je zgornjevipavski časnik

IATN K
Ajdovščina / Oktober 2003 / številka 16 / 7300 izvodov / cena 0 sit
VERNI - NE(JE)VERNI
Prehod iz vinotoka v listopad ima v predalpskem prostoru izrazito prazničen predznak. Dnevu reformacije sledi Dan spomina na mrtve.
1. november je gotovo močno zasidran v slovenski civilizacijski zavesti, od kod pa smo dobili praznični 31. oktober?
Je to spominski poklon Trubarju in sodelavcem za »prvo knjigo« v slovenskem jeziku, reformatorjem koncem 15. in v 16. stoletju, ki so bili revolucionarji, saj so rušili ustaljeni rimokatoliški prevladujoči položaj, za kar so si zaslužili protirevolucijo in iztrebljenje? V krvi. Pa so preživeli, vsekakor pa njihova dela-, ki so nam Slovencem še posebej blizu. Ker so bili ljudje širokega duha.
Ali mogoče s praznikom priznavamo različna verska prepričanja, ampak zakaj samo evangeličanskega, saj jih po številčnosti presegajo pripadniki islama in pravoslavni, da o ateistih niti ne govorimo, saj so več kot desetkrat »močnejši«?
Ali pa smo mogoče z dela prostim dnevom samo nadomestili dvodnevni praznik v bivši Jugoslaviji koncem novembra, da bi vsaj nekaj ostalo »tako kot je bilo«?
Papež Janez Pavel II. je ob imenovanju novih kardinalov dejal, da njihova rdeča oblačila simbolizirajo rdečo kri, ki jim teče po žilah.
Rdeča zvezda je v svojem izhodišču simbol, kako naj nam bi po žilah tekla bolj enakopravno: da v nobenem vinotoku ne bi tekla v imenu ideologij, in da v listopadih prihodnosti ne bi padale človeške glave tem ali onim v opomin.
Vernim ali ne(je)vernim.	Ivan Mermolja
1

m- " ■

F ________________
Razglednica, str. 5
Plakat miru pod | sponzorstvom zemonskih lionistov, str. 7

■ ■
- .
d 3»

geti-'	v	^ V, V Ji
-j'.	^-'-.-r. :■
tetiv	' '

Kosovelove! na ^ severu zasedli drugo mesto in ulice Tromsa, klepet pod latnikom, str. 6
L
f

Vinjak »Pilon« v rokah Dominiquea Pilona, str. 12
sJl

/i
.-m
Lucija Krkoč in Mateja Kosovelj, ŠD Nanos, več v Latniku 17
Korak za korakom, do vrhunskega plesa, parada plesa, str. 12
2
šport
LATNIK
Vodena rekreacija na Policah
Dandanes sedi iz dneva v dan več ljudi, ne le na delovnem mestu, temveč tudi v svojem prostem času. Nepravilen položaj hrbtenice pri sedenju, kmalu pripelje do bolečin v ledvenem in vratnem delu hrbtenice. V zadnjih letih se zelo povečuje število poškodb lokomotornega sistema, prav zaradi nepravilne drže. Bolečinam v hrbtenici in sklepih pa se lahko izognemo oziroma jih blažimo s pravilno držo telesa in nekaterimi preventivnimi ukrepi. V ta namen želimo v Zavod za šport Ajdovščina v zimskem času od meseca oktobra 2003 pa do meseca maja 2004 ponuditi širši okolici vsaj nekaj možnosti za aktivno in zdravo preživljanja zimskega časa. Poleg najemanja prostora telovadnic za izvajanj rekreativne dejavnosti, organiziramo tudi sami nekaj aktivnosti primernih za vse starostne skupine.
VADBA ZA VSE	šport. Cena: 700,00 sit za enkraten
Za vse tiste, ki ne vedo kaj morajo obisk. Mesečna vstopnica: 2.300,00 in bi želeli nekaj narediti za sebe, vabimo na ure VADBE ZA VSE.
Tam se boste spoznali z osnovami različnega ogrevanja, razteznimi in krepilnimi vajami ter počasi dvigali svojo moč in vzdržljivost na višji nivo.
Vadbo zlasti priporočamo vsem tisti, ki imajo sedeče delo in se bodo na urah VADBE ZA VSE večstransko razmigali, se družili in dobili mnogo odgovorov na preveč statičen način življenja, ki pušča na nas preveč takšnih in drugačnih posledic. Emil Zatopek je rekel: riba plava, ptica leti, človek je nekoč tekel, sedaj še samo sedi...
Pridružite se nam vsak torek ob 19.00 v mali dvorani Zavoda za
FIT - BALE
Je zanimiva visoko intenzivna vadba na veliki žogi (fit-ball). Dokazano je, daje fit bali najvarnejša oblika aerobike (razbremenitev sklepov in celotnega skeletnega sistema) s treningom ravnotežja. Značilnost te vadbe je visoka mišična aktivnost in s tem visoka poraba kalorij ter masažni učinek hopsanja ob obilici zabave in smeha.
V mali dvorani Zavoda za šport Ajdovščina vsak četrtek od 20.30 do 21.30. CENA: 800,00 sit za enkraten obisk, mesečna vstopnica 2.500,00 sit.
Robert Krkoč
Dregnili v sršenje gnezdo
Ze 6. gorski tek na Nanos
Planinsko društvo Podnanos je v sodelovanju s tekaškim klubom Nanos izpeljalo že šesti gorski tek na nanos, ki ga posvečajo tragično umrlemu alpinistu Fabijanu Furlanu. Na štartu se je zbralo kar 223 tekačev in tekačic od vsepovsod. Pravzaprav jih je bilo prijavljenih 225, vendar pa dva Nanosa nista videla - pa ne zato, ker bi prej omagala, pač pa so ju med ogravnjem popikali sršeni in sta morala poiskati pomoč zdravnikov.
Organizatorji so morali zato speljati progo proč od sršenje beke, kljub temu pa je padel rekord proge in to izdatno. Jože Urh je za skoraj pet kilometrov proge in 650 metrov višinske razlike potreboval natanko 26 minut in 26 sekund ter tako za 43 sekund popravil lanski rekord. Zmagovalec se je tekmecev otresel že po dveh kilometrih in nekoliko presenetljivo slavil, saj so mnogi potihem pričakovali, da bo svetovni mladinski prvak Mitja Kosovelj zmogel pomesti tudi člansko konkurenco. Toda sprejemi in razne obeznosti po Aljaski so pustile sledi, tako da ga je premagal tudi kolega iz repreznetance Peter Lamovec. Zato pa je bila Mitjeva sestra Mateja dovolj
suverena, da je ubranila vse napade Lucije Krkoč, obe pa sta kot nosilki ekipnega zlata z Aljaske upravičili vlogo favoritinj.
Domačih tekačev je bilo tokrat na stezi manj kot običajno, nekaj zaradi bolezni, seveda pa tudi zaradi organizacijskih zadolžitev. Kot vedno je vse teklo kot namazano, tradicionalna pašta pa je bila tako okusna, da so se tekači (in spremljevalci) vedno znova vračali h kuharicam. Ob pokalih in bogatih praktičnih nagaradah za najboljše so z žrebanjem štartnih številk obdarili še veliko drugih tekačev, Fabijanova mati Marinka pa je Jožetu Urhu za izboljšavo rekorda izročila še posebno nagrado.
EP
»Le plavaj, plavaj barčica,.«
Društvo Wada z vetrom v jadrih
Društvo Wada domačini že dobro poznamo. Spomnimo se samo čistilnih akcij na Vipavi in po bregovih Vogrščka, pa regate čudnih plovil na Vogrščku, pa tečajev jadranja, sodelovanje na pravih regatah pod okriljem JZS, glasbenih in kulturnih večerov, pa še bi lahko naštevali.
Skozi leta aktivnega delovanja pa so prišli tudi do težko pričakovanega cilja - Društvo Wada ima svojo lastno jadrnico. Tolar za tolarjem so metali v »šparovček« in na račun dobro izpeljanih akcij jim je uspelo privarčevati dovolj denarja za nakup starejše manjše jadrnice tipa Meteor. Veliko prostovoljnih ur so člani društva preživeli v delavnici in prenavljali barko, ki je danes lahko v ponos pokroviteljem, predvsem pa članom društva, ki se bodo z njo postavljali doma in po svetu. Društvo Wada se namreč redno udeležuje vseh regat, ki jih organizira JZS (državno prvenstvo JZS, Šavrinska regata, Ediling cup,
Barcolana, Kranjska klobasa,....).
6 metrov dolga barka, ki nosi ime »WADA ENA« je ugledala sonce 9. oktobra, ko so jo, ozaljšano, spravili iz delavnice. Splavljena je bila dan kasneje, 10. oktobra v Ankaranu, z uradnim protokolom in šampanjcem. Potem pa v akcijo:
Wada ena je imela na Barcolani manjšo smolo, saj se je vanjo zaletela dvakrat večja jadrnica in na srečo uničila samo jadra. Na zaključni regati Vaditing kluba Portorož, 18. oktobra, na kateri je sodelovalo približno 50 jadrnic in je potekala na relaciji Portorož - Piran - Portorož, pa je posadka Wada ena dosegla 1. mesto v svoji kategoriji.
Na tej dirki je sodelovala še ena
posadka Društva Wada in z barko, ki je last enega od članov, dosegla 3. mesto.
Čestitke barki, posadkama, predvsem pa Društvu Wada, ki je sledilo svojim željam in z veliko volje, veselja, časa in truda uspelo. Wada ena je prva, zagotovo bo za njo prišla tudi druga, tretja.... Najnovejša lepotica je v prvi vrsti namenjena za kvaliteten šport in rekreacijo, za šolanje novih
jadralcev in za vse ostale ljubitelje morskih avantur, ki bi želeli v jadra Wade ena ujeti morsko burjo. Ja, prav ste prebrali, jadrnico bo društvo tudi izposojalo. Za informacije lahko pokličete Gregorja: 040-820-040, ki pa bo še bolj vesel telefonskega klica potencialnega pokrovitelja. Društvo namreč za svojo dejavnost nujno potrebuje mecene, ki jim ponuja tudi oglaševanje v obliki napisa na trupu oziroma jadrih Wade ena. Sh
Člani društva Wada se prav posebno lepo zahvaljujejo GREGORJU HUMARJU in LEONU KOBALU za njuno požrtvovalno delo pri obnavljanju jadrnice, saj brez njiju Wade ena ne bi bilo. Zahvaljujejo pa se tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli, da je jadrnica uspešno zajadrala v morje.
Po začrtani poti...
Dober začetek sezone
Dve zmagi in poraz, je izkupiček Ajdovskih košarkarjev po treh krogih v LB SKL. Po odličnem začetku in dveh uvodnih zmagah, jih je v Cerknici pričakalo opozorilo, da v tej ligi lahko vsak premaga vsakega.
Razlika med vrhom in borbo za obstanek bo zelo majhna.
Od leve proti desni, stojijo: Zoran Romih (trener), Jan Zavrtanik (pomočnik trenerja), Marko Kogoj, Marko Špacapan, Primož Bačar, Boris Čretnik in Sašo Grahovac. Čepijo: Borut Sila, Gregor Zagorc, Sašo Kavčič, Aleš Kastrin, Aleš Primožič in Miroslav Jurjavčič. Na sliki manjka Gašper Golja.
Po napornih pripravah so mladi Ajdovci nestrpno pričakovali začetek nove sezone. Sezone, ki ajdovsko košarko lahko popelje med bolj priljubljene športe v občini, ali pa jo porine v sivo povprečje. Vse je odvisno od golobradih fantičev, ki so se morali odpovedati marsikateremu žuru, naučiti usklajevati učenje in treninge, da bi dosegli to, kar so dosegli. In dosegli so veliko. V dveh letih so dvakrat napredovali in se iz zadnje prebili v LB ligo, ki je za njih popolna neznanka, ki zahteva še več treninga in še več odrekanja. Zgodilo se je 11-ega oktobra, ki bo v klubskih analih zapisan z velikimi črkami. Prva tekma v I.B ligi in prva zmaga. Na gostovanju v Radovljici so zasluženo slavili z 82:56. Po pričakovani zmagi v
Radovljici, kije letos najverjetneje prvi kandidat za izpad iz lige, pa prva tekma pred domačimi navijači. Nasprotnik trboveljski RUDAR, izkušena ekipa z dolgim LB ligaškim statusom in visoko zastavljenimi cilji. V ajdovskem taboru so si želeli le dobre igre in čim več navijačev. Bilo je obojega in za mnoge presenetljiva zmaga z 92:76. Sledilo je gostovanje v Cerknici, pri tamkajšnji ekipi FRAGMAT-a. Po dveh uvodnih zmagah, so vsi pričakovali
nov uspeh ajdovske ekipe, to so bili računi brez krčmarja, saj so Cerkničani popolnoma zasluženo uknjižili obe točki. Ajdovci so bili izjemno neučinkoviti v napadu, v obrambi pa so prejeli občutno preveč trojk. Tekma v Cerknici je le dokaz več, da bo letošnja sezona izjemno izenačena, razlika med vrhom in borbo za izpad pa zelo majhna. Ajdovci imajo sedaj štirinajst dni časa za pripravo na novo tekmo proti BANEX-u, ki bo v soboto, 8-ega novembra, v ŠC POLICE, ob 20-i uri. Želijo si nove zmage in čim več navijačev.
PB
VABILO NAJMLAJŠIM KK Ajdovščina vabi vse, ki bi se radi poizkusili v tej prelepi igri pod obroči, da se pridružite tistim, ki treninge košarkaške šole že redno obiskujejo. Prav lepo vabljeni tudi tisti najmlajši, učenci prvih razredov osem in devetletke. Za dodatne informacije lahko pokličete na tel. št. 041-614 933 (Primož Bačar), ali pa se oglasite kar na treningu, vsak torek ob 16:30 in petek ob 13:30 ali 16:30. Pri najmlajših je zaželjeno, da na prvi trening s seboj pripeljejo tudi starše! Lepo vabljeni. Članarine ni!
računalniški sistemi
ma-kOdoo
-	računalniki
-	tiskalniki
-	internet
-	multimedija
-	črnila in tonerji
makO-slO@Siol.net	iflLooK - servis, prodaja in
svetovanje
Za vašo željo vsako, Računalniški sistemi MA-KO
Tovarniška 2h. 5270 Ajdovščina, tel: 05/368-11-10. fax: 05/368-11-11__J
Planinstvo na Vipavskem z dolgo tradicijo
100 let PD Vipava
V nedeljo, 5. oktobra so vipavski planinci z osrednjo slovesnostjo pod Gradiško Turo proslavljali 100 let organiziranega planinstva na Vipavskem. Omeniti velja, da je v prvih letih, pred prvo svetovno vojno, planinstvo slonelo predvsem na planincih iz Ajdovščine. Vendar pa se je že takratna planinska dejavnost nanašala na celotno območje Zgornje Vipavske, torej tudi del, ki ga danes »oskrbuje« Planinsko društvo Vipava. Poleg tega se je med prvimi člani ajdovsko - vipavske podružnice gotovo našel tudi kakšen Vipavec, zato govotimo o 100-letnici planinstva na Vipavskem.
Leta 1913 sta iz ajdovsko-vipavske »naveze« nastali dve samostojni podružnici.Vipavsko planinsko društvo je, kot pač povsod po Sloveniji, zaživelo po drugi svetovni vojni. Danes je, po viharnem dvajsetem stoletju, še vedno vitalno. Častitljiva obletnica društva oziroma planinstva, je zasluga kolektivnega dela mnogih posameznikov, ki so ljubili gore, prostovoljno delo z ljudmi, pošteno in zdravo življenje. Tako lahko še danes hodimo po bližnjih in daljnih slovenskih gorah, se vzpenjamo po zavarovanih in markiranih poteh, zatekamo v nepogrešljive planinske koče, prenašamo znanje na mlade rodove. Vsega tega brez trdne organizacije ne bi bilo.
V kulturnem programu je sodeloval komorni pevski zbor Ipavska in recitatorji. Slavnostni govornik je bil zamejski pisatelj, publicist in alpinist Dušan Jelinčič. V govoru je orisal zgodovinsko pot društva in planinstva na Vipavskem ter pomen hoje v gore. Podpredsednik Planinske zveze Slovenije Tone Škarja je prizadevnim članom
društva podelil priznanja za dolgoletno delo v planinski organizaciji. Zaslužna planinca Srečko Vidrih in Dragan Lukin sta razvila nov prapor društva, ki ga je zasnoval Lucijan Bratuš. Na praporu je upodobljen Stari grad, ki bdi nad Vipavo in daje kraju pečat prepoznavnosti. Ob jubileju je izšel zbornik Sto let planinstva na Vipavskem, kjer je orisana zgodovina planinstva na našem koncu do danes, z vsemi dejavnostmi in akcijami, ki jih je društvo izpeljalo. Zbornik je uredil Aljoša Rehar s sodelavci PD Vipava. Praznovanja seje udeležilo veliko število planinskih prijateljev iz bližnje in daljne okolice ter predstavniki sosednjih planinskih društev. Po uradnem delu se je planinsko praznovanje razigrano razpotegnilo v večerne ure. Planinsko društvo je začelo v burnih časih, preživljalo viharna obdobja in je usmerjeno v živahno prihodnost. Naj dela še naprej sebi in Vipavi v čast.
Leon Kodre
Nogomet vse bolj popularen
Mlajše selekcije Primorja
Tudi pri nas v Ajdovščini, je v zadnjem času ogromno otrok, ki bi igrali nogomet. Vsi bi namreč radi postali Zahoviči, Beckhami... Vse to pa je vzrok, da imamo v klubu hujše probleme. Nekaj teh smo rešili sami v klubu, saj smo z uvedbo šolnine, ki jo starši plačujejo mesečno, rešili težave z opremo, prehrano, ki jo otroci dobijo na gostujočih tekmah. Prav tako smo rešili kadrovanje trenerjev, saj ima vsaka selekcija dva.
Selekcijo U7, kjer so 7 let stari otroci, vodi Šefik Mulahmetovič. Selekcijo U8 vodi Pintar Uroš in tekmujejo v MNZ. Selekcijo U10 vodita trenerja Koren Stojan in Popovič Miloš in prav tako tekmujejo v MNZ Nova Gorica. Selekcija U12 je številčno naj večja, saj imata trenerja Samec Aleš in Gruden Aleksander na voljo kar 49 nogometašev, ki nastopajo v MNZ Nova Gorica. Selekcijo U 14 vodi Šefik Mulahmetovič in nastopajo v 1. NZ zahod.
Imamo še skupno kadetsko selekcijo Bilje-Primorje, ki so lanski državni prvaki. Vodi pa jih Jerončič Dušan. Prav tako imamo tudi skupno mladinsko selekcijo Bilje-Primorje in so zelo uspešni v 1. ligi. Vadijo pod vodstvom Davida Peršiča. Zaradi velikega števila nogometašev imamo zato tudi pri teh dveh selekcijah še B ekipo, ki pa jo vodi Nemec Damjan. Vsi ti otroci Pa morajo trenirati na enem samem 'grišču. V selekcijah od U 7 do U 14 je skupno preko 140 otrok. Tako mora
ob 90% udeležbi na treningih samo na enem igrišču trenirati tudi do 60 otrok. Sedaj pa, ko je zunaj zelo zgodaj tema imamo na razpolago le čas med 15 in 17 uro, tako da bo istočasno na igrišču 100 otrok. Vsi pa vemo, kakšno postane igrišče ob slabem vremenu s tako zasedenostjo.
Na zadnjem sestanku smo se dogovorili, da bomo vse sile poskušali upreti v izboljšanje infrastrukture, tako s strani kluba, kot tudi s strani sveta staršev, ki smo ga ustanovili in ostalih staršev ter zanesenjakov, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z nogometom v Ajdovščini, najbolj pomembno postransko stvarjo na svetu.
"Vsi skupaj, ki delamo z nogometom v Ajdovščini, bi si zato želeli tudi kakšnega obiska s strani športne zveze ali celo z občinske uprave ali morda svetnika na dan treninga, da bi se lahko sami prepričali v kakšnih pogojih delamo.
BAT Harij
Moja njivca
■ ■ ■
Pa smo le dočakali november, ko goduje Sveti Martin in iz mošta naredi vino. Ta čast mu pripada že od davnih časov, zato se okrog 11. novembra vrstijo prireditve po vseh vinorodnih krajih širom po Sloveniji, tudi pri nas! Krst mošta je pravi svečani obred in če še niste, ga doživite v tem letu. Ne bo vam žal!
Vrt v novembru Zelenjavni vrt
Prekrivanje: Poleti sejano zelenjavo (motovilec, blitvo, špinačo, zimsko solato) ob prvem mrazu zaščitimo z zadostno količino smrekovih vej, praproti in listja.
Gnojenje: Prazne gredice, na katerih bomo prihodnje leto gojili kumare, papriko, paradižnik..., pognojimo s hlevskim gnojem ali kompostom. Čas pa je tudi za še zadnje premetavanje kompostnega kupa. Med plasti komposta lahko polagamo kose narobe obrnjene travne ruše.
Za boljši okus: Ohrovt pustimo na prostem do prve slane, saj bo imel tako boljši okus.
Zelišča:	S smrečjem zavarujemo
dišavnice, ki rastejo na vrtu, kot so sivka, žajbelj, rutica, materina dušica; v lončke presadimo peteršilj in drobnjak, kiju bomo imeli v stanovanju. Shramba:	Redno pregledujemo
shranjeno sadje in zelenjavo; proti nezaželenim obiskovalcem (miši, podgane) nastavimo vabo. Zimska jabolka shranjujemo v temni, hladni kleti, razporejene v eni plasti. Pobrane orehe posušimo na temnem, suhem podstrešju, v pletenih mrežah ali sitih, v eni plasti. Por shranjujemo tako, da mu skrajšamo korenine in porežemo vršičke listov ter ga nato vložimo v zabojčke z vlažnim peskom.
Sadni vrt
Sajenje: Pobrali smo še zadnje plodove in zdaj je čas za sajenje novih sadnih dreves. Breskve, marelice, kutine, robidnice, maline in vinsko trto zaradi občutljivosti sadimo raje spomladi. Pri sajenju poskrbimo za dobro oporo, korenine pa zaščitimo pred voluharjem s posebno mrežo.
Zaščita: Na debla pritrdimo posebni lepilni trak, ki bo preprečil, da bi škodljivci splezali na drevo in tam prezimili.
Spomnimo se tudi na to, daje potrebno spraviti cevi za zalivanje in pršilnih nastavkov. Če cevi niso povsem prazne, lahko voda v njih zmrzne. Poleg tega ob nizkih temperaturah postanejo krhke in lomljive. Zahvalne dodatke razstavimo, posušimo, gumirane dele pa namažemo z vazelinom.
Okrasni vrt
Okenske in balkonske rastline: Prišel je zadnji čas, da prenesemo rastline v prezimovališče, kjer bodo počakale pomlad. Vse rastline prej temeljito očistimo, odstranimo obolele liste, cvetove in cvetne nastavke, da se na njih ne pojavi siva plesen.
Sobne rastline: V klasično ogrevanih stanovanjih in hišah bodo rastline do pomladi ostale v mirovanju, v centralno ogrevanih prostorih pa se bodo zaradi visokih temperatur kmalu prebudile.
Kljub temu moramo biti pozorni, da jih ne zalivamo preveč, saj se lahko pojavi koreninska gniloba. Bolj kot redno zalivanje jim prija pršenje po listih. Na ta način tudi preprečujemo vlago v ogrevanem prostoru.
Pripravlja Jana Štefančič
Pekoča paprika
To je eno ali dvoletna rastlina, ki uspeva v tropskih in subtropskih predelih. Zraste od 30 cm do 1 m visoko. Ima ovalne zašiljene liste. Mesnat užiten plod z brazdami ob straneh je lahko različnih oblik in barv, ko dozori (rumene, rjave, škrlatne, rdeče,...). Nezrel plod je zelen, vendar tudi že užiten. Pekočo papriko gojimo na sončnih legah v bogati zemlji, lahko tudi v stanovanju, izogibati se moramo le izrazitih temperaturnih sprememb. Sadež uživamo v solatah, kot zelenjavo, ali dodatek enolončnicam in ragujem. Svež ali posušen pa poživlja in urejuje tudi prebavo. Ob prvem znaku prehlada si tako lahko pripravimo napitek z 1 žličke drobno sesekljanih plodov in skodelice vrele vode ali vročega mleka. Paprika ima veliko vitamina C in jo lahko obilno uporabljamo tudi v ragujih in raznih mesnih jedeh.
P.P.P.
Preprečimo preden bo prepozno
^ triglav
Konec meseca septembra so si policisti PP Ajdovščina malce oddahnili, saj so razkrinkali kriminalno združbo treh Ajdovcev: 24 letnega M.K., 31 letnega S.P., 25 letnega P.P. in Vipavca, 35 letnega B.S., ki je utemeljeno osumljena, daje v obdobju med mesecem majem in avgustom 2003, na območju P.P. Ajdovščina, izvršila večje število kaznivih dejanj vlomov v stanovanjske hiše, poslovne prostore podjetij, prostore S.Š. Veno Pilon, O.Š. Danila Lokarja in VVZ - enota Hubelj, trgovine in gostinske lokale. Osumljeni so pri izvrševanju kaznivih dejanj kradli predvsem, denar, tehnične predmete, oblačila, alkoholne pijače in cigarete. Protipravno so se premoženjsko okoristili za okoli 1. 800.000 sit. Vsi osumljenci so stari znanci policije in uživalci prepovedanih drog. Zoper vse osumljene so podali kazenske ovadbe ODT Nova gorica.
Kljub temu ajdovski policisti v obdobju med 24.9. in 22.10. niso sedeli na lovorikah. Dela jim ni manjkalo, saj so v omenjenem obdobju obravnavali: dve tatvini denarnic, (storilce so odkrili), tatvino lesnih verig za vleko lesa, delovnega stroja na gradbišču v Vipavi, letvice na osebnem vozilu, prijavo tatvine, za katero se je izkazalo, da to ni bila, znašanje nad prometnimi znaki ob cesti v Velike Žablje, vlom, krajo in uničenjem stvari v lopi ob Vogrščku, fizičen obračun med fantom in dekletom na Colu,( dekle je utrpelo telesne poškodbe), vlom v trgovino Nanos na Lavričevem trgu, odtujeno je bilo za okoli 800.000 sit oblačil in tehničnih’-predmetov, vlom v stanovanje v Ajdovščini, kjer je namero preprečil oškodovančev pes, tatvino s pobegom,( plen: hrana in pijača v vrednosti okoli 10.000 sit), storilce pa so izsledili.
CESTNI PROMET:
Obravnavali so :	pet prometnih
nesreč, katerih vzrok je bil vožnja po nasprotnem voznem pasu, prekratka varnostna razdalja, vožnja preblizu desnega roba, nepravilna razvrstitev, dvakrat je bila v nesreči udeležena srna, za katero je poskrbel higienik. V štirih primerihje povzročitelj pobegnil s kraja nesreče, ne da bi pred tem nudil soudeležencu svoje podatke, trije so bili izsledeni. Pet oseb je bilo lažje telesno poškodovanih, sedemkrat je nastala materialna škoda, štirikrat pa so si policisti ogledali poškodovanja vozil na parkiriščih.
Javni red in mir je bil kršen enkrat, ko je vinjen gost razbijal inventar ter žalil natakarico, ker mu ni hotela postreči. Obravnavali so fizični napad na osebo, nasilje med zakoncema, napad psov na sprehajalca, nadlegovanje in sledenje bivšemu dekletu, pobeg z
bencinskega servisa, ne da bi pred tem poravnali račun za natočeno gorivo, v višini 5.000 sit. Pobeglega so izsledili. Pomagali so onemoglemu občanu, ki je zaradi prevelike količina zaužitega alkohola obležal v jarku ob cesti na Col, nudili so mu pomoč tako, da so ga odpeljali počivat domov. Obravnavali so poškodovanje ključavnice drsnih vrat na igrišču v Podnanosu, brez materialne škode in na poti na zahod odkrili štiri tuje državljane. OPOZORILO:
Pri spremljanju stanja na področju zagotavljanja varnosti v cestnem prometu policisti ugotavljajo, da se vozniki in pešci ne ravnajo po predpisih in s tem ogrožajo lastno in varnost drugih udeležencev v prometu. V okviru tega policisti PP Ajdovščina izvajajo preventivno represivno akcijo v okviru katere izvajajo poostren nadzor nad to kategorijo udeležencev v cestnem prometu. Ksimeroni
'	Velo d.d. jHMkrMTr-n	Štrancarjeva	3	(Šturje) vBLWPtNihK	Ajdovščina tel. 05 36 63 177	
|	-Funkcije: Meritve I %	trenutne razdalje, i 1	\	končne razdalje, časa, (11	hitrosti, kalorij, , ' . j	ročnega pulza. MPfPsr	-Nastavljivost razdalje » ji	vadbenega koraka. -8 stopenjsko nastavljive magnetne 1	-Jermenski pogon -Trodelna gonilka s	ORBITREK f	%	PROTEUS sUSL	JEC-3000 • ’ 68.900.00	^	-Funkcije: Meritve časa, hitrosti, razdalje, kalorij, možnost štetja naprej in nazaj (časa, razdalje, JmVMmdr	kalorij), ročnega pulza. r	|r- -Metalno srebrn LCD U®	zaslon 31x15 mm. \Vi	m	-Velikost: 94x53x120 cm Vi	m	-Teža: 23,0 kg SOBNO KOLO . -	PROTEUS #	PEC-2035 •	51.900,00
	
