PROLETAREC
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV,—NO. 769.	CHICAGO, ILL., 8. junija (June 8th), 1922.	LETO—VOL.—XVII.
UpravniStv« (Office) 8S89 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864.
Brezposelnost v kapitalistični družbi pro-I	kletstvo na delavce.
Eugene Victor Debs.
Največja nevarnost, ki stoji nasproti tej kapitalistični državi, je brezposelnost. Vojna prosperiteta, ki je ubijala delavsko ljudstvo in zrušila svet, je nagloma izginjala in slika brezposelnosti in težkih časov je sedaj popolnoma vidna v vseh svojih potezah.
Brezposelnost in strah pred brezposelnostjo je proklestvo nad delavskim ljudstvom in zločin kapitalistične družbe. Brezposelnost in strah pred nj6 povzroča še več strahu, več negotovosti, strahopetstva in senilnosti, trplenja in nesreče, gladu in nagote, zlo-iinov in nemoralfiosti; uničila je več domov, razbila več družin, runirala več mož, pognala več žensk v prostitucijo, ugonobila med delavstvom več otrok, kakor vsi ostali vzroki skupaj.
[,' Ona je zli duh, ki straši in zasleduje odvisnega [mezdnega sužnja vsepovsod, celo v sanjah se mu pri-kazuje.
| Noben delavec in ne delavka nista varna pred njo.
• Brezposelnost je produkt kapitalizma, posledica privatne lastnine, in slabi časi so enaki najsibo pod Republikansko ali demokratsko administracijo. ;. Kaj morejo tisti, ki so na vladi, nuditi brezposelnim delavcem in njihovim družinam, ki gladujejo in lo po tem, ko so nagromadili gore bogastev profitar-skiin gospodarjem?
' Bivši predsednik in sedanji vrhovni sodnik Taft, {bolje znan kot "Injunction Bill" med linijskimi delav-jeikatere je pošiljal v ječo, odgovarja zanje: Ob neki priliki, ko je bil še predsednik, so ga vprašali, kako bi se moglo rešiti vprašanje brezposelnosti. Dejal je: "Bog Ve!"
Bog ve, jaz sumim, zakaj delavci omogočajo taka korporacijska orodja in take kapitalistične poli-tifarje, kot so Taft, Wilson in predsednik Harding, ko nimajo celo niti službe, katero bi mogli imenovati uojo.
1 Krušne vrste so pomnožene do vojne višine in javne dobrodelne kuhinje obratujejo noč in dan, ampak vi ne čujete niti besede iz ust predsednika o brezposelnosti ali o njenih vzrokih.
Stare stranke nimajo v svojih programih ničesar
0	brezposelnosti. Njih programi so navadna vada za lovenje glasov. Enainštirideset barelnov žganja, vzete-gaiz bondnih shramb, kakor je dejal McLean, takratni poslujoči župan v San Franciscu, je pomagalo napraviti platformo demokratske stranke.
1	Tisoče vojakov, ki so bili preko morja boreči se ta profitarje, stika danes za delom, vprav to kar sem
r koval v Cantonu, za kar sem dobil deset let ječe.
Glorijozni junaki od včeraj so potisnjeni danes v armado brezposelnih.
Junake od včeraj je včeraj pozdravila bogataševa hčerka ob posebnem vlaku in jih Obsipala s cvetlicami; današnje hobote pozdravlja ob počasnih tovornih vlakih policija in jih odganja v zapor kot potepuhe.
Vsi oduševljajoči napisi: "Vojaki in mornarji, dobrodošli!" so izginili.
In to je koncem konca vse, kar more nuditi delavstvu republikanska ali demokratska stranka.
Vposli delavce, kadar jih rabiš, da ti gromadijo profite; odslovi jih, kadar si iztisnil ves dobiček od njihovega napolplačanega dela, vzemi jih v armado, da se bodo borili zate in izgubili noge, roke in druge ude, kadar napoveš vojno tvojim profitarskim konkurentom v drugih državah; zapri jih kot klateže, kadar jim odvzameš delo in nimajo nobenega izgleda in sredstev za preživljanje, in kadar se izmučijo in osta-re pri delu v tvoji službi s katerim so te obogateli, in ker si tudi veren in patriotičen, jih pošlji v ubožnico, da se rešiš te nadloge.
To je bistvo programov obeh starih strank.
Ena kot druga ugaja Wall Streetu in ena kot druga je enaka ameriškemu delavstvu.
Med njima in socialistično stranko je ogromna razlika. Prve dve sta ovite v hipokracijo in korupcijo. Wall Street jih alternativno rabi za plenjenje in varovanje svojih interesov.
Socialistična stranka ima konstruktiven program, ki je jasen, kakor opoldansko solnce. Svoje delo vrši otvorjeno ob svetlobi dneva. Vero ima v načela, svoje nagnenje v ideale, svoje zaupanje v ljudstvo.
Socialistična stranka nima tajnih zvez in odklanja intrigiranje ter mešetarjenja.
Ne obljubuje uradov, ne kupuje glasov, ne plaši in ne ustrahuje volilcev. Če glasuješ za socialistično listo, storiš to prostovoljno po svojem lastnem nagnjenju in prepričanju.
Socialistična stranka je stranka delavskega razreda in navadnega ljudstva. Ona ne pozna ne plemen, ne vere, ne barve, ne spola. Ona je borbna organizacija delavskega ljudstva na političnem polju in predstavlja naraščajoče prizadevanje zatiranih mas po o-svoboditvi.
Apel socialistične stranke je naslovljen delavstvu vseh dežel in ga poziva naj se dvigne v vsej svoji moči, vrže raz sebe verige ki ga oklepajo, stopi po koncu v vsej svoji veličastnosti in se proglasi za najvišjega vladarja sveta.
Socialistična stranka propagira socializacijo pro--duktivnih in distributivnih sredstev, kar bo omogočilo vsakemu človeku delati in uživati produkte dela; socialistična uredba družbe bo uveljavila pravico otrok do zdrave hrane, do razvedrila, jim omogočila pohajanje v učne zavode, v katerih bo imel vsak otrok enake priložnosti za doseganje uspehov v življenju, enake pogoje za doseganje sreče in enake prilike za socialno službovanje. Osebna svoboda bo enaka za vse koristne člane družbe.
Socialistična stranka stremi po ustanovitvi prave demokracije v družbi s pomočjo socializacije sredstev življenja, kot rudnikov, tovaren, železnic, ladij in pristanišč, z eno besedo, ves produktivni in distributivni mehanizem države, ki je bil socialno zgrajen in deve-lopiran, se ga rabi in vodi socialno in bi moral biti po vsej pravici in zdravemu razumu socialna posest in pod ljudsko kontrolo, upravljan za dobrobit vseh.
In ravno to odgovarja, zakaj je proti socialistični stranki vsak profitarski pirat, vsak ropar z Wall Streeta, vsi grabežki zemljiški posestniki, vsi izkoriščevalci otroškega dela, vse pijavke in plenilci, vse prodane kreature pri listih in na prižnicah, in v tem je dokaz njenega triumfa, dokaz, da nam je potrebna.
Živelo delavstvo jn navadno ljudstvo v Ameriki in po vsem svetu! Socialistična stranka se bori za vaše pravice, drži kviško vaš prapor, se bije v vaših bojih in bo nadaljevala z borbo dokler ne izide solnce osvobojenega ljudstva, ki bo s svojimi žarki svobode in bratstva objelo svet.
^
BORIS BAKMETIJEV SE POSLAVLJA.
Boris Bakmetijev, ruski poslanik v Washingtonu, naznanja državnemu tajništvu, da bo odstopil od svoje službe dne 30. junija. Bakmetijev je ruski poslanik pri ameriški vladi, dasiravno ne reprezentira nikake ruske vlade. Za poslanika v Washington ga je poslala Kerenskijeva vlada, katere že davno ni več. Ker je ameriška vlada skrajno neprijazna sovjetskemu režimu, je na kljub njčmu še nadalje priznavala Bakme-tijeva za pravega predstavnika Rusije in mu dala na razpolago velike vsote denarja, ki so bile določene kot posojilo Rusiji. Dobiti bi ga imela Kerenskijeva vlada, ki pa je padla, zato je z miljoni poljudno razpolagal Boris Bakmetijev s svojim štabom.
O tej diplomatični farsi se je večkrat govorilo in mnogo pisalo. Senator Borah je stvar glede Bakmetije-va spravil ponovno na dnevni red in državni tajnik Hughes ni mogel niti s stališča ameriške vlade opravičiti vzdrževanje in priznanje tega "ruskega poslanika". Na vedne proteste se je Hughes moral odločiti dati Bakmetijevu migljaj, da je boljše, ako preneha i-grati vlogo ruskega poslanika.
Državni department washingtonske vlade izjavlja, da odstop Bakmetijeva ne pomeni predrugačenje politike ameriške vlade napram sovjetski Rusiji.
Upravne posle "poslanika" Bakmetijeva, ki misli zapustiti Ameriko, bo po njegovem odhodu vodil S. Uget.
Ako bi imela ameriška vlada kaj razsodnosti, bi priznala edino vlado, ki jo ima Rusija in njen poslanik bi bil res.zastopnik Rusije. Ampak oficielnemu Washingtonu je najvažnejši posel intrigirati proti Rusiji. Prej ali slej bo tudi Hardingova administracija morala priznati, da je treba občevati le s tisto rusko vlado ki jo Rusija ima.
Nauki iz stavke premogarjev.
V sedanjem gigantičnem boju premogarjev pni profitarjem si delavstvo lahko črpa bogate izkusijt Proti premogarjem nastopa ves kapitalistični apanl ki ima v rokah oboroženo silo, ogromna gmoti sredstva, časopisje, katerega na žalost čita in podpin ogromna večina delavstva, in vso politično moc. Koli k or- jo je v delavskih rokah, je neznatna.
Oblasti države West Virginije zlomijo skoro vsi večji napor premogarjev za izboljšanje svojih razmer. Ravno tako je v južni Coloradi, ne dosti drugače t Pennsylvaniji in v drugih krajih.
