompirja, fižola, česna, koruze in še nekaterih pridelkov. Sicer pa je bil tokrat rekordni krompir.
RDEČA PESA: l Ana Žlebir    RDEČE KORENJE:
^edlagam nastop..........................................................
Kupone pošljite na naslov: Gorenjski glas, 4001 Kranj, p.p. 124
Nagradna igra "5 x 5" - 23. oktober 2001
fstnriestna naročniška stevilka je lahko nagradna
pet^'v letu 2001 občasno na tak način objavimo seznam petkrat po ž ,.|?žrebanih naročniških številk. Za vse, ki ste na "5x5" že po-Vrt- naš° datoteko naročniških številk že od maja 1998 občasno "za-j2*ln)° v bobnu" v nagradni igri "5x5". iz računalniškega "bobna" PpTv  0 PETKRAT P« pET petmestnih naročniških številk za
pr'KRAT po PET (res imenitnih!!!) nagrad. NlMi'a v tej nagradni igri so nespremenjena: če'med OBJAVLJE-Por *• Petmestnimi naročniškimi številkami v nadaljevanju tega Stevii! ° *z'du zreDa najdete tudi Vašo, čimprej, do izida naslednje Vo p Gorenjkega glasa v petek, 26. oktobra, pokličite v uredništ-vesn°renjskega P,asa'te,efon 04/201-42-00, in poslali Vam bomo ob-Vpcui 0 nagradi, ki Vam jo je namenil žreb. S posebnim pisnim ob
Stane Sladic iz Čirč
Jože Horvat iz Most pri Komendi
iz Poženika za.2,640 kg, 2. Marjan Kalan z Okroglega za 2,415 kg, 3. Janez Kmetic s Cerkljanske Dobrave za 2,145 kg.
NADZEMNA KOLERABA: 1. Jože Aljančič iz Zvirč za 12,085 kg, 2. Anica Aljančič iz Kovorja za 11,345 kg, 3. Jože Aljančič iz Kovorja za 10,200 kg.
ZELJE: 1. Rok Rihtaršič iz Selc za 11,195 kg, 2. Nejc Pirnar iz Šenčurja za 11,175 kg, 3. Nika Pirnar iz Šenčurja za 10,745 kg.
KROMPIR: I. Ernest Šmid iz Kamnika za 2,040 kg (rekord), 2. Marjan Jamnik iz Podreče za 1,695 kg, 3. Franc Kne s Cerkljanske Dobrave za 1,630 kg.
KRMNA PESA: 1. Tina Cerar z Brega pri Komendi za 11,010 kg, 2. Cilka Šter z Zgornjega Brnika za 9,745 kg, 3. Anton Močnik iz Poženika za 6,895 kg.
Marija
Markun iz Bašlja za 1,485 kg, 2. Cilka Suhadolnik iz Podreče za 1,230 kg, 3. Martin Markun iz Bašlja za 1,110 kg.
REPA: 1. Anica Gašpirc iz Pšenične Police za 3,970 kg, 2. Cilka Bakovnik iz Zaloga za 3,860 kg, 3. Cilka Šter z Zgornjega Brnika za 3,685 kg.
KRMNO KORENJE: 1 Mari ja Ahačič iz Češnjevka za 2,100 kg, 2. Matic Rode iz Češnjevka za 1,795 kg, 3. Cilka Šter z Zgornjega Brnika za 1,775 kg. PODZEMNA KOLERABA: 1. Tina Cerar z Brega pri Komendi za 4,995 kg, 2. Cilka Šter z Zgornjega Brnika za 3,790 kg, 3. Janez Tičar iz Grada za 2,545 kg.
JAJCE: Cveta Tušek iz Lenarta nad Lušo
HRUŠKE: Ciril Zupin iz Grada za 0,520 kg.
Vgjjjji   "     o       i —   •----j — j- --------
Nar X*' boste izkoristili nagrado pri našem poslovnem partnerju. des °*niška številka je v sklopu Vašega naslova na naslovnici i2pjs° sPodaj. Naročniške naslove s petmestnimi številkami strojno Štey-?j'e Pošta Slovenije v Poštnem centru Ljubljana, ista naročniška "Sifr Je vselej izpisana tudi na računu za naročnino, v rubriki ne ua "Podarjamo: izžrebane petmestne številke so naročniške in nekat druge - kar precej klicev v naše uredništvo je zato, ker so aij k . na^h med številkami npr. svoje zelo stare telefonske številke Ker \* P°°-°bnega, kar pa z igro "5x5" nima prav nikakršne povezave. naroč nadvse muhast način izbire, se lahko celo zgodi, daje ista reč » •    številka izžrebana tudi dvakrat; že izžrebanih številk nam-
igre ,^bane naročniške številke v tretjem oktobrskem krogu nagradne SorjAvi/fetmestnm naročniških številk": 1/ za pet nakupov izdelkov 7.0oo spt"ARSTVA VOLK Kranj, vrednost posamezne nagrade nakun 10697; 184865 6036°; 66554; 67437 21 /a Pet družinskih KRaSi V Vredr»osti po 5.000 tolarjev v podjetju LEKERO, d.o.o., nakun 143°3; 39619; 63984; 65793; 67019 3/ za pet družinskih cent^?VT^Vrednosti po 5.000 tolarjev v DISKONTU (ali Vrtnarskem *a Pet h ENČA v Kranju: 12427; 15775; 47656; 50717; 67250 4/ Mera ih obiskov v FITNESS CENTRU MONIKA v hotelu
bazenu!*a ^rdu pri Kranju (ali na kranjskem pokritem olimpijskem 6639! i/ Vrednost> po 5.000 tolarjev: 14976; 39947; 56031; 65030; $MUk d PCt družinskih na8rad " gostinske storitve v GOSTIŠČU jev: ld**, etnJah pri Mateji Smuk, s.p., v vrednosti po 5.000 tolar-*o<>l; 17200; 32990; 49474; 67323
Najtežji pridelki od 1. do 13. prireditve v Cerkljah
Pridelek/leto
krompir krmno korenje rdeče korenje repa
krmna pesa rdeča pesa zelje
podz. koleraba nadz. koleraba buče - dolžina (cm) buče - debelina (cm) buče - teža (kg) česen (teža v gram.) jajce (teža v gram.) hruška (teža v gram.) jabolko (teža v gram.) por (teža v gram.) zelena (teža v gram.) črna redkev (teža v gram.) paprika (teža v gram.) sladkorna pesa (teža v gram.) lubenica (teža v gram.)
1989	1990	1991	1992	1993	1994	1995	1996	1997	1998	1999	2000	2001
1.04	1.51	1.32	1.44	1.55	1.55	1.73	1.310	1.515	1.375	1.480	1.915	2.040
1.50	2.56	4.19	_	1.02	2.67	2.03	2.765	2.085	2.020	1.640	2.635	2.100
1.13	1.25	2.80	1.20	1.17	1.77	1.20	1.525	2.020	1.315	1.290	1.655	1.230
5.70	5.75	5.00	6.03	3.92	5.91	4.53	4.790	5.010	6.300	5.750	5.950	3.970
9.32	9.37	11.81	9.74	18.18	13.50	8.98	12.345	11.770	13.895	13.935	14.715	11.010
2.22	2.99	2.20	3.27	4.36	2.83	2.33	2.350	4.690	4.630	3.190	6.165	2.640
7.90	9.60	9.50	11.57	5.39	8.62	7.93	12.750	12.82	11.150	12.715	14.730	11.195
			_	9.47	7.19	5.57	9.685	6.510	8.675	5.510	7.050	4.995
			_	4.31	6.70	7.07	5.105	11.400	13.550	10.125	12.410	12.085
					_	_	201	197	225	208	204.5	172
				_		_	419	421	437	423	416.5	270
					_	_	68	88	88	80	72	137
				T'"', 'it;				285	215	-	270	-
								155	125	120	115	-
								565	635	-	585	0,520
				_	_	_		430	550	560	-	-
					_	_	-	-	995	1.545	-	-
					_	_		-	1.315	-	-	-
					_	_		-	1.945	2.455	2.060	-
				.	_	_	-	-	355	-	-	-
						_			6.530	6.885	9.590	-
-	-	-	-		-	-	-	-	5.950		-	-
GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
•••••••
AVTOMOBILIZEM / av1ostil@email.si
Torek, 23. oktobra 2001
DAMlinPIII ElfCIfl H7HfMI
m m&    ■      ■ XO
POPUST
Ekstra do 25.10.2001
za nakup zimskih pnevmatik
vei|« orf t*K0|tnj«m gotovinskem plačilu V PANA0RIA Centrih: LJUBLJANA: 01 58-101-50, MARIBOR: 02 320-80-10, CELJE: OS 425-43-62, KRANJ: 04 201-21-41
/\Jr Partadria d.o.o.
/ sttgne $5,1000 u.
/ m." 01 5M01-01, F«X:01 5H01-6O
Izjemno bogat« ponudba GOODVEAR   nBOir. SEMPERIT SAVA      D»BIC* MABOR
do 30% popusta za platišča
RAZPRODAJA HANKOOK
do SO+f% popuatg
A
ZIMSKE PNEVMATIKE
do <go%> popusta
Pri nakupu in montaži pnevmatik v našem servisu: Sava:
C5o%>gotovina -15% BA, Euro, Visa... Michelin, Kleber, Goodvear...:
<5J!2£>gotovina -10% BA, Euro, Visa...
• brezplačno hranjenje vaših letnih pnevmatik do pomladi_
• brezplačni zimski kontrolni pregledi vozil
• priprava vozil na zimo
• polnjenje pnevmatik s plinom »SECUR PNEUS«
• jeklena platišča: za ceno treh dobiš štiri « okrasni kolesni pokrovi po posebno
ugodni ceni
RENAULT
Alpetour Remont d.d. KRANJ , Ljubljanska c. 22, 4000 Kranj Telefon: (04) 201 52 20, (04) 201 52 34, faks: (04) 201 52 11
ODPRTO: 7°° - 19°° SOBOTA: 8°° - 1300
http://www.alpetour-remont.si
BURLJIVO!
NISSAN VAM PONUJA RAZBURLJIVE PRIHRANKE
TRILETNA SPLOŠNA GARANCIJA aH 100.0O0 Km ZA VSA NISSANOVA
VOZILA —TRI LETA BREZSKRBNE VOŽNJE
NISSAN ALMERA
^^^Hl.S, 3 vrata), csna s prihrankom: 2.245.000 SIT (19.867 DEM]
bd 250.000 dO 400.000 SIT (tri In pat vrat z bencinskim motorjem)
NISSAN PRIMERA
[Primera Cornfort, 1.6,4 vrata) cena s prihrankom:
3.090.000 SIT
[27.345 DEM]
Prihranek: 350.000 SIT
azlične možnosti ugodnega financiranja.
NISSAN ADRIA do.0., pooblaščeni uvoznik za vozila Nissan v Sloveniji, tel.: 01 47 10 800, http:/www.nissan.si Pooblaščeni taovd: LJUBLJANA Avtoniss (01) 5818 650, Avto Trunk (01)56 80 910; DOMŽALE: Avtoservte Pižam (01) 56 27100, Nissan servis KlUtC (01) 72 31200; MARIBOR. Avtohisa Ferk (02) 33 381 00; MURSKA SOBOTA: Avtohria Murska Sobota (02) 53 21 209; ŠENTJANŽ PRI DRAVO-ORADU: M Cartto (02) 87 85 888; CELJE: Panadrla Celje (03) 42 54 350; SLOVENSKE KONJICE: Avto Kuk (03) 75 80 900; KRANJ: Avto Močnik (04) 20 42 277; ŠKOFJA LOKA: Plšek d.ao. (04) 50 24 030; NOVA GORICA: Avtoservis Gorica (05) 33 55 721; KOPER: Avtoniss Koper (05) 66 82 451; BRANK: Avtoservis Fabjan (05) 30 57 840; SEVNICA: Avtomehanika Zierer (07) 81 40 389; 0T0CEC: Avtomehanika Vidrin (07) 30 99 310.
Načrtujemo in izbojujemo. Ža več kot 80 let.
www.gorenjskaonline.com
Novi zimski gumi iz Save Tires
Gumarski koncem Goodyear je za znamki Goodyear in Sava razvil dve novi zimski pnevmatiki z izboljšanimi lastnostmi v primerjavi s predhodnicama.
Goodvear eagle ultra grip GW3 je guma s hišnim izumom tridimenzionalnega medsebojnega oprijema lamel v ramenskih in vmesnih blokih (3D-BIS tehnologija) ter z neprekinjenim sredinskim rebrom, je ta guma postala še bolj zanesljiva pri vožnji po mokrem cestišču, izboljšane pa so tudi lastnosti v snegu in ledu ter zmanjšana hrup in udobje. Eagle ultra grip GW3 je na voljo v kar 25 različnih dimenzijah, več kot polovica od njih ima zaščitni rob, namenjena je tudi avtomobilom predvsem višjega in višjega srednjega razreda, zato je tudi cenovno uvrščena nekoliko višje.