Za boljše kmetovanje
Trgovina Trs v Vipavi
Dušan Plesničar in Ivo Kobal, oba inžinirja agronomije, solastnika podjetja TRS-GRO d.o.o., sta v sodelovanju s trsničarjem Pavlom Krapežem iz Vrhpolja, preselila svojo trgovsko dejavnost iz Komna v Vipavo, v nastajajočo obrtno-trgovsko cono ob cesti na Slap.
Na 200 kvadratnih metrih prodajnih površin in s 150 kvadratnimi metri skladiščne podpore, ponujata vinogradniško in kletarsko opremo, enološka sredstva, skratka vse, kar potrebuje sodoben vinogradnik, kletar in kmetovalec. Štirje zaposleni tako prodajajo trse, semena, gnojila, posodo, orodja. Poleg same prodaje naredijo tudi analizo vin, svetujejo ter izberejo prava sredstva, vse zato, da bodo
vipavska vina še žlahtnejša. V ta. namen sta Dušan in Ivo; opravila tudi izpit za poskuševalca vin. Obiščete jih lahko vsak delovni dan med 8.00 in 13.00 ter med
14.00	in 18.00, vsako soboto pa dopoldan. Trenutno imajo na zalogi večjo količino literskih steklenic in buteljk. Če slučajno ne morete priti do njih, jih lahko pokličete na tel. 368 73 30. Pravijo, da vam bodo ustregli.	foto in tekst - mt
Kmetija Abram s svojo elektriko
Sonce je luč
Na Nanosu je bilo včasih 12 »živih« hišnih številk. Danes na planoti tudi »prezimijo« tri ali štiri. Na umik v dolino niso nikoli pomislili Abramovi, poznana živinorejska in turistična kmetija. Sodobno kmetovanje, še bolj pa usmeritev v turistično dejavnost, sta tesno povezani z redno in stabilno oskrbo z električno energijo. Doslej so elektriko »proizvajali« z velikim in hrupnim agregatom, ki pa odslej ostaja v rezervi. Sončna elektrarna na Nanosu deluje poskusno že slaba dva meseca, v četrtek, 23. oktobra pa so jo tudi uradno spravili
v pogon.
Ekološko zahteven, 15 kW dizelski agregat, je pri Abramovih postal del hibridne elektrarne, sestavljene iz solarnega napajalnega sistema in sedanjega pomožnega generatorja, ki sončnemu služi kot pomoč pri dopolnjevanju akumulatorjev ob večji porabi energije.
Gre za prvo trifazno sončno elektrarno pri nas, ki zmore stalno moč 10 kW, v akumulatorju pa lahko zadrži 70 kilovatnih ur energije. Celoten sistem pri Abramovih je pripravljen tako, da ga je moč v vsakem trenutku dopolniti tudi s priključitvijo na vetrni generator, ki postaja vse bližja varianta proizvodnje elektrike na tem področju. Po besedah Božota Ježa, mladega gospodarja pri Abramovih, je seveda najtrajnejša rešitev težav s preskrbo z elektriko izgradnja daljnovoda, kar pa je velika investicija, kljub temu, daje na Nanosu v tem trenutku več kot 2o interesentov za priključke, sedanji pogon pa bi v vsakem trenutku
lahko priključili na omrežje.
Celotna investicija je bila vredna 22 milijonov tolarjev, sredstva pa je prispevalo Ministrstvo za okolje in prostor, Elektro Primorska in seveda Abramovi (njihov delež je 5 milijonov tolarjev). Doslej so stroški za pogon agregata znašali 3 milijone tolarjev letno, kar je bil zelo velik in težak finančni zalogaj. Vsekakor imajo taki in podobni čisti viri energije še veliko prihodnost, čeprav so zaenkrat v svoji nekomercialni varianti še vedno dragi. Franko Nemac iz Agencije za prestruktuiranje energije pravi, da po Evropi poznajo že 1000 krat večje sisteme kot je ta na Nanosu in da bodo za taka in podobna okolja gotovo postali cenejši in zato zanimivejši tudi pri nas.
Turistična kmetija Pri Abramu na Nanosu je vedro spremljala začetni zagon vira energije kljub prvim snežinkam, ki so zaplesale v soju luči jesenskega mraka.
Ivan Mermolja
Tehnični pregledi po 1.12. zahtevnejši
Ni kaj. Slovenija vstopa v Evropo. Tudi na področju ekoloških standardov za deleže ogljikovega monoksida v avtomobilskem izpuhu. Skoraj dvoletna doba prilagajanja se izteče 1. decembra, ko bodo izvajalci tehničnih pregledov morali striktno spoštovati normative. Vodja tehničnih pregledov v Vipavi, Bogdan Fajdiga o novih normativih pravi: »Za vozila starejša od 1.10.1986 velja zgornja meja ogljikovega monoksida v izpuhu 4,5 % volumna, za vozila mlajša od tega datuma, ki še nimajo katalizatorja velja zgornja meja 3,5 %, za vozila s katalizatorjem pa 0,5 % v prostem teku ter 0,3 % pod povečanimi obrati motorja. Tako bomo morali opraviti test izpuha vsakemu osebnemu vozilu, kar bo podaljšalo sam pregled, ter zavračati vozila, ki ne dosegajo omenjene normative«. Sam pregled se bo zaradi povečanega obsega del tudi podražil, verjetno za dva tisočaka. Voznike osebnih vozil, ki ne bodo naredili »izpušnega testa« pa čakajo neprijetnosti - poleg kratkega, tridnevnega roka za odpravo tehnične napake, ko se še lahko vrnejo na brezplačni, ponovni pregled, jih bo verjetno pričakala sorazmerno dolga čakalna vrsta. Zaradi podaljšanega časa pregleda, kakor tudi zaradi povečanega števila povratnikov. »Po naših dosedanjih analizah izpuhov
bo imel težave kar vsak tretji voznik osebnega avtomobila, pri čemer so še najbolj kritični starejši avtomobili z diesel motorji, pri katerih merimo sajavost izpuha in pri katerih je napako težje odpraviti. Sicer pa se čakalnim vrstam vozniki lahko izognejo tako, da opravijo tehnični pregled pred pričakovanimi zapleti, po zakonu lahko opravijo pregled tudi 30 dni pred iztekom veljavnosti, ali pač s tem, da opravijo meritve ter morebitna popravila pri svojem avtomehaniku še preden pridejo na tehnični pregled,« opozarja Bogdan Fajdiga. Dodajmo, da
lahko prihaja do povečanih koncentracij oz. stopenj ogljikovega monoksida v avtomobilskem izpuhu tudi zaradi manjših okvar oz. slabe nastavitve izgorevanja goriva v bencinskem motorju. Tako predvidevamo, da se bodo morali tudi manjši avtomehaniki opremiti s testerji izpuha, ki jim lahko odkrijejo napako v nastavitvah ter jo tako lahko z manjšim posegom odpravijo. Za avtomehanika je menjava »slabega« katalizatorja gotovo najhitrejša in najdonosnejša rešitev, za lastnika avtomobila pač dražja.
foto in tekst - mt
Kako do denarja iz Evrope?
Primer Občine Vipava je poučen
Pavel Perhavec, svetovalec župana za gospodarske zadeve in urejanje prostora Občine Vipava, bije papirnato vojno. Za dosedanjo uspešnost je bistvena usmeritev župana in Občinskega sveta v pripravo projektov do faze »ready to go«. S pomočjo »evropskega denarja« naredili v letu dni, kar bi sicer delali tri do štiri leta.
Gospod Perhavec, kako bo Občina Vipava pokrila investicijo »ureditev vrhpoljske kanalazacije s priključitvijo na čistilno napravo Vipava« ?
Od skupne vrednosti investicije cca 260 milijonov tolarjev bo Občina Vipava plačala 90 milijonov, ostalih 170 pa pridobivamo iz t.i. CROSS BORDER programa, v katerega smo se uspešno vključili na razpisu ECO - ADRIA. Sam program je namenjen ekološkim, čezmejnim projektom, saj vemo, da se ekološki problem ne konča oz. začne na meddržavni meji. V tem primeru gre za sodelovanje med Slovenijo, Italijo ter Evropsko skupnostjo.
Kako ste pridobili ta denar ?
Maja 2002 je izšel omenjeni razpis. Pripravili smo zelo zahtevno dokumentacijo v 17ih točkah. V njej smo predstavili Občino, ekološke oz. infrastrukturne projekte, ki so že potekali v sami občini, dokazati smo morali, da bomo svoj delež v finančnem načrtu brezpogojno zagotovili, izdano je bilo veljavno gradbeno dovoljenje s kompletno tehnično dokumentacijo, k temu smo priložili poročilo pooblaščenega revizorja, da je izdelana dokumentacija v skladu z PHARE standardi, časovni načrt izvedbe ipd. Oktobra 2002 smo dobili potrditev, da je naš program sprejet. Z majhnimi dopolnitvami razpisne dokumentacije smo zadovoljili še tistim pripombam, ki smo jih bili deležni ob samem
sprejetju projekta, tako da smo v maju letos lahko sami izvedli javni natečaj oz. razpis za izvedbo del. Z razpisom poiščemo najboljšega izvajalca, ki smo ga tudi izbrali junija 2003. Tričlanska komisija je pri izbiri izvajalca upoštevala predvsem tehnična zagotovila izvajalca, da bo znal opraviti dela kvalitetno, finančna priporočila podjetja, da ne bi prišlo do neljubih zapletov ter vsekakor tudi ceno izvedbe del. Zatem smo pristopili k podpisu večpartitne pogodbe, ki so jo podpisali predstavniki Evropske skupnosti, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za gospodarstvo ter naš, vipavski župan. Z izbranim izvajalcem smo ravno tako sklenili Pogodbo za izvedbo del, tako da so se dela začela letos septembra. Končana morajo biti maja naslednje leto. Deleži se delijo v razmerju 35 % mi, 65 % EU. Ker znotraj računov pokrivamo mi del, ki odpade na DDV, in ki je naš »domači« davek in ostane v Sloveniji, je delež EU v netto ceni pravzaprav še višji.
Ta projekt je v fazi gradbene izvedbe. Da je do nje prišlo, je trajalo več kot leto dni. Imate v ognju še kakšno železo ?
V ognju imamo vodovod Podraga -Manče - Goče. Maja letos smo oddali tendersko dokumentacijo in ravno prejšnji teden smo bili izbrani na razpisu. Gre za 120 milionov vredno investicijo, ko bomo zamenjali skoraj petdeset let stare azbestne vodovodne cevi sekundarnega omrežja. Novo,
bolj zdravo vodo bomo pripeljali do odštevalnega jaška pred hišo vsakega vaščana, računamOi do konca naslednjega leta. Novo omrežje bo omogočalo tudi večje pretoke, saj je bil v okviru izgradnje avtoceste proti Podnanosu na novo urejen tudi primarni razvod vodovoda. Ta razpis poteka po enakih postopkih kot prej opisani, razlika je le v tem, da smo investitorji, v približno enakih deležih trije: poleg občine Vipava in EU, bo svoje primaknilo tudi Ministrstvo za gospodarstvo. Naj dodam, da je bilo na tem razpisu uspešnih samo sedem občin v Sloveniji, razlog za uspeh pa je ravno v tem, da smo mi imeli ta projekt že izdelan, pripravljen. Verjetno Imate še kakšnega v rokavu...
V stanju »ready to go«, se pravi »pripravljen na Startu«, je projekt čiščenje odpadnih voda v zgornjevipavski dolini. Za izdelavo tehnične dokumentacije smo porabili 12 milijonov tolarjev. Na mizi imamo veljavno gradbeno dovoljenje za izgradnjo kanalizacije po prostopadnem sistemu ter izgradnjo čistilne naprave v Dobravi za 1500 onesnaževalnih enot za vzhodno polovico naše občine. Naš Občinski svet je tudi rezerviral sredstva v proračunu občine, saj moramo biti pri črpanju denarja iz EU tudi sami 35 % investitorji. Primernega razpisa še ni, vendar nanj čakamo. Smo pripravljeni.
Po svoje bi se lahko reklo, da čakate v zasedi!?
Drugega nam ne preostane. Občina Vipavaje majhna občina. Na leto lahko investiramo nekaj čez 200 milijonov tolarjev. Če pridobimo dodatni dve tretjini iz drugih virov, lahko rečemo, da se občina pospešeno razvija. Če bi projekte, ki jih izvajamo, morali plačati v celoti sami, bi se o novi, večji investiciji lahko pogovarjali leta 2006. V tem je politika našega župana, občinskega sveta ter občinske uprave, gotovo pravilna.
Naj zaključimo z mislijo, daje na poti Vipave v Evropo, prvi korak naredila Evropa ... četudi gre pretežno za navadne cevi.
slika in tekst mt
Vse za dom, kmetijo in gradnjo
Trgovina Apia v Gojačah
Družinsko podjetje Černicevin iz Rožne Doline posluje v ajdovski občini. Skupina TOP DOM - odgovor na velike trgovce. Z vstopom Slovenije v Evropsko skupnost bo slovensko podjetje APIA postalo zastopnik italijanskega podjetja za prodajo na delu italijanskega tržišča.
Martinovanje v Križu bo
Za Martinovanje je Gostilna in picerija Križ premajhna. V grajski kleti bo mošt vino postalo. Poživitev turističnega mesta. Miha in njegovi smeli načrti.
)ružinsko podjetje APIA, katerega ustanovitelja ter solastnika sta rriama Anamarija, ki je tudi direktorica ter njen sin Primož, ki je vodja komerciale, je avgusta letos praznovalo desetletnico svojega delovanja. Po devetih letih veleprodajnih poslov ter trgovinskega uvoza, izvoza ter reeksporta pretežno gradbenega blaga, so lani sredi leta v nastajajoči obrtni coni v Gojačah na 4200 m2 veliki parceli dokončali gradnjo skladišča in trgovine, kjer imajo 600 m2 pokritega skladišča, kakor tudi 200 m2 veliko maloprodajno trgovino ter 100 m2 pisarniških prostorov. Z dvema zaposlenima je podjetje leta 1998 in 1999 spadalo med 50 najhitreje rastočih podjetij v Sloveniji, med t.i. gazele. Sedaj podjetje zaposluje devet ljudi. Do njih lahko pridete, če pred gostilno v Selu zavijete v obrtno cono Gojače. Delajo vsak dan od 7.00 do 19.00 ( čez zimo do 18.00 ) ob sobotah pa od 7.00 do 15.00 .
» Razlogov za postavitev trgovine in skladišča v Gojačah je več: smo v neposredni bližini priključka na avtocesto, kar je za maloprodajno trgovino kot tudi za trgovinskega grosista, uvoznika in izvoznika zelo pomembno. Če mi lahko pridemo hitro do naših dobaviteljev ter naših kupcev, ko jim dostavljamo naročeno blago, nas lahko tudi naši
upci, občanke m obcam hitro najdejo ter pridejo do nas s kombiji, prikolicami, manjšimi tovornjaki ipd. Na odločitev izgradnje v Gojačah je vplivalo tudi ažurnejše reševanje pridobivanja soglasij v ajdovski občini, za kar gre upravni enoti Ajdovščina priznanje in zahvala, kot je to nudila goriška občina. Mi smo namreč zaključili gradnjo v dobrem pol letu. « razloži direktorica Anamarija.
Da so Rožnodolinci pravi trgovci priča tudi polno skladišče raznovrstnega	gradbenega
materiala:	betonske pohodne
plošče vseh vrst, barv, velikosti, tlakovci, porfido, različne kritine, več vrst cementov, opečni izdelki, materiali za suhomontažno vgradnjo, izolacijski materiali ipd. Komercialist Primož pravi: »Velikih, »šleperskih« poslov je za slovensko tržišče vedno manj. Tako iz našega skladišča odpremljamo za enega kupca tovornjak naložen z različnimi artikli, predvsem tistimi, katerih zastopniki smo. Poleg prodaje v Sloveniji, oskrbujemo tudi kupce v Italiji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji.
V maloprodajni trgovini je izbor blaga še večji. Tu lahko najdemo poleg materialov za dom ( barve, keramična lepila, premazi, ipd) gradnjo, tudi kmetijske potrebščine: semena, gnojila, škropiva, krmila
ter različna orodja. »Primerjalne prednosti naše trgovine so stalna zaloga, bogat izbor ter seveda izredno konkurenčne cene. Pri tem naj omenim, da smo franšiza TOP DOM skupine, torej združenja trgovcev, kar nam omogoča enotno nabavo blaga pri dobaviteljih, katerih cene so zaradi skupne večje nabave ugodnejše. Smo prilagodljivi in naš prodajni program stalno dopolnjujemo. Da je temu tako, priča tudi obisk v naši maloprodaji, saj beležimo stalen porast, tako po številu kupcev kot po prometu. Veseli nas, da se naši kupci vračajo, za kar so zaslužni tudi naši zaposleni, ki svoje delo obvladajo.«
Razmere za slovensko gospodarstvo se bodo maja 2004 gotovo spremenile. Poleg zaznane negotovosti, ki jo je čutiti v nekaterih podjetjih, so tudi taka, ki so na vstop na enotni evropski trg pripravljena. Direktorica Anamarija meni: »Za APIO pomeni vključitev Slovenije v sproščeno evropsko tržišče velik iziv, ki ga bomo lahko obvladali le z nadaljevanjem prilagajanja zahtevam kupcev, razširjanju ponudbe blaga, prilagajanju cen kupni moči potrošnikov in kontinuiranemu izobraževanju kadrov. S tem bomo ustregli željam domačih in tujih kupcev in dobaviteljev. Dokazali bomo, da smo trgovci, ki se lahko merijo tudi s prislovnično odličnimi zahodnimi sosedi.«
foto in tekst - mt
trgovina in proizvodnja
otroške konfekcije Tabor 13, Vipava; tel.: 041 960 304
Ate vas m vaše otroke čaka nova jesenska kolekcija znamk MENICE, MIKADO, GET ...
trenirke od 2860 SIT kavbojke od 3550 SIT majčke od 1710 SIT otroška bunda 4400 SIT
Velika izbira copat in natikačev DE FONSECA, čevljev tudi do St. 45.
VIPAVA, VOJANA REHAR J, VIPAVA (nasproti zelenja
Gostilna in picerija Križ organizira veliko Martinovanje, ki se bo odvilo od petka, 7.11, do nedelje, 9.11. Vse večere bo v grajski kleti igrala živa glasba, ansambel s pevko, ki bo ob mladem vinu poskrbela, da bodo zaužite dobrote, ki jih ne bo manjkalo, hitreje in lažje prebavljene. Še posebej, če vemo, da bo na jedilniku odojek, pečenice, zelje, krompir, svinjska pečenka, prekajena rebra, pač dobrote, ki jih gostilničar Miha pripravlja vsak dan v kriški gostilni. Prava gurmanska, če hočete holesterolska bomba, pa vas pričakuje v soboto, 8. novembra, ko boste za 7.500,00 SIT deležni posebnega menuja: za uvod gobova juha z jurčki, goveja pečenka, pečenica, kislo zelje, repa in krompir. Čez čas se boste okrepčali ob pečenem odojku, repi in krompirju, da bi lahko po polnoči, ko bodo ustne brbončice . že spolirane od mladega vina, le-te prebudili z bogračem oz. pikantnim golažem. Za konec - Martinova sladica: pečen kostanj. V ceni menuja je vključena tudi pijača: vino, sokovi, radenska, ki jo boste lahko popili v neomejenih količinah, kolikor vam pač dopušča zdravje. Zaključene družbe lahko rezervirajo svoj prostor na tel. 36 888 60 ali 041 479 713 .
»Martinovanje je, ob Dnevih Vipavskega Križa ter novoletnem praznovanju, le del aktivnosti, ki jih v sodelovanju z Turističnim društvom Vipavski Križ organiziramo mi in s katerimi hočemo predvsem z gostinsko, kulinarično ponudbo, celovito zaokrožiti turistično ponudbo Vipavskega Križa«, pravi gostilničar Miha, ki seje svoje obrti učil v Bohinju, torej kraju kjer je turizem doma. Sicer pa zase pravi, daje vsak začetek težak
- z družino namreč že drugo leto, ob normalnem poslovanju, vlaga v obnovo stare vaške gostilne, ki tako postaja prava restavracija. Z urejene terase tako lahko poleti čudovit pogled po Vipavski dolini, v pritličju restavracija sprejme 40 gostov, v na novo urejenem nadstropju pa celo 60. V nadstropju je urejena tudi posebna soba za zaključene skupine, za poslovna kosila, večerje. »Mi lahko sedaj postrežemo hkrati 100 ljudi oz. dva avtobusa popotnikov. Gre za agencijske goste. Servisiramo poroke, rojstne dneve. Sicer pa se v naši gostilni radi okrepčajo tudi t.i. zgodovinarski turisti, romarji, obiskovalci samostana, samostanske knjižnjice, cerkve Sv. Križa oz. cerkve Sv. Frančiška Asiškega. Pri tem naj omenim, da zelo cenimo kriške kapucine, patra Božiča še posebej. Vipavski Križ bo zaživel kot pravo zgodovinsko, romarsko, arhitekturno zanimivo mesto le, če stopimo skupaj vsi ljudje dobre volje. Živeti v prijaznem, sončnem, turističnem mestecu je verjetno skupen cilj vseh.« Za uresničitev tega cilja ima Miha v načrtu tudi ureditev 20ih ležišč v drugem nadstropju, morda ureditev trim kabineta, savne v kleti pod teraso ipd. Sicer pa ostaja osnovna in glavna dejavnost prava domača kuhinja: kruh iz krušne peči, prava pečena rebra, krače, jedi na žaru, vsak dan pripravljene malice in kosila, pice iz krušne peči ter posebnost: dostava pripravljene hrane in pijače vseh vrst, na dom. Gostilna je odprta vsak dan od
9.00	do 24.00.
»Vabljeni in lep pozdrav iz vedno sončnega Križa !« dodaja Miha z osebjem in družino.
mt
Razglednica
Črv dvoma.
Pride dan, ko mu ne moreš uiti in se nimaš pred njim kam skriti. Taje rekel to. Drugi je rekel ono. Nekdo tretji te preseneti s svojim obnašanjem. Stvar se sprevrže v eno samo zmedo. Na moj i mizi leži besedilo, ki se mi je še sinoči zdelo dobro. Sem to res napisala jaz? Dolgoletne izkušnje v poslu, ki sloni na idejah in pravi inspiraciji v pravem trenutku, mi prišepnejo edino možno rešitev. Skličem kreativni sestanek, brainstorming mu rečejo povsod po svetu. Viharjenje možganov. Najprej si v spomin prikličemo izhodišča
in cilj. Zato, da ne zgrešimo smeri. Potem pa: čimveč različnih pogledov na isto stvar, čimveč vprašanj, asociacij, nasprotovanj, klubovanj, dokazovanj. Vse z enim samim ciljem: priti stvari do dna. V dobri ekipi, ki je že zdavnaj razčistila s svojim egom, ki nasprotovanj in izzivanj ne jemlje osebno in ne pozna tozadevne užaljenosti, viharjenje možganov vedno obrodi sadove. Namesto grdega račka se pred očmi prikaže labod. Bo všeč tudi našemu naročniku? Pred sestankom je vedno nekaj treme. Dober občutek pa daje zavedanje, da smo poiskali in preverili dovolj možnosti, da smo pretehtali marsikatero možno odločitev. Imamo argumente in trdno stojimo za svojim predlogom. Pogosto pa se zgodi, da naročnik postavi nova vprašanja. Tudi taka, na katera nismo pri najboljši volji niti pomislili. Proces se ponovi. Včasih zadošča že droben razmislek, včasih mora miniti teden ali več, preden smo vsi zadovoljni. Na koncu dvomov ni več. Oglas ali kakšna druga oblika sporočila končno ugleda luč sveta. Takrat je na potezi javnost. Kakšen bo glas ljudstva? Se bo našel kdo, ki bo izvrtal še kakšen prezrt pogled na isto stvar? Bo kdo tako neodgovoren, da bo brez tehtnega argumenta stvar označil kot povsem
zanič? Kljub vsemu še vedno dvom.
V naši stroki si težko privoščimo površnost. Ne samo mi, tudi naročniki so v enaki koži. Poslovne komunikacije imajo za posledico javno mnenje, to pa neposredno vpliva na poslovni rezultat. Kako se oblikuje javno mnenje? Smo posamezniki dovolj pozorni in kritični? Žal živimo prehitro in smo preveč zagledani vase, da bi si pogosteje postavljali vprašanja o ustreznosti lastnih mnenj. Pa še kup težav bi si nakopali. Pred dnevi sem se skoraj sprla z najboljšim prijateljem samo zaradi preproste pripombe, da vselej obstaja več resnic in potemtakem ni nič res. Izmenjava hudo nasprotujočih si mnenj se je seveda končala civilizirano in prijateljsko, vprašanje pa je ostalo. Se splača dvomiti? Kaj ni bolj prikladno preprosto verjeti?
Ljudje radi izberemo lažjo pot. Če nekaj vsaj malo ustreza našim pričakovanjem, smo to pripravljeni sprejeti kot resnično. Tudi takrat, ko ni nič res. Denimo klevetanja, govorice. Znana stvar, ki tudi v naši stroki povzroča nemalo težav. Nekdo ti podtakne neresnico, ti moraš potem z ogromno energije in stroškov dokazovati nasprotno, dvom pa ostane. In točno tu tiči
problem. Tisto, kar ostane, ni dvom, temveč slepa vera v prvi podatek, ki je zaradi svoje netočnosti, zlaganosti ali zlonamernosti povzročil zaplet in nepopravljivo škodo. Ni problem v tem, da ljudje lažemo, problem je v tem, da slepo verjamemo lažem. Če bi v takih situacijah vsaj malce podvomili, bi sejalcu neresnic pogosteje zdrsnilo na ledu, po katerem se neodgovorno sprehaja.
Poigravam se s tezo, da bo generacija današnjih otrok bolj kritična do resnice. Na žalost ne zato, ker bi ji bilo dano boljše znanje, kot je bilo dano nam. Bolj zato, ker se od malih nog srečujejo z resničnim in virtualnim (navideznim) na povsem drugačen način. Mi smo poznali le (ne)resnične zgodbe iz literature, filmov in pripovedovanj. Kdor se je znal dobro vživljati v zgodbe, je lahko po mili volji sanjaril. To pa je bilo tudi vse. Današnjim otrokom so, hoteli ali ne, veliki učitelj tudi virtualne igre. To niso več sanjarjenja, tam gre zares. V igri moraš aktivno sodelovati, čeprav v navideznem svetu so tvoje odločitve in dejanja resnična. Kljub zgražanju pedagogov in pogostim dvomom staršev (tudi sama sem dolgo brcala, preden sem popustila) so otroci dobesedno očarani. Ko sem
prvič zaznala tisti zgovoren otrokov pogled, češ, me imaš res za butastega in misliš, da ne vem, kaj je res in kaj ne, sem začela na te igre gledati z druge plati. Seveda sem še naprej odklanjala vsakršno nasilje in na dolgo in široko razlagala, kaj je dobro in kaj je zlo. Otrokom pa sem začela verjeti, da s pomočjo svoje neposrednosti preprosto ločijo resničen svet od onega drugega. Navideznega sveta se naveličajo kot vsake druge igrače. Z razvojem interneta smo vsi, ki se po njem sprehajamo, pahnjeni v podobne, celo bolj prefinjene situacije. Priljubljene klepetalnice, kjer se srečujemo z ljudmi, ki so samo navidezno resnični, so morda najboljši primer. Ljudje se tam pretvarjajo in izmišljajo vse mogoče. Ko ugasneš računalnik jih preprosto ni več. Če si že upam verjeti, da je klepetanje po internetu le igra, oblika zabave, si želim, da bi to znanje uporabili tudi takrat, ko se ne igramo. Prepoznavati resničnost ali vsaj malce dvomiti vanjo je ne samo koristno, temveč tudi prijazno do drugih ljudi.
Lastovke so odletele. Ure smo prestavili na zimski čas. Resnični čas. In resnica je, da bodo lastovke spet priletele nazaj. Takrat bo že nova pomlad.	Lučka Peljhan
Matjaž Sček
Moški pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine si je na daljnem severu pripel drugo mesto na mednarodnem pevskem tekmovanju, medtem ko mešani zbor Ipavska iz Vipave te dni gostuje v Baskiji, kjer se tudi nadeja visokih uvrstitev. Pred obema zboroma stoji isti zborovodja - Matjaž Šček, kar je seveda dovolj tehten razlog za klepet pod latnikom.
Matjaž Šček, sicer rojeni Koprčan, vleče korenine iz Vipave, saj je bil njegov ded poznan kovač v trgu, pa tudi njegov oče Ivan bi najbrž nadaljeval z obrtjo, če mu ne bi vojna načela zdravja. Ironija usode je hotela, da je šele tedaj lahko uresničil svojo davno željo, študij glasbe. Pot ga je kasneje pripeljala na obalo, kjer se je odlikoval kot glasbeni pedagog in skladatelj, žal pa je sredi največje ustvarjalne vročice prezgodaj omahnil.
Torej je bila mlademu Matjažu glasba že v zibko položena?
Izogibam se takšni besedni zvezi
-	če je bilo za sestro (Alenka Šček
-	Lorene - op. p.) že od malih nog jasno, da bo postala pianistka, sam na glasbo nisem vezal svoje prihodnosti, še zdaleč pa ne na zborovsko petje. Resda sem igral klavir, toda prvič sem zapel šele v drugem letniku gimnazije, pri Mirku Slosarju. Meje pa tedaj petje vsrkalo in sem že kmalu prevzel gimnazijski oktet. Končal sem tudi
srednjo glasbeno šolo (klavir) in se vpisal na glasbeno akademijo, oddelek za dirigente. Predstojnik je bil naš primorski rojak Anton Nanut, s čigar načinom podajanja znanja se nisem sprijaznil in sem, morda v svoji mladostni zagnanosti, rekel kaj preveč. Diplomiral nisem nikoli... Že med študijem sem vodil izolski moški zbor, Primorski oktet, se nato usmeril v zamejstvo in leta 1988 s Primorcem osvojil prvo zlato v Mariboru. Uspeh mi je odprl vrata Ljubljane - pri Slovenskih madrigalistih, nato pri Ljubljanskih madrigalistih, kjer sem vztrajal celih deset let, vodil sem tudi zbor RTV...
Zbirka nagrad s tekmovanj je obsežna...
...tako doma kot tudi v tujini. Poleg zlatih medalj imam v vitrini tudi priznanja za najboljše interpretacije bodisi obveznih, narodnih, še posebno pa Gallusovih skladb. Tekmovalni dosežki so seveda zanimivi, toda pomembna se mi zdijo tudi snemanja, z zbori kot tudi s komornimi ansambli, pri čemer' sem ponosen na številne krstne izvedbe skladb sodobnih skladateljev.
Kdor je pel pod tvojim vodstvom, zna povedati, da je to posebno doživetje, kot da z neko magično močjo potegneš na piano tisto nekaj več... Kje tiči skrivnost zborovodje Matjaža Ščeka? Najbrž ravno zato, ker nimam diplome, sem obiskoval razne seminarje in delavnice širom Evrope, se izpopolnjeval pri znanih dirigentih, doma pa sem se po nasvete oziroma mnenja pogosto zatekel k Lojzetu Lebiču, ki mi je
zagotovo dal največ. Vse skupaj je pač zorelo v meni, se preverjalo v praksi, težko rečem, da sem se od tega in tega velikega moža naučil to in to, ali pa da je spet to in to neka moja pogruntavščina...
Prišel si v Vipavsko dolino, ki je pevski fenonem prve vrste. Kako jo doživljaš?
Mislim, da gre za splet najmanj treh dejstev. Prvič, cerkveno petje na Vipavskem je na bistveno višji ravni kot drugod, pete maše, naprimer, so pravi glasbeni dogodki. Na korih se kali ogromno mladih pevk in pevcev. Drugič, mehkoba vipavske duše je neločljivo povezana z zemljo, s trto. Čarobnost hramov in opojnost vina kar hlepita po pesmi, petju. In tretjič, pojav Rajka Koritnika! Skozi njegove roke je šla najbrž že stotnija pevk in pevcev, ki so danes nosilci marsikatere zasedbe.
Ni skrivnost, da nisi ljubitelj manjših sestavov, ki so se (tržno) razpasli ob razpadu velikih korpusov?
Tu in tam priskočim kateremu na pomoč, toda to ne spremeni mojega stališča, daje že tako malo tenorjev po nepotrebnem razpršeno v raznih -tetih. Mnogi odlični zborovski pevci se izgubijo v povprečnih sestavih. Moja želja je, da bi jih uspel združiti. Če govorim o kosovelovcih, bi potreboval še sedem, osem tenorjev, da bi nas bilo 40 in bi dosegli mogočen zvok, ki ga zahtevajo nekatere skladbe in skladatelji, recimo Simoniti ali Bruckner. Tudi s solisti v vseh štirih skupinah bi se nam povečal repertoar. Madrigale pa bi recimo znotraj zbora lahko pele manjše
zasedbe...
Danes vodiš v Vipavski dolini tri zbore, toda med seboj povsem različne. Naključje?
Ipavska je postala vrhunsko glasbeno telo, kar dokazujejo nagrade (Maribor, Riva de Garda), zaostaja pa v organizacijskem smislu. Srečko Kosovel je v tem pogledu spredaj, žal pa moško zborovsko petje izumira. Poseben izziv zame je pokazati svetu, da lahko tudi moški zbori napredujejo in da ima moško petje nezamenljive čare. Tretja preokupacija je dekliški zbor v Novi Gorici, ki bi lahko postal novo pevsko jedro na spodnjem koncu doline.
Na vajah si zelo zahteven... Ponavljanje kot osnovni način učenja pesmi mi je nadležen. Pevcem skušam dopovedati, da so pri vajah maksimalno zbrani, da vseskozi spremljajo tudi delo drugih glasov in razmišljajo vnaprej. Seveda je lažje delati z glasbeno podkovanimi pevci. Zato razmišljam, da bi imel pol ure pred vajami neko vrsto glasbenega opismenjevanja. Običajen vic na koncu klepeta je tokrat ostal nekje na višini 9000 metrov. Glasba je v bistvu resna zadeva, še posebno če se ravnaš po Matježevih napotkih - daje skupen vdih pogoj za natančen vstop, da prvi težki noti sledi druga lahka, da se note ne poudari s pritiskom nanjo pač pa z odvzemanjem pri naslednji, da je pavza sestavni del glasbe, itd...In če je to smešno ali ne, zagotovo so ob doživetem prikazovanju nekaj teh glasbenih elementov podzavestno absorbirale tudi stevardese...
Klepetal Edo Pelicon
Foersterji prepevali
Log pri Vipavi
Zbor Anton Foerster iz Ljubljane je bil ustanovljen jeseni leta 1974 in seje poimenoval po enem največjih ustvarjalcev na področju cerkvene in posvetne glasbe skladatelju češkega rodu, ki je skoraj pol stoletja deloval v Sloveniji.
Umetniško je celih 27 let vodil zbor profesor in skladatelj Jože Trošt, sedaj pa je umetniško vodenje prevzela naša rojakinja, ki si je ustvarila družino na Gorenjskem, profesorica glasbe Damijana Božič - Močnik. Zbor posega po skladbah različnih stilnih obdobij.
S koncerti in petjem je zbor sodeloval pri mašah in gostoval po mnogih krajih doma in tudi v tujini. Letos junija je gostoval na Češkem v Osenicah ob odkritju spominske plošče Antonu Foersterju na njegovi rojstni hiši.
Kot uvod v celotni koncert je zazvenela Foersterjeva Ave Marija iz opere Gorenjski slavček in je bila s spremljavo orkestra prijetno uvajanje. V prvem delu je zbor izvedel Haydnovo Misso brevis Št. I, napisano za solistki sopranistki, mešani zbor, orgle in godala. Orkester so sestavljali glasbeniki Slovenske filharmonije. Maša je
zvenela vzvišeno in hkrati sveže zaradi solističnih vložkov. Solistki sta bili Marta Močnik in Teja Saksida. Maša nas je vpeljala v drugi del koncerta, ki je bil domiselno oblikovan v znamenju meseca oktobra kot ena » desetka« rožnega venca. Začel se je s koralnim očenašem, ki je zvenel v polni loški cerkvi poduhovljeno, v brezhibnem moškem enoglasju. Sledilo je deset zdravamarij različnih skladateljev, od renesanse do današnjih dni (Gallus, de Vittoria, Perosi, Rakhmaninov, Bruckner, Škerjanc, Foerster, Arcadelt, Busto in Biebl). V melodijo preliti rožni venec je občuteno povezovala z besedo Barbara Tomažič. Dolgi aplavzi so nam prinesli še dva dodatka. Poslušali in predvsem v duši doživeli in občutili smo čudovito muziciranje pevcev in njihove zborovodkinje.
Lej la Irgl
Mladi so se v društvu Jutro srečali z umetnostjo
Mladi in umetnost 2003
Društvo mladih Jutro, je v septembru in oktobru organiziralo ustvarjalne delavnice na temo Mladi in umetnost. Delavnice so potekale ob sobotah v prostorih društva Jutro.
Prva v sklopu je bila kiparska delavnica, ki jo je vodila študentka kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost Tea Curk. Skozi zanimivo predstavitev predvsem modernega kiparstva, je udeležence vpeljala v izraznost kiparske umetnosti. Ustvarjali smo na temo Ajdovščina v očeh mladih, arhitektura in simboli, material pa je bila glina, les in siporeks.
Druga je bila literarna delavnica, ki jo je vodila Mojca Bernik, študentka Pedagoške fakultete v Ljubljani. Spoznavali smo načela Loesje poezije, v skupini ustvarjali rime in izdelali plakate.
Sledila je slikarska delavnica, kjer smo s pomočjo sponzorjev
udeležencem ponudili izražanje z oljnimi barvami ali akrili na slikarsko platno. Delavnico je
vodila Beti Bernik, študentka likovne pedagogike. Udeleženci so v uvodu spoznavali načela modernega in abstraktnega slikarstva, dobljene informacije pa so, po mojem mnenju uspešno, prenesli na slikarsko platno, tema ustvarjanja je bila enaka kot pri kiparski delavnici, tako so lahko tisti, ki so bili prisotni na obeh delavnicah, primerjali izraznost kiparskega in slikarskega ustvarjanja na isto temo.
Udeležba je bila velika, nad pričakovanji, na kiparski in literarni delavnici je bilo 15 in 12 udeležencev, na slikarski pa kar 22, v veliki večini srednješolcev iz Ajdovščine. Kar je vsekakor dovoljšen pokazatelj, da je med srednješolci interes po tovrstnih umetniških udejstvovanjih velik.
Za razstavo se še dogovarjamo, vsekakor jo bomo pripravili, ker so nastala dela resnično vredna ogleda.
Pripravljamo tudi glasbeno delavnico, vodil jo bo Dean Gnezda, študent filozofije in glasbenik. Na tej delavnici se nam bodo predstavili mladi glasbeniki.
Beti Bernik

