DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. unr i".«'^"jrtz ""<"■ »»•«•• ^« .tma i.. SK& S^TAttM.* Si; 3TV1SC M^.T^r^fr 4fiittfB«S lt«r. 7. po dogovoru. V Ljubljani, 2. aprila 1896 L«tilk IX. Velika not. Zopet ■o te približali lepi velikonočni prazniki, spomin častitljivega Gospodovega vatajenja. To ja gotovo najvesekjSi dao v letu, katerega se veseli staro in mlado. A Uog obvaruj, da bi nas zadela tako grozna nesreča, ko naa ja bila obiskala lani o veliki noči! Vsem je ie gotovo v spominu ona grozepoloa noč. Pa, ni namen teh vrstic vzbujati žalostne spomine, ker upamo, da je Uog milostno uslisal naie proftnje in umiril tresočo se zemljo, ampak vzbuditi k novemu, krepkemu delovanju v vseh osirib, to bočejo te besede. Rane na poslopjih se Se niso zacelile, reva ljudij se po nekaterih krajih ni le prav nič pomanjšala, nas protno, vsled slabe letine )e marsikaki družini kaj trda predla. Mar naj zato obupamo? Ne, pogumno na delo, kar ga je oatalo se od lani, ne vstraSite se trudov, Uog vam pomaga, da ai postavite zopet novo domovje, da zopet pripravite Bogu vredno prebivališče. Ia ko stojite pred dovršenim delom svojih rok, bodete se Mu prav iz srca zahvalili za pomoč in z veseljem bodete zrli na to, kar ste zopet postavili z lastnim denarjem in lastno roko. In v poznejših letih bode ostal le Se spomin na polrea, ker njegove aledi bodete že kolikor mogoče izbrisali. Nc straiimo ae dela in trpljenja, ker tudi mora biti, ako bočemo počitka in veselja. Še-le potem spoznamo dobrotno roko Stvarnikovo, ki, kakor dober skrben oče, svoja otroke ali poplača ali kaznuje, kakor ai zaslužijo in kakor so potrebni. Ali morebiti mislite, da potres ni nič koristil? Le poglejte okoli sebe, vsak bo v avojem kraju, v avoji vaai, v avoji fari naJel mnogo izprememb In aicer dobrih, ki iavirajo iz potreaa, Obhajajmo tedaj, dragi bralci, letoa veselo vstajenje iz pobitosti k veselju, i« obupnosti k pogumu, praznik vatajenja k boljSemul Po lanakem potresu pa ao ae tudi nase politične razmere dokaj spremenile in sicer, hvala Bogu, naSi atranki na boljše. Spoznali smo se do dobrega; mi »mo hodili vedno po stari poti, ki je jedino prava, med tem ko ao nafti nasprotniki krenili jo popolnoma v nasprotno stran. Toda, pojasnimo to z par besedami! Po potresu prišle so volitve v mestni svet No, dejali smo, dajmo se pobotati in pobotali smo se nekako, da bo mir, aeve, precej so naa pristrigli. Volitve pridejo a ž njimi tudi skrivna, rovaraka agitacija zoper jednega natih kandidatov. Toraj kdo je prvi prelomil beaedo? Kaj ns mi? Seveda, liberalci pa ao agitirali za avojega kandidata in niso glasovali ta našega. No, sedaj amo imeli vendar dovolj jasno pred očmi, kdo seje prepir. Sicer so liberalci lagali, zavijali, a kar je bilo res takrat, je Se danes res. — Prišli so novi odborniki v mestni svet in čez nekaj časa si liberalna glava to pametno izmisli, da izvoli mestni svet narodnega odpadnika za častnega meščana. Nasi so ugovarjali, a kaj je pomagalo, baron Svegelj je častni meSčan ljubljanski in ven je. — Pridejo volitve v deželni zbor. V kmečkih občinah apregledajo ljudje in spoznajo ljudskega neprijatelja in volitev ja izpadla za nas popolnoma ugodno. V mestih, no tam pa ao izvolili liberalci s silo, golažem in drugimi takimi pripomočki, tudi z lažmi in groženjem svoje može. Pri tem pa, kakor znano, zveza med liberalnimi Nemci ia liberalnimi Slovenci. — Poslanci pridejo v deželni tbor in kedo naj prej razsaja ? Glavarji liberalne atranke. In kaj se je pa v zadnjih dneh zgodilo, to je vsakemu snano. Pri vsem tem pa to Se ostali tisti stari čuki, ki vpijejo le vedno: mir, mir. Tako, mi naj se sdaj pod-vržemo stranki, ki je zavrgla avoj narodni ponoa in raje Sla z naSimi sovražniki, ko pa z nami? Naj li molčimo na vse laži in zavijanja, a katerimi nas liberalna stranka obklada? Ne, na podlagi takin načel, kakorftnib ae je oprijela nasprotna atranka, mi ne gremo ž njo, ampak mi bomo hodili avojo ataro jedino pravo pot. Kdor ja t nami, Bog ga živil Zmaga j« gotovo naSa. Prej ali slej odpro se tudi drugodi ljudem oči in sprevideli bodo, kdo dela za narod. Sicer naa ie čakajo hudi boji, kar nasprotna stranka se ne boji mahali po nas tudi ne t blatnim orožjem, kar priča najnovejši naalov, a katerim pit« »Narod« slov enako duhovščino: »Blagoslovljeno Sčene.« Toda ne stratimo se. NaS Gospod je mnogo trpel od hudobn:h jeiikov, vse tri leta kar je učil in ve« čas njegovega življenju in trpljenja so mu podtikali slabe namene in napoeled so ga celo umorili. A vstal je od mrtvih in pokazal, da je resnica nad laljo, pravica nad krivico. Tudi trudi nafte stranke ne bodo brezuspeftni, ker se ravno trudimo na podlagi istih načel, za katerih resnico jo Kristus umrl, katerih resnico ju »pričal s svojim vstajenjem. Zmagala bo katohsko-narodna stranka prav gotovo in tedaj bomo zapeli veselo »Alelujo«. Bog daj, da ta vstajenja dan na$emu naroda kmalu napoči! Vsem natim somišljenikom in sotrudnikom in bralcem votčimo v dušnem in telesnem oziru prav veselo veliko noč, pa tudi nasprotnikom, da bi kmalu ostali iz groba avojih zmot liberalnih k resnici katoliških načel. Toraj »e enkrat: Vsem vkup veselo Alelujo Uog daj! Kaj jc novega po svetu? Na Dunaju bodo volili tupana mes. aprila kakor so naznanili uradni listi. Mi prav nič ne dvomimo o tem, kdo bo zvoljen, namreč dr. Lueger. Voljen bo torej zopet Lueger. Toda drugo vprašanje pa je, bo li potrjen ali ne. ljudje ugibajo sem in tja; listi pravijo jedni da bo potrjen, drugi da ne. Nekateri judovski listi le uko le računajo: Lueger ne bo potrjen, mestni zbor bo zopet razpuSčcn, zopet nove volitve v septembru in tako naprej. Todj, mar bo ta gonja trpela do aodnjega dnč ? Liberalci bi pač radi videli, da bi se ubranili kr* Sčanskega gospodarstva in zato skuSajo zadrtati vso stvar. Pa ubraniti se vendar ne bodo mogli in prej ali slej bo lidovsko gospodstvo nehalo. Seveda smrti brani se vsakdo in ae zvija in zvija da bi ji ušel, tako tudi btca aedaj židovsko liberalna stranka na Dunaju v zadnjih zdibljejib. V driavnem •boru ni to pot nič