Slcv. 3.
-SLOVENEC«, dne 5. januarja »938.
Siran 5
Socialnoekonomski institut v Ljubljani
Tu ponatiskujcino informacijo, napisano za januarsko številko rcviie > Tehnika in gospodarstvo«, ki te bo bnvila v celoti z delom socialnoekonomskega instituta.
Društvo Socialno-ekonomski insiilnt iuia po svojih pravilih namen:
a)	zbirati in raziskovati dejstva našega go-«ixxlarskega in družabnega življenja, proučevati možnosti za čim boljše izkoriščanje donih sredstev in energij za izboljšanje življenjskega nivoja našega prebivalstva;
b)	vzbujati v javnosti zunimunje za te probleme
Pri tein »e po mišljenju ustonoviteljev racionalnost ali neraclonalnost gospodarstva ne sme presojati s stališča poedlnega gospodarstva uli tudi poedine gospodarske panoge, temveč s stališča celokupnega narodnega gospodarstva. Izoli rutic racionulizarijske poskuse je treba postavljati vedno v okvir narodnega gospodarstva določenih teritorijev, pokrajinskih in državnih To je potrebno, ker priuušujo izolirani rucionu-lizacijski poskusi neposredno korist predvsem gospodarstvom, ki lih izvujajo, pri tem pa zelo pogosto istočasno drugim so<ednjim gospodarstvom istotako veliko ali pa še večjo škodo. Tako da prinašn taka racionulizuciju v svojih končnih jtosledirah le spremembe v razdelitvi dobrin, ne lin povečanju produkcije dobrin In boljšega pokrivanja potrebščin vse narodne celote. Cilj pu ne more biti nikdar prvo, temveč vedno le drugo.
To spoznanje vodi do legu. da postajata pojma racionalno in načrtno gospodarstvo zelo sorodna pojmu.
Vsako načrtno gospodarstvo pa imo svoj prvi pogoj v pregledu iu analizi važnejših gospod.irskih odnosov določenega teritorija. Izhajajoč iz tuke podi,ige moramo deluti šele načrte za racionalizueijo gospodarstva To vse je tako težavna nalogu, da je treba pritegniti k nje reševanju mnogo sodelavcev.
Zakaj so ti problemi praktično važ.ui?
Vsako leto «topa na naše delovne trge v Sloveniji okrog 8000 v Jugoslaviji okrog 100 tisoč novih delovnih sil Ako ta naraščaj ne najde nobene zuposlitve, nastaja brezposelnost. Ako se zaposluje tu naraščaj nu način, du »e s tem celokupna produkcija ilobrin ne veča (prekomerno nuraščanje trgovskih, uradniških pa tudi obrtniških poklicev), «<• inorn celokupen življenjski nivo nujno nižati in ni proti temu. dokler se to iz tomelja nc spremeni, nobenega leku.
Za izvrševanje svojih nalog si je izdelal Socialnoekonomski institut začasen delovni program, ki sestoji iz dveh delov: iz pregleda študijskega gradivu, ki gu je treba anullzirati in i/ konkretnega delovnega načrta.
Prvi del je zelo specificiran. Drugi del pa zbira /u začetek sile okrog malega številu konkretnih nalog, da delo ne bi bik) prernzcepljono in v prevelikem nesorazmerju s silami, nu katere 1») mogel institut spočetka računali Pri tem si zamišljamo nadaljnji razvoj tako, da naznu-čuje teoretičen pregled, kakšne delovne skupine bi se morale s časom sukcesivno ustanoviti. Te sktipipe bi se ustanavljale sukcesivno, prej v panogah, kier se je posrečilo dobiti sodelavcev, kasneje v drugih.
Vse študijsko delo ho povezano v koordinacijskem odseku, ki bo usmerjal vse delo instituta. Medtem ko bo imelo študijsko delo poedi-nih odsekov več' ali manj znučej izoliranih študij, bo nuloga koordinacijskega odseka, da ocenjuje vse tc študije z ozirom na gospodarsko celoto slovenskega in jugoslovanskega narodnega gospodarstva
Vsa racionali/acijska prizadevanju morujo biti usmerjena in koordinirana tako, aa bo imela zadostna oskrba vsega prebivalstva z nujnimi življenjskimi potrebščinami, kakor so živila, obleka In stanovanje, prednost pred manj nujnimi potrebščin an 1.
