G eografsk i ves tn ik , L ju b lja n a . LX (1988) U D K 911.3:312:312.8 (497.12) ” 1961/1986” = 863 U D C 911.3:312:312.8 (497.12)” 1961/1986” = 20 SPREM EM BE V G IB A N JU PR E B IV A L ST V A PO NASELJIH SR SLOVENIJE V O B D O B JU 1961-1986 A leksander J a k o š 1 Uvod N a U rbanističnem inštitutu SRS v okviru raziskovalnih in aplikativnih nalog stal­ no sprem ljam o procese urbanizacije tako z vidika prostorskega širjen ja naselij kot z vidika koncentracije in p razn jen ja posam eznih obm očij. K er podatk i po naseljih za celo tno S lovenijo za leto 1981 še niso zadovoljivo obdelani, čeprav je od zadnjega p o ­ pisa prebivalstva minilo že več let, sm o izdelali novo naselitveno analizo Slovenije, op irajoč se na število prebivalcev za leta 1961, 1971 in 1981 (popisni podatk i) te r do ­ datno še za leto 1986 (register prebivalstva). Podatk i so prire jen i na šifrant naselij, ki je veljal ob popisu prebivalstva leta 1981. Poleg podatkov o številu prebivalcev za vsa naselja im am o tudi podatke o nadm orski višini naselij (povzete po K rajevnem leksi­ konu S lovenije), ki pa jih zaradi pom anjkan ja prosto ra tu ne p rikazu jem o .2 Analiza naselij SR Slovenije V prispevku podajam kra tek povzetek značilnih sprem em b v sistem u poselitve S lovenije, kot so bile delno že prikazane pri javni predstavitvi usm erjenega razisko­ valnega program a »U rejan je p rostora« , hkrati pa prikazujem tudi sprem em be v gi­ banju števila prebivalcev po naseljih za vse slovenske regije. Za obdob je 1961-1971 je značilno, da je bilo g ibanje prebivalstva po naseljih najbolj neugodno z vidika skladnejšega razvoja S lovenije. K ar 3825 naselij ali 64% vseh je im elo leta 1971 m anj prebivalcev kot leta 1961. Jakost tega zniževanja je m ed tem i naselji precej različna, vendar pa prev ladu je jo naselja z m očnejšim zniževanjem števila prebivalcev. O stagnaciji govorim o, če se število prebivalcev v desetle tnem ob ­ dobju ne sprem eni (po raste ali pade) za več kot 5 prom ilov. Če upoštevam o ta k rite ­ rij, ugotovim o, da je več kot polovica vseh slovenskih naselij nazadovala (3066 naselij ali 51 ,2% vseh). V razredu stagnacije je bilo 1542 naselij ali 2 5 ,8 % , porast števila 1 D ipl. geog raf. U rban ističn i inštitu t SR S , Jam o v a 18, 61111 L ju b lja n a , Yu. 2 O sn o v n a baza p o d a tk o v je sh ran je n a na računa ln iku tipa IBM PC X T v p ak e tu D a ta b ase tri p lus, vse raču­ naln iške ob d e lav e pa so bile n a re jen e v p ak e tu Sym phony. R azpredelnica št. 1: Gibanje prebivalstva v naseljih v obdobju 1961-1971 Povprečna le tna stopnja v prom ilih Število naselij Prebival. 1961 Prebival. 1971 Indeks do - 30,0 504 47569 28307 59.5 - 29.9 do - 20,0 538 62756 49191 78.4 - 19,9 do - 10,0 1225 195345 169191 86.6 - 9,9 do - 5,0 798 144772 134470 92.9 - 4,9 do - 2,5 459 97761 94094 96.2 - 2.4 do - 0.1 301 78558 77596 98.8 0,0 do 2,4 469 89581 91311 101.9 2,5 do 4,9 309 77244 80169 103.8 5,0 do 9.9 483 116035 124676 107.4 10,0 do 14,9 308 103638 117231 113.1 15,0 do 19,9 198 160750 189684 118.0 20,0 do 29,9 195 296104 381269 128.8 30,0 do 154.6 199 120344 189948 157.8 SK U PA J 5986 1590457 1727137 108.6 R azpredelnica št. 2: Gibanje prebivalstva v naseljih v obdobju 1971-1981 Povprečna le tna stopnja v prom ilih Število naselij Prebival. 1971 Prebival. 