Uredništvo: Sehilleijeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK UpravniStvo: Sehilleijeva cesta štev.'3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6"30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 123. Telefonska itevllka «5. Celje, v petek, 3. Junija 1910. Čekovni račun 48.817. Leto II. Izid državnozborskiti volitev na Ogrskem. Sinoči ob 7. uri je bilo znanih 354 volilnih izidov. Od oddanih mandatov jih je dobila vlada (narodna delovna stranka) 227, košutijanej 37, justhovci 31, klerikalci 12, narodnosti 7, socijalisti 2 mandata^ ostalih 24 mandatov pripade nadstrankarskim 671et-nikom in 481etnikom. Košutovci so dobili 9 in zgubili 52. justhovci dobili 9 in zgubili 86, klerikalci dobili 4 in. zgubili 21, narodnosti dobile 1 in zgubile 14 mandatov. Danes (v petek) se vrši volitev v 16 okrajih in s tem bode padla že odločitev v 403 okrajih. Ostalih 10 volitev se vrši še v posameznih okrajih do 10. junija. Ako se kratko dotaknemo oseb, se mora kon-štatirati, da je propadla cela vrsta znanih prejšnjih koalicijonaških politikov v ogerskem parlamentu: padli so: Barabaš, Satmary, Kmety, Mezoffy, Nagy, Buzath in znani justhovski pretepač Zacharias. — Ministri imajo doslej vsi mandate, ravno tako državni tajniki; nekateri celo po dva. Izvoljeni so na novo trije glavni vodje justhovcev: Justh, Hollo in Bat-thyany; izvoljen je tudi košutijanec grof Apponyi. Khuen je torej dosegel tako sijajno zmago, kakor je niso pričakovali niti največji oportunisti v vladnem taboru. Nekdanja koalicija je popolnoma poražena in uničena; v bodočem ogerskem parlamentu bi se mogla uveljaviti le še z najhrupnejšo obstrukcijo. Justh je že tedne in mesece grozil s tem, — ali javnost prav dobro ve, da so mnogi ljudje v njegovem lastnem taboru proti nasilni obstrukciji. Košutijanci pa itak ne bodo obstruirali; saj se ima Košut samo tajnemu dogovoru z vlado zahvaliti za svojih 37 mandatov, ki mu osiguravajo vsaj nekolik-šen pomen v bodočem parlamentu. Grof Khuen se nima za svojo zmago zahvaliti ničemur drugemu kakor volilnemu nasilstvu, ki išče prifnera. Saj njegovih ljudi ne drži ničesar drugega skupaj kot želja po koristih in odpor proti pogrešni in zavoženi politiki dosedanje koalicije. V ostalem pa so bile te volitve popolnoma podobne onim, ki jih je vodil 1. 1896 Banffy s pomočjo državnega tajnika Jeszenskega. Banffy je 1. 1896 spremenil celo Oger-sko v velikanski vojni tabor; do prelivanja krvi je došlo v šestih županijah... Tudi sedaj je Khuen poklical na volišče ne le ogerske posadke, temveč celo polke iz naše državne polovice; njegovi kandidati so bili izvoljeni v senci bajonetov! Cujmo, kaj piše budimpeštanski slovaški dnevnik o ogerskih volitvah: »Volitve so povsod burne, vznemirjajo ljudi, ogrožavajo javni mir in red in de-moralizirajo. — Toda če človek čuje ti dve besedi: ogerske volitve, ga strese mraz. Nekaj gnjusnega, nemoralnega, nekaj, kar zastruplja dušo in srce, mu pride na um ... Nikjer na celem svetu se volitve ne vršijo tako nasilno in nepostavno kakor baš na Ogrskem. Da agitatorji mamijo in opajajo volilce, da jih goljufajo in besno udarjajo po Slovakih, to bi še ne bilo najstrašnejše .. .Ali da tudi uradniki, izobraženi ljudje, z vsemi sredstvi eksekutive gazijo zakone, agitirajo, strašijo, grozijo, prikrajšujejo volilno pravico — to se godi samo na Ogerskem ... Nasprotnemu kandidatu se pod varstvom policije in orožni-štva zažigajo hiše in poslopja, po gostilnah se koljejo ljudje, na shodih vladata nož in revolver: vse to je samo na Ogerskem ...