ZA DOBRO 

FOTOGRAFIJO 
MORAŠ METI 
OKAU 
PA ČAS 
STR. 3 

KA NAJ BAU S 
PORABSKIMI 
KMETIJAMI 
STR. 4 

Če se je v zadnjem letu, letu in pol kjerkoli pojavilo ime mesta Monošter, je bilo največkrat povezano z okoljevarstvenimi problemi, ki jih mestu ob Rabi povzročajo avstrijski sosedje. Začelo se je pred kakšnimi petimi leti z onesnaževanjem reke Rabe, ki ga povzročajo avstrijske usnjarne ob njej. Svoje krivde avstrijska stran zelo dolgo ni hotela priznati, le ostro in zelo odločno posredovanje sedanjega ministra za okolje in prostor jo je prisililo, da je začela ukrepati. Še večje težave ima Monošter z gradiščanskim podjetjem BEGAS, ki načrtuje gradnjo sežigalnice za letno več kot tristo tisoč ton odpadkov v neposredni bližini mesta, katerega razvojna vizija je vsebolj usmerjena v turizem, predvsem v termalni turizem. 
6. aprila je potekal v mestu lokalni referendum zoper sežigalnico, da bi z njim občina dobila novo, dodatno sredstvo v boju proti le-tej. Monoštrska občina in tudi okoljevarstveniki – med njimi najbolj aktivna organizacija Pro Natura Szentgotthárd – so namreč dobili občutek, da so izkoristili vsa tradicionalna in običajna sredstva protesta – okrogle mize, množična zborovanja, zbiranje podpisov proti izgradnji sežigalnice, ozaveščanje lokalnega prebivalstva, 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 10. aprila 2008 • Leto XVIII, št. 15 
USPEŠEN REFERENDUM V MONOŠTRU 

sodelovanje z avstrijskimi in pri predsedniku države… raj šestdeset odstotkov vseh tudi slovenskimi zelenimi V Monoštru ima volilno upravičencev. Udeležba je organizacijami, iskanje pod-pravico 6840 občanov, po bila sicer nekoliko nižja, kot pore pri ustreznih inštituci-neuradnih podatkih se je so si želeli organizatorji – objah ter politikih, med drugim referenduma udeležilo sko-čina Monošter in PRONAS -kajti predvidevali so, da se bo referenduma udeležilo od sedemdeset do petinsedemdeset odstotkov volilnih upravičencev. Vseeno pa menijo, da je uspešen referendum močan instrument v rokah občine in da takega nasprotovanja lokalnega prebivalstva več ne sme prezreti niti Avstrija niti investitor BEGAS. Ta je namreč takrat, ko so mu zelene organizacije predale kakih deset tisoč podpisov, ki so jih zbrali ne le v Monoštru, temveč v širši regiji, odreagiral s kratkim stavkom: »Na und?«. Takrat se je investitor namreč skliceval na to, da lokalno prebivalstvo na Madžarskem nima zadostnih in zanesljivih informacij o načrtovani investiciji. Od takrat je tudi sam imel forum v Monoštru, lokalnemu prebivalstvu je pošiljal gradivo v madžarskem jeziku, tudi na njegovi spletni strani so informacije v madžarskem jeziku. Organizatorji referenduma menijo, da se investitor več ne more sklicevati na to, da madžarsko prebivalstvo zavrača načrt sežigalnice zato, ker nima pravih informacij. Župan občine Tibor Viniczay je po referendumu – ki za avstrijsko stran ni zavezujoč 
– povedal, da, v kolikor bo potrebno, se bodo obrnili tudi na ustrezne evropske inštitucije. 
Marijana Sukič 
2 


Franc Mesarič: slike in objekti 
ISKANJE IN NAJDEVANJE 



-ISKRENIH LJUDI 

Franc Mesarič ni znan in priznan le kot akademski slikar, prisoten na prekmurski, slovenski in mednarodni likovni sceni dobrega pol stoletja, marveč tudi kot dolgoletni in odličen opremljevalec knjig, največ v Pomurski založbi in tudi drugod. Med številnimi, je opremil tudi ÉRD, prvi roman v zbirki Med Rabo in Muro pri založbi Franc-Franc. Z akademskim slikarjem Sandijem Červekom sta naredila prve korake k zdaj že uveljavljeni mednarodni likovni koloniji v Monoštru. Franc Mesarič se ob sedemdesetletnici predstavlja s slikami iz zadnjega, petletnega obdobja v soboški Galeriji, z zgodnjimi 

deli, ustvarjenimi v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, pa v razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja. Iz Murske Sobote bodo razstavo septembra prenesli v Mestno galerijo Ljubljana, novembra še v Galerijo Velenje. V Soboti bosta razstavi odprti do 3. maja. Na novinarski konferenci pred otvoritvijo razstave v Galeriji je Franc Mesarič povedal, da se namenoma ni odločil za pregledno razstavo, ampak za dela zadnjih petih let, kjer izstopajo motivi kopalcev. Vsak izmed kopalcev je popolnoma sam in osamljen v nevarno tihi in sivi vodi brezvetrja, na kateri se razlamljajo človeški odsevi... Njegove figure ne gredo v vodo zato, ker hočejo, temveč zato, ker morajo. »Nagi ljudje so bolj iskreni, kot oblečeni,« tako jih vidi in o njih razmišlja slikar. Razstavo spremlja odličen katalog, skoraj monografija s teksti novega direktorja Galerije Roberta Inhofa -Sklenjene osamelosti; Milene Koren Božiček -Intimistične projekcije Franca Mesariča, »prijateljsko pismo« je napisal Aleksander Bassin, s krajšim tekstom se avtor predstavlja sam in sporoča, da je imel 21 samostojnih razstav, leta 1999 mu izide tudi monografija avtorja Mitje Visočnika, premisleke sklene Janez Balažic z zapisom Slikar Franc Mesarič. Posebej Robert Inhof, kateremu je bila to prva samostojna postavitev razstave v novi vlogi direktorja (ob sodelovanju nove kustosinje Irme Brodnjak), temeljito predstavlja Mesaričevo delo in njegovo vpetost v kulturni, zlasti likovni prostor. Tako je omenjena skupina iz začetka sedemdesetih let D(anč), H(auko), L(ogar) in M(esarič) - DHLM. »Skupina je bila pomembna iz več razlogov. To so bili namreč prvi prekmurski slikarji, ki so akademijo za likovno umetnost končali v Ljubljani in ne v Budimpešti ali v Zagrebu«. 
Tekst in posnetek: Ernest Ružič 


Seja šolske komisije in izobraževanje 

Druga letošnja redna seja Krovne šolske komisije Zveze Slovencev in Državne slovenske samouprave je, ob prisotnosti vseh članov in predsednika DSS, potekala 27. marca v Mo


učiteljev 


tako pri otrocih kot vzgojiteljicah in pozitivnega motiviranja za učenje slovenščine. Komisija bo še naprej aktivno spremljala problematiko. Priprava opisnih ocen v sloven-

noštru. Erika Glanz, predsednica Komisije, je članom predstavila dnevni red in ugotovila, da so se sklepi 1. seje realizirali. Potem sem, avtorica tega zapisa, predstavila trenutno stanje v pripravah na novo obliko strokovne pomoči porabskim vrtcem s strani vrtca Murska Sobota. Vrtec kot nosilec projekta, so menili člani Komisije, naj aktivno pristopi k pripravam. Predvsem članici, vzgojiteljica in učiteljica 1. razreda, sta ponovno poudarili, da se v Porabju pričakuje strokovna pomoč na področju zgodnjega učenja slovenščine, pridobivanja slovenskih govornih navad skem jeziku poteka in bo končana v zastavljenem roku. Zadnji pomemben sklep seje KŠK pa je bil, da se na 3. redno sejo, ki bo maja, povabi urednika osrednjih slovenskih medijev v Porabju, časopisa Porabje Marijano Sukič in Radia Monošter Franceka Mukiča, ter se z njima spregovori o možnostih večjega sodelovanja vrtcev in šol (ali vsaj vključevanja najmlajšim primernih tem) v narodnostnih medijih. Pričakujemo zanimivo razpravo. Prav tako 27. marca je bilo v Monoštru 2. letošnje strokovno izobraževanje za porabske pedagoške delavce, ki se ga je udeležilo 13 učiteljev in vzgojiteljic, izvajala pa sem ga avtorica tega zapisa. V uvodu so bile najprej splošne teme, ki se nanašajo na organizacijo in izvedbo različnih nalog v porabskem narodnostnem šolstvu, katerih nosilec je Zavod RS za šolstvo, OE Murska Sobota, finančna sredstva pa prispeva slovensko šolsko ministrstvo (o podrobnostih v eni od naslednjih številk). Osrednji del – teoretični uvod in pedagoška delavnica – pa je bil namenjen temi z naslovom 

