NAPREJ!
Vse za napredek slovenskega ljudstva!
Časopis «NAPREJ!» izhaja dvakrat mesečno, in sicer 4. in 18. — Uredništvo, administracija in ekspedicija je v Ljubljani, Dunajska c sta št. 20. Vse denarne pošiljatve je pos ijati na naslov: «Delavska tiskovna družba v Ljub'jani, r. z. z o. z.» — Vse dopise in spise na uredništvo. — Naročnina za celo leto: K 250, za '/2 leta K i’25, v Nemčijo K 3'—, v Ameriko K 4'60. — Posamezne številke 8 vin.
Kđo je kapital — kaj je kapital?
Poleg ležeča slika znamenitega češkega umetnika Kupke jasno kaže: Kdo je kapital, kakšne narodnosti in kakšne vere je, kaj je in kdo ga hrani ter brani. Oko čitateljevo naj se zato pozastavi malo dalje nad tem Kupkovim umotvorom. Razmišljanja bo dovolj. Misel bo rodila novo i. t. d. Lahko bo potem razumeti težnje socializma, boj socializma — boj proti kapitalu in kapitalizmu, najsibo potem ta tudi oblečen po narodno, po versko 9I1 pa na kakršenkoli način.
Kaj hoče socializem?
Novo družbo, kjer ne bo bog — kapital in kjer se ne bo vse klanjalo bogu — kapitalu, novo družbo, kjer bo vladala svoboda, bratstvo in enakost !
Socializem
se bori kakor povsod tudi pri nas v treh frontah: proti kapitalizmu, proti klerikalizmu, proti nacionalizmu Kapitalizem je glavna nevarnost in korén zla, ki nas vzdiga na odpor; klerikalizem pomaga vzdrževati zlo in za-
drževati odpor ljudstva s tem, da poneumnuje ; nacionalizem pa je ovira plodonos-nega boja proti obema. Kapitalizem — je sovražnik, klerikalizem je zavratni škodovalec, nacionalizem je ovira ! Vsak izmed teh treh
grozi z drugačno nevarnostjo. Proti kapitalizmu se moramo bojevati, da obvarujemo pred njim obstanek delavskega razreda in pripravimo prihod boljših družabnih redov, — proti klerikalizmu se bojujemo, da napravimo to pošast
srednjega veka neškodljivo, — proti nacionalizmu, da odstranimo to oviro, ki je zgrajena iz samih fraz, k: pa zadržujejo kulturo na poti razvoja.
Deželni zbor kranjski.
Deželni zbor kranjski je izvršil lep kos svojega dela ! Liberalci so se sicer na celi črti obrisali pod nosom; klerikalci so jih speljali na led. Učitelji so ostali tudi tam, kjer so bili pred zborom. Pozabilo se je nanje, ker je bila veliko bolj pereča stvar, frazirati o aneksiji Bosne in Hercegovine, kot pa o stanju učiteljstva, ki težko trpi vsled nedostatka gmotnih sredstev. Deželnim uradnikom so se zboljšale plače. Bivšemu deželnemu glavarju O. Deteli se je dovolil „časten penzijon" v znesku letnih 4000 K. Dr. Pegan je postal deželni odbornik, prof. Jarc tudi — dr. Šušteršič pa je povedal, da ga je „narod postavil na najvišji svoj prestol". Aspirira menda še višje, na mesto podkralja združene Jugoslavije. Engelbert Gangl je propadel s svojima predlogoma, naj se idrijskega občinskega tajnika sprejme nazaj v službo in naj se Idriji dovoli zidati občinsko hišo za kulturne namene. Deželni predsednik Schwarz je bil pričetkom zasedanja po liberalno opsovan, na koncu zasedanja je pa liberalcem pravil take, da so se prijemali za glavo. Dr. Šušteršič se je prešerno smejal, dr. Tavčar se je jezil — Hribarja pa bo še dolgo bolela Schwarzeva izjava, da so v znanih septemberskih dneh intervengali vojaki na njegovo zahtevo . .. Posebna nesreča se ni zgodila. Še dr. Zajec je streljal le zajce . . .
Konkurz.
Konkurz ali bankerot je nekaj, česar se boji vsak trgovec. So ljudje, ki jim konkurz ne dela preglavic, temveč si še nabašejo žepe, preden polom postane očiten. Takim pravimo sleparji. So pa tudi taki, ki jim pri najboljši volji ne gre izpod rok, bodisi da so nevedni ali pa trmasti, in polom nastane, še predno so se zavedli svojega položaja. Vzroki konkurzom so torej različni, najčešće pa je krivda nereelnost, to je nepoštenost.
Kakor vzroki, tako so tudi konkurzi različni. Pred očmi imamo namreč politični konkurz ali bankerot kranjske liberalne stranke. Vzrokov temu konkurzu ne bomo iskali, saj jih razna znamenja dosti jasno označujejo. Kakor nesoliden trgovec,
ki si skuša opomoči s tem, da zagazi v Še večjo nereelnost, je tudi kranjska „narodno-napredna" stranka ostala gluha za vse opomine in danes je na tem, da zapre svojo botego in ponese ključe v škofijo.
Likvidacija je pravzaprav že tu. Hočejo se „uglihati", ko je že prepozno. Upravitelj kon-kurzne mase že pristavlja lestvo, da sname firmo pa razobesi tablo z napisom: „Šušteršič, Hribar & Comp."
Pred liberalno štacuno stoje ljudje, vodja tvrdke se pa dere: „Liberalizem, svobodomiselnost, en groš! Kdo da več? K prvem — drugem — tretjem —?" Nihče se ne oglasi, celo dr. Šušteršič se smeje, stopi k Turku, mu stisne roko in Segavo reče: „Ti si ljubljanska srajca!"
Pride mimo človek in reče: „Revež je, vse mu bodo prodali!" Pa se nekdo obrne in ga pouči: „Prav mu je; zakaj je pa mešal vodo med vino in dajal slabo vago!" In šele sedaj se človek zavé in vidi, da stoje pred štacuno obsežne ba-riglje farovških stanovalcev. Mežnarji in kaplani se prerivajo; ta zlicitira stare hlače, drugi kos „Programa", tretji kučemajko, oni zopet petindvajset col demokratizma in tako naprej. Človek stopi na prste in se čudi: Na pudelnu sedi komisar, oblečen v duhovski talar, poleg njega pa eksekutor s plehasto pušico v roki in oba pazita, da gre vse po redu. Za pudelnom vidi „Narodno naprednost", ki meri na vatle in vaga svobodomiselnost, principe in drugo tako robo, ter jo prodaja farovškim kuharicam, svedrcem, backom in daugim.