Pri razpravljanjih o poedinili problemih nas ne bi smela razdvajati različna gledanja Banje Nasprotno. Te razlike so /«željen« Le v enem ne bi smelo biti diskusije. Vsa proučevanju instituta bi morala »meti pred očmi čim večjo gospodarsko korist narodne zajednice kot celote III nc l/.ollrano gledanih gospodurskih edinic, iztrganih iz te celote. Ostati mora izven diskn-<1 je. da morajo služiti iznlirnns podjetja celoti. Vsaj v koordinacijskem odseku mora priti ta osnovna misel do polnega izraza. I ako gledanje nu gospodarske probleme /ubrisuje razliko med gospodarsko in Socialno politiko in postavlja vso gospodursko politiko pod osnovno smernice socialne politike, zato je Socialno-ekononiski institut iz svojega delovnega načrtu posebno poglavje socinlnn politiku izpustil. To le storil v domnevi, do bo rrMl osrednji od«ek institutu. knordacijski odsek, funkcije socialne politike v najglohjem ht najpravilnejšem smislu te besede
Čeprav se bo bnvil Soclnlno-ekonomski Institut nolj s proučevanjem gospodarskih. kakor «ocinlnili vprašanj, je zaradi perspektive, s katere gleda na gospodarska vprašanja, vendarle socialna ustanova.
Socialno-ekonomski inštitut namerava vršiti svoje naloge po velikem delu posredno s tem, da I hi skusil podpirati delo drugih organizacij, ki si stav 1 j u jo v bolj specializiranem okviru podobne cilje in povezuti rezultate delu v teh or-gnnizacijult v organsko celoto.
Prvi čilani društva Socialno-ekonom ski institut so javni delavci, ki delajo v naših gospodarskih in socialnih ustunoviilt. uli pa so obrnili nase pužnjo s svojim študijskim delom na področjih. ki se jih Socialno-ekonomski institut dotiku.
Socialno-ekonomski institut svojih smotrov ne bo mogel doseči le s pomočjo svojih članov.
Potrebna mu jc /ato opora najširše javnosti.
Zato se obrača Socialno-ekonomski institut na nujširši krog naših javnih delavcev s prošnjo, du bi podprli njegovo delo in kot sodelavci in do|)isniki ali kot podporniki. Sociuino-ekonomski institut bo h>popoln jeval v bodoče svoje članstvo iz krogu onih svojih dopisnikov in sodelavcev, ki si bodo dali s uspešnim predhodnim solrud-ništvom kvalifikacijo zu aktivnejšo vlogo v društvu.
■Socialno-ekonomski institut potrebuje zu izvrševanje svojih nalog tudi materialnih sredstev. On prosi ludi v tem iiogledu za podporo.
je posneti, da je luni nurasln svetovna produkcija I železu v primeri z letom 1088 od 91.2 ua 104 rt | nitij, ton, dočim je letu 1929 znašala W.85 milit ton. Svetovnu produkciju jeklu je nuruslu od 193« nu 19CI7 od 124.1 na 136.1 niltlj. ton, leta 1929 jo znašala 121.« milij. too.
