NAŠ ČAS LETO XIX, ŠT. 205 »Sajje vseeno, ali je res ali ni, toda ljudem je treba Povedati.« Misel je vzeta iz domislic narodnega in socialnega buditelja Janeza Evangelista Kreka, velikega organizatorja slovenskega zadružništva, kije tudi spodbudil nastanek mlekarske zadruge na Vrhniki Pred devetdesetimi leti in pod čigar vplivom so nastajale na Slovenskem znamenite kmečke hranilnice, ki so zagotovile gospodarski obstoj slovenskega kmeta. Krek je tedaj govoril o tedaj aktualnem časnikarstvu, kije pisalo zgodbe, kakršne so se tudi tedaj dobro brale, v njih pa je bil kanček resnice ali pa tudi tega kančka resnice ni bilo. Tudi tedaj je bil čas, ko je bilo treba prodajati novice. Tudi Italijani, s katerimi se zdaj pogajamo na državni ravni, imajo lep izrek: »Si non e vero, e ben trovato!« Po naše to pomeni: če že ni res, je pa dobro izmišljeno. Pred lokalnimi volitvami, ki so razpisane za 4. december letos, potem ko je bila na Slovenskem zelo slabo upoštevana volja volilcev na referendumih, nekateri so izračunali, da približno desetodstotno, bo v javnosti krožilo veliko takih in drugačnih resnic, ki jih bo treba ljudem povedati, da bodo vedeli. Kajti solili bomo na območju dosedanje vrhniške občine po novem dva župana in nekaj deset občinskih svetnikov, za Vrhniko in okolico in za Borovnico in okolico, saj bosta dve občini, če se Borovnicam ne bodo Podali v ustavni spor, saj ni bila upoštevana njihova Večinska volja na referendumu. Ve se, da so bili proti samostojni občini, državni zbor pa je sklenil drugače. Kako bo to, pišemo na naslednjih straneh, kjer bo tudi popisano, kdo lahko predlaga kandidate in kako so z občinskima odlokoma razdeljene volilne enote. V lupam v* v* m zupanaci \ Kdo je lahko po novem župan? Nikjer po svetu nihajo za to šolanih ljudi, ampak predvsem može in celo žene, ki uživajo splošno zaupanje v kraju. Jasno je, da bodo kandidate predlagale politične stranke ali pa skupine občanov po posebnem postopku. Vendar je še bolj pomembno, da bo kandidat res eden izmed ljudi, ki mu drugi ljudje zaupajo, ki bo znal povezovati delo nove občinske uprave, človek, o katerem se ne ve nič slabega in kije že doslej pokazal marsikatero sposobnost za delovanje med domačini. Na predlagateljih kandidatov je torej, da najdejo ljudi, ki bodo lahko izvoljeni za vodenje nove občinske uprave. Ta bo imela precej manj pristojnosti, kot so je imele dosedanje občinske skupščine in dosedanji °bčinski izvršni sveti. Pravijo, da bo nova občina nekoliko okrepljena dosedanja krajevna skupnost. Ne nazadnje pa bo treba prav zaradi tega izbrati v vodstvo, se pravi za župana in občinski svet take ljudi, ki so bili že zdaj zavezani kraju in krajevnim potrebam, ki so jih razumeli ter so bili pripravljeni narediti vse, da bi zamišljeno tudi uresničili. Že zdaj je to pogosto Pomenilo, da so morali pičle zneske iz državnih jasli Znati za nekajkrat pomnožiti, če so hoteli kaj izpeljati do konca. Na prvih strankarskih volitvah je marsikdo na novo vstopil v politiko, obenem pa sije predstavljal, da scje vsedel k oblastni skledi, iz katere je mogoče jesti neomejeno dolgo in nekaj nesti še domov. Videlo pa se je, da se svet vrti po ustaljenem tiru in da ni vsega ntogoče narediti čez noč in tudi ne po vseh zamislih. V demokraciji pač vlada zakon večine, tako je bilo tudi na občinski ravni. Odločalo je glasovanje. Res pa se je zgodila morda tudi kaka nesmotrnost ali nerodnost, saj novinci v politiki niso prišli iz prejšnjih kadrovskih kuhinj, ki so lepo skrbele, da se je svet celo na vrhniškem koncu vrtel organizirano. Po več kot štirih letih sorazmernega miru se zdaj tudi na Vrhniki porajajo afere, kijih doslej ni bilo. Nervoza pred novim preskusom na voliščih sili marsikoga tudi k neproduktivnim korakom razčiščevanja za nazaj. Vsekakor si bodo kandidati na različnih javnih nastopih marsikaj povedali, o čemer je zadnje ^ase začel pisati celo osrednji republiški tisk. Marsikdo je pač zelo razočaran, ker je bil prepričan, da ttna zadosti vplivnih prijateljev - pa ti vplivni prijatelji niso gladko upoštevali njegovih sposobnosti. Zdaj se pa maščuje. To pač sodi k predvolilni folklori, ki Veliko obljublja in malo daje, saj so tudi po svetu že izračunali, da se ponavadi uresniči samo kakih deset odstotkov predvolilnih obljub. Zato je v demokracijo Vgrajeno preverjanje ljudskega zaupanja na določena časovna obdobja. Izneverjena pričakovanja se ponavadi takim, ki pretiravajo, hudo maščujejo. V naslednjih dve mesecih bomo torej živeli s tisto *nislijo z začetka tega spisa: »Saj je vseeno, ali je res "li ni, toda ljudem je treba povedati!« Takšni smo. TONE JANEŽIČ Glasilo občine Vrhnika OKTOBER 1994 SEM TER TJA PO VRHNIKI Delavni graditelji ne odnehajo Med velikonočnimi prazniki je na Ulovki pogorela brunarica. Vzroka nesreče najbrž ne bodo popolnoma nikoli ugotovili. Sedaj pa na istem mestu že gradijo novo zidano zgradbo, ki bo nekoliko večja, z desetimi sobami v nadstropju ter novo postajo za vlečnico. Gotovo bo to nova moderna pri- so jo oskrunili. Pred nekaj dnevi pa so jo neznanci dobesedno zlomili in z oporo vred vrgli nedaleč stran. Upamo samo, da ni bilo kakšnega »čudnega« ozadja ali motiva za tako dejanje. Najbrž pa tisti, kije to napravil, ne ve ali pa zelo dobro ve, kaj lipa pomeni za slovenski narod, (slika 3) Turistično društvo Vrhnika pa je nad Močilni-kom ponovno postavilo prvi mejni kamen (številka 1) iz leta 1823, ki na postavljenem mestu še sedaj označuje mejo katastrskima občinama Vrhnika in Verd. Po pripovedovanju je še šest takih kamnov, ki razmejujejo katastrski občini in potekajo prav za Ljubljanskim vrhom proti občini Logatec. Ob tem je potrebno povedati, da je bil ta kamen že pred leti porušen in iznad Močilnika vržen v strugo ob izviru Ljubljanice. Nato so ga s pomočjo Anžeta Stržinarja dvignili iz Ljubljanice, očistili in pripeljali ter postavili na istem mestu kot leta 1823 (slik- 4). Na sliki 5 pa vidimo, kako graditelji hitijo z deli na bivši »KOVINARSKI«, na kateri bo po različnih pripetijah zrasel nov blagovni center LOKA. O problematiki je bilo veliko napisanega v dnevnem časopisju in povedanega celo na televiziji. Kot da na Vrhniki ni drugih stvari. 1 dobitev za Vrhniko in nadaljnji razvoj turizma. Samo še sneg bo moral vsako leto pasti, da se bodo ponovila leta smučanja na Ulovki. (slika 1) Upamo, da bo kmalu konec tudi nejevolje krajanov Bevk, saj se cesta med Bevkami in Blatno Brezovico vidno viša oziroma nasipava, da bo še ob največji vodi možna cestna povezava z Vrhniko, brez uporabe čolnov ali daljših obvoznih poti. Krajani samo upajo, da bo četa dograjena čimprej, še pred deževnimi in snežnimi dnevi, ki pa bodo kar hitro prišli, (slika 2) O lipi miru, pred športnim parkom na Vrhniki, smo že večkrat pisali, daje bila tarča neznancev, ki Skupščina občine Vrhnika je na svojem 31. zasedanju vseh treh zborov, z dne 15. 9. 1994, predlog odloka o Splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditev za občino Vrhnika preložila na naslednjo sejo. Omenjeni pogoji prostorskih ureditev potrjujejo in dodeljujejo odločitve iz dolgoročnega in družbenega plana občine Vrhnika, ki so bile sprejete dne 9. VI. 1994. Samo lokacijsko dovoljenje za gradnjo centra »LOKA« je bilo izdano 4. maja 1994, gradbeno dovoljenje pa 24. junija 1994 in s tem je bil dan pravnomočni pogoj zapričetek graditve, ki jo vodi investitor »LOKA« iz Škofje Loke. USTANOVLJENE SO NOVE OBČINE RAZPISANE SO REDNE VOLITVE V OBČINSKE SVETE NOVIH OBČIN IN VOLITVE ŽUPANOV OBČIN Državni zbor je 3. oktobra sprejel Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Sedanja občina Vrhnika je razdeljena na dve novi občini, Borovnico in Vrhniko. Občina Borovnica obsega območja naslednjih naselij: Borovnica, Breg pri Borovnici, Brezovica pri Borovnici, Dol pri Borovnici, Dražica, Lašče, Laze pri Borovnici, Niževec, Ohonica, Pako, Pristava, Zabočevo. Občina Vrhnika obsega območja naslednjih naselij: Bevke, Bistra, Blatna Brezovica, Dragomer, Drenov Grič, Lesno Brdo-del, Log pri Brezovici, Lukovica pri Brezovici, Mala Ligojna, Mirke, Padež, Podlipa, Pokojišče, Sinja Gorica, Smrečje, Stara Vrhnika, Velika Ligojna, Verd, Vrhnika, Zaplana-del, Zavrh pri Borovnici. Na podlagi Zakona o lokalnih volitvah je občinska skupščina na izredni seji 8.10.1994 v soglasju s predstavniki političnih strank v občini in na predlog Izvršnega sveta sprejela Odloka o določitvi volilnih enot v občini Vrhnika in Borovnica. .-2 kandidatom in strankam jft Naš časopis bo izšel pred lokalnimi volitvami konec novembra, ko bomo strani odprli tudi kandidatom za župana v obeh občinah po novem in S£ kandidatom za občinske svetnike, v skladu s pravili, ki so veljala že ob prejšnjih volitvah. q Ta pravila so bila taka, daje časopis vsaki politični skupini namenil enako velik prostor, kar pa je bilo nad tem standardom, je bilo obračunano v skladu s cenikom in običaji, ki sicer veljajo za objavljanje komercialnih oglasov v občinskem glasilu. Uredništvo Na podlagi 117.člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. I. RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94) in 202. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. I. SRS.št. 31 /79, 5/82,11 /86, 2/87) je Skupščina občine Vrhnika na Izredni seji dne 8/10-1994 sprejela ODLOKA O DOLOČITVI VOLILNIH ENOT V OBČINI BOROVNICA Lčlen S tem odlokom se določijo volilne enote v občini Borovnica za izvedbo rednih lokalnih volitev v občinske svete in rednih volitev županov. 2. člen V občini Borovnica se določita dve volilni enoti in sicer volilna enota Borovnica I in volilna enota Borovnica II. 3. člen Volilna enota Borovnica I obsega območje naselja Borovnice. V volilni enoti je 1502 volivcev. 4. člen Volilna enota Borovnica II obsega območja naselij Breg pri Borovnici, Brezovica pri Borovnici, Dol pri Borovnici, Dražica, Lašče, Laze pri Borovnici, Niževec, Ohonica, Pako, Pristava in Zabočevo.V volilni enoti je 1215 volivcev. 5. člen V občini Borovnica se voli 13 članov občinskega sveta.V volilni enoti Borovnica I bodo volivci volili 7 članov občinskega sveta.V volilni enoti Borovnica II bodo volivci volili 6 članov občinskega sveta. 6. člen Sedež volilnih enot je Paplerjeva 22, Borovnica. 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 2/2-vol-1/94 Vrhnika, dne 8. oktobra 1994. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vinko TOMŠIČ l.r. Na podlagi 117.člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. I. RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94) in 202. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. I. SRS.št. 31 /79, 5/82,11 /86, 2/87) je Skupščina občine Vrhnika na Izredni seji dne 8/10-1994 sprejela ODLOK O DOLOČITVI VOLILNIH ENOT V OBČINI VRHNIKA Lčlen S tem odlokom se določijo volilne enote v občini Vrhnika za izvedbo rednih lokalnih volitev v občinske svete in rednih volitev županov. 2. člen V občini Vrhnika se določita dve volilni enoti in sicer volilna enota Vrhnika I in volilna enota Vrhnika II. 3. člen • Volilna enota Vrhnika I obsega območje naselij Vrhnike s krajevnimi skupnostmi Breg, Vas in Center in naselja Verd, Mirke in Bistra - krajevna skupnost Verd.V volilni enoti je 6.335 volivcev. 4. člen Volilna enota Vrhnika II obsega območja naselij Bevke, Blatna Brezovica, Dragomer, Drenov Grič, Lesno Brdo-del, Log pri Brezovici, Lukovica pri Brezovici, Mala Ligojna, Padež, Podlipa, Pokojišče, Sinja Gorica, Smrečje, Stara Vrhnika, Velika Ligojna, Zaplana-del in Zavrh pri Borovnici.V volilni enoti je 5.452 volivcev. 5. člen V občini Vrhnika se voli 24 članov občinskega sveta.V volilni enoti Vrhnika I bodo volivci volili 13 članov občinskega sveta. V volilni enoti Vrhnika II bodo volivci volili 11 članov občinskega sveta. 6. člen Sedež volilnih enot je Tržaška 1, Vrhnika. 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 2/2-vol-1/94 Vrhnika, dne 8. oktobra 1994. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vinko TOMŠIČ l.r. * Podatki o volivcih v volilnih enotah so izračunani na osnovi podatkov pri izvedbi referenduma maja letos. Občinska skupščina se je seznanila tudi s sestavo občinskih volilnih komisij, ki so v enaki sestavi kot za referendumska območja, vse spremembe pa bo potrdila Republiška volilna komisija, kar je v skladu z zakonom o ustanovitvi občin. 1. Volilna komisija za volitve v občini Vrhnika: Anton PLUT, Vrhnika predsednik Sonja PIRNAT KERŠMANC, Vrhnika nam. predsednika Dragica PELAN, Vrhnika nam. člana Albin NAGODE, Vrhnika član Anton OGRIN, Vrhnika nam. člana Blanka ZAKRAJŠEK, Vrhnika član Janez SUHADOLNIK, Vrhnika nam. člana 2. Volilna komisija za volitve v občini Borovnica: Liljana PETKOVŠEK, Vrhnika predsednica Mojca SIMONČIČ, Vrhnika nam. predsednice Franc VOLEK, Borovnica čian Jože KIRN, Borovnica član Danica HANŽEL, Borovnica nam. člana Marina KOŠIR, Borovnica član Član volilne komisije ne more biti kandidat na listi kandidatov. Volilni komisiji sta na svoji seji že določili volišča v volilnih enotah: SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ V VOLILNIH ENOTAH VRHNIKA I IN VRHNIKA II ZA VOLITVE ŽUPANA IN OBČINSKEGA SVETA Za izvedbo volitev v občinski svet in volitev župana se določijo naslednja VOLIŠČA: VOLILNA ENOTA VRHNIKA I I. KS VRHNIKA - CENTER 1. volišče: Cankarjev dom Cankarjev trg 1,1 b, 1 c, 5 Kopališka ulica Lošca Tržaška cesta Ob igrišču Ob Ljubljanici Ribiška pot Lošca Mrakova cesta Pot v Močilnik Sušnikova cesta Tržaška cesta 1,2,2A,4,5,6,9,9A,9B,21,23,25,27 Usnjarska cesta Prečna pot 2. volišče: Obrat družbene prehrane IUV Gradišče Tržaška cesta 30,32,32A,33 Voljčeva cesta 13,17,21,21 A,26 3. volišče : OŠ Ivan Cankar, Lošca 1 Cesta 6. maja: 1,2,3,4 V soboto, 8. oktobra, so se pred izrednim zasedanjem vrhniškega izvršnega sveta in skupščine občine Vrhnika, sestali tudi nekateri predstavniki vrhniških strank, da se pogovorijo o lokalnih volitvah in o določitvi volilnih enot v sami občini. Sestanka seje udeležilo šest predstavnikov različnih strank: narodnih demokratov, krščanskih demokratov, liberalne demokracije, združene liste, Social-demokratov in zelenih. Razgovor in vprašanja so se nanašala predvsem na volilne postopke in predložitve kan-didaturnih list posameznih strank v vrhniških volilnih enotah. Ob tem naj poudarimo in obvestimo vse ostale registrirane stranke v občini Vrhnika, da imajo po dogovoru možnost oglašanja in predstavljanja kandidaturnih list v Našem časopisu v velikosti polovice strani brezplačno. Naš časopis pa bo izšel okoli 20. novembra (povsej verjetnosti v četrtek 24. novembra), to je še pred napovedanimi volitvami 4. decembra 1994. S tem bo dana možnost vsem strankam, posameznikom in ostalim, da predstavijo svoje kandidate, kandidatne liste, volilne programe in razne pozive. S. S. Predstavniki strank v razgovoru s predsednikom SO in IS Vrhnika ter sekretarko občine; od leve proti desni: predstavniki združene liste, liberalne demokracije, krščanskih demokratov in narodnih demokratov; na skrajni desni pa socialnih demokratov in zelenih; Na Klisu Voljčeva cesta; 1,2,4,12 Krožna pot; 6 Cesta 6. maja; 5,7,7A,10,11 Cesta gradenj; 9,11,12,13,16 Tržaška cesta; 22,24,26,28 Krožna pot; 1,2,3,4,8A,8B,8C Na zelenici; 1,2,3A,3B,3C,4,5A,5B,5C, 4. volišče: Dom krajevne skupnosti Cesta 6. maja; 6,8,9 Cesta gradenj; 1,2,3,4,5,6,7,8 Poštna ulica Trg Karla Grabeljška; Cankarjev trg; 6,6a,9,10 Stara cesta; 2,2a;4,4a,6,8,10,13,15,18,19,21,23,25,31,35,37, 40, 45,45a,47,49,52 Tržaška cesta; 3,3a,7,8,8a,10,11,12 Krpanova ulica; II. KS VRHNIKA - BREG 5. volišče: Mantova, Cankarjev trg 6 Cankarjev trg; 7,8,11,2,2a,2b,3,3a,4 Delavsko naselje Jelovškova ulica Ljubljanska cesta; 1,2,3,4,9,16 Partizanski tabor Robova cesta Sivkina ulica; 1,3,5,7,9,11,15,17,19,21 Na livadi Ob izviru Ob progi Travniška ulica V zatišju Na klancu Stara cesta; 1,1a,3,5,7,9,11,12,14,16,17,17a,20 Čuža; 8,10,12 Pot na Košace 6. volišče: Zavod za gozdove, Vrtnarija 11 Kolodvorska ulica Ljubljanska cesta; 10,11,12,13,14,15,17,18,19,20,22,23,23a, 24 25,27,31 Sivkina ulica; 2,4,6,8,10,12,14,16,18,20,22 Možinova ulica Vrtnarija Opekarska cesta Kuclerjeva ulica Mokrice Pot na Tojnice Rožna ulica Ulica pod Hruševco III. KS VRHNIKA - VAS 7. volišče: Dom upokojencev Dobovičnikova ulica Idrijska cesta; 1,3,5,7,9,11,13,15,19 Ob potoku Dolge njive Kolesarska pot Med vrtovi Ob Beli Pot k Studencu Pri lipi; 1,3,5,7,9,10,11,12,13,14,15,16,18,20,22,24 Prisojna pot: Vas; 9,11,15,17,25,27,29,35,39,40,41,43 Kurirska pot Voljčeva cesta: 3,3a,5,6,7,8,9,11,14 Na klancu; 27 Tičnica Betajnova Storžev grič Idrijska cesta; 30 Tržaška cesta; 50,51,52,55 Gabrče; vse razen (4) Notranjska cesta: vse razen (5,15) 8. volišče: VVZ - enota Hrib Močilnik RssKovec Tržaška četa; 31, 34,35, 36,37,38,40,41,42,43,44,57 Pavkarjeva pot Turnovše Hrib Voljčeva cesta; 15,18,19,20,22,23,24,25,27 Grilcev grič Idrijska cesta; 21,23,25,27,29,42 Notranjska cesta; 5,15 Gabrče; 4 Na klancu; 22,24,26 Petkovškova ulica: Stara cesta; 22,24,27,28,29,30,32,33,34,36,39,41,42,43,44,46, 48,50,50A,51,53,54,55, Čuža; 1,3,5,7,9,11,15 Pot k Trojici Pri lipi; 2,6, Vas; 2,4,6,7,8,10,18,20,22,24,28,30,32,36,38 IV. KS VERD 9. volišče: GASILSKI DOM VERD Obsega: Brigadirska cesta, Cankarjevo nabrežje, Cesta na ba< ju, Cesta Krimskega odreda, Cesta na polju, Janezova ces$ Jagrova cesta, Kačurjeva cesta, Kotnikova cesta, Ledina, Pl nirska cesta, Sternenova cesta, Stranska cesta, ČolnarsK9 cesta 10. volišče: GASILSKI DOM VERD Obsega: Naselje: Mirke Naselje Verd - hišne številke Naselje: Bistra VOLILNA ENOTA VRHNIKA II V. KS DRAGOMER 11. volišče - GASILSKI DOM DRAGOMER Naselje: Dragomer in Lukovica VI. KS LOG 12. volišče - GASILSKI DOM LOG PRI BREZOVICI Naselje Log VII. KS DRENOV GRIČ - LESNO BRDO 13. volišče - GASILSKI DOM DRENOV GRIČ Naseje: Drenov grič in Lesno brdo VIII. KS STARA VRHNIKA 14. volišče - ZADRUŽNI DOM STARA VRHNIKA Naselje: Stara Vrhnika IX. KS BEVKE 15. volišče - KULTURNI DOM BEVKE Naselje Bevke X. KS PODLIPA 16. volišče - GASILSKI DOM PODLIPA Naselje Podlipa in Smrečje XI. KS LIGOJNA 17. volišče - BIVŠA ŠOLA LIGOJNA Naselje Mala Ligojna in Velika Ligojna XII. KS SINJA GORICA 18. volišče - DOM KS SINJA GORICA Naselje Sinja gorica XIII. KS BLATNA BREZOVICA 19. volišče - Gasilski dom Blatna Brezovica Naselje Blatna Brezovica XIV. KS ZAPLANA 20. volišče - BIVŠA ŠOLA ZAPLANA Območje naselja Zaplana XV. Naselja Padež, Pokojišče, Zavrh pri Borovnici 21. volišče: Gostilna na Pokojišču Obsega: Območje naselij Padež, Pokojišče, Zavrh pri Borovnic XVI. VOLIŠČE ZA PREDSNE VOLITVE 22. volišče: Občina Vrhnika, Tržaška 1 Obsega: Volilni enoti Vrhnika I in Vrhnika II. PREDSEDNIK OBČINSKA VOLILNE KOMISIJE VRHNIK/ ANTON PLU1 j NAŠ ČASOPIS OKTOBER 1994 3 SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ V VOLILNIH ENOTAH BOROVNICA I IN BOROVNICA II ZA VOLITVE ŽUPANA IN OBČINSKEGA SVETA Za izvedbo referenduma za ustanovitev občine Borovnica se določijo naslednja VOLIŠČA: VOLILNA ENOTA BOROVNICA I I. KS BOROVNICA 1. volišče: Gasilski dom Borovnica Obsega: Ljubljanska csta: 1,3,5,7,9,11,12,13,15,17,19,21,23,25,27,29,31,33,35,37,39, 41,43,45,47,49,51,53,55 Mejačeva ulica: 1 Miklavičeva cesta: 1,2,3,4,5,6,7,8,9,10,11,12,13,14,15,16,17, 18,19,20,21,11,23,24,26,28,30 Obrtniška ulica: 1,2,3,4 Ul. Bratov Mivšek: 1,3,5,7,9,11,13,15,17,19,21,23,25,27,29,31 Zalarjeva cesta: 1,1A,2,3,4,5,6,7,9,11,13,15,17 2. volišče: Osnovna šola Borovnica Obsega: Cesta Pod goro: 2,4,6,8,10,12,14,16,18,20,22,23,24,26,27,28,29, 30,32,34,36,37,38,39A,40,41,42,43,44,45,47,49,51,53,55 Demšarjeva ulica: 1,3,4,5,6,7,8,9,10,11,12,15,16 Gradišnikova ulica: 1,2,3,4,5,6,7,8,9,10,11,12,13,14,15,16, 17, 18,19,20,21,23,25,29 Ljubljanska cesta: 34,52,32 Mejačeva ulica: 3,5,7,9,11,13,15,17 Mikuževa ulica: 2,4,6,8,10,12,14,16,18,20 Pot v Jele: 7,7A,9,10,12,14,16,18,20,22,24,26,28 Rimska cesta: 51 Ul. bratov Debevc: 1,2,3,5,7 Ul. bratov Mivšek: 2,4,6,8,10,12,14,16,18,20,22,24,26,28,30,32,34 3. volišče: KS Borovnica Obsega: Cerkova ulica: 1,2,3,5,7,9,11,12,13,14,15,16,18,20 Cesta na grič: 2 Mejačeva ulica: 2 Molkov trg: 1,2,3,4,5,6,8,12 Paplerjeva ulica: 1,2,4,6,7,8,10,12,14,15,16,18,20,22,23,24, 26,28 Pot v Jele: 1,3 Ramovševa ulica: 1,2,3,5,7 Rimska cesta: 1,3,35,37 Švigljeva ulica: 1,2,3,4,5,7,9,11,13 Zalarjeva cesta: 8,10,12,14,16,18,19,20,21,22,23,24,25,26,27, 28, 29,30,31,32,34,36,38,40,42 4. volišče: Osnovna šola Borovnica Obsega: Cesta na grič:1,3,4,5,7,9,11,13,15,17,19,21,23,25,27,29,31,33, 35, 37,39,41,43,44,45,46,47,48,49,50,51,52,54,56 Pot na Malence: 1,2,3,4,5,6,7,9,11,13,15,17 Pot v Jele: 2,4,5,6,8 Rimska cesta: 2,4,6,8,10,12,16,18,20,22,24,26,28,30,32,34,36,39, 41,43,45,47,49, 50,52 Zalarjeva cesta: 33,35,37,39,41,43,44,45,46,47,48,49,50,51,52, 52A,53,54,55,56,57, 58,59,60,61,62,64,66,68,70 VOLILNA ENOTA BOROVNICA II 5. volišče: Gasilski dom Breg pri Borovnici Obsega: območje naselij Breg in Pako 6. volišče: ŽITKO Franc, Dol pri Borovnici št. 78 Obsega: Območje naselja Dol in Laze 7. volišče: ŽITO MLIN Bistra Obsega: območje naselja Dol: 23,24,25,25A,26,27,28,28A,29,85 - 8. volišče: Gasilski dom Brezovica pri Borovnici Obsega: Območje naselij Brezovica pri Borovnici, Dražica, Lašče, Niževec, Ohonica, Pristava, Zabočevo VOLIŠČE ZA PREDČASNE VOLITVE 9. volišče: KS Borovnica, Paplerjeva 22 Obsega: Območje volilnih enot Borovnica I in Borovnica II PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE BOROVNICA LILJANA PETKOVŠEK NEKAJ IZ ZAKONA O LOKALNIH VOLITVAH 1. Volilna pravica Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima vsak državljan Slovenije, ki bo na dan glasovanja t.j. 4.12.1994 dopolnil 18 let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Volilno pravico ima državljan v občini stalnega prebivališča. 2. Volilni sistem V obeh občinah bomo volili po proporcionalnem sistemu, kar pomeni, da bomo glasovali o listah kandidatov v volilnih enotah. Vsak volivec lahko glasuje samo za eno listo kandidatov, vendar pa na listi, ki ima lahko več kandidatov, lahko da preferenčni glas enemu kandidatu, tako da ga označi. Primer: V volilni enoti Vrhnika II bomo volili 11 občinskih svetnikov.Na listi kandidatov je lahko najmanj en kandidat in največ11 kandidatov. Preferenčni glas damo tako, da posebej označimo ime kandidata, ki smo ga izbrali.Če je list kandidatov 10, lahko glasujemo samo za eno listo, pa če tudi na tej listi ni 11 kandidatov. 3. Kandidiranje Liste kandidatov določijo politične stranke v občini in volivci v volilni enoti.Na listi kandidatov je lahko največ toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta se voli v volilni enoti (kot v primeruzgoraj)-.Politična stranka lahko določi po eno listo kandidatov v vsaki volilni enoti.Listo kandidatov lahko določi tudi skupina najmanj 15 volivcev in sicer ena skupina volivcev lahko določi le eno listo kandidatov. Kandidat na listi mora imeti stalno prebivališče v volilni enoti, v kateri kandidira za člana občinskega sveta. Vsakdo lahko kandidira samo v eni volilni enoti in samo na eni listi kandidatov. Za vsako kandidaturo je potrebo pisno soglasje kandidata. Vsak volivec lahko da podporo samo eni listi kandidatov. 4. Potrjevanje kandidatur oziroma list kandidatov Liste kandidatov je potrebno predložiti občinski volilni komisiji na-pozneje 9.11.1994 do 19. ure (25 dni pred dnem glasovanja).Volilna komisija takoj preizkusi ali je lista kandidatov pravočasno vložena in ali je določena v skladu z zakonom.Če je vložena prepozno, jo zavr- ne, enako stori tudi z listo, ki ni sestavljena v skladu z zakonom. Če so ugotovljene formalne pomanjkljivosti liste kandidatov, komisija zahteva od predlagatelja, da jih v treh dneh odpravi. Če tega ne stori, listo zavrne. Če volHna komisija volilne enote ugotovi, da je posamezni kandidat določen na dveh ali več listah kandidatov v volilni enoti, šteje za veljavno kandidaturo, ki je bila prva določena, in o tem takoj obvesti kandidata in predstavnike list kandidatov.Listo kandidatov potrdi volilna komisija z odločbo, ki jo mora izdati najpozneje do osemnajstega dne pred dnem glasovanja, to je 16.11.1994. Volilna komisija sestavi seznam potrjenih list kandidatov v volilnih enotah po vrstnem redu, ki se določi z žrebom. Seznami potrjenih list kandidatov se objavijo v sredstvih javnega obveščanja najpozneje petnajst dni pred dnem glasovanja (19.11.1994). • • • Državni zbor je sprejel tudi Zakon o volilni kampanji in Zakon o političnih strankah, ki sta prav tako pomembna za naše lokalnevolitve. ZAKON O VOLILNI KAMPANJI 1. Kaj je volilna kampanja? Volilna kampanja so vsa politična propagandna sporočila in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivce pri glasovanju o kandidatih za člane občinskih svetov ter župane, zlasti pa so to:volilna propaganda v javnih glasilih in drugih sredstvih javnega obveščanja, plakatiranje in predvolilni shodi. 2. Kdaj se volilna kampanja lahko začne? Najprej 30 dni pred dnevom glasovanja, končati pa se mora najkasneje 24 ur pred dnevom glasovanja. 3. Kdo lahko organizira volilno kampanjo? Volilno kampanjo lahko organizirajo sami kandidati, predlagatelji kandidatov ali list kandidatov oz. politične stranke ali drugi organizatorji volilne kampanje.Tuje pravne oz. fizične osebe ne smejo organizirati volilne kampanje. 4. Volilna kampanja v javnih glasilih Javna glasila morajo najkasneje 45 dni pred dnevom glasovanja določiti in objaviti pravila (obseg, pogoje in način) za izrabo časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov. S pravili mora biti zagotovljena enakopravnost kanidatov ter političnih strank in drugih piedlagateljev kandidatov pri predstavitvi kandidatov in njihovih programov.Volilnih propagandnih spročil se ne sme objavljati v javnih glasilih brez navedbe naročnika. 