„Pofelj je prodajal in sleparil ljudi", zamrmra človek, se obrne in odide potrtim obrazom.
„Stoj, človek! Zakaj si tako žalosten!" zakriči nekdo in mu zastavi pot. „Neznanec, kdo ste, da mi zastavljate cesto in režite nad menoj ?‘‘ vpraša človek bradatega tujca. „Ej, bratec, a i me ne poznaš?" zavrne neznanec človeka. „Jaz sem Dolfe Ribnikar, bivši narodno - radikalni študent, poznejši neodvisni kmet, sedaj kremen-značaj, liberalec, živinski dohtar in ljubljanski tržni nadzornik; nadalje ustanovitelj in voditelj „Narodne Delavske Organizacije, navdušen Hej - Slovenec, bodoči župan ljubljanski in zet nemške tašče!" Ni še izpregovoril zadnjih besed, ko se človek prime za glavo in puleč si lase steče proti Ljubljanici in skoči v vodo. Njegove zadnje besede so bile: „Zizibambule — konkurz!"
Na licitanđi kupljena roba ni dosti prida, boljšo odneso petični ljudje, drugo je pa preležano in snedeno od moljev.
Tudi Ribnikarjeva „organizacija", ker kupljena na licitandi, ni kaj prida. Bo prišel politični nadzornik ter magistratnemu navil ušesa, da bo vedel barantati s tako robo. Kdor je bolan, ne bo šel h konjedercu, marveč bo pri zdravniku iskal pomoči. Zakaj kjer šintar dere zobe, je nevarnost, da odlomi še čeljust; in političnih šintarjev nas reši, o gospod, zizibambul se bomo že sami.
Katastrofa v Mesini.
Štirindvajset cvetočih mest je v razvalinah. Pusto je obrežje Kalabrije in Sicilije. Poročila pripovedujejo, da je končalo življenje v Mesini 108.000, v Regiju 31.000, v Palmi 45C0, v Miletu 2100, v Bagari 800, v Villa St. Giovanni 3700, v Polari 330, v Siciliji 2800 in v St. Evfeniji 3000 človeških bitij. Na tisoče in tisoče pa jih je v norišnicah .in bolnišnicah spodnje in srednje Italije. Piše se o grozo budečih prizorih. Ljudje so počenjali neverjetne stvari. Katastrofa je bila prevelikanska. Takega potresa s takimi posledicami ne pomni zgodovina!
Pri rešilnem delu so se tudi dogajale reči, ki dajo veliko misli možganom. Berlinski „Tag-blatt“ pripoveduje o župniku, ki so ga izkopali iz razva'in takole: „Vojaki so bili na rešilnem delu; kopali so in izpod razvalin so rešili župnika katoliške cerkve. Poleg njega je bilo vse polno podob svetnikov. Hoteli so jih oteti poškodb, a župnik je zakričal z gnjevom : „Pustite, zakopajte jih celo tako globoko, kakor le morete, kajti noben izmed svetnikov, ki jih predstavljajo podobe, ni imel toliko moči, da bi odvrnil božji srd- od nas.“
O daljši usodi pred nedavnem še tako cvetočega mesta se seveda mnogo govori. Italijani smatrajo za svojo narodno dolžnost, da si na razvalinah postavijo novo mesto. Oglašajo se svareči glasovi, ki trdé, da se more pripetiti, da se pogrezne vse obrežje z vulkanom Etno v morje; kajti sedanji potres je prorok še grozovitejših izbruhov . . .
Poroča se tudi, da je italijanski bogatin knez Liita Visconti sklenil dati 5000 rodbinam iz Mesine velik del svojih posestev na otoku Floridi, da si ustanove novo Mesino . . .
LISTEK.
Tajnosti španske inkvizicije.
Spisal M. V. de Fereal.
ČETRTO POGLAVJE.
Hlralda.
9. nadaljevanje.
Mala četa, ki je bila pod vodstvom Kokovim zapustila palačo Gardunije, je molče sledila za-povedniku, katerega se jej je dalo za ta hip. Gvapa, stopajoča na obeh straneh pred Kokom in čivati, plazeči se ob hišah temnih in vijugastih ulic, vsi so molčali, kakor da so nemorojeni.
Nekoliko korakov oddaljena je sledila Ku-levrina, vznemirjena zaradi tajinstvenega ukaza, ki ga je bil prejel Manofina, ter v skrbi za surovega človeka, katerega je ljubila in morda gnana po inštinktu 4) ženske, ki neodoljivo vleče tja, kjer velja lajšati gorje ali odvrniti nevarnost.
Koko in njegovi spremljevalci so šli tako do trijanskega mostu, ter prehodeč še nekaj tesnih in mračnih ulic, naposled prispeli do katedrale na trgu Esplanada.2) Bilo je zelo temno, kajti iz nobene hiše ni več svetila luč.
Prispevši do katedrale, je Koko velel gva-poma, da se skrijeta v globini med ogromnim stebrovjem. Potem je nekaj zašepetal čivatom, ki so takoj zavzeli svoje prostore ob četverokotih esplanade (trga) ter se plosko vlegli na trebuh, uho na zemljo, da jim ne bi odšel ni najmanjši šum.
Ko so bili ljudje porazdeljeni, je Koko šel k portalu8) cerkve ter si poiskal skrivišče med visokim kamenitim zidovjem.
Serena, boječa se, da je ne bi zapazili, se je splazila ob hišah okoli esplenade, in sicer s tako nalahnim korakom, kakor da so jo nosile nevidne peruti. Naposled je hušnila med drevje ter ostala pod ogromnim oranžnim drevesom poleg vodnjaka.
Ob nalahnem šumu, ki ga je bila napravila, začul se je iz kotov trga komaj slišen „eri — cri“, sličen cvričanju murna; ko pa je takoj zopet vse potihnilo, je Koko spoznal, da je to bil napačen šum in nihče se ni več ganil.4)
V tem hipu je prišel preko trga sereno (nočni čuvaj)5), postal ob vodnjaku in s hreščečim, enakomernim glasom naznanil polnoč.
Serena je vstrepetala. — Polnoč! — Bila je to ura zločinov; ura, ob kateri je bila nesrečna priča- ali celo vdeleženka neštevilnih krvavih de-
janj ; ura, ob kateri so se vračale pred njene oči sence onih, ki jih je bila videla umirati!