primorje
www.primorje.si
Odločitve - naše življenjske izbire
“Ni toliko pomembno, da pademo; življenjskega pomena je spoznanje, da se zmoremo znova dvigniti in nadaljevati korak...”
Vsi, ki smo se kljub deževnemu nalivu v ponedeljek, 20. oktobra zbrali v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini, smo lahko prisluhnili predstavitvi knjige Neve Štokelj Odločitev. Gospa Neva Štokelj, medicinska sestra, je doma iz Dobravelj. Živjenjska potjo je v 90-tih letih zanesla na obalo, kjer sedaj tudi živi.
Svojo težko življenjsko izkušnjo je želela v knjižni obliki podeliti tudi z drugimi ljudmi. Vsebino knjige je posvetila svojemu nerojenemu otroku. Zahrbtna bolezen jo je v najlepšem trenutku postavila pred najtežjo življenjsko odločitev, ki je usodno vpliva na njeno življenjsko pot.
Del knjige torej opisuje njena občutja in notranje boje, ki so jo spremljali v njenih najtežjih dneh, mesecih in tudi letih. Drugi del knjige pa obsegajo razmišljanja o splošnih življenjskih vprašanjih, s katerimi se vsak dan srečujemo kot so naše osebne stiske, naše
izbire, medsebojni odnosi, naša samopodoba. Marsikatero poglavje spremlja uvodna ali zaključna misel, ki nekako povzema vsebino. Tudi pisanje knjige je bilo za avtorico neka vrste terapija. Razgaliti svoja občutja in samega sebe ni lahko, saj je narava človeka taka, da svoja čustva prikrivamo in najraje potlačimo nekam globoko vase. Zato je ob pisanju knjige veliko razmišljala o ljudeh v stiski, z željo, da bi jim kakšna prebrana misel pomagala pri reševanju težav. Z največjim veseljem dela kot prostovoljka v Domu ostarelih, kjer jim s prijazno besedo, naklonjenim poslušanjem in tudi s svojim poklicem lajša tegobe starosti. Njeno pozitivno naravnanost, njen optimizem in vero v življenje smo občutili vsi, ki smo se zbrali tega deževnega ponedeljkovega večera in verjamem, da jo boste tudi tisti, ki boste po njeni knjigi segli.
Zdenka Žigon
Poletna akcija Lavričeve knjižnjice
Knjiga presenečenja
Že odkar delam v knjižnici premišljujem, kako bi bralcem in predvsem bralkam, ki trdijo, da so že vse prebrali (in ki dejansko tudi res veliko berejo- vendar le določen tip literature) vzbudila zanimanje tudi še za kakšno drugo leposlovno in branja vredno knjigo. Zato je pred dobrim letom še kako prav prišlo predavanje o vzpodbujanju branja gospe Rachel van Riel, direktorice britanskega inštituta Opening the Book. V bežigrajski knjižnici je knjižničarkam kar iz rokava stresala ideje, kako narediti knjigo vidno oziroma kako pritegniti ljudi k branju.
Nekaj njenih idej smo “cepili” tudi na naša rodovitna tla. V Lavričevi knjižnici v Ajdovščini smo letošnje poletje izpeljali akcijo “Knjiga presenečenja”. Sodelavke sem prosila, naj med knjižnimi policami in tudi po skladišču poiščejo tiste leposlovne knjige, ki bi jih želele priporočiti za poletno branje, vendar pa bralci manj segajo po njih. Tako smo odbrali 350 zanimivih knjig. Izbor je bil kar pester. Ne samo romani in kriminalke, ampak tudi kratka proza, spomini, biografije, potopisi, pisma, znanstvena fantastika, slovensko leposlovje ( vedno premalo cenjeno!), starejši, že pozabljeni romani. Knjigam smo iztiskali črtno kodo, jih zavili v ovojni papir in črtno kodo nalepili na zadnjo stran. Na prednjo stran pa smo nalepili listek NE ODPIRAJ! . Sledilo pa je povabilo k akciji: Akcija poletja 2003: Knjiga presenečenja. Svet je poln presenečenj. Pustite se presenetiti tudi Vi! Ali si upate sposoditi knjigo, ne da bi jo sploh videli? Torej: TVEGAJTE in si sposodite danes ta posebej za vas pripravljen počitniški paket.
V knjigo smo vstavili tudi list s sporočilom:	Pustili ste se
presenetiti. Sposodili ste si knjigo, ki je bila za vas skrivnost, dokler je niste odprli in prebrali. Veseli bomo, če nam boste zaupali svoje mnenje o prebrani knjigi. Bralec je lahko ostal anonimen. S tem smo želeli dobiti mnenje bralcev tako o sami akciji kot tudi o prebrani knjigi.
Tako opremljene knjige smo postavili na našo poletno stojnico. Edini pogoj je bil, da bralec knjigo presenečenja odvije šele izven knjižnice.
Večina tistih naših najbolj zvestih obiskovalcev je z veseljem svojemu kupčku knjig dodala še knjigo presenečenja. Štirideset jih je tudi vrnilo izpolnjene priložene liste.
Vsi so bili navdušeni nad akcijo, ki se jim zdi “prav posrečena”, saj “tako dobiš v roke tudi knjigo, po kateri drugače verjetno ne bi segli”, ker je “škoda, da bi knjige z zanimivo tematiko ostajale na policah” in “zakaj se ne bi enkrat v življenju pustili presenetiti?”. Le en odgovor je bil, da je bralka razočarana nad presenečenjem, trije so napisali, da nad knjigo niso bili preveč navdušeni, drugi pa so bili s knjigo zadovoljni in
zelo zadovoljni. Velika večina jih je napisala, da si knjige, če bi sami iskali po policah, ne bi izbrali. In prav zato so bili navdušeni, da so odkrili, da so jim lahko všeč tudi drugačne knjige.
V oddelkih v Vipavi in Podnanosu pa je knjižničarka ponudila knjige še na druge različne načine:
-	Knjiga dneva: izbrala je knjigo dneva in jo postavila na vidno mesto. Bralec si je knjigo lahko izposodil, vendar je moral na njeno mesto postaviti drugo knjigo, ki jo priporoča kot knjigo dneva.
-	Knjige določene črke: na polico meseca je postavila leposlovje, ki so ga napisali avtorji , katerih priimek je začel na isto črko ( npr.: vsi avtorji s priimkom na črko V). Drugi mesec je izbrala drugo črko.
-	Spominjamo se: na polico je knjižničarka dala knjige tistih avtorjev, katerih obletnice praznujemo v določenem mesecu. Tudi taki načini ponudbe knjig so med bralci zelo lepo sprejeti in so hkrati spodbuda in povabilo. Prav gotovo je to eden od načinov, kako seznanjamo obiskovalce knjižnice z bogastvom našega knjižnega fonda.
Zdenka Žigon
Fosili - naša naravna dediščina -15
V dvanajstem nadaljevanju svojih prispevkov o fosilih, sem pisal o hipuritih. Posebej sem omenil dva. Celotnega z obema lupinama in male hipurite, ki sem jih našel na cesti na Nanos. Po objavi prispevka sem večjega, celoten hipurit in dva mala poslal na določanje akad. dr. Mariu Pleničarju. Dr. Pleničar je ugotovil, da je večji, celoten Vaccinites - torej Vaccinites braciensis poimenovan po otoku Braču. To je fosil, ki je pri nas pravzaprav zelo redek in je to dobra najdba.
Mali hipurit, ki ima dva značilna kanalčka in tri grebene pa je Hippurites colliciatus in je edini tovrstni, ki sem ga doslej našel. Tudi dr. Pleničarje bil zelo zadovoljen z najdbo.
Za še eno nadaljevanje o fosilih iz krede je zaslužen Tone Mislej z Lozic. Nekega nedeljskega popoldneva me je poklical in odšla sva nad Podgrič. Tam sva v skalah našla čudne oblike. Kosi skal so bili veliki in potrebno jih je bilo razbiti. Imela sva srečo. Iz skal sva izluščila tri primerke okrogle, ali skoraj okrogle, ploščate oblike. Premer primerkov je okrog 15 cm, debelina pa dobre 3 cm. Primerki
imajo čuden »nos«, zakrivljen v rahli spirali.
Objavljam fotografijo ene od teh okroglih »reči«.
No, primerek sem nesel v Ljubljano, kjer si ga je ogledal dr. Pleničar. Ker ni bilo dovolj časa je primerek po kratkem ogledu uvrstil med Toucasie, torej naj bi bil toucasia, vendar sta ob tem dve stvari nejasni. Doslej so bile pri nas sicer že najdene rudistne školjke, vendar mnogo manjše. Tudi sam sem pred časom našel eno, pa ima premer le 7 cm. S petnajstimi centimetri je torej ta nova školjka več kot enkrat večja. Drugo vprašanje je doba. Toucasie
praviloma sodijo v spodnjo kredo, južno pobočje Nanosa pa spada v zgornjo kredo. Starejša je spodnja kreda z več kot 100 milijoni let, medtem, ko so fosili zgornje krede stari od 65 - 90 milijonov let. Zaradi teh dveh odprtih vprašanj si bo dr. Pleničar primerek še enkrat ogledal. Z Mislejem sva v bližini našla še zelo lep, 20 cm dolg hipurit, ki pa je zelo sploščen. Tudi tega si bo dr. Pleničar posebej ogledal. Na njem so razločno vidne tako prečne kot vzdolžne brazde, sicer značilne za hipurite. Tu je njegova fotografija.Našla sva še nekatere primerke, o katerih bom pisal enkrat prihodnjič.
Gotovo je, da naši kraji skrivajo še marsikateri primerek okamenelega življenja iz krede, kije pri nas znana predvsem po velikih »izdajah« rudistnih školjk.
Tako zaključujem opis fosilov iz geološke dobe kreda. V kredo se bomo vrnili le, če najdemo še kak lep, pomemben in zanimiv primerek. Gotovo je, da je takih še veliko, samo poiskati jih je treba.
se nadaljuje Stane Bačar
Lions klub Zemono - zadnja akcija
Plakat miru
V sredo, 22. oktobra so v Domu krajanov v Ajdovščini odprli razstavo Plakat miru, ki so jo s sponzorstvom in koordinirano akcijo pripravili člani Lions kluba Zemono. Uvodoma je delovanje zemonskih lionistov predstavila sedanja aktivna članica in nekdanja predsednica kluba
Lučka Peljhan.
Uvodne misli ob otvoritvi razstave so pripadle sedanjemu predsedniku kluba Ljubotu Žgavcu, ki je zgoščeno predstavil idejo in izvedbo same akcije Plakat miru, ki poteka po vsem svetu. K sodelovanju so povabili pet osnovnih šol iz občin Ajdovščina in Vipava. Za izvedbo in koordinacijo celotne akcije je bil zadolžen Jordan Polanc, ki je pritegnil mentorje likovnih krožkov iz posameznih šol: Silvo Čopič z Otlice, Silvo Karim s Cola, Irena Jazbar iz Dobravelj, Natašo Rupnik in Vladimirja Bačiča iz Ajdovščine ter Braneta Jazbarja iz Vipave. Nastalo je 49 del, ki prepričljivo motivno in barvno razgaljujejo odnos mladih do morebiti največje človekove dobrine.
Akcija teče v svetovnih razsežnostih, zato so po najboljših močeh in z zavestjo, da bodo marsikaterega udeleženca natečaja razočarali, izbrali pet najboljših del, ki bodo sodelovala na slovenskem izboru. Nič novega ne bi bilo, če bi se likovniki iz naših osnovnih šol povzpeli do samega svetovnega vrha. Izbrana in posebej nagrajena so bila dela Lee Bolko , Nadje Kobal, Tomaža Vinazza, Anje Vidmar in Nežke Škapin. Vsi udeleženci natečaja pa so prejeli pisno priznanje. Večer je Prijetno »ozvočil« duo saksofonov ajdovske glasbene šole, izzvenel pa po pomenku številnih obiskovalcev ob priložnostnem prigrizku in kozarčku.	I.M.
Zgodovina Lionsov sega v leto 1917, kam drugam kot čez lužo, v Združene države Amerike. Ne onstran in ne tostran luže ne gre za kakšne »levje« primerke človeške rase, ampak je LION kratica za »Liberty Intelligence our Nation Safty«, kar je pravzaprav težko smiselno aktualizirati v slovenskem jeziku. V Evropi so se pojavili 1949 leta, kjer so svojo dobrodelnost namenjali predvsem slepim. Da so bili relativno ortodoksna in vase zaprta organizacija, dokazuje dejstvo, da so ženske lahko članice lionistov šele od leta 1987. V Sloveniji so pognali prve cime 1990 leta, kmalu tudi na našem koncu. Danes Lions klub Zemono šteje 29 članov. Dosedanje dobrodelne akcije: 1998 so prispevali komunikator Zavodu za invalidno mladino v Vipavi, 1999 so kupili stolčke za dvojčka, ki sta se rodila slepa: leta 2000 so nabavili računalnik z Braillovo testaturo za slepega študenta; 2001 so poskrbeli za računalnik gluhonememu osnovnošolcu, 2002 so slepima dvojčkoma prispevali še dodatno opremo ter sodelovali pri nakupu računalnika za slepo študentko; letos pa so sofinancirali letovanje socialno ogroženih otrok iz ajdovske občine.
Asfaltirajmo še zadnji makadam!
Dela ob mostu v Palah
Prostovoljno delo znova na sceni
»Udarili« v Bitni
Občan, ki rad hodi k izviru Hublja nam je povedal, da se na koncu Vilharjeve ulice v Ajdovščini, torej tam, kjer se ulica konča med vznožjem Skola in Palami, dogajajo moteče zadeve.
Točneje, ajdovsko Primorje je pred časom, za naročnika Občino Ajdovščina, opravilo izkop za dva zbiralnika vode ob vznožju Skola. Izkopani material so deponirali na plato ob omenjenem koncu ulice. Gre za par sto kubikov predvsem
kamnitega materiala, ki ga sedaj ajdovsko Primorje ob deponiji drobi v grušč, ki ga odvaža kamor ga pač potrebuje. Seveda gre za smotrno izrabo naravnih dobrin, vendar, kot pravi občan, pri tem početju nastaja tudi škoda, za katero se boji, da po
končanem delu ne bo odpravljena. Tako so »primorci« pri tem, da so lahko na deponijo pripeljali mobilni drobilec grušča, z buldožerjem odbili ograjo na mostu čez Hubelj v Palah. Ograja resda ni bila v dobrem stanju, vendar je služila svojemu namenu. Sedaj ima most namesto dveh ograj, samo eno. Nadalje ugotavlja, da so odvozi materiala povzročili poškodbe obstoječe makadamske poti, kar je kritično predvsem na mostu samem. Ta je sicer kamnit, »velban«, na mostu pa je že videti podporno kamenje. Zaradi možnosti nezgod, saj se prav tam začne gozdna učna pot in normalno odvija promet, občan tudi upa, da bo investitor, torej Občina Ajdovščina, poskrbela za čimprejšnjo sanacijo: asfaltiranje poti ter zavarovanje mostu, mogoče še preden kak motorist sfrči v Hubelj.
slika in tekst mt
Kaj je novega na Novi ?
Mitja Tripkovič, direktor izdajatelja radijskega programa Radio Nova ter časopisa Latnik, o načrtih podjetja. Oglasni dispiay Nova. Komercialno oglaševanje in informativni program. Lokalni mediji - enak dostop za vse. Na Novi se dogaja preobrat v komercialni razvoj in iskanje novih medijev - prenosnikov informacij. Tako si lahko, medtem ko berete te vrstice, poiščete našo radijsko frekvenco 94,8 MHz, kjer vas čaka že uveljavljen in verjamem priljubljen radijski program radia Nova, po prebranem Latniku pa si lahko ogledate na svetovnem spletu našo prvo novost: spletno stran z naslovom www.novanova.si. Na tej strani si lahko poleg predstavitve našega podjetja vsak dan preberete »vetričke« - torej naše dnevne radijske novice, preberete si lahko tudi vsebino Latnika, če vam ga je kdo zaradi nagradne križanke »zmaknil« iz nabiralnika, oglasna sporočila naših oglaševalcev, mislim pa tudi, da boste že lahko deležni naše pomembne pridobitve - s klikom na Poslušajte Nas boste lahko spremljali program Radia Nova četudi boste v Ljubljani, Moskvi, Sidneyu ali Clevelandu, seveda če imate dostop do interneta ter ustrezno računalniško strojno opremo - zvočno kartico, kar pa je danes prej pravilo kot izjema.
Na tej vaši spletni strani je opaziti tudi predal oglasni dispiay Nova. Kaj je to ?
Če spadata radio in internet med elektronske medije in če spada časopis med tiskane medije, spada oglasni display Nova med t.i. plakatne medije. Do konca novembra bomo namreč postavili dve elektronski tabli z lučkami, po kateri »potujejo« napisi in preproste grafike. Prva taka elektronska oglasna
tabla bo v trgovskem centru Farna v Vipavi, za ta del smo že zagotovili display ter najemno pogodbo, druga, občutno večja, pa bo po vsej verjetnosti na pročelju C3 pri glavnem križišču. Plakatiranje s klasičnimi plakati je namreč dokaj zamudno in precej drago oglaševanje. Po opravljenem štetju prometa skozi tri strani ajdovskega križišča smo namreč ugotovili, da se mimo te lokacije dnevno prevozi cca 18000 vozil. Skoraj neverjetno. Oglasni display NOVA je tako rekoč »obsojen« na veliko sporočilno moč - možnost hitrega vnosa novega sporočila - z oglasno tablo bomo povezani kar iz naše radijske tehnike, sporočila oz. napisi lahko stojijo, potujejo, utripajo. Ne smemo zanemariti tudi dejstva, da bo oglaševanje na displayu izredno poceni, še posebej za naše trajne radijske in časopisne oglaševalce. Novih pa se tudi ne bomo branili. Kateri so najpomembnejši razlogi za tako početje ?
Ko bomo do konca leta uresničili še ostale tri projekte, za sedaj lahko povem, da bomo v sodelovanju z ajdovskim podjetjem Geoss gotovo oblikovali tudi info kanal lokalne televizijske kabelske mreže, na katerem bomo poleg oglasnih, komercialnih sporočil, (telopov) objavljali tudi sporočila informativne narave, bomo lahko rekli, da je naše podjetje pravzaprav lokalna medijska hiša, ki po obsegu in pokritosti sicer ni med večjimi v Sloveniji, vendar v lokalnem smislu izredno pomembna. Majhnostjo tako lahko tudi prednost - saj poznate tisto o slonu v trgovini s porcelanom ter tisto o velikosti in tehniki.
V to širitev nas sili predvsem zavedanje, da naše preživetje zagotavljajo naši
oglaševalci, torej naši kupci, ki morajo biti najprej in predvsem - zadovoljni kupci. Na enem mestu tako lahko hitro, kvalitetno in gotovo najceneje oglašujejo, promovirajo svoje prodajne akcije, prireditve, otvoritve, storitve oz. kakor pravi naš slogan: če hočete karkoli povedati vsem v Vipavski dolini
-	smo pravi (in morda edini) naslov, saj hkrati izdelamo radijski spot, časopisni oglas ter elektronski plakat.
Radio Nova, časopis Latnik, Oglasni displav Nova, TV info kanal ... mediji, ki lahko služijo tudi ostalim javnostim in ne samo komercialnim vsebinam, potrošništvu...
Gotovo. Ljudem, ki so bili prvi ustanovitelji radia NOVA, je bilo to dejstvo glavni motiv, vzgib. Še danes je tako. Radio NOVA spada med tistih 9 % komercialni radijskih postaj v Sloveniji, ki še imajo lasten informativni program, lastne radijske novice ter lastno radijsko produkcijo. Naše Vetričke
-	lokalne novičke predvajamo 4 x na
dan. Prepričan sem, da s tem bogatimo življenje ljudi v Vipavski dolini. Hitra, celovita, nepristranska novica, lokalna informacija - pomaga ljudem izbrati koncert, prireditev, tekmo, razstavo. Obvestila za prekuhavanje vode, zapori ceste, plazenju, nenazadnje - o izgubljenem psu ali poletelem papagaju, so pomembni drobci vsakdanjika. Menim, da imajo ljudje pravico do obveščenosti. Tudi o resnejših temah:	o lokalnem gospodarstvu,
politiki, varnosti. Tudi in predvsem zato vztrajamo pri oblikovanju informativnega programa ter ostale lastne produkcije radijskih oddaj ter nenazadnje pri izdajanju Latnika. Zakaj beseda »vztrajamo« ?
Zato, ker živimo v svetu, kjer ni nič zastonj. S stališča ekonomike poslovanja podjetja je informativni program predvsem strošek. Zato ga je 91 % radijskih postaj v Sloveniji opustilo. Nadgradnja, mesečni povzetek najzanimivejših dogodkov, ki jih radijsko »pokrivamo« je še novinarska, časopisna zaokrožitev v časopisu Latnik. Vendar, kot pravim; izdaja ene številke Latnika, ki ga brezplačno razdelimo v vsa gospodinjstva občin Ajdovščina in Vipava nas stane, brez cene dela, blizu miljona. Razširjeno mnenje, da je Latnik občinski časopis drži le v dejstvu, da obravnava teme iz življenja občank in občanov, ko smo pri denarju je dejstvo naslednje: od občine Ajdovščina dobimo za tri strani oglasnega prostora 303.000,00 SIT + DDV na številko. Občinski svet občine Vipava, nas je ob zadnjem rebalansu
Mogoče smo po večini že pozabili, kaj je udarniško delo. Včasih je bilo zelo »priljubljeno«, kdaj tudi za lase privlečeno, kjer pa so se ga lotili z »dušo«, je prinašalo zadovoljstvo, saj je krepilo pripadnost neki stvari.
Dve soboti v oktobru so Maložebeljci dokazovali, daje skupnost in sosedska pomoč še kako na mestu. Iz glavne ceste Male - Velike Žablje se odcepi stranska pot za zaselek Bitna. Dosti prometa pravzaprav požre ta kratek odsek, saj po njem vozijo številni traktorji in druga kmečka mehanizacija v Pule, kot se imenuje prostrano polje ob reki Vipavi tja gor proti Ustjam.
Na asfaltiranem kosu ceste so se kazale
že velike rane, zaradi neurejenih vablanc na razmeroma strmem cestišču.
Krajevna skupnost je poskrbela za material, 10 vaščanov pa za delovno silo in ustrezne malice. Izkušnje iz podobnih akcij jim je zlahka posredoval 80 letni Rudi Rustja, ki je tudi zastavil svojo lopato, največ pa jih je nabiral še ne 18 letni Peter Bakaršič. Še vedno vredno posnemanja.	I.M.
proračuna podprl s skromnimi, vendar ne zanemarljivimi sto tisočaki, kar je pohvale vredna in dobra osnova za ohranitev Latnika in za kar se ob tej priložnosti zahvaljujem županu Princesu, kakor tudi vsem svetnikom Občinskega sveta Vipava. Izdatnejšo podporo s strani proračuna Občine Ajdovščina ravnokar usklajujemo ( z županom ter vsemi občinskimi svetniki ) projekt Informativnega programa, ki bi skozi Programski svet določil nosilce javnih informacij, metodologijo zbiranja, obdelave in posredovanja informacij javnega značaja, kakor tudi vsebino ter programske zasnove radijskih oddaj iz naše produkcije, kot so že uveljavljene petkove občinske oddaje, sredina oddaja ter časopisna rubrika »Preprečimo Preden bo Prepozno«, torej oddaja, ki obravnava lokalna vprašanja varnosti ter preventive, oddaja »Športno ponedeljkovo dopoldne«, ki obravnava teme iz življenja domačih športnih društev, klubov, oddaja »Izpod farnih zvonov« obravnava teme iz življenja verujočih tudi in predvsem iz domačih far, nenazadnje dobijo mesto na našem radiu tudi ajdovski osnovnošolci ter zgornjevipavski študentje v tedenskih skoraj dveurnih oddajah.. Prepričani tudi smo, da je potrebno naše radijske in časopisne vsebine še obogatiti, pač izkoristiti informativno, izobraževalno moč, ki jo mediji dandanes imajo. Lokalni, predvsem v lokalnem smislu. Povedano po domače...
Malo občin v Sloveniji ima lokalni časopis, še manj lokalno radijsko postajo. Vsa podjetja so pahnjena v surovo tržno bitko, tudi medijska. Pri objavljanju nekomercialnih vsebin lokalnega značaja nastajajo stroški, ki bi jih moral nekdo plačati. Po našem mnenju je to občina oz. občinski proračun. Gre za informacije lokalnega javnega značaja, poosebljena lokalna javnost pa je Občinski svet. Tako bi v posebni Pogodbi o zakupu medijskega prostora morala občina odpreti vrata v lokalne medije vsem nosilcem družbenega življenja lokalne skupnosti, kar konkretno pomeni brezplačno informiranje, oglaševanje - npr. Kulturnemu društvu Budanje, ki vabi na predstavo, Lavričevi knjižnici, ki vabi na literarni večer, društvu Wada, ki organizira čistilno akcijo, Krajevni skupnosti Cesta, ki organizira proslavo ob krajevnem prazniku, Športnemu zavodu ki prireja plavalne tečaje, Planinskemu društvu ob predstavitvi 100 letnice delovanja, krvodajalski akciji v Ajdovščini,
ZPMju za akcijo »Pomežik soncu«, Osnovni šoli za obveščaje o vpisu ter dobrodelni razstavi. Ljudski univerzi za izobraževalne tečaje. Gasilskemu društvu Col za gasilsko veselico, Kinološkemu društvu za tekmovanje, nenazadnje, lokalni izpostavi politične stranke ob novinarski konferenci ipd. Seznam »upravičencev« je dolg, kar je v redu in pomeni da imajo občani dokaj možnosti izbire. Seveda, če za izbiro vedo. Poleg tega imajo občani pravico do obveščenosti o javnih zadevah občine. O delu občinske uprave, njenih komisij, odborov. Nosilci javnih funkcij imajo pač dolžnost obveščati. Razen če hočejo delovati v ilegali.
Povedati moram, da pri usklajevanju trajne ureditve informiranja občank in občanov občine Ajdovščine naletim tudi pri naših, ajdovskih politikih na dober odziv, kot rečeno, smo v fazi usklajevanja, sem optimist... Sicer pa mora dogovorjeno potrditi Občinski svet na seji pri sprejemanju rebalansa proračuna naslednji mesec. Seveda bomo poročali o izidu glasovanja. Nenazadnje, radio Nova je lokalna radijska postaja, ki ji ljudje radi prisluhnejo, Latnik je časopis, ki ga ljudje radi prebirajo. Ti ljudje, bralci, so na volitvah volilci...
Rezultati glasovanja so nepredvidljivi. Imate alternativo za primer neuspeha?
Vselej. Opisano komercializacijo medijev bi pač izpeljali do konca. Kakor tudi pogodbe, ki večinoma potečejo do konca leta. Lastne stroške bi zmanjšali z nadaljevanjem odpuščanja sodelavcev informativnega programa ter lastne produkcije. Vetričke bi zamenjali z plačanimi branimi obvestili po ceniku ipd.
Vsekakor pa sem prepričan, da temu ne bo tako, ter da bo naš predlog sprejet z veliko večino glasov. Sredstva, ki jih pričakujemo iz proračuna so za ponujeni obseg del pravzaprav minimalna, upamo tudi, da zavedanje, da je za življenje ljudi vložek v informacijsko infrastrukturo	neprimerno
pomembnejši od asfaltiranje kakega dvorišča, zori. Nenazadnje, naš optimizem sloni tudi na dejstvu, da imamo pri tej zadevi prav.
Borut Mermolja
N VA
Vetrišče
Nekateri moji stalni bralci so me opomnili na dejstvo, da nič ne pišem o lokalni politiki. Kaj pa naj bi pisal? Ne vem, saj je vse znano, vse povedano, skratka ne zamina me. Če bi jo skušal definirati, bi lahko zapisal, da je to le običajno prerekanje, ki ima primesi intelektualnega kultiviranega duha - no, nekaj pritlehnih udarcev pa kljub temu je, ampak v to se ne bom spuščal, ker se mi ne zdi vredno tratiti časa ža tako politično mineštrovanje. Politika pač kot poltika, volja do moči in obvladovanja. No, zdaj bodo pa nekateri rekli: Nima jajc! Kaj bi to, saj še kokoši nimam več. Morda se pa bom kdaj le razspisal in na ta kos papirja razgrnil strnjeno mnenje o lokalni politiki - za zdaj pa naj ostane zasebna filozofija. Sicer pa, mar ni življenje pisan vrtiljak in nekateri imajo od tega močno vrtoglavico. Današnje razmišljanje bi lahko začel takole: Regiment po cesti gre, pa hudo profesionalen je! Ja, zdaj pa jo imamo, profesionalno vojsko namreč. O tem seje že dolgo govorilo in pogajalo. Razne študije so dokazovale tudi ekonomičnost take odločitve. Zdi pa se, da se je vse skupaj zgodilo preveč hitro in nekam zaletavo. Čudi me, da se v tej državi lahko tako hitro
sprejmejo tako pomebne odločitve, med tem, ko se recimo za gradnjo nove šole pogajanja vlečejo več let, da o drugih » malenkostih« ne bi tratil časopisnega prostora.
Politično vojaški strategi so nas na to kar nekaj časa pripravljali. In zdaj se je res zgodilo. Zgodila seje demontaža slovenske naborniške vojske. O, srečne mamice, ki jim sinovi ne bodo več odvzeti za nekaj mesecev. Prav gotovo je bilo naborništvo stresno za mladega človeka. Večina odrasle moške populacije je to skusila. Kakšen etnopsihološki ritual je to bil, je znano. Na nek način je bil ritual vstopanja v odrasel moški svet, v svet veljavnosti in navidezne moči. Zdaj tega ne bo več in si bodo morali mladi fantje izbrati drugačen način samopotrjevanja. Zdaj pa najbrž pretiravam. Mladi ljudje imajo danes drugačne načine samodokazovanja, kar je pač odraz globalnega vzorca socialnega obnašanja. Pacifizem je bil med mladimi vedno priljubljeno revoltništvo, kar dokazujejo tudi statistike nekaj zadnjih naborniških let; vse več mladih fantov se je odločalo za civilno služenje. Moralno stanje zadnjih generacij nabornikov je bilo vse prej kot pa bojevniško. Ampak vzrok za tako stanje je seveda treba iskati v strukturi družbenega ustroja in ne v teh mladih ljudeh, ki so bili pač pahnjeni v nek ritual, ki jim je bil vsiljen, pa čeprav, to si upam trditi, so v njihovih genih tudi bojevniški programi. Šlo je preprosto za to, daje družba propagirala demokratično svoboščino, ki pa nima izrecno definiranih dolžnosti. Navadno se v razpredenih demokracijah določijo dolžnosti s plačevanjem. Kot skrajnost bi prisilno služenje vojaščine lahko razumeli tudi kot odvzem prostosti. Prav indiferenca naborniške mase kaže, koliko je ta država pomebna za posameznika, koliko je tistega, že malce arhaičnega patriotizma, ki je osnova za nacionalni fanatizem in za trdno izgradnjo nacionalne države. Model nacionalnih držav polagoma izgublja svojo mednarodno veljavo; no, nekaj takih držav še eksistira, celo
v naši bližini. Nacionalne države se napajajo iz nacionlnega ponosa, ta pa se regenerira skozi razne ogroženosti. Veliki nemški filozof je zapisal: Ljubite svoje sovražnike, če hočete obstati! To bi še kako veljalo za nacionalne države, ampak globalizacija zahteva nove in nove žrtve. Z globalno vpetostjo pa polagoma umre nacionalna ozaveščenost. Pravzaprav se v dobi globalizacije ustvarja tudi globalna zavest, ki presega ustaljene vzorce nacionalnih vzgibov. Ljudje se polagoma zreducirajo samo na potrošnike, na delodajalce in delojemalce.
Zdi se mi, da se je naša državniška zavest skrčila zgolj na ugibanja, kam nas bodo še zrinili. Narodna identiteta, vse tako kaže, ni več politična kategorija in izginja iz političnih atributnih arzenalov. In potem so se uslužbenci vojske čudili, če so v kasarne dobili v vzgojo medle mladce, ki jim je le do zabave in do morebitnega profitnega napredovanja. Vse tako kaže, da bo država samo še birokratski servis za urejanje osebnih listin in izvajalka socialno družbenih projektov, no, pa za pravne inštitucije bo skrbela. Mogoče se bo domovinska ljubezen uspela obdržati le še v športnih manifestacijah, ko bomo ob kakšni zmagi ganjeni poslušali našo himno.
Stavri so torej jasne, politika naj si izmišlja, mi pa naj razmišljamo. Za konec, to sicer ni moja navada, vam bi rad postregel z nekaterimi številkami, ki naj bi pokazale, kako se je naša vojska formirala in razformirala. Upam, da so podatki kolikortoliko točni, saj so nabrani iz večih virov.
O moči karantanjske vojske je več ugibanj kot pa pravih številk. Prva prava slovenska vojska je nastal leta 1918, ko jo je zasnoval Rudolf Maister. Groba ocena je, daje bilo v tej vojski 12.000 mož, kar seveda ni predstavljao neke globalne vojaške sile, a je bila dovolj velika za konkreten politični uspeh. No, ta vojska se je potem, leta!919, stopila v takratni jugoslovanski vojski. V drugi svetovni vojni se je zasnovala druga prava slovenska vojska, ki je bila
najštevilčnjša leta 1944 in naj bi štela 21.700 borcev. Nekateri zgodovinski viri navajajo, daje bilo skupno število vseh partizanskih borcev 50.000, največ naj bi jih bilo takoj po razpadu Italije -35.000. Omeniti velja še vse tiste, ki so bili zakonito mobilizirani v italijansko vojsko, teh naj bi bilo 25.000, v nemško vojsko pa jih je bilo vpoklicanih 35.000. Takoj po razpadu Italije jih je 22.000 prestopilo k zaveznikom. Tukaj se bodo nekateri najbrž vprašali: kaj pa tisti, ki so bili na drugi strani? Res, tudi teh je bilo kar 13.500, po oceni iz leta 1944. Ti domobranci so bili rekrutirani iz več različnih frakcij prejšnjih bojnih skupinfbela garda, črna roka, plava garda...) Nadaljne poti slovenskega vojaškega razvoja so znane. Iz teritorialne obrambe
in posebne brigade se je zgradilo jedro nove slovenske vojske. Konec letošnjeg avgusta je imela naša vojska 1.573 vojakov, vsega skupaj pa 5.149 profesionalnih častnikov in podčastnikov. Rezervistov naj bi bilo
19.000	tisoč. Toliko o številkah, za razmislek.
Mislim, da je Martin, ki dela iz mošta vin, največji skupni imenovalec slovenske samobitnosti in biti nasploh. Če kje, potem smo v vinskih kleteh še kako zavedni, celo do nezavesti... Pa naj novo vino utopi težko tuhtljive stvari, naj prinese samo tisto, kar se res obnese in naj vam vsaj od prvega do prvega znese.
Bojan Bizjak Zakawsky
PLAV0
Lavričev trg Ajdovščina
VELIKA IZBIRA MODNIH ŽENSKIH IN MOŠKIH BUND, JAKEN, PLETENIN IN HLAČ, TER NOVA KOLEKCIJA ŽENSKEGA IN MOŠKEGA PERILA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
KVALITETNI MATERIALI - UGODNE CENE NAJDETE NAS NA LAVRIČEVEM TRGU V AJDOVŠČINI.
urnik:
ponedeljek - petek 09:00 -12:00 in 14:00 -18:00 sobota 09:00 -12:00, nedelja in prazniki zaprto Tel.: 05 36 80 126
VLJUDNO VABUENI !!!
PREMAKNIMO SE S PREMIKOM
PrTrmTfmm
STANOVANJA
AJDOVŠČINA - CENTER - Trisobno stanovanje ,70 m2, opremljeno, l. 1965 Cena: 14J) mio SIT
AJDOVŠČINA - Enosobno stanovanje z balkonom, 35 m2, delno obnovljeno 1. 2002 Cena: 8,5 mio SIT
AJDOVŠČINA - CENTER - Dvosobno stanovanje , 50 M2, nadstandardno, opremljeno ( pralni in pomivalni stroj, HI-FI, VCR, dolby souraund, unikatno pohištvo...)
Cena: 15,3 mio SIT
AJDOVŠČINA - Trisobno stanovanjev izmeri 76 m2,1. 1982, v tretjem nadstropju, z dodatno sobo Cena: 14,0 mio SIT
HIŠE
AJDOVŠČINA - CENTER - Stanovanjska hiša na 828 m2 zazidalni parceli v središču Ajdovščine, v celoti obnovljena 1.1991, C.K.-plin Cena: 3jJwmio SIT
AJDOVŠČINA - ŠTURJE - Starejša hiša na placu , 1. 1900,180 m2, nova streha Cena: 10,0 mio SIT
ČRNIČE - Samostojna hiša v IV. Gradbeni fazi, v novem delu vasi, na 600 m2 zemljišče Cena: 18,0 mio SIT
USTJE - Samostojna starejša hiša v vasi, 1.1920, 180 m2, potrebna obnove, ter gospod, poslopje in štala z 835 m2 gradbene parcele Cena: 14,0 mio SIT
VIPAVA - GRADIŠČE - Hiša z gospod, poslopjem potrebna obnove, 1 1890, ter sadovnjak preko 2000 m2, od tega polovica zazidalno, izjemna lega Cena: 18,0 mio SIT
MALE ŽABLJE - Starejša hiša v vasi brez zemljišča, 1. 1890,140 m2, potrebna obnove Cena: 5,5 mio SIT
MORAVSKE TOPLICE - Apartma v izemeri 37,30 m2 s teraso in balkonom, povsem novo, nerabljeno, opremljeni kuhinja in kopalnica (grelne plošče na elektriko, CTV, telefon) Cena: 10,9 mio SIT
ZEMLJIŠČA
ŽAPUŽE - Gradbena parcela v izmeri 1044 m2, na izjemni lokaciji z lepim razgledom Cena: 6.000 SIT/m2
AJDOVŠČINA - GRIVČE - Gradbena parcela za stanovanjsko gradnjo, 1.700 m2 Cena: 33 €/m2 + v celoti izdelan načrt
ČRNIČE - Več zazidalnih parcel za obrtno - stanovanjsko gradnjo, v celoti komunalno opremljenih (vsi priključki na parceli)
Cena: 10.500 SIT/m2
LOKAVEC - Gradbene parcele na izjemni lokaciji, z vso infrastrukturo v neposredni bližini Cena: 6,5 mio SlT
LOKAVEC - Gradbena parcela s hišo za rušenje, velikosti 700 m2, z vso infrastrukturo Cena: 6_.500 SIT/m2
MALE ŽABLJE - Gradbena parcela s porušeno hišo, 3000 m2, v bližini reke Vipave Cena: 10,5 mio SIT
PE AJDOVŠČINA Prešernova 7 tel.: 05 36 80 456 fax.: 05 36 80 457
GSM: 031 376-100
e-mail: gtomol@siol.net www.premiknet.com
!	PREMIK«)	s.
NEPREMIČNINE d.0.0.		
POSLOVNI PROSTORI
AJDOVŠČINA - Več poslovnih prostorov v poslovnem centru PALE
Povprečna cena: 600 €/m2	£
COL - Poslovni prostor v središču vasi, v izmeri 128,55 m2, 3 prostori + WC Cena: 7,6 mio ŠIT
AJDOVŠČINA - CENTER - Objekt v izmeri cca 900 m2, primeren za gostinsko dejavnost, oddamo ali prodamo Povprečna cena: 600 €/m2
VIPAVA - CENTER - Poslovni prostor z uporabnim dovoljenjem, v izmeri 80 m2, oddamo Cena: 200 € mesečno
AJDOVŠČINA - CENTER - V celoti urejen poslovni prostor primeren za trgovsko dejavnost, v izmeri 46 m2, oddamo ali prodamo Cena: 500 € mesečno oz. 1.700 €/m2
AJDOVŠČINA - CENTER - Poslovni prostor v C2,v izmeri 14 m2, na izjemni lokaciji, 1.1992 Cena: 3,8 mio SIT
PONUDBA NOVA GORICA. TOLMIN. KRAS
NOVA GORICA - KROMBERK - Manjša stanovanjska hiša v nizu, 170 m2 bivalne površine s parcelo 500 m2, lepa lokacija, pogled na Novo Gorico, 1.1999 Cena: 36,0 mio SIT
DOMBRAVA - VOLČJA DRAGA - Samostojna stanovanjska hiša v III. Gradbeni fazi, cca 200 m2 uporabne površine, 4.500 m2 zemljišča Cena: 24, 0 mio SIT
BILJE - Novejša stanovanjska hiša na parceli 1.700 m2, samostojna, 1.1987, 250 m2 uporabne površine Cena: 44,0 mio SIT
KANAL - Manjša, delno obnovljena hiša v nizu, 1.1920, 120 m2 bivalne površine Cena: 7,0 mio SIT
VOGRSKO - Novejša hiša na večji parceli, sončna in lepa lokacija, prodaja sel/2 hiše, spodnja etaža, IV. gradbena faza, 900 m2 zemljišča, 1.1980, 120 m2 bivalnih površin Cena: 20,0 mio SIT
DESKLE - Novejša dvostanovanjska hiša na parceli 300 m2, 280 m2 bivalnih površin, 1.1980 Cena: 20,0 mio SIT
DORNBERK - Starejša hiša z garažo in vrtom 250 m2, bivalnih površin 200m2,1.1950 Cena: 17,0 mio SIT
www.premiknet.com
MANJŠA STANOVANJA V AJDOVŠČINI IN VfPAV!
SAMOSTOJNE STANOVANJSKI HIŠE V ŠIRŠEM OKOLJU AJDOVŠČINE !N VIPAVE GRADBENE PARCELE V ŠIRŠEM OKOUU AJDOVŠČINE !N VIPAVE STAREJŠE HIŠE POTREBNE OBNOVE V ŠIRŠEM OKOUU AJDOVŠČINE IN VIPAVE