1981 Indeks do - 30,0 556 41907 24867 61.6 - 29.9 do •- 20,0 554 60331 47307 76.9 - 19,9 do - 10,0 1101 170436 148056 87.3 - 9 ,9 d o -- 5,0 716 129306 120063 93.3 — 4,9 do ■- 2,5 398 73842 71086 96.2 - 2,4 do -- 0,1 298 82326 81223 98.8 0,0 do 2,4 501 94804 96189 101.1 2,5 do 4,9 286 78326 81198 103.7 5,0 do 9,9 474 233154 252565 107.9 10,0 do 14,9 386 346018 397490 113.5 15,0 do 19,9 214 69912 83136 119.2 20,0 do 29,9 247 197610 250745 128,7 30,0 do 355,9 255 149165 237939 150.0 SK U PA J 5986 1727137 1891864 101.6 Razpredelnica št. 3: Gibanje prebivalstva v naseljih v obdobju 1981-1986 Povprečna letna stopnja Število Prebival. Prebival. v promilih naselij 1981 1986 Indeks do - 30,0 612 46108 33498 61.6 - 29,9 do -- 20,0 463 59565 52555 76.9 - 19,9 do - 10,0 775 129840 120755 87.3 - 9,9 do - 5,0 535 98283 94687 93.3 - 4,9 do - 2,5 251 82520 80927 96.2 - 2,4 do - 0,1 170 49120 48753 98.8 0,0 do 2,4 531 205540 206998 101.1 2,5 do 4,9 293 152565 155739 103.7 5,0 do 9,9 576 175248 181933 107.9 10,0 do 14,9 482 244582 260238 113,5 15,0 do 19,9 315 113352 123713 119.2 20,0 do 29,9 392 391754 436795 128.7 30,0 do 301.3 591 143387 180248 150.0 SK U PA J 5986 1891864 1976839 101.6 prebivalcev pa je bil višji od povprečne letne stopnje petih promilov le v 1378 naseljih (23 ,0% ). Število prebivalcev nazaduje predvsem v manjših naseljih, saj je v 64% vseh na­ selij z absolutnim nazadovanjem števila prebivalcev živelo leta 1961 39 ,9% vseh p re ­ bivalcev Slovenije, 28 ,7% prebivalcev pa v naseljih, k jer je število prebivalcev u pa­ dalo hitreje kot po petpromilni povprečni letni stopnji . V območju stagnacije je žive­ lo 21 ,8% vseh prebivalcev, 49,5 % prebivalcev pa je živelo v območjih , k jer je n jiho­ vo število poraslo v povprečju za več kot pet promilov letno. L e ta 1981 je bilo število prebivalcev nižje kot leta 1971 v 3624 naseljih ali v 60 ,5% vseh. Število naselij z močnejšim znižanjem števila prebivalcev je padlo pod polovico (4 8 ,9% ). V območju stagnacije je bilo 1486 naselij ali 24 ,8% vseh. Hitreje kot po petpromilni letni stopnji pa je naraščalo število prebivalcev v 1572 naseljih ali v 26 ,3% vseh. Tudi za to obdobje je značilno, da število prebivalcev upada pretežno v manjših naseljih, narašča pa v večjih. V 60 ,5% naselij z zniževanjem števila p rebi­ valcev je živelo leta 1971 32 ,3% prebivalcev Slovenije. Delež prebivalstva, v naseljih z absolutnim zniževanjem števila prebivalcev, se je znižal na slabo tretjino. Če upoštevamo stagnacijo, je živelo v obm očju odseljevanja 23 ,3% vseh prebivalcev, v območju stagnacije 19,1 % in v območju hitrega naraščanja 57 ,7% vseh prebivalcev. Obdelava je pokazala, da je po letu 1981 prišlo v Sloveniji v razvoju poselitve do večjih sprem em b. Bodoče spremljanje urbanizacije bo pokazalo, ali gre de jansko za večje in tra jnejše premike v poselitvenem razvoju Slovenije ali ne. V obdobju 1981-1986 je bilo prvič število naselij , v katerih je število prebivalcev G IB A N JE ŠTEV ILA PflE B IV A lC E V V O B D O B JU 1*61- * 7 1 naraščalo, večje od števila naselij z upadanjem prebivalstva. Število prebivalcev se je namreč zniževalo v 2806 naseljih (46 ,9 % ), naraščalo pa v 3180 (53,1 % ). Močno se je znižalo tudi število naselij z močnejšim upadanjem prebivalstva, torej ob upoštevanju stagnacije, saj je bilo v tem obdobju takih naselij še 2386 (39 ,9% ) ali 500 manj kot v pre jšnjem obdobju . Število prebivalcev je s tagniralo v 20 ,9% vseh naselij, hitreje kot po petpromilni povprečni letni stopnji pa je naraščalo v 2350 naseljih, ali v 39 ,3% vseh. Spremenili so se tudi deleži prebivalcev. Tako so leta 1981 živele v območjih z absolutnim naraščanjem števila kar tri četrtine prebivalstva, v območjih z upadanjem pa le četrtina. O b upoštevanju stagnacije je delež prebivalstva v naseljih z močnejšim upadanjem njihovega števila padel pod petino (17 ,9% ), m edtem ko je v območjih stagnacije znašal približno četrtino (25 ,9% ), v območjih hitre rasti pa je presegel po ­ lovico (56, 3 % ) . Analiza