I
KINO SLOGA
Telefon 27-80
prsdvaia prekrasno filmsko delo
Valteh na ledu
Atrakcij» tega blma so: Sunla Hsnle i štortl-
atm baletnim sborom, brntle Rila, taborni komiki Iu Borah MlntevIC s svollmi »irtuoil
Predstave ob 1915 in 2Г15 ÜN
Dotok drž. dohodkov
V mesecu novembru 19B7 so znušutl državni dohodki 1.124.8 milij. din, dočim so znašali oktobru meseca satno 1.084.7 milij. din. kar je v zvezi s plačilom 4. obroka zemljiškegu davka, ki prinaša letno znatne donose. Lota 1036 novembra meseca so duli drž. dohodki samo 992 milij. din, novembra 1086 pu samo 915 milil. din. November je ie četrti mesec, odkar imu država nad 1 milijardo din dohodkov. Splošni neposredni davki so duli 29') milij. din več kot novembru 193«, davek nu poslovni promet pu 20 milij. din. Takse so dale novembru 1937 21 milij. din. več kot novembra 1930, trošarine 20. carine 17.5 milij. din itd. Nujbolj so povečani dohodki drž. železnic, ki so narasli od 195.9 ua 215.5 milij. din. Skupno so dosegli drž. dohodki v prvih 8 mesecih proračunskega letu 1937-38 (t. j. od t. upritu 1937 do 30. novembra 1837) 7.H8« milij. din uli 108.UX proračunske vsote. Izdatki pu so znašali v tem razdobju (5.954 milij din. poleg tega je bilo še plačanih računov za 78 milij. din. tako da so znušull »tvurui izdatki 7.082 milij. dia.
Kje bodo nove topilnic« svlnra In «laka lz
Relgrarla jioročajo, da bo druŽbu Trepču zgradila topilnico svinca v Zvečunu, (ločim bo druibn Zor k a zgradila topilnico cinka v äabeu.
Risarski tečaj iu notranjo arhitekturo. Zavod 7M pospeševanje obrtu Zbornice za I Ol v Цуђ ljuni priredi v LJubljani risarski tečai za notranjo urhltfMuro. Tečaj bo trajal do poleliu ler ho ob sobotah zvečer In v nedeljah dopoldne. Sprejemajo se v tečaj sumo mizarski mojstri in taki pomočniki, ki že obvladuje strokovno risanje ali so dovršili mizarsko delavsko šolo v Ljubljani. Prijave z« tefuj z nutančnlm naslovom |e treba poslati najkusneje do 10. jnnuar|a t. I. nu Zavod PO Zbornice TOI v Ljubljani. Sprejeti udeleženci ImkIo obveščeni pismeno o dnevu pričetka tečaja.
Geodetski list, ki Izhaja v Zagrebu v hrvaščini, je svojo 3. številko zu H*I7 posvetil koina-sHcijuiu. Tu obravnava celo vrsto komasacij na llrvulskein s pravnega, tehničnega In še drugih vidikov. Obsega 78 strani z več kartami.
Svetovna produkcija leleia In jekla v I. 1937. Nemški listi prlnašuio ie cenitve svetovne produkcije ieleza In jeklu za 1987. Iz teh cenitev
Borza
Oenar
4 decembru.
V Ziumbiieili kliringu je ostal angleški funt nespremenjen: v Ljubljuni na 288 denar, v Zagrebu In Relgradu nn 287.20 238.80.
Avwlrljuki šiling se Je malo okrepil: v Ljubljani na 8.51-8.81, v Zagrebu na 8.485-8 5», v Helgrudu na 8.49 -8.59
OrSkl boni so beležili v Zagrebu 27.90-28.fi«. v Relgradu 27.90-29.80.
Itulljsnske lire so nudili v Zagrebu po 2 80 Nemški čeki «o otdalf nespremenjeni nu 18.90 do 14.10, nadalie *o beležili v Zagrebu u sredo januarja 18.00-14.10. za konec januarju 13Ж-14.14. za konec februarju 13.05 14,15
Devizni promet je znaSfll v Relgradu 4.893..VH1 dinarjev V efektih Zagreb .sploh ne Izkazuje pro meta. Belgrad pu 750.000 din pri čvrsti tendenci.
Ljubljana — lečuji Amsterdam 100 h gold. . . .
Berlin 100 mark......
Bruselj 100 belg......
Curlh 100 frankov .....
London 1 funt ......
Newyork 100 dolarjev . . . ,
Pariz 100 frnnkov......
Pruga 100 kron......
Trst 100 lir........