Z vključevanjem v razvojne tokove koncema Goodvear so pri Savi Tires razvili novo zimsko pnevmatiko eskimo S3. Guma
ima usmerjen dežen tekalne plasti, globoke vzdolžne kanale in veliko gostoto lamel, zato se dobro izkaže pri splavanju in omogoča zanesljivo obvladovanje avtomobila v vseh skrajnih zimskih razmerah. V primerjavi s prejšnjo
pnevmatiko eskimo S2 je novinka prepoznavna tudi po novem atrak-tivnejšem videzu, prav tako pa se ponaša z uspešno prestanim preizkusom v ekstremnih zimskih razmerah, kar je označeno s simbolom snežinke na boku.
Rabljena vozila
Del. čas: med tednom od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure Znamka in tip Alfa 331.5
FiatTipo 1,4 IES (es,cz) Sang Yong Korando (es) Ford Escort 1,41 (r,str.okno,air) Volvo 940 gl (k,sv,cz,es,abs) Renault Megane 1,6 alize (k,sv,cz,es,air) Renault Laguna 1,8 RT (sv,cz,es,air) Ford Mondeo 1,8 kar.(k,sv,cz,es,abs,r,air) Renault Laguna2,0RXE (k,abs,sv,es,cz,air) Fiat Marea 1,8 kar.(k,sv,abs,es,cz,r) Volvo V40 1,8 (k,sv,abs,cz,es,air)
Letnik in barva	Cena v SIT
1993 ZELENA	350.000,00
1994 RDEČA	590.000,00
1994 RDEČA	970.000,00
1996 BELA	990.000,00
1993 G RAF. SIVA	990.000,00
1997 ZELENA	1.430.000,00
1995 MET.ZELENA	1.460.000,00
1997 MODRA	1.790.000,00
1997 BELA	1.890.000,00
1999 ZLATA	2.290.000,00
2000 RDEČA	4.190.000,00
RENAULT
www.aipetour-remont,si
Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ Brezplačen preizkus
♦ 45 točk kontrole na vozilu
♦ tehnično kontrolo po 2000 prevoženih kilometrih, pomoč na cesti, vleko ali popravilo
♦ 3 mesečno tehnično garancijo
Legenda: G: vozilo z garancijo K: klima SV: servo volan CZ: centralno zaklepanje R: radio
ES: elektr. dvig stekel AIR: airbag
Vse za vaš avto na enem mestu:
♦ Prodaja vozil Renault    ♦ Zavarovanje in registracija voz"
D.D. KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22
Centrala: 04/20 15 240
♦ Vzdrževanje vozil
♦ Najem vozil
♦ Prepis vozil
> Odkup in prodaja rabljenih vozil ♦ Tehnični pregledi osebnih, tovornih in priklopnih vozil
NEPRECENLJIVO, TODA DOSTOPNO UDOBJE
ranek
Vsakdo se rad pelje v zanesljivem in varnem avtomobilu. Da o udobju sploh ne govorimo, če se odločate za nakup novega avtomobila, potem morate vedeti, da Oplovi modeli Cornfort udobje tudi zagotavljajo. Astri, Vectri In Zafiri z opremo Cornfort je skupna bogata oprema,
'Za dodatne Informacije se obrnite na najbližjega Opiovega trgovca.
ki vključuje ABS, električni pomik prednjih stekel, električno nastavljivi ogledali, centralno zaklepanje in meglenke. In vsem tem vozilom je skupen tudi prihranek v znesku do 220.000 SIT. Vendar ne pozabite - udobja je res na pretek, količina vozil pa omejena.
f%jPtg| PDPniT
GLASOV KAŽIPOT
Nadaljevanje z 20. strani
Učim se spoštovati našo dediščino
Kamnik - V Budnarjevi muzejski hiši, zgornje Palovče 5, Kamnik, bodo v sredo, 24. oktobra, ob 17. uri odprli razstavo, ki so jo pripravili otroci OŠ Frana Albrehta, podružnične šole Vranja Peč. Naslov razstave je Učim se spoštovati našo dediščino.
Drugačen pogled na drugačen svet
šmarjetna gora nad Kranjem-V hotelu Bellevue bodo v četrtek, 25. oktobra, ob 19. uri odprli razstavo mlade likovne samorastnice Ane Pahor z naslovom Drugačen pogled na drugačen svet. Večer bo popestrila Kristina Pahor z igranjem na diatonično harmoniko. Program bo povezoval Luka Koče-var.
Mozaik daril
Tržič - V podjetju Pelar - Bandelj so Pripravili razstavo izdelkov, ki označu-JeJo njihovo delovanje na področju izdelave embalaže in daril. Otvoritev bo v četrtek, 25. oktobra, ob 17. uri v kurnikovi hiši v Tržiču, kjer bodo obiskovalci pogoščeni s sveže pečenim kruhom iz krušne peči, pršutom, ki ga bodo rezali iz pršutarne Kras in z drugimi dobrotami. V spremljevalnem programu bota nastopila Mojster Janez in 'ajnar Kranjski. Razstavo bo odprla direktorica Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo ga. Zdenka Kovač.
Razstava Marjana Žitnika
Škofja Loka - V Okroglem stolpu na Loškem Gradu bodo danes, v torek,
23. oktobra, ob 19. uri odprli razstavo industrijskega oblikovalca Marjana Žitnika. Nekaj o avtorju bosta ob otvoritvi Povedala Franc Podnar in Janez Su-hadolc, v kulturnem programu pa bodo nastopili učenci Glasbene šole Škofja Loka.
Izseljenec
Ljubljana - Muzej novejše zgodovine Slovenije, Celovška cesta 23, Ljubljana, vabi na ogled razstave Izseljenec -življenjske zgodbe Slovencev po svetu, katere otvoritev-bo jutri, v sredo,
24. oktobra, ob 20. uri.
Marjetka
Jesenice - Gledališče Tonta Čufarja Jesenice vabi na ogled "komedije desetletja" Marjetka, str. 89. Režiser predstave Samo M. Strelec je prejel nagrado "žlahtni režiser", igralec Goj-mir Lešnjak Gojc pa je postal "žlahtni komedijant". Predstava bo v četrtek, 25., in v soboto, 26. oktobra, obakrat ob 19.30 uri. Predstavi sta za abonma in izven. Vstopnice so v predprodaji v pisarni Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah od ponedeljka do petka od 7. do 13. ure ter uro pred predstavo.
Norenhaus ali norišnica na robu mesta
Kranj - Društvo upokojencev Kranj, Sekcija za kulturno dejavnost vabi na ponovitev satirične monodrame Zdrav-ka Kaltnekarja Norenhaus ali norišnica na robu mesta. Izvajalec bo avtor sam ob mentorskem sodelovanju Lojzeta Domanjka, univ. dipl. režiserja. Prireditev bo v petek, 26. oktobra, ob 18. uri v dvoranici v I. nadstropju na sedežu Društva upokojencev Kranj na Tomšičevi 1.
Soba
Kranj - Lutkovna predstava za odrasle z naslovom Soba v izvedbi Lutkovne skupine NEBO bo v četrtek, 25. oktobra, ob 20. uri v Lutkovnem gledališču Kranj na Gradu Khislstein. Predstavo je režirala Petra Stare, za glasbo je poskrbel Mare Završnik, za sceno pa Andrej Štular.
ELTECrtULf J
D □
o
ELEKTRO-TERMO CENTER, BLED ■
4260 Bled, Pot na Lisice 7
Zaradi širitve dejavnosti vabimo k sodelovanju dinamične in komunikativne sodelavce, ki imajo visoke ambicije v poslovni in osebnostni rasti
PODROČJE DELA
bo obsegalo predvsem izvajanje novih projektov na področju ogrevalne energetike in ukrepe za zmanjšanje porabe energije
ZATO IŠČEMO:
1. VODJA PROJEKTA
sodelavca z visoko strokovno izobrazbo dipl, inženir strojne ali elektro smeri
2. SERVISERJA OGREVALNIH IN ELEKTRONSKIH NAPRAV
sodelavca z višjo ali srednjo strokovno izobrazbo inženir ali tehnik strojne ali elektro smeri
3. SAMOSTOJNEGA ELEKTROINSTALATERJA
sodelavca s poklicno izobrazbo elektro smeri
Vse kandidate, ki imate radi nove izzive in bi radi uresničili svoje poslovne ambicije, vabimo da nam pošljete svoje ponudbe do 5. novembra 2001 na naslov:
EL-TEC MULEJ, d.o.o., BLED, POT NA LISICE 7, 4260 BLED
M # i«
j, j i i \      j i ,..
Podjetje za proizvodnjo,
video zastopanje in trgovina d.o.o.
Smledniška 58 in Likozarjeva 1 a.
Kranj,
LESTVICA NAJBOLJ IZPOSOJENIH FILMOV V TRETJEM KVARTALU
TRENUTEK ODLOČITVE SHAFT
POTOPLJENE SENCE CHARLJEVI ANGELČKI MISIJA NEMOGOČE 2 MOŽJE ČASTI
ŠKANDALOZNO PERO Markiza de Sadea
NAVADEN POŠTEN ZLOČINEC
MORILEC MEHKEGA SRCA
KRIK3
HIPNOZA
TOMMY LEE JONES SAMUEL L. JACKSON MICHELLE PFEIFFER CAMERON DIAZ TOM CRUISE ROBERT DE NIRO KATE VVINSLET KEVIN SPACEY BRUCE VVILLIS NEVE CAMPBELL KEVIN BACON
glasili: OBLEGANI, BEGUNEC, VESOLJSKI KAVBOJI, VULKAN, MOŽJE V ČRNEM... Nagrade so prejeli sledeči:
1. En teden brezplačno izposojo video kaset v LIPI ali LIPI 2 prejme: Domen Eržen, Jelov-ska 35a, 4260 Bled
2. Brezplačni vpis v videoteko LIPO ali LIPO 2 prejme: Anja Dolenc, Cankarjeva 1a, 4270 Jesenice
Delovni čas videotek LIPA (Smledniška 58, v Cirčah) in LIPA2 (Likozarjeva 1a, na Prim-skovem ) je naslednji: LIPA je odprta ponede-•jek, sredo in petek od 13. do 21. ure, torek in četrtek od 17. do 21. ure, v soboto pa od 10. do 13. ure. LIPA2 pa je odprta vsak dan od \Z. do 22. ure, v nedeljah in praznikih pa od 16. do 21. ure.
DEŽELA TIGROV (TIGERLAND)
vojni
3. Prazno videokaseto prejme: Eva Fras 2a vlogo v tem izrednem akcijskem filmu      Kidričeva 4a, Kranj slavnega hollywoodskega režiserja je Collin
[airell dobil nagrado Bostonskega združenja  N0V0 VPRAŠANJE SE GLASI: kritikov. Simpatiči mladenič Roland Bozz se Ali Poznate še kakšen film reziseja Joela Schu-Pridruži mladim vojakom, ki bodo poslani na  macherja, ki je prav tako režiser tega filma? Prvo bojno črto v Vietnam. Bozzova individualnost in upiranje bodo izzivali bes posameznih častnikov, ki v svojih vojaških vrstah ne želijo KUPON kakršnegakoli konflikta. Ko pa je njegova četa poslana v Tigerland, zadnjo postajo pre Odgovor;.
!ftn-mom' k° nie3°va osebnost vojake združila v ljudski stroj... kar pa bo imelo svo-I* Posledice... jmcnn pnimok.