« V oči padejo velike zgube klerikalcev. Ti so imeli poprej precej slovaških mandatov. A Slovake so ti klerikalni njih zatopniki, inače strastni mad-žaroni, dosledno izdajali; zato je bil med njimi odpor proti madžarskim klerikalcem večji kot proti sami vladi... V sedanjem volilnem boju je madžarska klerikalna stranka izrabila vsa sredstva in se ni ustrašila nobenega nasilstva. V volilnem okraju, v katerem je kandidiral kaplan Tomanek ha slovaški narodni program, je hotel Tomanek govoriti v Stari Bistrici. Toda izdajalski župniki so peljali narod s križi in zastavami proti njemu; ko je hotel govoriti, so začeli zvoniti z zvonovi, da bi se ga ne slišalo ... Ko se je odpeljal, so zvonovi utihnili, zvonilo se je le na zadnjo uro ... Samoobsebi umevno, da je tudi vlada grozno pritiskala na Slovake. Volilcem Milana Hodže uradniki niso hoteli dati izkaznic in jih niso hoteli pustiti k volitvi. Volilni kraj so okro-žili vojaki in orožnik. Ker Hodža ni hotel izzvati prelivanja krvi, je od kandidature odstopil. Povdarjali smo poprej, da imajo pristaši in poslanci nove vladne večine malo skupnega. Mnenja o bodočnosti novega ogerskega parlamenta so zelo različna: nekateri trdijo, da ostane nova Khueno-va večina trdna in kompaktna in da opozicija vsled malega števila mandatov sploh ne bode mogla ničesar opraviti. Drugi zopet pravijo, da bode Khuen vendarle moral paktirati z opozicijo in se bodo torej vrnile stare razmere. Miru pa na Ogerskem ne bode tako dolgo, dokler se sedanja plemenitaška kasta ne odpravi za vedno od krmila in se ne upelje splošna in enaka volilna pravica. Izid ogerskih državnozborskih volitev bo vplival vseeno tudi na našo državno polovico. Sicer pride za sedaj kot preporna točka le banka ozir. izplačevanje v gotovem denarju vpoštev, vendar pa bodemo morali imeti zavest, da imamo računati v slučaju vladi ugodnega razvoja razmer v Budimpešti z močnim, enotnim ogerskim parlamentom. Prva posledica novih razmer na Ogerskem bode izvolitev in zasedanje delegacij. V ostalem pa se bodo izkazale želje naših ljubih nemških sosedov prazne. — Nemci namreč prisojajo Bienerthu, da bi poskusil posnemati Khuena in tudi pri nas upeljati politiko »močne roke«. Madžarsko-nemški imperijalizem straši zopet po nemških listih... Ali mi imamo splošno in enako volilno pravico ter smo avstrijski Slovani drugačen gospodar, in narodno-politični činitelj ko so narodnosti na Ogerskem. Navzlic sedanjemu našemu mizernemu položaju smo trdno prepričani, da se romantične sanje nemških politikov, katere so vzbudile ogerske volitve, ne izpolnijo nikoli. Politična kronika. državna zbornica. Proračunski odsek dela s polnim parom. Včeraj je bilo posvetovanje o proračunu naučnega ministerstva končano. V debati so govorili skoro samo govorniki opozicije, zlasti so se mnogoštevilno oglašali slovanski člani — znamenje, da avstrijska državna uprava mačehovsko postopa s slovanskim šolstvom. Nemci so se obmejevali na obrambo vlade in svojega krivičnega nasprotovanja slovanskim šolskim zahtevam. G. dr. Ploj je obširno govoril o potrebah in primanjkljajih slovenskega šolstva ter ponovil staro našo željo po primerni preureditvi srednjih šol na Slovenskem in slovenskem vseučilišču. Oglasil se je za njim neizogibni Marokhl in trdil, da nam vseučilišča ni treba. Socijalist Seitz je omenjal klerikalni kurz sedanje naučne uprave. Zanimivo je bilo glasovanje o rezoluciji glede podpor češkim ljudskim šolam društva »Komenskega« na Dunaju. 