15
VZGOJA IN IZOBRAŽEVAN JvE
2 2001 XXXII
Tanja Bezič
Zavod RS za šolstvo
ODKRIVANJE NADARJENIH
V OSNOVNI ŠOLI IN DELO
UČENCEV
Z NJIMI
UVOD
V Evropi in v svetu narašča zavedanje o posebnih
značilnostih in potrebah nadarjenih, narašča število
združenj znanstvenikov in strokovnjakov, ki se ukvarjajo
s problemi nadarjenosti. V številnih državah so
ustanovili tudi posebna združenja nadarjenih, staršev,
učiteljev. Države podpirajo in poskrbijo za ustanavljanje
posebnih centrov, oddelkov in služb, ki razvojno-
raziskovalno in strokovno podpirajo prizadevanja
predšolskih ustanov, osnovnih in srednjih šol ter
visokošolskih ustanov, pomagajo pa tudi staršem in
skrbijo za razvoj posebnih programov za nadarjene.
\s
Zal nam v Sloveniji doslej, kljub prizadevanjem
številnih posameznikov in institucij, še ni uspelo
vzpostaviti stalne mreže strokovnjakov in praktikov, ki
bi bila lahko postavila enakovredna drugim združenjem
in centrom v Evropi in v svetu. Zdi pa se, da nam je v
zadnjih letih vendarle uspelo storiti nekaj korakov v
omenjeni smeri in daje čas za vzpostavitev bolj
koherentnega sistema blizu.
Skupno spoznanje je (priporočilo Sveta Evrope,
št. 1248, oktober 1994), daje pomemben napredek
mogoče pričakovati le, ko so ustvarjene spodbudne
širše družbene in vzgojno-izobraževalne razmere za
pravočasno odkrivanje nadarjenih ter za njihovo
kontinuirano sistematično in celostna spodbujanje in
podporo njihovega celostnega razvoja. Močno je
poudarjeno načelo, da ne smemo ene skupine otrok
razvijati na škodo drugih, ter da mora biti skrb za
nadarjene zelo preudarna, saj se lahko zgodi, da kdaj
negativne posledice posebne skrbi preglasijo pozitivne.
Za nadarjene otroke pri nas in tudi povsod v svetu
najbolj in praviloma najprej poskrbijo starši, zanje skrbi
tudi država s šolskim sistemom in štipendijsko politiko,
lokalne skupnosti z organizacijo in finančno podporo
različnih gibanj, društva in organizacije. Izjemno
pomemben je tudi prispevek znanstvenikov obeh
univerz in institutov.
N/
Čeprav so izjemnega pomena kakovostni programi
dela zunaj obveznega predmetnika in pouka v šolah, pa
je tudi priznano, da brez kakovostnega pouka ni
ustreznega razvoja nadarjenih. Ker so učitelji ena od
najpomembnejših skupin odraslih za odkrivanje in
spodbujanje razvoja nadarjenih, je njihovemu
izobraževanju, strokovnemu spopolnjevanju in konkretni
podpori oz. pomoči potrebno nameniti vso skrb.
Del te podpore in pomoči morajo šole in učitelji dobiti
od državnih institucij, del od lokalnih skupnosti del pa
tudi v šolski svetovalni službi oz. v skupnem delu s
šolskimi svetovalci (pedagogi, psihologi, socialni
delavci, defektologi, socialni pedagogi). Pomembno je,
da postane poznavanje potreb nadarjenih in
obvladovanje oblik in metod dela z njimi tudi cilj in
vsebina dodiplomskega izobraževanja vseh vzgojiteljev,
učiteljev in prihodnjih svetovalnih delavcev.
Kljub temu da smo v Sloveniji že doslej skrbeli za
nadarjene na različnih nivojih vzgojno-izobraževalnega
in znanstvenoraziskovalnega sistema, celostnost
prizadevanj ni bila vzpostavljena. Razvite države imajo
sprejete posebne nacionalne programe za odkrivanje in
delo z nadarjeni učenci.
Razvoj celostnega koncepta za delo z nadarjenimi ni
mogoč brez širše družbene podpore in brez podpore
države.
Rečemo lahko, da naša šolska zakonodaja daje
dokaj dobre podlage za razvoj takega koncepta.
Za osnovnošolsko stopnjo je koncept tudi že pripravljen
in sprejet na Strokovnem svetu za splošno
izobraževanje 1 , načrtovan pa je tudi njegov razvoj
za vrtce in srednješolsko stopnjo izobraževanja.
