Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! American Home newspaper 100 Years of Service = 4 *1 1 Americ •Amerišk Olll ME To?ee SLOVENIAN MORNING NEWSPAPfcn Nalionwide over 200.000 AmericanSlovenians VOL. 100 - No. 49 (USPS 024100) jv J|nr Lsb AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 17, 1998 ISSN Number 0164-68X 60C St. Vitus Slovenian School says ‘Hvala’ The following persons, lodges and/or businesses have responded as of the close of business day 14. December 1998 to the annual appeal of St. Vitus Slovenian School (Slovenska šola pri sv. Vidu). We wish to thank these first donors for their kind consideration and response. The annual appeal will continue and conclude on January 3l> 1999. All donors will receive an acknowledgment card. Donations can be made to: St. Vitus Slovenian School. Donations are to be forwarded to: 1522 Lincoln Road, Wick-liffe, OH 44092. Donor Name Josephine Sustarsic James Slapnik Jr. Florist Dr. & Mrs. Anthony Spech Josephine Stinziano Ivanka Košir David/Mary Lou Fuhey Josephine Misic AMLA Lodge 32 (Warren, O) Mr. and Mrs. A1 Lipoid John and Mimi Kozina Mr. & Mrs. Al Tusek Jr. Dr. Uros & Mrs. Ljudmila Roessmann ^r- Sonia K. Glavina Matt & Pauline Rodmann homas & Sonja Kolarič ashen Inc. - Mr. Andrew Cashen American Mutual Life Association Board of Directors $350 Dollar Amount $10 $15 $20 $25 $25 $25 $25 $25 $25 $40 $50 $50 $100 $100 $150 $200 Total to Date..................$1,235 Reported and submitted by Stane Kuhar, coordinator, !^|appeal, Slovenska šola pri sv. Vidu. an- Greetings from Rome “Ameriška Domovina” is an important link and a source "^formation for Slovenian Americans living in Cleveland the States - but even more so, for those of us who are llving abroad. I greatly appreciate your regular weekly mailings; they eeP me close to the community that became my home for So marty years and gives me a chance to feel its life. I wish you good health so that you can continue with 18 8reat work which benefits thousands of us in the States abroad. I sincerely hope to greet you soon in Rome for e 8reat millennium celebrations. In the meantime have an ®nJoyable and blessed Christmas and a rewarding New Year. W*sh the same to all the faithful readers. —Karl Bonutti ________ Ambassador to the Holy See Katie’s Fund Katie is almost 15 years old and is waiting for a double lung transplant. She is currently under doctor’s care for primary pulmonary hypertension and treatment. Katie is the granddaughter of Filip and Ida Oreh of Wickliffe, Ohio. Donations may be sent to Katie’s Fund, 5221 Robin-hood, Willoughby, OH 44094. Miklavževanje at St. Vitus Auditorium A packed auditorium of nearly 500 persons witnessed the annual production of “Miklavževanje - St. Nicholas Day Presentation” on December 6 in St. Vitus Parish auditorium presented by the St. Vitus Slovenian School (Slovenska šola pri sv. Vidu). The audience was greeted by Mr. Frank Zalar Jr., parent board president, and Father Joseph Božnar, the school’s spiritual director. Father Božnar noted that the program was dedicated to the late Mr. Jože Likozar, who suddenly passed away ih mid-1998 and had been a part of the school for more than 40 years. Mr. Zalar presented to Father Božnar a check in the amount of $2,500 to St. Vitus parish. Slovenska šola thanks the many teachers, parents, and friends of the school for support received for this and past renditions of Miklavževanje. A.H. HOLIDAY PRINTING SCHEDULE The next edition of the American Home newspaper will be printed on MONDAY afternoon, Dec. 21. -Because of the holidays there will be NO American Home printed on Thursday, Dec. 31. See you next year. A # A 6 It is good to be children sometimes, and never better than at Christmas, when its mighty Founder was a child Himself. —Charles Dickens AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 17, 1998 Jim’s Journal By Jim Debevec Last week John Mercina asked readers to write their Christmas recollections. Here’s one of mine. When I was a kid I was politically incorrect and correct at the same time, but didn’t know it. One Christmas I found a toy gun under the tree. It was a plastic submachine gun that fired Ping-Pong balls. You put about five or six Ping-Pong balls into the chamber and slid the front half in and out to shoot the balls. It was great! I shot those balls at the walls, at pictures, at the sofa, at the lamps, at relatives, friends and anybody who happened along. If they became annoyed enough, they threw them back which were quickly reloaded. What fun. In the winter I went outside and tried to shoot at the crows. They were smarter than me. I just showed them the gun and they cackled and ignored me. They know they could fly faster than a Ping Pong ball. I’d fire the Ping Pong balls and all of a sudden I’d run out of ammunition. I couldn’t find them in the snow. Or the wind would blow them away. Those crows are smart and not so smart. They hang around in the winter when the other birds fly south which isn’t very smart. But they can tell the difference between a broom and a .22 rifle. In the summer Johnny Turek and I were at Debevc’s farm in Geneva, Ohio. There would be a hundred crows sitting in the trees above the com field watching us. We’d come out of the cabin carrying a broom pretending it was a rifle. We’d even aim it at the crows. They just sat there looking bored. We figured they’re sleeping and we’d go back in the cabin and come out with a .22. CAW, CAW, they’d scream in warning, and all the crows would fly away. How did they know? I don’t know. Their lookout was better than the guy on the Titanic, I guess. Maybe that’s why they call the topmost lookout position on a ship the crow’s nest. St. Vitus Slovenian School made me a winner. They sent over a beautiful, freshly cut stick of my very own. It was a St. Nicholas Day present. Thanks, friends, it’s something I al- ways wanted (Yuk, yuk). Madeline was luckier. She received a box of cookies, nuts, an apple, and a St. Nicholas ginger-bread man. Speaking of Christmas, it’s been one of the best so far. I haven’t heard “A Partridge in a Pear Tree” yet. Maybe all the disc jockey got together and decided to spare us this year. If there was one song created to specifically drive me buggy, that’s the one. KSKJ Lodge 25 Secretary John Turek said he and his wife, Darlene, recently took a car trip to Zoar, Ohio in the heart of Amish territory to witness an old-fashioned holiday celebration. He said the horses were wearing sleigh bells which jangled as they trotted through the town. The festival is held once a year. John said he has never tasted such delicious popcorn. He asked an Amish man what made the popcorn so tasty. He replied, “We sprinkle a little sugar on it.” Never thought of it. Last week Anne Lawson of Kentucky remarked she remembered finding dishes in a box of Duz. Does anyone recall receiving everyday dishes at a movie show? If you kept them, they may be worth a few bucks today. Seems like everybody is into nostalgia. I remember going to the movie show on Wednesday nights because it was “Bank Night.” After showing the feature film, they’d turn on the lights and the manager would come on stage and have a barrel filled with names of people who had filled out a card each Wednesday. He asked a kid to come forward and pick out a name. That person would win cold hard cash. In the summer it would be warm soggy cash. Last week we asked readers to take a guess as to what is the number one top standard song in the country over the past 50 years. So far, no one was in the mood to answer, so if you have a moment, give it a thought during the holidays or to break the ice at a party, ask others what they think it is. C’mon be a sport. Take a guess. Is this a great season or what? How come when we were young the days before Christmas seemed to drag, now they fly. Comments: Jim’s Journal, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103; fax: (216)361-4088, e-mail: jim@buckeyeweb.com 100 WORDS MORE OR LESS by John Mercina “IS IT SO STRANGE THAT ONE SMALL CHILD SHOULD BRING THE WORLD TO ITS UNCALLOUSED KNEES ON CHRISTMAS DAY? LONG. LONG AGO UPON A STARLIT NIGHT THE ANGELS SANG AND SAGES SOUGHT THE CHILD WITHIN A HOLY STABLE: AND SHEPHERDS CAME. HUMBLY ACKNOWLEDGING THE POWER OF HIS NAME. THE STORY OF THIS CHILD STILL STIRS OUR HEARTS TO HUMBLENESS AND LOVE. IS IT THEN STRANGE TO SAY THAT CRIBBED WITHIN OUR HEARTS WE KEEP HIS PRECIOUS MEMORY ON CHRISTMAS DAY?** < FAYE CASS ADAMS IN THE I960 EDITION OF “CHRISTMAS" ) MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR FROM IOHN MERCINA Some Great Slovenian Memories By Rudy Flis us Malenšek was buried from St. Vi-1 ~W"tus Church on Thursday, Dec. 10. An-XfcJ other great Slovenian butcher gone, but not completely. His two sons, Ken and Tom, are great Slovenian butchers, just as their dad was. These two young men have learned well, and that comes straight from my stomach and taste buds. Thanks again, Lord, for such favors and my heritage. And on the subject of heritage, Therese and I spent part of Saturday at the Cleveland State Art Gallery. We went in to see the “Windows to Heaven - Slovenian Folk Painting on Glass.” I would say “unique” and “beautiful” are two of many words which do not adequately describe what I enjoyed about the paintings. But there was something else there among the uniquely beautiful paintings. There were memories for me, and I am not an artist. Are you surprised? For nine months before I was married, I worked in that building. The name of the company was Dramaturgy. It had a lot to do with theater, such as lighting stages and we worked with stage hands at times. But Dramaturgy also owned and rented out two surplus search lights and their generators for special events. Do you remember Betty Furness? She was the lady on television demonstrating Westing- house appliances. Dramaturgy had a cabin6* shop, which made all cabinets built for the Westinghouse “kitchen” where Betty demon* strated the beautiful refrigerators. At times cabinets had to be shipped *° Chicago where the show originated. I loved driving to Chicago with a co-worker. I enjoyed driving a truck and it gave me a break ft0111 cleaning rest-rooms and sweeping floors, my regular job. I shouldn’t complain, I was bos5 of the brooms, and I must admit, I did puS^ them around, even though it was against my nature. Ten days before my wedding day, my b°sS said to me, “Rudy, I am laying you off. don’t you find a job with a future.” He was 3 good man and I respected him and his advic6 to me. Edwards and Franklin Printing was in ^ building behind us. When they heard I vvaS laid off, they offered me a job. I gratefully aC cepted their offer. And that is how I chose mV vocation in life, Lithography Pressman. Dramaturgy and Edwards and Frank*1 buildings are now both a part of Clevelan State University. As I walked through *6 building, it was different, with many, n*311' wall partitions. But I must tell you, those W3 partitions could not blot out some great mem0 ries that gave me a pleasant weekend do memory lane. Again, thank you Lord for sU favors. Life of Bishop Anton Martin Slomšek (Continued from last week) VIII. - EDUCATOR Bishop Kutnar called Father Slomšek to the episcopal city and placed him in charge of the cathedral. He also made him the diocesan superintendent of schools. The formal installation took place on October 1, 1844. Personally Father Slomšek would have preferred to remain in pastoral work among the simple country folk, but he saw God’s will in the bishop’s appointment and therefore conformed his will to that of his Ordinary. Father Slomšek now dedicated all his talents and energies to the supervision °f schools and teachers. Since he wished to become Personally acquainted with each of the new teachers he would attend their final oral examinations prior to certification. In his visits to the schools he would exhibit such understanding and love for both pupils and teachers that his every appearance was a joyful occasion. He advised his teachers in a fatherly manner on how to improve their techniques and their methods of motivation. He urged the priests to cooperate with their teachers. To the deans he wrote, “Try y°ur best to weed out of y°Ur schools that senseless, dead way of teaching which requires verbatim recitation of the lessons. This method •s an educational rust which corrodes the effectiveness of good teaching. The pupils should be taught to think and the subjects should be made interesting. Introduce news-Print into your schools. Hive them new life. Visit the schools often and surprise ne teachers and pupils with y°ur visits. Question the pu-Pi*s and also allow the teachers to ask questions. ever