V torek, četrtek in saboto izhaja in velja: Za colo leto . 7 for. 50 kr. „ pol leta . 3 „ 70 „ „ četrt leta 2 „ — „ „ mesec . . — „ 70 „ Po pošti: Za celo loto . 9 for. 50 kr. „ pol leto . 4 „ 80 „ „ četrt leta . 2 „ 50 „ „ mesec . . — „ 90 „ Oznanila. Za navadno dvestopno vrsto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat, 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera so trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Rokopisi šene vračaj«. V Celovcu v četrtek 25. aprila 1867. Tečaj III. JUST* Prosimo — berite na poslcdujej strani: Na znanje. Še enkrat Ljubljanska volitev. V Ljubljani 20. aprila. Najpred moram popraviti tukaj nektere zmote, ktere so se vrinile v naglosti v zadnjem članku. Nikakor nočemo mi, da bi so komu godila krivica in zatorej naj si blagovoli popraviti čestiti čitatelj sledeče: Med volilci, ki so glasovali zoper nas, navedeni so bili po zmoti štirje, ki vsi niso glasovali, tedaj naj se izpuste iz lista v številki 45. „Slovenca." Bili pa so ti le gospodje: Schorl Anton, krojaški mojster, Vrbovšek Vincenc, kolarski mojster, Aclitschin Karl, hišni posestnik sl. 43, Suppantschitsch Job. Pavel, mestnjan. Ti štirje gospodje sploli niso glasovali pri zadnji volitvi, tedaj tudi niso glasovali zoper nas. Naj se tedaj to popravi. Gosp. Schantel Franc ml. glasoval je le na pol zoper nas, tedaj je volil nevtralno. — To so poprave, ktere imam pristaviti k listu 45. Omenjeni članek zbudil je tak hruft in krik v nasprotnem taboru, da ne moremo zapopasti, zakaj vse to. Saj je vendar menda vsak teh mož clal svoj glas po notranjem prepričanju, tedaj se ni treba sramovati morebiti celo tega. Priobčili smo ta imena lo zarad tega, da vemo, kako reč stoji in kdo jo naš prijatelj. Čemu tedaj ves ta krik? Kar se jo javno godilo, se je pošteno javno razglasilo in nikakor ne zapopademo hrupa, ki je nastal zarad tega. Ako hoče „Laibaclierzeitung" ali kak drugi list naznaniti imena vseli vo-I lilcev, ki so volili narodne kandidate, gotovo si bo štel vsak narodni volilec to v veliko čast! Zakaj pa goni nasprotna Besednik. Listi iz Haloz. (Spisal B. R. 1.18G6.) Prepeljavši se niže Ljutomera v Meki na barnu prek Mure stopiš na ogrsko zemljišče in sicer na slovenska tla, kterim so pravi od naše strani Prekmursko, kjer živijo ■ naši bratje Slovenci istega roda, iste krvi z i nami, kjer je klasična zemlja za naš slovenski jezik, samo nam premalo znan. G. Oro-slav jo pobral ves zaklad iz njihovih knjig ter ga odposlal odboru za izdavanje velikega slovenskega slovarja; rešeno je tedaj pre-J cej blaga, čeravno bi se ga še dalo obilno nabrati med ljudstvom. Črensovci (madj. Cserencsocz), gotovo izvedeno iz črensa ali crensa, kakor Bukovci, Brezovec, Gruškovec iz bukev, breza, gruška, onkraj Mure so naj-bližnja župa Ljutomeru; ljudje so treljaste postave, možje nekteri precej velike; okolica ni premožna, kakor nikjer, kjer jo narod zapuščen. Tu jo umrl pred nekoliko leti župnik Szabar Jakob, o kterem se jo govorilo, da ima obilen rokopis bogoslovskoga zadr-žaja napisan v slovenskem jeziku, sedaj last- strankatak krik zarad „Slovenčevega" članka, tega si no moremo nikakor razjasniti. Skoraj smešna je ta neizmerna jeza! Tako, zdaj pa je dosti, da čitateljev šo dalje ne dolgočasim! En dan v Ljubljani. Vse za vero, cesarja, domovino ! (Na dalje.) In res se niso zmotili nad svojim možem niti Nemci, niti Madj ari. Gosp. baron Beust, ki je bil že od prej po svojem bratu, kteri ima, kakor se sliši, na Ogerskem neko malo grajščinico, z madjarskimi volikaši znan, jo Madjarom samostalno madjarsko mini's terstvo že pred revizijo zakonov od 1.1848 preskrbel in sploh jim vse obljubil in podelil, kar koli so Deakovci poželeli, ne brigajo se, ali bo to drugim kraljestvom in deželam po volji ali no. — Isto tako je nemškim renitentnim „liberalcem" popolnoma voljo dopolnil, ker je dno 4. febr. novoizvoljenim deželnim zborom znani ministerski odpis kot vladin predlog razposlal, v kterem se namesto januarskega po Schmerlingovein februarskem kopitu izvoljeni „ustavni", rciclis-ratli sklicuje v ta- invmen, da bi „srečno" dogotovljeno spravo z Ogri odobril in na podlagi te neovržljive pogodbe februarno ustavo tostran Litave, kakor je treba, spremenil. — Groza in neka sveta jeza spreletela je nas Slovane, ko smo to slišali in čitali, kajti iz vsega tega in iz mnogih drugih znamenj bilo je jasno ko beli dan, kam da pes taco moli, to je, kako da mislijo nemškomadjarski gospodje svojo lih kar za-dobljeno oblast rabiti, ustavo prenarejati iu Avstrijo osrečevati. Očitno je bilo, da nameravajo iz ene neslane centralizacije dvojno napraviti, eno na Dunaju v prid Nemcem, nina župne knjižnice. Hote se osvedočiti o tem ter ga pregledati, potrudil sem se 1. 1860 tje, toda ravno so se pripravljali na sprijetje samboteljskega vladika, ki je prišel sv. birmo delit in novo postavljene crkve posvečevat; zatorej nisem hotel biti nadležen, letos pa povrnivši se tje našel sem pro-povedi po priliki na pol leta prav lepo spisane, križni pot in vse drugo, kar obred veleva ovrševati v narodnem jeziku,, z njegovim trudom in umom zloženo. Marsiktero dobro zrno se ondi nahaja za slovensko je-zikoslovstvo. Prijaznega g. župnika sem vprašal, ne bi li imel kakih novih ali starejših slovenskih knjig; ali mi ni mogel postreči s nepoznanimi meni bukvami do edinega „Slovenskega silabikara, s šteroga se deca šteti more naučiti". To je vse, kar imajo učilniškega v svojem jeziku, inači rabijo naše učilniške knjige po slovenski strani. Kako žalostno je, da se tako malo skrbi za omiko teli Slovencev, ki so sirote zapuščene v vsakem oziru, od one kraljevske vlade, ktera si svoji, da ima na zastavi zapisano geslo „pravičnost"; vsi Slovani in Romani na Ogrskem živoči so že pretrdno skusili, kaj-pomenja ta pravičnost, samo pazite oboli Madjari, da sc sami ne stelebito v jamo, ktero drugim narodom na Ogrskem kopljete. Rečeni silabikar sicer zapira v sebi dobre drugo pa v Pošti, v prid Madjarom. Saj nemški „liberalci" že sami več prikrivali niso, da je njih trdni sklep — prekolitavske Slovane in Romane niadjarskemu Sckiner-lingu — Deaku prepustivši — za se tostran Litave s pomočjo ožega reiclisratha svoj posebni nemški Orszag — Cislajtanijo — si osnovati, da bi „liberalni" revčki, ki ne morejo sami mnogobrojnim Slovanom kaj, vsaj s pomočjo Madjarov (ko nekdaj za Svato-pluka kralja) jih osrečevati mogli. Da bi pa to „osrečevanje", kteremu mi Slovani, kakor nam vse cljanjo in nehanje nemških februaristov priča, gotovo ne bi odšli, kakor hitro se v novi „Idalbreichsrath" brez pogojev iii celo brez adrese podamo, po tolikih hudih borbah za ravnopravnost zlato, po tolikih cesarskih pismih in obljubah, za nas in za celokupno Avstrijo neizrekljivo sramotno in pogubno bilo, mi ni menda ni praviti treba. In kaj smo Slovani v tako kritičnem momentu, v kterem nam ni šlo za kako pusto predpravico ali za kako krivično nadvlado, ampak za glavo, življenje, za ek-zistencijo — za narodnost in, slobodno tudi rečem, za sv. vero našo, ktero smo od svojih očetov podedovali in do zdaj hvala Bogu se precej neoskrunjeno ohranili, kaj smo, prašam, mi Slovani v tej veliki stiski in zadregi, v ktero so nas nasprotniki naši pripravili, kaj smo storili? Kaj odgovovili? Morda smo hladokrvno rekli: „Vi Nemci niste hteli v januarski reichsrath iti, ampak puntali ste se mu, dasi ravno se vam ne bi v njem ni najmanjša krivica godila, — mi ne moremo iti v tak reichsrath t. j. drž. zbor, kjer nam gotova poguba žuga. Ako je bila vaša opozicija poštena in dopuščena, ki se je na piškavi februarni patent opirala, koliko bolj je in mora naša biti, ki se naslanja na naravno pravo in na sept. mani- reči, vendar ni tako vredjen, da bi se dalo po njem učiti s povoljnim vspeliom. Tiskarskih pogreškov ima