« p r i m o m
2398.41-2413.01 1781.58 -1745.41 780.70 - 735.7« 908.45—1003.52 215.18 - 217.24 4280.75—4808.07 148.09- 117.53 151.14- 152.24 225.04— 228.78
Turih. Belgrad 10, Puriz 14.KS25, London 21.025, Newyork 481.60. Bruselj 73 30. Milan 22.72. Aniiterdam 240.075, Berlin 173.90. Dunaj 80.20 (81.60). Stockholm 111.45, Oslo 108.(15. Kopenhagen 98 525, Pragu 15.17. Vuršnva «2. Budimpešta 80.25. Atene 3.M. Carigrad 3.50. Bukarešta 3.25, Heising-fors 9.585. Buenos Aires 126.625.
Vrednostni papirii
Ljubljana: ^% tnv po». 9Г.-97, ugrarjl 54.5053.50, vojna škoda prompliu 423—425, begi. ohv. 79-80.50, se v. agrarji 51 - 53, 8«6 Bler. pus. 92.50—93.jO, 7» Bier, pos. W-86, 7% po*. DlIB 100-102, Trboveljska 205-216.
Belgrad: Driavnl papirji: 7% inv. pos. 97,50 do 98. ugrarjl 54.75—56, vojna škoda prouiptnn 125Л0- 426 (426.60), zu konec marca 424.30 den., begi. obv 80-80.25 (80). dnini, agrarji 78 den. (78.25). 4% »sv. ugrarjl 56 den., 8« Bler. pos. 9-3.75 den (92 76), 7X Bler. pos. (84.25). pos. DHB 100-101. 1% stub. pos. (90). - Delnice: Nu-rodna banka 7.575 den., Priv. ugrurnu banka 216 den. (216 50).
Zagreb: Državni papirji: 7?{ Inv. pos. 96 den., agrarji 54.50 den., bugl, obv. 79 den., dnlm. ugrarjl 77 den., 4Ж sev. agrarji 55—56, 8% Bler. pos. 92.50-98.80, 1% pos. DHB 99.50 den.. 7% stab, pos. 88 den. — Delnice: Nnrodna bunka 7.500 den.. Trboveljska 205 den., Narodnn šttmsku 20 bl„ Tov. sladkorju Bečkerek 650 bi.. OsJ. slsdk. tov. 160-I'm, DubrovuČks 405 den., Jmlr. plovba 400 den., Oceania 000 den.
Dunuj. Tudi dunes je bila špekulacija zelo vzdržna, zaradi tega je bilo ludi prav mulo prometa. Pretežna veclnn delnic je popustila V kulisi Je nnrastel le Siemens, v zagradl «o slabše tendi-rali kovinski papirji In nekatere druge sperinlne vrednote. Spremembe so bile mulenkostne, Zu-kliučnl tečaji: Don.-suv.-jndr. obv. 00.20, delnice: Nurodnn banka 162 BO. Credilanstult-Bonk-verein 274.25, Steg 24.06, Ste wen g 27.08. Trboveljska 23.10, Alpine 38.55. Berg-llütten 522. Steyr-Dalmlcr-Puch 218.75, Leykam 00, Sempcrit 78.25.
žitni trg
Novi Sud. Pšenica sreni. 175—176, slav. 176 -177. ban. 109-177, M. jiotisku 176—177, bč. lud ju Tisa in Regej ne nolira. — Koruza №.. «rem. nova 90—01. ban. nova 87—89, bč. nova sušena 108—110. — Tendenca nespremenjena. Promet srednji.