ZAKONSKE PODLAGE ZA RAZVOJ
CELOSTNEGA KONCEPTA ZA ODKRIVANJE IN
DELO Z NADARJENIMI
Pomembno izhodišče razvoja celostnega koncepta za
delo z nadarjenimi vedno predstavlja šolska zakonodaja,
zato bom najprej izpostavila najpomembnejše člene
ustreznih slovenskih zakonov.
Med temeljnimi cilji vzgojno-izobraževalnega
sistema še posebej izpostavljajo pomen razvijanja na-
v
darjenosti: 2. člen Zakona o osnovni šoli ( odslej ZOS),
2. člen Zakona o gimnazijah (ZGim) in 2. člen Zakona
o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI). 2
1 Koncept Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli, Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, februar 1999.
2 Zakon o osnovni šoli, Zakon o gimnazijah, Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, Ur. 1. RS, 12/96.

2 2001 XXXII
V Z GOJA IN IZOBRAŽEVANJE 16
ZOŠ opredeljuje nadarjene vil. členu kot otroke s
posebnimi potrebami, v 12. členu pa, da mora šola
posebno nadarjenim učencem prilagoditi metode in
oblike dela ter jim omogočiti dodatni pouk in druge
oblike individualne in skupinske pomoči. Prilagajanje
izvajanja programov nadarjenim dijakom je tudi obveza
gimnazij (ZGim, 36. člen) in drugih srednjih poklicnih
in strokovnih šol (ZPSI :10. člen, 56. člen, 71. člen).
Osnovna šola organizira v okviru razširjenega
programa (ZOŠ, 23. do 27. člen) tudi dodatni pouk,
interesne in druge dejavnosti. V vse oblike razširjenega
programa šole (ZOŠ, 20. člen) učenci vstopajo
prostovoljno.
Država omogoča vsaki osnovni šoli, da del posebnih
ur za pomoč otrokom s posebnimi potrebami nameni
tudi za delo z nadarjenimi učenci.
m
>
<
Zakonodaja omogoča učencem in dijakom hitrejše
napredovanje po programu (79. člen ZOŠ, 19. člen
ZGim, 49. člen ZPSI), prav tako pa morajo gimnazije
in druge srednje šole dijakom omogočiti vzporedno
izobraževanje ter v skladu z zakonom prilagoditi
opravljanje obveznosti iz izobraževalnega programa,
in sicer tako, kot določi minister, za vse dijake
perspektivne in vrhunske športnike in za dijake, ki se
pripravljajo na mednarodna tekmovanja v znanju
(ZGim, 18. člen; ZPSI, 46. člen).
Pri pripravi in izpeljavi individualiziranih programov
za otroke s posebnimi potrebami sodeluje tudi svetovalna
služba, kar določa 67. člen Zakona o organizaciji in
financiranju vzgoje in izobraževanja (odslej ZOFVI) 3 .
62. člen ZOFVI določa, da program za delo z
nadarjenimi učenci oblikuje oddelčni učiteljski zbor.
v
Čeprav že zakonodaja postavlja skrb za nadarjene
med pomembne cilje in naloge ustanov na vseh nivojih
javnega šolskega sistema, pa je bilo potrebno kar
nekaj let, da smo pripravili in na Strokovnem svetu za
splošno izobraževanje sprejeli že omenjeni Koncept
Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni
OŠ 4 , v nadaljevanju koncept.
Ker je koncept pomembna podlaga za razvoj na tem
področju, naj ga na kratko predstavim, sicer pa gaje
mogoče podrobno spoznati na spletnih straneh
Ministrstva RS za šolstvo, znanost in šport. 5
KRATKA PREDSTAVITEV KONCEPTA
ODKRIVANJE IN DELO Z NADARJENIMI
UČENCI V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI
Besedilo koncepta sloni na naslednjih teoretičnih
izhodiščih 6 :
• v strokovni literaturi ni enotne definicije
nadarjenosti,
• starejše definicije zožujejo nadarjenost na
inteligentnost, kar pa ni v skladu s sodobnejšimi
spoznanji,
• v psihologiji se vse bolj utrjuje spoznanje o več
vrstah inteligentnosti oz. talentih,
• ena najpogosteje uporabljenih definicij v svetuje
definicija, kije zapisana v ameriškem zakonu o
izobraževanju nadarjenih iz leta 1978 7 , in ta tudi
po našem mnenju ustreza pogojem, ki jih za
oblikovanje definicije nadarjenosti postavlja
Renzulli (Renzulli, 1981), in sicer da:
- izhaja iz raziskav o značilnosti nadarjenih,
- je dobro vodilo pri postopku odkrivanja
nadarjenih,
- dobro nakazuje pot k načrtovanju programov
in dejavnosti za nadarjene,
- njeno veljavnost potrjujejo številne kasnejše
raziskave.