Zbala se jel
Sereno (nočni čuvaj) je zopet odšel, serena pa je padla na kolena in molila. Kmalu pa so zadoneli lahki, hitri koraki, prasketajoči ob pesku proti Hiraldi. Eden čivatov je zažvižgal nalahen „eri — cri“ kot prvi, in takoj so ponovili klic ostali trije. Koko, Manofina in Kuerpo de Hiero so položili roke na ročaje bodal. Serena je vstala, stegnila vrat in gledala, da vidi, odkod prihaja nevarnost. V tem hipu pride Dolores preko trga. Prišedša do Hiralde, se ozre na vse strani, in ko nikogar ne ozre, zakliče s tihim glasom:
„Estevan! Estevan I"
Nihče se jej ni odzval, a v tem hipu stopi izza grmičevja deklica in kakor iz sebe pade guvernerjevi hčeri pred noge.
„Kdo ste vi? Kaj hočete?" vpraša Dolores,
„Bežite, bežite!" vikne Čapa, kajti bila je ona; „bežite, senjora, izdani ste! Jaz sem Vas prevarila."
„Toda kje je 'Estevan?" vpraša deklica, katera je poznala glas one, ki jej je bila donesla pismo njenega zaročenca.
„Ne vem," odvrne Čapa kakor uničena ; „ne poznam ga."
„Ne poznate gai Toda rekli ste mi, da me bo na večer čakal!"
„Prevarila sem Vas," ponovi Hitana vsa iz sebe. „Rekli so mi, ,ldi!‘ in morala sem iti. Zakaj jaz sem, kakor vidite, samo gadno orodje. Morani ubogati, ako nočem, da propadem. Ali ko sem Vas videla tako krasno in plemenito, oh! tedaj sem se zaklela, da Vas rešim, pa četudi sama propadem. Torej bežite, senjora, bežite, rotim Vas
—	skoro bo prepozno — že gredo —“
b Instinkt, notranji nagon ali slutnja. — ^Esplanada ali trg. — 3 4) Portal, vrata s sijajnim pročeljem. —
4) Čivati ali učenci Gardunijeso služili pred vsem, da so pri vseh podjetjili Gardunije stali na preži ali straži. V slučaju nevarnosti ali pa kakega vznemirjenja posnemali so do prevare natančno klice ali glasove kake živali ali petje ptiča. Ponoči je bilo cvričanje murna, skoviksnje sove, kvakanje žabe ali pa mijavkanje mačke, kakor je pač bil letni čas in se je glasil ukaz, ki so ga bili prejeli. Podnevi je bilo lajanje psa ali glas kake druge živali, ki deli življenje in navade s človekom.
—	5) S er en je nočni čuvaj. Po vseh večjih mestih Španije se nahajajo ljudje, ki imajo nalogo, da čuvajo javno varnost ter zbudé ljudi v slučaju požara. Oboroženi so s sulico, ki se imenuje c h u p o (čupo), laterno in bakreno piščalko. Sulica jim služi za obrambo,in, če nanese potreba, tudi za napad;
laterna, da si sveiijo ter, kadar treba, meščanskim rondojem (patruljam), dajo svetlobe ; in piščalke, da se medsebojno kličejo na pomoč, če jih napade kak lopov. Sereni so zavezani, da vsakih pet minut naznanijo čas, v znamenje, da čujejo ali bdé. Ta koristna naprava serenov sega nazaj do 15. stoletja. Prve je ustanovila Izabela Kastiijska v Granadi 1. 1495, da so čuli nad Mavri v mestu, katerih vstaje se je b3la vsak trenotek. Sereni obstojé po veliki večini še danes po vseh znatnejših mestih Španije.	Dalje prih.
ZMES.
Delavska tiskovna družba v Ljubljani je
predložila svojim članom letni račun za 1908. Račun je ugoden in kaže, kaj se da napraviti na polju zadružnega dela. Mi se ne bomo v ti vesti pečali s številkami računa, ampak samo opozarjamo vse naše čitatelje na edicije Del. tisk. družbe. Res, brošure, ki jih je ta družba izdala, so vredne, da se razširijo med slovenskimi proletarci. Krasne brošure „Nevarni socializem", „Strahovi", „Narodnostno vprašanje in S'ovenci" bodo veliko pripomogle k porazumevanju socialnega vprašanja na Slovenskem. Dobro in hvalevredno vlogo vrši oni, ki širi te^ brošure med slovenskim ljudstvom. Zatorej čitatelji „Napreja", delujte z vso vnemo in vso eneržijo na to, da se te brošure vdomačijo v kočah slovenskih proletarcev; to baš sedaj, ko se neki elementi trudijo, da zanesejo žolte stavkokazne organizacije med pošteno slovensko delavsko ljudstvo.
Pozor gostilničarji in vinski kupčevale!! V Dobravljah (p. St. Križ Cesta) se je pred dobrim letom ustanovila kmečko delavska zadruga, ki ima obilo vina od lastnih članov na razpolago. Vino je dobro in vredo vsega priporočila.
V organizaclo! Resni časi nastajajo za delavsko ljudstvo. V takih pa je treba zjedinjenega ljudstva, moči, ki naj se postavi proti sovražniku in mu prepreči vse zle nakane. — Kdor še ni strokovno organiziran, naj pristopi takoj v organizacijo svoje stroke. Če je ni v kraju, kjer stanuje, pa naj naznani svoj naslov strokovnemu tajništvu v Ljubljano (na Dunajski c. 20), ki mu bo takoj nasvetovalo primerno pot v organizacijo. — Politična organizacija za delavstvo pa je edino socialno-demokratična stranka, kamor naj pristopi slednji delavec. — Delavci! V organizacijo!
„Svoji k svojim". V zadnjem času se veliko piše o geslu „svoji k svojim". Vse se skriva pod tem geslom. Trgovec, ki ima veliko zalogo blaga, pa bi se je rad znebil, krici: „svoji k svojim“.
Pivovarnar, ki bi rad prodal še več piva med ljudi, se tudi skuša opomoči s „svoji k svojim“. Delavstvo bi se tudi moralo držati takega gesla in se po njem ravnati: „svoji k svojim'1. Namesto da kupuje delavstvu sovražen list „Slov. Narod", bi moralo kupovati „Rdeči Prapor" in „Naprej", ker ta dva lista res izvršujeta delo za delavstvo; bojujeta se za delavske koristi, za delavsko boljše življenje i. t. d. Da, „svoji k svojim" bi moralo v prvi vrsti veljati za delavce. Torej!
„Konsumno društvo za Ljubljano in oko-lico“. Ljubljanske in okoliške delavce opozarjamo na to zadrugo, ki je izrazla iz delavstva samega za delavstvo samo. Pristopa se v prodajalni na Glincah in v pisarni na Dunajski cesti štev. 20 v Ljubljani.