^ Preteklih mesecih smo iskali odgovor na Prašanje in naslov: naslov:
Poznate vsaj še dva filma kjer nastopa 0rnmy Lee Jones. Pravilni odgovori so se
MALI OGLASI
«201-42-47
«201-42-48
«201-42-49
APARATI STROJI
Ugodno prodam KOPALNIŠLO PEČ. IT 204-67-47 16204
Prodam električni SUŠILEC za perilo in ZAMRZOVALNO SKRINJO, ugodno. tr 574-46-81 18454
Prodam novo MIZARSKO DELOVNO MIZO. TT 531-80-88 16455
Prodam KOSILNICO BCS TIP 622, ter plug dvobrazdni Batuje 12 col ter gumivoz 16 col. tr 031/309-753 16479
PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam, tr 041/878-494 is49i
Prodam enobrazdni PLUG za taktor TV in kopalniško peč. tT 512-16-02 16513
APARAT ZA ZDRAVLJENJE SLADKORNE BOLEZNI, ASTME, MIGRENE, KRČNIH ŽIL REVME... tT 031/705-918. 16523
PRIPRAVA IN DOSTAVA HRANE NA DOM
JTANlIVd
23 40 440 in 23 40 441
DOBRE JEDI ZA LAČNE LJUDI
Prodam VRTALNI STROJ nov, še zapakiran, 580 W Felisatti, sit 8800.-. IT 041/841-529 16557
Poceni prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO, sobno oljno PEČ in MOBIKVAKAČA. tr 041/608-270 16560
Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO in PODARIM    kombinirani    ŠTEDILNIK, tr
031/730-059 16564
Poceni prodam NAKLADALEC za gnoj, priklop zadaj. V 031/846-549_rnsea
Prodam VOZ za manjši traktor, tr 031/561-707 les/o
GR. MATERIAL
Prodam suhe hrastove PLOHE, tr 031/312-309 16476
IZGUBLJENO
Izgubil se je PES - NEMŠKI OVČAR v okoli-ci Cerkelj. Najditelj naj pokliče tr 25-27-555,031/301-231 16572
KUPIM
V Bitnjah ali Zabnici kupim KMETIJSKO ZEMLJIŠČE, GOZD. IT 041/640-949 13641
ODKUPUJEMO VSE VRSTE HLODOVINE, celulozni les, goli trdih in mehkih listavcev ter kostanjeve drogove. KGZ, z.o.o., Škofja Loka, 506-20-12, dopoldan 14976
ODKUPUJEMO bukovo, javorjevo in smrekovo HLODOVINO ter celulozni les. Les prevzamemo tudi na panju. Brazda,d.o.o., Poljšica pri Podanrtu 6, tr 041/680-925, 04/5306-555 15300
ODKUPUJEM vse starejše pohištvo ( staro vsaj 70 let): omare, kredence, postelje, skrinje in drugo. H 041/745-535 15768
Kupim LES za ostrešje, tr 530-66-00
Kupim zazidljivo parcelo območju Škofje Loke, v vrednosti 6.000.000 SIT. IT 20-11-
111 16489
Kupim manjšo klavirsko HARMONIKO 40 do 60 basov, tr 252-14-98, 031/595-163
18518
LOKALI
KRANJ ob vpadnici v mesto oddamo nov trgovski lokal z izložbami, 100 m2 z vsemi priključki in parkirišči. KRANJ Primskovo ugodno oddamo trgovski lokal (živila ali drugo) 100 m2 z vsemi priključki, KRANJ Primskovo oddamo trgovski lokal, 70 m2, 3 parkirišča, vsi pirklj. 168.000 SIT/mes+stroški. BRITOF ugodno oddamo cca 30 m2 za storitveno dejavnost, vsi priključki, lasten vhod, WC, CK, parkirišče, 48000 SIT/ mes. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333-
222 14516
Pri Bledu dajemo v najem opremljeno GOSTILNO z GOSTINSKIM VRTOM. Pričetek možen takoj, tr 041/737-146, 031/773-974 16465
OTR. OPREMA
STERELIZATOR stekleničk, črpalka prsna, grelnik hrane, ugodno, skoraj novo. tr 233-
03-12 16463
Prodam lepo ohranjen OTROŠKI VOZIČEK INGLESINA, globok in športni nastavek, tr 533-82-84 16493
ŠPORTNI VOZIČEK, stajco, nahrbtnik za otroka in stolček 0-8 mes. nastavljiv nagib. "B 041/552-336 16495
LOKALE ODDAMO ŠKOFJA LOKA oddamo več pisarn različnih površin 15-30 m2 ali večje, KRANJ center oddamo manjši trgovski lokal brez izložbe, 13 m2, 35000 SIT/mes, KRANJ okolica oddamo trg. lokal s parkiriščem, 30 m2, vsi priklj., razen CK, 45000 mes, KRANJ center oddamo nove pisarne raznih velikosti od 17 m2 do 25 m2 ali več. KRANJ okolica prodamo manjši gostinski lokal in cca 50 m2 površin nad lokalom.DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10126
Lesce: na frekventni lokaciji prodamo poslovni prostor 94 m2, pritličje z izložbo. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581
KERN d.o.o.Podjetje za promet z nepremi ninami, gradbeni in_eniring in trgovina d.o.o., Maistrov trg 12, KranjProdamo: KRANJ, Planina - v novem objektu 416 m2 v l.nad., parkirni prostori, primerno za trgovino, servis, ipd., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Oddamo: KRANJ - pisarne 60 m2 v bližini sodišča in 3 pisarne v izmeri 70 m2 blizu Vodovodnega stolpa, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ - gostinski lokal 52 m2 v pritličju poslovnega objekta, skladišče, cena z inventarjem - 22,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
Oddamo: KRANJ - pisarne 20 kom 920 m2 s sejno sobo v 1. nadstropju objekta s sanitarijami in čajno kuhinjo, ugodna cena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
OSTALO
LESTVE iz lesa VSEH VRST in DOLŽIN dobite. Zbilje 22, 01/3611-078 4044
Prodam okovane GAJBICE za jabolka, tr 533-15-49, 031/560-048_15395
Prodam GOBELIN, izdelujem jih po naročilu, tr 5314-905 po 16. uri 16563
PRIDELKI
Prodamo: JABOKA, HRUŠKE, MOŠT, KIS, KRHUE IN ZELJE, KATEREGA TUDI NARIBAMO. Matijovc Jeglič, Podbrezje 192,533-11-44 ie?46
Prodam belo mešano PRIMORSKO VINO malvazija-sovinjon. TT 53-14-237 16457
Prodam MOŠT iz neškropljenih jabolk, tr 041/608-671 18486
Prodam neškropljena domača JABOLKA za ozimnico in sveži sok-mošt. tr 572-50-
42 16499
Prodam KORENJE - korenček za sok in rumeno korenje za krmo. 1T 01/8342-059
Prodajamo cvetoče MAČEHE in KRIZAN-TEME. tr 25 51-532, 041/967-960 16533
Prodam ZELJE v glavah, RDEČE KORENJE in RDEČO ČEBULO. Žabnica 53, 041 /860-207 16535
Prodam JABOLKA za ozimnico idared. Šolar, Sp. Dobrava 1 A, 031/504-658 16542
Prodam neškropljena JABOLKA za mošt. tr 25-03-636 16556
Prodamo REZANO CVETJE, lončne krizanteme, izdelamo tudi aranžmaje. tT 252-68-40
PODARIM
Podarimo 6 KUŽKOV starih dva meseca. IT 255-51-20, po 19.30. uri 16241
Podarim 2 MUCKA, stara sedem mesecev, tr 51-88-516 16462
Oddamo 150 m2 STREŠNIKOV Dravo-grad, 1.87. tT 233-16-11_i847i
Podarim 2 KUŽKA, stara 6 tednov, tr 2312-292 16654
POSESTI
PARCELE PRODAMO BRNIK lepa zaz.parcelo, 700 m2(37x20 m), elek. voda na parceli,POD DOBRĆO prodamo zaz.parcelo z lepim razgledom, 7800 SIT/m2, ZG. SORICA zaz. parcelo za gradnjo hiše, 723 m2, el. na parceli, voda blizu, 300 m od asfalta. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 10121
MOŠNJE ravno, zazidljivo parcelo ob asfaltu, voda, elek. zraven, 632 m2, 11.700 SIT/m2, BAŠELJ zaz. parcelo z lepim razgledom za gradnjo vikenda, 647 m2, vsi priklj. na parceli, SENIČNO prodamo tri sončne, zaz.parcele (cca 600, 700 in 800 m2), BRNIK ravno zazidljivo parcelo ob asfaltu, 700 m2, elek. in voda na parceli, KRANJ prodamo več parcel za gradnjo poslovnih objektov. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 10122
PARCELE KUPIMO KRANJ z okolico kupimo večjo zaz.parcelo za gradnjo večs-tanovanjske hiše, vsaj 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10123
HIŠE PRODAMO KRANJ Kokrica manjšo hišo potrebno obnove na ravni, sončni parceli 763 rr>2, BREG ob Savi, starejšo, pritlično hišo potrebno obnove, na parceli cca 550 m2, CERKLJE novejšo vis.priti, hišo s poslovnim prostorom 9x11 m, lahko dvostanovanjska na parceli cca 500 m2, KRANJSKA GORA novo VRSTNO, končno hišo, (2 apartmaja), cca 67 m2 v etaži, na parceli 390 m2, BRITOF posl.stan.hišo v izgradnji, III. gr.f., tloris 7x15 m(K+P+M)na parceli 231 m2, elek.voda v hiši, ŠKOFJA LOKA novejšo vrstno.vis.pritl. hišo, 313 m2 uporabne površine na parceli 371 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10124
GORENJSKA: bivalni vikend, 1200 m2 parcele, 22,5 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581
Lesce: prodamo sodobno hišo, k+p+m, parcela 610 m2, 42 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581_
CERKLJE: prodamo hišo, 12 x 9 m, parcela 400m2, 33,6 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
KRANJ- 3 KM IZVEN: prodamo zanimivo hišo na parceli 750 m2. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Kranj - smer Golnik in Preddvor: kupimo hišo do 35 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
GORENJSKA: kupim hišo, vsaj 900m2 zemljišča ali več. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
domplan
j družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem mm in energetiko, d.d.
kranj,bleiweisova 14
tel.h.C.:04/2048-700, fax: 04/2048-701 GSM: 041/647-433
Kranj - do Radovljice: kupimo dvodružinsko hišo, do 55 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Prodamo: STRAŽIŠČE - poslovno-stan.hišo z delavnico 21 x 7m na parceli 1125 m2 za ceno 67,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KOKRCA - 20 let stara stan.hiša na parceli 1.033 m2, cena = 61,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Primskovo - 587 m2 zazidljiva parcela z gradbenim dovoljenjem, cena - 16,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Primskovo - na odlični lokaciji za Gradbinko gradimo dvojček, vsak velik 12,5 x 9,6 m na skupni parceli 700 m2, IV.gr.faza, cena enega ■ 40,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: BAŠELJ - nedokončana stan.hiša vel. 12 x 9 m in terasa 3,5 x 8 m, pritlična z mansardo, parcela ■ 780 m2, cena - 29,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 13 53, 202 25 66_
Prodamo: CERKLJE - vrstna kon na hiša vel. 12 x 8,4 m na prijetni lokaciji z odprtim pogledom, stara 9 let, parcela 420 m2, cena - 40,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel 04 202 13 53, 202 25 66
viiin/
VASA PESEM
Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajo po tel.: 01/452-10-35 ali 430-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče
Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid
PREDLOGI TEGA TEDNA do 20. 10. 2001
Popevke: |BM|
1. Oj vatruk muj - Ana Dežman
2. Čuj ti - Štajerskih 7
3. Gnar ni vse - Happy band
Zmagovalni pesmi prejšnega tedna:
1. Do kdaj -Darja Svajger
2. Zvon želja -ans. Toneta Rusa
Naj - viže
1. Pri mali Nedelji - Sestre Budja
2. Meseei prijatelji - ans. Petra Finka
3. Bodi /. nami - Zasavci
VAŠA PESEM i GLASUJEM ZA	_.
Popevko:	
Narodnozabavno vižo:	
Ime in priimek:	
Naslov:	
PoŠta:	
ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH'
GORENJSKI GLAS • 24. STRAN
AVTOMOBILIZEM / avtostil@email.si
Torek, 23. oktobra 2001
servis avtogim«
Ivana Hribarja 7, CERKLJE Tel.: 04/25 21 512
• optičan nastavitev
• vulkanlzerstvo
• centriranje
• popravilo in prodaja vseh avtogum
Predsezonski gotovinski popust za zimsko pnevmatiko!
Gorenjke In Gorenjci Poslušamo
/j-|^XsB®   041 944 944 - . 1     •!       1 •
fšsj) 94* Avtomobilska zima
pred koledarsko
Bližajoča se zima zahteva nekaj pozornosti do naših štirikolesnikov
Evropski avto, slovenska cena
Kranj - Radovljica - Jesenice
BlfOtart, dO0 ■ Hruiic«
Internet: www.radiotop.net
323F    »iT'oN 2.545.000 SIT ali € mm6 Prihranek 378.000 SIT.
KREDIT & LEASING	Mazda 323F Edition le za 2.545.000 SIT, kar pomeni, da boste prihranili kar 378.000 SIT! Prihranek do 355.000 SIT pa velja tudi pri nakupu drugih Mazdinih modelov: Demia, Premacyja in 626 karavana. Kranj: AVTO MOČNIK, 04/204 16 96; Radovljica: AVTO MOČNIK, 04/531 01 13 WWW.mazda.mms.s1	i \ , masna
		
^ mm
ALPETOUR
potovalna agonclja mmWjM¥*W*
DE. Vzdrževanje, Mirka Vadnova 8, 4000 KRANJ V KOMUNALNI CONI NA PRIMSKOVEM
TRGOVINA -	tel: (04) 204 13 61
	GSM: 041 751 162
	Fax: (04) 204 25 70
SERVIS -	tel: (04) 204 15 71
	GSM: 041 385 913
URNIK
7 - 18 sob. 7 - 12
PRIHRANITE CAS IN DENAR - ZIMA JE PRED VRATI
NA ŽE TAKO UGODNE CENE AVTOPLAŠCEV ZA VSA OSEBNA
IN TOVORNA VOZILA NUDIMO OD 08. OKTOBRA DO 30. NOVEMBRA 2001 DODATNI 15 % POPUST PRI PLAČILU
Z GOTOVINO + DARILO NA ZALOGI TUDI OBNOVLJENI AVTOPLAŠČI M + S
	good/veah	
15 % POPUST + DARILO		
		
Do koledarske zime ni več daleč, še bližje pa je tista, ki od voznikov zahteva, da morajo svojim štrikolesnikom pripraviti zimsko opremo. Še preden nas presenetijo poledenele in zasnežene ceste ter mraz in megla, je priporočljivo, da tudi sicer avtomobilom namenimo nekaj pozornosti za pripravo na težje vozne razmere.
Čeprav se večina voznikov spomni, da je potrebno na avtomobilska kolesa še pred koledarsko zimo natakniti "zimsko obutev", ni odveč opozorilo, da začne 15. novembra veljati tako imenovani zimski čas in da morajo imeti motorna vozila na vseh štirih kolesih zimske pnevmatike oziroma letne pnevmatike in v prtljažniku ustrezne snežne verige, izjema so le nekatere priobalne ceste.