novega. Po veliki noči pride volilna preoanova, katera bo skoraj gotovo vsprejeta na vrsto; potem razni novi davki in pa povišanje plač uradnikom, toda le tedaj, čo bodo novi davki dovoljeni. Sicer Be sliši marsikatera lepa in dobra beseda v zbornici, toda kaj pomaga, ko gospodujoče atranke delajo le za se, ne pa na občno koriat vaeh narodov. Kakor morebiti veate, so imeli Poljaki pred leti evoje kraljestvo, a takrat so ai tri drlave poljsko deželo razdelile in sedaj je jeden del Poljakov pod nalim ce* sarjem, drugi pod nemlkim, tretji pod ruskim. Toliko da ae razumemo. — Poljakom na Nemikem se godi atraAno slabo. Kar čez noč jib hočejo Nemci vtakniti v nemški jarem, se vč, bi se morali odpovedati avoji poljski narodnosti, poljskemu jeziku in pa katoliški veri. Toda Poljaki se nočejo loviti kakor martinček, ampak ostati pri tem, čeear jib je učila stara mati, ker to je gotovo najbolje. Zato jib pa Nemci hudo atiskajo. Dovolijo jim prav malo Sol in kadar poljski poslanci v nemškem driavnem zboru kaj proeijo, kar jim le kot ljudem tedaj jih ministri imenujejo puntarje! Na neki uč.teljski pripravnici so izključili nekega dijaka, ki je pn ljudskem »tetju zapisal, da je Poljak, ker je res bil, in se 0j hotel zapisati za Nemca. To pač kale, kako pravični i0 protestantski in liberalni Nemci naaproti drugim narodnostim ! Iz Srbije pač malokdaj kaj slišimo. Ta mala drla vica posnema druge velike v tem, da pridno dela dol* gove, da ima vsako pomlad in jesen druge ministre io da imajo tudi tum kaj pogosto gospodje, čim večji so tem daljfte prste, da tako na skrivnem kaj vzamejo. Seveda, večje drlavo le precej časa lahko prenašajo take »Spase«, a majhne ko Italija pa Srbija, e, tem pt ta reč prav ne tekne in zalo vidno hujšajo. Državni eksekutorji lazijo po Srbiji od vasi do vasi in izt-rjavajo z neiznoano silo ogromne davke, katere drtava nalaga ubogim prebivalcem, da poplača dolgove. Ti pa, ko so priSli na berasko palico zbele v gore in postanejo roparji, katerih je sedaj cela dežela polna PoŠte so vi« narobe, ker so pri njih taki, katerim se rado ksj rok prime in zadnjič je brat nekega ministra ukral okoli 250 (JOO gld. Seveda ljudstvo s slabim gospodarstvom tu zadovoljno in zato je toliko pritiskalo na vlado, da to morali ministri odstopiti. Pri vsej tej komediji pa je to se najlepše, da vlada plačuje vsako leto nad 12u.0u0g!d tujim liatom, da arbske razmere kolikor mogoče lepo opišejo, da ne bi druge drlave slabo aodiie o Srbiji. No pa ker smo te v Srbiji, stopimo se malo dalje na Turiko. Da aploh moremo Se govoriti o Turčiji, krive ao le »krščanske« evropske vlade. Saj ate zadnji« brali, kako da so delali Turki s ubogimi kristijaoi v Armeniji. Vaemu temu pa je kriva Angleika pa Kuska. Angleli so uboge Armence naSuntali potem pa na cedila pustili, da so jih potem klali ko ovce, ko ao se drug« vlade delale, kakor bi hotele pomagali Armencem, tedaj pa so Rusi namignili Turku, da n*j se nikar nič ni boji, mu bodo le pomagali, če mu tesno pojde. Kuaji pač vedel, da Turka rabi za svoje spletke na lialkanu in zato naj le Se toliko časa počaka, dokler mu lini sam ne ukaže v pokoj. Med tem pa je bolgarski knei Ferdinand s svojim brezversk>m dejanjem obrnil pozor nost nase in pozabili smo na Armence. Knez Ferdinand je sedaj v malih nebesih, vse vlade eo ga pripoznal«, ruski car mu jo naklonjen in tudi turlki sultan »e j« sprijaznil t njim. 26. marca podal se je Ferdinand celo v Carigrad, da se tam sultanu samemu zahvali za oj«* govo milost, ker ga je pripoznal. Bil je lepo vsprcjelio sultan mu je odkazal lepo palačo za bivanje. Tako se slavi odpad. Hes, čudna pola hodijo molje, ki vodijo drlave, Za kak sebičen namen irtvujejo vero in življenj« seveda ne avoje ampak drugih. Na Armence «mo ludi zato morali pozabiti, ker'je Italija danes tiata besedi, pri kateri vsak uSesa napne, čefi: kaj je pa tam novegi? Kaj je v Italiji novega mo vpraSate? Saj ««® že zadnjič povedal. Novo ministeratvo in pa nove krivice, nove goljufije, nove neumnosti. Seveda Lahi kaj neradi slišijo, da so bili tako grozno tepeni. P1 skušajo bvojo Ca it, (katere že prej mnogo ni bilo) odr-gDiti kakor staro Čelado, da bi se svetila. Odrgniti pravim, kajti poslanika zbornica je dovolila blizo 200 mil. za vojiko. Io miilite, da jih bodo Lahi kar nagrebli ko listja v jeseni ? Bržčas ne. Zato pa bodo o d r I i revne davkoplačevalce, da se bodo sami sebi smilili. Bodo pa te kakšen nov davek vpeljali, znebiti celo na lo, koliko kdo zraka povžije, če ima večji ali manjše pluča. Laska je tako zmolzena, da niti krvavi žulji ne morejo več dati solda. No, pri vsom tem pa so Lahi Se straSno oAabni. Hočejo sicer mir sklenili z Monelikom, toda mir mora bili »časten«. To se pravi, ali Čakajte, bom vam raje povedal primero. — Fantje iz jedne vasi gredo valovat v drugo vas, fkar je mimogrede rečeno, Škodljivo za du»o in telo), lam dobe fante, ki jim niso nič naredili, pa jih nažgo s poleni. No, teh hrbet Se vse jedno ni tnala, io zato poprimejo tudi polenu in kamnje, pa usilience zapode domov. Ali bi se ljudje smejali, če bi polem v nedeljo pred cerkvijo hotel veliki fant iz te vasi, ki je prva napadla, zahtevati od onib, naj jih prosijo za odpuščanje. Kavno tako je z Lahi. Sicer Lahi niso Sli vaaovat k Abesinccm, ampak v Škodo so jim precej hodili, zdaj pa hočejo tepeni Lahi, da bi zma-galec Meneiik l.ahe prosil za odpuščanje, ker se je branil, in da jim da Se lep kos dežele. Menelika se \6 luna oi trknila. da bi sklenil tak »častni« mir, ampak zahteva 12. milijonov vojne odškodnine in pa to, naj Lahi gredo od koder so prišli, drugače jim bo Se malo uro navil. Na Menelikovi strani so sedaj tudi mohame-danski prebivalci sosednjih pokrsjin, derviSi po imenu, lo ti Iahom precej nsgsjajo. Bomo videli ksj bo is te moke. — Toda v Italiji sami so prišli na sled novim, velikim goljufijam. Moteli so generala Itaratijerija postavili pred sodtlče. Toda glej kleka, kako ga bodo tožili če nimajo nič pisanega proti njemu. Tudi staremu Kri-spiju so hoteli pravdo nakopati na vrat. a Sment, tudi proti Krispiju ni