19 glasov je bilo za, 19 proti, vsled česar je moral načelnik odseka Chiari dirimirati: glasoval je proti. Danes pride na vrsto pravosodno ministerstvo. Klerikalna člana prorač. odseka, posl. Korošec in Žitnik kot zastopnika večine slov. delegacije v drž. zboru, pa molčita .. Ali hodita sploh k sejam? Korošca zanima — prater in pa volitve v Ježovni- LISTEK. I. mednarodna lovska razstava. Zdi se mi, da je že precej moderno postalo, vsaj pri nas v Avstriji, da skušajo birokrati svojo zavoženo politiko reševati z razstavami. Če tudi ni na znotraj vse lepo, pač pa gnjilo, vendar se moramo na zunaj kazati in briljirati. Avstrija in — lovska razstava. — Prav ima nek dunajski časopis, da bi boljša bila in bolj na mestu kaka druga, na pr. jezikovnega prepira in narodnostnega boja, ali korumpiranih, brezvestnih birokratov. Če se je kteremij. barončku posrečilo, da je kakega medveda vstrelil, katerega mu je menda pripodilo pred cev kakih par sto gonjačev, se pa že lahko postavlja na razstavi. Da ne bo krivice, naj je tudi navaden lovec zastopan po — divjih lovcih. Medtem ko sta Govekar in »Lovec« prav navdušena za to razstavo, se jaz nasprotno nisem nič kaj posebno razvnel, dasi sem jo ravno raditega večkrat posetil v večjih presledkih. Je pač popolnoma »avstrijska« razstava. Mednarodnost ji dajo le zastopstva drugih držav, ki pa so seveda le pičla. Angleška, Norveška, Kanada in Perzija bi same zase zamogle imeti desetkrat lepše stvari. Avstrija sama je glede tega malenkostna in tu na razstavi se je to tudi dovolj pokazalo. Mislim, da govori več ko miljon rogovja, slik in živali, katere že vsak pozna po raznih mene-žerijah in muzejih dovolj jasno, kolikega pomena je lov za trgovino, obrt in v koliko povspešuje turistiko ter s tem donaša deželanom dohodke. Krznarji so se postavili v paviljonu »Ver-wertung der Pelzwaren«. Dasi so tu zastopane posamezne tvrdke vsaka zase, vendar zadobi človek precej jasno sliko in vpogled, da se da vsaka, le količkaj kosmata koža porabiti v prid človeštva. Škoda, da ni Krejči razstavil več polhov-skih izdelkov. Špecijelno polhovk bi jaz rad videl, ker se še dobro spominjam, kako se Dunajčanke ozirajo po polhovkah slovenskih dijakov. Najslabše smo se Slovenci skazali v paviljonu za promet tujcev. Medtem ko je Kranjska še precej dobro predočena, so nam mejo vkradli tujci. Kje so Savinjske planine, koroške južne Alpe in goriške naravne krasote? — Tu smo se Slovenci pokazali najbolj slovenske. Prav ima Govekar. V tem obziru ne smemo biti več toliko centralistični, vseslovenski, tu se imajo kazati slovenska Kranjska, slovenska Goriška, Koroška in slovenski Spodnji Štajer. V tem obziru smemo vpeljati nekak tekmovalni sistem. Mislim, da se bodo za druge enake razstave konstituirali odbori po posameznih deželah in skrbeli za primerno zastopstvo. Rotunda je posvečena industriji in obrtu. Nič novega za onega, ki je bil le daljši čas na Dunaju in si je ogledoval mesto z odprtimi očmi. Zdi se mi to nekaka zbirka dunajskih čifutskih izložb. Zanimivi so pa gospodarski stroji, kar se sicer vidi bolje na gospodarski razstavi v Pragi. Zanimal me je »Dorner's karntner Buffet«. Kdor še ni videl ziljske slovenske narodne noše, ima tu priliko, samo da zna le ena gospodična za silo lomiti slovenski, pa jako nerada, menda le toliko, kolikor ji