Slovenska komunikacija v narodnostni šoli in vrtcu. 
Tema je izjemno široka in kompleksna, zato smo uspeli, na osnovi teoretičnih izhodišč in razgovora, samo uzavestiti nekatere bistvene poudarke. Sodelujoči so potrdili tezo, zapisano v vabilu, da se »vsekakor premalo zavedamo, da slovenski jezik v Porabju zamira tudi zaradi nedoslednosti pri naših lastnih govornih navadah«. 
Udeleženci so izpolnili kratek vprašalnik z enim samim osrednjim vprašanjem in iz njega izhajajočimi dvajsetimi podvprašanji izbirnega tipa. Analiza odgovorov kot tudi priprava »Osebnega načrta«, ki so ga dobili za »domačo nalogo«, bo tema naslednjega strokovnega srečanja v maju. 
Valerija Perger 


V. revija narodnostnih filmov v Budimpešti 

V Budimpešti je letos že petič potekal festival filmov, ki govorijo o narodnostnih manjšinah. Glavni organizator je bilo Uredništvo manjšinskih oddaj Madžarske televizije. (Za svoje uspešno delovanje je lani dobilo od ministrskega predsednika najvišje državno priznanje, Nagrado za manjšine). Na razpis je bilo prijavljenih blizu 50 filmov, izmed katerih jih je strokovna žirija izbrala 15. Med izbranimi – žal – nista bila dva slovenska filma (o bučnem olju in »zauniki na vsisvecovo«). Izbranih petnajst filmov so si gledalci lahko ogledali 28. marca v kinu Uránia. Gostitelji festivala so bili letos Bolgari, in tako so vzporedno vrteli bolgarske filme. Od petih filmov, ki so dobili nagrado, se štirje ukvarjajo z Romi. Tretjo nagrado je prejel film, ki predstavlja moški pevski zbor z repertoarjem bizantinskih pesmi. Drugi je postal portret romskega pesnika Attile Balogha. Za najboljši film je žirija izbrala tistega, v katerem gledalec lahko spozna klavrno življenje Romov v Košici na Slovaškem. Posebno vizualno nagrado si je zaslužil film, posnet v španski Granadi, od koder izvira romski ples flamenco. Posebno nagrado je manjšinski ombudsman podaril filmu o Romih, ki so se izselili na Švedsko. Meni osebno je bil najbolj simpatičen film o dvojčkih. V kraju Méhkerék, kjer živi romunska manjšina, je kar 26 dvojčkov različne starosti. Če enega boli zob, bolečino čuti tudi drugi. Če sta si zelo podobna, se zgodi, da nadomeščata drug drugega (npr. v šoli). Festival se je končal z okroglo mizo ustvarjalcev, kjer so si izmenjali izkušnje. 

Marija Kozar 
Porabje, 10. aprila 2008 

3 




Za dobro fotografijo moraš meti okau pa čas 

Kak smo tau že v prejšnji no-»Tau je bilau pred desetimi lej-tau leko napravim. Dostakrat spravlati. Tak mislim, ka kejp, sam navči, dapa zatok ne vinaj napisali, naš sodelavec ti. Meni so se vidle črno-bejle je tak, ka tri-štiri vöre tö nü-gda ga poslikam, takšen mora škaudi, če ma stoj, steri se Karči Holec je biu med tisti-fotografije. Gda sam sliko po-cam, dočas kaulek dem pa biti, kak sam si ga predstavo, na tau razmej, pomaga. mi petimi fotografi, steri so rabske motive (krajino, kakše kaj najdem. Leko bi posliko, ka bau.« »Na začetki je meni dosta podobili nagrado za kolekcijo iže, lejs, lidi, ka so delali), so ka v prvom momenti zagle-• Po kakšnom principi si mago Sanyi Rőth, on je vö(Kollekció díj) od Vogrskoga se mi črno-bejli kejpi bole vi-dam, samo meni se tisto ne vöodebrau fotografije, stere navčeni fotograf, pa te je ešče kulturnoga inštituta v Budim-dli kak zdaj barvni (színes). vidi, dja iščem taši moment, si poslo v Budimpešto? tü v Varaši živo. Bilau je tak, pešti. Te inštitut je zdaj že dru-Gda sam mogo sam filme raz-tašo kompozicijo, ka se meni »Naslov natečaja je biu ’Živle-ka sva vtjüper šla po Porabji 
vijati pa kejpe vönapraviti, je vidi. Tauma pa čas trbej. Dje nje manjšin na kejpaj – pretek-pa sva vtjüper fotografirala. tü zanimivo bilau. Če je človek tak, ka dem slikat pa kumaj lost in sedanjost’. Vsakši foto-Najbole mi je pa tau pomagapri fotografiranji kaj zapravo, 
lo, ka sam vido, gleje tam ešče leko popravo. Zdaj 
do, kakšne kejpe on več s tejm ne delamo pri no
dela. Največ se pa vinaj, zatok ka je že digitalna 
človek tak navči, če tehnika.« 
dosta fotografira pa 
gleda fotoalbume.« 

• 
Je samo od fotoaparata 


• 
Emo si že več praviš ali je več odvisno od 


odvisno, kakšen kejp na

razstav, gda mo človeka, steri stoji za foto
vidli tvoje fotograaparatom? 
fije v Porabji? 