• Koncept izhaja iz spoznanj raziskav, da imajo
nadarjeni učenci nekatere osebnostne lastnosti,
kijih ne najdemo pri drugih učencih ali pa so pri
nadarjenih bolj razvite. Značilnosti se nanašajo
na različna osebnostna področja - na miselno
spoznavno področje, učnostorilnostno,
motivacijsko ter na socialno-čustveno področje.
• V konceptu so naštete bistvene lastnosti
nadarjenih na navedenih področjih, poleg tega pa
je še posebnoj poudarjeno, da nadarjeni niso
homogena skupina, ampak znotraj skupine
obstajajo pomembne razlike. 8
Za šolsko prakso se zdelo je še posebno pomembno
opozoriti na nekatere značilnosti učno neuspešnih
nadarjenih učencev, saj nas le-te pogosto pomembno
ovirajo pri odkrivanju in ustreznem spodbujanju razvoja
4
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Ur. 1. RS, 12/96.
Koncept Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli, Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, Ljubljana, 13. februar 1999.
Koncept Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli, spletne strani Ministrstva RS za šolstvo in šport,
www. mss.edus.si/documenti/9-svetovalno.asp.
Ibid. str. 1-2.
Po tej definiciji so nadarjeni ali talentirani tisti otroci in mladostniki, ki so bodisi na predšolski stopnji, v osnovni ali srednji šoli pokazali visoke dosežke
ali potenciale na intelektualnem, ustvarjalnem, specifično akademskem, vodstvenem ali umetniškem področju in kateri poleg rednega šolskega dela
potrebujejo posebej prilagojene programe in aktivnosti (v Travers, Elliot in Kratochwill: Educational Psychology, str. 147).
Koncept, str. 5-6.

17
2 2001 XXXII VZGOJA IN IZOBRAŽEVAN
nadarjenih. Med te značilnosti raziskovalci uvrščajo
predvsem: nezainteresiranost za šolo in udeležbo v
šolskih dogajanjih, strah pred spraševanjem, nizka
samopodoba, pomanjkanje samozaupanja, nesposobnost
tvornega sodelovanja pri skupinskem delu, neuspešnost
običajnih metod motiviranja ( npr. z nagrajevanjem
pridnosti), slaba pozornost, hiperaktivnost, čustvena in
socialna nezrelost . 9
Koncept je bil izoblikovan še na nekaterih
pomembnih opredelitvah, med katerimi je za njegovo
razumevanje še posebno pomembna naslednja:
»Termin odkrivanje nadarjenih učencev označuje
celoten proces, ki vključuje evidentiranje, identifikacijo
ter seznanitev in pridobitev mnenja staršev. Odkrivanje
se praviloma izpelje v prvi in drugi triadi, po potrebi pa
se ponovi še v tretji triadi. S tem se zagotovi, da imajo
10
vsi nadarjeni enake možnosi, da so odkriti.«
Koncept najprej natančno opredeljuje procese
odkrivanja nadarjenih (evidentiranje, identifikacija,
seznanitev in pridobitev mnenja staršev), v poglavju
Delo z nadarjenimi učenci pa navaja temeljna načela
ter oblike in metode dela in predvidene nosilce
posameznih nalog.
Za namen tega prispevka izpostavljam le bistvene
značilnosti procesa odkrivanja in temeljna načela za
delo z nadarjenimi, oblike in metode dela ter nosilce pa
najdete v ustreznem dokumentu.
Postopek odkrivanja nadarjenih učencev ni enak v
vseh treh obdobjih osnovne šole. Praviloma se v prvi
triadi (seznam evidentiranih se oblikuje ob koncu
pouka v prvi triadi) izvede le evidentiranje ter
seznanitev in pridobitev mnenja staršev, v začetku druge
triade pa (praviloma) identifikacija in seznanitev ter
pridobitev mnenja staršev.
Proces odkrivanja pa ni omejen le na navedeno
obdobje, ampak poteka za vse (neevidentirane) učence
stalno, do konca osnovne šole. Razlika je le v tem,
da se, za prej še neevidentiranega nadarjenega učenca,
ki že obiskuje vsaj četrti razred, celotni postopek
odkrivanja izpelje v šolskem letu, ko se ga evidentira.