5. Koliko sme organizator porabiti za volilno kampanjo Organizator volilne kampanje za člane občinskih svetom oziroma županov sme porabiti največ po 30 tolarjev na posameznega voliv-nega upravičenca v vseh občinah v katerih organizira volilno kampanjo. ZAKON O POLITIČNIH STRANKAH Politična stranka je združenje državljank in državljanov, ki uresničujejo svoje politične cilje, sprejete v programu stranke, z demokratičnim oblikovanjem politične volje državljank in državljanov in s predlaganjem kandidatk oz. kandidatov na volitvah v organe lokalnih skupnosti. 1. Kdo lahko ustanovi stranko? Stranko lahko ustanovi najmanj 200 polnoletnih državljank in državljanov Republike Slovenije, ki podpišejo izjavo o ustanovitvi stranke. Ustanovitelj ne sme biti oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost. -Podpis ustanovitelja na ustanovni izjavi mora biti overjen pri državnem organu oziroma pri notarju. 2. Teritorialna organizacijska enota stranke Teritorialna organizacijska enota stranke lahko v skladu s pravili, ki so dolčena v statutu stranke, uporablja tudi dodatek k imenu stran- ELLES NA SEJMU ELEKTRONIKE ke, iz katerega je razvidno, da gre za teritorialno organizacijsko enoto stranke. 3. Prehodne določbe zakona o političnih strankah Registrski organ v roku enega meseca od dneva uveljavitve tega zakona vpiše v register kot stranke tiste politične organizacije, ki so na zadnjih volitvah v državni zbor dobile poslanske mandate. • • • Na kratko smo vam torej predstavili nekatere določbe Zakona o lokalnih volitvah, Zakona o volilni kampanji in Zakona o političnih strankah. Več o voliščih, o glasovanju na voliščih, o ugotavljanju volilnih izidov... pa tudi odgovore na vaša vprašanja, ki jih boste posredovali volilnim komisijam (vprašanja naslavljajte na Občinsko volilno komisijo, Tržaška 1 za Vrhniko ali Paplerjeva 22 za Borovnico) vam bomo posredovali v naslednji številki Našega časopisa. Pregled pripravila Sonja P. Keršmanc Gozdni red Da bi bilo v naših gozdovih več reda, je bil sprejet pravilnik o sečnji ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov. Označevanje drevja Zaradi zagotavljanja poseka samo tistih dreves, ki so bila izbrana, mora gozdar označiti drevje za možni posek. V prsni višini ga mora vidno označiti z barvo, na koreninskem vratu pa z žigom, tako da ostane oznaka na panju vidna tudi po poseku. Sečnja drevja in spravilo lesa Če je le mogoče, sečno opravimo zunaj vegetacijske dobe oziroma tedaj, ko najmanj vznemirjamo prostoživeče živali. Za posek izbrana drevesa je treba posekati tako, da višina panja, merjena na zgornji strani pobočja, ni večja od tretjine njegovega premera. Drevesa je treba podirati in iz njih izdelovati gozdne lesne Sortimente tako, da nepoškodujemo sosednjih dreves in podmladka v večji meri, kot je nujno. Pri poseku ne smemo poškodovati prometnic ter obrežja potokov. Posekan les ne sme ovirati hoje po gozdnih poteh ter prometa po cestah. V gozdu tudi ni dovoljeno puščati obviselih in napol podrtih dreves. Pri spravilu lesa je treba uporabljati tako tehnologijo in se odločiti za tak način dela, da ne poškodujemo podmladka, drevja, gozdnih tal, gozdnih vlak poti in cest v večji meri kot je to nujno. Takoj po končanem spravilu je treba poskrbeti za nastale poškodbe. Po gozdnih cestah je dovoljeno vlačiti les samo zaradi sortiranja in zlaganja le-tega ob cesti. Lesa in sečnih odpadkov ne smemo zlagati in puščati v strugah potokov, na pasiščih divjadi, kalužah in na gozdnih prometnicah. Les je dovoljeno zlagati pod in nad cesto, vendar le tako, da ne ogroža prometa in daje zagotovljena varnost pred proženjem na cesto ali po pobočju. Ureditev sečišča Sečišče moramo urediti takoj po poseku drevja in spravilu lesa, najkasneje pa v dveh mesecih po začetku sečnje. Sečišče je urejeno, če so: — posekana vsa drevesa, ki so bila pri sečnji ali kasneje močneje poškodovana; — če so iz gozda spravljeni vsi lesni sortimenti; — veje in vrhači iglavcev razžagani in zloženi na kupe tako, da prekrivajo svoje debelejše konce; — obeljeni panji smreke, bora in bresta; — pri končanem poseku za umetno obnovo sečni ostanki primerno razžagani in zloženi v redi ali kupe, tako daje površina pripravljena za sajenje; — odpravljene poškodbe na gozdnih tleh in gozdnih vlakah in če so odstranjeni vsi sečni odpadki iz strug potokov; — odstranjeni vsi nelesni odpadki, ki so nastali pri opravljanju del. Janko Vidmar Zavod za gozdove Slovenije Z novimi programi se da preživeti Razstavni prostor Ellesa in njegovega partnerja Mennekesa na ljubljanskem sejmu elektronike. Borovniški Elles, ki se je dolgo iskal, bo verjetno med prvimi podjetji v vrhniški občini, ki bodo v kratkem lastninsko preoblikovana. Postopki normalno potekajo in če bo šlo vse, kot je zamišljeno, naj bi se to zgodilo v najkrajšem času. Ne glede na omenjeno pa firma skrbi, da se uveljavi doma in na tujem z novimi proizvodnimi programi. Tako se je prejšnji teden predstavila na sejmu elektronike v Ljubljani s samostojno stojnico in v sodelovanju z nemškim partnerjem Mennekenom iz Lennenstad-ta, ki izdeluje industrijske električne komponente. Sam Elles je iz svojega proizvodnega predstavil dopolnjen program kabelskih rulet različnih tipov, pri katerih so bobni v kovinski izvedbi in s kabli 15, 25, 40 in 50 metrov. S tem želio v prvi fazi na slovenskem trgu ponuditi izdelke, ki so prihajali doslej k nam iz tujine, pravi direktor Franjo Modrijan. V začetku leta 1995 nameravajo začeti s proizvodnjo kabelskih rulet z bobni iz PVC materiala, tako da bo ta program kompletiran tako v kovinski kot v PVC izvedbi. Kot trdijo kupci, so izdelki dobre kakovosti in so bili na ljub- ljanskem sejmu elektronike deležni velikega zanimanja, celo tako, da se proizvodom obeta izvoz na zahodne trge. Ta program poteka zlasti na podlagi kooperacijskih del, kar Elllesu znižuje stroške in tudi po tej plati omogoča konkurenčnost na trgu. Kooperanti Ellesa so v glavnem obrtniki iz ljubljanske regije, vendar jih imajo tudi na Štajerskem. V načrtih je tudi sodelovanje z dansko firmo, za katero bodo izdelovali kovinske dele za rulete, v zameno pa bi uvažali elektrokomponente. Novost v poslovanju Ellesa je zastopstvo nemške firme Menne-ken iz Lennensdorfa , ki je med večjimi proizvajalci industrijskih električnih komponent. Del stojnice na ljubljanskem sejmu elektronike je bil namenjen prav izdelkom te firme, pri nas prvič predstavljenim sestavljivim programom modelec, kije med obiskovalci, še bolj pa med strokovnjaki, vzbudil precej zanimanja. Gre za material, ki zelo poenostavi sisteme električne napeljave s svojo ekonomičnostjo. Nemški partner Ellesa MEN-NEKEN, ki ga, je v Ljubljani na sejmu zastopal g. Werner Kapp, je ' dejal, da je sejem zelo dobro organiziran in bogat, zadovoljen je bil tudi s samim obiskom in zanimanjem za izdelke, obenem pa je ocenil, da je glede na obiske na podobnih sejmih na Poljskem, Češkem in Madžarskem v Ljubljani ugotovil sejemski prikaz na nedvomno precej višji ravni, kot jih je videl tam. (N.Č.) ZASEDANJE OBČINSKE SKUPŠČINE Od Loke do Mantove do pasjega hotela 2090. Na podlagi prvega odstavka 26. člena in drugega odstavka 104. člena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93,7/94 in 33/94) ter 110. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije RAZPISUJEM redne volitve v občinske svete in redne volitve županov 1. Redne volitve v občinske svete in redne volitve županov se opravijo v nedeljo, 4. decembra 1994. 2. Za dan razpisa volitev, s katerim začno teči roki za volilna opravila, se šteje 4. oktobra 1994. 3. Za izvedbo volitev skrbijo občinske volilne komisije in Republiška volilna komisija. Št. 020-01/90-1/18 Ljubljana, dne 4. oktobra 1994. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Jožef Školč, I. r. Zadnje redno zasedanje vseh treh zborov občinske skupščine se je začelo z razpravo o realizaciji proračuna za prvo polletje. Zanimivo je bilo, da je domala porabljena denar za plače občinskih upravnih organov, ob kateri so imeli nekateri delegati vprašanja, posledica tega, da upravna reforma zaradi različnih vzrokov v državi ni urejena. Na občinski ravni se to pokaže tako, da so bili osebni dohodki planirani do polovice leta, najprej naj bi posamezne službe prišle v pristojnost ministrstev, kar se ni zgodilo. In se po vsej verjetnosti ne bo do konca leta, ko naj bi resnično izpeljali" to reformo. Zanimiva točka je bila ob predlogu odloka o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za občino Vrhnika za odloke za tri planske celote na Vrhniki, v Borovnici, na Drenovem Griču, v Logu in Dragomerju. Po krajevnih skupnostih do predloga ni bilo nobenih pripomb, kakor je obrazložil podpredsednik IS Andrej Kos. Predlog bi bil sprejet, toda interveniral je delegat Jože Drenik s predlogom, naj bi javno obravnavo podaljšali do naslednjega zasedanja občinske skupščine. Delegati so namreč dan pred tem v časopisu Delo prebrali daljši in zelo enostranski spis o tem, da je 10. člen čudno in nerazumljivo sestavljen s pripombo, po kateri naj bi župan pri razlaganju odloka vsaj glede tega člena potreboval prevajalca, da bi ga nazorno razložil delegatom. Sporni 10. člen — za kaj pravzaprav gre — pa je bil delegatom jasen, brž ko so ga prebrali, in se glasi: »V naslednjih primerih so pri novih posegih v prostor dopustni oblikovalski kontrasti: — kadar ima različnost namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega okoliša, — kadar ima vizualni kontrast namen vzpostaviti prostorsko do-minanto za poenotenje oblikovne heterogenosti območja. Dopustnost izjem po tem členu ter podrobna merila in pogoje zanje se presodi v lokacijskem postopku.« Glede na to, da vrhniški delegati vedo, kaj se v njihovem okolju dogaja, je delegatka Helena Draš-ler Rozmane tudi za tiste, ki tega ne vedo, v razpravi opozorila na novogradnjo v starem mestnem jedru Vrhnike, ki bo po mnenju nekaterih prevelika, se pravi trgovski center Loke na mestu nekdanje Kovinarske, ki ga prav zdaj gradijo. Temelji so že zabe-tonirani. Kljub temu so sprejemanje, odloka preložili na naslednjo redno sejo občinske skupščine, ko bodo besedilo odloka v občinskih telesih pospremili tudi z grafičnimi ponazorili. Sprejeli so tudi odlok o določitvi posegov v prostor in pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje in zadostuje le priglasitev del. Po tem odloku bo treba dodati tudi mnenje sanitarnega inšpektorja. Občinska skupščina je ustanovila tudi komisijo za revitalizacijo starega mestnega jedra, s tem da naj statutarno pravna komisija pripravi pravilnik za sestavo in delovanje komisije. V razpravi je bilo rečeno, da bi bilo na Vrhniki, ki je zanimiv kraj, razmejiti prostorski obseg starega mestnega jedra. Delegatom so razdelili tudi skico prenovljenega hotela Manto-va, predstavnik Mercatorja Andrej Mihevc pa jim je prenovo tudi razložil. Na natečaj, ki gaje razpisal izvršni svet, so se oglasili trije ponudniki, vendar rešitve niso popolnoma ustrezale. Želijo, naj bi imel hotel 60 postelj, poleg hotela je zamišljen še en trakt z lokali, ki jih bo uporabljal hotel, večnamenski prostor v prvem nadstropju, vrt pa naj bi dobil novo podobo. V razpravi je Tomaž Grom dejal, da je obstoječi hotel v nebo vpijoča sramota in je o razvoju turizma težko govoriti, če ni gostinske in hotelske ponudbe, pripombo pa je imel Bojan Za-dravec glede na to, da si je skico lako prvič ogledal šele na skupščinski seji. Franjo Modrijan je dejal, da se mu čudno zdi, kako so občani pri vsaki novi investiciji vselej proti napredku, piko na i v razpravi pa je prispeval Vili Gran-da z ugotovitvijo, da se celo manjši kraji bolje razvijajo od Vrhnike. Osnovni problem za razvoj je denar, če pa ga kdo prinese v občino, ugotovimo, da ga ne želimo sprejeti. Na koncu so sklenili, da občinska skupščina sprejema informacijo o prenovi hotela Mantova in ugotavlja, da se sprememba obstoječega zazidalnega načrta lahko izpelje v enofaznem postopku. Pod točko razno je občinska skupščina na predlog delegata KS Borovnica Franca Volka obravnavala problem, ki nastaja z nameravano postavitvijo pasjega azila v Bistri, kajti iz tega lahko nastane taka afera kot s smetmi v Sinji Gorici. Delegati so sodili, da jih skrbi bližina vodnega zajetja (Albin Novak), da morajo biti pri tem učinkovite inšpekcijske službe (Danica Jazbinšek), daje skrb občanov upravičena (Tone Je-senko in Jože Zorman), »bog ne daj, da bi se dovolilo postaviti pasje zavetišče, pohvalo zasluži Frančiška Celarc, ki se zavzema proti temu (Franjo Modrijan). Na koncu so bili vsi delegati za naslednji sklep: Skupščina občine Vrhnika nasprotuje vsakršnim aktivnostim za postavitev pasjega azila na območju občine Vrhnika (op. ur. N.Č.: ljubitelji psov so si ogledovali, kot poroča dnevni tisk, tudi že nekdanje vojašnice). Novogradnja v Retovju Helena Rozmane Drašler sprašuje: Pri izviru Retovje — kjer je most, v tej bližini je vidna novogradnja. Zanima me, ali je gradnja legalna ali ne oz., ali je območje zazidljivo? Novogradnja v Retovju, nad mostom čez Ljubljanico, je legalna. Lokacija je skladna s spremembami in dopolnitvami dolgoročnega in družbenega plana občine Vrhnika. Lokacija se sklada tudi s pogoji Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Ljubljana. Omejitev hitrosti Pavel Bradeško sprašuje: Na začetek in konec vasi Ligojna bi bil potreben znak »omejitev hitrosti 40 km/h« Tako bi bilo za vse udeležence v prometu varneje, predvsem za kolesarje. Vprašanje smo vzeli kot pobudo za rešitev ter ga posredovali Cestnemu podjetju Ljubljana, ker je cesta regionalna in komisiji za prometno signalizacijo pri Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Cesta pod Štampetovem mostom Jože Turk sprašuje: Kdo vzdržuje cesto pod Štampetovem mo- stom? Asfaltiran je samo en del ceste, cesta ima veliko udarnih jam. Občina Vrhnika vzdržuje del stare ceste Vrhnika — Logatec, od gostilne Mlinar do cca 200 m pred Stampetovim mostom, ostali del ceste so vzdrževali gozdarji v sklopu gozdarskih cest. Cesta je pomembna, predvsem za lastnike gozdov, zato bomo predlagali Gozdno gospodarskemu območju Ljubljana, dajo obnovi. Udarne jame bodo sanirane v okviru vzdrževalnih del. Cesta na Pakem Franc Volek sprašuje: Kdaj se bo uredila cesta na Pakem, saj taka kot je, je smrtno nevarna? Problem je kanalizacija in voda, ki naplavlja cesto, ki se zaradi tega trga. Imel bi še splošno pripombo, da bi se morala občina bolj brigati, da se popravijo tudi ceste, ki so v pristojnosti republiške uprave za ceste. Kaj je s sanacijo ceste na Pakem? V enem letu se na tej cesti ni nič naredilo. Sanacija ceste ne gre v noben plan, čas pa teče. O stanju regionalne ceste R-324 v Pakem je bila Republiška uprava za ceste že obveščena. Cestno podjetje je že asfaltiralo udarne jame in dosulo bankine. Odgovorni za ceste v občini Vrhnika redno opozarjamo na prepotrebne obnove posameznih odsekov magistralne in regionalne ceste. (op.: ta čas so že opravili nekatera dela na nevarnem odseku) Križišča in nevarne ulice Tomaž Grom sprašuje: Izredno slabo urejeno je križišče na Robovi cesti (pri torbarju — Janša), zaradi katerih je že prišlo do manjših nesreč. Cesta je precej prometna, že zaradi obiskov ljudi iz drugih krajev v vojašnico. Znak za prednostno cesto ni težko spregledati in tu je lahko nesreča. Naj se s primerno prometno ureditvijo uredi pred morebitno hudo nesrečo. Kar se tiče varnosti, je kritična tudi Kopališka ulica, ki bi jo lahko poimenovali skoraj dirkališka steza. Omejitve vozniki motornih vozil in koles ne upoštevajo, po tej ulici pa se dostikrat sprehajajo otroci iz vrtcev in šol. Torej je velika nevarnost za nesrečo. Predlagamo, da se na spornem delu Kopališke ulice postavijo ležeči policaji. V mesecu juniju je predviden ar-gonavtski sejem. Mene oz. turistično društvo zanima, koliko daleč smo z izvedbo javne razsvetljave na Stari cesti, za kar je že bila dana pobuda? 1. Križišča na Robovi cesti (Janša) zaradi pozidave, ni možno fizično razširiti. Zaradi varnosti je potrebno urediti dodatno le talno signalizacijo, kar tehnično pripravljajo na Republiški upravi za ceste. Talna signalizacija bo izvedena v mesecu septembru. 2. »Ležeči policaji«, katerih namestitev predlagate na Kopališki cesti, v zakonodaji niso ustrezno rešeni. V JUS standardih so predvidene le blazine (asfaltne), ki pa za take ulice niso ustrezne. Podobne predloge za namestitev »ležečih policajev« je obravnavala komisija za prometno signalizacijo pri Svetu za preventivo in ugotovila neskladje z zakonodajo in zato zahtevala, da se za vsako namestitev pridobi potrebna dokumentacija in projekti. 3. Razen javne razsvetljave so na Stari cesti tudi drugi problemi, zato je bil že v letu 1993 na biroju PRIMIS naročen projekt, ki bo uredil Staro cesto v celoti (komunalna infrastruktura, javna razsvetljava, promet, itd.) Urejanje posameznih segmentov do dokončanja projekta Stare ceste ni smiselno. Varnost križišč Marjan Vehar sprašuje: Kdo je v krajevni skupnosti dolžan poskrbeti za prometno ureditev oz. varnost križišč? Za prometno ureditev križišč je dolžan skrbeti lastnik oz. uprav-ljalec ceste: za krajevne ceste krajevna skupnost, za lokalne in ne-kategorizirane občine, za regionalne in magistralne pa Republiška uprava za ceste. Prekategorizacija Janez Suhadolnik sprašuje: Zahtevam kompletno poročilo o poteku rekonstrukcije ceste, v katerem želim, da je odgovor na vprašanje, kdo je pristojen in odgovoren za to, da se je cesta prekategorizirala v mestno ulico, ter zakaj se je delalo po drugačnih projektih, ko so bili prvotno predstavljeni na eni od prejšnjih sej skupščine. Na skupščini je bil delegatom predstavljen lokacijski načrt rekonstrukcije magistralne ceste M/10, od uvoza na AC do Sinje Gorice (vključno s propustom). Lokacijski načrt, ki ga lokacijsko dovoljenje v celoti povzema, predvideva gradnjo v dveh fazah. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo je bil izdelan le za I. fazo, ki ne vključuje ureditve križišča v Sinji Gorici. Izvedena je bila I. faza rekonstrukcije v celoti, tako kot predvideva projekt, razen desnega zavijanja pasu pri uvozu v Ščetinarno. Opuščen je bil začasno, ker obrtne cone, za katero je bilo križišče projektirano, še ni. Poleg tega bi bili potrebni večji posegi v privatno zemljišče, ki pa ta trenutek še niso nujni. To so edine spremembe od delegatom predstavljenega lokacijskega načrta. Cesta ni prekategorizirana v mestno ulico, kar tudi dokazuje sofinanciranje modernizacije vozišča, s strani Republiške uprave za ceste. Prekategorizacija ceste bo izvedena le, če bo tako predvideno s spremembo Zakona o cestah. Zaparkiran pločnik Jože Turk sprašuje: V novembru mesecu lanskega leta je bil odprt nov lokal »Bar Trojka« na Robovi cesti na Vrhniki. Že takoj ob otvoritvi in tako je še do danes, je predvsem pločnik za pešce pri lokalu stalno zaparkiran. Tako parkiranje ovira pešce, med katerimi je veliko šolskih otrok. Ta del ceste, katera je zelo prometna (regionalka Vrhnika — Horjul) se nahaja v nepreglednem ovinku. Tu morajo pešci s pločnika na cesto. Zaradi parkiranih avtomobilov je tudi cestišče zoženo. Na drugi strani ceste je breži-na, tako da je cesta brez bankine in se vozila ne morejo umikati. Pešci so na tem delu (cca 70 m) izredno izpostavljeni prometu, saj je bil pločnik grajen ravno zato, da se jih zaščiti. Parkirani avtomobili na pločniku še posebej ob večerih ovirajo tudi normalen dostop sosedom. Policija in komunalni nadzor sta nekaj časa tudi kaznovala napačno parkiranje, vendar zaradi tega praktičnega efekta ni bilo. Do sedaj je bilo le nekaj manjših nezgod in še je čas, da se prepreči kakšna tragedija. Občinski organ, ki je izdal dovoljenje za obratovanje lokala je verjetno predvidel, da bodo vsi gostje v omenjeni lokal prišli peš, saj je lastnik skoraj brez parkirišč. Zato v imenu prizadetih sosedov z Robove ceste in uporabnikov pločnika na Robovi cesti vprašujem: 1. Občina Vrhnika — Oddelek za DER in P naj pove datum, do kdaj bo Fizično na ustrezen način zavarovala pešce na Robovi cesti? 2. Kdo v občini Vrhnika kontrolira čas zapiranja lokalov, koliko se to izvaja in kakšne so sankcije, v kolikor se to ne spoštuje? (Sosedje omenjenega lokala se sprašujejo, kakšen bo hrup šele poleti pozno v noč, ko je že sedaj pozimi nevzdržno). Za preprečevanje parkiranja na Robovi cesti pred lokalom »Bar Trojka« je komisija za prometno signalizacijo pri Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sklenila, da na spornem delu pločnika vgradi količke, kot je to rešeno na C. 6. maja. Izvedeno bo v jesenskem roku. Delovni čas lokalov kontrolirajo inšpekcijske službe. Na 31. seji občinske skupščine so delegati imeli naslednje pripombe: Helena Rozmane Drašler je k odgovoru na delegatsko vprašanje št. 220 — novogradnja pri izviru Retovje — pripomnila, da ta lokacija za postavitev novogradnje ni primerna. Tomaž Grom je k odgovoru na delegatsko vprašanje (kritična Kopališka cesta, glede varnosti) pripomnil, da z njim ni zadovoljen. Ni predlagal načina, kako bi bila cesta varnejša, torej, če ni možno postaviti »iežečih policajev«, naj sejo obvaruje kako drugače (omejitev hitrosti). Postavljam zahtevo, da se nevarno cestnoprometno stanje na Kopališki cesti uredi. Janez Suhadolnik je na odgovor na delegatsko vprašanje št. 238 (v zvezi z rekonstrukcijo ceste M-10), dejal, da z njim ni zadovoljen. Zanima ga finančna konstrukcija tega projekta (kolikšen del sredstev je namenjen iz republiške in kolikšen je občinski del sredstev), zakaj se investicija ni izvajala po predstavljenem projektu, čigava je bila projektna dokumentacija, ali je bila cesta tehnično prevzeta, zakaj ni asfaltiran del ceste pri bivšem Gramexu, zakaj je od Gramexa dalje udarna jama, ki ni označena z znakom. Prosim, da se mi na zastavljena vprašanj^ odgovori. Marko Kržič je podal pobudo, da se tistim lokalom na Stari cesti, ki so last občine, zniža najemnine, glede na to, da je zmanjšan promet zaradi prepovedanega parkiranja. Pismeno je posredoval tudi Jože Zorman, poslanec DPZ. »V začetku poletja 94 je SGP Ajdovščina začela s položitvijo cevi za kanalizacijo po Borovnici. Ceste so bile razrite celo poletje, kar je zelo motilo bližnje prebivalce najprometnejših cest. Opozarjam na problematiko Zalarjeve ulice od št. 24 do 28 na levi strani ceste, kjer sta Paplerje-va 10 in 12. Prvotno seje asfalt oz. mulda tiščala hiše na Paplerjevi 10 in škarpe ob cesti št. 12. SGP Ajdovščina je položila konec avgusta približno 1 m ožji asfalt brez mulde, namesto nje pa so nasuli pesek. Ob vsakem dežju voda izrine pesek do prvega jaška, ki se zamaši, cesta pa se spremeni v hudournik. Na Paplerjevi 10 je voda že izpodkopala približno 40 cm hiše. Do sedaj sem že 3x klical nadzornega s strani SO Vrhnika (gospod Treven), ki je obljubil, da bo stvari uredil. Minil je en mesec, narejenega pa ni še nič. Ker menim, da je bilo delo opravljeno površno oz. neustrezno, prosim predsednika IS, da najde strokovnjaka, ki bo ta problem znal urediti, vsaj v prvotno stanje.« Pobudo za spremembo sklepa o prenehanju financiranja LDS je pismeno posredoval Franjo Modrijan, delegat v DPZ SO Vrhnika. »V gradivu za današnjo skupno sejo zborov skupščine je med drugim tudi realizacija proračuna za obdobje I. do VI. 1994. Iz njega je razvidno, da v proračunu ni predvideno financiranje liberalno de- mokratske stranke. Zaradi neaktivnosti vodstva stranke je pred časom skupščina sprejela sklep, da preneha financirati stranko. Na začetku letošnjega leta je na združitvenem kongresu na Bledu prišlo do združitve Liberalno demokratske, Demokratske, Socialistične in Zelenih-ekološko socialne stranke v novo Liberalno demokracijo Slovenije. V skladu s kongresnimi sklepi so se omenjene stranke, razen Zelenih-ekološko socialne stranke, ki ni bila organizirana, združile tudi na Vrhniki. Na ustanovnem zboru Liberalne demokracije, 16. junija 1994 je bil formiran Občinski odbor LDS in izvoljeno novo vodstvo. Predsedniško funkcijo opravlja g. Igor Novljan, sam pa sem podpredsednik. Glede na dejstvo, da je nova LDS pravna naslednica Liberal-nodemokratske stranke, ki je na lokalnih volitvah 1.1990 dosegla v družbenopolitičnem zboru dva mandata ter socialistične stranke, kije doesgla en mandat, je stranka upravičena do financiranja z občinskega proračuna v višini treh sedemnajstin zneska, ki je namenjen za financiranje političnih strank. Zato predlagam delegatom, da sprejmejo sklep, da se v letošnjem letu obnovi financiranje LDS.« Andrej Ocepek, delegat ZZD, je postavil naslednje delegatsko vprašanje: »Na novoasfaltiranem delu ceste M-10 se opaža, da razsvetljava ni primerno postavljena, ker obstoječe luči ne svetijo na peščevo in kolesarsko površino, temveč na vozišče. Luči je ob dejstvu, da je elektrika draga, preveč. Odcep za Vrtnarijo nima pasa za zavijanje. Tako stanje kot je, je nevarno, ali bomo čakali na prvo nesrečo. Ali si je cestni inšpektor prenovljeno cesto ogledal? Kdo je odgovoren za tako stanje?« Bojan Zadravec, delegat ZKS, je postavil naslednje delegatsko vprašanje: »Zakaj ni na dnevnem redu uvrščene točke: iskanje lokacije komunalnih odpadkov — deponija?« Ivan Švigelj, delegat ZKS, je postavil naslednje delegatsko vprašanje: »Krajani Pokojišča se srečujejo s problemom prevoza otrok iz Pokojišča v osnovno šolo Borovnica. Ravnateljica OŠ Borovnica pravi, da ni razpoložljivih sredstev za nakup kombija. Sprašujem odgovorne, ali je res škoda denarja za šoloobvezne otroke iz Pokojišča?« Andrej Peklaj, delegat DPZ, je postavil naslednje delegatsko vprašanje: »Delegati se moramo še vedno srečevati s problematiko deponiranja odpadne plastnike g. Jožeta Stržinarja. Odpadne plastike je odpeljane približno polovica, ostali del je še naprej v breme krajanom in okolici. Sprašujem, kakšen pomen imajo sploh sklepi, ki jih zavzemajo poslanci skupščine?« Modrijan Franjo, delegat DPZ, je podal naslednjo pobudo: »Za krajevno skupnost Borovnica Ni krajevnih oznak. Naj se na regionalni cesti, v skladu z odlokom, postavijo oznake za krajevno skupnost Borovnica, da se bodo obiskovalci lahko orientirali.