Par dni po pričetku stavke v Coloradi je Pl Hamrock, superintendent ranžarjev — tisti Col. Ha» rock, katerega ime je tako globoko zarezano v ludlo* ski masaker pred osmimi leti — pozval organizatorja unije United Mine Workers in mu izročil kopijo» loradskega zakona, tikajočega se piketiranja v stavkah. Potem je organizatorja informiral, da tolmačili z generalnim pravdnikom države Colorado Victor Ke-yesom zakon o piketiranju sledeče:
"Noben uradnik ali organizator unije U. M.} ne sme organizirati, posetiti ali sklicevati shode in a njih govoriti tistim premoagrjem, ki sedaj delajo: i ti se jih ne sme z mirnim prigovarjanjem siliti, i puste delo; uradniki in organizatorji unije smejo) voriti na sejah in shodih tistih premogarjev, ki so i stavki, toda NE SMEJO jim prigovarjati, ne svetovi ti, niti jih na miren način siliti, naj ostanejo na stavki."
Prečitajte še enkrat, kajti to se je dogodilo v Rockefellerjevemu cesarstvu.
Mr. Hamrock je organizatorju tolmačil nadalji
"Da se ne sme obdržavati nikakih pohodov stav-kujočih premogarjev. . ."
Tako "tolmačenje" onemogočuje vsako orj cijsko delo v stavkovnem okrožju premogarjev v Colo-radu. Kljub temu je velika večina premogarjev Jlj I stavko in je vztrajala v borbi. Tri dni po tistemu tolmačenju je organizator John X. Cochran skusal j riti pred premogarji na nekem shodu v Huerf County in se pri tem ravnati kar največ mogoče) Hamrockovnu "tolmačenju". Koncem konca se < ti kak ovinek, da se delavstvu pove in direktno, če« mu ne sme povedati naravnost. Par dni po tem i godku je dodal Col. Hamrock k svojim prvotnim ii strukcijam še dodatek, "da se prepoveduje vsem | nikom in organizatorjem unije sklicevati aM govori na sejah ali shodih rudarjev."
Na ta način je hotelo cesarstvo pobožnega ( ga carja potlačiti delavstvo v največjo servilnost ii jim zabiti strah v glavo. Samski štrajkarji, katerih« je hotela družba iznebiti, so dobili ukaz, naj se i treh ur poberejo iz "kempe". Oženjenim stavki je bil dan odlok, naj si v teku deset dni najdejo t stanovanje, kajti družbe ne trpe stavkarjev v : hišah. In delavci so zgradili te hiše iz dobičkov, ki i jih napravili premogarji s svojim delom — ne zai ampak Rockefellerjevi družbi. Storjeni so bili neti ri koraki, da se zaustavi postopanje družbe proti ik lavstvu, toda coloradski generalni pravdnik je i4 vil, da je izganjanje delavcev iz stanovanj in iz 1 na podlagi coloradskih zakonov dovoljeno.
Col. Hamrock, ki ima s svojimi četami na skrbi t rovati "mir in red", je podal izjavo, priobčeno' "Denver Express", v kateri pravi, da je pripravil
»Itči se k vsakemu sredstvu za udušitev nemirov, če li se pojavili.
"Poslužil se bom vsakega sredstva, topa, ročnih panat, ali pa plinov, če se prično izgredi. . ."
Colorado ima na podlagi zadnjega ljudskega štetji skoro miljon prebivalcev. Izmed teh je zelo malo iipitalistov. Večina coloradskih bogastev je v posesti ljudi, ki niti ne stanujejo v državi. Ogromna veči-u prebivalstva je delavskega in kmečkega stanu. Pri rolitvah to delavstvo skeba v prilog kapitalističnih sirank, v industrialnih bojih pa pada po njemu bič, ki »gaje samo pomagalo ustvariti. Med delavstvom se preveč kritizira kapitaliste in njihove lakaje, pa premalo premišljuje, da smo si teh razmer sami krivi, ker ne mislimo dovolj, ker ne vpotrebljavamo vseh pripomočkov, ki jih imamo na razpolago v boju proti privatnim interesom. Po krivdi večine coloradske-p delavstva vladajo državo žandarji, plačani od ljudstva, toda služijo privatnim interesom. Take izkušnje bi morale dati ljudstvu dovolj povoda misliti.
V vzhodnih in srednjezapadnih državah je situa-dja v premogarski stavki neizpremenjena. Pogajanja med zastopniki premogarjev iz polj trdega premoga in operatorji so se sicer obnovila, toda družbe zahte-iijo znažanje plač, kar premogarji v sedanjih razmejili le ne, da ne morejo sprejeti, ampak zahtevajo ivišarije plač. Premogovna industrija je tako slabo in »praktično upravljana, da trpe posledice v prvi vrsti premogarji, v drugi pa publika, ker mora preveč plačevati za premog. Operatorji niso na škodi, ker svojih dobičkov ne zanemarijo.
Premoga je pričelo polagoma primanjkovati, ker se skladišča praznijo. Kakor se glase nekatera poro-fila, producirajo premogarji, ki se niso odzvali porini za stavko, okoli 2 miljonov ton premoga meseč-i), To seveda ne zadostuje za potrebe industrije. Sičrt operatorjev je bil izstradati premogarje, ker so se zavedali, da ima unija, na razpolago le majhna potna sredstva in ne bo mogla nuditi izdatne pomo-fi stavkarjem. Toda vrste stavkarjev so ostale solidar-if, Zvezna vlada se v situaciji drži "nevtralno", ob-'Ijnblja pa od strarfi, da bo posegla v situacijo, kadar pride pomanjkanje premoga. Lokalne in držvane oblasti so več ali manj na strani operatorjev in jim aktivno pomagajo v protiunijskemu boju.
Kljub dolgotrajni brezposelnosti, v katero je bilo pahnjenih tisoče premogarjev, kljub šikanam od raznih strani, se vrste stavkarjev dobro drže. Le mlačne-ii omagujejo. Nekateri, ki se tu in tam vračajo na dajo,pripovedujejo, da so jih na to prisilile razmere, ker so brez vsakih sredstev in se ne morejo preživljati. Mnost vsega ameriškega organiziranega delavstva Btribila gmotno pomagati premogarjem, kajti njihov I hoj je boj vsega ostalega ameriškega delavstva, orga-
■	niiiranega in neorganiziranega.
Boj je boj I
j Borba ni piknik. Žrtve zahteve — velike žrtve. H Vsi boji so jih zahtevali in če je človeštvo toliko žrt-
■	malo za vojno kapitalističnih sil, naj žrtvuje nekaj
■	Mi za svoje boje proti sovražnikom svojih interesov, j Solidarnost! Podpiranje drug drugega!' Trezno
■	nastopanje 1 Vztrajnost!
E Slediti tem geslom in se ravnati po njih pomeni I imago. In premogarsko delavstvo mora doseči zmago! I Ako jo izgubi, ga čakajo v bodoče še hujši, še večji bo-I ji, združeni še z večjimi napori. Zato nadaljuj z bo-I jem danes, da ti ne bo treba pojutršnjim z nova v boj I sa stvari, ki jih lahko danes izvojuješ.
SEMINTJA.
Skozi 600 let borbe do civilne vojne. — "Razdvajaj in vladaj!" — Za delavstvo ni verskega vprašanja. — Hrvatska procesija v Chicagi. — Upor Hotentotov. — Odlikovanja. — Vendar je razlika.
Pri volitvah v New South Walesu, Avstralija, je bila delavska vlada poražena. Vzrok poraza je bilo versko vprašanje, ki so ga porinili v volilni boj protestan-tje. Zagnali so krik, da je delavska stranka preveč prijazna katoličanom, ki streme za polastitvijo vlade v N. S. Walesu. Protestantje so oddali večino svojih glasov za protikandidate delavski stranki in slednja je izšla iz volilnega boja kot manjšina. Posledica: kmalo nato so bile znižane plače in delavne ure podaljšane od 44 na 48 ur na teden. Privatni interesi zanašajo vprašanje vere v delavski boj v svojo korist. Katoliški in prote-stantovski kapitalist imata enak namen: izkoriščati delavstvo. Za vero delavca ne vprašata. Delavci vseh religij imajo enake interese. Vera ne napaja in ne nasičuje. Časi, ko je Kristus nasitil s par hlebci kruha in par ribami pet tisoč ljudi, so (minili. Pravzaprav jih nikdar ni bilo. Če že govormo o tej legendi,, je zanimiva le v tem, da je moral celo Sin božji nasititi ljudstvo s kruhom in ribami in ne s pobožno molitvijo. Pobijanje verskega fanatizma je za delavsko gibanje važna naloga, toda v enih deželah se je ne vpošteva dovolj.
* * *
Dne 30. maja je bilo v Chicagi slovesno blagoslov-ljenje nove hrvatske cerkve. Več tisoč ljudi je bilo v pohodu, deset godb je igralo, 20 društev je korporativ-no korakalo v večjo čast in slavo božjo. Nosili so kipe raznih svetnikov in svetnic, kot podobo Gospe Sinjske (Mati Božja), kip sv. Antona, kip sv. Jeronima itd. Za Čikaške ulice je bila to zanimiva procesija, kakoršne se dogajajo večinoma le v poljski koloniji. Ko je umrl cesar Franc Jožef, mu je ravno ta hrvatska fara priredila slovesen pogreb po ulicah, nakar se je vršila slovesna sv. maša zadušnica. To je bilo pred vstopom A-merike v vojno. Kdor zasleduje javno življenje med ameriškimi Hrvati, najde marsikaj zanimivega. Malo-kateri narod se guli toliko kakor hrvatsko ljudstvo. Znanje s svojimi pristaši ima dovolj posla doma, pa ga menda ne vidi. Zato si je nadelo nalogo "rešiti" slovensko delavstvo v Ameriki iz "zavedenosti". V začetku vojne je to na svoj način skušal Zoti in bili so še drugi poskusi. Hrvatje kot narod ne morejo reševati Slovencev kot naroda. Zavedni hrvatski delavci lahko kooperirajo s slovenskimi zavednimi delavci za iztrebljanje gnilobe in za vzgajanje zaostale mase, ki je še vedno ugoden material za iskoriščevalce in duševne zavajalce. Vsako drugačno reševanje bo koncem konca fiasko.