bilo nobenih papirjev. Krispi namreč, jih je lepo poskril, da ne bi priAle na dan njegove goljufije, katere je popolnoma na lastno roko uganjal v Abesiniji. Nobenega poročila generala Baratjerija o bilki pri Adui niso mogli dobiti in sploh nič ne o Afriki. Bog ve, ali bodo vendar Krispiju vrat zavili, silno radovedni smo Oe mu pa Se to goljufijo spregledajo, no potem pa je Italija res jama razbojnikov. Tudi Angleie je začelo nekaj tam doli v Afriki srbeti. V Sudanu jim ravno isti derviSi ko Lakom nagajajo. Zato bi jih radi upokorili. Seveda brez vojske to ne bo Slo. 2 milijona 2e imajo »a vojsko, ali predno se bodo res spustili v Sudan, si bodo gotovo dvakrat premislili. Posebno pa, če premislijo, da se jim utegne goditi ko Lahom. Telegram je sicer poročal, da so v Bulovaju V Sudanu divjaki pomorili nekaj Evropejcev, pa brl ko ne je to le mala sleparija, da bo potem Angleška imela vzrok za vojsko. Čudno je to, vse hiti od doma iskat sreče, a doma noče nikdo v miru živeti. Tudi Španska kakor smo že večkrat omenili, se v Ameriki na otoku Kubi bori za prazen nič Španci so bili zadnje dni večkrat tepen., general Vajler misli odstopiti, ker je zgubil vse upanje na zmago. Severoamerikanska vlada pa je pripoznala Kubo kot samostojno deželo. Po Španiji netč prosto-»idarji sovraštvo proti Ameriki, da bi tako spravili domovino v zadrego in nevarnost in potem sami prišli do vlade. Domoljubni Spanci pa se zares pripravljajo na vojsko z Ameriko. — Torej prerokujem jaz. vojska bo če ne v Afriki, pa v Ameriki, bo pa bo. Samo če sem jaz prerok, utegne to res bili. Ker pa nisem, zato pa menda tudi vojske ne bo. Ce pa bo, bom pa prihodnjič povedal. Kaj je novega po Slovenskem ? Kranjsko. Fara Kokra se je podelila ondotnemu C. g. upravitelju Ant. Nemecu. — Država je dovolila za vodovod v Bezuljaku nad Cirkn;co 3000 gld. podpore za bodoče leto. — Dobrovčanje, Pograjci in llorjulci žele. da bi se železnica Ljubljana-Vihnika gradila po njihovej dolini, škoda, da so se Se le sedaj oglasili, ko so načrti za progo po močvirji mimo Brezovice že izdelani. — V Martinjaku je IG. marca umrl 7. Soleč Jožef Situk. Bil je blag, miren in priden mladenič. N. v m. p. — Služba božja na Smsrni gori se bode v veliko-nočn h praznikih in pozneje ravno tako oskrbovala, kot poprej, ko je bil duhuvnik gori. Sv. masa bode vsako nedeljo in praznik ob navadni uri. — V nedeljo 22. marca so imeli deželno zborski volilci v Starem Trgu poleg ViSnje gore shod. Deželni poslanec dr. Ign. Žitnik je poročal o delovanju deželnega zbora Kranjskega v zadnjih letib. Koncem govora mu je v imenu volilcev č. g. Dostal izrazil popolno zaupanje, čemur so navzoči živahno pritrjevali. — G. Valentin Korun, gimnazijski profesor v Kranju, je bil na vseučilišču v Gradcu pro-moviran doktorjem modroslovja. Okrajni zdravnik druge vrste dr. Iv. Vavpolič v Novem mestu je imenovan okrajnim zdravnikom prve vrste na islam mestu. — Tat je vlomil na tiho nedeljo med službo božjo od 10. do 11. ure v farovž v St. Vidu nad Cerknico. Odnesel ni nič posebnega. — Cesar je podaril »Glasbeni Matici« povodom njenih koncertov na Dunaju 400 gld. — Dn6 23. marca bil je za županijo Oslica, katera obsega tri župnije, Leskovica, Stara- in Nova Oslica, zopet voljen županom A. Telban. Vsled tako daljne zveze je za leskovSko faro občevanje z župaustvom jako oteženo, in umestno bi bilo, ko bi se ta ločila od županije Oslioa in se pridružila, postavim, županiji Trata. — Presvitli cesar je z odlokom z dnč 10. marca potrdil zakon glede preložitve okrajne ceste Tržič Podbrezje pri Kovorju. — Pri volitvi v meščansko korporacijo v Kamniku je zmagala katoliSko-narodna stranka. — Stroški za električno raz-Bvitljavo v Ljubljani znašali bodo 400.000 gld. in sicer stavbe in dela, katera ima mestna občina oskrbeti v svoji režiji, 78 613 gld., stroški za parne kotle, stroje, akumulatorje, elektrovodno mrežo ter sploh za dela in reči, katere ima oskrbeti tvrdka Siemens & Halske 7C 321.987 gld. Letni dohodki električne naprave proraču-naoi ao na 64 380 gld., letni atrolki na 62 000 gld. in bi torej bilo letnega prebitka 1480 gld. Korttko. V Smarjeti v lloiu ae je obeail lamoSnji učitelj Lauaeger! Gnal ga je t Uko talostno smrt strah pred preganjanjem. Is iatega vzroka vzelo ai je na Ko-mikam livljenje ie več učiteljev, kar je pač najbolj snačilno aa smedene koro&ke lolake razmere. - Župnijo av. Lovrenca v Celovcu je dobil č. g. Anton liikului, doaedaj ekaposit v Kajbclnu. — Celovlki porotniki obsodili so na smrt 74 letnega prevlitkarja I. Kopp ia sgomje labodake doline sbog »vratnega umora. /.amelal je atrup v jed, da bi saatrupil avojo sinaho. Jedla ata od jedi otroka; deklica je umrla, fanta ao le relili. — Na iupnijo Cače je prezentovan tamotnji provizor čast. g. Fr. Havliček. C. g. 8. J.»rg, kaplan v Hattenbergu je premelčen v St. Jur ob St. Vidu aa proviiorja, č. g. V. Janku, provizor v L*>!lmgu, kot kaplan v HQ'tenberg. V St. Pavlu je umrl č. o. Bert. Kumer, O. S. U, atar 31 let. N. v m. p. — Celovlki iupan dr Posch je valed napadov v aeji občinakega aveta radi nerednega gospo-daratva odlolil avojo čast — Hekilanjaka posojilnica jc imela prometa 1895. I 186 853 gld.; posojilnica v Glincah 95 075, a posojilnica in hranilnica v spod Dravbergu 93.174 gld. Vae tri lepo napredujejo Prlnertko. Novi Ikof trtalki bode skoraj gotovo gorilki prolt in drftavni poslanec Jordan. Listi poročajo, da Ikof porelki Dr. Flapp, ne mara iti v Trst. — U Gradilke ae poroča, da je dne 21. t. m umrl v Tapogliano grof Viljem Paca, nekdanji deželni glavar gor:iki. Po* kojoik ae je narodil dne 15 marca 1819. — Preč. gospoda Jotefa Poljlka, tupnika v Prvačmi je na praznik av. Jotefa, med sv. malo obftla alaboat, tako da je izgubil aavest in da ni mogel svete daritve dokončati. Prenesli so ga domov, kjer mu je slučajno pričujoči zdravnik g. dr. Fr. Rojio kri pulčal. Kskor smo slikali, se je g. tupniku sboljlalo. — Porotne obravnave v Gorici se pričnejo 20. aprila. Predsednikom je odločen Pavel Sbisa. njega namestnikom detel, sodilča svetovalca Josip Gorjup in Ambr. Flegar. — V