v poslednjem oddelku v našem pravopisu napisanem skoro več, nego je besed. Nezmerna potreboča se po takem kaže temu ljudstvu pomoči; naše knjige rabijo, pa te nimajo dovoljne vrednosti. Kako lehko bi se zedinili na knjižnem polji s temi brati, da nam je boljših učilniških knjig. Klicali in pisali smo o tem večkrat, toda vselej smo bob ob steno metali. Hočemo li, da bodo nam učilnice kakšno korist dona-šale, morajo se povse preroditi in sicer od peto do glave. Po krvavi prigodbi pri Sadovi pokopavši 40.000 hrabrili junakov, poginil jc nemški „bund", ki je tudi nas Slovence brez naše volje objemal s svojo pogubno roko, tedaj menim, da rešivši so danajskega daru počnemo prenavljati svoje učilnice na naravni t. j. narodni podlagi počenši od najniže vaške šole do najvišega realskega in gimnazijskega razreda. Potreba je in pravico imamo; na noge tedaj vi gg. viši nadzorniki, in vsi, kterim je izročeno vodstvo in naložena odgovornost Ah, kdo bode odgovarjal za toliko potračenega zlatega časa, kterega je zapravila nežna dečica mučeča se z nerazumljivim in nepotrebnim kvakanjem tujih, za njo nemih glasov in besed? Za Boga svetega, odrinite to kvarno moro iz na- fest, kterega se drži še dan danes 20 do 23 milijonov Avstrijanov in vsled kterega ni noben reichsratli, ampak deželni zbori so postavni zastopniki pri rešenji državoprav-nega vprašanja. V tak reichsratli torej, kteri je popolnoma nasproten ne samo sept. manifestu, ampak še celo tistim paragrafom februarne ustave, ki so nam ugodni, Slovani javeljne kdaj pojdejo, sicer bi si sami sebi smrtni list podpisali. Tako bi bili sicer mi Slovani s polnim pravom lahko govorili in storili, ali mi tega storili nismo, ampak vse druge ministerskemu reškriptu bolj prijazne strune smo napeli. Mislili si smo sicer sami pri sebi: Ta novi reichsratli je žo zato nepostaven, ker bi moral od vsakega naroda toliko zastopnikov imeti, kolikor mu jih po pravici gre, pa jih nima! Nas Slovencev je na pr. blizo toliko, ko čeških Nemcev, tedaj bi morali v reichsrathu 20 — 22 poslancev imeti, toda češki Nemci jih bodo imeli morda čez 30 (zdaj menda tudi čez 50), mi pa zavoljo volitvenega reda komaj komaj kakih 8 vsi Slovenci skupaj, dasi ravno bi jih morala samo kranjska dežela v primeri s Salcbur-gom, ki tri pošilja, 9 poslati, ker je namreč trikrat tolika ko Solnograd. Vendar vsemu temu kljubu smo oči zatisnili in rekli: Naj se vrši v imenu Božjem volja trdovratnih nemških „liberalcev", ki hočejo po vsej sili le tak nepravično sestavljen zbor imeti. Mi smo tudi pripravni bili v njega svoje zastopnike poslati, samo to naj se nam privoli, da bi pri tej priliki naši deželni zbori ponižno prošnjo Nj. veličanstvu poslali, v kterej bi prosili, da so ne bi zdaj na enkrat črno imenovalo, kar je v resnici belo in kar je sama ces. vlada še pred kratkim časom za belo priznala, t. j., da se v smislu sept. manifesta, jan. patenta in deloma tudi februarne ustave same sklepi reichsratha sankcijonirali ne bi, dokler jih deželni zbori no odobrijo. (Dalje pride.) ----------- Nekaj za vsakdanjo rabo. „Mi smo sklenili obrniti se še enkrat do Svojega naroda." S temi besedami so svitli naš cesar 1. marca t. 1. razpustili deželne zbore v Pragi, Brnu in Ljubljani, in zaukazali nove volitve. S tem so dobili slovanski narodi tukraj Litve zopet nekoliko svoje osode v lastne roke. In zdaj, ko so volitve končane, smemo ponosno reči, da so narodi dobro gospodarili s talentom, kterega jim je ših učilnic, inači še dalje ostanemo v nesrečni temi gnjusnO nevednosti, peta drugim narodom! O tej priliki bodi nekoliko povedano o ljudskem učiteljevanji v Halozah, kar tudi velja o sosednjih učilnicah. Kar sem lani in ona leta napisal o ljudskih učilnicah, letos potrjujem, samo to še prilagam, da je po naših okolicah še lagoše (slabejši) kljubu lanskim visokim nadzorniškim obiskavam in pregledavam. Imel sem priložnost poslušati izpraševanje branja in slovnice slovenske na nekterih krajih, pa uveril (prepričal) sem se do čistega, da vse to delo, kakor so opravlja, ni vredno piškavega oreha razve (razun) edinega g. V., vzornega učitelja v Halozah in bivšega njegovega podučitclja g. H.; ta dva gospoda imata pravilno in izbrano besedo; podučujoča in izprašujoča umeta slovnici modro na bilo segati ter učencem porabno vcepljati. Slava vama! Ta razsodba ni samo moja, nego tudi druge učene gospode, ktera je priliko imela ju slišati. Indi (drugod) je tako nespretno in neumno metljanje, krpar-stvo, otrobno vezanje, da bi človek znaj oči krasoto našega jezika najlože pobegnil v deveto deželo, otroci si po takih nekavnih vzo-rovih še skazijo domači materinski govor, mesto da si ga popravijo. Vzemimo na primer g. učitelja v Z. Izprašujoči slovnico po narekovanem sestavku poprašal je učenca, — 198 — bil cesar izročil. Da si ravno je vlada s svojimi privrženci, s plačanimi uradniki in gospodovanjaželjnimi ptujci, vse žile napenjala, da bi zadušila pravi glas in resnično voljo naroda; osramotila je stanovitnost našega ljudstva vso prizadevanje vladino: narod je govoril svojemu cesarju, kakor je čutil in mislil, kakor je bil prepričan. Res bil je hud boj. Ali boj je bil narodu na korist, kajti videl je, da zamore stati na svojih nogah, da je kos oskrbljevati sam svojo zadeve, spoznal je z eno besedo: da je polnoleten. Pa Bog ne daj, da bi le pri spoznanju ostalo; to spoznanje naj nas timveč spodbuja, da bomo v prihodnje svoje reči res tudi sami oskrbovali, da bomo tudi sami za se delali. Pa nam brž ko ne kdo poreče: Saj smo si izvolili poslancev, do kterih imamo zaupanje; naj nam to ti napravijo dobrih in pravičnih postav, vlada pa naj jih vestno spolnuje in izvršuje. — Ali, ljubi prijatelj, ne čutiš, da si dal zopet svojo osodo iz rok! Ali ne čutiš, kako močno diše te besede zopet po tistej nesrečnej navadi, vsled ktere smo vselej in povsodi le vlado na pomoč klicali? Vlada pa to navado opazivša ni se pustila dvakrat prositi. Zdela si jo edino-in vse mogočna, menila je, da je ni sreče, kjer jej ni ona s svojimi ukazi, povelji, postavami odprla vrat. Tako je prišio, da ni nekdaj človek drugega posla imel, kakor od ranega jutra do poznega večera zaukaze spolnovati; in gorje mu, če jih ni spolnil! Ti zaukazi so do male pike določevali, kako se mora vsaki stan nositi, kaj sme kteri rokodelec delati, po čem sme živež kupovati in prodajati, koliko plačila se mora dajati delavcem in družinčetom, velevali so celo, kako jedi smeš kuhati in koliko gostov povabiti h krstu, ženitovanju ali pogrebu. Toliko postav tirjalo je tudi dosti uradnikov. Teh je naraslo na zadnje toliko, da se jim ni moglo več na prste gledati in dasiravno so državo neizmerno veliko stali, so le redko kdaj to dosegli, za kar SO bili namenjeni za obči blagor. Pri takem ravnanju je naša država vedno bolj pešala. Narodi sami so to že dolgo čutili, prav očividno in tudi zunaj pokazalo se je to pri zadnjih dveh vojskah 1. 