»Svoje fotografije na tü, dapa nej dosta. Dja tak »Ja, nika je odvisno od maši
sam vöpostavo najmislim, ka za fotografiranje 
prva v Selnici ob gič po vrsti vödau fotoalbum, oči trbej. Gda sam te kejpe, 
Dravi, po tistim v v sterom na kejpaj notrapo-za stere sam nagrado daubo, 
Otovcaj na Goričkažejo, kak živejo manjšine neso v Budimpešto, sam gle
kom, zdaj do do na Vogrskom. Za te album je do druge fotografe, kakšne 
sredine majuša v poslalo 608 kejpov 55 foto-mašine majo. Vsi so meli mo-
Budimpešti na Slografov. Žirija je vöodebrala derne pa kak leko najbaukše kaj napravim, ka nika ne naj-graf je leko poslo 15 kejpov. venskoj ambasadi. V Monoštri 153 kejpov od 40 fotografov. mašine. Dja sam pa te kejpe dem. Dje pa tak, ka dem pa v Dosta sam si zmišlavo, kakš-pa mo emo razstavo za 10. ob-Med petimi najbaukšimi je redo ešče z malim navadnim dvej vöraj 15 dobri kejpov na-ne kejpe naj vöodeberem. Do-lejtnico Slovenskoga dauma.« biu Karči Holec tö, steri v al-mašinom. Po mojom bole oči pravim, ka se meni vidijo. Tau sta takši kejpov sam odposlo, • Gda človek dobi kakšno bumi ma 8 kejpov. trbej k dobroj fotografiji kak je od dosta vsega odvisno. Od za stere bi drugi pravli, ka bi nagrado, te vekšo volau tö 
• 
Gda je tebé začnilo briga-mašin.« momenta, od kompozicije, od je oni nej. Iz moji 15 kejpov so dobi, ka bi delo, ka bi ešče ti fotografiranje? Karči trno rad slika »mrtve« vrejmena, od svetlobe… Dje 8 notradjali v fotoalbum. Te bole pokazo, ka zna. Kakše »Vejn te, gda sam prišo k no-motive, ali ovak povedano, tak, gda tau vse vküppride, pa sam se tö čüdivo na žiriji, ka plane maš? vinam delat. Pred tistim sam tiste, steri se ma ne morejo ranč te, gda bi si človek sploj so takše kejpe dali v album, »Več časa si ščem vzeti za fotö delo kakšne kejpe, dapa nej mekniti. Povejmo en tau sta-nej brodo, dje pa tak, gda se stere bi dja nej, takši pa, steri tografiranje. Tak ne more titi telko kak zdaj. Na začetki je re iže, vöposenjeno drejvo, človek trüdi, ka bi dobro fo-so se meni bole vidli, so vöo-človek fotografirat, ka druge tak bilau, ka sam vzejo foto-kakšno raužo, plaut, križe… tografijo napravo, pa se ma stali. Sam probo taše kejpe brige tü ma, ka ta čas, ka sliaparat, sam išo pa napravo Bole težko ga je pa nagučati ranč ena ne posreči.« vküppobrati, na steraj se vidi, ka, si zmišlava, ka tau pa tisto kejpe. Tisti so takši bili, kakši za lidi… Na pitanje zakoj, • Zadnje čase se delajo di-ka meni pomeni Porabje, ešče mora tanapraviti. so bili. Te sam eške nej znau, pravi: »Pri fotografiranji je gitalne fotografije. Ejkstra kakšno je Porabje skauz mo-Dosta takšo je ešče v Porabji, stere slike do dobre, stere nej. ranč tak kak pri slikaraj (fes-meštrija je, ka se digitalne joga objektiva. Gvüšno, ka je ka bi zdaj trbelo poslikati, ka Kak se je posrečilo, tak je bi-tők), vsakši ma svoj štiluš. fotografije da na računal-tau subjektivno.« sledkar več nede. Tau bi nalau. Dosta lejt je trbelo tauma, Moj stil so bole tej motivi. niki popraviti. • Steri kejp se ti najbole vidi pravo, kejpe vküpersklau, ka dočas sam gorprišo, stera sli-Leko povejm, ka meni tau po-»Če človek digitalne fotografi-od tisti, stere si odposlo? če bi gnauk prišlo do toga, ka ka je baukša, stera slabša. Do-meni naša krajina Porabje. je dela, je tau tü dobro, ka če »Slika, stera ma naslov Eliksir. bi se kakšen album od Porabsta je trbelo slikati tačas. Zdaj Dapa zatok mam portrete tü,« šče, leko 500 kejpov napravi, Eden stari možak v Markovcaj ja delo, bi emo pripravlene že vejm razliko, dapa ešče itak se zasmeje pa tadala guči. pa leko ka je od tej samo en drži en glaž, v sterom je palin-fotografije. ne morem povedati, ka sam »Drügo je tau, ka moram de-kejp dober. Prvin, gda je člo-ka, pa ga gleda. Slika je malo Letos me pa čaka ešče edna dja reden pa dober fotograf, lati za novine. Če je kakšna vek z navadnim mašinom na kmična, zato, ka sva v künji druga naloga, ka sam go dauali ka je vsakša slika, ka go prireditev, program, tam mo-film delo, si je mogo zmisliti, bila, stera je malo temna bila. bo od Zveze, moram kejpe nanapravim, dobra.« ram kejpe redti. Tisto je mujs, ka kelko kejpov napravi, ka je Sveklina prihaja samo prejk praviti za stenski kalendar.« 

• 
Na začetki, gda si prišo ka tisto nücamo za članke. tisto te pejnaze koštalo. okna pa svejti ranč na glaž. Našomi sodelavci gratulejrak nam delat, je vse ovak bi-Za mojo düšo so pa bole tej Dja na računalniki ne poprav-Med tistimi, stere je žirija vö-mo za nagrado, želejmo ma lau. Delo si črno-bejle kejpe, porabski motivi. Dja sam tak, lam. Djeste photoshop, v ste-odebrala, se meni ešče ta naj-dosti dobri tem pa kejpov. bilau je tak tö, ka si sam ka meni čas trbej, če dem sli-rom se dostavse dá popraviti, bole vidi.« razvijo filme pa vönapravo kat. Leko, ka dostikrat stoj tau dapa tak mislim, ka tisto je že • Ti si nej vönavčeni foto-Marijana Sukič kejpe. misli, ka dem pa v pau vöri umetno. Dja se s tejm neščem graf. Dostavse se leko človek 





Porabje, 10. aprila 2008 

4 




Ka naj bau s porabskimi 
kmetijami – ali 
pavarstvo po porabskom 

25. maja bou v Maribori senje, gde se bodo s svojimi izdelki (termék) nut pokazale slovenske kmetije pred cejlo Evropov, vejpa tam do kmetijski ministri (mezőgazdasági miniszter) iz vsikše države Evropske unije s svojimi delegacijami. Na slovenskom kmetijskom ministrstvi pa so tak mislili, ka tam morajo biti slovenski pavri z Vogrske, Italije pa Avstrije tö. Ka mo pa nesli -so me pitali, vejpa nika svojoga nemamo. Rejsan je tak žalostno pri nas, ali samo vüpanja nemamo do naših izdelkov? Iz kmetijskoga ministrstva so nas parzvali, ka naj poglednemo, kak vögleda senje »vesi v varaši«. Ranč tašo senje bau v Maribori, gda mo že mi tö zraven. Slovenski pavri s cejloga or-saga so prinesli svoje dobrote v Ljubljano pa tam odavali. Bilau je tam vse: krü, mesau, sir, vino, žganje, med pa vse, ka doma parpauvajo. Pauleg nas so pa prišli Slovenci iz Italije pa z Avstrije tö. Moram povedati, ka pri njin je malo ovak, majo svoje zveze, 

gde samo za nji delajo. Že te so znali, sto ka prinesé na senje v Maribor. Po enom časi, gda smo senje že zvekšoma poglednili, smo vidli, ka mi tö mamo takšne stvari, s sterimi leko vöstanemo. Tam je naš domanji krü, baukše vrtanke, kak ji naše gospodinje pečejo, ranč nej trbej, koštavali smo šunke pa vse bola čütili, ka naša je tö ta valaun. Pa gde sta te ešče naš oli pa palinka. Dosta vse mamo, samo don nika nej, vejpa nemamo papere, ka bi tau leko odavali. Na tejm mo mogli naredti prve stopaje. Strokovno pomauč, ka naj vse več naši izdelkov mamo, pa bo nam nudilo slovensko Ministrstvo za kmetijstvo. Vejmo, ka tau nede šlau naleki, depa če se paršika, mo meli v Porabji menje nut zaraščani trankov pa zapüščeni njiv. S pomočjau informacij, stere zberejo v Porabji, pa do probali nika čednoga nam svetovati, tanačivati. Ka bi bilau dobro delati pa kak. 
18. marciuša je Vladimir Čeligoj iz ministrstva z dvejmi agronomki obisko Porabje. Ena je bila iz Maribora, druga, stera je gučala vogrski tö, je pa prišla iz okolice Lendave. Parpelali so jo, ka se prej naj bola leko sporazmejo z našimi lidmi. Moram povedati, ka smo nej nücali njene pomauči. Vsakši je razmo drügoga. Bili smo na Gorenjom Seniki, gde so poglednili sadovnjak Sanyina Labrica pa drevesnico Lalija Hanžeka. Moški so njim pravli, ka z žmetnim delom malo pejnez parslüžijo. Nemajo mašinov, tak zvekšoga z rokav delajo. Hladilnice nega v Porabji, zato morajo odati sad že geseni, ka ovak nanikoj pride. Parcele so male, zavolo toga pa ne dobivajo državne subvencije tö nej. Volau pa majo za tau delo, pa če bi se dalo, bi na vekši površini pauvali. 