Snmhnr. Koruza be., ».rem. nova 88 -90. bč. srem. nova januar «I—!»3. I>č. nova sušena 107— 109, — Tendenca Čvrsta. Brez jirometa.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Dunajski prašičji sejem 1. januarja. Prignanih je bilo 522« špeharjev in 4429 prštifurjev, skupno 9656 glav, od tega i* Avstrije '2384, iz inozemstva pa 7321. Večinoma ao rene jiopusllle zaradi znali«? ponudbe in (slabega povpraševanja. Tako so srednji in slutil špehurji popustili v ceni zn 2—8 groše, madžarski veleposestniški za 4. kmečki Spehurjl za 4—7, hanuUki pa so dosegli slabe cene preteklega ledna. Cone so bile nuslodnje: špehurji I, 1.56-1.58, srednjetolki špehuril 1.52-1.56, stnri
špehurji 1 45—1.49. kmečki 1ЛО-1.62. križani 1.53 do 1.05. priuturjl 1.36—1.70 Šil. ?л kg Žive teže
Cene živine in kmetijskih nidelkov na sejmu * Kranju dne 3. januarja 1938. Voli I. vrst« din 6. 11. vrslc din 5.M). III. v wie din 5; tclice I vrfctc din 6, II vr»:e din 5.50. III. vr*ic din i; krave L vrele din 5.50. II. vr*te din 5. III. vrste din 4. teleta I. vrste din 7. II vrste din 0; prašiči, «peharji din 8 do 9, pršutarji din 7 za I kg žive tež« Pujski 7 do 8 tednov stnri od din 110 do 140 za komad Goveie m»o I vrste: prednji del din 10, /ndnji del din 12. II. vr«;tc: prednji del din 8. zadnji del din IZ III. vrste: prednji del din 7. zadnji del din 9; svinjina din 16. slanina, suha din 20 <lo 24. svinjska mast din 19. čUkli m«si din 20 do 24. n«prana volna din 22 do 36. oprana din 32 do 36; goveje surove kože din 10 do 13 telečje din 12 do 14. svinj ske din 12 za I kg Pšenica din Z>4 do 250 za I Oil kg. ječmen din 22"). r? din 200. oves din 190. koruza din 135 do 140. fižol din 250. krompir din 75. luccrmi din IO50 seno din 75. slama din 50; jabolka I. vivtr din 500 II. vrste din 400. Ifl vrele din 250; češ pije, suhe, 1. vrste din 1000. II vrste din 11(10. 111. vrste din 1200: pšcinčna moka din 350 dc 400. koruzna moka din 200. ržena din **>. ajdova din 400 koruzni zdrob din 300 za 100 kg.
Živinski sejem v Kranju dne 3. januarja 1938. Na ««jem je bilo prignanih 48 volov. 17 krsv, 7 feiet, 1 junc, I bik, 45 svinj in 56 prašičev. Prodanih pa jc ollo 32 volov, 10 krav 7 tele!. 1 junc in 1 bik V inozemstvo ni bilo produno nobene živine
Trine cene živine v Ptuju po slanjn z dn« 31. decembra |9T7. Debel« vol« so prodajali od din 5 do 5.75. poldebeli od din 4 do 4.50, i temenski od din 4 do 4.25. biki za klanj« od din 3.75 do 4.50. t«1ic« za klani« od din 4.25 do 5. dcb«le klavne krav« od die 3.75 do 4.25. krave za klobasari« od din 2.10 do 1, plemenske krave r>d din 3.50 do 4.50. mlada živina od din 325 do 5. t«l«ta no din 0.50. pl«m«nskc svinj« od din 5 do 6 in polo«be1« svinje za zakol od din ft do 6 50 zu 1 kg žive tež« C«na mesu: Votovsko meso L vrste din 10 do 12. II. vr ste din 10 meso od krav m bikov din 10. telečic m«so I. vrst« din 11 II. vrste din 9 Jo 12, svež« svinjsko m«so od din 12 do 14 za t kg,
Trgovskipromet na sejmih v Ptuju v m«s«cu d«c«mbru 1937. Nn «ejme i« bilo prignanih 22(i konj, 125 volov, 29 bikov. V) juncfv. 50ft krav. 165 t«lic in 3 («leta torfi skunaj 1110 komadov živin«. Prodanih pa ie bilo 3V) *lav živin«, od teb ic bilo izvoženo 7 konj v Avstrijo in 12 goved v Italijo,
Rohodelthl oder v Liublfani