« Marjan Vehar, delegat ZKS, je podal naslednjo pobudo: Še vedno je nerešen problem telefonije v Bevkah. Od vseh krajevnih skupnosti samo še KS Bevke ni rešena. Za priključek je zainteresirano 70 krajanov. Ponovno dajem pobudo, da se organizira sestanek s predstavniki PTT, občino in krajevno skupnost Bevke, na katerem bi se o tej temi pogovorili.« NAŠ ČASOPIS OKTOBER 1994 5 VELIKA ŠKODA V PODLIPSKI DOLINI Oktobrska noč groze Hudournik je takole načel enega izmed mostov v Šuštarjevem grabnu in odrezal nekaj kmetij na dovoze. Del ceste Smrečje — Podlipa, ki je bil zasut z zemljo, gramozom in kamenjem; vse to pa je pobesnela hudourniška voda nesla v dolino. V spodnjem delu nad Podlipo je cesto delno zasul tudi skalnati plaz. Deževno neurje, ki je divjalo prve jesenske dni po delu Slovenije, natančneje ponoči iz 3. 10. na 4. 10. 1994 je prizadelo tudi našo krajevno skupnost Podlipo-Smre-čje. Zaradi močnega dežja so narasli hudourniki iz Smrečja proti Podlipi. V zgornjem delu Smrečja seje usul zemeljski plaz in je s približno 100 kubičnimi metri zemlje, gramoza in kamenja zaprl cesto Podlipa-Smrečje v dolžini 50 metrov. Nato je razburkana voda del materiala odnesla proti trem kmetijam ter jim razdejala dovozne poti in nekaj obdelovalne zemlje. Hudournika v obeh spodnjih grabnih, Šuštarjev in Rožan-cev, sta bila v trenutku popolnoma poplavljena in voda je nosila vse pred seboj. Tako je naplavljen material popolnoma odrezal nekaj hiš v obeh grapah, delno je porušil dva mostova in precej je uničenih dovoznih vaških poti. Prebivalci oziroma kmetje teh zaselkov so že med neurjem neutrudno reševali in preusmerjali deročo vodo, da ni zalila gospodarskih poslopij. Ob sami cesti Podlipa-Smrečje seje utrgalo kar nekaj manjših plazov ter tudi na raznih drugih krajih. Zaradi divjanja hudournikov je narasla tudi sama Podlipščica, ki je poplavila dolino in nato večkrat naprej. Poplavili so tudi drugi potoki in hudourniki v KS Log, Dragomer, Drenov Grič — Lesno Brdo, Sinja Gorica in Ligojna. Voda je prodrla v marsikatero klet v teh naseljih in naredila kar precejšnjo škodo. Največja škoda je nastala v KS Podlipa-Smrečje, in sicer v naseljih, ki so bili izpostavljeni deročim hudournikom iz zgornjega Smrečja. Potrebna bo skupna humanitarna pomoč celotne občine in države, da bi čimprej uredili razmere, saj je zima pred vrati. Sama cesta Podlipa — Smrečje je kar dobro vzdržala deževno neurje. Ravno v tem času pa pripravljajo del odcepa, približno 2000 m, in sicer od zgornjega odcepa za Šentjošt pa do zaselka Samija, da ga asfaltirali še letos. Znaki in delavci SGP Primorje so že na cesti, tako da lahko upamo, da bo kmalu tudi asfalt. S. S. V Rožančevem grabnu je hudournik napravil neprehodno razdejanje do kmetije. Razbesneli hudourniki so rušili vse pred seboj. Sodoben računalniški center, ki 24 ur na dan srejema vse podatke o morebitnih alarmih že 50 vrhniških podjetij. PREDSTAVLJAMO VAM PODJETJE MIKROM Poglavitna naloga varovanje premoženja Ob prebiranju dnevnih časopisov nam na straneh ČRNE KRONIKE vedno večkrat padejo v oči razni kriminalni dogodki, vlomi, napadi na ljudi ter druga kazniva dejanja zoper odtujevanje tuje lastnine. Zagotovo se taki primeri dogajajo tudi zaradi vedno večje brezposelnosti in socialnih stisk, pred čemer tudi v naši občini nismo imuni. Za preprečitev in pravočasno odkrivanje takih dogodkov pa je v Sloveniji registriranih vedno več zasebnih podjetij, ki prevzemajo vloge varovanja premoženja in tudi ljudi. Takih podjetij je v Sloveniji že približno 90 in eno izmed njih je tudi vrhniško podjetje MIKROM d.o., ki je registrirano za varovanje ljudi in premoženja. Vsa taka podjetja se združujejo v zbornico poklicnih varnostnih služb Slovenije in delujejo po sprejetem zakonu, v ka*.erem so urejeni odnosi varovanja, zaščite, varovanja jav- nih prireditev, varovanja raznih lastnin in premoženja itn... Vrhniško podjetje MIKROM, s sedežem na Krožni poti 3, je bilo registrirano že v novembru leta 1993 in seje doslej opremilo s sodobno računalniško opremo. V tem računalniškem centru je 24-urno dežurstvo, kjer skrbijo za stalno kontrolo prihoda podatkov prek telefonskih linij. Na center je doslej priključenih 50 alarmnih sistemov iz naše občine in bližnje okolice. Tako lahko kontrolirajo območje od Dolgega mostu do Gornjega Logatca. Zaposlenih je osem ljudi, in sicer skupno z intervencijsko skupino, ki je tudi 24 ur pripravljena na hitro reagiranje in delovanje ob alarmnem klicu. Vsi zaposleni so za take primere dobro opremljeni, saj opravljajo tudi fizično varovanje objektov in spremljajo osebe ter denar. V razgovoru s predstavniki podjetja MIKROM so nam »iz- dali« tudi sistem varovanja z alarmnimi napravami, ki naj bi bil takle: »Objekt, ki ga želite varovati, opremimo s popolno alarmno napravo (najpogosteje ameriške firme FBI), kije sestavljena iz alarmne centrale, šifriranja s šestimi vstopnimi kodami in različnimi senzorji glede na potrebe varovanja objekta. Sistem na objektu je nato povezan prek telefonske linije na računalniški obdelovalni center, kjer je 24-urno nepretrgano dežurstvo. V centrali se zbirajo in razvrščajo vsi podatki glede na strukturo alarmnega signala. V primeru vloma takoj posreduje intervencijska ekipa, ki objekt primerno zaščiti in obenem takoj obvesti policijo, ki nato »ukrepa po svojih pristojnostih«. Na koncu so še povedali, da sta bila preprečena dva večja vloma ter da z vrhniško policijo dobro sodelujejo. S. S. ZDRUŽENJE PODJETNIKOV LJUBLJANSKE REGIJE Za močno stanovsko organizacijo Čeprav firma I grad uradno že več let ne obstaja, pa kolektiv še vedno vztraja. Tudi letos smo se bivši delavci sestali na tradicionalnem srečanju v Starem malnu. Očitno bo treba ponovno ustanoviti firmo, kar v časih tako močne konjunkture v gradbeništvu ne bi bilo presenetljivo. Prav gotovo pa bi bila v zdajšnjih časih presenetljiva taka enotnost kolektiva. (P. S.: Fotografirali smo se v zgodnjih jutranjih urah, zato na fotografiji ni vseh prisotnih). V Logatcu je bil v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije — Območne zbornice Ljubljana 29. 9. 1994 ustanovni sestanek združenja podjetnikov ljubljanske regije za občini Vrhnika in Logatec. Udeležili so se ga podjetniki in župana obeh občin ter predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije. Dejstvo je, da se ekonomska moč in število malih podjetij v Sloveniji in tudi v občinah Vrhnika ter Logatec iz leta v leto veča. Dosedanja zastopanost podjetnikov v občinskih in republiških organih ter v organih Gospodarske zbornice pa je sorazmerno majhna. Naša pomanjkljiva organiziranost je preprečevala večjo učinkovitost in vpliv na zbornične aktivnosti ter vladno politiko. S pričetkom aktivnega delovanja združenja podjetnikov ljubljanske regije si bomo zagotovili: — vpliv na oblikovanje vladne gospodarske politike — vpliv na višino in uporabo finančnih sredstev države in Gospodarske zbornice Slovenije, ki so namenjena financiranju malega gospodarstva (povratna ali nepovratna sredstva za razvoj, usposabljanje in izobraževanje, pospeševalno mrežo in promocijo gospodarske dejavnosti) Podjetniki v regiji uresničujemo skupne poslovne interese prek odbora regijskega združenja, ki šteje 22 članov, in sicer iz: Kočevja in Ribnice 2 člana Domžal, Kamnika in Litije 4 člane Grosuplja 1 član občin mesta Ljubljane 13 članov Vrhnike in Logatca 2 člana Za članico regijskega odbora iz občine Logatec je bila imenovana ga. Anica Tollazzi, podjetje Tre-disto, d.o.o. Za članico regijskega odbora iz občine Vrhnika je bila imenovana ga. Zdenka Šifrar — Velkavrh, podjetje Z & S Šifrar, d.o.o., Rim- ska cesta 6, Log pri Brezovici, 61351, tel. &fax: 061/653-456. Regijska združenje podjetnikov so preko predstavnikov povezana v Združenje podjetnikov Slovenije. Spoštovani podjetniki, spoštovani poslovni partnerji, le z vašim aktivnim sodelovanjem lahko dolgoročno organiziramo močno stanovsko organizacijo, ki bo enakovreden partner drugim z že dolgoletno tradicijo in monopoli, ki otežujejo doseganje naših lastnih poslovnih ter ekonomskih ciljev. Naj bo ena vaših poslovnih nalog tudi aktivno vključevanje v delo regijskega odbora prek imenovanih predstavnikov. V prihodnji številki NAŠEGA ČASOPISA bomo pričeli predstavljati podjetja vrhniške občine. Podjetniki, ki želijo predstaviti svoje podjetje, naj soglasje za predstavitev posredujejo na telefonsko številko 653-456. Zdenka Šifrar-Velkavrh V Bevkah nova mrliška vežica V nedeljo, 2. oktobra, so se v Bevkah zbrali vsi krajani, da počastijo odprtje razširjenega pokopališča in novo, sodobno mrliško vežico. Številne goste, krajane in druge občane je pozdravil predsednik KS Bevk Miro Vonča, ki je med drugim poudaril, da je bila gradnja in razširitev pokopališča nujna za samo vas, prav tako pa tudi nova mrliška vežica, ki je utrinek današnjega časa. Za obe novi gradnji pa je bilo potrebno veliko denarnih sredstev, ki so jih in jih bodo krajani prispevali s samoprispevkom, ki so ga podaljšali leta 1991, potekel pa bo leta 1996. Zato vsa zasluga in zahvala velja vsem krajanom, saj je to njihova in naša pridobitev. Veliko ali pa večino del smo opravili sami, pomoči pa smo bili deležni tudi od občine Vrhnika. Zato se ob tem slovesnem trenutku zahvaljujemo vsem, ki so kar koli pripomogli pri pridobitvi novih sodobnih po-kopališčnih prostorov. Nato je sledila maša in blagoslov novega pokopališča ter nove mrliške vežice, kar je opravil g. arhidiakon, msgr. Franc Vrhunc. Po svečanem blagoslovu so se vsi prisotni napotili na staro pokopališče, kjer je bil še blagoslov nove plošče zamolčanim ubitim med vojno 1945. Številni domačini so se udeležili maše in blagoslova novega pokopališča in nove, sodobne mrliške vežice. V SPOMIN BOHU IkMOltl KO»tUNISTH»Nl »evOlUCM GOSTtSA ItANtt 2A(ftlX.AtitV t(NA*«C HtANC X*»ICOV ItSKOVÍC MANC KAfUtOV »iHS*»NC STANKO OHA* MIHO VIHA*. JANM JANŽUOV HChrtKit/C «A«GL ÍOUfA «XA nrtamiA mci IBA HCl mt-n*t I9ŽS-I9*S I »©C - NAtO» - OOHOVINA . SVOJCI ÍHTIV V UTO t**4 Spominska plošča na starem delu pokopališča v Bevkah. Pet najmanjših zvonov že pritrkuje Lepo zadnjo jesensko septembrsko nedeljo je k cerkvi Sv. Trojice na Vrhniki privabilo številne Vrhniča-ne in goste, ki so prisostvovali blagoslovu petih manjših zvonov za pritrkovalsko šolo. Zvonove je blagoslovil vrhniški dekan Florjan Božnar in jih predal v uporabo vsem pritrkovalcem vrhniške deka-nije. Po kulturnem in svečanem programu, ki ga je pripravilo kulturno društvo Raskovec, so nastopili še pritrkovalci iz 13. pritrkoval-nih skupin iz vrhniške dekanije. za novega borovniškega župnika Daje srečanje pritrkovalcev pri sv. Trojici uspela, se zahvaljujemo : Gostilni Turšič, Jožetu Habetu, Gostilni Kranjc, Orel Jelkotu, Komunalnemu podjetju Vrhnika, Viktorju Jerebu, Pekarni Vrhnika, Pekarni Adamič, Simonu Železniku, ZKO Vrhnika, Cvetličarni Veronika, Umek Stanetu, Lovski zvezi Slovenije, KZ — Mlekarni Vrhnika, Marjanu Cimpermanu. Člani KD »Raskovec« Vrhnika Na sliki: ligonjski pritrkovalci so neumorno pritrkvali na vseh pet zvonov. V V KOSTANJEVICI NA KRKI Peti tabor krščanskih demokratov Predsednik skupščine Vinko Tomšič je pripravil vljudnostni sprejem za novega župnika Borovnice g. Janeza Silerja. Novega župnika je predstavil vrhniški deklan Florjan Božnar. V sproščenem pogovoru je bila predstavljena občina Vrhnika s krajevno skupnostjo Borovnico, ki je z zakonom postala občina. Na koncu pa je župan novemu borovniškemu župniku zaželel srečno in dobro opravljanje bogosluženja. S. S. Vrhničani bi lahko rekli: po-romali smo k Mariji materi dobrega sveta, na Slinovce nad Kostanjevico. Ves dan 10. septembra je vzpredno potekala vrsta prireditev ter obisk božjepotnih cerkva in muzejev. Med vožnjo proti Kostanjevici smo zvedeli, daje ta dan tudi pogreb naše bivše in zelo priljubljene katehistinje sestre Salezi-je, notredamke, ki je vrsto let na Vrhniki. Tako smo se vsi udeleženci tabora že v zgodnjih jutranjih urah v Novem mestu posled-njič poslovili od nje ter se ji v mrliški vežici zahvalili za vsa dobra dela. Za predstavitev naše pritrko-valske šole ter njenih učencev smo izbrali Slinovce, kraj pri Kostanjevici. Naši pinkači so pinkali nekaj časa na zvončkih pred cerkvijo, nekaj časa pa v zvoniku. Tudi iz Kočevja in Murske Sobote so bili z nami pri maši. Duhovno obogateni s popotnico iz pridige pri maši: Zbrani smo zato, da molimo za svojo domovino, da od tega srečanja odidemo blagoslovlj-keni, oblagdarjeni s tistimi spoznanji in močmi, ki so potrebna prav danes in tukaj...Kaj je resnica? Za kristjana, še posebno za krščan- Naš sodček z vrhniškim grbom in Anže nikoli ne odpovesta. skega politika, mora biti resnica nadvse sveta in neodtujljiva. V nedeljo, 2. oktobra, je bila v cerkvi Sv. Pavla na Vrhniki birma za fante in dekleta osmih razredov. Skupna slika prikazuje številne botre in botrce ter seveda slavljence, mlade birmance in seveda birmovalca arhidiakona msgr. Francija Vrhunca. G.Janko Deželak ni samo spoštovan politik in direktor agecije za sanacijo bank, ampak je tudi naš prijatelj. Nato smo se odpravili na tabor v Kostanjevico, kjer je bilo pestro dogajanje za pet tisoč udeležencev že petega tabora. Ves dan so se vrstila športna tekmovanja in okrogle mize o kmetijstvu, vinarstvu in družini. Uradni del je začel Pihalni orkester Videm, sledil mu je koncert Aleksandra Mežka. Glavno težo sporeda je imel nastop predsednika SKD Lojzeta Peterleta. Poudaril je, da stranka odklanja tako desno kot levo skrajnost, do uspehov pa seje dokopala s trdim delom. Nato je povedal misel, ki sojo ponavljali vsi mediji: v primeru združitve s SLS sem pripravljen odstopiti kot predsednik SKD. Spravimo glasove skupaj pa vseeno, kdo bo predsednik. Tabor seje do večera nadaljeval pod velikim šotorom in z nastopi vokalnih in instrumentalnih skupin v samostanski cerkvi. NAŠ ČASOPIS OKTOBER 1994 Zveza borcev ne miruje Zdravstveni dom Vrhnika v novi sestavi Dolgo napovedane spremembe v zdravstvenem domu so se čez poletje usresničile. Z možnostjo privatizacije se je večina zdravnikov v ZD Vrhnika odločila za zasebno dejavnost: vsi zdravniki iz splošnih ambulant (dr. Cukjati, dr. Lavrenčič, dr. Prebilova, dr. Piršičeva, dr. Rus), vsi zobozdravniki za odrasle (dr. Markovi-čeva, dr. Stanovnikova, dr. Ko-bal), ena otroška zobozdravnica (dr. Ogrinova) in zdravnik medicine dela (dr. Miklič). Preostali (otroški dispanzer Vrhnika, zdravstvena postaja v Borovnici v celoti, 2 otroški zobozdravnici in ginekologinja) so ostali v javnem zdravstvu. Zdravstveni dom je isti, ordinacije so iste, zdravniki so isti (sestre so druge); v bistvu je vse, kot je bilo in vendar je drugače. Tako stanje traja le malo časa in še so se pojavile prve pripombe občanov — uporabnikov zdravstvenih storitev. Tukaj se v bistuv odpre smisel in namen tega sestavka. Dokler so bili vsi zaposleni v ZD kot javnem zavodu, so vse pripombe občanov — negativne in pozitivne prišle do direktorja, ki jih je potem reševal in nanje odgovarjal. Zdaj pa je direktor pristojen le za delo tistih, ki so ostali zaposleni v zdravstvenem domu. Vse pripombe, ki se nanašajo na dejavnost zasebnih zdravnikov, se rešujejo na drugih nivojih (Občinski organ, pristojen za zdravstvo; Ministrstvo za zdravstvo; Zdravniška zbornica, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije). Poseben problem je nudenje l nujne medicinske pomoči bolnikom, ko je njihov izbrani zdravnik nedosegljiv. Zato citiram okrožnico, ki jo je Ministrstvo za zdravstvo poslalo v vednost vsem zdravstvenim domovom in zasebnim zdravnikom: «Vsak zdravnik, katerega delo se obračunava v količnikih, je torej v svojem rednem delovnem času v svoji ordinaciji (ali na hišnem obisku) dolžan nuditi ali zagoto- Prva faza trimesečnega usposabljanja 9. generacije vojakov v 530. učnem centru na Vrhniki se počasi bliža koncu. V tem času se vojaki naučijo osnovnih vojaških veščin, nakar gredo še za tri mesece bojne enote sirom Slovenije. Vrhniški učni center bo tako že v novembru sprejel nove mlade vojake, jubilejno 10. generacijo mladih fantov. Za zaključek usposabljanja v vrhniškem centru pripravijo 6-dnevno taborjenje v vo- viti nujno medicinsko pomoč: — vsem svojim (opredeljenim) bolnikom, če so dosegljivi; — vsem drugim bolnikom, ki se zatečejo v njegovo ordinacijo ali ga kot najbližjega zdravnika kličejo na dom, pa je njihov izbrani zdravnik (in zdravnik, ki ga nadomešča) nedosegljiv. Izvajalci splošne medicine (gravitacijskega območja zdravstvenega doma) se morajo dogovoriti, da v svoji redni ordinaciji menjaje sprejemajo dolžnost nudenja nujne medicinske pomoči vsem bolnikom, ki še niso opredeljeni ali je njihov izbrani zdravnik odsoten oziroma nedosegljiv. Za zagotovitev nujne medicinske pomoči v popoldanskem času in ob sobotah so tako zdravstveni jaškem vadbišču POCEK, da vojaki spoznajo življenje in preživljanje tudi zunaj vojašnic. Na povabilo poveljstva 530. učnega centra so župan Vrhnike, načelnik oddelka za obrambo in poveljnik 53. območnega štaba TO Logatec-Vrhnika en dan preživeli z vojaki na taborjenju vad-bišča Poček. Na taborjenju sta bili dve učni četi, ki sta opravljali naloge zalednih enot. Vojaki in starešine so domovi kot zasebni zdravniki dolžni uskladiti svoj ordinacijski čas v turnusu, kar preverja in nadzira Občinski upravni organ, pristojen za zdravstvo. Za vse storitve nujne medicinske pomoči se ne glede na izbranega zdravnika izstavi račun Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Druge (nenujne) zdravstvene storitve, ki jih bolnik želi pri neizbranem zdravniku, se zaračunajo neposredno bolniku, nikakor pa ne izbranemu zdravniku.« Upam, da so zadeve zdaj nekoliko bolj jasne in da bo v prihodnje čim manj neljubih situacij. dr. Dušan Mihelčič, direktor ZD Vrhnika si uredili tabor po svojih zamislih ter lepo uredili šotore za šestdnevno bivanje. Cilj taborjenja je predvsem vojakom predstaviti stvarne razmere bojevanja na terenu ter delo in življenje v naravi. Za vse dneve bivanja je bil pripravljen poseben načrt dela, ki temelji na urjenju na terenu, kar pomeni razliko od dela v samem centru. Urjenje je potekalo tudi v nočnih in jutranjih urah. Obiskovalci so si ogledali dobro urejen tabor in vajo ene enote na terenu. Vojaki so prikazali vajo napada in obrambe ob zavzetju in hranjenju vrha hriba. V formaciji oddelka so napadali vrh in ga ob obrambi tudi »uspešno« zavzeli. Nato so v navzočnosti vseh analizirali vajo. Ob tem so vojake opozorili na napake in nepravilnosti. Ponavadi se napake ponavljajo, saj je to urjenje specifičnih elementov, ki jih je treba pravilno izvajati. Ob koncu sta spregovorila poveljnik učnega centra in župan Vrhnike, kije vojake pozdravil in jim zaželel čimboljše opravljanje raznih bojnih elementov, ki naj jih ne bi nikoli uporabljali v življenju. Gostitelji so obiskovalce odpeljali še na strelišče BAČ, kjer je bila ena enota na pripravljalnem streljanju s puškomitraljezom. Tako je hitro minil dan obiska vojakov na taborjenju v Počeku. Organizacija Združenja borcev in udeležencev NOB naše občine kljub ostarelosti njenih članov, povprečna starost namreč presega 73 let, še vedno skrbi za svoje družabno življenje. Z nami so tudi družinski člani in mlajše generacije. Največ obujamo spomine na tiste težke čase, ko so tujci okupirali našo deželo in se je večina Slovencev uprla, da bi postali privesek Hitlerjevega rajha in Novega Rimskega cesarstva. Tako smo se v soboto, 3. septembra, v precejšnem številu udeležili 50-letnice prenosa ranjencev s Primorske in Gorenjske na Notranjsko, od koder so jih evakuirali na območje južne Italije v zavezniške bolnišnice. Dr. Janko Kostnapfel, ki je pripravil slavnostni nagovor, je spregovoril o mnogih dejstvih, predvsem o skrajno zavzetem delovanju zdravstvenih delavcev, zdravnikov, študentov medicine in tudi navadnih bork bolničark v boju za življenje vsakega ranjenega partizana. Opisal je sodelovanje zavezniškega letalstva, ki je iz zasilnih letališč v Nadlesku na Notranjskem in v Beli krajini prepeljalo več kot 2500 ranjenih in Tako je bila izpostavljena še ena uspešna povezava učnega centra z vodstvom občine in drugimi strukturami. Tako se učni center vedno bolj odpira in povezuje s civilno strukturo same občine. Tudi taborjenje v taboru ter načrtovane vaje so bile dobro in uspešno opravljene, k čemur je pripomogla tudi nova kadrovska rešitev v poveljstvu učnega centra. Center je namreč pridobil novega namestnika poveljnika podpolkovnika Borisa Mikuža. S. S. obolelih partizanov v varne bolnišnice na območje že osvobojene okolice Barija. Z njimi so prepeljali še številne zavezniške letalce, ki so bili sestreljeni nad našim ozemljem in so prišli v partizanske roke. Srečali smo se z znanimi partizanskimi zdravniki, med njimi z dr. Pavlo in drugimi borci ter v prijateljskem klepetu obujali spomine na tiste dni. V soboto, 17. septembra, pa smo se z dvema avtobusoma odpeljali po »partizanski transverza-li« v Belo krajino. Med potjo smo se ustavili na Muljavi in si ogledali Jurčičevo domačijo in obujali spomin na vsem Slovencem znanega pisatelja. Poslušali smo pojasnila, da so mnogi liki iz njegovih povesti, romanov in dram določeni Muljavčani tistega časa. Pozornost nam je vzbudila plošča na njegovi hiši, ki so jo leta 1944 ob slavnostni prireditvi odkrili partizanij ob 100-letnici pisateljevega rojstva. Plošča je imela tudi svojo zgodovino. Ko so Muljavo zasedli Nemci in njihovi pomagači, sojo nasilno sneli in je izginila. Za Jurčičevo 110-letnico rojstva so postavili natančno ko- SSsv pijo tiste iz leta 1944. Popotovanje smo nadaljevali po dolini rečice Črmošnjice in se vrnili v čase, ko so tam delovale številne partizanske delavnice, centri, štabi in bojne enote. Morali smo se ustaviti, saj so mnogi Vrhničani delali v tistih delavnicah, centrih in se bojevali na tistem območju. Nekateri med nami so bili med vojno na tistem območju in so pripovedovali svoje doživljaje. Potem smo se ustavili na kraju, kjer je v nesreči umrl komandant Stane Rozman. Med nami je bil tudi partizan, Vrhni-čan, ki mu je ob pogrebu streljal častno salvo. Po kosilu smo obiskali najbolj južno mestece naše države, Vinico, ter rojstno hišo pisatelja in pesnika Otona Župančiča. Ogledovali smo si slike, knjige, rokopise in pogled nam je zastal na sliki, ko je maja leta 1945 v Ljubljani pozdravil partizane osvoboditelje. Pri vračanju čez kočevske hribe in planjave nas je vodila pot do Kočevja v Seskov dom. Obudili smo spomin na Zbor odposlancev slovenskega naroda, to je bil v domu od 1. do 3. 10. 1943. Med nami je bil tudi eden takratnih odposlancev z Vrhnike in je ob ploskanju preostalih sedel na mesto, kjer je sedel pred 51 leti. Pazljivo smo si ogledali obširno in dokumentirano razstavo o Kočevskih Nemcih, ki je v Seškovem domu. Po ogledu se je razvila razprava s kustosinjo muzeja o podrobnostih teh, od nacizma zmani-puliranih ljudi. Na koncu so postali žrtve trgovanja fašističnih in nacističnih nasilnikov, in to na račun Slovencev. Med nami je bilo takih, ki so znali dopolniti in pojasniti dejstva, ki so spregledana ali pa zamolčana, posebno glede porušenih vasi in cerkva. Italijani so npr. v svoji ofenzivi poleti in jeseni leta 1942 požgali več kot 100 vasi na Kočevskem. Cerkve pa so ponavadi v sredini vasi. Potem pa smo se zadovoljni zaradi koristno prebitega dneva in z malo več slovenske državljanske zavesti vrnili. Oddelku za obrambo občine Vrhnike se moramo zahvaliti, da nam je priskočil v pomoč pri organizaciji prevoza v oba kraja. Za 1. oktober pa se zavzeto pripravljamo za pot v Celje, na sodelovanje na vseslovenskem zborovanju v spomin na 50. obletnico največjega razmaha NOB na Štajerskem. Maks Po streljanju s puškomitraljezi je treba orožje temeljito pregledati, če ni ostal še kakšen naboj v cevi. Spomin na dogodek izpred 47 let V času službovanja župnika gospoda Antona Pipa v Bevkah sem bil njegov ministrant. Na to obdobje me vežejo lepi spomini, žal pa se je tistikrat pripetila tragedija, ki jo želim opisati. Takrat je bilo v navadi, da je predstavnik vaščanov po nedeljski maši stopil pod lipo na cerkveno škarpo in prebral oklice. Tistikrat je bila rdeča nit koloradski hrošč, udarniške akcije in podobno. Govornikov glas je bil za nas, mularijo, nezanimiv. Kljub temu smo se ministranti v zakristiji po maši hitro preoblekli in se pridružili poslušalcem, da bi slišali kaj novega. Živo se spominjam poziva, ki gaje z omenjenega mesta neke septembrske nedelje prosto povedal sedaj že pokojni predsednik prostovoljnega gasilskega društva v Bevkah, gospod Gostiša: »Suša je, vode je malo, če pride do nesreče, bo treba seči po gnojnici.« Obiskoval sem 5. razred osnovne šole. Pamet nam je bistril učitelj tov. Mihelič. Kam je usmerjen, smo ugotovili takrat, ko je izginil križ iz razreda. V pričo učencev se je zgražal nad vaško zaostalostjo. Ko je izvedel, kaj je rekel gospod Gostiša, mu ni šlo v glavo, kakšen nazadnjaški človek daje to. Gnojnica, ha ha, cevi bi se mašile, amonijak pospešuje gorenje itn. Minil je teden in še kak dan. Ljudje so upognili hrbte in pobirali pridelke z njiv, po šolskem pouku pa tudi mi, šolarji. Nekateri na njivah s starejšimi, drugi pri kravah na paši. 1. oktobra 1947 sem šel v šolo kot vsak dan. Tudi pouk je bil tako kot vedno. Tov. učitelj je korakal med klopmi, z rokama se je držal za naramnice in strogo nadziral potek šolske naloge. Tišina. Če bi tekla miška, bi jo slišali. Nenadoma je nekdo po vratih močno potrkal in v trenutku so se odprla. V razred je planil Smukov Marjan. Lovil je sapo, vsi smo čakali: »Pri Špelkah gori«. V trenutku je bil ves razred na nogah. Vsi smo vedeli, kje je to. Hoteli smo ven, tedaj pa je učitelj zakričal: »Nihče nikamor, samo v napoto boste!« Jaz nisem vzdržal. Gorel je namreč sosedov hlev. Tudi za naše krave sem se ustrašil, pa čeprav nisem šel vedno rad z njimi na pašo. Z glasnim jokom sem učitelja opozoril na mojo skrb. Po krajšem premisleku je odločil: »Pojdi ti, ki si sosedov, drugi mir.« V hipu sem bil na cesti. Tekel sem, kot še nikoli prej niti kasneje. V nekaj skokih sem bil vrh klanca pri Zadrugarju. Zagledal sem črn dim nad vasjo. O Marija! Sam nisem vedel, kdaj sem bil mimo Čerina in Smuka. Mimo Janeža in Francla so po klancu polagali gasilske cevi blatenški gasilci iz vodnjaka pri Rudlu. Rotil sem jih: »Pohitite!