Resoiucije m kmetslrefi« tabora v Petr^csšh. 1. Da se reši v Jugoslaviji kmeta, popolnega gospodarskega poloma, je najnujnejša ureditev va- lute. Naloži naj se 80% do 100% davek na vse v vojni pridobljeno premoženje, da se vrednost krone yzdigne in se tako postavi našfc narodno gospodarstvo zopet na zdrav temelj. Vse druge tozadevne odredbe vlade smatrajo zborovalci za postranske in brezpomembne. 2. Olajša naj se kmetoin davčno breme na najaižjo mero. Po dolgotrajni vojski so kmetska gospoidarstva popolnoma izmozgana, tako da kmetu ne doprinašajo nobenih 6istih dohodkov, nasprotno zabteyajo vedno nove investicije. Denar se naj išče, kjer se dejansko nahaja pri vojnih dobičkarjih, verižnikih, trgovcih itd. 3. Ueli kmetski stan je po vojski prizadet, prav posebno pa kmetje Savinjske doline. Hmelj, ki je bil edini njihov dohodek, so morali v veliki meri opustiti, da so si pridelali živež, živine tudi ne prodati, nasprotno še kupovati; jo morajo, ker jim je stara avstrijska vlada vso rekvirirala, — zato zahtevajo JSavinjski kraetje z ozirom na ta dejstva, da jim vlada še bolj omili davke ko drugim kmetom, ki prebivajo v vinorejskih krajih. 4. Ker je po vojski vsa javna morala in smisel za sooiialno pravičnost, posebno pri trgovcih, tovarnarjih in kupfievalcih izginila, zahtevajo kmetje kot edini izhod iz neznosnih, oderuških in krivičnih razmer, uradno določitev cen vsem tistim izdelkom, .ki jih ljudstvo nujno-rabi, kakor obleki, kmetijskim strojem, orodju, itd. 5. Ker tvori kmetski jstan nad 80% vsega prefcivalstva Jugoslavije, zahteva garancije za svoj.prosti razvoj. Država naj iie določuje cen kmetovim izrteikom, ki so z ozirom na cene tovarniških in obrtniških izdelkov itak malenkostne. Zato ugovarjajo proti določitve tržnih cen po mestnih magistratih. Država naj na vse mogoče načine pospešuje produktivno'moč našega kmetijstva z melioracijami, z prostim izvozom naših kmetijskih izdelkov, posebno hmelja. 5. Ker obeta biti živinoreja najvažnejši činitelj y jugoslovanskem narodnem gospodarstvu, se pozivija država, da čiraprej izvede kolikor mogoče ceno idržavno zavarovanje živine, da z dobrimi plemeni povzdiguje živinorejo na najvišjo stopnjo. (5. V političnem oziru pozivljajo zborovalci kmetskega tabora vse slovenske, brvatske in srbske kmete, da se čimprej organizirajo v jugoslovanski kraetski zvezi, ki temelji na krščanskih na&elih. A'sako cepljenje v več strank ovira znaten nastop kraetskega stanu. Izigravanje kmeta proti kmetu je sarao pustolovska igra gotovih meščansko-kapitalističnih krogov, ki imajo interesina tem, da je kmet needin in slab. Zato obsojajo ustanovitev nove ,,Samostojnc kmetijske stranke". 7. Da so zadosti potrebam kmetijskega delavstva, se naj takoj izvede zavarovanje za starost in onemoglost kmetijskih delavcev. 8. Kmetje ne pripoznajo sedajnemu narodnemu predstavništvu nobene postavodajalne oblasti, ker ui od ljudstva izvoljeno. Edina njegova naloga bodi, da takoj volitve razpiše in se. uraakne. Kmetom bodo samo tisti postave delali, ki si jib bodo sarai izvolili. tjA'dvokatskih prepirov in kriz pri vladi mora biti konec. 9. Slednjič izjavljajo vsi kmetje, da hočejo, da se razvija vsa zakonodaja slej ko prej v okviru krgčanskili svetovnih načel. Zalitcvajo versko vzgojo otrok, nelooljivost zakona, prostost cerkve. So proti vsakemu skrunjanju verskega poduka bodisi na ljudski,, srednji ali visoki šoli. Slovence in sploh Jugoslovane je kršžanstvo rešilo v boju za obstanek proti Nemcu, Madžaru tn Turku, zato naj služi tudi od Blej fie naprej za podlago vsega javnega življenja t »vobodni JugoslaTiji.