Na tem odru so igrali I. in 2. januarja novost Vrata, duhovno igro za advent in božič v petih slikah Spisala io je Msrijs Salomon, poslovenil ps Jo/a Vovk. Oglejmo si snovno ш miselno vsebinol Prva slika nam kaže Adama in Evo po padcu in se odlikuje po močni dramatičnosti. Mogoten božji glas. ki kliče našega pradeda po grehu na odgovor, vas zgrabi v dno duše. Prav tako tudi nadaljnje besede, ko Bog napoveduje kazen zs greh in obets drugo t«no, Marijo, ki naj po svojem sinu uniči posledice prvega greha. Naslednja slika kaže Kajna, ki obljublja, da najde zopet pot v izgubljeni paradiž, a njegove obljube so prstne Idsja zvsličaajs, ki js v *S*I vodilna, ae zopet dvigne v naslednjih prizorih slike Jakobov« sanje, ko Bog prerokuje Jakobu v sanjah. da bo iz njegovega rodu rojsn Zveličar. Mi-ssl odrešenje se zopet pojavi, ko nastopita Joa-him in Ana: Bog jima js obljubil, da pride človeštvu rešitev, ko se porodi iz Davidovegs rodu Krslj-Zveličsr. Zahvaljujets se Bogu zs hčerko Marijo, ki naatopi v prihodnji sliki. Vss je vdana Bogu. Sedaj se pa razvije pred gledalci prekrasen prizor oznanjenja. Zadnja slika nam prikazuje pastirčke v sveti noči in njih koprnenje po Odrcše-niku. Vse to koprnenje ps se zliis v eno točko, v vest o Kristusovem rojstvu tn končno v pcizor ob rojstvu.
Vse slike, ki ausUvIjajo igro, so lepe in dre-mslično močne. Gledulcu ostanejo v neizbrisnem spominu- To ie verska ideia v sliki in igri.
Režijs igre, ki jo jo vodil dr Fran Baiec, je bils odlična. Prav tako so tudi Igralci čsstno rešili svojo nalogo ob predstavljanju bibličnih osebnosti. Deloma so igrali celo odlično Naj omenim ■amo glavne. Odlično je bil podan Adam ISeieljI, enako Eva (Čebinoval, ravno tako ludi Kajn. ki ga je igral prav realistično g režiser sam Prav dobro so se vživeli v svoje vloge drugi igralci in nam predstavili ostale osebr Tako Ezava (Pregelj), Jakoba (Gostinčar), Rahelo (Lampreioval, Rcbenko (Zgallnova). Joahima (Cestnik). Ano (Jenkova) itd Lepo zamišljena je bila tudi scenerija, ki je v preprosti lepoti dvigala biblično razpolo žsnje. Spremljanje nekaterih prizorov z glasbo pa j« spremenilo prizore v prisrčne slike svetopisemskih zgodb Igro bodo ponovili. Obisk toplo pripor očsmo.	Dr. Gr.
Kulturni obzornik
Bolgarski polilik o Slovencih
Kot smo ie omenili, je lilvši bolgarski poslanik v Relgradu in opol-nomočenl minister g. dr. Dimo K u za so v napisal sintetično delo o dn-našnji Jugoslaviji »Dneš-na Jugoslavija« — (Sofia 1988, sir. 156). Dr. Dimo Kazusov, ugleden bolgarski politik, ki je zavzemal odlična mestu v bol-gurskl diplomaciji, Je tudi ploden publicist, ki ie izdul ie več publikacij O domačih (»Uličnih, organizacijskih in novinurskfh zadevah. Iz svoje polilične prakse in velike ljubezni do Jugosluvlje. kf jo Je dodobra upoznul, je zdaj nupisul to delo. ki bo veliko pripomoglo k boljšemu |»rnatijii In večji ljubezni med numi In Bolgari, s katerimi smo stopili v zvezo večnega prijateljstvu. Vsiku ljubezen med nurodl temelji nu poznnvunju preteklosti In sedunjosll: prvi korak resnično trajnemu In globokemu prljuleljstvu med vsemi Jugoslovani (vključno Bolguri) predstavlja prnv tn knjigu nnšegu1 vellkegu bolgur-skega prijatelju in ideulnega Jugoslovanu v nuj-širšem in pravem etnografskem smislu.