N EPREM I Č N I N E'REMIKmt
O proračunu Občine Ajdovščina
Na oktobrski seji (prvi po počitnicah) so ajdovski svetniki pregledali Poročilo o polletni realizaciji proračuna za letošnje leto. Poročilo, ki je obvezno delo Občinske uprave, hkrati pa obvezna tema ene od sej svetnikov, služi kot izhodišče za pripravo rebalansa proračuna.
Ker je bila prva seja po polletju sklicana dokaj pozno, številčni (tabelarni) del poročila pa je vseboval podatke za polovico leta, so svetniki zahtevali devet mesečno poročilo. Le-to so sicer tudi dobili, vendar pa so bili mnenja, da potrebujejo čas, da poročilo preštudirajo. Izglasovana je bila izredna seja, hkrati pa je padla tudi odločitev, da se svetniki odpovedo sejnini (izredne seje) in jo namenijo kot pomoč MPZ Srečko Kosovel, ki se je v oktobru odpravilo na gostovanje na Norveško.
V nadaljevanju si poglejmo nekaj številk. Po načrtu naj bi se na račun Občine Ajdovščina do konca leta nateklo 2.709.955.403 tolarjev, do konca junija letos je bilo na računu 941.092.469 tolarjev ali dobrih 34 odstotkov od celotne načrtovane vrednosti, devetmesečno poročilo pa govori o skoraj 57 odstotni realizaciji prihodkovnega dela proračuna. Največji proračunski prihodek so različni davki, v našem primeru za celo leto znašajo kar dobro milijardo in pol ter pritekajo po načrtovanem terminskem planu. Drugi večji del prihodkov iz naslova raznih sofinanciranj investicij iz mednarodnih in državnih virov pa priteka v odvisnosti od poteka investicij.
Po načrtih naj bi letos Občina Ajdovščina porabila 2.817.854.978-tolarjev, polletna realizacija odhodkovne strani ajdovskega proračuna je bila 32 odstotkov, po
devetih mesecih pa nekaj več kot 57 odstotkov. Približno polovico odhodkovnega dela proračuna pomenijo tekoči odhodki in transferi (stroški javne uprave, sredstva, izločena v rezerve, sredstva za redno delovanje KS in redna vzdrževanja različnih objektov in infrastruktur, nagrade in priznanja, obrambra, javni red in varnost, ...). Drugi večji del odhodkov pa so velike investicije: vodovodu Gora letošnji proračun namenja 525 milijonov tolarjev. Dela bodo sicer izvedena še letos, vendar postavka ne bo v celoti koriščena, ker bodo plačila situacij zapadla v naslednjem letu (zakonski rok plačila za občine je 60 dni!). Za OŠ Col je rezerviranih 297.290.000 tolarjev, investicija je zaključena, plačila pa bodo stekla še do konca leta. Prav tako tudi plačila za investicijo v prizidek in dvigalo Zdravstvenega doma Ajdovščina (85 milijonov tolarjev), kjer so dela po večini že zaključena. Številke polletnega izračuna realizacije letošnjega proračuna so v odstotkih približno enake izračunom polletnih realizacij preteklih let.
Dejansko bo torej do konca leta v Občini Ajdovščina postorjeno vse, kar je bilo načrtovano, proračun bo torej skoraj v celoti realiziran, do odstopanj prihaja predvsem zaradi časovnih zamikov nekaterih investicij.
sh
Do dokončanja del na vodovodu Gora manjka še 14 delovnih dni
V	Dolgi Poljani gradijo vodovod
Življenje brez vode je nemogoče. Mnogi si težko predstavljamo preživetje brez tega, da bi nam iz pip v kuhinjah in kopalnicah pritekla voda, pa vendar so tudi na Vipavskem še vedno vasi, kjer se srečujejo s pomanjkanjem te, za preživetje tako zelo pomembne tekočine. Samostojna Slovenija je že četrta država, ki Gorjanom obljublja vodo in končno tista, ki bo svojo obljubo tudi izpolnila.
Po zadnjih podatkih namreč do dokončanja projekta vodovoda na Gori manjka še 14 delovnih dni, pa še to zgolj zaradi slabšega vremena v zadnjih oktobrskih dneh. Še pred koncem leta bodo torej prav vsa gospodinjstva, ki imajo sklenjene pogodbe za priključek, koristila vodo iz vodovoda Gora.
V	polnem teku pa so tudi dela
na vodovodu Dolga Poljana, ki je vključen v projekt Vodooskrba Trnovsko-Banjške	planote.
Zaključuje se gradnja vodohrama (volumen 100 kubičnih metrov).
Trase, kjer bodo kopali za vodovod so zakoličene, izkope, ki naj bi se začeli konec oktobra, pa je za nekaj dni zamaknilo slabo vreme.
Izkopavati bodo začeli v Kamencah in nadaljevali proti vrhu vasi. Dela bodo potekala po posameznih linijah, hkrati pa bodo napeljevali tudi priključke do posameznih porabnikov. Izvajalec, podjetje Primorje, je obljubil, da bo voda
skozi Dolgopoljske pipe pritekla prihodnjo pomlad (po načrtih naj bi se dela na vodovodu Dolga Poljana zaključila konec februarja).
Za vodovod v Dolgi Poljani bo porabljenih približno 50 milijonov tolarjev, razdelitev sredstev pa je enaka kot v Tcompletnem projektu: 50% neto zneska prispeva Evropa (sredstva so bila pridobljena preko javnega razpisa ISPA), 21% Ministrstvo z okolje, prostor in energijo, ostalo pa proračun Občine Ajdovščina, sh
Dela skoraj končana
Zdravstveni dom kmalu v lepši podobi
Dela na prizidku Zdravstvenega doma so že tako daleč, da se končna podoba »že vidi«. Tehnični prevzem je že napovedan, sredi novembra ga bodo opravili. Do takrat pa bo postorjenih še kopica drobnih opravil.
Novi prostori so gradbeno dokončani, prebeljeni, v dneh pisanja teh vrstic so mojstri že montirali pohištvo v novih ordinacijah. Gradbene ograje še stojijo zgolj zato, ker delavci dokončujejo zunanjo ureditev, v sklopu teh del pa se je izvedlo še dodatno rešitev v izogib poplavam na tistem območju - t.i. mulde, ki speljujejo nivo površja tako, da morebitna voda odteka naravnost v Hubelj in ne zastaja več na površju. Da nov sistem odvodnjavanja deluje je pokazalo zadnje deževje, ki so ga delavci Zdravstvenega doma pričakali s strahom, ki pa, kot se je izkazalo, ni bil potreben. Direkotrica Zdravstvenega doma Ajdovščina, Boža Frfolja, pravi, da ima zagotovilo stroke in izvajalcev, da v njihovi hiši ne bo več poplavljalo.
Končanje del bo veliko olajšanje za uslužbence ZD, saj so zadnje leto delali v nemogočih razmerah.
Predvsem jih je motil hrup, pa pomanjkanje prostora, saj si je eno ambulanto delilo več zdravnikov in podobno. Hkrati pa potrebno pohvaliti paciente, ki so z veliko mero potrpežljivosti prenašali za
delo zdravnikov skorajda nemogoče razmere.
Splačalo seje. Zdravstveni dom ima vse potrebne prostore, vključno z dvigalom, za kvalitetno opravljanje svojih storitev.	s h
Svetniki odobrili dodatna sredstva
Vrtovinci že na delu
V prejšnjem Latniku smo pisali o projektu izgradnje večnamenskega objekta v Vrtovinu, ki žal ni pridobil sredstev iz javnega razpisa Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (obnova vasi CRPOV) . Občinske strokovne službe so skupaj s Krajevno skupnostjo zato nekoliko zmanjšale obseg začetnih del in pripravile nov načrt, katerega finančni del nekoliko krepkeje zajema iz proračuna, kot je bilo prvotno načrtovano. Na zadnji ajdovski seji Občinskega sveta je bil predlog sprejet.
Na zavrnjeno vlogo iz javnega razpisa je sicer že romala pritožba, vendar pa je bilo z deli potrebno začeti zaradi pridobljenih sredstev Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, ki je za dvorano v Vrtovinu, na račun izgradnje telovadnice, primaknilo 7 milijonov tolarjev. Površina prostorov bo tudi po novem načrtu ostala enaka, spremenjen je le obseg del: prostore
dvorane bodo dokončali, gradbeno bodo zaključena tudi dela na sanitarijah in garderobah v pritličju prizidka, da bo dvorana lahko obratovala. Prostore v nadstropju bodo izvedli do 4. gradbene faze, brez notranjih ometov, elektro in strojnih instalacij. Zmanjšana so tudi dela zunanje ureditve.
Zaradi zmanjšanja obsega del so strokovnjaki priporočili gradnjo v
enem delu, saj bi prekinjanje del pomenilo zelo majhen prihranek, poleg tega obstaja možnost, da bi finalna dela dokončali krajani sami. Gradbena dela, za katera je bilo izbrano podjetje Final iz Nove Gorice, naj bi bila po načrtih končana že v januarju prihodnje leto. Celoten projekt je vreden okoli 60 milijonov tolarjev. Razen 7 milijonov tolarjev, kolikor jih prispeva Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, bodo denar zbrali krajani, Krajevna skupnost in Občina Ajdovščina. V letošnjem letu bodo porabili 36.000.000 tolarjev, od tega so 14 milijonov tolarjev zbrali krajani s samoprispevkom, 15 milijonov pa je že rezerviranih v proračunu občine Ajdovščina. Pri finančnem načrtu seveda ne smemo pozabiti vložka krajanov v obliki prostovoljnega dela, ki so ga za letošnji del projekta ocenili na dva in pol milijona tolarjev, v prihodnjem letu pa bodo krajani z lastnim delom prispevali kar tri milijone tolarjev.	sh
O zadevi »Alpina Col«
Možnosti za rešitev krize so
Primer delavk Alpine, ki so pred tem, da izgubijo delo in z njim osnovno socialno varnost, rešuje skupina ljudi na državnem nivoju. Sestavo skupine je določilo Ministrstvo za delo, družino in socialo, poleg njihovega predstavnika pa jo sestavljajo še predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, predstavniki Zavodov za zaposlovanje Gorenjske in Primorske, predstavnik podjetja Alpina ter predstavniki lokalnih skupnosti Ajdovščina in Gorenja vas. Ajdovščino zastopa Ivo Boscarol, kot pooblaščenec župana, tudi občinski svetnik in podjetnik.
Na zadnjem sestanku (pred izidom časopisa Latnik) so se vsi člani skupine strinjali s predlogom o javnem razpisu za podjetnike. Razpis bo objavljen v novembru in bo, opremljen z vsemi potrebnimi podatki, vabil k iskanju idej kako obdržati proizvodnjo na Colu. V razpisu bodo navedene tudi vse bonitete, ki jih kot pomoč ponujajo država in lokalne skupnosti.
Kaže, da hitra in učinkovita akcija Kriznega štaba vendarle premika zadeve v pravo smer.	sh
Zbiramo zadnji milijon!
V humanitarni akciji zbiranja sredstev za nakup kombija in električnega vozička, ki bosta dvema družinama iz Vipavske doline bistveno olajšala življenje, zbiramo zadnji milijon. Akcijo je OZ Rdečega križa Ajdovščina sporočama, da so po štirih mesecih že tik pred načrtovanim zneskom-zbranih je že šest milijonov. Do tega so prišli s pomočjo številnih dobrih ljudi, znanih in neznanih donatorjev. Akcijo so podprla tudi nekatera druga društva, ustanove, organizacije. Prav ta mesec se je v akcijo vključila tudi Območna obrtna zbornica Ajdovščina. Organizacijski odbor akcije je tako že pričel zbirati ponudbe in predračune. Pomagajmo zbrati še zadnji milijon in omogočimo našima družinama, da se zapeljeta v novo leto.
OZ RKAjdovščina
\s
Se vedno se zgodi, da občani zavijejo na Občino Ajdovščina, namesto na UE
Imate opravke? Na občini ali na upravni enoti?
Upravna enota se je že pred meseci preselila na novo lokacijo, v lepo prenovljene objekte vojašnice Srečko Kosovel. Mnogo občanov pa še vedno išče njihove usluge na prejšnji lokaciji, na sedežu Občine Ajdovščina. Do takšnih nesporazumov največkrat pride zaradi uveljavljenega ljudskega izraza »občina«, ki ponavadi v isti koš pospravlja vse opravke, ki jih imajo občani na različnih uradih.
Bistvena razlika med občino in upravno enoto je, da je občina samostojna lokalna institucija, upravna enota pa je del državne uprave, torej rešuje naloge iz pristojnosti države oziroma ministrstev.
Uprava občine Ajdovščina je sestavljena iz petih oddelkov. Občani imajo največ splošnih opravkov na Oddelku za družbene dejavnosti in na Oddelku za okolje in prostor.
programov vrtcev, znižanje neprofitne najemnine za stanovanja, dodeljevanje občinskih, socialnih in neprofitnih stanovanj na podlagi razpisov, urejajo zdravstveno zavarovanje občanov, v primeru, da niso zavarovani po drugih osnovah (zavarovanje »kot občan«) in še nekatere druge z naslova dejavnosti oddelka.
Oddelek za okolje in prostor se
ukvarja predvsem z urbanizmom, njegove pa so tudi naloge s področja
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ter komunalno takso (za uporabo igralnih aparatov, za oglaševanje dejavnosti,...). Za občane sta pomembna dva nova zakona, ki sta začela veljati na začetku tega leta:...o graditvi objektov in ...o urejanju prostora, ki prinašata mnoge spremembe, predvsem v prid občanom. Tako se vsak poseg v prostor prične z obiskom Oddelka za okolje in prostor, kjer boste, odvisno od potreb, dobili t.i. »lokacijsko informacijo« (dokument) ali pa splošne informacije, kam se obrniti, kakšne dokumente morate pridobiti, skratka kaj morate storiti, da bo vaša želja izpolnjena. V okviru oddelka je tudi služba, ki skrbi za dejavnost upravljanja gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.
Oddelek za investicije, gospodarstvo in gospodarske javne službe ne opravlja direktnih nalog za občane. Posredno pa se z zaposlenimi na tem oddelku srečujejo pravne osebe, podjetniki in društva, v primeru, ko se prijavljajo na različne razpise. Oddelek skrbi za izvajanje občinskih investicij, pripravlja plane komunalne infrastrukture po občini, skupaj s KSD pripravlja predloge cen komunalnih storitev, sodeluje pri izvajanju nalog KS ter pripravlja razpise za različne pomoči podjetnikom, inovatorjem ter za promocijske aktivnosti. Oddelek je pristojen za načrtovanje dela, razvoj in nadzor nad gospodarskimi javnimi službami
konkretnega občana potrebujejo informacijo. Ponavadi kontakt v takšnem primeru poiščejo kar sodelavci oddelka, tako da občanom ni potrebno skrbeti.
Urad župana - tu se urejajo administrativna in tehnična opravila za potrebe župana, obči nskega sveta, svetnikov, komisij, odborov ter drugih občinskih organov. Županov urad je pristojen tudi za protokol, organizacijo in koordinacijo dela občinskih organov, za strokovna opravila pri volitvah, referendumih, imenovanjih in podeljevanjih priznanj, za pravno svetovanje ter zastopanje organov občine v sodnih in drugih postopkih. Urad
ali prodajati kmetijska zemljišča, vodenje registra za vinogradnike,... ), na področju gospodarstva (izdajanje dovoljenj za opravljanje gostinskih dejavnosti in za osebno dopolnilno delo ter opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, prijava urnikov obratovalnega časa prodajaln, kot novost na tem oddelku sprejemajo tudi vloge za pridobitev spletnega kvalificiranega digitalnega potrdila za fizične osebe ali t.i. elektronsko podpisovanje,... ), urejanje zadev s področja vojnih invalidov, veteranov in žrtev vojnega nasilja ter drugo.
Sh
foto Miha 'Ergaver
*
Stavba Občine Ajdovščina stoji na naslovu Cesta 5. maja 6a
(info: 05/36-59-111).
Oddelek za družbene dejavnosti
opravlja naloge s področja predšolske vzgoje, izobraževanja, socialnega skrbstva, zdravstva, kulture, športa, dela z mladimi,... Občani pa na oddelku neposredno uveljavljajo naslednje pravice: dodelitev enkratne pomoči za novorojence, znižanje plačila
varstva okolja, prostorskega načrtovanja občinskih investicij, urejanja premoženjsko pravnih zadev, požarne varnosti, zaščite in reševanja, občinskega redarstva, lokalnega prometa in zvez. Na tem oddelku vam obračunajo komunalni prispevek za priključitev na komunalno infrastrukturo, pa tudi
v/
j
jV e ŠTUFUE
c,vr
r : i
(voda, odplake, odpadki,...). Na ta oddelek se večkrat obrnejo tudi gostinci zaradi potrjevanja obratovalnega časa. Velika gneča pa je na oddelku v času dodeljevanja sredstev iz naslova javnega razpisa za ohranjanje in razvoj kmetijstva. Oddelek za finance je tisti, okoli katerega se-vrti praktično vse delo občinske uprave. Vsak oddelek se namreč pred vsakim finančnim poslom posvetuje z Oddelkom za finance. Proračun, kije osnovni akt občine, je namreč precej obsežno delo, vsak tolar prikazan v njem pa mora imeti svoj namen. Poleg končne priprave proračuna kot dokumenta je oddelek pristojen tudi za spremljanje porabe občinskega denarja ter seveda za knjigovodstvo in računovodstvo. Občani torej načeloma nimajo opravkov na tem oddelku, razen v nekaterih primerih izplačevanja sredstev iz javnih razpisov Občine Ajdovščina, pa še to zgolj takrat, kadar od
župana ne opravlja splošnih storitev za občane, zato pa župan, Marjan Poljšak, rad prisluhne občanom. Sprejel vas bo ob ponedeljkih med
13.00	in 16.00 uro, če boste svoj obisk vnaprej najavili v tajništvu.
Kot je bilo že v začetku rečeno, je Upravna enota organ državne uprave, ki za državljane in pravne osebe opravlja veliko pomembnih in pogostih upravnih storitev. Največ na področju notranjih zadev (osebni dokumenti, registracija prebivališč in vozil, vozniška dovoljenja, matične knjige, izdajanje delovnih knjižic, urejanje bivališč tujcev, prijava večjih prireditev,..), na področju gradnje objektov in drugih posegov v prostor (gradbena dovoljenja,...), na področju kmetijstva (postopki s področja zaščitene kmetije, postopki za pridobitev statusa kmeta, na ta oddelek so napoteni tudi vsi, ki nameravajo kupovati
Upravna enota se je letos poleti preselila v enega od objektov bivše vojašnice Srečka Kosovela, na Vipavsko cesto llb, (info: 05/36-43-200).
Veselje šolarjev in krajanov Cola ob novi telovadnici
Na treningu v novi telovadnici
Na enega od zadnjih mrzlih oktobrskih sredinih popoldnevov se je na Colu zbrala velika množica ljudi. Solarjev, učiteljev, krajanov, gospodarstvenikov, politikov, celo ministra so imeli v svoji sredi, zbrali so se namreč ob trenutku uradne predaje nove šolske telovadnice vsem tistim, ki jo bodo uporabljali.
V prvi vrsti so to šolarji, ki jim je telovadba, kot je povedal ravnatelj Ivan Irgl (in kot je to že splošno znano dejstvo), najljubši šolski predmet, v zgodovini eolskega šolstva pa je to prvi pravi prostor za fizkulturo. Telovadnica bo na voljo tudi krajanom Cola za rekreacijo, za večnamenski družabni prostor, skratka, za uresničevanje raznih športno-družabnih idej. Slovesnost so oblikovali šolarji in že v uvodu povedali, da se nihče več ne spominja stare šole. Zato pa se dobro spominjamo slovesnosti
ob odprtju nove šole, kakšno leto nazaj. Z izgradnjo telovadnice je torej zaključen najobsežnejši projekt zadnjih dveh let, ki so ga skupaj speljali Občina Ajdovščina, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport pa tudi šolarji, učitelji in krajani Cola. Zato ne čudi množica pomembnih gostov na odprtju telovadnice. Colske šolarje sta med drugim obiskala Minister Slavko Gaber in pomožni škof Jurij Bizjak, ki je ob koncu slovesnosti na svoj prijetni način blagoslovil novo telovadnico, k besedi pa sta bila povabljena še župan
Občine Ajdovščina, Marjan Poljšak ter direktor družbe Primorje, Dušan Črnigoj, ki je gradila telovadnico.
Za kompletni projekt (šola in telovadnica) se je porabilo 929 milijonov tolarjev, večino je prispevala Občina Ajdovščina (84.82 odstotka), ostanek (15,18 odstotka) pa Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Vrednost izgradnje telovadnice z opremo in zunanjo ureditvijo je 275 milijonov tolarjev. Nova, sodobno opremljena telovadnica ima 553 kvadratnih metrov igralnih in 236 kvadratnih metrov drugih površin
(garderobe, sanitarije, skladišče, toplotna postaja, kabinet za učitelja telovadbe). Telovadnico s šolo povezuje podhod (pod cesto), v okolici pa so urejena parkirišča in cesta na tistem odseku, postavljena so avtobusna postajališča, ne nazadnje pa je urejena in posodobljena tudi kompletna infrastruktura na območju novogradnje.
Colčani znajo pripravljati slovesnosti, kar so že mnogokrat dokazali. Tudi tokrat so v dobri uri programa peli, pripovedovali, plesali,..., največ pozornosti so seveda posvetili telovadbi, športu, tudi spominom njihovega najljubšega »tovariša« Franca Odarja, vulgo Henča, ki je učil z lastnim vzgledom, saj je, kot so povedali šolarji in kot je zapisano v spominih, objavljenih v novem Javorovem listu, »najbolje vzdrževan šestdesetletnik daleč naokoli«. Henč,
ki odhaja v pokoj, je »mulariji« za slovo podaril modre besede, v katerih je uporabil tudi delček Smolarjeve popevke: »nova telovadnica ni dovolj za športne uspehe: je treba delat in ne okol ga srat,je treba delat, včasih pa garat......
Simpatično so si zamislili tudi uradno odprtje novega prostora — ravnatelj Ivan Irgl, minister Slavko Gaber, župan Marjan Poljšak in direktor Primorja, Dušan Črnigoj so namesto običajnega »rezanja traku« telovadnico otvorili s simboličnim metanjem žoge na koš ter publiko spravili v pravo navijaško vzdušje. Pa za konec še besede ajdovskega župana, Marjana Poljšaka: »Skrbimo in vzgajajmo za duševno in telesno zdravje! Naj živi zdrav duh v zdravem telesu!«
Sh
Informacije iz Oddelka za družbene dejavnosti Občine Ajdovščina:
15. novembra poteče rok za oddajo vlog za znižanje plačila vrtca za leto 2004. Znižanje lahko uveljavljate za otroke, ki so že vključeni v vrtec. Obrazce dobite v knjigarnah. Pri izpolnjevanju je ena najpomembnejših rubrik potrdilo o zaposlitvi za leto 2002 (izpolni podjetje, če ste samostojni podjetnik si izpolnite sami, v slučaju brezposelnosti pa vam potrebno potrdilo izdajo na Zavodu za zaposlovanje) ter potrdilo o dohodkih za leto 2002 (odločba o odmeri dohodnine, odločba o davku iz dejavnosti).
Fundacija za financiranje športnih organizacij v Uradnem list št. 97 z dne 10.10.2003 (str. 5881, 5882) objavlja Javni razpis za sofinanciranje športnih dejavnosti, raziskovanja in razvoja športa ter založništva v športu v letu 2004 ter gradnje športnih objektov v letih 2004, 2005 in 2006. Ostali pogoji razpisa ter razpisni obrazci so na voljo tudi na internetnih straneh Fundacije za šport. Rok za prijavo je 17. november 2003.
Srečanje s snovalci Pilonove galerije