by-pass a school. Stop !n- And I hope that the parish of Koprivnica will soon ave a school. Don’t be too indulgent with the man at the helm!” To priests and teachers he recommended they make a collection of religious and folk songs. He selected the very best ones and had them printed in a book entitled Songs for the Children of a Happy School. He himself composed a book for the use of children at Mass, The Angel of Prayer for Pious Pupils, followed two years later by, Children's Mass Book. By now Father Slomšek had been made Canon of the cathedral. He wrote to one of his friends, “God willing, we shall publish a book for the people every year.” This plan he began to carry out the very next year, in 1845, with the issuing of Drobtinice (Crumbs). It was a collection of sermons, stories, poems, fables, historical and geographical sketches. Everyone read it, the educated man and the peasant alike. After he became bishop he no longer had time to edit the collection, but everything written for publication had to pass through his hands. This annual publication proved to be a blessing for the Slovenian people because it gave them a taste for good literature. Later he founded the Society of Saint Hermagore, dedicated to the publication of books. It survived both World Wars. Though Canon Slomšek was a very busy man he still found time to exercise his charity. A priest who had been teaching religion in one of the public schools became ill. Canon Slomšek willingly substituted for him for six months. After his own death the pupils who were still alive told his biographer how happy they used to be whenever the prelate came to their classes; how kindly he treated them, and how interesting his classes were. Canon Slomšek discussed the matter of retreats for priests and warmly recommended them. Bishop Francis Kutnar, however, was afraid to introduce this “innovation;” At his suggestion a questionnaire was nevertheless sent to all the deans, asking the clergy to sign their names if they were in favor of making a retreat. All but 10 signed the questionnaire. This convinced the bishop and pleased his advisor. Saint Daniel’s parish in Celje had the privilege of having an honorary abbot as its pastor and the rectory was called the abbey. The clergy of the diocese considered him as the bishop’s vicar. He had the privilege of vesting in an abbot’s vestments, of carrying the crozier, and of wearing the mitre. Usually the priest chosen for this honor was one in whom the bishop had implicit confidence. Since Celje was so far removed from the episcopal see, he had to be both the eyes and the ears of the Ordinary. Just as Canon Slomšek was beginning to get acquainted with the responsibilities of his new office, the bishop became ill. He turned to the young canon as his best adviser in diocesan affairs. He considered him a loyal son, a man of obedience, a man dedicated to his duty, a zealous pastor of souls, and a model priest. They became close friends. More and more the Ordinary came to depend on him. Then came the sad news: the abbot of Celje died. Bishop Kutnar was at a loss whom to appoint as a replacement for this important position of trust. Canon Slomšek was the right man for the post, but he himself was in great need of him. After painful consideration of his personal preferences on the one hand, and his responsibility to God and to his diocese on the other, the Ordinary appointed Canon Slomšek pastor and abbot of Celje on March 3, 1846. Five days later Bishop Kutnar himself was called to his eternal reward. It was Canon Slomšek who was asked to preach at the funeral Mass of his Ordinary. He paid such a loving tribute to his father and friend that all the mourners, the simple folk as well as the cultured, were deeply moved and brought to tears. After the funeral, Abbot Slomšek began to prepare for his departure. The installation took place at the cathedral of the see city on April 23, 1846. Bidding farewell to his clerical and lay friends, he began to wend his way toward the city for which he always nad a great love, Celje. The townsfolk were thrilled and delighted over the news of the appointment. They intended to give Abbot Slomšek a royal welcome but, in his humility, he foiled their plans. He disliked pomp. So, on April 25, he slipped into the city silently and unobtrusively, and walked to the church. En route he met several of the priests. Needless to say, they were surprised. Since it was the feast of St. Mark and a Rogation Day, they asked him to preside at the ceremonies. He led the procession with a rosary in his hands and then offered the Holy Sacrifice of the Mass. This was his introduction to the inhabitants of Celje. After that he spent the forenoon visiting the heads of the city government. All gave him a friendly welcome. The fol- ^ lowing Sunday he formally introduced himself to his parishioners. Wearing the abbot’s vestments and mitre, and carrying the crozier, this alumnus of the local school now began his new career among them. Without a doubt Abbot Slomšek must have directed a fervent prayer heavenwards for the new flock entrusted to his care. The parish had been neglected because his predecessor had become too old to tend to its needs. A spiritual renewal was needed among the inhabitants of Celje also, especially among the city dwellers. He was determined to use all available means to bring this renewal about. But Providence had other plans. (To Be Continued) NOSAN’S BAKERY WISHES EVERYONE Merry Christmas & Happy New Year We will not be open this Holiday Season But look forward to seeing you in 1999 Thank You for your past patronage! Merry Christmas and Happy New Year To All Our Friends and Patrons FROM THE Board of Directors St. Clair Slovenian National Home 6417 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 Call for Hall Rental (216) 361-5115 Drive in - or Walk In BRONKO’S Drive-in Beverage 510 East 200th St. DMH Corp. Euclid, Ohio 44119 531-8844 Imported and Domestic Beer and Wine Soft Drinks - Milk - Ice - Snacks Imported Slovenian Wines Radenska Mineral Water -=> We have all Ohio Lottery Games <= Open Mon. - Sat. 10 a.m. - 10 p.m. Sunday (No wine sold) 11 a.m. - 5 p.m. Owner - David Heuer AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 17, ia»o AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 17, 1998 4 A Carrot in Eyes of the Beholder By Robert M. Debevec "T"t seems that almost every I time you pick up a A newspaper or magazine these days, there’s an advertisement for some “natural” remedy to heal what ails you. It’s called “alternative medicine” and seems to emphasize that using things like shark cartilage, herbs, St. John’s Wort, etc., are what the doctor didn’t order to cure your illness, but it’s all there in nature waiting for you to purchase and apply it. My sister Bertha reminded me of an incident which took place a long time ago when I turned to Mother Nature to help me out. World War II had just involved the United States, and my ambition was to join the Air Force and become an Army pilot. I made an appointment at the Army Air Corps recruiting station in downtown Cleveland, Ohio and anxiously waited for my call. When the summons came, I was given a thorough going over, mentally by a few pencil pushing officers, and physically by a Slovenian physician, Dr. Oman who was doing the physicals for the Army at that time. After a few hours of prodding and pushing, they gave me the good news and the bad news. I had the necessary mental qualifications (at least two years of college) and passed all the written tests, but my eyes were just below the 20-20 vision required by the Army. Doctor Oman advised me that I had one week before the test results would have to be turned in and that there was a possibility I could get my eyes up to 20-20 if I would follow a strict “carrot regimen.” At first I thought he was making jokes. However, he was a firm believer in Vitamin A therapy for weak eyes. “Bob,” the good doctor said partly in English and partly in Slovenian, “it’s a well known fact that an important part of our seeing ability comes from the Vitamin A in our eyes. I want you to go on a strict ‘Carrot Diet’ for a week and then come back for another exam. Carrots are the best source of Vitamin A known to mankind. It’ll be a tough job, but you can do it.” With these encouraging words ringing in my ears (and eyes) I made a bee line for the nearest neighborhood grocery. I stocked up on raw carrots, carrot juice, and anything I could find with the word “carrot” on it. Bertha tells me she well remembers that week when I ate, drank, and slept with raw carrots under my pillow. I used a lemon-juice squeezer to make quarts of carrot juice and gulped it down at every chance I got. I found out that ground-up carrots are not too bad when you mix them up with a little spinach or lettuce. Of course my brother and sister had a good laugh about all this. My brother Ed said he didn’t discern whether or not my eyes looked any brighter but he did notice that my ears seemed to be getting pointier (rabbit-like) and there seemed to be a pink tinge to my nostrils. (So much for sibling cooperation!) Anyway, I really did faithfully stick to the carrot diet for a week and then hopped (that’s a joke) on a street car back to Dr. Oman’s office. “Well, Bob,” says Dr. Oman, “it worked.” Your eyes are 20-20. Now get over there and get sworn in before they close out the quota for the next Aviation Cadet Class. The exam they gave me was called a “64.” I don’t know why or where they came up with those figures, but every six months for the four years I flew with Uncle Sam, every pilot had to take a “64.” We all dreaded it in case there might be some reason or other we’d fail. In all those years my eyes remained 20-20 and to this day I can still read fine print without glasses, although I need some optical help for distant reading. I recall a few old Slovenian medical remedies that didn’t come out of the drug store or doctor’s office when Happy Holidays! Bfcm EucudW^k TRAVEL1* P'5 22078 Lake Shore Blvd, Euclid, Ohio Expand your horizons call Euclid Travel Donna - Sherry - Mary - Rose Marilyn - Creighton - Kathy Helen - Jeanne —Donna Lucas, Owner (216) 261-1050 1-800-659-2662 we were growing up. Our mother always made a necklace of garlic beads which she draped around our necks when we were coming down with a cold, (at least this kept anyone else from getting too close.) I also remember a wart 1 had on the inside of my index finger for many years. One day my grandmother noticed it. She took a bottle of brownish liquid which had some kind of plant growing in it, and applied r over the wart. The nex: morning the wart was gone I d had it for so many years I can still recall exactly where it was on my finger. It makes a person wonder how many other old-fashionec Slovenian medicines are stil out there. It would be interesting to compile a list of them. Don’t worry about carrot juice. I know it works. [ There is “love” and “venison” in Slovenian SPECIALIZING IN FIRE DAMAGE REPAIR VANISH CONSTRUCTION CO., INC. William S. (Bill) Yanesh EAST 29013 EUCLID AVENUE WICKLIFFE, OHIO 44092 >943-2020 943-2026 WEST 12205 SOBIESKI ROAD CLEVELAND, OHIO 44135 941-5010 941-3358 8 8 WM3SVB a Happy Holidays I to All! | Dr. and Mrs. M. Joseph | l Chrzanowski D.D.S., Inc. Family Dentistry 782 E. 185 St. Cleveland, Ohio 44119 692-2010 8 a a i a a a I VISIT US! OVERSEAS GROCER Overseas Grocer and Deli has many, many products imported from all of Europe. They have tortes and homemade pastries, perogi (plemeni) with cheese, meat rw/blintzes. Also we have butter, dairy products, yogurt, white cheese, chocolate cheese balls. In the meat section, they have head cheese, smoked sausages, salami, Greek cheese, goose-liver, smoked hot and cold fish, caviar from Russia. There are bottled pickles and cucumbers, also various teas, including herbal teas. Various candies and jellies. There are also many other imported items that are too numerous to list here. A trip to the Overseas Grocery will be a delightful adventure in European foods available for your selection with an Old World flavor and quality. We invite you to come to see for yourself - the Overseas Grocery, 1341 and 1343 SOM Center Rd. (Rt. 91), in the rear side of Eastgate Plaza, next to the Regal Theater. You are also invited to our Coffee & Cafe deli next door for a free salad, coffee or soft drink with any sandwich or coffee Vi price with any pastry. Offer valid until 12-20-98 Order Party trays for your holiday entertaining at reasonable prices. Lenny, Olga, Irene and Roman Hours: 11 a m. - 10 p.m 1341 & 1343 SOM Center Rd. (Rear side of Eastgate Plaza, Next to Regal Theatre) 440-449-6010 