Evidentiranje učencev, ki bi lahko bili nadarjeni,
poteka na podlagi različnih meril, brez testiranj ali
uporabe posebnih ocenjevalnih pripomočkov.
V procesu evidentiranja predlagajo naslednja merila:
učni uspeh, dosežki učenca pri različnih dejavnostih,
rezultati tekmovanj, nadpovprečni rezultati v t. i. hobi
dejavnostih učenca, mnenje učitelja (ki si ga le-ta
oblikuje med vzgojno-izobraževalnim procesom na
podlagi poznavanja znakov nadarjenosti), mnenje
svetovalne službe.
Evidentirani učenci, kamor spadajo vsi, ki izpolnjujejo
vsaj enega od meril, navedenih v konceptu, se po
seznanitvi in pridobitvi mnenja staršev vključijo v
proces identifikacije. Identifikacija poteka s pomočjo
več pripomočkov, in sicer s pomočjo posebne
ocenjevalne lestvice za učitelje 11 , s pomočjo ustreznega
testa sposobnosti ter testa ustvarjalnosti. Testiranje
izpeljejo šolski psihologi.
Identifikacija poteka šele tedaj, ko učenec vstopi
v drugo triado osnovne šole. Ugotovitev o tem, daje
učenec nadarjen, se sprejme na sestanku vseh
učiteljev, ki poučujejo v razredu (razredni učiteljski
zbor), obvezno pa sodeluje tudi svetovalna služba
in koordinator za delo z nadarjenimi, če to ni že
svetovalni delavec. Učenec je lahko spoznan za
nadarjenega, če vsaj pri enem od meril dosega
nadpovprečen rezultat. Identifikaciji sledi
seznanitev ter pridobitev mnenja staršev o otroku.
Spodbujanje razvoja nadarjenih v skladu z
zakonodajo poteka nenehno, seveda že v prvi triadi,
po identifikaciji pa šola še posebno poskrbi za pripravo
individualiziranih programov dela in za stalno
spremljanje razvoja.
Pri načrtovanju programov in pri samem delu
z nadarjenimi naj bi vsi, ki pripravljajo ali so izvajalci
programov, upoštevali naslednja temeljna načela 12 :
- širitev in poglablj anj e temelj nega znanj a,
- hitrejše napredovanje v procesu učenja,
- razvij anj e ustvarj alnosti,
- uporabo višjih oblik učenja,
- uporabo sodelovalnih oblik učenja,
- upoštevanje posebnih sposobnosti in močnih
interesov,
- upoštevanje individualnosti,
- spodbujanje samostojnosti in odgovornosti,
- skrb za celostni osebnostni razvoj,
- raznovrstnost ponudbe ter omogočanje svobodne
izbire učencem,
- uveljavljanje mentorskih odnosov med učenci in
učitelji oziroma drugimi izvajalci programa,
- skrb za to, da so nadarjeni učenci v svojem
razrednem in šolskem okolju ustrezno sprejeti,
- ustvarjanje možnosti za občasno druženje glede
na njihove posebne potrebe in interese.
9 Ibid.,str. 6.
10 Ibid., str. 7.
11 Prilagojena oblika ocenjevalne lestvice za učitelje. Avtor: Ivan Koren, PROFNAD, Zagreb, 1989, prevod v zborniku: Nadarjeni, šola, šolsko svetovalno
delo, Zavod RS za šolstvo, str. 40-47.
Koncept Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli, str. 9-10.
12

2 2001 XXXII 18 GOJA IN
IZOBRAŽEVANJE
Našteta načela je potrebno upoštevati v vseh
obdobjih osnovne šole ter pri vseh organizacijskih
oblikah dela in v vseh vzgojno-izobraževalnih
dejavnostih, npr. v okviru pouka v skladu z načeli
notranje diferenciacije, v okviru posebnih dni za
dejavnosti, pri izvajanju interesnih dejavnosti,
dodatnem pouku, v okviru t. i. fleksibilne diferen¬
ciacije, v raziskovalnih taborih, pri pripravi na
tekmovanja, v procesih osebnega svetovanja,
vzporednih programih itd. 13
Posebej želimo poudariti, da učenci v soglasju s
starši prostovoljno izbirajo vse tiste ponujene oblike
dela, ki ne sodijo v obvezni program osnovne šole.