1859 in I860. Naš cesar spoznali so tudi sami, da tako se (ne sme in ne more več gospodariti. , Z diplomo (pismom) od 20. oktobra 1860 oklicali so toraj za celo Avstrijo ustavo, to je: ustanovili so, da odsihmal nima v Avstrii nič več postava biti, česar ne bi od ljudstva izbrani poslanci sklenili in cesar kako obliko ima glagol „kazati" v deležji; ker pa učenec ni vedel odgovoriti, pomore mu hitro učitelj rekši: „Kazivši". Nazdravje, sem si mislil, sedaj si mu dal vetra! Te bire ljudje menda ne vedo, da imamo četverno deležje, in na tako občno vprašanje ne bi se moglo točno odgovoriti brez poprejšnjega prašanja, ktero deležje želi naznanjeno imeti. Na vprašanje, ktera oseba jo „vidimo", rekel je dečko tretja in obveljalo je itd. itd. Taki možje niso učitelji, nego kvaritelji lepe slovenščine; po takem se pa tudi ni treba čuditi, da se deca tako malo nauči in nima veselja do učilnice. Ako pa slepec slepca vodi, vemo, kaj se zgodi, takih slepcev pa največ imamo, ki še govorijo: „tintfaslnc si gor ofnajte", pa „neš gor stana" itd. Naj-čalarnejše je, če si še taki kazivci mislijo, kar je navadno, da so izvrstno dovršili svojo nalogo, da jim ni drugega; neumnost vseh neumnosti, ne veste li, kaj je rekel modri Grk: „Poznavaj samega sebe". Da bi pa taki slabeži prišli poslušat vzornega učenika, Bog ne daj, nijednega ni bilo videti. Bereš li najprostejši sestavčič napisan od učencev, splašil bi se ne zamogši pripoznati, v kakem jeziku je sestavljen, ali so same črke v neki nerazumljivi zvezi. Istinski in odkrito tedaj svetujemo dotični gosposki, naj blagovoli rok določiti takim kmanjukom, da se potrdil. Oblast postave dajati deli torej odsihmal prav za prav cesar s svojimi ljudstvi. Pa tudi oblast tako napravljene postave spolnovati ali izvrševati so cesar vladi nekoliko prikrajšali in mnogo takega posla izročili srenjam ali občinam, okrajnim zastopništvom in deželnim zborom. Cesar sam so toraj vladi odvzeli nekoliko njene moči in jo izročili svojim narodom: cesar sam nas toraj vabijo, da vadimo in skušamo svoje moči, t. j. da delamo. Toliko kar se tiče vlade. Rekli smo zgoraj, da se bojimo tudi ugovora: „Saj smo si izvolili poslancev, do kterih imamo zaupanje; naj nam toti napravijo dobrih in pravičnih postav." Res bi nam taki ugovor ne bil po Volji, ker nam to Vedno sklicevanje na druge nikakor ne more biti všeč. Poslanci so sicer res naši in če izvzamemo Koroške Slovence, moremo in moramo ž njimi zadovoljni biti. Da kažemo do njih zasluženo zaupanje, je lepo, bo njih same tudi veselilo ter jim o bili trud in bridko ure, ki jih bodo doživeli, poganjaje se za naše pravice, vsaj nekoliko povrnilo in olajšalo. Pričakovati pa vse le od njih, pa držati križem roke, bilo bi krivično, ker bi mi od njih zahtevali, kar presega njih moči in česar sami storiti nečemo. Oni nam zamo-rejo odstraniti postave, ki so nam škodljive, napraviti drugih, ki nam bodo na korist. Sami pa se moramo teh postav posluževati, tirjati, kedar pridemo ž njimi v dotiko, tudi od drugih, da jih spolnujejo. Kaj bi nam pomagalo, ko bi nam poslanci še tako lepo pot napravili in vgladili , ko bi pa mi ne hteli po njej hoditi? V kratkem bi jo zopet trava zarasla. Kaj bi nam koristile še tako dobre postave, še tako inmenitno pravice, ■ če bi jih pa mi puščali trohneti na papirju? 1 Oe konečno še premislimo, da srenje neko- j ■ liko še niso tako uredjene, kakor bi imele ;i biti iu da ima njih delokrog precej ozke 1 mejo; če premislimo, da o okrajnih zastop- J ništvih še sploh ne vemo prav, ali so miš ali 1 ptio in Ju, liukov bo kJuj Boetavljmia. mi I Slovenci kar nič dobrega od njih pričakovati ji ne moremo, nam ne ostane, če hočemo svojo d reči na bolje spraviti, nič drugega kakor ' lastna pomoč. In ne branimo se je, saj, nam že prigovor pravi: Kdor si pomaga sam, temu pomaga Bog! Izposlovali so nam naši zagovorniki po j zborih in časopisih nekoliko koristnih pravic, j Da te ne ostanejo samo črka na papirju, ^ bode si trudil „Slovenski gospodar" v pri- L hodnjih listih vzbuditi Vašo ljubezen do njih. j za leto dni nauče našega jezika tako, da bodo vedeli pravilno govoriti in slovnico porabno učiti; inači srečno, s takimi šupe-ljaki si ne bodemo naroda zbrihtali, brati, pisati in računiti za potrebo kdo drug nauči. Rotimo in zaklinjamo više nadzorništvo, da toliki nesreči mahoma v olcom pride. Kaj je koristilo lani obiskovanje in pregledovanje učilniškega svetovalca? Saj je ravno na Zavrči nazoč bil , dežela ima potroško, zboljšekev pa na Slovenskem ne poznamo! Ako so na Prekmurskem učilnice mestoma medle, ne čudimo se temu znajoči njihove nepovoljne in žalostne okolnosti; če pa največ naših ničesar ne velja, neizrečeno žalujemo in krivimo razve (razun) polutanskih učilniških knjig in lagodnih (slabih) učiteljev devetero shodi (bažo) ogledavstva, o kterem je lani bila izrečena pravična razsodba. V velikonedeljskem učilniškem okraji še je vse hujše, ker nomškutarsko dekanstvo je gluho in zadovoljno, ako učenci z ustnicami migajo ter usta na široko odpirajo. O tem dekanstvu moram tudi omeniti, da je zavrglo predpisano obredno knjigo in sveto opravilo mene, da je v teh knjigah skvarjena slovenščina in da le od njega zložene otrobi so čisto zlato. Kn. vi. redništvo opominjamo, naj skrbi, da bodo se povsod rabile predpisano knjige. (Dalje pride.) J' t v v is 11 (I d 'I d 5 E Ž, V; m J L v h !)! 1» Hi Slovenske dežele. Iz Celovca. (Deržavni zbor; her-vaški zbor; minister stvo.) 15. maja se odpre deržavni zbor; sam presvitli cesar ga bode nagovoril. Da bi le srečno bilo njegovo delovanje! Pa to upanje je lo slabo, ker je le kos pravega deržavnega zbora, kakor ga jo oktobcrska diploma za celo našo deržavo vpeljati namenila. In še v tem kosu derž. zbora no bo slovanskih poslancev iz Češkega in Moravskega; kaj pa bodo storili poslanci poljski in slovenski, še ni znano. Bralo se je, da ti pridejo sicer, pa lo samo zato, da protest ali ugovor proti dvalizmu vložijo in potem spet odidejo. Še to ni gotovo, da bodo poslanci nemških dežel Ileustovo sistemo in od njega vpeljani dvalizem meni nič tebi nič odobrili in poterdili. Vse je v Avstriji še negotovo in nedognano, vse le začasno, in naša deržava še no vživa tistega miru in tiste sprave, ki jej je toliko treba, ker se od vseh strani — zunaj in znotraj — vzdigujejo černi oblaki. — Tudi na Hervaškem, kakor sporočajo časniki, nekako vre in g. Csech, ki je bil za lteko kot vladin komisar imenovan, ostano na Dunaju. Za deželni zbor se pripravljate obe stranki narodna in madjaronska; pa vse to kaže, da deželni zbor v Zagrebu ostane mož — beseda in da zmaga narodna stranka. Se ve da bode vlada si prizadevala na vso moč, da spravi svojo ljudi v zbor, pa vse ne bode nič pomagalo : Jugoslovani se bodo nepremakljivo potegovali za to, da tro-jedina kraljevina ostane cela in samosvoja po sklepu 42. §. lota 1861. — Spet je eden naših ministrov odstopil. Wullerstort je prosil, da se spusti iz svoje službe in cesar je prošnjo njegovo poterdil. Nimamo torej posebnega ministra za kupčijo in obertnijo, kar marsikdo obžaluje. G. minister za pravosodje je vse svoje prenaredbe, ki jih misli deržav-nemu zboru nasvetovati in priporočati, razglasil in sodnike in druge zvedene možake povabil, naj jih po časnikih pridno prerc-ščetajo, da se kaj izverstnega v življenje vpelje. To je prav ustavno in dokaj hvalo vredno ! — Iz Celovca. (Podporno društvo.) Ni ga stanu, da bi bil pri vsej svojej imenitnosti in težkem opravilu tako slabo plačan, kakor je učiteljski stan. Posebno je družina vsega omilovanja vredna, alco kak oženjen učitelj prezgodej zamerje. Zatorej je dokaj j lepo in hvalevredno, da se je tudi na Koroškem osnovalo društvo, kterega blagi namen je, podpirati vdovo in sirote zamerlih učiteljev. 