Tri poglavja o šišenski tržnici Še dobro, da jo imamo ¦ ss a Občina Šiška ima zdaj že 80.000 prebival-cev. Mestni predel se skokovito širi, vendar pa se nekatere dejavnosti ne razvijajo sočas-no s povečanimi potrebami prebivalstva. Ze-lo važna je preskrba z živili, svežitni vrtni-nami in sadjem. Večino naštetega kupitno na tržnici. šišenska je majhna, verjetno pre-majhna za tako gosto naseljeni mestni predel. • O tej tržnici smo se pogovarjali s po-močnikom direktorja ljubljanske Uprave trž-nic tovarišem Bevcem: • »Šišenska tržnica je za svoj bližnji oko liš dovolj velika. Slab dostop, posebno s pro-metnimi sredstvi, bo vzrok, da se je mnogi kupci in prodajalci ne poslužujejo dovolj. Za celotno šišensko območje pa je tržnica vse-kakor premajhna. V načrtu srednjeročnega razvoja do leta 1980 je nova tržnica. Sredstva za razširjeno reprodukcijo zbiramo po odlo-ku Mestnega sveta že od 1. 1. 1978 dalje. Naše poslanstvo je tržnice vsaj organizirati, če-prav ne v celoti tudi financirati. Sredstev pa se ne nateka dovolj. Letos je vzrok vseka-kor manjša ponudba pridelkov in prepozna vključitev bežigrajske tržnice. y Šiški po ur-banističnem načrtu predvidevajo novo tržni-co nekje v bližini Andersenovega vrtca. Odlo žitev leži tudi na krajanih samih, šišenski ko-munalni skupnosti, KS in DPS.« • Šišenska tržnica zaposluje uslužbenca Uprave trgov. Ta že v osnovi izloča blago, ki na tržnico ne sodi, je torej nekakšen »pred-inšpektor«. Skrbi za tržni red, čistočo, pazi na redno odvažanje smeti, spiranje in pobira pristojbino. Tržnica sama predstavlja 5 % ljubljanskih tržnih površin. Letos so tukaj obnovili električno napeljavo in streho, lani asfaltne površine. • »Menim, da je to čisto dobra tržnica in tako zračne ter v nivoju urejene tržnice bi morali postaviti še marsikje. V šišenski ob-čini imamo postavljena tudi tri posebna pro-dajna mesta. Dobro jih poznate, prvo je na-sproti stavbe občinske skupščine pri »Jugo-banki«, drugo v bližini Litostroja in tretje v KS Komandanta Staneta.« • Kaj pa cene? Pravijo, da so nekoliko višje kakor na glavnem mestnem trgu ... • »Na naših prodajnih mestih so cene po-vsod enake. Cene privatnih proizvajalcev pa se oblikujejo glede na ponudbo in povpraše-vanje. Ko bi bil družbeni sektor vedno dobro in kvalitetno založen, bi seveda bilo najbo-Ije ...« • Pa prekupčevalci? • »Na samem trgu jih težko najdemo. Ti ljudje prestrezajo proizvajalce že na mestnih vpadnicah in tam pokupijo pridelke. Ponov-no poudarjam, ko bi bil družbeni sektor dob-ro založen, bi ne imeli uspeha ...« • Tržni dnevi so večinoma sreda, petek in sobota. Na šišenski tržnici se prodaja zakliu-čuje že ob 13. uri, lahko pa bi mirno proda-jali tja do 17. ure. ¦-. ',_•¦ • Povprašali smo seveda tudi na tržnici... • To je približno 30x60 metrov velik po-krit prostor, neposredno ob Celovški cesti. i Asfaltirani pravokotnik obkrožajo zidani pa-viljoni trgovskih organizacij Plave lagune, Merkatorja, Emone, Sadja-zelenjave, Mesa Kamiiik, KŽK Kranj in PIP Čakovec-Vajda. Trgovinice so skrorane, v nekaterih se ko-majda gnete pet ali šest kupcev, ostali so pri-siljeni čakati zunaj prodajalne. Na tržni dan v soboto 2. 9. 1978 je bila ribarnica podjetja Plava laguna iz Poreča že ob 10. uri dopoldne zaprta. Ali je bilo vse razprodano? Ali je bila ribarnica sploh odprta? Mnogi prodajalci so na vprašanje, zakaj so na tej tržnici cene ne-koliko višje od cen na glavni tržnici, odgo-varjali: • »Pristojbina je ista, kakor da bi proda-jali do 17. ure. Mi pa moramo pospraviti že ob 13. uri ...« • Tovariša, ki nam bi to pojasnil, žal ni bilo moč najti ... Nekateri prodajalci tudi tr-dijo, da imajo visoke prevozne stroške. • Za Jerčič Stanoja iz vasi Mokranja v Srbiji bo to najbrž držalo. 2e peto leto tod prodaja lubenice. Dvajset let na tržnicah pro-daja tudi Lagoš Srenky, sedem let v šiški. Tovariš Lagoš je tudi eden izmed redkih pra-vih kmetov, ki tukaj prodajajo svoje proiz-vode: • »Ne vem, kako bo, ko premine stara ge-neracija? Mladih deklet in fantov, ki bi se želeli ukvarjati s kmetovanjem, preprosto ni ...« • Podobnega mnenja sta tudi Grandar Fa-ni iz Jarš in Fanči Cerdanec ... • Kaj pa kupci? • Nekateri menijo, da je tržnica in ponud-ba na tržnici dobra. Drugi trdijo, da je vse predrago, tretji, da se jim v mesto ne izpla-ča, četrti so mnenja, da je izbira slaba, ven-dar pa jim je blizu. Verica Jerič je povedala: • »Na ta trg hodim trikrat tedensko, ne-kaj kupim tudi v krajevni trgovini. Zelenja-va, da je predraga? Ne ... Sama imam vrt in vem, koliko je treba delati. Vsekakor pa je izbira sadja in mlečnih izdelkov slaba in pre-majhna ...« Starejša nakupovalca Barbara in Rajko Corn: • »Na tej tržnici kupujeva odkar obstaja, vedno pa v soboto. Na glavnem trgu je izbiia zanesljivo večja, vendar pa se nama ne izpla-ča voziti tja, kajti samo vožnja naju stane 14 dinarjev«. • Za sklep bi lahko dejali, da je šišenska tržnica v soboto premajhna, prek tedna pa dovolj velika. Dostop ali dovoz vozil je slab, cene so nekoliko višje kakor na glavnem trgu in tako velika občina bi potrebovala vsaj še eno ali dve taki tržnici. Zelo slaba je izbira sadja in mlečnih izdelkov. Tisti, ki jo redno obiskujejo, so se na takšno, kakršna je, nava-dili. -Nekateri zahajajo na glavni trg, tretji spet se oskrbujejo kar v velikih trgovinah. • Vendar pa je podatek, da se pretaka prek tržnice tudi 30 odstotkov vseh živil, vre-den tehtnega premisleka ... Bogomir Šefic