* • *
Skozi 600 let, od kar gospodari Anglija nad Irsko, so se prebivalci Erina na en ali drug način borili za nacionalno osvoboditev. Razni dogodki po svetovni vojni, ki so slabili Veliko Britanijo od znotraj in zunaj, so jo silili napraviti vsaj v neposredni bližini mir. Vsled tega je londonska vlada napravila z Irci dogovor, ki jim je dal avtonomijo, kakor jo imajo nekatere angleške kolonije. Dežela pa bi še nadalje spadala v fede-
racijo britanske monarhije. Ljudje, ki ne znajo misliti, iso mislili, da pride na Irsko mir. Danes je na Irskem civilna vojna, Irci se bore proti Ircem. Anglija pošilja na otok sv. Patrika vojaštvo da na njem zopet zavlada
s pomočjo svojega orožja.
* * *
Voditelji katoliških Ircev so v medsebojnem boju, ker hočejo vsi biti absolutni voditelji. Katoliški Irci so v boju proti protestantovskim Ircem radi vere. Demagogija, verski fanatizem, pohlep po vodstvih, vse plod ignorance, tepe irsko ljudstvo. Ko so se prikazali prvi znaki večje svobode za irsko ljudstvo v času, ko je bilo edinstvo najpotrebnejše, je nastopilo najhujše razdvajanje. Katoliška duhovščina in irska birokracija je za Collinsom. Ta struja govori za irske kapitaliste in zemljiške posestnike. De Valera je vodja druge kapitalistične struje, v prvi vrsti profesionalne irske inteligence. Tudi od nje nimajo interesi ljudstva ničesar pričakovati. Ulstensko skupino Ircev vodijo fevdalni lor-dje v zvezi z industrialci. Te skupine se bore med seboj, zavedeni Irci pa trpe in padajo v bojih. "Razdva-tjaj in vladaj" je star rek, vedno resničen. Anglija, dokler bo kapitalistična, bo vladala Irsko, dokler se irsko ljudstvo ne izkoplje iz spon ignorance. Ljudstvo, ki se
pretepa radi vere, ni še zrelo za svobodo.
★ * *
Po šeststoletnih bojih so si Irci izvojevali nazaj svoj parlament in avtonomijo. Niti to malo še niso sposobni rabiti v svoj prid. Vsled notranjega kaosa bo ljudstvo samo pozdravilo povratek angleških čet. Tudi taki slučaji so se v zgodovini že večkrat dogodili. Medsebojni boji Ircev ne služijo irskemu ljudstvu, kakor ne služijo medsebojni boji med delavskimi strujami delavskemu ljudstvu. Imperialiisti in kapitalisti so edini, ki imajo koristi od nesloge v vrstah ljudstva.
* * *
Irska delavska federacija ima okoli 300,000 članov, približno toliko irska delavska stranka. To je danes na Irskem edina sila, ki je zmožna voditi irsko ljudstvo ipo potu izkušenj v resnično osvoboditev. V začetku maja je irska delaviska federacija proglasila generalno stavko, ne proti kapitalistom kot takim, ampak proti irskim samopostavljenim voditeljem, ki so pahnili deželo v civilno vOjno in kaos. To je "voditelje" prisililo sklicati konferenco nasprotujočih si struj, ki je imela namen najti sporazum med bojevitimi elementi. Ta se je le deloma dosegel, kajti 'voditelji' z bur-žvazno psihologijo vidijo v prvi vrsti le sebe in svoje cilje. Toda delavlstvo na Irskem, ki je industrialno zaostala dežela, je vendar pokazalo, da ima moč. Ko bo mera vzdržljivosti sedanjega kaosa polna, bo delavstvo na Irskem storilo svoje.
* * *
Anglija, ki ima svoje težave v Indiji, Južni Afriki, na Irskem, v Egiptu in drugje, je dobila nov problem: upor Hotentotov in drugih divjaških rodov proti angleški nadvladi v afriških kolonijah. Dokler ni bilo tja Angležev, je bilo prijetno za črnce. Angleži so odprli diamantne in druge rudnike, pričeli so graditi razna podjetja in mesta, za vse to pa so rabili delavcev. Vpo-slili so črnce, ki so s tem dobili priliko seznaniti se s civilizacijo. Črnci so se čudili in delali—ker so morali. Oboroženi angleški čuvaji so skrbeli, da ni nihče pobegnil. Medtem so vzgajali čuvaje tudi izmed črncev, ki so za slučaj upora pripravljeni streljati na svoje plemenske brate. Hotentotom se je zdelo vse to krivično, pa so v svoji omejenosti mislili, da so dovolj jaki pregnati Angleže. S par strojnimi puškami in z nekaj bombami z aeroplanov ter strupenimi plini so jim Angleži
dokazali, da mislijo ostati v Afriki. Črnci bodo mon delati za kapitalizem — radi ali neradi. In -predno 1 do v stanu doseči zase kaka izboljšanja, se bodo mor učiti od Angležev.
* * *
Norvežki znanstvenik Fridtjof Nansen je bil edi prvih, ki se je zavzel za pomožno akcijo v Rusiji, lal ro je preteklo poletje obiskal glad. Vsled svojih akti nosti Je bil izvoljen za predsednika komiteja za medn rodno pomoč gladujoči Rusiji in za njegove zasluge pi tem delu ga je moskovski sovjet imenoval častnimi žavljanom sovjetske Rusije. Nansen je odlikovanje o
klonil.	,
* * *
Ako je kdo v prošlosti odklonil red ali odlikon nje, ki ga je dala buržvazna vlada, se ga je smatralo demokrata in pogumneža. Socialisti ne verujejo vi dove in odlikovanja. V sovjetski Rusiji so na krmi komunisti. Odpravili so carske redove in odlikovan ter polagoma uvajajo svoje. Niti odlikovanja in redm se ne morejo odpraviti čez noč, dasi bi se mnogo ta kakor pa gospodarski sistem. Če bi ekstremisti več m slili pa manj demagogirali, bi bilo mnogo boljše za i lavsko gibanje. Prave revolucije se dogajajo v glavi ljudi. Taka revolucija se vrši neprestano. Delovati pi zakonih umske revolucije je najboljše revolucionar* delo. Kadar bo človeštvo dovolj napredovalo, boi krvave revolucije nepotrebne. Danes jih imamo vsi ignorantnosti mase, ker ni še zrela za drugačne način boja. V prošlosti so se godile še pogostejše, ker je bili ljudstvo še bolj nevedno. Toda ves napredek, kar | je dosegel svet, je koncem konca plod umske rev lucije. Krvavi upori v prošlosti so se vršili, ker jel to edini način, potom katerega se je znalo ljudstvo« rati proti zatiranju in izkoriščanju. V nekaj stoletj bodo krvavi upori izginili. Do takrat bo civilizacij popolnejša od sedanje, ki je še barbarska, prodrla ti di do Hotentotov in drugih podobnih rodov, ki j smatra današnja družba za barbarske in divje, dasi sama še tudi divja in barbarska. Ampak razlika je vel dar.
^ ^
Atentati na delavske plače se nadaljujejo.
Po premirju je kapitalistično časopisje zakričal* da se moramo čim prej povrniti v "normalne razi re." Republikanska stranka je imela to povrnitev "normalnost" zapisano na svojem praporu v zadn predsedniški kampanji. Delavci so glasovali za Hi dinga in ga izvolili. Debs, kandidat socialistične stra ke, je dobil komaj mjljon glasov. Delavci so hoti "normalne čase" in so raditega glasovali za repii kance in demokrate. Normalni časi so tu. Brezposej nost imamo, draginjo, korupcijo, nič manjša kakor j) bila med vojno, v oziru prohibicije se je še povefidi imamo preganjanje delavstva, zatiranje unij. gonjo« odprto delavnico in vsesplošno zniževanje plač. .Vaj slabše plačani delavci so bili prvi deležni znižanji Stotisoči zaslužijo sedaj komaj 25 do 30c nauro.Jki ne bi v nekaterih obratih, kot n. pr. v jeklarnah, 4 lali po deset, dvanajst aH še več ur na dan, bi taki! lavci ne zaslužili niti za najpotrebnejšo hrano. rija v velikih delavskih središčih postaja vedno viil
ja.
Klavniškemu delavstvu so plače občutno zniiH Poskušalo se je postaviti v bran za svoje pravice, H
rski kralji so v času stavke dobili še cenejše de-ivce in tiste tedne so podražili meso, da so bili nji-dohički še toliko večji.
Sedaj je prišlo na vrsto železniško delavstvo, vpo-iDo pri vzdrževanju železniškega prometnega si-i. Prizadetih je nad 400,000 delavcev. Plača jim znižana od enega do pet centov na uro ali povpreč-:a 13.2 odstotkov.
Železniški delavski odbor, ki je vladna institucije pred nedavnim znižal cene za prevažanje tovorov odstotkov. To je bila priprava za znižanje delav-ikih plač. Ravno ta odbor je zadnji teden znižal pla-ielavstvu vposljenemu pri vzdrževanju železnic in dobrohotno omenil, da ostalim kategorijam železniških Maveev še ne bodo znižane plače. To ni prvo zniža-kajti železniškim družbam se je zelo mudilo v nalnost v kolikor se tiče zniževanja plač. Zastop-likj železniških delavcev v tem odboru so protestirali pti znižanju in sedaj groze s stavko. Če bo vpraša-stavke resno vpoštevano med prizadetim delav->m, bo dano na splošno glasovanje. Protesti sami sebi so sicer dobro sredstvo agitacije, toda afek-tivni niso. Delavstvo se bo moralo pač zateči k stavki, »lo bo imelo kaj upanja na zmago v sedanjih razmerah. Ako ne, bi si moralo napraviti dober načrt, ki bi ral v prvi vrsti iti za tem, da uvede afektivno pro-lando za pridobivanje javnega mnenja v prid soci-:iranju transportnih sredstev in kar je v tem oziru vno, unija železniških delavcev bi morala priznati razredni boj in aktivno sodelovati na političnem boli. Ameriško delavstvo tepejo danes kapitalisti s pomočjo političnih institucij, katere kontrolirajo vpli-privatnih interesov.