Prijateljstvo in pesem 
ne poznata meja 

V Društvu upokojencev Murska Sobota se dobro zavedamo, kako lepo je, ko imaš prijatelje ne samo doma, v domači pokrajini, temveč tudi izven meja. Če se pa oglasi še lepa, stara slovenska pesem, začutiš, kako je lepo zapeti s prijatelji ali poslušati, kako zapojejo. 

V kratkem obdobju smo dvakrat gostovali v Budimpešti s slikarsko razstavo in kulturnim programom. Tako na Veleposlavništvu R Slovenije v Budimpešti kot na Slovenski samoupravi 
18. okrožja je bilo čutiti veliko prijateljstva. Tudi skupna pesem 
je zazvenela. 
Pred veliko nočjo so na naše povabilo gostovale v Murski Soboti Ljudske pevke iz Monoštra, ki jih vodi gospa Marija Rituper. 
Program je bil prisrčen, saj je zvenela lepa slovenska pesem. 
Popestrili so jo učenci osnovne šole III iz Murske Sobote. 
Lepo je, kadar smo skupaj. Naj meja nikoli ne loči prijateljstva, 
naj pesem zveni povsod, kjer radi pojejo. Kdor poje, slabo ne 
misli. 

Rožman Elizabeta Ruža predsednica Komisije za izob. in kult. pri DU Murska Sobota 
V Andovci smo bili pri Holecovi, pogučavali so se s starejšim Holecom pa si poglednili sadovnjak. Kak sadovnjak tak njive vse ograjeno majo, divjačina prej trno dosta kvara naredi po tej vasaj. Duga lejta so meli krave, zat’ ka so tranke te kosili, gnesden krav več nejga, tranki so pa zaraščeni. Zvedli smo, ka med mladimi gestejo taši lidge, steri bi znauva krave meli, samo naj se splača njim tau delati. V Ritkarovci smo obiskali družino Ropoš, oni pa majo pravo kmetijo. Tak kak se šika. Gazdüjejo na več hektaraj, majo mašine za tau, v štali so pa krave. Gospodar hiše je nas pozvau noter, gospodinja pa ponidila škipkove, djabolčne pa slivove reteše. Z gosti iz Slovenije smo malo koštavali, na ka se je oglaso gospod Čeligoj 
– to je ta prava porabska dobrota. Prijazni in gostoljubni lidge na kmetiji, gde se ponüjajo dobrote s kmečke peči. Prej takšna mora biti prava porabska turistična kmetija. Prauti konci dneva sam bila vse bola ponosna na naše lidi, sterim ni znauš na mezevaj delati, tak ka ne dobijo nikšne pomauči od države. Mislim, ka če samo po malaj stopajaj se nam paršika kaj naredti, smo tö leko veseli, vejpa mo vidli več pokošeni trankov pa zorani njiv. Ka naj tau tak baude, pa vsi moramo na tem delati. 

Andreja Kovač 
Porabje, 10. aprila 2008 

5 




Gde še v zimi cvetejo rauže 

Istino, ka so Čöpenci nej paulak maurdja, gde cejlo leto cvetejo rauže, dapa zato pri edni kuči se itak najdejo rauže vleta, vzima. Leko je tak mrzlo, ka vse prški vanej. Te rauže nikdar nej trbej polej
vati, pa itak več lejt tastojijo, lopau cvetejo. Te rauže ne rastejo vö iz zemle, liki iz rok z Marije Časar. Gda sam notra v kučo staupo, kama koli sam pogledno, vsepovsedik so rauže bile, pri stauli so sejdli Marija, pa ka drugo bi delali, če nej rauže. Dola si sedem pa tak fejst gledam rauže, edne so lepše kak druge, ka skurok pozabim, zaka sam k njim prišo. 
• Marija, te rauže ste vse sami napravili? 
»Vse, ka tü vidiš, tau so vse moje rauže, ka sam vse sama delala pa sama vönajšla. Gda človek kama ide, pa kaj nauvoga vidi, ali če kakšno raužo vidiš v ograci, te tau dočas probaš, ka se ne posreči naprajti.« 
• Kak se je tau začnilo, ka vi rauže delate? 
»Gnauk davnik sam že tau delala, samo sam te hejnjala. Te sam gnauk v Porabji ojdla, gde mi je Ana Unti znauva pokazala, kak se rauže delajo, pa mi je volau naprajla. Te sam domau üšla, pa sam znauva vcujstanila. Od tistoga mau delam. Oni so vačeše (ovakše) delali, dapa ka dja delam, na tau sam sama gor prišla. Čas mam, zato ka sam cejli den sama. Ka bi ovak delala?« 
• Ka tau pomeni, ka zdaj nej davnik ste začnili? 
»Nej dugo, eno leto.« 
• Če edno raužo vidite, te sami od sebe vönajdete, kak go leko napravi? 
»Ranc go poberem, gnauk, dvakrat probam, tretjič pa že mora iti. Vse sorte se da naprajti, edne lažej, druge žmetnej. Vsakši torek v Soboto dem, gde nas dvanajset penzionistov vküppride, tau je eden taši mali krožek. Tam te vsakši svojo dela, eden kvačka, drugi štrika, gobleine šivajo, heklajo, dja pa rauže redim.« 
• Kelko vör delate na den? 
»Pomalek vsigdar delam, gda mi više pride, te malo ležim, pa te potistim pa začnem. Večer ne delam, zato ka te televizijo gledam. Tau dvaujo pa nagnauk delati ne more.« 
• Tau je vsakši den tak? 
»Skur vsakši den.« 
• Ka delate s telšimi raužami? 
»Tau vse taodpelajo. Pride upokojenski predsednik pa do pelali na razstavo v Slovenj Gradec. Tam, če se kaj leko, se oda, drugo pa pripelamo nazaj. Nika sam še v Avstriji odala, drugo sam pa samo tak za šenki tazdavala. Če bi te rauže vse tü bile, ka sam dja že naprajla, te bi tü že vse puno bilau.« 
• Ka delajo z rauži tisti, šterim ste je tazdavali? 
»Za okras, vö na sto dejajo.« 
• Večkrat ste bili že na razstavi, ka lüstvo pravi, vidijo se njim vaše rauže? 
»Tak čütim, ka se lidam vidijo moje rauže. Na razstavi v tiste knjige dosta pa dosta lidi notrapiše, ka so čudovite rauže. Tau pravijo, ka dobri lidgé radi majo rauže.« 
• Vi se veselite te, gda rauže delate? 
»Nika te te pisti, ka vse brige pozabiš na tisti čas, gda tau delaš. Te samo na tau koncentriraš, pa se veseliš, gda z edno lejpo raužov zgotauviš.« 
• S kakšnoga materiala se delajo te vaše rauže? 
»Iz štrumfe (najlonke) pa iz žice (drauta). Tau je ovakša žica, bakrena (rézdrót), tau ge dobim iz Puconec. Tam djesta eden človek, šteri električne motore popravla, pa on mi tau žico dava. S tau žicov človek naletja dela, ka je meka, drugo pa tau ka lejpo farbo ma. Štrumfe pa v Soboti na senji kipüjem. Tau so mlašeče štrumfe, zato ka pri tej dosta fele farbe majo.« 
• Kelko rauž leko napravite iz edni štrumf? 
»Tau je tak, če so štrumfe za petnajset, štirnajset lejt staro deklico, te eden püšeu vöpride. Če so menše, te dvej štrumfe trbej k ednomi püšli.« 
• Tau je te ranč nej tak fal? 
»Za petdvajsti paklinov sam plačala štiridvajsti eurojov. Samo te so male, iz te več taponücam.« 
• Vam se štera rauža najbola vidi, ka je vi delate? 