4. aprila 18G0 je to društvo stopilo v življenje in, kakor račun od njegovega začetka do konca leta 18GG kaže, pri vseh slabih časih in okoliščinah še dosti veselo napreduje. Posebno krepko ga podpira naš deželni zbor, ki je sklenil, vsako leto mu dajati 500 gld. iz deželnega premoženja. Tudi šteje društvo že nekaj podpornikov in dobrotnikov, ki mu darujejo vsako leto po 5—10 gld. Učiteljev pa, ki so kot udje k temu društvu že pristopili in vsako leto nekaj plačujejo, nahajamo v računu naštetih že 110. Dohodki, ktere je društvo v imenovanem času sprejelo, znašajo 3205 gld. 49 kr., stroški pa 55 gld. 75 kr., tako da ostane še premoženja 3149 gld. 74 kr. To premoženje pa obstoji v deržavnih obligacijah 1530 gld., v shranilnici položenih je 1260 gld., v sro-bernini 16 gld. 75 kr., v gotovini 342 gld. 99 kr. V 9 mesecih si je društvo že dosti prigospodarilo. Naj noben učitelj ne zanemarja k temu društvu pristopiti, — naj mu I pa tudi drugi šolski prijatelji in dobrotniki ne odteko ljubezni in podpore svoje! V vodstvo tega društva so bili izvoljeni I sledeči gg.: Greg. Somcr, kot predstojnik, Ter d. U u t e r w a n d 1 i n g, Mart. T a r m a n n, Ant. Iiichler in Fr. Germič. Odborniki so pa gg. A. Nekliam, J. Katnik, A. Tuš, A, Lasnik, Fr. S c ho lz in Fr. S a fr o n. — 197 — Iz celovške okolice. Vesela novica, da so na Radišah tudi šolo napravili, nagnila me je, da o šoli v št. Jakobu spet kaj veselega povem. Znano je že, da ste to šolo dve žlahtni rodovini Reyer in Edelman spravile na noge. Zavezale sto se celili 10 let vsako leto 500 il. za to šolo plačevati. Ali stanovanje, ktero so je v ta namen najelo, je že premajhno; daje le prostora za 50 učencev, v šolo jih pa hodi 70 — 80. Zatorej nas je veselilo, ko smov slišali, da je tamošnji srenjski župan g. čare, po domače Davkar, blage volje, v pervem nadstropju svoje hiše, ktero ravno zida, veliko izbo napraviti, da bo prostora za 80 učencev. Upamo, da hote prežlahtni rodovini, ki ste za šolo že toliko darovale, še tudi k temu pripomagalo, da se še to zgodi. Naj le pogledate v šolo in prepričale se boste, kako vesel in obilen sad njuna dobrota že zdaj rodi. Pred nekaj dnevi je namreč bila kratka preskušnja in otroci so tako znali nemški in slovenski, daje človek očitno videl, karo marljivo in pametno gosp. učenik Perne svoje dolžnosti spolnuje pa tudi kako pridno starši svoje otroke v šolo pošiljajo. Neraj pa moram vendar opomniti, kar se mi pri podučevanju ne dopada. Vem, da netteri ljudje to hvalijo terde, da se tako Nemcem in Slovencem enaka pravica deli. Gosp. učitelj začne namreč že pervi nauk v obeli jezikih, kar se mi dozdeva, daje proti postavi in proti zdravej pameti. Postava zapoveduje, da mora pervi nauk biti v maternem jeziku; dalje nam priča zdrava pamet. da je za male otročičo preveč in pre-težavno učiti se v dveh jezikih. Pri perven-cih naj se rabi lo eden jezik in sicer materni. Kteri pa je v št. Jakobu materni? To farnimi sami najbolj vedo, ker med otroci ne slišiš nemške besede in se tudi v cerkvi opravlja vse v slovenskem jeziku. S tem pa nočen, nikogar žaliti in še enkrat pravim, da šolski nauk prav lepo napreduje, pa še bolje bi se morebiti kazalo, ako bi se poskusilo sperva vso po slovenski in potem še le v 2. razredu tudi po nemški. — Slišim tudi, da se napravlja šola tudi v št. Jurju blizo Celovca. Bog daj, da se to zgodi, potreba je velika. Ako kaj več zvem, bodem to naznanil. — Iz Velikovca.— J (Drevesnica; od ceste; vreme.) Naša drevesnica je stala neka leta sem zapuščena; zdaj pa se je manjša naredila in se je tudi začela obdelovati. Šolska mladina 3. in 4. razreda se bo v drevo- in vinoreji podučevala, kar je v sedanjia časih zlo potrebno za kmeta. Pa ne vem, kako bo s tem podučevanjem; po-dučevalec v teh predmetih je le nek vertnar ne pa leak učitelj; po mojih mislih bi bilo bolje, da kak učitelj ta nauk prevzame; kajti on bi znal učence k temu bolj priganjati, ker njega tudi več spoštujejo. — Cesta v celovškem predmestju ravno pred pošto se je za ve.iko razširila, in kraalo bo tam lep prostor, kjer je prej stala usnjarnica, pri kteri so veliki vozovi komaj memo prišli. Vreme je zdaj kaj čudno; kakor je pač že v aprilu, ali veter noče jenjati, in dežja je treba, posebno po robeh. Iz škalske doline. (Toth v ar.) „Slo-venec“ nam je prinesel dopis v 42. listu iz naše okolice od Pravoslava. V koliko nevarnost se je „Pravoslav11 s tem dopisom spravil, hočem nekoliko tu priobčiti. Se ve, kedar se mačku na rop stopi, takrat zavrešči: taka je tudi pri naših nasprotnikih. Pa ne čudimo so temu, le čudimo se, če kak pošten in obrajtan mož, mož zaupanja v tak vertinec se zgubi. Slišimo, da bi se grajani možje radi znosili in maščevali nad „Pravoslavom.“ To bi bilo res bqlj smeha in obžalovanja vredno početje! Nek širokoustnež jo celo pretil, da hoče tega dopisnika lastnoročno nabunkati. No, to bi bili ljudski voditelji v 19. stoletju, v veku inteligencije, v dobi kulture!? — Slabo znamenje bi pa bilo, ako bi v res- nici hotel tudi g. R. take nečimurne muhe loviti; gotovo bi s tem si ne poviševal zaupanja; kdor bi kaj tacega storil, bilo bi mu to revno spričalo preslabe politične zrelosti in modrosti, slabe sprevidnosti in kazal bi le medlušno malenkost! — Mi mislimo, da je vsaktoremu prosto , posluževati se uma svitlih mečev! Le liirači segajo, kedar jim je um prekratek, po nemožatih sredstvih. Mi tega posebno od g. R. ne pričakujemo, ampak menimo, da bo on po ravno tem potu odgovoril, po kterem mu je prašanje stavljeno. —• S tem pa, da se posamnim osebam slabo namerja, s tem se nikdo ne opraviči. Naj se dokaže, da pisano ni resnica. Konečno pristavljamo še to, da se prepričani rodoljubi gotovo ne bodo nikoli in nikdar splašili, naj ravno po njtfi udriha medluh, ki bi imel tri očesa itd. Rodoljubni Slovenci, zvesti svojemu Bogu, cesarju in mili domovini, se ne bodo nikdar ustrašili ostre pušice svete pravice metati: vest nam je muha ali merilo, krivica pa tarča! 1 „ ------po dežu solnce sije, Dvakrat milo in lepo, Cvetka zala se razvije, Slavček pel bo tud sladko!“ V Ljubljani, na veliki pondeljek. f (Baron Bach odide!) Aleluja! Velika noč je tu in prinesla je vsakemu svoje pirhe, kterih so nekteri veseli, nekteri pa ne. To je že taka na svetu. Pirhi, ki smo jih mi dobili, so nam všeč! Naš državni namestnik gosp. baron Bach nas zapusti gotovo in ima dekret za v Trst že v rokah. Ne moremo reči, da bodemo kaj posebno žalovali po njem; kajti visoki gospod se nam ni nič kaj prikupil. Ali tega ni hotel ali ni znal storiti, to nas no briga, priljubljen enkrat ni bil, to je factum! V mestni hiši bil je visoki gospod samo enkrat, to je bilo dne 27. marca, ko je bila volitev za deželni zbor in ko je oddal svoj glas za nemška kandidata. Mestnega odbora poklon, kterega mu je bil napravil pri njegovem prihodu v Ljubljano, ni nikoli povrnil ter je popolnoma preziral stari prigovor: Salutare humani-tatis, resalutare officii! Lehko rečemo, da je ta dogodba majhna koncesija Slovencem, kajti baron Beust je neki obljubil, da pride Bach iz Ljubljane, preden se začne državni zbor, in res je držal to obljubo. Kdo bode naslednik njegov, tega za gotovo ne vemo, kjer se jih imenuje več. Mi voščimo gospodu baronu Bachu prav srečno pot, ter da bi v Trstu se boljo prikupiti znal kakor pri nas! Da ga nismo mogli ljubiti in radi imeti, tega gotovo nismo mi krivi! Tedaj še enkrat: Srečno pot! Trojedina kraljevina. Od hrvaške Kolpe 17. aprila. —A— (Hrvaško stanje. — Nektere čudne prikazni.) Hrvaški zbor je sklican na 1. maja. Da je ta novica za Hrvate kakor nekdaj Noetu zelena vejica na strašnem potopu, lahko se samo po sebi razumeva. Politične struno v Ilrvaškej so tako zelo napete, da bodo zdaj zdaj počile; neprestane mad-jarske naredbe in ustanove, ktere že kot „službeno vrane11 prihajajo iz Pešte med Hrvate, porok so nam, da bode novo sklicani zbor malo opraviti mogel. Če se bo prejšnjega principa držal, zna se mu to dogoditi, kar se je Kranjcem, Čehom in Moravcem; če bo pa v madjarski rog trobil, potem se bo pa Jemalo prepričal, kako Madjari za tro-jedino kraljevino skrbe. Mi bi sedanjim zbornikom iz vsega srca, priporočali, da o uniji ali zvezi z Madjari kaj umno govore, ker en sam nespameten sklep zamogli bi celi vek obžalovati. Madjari imajo zdaj, dokler so limanice nastavljene, prav dosti sladkih besedi in obljub za Hrvate; to se obeta avtonomija, sloboda, monopol in Bog dragi ve, kaj vse nel Ko se pa Hrvatje vdajo, po- tem bo druga pela. Najbolji dokaz nam je zato plajšč grofa Andrassy-a. Kak je bil leta 1848, kakoršen je pa zdaj! Da Madjari o Avstriji dobro ne mislijo, y to je tako stara stvar, kakor ta, da jo je Šmerling v sedanji položaj spravil. Saj ste