Train Your Thought on the Old Neighborhood By Ray Mlakar "X X Test Park - West \A/ 130th street -» V Settlement Road, h was the old neighborhood that was our home stomping grounds. The area from the B & O Railroad. Tracks south of Sprecher Avenue to Stop-12. Stop-12? Bet some of you got to wondering where that was. That was the N'Y.C. Railroad Tracks just south of Bellaire Road. Back 'n those early days, at stop-^2, cars went over the railroad tracks. There they had the huge railroad tower and *n the tower the railroad look-out man would keep his eyes peeled in both directions to see if a train was coming, and then he would climb down the ladder of the tower, pick up his pole that had a sign that said “Stop” aad walk to the middle of the road to insure that any Cars thinking about going south or north, would know at 3 choo-choo train was coining. Thinking back, way back when they came out with the N-Y.C. 20th Century Limited train going by and after a while folks got to know what time the “Limited” ^ould be crossing and they w°uld walk to the west end Bennington, Carrington, R'rton, or they would walk UP to Stop-12 to await the Passing of that speedy 2Qth Century Limited train going faster than a bullet with their fancy dining cars, sleepers that we little shavers could only dream of what it would be like to be riding on that luxurious train. The passenger trains all had to slow down going east, because they had to stop at Lindale Train Station and it was there they would change from a steam locomotive to an overhead electric train that proceeded on down to the terminal tower, downtown Cleveland. They could not have any “smoking trains” pulling into Terminal Tower. Even though the Lindale Station was small, it still was a hub of activity, people getting off and getting on ... “All Aboard.” The yellow cabs were busy going in and our of Lindale Station either to pick up people or drop them Today the Lindale Station is only a fading memory of better and slower days gone by. As the years progressed, so did the railroads because after a few years they installed railroad gates that came down over the crossing just before a moving train was coming. So many years later at Stop-12 an underpass was constructed and as we see today, cars go underneath the bridge and trains go on top. Guess “old Stop-12” has had its share of train and car accidents which called for the underpass to be built. Unfortunately to this day, there are still those drivers who feel they want to see if they can cross open tracks before the train comes by and in some cases they are not winners. As one headed south from Stop-12, we would pass Jurca’s Tavern, an old standby. In fact when they made the underpass for the railroad, they had to move the entire building. It used to face the tracks, and then relocated to face W. 130th St. Then came George Fei-ther’s Feed Store. Back in those days, just about everyone had chickens, rabbits, goats, cows and even a horse here and there. I know I made my way up there many a day with the wagon to pick up 50 pounds of “Laying Mash” or chicken feed for Ma’s chickens and in later years was going down there to buy rabbit pellets and consequently I soon got flooded with rabbits. They seemed to multiply faster than I could build wooden cages to separate them. “Pa” was not in favor of me keeping rabbits because I did ALL NEW 1999 VW JETTA • Front & Side Air Bags • Anti-Lock Brakes • Keyless Entry • Anti-Theft Alarm System • Power Windows & Door Locks W '99 BEETLES & PASSAT! cv—mM DRIVERS WANTED 9647 Mentor Ave., Mentor [4403 357-7533 norT.-T ---- — -- £4403 942-3191 M01M. & THURS. TILL 9 PM* TUBS., WED., FRI. & SAT TILL 6 PM A m not want any of them killed for dinner, and so there was no financial help from dad to buy lumber or food for the rabbits. But fortunately I earned enough side money cutting lawns and helped grinding grapes when they were in season. After accumulating 35 rabbits on hand, it was time to get rid of them and with the help of my younger sister who was able to drive, we put them in sacks, boxes and drove them out to Brunswick to a rabbit farmer, but did not make enough in the sale to even buy a bike. Getting back on track and back to George Feither’s Feed Store, it seems that back in those days at one time, all the chicken feed came in floral printed sacks and so any housewife usually went to the feed store in order to pick up scratch feed for the chickens, so that she could pick out the “Floral Sack” that she liked. Those were poor times; we were still riding out the effects of the depression and everyone was out to save where they could. My aunt, Mary Krimancic (Matyasic) was an expert sewer and so she was kept busy making aprons, dresses from George Feitcher’s Floral Sacks from the chicken feed. It was not unusual to see more than one woman in the grocery store wearing one of George Feitcher’s Finest. Talk about the Best Dressed Women; they could all be found in the West Park neighborhood, compliments of George Feitcher’s Feed Store. They always say that where you have a live stock feed store like George Feitcher’s, you had mice, but that was not the case at his feed store because he had a slew of cats, and it seemed that they, too multiplied as fast as my rabbits. His entire brood of cats kept the place free of mice. If you did see a mouse running around the feed store, it was only because the cat was waiting for the mouse to get a little heavier; that much more to eat._ May the Good Lord Bless and Watch Over You. Duz Does Almost Everything Editor, Duz is the tradename for a powdered laundry soap, popular in the retail trade a few years ago. “Duz Does Everything” that goes in your laundry. This saying was highly recognizable during thfe its time. Duz was the “in” soap product used to clean all sorts of fabrics -cotton, nylon, wool, etc. Hence, the sales motto, “Duz does everything.” You might ask your readers if they recognize what product is associated with the sales motto, “You’ll wonder where the yellow went...” It was used in the commercial for Pepsodent tooth paste. Do you remember the complete version of the musical commercial that went, “Pepsi Cola hits the spot?” The complete version is: Pepsi Cola hits the spot; Twelve full ounces, that’s a lot. Twice as much for a nickel, too; Pepsi Cola is the drink for you.” Enjoy Jim’s Journal very much. - Before I forget, in answer to your question that appeared in a past column -I do eat hamburgers, frankfurters, etc., but I prefer klobase ( can’t eat only one). By the way, Duz never came into my mother’s household. She was a great believer in a Fels Naptha bar soap which she sliced into thin wafers s the soap would dissolve quicker. No Duz in the Majerle household even though it did everything. —BiH Majerle San Jose, Calif. ^a'W«'W*'Wnds of cookies you’d like; 4 to 6 I be plenty, but if you want a arge assortment, invite 10 to 12 Suests. . * Schedule the exchange well *o advance, giving your guests Plenty of time to bake. . * Ask each guest to bring a atch of cookies, tins and copies of e recipes so everyone can enjoy hem at home. , * Label each batch of cookies y name and baker and display on long table or counter, th * *!lv’te all the guests to fill 6lr tins with a variety of cookies. * Serve your guests festive T nu anc* easy munchies like o House Party Mix, a chocolate anjatnel crunchy treat. For this viVf i great recipes, be sure to 1 the Nestl6 Toll House web-te> 'vww.tollhouse.com. tk ^0r y°ur own contribution to he cookie exchange, try this rownie recipe with a twist: White Chip Brownies 1 cup all-purpose flour V4 cup NESTLE® TOLL HOUSE® Baking Cocoa 3A teaspoon baking powder lA teaspoon salt I'A cups granulated sugar 3A cup d'A sticks) butter or margarine, melted 2 teaspoons vanilla extract 3 eggs 2 cups (12-ounce package) NESTLE® TOLL HOUSE® Premier White Morsels, divided COMBINE flour, cocoa, baking powder and salt in a medium bowl. Beat granulated sugar, butter and vanilla extract together in large mixer bowl until creamy. Add eggs, one at a time, beating well after each addition. Gradually beat in flour mixture. Stir in 1’A cups morsels. Pour into greased 9-inch-square baking pan. BAKE in preheated 350°F oven for 25 to 30 minutes or until wooden pick inserted in center comes out slightly sticky. Cool completely (center will sink) in pan on wire rack. MICROWAVE remaining morsels in heavy-duty plastic bag on MEDIUM HIGH (70%) power for 30 to 45 seconds; knead. Microwave at additional 10 to 20-second intervals, kneading until smooth. Cut a tiny corner from bag; squeeze to drizzle over brownie. Chill for 5 minutes or until drizzle is firm. Cut into squares. Makes 16 brownies. qu-) £ Merry Christmas and a Happy New Year -FROM Louis Slapnik & Son, FLORISTS 6102 St. Clair Ave. - 431-1126 POINSETTIAS Ve can supply you with all your Christmas Needs: Greeting Cards, potted plants, gifts, etc. .9ty & Suburban deliveries, Master & Visa cards accepted GORJANC w\\\w A Name For All Seasons. FURNACES - BOILERS AIR CONDITIONERS - HEAT PUMPS GEO THERMAL SYSTEMS RADIANT FLOOR HEATING AIR CLEANERS • HUMIDIFIERS AN AMERICAN M STANDARD Built lb A Higher Standard ■ mm s Residential - Commercial U li fi national symposium. Dr. Janez escaped from the Communist revolution after World War II and landed in Buenos Aires, and eventually in Formosa (now Taiwan). '< Dr. Janez was a surgeon. He; worked tirelessly, performing, many operations. The Chinese called him Dr. Fan, that is, magnanimous, kind, self-sacrificing. This Slovenian missionary received many honors in his lifetime. Some people thought his efforts were that of a saint. More Information on St. Vitus Christmas Cassette Slovenian Radio on WCPN A wonderful Slovenian radio show is being broadcast in Cleveland on Saturday evenings, at 9 p.m. on WCPN-90.3 FM hosted by Tony Ovsenik. The program is bilingual featuring all styles of Slovenian music. For announcements call your host, Tony Ovsenik at I (440) 944-2538.________ **************** DID YOU KNOW Slovenia... Joseph Zelle **************** “The computer changed my life,“ so said Pope John Paul II recently. He was visiting the private University of Luiss in Rome. His Holiness told the students that he had made inquiries about the Internet five years ago. Since then he has changed his thinking and acting regarding worldwide public communication. Radio Korotan began broadcasting bilingual programs last October 26 in Carinthia (Koroška), The FM signal is 105.5 MHz. on the dial. Radio Galica is on 106.8 MHz. and Radio Železna Kapla on 100.9 MHz. Hanzi Tomazic is station manager. Marica Stern-Kušej. The station operates every day in Slovenian and German Sisters of Notre Dame have been in Šentjernej teaching for the past 70 years. The 70th anniversary was celebrated with a solemn high Mass on Sunday, October 25. Rev. Ivan Gercar died in Šmarec on November 12. He was 87. Janez Janez Year was concluded in Slovenia with a Various requests have been forwarded to the attention of St. Vitus Parish regarding the live taped Christmas Concert by the St. Vitus Choir. Songs are sung in English, Slovenian, and Latin. The choir is accompanied by string instruments and the church’s historic Holtkamp organ. Those wishing to purchase the cas- sette tape should use the following guidelines. Contact Mrs. JoAnne Celestina (216) 486-1973. For mail-in requests, send to Mrs. Celestina at 2010 E. 233 St., Euclid, OH 44117-2049. Cost of the tape is $10. Please include additional $2 for postage and handling. All checks should be made payable to St. Vitus Choir. *** *** I will honor Christmas in my At Christmas play and make heart, and try to keep it all the good cheer, for Christmas year. comes but once a year. —Charles Dickens —Thomas Tusser ST. CHRISTINE CHURCH 840 East 222nd Street Euclid, Ohio 44123-3317 MA YLOVE AND PEACE DWELL IN YOUR HEARTS AND HOMES AND MA Y GOD CONTINUE TO BLESS YOU IN THE COMING NEW YEAR. Rev. Francis R. Sterk, Pastor Rev. Keith M. Alberts, Assoc. Pastor and the entire Rectory Staff Christmas 1998 Mass Schedule Thursday. December 24. 1998 4:00 p.m. 12:00 a.m. Christmas Vigil Midnight Mass Friday. December 25. 1998 Children’s Mass - Celebrated by Most Rev. A. Edward Pevec Thursday. December 31. 1998 Mother of Mary Friday. January 1. 1999 8:00 a.m. 10:00 a.m. 12:00 p.m. 8:30 a.m. 4:00 p.m. 8:30 a.m. 11:00 a.m. AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 17, 1998 AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 17, 1998 St. Vitus Church - CerArei/Ji/. t/Zcte Christmas - Bož/c - 7995 MASSES - SV. MAŠE Please follow the regular weekly schedule of Masses up to Thursday, December 24th. Prosimo, sledite do četrtka 24. decembra spored svetih maš v Oznanilu. CHRISTMAS EVE - SVETI VEČER On Thursday, December 24th, there will be NO Vigil Mass for Christmas. V četrtek, pred Božičem, NE bo večerne maše za Božič. 