poslanaki zbornici je pozival poslanec Kluo vlado, naj izvede odredbo naučnega mi-niaterstva, ki veli, da mora mesto Gorica sidati Slovencem Iolo v areditču mesta. V slučaju neposlulnosti naj naatopi pretilno pot. Tudi sa slovensko mestno Iolo v Trstu se je potegnil isti poslanec. Bo kaj izdalo ? Tetko! — Denarja na mernike ima Gorica, daai vedno joče vladi in Slovencem: denarja ni. Gleditču je dovolilo 1500 gld. podpore. Kar nebroj atotnic. V Morellijevej ulici misli mesto odpreti laiki otrolki vrt, novo past slovenskim otrokom. Dan ali drugi bomo čitali: mestni zaatop goriftki je dovolil več tiaočakov podpore italijanski vojaki v Afriki. Bi nas ne znenadilo. — Urednika »Nale Sloge« g. Matko Mandiča ao trtalki porotniki obaodili v dva-mesečno ječo. Porotniki so bili razven jednega vsi Italijani. — V Štanjelu naatopil je te avojo novo alutbo gospod vikar Josip Štancar, bivli kapelan v Kamnji pri Ajdovtčini. — Čast. gospod Josip Grgolet, prejlnji vikar v Štanjelu, tel je pa v pokoj v Gorico. — Dopol- nilne volitve delolno-zberskih poslancev v Istri, namesto Mandičs, Jenkota in Koauliča, bodo mcseca maja. — v občini boljunaki (pol. okrni pazinski) bodo občinska volitve le U meaec. Veliko upanja je, da pride občina v domače roke. M i sij o ni. Pregnanec v Sibirij i. Ituski car ima pod avojo oblaatjo velik del Kvrope a tudi akoraj veo severno Arijo. Ta del Azije se ima-nuje Sibirija. Ker leti visoko na severu, vlada tukaj jako hud mraz Zato ao te velikanske pokrajine le malo obljudene. Kuska vlada polilja v te taloetae kraje ljudi za kazen v pregnanstvo, lo teb je jako veliko Od leta 1865 do 1875 so j h poslsli povprečno vsako lelo okoli 60 tisoč. V zadnjem času s« je to itevilo tmanjlalo, vendar jih mora tudi sedsj, kakor ae poroča, vsako leto najmanj 10000 sapustiti domovino ter se podati daieč od svojih domačih v kraje, kjer je le po leti le tnalo noči, da ne bi zmrzovalo Med temi ao tudi katolilki duhovniki, ktr jih na Ruskem hudo preganjajo zaradi katolilke vere. To je eu-er za duhovne jako bntki ksbk trpljenja, za uboge pregnan« e pa neprecenljiva dobrota Duhovniki namreč ne posabijo na svoj poklc in izkazujejo nesrečnim prebivalcem dulne in telesne dobrota ter jim kolikor mogoče olajlujejo njih taloatno stanje Med mnogimi duhovniki, kalen so bili pregnani v Sibirijo, zaaluti posebno prolt Gromadaki, da cpiiemo njegovo ti»l|enje. Hojen je bil ta mo! v Gitomiru na Huskem, kjer njegova mali le zdaj tivi. Ko je zdelal latinske Iole, lotil se je bogoslovja. Posvečen sa dubovaa, je dobil slutbo duhovnega pomočnika v nekem mestec« blizu svojega rojstnega kraja. Bil je goreč katoblki duhoven in zato se je sdel razkolni ruski vladi nevarea. Pregnali so ga v Sibirijo in sicer v mesto Tomsk Ko so Ikof, pod katenh oblast spadajo ondotni kraji, zvedeli o njem, so ga imenovali tupnikoa. Njegova tupnijs je Uko velika kakor 12 ljubljanskih Ikoflj. Ljudsj ima aicer malo, toda, ker so raztreseni po Uko velikanskem prostoru, jib v jednem letu niti jedonkrsl nemoievseb obiskali. Mnogo jih je, ki te po več let niso videli duhovnika. S kakimi občutki pozdravijo Uki po dolgem, hudem času njegov prihod, si mi niti misliti ne moremo. Gromadski sam nam popisuje to v pismih do svoje matere a temi besedami: • LeU 1871. aem prilel na breg reke Kame. Gio-Ijivo je bilo veselje revnih prebivalcev, ki so čes dolgo časa zopet videli dubovnika in dobili prilolnost prejeti svete sakramente. Saj so tiveli več let bres te duhovni tolatbe. Kako pobotno sem molil, ko mi je donelo namesto petja in orgelj jokanje na uho. Ljudje so namreč od veaelja jokali in na glaa hvalili Bega, da jim j« P°* delil milost, biti pri sveti mali. Včasih ao tudi zapeli* toda njih glasovi so bili Uko pretresljivi, da sem večkrat sam tačel jokati. Britko mi je bilo pri srcu, ko sem moral gledati njih talostno osodo. Krstil sem več otrok, nekatere »tare »Ur. do pet let. Tudi .en poročil teč peror, kateri ao popred živeli v divjem zakonu ker pito Imeli duhovnika, da bi j.h poročil.. V nekem drugem piamu pripoveduje: »Ravnokar tem ae vrnil s dolgega jako težavnega mit jonskega popotovanja, katero je trajalo iest meeecev. Obhodil tem nad deaet tisoč kilometrov. Snega je bilo toliko, da ao te konji do u«ea vanj pogrezali. Ko aem te vozil na majhnih eaneh po gozdih in planjavah, obdamh od sneženih gora, aem molil in ae tudi na Vat tpominjal, ljuba moja mati. Vte okrog je bilo tiho, aamo zvonci aa konjakih vrateh ao glasno žvenketali. Na tem popotovanji aem krstil okoli 100 otrok, poročil 20 parov in tpovedal več tisoč ljudi. Nekateri teb, ki ao iivelt že več let brez avetib zakramentov, ao umrli kmalo potem, ko aem jim dal av. odvezo, kakor da bi bili čakali aamo na to božjo milost Nekateri ao bili bolni, ko aem priiel do njih, toda ko ao aprejeli av. zakramente ao zadobili na čudovit način zopet zdravje. Nekega dne aem bil na poti proti aamotni vasici, kjer ate stanovali dve katoliaki družini in več neoženjenih mož. !'ot me je peljala mimo vasi Vizole Tu me zagleda kmet, ki je ravno slamo peljal domov. Hitro stopi bl-ie in povpraU mojega voznika, kdo da sem. Ta mu odgovori: »Katoliaki duhoven« de neverjeten stopi k meni in me pozdravi: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« Jaz mn odgovorim: »Na veke! Amen.« Komaj zaslifti moj odgovor, apua'i klobuk in rokavice na ila in atoji nekaj čaaa nepremakljivo. Na to pa d& du*ka avojim občutkom Ni jokal, ampak kričal je razburjen, in tudi jaz niaem mogel aolz zadržati. Takoj izpreže konja in dirja v vaa oznanit veselo novico. Kmalo aem zagledal Iropo ljudi, ki mi je naproti hitela. Matere so vzdigovale avoje otroke, da bi prej dobili moj blagoalov. Polju-bovali eo mi roke, nekateri tudi moj plaU. Na to ao me pogostili, kar ao najboljie mogli. Vsak mi je ponudil, kar je imel, io je mialil, da ta me nobena atvar ni dosti dobra. Več dni sem moral pri njib ostali in aem kričeval ta čas otroke, blagotlovil pokopalilče in pokopal ubo-iega vaačans, katerega bi bili morali tlcer brez duhovna aagrebatl. Ko aem vae apovedal, aem jib akupno obhajal, jih potolažil, kolikor ae je dalo io nato j.b zapustil. Pri mojem odhodu ao vai jokali; tudi meni ao ae zopet vlile aolae.