Najboljše plačani delavci na železnicah so loko-itivni strojevodje. Dolgo let so bili na glasu kot "aristokratje" med delavstvom in njihova unija in ne-ostalih bratovščin železničarjev so bile poznane najkonservativnejše delavske organizacije. Naj-oljše plačani strojevodje na lokomotivah zaslužijo povprečno $7.44 na dan. Preje omenjeni Železniški-delavski odbor je na-ino preračunal povprečne plače železničarjev raz-kategorij in iz te statistike posnemamo, da so po-tčnednevne plače lokomotivnih Strojevodil sledeče:
Strojevodje na osebnih vlakih......$.6.00
Strojevodje na lokomotivah za premikanje tovornih vagonov na "yardih".
(yard engineers.) ................. 6.51
Strojevodje na kontinentalnih tovornih
»lakih . . . . ........................ 7.05
Strojevodje na lokalnih tovornih vlakih 7.44 To je torej povprečna plača najboljše plačanih čarjev in vključuje regularno plačo in plačo za ad čas (overtime). S prvim julijem preteklega so jim bile plače znižane za 9.4 odst. Strojevodje niso vedno stalno vposljeni, razun regularnih vlakih. Ista statistika, iz katere smo i gornje podatke, prikazuje, da je bila najvišja na plača, ki jo je dosegel kak strojevodja po 1. iju 1821 S185.93. Večina strojevodij je prejemala za delo okoli $120.00 mesečno. Mnogi tudi pod (I in iz tega je razvidno, kako sijajne plače pre-"aristokratje" v delavskemu razredu. Plače že-čarjev drugih kategorij so seveda nižje. Igra v ilnost se bo nadaljevala, kajti pohlep grabežev neomejen.
Unija železniških in parobrodnih pisarniških u-incev, skladiščnih delavcev in postajnih usluž-bo na prihodnji konvenciji Ameriške Delavske
Federacije potom svojih delegatov zagovarjala predlog, da se uvede industrialni unionizem za vse posamezne obrate in da se železniško delavstvo organizira v eno unijo. Ta zaključek je storila na konvenciji v Dallasu, Texas. To je napredek, dasiravno industrialni unionizem še ne pride tako kmalo. Ampak ideja za tak način organiziranja je že globoko prodrla v vrste organiziranega delavstva. Industrialni unionizem se v enih strokah že polagoma uvaja. Protesti, kakor rečeno, so dobri, toda ciljev se ne doseže s protesti. Industrialna forma organizacije, razširjenje boja na politično bojišče in borba za odpravo sedanjega gospodarskega reda in ga nadomestiti s socialističnim je edino zdravilo, če hočemo preiti iz današnje "normalnosti" v pravo prosperiteto.
t^® vv®
Divjanje italijanskih fašistov.
Po ulicah italijanskih mest so se obnovili izgredi, ki jih provocirajo fašisti, in umori se dnevno dogajajo. Italija, dežela potresov, ima sedaj že dalj časa fa-šistovske potrese, ki črpajo energije dežele.
Edgar Ansel Mowrer poroča iz Rima, da je okraj San Lorenzo v Rimu takorekoč pod strahovlado fašistov. Istotako mesto Bologna, ki je pod njihovo okupacijo. Ljudje, ki nosijo socialistične znake, niso varni na ulicah. Fašisti jih napadajo in neusmiljeno pre-tepejo ali pa tudi umore.
Fašistovsko gibanje se je pojavilo, ko so komunisti pričeli s svojo ultraradikalno propagando. Ekstrem na levici je porodil ekstrem na desnici. Fašiste podpira policija in častniki, deloma tudi vojaštvo, kolikor ga ni prežetega s socialističnimi idejam.
Fašisti so za ohranitev sedanjega reda v Italiji. Na svoji strani imajo vso šovinistično gospodo, kapitaliste, aristokracijo in bogate parasitke, ki razkošno žive in trošijo velikanske svote za draga oblačila na račun revnega italijanskega ljudstva. Fašisti nimajo za seboj mas italijanskega ljudstva. Svoje orgije uganjajo le s pomočjo terorizma. Njihovi poskusi, da bi dobili v svoj tabor kak večji del italijanskega delavstva, iso se ponesrečili. Fašisti so nekaka predstraža fanatičnega nacionalizma. Nastopajo oiboroženi s količki, samokresi in puškami. Napadajo najrajše komuniste, ki se branijo s kamenjem in količki in le radkokedaj- z orožjem. K ubojem se ne zatekajo, kajti oblasti so proti komunistom in socialistom zelo stroge, medtem ko uživajo fašisti protekcijo.
Velik del italijanskega javnega mnenja želi, da bi oblasti napravile tem provokacijam konec. Nobeno mesto ni varno pred divjanjem fašistov in nihče ni pred njimi varen življenja.
Delavskemu gibanju so prizadejali mnogo škode. Razdejali so mnogo delavskih domov, tiskaren in drugih delavskih ustanov. Z fašistovskim divjanjem so se imeli od blizu priliko seznaniti tudi Slovenci v Julijski Benečiji, posebno v Trstu in v nekaterih okolških krajih.
Boji so bili, odkar je življenje, ali od začetka začetkov so se neprenehoma izpreminjali v oblikah, v namenih, v sredstvih in drugih rečeh, Kar se vekomaj izpreminja, ne more nenadoma postati stalno. Treba je, da jih poznamo iz preteklosti do današnjega dneva, pa lahko najdemo črto, držečo v bodočnost.
ANTON ČEHOV:
DUEL.
Za "Proletarca" poslovenil Jože Vidmar.
(Konec.)
Med tem, ko se je v krčmi vršil bogoslovski pogovor, se je vozil Lajevski domov in se je spominjal, kako tesno mu je bilo ob zori, ko se je vozil sem, in ko so bile cesta, skale in gore mokre in temne in ko se mu je zdela neznana bodočnost strašna kakor prepad, ki mu ni videti dna; sedaj pa so deževne kaplje, ki so visele po travi in po kamenju, blestele v solncu, kakor dijamanti, priroda se je radostno smehljala in strašna bodočnost je ostala za njim. Pogledoval je na mračni, objokani obraz Šeškovskega in naprej, na kočije, v katerih so sedeli von-Koren, njegovi sekundanti in doktor, in zdelo se mu je, da se vsi oni peljejo s pokopališča, kjer so ravnokar pokopali teškega, neznosnega človeka, ki je bil vsem v napoto.
"Vse je končano," — je mislil o svoji preteklosti in se je previdno gladil s prstom po vratu.
Na vratu se mu je napela na desni strani med ovratnikom majhna, boleča oteklina, dcrlga in debela kakor mazinec, kakor da bi bil kdo z likalnikom potegnil pq vratu. Tod ga je oplazila krogla.
Potem, ko je prišel domov, se je pričel zanj dolg, čuden, sladak in meglen dan, kakor pozaba. Kakor da so ga ravnokar izpustili iz ječe ali bolnice, — ogledoval si je zdavnaj znane predmete in se je čudil, da vzbujajo mize, okna, stoli, svet in morje v njem tako živo, otroško veselje, kakoršnega že zdavnaj, zdavnaj ni občutil. Bleda in silno upala Nadežda Fjodorovna ni razumela njegovega krotkega glasu in čudne hoje; nudilo se ji je, da bi mu povedala vse, kar se je ž njo zgodilo . . . Zdelo se ji je, da jo Lajevski najbrž slabo sliši in da je ne razume, in da jo prekolne in ubije, če vse to zve; on pa jo je poslušal, jo božal po obrazu in po laseh, ji zrl v oči in govoril:
— Nikogar razen tebe nimam . . .
Potem sta dolgo sedela na vrtu, se stisnila drug k drugemu in molčala; ali pa sta glasno sanjala o svojem bodočem življenju, govorila kratke, odtrgane besede, in njemu se je zdelo, da ni še nikdar poprej govoril tako dolgo in tako lepo.
XXI.
Minilo je nekaj več kot tri mesece.
Nastopil je dan, ki si ga je von-Koren naznačil za odpotovanje. Od ranega jutra je šel debel, hladen dež, pihal je severovzhodni veter in na morju so se dvignili silni valovi. Rekli so, da ni verjetno, da bi prišel parnik ob takem vremenu v pristanišče. Po voznem redu bi moral priti ob desetih zjutraj, toda von-Koren, ki je šel opoldne in popoldne na breg, ni videl z binok-lom ničesar razen sivih valov in dežja, ki je zagrinjal obzorje.
Proti večeru je dež ponehal in veter je pričel opazno polegati. Von-Koren se je že sprijaznil z mislijo, da danes ne bo mogel na pot, in je sedel igrat s Samojlenkom šah; toda ko se je stemnilo, je sluga javil, da so se na morju prikazale luči in da so videli raketo.
Von-Koren se je jel hitro odpravljati. Nadel si je torbo čez ramo, se poljubil s Samojlenkom in dijako-nom, je brez vsakega vzroka prešel skozi vse sobe, se
poslovil od sluge in kuharice in je odšel s takima stvom na cesto, kakor da je pri doktorju ali pri sebil kaj pozabil. Po cesti je šel poleg Samojlenka, za njii dijakon s skrinjico, za vsemi pa sluga z dvema km koma. Le Samojlenko in sluga sta razločila motne lni ke na morju, drugi pa so gledali v temo in niso vil ničesar. Parnik se je vstavil daleč od brega.
—	Hitro, hitro, — je priganjal von-Koren. - ti jim se, da bi mi ne ušel!
Ko so šli mimo triokenske hišice, v katero sej Lajevski preselil kmalu po dvoboju, se von-Koren i mogel udržati in je pogledal skozi okno. Lajevski j sedel sključen, s hrbtom proti oknu, za mizo in je pia
—r- Čudim se, — je dejal tiho zoolog. — Kako st je zvili
—	Da, občudovanja vredno, — je vzdihnil Sam lenko. — Tako ti sedi od jutra do večera, sedi in s« in dela. Hoče poplačati dolgove. Živi pa, bratec, slaU kot berači
Pol minute je minilo v molku. Zoolog, doktor i dijakon so stali pri oknu in so zrli na Lajevskega.
