46 Od 18. julija do 27. oktobra 2017 je v Domžalah potekala velika razstava žu- želk, v okviru katere smo predstavili vse žuželčje skupine v več tematskih sklopih. Razstava je bila odprta pribli- žno tri mesece in pol in v tem času jo je obiskalo okrog 1.500 obiskovalcev, predvsem naših najmlajših, sledili so upokojenci in starši. Največ obiska je bilo v času poletnih počitnic, z začet- kom šole in mnogih obveznosti staršev in otrok pa je obisk močno upadel, zato smo razstavo zaprli prej, kot smo pred- hodno načrtovali. Za ogled razstave je povprečen obiskovalec potreboval do- bro uro sprehoda, bolj znanja željni pa so v razstavnih prostorih preživeli več kot dve uri. Velika večina obiskovalcev je bila nad videnim navdušena. Vsebinsko je razstava pokrivala več po- dročij iz sveta žuželk, ki smo jih obisko- valcem približali s preparati pravih žu- želk. Razstavljenih je bilo okrog 50.000 osebkov. S tega vidika je bila tako razstava med največjimi v Srednji Evropi. Pouda- rek je bil na človeku najbližjih skupinah žuželk, ki so zanimive tako po oblikah kot po barvah. Skupno je bilo razstavlje- nih okrog 3.100 vrst metuljev, 1.100 vrst hroščev, 200 vrst kobilic ter predstavniki vseh ostalih redov žuželk, skupno pribli- žno 5.000 vrst, kar je četrtina vseh pri nas zastopanih vrst. Po zadnji, za razsta- vo pripravljeni oceni pri nas živi okrog 20.000 vrst žuželk, od katerih jih do vrst poznamo okrog 15.000. Danes področje favnistike žuželk v glavnem pokrivajo navdušenci, ki večino dela opravijo z do- bro voljo in po lastnih zmožnostih, zato je dela na tem področju še veliko. Razstava, pri zasnovi katere so sodelovali slovenski in tuji entomologi, zaposleni in študenti Pedagoške fakultete v Ljubljani, je bila postavljena v več prostorih. V pr- vem, največjem prostoru smo predstavili zanimivosti iz sveta žuželk. Pestrost žu- želk v naravnih okoljih so predstavljale diorame s ponazoritvijo pristnih življenj- skih prostorov: visokogorja, travnika in gozda. Diorame so vsebovale značilna okolja, vegetacijo in pripadajoče vrste Svet žuželk – razstava, ki je predstavila najštevilčnejšo živalsko skupino Besedilo in foto: Stanislav Gomboc metuljev, v manjši meri hroščev, vključu- joč nekatere zanimive plenilce teh vrst. Diorame smo si za čas razstave izposodili od Koroškega deželnega muzeja v Celovcu (»Landesmuseum für Kärnten«). Njihov namen je bil prikaz neokrnjenih življenj- skih prostorov s tipičnimi predstavniki vrst v naravnem okolju. Zaradi avtentič- nosti so diorame požele veliko občudova- nja, tudi med najmlajšimi obiskovalci. V istem prostoru so bile na ogled še razne zanimivosti v povezavi z žuželkami, kot so pojoči metulji, pri katerih smo prika- zali tudi, kako ustvarijo zvok; in metulji, ki smo jih gojili v svilogojstvu, med ka- terimi je naš najbolj znan predstavnik jamamaj, ki je zaradi gojenja pobegnil v naravo in je danes razširjen na območju Balkana in Srednje Evrope. Predstavljene so bile šiške, ki jih rastline ustvarijo za- radi izločkov žuželk; tujerodne vrste, ki so se v zadnjih letih ustalile v Sloveniji, med drugim tudi obiskovalcem poznane vrste, kot so pušpanova vešča, palmov vr- tač, harlekinska polonica in druge. Tukaj smo predstavili tudi žive žuželke, ki so jih obiskovalci lahko potipali, se z njimi fotografirali in spoznali, da vse niso ne- varne. Otroški kotiček, ki je bil namenjen najmlajšim, je bil dobro obiskan. Otroci so z risanjem, barvanjem, dopolnjevanjem in reševanjem igric spoznavali žuželke na njim prijazen način. Predstavili smo še vse vrste metuljev in hroščev s seznama Natura 2000. V prostoru smo prikazali tudi razvojne kroge žuželk s popolno in Stavba na Ljubljanski cesti v Domžalah, v kateri smo pripravili razstavo Svet žuželk. Panoji s prikazom pestrosti naših vrst žuželk – metulji. 