« Veliko lolailjivega in spodbudnega je pri takih obiskih videl »ode Gromadaki«, tako so ga namreč imenovali vai njegovi farani; vendar ao tudi njega napadale najbujle boleeti sibirskih pregnancev, namreč do-motožje, arčno hrepenenje po domovini, po domači hiii, po prijateljih in slarilih, od katerih to bili tako daleč oddaljeni in katerih naj bi nikdar več ne videli. 8am pific svoji materi: .Velikokrat se mi toži po ljubljeni domovini in napada me maloerčnoat; taki trenutki ao aa-me težka poakusnja. Vendar v vsem naj ae zgodi božja volja I Danea aem bil posebno pobit in žalosten; toda pri pogledu na podobo kritanega Zveličarja, katero •o mi ia Rima poslali, aem daroval Jezusu avoje britko domotožje in atralno aamoto. Zvečer aem prejel Vaie pitmo, katero je bilo polno tolažbe, in čutil aem, da Bog poiijja žalost kakor veselje. Njegovo ime hodi četčeno!« V pitmu do neke gospe, dobrotnice mitgona, popisuje oče Gromadaki bolj natanko razmere, v katerih prebiva. Ker ae iz teh vid', a kolikimi težavami ae ima ubogi m aijonar boriti, hočemo tudi tega priobčiti. Glaai ae tako: »V kratkem bom moral iti na altajake gore, da tam previdim a tolažili avete vere avoje uboge brate. Snega je letoa toliko, da ao vse poti zapadene in da moram čakali, dokler ne nastane južno vreme. To leto je zelo žalostno, zima nenavadno oitra in dolga. Druzega februvarija aem bil poklican k nekemu umirajočemu. Uro za uro amo se vozili po gozdu in amo večkrat zaSli. čudež je bil, da amo na vae zadnje vendar dospeli na pravo meato. Prilli amo, hvala Bogu, ravno So o pravem čaau, da aem bolnika previdel. Bila je to rea grozna noč. Lahko ai mislite, kako strašanski mraz je bil, ako vam povem, da to nalli drugo jutro osemdeset ljudi zmrznenih. Vendar je hud mraz v mnogem oziru boljli, kakor če nastane hipoma južno vreme. Takrat zdivja namreč povodenj, večina hiS je pod vodo in mnogo ljudi utone. Nevarno je podati ae čez aibirake reke, kadar ao naraatle. Neka uboga mali je skuhala rešiti otroka, kateri je padel iz čolna, v katerem je iskala vaa družina zavetja pred povodnijo. Pri tem jej pade Se mlajši iz roke in izgubila je oba. Drugi dan sem videl, kako so peneči valovi konja z jezdccem vred potegnili za aeboj. ReSitev je bila nemogoča. So mnogo, mnogo bi vam lahko povedal o naSib težavah, toda popisovanje bi bilo vedno jednako, ker te ponavljajo vedno iste nevarnosti.« (Nadaljevanje prihodnjič.) Listek. Skrinj ar in njegov hlapec. iPoatna alika) . Tialo sitno, ko je'tudi v naSi vasi hripa, ali kakor to jo zdravniki kratili »influenoa., potrkala na marsikatera vrata, tedaj jih je precej moralo sapuatiti U božji svet, ker take, ki se za hripo niso dosti imenili, je kaj hitro obiskala Se plučnica in jih spravila v krtovo deželo. Poaebno stari ljudje so precij mrli. Necega dn6 pa se po vaai rasnese novica, da sta te morala vleči krčmar Skrinjar in njegov hlapeo. Ta hlapec Matija je bil prav sa prav le dninar in je dolgo dolgo prej slutil pri Skrinjarju, potem pa je vsel malo hišico s nekaj majhnega travnikov in njiv v najem. On in njegova žena Meta sta ailno varčevala, zlasti aedaj, ko je bil njun jedini sin pri vojakih in si dobra stara dva nisla mogla drugače pomagati, ko da sta mu včasih poslala kako krono za pobo|jSek, katero sta si aama pri-trgala. Tudi lanska žetev je kaj ilabo izpadla, ker ao mini večino lita uničil«. Zato ja bila ravno to siroo pri Matiji hoda revlčlna in na, zdaj »e ga loti le bolezen. To je bila pač buda poskulnje, ko niti za aol in kruh nista imela, pa je zdravnik ukazal to in ono. Kje naj vzame denar za zdravilo in kurjavo? V tej sili se je Meta večkrat zatekla k stari Barbi, ki je prebivala na drugem koncu hišice in ki je ravno toliko imela, da je akromno živela Ta Barba je bila ailno usmiljenega srca in prav rada je kaj posodila ali pa celo podarila revnemu Matiji in Meti, če je le sama kaj imela, če pa je tudi njej ulel drobil, tedaj so se vsi skup tolažili in prosili Boga, naj jim kako preloži to nadlogo. Barbi pa ni vedno tako pičla hodila, ampak njega dnij, ko ji je mož le živel, sta gospodarila na lepem posestvu. Pa nesreče, židje, oderuhi in sleparji pripravili so ju ob vse in le taki, ki bi bili jima lahko pomagali, gledali ao le na avoj dobiček. Ko ji je mož umrl, je Barba postala revna vdova, ki pa je vedno nosila kaj radovoljno avoj križ in ai vkljuh vsem prevaram obranila dobro srce. če je le mogla, je pomagala takim, ki so bili ie bolj revni ko ona, zlasti pa nalemu Matiji in Meti. Z nikomur ni živela v sovraštvu in ludi zdaj se ji je smilil bolni krčmar Skrinjar, in prav nič mu ni te nadloge pnvolč>la, kajli, če bi bil Skrinjar komu toliko hudega naredil, ko je njej, ne vem, če bi bil kdo tako potrpežljiv in prizanesljiv, ko stara Barba. Ko je namreč Barbino in njenega moža posestvo prillo na boben, bi ju bil lahko »kiinjar, ki je imel dobro napolnjenega mačka, relil, a trdoarčni mož ai je celo njiju nesrečo obrnil v svojo korist, kar gotovo ni bilo lepo zanj. Sarinjarju je moralo biti precej slabo, ker poklicali ao zdravnika iz mesta, voz za vozom je pripeljal sorodnike, ki ao hoteli pozvedeti, kako mu je in tudi usmiljeno sestro ao dobili is bližnjega mesta, da je stregla bolniku, ki je bil pri svojih 60 letih doslej le precej trden. Zato pa tudi Skrinjarju nič ni bilo tako hudo, ko da je moral skleniti teano svežo s posteljo, a tudi o smrti ni hotel nič slitati. Zato je imela usmiljena sestra pri njem hude ure. Holnega Matija pa ni nihče obiskal. Kdo no pač zmeni za reveža? Le stara Barba mu je skazovala to delo usmiljenja in dejala, naj polljejo po Gospoda nebes in zemlje. Rekla je: »Če bo prejel Jezusa v preav. Zakramentu, bo doveU srečen in več pa tudi cesar v svoji bolezni ne more dobiti, kakor svojega Boga.