—	Pa se res ni odpeljal odtod, ubožec, — jereb Samojlenko. — Pa se spominjaš, kako si je prizadevi da bi se?
—	Da, strašno se je zvil, — je ponovil von-Kore Poroka, to celodnevno delo za košček kruha, neb nov izraz na njegovem obrazu in celo njegova hoja -vse je tako nenavadno, da sam ne vem, kako bi to ime noval, — zoolog je prijel Samojlenka za rokav in j nadaljeval z razburjenjem v glasu: — Povej njennii njegovi ženi, da sem ju občudoval, ko sem odhajal,! jima želel mnogo sreče ... in ga poprosi, naj me nil v slabem spominu, če je to mogoče. Saj me pozna, Oi ve, da bi jaz lahko postal njegov najboljši prijatelj če bi bil tedaj mogel slutiti to izpremembo.
—	Stopi k njemu, poslovi se.
—	Ne, to ne gre.
—	Zakaj? Bog ve, mogoče se ne bosta videla ni kdar več.
Zoolog je pomislil in dejal:
—	To je res.
Samojlenko je s prstom tiho potrkal na okno. L» jevski se je zdrznil in se je okrenil.
—	Vanja, Nikolaj Vasiljič bi se rad poslovil oi tebe, — je rekel Samojlenko. — Zdajle se namreč o pelje.
Lajevski je vstal izza mize in je odšel v vežo, dii odprl vrata. Samojlenko, von-Koren in dijakon so sli pili v hišo.
—	Samo za trenutek prihajam, — je pričel M log, ko je v veži slačil galoše. Bilo mu je že žal h se je udal čustvu in prišel brez povabila. — "ZgW| kakor bi se vsiljeval, — je pomislil: — in to je nesp» metno". — Oprostite, da vas motim, — je dejal, ko vstopil za Lajevskim v njegovo sobo: — toda zd| se odpeljem, pa me je potegnilo k vam. Bog ve, afi še kedaj vidiva.
—	Zelo me veseli . . . Pokorno prosim, — jfj kel Lajevski in je okorno pristavil gostom stole, kili da bi jim hotel zagraditi pot, in se je ustavil sredi» ter si mel roke.
—	"Zakaj nisem pustil prič na cesti"?— je p« slil von-Koren in je trdo dejal: — Ne imejte me?4 bem spominu, Ivan Andrejič. Prošlega seveda ni i goče pozabiti, preveč je žalostno, in jaz tudi nil prišel radi tega sem, da bi se opravičeval, ali di vas prepričeval, da nisem kriv. Kar sem delal, 4 delal iskreno, in nisem spremenil od tedaj svoji; zorov . . . Res sem se tedaj, kakor vidim v svoje i
ko veselje, kar se vas tiče, zmotil, toda človek se spo-takne tudi na gladki cesti in človeška usoda je že taka: fese ne zmotiš v glavnem, se zmotiš v posameznostih. Nihče ne ve prave resnice.
—	Da, nihče ne ve resnice ... — je rekel Lajevski.
Von-Koren je podal Lajevskemu roko; ta mu jo je stisnil in se poklonil.
i — Ne imejte me v slabem spominu, — je rekel von-Koren. — Poklonite se v mojem imenu svoji ženi in ji recite, da mi je bilo zelo žal, da se nisem mogel posloviti od nje. ■ — Saj je doma.
Lajevski je stopil k vratom in je dejal v sosedno sobo:
—	Nadja, Nikolaj Vasiljič bi se rad poslovil od tebe.
Vstopila je Nadežda Fjodorovna; obstala je pri vratih in je plašno pogledala na goste. Obraz je imela skesan in preplašen in tudi roke je držala, kakor kaka jimnazistka, ki jo oštevajo.
f — Nadežda Fjodorovna, jaz se sedajle odpeljem, -je rekel von- Koren: — in sem se prišel poslovit.
Neodločno mu je podala roko, Lajevski pa se je priklonil.
"Kako pomilovanja vredna sta oba! — je pomislil von-Koren. — Tega življenja ne plačujeta poceni." -Peljem se v Peterburg in v Moskvo, — je vprašal: -ali naj vama kaj pošljem od tam?
—	Kaj? je rekla Nadežda Fjodorovna in se je vznemirjeno spogledala z možem. — Mislim, da nič . . .
—	Da, nič . . . — je rekel Lajevski, mneč si roke. Pozdravite.
Von-Koren ni vedel, kaj bi mogel in moral še reči, prej pa, ko je šel k njima, si je mislil, da jima reče mnogo lepega, toplega in pomembnega. Molče je stisnil roke Lajevskemu in njegovi ženi in je odšel s teškim ■dvom.
—	Kakšni ljudje! — je govoril zadaj polglasno dijakon. — Moj Bog kakšni ljudje! Resnično, resnično, da je sama desnica božja zasadila to trto! Oče nebeški! Eden je premagal tigoče, drugi pa neštevilne mno-iite. Nikolaj Vasiljič, — je rekel vzneseno: — Vedite, da ste danes premagali največjega sovražnika človekovega — ošabnost.
t — Bežite, bežite, dijakon! Kakšna zmagovalca neki! Zmagovalec gleda kakor orel, on pa je usmiljenja vreden, boječ, preplašen, priklanja se kakor kitajski malik, in meni . . . meni pa je tesno.
Zadaj so se začuli koraki. Dohajal jih je Lajevski, di bi jih spremil. V pristanišču je stal sluga z dvema kovčkoma, malo dalje pa štirje veslači. | - Ampak vleče pa pošteno . . . brrr! — je rekel Samojlenko. — Na morju je sedaj najbrž viharček — ojoj! Nisi si izbral pravega časa, Kolja. i — Ne bojim se morske bolezni.
—	Ne gre zato ... da bi te tile tepci ne zvrnili. Raje bi se peljal z agentskim čolnom. Kje pa je agent-
| ili čoln? — je kriknil veslačem, t — Odšel je, — ekselenca.
—	Pa carinarski?
-Tudi.
-Zakaj pa niste javili? — se je razjezil Samoj-knko. - Budala!
L -Saj je vseeno, ne razburjaj se . . . — je rekel von-Koren. — No, zbogom. Bog vas varuj!
Samojlenko je objel von-Korena in ga trikrat prekrižal,
-Ne pozabi nas, Kolja . . . Piši . . . Prihodno pomlad te bomo pričakovali.
—	Zbogom, dijakon, — je rekel von-Koren in je stiskal dijakonu roko. — Hvala vam za družbo in za dobre pogovore. Pomislite radi ekspedicije.
—	Ampak za Božjo voljo, magari na konec sveta!
—	se je zasmejal dijakon. — Kaj pravim, da ne?
Von-Koren je spoznal v mraku Lajevskega in mu je molče podal roko. Veslači so že stali spodaj in so pridrževali čoln, ki se je zadeval ob kole, čeprav ga je pomol varoval proti velikim valovom. Von-Koren je stopil po stopnicah navzdol, skočil v čoln in sedel h krmilu.
—	Piši i — mu je kriknil Samojlenko. — Pazi na z dr a vije!
"Nihče ne ve prave resnice", — je mislil Lajevski; dvignil si je ovratnik in skrčil roke v rokave.
Čoln je jadreno obšel pristanišče in je odplaval na prosto. Zginil je v valovih, toda takoj ,nato je zdrsnil iz globoke jame na visok grič, tako da je bilo lahko razločiti ljudi in celo vesla. Napravil je kake tri sež-nje naprej, pa ga je vrglo za dva nazaj.
—	Pigi j — mu je kriknil Samojlenko. — Sam zlo-dej te je nesel ob takem vremenu!
"Da, nihče ne ve prave resnice ..." — je mislil Lajevski in je s tugo gledal na nemirno temno morje.
"Čoln meče nazaj, — je mislil: dva koraka napravi naprej in korak nazaj, toda veslači so trdovratni, neumorno bijejo z vesli in se ne boje visokih valov. Čoln gre naprej in naprej, že ga ni videti, pa mine kake pol ure in veslači jasno ugledajo parniške luči, čez eno uro pa bodo že pri parniških stopnicah. Tako je tudi v življenju ... V iskanju resnice delajo ljudje dva koraka naprej, enega nazaj. Trpljenje, zmote in dolgčas življenja jih mečejo nazaj, toda žeja po resnici in trdovratna volja jih ženeta naprej in naprej. In kdo ve? Mogoče priplavajo do prave resnice . . ."
—	Zbo-o-go-o-o-m! — je kriknil Samojlenko.
—	Ne videti, ne slišati jih ni, — je rekel dijakon.
—	Srečno pot!
Pričel je kapljati dež.
Papežev državni tajnik je poslal tajništvu lige narodov protestno noto, v kateri, obsoja mandat, ki ga je dobila Anglija nad Palestino. Anglija obljublja Palestina Židom, ki žele v nji obnoviti svoje kulturno in nacionalno središče ter svojo državo. Rimu to ne ugaja, ker smatra, da bo to prizadevanje Židov odpravilo enakopravnost krčanskih religij, katerim je Jeruzalem, glavno mesto Palestine, največje svetišče.
Proti angleški nadvladi Palestine protestirajo tudi Arabci, ki trdijo, da je Palestina njihova. Pravoverni židje pa pridno naseljujejo svoje ljudi in grade svoje institucije v deželi, kjer je tekla zibelka krščanstva. Mesto Turkov bodo ob božjem grobu s časoma morda stražili židovski vojaki, kar se kristjanom ne bo dopa-dlo, dasiravno je bil Odrešenik židovskega pokoljenja, kakor tudi njegova mati in rednik. Tudi apostoli, prvi propagatorji krščanstva, so bili židje. Janez krstnik je bil Žid. Judež Iškarjot je bil Žid in še mnogo drugih, ki so gradili in podirali krščanstvo. Današnje krščanstvo se brani Židov in jih prezira, zato papeževa protestna nota Ligi narodov proti angleškemu mandatu nad Palestino.