11:30 p.m. Christmas songs - Božične pesmi 12:00 a.m. Midnight Mass - Polnočnica SACRAMENT OF RECONCILIATION - SPOVEDOVANJE SATURDAY/SOBOTA, December 19, 1998 7:30 a.m. - 8:30 a.m. 3:00 p.m. - 4:00 p.m. 5:00 p.m. - 5:30 p.m. SUNDAY/NEDELJA, December 20, 1998 8:30 a.m. 10:00 a.m. - 9:00 a.m. -10:30 a.m. CHRISTMAS 9:00 a.m. 10:30 a.m. 11:30 a.m. SVETI DAN Mass in English Mass in Slovenian Sung Litany On Sat., Dec. 26th, On Sunday 27th, V soboto 26. dec. NE there will be NO 4:00 p.m. VigilMass. the schedule of Masses is as follows: _______ bo popoldanske vigilijske sv. mase. Nedeljski spored svetih mas, 27. decembra je sledeči: 9:00 a.m. (English) 10:30 a.m. (Slovenian) There will be NO Vigil Mass on Thursday, January 31st. V četrtek 31, decembra, NE bo vigilijske svete maše. The schedule of Masses for New Year's Day: Spored svetih maš na Novega leta dan: 9:00 a.m. (English) 10:30 a.m. (Slovenian) On Sat. Jan. 2nd, there will be NO 4:00 V soboto 2. januarja, NE bo PLEASE NOTE - Confessions will not be heard on December 24th, December 31st and January 2nd. Do this important spiritual work on the forementioned schedule. POZOR - Spovedovanje NE bo 24. in 31. dec. in 2. januarja. Opravite to pomembno duhovno delo v zgoraj omenjenem urniku. p.m. Vigil vigilijske svete mase. Mass. The schedule of Masses for Sunday, January 3, Spored svetih maš v nedeljo 3. januarja 1999: 1999: 9: 10 : 00 30 (English) (Slovenian) Merry Christmas Your priests at St. Vitus, Father Joseph Boznar Father Victor Cimperman Father Vincent Moraghan Father Theodore Marszal CHRISTMAS * BOŽIČ * 1998 Church of St. Mary of the Assumption - Cleveland, Ohio Cerkev sv. Marije vnebovzete MASSES - SV. MASE CHRISTMAS EVE - SVETI VEČER 5:00 p.m. Children's Mass - Otroška maša 11:30 p.m. Christmas Songs by the choir - božične pesmi 12:00 a.m. Midnight Mass - Polnočnica CHRISTMAS DAY 8:00 a.m. 10:00 a.m. 11:00 a.m. SVETI DAN 12:00 p.m. English Mass - angleška maša Slovenian Mass - slovenska maša Sung Litany of the Blessed Virgin Mary Pete litanije Matere božje z blagoslovom English Mass - angleška maša FEAST OF THE HOLY FAMILY - PRAZNIK SV. DRUŽINE Vigil and ordinary Sunday Mass schedule, with coffee and donuts after Sunday Masses. Običajen nedeljski urnik. Po mašah bodo na razpolago krofi s kavo v šolski dvorani. Dear Parishioners and Friends, May the peace and joy of Christ our Savior fill your heartsl This is our Christmas prayer for you and your loved ones in this Holy Season. In the midst of trouble and discontent in our world, the only source of peace and lasting joy is still the Word Made Flesh - Jesus Christ our Savior. May your hearts, cleansed from sin through the gift of the Sacrament of Reconciliation, be warmly opened to receive the Baby of Bethlehem who is Christ the Lord. Naj Jezus po Mariji v tem božičnem času in v novem letu 1999 nakloni vam, in vsem članom vaših družin srečo, zdravje in mir. Naj nam pomaga, da bomo znali ceniti in odsevati vse blagoslove in milosti, ko se bližamo zadnjemu letu v tem 20. stoletju in se pripravljamo na novo tisočletje. Vesel in blagoslovljen Božič vsem, Fr. John Kumše SACRAMENT OF RECONCILIATION ZAKRAMENT SV. SPOVEDI Sunday, December 20, 1998 9:00 a.m. - 9:40 a.m. 11:00 a.m. - 11:30 a.m. Nedelja, 20. decembra NOVEGA LETA DAN 1999 NEW YEAR'S DAY 1999 - December 31 5:00 p.m. Vigil Mass - angleška maša lanuary 1 8:00 a.m. English Mass - angleška maša 10:00 a.m. Slovenian Mass - slovenska maša 12:00 p.m. English Mass - angleška maša CHRISTMAS CONCERT - BOŽIČNI KONCERT Sunday, January 3, 1999 4:00 p.m. St. Vitus Young Adult Choir Social following the concert in the school hall. Monday, December 21, 1998 - Pondeljek, 21. decembra 7:00 p.m. Communal Penance at Holy Redeemer Tuesday, December 22, 1998 5:00 p.m. - 6:00 p.m. Torek, 22. decembra Wednesday, December 23, 1998 - Sreda, 23. decembra 7:00 a.m. - 7:30 a.m. 7:00 p.m. - 8:00 p.m. PLEASE NOTE: There will be NO CONFESSIONS on Thursday, December 24th. BODITE POZORNI: V četrtek, 24. decembra NE BO spovedovanja. S Ameriška Domovina a IM 1 »i rcfi iia »TiT. i1 j AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, December 17, 1998 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER - Vesti iz Slovenije - Premier Janez Drnovšek in šolski minister Slavko Gaber pretekli teden uspešno prestala glasovanje v parlamentu Pretekli teden je bila v državnem zboru razprava o ustavni obtožbi premiera Janeza Drnovška. Predlagatelji so bili iz vrst SDS in SKD. Na glasovanju je od 81 navzočih poslancev za obtožbo glasovalo 24, iz vrst predlagateljev, Drnovška je pa podprlo 46 poslancev, ti iz njegove LDS, koalicijske partnerice DeSUS, SLS in eden iz SNS. Vsi drugi so se vzdržali in med njimi so bili trije iz SLS. Predlagatelji so menili, da je bil škodljiv za Slovenijo sporni sloven-sko-izraelski sporazum. Pretekli teden je potekala razprava tudi o šolskem ministru Slavku Gabru. Obtožnica, zopet iz vrst SDS in SKD, je imela H točk, in ga je bremenila med drugim, da je kršil zakon o delovnih razmerjih. V odgovoru je Gaber zavrnil vse očitke. Po treh dneh zopet hude razprave so pretekli petek poslanci glasovali. Proti Gabru je bilo 37 glasov, tokrat poleg tistih iz vrst SDS in SKD tudi 12 (od možnih 19) iz SLS. Gabra je podprlo le 36 poslancev, a njegovim nasprotnikom ni uspelo dobiti absolutne večine V SLS trdijo, da niso krišili koalicijske Pogodbe z LDS (tej stranki pač pripada Daber), komentatorji so pa mnenja, da bo koalicija kljub vsemu očitnejšemu notranjemu prepiranju vendarle še držala. Dejstvo pa je tudi, da je vedno več govoric o možni združitve SLS s SKD. ugibanja so tudi o drugih možnih kombinacijah. Referendum bo 10. januarja Po nedavnih dvokrožnih lokalnih volitvah (22. novembra in 6. decembra) bodo imeli priložnost slovenski volivci kmalu zopet iti na volišča. V nedeljo, 10. januarja, bo namreč predhodni zakonodajni referendum o financiranju gradnje trboveljske tretje termoelektrarne (TET 3). Predlagatelji refe-renduma so med drugim iz vrst SDS, SKD in SLS. Na tiskovni konferenci so razloge za referendum utemeljili Lojze Peterle (SKD), Jože Zagožen (SDS) in Franc Zagožen (SLS). Njih temeljno izhodišče je bilo, da je v demokratični družbi nedopustno načrtovati veleobjektov po socialističnih metodah, brez gospodarske in okoljske ra-čunice. Državna volilna komisija je pojasnila, da bodo lahko na referendumu glasovali tudi državljani, ki stalno živijo v tujini, a le po pošti v domovino. Revolucionarka Vida Tomšič umrla v 86. letu - Opravljala številne funkcije Pretekli četrtek je po krajši bolezni v 86. letu starosti umrla Vida Tomšič, ki je bila med vodilnimi članicami Komunistične partije in med drugo svetovno vojno urednica lista Ljudske pravice in članica CK tako KPS in KPJ. Po vojni je imela številne visoke funkcije, med njimi organizacijska sekretarka centralnega komiteja, predsednica zbora narodov skupščine SFRJ itd. Bivši režim jo je nagradil z naslovom narodne herojske in je bila nosilka partizanske spomenice leta 1941. Na Brniku leta 2000 že milijon potnikov Podatki kažejo, da bo šlo letos prek brniškega letališča blizu 790.000 potnikov. To bo za približno 10 odstotkov več kot lani. Pri letalih pa menijo, da bodo lansko število presegli kar za 30 odstotkov. Rekordno leto za Brnik je bil 1987, ko so zabeležili 886.000' potnikov. Na Brniku pa napovedujejo, da bo šlo že leta 2000 čez letališče že milijon potnikov, dodajajo še, da se naj bi število potnikov že leta 2005 povzpelo na 1,500.000. Ob začetku tega leta je sedem letalskih družb pristajalo na Brniku, tekom leta pa se jim je pridružil še British Airways. Po letu 2005 nameravajo začeti z gradnjo novega potniškega terminala. Tečaj tolarja: Tečajnica Banke Slovenije za 15. december kaže, da je ameriški dolar vreden 158,98 SIT, kanadski pa 103,30. JASLICE v SLOVENIJI - Jaslice zgoraj so bile last pokojnega pisatelja Janeza Jalna. jegova rojstna hiša je v Rodinah na Gorenjskem in so pred leti pričeli z vsakoletno razstavo jaslic. Razstavljajo domače jaslice iz bližnjih in oddaljenih vasi ter domačih Ro-ln; Razstavo je postavil Janez Mulej, pisateljev sorodnik in gospodar varuh njegove do-n,ac(je. Nekaj od razstavljenih jaslic je precej starega izvora, spet drugi so modernejši, Cni 50 Papirnate, spet drugi iz žgane gline, ena od njih je pa delo neznanega francoskega ujetnika. Več drugih fotografij je n^jti v decembrski številki Rodne grude. Iz Clevelanda in okolice Božičnici— Božičnica, ki jo pripravlja društvo SPB, bo to nedeljo popoldne ob 2.30 v šolskem avditoriju pri Sv. Vidu. Vsi lepo vabljeni! Božičnica, ki jo pripravljajo kulturna' društva Lilija, Fantje na vasi, Korotan in Kres, bo tudi to nedeljo, a popoldne ob 5h, v Sloven- skem domu na Holmes Ave. Gl. dopis na str. 15. Prodaja krofov— Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete ima prodajo krofov to soboto dopoldne v šolski dvorani. Pridite! Živ prenos koncerta— Cerkveni zbor pri Sv. Vidu bo imel koncert v nedeljo, 27. dec. ob 3h pop., v cerkvi. Koncert božičnih pesmi bo mogoče poslušati na postaji WCLV 95.5FM. Novi grobovi Edith Zupančič Umrla je 86 let stara Edith Zupančič, rojena Hro-bat, vdova po Fredu, mati Freda ml., sestra Stevena, in Vincenta (oba že pok.), teta. Pogreb je bil 15. decembra v oskrbi Želetovega zavoda s sv. mašo v cerkvi sv. Viljema in pokopom na Vernih duš pokopališču. Florence C. Zust Umrla je Florence C. Zust, rojena Semanik, vdova po Johnu, pastorka Elaine Phillips, Jerilyn Zust in Marilyn Clotworthy, 6-krat stara mati, 2-krat prastara mati, sestra Julie Yusko, Elsie Wojcik ter že pok. Edwarda in Rudolpha. Pogreb je bil 14. decembra s sv. mašo v cerkvi St. Charles Borromeo in pokopom na Sv. Križa pokopališču. Joseph L. Modic Dne 9. decembra je na domu sina v Brecksvillu umrl 83 let stari dr. Joseph L. Modic, zdravnik, ki je bil rojen v naselbini St. Clair in obiskoval svetovid-sko farno šolo, vdovec po 1. 1995 umrli ženi Elizabeth, roj. McSweeney, oče dr. Christopherja, dr. Johna, dr. Michaela, Patricka, dr. Marka, Melisse Burmeister in Amy Beth Splain, 21-krat stari oče, brat Johna in Edwarda, zdravnik postal 1. 1940, njegovi starši so lasto-vali grocerijo, ki jo je uničil tkim. East Ohio Gas požar leta 1944, 36 let vodil svojo ordinacijo, do upokojitve 1. 1980. Pogreb je bil 12. decembra s sv. mašo v cerkvi St. Christopher v Rocky Ri-verju Že v ponedeljek— Naša zadnja AD za leto 1998 bo izšla že v ponedeljek, 21. decembra, in bo isti dan dostavljena na pošto. Če imate kaj za objaviti v slovenskem delu, mora urednik gradivo dobiti že do sobote. Poznejša dostava utegne biti prepozna. Prva številka AD v letu 1999 bo izšla 7. januarja, kajti 31. decembra AD ne bo. Pryetno popoldne— Preteklo soboto popoldne je bilo v umetnostni galeriji clevelandske državne univerze prijetno srečanje večjega števila rojakov. Ogledali so si razstavo slik, barvanih na steklu. Nagovori so imeli umetnik Ivan Jurjevič, v imenu univerze Cleveland State Joe Valencie, za Slovensko izseljensko matico njen predsednik dr. Janez Bogataj, in tajnik SIM-a Janez Rogelj. Skupaj z njima je prišla v naše mesto novinarka Dela Dragica Bošnjak, ki večkrat poroča o izseljencih. Gostje iz Ljubljane so si ogledali več slovenskih “točk” v mestu, novinarka Bošnjak se je tudi oglasila pri AD. Žalostna novica— G. Felix Breznikar, Kirt-land, O., je dobil žalostno novico, da je na Vrhniki umrl brat Jože, star 64 let. Zapušča ženo Majdo, sina in hčerko ter dva brata in dve sestri v Sloveniji, tukaj pa poleg Felixa še brata Johna v Euclidu. R.I.P. Ob stoletnici AD— G. Rudy in ga. Marija Pivik sta poklonila $100 kot priznanje za stoletnico AD. Iskrena hvala! Ob Božiču— Društvo sv. Ane št. 4 ADZ je darovalo $100 kot božično darilo našemu listu. Isto vsoto smo prejeli od American Slovene Club. Oltarno društvo fare sv. Vida je nam darovalo $30, Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete pa $10. G. An-drey Lah, Cleveland, je pa daroval $20. Vsem se najlepše zahvalimo. Spominska darova— Ga. Ivanka Kete, Cleveland, O., je darovala $20 v podporo našemu listu, ob 6. obletnici smrti moža Jožeta. G. John in ga. Theresa Perčič, Painesville Twp., O., sta darovala $10, v spomin staršev Franka in Olge Per-per. Hvala lepa! Koledar prireditev— Sporočite datume in kraje vaših večjih društvenih prireditev! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair A ve., Cleveland, OH 44103-1692 Telephone: 216/431-0628 - Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English Editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Kosir NAROČNINA: Združene države Amerike in Kanada: $30 letno za ZDA; $35 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $40 letno (v ZD valuti) Za Slovenijo, z-letalsko pošto, $160 letno SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $30 per year; Canada: $35 in U.S. currency Foreign: $40 per year U.S. or equivalent currency Slovenia: $160 per year (air) AMERICAN HOME (ISSN 0164-68X) is published weekly for $30 per year by American Home Publ. Co., 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 44103-1692. Periodicals postage paid at Cleveland, Ohio. POSTMASTER: Send address changes to AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692. No. 50 December 24, 1998 Božično voščilo Vsi se v globini svoje preteklosti spominjamo lepih praznovanj, ki so povezana z Božičem in Novim letom. To so bili dnevi, ko si doživljal posebne vrste toplino, ki je prihajala iz doma, iz družine. Dnevi so bili na zunaj po navadi mrzli ali pa mokri, da si se moral največ zadrževati v hiši na toplem in suhem. Kljub gneči ni bilo nestrpnosti, nihče ni bil nikomur v napoto, vsak je imel svoje opravilo, in v tistih dneh ga ni manjkalo. Oče je iskal primerno orodje in prostor, da gre in prinese primerno božično ali novoletno drevesce, mati, obdana z otroki, ki so pomakali svoje prste v sladice, je na veliko pekla in pripravljala vse vrste dobrot. Ni se veliko hodilo po obiskih, kvečjemu v trgovine, da ne bi česa manjkalo z praznike. Zelo veliko dela je bilo z okrasitvijo stanovanja in samega dreveščka. Mnoge družine so si lahko postavile jaslice, spomin na skrivnostno dogajanje v davni preteklosti, ki je vsaki družini bilo tako blizu. To je pripoved o družini, ki si je iskala svoj prostor na zemlji. Ali ga je našla, ali je bila zadovoljna z njim ali ne, ne vemo. Vemo pa, da smo ji mi pripravljeni dati prostor v svojih družinah. Nebogljenost otroka, preprostost in hkrati globoka stika mladega para, ki je daleč od svojega doma, nas zamakne v neko globoko sočutje. Zgodi se nam, da že kar osebno doživljamo njuno stisko, da je moja esebna zgodba njuna zgodba, da je moja stiska odraz njune stiske. Kdo bi si upal v tistih dneh povzdigniti glas, reči ne ali poležavati, ko vsi ostali tako marljivo delajo. To je ozadje mojega osebnega vsakoletnega doživljanja skrivnosti, ki so povezane z Božičem. Res je, da se je marsikje, posebno na zunaj, praznik spremenil v tekmovanje, kdo bo imel bolj na veliko okrašeno hišo, kdo bo dobil večje darilo, kdo si bo lahko več privoščil. Vendar to lahko traja samo začasno in samo pri nekaterih, nikakor pa ne vedno in pri vseh. Marsikdo bo čutil če večjo osamljenost, še večje razočaranje in praznino. Dejansko se bo zanj praznovanje začelo šele po praznikih. Kajti praznina, osamljenost, zavrženost je začetek spoznavanja, kako smo potrebni drug drugemu, kako ne moremo ostati v svoji zavarovani celici, ampak moramo stopiti ven, odpreti vrata in drugega povabiti notri. Toplina, ki jo prinaša ta praznik, izhaja iz srečanja dveh, treh src. Vedno mi prihaja na misel dejstvo, da so prvi kristjani sprejeli za praznovanje Božiča poganski praznik Sonca. Sonce, ki se je umaknilo, zmanjšalo svoje žarke, se je vrnilo. Ni nas moglo pustiti same in nam je prineslo toploto, ki je bila tokrat močnejša, bolj globoka in čistejša. Danes se mnogi sprašujejo, kakšen smisel ima praznovati Božič, ki je postal vse kaj drugega kakor pa Božič. Njim bi preprosto rekel, ti ljudje so izgubili sočloveka, pojdi k njim in jim podaj roko, povabi jih k sebi, v svojo družino, daj jim košček doma in videl boš, da je bilo njihovo raz- Triglavski Miklavž J 9 ifegi J E'i i ] P Ul košje, hlastanje dejansko iskanje topline, ki pa je niso mogli najti. Ali ne čutiš tudi ti, da si podoben ljudem iz Betlehema, ki so Jožefu odgovorili, da nimajo prostora zanj in za njegovo ženo? Za nas je praznovanje Božiča in Novega leta praznik družine, domačega ognjišča, ki nas greje navkljub mrzli zimi, ki vlada zunaj, med nami in našimi sosedi. Posebno danes, ko se zavedamo, da smo vsi ljudje, z vsega sveta, temnopolti, rumenopolti in belopolti, ena sama velika družina. Ali nas ne ogreje že misel, da imam toliko bratov in sester, da imam toliko očetov in mater, da imam toliko sinov in hčera? Želimo vam, da bi v teh dneh začutili toploto in bogastvo družinskega življenja. Naj bo vaše srce ognjišče ljubezni, ki bo ogrelo tistega in tisto, ki se najde v vaši bližini. Vsem slovenskem družinam in njihovim članom želimo blagoslova in veselja v božičnih in novoletnih praznikih! Vaši slovenski duhovniki (To “božično voščilo”, sicer namenjeno slovenskim družinam v Kanadi, misli so pa več kot primerne za vse rojake po svetu, je iz Glasila kanadskih Slovencev, nov.-dec. 1998, str. 11. Ur. AD.) MILWAUKEE, Wis. - Mi angeljčki smo mali, nas Bo-gec rad ima;... svilena nam je krila pripela božja moč, da nosimo darila do revnih, ubogih koč;... mi smo parklji, mi smo parklji, naš glavar je Lucifer... Tako smo peli, ko smo bili še mladi - tam daleč doma, ko je skoro vsak oder za Miklavža uprizarjal znano opereto “Miklavž prihaja”. Za nas stare “zdaj vse minulo je”, ne pa za našo mladino. Ni bilo vse tako slovesno kot “long ago”, ko je bil pod odrom v “peklu” bengalični ogenj, vendar je bilo lepo in prisrčno tudi v Mil-waukeeju. Oder je bil ves v zvezdicah, Miklavžev prestol ves v škrlatu in zlatu. Miklavž sam je bil zelo častitljiv, z belo brado v zlatem ornatu, in angeljčki tako, kot mora biti. Pa še stari Sv. Peter s košem, polnim darov. Opiral se je na veliko palico, ker breme je bilo res težko in mož je res že v letih! Seveda ni manjkalo peklenščkov z Luciferjem na čelu, ki so z verigami in biči naredili precej direndaja. Dvorana pri Sv. Janezu, ki se šteje, da je bila slovenska fara, je bila polna smejočih se otrok z mamicami, starimi mamami in očki, in pa Triglavani. Ko je predsednik navzoče pozdravil, nam je v slikah prikazal življenje na Parku v preteklem letu, kar je bilo pozdravljeno z velikim veseljem. Najmlajši so zapeli tri božične pesmice, nato pa je sedel h klavirju desetletni Nathan in tudi zaigral nekaj božičnih pesmi. Ko je pričel s stro “Veselite se ljudje”, je poprijela cela dvorana in smo odpeli vse tri kitice. Nato še “Sveta noč” in že se je slišalo od daleč zvenenje, znak, da so se nebesa odprla in se je Miklavž napotil z vsem svojim spremstvom. Z navdušenjem je bil sprejet, ko je korakal med angeljčki na oder. Ko je odprl zlato knjigo je v dvorani nastal molk. Prihrumeli so parklji in si kar slišal, kako otrokom bijejo srčki in rožljajo rožni venci. Vsi Triglavski otroci so bili obdarovani od društva. Rožni venci v otroških rokah so bili kar dobra zaščita pred hudobami, a bilo pa je tudi nekaj junakov, ki so že prej naročili, da jih morajo parklji pobrat! In so jih, v veliko veselje splošnega občinstva. Pa smo bili vsi spet za en kratek čas otroci! Ko se je Miklavž poslovil, so naše kuharice pogostile z bogato malico, otroci so se igrali s prejetimi darovi, in mi “ta stari” smo povasovali med seboj, saj to je zadnje (dalje na str. 15) Na Teharjah raste Park spomina Na Teharjah - na tleh Povojnih grozot, tesnobe in smrti - od lani urejajo Park spomina. Zanj je izdelal projekt arhitekt Marko Mušič. Prva faza bo nared do konca prihodnjega leta. Ureditev Parka spomina, ki ga v celoti financira R Slovenija oziroma je zato za- TRIGLAVSKI MIKLAVŽ (nadaljevanje s str. 14) srečanje pred božičem. Pozno je bilo, ko smo se poslovili, in na veliko presene-^enje nas je zunaj pozdravil Sneg, ravno za Miklavža. Odkar smo zaključili sezono na Parku, ni bilo nobenih posebnih novic, razen ene: Lojze Galič je obhajal svoj 90. rojstni dan, in to z velikim “partyjem” v restav-raciji v krogu Triglavanov >n drugih prijateljev. Slavljenec se je počutil zelo mladosten - pripravljen pač, da dočaka “100”, tako mi je rekel. Rojen je bil v Ljubljani ^8. leta, bil je član Soko-a na Viču, kjer je bil zelo aktiven pri režiji iger in je tudi sam veliko igral. Med vojno je bil v internaciji v kot tisoči drugih Slovencev. Po vojni je prišel v Milwaukee in tam še sedaj živi. Od vsega početka je bil elan Triglava in je bil ve-no aktiven pri raznih društvenih proslavah. Bil je več dopisnik za Ameriško omovino. Je član Tabora, ier je tudi vedno rad pripravil govore in udeleževal raznih prireditev. Rad pride ”a Triglavski park, saj, od-ar mu je umrla žena rances, rabi razvedrila in ruščine, ki je v Parku ni-koli ne manjka. Vsi Triglavani mu še en-.rat želimo vsega dobrega let r kličemo: Na mnoga . Triglavami iz Mihvaukeeja ln njene okolice vsem bral-Cetn AD želimo vesel Božič 'n srečno Novo leto - in na svidenje prihodnjo po-mlad! Za Triglav, MK dolženo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, bo stala okoli milijardo tolarjev. Izvajalec del je Rudis Trbovlje. Kot je povedal arhitekt Marko Mušič, je celotna ureditev Parka spomina razdeljena v več faz. V sedanji prvi fazi, ki naj bi bila letos zaključena, je najpomembnejši del osrednji spominski objekt z visoko privzdignjeno prispodobo Kristusove trnovske krone, ki bo vidna tudi od cerkve svete Ane, saj so bili vstajenjski zvonovi pri cerkvi svete Ane edina uteha žrtvam v taborišču Teharje. Ta osrednji spominski objekt obsega prezbiterij z oltarno mizo, ki je dovolj velik za številne somaševalce pri slovesnih cerkvenih o-bredih in je privzdignjen nad ostanki nekdanjega taborišča. Pod prezbiterijem je kripta s simboličnim sarkofagom - spominom na vse, ki jim je bilo v Teharjah vzeto življenje in za katere se večinoma ne ve, kje so njihovi posmrtni ostanki. V naslednji drugi fazi bodo uredili Pot spomina, ki vodi skozi ožje območje taborišča, in sicer vhod v taborišče, kjer bo kapelica Kristusovega bičanja in vrata trpljenja - vhod v taborišče in ki se zaključuje s kapelico Kristusovega vstajenja. Od tu naprej bo urejena sprehajalna pot do cerkve svete Ane; ob tej poti pa bo štirinajst postaj križevega pota. V končni fazi urejanja Parka spomina pa bo urejen tudi vhod v širše območje Parka spomina, kjer bodo parkirni prostor za osebna vozila, avtobuse, sprejemni objekt in pa kapelica Kristusovih solza. V tej fazi bo urejeno tudi ožje območje taborišča, v katerem bodo obnovljeni tlorisni prikazi ohranjenih taboriščnih barak. V osrednjem delu, kjer je bilo v taborišču dvorišče, na katerem so zbirali in vezali žrtve, preden so jih peljali na morišča, pa bo vrt spomina kot intimen prostor, v katerem bodo lahko svojci žrtev posadili spominsko cvetje, prižigali sveče, v tišini meditirali in obujali spomine na svojce. In materiali, ki bodo uporabljeni pri tem velikem teharskem projektu? Kristusova krona je iz belega betona in tehta skoraj 70 ton ter je preko 20 metrov vzdignjena nad tlemi prezbiterija. Gornji del štirih stebrov, ki nosijo krono, je iz jekla, spodnji del pa iz betona, ki je obložen z granitom. Tudi tla prezbiterija so obležena s poliranim granitom. Oltarna miza in sarkofag bosta iz masivnega belega kamna. Eliptično podnožje osrednjega spominskega objekta je obdano z grobo lomljenim kamnom, medtem ko so stene, strop in tlak kripte obdani s poliranim granitom zlate barve. V sredini kripte stoji sarkofag iz belega kamna in bo še posebno lepo viden s steze tišine intimne poti, ki vodi do kripte v osi spominskega objekta. Javni natečaj za Spominski park in osrednji objekt je bil opravljen leta 1993. Projekti za prvo fazo urejanja Parka spomina so bili izdelani leta 1995. Lani spomladi pa so nadaljevali z gradnjo osrednjega spominskega objekta, ki so jo na začetku spremljale velike težave, saj so pri kopanju temeljev naleteli na plast komunalnih odlagališč in je bila potrebna sanacija terena do zdravih tal. Letošnje poletje so bila zaključena vsa betonska dela, sedaj pa potekajo kamnoseška dela, ki bodo dala osrednjemu spominskemu objektu končni izgled. Že pri natečaju in pripravi projekta za- osrednji spominski objekt, kot tudi za celotno zasnovo Parka spomina, je sodeloval frančiškanski pater profesor dr. Edvard Kovač. Marya Primc Rodna gruda, nov. 1998 BRALCI AMERIŠKE DOMOVINE: PRIPOROČAJTE NAŠ LIST! Khvenska £sT)isarna C/oroia c/o Sl. Vilus Church 6104 Glass Ave. Cleveland, OH 44103 Tel: 216-361-1603 Fax: 216-361-1608 Slovenska pisarna sporoča, da je naročila, za enkrat, dva izvoda ZBORNIKA Zedinjene Slovenije v Argentini. Če bo zanj več zanimanja, jih bomo naročili več. Ko prejmemo prva dva, bosta na ogled v naših prostorih. Naročenih imamo tudi 10 izvodov TEMNA STRAN MESECA, ki je že izšla v Sloveniji. Točne cene še nimamo, bo pa stala okrog $100.00, vključno poštnina. Ker sta obe knjigi razmeroma dragi, si Slovenska pisarna ne more naložiti bremena, ki bi nastal v slučaju, da knjige ne bi bile prodane. Naročali jih bomo po vašem naročilu. Od časopisa DRUŽINA smo dobili sporočilo, da so zaradi poštnih in drugih podražitev morali podražiti letno naročnino na: po letalski $110, po navadni pa $75, začenši s 1. januarjem 1999. Tisti, ki ste naročnino že plačali za prihodnje leto, imate plačano v celoti. Pisarna ima še 4 izvode MOHORJEVIH KNJIG iz Celovca. Stanejo $41 in ne $45, kot je bilo pomotoma objavljeno v prejšnjem sporočilu. Naša pomota, oprostite. Na razpolago imamo še nekaj božičnih kartic s slovenskim be- sedilom, in kadilo. Oboje po $1.00. Knjiga je lep dar. Priporočamo: Neminljiva Slovenija ...................... $25.00 Prekmurci in Prekmurje, bratje Sraka ...... $20.00 Rekviem za organista, Wolbang/Kočar ....... $15.00 Križev pot za Slovence, Žup. urad Kočevje . $7.00 Za Slovensko pisarno, Anton Oblak BOŽIČNICA CLEVELAND, O. - Dramsko društvo LILIJA, pevska zbora FANTJE NA VASI in KOROTAN, in plesna skupina KRES, vabijo vse svoje člane in njih družine in pa vse prijatelje na božičnico v nedeljo, 20. decembra, ob 5. uri popoldne v Slov. domu na Holmes Avenue, in sicer v zgornji dvorani. Prav lepo sta tudi vabljeni obe slovenski šoli. Namen teh božičnic je, da naši mladini pokažemo duhovno stran Božiča, ko se je rodil naš Odrešenik v borni, revni bajtici med preprostimi pastirji na betlehemskih poljanah. Tudi mi odrasli smo potrebni, da se za par uric odmaknemo od predbožičnega hrušča in nakupovanja, da se v mislih utopimo v božično skrivnost. Obenem pa si bomo lahko izrekli voščila osebno, kar je pač več vredno, » kot kakršnakoli božična kartica. Gospodinje so pa prav lepo naprošene za pecivo, ki se bo prileglo k toplemu čaju. Pridite! F.G. WCSB 89.3 FM,- Slovenian program, Songs and Melodies from beautiful Slovenia “Pesmi in melodije iz naše lepe Slovenije” Radio hours Sun. 9-10 am. & Wed. 6-7 pm. RDC Director Ed Mejač Tel/Fax (440) 953 -1709 2405 Somrack Drive, W illoughby Hills, Ohio 44094 INTERNET# WWW.WCSB.ORG M PERKIN’S RESTAURANT. 