160     SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2005
Darinka Grum
Star{em naproti
Povzetek: Dana{nji ~as postavlja pred osnovno{olskega u~itelja posebne dileme o tem, ali je s klasi~nim na~inom pristopa k star{em {e dovolj u~inkovit. Zato izpostavljam problem sodelovanja u~itelja predvsem s tistimi star{i, ki so v odnosu do svojih otrok nemo~ni. Razrednikova pobuda star{em o izmenjavi informacij in spoznavanju posebnosti, o vrednotah, ki jim pripadajo, o vzgojnem stilu, o aktivnem vklju~evanju u~enca v doma~e gospodinjstvo itn. v njihovem doma~em okolju lahko pomeni korak k star{em tudi pri tistih star{ih, ki nimajo te`av z avtoriteto pri svojem otroku. Ali lahko tak{na oblika sodelovanja pozitivno pripomore tudi k odnosu do drugih star{ev? Obseg informiranja razrednika je lahko ve~ji, ustvarjene so mo`nosti za bolj{e medosebne odnose in ve~je zaupanje, od razrednika pa zahteva izredne napore in tenko~utnost.
Klju~ne besede: nemo~ star{ev, sodelovanje s star{i, informiranje, vrednote, aktivno vklju~evanje u~enca.
UDK: 371.213.1
Poljudni prispevek
Darinka Grum, predmetna u~iteljica, Osnovna {ola Komenda – Moste. SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2005, 160–165
161
Uvod
Najve~ji izziv v mojem poklicu je vloga razrednika in s tem sodelovanje s star{i. Tudi leto{nje {olsko leto sem se `elela star{em pribli`ati druga~e in jim ponuditi druga~no vrsto sodelovanja. Prepri~ala sem se, da tako sodelovanje pripomore h kakovosti odnosov med {olo in star{i.
Prvi poskusi
Pomembno vlogo glede kakovosti ima analiza prakti~nih izku{enj. Pred dobrim desetletjem sem bila prvi~ razredni~arka u~encev sedmega razreda na predmestni {oli. Ko so me seznanili z mojim razredom, sem dobila tudi obvestilo, da je to najslab{i razred na {oli. Kar nekaj star{ev se na razrednikovo vabilo ni ve~ odzivalo. Jasno mi je bilo, da s klasi~nim prijemom ne morem ve~ obuditi kakovostnih medosebnih odnosov.
S star{i, ki jim je {e bilo do komuniciranja, sem se dogovorila za novo obliko sodelovanja. Mojim pobudam, da jih obi{~em na domu, so sledila njihova povabila in realizacija. Kak{ni so bili izidi? Odnos u~encev do {ole se je za~el spreminjati. Star{i so dobili novo motivacijo, da ustvarjalno sodelujejo z razrednikom. Vedenje u~encev se je za~elo spreminjati. Ob koncu osemletke so si ti u~enci pridobili oceno najbolj{i in si s tem zaslu`ili dvodnevni kon~ni izlet.
Dileme
Tudi v leto{njem {olskem letu sem `elela izpeljati projekt druga~nega sodelovanja. Poimenovala sem ga Star{em naproti.
Ob prvem preblisku o novi obliki sodelovanja so se mi postavile nekatere strokovne dileme. Smem? Je to potrebno?
162     SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2005
Darinka Grum
Kako bi kot mama v dana{njem ~asu sprejela tak{no razredni~arko? Kot zaposleni mami mi je bilo velikokrat odve~ ~akanje pred vrati razreda. @e pred desetletji je Troha (1988) v raziskavi Star{i kot dejavnik vpliva na dana{njo osnovno {olo pojasnjeval, da si star{i najprej `elijo dobrih odnosov s {olo. V razmi{ljanju nisem osamljena. Kot razredni~arka imam ob svojih odraslih otrocih za novo obliko sodelovanja s star{i sedaj dovolj ~asa. Je zakonsko sprejemljivo? Bo bonton vzdr`al to mojo zamisel? Je to {e na meji dobrega okusa? Je {e v mejah profesionalne etike?
Star{i `e dolgo opominjajo na neosebne odnose in pri~akujejo, da se obrnemo k njim.