Lurški čudež. Iz Charleroi (izgovori Šarlro-a), velikega železniškega križišča, preko katerega morajo vsi lurški romarski vlaki, ki vozijo skozi Belgijo, se poroča naslednji dogodek: Začetkom minulega meseca je prisopihal v postajo vlak z ne-broj lurškimi romarji. Predno še se je ustavil, hoče neka stara gospa izstopiti, a storila je to tako nerodno, da se jej zaplete obleka, na kar spodrsne in pade na tir pod vlak. Za trenutek je vse osupnilo, kajti bil je nepopisno mučen prizor. Neki v bližini stoječi železniški delavec se instinktivno zavé položaja, priskoči in z nevarnostjo lastnega življenja potegne gospo izmed kolesja. Ves prizor je trajal le par sekund. Takoj na to pristopi duhovnik, ki je vodil romarski vlak, privzdigne roki k blagoslovu in pravi z blaženim glasom:	„Zahvalite se vi vsi čudodelni devici
Mariji, ki vam je izkazala izredno milost, ko je izvršila to čudovito rešitev pred strašno smrtjo." Železničar, ki je ravnokar potegnil žensko izpod vlaka, za hip ostrmi, potem pa pristopi in reče: „Ali, gospod župnik, vi se gotovo motite; jaz še dolgo nisem lurška mati božja." Kakšen učinek so napravile te besede priprostega delavca, naj si predstavljajo čitatelji sami.
Cigan in duhovnik. Cigan je šel na lov in ustrelil zajca. Sreča ga duhovnik in mu veli: „Ne boš znal iz kože dejati živali; pojdi, da to stori moj kuhar, ki ga bo imenitno spekel; jedla bova pečenko, pila izvrstno vino in se dobro imela." Cigan mu sledi. Farovški kuhar zajca odere, speče ter prinese na mizo v skledi, pokriti s prtom. Cigan in duhovnik pijeta in se dobro jtnata. Na to reče duhovnik: „Pozno je že, daj,
da se preje naspiva in potem pojeva zajca ; kje boš ti ležal; jaz bom na divanu." — „Jaz pa za vratmi." Vležeta se in duhovnik kmalu trdo zaspi. Cigan, videč* da duhovnik močno spi, vstane, odkrije skledo in poje zajčjo pečenko, prt pa pogrne nazaj. Kmalu se duhovnik zbudi in pocuka tudi cigana. „Ali si kaj sanjal?" vpraša duhovnik. „Jaz sem imel sanje, da sem plezal po lestvi, v nebesa." — „Meni se ni nič sanjalo," odvrne cigan. — „Pojdi, da sneva zajca," povabi duhovnik cigana in se vsede k mizi; toda ko odgrne skledo, zapazi, da je pečenka izginila, in začuden vpraša cigana: „Si ti pojedel zajca?" — „Dà, gospod!" — „Zakaj si to storil brez mene?" — „Gospod, mislil sem, da vas ne bo več nazaj iz nebes!"
Krščanski soclalcl In — psi. Kristus je sicer učil, da med dobra dela usmiljenja spada tudi pokopavanje mrličev; toda znano je, kakšne sitnosti je treba premagati, kadar gre za pokopavanje reveža, ki ni zapustil nobenega imetja. V Ljubljani se je pred kratkim pripetil slučaj, da se je rimsko-katol. mrtveca moralo prepisati v prote-stantovsko cerkev in ga pokopati na njenem pokopališču, ker katoliška pokopališka uprava tega ni hotela storiti. Bogatašu zvoni z vsemi zvonovi, še cela kompanija duhovnikov ga spremlja in prepeva plačane pesmice — reveža pa zvrnejo v jamo, zagodrnjajo par molitvic pa je amen. Zdi se, da bo za živalsko krepovino kmalu boljše poskrbljeno, vsaj tam, kjer nosijo prvi zvonec klerikalci. Najpobožnejši občinski svet v Avstriji — dunajski — je namreč na tem, da v kratkem postavi pokopališče za gosposke — pse! Če bodo postavili tudi križ in kapelico, še ni znano. Revežem knof — gosposkim psom groš, bi lahko rekli. Čudno, prečudno, kaj vse zamore katoliška usmiljenost.
:: Našim rodbinam priporočamo ::
Kolinsko cikorijo!!
Iz idrijskega okraja.
Pouk veronauka v naši c. k. rudniški šoli je zadnji čas res zanimiv. Potreba je, da izvedo naši čitatelji tudi izven Ilrije o njem. Mesto kateheta na ti slov. rudn. šoli za veronauk, zavzema
naš mladi kaplanček Ž-ivnik. Uro, ki je določena verouku, porabi ta gospodič v čisto politične namene. Nekega dne je povpraševal deklice v prvem razredu, koliko božjih podobic imate pri vas doma. Seveda je vpraševal deklice naših sodrugov, ki so prišedši domu štele božje podobice. Temelj tejše pa je reševal nauk Kristusov nekega dne v petem deškem razredu; deklamiral je učmcem o socijalnih demokratih, kako so brezverski, kako zaničujejo duhovnike, kakšna kazen jih bo doletela, ker kdor laže, da duhovniki niso pošteni, ta samega boga obrekuje. Na take deklamacije pripomnimo le toliko, da ima mlečozobnik v šoli učiti to, kar mu je predpisano, nima pa pravice se vtikati v domove poštenih družin, kakor tudi ni odgovoren za delo socijalnih demokratov, če si upajo izreči kritiko o postopanju nekaterih takozvanih božjih namestnikih, ki vtikajo nosove povsod, kjer jim nič mar ne gre. 2e vedo, zakaj to delajo. Le tako še naprej učite, potem smo gotovi, da bo mladina vsa socijalno-demokratičDal 1
Vabilo. Na redni obč. zbor ženskega društva «Vede» v Idriji, ki se vrši dne 7. svečana t. 1. v prostorih sodr. A. Kogeja v Idriji v I. nadst. Začetek ob 2. uri popoldan. Dnevni red: 1. Cdanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2, Poročilo sodr. bla-gajničarice in preglednic. 3. Volitev odbora. 4. Predlogi in nasveti. Poživljajo se članice, da se mnogobrojno udeležijo. — Odbor.
Vsi sodrugi, ki so sprejeli na račun žepne koledarje za t. 1. in še niso obračunali, se prosijo, da to v najkrajšem času storijo. Komur pa je kak koledar ostal, naj ga takoj prinese v pisarno obč. kons. društva.
Ravno tako se prosijo vsi tisti ki imajo pole za politično tajništvo, naj do 10. t. m. obračunajo.