22780 Shore Center Dr. Euclid, Ohio 44123 216-732-8077 Operated by Joe Foster DRAGO JANČAR Ljubljane Temna stran meseca lil. del (Konec) 8. Na razstavi bo tudi dokument, v katerem neki partijski veljak naroča, da je treba grobove sovražnikov preorati, posejati s travo, da nikoli nihče ne bo več vedel, kje so bili. Pravzaprav nič tako pretresljivega, če pomislimo, da so v Teharjih na grobove pobitih namenoma nanesli veliko smetišče in tja usmerili odpadne vode iz kemijske tovarnje. Takšno stanje še danes priča ne samo o totalitarizmu, pač pa tudi o barbarstvu ljudstva, ki živi tod naokoli in takšnega stanja ni pripravljeno ali sposobno spremeniti. In pravzaprav ne priča o ničemer novem. Ali ni bilo to v programu od vsega začetka? Ali ni zapisal Tone Seliškar, da bo to maščevanje seglo do samih najglobljih korenin. Mi ne bomo, je zapisal, posekali samo gnilega drevesa, mi bomo tudi njegove korenine izruvali in jih požgali, in zemljo, v kateri je raslo tako drevo, bomo deset klafter globoko prekopali, da ne bo ostalo za takim drevesom niti najmanjše kali. In danes se čudimo, kako je mogoče, da nismo nič vedeli o roških pobojih. Prav tako nismo vedeli, kakor Nemci zelo dolgo niso hoteli vedeti za obstoj koncentracijskih taborišč. Zaradi strahu in molka nismo vedeli, ker so bili tisti, ki so Vedeli, zastrašeni do kosti, molčali so. V LJUBEČ SPOMIN Ob 2. obletnici smrti ljubečega moža, očeta, starega očeta, sina, strica in brata OTTO C. SUŠEČ 5. decembra 1996 Če bi tebe solza obudila, tebe ne bi črna zemlja krila. Počivaj v miru in naj ti Rajska luč sveti! Žalujoči: Žena: Marija Sinovi: Dr. Otto C. Sušeč, s snaho Janine Odv. Martin D. Sušeč Dr. Tom M. Susec Vnukinja: Madey Sušeč in ostalo sorodstvo v Ameriki in Sloveniji. Hitro je bilo treba pozabiti tudi na politične procese, pa čeprav so tisoči poslušali grozljive zvočnike pred sodišči. In pozabiti je bilo treba na manjše probleme, na Dolenca, na Pučnika, ki je bil pač nekje v Nemčiji, na Blažiča, ki je bil nekje na Dobu, na nekega Horvata, tehničnega urednika. Jaz nisem vedel. Ne za poboje ne za stalinistične procese. Občudoval sem partizane. Očetu sem odpuščal nočno petje e kremenitih Slovencih, ker je bil v lagerju. Pripovedoval je, kako so kmetom rubili, nič posebnega se mi ni zdelo, kvečjemu zabavno. Nagrajen sem bil za spis Človek-ko-munist. Francetu Bevku sem se za dan JNA v Domu JNA za nekaj zahvaljeval v imenu mariborskih pionirjev. Če bi mi kdo tudi pozneje rekel, da se je vsa ta socialistična zgodba začela z zločinom in da so bili tedaj, ko sem bil na nogometni tekmi ali na morju, mnogi ljudje v zaporih, mu ne bi verjel ali pa se mi ne bi zdelo tako zelo pomembno. Bral sem Bratovščino Sinjega galeba in nikoli nisem pomislil, da je njen avtor pozival k pobojem. Bral sem Mrzela in nisem vedel, da je njegov avtor gnil v socialističnih zaporih. Sonce je sijalo, vsako leto je prišla pomlad, zaljubljali smo se, naučili smo se pisati proste spise, mislili smo na svojo svetlo prihodnost. Toda živeli smo sredi totalitarnega, nadzorovanega in nasilnega sistema, ki je povzročil neskončno število krivic, morje gorja. Tisti, ki smo rojeni po drugi vojni, ali tisti, ki so po vojni odraščali, vsi smo živeli v enkratnem družbenem sistemu, ki se po vsej verjetnosti ne bo ponovil. Štafete, prisege Titu, stadionski rituali, vsakdanje šolske ure iz socializma in bratstva, iz ljubezni do socializma in Tita ter sovraštva do sovražnikov, ki prežijo za mejami in tudi za nami, vse to je bilo naše življenje. Nihče nam ni povedal, da se je vse to že dogajalo, v nacistični Nemčiji, v Sovjetski zvezi, v fašistični Italiji. Nihče nam tudi ni povedal, dokler ni prodrla na dan resnica o tem, da je ves sistem zgrajen na kosteh pobitih, da so bili zapori zmeraj, včasih bolj, MALI OGLASI FOR RENT Modern 3 room apt., next to Slovene Home for the Aged, off Neff Rd. Phone: 216-531-5754 or 440-951-3087. (x) včasih manj polni političnih nasprotnikov, izmišljenih ali resničnih, in da je naše socialistično otroštvo teklo v času, ko so politični kaznjenci še zmeraj tolkli kamenje na Golem otoku. Kamenje, ki ga je socialistično podjetje Mermer z Reke prodajalo v Italijo. V knjigi z naslovom U-spomene jednog udbaša je zapisano, da so imeli v letih po vojni zmeraj v zaporih za eno divizijo moških, vsak deseti državljan Jugoslavije pa je bil njihov zaupnik. Slovenija je bila nekaj časa dogmatično trda, kot se je reklo, bolj papeška od papeža, toda v sklepnem obdobju je bila najbolj liberalna jugoslovanska republika in Jugoslavija je bila najbolj liberalna na Vzhodu. In vendar se je inercija družbene represije in z njo povezanega strahu in oportunizma zadržala čisto do konca. Berimo Dolanca, berimo Ribičiča ne samo iz svenčenih sedemdesetih, pač pa celo iz osemdesetih let. Potem, ko je totalni sistem zajel vso družbo, jo do kosti prestrašil, si nekatere pridobil in druge podredil, je v mejah nadzorovane svobode večini pustil dihati. Kdor je hotel, se je lahko težavam izognil. Kdor je mislil s svojo glavo in začel v študentskem časopisu pisati kritične članke o družbi, temu so se težave približale. Jaz še dolgo potem ko sem pisal že precej kritično, nisem doumel, v kakšnem sistemu živim. V roke mi je morala priti knjižica z naslovom V Rogu ležimo pobi- VBLAG SPOMIN NAŠEGA MOŽA, ATA, IN STAREGA ATA Sedma obletnica smrti MILAN DOLINAR ki je umrl 14. decembra 1991 Sedem let Te zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš; Srce Tvoje več ne bOje, bolečin več ne trpiš; Nam pa žalost srca trga, solze rosijo nam oči; Dom je prazen in otožen, odkar Te več med nami ni. Žalujoči ostali: Pavla — žena Rozi, Milena — hčerki, in zeta Miran, Gregor — sinova, in snahi vnuk in vnukinji ti. Morali so mi premetati stanovanje in pisalno mizo v službi ter mi zapleniti članek z naslovom: Svoboda misliti drugače. Niso vedeli, da je to citat Rose Luxemburg. Moral sem se znajti v zaporu, igrati namizni tenis na dvorišču, kjer so ustrelili Slavo Klavoro, in misliti na svojega očeta, ki je bil leta 1944 zaprt v istih mariborskih zaporih. Njega je tja spravil gestapo, mene udba. Priznam, nekoliko naporna pot za razumevanje, ne samo ironične zgodovine tega stoletja, pač pa tudi za razumevanje obeh totalitarizmov. 9. Po vsem, kar sem prebral in slišal in nekaj malega tudi doživel, se ob primerjavi nacizma in komunizma še zmeraj nekoliko zdrznem. Nekako sem prepričan, da se to izenačenje v zavesti prihodnjih generacij ne bo zgodilo. Vseeno se mi zdi prehuda simplifikacija. Komunizem je bil prožnejši od nacizma, ker je trajal dlje in je imel čas graditi svojo družbo; ker je šel skozi različne faze, je bil tudi odprtejši. Več podobnosti v korporativističnih in kolekivističnih rešitvah bi našli s fašizmom. Toda bil je totalitarizem. O tem ni dvoma. Črna knjiga komunizma, ki so jo izdali Stephane Curtois in sodelavci, nas o-pozarja na to, da bo zgodovina dvajsetega stoletja zagotovo tudi zgodovina primerjav obeh totalitarizmov. To je že in bo še huda preizkušnja za evropske, posebej francoske intelektualce, ki so v petdesetih letih povsem osamili Alberta Camusa, ki je prvi opozarjal na to dejstvo. “Nihče, ki je resen,” piše Fran?ois Furet, “ni nikoli govoril o absurdu, da sta komunizem in faši- zem eno in isto. Gre ne le za to, da vemo, ali ju je upravičeno primerjati, ampak tudi za to, ali je mogoče razumeti zgodovino stoletja, ne da bi ju primerjali v nekaterih razmerjih.” Težko je verjeti, toda na nekem dokumentu črno na belem piše: Koncentracijsko taborišče Štern tal (danes Kidričevo). O načinih likvidacij, nočnih aretacijah in transportih, napotilih sodišč za napotitev mladoletnih političnih prestopnikov v posebne centre za prevzgojo, o vem tem in mnogočem drugem bodo morali zgodovinarje še govoriti. Vzemimo, ker se na to nekoliko bolje spoznamo, za Slovenijo za primer dva primera iz kulture. Leta 1933 je neki nacistični veljak, dr. Wolfgang Hermann, izdal navodila za čiščenje knjižnic. Prav inkvizicijski Index libro-rum prohibitorum sred prosvetljenega dvajsetega stoletja. Toda kakšno presenečenje nas čaka, ko izvemo, da je skoraj identična navodila s skoraj istim naslovom, seveda pa s seznamom drugih knjig izdal slovenski minister za kulturo leta 1945. Razlika je v tem, da so prepovedane knjige iz očiščenih knjižnic v Nemčiji potem gorele javno, v Sloveniji pa v tovarniških pečeh. Tako imenovani Federalni zbirni center, v katerem so v Sloveniji zbirali umetnine pobitih, izseljenih ali poslanih v delovna taborišča, močno spominja na skladišča nacističnega “Specialnega štaba za likovno umetnost”, ki ga je po Hitlerjevem in Rosenbegovem navodilu in-ventariziral neki Kurt von Behr. Navodilo ga je pooblastilo, da “konfiscira kulturne dobrine brez lastnika ali nejasnega porekla”. Ve se, čigave so bile. Pobitih, izseljenih ali poslanih v koncentracijska taborišča, Zidov in političnih nasprotnikov. Primerjav v kulturni politiki, še posebej pa v izdajalskem ideološkem jeziku različnih borb proti različnim sovražnikom mrgoli. Besednjak, s katerim so napadli Kocbeka, Zajca, Šalamuna, Rožanca, “kulturnike” in njihovo zmeraj pod narekovaji “umetnost”, je identičen terminologiji, ki jo (dalje na str. 17) MARK PETRIČ Certified Master Technician Petrie's Automotive Service Foreign & Domestic General Auto Repair (216) 942-5130 33430 Lakeland Blvd., Eastlake, Ohio 44095 / LOCATED IN REAR Vladimir M. Rus Attorney - Odvetnik 6411 St. Clair (Slovenian National Home) KANADSKA DOMOVINA ODMEVI S PRERIJE LETHBRIDGE, Alta. - Izredno lepa jesen se je pritihotapila do adventa. Suha *n ne preveč vetrovna, je letos velik žegen zlasti za farmarje, ker jim je uspelo pospraviti dva in tri tedne Prej kot v navadnih letih. Prvi decembrski dan, ko večerno sonce ugaša v topli s°hi, pestujem spomine. Spomine petdesetih let, od-kar je prva večja skupina slovenskih rojakov prišla v Kanado na delo polj sladkorne pese. Prvi val se je 1948. leta ustavil tu v Leth-hridgu, malem mestecu son-^ne južne Alberte. To prvo skupino so sestavljale številčno velike dru-2*ne odraslih sorojakov iz koroških begunskih taborišč, kjer smo kot begunci čakali nejasno usodo. S praga domovine neznano kdaj in kam? Leto 1948 so prišli s pr-v*ni valom Hrovatovi, Mra-®v>. Novakovi, Petričevi. . Cne in zdrave gorenjske ln dolenjske družine. Hrovata* so si v prvem letu in l50! Prislužili hišo v sever-nem delu mesta. Drugi val leta 1949 je bil številčnejši: Bohovi, Cerarje-v*> Dimnikovi, Hribarjevi, Klravljetovi, Kvedrova in Ši-frerjeva. Porazdelili so nas P° kmetijah v nekakem r°gu 30 milj okoli Leth-vr'dga, ki je, ko smo odslu-j i delavne pogodbe, postali naše življenjske središče. ekaj družin se je odselilo j*azaj na vzhod, kjer se je °^jalo slovensko središče Torontu . ^ ki smo ostali, smo S. a*' zimsko delo. Sorojaki-Je so našle delo kot gos-°dinjske _ pomočnice, več J‘h pa je na$io delo v ka-°nški bolnišnici, ki so jo y°^ile, upravljale in lastova-^ sestre iz Nove Škotske. I ekaJ teh naših žena je ce-t° del°vno dobo odslužilo iz 6 s*užbe. Delavne, zaneslji-. ’ so imele povsod ugled ln Priznanje. je lep decembrski t n’ ko se je nekaj nas po-^Pal° p0 mestU; ko smo se aL z vodjo Delavnega ada- Bil je dobrohoten ^°spod, ki nas je pričakal v fmtu, ko je naša ladja tialifa letala tam. Cel transport s sPrejel in nato vodil, ko ° 2 vlakom tri dni in tri j, v1 Prevozili tisoče milj do Alberte. °d potjo smo gospoda ne?2"311’ ko Pa smo se kas‘ smo VSellli. v Lethbridge, hliz ZVec*eh’ da ima hišo katolikHr°Vat0vih’ in da j£ ji ^lcan v naši novi župni- ot znanec nas je nago- voril in vprašal, kaj počnemo v mestu. “Dela iščemo”, smo mu pojasnili. Nasmejal se je in mi dejal: “Najdi še tri sorojake in se jutri oglasite v mojem uradu.” Od veselja bi skoro zavriskali za nepričakovan razplet dogodkov. Popoldne smo se zbrali Joško Mrak, Drago Cerar, Hrovatov Vencelj, ki je minulo zimo že pretolkel na delu na železnici. Kupili smo zimske čevlje po njegovem nasvetu in se naslednje jutro javili na delo. Tam smo se porazdelilil v delavno brigado, ki so ji rekli “CPR extra gang”. To je bilo več živinskih vagonov, predelanih s pogradi za človekovo prebivališče. Naš novi potovalni hotel je imel tudi kuhinjski in jedilni vagon, stranišče je bila pa božja naravi okoli hotela, kjer se je ta pač ustavil. Bilo je to 15. decembra, nebeško lep sončen dan, ko smo odpeljali v sosednjo provinco Saskatchewan. Ta naš hotel je bil zbran za delo, kjer so rabili več delavnih moči za začasno delo. Delo ni bilo težko, veliko moči za malo različnega dela. Bilo je toplo, da smo delali goloroki. Delo je trajalo, kolikor je bilo dnevne svetlobe. Vodja dela je bil precej obilen možakar, menda norveškega porekla, ki pa za delo ni bil prenavdušen, kar smo seve brž pogruntali. Prvič sem v življenju tam videl grope gazel, ki so v desetinah kar plavale čez prerijo. Dva dni pred božičem smo se pa odpeljali proti Lethbridgu, kjer smo se za nekaj ur ustavili in se srečali z domačimi. Pod noč smo se odpeljali proti Medicine Hatu, ko je začelo snežiti. Prihod kanadske zime z vsemi žegni. Božična dneva smo preživeli tam. Bil je to naš prvi božič v Kanadi. Plača je bila 60 centov na uro, dan dela 8 ur, hrana prav dobra, dolar za trikratne obroke. Snega je v dveh dneh in nočeh visoko naneslo, meni, ki pravijo, “da sem kratek na enem koncu”, kar do kolen. Pritisnila je pa res kanadska zima, ki je bila šest tednov kar strupena. Mraz 25-40 stopinj pod ničlo, vmes vetrovni dnevi. Naš potovalni hotel se je ustavil v kraju Bassano, vasici med Medicine Hat in Calgaryjem. Žegen je bilo toplo stranišče v postajnem poslopju. In naše delo tiste strupeno mrzle dni je bilo čiščenje snega okoli postaje, izven te pa kidanje in razmetavanja zametov. Bilo nas je veliko, opremljena vojska z malimi, navadnimi štirioglatimi lopatami. Nato pa dnevna telovadba oz. zajeto lopato snega odmetavati na levo ali desno. Uspeh počasen, ker v vetrovnih urah je odme-tan sneg prineslo nazaj čez nas. Torej kar stalno delo. Naš hotel je ostal na železniški postaji vse zimske mesece. Veseli smo bili, ker smo mogli in smeli uporabljati stranišče in tekočo vodo. Pritisnila pa je opevana kanadska zima. Različno o-blečeni smo seve različno preživljali tiste zimske razmere. Mene je kar zadovoljivo grela stara, hudo ponošena nemška vojaška bunda, ki sem jo dobil v taborišču, kjer sem vodil smučarsko grupo par zim. Pa sj veste, za mraz se nekako oblečeš, kljubovati vetru je pa težje. Zanimivo je bilo, ko smo prislužili prvi ček, ki smo ga dobili, potlej pa štirinajstdnevno. Prvega smo se pa res veselili. Po prejemu smo se hiteli umiti z namenom, da bomo ček izmenjali v pivnici, ker je bila banka odprta le do treh. Kovčke s perilom smo imeli pod pogradi, obleko pa obešeno na obeh koncih vagona. Velika, nenasitna peč je stala sredi vagona in dajala toploto in vlago. Ko smo v naglici dosegli obleke, smo ugotovili, da so primrznjene na steno. Razočaranje! Družba v vagonu je bila slikovita, skoro sami begunci iz evropskih dežel, med nami pa le nekaj Kanadčanov, delomrznežev, ki jim je bil vagon edini možni dom čez zimo. Slabo oblečeni niso mogli vsak dan na delo in spomnim se mladega fanta, ki so mu pomrznile noge, saj revež ni imel niti spodnjega perila. So pa z vsakim čekom odšli za nekaj dni v Calgary, pili in se veselili, lačni in navadno brez božjega centa prišli nazaj. Pa je tudi tista zima pojenjala, sneg so polizale prerijske sape in bližala se je Velika noč. V velikem tednu so CPR Extra Gang razpustili in naša skupina je odšla domov, naš kvartet seveda v Lethbridge. Po praznikih smo našli delo pri družbi, kjer so gradili hiše, in smo v desetih letih pomagali zgraditi nekaj manj kot tisoč stanovanjskih hiš. Tudi sami smo s pomočjo drug drugemu postali lastniki lastnih domov že v prvem desetletju bivanja v Kanadi. No, dragi bralci, z vami sem s tem pisanjem ponovno preživel prvo kanadsko zimo v novi domovini! ■ Med nami v naši srenji ni pomembnih novic. Vsi, ki nas je povojni val zanesel v Lethbridge in okolico, uživamo pokojninska leta, zadnji mladenič med namise je tele dni pač priključil nam predhodnikom v starostni klub. V njegovem najnovejšem domu smo ga ob domači jedači in pijači kar slavnostno sprejeli. Je pridne gorenjske narave, Blejčan, ki si je, kot več naših, pridelal več domov. Mirko Ambrožič je namreč stopil v pokoj. Pri nas je še kopno, smučarska snežišča pa so že odprta. Obeta se jim dobra sezona, kot že nekaj prejšnjih: snega veliko, naš reven dolar pa je tudi velika vaba petičnim domačinom, zlasti pa Evropejcem, Ame-rikancem in Japoncem, ki menda lastujejo nekatera smučišča. Je pa bil letos, in to že drugo leto, prvi novembrski sneg usoden. Najbolj nepo-čakani smučarski navdušenci hite po prvem snegu na bele strmine. To so res vabljive, pa tudi nevarne. Prvi, še ne uležan sneg, je spet letos novembra zahteval prve smučarske žrtve. Troje mladih smučarjev jev sosednji Britanski Kolumbiji pri prečkanju strmine v novem snegu odnesel plaz in jih odložil v malem, globokem jezeru. Dva sta se rešila, tretjega, sina nekdanjega kanadskega liberalnega premiera Pierre-a Trudeauja, pa je zaneslo bolj daleč od brega in s smučmi, ki se mu niso odpele, in še z nahrbtnikom, ga je pogoltnilo ledeno mrzlo jezerce. Reševanje 23-letne žrtve so zaman poskušali potapljači. Da je tragedija dosegla višek, je nato jezerce zamrznilo in ugasnilo vsako reševanje trupla do spomladi. Fantovega psa, ki je bil ne-razdružen njegov prijatelj in spremljevalec, pa štiri dni niso mogli odpeljati z mesta, kjer je plaz odnesel svojega lastnika v vodo. Zvestoba do groba! ■ Znancem po svetu in bralcem pa: ŽEGNANE PRAZNIČNE DNI želi Pak TEMNA STRAN... (nadaljevanje s str. 16) najdemo v knjigi analiz in dokumentov Hildegard Brenner Kulturna politika naci-onal-socializma. Leta 1986 je v Jugoslaviji močno odjeknila afera s plakatom skupine NSK. Ta je, hote ali po volji umetniške intuicije, norčevsko jasno spregovorila o cesarjevih oblačilih in se dotaknila bistva stvari. Na natečaj za plakat ob dnevu mladosti je poslala samo nekoliko predelano podobo iz nacističnega mladinskega propagandnega arzenala, alegorijo Roberta Kleina Tretji reich. In na natečaju zmagala. Bilo je veliko jeznega hrupa, veliko zadrege, tudi veliko smeha. A ironična paralela obeh totalitarizmov je postala povsem nazorna in otipljiva. Še bolj izdajalski kot ikonografija je bil spet jezik. V Naših razgledih je izšla ocena skupine NSK. Kritik je uporabljal izraz “sprevržena umetnost”. To je natančno isti termin, ki ga je nacistična kulturna politika u-porabila proti ekspresionistom in drugim “degenerirancem” na znameniti razstavi z naslovom: Entartete Kunst. Kakor je čisto na začetku pisatelja Seliškarja izdajal jezik, ki je prihajal iz duha totalitarnega časa, jezik krvi in zemlje, tako je. jezik izdajala kritika ob koncu epohe. 10. Toda to je že bil čas, ko je šla zgodba slovenskega in jugoslovanskega totalitarizma h koncu. Njegova zakonitost je bila prav to, da je imel napako vgrajeno v sebi. Niso ga zrušili njegovi zunanji sovražniki, pač pa njegova lastna natura. Strašna spozaba nad človekom v začetku, nasilje in ustvarjanje strahu v nadaljevanju, in ves čas molk o preteklosti. Ko se je nehal molk, ko so se zaslišale svobodne besede, prve prav v območju kulture, skozi literaturo in literarne revije, je bil načet tudi strah. In ko je bilo v osemdesetih letih konec strahu, se je začela zgradba sesuvati. Samo vprašanje časa je še bilo, kdaj bo spregovorilo tisto, kar so preganjali z enako vnemo kot vsako drugačno mišljenje: solidarnost. 21. junija 1987 sem z balkona ljubljanske univerze gledal na trg, s katerega je davnega maja petinštirideset govoril Tito. Organizatorji solidarnostnega zborovanja v podporo četverici in protesta zoper njihov zapor so bili zaskrbljeni, trg je bil dvajset minut pred začetkom še precej prazen. Potem se je, kot se dobro spomnimo vsi, ki smo bili na tistem vedno znova zgodovinskem balkonu, zače- (daljc na sir. 19) Misijonska srečanja in pomenki 1260. Božična pisma misijonarjev že prihajajo s pozdravi in seveda z mnogimi željami za pomoč. Kot vsako leto, smo tudi letos napravili razdelitev. Kolikor smo prejeli smo pravično razdelili in dodali še, kar je bilo od dobrotnikov za kakšnega misijonarja posebej namenjeno. Poročilo o razdelitvi objavlja spodaj Marica Lavriša, predsednica M ZA v Clevelandu. Pri razdelitvi smo vsi sodelovali v glavnem odboru MZA. Hitro beži čas in božično razpoloženje se že čuti v zraku. Vse hiti, hiti, kajti obdariti je treba vsakega člana v družini. Pa tudi na uboge ne bomo pozabili. Tudi duhovna priprava je potrebna, zato bomo naša srca odprli Njemu, da bo vstopil v naša pripravljena srca, da bomo božič resnično duhovno doživeli. Dobrotniki so poslali sledeče darove: Rev. Jože Vogrin in Rev. Karel Pečovnik $500, za slovenske misijonarje; Neimenovani iz Toronta za afriškega bogoslovca $350; Sophie Kosem za bogoslovca $400, za ljubljansko semenišče $100, za misijonarje po svetu $500, skupno $1000; Marija Petelin $10. Bog plačaj vsem dobrotnikom za poslane darove. Iskren in hvaležen pozdrav tudi v imenu misijonarjev. Nadaljevala bo z razdelitvijo Marica Lavriša. Sonja Ferjan 79 Lunness Rd., Toronto ON M8W 4M7 Canada Tel.: (416) 255-2519 ■ Misijonar g. Tomaž Mavrič se je oglasil Rudiju Knezu s kar več novicami. Piše: “Spoštovani g. Rudi Knez in vsi misijonski dobrotniki! Iz srca se zahvaljujem Vam, Misijonski Znamkarski Akciji ter vsem posameznikom za tako lep dar v znesku $1710.-. Z misijonarjem Lojzetom Letonjem sva se srečala v Moskvi 11. oktobra. Prenočevala sva pri jezuitu g. Janezu Mihelčiču, ki je večino svoje misijonske poti preživel na Japonskem, trenutno pa deluje v Moskvi. Najprej sva se z Lojzetom odpravila na naš misijon in po dveh dneh nadaljevala pot prav tako z vlakom do mesta Novosibirsk, sedež naše škofije, kjer se Lojze trenutno uči ruščine. Tako sva bila več kot dva dni v vlaku. Prav na Misijonsko nedeljo sva se peljala proti Novosibirsku. Na pot sva vzela tudi Misijonska Obzorja in tako sva se v duhu in preko pisane besede povezala z vsemi dobrotniki misijonov, z vsemi misijonarji in misijonarkami na terenu, doma in po svetu, saj je na prvem mestu važen duh, misijonski duh tega tako Vi, kot mnogo drugih, ki že toliko let stojite ob strani misijonarjem in misijonarkam na terenu, ga imate v obilni meri in tako ste tudi misijonarji. Vsakomur se ne bom mogel osebno, oziroma pismeno zahvaliti, ker pač naslovov nimam, prebral sem pa vsa imena in vse sem rad vključil v molitev. Mesto Nižny Tagil, središče našega misijona, ima okoli 700.000 prebivalcev. Mesto stoji v azijskem delu Rusije pod Uralom. Veliko je brezposelnih, ljudje na splošno težko živijo, marsikdo pa, ki hodi v službo, dobi nizko plačo in v veliko primerih od pol leta do leta ali več z zamudo. Komunizem je v ljudeh sistematično uničil osnovne človeške vrednote in med drugimi so posledice alkoholizem, razbite družine, zapuščeni otroci, ki po ulicah preživijo noč v kleteh nadstropnih stanovanj ali ob toplih podzemskih ceveh, kjer se grejejo. Trenutno se temperatura vrti okoli -20 stopinj, čaka nas pa verjetno huda zima. Se naprej se priporočam v molitev in ves naš misijon. Hvala predvdsem za vse molitve in žrtve že darovane in ponesene pred Bogom. Blagoslovljen Advent! Blagoslovljen Božič! Vaš Tomaž Mavrič” Misijonar g. Lojze Letonja se je tudi oglasil, se zahvaljuje za vso skrb in vsem želi vse dobro. Naslov g. Tomaža Mavriča je: 622035 Svjerolovskaja Oblast, Nižnij Tagil, A/R RUSSIA - Naslov g. Lojzeta Letonje je: Ul. Gorkogo 100, RUS-630099, NOVOSIBIRSK, Ruska Federacija. Požrtvovalen delavec na misiijonskem polju je sestavil začetek misijonskega dela, ki je uvod v Misijonsko Znamkarsko Akcijo, in to je