------ 244 ------ Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. 19. dne t. m. je bil zarad francosko-pruskih vojskinihzadev pod predsedstvom cesarjevim posvetovanje ministrov, pri kterem so bili pričujoči grof Beust, grof Andrassy, grof Potočki, podmaršal pl. Kuho, pl. Lonyay. Sklep posvetovanja je bil ta, da se Avstrija-Ogerska ne vstopi na nobeno stran in tudi ne oboroži, da pa vendar skrbno pazi na vse, kaj se godi krog in krog. — Vendar se sliši, da pri vseh armadnih oddelkih, kjer je zdaj število vojakov še manjše kot ob mirnih časih, se pomnoži to število do števila, kakor je ob času mini; posebno veljd to od topničarjev. — Današnja „N. fr. Presse" piše, da se Andrassy-u očitajo žive simpatije do Francozov , pa ga zagovarja s tem, da Andrassy presilno ognjenost avstrijskih Nemcev za Prusa mora hladiti z nekoliko nagnjenostjo do Francoza in da v tem se strinja z Beustom in s stranko v cesarjevi hiši. — Vlada je prepovedala, da Čez mejo avstrijsko-ogersko ne smejo niti konji niti puške niti streljivo. — Dandanašnji tukajšnji časniki pripovedujejo, da deželni zbori se skličejo 16. avgusta in da nekterim se bode predložil poziv, naj se razen volitev poslancev v državni zbor ne lotijo druzih opravil nego najsil-nejših, da jih končajo v 2 tednih in se državni zbor more začeti prve dni septembra. Pa že le spet državni zbor, kterega naj bi se vlada ogibala kar najbolj more, saj vidi, da bi sedanji državni zbor ne bil druzega kot postiljon, ki bi Avstrijo peljal v naročje Prusiji! Iz Francosko-pruskega bojišča,. Strašne priprave se delajo od francoske in pruske strani za boj, ki se pa menda ne bode začel popred kot konec tega meseca. Vse, kar se je dozdaj pisalo, bilo je laž in špekulacija; na mejah je počila kaka puška, al to vse bilo je dozdaj le igrača. Časniki trdijo, da jutri (v četrtek) se poda cesar Napoleon sam na bojišče, jutri pa tudi kralj pruski Viljelm, kajti oba vladarja hočeta voditi ali saj spremljati vojsko, ki se bode začela ob reki Rčnu, ki mejo dela med Francosko in Nemško. Ni čuda, da iz trdnjav in druzih mest blizo bojišča že vse beži, da si reši vsaj življenje. Boj bode groaovit, kajti Francoz in Prus že komaj brzdata krvoločnost svojo-Kdo bode druzega več pomoril, kdo več končal, težka je naprej povedati. Francoz in Prus oba imata izvrstne vojake; prava vojaška kri pretaka se v njihovih žilah* Francoz in Prus oba imata izvrstno orožje novih znaj-deb. Nobena teh držav ni v denarni stiski. Prus ima po številu več vojakov, al Francoz ima ugodnejše železnice, da po njih more na 5 močnih linijah hitro vreči armado v deželo sovražnikovo; vrh tega pa ima fran-cozka armada bolje topničarje in močnejšo pomorska armado. Preglejmo zdaj tudi generale, kteri v francosko-pruski vojski zapovedujejo armadama, in videli bomo, da so slavnoznani in skušeni v raznih bojih. V francoski armadi sta Mak-M ah on in Bazaioe najimenitnejša. Mak-M ah on bil je zmagavec pri Sebasta-polu, za zmago odločilno bilo je tudi njegovo vedenje pri bitki pri Magenti na Laškem (odtod njegov častni naslov „vojvoda Magentski"); ravno tako se> je skazal izvrstnega vojskovodja pri Solferinskem boji. Maršal Mak-Mahon ima vse lastnosti samostalnega vojskovodje, kakor jih je zahteval Napoleon L V sedanji vojski bode stal na čelu centruma francoske armade, ako sam cesar Napoleon ne bode mogel prevzeti višega vodstva. Maršal Bazaine (izgovarjaj Bazen) gotovo najbolj izveden general armade francoske, služil je