« Matija aicer le ni bil nič posebno slab, a pameten se mu je zdel ta svet in zato je dejal, da hoče jutri, to je v četrtek, račun narediti sam s seboj in s svojo dulo, da potem prejme v petek sv. popotnico. Tudi Skrinjarju so prigovarjali, naj se da prevideti. Pa kaj se je zalo zmenil, daai je bil sv. spovedi drugače potreben, ko pa Matija, celo zaropotal je nad svojo ženo, ko ga je nato opomnila. To je vedel župnik, to je vedela njegova žena in tudi usmiljenka in zato so prav vneto molili, da bi se mož vendar dal prevideti. Zena pa ga je tudi spomnila, naj povrne ikodo, ki jo je storil nekdaj Barbinemu možu. •Zato, kar sem Barbi in njenemu možu naredil, me nobeni postavi ne morejo kaznovali«, odražal a« je Skrinjar. »To je bila kupčija, to je bil dobiček, p« nič druzega ne. Druzega pa tacega nisem etoril, da bi s« moral spovedati.« Drugič ga zopet usmiljena sestra opomni: .Meni se zdi, da so vam samemu U atvar vendar ne zdi tako majhna in da ni vse prav in jaz bi na valem mestu vendar le to duhovniku povedala, da bi on razsodil.« On pa odgovori: »Župnik že vse to ve. Barba in njen mož Bta hotela tekmovati z menoj, ker jaz aem bil preje jedini krčmar v vasi. Io mislim, da ni nič čudnega, če jima jaz pri njih delu nisem na roko leL Po razmb nesrečah prillo je tako daleč, da aem tudi ju videl, da se ne moreta vzdržati. Župnik jima je hotel pomagati, zato me je prosil, naj mu posodim denarja. Denarja ne posodim, daial sem mu. pa oni travnik pri potoku kupim od Matije, ker mi je tako vfieč in blizu mojega posestva. Tako je moral priti Barbm mož k meni, ker mu nikdo ni botel dati denarja in mi ponuditi oni (ravnik. Kako sc je mož ustralil, ko sem mu 300 gld. manj ponudil, ko je bil travnik v resnici vreden ! £e sedaj ga vidim, kako jo prosil in jokal in tarnal prod menoj. Miroo sem mu dejal, da na travnik lahko le počakam, ker prej ali slej bo vendar le moj, ne dam pa nič več, kolikor sem obljubil. Kaj je mol botel, vzel je denar, katerega sem mu naštel in tako sem po ceni prilcl do lepega travnika. Pa to naj bi bil greb ?■ •Skrinjar, ali ate morda že kaj alilali o vnebovpi-joč.h grehih?« vprala sestia. ■Kaj, vnebovpijoči grehi«, zarobni mol, *to ao vae druge atvari, o tem mi pa lc molčite!« Molči nekaj časa, toda veat mu ni dala miru in alednjič spregovori: »Da pa ne mialite, sestra, da aem jas skopuh, vam nekaj povem, čeaar le nikomur, niti svoji ženi niaem povedal. Knkrat se mi moje ravnanji z Barbinim možem vendar ni popolnoma pravilno sdelo, in zato sem hotel stvar poravnali. Odpoalal sem skrivaj 50 gld. v mesto, kjer ao nabirali za nek dober namen. Pa kaj ae zgodi? Predno pretoče leden, pride moj dinar nazaj in bilo je pripisano, da so že dovelj nabrali in da je moj denar dolel prepozno. Zopet sem odposlal pet-desetak, ko ao dobri ljudje nabirali neki revni deklici za balo. Toda predno je moj denar dcSel na pravo mesto, je bila deklica ie v samostanu, ker ji je neki dobrotnik oskrbel vse potrebno in zopet je priromalo mojih 50 gld. nazaj. V tretjič hotel sem 50 gld. podarili, pa zvedel sem, da je isti, komur sem jih namenil, nič vreden človik in nevreden vaake podpore. No, in tedaj se mi je zelo, da Bog mojega denarja noče, ker pri nakupu oneg* travnika nisem storil nobene krivice. Vaokako pe »e 031 je cela ta stvar silno čudna zdela.« Sestra nekoliko čaaa pomisli in apregovori: »Skn* njar, ali vam smem povedali, kaj jas o tej atvari mislim?' »Zakaj pa ne«, odgovori mož. In mimo prične sestra: »Ljubi Bog salo ni hote! vašega denarja, ker ta donar gre Barbi, katerega ste na led speljali, ko ste njogovo zadrego sebi v kor»l obrnili. S 60 gld. pa ta »koda ni povrnjena, ampak povrniti bi morali vso vsoto, za katero ste ga opeharili. To bi bilo zadoščenje in poprHvljenje storjene krivice.« •To se pravi, jas naj bi flarbi izplačal 300 gld., za kolikor sem takrat travnik prepoceni dobil ? Tega pa že ne, tako neumen pa nisem«, zavrne jo Skrinjar. Sestra je sprevidela, da je vsaka beseda le bob v steno in zato je sklenila prav vneto moliti za izpreobr-nenje, zlasti ker je Skrinjar veljal kot posten, veren mož in skoraj gotovo ni imel nad seboj druge take stvari, katera bi bila na poseben način obteževala njegovo vest, In je le pri tem svojem nelepem činu se dal zapeljati od zaviati, skoposti in častilakomnosti. Pa poglejmo, kako se godi ubogemu Matiji? Slabo, prav slabo. Zelo se mu je shujlalo. Poslali so po duhovnika in bolnik ja opravil dolgo apoved. Drugo jutro potem, tako ao se domenili, naj bi prejel sv. popotnico. Ko po lupnikovem odhodu Meta vslopi, jo ogovori Matija: »Vel Meta, zdaj sem se spovedal, a nekaj moram Se poravnati in pri tem mi boA gotovo rada pomagala, sicar bi jutri Jezusa ne mogel prejeti z mirno veatjo.« Zena ga začne tolažiti in pravi: .0, Matija, kaj bi pač tacega bilo? Saj sva te 40 let vkup in poznam te kakor aebe in zmeraj ai bil polten. No, pa le povej, kaj naj storim ?« »Glej, Meta, ko sem bil le neoženjen in sem slutil pri Skrinjarju, se ga je mot enkrat malo navlekel, in — bilo je ravno o St. Janžu — v tej meglenosli je izplačeval posle. Meni je naStel moj denar pa goldinar preveč. Ker sem si mislil, da je dovolj bogat in pa t menoj tako robat in surov, mu tega goldinarja nisem vrnil. Sčasoma sem vse to potabil. A danes po noči, ko sem ai apraSeval vest, prišlo mi je tudi to na misel in silno me je težilo, dokler se nisem spovedal. Toda se zdaj nimam miru, dokler nc bo denar povmen. In zato te prosim, ljuba žena, pojdi k staremu Skrinjarju in mu povrni oni goldinar.« »Nič rada ne storim tega, ker Skrinjar je osoren mož«, odgovori žena, »pa vendar bom storila po tvoji volji in sicer zdaj precej.« »Ali pa imaS tudi toliko denarja, Meta? Goldinar, to je v nalih časih že precej.« »Nič te naj ne skrbi«, reče Meta malomarno ter gre it sobe. Toda zunaj postoji in se zamisli, kje bi pač dob la goldinar, ko vendar ni imela niti cvenka pri bili ? Tu se spomni stare Harbe in jo poprosi jednega goldinarja, ter ji tudi povč, čemu ji bo. Barba pa v avoji dobrodušnosti da zadnji goldinar, ki ga je Se imela in pravi: »Sedaj sicer nimam tudi jaz nič, pa Bog nas ne bo tapustil. Recite Matiji, da ga poidravim in mu želim, da skoro ozdravi.