»Mena se vsakša vidi, po barvi vejn radeče. Te radeče rauže so iz vogrski štrumf napravlane, te so bola temne (kmične), pa za volo tauga so meni lepše.« 
• Prej pridejo k vam niše porabske ženske, zaka? 
»Zato, ka mo je včila rauže redti. Tak smo se zgučali na Slovenskoj zvezi.« 
• Samo pred ednim letom ste začnili rauže delati, zdaj pa že vi včite druge. Kak leko tau? 
»Tau, če delaš, pa maš volau za tau, te tau ide. Brezi vole nikam ne prideš, tisto je samo mantranja. Edno leto sam se dja dosta vse navčila, zato ka sploj dosta rauž sam naprajla.« 
• Kelko časa trbej, ka se napravi eden takšen püšeu rauž, ka ga tü na staula mate? 
»Dva dni se napravi.« 
• Je taša rauža, štero ste probali naprajti, pa je nej šlau? 
»Nej, taše še nej bilau. Ka sam probala do tejga mau, se je še vse posrečilo. Če bi stejla kakšno koli raužo, bi go vejdla naprajti.« Marijo Časar ovak tü dostafart srečamo v Porabji, če so kakšne slovenske prireditve v Monoštri, v Števanovcaj, s svojimi sausedami vsigdar pride. 
Karči Holec 




Porabje, 10. aprila 2008 

6 

Eške dosta kaj znamo 



Ročnodelski krožki, vezilje in kvačkarji 
Gnesden ma že skoron vsakša ves kakšno drüštvo žena, turistično drüštvo, kulturno drüštvo, v šteraj se dela marsikaj. Rezultate dela tej drüštev pa najbole leko vidimo na njihovij lejtnij razstavaj. Največ jij je glij v mejseci marci, 
gda svetimo den žena in materinski den, in na tej način počastimo ženske same sebe, ka si svoje izdelke postavimo na ogled. Ka se malo vöpokažemo, ka znamo. Dosta kaj pa leko vidimo tüdi na velikonočnij razstavaj, ki so jih letos pripravili rejsan že skoron v vsakšoj malo vekšoj vesi. V ročnij delaj so najbole flajsne ženske. Tou moramo pripoznati, ka z iglov, cvörnom, kvačkov in tak dale ženske najbole znamo delati. Obstajajo pa izjeme, kak mo vam pokazala malo kesnej. Naj začnem najprlej z raznimi ročnodelskimi krožki. Opazila sam, ka so se tej najbole razširili v Lendavskom kouti, tou se pravi, od Dobrovnika, do Čentibe, Petišovec, Pinc in tak dale, in sicer odijo v tej kraje večinoma mentorice iz Madžarske, štere ženske včijo izvirnih (eredeti) madžarskih vbodov, vzorcev in med drugim tudi heteških vezenin. Heteš je bila zgodovinska pokrajina, štera je segala tüdi v té tau Prekmurja in se zatou tü proba ohraniti tüdi heteška kultura vezenja, za štero je posebnost skriti vbod in rdeča, plava in bela barva. Značilen je tüdi skriti vzorec (minta), mrežica, štero na drugom kraji platna ne vidimo. Je zdignjeno in podšito. 


V toj vrsti krožkov so bilé gvüšno ene izmed prvi čentibske ženske. V Čentibi té krožek obstaja že 20 lejt na pobudo gospe Magde Bažike. Spominja se časov, gda so začnili lidgé na velki obujati folklorne skupine, ljudske pevce in 
tak dale in je tak s pomočjo Marije Pozsonec, štera je tou zriktala, v Čentibo začnila oditi mojstrica narodne obrti za vezenje iz Zalaegerszega. Tüdi Magda se je prvih vbodov navčila kak vsakša vaška deklica, od svoje matere, bole pa se je navčila, gda se je kro
žek v Čentibi začno. 
V Čentibi pa majo tüdi mojstrico vezenine na Madžarskem, 

Margit (Marjeto) Horvat, 
štera je gratala takšna velka mojstrica, ka eške po drugi vasaj začnola včiti ženske. Znala je že od mali nog vsefelé, vesti, štrikati, kvačkati, šivati,… nej pa znala heteša šivati. Tou se je navčila komaj te, gda je 1995 v penzijo prišla. Drüge ženske so šivale večinoma z vuno na sirovo platno. Tüdi ona je tak začnila, te se je pa tak pomali navčila tüdi heteških vezenin. Moram vam povedati, ka tou, ka leko vidite pri tej ženskaj doma, nete vidli nindrik. Tou so čüda. Njihovi izdelki so nej na odajo, zatou ka pravijo, ka so preslabo plačani. Dosta časa pa potrpljenja se vloži v en izdelek, tak ka skoron ne moreš cene postaviti. Leko pa se vse tou, ka one delajo vidi na lejtnoj razstavi (kiállítás), štero majo vsakše leto v vaško gasilskom domi v Čentibi. Poseben način pletenja ozi
roma pletarstva najdemo v Ivanovcaj. Tam je doma gospa Danica Babič, štera se ukvarja s posebnim načinom pletenja na okvir, na ramo. Mislim, ka skoron vsakši od nas že vido, kak tej izdelki vövidijo, malo što pa tou eške zna delati. Toga načina dela se je navčila že v osnovni šoli pri gospodinjstvu, liki je tou nej delala, dokejč je nej slüžbo zgibila pa se je aktivejrala. Največ dela odejice. Navčila se je pri Anici Roškar iz Murske Sobote, štera naj bi bila najstarejša, ka ma tou znanje. Ta gospa njej je takšo odejico dala, gda se njej sin Zoran naroudo. Vidlo se njej je, pa se navčila. Nüca leseno ramo, tak kak za kejpe, v štero so 

vse okouli cveki notre zabiti. Na njij vplete niti in jih šiva z iglov, štera je skoron takša kak tista, ka jo ribiči za mreže šivati majo, liki malo menjša. Takšna igla ma klükico z oba kraja. Z njo se šiva zatou, ka je to dosti niti, pa jih vküp štukati trbej. Zdaj poleg odejic dela tüdi prtičke (terítő) na té način. No, zdaj sam pa prišla do té moje izjeme (kivétel), tou je Ivan Halec iz Filovec. Vsakšomi priporočam, ka se bar ednouk oglasi pri njem doma v Filovcaj, pa si malo pogledne njegovo razstavno sobico. Tou ti po domanje povejdano »pamet stane«. On nakvačka vse: kravate, poročne püšle, verižice, gvant, snežene dede, rouraše, remenke… vse, ka si zmislite. Že skouz od malih nog je biu velki talent za ročna dela. Čiglij ka eške v slüžbo odi, dela v Soboti na sodišči, njegva domača ljubiteljska dejavnost niti malo ne trpi. Tüdi skice riše sam. Nega ga cvejta, ka bi ga on nej nakvačko. Njegove izdelke pa leko küpimo pri njem doma, pa eške ger jih odavle, celou na interneti ma spletno stran (www.kvackanje.com). Mojstrov ročnih del v Prekmurji je ogromno, skoron pri vsakšoj iži što kaj zna. Ali se kvačka, veze, štrika, ali kak 
koli nači pleté, vse je fajn. Lepou bi bilou edino tou, če bi probali malo vönajti kakše bole stare prekmurske vzorce, pa jih probali ohraniti. Ges vörvlem, ka dosta lidi gé, ka eške kaj takšoga znajo. Po-leg toga pa so vse té revije, iz šterij se vzorci gemlejo, trno drage, pa mislim, ka bi se v toj draginji celou splačalo kakšo babico pitati, kak so pa tou inda delali. 
Jasmina Papić 
(Podatke zbrala avtorica za potrebe projekta Craftattract – tradicionalne obrti 
– 
nove atrakcije za kulturni turizem, Intereg IIIA, Sosedski program Slovenija 