menda brali poročila ogerskega zbora v Pesti, ki nam pravijo, da je nek Moric Szentkiralyi govoril o zvezi Ogerske in Avstrije! Nazadnje bomo še res doživeli dve cesarovini! Naša vlada morala bi si pač debela daljnovidna očala natekniti na nos, kadar Madjaroin „vcrord-nunge“ podpisuje. Ali — marsiktera bukva k svojej nesreči toporišče da! — Presvitli ban Sokčevič je prišel, opojen z madjar-skim duhom, spet v Zagreb. Brž je sklical k sebi dr. Ljudevita Gaja, vrednika „Narodnih No vin11, ter mu jo — tako se pravi —-• zažugal in ukazal, naj v svojih novinali piše za dvalizem; o federalizmu še sanjati ne sme, če noče, da bode črnega orla na čelu svojih novin pri priči plačati moral, t. j. če noče vladine podpore za službene oglase zgubiti. Radovedni smo, bode li dr. Gaj res od svojega prepričanja za voljo ošabnih Madjarov odstopil? Nekteri pravijo, da ho; mi bi mu pa svetovali, naj ostane fedaralist, če hoče nositi venec zmage, ker le federalizem zamore rešiti Avstrijo. To smo in bodemo zmiraj govorili. Sicer nam „Narodne Novine“ tudi do zdaj niso veliko pomagale, one se rajši pečajo z istočnim „pitanjem11, s „turškim carstvom11 in „srbskimi prenapetostmi11, kakor da bi ktero o nas Slovanih spregovorile. — No ali če ne pomagaš, vsaj ne škoduj! — To dni smo brali v službenih oglasih, da je Nj. veličanstvo, presvitli cesar, potrdil biskupa Strossmajerja za pokrovitelja, in dr. Račkega za prvomestnika (predsednika) jugoslovanske akademije; pristavljeno pa je temu imenovanju tudi to, da je ob enem „premilostivo11 rešen g. dr. Rački službe šolskega nadzornika v trojedinej kraljevini. Slavno znani povestnik dr. Rački je mož, kterega ne le Hrvatje in sploh Slovani, ampak cela Evropa spoštuje; pri-stuje mu se torej v popolnej pravici, da sedi kot prva oseba na stolici jugoslovanske akademije; čudno in prečudno pa je to, da se mu je vzel vsakdanji kruli, ker vemo, da vsaj dozdaj akademikarjem nobena plača ustanovljena ni in tudi še biti ne more. Vemo dobro, odkod ta veter pihlja, vemo celo za neki brzojavni list, ki se je poslal v Beč, v kterem se pravi, da dr. Rački predsednik akademije in pa nadzornik šolski ob enem nikakor biti ne more. Tedaj eno ali pa drugo mora zgubiti! Hvala lepa za tako čast, ktera človeku kruh vzame t Vemo nadalje tudi to, da „črne duše11 okoli tega delajo, da Strossmajcr škofijo zgubi, a pokrovitelj akademije ostane. Mi poznamo značajnost škofa Strossmajerja in Račkega, pa se čvrsto nadjamo, da bodeta to reč, ktero so nekteri v njuno pogubo zasukati hotli, tako preobrniti in prijeti znala, da bode v žalost in tugo vsem tistim, na čast pa in diko naroda hrvaškega. V to ime pomozi Bog! — Tudi Vam je menda znano, da je v Karlovcu izhajal od novega leta časopis „Putnik11, ali žalostna osoda prerezala mu je že nit življenja; „Putnik11 se tolaži, da le za nekaj časa, mi se pa bojimo, da za zmiraj! „Putnik11, kteremu je Bog podelil pravo slovansko srce, ni se mogel vzdržati tudi v najožih mejah svojega dozvoljenja, da ni značajno in moško povedal vsakemu svoje, ali to našej visocej gospodi ni bilo po volji. Bil je dobro došel, a prijatelji slobode in narodnega napredka pozdravljali so ga iz vseh strani. Ali naenkrat zadoni iz Zagreba glas, po kterem naš „Putnik11 ne sme ni najmanje politične novice v svoje predalce sprejemati. To je za njega gotova smrt, h kterej, kakor nam pripovedujejo, da je ondešnji mestni načelnik mnogo pripomogel. Žalostna nam majkul — 198 — Iz Karlovca 19. aprila. — ?!— (Koncert. — „Pozor.11) Pretečeno nedeljo smo imeli priliko, da čujemo mile glase, Ljubljančanom dobro znane pevkinje Dragotine Milanove (zdaj Odieve). Priredila nam je namreč s svojo tovaršico Matildo Lesičevo lep koncert,pri kterem so se vrstile krasne pesmice a pri vsacej ni bilo ploskanju konca ni kraja. Pri tej priložnosti čuli smo tudi deklamatorno sposobnost g. Petra Brany-a, kterega so Hrvatje nalašč dali v ptuji svet, da bode povzdigaval hrvaško umetnost na očitnem odru. In niso se goljufali. Brany je v deklamaciji pravi umetnik, kteri se more poskušati z vsacim drugim deklamatorjem kakoršnega koli naroda. Milanova in Lesičeva ste pa tudi na svojem mestu; radi bi bili slišali, da je tudi nam kakor nekdaj Ljubljančanom na javnem odru Milanova obljubila: „Zdaj grem predrage sestrice, Pa pridem skor nazaj!11 — Govori se, da pride „Pozor11 od 1. maja spet znanemu Perkovcu v roke, kteri je neki spet prejel mandat v svet. Ivanu. V sedanjih hudih politiških časih nam je res treba ljudi a la Perkovac! Iz Belega grada. Slišal sem, da se „Slovencu11 tudi to očita, da se mu sanja o nekem jugoslovanskem kraljestvu. Prebiram Vaš list, odkar hodi na svitlo, pa te misli nisem našel nikjer, tem menj pa kako besede o njem. Leta 1866, ko se je toliko pisalo o mariborskem programu, ki so ga netteri slovenski rodoljubi v pretres oznanili, tedaj se je pisalo o tem, naj se vse slovenske dežele združijo v eno politično celoto, in ta slovenska dežela more s trojedino kraljevino stopiti v ožo zvezo, — pa vse to le pod krono presvitlega našega cesarja. Le nevednost ali hudoba je v stanu, to misel drugači zasukati. Pa nam Slovanom se že tako žalostno godi; čujte, kaj so nemško-madjarski pisuni o nas Serbili raztrosili po svetu: Mi avstrijanski Šerbi smo se podali v Beligrad h knezu Mihajlu in ga prosili, naj mesto Zemun pridruži k svojej kneževini. Od vse te peklenske čenčali j e tudi besedice ni res, vendar kakšen hrup, kakšno natolcevanje! Mi Serbje, kakor Slovani vsi smo lojalnost svojo slavno spričali in tudi zdaj ne obračamo svojih oči črez meje naši države, kakor delajo drugo avstrijanske narodnosti. Le samo to sem hotel Vam pisati, da Vas zavoljo krivice, ktera se Vam godi, malo potolažim: Človek malo ložej prenaša, ker vidi, da tudi drugi ravno to ter pij o Drugi-pot kaj druzega. — Ptuj e dežele. r r u s k a. Severno - nemška iveza je torej gotova. Avstrija ima na svojej meji proti večeru veliko deržavo, ki šteje 24 milijonov ljudi, in sicer ljudi, ki so toliko bolj omikani in bolj bogati, kakor mi Avstrijanci, zraven pa našej deržavi nič kaj dobri in prijazni, timveč grabeži, ki svoje dolge perste stegajo po nekterih deželah, ki do sedaj še pod našo cesarevino spadajo. Da ta misel ne blodi samo po glavi nemških rovarjev in pre-kucuhov, priča nam končni govor, ki ga jo pruski kralj imel v poslednjej seji deržav-nega zbora. Kralj je govoril o velikej na-rodilej nalogi nemškega ljudstva; — o velikih žertvah in darovih, ki jih je Nemčija darovala, pa da se je vse to godilo le za nemško zedinjenje; — v tem, kar se je v ta namen do sedaj že storilo, imamo veselo poroštvo, da so bode nemška zveza še dalje razširjala itd. itd. in nemška zbornica je k vsemu temu ploskala. Kam pa neki vse to meri ? Kdor ne nosi debele mreno na očesih, lehko sprevidi, kam pes taco moli. Naš strah za Avstrijo se pa še bolj pravičen dozdeva, ako še to beremo, kako avstrijanski Nemci ne le samo mislijo, timveč tudi to očitno pisati se prederznejo. V znano „All-gemeinerico11 v Augsburgu nekdo iz Dunaja piše, da so se serca naših Nemcev jela od jutra proti večeru obračati. Kar so Prusi lani tako po sili storili, razdražilo je srca, pa vendar serca avstrijanskih Nemcev nič menj gorko ne bijejo za nemško ljudstvo. Pruska politika je za nemško edinost več storila, kakor cesar Franc Jožef v Frankobrodu. Bolje in bolje se kaže, da nemški Avstrijanci želijo, te nemške prihodnjosti deležni postati. Mir, ki ste ga dve vladi sklenile, ni tako močen, da bi zamogel narod raztergati. — In tako dalje pisari ta nemški politikon o nemški edinosti takraj, pa o madjarski edinosti unkraj Litave. Besede „Avstrija11 ne najdeš v celom sestavku. Mi Slovani si o čem takem še sanjamo no, — in vendar nas dolžijo in summičijo, da smo nasprotniki in iz-dajavci Avstrije. Kaka