« Kake četrt ure potneje zahteva Meta, da jo pustč k Skrinjarju. Seveda ji tega domači niso hoteli takoj dovoliti, toda ker ni odnehala, ao jo peljali k boln.ku. Ko je tudi sestra zapustila sobo, tedaj pove, kar J. je mož naročil in popisuje Skrinjarju, kako se je Matija bal smrti in sodbe, ker Se ni vsega poravnal, In prosila je bolnega krčmarja v moževem Imenu, na| odpusti. Ihteč položila je goldinar na mizico poleg postelje in pomolila svojo suho roko bolniku, rekoč: »Kaj ne, Skrinjar, vi odpustite Matiji ?. Skrinjar je požiral in požiral, solze so mu silile v oči in krepko stisne Meti roko v znamenje, da odpusti njenemu možu. »Bog vam stotero povrni, Skrinjar., rečo žena veselo, »in naj vam da kmalu ljubo zdravje.. Ko pride Meta domu in Matiji vse povč, se mu je kakor kamen odvalilo od srca, in bil je vidno vesel. Ko je Meta odSla, je Skrinjar gotovo več ko dvajsetkrat obrnil goldinar sem in tja in ko ga je tako ogledoval, jelo se mu je srce topiti in začel je krepko ihteti. Ko sestra vatopi in ga vidi v takem stanju, ga začudena vpraSa, kaj mu je. »Nič, nič«, odgovori mož, »le po gospoda župnika mi pojdite, pa le naglo, se imava nekaj pomeniti.« Zena krčmarjeva in sestra sta se čudno pogledali, pa Skrinjar pravi: »Da, da, tako je, ne blede ae mi ne; pa Se danes naj gospod župnik pride.« Kdo je to pač raje spolni!, ko dobra krčmarjeva žena? In Skrinjar je opravil skesano in dobro spoved, ko je bila ta končana, prosi župnika, naj se malo počaka in ukaže poklicati ženo. Potem pa pravi: »Zdaj moram popraviti, kar sem takrat Barbi in njenemu možu storil krivice pri nakupu travnika. Za 300 gld. sem ga takrat opalil, ker je bil v hudi stiski. Če pa računam Se obresti od onega denarja za toliko let 200 gld., potem je to 500 gld., ki jih moram povrniti.« »S tem bo Birba prav gotovo zadovoljna«, pravi župnik, »in vi ste tudi potem lahko mirni, ker ste vse poravnali.« »Toraj, le koj prinesi denar«, veli Skrinjar avoji ženi, »in daj ga gospodu župniku, da ga ižročč Barbi in potem bom imel zopet mirno vrat. Kaj ne, vi, gospod župnik, pa bodete v mojem imenu prosili odpuščanja?« • Prav rad to storim«, reče župnik in že je žena prinesla denar, ter ga dala župniku. »Zdaj mora* pa Se kaj dati Matiji in Meti, ker če bi mi ta dva ne bila odprla oči a svojo poštenostjo, bi bil morebiti jaz v pekel priSel. Daj jima 10 gld., pa vsak dan naj pride Meta po vina in jedi za moža, da kmalu ozdravi.« Kako se je stara Barba začudila, ko ji župnik prinese toliko denarja. Ni ga hotela vzeli in Sele, ko ji je župnik prigovarjal, je denar vtela. Ko jo je župnik zapustil, je pokleknila in prav prisrčno zahvalila Boga za prejeto dobroto in pa za povračilo malega posojila. Tudi Matiji in Meti je dala koj 200 gld., da jima pomaga v njiju revščini. Drugo jutro je župnik obhajal i Skrinjarja i Matijo. Oba sta bila vsa srečna in v obeh hilah si naSel pravi mir in pa udanost v vo|jo božjo. Tega pa je bilo obema najbolj treba, ker njune ure so bile štete. Pobožno sta oba umrla čez nekaj dnij in sta prejela, kakor amemo upati, zaslužono plačilo v nebesih. Po končanem delu velikega tedna čaka ju gotovo dan večnega vstajenja. Narodno gospodarstvo. Prva kmetijska M » . . 72 Drratrds.4kub.mtr. — 60 > mehka . . . fl si- kr li _ 68 90, 21 — 1« 64. 1- 64 1 - 72 1- 40 1- 65 22 2 33 2 70 6 60 4 80 Vedno bolj se svet zanima u Ksthreinerjevo »Ivino kavo, ta to je tovarna priredila podobo izvirnih zavojev, ki jo dane« podamo v prilogi ter na njo si. občinstvo Se posebej opozarjamo. Izj a v a. Tem potom preklicem vse. Ceaar sem doltil k ka-tebeta Karola čik-a in obtalujem korak, ki sem «« pri aodniji proti njemu zavoljo avojega aina Ludovika Klav-žarja storil, ker sem se i *am osebno prepričal o njegovi nedolžnosti i se je ta tudi sodnijsko dognala Radeče pri Zid. Mostu dnč 21 marca 1896. Janes Klaviar krčtnar. 1'rrvzel sem dobro znauo 32 1 krčmo „prx Jaiažku" (poprej Cabrijelčie) na Brezjah pri Mariji Pomagaj ter se priporočam čast. •luhovJčini. kakor splnb viem romarjem ra obilvn 1'bisk — Skuta! bom vedno postriVi z okusnimi jedili z dobrim, pristnim vinom in a vežo pivo. Na razpolago imam tudi 40 postelj ra prenočevanj««, in vozove Alojzij Rozman, gostilničar iu posestnik. Zaradi potreaa znižane cene! Luka Vilhar nrar v I.Jubljaul, Vodnikove allee, pri 280 12 me«ar»keia um« tu prodaja kakor bi bila ,,Razprodaja1'* Na|.r;]oin«aiu«>a priJisa ia nakupufanj* finih alatlb, srebrnih ta olkelaaatlh topnih ar, staosklh ln ar t nihalom. badllnlo, verlilo itd Vsa tudi BaJtetavneJia popravila imrirajajo »e na tani-na ib tajaiu '»no dobro pu nitsi »ni - v 9 ""> . NaJm'Je cene. V ST ^ . 2»- ' Bii v Il3i \a&VA HvVift^. -J K I 01 i £ ■ > m Yzhy ' • -i V/ ž - v i ¥ r ',09z! iftaAfeN Tako] vaprejmem dva jermenarska učenca A. Košir, jerraenar 36 3 Kolotlvorakn ulico At. ao v LJubljani. Vse stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane cene.' IG. HELLER na Dunaju li 2 Praterstrasse 49 20-2 29 2 Zastopniki se iščejo! Pred ponarejanjem »e Je treba pokrbuo varovati I Nj. svetost papež Leo XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof'. dr. Let pitoni'ju (/ lekarnarju G. PlcCoHju v Ljubljani prisrčno zahvalo ta dopo-slnne Jim slekleničiee (22-5) in Rt ure za želodec Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi uloviti profesorji in doktorji zapisujejo bo-lehavim Plrrolijevo ielodčno ti n Muro, katera krejiča lelodee, povečuje slast, pospešuje jtrebav-Ijenje tn telesno odprtje, Naročila i sprejema proti povzetju tn točno izvršuje G. PrCOOii lekarnar pri ,, Angelu ** v Ljubi juni na Dunajski centi. Cena jedni steklenici 10 kr. J i. kot e)1 primes k bobovi kavi edino zdrava k a v i n a pijača. Dobi .a poa.od, pol kila sa t»kr, Sr»rilo! Zaraiti nljTrtdnih po-nar»j«nih ladalkav ja traba paaiti oa lariroa .avoja s lnmoa: Kathreiner Herbabny-jev podfosfornaito-kiiii apneno-železni sirup Ta *61«« « n»|»«*jim n.pehoni rabljeni, prani airnp raatanlla ■lat, upokojuj« kaJ.lj, pomanjluj« p4t ^ do J»d£ pospelujs prsbavljanj« m redllnost, uio ječi ln kropi. -ieleto, ki j« v .ir»pu t Inbko «i prihajajo*! »bliki. j« j»k» kori.tso ta n »rajanj« km, raii.pljit, fig. forna-apnan« aoll, ki »o r njem. pa po«*bno pri slabotnih otroolk p«*pM«ij»>u narajanja koattj. Cena steklenici J« 1 *ld. 25 kr., p« polti 20 kr. tel a« zavijanje m *J-8 Svarilo' s*"1®« f«o pod jednakimi ali podob-»ini iddc if. a k vendar posvoji • eetavl la svojem aiUku po-'ViŽLi, poin«ma railične od oaa-ga oritci-' w naln»ira 26 Iel obiioj«*«** pod-foaforaaato klilega apneno-teleaaega alrupa. Zaiitera n«. w torej >»elej liretao H«rbabny-Jev apneno- fteletnl alrnp. Pasi naj aa tadl na to. da Je traven atoJeAa oblastveno protoksllrnna varstvena snamka na vaa ki steklonlol m ^reeim« ae dajte se sapeljatl niti s nlijo osno, niti a druslaal pretveaantl. da bi kupili kak« ponar«db«l 2? 