– 
Madžarska – Hrvaška 2004 – 2006, ki ga za Pomurje izvaja Pokrajinski muzej Murska Sobota) 




Porabje, 10. aprila 2008 


7 



NAŠA ZLATA RIBICA 


ŽEGENJ 

Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se 
Vüzen je velki krščanski svetek. Pa če se zač
godili čüdeži. Depa po drugoj strani bi trno radi bili, ka bi se godili. Te je pa 
so tej dnevi friško minoli. Vsakši den ma svoj po
ne že v petek pa trpi do vüzenskega ponedelka, 

Pravijo, ka je lübezen nika najlepšoga. Nika najlepšoga, ka se leko zgodi živomi človeki. Pa pravijo, ka lübezni ne čütijo samo lidge. Pravijo, ka stvar tö leko lübezen vöpokaže. Pa zakoj bi jo nej kakša riba tö. Ranč tak kak naša zlata ribica. Kak bi pa nej, una je tö leko zalüblena. Tak, kak bi spadno z neba v vodou. Samo nagnouk je biu tam spod staroga vrbovoga pena. Med korenjom je čako, ka se na vodou vsede kakši vodeni pavok. Čako, ka ga pogej. Pa je nej biu kakši dober djager na vodne pavoke. Biu je naoupačen bole od najbole naoupačnoga. Druge ribe so se smedjale z njega. Mladi ribak pa se je tadale mantrau pa paklou. Vpamet ga je vzela zlata ribica tö. Una se njemi je ranč tak smedjala. Un pa je zatoga volo sploj nej biu nika čemeren. Tou se njoj je trno povidlo. Pa gda je po dugom časi zgrabo vodnoga pavoka, njoj je dau polnonje, naj ga vzej. Kak se njoj je eške po tistom povido. Pa nagnouk je bila zalüblena. Bila je zalüblena do vüj. Na, če bi je mejla. Depa tak se tou povej. Druge ribe pa ribaki so brž vpemet vzeli, kak je z njiho-


LÜBEZEN 

vo zlato ribico. Edni velki pa krepki ribaki so se celou gor gemali. 
-Vej je pa té mali nikšen nej! Cejli je naoupačen, takši tenki, z velkimi očami, -so se zgučavali. -Naj si najde steroga od nas! 
Zlata ribica pa si je nej škela nikoga najti. Una je samo gratala zalüblena. 
-Kak se leko takša čedna čalerska zlata ribica zalübi? Tou je nika nej čisto gej, - so klajfale stare ribe. Eške bole velke lampe so ribe pa ribaki dobili po ednom spunjenom želenji. Zlato ribico je zgrabila edna deklička. Pa si je želejla, naj dobi nouvi biciklin. Spistila jo je nazaj v vodou. Doma pa so jo čakale vcejlak nouve talige, nej pa biciklin. Eške vekša nevola je bila z ednim možakarom. Želo si je, naj njemi na poulaj velke tikvi zrastejo, ka de dosta olaja leko delo. Pa so nej na poulaj tikvi bile, liki na djablanaj. Tadale si je eden pojbič želo lejpoga psa, doubo pa je žirafo. Na, zdaj je šalo rejsan vrag odneso! 
-Vej pa ne moremo meti takše zlate ribice, ka vse želenje naoupak spuni, -je rejč naprej vzeu najbole stari ribak. 
-Da bi si bar ziskala nikšnoga našoga, nej pa ednoga prtepanca, -je kcuj djala prva klajfarca v potoki. Pa so tak gučali, se korili, klajfali pa povedali eške vsefele drugoga. Zlata ribica pa je samo plavala gor pa doj po potoki, kak bi senjala. Tisti naoupačen ribak pa je tadale skako za vodnimi pavokami. Pa jo je nej bila briga za nika, ka se guči v potoki. Pa je njega tö nej bila briga. Vej je pa sploj nej vedo, sploj je eške nej vpamet vzeu, ka je zlata ribica zalüblena vanga. Una pa si je tak želejla, ka bi un biu tö zalübleni. Depa nej v kakšokoli ribo. Samo v njou bi mogo biti zalübleni. Nevola pa je ta, ka una sama sebi ne more spuniti želenja. Zat’ bi njoj trbelo nikšno drugo zlato ribico, ka bi njoj tou spunila. Depa kama naj jo dé iskat? Kama? Tak se je spitavala, nej pa si je zbrodila, ka bi toumi mladomi ribaki prajla. Bi njemi prajla, ka je zalüblena vanga. Te bi leko un tö grato zalübleni v njou. Pa te tö, če bi se na tou zbrodila, bi od toga nej smejla gučati. Vej pa zlata ribica toga dun ne smej delati. Tou, ka bi zapelavala mlade ribake, ka nej? 

Miki Roš 

men, vsakši den se je po krščanski veri nika godilo. Gnes den svetimo vüzen bole bogato, bole mamo obložene stole z dobrotami, včasik je bilo vse bole siromašno. Ali glavno je, če vse tou čütimo pri sebi, pri svojem srci, pa tüdi v svojoj düši. Stari lidgé so radi pravli, ka se je tüdi v siromaštvi lepo živelo, pa si vüpam povedati, ka so meli istino. Ali žalostno je bilo takrat, ko so tou siromaštvo na velko vidli drugi lidgé. Tak se je zgodilo tüdi Miciki, gda je pred mnogimi lejtami nazaj na velko soboto nosila k žegnji (svečat). Micika je bila vdovica, mela je pet mlajšov, pa malo grünta, tak ka je leko krmila samo ednoga pujčeka pa edno par kokoši. Dobro si je mogla notri talati, ka so meli za cejlo leto meso pa mast, pa ka so meli kaj na šparat dati. Micika pa je znala tou vse dobro preračunati, tak ka deca nejso bili lačni, pa so tou siromaštvo ranč nej v pamet vzeli. Meli so tüdi gvantanje, nej nouvo ali Micika je bila dobra ženska, mela je puno žlate, pa so njej obleke za deco, pa tüdi za njo, vküp prinesli. Bole njej je slabo šlo pri penezaj, ali pred decov je tou zakrivala. Micika je na velki petek popodneva pa v soboto dopodneva pripravlala za žegenj. Spekla je doma v šparati beli krüj, sküjala djajca pa tüdi orejove pogače je spekla, vsega malo več, ka do doma deca tüdi kaj meli za pogesti. Sküjala je tüdi mali falajček mesa, pa skopala gren. No vse, ka se šika, ka se spakiva v korbeu za žegenj. Ali korbeu je biu preci velki, ona pa je vsega mela bole malo, pa je bilou vse bole samo na dne korbla, zgoraj pa dosta prazno. Mislila si je, ka bode malo napunjeni, pa je papere vküp zamotala, pa naklala vrkar. Mejla je lejpi prtiček, s šterim je vse vküper doj pokrila. Toga si je sama našila v zimskom časi. Biu je resan lejpi, tak pravi za vüzen, ali ovak za žegenj. Na toj salveti so vsakšomi oči gor spadnole. V vesi so meli malo kapelico, pa so z varaša prišli župnik, vsakšo leto na vüzensko soboto popodnevi ob drügoj vöri tou žegnjavat. Tak, ka je lepou tou Micika leko sama peški odnesla k žegnji. Pa rejsan, Micika si je vse lepo pripravla, pa šla. Kapelica je bila mala, pa so vsi mogli svoje korble pa cekre, ali v kom so prinesli žegenj, zvüna pred dverami doj sklasti, tak gda so župnik prišli, so leko požegnjali. Župnik so svoje delo lepou opravili, malo je lüdstvo še ostalo, pa so molili, pa je samo ednok začno močen vöter pijati. Ali na nesrečo je Micikin korbeu najprva goroborno, zato ka je nej biu žmeten. Tačas, ka je Micika skočila, ka ga zgrabi, so se vö od tiste lejpe salvete najprlej sipali paperi. Vsi so samo fejst gledali, Micika je friško vküper pobrala, pa nazaj notri stiskala papere. Ga doj pokrila, ga vzela v roke, pa stala kak kamen. Delala se je, ka moli, ali najraj bi se na ves boži glas razjokala. Pa se je zdržala, zato ka tüj nika nej bi pomagalo. Na miren pa tiji način je svoje siromaštvo zakrila, pa pomali odišla proti svojomi domi, pa tüdi deci doma tou nej povedala. Trauštala se je s tem, 
po vsakšom dobrom pa hüdo.« 
Pripravil: Kevin Kalamar, Vrtec Sakalovci 