« Pritekel sem do doma, pa nisem vedel, če sem doma. Prizorišče je bilo strahotnega videza. Ognjena pošast je vreščala in sikala v nebo s silnim jezikom. Ni pustila blizu. Vendar sojo ljudje junaško krotili. Hrup motornih črpalk seje mešal z vpitjem gasilskih poveljnikov. »Firbcev« skoraj ni bilo. Vsak od prisotnih seje trudil, da bi ostala pošast tam, koder je bila in se ne bi širila naprej. Voda je že pohajala, kapnice so se praznile, ogenj pa je divjal. Preden je bil ogenj ukročen, so bile izpraznjene tudi okolišne gnojnične jame. Nad prizoriščem je visela težka mora. V njenem nedrju je bila ujeta mlada žrtev. Moja komaj 3-letna sestrica pa je nesreči za las ušla. Poiskal sem jo in jo gledal, kot da je nisem še nikoli videl. L. A. DAN Z VOJAKI 530. UČNEGA CENTRA NA TABORJENJU Urjenje na terenu Novosti v Cankarjevi knjižnici SPLOŠNO Slovenska bibliografija FILOZOFIJA — PSIHOLOGIJA Mohorič, L: V zvezdi piše vse Kempčan, T.: Hoja za Kristusom DRUŽBENE VEDE Toleranca Zakon o prisilni poravnavi MATEMATIKA — PRIRODOSLOV-NE VEDE Minne, B.: Spolna vzgoja v vprašanjih in odgovorih Novak D.: Voda UPORABNE ZNANOSTI Negus, J.: Prekrivne rastline Slovenski računovodski standardi Večjezični poslovni priročnik ARHITEKTURA — UMETNOST Pratt, H.: Porto Maltese JEZIKOSLOVJE — LEPOSLOVJE — LITERARNA VEDA Alexander, L. G.: Wright word, wrong word Beaumont, D.: The Hinemann English grammar Crowley, A.: Oxford Elementary lear-ne Brown, P.: Moji dragi babici Brown, P.: Mojemu dragemu očku Clara, A.: Pravljice za tiste, ki še sanjajo Cowley, S.: Veverična zabava Disney, W.: Čarobna moč glasbe Haggard, H. R.: Dekle z biseri Monikova, L.: Fasada O ljubezni, o materi... Pratchett, T.: Krila Hribovšek, M. : Grenkoba srbske pogače Sam, A.: Izpraševanje duš Queneau, R.: Cica v metroju Kocijan, G.: Slovensko slovstvo skozi stoletja Rebolj, T.: Pogrezanje ZGODOVINA — DOMOZNAN-STVO — ZEMLJEPIS Bistriški zapisi Gorenjska od A do Z Prezelj, V.: Od kdaj in odkod Kofolov rod Sugrue, T.: Tam je reka Fajdiga, M.. Bračičeva brigada na Štajerskem Jan, 1.: Odstrte zavese Tekmovanje, imenovano kara-oke, se je približno pred sedmimi leti pojavilo na Japonskem in se kmalu zatem razširilo po vsem svetu. Mladi in starejši, zabave željni ljudje na tak način tekmujejo v posnemanju znanih glasbenikov in si tako krajšajo večere. Nekateri nastopajoči se tako potrudijo, da jih celo glasbeni strokovnjaki ne ločijo od izvajalcev, ki jih posnemajo. Karaoke so se letos močno priljubile tudi v Sloveniji. Pojavile so se že skoraj v vsakem kraju, tudi na Vrhniki. Prvo to- če vam je všeč dance glasba, potem zagotovo poslušate oddajo Dee Jay Time na valovih radia Salomon in potem tudi veste, da smo na Vrhniki že dvakrat gostili ustvarjalce prav te oddaje. In če ste obiskali le eno od obeh zabav, ste se prepričali, da so fantje zelo dobri D.J.-ji in da znajo ustvariti pravo vzdušje. Zato je prav, da tudi mi napišemo nekaj o njih in vam predstavimo njihove poglede na glasbo, slovenske diskoteke in njihove načrte. Oddaja z imenom Dee Jay Time, ki jo lahko poslušate vsako popoldne, razen nedelje, na radiu Salomon, je pred nedavnim zaokrožila šesti mesec delovanja. Začetki so bili časovno sicer bolj skromni, vodil pa jo je Dejan Windisch, ki ga zdaj poznamo kot Dejana on the mike. Ker pa je oddaja naletela na dober odziv, so ji kmalu odmerili malo več časa, natančneje dve uri. Nato sta se De-janu pridružila še dr. Silvano ter D. J. Andy in nastala je oddaja, kakršno poslušamo še danes: polna energije in predvsem dobre glasbe. Po enem mesecu oddajanja so se odločili, da pripravijo zabavo, in to takšno, kakršne so v tujini že kar tradicija in jih imenujejo rave-party. In tako seje začelo. Njihova gostovanja po Ljubljani in njeni bližnji okolici so v kratkem času postala kar nekakšen kul- vrstno tekmovanje seje zgodilo v četrtek, 8. septembra, v klubu Nauportus. Vodil gaje Vlado Ka-pevski, za katerega lahko rečemo, daje pionir, kar zadeva karaoke v Sloveniji, saj je prav on veliko pripomogel pri pripravi znanih karaok v klubu Eldorado. Čeprav so karaoke nekakšna novost na Vrhniki, organizatorji niso pričakovali takega »navala«. Začetno tremo potencialnih pevcev je kmalu zamenjala radovednost, čakala pa je še lepa nagrada, ki jo je prispevala turistična agen- turni dogodek, kjer se zberejo predvsem mladi, zabave željni ljudje, ki jih je všeč dance glasba. S tem pa so nam ponudili nekaj novega; ne samo dobro glasbo, ampak tudi animatorja, kar se v naših diskotekah še ni uveljavilo. Prav ta pa pripomore k dobremu vzdušju, ki ga glasba sama ne more ustvariti. Tak kulturni dogodek se je zgodil, celo dvakrat, tudi na Vrhniki; prvi nekje v začetku poletja, drugi pa konec poletja. Slednjič niso prišli sami. S seboj so pripeljali skupino Victory, ki zelo hitro prodira v sam vrh slovenske pop scene. Na kratko bi lahko rekla: obiskovalci so bili prijetno presenečeni nad D.J.-ji in obratno. Tako je nastala zabava, ki seje bodo mladi in malo starejši Vrhničani še dolgo spominjali. In kaj mislita Dejan in dr. Silvano o slovenskih diskotekah in glasbi, ki jo vrstijo v le-teh? Večina diskotek v Sloveniji je narejena na klubski način, saj za prave diskoteke, kjer bi se zbralo več tisoč ljudi, ni ne prostora ne denarja. Diskoteke, ki bi bile lahko vredne tega imena, so le nekatere na Primorskem in ena na Štajerskem. Kljub temu pa v večini diskotek vrtijo napredno glasbo, problem pa so največkrat sami obiskovalci, ki najraje slišijo nekaj, kar znajo prepevati, pa naj bo to hrvaška dance glasba ali pa glasba iz više cija Relax: 6-dnevno potovanje v Španijo. Poleg že omenjene turistične agencije so karaoke omogočili še: Pizzerija Boter, Pik bar, okrepčevalnica Gorski Karabah in podjetje Vulkaplast. Tisti trenutek, ko seje končalo tekmovanje, kije, mimogrede povedano, izpolnilo vsa pričakovanja in še več, je bilo čutiti, da za Vrhničane toni le muha enodnevnica. Tako seje čez štirinajst dni spet zgodilo. Tedaj je bil klub Nauportus nabito poln in temu primerno je bilo tudi vzdušje, ki je res Jugoslavije.- Treba je poudariti, da diskoteke obstajajo zaradi dan-ce glasbe, pri kateri je poglaviten ritem, ki ga je treba slišati in ne samo poslušati. Po tem sodeč bi lahko rekli, daje glasbena kultura v Sloveniji izredno šibkega značaja, saj zabava ni pravilno razvita. To bi moral priznati vsak D.J., ki je stvaren in iskren, saj ve, kakšne so želje obiskovalcev. Hkrati pa se moramo zavedati, da je žalostno, ker štejemo Hrvaško kot velesilo v dance glasbi, ko imamo tudi Slovenci kar nekaj skupin, ki se ukvarjajo s to zvrstjo glasbe, pa se ne morejo uveljaviti. Lahko si nekaj posebnega. Nasploh zanimivo pa bo veliko finale karaok, na katerem bodo nastopili vsi zmagovalci. Zaradi velikega zanimanja so se organizatorji odločili, da bodo do nadaljnjega prirejali karaoke vsak drugi četrtek, po potrebi tudi vsak četrtek. Tako imajo možnost, da zapojejo, tudi tisti, ki še niso nikoli obiskali takega tekmovanja, pa si to želijo. Zatorej, obiščite klub Nauportus in videli boste, da vam ne bo žal. Mateja Šmuc samo želimo, da bodo v tej smeri pripomogli fantje na Dee Jay Time-u, ki pravijo, da delajo to, kar jih veseli, in da jim je v zadovoljstvo, ker lahko predstavijo dobro glasbo svojim poslušalcem. Poleg vsega tega pa so si postavili tudi cilj; želijo si osvojiti Viktorja za najboljšo radijsko oddajo. S tem bi radi pokazali vsem velikim nacionalnim radiem, daje njihov koncept radia prihodnost, saj delajo za generacijo, ki prihaja, in ne za generacijo, ki je že odšla. Za konec pa še kratko povabilo. Dee Jay Time bo zagotovo še gostoval na Vrhniki. Datum še ni določen, pa kljub temu: Pridite na zabavo, kajti lahko se zgodi, da boste zadnjič videli Dee Jay Time v taki zasedbi. Mateja Šmuc POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! SAMO ZA DEKLETA! Rada poješ? Rada potuješ? Uživaš v dobri družbi? Bi rada spoznala nove prijatelje? Pridruži se nam! ŽPZ CONCINITE te vabi VSAK PONEDELJEK IN ČETRTEK OB 20. URI V CANKARJEV DOM (vhod zadaj). Imamo svojo glasbeno sobo v I. nadstropju; postala bo tudi tvoja, če boš hotela ostati. Z nami boš lahko spoznavala člane drugih pevskih zborov iz vse Evrope. Prijatelje imamo na Nizozemskem, v Belgiji, Slovaški, Italiji, Avstriji in seveda po vsej Sloveniji. Spomladi pa boš lahko sklenila prijateljstvo z mladimi člani pevskega zbora iz sosednje Madžarske. Svoj tekmovalni duh boš sprostila na raznih pevskih tekmovanjih. KRATKOČASJE JE ZAGOTOVLJENO!!! Pridi, ne bo ti žal!!! DRAGI MALI PRIJATELJČKI KNJIŽNICE! Jesen je že tu in z. njo tudi nove pravljice v knjižnici. Poslušali jih boste lahko vsak četrtek ob 17. uri v otroškem oddelku knjižnice na Vrhniki: 6. 10.: MAMI, KJE SI? 13. 10.: MALI BOBER IN ODMEV 20. 10.: MOŽ IN JABOLKO 27. 10.: NE MOREŠ ZASPATI, MALI MEDO? NE ZAMUDITE PRIJETNIH URIC V KNJIŽNICI! PRIČAKUJE VAS MAGDA SPORED VRHNIŠKEGA KINA V OKTOBRU 1994: 14. 10., petek, ob 18.00 16. 10., nedelja, 20.00: ACE VETURA — NORI DETEKTIV — amer. ACE VETURA — PET DETECTIVE — Režija: Tom Shadyac V gl. vi.: Jim Carrey, Sean Young, Courteney Cox, Tone Loc, Dan Marino On je najboljši! (pravzaprav je edini) detektiv za domače živali.... 15. 10., sobota, ob 18.00 16. 10., nedelja, ob 17.00: DOORSI — ameriški The DOORS — Režija: Oliver Stone V gl. vi.: Val Kilmer, Meg Ryan, Kevin Dillon, Kyle MacLACH-LAN, Frank WHALEY, Michael Madsen, Billy Idol, Kathleen Qu-inlan Legendarni vodja skupine DOORS ni bil kos slavi, alkoholu in mamilom. Jim Morrison je iz skupine ustvaril mit, ki ga Oliver Stone nikakor noče razbiti, ampak razumeti. Film o kontroverz-nem Morrisonu je več kot zgolj biografski film. 20. 10., četrtek, ob 20.00 22. 10., sobota, ob 18.00: NABRITI KANONI (1) LOADED WEAPON, 1 — Režija: Gene Quintano V gl. vi.: Emilio Estevez, Samuel L. Jackson, Jon Lovitz, Tim Curry, Kathy Ireland, William Shat-ner Ko celo krogle žvižgajo od smeha!!! Pod tem sloganom re- klamiran film je parodija na Smrtonosno orožje in podobne filme. 23. 10., nedelja, ob 17.00 in ob 20.00: MAVERICK — amer. western komedija 25. 10., torek, ob 20.00: HITROST — amer. SPEE — Režija: Jan DeBONT V gl. vi.: Keanu Reeves, Dennis Hopper, Sandra Bullock, Joe Morton, Jeff Daniels Pohodite plin. Gre za vaše življenje. Na avtobusu je skrita bomba, ki bo eksplodirala, če bo hitrost padla pod 80 km/h. 27. 10., četrtek, ob 20.00 28. 10., petek, ob 18.00: VRAŽJA DEKLETA — amer. BAD GIRLS — Režija: Jonathan Kaplan V gl. vi.: Madeleine Stowe, Mary Stuart, Masterson, AndveMacDo-well, James Russo, Robert Log-giaj Dermot Mulroney Ženske, ki so osvojile Divji zahod. 30. 10., nedelja, ob 17.00 in ob 20.00: PIŠ — amer. BLOWN AWAY — Režija: Stephen Hopkins V gl. vi.: Jeff Bridges, Tommy Lee Jones, Lloyd Bridges, Forest Whi-taker Vodja bostonske minerske službe se mora spoprijeti s skrivnostnim napadalcem. Film veličastne pirotehnike. PROGRAM KULTURNIH DOGODKOV: — »Biologi na Filipinih«, poljudno strokovno predavanje Darje Stanič, 14. 10. ob 19.00 — Razstava ak. kiparja Petra Černeta, 19. 10. — »Zakonci stavkajo«, gledališka predstava v izvedbi gled. skupine iz Cerknice — Razstava akvarelov Dagmar Lukanovič, članice društva lik. samorastnikov Ljubljana — »Pisma Ani«, v priredbi in izvedbi dram. igralca Zvoneta Hribarja. JESENSKO POVABILO vsem, ki imate radi gledališče in čutite potrebo po delu ter ustvarjanju. Prijazno Vas vabimo k druženju ob prostem času, ki bo tako dobil vsebino in izpovedno obliko. O delu in predstavi bi se dogovorili na prvem srečanju. Prijave in informacije dobite po tel. štev. 753-648. Druženje je namenjeno ljubiteljem gledališke dejavnosti, ki so stari več kot 25 let. MLADINSKE DELAVNICE 1994 »Ful je blo cool« Tudi v šolskem letu 1993/94 je Center za socialno delo Vrhnika nadaljeval s projektom preventivnega dela v občini med šolsko populacijo. Ponovno so organizirali Mladinske delavnice, ki so potekale v OŠ Ivan Cankar, udeleževali pa so se jih prostovoljno učenci 7. in 8. razredov. Projekt poteka že 4. leto in med učenci vsako leto doživlja veliko zanimanja. Osnovni cilj in metoda dela v Mladinskih delavnicah je skozi igro, risanje in poslušanje glasbe ter razgovore pri vsakemu posamezniku odkriti pozitivne vrednote, ga naučiti prisluhniti in spoštovati drug drugega, tudi če je drugačen. Namen je tudi preprečevati emocionalne probleme, ki se pojavljajo v obdobju odraščanja. Na koncu so se vsi udeleženci skupaj s prostovoljkami, ki so vodile Mladinske delavnice — Urško Ogrin, Mojco Čepon, Matejo Štirn in Marijo Leskovec — odločili za 3-dnevni izlet v Kranjsko Goro. Izlet je bil dobro pripravljen, vse je bilo organizirano v dogovoru s starši otrok, ki so sodelovali v Mladinskih delavnicah. Kaj vse so učenci doživljali in v čem so uživali v Mladinskih delavnicah, pa si preberite iz njihovih prispevkov. Mladinske delavnice so mi bile zelo všeč, še posebej pa končni izlet. Končni izlet mi je bil zelo všeč, še posebej, ko smo šli do Tamarja in nazaj. Katja Vehar Mladinske delavnice čez vse leto so se mi zelo dopadle, najbolj pa sem uživala v soboto v Kranjski Gori na končnem izletu. Maja Savič Nekatere mladinske delavnice so se mi zelo dopadle, nepozaben pa je bil tridnevni izlet v Kranjski Gori, pohod iz Kranjske Gore v Tamar in nazaj ter večer, ki smo ga preživeli skupaj. Izlet je bil res nepozaben. Maja Sodja Na MD sem hodila 2 leti. Spoznala sem veliko novih prijateljic, prijateljev pa žal ne. Nepozaben je seveda končni izlet v Kranjski Gori. Celo leto je bilo »The best«, zato vsem priporočam: »Udeležite se Mladinskih delavnic — ne bo vam žal!«. Ali: kratko—jedrnato: Ni boljšega, kot so MD! Damjana Jerina Na mladinskih delavnicah sem se imela zelo cool, najboljši pa je bil seveda izlet v Kranjsko Goro. Tatjana Gorjup Lepa izbira tem — teme so življenjske — super — lahko bi bilo več zabavnih (igric) — iskreno se lahko pogovarjamo — dalj časa bi lahko bilo zabavno veselo Ines Jerina Všeč mi je bilo — da smo se več pogovarjali o življenju, kar se s starši ne pogovarjamo — da smo se šli razne igrice, vse je bilo super — samo premalo časa smo jih imeli in prekratke so bile. Letos je bilo na Mladinskih delavnicah zelo dobro. Vse teme so bile dobre — dobro izbrane. Najbolj mi je bilo všeč, ker se med seboj zelo odkrito pogovarjamo. Ni pa mi bilo všeč, ker so Mladinske delavnice prekratke. Damjana Jerina Vse je v redu. Več iger. Sonja Žakelj »Ful je blo cool.« Vesna Bazič Posnetek udeleženk izleta MD v Kranjski Gori. Zapojte s pomočjo računalnika! Ritem Dee Jay Time-a IAŠ ČASOPIS OKTOBER 1994 9 POBUDA, O KATERI SE RAZMIŠLJA Železniško postajališče na Bregu ali na Pakem? Nov veter, ki veje zdaj na slovenskih železnicah, je spodbudil nekatere prebivalce Brega in Pa-kega, da so na svet KS naslovili naslednjo pobudo: naj se pri direkciji SŽ povpraša, kolikšne so niožnosti za to, da bi vlaki ustavljali tudi na sredini poti med Borovnico in Preserjem, tam nekje Pri Bregu. Železnica je namreč letos z novim voznim redom vpeljala tudi nekatere ncrye postaje okrog Ljubljane oziroma podaljšala nekatere proge, na primer tisto od Litije do Vižmarij itd. Želja je, naj bi na manjših postajah blizu Ljubljane ustavljali vsaj vsi lokalni vlaki. Glede na to, da so železniški direktorji obljubljali vlak v vsako slovensko vas, je torej romal na železniško direkcijo dopis, ali je mogoče narediti postajališče nekje na Bregu ali na Pakem. Slab teden potem je prišel iz Srečanje štirih regij multiple skleroze v Bistri Že kar tradicionalno postaja srečanje gorenjske, kočevske, obalne in notranjske regije. 17. septembra je bilo srečanje v Bistri, ki se gaje udeležilo 79 članov in spremljevalcev. Ob prihodu gostov ni deževalo. Pripravili smo jim sprejem s plesom folklorne skupine — Ligoj-na, ki so zaplesali tudi v parku gradu, nato pa so bili deležni dobrodošlice s kruhom, soljo in orehi. V uradnem delu srečanja je bilo Slavno vprašanje po zdravilu. Novica sekretarja društva, da je ravno tistega dne potekala inter. konferenca na Madžarskem, je našim članom veliko upanje, da bodo udeleženci prinesli zdravilo. V nadaljnjo razpravo so se vključili tudi vabljeni. Patronažni sestri Zdravstvenega doma Vrhnika, Branka Alič, Marija Iskra, g. Rafko Jurjevčič so nam predstavili delovanje organizacije kot mi. Prijateljstvo bolnikov in invalidov, ki imajo podobne interese Organizacije kot mi. Nato smo se razvedrili. Zapel nam je moški pevski zbor iz Kočevja. Ob skupnem prepevanju 'epih sloevnskih pesmi so tudi tinogi na vozičkih pozabili na breme multiple skleroze. Za dobro voljo sta skrbela harmonikarja folklore in pevskega zbora iz Kočevja. Gostom smo Vrhniko predstavili s prospekti, turističnim oglaševalcem in z razglednico s podobo našega Ivana Cankarja. Dogajanje sta spremljala novinarka za Gorenjski glas in novinar za Naš Časopis. Nato so nas spet razvedrili člani folklorne skupine Ligojna. Proti koncu srečanja smo šopke, ki so krasili naše mize, podarili najstarejšim članom in članicam tega srečanja. Srečanje je obsegalo tudi ogled gradu Bistra. Tehnični muzej Slovenije nam je omogočil brezplačen ogled. Bili smo presenečeni nad humanitarnostjo muzeja. Letos sije grad ogledalo že 121 naših članov. Darinka Krašovec Kolodvorske ulice v Ljubljani na sedež krajevne skupnosti dopis z naslednjo vsebino, ki gaje podpisal pomočnik generalnega direktorja za promet Marko Škrinjar: »V zvezi z vašim dopisom vas obveščamo, da smo vsekakor zainteresirani ugoditi čim večjemu številu potnikov. Žal v naseljih Breg in Pako še ni urejenih postajališč z vsemi potrebnimi objekti, ki jih za vse novogradnje zahteva Zakon o temeljih varnosti v železniškem prometu. S tem v zvezi bi morali za odprtje novega postajališča urediti perone, izvennivojski dostop na perone in ograjo med tiri. Moramo poudariti, da je to dvotirna proga in je za vstop/izstop potrebno zagotoviti potnikom največjo možno varnost. Prosimo, da vaša razmišljanja proučite tudi v okviru občine in nas o stališčih obvestite. Vsekakor pa bo potreben dogovor o delitvi stroškov investicije.« Zadevo si v Borovnici razlagajo kot možnost za razmišljanje, čeprav ni od muh tudi razmišljati, da bi si katera od gospodinj ali kateri od gospodinjcev želel tudi z Brega ali Pakega z vlakom do Borovnice in nazaj po nakupih. Pa tudi šolarji bi se lahko vozili. Švicarji okrog večjih mest mesečno prepeljejo po 268 milijonov potnikov, ampak imajo tudi veliko postaj. Pri zamisli o brežan-skem postajališču bo verjetno najbolj trdo z denarjem za investicijo - sama zamisel pa po odgovoru sodeč tokrat ni zavržena. Športni utrinki bolnikov multiple skleroze Športno udejstvovanje bolnikov multiple skleroze je po ocenah strokovnjakov koristna rehabilitacija. Ker za to bolezen na žalost še ni zdravila, si bolniki multiple skleroze izboljšujejo svoje zdravje z različnimi oblikami fizioterapije. Ena takih je tudi športna dejavnost v tistih panogah, ki so glede na zdravstveno stanje primerne in koristne. V okviru Društva multiple skleroze Slovenije načrtujemo v letu 1994 z Zvezo za športno rekreacijo invalidov naslednja tekmovanja: streljanje z zračno puško, plavanje, šah, pikado in balinanje. Vsaka podružnica se organizira zase. Ob tem se zahvaljujemo vsem sponzorjem. V logaško notranjski podružnici so tekmovalci v plavanju, šahu, pikadu in balinanju. Ekipa balinark je v septembru povabila na prijateljsko tekmo ekipo kamniško-zasavske podružnice in odigrala neodločeno 1:1. Ekipi je gostil D.O.O. Sta-šo Rejc. Treningi so na balinišču gasilskega društva Verd, za kar se našim gasilcem zahvaljujemo. 10. septembra smo se udeležile tudi turnirja Društva invalidov Vrhnika, ob tej priložnosti smo se želele predstaviti, preiskusiti, pridobiti izkušnje in obenem preživeti en dan v športnem vzdušju devetih ženskih ekip. Samo tekmovanje in vtisi s turnirja so nam ostali v lepem spominu. Turnirja organizatorjev Društva invalidov se bomo zagotovo še udeležile. Na državnem nivoju balinark multiple skleroze Slovenije smo 28. septembra dosegle bronasto odličje, v letu 1993 pa srebrno. Glede na svoje sposobnosti se bomo člani Notranjske v prihodnjih mesecih udeležile tudi drugih tekmovanj na državnem nivoju. Leta 1993 smo v plavanju in šahu dosegli kot regija zlata odličja. Nekaj pričakujemo tudi letos. Za logaško notranjsko podružnico Darinka Krašovec Gasilski prizidek podstreho Udeleženci srečanja v prelepem okolju bistriškega gradu Kar lepo so se potrudili na Bregu pri Borovnici, da jim že v oktobru uspelo spraviti pod streho prizidek h gasilskemu domu. Na zgornji sliki jer bila na vrhu slemena samo še smrečica, dober teden kasneje pa je bilo že vse pokrito s strešniki in narejene tudi pločevinaste obrobe. Knčni obračun vseh del in materiala, ki je vgrajen v dom, pa bomo objavili v eni naslednjih številk Našega časopisa. Med hitenjem vsi, ki tam delajo, niti časa nimajo, da bi o tem obširneje govorili. Ko bo zima, bo več časa in takrat bo čas za tovrtne bilance. Društvo multiple skleroze Slovenije združuje bolnike Sedež Društva multiple skleroze Slovenije je v Ljubljani. Društvo deluje na območju celotne Slovenije; vanj je včlanjenih polovica vseh obolelih. Registriranih je 2900 bolnikov. Da lažje približa programe dela in informacije članom, je društvo razdeljeno na 12 podružnic. Poverjeniki, ki delujejo po občinah, v regiji obiskujejo težje bolnike, jim nudijo informacije o delu društva, novostih pri zdravljenju, rehabilitaciji, prehrani ipd. Lahko predlagajo posebne ukrepe v društvu in pri pristojnih organih. Društvo v svojih pro- gramih nudi tudi prispevke za odpravljanje arhitektonskih ovir, razporeja člane s svojci v lastne objekte, razvija športno življenje ipd. Društvo multiple skleroze sodeluje z drugimi državnimi društvi po svetu in invalidsko organizacijo doma. Je član internacionalne federacije od leta 1992. Vsako leto se udeleži letne konference o multipli sklerozi skupaj z nevro-loginjo dr.Dančan-Vračko. S strokovnjaki vseh držav pridobiva nova znanja in izkušnje pri iskanju zdravila za to bolezen. V septembru je bila taka konferenca v Budimpešti. Pravega zdravila še ni in tako ostaja multipla PREJELI SMO Odgovor na prispevek o asfaltiranju ceste na Dolu, od Garina do Mareta, dalje do Bohka in odsek do Drašlerja Gospod predsednik KS Borovnica, sprašujem vas, kje ste dobili podatke o zaposlitvi ga. Debevčeve in jo vznemirjali na delovnem mestu za prispevek za asfalstiranje. Članu odbora smo soglašali za obnovo poti s pripombo, da smo že plačali za asfalt. Plačilo je bilo namenjeno za asfalt na cesti skozi vas Dol, to je od Garina do Mareta. Telefonsko izsiljevanje sem zapisal, »datum in ura«. Pri tem je sodelovala tudi tajnica KS Borovnica, ki pa je prispevek pojmovala po svoje. Prosim tajnico, da se javno izjasni, za kakšen prispevek gre (samoprispevek ali vbogajme) ali namensko za asfalt. Vsi takratni plačniki smo dali za asfalt. Glavnemu uredniku Našega časopisa in predsedniku KS Borovnica, ker omenjeni članek ni podpisan. Občan vaščan Janez Debevec je bil napadaen dobesedno: »Kaj boš ti reva, še za asfalt nisi dal«. Izziv sem sprejel kot cilj nekaterih občanov in pljuvanje po meni se je nadaljevalo, nekaj sem tudi izzival, pač poznam nrav ljudi. Šala je šala. Zahtevam pojasnilo od predsednika KS, kdo je »nategnil« vaščane proti meni. Vsi, ki ste me omalovaževali in opljuvali, pljuvajte zdaj po svojem »dreserju«, ker poslušate brez svoje pameti. Vse nadaljnje blatenje in ogrožanje privatne lastnine (metanje kamenja in polen, motenje lastnine, policijski zapisnik obstaja) bom branil z vesemi sredstvi in vas sodniško preganjal pri Temeljnem sodišču, enota Vrhnika. Svetu KS Borovnica, predsedniku KS Borovnica, 8-članskemu odboru VS Dol Polresnica (ali še manj) je prispevek od vsakega gospodinjstva po 1250 dem. Tudi trditev, da sta dva občana Dola odločno proti (ne gospdinjstva -prti asfaltu ali plačilu) je sama sebi proti sebi, ali ta trditev laže sama sebi. Zahtevam odgovor samo na to, kar sem vprašal. Vsako nategovanje in slepomišenje obdržite za sebe. Še o asfaltiranju mimo hišne št. 65 in 75. Zahtevam strokovno (ne od odbora in KS Borovnica) izdelavo odvodnja-vanja in dostop do hiše. Če ne bodo upoštevane želje stanovalcev, bom poklical ustrezne občinske službe, da dela zaustavijo na račun KS Borovnica oziroma odbora in predsednika. Po končani obnovi ceste skozi Dol zahtevam kot vaščan razvrstitev ceste, prometne oznake, vzdrževalca, po- Eravilo napak, zimsko čiščenje. Na »olu na Griču naj se napravi požarna varnost (hidrant, prevoznost vseh stranskih cest, ali jih preklicati in zapreti). Primer požar pri sosedu Žitko. Pa še kaj naslednjič. Želim plačnikom - inženiringu, izvajalcem in drugim veliko uspeha. Lep pozdrav Janez Debevec, Dol 75, Borovnica skleroza na seznamu neozdravljivih bolezni, ki mnogokrat povzročajo težjo invalidnost. Izmenjava izkušenj društev več držav je pokazala, da društvo multiple skleroze Slovenije po organiziranosti ter obsegu programa dela prednjači pred mnogimi državami, prav tako pa tudi naši nevrologi. Za bolnike multiple skleroze je velika pridobitev specializiran center za bolezen v Topolšici, ki so ga odprli lani. Pravico do obnovitvene rehabilitacije v njem imajo vsi bolniki z multiplo sklerozo, ne glede na članstvo v društvu. Organizirana je tudi hipoterapija. Glavni cilj društva je še vedno ohranjanje zdravja, zato bodo letos ponovno organizirali simpozij za zdravstvene delavce. Stroka namenja vedno več poudarka novostim v fizioterapiji za to diagnozo prek vsega leta. Fizioterapi-jo naj bi opravljali v zdravstvenih domovih, za težje bolnike pa na domu. Za sprotno informiranje članov izdaja društvo trikrat na leto glasilo, v katerem so zajeta tudi gradiva iz izkušenj drugih držav. Izdalo je že brošuro z napotki za življenje z multiplo sklerozo, o telovadbi doma ipd. Izšla pa bo