Ker se s sprejetjem koncepta pravo delo in njegovo
preverjanje ter izboljševanje šele začenja, je Strokovni
svet RS naročil Zavodu RS za šolstvo in ustrezni
strokovni skupini, naj izdela operacionalizacijo koncepta
ter poskrbi za uvajanje in spremljanje njegovega
uresničevanja. Operacionalizacijo koncepta je potrdila
razširjena programska skupina za svetovalno delo v
vrtcih, šolah in domovih. Zdaj je pred nami seveda
skrbno uvajanje in spremljanje uresničevanja koncepta
N/
ter po potrebi tudi njegovo dopolnjevanje. Cimprej pa bi
bilo potrebno izdelati še prilagoditev koncepta za
njegovo uresničevanje v osemletni osnovni šoli.
RAZVOJNI PROJEKT SPODBUJANJE RAZVOJA
NADARJENIH UČENCEV OSNOVNE ŠOLE 14
Ker so slovenske osnovne šole večino v konceptu
omenjenih oblik vzgojno-izobraževalnega dela razvijale
že doslej, in to večinoma zelo uspešno (navsezadnje
dokazujejo to tudi rezultati domačih in mednarodnih
tekmovanj, taborov, raziskovalni nalog itd.), je
pomembno predvsem to, da poenotimo postopek
odkrivanja nadarjenih ter da se najboljše oblike in
metode vzgojno-izobraževalnega dela čimbolj razširijo,
saj imajo vsi učenci pravico »dobiti najboljše«, kar jim
moremo dati.
Prav zaradi navedenega so še posebno pomembni
rezultati razvojnega projekta Spodbujanje razvoja
nadarjenih učencev osnovne šole, ki smo ga na Zavodu
RS za šolstvo spodbudili in vodili v letih 1998-2000.
V projektu je sodelovalo pet osnovnih šol, ki so
izvajale posamezne projektne naloge, in sicer:
• Spodbujanje razvoja nadarjenih učencev
(OŠ Gustava Šiliha Velenje), nosilka naloge:
Brigita Kričaj, dipl. psih.;
• Nadarjenost kot izziv za večjo kakovost dela
(OŠ Polzela), nosilka naloge: mag. Marinka
Marolt;
• Projektno učno delo kot sredstvo in cilj
odkrivanja in identifikacije nadarjenih učencev
(OŠ Šmarje pri Jelšah); nosilka: Tamara
Maleševič, dipl. psih.;
• Spodbujanje razvoja nadarjenih učencev osnovne
šole (OŠ Ivana Roba Šempeter pri Novi Gorici);
nosilka: Slavica Bragato, dipl. ped.;
• Sobotna šola (OŠ Vransko); nosilka: Mira Brinar
- Huš, dipl. psih.
V projektu so sodelovali naslednji konzulenti:
prof. dr. Norbert Jaušovec, Pedagoška fakulteta v
Mariboru, izr. prof. dr. Ivan Ferbežer, Pedagoška
fakulteta v Mariboru, Jana Artač, dipl. psih., OŠ Šenčur,
mag. Bernarda Dobnik, dipl. psih., Zdravstveni dom
Celje (v šol. letu 1998/99), Nataša Skrt Leban,
dipl. psih., OŠ Ivana Roba Šempeter pri Gorici, Brigita
Rupar, dipl. psih., ZRSŠ (v šol. letu 1998/99).
Namenski cilji projekta so bili:
• zvišati kakovost programov dela šol, dela učiteljev
in šolskih svetovalnih delavcev na področju
odkrivanja in spodbujanja razvoja nadarjenih,
• vzpostaviti koordinatorja za delo z nadarjenimi
učenci na posamezni ustanovi ter opredeliti
njegove temeljne naloge,
• poskusno organizirati »sobotno šolo« za
nadarjene,
• identificirati modele dobre prakse in omogočiti
diseminacijo izkušenj.
Sodelujoče šole so se kot pogoj za sodelovanje
v projektu morale zavezati, da bodo v dveh letih
razvile celostni program dela na področju odkrivanja
in spodbujanja razvoja nadarjenih.
Načrtovali smo, da bodo z izvajanjem projektnih
nalog šole dosegle najmanj naslednje objektne cilje
oz. oblikovale naslednje dokumente:
• razvojni načrt osnovne šole za delo z nadarjenimi
v kontekstu razvojnega načrta šole,
• program dela koordinatorja za delo z nadarjenimi
učenci,
• program odkrivanja in identifikacije nadarjenih
na razredni in/ali na predmetni stopnji osnovne
šole,
• program za razvoj nadarjenih na vsaj enem
specifičnem strokovnem področju ter vsaj en
program za spodbujanje splošnega psiho¬
socialnega razvoja,
Ibid., str. 10-11.
v
Razvojni projekt Spodbujanje razvoja nadarjenih učencev osnovne šole, ZRSS, 1998-2000.

VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJ
2001 XXXII
• izdelana metodologija sprotne in končne
evalvacije rezultatov,
• vzpostavitev razmer in omogočanje strokovno-
teoretičnega izobraževanja strokovnih delavcev in
staršev, izmenjavanje izkušenj, preverjanje rešitev
v zvezi z odkrivanjem, identificiranjem
(metodologija) in spodbujanjem razvoja
nadarjenih (programi, novi organizacijski in
metodični prijemi),
• kot enakopravni udeleženec v projektu naj bi šole
z akcijskoraziskovalnim prijemom razvijale
sodobne modele na področju dela z nadarjenimi
in jih evalvirale.
REZULTATI RAZVOJNEGA PROJEKTA
Vse postavljene cilje smo večinoma dosegli. Največ
težav je bilo zaradi občutno prenizke finančne podpore
v v
MSS, tako da so morale šole večino denarja za izpeljavo
projektnih nalog prispevati same.
Problem pa je nastopil tudi zaradi nekaterih
kadrovskih zamenjav (kar je seveda šolska realnost),
zato je bilo še toliko pomembnejše, da smo cilje in naloge
razvojnega projekta uvrstili v dolgoročne načrte šol.
Kljub vsemu pa smo v projektu dosegli naslednje cilje:
• Vsaka od šol je razvila svoj poseben program za
spodbujanje razvoja nadarjenih, pri čemer so
Foto V. Filipčič
upoštevale skupne strokovne osnove in cilje
projekta. Upoštevale so tudi dogovore o
načrtovanju procesov izobraževanja strokovnih
delavcev, dogovore o vsebini in načinu
sodelovanja s starši, o modelih načrtovanja in
evalviranja posebnih programov dela z
nadarjenimi in redno poročale o svojem delu v
obliki kratkih akcij skoraziskovalnih poročil.
• Vsak program je bil najprej evalviran racionalno.
To evalvacijo so po metodologiji, ki jo je
pripravila vodja razvojnega projekta, izvedli pa
zunanji konzulenti razvojnega projekta.
• Racionalna evalvacija programov šol je bila
izvedena, preden so šole začele s procesi
identifikacije nadarjenih učencev in z delom po
posebnih programih.
Šole so redno sodelovale v procesu izkušenjskega
učenja, ki smo ga organizirali na vsakem srečanju
projektne skupine. Takšna oblika sodelovanja je
bila ocenjena kot zelo koristna in kakovostna.
Vsakokratna srečanja so bila namenjena nenehni
sprotni evalvaciji poteka izvajanja nalog, menjavi
izkušenj, iskanju novih rešitev ter dodajanju
strokovne moči tako nosilcem kot tudi
sodelavcem pri izvajanju projektnih nalog.
Takšnih srečanj je bilo v dveh letih devet.
Za nosilce projektnih nalog, vodstvene ter
številne strokovne delavce, ki so se srečanj

2 2001 XXXII 20 GOJA IN
IZOBRAŽEVANJE
udeleževali, smo organizirali predavanja
strokovnjakov s področja razvojnega načrtovanja
dela šole, s področja sodobnih teorij učenja, '
oblik in metod poučevanja, s področja evalvacije
programov za nadarjene ter s področja uporabe
psihodiagnostičnih pripomočkov za identifikacijo.
• Večina nosilcev in članov projektnih skupin
seje udeležila 24-urnega seminarja Nadarjeni,
šola, šolsko svetovalno delo, ki ga že četrto
leto razpisuje ZRSŠ. V šolskem letu 2000/2001
smo prvič izvedli tudi že njegovo nadgradnjo
oz. nadaljevalni seminar Identifikacija in
programi dela z nadarjenimi. Ugotavljamo,
da sta omenjena seminarja nujna oblika
dodatnega strokovnega spopolnjevanja,
predvsem za koordinatorja, ki bi naj bil
povezovalec vseh dejavnosti za nadarjene
na posamezni šoli.
yj
>
<
Dokumenti ali izdelki šol pa so naslednji:
- Vsaka šola je v svoj razvojni načrt in (ali) v letni
delovni načrt umestila tudi Program dela z
nadarjenimi učenci.
- Vsaka šola je definirala filozofijo in model
odkrivanja nadarjenih učencev.