bi se nam še le godila, ako bi kaj tacega še le pisati zamogli! Pa gotovo pride ura, ko bodo Slovani pokazali vnovič, da le oni jo zamore j o ohraniti in varovati jame, ktero jej nasprotniki v ovčjej obleki kopljejo. — Govori se, da se bode Luksenburško vprašanje z lepo zravnalo, — zraven se pa le oborožujeta Prus pa Francoz. — Nemčija. Da naši deržavniki še vedno svoje oči proti Nemčiji obračajo, je žalibog gotova resnica. Zatorej nismo se čudili, ko smo brali, da je naš zunanji minister baron Beust neko pismo v Berolin poslal, po kterem misli Avstrija v južno-nemškej zvezi prevzeti ravno to rolo ali nalogo, ktero ima Pruska v severno - nemškej. Terdi se, da Francoska našo vlado pri tej reči podpira, ker se jej Pruska, ako vso Nemčijo pogoltne, prevelika in prenevarna dozdeva. Ako je temu resnica, ni dvomiti, da je Pruska to namerjanje naravnost odbila. Iz vsega tega se nam pa dozdeva, da naša vlada no ve prav za prav, kam bi se nagnila in kje si zaveznika poiskala — na Francoskem ali Pruskem. Popolnoma neutralnost se Avstriji po naših mislih najbolje kaže! — Gerška. Punt se razširja, in OmerPaša je dobil od sultana ukaz, da se ne sme ver-niti domu, preden je po celem otoku Kandiji napravil mir in red; potem ga pa pošlje v Epir in Tesalijo, da tudi tam ravno tako stori. Omor Paša pa čudežev ne bo delal, in Kandija je za Turško že zgubljena, tim bolj gotovof ker vse velike države razun angleške in francoske na to tiščijo, naj Turk ta otok odstopi Gerkom. Posebno Turka drega mogočni Rus, ki je že za vojsko pripravljen iii vojska je gotova, ako se to zgodi, kar je francoski poslanec Bourre turškemu sultanu nasvetoval, da naj turško brodovje stavi pod angleško -povelje ali komando, da se otok Kandija izdatno blokira ali zapre. K temu pa Rus ne bode molčal, ker bi to bilo zoper zagotovljeno neutraliteto. Tudi to nekaj pomenja, da misli gerški kralj neko hčer ruskega careviča Konštantina v zakon vzeti. Tako se reči na jutrovem sučejo, vso vre, — ali Avstrija in njen zunanji minister, ki pa ima znotraj toliko opraviti, pri vsem tem svojo roke križem derži, ali pa še celo na smert bolnega moža brani in ozdravlja? Ni pa veselo z merliči pečati se! Italija. Odtod se slišijo žalostna novice. Ljudstvo je strašno nejevoljno, ker davki od dno do dne naraščajo, srebernina in zlato se zgublja, deržavni dolg in deficit pa narašča. — Garibaldi misli menda mesto Rim po sili napasti, papeža pregnati in Rim za glavno mesto italijanske deržave oklicati. Viktor Emanuel je pa imel neki vso drugo misel. Po Napoleonovem zgledu in ukazu mislil je menda izpeljati tako imenovani „Staatsstreich11. Zbral je skrivši pri sebi svojo najzvestejše prijatlc in jim naznanil, da jo volje, žalostnemu stanju svoje deržave konec storiti, v ta namen ustavo odpraviti in novo svoje politične napravo po diktatorsko ali po sili vpeljati. Večina so jc nad to novico liudo prestrašila in očitno rekla, da je to strašno nevarna reč; generali so še celo djali, da se, ako se kaj tacega zgodi, na vojščake ni zanašati. Na to jo kralj od svojega namena odstopil, — kako dolgo, se pa no ve; to se terdi, da francoski veter v tem duhu pihlja in da se bode Viktor Emanuel težko njemu zoperstavljal. — Pripoveduje se tudi, da je Napoleon z Italijo neko pogodbo napravil, po kterej mu bodo Italija, ako vojska nastane, 100.000 vojščakov na pomoč poslala. Tudi generali se že imenujejo, ki bodo tej vojski poveljniki. So pa ti le : (Jugia, Medici in Nunciante. Daljo so tudi poroča o nekej novej zvezi med Italijo in Avstrijo. Kakor hitro perva kanona zagromi, pokaže se Avstrija Pruski v pravej podobi in jo prisili, da ali vse, kar si jo v lanskej vojski pridobila, nazaj da ali pa naj vidi Avstrijo tudi1 med svojimi nasprotniki. Avstrija pa le potrebuje miru in pokoja, da se okreva in k moči pride. — V Londonu IG. aprila 1867. Nesrečna Iteform-Bill, *o kteri je toliko brezkončnih debat zunaj in v parlamentu angleškem, bode se menda po Veliki noči dognala, stvar je žo skoro zoperna vsem tem, ki so za njo in proti nji. Seje in debate v občinski zbornici (House of Commons) so trajale zadnji teden od štirih popoldne do blizo dveh po polnoči; evo strpljivosti angleške! Nekaj časa so tukaj Luksenburške zadeve borso strašile in zlo se je o boju med Francosko in Prusko govorilo, sedaj pa je vendar ves strah minil in časniki dosti jasno pišejo, naj se Francozi in Nemci bijejo, kakor jim drago, mi Angleži smo celo neutralni in radovedno bodemo dopise čitali, ki bi nam jih naši korešpondenti pošiljali. Zadnje dni preteklega tedna, posebno pa v soboto 18. aprila je bil celi London razdvojen na dva kampa,' pa ne zavolj politiko kakor je vedno Whigs in Tories (izg: vigz in tons), timveč zarad Oksford-a in Cambridge-a (Kembridž). Navada je namreč, da študenti okstordsko iu Cambridgo-sko -* univerze vsako leto pri nastopu velikonočnih počitnic imajo natecanje s čolni (boat race) na Tamizi. Zato natecanje. vadijo se oboji po najboljši zmožnosti veslariti s čolni in tistega dne, nakterega se bitev odloči, seve da obe stranki vse svoje moči za častno zmago napnete. Kar se natecanja samega po sebi tiče, ni nič druzega posebno zanimivega pri njem kakor to, da dijaki imajo mnogo telesnih vaj, ki so vsakemu veliko koristi za zdravje; pa to je zanimivo, da se celi London tega natecanja vdeležuje. Odloči se namreč ena stranka za Okstord, druga za Cambridge in sicer vse ljudstvo brez razločka, prva gospoda kakor uajzadnji tovarji, stari ljudje in otroci, ki še komaj ta imena ble-■ betati vejo. Zato pa vse nosi kokarde, da vsakega lehko na prvi pogled spoznaš, za ktero stranko da je in pri tej priliki še celo konje in vozove s temi znamenji nališpajo. Ako kokarde nimaš, te vsak trenutek kdo na ulici ali kamor stopiš, popraša, si li za Okstord ali Cambridge V Vendar tudi samo pri govorjenju in kokardah stvar ne ostane, temuč stavi se in sicer vlaga se stava za stavo, vsak za svoje ljubljence iu proti. To leto je zmagal zopet Oksford, kakor že 7 krat zaporedoma. Natecanje je bilo ob 8mih zjutraj in akoravno je dež lil, sešla se je vendar velika množica gledalcev in stav-, ljalcev. Imel sem priliko se v Londonu seznaniti in govoriti o Ogersko-avstrijanskik zadevah z Madjarom, ki je bil mod prvaki puntarskimi leta 1848. Ta mož jo še relugie ali pregnanec in se v Avstrijo vrniti ne sme; u pa ko bi se tudi pomilostil, ne vrnil bi se več, ker tukaj je pri poslih svojih bogat. Na vprašanje, ali ga veseli, da zdaj Ogrom vso tako po sreči gre, reče mi, da tega je sicer vesel, pa Avstriji ne upa nič. Nehvaležnost, pravi, je najvoči greh, in nehvaležnost jo vladi iu politiki avstrijanski — 199 — navadna. Hrvatje, ki so se za absolutistično Avstrijo proti nam bili, kakšno plačilo so dobili za to? Razglasili so se po celem svetu kot barbarji, protivniki svobode in napredka itd.; vso to sramoto pa, ktero jim še zdaj svet prišteva, vzeli so na se nadjaje se boljše prihodnjosti, ktera se jim je v času sile in potrebe obetala; pa komaj so zmagali nas in hitro, ko se niso več upotrebo-vali, djali so jih na stran in še ostreji se je ž njimi ravnalo kakor z nami! Da se pa Hrvatje zdaj celo prezirajo v dunajskem kabinetu, to je dokaj čudno in nezapopad-ljivo. — Ta pošteni Madjar obžaluje, da so se Madjari 48. tega leta s Hrvati spoprijeli, vzemši jim enakopravnost v narodnem in političnem obziru; za tega del pa pravi, da si sedanje ogersko ministerstvo, s kterim si dopisuje, prizadeva na vsaki način so z Hrvati kar le mogoče sprijazniti, da bi se pri drugi priložnosti ne ponovilo jim zopet 48. leto. Timeo Danaos et dona ferentes, pravi Madjar, ker Avstrija zdaj le v sili Madjarom, kar si želijo, ponuja! Tako mi jo rekel ta relugie in zgodovina bode nam pokazala, ali je pravo zadel.-Vsak Slovenec pa mora zdaj ponosen biti glede političnega napredka našega naroda in njegovih zmag. Slovenski narod je bil nekdaj najdalje in najbolj tlačen, zdaj pa se najbolj prebuja in napreduje, temu so nam volitve najboljša priča. Ako ravno še ni bila povsod zmaga, to gotovo nič ne škoduje, to nam bode v toliko večo podvizanje; pravična in naravna stvar pa nazaduje mora in bode gotovo zmagala vkljub vsem oviram! Amerika. Žalostne novice, ktere so se ravno kar naznanjale po časnikih o cesarju Maksu, k sreči se poterdile niso. Pa vendar mehikansko cesarstvo že pojema in morda je že zamerlo. Monroeve besede: „Amerika Amerikancem!“, so se tudi v Mehiki poterdile. Ravno tako je pa tudi ta nauk severno-amerikausko republiko nagnil, da si je kupila vso rusko zemljo v Ameriki. Ne bode dolgo, in tudi angleški svet v Ameriki, ki leži med to republiko in med kupljeno rusko zemljo, bode čutil ta Monrojev nauk. Prej ko ne bodo angleške kolonijo ali naselbine v nevarnosti in Angleška bode prisiljena, ali te svoje dežele v Ameriki prodati ali pa le z vojskino silo braniti. In tedaj stopijo Amerikanci na oder evropske delavnosti, ako jih morebiti že prej izhodnje ali turško pra-šanje in ruska zveza v Evropo ne privabi. Razne novice. Iz Ljubljane: (Dostavek.) K zadnji novici o spominku J o si p in e Turnogradske je še pristaviti to, da sta dala postaviti ta spominek gg. dr. Lovro Toman in pa brat rajne pisateljice g. Ivan Urbančič, posestnik. Pod napisom, ki smoga že zadnjič omenili, so še besede: „Kdor dušno živi, ne umrje"! (Pevovodja.) Pevovodja ljubljanske čitalnico, g. Prohazka, nas je zapustil v nedeljo 14. aprila in se podal na svoje novo mesto v Varaždin. Do zdaj imamo ponudbe od treh muzikov, med kterimi je eden konservatorist v Pragi in ki izvrši svoje študije na jesen. Bržkone se bode pa razpisal nov konkurs, da dobimo novega vsestransko zmožnega pevovodja. (K s a d j e r e j i.) C. k. deželna vlada Kranjska je naročila v Miličevi tiskarni 1500 iztisov „malega sadjerejca," da ga razdeli učiteljem in učencem po deželi. (Veliki zbor kmetijske družbe.) Letošnji veliki zbor kmetijske družbe kranjske bode 8. majnika. Med drugimi rečmi pridejo v pretres tudi nova pravila, kterih načrt se jo že razposlal družbenim udom. (S t e k e 1 p e s.) Pretekli teden je popadal po mestu neznan lovsk pes, ki je bil steklino zelo sumljiv. Mestna policija ga je dala v živinsko bolnišnico v preiskavo, ktera je dokazala, da je bil res stekel. Mestni magistrat je tedaj razglasil, da se morajo do 27. majnika psi na vrvici okoli voditi. (Preložen depo.) Osmega lovskega bataljona depo (zalozišče), ki je bil dozdaj v Ljubljani, je preložen s 15. aprilom za stanovitno v Celje. (Koseski zopet zdrav.) Veselo novico, ki smo jo prinesli pred kratkim, daje popolnoma okreval slavni naš pesnik Koseski, potrjujejo tudi zadnje „Novice". Še to poletje dokonča prevod Byronovega „Mazeppa" in izroči to delo vredništvu „Novic", ktero je bodo radovoljno priobčile. Bog daj stanovitno zdravje slavnemu pesniku, da dočakamo šo marsikteri biser iz njegovih rok! (Rossmassler f.) Umrl jo slavni nemški pri-rodoslovec llossmiissler, čegar knjigo „štirje letni časi" knialo izda Matica naša. Tako zanimiva je po svojem ohsežku in tako lična po slikah, ki so med tekst natisnjene, daje bode gotovo vesel slovenski svet. („Novice.") (Dramatiško društvo ustanovljeno.) Dnd 19. t. m. sprejel je osnovalni odbor dramatiškega društva v Ljubljani potrjenje pravil, ktera je v pre-menjeni obliki položil 12. t. m. Tedaj je dramatiško društvo s tem dnevom ustanovljeno iu osnovalni odbor bode izdal koj vabilo k pristopu. Na Vam je tedaj, predragi rojaki, da z obilnim pristopom pripomorete k vspešni delavnosti tega društva. * Za kaloškega nadškofa na Ogrskem, na mesto rajnega nadškofa Lonoviča, imenovan je znani nadškof llajnald, ki je nekaj časa sem v Rimu bival in menda tudi veliko z vladinimi zadevami opraviti imel. ** Kras. Previdni pa skerbljivi narodnjaki se že več let poganjajo s primorskim namestništvom golo kraško planoto pogozditi. Ker se je ljudstvo prepričalo o neobhodni potrebi, lesovje varovati in ga pomnožiti pa zemljo zboljšati, pogozdovanje Krasa in zboljševanje kamnite zemlje kaj lepo napreduje. Odkar so začeli pašnike razdeljevati, so posestniki iz nnštevilnibrupastib dolin vzeli debelo perst, ki jo je voda vanje nanesla in jo razdelili po golili kamnitih tleh. Globine so s kamenjem zasuli in ograde napravili. Tako so dobljeno zemljo poraynali, obdelovali in obsajali in si napravili senožeti, njiv pa vertov. Samo v okrajih: Novem gradu, Sežani in Korneliji so spomladi in jeseni leta 1865 porabili več kot 2.685 funtov raznega semena pa 120.000 sajenek (reznic, sadnih drevesec, hrastičev, č. borovcev i. t. d.). ** Živinoreja raznih deržav razjasnjena iz sledečih števil. Na 1000 prebivavcev. 1857 49 1857 133 218 223 1857 152 157 410 819 327 31 — 1857 107 192 428 501 250 33 — 1861j 91 1852 80 1860104 f2S& 1860 107 282 1856 61 73 43 81 53 1860 1861 1863, 183 162 151 273 185 326 305 282 491 626 278 387 287 679 943 930 426 614 129 ;260 167 439 129 146 147 119 220 101 ; 81 121 198 224 44 — 37 — 24 — 35 — 41 23 33 54 49 50 Cisleitanijarazun Galicije .... Translajtanija z vojaško krajino Avstrija brez Bukovine pa Dalmacijo ......... Pruska pred vojsko......... Francoska . . . Švedska......... Irlandija .... Belgija......... Holandija .... Saksonija .... Bavarija............. _ ______ ____ Badenska .... 1861 53 254 454 Sila zaznimivo bi tudi bilo, ko bi število domače živine primerjali k obširnosti zemlje, ki je za živinorejo ugodna. Domače živine velika množica sama na sebi nikakor ne kaže deržave bogastva, ali pa njene sprednosti pred kako drugo deržavo (gledč na živinorejo). Druge enake primere niso samo Statistično zanimive, ampak tudi velike vrednosti v djanskem življenji. ♦(„Slovenski Št ajar"). Odgovori na vprašanja, ki so se stavila zarad popisovanja Slov. Štajarja, mi še niso od vseh strani, kamor so se razposlala, došli. Prosim torej č. gospode, ki dozdaj še niso rešili vprašanj, naj blagovolijo to skoro storiti, da se potem vsa tvarina lehko izroči dotičnim pisateljem. Res, da politična delavnost posebno v poslednjem času nam ni dopustila drugega delovanja, pa zdaj se vsaj na Štajarju za kratek čas lehko oddahnemo in na prvo mesto stopi poduk naroda.. Ljudska nevednost je naš največi protivnik. Knjiga „Slovenski Štajar" pa ne bo samo podučevala ljudstva, ampak tudi vzbujala in pospeševala bo ljubezen domovine in naroda. Dr. Vošnjak. ** Štatistici cenijo letni pridelek živega srebra na celi zemlji na 64.000 centov, in sicer ga ima Španija lcacih 20.000, Novi Alinaden 28.000, druge Kalifornijske, jame 7500, Peni 3000; Avstrija 3700 c. in po nekaj malega druge evropske dežele. Pravijo dalje, da ga Mehika, Peru, Chili in Bolivija za čiščenje srebra potrebujejo 23.000; Kina pa Japonija za čiščenjo srebra in pripravljanje cinobra 10.000; Avstralija pa Kalifornija za čiščenje zlata in srebra, Evropa pa severno ameriške deržave za obertnijo kacih 12.000 centov: tedaj ga vsega porabijo 55.000 centov. _ ♦ 18. t. m. po noči je bil v Kranjski gori na Kranjskem ogenj. Pogorelo je 12 hiš in več hlevov. Škoda je velika, ker si pogorelci niso mogli skoro nič rešiti in neki tudi nihče izmed njih zavarovan ni bil, — kar je res žalostno zlasti sedanje dni, ko že tako ubogim# kmetom in rokodelcem vsega primanjkuje. * Iz večega pisma iz Hrvaškega, ki ga naznanimo prihodnjič, posnamemo danes to, da so so dozdaj na Hrvaškem 4 gospodje oglasili, ki pojdejo k etnogr. razstavi v Moskvo in da sta dotična odbora v Petrogradu in Moskvi 40 vstopnic za avstrijske Slovane odločila. Vsak, ki bo imel tako vstopnico, pelje se od Krakova naprej zastonj tj.e in nazaj, in dobi tudi stanovanje, jeu, pijačo, in tiakerja v občo vse, kar potrebuje^ za on meseo zastonj, - 200 - ** Stolno mesto našega cesarstva — Beč ali Dunaj — je po zadnjem popisovanji 1. 