tudi brošura o temah, ki naše člane najbolj zanimajo. Tako so člani bolj seznanjeni z boleznijo s stotimi obrazi. Za mnoge nove bolnike je multipla skleroza neznanka, prav tako za svojce in okolico. Društvu multiple skleroze bo izboljšalo informiranost skupnosti. Poleg že nekaterih oddaj na radiu in intervjujev specialistov na TV je trenutno v pripravi s TV Ljubljana snemanje za oddajo »Da ne bi bolelo«. Vsaka podružnica pripravi enkrat na leto srečanje članov. To je pravzaprav občni zbor s predavanjem strokovnjaka, česar se udeležijo tudi zdravstveni delavci v občini. Enkrat na leto pa organizirajo izlet s kulturnim programom. D. K. SEJEM MALIH ŽIVALI Odkar se je odločil, da bo sodeloval na razstavi, je vsak dan v zajčniku. Lazo Krompič PLES TEJA ŠRAJ TELOVADNICA RS PON. OD 16,40 DO 17,30 ZA PRVE IN DRUGE RAZREDE PLES TEJA ŠRAJ TELOVADNICA NA RS PETEK OD16.45 IX) 18,01) ZA TRETJE IN ČETRTE RAZRHDF SMUČARJI TEKAČI ZORAN GROM ZA VSE ŠAH SLAVKO ČAČIČ 1. BE RAZRED ČETRTEK OB 11,35 PRVI DO ČETRTI RAZRED PEVSKI ZBOR HELENA ORBAC 1. CF RAZRED SREDA OD 11,45 DO 12,30 PRVI, DRUGL TRETJI RAZRED PEVSKI ZBOR HELENA GRBAC UČ. GLASBENE VZG. NA PS TOREK, PETEK OB 12,30 ČETRTI RAZRED ORFFOV KROŽEK HELENA GRBAC ČETRTI RAZRED LIKOVNI KROŽEK MOJCA VNUK PB PRITLIČJE DESNO VSAK 2. PON. OD 15,00 DO 16,30 1. DO 3. R. A TURNUS LIKOVNI KROŽEK MOJCA VNUK PB PRITLIČJE DESNO VSAK 2. PON. OD 16,45 DO 18,00 1.D0 3. R BTURNUS LIKOVNI KROŽEK MOJCA VNUK ČETRTI RAZRED LIKOVNA ŠOLA ALENKA VTDRGAR CANK DOM SREDA PRVI DO ČETRTI RAZRED RIBIŠTVO JANA RUS NA TERENU TOREK TRETJI IN ČETRTI RAZRED DRAMSKI KROŽEK LIDIJA RAJER 4. B RAZRED PS PON PO DOGOV. TRETJI IN ČETRTI RAZRED ŠOLSKI RADIO ADA BATIČ l.AD RAZRED PO POTREBI TRETJI RAZREDI KRATEK KROŽEK VEZENJA KATARINA KOBAL 2A3D R. PET SREČANJ V 14 DNEH TRETJI RAZREDI OBLIKOVANJE IZ PAPIRJA DARJA GUZEIJ PET SREČANJ PO DVE URI TRETJI RAZREDI MLADI RAZISKOVALEC DARJA GUZELJ TRI SREČANJA PO ŠTIRI URE ČETRTI RAZREDI ČIPKARSKI KROŽEK KATARINA KOBAL 3D2A SREDA OD 16,45 DO 18,00 TRETJI IN ČETRTI RAZREDI KUHARSKI KROŽEK JANA BERGINC TRI DNI V NOV. PRVI RAZREDI ZDRAVILNA ZELIŠČA MARIJA ZAI.AR 2FD RAZRED IN NA TERENU ČETRTEK OB 11,30 DRUGI RAZREDI ŠIVANJE JELENA MTVŠEK l.cf RAZRED VSAK 2. ČETRTEK OD 11,40 DO 12,30 PRVI IN DRUGI RAZREDI PROMETNI KROŽEK SONJA SEČNIK LAD RAZRED SREDA OD 16,45 DO 17,30 DRUGI IN TRETJI RAZREDI OSNOVNA ŠOLA IVAN CANKAR 61360 VRHNIKA LOŠCA1 753-096 753-331 FAX 753-320 Spoštovani starši Radi bi vam predstavili ponudbo interesnih dejavnosti za letošnje šolsko leto. Glede na številno in pestro izbiro želimo, da skupaj s svojim otrokom pozorno pregledate ponujene možnosti in izberete dejavnost, v kateri bo vaš otrok užival, obenem pa tudi koristno preživel svoj prosti čas. Želimo, da bi vsak učenec v naši ponudbi našel nekaj, kar ga zanima. Natančne informacije o pričetku in poteku posamezne interesne dejavnosti smo učencem že razdelili. Za aktivnosti, kjer učilnica in ura nista napisani, bomo učence obveščali naknadno. Opozorili bi vas radi, da se bodo vse dejavnosti, ki so vezane na telovadnico razredne stopnje, pričele, ko bo telovadnica urejena. Pomočnik ravnatelja: Alojz Peternel INTERESNE DEJAVNOSTI šolsko leto 1994/93 ii 1 interesna dejavnost izvajalec kdaj - kje 1 1 1 PKTKOVSKOVA LIK. KOL. 1 1)11ŠAN MUC V MAJU 2 1 ORAFIKA.si IOTISK, NADA BEZC.OVŠEK SRE. 11.35 V 1.1 1 3 1 ENAJSTA ŠOLA .11'DITA OBLAK V MAR. IN APR. 1 4 1 RK< 11 A( I.ISKI KKOŽKK JOŽI HODE po POTREBI 1 5 1 KNJIŽNIČARSKI KROŽEK JELKA pa.INK" po POUKU i. i DOPISNIŠKI KKOŽKK OLGA MOŠKON SREDA 13.45 7 OSMOVČKI IVANKA KKASNIK • JUNIJA K VIDEO KKOŽKK ZMAGO SOLINA ŠE NI URN. <> VIOLO KROŽEK NADAM. VTKI KIPAR i ŠE NI l IRN. 10 ŠOLSKI RADIO ŠPELA PETROVIČ po poku ■ 11 BIOLOŠKI KKOŽKK ! SONJA ZAI.AR BIZJAK PON. IN PEI.po POUKU V HI 1 H MODELAR. KKO/.KK ai.A2 1 RIJAVF.C MILOŠ PET 16.3(1 -20.00 1.1 ¡.LETAL] LADJAR. KKOŽKK I OBLAK JANKO IN TOMAŽ cent 15. 30- 19 00 14 FISCHER TECHNIK i l'KII'K AVAZA TI KVIUVANIE NADA ISTKNIČ SRE. 12.30- 1.1. 30 Í5 [ Kl.II' . K LAP l'KIPKAVAZA ïl:kMOVWK PRIMOŽ TRČEK PRED TEKMO. i " HI E K 1 KOMK \ ZUNANJI SODELAVEC ŠE Ml IRN. 17 ROBOTIKA ZMAGO SOLINA ŠE Ni 1 IRN. 18 1 FUTO KKOŽKK PRIMOŽ TRČEK ČET. 16.30- 17. 30 19 ASTRONOMSKI KROŽEK ZUNANJI SODELAVEC ŠE NI URN. 20 LOGIKA IRENA SOLINA ČET. 13.00 21 LOGIKA NEVENKA VOLK ČET. 1300 _ 22 PROMETNI KROŽEK KOORDINACIJAM 4 razred PRIMOŽ TRČEK V SEPT. 23 UKO KKOŽKK ZUNANJI SODELAVEC ŠE Ni UUN. 24 ETNOLEŠKI KKOŽKK TATJANA OBLAK PET. 11.35 25 CVETLIČNI KROŽEK METKA RUPAR PET.H.35 V BI 2 26 CANK. BRAL.ZNAČKA SLAVISTI CELOLETNO —— 27 EKOLOŠKI KROŽEK SLAVKA ŽIBERT 1 ŠF. NIl^N 28 MLADINSKE DELAVNICE LUČKA KF.NK.MO.ICA i za UČENCE CEPON,UR$KA OOR1N, 1 7. ra/.R SAMO 1XSAR.MATK.IA i 1 X TEDENSKI 1 ŠTIRN 29 •ZGODOVINSKI KROŽEK NUŠKA ŽELEZNI K JOŽI RODE 2 \ EKSK. 30 TURISTIČNI KROŽEK 1 ZORA POPOVIČ i ŠE NI URN. 31 SREČANJE ML.TEHNIKOV ZuNLAGO SOLINA ! V mak: 32 RAČUNALNIŠTVO IVAN KALIČ in 5 SODEL. ' ŠE Ni URN i 33 KUHARSTVO 4 SKUPINE METKA RUPAR i SRE .IN TOR. 1 13.10 V GO 1 __i- 34 PEVSKI ZBOR HELENA GRBAC i ! TOR. IN PET 12. 35 V ÖV 35 LATINSKI JEZIK 1 ! JANEZ MLINAR ' ŠE NI URN. 36 CICIBANOV A UR. V ŠPP ; SONJA BAR BO 1 1 TOR.1135 37 PROMETNI KR. V ŠPP 1 l ANICA KOŠIR . 1 SREDA 12.25 38 ANGLEŠKI J. V ŠPP MAJA LEDINEK i TOREK 12.25 39 RIBIŠTVO JANA RUS 1 . TOK F.K 16.00 ; RIBIŠKI D 4(1 PLASTIČNO OBLIKOVANJE "GLINA" I MILENA OBLAK ERZNOŽNIK 1'oREk LV2 41 LIKOVNI KROŽEK DUŠAN MUC SI- MURN ŠPORTNO-REKREATIVNE DEJAVNOSTI šolsko leto 1994/95 n interesna dejavnost izvajalec kdai - kje 1. PREDETNA STOPNJA ššd RAZREDNA STOPNJA MATEJA GROM MATEJA ŠRAJ NA 14 DNI 2. pianinstvo ELICA BREI.IH- KOORD. METKA JEREBIC ČETR 16 31) V 4G 3. košarka mars pokal MI. DEČKI RAFAEL JAKLIČ URNIK ŠE NI DOLOČEN 4. atletika 3. in 4. r. MATEJA ŠRAJ PON 17 30- 1830 SRE lf.35. 17 20 s. 5 IN6R DEKLICE odbojka 7 IN 8 R DEKLICE ZLATA NOVAK SRE 13 15 • 1445 PON 13 15. 1445 6. 3 IN 4 R DEKLICE splošna telovadba 5.DO 8 R DEKLICE MATEJA ŠRAJ TOR 17 30- I«00 TEL RS ČET 14 30 ■ l(i 00 TEL PS, 7. 5 NI 6 RAZREDI • DEKLICE dodatna šp.vadba 7.1N 8.RAZREDI ■ DEKLETA ZLATA NOVAK MATEJA C.ROM TOR IN ČET 13 15- 14.00 V PAR SRE 13 15. 14 00 PET 12 25 - 13 10 V PARTIZANU 8. S IN 6 RAZREDI • DEČKI dodatna šp.v. 5. - 8.r 7 IN 8 RAZREDI • DEČKI VINKO BIZJAK TOK IN ČET 1315- I4 00V PARI PON. IN SRE 13 15- 14.00 PAKT 9. šrc; META MOHAK TOR 17 15 10. NOGOMET 5 IN 6 RAZREDI medrazredna tek NOGOMET 7 IN K RAZREDI LUKA DRAŠLER VINKO BIZJAK OKTFi IN APRIL SEPTEMBER 11. KOŠARKA 6 ,7 IN 8 R ■ DEČKI MEDRAZREDNA tek KOŠARKA 6..7.IN 8 R ■ DEKLICE RAFAEL JAKLIČ MATAJA GROM OKTOB NOVEMB IN APRIL SEPT. OKTOB.MAREC 12. MED ŠTIRIMI OGNJI - DEKLICE 5 .6 RAZ MEDRAZREDNA TEK. MED ŠTIRIMI OGNJI - DEČKI 5 ,6 RAZ MATEJA GROM - ZLATA NOVAK MATEJA GROM APRIL MAJ 13. STRELSTVO BOJAN LAMPREHT STREL. V ČRNEM ORLU 14. tenis - 6 skupin ZUNANJI SODELAVCI TEČAJI - MAJ.JUNIJ 15. aktivne počitnice VINKO BIZJAK IN ZIJN.SOD. MED POČITNICAMI 16. ŠAH SLAVKO ČAČIČ ČETRTEK 1 13 |5IX>'|500 17. plesi 4 skupine 1 IN 2 RAZRED > IN 4 RAZRED 5 - 8 RA7.RED - NADALJEVALNI 5 -8 RAZRED - ZAČETNI MATEJA ŠRAJ PON K, .10. 17 10 PET IM5. 18 15 NA RS TOR 15 00- Kili) SRE ISOO.Io.K) VIČ 18. plesi v KI."NAliPORrUS" VINKO BIZJAK IN SPREMIJ. | VSAKI) 2. IN 3 soBoTo Do KONCA MAR 19: VODJA ŠOLA v naravi 4.r STROKOVNI VODIA ALOJZ PEIERNEL ZLAT A NOVAK JUNIJ 20. VODJA ŠOLA V NARAVI 5.r. STROKOVNI VODJA ALOJZ PETERNEL VINKO BIZJAK - JANUAR 21. ŠOLE V narvvi VODJA IN RAZREDNIČARKE (8) ŠiMČITEI.JI IN NOTRANJI SODELAVCI (10) 22. odbojka - dečki 2 skup. VINKO BI/JAK IN ZUNANJI SODELAVCI 1 KNTK SE NI DOLI )ČEN 23. spl šp. VADBA dečki VINKO HI/JAK IN/.CNAN.II SODELAVCI LUN. SE M 24. dvoransko ai l TEKMOVANJE MATEJA GROM j DEC. DO JAN. I INTERESNE DEJAVNOSTI NA RAZREDNI STOPNJI OSNOVNE ŠOLE PVAN CANKAR V ŠOLSKEM LETU 1994/95 DEJAVNOST MENTOR KRAJ ČAS ZA KOGA URE ATLETIKA TEJA SRAJ TELOVADNICA RS PARTIZAN PON. OD 17,30 DO 18.30 SREDA OD 16,35 DO 17,20 ZA DRUGE, TRETJE IN ČETRTE RAZREDE SPLOŠNA TELOVADBA TEJA SRAJ TELOVADNICA RS VSAK DRUGI TOREK OD 17,30 DO 19,00 ZA TRETJE IN ČETRTE RAZREDE SPLOŠNA TELOVADBA DARIJA CICA TELOVADNICA RS SREDA OD 11,45 DO 12,30 ZA PRVE RAZREDE SPLOŠNA TELOVADBA TEJA SRAJ TELOVADNICA RS ČETRTEK OD 16,45 DO 17,15 ZA DRUGE RAZREDE ŠPORTNA RITMIČNA GIMNASTIKA META IN SPELA MOHAR TELOVA -DNICA NA PS TOREK OB 17,15 ZA DEKUCE OD 1 -4 R. PLANINCI VALERUA STEBLAJ 1CF RAZRED ENKRAT NA MESEC OB 16,45 ZAUČ. OD 1. - 4. R. ZBOROVSKA DEJAVNOST Na OS Ivan Cankar V letošnjem šolskem letu, sta uspešno delovala otroški in mlajši mladinski pevski zbor. Vanj so bili vključeni učenci od prvega do sedmega razreda. Pridno so obiskovali vaje in pripravili vrsto nastopov, pa tudi gostovali so. Otroški zbor je zapel ob razstavi igrač v CD, gostovali so v Logatcu, sodelovali na letnem koncertu za starše in se udeležili revije mladinskih pevskih zborov v Borovnici. Še bolj uspešen pa je bil mlajši mladinski pevski zbor, ki ga sestavljajo učenke in učenci četrtih, petih in šestih razredov naše šole. Poleg sodelovanja v gledališki igri Velika in mala luna našega dramskega krožka, skupnega koncerta z zbrom iz Borovnice za učence razredne stopnje, letnega koncerta za starše in občinske revije zborov v Borovnici, so pevci najbolj veseli nastopa na republiški reviji mladinskih pevskih zborov Slo- venije, ki so si ga prislužili vztrajnim delom. Na revijo v Zagorju ob Savi, smo se z izbranim programom in posnetkom našega petja pripravili že med zimskimi počitnicami. Izbrani smo bili n3 revijo in s še 35 ostalimi slovenskimi zbori, zapeli 13. maja v Zagorju. Prijetno in lepo je bilo za-peti v zelo akustični dvorani delavskega doma v Zagorju občinstva, med katerimi je bil tudi skladatelj Jakob Jež (zapeli smo njegovo pesem TEDEN) in tričlanski žiriji, ki je spremljala naš nastop- Nastop našega zbora je bil ocenjen kot zelo uspešen, mnenja članov žirije so zelo pohvalna-Prejeli smo priznanje za nastop, dobili zvočni posnetek našega nastopa, celotno revijo pa je snemala tudi RTV Slovenija. Želimo si, da bi zborovska dejavnost na naši šoli potekala tako uspešno še naprej in da bi se eden od zborov udeležil revije spet iti dve leti. NAŠ ČASOPIS OKTOBER 1994 11 Dosežki raziskovalne dejavnosti analizi potoka Zrnica, vnet zagovornik čistega okolja, osnovatelj novega Društva za zaščito naravne in kulturne dediščine, ki nam je na predstavitev prinesel pravega raka in potočne škržke. Seveda jih je po ogledu tudi odnesel nazaj v potok Zrnico. Predstavitve so se Potovanje v Gardaland Raziskovalno leto, kot je bilo letošnje, že dolgo ni bilo tako uspešno kot letos. Peto raziskovalno leto seje pričelo že jeseni in je potekalo vse šolsko leto do prvih tekmovanj. Mladi raziskovalci smo začeli po poteh naših predhodnikov, ki so bili zelo uspešni. Lotili smo se potoka Zrnice, ki teče skozi naselje Drenov Grič, kjer nas tudi večji del živi. Lani nas je namreč vse vznemiril večji pogin rib v tem potoku. Zanimalo nas je, kaj vse bi lahko prispevalo k temu dogodku. Zrnico smo začeli obiskovati od izvira do izteka na Barje. Sprva so bila opažanja le zunanja, fotografirali smo mnoge odtoke odplak vanjo, gnojišč ter drugo. Povezali smo se tudi z Ribško družino Vrhnika in dr. Rošem s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Marsikaj smo izvedeli pri ribičih, s katerimi smo tudi skupaj odšli na teren. Udeležili smo se odlav-ljanja rib v Zrnici in ribiče povprašali več o Zrnici sami nekoč in danes. Nismo mogli verjeti, kako zelo so ribiči navezani na naravo in kako lepo skrbijo za ohranitev čistih voda in življa v njej. To nas je resnično neverjetno prevzelo. Dr. Roš nam je dal smernice za delopri obisku na Kemijskem inštitutu v Ljubljani v laboratoriju za vode. Ogledali smo si biološke in kemijske laboratorije. Po tem obisku smo takoj začeli z analizo vode. Raziskovalci smo se razdelili v skupine za biološko analizo vode, skupine za kemijsko analizo vode in kontrolno skupino. Določili smo odvzemna mesta (štiri) in pričeli z delom. Mikroskopirali smo plankton, vodo samo, blato. Dobili smo zanimive rezultate. Organizmi v vodi so nam omogočili razvrstiti Zrnico v kakovostne razrede. Za kemijsko analizo smo si pridobili male laboratorije za analizo vode, s katerimi lahko določimo količinsko določene parametre v vodi. Tako smo si največ pomagali z Merckovim kovčkom in Kosmosovim kovčkom. Delo z njimi je bil pravi užitek. Da bi ugotovili natančnejše rezultate, smo analize velikokrat ponavljali in ob koncu določili splošen rezultat. Določali smo količino svinca v vodi, amonijevih ionov, nitratnih in nitritnih ionov, fosfatnih Nekega dne v mesecu maju nam je tovarišica povedala, da bomo imeli naslednji dan zbiranje papirja. Zbirali smo ga pred šolo od 7. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Zbrali smo ga največ in zato dobili nagradni izlet v Gardaland. Odpotovali smo 14.junijaob6. uri zjutraj. Na poti v Gardaland smo se ustavili še v Renčah, kjer so se nam pridružili še učenci iz njihove šole. Ko smo prišli do naše meje je carinik pregledal potne liste in nato smo odšli v Italijo. Potovanje je trajalo pet ur in teh pet ur nam je minevalo zelo počasi. Končno smo prispeli v Garda-land. Tovarišice so nas razdelile v ni bilo treba zbuditi, saj sem bila jaz prva pokonci. Hitro sem se oblekla in ati me je odpeljal pred šolo. Počakal me je, da smo se odpeljali. Vsi smo v pozdrav še pomahali. Vozili smo se pet ur tja in pet ur nazaj. V Gardalandu smo videli: delfine, vlak smrti, gusarsko ladjo, gosenico, skodelice in druge zanimive stvari. Ko smo se peljali nazaj, smo vsi spali. V Gardalandu mi je bilo zelo všeč, saj sem bila prvič. Prvič sem bila tudi v tujini. V Gardaland bi še šla. Tinka Lampe, 3. F Mladi raziskovalci predstavljajo svojo nagrajeno nalogo ob dnevu odprtih vrat Osnovne šole Log — Dragomer. ionov in pH faktor ter količino kisika. Potrdilo, da so naše ugotovitve pravilneje bilo, da seje biološka analiza ujemala s kemično. Ob biološki analizi vode smo opravili tudi bioteste in lončne teste na podlagi vzorčne vode. Z izdelano nalogo smo tekmovali na kemijskem tekmovanju »Gibanje znanost mladini«, na katerem smo dobili tri državna priznanja in dve Preglovi plaketi. Naloga sama je bila visoko ocenjena, zanimanje zanjo pa zelo veliko na predstavitvi ob tekmovanju na UNESCO CENTRU za mednarodne študije kemije v Ljubljani. Naj neskromno povemo še, da smo letos našo raziskovalno dejavnost predstavljali na Sejmu učil v Ljubljani (ves teden) in na Didacti v Baslu v Švici. Ob tednu odprtih vrat naše osnovne šole Log-Dragomer pa smo vse skupaj predstavili doma. Zelo smo bili veseli, da se je predstavitve udeležil tudi predsednik občine Vrhnika gospod Vinko Tomšič in z njim tudi gospa Mira Šinkovec, gospa Ljubica Lukan in seveda gospod Simon Seljak. Naštetim so se pridružili tudi gospodje Ribiške družine Vrhnika, Slavko Česen in Janko Pleste-njak. Vsem smo podarili po en izvod naše naloge. Naj omenimo še druge obiskovalce naše predstavitve! To so bili: gospod Ferdinand Kozjek z Drenovega Griča, kije z nami sodeloval pri biološki udeležili tudi drugi ljubitelji narave in starši naših raziskovalcev. V tem trenutku bi se radi zahvalili občini Vrhnika za finančno pomoč in nagrade ob našem uspehu. Še posebna hvala gospodu županu Vinku Tomšiču, ki je priznanja in nagrade na valeti tudi podelil. Zahvaljujemo se tudi Ribiški družini Vrhnika za sodelovanje in nagrado. Z veseljem jim bomo analizirali vodo v ribnikih. Nadalje se zahvaljujemo ravnateljstvu šole Log-Dragomer za razumevanje pri našem delu, staršem za potrpljenje z nami in nazadnje seveda še naši mentorici Tonki Permoser-Žvab. Sedaj, ob koncu našega osnovnega šolanja, se bomo raziskovalci podali na izlet po Beli Krajini z ogledom ribogojnic, znamenitosti Bele Krajine in se namočili v reki Kolpi. Še prej pa bi radi opozorili krajane Krajevne skupnosti Drenov Grič — Lesno Brdo, naj čuvajo že močno onesnažen potok Zrnica. Želimo, da bi uredili greznice, gnojišča z gnojnico, odpadkov naj ne bi metali v vodo, da bi čimmanj škropili polja s škropivi čimmanj gnojili z umetnimi gnojili, avtomobilov naj ne bi prali ob potoku, prali naj bi z manjšimi količinami pralnih sredstev ter drugo. ZAŠČITIMO POTOK ZRNICO IN PRISLUHNIMO RIBIČEM IN SVOJI VESTI! Raziskovalci kemije OŠ Log — Dragomer Zbiralna akcija papirja SET d.o.o. in CENTER ZA NAPREDEK BIVALNE KULTURE sta v okviru akcije NOVI ZVEZKI ZA STAR PAPIR izbrali OŠ IVAN CANKAR, Vrhnika in OŠ Renče, Bukovica za nagradni izlet v GARDALAND. OŠ IVAN CANKAR je v šolskem letu 1993/94 po količini zbranega papirja (41.000 kg) daleč presegla ostale šole. Učenci 3. f razreda so se še posebej izkazali. Spodbudno in pohvale vredno je dejstvo, daje uspeh zbiralnih akcij papirja rezultat sodelovanja staršev, ki na različne možne načine vztrajno spodbujajo svoje otroke pri zbiranju papirja. skupine in vsaka skupina si ga je ogledala. Videli smo veliko zanimivosti: Afriko — safari, palčko-vo deželo, predstavo z delfini in tjulenji, smrtonosni vlak in vrtiljak, gusarsko ladjo, piramide, vlak — gosenico, vrteče se skodelice in sultanov grad. Za spomin smo dobili zmajčka — lutko. Vožnja domov je bila še daljša saj smo prispeli ob polnoči. Zaželeli pa smo si tudi, da bi še kdaj dobili podobno nagrado. Uroš Mancini, 3. F Nekega dne smo imeli zbiralno akcijo papirja. Vedno dobimo za zbrani papir denar. Na koncu šolskega leta pa nismo dobili samo denarja ampak tudi nagrado za cel razred — potovanje v Gardaland. Te nagrade smo se vsi zelo razveselili. Od takrat, ko nam je tovarišica povedala za nagrado, se nismo več veliko učili. V šoli smo se pogovarjali samo o potovanju. Ko pa je prišel dan, ko smo odšli v Gardaland, je bilo zelo veselo. Ponoči nisem veliko spala, ker sem komaj čakala, da bo jutro in da bomo odšli. Mamici me zjutraj Na naši šoli se vsako leto udeležujemo akcije zbiranja papirja. Tudi letos spomladi smo zbirali papir. Vsi v razredu smo se akcije lotili resno. Tudi tovarišica nas je pri tem vzpodbujala. Pri nas doma smo naročeni na Delo. Tako imamo vedno dovolj starega časopisa na zalogi. Pri zbiranju mi pomaga tudi babica iz Ljubljane, ki zbere časopis tudi pri sosedih. Papir pripeljemo pred šolo, kjer nas že čakajo učenci višjih razredov. Stehtajo papir in nam dajo potrdilo, koliko smo ga prinesli. Največ papirja v našem razredu je zbrala Metoda, ki ga je pripeljala kar 300 kg. Učenci naše šole smo v Sloveniji zbrali največ papirja. Za nagrado smo učenci 3. F razreda dobili izlet v Gardaland. Za to lepo doživetje se zahvaljujem svojim staršem, tovarišici učiteljici in spremljevalcem in Zavodu za varstvo okolja v Ljubljani. Aljaž Krašovec, 3. F Nekega dne nam je tovarišica prinesla v razred lepo presenečenje. Povedala nam je da smo za nagrado, ker smo zbrali največ SOS za naš planet Skoraj cel svet je lep, če ga gledamo iz ptičje perspektive. Vidimo lahko modrino morja, nazob-čanost gora, topel sij sonca. Drugi del sveta pa je grd, porušen, krivičen. Ob detajlih sveta pa se lahko zgrozimo. Povsod so smeti, škodljivi izpušni plini, umazane reke. A za to smo krivi ljudje. Veliko nas je takih, ki rečemo: »Ah, kaj če bom vrgla samo en papir, še ne bo konec sveta*. To govorijo tisoči po svetu in zato je svet grd. Od nesreče v Černobilu je minilo že nekaj let j a posledice te katastrofe so še vedno zaznavne. Med drugim se rojevajo iznakaženi otroci. Vse te katastrofe vplivajo na rast živali, rastlin, na onesnaženje zraka in nenazadnje tudi na tanjšanje ozonskega plašča, ki povzroča številne neozdravljive bolezni. Nesmisel z uničevanjem okolja pa se bo moral končati, če želimo, da bodo naši potomci sploh še lahko zdravo živeli. Sama menim, da so vsi izdelki, ki so okolju neškodljivi, predragi. Veliko je ljudi, ki imajo nizek standard in si jih ne morejo privoščiti. Kazni sploh ni. Pa bi morale biti in to visoke. Ljudje se resnično ne zavedamo, da škodujemo sebi, če onesnažujemo okolje. Vem, da se ne bomo spreobrnili kar čez noč. Vem pa tudi, da je vsak človek zmožen postaviti nekaj za okolje. Če že ne več, naj bi vsak sam skrbel vsaj za okolico svojega doma. Če želimo svet lep, bo potreb- nega še veliko truda in znoja, a na koncu bomo srečni in zadovoljni dihali svež zrak. Natalija Kogovšek, 8. B Živimo v atomski dobi. Ta čas nam daje veliko ugodnosti in prednosti, prav tako pa tudi slabe strani. Slaba stran se kaže v onesnaženju narave. Narava je namreč onesnažena že do take mere, da se moramo resno zamisliti, kam nas bo to pripeljalo. Bojim se, da narejene škode ne bp več mogoče popraviti. Naj se še tako prizadevamo, da bi svet ekološko očistili, vemo, da nekaterih škodljivosti ne moremo več odstraniti. Če samo pomislim, koliko atomskih elektrarn je zaradi okvar onesnažilo svet z radioaktivnimi elementi, ki še vedno sevajo. V naravi je prisotnih še veliko strupenih snovi tudi zaradi uporabe umetnih gnojil in raznih škropiv. Kmetje uporabljajo veliko teh škodljivih kemikalij na poljih, v vinogradih in sadovnjakih. Veliko jih ne ve, kako zelo so strupene in jih uporabljajo v prevelikih količinah. Vse to preide v hrano, ki jo uživamo. Zastupljena pa sta tudi voda in zrak. Tovarne še vedno spuščajo v reke strupene kemikalije, iz dimnikov se še vedno vali strupen dim. Vzrok pa je predvsem v pomanjkanju sredstev za čistilne naprave. Kaj lahko pri vsem tem naredi vsak posameznik, če si prizadeva, da svojo okolic ohrani kolikor toliko čisto? Mislim, da bolj malo. Vse je odvisno od velikih odločitev vplivnih ljudi, ki imajo moč odločanja in denar. Na svetu je še veliko atomskih central, ki grozijo z ekološko katastrofo. Kdo jih bo ustavil? Veliko atomskih bomb čaka na uporabo. Tudi to je v rokah velikih ljudi. Upam, da jih nikoli ne bodo uporabili, kajti to bi pomenilo uničenje sveta. Nisem pesimist in se po svoje trudim, da bi ohranjala čisto okolje, a ne morem biti optimist, ker moja prizadevanja pomenijo toliko kot kaplja v morju napram vsemu, kar se dogaja v svetu. Eva Slabe, 8. a Planet, na katerem živimo, je edini, ki ima v atmosferi kisik, ki človeku omogoča normalno življenje. Toda ljudje se tega ne zavedamo, dokler ni prepozno. Okolje, v katerem živimo, je vedno slabše zaradi naših napak, ki jih zagrešimo prav vsak dan. Narava se spreminja, toda mi tega ne opazimo, ker te spremembe ne nastanejo čez noč. Če bi človek videl določeno mesto pred petdesetimi leti in sedaj, bi ostal brez besed. Šele tedaj bi dojel pomen narave za človeštvo. Mnogokrat se vprašamo, kdo pa so tisti, ki nenehno onesnažujejo in s tem uničujejo naravo. Mi sami! Da, tako je to. Sami smo krivi, da smo napravili naravo tako, kot je. Zakaj je v ozonu luknja, katera nas lahko uniči? Predvsem zato, ker smo ljudje radi lepi in vplivni in uporabljamo stvari, ki vsebujejo pline, ki uničujejo ozon. Res je, da so v zadnjih letih začeli izdelovati spreje in parfume brez plinov, ki so ozonu škodljivi, toda malo prepozno. Potem se sprašujemo, zakaj so reke kar naenkrat postale tako umazane, da še ribe nočejo živeti v njih. Ker gradimo tovarne, ki vse umazane snovi in odplake, ki jih pridelajo pri proizvodnji nečesa, spustijo v najbližje reke. Kaj pa čistilne naprave, ki služijo za prečiščevanje teh odplak? Tukaj pa pride na piano vladar tega sveta-denar. Mnogi se oprijemajo dejstva, da so te naprave predrage. To je že res, toda tako drage pa tudi ne, da se jih ne bi dalo zgraditi. Mislim, daje čas, da začnemo o tem razmišljati, če hočemo ujeti zadnji vlak v čistejši jutri. Narava je lepa, oziroma je bila. Toda nikoli več ne bo taka, kot je bila. S skupnimi močmi bi lahko zaustavili, toda le zaustavili propadanje sveta, nikakor pa izboljšali razmer. Naši generaciji še ne grozi propad, kasnejšim pa že, zato mi o tem še ne razmišljamo, ker še nismo direktno ogroženi. Človek je bitje, ki sije s pomočjo tehnike in raznih nevarnih stvari ustvaril lepo okolje, v katerem bo živel in sedaj ga s tem uničuje. Uroš Tominc, 8. a Kot prebivalec našega planeta Zemlje se čisto strinjam s tem naslovom. Uničenje naše Zemlje se vidi v mnogih učinkih (učinki tople grede, ozonska luknja...) in narava se nam maščuje. Zato moramo prenehati z uničevanjem. Naštel bom nekaj splošnih ukrepov, ki bi se morali uresničiti čim preje: prenehati je treba iztrebljati gozdove, zapreti je tre- ba tovarne, ki preveč onesnažujejo zrak in okolje ali pa vsaj izumiti metodo, pri kateri se ne bi onesnaževalo, prenehati z zidavo (preveč železa in betona) in še in še. Iz izkušenj lahko povem, da so v nekaterih državah že začeli ukrepati (zlasti države na severu). Če v Švici posekajo en ha gozda, morajo nazaj posaditi 1,5 ha gozda. V teh državah gre vsaka stvar v svoj smetnjak. Imajo posebne smetnjake za papir, steklo, pločevino... Tudi v Sloveniji to delno upoštevajo. Že pred leti so uvedli smetnjak za steklo, zdaj tudi za papir. Vendar bi morali na vse načine pripraviti ljudi, da bi odpadne stvari dali za reciklažo. Za tiste, ki tega ne bi upoštevali, bi bile stroge kazni. Tudi denar, ki ga plačujemo za davke, bi lahko bolje uporabili, ne pa da z njim plačujejo poslance, ki jih taka stvar, zgleda, sploh ne zanima (do sedaj niso naredili še nič). Omenil bom še zbiranja starega papirja. Včasih so otroci, ki so nabrali papir, dobili dosti več denarja kot zdaj, pa še pohvaljeni so bili, dobili so še priponko. Zdaj ni več isto. Ko smo zadnjič zbirali papir ni bilo niti kontejnerja. Zmeraj bolj se zdi, kot da bo zbiranje papirja prešlo v pozabo. Spomnim se, kako sem zmeraj rad zbiral papir. Ljudje, ki ga niso mogli dati nikomur, so bili še veseli, da si ga vzel. Od tega je imela korist tudi država. Zakaj bi uničevali gozdove, ko lahko recikliramo star papir? To velja tudi za druge stvari. To naj bo v poduk vsem in iz srca si želim, da bi se to upoštevalo. Z Zemljo bomo umrli tudi mi! Grega Lutman, 8. a papirja, dobili enodnevno potovanje v Gardaland. Takrat je razred zakričal tako glasno, da si je tovarišica zamašila ušesa. Ko je prišel dan odhoda, smo se ob 6. uri zbrali pred šolo. Nato smo vstopili na avtobus in se poslovili. Na avtobusu je bilo zelo vroče. Preden smo prišli do meje, smo pobrali še 5. razred osnovne šole iz Renč. Ko smo prišli čez mejo, smo se ustavili in pomalicali. Nadaljevali smo pot po lepi pokrajini. V Gardaland smo prispeli ob 12. uri. Bili smo že zelo nestrpni. Kupili smo vstopnice in šli noter. Na vhodu smo videli velikansko uro. Najprej smo se s čolnom peljali skozi džunglo. Nato smo si ogledali morske leve in delfine. Videli smo smrtonosni vlak in vrtiljak, kamor sami nismo smeli, ker smo premladi. Peljali smo se z vlakom, ki je bil podoben gosenici. S sedežnice smo si iz zraka ogledali Gardaland. Bili smo tudi v piramidi. Notri so bile mumije in druge zanimive stvari. Ogledali smo si tudi pravljični svet. Ob koncu ogleda smo bili žejni, zato smo pili kokakolo, tovarišica pa nam je v spomin na Gardaland kupila zmajčke. Utrujeni smo se vrnili na avtobus. Do doma nas je čakala še dolga vožnja. Sredi noči smo prispeli domov. Imeli smo čudovit nagradni izlet. Zato se bomo s sošolci drugo leto še bolj potrudili, da bi zbrali največ papirja in tako dobili še enkrat tako lepo nagrado. Aleš Petkovšek, 3. F Zjutraj smo se zbrali pred šolo, kjer nas je čakal avtobus. Odpeljali smo se soncu naproti v Gardaland. Videli in doživeli smo prijetne stvari, ki so nas razveselile. Peljali smo se z gosenico, kije podobna vlaku smrti. Bili smo tudi v džungli, kjer so bile živali in indi-janci. Videli smo gusarsko ladjo, piramido, v kateri so bile mumije in predtavo tjulnov in delfinov, ki so skakali v vodo in iz nje. Peljali smo se z gondolo, iz katere smo videli okolico Gardalanda. Pozno ponoči smo se vrnili na Vrhniko, kjer so nas že čakali starši. Ta nagradni izlet mi bo ostal v lepem spominu. Tomaž Leveč, 3. F Dobili smo nagrado — obisk zabaviščnega parka Gardalanda. Zjutraj smo se zbrali pred šolo, kjer nas je čakal avtobus. V avtobusu smo se zabavali. Šli smo še po učence iz Renč. Kmalu smo se spoznali, in tudi oni so se zabavali z nami. Po dolgi vožnji smo končno prispeli do Gardalanda. Tam smo si ogledali samo nekaj stvari: gondolo, gosenico, palčkovo deželo, piramido, džunglo, tjulne in delfine. Če si bi hoteli ogledati vse, bi rabili vsaj dva dni. Meni je bila najbolj všeč gosenica ali mini smrtonosni vlakec. Najbolj me je bilo strah na ovinkih, kjer sem imela občutek, da bom padla ven. Pred odhodom nam je tovarišica kupila zmajčka za spomin. Potem smo se odpravili v avtobus in se odpeljali proti domu. Pot je bila zelo dolga, zato so nekateri tudi spali med vožnjo. Ko sem prišla domov, sem bila tako utrujena, da sem se samo umila in šla takoj spat. V dogodivščinah smo se pogovarjali naslednji dan. Če bi imela možnost, bi šla še enkrat v Gardaland. Dan v Gardalandu je hitro minil, pozabila ga pa ne bom tako hitro. Ajda Slavec, 3. F IZLET V sredo, 15. 