- Skupaj smo potrdili psihodiagnostične
instrumente za identifikacijo nadarjenih v
osnovni šoli. Ti so bili le eden od kriterijev za
identifikacijo nadarjenih in so rabili predvsem
za to, da so organizatorji programov k
sodelovanju posebej povabili tiste učence,
ki so pokazali znake nadarjenosti, pa se sami
za sodelovanje niso odločili.
- Razvojni projekt je jasno pokazal potrebo po
nadaljevalnem seminarju za delo z nadarjenimi,
_ N/
ki smo ga medtem na ZRSS tudi organizirali.
- Vsaka šola ima izdelan program internega
strokovnega spopolnjevanja ter program
sodelovanja s starši v skupinskih in individualnih
oblikah dela.
- Preverili smo vlogo koordinatorja za delo z
nadarjenimi in ugotovili, da brez takšne vloge
delo ne more biti kakovostno niti načrtovano
niti izpeljano. Dobro je, daje koordinator
svetovalec ali svetovalka šolske svetovalne službe.
Šole so razvile ali izpopolnile naslednje posebne
programe za delo z nadarjenimi:
- delavnice ustvarjalnosti - ustvarj alnice,
- vzporedne programe za obogatitev baze znanja
in razvijanje ustvarjalnosti - delo na terenu,
ekskurzije, mini tabori,
- projektno učno delo učencev z notranjimi in
zunanjimi mentorji,
dve šoli sta razvili program »sobotnih šol«,
šole so razvile program svetovanja za nadarjene
učence, ki ga izvaja šolska svetovalna služba,
razvile so instrumente za sprotno in končno
empirično evalvacijo programov.
SKLEP
Dosežki projekta so bili že koristni in zagotovo še
bodo pri oblikovanju in uvajanju novega koncepta za
odkrivanje in dela z nadarjenimi učenci v devetletni
osnovni šoli in njegove operacionalizacije, vsekakor
pa so pomembni tudi za delo šol, ki še izvajajo celoten
ali del programa osemletne osnovne šole, saj so modeli
preverjeni predvsem pri njih.
Svoje delo smo v aprilu 2000 predstavili tudi
ekspertu za delo z nadarjenimi iz Makedonije,
mag. Ljubčetu Kevereskemu, v maju dr. Franzu
Monksu, predsedniku ECHA (Evropske zveze za
nadarjene), z delom in dosežki smo sproti seznanjali
naše zunanje konzulente ter soavtorje koncepta za
odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni
osnovni šoli, prav tako pa tudi kompetentne profesorje
na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in na
Univerzi v Mariboru. Posamezne šole sojih predstavljale
tudi v lokalnih medijih.
Rezultate projekta smo že predstavili na 7. medna¬
rodni konferenci ECHE v Debrecenu (Evropski svet za
visoko nadarjenost, avgusta 2000), objavili pa jih bomo
v posebnem zborniku.
N/
Čeprav smo z delom v projektu končali, ostaja
potreba po nadaljnjem sodelovanju med šolami in z
vodjo projekta, pa tudi cilj, da bi sodelujoče šole
lahko aktivno sodelovale pri uvajanju novega koncepta
za delo z nadarjenimi v svetovalni, konzulentski in
izobraževalni vlogi.
Novi koncept za delo z nadarjenimi učenci v
devetletni osnovni šoli je za slovenski prostor
pomemben korak v smeri ustvarjanja ustrezne
institucionalne strukture, jasne filozofije ter
metodologije za odkrivanje oblik in metod dela z
nadarjenimi učenci. Poleg tega je mogoča prilagoditev
za njegovo uresničevanje tudi v programu osemletne
osnovne šole.
Čeprav smo razvojni projekt Spodbujanje razvoja
nadarjenih učencev osnovne šole (tedaj še osemletne)
začeli izvajati pred začetkom priprave koncepta,
sta filozofija ter model odkrivanja in dela z nadarjenimi
skladna. Ugodne izkušnje razvojnega projekta, kjer
smo nekatere elemente koncepta pravzaprav že
preverili, pa kažejo, da gaje mogoče večinoma
izpeljati tudi v programu osemletne osnovne šole;
torej ni razlogov, da bi čakali na to, da bodo vse

21
2 2001
VZGOJA IN IZOBRAŽEVAN
XXXII
osnovne šole začele izvajati program devetletne
osnovne šole.