Gerentova možatost je res vredna, da jo «Slovenec» nosi v vseh sobotnih Idrijskih novicah. Mož gotovo izpolno, kar reče. Dne 3. prosinca t. 1. je prišel svetovalec sodr. J. Štraus v geren-tovo sobo, da pregleda imenik. In gerent mu je rekel: Danes tri tedne, upam da bodo volitve, umaknem je rad, kerjjme težko vidijo. — Kako dolga tedne ima Zazulova pratika, tega danes še ne vemo, vemo pa, da besede gerenta niso bile odkritosrčne. Ako bi mu ne dišala gerentska čast, vemo, da sploh tega mesta ne bi prevzel, ker ga nikdo prisiliti ne more. Da ga ljudje težko vidijo, to je pač mogel še pozneje videti, ako razume
duh časa in komunalno u;ravo. Torej g. gerent, le ne mazati oči ljudem, ki dobro vidijo.
Pri vodstvu idrijske „Krščanske gospodarske zadruge" so res vzorni možje, med kojimi se posebno odlikuje L. Lapajne, po domače Pavliha. Mi se ne vtikamo radi v tuje stvari, ali njegovo postopanje proti nam nas sili, da pojasnimo našim čitateljem in članom navedene zadruge, kako vsemožnega in učenega moža imajo v vodstvu. Dne 10. decembra 1. 1. dobilo je naše „Občno konsumno društvo" od neke graške tvrdke na njega naslovljeno pismo, v kojem je bil račun za 61 kron. Občno konsumno društvo je bilo takoj prepričano, da je to račun za klerikalno zadrugo, ker ono samo ni od tiste tvrdke nič naročilo, zato ga je dalo fantu P. Tušarju, da ga odnese v Krščansko zadrugo. Dne 7. prosinca t. I. pa pošlje g. Leop. Lapajne, p. d. Pavliha imenovani račun obenem konsumnem društvu nazaj in sledeče pismo: „Sl. obč. kons. društvo, tu Vam pošiljamo nazaj račun z natančnim Vašim naslovom, katerega ste nam poslali, ako pa mogoče ne znate brati ali ne razumete nemško, sipa poiščite tolmača, mi pa ne bomo za Vami dolgove plačevali." — Nismo se čudili pismu, ki je pravi vzor katoliške izobrazbe, kajti kaj hočemo pričakovati druzega, od teh olikancev. Kljub temu, da o. k. d. nima nič opraviti s tisto tvrdko, se je obrnilo nanjo, naj mu pojasni, komu so poslali blaga za 6i K. Odgovor je bil, da so poslali na Krščansko zadrugo naročene cukerčke in da je to faktura tega društva. Ker pa je o. k. d. hotelo biti prepričano, če so katoličani to blago dobili, vprašalo je še enkrat tvrdko priporočenim pismom, nakar je dobilo sledeči odgovor: „Slavno občno konsumno društvo v Idriji. Na Vaše cenj. pismo z dne 2l. t. m. sporočamo, da je bila pošiljatev z dne 9. decembra 1. 1. poslana na K'ščansko gospodarsko društvo ter da je isto blago v rokah imenovane zadruge." Iz tega se vidi, da je Pavlihar prebrisana glava. Blago je že v decembru sprejel dne 7. prosinca t. 1. pa je hotel Občnemu konsumnemu društvu vsiliti račun. Lepo bi bilo, sprejemati naročeno blago, račune pa naj bi plačevali drugi. Lepe razmere pa morajo biti v Pavlihovih računih, ker še tega ne ve, kaj naroča in kdaj blago sprejme. Mogoče je pa tudi, da je ravno 61 K hodilo možu premalo, zato je hotel, svoje nasprotnike obremeniti, ali pa se je bal napraviti prevelik promet, že tako sloveči trgovini,
kjer ni najmanjše napake, da jih mora Pavliha iskati drugod. Toliko v pojasnilo članom, da bodo vedeli, kako zaslužnega moža imajo v vodstvu. G. Lapajne Leop. p. d. Pavliha, Vi pa se brigajte najprej za svoje stvari, potem očitajte šele drugim to. kar boste lahko dokazali; tako delamo mi, četudi ne znamo nemško.
Rudarje idrijske opozarjamo, naj se z vso vnemo poprimejo strokovne organizacije. Vrsta organiziranih je sicer zelo lepa, ali še jih je precej, ki nočejo slišati veliko o tem, da je potreba delavskega ljudstva, da se združuje v svrlro pri-borjenja boljših dni. V letu 1909 torej na delo, neumorno !
Iz Žirov. „Slovenec" se prav rad zgraža nad tonom drugih listov. Pravi, da je surov. Mi pa povemo „Slovencu" in „Domoljubu", da je pri njiju dveh surovost doma in pa pri tistih, ki so njuni čitatelji. Mi v Žireh vidimo to prav dobro. V naši dolini se pokazuje prava klerikalna olika. Vir seveda je v farovžu. Kristus je učil: ljubite se med seboj —; „Slovenec" in njegovi pa kriče: pobijajte se med seboj! Brat zoper brata, sestra zoper sestro, žena proti možu. Ne — spoštujte božje zapovedi, ampak: delajte proti njimi; — tako gre sedaj na klerikalni podlagi pri nas. Edina tolažba tudi za nas na Žirovskem je, da po industrijalnih krajih zmaguje socializem, ki bo tudi svoja dobra načela uveljavil pri nas ter pomiril po klerikalizmu podivjane duhove.
Iz Zagorja.