nese »kšeft«. Tipično zastopstvo južno-avstrijske nemškutarije. Za zabavo je preskrbljeno z »vurštlpratrom«. Vsaj na me je zabavni etablisement naredil ta klavern vtisk, samo da so obiskovalci boljši ljudje. Za pravega Avstrijca, Dunajčan pravi »der patschete Osterreicher«, se je izkazal, razstavni komite pri Lunaparku. Lepo ga je opeharil premeten Anglež, menda z namenom, da se zamore angleška družba restavrirati sedaj tudi na Dunaju, kar še se ji ni posrečilo. Slovencem, zlasti obrtnikom in kapitalistom, ki sede na svojem denarju, bi razstavo toplo priporočal, seve predvsem rotundo. V njej bode mogoče ta ali drug dobil impulz za kakšno podjetje. Vsak Slovenec, ki pride iz domovine, pa naj preštudira, kako se Slovenci ne smemo zapostavljati na razstavah. Jedno, karakteristično za »avstrijstvo« razstave še hočem omeniti. Vsak obiskovalec, s katerim sem govoril, je dobil utis, da stoji v razstavi Aehrenthal. Ta »umazana (to so izrazi dunajskega časopisja iz lanskega leta) bosanska para« ima svoj paviljon. Pravijo, da je celo najlepši. Z razstavo in cesarskim potovanjem se pridobi dežela. Bosanca vidiš še bolje češčenega na konjski razstavi. Mnogi so celo tako hudomušni, da se jim zdi razstava še bolj nesrečna špekulacija nego aneksija. Da, na zunaj smo imenitni mi srečni avstrijski državljani; ne dobimo šol in prosvetnih ter gospodarskih inštitucij, pač se nam nalagajo davki za morske velikane dreadnougthe, slabe ka-none, aneksije in razstave. kovem okraju; za važne zadeve v proračunskem odseku mož nima časa. Varstvo »narodnih svetinj« je dobro le za volilne članke ... CESAR FRANC JOŽEF V BOSNI. Včeraj se je cesar peljal k največji utrdbi v sarajevski okolici, na Pašinem brdu. Odtam si je ogledal druge, nižje ležeče trdnjave in užival čudovito lep razgled čez mesto in okolico. — Za človekoljubna društva v Mostarju in Sarajevu ter za ubožce v onih mestih, kjer se je ustavil, je daroval cesar iz svoje zasebne blagajne 40.700 kron, 1.000 kron je daroval za katoliško kapelico v Konjiči. — Berlinski listi vzdržujejo vest, da bodeta Bosna in Hercegovina povzdignjeni v kraljevstvo. SLOVENSKO VSEUClLIŠKO VPRAŠANJE. Zagrebškemu »Obzoru« poroča njegov dunajski dopisnik, da bode vprašanje glede italjanske in slovenske pravne fakultete ozir. vseučilišča rešeno na ta način, da bodo Jugoslovani s primernim dogovorom s Poljaki in Rusini zabranili ustanovitev italj. pravne fakultete za sedaj in tako dosegli, da bode ostalo sicer začasno to vprašanje nerešeno, ali ohranjen bode junktim med italj. in slovenskim vseučiliščem. Vsekakor pa bode ta teden prinesel odločitev v tej zadevi. NADOMESTNE DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE NA ČEŠKEM. Včeraj so se vršile v okraju umrlega nemško-agrarnega poslanca grofa Kolowrata na južnem Češkem nadomestne državnozborske volitve. Nemški agrarec Mayer in nemški kršč. soc. pater Walters sta dobila vsak po 2.600 glasov, socijalist Schiller pa 1.800 glasov. Med prvima dvema pride do ožje volitve. VSESLOVANSKI SHOD V SOFIJI. Belgrajski profesor in predsednik »Slovenskega juga« dr. Božo Markovič je izjavil dopisniku praške »Union« glede vse slovanskega shoda v Sofiji med drugim sledeče: Naloga sofijskega shoda je zelo velika in vzvišena... Na njem se bode postavilo novoslovansko gibanje na realnejšo podlago, ki obstoji v tem, da se bode na bodočih vseslovan. kon-kongresih razpravljalo le o onih vprašanjih, glede katerih je mogoča