PREGLEDNI SEZNAM BOLŠIC (HEMIPTERA, PSYLLOIDEA)
SLOVENIJE IN NJIHOVO SLOVENSKO POIMENOVANJE
Gabrijel Seljak1 in Tomi Trilar2
kromberška cesta 8, 5000 Nova Gorica; e-mail: gabrijel.seljak@gmail.com
2 Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, 1000 ljubljana; 
e-mail: ttrilar@pms-lj.si
Izvleček – Prikazan je taksonomsko urejen seznam bolšic (insecta, Hemiptera,
Psylloidea), ki so bile doslej najdene na ozemlju Slovenije. Na seznamu je 125 vrst
iz naslednjih družin: aphalaridae – 18, Calophyidae – 1, Carsidaridae – 1, liviidae
– 11, Psyllidae – 50 in Triozidae – 44 vrst. Pri vsaki vrsti so navedene gostiteljske
rastline, na katerih so bile najdene v Sloveniji. Temeljni poudarek tega članka je
namenjen slovenskemu poimenovanju vseh vključenih vrst.
ključNe beSede: bolšice, Psylloidea, Slovenija, hranilne rastline, slovenska imena
Abstract – a CHeCkliST OF THe juMPiNG PlaNT-liCe SPeCieS
(HeMiPTera, PSYllOidea) OF SlOVeNia aNd THeir SlOVeNiaN Ver-
NaCular NaMeS
a taxonomically ordered checklist of jumping plant-lice species (insecta,
Hemiptera, Psylloidea) occurring on the territory of Slovenia was prepared. The list
includes 125 species from the following families: aphalaridae – 18, Calophyidae –
1, Carsidaridae – 1, liviidae – 11, Psyllidae – 50 and Triozidae – 46 species. For
each species are listed the host plants, on which they were found in Slovenia. The
emphasis of this work is on Slovenian naming of all included species.
keY wOrdS: jumping plant-lice, Psylloidea, Slovenia, host plants, Slovenian vernac-
ular names
Uvod
bolšice (Hemiptera: Sternorrhyncha: Psylloidea) so razmeroma majhna skupina
žuželk. Trenutno je opisanih nekaj več kot 4.000 vrst (Percy et al., 2018). V evropi
91
ACTA ENTOMOLOGICA SLOVENICA
LJUBLJANA, DECEMBER 2022      Vol. 30, øt. 2: 91–106
je doslej potrjeno pojavljanje 323 vrst (Ouvrard, 2022), v Sloveniji 125 vrst (Seljak,
2020). Večina palearktičnih vrst je razmeroma majhnih in merijo med 1,7 in 4,0 mm,
le nekaj vrst je nekoliko večjih, do 5,2 mm (npr. Homotoma ficus (linnaeus, 1758),
Bactericera maura (Foerster, 1848)). 
Na višji taksonomski ravni je bolšice razmeroma lahko prepoznati in ločiti od
drugih kljunatih žuželk (Sternorrhyncha) tako po značilni zgradbi telesa in kril odra-
slih bolšic, kakor tudi po obliki in zgradbi ličink oz. nimf (Sl. 1 in 2). določanje na
ravni rodov in vrst pa je vse prej kot enostavno, predvsem zaradi njihove velike med-
sebojne podobnosti, majhnosti in omejenega števila diagnostičnih morfoloških zna-
kov. Za zanesljivo določitev do ravni rodov in vrst potrebujemo razmeroma dober
stereomikroskop z vsaj 40-kratno povečavo. Pri kritičnih vrstah je pogosto treba
izdelati mikroskopske preparate diagnostično pomembnih delov telesa, najpogosteje
zunanjih spolnih organov samcev in samic ali celih nimf 5. razvojne stopnje. Za nji-
hovo opazovanje potrebujemo presevni mikroskop z vsaj 400-kratno povečavo. Vse
bolšice so rastlinojede (fitofagi) in se prehranjujejo na živih rastlinah. dobro pozna-
vanje rastlin zato znatno olajša tako iskanje in lov, kakor tudi določanje vrst, zlasti
na razvojni stopnji ličink in nimf.
ker so bile vse dosedanje objave prvega avtorja o tej skupini žuželk vključno z
monografijo objavljene le v angleščini (Seljak, 2006, 2018, 2020; Seljak et al., 2008;
Acta entomologica slovenica, 30 (2), 2022
92
Slika 1: Odrasla gabrova bolhača (Psylla colorata). Merilo na sliki je 1 mm.
Foto: Gabrijel Seljak
Seljak et Malenovský, 2014), na tem mestu kratko povzemava najpomembnejše
značilnosti te skupine in ugotovitve dosedanjih raziskav.
Odrasle bolšice so po velikosti in zgradbi morda še najbolj podobne listnim ušem
(aphidoidea). Glava je izrazito ločena od oprsja, navadno zgoraj ravna ali poševno
obrnjena navzdol. Glava je na temenu bolj ali manj ploščata, razdeljena s podolžnim
šivom na dve polovici. Spredaj je glava topa (aphalaridae) ali bolj ali manj podalj-
šana v parna lična stožca (ostale družine). Sestavljeni očesi sta razmeroma veliki in
navadno izrazito polkroglasto izstopata izven ravni ličnic. enostavna očesa (oceli) so
tri, po eno na zunanjih kotih temena tik za sestavljenima očesoma in eno sredinsko
na čelnem skleritu na sprednjem delu glave. Tipalke so razmeroma dolge, večinoma
sestavljene iz 10 (redkeje 8 ali 9) členov. Na zadnjem členu sta dve značilni, večino-
ma neenako dolgi togi ščetini. ustni ustroj je prilagojen za bodenje in sesanje.
bodalo je sestavljeno iz treh členov in navidezno izhaja med sprednjima kolkoma.