6. smo se zbrali na šolskem dvorišču, da se odpeljemo z avtobusom na končni izlet v Škofjo Loko. Pot nas je vodila do Ljubljane in naprej proti Gorenjski do prvega postanka v Škofji Loki. Izstopili smo iz avtobusa in se peš podali na ogled škofjeloškega gradu in muzeja v njem. Po ogledu smo nadaljevali pot z avtobusom naprej proti rojstni hiši in spomeniku Ivana Tavčarja. Tu pa smo imeli krajši postanek za malico in sprostitev z raznimi igrami. Po dobri malici pa smo nadaljevali pot naprej proti Kropi, da si ogledamo še muzej stare kovaške obrti. Janja Jazbar OKTOBER 1994 NAŠ ČASOPIS LINTVERNI tokrat čez KRN na Triglav Da bi nekoliko popestrili tradicionalni pohod Vrhnika — Triglav, smo se odločili, da tokrat pot malo podaljšamo in med po-tojo osvojimo še KRN. V petek, 19. avgusta, ob 12. uri smo odkorakali izpred Botrove Pizzerije na več kot 50-urno pot, ki nas je vodila najprej na Sveč hrib, nato pa čez Kepe v Strmico, kjer nas je s kavico pogostil gostilničar Gregor. Pot smo nadaljevali skozi Log in Ceste na Medvedje Brdo. Ob obveznem pivu smo že predirali prve žulje. Čez Veharše, Dole in Gore smo nato prišli na Ledine, kjer so nas prijazno sprejeli na kmečkem turizmu Jureč in nam po izdatni večerji postlali v depandansi govejega hleva. Vstali smo malo po 5. uri in že sta nas čakala z veliko ocvirki za-beljena polenta in mleko, česar smo se tako napokali, da smo se kar malce težko dvignili za nadaljnjo pot. Nadaljevali smo po Idrijskih hribih mimo Sivke, čez Bevkov vrh (po Slovenski trans-verzali) do Slabeta, kjer smo se od transverzale ločili, zavili levo in se spustili v dolino Idrijce v Želin. Spet smo bili na asfaltu. V Reki smo zopet zavili desno na Orehek in nato na Bukovo. V upanju, da se bomo v tamkajšnji gostilni po-krepčali z dobro juhico, smo razočarani ugotovili, da imajo od tople hrane le bar-kafe. S kavo so nam postregli tako prijazno in priložili še pravkar pečene piškote, da nam je teknilo tudi suho kosilo. Bravo g. Mira! Spet nas je čakalo nekoliko spusta in že smo bili v Grahovem ob Bači. Po železni cesti smo nadaljevali do Kneze, kjer smo izvedeli, daje pred nami še 4,5 ure hoje. Ura je bila 4. popoldne. Brž pot pod noge in po 2,5 ure hoje smo se znašli na brezpotju prostranih strmin Kneških raven. Prijazen domačin nam je pokazal bližnjico, ki nas naj bi pripeljala na pot, ki je bila nekje visoko nad nami. Zapodili smo se v breg in po 30 min. res prispeli na uhojeno stezo, ki nas je potem pripeljala do tako želenega počitka. Za nami je bilo tistega dne dobrih 14 ur hoje. Imeli smo srečo, ker koča še ni bila popolnoma zasedena in nam je tako zagotavljala kolikor toliko udoben počitek, ki so ga le tu in tam zmotili naši smrčači. Ker nas je tudi prihodnji dan čakala daljša pot čez Krn do Krnskega jezera, smo ob 6. uri odrinili proti Peskom. Malo gori, malo doli, držali smo se višine okrog 1300 m in hodili pod obronki Vogla in Komne. Pokrajina je čudovito poraščena z alpskim zelenjem in cvetjem. Sleč je sicer odcvetel, bilo pa je morje plave preobjede, rumenih gorskih zlatic, retijskega maka in pogačic. Kaj bi še hoteli lepšega! Z zadnjimi zalogami pijače smo okrog 15. ure prispeli na Botogni-co, kjer so še danes najbolj vidni sledovi I. svetovne vojne (beri Plavi križ). Z Bogotnice smo se po stopnicah, iz prej omenjene vojne, spustili na Škrbino, od tam pa se povzpeli na vrh Krna. Naš prvi cilj je bil dosežen. Razgled z vrha nam je pokvarila megla, ki se je prav takrat ovila okrog vrha. Odpravili smo se naprej proti jezeru in mimo njega do koče. Presenečeni smo bili nad udobnostjo in urejenostjo koče pa tudi nad prisrčnim sprejemom. Po nesporazumu so nas sicer pričakovali prejšnji dan, kljub temu pa so za nas lepo poskrbeli. Topla voda, tuš int. Tam nas je obiskala pla-ninka in mecenka alpinistov g. Cvetka, frizerka iz Sp. Idrije, in skupno smo priredili večerni koncert, ki je uspel kljub temu, da v zboru ni vseh glasov. Brez praznovanja pri Slovencih seveda ne gre. V ta namen smo imeli s seboj dva »rojstvodnevni-ka« in enega, ki je ušel s praznovanja 40-letnice poroke. Na zdravje, hk...!? Privoščili smo si malo daljše spanje, zato smo pričeli z odštevanjem šele ob 7. uri. Pod Lanže-vico smo spešili proti Sedmerim jezerom. Med potjo je bil »zadoni nam« za Slavca, ki je praznoval svoj xx rojstni dan, potem pa naprej. Pri Sedmerih smo bili ravno za kosilo. Po enournem odmoru smo spet hiteli po poti proti Hri-baricam, čez katere smo se spustili na Dolič. V koči smo srečali našega znanca iz Kneških raven, ki nam je pokazal bližnjico na planino Razor. Ni se mogel načuditi, kako hitro smo se vzpenjali po tisti strmi se-nožeti. Dejal je: »Hodili ste kot...« »Lintverni«, sem ga dopolnil in vsi smo se nasmejali. Vreme se je nekoliko kisalo. Bi šli še na Planiko? Da ali ne? Nismo bili še vsi. Odločitev: gremo. Enega smo pustili, da je počakal zamudnike, in se povzpeli do koče Planika, kjer smo rezervirali prenočišče. Ko smo se zbrali, smo napravili načrt za naskok na »Vrh«. Ponovili smo krnski koncert, pa spat. Dva sta se odločila za nočni vzpon in ga uspešno opravila, le da sta ob vrnitvi zbudila ves prizidek. Rana ura, zlata ura. Dvignili smo se ob 5. uri in malo po 7. uri smo bili na »Vrhu«. Lep je bil razgled po okoliških vršacih. Obvezen gasilski posnetek in krst »pr-vopristopnikov«. Sodelovanje pri še nekaj krstih, tepež (gladenje, če je šlo za ženske ritke) krščencev in nato še spominski posnetek z botrom, pa na Kredarico k zajtrku. Vleklo nas je v dolino. Za nami je bila dolga in naporna pot, pa tudi naše »predrage« so imele že nekoliko preveč svobode. Zato smo se kar kmalu odpravili naprej proti Staničevi in od tam čez Prag v Vrata, kjer sta nas čakala Marjan in Ciril in kjer se je končala naša avantura. Pot je bila dolga 170 km, z višinskimi razlikami več kot 5000 m; prehodili smo jo v nekaj več kot 50 urah. Brez sponzorstva so navedeno pot tokrat opravili Lintverni: Janez — pastir, Toni — cvičkar, Ciril — Cvetko, Dušan — Runo, Janez — Funck, Aleš — Gorope-kar, Zoran — Cvele, Simon — urar, Peter — Coklar, Janez — Grilc, Jože — Použar, Janez — Bukove, Franci — Casko, kdo je kdo? Spremljal pa nas je in za nas skrbel Marjan — teritorijalec. Janez Lintvern — pastir Da so naše gore lepe, prikazuje tudi slika Lintvernov z ozadjem Krna Izlet na Dobrčo Mladinski odsek planinskega društva Vrhnika je mesecu maju organiziral izlet na Dobrčo.Zbrali smo se pred šolo in počakali na avtobus. Ko smo ga pričakali smo se odpeljali proti Tržiču. Ob osmih smo bili že tam. Zapustili smo avtobus in se pripravili na hojo. Pot je bila večinoma v gozdu, zato nam vroče in močno sonce ni delalo preglavic. Pot je bila zelo strma in morali smo pošteno gristi kolena. Po treh urah hoje smo prispeli pred kočo. Prvih sedem se nas je posedlo, počasi pa so prispeli še ostali. V dobre pol urese je zelo pooblačilo in začelo je de- ževati. Deževalo je vedno bolj, kar pa nam ni bilo všeč. Osvojiti smo namreč morali še vrh Dobrče. Odločili smo se, da malo počakamo, pomalicamo in nato odrinemo proti vrhu. Tja smo prišli približno v dvajsetih minutah. Ogledali smo si bližnje vrhove, ki so se prav tako kot Dobrča strmo dvigali. V slabi uri smo se že vrnili v kočo, kjer smo pustili nahrbtnike. Počasi smo se odpravili v dolino. Pot navzdol je bila zelo težavna zaradi mokrih skal in korenin. Zelo smo morali paziti zaradi možnosti poškocjb. Proti pol četrti nam je spet po-nagajalo vreme, kajti začelo je deževati. Pohiteli smo proti avtobusu. Ob petih popoldne smo prispeli na Vrhniko, kjer je sijalo sonce. Izlet je bil dolg, naporen in zabaven. Zabaven je bil tudi zaradi krsta na vrhu, saj so vodniki krstili vse, ki smo bili prvič na Dobrču. Urša Žirovnik Sponzorji pohoda na Triglav Kredarica je že v petek, 22. julija postala del Vrhnike. Za pohod je bilo potrebnih veliko organizacijskih priprav in dogovorov, za kar je skrbel zelo aktiven in delaven odbor. Da pa so sam pohod lahko uresničili, je bilo treba veliko finančnih in materialnih sredstev. Veliko so pripomogli številni sponzorji, katerim se vsi pohodniki še enkrat zahvaljujejo. SO Vrhnika PETROL Gostilna pri Kranjcu LIKO, Vrhnika OREL d.o.o. EVEX d.o.o. PRIMIS, Vrhnika ŠTIRN d.o.o. Mizarstvo Janez Kogovšek KP Vrhnika DOGET d.o.o. Copy Line d.o.o. KZ Vrhnika Pivovarna UNION KOMPAS HOLIDAYS, Franci Mesec AC INTERCAR d.o.o., Ljubljana ALPINA ŽIRI CIMOS CITROEN, Tone Merlak Pekarna in Keksarna HERMAN KOVAČ Joža Gozdni Okrepčevalnica KRNICA Uroš Lenaršič Mizarstvo MIRO NOVAK Pizzerja BOTER TEHNOUNION, Ljubljana MODNI DEŽNIK, Vrhnika Mesnica BLATNIK Marija Škukovt VELANA LEK MAGISTRAT INTERNATIONAL PIVNICA GROGAR, Vrhnika GRAFIKA ŠMUC, Vrhnika GOSTILNA MARINČIČ, Verd ŽITO PEKARNA, Vrhnika AVTOMEHANIČNA DELAVNICA URH, Ljubljana BMW SERVIS MOLK, Vrhnika PERUTNINARSTVO ISTENIČ, Vrhnika MIZARSTVO VIDMAR, Vrhnika DIMNIKARSTVO, Bežigrad STANE REJC. Vrhnika JANKO KAVČNIK, Dragomer IMP, Ljubljana JANEZ JESENOVEC »MEDICA«, Vrhnika KONFEKCIJA, Logatec NACE SMRTNIK, Vrhnika TRGOVINA TEA, Vrhnika BIFE URŠKA, Vrhnika CVETLIČARNA KARMEN, Vrhnika TAPETNIŠTVO VRHOVEC DEŽNIK d.o.o, Vrhnika MITA d.o.o., Domžale FRANC JERAJ, Sinja Gorica UNIKATI IZ GLINE — Irena Luick OGNJENA s.p. Branka Hobič KRNICA, Verd ČEVLJARSTVO MIKELJ, Vrhnika SLAŠČIČARNA BERZO, Vrhnika KOMPAS HOLIDAYS, FRANCI MESEC, Ljubljana ŠTEFAN HOZJAN — Pišta GOSTILNA PARADIŽ GOSTILNA JURCA, Podlipa AVTOELEKTRIKA SKUBIC, Škofljica FRANC SEČNIK, Vrzdenec MERCATOR TRGOAVTO, Vrhnika MILI d.o.o, Žirovnica AVTOMAX, Vrhnika FIAT AVTOTRADE Baje, Vrhnika SODČEK VRHNIKA ORKOM d.o.o., Jeraj, Blatna Brezovica AVTOPREVOZNIK Jesenko TRGOVINA KARA, Vrhnika GASILSKO DRUŠTVO, Vrhnika MARJAN ČELEC, Stara Vrhnika TRGOVINA VERONIKA, Stara Vrhnika ANSAMBEL GOJZAR, Vrhnika MILAN POPIT, Vrhnika KMETJE IZ HOTAVELJ: — ŠINKOVEC — PRESERC — ŠUPC — LOGAR MARTIN CVETEK, Srednja vas v Bohinju MIRO MIVŠEK TEREZIJA NIKOLČIČ, Vrhnika HEDERA d.o.o., Vrhnika IZDELOVANJE REZANCEV — ANICA PEČJAK in STANE, Lavrica GOSTILNA TURŠIČ, Vrhnika VINOTEKA SIMON BRADEŠKO PEKARNA BAŠKOVČ, Vrhnika OBRTNA ZBORNICA, Vrhnika KEKSARNA ADAMIČ, Vrhnika DROGA PORTOROŽ, Vrhnika DIMNIKARSTVO GEZA, Vrhnika PREVOZNIŠTVO ZAJC, Vrhnika INDUSTRIJA USNJA, Vrhnika MITJA BIRTIČ, Stara Vrhnika/fL MINISTRSTVO ZA OBRAMBO ČEVLJARSTVO RATITOVEC — Železniki KROJ, Ljubljana MERCATOR DOLOMITI, Vrhnika KLAVNICA EMONA SUKNO, Ribnica SA.VO. Vogrsko KERAMIKS KOVAČIČ NOVOLIT, Nova vas IKOR BIRTIČ, Šujica TA VERNA PAPALINA, Vrhnika TRGOVINA SIMON, Vrhnika TRGOVINA TOMI, Vrhnika TRGOVINA OBLAČEK, Vrhnika SERVIS SUBARU, Vrhnika AVTOLIČARSTVO OBLAK ŠPORTNA ZVEZA Vrhnika AVTOSALON SELIŠKAR, Vrhnika ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ MIRO PIVK, Vrhnika UPRAVNI ORGAN ZA OBRAMBO, Vrhnika ANŽE STRŽINAR, Vrhnika MIZARSTVO ROŽMANC CITROEN SERVIS MERLAK AVTOPREVOZNIK GUTNIK VIDEOTEKA BLACK PUB, Vrhnika AVTOPREVOZNIK BUBNIČ OBROV TRGOVINA ANVINA, Vrhnika TRGOVINA ŠKARJICE, Vrhnika STEKLARSTVO KRALJ, Vrhnika AVTOKLEPARSTVO NOVAK AVTOTEHNA CANON AVTOELEKTRIKA TRČEK JANEZ, ROBERT, Vrhnika ČEBELARSTVO DEBEVC, Vrhnika V Hotavljah je ženska ekipa prišla prva in tudi prva dobila ričet s klobaso. NAŠ ČASOPIS OKTOBER 1994 13 ) ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA ŠPORTNE PRIREDITVE V OKTOBRU 15. in 16. 10. 8. mednarodni turnir v ŠRG 16. 10. 15. gozdni tek Ulovka 1994 ob 10. uri 16. 10. avtokros — Sinja Gorica (Tojnice) ob 12.30 22. 10. lokostrelski turnir animal round na Ulovki ob 10. uri 10. MEMORIALNA KOLESARSKA DIRKA »VZPON NA ULOVKO« Spomin na Robija Trampuža živi Robi s svojim kolesom tik pred zadnjo dirko VELIKA UDELEŽBA Z rolkami na Ulovko Člani TSK Corning — Vrhnika so prejeli pet medalj; od leve proti desni: Plahutnik, Mole, Rupnik, Šmigoc in Zrnec. DRŽAVNO PRVENSTVO V BALINANJU Dobra organizacija 30. septembra 1994 je minilo natančno 10 let, ko je kolesarski vrhniški šport izgubil enega najbolj obetajočih mladih kolesarjev, Vrhničana Robija Trampuža. Zadnjega septembra leta 1984 je Robi vozil zadnji kronometer za državno prvenstvo v Beogradu, ko je zaradi nesrečnih okoliščin na dirki tragično preminil. Vsa leta sta se Vrhnika in Športna zveza spomnila na Robija z memorialno dirko po ulicah Vrhnike, katere so se udeleževali najboljši slovenski in tuji kolesarji. Dirka je devet let potekala na krožni poti po ulicah Vrhnike. Za letošnjo 10. obletnico Robijeve smrti pa sta prireditelja Športne zveze Vrhnika in ŠD POVŽ Stara Vrhnika pripravila vzpon na Ulovko, in sicer na progi od Podčela na Ulovko. Tudi ta proga je bila Ro-biju Trampužu zelo priljubljena in je marsikateri trening opravil na tem odseku, kjer je tudi rekord proge. Robi Trampuž je svojo kolesarsko pot pričel nekako s 13 leti. Že prej seje ukvarjal z raznimi športi, kjer je pokazal izredne sposobnosti. Najbolj mu je »ležalo« smučanje, za kar je prejel kar nekaj medalj na tekmovanjih v notranjski regiji. Kot 16-letni dijak srednje strojne šole se je priključil kolesarskemu klubu ROG, kjer je pričel redno in vztrajfto trenirati pri trenerju Matjažu Zanoškarju. Že kot mlajši mladinec in nato mladinec je v letih 1982 in 1983 pokazal izreden talent in mnogi strokovnjaki so ga šteli za najbolj obetajočega kolesarja v takratni Jugoslaviji. Za takratno mladinsko reprezentanco je leta 1983 nastopil na svetovnem prvenstvu v Italiji in na dveh balkanskih igrah. V letu 1984 pa je prvič, kot 19-letnik, nastopil na članskih dirkah in v dirki po Jugoslaviji osvojil odlično 7. mesto takoj za takratnimi najboljšimi jugoslovanskimi kolesarji: Buličem, Če- rinom, Pavlicem, Lampičem, Cu-dermanom in Ropretom. V tistem letu je nastopil na raznih etapnih in enodnevnih dirkah in v 10 različnih državah osvojil številne pokale, medalje in pohvale. Premočno je vodil tudi v točkovanju za »ZLATO KOLO« kot najboljši kolesar v državi; tega sta starša prejela po Robijevi smrti. Vendar pa je bila usoda kruta in na zadnji dirki sezone ter dirki za državno prvenstvo v Beogradu je tragično umrl v nesreči, ki ni bila nikoli povsem pojasnjena. Tako je Vrhnika izgubila enega najbolj nadarjenih mladih športnikov, ki je šport in kolesarjenje jemal resno, profesionalno. Vse svoje kratko športno življenje je namenil kolesarjenju in Vrhniki, saj je tu zrasel in se učil prvih športnih korakov. V svoji kratki triletni kolesarski dobi je osvojil številne pokale in medalje sirom Slovenije, v bivši Jugoslaviji in tudi v Evropi. Ob lanskoletnem 9. memorialu Robija Trampuža je Robijev oče predlagal, da bi vse zbrane pokale, trofeje, medalje in priznanja poklonil Športni zvezi Vrhnika oziroma Vrhniki, da bi mladi športniki lahko videli in spoznali, koliko truda in dela je bilo potrebno za osvojitev tolikih priznanj. Spoznali bi, kdo je bil sploh mladi športnik — kolesar Robi Trampuž. Zato je Športna zveza Vrhnika v ta namen dan pred kolesarsko dirko »VZPON na Ulovko« za pokal Robija Trampuža odprla spominsko sobo z vsemi medaljami, pokali, dnevniki in kolesom, s katerim je tragično preminil. Ob navzočnosti staršev, predstavnikov Športne zveze, župana in nekaterih najožjih športnih Robijevih prijateljev je bila v petek, 23. septembra, svečana otvoritev. Ob tem dogodku so se spomini vrnili na kratko, vendar plodno kolesarsko pot našega Robija Trampuža. Starša Robija Trampuža se ob 10-letnici tragično preminulega sina zahvaljujeta vsem, ki so se v teh letih spominjali in poklanjali cvetje ter sveče na prerani grob. Rezultati vzpona na Ulovko V soboto sta Športna zveza Vrhnika in ŠD POVŽ Stara Vrhnika priredila kolesarsko dirko »VZPON na Ulovko« za pokal Robija Trampuža. Dirke se je udeležilo 106 tekmovalcev iz 20-ih klubov sirom Slovenije. Tekmovali so v štirih kategorijah, vsem prvim trem pa je pokale izročil oče Robija Trampuža. REZULTATI: člani: 1. Boris Premužič, Rog 2. Andrej Hauptman, Rog 3. Kristjan Mugerli, Rog 4. Marko Velkovrh, Rog 5. Robert Pintarič, Rog st. mladinci: 1. Leon Bergant, Rog 2. Mitja Mahorič, Perutnina 3. Miran Kelner, Rog 4. Janko Paskvale, Rog 5. Miha Klun, Rog ml. mladinci: 1. Sandi Mrvar, Rog 2. Darko Mrvar, Rog 3. Luka Kruh, Hit Casino 4. Jošt Šprohar, Rog 5. Gregor Šušmelj, Sivi Čaven rekreativci: 1. Rok Černe, Stop team 2. Darko Baje, Sivi Čaven 3. Martin Kreačič, Sivi Čaven 4. Aleš Hren, Poljane 5. Ljubo Car, Stvrian Lenart in/F 16. Marjan Mesec (Stara Vrhnika); 17. Robert Kogovšek (Vrhnika); 23. Boris Kogovšek (Vrhnika); 25. Ciril Ocepek (Vrhnika); 30. Jože Justin (Vrhnika); 31. Urban Ocepek (Borovnica); 34. Miran Krampač (Vrhnika); 35. Zvone Konstantinovič (Vrhnika); 38. Silvo Šalamun (Vrhnika); 39. Štefan Bogataj (Vrhnika) in 40. Stane Pajsar (Vrhnika). S. S. Zadnja dirka za državno prvenstvo je bila v Portorožu 18. septembra in je bila odločilna za skupni seštevek ter vrstni red v kategoriji JUNIOR 100 cm. Aleš Prek je bil dvakrat drugi in s skupnim seštevkom desetih tekem osvojil odlično tretje mesto ter s tem bronasto odličje državnega Pod pokroviteljstvom Športne zveze Vrhnika sta TSK Corning Vrhnika in ŠD POVŽ Stara Vrhnika organizirala v nedeljo, 2. oktobra, 9. odprto prvenstvo Vrhnike v teku z rolkami na Ulovko. Teka seje v lepem vremenu udeležilo 160 tekmovalcev iz 16 klubov iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Tekmovali so v enajstih kategorijah. Starejši so se pomerili na daljši progi 5400 m od Podčela na Ulovko, mlajši na krajši, 3300 metrov dolgi progi ter najmlajši na vrhu Ulovke na 700 m dolgi progi. Vsi prvi trije iz vsake kategorije so prejelimedalje, najuspešnejši pa so bili mladi tekači iz Logatca in Kranja. Tekači Cominga z Vrnike so osvojili tudi pet medalj. Rezultati prvih treh ter Vrhničanov po kategorijah so bili: Mlajši dečki (700 m); 1. Zoran Jeger (IHAN) 2. Saša Jugovič (Reka) 3. Jure Tršar (Logatec) 7. Gregor Kogovšek; 14. Domen Za-lar in 19. Jaka Bizjak (vsi Corning Vrhnika) Mlajše deklice (700 m): 1. Urša Mrzel (Olimp. Ljubljana) 2. Mateja Mole (Corning Vrhnika) 3. Tina Smigoc (Corning Vrhnika) 6. Anja Mikulan, 7. Jasna Aljukič in 8. Ajda Slavec (vse Coming-Vrhnika) Starejši dečki (3300 m): 1. Klemen Lauseger (Kranj) 2. Igor Jeesnovec (Ljubljana) 3. Franci Starbek (Ihan) 8. Klemen Grom in 18. Tadej Leb(oba Corning Vrhnika) Starejše deklice (3300 m): 1. Maruša Brenčič (Logatec) 2. Polona Brišar (Ljubljana) 3. Renata Podviz (Ljubljana) 6. Martina Nartnik (Corning Vrhnika) Mlajše mladinke (3300 m): 1. Nuša Žibert (Kranj) 2. Tadeja Brankovič (Kranj) 3. Petra Majdič (Dol) 7. Špela Jerina in 15. Katja Slavec (obe Corning Vrhnika) Mlajši mladinci (5400 m): 1. Lucijan Nagode (Logatec) 2. Miha Plahutnik (Corning Vrhnika) 3. Simon Mežnar (Ihan) 11. Tadej Jurca in 13. Jure Gostiša (oba Corning Vrhnika) Starejši mladinci (5400 m): 1. Vasja Rupnik (Logatec) 2. Miha Zrnec (Corning Vrhnika) 3. Uroš Godina (Logatec) 7. Gorazd Berginc, 8. Matjaž Batič in 10. Matej Mole (vsi Corning Vrhnika) Člani (5400 m) 1. Jože Pokljukar (Gorje) 2. Rok Ingolič (Brdo) 3. Boris Zelene (Logatec) 6. Miha Grom (Corning Vrhnika) Članice (5400 m) 1. Andreja Mali (Dol) 2. Tanja Zelene (Logatec) 3. Darja Rupnik (Logatec) in 8. Katja Žibert (Corning Vrhnika) Veterani A (5400 m) 1. Roman Rupnik (Corning Vrhnika) 2. Roberto Skovnik (Videm) 3. Ivan Pergovnik (Logatec) 4. Gregor Gostiša (Corning Vrhnika) Veterani B (5400 m) 1. Marjan Krajnik (Kobarid) 2. Niko Svaljšak (Škofja Loka) 3. Boris Jug (Ljubljana) S. S. Kulturno-prireditveni center in okrepčevalnica prvenstva za leto 1994. Prvi vikend v oktobru pa se je Aleš Prek udeležil še mednarodne dirke v Salzburgu in bil enkrat šesti ter enkrat četrti, kra je v mednarodni konkurenci mladih karti-stov prav gotovo lep uspeh. S. S. Športno društvo Sinja Gorica je bilo organizator državnega prvenstva v balinanju za pionirje posamezno do 14 let. Tekmovanje je potekalo na štiristeznem balinišču v Sinji Gorici v nedeljo, 11. septembra 1994. Samo tekmovanje je vodila »Notranjska balinarska zveza«, katere glavni sodnik je Brane Štefran. Udeležbo na tekmovanju v Sinji Gorici si je pridobilo najboljših osem mladih balinarjev iz regijskih tekmovanj. Razdeljeni so bili v dve polfinalni skupini (po štirje balinarji), v katerih je vsak igral z vsakim. Tako sta se v finalu za prvo mesto pomerila res dva najboljša mlada balinarja. Tako je Aljoša Morelj (Košana) premagal Roka Bešterja (Brstnica, Tržič) z 10:8. Za tretje mesto pa je Davor Janžič (Trata, Škofja Loka) premagal Vasjo Stupana (Jadran, Izola) z 11:7. Končni vrstni red pa je bil: 1. Aljoša Morelj (Košana) 2. Rok Bešter (Tržič) 3. Davor Janžič (Škofja Loka) 4. Vasja Stupan (Izola) 5. Igor Pavlic (Ljubljana) 6. Domen Likar (Sp. Idrija) 7. Blaž Vindišar (Ljubljana) 8. Aleš Klančar (Postojna) Ob dobrih in zanimivih igrah mladih balinarjev je treba pohvaliti organizatorje državnega prvenstva, to so člani športnega društva Sinja Gorica, ki so brez napak pripravili tekmovanje. Vsi tekmovalci so prejeli tudi praktične nagrade številnih sponzorjev tekmovanja. Ti so bili: Saniker —Vrhnika, Papelina — Sinja Gorica, Pizzerija Boter-Vrhnika, Mesarija Blatnik — Vrhnika, Slaščičarna ABDI — Vrhnika, Torbar-stvo Jerina — Sinja Gorica, Prok-sima Portorož, G. T. d.o.o. — Vrhnika, LEK — Ljubljana, VI-STA — Verd, Corning — Vrhnika, Metelkok — Vrhnika, Adria-tik — Vrhnika, Trgovina TOMI — Vrhnika, Trgovina SIMON — Vrhnika, Elektromehanika Jelov-šek — Drenov Grič, STAVROS d.o.o. — Drenov Grič. S. S. ilna priznanja in pokale za spomin-ize Vrhnika. WW Karting -Aleš Prek tretji Vseh osem udeležencev finalnega državnega prvenstva v balinanju za pionirje Ponovno avtocross na Vrhniki V nedeljo, 16. oktobra, bo v Sinji Gorici na deponiji TOJNICE dirka za državno prvenstvo Slovenije v avtokrosu. V dopoldanskem času bodo kvalifikacijske vožnje, ob 12.30 pa se bodo pričele finalne vožnje za prvake Slovenije. AVTOCROSS — AUTOCROSS Starša Robija Trampuža izročata številna priznanja in pokale za spominsko sobo, ki je v prostorih Športne zveze Vrhnika. 