Naslednji pomembni korak (nanj nas še posebno
opozarjajo strokovnjaki bolj razvitih držav) je
vzpostavitev nacionalnega programa za odkrivanje in
spodbujanje razvoja nadarjenih, vzpostavitev nacionalne
koordinacije za to področje oz. vzpostavitev mreže
LITERATURA
Bezič, T., Strmčnik, F., Ferbežer, I., Jaušovec, N., Dobnik, B.,
Artač, J.,Bragato, S., Nanut Brovč, N., Pahor, N., Skrt
Leban, N. (1998). Nadarjeni, šola, šolsko svetovalno delo ,
Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.
Bezič, T. et. al. (2001). Spodbujanje razvoja nadarjenih
učencev osnovne šole 1998-2000 , Zavod RS za šolstvo,
Ljubljana
Davis, G. A., Rimm, S. B. (1998). Education ofthe Gifted
and Talented, (4. ed.), Allyn and Bacon, A Viacom
Company, USA.
Gailbraith, J. (1992). Vodič za nadarjene , Državna založba
Slovenije, Ljubljana.
Gardner, H. (1995). Razsežnosti uma , Tangram, Ljubljana.
George, D. (1997). Nadarjeni otrok kot izziv , Zavod RS za
šolstvo, Ljubljana.
Glogovec, Z., Žagar, D. (1992). Ustvarjalnost. Projektno
vzgojno delo. Zavod RS za šolstvo in šport, Ljubljana.
Identifikacija in programi dela z nadarjenimi (2000).
V: Delovno gradivo seminarja, Zavod RS za šolstvo.
Jaušovec, N. (1987). Spodbujanje otrokove ustvarjalnosti ,
strokovnjakov, ki bo skrbela za nenehni razvoj
metodologije odkrivanja ter vzgojno-izobraževalnega
dela z nadarjenimi.
Spodbuditi pa je treba tudi medsebojno sodelovanje
staršev nadarjenih otrok, saj imajo le-ti še posebno
pomembno vlogo v skrbi za nadarjene. Nekateri
slovenski starši so namreč že člani ECHE.
Državna založba Slovenije, Ljubljana.
Koncept Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni
OŠ (1999). Nacionalni kurikularni svet, Področna
kurikularna komisija za osnovno šolo, Delovna skupina
za pripravo koncepta dela z nadarjenimi učenci.
Model odkrivanja nadarjenih otrok v osnovni šoli in dela z
njimi. Iz prakse za prakso. (1991). Zavod RS za šolstvo,
Ljubljana.
Nagel, V. (1987). Spodbujanje in odkrivanje nadarjenih
otrok , Državna založba Slovenije, Ljubljana.
Nadarjeni - stanje, problematika, razvojne možnosti
(1994). Zbornik. Društvo pedagoških delavcev Dolenjske,
Pedagoška fakulteta, Ljubljana, Republiški zavod za
zaposlovanje, Novo mesto.
Nadarjeni, šola, šolsko svetovalno delo (2000).
V: Delovno gradivo seminarja, Zavod RS za šolstvo.
Operacionalizacija koncepta Odkrivanje in delo
v
Z nadarjenimi učenci devetletne OS (2000).
Razširjena programska skupina za svetovalno delo v
vrtcih, šolah in domovih. Zavod RS za šolstvo.
Povzetek
Abstrcsct
Najprej predstavljam bistvene značilnosti koncepta
Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v
devetletni osnovni šoli, ki gaje sprejel Strokovni
svet RS za splošno izobraževanje februarja 1999.
V nadaljevanju predstavljam cilje, potek in
rezultate razvojnega projekta ZRSŠ Spodbujanje
razvoja nadarjenih učencev osnovne šole.
Projekt je potekal med letoma 1998 in 2000
na petih osnovnih šolah v Sloveniji. Menimo,
da so izsledki projekta zelo koristni tudi za druge
osnovne šole v Sloveniji, še predvsem za tiste,
ki začenjajo uvajati novi koncept in razvijati
programe za nadarjene.
The article begins with the presentation of key
characteristics of the concept called Identification
of and Working with Gifted and Talented Children
in Nine-Year Primary School that has been approved
by The Council of Experts of the Republic of
Slovenia for General Education in February 1999.
In the second part, the targets, the process and
the results of the action research project, called
Stimulation of Development of Gifted and Talented
Pupils in the Primary school, initiated and managed
by the National Education Institute are presented.
The project lasted for two years, i.e. from 1998
to 2000. Five primary schools were involved in it.
The results are considered very useful for other
primary schools, particularly for those that are
introducing the new concept and developing their
own G/T programmes.
J
>
<
N
<