Dr. Dimo K n z u s o v poduju v svoji knjigi strnjeno podobo zgodovinskega razvoju posameznih slovanskih narodov, ki tvorijo dunuAnjo Jugoslavijo* naiprej |iolltlčno zgodovino Srbov, Hr-vulov in Slovencev, vsako jHisebej. ler doda vsakemu delu tudi zgoščeno knrakteiolrtšUo oznako. V J. |4»gluvju razbira bolgarske in *rh»ke |moli-
ti ene slike v preteklosti, ki so se razvijali največ v smislu dveh tujih vplivov — bizantinskega In v novejši dobi nemškega. V 3 dolu riše rojstvo nove državne tvorbe — povojne Jugoslavije: dve koncepciji zedinjenju (Pašičevo iz lela 1914 in Krfuki pakt), potek zedinienju. vidovdansko ustavo, Hrvate in parlumenl. diktaturo, jugoslovan-stvo. srbske, hrvatske. Itosetiske in slovenske stranke, krize v Jugoslaviji ler pot k novim sporazumom (JRZ, opozicija). V nadoljnlb poglavjih podrobneje prikazuje geografski poloiaj, današnjo državno organizacijo in ustuvo, razmerja med veroizpovedmi, narodne manjšine v Jugoslaviji ( za število bolgarske manjšine v Jugoslaviji se ne ve. ker se tum ne vodi o njih nobenu statistika»). — Omenja ludi jugoslovunske manjšine v Italiji, in Stojadinovlč-Cianov pukt, ki nuj razmere uredi. Posebej opiše razmere cest. železnic, poljedelstva. Industrije, trgovine, finuncijske in kreditne razmer«. skrb za narodno zdravje In socialno znsi-guranj« Omenju turizem, armado, narodno prosveto, jugoslovanski tisk in lit«ratura C« je pri vsem tem jiregledu tu In tam kakšnu nupuku (nu primer dr. PucslJ, baron Zisu, da Je Stanko Vraz — Srb, uli da pri pisateljih mut.jku na primer Pregelj, kar pu po mojem gre nu ručun srbske brošure »Slovenučku«) to nič nc de, Prlinuti moramo dr. Kuzusovu, du morda še elhče ni napisal toliko lepih besed o Slovencih !tot on. zalo jih podujumo v prevodu, ki sevedu nt more bili popoln:
»Slovenci s« nujmunjši, pa zuto n m bol j izobraženi del slovunskegu plemenu Tehlnn materiul-nu in duhovna kultura tekmuje s kulturo zapndno evropskih nurodov, Slovenska hiša sc> blesti od svoje vzorne čistosti in urejenosti Vaška kuhinja stoji nu tuko visoki ravnini kukor naša mestna kuhinja. Vse v hiši — p« nuj bo še tako skromno — Je izbrano, čisto tn urejeno. Vse: od saksije, ki ogrevn s svojo krasoto vaško hišo. do kol jasmin rumenih desk. ki pokrlvulo balkone ob hišah. Slovenka skrbi zu hišo kukor zn cerkev:
krasi jo s cvetjem In z zelenjem, kukor krasi tudi svete podobe v znuiiieujill, s kuteriml so posejune njive, ki jih obkrožajo plunlne. Vs« v slovenski vuslcl govori o pesniški duši Slovencu. Vse — od cerkve do zuves-o, ki trepeta za oknom.