Za menjavo pnevmatik v jesenskem času poskrbijo v večini servisnih delavnic, ko voznike tudi povabijo, naj svoje avtomobile pripeljejo na (večinoma brezplač-
ne) preventivne preglede. Tam strokovnjaki tudi odpravijo morebitne pomanjkljivosti in spravijo posamezne dele v brezhibno stanje, kljub temu pa lahko marsikaj lahko postorimo tudi v domači garaži.
* Ker je v zimskem času vidljivost praviloma slabša, dnevne svetlobe pa za nekaj ur manj kot poleti, preverimo delovanje svetlobnih teles in pregorele žarnice zamenjamo z novimi. Prav tako je pomembna pravšnja nastavitev višine svetlobnega snopa žarometov. Pred- vožnjo vsa svetlobna telesa očistimo umazanije.
* Izrabljene metlice brisalnikov lahko poslabšajo vidno polje, zato jih po potrebi zamenjamo z novimi. V posodi s tekočino za pranje stekel naj bo sredstvo, ki bo v mrazu preprečevalo zmrzovanje, razmerje med vodo in sredstvom prilagodimo temperaturam.
* Preverimo delovanje ogrevalnih in prezračevalnih naprav v av-
tomobilu, da v zimskem času ne bo težav z orošenimi in primrz-njenimi stekli.
* V avtomobilskem prtljažniku poleg obvezne opreme niso odveč tudi sredstva za odmrzovanje ključavnic in stekel, strgalo za led, rokavice, odeja, manjša lo-patka in baterijska svetilka.
* Za varno vožnjo je priporočljivo pregledati zavore, blažilnike, volanski mehanizem, učinkovitost akumulatorja, stanje tekočin in maziv. Ta pregled je najbolje prepustiti mehaničnim delavnicam, ki imajo na voljo tudi ustrezne merilne naprave in orodja za morebitna popravila.
* Vožnja v zimskih razmerah od voznikov motornih vozil zahteva več pozornosti in strpnosti do drugih udeležencev v prometu, na ta način prispevamo svoj delež k boljši prometni varnosti.
Kakšna je predpisana zimska oprema?
V skladu z zakonom o varnosti cestnega prometa in pravilnikom O napravah in opremi vozil v cestnem prometu, morajo imeti v zimskem času motorna vozila na vseh kolesih zimske pnevmatike (oznaka M+S, najmanj 4 milimetre globoki kanali) ali letne pnevmatike (najmanj 2 milimetra globoki kanali) in ustrezno velike snežne verige (lahko tudi plastični in drugi nadomestki) priprav-
Zima ni obvezna,
zimska oprema pa je!
RENAULT Storitev
Samo do 15. novembra vam nudimo posebno ugodne akcijske cene zimskih avtoplaščev, jeklenih platišč ter okrasnih kolesnih pokrovov. Naši strokovnjaki bodo poskrbeli tudi za hitro in kakovostno premontažo in uravnoteženje, letne avtoplašče pa lahko čez zimo shranite kar pri nas.
Za vse dele in storitve imate tudi možnost plačila s posojilno kartico Renault LB Karanta.
Zimski avtoplašči: -15 %
Jeklena platišča: za ceno 3 dobiš 4
Okrasni kolesni pokrovi: vsi po 2.600
SIT za kos
Pred posegom na vozilu: zimski kontrolni pregled - brezplačno
www.ren3ult.si wap.renault.si Revoz d. d., Dunajska 22 ,1511 Ljubljana
ljene za vgradnjo. Vozila s stalnim štirikolesnim pogonom morajo imeti verige za zadnjo os, s pri-klopljivim pa za zadnjo in stalno vklopljeno os. Dovoljena je tudi uporaba obnovljenih pnevmatik, ki morajo imeti jasno navedene oznake proizvajalca, mer, hitrostne kategorije in identifikacijsko številko.
Zimski čas traja od 15. novembra do 15. marca, v primeru oprijemanja snega na cestišče ali poledic pa se lahko prične tudi prej in se ustrezno podaljša za čas, ko podjetja za vzdrževanje cest vzpostavljajo stanje normalne prevoznosti.
Gorenjski prijatelj
RADIO SORA
Radio Sora d-.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail: info@radio-sora.si
89.8 91.1 96.3
BOLTEZ
C. Staneta Žagarja 58c, KRANJ tel.: 04/201 40 50 cene na www.boltez.sl
ESKIMO S3
Sava"
'm
odprto od 7. • 20. ure, ob sobotah od 8. -12. ure
AVTO KADIVEC
Šenčur, tet.: 279 00 J J www.wtokadivec-JA.si
• prodaja in menjava pnevmatik
• centriranje koles na vozilu
• optična nastavitev podvozja
ŽELITE, DA VAŠE VOZILO PRIPRAVIMO NA ZIMO
Obiščite nas in si zagotovite kvalitetne pnevmatike P° ugodni ceni-
POPUST NA GOTOVINSKA PLAČILA
ZA ZIMSKE GUME
faek, 23. oktobra 2001___MALI OGLASI      " I info@g-glas.si___gorenjski glas • 25. stran
Prodamo: KRANJ, Primskovo - stan.hiša Ve'' 10 x 9 m, klet, pritličje, nad. in podstrešje, na parceli 780 m2, lahko tudi [^»stanovanjska, cena - 35,8 mio SIT, K3 d.o.o,, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Vodarno: TRŽIČ, okolica - izredna lepa Vfstna končna hiša stara 15 let, manjša Parcela, južna sončna lega, cena ■ 37,2 mio S!T, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, £02 25 66_
Prodamo: ŠENČUR - v ind.coni stavbno zemljišče vel. 6900 m2, BEGUNJE -zemljišče vel. 6.700 m2, od tega 1.000 m2 stavbno, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 ^202 25 66
Na celotnem območju Gorenjske prodamo y°c hiš različnih cenovnih razredov. Za vse '"formacije smo vam na voljo na tel.: °4/236-66-70, 040/204-661,041 /755-296 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-^70, 040/204-661
HIŠE PRODAMO GORICE prodamo obujeno pritličje hiše, cca 80 m2+489 m2 sadovnjaka, ki je delno zazidljiv, 16,6 mio SIT, DRULOVKA prodamo etažo hiše (1. nads+neizdelana podsteha) z vrtom, cca 100 m2 v etaži, 357 m2 parcele + 102 m2 skupnega dvorišča, etažna CK, garaža, 20 let. 22,2 mio SIT, BAŠELJ prodamo visoko-Pntlično, dvostanovanjsko hišo v izgradnji gr. faza) na parceli 800 m2, tloris 12x9 2 garaži cena 33,6 mio SIT.KOVOR na ;ePi lokaciji z razgledom prodamo stanovanjsko hišo v izgradnji (III. gr. faze), 120 m2 v ^taži, parcele 575 m2, vredno ogleda. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-22?
c^ 11527
HIŠE PRODAMO VODICE več vis.pritličnih h|š v izgradnji (III. gr. f. ali na ključ), 120-240 ^uporabne površine. RETEČE (pri Šk. t-°ki) na robu naselja prodamo vis. prtlično montažno hišo (8 let) 9x8m, na parceli 648 m2, K+P+M, lahko dvodružinska, v prizidku 9araža. HIŠE LESCE prodamo del dvojčka z vrtom na parceli 670 m2 (30.L), 99 m2 v etaži + nadstrešek za 2 avtomobila, lahko ^družinska. DOM NEPREMIČNINE, 2369333, 041/333 222_12749
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO j^Pim. p 2368-001_13269
ŠKOFJA LOKA zazidljiva parcela 1533 m2 1 lokacijsko dokumetnacijo in plačano spremembo namembnosti in možnostjo dokupa nezazidljive parcele 1042 m2, prodamo, tr °41/626-540_16262
Na gorenjski avtocesti bližina Ljubljane Prodamo nadstandardno HIŠO na parceli 1^00 m2, 123 mio SIT. P 041/626-540
V najem vzamem TRAVNIK ali NJIVO. P °41 /760-789 18369
Ugodno prodamo VISOKOPRITLIČNO HjŠO v okolici Tržiča, P 040/295-335
ŠKOFJA LOKA komplet adaptirana hiša na Parceli 430 m2 prodamo. Orbiko d.o.o., Jjubljana, P 01/588-68-86, 041/329-179
NAKLO - HIŠO prodam, cena po dogovoru. P 041/84-51-97_is492
SELCA v Selški dolini prodamo STANOVANJSKO HIŠO 160 m2 površine 425 m2 zemljišča, lepa in sončna lega. PIA Škofja Loka, 50-60-300_16539
ZMlNEC pri Skofji Loki prodamo zazidljivo Parcelo 450 m2. PIA Šk. Loka, 50-60-300
NEPREMIČNINE-REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 fax.: 04/2026-459
Internet: HTTP://www.svet-re.si Email: info@svet-re.si
STANOVANJA
KRANJ - Planina I; 59 rn2, dvosobno, pregrajeno, '• nadstropje, zastekljen balkon, vsi priključki. Cena: 13 mio SIT(115.000 DEM). PS00644MA-KR
KRANJ - Planina I; 63 m2, dvosobno, 3. nadstropje, nizek blok, adaptirano, delno opremijo. Cena: 13,5 mio SIT (120.000 DEM). •^OOeSeJN-KR
KRANJ - Planina I; 84 m2, trisobno, 10. nad-str°Pie, dva balkona, parket, vseljivo, zelo ugodja Cena: 16,1 mio SIT (143.000 DEM). pS00433JN-KR
KRANJ - Planina II; 68 m2, dvosobno, 5. nad-propie, dobra lokacija, končni blok, pogled na Wg, takoj vseljivo. Cena: 15,3 mio SIT (135.000 utM). PS00630JN-KR
J^NJ - Planina II; 85 m2, 2,5-sobno, adaptira-°. Povsod novi laminati, nova kopalnica, 2. nad-^mpje, nizek blok, dobra lokacija. Cena. 19,2 m SIT (170.000 DEM). PS00653MA-KR
j^NJ - Planina |||; 54 m2, dvosobno, preure-j™*. 5, nadstropje, balkon s pogledom na hribe. r?"a:  12,4  mio  SIT (110.000 DEM).
PS00669MA-KR
■ Planina III; 62 m2, dvosobno, 1. nad-'[oPie, nizek blok, sončna lega, dobra lokacija. Z*®-15 mio SIT (133.000 DEM). PS00671JN-
KR
"Vodovodni stolp; 62 m2, trisobno, adap-Csn     -P""' 4' nadstropje, odlična lokacija.