gibanja števila prebivalcev v treh obdobjih je torej pokazala, da se je proces zgoščanja in praznenja nekaterih območij Slovenije začel upočasnjevati. Še vedno pa ostaja dejstvo, da število prebivalcev v skoraj polovici slovenskih naselij na ­ zaduje . Podrobnejša analiza je pokazala še na dva problem a, ki sta v zadnjem ob do b­ ju celo najočitnejša. Število naselij z najmočnejšim odseljevanjem (poprečno letno znižanje števila prebivalcev za s topnjo več kot 30 promil) je naraslo od 506 v prvem obdob ju , do 557 v drugem in 613 v tre tjem. Ker gre predvsem za manjša naselja , pomeni hitro zniže­ vanje prebivalstva hkrati tudi vprašanje njihovega nadaljnjega obstoja. Dosedanji razvoj torej kaže, da je ogrožen obstoj približno desetine slovenskih naselij, ki pravi­ loma ležijo v odm aknjen ih območjih. Propad teh naselij bi zato pomenil bistveno oženje poseljenega prostora Slovenije. Tudi pri skupini naselij z najhitrejšo rastjo prebivalstva (naselja s povprečno letno stopnjo več kot 30 promil) opažam o podoben premik. Število teh naselij se stalno veča, od 198 v prvem obdobju , na 251 v drugem in 586 v tre tjem . T o pomeni, da se proces koncentracije in praznenja na splošno umirja, le v obeh najbolj ekstremnih razredih se krepi. Analiza naselij po regijah V tem poročilu po jm ujem o regije enako , kakor v delu »Sinteza (povzetki) s tro­ kovnih gradiv, ki se nanašajo na prostorski plan SR Slovenije, Ljubljana: Zavod SRS za družbeno planiranje , področje za prostorsko planiranje , 1977«. R E G IJ A Občine P O M U R S K A M A R IB O R S K A K O R O Š K A C E L JS K A Z A S A V S K A G o rn ja Radgona, Lendava, L ju tom er, M urska Sobota Lenart , M aribor-Pesnica , M aribor-Pobrež je . M ar ibor- Rotovž, M ar ibor-R uše , M ar ibor-T abor , M aribor-Tezno , O rm ož, Ptuj, Slovenska Bistrica D ravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj G radec Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju , Šmarje pri Jelšah, Velenje . Žalec Hrastnik, Trbovlje , Z agorje ob Savi R E G IJA Občine PO SA V SK A D O L E N JS K A L JU B L JA N S K A G O R E N JS K A K R A Š K O -N O T R A N J. G O R IŠ K A O B A L N O -K R A Š K A Brežice, Krško, Sevnica Črnom elj , Metlika, Novo mesto, T rebnje Domžale, Grosuplje , Idrija, Kamnik, Kočevje. Litija. L jubljana-B ežigrad , L jub l jana -C en te r , L jubljana-M oste- Polje, L jubl jana-Šiška , L jub l jana -V ič -R udn ik . Logatec, Ribnica, Vrhnika Jesenice. Kranj. Radovljica, Škofja Loka. Tržič Cerknica , Ilirska Bistrica, Postojna Ajdovščina, Nova Gorica. Tolmin Izola, Koper, Piran, Sežana Ugotovitve smo po regijah prikazali na treh kartodiagramih SR Slovenije. Z a ra ­ di preglednosti so prikazani le tr ije razredi. Prvi razred predstavlja naselja, k jer se je število prebivalcev zniževalo hitreje kot po 0 .5 % povprečni letni stopnji, stagnacija je om ejena s ± 0 ,4 9 % letno in razred s hitro rastjo števila prebivalcev s + 0 ,5 % letno. Z a obdobje 1961-1971 je značilen predvsem zelo visok delež naselij z upadanjem števila prebivalcev. Ta delež je najnižji v mariborski regiji (41 ,8% vseh naselij), na j­ višji pa v obalnokraški regiji, k jer je v tem obdobju število prebivalcev nazadovalo kar v treh četrtinah vseh naselij (73 ,5% ). Ta delež je bistveno presegal 6 0% tudi v kraško-notranjski in goriški regiji. P raznjenje zaledja je bilo najbolj izrazito v zahod­ ni in jugozahodni Sloveniji, predvsem na krasu. Prav v teh treh regijah je tudi delež naselij z naraščanjem števila prebivalcev daleč najnižji in se giblje med 11,6% in 12 ,9% , m edtem ko je ta delež v ostali Sloveniji najnižji v posavski regiji (17 ,2% ). In­ tenzivno praznjenje je