rešitev. To so gospodarska in kulturna vprašanja. Ako nam prinese sofijski shod ta uspeh, moremo biti zadovoljni. — Kongres se bode imel jugoslovanskega značaja, dasiravno je ta uspeh, moremo biti zadovoljni. — Kongres ne boljše zastopani. Saj se bode precej pri prvi točki poročalo o položaju posameznih jugoslovanskih narodov. Jugoslovani se naj pokažejo na shodu enotne in solidarne. — (Poročila nemških listov, ki izvirajo iz kakega zelo kalnega vira, da se sofijski shod ne vrši vsled absence Poljakov, so prenagljena in neresnična; ravno Poljaki bi lahko iz njih videli, da delajo s svojo netaktično in neutemeljeno trmo le Nemcem veselje. Op. Uredn.) Dopisi. Od Sv. Bolfenka pri Središču. Kakor smo že poročali, se je vršil pogreb obče-spoštovane, blage žene Helene Puklavec, posest-nice na Vitann na binkoštno nedeljo popoldan. Čas pogreba je določil v dogovoru s sorodniki g. župnik Zadravec sam. Ker pa se je vršila ta dan v Središču cerkvena slavnost in se ob takih prilikah v farovžih dobro in veliko je in pije, je pozabil naš, za blagor svojih ovčic tako vnet, dušni pastir na svoje dolžnosti in je prišel s pojedine na pogreb za cele dve uri prepozno. Ob določenem času se je zbrala ob krsti pokojnice ogromna množina ljudi, da bi jo spremljali na zadnji poti. Ljudstvo je čakalo in čakalo, ogorčenje in razbnrjenje je postajalo vedno večje, slišale so se povprek za župnika nič manj kakor laskave opazke in bolj oddaljeni znanci so bili primorani oditi pred pogrebom. Žalujoče ostale, sorodnike in vse navzoče, katerih je bilo nad 500, je ta župnikova netaktnost užalila v dno duše. Ravno so hoteli pogrebci vzdigniti krsto, da bi ponesli drago pokojnico brez župnikovega spremstva k večnemu počitku, ko se je ta uzorni duhovnik vendar pripeljal od polne mize. Nastopila je že noč, ko smo zapustili pokopališče. Ta nečuvena breztaktnost, da se ostreje ne izrazimo, je to odlično rodbino in vso sorodstvo, kakor tudi vse župljane tako razžalila, da je župnik s tem brezobzirnim postopanjem zgubil v domači in v vseh sosednih župnijah zadnjega prijatelja. Milostljivega g. knezoškofa si dovoljujemo prav ponižno vprašati, jeli odobrava tako brezobzirno postopanje tega župnika napram svojim župljanom ? Prosimo ga, naj vendar enkrat župnika korenito pouči, da se bo v prihodnje zavedal svoje dobro plačane dolžnosti. — Več župljanov. Koncert dne 7. majnika v mariborskem »Narodnem domu". Naprosilo se nas je, da v interesu za dobro stvar priobčimo sledeče, nekoliko zapoznelo poročilo o koncerta, ki nam je došlo od odličnega in znanega stro-kovnjaka-glasbenika. Dne 7. majnika t. 1. se je priredil v mariborskem Narodnem domu jako dober koncert. Na programu so bile sledeče točke: 1. G. Meyerbeer. Venčevalna koračnica iz opere „Prerok". 2. K. M. pl. Weber. Ouvertura k operi „Oberon". 3. Smetana. Uvod in kraljevi prihod, iz opere „Dalibor". 4. a) Haydn. Arija iz orato-rija „Stvarjenje": „Z zelenjem okrasi polje"', b) E. Hildach. Pesem: Pomlad je prišla. 5. Beethoven. „Larghetto" iz II. simfonije. 6. Aut. Jaki. Narodni potpouri: Potovanje po Kranjskem. 7. Offenbach. Barkarola iz „Hoffmanovih pripovedk''. 8. Pesmi: a) Viktor Parma. — Poslednja noč. b) Dr. B. Ipavec. — Ciganka Marija, c) K. Goldmark. -Studenček. d) E. Grieg. — Jaz ljubim Te. 9. a) V. Parma. — Intermezzo iz opere rXenia". b) Moszkowski. — Serenada. 