^^V*        (145 00° DEM''
" Z|ato polje; 42 m2, enosobno, 1. nadleg16; adaptirano v celoti, CK na plin, južna
^066S:.Ki0'7 m'° S'T <95 0°° DEM)'
nSkhi1!*"16'36 m2' enosobno, 1. nadstropje, Cen« o SV vs' Priključki, takoj vseljivo. KR   M mi0 SIT (57.000 DEM). PS00515MA-
Gregoričeva 19, 4000 Kranj
Na Dru lovki pri Kranju prodamo dve novi, komfortni STANOVANJSKI HIŠI, 220 m2 uporabnih površin. Telefon: 04/25-15-860, 041/620-393
STORITVE
V okolici Cerkelj prodam 2000 m2 zazidljive PARCELE, ravna, sončna lega, ob glavni cesti. P 040/859-423 15555
RAZNO PRODAM
Prodam suha bukova DRVA. P 031/528-
904 16456
Prodam 1000 litersko CISTERNO za zalivanje vrtov in ČISTILEC za vodo še nerabljen. P 25-22-369 iB46i
Prodam PLUG za popravilo gozdnih poti, prikolico za les, cirkular in valjar za njive. P 231-27-43 ie473
Prodam suha kostanjeva DRVA, ugodno. P 25-60-079_16474
Prodam SADIKE ŽIVE MEJE liguster. P 58-01-57*1 po 18 uri 16500
Prodam brezova DRVA. P 25-22-635
Prodam PVC GAJBICE 30 kg in ele. bojler 8 I. P 251-19-78_i65n_
Prodam suha HRASTOVA DRVA. P 041/984-361 16559
Prodam bambusove PAUCE, raznih dolžin. P 5151 -260 ali 040/394-547 16562
Prodam HLEVSKI GNOJ in BREJE OVCE. P 5957-646, Lojze 16567
STAN. OPREMA
Prodam novo tapecirano KLOP dim 225 in 335 cm in MIZO oboje svetel hrast. P 041/719-083 16468
ŠPORT
V komisijsko prodajo sprejemamo zimsko športno opremo, bunde, kombinezione. RUBIN Kokrica, 204-91-91 16525
SMUČI Elan Monoblock 3-0, vezi Tvrolia, diagonal in palice nerabljeno. P 041/552-
336 16561
TRŽIČ - Virje; 75 m2, dvosobno, popolnoma adaptirano, mansarda hiše s pripadajočo veliko teraso In 465 m2 atrija, CK, SATV, tel.. Cena: 15 mio SIT. PS00654MA-KR
LESCE - Hrase; 60 m2, novo, dvosobno, večs-tanovanjski objekt, balkon, etažna CK, mirna lokacija. Cena: 8,5 mio SIT (75.000 DEM). PS00663MA- KR
LESCE - Hraše; 80 m2, novo, trisobno, 2. nadstropje, velik balkon, etažna CK, mirna lokacija. Cena: 10,7 mlo SIT (95.000 DEM). PS00662MA-KR
KRANJ - Primskovo; 80 m2, oddamo dvosobno stanovanje, pritličje dvostanovanjske hiše, kompletno opremljeno, CK, vseljivo takoj. Najemnina: 56.500.00SIT (500 DEM)/mes. OS00672JN-KR
POSESTI
KRANJ - Stražišče, 170 m2, starejša hiša, adaptirana, parcela 411 m2, dobra lokacija. Cena: 23,7 mio SIT (210.000 DEM). PH00665JN-KR
KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega. Cena po dogovoru. PH00658MA-KR
PREDDVOR - Mače; 150 m2, manjša enodružinska hišica, III. gr. faza. idilična lokacija, ob gozdu, 3111 m2 parcele. Cena: 28,3 mio SIT (250.000 DEM). PH00670MA-KR
PREDDVOR - Bašelj; 260 m2, tloris 12 x 9m, hiša v podaljšani III. gradbeni fazi, lahko dvostanovanjska, zadnja v ulici, ob gozdu, 810 m2 parcele, vsi priključki. Cena: 29,4 mio SIT (260.000 DEM). PHO0657MA-KR
PODNART - okolica; 96 m2, stara hiša, potrebna obnove, parcela 550 m2, lahko vseljiva. Cena: 11,1 mio SIT (98.000 DEM). PH00623JN-KR
RADOVLJICA; 89 + 140 m2, montažna hiša, praktično 4-sobno stanovanje v pritličju s kletjo in prizidkom za delavnico, 700 m2 parcele, dobra lokacija, vsi priključki. Cena: 22,6 mio SIT (200.000 DEM). PH00651MA-KR
POSESTI
ADERGAS; 570 m2, položna, sončna, končna, ob robu gozda, Cena: 9,6 mio SIT (85.500 DEM). PZ00605TJ-KR
ZG. BRNIK; 1300 m2, ravna, izredno lepa, ob zelenem pasu, na obrobju vasi. Cena: 14,7 mio SIT (130.000 DEM). PZ00667MA-KR
UUBNO - Praproše; 2984 m2, zazidano stavbno zemljišče, mirna lokacija v vasi. Cena: 10,7 mio SIT (95.000 DEM). PZ00674JN-KR
SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, P 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času. V MESECU OKTOBRU 5 % POPUST!! 2
team
Tel.: 04 236 93 00, Mob.: 031 395 599 email: mlinar.team@siol.net
mansardna stanovanja strešna okna
obloge in toplotne izolacije stropov predelne stene
kutf GArmstrong PlglTOl
SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. P 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 3
ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMUNIKACIJE, ADAPTACIJE, hitro in ugodno. P 041/865-112, PUHEK, d.o.o., Podbrezje 177, Naklo 250
ZAKLJUČNA DELA SLO-DOM, montaža sten in stropov Knauf, Armstrong, izdelava podstreh in adaptacije stanovanj, montaža oken, vrat, strešnih oken Velux, laminatov in pleskarska dela. Slavko Markotič.s.p., Šuška c. 28, Šk. Loka, P 513-40-83, 041/806-751 13292
Kompletne selitve in prevozi pohištva, opreme, klavirjev, kombi prevozi, prevozi v tujino. P 041/686-978, Čeh Željko s.p., A.Bitenca 114, Ljubljana W82
STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. P 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar.d.o.o, Zakal 15, Stahovica 14812
Prevzamem vsa GRADBENA DELA z materialom ali brez. Kolgeci Nuha.s.p., Struževo 3 A, Kranj, 031/442-779 ali 031/830-416
fllUAUT
Rigips
(Armstrong
kMUf
PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA
HRASTJE 29, PE SAVSKA c. 22, 4000 KRANJ, Tel.; 04/23 64 710 GSM 041/ 616 396
PREVOZI, SELITVE, AVTOVLEKA hitro in ugodno. P 041/737-245, 041/35-80-55 Tadej Brce.s.p., c. Jaka Platiše 11, Kranj
Izvajamo vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom, vse vrste fasad, notranje omete, pozidava hiš, tlakovanje dvorišč, izdelava škarp. P 041/622-946, Babic Miloš s.p., Begunjska 9, Lesce 16079
Načrtovanje, vzdrževanje in zasaditev vrtov grobov in ostalih zelenih površin, svetovanje. P 231-27-22, Lazič Anjuta s.p., Matajčeva ul 1, Kranj 16409
Sprejmem vsa zidarska in fasaderska dela, notranji ometi in fasade. P 041/246-567, 574-10-51, Anđeličinoski Radovan s.p., Paradiž 7, Tržič 16441
Izdelava podstrešnih stanovanj in predelnih sten po sistemu knauf. Štirn Viljem s.p., Breg ob Savi 47, Mavčiče, P 041/567-507
16472
RTV SERVIS - POPRAVILO TV, VIDEO, HI - Fl in ostalo kakovostno popravimo v PROTON RTV SERVISU, Bleivvelsova 2 (kino Center), Kranj P 202-20-04 16487
STANOVANJA
STANOVANJA PRODAMO KRANJ CEN-TER ugodno, starejše 1 ss/ll, klasično ogrevanje, Gogalova 1 ss, 43,30 m2/ll, vsi priklj., Planina I, 1SS, 41,5 M2, nizek blok, KRANJSKA GORA več 1 ss različnih velikosti 30-45 m2 in več 2 ss od 52 -60 m2. KRANJ Planina I novejše 2 ss, 66 m2/ll, vsi priključki.TRŽIČ Ravne novejše 1 ss+kabi-net, 38,60 m2/ll, vsi priključki, 7,4 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 36,5 m2/pr, obnovljeno, brez balkona. CK in vsi priključi, 9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 ione
sKRANJ, TRŽIČ, RADOVLJICA prodamo več lepih 2 sobnih in 3 sobnih stanovanj. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10120
BISTRICA PRI TRŽIČU - DETELJICA: 3 sobno STANOVANJE, 79 m2, pritlično, ob šoli, vrtcu, trgovini...ZAMENJAM za 2 sobno, v pritličju ali 1. nadstr, v istem kraju. Vse inf. na P 040/549-030 13989
STANOVANJA PRODAMO GOLNIK 2ss, 54m2/ll, nizek blok, CK, balkon, lega SV, 11,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje sončno 2 ss+k, 55,80 m2/ll, CK, balkon, vsi priklj., 14,8 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 3 ss, 78,83 m2/l, CK, CTV, WC in kopalnica ločena, 13,2 mio SIT, TRŽIČ Ravne lepo 2 ss+k, 75 m2/ll, nizek blok, CK, kopalnica in WC ločena, 12 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 14013
LESCE: prodamo 2ss, 59m2, urejeno. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
PLANINA: prodamo 1ss, 40m2, nizek blok. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
PLANINA 3: prodamo 3ss, nizek blok, odprta lokacija. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
ČIRČE: etaža hiše, vrt, garaža, prodamo. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
PLANINA 1- prodamo 2ss, 59 m2, predelano v 2,5ss, cena 12,8 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Planina 2: prodamo 2ss, 68m2, lepa lokacija. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
PLANINA: v nizkem bloku prodamo 3ss, 77 m2, 2.nad., FRAST - nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
PLANINA 2: prodamo enosobno stanovanje, pritlično. FRAST d.o.o. 25 15 491, 041/ 734 198
Planina 1: prodamo 2+2ss, 18 mio FRAST d.o.o. 25 15 491,041/ 734 198_
KRANJ: KUPIMO GARSONJERO IN ENOSOBNO STANOVANJE, gotovina. FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 _
Šorlijevo naselje, Vodovodni stolp: KUPIMO ŠTIRISOBNO STANOVANJE.. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
RADOVLJICA: kupimo 1ss, zaželena Cankarjeva. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
DRULOVKA: KUPIMO 1SS in 2SS za znane stranke. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
ODDAMO: PLANINA - 1ss , 4ss, okolica Kranja- hišo, PRIMSKOVO- poslovne prostore, skladišče. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
NAJAMEMO: dvosobno stanovanje za znane stranke. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
JESENICE TITOVA GARSONJERA Z BALKONOM, 23 M2, CK, KATV, PRODAMO ZA 4,8 MIO SIT. POSING 04/ 586 31 50 (www.posing.si)
JESENICE OKOUCA- KUPIMO ENOSOBNO ALI DVOSOBNO STANOVANJE. POSING 04/ 586 31 50 (www.posing.si)
JESENICE TAVČARJEVA TRISOBNO STANOVANJE 71 M2, Z BALKONOM IN VSEMI PRIKLJUČKI, PRODAMO ZA 9,8 MIO SIT. POSING 04/ 586 31 50 (www.posing.si)
KRANJ ČORLIJEVA - TAKOJ VSELJIVO TRISOBNO STANOVANJE 72 M2, BALKON, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO. POSING 04/ 202 42 10 (www.posing.si)
Prodamo: KRANJ, Planina -1 G 29,9 m2 v 3.nad., nizek blok, cena = 8,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Zlato polje -1 SS 41 m2 v l.nad., nova CK, okna, cena - 10,7 mio SIT, 2 SS + 2 K 70 m2 v 3.nad., prenovljeno, cena = 15,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
Prodamo: KRANJ, Planina I -1 SS 38 m2 v 2.nad./zadnje, cena ■ 11,2 mio sit , 1 SS 41,5 m2 v pritli ju za 9,5 mio SIT, 2 SS 60 m2 v pritli ju z atrijem, cena ■ 13,7 mio SIT,
3 SS 77 m2 v 2.nad., 15 let star blok, cena - 17,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Planina I - ugodno 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad., 2 balkona, cena -17,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,_
Prodamo: KRANJ, Planina III - 1,5 SS 54 m2 v 5.nad., predelano v 2,5 SS, cena -12,9 mio SIT, 2 SS 62,8 m2 v 7.nad., cena • 14,5 mio SIT, 2,5 SS 76 m2 v 3.nad., cena - 16,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel.