zajelo več kot polovico naselij, na drugi strani pa je bila k on­ centracija om ejena le na slabo četrtino naselij. Izven zahodne Slovenije regionalne razlike niso velike, saj se je v vseh regijah gibal delež naselij s prazn jen jem okoli p o ­ lovice, delež naselij z naraščanjem števila prebivalcev pa okoli četrtine. D elež naselij z upadanjem števila prebivalcev se je tudi v obdobju 1971-1981 še vedno gibal okoli polovice. Iz osnovnega gradiva je razviuno, da se je zmanjšalo predvsem število naselij z izrazitim upadanjem prebivalstva. Med naselji z u pada­ njem je prav v tem obdobju prihajalo do polarizacije. Del naselij se je začel približe­ vati stagnaciji, v m anjšem delu pa se je odseljevanje še okrepilo. D o sprem em b je prišlo tudi v območjih koncentracije. M edtem ko so v obdobju 1961-1971 v Sloveniji najh itre je naraščali največji centr i in je koncentracija potekala predvsem na repu ­ bliški in regionalni ravni, pa v obdobju 1971-1981 najhitre je naraščajo manjši občin­ ski centri. Z m anjšala se je torej intenzivnost preseljevanja na večje razdalje, ki je po ­ menila tudi velike sprem em be v številu prebivalcev na regionalni ravni, m edtem ko se je koncentracija na lokalni in občinski ravni celo okrepila. M ed posameznimi območji še vedno izstopa zahodna Slovenija, saj je pri vseh treh regijah tega območja delež naselij z upadanjem števila prebivalcev še vedno naj­ višji, čeprav se je glede na prejšnje obdob je znižal. V drugih regijah sc ta delež še vedno giblje okoli polovice, z rahlim odstopanjem navzdol pri celjski, predvsem pa pri gorenjski regiji. Na G oren jskem se je delež naselij z upadanjem števila prebival­ cev znižal že na tre tj ino (34,1 % ) , delež naselij z naraščanjem števila pa je že presegel tre tj ino (38 ,4% ). g ib a n je Š t e v il a p r e b iv a l c e v v o b d o b j u r rr rr rr rr—A „ M » 8 Ko iščemo vzroke za začetek sprem em b v sistemu poselitve Slovenije , ki ga je vse o bdob je po drugi svetovni vojni označeval predvsem zelo intenziven beg s po de­ želja, m oram o verjetno med glavne vzroke šteti izpraznjenost podeželja. D olgotraj­ no odseljevanje je marsikje tako spremenilo starostno sestavo, da v številnih vaseh ni več nikogar, ki bi se še hotel ali mogel odseliti. Šele na drugem mestu lahko omenimo izboljšanje dostopnosti, odpiranje novih delovnih mest in sploh to , da podeželju pos­ večamo več pozornosti. V obdobju 1981-1986 je prebivalstvo nazadovalo v 40% vseh naselij, stagniralo pa v 20 % . P raznjenje podeželja in s tem oženje kulturne pokrajine še vedno nista re­ šena, vendar pa podatki kažejo na bistven napredek v primerjavi s prejšnjim ob do b ­ jem . Delež naselij z upadan jem števila prebivalcev je namreč povsod, razen v posav­ ski regiji, že nižji od polovice. Pri goriški. kraško-notranjski, dolenjski in pomurski regiji je tako znižanje sicer le malenkostno (giblje se med 4 6 ,2 % in 4 8 ,7 % ) , v obal- no-kraški regiji znaša 42, 9 % , v drugih regijah pa pod 4 0 % . Najboljši položaj je na G oren jskem , k jer upada število prebivalcev le še v dobri četrtini naselij (2 7 ,7 % ), na­ rašča pa skoraj v polovici. Tudi v ljubljanski regiji se število naselij z naraščanjem števila prebivalcev že približuje polovici. D o velikega p reobra ta je prišlo predvsem v obalno-kraški regiji, k jer se je v preteklih obdobjih povečevalo število prebivalcev le v naseljih ožjega priobalnega pasu in ob nekaterih važnejših p rom etnih koridorjih , sedaj pa se razvoj ponovno širi iz prenaseljenega in tudi drugače p reobrem enjenega obalnega pasu nazaj v ponekje že izpraznjeno notranjost . Drugi dve regiji v zahodni Sloveniji (kraško-notranjska in goriška) nista