"Jaz bi se tudi pridružil k socialistim, če bi bila med delavci sloga," pravi ta ali oni, ki ne ve, kako bi se izgovoril. Če si za slogo, se pridruži tisti skupini, ki je v resnici za slogo in ji pomagaj pri delu za združenje delavstva v enotno organizacijo s socialističnim programom.
. ! 1
DOPISI.
ZAKAJ NE NAPREDUJEMO HITREJŠE.
HERMINIE, PA. — četudi nekoliko zakasnelo, hočem vendar nekoliko poročati o našem drugem shodu, ki se je vršil 14. maja v Herminie. Kot glavni govornik je nastopil sodrug Snow. Kot je bilo že poro-čano, bi imel sodrug Snow govoriti na prvomajski proslavi v Herminie, toda je bil že šest tednov prej določen za govornika na prvomajskem shodu v Erie, ki se je vršil ob istem času.
Sodrug Snow je stalen potovalni agitator socialistične stranke že 15 let. Je zelo dober govornik in natančno pozna sedanji ekonomski ustroj in njegove hibe. V svojih govorih dokazuje s številkami absurdnost sedanjega gospodarskega sistema in kapitalizma sploh. V sledečem bom nakrafko omenil nekatera njegova izvajanja.
Dejal je, da je tehnika v produkciji in distribuciji toliko napredovala, da je že vsled nje propad kapitalizma neizogiben. Obiskal je svojega brata v veliki predilnici. Ta producira s pomočjo modernega stroja v par minutah več platna, kakor ga je bila njegova stara mati v stanju napresti s svojimi počasnimi pripomočki v par letih. Tako je v vseh obratih. Stroji vrše delo in tehnika se dan za dnem izboljšuje. Moderna tehnika bi bila blagoslov za družbo, če bi služila družbi. S pomočjo tehnike se je produkcija pomnožila do velikan-ske^ višine, ki nima meje. Toda tehnični aparati so v službi kapitalizma. S tehniko se je v industriji ustvarilo stanje, ki ga v današnji družbi imenujemo "nad-produkcijo". Kadar imamo "nadprodukcijo", nastopi splošna brezposelnost. Miljone delavcev je pognanih na cesto, toda dela ni nikjer. Denarja pa delavci tudi nimajo, da bi mogli pokupiti SVOJE produkte, kajti kapitalizem jim za njih delo plača le delno vrednost. Stroji bodo največji blagoslov, kadar zavlada socialistični sistem. Stroji so zmanjšali potrebo za žive delavne moči, kajti razni stroji vrše delo s par ljudi, kar bi 'brez strojev zahtevalo stotine delavcev. Mnogo trpljenja so stroji odpravili, toda delavce se še vedno izkorišča in se jih priganja, ker gre za profit in ne za dobrobit ljudstva. Kapitalizem rabi trge, zato nastajajo vojne. Zadnja vojna je stala to republiko nad 32 miljard in eno miljardo na leto je treba plačevati samih obresti od dolga. Na vsako osebo, stanu-jočo v Zedinjenih državah, pride 690 dolarjev vojnih stroškov in plačati jih bo treba, če se preje kaj ne spremeni. Morda rečeš, "saj niti ne zaslužim toliko, kako bom plačal?" Ne pozabi, da plačuješ te stroške vsak dan na indirektnih davkih. Vse, kar rabiš, je obdavčeno. Ameriški sladkorni trust je plačal zadnje leto 90 miljonov dolarjev davka. Toda ta davek plačajo indirektno tisti, ki rabijo sladkor, torej navadno ljudstvo. Isti trust je v teku leta "napravil" 72 miljonov dolarjev zase, kar je precej čeden "zaslužek". Kapitalisti plačajo na miljone dolarjev direktnega davka. Toda, ali ga oni res plačajo? Ali ne bi bilo boljše, da bi delavstvo prejelo vso vrednost svojih produktov in samo direktno plačevalo stroške, ali če hočete, davke? Čemu je treba sistema, ki požira miljone dolarjev dobička v žrelo posameznikov, medtem, ko miljoni delavcev trpe pomanjkanje?
Zadnja vojna je rodila 23,000 novih miljonarjev. Kako so ti ljudje prišli do takega premoženja? S tvojim delom in z delom tisočerih tvojih tovarišev. Enostavno proglasijo, "to in to je moje", oblasti jim pa varujejo lastnino. Ti pa garaj, če si toliko srečen, da imaš delo.
Okoli 93% od dohodkov zvezine vlade gre za minule in bodoče vojne. 7% pa se porabi za vse drugo, za plače uradnikom, za vzdrževanje poslanikov in konzulov, za gradnje kanalov, nasipov, cest, za podpiranje invalidov, za povzdigo izobrazbe, kmetijstva itd. Za
militarizem 93%, za vse drugo 7%. To so številke, kili morale dati ljudstvu misliti.
Kapitalizem se združuje in prireja konference, i utrdi svoje pozicije. Delavstvo, ki zna producirati.todi ne misliti, je brezbrižno, en del, kar ga vsaj nekoliki misli, pa se prepira, katera stranka je prava in kalen bo prej prišla do cilja. Kakega pol ducata strank ina-mo in vsaka hoče biti radikalnejša od druge. Dans je kdo še socialist, jutri pa že najde novo stranko,li kar drvi v boljši družabni red. Kakor, da so stranke podobne vlakom, ki zapuščajo, recimo postaje v Pito burghu in se kosajo, kateri bo preje pridrvil v N« York. Bombastični naslovi, tri palce visoki, gorostas« pretirani kartuni, visokodoneče fraze — to je za neb-tere delavce. "To ti je list, ta zna povedati!"
Kedor se je potrudil nekoliko preštudirati znanstveni socializem in s tem gospodarski sistem, oziroM sisteme, ki so se razvijali iz ene forme v drugo, ta« bo sledil danes enemu jutri drugemu prenapetežu. So cialistična ideja je ena. Njena predstavnica v Ameriki je socialistična stranka. Vse druge stranke, ki so nasfc le po vojni in se prelevljale vsaki teden v drugo, soli meteorji, ki odletavajo in pri poletu izginjajo. Preiti ljudi je v delavskem gibanju, ki bi radi bili veliki io sloviti, voditelji hočejo biti. Zato toliko novih strani Malo nesporazuma, pa se ločijo od stare skupine it ustanove novo stranko. Primera so naše podporneor-ganizacije. Spominjam se izredne konvencije SNPl 1. 1907 v Chicagi. Ker nekomu ni šlo vse po volji in ni bil izvoljen v gl. odbor, je zapustil konvencijo predli je bila končana in zagrozil, da bo ustanovil drugo podporno organizacijo. Tako so nastale razne jednote; Vilka nova skupina kritizira in napada v prvi vrsti tisti ljudi, s katerimi je preje delala skupaj.
Tako je z našimi strankami. Razne skupine masi jim slede, ker je nevednost še vedno glavna čednost mase. Preobrat žele, samo zrele niso še zanj.
Kdor se ni učil rokodelstva, ne more biti rokodelec. Vsakega poklica se je treba učiti. Voditi organia-cije potrebuje zmožnosti. Čim večje so sposobnosti boljši so uspehi. Nezmožnosti vodilnih oseb, najsi* kjerkoli, so vpropastile že marsikako organizacijo, po± jetje, itd. Pripoveduje se o prigodbici, ki jo bom omenil. Neki farmar je kupil avtomobil Fordovega izdelka; voziti za silo se je takoj naučil in peljal se v njemu proti domu sam. Na potu mu stroj odpove funkcioniranje. Farmar ogleduje, premišljuje, rentači, toda stroj stoji. Pripelje se mimo drug avtomobilist ii povpraša farmarja, kaj se je zgodilo. "O, ena šala; na-šina se je ustavila in je ne morem spraviti dalje. Avtomobilist mu je odgovoril, da je treba tudi za operira-nje Fordovega avtomobila znati nekoliko več kak« šalo. Pogledal je stroj in pronašel, kaj je napačnega, p popravil in farmar ga je pognal naprej. To sicer ij kaka posebna "smešnica", ampak sem jo navedel a nekako primero.
Državo je treba znati upravljati. Istotako vsaki drugo stvar. Delavstvo bo vzelo upravo družbe, indi strije itd., v svoje roke, kadar bo sposobno in ne prej(| pa naj govore ekstremisti karkoli. Nobena Workers Party ne more izobraževati ljudi hitreje kakor jih i»-obražuje socialistična stranka. Voditelji novih struja vsi prišli iz socialistične šole, toda jo niso skušali dol volj pojmiti, zato vsaj nekateri med njimi mislijo,! se res lahko dobe hitrejša pota do preobrata. Drugi pi streme le za vodstvom, kot sem že omenil. Kot se g« vori, se je tudi v Herminie ustanovila postojanka Workers Party. Če bo to v korist ali v škodo gibanju, bop kazala bodočnost. Za enkrat izgleda, da bo le ranH to, kar' so zavedni delavci zgradili skozi leta napor« Ampak končno mora priti izpregledanje in delavstnH se bo odvrnilo od fanatikov, ki mislijo da obstoji dekH za revolucijo v rušenju delavskih organizacij.
Na shodu sodruga Snowa je bilo prodane za $UH socialistične literature v angleščini in §17.77 je I^H šala kolekta. Dvorana je bila napolnjena kakor ni m vomajskem shodu. Nekim prenapetežem to ni ugajj^|
pašo že isti večer sklicali shod in hujskali proti socia-Sslifni stranki kakor navadno. Sam nisem bil navzoč, ampak o stvari so mi pravili drugi.
Res je, da nimamo beležiti bogzna kako ogromnih uspehov. Kedo pa je tega kriv? Ali ne delavstvo, ki lojromno večino glasuje za republikance in demokrate? Ali ne dopovedujemo delavski mas, kje je njeno »sto? Silimo jo v socialistično organizacijo, navajamo jo na čitanje socialistične literature, trudimo se na vse načine, toda masa je topa kakor je bila. In nobena sila na svetu je ne bo spremenila čez noč. Masa je na strani kapitalistov, ker je toliko nevedna, da se tega liti ne zaveda.