20-17 Dunaj, lekarna „zur Barinhcrzlgkelt" VII I, Kaiserstrasse 78 in 75. Zaloga tudi skoro v vaeh Ukaraah. Mlcls*<> Liniment. Capsici comp. 18 8 s lekarne Blcht«r-J«v* v Pragi 296 pntnano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo ie dobiti |«»»'lh-a (iv 40 kr.. Tu kr in 1 (Id. v \irti lekaineb. ZakUva naj to >ploh priljubljeno domače zdravilo k»r kratko kot 728 70-32 Richter-jev liniment s .sidro' wr »prejme u previdnoili le > »teklennah t mano varilvee« marko . udre" kol pristn«. RichterJeva lekarna pri alatem leva v >' r a t I. IV«* ICHINDlf* ||M..*>.I jj.ir^«'.*" .cm.;,;; . »,r" «»«•!»»• 3> to -u«" šumeti m potnUHn* v. udlorj*. Vtn.mo.porobrugalk* pattnt SchinUler. ■V IX. zvezek: OVESTI - Andrej K&lan izšel je ravnokar ter ae dobiva komad 20 kr., po pofitl 23 kr. v Katol 16k I Bukvami in Tlskarul v LJuMJaul. Tudi ni.. IV., V., VI., VD. in VIII. zvezek so £e v zalogi. i zlate Uarebrnlb kolajn 12 «a»tiilIi In prlenalalh diplom. 249 8-8 Franc Iv Kvvizda. T O Kwizdov restitucijski fluid a. 1« kr. prtv aaaaiavalaa veda za k« Cess 1 steklenice 1 gld. 40 kr. a. v. I'um J« u .uit* r.ii,li In | uvut.ii u Kwla4oe raaUtaoljakJ Sol«. Rabi m via nad 80 let v dvsrnik hlevih; v vojaških In zasebnih hlevih i lirednlm etinkom v kreptanj« prad is pa dlje tra* jaj«č«m napora, pri Itvlnjsnju udov, elrp-nelsati kit ud., in u»p»»ablje konja ta urna laktu)« Qlav.il zaloga Okrutna lekarna v Korniuburgu pri Ounaji 3JO 2«- iS I. Scfiicfit -OVO patent -milo z znamko „labud" je najboljše izmed kateregakoli mila. 66 16 « vsv vv <» tovnrnlilikl oe« I. t Ljubljani, &pltal»ke ulice št. 5 naznanja, da bode moral v kratkem nvojo prodajalnico »prazniti, kor bodo treba radi potresa popravljati. Vsled lega inora svojo zalogo kolikor možno zmanJSatl. Prodajal bode torej od 20, marca do 30. aprila svoje rarnovrstno blago po tovarniški oeni. — Dobil je ra polletje vaake baze novega blaga; posebno lepo blago zh gvante, žldane rute, gtof, eajg za hlače itd., svetuje torej vsakomur, komur je ležeče Studii po ceni kupi"2S3 naj nikar ne zamudi to dobro in ugodno priložnost. 30 5—9 ' g ■ ■ .».» ■ fivi iaui«( .*.«»| «», 1 Posestvo na prodaj iz prost« roka v ran »t. :»«, farr Dot>repolj?ik». Vel. la*«1«. ob«t«j»#f m io*«., p«d«, »krdiija, Trla In ttlrlk njlt, rn drl (»ida Iu »teluik. 1'ro.la »e |> rav po ceni Ln »e tudi aa obrok«. — NiiUuCcej« por* Ustnik Aut. Mhvhiif iia Velikem Kurmju II. 2, pajtj Krka, Dolenjsko. 31 2-2 Fjesea ki trli postali krojač, takoj .prejme Franc Kokatj 3*1 2-1 krojač » Suri It. C. A gen t je, katrn bt raspcčavali pri taaeb-Dikih tMtkrat odlikovan« doto-narejeno Iraear preftbajolr «♦ sa.loro i Holsrol.aus < in dru«a*iM laatore fJalouaieot a« ilčojo pr>ti visoki provniji. — Ponudb« s priporočili ttrdki C. Kleat, Jal. • Fabnkant in Ilraauau i. B. (Ustanov 1S7K). Naj»»'' a tovarna tr Tr.tr a-delkov. 14 (6-6) H. Pserhoferja ^ „lekarna pri zlatem državnem jabolku" n u Uunilju, I., Hlii|fi>rMtr(iNH» At, m. ^ \odvajalnekro^ljice Lt 4 Ona trm krodjiram 1 tkailjlra li krofljl« SI i J. Paerhoferjeve ^ J " *"" Alstllne krofljlos Imeaovaae, a« aUrasaaa«, fr tdratlluo arrdalTo. < .. 21 kr., 1 »stoJ a • Ikatljlraml (Id. 1-6, 4 po p' 4'.nrm poTtetju nrfrankoTsno (Id. 110. C K Ako »e avota vnaprej polije velja a poltnino vred: 1 taToj kro(ljic (ld. 126. 2 tavoja J ? gld. 2-30. 3 savoji (;d a 36. 4 tavoji (ld. 4 40, 6 tavojev (ld. 6 20. 10 tavojev (Id. » 20. (Manj P. 4 od savoja sc nc polije) C ^ Zahtevajo aaj ae iirrcao .J. IVrhaferjrve odvajalna krojljief ^ tar naj s« pati, d« ima vaaka IkaUjica na pokrova rud»4« ti.kano imr J. Paerknfer. kakortno J js todi na navodilu i.a uporab«. f Balzam za ozeblino ^ 1 lonček 40 kr , franko po.lan 65 kr. f Trpotcev sok, 6< jBalzamzagnSo^r <1 Grenka želodčna linkt Prašek zoper kašelj Ikatljiea 36 kr.. franko poslan 60 kr. Ta n noch i nin-pomadaJb,pf,/rr Jeva, najbolj*« sredstvo ta raj t ita, lonček 2(1 Zdravilni obliž za rane pok prof Ktesdrla, lonček 60 kr., franko poelan 76 kr. Univerzalna čistilna sol A. W. liulrlefca, domače arcdatTO proti alabrmu prebavljauju. Zavoj (ld. 1'— Raiun tukaj omanjenih iidelkoT ima le vse t avatrijakih »asopisih nasnanjene tu-in »o-y umske farmaeevOčn« apecijalitat« in se vsi predmeti, ki bi jih d« bilo v talosi. na tahtovanje % točno ia po c«ni preskrbi, jur PnlllJatTe po polti tvrM ae najhitreje proti predpodiljatri tneaka, A »e* pa tudi proU povselju. — Ce s« denar naprej polije inaJbolJAe po saltnel aakatnlel), '- poltr'* --— —■ -■'"-»—1 - -»----*■— »• steklenica 60 kr. 40 kr. I.65kr. ura (preje tivljenjska e.enra ali Pralke kapljice) Lebkotno odvajajoč« aredatvo, otivlja io J krrpia leiode«, ter poap«tuje prebavljanj«. ^ _ Stoki. 22 kr.. dvaoajit stekl. (M. 2 - Balzam za rane stekl. 60 kr. K Js postal aa dosti alfja. ae(o pri pollljatvah s poTietjem. Učenca ki teli postati takoj 37 2 -1 k OI a r. aprejme Tin Loiniikir kolar r ,Wi it. S. U c* e n <• ii kateri bi imel veselje priučiti ae unrtnUkr(a mltamlva. Iirria-Tanja In risanja — vaprejsirm lakaj. laU mora bili pntlenih sia-rit«t ain, lape(a tadrtanja in ii-polniti 13— 16 leto ataroati. A. KOŠIR 36 3-1 umeliii mizar Mauthruekt, foifa Hothtnturn Ot*r-K*rnltn. 700 Mm\ dreves do 'i metra viaokth ima na prodaj po 10 kr komad Jakob Zupan 40 1-1 v Breiju, p. I tlake, Kranjsko ladaiaialj: Br. Nas la—IU 0d(«v*nu aradaik Ivas RskevSS. Tlaka .KatolUka Tlakama '