Na oprsju izrazito izstopa sredoprsje, ki je sestavljeno iz dveh polovic (prescutum in
scutum). Vsi trije pari nog so podobne zgradbe, le da so zadnje noge skakalne in zato
močnejše. Na koncu zadnjih goleni in pogosto tudi na prvem členu zadnjih nog, so
značilni trni, ki nudijo bolšicam oprijem pri skakanju. Sprednja krila so jadralna, hiti-
nasto toga z značilnim ožiljenjem (Sl. 1). rob prednjega krila je okrog in okrog
obdan z robno žilo. radialna, medialna in kubitalna žila so vsaka značilno enkrat
Gabrijel Seljak, Tomi Trilar: Pregledni seznam boløic (Hemiptera, Psylloidea) Slovenije in njihovo slovensko poimenovanje
93
Slika 2: Slovenska ritorepka (Bactericera lyrata) - za bolšice značilno hrbtno
sploščena nimfa 5. (zadnje) razvojne stopnje. Merilo na sliki je 1 mm. Foto: Gabrijel
Seljak
viličasto razvejane, dve kratki analni žili sta enostavni. Zgornja in spodnje stran
membrane prednjih kril je pogosto prekrita z drobnimi bodicami, ki s prostim oče-
som niso vidne. Gostota in razpored površinskih in robnih bodic prednjih kril sta zelo
pomembna diagnostična znaka pri določanju bolšic. Zadnja krila so kožnata z eno-
stavnejšim ožiljenjem,  grajena zelo enovito in zato tudi skoraj brez uporabnih dia-
gnostičnih lastnosti. Pri letenju poganjajo telo naprej. Zadek je valjast, sestavljen iz
11 členov. Pri samcih tvorijo členi 9-11 paritveni organ, sestavljen iz subgenitalne
plošče (hypandrium), analnega stožca (proctiger), paritvenih klešč (paramerae) in
penisa (aedeagus). Pri samicah je zadnji del zadka preoblikovan v leglico, ki jo tvo-
rijo spodnja subgenitalna plošča, zgornja analna plošča (proctiger) in dva para val-
vul. lastnosti genitalnega aparata, zlasti samcev so na splošno najpomembnejši dia-
gnostični znaki za morfološko določanje vrst. 
bolšice so pretežno dvostarševske (biparentalne) in izključno oviparne žuželke.
Fakultativna partenogeneza se v evropi pojavlja le pri redkih holarktično borealnih
vrstah, kot sta npr. Cacopsylla myrtilli (w. wagner, 1947) in C. ledi (Flor, 1861)
(Hodkinson, 1983; labina et al., 2009), pri katerih se samci ne pojavljajo ali so zelo
redki. Samice pritrdijo jajčeca na površje rastlinskega tkiva tako, da jajčni pecelj
(pedicel) zasadijo v zarezo, ki jo z leglico napravijo v tkivo. jajčni pecelj je lahko
povsem kratek ali pa tudi do nekajkrat daljši kot je jajčece samo (Sl. 3 in 4). razvoj
poteka prek petih mladostnih stadijev, pri čemer ličinkam od 3. do 5. razvojne stop-
Acta entomologica slovenica, 30 (2), 2022
94
Slika 3: lovorova trižilka (Trioza alacris) pri odlaganju jajčec. Merilo na sliki je
1 mm. Foto: Gabrijel Seljak
nje pravimo tudi nimfe. ličinke so značilno in izrazito dorziventralno sploščene (Sl.
2). Morfološke značilnosti nimf 5. razvojne stopnje v povezavi z gostiteljsko rastlino
omogočajo določitev velikega števila vrst že na tej stopnji. 
Favna bolšic je v Sloveniji razmeroma dobro raziskana, predvsem v njenem
zahodnem delu. V monografski obravnavi te naddružine žuželk, kjer so zbrani vsi
dostopni viri favnističnih podatkov, je obravnavanih 129 različnih vrst, po čemer
sodi Slovenija med bolje raziskana območja v tej regiji (Flor, 1861; löw, 1888;
Gräffe, 1911; janežič, 1989; Seljak, 2006, 2020). V geografsko primerljivi Furlaniji-
julijski krajni na zahodu je bilo doslej zabeleženih 83 vrst (Conci et al., 1993, 1996;
Seljak, 2020), na severu na avstrijskem koroškem pa 82 vrst (burkhardt et al., 1999;
Seljak, 2020). V favni bolšic Slovenije je zastopanih 6 družin, potrjenih pa 125 vrst:
aphalaridae – 18 vrst, Calophyidae – 1 vrsta, Carsidaridae – 1 vrsta, liviidae – 11
vrst, Psyllidae – 50 vrst in Triozide – 44 vrst (Seljak, 2020). 
Fenologija in biologija bolšic
bolšice so na splošno slabi letalci, a odlični jadralci. S pomočjo zračnih tokov
lahko premagajo zelo velike razdalje, tudi nekaj deset kilometrov. To je zlasti zna-
čilno za vrste, ki se s primarnih gostiteljskih rastlin po opravljenem razmnoževalnem
obdobju, že poleti ali jeseni preselijo na prezimitvene rastline. To pa so najpogosteje
Gabrijel Seljak, Tomi Trilar: Pregledni seznam boløic (Hemiptera, Psylloidea) Slovenije in njihovo slovensko poimenovanje
95
Slika 4: koprčeva ritorepka (Bactericera crithmi) - jajčece na dolgem peclju.
Merilo na sliki je 1 mm. Foto: Gabrijel Seljak
različni iglavci (smreka, jelka, bori, navadni brin, ipd.). Pri tem s pridom izkoriščajo
vzgonske zračne tokove, ki jih lahko ponesejo visoko v iglaste gozdove višje ležečih
leg (Hodkinson, 2009). Nasprotno se ti isti osebki spomladi vračajo na primarne
gostitelje (seveda ne nujno na iste!), kjer se lahko razmnožujejo. Značilen zgled za
ta pojav je npr. jadikovčeva bolšica (Cacopsylla pulchella (löw, 1877)). Ta vrsta se
razmnožuje izključno na navadnem jadikovcu (Cercis siliquastrum l.), ki je značilna
toploljubna rastlinska vrsta in pri nas uspeva le na toplejših legah (v parkih na
Primorskem in ponekod tudi v notranjosti), odrasle osebke pa smo med drugim našli
na smrekah na Poreznu (1300 m), Soriški planini (1270 m), Mangartskem sedlu
(1900 m) in razor planini (1300 m) (Seljak, 2020). Prav zaradi teh lastnosti so
navadno najbolj plodoviti kraji za nabiranje odraslih osebkov različnih vrst bolšic
gorski pa tudi nižinski iglasti gozdovi. Veliko vrst lahko najdemo zlasti na osamelih
smrekah na gorskih grebenih, ki imajo veje do tal. Najprimernejši čas za lovljenje je
jesen in zima, če le ni preveč snega. V favni bolšic Slovenije je takih vrst, ki kot
odrasli osebki prezimujejo na drugotnih rastlinah, skoraj polovica (47 %). Ostale
vrste prezimijo bodisi kot odrasli osebki na gostiteljskih rastlinah ali v nastilju pod
njimi (22 %) ali v različnih mladostnih razvojnih stopnjah, najpogosteje kot jajčeca
(35 %). 