14 OKTOBER 1994 NAŠ ČASOPIS Podlipa 94 v lepem vremenu Občinsko prvenstvo v kolesarjenju od Podčela do Podlipe je bilo zaradi slabega vremena preloženo za en teden, kar seje organizatorjem obrestovalo z zares lepim vremenom, ravno pravšnjim za koleasrje. Nastopilo je SO tekmovalcev v desetih kategorijah, ki so se na progo podali vsak s polmi-nutnim presledkom. Tako je vsak tekmovalec vozil sam in pokazal vso hitrost ter iznajdljivost do končnega cilja pri gostilni Jurca v Podlipi. Samo tekmo je pripravila Športna zveza Vrhnika, organizirala in izpeljala pa dobro uigrana ekipa Športnega društva LIPA iz Podlipe. Prvi trije iz vsake kategorije so prejeli medalje, najhitrejši tekmovalec pa še zasluženi pokal. Rezultati so bili: mlajši dečki: 1. Gergor Kogovšek 2. Andrej Škof 3. Jaka Bijak mlajše deklice: 1. Mateja Mole 2. Ajda Slavec 3. Špela Bizjak deklice: 1. Špela Mole 2. Katarina Pajsar 3. Marina Nartnik dečki: 1. Urban Ocepek 2. Matej Černetič 3. Dejan Trček mladinke: 1. Nina Grom 2. Barbara Kuzmič 3. Lea Šmigoc mladinci: 1. Matej Grom 2. Domen Denša 3. Uroš Ogrin V kategoriji dečkov ima tudi NAŠ ČASOPIS nekako prste vmes, saj sta zmagovalec Urban Ocepek Borovnica (prvi z desne) in drugi Matej Černetič — Log (v sredini) oba raznašalca Našega časopisa. To pomeni, da ob raznašanju tudi dobro trenirata. PREDSTAVLJAMO VAM Vrhničanka prvakinja ZDA v krosu Viki Sega-Foltz se rada vrača na Vrhniko Na uredništvo Našega časopisa sem prejel zanimivo vprašanje, ali poznamo Vrhničanko, ki je pred 30 leti v daljni Ameriki pričela svojo atletsko kariero in postala celo večkratna ameriška prvakinja v krosu. Ob novici sem se začudil in takoj vzpostavil stik z nekdanjo Vrhničanko Viki Še-ga-Foltz, ter se dogovoril za razgovor o njeni zelo uspešni športno-atletski poti v ZDA. Tako je nastala zanimiva življenjska zgodba, ki vam jo predstavljamo. Viktorija Šega se je rodila v Ljubljani leta 1944 ter do enajstega leta živela v Logatcu. Četrti razred osnovne šole pa je pričela obiskovati na Vrhniki in njen prvi učitelj je bil Janez Smrtnik. Že v osnovni šoli je pokazala nadarjenost za razne športe, vendar se z nobenim ni pričela redno ukvarjati. Na Vrhniki je živela pri rejniški družini, na katero se je zelo navezala in s sorodniki te družine še zdaj vzdržuje zelo pristne stike. V Litostroju se je izšolala za tehnično risarko; tam je bila tudi eno leto zaposlena. Ob takratnih težkih življenjskih razmerah se je kot osemnajstletno dekle napotila v Ameriko, v državo Messuri. Tam se je z devetnajstimi leti poročila z možem, ki je bil dober atlet, tekač na dolge proge. Prav on jo je navdušil za atletiko, predvsem tek. Skupaj sta trenirala in prvo progo je spoznala v dvorani kolidža, kjer je njen mož služboval in obenem treniral. Kmalu sta se preselila v majhno mestece države Washington in uredila atletsko stezo. Tam se je pravzaprav pričela njena tekaška pot. Vseskozi je trenirala, tudi tedaj, ko je z enaindvajsetimi leti rodila svojega prvega sina. To je bilo v letu 1965. Že jeseni leta 1967 je postala državna prvakinja ZDA v krosu ter prvakinja Kanade. V tistem letuje po petih letih bivanja prejela državljanstvo ZDA ter tudi status stalne članice ameriške reprezentance. Naslednje leto je na svetovnem prvenstvu v Angliji zasedla drugo mesto v krosu, z ekipo ZDA pa prvo mesto. V reprezentanci ŽDA za kros je nastopila še štirikrat in po vsem svetu dosegala kar vidne rezultate. Trenirati je pričela tudi daljše teke na atletski stezi in dosegala zelo dobre rezultate na 800 m in 1500 m. V letu 1971 sta se z možem spet selila, in to v Novo Zelandijo, kjer je še bolj intenzivno trenirala ter se pripravljala na olimpijske igre za leto 1972 v Munchnu. Na prireditvah na Danskem je spoznala Vero Nikolič in dosegla najboljši čas na svetu na 1500 metrov. Vendar ji je poškodba preprečila nastop na olimpijskih igrah, kar pa je ni odvrnilo od atletike. Poznanstvo z Vero Nikolič jo je pripeljalo na atletski miting v Celje, kjer je tekla na progi 800 metrov in takrat je tudi prvič obiskala svojo Vrhniko. V letu 1972 seje vrnila v Ameriko in nadaljnja tri leta skrbno trenirala ter se udeleževala številnih tekmovanj. Vseskozi je bila najboljša tekačica v Ameriki na 1500 m in na kros tekmovanjih. V tem času je rodila drugega sina in prav zanimivo je, da je na dan poroda pretekla še eno miljo. To pomeni, da je res vsak trenutek izkoristila za trening teka. Nekako po letu 1975 pa je pričela teči predvsem daljše ulične teke, ki so takrat v Ameriki postajali vse bolj priljubljeni. Tudi zanimanje gledalcev in raznih sponzorjev se je povečevalo, tako da je prvič nekako lažje reševala finančne težave. Leta 1979 je pričela študirati inženirsko tehnologijo, dobila štipendijo in tekmovala za kolidž. Študij je uspešno končala v letu 1982 ter kot ose-mintridesetletna, že veteranka, še vedno neumorno tekla in tekmovala predvsem na daljših prograh. Mimogrede je postavila precej rekordov na daljše proge v Ameriki, ki še sedaj veljajo za odlične rezultate. Na svetovnem prvenstvu za veterane na Novi Zelandiji (zima Simon Arsič s pokalom in medaljo kot najhitrejši občan Vrhnike veteranke: 1. Julka Salomon člani A: 1. Simon Arsič 2. Marjan Mesec 3. Robert Kogovšek člani B: 1. Ciril Ocepek 2. Stane Kogovšek 3. Franc Susman veterani: 1. Janez Langevalter 2. Bogdan Grom 3. Janez Kenk Progo je najhitreje prekolesaril Simon Arsič v času 10.00,79 in prejel pokal. Najmlajša udeleženca sta bila Neža Jeločnik in Matej Lešnjak, ki sta prejela polkilogramski čokoladi. Dirke sta se udeležila tudi dva najstarejša udeleženca: zakonca Julka in Slavko Salomon, ki se udeležujeta skoraj vseh trim in tekmovalnih akcij v naši občini. S. S. Viktorija (Vicki) Šega — Foltz 1980/81) je v desetih dneh petkrat tekmovala in petkrat zmagala. Tedaj je prvič tekla tudi maraton na 42 km in ga pretekla v manj kot 3 urah. Kot veteranka je z ekipo ZDA nastopala sirom Evrope. Zadnji javni tekmovalni nastop je imela v TEKSASU, kjer je v krosu na 15 kilometrov premočno zmagala. Od tedaj se redno rekreativno ukvarja s tekom in vsako jutro preteče od 5 km do 6 km. Pred nekaj leti je hudo zbolela, vendar je z neverjetno energijo in optimizmom bolezen premagala ter takoj pričela zopet teči. Tudi med letošnjim enomesečnim dopustom na Vrhniki je vsako jutro tekla v okolici Verda in bližnjih vrhov, ne glede na vreme. Prav atletika in tek sta ji dala polno voljo do življenja ter mladostno vedrino, ki je ob razgovoru ni mogla skriti. Čeprav je v življenju doživela marsikaj hudega, pa je vse težave — od prvih finančnih do resne bolezni — vedno pretekla in jih reševala skupaj z možem. Prav on je bil njen prvi in edini trener, svetovalec ter nekaj časa sotekmec. V razgovoru je še povedala, daje bila na Vrhniki že sedemkrat in se vedno rada vrača, saj ima veliko znancev in prijateljev. Svojih zmag in nastopov se vedno rada spominja, ker so ob objavah rezultatov vedno navajali, da je iz Slovenije, saj ima tudi slovensko državljanstvo. Na koncu razgovora je pozdravila vse bralce Našega časopisa in dodala, da je tek del življenja, ki ga je treba hitreje ali počasneje preteči, da si tako sam rišeš svojo življenjsko pot. S. S. Miha Grom - član mladinske državne reprezentance v gorskem teku Ena najtežjih tekaških disciplin je prav gotovo gorski tek, ki se tudi v Sloveniji vse hitreje širi in pridobiva vedno več tekmovalcev. Za to športno moraš biti res vsestranski športnik z veliko vzdržljivosti in moči. Res pa je tudi, da imamo v Sloveniji idealne terene, vrhove in gore za ukvarjanje z gorskim tekom. Miha Grom, osemnajstletni dijak tehnične elektro šole, doma na Verdu, seje ukvarjal z raznimi tekaškimi panogami: tekom na smučeh, tekom z rolkami, triatlonom, raznimi krosi. Nazadnje je ugotovil, da najboljše rezultate dosega na gorskih tekih. Tako seje letos kar nekako specializiral za gorske teke in na tekmovanjih dosegal zelo dobre rezultate. Ravno rezultati so ga pripeljali v mladinsko državno reprezentanco za gorske teke. Udeležil seje 10. svetovnega mladinskega prvenstva v gorskem teku v bavarskem mestu BERCHTESGADEN, kjer se je uvrstil na 27. mesto in bil drugi Slovenec po vrstnem redu (26.mesto Andrej ATLETIKA Reoršek). Miha je član vrhniškega tekaškega smučarskega kluba Corning Vrhnika, v katerem so dobri mladi tekmovalci v smučarskih tekih in v rolkanju. Na državnem prvenstvu v gorskem teku na Kamniško sedlo, ki je bilo 4. junija, je dosegel odlično drugo mesto. Tretji pa je bil v disciplini gori-doli na gorskem teku Krim 94, kije bil 10. julija. Vse tekme za gorske teke so točkovane za »Pokal Slovenije« v letu 1994. Trenutno je na dobrem tretjem mestu, vendar pa bo zadnji tek na Šmarno goro prinesel dokončni vrstni red v pokalu gorskih tekem. Medtem je Miha Grom v nedeljo, 9. oktobra, v svoji skupini zmagal v teku na Šmarno goro. Vendar pa se v skupnem seštevku za »POKAL« Slovenije ni bistveno spremenil vrstni red. Tako je osvojil tretje mesto v gorskih tekih, kar je prav gotovo velik uspeh za mladega tekača po hribih in gorah. S. S. Postali smo ekipni državni prvaki Četrtek, 6. oktobra, je verjetno datum, ki ga štirinajst učencev OŠ dr. Ivana Korošca iz Borovnice, ki so sodelovali na državnem ekipnem atletskem prvenstvu Slovenije, ne bo nikoli pozabilo. Živčnost se je začela že v ponedeljek, ko smo izvedeli veselo novico, da smo se z doseženimi rezultati uvrstili na državno prvenstvo. Po razvrstitvi točk smo bili na drugem mestu, zato so bile naše možnosti velike. Verjetno smo se zato vsi zavedali, da mora vsak prispevati vse, kar zmore in še več. Vsi smo nestrpno čakali na četrtek, naš veliki dan, in se nadejali lepega vremena. Že zjutraj, ko smo odhajali v Ljubljano, se je čutilo, da smo »team«, ki bo dal vse od sebe. Na atletskem stadionu v Šiški nam je postalo jasno, da imamo možnost za visoko uvrstitev, ki pa si jo moramo še priboriti. Prevzela nas je urejenost stadiona, saj marsikdo še ni tekmoval na tako urejenem tekmovališču. Razporedili smo se po garderobah in odšli na slovesno otvoritev tekmovanja. Bilo je tako slovesno, vsaj za nas, kot da ne bi šlo le za državno prvenstvo za osnovnošolce, ampak za kakšno mednarodno tekmovanje. Konec je bilo besed, začeli so se boji za vsako sekundo, za vsak centimeter. Bilo je res neverjetno, saj je vsak izmed nas dal vse od sebe in napetost se je iz discipline v disciplino stopnjevala. Na koncu, ko so bili bolji končani, smo vsi, učenci, učitelji in trenerji za atletiko ter telovadbo nestrpno čakali na izid rezultatov. V mimohod, ki je naznanjal podelitev medalj najboljšim, se je na semaforju izpisalo ime naše šole. Težko je opisati tiste trenutke, veselje in sproščanje še tiste energije, ki nam je po tekmovanju ostala. Prejeli smo pokal in medalje in tako postali državni prvaki v ekipnem atletskem prventsvu za osnovne šole. Z doseženim prvim mestom smo dokazali, da imamo na naši šoli najboljši atletski »team« v Sloveniji, našim trenerjem pa dokazali, da se je splačalo nalagati trud in prosti čas v nas in z nami trenirati. Ob koncu bi se v imenu vseh tekmovalcev rad zahvalil ljudem, ki so nam pomagali doseči izjemne rezultate in državni pokal. Najprej hvala vsem trem vaditeljem telesne vzgoje, ki so v nas našli talente in nas usmerili v pravo disciplino. Zahvalo dolgujemo tudi trenerju atletike na naši šoli — Klemenu Stojanoviču, kije z lastnim vzorom in napotki veliko vplival na nas in s tem tudi na naše rezultate. Ne nazadnje pa se je treba zahvaliti tudi šoli, kije dala prostore za treninge in nam nudila možnosti za doseganje dobrih rezultatov. Andrej Perdih OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica TIME OUT TRGOVSKO ŠPORTNI CENTER Prvaki na skupinski sliki. NAŠ ČASOPIS OKTOBER 1994 15 TENIŠKE NOVICE IGRALCI PIKADA ZAVZELI BOROVNICO Tradicionalni turnir posameznikov »Blagomixa« Avstrijci in Štajerci premočni v pikadu Zadnji teniški turnir »BLAGOMIXA« je prvim tšrini prinesel kar lepe nagrade. Zelo slabo vreme ni preprečilo najboljšim tenisačem z Vrhnike, Drenovega Griča, Dragomerja in od drugod, da bi se pomerili na tradicionalnem turnirju za »NAGRADE BLAGOMIXA«, ki je bil 17. 9. in 18. 9. 1994 na teniških igriščih Drenovega Griča. Teniški delavci ŠD Dren so po tradiciji izvrstno pripravili turnir z 32 tekmovalci. V zagrizenih bojih so nekateri favoriti odpadli že v prvih kolih, tako da je bilo tekmovanje v polfinalih in finalih še bolj zanimivo in presenetljivo. V fina- lu je Čeh Vlado Hudeček, trener mladih tenisačev na Drenovem Griču, premagal Zdeneta Božiča z 9:2. Za tretje mesto pa je Sandi Petkovšek premagal mladega in vedno boljšega Petra Kavčiča. Vsi prvi štirje so prejeli pokale in bogate denarne nagrade lastnika trgovine »BLAGOMIX« z Drenovega Griča, ki že tradicionalno sponzorira vsakoletni turnir. Veliko prispeva in pomaga tudi teniški sekciji ŠD Dren z Drenovega Griča. S. S. Najboljša tenisača občine Vrhnika za leto 1994: Maruša Šerjak in Sandi Petkovšek. Izbrali najboljšo tenisačico in tenisača za sezono 1994 S prihodom jeseni se nekako konča tudi sezona tenisa na zunanjih igriščih. Ta igra z rumeno žogico seje v naši občini zelo razširila, saj se vedno več mladih in rekreativcev ukvarja s tenisom. Vedno več je tudi turnirjev na občinski in širši ravni, kar pritegne veliko gledalcev in nenazadnje tudi raznih domačih sponzorjev, ki prispevajo nagrade za najboljše tenisače. Teniška sekcija Vrhnika je skrbno zbirala in točkovala udeležbo ter uvrstitve vseh tenisačev naše občine na raznih turnirjih in tekmovanjih, da bi ob koncu sezone dobili najboljšega tenisača in tenisačico. V moški konkurenci seje za naslov potegovalo 106 tenisačev in največ točk je zbral Sandi Petkovšek, kije tako postal tenisač Vrh- nike za leto 1994. Na drugo mesto se je dokaj presenetljivo, vendar pa popolnoma zasluženo uvrstil veteran Zdene Božič, tretji pa je bil Grega Kukec. Od vseh je v vsej sezoni Sandi Petkovšek pokazal najboljšo formo in borbenost saj je zmagal na več turnirjih v naši občini. Pri ženskah pa se je za naslov najboljše potegovalo 30 tenisačic. Zaslužen naslov »NAJBOLJŠA TENISAČICA« Vrhnike za leto 1994, pa je pripadel Maruši Šerjak iz Dragomerja. Druga je bila Nataša Kune, tretja pa Sonja Ralca, vsestranska športnica iz Dragomerja. Za vse prve tri je Športna zveza Vrhnike pripravila lepe pokale, ki so jih podelili po končanem turnirju »BLAGOMIX« na Drenovem Griču. S. S. 17. in 18. septembra je bilo v Borovnici prvo odprto prvenstvo v elektronskem PIKADU »Slovenija open 94«. Prireditev je potekala v telovadnici TVD Partizan Borovnica. Sodelovalo je kar 480 tekmovalcev iz vse Slovenije in iz sosednje Avstrije, ki so se pomerili v petih disciplinah. Zato so turnir poimenovali tudi prvi mednarodni turnir, saj se ga je udeležilo več tekmovalcev kot državnega prvenstva. Zelo zanimive boje si je ogledalo veliko gledalcev, tako daje Borivnici grozil celo prometni infarkt. Organizatorja turnirja v elektronskem pikadu sta bila EMAK d.o.o. z Dola pri Borovnici in EUROCLAS and COMPANY iz Polhovega Gradca, kije preskrbel tudi ^avtomatov za pikado. Generalni sponzor prireditve pa je bila PIVOVARNA UNION. Vsi tekmovalci so prejeli majice »BOROVNICA« in praktične nagrade številnih sponzorjev okoliških podjetij. Najboljši, to je prvi trije iz vsake kategorije, pa so prejeli pokale in medalje. Rezultati so bili: Ženske posamezno: 1. Manuela Kroll (Avstrija — Borovlje) 2. Katja Hafner (Ravne na Koroškem) 3. Romana Čuček (Ptuj) 4. Boža Filipič (Borovnica) Moški posamezno: 1. Jožef Karničar (Avstrija — Borovlje) 2. Jožko Pavšič (Maribor) 3. Leon Ciglarič (Maribor) 4. Marko Wurllitzer (Avstrija — Borovlje) Ženski pari: 1. Lečnik 1 (Ravne na Koroškem) 2. Lečnik 2 (Ravne na Koroškem) 3. Vinerke (Vrhnika) 4. Holzauge (Avstrija-Borovlje) Polna dvorana TVD Partizan Borovnica, tako tekmovalcev kot gledalcev Moški pari: 1. Sagitarius 2 — (Sežana) 2. Zajčki — (Novo mesto) 3. Gorjan 13 — (Kamnik) 4. Brunarica — (Borovnica) Mešani pari: 1. Holzauge 1 (Avstrija — Borovlje) 2. Eva's Treff (Avstrija — Borovlje) 3. Štajerci No 2 (Maribor) 4. Ringo 2 (Logatec) Ekipno: 1. Štajerci (Maribor) 2. Borovlje (Avstrija) 3. Lečnik (Ravne na Koroškem) 4. Škorpijon (Borovnica) S. S. Letos spomladi je AMD Vrhnika ponovno pričela delovati. Ob izvolitvi novega delovnega predsedstva društva so bile sprejete tudi nove smernice delovanja (povečan poudarek varnosti v prometu, ustanovitev športnih sekcij: enduro, mo-tocross, crosscountry). Javnosti se je prenovljeno društvo prvič predstavilo na Ulovki, kjer je 10.9.1994 organiziralo motoshow. Na prireditvi je bila demonstrativno prikazana vožnja z motocross motorji. Ob tej priložnosti je bil razstavljen tudi del ponudbe enduro motorjev znamke Husquarna ter druge motociklistične opreme. AMD Vrhnika je na prireditvi predstavilo načrt za leto 1995: — udeležba na vseh dirkah za državno prvenstvo v enduru, motocrossu in conskem prvenstvu v enduru (udeležba Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Slovenije, Čečke in Slovaške) ter — organizacija enduro tekmovanja za državno prvenstvo, crosscountry tekmovanja za neuradno državno prvenstvo in tekmovanja v hillclimbingu. Te panoge so novost v slovenskem moto športu, obenem pa so zelo privlačne, saj v svetu privabljajo številne gledalce in tekmovalce. Za konec še opozorilo vsem udeležencem v cestnem prometu.: »Ne pozabite, na cesti niste sami! Naj vozilo vodi pamet in ne težka noga.« Dodatne informacije o AMD in avtomotošportu dobite po telefonu 754-097 (začasno, do dodelitve novih delovnih prostorov). Za pomoč pri organizaciji prireditve se zahvaljujemo: podjetjema Simčič Moto center in TMR. Varno vožnjo vam želi predsednik AMD Vrhnika Peter Kavčič NOGOMETASICE Uspešen začetek V septembru se je začelo tekmovanje v I. ženski nogometni ligi. Po zelo uspešnem zaključku z osvojitvijo pokala in vice prvakinj Slo venije v lanski sezoni je tudi letos ekipa ŽNK Vrhnika začela tekmovanje z zmago v gosteh. 11. septembra jc v Stični osvojila prvi par točk z ekipo ARMEX Ivanč-na Gorica z rezultatom (0:1) za ŽN Vrhnika. Z malo sreče pri žrebu je v pokalu Slovenije, ki ga je v preteklem letu tudi osvojila, neposredno v polfinalu in tekmovanje nadaljuje šele spomladi. V ligaškem tekmovanju nastopa le šest ekip. Tako je to tekmovanje obrnjeno glede števila, hkrati pa je koncentracija kakovosti bolj enakomerno porazdeljana na vse ekipe. Zaradi tega jc tekmovanje bolj napeto in zanimivo. Z eno že odigrano tekmo se tekmovanje nadaljuje naprej. Vrhniko čaka že v soboto, 9. oktobra, v športnem parku na Vrhniki ob 15. uri tekmec iz Kopra. Zato vsi prijatelji nogometa, posebej ženskega, vljudno vabljeni na ogled tekme. Hkrati pozivamo in se zahvaljujemo za športno navijanje. Do konca letošnjega leta bodo no-gometašice Vrhnike igrale v gosteh, in sicer: 16. oktobra z ekipo Jarš v Jaršah 23. oktobra z ekipo Doliča v Slovenj Gradcu in 30. oktobra z ekipo Krima v Ljubljani. Ženska ekipa Vrhnike je 25. septembra nastopila na zelo močnem mednarodnem turnirju v madžarskem v mestu SZOMBAT-HELY, ki je središče županije VAS (op. Železna Županja). Domči klub Victoria SZOM-BATHELY je slavil obletnico bo-stoja in priredil mednarodni ženski turnir, na katerem so sodelovale štiri ekipe, med njimi tudi slovenske nogometašice z Vrhnike. Poleg domačih nogometšaic VICTORIA SLOMBATHELY so se turnirja udeležile šc ekipa VESZ-PREMA in reprezentance Gra-diščanske iz Avstrije. Na lepo organiziranem turnirju v prisrčnem vzdušju je bila ekipa Vrhnike četrta. Moč domačinov in reprezentance Gradiščanske je bila le prevelik zalogaj za ekipo iz Slovenije. Bila pa je velika vzpodbuda za nadaljnje delo vrhniških deklet. Vse prijatelje nogometa, predvsem ženskega, vabimo, da si ogledate katero od tekem na Vrhniki. Za poslastico vas vabimo na derbi v Ljubljano na tekmo z ekipo Krim, ki bo 30. oktobra 94. Vašo navijaško pomoč pričakujemo v čim večjem številu. Dekleta in žene pa vabimo, da se nam priključijo vsak ponedeljek, sredo in petek v športnem parku na Vrhniki. ŽNK. VRHNIKA Športni pozdrav! Nogometaši Vrhnike v zagonu Nogomet na Vrhniki si zopet prizadeva za napredovanje v višji rang tekmovanja. Letos so se fantje zopet zagrizli na treningih in tekmah ter pridno nabirajo točke tako doma kot v gosteh. Po zelo uspešnem začetku, V treh kolih so dosegli 6 točk, še vedno sledijo vrhu. So tik za ekipo Kolpe, kije prva na lestvici in ima 100% izkupiček. Po 6 kolih zasedajo v medobčinski nogometi zvezi Ljubljana odlično drugo mesto z devetimi točkami. V zadnjem kolu so zmagali v Moravčah z ekipo Termita (1:2). Uspešno igrajo tudi podmladki članske ekipe, mlajši in starejši pionirji ter kadeti. Pozivamo vse fante, naj se nam priključijo v športnem parku na Vrhniki ter se vključijo v eno od selekcij. Druge ljubitelje nogometa na Vrhniki in okolici pa vabimo ob sobotah popoldan in nedeljo dopoldan, da si ogledajo tekme vseh vrhniških ekip ter s svojim prispevkom na kakršenkoli način pomagajo pri najpopularnejšem športu na svetu predstavljati Vrhniko v slovenskem nogometu. Preživite lep dan z nami v športnem parku na svežem zraku in skupaj se veselimo uspehov vrhniških nogometašev. Nogometno-športni pozdrav N. K. Vrhnika 30. tabor mladinskega odseka na Rudnem polju Mladinski odsek Planinskega društva Vrhnika je v šolskem letu 1993/94 organiziral devet izletov za osnovnošolsko mladino. Povzpeli smo se na Kofce, Kriško goro, Lubnik, Vršič, obiskali škocjanske jame, bili smo na Hlevišah, na Snežniku, na Kalu in na Dobr-či. Izletov seje povprečno udeležilo 49 otrok. Planinsko šolo je uspešno opravilo 23 otrok, podelili pa so tudi znake akcije Mladi planinec. Bronasti znak (za opravljenih 6 izletov) je prejelo 14 otrok, srebrni znak (za 12 izletov) so prejeli 3 otroci, zlati znak (za 18 izletov) pa je prejel eden. Nekaj otrok sodeluje tudi v akciji Ringa- raja, podelili pa smo 3 znake. Zaključek šolskega leta pa vsako leto pomeni planinski tabor, ki je bil letos že trideseti po vrsti. Tabor so postavili na Pokljuki, natančneje na planini Rudno polje. Pokljuka je zaradi svojhe nadmorske višine (1200 — 1500 m) idealno izhodišče za mnoge zanimive izlete, predvsem na Triglav prek Velega polja. Naš tabor je bil postavljen na terenu vojaškega smučišča. Tabor smo razdelili na dva dela. V prvem delu nas je taborilo 20 mladincev, ki smo postavljali in urejali tabor, v prostem času pa smo opravili veliko samostojnih tur. Ob delu in zaba- Vrhunski dosežek Aljoše Groma Vrh Triglava z najmlajšimi Vrhničani Aljoša Grom, vrhniški športni plezalec je v torek, 26. julija, ob 18. uri opravil izvrsten podvig v domačem plezališču v Retovju. Opravil je solo vzpon v 18 m dolgi previsni steni v smeri, imenovani BRDAVS. Po francoski lestvici je smer ocenjena z 8a/a-f, po lestvici UIAA pa to ustreza spodnji meji desete stopnje. To je drugi slovenski solo vzpon v smeri, težji od 8a. V svetovnem merilu pa je Aljoša sedmi plezalec na svetu, ki je opravil tako težak solo vzpon. Ob tem je treba pojasniti, kaj pomeni opraviti solo vzpon. To je vzpon, ki je v steni opravljen popolnoma brez varovanja. Pleuza-lec ne sme imeti pri sebi niti opo-nke, s katero bi si v trenutku slabosti lahko pomagal. Edini dovoljeni pripomočki so plezalke in magnezija. Aljoša je vsa pravila spoštoval, na sebi ni imel niti plezalnega pasu. Na verigi, na koncu smeri gaje čakala vrv, na kateri je bila obešena nekakšna »gurtna«, v katero je stopil in nato so ga spustili na tla. Njegov solo vzpon si je ogledalo veliko športnih plezalcev, ki sodijo v sam vrh slovenskega plezanja. TV Slovenija in MM TV pa sta poskrbeli tudi za filmski zapis tega podviga. Vse je potekalo gladko in za nepozna-valca plezanja skoraj nezahtevno. Tisti pa, ki se na plezanje spoznajo in ki poznajo smer Brdavs so zadrževali dih nekaj manj kot deset minut, kolikor je trajalo Aljo-ševo plezanje. Na koncu so mu vsi z olajšanjem navdušeno zaploskali ter mu čestitali za uspeh. Aljoša sam je komentiral svoj vzpon predvsem kot psihično izredno zahteven vzpon, ki zahteva ogromno koncentracijo. Ob dosežku je občutil predvsem veselje, daje dosegel zastavljen si cilj in pa seveda olajšanje, daje ostal živ in nepoškodovan. Pri tem je posebej poudaril, da to ni bil odgovor na plezanje Toma Česna, ki je deset dni pred tem opravil ravno tak solo vzpon v Bohinjski Beli, ampak da si je ta vzpon zastavil že pred letom dni. Konec avgusta je Alojša odpotoval še z dvema članoma slovenske reprezentance v Ameriko, kjer bodo ostali dva meseca na treningu. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem sponzorjem, ki so mu omogočili, da bo lahko opravil ta trening. Poleg Planinske Zveze Slovenije, ki mu je plačala letalsko karto, so sponzorji: IUV Vrhnika, LIKO Vrhnika, IMP Ljubljana, Športna zveza Vrhnika, Občina Vrhnika, predsednik Občine Vrhnika, Veritas Ljubljana, SLED d.o.o. — Miran Jelovšek, M1EX d.o.o. — Hruševje. Polna dvorana v Cankarjevem domu je bila dokaz, da so mladi planinci dobro delovali vseh 30 let. vi nam je čas hitro mineval. 5.8. 