Zagorje. „Slovenski Narod" zabavlja in obrekuje v svoji 17. številki zopet po stari navadi. Dopisun laže, da je neki steklar z nožem napadel domov idoče sokoliće. Resnici na ljubo pa bodi povedano, da je bila to neka navadna afera. Do-tičnik pa ni napadel „z nožem", temveč je samo z roko potipal uho. Da pa mi tudi tega ne odobravamo, je umevno. Dotični pa tudi ni organiziran steklar. Mi bi tudi lahko pisali o škandalu, ki ga je napravil liberalec K. na prvi veselici požarne brambe, ker je pobijal vrčke i. t. d., pa smo rajši zamolčali, ker se nočemo baviti s takim nizkotnim pisanjem. Ako smo pisali glede čelad, da jih je naročil slovenski liberalec, pa so bile nemške barve, je res smešno, da se sedaj dopisun jezi. Naj bi jih pa ovili v trikolore, pa bi bile slovenske. Saj si ne znate pomagati ! Nad vse predrzno obrekovanje je pa to, da se podtika
neko goljufijo pri rudarski organizaciji. Dopisnik naj pove ime tistega, ki je kaj „manipuliral", drugače ostane lažnik in obrekovalec. — Kar se godi pri raznih zadružnih zborovanjih, ne gre seveda prav nič mar gospodom liberalcem. Ako bi mi hoteli tako ostudno obrekovati, bi imeli sto in sto slučajev. Na primer: kako so po pisarnah med službo „urha klicali" i, t. d. Dopisun pravi, da so bile te neslanosti resnične. Ali je to tudi res, da je Čobal v odboru požarne brambe? Dopisun naj pa tudi pove, kateri voditelj je v času stavke hodil ob 4. uri zjutraj okoli rudniške pisarne, drugače ga tudi o tej stvari smatramo za lažnjivca. Pove naj se tudi, kdo je vplival na vodstvo rudnika, kdo naj postane župan? Glede pazniškega društva smo pa veseli, da se prizna v dopisu, da moiajo biti pazniki — potem menda pravtako tudi delavci — mednarodno organizirani. Gospod dopisun, morda bi bilo umestno pripo-račati ta svet tudi gospodu Ribnikarju v Ljubljani. Ker ste tudi vi, gospodje, mednarodno združeni, bi bilo na mestu, opustiti tisto zabavljanje črez internacionalo. Kar je vam prav, privoščite tudi ubogim delavcem. Torej gospod dopisun, z dokazi na dan!
Zagorje. Cenjeno uredništvo „Napreja". Poročati Vam moram nekaj, kar mislim, da je želja več občanov. Pri naši občini so uradne ure od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. popoldne. Ker imam po dnevi službo, sem moral vzeti popoldne dopust, da bi se šel zglasit glede vojaške takse. Ko pridem v občinsko pisarno, ni bilo gospoda tajnika nikjer, čakal "sem, čakal, a njega ni od nikoder in na ta način sem izgubil isti popoldan in drugič sem moral zopet pustiti pol dneva. Radi tega imam škode okrog 3 kron. Jaz sem mnenja, da je gospod tajnik za stranke tu, ne stranke radi njega. Mislim tudi, da bi bilo dobro, da bi ta gospod samo eni obč ni služil kot tajnik, ne pa dvema, ker je gotovo pri eni posla dovolj. Briga naj se tudi malo manj, kdo je raznašalec „Napreja". Za privatne prošnje, na primer, če pride oče, da hoče svojega sina oprostiti od vojakov, pa tudi računa, da je grozno; tako je neki stranki za eno tako prošnjo, katero je napisal v četrt uri, računal deset kro ni c.
Iz Trbovelj.
Trbovlje. Dne 24. januarja se je kot doslej vsako leto spomnilo rudarsko ljudstvo žrtev iz
26. januarja 1905. V lepem izprevodu je korakalo na stotine ljudstva na pokopališče, kjer so se na grobove januarskih žrtev položili venci. Godba je v spomin mrtvih zaigrala prelepo žalostinko. Sodrug Miha Čobal iz Zagorja in sodrug Anton Kristan iz Ljubljane pa sta izpregovorila v razmišljanje nekoliko besedij, ki so brez dvombe našle mnogo odmeva v srcih žalujočega rudarskega ljudstva.
Nesreča v Trbovljah. Ne mine tedna da bi ne padlo delavsko življenje. Grob se zapre za grobom — kapitalizem ne vpraša po žrtvah dela, ampak po novih silah, po novih močeh; te rabi za svoje delo . . . Kdaj bo boljše?
Iz Hrastnika.
Hrastnik. V nedeljo, dne 24. januarja, je bil občni zbor „Konsumnega društva rudarjev za Hrastnik, Dol in Ojstro'. Na tem zboru se je prebralo revizijsko poročilo, ki je uničevalno za dosedanje vodstvo Zato se je izvolilo nov odbor, kojemu načeluje sodrug Urlep Ivan. Sedaj je upati, da bo začelo, to društvo zopet novo življenje. Delavci ! Oklenite se ga.
Jeseniške novice.
Očnl zbor železničarjev na Jesenicah bo 14. februarja popoldne v hotelu na pošti. Začetek ob 2. popoldne. Pridite vsi !
Jeseniški župnik g. Zabukovec sedaj grmi neprestano čez soc. demokrate. Celo njegovim vernim ovčicam se ztli pregrdo; na tihem se vprašujejo, kaj je neki gospodu, da so taki. Boje se za njegovo zdravje. Mi povemo vsem Jeseničanom : delavstvo ne porajta prav nič na Zabukovčeve surovosti. Čem bolj bo zmerjal, tem bolj se bo krčilo število tistih, ki ga hodijo poslušati. Včasih je bila jeseniška cerkev premajhna, zdaj bo pa kmalu prevelika. In to po zaslugi gosp. Zabukovca.
Izvedeli smo od zanesljive strani, da misli tovarna spomladi nad sto starih delavcev dejati v pokoj. Marsikateri bi bil že davno rad šel, ko bi mu bilo mogoče živeti z bornimi 16 kronami na mesec v sedanji draginji. Bratovska skladnica ima nad pol milijona denarja. Kako bi se lahko povišala pokojnina, ko bi bili možje bratovske skladnice na svojem mestu. Upamo, da se že
vendar nekaj stori. Možje odborniki, zganite ser dokler je še čas.
Občinske volitve se bližajo. Tudi socialno-demokratična stranka bo nastopila, da pribori tretji razred v občini jeseniški. Pri zadnjih deželno-zborskih volitvah se je pokazalo, da je najmočnejša stranka na Jesenicah ; pri občinskih se bo • takisto zgodilo. Volilno pravico ima vsakdo, kdor plača le en vinar direktnega davka. So-drugi naj že začno razmišljati o čakujočem jihdeluf
Kakor smrdeča lava iz vulkanov, bruhajo še vedno vsako nedeljo laž in jezne besede raz jeseniških prižnic zoper socialno demokracijo. V tem sta Kogej in Zabukovec prava mojstra. Tipa srednjeveških inkvizitorjev. In to vse zaradi tega, ker smo v „Napreju" branili svojo čast, ker se ne damo teptati od nasprotnikov, ker smo na dostojen način označili agitacijo župnika Zabukovca v cerkvi zoper nas pri zadnih volitvah^ Toraj zato, ker smo povedali, kako se izrablja vera v strankarske namene, zato toliko vpitja in jeze. A v svesti, da bijemo pravični boj, ga bomo nadaljevali in udrihali na desno in levo, povsod kjer se nam godi krivica. Naš boj velja v prvi vrsti klerikalizmu, k' nam zabranjuje združenje delavcev, ker s klerikalizmom se dela največ za poneumnevanje ljudstva. Odpravimo zapreke irc delo bo lahko.