doživeli tako močnih sprem em b, čeprav se v primerjavi s prejšnjima o bdob jem a število naselij z upadanjem prebivalstva zni­ žuje, zvišuje pa se število naselij z njihovim naraščanjem. G lede ohran jan ja poselitve je najslabše v posavski regiji, k jer število prebivalcev še vedno nazaduje v več kot p o ­ lovici naselij, narašča pa v manj kot 30% vseh naselij. Kaj lahko sklepam o iz novejših poselitvenih sprememb? O d prvega popisa prebivalstva Slovenije leta 1869 do druge svetovne vojne je število prebivalcev naraščalo, ker je bila naravna rast višja od odseljevanja. Indu­ strijska revolucija je sprožila demografske procese, ki so začeli spreminjati poselitve­ ni sistem Slovenije. Prišlo je do preslojevanja prebivalstva in njegove koncentracije v mestih ter do praznenja podeželja. T a proces tudi po drugi svetovni vojni še ni bil zaključen, največjo sprem em bo pa so prinesla šestdeseta leta, ko je Slovenija prešla iz emigrantske v imigrantsko družbo. Beg s podeželja je logična posledica agrarne prenaseljenosti, toda v šestdesetih letih se je zaradi tega toka že opuščalo obdelovanje zemlje z vsemi posledicami vred. N adaljevanje bega s podeželja 'je bilo predvsem posledica razlik v razporeditvi delov­ nih mest in prebivalstva. Delovna mesta so bila še izraziteje koncentr irana kot p rebi­ valstvo, kar je sprožilo izenačevanje v razporeditvi delovnih mest in prebivalstva. To pa pomeni podaljševanje koncentracije in praznjenja . Z razvojem magistralne prom etne infrastrukture in začetki motorizacije pa se je v Sloveniji za razliko od prejšnjega bega s podeželja začel proces deagrarizacije, ki pa ob opuščanju kmetijstva ni vselej sprožil preseljevanje v mesto, am pak je začelo p re ­ bivalstvo ostajati na domačih, čeprav majhnih kmetijah in se vsakodnevno vozilo na G IB A M JE ŠT EV IL A PR E B IV A L C E V V O B D O B JU 1 9 8 1 -1 9 8 6 g g g g g "/('aaaci- 1 delo v mesta oziroma industrijske kraje. Dnevna delovna migracija je postala znači­ len pojav vsega slovenskega podeželja in število polkm etov je hitro naraščalo. T o o b ­ dobje si lahko predstavljamo s podobo gospodarja malega kmečkega posestva, ki ob treh zjutraj hiti s hriba v dolino, da ne zamudi »fabrškega« avtobusa. Tak razvoj pa je ustvaril problem, ki se ga danes postavljala planiranju. Kako urejevati slovensko p o ­ deželje, k jer kmetu pomeni zemlja vir preživljanja, vedno številnejšemu nekm ečke­ mu prebivalstvu na tem podeželju , pa le g radbeno parcelo. Kako močan je bil beg s podeželja, pove že poda tek , da se je delež kmečkega prebivalstva Slovenije znižal od 60% leta 1931 na slabih 10% leta 1981. Podeželje je postalo demografsko iztrošeno in to je tudi glavni vzrok, da se je v sedemdesetih letih izseljevanje začelo zmanjševati. Šele na drugem mestu naj omenim odpiranje novih delovnih mest izven večjih centrov. T ako se je ustavilo množično doseljevanje v L jubljano in druga večja slovenska mesta, začelo pa se je preseljevanje v bližnje o b ­ činske in druge lokalne centre. V Sloveniji se je izoblikovalo približno 200 zaposlitve­ nih središč, ki so postala nosilci razvoja. T o je povzročilo skladnejši regionalni raz­ voj, m edtem ko se je vsaj v prvi fazi odseljevanje iz odročnih območij celo okrepilo, saj se je bilo lažje odločiti za selitev v bližnji občinski center, kot pa daleč v L jublja­ no. V tem obdobju se je praktično zaustavilo absolutno zniževanje števila prebivalcev v vseh slovenskih občinah. Na drugi strani pa so še bolj izrazito začela izstopati o b ­ močja z izrazito depopulacijo , ki praviloma leže ob državni meji ali na stiku sosednjih občin. Značilni primeri so K obansko. K ozjansko, Brkini, Pokolpje, Tolminsko