47 nepopolno preobrazbo, gosenice v raz- ličnih razvojnih oblikah, raznolikost bub žuželk in druge zanimivosti, kot so stru- pene vrste metuljev, metulji, ki po obliki oponašajo strupene žuželke, metulji z najkrajšim življenjem odraslih osebkov, metulji, ki se hranijo s pelodom in nimajo sesala, nekateri pogosti škodljivci, diha- nje žuželk in podobne vsebine. V manjši dvorani smo predstavili izjemno natančno izdelane risbe žuželk akadem- skega slikarja Žareta Vrezca. Predstavili smo tudi tipične habitate z značilnimi žu- želkami, ki smo jih prikazali s fotografija- mi habitatov in preparati za njih značilnih vrst žuželk. Predstavljenih habitatov je bilo veliko, vse od jamskega sveta do vi- sokogorja in kmetijskih zemljišč. Pregled razlik med spoloma je prikazoval morfo- loške razlike znotraj iste živalske vrste, od brezkrilih samic metuljev do »rogatih« samčkov pri hroščih. V manjšem prosto- ru smo prikazali žuželke naših stanovanj, od hišne muhe in moljev do ščurkov in prašnih uši. Ta prostor smo popestrili še s prikazom največjih žuželk v svetovnem merilu, med katerimi prednjačijo palič- njaki (največji na svetu z iztegnjenimi nogami meri 63 cm). Sledili so največji metulji, hrošči in največje žuželke z naše- ga območja. Prikazali smo tudi slovenske endemite, med katerimi sta bila tudi hi- tlerjev brezokec (Anophthalmus hitleri) in maskota domžalske občine – »domžalski hrošček Simon« Ceuthmonocharis robici. Na daljšem hodniku smo prikazali izvor žuželk z vsemi sorodnimi skupinami čle- nonožcev, kot so trilobiti, praskrluparji, pipalkarji, strige, raki in notranječelju- stniki, med katere sedaj spadajo skaka- či, dvorepke in proturi, ki smo jih nekoč šteli med pražuželke. Žuželke izvirajo iz poddebla rakov, zato smo podrobneje pri- kazali tudi te. V nadaljevanju smo z ma- terialom in opisi bogato prikazali vseh 24 redov žuželk, in sicer s statistiko vrst po skupinah na svetu, v Evropi in pri nas. Hodnik je bil poln tudi makro posnetkov žuželk z opisi predstavljenih vrst. Avtor fotografij je bil mag. Janez Glavač iz Ka- mnika. Zadnjo veliko dvorano smo namenili prikazu pestrosti in raznolikosti žuželk s tisoči preparatov žuželk v zbirkah. Za občudovanje fascinantnosti barv smo raz- stavili nekaj tropskih metuljev, v glavnem pa je bil poudarek na naših vrstah. Veli- ke pozornosti obiskovalcev so bili dele- žni plenilci žuželk, prikazali pa smo tudi nočno opazovanje žuželk s piramidastim šotorom in nočnimi metulji. Tako kot številčnost velikih sesalcev tu- di številčnost žuželk v svetovnem merilu hitro upada. Zaradi globalnih družbenih sprememb, oddaljevanja človeka od na- rave in obenem vse večjega vpliva našega bivanja na naravo so v vse večjem obse- gu na pohodu tudi klimatske spremem- be. Dokler ti vplivi nimajo neposrednega učinka na naše bivanje oziroma jih ne ob- čutimo neposredno, se teh posledic pre- malo zavedamo. Tudi izginjanje žuželk, ki so majhna bitja, v naravi težko opazimo. Še strokovnjaki, ki se z njimi ukvarjamo, to opazimo šele postopoma skozi leta. Za- skrbljujoče je, da so ti procesi vse hitrejši in vedno bolj drastični, saj jih lahko zazna- mo že za časa človeškega življenja. Druž- bene spremembe se doslej s takim tem- pom niso odvijale. Približno 40 let nazaj se je začel pohod avtomobilov, traktorjev na njivah, mineralnih gnojil, pesticidov, javne razsvetljave. Začela se je doba infor- matizacije, nadaljevala se je globalizacija in s tem nenadzorovan vnos tujerodnih vrst organizmov. Hitro se je spreminjala tehnologija pridelave na njivah, travnikih, spravila lesa v gozdu in skrbi za gozd, kar je vplivalo na hitre spremembe habitatov in na upad številnih vrst, vključno z žu- želkami. Strokovnjaki pri nas zgolj oce- njujemo, da je številčnost žuželk v zadnjih 50 letih pri nas upadla za vsaj polovico; znanstveniki poročajo, da gre v Avstriji za dvotretjinski, v delih Nemčije pa celo do 80-odstoten upad. Tako so mnoge nekdaj pogoste vrste postale redke, druge, ki jim dvig temperature godi, pa širijo areal raz- širjenosti. A slednjih je razmeroma malo. Med njimi je na primer tudi navadna bo- gomolka, ki jo vsi dobro poznamo. Prav da bi javnost spomnili na ta drobce- na bitja in na upadanje njihove številčno- sti, smo pripravili veliko razstavo žuželk, na kateri smo želeli prikazati njihovo ra- znolikost in številne po obliki in vzorcih krasne osebke, ki so danes močno ogro- ženi. Pregled sistematike žuželk z vsemi 24 redovi in izvorom žuželk.