Ob volitvah za trg. in obrtno zbornico, je naš dični gerent Čebulj lazil in brusil pete po Jesenicah za klerikalne kandidate. Igral je vlogo občinskega sluge in pobiral glasovnice po trgovinah in gostilnah. Ker pa niso imeli še vsi napisanega kandidata, jih je silil in rotil, naj volijo-klerikalce. V neki gostilni na Savi je bil tako nadležen, da ga je morala krčmarica zapoditi iz gostilne. To kaže lep zgled sloge dveh slovenskih strank na Jesenicah. Zabukovec zmerja vsako nedeljo svobodomislece, v „Slovencu11 po denun-cijansko napada sokole, prepirljivi krojač Čebulj pa po gostilnah agitira za klerikalce. In na vse to ni nobenega odpora od strani liberalcev. Ali so mar res že vsi zlezli pod kuto. Zares lepa sloga.
Ker večkrat poprašujejo delavci, kje se lahko vpiše v kovinarsko organizacijo, jim bodi povedano. Vsako nedeljo dopoldan na Jesenicah v hotelu Pošta, zadaj, kjer je bil pred leti poštni urad.
Naš „Naprej !“ bode jeseniške klerikalce. Pa — naj jih le. Dolžnost vseh Jeseničanov, Savča-
nov in Javorničanov pa je zato, da ga še bolj razširjajo po Gorenjskem Vsak delavec bodi odjemalec in čitatelj ,,Napreja.“ Na delo!
Obrtni nadzornik v spremstvu g. Pongratza si je ogledal stroje, kjer se je pripetila zadnja smrtna nesreča. Radovedni smo, ali je videl nezavarovane žice nad potjo, napeljane k žagi za hlode, katere so vedno polne močnega električnega toka. Opozarjamo tovarniško vodstvo pred nesrečo, katera se lahko vsak hip pripeti.
Iz Tržiča.
Zabavni večer organiziranega delavstva v Tržiču. Dne 20. februarja zvečer priredite podružnica čevljarjev in podružnica predilničarjev zabavni večer pri g. Jožefu Kavčiču v Tržiču. Začetek ob 8. uri zvečer. Vsi sođrugi se uljudno vabijo. Za primerno zabavo bodo skrbeli prireditelji združena odbora.
Klerikalci so se vrgli na Tržič. Agitirajo besno proti socialistom. Hujskajo, lažejo, natolcujejo — res „pravi poznavalci vere Kristusove!" Kljub temu ne bodo opravili ničesar. Zavedno delavstvo se ne da več strahovati! Dobe, ko je vladala klerikalna grozovlada, se ne povrnejo več.
Težki časi so prišli na Tržič. Tudi tod se že poznajo posledice bojkota. Kaj še bo, se ne ve. Zato in prav zato odločno svetujemo vsem predilničarjem in predilničarkam, naj se oklenejo naše delavske organizacije. Vodilni sodrugi imajo sedaj s.eto dolžnost opozoriti vse tovariše in tovarišice, da naj se zavarujejo v organizaciji za vse slučajnosti, ki morejo nasledovati.
Ali se je bati laži? Če klerikalci še tako lažejo o socialistih, kaj zato — laž ostane laž! Mi, ki poznamo klerikalno svojat, se ne pustimo zmotili od lažij ! Resnica je in ostane vedno: da si delavstvo pomaga do boljšega obstanka le potom dobre svoje strokovne organizacije.
Nekaterim gostilničarjem po Tržiču in okolici smo organizirani delavci trn vpeti. Prav! Kdor ni z nami, je proti nam! Zahajajmo le še tja, kjer so naši prijatelji. Nasprotnikov se ogibajmo in jim ne dajmo priložnosti, da bi nas videli v krčmi.
Iz ljubljanske okolice.
iz Most pri Ljubljani. Klerikalci so se zadnji čas vrgli z vso silo na našo občino. Bližajo se
občinske volitve in kaj imajo naši klerikalci rajše kot vlado v občini. Št. Peterski kaplan Petrič hodi k nam pripravljat tla. Glavno opravilo njegovo je seveda opravljati in obrekovati socialne demokrate, ki so mu prav posebno na potu. Tudi neki Cilar se smatra za sposobnega, da bi v Mostah kaj veljal. V zabavljanju proti socialno-demokratični stranki se uri tudi neki čevljarček iz Sela, ki ga pa opozarjamo, naj drži svoj dolgi jezik za zobmi, drugače si ga bomo bližje ogledali. — Pri takih razmerah je potrebno tudi, da socialni demokrati storimo svojo dolžnost. Proti organizaciji je treba organizacije. Tudi mi smo že ustanovili svojo; seveda, potreba je sedaj, da vsi socialno-demokratični delavci pristopijo. Za blagajnika je izvoljen sodrug Tomšič Mat., vpok. železnični čuvaj, za zaupnika pa sodrug Jaka Lautar. Kdor želi stopiti v organizacijo, naj se oglasi pri enem izmed teh dveh.
Priporočilo. Vsem delavcem in delavkam občine Moste se priporoča za čevljarska dela sodrug Franc Pipan, čevljarski mojster v Mostah št. 77. S voj i k svoj im !
„Naprej !“ Dobro bi bilo, če bi se v Mostah kar najbolj razširil naš list „Naprej!" Dolžnost vsakega delavca je, da bere naš list! Na delo, sodrugi.
Spodnja šiška. V petek 22. t. m. je bil pogreb umrle S. N., žene nadsprevodnika drž. žel. Ko se pripelje krsta mimo prodajalne g. Tom. Tušarja, stopi Tušar pred vrata in reče: «No al’ s’ šla hudiču v r—, prekleta coprnca.» Tušar je pristen narodnjakar, član izobraževalnega društva v Spod. Šiški in odbornik š'šenskega Sckola. Pred par leti je prišel v Šiško in si zidal na puf hišo, sedaj pa ima take izraze za železničarje, ki so mu do eksistence pripomogli. Železničarji, vzdramite se, vsak naj postane možak, ki se svoje vrednosti zaveda, da je koristen član človeške družbe in da je tudi zmožen otresti se parasitov, kateri se redijo od niegovega dela. V politični, strokovni in gospodarski organizaciji imate moč, katera lahko strmoglavi ves razred pijavk. Ribnikarjevo N. D. O. pa opozarjam, naj gg. Tušarju preskrbi sedež v vodstvu, kadar bo okrajna skupina za Šiško usta-nov!jena, da pride ta biser izobrazbe k popolni veljavi. O zmožnosti, da prekosi v surovosti še tržaške narodnjakarje, je prinesel javen dokaz.