Okrog 70 % doslej ugotovljenih vrst bolšic v favni Slovenije razvije le po en rod
na leto (univoltine vrste). Okrog 15 % je takih, ki razvijejo po dva rodova (bivoltine
vrste) in približno prav toliko je takih, ki razvijejo tri ali štiri rodove na leto (multi-
voltine vrste). 
bolšice so izključno rastlinojede (fitofagne). Večina evropskih vrst je monofa-
gnih ali oligofagnih, kar pomeni, da se razmnožujejo na eni sami rastlinski vrsti ali
na vrstah iz najožjega sorodstva (Hodkinson, 2009). Zelo malo je takih vrst, ki so
glede gostiteljskih rastlin nekoliko manj izbirčne, kot je npr. krompirjeva ritorepka
(Bactericera nigricornis (Foerster, 1848)), ki se najraje zadržuje na krompirju in dru-
gih razhudnikih, a gre tudi na radič, njivski osat, navadni grint, različne dresni
(Ossiannilsson, 1992).
Gospodarski pomen
Vrste bolšic, ki živijo na gojenih kmetijskih ali okrasnih rastlinah, so pogosto nji-
hovi pomembni škodljivci. Neposredno škodo lahko povzročajo zaradi prehranjeva-
nja, izločanja medene rose in posledično razvoja gliv sajavosti ali zaradi morfološke
iznakaženosti napadenih delov gostiteljskih rastlin. Taki primeri so npr. navadna
hruševa bolšica (Cacopsylla pyri (linnaeus, 1761)) v plantažnih nasadih hrušk, albi-
cijeva akacijevka (Acizzia jamatonica (kuwayama, 1908)) na svilnati albiciji
(Albizia julibrissin durazz.) v mestnih parkih in korenjeva trižilka (Trioza apicalis
Foerster, 1848) na korenju (Vrabl et Matis, 1977; Vrabl, 1980; Seljak, 2003; láska,
2011). Še bolj škodljive pa so nekatere vrste posredno, ko prenašajo povzročitelje
nevarnih fitoplazmatskih in bakterijskih bolezni rastlin. Naj omeniva samo nekaj
najpomembnejših. češpljeva bolšica (Cacopsylla pruni (Scopoli, 1763))  učinkovito
prenaša fitoplazmo 'Candidatus Phytoplasma prunorum', ki povzroča leptonekrozo
Acta entomologica slovenica, 30 (2), 2022
96
koščičarjev in postopno propadanje breskev, marelic in sliv kitajsko-japonskega
porekla (Carraro et al., 1998; Mehle et al., 2011). Prezimna jablanova bolšica (C.
picta (Foerster, 1848)) in navadna glogova bolšica (C. melanoneura (Foerster,
1848)) prenašata fitoplazmo  'Candidatus Phytoplasma mali', ki povzroča metliča-
vost jablan (Frisinghelli et al., 2000; Mehle et al., 2011). Navadna (C. pyri) in mala
hruševa bolšica (C. pyricola (Foerster, 1848)) prenašata fitoplazmo Candidatus
Phytoplasma pyri, ki povzroča propadanje hrušk (lemoine, 1991; Mehle et al.,
2011). korenjeva trižilka (Trioza apicalis Foerster, 1848) in korenjeva ritorepka
(Bactericera trigonica (Hodkinson, 1981)) prenašata bakterijo 'Candidatus
liberibacter solanacearum', ki lahko zelo zmanjšuje pridelke korenja in zelene
(Munyaneza et al., 2010; Teresani et al., 2017).
Metode dela
Podrobnosti o dosedanjih raziskavah favne bolšic Slovenije, njihovi razširjenosti,
gostiteljskih rastlinah in biologiji so bile objavljene v reviji Prirodoslovnega muzeja
Slovenije Scopolia, št. 98 (Seljak, 2020). Namen tega prispevka je, poleg objave pre-
glednega seznama doslej ugotovljenih vrst bolšic Slovenije, predvsem njihovo slo-
vensko poimenovanje. Taksonomska kategorizacija in nomenklatura je bolj ali manj
enaka kot v že omenjeni monografiji in sledi podatkovni zbirki 'Psyl'list - The world
Psylloidea database' (Ouvrard, 2022). Od objave navedene monografije (Seljak,
2020) so se zgodile manjše taksonomske spremembe, ki so v tem pregledu v celoti
upoštevane. Vrste iz rodov Baeopelma (B. colorata (löw, 1888), B. foersteri (Flot,
1861)) in Chamaepsylla hartigii (Flor, 1861) so po novem prenesene (vrnjene) v rod
Psylla. rod Diaphorina je iz družine liviidae prenesen v družino Psyllidae
(burckhardt et al., 2021). Spremembe sva upoštevala tudi pri slovenskem poimeno-
vanju teh vrst. Pri oblikovanju slovenskih imen sva poskušala v ime vgraditi lastnost,
ki naj bi vrsto kar najbolje opredeljevala. Pri oblikovanju vrstnih imen sva se najpo-
gosteje sklicevala na gostiteljsko rastlino oz. v primerih, ko je teh več, na najpo-
membnejšo gostiteljsko rastlino ali na pomen vrstnega znanstvenega imena.