Slovenec je pristni jugoslovanski tip — sinteza; je ujK>rer„ kukor Itolgsr, sentimentalen in romantičen kakor Srb, dober in korekten kot Hrvat. Je pu kot vsi južni Slovani miren, skromen, gostoljuben In |>ošten Človek. Je delaven, toda nuvujen veselja, kukor zrnuu svojih dlvno lepih
filunirt Zvečer Slovenec najrajši poje. S pesmijo zružu radost nad krasoto, ki kipi Iz slovenske pokrajine. In tzružajo kolektivno: v zboru, v kute-rlh glasovi zvene v dovršeni harmoniji. Slovenec poje oh vsaki priliki: njegova človešku in nacio-nnltin duša je navajena zveneti v tent edinstveno dovršenem, knltor od sončne luči Čistem instrumentu. Slovenec pu ne poje sumo. temveč tudi pije. Njegovo pitje je mirno, tilio in «mejoče. Brez krika, prepirov in pletetov. S pitjem je v zvezi brezkončen niz zdravic. ki jih pojo v zboru, zdruvic s čudno lepo Iii svetlo vsebino. Ko stopite pred pvug slovenske hiše, je prva dolžnost domaČega gospodarja vstnti in izraziti veselje zu čast. ki sle gu nupravilf njegovemu domu z obiskom ter vas prosi, da se čutite pri njein kakor pri sebi. Vsak «lovenski gospodar zna |>ozilraviti nu ta naNn. da takoj razprši vse razlike med sturimi in novimi znnnci ter povzroči, dn se svobodno in v nnj-večjem prijateljstvu čutite kot med svojimi.
Slovenec |e religiozen toda obenem s tem tudi zelo izobražen. Knjigu je pri vseh zelo spoštovane. Za mesto, ki gu zavzema knjiga v življenju Slovencev. govori najbolj fukl njene razširjenosti Nu-vudnn naklada knjigi' je 3(100 do 0000 izvodov in to zu prebivalstvo šestkrat manjše od bolgarskega. V koliko bolj je slovenska knjiga rtifširlena o«l bolgarske se luhko zaključi po tem, du nnkladii bolgarske knjige ne gre preko 2000 Izvodov. Vsi Slovenci brez izieme «o plameni.
Slovenec je zelo iwdjoten In konstruktiven
element. Vee pri njem je vzorno izgrajeno in Ima zdrav in praktičen smisel. Zdruv in praktičen snu-ле| ima njegov nusloji, občevanje v juvnosti in politično življenje ter vse Iniciative za korist nuclo-nulne celote.
Svojo ubogo pluninsko zeml|o Je Slovenec priredil v cvetoč vrt, v katerem neumorno delujo molje, iene in otroci. Vrata v ta dlven, skoraj ro ntunličen vrt, so široko odprta vaem, ki se hočejo radovutl njegovih lepot. V Sloveniji vsukdo luhko uživa te lepote nemoten od nudlegovanj. Gosto ljubnoet Slovencev ima korenine v njihovi «lovnn ski krvi. Je usluien. čist, pošten, ločen In korekten
Kudur se kdo smeje očitno, luhko gotovo veste, du je to njegova duša, ki se veseli. 'In vwikemu morete verovati, kajti Slovenec sam globoko veruje v dobroto, resnico in pravico ter je z eno besedo: človek.«
Tuko smo v bežnem prevodu podali označbo g. Dima Kuzujiova. ki jo je napisal v bolgarski knjigi o Slovencih. Za vse te lepe beeede smo mu visi Slovenci od srcu hvuleini ter bomo g. posla niku In ministra šteli med svoje največje priiutelie.
* td
Priprav« ia svetovno italijansko rai»lav» v Relgradu. Kakor poročajo belgrujski listi, je vče raj prispel v Belgrad eonte Volpi. italijanski minister financ in veliki denarni mogotec, ki je veliko sodeloval pri tvorbi nove Italije, obenein pn veliki prfjulelj in mecen umetnosti, z namenom, da priprav! vse potrebno zn veliko italijansko razstavo na pouilnd leg* fetn Tn razstava obetu biti svetovna prlvlnčnosl, kujtl v načrtu je rurstnva italijanskega portreta od najstarejših rimskih ča«ov do dunnšn|ih dni. Tako bodo prvikrat prišle preko obnle J.idrnimkega morja velike umetnine Michelangela. Oiotta. Rafaela. Tizisnu. Tintoreltn, Botlicellu itd Rrez dvoma bo Io eden najvažnejših kulturnih dogodkov lega letu. Кт take razstave še ni bilo niti v Ituliji »umi. Iki to svetovna utrukriju, ki jo priredi Italija v Muzeju knezn Pavlu v Belgradu.