»Ob tretji obletnici Pilonove smrti je dobila Ajdovščina in sploh slovenska javnost razstavišče, ki je gotovo edinstveno pri nas, saj je in še bo domačija slovenskega likovnika v celoti preurejena v spominski muzej... Koncept ajdovske galerije predvideva ne le razstavo Pilonovega likovnega ustvarjanja, pač pa tudi prostor za občasne slikarske in druge razstave.« Tako so z besedami dr. Branka Marušiča iz leta 1973 opremili vabilo na srečanje s snovalci galerije, ki se je dogajalo v petek, 3. oktobra. Dogodek je sovpadal z obiskom umetnikovega sina Dominiqua Pilona, ki je s svojo prisotnostjo poudaril pomembnost samega srečanja, hkrati pa pokazal svoje zavzeto zanimanje za spremljanje delovanja galerije in za njeno tridesetletno poslanstvo, ki v prvi vrsti zajema hranjenje in urejanje Pilonovih del ter raziskovanje njegove umetniške poti.
Namen srečanja v letu praznovanja tridesetletnice galerije (ta je bila s strani ajdovske občine, takratne skupščine občine Ajdovščina, ustanovljena 21. septembra 1973. leta) je bil, kot že sam naslov pove, druženje vseh, ki so kakorkoli sodelovali pri snovanju galerije ali pomagali pri njenem nastajanju in izvrševanju poslanstva, z umetniki, domačini... Direktorica galerije dr. Irene Mislej je ob tem pozvala k sodelovanju vse, ki bi lahko posredovali kakršnokoli infomacijo o nastanku galerije, saj zna biti vsaka od njih še kako dragocena ob sestavljanju popolne slike same galerije izpred tridesetih let vse do danes. V delu je namreč obsežen zbornik (glede na omejena finančna sredstva, seveda), ki ga namerava izdati Pilonova galerija.
Slikarjev sin, g. Dominique Pilon, ki s svojo ženo Odile biva v Melunu v Franciji, je bil prvi poklican kot govornik. »Dober večer. Sem zelo počaščen in ganjen...« so bile besede, ki jih je izrekel v maternem jeziku svojega očeta.. Nadaljeval je v francoščini in dejal, da galerija z dobrim opravljanjem svojega poslanstva ohranja živo ime njegovega očeta, on sam pa je ponosen in srečen, da je lahko pripomogel k ustvarjanju Pilonove galerije (galerija je namreč nastala na osnovi zbirke, ki jo je že kmalu po očetovi smrti daroval ajdovski občini).
Ajdovski župan Marjan Poljšak je v kratkem nagovoru pozdravil Pilonovega sina in obiskovalce. Akademski slikar Danilo Jejčič, ravnatelj in kustos galerije vse od njenega nastanka do svoje upokojitve v letu 1996, je izčrpno in dokumentarno predstavil dosežke galerije v smislu prirejanja razstav, odkupov zbirk in drugih dejavnosti, kijih galerija uspešno opravlja že celih trideset let. Irene Mislej je poudarila vlogo občine kot lastnice galerije pri njenem uspešnem delovanju.
Predsednik sveta galerije mag. Borut Koloini pa je z zadovoljstvom pogledal na opravljeno delo galerije, ki je v treh
desetletjih pripravila kar 299 razstav. Ob tem je Jadran Hreščak, predsednik nedavno ustanovljenega Fotografskega društva Veno Pilon Ajdovščina, izročil umetnikovemu sinu uradno zahvalo za dovoljenje uporabe očetovega imena. Med kar številčnimi obiskovalci, ki so s svojim obiskom počastili srečanje, je bil tudi generalni sekretar vlade Mirko Bandelj ter nekateri lokalni politični delavci. Dogodka se je udeležil tudi dekan Politehnike v Gorici, dr. Zavrtanik ter Pilonovi sorodniki. Ozadje srečanja je krasil izbor iz zbirke del Pilonovih prijateljev, ki so bili tako s svojimi podarjenimi deli v znak spoštovanja do ajdovskega umetnika tudi posredno prisotni.
Istega dne se je g. Pilon skupaj z ženo odzval povabilu Agroinda na kosilo v Vipavski kleti, kjer je pokusil Vinjak Pilon. Naslednji dan sta se zakonca Pilon odpravila na pot v Lendavo, kjer je bilo zvečer v prenovljeni sinagogi odprtje razstave Mihelič-Pilon, Pariške risbe, zbirke, ki je že gostovala po Sloveniji in se bo vrnila domov na ogled domačinom. Dominique Pilon je tako obiskal tudi najvzhodnejši konec očetove domovine (oče mu je nekaj let pred smrtjo položil na srce, naj si ogleda tamkajšnje kraje) in oba z ženo sta bila tako nad pokrajino kot nad tamkajšnjo prijaznostjo in gostoljubnostjo ljudi očarana. Skupaj z Miheličevo hčerjo, go. Alenko Puhar in dr. Irene Mislej je g. Pilon odprl razstavo svojega očeta in njegovega prijatelja. Pilonova sta v nedeljo v popoldanskih urah po obisku Ptuja poletela nazaj v Pariz.
Od petka, 17. oktobra pa je v Pilonovi galeriji na ogled razstava (300ta po vrsti), na kateri se s svojimi instalacijami in s spremljajočim videom predstavlja zamejski umetnik Franko Vecchiet. Tej bo v novembru sledila razstava fotografinje Tine Modotti, ki bo enkratno doživetje, saj jo bo moč videti le v Pilonovi galeriji.
Tanja Cigoj
Prihaja Politehnika
Ajdovščina- univerzitetno mesto
Politehniki postajajo prostori, kjer je nastanjena, pretesni, zato išče nove možnosti širitve. Dr. Danilo Zavrtanik, predsednik Politehnike, se je znova po pomoč obrnil na Občino Ajdovščina in Občinski svet, ki je pobudo o prihodu Politehnike v Ajdovščino podprl.
Politehnika je samostojni visokošolski zavod, njegova ustanovitelja sta Inštitut Jožef Štefan in Mestna občina Nova Gorica. Ajdovščina je ugledni visokošolski inštituciji že pomagala, Politehniki je za namene svojih dejavnosti podarila parcelo na Otlici, kjer se dela na opazovalni postaji že zaključujejo. Tokrat pa gre za precej bolj konkretno željo - za postavitev univerzitetnega centra v Ajdovščini. Lokacija je že določena - vzhodno
poslopje kompleksa bivše vojašnice Srečka Kosovela, torej v neposredni bližini nove šturske šole, dogovorjeno je tudi, da bo občina organizacijsko pomagala pri adaptaciji prostorov, po zmožnostih pa tudi s financami. V zameno bo Občina Ajdovščina postala enakovredni soustanovitelj te visokošolske ustanove (s strani Politehnike pa potekajo pogovori z ZRC SAZU, ki bo prav tako postal nov in enakovreden soustanovitelj zavoda).
Dogovorjeno je, da v dveh letih po prevzemu prostorov tam začnejo z izvajanjem študijskih in raziskovalnih programov s področja naravoslovja in tehnike. Kot je na seji povedal dr. Zavrtanik, bi bilo to mogoče že v prihodnjem študijskem letu, če se bodo dogodki odvijali dovolj hitro. Možnosti za izročitev objekta Politehniki je več: dolgoročni najem, izročitev v last ali pa ustanovitev stavbne pravice na objektu. Dr. Zavrtanik zagovarja »izročitev v last«, mnenja je, daje to način, ki pelje v dobro gospodarjenje, predvsem pa je lastnina tisti dejavnik, ki pomaga »pognati korenine« in pelje v širjenje dejavnosti. To pa je interes Politehnike in seveda tudi Občine Ajdovščina. Politehnika je cenjen visokošolski zavod, katerega odlika je tudi povezovanje študijskih in raziskovalnih programov z gospodarstvom. Prihod takšne institucije v naše mesto bi torej mnogo pomenil za lokalni razvoj gospodarskih in industrijskih panog. Poleg tega si Ajdovščina na račun množice študentov lahko obeta še marsikaj; nove gospodarske ideje, nove obrtniške pobude, nova delovna mesta, novo možnost promocije, predvsem pa novega življenjskega soka naši »zaspani« sredini.	sh
KOI.F.DAR PRIRFDITF.V V A.l OOVSČIM ZA NOVF.MBER:
RAZSTAVE:
PlLONOVA GALERIJA, Prešernova 3, Ajdovščina:
Do 7, novembra: FRANKO VECCHIET, instalacije, video
14.	novembra: TINA MODOTTI, svetovno znana fotografinja iz sosednje Furlanije, ki seje kasneje izselila v ZDA, zaslovela s podobami Mehike, del življenja preživela v Moskvi, umrla v Mehiki. Pilonova galerija je edina v Sloveniji, ki bo gostila fotografije, tokrat bodo to predvsem ženske podobe, cenjene umetnice Tine Modotti.
Ogledi: od torka do petka med 10.00 in 12.00 ter med 14.00 in 16.00 uro, sobota in nedelja od 15.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih je galerija zaprta.
INFO: 05/368-91-77
TIC AJDOVŠČINA, Lokarjev drevored 8b, Ajdovščina:
V	novembru: VINSKE STEKLENICE ZASEBNIH VINARJEV VIPAVSKE DOLINE, vinske steklenice bodo na ogled postavili vsi domači vinarji, ki polnijo svoja vina. To bo prva tovrstna dokumentarna razstava v Vipavski dolini.
Odprto vsak dan med 10.00 in 14.00 uro, ali pa pokličite TIC, 051-304-607, kjer nudimo tudi druge družabne, kulturne in turistične informacije..
INFO: 05/366-39-00	*
GALERIJA DOM KRAJANOV, Vipavski Križ:
Do L decembra: AKADEMIKI IZ ŠKOFJE LOKE, razstava likovnih del Združenja umetnikov Škofja Loka. Razstavljajo: Rado Dagarin, Barbara Demšar, Janez Hafner, Matej Košir, Tomaž Lunder, Simon Mlakar, Franc Novinc, Andrej Perko, Marjan Prevodnik, Maja Šubic. INFO: Razstavišče vam odpre gospa Marija Bat, 05/368-88-03
GALERIJA DOMA ICRAJANOV Ajdovščina:
20.	novembra ob 19.00 : MLADI IN UMETNOST razstava del iz delavnic, ki jih je v septembru in v oktobru izpeljalo Društvo Jutro.
Ogledi: vsak dan med 15.00 in 18.00 uro, razen ob nedeljah, za ogled razstave izven napovedanega termina pa se lahko najavite Beti Bernik 041-796-452.
LIČNA HIŠA Ajdovščina
Do 10. novembra - MARTA JAKOPIČ KUNAVER - slike iz cikla zadnjih deset let, akril, platno in mešane tehnike.
V	novembru napovedujemo razstavo PROJEKTI DAVIDA IN POLONE v zadnjih treh letih. Gre za umetniške izdelke in predloge za poslovna, promocijska darila in turistične spominke, na ogled in na prodaj pa bodo tudi umetniške voščilnice.
Odprto: vsak dan med 9.00 in 13.00 ter med 15.00 in 18.00, sobota v dopoldanskem času
OBVESTILO: Lična hiša vam ponuja na izbiro ustvarjalne delavnice za vse generacije:
DELAVNICA UMETNIŠKE GRAFIČNE KNJIGE bo potekala od 3. do 8. novembra, med 17.00 in 22.00 uro, udeleženci pa naj bodo stari najmanj 15 let. DELAVNICA ZA UČITELJE bo potekala ob petkih in sobotah, za točnejši termin se bomo dogovorili. DELAVNICA ZA VRTCE je enodnevna dopoldanska delavnica, ki traja 3 ure in je namenjena skupinam iz vrtcev. DELAVNICA ZA STARŠE IN OTROKE - za katero je veliko povpraševanje, bo organizirana še do konca tega leta. Gre za enodnevno, popoldansko delavnico. Če vas zanimajo podrobnosti in bi delavnico želeli obiskovati, pokličite Davida ali Polono.
INFO: Polona 040-839-745, David 040-839-729 MUZEJSKA STAVBA V AJDOVŠČINI Na ogled ponuja dvoje stalnih zbirk:
ZBIRKA FOSILOV STANETA BAČARJA v spodnjih prostorih muzejske stavbe.
ARHEOLOŠKA ZBIRKA, ki sega vse do bronaste dobe (2000 pr.n.št.), s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini pa je razstavljena v zgornjih prostorih muzejske stavbe. Avtorica zbirke je Beatriče Žbona Trkman, arheologinja Goriškega muzeja.
Ogledi: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure, organizirane skupine pa si razstavo lahko ogledajo tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36-63-900, 051-304-607.
PRIREDITVE:
Sreda. 5. novembra ob 20.00, Kulturni doma Ajdovščina: PUSH UP 1-3, L abonmajska predstava v letošnji sezoni, prihaja Prešernovo gledališče iz Kranja, (za abonma in izven)
INFO: JSKD OI Ajdovščina, 364-30-72
Petek. 7. november ob 19.30, Športni center Police:
AJDOVSKA PARADA PLESA: predstavila se bosta
odlična domača plesna para Miša Cigoj in Anastazija
Novožilova ter Jurij Batagelj in Jagoda Štrukelj, kaj znajo
bodo pokazale plesno-navijaške skupine Buške in Lune
ter baletke GŠ Vinko Vodopivec iz Ajdovščine. Vabljeni!
Vstopnina: otroci do lO.leta imajo brezplačen vstop na
prireditev, do 15. leta 500 tolarjev, odrasli 1000 tolarjev.
INFO: Zavod za šport, 05/364-47-22
Sobota. 8. november od 8.00 ure dalje v hotelu Pigal
v Ajdovščini:	20. MEDNARODNO SREČANJE
ZBIRALCEV v organizaciji Društva zbirateljev Ajdovščina - Nova Gorica. Društvo vabi v svojo sredino vse, ki jim je zbirateljstvo blizu. Vstop na srečanje je brezplačen.
REDNA MESEČNA SREČANJA DRUŠTVA ZBIRALCEV Ajdovščina - Nova Gorica potekajo vsako tretjo nedeljo v mesecu od 9.00 ure dalje v restavraciji Primorje v Ajdovščini.
INFO:	041-601-205 ali 041-974-423; e-mail:
ubrece@guest.arnes.si
Sobota. 15. novembra dopoldne. Trg L slovenske vlade v Ajdovščini. 36. BOLŠJA TRŽNICA: Bolšja tržnica poteka vsako tretjo soboto v mesecu, za popestritev poskrbijo različne prireditve. Stojnice so pripravljene, najem posamezne stane 1000 tolarjev.
INFO: Zdravko 031-822-132
Sreda. 19. november. Kulturni dom Ajdovščina: DRAGI KUČAN TI PIŠEM prestavljena predstava Borisa Kobala. INFO: JSKD OI Ajdovščina, 364-30-72 Četrtek. 20. november ob 20.00, dvorec Zemono: JOVAN KOLUNDIJA, violinist iz Beograda, bo nastopil na 1. abonmajskem koncertu (tudi za izven)
INFO: JSKD OI Ajdovščina, 364-30-72 Sobota. 22. november ob 20.00, dvorec Zemono: SVEČANA AKADEMIJA OB TEDNU KARITAS In odprtje razstave UMETNIKI ZA KARITAS: umetnike bo predstavila Anamarija Stibilj Šajn, v kulturnem programu bodo prepevali Prijatli s Sela z gostom večera Matjažem Robavsem, program bo povezoval Jure Sešek. Prodajna razstava bo na ogled do konca novembra.
INFO. Jožica Ličen 041-429-713
Četrtek. 27. november ob 20.00, Kulturni dom Ajdovščina: ČAKAJOČ GODOTA, PDG Nova Gorica, 2. abonmajska predstava (tudi za izven).
INFO: JSKD OI Ajdovščina, 364-30-72 Petek. 28. novembra ob 20.00, dvorec Zemono: koncert izbranih zborov severne Primorske, nastopajo: vokalna skupina Prijatli s Sela, Komorna skupina Inke Tolmin, Mešani pevski zbor Vrtojba.
INFO: JSKD OI Ajdovščina, 364-30-72
Sobota. 29. novembra ob 10.00 in 11.30, Kulturni doma
Ajdovščina: GREGORJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO,
Gledališče Ptuj, 1. predstava Ostržkovega abonmaja in
izven.
INFO: JSKD OI Ajdovščina, 364-30-72 LAVRIČEVA KNJIŽNICA
Ponedeljek. 10. novembra ob 18.30 Predstavitev knjige Draga Sedmaka OB VZNOŽJU BRANIKOV. V knjigi, ki je izšla pri Mohorjevi družbi Celovec, avtor opisuje življenje med prvo svetovno vojno.
Ponedeljek. 17, novembra DAN IZSELJENCEV Ob 18.30 bo predstavitev knjige POTI IN USODE - Selitvene izkušnje Slovencev z zahodne meje. Izredno zanimivo, poučno, privlačno in napeto pisanje o življenjskih usodah v tujem svetu bosta predstavila urednik Aleksij Kalc in dr. Irene Mislej.
Torek. 25. novembra ob 18.30 : spet so zelo aktualni slovenski simboli: zastava, grb, tudi ob himno se včasih obregnemo,... Vendar je HERALDIKA (ali grboslovje) zelo stara in natančna pomožna zgodovinska veda, ki obravnava nastanek, razvoj in zakonitosti grbov. Prav tako je VEKSIGOLOGIJA (ali zastavoslovje) pomožna zgodovinska veda, ki obravnava nastanek, razvoj in zakonitosti zastav. O tem bo predaval HERKO SAKSIDA, kustos muzejske zbirke Grad Dobrovo.
Četrtek. 20. novembra - DAN SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC
Lavričeva knjižnica letos že drugič obeležuje ta praznik, program pa so si zastavili takole:
Od 9.00 do 17.00 ure: vabljeni vsi, ki si želijo naučiti sami poiskati knjige ali članke po računalniških katalogih v knjižnicah. Bibliotekarka in knjižničarka bosta učili, kako z malo podatki poiščemo želeno knjigo in kakšne podatke še lahko pridobimo na ta način. Zaželeno je, da se vnaprej dogovorite za uro, ki vam ustreza.
Info: Marija Bajc, 36-61-328.
Od 17.00 do 18.00 ure: KLEPETALNICA z gostjo, JOŽICO PIZZONI. Gospa Jožica Pizzoni že od šolskih let piše različna prozna, pesniška in vezana besedila za krajevne in cerkvene proslave v domačem kraju.-S svojimi prijetnimi in življenjskimi prispevki sodeluje v slovenskem in zamejskem revialnem tisku, je tudi avtorica knjige Prgišče življenja. Ima redna predavanja na tečajih za zaročence, vabijo pa jo tudi na predavanja širom po Sloveniji in zamejstvu. Ker veliko bere, ji knjiga ni samo prijateljica, pač pa tudi že kar spremljevalka, bo pogovor o knjigah z njo gotovo pravo doživetje.
OBVESTILA Z LAVRIČEVE KNJIŽNICE:
Študijski krožek BRALNICA je že v polnem zaletu, še vedno pa vabijo nove člane, da se jim pridružijo Info: Zdenka Žigon, 366-13-28 URE PRAVLJIC:
Ajdovščina - vsak četrtek ob 16.15 za otroke do 4. leta, ob 17.00 za starejše,
Vipava - vsako sredo ob 17.00,
Podnanos - vsako sredo ob 11.00.
VINSKI HRAMI VIPAVSKE DOLINE Vinarji Zgornje vipavske doline bodo obiskovalcem letos že peto leto zapored na široko odprli vrata svojih hramov. V sklopu prireditev, ki potekajo med martinom in božičem, se bodo ob vikendih predstavila naselja s svojo kulturno, umetniško in predvsem vinsko ponudbo.
Kdaj in kje jih lahko obiščete:
Petek 7. in sobota 8. november: Velike Žablje, Gradišče pri
Vipavi, Gaberje, Vrhpolje
Torek 11. november: Brje, Sv. Martin
Sobota 15. in nedelja 16. november: Vrtovin, Lozice, Selo
Nedelja. 16. november: Pohod po Vertovčevih. poteh
(Ustje, Šmarje, Planina)
Sobota 22, november: Budanje
Sobota 29. in nedelja 30. november: Slap, Črniče
INFO: Razvojna agencija ROD, 05/365-36-00, www.ra-
rod.si, TIC Ajdovščina, 05/36-63-900, 051-304-607.
KINO
SINDBAD (risani film): nedelja, 2. november ob 19.00, BLONDINKA S HARVARDA: nedelja, 2. november ob 21.00
PIRATI S KARIBOV: četrtek, 6. novembra, petek, 7. novembra, sobota, 8. novembra ob 19.00 in nedelja, 9. novembra ob 19.00 in ob 21.00
ZONA ZANFIROVA: petek, 7. novembra, sobota, 8. novembra ob 21.00
AMERIŠKA PITA 3 - poroka, četrtek, 13. november, petek, 14. november ob 19.00 in sobota, 15. november ob 21.00, nedelja, 16. november ob 19.00 in ob 21.00 FILM IZ BOGATEGA ARHIVA KINOTEKE, petek, 14. novembra, sobota, 15. novembra ob 19.00, nedelja, 23. novembra ob 21.00
MEDVEDEK PU - Pujsova velika pustolovščina, četrtek,
20.	novembra ob 17.00, petek, 21. novembra in sobota, 22. novembra ob 18.00, nedelja, 23. novembra ob 17.00 PODLI FANTJE, četrtek, 20. novembra ob 19.00, petek,
21.	novembra in sobota, 22. novembra ob 21.00, nedelja, 23. novembra ob 19.00
VSEMOGOČNI BRUCE četrtek, 27. novembra in petek, 28. novembra ob 19.00, sobota, 29. novembra ob 21.00, nedelja, 30. novembra ob 19.00
ČUDOVITI UM petek, 28. novembra ob 21.00, sobota, 29. novembra ob 19.00, nedelja, 30. novembra ob 21.00 KINO INFO: 031-822-132
ŠPORT
K K AJDOVŠČINA
8. november ob 20.00, ŠC Police: 4. krog LB SKL: Ajdovščina : Banex
22.	november ob 20.00, ŠC Police: 6. krog LB SKL Ajdovščina : Litija
OBVESTILO: KK Ajdovščina vpisuje nove člane od L razreda devetletke naprej. INFO: Primož 041-614-933 PD AJDOVŠČINA
Nedelja. 16. november: tradicionalni POHOD PO VERTOVČEVIH POTEH poteka po poteh, po katerih je hodil Matija Vcrtovec in skozi kraje, ki so povezani z njegovim življenjem. Letos bo pohod potekal v obratni smeri (Ustje, Uhanje, Tevče, Vrtovče, Šmarje, Potok, Ostri vrh, Marci, Brithi - Planina, Dolenje, Ustje). Nedelja. 23. november: Rovtarski vrh (T. Brecelj) OBVESTILA DU AJDOVŠČINA:
Vsak torek med 17.00 in 18.00 uro poteka rekreativna telovadba.
6.	novembra bo v Hotelu Pigal v Ajdovščini potekalo predavanje DEJAVNIKI TVEGANJA, predaval bo dr.Bernhardt.
7.	novembra ste med 9.00 in 11.00 uro vabljeni v prostore društva, na merjenje krvnega tlaka.
8.	novembra pripravljamo izlet v Izolo, kjer se bomo kopali in martinovali. Odhod iz Črnič ob 12.00 uri.
15.	novembra ste vabljeni na družabni večer s plesom v Špageterijo in pizzerijo Zmaj pri ajdovskem letališču.
22. novembra organiziramo enodnevni izlet v kraje ob slovenski obali.
Še vedno sprejemamo prijave za sedemdnevno letovanje v Izoli, med 3. in 10. novembrom.
INFO: 366-13-83, vsako sredo med 8.00 in 11.00 uro ter vsak petek med 9.00 in 11.00 uro.
OBVESTILA KARITAS
ŠOLA ZA STARŠE poteka v Domu krajanov v Ajdovščini, vabljeni na sestanke 5.. 12.. 19. in 26. novembra.
10. in 17. novembra bo v Škofijski gimnaziji v Vipavi potekal tečaj za POMOČ NA DOMU. Predavali bosta prof Zevnikova in dr. Potočnikova.
TEDEN KARITAS poteka med 23. in 30. novembrom._2& novembra organiziramo avtobus za vse, ki bi želeli v Celje na večerni KLIC DOBROTE - informacije in prijave pri Branki Suša, 041-243-294.
Karitas vipavske dekanije pripravlja DAN ODPRTIH VRAT s predstavitvijo programov Karitas. Vabljeni na ogled 27. novembra ob 10.00 in ob 16.00 uri.
INFO: 05/36-62-372 ali 041-429-713
Informacije za rubriko Koledar zbiramo do 25. v mesecu. INFO: 36-63-900, 051-304-607, e-mail: tic.ajdovscina@siol.net, naslov:	TIC Ajdovščina,
Lokarjev drevored 8b, Ajdovščina.
Ajdovska parada plesa
Zveneč naslov obljublja zvezdniški plesni dogodek. Še najbolj inientino pa je, da ga bodo napolnila domača imena, saj Vipavska dolina premore kopico odličnih plesalcev. Po parketu velike dvorane Športnega centra Police se bosta zavrtela oba naša najodličnejša plesna para, ki že vrsto let na velikih tekmovanjih in srečanjih osvajta prestižne plesne naslove: Miša Cigoj in Anastazija Novožilova ter Jurij Batagelj in Jagoda Štrukelj. Nastopile bodo tudi plesno navijaške skupine Lune in Buške. Prve vedno bolj vzpenjajoče se domače zvezdnice, druge, v pom-pom svetu že kar dobro poznana skupina iz Nove Gorice, v letošnji sezoni pa se kalijo tudi ajdovske Buške. Za piko na i bodo svoje odlično znanje in umetniški izraz priplesale balerine iz razreda profesorja Semenjuka na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini. Še eno zveneče ime se bo zvrstilo med nastopajočimi na Ajdovski paradi plesa, dogodek bo namreč povezovala Barbara Drnač, velika poznavalka domače plesne scene. Na pobudo domačih plesalcev je organizacijo Ajdovske parade plesa pripravil Zavod za šport, v katerega prostorih (ŠC Police) se bo tudi odvijala. Dogodek je namenjen predstavitvi domače plesne ponudbe, želja pobudnikov in organizatorjev pa je tudi povečati zanimanje za ples nasploh, tako v smislu družabnega dogodka, kot tudi v smislu izobraževanja in športa. Izziv za vas torej, pridite pogledat, kaj vse znajo, v naslednjih nekaj vrsticah pa vam nastopajoče tudi na kratko predstavljamo.
MIŠA CIGOJ