Kaj pa more storiti mala radikalna skupina napram sili, ki jo ima v rokah kapitalistični razred? Ali mi bo vzela moč s praznimi rokami? Ali bo mogla maso hitrejše vzgajati? In po kakšnih metodah? Saj rano, take poskuse so delali že druge skupine pred njimi, potem pa so šle v "penzijon", socialistični delavci pa so vršili svoje vzgojevaino delo naprej in trpeli preganjanja od vladajočega razreda in šikane od tistih, ki o jih napadali v notranjosti delavskega tabora.
Na konferenci delegatov socialistične okrajne organizacije tega okraja je neki delegat dejal, da je orga-lizator Workers Party med inozemci za Penno. neki Merick, ki je bil svoječasno zaprt radi propagiranja direktne akcije v neki stavki. Potem je Debs deloval za njegovo osvoboditev, kar se je tudi doseglo. Ko pa je bil Debs v zaporu in se je obdržaval shod v prilog kampanji za njegovo osvoboditev iz ječe, je Merik obdržaval ob istem času shod v drugi dvorani in zabi-čeval navzočim, naj nihče ne da niti centa v fond za osvoboditev političnih jetnikov, kajti ti naj ostanejo tam kjer so. Taki so ti "delavski" voditelji, ki so izgubili treznost v svojem frazarstvu. Delavci, učimo se sami, prizadevajmo se sami vsposobljati za razne naloge, kajti voditelji nas ne bodo nikoli rešili. Kadar bomo dovolj razumni, ne bomo več materijal za tek-mujoče voditelje, ki se tepejo med seboj v raznih stru-jah. Naše geslo mora biti znanje in solidarnost. Voditelji samo govore o solidarnosti, v resnici pa vlečejo vsik na svojo stran. Držimo se naših poštenih učiteljev, ki ne razdirajo ampak grade, ki ne hujskajo ampak uče. Kdor le kriči, da gremo prepočasi naprej, deluje sam na to, da bomo šli se bolj počasi. Taki elementi so coklje na našem vozu. Zavirajo gibanje, pri ta pa iztiskajo od zavedenih delavcev dolarje, da jim je ruvanje v delavskem gibanju omogočeno. Nevedno maso silijo, naj gre zanje po kostanj v ogenj, da se sami ne opečejo.
Prostor za delavce je v socialistični stranki. Vse, kar se more izboljšati, lahko izboljšamo v njenih vrstah. Imamo referendum, konvencije, v klubih imamo vsi enake pravice, imamo zastopstvo v okrajni socialistični organizaciji, volimo delegate na državno konvencijo in povsod nam je dana prilika delati za jača-ije organizacije in njeno izboljšavanje. Samo DELATI jelreha. In pa žrtve je treba prinašati. Vsakdo naj si vzame za nalogo pridobiti klubu vsak mesec enega novega člana in našemu glasilu Proletarcu enega novega naročnika. Potem bi videli, kako hitro bi šli NAPREJ. Poglejte, koliko let že deluje Debs. Koliko je že propagiral v unijah, na shodih, z govori na cestnih vogalih, s članki itd. Tisoči, stotisoči so že čuli njegovo besedo, toda le malo je bilo takih, ki bi se jih resnično prijela. To je dokaz, da se ljudje ne navzamejo socialističnih idej v eni uri. In Debs ne misli, da gre-iio prepočasi naprej, ker razume ljudi in ve da se je treba vsake stvari učiti, če dobimo jutri na čudežni način moč v roke, kajti s svojim razumom je ne bomo ie dobili, bodo hodili na unijske seje ravno taki ljudje kakor so danes, mase se ne bodo duševno čisto nič spremenile in v ljudeh bo ostal isti stari pohlep po premoženju, četudi so skoro vsi reveži. Toda moč ne pade v roke proletarijatu kakor jabolko z drevesa. Če bi kapitalizem skrahiral, da bi postal popolnoma nezmožen, bi imeli tu šele socialno revolucijo. Toda ameriški kapitalizem je tako jak, da se ne moremo borili proti njemu drugače, kakor s pridobivanjem mase v naš tabor potom sistematične vzgoje. Druge poti ni in Indi ekstremisti je ne poznajo. Saj so poskusili že sto taktik v teku zadnjih r>ar let, pa so vedno na slabšem, ikodo pa trpi vse delavsko gibanje. Borimo se z orož-
ji, ki so nam na razpolago. Ne zasmehujmo glasovanja kot takega. Povsod se glasuje. Napaka je le v tem, da ljudstvo ne ve kako glasovati v prid svojih interesov, toda to ni krivda volilnega sistema. Če so v stavkah skebje, to ni krivda unij in stavkanja, ampak nevednosti in hlapčevstva, ki je še tako močno vsesano v delavskih masah.
H koncu priporočam našim sodrugom v tukajšnjih naselbinah, naj, kjerkoli mogoče, organizirajo shode in vodijo agitacijo za udeležbo med Amerikanci, ki zelo potrebujejo čuti socialistično besedo. Za govornika pa naj povabijo sodruga Snowa. Njegov ton govorjenja je prepričevalen in je že marsikaterega delavca prive-del k drugačnemu mišljenju, ker ga je prebudil iz za-vedenosti in zaspanosti. Snow je sam okusil ta sistem, kajti pri svojem delu na železnici je izgubil nogo. Mesto prave ima leseno. Umetni udje so na marsikateremu delavcu kričeč znak sistema, ki žrtvuje varnost ljudi za korist profita.	. .ANTON ZORNIK.
NA ZNANJE SODRUGOM NA PULLMA-NU, ILL.
PULLMAN, ILL. — Za socialistično organizacijo je najvažnejša stvar, da je aktivna. Nihče ne bo opravil dela, ki ga zahteva boj za delavske interese na političnem bojišču, nihče ne bo vršil socialistične propagande, ako bodo to delo zanemarili organizirani delavci.
Seje našega kluba se vrše vsaki drugi petek v mesecu. Prihodnja seja bo v petek 9. junija zvečer v Stanckovi dvorani. Pridite sigurno na to sejo, kajti rešiti imamo več važnih zadev. Pripeljite s seboj nove kandidate, da povečamo našo socialistično postojanko.
Vsled male udeležbe zadnje seje se ni moglo izvršiti delo, ki mora biti izvršeno. Pridite torej na sejo sedaj.
Skrbimo, da bo naša organizacija aktivna in jaka. Vse je dosegljivo, samo vztrajati je treba. To je dolžnost socialističnih borcev.
PETER VRHOVNIK, tajnik.
CLEVELANDSKIM SODRUGOM.
. CLEVELAND, O. — Na zadnji seji socialističnega kluba št. 27, JSZ., je bilo sklenjeno, da bomo v poletju obdržavali samo eno redno sejo na mesec mesto dveh kakor dosedaj. Seje se bodo vršile vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:3 dopoldne, kar naj vsakdo vpošteva.
Udeležite se polnoštevilno seje v nedeljo dne 11. junija, na kateri bodo poleg drugih važnih točk tudi volitve klubovega odbora za drugo polovico leta.
Prihodnjo jesen bodo volitve za governerja in vse druge državne urade v Ohio. Socialistična stranka je postavila kandidate za vsa mesta iri klubom razposlala peticije za nabiranje podpisov. Ker se zahteva gotovo število podpisov volilcev, da pridejo ti kandidati na glasovnico, se moramo potruditi, da jih dobimo. Čaka nas veliko dela in treba ga bo opraviti. Čim bolj se bomo potrudili za stvar in čim več aktivnosti bo med člani, boljši bodo uspehi in delo bo tim prej izvršeno. — Tajnik.
i ---
NOV SOCIALISTIČNI KLUB
je bil pred kratkem organiziran v Libray, Pa., z 19 tirni člani. Tajnik kluba je sodrug John Vehar, box 132.
Reorganiziran je bil s pomočjo sodr. Pogorelca klub št. 65 v John-stownu, Pa. Število pristoplih članov in naslov tajnika ob tem času še ni prijavljeno. Naznanilo novo ustanovljenega kluba se pričakuje iz Somerseta, Colo., in iz nekaterih krajev se pričakuje naznanilo o reorga-niziranju starih klubov. — V vrste, stari objevniki!
Hillquit, Lee in Berger zastopniki socialistične stranke pri dunajskem delavnemu odboru socialističnih strank za reorganiziranje Internacionale.
Na seji eksekutive socialistične stranke, ki se je bila vršila pred kratkim v New Yorku, so bili izvolje-
ni, da zastopajo ameriško socialistično stranko pri dunajskemu delovnemu odboru za reorganiziranje In-ternacionale, sodrugi Hillquit, Lee od Rand sole in Rerger. Ta trojica se poda sredi meseca julija na Dunaj, kjer se udeleži prvega posvetovanja za obnovitev socialistične Internacionale. Po zaključku eksekutive ne smejo izdatki za pot teh treh znašati preko $1000.00.
Na tej seji je eksekutiva določila tudi prispevke, ki jih imajo odračunavati narodnastne federacije državnim organizacijam vsak mesec. Po tej določbi plačajo narodnostne federacije drž. organizacijam od vsakega člana po 10c, med tem ko so do sedaj plačevale po 12 in pol centa.
Konvečne znamke odpadejo, zato pa bo treba plačevati gl. Stanu zanaprej po 12 in pol centa od člana, namesto po 10c, kakor je bilo do sedaj. Na ta način ostanejo prispevki, ki jih imajo odračunavati tajniki federacij gl. stanu in drž. ter okrožnim organizacijam, takšni, kakor so bili dosedaj. Razlika bo le v tem, da bo od sedaj naprej povračeval gl. stan tajni-štvam federacij le po 9 in pol centov namesto po_ 10, ker gredo trije centi v fond za pokritje konvečnih stroškov. Za J. S. Z., pomeni ta odlok, da ostanejo mesečni prispevki, ki jih pošljajo klubovi tajniki J. S. Z. taki, kakor so bili, to je ipo 30c od člana na mesec.
