278 Rokodelec popotnik. Dobrovoljka. Veršiček na klobčiču, Zdaj hodi, zdaj se pelje, Gorjačo u rokah, Ce mošnja pripasti. Kaj manjka že fantiču, Ko so]nce . k Ce zdrav je u nogah! n , - •__vrv J & Pod senčno gre drevo, Ločiti se od staršev. Potem pa spet jo vseka Vzeti tudi slovo Naprej, ko je hladno. Od bratov in tovaršev, M . «,. . Je britko na težko Mu VeteFC1 P,hlJaJ° r Hladivni nad glavo , Al vendar mora biti, — Skoz veje, ki šumljajo Prišel je zadnji čas. Prijetno in ljubo. Da moram se ločiti f/ _.„*•*• „ ...... , . , Ko jame se mraciti. Prijath! zdaj od vas. n S , _ _ ____ J J Gre solnce za gore, „Pa zdrav in srečno hodi. Je treba prencčiti, Kaj piši nam nazaj, Hajd! v kerčmo pervo gre. Naj angel varh te vodi, y ,. g, ^ ^ Se spae.t. ne daj!« - popra^ za ^ Zauka. gre veselo Kar hoče izvoliti, Cez hribe in gore, Se berž mu naredi. Na meji na deželo f, moJ8ter u mu delo Se enkrat se ozre. c» i 1- «>c čut« o^ «*¦*• ge vjotl ga vestno, Bod' zdrava domovina. Se dosti mu je zdelo, In ti očetov dom, Zahvali se cestno. Prezvestega se sina Mojstrova hčerka joka, Jez vedno skazal bom. Kq m w [z ?yeU Slovenka me rodila, Serce mladenču poka, Slovenski je moj rod, Ko desno ji poda. Me skerbno izredila; Prečudne vidi šege, To pravil bom povsod. - Se marskaj nauci? Skoz tuje gre dežele, Veselje kakor zlege Skoz mesta in vasi. Bogu priporoči. Vojteh K urnik.