Med problemi, ki jih star{i do`ivljajo z u~itelji (Intihar 2002, str. 92), so neosebni odnos, dolga ~akalna doba na govorilnih urah, u~itelj ne posveti dovolj ~asa posameznim star{em, u~itelj zna povedati samo ocene …
Ob prvih obiskih v leto{njem {olskem letu sem bila vznemirjena. Sedanji ~as in razmere so se v poldrugem desetletju spremenile, dru`ine kot celice na{e dru`be so postale {e bolj zaprte kot v mojem prvem poskusu. Nekoliko me je bilo strah tega, da bi me star{i in u~enci sprejemali kot vsiljivko.
Cilji
Poglavitni cilj mojih obiskov je bil bolj{e, pristnej{e in spro{~eno sodelovanje, da bi star{i in u~enci veliko bolj zaupali razredniku, ter izmenjava informacij v zvezi z njihovim otrokom oz. mojim u~encem. Informacije, ki bi jih star{i dobili na govorilnih urah, sem povedala za doma~o mizo. Sporo~anje informacij v do-ma~em okolju in ob navzo~nosti u~enca, ki argumentira morebitne neprijetne novice, je lahko ravno tako kakovostno kot v razredu.
Nove informacije (Stritih 1996, str. 17) je mogo~e uspe{no podajati dru`inam le s takimi posegi, ki krepijo avtonomnost dru`ine. Zato je pomembno, da razli~ne dru`bene institucije (od vzgoje in izobra`evanja …) gojijo take na~ine medsebojnega komuniciranja, v katerih se enakovredno razvija tudi vsakdanji jezik za potrebe ljudi na{ega ~asa, in da pri tem upo{tevajo dru`insko stvarnost kot poseben nivo rekurzivnosti, ki je dragocen vir izku{enj, zamisli in novih konceptov. Naslednji cilj, ki sem ga `elela dose~i, je bil, da star{e in svoje u~ence spoznam v njihovem doma~em okolju, v njihovem kraju, ki mi je precej neznan, saj stanujem v kraju, ki je precej oddaljen od na{e {ole. Zanimalo me je, koliko moj u~enec s svojim delom prispeva k skupnemu gospodinjstvu, saj smo te aktivnosti skupno na~rtovali.
Od zamisli k izvedbi
S polno mero spo{tovanja sem svoje videnje dru`enja najprej posredovala u~encem sedmega razreda, katerih razredni~arka sem leto{nje {olsko leto. Prosila sem, da se o tem pogovorijo in posvetujejo s star{i.
Star{em naproti
163
U~ence sem obvestila, da me med drugim zanima njihova fizi~na pomo~ star{em, njihov prispevek k skupnemu gospodinjstvu, spo{tovanje in odnos, ki ga gojijo do svojih star{ev oz. do tistih, ki skrbijo zanje.
Sledilo je individualno dogovarjanje s star{i, sprejemanje njihovih povabil ter potrjevanje terminov za obiske na domu. Organizacijsko sem se v celoti prilagodila `eljam star{ev in u~encev, ki so `eleli sodelovati pri pogovorih. Star{i so se (95,8 %) strinjali z nenavadnim na~inom sodelovanja. Ob~utila sem dolo~en nemir. Strah je premagalo spoznanje, da so me star{i z veseljem sprejeli. Kako sem to spoznala? Vselej je bila miza prazni~no pogrnjena. Najve~krat so me ~akali `e na koncu ulice ali vsaj hi{e, da ne bi imela nepotrebnih te`av z iskanjem.
Najprej sem obiskala tiste u~ence in star{e, ki so bili najbolj navdu{eni nad novim na~inom sodelovanja z razrednikom. Tako sem pridobila vedno ve~ zaupanja. Novica se je hitro {irila in veliko star{ev se je na govorilnih urah `elelo najprej dogovoriti o tem, kdaj jih obi{~em.
Oblikovale so se prve predstave o dru`ini, v kateri `ivi »moj u~enec«, in o vrednotah, ki so jim zvesti. Pogovorili smo se o marsi~em, o ~emer se v {olskih prostorih zagotovo ne bi nikdar. Imeli smo se ~as in mo`nost bolje spoznati, ugotavljati razlike in podobnosti v razmi{ljanju. Za to sem porabila povpre~no dve uri. Poleg formalnih smo imeli ~as tudi za neformalne, povsem vsakdanje pogovore. Dan mi je bil vpogled v {tevilo dru`inskih ~lanov. Ni manjkalo tudi bolj osebnih izpovedi.
Brez zadrege so me star{i seznanili s kak{nim nenavadnim dogodkom, ki ni povezan z izobra`evanjem njihovih otrok. Vsa ta informiranost je lahko samo v korist u~enca (otrokove posebnosti, stiske, te`ave, doma~ vzgojni stil, te`ave, s katerimi se neka dru`ina sre~uje …).