1994pasosenamv taboru pridružili še preostali udeleženci. Že takoj prvi dan smo se podali na preskusno turo: povzpeli smo se na Viševnik (2050 m). Naslednji dan smo opravili izlet na Debelo peč (2014 m). Po vrnitvi v tabor smo spoznavali osnove vrvne tehnike. V nedeljo smo ostali v taboru in sprejemali obiskovalce. V ponedeljek smo obiskali Tosc (2275 m) v torek pa smo se v dveh skupinah odpravili na Triglav. Starejša skupina se je iz tabora odpravila ob štirih zjutraj, se prek Velega polja povzpela na vrh in se po isti poti vrnila v tabor. Mlajša skupina pa seje iz tabora odpravila kasneje. Prvi dan so prišli do FOTOKOPIRNICA IN WIDE O TE K A UIOE& Krožna pot 3, Vrhnika - tel.: 753-725 NUDIMO v - Fotokopiranje (A3, A4 ■ CB) - Izdelava kopij načrtov (JASNIT in TRANSPARENT) ODPRTO N0N-ST0P 8-20, sobota 8-13 mmvm - Barvno kopiranje mmwmmim mmt - Preko 1500 filmov (originali) vseh žanrov doma Planika (2408 m), kjer so prespali. Zjutraj jih je v koči zbudil močan veter in jim preprečil vzpon na vrh. Vodniki so se odločili, da se bodo vrnili v dolino. Tisto popoldne smo poslušali še predavanje o orientaciji. Praktične vaje smo odpravili na terenu, kjer smo iskali skrite predmete. Do konca tabora smo se še kopali v Bohinjskem jezeru, plezali v steni in opravili krajši izlet na Uskovnico. Letošnji tabor je bil že trideseti po vrsti, minilo pa je tudi trideset let, odkar je bil odsek ustanovljen. Odločili smo se, da te obletnice nekako proslavimo. Na obisk v tabor smo povabili vse, ki so v teh letih aktivno sodelovali z mladinskim odsekom. Na srečanje v taboru je prišlo približno 150 ljudi. Ves čas nas je motil dež, zato smo ostali v taboru in obujali spomine. Kljub dežju seje nekaj obiskovalcev povzpelo na Viševnik in na Uskovnico. Po kosilu smo se s skromnimi darili spomnili vseh mladinskih vodnikov. Omeniti moramo sedanjega predsednika Mirka Mal-neršiča, ki se je edini udeležil vseh taborov. Tistega dne je bilo v taboru odlično razpoloženje. Letošnji tabor je bil številčno zelo uspešen, saj nas je taborilo 95. Vreme nas na izletih ni oviralo, nagajalo pa nam je ob popoldnevih. Organizirali smo praktična in teoretična predavanja iz orientacije vrvnih tehnik ter plezanja v steni. Športnih tekmovanj in drugih nalog glede na predmetnik planinske šole zaradi slabega vremena nismo opravili. Zdravstvenih in disciplinskih problemov v glavnem ni bilo. Zahvaliti se moramo naši kuharici Vesni in zdravniku Primožu za trud in sodelovanje. Letos je taborilo več družin z otroki. Ugotavljamo, da taka oblika aktivnega dopusta ljudem vedno bolj ustreza, kar nas zelo veseli. V septembru pa smo v Mali dvorani Cankarjevega doma pripravili razstavo planinskih fotografij in opreme. V kulturnem programu ob odprtju razstave smo sodelovali člani mladinskega odseka in Okteta Raskovec. Predstavili smo tudi bilten, ki smo ga izdali in ga poimenovali Markacije ob 30. taboru. Velika udeležba ljudi ob odprtju in potem na razstavi kaže, da zanimanje za planinstvo v naši občini živi in ne bo zamrlo. Zahvaliti se moramo vsem sponzorjem, ki so nam pomagali pri organiziranju tabora in razstave, ter pri izdaji biltena. Ne smemo pozabiti na Športno zvezo, Skupščino občine in na vrhniško osnovno šolo, ki nam pomagajo že od ustanovitve naprej. Posebej pa se moramo zahvaliti občanom Vrhnike, saj brez njihove podpore in udeležbe na akcijah mladinski odsek ne bi dočakal tako lepe obletnice. Hvala tudi matičnemu planinskemu društvu, njegovemu upravnemu odboru in predsedniku. Mnogokrat znajo potrpeti ob naši mladostni zaletavosti in muhavosti. Vse naše akcije spremljajo, jih podpirajo in nam veliko pomagajo. Ob takšni podpori Vrhnike bomo lahko uspešni tudi v prihodnje! MOPD Vrhnika (Mladinski odsek planinskega društva Vrhnika) Tekmovanje jadralnih padalcev za pokal Borovnica '94 Tako kot že nekaj let doslej so se tudi letos konec avgusta jadralni padalci iz vse Slovenije pomerili med seboj za pokal BOROVNICA '94. Do organizatorjev iz KLUBA LETALCEV VRHNIKA in TURISTIČNEGA DRUŠTVA BOROVNICA je bilo vreme bolj usmiljeno kot lani, čeprav tudi letos ni šlo brez težav. Sprememba vetra nas je prisilila, da smo komaj začeto tekmo morali prekiniti in se z Zavrha preseliti v Zabočevo. Kljub vsemu so bili tekmovalni pogoji skoraj idealni. V boju za centimetre se je spopadlo 61 padalcev iz Ljubljane, Kamnika, Škofje Loke, Kranja, Velenja, Gornjega Grada, Bras-lovč, Bovca, Semiča, Starega trga, Postojne in seveda vrhniškega KLV. Na veliko razočaranje domačih navijačev je pokal odšel v Ljubljano. S skokom točno v center si ga je prislužil (pa tudi LIKO vhodna vrata) Štefan Žuna. Le za 4 cm manj natančen je bil »Škofje-ločan Andrej Bertoncelj, ki seje odpeljal z avtom, »obutim« v nove gume VULKANIZERSTVA ARMIČ. Tretje mesto pa sta si pravično razdelila pionirja padalstva na Vrhniki. Oba, Stane Za-laznik, oblečen v usnjen jopič IUV, ter Janez Zalar, ki sedi na štirih LIKO stolih, sta si priskaka-la vsak po 23 cm. V 10-metrski krog je uspelo prikrmariti še osemnajstim padalcem. Ob tem velja omeniti vsaj uvrstitve domačih tekmovalcev; 5. Gorišek (33 cm), 12. Susman (105 cm), 17. Škilan (210 cm) in 20. Mojca Rus (440 cm). Drugi pa so v pomanjkanju športne sreče in mirne roke pristajali po okoliških zabočevskih travnikih. Lepo in napeto tekmovanje se je po razglasitvi rezultatov in podelitve nagrad prevesilo v prijetno družabno srečanje. Ob prijetnem klepetu s sotekmovalci in ubranem petju (čeprav smo pogrešali Stanetovo kitaro) smo se v poznih urah razšli. Ob slovesu pa smo sklenili, da se ob letu osorej zopet snidemo na borovniškem koncu. Konec koncev pa se moramo zahvaliti vsem, ki so omogočili to lepo tekmovanje. Za izvedbo pre- vozov se zahvaljujemo IUV in TO Vrhnika. Nagrade za tekmovalce pa so poleg že omenjenih prispevali še: — Liko Modus, Les in Servis — ELLES, Borovnica — M-bar Jurgelc, Vrhnika — Minimarket AJDA, Vrhnika — VMT d.o.o., Opekarska 13, Ljubljana — LJUBLJANSKE MLEKARNE — MAXIM d.o.o., Lošca, Vrhnika — Trgovina PETRA, Prečna 7, Vrhnika — Franc Gorenc Mirke — KZ Vrhnika — MERCATOR Blagovnica, Vrhnika — FOTO NOVITA, Vrhnika — Ml-MO trgovina, Horjul — LEPLES, d.o.o., Borovnica — PETROL, Vrhnika — MMM d.o.o. — Urh Romana, Tekstilni izdelki, Preserje — FUN FLY, Ljubljana — KLUB LETALCEV, VRHNIKA — GRAVERSTVO Vinko Tomšič, Vrhnika Ki V boju za čim natančnejši pristanek COM-TAR d.o.o. AVTO ŠOLA VRHNIKA ŠOLA S TRADICIJO USPEHOM IN DOBRIM Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov A, B, C, E in F kategorije. Julija je bila za Gardaland izžrebana Sabina Hrovatin, avgusta pa Peter Trček. ČESTITAMO! TURISTIČNA AGENCIJA VRHNIKA PONUJAMO VAM POČITNICE IN IZLETE V DOMOVINI IN TUJINI POHITITE Z REZERVACIJAMI ZA ZIMSKE POČITNICE LINA POMOČ IN SVETOVANJE Nudimo kakovostno, hitro in poceni pisanje na računalnik ter fax storitve. INFORMACIJE IN PRIJAVE: Cankarjev trg 5, VRHNIKA TELEFON/FAX: 755-828 URADNE URE: ponedeljek in sreda od 9. do 18. ure torek, četrtek in petek od 9. do 15.30 NAŠ ČASOPIS OKTOBER 1994 17 URNIKI VADBE V TELOVADNICAH ZA ČASOD17.10.1994 D015.4.1995 Športna zveza Vrhnika je na podlagi prispelih vlog ter na podlagi šolskih in zunajšolskih programov uskladila termine za vse telovadnice v občini Vrhnika. Cene terminov, kijih objavljamo, so usklajene s pravilnikom o najemu družbenih objektov. Za sezono 1994/95 veljajo naslednje cene (1 termin — 1,5 ure — v sezoni 20 terminov) — Partizan Vrhnika........................ 30.000 SIT — OŠ Log Dragomer....................... 30.000 SIT — OŠ Borovnica.......................... 30.000 SIT — OŠ Ivan Cankar Vrhnika ................. 35.000 SIT — OŠ Ivan Cankar Vrhnika-razr. st............ 20.000 SIT — Partizan Borovnica...................... 20.000 SIT Za posamezne člane, ki obiskujejo aerobiko in rekreacijo, je cena 300 SIT na mesec. Za navedene cene rekreativne skupine dobijo minimalno ogrevan prostor, dostop do sanitarij in tušev. Cene veljajo samo za člane športnih društev oz. Športne zveze Vrhnika. Druge organizacije plačajo dodatno 50%. * Škodo, ki bi nastala zaradi kršenja reda v telovadnicah, poravnajo uporabniki, ki so jo povzročili. Športna zveza Vrhnika Miro Gruden UR-NlrC VAD&E V TELOVADNICI PARTIZAN mkhs URNIK VADBE IN TRENINGOV V TELOVADNICI šolsko leto 1994/95 TELOVADNICA ŠOLE OD...DO PO TO SR ČE PE SO 1 NE 12.20 13.10 ŠPP Sv ŠV Sv DOD SV dečki 7 .8 r 13.20 odbojka ŠŠD odbojka ŠŠD ŠŠD 14.00 14.05 deklice 5..6.r deklice 7.8 r 14.30 14.50 NOVAK NOVAK selošna 14.55 15.40 4C, 4D PLES nadalj PLES začetni SV 5 -8 r Sraj 15.45 l(i.3() 4E, 4 A tečaj Sraj tečaj Sraj 4A.4B 4IME.4I' 4D,4E,4F 4A,4B,4C 16.35 17.20 4F S atletika 4C atletika 17.30 18.00 r G drašler drašler t—< 19.00 atletika drašler MOIIAR košarka 5 r š r G mohar 19.15 G *- ' košarka košarka košarka MOIIAR košarka O 20.30 M 20.30 KOŠARKA ŠOLA KOŠARKA košarka [UV " " >■ 22.00 POTOVALNA AGENCIJA VRHNIKA »PAV« TURIZEM IN RENT-A-CAR, d.o.o. Cankarjev trg 4, Pri Črnem Orlu VRHNIKA telk. 061 -755-375 Vam nudi zimske počitnice: Smučanje v Sloveniji — Rogla za 5 dni že od 170 DEM, 1 /2, v depandansah Mariborsko Pohorje že od 220 DEM, 1/2, TWC, pol pension, na osebo Bohinj apartma, 1 /2, najem za 7 DNI, že za 290 DEM Kranjska Gora, 1 /2, TWC, pol pension, na osebo 210 DEM, 7 dni Smučanje: v Avstriji, Italiji, Franciji in Švici Letalske vozovnice: Ljubljana — Toronto že za 580 USA Ljubljana — New York od 580 USA dalje Ljubljana — Singapur 1.600 USA Nudimo: avtobusne posebne prevoze, počitnice doma in v tujini, prodajamo mesečne in kuponske vozovnice za ljubljanski potniški promet in Sap Ljubljana. Turistična poslovalnica je odprta ob delavnikih od 7. do 15. ure, od 7. do 12. ure pa prvo in zadnjo soboto v mesecu. URA PONEDELJEK URA TOREK URA SREDA URA ČETRTEK URA PETEK URA SOBOTA Osnovna šola Osnovna šola Osnovna šola Osnovna šola 13.00 do Odbojka Upravni organi 8.00 do Nogometni klub Vrhnika 14.3o V: Lukan lo.oo 14.00 RŠ TO 318o 14.00 Učni center 14.4o Karate lo.oo Nogometni klub Osnovna šola Osnovna šola do Raskovec do do do Vrhnika 15.30 V: Petrovič 15.30 V: Telban 15.45 V: Mustafič 12.00 14.4o Smučar.društvo 15.30 15.30 Karate 15.45 Osnovna šola 15.45. Osnovna šola 12.00 Košarka do Alpska šola do čiščenje do do 4. razr. do 4. razr. do R c G 16.15 I6.00 16.3o V: Mustafič 16.30 16.3o 13.30 V: Justin 16.3o Cicibani I6.00 Cicibani 16.3o Atletika 16.3o TSK Corning 16.3o Š R G 13.30 Sportway do 2-4 leta do 4-6 let do razr.st. do do do 17.3o V: Gazič 17.00 V: Gazič 17.30 V: Šraj 17.2o V: Grom I8.00 V: Mohar 15.00 V: Erčulj 17.3o Š R G 17.00 Karate 17.3o Odbojka 17.2o TSK Corning I8.00 Odbojka 15.00 ŠD Klas do do do ženske+moški do do Vidmar do Žito 19.00 V: Mohar 18.3o V: Mustafič 19.00 V: Caserman 18.35 V: Rupnik 19.00 V: Vidmar 16.3o V: Blaško 19.00 Rekreacija 18.30 TSK Corning 19.00 Rekreacija 18.35 Smučar.društvo 19.00 Odbojka 16.30 Nogomet do ženske do do ženske do do LIKO do sodniki 2o.oo V: Miljkovič 19.45 V: Rupnik 2o.oo V: Božič 19.45 V: Petrovčič 20.15 V: Ličer I8.00 V: Horvat 2o.oo Aerobika 19.45 Košarka 2o.oo Aerobika 19.45 Nogomet 20.15 Nogomet I8.00 Nogomet do ženske do ŠD Povž do ženske do ŠD Partizan do KS Vas do RS Žaba 21.00 V: Božič 21.00 V: Petkovšek 21.00 V: Miljkovič 21.00 V: Bizjak 21.30 V: Margon 19.30 V: Šurca 21.00 TSK Corning 21.00 Odbojka 21.00 Košarka 21.0o Odbojka 21.30 Košarka 19.30 Nogomet do rekreacija do ženske do Verd do moški do ŠD Partizan do ŠD Lipa 22.30 V: Grom B. 22.3o V: Caserman 22.3o | V: Jesenovec 22.30 V: Štular 23.00 V: Pahor 21.00 V: Kuzmič IRklllC \AD5E V TELOVADNICI 05 BOROVNICA *mte URA. PONEDELJEK URA TOREK URA SREDA URA ČETRTEK URA PETEK do 15.30 Tenia otroci V: Bajec M. 14.3o do 15.30 Š R G 15.30 do 17.00 Atletika ml.skup. V: B.Jenko M. 15.30 do 17.00 Spi.športna vzgoja V« Torti« 15.30 do I6.30 Š R G 15.30 do 16.3o Košarka ml.deklice V: Tortič 17.00 do 18.00 Atletika st.skup. V: Stojanovič 17.00 do I8.00 Spi.športna vzgoja Stojanovič s B.Jenko I6.30 do 18.00 Atletika ml.skup. V: B.Jenko 16.3o do I8.00 Tenis otroci V: Bajec M. 16.3o do 18.00 Odbojka deklice V: Tortič I8.00 do 19.50 Košarka st.dečki V: Bajec M. 18. 00 do 19.30 Košarka ml.dečki V: Bajec P. 18.00 do 19.30 Atletika st.skup. V: Stojanovič I8.00 do 19.30 Košarka ml.dečki V:BaJec P. 18.00 do 19.30 Atletika st.skupina V:StoJanovič 19.30 do 21.00 Košarka Slani 19.30 do 21.00 Rekreacija delavci šole 19.3o do 21.00 Košarka člani 19.30 do 21.00 Košarka člani 19.30 do 21.00 Odbojka člani V: žerjav UfcNIK, VADfeE V TELOVADNICI 05 LOG-DRAGO!« URA PONEDELJEK URA TOREK URA SREDA URA ČETRTEK URA PETEK URA SOBOTA URA NEDELJA 16.5o Nogomet 16.5o Nogomet 16.5o Osnovna šola 16.5o Osnovna žola 16.5o Badminton S.oo Tenis 8.5o Tenia do pionirji do člani do do do ŠD Dragomer do ŠD Dragomer do Ralca S. 18.00 V: Krasnik 18.00 V: Jerina 18.00 18.00 18.00 11.00 lo.oo 18. oo Košarka 18.00 Nogomet 18.00 Tenis 18.oo Košarka 18.00 Odbojka 11.oo Tenia lo.oo Tenia do ŠD Log do veterani do Gruden do ŠD BI.Brez. do Sd Dragomer do ŠD Dren do športna 19.5o V: Strgar 19.5o V: Pečan 19.5o 19.5o V: Pire 19.5o 12.50 11.5o zveza 19.50 Košarka 19.5o Odbojka 19.5o Aerobika 19.5o Rekreacija 19.5o Rekreacija 12.50 Tenis 12.5o Tenis do ŠD Dren do ŠD Dragomer do ženske do ženske do ŠD Log do učenci do 21.00 v: Jelovšek 21.00 21.00 V:Malavašič 21.00 21.00 15.5o 14.00 21.00 Košarka 21.00 Tenia 21.00 Tenis 21.00 Tenis 21.oo Teni3 15.5o Tenia 14.00 Tenis do ŠD Dragomer do do do do Malavasič do do 22.5o 22.5o 22.5o 22.50 22.50 15.00 15.5o 15.00 Tenis 15.5o Tenia Kulturno-prireditvenl center In okrepčevalnica Kocka do 16.50 do 17.00 rasi 01 M Ml 16.5o do Tenis 17.00 do Tenis vJ lili K* í 1 iti 18.oo 18.5o V i 11 %y OKTOBER 1994 NAŠ ČASOPIS 24. septembra je bil na balinišču gostilne Caserman 2. tradicionalni turnir v »prostem« balinanju za pokal »KRANJC 94«. Organizator turnirja je bila gostilna Krajnc — Saserman, kije privabila 10 ekip z Vrhnike, Logatca in iz Rovt. Po zagrizenih in zelo borbenih igrah je zmagala ekipa Kranjci 2, pred Žemljico (Vrhnika) in Alfom. KONTO - BIRO RAČUNOVODSKO - KNJIGOVODSKE STORITVE tel.: 061/75-44-64 Na sliki je zmagovita ekipa Kranjci 2: Marjan Nadlišček, Franci Končan, Danilo Dolinar in Lado Mole (s pokalom). Poleg sta sponzorja ekipe in turnirja Bogdan in Tinka Turk. MALI OGLASI Na Stari cesti ali nekje v bližini, najamemo skladiščni prostor velik 20 —30 m2, primeren za skladiščenje obutve. Ponudbe na telefon 755-390 (od 8. ure do 19. ure, ob delavnikih) Na Vrhniki ali v bližnji okolici kupimo zazidljivo parcelo ali opuščeno kmetijo z gospodarskim poslopjem v velikosti 1—3 ha. Ponudbe pošljite pod šifro »Parcela 94« na uredniš-vo Našega časopisa. Občina Vrhnika. 4 Adriatic' zavarovalna družba d.d. Agencija na Vrhniki Jelovškova 6, tel. 756-100, fax 756-182 Cankarjev trg 4, tel. 756-133 Vam nudi ugodna zavarovanja: požarno, stanovanjsko, zavarovanje gospodinjskih strojev in aparatov, zavarovanje pred vlomom, zavarovanje stekla, zavarovanje živil v zamrzovalnikih, strojelomno zavarovanje, zavarovanje računalnikov, zavarovanje odgovornosti, avtomobilske odgovornosti in ka-sko zavarovanje, zavarovanje prireditev, živali, posevkov, nezgodno zavarovanje, življenjsko zavarovanje, rentno zavarovanje ter turistično zavarovanje. Nudimo vam tudi ugodnosti: — Pri avtomobilski odgovornosti vam omogočamo obročno plačevanje na 2, 3 in 4 čeke. — Pri avtomobilskem kasku upoštevamo bonifikacije vseh zavarovalnic. Za takojšnje plačilo vam nudimo 10% popust, članom AMZS priznavamo 10% popust, za več kritij še dodatnih 10%. Omogočamo vam plačilo na 6 čekov brez obresti, za skupinska zavarovanja 12 obrokov brez obresti z devizno klavzulo. — Zavarovancem, ki ste pri nas sklenili prostovoljno zdravstveno zavarovanje, nudimo 10% popust za dom in gospodinjstvo, za darilo pa gasilni aparat. Za paketno zavarovanje priznavamo še dodatni 15% popust (4 zavarovanja). Delovni čas: pon., tor., četr. od 8. do 15. ure sreda od 8. do 12. ure in od 13. do 17. petek od 8. do 13. ure ure Prepričajte se, da vam ob strani stoji dobra zavarovalnica ADRIATIC. Jasna Grošelj Vrtnarija 12/c 61360 Vrhnika zastopanje posredovanje trgovina1 kotnik: LJUBLJANSKA 10, 61360 VRHNIKA DELOVNI ČAS: 8.— 12. 14 — 18- telefon: 061 753-340 fax: 061 753-302 Na Ljubljanski 10 (bivša Lesnina —Gramex) vam v prenovljeni trgovini nudimo poleg GRADBENEGA MATERIALA in IZOLACIJ še druge vrste blaga, ki je potrebno pri gradnji oziroma obnovi vaše hiše ali stanovanja: MflRKET GRRMPY TRŽAŠKA CESTA 44, VRHNIKA (OB MAGISTRALNI CESTI VRHNIKA-LOGATEC) TEL. 753-775 PESTRA IZBIRA RAZNOVRSTNEGA BLAGA ZA VSAKODNEVNE POTREBE NA ENEM MESTU VSE VRSTE PREHRAMBNIH IZDELKOV SADJE BREZALKOHOLNE IN ALKOHOLNE PIJAČE KOZMETIKA GALANTERIJSKO BLAGO ČISTILA VSEH VRST GOSPODINJSKE POTREBŠČINE, POSODA IGRAČE: LEGO, MATEL, TOMY... ČASOPISI, REVIJE, TOBAK HITRO PRIPRAVLJENA IN ZAMRZNJENA HRANA TER ŠTEVILNE AKCIJSKE PRODAJE DELOVNI ČAS: OD 7. DO 19. URE SOBOTA OD 7. DO 17. URE NEDELJA OD 8. DO 11. URE PLAČINI POGOJI: KARTICA LB KARTICA ACTIVA ČEKI Z ZAMIKOM NOVO — NA VRHNIKI — NOVO NOVO — NA VRHNIKI — NOVO — Kakovost — Hitra dobava — Plačilo s čeki (z odlogom) Se priporočamo! Bom-Qprema TRGOVINA POHIŠTVA VRHNIKA Tržaška 23 (pri kino dvorani) tel/fax 061/755-255 delovni čas: 8.30 - 12, in 16. - 19 sobota 8.30 - 12, po EgEMažlaMEaiHM IN plačilnih POGOJIH VAM NUDIMO KOMPLETNI PROGRAM STANOVANJSKE OPREME: — sedežne garniture od 50.900 SIT — kavče, trosede od 31.900 SIT - — dnevne sobe od 59.900 SIT — mladinske sobe od 44.800 SIT — spalnice od 73.700 SIT — kuhinje (3 m = SAMO 72.000 SIT) — predsobe (2 m = SAMO 39.900 SIT) — garderobne omare vseh dimenzij — jedilnice (1 + 4 = SAMO 29.900 SIT) — omarice za čevlje od 9.600 SIT — ortopedske in medicinske vzmetnice — pisarniško pohištvo IZKORISTITE TUDI MOŽNOST BREZPLAČNEGA SVETOVAJA NA VAŠEM DOMU. NAŠ ČASOPIS OKTOBER 1994 AvtomateriaL TRGOVINA, Ljubljanska 29 61353 BOROVNICA tel.: 061/746-264 rezervni deli za vozila GOLF, RENAULT, ZASTAVA material po naročilu izpušni sistemi hidravlična olja motorna olja, masti — filtri — sedežne prevleke — svetlobna telesa — akumulatorji — dodatna oprema — avtokozmetika — hladilna tekočina del. čas: pon. — pet. 12.00 — 19.00 sob. 8.00 — 12.00 VULKANIZERSTVO JERNEJ JERŠINOVIČ • trgovina •avtooptika »servis (061) 753 -111 Voljčeva 11 61360 Vrhnika MONTAŽA GUM CENTRIRANJE KOLES ELEKTRONSKA NASTAVITEV KOLOTEKOV MENJAVA OLJA IN FILTROV MENJAVA ZAVORNIH OBLOG POPRAVILO POTNIŠKE AVTOPNEVMATIKE Poleg avtopnevmatik SAVA.HANKOOK, SEMPE-RIT in NOKIA imamo v prodaji gume svetovno znane firme GOOD YEAR in PIRELLI. Poleg avtopnevmatike imamo na zalogi: motorna in hidravlična olja zavorne obloge oljne in zračne filtre brisalce avtopreproge avtoprevleke in drugi potrošni material Ker se bliža zimska sezona, vas pravočasno obveščamo, da imamo na zalogi razno zimsko av-topnevmatsko opremo in tudi različna zaščitna sredstva proti zamrzovanju. HE VRHNIKA TRGOAVTO Z METALOTRGOM v kooperaciji z METALOTRGOM ob avtobusni postaji na Vrhniki, Cankarjev trg 6 delovni čas od 8. do 12. ure 15. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure Faks, tel. 061/756-210 tel. 756-211 NE ZAMUDITE ZIMSKE PONUDBE: — akumulatorji — tekočine in pršila proti zamrzovanju v vseh možnih embalažah NUDIMO: rezervne dele za tovorna vozila (TAM, ZASTAVA, MERCEDES) delno na zalogi, drugo po naročilu REZERVNI DELI ZA OSEBNA VOZILA GOLF, ŠKODA, ZASTAVA, FIAT 126, LADA NOVA PONUDBA: avtoradio Pioneer avtoradio Clarion zvočniki Pioneer avtoantene Popolna ponudba pri centralnem ogrevanju ob prehodu s trdih goriv na olje. OLJNI GORILNIK THYSSEN ECOFLAM - MINOR CISTERNE ITP RIBNICA (pločevina 3 MM — ATEST) POLOS d. o. o. Zapoge 40, 61217 VODICE POCENI PREMOG Polos, trgovina s premogom, vam po zelo ugodni ceni dostavi na dom premog vseh vrst. Možnost plačila na čeke. Dostava brezplačna do 30 km. Se priporoča POLOS, Zapoge 40, Vodice S 061/823 585 824096 ZAHVALA Ob prerani smrti našega dragega moža, očeta in deda Jožefa Tomšiča iz Dragomerja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebna zahvala pa velja družinama Skrt in Brauhar za vso nudeno pomoč. Vsi njegovi ZAHVALA vsem, ki ste našo drago mamo Angelco Garin roj. Obreza spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Prisrčna hvala g. dr. Heleni Rozmane Drašljevi za dolgoletno skrb za mamino zdravje. Enaka hvala g. Pavlini Korošec za pomoč. Za petje, ki gaje imela mama tako rada, se zahvaljujemo Logaškemu oktetu. G. dekanu Božnarju lepa hvala za razumevanje in lep obred. Iskrena hvala sosedom in njenim prijateljicam, ki ste jo obiskovali in jo imeli radi. Njena hči Beti Smrtnik z družino Vrhnika, v spetembru 1994 Življenje naše je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan... Nihče ne ve, kdaj bo roman, kdaj bo končana zadnja stran. ZAHVALA Ob smrti našega Ivana Špraha z Vrhnike se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali v času njegove bolezni, ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Zahvala tudi pogreb-cem in g. dekanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Po hudi bolezni nas je prerano zapustila draga mama in stara mama Gabrijela Žerjav iz Borovnice Najlepše se zahvaljujemo dr. Stržinarjevi, dr. Baškoviču, dr. Rožmančevi in dr. Kenigu za nudeno zdravniško in človeško pomoč. Najlepša hvala tudi osebju Duma upokojencev na Vrhniki, ki so del njenega in našega trpljenja prevzeli tudi nase. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče, za maše in kakorkoli pomagali. Hvala tudi gospodu župniku za lep pogrebni obred, upokojencem, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) Mnogo prezgodaj nam je na Švedskem umrl naš ljubljeni mož, očka in brat Daniel Križ Iskrena hvala vsem sorodnikom prijateljem in sosedom, ki ste ga pospremili na zadnji poti v prerani grob in mu darovali prelepo cvetje. Žalujoči vsi njegovi Ni več trpljenja, ne bolečine. Življenje je samo končalo svoj bolj. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče in ded Jože Ogrin Zahvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Rusu za vso skrb v času njegove bolezni. Žalujoči: žena Marija in sin Igor z družino ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, ata, starega ata in tasta Antona ||| Osredkarja * s Stare Vrhnike 92 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste se mu prišli poklonit in ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče, darovali za sv. maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala doktor Dunji Peršič-Koren, ki se je požrtvovalno trudila, da bi nam ga ohranila in mu lajšala trpljenje. Iskrena hvala tudi g. Florjanu Božnarju in pogrebcem za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi tm Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša Milka Jeršin roj. Frank Čolnarska 15, Vrhnika Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za to-lažilne besede, darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njeni prezgodnji zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni TOVIL-u, TGN, KROJU Ljubljana, Mercatorju z Brezovice, Kovinarski Vrhnika, GD Sinja Gorica, dr. Lovrenčiču, sestri Habetovi in gospodu Florjanu Božnarju za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Vrhnika, 24. 9. 1994 Bil si skromen in vztrajen v življenju, bil si pogumen v svojem trpljenju. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, brata in nečaka Franca Vidoviča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za vsestransko pomoč, za prekrasno cvetje in sveče. Zahvalo smo dolžni zdravnikom ORL klinike, posebno dr.Igorju Fajdigu ter vsemu strežnemu osebju za nesebično pomoč ob njegovi bolezni. Hvala tudi gospe dr. Mariji Munda, DU Borovnica, pevcem za lepo petje, g. župniku za obred, sodelavcem LIKA in SV Ljubljana. Hvala tudi vsem, ki ste se do njega poslovili in ga spremili na njegovi zadnji poti, kakor tudi za vse izraze sožalja. Žalujoči: žena Valči, sinova Bojan z Anico, Franci z ženo Sonjo, sestri in teta Tončka ter drugo sorodstvo 20 OKTOBER 1994 NAŠ ČASOPIS ZANIMIVOSTI Če je medved ušel - zvitorepka ni Poletni in jesenski dnevi so nam prinesli tako radostne kot vznemirljive dni. Kmetje so hiteli pospravljat svoje pridelke in silirat krmo za dolgo zimo. Tudi gobarji so prišli na svoj račun, saj pravijo, da je gobarska sezona iz leta v leto boljša, le da jo je letos nekoliko »pokvaril« Jelinčičev zakon, ki pa ga gobarji niso upoštevali. Pričeli sta se tudi lovska in ribiška sezona, medvedje zaenkrat ušel, lisica zvitorepka pa je postala plen. V ribiških bajerjih ščuke in somi merijo tudi več kot meter. Taki so postali lepe trofeje zagnanim ribičem. Pa pravimo, da na Vrhniki ni zanimivosti. Gotovo jih je dosti, vendar ne zvemo kmalu zanje, ali pa se vse prevečkrat delamo neumne in gredo mimo nas. S. S. V Gradišču nova trgovina V soboto, 1. oktobra, je bila v Gradišču odprta nova trgovina KONZUM GROGAR. Ob odprtju je bilo kar nekaj starejših Vrhničanov, ki so se spomnili let pred vojno, ko je bila pri »Gro-garju« že trgovina. Z lepimi besedami je odprtje popestril župan Vinko Tomšič, blagoslov pa je opravil dekan Florjan Božnar. Trgovina na Gradišču 8 (pri TRSAR) nudi špecerijsko blago. Odprta je od ponedeljska do petka od 6. do 20. ure, v soboto od 7. do 16. ure ter v nedeljo od 8. do 11. ure. S. S. IZŽREBALI PRAVILNO REŠENE KRIŽANKE »M-TRGOAVTA« IZ 204. ŠTEVILKE V uredništvo smo prejeli 151 rešenih križank, katere sponzor je bila trgovina M-Trgoavto z Metalotrgom (Cankarjev trg 6, pri hotelu Mantova). Pri žrebanju prvih pet pravilno rešenih križank nam je pomagal lastnik trgovine Metalotrga IVAN PETROV-ČIČ, katerega srečna roka je izžrebala tele nagrade: 1. nagrada — bon za 6.000,00 sit v trgovini M—Trgoavto prejme Mojca ŽITKO, Ljubljanska 41, Borovnica 2. nagrada — bon za 4.000,00 sit v trgovini M-Trgoavto prejme Roman ŠNEBERGER, Vas št. 7, Vrhnika 3. nagrada — bon za 2.000,00 sit v trgovini M-Trgoavto prejme Urška GUTNIK, Betajnova 53, Vrhnika Vse tri nagrade dobite v trgovini M-Trgoavto z Metalotrgom (pri hotelu Mantova) pri g. Ivanu Petrovčiču. Dve nagradi poleta z dvosedežnim padalom pa prejmeta: — Boštjan DOBROVOLJC, Stara cesta 41, Vrhnika, — Teja NIKOLAVČIČ, Vrtnarija 10 A, Vrhnika. Za ti dve nagradi pa se dogovorite po telefonu št. 753-519 pri sekciji jadralnih padalcev. NAGRADNA KRIŽANKA »Ljubljanica - reka sedmih imen« Rešene križanke pošljite do 1. novembra 1994 na naslov Uredništvo Našega časopisa, Tržaška cesta 1, 61360 Vrhnika, v ovojnici, na katero napišete »KRIŽANKA«. Izžrebali bomo tri pravilno rešene križanke. Nagrade bo prispevala Zveza kulturnih organizacij Vrhnika, in sicer: 1. nagrada: knjiga Nauportus, mag. Jane Horvat; 2. nagrada: knjiga Rimljan sem, Eve Kocuvan; 3. nagrada: 2 vstopnici za letošnji novoletni koncert. Ščuka velikanka, ujeta 9. septembra ob 19.05 v ribniku pri Stari opekarni. Dolga je bila 101 cm in težka 8.5 kg. Zvitorepka ni ušla ostremu pogledu. NAS ČASOPIS je vrhniško občinsko glasilo. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednikTone Janežic. Predsednik časopisnega sveta Brane Jereb. Uredništvo: Tržaška 1, Vrhnika, tel. 756-224 in 755-121; Int. 222, fax 755-158. Organizator Simon Seljak. Grafična priprava: Grafika Novo mesto. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Časopis je brezplačen in ga prejme vsako gospodinjstvo v vrhniški občini. Po mnenju Ministrstva za informiranje je obdavčen s 5-odstot-nim prometnim davkom. BOROVNIŠKE NOVICE Znani borovniški Hit na trgu pred pošto ne obratuje več. Pač pa mnoge moti prazen kiosk, kije še kar tam. Letos bo KS Borovnica poskrbela za ozvočenje pokopališča ob dnevu mrtvih z nakupom zvočnikov in stalne napeljave. Nogometni navdušenci želijo urediti nogometno igrišče in spet obuditi igro, kije včasih privabljala veliko gledalcev. Imajo že zamisel, kako bi to izpeljali. Potem ko je že postavljenih nekaj luči, da Borovnica ponoči ni več v taki egiptovski temi, bi radi imeli luč tudi drugod. Narejeno bo, če bo denar. Iz pobud krajanov je razbrati, da bi radi po nekaterih asfalterskih akcijah imeli neprašne ceste tudi drugi. Vse je odvisno od denarja. Som, ujet v ribniku Divjak. Dolg je bil 118 cm in težak 12 kg.