10. R. Wagner. — Bojna himna iz opere ,.Rienzi". Program je bil zelo obsežen in občinstvu precej pristopen, pač pa lahko rečemo o točki 6. da ni spadala v okvir koncerta; ker je bil program itak precej dolg, bi jo bili lahko izpustili. Pripoznati moram, da so se posamezne orkestralne točke zelo dobro izvedle. Dirigent je sicer zares razpolagal z imenitnimi orkestralnimi godbeniki; tako so bile na primer tri pozavne v izbornih rokah; posebno se je odlikoval 1. pozavnist po krasnem tonu in s čistim predavanjem; toda tudi trobente, posebno 1., kakor tudi rogovi so bili izborno zastopani. Ubranost trobilnih inštrumentov je bila idealno čista, uravnana. Zato so prišla vsa mesta, kjer so nastopale te skupine, imenitno do veljave. — Pa tudi skupina godbenikov na lesena pihala se je skladala po večini iz spretnih strokovnjakov. Veliko tehniko in siguren ton v vseh legah svojega inštrumenta je pokazal 1. flavtist; toplo in prijetno so doneli klarineti in polno in žlahtno so se glasile oboe. Istotako so rešili fagoti svoje uloge z najboljšim uspehom. Polno priznanje zaslužijo tudi odlične moči med glasbeniki na lok. Izborno so bile zastopane 1. gosli, istotako so igrali priznani veščaki pri violončelu in kontrabasu. S takšnim orkestralnim zborom, zloženim po večini iz samih strokovnjakov, bi se dal izvesti tudi velik simfonični koncert. — Opozoriti pa se mora, da sta harmonij in klavir motila v orkestru in da sploh vanj ne spadata. V bodoče se poraba teh dveh inštrumentov v orkestralnem zboru ne priporoča, saj njuna igra tako ne prihaja do prave veljave. Drugače je seveda s klavirjem na onih mestih, kjer nadomešča harfo, kakor na primer v ,.Uvodu" Smetanove opere „Dalibor". Tam nastopa klavir bolj solistovsko in je jako potreben, dasiravno ne more nikdar harlinih zvokov popolnoma nadomestiti. Vsem sodelujočim močem gre popolno priznanje in hvala, v prvi vrsti pa dirigentu g. Koudelki, ki je z velikim trudom naštndiral dolgi in težavni program ter ga je vodil stvarno in energično. Tudi v sestavi programa se je pokazala njegova spretnost. V priznanje mu je poklonilo „Glasbeno društvo" krasno taktirno palico, »Dramatično društvo" pa lavorjev venec z napisom. Izmed orkestralnih točk naj se omeni pred vsem klasično in težavno Weberjevo ouverturo iz opere „Oberon" in odlomke Smetanove opere „Dalibor", iz katere veje slovanski duh (po olajšani izdaji za koncertne prireditve), ter Beethovenovo sanjavo krasno „Largheto" iz 2. simfonije. Izmed ostalih orkestralnih točk je moral zbor ponoviti melodični intermezzo iz Parmove opere „Xenia" in navzoči g. skladatelj se je moral osebno zahvaliti občinstvu za zasluženo priznanje. Najtopleje se priporoča, da se omenjene izkušane orkestralne moči vsako leto združijo h kakim večjim orkestralnim prireditvam, ki naj imajo za sedaj še bolj poljudni značaj. Med orkestralne točke se lahko zopet vlagajo — zaradi izpremembe — pevske točke solistov (kakor tokrat) ali pa tudi zborov. Pevske točke je pri tem koncertu z izbornim uspehom izvedla gospa J. pl. Foedransperg iz Ljubljane. Ta pevka se odlikuje s prijetno donečim in izborno šolanim glasom,* z jasno deklamacijo besedila in čustveno globokim predavanjem. Posamezne pevske točke so izvale burno priznanje in pevka je morala še dodati. Po tem potu stremite naprej k višjim ciljem in merodajni krogi naj po zaslu-ženju podpirajo gojenje dobre resne godbe z ozirom na njen veliki vzgojevalni pomen. E. B. Štajerske novice. »Napad« na Žebota. Včeraj in predvčerajšnjim smo v člankih in noticah za