1864, 6. decembra imelo 550.241 prebivalcev, kterili je le 58.634 stanovalo v notranjem mestu, drugi pa v predmestjih. Posadka vojaška je rečeni dan štela 28.284 mož. etevilo sedanjih prebivalcev znaša proti številu onih v letu 1815 kot 2'30 : 1, proti onemu leta 1845 pa kot P34 : 1. Od leta 1845 so se prebivalci pomnožili y predmestjih za 36 odstotkov, v srednjem mestu pa le za 7%. Dunaj je peto mesto vversti velikih evropskih mest. — Berlin, prusko stolno mesto, je le za malo tisoč prebivalcev veči, kajti po uradnih računih in razglasih šteje brez posadke 609.749 duš, ali 84.804 več kot leta 1861. ** Pesnega sladkorja narede v Evropi od leta do leta več. Sledeče deržave so leta 1864 —1865 naredile jako veliko takega cukra in sicer: Dežele nemške čolne zaveze 3.000. 000, Francoska 2,900.000, Avstrijska 1.580.000, Ruska 800.000, Belgija 434.000, Poljska pa Švedska 230.000, Holandija 50.000 centov, vsa Evropa tedaj 9,298.000 centov. Toliko ga popred niso še nikoli naredile. Zato Evropa od leta do leta potrebuje manj prekomorskega sladkorja. Za nas posebno sanimiva je Avstrija. Cesarstvo je dobilo leta 1831: 392.000 centov neizčišče-nega prekomorskega sladkorja, leta 1850: 670.000 centov; od tega leta se pa vvožnja prekom. sladkorja zmiraj bolj zmanjšuje; tako je znašala 1. 1858 še le 504.000 c., leta 1859: 149.000 c.; sedaj je razun Dalmacije in Tersta vvožnja tega pridelka sko-rej popolnoma prenehala. Leta 1858 so zmletega sladkorja ameriškega naredili 454.000 c., čistega prekom. sladkorja pa 86.000 c. cukrene potake ali siropa. V istej meri, kot se je vvožnja prekomorske cukrene moke vedno in hitro zmanjševala in skorej popolnoma prenehala, se je množilo pridelovanje bele pese. Leta 1841 so naredili iz nje še le okoli 100.000 centov sladkorja; 1. 1851 že več kot trikrat toliko: 350.000 c., 1.1859 pa že črez 1 milijon centov. V letu 1864 so rečeni sladkor naredili iz 20,702.622 centov bele pese. 1865 je bilo slabo pesno leto, zato so je le 'nekaj črez 17 milijonov podelali za cuker. Lansko leto je pa vojska zadela ravno tiste dežele, ki se s tem pridelkom in izdelkom najbolj pečajo. Tako vse za sladkor pripravljene pese podela sama češka črez 40%, Moravska zle 26%, Šležija črez 8%% Ogerska črez 16n/0; spodnjeavstrijska skorej 3'/a%, Zgornjeavstrijska pa Galicija po 7a%i druge kronovine pa nič. Vseh cukrar-nic je kacih 150 (1. 1865 147). Največo ima baron Sina na svojih posestvih na Oger-skem v Šent-Miklošu, kajti ona podela na leto še črez 600.000 centov pese. Gotovo se bo pridelovanje in podelovanje bele pese po raznih avstrijskih kronovinah jako pomnožilo v tej istej meri pa tudi iz-vožnja pesnega sladkorja, ki nam že sedaj veliko veliko dobička daje. Na slovenskem Štajerskem jo je zadnja leta začel sejati verli ekonom g. Franc Otorepec, župnik v Brežicah. Zrasla je sila dolga in debela; rabil jo je za živino. Se ve da je treba njivo dobro gnojiti, drugače, pri obilnem pridelku zemlja — še tako rodovitna — le prehitro opeša. ** (Nekaj za Nemcone ali lcultu-rotrosce po slovenskih pokrajinah.) John F. M’Lenan pripoveduje v svoji knjigi: Primitive Mariage, Edinburg 1865“, da je poliandria ali ijmogomoštvo razširjeno po celem Tibetu in daleč po himalajskih ohotskem po raznih med Nori, Maleri paPoleri v Malabaru. Nahaja se tudi na Ceylonu, na aleVtskih oto-cih, pri Korjekili ob severnem morji, pri saporoških Kozakih in straneh afriških in ameriških (Po Humboltu ob Orinoku). V starem veku se je mnogomoštvo nahajalo pri Germanih, Britih, Piktih, v Mediji, pri (Hindvih) Indih in pri Getih. V novejših časih jo mnogovoštvo zginilo v Ger-valu, Sylhetu in Kašaru, v Novem-Seelandu in na dveh otokih tihega oceana pa na Lan-cerotu. Mnogomoštvo je ali da so možje bratje ali pa ne. Poslednje je sirovejše od pervega. Dragi kulturonosci! ker kopernite po slavi, ker hrepenite po zboljšanji ljudskega blagostanja, pojte, pojte tje in izobražujte sirovost, v kteri oni ljudje tavajo! Na veke vas bodo slavili! Duliovske zadeve. Ljubljanska škofija: G. Tomaž Mraz, farni oskrbnik v Vinici, je prestopil v erdeljsko bel- j grajsko škofijo na Sedfnograjskem. — Umrl jo g. fajmošter Mat. Erzar. K. J. P.! Na znanje! Ravno danes 24. aprila opoldne nam Klein mayrjeva tiskarnica pismeno naznanja, da more „Slovenca" naj dalj e do 1. maja t. 1. še tiskati. Zatorej dobijo čč. gg. naročniki danes poslednji list „Slovenca" in skorej se jim po „Novicah" naznani, kaj in kako bode s „Slovencem" naprej. Vredništvo. —S3>6380k£*- Družba sv. Mohora. Dunajska borsa 23. aprila 18G7. 5% metalike ...............................55.90 5% nacijonal...............................GG.GO 1860 derž. posoj ......................... 77.20 Bankine akcije............................G90.— Kreditne..................................152.50 London....................................134.25 Novi zlati..................................6.33 Srebro....................................132.— Zal. 1867 so dalje plačali: fara Dobre polje, f. Borovlje, dok. Metlika, ček. sv. Halozah, fara št. Rupert na Dok, dck. fara št. Lenart pri 1 stud., fara veliki N., dek. Idrija, dok. Bazen, Barbara Radolica, št. Tomaž pri dek. Laško. — Oglasnik. Za farno cerkev pri sv. Danielu v Za-razboru v Staroterški dekaniji v Slovenjegraškem okrogu se išče cerkvar ali mežnar do zadnjega velikotravna (maja) — ali tud’ pozneje; prihodki te službe so zlo dobri. Iz Istre. Naši italijanski sosedje terdijo, da je pa celo volje, pritisniti jo k velikej nemškej deržavi. čajo, da je Istra le slovanska. naša Istra italijanska. Nekteri so Zatorej naj številke govore in pri- Pregled prebivalcev v Istri. Imena kantonov: Koliko obsega Koliko šteje prebivalcev Med njimi je Opomba. mest trgov vasi? i Slova- nov Talija- nov I. Stara avstrijanska Istra. Nuvigrad — — 54 ia.7io JL8.T10 i Te dve občin: Volovska 2 — 48 18.832 18.832 — ste zdaj k Fazen 3 2 13 19.823 19.823 — drugim kanto- Belaj — —- 24 8.547 8.547 • nom pridni- Občini Beršec in Dolina 1 11 8.860 8.860 — ženi. vkup | 5 3 150 | 74.772 | 74.772 — II. Benečanska Istra. Buzet 1 — 22 13.033 12.233 800 Matavun 1 2 16 14.288 11.688 2.600 V':'V7- Koper 2 1 65 27.947 17.946 10.000 Piran 1 1 • 6 14.558 2.058 12.500 Buje 2 2 10 13.779 9.179 4.600 Poreč 1 1 16 8.159 4.859 3.300 Kovin 1 1 1 12.611 1.211 11.400 Dinjan 1 2 113 14.033 8.633 5.400 Pulj e 1 1 12 5.761 3.761 2.000 Labin 2 1 10 8.573 6.973 1.600 ■ ■■ ■ f • vkup 13 12 271 132.741 78.541 54.200 Ste zgorej Občini Beršec in Dolina se zarajtani. odbijete — 1 1 8.878 8860 — ostane 13 11 260 123.881 69.681 54.200 1 III. Kvarnerski otoki. Kerlc 1 4 113 14.707 14.207 500 Cres 2 — 5 8.400 7.400 1.000 Lušin 2 3 8.763 6.900 500 vkup 4 4 121 31.870 29.870 2.000 Vseh skupej torej: v stari avst. Istri 5 3 150 74.772 74.772 — v benečanski , 13 11 260 123.881 69.681 54.200 na kvarn, otokih 5 4 121 31.870 29.870 2.000 vkupno 23 18 531 230.523 174.323 56.200 straneh, ki se Tibeta dotikajo, tako tudi v sprelepi kašmirski dolini, med Spiti v La-daku, v Kistevaru in Sirmoru. Nahaja se mnogomoštvo med Telingi, v Sivaliških gorah pa pri Kazijah. Kraljuje tudi med Tundi Nilgherriskih gora, med Kurgi v Mysori, Opombe: 1. Ta pregled se opira na uradniški imenik primorskega poglavarstva od 1. 1848. 2. Vidi se iz tega pregleda, da so v staroavstrijanskej Istri le zgol sami Slovani, da pa tudi po benečanskej Istri prebivajo večidel Slovani, le v Piranskem in Kovinskem kantonu število Talijanov presega Slovane! V Istri prebiva 174.323 Slovanov pa le 56.200 Talijanov; prašamo torej, ali je Itra slovanska ali talijanska? Iz datelj in odgovorni vrednik J, Božič. Tiskar Ferd. pj. Kleinmay er. Odgovorni opravnik R. Bert»«kjng#r. i i