Veljavna znanstvena imena gostiteljskih rastlin so prevzeta iz podatkovne zbirke
wFO (2022)  
Slovensko poimenovanje vrst
a) Razlaga slovenskih rodovnih imen
akacijevka (Acizzia) – večina vrst živi na akacijah in njim sorodnih stročnicah
bolhača (Psylla) – večja bolšica; po velikosti in dolžini tipalk večje od večine vrst
bolšic (Cacopsylla)
bolšec (Psyllopsis) – podoben bolšicam (vse vrste živijo na jesenih – rod Fraxinus)
bolšica (Cacopsylla) – že uveljavljeno slovensko ime, zdaj omejeno na rod
Cacopsylla
Gabrijel Seljak, Tomi Trilar: Pregledni seznam boløic (Hemiptera, Psylloidea) Slovenije in njihovo slovensko poimenovanje
97
bolšice (Pselloidea) – množinska oblika, ki se uporablja za splošno imenovanje cele
naddružine Psylloidea
dresnarka (Aphalara) – večina vrst živi na dresnovkah (Polygonaceae)
javorka (Rhinocola) – živijo na javorjih (rod Acer)
košenička (Livilla) – vse vrste živijo na metuljnicah iz plemena Genisteae (košeni-
čevke)
krhlikarka (Trichochermes) – vse vrste tega rodu živijo na krhlikovkah
(rhamnaceae)
ločkarka (Livia) – živijo na ločkih (rod Juncus) in šaših (rod Carex)
metlička (Arytaina, Arytainilla) – vse vrste živijo na metuljnicah iz plemena
Genisteae (košeničevke), kamor spada tudi metla (Cytisus scoparius)
pušpanka (Spanioneura) – vezana na pušpan (rod Buxus)
resovka (Strophingia) – živijo na vresovkah (ericaceae)
ritorepka (Bactericera) – analni stožec (proctiger) samca je trikotno ali repasto
podaljšan nazaj, česar ni pri sorodnih trižilkah (Trioza).
rujevinka (Agonoscena, Megagonoscena) – večina vrst živi na rujevinah (rod
Pistacia) 
rujevka (Calophya rhois) – živi na ruju (Cotinus coggygria)
slanušarka (Rhodochlanis) – živijo na slanušah
smokvarka (Homotoma) – živijo na figah
stožčarka (Diaphorina) – ime po izrazitih stožčastih ličnih izrastkih 
tamarišnik (Colposcenia) – vse vrste živijo na tamariševkah (Tamaricaceae)
topoglavka (Craspedolepta) – glava je spredaj zaobljena, topa, brez ličnih stožcev.
topolarka (Camarotoscena) – obe naši vrsti živita na topolih (rod Populus), pred-
vsem na črnem topolu (Populus nigra)
trižilka (Trioza) – vse tri glavne žile (r, M in Cu) izhajajo iz enega mesta
vatarka (Euphyllura) – nimfe obdane z obilnimi izločki voska vatastega izgleda
viležilka (Phylloplecta) – podobna trižilkam (Trioza)
b) Seznam vrst:
Opomba: Z zvezdico (*) so označene vrste (tri), za katere so stare navedbe za
Slovenijo netočne ali nepotrjene, njihovo pojavljanje pa vendarle mogoče in sva jih
zato vseeno vključila v seznam in jim dodelila slovenska imena. 
Acta entomologica slovenica, 30 (2), 2022
98
Znanstveno ime Slovensko ime Gostiteljska rastlina
družina aPHalaridae löw, 1879
Agonoscena enderlein, 1914 rujevinka
Agonoscena succincta (Heeger, 1856) rutična rujevinka rutice (rod Ruta l.)
Agonoscena targionii (lichtenstein, 1874) mala rujevinka lihopernata rujevina, terebint(Pistacia terebinthus l.)
Aphalara Foerster, 1848 dresnarka
Aphalara avicularis Ossiannilsson, 1981 ptičja dresnarka ptičja dresen (Polygonumaviculare l. s.l.)
Aphalara calthae (linnaeus, 1761) kalužnična dresnarka navadna kalužnica (Calthapalustris l.)
Gabrijel Seljak, Tomi Trilar: Pregledni seznam boløic (Hemiptera, Psylloidea) Slovenije in njihovo slovensko poimenovanje
99
Aphalara freji burckhardt & lauterer, 1997 Frejeva dresnarka dresni (rod Persicaria Mill.)
Aphalara longicaudata wagner & Franz, 1961 dolgorepa dresnarka kačja dresen (Persicariabistorta (l.) Samp.)
Aphalara polygoni Foerster, 1848 navadna dresnarka mala (Rumex acetosella l.) innavadna kislica (R. acetosa l.)
Aphalara sauteri burckhardt, 1983 gorska dresnarka ščitasta kislica (Rumex scutatus l.)
Colposcenia enderlein, 1929 tamarišnik
Colposcenia traciana (klimaszewski, 1970) tracijski tamarišnik tamariše (rod Tamarix l.)
Craspedolepta enderlein, 1921 topoglavka
Craspedolepta bulgarica klimaszewski, 1961 bolgarska topoglavka rmani (rod Achillea l.)
Craspedolepta conspersa (löw, 1888) luskata topoglavka
navadni (Artemisia vulgaris l.) in
Verlotov pelin (A. verlotiorum
lamotte)
Craspedolepta flavipennis (Foerster, 1848) velika topoglavka navadni otavčič (Leontodonhispidus l.)
Craspedolepta malachitica (dahlbom, 1851) pelinova topoglavka pravi pelin (Artemisia absinthiuml.)
Craspedolepta nebulosa (Zetterstedt, 1828) ciprjeva topoglavka ozkolistno ciprje (Epilobiumangustifolium l.)
Craspedolepta nervosa (Foerster, 1848) trakasta topoglavka navadni rman (Achilleamillefolium l.)
Megagonoscena burckhardt & lauterer, 1989 rujevinka
Megagonoscena gallicola burckhardt &
lauterer, 1989 šiškasta rujevinka
lihopernata rujevina, terebint
(Pistacia terebinthus l.)
Rhinocola Foerster, 1848 javorka
Rhinocola aceris (linnaeus, 1758) maklenova javorka javorji, maklen (rod Acer l.)
Rhodochlanis loginova, 1964 slanušarka
Rhodochlanis bicolor (Scott, 1880) dvobarvna slanušarka primorski slanorad (Suaedamaritima (l.) dumort.)
družina CalOPHYidae Vondráček, 1957
Calophya löw, 1879 rujevka
Calophya rhois (löw, 1877) mala rujevka ruj (Cotinus coggygria Scop.)
družina CarSidaridae Crawford, 1911
Homotoma Guérin-Méneville, 1844 smokvarka
Homotoma ficus (linnaeus, 1758) navadna smokvarka figa, navadni smokvovec (Ficuscarica l.)
družina liViidae löw, 1879
Camarotoscena Haupt, 1935 topolarka
Camarotoscena speciosa (Flor, 1861) pisana topolarka črni topol (Populus nigra l.)
Camarotoscena subrubescens (Flor, 1861) oranžna topolarka črni topol (Populus nigra l.)
Euphyllura Foerster, 1848 vatarka
Euphyllura olivina (Costa, 1839) oljkova vatarka oljka (Olea europaea l.)
Euphyllura phillyreae Foerster, 1848 zelenikina vatarka
širokolistna zelenika (Phillyrea
latifolia l.), oljka (Olea europaea
l.)
Livia latreille, 1802 ločkarka
Livia junci (Schrank, 1789) navadna ločkarka ločja (rod Juncus l.)
Psyllopsis löw, 1879 bolšec
Acta entomologica slovenica, 30 (2), 2022
100
Psyllopsis discrepans (Flor, 1861) bledi bolšec jeseni (rod Fraxinus l.)
Psyllopsis distinguenda edwards, 1913 varljivi bolšec veliki jesen (Fraxinus excelsior l.)
Psyllopsis fraxini (linnaeus, 1758) jesenov bolšec jeseni (rod Fraxinus l.)
Psyllopsis fraxinicola (Foerster, 1848) zeleni bolšec veliki jesen (Fraxinus excelsior l.)
Psyllopsis meliphila löw, 1881 medeni bolšec mali jesen (Fraxinus ornus l.)
Strophingia enderlein, 1914 resovka
Strophingia ericae (Curtis, 1835) vresova resovka jesenska vresa (Calluna vulgarisl.)
družina PSYllidae latreille, 1807
Acizzia Heslop-Harrison, 1961 akacijevka
Acizzia acaciaebaileyanae (Froggatt, 1901) mala akacijevka akacija (Acacia baileyana F.Muell.)
Acizzia jamatonica (kuwayama, 1908) albicijeva akacijevka svilnata albicija (Albizia julibrissindurazz.)
Arytaina Foerster, 1848 metlička
Arytaina genistae (latreille, 1804) hrgovčeva metlička navadna metla, hrgovec (Cytisusscoparius (l.) link)
Arytainilla loginova, 1972 metlička
Arytainilla spartiophila (Foerster, 1848) metelna metlička navadna metla, hrgovec (Cytisusscoparius (l.) link)
Cacopsylla Ossiannilsson, 1970 bolšica
Cacopsylla (Thamnopsylla) affinis (löw, 1880) mala glogova bolšica glogi (rod Crataegus l.)
Cacopsylla (Thamnopsylla) albipes (Flor, 1861) skorševa bolšica jerebika (Sorbus aucuparia l.),skorš (S. domestica l.)
Cacopsylla (Hepatopsylla) ambigua (Foerster,
1848) varljiva vrbova bolšica vrbe (rod Salix l.)
Cacopsylla bidens (Šulc, 1907) dvozoba hruševa bolšica navadna hruška, drobnica,mirabela (rod Pyrus l.)
Cacopsylla (Thamnopsylla) breviantennata
(Flor, 1861) mokovčeva bolšica
navadni mokovec (Sorbus aria
(l.) Crantz)
Cacopsylla (Hepatopsylla) brunneipennis
(edwards, 1896) dimasta vrbova bolšica vrbe (rod Salix l.)
Cacopsylla (Hepatopsylla) corcontum (Šulc,
1909) prezimna jerebikova bolšica jerebika (Sorbus aucuparia l.)
Cacopsylla (Thamnopsylla) crataegi (Schrank,
1801) velika glogova bolšica glogi (rod Crataegus l.)
Cacopsylla (Hepatopsylla) elegantula
(Zetterstedt, 1840) sloka vrbova bolšica
širokolistne vrbe (Salix l. sect.
Capreae)
Cacopsylla fulguralis (kuwayama, 1908) oljčična bolšica oljčica (Elaeagnus×submacrophylla Servett.)
Cacopsylla (Hepatopsylla) intermedia (löw,
1888) srednja vrbova bolšica rdeča vrba (Salix purpurea l.)
Cacopsylla (Hepatopsylla) iteophila (löw,
1876) soška vrbova bolšica siva vrba (Salix eleagnos Scop.)
Cacopsylla mali (Schmidberger, 1836) zelena jablanova bolšica jablane (rod Malus l.)
Cacopsylla melanoneura (Foerster, 1848) navadna glogova bolšica glogi (rod Crataegus l.), jablane(rod Malus l.)
Cacopsylla (Thamnopsylla) myrthi (Puton, 1876) sredozemska bolšica vednozelena krhlika (Rhamnusalaternus l.)
Gabrijel Seljak, Tomi Trilar: Pregledni seznam boløic (Hemiptera, Psylloidea) Slovenije in njihovo slovensko poimenovanje
101
Cacopsylla (Hepatopsylla) nigrita (Zetterstedt,
1828) črnikasta vrbova bolšica
širokolistne vrbe (Salix l. sect.
Capreae)
*Cacopsylla (Hepatopsylla) parvipennis (löw,
1877) kratkokrila vrbova bolšica
rožmarinolistna vrba (Salix
rosmarinifolia l.)
Cacopsylla peregrina (Foerster, 1848) zelena glogova bolšica glogi (rod Crataegus l.)
Cacopsylla (Thamnopsylla) picta (Foerster,
1848) prezimna jablanova bolšica jablane (rod Malus l.)
Cacopsylla (Thamnopsylla) pruni (Scopoli,
1763) češpljeva bolšica
koščičarji (rod Prunus l.), zlasti
črni trn, sliva, cibora
Cacopsylla (Thamnopsylla) pulchella (löw,
1877) jadikovčeva bolšica
navadni jadikovec, judeževo drevo
(Cercis siliquastrum l.)
Cacopsylla (Hepatopsylla) pulchra (Zetterstedt,
1840) mična vrbova bolšica
vrbe (rod Salix l.), zlasti rdeča
vrba (S. purpurea l.))
Cacopsylla (Hepatopsylla) pyri (linnaeus, 1758) navadna hruševa bolšica hruške (rod Pyrus l.)
Cacopsylla (Hepatopsylla) pyricola (Foerster,
1848) mala hruševa bolšica hruške (rod Pyrus l.)
Cacopsylla pyrisuga (Foerster, 1848) velika hruševa bolšica hruške (rod Pyrus l.)
Cacopsylla (Thamnopsylla) rhamnicola (Scott,
1876) krhlikina bolšica
čistilna (Rhamnus cathartica l.) in
kranjska kozja češnja (R. alpina
subsp. fallax (boiss.) Maire &
Petitm.)
Cacopsylla (Hepatopsylla) saliceti (Foerster,
1848) navadna vrbova bolšica vrbe (rod Salix l.)
Cacopsylla sorbi (linnaeus, 1767) navadna jerebikova bolšica jerebika (Sorbus aucuparia l.)
Cacopsylla ulmi (Foerster, 1848) brestova bolšica bresti (rod Ulmus l.)
Cacopsylla (Hepatopsylla) viburni (löw, 1876) dobrovitina bolšica dobrovita (Viburnum lantana l.)
Cacopsylla (Hepatopsylla) visci (Curtis, 1835) lepkova bolšica
bela omela (Viscum album l.),
navadno ohmelje (Loranthus
europaeus jacq.)
Diaphorina löw, 1880 stožčarka
Diaphorina chobauti Puton, 1898 slakova stožčarka primorski slak (Convolvoluscantabrica l. )
Livilla Curtis, 1835 košenička
Livilla horvathi (Scott, 1879) Horvathova košenička
barvilna (Genista tinctoria l.) in
svilnata košeničica (G. sericea
wulfen)
Livilla radiata (Foerster, 1848) žarkasta košenička
navadna kozja detelja
(Lembotropis nigricans (l.)
Griseb.)
Livilla spectabilis (Flor, 1861) žukina košenička navadna žuka (Spartium junceuml.)
Livilla ulicis Curtis, 1836 hroščasta košenička
barvilna (Genista tinctoria l.) in
triroba košeničica (G. januensis
Viv.)
Livilla variegata (löw, 1881) nagnojeva košenička nagnoji (rod Laburnum Fabr.)
Livilla vicina (löw, 1886) gorska košenička žarkasta košeničica (Genistaradiata (l.) Scop.)
Livilla vittipennella (reuter, 1875) trakasta košenička žarkasta košeničica (Genistaradiata (l.) Scop.)
Psylla Geoffroy, 1762 bolhača
Acta entomologica slovenica, 30 (2), 2022
102
Psylla alni (linnaeus, 1758) navadna bolhača
črna (Alnus glutinosa (l.) Gaertn.)
in siva jelša (A. incana (l.)
Moench)
Psylla alpina Foerster, 1848 alpska bolhača zelena jelša (Alnus alnobetula(ehrh.) k. koch)
Psylla buxi (linnaeus, 1758) pušpanova bolhača navadni pušpan (Buxussempervirens l.)
Psylla colorata löw, 1888 gabrova bolhača črni gaber (Ostrya carpinifoliaScop.)
Psylla foersteri Flor, 1861 jelševa bolhača
črna (Alnus glutinosa (l.) Gaertn.)
in siva jelša (A. incana (l.)
Moench)
Psylla fusca (Zetterstedt, 1828) rjava bolhača siva jelša (Alnus incana (l.)Moench)
Psylla hartigii Flor, 1861 Hartigova bolhača navadna (Betula pendula roth) inpuhasta breza (B. pubescens ehrh.)
Spanioneura Foerster, 1848 pušpanka
Spanioneura fonscolombii Foerster, 1848 mala pušpanka navadni pušpan (Buxussempervirens l.)
družina TriOZidae löw, 1879
Bactericera Puton, 1876 ritorepka
Bactericera albiventris (Foerster, 1848) belotrupa ritorepka vrbe (rod Salix l.)
Bactericera bohemica (Šulc, 1913) češka ritorepka
gorska (Geum montanum Gouan
ex Steud.) in potočna sretena (G.
rivale l.)
Bactericera crithmi (löw, 1880) koprčeva ritorepka navadni morski koprc (Crithmummaritimum l.)
Bactericera curvatinervis (Foerster, 1848) ukrivljenožilna ritorepka vrbe (rod Salix l.)
Bactericera femoralis (Foerster, 1848) plahtična ritorepka plahtice (rod Alchemilla l.)
Bactericera harrisoni (wagner, 1955) Harrisonova ritorepka neznana
Bactericera kratochvili Vondráček, 1957 lukova ritorepka gorski luk (Allium senescens l.)
Bactericera lyrata Seljak, Malenovsky &
lauterer, 2008 slovenska ritorepka
plazeči petoprstnik (Potentilla
reptans l.)
Bactericera modesta (Foerster, 1848) strašnična ritorepka strašnice (rod Sanguisorba l.)
Bactericera nigricornis (Foerster, 1848) krompirjeva ritorepka
polifag: razhudniki (rod Solanum
l.), potrošnik, endivija (rod
Cichorium l.), osati (rod Cirsium
Mill.), …
Bactericera parastriola Conci, Oss. &
Tamanini, 1988 gorska ritorepka
vrbe (rod Salix l), zlasti
waldsteinova vrba (S.
waldsteiniana willd.)
*Bactericera perrisii Puton, 1876 rogata ritorepka beli pelin (Artemisia alba Turra.) ?
Bactericera striola (Flor, 1861) progasta ritorepka vrbe (rod Salix l.)
Bactericera trigonica (Hodkinson, 1981) korenjeva ritorepka
navadno korenje (Daucus carota
l.), velecvetna vehrica (Orlaya
grandiflora (l.) Hoffm.)
Phylloplecta riley, 1884 viležilka
Phylloplecta trisignata (löw, 1886) robidova viležilka robide (rod Rubus l.)
Trichochermes kirkaldy, 1904 krhlikovka
Trichochermes walkeri (Foerster, 1848) velika krhlikovka čistilna kozja češnja (Rhamnuscathartica l.)
Gabrijel Seljak, Tomi Trilar: Pregledni seznam boløic (Hemiptera, Psylloidea) Slovenije in njihovo slovensko poimenovanje
103
Trioza Foerster, 1848 trižilka
Trioza abdominalis Flor, 1861 zelenotrupa trižilka navadni rman (Achilleamillefolium l. s.l.)
Trioza alacris Flor, 1861 lovorova trižilka navadni lovor (Laurus nobilis l.)
Trioza anthrisci burckhardt, 1986 krebuljičina trižilka
gozdna krebuljica (Anthriscus
sylvestris (l.) Hoffm.), dlakavo
trebelje (Chaerophyllum hirsutum
l.)
Trioza apicalis Foerster, 1848 korenjeva trižilka
navadno korenje (Daucus carota
l.), trebelja (rod Chaerophyllum
l.)
Trioza centranthi (Vallot, 1829) špajkina trižilka navadna rdeča špajka(Centranthus ruber (l.) dC.)
Trioza cerastii (linnaeus, 1758) smiljčna trižilka smiljke (rod Cerastium l.), zlastinjivska smiljka (C. arvense l. s.l.)
Trioza chenopodii reuter, 1876 metlikina trižilka metlike (rod Chenopodium l.),lobode (rod Atriplex l.)
Trioza chrysanthemi löw, 1878 ivanjščična trižilka ivanjščice (rod LeucanthemumMill.)
Trioza cirsii löw, 1881 osatova trižilka
osati (rod Cirsium Mill.), zlasti
mehki osat (C. oleraceum (l.)
Scop.)
*Trioza dispar löw, 1878 dvolična trižilka regrati (rod Taraxacum l.)
Trioza flavipennis Foerster, 1848 rumenokrila trižilka navadna regačica (Aegopodiumpodagraria l.)
Trioza flixiana burckhardt & lauterer, 2002 švicarska trižilka trnati osat (Cirsium spinosissimum(l.) Scop.)
Trioza foersteri Meyer-dür, 1871 smrdljivkina trižilka
navadna smrdljivka (Aposeris
foetida (l.) Cass. ex less.),
navadni zajčji lapuh (Lactuca
muralis (l.) Gaertn.)
Trioza galii Foerster, 1848 lakotina trižilka lakote (rod Galium l.)
Trioza ilicina (de Stefani Perez, 1901) črničevjeva trižilka črničevje (Quercus ilex l.)
Trioza laserpitii burckhardt & lauterer, 1982 jelenovčeva trižilka širokolistni jelenovec (Laserpitiumlatifolium l.)
Trioza megacerca burckhardt, 1983 istrska trižilka neznana
Trioza munda Foerster, 1848 grintavčeva trižilka bleščeči grintavec (Scabiosalucida Vill.)
Trioza portulacoides Conci & Tamanini, 1984 obmorska trižilka tolščakasta loboda (Atriplexportulacoides l.)
Trioza proxima Flor, 1861 škržolična trižilka dolgodlakava škržolica(Hieracium pilosella l.)
Trioza remota Foerster, 1848 hrastova trižilka
dob (Quercus robur l.), graden
(Q. petraea (Matt.) liebl.), puhasti
hrast (Q. pubescens willd.)
Trioza rhamni (Schrank, 1801) krhlikina trižilka čistilna kozja češnja (Rhamnuscathartica l.)
Trioza rotundata Flor, 1861 oblokrila trižilka grenka penuša (Cardamine amaral.)
Trioza saxifragae löw, 1888 kamnokrečeva trižilka grozdasti kamnokreč (Saxifragapaniculata Mill.)
Viri
Burckhardt D., Holzinger W.E., Kofler A., Lauterer P. 1999: Vorläufiges
Verzeicnis der blattflöhe kärntens (insecta: Sternorrhyncha: Psylloidea).
Naturschutz in Kärnten, 15: 421–424.
Burckhardt D., Ouvrard D., Percy D.M. 2021: an updated classification of the
jumping plant-lice (Hemiptera: Psylloidea) integrating molecular and morpho-
logical evidence. European Journal of Taxonomy, 736: 137–182.
Carraro L., Osler R., Loi N., Ermacora P., Refatti E. 1998: Transmission of
european stone fruit yellows phytoplasmas by Cacopsylla pruni. Journal of
Plant Pathology 80: 233–239.
Conci C., Rapisarda C., Tamanini L. 1993: annotated catalogue of the italian
Psylloidea. First part. (insecta Homoptera). Atti della Accademia Roveretana
degli Agiati Serie 7 B Classe di Scienze Matematiche Fisiehe e Naturali, 2b:
33–135.
Conci C., Rapisarda C., Tamanini L. 1996: annotated catalogue of the italian
Psylloidea. Second part (insecta Homoptera). Atti della Accademia Roveretana
degli Agiati Serie 7 B Classe di Scienze Matematiche Fisiche e Naturali, 5b: 5–
207.
Flor G. 1861a: Zur kenntniss der rhynchoten. Bulletin de la Société des
Naturalistes de Moscou, 34: 331–422.
Flor G. 1861b: die rhynchoten livlands. archiv für die Naturkunde liv-, ehst- und
kurlands. 2. Serie: Biologische Naturkunde, 4: 438–546.
Frisinghelli C., Delaiti L., Grando M.S., Forti D., Vindimian M.E. 2000:
Cacopsylla costalis (Flor, 1861), as a vector of apple proliferation in Trentino.
Journal of Phytopathology 148: 425–31.
Gräffe E. 1911: beiträge zur Fauna der “Hemipteren” des küstenlandes. Bollettino
della Società adriatica di scienze naturali in Trieste, 25: 291–309.
Hodkinson I.D. 1983: Facultative parthenogenesis in Psylla myrtilli wagner (Horn.,
Psyllidae): the saga continues in Norway. Fauna norv. Ser. b 30: 1-2.
Hodkinson I.D. 2009: life cycle variation and adaptation in jumping plant lice
(insecta: Hemiptera: Psylloidea): a global synthesis. Journal of Natural History,
43 (1–2): 65–179.
Acta entomologica slovenica, 30 (2), 2022
104
Trioza schrankii Flor, 1861 kobulčkova trižilka veliki zali kobulček (Astrantiamajor l.)
Trioza scottii löw, 1880 češminova trižilka navadni češmin (Berberis vulgarisl.)
Trioza senecionis (Scopoli, 1763) Scopolijeva trižilka Fuchsov grint (Senecio ovatuswilld.)
Trioza soniae rapisarda, 1994 cerova trižilka cer (Quercus cerris l.)
Trioza urticae (linnaeus, 1758) koprivna trižilka velika kopriva (Urtica dioica l.)
Trioza velutina Foerster, 1848 baržunasta trižilka bleščeča lakota (Galium lucidumall.)
Janežič F. 1989: rastlinske šiške (cecidiji) Slovenije. (Plant galls (cecidia) of
Slovenia). Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Supl, 13: 239 str.
Labina E.S., Nokkala S., Maryañska-Nadachowska A., Kuznetsova V.G. 2009:
The distribution and Population Sex ratio of Cacopsylla myrtilli (w.wagner,
1947) (Hemiptera: Psylloidea). Folia biologica (Kraków), 57 (3–4): 157–163.
Lemoine J. 1991: dépérissement du poirier. rôle de Psylla pyri dans sa dissémina-
tion. Arboriculture Fruitière 442: 28–32.
Láska P. 2011: biology of Trioza apicalis – a review. Plant Protectection Science,
47 (2): 68–77.
Löw F. 1888: Übersicht der Psylliden von Österreich-ungarn mit einschluss von
bosnien und der Herzegowina, nebst beschreibung neuer arten.
Verhandlungen der Zoologischbotanischen Gesellschaft in Wien, 38: 5–40.
Mehle N., Ravnikar M., Seljak G., Knapič V., Dermastia M. 2011: The most
widespread phytoplasmas, vectors and measures for disease control in Slovenia.
Phytopathogenic Mollicutes, 1(2): 65-76.
Munyaneza J.E., Fisher T.W., Sengoda V.G., Garczynski S.F., Nissinen A.,
Lemmetty A. 2010: association of "Candidatus liberibacter solanacearum"
with the psyllid Trioza apicalis (Hemiptera: Triozidae) in europe. Journal of
Economic Entomology, 103: 1060-1070.
Ossiannilsson F. 1992: The Psylloidea (Homoptera) of Fennoscandia and denmark.
Fauna Entomologica Scandinavica, Volume 26. e. j. brill, leiden, New York:
346 p.
Ouvrard D. 2022: Psyl'list - The world Psylloidea database. http://www.hemiptera-
databases.com/psyllist - dostop april 2022.
Percy D.M., Crampton-Plat A., Sveinsson S., Lemmon A.R., Lemmon E.M.,
Ouvrard D., Burckhardt D. 2018: resolving the psyllid tree of life: phyloge-
nomic analyses of the superfamily Psylloidea (Hemiptera). Systematic
Entomology, 43: 762–776.
Seljak G. 2003: azijska bolšica ogroža albicije. Moj mali svet, 35 (6): 20-21.
Seljak G. 2006: an overview of the current knowledge of jumping plant-lice of
Slovenia (Hemiptera: Psylloidea). Acta Entomologica Slovenica, 14 (1): 11–34.
Seljak G. 2018: Aposeris foetida (l.) Cass. ex less., confirmed as a hostplant of
Trioza foersteri Meyer-dür, 1871 (Hemiptera: Psylloidea: Triozidae). Acta
Entomologica Slovenica, 26 (1): 13–28.
Seljak G. 2020: jumping plant-lice of Slovenia (insecta: Hemiptera: Psylloidea).
Scopolia, 98: 224 str.
Seljak G., Malenovský I., Lauterer P. 2008: New records of jumping plant-lice
from Slovenia with description of Bactericera lyrata sp. n. (Hemiptera:
Psylloidea). Revue suisse de zoologie, 115 (3): 527–540.
Seljak G., Malenovský I. 2014: Preimaginal stages and biology of Bactericera lyra-
ta (Hemiptera: Psylloidea: Triozidae). Acta entomologica Musei Nationalis
Pragae, 54(1): 35–46.
Teresani G.R., Hernández E., Bertolini E., Siverio F., Moreno A., Fereres A.,
Cambra M. 2017: Transmission of ‘Candidatus liberibacter solanacearum’ by
Gabrijel Seljak, Tomi Trilar: Pregledni seznam boløic (Hemiptera, Psylloidea) Slovenije in njihovo slovensko poimenovanje
105
Bactericera trigonica Hodkinson to vegetable hosts. Spanish Journal of
Agricultural Research, 15 (4): 1-11.
WFO 2022: world Flora Online. Version (2022). (04). http://www.worldfloraon-
line.org.
Vrabl S., Matis G. 1977: Prilog poznavanju biologije i mogućnost suzbijanja
kruškinih buva (Homoptera, Psyllidae) u Sloveniji. Zaštita Bilja, 28 (1) 139: 41-
52.
Vrabl S. 1980: O hruševih bolšicah. Sodobno kmetijstvo 13 (4): 134-136.
Prejeto / Received: 20. 4. 2022
Acta entomologica slovenica, 30 (2), 2022
106