pametne in poštene ljudi natančno dokazali, da je »napad«, katerega so baje naši somišljeniki organizirali na Zebota; Navadna izmišljotina in laž, katero hočejo sedaj klerikalci izrabiti za agitacijo. Da je naša trditev resnična, dokazuje uvodnik v včerajšnjem »Slov. Gošp:«, kjer se nas imenuje tolovaje, tolovajsko družbi ftd. in neopravičeno psuje in žali vse naše somišljenike v nekdajnem Ježovnikovem volilnem okraju. Pobožni list hujska nerazsodno kmečko prebivalstvi tk poboj in pokolj — in mi se naravnost čudimo marib. drž. pravdništvu, da takih stvari ne konfiscifa. Isti-nito — daleč smo prišli vsled klerikalne lažnjivosti in nepoštenosti. G. prof. Verstovšek sme biti v resnici ponosen na agitacijska sredstva za svojo izvolitev. Najprej je — sam učitelj — blatil učiteljstvo, sedaj blati celo stranko. Čast mu! Zato pa'tudi ne spada nikamor drugam več ko v — farovže.« Dr. Korošec za — vinogradnike. Kakor je dovolj znano, so klerikalci glasovali za ogersko nagodbo. ki dovoljuje prost uvoz cenih in ponarejenih vin v pašo državno polovico in tlači cene našim vinorn. Minuli torek je pa dr. Korošec predlagal za »rešitev« vinogradnikov, naj se ogersko vino »strogo nadzira«. .Seveda do tega nadzorstva ne bo nikoli došl&,' -Korošec je pa obsodil samega sebe, ker je svoj čas glasoval za uvoz tega pokvarjenega vina. Kmetijsko poučno potovanje v Švico priredi deželni odbor kranjski od 29. junija dp, 10. julija t. 1. To potovanje bo zelo poučno in zanimivo za kmetovalce. Švica je danes najnaprednejša država v živinoreji, planšarstvu in sploh v vseh panogah kmetijstva. Ob času tega potovanja bo tudi glavna sezija tujcev, ki drve iz celega sveta v krasno Švico. Potovanje bode vodil deželni živinorejski in mlekarski nadzornik Legvart. Udeleženci se odpeljejo 29. junija ob 6, uri 25 minut zvečer iz Ljubljane in se vrnejo 11. julija ob 7. uri 9 minut zjutraj v Ljubljano nazaj, — Vse potovanje z vožnjo in vsemi drugimi stroški bode stalo največ 180 kron za osebo, kar gotovo ni veliko za tako poučno potovanje. Dežela in država bodo dale nekaterim udeležencem po 80 K podpore. Želeti bi le bilo, da bi to storili Jindi različni denarni zavodi ter poslali iz svojih krajev na to potovanje osebe, katere se zanimajo za napredek kmetijstva, ker nikdar se človelk s čitanjem ali s predavanji ne more tega naučiti, kakor ako vidi s svojimi lastnimi očmi. Okrajni šolski svet celjski je imel 31. majnika t. 1. redno mesečno sejo, v kateri je vzel na znanje razne tekoče zadeve; podelil učiteljici žen. roč. del v Vojniku, gospe Matildi Tramscheg štiritedenski dopust; odobril, da se je gdč. Hilda Sadnik še nadalje nastavila hot suplentinja v .Št. Pavlu; priporočal neko prošnjo za priznanje starostne doklade; sklepal o nakupu neke^B|j^e pri šolskem stavišču v Žalcu; ukrenil gTeefev|>o-kritja naknadnih kleparskih del pri Novi cerkvi; obravnaval disciplinarne zadeve ter odobrif^eč letnih računov krajnih šolskih zakladov. . ^ ' Iz Celja. Tako po malem prihaja vse niuakn. Nevolja med celjskim mesčanstvom proti VSdilni »boljši« kliki v Celju ni utemeljena samo vsted tega, ker klika prezira in poriva v kot »nižje« sloj%,temveč tudi radi tega, ker klika oškoduje meščanstvo kjer le more. Znano je n. pr., da se je stavbeniku nem.