Marta Sever 

PETEK, 11.04.2008, I. SPORED TVS PONEDELJEK, 14.04.2008, II. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.25 SOBOTNO POPOLDNE, SMEJ JE POU ZDRAVDJA DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, 14.15 TEDENSKI IZBOR, 18.00 DNEVNIK TV MARIBOR, 18.25 
OTROŠKI PROGRAM, 11.25 OSMI DAN, 12.00 RADOVNA - KAKO POMLADITI REKO, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.25 DUHOVNI UTRIP, 13.40 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 14.25 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI 
– HIDAK, 15.40 KAJ GOVORIŠ? = SOVAKERES, 16.05 IZ POPOTNE TORBE: VLAK, 16.20 PETA HIŠA NA LEVI: NOVO ŽIVLJENJE, DRUŽ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.35 TV POGLED, 17.45 LEGENDARNA ČEZOCEANKA, FRANC. DOK. ODD., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, TV SER., 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, EVROPA.SI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 11.4.1990, 0.50 LEGENDARNA ČEZOCEANKA, PON., 
1.40 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL 
PETEK, 11.04.2008, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.30 GLASNIK, 12.55 OPUS, 
13.20 EVROPSKI MAGAZIN, 14.20 ČRNO BELI ČASI, 14.35 ŽAREK V TEMI, NEMŠKI FILM, 16.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 11.4.1990, 16.30 ŠPORT ŠPAS, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 ZDAJ! 18.00 POROČILA, 18.05 PRIMORSKI MOZAIK, 18.35 ŠTUDENTSKA, 18.55 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: ŽARO TUŠAR, 20.00 SP V PLAVANJU - 22.35 ZA VEDNO MOJ, ANG. FILM, 
0.10 KONTAKT, MAK. FILM, 1.55 DEADWOOD, AM. NAD., 2.50 INFOKANAL              
* * * 
SOBOTA, 12.04.2008, I. SPORED TVS 

6.05 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.40 POLNOČNI KLUB, PON., 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TEKMA, 14.20 ALININE SANJE, NEMŠ. FILM, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 17.15 OZARE, 17.20 KRAJI IN LJUDJE, 17.35 NA VRTU, 
17.55 POPOLNA DRUŽINA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZA ZADNJIM VOGALOM, HUM. NAN., 20.50 50 LET TELEVIZIJE, 21.45 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.15 HRIBAR, 23.20 RIM, AM. NAD., 0.15 NEPRILAGOJENI, AM. FILM, 2.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 12.4.1990, 2.45 DNEVNIK, 3.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.30 INFOKANAL 
SOBOTA, 12.04.2008, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.45 SKOZI ČAS, 7.55 TEDENSKI IZBOR, 14.00 ŠPORT, 14.50 ZDAJ! 15.20 OLIMPIJSKI MAGAZIN -POZDRAVLJEN, PEKING, 15.55 ROKOMET (M), KÖBENHAVN -CIMOS KOPER, 17.30 SP V PLAVANJU - 20.00 29. ULICA, AM. FILM, 
21.40 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.10 SLOVENSKI MAGAZIN 
-SLOVENIJA SKOZI UMETNOST, 22.40 SOBOTNO POPOLDNE, 
0.55 STRELICE NASPROTNE USODE, KAN. NAD., 1.40 KRONSKA PRINCESA, ŠVEDSKI TV FILM, 3.15 INFOKANAL            
* * * 
NEDELJA, 13.04.2008, I. SPORED TVS 

7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 ŠPORT ŠPAS, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, PON., 14.25 FINA GOSPA, ANG. NAD., 14.55 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. NAD., 15.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 
17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZVEZDE POJEJO, 21.25 VEČERNI GOST, 22.15 ARS 360, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 DVIGALO NA MORIŠČE, FRANC. FILM, 0.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 13.4.1990, 0.55 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 INFOKANAL 
NEDELJA, 13.04.2008, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.20 SKOZI ČAS, 9.30 TEDENSKI IZBOR, 11.00 POTAPLJANJE Z DELFINI, ANG. POLJ. ODD., 11.30 SRCE ISTRE, 12.00 SLOVENSKI MAGAZIN -SLOVENIJA SKOZI UMETNOST, 12.30 TEKMA, 13.30 SP V RITMIČNI GIMNASTIKI, 
15.55 SP V PLAVANJU, 16.55 NOGOMET, MANCHESTER UNITED 
-ARSENAL, 19.00 SP V PLAVANJU, 20.00 ACONCAGUA - ODVISEN OD LETENJA, FRANC. DOK. ODD., 20.55 KMETJE, POLJSKA NAD., 
21.50 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.35 SOPRANOVI, AM. NAD., 23.30 NA UTRIP SRCA, 0.05 INFOKANAL           
* * * 
PONEDELJEK, 14.04.2008, I. SPORED TVS 

6.30 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 LEGENDARNA ČEZOCEANKA, FRANC. DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 
13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ZVEZDE POJEJO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS., 
16.10 KOŽA, DLAKA, PERJE: VELIKANI KOPNEGA, DOK. NAN., 
16.15 SEJALCI BESED: IVAN CANKAR, OTR. NAN., 16.35 BINE: TABORNIKI, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 IN ČLOVEK JE IZNAŠEL ŽIVALI, FRANC. DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 VROČI STOL, 21.00 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNOST IGRE, 
23.25 GLASBENI VEČER, 1.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 14.4.1990, 1.45 IN ČLOVEK JE IZNAŠEL ŽIVALI, PON., 2.35 DNEVNIK, 3.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.40 INFOKANAL 
KRONIKA OSREDNJE SLOVENIJE, 18.35 PRIMORSKA KRONIKA, 
19.00 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 19.25 HARMONIJE EVROPE: SLOVENIJA, 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 
21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: BARCELONA, DOK. SER., 22.50 VZROK SMRTI, KAN. FILM, 0.25 INFOKANAL         
* * * 