Miša pleše že od svojega sedmega leta. Po osmih tečajih je 16. junija 1991 uspešno zaključil osnovno plesno šolanje. V tistem času so v Ajdovščini ustanavljali športni plesni klub, v katerega se je vključil tudi Miša in že istega leta pričel s tekmovanji. Njegova prva plesalka je bila sošolka, Nena Gavrič. Prav z Neno je prvič plesal na državnem tekmovanju v latinskoameriških plesih, spomladi 1992. Uvrstila sta se v četrtfinale (na 21.mesto). Kljub takratnemu ljubiteljskemu pristopu k plesu kot športni disciplini sta v konkurenci okoli 60 parov uspela priti v prvo tretjino lestvice najboljših. Takratno obobje ni bilo najbolj naklonjenu plesu; Miša in Nena sta trenirala zgolj na vajah, individualni treningi so jima bili v veliki meri onemogočeni. Jeseni let 1992 je Miša začel trenirati s Katjo Marc in že njun prvi skupni turnir jima je prinesel uspeh. Na kvalifikacijskem turnirju v latinskoameriiških plesih v Ljubljani sta se uvrstila na 2. mesto, kar je bila zanju velika vzpodbuda. Uspešna kariera, takrat v kategoriji pionirjev 10 do 12 let, se je začela. Najprej sta nastopala samo v konkurenci latinskoameriških plesov, poleg tega pa počasi, a vztrajno, začela z učenjem standardnih plesov. Prvi zares velik uspeh je bila osvojitev državnega prvenstva v 10 plesih leta 1994 (v kategoriji pionirjev), naslednje leto pa sta postala še državna prvaka v standardnih plesih, v kategoriji mlajših mladincev. Naslednjih pet let sta se udeleževala vseh turnirjev doma. Zbirala sta namreč točke za prehod iz jakostne skupine C v B. Poleg tega pa sta hodila tudi na številna tekmovanja v tujino, kar je pomenilo še prehod iz obveznega v prosti program.
V	kategoriji starejših mladincev je Miša plesal z Nino Gerič iz Maribora. Skupaj sta leta 1999 osvojila vsa tri državna prvenstva - v standardnih, latinskoameriških in v kombinaciji 10 plesov. Morda bi prestižne naslove osvajala tudi v naslednjih letih, vendar Pa je bila razdalja med Mariborom in Ajdovščino v tistih časih predolga za nadaljevanje kariere para. Miša se je odločil, da bo plesal z Jano Pokrovskajo, ki je prišla v Ajdovščino. Kategorijo starejših mladincev pa je končal s sedanjo plesalko, Anastazijo Novožilovo.
V	letu 2000 sta Miša Cigoj in Anastazija Novožilova najprej zmagala na državnem prvenstvu v 10 plesih, nato v standardnih in latinskoameriških plesih. Na odprtem Prvenstvu Dunaja sta se prvič pomerila v članski konkurenci v standardu in se uvrstila v finale. Konec leta 2000 sta osvojila naslov svetovnih prvakov v standardnih plesih, v starosti do 19 let. Leto kasneje, torej 2001., sta torej z bogato popotnico osvojenih naslovov zakorakala v člansko kariero. Najvidnejši uspehi doma: državna Prvaka v 10 plesih za leto 2001, državna
prvaka v standardnih in standardnih plesih ter v 10 plesih za leto 2002, državna prvaka v standardnih plesih za leto 2003. Miša Cigoj in Anastazija Novožilova sta tudi ugledna gosta velikih tekmovanj po vsem svetu, tako sta zmagovalca svetovnega pokala v standardnih plesih za leto 2001, na tekmovanju v standardnih plesih v Blackpoolu sta bila tretja, na evropskem prvenstvu v standardu leta 2002 sta se uvrstila v finale. Istega leta sta bila druga v Blackpoolu, na evropskem in svetovnem prvenstvu v kombinaciji 10 plesov pa tretja. Na letošnjem svetovnem prvenstvu v kombinaciji 10 plesov sta si priplesala drugo mesto, na enakem evropskem prvenstvu pa sta zadela v polno, osvojila sta naslov evropskega prvaka v kombinaciji 10 plesov.
Poleg evropskih in svetovnih prvenstev se udeležujeta tudi tekem IDSF (mednarodne plesne zveze), kjer se v različnih kategorijah plesa, tako v standardu, kot v latinskoameriških plesih, uvrščata med najboljše.
Miša Cigoj je doma v Ajdovščini, čeprav ga je na njegovem domačem naslovu skorajda nemogoče najti. Kljub temu ima v domačem okolju najboljše prijatelje, predvsem pa starše, ki ga podpirajo. Marijan in Dora Cigoj sta tudi sicer znana domača ljubitelja plesa, že ves čas prisotna tudi v ajdovski Urški. Anastazija Novožilova je doma iz daljne Sibirije, živi pa v Ajdovščini. Je odlična in nadarjena plesalka, ki seje že privadila življenju v Vipavski dolini. Sicer pa sta z Mišem stalno na poti, poleg različnih plesnih tekmovanj po vsem svetu, se tudi na treninge vozita v London, Milano,... tja, kjer so odlični učitelji, ki imajo znanja za osvajanja velikih naslovov.
JURIJ BATAGELJ IN JAGODA ŠTRUKELJ
Jurij Batagelj in Jagoda Štrukelj sta odlična študenta, oba po rodu vipavca, pa tudi odličen plesni par v kategoriji latinskoameriških plesov in iz tega razloga člana Plesnega kluba Fredi iz Ljubljane. Sta tudi člana slovenske državne reprezentance in tako zastopata Slovenijo na vseh uradnih evropskih in svetovnih prvenstvih. Na svetovni mednarodni »ianking« lestvici
držita 13. mesto, na vseh mednarodnih turnirjih za lestvico IDSF (International Dance Šport Federation - Mednarodna plesna zveza) pa se redno uvrščata v vsa finala.
Trenutno sta državna vice prvaka in 14. iz svetovnega prvenstva v St. Petersburgu. Pred kratkim sta se vrnila s plesne turneje po Evropi, kjer sta dosegla odlično 2. mesto na odprtem prvenstvu Nemčije v Frankfurtu in prav tako pohvale vredno 3. mesto na odprtem prvenstvu Belgije v Liegu. Jagoda je sicer doma iz Kranja, vendar njena družina izvira iz Ceste pri Ajdovščini, Jurij pa je domačin iz Ajdovščine.
Oba sta ponosna na svoje plesne dosežke. V veliko zadovoljstvo pa jima je tudi, da kljub obsežnemu »hobiju«, ki jima z napornimi treningi in mnogimi tekmovanji jemlje ogromno časa, uspešno napredujeta v svojem študiju. Jurij je letos vpisal 4. letnik Fakultete za šport v Ljubljani, Jagoda pa je absolventka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, študira pa Prevajanje in tolmačenje.
UČENKE BALETA NA GLASBENI ŠOLI V AJDOVŠČINI
od L do 4. razreda, mladinke od 5. do 8. razreda in članice. Skupina aktivno deluje že 11 leto. Lansko šolsko leto pa so s programom začeli tudi po drugih primorskih občinah: v Ajdovščini, Mirnu, Vipavi in Dobravljah ter omogočili tovrstno športno-plesno aktivnost več deklicam.
Plesna' skupina Buške je vključena v program ŠKL (Šolske košarkarske
krožka. Odziv je bil dober in tako že nekaj let zapored vpisujejo nove članice.
Navijaštvo in pom-pom ples sta na šole prišla skupaj s projektovm Šolska košarkarska liga. Hkrati pa je nastajal tudi samostojni sistem tekmovanja navijaških in pom-pom skupin, po katerem na tekmovanjih lahko sodelujejo tudi skupine iz šol,
Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina je bila ustanovljena leta 1948 in od takrat naprej uspešno uči učence igranja na inštrumente in petja, pouk klasičnega baleta pa je pričel leta 1997, s prihodom učitelja Sergeja Semenjuka v Ajdovščino.
Pouk baleta v letošnjem šolskem letu obiskuje 39 deklic. Učenke so doma iz Ajdovščine, Vipave in drugih krajev Vipavske doline. Skupine svoje koreografije pokažejo na veliko nastopih ob različnih priložnostih in v različnih krajih. Med največje uspehe pa si baletni oddelek Glasbene šole Vinko Vodopivec šteje sodelovanje v dveh baletnih predstavah: Hrestač in Sneguljčica, ki sta bili uprizorjeni na odru Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica. Velik dogodek se je zgodil tudi konec minulega šolskega leta, 20 junija letos so se namreč ajdovske baletke predstavile skupaj z baletnim oddelkom Glasbene šole Nova Gorica.
Ajdovske balerine so odlično predstavile znanje klasičnega baleta na 6. tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev v Mariboru ter na tekmovanju »Danza in Show« v Palmanovi v Italiji, kjer so osvojile kar nekaj nagrad. Na prvem tekmovanju, ki je potekalo februarja letos v Mariboru, je Nataša Ipavec osvojila drugo, Katarina Kete pa tretje mesto. Karin Velikonja, Martina Petrič in Ana Repič pa so prejele priznanje za udeležbo. Na tekmovanju v Palmanovi pa je Karin Velikonja prejela bronasto medaljo, Katarina Kete, Ana Repič, Martina Petrič in Nataša Ipavec pa priznanja za udeležbo.
BUŠKE
Kaj se skriva pod nenavadnim, hecnim imenom? Ples, smeh, veselje, zabava, tekmovanja, nastopi,.... Plesna skupina Buške šteje 50 deklic, ki so razdeljene v tri skupine: mlajša otroška skupina
lige) že od šolskega leta 95/96, ko so male Buške dosegle 3. mesto na finalni prireditvi. V šolskem letu 98/99 so osvojile 2. mesto na prvenstvu plesnih skupin mesta Ljubljane. V šolskem letu 99/00 pa so dosegle tri 2. mesta, eno L mesto na odprtem prvenstvu mesta Maribor in 3. mesto na finalni državni prireditvi. V sezoni 2000/01 pa so kljub zelo veliki konkurenci osvojile 3. mesto na državnem prvesntvu ŠKL. V šolskem letu 2001/02 so osvojile tri 3. mesta in tri 2. mesta na prvenstvih, ki jih je organizirala Zveza navijaških in pom-pom skupin Slovenije in 2. mesto na prvenstvu ŠKL. V šolskem letu 02/03 so osvojile dve 3. mesti na odprtih prvenstvih mesta Ljubljane. Tudi letošnjo sezono so začeli zelo aktivno, saj je pred njimi cela kopica tekmovanj. Za popestritev programa pa se članicam Bušk letos obeta še ena novost, tekmovalna aerobika. V to disciplino se podajajo tudi zato, da spoznajo novo športno disciplino, ki je v Sloveniji nasploh v povojih.
Dekleta - Buške so med seboj zelo dobre prijateljice in se razumejo. Zelo rade hodijo na treninge, pridno delajo, še posebej pa se veselijo različnih nastopov in tekmovanj. Prav dobra motivacija, pripravljenost, ideje, ki jih dajejo, energija, ki jo izžarevajo, discipliniranost, kije na tako zahtevnih treningih nujna in volja, ki so jo pripravljene vložiti v delo so razlogi za dosežke, plačilo za trud.
Mentorica o strokovnem delu s skupino meni, da je tovrstna oblika gibanja zelo pomembna in koristna deklicam v obdobju rasti in razvoja, predvsem za razvoj fine motorike, koordinacije, spretnosti, lepe drže,...Obenem pa gre tudi za druženje otrok, za kulturo gibanja in plesa, tiste sestavine, ki zavzema posebno mesto v celotni kulturi človeka, ki prebuja v otrocih estetski čut in ga na poseben način bogati. Veselje do športa, do plesa, do umetnosti, je veselje do življenja nasploh. Če to veselje prinese še lepe dosežke, je zadovoljstvo toliko večje. Vse to pa s psihološkega vidika zelo pozitivno vpliva na razvoj otrokove samozavesti. Tako kot v življenju pa se tudi v športu srečujemo z zmagami in porazi. Zato je za otroke zelo pomembno, da se naučijo sprejemati tudi poraze. Saj je tudi vsak poraz lahko zmaga, če ga znamo sprejeti kot izziv za dosego boljših rezultatov.
NAVIJAŠKA SKUPINA OŠ DANILA LOKARJA AJDOVŠČINA
Plesno navijaška skupina je s svojim delovanjem na Osnovni šoli Danila Lokarja v Ajdovščini pričela v obliki
ki niso vključene v projekt. Poleg plesa disciplina vsebuje še navijanje in akrobatiko, ki se skozi vajo prepleta po točno določenih pravilih (v svojih Propozicijah in pravilih jih je določila Zveza plesno navijaških skupin). Skupina Lun tekmuje že peto let, dekleta so zelo uspešne. Šteje od 20 do 25 deklet, članstvo je odvisno od leta, saj vsako leto vpisujejo nove članice. Da se je navijaška skupina ajdovske osnovne šole zares »prijela«, priča tudi dejstvo, da Lune, ki končajo šolanje, ostajajo v skupini kot »varovalci« in pomagajo pri izvajanju treningov.
V petih letih pa je vendarle kar veliko število Lun toliko »zraslo«, daje svojo dejavnost nadaljevalo na ajdovski srednji šoli, kot navijaška skupina N.A.N.U in kasneje prerasla v plesno skupino The Angels. Letošnje šolsko leto pa se jim je pridružila še ena navijaška skupina.
Dekleta se veliko pripravljajo, saj nastopajo na različnih prireditvah: na šolskih športnih tekmah (rokomet, košakra), na klubskih tekmah (košarka, rokomet, nogomet), na kulturnih manifestacijah šole (zaključne priredive, valete, razne druge priložnosti) ter na mnogih drugih prireditvah, na katere so v zadnjih časih kar množično povabljene. Rade in z veseljem sprejmejo vsako povabilo, saj z veseljem nastopajo ter tako pridobivajo izkušnje in samozavest za nastope na tekmovanjih. Sprostijo se, imajo priložnost za druženje. Treningi so zelo resni in naporni, zahtevajo veliko koncentracije, dobro fizično pripravljenost, medsebojno pomoč in zaupanje, predvsem pa je pomembno medsebojno razumevanje. Skupina jim nudi možnost pozitivnega druženja in samopotrjevanja, vedno večji uspehi pa se kažejo na tekmovanjih.
Pripravila Sanda Hain
Društvo upokojencev Vipava
Letovali so v Rabcu
V začetku oktobra je 58 elanov društva preživelo deset dni v Rabcu, v hotelu Mimoza. Rabac je bil v preteklosti majhno ribiško naselje, ki se je razvilo v turistični okoliš s številnimi hoteli in apartmaji v zasebnih hišah. Imenujejo ga biser Kvarnerja.
Nešteto možnosti za aktivno preživljanje dopusta je na voljo v Rabcu in okolici. Privoščili so si kopanje v hotelski morski vodi, najpogumnejši pa so lahko še vedno skočili v še ne prehladne morske valove, da ne govorimo o neskončnih možnostih za prijetne in poučne sprehode ob obali in bogati okolici. Tu je Labin, srednjeveško mestece, kjer je ob poti izvir
naravne in zdravilne pitne vode, ob obali mogočni zidani stebri, ki so ostanek nekdanje transportne poti za premog in boksit iz rudnikov Raša in Labin do transportnih ladij. Že nekoliko daljše večere so napolnili z družabnimi srečanji, pogovori, humorističnimi skeči ter prepevanjem in plesom. V Rabac se vračajo tudi prihodnje leto.
Silva Vehovar in Vera Poniž
Ob mednarodnem dnevu starejših
Polepšali so jim dan
Prvi oktober je mednarodni dan starejših, zato so se v Društvu upokojencev Ajdovščina odločili, da se srečajo z oskrbovanci Doma starejših občanov (I. oktobra) ter s starejšimi občani gorskega področja
(3. oktobra).
Vsak obisk v Domu starejših občanov v Ajdovščini je za oskrbovance pravo doživetje, ki razbije utečen dnevni ritem. Ob našem prihodu so bili že vsi zbrani v večnamenskem prostoru, kjer jih je uvodoma pozdravila naša predsednica Marija Makuc. Seveda je večer izzvenel predvsem v kulturno pevskem vzdušju. Najprej se je predstavil mešani pevski zbor oskrbovancev s preprostim imenom Vipavski vrabčki, ki so prav prepričljivo zapeli in »začivkali«. Svoje so v nadaljevanju prispevali otroci iz otroškega vrtca, ženski pevski zbor Večernica ter neutrudni harmonikaš Roman Bunc s pevko Nives in pevcem Vojtehom. Direktorica Doma Magda Potočnik je v svojem nagovoru spomnila, da je dom svoja vrata odprl prav na prvega oktobra dan leta 1983, torej letos praznuje 20 -letnico.
Do večerje ni bilo ne konca ne kraja obujanja spominov in kramljanja, varovanci so se iskreno veselili drobnih pozornosti in daril, ki so jih prejeli, večer pa se je iztekel s pesmijo Mi se imamo radi, na katero seje dalo tudi zaplesati.
...IN NA OTLICI
Srečanje je potekalo v prostorih Osnovne šole Otlica. Glavno »besedo« je imel pevski zbor Večernica. S svojo poezijo sta starejše občane Gore počastili Vanda in Marinka, v nadaljevanju večera pa učenci otliške šole z lutkovno igrico in ritmično vajo, za kar so si prisluži prisrčen aplavz. Šolarji so ustvarjali na temo »starejših« oziroma na doživetja z dedkom in babico. Nastali so literarni in likovni prispevki. Enega izmed štirih najboljših literarnih prispevkov so tudi prebrali(mentorica je Pavlina Bizjak), likovna dela pa so razstavili v avli šole(mentorica Silva Čopič se ni mogla odločiti, kateri je najboljši, zato so razstavili kar vse). Srečanje je malce pokvarilo le slabo vreme in zato nekoliko manjši obisk. Obisk na Gori je Društvo upokojencev Ajdovščina izkoristilo tudi za promocijo svojih dejavnosti in povabilo vsem gorskim upokojencem, da se jim v še večjem številu pridružijo na izletih in letovanjih, poskrbeli bi tudi za dodaten avtobusni prevoz.
Vera Kodrič
marlln
vodovod
centralno ogrevanje sanitarna oprema
d.o.o.
PE INSTALACIJE Ajdovščina
Goriška c. 66, 5270 Ajdovščina tel.: 05 365 36 54, fax: 05 365 36 58 e-mail: martindoo@siol.net, http://www.martin.si
Akcija v mesecu novembru!
Bšmwsk
Kopalniške enoročne pipe MAVA -20% Ploščice za kopalnico 20x20 Talne 1860 -15% = 1581 sit/m2 Stenske 1650 -15% = 1402 sit/m2
URNIK: 8 -12 in 13 - 17, sobota 8 -12.30
Pomoč otrokom v Kongu
Septembra je izpred skladišča KARITAS v Ajdovščini odšla na pot v Kongo, humanitarna pomoč, ki je rezultat akciji, ki sta potekali pod geslom Lačni otrok, v kateri so se zbirala denarna sredstva za nakup hrane in Gradimo most solidarnosti med sirotami v Gomi in primorskimi šolarji, v kateri so se zbirali
zvezki in šolske potrebščine.
V 12-metrskem kontejnerju je otroška hrana, mleko v prahu, koruzna moka, fižol in testenine ter šolske potrebščine in oblačila za otroke. Za dograditev šole so številni darovali les, betonsko železo ter razne stroje in orodja. Skupna teža pomoči je 19 ton in vrednost 13,2 milijona SIT, če dodamo še stroške prevoza in nakupa kontejnerja, ki bo ostal v Kongu in služil za namestitev otrok je vrednost celotne pošiljke 15,7 milijona SIT.
Lansko pomlad nas je obiskal Danilo Lisjak, primorski misijonar v Gomi - Kongo, drugače pa iz Dornberka, in prosil pomoč za otroke, ki
jih je, poleg vojne, prizadel še izbruh vulkana. Že takrat je bil v kratkem času pripravljen kontejner humanitarne pomoči.
V Gomi so razmere težke, zato ima poslana pomoč veliko večjo vrednost, kot bi jo imela pri nas. Za nas ima mnogo večji pomen dejstvo, daje pri vsebini te pošiljke sodelovala množica ljudi. Množica ljudi, ki jim ni vseeno, da so nekje otroci, ki niso prav nič krivi, da ne živijo v varnem domu, pa tudi, da je nekje misijonar, Slovenec, ki vse svoje moči daje za pomoč tem otrokom in ki nikoli ne ostane praznih rok, ker zaupa v Boga in dobre ljudi v svoji domovini.
Vzgoja otrok in mladih za pomoč sovrstnikom ne sme temeljiti na besedah, temveč dejanjih. Zato smo v maju nagovorili vse primorske šole z besedami: Gradimo most solidarnosti med sirotami v Gomi in primorskimi šolarji. Posluh večine ravnateljev in odgovornih sodelavcev, je bil dober, nekateri so se nam celo pisno zahvalili, da lahko skupaj gradimo kulturo solidarnosti. Veselje je bilo sortiranje zbranega: 8000 zvezkov, ogromno barvic, svinčnikov, map, peresnic, šolskih torb, pa tudi bomboni. Nekatera darila so bila zelo skrbno pripravljena, pa še pisemce z dobrimi željami črnemu prijateljuje bilo priloženo, videlo se je, da so tudi starši šolarjev imeli pri vsem veliko vlogo.
Gospod Danilo Lisjak nam je zapisal:	»Sedaj je pri nas 1700
otrok - v glavnem sirot, ki jih moramo vsak dan nahraniti in šolati. Poleg tega pa imamo tudi 50 dojenčkov. Naši otroci živijo v pričakovanju, spet bo veselje in hvaležnost. Še vulkan žari od veselja. Zaradi vas nam moke v loncu in olja ne zmanjka. Slovenija se zapisuje z zlatimi črkami med dobrotnike najbolj ogroženih otrok. Hvala vsem.«
Jožica Ličen
20 let Doma starejših občanov
1. oktober je mednarodni dan starejših oseb. Prav na ta dan praznuje naš Dom tudi obletnico delovanja Letos je to že dvajseta.
vm
Pred 20. leti je bilo odprtje tega Doma velika pridobitev za takratno ajdovsko občino. Občani, ki so potrebovali domsko oskrbo so do tedaj živeli po bližnjih domovih.
Dom je bil zgrajen s kapaciteto 140 postelj, vendar smo kmalu morali zaradi perečih potreb urediti še dodatne prostore in smo sedaj na maksimalni številki 151 mest. S to kapaciteto spadamo med manjše domove v Sloveniji. V teh 20. letih je bilo veliko sprememb na vseh področjih. Najprej smo bili 10 let občinska ustanova, sedaj smo 10 let republiška in kot javni zavod spadamo pod Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Poleg upravnih sprememb je bil v teh letih velik napredek tudi na zdravstvenem in tehnološkem področju. V Domu smo se trudili in skušali slediti vsem novostim in napredku, seveda v okviru naših finančnih zmožnostih. Prvi direktor Doma gospod Anton Mihelj je v letih 1983 - 1994 postavil Dom na zdrave temelje, tako v gospodarskem, kot tudi na vsebinskem področju. Od leta 1995, ko sem sama prevzela vodenje Doma, smo se trudili, da smo z delom nadaljevali. Izvedli smo kar precej večjih investicij. V letu 2000 smo prizidali nov dnevni prostor v atriju, . ki ga koristijo predvsem stanovalci z negovalnega oddelka. Zamenjali smo več kot 2/3 dotrajanih lesenih oken, preuredili smo kotlovnico na zemeljski plin. V letošnjem vročem poletju se
je pokazalo, kako upravičena je bila investicija v ureditvi klima naprav v skupnih prostorih in hodnikih.
V	tem letu smo zamenjali staro in nefunkcionalno dvigalo z novim večjim in dostopnim za vse invalide.
V	tem mesecu pa smo zaključili tudi z deli na vhodu, kjer smo poleg novih avtomatskih vrat uredili tudi prostor za recepcijo. Sedaj se naši varovanci, ki so na vozičkih in teh je vedno več, lahko sami brez tuje pomoči zapeljejo po domu in ven iz doma. S temi investicijami smo tudi mi prispevali k odpravljanju ovir za invalide ob letošnjem evropskem letu invalidov in še posebej, ker poteka akcija - Mesto Ajdovščina, prijazno invalidom in starejšim. Vsa ta sredstva, ki jih je
bilo več kot 100 milijonov, smo sami prispevali in v vseh 20. letih nismo prejeli nobenih dotacij. Prav zato mislim, da smo dobro in pošteno delali in gospodarili, še posebej zato, ker smo imeli in še vedno imamo cene oskrbnega dne med najnižjimi v Sloveniji. Zavedamo se, da je poleg primerne zdravstvene nege, oskrbe in starostnikom prilagojene prehrane zelo važen tudi prijazen odnos vseh zaposlenih do naših varovancev.
Poleg osnovne oskrbe se trudimo, da se naši stanovalci lahko vključujejo v različne dejavnosti (telovadba, skupine za samopomoč, interesne skupine, pevski zbor, delavnice za glino, itd.). Med letom se zvrstijo številni kulturni nastopi, izleti, pikniki in razne druge aktivnosti, ki popestrijo življenje v Domu. Za dobro počutje naših stanovalcev prav gotovo prispevajo tudi vse prostovoljke, ki požrtvovalno prihajajo v Dom in popestrijo dneve našim varovancem.
Dobro je poskrbljeno tudi za versko življenje v Domu. Za to skrbi župnija Šturje z župnikoma in redovnicami, ki ob torkih redno prihajajo v Dom. Sveta maša je vsak 1. torek v mesecu.
V 20. letih delovanja Doma smo vrasli v to okolje, tudi povezanost in sodelovanje z drugimi lokalnimi ustanovami in službami, nam daje občutek sprejetosti.
Magda Potočnik
RENAULT
Si
“m**