IZJAVA.
Podpisani preklicujem ter obžalujem tem potom vse žaljive besede, katere sem ižustil čez preglednika «Občnega kon. društva v Idriji* gosp. Ivana Štrausa ter se mu obenem najuljudneje zahvaljujem, da mi je odpustil ter vstavil proti meni nadaljno kazensko postopanje ter se zavežem plačati tozadevne stroške.
V Idriji, dne 19. januarja 1909.
Franc Otorepec.
Odda se takoj v moji hiši
:: tcpo stanovanje ::
obstoječe iz dveh sob, kuhinje, podstrešja in pritličja. Zraven je lep sadni vrst. — Hiša se tudi proda; pri njej je koncesija za žganjekuho ter za prodajo žganja na debelo.
Več se poizve istotam v Idriji hiš. št 556.
Priporočilo.
Cenjenemu občinstvu me sta Idrije se naj toplejše priporočam za naročila
§ vseh vrst obuval.
V moji delavnici se izdeluje solidno blago, po zmerni ceni. Prevzamejo se tudi vsa popravila, ki se jih izvršuje točno in v vsakem oziru v popolno zadovoljnost.
Z odličnim spoštovanjem
J Gabrovšek,	^
3—2	čevljar v Idriji štev. 270. JjK
KSw2S»2SK2SB2SS2K52SHa
Izjava.
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove moje žene Ivane Erjavec, kakor tudi ne prevzamem za njo ni-kakih obveznosti, ki jih napravlja brez moje vednosti.
Anton Erjavec
posestnik v Spodnjem Kanomlju št. 37.
Ed. Šmarda
:: potovalna pisarna
v LJUBLJANI
Dunajska cesta št. 18
24—3
jB[g]i ■■ '?->
Francoska linija Havre-New-York
samo 6 dni.
S
if
J
♦
i
4 ir 4 4* 4 4 ♦ 4 4
Pred kratHa ustanovljena.
Na razpolago ima
(mošta) združenih kmetov iz najboljših vinogradnih krajev, kakor: Brje, Skrilje, Dobravlje, e amnje in drugih bližnjih vasi.
it if it it
4
i' 4 4 4
*
4
v Dobravljah, Goriško.
KegistroVana zadrugi z omeleno zavezo.
Zadružno vodstvo!
L'sine lieti.
Priporoča se cenjenim konsu-mentom, zadrugam, trgov e m in g 8tilničarjem po Gor iškem. Kranjskem > orešk m, v Tjstu in drugod.
postrežba točna in p aVa!
Cene zmerne!

:: Restavracija pri „Zajcu" ::
Sodnijske ulice štev. 6	12~4
se priporoča sl. občinstvu za obilen obiskT
DRAGOTIN PUC 12 6
== tapetniški in preprogarski mojster
Ljubljana :: Marije Terezije cesta št 16.
B8 8R 88 88 B8 88 83 83 88 88
il
= trgovina z železnino in stroji =
Ljubljana :: Dunajska cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo kuhinjske posode, okove za pohištva in stavbe, orodje :: in rokodelske stroje za vse stroke. ::
= Poljedelske stroje in motorje. =
Kašelj.
Kdor trpi na kašlju, rabi naj povsod preizkušeno olajševajoče in zelo okusne
Kaiserjeve prsne karamele.
5120 noiarsko overovljenih spričeval kaže uspehe pri kašlju, hripavosti, kataru in zažlemanosti.
Paketi po 20 in 40 vin. — Pravi so le z znamko : «Tri jelke». — Zaloga pri
Danielu Pircu, lekarnarju v Idriji.
: Restavracija „pri Levu" :
Marija Terezija cesta štev. 16
•---------se priporoča.----------
6—5	Beti Kos, restavraterka.
Pozor!
Pozor!
Kavarna „Leon"
v Ljubljani » na Starem trgu št. 30
je vsaki dan vso noč odprta.
Na razpolago je najnovejši ameriški biljard in električni klavir.	Z odličnim spoštovanjem
6—4	Leo In Fani Pogačnik.
ANTON BAJEC « umetni in trgovski vrtnar
v Ljubljani :: Pod trančo 24—5 :: Cvetlični salon, izdeluje šopke, vence s trakovi. :: Vrtnarija na Karlovški c. 2. - Zunanja naročfa točna.
P?
E=1E
L. TOMAŽIČ
^1
zaloga piva v Sp. Šiški :: pri Ljubljani
priporoča gosp. gostilničarjem in slav.
občinstvu	:::
zagrebško in Češko pivo. -■ .

Telefon št. 17 7.	6-5

Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, čistilnice, preše za sadje i. t. d. ?
Edinole pri:	6-5
Fr. Stopica
v Ljubljani, Mar. Terezije cesta štev. L, Valvazorjev trg štev. 6
in zakaj? zato, ker so dotični stroji: iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland-cementa, traverz, železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, :::	tehtnic.	:::
Delavci, sodrugi, naročajte le delavski tisl^!
Delavci, čitatelji! kupujte le pri tvrdkah, ki so objavljene v „Jtapreju!"
BE
I GRIČAR & MEJAČ, Ljubljana
Prešernove ulice štev. 9
12—3	priporočata v največji izberi po najnižjih cenah
obleke za gospode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode In dečke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice.
IB
BE
19 zapovedi za zdravje i
:: lično tiskane, vjošlje poštnine prosto in zastonj ;;
lekarnar Trnkóczy v Ljubljani.
Dobijo se tudi osebno v njegovi lekarni.
f Češka bndejeviška pivnica 7
prej „Golobček"	-
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 26. ^ i' Izvrstno pivo, najboljša vina, i, ===== cenena kuhinja.
Ov-
O »
ia, in f
=<55
		Lavrenčič & pomicelj		
		(lastnik R. Meglič)	6— 5		
		Ljubljana :: Dunajska cesta št. 32.		
		Žitna trpovina. Brzojav : Lavra, Ljubljana.		
: J. WIDER :
umetni vrtnar v Ljubljani
= Šelenburgove ulice štev. 3. =
6-5
Cvetlice, šopki :: sveži in suhi venci s trakovi in napisi.
Svarilo!
Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček „cikorijetemveč določeno znamko:
„Franck"
da imate zagotovilo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja,
Varstv. znamka. Varstv. znamka. Varstv. znamka. •1 Kim. X 4457, 2 :7. II.W.W.
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Kristan. — Lastnik lista: „Delavska tiskovna družba v Ljubljani, r. z. z o. z."
Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju.