I*' Eleganca brez parfuma je isto, kar teto brez duše. Vaša lepota,milostna gospa, mora biti obkrožena s finim dihom znamenitega parfuma «Soir de Parisv. To je pravi pariški parfum, poln sanj in ljubezni. Vzemite zvečer "Soir de Pariški i Vas bo naredil še boli požel jene .., BOU^JpISl Vsem, ki se hočejo dobro odpočiti, na znanje, da je na žimnicah iz Mas ter love žime najslajse spanje. Predilnica za žimo VILKO MASTERL Stražišče pri Kranja Zahtevajte brezplačne vzorce in ponudbe. KLIŠEJE ENO- IN VEČBARVNE JUGOGRQFIKQ LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP 23 Ne bodite neprijateljica sama sebe! Mar ne veste, da je H ERSAN-čaj pri obolenjih želodca, jeter in ledvic dobro sredstvo? Obolenja ob premeni in bolečine pri mesečnem perilu (menstruaciji) ublaži HERSAN-čaj! Ali Vas ovira debelost? Ali hočete biti vitki? Potem pijte HERSAN-čaj! Čemu bi trpeli bolečine zaradi revmatizma in protina, če ni treba? HERSAN-čaj je sredstvo, ki Vam lahko olajša muke. HERSAN-čaj pomaga pri poapnenju žil (arteriosklerozi) in zlati žili (hemoroidih). HERSAN-čaj se dobiva v vseh lekarnah samo v originalnih omotih. Zahtevajte brezplačno brošuro od tvrdke RADIOSAN, Zagreb, Dukljaninova ulica 1 Reg. min. soc. pol. in nar. zdr. štev. 19 434/3. V cirkusu. Med predstavo pokliče krotiteljica svojega največjega leva k sebi. Poslušno pride in ji vzame košček sladkorja iz ust. «To znam jaz tudi!j. se oglasi mlad možak iz prve vrste. «To bi pa skoraj dvomila», meni krotiteljica. «Res*, odvrne vneto mladenič. «Prav tako kakor lev.* Na policiji. «Zakaj ste prišli?* «Dva stražnika sta me privlekla.* «V pijanosti?« «Da, oba sta bila pijana?* ^Izberite, ali imate rajši 200 dinarjev globe ali štirinajst dni zapora!* «Rajši bom vzel denar!* Dve uri. Popotnik je izstopil na majhni irski postaji. Tam je zagledal dve uri, toda vsaka je kazala drugače. Presenečen se je obrnil k načelniku postaje: «Zakaj pa imate tu dve uri, ki kažeta vsaka drugače?* Uradnik je začuden skomignil z rameni: «Zakaj pa naj bi imeli tu dve uri, če bi kazali obe enako?* še eden. V neki družbi govore o nesrečah. Pravi Dreta: cZakaj pa je prav za prav več avtomobilskih kakor železniških nesreč?* Odvrne Smola: «Ali ste že kdaj slišali, da bi bil kurjač poljubljal strojevodjo?* Izkušnje in nasveti Človek nima prav nič od tega, če doseže cilj, ki si ga je zastavil, če s tega cilja ne vidi novega cilja. Z ljudmi, ki imajo naočnike, moramo biti oprezni. Nekateri jih nosijo le zato, da bi jih smatrali za kratkovidne. * Sovražnike pozna človek navadno bolje od prijateljev. -.v Prijateljstvo je podobno dežniku, ki se v nevihti pogosto obrne. ... Živali so nevarne, kadar so žejne, ljudje takrat, kadar so pijani. Vsak norec dobi vselej še večjega norca, kakor je sam. Odpor ženske ni znamenje njenega sramu, ampak posledica njenih izkušenj. # Druga ljubezen ženske je navadno le maščevanje za prvo. ... Taktičen zna biti proti ljudem samo tisti, ki je že kdaj na sebi občutil netaktičnost drugih. ELIDA MILA -ljubijo celo najbolj razvajene žene Bogata mehka pena blagodejno vpliva na nežno kožo. Radi svoje izbrane sestavine polep- ^ Šujejo polt in negujejo kožo. w %[) Obilni vonj ostane v milu do zadnjega 2 ^ ostanka in se še dolgo občuti na koži. LIDA ^f MILO CVETIC I posebno blago in učinkovito čudovitega vonja M;nkatO Ali ste za ločitev zakona ali proti njej? U asa Na kratko. V idealnih letih sem videla v zakonu višek sreče, kjer sta mož in žena eno, a vendar vsak zase svoj svet, ki se neprestano bliža, oddaljuje, a zopet zbliža. Zdaj vem, da je zakon v navadnem pomenu besede grob prave ljubezni. Vem, da me boste obsodile vse, ki vam je za idilično udobje, ki cenite samozadovoljen mir ali dobro založene svisli. Zakon mora biti več. Zveza dveh ljudi mora biti porast, ne muka, mora biti dopolnilo bistva obeh, in ne razkroj. In koliko vas je žena, ki res poznate in spoznate svojega moža, in koliko je mož, ki razumejo svoje žene? V tem primeru je izhod — ločitev. Otroci? Tembolj. Tak zakon je strup za zakonce, za zarod, za človeštvo. Ne ustvarja, ampak ovira, ne gradi, ampak podira. Pa tudi pozneje sem spoznala, da je zakon za premnoge — nasilje. Upoštevajte moško poligamijo in vprašajte se same, kaj bi storile, če bi vam dali prostost, ki bi jo lahko izrabile — nekaznovane? Koliko jih je, ki bi ostale trdne? Kaj pa etika, morala? Bog? Najbolj nenraven je zakon brez ljubezni, še bolj pa ljubezen brez ljubezni (po dr. Jožefu Loblu). Žal smo le ljudje. Nečesa se moramo bati, nekaj mora malikovati človeška neumnost! Toda ali je v čast božjo, da se dva človeka kot priklenjena psa mrzita, v ne- CUTEX-ove SKLADNE BARVE Avtoritete mode so proglasile nove barve Cutex laka za nohte za skladne. Nežni odtenki »Rust«, »Old Rose« in »Robin Red« Vam polepšajo roke in se posebno dobro prilegajo Vaši obleki. Zahtevajte pri svojem dobavitelju, da Vam pokaže te odtenke. Ti so napravljeni po novi metodi, ki od-vira izhlapevanje. CITEX TEKOČI LAK ZA NOHTE Draga gospa urednica! Prosim, priobčite še naslednji odgovor na vprašanje «Ali je prijateljstvo med moškim in žensko mogoče?» «Po mojem je to žal nemogoče, ker se, čeprav podzavestno, prej ali slej zbudi včasih — ljubezen. Bila sem sama prav istega naziranja kakor Vi. Imela sem sošolca, lepega, mirnega fanta, s katerim sva se zelo dobro razumela. Ko so se najina pota ločila in je on nadaljeval študije, jaz pa sem bila nameščena v majhnem trgu v tovarni kot uradnica, sva si redno dopisovala. Najina pisma so bila res samo prijateljska in so bila tudi edina vez med nama. Saj se nisva videla včasih po vse leto, tudi po dve. Leta so minevala. Najino dopisovanje se je nadaljevalo kakor prej in zdelo se nama je obema neogibno potrebno. Ta čas sem spoznala svojega sedanjega moža — a vezi s prijateljem nisem pretrgala. On je medtem študije končal. Še sedaj mi je živo pred očmi njegov odgovor na moje obvestilo o bližnji poroki. Solze so mi polzele po licu kar med uradnimi urami. Prosil me za sestanek, še preden se poročim. To je bila tudi moja želja — a žal usoda ni hotela najine sreče... Od takrat se nisva več videla. In sedaj? On je še prost — jaz sem poročena že cela štiri leta. Imam zelo pridnega moža, ki mi ga marsikatera zavida, z lepimi dohodki. Imava majhnega, srčkanega, zlatolasega sinka, lasten dom sredi krasnega vrta — in vendar! Zdi se mi, da je ostalo nekaj skrito v tisti' tihi sreči najinega osemletnega prijateljstva.. ■ Je že tako, da so nam ideali nedosegljivi, ker bi sicer ne bili to, kar so ... Gr.» ljubezni rodita otroke, se telesno in duševno uničujeta, a trpita vse to le zato, ker moramo nositi svoj križ? Komu v korist, povejte? Suha veja odpade, a vedno zazeleni nova pomlad. Ena ura resnične sreče je več ko 15 let pos'avne zakonske inkvizicije! Zdrav človek pa bo vedno našel svojo pot tudi po ločitvi, pot do sreče, do katere ima vsakdo na svetu pravico. In zdaj me pa križajte! Ločenka. S to številko zaključujemo to anketo in bomo v prihodnji številki objavili sklepno besedo. 5 Pravim Frandtom Odgovori dr. A. F. Ferenčaka na stavljena vprašanja Vrojeiia znamenja. Prav po vsem životu imam tako imenovana «vrojena znamenjaj. Ali se1 laliko odpravijo in kako? Za dober nasvet Vam bom zares hvaležna. Z. P. iz L. Odgovor: Vrojena znamenja se dajo uničiti z elektriko. Uspeh bo popoln. Obrnite se na zdravnika-kozme-tika. Potenje pod pazduho. Ne zamerite mi, da se tudi jaz obrnem do Vas s prošnjo, da mi svetujete. Pod pazduho se namreč močno potim, in to celo tedaj, ko ni posebno vroče. Lahko si mislite, kako neprijetno mi je to, ko sem že po nekaj hitrih korakih prepotena skoraj do pasu. Ni samo to, da je to grdo in neestetično, tudi vsako obleko si s tem pokvarim. Torej k moralni škodi še materialna. Zelo bi Vam bila hvaležna, če me rešite te, posebno za dekle res skrajno neprijetne nadloge. Mira. Odgovor: Umivajte pazduho kakor po navadi, potem jo pa namažite z 10% alkoholično raztopino formalina. Preparat «Odorono» je tudi jako db-ber. Poročile so se naročnice: gospodična Marinka Černetova z gospodom Josko-tom Kramar"sičem, poslovodjo iz Kranja, gospodična Olga Dujčeva z gospodom Jožetom Platnerjem, inžener-jem iz Ljubljane, gospodična Jelena Grebeničkova z gospodom Mitrorn Sre-danovičem, učiteljem iz Vladimira, in gospodična Mila Snojeva z gospodom Stankotom Hladnikom, prom. uradnikom iz Vrsca. — Iskreno čestitamo. Samo tedaj, če ima koža dobro podlago, lahko brez škode prenese puder. Samo tedaj, če se puder dobro drži in je enakomerno razdeljen, dobi Vaš obraz odsev negovanosti, ki Vas napravi tako dražestno . . . ELIDA krema IDEAL je idealna podlaga za puder. Ta krema se popolnoma vpije v kožo, Vam olajša pudranje ter prepreči tvorjenje kepic na nosu, bradi in okoli oči. Negovanim ženam je ta krema neizogibno potrebna. ELI D aH krema IDEAL Lis radi slabega pudranja ne bo! _ na ve, kako važno je, če je sveža in privlačna. Odo-ro-no ji nikoli ne odpove. — Odo-ro-no je blagodejen, zanesljiv in prijeten. Proizvaja se v dveh jakostih : Odo-ro-no »Regular« (rdeči) za normalno kožo; »Instant« (beli) za občutljivo kožo. ODORODO PLJENJE ŽEN Steznik, ki oblikuje in izenačuje, pa vendar ne tišči in utesnjuje, Vam napravi po meri IRENA SALA J, Ljubljana, Tyr-ševa 1-a. Žene v današnji Indiji Nedavno je obiskala indijska novinarka gospodična Parnima Mehta češkoslovaško kopališče Pieštany. To je zelo izobražena dama, ki je dobro poučena ne le o svoji domovini, temveč tudi o ostalem svetu. O Evropi se je izrazila: «Toliko razporok kakor pri vas v Evropi pri nas ni. Pri nas velja drugačen zakon, in ta se glasi: za poročeno ženo ni drugega boga kakor njen mož. Največje dobro delo, ki ga more indijska žena storiti o življenju, je, ako je v vsem poslušna svojemu možu. Žena ne sme prej jesti kakor njen mož. Če je mož slabe volje, mora biti žena žalostna, kadar govori o vedi, mora poslušati. Če je dobre volje, mora biti žena vesela. Žena mora preprečiti vse neprijetnosti in težave moža. Gotovo priznavate, da je v takih okolnostih in po vzgoji k takemu življenju le težko mogoča ločitev.* «Pri nas,» je nadaljevala gospodična Mehta, «se deklicam res slabo godi. Predvsem je dolžnost žene, da rodi najprej dečka. Ako žena ne rodi v kratkem času, jo pošilja mož v svetišče, in žena mora vso noč moliti. Če bogovi njeno molitev uslišijo, pa porodi deklico, napoči za mlado ženo hud čas, zakaj pri nas deklica nič ne velja. Teh 240 milijonov Indov, ki verujejo v vte-leševanje duš, pravi, da pride na svet v podobi deklice samo človek, ki je v j^SŠj Redna slolica zSLeoniuue Oglas rej S Br. 31430 dne 24 XII 1935. svojem prejšnjem življenju hudo grešil. Ako torej žena porodi deklico, jo mož podcenjuje, zasovraži in cesto celo zapodi od hiše. Taka žena se ne sme potem več v drugič poročiti. Če pa porodi dečka, se zviša pri možu njena cena in vsa rodbina ji izkazuje posebno spoštovanje. In če potem sin po njeni smrti zažge grmado, na kateri leži njeno truplo, je gotovo obvarovana pred peklom. Naši svečeniki zahtevajo, da poišče vsak oče za svojo hčerko ženina in moža, preden izpolni devet let. Pri nas so pogostni zakoni, kjer je možu šestdeset let, ženi pa devet, da, celo samo pet ali šest let. Aprila meseca leta 1936. je bil izdan zakon, po katerem se deklica ne sme omožiti, preden ne izpolni 14. leta. V Indiji znata še dandanes čitati in pisati le dva odstotka ljudi. Vendar se pa tudi v izobrazbi izpopolnjujemo. Imamo že 26.682 osnovnih in 26 višjih šol, predvsem ženske šole v Kalkuti, Lahori, Alahabadu in Misori, ki vzgo je okrog 400 indijskih deklet na leto, katerih naloga je, da vzgajajo druga dekleta in jim razlože, da ne delajo greha, ako se uče. Ženske delujejo lahko tudi v javnem življenju. Seveda bo trajalo še dolgo, preden bo teh vsako leto vzgojenih 400 učiteljic poučilo 170 milijonov indijskih žensk, katerih položaj je brezupno žalosten.» —č. Najlepši okras sobe je knjižna omara z lepo in okusno vezanimi knjigami. — Lepo vezavo, od preproste do najfinejše, Vam oskrbi knjigoveznica JOŽE ŽABJEK LJUBLJANA, DALMATINOVA ULICA ŠTEV. 10 Telefon 24-87 Izdelava vsakovrstnih trgovskih knjig po naročilu, kakor tudi vseh drugih v to stroko spadajočih del. Lastni črtalni stroj. DR.OETKERS ffiackinom. (Otroški lasie abijo posebno nego! Že pri odraslih lasje zelo lahko izgube svoj sijaj in gibčnost, kako občutljivi so potem šele nežni otroški lasje! Otroški lasje rabijo posebno nežno nego, brez vsake sestavine, ki bi mogla dražiti lase ter jim škodovati. ELIDA K A M I L O F L O R Specijalni Shampoo za pla-volaske, ne vsebuje alkalija. Daje lasem čudovit sijoj. BRUNETAFLO Specijalni Shampoo za temne lase, ne vsebuje alkalija, daje lasem čudovit sijaj. SHAMPOO BtpSšl 1M a V kinu Dandanes mnogi obiskujejo predstave v kinu. Tam se lahko razvedrimo, za kino ni treba tako obširnih priprav kakor za gledališče ali koncert. Navadno oblečemo promenadno ali pa športno obleko. Tudi pričeske si ni treba posebej uravnati, ker obdržijo dame v kinu klobuke na glavi, medtem ko se morajo moški odkriti. Dame se odkrijejo le tedaj, če bi njih klobuki zastirali razgled osebam, ki sedijo za njimi. Kakor povsod, je treba tudi v kino priti o pravem času, ker je zelo neprijetno, če švigajo med predstavo po platnu sence zamudnikov, ki iščejo sedeže. Pri blagajni se ne prerivaj, pa tudi ne prerekaj z blagajničarko zaradi sedeža. Kako neprijetno je vsem čakajočim, če se še prerekaš: «Nečem te številke, da jte mi sedež v sredi b ali pa «Ne maram dvanajste, hočem petnajsto vrsto, saj stane prav toliko!» in podobno. če hočeš izbirati sedeže, pridi po vstopnice takrat, ko ni pri blagajni navala, ali jih pa naroči po telefonu in jih potem o pravem času dvigni. Do začetka predstave čakaj v veži ali v čakalnici. Ne jemlji s seboj v kino paketov, ker jih nimaš kam odložiti. Moker dežnik moraš pustiti v garderobi, najbolje je, da tam tudi odložiš plašč, ker ga na sedežu preveč zmečkaš. V dvorani poišči takoj svoj prostor in sedi. Nekateri imajo navado, da sedejo na druge boljše sedeže in potlej rade nastanejo neprijetnosti. Če je tvoj sedež zaseden, se ne prerekaj, pokliči slugo «biljeterja», naj on posreduje. Do začetka predstave se ne oziraj in ne razgovarjaj z znanci čez več vrst. Torbico in plašč si položi čez kolena, vendar pazi, da ti vse skupaj ne zdrsne na tla, če se moraš komu umakniti. Če hoče kdo mimo tebe v vrsto, takoj vstani in mu napravi prostor. Če moraš sama mimo koga drugega, hodi tako, da mu ne kažeš hrbta. Med predstavo ne ropotaj, ne šusti s papirjem in ne griži bonbonov, ker motijo taki šumi druge obiskovalce, posebno pri zvočnih filmih. Ne delaj glasnih opazk in tudi ne smej se prehrupno. V večjih mestih, pa tudi v južnih predelih naše države se sme v kinu kaditi, a moraš dobro paziti, da se ne zgodi nesreča. Vsekako je bolj varno, da v kinematografih ni dovoljeno kaditi, kakor je navada pri nas. Kadiš lahko v čakalnici. Med predstavo ne vstajaj in ne zapuščaj sedeža. Kdor bi izrabil temo med predstavo za to, da bi si dovolil kake nespodobnosti, je skrajno neolikan in zasluži temeljito kazen. Milijon Angležinj preveč Po zadnjih podatkih, je v Angliji 25 milijonov žensk, in samo 24 milijonov moških. To pomeni milijon žensk, ki so odveč in ki ne morejo upati, da si bodo v svoji domovini dobile moža. Vlada se tega zaveda in išče, kako bi izenačila to preobilje žensk. Za zdaj kaže, da bo edini izhod njih izseljevanje. V Kanadi in Avstraliji je namreč več^ stotisočev mladih moških, sinov angleških staršev, ki bi se radi oženili, pa se ne morejo, ker je v teh dveh angleških dominionih položaj prav nasproten kakor v Angliji sami — ondi namreč mladih žensk primanjkuje. Angleška vlada se že dalje časa pogaja z vladama obeh dominionov, kako bi se omogočilo mladim Angležinjam vseljevanje v dežele, kjer je preveč angleških samcev, ne da bi bili Hkrati omalovaževani strogi predpisi o vselje-vanju, s pomočjo katerih se dominioni branijo nezaželenih tujcev — čeprav bi prišli iz njihove nekdanje domovine Anglije. Na Angleškem pričakujejo, da bo to vprašanje še letos rešeno. Sen vsake ženske! Popolna lepota, ki jo lahko dosežete s preparati najbolj znane francoske tvornice PARFUMS FORVIL, PARIŠ. Pouder, Eau de Cologne, Rouge za obraz in nepre-kosljiva krema. = FORVIL Zastopstvo za Jugoslavijo: Zagreb, Draškovičeva 12/1. nadstr. Izrežite ta kupon in ga pošljite nalepljenega na dopisnico s svojim naslovom, pa dobite brezplačen vzorec! Označite barvo pudra! Samozavestni mali. Vdovec, ki ima šestero otrok, je pred poroko. Otroci so že pražnje oblečeni. Sreča jih soseda in za šalo vpraša, kam gredo. «Na svatbo gospe Kropivnikove*, odgovori najstarejši. cKoga bo pa vzela?* vpraša soseda. «No, nas!* se glasi ponosni odgovor. Obrekovanje. Srečala sta se dva prijatelja: «Poslušaj, oženil si se baje z Elo samo zato, ker je podeidlovala milijon po teti.* «Bodi no pameten, vzel bi jo bil, tudi če bi ga bila podedovala po kom drugem.. ..* Različni nazori. Mali Jožek je prišel iz sobe, kjer je zabijal oče žeblje v steno, in jokal. «Zakaj jokaš?« «Oče se je s kladivom udaril po palcu!* «No, zaradi tega se vendar ni treba jokati, rajši bi se smejal!* «Saj sem se tudi, pa sem jo dobil.* Obdarovati Vas hočemo, če nam napravite majhno uslugo! Decembra meseca imamo velika plačila. Zato se obračamo na tiste naročnice, ki naročnino lahko naprej plačajo, in jih prosimo, da nakažejo do 5. decembra t. 1. naročnino 2a 12 številk «Žene in doma», 10 prilog za kroje in ročna dela in $ knjig za leto 1938. v znesku 10/ din V dokaz naše hvaležnosti dobe vse te krasno božično darilo. Izkažite nam to prijaznost in veseli boste našega darila. Uprava. 1937 STE V. 12 DECEMBER * LETO VIII * Januarska številka izide še pred Božičem. Takrat dob te tudi še ostali knjigi: «Kako se negujem* in Gospodinjski koledar za leto 1938. Naročnice, ki še niso nakazale 37 din za pet knjig, naj to še danes store. J> E LAVNIK Spisala Fani Popova-Mutafova. onferenca je trajala skoraj do osmih. Poslovila sta se na stopnicah pred gimnazijo. «Ali prideš kmalu domov?» ga je vprašala žena in stiskala pod pazduho torbo s šolskimi zvezki. Mož se je zamislil. Pogladil si je utrujeno čelo. Uprl je pogled v tla in rekel negotovo-: «Ne vem. Morda zavijem h «Kroni», da s Petkom odigrava eno tablo*. Hotel bi se nekoliko razvedriti po tolikem razpravljanju .. Ona mu ni nič odgovorila, rahlo je pokimala z glavo in krenila proti tramvajskemu postajališču. Ustavila se je, počakala nekoliko, nato se je spomnila, da mora še nekaj kupiti, in se je napotila proti šumni, svetli ulici. Nekatere prodajalne so bile že zaprte, druge so imele na pol spuščene rolete. V naglici je izbrala neko prejo, da z njo zašije volnene nogavice svoji hčerki. Bil se je nenadno dvignil leden veter in je naznanjal slabo vreme. Vsak dan so lahko pričakovali snega in otrok je moral biti pripravljen za zimo. Vse nebo se je pokrilo z gostimi, svinčenimi oblaki. Izne-nada so padle težke kaplje, veter ji je lepil mokro listje na obraz, ji kuštral lase pod malomarno pokrito čepico. Ko se je žena bližala domu, se je vedno pogosteje ustavljala in nakupovala hrano za večerjo in naslednji obed. Ko je dospela do vrat, so bile njene roke že tako natovorjene, da je komaj mogla s komolcem pritisniti na gumb zvonca. S hodnika se je razlegnil vesel pasji lajež in otroški glas, ki je radostno vzklikal. Čez trenutek so se vrata naglo odprla in drobno dekletce se je zagnalo proti materi. «Čakaj! Počasi... Sicer še kaj raztresem. Drži kruh in meso, vzemi torbo! Da ga ne iztakne Bubi in ga poje. Ali si napisala nalogo? Kaj si delala ta čas po obedu ?» Žena se je težko sesedla v naslanjač, si počasi snela čepico, ne da bi jo odložila, si z dlanjo pokrila od dela rdeče in ne-piespane oči. Ko je zopet pogledala, se je na tisoče pisanih kolobarjev zavrtelo pred njo. Hčerka je s šumno razigranostjo stopila v sobo in skočila materi na kolena. Ta jo je krepko privila k sebi, jo poljubila, nato jo je odpahnila z rahlo kretnjo. «Žlezi s kolen! Pusti me zdaj... Glava me boli. Zelo sem utrujena.« Deklica je odšla v drugo sobo, nato je prinesla materi zvezke. •c Vidiš, mama... Te naloge ne morem narediti. Toda ali je ta, iz bolgarščine, dobro napisana?« Žena je premagovala smrtno utrujenost in napenjala poslednje sile, da bi osredotočila zanimanje. Pregledala je zvezke, popravila nekatere pogreške, zapisala izvestne nedo-statke. Nenadoma se je lotila šolskih zvezkov; čutila je, kako ji v na pol oslepelih očeh bolestno utriplje, kako ji nekak plamteč obroč stiska čelo in kako postaja vsa brez volje. Vendar je še nadalje poslušala hčer, četudi so ji njene igrive besede kakor skozi steno prihajale na uho; ta je dolgo ponavljala pesem, katero se je morala naučiti na pamet. «Ali poslušaš, mama?> je otrokov glas trepetal skozi težko pridrževane solze. «Poslušam, poslušam«, je žena s težavo odpirala oči in dvigala čelo. «Bravo! Prav dobro si se naučila...« se je nasmehnila in iznova poljubila otroka. «Daj, da hitro pove-čerjaš in ležeš, nocoj smo se zelo zapoznili.« V duhu je dostavila: «Ne. Tako ne more iti dalje. Ne več. Najeti moramo deklo. Otrok si zaradi nas ne sme kratiti spanja. In ne sme ostajati sama v hiši. Ne. Tako ne more dalje.« Pri tem je za trenutek pozabila na trudnost, odšla v kuhinjo, segrela večerjo in jo dala otroku, da je jedel. * Tabla je neke vrste igra. Pogledala je na uro. Pripravila je večerjo tudi sebi. Dekletce je žvrgolelo, brbralo, se slačilo in se smejalo. Besede so šle mimo materinih ušes, ne da bi se bile dotaknile njene zavesti. Ta je nehote prisluškovala le tenkemu glasku, ki ji je razveseljeval srce. Pospravila je mizo, pustila pribor za očeta in mu postavila jed v pečico, da se ne pohladi. «Čas je že, da ležeš. Daj .. Toda dekletcu ni bilo do spanja. Hotela se je igrati, povedati vse dogodivščine, si olajšati srce od majhnih skrbi in nadlog. Prinesla je punčko in pokazala njen okrašeni nosek. «Anka jo je vrgla na tla. Nalašč, samo da jp razbije.« Mati se je nasmehnila. Tolažila jo je in jo pomirjevala. Obljubila ji je, da ji bo drugi dan med! starimi cunjami na podstrešju poiskala kos blaga. »Mama, ali mi boš dala tudi košček modre svile? Katja bo z njim obrobila zeleno punčkino krilo ...« Mati se je jezila. Ah, ta nepridiprav je trikrat zapored napravil en in isti pogrešek. Nepoboljšljivec! Slednjič mu je zapisala zasluženo dvojko. Rdečilo je polnilo zvezke; popravljala je in prečrtavala. «Mama, ali mi boš dala modro svilo?« «Ali že ne boš mirovala? Kdaj boš legla?« Mati je otroka nejevoljno in trdo zgrabila za roko, ga peljala do postelje in ga začela slačiti. «Ali se ne sramuješ? Odraslo dekle, a te moram spravljati spat.« Rdečilo je zopet začelo popravljati, prečrtavati. V tihoti sobe je bilo slišati le enakomerno tikanje ure. Zunaj je veter butal v šipe oken, kakor da bi hotel nekdo s silo vdreti v stanovanje; kakor da bi ranjene zveri zateglo zavijale v noči. Vsa hiša se je tresla, po stopnicah so begali nagli koraki. Mati se je trudila s pisanjem. Roka ji je postala nemirna. Srce ji je ledenelo. Vrgla je pero na mizo in prisluhnila. Dušil jo je čuden nemir. Vstala je in stopila k otrokovi postelji. In iznenada je razumela svojo muko. Na otrokovih licih so se še lesketale neposušene solze. Hči je še v spanju grenko krivila ustne, na vekah sta se ji izražali bolest in užaljenost. Mati je sedla k nji, prijela njeno od spanja težko ročico, nosnice so ji zatrepetale od pridržanega joka. In je sklenila, kakor že tisočkrat prej, da bo vbodoče premagovala svojo utrujenost in brzdala razrvane živce, da bo posvetila otroku vse svoje zanimanje. Otroku, ki je koprnel po njeni bližini, ki ga je žejalo po njeni besedi in po božanju njene roke. Zunaj je dež s srditim zagonom oblival okna, mrak je bil poln skrivnostnih, šumečih glasov; zdaj pa zdaj je bilo slišati iz daljave kakor grmenje slapov, nato se je šušur vode približeval, dež je zmeraj bolj srdito in na gosto pljuskal na zemljo, potem je bilo zopet slišati piskanje in stokanje vetra. Žena je molče sedela ob svetilki in hitela, da zašije hčerkine nogavice. Vedno bolj vznemirjeno je pogledovala na uro. Kako bo prišel v tem neurju, ali se ne bo ves zmočil in se morda prehladil?... Roke so ji naglo delale. A v duši je razmišljala, koliko dela jo še čaka, preden leže: namočiti mora perilo in ga izplakniti v eni ali dveh vodah, da ga potem zalije s kropom. Posoda od obeda še ni pomita in tudi ona od večerje jo še čaka. Poškrobiti mora moževe ovratnike, polikati njegove žepne robce, pripraviti hrano za naslednji dan. A tam na polici se vabljivo beli neka popolnoma nova, še nerazrezana knjiga. Neka tovarišica, mlada, nadarjena pisateljica, ji jo je bila tisti dan darovala. Najrajši bi pustila vse drugo in jo odprla, da se zatopi v druge svetove in ob godbi verzov pozabi svoje majhne, enolične vsakdanje skrbi... Žena je vzdihnila. Njena tovarišica je imela dovolj časa zh pisateljevanje. Bila je še mlada, neomožena, prosta vsakovrstnih dolžnosti. A ona — koliko časa že ni pogledala svojih starih zvezkov? Ni več prelistala svoje prve, majčkene, edine zbirke? Morda leta, morda stoletja so jo že ločila od tiste dobe, ko ji je večina napovedovala svetlo bodočnost, ko so s pohvalo obsipavali njene prve poizkuse... Veter je potihnil, čez kratko je škrtnila ključavnica na vnanjih vratih. Žena se je zdrznila in postavila na mizo večerjo, ki se je bila že davno zopet pohladila. Mož se je nezadovoljen z jedjo jezil in jo porinil v stran. Mrmral je, da je vse razmetano, da se porabi mnogo elek- trične energije; čudil se je, kaj dela, da je še tako pozno pokonci. Legel je. In takoj zaspal. Žena je še dolgo potem tiho hodila po sobi, po kuhinji, da bi ne zbudila spečih. Iznova je zakurila na ognjišču, pražila, rezala krompir in čebulo, pomivala lonce in krožnike, s kropom zalivala perilo. Že zdavnaj je minila tretja ura po polnoči. Slednjič je prišla v sobo. Segla je po lepi knjigi. Roka ji je bila težka, kakor odsekana od trudnosti. V srcu pa so ji neprestano in uporno zveneli vedno eni in isti verzi. Že več dni so jo mučili, silili v izraz, da zazvene v ritmu. Legla je, vzela svinčnik in papir. Mož se je nemirno premetaval. Prebudil se je, se jezil nad lučjo, mrmral in zopet zaspal. Čez nekaj minut se je iznova zbudil. Pogledal je na desno, na ženino posteljo. Ivar Pade: GUGELJ Kolikokrat kdo začudeno strmi v dojenčka, ki okopan in ves rožnat leži v posteljici in z največjo slastjo momljaje vleče svoj cucelj. Zakaj , vprašajo nato taki ljudje jezno, ki nimajo pojma, kaj so otroci, zakaj je treba otroku cuclja? V teh prosvitljenih časih. Treba ga je vendar vzgajati po vseh pravilih moderne higijene. Če se dere, ker je lačen, ga je treba nahraniti, če vpije iz drugih razlogov, ga je treba pač previti. Zakaj mu je torej treba še cuclja? Če mu je dolgčas, se lahko igra s svojimi prstki ali pa čeblja sam s seboj, če je že tako: velik. Cucelj je torej popolnoma odveč. Tako modrujejo po svoje. Najbolj moder izmed vseh je seveda oče, ki s cigareto v ustih rešuje ta kočljivi problem. Imamo pa tudi ljudi, ki hočejo sebe ali druge odvaditi cuclja, namreč kajenja. Moja prijateljica Gerta je že eden takšnih optimistov. «Ivar,s> začne zadnjič, «ti preveč kadiš!» » Ivar je priznal in kimal. Ivar res strašno kadi. Že zjutraj v postelji, preden se zbudi, ga v sanjah obdajajo celi oblaki modrikastega dima. Ko se pa prebudi, se levica kar sama iztegne izpod odeje in seže po cigaretni dozi. Še leže popuha eno izmed teh dragocenih svaljčic. «Da,» pravi Ivar, «to mora zdaj prenehati. Odvadil se bom.» Ne mine pet minut, že si nažiga novo cigareto. — cKoliko torej hočete?« — «Nič, za nič na svetu je ne dam.» Prijatelj umetnosti je odšel, a čez nekaj dni se je vrnil. « Veste, stara gospa, imel bom škodo — slika ni toliko vredna, toda dam vam zanjo tri tisoč.s — «Ne, ne dam je.» Nič na svetu je ni moglo pripraviti do tega, da bi prodala sliko. Videč, da se ljudje poganjajo za njen zaklad, je noč in dan stražila svojo sobico. Nenadno je zbolela. Ni mogla zapustiti postelje, da bi si priberačila košček kruha. Čutila je, da bi od lakote umrla, zato je sklenila, da vendar proda sliko. Vzela je sliko iz okvira ter prodala okvir, da bi se mogla za silo preživljati. Toda bolezen je ni hotela pustiti. Če je hotela obdržati dušo v telesu je potrebovala denar. Ampak kje naj ga vzame? Sklenila je, da umre. Vedela je, da umira od lakote. Uvela, žolta kakor jesenski list, ki se veter tepe zanj, je živela življenje, kar ji ga je še ostalo. Neki večer je prišel sluga. Ležala je brez duha na slami. Bila je mrtva — že nekaj dni. S hrbtom se je naslanjala na zid in noge je imela podse skrčene. Njena glava, nekoliko sklonjena, je bila z obrazom obrnjena k steni, na kateri je visela njena slika brez okvira.... R. D. Sheplard: oxo fca L | o se je Linda zavedela, da je njen mož mrtev, ji je šinila v glavo jasna misel: umrl je brez oporoke. Za Lin« do ni prav za prav nič pomenilo, da je bil Robert tako strašno bogat in da bo ona zdaj najbolj deležna dediščine. To ni zategadelj nič pomenilo, ker se Linda ni mogla sprijazniti z mislijo, da bi se s kom delila. Robert je imel mnogo sorodnikov in večina njih ni živela v najboljših razmerah. Ti se bodo kakor jastrebi vrgli na to, kar je ostalo po Ro« bertu Wainwrightu, in bodo dobili, kar je najhujše, precejšnji del bogastva, ki si ga je Robert nabral. Te misli so se podile druga za drugo po Lindini glavi, ko je stala in zrla mira ni obraz svojega moža, Ležal je tako, kakor je imel naivado ležati v spanju, vznak, s prekrižanimi rokami na prsih. Edina razlika je bil zdaj otrpli obraz, podoben maski, in čudno bleda barva polti. Tako gai je dobil pravkar Logan, ko ga je prišel budit k zajtrku. «Zdi se, da mu je hipoma otrpnilo srce«, je rekel Logan s priučeno vljud« nostjo kakor zmeraj. «Ali naj pokličem zdravnika, gospa?« Linda je sklenila roke in za hip stis« nila zobe, da bi ne izdala svoje razbur« jenosti. Bili so trenutki, ko je znala biti zelo prijetna, toda ta trenutek ni bil tak. «Oporoka,* je neprestano premišljala, «oporoka bi morala biti — mora nekje biti! Njegova vdova sem; vse do zadnje pare mora biti moje.* Glasno pa je odgovorila: «Zdravnika? Ne — notarja potrebujem!* »Ampak, gospa,* komornikove gladke, počasne besede so tekle kakor težko olje, «vaš soprog je mrtev.* Nekje zadaj v njegovih očeh se je ne« znatno zabliskalo. Nikakor ni pomiloval tega moža, ki je tako mirno ležal pod odejo. Robert Wainwright je živel svoje življenje in ga užival, kolikor ga je naj* bolj mogel. Njegova edina napaka je bila, da se je vdrugič oženil — s tole nežno stvar« co, ki ji je ime Linda. Bilo je očitno, da ga je vzela zaradi denarja, in prav tako očitno je bilo v tem trenutku, da je mi« slila zdaj, ko je umrl, edinole na njegov denar. Linda se je hipoma obrnila ter odšla iz sobe. Ko je stopala čez prag, se je čez ramo ozrla na Lopana. «Pojdite z menoj b je rekla. «Govorila bi rada z vami, Logan.« Šel je za njo in zaprl vrata za seboj. Ko je prišel na sredo sobe, si je ona že prižigala cigareto. «Sedite!» mu je ponudila naslanjač. «Hvala, udobneje se bom počutil, če bom stali, je zamomljal Logan. Njegov glas je bil zdaj čisto drugačen in v nje« govem vedenju je bilo nekaj skoraj ža« ljivega. To ni bilo prvič, da je hotela Linda z njim govoriti. Bilo je nekoč nekaj, kar se je tikalo nekakega weekenda in nekega plavolasega mladeniča, kar je Logan tedaj izravnal. Iz pisma, ki jih je na srečo vzel iz stanovanja tistega go« spoda. Ne zato, da bi se bil Logan b ris gal za Lindine težave, ampak zato, ker je dobil za to lepo nagrado. Zdaj je stala in gledala nanj, kakor da snuje svoje misli in neznan sklep. Po« tem je izpregovorila: «Ali bi se zanimali za deset tisoč do« larjev?« «Zakaj pa ne!« je odgovoril Logan in čakal. «Lahko jih dobite brez posebnega tru« da«, je naglo rekla. «Še zmeraj se zanimam zanje, gospa.« Šele zdaj je začela res govoriti, tako da so se besede valile druga čez drugo. Logan je poslušal, njegova radovednost je prehajala v začudenje. Nihče ni mo« gel slutiti, kaj je ta žena nameravala in kaj je hotela, da bi storil zanjo. «Celo podobni ste mu,» je nadaljevala Linda, cista velikost, isti izraz v obličju, isti nekoliko osiveli lasje. Prijatelji, ki so nas obiskovali, so večkrat to trdili. Kako lahko bi se dalo to narediti. Ro« berta odneseva v drugo sobo, potem za« grneva zastore, obraz bo skoraj zakrit z odejo. Notar ne bo poznal, da niste moj mož. Razen tega bom prosila, naj pride sem kdo izmed mlajših notarjevih uradnikov. Ti so videli Roberta kvečje« mu od daleč. Vi mu potem rečete, naj napiše oporoko, ki me postavi za univer« žalno dedično vsega premoženja.« «Razumem», je dejal Logan. «In za to — hm — malo uslugo dobim deset tisoč dolarjev. Ni res?« «Da*, je potrdila Linda. «In če naju ujamejo?* je čez nekaj časa vprašal. «Ne bodo! Vsakdo ve, da je imel Ro« bert srčno hibo. Nagla smrt se v tem primeru ne bo smatrala za nekaj nena« vadnega, niti se ne bo čudno zdelo, da je napravil oporoko v teh okolnostih. Nihče nama ne bo nikoli prisodil takšne« ga poguma.* «Morda ne*, je premišljal Logan in blodil z očmi po sobi. «Navsezadpje gre za lepe denarce.* Lindine obrvi so se skrčile. «Samo nekaj me skrbi«, je nato rekla. «Podpis — mislite, da bi ga mogli vi do« bro ponarediti?* «Dajte mi enega izmed podpisov go« spoda Wainwrighta, da poizkusim*, je zaupno odgovoril Logan. «V teh rečeh sem bil včasih spreten. Razen tega se razlika zmeraj lahko pripisuje onemo« glosti bolnika.« «Imenitno!» je zavriskala Linda. «V pisalni mizi dobite vse, kar potrebujete. Jaz pa bom telefonirala notarju.« Franklin Parker iz družbe Parker, Seacoast et Burton je sam odgovoril na Lindin klic. To je bilo njej nerodno, zla« sti ker je on vedel za vsa Robertova pravna vprašanja in je bil tudi njegov prijatelj,. «Pridem takoj sam«, je odgovoril Lindi. «Oh, ne!« je vzdihnila Linda. «Ne mo« rete — res ne morete. Veste, Robert — Robert mi je naročil, naj zahtevam ene« ga izmed mlajših koncipientov. Bil bi zelo razburjen, ko bi vas motil v marljivem delu zaradi tako neznatne reči. Te dni se tako hitro razburi, gospod Parker, in to ni dobro zanj.« «Ampak jaz bi ga rad videl*, je vztra« jal Parker. cMorda bi ga kaj izpodbudil in potolažil.« «Ko bi prišli danes, ne verjamem«, je odločno odgovorila Linda. «Rajši poea« kajte do jutri ali do po jutrišnjem, pa ga samo obiščite!* je veselo dodala. «To ga bo gotovo razveselilo.« «No —■ dobro, morda je res tako bo« lje. Ljudje so včasih, kadar jim ni do« bro, zelo občutljivi. Pošljem vam torej mladega Burtona, sam pa pridem dan ali dva dni pozneje.* Linda je komaj zadušila vzdih, tako ji je odleglo. Vse drugo je bilo zdaj že prav lahko. Logan je ležal v postelji v sobi, ki je bila dovolj zatemnjenai Linda je hodila nervozno sem in tja in čakala, da pride notar. Ko je Burton slednjič prišel, je Linda z zadovoljstvom ugotovila, da mož prav dobro ustreza. Zbrala je vso svojo lju« beznivost ter vse, kar je vedela in znala, strnila v en sam lep nasmeh. Toda tnalo nato se ji je čelo pomračilo in oči so ji začele plašno gledaiti. «Ne utrujajte ga, prosim, je resno bo« lan, veste. Prav za prav bi ne smel ni« kogar videti, toda ni me hotel ubogati.* Burton se je ozrl v njen lepi obraz. Linda si je prizadevala, da bi bila v tem hipu res na vso moč prikupna. «Ne bom ga utrujal*, ji je zatrdil. «Nikar se ne bojte, gospa Wainwright« ova.» Mladi gospod je stopil v Robertovo spalnico in čas, ko se je ondi mudil, se je zdel Lindi cela večnost. Hodila je po sobi in trgala čipke s svojega žepnega robca. Nič se ne more zgoditi, si je prigovarjala. Logan je bil preveč prebrisan. Tudi kadar bo treba podpisati, — ne bo zgrešil. Slednjič ni mogla več strpeti; pribli« žala se je oprezno vratom, za katerimi se je odločala njena bodočnost. Nape« njala je ušesa, da bi ujela kako besedo. Slišala je jasno Burtonov glas, ki se je upiral. «Ampak, gospod Wainwright — tega vendar ne boste storili —» Linda se je v duhu nasmehnila. Toda takoj nato je ostrmela in prebledela. Jasno je čula, kaj je govoril Logan. Rekel je: «Je že čisto prav tako, go« spod Burton. Prosim, le zapišite: Svoji ženi zapuščam znesek desetih tisoč do« larjev. Ostanek svojega premoženja vo« lim in zapuščam svojemu zvestemu Lo« ganu, ki mi je bil vedno zvest služab« nik.* Že več ko pol ure se je prestopal Alan na oglu Wallstreeta, toda Betsy še zmeraj ni bilo. Spočetka je čakal potrpežljivo, da, celo s smehljajem na ustih, kakor se spodobi mladeniču, ki ga je dama iz dobre družbe sama povabila ua sestanek. Zdaj je pa nekoliko nervozno pogledoval na svojo zapestno uro, češ, morda Betsy sploh ne bo, morebiti ga je le za norca imela. «Res, ženske so umu nedosežne!* je zamrmral v sončni dan. «Včeraj me je še prosila, naj pridem točno, zdaj me pa pusti, da čakam, in se mi morda celo posmehuje...» Alan je prebral že vse plakate, potem pa si je krajšal čas z zlogovanjem najbolj oddaljenih napisov trgovskih tvrdk, da bi preizkusil svoj vid; pri tem ni nikoli pozabil pogledati v smer, od koder bi se morala pripeljati Betsy. Enkrat je že malone ogovoril damo, ki je bila Betsy zelo podobna. «Vrag!» je pomislil Alan razgorčeno in krčevito stisnil zobe. Zdajci je začutil, da se ga je nekaj na ramah dotaknilo, in se je hitro obrnil. Ves je bil zmeden, ko je ozrl za seboj Estello, tisto Estello, ki je nanjo že skoraj pozabil. «Ah, dragec!* je zaklicala. «Kako dolgo te že nisem videla!* «Še tega je bilo treba!* si je mislil, medtem ko je Estello vljudno, a hladno pozdravil. «Kar verjeti ne morem, da si to res ti!» je dejal, ker ni bil zmožen reči kaj bolj duhovitega. «In vendar sem to jaz, Alan,» je rekla tako sladko, kakor je le mogla, «toda nočem te motiti, gotovo čakaš na kako damo?» «Ah, ne,» je odgovoril Alan, «samo vedel nisem, kam bi šel, pa sem tukajle premišljeval, kam bi nameril svoj korak.» «No, jaz bi vedela za prijeten kraj. Ali se še spominjaš na trenutke, ki sva jih pred davnim časom preživela v Hydeparku?» Estella se je zgovorno zasmejala in Alan jo je prijel pod pazduho, ne da bi zinil besedico. »Estella mi bo hvaležna, da pojdem z njo, čeprav sem se nekoč naglo in brez pojasnila razšel», je pomi lil spotoma v avtobusu ter čutil, da ji izkaže dobroto, ako gre z Estello. « Vzlic temu, da sem jo užalil, hoče biti v moji • družbi, ona druga pa, ki se mi je bila ponudila, me prezira. Naj bo, Estella, igral bom danes popoldne plemenitega človeka — ker Betsy ni bilo, in popoldne je še dolgo...» «Imaš mnogo dela, Alan P» ga je vprašala Estella s svojim mehkim, ljubeznivim glasom, ki ga je imel nekoč tako rad. Alan je oživel. Zanimanje za njegovo delo je potisnilo vse drugo v ozadje — tudi Betsy in njeno brezobzirnost. clmam že svojo lastno pisarno*, je rekel in sram ga je bilo, ker ji je pozabil to sporočiti. , je rekla — in oči so ji žarele od sreče. «Nobena ne« sreča se ni zgodila...» B. Nina Namut: HUDO OSUMLJENA Filip je po strani opazoval, kako se bliža deklica izložbi draguljarske trgovine. Prihajala je vsak večer, vselej, kadar je aranžiral izložbo. Iz več razlogov ga je začelo to vznemirjati. Segel je s kleščicami v skledico z rubini, vzel enega ter ga položil na bar-žunasto podlogo. Stopil je korak nazaj ter strokovnjaško opazoval svoje delo. Danes je res veselje gledati to izložbo — si je mislil. Saj je moral celo stari Korun, Filipov gospodar, priznati, da so njegove izložbe najlepše, kar jih je kdaj videl. Deklica je pozorno opazovala njegovo delo, kakor vsak večer. To ga je motilo. Kadar se je ozrl na njene ust- nice, niso bili rubini več tako rdeči, in kadar se je zagledal v njene oči, so sa-firi hipoma ugasnili. Izkušal se je osredotočiti na svoje delo, a zaman. Kadarkoli so se srečale njune oči, se mu je nasmehnila. Filip se v njej ni razpoznal. Menda se vendarle moti. Saj je bolj angel kakor pomočnica tatov ... Toda zakaj le prihaja vsak večer? Stresel je z glavo in postavil velik diamant na sredo baržuna-ste podloge. Saj je vendar že tolikokrat slišal, da pošiljajo tatovi lepa dekleta na oglede ... Ko je prišel drugi dan v trgovino, mu je stari Korun pomolil časopis pod nos in vzkliknil: «Le poglejte! Že spet draguljar okraden! To je že tretji ta teden! Najrajši bi si najel oboroženega čuvaja!« Filipu je tolklo srce, ko je čital te vrstice v časopisu. To je zmeraj ista tolpa, drugače ni mogoče. Tudi policija je bila o tem trdno prepričana. Priče so izjavljale, da je bila med tatovi tudi ženska in da je vselej sedela za volanom v avtu, s katerim so tatovi potem pobegnili. To pot je policija streljala za njimi, a zločincem se je spet posrečilo, da so ušli. Angelska deklica njegovih večerov mu je bila v mislih. Bil je strašno nesrečen. Ali je mogoče, da bi bila to ona? Tista ženska za volanom tatinskega avta in njegova znanka, ki vsak večer opazuje njegovo delo? Ni hotel verjeti, in vendar... Tisti večer je spet prišla in prestrašene Filipove oči so dognale, da ima obvezano zapestje! Ali jo je ranil strel policije? Ves dan ga je pekla vest. To je bila brez dvoma sumljiva okolnost. Moral bi na deklico1 opozoriti policijo, a tega ni storil. * Ob petih je kakor navadno vzel skle-dico z dragulji ter šel premerit izložbo. Zaman se je oziral. Danes prvič deklice ni bilo. Obupno se je otresal misli nanjo. Zdajci je pridrevil velik avto h kraju hodnika. Elegantno oblečen mož je stopil iz njega in šel v trgovino. Gospod Korun mu je sam stregel. Mož se je hitro razgledal in snel klobuk z glave. Potem je potegnil revolver iz žepa in ga držal v klobuku. > «Ah...» Onemogel se je Filip oprl na drog cestne svetilke. Mimo je prišel prodajalec časopisov in razglašal novico, da so ujeli tolpo tatov, ki so plenili dragul|arske trgovine, a Filipa ni to prav nič zanimalo. «In to je bil edini razlog, zakaj ste tam stali vsak večer...« je slednjič \ zdihnil... «Seveda! Kaj ste pa vi mislili?...« «Torej vi ste tudi aranžerka ...» je spet vzdihnil. Kaj si je mislil, ji seveda ni takoj povedal, temveč šele čez teden dni, ko sta bila že dobra prijatelja in se mu ni bilo treba bati, da bi bila Anka užaljena ... Per Pitt: AMMMiua frisuto- Vsakemu zakonskemu možu bi bilo nerodno, če bi dobil pismo, podobno temule: «Spoštovani gospod! Pazite na svojo ženo! V soboto, 15. t. m., vam bo poskusila z nekim praznim izgovorom skočiti čez oj-nice. Dogovorjena je z gospodom poročnikom Urbanom. Dobila se bosta na Saradanovem koncertu. Taim jo boste lahko videli. Prijatelj.« Gospod Ocvirek je zagnal pismo v koš. Smešno! Njegova žena! Pazljivo jo je gledal, ko je srebal juho, in si jo zraven zamišljal v družbi tega poročnika Urbana pri Saradanovem koncertu. Še enkrat, smešno! Potem pa je iz-nenada srečal njen pogled, ki je bil hudo čuden... Če le to vražje pismo ne bi bilo tako natanko določilo časa in kraja! V petek zvečer je dejala gospa Mara svojemu možu: «Kaj pa nameravaš jutri?« «Delo imam«, je odvrnil gospod Ocvirek in postrani pogledal svojo ženico. «No, pa pojdem jaz k Tončki. Že tako dolgo nisem bila pri njej.« V resnici Mara že dolgo ni bila pri Tončki. «Ta iznenada izkopana prijateljica pa ima to prednost, da jo je mogoče poklicati po telefonu«, si je dejal gospod Ocvirek. Pohitel je k najbližji oglasni deski in začel brati velik lepak: Enkratno gostovanje španskega goslača Sarada-na. Tam je zvedel, kje se dobe vstopnice. Gospod Ocvirek ni bil poseben prijatelj glasbe. Po poklicu je bil tr- Šovec z deželnimi pridelki in je poznal aradana prav tako malo kakor Paga-ninija, čigar skladbe bo ta čudni Španec igral. «Žal so vse vstopnice razprodane«, mu je rekla gospodična pri gledališki blagajni. «Smola! Posebna smola!« je zagodel gospod Ocvirek; in sklenil je, da si mora vstopnico za vsako ceno dobiti. V soboto zvečer se mu je res pet minut pred začetkom koncerta posrečilo, da je od nekega prekupčevalca kupil vstopnico za trikratno ceno. Potem se jei splazil v razsvetljeno dvorano. Oblezel je vse vrste sedežev in pre-iskal vse kotičke. Mare ni bilo nikjer. Tedaj je začul iznenada za seboj znan strog glas: »Habakuk, koga pa iščeš?« «Tebe!» je dejal v zadregi gospod Ocvirek. Mara ga je zlobno pogledala: «Mislila sem, da imaš delo ...« «In jaz sem mislil, da si ti pri Tončki«, je odvrnil gospod Ocvirek. cNikar se tako otročje ne izgovarjaj. Dobro vem, koga si iskal..,» Ne- koliko se je nagnila nazaj, kakor človek, ki se pripravlja, da bi izigral odločilno kvarto. «Ali nisi morda iskal gospodične Katarine Korenine?« Gospod Ocvirek je začel jecljati: cKatarine Korenine? Tega imena še nikoli v življenju nisem slišal...» «Nikar ne taji!« mu je segla ženica v besedo. Odprla je torbico in mu pomolila pod nos — pismo, moj bog, enako pismo, kakoir ga je bil on dobil, le da ni bilo naslovljeno na spoštovanega gospoda, ampak na spoštovano gospo, in da je bila namesto poročnika Urbana imenovana gospodična Korenina ... a Slabotno ploskanje^ ki ga je razprodano gledališče podarilo prvič v mestu nastopajočemu tujemu umetniku, gospoda Ricarda Fernanda Saradana, ki se je pisal v resnici Anton Lepogla-vec, ni prav nič motilo. To se mu je primerilo v vsakem mestu, kjer je doslej stopil na oder. Po predstavi pa je vzel svinčnik v roke in začel računati: «500 sedežev, poprečno po 15 dinarjev, da 7000 dinarjev. Gledališče in drugo me stane 2500 dinarjev. Ostane torej 4500 dinarjev, manj 750 dinarjev, kolikor je veljala poštnina za 500 pisem ...« \ I// /i. l*^. \ Stara mati in mati izdelujeta steklene okraske h A frf TTTT Kritičnih pet minut Mir v družini je pogosto odvisen od kratkih petih minut, ki odločijo razpoloženje za več ur. To je prvih pet minut po vrnitvi moža, ki pride utrujen in izmučen iz službe in hrepeni po miru in udobju v svojem domu. Če ga takrat žena napade s tožbami o netočnosti perice, če mu nasuje polna ušesa pritožb o slabem redu, ki ga je dobil fant v šoli, če začne govoriti o žalostni bilanci gospodinjskega proračuna — tedaj postane mož še bolj čemeren. Konec je ta, da se žena ujezi. Mož jo ozmerja in nazadnje se zaloputnejo vrata. Mož, ki pride domov, je skoraj vselej majhen problem. Toda res samo majhen problem. Če zna žena prve minute prebiti prijazno, če ne izprašuje in ne pripoveduje neprijetnosti, ampak se omeji na to, da mu pove kaj malenkostnega, veselega, zavlada skoraj vselej dobra volja v družini. Saj mu bo lahko nekaj ur nato povedala tudi vse tisto, kar je važno in celo neprijetno, pa mož zaradi tega ne bo izgubil živcev. Mir in razvedrilo, čeprav samo za nekaj minut, to je najpotrebnejše, kar potrebuje mož, ko pride domov. Po svojem dnevnem delu ne mara poslušati jeze svoje žene, ne tožarjenja otrok. Živeti hoče v prepričanju, da je na svetu majhen kraj, kamor se lahko zateče pred vsakdanjim, trdim življenjem. Kratek čas potrebuje, da se lahko preobrne iz uradnika v družinskega očeta. Skodelica kave, pogled v časnik, prijetna bližina domačih, ki mu znajo pokazati svojo ljubeznivost, ne da bi kaj zahtevali od njega — to mu bo najhitreje pomagalo iz slabe volje. Kratek recept in lahko se je po njeni ravnati. Takoj učinkuje pri vračajočem se delavcu, pri uradniku in pri glavnem ravnatelju. Prav nič nevarna čer, okoli katere iadja z lahkoto zaplove. Poklic deklet in zakonska sreča Mlada dekleta, ki so si nekaj časa sama služila svoj kruh, so pozneje v zakonu mnogo bolj srečna kakor dekleta, ki so ostala po dokončani šoli doma. Do tega prepričanja je privedlo opazovanje in preizkušanje poseben zavod pri cornellskem vseučilišču. Doslej se je vobče mislilo, da so dekleta, ki so bila pred poroko v kakem poklicu, premalo sposobna in dobra za zakon. Zdaj pa trdi ta zavod prav nasprotno, izvzema le dekleta, ki so se pred poroko preveč aktivno udeleževala v javnem življenju. Razsodek cornellske univerze se opira na približno 550 zakonskih dvojic. Te dvojice, ki žive skupaj po dve do šest let, so razdelili na več skupin: v skupine, kjer se je sklenil zakon kot srečen, dalje v zakone s poprečnimi na-dami in na zakone, pri katerih ni bilo upati sreče in zadovoljnosti. Natančnejše raziskovanje je dognalo, da je na najslabšem dekle, ki ostane po dokončani šoli doma. brez poklica, brez resne zaposlitve ali brez karšnekoli odgovornosti. Če pa dekle pred poroko dela v kakem poklicu, je to po navadi dobro znamenje za zakon; najbolje je, ako de- luje dekle v enaki stroki kakor njen bodoči mož ali če prihaja iz istega družabnega osredja. Pri izbiri moža bi moralo dekle gledati na to, da bi bil mož zadovoljen s svojim poklicem, zakaj tak mož je po navadi tudi dosti bolj zadovoljen in pozoren v zakonu. Še važnejše pa je, da znata oba mlada človeka delati proračune, da znata dobro razdeljevati svoje nakupe in pri tem devati na stran, tako da imata zmerom kako železno zalogo. Dekleta, ki so si morala sama služiti kruli, znajo bolje ceniti delo svojega moža, njegovo skrb in njegov trud, znajo bolj ceniti denar, so boljše gospodinje in ne gledajo na zakon kakor na nekaj izsanjanega ter navadno niso tako raznežena in nimajo toliko zahtev kakor dekleta, ki niso bila nikoli samostojna in ki je zanje zmerom kdo skrbel. b. Trgovina z materinskim mlekom Nemčija je prva na svetu poskusila pred nekaj leti, da bi ustanovila zbiralnice materinskega mleka, in sicer najprej v Erfurtu. To se je tako dobro obneslo, da so Erfurtu sledila kmalu mesta Berlin, Miinchen in Magdeburg; zdaj delajo na to, da bi se ustanavljanje takih zbiralnic še bolj razširilo. Ugotovili so, da je umrljivost dojenčkov odvisna po večini od slabega preživljanja. Najvažnejše za zdravi razvoj otroka je brez dvoma materinsko mleko. Zbiralnice materinskega mleka se obračajo na vse matere, ki jim je narava dala čezmerno zalogo hrane za dojenčke, naj pomagajo s prebitkom prezgodaj rojenim in bolnim dojenčkom. Prva dolžnost vsake matere je seveda, da doji lastno dete. Če se otrok nasiti, a ne izčrpa ma- Da si zaslužijo za kruh in krompir, mora staro in mlado trdo delati. Desna slika: Delavska žena svojih otrok ne more prepeljavati v elegantnih, avtu podobnih vozičkih. tcrine zaloge mleka, je tudi zanjo dobro in koristno, če si mleko izčrpa s sesalno pripravo. Zbiralnice materinskega mleka zbirajo prebitke ter jih razdeljujejo bolnim dojenčkom, ki trpe zaradi slabe prebave, in takim, ki jim lastna mati ne more dajati dovolj te naravne hrane. Darovalko najprej brezplačno preiščejo, ali je zdrava in ali ima zdravo kri, zlasti ali nima zarodkov jetike. Potem se preiskujejo matere, ki darujejo mleko zbiralnici, vsake štiri tedne in obiski v stanovanju ugotavljajo, ali imajo zdravo in snažno stanovanje. Materinsko mleko se zbira v steklenicah, ki jih daje zbiralnica. Množina mleka se natanko zapisuje. Mleko gre potem najprej v laboratorij na pregled. Pod umetnim gorskim soncem in s posebnimi kemičnimi preizkusi se ugotovi, koliko tolšče ima mleko, ali se ni ski-salo itd. Brezhibno mleko se nato v velikih patentnih steklenicah segreje na devetdeset stopinj in s tem sterilizira. Potem pride v hladilnico, kjer ostane, dokler se ne uporabi. V hladilnici zdrži sterilizirano mleko poprečno po osem dni, dalje časa ga zbiralnica ne hrani. Mleko se oddaja na zdravniška izpričevala za nedonošeno deco in za otroke, ki trpe na slabi prebavi, v stekleničicah po 200 gramov. Prosilci plačajo za vsak liter po pet mark, klinike in bolnice pa po 4.50 marke. Cena je kolikor mogoče nizka, da si morejo mleko oskrbeti tudi revni, katerim plača bolniška blagajna 70 odstotkov. b. Ali hočete res nekaj dobrega? Ali se vam ni že pogosto primerilo, da vam je bila v trenutkih, koi se vam je zdelo, da se je zgrnila vsa nesreča na vas, da vas je ves svet zapustil, najboljši prijatelj in pomočnik dobra knjiga? Žal j« takšnih knjig le malo. Dandanes so kar preveč pogoste knjige tistih pisateljev, ki hočejo biti realisti in so samo fotografi golega življenja, ne pa ljudje, ki bi skušali to življenje tudi razumeti in pokazati v njem ne samo vse zlo, ampak tudi pot iz tega zla in tolažbo zanj. Zato se toliko lepote željfiih čitate-ljev odvrača od njih in išče drugih, ki vidijo v življenju več kakor samo pusto, pretirano sliko dogodkov. Zatekajo se k tistim umetnikom, ki skušajo pravo, nepotvorjeno življenje doumeti in poiskati v njem najlepših poti skozi razumevanje, k tistim, ki so voditelji k boljšemu, lepšemu, bogatejšemu življenju. Zelo redko posejani sO ti umetniki. Toda kar jih je, so doživeli priznanje sveta, hvaležnost stotisočev. Ali poznate Agnezo Giintherjevo? Bila je žena skromnega nemškega pastorja in njeno življenje je bilo skoraj nepretrgano trpljenje, ki jo je izoblikovalo v življenjsko filozofkO. Toda ni bila samo fikvzofka. Bila je tudi človek. Zato svojih življenjskih skušenj, vseh svojih notranjih doživljajev ni zbrala v knjigi pustih naukov, ki se jih človek kar zboji, ampak v knjigi življenja, v napeto, prepričevalno pisanem romanu, ki si ga je svet že davno osvojil in ki je našel svojo pot k vsem večjim narodom. «Dušica Rožamarija» je naslov njeni življenjski knjigi. Tako skromen je in vendar skriva toliko v sebi. Toliko življenja in toliko tolažbe za tihe ure, ko človek ne ve nie kod, ne kam, za ure, ko smo sami in obupavamo nad seboj. Ne bomo vam razlagali vsebine te knjige. Le nekaj vam bomo rekli: Se-zite po njej, ker to zasluži. Pisana je iz duše za dušo, iz vročega, ljubečega srca za srca, ki so ljubezni potrebna. V trenutkih, ko se vam bo zdelo, da bi vas ne moglo nič potešiti, vam bo prinesla tolažbo, še več, vero v življenje. Ali ni to dovolj? Ali si morete želeti še več? 4 Ali bi radi to knjigo dobili? Obrnite se na našo upravo, da vam pošlje izbrana dela, ki so izšla v naši letošnji literarni zbirki. Med desetimi knjigami letošnjega leta je tudi «Dušica Rožama-rija». Vsa zbirka stane broširana 100 dinarjev, vezana pa 160 dinarjev. Vsaki knjižnici in za vsakega ijubitelja izbrane knjige bo najlepši okras, ki si ga moremo želeti. JABOLC Svoji punčki, ki bo v kratkem godovala, bi rudi napravili vsaj majhno «sladko» veselje, pa ne veste kako, ker Vam ni pičlo odmerjena le NI KOLAČ vsaka minuta, ampak tudi vsak dinar. Napravite ji jabolčni kolač po temle navodilu. Poceni bo, hitro bo napravljen in dober bo, da si bo Vaša mala kar oblizovala prstke. Za kolač potrebujemo: 125 g masla, 125 g sladkorja, 5 jajca, 200 g moke, pol zavitka pecilnega praška, približno osminko ■ litra mleka, 1 kg jabolk in nastrgan olupek od polovice limone. Najprej olupimo jabolka, jih zrežemo na krh-Ije in potresemo s sladkorjem. Nato napravimo testo. Maslo in sladkor penasto vmešamo in dodajamo izmenoma s pecilnim praškom zmešano in presejano moko in rumenjake. Potem dolivamo počasi mleko in medtem neprestano mešamo, do- datno limonov olupek, nazadnje pa sneg iz treh beljakov, ki ga prav narahlo vmešamo. Testo vlijemo v dobro pomazano pekačo in razvrstimo po vrhu jabolčne krhlje. Soka, ki se je natekel, ne smemo vliti čez jabolka. Kolač pečemo približno pol ure. Preden ga damo na mizo, ga dobro potresemo s sladkorjem. ČAJNO Kupljeno pecivo je drago in navadno pa še ne tako dobro in okusno kakor domače. Posebno gostom gospodinja kaj rada postreže z vedno novimi vrstami domačega peciva. In v ponos ji je, če jo prijateljice poprosijo za ta ali oni recept. Poskusite ob priliki naslednje tri recepte! Vse drugače se boste postavili s tem pecivom kakor Vaša soseda s pladnjem dragih kupljenih slaščic, čeprav je izbrala izmed najboljšega le najboljše. Domače pecivo je vendarle najboljše! Br iz g ano v anili j ev o pecivo. Zanj potrebujemo- 36 dkg moke, 25 dkg masla, 23 dkg sladkorja, 3 ali 4 rumenjake, malo vanilije in nekaj nastrganega limonovega olupka. Maslo mešamo, da se speni, in mu potem postopoma dodajamo rumenjake in sladkor ter vanilijo in limonov olupek. Nazadnje pridenemo polagoma še presejano moko. To testo nabrizgamo na pe-kačo, ki smo jo pomazali z maslom in potresli z moko, in pečemo o srednjeoroči pečici približno 15 minut. Še vroče pecivo zrežemo na poljubno dolge koščke. Drobno krhko pecivo. Potrebujemo: 30 dkg presejane moke, 30 dkg masla, 12% dkg sladkorja in noževo konico pecilnega praška. Napravimo testo, ki ga dobro pregnetemo. Ko nekaj časa počiva, ga razvaljamo % cm na debelo, izrežemo iz njega z obodci poljubne oblike in jih spečemo v zmerno vroči pečici. Nadevani kr a p ki. Krapki niso samo dobra, ampak tudi nenavadno pripravna močnata jed. Pripravimo jih lahko na razne načine in tako uporabimo za najrazličnejše prilike. Za sladkosnedo mladino jih nadevamo s stepeno smetano ali pa s kakršnokoli kremo, če pa imamo v gosteh močnejši spol, tedaj jih napolnimo z raznimi vrstami mehkega sira ali pa s kakšnim mesnim nadevom. Serviramo jih k čaju, pa tudi k vinu, pivu ali pa h kozarčku žganja ali konjaka. Za krapke potrebujemo: 1 del vode, 5 dkg masla, 5 dkg moke, malo soli in dve jajci. Osoljeno vodo in maslo zavremo, dodamo moko in mešamo na ognju tako dolgo, da se zgosti in loči od posode. Nato posodo odstavimo in vmešamo, dokler je zmes še vroča, jajca drugo za drugim. Važno je, da je prvo jajce res dobro vmešano, preden dodatno drugo. Potem namažemo pekačo, jo dobro potresemo z moko in testo nabrizgamo ali pa pokladamo z žličko v obliki majhnih hlebčkov. Hlebčke pomažemo z raztepe-nim jajcem in spečemo v vroči pečici. Ohlajene krapke prerežemo in nadevamo s pripravljenim nadevom. BLAZINA A DIVAN Blazina na naši sliki je 50 cm dolga in 40 cm široka. Za osnovo vzamemo debelo tkano laneno platno, vezemo pa z volno v živih barvah. Trup metulja je črn, vrhnji krili svetlozeleni s črno piko, spodnji pa opekastordeči 9 črno sredino. Vezenje samo je prav preprosto, paziti pa moramo, da so vbodi zadosti gosti, da se thanina. ne vidi. Vzorec je primeren tudi za izdelavo z brzo- vezilno iglo. V tem primeru tudi osnovo iz vezemo, in sicer s svetlomodro, sivkasto ali pa drap volno. Vezenina je najlepša, če napnemo platno v okvir. Zadnja stran blazine je iz enakega platna kakor prednja, v rob blazine so pa privezane 5 cm dolge rese, ki pa jih prav lahko izpustimo. DOBRA VOLJA DAR POZLATI Vsak človek rad ob primernih prilikah obdaruje svoje drage. Tistim, ki jim ni treba preštevati dinarjev, je prav lahko izbrati darilo. Vse bolj izumijivi in duhoviti pa morajo biti pri izbiri darila tisti, ki hočejo razveseliti obdarovane a s skromnim darom. Ker smo vedno na strani tistih, ki se morajo v življenju boriti in ki potrebujejo naše pomoči in naših nasvetov, prinašamo nekaj originalnih domislekov, kako se da s skromno vsotico razveseliti in presenetiti nesebično srce. Prvo darilo je namenjeno dobri skrbni mamici. Saj si nikdar ne utegne kupiti nogavic, ko jih pa vedno vsi v rodbini bolj potrebujejo kakor sama. Ima več hčera, zato ji nikdar ne zmanjka starih nogavic, ki so jih one že zavrgle. Prav gotovo bo vesela novih nogavic, še bolj ji boste pa ustregli z dolgo gosenico klobčičkov, ker bo odslej vsej družini lahko krpala nogavice s prejico primerne barve, da ne bodo več zabavljali. Ker potrebuje gosenica tudi tipalke in rep, potrebujete tudi tri vretenca svile. In ko bo vse to lepo pripravljeno na mizi, jo pokličite in videli boste, kako jo je ganila vaša pozornost. Svoji starejši sestri, ki rada šiva, sestavite iz vretenc sukanca pravo lokomotivo, iz katere se kadi predence svile. Da bo lokomotiva čisto pripravljena za odhod, jo zapeljite na tir iz jelovih vejic. Mlajši sestri pa, ki do skrajne sile ne prime za šivanko, podarite lepo svileno blazinico za igle in betičarke, na njej naj pa počiva suh možicelj iz zapornic, ki ima za glavo črn zapenec. Da ne bo kake zamere, položite pod blazinico škatlo robcev, ker ji lep robec najbolj ugaja. Scherkovi Nasveti Puder, ki se obdrži, je »Scherkov Mysticum puder*. Ta puder prekaša vse druge s svojo sestavino in ker je nedosegljivo fin in duhleč. Prekrasna usta po obliki in bar-vidaScherkovo rdečilo za usta, ki pa ni kričeče. Gospa! mnogo boljVas bo ljubil, če mu ublažite neprijetnosti pri britju. Nabavite mu cTarr vodo*, ki ne učinkuje samo antiseptično, marveč naprevi kožo tudi gladko in Pošljem Vam prav rad vzorec, če pošljete svoi naslovtvrdki Ljudevit Schon, Zagreb, Jelacičev trg. 1 ter priloSite Din. 3.— t) poštnih znamkah za poštnino. V l> f stokovnih prodajalnah za ceno Din.l8.-,35. ,•> ^SOJERK PARIŠ • NEW YO R K MIZA, POGRNJENA ZA ČAJ Za prt potrebujemo: 1-60 m lanenega platna kre-maste barve, ki je široko 13? cm; 4 predenca prejice muline svetlomodre, 3 predenca drap, 2 predenci temne zlatorumene in po 1 predence gobelinsko zelene, kako drugače zelene in svetle r javor deče barve. Vezemo z dvema nitima. Prt meri v kvadratu 115 cm. Za ažur izpulimo pri prtu krog in krog 53/4 cm od roba po 3 niti, pri prtičkih pa izpulimo te niti 31llcm od roba. Nato zapognemo rob na lice. V vsak vogal prta naredimo po en velik lik, ki mora biti 6% cm od roba, vmes pa po dva majhna lika. Na prtičkih je v vsakem vogalu po en majhen lik. Okraski za božično d revesce Iz lepenke izrežemo tri enako velike krožne ploskve in jih zarežemo s škarjami, kakor vidimo na slikah l—J. Nato krožno ploskev štev. 3 nalahno zvijemo in jo prevlečemo skozi krožno ploskev štev. 2, da dobimo lik, ki ga kaže slika štev. 4. Potem potegnemo obe krožni ploskvi skozi krožno ploskev štev 1, po- ravnamo vse robove in dobimo lik št. 5. Skozi luknjice (glej sliko štev. 5J napeljemo pisano ali pa srebrno nit, s katero privezujemo okrasek na drevesce. Takšnih okroglih likov naredimo lahko po več, in sicer večjih in manjših. Iz krepnega papirja izrežemo cvetne iiste, jih upognemo in po več skupaj "ZoboboI se lahko olajša z nekoliko tabletami Veramona. Veramon, ki je zasnovan na znanstvenih predpisih, prežene bolečine, a je obenem popolnoma neškodljiv. VERAMON Cevke z 10 in 20 tabletami. Oglas neg. pod' br. 47 od 29. jan. 1935. • ovijemo na enem koncu z žico. Vsak cvet pritrdimo na konec veje (slika 6). Za angela urežemo po sliki ? iz lepenke lik, ki ga potem sami poslikamo ali pa prilepimo nanj kar narejeno sliko Namesto las prilepimo volno ali pa narezljan zlat papir. Obleko naredimo iz krepnega papirja, krila (slika 8) pa izrežemo iz lepenke in jih pozlatimo. Še lepša so, če je lepenka prelepljena z grebenčastim zlatim papirjem. Košarico na sliki 9 napravimo iz majhne okrogle škatle, ki jo ozaljšamo s krepnim papirjem in ji naredimo ločen iz dvojne žice, ki jo tudi ovijemo s krepnim papirjem. V vsako takšno košarico denemo sladkorčke ali pa lešnike. Če imamo doma staniolni papir, ga lahko narežemo na drobne rese, ki jih na enem koncu zvežemo, in obesimo te čopke na konec vej. Tudi orehi so prav lep okras božičnega drevesca. V vsak oreh zabijemo na vrh majhen žebljiček, ga potem na-mažemo z beljakom ali pa z gumijem in ga ovijemo s srebrnim ali zlatim sta-niolnim papirjem. Lahko pa orehe kar s peno posrebrimo ali pa pozlatimo. Kaj bo nosil sv. Miklavž Kako šivamo Blazina za otroško sobo Ta blazina je dolga 55 cm, široka pa 44 cm in je čisto preprosto narejena. Na debelo modro mornariško sukno našije-mo mačko in psa iz deftina ali pa suk-na. Mačka je bela in ima črno-belo oko, rumen nos, glava in rep sta rožnate barve, nasršene dlake so pa bele. Vse našitke izrežemo po kroju, ki je na krojni poli. Pes je rožnate barve, obe ušesi sta beli, vendar je eno nekoliko svetlejše kakor drugo; oko je belo in črno, nos ie rdeč, ovratnik pa zelen. Zadnja stran blazine je iz istega blaga kakor prednja. Obe polovici sta pri šivu izpodrobljeni z deftinom rožnate barve. -....... Za Vašega Marka Kajne, da je Vaš sinček zadnjič od srca zavriskal, ko je v izložbi zagledal mucko in kužka. Slišala sem ga in videla, kako ste po dolgem obotavljanju plaho stopili v trgovino in kako ste prav kmalu globoko zamišljeni in s praznimi rokami prišli iz nje. Uganila sem, da niste ena tistih mater, ki bi mogle in hotele kar brez premisleka seči v žep, čeprav bi iz srca radi svojemu detetu izpolnili vročo željo. Takoj sem sklenila, da Vam priskočim na pomoč in Vam razodenem skrivnost, kako napravite tako živalco za prav majhen denar sami, pa je bo vendar vesel Vaš sinček in Vi z njim. Za mačko potrebujemo 25 cm kratkodlakega pliša tigrasto progaste barve, belosive ali pa črnosive. Ko prerisujemo kroj s krojne pole na papir, ne smemo pozabiti zaznamenovati vogalov posameznih delov s številkami 1—13, da jih potem laže sestavimo. Ko jih sestavljamo, moramo paziti, da se vogali z enakimi številkami stikajo. Kadar je mačka sešita, jo natlačimo s halogo (morsko travo), v vsako nogo in v rep pa vtaknemo močno žico, ki jo na obeh koncih zakrivimo, da ne predere blaga. Oči iz-vezemo ali pa prišijemo zanje primerne izbokle gumbe. Kam prišijemo ušesa, je zaznamenovano na kroju. Za brke prišijemo šop ščetin. Za p s a porabimo 15 cm dolgodlakega pliša, širokega 120 cm. Vsak del, trup, glavo in rep, naredimo posebej ter jih potem sešijemo. Psa natlačimo skozi majhno luknjico z žaganjem. Gobček izvezemo s črno nitjo, za oči pa prišijemo dva črna izbokla gumba. tom; sama na sebi ni nič nevarnega, povzroča pa splošno oslabelost, če le predolgo traja. Tudi zapeka je pogosta posledica prebavnih motenj; zahrbt-ne.jša in nevarnejša je od prve, ker postane kaj rada kronična in poleni črevesje, kar je silo neprijetna reč. Paziti moramo, da zaprtje brž odpravimo, zato je najbolje, če se posvetujemo z zdravnikom, ki dožene pravi vzrok, kateremu se potem laže ognemo. Zapeko vedno spremljajo nelepi znaki, kakor nečista polt, prišči, izpuščaji, mozolji in celo otekline. Zlasti doraščajočo deco bi morale matere še skrbneje čuvati prebavnih motenj kakor dojenčke. Otrokom odpravimo drisko z želodo-vim kakaom ali pa z želodovo kavo. Odraslim pa jo prežene črno vino ali pa posušene borovnice. Pri zapeki uporabljamo različna odvajalna sredstva (ricinovo olje, grenke soli, slatinske vode), ki pa le enkrat učinkujejo in imajo to slabo lastnost, da se jim organizem privadi in neče brez njih pomoči več opravljati svojih funkcij. Izmed vseh teh purgantov pa damo otrokom le ricinovo olje v majhni količini, pomešano z medom ali pa z mezgo. Čas, ki ga porabijo jedi, da preidejo ves prebavni aparat normalne dejavnosti, je zelo različen. Glede na to smatramo nekatere jedi za lahko, druge za težko prebavljive. Praviloma bi nikoli ne smeli uživati nove hrane, dokler ni prebavljena prejšnja, to je tista, ki smo jo bili nazadnje zaužili. Če gomilimo obed na obed v kratkih presledkih, se nas poloti skrajno neprijeten občutek, kakor da smo do vrha napolnjeni in natlačeni. Zato morajo gospodinje paziti, da menjavajo med dnevom hrano tako, da si nikdar ne sledita dva težko Prebava in njene motnje Najvažnejše za ugoden počutek je redna prebava. Ljudje, ki trpijo na slabi prebavi, so zlovoljni. nerazpolo-ženi in še sami ne vedo, kaj jim je. Kakor vemo, imamo tele prebavne organe: ustno duplino, želodec in črevesje. Zato delimo tudi prebavni proces v tri dele: v ustnega, želodčnega in črevesnega. Vsaka teh etap je enako važna, ker vsaka po svoje predeluje jedila v hranilne sokove, ki prehajajo v kri. Ta jih potem dovaja v vse telesne stanice, kjer obnavljajo izrabljene beljakovine. Temu krvnemu delovanju pravimo notranja preosnova, medtem ko vršita želodec in črevesje vnanjo preosnovo. Kadar potrebuje telo nove hrane, nam to javi z večjim ali manjšim tekom, ki se v posebnih okoliščinah stopnjuje do občutka gladu. Poželenje po jedi pa razdraži tudi ustno slino in želodčni sok, ki pospešujeta prebavo; zato pravimo, da se nam cede sline po hrani. Nezadostna prehrana povzroča suhost, nezmerna pa odebelelost. Obojega se je treba čuvati. Dostikrat se zgodi, da zaužijemo zapovrstjo dve jedili, ki se ne skladata in porušita zato ravnovesje v črevesju. Tudi prehlad povzroči prebavne motnje. To so sicer le prehodne motnje, dokler jih ne zanemarimo, vendar so v splošnem neprijetne. Driska je najobičajnejši simp- OjUi » 11)111, »od S SiI5M cd ii XI IMi L« Vsaka ASPIRIN TABLETA mora imati liaif&l jev križ! A S P I R I N Nor&dnjCL s4oJtixxi upliva na ves organizem-Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je 0|l.iC9.S.tl.2794e/J6 prebavljiva obeda drug za drugim, temveč da se vselej menjavajo težko prebavljivi z lahko prebavljivimi, ker le tako ne obtežujejo želodcev. Lahko prebavljiva so vsa tista jedila, ki predenejo prebavne organe v poldrugi uri. To so: stepena smetana, stepena jajca, kuhan riž, kuhano sadje, sesekljana špinača. beluši, cvetača, pre-tlačen grah in fižol, ovsena kaša, pečenka od divjačine, postrvi, lososi in kislo mleko. Nekoliko težje prebavljiva, vendar ne toliko, da bi se štela k težkim, so jedila, ki iih predelajo prebavni organi v poltretji uri. To so: mehko kuhana jajca, zavreto mleko, svež grah in stročji fižol, surova jajca, pečeni golobi in piščanci, polenovka, krompir, sladka repa in zelje, korenje, pesa, pečenka od mlade govedine, teletina, perutninski frikasee, puding, brstno zelje, buče v prikuhi, črn kruh, zelena. Še težje, v treh urah in pol, prebavimo tele jedi, ki spadajo že v kategorijo težko prebavljivih: zelena solata, surovo sadje, zelnata in kumarična solata, kuhana govedina, surova gnjat, beefste*ak, roastbeef, kozličkovo meso, jetra, pljuča, srce, jezik, vampi, trdo kuhana jajca, sir, vse sladice, klobase, presno maslo, svež bel kruh, skuta. Najtežje prebavljiva so pa jedila, ki potujejo skozi prebavila štiri do pet ur. To so: sveža kuhana svinjina, svinjska pečenka, kuhana gnjat, odojček, koštru-novina, gosja pečenka, prekajene gosje prsi, povojene ribe, prekajena svinjina, kislo zelje in repa v prikuhi, loj, stara, trda govedina, gobe, orehi, rozine in mandeljni. A. H. B. Hrovat: Iz okvira moralne vzgoje (Nadaljevanje.) Vzgoja k ubogljivosti. Kadar svojo voljo podredimo volji drugega ali zakonom morale, tedaj smo ubogljivi. Ubogljivost vzgaja voljo. Vsakdo mora znati ubogati. Posebno pa se morajo mnogokrat odpovedati svoji volji ženske, ker sicer ne morejo vladati v družini mir, vzajemnost in ljubezen. Otrok se mora naučiti ubogati že v detinski dobi. Ko je otrok še dete, se brez pomislekov pokorava volji staršev. Toda dostikrat rad preveč zauoa svojim močem in stori kaj po svoji glavi. Tedaj ga moramo pripraviti k ubogljivosti z ljubeznijo ali pa z zgledom, morda z nagrado (ali celo s kaznijo). Pri občutljivem otroku je velika gonilna sila ljubezen. Če hočemo, da bi zaužil zdravilo, je takemu otroku večkrat dovolj, da mu reče mati: «Če me ljubiš, boš zaužil zdravilo. Stori to zaradi mene!» Če to sliši od matere, rad izoolni njeno željo. So pa seveda tudi trmasti otroci, ki jih ne moremo pripraviti z ljubeznijo k ubogljivosti, ampak samo s strahom. Otrok si ne upa biti neubogljiv proti tistemu, ki ga čuti nad seboj in čigar ugled vidi pred seboj. Ugled je spoštljiva lastnost. Otrok je dober opazovalec in strog sodnik. Spoštuje tistega, ki zna več ko on, ki je bolj izobražen in ki nima napak, zaradi katerih njega kaznujejo. Taka oseba je pred otrokom, ugledna in takega človeka tudi rad uboga. Pred otrokom pa izgubi ugled tisti, ki je omahljiv v svojih sklepih, kdor ni dosleden v svojih zapovedih in Lepi, beli zobje v smejočih se ustih vzbujajo nehote občutek simpatije. Tudi vaši zobje lahko ugajajo; Chlorodont vam bo pomagal k temu. S Chlorodontom negovani zobje imajo lepši blesk in podobo. Kljub izredno močni čistilnosti pa zobna pasta Chlorodont ne načenja dragocene zob ne skle-nine, kajti Chlorodontova čistilna jedrca so mehkejša kot zobna sklenina. Na to bomo mislili, ko bomo zopet kupovali zobno pasto. Domači proizvod. Koje^uu in živcmi (foaifliuegadelbiHinja ina,py4e Mime KAVO H/l prepovedih, še bolj pa tisti, ki laže. Otrok nagonsko spozna pošteno dušo, nesebičnost, pravičnost ter čist in vzoren značaj. Takega človeka spoštuje in ga uboga. V družini ima navadno oče več ugleda ko mati, ker je volja matere navadno šibkejša. Potrebno pa je, da si tudi mati ustvari ugled. Naj ne zahteva od otroka nemogočega, a kar zahteva, v tem mora biti dosledna. Otrok dostikrat samo zato uboga ugledno osebo, ker čuti njeno oblast nad seboj. Ako otrok sluša samo zaradi pohvale ali iz strahu pred kaznijo, potem je ubogljivost le sebična. Vendar pa otroški čut še ni tako razvit, da bi iz ljubezni ali iz spoštljivosti ubogal. Večkrat je pa otrokova ubogljivost odvisna od zapovedi, zakaj isto delo bo danes, ko smo mu ukazali, opravil z veseljem, jutri se ga bo pa branil. Prepričajmo otroka, da je neuboglji-vost nekaj nelepega in škodljivega. Pri-povedujmo mu resnične zgodbe, v katerih se neubogljivost kaznuje. Praktična navodil za ravnanje z otroki Navade. V navado pride tO ali ono delo tedaj, če ga kdo vedno enako ODravlja. Tako je n. pr. treba navaditi otroka, da bo jedel sam. Najprej mu pokažimo, kako naj drži žlico in kako naj je. Otrok opazuje naše gibe, potem posnema in tako dolgo poizkuša, dokler se mu ne posreči. In čim večkrat dela iste gibe, tem bolj jih zna in tem manj pazi nanje. Ko jih pa že popolnoma zna, sploh več ne pazi nanje, ampak jih kar mehanično izvaja. Zelo važno je, da ima človek dobre navade, ker je «navada železna srajca». Otrok si mora torej prisvojiti dobre navade. Nekatere lepe navade nas varuje joi.bolezni (n. pr. če si pred jedjo umijemo roke), druge vplivajo na razvoj značaja (točnost, potrpežljivost, spoštovanje pravice in drugih ljudi itd.). V otroški dobi učimo otroka samo mehaničnih gibov (sedenja, hoje, skoka, pravilne izgovorjave besed itd.). Pozneje ga navajajmo k redu: da otrok ob določenem času vstane, da se sam umije in obleče, da starše lepo pozdravi in potem sede k zajtrku. Potem, da si pred jedjo umije roke, zvečer pa zobe in usta ter da obleko lepo zloži, preden leže v posteljo. Navaditi ga moramo tudi, da ima svoje igrače in knjige v redu, da pazi na obleko in druge svoje reči ter da ne napravi nobene škode v hiši. Na vse to ga pa lahko navadimo z zgledom, s prepovedjo, s pohvalo, s kaznimi, in sicer tako, da dosledno zahtevamo od njega vse to. Da naj na primer pospravi igrače, ko se je nehal igrati, ne bomo od njega zahtevali samo včasi, ampak vsak dan. Prav tako ne bomO zahtevali od njega samo zdaj pa zdaj, naj napravi nalogo in se pripravi za šolo. Samo' z doslednostjo lahko vcepimo otroku dobre navade. i Chlorodont - zobna pasta ■V ' t> Ana Lindberghova Deset let je minilo, kar je znameniti letalec presenetil ves svet s svojim samotnim poletom iz Amerike v Evropo. Mlad človek, ki je imel pogum, da se je spustil v boj s prirodo in jo premagal. To je bil dogodek svetovnega pomena. Malo nato se je za-čulo spet njegovo ime, ko so mu ugrabili in usmrtili edinega sina. Navdušenje množic se je čez noč izpremenilo v iskreno sočutje do nesrečnih staršev — polkovnika Lind-bergha in njegove mlade žene Ane. Strašni udarec je podrl njuno mirno življenje v gradu Hoppewellu, blizu mesta Princetowna. Ta kraj sta si bila izbrala, da se umakneta radovednosti in slavljenju, ki sta ga morala nekaj let prenašati. Ana Lindberghova je dopolnila komaj dvajseto leto, ko se je omožila s svojim soprogom. Njen oče je bil poslanik Združenih držav v Mehiki in je imel nalogo, da za vsako ceno prepreči nevaren spor med Mehiko in Združenimi državami. Skoval je zelo spreten načrt. Ker je vedel, da obožuje ves svet pogumnega Lindbergha, ga je povabil k sebi v Mehiko. Navdušenje za njegov pogumni polet je bilo tolikšno, da je ljudstvo, ko ga je zagledalo, pozabilo na vojno mrzlico in se pomirilo. Poslanikov načrt se je posrečil. Naključje pa je naredilo še več. Mladi letalec je ostal dalje časa pri poslaniku in tam se je seznanil z njegovo hčerko, ki je kmalu nato postala njegova zakonska družica. Toda ni mu bila samo žena, ampak tudi zvesta pomočnica in spremljevalka pri tveganih poletih. Najprej je napravila izkušnjo za radiotelegrafistko, potem pa še za pilotko. Leta 1931. je že letela iz Washingtona na Kamčatko in dalje v Tokio. Dve leti nato se je odpravila z Gronlanda do Amazonke. Pri tej priložnosti je dobila velika odlikovanja, kakršna so dotlej podeljevali samo znanim polarnim raziskovalcem. Izdala je potopis svojega poleta čez severni tečaj v Azijo. Ta knjiga je polna vedrega humorja, polna ljubezni do njenega poklica in do njenega moža. Na čudežno živ način opisuje svoje vtiske in doživljaje z nevarne poti. Iz vsega pa veje nenavadna skromnost, kakor se ne bi zavedala, kakšno veliko delo je opravila. In prav to je vzrok, da berejo1 njeno' knjigo po vsem svetu. Ona sama trdi, da je samo pomočnica svojega moža Imeniten občutek čistosti insvežosti... nastane po umivanju z milim Solea milom, ki vsebuje lecitin. Masaža s Solea kremo, ki vsebuje kolesterin, še poveča blagodejni učinek. Ce rabite to dvoje, si vzorno negujete kožo! mm Otfu i« rafUti. pod S. Sl 16)5 od 11. XII lUfc 01 (HULcrin kmruL in da je samo zaradi njega prenesla vse težave in nevarnosti vseh dolgih in nevarnih poletov. Iz vsake vrste odseva njena iskrena in prava ženskost, vzlic napornemu pilotskemu poklicu. Prav na dan kronanja angleškega kralja Jurija VI. je rodila svojega drugega sina, nad katerim drhti z vsem svojim materinskim bitjem, ker še zmerom ne more pozabiti tragične smrti svojega prvega otroka. Zdaj živi s svojim možem v Angliji in neprestano je v strahu, da ju ne bi zadela ista usoda kakor pred leti v Ameriki. In res se je usoda čudno poigrala s to tako slavno in tako tiho zakonsko dvojico. V sreči in slavi sta plavala nad zemljo, a ko sta se vrnila nanjo, ju je zadela najhujša bol, ki more zadeti srce staršev. žcNiK! P ©K - Pggf Položaj dandanašnje visoko-šolke Pred vojno je pri nas malokatero dekle prišlo do vseučilišča. Na nekaterih fakultetah deklet sploh ni bilo. Šele po vojni so se začele pojavljati ženske povsod v večjem številu, tako da je dandanes na naših vseučiliščih celo večji odstotek študentk kakor pa po drugih državah. Pri nas so se po vojni zaradi pomanjkanja delovnih moči žen- skam odprle tovarne, in tako so prišle med delavce skoraj same po sebi. Mimogrede so izginili srednjeveški predsodki o ženski manjvrednosti in ženske so se začele počasi pojavljati na vseli poljih družabnega življenja. Večji razvoj znanosti po vojni je dal tudi našim ženskam večjo izpodbudo, da se intelektualno razvijejo. Dandanes ne prihajajo na vseučilišča več samo hčere bogatih družin, ampak čedalje bolj tudi dekleta iz srednjih, siromašnih družabnih slojev, ki vidijo V svojem šolanju razen čistega etičnega momenta tudi možnost, da si zagotove bodočnost. Tako je torej čisto prirodno in razuml jivo, da se je v tej zadnji dobi življenje študentke za časa učenja zelo izpre-menilo. Medtem ko so prej dekleta študirala, ne da bi se jim bilo treba brigati za kruh, zdaj študiranje za naša dekleta ni več vesela doba v njihovem življenju. Prej postransko gospodarsko vprašanje je zdaj postalo os vsega. Zdaj dekleta študirajo in poučujejo druge, delajo po pisarnah, opravljajo celo fizična dela, ki nimajo nikakršne zveze s študijem. Plačevati morajo takse, šolnine, vaje, knjige, treba pa je tudi živeti in se oblačiti. Vse to je težavno. Medtem pa vzlic svojemu težavnemu gospodarskemu stanju dekleta v ničemer ne zaostajajo za svojimi tovariši. Nasprotno. Razumeti znajo resno in trezno' svoj položaj študentke kot tovarišice študenta in sodelujejo v splošnem dijaškem gibanju z isto vnemo kakor njihovi tovariši. Na vseučiliščih ni strokovnega, podpornega ali kulturnega društva, v katerem bi študentke ne delale z vso dobro voljo. Toda vzlic temu, da so se s svojim delom nekako intelektualno utrdile, da ni nobenega šolskega tovariša več, ki bi mu moglo priti na misel, da bi jih pod-cenjaval samo zaradi razločka v spolu, moramo na žalost priznati, da je med študentkami samimi še nekaj takšnih, ki se vsa j dandanes ne čutijo intelektualke v širšem pomenu te besede in se ne zanimajo niti za tista vprašanja, za katera bi se kot ženske morale. Vprašanje brezposelnosti zadeva študentke mnogo bolj kakor njihove tovariše. Že študenti dobe službe z veliko težavo, študentke pa pridejo šele za njimi na vrsto. Ker je baje na svetu preveč intelektualcev, mislijo mnogi gospodarski politiki in državniki, da je za rešitev svetovne gospodarske krize eno samo radikalno stališče: da poženejo ženske iz služb. To so poskušali dokazati z raznimi teori jami, ki hočejo žensko degradirati še pod tisto stopnjo, na kateri je bila v sredn jem veku. Hoteli so ji spet naložiti vlogo potrpežljivega sužnja in stroja za dobivanje otrok. Potreb za dobrimi intelektualkami je pri nas dovolj, izgledi pa so čedal je mračnejši. Študentke se danes dobro zavedajo, da razvoj družbe ne pomaga njihovi emancipaciji, toda to jim daje le izpodbudo, da ustvarjajo iz sebe samostojnega človeka, da ustvar ja jo nov tip ženske, ki ustreza današnjemu času — tip nove ženske. Prof. Marija Vozikova: 0 študiranih gospodinjah Živim v mestu, kjer sem poučevala 18 let, najprej na ženski gimnaziji, pozneje na trgovski šoli. Korak za korakom srečujem po ulicah svoje bivše učenke z vozički in z večjimi otroki — same žene in mamice. O drugih slišim, da srt dobre mlinarice in kmetice — gospodinjijo torej v zelo različnih razmerah. Toda skoraj o vseh vem, da gre tu za zadovoljne zakone in dobro vzgojevane otroke. Če govorim z njih materami, se čudim, kako dobro so se vživele v svoj poklic. Poznam pa tudi žene, ki so se od mladih nog pripravljale «samo za rodbinsko življenjem, a jim je izpodletelo. Kako naj si to pojasnim? Poklic gospodinje ne zahteva samo ročne spretnosti, ampak je zlasti vprašanje inteligence in nravnosti mlade žene. In tu ne smemo1 pozabiti, da si izobražene mlade gospodinje prinesejo iz šole ne le izšolane možgane, zlasti dobro izurjen spomin — ki je za gospodinjo zelo važen — temveč tudi smisel za razdeljevanje dela, zavest dolžnosti itd. Navadno znajo dobro računati s časom, kar pogrešamo pri marsikateri tudi starejši gospodinji, ki ji «čas ni gospod«. In kako je to pri tako1 poveličevani tsamo domači« vzgoji? Predvsem je ta zelo redka. Vse dekliške šole, torej tudi gospodinjske in strokovne šole za ženske poklice, so tako organizirane, Vam varujem kožo ! Rdeča, hrapava in spokana koža je dokaz, da nima Vaša koža dovolj odporne sile, da je torej slaba. Zato je potrebno, da jo krepčate in sicer z NIVEO. Kajti NIVEA vsebuje «Eucerit» in prodira globoko v kožne luknjice, dovaja koži hrano, je krepča in ji zvišuje odporno silo. Uporabljajte redno NIVEO, da bi Vam ostala koža nežna, mehka in gibčna kljub vlažnemu in hladnemu vremenu. Če je prstan zlat ali samo pozlačen, spoznamo po vtisnjenem znaku. Tudi pravo Kneippovo spoznamo po sliki župnika na zavitku. _. Odprta, v vrečah ali v zavitkih brez župnikove slike sploh rte obstoja Kneippova sladna kava! da ne pripravljajo deklet le na vodstvo lastnega gospodinjstva, temveč deloma tudi na pridobitne poklice. Doma lahko sedijo in čakajo na ženina samo zelo bogata ali pa nesposobna in malomarna dekleta. Razume se, da v obeh primerih kaj lahko odpove domača gospodinjska vzgoja. Zakaj le zelo stroga in pametna mati more v hiši, kjer so služkinje in kjer je deklica precej zaposlena s svojo parado in z zabavami, obdržati hčerko pri resnem delu, zlasti če v ozadju neprestano straši misel: «Saj ona, tega ne bo potrebovala, imela bo služkinjo.« In kar se tiče hčerk druge skupine — bi zelo podcenjevali rodbinsko poslanstvo matere in gospodinje, če bi gjgg Starostna razlika zakoncev Prevelika starostna razlika med možem in ženo utegne biti za zakonsko srečo nevarna, tudi če kaže pri sklepanju zakona drugače. Ko minejo leta, se nekega d!ne razločno pokaže, da pripadata mož in žena dvema različnima rodovoma. Seveda so mogoče tudi tu izjeme, toda dekle, ki hoče vzeti moža, z,a petnajst ali iveč let' starejšega od sebe, naj bi le prej d«bro premislila, ali naj stori ta korak. Dvajsetletnica, ki si izbere štiridesetletnega moža, je naibrže prepričana, da je njen izvoljenec zelo moški, zelo trezen in resen. Toda ali bo mislila tako tudi takrat, ko bo sama v štiridesetem letu, on pa že v šestdesetemu? mislili, da so za to poslanstvo primerne deklice, ki se niso menile nikoli za nič drugega na svetu. Če bi vedela, da se bo moja hčerka, ki je zdaj deset let stara, omožila razmeroma v mladih letih, bi razdelila njeno vzgojo takole: najprej (ako je zdrava in sposobna) cela srednja šola, ker je to najsolidnejša splošna izobrazba, ki jo more dobiti mlad človek v naših razmerah, nato pa eno leto gospodinjske vzgoje: delo v kuhinji, pralnici, pri šivalnem stroju. In svojim sinovom bom svetovala, naj bodo v izbiranju svojih žen oprezni pri dekletih, ki so «kakor ustvarjena« in vzgojena »samo za gospodinjstvo*. Časih res starostna razlika nič ne pomeni. To velja pogosto tuidi za žene, ki si izberejo mlajše može. Če se odločijo za kaj takega, se mora jo pač zavedati, da se bodo morale zelo truditi, da bodo ostale mlade in sveže. Ne sme jim nihče videti na obrazu, da so starejše od moža, in res je obilo žena, ki se jim to posreči. Časih znajo to malo prevaro tako dobro izvesti, da ne slutijo niti lastni otroci, da je mati starejša od očeta. Čeprav pogosto smatrajo za docela nepravilno, da bi žena vzela mlajšega moža, je to le posledica zastarelega mnenja, da se žena tako in tako izrabi prej kakor moški, in da je stara že v letih, v katerih je mož še prav mladosten. To pa dandanes ne drži več! Ženske so postale prav v zadnjih desetletjih v vsem svojem bistvu dosti mladost-nejše, s športom in pametnim življenjem znajo zadržati mladost tako dol-go, da se res ne more več reči, da bi prej ostarele kakor moški. Drugi ugovor proti zakonom z mlajšim moškim je ta, da mož v mladih letih še ne more preživljati žene. Tudi ta ugovor ne velja več v vseh primerih. Dejstvo je vsekako, da moramo imenovati minoige zakone zelo srečne, čeprav je mož precej mlajši od žene, čeprav je mož na primer šele v oseminšestdesetem letu, žena pa že v petinsedemdesetem, če je le mož svojo ženo zmerom ljubil. Naj navedemo še nekaj značilnih primerov! V nekem primeru ie bila žena celo za dvanajst let starejša od svojega moža. Bila je v šoli tovarišica njegove sestre in je šla nekega dne z njo pogledat novorojenega bratca. Takrat se ji ni niti sanjalo-, da bo ta novoro jenec nekega dne njen mož. Vsekako nenavaden način medsebojnega spoznanja! Ta žena je svojemu možu marsikdaj pomagala naprej in oba sta neločljiva. Neka druga žena je vzela z devetindvajsetimi leti osem let mlajšega moža in je imela z njim pet otrok, pa je po devetnajstih letih zakona še zmerom srečna, kakor je bila v začetku svojega zakona. Gotovo pozna vsaka žena iz svoje okolice primere, ko lahko vidi, da ne gre toliko za starost, kakor pa za to, da se značaja moža in žene ujemata in da se imata zakonca rada. Če začneta dva človeka v pravem duhu skupno življenje, ne bosta opazila, da se starata. Močno občutje, ki je med njima, ju ohrani mlada. Kdor se čuti sam starega, temu se da malokdaj pomagati, kdor pa ohrani svoje mlado srce, tega bodo tudi v krogu mladih radi gledali, čeprav so njegovi lasje morda sivi in ne more več prikrivati svojih let. —č. Kneippova sladna kava se izdeluje iz najboljšega ječmena na ta način, da se s posebnim kemičnim procesom pretvori škrob v slad. Pristen «Kneipp» se dobi samo v zavitkih s sliko znanega župnika Kneippa! Samoprodaja za Ljubliono: Franc Gclob za Maribor: Pinter-Lenard S Upokojeno sesalce Ljubljencu dojenčkov, sesalcu, drugod mu pravijo tudi dudica, cucelj ali gobica, so napovedali francoski zdravniki boj in smrt. Francoski zdravniki so v skrbeh za bodočnost svojega naroda in «zaradi sesalca* je bil odstotek umrljivosti med dojenčki zelo visok. Uboge francoske matere, kako boste umirile svojega ruiljenčka, ki ne zna uporabljati glasu za drugo kot za kričanje? Vprašajte zdravnike! In če vam bodo odgovorili: «Madame, pustite otroka kričati*, potem povabite zdravnika, naj se samo za tri dni in tri noči preseli v sobo, kjer stoji posteljica z dojenčkom, radovedna sem, če bo zdravnik čez tri dni še vedno prepričan, da je sesalce tako silno škodljivo ... Dokler je otrok zdrav, bo lahko pogrešal sesalce, ker takega otroka je lahko zamotiti z igračami, če pa kriči, mu to ne bo škodilo. Naj si krepi pljuča! Toda bolehnemu ali živčnemu otroku pa kričanje ne bo krepilo pljuč, temveč mu lahko škodi in ga moramo umiriti. Kot najboljše pomirjevalno sredstvo se je izkazalo sesalce. Ne vem, kakšno nadomestilo so izumili francoski zdravniki, dvomim pa, da bi katero toliko zaleglo kot sesalce. Nikdar nam ne bo uspelo, da bi takega majhnega, nekaj mesecev starega kričača prepričali, da je njegovo ljubljeno sesalce škodljivo! No, saj tudi zdravniki v vsakdanjem življenju niso dosledni, poznam več zdravniških otrok, ki so tja do tretjega leta vlekli svoje dudice. Sesalce imajo skoraj vsi otroci radi. Toda saj je zdravju škodljivo, kakor so nedavno tega ugotovili? Moj stari prijatelj, sloveč otroški zdravnik, se je nasmehnil: «Če ni mati že po naravi nesnažna in umazana, potem bo pazila, da je otrokovo sesalce zmerom snažno. Če pade na tla, ga ne bo obrisala v predpasnik ali pa obliznila in potem vtaknila dojenčku v usta, temveč ga bo izplaknila v posebni skodelici. Žena. ki ne dela tako, ne zasluži imena mati in naj si izbere drug poklic!* Sesalce, ki je vedno snažno, ni škodilo še nobenemu otroku. Seveda pa je treba zavreči krpe, v katerih je zavezan sladkor ali piškotne drobtine in ki jih še dandanes uporabljajo ponekod na kmetih. Taka »sesalca* z aluminijevimi in celuloidnimi obročki ni?o priporočljiva, ker se težko snažijo. Najboljše sesalce je iz gume, ki ga lahko večkrat prekuhamo. Če je pa vaš otrok tako priden, da ne potrebuje sesalca, potem še bolje! Toda če otrok odločno zahteva dudico, mu jo dajte, a pazite, da bo vedno čista. Potem boste lahko večkrat opazovali svojega debeluščka, kako z bleščečimi očmi «srka» modrost iz zraka in pri tem neizmerno uživa. Kolikokrat na dan je treba pobrati jajca iz gnezda? Najbolj pogosto jih je treba pobirati pozimi, kadar je hud mraz, in sicer najmanj po trikrat na dan. Zakaj vodena vsebina, ki je v ja jcu, lahko sicer zmrzne in jajce potem, ko1 pride na toplo, poči. A tudi poleti, kadar je zelo vroče, je dobro, če čim večkrat poberemo jajca iz gnezda in jih spravljamo na hladno, da se oplojena jajca ne prično kvariti. Kako odvadimo kokoš, da ne žre jajc? Te razvade so največkrat kriva neprimerna gnezda, v katerih se jajca zdrobe. Gnezdo mora biti zadosti globoko in mehko ter malo v temi. Pogosto je pa tega krivo tudi to, ker dobe živali s krmo premalo apna in belja- kovin. Če jim primanjkuje apna, spoznamo zlasti po tem, če kokoši hlastno žro zdrobljene jajčne lupine. V tem primeru moramo krmo primerno izpre-meniti. Dostikrat pa ne moremo z nobeno' rečjo odvaditi kokoši, da bi ne žrla jajc, potem je najbolje, če jo za-koljemo, da se še druge kokoši tega od nje ne navadijo. Omenimo naj še, da se dobe za kokoši, ki žro jajca, tudi posebna gnezda, pri katerih zdrsi jajce, kakor hitro ga kokoš znese, v posebno škatlo, ki je pod gnezdom. Ali je res škodljivo, če spe kokoši v živinskem hlevu? Res. Zakaj zrak v živinskih hlevih je slab, pretopel in v zgornjih plasteh zaradi izparivanja tudi zelo vlažen. Pozimi se kokoši kaj lahko prehlade, kadar pridejo iz takšnega toplega hleva na mrzli zrak, posebno še če ima žival vlažno perje. Kokoš mraz zelo lahko prenaša in ji je sveži zrak zaradi kisika veliko bolj potreben kakor toplota. Ali je vredno rediti pritlikave kokošje pasme? Seveda je. Pritlikave kokoši, ki tehtajo 70—80 dkg, kakršna je pač pasma, so zelo skromne, potrebujejo razmeroma majhno kurnico in malo hrane (okoli 70 g na dan), navzlic temu pa prav pridno nesejo, poprečno po 70—90, nekatere celo do 120 jajc na leto, in imajo prav okusno meso. Majhna jajca, ki tehtajo tudi do 40 g, so za gospodinjstvo prav prikladna. Mimo tega so pritlikavke zelo krotke živali, ki po vrtu preveč ne brskajo in razkopavajo. Pritlikavih kokoši imamo celo vrsto. V glavnem jih lahko ločimo v dve skupini, v prave pritlikavke in v pritlikave oblike raznih znanih navadnih kokošjih pasem. Te so popolnoma enake oblike in barve kakor velike kokoši, samo da so za tretjino tako velike. Seveda so pa med pritlikavimi pasmami tudi takšne; od katerih nimamo prav za prav nobenih omembe vrednih koristi, ampak so samo prijetne za oko. Pritlikavke se hitro razvijejo in je zato zadosti, če se izvale maja meseca. Zaprtje vpliva na organizem. Preizkušeno sredstvo za odvajanje, ki deluje zanesljivo in ima prijeten okus, je Darmol. Ogl. reg. S. Br. 15.244/13. VII. 1936. Kaj sem že hotel? Kaj je le bilo?----? — — — — Po?.abil sem! Da, da — ti živci — skrajni čas je, (ia pijem kavo Hag! Marsikatera žena bi svojemu soproga postregla s kavo Hag, če bi vedela, kak,o veliko uslugo bi mu storila s tem — in kako dober okus ima kava Hag. Kava Hag je kofeina prosta, varuje srce in živce, poživlja ter se vkljub temu po njej vedno dobro spi. Naročnina za list s krojno prilogo in 5 gospodinjskih knjig: za vse leto Din 105.—, za pol leta Din 54.—, za četrt leta Din 27.—; za Ameriko in inozemstvo dolarjev 5.—; za Italijo Lir 70—. Posamezna številka Din 5.—, krojna priloga Din 2.—, gospodinjska knjiga Din 30.—. Deset broSiranih leposlovnih knjig Din 100.—. Vezava Din 60.—. Deset br»širanih rodbinskih knjig Din 67.—. Vezava Din 60.—. Rokopisi se ne vračajo. hhaja vsakega 1. v mesecu. Odgovorna urednica Rija Podkrajškova v' Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ul. 8/1. Tel. 21-32. 1 Tisk Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani. Predstavnik: Ivan Ovsenik v Ljubljani. VEN arnost! $k$4e maš Večsta tvoje zotfe/ Na notranji strani zob se tvori nevarni zobni kamen, kateri lahko tudi najbolj zdrave zobe razmaja, tako da končno izpadejo. Ni vsaka zobna pasta dobra, da Vas obvaruje te nevarnosti. Skrbite torej malo več za svoje zobe - uporabljajte Sargov Kalodont! V Jugoslaviji vsebuje samo Sargov Kalodont sulforicin-oleat dra Braunliclia, ki odpravlja polagoma zobni kamen in prepreči njegovo ponovno tvorjenje. SARGOV KALODONT ^ Prijetno poživilo: Kalodont voda za usta! Koncentrirane sestavine, izborno razkuževalno sredstvo, varčna v uporabi. proti zobnemu kamnu