Rudi Knez: “Poleti 1951. sem prišel iz Koroške v Cleveland. Kmalu po prihodu sem dobil iz Argentine prošnjo, če bi lahko postal poverjenik za list Katoliški misijoni, ki ga je začel izdajati v Argentini g. Lenček. Skozi slovenske župnije je dobil že precej naročnikov v Severni Ameriki. Z veseljem sem sprejel poverjeništvo. Samo v Clevelandu in okolici je bilo že čez 70 naročnikov. Začetna cena lista je bila dva dolarja. Ostal sem poverjenik vse dokler list ni prenehal izhajati v Argentini in se nadaljeval v Sloveniji kot Misijonska obzorja. Leta 1952. so iz Argentine izrazili željo, da bi se jim pridružili pri njihovi misijonski tomboli in bi nam poslali srečke. Ker se nam je zdelo težko izvedljivo, smo se prijatelji misijonov dogovorili, da napravimo mi sami v Clevelandu srečolov za misijone. V veliko pomoč pri organiziranju so bili Slavo Oven, Miha Vrenko in Anton Grdina, predsednik North American Bank, ki so prevzeli zbiranje darov in prodajo srečk, sam pa sem pripravil duhovno igro “Drvar in Marija”. Tako smo v jeseni v Slovenskem domu v Collinwoodu imeli igro s srečolovom. Ves dobiček igre smo poslali v Argentino. Leta 1953. sem se srečal pri Nemčevih z g. Karlom Wolbangom, ki je prišel na obisk k znancem. Pri pogovoru o misijonih sva se dogovorila, da bom odslej naročnino za KM in darove za misijone pošiljal kar njemu, g. Wolbang pa bo urejeval z g. Lenčkom. Mnogi naročniki so poleg naročnine tudi darovali za misijone, zlasti še, ko je g. Wolbang po večletnem razmišljanju in pogovorih z misijonskimi sodelavci leta 1963. ustanovil Misijonsko Znamkarsko Akcijo z odseki Dr. Zenon A. Klos E. 185th Area 531-7700 — Emergencies -Dental Insurance Accepted Laboratory on Premises - Same Day Denture Repair COMPLETE DENTAL CARE FACILITY 848 E. 185 St. (between Shore Carpet & Fun Services) BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Ave. 481-5277 Between C’hardon & E. 222nd St. — Euclid, Ohio v več naselbinah. Tako je leta 1966. velika misijonska dobrotnica darovala $3000 za misijone. Že nekaj let sem vodil zbor Mladih harmonikarjev, s katerimi sem prirejal od leta 1965. do leta 1985. vsakoletne koncerte. Dogovorili smo se, da bo ves dobiček od koncertov šel v dobrodelne namene. Drugi koncert, 1966. leta, je bil namenjen za misijone. Tudi pri naslednjih je del dobička šel za misijone. Leta 1972. je g. Jože Cvelbar, župnik pri sv. Barbari pri Pittsburghu, povabil Mlade harmonikarje in je ves dobiček daroval za misijone. Leta 1967. so Mladi harmonikarji nriredili misijonski piknik na Slovenski pisarni, ki je dal pobudo za nadaljnje vsakoletne piknike. Piknik leta 1970. pa je bil že pod pokroviteljstvom MZA in se nadaljeval vsako leto do danes in je skupno z vsakoletnim kosilom glavni vir dohodkov. V začetku je g. Wolbang pošiljal darove misijonarjem preko clevelandske Propagande za Siljenje vere, da so darovi bili prosti davka. Stike s Propagando je posredoval g. Julij Slapšak, kaplan pri Sv. Vidu in velik ljubitelj misijonov. Ker pa so sčasoma nastale težave pri pošiljanju darov, se je začel g. Wolbang pogovarjati z misijonskimi sodelavci, kako bi postala MZA prosta ustanova, da bi darovalcem lahko izdajala potrdila za davek (Income tax). Odvetnik Venčeslav Sešek in inženir Jože Zelle sta bila g. Wolbangu v veliko pomoč pri sestavljanju pravil (charter). Leta 1970 je g. Wolbang po odvetniku Albinu Lipoldu zaprosil državo Ohio, da bi Misijonska Znamkarska Akcija (MZA), pred ameriško oblastjo Catholic Mission Aid (CMA), bila priznana kot misijonska dobrodelna ustanova, prosta davka za zbrane darove. Po štiriletni preizkušnji je bila maja 1974. ugodno rešena. Odslej je večina darov za misijone in bogoslovsko akcijo prihajalo v Cleveland, pomoč misijonarjem pa se je pošiljala preko Clevelandske MZA. V glavnem se darovi v pomoč misijonarjem pošiljajo ob koncu leta. G. Karol Wolbang, sam goreč misijonar in duhovni vodja MZA, ki je imel stalne stike z misijonskimi sodelavci in z misijonarji, je vsako leto pripravil listo misijonarjev in bogoslovcev, ki naj prejmejo pomoč. Naročil sem čeke na banki, kjer je bil naložen denar. Večino čekov je odposlal sam g. Wolbang z lepim, spodbudnim božičnim pismo.” (nadaljevanje) BRALCI AMERIŠKE DOMOVINE! PRIPOROČAJTE NAŠ LIST! Dobrotniki misijonov so zopet poslali darove in sicer: Cilka Tominc ($100 za rev. Tomaža Mavriča in $100 za vse) $200; Polde in Ivanka Pretnar ($350 za šolnino bogoslovca, $20 za njega za praznike, $100 za rev. Mavriča) $470; Niko Tomc ($50 za s. Marijo Pavlišič, Veronika Devine $10 za s. Pavlišič, za sv. maše za pok. Frančiško Jurjevčič, vsak po $20) $100. Ob priliki obiska misijonarjev g. Toneta Kerina in g. Lojzeta Letonje so darovali obema: MZA $500; za potnino $100; Nevia Avžla-har $125; Francka Merela $100; Maria Kobal $70; Viktor in Nežka Tominec $50; Mary Ann Mlinar $50; Neimenovana $50; Rudi in Anica Knez $50; Frances Grčar $25; Zofi Kosem $25; Frances Kosem $25; Mara Cerer $20; Jože in Jožica Cerer $20; Vida Jakomin $20; France Sever $20; Mari Celestina $20; Mary Križman $15; Zalka Likozar $15; Ivanka Tominec $10) nabirka pri MZA sestanku $91. Za rev. Letonjo Štefan in Joži Zorc $10; za rev. Kerina pa: Polde in Ivanka Pretnar $250 in Neimenovani $100. Viktor in Nežka Tominec ($100 za rev. Cukaleta, $50 za rev. Letonjo, $50 za rev. Kerina, $60 za Radio Og' njišče) $260; Stanley in Maria Ferkul (za bogoslovca Buyeera Cyril Naombo, P° Anici Tushar) $320; Anton in Martina Štepec (za bog0' slovca Tomaža Moraš) $350» Marija Ribič $100; Ljudmil« Bohinc $20; Mari Miklavčič $20; Jožica Gombač $^’ Nandi Puc $15; Marica Lavriša (za rev. Franca Buha) $50; Maria Goršek (za reV' Letonjo $50, za rev. Mavri ča $50) $100. Marica Lavriš« 1004 Dillewood Rdq Cleveland, OH 441 MALI OGLASI HOUSE FOR SALE NORWOOD RD. 3 bdrm Colonial. Tile room, foyer, rec room, car brick garage. 2 F/P-F. Call 216-431-4341. Anton M. lavrisha AWorneyrat-LaW (Odvetnik) 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 Complete Legal Serviet jatel’s Pharmacy Clair & E. 68 St. 361-421 LJAMO TUDI ZDRAVIL* ZA RAČUN POMOČI SAVE OHIO - AID F® — — — nn nn/tnliyi 1 flN3 ameriška domovina DECEMBER 17. 1998 19 ;^^^SSfiSW5!»i;iSW3»;i«5S»:Sgi!3! 8 temna stran... | (nadaljevanje s str. 17) g at. n^ilntat0rjem 'n družbenim $tj ža?.ŽCm’ 'majo na ve-bo^jn lranJc človekovih svo- P°vedafln Pravic’ Je treba ■a n !’ ^ar so: diktatorji k treh‘lneŽi; in zl°čincem žilici9 P°vedat'» kar so: 1ilte *n njihove spome-C treba spraviti s tr- (daljt na str. 20) tib *° zlivati na trg od vseh strani. Nekaj minut pred P£to, če se ne motim, je bil trg poln. Videl sem nedaleč proč na slavnem balkonu srečno Alenko Puhar, k* je objela Marka Hrena ln vzkliknila: Kaj smo naredili, kaj smo naredili! Hote-a je verjetno reči: Uspelo nam je. In je res. To je bil slovenski berlinski zid, za-cetek konca. Zgradba ni Več mogla vzdržati. Med majem petinštirideset ln junyem sedeminosemde-set se je zavrtelo kolo zgo-°vine. Od tu je Tito spregovoril svoje grozeče bese-e' 'V istem mestu je dan poprej iz§ej časnik s pisate-jovim uvodnikom pod na-? OVOrn: Maščevanje je stra-Sna beseda. Zdaj so bili na •stem balkonu drugi ljudje, spodaj na tribuni so govorili Qruge besede, besede, ki ni-,.° n'komur grozile. In drugi ^judje so bili na Kongre-nem trgu, morda nekateri e o isti. Časopis, ki je izšel as ednji dan, ni govoril o ^ascevanju. Nekoliko je ho-6 Zmanjšati število protest-n*0v, to je bilo vse. Enkrat je bilo vse tako postavno. In vendar so tema dvema zborova-Q.ema pretekla mnoga leta. ano sub specie aeterini-ls nič posebnega, pol sto-etja> toda s stališča posa-^eznega človeškega življenja Se’ čisto vse. 11. tal"^0lnUn‘zem *n nje8ov to' •ja^ar'Zein sta zgodovina. Vav° "*U "*e trcba obravna-so *i ^erajšnji komunisti v teni1*10 danes demokrati, n,a n' nobenega proble-naš, °da da bo tudi v je, sJave$ti postal to, kar ga tne prav* zgodovina, si Prik,i29m0 najprej V Ce,0ti se 5 ' na spomin. In ko *u*ne
  • " Družina Dragica Pust Cleveland, Ohio Želi vsem prijateljem in znancem Blagoslovljen Božič in srečno, zdravo novo leto. Vesele božične praznike A i ¥ in srečno novo Igto! m Andy, Barb, Kathy in Amy Odar Chardon, Ohio VESELE EOŽIENE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO EEEO Družina Pavle Košir 7755 Eagle Road Kirtland, Ohio 44094 Vesele božične praznike in srečno novo leto! Zaradi rahlega zdravja, letos ne bom poslala voščilnih kartic za Božič. Blaž in Marija Vavpetič ••6190 Dewey Road Madison, Ohio 44057 VB8BBB božične pravnike IN SREČNO NOVO EETO Frank & Julka Zalar 25200 Pleasant Trail Blagoslovljene Božične praznike in srečno novo leto 1999 želi slovenskim rojakom po svetu in v domovini odbor Slovenske Pisarne 6104 Glass Ave., Cleveland, OH 44103 Tel. (216) 361-1603 - Fax: (216) 361-1608 Vesele in blagoslova polne božične praznike ter srečno in zdravo Novo leto želi vsem dragim rojakom in rojakinjam Dušan Maršič z družino Eastlake, Ohio Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem prijateljem in znancem Tony, Vida, Marko in Veronica Oblak Euclid, Ohio VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želijo Miro, Milka, Dori in Bryan ODAR Richmond Heights, Ohio Vsem članom in prijteljem želimo srečno in blagoslovljeno Novo Leto 1999 * I 8 8 PRISTAVSKI UPOKOJENCI TEMNA STRAN MESECA (nadaljevanje s str. 19) gov slovenskih mest v muzeje, Kjer bodo zgodovinarji in obiskovalci v miru premišljevali o tem, kaj so zlega in kdaj tudi dobrega storili za svoj narod, za in zlasti zopet dostojanstvo in integriteto posameznega človeka. Naj ne bo nobenega maščevanja, nihče naj ne pobere nobenega kamna, nihče naj ne sodi, da ne bo sojen. Vendar pa v imenu kulture in civilizacije ni mogoče braniti spomenikov ljudem, ki so uvedli teror in nekulturo ter Slovenijo za dolga leta spremenili v pokrajino nasilja, strahu in molka. Ne morejo biti njihovi spomeniki več bronasti maliki naše zgodovine, še najmanj demokratičnega časa. Vse, kar se je dogajalo v teh petinštiridesetih letih, si moramo jasno priklicati v svojo zavest, postati mora sestavni del našega zgodovinskega spomina in našega današnjega življenja. Kakor so to streljanja talcev v mariborskih zaporih, frankolovska obešanja, begunske mučilnice, taborišča Raba in Oswieczima. Vprašanje o pozabi ni samo problem Slovencev. Tudi Angleži, kot pravi T.G. Ash, imajo večno skušnjavo, da bi mislili raje na Shakespeara kot na svoj kolonializem in njegove poboje in zatiranja, raje na Churchilla kot na Severno Irsko. In ob tem so se Angleži v novejšem času le malokdaj spozabili nad svojimi državljani. Čeprav to le malo spremeni. Mi moramo samo vedeti. Vedeti moramo, da so del naše zgodovine in današnje zavesti tudi Rog, Goli otok, Teharje in Sterntal, neznana grobišča, ljubljanski in mariborski zapori, ženska taborišča Rajhenburg in Fer-drenk. Ne samo zato, ker tudi iz vednosti o zablodah komunizma in slehernega totalitarizma raste jasna zavest o demokraciji. Ker na ta način tako rekoč per negati-onem nastaja ali bi morala nastajati pozitivna zavest o demokratičnih principih, družbeni strpnosti, človeški solidarnosti, pravicih in svoboščinah. Ker šele takrat ko vemo, kaj demokracija ni, lahko dobro razumemo, kaj je oziroma kaj bi morala biti. Pač pa žeto, ker moramo z izkušnjo totalitarnega stoletja, ki so ga ljudje na našem koncu sveta izkusili v vsem obsegu, začeti spet živeti z duhom dvatisočletnega evangelijskega izročila in s prakso moderne, liberalne in tolerantne skupnosti. ■ I 5 o o 5 Vesele, miru polne božične praznike ter sreče, ^ zdravja in uspehov polno novo leto želi vsem t I f C Družina Matija Lončar 1 I O 4 O; DRUŠTVO SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV - Cleveland, Ohio želi članom, sobojevnikom, vsem rojakom in njihovim družinam božičnega miru in blagoslova ter vso srečo v novem letu! Vesele božične praznike in srečno novo leto! ALBINA MRŠNIK Z DRUŽINO 19300 Lake Shore, Cleveland, O. 44119 Vesele božične praznike in srečno novo leto Emilee and Rikk Jenko ] 4 ! I j 4 9 j 1 f 1 I 4 0 \ \ 4 1 4 4 J S | j I t l | 4 I I VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! Tony and Mary Vogel in družina Euclid, Ohio Vesele božične praznike in srečno novo leto Jožef Križman in Mamo 23891 Glenbrook Blvd., €uclid, OH 44117 Želiva blagoslovljene božične praznike, ter zdravo in uspešno novo leto svojim sorodnikom in prijateljem Frank P. Cerar — Karl P. Klesin Cleveland, Ohio Srečno in uspehov polno novo leto obiskovalcem naših prireditev, našim sotrudnikom in vsem Slovencem želi Dramatsko društvo s SL O VENSKE DR UŽINE NA TIBBITS ROAD V KIRTLAND, OHIO voščijo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem i 'i t /z' -z* V ■■•Z&dL. VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO BREZNIKAR MILLER ŠVIGELJ ŠKERL MARINKO ŽNIDARŠIČ