04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Planina 1-1 SS 40 m2 v 2.nad., zadnje nadstropje, takoj vseljivo, 15 let star blok, vsi priključki, cena = 11,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Prodamo: KRANJ, Šorlijeva - 3 SS 74 v 5.nad. za 17,2 mio SIT, Valjavčeva ul - 3 SS 74 m2 v l.nad., južna lega, nova CK na plin, cena - 15,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Planina II - 1 SS 40,9 m2 v pritličju z atrijem, cena =11,5 mio SIT, 2 SS + K 82,50 m2 v 6.nad., cena - 15,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodamo: KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7.nad., cena s kuhinjo 14,4 mio SIT, 2 SS + K 76 m2 v 3.nad., krajna lega, cena -16,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 202 25 66
Oddamo: Podljubelj - bivalni vikend z vso opremo, 1 SS na Planini III z vso opremo, 1/2 H v Cerkljah, 3 SS na Zoisovi, 4 SS s celotno opremo na Drulovki in celo hišo v Naklem, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ: Na območju Kranja prodamo ve 1SS,2SS,3SS različne velikosti, različnih cenovnih razredov, vrednih ogleda, za informacije smo vam na voljo na tel: 04/23-66-670, 040/ 204- 661,041/755-296
TRŽIČ: Prodamo 1/2 hiše zgornji del + podstrešje, 2x garaža, vrt 650m2, vsi priključki, lepa lokacija zelo ugodna cena možna menjava za 2SS z doplačilom. ITD + NEPREMIČNINE ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
KRANJ-PLANINA I: V novejšem nizkem bloku prodamo zelo lepo 1SS, II.nad. 39m2, vsi priključki, takoj vseljivo takoj. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
JESENICE: C.Revolucije - 1SS 38m2,IV.nad.,vsi priključki,delno obnovljeno ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661_
KRANJ-Planina I: Prodamo zelo lepo popolnoma renovirano 4SS+kabinet, 100m2,VIII nad.dva balkona,vsi priključki, čudovit razgled ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661_
SP.GORJE: Prodamo zelo lepo stanovanje v manjšem bloku, 63m2,visoko pritličje.vsi priključki, zelo sončno.velik balkon. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
KRANJ-PLANINA I: V nizkem starejšem bloku prodamo 2SS, 70m2, l/l nad. brez CK, potrebno manjše obnove. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204- 661
KRANJ-PLANINA I: Prodamo zelo lepo 1SS, l.nad, 33,70m2, vsi priključki, takoj vseljivo. Planina III: 1SS IV.nad. 42m2, zelo lepo.vsi priključki takoj vseljivo. Planina II : 1ŠS, pritličje, 38m2, vsi priključki prodamo ali menjamo lokacija Zlato polje. Cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296,040/204-661
KRANJ- PLANINA I: Prodamo zelo lepo 2SS+kabinet 70m2 z atrijem 40m2, vsi priključki, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661
Na območju celotne Gorenjske kupujemo za znane kupce stanovanje Plačilo takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296, 040/204-661
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina II sončno, vogalno, 2 ss+k, 85,30 m2/PR, atrij+balkon, vsi priključki, KRANJ Planina I 2 ss+2 k, cca 90 m2/l, 2 balkona, vsi priklj., cena po dogovoru, KRANJ 2 ss, 50,40 m2/PR, obnovljeno, ogrevanje klasično, 9,5 mio SIT. MLAKA ugodno prodamo stanovanje v I. nads., hiše 44 m2+25 m2 terase, potrebno dograditi kopalnico in stopnice. DOM NEPREMIČNINA 202 33 00, 041/333-222 14514
STANOVANJA ODDAMO KRANJ center 3 ss, opremljeno, 86 m2/VII, 73000 SIT/mes, polletno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 041/333-222
Kupim GARSONJERO ali manjše enosobno STANOVANJE, v Kranju ali Skofji Loki -GOTOVINA! P 041/632-577 15439
PLANINA II - prodam stanovanj, cca 30 m2, brez posrednika, cena po dogovoru. P 031/339-948 ieoo4
SOBO oddam sostanovalcu, cena po dogovoru, okolica Bleda. P 574-26-98 16329
V Skofji Loki iščem SOBO ali GARSONJERO v najem. P 031/739-501 i648o
TRŽIČ - prodam garsonjero, 31 m2, v obnovljeni hiši starega mestnega jedra, kompletna nova oprema, Cena 7,8 mio SIT. P 041/386-729_16488
Oddam pritlično STANOVANJE 60 m2. P 573-32-94, Ribno 16497
GARSONJERO novo, v centru Ljubljane, primerno za študenta, prodam. P 031 /578-
270 16512
Oddam garsonjero na Jesenicah, cena 40.000 SIT/mes. Šifra: JESENICE 16520
SP. GORJE - oddam 2 sobno, opremljeno stanovanje, CK, satelit, parkirišče, pritličje. P 0041786-591-232, zvečer 16526
KRANJ na Kidričevi cesti prodamo dvosobno STANOVANJE 70 m2 I. nadstropje, CK na olje, vsi priključki, nizek blok. PIA Šk. Loka, 50-60-300 16S37
ŠKOFJA LOKA Frankovo naselje prodamo 2 ss 62 m2, 4. nadstropje, dva balkona, vsi priključki. PIA Šk. Loka, 50-60-300 ies38
ŠKOFJA LOKA- Novi svet manjše 2 ss 45 m2 tretje nadstropje ogrevanje na kamin. PIA Škofja Loka, 50-60-300_ibmj
3 sobno STANOVANJE, 78 m2, v Bistrici pri Tržiču, vseljivo takoj, prodam, cena 13,3 mio SIT. P 031 /361-308 teses
Nudimo MIZARSKE STORITVE po naročilu. Opravljamo tudi popravila in predelavo starega pohištva. P 041/274-703, Koborplast.d.o.o., Pot na Grič 1, Ljubljana 16573
lokacija POKRITI OLIMPIJSKI BAZEN
tel.: 04/23-62-810 od pon. do pet: 8.00-22.00 sob., ned. in praz.: 15.00-22.00
lokacija BRDO PRI KRANJU
tel.: 04/20-22-479 od pon. do pet.: 9.00-13.00,16.00-22.00 sob., ned. in praz.: 16.00-21.00
• FITNES (najsodobnejše KARDIO in IZOTONIČNE naprave)
• AEROBIKA (K.I.L, total body, combo, fatty, F.I.T., hi-low, FIT look, FIT ABS, FIT 40, latino/sal-sa, koreografski izziy, power step, ritem afrike, SKI FIT, step interval, TNZ, turbo burner, fit za dva, za zdravo hrbtenico)
• SAVNE (finske, turška)
• JACUZZI
• SOLARIJ (Ergoline, Miami sun)
• ROČNA MASAŽA
• ROČNA LIMFNA DRENAŽA
• BEAUTV CENTER
• TELOVADBA ZA NOSEČNICE
(zbiramo prijave na telefon: 04/23-62-810 do 30. septembra)
mlaka pri kranju
Na MLAKI PRI KRANJU ob robu gozda na mirni lokaciji
si lahko zagotovite novo stanovanje vseljivo konec Septembra letos. Na razpolago imate še nekaj stanovanj kvadratur od 47 m2 pa do 101 m8. Ved/a stanovanja v dveh etažah cena ugodna gfifig PftQWZA/£
telefon: 04/2365 360, 2365 361
MLAKA PRI KRANJU! Na obrobju Kranja, na izredno lepi In mirni lokaciji, bo kmalu dokončan novvečstanovanjski objekt. Na razpolago je še nekaj stanovanj v pritličju, primernih za invalide, v izmeri od 57,00 m2, do 66,40 m2, v nadstropju 46 m2, ter v mansardi tri večja stanovanja v dveh etažah 83,70 m2,85,70 m2 in 103,80 n>2. Za več informacij poktičite na št. 040/643- 493
KRANJ - CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši prodamo: v pritličju, poslovni prostor, 64,25 m2; v I. nadstr., dvosobno stanovanje, cca. 65 m2; v mansardi; garsonjero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2;
KRANJ, ŠKOFJA LOKA, ŽELEZNIKI kupimo več garsonjer, za znane stranke! Zaželjen balkon.
PREDDVOR prodamo enosobno stanovanje, 39,10 m2, vsi priključki, I. nadstropje, takoj vseljivo, cena po dogovoru.
KRANJ - GOGALOVA prodamo takoj vseljivo, enosobno stanovanje, 42,50 m2, z vsemi priključki, za 10.509.000 SIT.
KRANJ ■ PUNINA n prodamo enosobno stanovanje z atrijem, 39 m2, z vsemi priključki, vseljivost in cena po dogovoru.
KRANJ • UL. I. AVGUSTA prodamo v celoti obnovljeno enosobno stanovanje, 43 m2, Ck-na plin, tel., KATV, manjši balkon, I, nadstropje, vseljivost in cena po dogovoru.
KRANJ - PLANINA III prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, 54 m2, vsi priključki, balkon, vseljivost in cena po dogovoru.
KRANJ - PLANINA I UGODNO prodamo dvosobno stanovanje, v 1, nadstropju nizkega bloka, 70,50 m2, z balkonom, brez CK, kmalu vseljivo, cena 11.304.000 SIT.
KRANJ - SAVSKA C. prodamo dvosobno stanovanje, 61,60 m2, CK, IV. nadstropje, vseljivo po dogovoru, za 13.221.000 SIL _
KRANJ - AUAVČEVA prodamo lepo dvosobno stanovanje. 54 m2, v celoti obnovljeno, CK, TEL,, visoko pritličje, sončna lega,cena po dogovoru.
KRANJ - PLANINA I prodamo dvosobno stanovanje z atrijem, 60,10 m2, vsi priključki, lepo urejeno, vseljivost in cena po dogovoru.
KRANJ • J. PUCLJA prodamo lepo, dvosobno stanovanje, 62,70 m2, III. nadstropje, nizek blok, vsi priključki, balkon, vseljivost in cena po dogovoru.
TRŽIČ nujno kupimo dvosobno stanovanje do 10 mio SIT!
KRANJ - J.PLATIŠE prodamo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 79,50 m2, v VI. nadstropju, vsi priključki, balkon, vseljivo po dogovoru, za 16.950.000 SIT.
JESENICE - TITOVA prodamo trisobno stanovanje, 62 m2 + 2x klet, I. nadstr., balkon, vsi priključki, takoj vseljivo, za 9.492.000,00 SIT.
KRANJ - PLANINA I prodamo trisobno stanovanje, 83,8 m2, z vsemi priključki in dvema balkonoma, III. nadstropje, vseljivo po dogovoru, za 17.151.000 SIT.
HIŠE
KRANJ • ČIRČE na parceli 922 m2, prodamo lepo, novejšo, enodružinsko hišo, vsi priključki, dva balkona, zimski vrt. savna, velika dnevna soba, garaža, vseljiva najkasneje aprila 2001, cena 62.300.000 SIT.
KRANJ - BLIŽINA SODIŠČA kupimo samostojno hišo, s vsaj 400 m2 zemljišča, primemo za poslovno dejavnost.
V OKOLICI KRANJA, CERKELJ, PREDDVORA, TUPALIČ,...
kupimo kmetijo z možnostjo dovoza s kamionom! Cena do 50,000.000 SIT.
NA RELACIJI KAHNIK-RADOVUICA kupimo zazidljivo parcelo, 1000-2000 m2, lahko tudi nadomestna gradnja, za znanega kupa. Plačilo v gotovini!
KRANJ - STRAŽIŠČE na parceli 411 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo, cca. 120 m2 stanovanjske površine, adaptirana spodnja etaža, možnost izdelave ločenih vhodov, takoj vseljiva, za 23.730.000 SIT,
KRANJ • VISOKO prodamo pritlično hišo, adaptirano pred 5 leti, na 725 m2 zemljišča, CK- je, vseljiva po dogovoru, za 23.730.000 SIT.
ZG. BITNJE - na parceli 1,040 m2, prodamo dvodruzinsko hišo, s pomožnim objektom (garaže), staro 25 let, ločena vhoda, stanovanjske površine 176 m2, vsi priključki, CK -kombinirana, mirna lokacija, vseljiva po dogovoru, za 40.680.000 SIT.
KRANJ - OKOLICA prodamo dvostanovanjsko vilo z bazenom, na parceli cca. 1500 m2, z vsemi priključki, v celoti izdelana. Vseljivost in cena po dogovoru.
AMBROŽ POD KRVAVCEM prodamo zazidljivo parcelo za vikend, v izmeri 494 m2, za 6.780.000 SIT.
vrsta kavča
napušč
janez trdina
priprava za tisk: mediaart
japonska nabiralka biserov
bančni predal
prožna pletenina
boksarsko prizorišče
reka v kazah-stanu
otrok
ime pisateljice undgren
prip. za merjenje
sila, ki veze atome v molekule
rudolf nurejev
četrti planet
pripovedništvo
plantaža
kilogram
rimski nadzornik javnih zgradb
kraj pri podčetrtku
tuja ana
velik ptič^ tekač
monarh
hrvaški otok
stara cunja
reka v sibirui
grška boginja, erida
omejen človek
kamboški državnik (lon)
26
vrsta žameta
alfi nipič
kemijski simbol zairidij
zodia-kalni znak
igralec ulaga
mešnost, norost
1	2	3	4	5	0	7
8	9	10	11	12	13	14
15	16	17	18	19	20	21
22	23	24	25	26	27	28
29	30	31	32	33	34	36
angel višjega reda
lik pri četvorki
ribiška mreža
glasbeni pedagog darian
volilni mož
barva igralnih kart
vane oman
avtor zgodovine
gotov (jornan-des)
20
gorenjski glas
francoski filozof (pierre)
popularen ital. pevec
gl. mesto kirgizi-stana
zdravnik (star.)
fizikalna krivulja
gorenjski glas
letina, pridelek
sladka žgana pijača
ianko 5men
žensko spolovilo (star.)
abrahamov sin
ime moderatori ivani
»rke 1ić
zdravniška hrana
posoda zapepel, žara
ploščata morska riba
vrtna lopa
velike cunjaste snežinke
armenski režiser
bek-nazarov
zadnjik (lat.)
ostrivec
raven, nivo
15
anton nanut
preb. grčije
teža vsebine
dodatni
člen zakona
prvo naravno število
vrsta metulja
cevasta testenina
vrsta,, socv£tja
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
Oglasite se ali pokličite
TAL N
PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180,
Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
JTOVORNA VOZILA
Kombi furgon suzuki carryvan su-
Per.1 96, prodam. g 041/622-952 16459
_VOZILA DELI
Prodam 2 zimski gumi, malo rabljeni s P'atišćem, za hrošča, cena minimalna. g
^t-357_16460
Prodam štiri letne PNEVMATIKE malo ^jigne dim. 185-65 R14. g 252-23-03
Prodam 4 ZIMSKE GUME SEMPERIT in !|^no kljuko za astro, g 58-72-002 iesoi
Zelo ugodno prodam 4 GUME M+S s Platišči za Z 101 ter blatnik, masko, ogleda-0 roke, končnike, ležaje, tesnila, jekleno ^X_vse novo, g 031 /582-580 16610
Prodam 2 skoraj novi ZIMSKI GUMI Alpe-l°ur s platišči 145-13, cena 10.000 SIT. g 041/540-985 16558
^VOZILO KUPIM
NAJUGODNEJŠI ODKUP in PREVOZ POŠKODOVANIH VOZIL. avto JAKŠA, Orehovlje 15A, Kranj, 2041-168, 041/730-939
VOZILA
ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA staro za staro in prenos lastništva. MARK ^OBlL.d.o.o., Šuceva 17, Kranj, g 20426-gPj_041 /668-288_ 5
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, Plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. AORIAAVTO, d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), g 5134-148, °41/632-577 6248
MITSUBISHI GT 3000 VR4, prvi lastnik, I. 95, perla zelena barva, redno servisiran, vsa oprema, krom 18" platišča, AUTO računalnik, beige usnje, 2 xalarm, 321 KM, kupljen v SLO, garažiran, nepoškodovan, prodam. g 041/644-991_14012
LAGUNA 1.8 KARAVAN, I. 97, 1. lastnica, ABS, servisna, kot nova, 1.690.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18_14847
OGLEJTE SI NAŠA VOZILA NA STRANI VVWW.AVTO-LESCE.SI_usei
MITSUBISHI GALANT 2.0 GLS, I. 94, reg. do 5/02, kov. srebrna barva, 113.000 km, serv. knjižica, elek. stekla in ogledala, servo volan, centralno daljinsko zaklepanje+alarm, radio, ABS, izredno ohranjen in garažiran, prodam, g 041/685-789 15355
BERLINGO 1.8 MULTISPACE, I. 98/99, met moder, ABS, AB, DCZ, ES, 1. lastnik, servisna, 1.680.000 sit. AVTO LESCE 531-
91-18 15704
SCENIC 1.61. 98, rdeč, 1. lastnica, servisna, 2 x AB,elek.oprema, 1.890.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18_15705
LANCIA Y 1.2,1. 00, met zlata, 19000 km, 1. last., servisna, AB, SV, CZ, ES, 1.590.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18
UNO 1.0 IE, 1.97, metalno vijola, 5 v, 49000 km, 1. lastnik, servisna, 690.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18_16395
P 306 1.4,1. 99, met rdeč, 39000 km, 1. lastnica, servisna, klima, 2 x AB, 1.840.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18_i64oo
VW TRANSPORTER 1.9 TD FURGON, 1.00, nov, bele barve, po dogovoru. AVTO LESCE 531-91-18 i640i
LANTRA 1.8 GT, I.95, 138.000 km, cena 790.000 SIT. g 041 /743-097 16478
DAEWO NEXIA 1.5 GLX 16 V, I.95 z vso možno opremo in servisno knjižico prodam. 3596-12-91,041/416-743 16498
--^_-_
'.W ji'1 'TOMu*.**«.-
OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB
akris, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076
Mobitel 041/631-107
komunala kranj - de Pogrebne storitve
URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka,
Tel
/Fax: 04/23- 25-771, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, ^ob.: 041/638-561
NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve
04/253-15-90, MOB.: 041/628-940
jeko - in, Pogrebna služba B|ejska Dobrava
uplADNE URE: od 7. do 15. ure
°d Ponedeljka - petka, tel.: 5874-222
dežurna služba popoldan do 20. ure
B:: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj
W>\ 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283
f^grebnik Dvorje
lQ|-: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685
Komunala Radovljica
le|efon 531-5411, 531-00-11
°d Ponedeljka do petka od 6. do 14. ure
dežurna služba od 14. do 6. ure
^slednjega dne na tel.: 531-0011
ah 041/655-987
Loška komunala, d.d., škofja loka
^'dričeva c 43/a, Škofja Loka °d Ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, T'[ 50-23-500, 041/648-963 ^zurna služba od
• do 7. ure zjutraj naslednjega dne °4V648-963 04V357-976
q°GREBNA služba štirn In Co., d.o.o.,
^ (041) 712-329, (041) 833-375 NON STOP
^°grebne storitve hipnos d.o.o.
: ar'etova cesta, Preska - Medvode,
tel/f,
01/3613-589
dežurni: 050/ 620-699
Kti?BjAVO osmrtnice ali zahvale v go-Dt2.JSKEM glasu dobite obrazce pri vseh
"Urnih službah.
ALFA 145 1.4, LETNIK 2000, MODRE BARVE, KLIMA, CENA 1.930.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ,TEL: 23 32 850
R 5 LETNIK 93, LEPO OHRANJEN,BELE BARVE, PRODAMO, CENA 370.000. SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL: 23 32 850
PASSAT GL 1.6 , LETNIK 96, KLIMA 2 X AIRBAG, CZ, ES, RADIO, CENA 1.650.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ TEL; 23 32 850
FORD MONDEO LETNIK 97, REG. CELO LETO, VSA OPREMA, CENA 1.890.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL; 23 32 850
LADA NIVA 1600, LETNIK 1993, 4X4 POGON, REDUKTOR, ZAPORA DIFERENCIALA, BELE BARVE, LEPO OHRANJENA, CENA 410.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 23 32 850
FORD MONDEO 1.6 SW, LETNIK 1997, REGISTRIRAN DO 06/2002, METALIK ZELENE BARVE, KLIMA, 6XAIR BAG, DCZ, ES, VOLAN NAST. PO VIŠINI, LEPO OHRANJEN, CENA 1.890.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 23 32 850
ALFA 146 1.6 TS, LETNIK 98, SREBRNE BARVE, KLIMA, CZ, ES, SERVO, CENA 1.580.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30 KRANJ, TEL 23-32-850
R-TRAFIC FURGON, LETNIK 93, 90.000 KM, REGISTRIRAN, CENA 750.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL;23 32 850
FIAT PUNTO SPORTING, LETNIK 2000, VSA OPREMA, MODRE BARVE, CENA 2.150.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL; 2332 850
FIATTIPO 2.0, LETNIK 93, LEPO OHRANJEN REG. DO KONCA LETA, CENA 500.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL; 2332 850_
HYUNDAI LANTRA 1.8 GLSI, LETNIK 95, VSA OPREMA, REG DO 6/02, CENA 1.100.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ, TEL; 2332 850
FIAT UNO 1.0 IE, LETNIK 96, MODRE BARVE , CENA 550.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. UUBUAN-SKA 30. KRANJ TEK ;2332 850_
Prodam JUGO 45,1.89, lepo ohranjen, g 595-78-28 16502
Prodam R 19 RT, 1.93, redno servisiran-servisna knjižica, cena po dogovoru, g 23-31-356,041/927-044 16507
Prodam KIA PRIDE, 1.97, reg.do 6/02, sive metalne barve, g 040/204-638 16621
R CLIO 1.4, 1.95, lepo ohranjen, športen, g 041/853-181 16524
RENAULT CLIO 1.4 RT, I. 95, 1. lastnik, reg. do 6/02, 5 vrat, izredno ohranjen, g 041/78-70-50 16529
HYUNDAI ACCENT 1.3 LSi, I. 97, 1. lastnik, reg. celo leto, DCZ+alarm. g 041/928-
886 16530
Prodam VW POLO 1.4, 1. lastnik, lepo ohranjen, bele barve, 83000 km. g 041/970-151 16538
FORD FIESTA 1.3 i, 1.95, 5 v, reg. do 7/02, 2x AB, servisna knjiga, garažiran, lepo ohranjen, 670.000 SIT. g 041/865-
978 16545
CAKLIBRA 2.0 I, I. 91, rdeča, ABS, ALU, nove gume, s streha, ugodno. AVTO LESCE
531-91-18 16574
PEUGEOT 306 XN, 1.95, bel, AB, reg. 3/02, 760.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-
18 16575
KIASEPHIA 1.6 SLX, I. 95, modra, 1. last., servisna, reg. 6/02, 660.000 SIT. AVTO LESCE, 531-91-18_lesre
R 5 GT TURBO, I. 90, met modra, reg. 5/02, CZ, ES, ALU, ohranjena, 520.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 15577
XARA 1.6 BREAK, I. 00, 12000 km, met zelena, 1. lastnica, klima, 4xAB, elek.oprema, kot nova, 2.290.000 SIT. AVTO LESCE
531-91-18 16578
ASCONA 1.8 1.88, met modra, katalizator, CZ, s streha, AR, 145.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 16579
BMW 320 i, I. 92, met zelen, reg. 8/02, zelo ohranjen, 1.310.000 SIT. AVTO LESCE, 531-91-18 16580
Ugodno prodamo več TERENSKIH VOZIL: JEEP GRAND CHEROKEE 2.5 TD I. 98, FEELANDER 1.8 1.98, FRONTERA 2.3 TD I. 94, FORD EXPLORER I. 94, CHEROKEE 4.0 LTD, LADA NIVA I. 94, SUBARU 4 WD KRA I. 94. AVTO LESCE 531-91-18 isssi
CITROEN XANTIA 1.8, SX oprema, I. 93, registriran do 10/02, zelo ohranjen, nekaramboliran, prodam, g 041/761-760
VW KOMBI TDI, 1.2000, 2.500 cm3, bele barve, odlično ohranjen, el.paket, daljinsko zaklepanje, 48.000 km, 8+1 sedežev, g 041/624-521 16436
ZAPOSLITVE
Ste komunikativni in vztrajni? Pokličite na telefon 041/604-413 ali 04/595 79 95. Nudimo vam možnost dobrega zaslužka (ni prodaja) nudimo redno zaposlitev. MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 13477
Redno zaposlitev nudimo sposobnim in komunikativnim ZASTOPNIKOM za terensko prodaji tehničnih artiklov, g 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa.d.o.o., Žirovnica 87
Tehnoplast d.o.o., Blejska Dobrava 124 zaposli: 1. VODJO KAKOVOSTI (po WDA 6.1), 2. PROGRAMERJA-OPERATERJA na žici Fanuc, alfa 1,0, 3. KONSTRUKTERJA-PROGRAMERJA na PROE. Pisne ponudbe na naslov ali g 041 /668-915 i498i
Prevzamemo VSA ZIDARSKA DELA, NOTRANJE OMETE tudi FASADE. Delamo hitro in poceni, g 041/561-383, Bytyqi Bene in ostali, Struževo 3 A, Kranj 15759
Iščemo ZASTOPNIKE in VODJE SKUPIN za prodajo že uveljavljenih, kvalitetnih švicarskih pripomomočkov za odpravljanje bolečin in boljše počutje. Odličen zaslužek, možnost redne ali honorarne zaposlitve, g 031/755-013, 041/654-329, Novela.d.o.o., C. talcev 8 c, Jesenice 15790
Zaposlimo KUHARJA in NATAKARICO. Gostilna pri Bajdu, Senično 8, Križe, 031 /360-476 16O88
Dama d.o.o., N.Tesla 1, Kranj, redno zaposli VODJO IGRALNEGA SALONA. Pogoji: V.stopnja izobrazbe, poznavanje dela z računalnikom, samoinaciativnost, natančnost, urejenost, veselje do dela z ljudmi. 16151
Iščemo PRODAJALKO V živilski trgovini v Radovljici za nadomeščanje med porodniškim dopustom. g 530-59-20, Frelih.d.o.o., Vrbnje 74, Radovljica 16189
GflNTflR
PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^ AVTOMOBILSKIH
BLAŽ.LCEV¥MOHROE¥
Redno zaposlimo VEČ SODELAVCEV za zastopniško delo. OD nad 200.000 SIT in možnost napredovanja, g 041/390-256, Mladinska knjiga Založba, Slovenska 29, Ljubljana 16193
GOSTIŠČE s prenočišči zaposli KUHINJSKO POMOČNICO ZA HONORARNO DELO. g 255-62-50, Pension Zaplata, Tu-paliče Preddvor 15201
Zaposlimo izkušenega NATAKARJA za delo v prenovljenem hotelu. Stimulativen zaslužek. Bellevue, d.o.o., Šmarjetna gora 6, Kranj, g 27-00000_16267
ZIDARJA za strojne omete zaposlim, g 041/584-227, Vajdec Damjan,s.p., ul. prvoborca 6, Jesenice 15337
Zaposlimo VOZNIKA z vozniškim izpitom C in E kategorije na mednarodni špediciji z ustrezno izobrazbo, g 50-60-500, po 17. uri, Jurčič & Co.,d.o.o., Bodovlje 9a, Šk. Loka
Že delate na področju terenske prodaje, pa vas zanima boljši zaslužek in možnost napredovanja, pokličite 041/6117-132, 041/513-664, Jancomm, d.o.o., Retnje 54, Križe 15371
ŠOFER -PRODAJALEC mesa in izdelkov s kombijem po terenu, dobi delo. Pogoj: starost do 30 let, izkušnje s kombijem in računalnikom, iz okolice Lesc. Mesarija Mlinaric, Železniška 1, Lesce, g 531-83-32
Pogodbeno zaposlimo žensko za pomoč v kuhinji, delo v popoldanskem in večernem času. Inf. na g 041/358-786 med 11 in 12 uro, vsak dan. Gostilna Krištof, Predoslje 22, Kranj 16440
Zaposlimo 2 delavca za priučitev v mesarski stroki, g 20-16-601, mesarija Gregorc, Golniška 6, Kranj i64ee
Zaposlimo mlajšega izkušenega NATAKARJA - vodjo strežbe, g 23-17-200, Begič d.o.o., Delavska 21, Kranj 16475
Iščemo resno žensko za pomoč pri pospravljenju stanovanja in pisarn, 1-2 x tedensko. Lokacija je Rupa pri Kokrici, g 280-02-00, Spin d.o.o., Rupa 23 c, Kranj
Zaposlimo MIZARJE. Fibra d.o.o., Puštal 106, Škofja Loka, inf na g 041/661-805
Iščemo dve novi SODELAVKI za redno ali honorarno zaposlitev, g 031/214-274, MKZ, Slovenska 29, Ljubljana 16482
Iščemo dva nova sodelavca za redno ali honorarno zaposlitev, g 031/214-274, MKZ, Slovenska 29, Ljubljana 16483
Iščemo prijetno dekle za srežbo ob
vikendih v kava baru v Stražišču. g
031/764-399, Jakelj in ostali d.n.o.,
Benedikova 1, Kranj 16490
Zaposlimo NATAKARICO, nudimo redno zaposlitev, g 041/75-11-66, Avtobit d.o.o., zg.Bitnje 191, Žabnica 18508
EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK za delo skladiščnika na odpremi mesnih izdelkov, dobi delo. Pogoj: moški do 30 let, že vozil kombi. Mesarija Mlinaric,d.0.0., Železniška 1, Lesce, g 5318-332 10528
Simpatično dekle za delo v strežbi zaposlimo. Nedelje prosto. Kavni kotiček Čuk, Kidričeva 47, Kranj 15532
ZA PRODAJO DODATNEGA ŠOLSKEGA PROGRAMA ZAPOSLIMO ŠE 3 TRGOVCE, g 041/637-492, MKZ, Slovenska 29, Ljubljana 15543
Vodopivčeva 3,4000 KRANJ
(Mohorjev klanec)
taL: (04) 23-64-970
delovni čas: vsak dan: 9-12 in 15-19 ure sobota: 8-12 ure
ŽIVALI
Verjamem da so še dobri ljudje, ki bi sprejeli mucke brezdomčke, stare od 4 do 5 mesecev, g 040/560-749 isus
Prodam NESNICE, 20 tednov, g 252-20-27, 041/612-150 16330
Prodam TEUCO simentalko, pašno, brejo devet mesecev, g 5146-836 15354
Prodam KRAVO s teletom in 2 telici. g 574-30-16_i645i_
Prodam ČB BIKCE. Zg. Pirniče 116, g
01/362-11-61 16452
2 TELIČKI simentalki stari 10 dni, prodam, g 259-11-29 16453
Prodam samičko SIBIRSKI HASKI, staro pol leta, z rodovnikom, g 031/288-322
DOMAČIJA 530-94-94, naročila za en dan staro perutnino, 19 tedenske JARKICE stalno na zalogi. 15457
Prodam BIKCA križanca, starega 7 dni. Okroglo 15, Naklo, g 041/971-508 16470
Prodam JAGNETA za zakol in dve ovci z jagnjetom. g 574-31-96 1&494
PRAŠIČE za nadaljno rejo ugodno prodam in pripeljem na dom. g 041/730-990 15503
TELIČKO simentalko, staro 20 dni prodam. g 01/36-14-065, 031/417-221 issoe
Prodam štiri KOZE in KOZLA - mlade, g 57-25-163_16509
Prodam mlado KRAVO, tele in bikca, g 533-38-51 16517
Prodam ZAJCE, ptičke CEBRICE in TELE-VIZOR. g 204-66-40_i6534_
Prodam 2 BIKCA čb, stara 7 dni. g 041/692-722 16544
Prodam 2 TELIČKI simentalki in čb BIKCA, g 031/207-984 15552
Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. g 041/270-915_16563
TELICE simentalke in KRAVO prodam, g
514-11-14 16566
Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. g 25-71-157 16569
Prodam BIKCA simentalca težkega 115 kg. g 031/343-177 16571
ŽIVALI KUPIM
Kupim BIKCA, težkega cca 200 kg. g 533-66-88 18484
Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. g 031/568-140 16514
Kupim BIKCA simentalca starega 10 dni. g 031/568-140 16515
Kupim BIKCA simentalca, stareaga 10 dni. g 514-12-77_166I6
BIKCA simentalca do 10 dni kupim, g 533-0755 16522
ZA GORENJKE IN GORENJCE!