Ciio PRILOŽNOST!
AVTOMOBILSKE GUME DO 20% POPUSTA
SAVA ESKIMO S3 175/65 R 14 -12.000 SIT NA ZALOGI SNEŽNE VERIGE PO ENOTNI CENI ZA VSE TIPE VOZIL - 6.996 SIT
A.B.C. Nova Gorica, tel.: (05) 335 44 00 RENAULT MINUTA Šempeter, tel.: (05) 330 4210 A.B.C. Ajdovščina, tel,: (05) 364 33 00
PRI NAKUPU ZIMSKIH PNEVMATIK PREMONTAŽA IN URAVNOTF7FN.IF KOLES GftATiS
Lipinih devetdeset let
Slavnostno vzdušje in ponos gostiteljev so zaznamovali praznovanje uspešne ajdovske tovarne pohištva.
V petek, 10. oktobra, je na dvorcu Zemono potekal svečani dogodek v počastitev devetih desetletij uspešnega delovanja Tovarne pohištva Lipa Ajdovščina. Od leta 1913, ko je podjetnik Kobe ob Lokavščku postavil žago za razrez hlodovine na parni pogon, do današnjih dni, ko je Lipa s 385 zaposlenimi eden vodilnih proizvajalcev kuhinjskega pohišva v Slovenij, se je dogajalo marsikaj. Trg, sama tovarna in lastniki, so se s časom spreminjali. Lipa je prodirala na ameriško in se še bolj utrdila na slovenskem tržišču. Tako ima Tovarna pohištva Lipa danes v lasti poleg salona na Zemonu še salone v Kranju, Mariboru, Ljubljani, Celju in Kopru. Lipi se je, kljub izredno težkim razmeram, v katerih se je znašla v tem obdobju slovenska lesna industrija, uspelo obdržati in
napredovati.
Uspehov, ki jih je Lipa nanizala v devetdesetih letih delovanja je ogromno. Nekaj sta jih v svojih govorih omenila tudi slavnostna govornika, sedanji direktor, ki je krmilo tovarne prevzel pred enim letom, gospod Janez Zagode in Mirko Bandelj, generalni sekretar vlade Republike Slovenije. Oba sta poudarila predvsem načrte tovarne v prihodnosti, ko bo Slovenija vstopila na evropski trg. Govorila pa sta tudi o pomenu Lipe v lokalnem in nacionalnem pogledu ter povdarila njeno povezanost z lokalnim prebivalstvom.
V prijetnem kuturnem programu so med drugim nastopili tudi trio Katrinas in Plesna šola Urška. Gostje pa so imeli možnost zaplesati tudi ob ritmih Classic Evergreen Orkestra.	Gregor Bolčina
Koledar prireditev v občini Vipava v novembru:
Razstave:
VOJNI MUZEJ Vipava - Vojašnica Vipava - »Soška fronta 1915 - 1917« - stalna razstava o Soški fronti, ogled muzeja je možen po predhodni najavi na tel.: 366-50-79 STARA KEBETOVA HIŠA v Vipavi -Beblerjeva ul. 2, Vipava - »Skupaj smo iskali naše korenine« - stalna razstava stare hišne opreme, obiski po predhodnem dogovoru na tel.: 366-50-98
Zavodi in Društva:
CENTER ZA USPOSABLJANJE INVALIDNIH OTROK »Janka Premrla - Vojka« Vipava:
V	novembru se bodo učenci odpravili na vrsto ekskurzij in prireditev; ogled velenjskega rudnika, peka kruha na kmetiji v Pivki, kostanjev piknik na OŠ Milojke Štrukelj v Novi Gorici, izlet v Črno na Koroškem,...
21. november - slavnostna otvoritev Varstveno delavnega centra v Vipavi, ki deluje pod okriljem CSD DRUŠTVO »RAZMETANO PODSTREŠJE« Vipava:
-	Go card (ob sobotah od 15.00 - 16.00 pred gasilskim domom v Vipavi), Info: David Pučka, 031-793-952
-	Ples in glasba (ob ponedeljkih od 16.30 - 17.30, starost od 12 let dalje), Info: Marjanca Gostiša, 366-58-18
-	Šah (ob petkih od 17.30 - 18.30), Info: Monika Fajdiga, 031-880-228
-	Italijanščina (vsak četrtek od 17.30 - 18.30)
Info: Vesna Ferjančič, 366-39-10
-	Kitara (ob sobotah od 16.30 - 17.30)
Info: Miha Golob, 031-380-824
-	Planet Zemlja (vsak drugi petek ob 19.00)
Info: Štefan Rehar, 366-58-31
-	Igralnice (vsak četrtek od 16.30 - 17.30, starost od 4 - 7 let), Info: Maja Rehar, 363-53-50
-	Literarni večeri (vsako četrto soboto v mesecu)
Info: Polona Puc, 366-54-83
Delavnice potekajo v prostorih društva »Razmetano podstrešje«, v drugem nadstropju stare šole v Vipavi
-	Trg Pavla Rušta.
Dejavnosti so na ogled na: www.drustvo-rp.si, za dodatne informacije pa pokličite mentorje delavnic ali Martino Naglost, tel.: 366-53-43. Obisk delavnic je brezplačen, s seboj prinesite copate.
KUD GORIŠKA PALETA:
V	novembru pripravljajo strokovna predavanja, vsak petek v mesecu ob 19.00 v Točki (prostori ZKD Nova Gorica, Gradnikove brigade 25):
-	Večer z Aleksom »Vtisi in pogledi pravoslanih samostanov in ikon v Grčiji«
-	Večer s Tanjo »Kaligrafija« - predstavitev grafik
-	Večer z Romeom »Pop - art in Andy Warhol«
Zaključek z večerom ljubezenske poezije Bojana, Mihaele in Dejana - v začetku decembra.
7.	novembra v galeriji Mercator centra v Kromberku
-	odprtje razstave likovnih del Izidorja Fiegla v Air
-	brush tehniki
11. novembra v Točki v Novi Gorici - odprtje razstave »Stičišča - Nova Gorica 2003«, Info: Mihaela Tihelj, 366-51-15
KUD PIHALNA GODBA Vrhpolje - Vipava:
9. novembra v Vrhpolju - nastop ob odkritju spominske plošče v čast Primožu Lavrenčiču, duhovniku iz začetka prejšnjega stoletja
21. novembra - nastop na otvoritvi VDC-ja v Vipavi FOLKLORNO DRUŠTVO Vipava:
15. novembra ob 19.00 v Kulturnem domu v Selu - nastop mladincev v sklopu prireditev »Vinski hrami Vipavske doline med martinom in božičem«.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV Vipava:
8.	novembra - organizirano martinovanje v hotelu Delfin v Izoli, Info: 368-73-15, vsako sredo od 9.00 do 11.00 PLANINSKO DRUŠTVO Vipava:
----a	---------- —----------------------
16. novembra - Brkini
Vse info dobite na njihovi NOVI spletni strani: www.planinsko-drustvo-vipava.si ali pa v trgovini »Cajna« v Vipavi. Info: Jurij Nabergoj - 368-70-56, Leon Kodre - 366-51-73.
PLANINSKO DRUŠTVO Podnanos:
16.	november - Kočevski Rog, Gotenica, vodja pohoda
Janko Božič, pomočnik Elena Kodre
23.	november - pohod za vodnike in mentorje PD
Podnanos, vodja pohoda Martin Žvanut, pomočnik Stojan
Vitežnik, Info: Martin Žvanut; 031-349-124
KK VIPAVA:
Razpored tekem:
- pionirji: 15. november ob 11.00 v telovadnici OŠ Draga Bajca v Vipavi; Vipava : Vrhnika
-	kadeti: 15. november ob 11.00 v telovadnici OŠ Draga Bajca v Vipavi; Vipava : Union Olimpija
-	člani: 22. november ob 20.00 v telovadnici OŠ Draga 43ajca v Vipavi; Vipava : »Steles« Loška dolina
-	ŠKL liga: 28. november ob 13.00 v telovadnici OŠ Draga Bajca v Vipavi; Vipava : Žiri
K K Vipava vabi v svoje vrste nove člane - še posebno deklice letnik 1990 in mlajše! Treningi so 3x tedensko, prijave pa sprejema Andreja Likar Ivanov na tel.: 031-579-898. Lepo vabljeni!
Informacije za Koledar prireditev v občini Vipava zbiramo do najkasneje 25. v mesecu.
Info: RADIO NOVA, tel.: 05-368-05-05, gsm: 041-995-705, naslov: Goriška cesta 17, Ajdovščina, e-mail: radionova@siol.net. radionova.info@volia.net.
www.volkswagen.si
Posebni užitki?
Da, če govorimo o Passatu exclusive.
•	aluminijasta platišča »road america«
•	strežnik za šest zgoščenk v armaturni plošči
•	večfunkcijski, usnjen volan za upravljanje radijskega sprejemnika in tempomata
•	prihranek 450.000 SIT
Passat exclusive
Pri nakupu zimskih pnevmatik brezplačna premontaža in urovnoteženje koles.
Avto Batič	Avto Batič
	Goriška cesta 41
	SLO - 5270 Ajdovščina
	Telefon + 386 5 36 61 369
	Telefon + 386 5 36 58 300
Ponudba velja tudi za Passata limuzino.	