Z leti {olanja (Marin~ek 2003, str. 34) nara{~a {tevilo vpra{anj in problemov, ki jih je treba re{evati skupaj. Redna, vnaprej na~rtovana skupna sre~anja u~itel-ja, u~encev in star{ev pa pomenijo tudi prepre~evanje in zmanj{evanje u~nih in vzgojnih problemov.
Spremembe
Pred leti so se tako spletle mnoge trajne vezi. [e sedaj se s star{i ob sre~anjih pogovorimo in sli{imo po telefonu. Kar nekaj takratnih u~encev, ki imajo sedaj `e svoje dru`ine, se me ob~asno spomni z SMS-i ali s po{to. Moja poklicna kultura se je oblikovala skupaj s spremembami, ki so narekovale posebne potrebe po tovrstnem sodelovanju.
Analize leto{njih sre~anj so mi potrdile moja pri~akovanja o pristnej{em sodelovanju in ve~jem zaupanju.
Kot razredni~arka zdaj la`je predvidim te`ave, s katerimi se soo~a neki u~enec. Lahko razumem npr. zakaj mu vedno ne uspe priti pravo~asno k pouku, saj mora zjutraj pospremiti svojega mlaj{ega bratca v vrtec. Tudi jutranje delo v hlevu lahko zamoti mladega {olarja.
164     SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2005
Darinka Grum
So star{i, ki jim ni uspelo ustvariti dolo~ene avtoritete pri svojem otroku. S kupnimi mo~mi usmerjamo otrokov prosti ~as in na~rtujemo otrokove dejavnosti kot pomo~ pri gospodinjskih opravilih.
Spoznanja, v kak{nem okolju `ivi, kdo je z njim skupaj v gospodinjstvu, koliko je mlaj{ih in koliko starej{ih ~lanov dru`ine ter posamezne druge zna~ilnosti skupnosti so mi v nekaterih situacijah v pomo~, da zmorem u~enca bolje razumeti brez njegove posebne pojasnitve, ki je najve~krat v zanj neprijetnem polo`aju niti ni zmo`en dati.
Sklep
Glede na evalvacijo, ki sem jo izpeljala, so zamisli o sodelovanju na domu najbolj naklonjeni prezaposleni in v~asih celo nemo~ni star{i. ^etrtina u~encev bi se tem situacijam raje izognila, saj so bili obremenjeni z mislijo, da bi se opazil njihov preskromni prispevek pri doma~ih opravilih. U~itelji niso naklonjeni moji zamisli. Po izjavah sodelavcev sodim, da bi bilo glede na obveznosti, ki jih ima dana{nji u~itelj, to prevelik in nepotreben napor.
In komu namenjam prispevek? Morda v razmislek mladim rodovom u~iteljev, ki bodo iskali nove na~ine zbli`evanja s star{i v hitro spreminjajo~em se obdobju.
Literatura
Intihar, D. (2002). Partnerstvo med {olo in domom. Ljubljana: ZRS[.
Marin~ek, A. (2003). Humano razredni{tvo. Ljubljana: Cilian.
Stritih, B. et al. (1996). Notranji dialog v dru`ini in razvijanje socialnih mre` za pomo~ dru`inam v krizi v Sloveniji, raziskava. Ljubljana: Visoka {ola za socialne delavce.
Troha, V. (1988). Star{i kot dejavnik vpliva na dana{njo osnovno {olo. Sodobna pedagogika, {t. 7–8.
Star{em naproti
165
GRUM Darinka
COMING TO MEET THE PARENTS
Abstract: Today, primary school teachers encounter special dilemmas about whether they are efficient enough with their classical approach to parents. Therefore, I highlight the problem of the teacher’s co-operation primarily with parents who are powerless in relation to their children. The initiative given to the parents by the class teacher concerning the exchange of information and learning of special characteristics, the values acquired, the style of upbringing, the active inclusion of pupils in the household etc. in their home environment can also mean a step closer to the parents where the parents do not actually have problems with authority relative to their child. Can such a form of co-operation also have a positive effect in relation to other parents? The teacher can provide more information, the conditions for better a relationship and greater trust are thus created, however, this requires the extreme effort and sensibility of the teacher responsible.
Keywords: powerlessness of parents, co-operation with parents, provision of information, values, active inclusion of pupils.