24 UR DOBRE GLASBE!!!
Salamon d.o.o., C. 24 Junija 23,1532 LJUBLJANA
ZAHVALA
Dne 10. oktobra 2001 je v 96. letu starosti sklenila svojo življenjsko pot naša draga mama, stara mama, prababica, tašča in sestra
ALBINA TOLAR
p.d. Matjaževa mama s Prtovča
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Bojanu Likarju za lep pogrebni obred in obiske na domu v času njene bolezni, pevcem za zapete žalostinke in pogrebni službi Akris. Hvala dr. Habjan Gregorju za dolgoletno zdravljenje in osebju klinike za gastroenterologijo v Ljubljani.
Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI
Prtovč, Podlonk, Češnjica, Boh. Bistrica, Kranj
Solza se že posuši, a duša pa tako boli, ker tebe Aleš, več med nami ni.
V SPOMIN
Danes 23. oktobra, mineva tri leta žalosti, odkar si nas za vedno zapustil naš sin
ALES BAJZELJ
roj. 1975 - 1998
Hvala VSEM, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem preranem grobu. Še posebej ISKRENA HVALA vsem njegovim prijateljem iz Bitenj, ki ga obiskujejo in počastijo njegov spomin. Aleš, ostal boš del našega življenja, katerega spomin nate bo večno živel.
Vsi, ki smo te imeli radi Strazišče, oktober 2001
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
22 «t 2091 06JO
TOREK	SREDA	ČETRTEK
		
		
		
od 3 °C	od 6 °C	od 7 °C
do 17 °C	do 13 °C	do 10 °C
Danes, v torek, bo pretežno jasno, zjutraj bo po nižinah megla. Jutri, v sredo, in četrtek bo oblačno, občasno bo rahlo deževalo ali rosilo. Postopno bo hladneje.
Zmagala rekordni krompir in suša
Na 13. prireditvi Naj kmečki pridelki 2001 so v soboto ocenili letošnjo letino - Po rekordni največji buči izpred tedna še več kot 2 kilograma težak krompir
- Prihodnje leto vseslovenska prireditev v novi dvorani v Cerkljah
Cerklje, 23. oktobra - Turistično društvo Cerklje je konec tedna poskrbelo za težko pričakovano oceno letošnje letine med pridelovalci devetih kmečkih pridelkov. Trinajsta prireditev po vrsti je potrdila, da je suša, vsaj na Gorenjskem in v okolici, res "shujšala" letino. Prireditev pa tudi tokrat ni minila brez rekordov. Pred tednom dni šo v Gradu pri Cirilu Zu-pinu zabeležili na 16. bučarijadi rekordno bučo, pridelovalca iz Vnanjih Goric. V soboto pa je bil v Cerkljah rekordni krompir, ki ga je prinesel mladi pridelovalec iz Kamnika.
Peter Ribnikar, predsednik komisije (na sliki z rekordnim krompirjem), Jana Fras in Janez Žižek so ocenjevali letino.
V pričakovanju rekorda
Tokrat je prireditev v polni dvorani zadružnega doma začel vse bolj priljubljen in poznan ansambel Tulipan z vodjo Vilijem Bončo iz Šenčurja. Po pozdravu predsednika Turističnega društva Cerklje Zvoneta Erjavška in predstavnika občine Cerklje Zdravka Kastelica smo ponovno slišali obljubo, da bo prihodnja prireditev leta 2002 res v novi dvorani v Cerkljah. Takrat pa naj bi resnično izbirali tudi pridelke pridelovalcev iz vse Slovenije. Tako je že nekaj dni pred
Najuspešnejši pridelovalci letošnjih kmečkih pridelkov.
sobotno prireditvijo napovedal tudi župan Franc Čebulj.
Za spodbuden začetek je potem po pozdravu Marka Valjavca, direktorja Gorenjskega glasa (Gorenjski glas je bil tudi letos glavni medijski sponzor), dobil priznanje zmagovalec 16. bučarija-
de. Peter Marinko iz Vnanje Gorice, občina Brezovica pri Ljubljani, je namreč letos ob 50 tonah buč pridelal tudi rekordno s premerom 270 centimetrov in težko 137 kilogramov. Jože Jerič, ki je tokrat že dvanajstič zapored povezoval poznano in priljubljeno
prireditev, je potem vabil pridelovalce rdeče pese, zelja, krmne pese, rdečega in krmnega korenja, repe, podzemne in nadzemne kolerabe. Rekorda ni in ni hotelo biti med sicer nekaterimi lepimi in tudi oblikovno zanimivimi pridelki. Iz dvorane je bilo ob klicih
povezovalca Jeriča po rekordu slišati odgovor: Suša.
In potem krompir
Tam nekako proti sredini prireditve pa je v dvorani zašumelo. Po lanskem rekordnem krompirju so rekordnega stehtali tudi letos. Prinesel gaje Ernest Šmid iz Kamnika, ki je povedal, da lepega krompirja pri njih doma ni bilo ravno malo, da pa je bil ta največji. Srečo, ali kot pravimo krompir, je imela tudi Marija Svoljšak s Podreče. Med pridelovalci nadzemne kolerabe se sicer ni uvrstila med prve tri, vendar je bil njen pridelek izbran za najlepšega inje dobila posebno nagrado, ki ji jo je izročil Marko Valjavec, direktor Gorenjskega glasa.
Zanimivih primerkov pa smo nazadnje videli še nekaj. Tako je komisija stehtala bogato okrašeno cvetačo, več zanimivih korenjev, jabolko, hruško, fižol, miniaturno koruzo, česen, jajca je tudi letos prinesla Cveta Tušek iz Lenarta nad Lušo...
Za uspelo prireditev, v kateri so poleg ansambla Tulipan, kije navdušil polno dvorano, nastopili še harmonikar Andrej Balanč iz Cer-
Rekordno bučo, težko 137 kilogramov in z obsegom 270 centimetrov, je pridelal Peter Marinko iz Vnanje Gorice.
glasov jez
Poker z zamaški
Bržčas ste tudi v vaši trgovini že opazili kupe reklamnih kartončkov za nagradno igro POKER, ki jo izvajata dve štajerski podjetji. Ponujata pet poker kombinacij, zanje je treba zbrati zamaške s steklenic. Z dobitno poker kombinacijo lahko do avgusta naslednjega leta prevzamete nagrado v Grobelnem ali v Metavi pri Mariboru.
Na kartončku seveda piše: "Nakup izdelka ni pogoj za sodelovanje v nagradni igri." To sta organizatorja morala napisati, ker tako zahteva zakon. Za samega Einsteina pa ostaja zagonetno vprašanje: kako priti do zamaška s steklenice, obenem pa izdelka (polne steklenice) ne kupiti?! Brez zamaška ni pokra v tej igri, brez pokra ni nagrade.
Predvidevamo, da sta organizatorja poker nagradne igre upoštevala možnost, da bo kdo zaradi vabljive nagrade kakšno steklenico v trgovini kar zmaknil ("nakup ni pogoj..."). Dejstvo, da so nekatere gorenjske trgovine dobesedno zasute s kupi reklamnih poker kartončkov, pa morda pomeni, da so v obeh štajerskih podjetjih prepričani, da bomo na Gorenjskem množično zbirali zamaške po bifejih?
Marko Valjavec je izročil nagrado Gorenjskega glasa Jožetu Aljančiču iz Zvirč (desno) za največjo nadzemno kolerabo.
kelj, citrarka Damjana Praprotnik iz Dvorij ter otroška folklorna skupina osnovne šole Davorina Jenka Cerklje, sta Turističnemu društvu in še posebej Janezu Kuharju ter sponzorju Gorenjskemu glasu čestitala tudi Matjaž Grk-man, svetovalec vlade ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije. In čeprav je letos bila ob krompir-
Zanimivo korenje je prinesel Mar' tin Markun iz Bašlja.
Ernest Šmid iz Kamnika z rev nim krompirjem.
ju in bučah glavna prideloval^ kmečkih pridelkov suša, so bi tako pridelovalci kot obiskovalci dvorani zadovoljni nad uspelo p11 reditvijo. • A. Žala
LOTO
IZŽREBANE ŠTEVILKE 42. KROGA, z dne 21. 10. 2001 14, 16, 18, 25, 26, 28, 39 in dodatna 38 Izžrebana LOTKO številka: 821927 V 43. krogu je predvideni sklad za SEDMICO: 38 milijonov SIT za dobitek LOTKO: 112 milijonov SIT
NA POŠTAH SMO ZA VAS PRIPRAVILI TUDI SVEČE
- dobite jih lahko na vseh poštah
- možna je tudi dostava na dom
- pozanimajte se pri svojem pismonoši
www.poda.si
pošta SLOVENIJE
Nadzorni svet Telekoma, d.d., Slovenije, našega (monopolnega) nacionalnega operaterja telekomunikacij, ima silne probleme s tem, da bi pridobil dovolj neodvisno pravno mnenje o tem, da je narobe glasoval o predsedniku uprave. In bi s takšnim pravnim mnenjem lahko ponovil glasovanje. Slovenski mediji so se o tem kajpak razpisali na dolgo in široko, imena glavnih akterjev dr. Iztok Kalin, Peter Grašek in Adolf Zupan polnijo časopisne stolpce, televizijske odmeve in dneve. Ker se Telekom Slovenije ne ukvarja le sam s seboj, GLASOV JEŽ ekskluzivno predstavlja prve rezultate projekta ozelenitve telefonskih stebričkov, do katerega se nadzorni svet (zaradi obilice drugega dela) Žal še ni opredelil.
obeh
NOVOROJENČKI
Na Gorenjskem se je od minulega torka do danes v -porodnišnicah rodilo 25 novorojenčkov, od tega v kranjski v jeseniški pa 4. ,af1-
V Kranju je izmed 21 jokajočih malih ustk na svet prijokalo 1* a tkov in 7 punčk. Najtežja je bila tokrat krepka deklica, ki ji }e}„* pokazala kar 4.680 gramov, izmed 14 dečkov pa je najlažji ter« 2.730 gramov. Na Jesenicah so se tokrat rodili 4 novorojeri med njimi 2 deklici in 2 dečka. Najtežji in najlažji sta bila de Prvemu je tehtnica pokazala 3.550, drugemu pa 2.200 gramov