AVTOSIIVIS. KOBAL
'iMmMJi Kteber
VEDNO NAJVEČJA IZBIRA PNEVMATIK
k F!e<g/
^ SOBOTA 8.11.
MARTINOUO PRESENEČENJE

NOUEMBRA
USE PETKE ŽIUA GLASBA
od 30.10.
IZJEMNA PONUDBA SIROV
kg 979 SIT kg ,	1099 SIT
kg t k9 ,
SIR OLIVER SIR LIVADA SIR JOŠT SIR EMENTAL
1099 SIT 1699 SIT
IN MLEČNIH PROIZVODOV
POMURSKO MLEKO	139 SIT
ALPSKO MLEKO	159	SIT
NAVADNI JOGURT voviund	63 SIT
SADNI JOGURT vovhand	69 SIT
AKCIJSKA PONUDBA
MUNOTEST d.d. Ajdovščina DROGA d.d. Portorož
BOGATA IN UGODNA PONUDBA NAGROBNIH SVEČ
SUPERMARKET
FAMA
\
PETEK 31.10.03 ODPRTO od 7.00 do 14.c
.CENE NA DNU
trgovina s cvetjem
JASMIN
tel.: 05 366 52 85
BOGATA IN GODNA PONUDBA KRIZANTEM, EGA CVETJA ARANŽMAJEV
r~ ^ ■ r r
AKCIJSKA PRODAJA
MLETO MESO	1299 SIT
SV. STEGNO	1399 SIT
ML G0V REBRA	799 SfTm	i
PIŠČ. BEDRA	872 SIT	>!
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■

16
fi
IATNIK
. - j -»
i f r .
n
,r.. ,,
s; ? ":
KSiUU
LATNIK
GEOMET-
RIJSKI
LIK
SAMO-
STANSKI
KOLEGA
GLAVA
NEKEGA
GIBANJA,
ZAMISLI
SESTAVIL
DRAGO
BRECELJ
PODALJŠEK PRI LISTINI, ZLASTI MENICI
POSKUSNA VRTINA PRI ISKANJU NAFTE
14. ČRKA GRŠKE ABECEDE
REKA NA PELOPON. (EVROTAS)
SLAMIČ AJO
TELESNI DEL ZA SPOLNO RAZMNOŽ.
ANAOBID
ST.FRANC.
KRALJ
ŠKRATOV
SL. NOGOM. (MIRAN)
MERMOLJA
GORAZD.
ZELNATA
ENOLETNA
STROČNICA
DNEVNI METULJ Z OČESCI NA KRILIH
VRSTA
OKUSNE
MORSKE
RIBE
TRINOG,
SAMO-
DRŽEC
M. IME
LJUDSTVO V ZAHODNI AFRIKI
ALUMINIJ
NEURE-
JENOST
ZADNJA IN PRVA ČRKA
NEKD.PLAV-AL. BORUT
IT. NOGOM. MALDINI
IME V LEDU OHRANJENEGA PRAČLOVEKA
PERUNIKA
BESEDA
BREZ
NAGLASA
LIKAR
SANDI
ENOTA V ASTRONOM.
PREDEL
ŠTURIJ,
AJDOVSKI
BRONX
IT. GRAFIK (Gl O VAN NI BATTISTA)
GERMANIJ
AMBROŽIČ
MAGDA
RIBIŠKI
ČOLN
ST. JAPON. PRESTOLN.
ČERMELJ
ANDREJ
IME FIN. VOZNIKA RALLVA VATANENA
VIDIC
IGOR
MODERNA
GLASBA
IZRASTEK V USTIH
BOTANIK
(SLABŠAL)
RAZVOJNI
NAUK
CHARLESA
DARVVINA
KOZMETIČ.
ZNAMKA
SLIGRALKA
(ITA)
NAJVEČJI VELETOK V JZ. AZIJI (IRAK)
KAR SE ČUTI, KO TE NEKDO UŽALI
IME
AMERIŠKE
PISATEL-.
JICENIN
FR. SKLAD. (MAURICE)
VELIKA
DRUŽINA
GERMAN.
NAROD
GRAFIČNA
TEHNIKA
KVARNER-
SKI
OTOK
ALKALOID V ČAJU
TEMNI DEL DNEVA
BEL. NOGO-MET.(BART)
ST. BRAZIL. NOGOMET.
SLOKAR
MARKO
ANDREJ
NOVAK
ŽGAVEC
NIVES
STIBILJ
RADO
GANTAR
ANTON
OČKA,
ATEK
FURLAN
MITJA
VINKO ARH
ŠVEDSKO
SMUČAR.
SREDIŠČE
KEMIJSKI
ZNAK
ZA
LITIJ
AFRIŠKA
REKA
FINSKA
SLALOM-
ISTKA.
(HENA)

AJDOVŠČINA
Komunalno stanovanjska družba d.o.o. AJDOVŠČINA
Goriška cesta 23b	5270 Ajdovščina
Tetefon: 05-365-97-00 Telefax: 05-366-31-42 E-mail: ksda.tajnistvo@siol.net
OBVESTILO
KOMUNALNO STANOVANJSKA DRUŽBA D.O.O. AJDOVŠČINA obvešča občane, da bo s 01.12.2003 pričel veljati nov Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki.
Nov Odlok ima osnovo na številu članov gospodinjstva.
Na položnicah za meseca oktober in november 2003 bo že vpisano število članov gospodinjstva. Obračun pa bo do 01.12.2003 tekel tako kot do sedaj. Čas dveh mesecev je namenjen ureditvi podatkov.
Nov Občinski Odlok predvideva tudi olajšave in sicer:
- za odsotnost daljšo od treh mesecev ( službeno potovanje, delo v tujini, bolnišnično zdravljenje in podobno )
- za družine z več kot tremi ( 3 ) nepreskrbljenimi otroki se zaračunava le za tri ( 3 ) otroke. Za vse olajšave so potrebna uradna dokazila.
Obračun storitve je osnovan na meijenih podatkih v več slovenskih občinah in na podatkih MOP. V obračunu so upoštevani tudi stroški ločenega zbiranja in odstranjevanja kosovnih ter nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.
Dodatne informacije lahko dobite osebo od 15.11.2003 15.12.2003 v ponedeljek in sredo od 8,00 do 14,00 ure ali po telefonu št. 36 59 700.
PARTE d.O.O.	Dfc izgubi naših naj dražjih nam je vsem težko pri srcu.
^	,	.	..	Tako Vam v teh težkih in žalostnih trenutkih naše podjetje
P Ogrebne Storitve nudi prijazno in toplo besedo.
Žapuže 105 5270 Ajdovščina
BREZPLAČNO VAM SVETUJEMO IN UREDIMO POTREBNE DOKUMENTE!
Nudimo vam vse pogrebne storitve:
-prevoz doma in iz tujine
-	uredimo vam mrliško sobo (oder, zavese, sveče)
-priskrbimo vam vse vrste cvetnih aranžmajev, pevski zbor...
-	nudimo prenosni hladilnik in pogrebno moštvo
-	opravimo izkop, zasip ter prvo ureditev groba
-	uredimo vse potrebno za upepelitev in ostalo po vaši želji
Poleg tega se ukvarjamo tudi s pokopališko dejavnostjo: vzdržujemo pokopališča, čistimo stare in sprejemamo naročila za nove spomenike.
VSE TO VAM NUDIMO PO KONKURENČNIH CENAH.
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV!
Telefon 24 ur na dan 05 386 11 47, 041 390 771, 031 500 852
Ime:
Priimek:
Naslov:
Prejeli smo 204 rešitve križanke iz prejšnje številke. Nagrade prejmejo: MIRELA KOREN, VIŠNJE 1,5273 COL, MARINKA LOZAR, VRTOVIN 25/A, 5262 ČRNIČE, AMBROŽIČ KRISTJAN, VIPAVSKA CESTA 15/D, 5270 AJDOVŠČINA
Rešitve križanke pošljite do 20. 11. na naslov Nova Nova d.o.o., Goriška 17, 5270 Ajdovščina. Pokrovitelja današnje križanke sta Rostep d.o.o. Potoče in Agroind Vipava
^ ,vv
2 \ V.
I 7;
* ^.
-Ja-.	.


pBncmL
J !-rX;lr.unj« tjuirais
Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke: zm, fb, pb, TOAST. Roar, marš, Arras, ajda, iver, sako, Anand, Neca, Onon, akna, Oglej, val, odnos, LC, ski, Arto, racija, toča, Orlek, AZ, RZ, pogojna, rosa, da, AN, han, Milan, abak, Panama, GE, maraton, veterani, ETA, Primorja, Ras
V uredništvo je prišlo 214 rešitev.
Nagrade prejmete v Kleti Vipava, pri Davidu Kodeletu, tel.: 041 693 097
VIPAVA
MESNICE in
PREDELAVA MESA
lluuhn1
ROSTEP d.o.o. Potoče
kuhinjej edi 1 nice, dnevne sobe
f^XCEL
INTERNATIONAL
Salon pohištva
Dobravlje 9, 5263 Dobravlje Tel.: 05 368 40 10Jax: 05 368 40 15
www.excel-int.si, e-maf: excelint@siol.net
Kot veste, dobro ni dovolj. Hočete pohištvo, ki bo nekaj posebnega. M-
f:
Narejeno iz najboljših materialov, individualno za vas in Vaše potrebe.
Zato, da bo polepšalo vaš dom in obogatilo ure, kijih prebijete z družino in prijatelji.
Pokličete nas za dodanie informacijc ali obiščite naš salon, kjer vam bomo z veseljem svetovali.
Latnik sprejema vaše prispevke na e-mail naslovu: radionova@siol.net. Lahko nas tudi pokličete na tel.: 368 0505.
RADIO NOVA IN ČASOPIS LATNIK - vaši medijski očesi v svet oglaševanja. Oglaševanje na radiu in v časopisu nosi izdatne popuste.
A Pi A
TRGOVINA GOJAČE
Gojače 5B, 5262 Črniče tel.: 05/364-38-92 fax: 05/364-38-93
Vaš prodajalec gradbenega materiala in kmetijskih potrebščin
VELIKA IZBIRA MATERIALOV IN OPREME ZA GRADNJO, KMETIJO, VRT IN DOM, PRIZNANIH DOMAČIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV.
Tudi v mesecu NOVEMBRU smo vam pripravili ugodno ponudbo:
-	opečnih, betonskih, vlaknocementnih, bitumenskih in kovinskih kritin
mavčne plošče, profili, bandažirnih materialov, lepil, vijakov.. toplotnih in hidro izolacij, sekundarne kritine betonskih pohodnih plošč, tlakovcev, kanalov, ipd. cementa, apna, topiotno izolacijskih malt. ipd.
-• barv, lakov, lepi!,., orodij in opreme za gradbeništvo
-	gnojil, ozimnih žit, sredstev za varstvo rastlin, krmil,... sredstev za koline in drugega gradbenega materiala ter kmetijskih potrebščin.
-	strešnik MEDITERAN TONDACH akcija -15% strešnik MEDITERAN TOGNANA 115,1X1 SIT/kos TEKAPUR ZA STREŠNIKE 750 ml 890,00 SIT/kos
mavčna plošča standard 1.2x2m=2,4m2 1.036,00 SIT/kos -velja do razprodaje akcijskih zalog
-	distančnik ARMO 20cm 23,04 SIT/kos -10% popusta distančnik ARMO 25em 25,68 SIT/kos -10% popusta porfido plošče mozaik mix sivo/viola, sive, rdeče -5% popusta
-	plastična travna rešetka MASPEGREEN 4?x49x4,5cm
600.00	SIT/kos -10% popusta
-	valoviti poliester v roli H=2m zelen ali neutro 1.092,00 SIT/m2
-10% popusta
valovita poliester, plošča V5 125x92cm zelena alf neutro
2.208.00	SiT/kos -10% popusta
V cenah je vključen DDV. Predstavljen je samo del naše ponudbe.
OBVEŠČAMO VAS, DA 4E,OD MESECA SEPTEMBRA PRI NAS NAMEŠČEN BANKOMAT.
MOŽNOST BREZGOTOVINSKEGA NAKUPA BLAGA PREKO HRANILNO OBRAČUNSKIH KNJIŽIC H KS VIPAVA.
Urnik:
PON.-PET. od 7,00 do 19,00 SOBOTA od 7,00 do 15,00
DOBRODOŠLI V TRGOVINI APiA V OBRTNI CONI GOJAČE, SAMO 500m OD IZHODA SELO HC AJDOVŠČINA -NOVA GORICA
Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja:NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina • Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik: Ivan Mermolja • Zunanji sodelavci: Aleksandra Hain - Občina Ajdovščina, Ksimeroni Vrbetič - Varnost, Primož Bačar - Šport, Jana Stefančič - Hortikultura • Grafična priprava: Prograf d.o.o. Vipava • Tisk: SET Vevče d.d. • Telefon uredništva: 05 3680505 • e-mail: radionova@siol.net