in šte­ vilna druga manjša območja. Na ta pojav opozarja tudi analiza naselij, saj se razlike v gibanju števila prebivalcev med naselji m anjšajo , m edtem ko se razreda najbolj izra­ zite koncentracije in depopulacije celo krepita . Po letu 1981, ko smo doživeli energetsko in vedno bolj izraženo tudi splošno go­ spodarsko krizo, je zemlja kot vir socialne varnosti zopet pridobila na pomenu. Poleg izrazito demografskih vzrokov je to pripomoglo k upočasnjevanju preseljevanja v mesto in druga industrijska središča. Razlika v prevladujočih migracijskih tokovih v Sloveniji med šestdesetimi in osemdesetimi leti je zelo opazna. Toda kljub ugodnej­ šim demografskim gibanjem v zadnjem času (z vidika sistema poselitve - naselij - ne pa z vidika staranja slovenskega prebivalstva zaradi zniževanja rodnosti) je še vedno pereče, da v 3000 naseljih ali polovici vseh število prebivalcev nazaduje in je zato očitno, da skladnega razvoja še nismo dosegli, čeprav se mu približujemo. Z vidika poseljenosti Slovenije pa je še večji problem nadaljnji obstoj približno 600 naselij, kjer število prebivalcev najhitre je nazaduje. G re za manjša in odročna naselja v red­ keje naseljenih območjih, kjer sicer živita le slaba dva odsto tka prebivalstva Sloveni­ je, toda na petini njene površine. Procesa prebivalstvene koncentracije in prazn jen ja Slovenije, ki po tekata in ten­ zivno vse od začetka industrijske revolucije, pom enita sprem injanje njenega poselit­ venega sistema, hkrati pa povečuje ta različne razvojne težave. Pretirano odseljevanje s podeželja v mesta sproži namreč težave (neskladje) kakor v območjih odseljevanja tako tudi doseljevanja. D olgotra jno odseljevanje je marsikje že tako poslabšalo s tarostno sestavo prebi­ valstva, da praktično ni več mladine. To je pereče za vso družbo, kajti v taka obm oč­ ja ne m orem o več vlagati, am pak le dajati socialno pomoč. Zaradi pom anjkan ja de­ lovne sile se obdelovalne površine zaraščajo, m edtem ko drugod načrtu jem o meliora­ cije. V takih območjih je zelo težko uvajati spremljevalne dejavnosti , saj ni na voljo delovne sile, hkrati pa v zapuščeni pokrajini ni mogoče razvijati turizma. Z opušča­ njem zemlje se zmanjšuje tudi pridobivanje hrane, njena poraba pa se povečuje zara­ di odseljevanja ljudi v mesta. Ne nazadnje pa pomeni odseljevanje tudi siromašenje in krčenje slovenske kulturne pokrajine. Pretirana koncentracija prebivalstva povzroča težave tudi v območjih doselje­ vanja. N ovemu prebivalstvu je po trebno zagotoviti delovna mesta (povprečna nalož­ ba za novo delovno mesto je leta 1987 dosegla 250 milijonov dinarjev), s tanovanja (kredite), otroško varstvo itd. Z rastjo mest prihaja tudi do infrastrukturnih pragov, s katerimi se danes srečuje večina naših mest. Prevelika koncentracija prebivalstva in delovnih mest s topnjuje ta ekološke težave, naposled se m oram o tudi zavedati, da ve­ čino večjih slovenskih mest obdaja najboljša kmetijska zemlja. Zaradi vseh teh in še nekaterih drugih vzrokov je potrebno v Sloveniji zagotoviti čim skladnejši prostorski in drugi razvoj, ki naj zagotavlja ljudem človeka vredno živ­ ljenje tako na podeželju kakor v mestih. Viri in literatura P o p i s prebivalstva za leta 1961, 1971 in 1981 in Centralni register prebivalstva za leto 1986. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko (Podatki po naseljih so bili usklajeni na šifrant naselij leta 1981 na Urbanističnem inštitutu SR Sloveni­ je, - uredila Angelca Rus, dipl. geogr.). J a k o š, A leksander , 1988, Novejši trendi urbanizacije v SR Sloveniji. - V: U re ­ janje prostora 1; Pregled novejših raziskav. Ljubljana: Urbanistični inštitut SR Slovenije etc. J a k o š, A leksander , 1987, Novejši trendi urbanizacije v SR Sloveniji: Poročilo o delu za leto 1987. Ljubljana: Urbanistični inštitut SR Slovenije, PS: Prostorski vidik družbenega razvoja. U R P: U re jan je prostora. R a z s t a v a : Raziskave skupnega raziskovalnega programa Raziskovalne skupnosti Slovenije s področja U rejan ja prostora in Revitalizacije naravne in kulturne dediščine - Projekt Ekom uzeja na otokih Cres in Lošinj, Ljubljana, 28. janu a r - 13. februar 1988 v kulturno informacijskem centru Križanke. J a k o š, A leksander , 1987, Značilnosti poselitvenih teženj v zadnjih obdobjih v SR Sloveniji: Poročilo o delu za leto 1987. - Ljubljana: Urbanistični inštitut SR Slovenije, PS: Naselja in Poselitev v okviru U R P: Naravna in kulturna dedišči­ na slovenskega naroda - Delovno gradivo. J a k o š, A leksander , 1987, Spremljanje procesov urbanizacije v Sloveniji: - L jubljana: Urbanistični inštitut SR Slovenije, Razvojni projekt: Skladnejši regionalni razvoj Slovenije in manj razvitih območij: Povzetki poročil o delu za leto 1987. PO PU L A TIO N C H A N G ES IN SL O V EN IA N SETTLEM ENTS IN THE PER IO D 1961-1986 Aleksander J a k o š (Summary) In the U rban Planning Institute of SR Slovenia some basic data about Slovenian settlements were collected and put on the PC IBM X T C om puter , namely: the n um ­ ber of population combined with the above sea level for the years 1961, 1971, 1981 and 1986. Analysis about population changes in the three periods showed some chan­ ges in the system of Slovenian settlements. In the period 1961-1971 rural exodus was still very strong as it had been all the time since the Second world war. O n the o the r side a strong population concentration was taking place in main centers. In 3825 settlements (64% of total) the num ber of inhabitants was declining. T he mayority o f them were smaller settlements, with 40% of Slovenian population. In the period 1971-1981 the share of settlements with dep o ­ pulation was still over 6 0 % , but the num ber of settlements with stronger depopu la ­ tion was declining. In this period a gap among settlements with declining population appeared . In the majority of this settlements population decline was slowing down, but in some o f them it became even stronger. The num ber of settlements with fast growing population was raising and population concentration did not take place only in larger centers but even more in small ones. In the period 1981-1986 the num ber of settlements with population loss was still declining and their num ber for the first time was under half of the Slovenian settlements. On the o ther side the num ber of settle­ ments with growing populatin was raising. For the first two periods (1961-1971, 1971-1981) it was typical!, that all three re­ gions in West Slovenia were loosing population. The differences in population chan­ ges among o ther regions were m odera te , but it was comm on for all o f them that the num ber of settlements with depopulation was declining and the n um ber of settle­ ments with growing population was raising. In all the periods and especially in the last one (1981-1986) the G oren jska region was favorated with nearly half of its settle­ ments growing. For the present situation o f population changes in settlements we can say that it is considerably improved, but we must recall that the num ber of population is still d e ­ clining nearly in half of settlements and that the population decline is especially strong in 600 of them. Since in general this are the smallest and the most rem ote villa­ ges there is evident danger of reducing the cultivated and popula ted area of Slovenia.