TOREK, 15.04.2008, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 NA POTEP PO SPOMINU, 9.35 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 
11.00 IN ČLOVEK JE IZNAŠEL ŽIVALI, FRANC. DOK. SER., 12.00 VEČERNI GOST, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VROČI STOL, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 HEMAN, RIS., 16.10 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM MLADICA V GOZDU, POUČNO RAZV. ODD., 16.15 ZOJA KAJETO, RIS., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 GOZDOVI SLOVENIJE, DOK. SER., 18.00 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 DOSJE TV DNEVNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 SREČANJE S TALIBI, ANG. DOK. ODD., 23.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 15.4.1990, 0.10 GOZDOVI SLOVENIJE, DOK. SER., 0.35 MRTVEC, AM. FILM, 2.30 DNEVNIK, 3.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.30 INFOKANAL 
TOREK, 15.04.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.00 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 13.10 TEDENSKI IZBOR, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI 
– HIDAK, 18.00 DNEVNIK TV MARIBOR, 18.25 KRONIKA OSREDNJE SLOVENIJE, 18.35 PRIMORSKA KRONIKA, 19.00 37. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL BELTINCI: LE PLESAT ME PELJI, 19.25 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: OPREKELJ, GLASB. DOK. SER., 20.00 SVET OPERE: SEMPERJEVA OPERA V DRESDNU, NEMŠ. DOK. SER., 20.25 GLOBUS, 21.00 ELENA DIMITRIEVNA DIAKONOVA - GALA, ŠPANSKI DOK. FILM, 
22.45 SEMENJ NIČEVOSTI, ANG. FILM, 1.05 INFOKANAL     
* * * 

SREDA, 16.04.2008, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 KNJIGA MENE BRIGA, 11.25 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.50 GOZDOVI SLOVENIJE, DOK. SER., 12.20 NA UTRIP SRCA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.15 ARS 360, 13.35 UMETNOST IGRE, 14.00 DOSJE TV DNEVNIK, 
15.10 
MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANA Z ZELENE DOMAČIJE, RIS., 

16.10 
POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 AMBASADORJI ČRNE GORE, DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ULICA SANJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 BELA MASAJKA, NEMŠ. FILM, 22.00 PRVI IN DRUGI, 22.10 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.15 SVETO IN SVET: ČLOVEKOVE PRAVICE, 0.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 16.4.1990, 0.55 AMBASADORJI ČRNE GORE, PON., 1.45 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.45 INFOKANAL 


SREDA, 16.04.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.30 HRI-BAR, 12.35 ZA ZADNJIM VOGALOM, HUM. NAN., 14.05 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 16.4.1990, 14.30 POTAPLJANJE Z DELFINI, ANG. POLJ. ODD., 15.00 ČRNO BELI ČASI, 15.20 MOSTOVI -HIDAK, 15.55 NOGOMET, MARIBOR - DOMŽALE, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA, 19.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA PEČENKO, 
19.55 ROKOMET (M), MIK GORENJE -CIMOS KOPER, 21.30 KRALJ NA BETAJNOVI, TV PRIREDBA PREDSTAVE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA, 23.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.45 VAN VEETEREN: KARAMBOL, ŠVEDSKA NAN., 2.10 INFOKANAL   
* * * 

ČETRTEK, 17.04.2008, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.15 V DOTIKU Z VODO, AVSTR.-NEMŠ. NAN., 10.45 AMBASADORJI ČRNE GORE, DOK. ODD., 
11.35 SVETO IN SVET: ČLOVEKOVE PRAVICE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 VOJKO ANZELJC: ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 
13.45 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 16.05 HEZARFEN, IGR. FILM EBU IZ TURČIJE, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 IN TO JE VSE!, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.45 TEDNIK, 
22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 KRONSKA PRINCESA, ŠVEDSKI TV FILM, 1.05 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 17.4.1990, 1.30 DUHOVNI UTRIP, 1.45 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.45 INFOKANAL 
ČETRTEK, 17.04.2008, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.30 GLOBUS, 15.00 ACONCAGUA 
-ODVISEN OD LETENJA, FRANC. DOK. ODD., 15.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 17.4.1990, 16.15 PRVI IN DRUGI, 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 POMAGAJMO SI, 17.25 MOSTOVI 
– HIDAK, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA, 19.00 Z UMETNIKI ... PORTRET SLOVENSKEGA GLASBENIKA -BOGO LESKOVIC, 20.00 25 STOPINJ POZIMI, BELG. KOPR. FILM, 21.35 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 22.15 SLABA VZGOJA, ŠPANSKI FILM, 23.55 KAŽIPOTI, FRANC. FILM, 1.30 INFOKANAL 
Tista v gledali je tvoja 
Fejst škrtlavi mouž nigdar nej škeu ženi pejnaze dati. Vsikšikrat je pa proso žmani obed pa večerjo. Tü pa tam njoj je ta potisno samo par forintov. Ženi je tou ednouk prej prišlo pa etak pravi: »Samo bi žmano djo, pejnaz pa ne daš, če glij pun budjelariš maš.« Mouž jo pela pred gledalo, vzeme budjelariš pa etak pra
vi: »Es pogledni,« je staupo pred gledalo pa v rokaj držo budjelariš. »Tej pejnazdje so moji, tisti tam v gledali pa tvoji.« Minoulo je par dnevov, gda je prišo mouž domou veseli, ka ga pa kaj dobroga čaka za obed. Za stolom, puni z dobroutami ga je dobre vole čakala žena. Mouž pa etak: »Čüj, žena! Kak tou, ka če ti gli malo pejnaz davlem, že par dni tak dobro küjaš pa si dobre voule?« Žena ga prime za rokou pa se postavi pred gledalo. »Tak je, dragi mouž,« pa zdigne kiklo do poupka. Spodaj je bila kak od materé rojena pa pokaže na svojo siroutiko niže poupka en peden pa pravi: »Vidiš, tisto v gledali je tvoja, ta tü, ka jo mam, pa mesara.« 
Srček Mlajši so se v šouli včili o človeškom tejli. Med drugim so povedali, ka človek brez srca ne bi mogo živeti. Na konci so doubili za domačo nalogo, ka vsikši naj doma namale srce. Drügi den v šouli nalogo pokažejo leranci. Ta pregledüvle, kak je šteri namalo, pa pride do Pišteka. Te je pa srci namalo vcuj nogé. Leranca pa pravi: »Ja, Pištak, vej pa gde si ti že čüo, ka ma srce nogé? Vej smo se mi nej tak včili!« Pištak pa: »Vi lepou gučite pa včite. Vse pa tö ne vejte! Vej sam doma večer, gda smo šli spat, čüo z mamine pa očine sobe, ka je oče etak pravo: »Srček, nougice bole narazno! Zatou ge mislim, ka človek ma srce z nogami.« 
Mrla de Sneja ide poglednoti v špitale svojo taščo (anyós). Ta cejli cajt djouča pa stonja: »Ge mrdjem!« Sneji ednouk prejk pride pa pravi: »Če je do zdaj vsigdar bilou vse po vaše, pa naj bou eške tou!« 

Moderen zakon 

• 
Dvakrat na keden deva v krčmou pa si privouščiva malo vinčeka pa žmajno djesti. Dja v četrtek, žena v petek. 

• 
Spiva v loučenoj postalaj. Ona v Somboteli, dja v Monoštri. 

• 
Pitala me, kama deva na obletnico ženitve. »Nikam daleč, gde sam že dugo nej bila,« je prajla, zato sam jo poslo v künjo. 

• 
Žena je na nouvoj shujševalnoj dijeti – djabka pa grüške. Shujšala je ešče nej, ali mogli bi jo videti, kak zna pleziti po drejvdji. 

• 
Žena mi je povedala, ka ma pokvarjeni auto, prej je v motori voda. Pito sam jo, gde je auto, pa mi je prajla: v Rabi. 


R.M. 


Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 
Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo 
Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77,  Urada RS za Slovence v zamejstvu  Številka bančnega računa:  
ČASOPIS tel.: 94/380-767; e-mail:  in po svetu ter Javnega sklada za  HU15 1174 7068 2000 1357,  
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM  porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062  narodne in etnične manjšine na Madžarskem.  SWIFT koda: OTPVHUHB