šk doma odtrgalo 20 zasluženih tisočakov. Prepričani smo, da bode mož razobesil ob turnarski slavnosti zopet nemško zastavo ... Imenitne stvari ve tudi povedati nekdanji občinski sluga, ki je hodil na povelje ob najburnejših časih v Narodni dom izzivat. Vidi se, da dela v Celju nemir in prepir le nekaj hujskačev iz »boljše« klike, ki ali je iz črnožoltih jasli slovenski davčni denar ali pa sploh nima pod božjim solncem drugega posla kot izzivanje. Iz Velenja. Klerikalci so skušali dobiti Šaleško posojilnico v svoje roke; to se jim je pa temeljito ponesrečilo. Namesto rajnega drž. posl. g. V. Ježov-nika je izvoljen za ravnatelja gosp. dft Jakob Pirnat, grajščak v Št. Ilju pri Velenju; za njegovega namestnika g. Ivan Senica, trgovec v Stari vasi pri Velenju in na novo v odbor g. Jurij Rajšter od Pake. Drugi odborniki so še ostali do prihodnjega občnega zbora. S tem je poskus klerikalne stranke dobiti to mlado, a trdno posojilnico v svoje roke, odbit. V kratkem času šestih let je že prestala marsikatero borbo s klerikalci. To opišemo prihodnič. V Gornjemgradu se v nedeljo ne bo vršila mladinska veselica Morala se je preložiti, ker je med šolskimi otroci nastopila nalezljiva bolezen »dobrci«. Predstava se vrši kako nedeljo pozneje. O tem bomo pravočasno poroali. Namesto vencev na grob g. Antona Štupica v Šmarju pri Jelšah sta darovala: g. notar Vekoslav Kranjc 10 K za dijaško kuhinjo v Celju, in g. Fr.Vuga na Grobelnem 10 K za Ciril - Metodovo družbo. (Blagajnika dijaške kuhinje in celjske podružnice CMD prosimo, naj se za zgornji svoti oglasita v našem uredništvu.) ' priliHi^^^bil pokojnik v vseh krogih. Vkljub delavniku^! je udeležila pogreba velika množica ljudstva Na krsto je bilo položenih nebroj vencev, med njimi od. trške občine in od požarne brambe s sloven. trakovi,). dalje od strelskega kluba itd. Požarna brarobfi &e je pogreba korporativno udeležila in krsto so ne$li štirje njeni člani. Pogreb so vodili štirje duhovniki, ,med njimi prof. dr. Kovačič iz Maribora. Ob odprta grobu je spregovoril dekan Bohanec, slaveč pokojnika kot vzorno delavnega in podjetnega mo-a. kot;.vzor soproga in očeta Splošno se čuje po Šmarju, po okolici in v okraju le eno mnenje: škoda mladega moža, ki je bil z vsakomur prijazen in lju-bezijjv,;ki je snoval velike načrte za bodočnost, kateri so šli žal ž njim v grob. Naj počiva v miru! Iz Polzele. Da preostane našej mladini za — jubilejni fond — C.-M. družbi, ne razpošiljamo nikakoršnih vabil, pač pa sosede rodoljube potom nagega časopisja najvljudneje vabimo na prireditev polzelske mladine v nedeljo, 5. junija. Obilo zabave in smeha nudeči šaloigri bosta zadovoljili vsakflgar. Po končani predstavi prosta zabava s plesom in posebno komični prizori — za nameček —. Narodni sosedi: v nedeljo 5. junija vsi na Polzelo! Na svidenje! Kakor izvemo, bode govoril na veselici o pomenu narodne šole g. pot. Učitelj CMD Ivan Prekoršek. Smrt pijančka. V Zagaju pri Št. Petru pod Sv. gorami so našli dne 1. junija zjutraj Uršič Josipa, znaneea pijančka v potoku Trebčici mrtvega. K sosedu je šel na takozvano ,.fnrngo", kjer je rujno vince iz škafa srkal; domov grede je padel v majhni potoček ter utonil. Ogenj. V Zg. Veličini bi. Sv. Lenarta v Sloven. Gor. je minuli pondeljek zjutraj zgorelo gospodarsko poslopje zakonskih Vantur. Hišo in živino so rešili. — V Popovcih je zgorela pos. Vindišu hiša in gosp. poslopje. Vžgale so se saje v lesenem dimniku in od tam sfe ogenj razširil na streho. Napad ali samomor? V torek ponoči so našli krneti'na cesti med Podvinci in Mostjem pri Ptuju pos. sma 2ivka vsega krvavega. Spravii so ga domu. Ne xa