J. M. Barnes novi urednik lista "The Chicago Socialist".
Od kar je centralni odbor Cook County organizacije socialistične stranke (111.) odvzel I. Engdahlu uredništvo lista "Chicago Socialist", ker je izrabljal list v svrho komunistične propagande, in se je radi tega odpovedal tajništvu Cook County organizacije, je bila socialistična organizacija v Chicagi brez stalnega tajnika in njeno glasilo "Chicago Socialist" brez stalnega urednika. Tajniško in uredniško delo je opravljalo nekaj sodrugov, ki ga pri najbolj i volji niso bili vstanju vršiti tako, kakor je pri tako obsežni organizaciji kot je Cook Cuonty, potrebno. Posledica porazdeljenega dela je bila, da je ostalo mnogo dela nerešenega in da je bil poleg zanemarjen tudi list. Da se temu odpomore, je bil izvoljen pred kratkem odbor, katerega naloga je bila pogledati za sredstvi in metodami, potom katerih bi se spravilo organizacijo in list zopet v pravi tir. Odbor je iznašel, da je brez stalnega tajnika in urednika, ki naj bi bil odgovoren za svoje delo centr. odboru, vsaka poprava zavoženega dela nemogoča. S tem v zvezi je priporočil, naj eksekutiva nastavi za ta dva mesta sodruga J. M. Barnesa, od katerega je dobil vest, da mesto prevzame. Na ta način je bila zadeva tajniškega urada in urednika za Chicago Socialist rešena.
Sodrug Barnes je bil svoječasno večletni tajnik socialistične stranke. V času svojega poslovanja kot tajnik stranke, se je izkazal za konstruktivnega in sposobnega delavca v socialističnem gibanju; zlasti pri organiziranju večjih del je pokazal Barnes zmožnosti, ki so med socialističnimi propagandisti zelo redke. Leta 1916 je vodil Barnes kongresno kampanjo za sodr. Hillquita v New Yorku in je dobil Hillquit nad 125,00 glasov. Poleg političnih kampanj socialistične stranke v enem ali drugem kraju, je vodil Barnes tudi večje politične kampanje v prilog socialistične misli in industrialne forme organizacije na raznh kon-vencjah A. F. L., kamor je šel kot delegat in član svoje unije. (Po poklicu je Barnes izdelovalec smodk.) Na teh konvencijah je prišel nemalokrat v navskrižje z Gompersovo politiko in ob teh prilikah je povedal Gompersu, kar mu gre.
V sodr. Bafnesu je dobila Cook County organizacija socialistične stranke agilnega, treznega in izkušenega socialističnega delavca, in če bo dobil od članov socialistične stranke v Cook County tisto sodelovanje, kakor so ga dobili prejšnji tajniki (ali pa še več — pričakuje se namreč vedno več in več,) tedaj uspehi stranke v Cook County ne bodo izostali.
VESTI IZ DELAVSKEGA GIBANJA DOMA IN TUJEM.
Kongres švicarske delavske federacije zavrnil komuniste.
Iz Berna poročajo, da se je na kongresu švicarski delavske federacije zavrnilo predlog komunistov! pridruženje k moskovski internacionali delavski strokovnih unij z 181. proti 30. glasovi. Dve leti naj so dobili komunisti za svoj predlog 90 glasov prt 136. Od predzadnjega kongresa so komunisti vodili i vabno propagando za pridruženje k moskovski org nizaciji strokovnih unij, toda niso uspeli, kakor je pokazal rezultat.
Zmaga socialistov v Nemški Avstriji. I Pri volitvah v solnograški deželni zbor so soc* listični glasovi zelo napredovali in socialdemokratski stranka je pridobila več novih mandatov. Nazadovali je posebno vsenemška stranka. Socialistični glasovi s« se pomnožili za 20 odst., glasovi vsenemške strankepi so se zmanjšali za 60 odst.
Poljska alianca za kooperacijo s socialisti, Na konferenci ameriške Poljske aliance, ki se ji vršila v Detroitu, je vladalo zelo ugodno razpoloženje v prilog socialistični stranki. Konferenca je sklenili, da bo Alianca čim najbolj mogoče poživela vzgojevalno delo med poljskim delavstvom, kooperirala z unij mi in s postojankami socialistične stranke, s katero bo napravila tesnejše zveze v mestih, kjer so velike poljske kolonije. Alianca izdaja dnevnik in tednik. Bei Blumenberg, socialistični kandidat za governerjal Micbiganu, je posetil konferenco kot bratski delegat
A. C. W. of A. za rekonstrukcijo Rusije, fl Na konvenciji Amalgamated Clothing of America, ki se je vršila meseca maja v Chicagi, je bilo sklenjeno, da se pod pokroviteljstvom unije organizira ta-poracija z $1,000,000 kapitala, ki bo v začetku operirala predilnice v Busiji in ko bodo razmere dopuščale, tudi krojaške tovarne. Delnice bodo po $10. Čelu podjetje uspevalo, se bo ustanovni kapital povečal Urad korporacije za rekonstrukcijo Rusije je v New Yorku. Ravno ta unija bo v Chicagi-ustanovila svojo banko.
Aktivnost socialistov v Michiganu.
Iz urada tajništva michiganske organizacije socialistične stranke poročajo, da je stranka zopet v ste diju pojačevanja. V Michiganu je vsled frakcijskih bojev zelo trpela in treba jo je bilo popolnoma reorganizirati. Njen tajnik je Arthur Rubenstein.
Na agitacijskem potovanju po državi je bil Bra Blumenberg, preje organizator unije avtomobilskih delavcev. Poleg njega je bilo na potu, oziroma so še, par drugih govornikov. Strankini krogi so uverjeni, da se' je val razdiralnih elementov že polegel in je nastopil čas pravega rekonstruktivnega dela.
Kratke vesti iz ameriškega socialističnega gibanja Emil Herman iz Seattla, bivši tajnik socialistične stranke v Washingtonu, ki je bil med vojno obsojen vsled protivojnega delovanja in izpuščen isti čas ka kor Debs, je na agitaciji za socialistično stranko v Id* hu, kjer prireja shode in organizira nove klube. Poi-neje bo potoval po državi Utah, Colorado, Wyoming in Montana.
Socialisti v Montani so obdržavali konvencijo v Billingsu z namenom reorganizirati in pojačiti social listično gibanje ter postaviti popolno kandidatsko lisli za primarne volitve v avgustu. To je bila prva soda! stična konvencija v Montani po vojni. Tudi Montani je vsled frakcijskih sporov izgubila socialistično organizacijo. Sedaj, ko se duhovi treznijo, so šli sodi». gi zapet na delo.
Konvencija socialistične stranke v Arkansas« s| je vršila zadnji mesec, na kateri so nominirali kandidate za razne urade in napravili več zaključkov« povečanje socialističnih aktivnosti.
Dne 16, 17 in 18. junija se bo vršila konvencija socialistične stranke za Wisconsin v Milwaukee. Na referendumu za konvečni sedež je dobilo mesto Milwaukee največ glasov. Sheboygan je bil na drugem mestu in Racine na tretjem.
Rezultat občinskih volitev v Rigi.
Riga je znano kot mesto, v katerem je bila kovač-lica laži za protirusko propagando. V zadnjem času so bile v Rigi občinske volitve. Socialisti so dobili 20 zastopnikov v mestnem svetu, komunisti 13, radikal-d 11, nemška stranka 18, židje 5, Rusi i, liberalci 11 in konservativci 7. Zastopniki delavskih struj so v vje-iini.
t^®
NEKAJ O RAKU.
(Jugoslovanski Oddelek F. L. I. S.) Tekom svetovne vojne so Združene države zgubile približno 80,-100 vojakov. V isti dveletni dobi je 180,000 ljudi v Združenih državah umrlo za rakom. Rak (cancer) je vzrok smrti enega izmed vsakih desetih oseb čez štirideset let starosti.
Mnogo teh smrti bi se dalo preprečiti, kajti ni prav nič res, da je rak vedno neozdravljiv. Ako se bolezen pravočasno spozna in pravilno zdravi ob začetnem razvoju, je rak mnogokrat ozdravljiv. Glavna stvar je torej, da se človek zateka k dobremu zdravniku, ko se rak nahaja še v začetnem in ozdravljivem razvoju, ali še boljše, ako pacijent le sumi na podlagi nekaterih simptomov (znakov), da gre morda za slučaj raka. Treba je torej podučiti občinstvo, da spozna bolezen takoj v začetku in da edina nada za ozdravitev je odstranitev raka potom operacije ob začetnem razvoju ali pa vporaba drugih modernih načinov zdravljenja s strani veščih zdravnikov; možnost ozdravitve je jako velika, ako je bolnik zadosti pameten, da se takoj pobriga za to.
Nekateri strokovnjaki se mnenja, da bi se morda dale preprečiti tri četrtine vseh smrti vsled raka in vse trpljenje, ki gre z njim, ako bi vsi zdravniki, zdravstveno osobje, kakor tudi širše občinstvo bilo primerno podučeno o tej bolezni. Radi tega je v boju proti raku velike važnosti, da se širše občinstvo podučuje o najbolj važnih dejstvih glede raka. To nalogo si je v glavnem nadela organizacija "American Society for f Ik Control of Cancer". V eni izmed njenih mnogo-'brojnih brošuric o raku najdemo sledeči jako popularni popis o postanku raka:
Rak je neka jako čudna bolezen, ki nastane vsled divje rasti nekih delov telesne tkanine. Vse naše telo je komplicirana zgradba raznih tkanin; tkanine pa so stvorjene od samih drobnih celic. Te celice so razne za vsak organ; celice kože so sestavljene drugače, nego one, ki ustvarjajo jetra ali možgene. Dogaja se pa, da na pr. nekatere celice na prsih ali v jetrah ali drugje rasejo preko svoje naravne mere in vdirajo v sosedne tkanine; ta izrastek se imenuje rak. Telo dostikrat ne občuti prisotnosti raka še dolgo potem, ko je bolezen pričela, ker celice raka so iste ali skoraj iste kot one, iz katerih je izrastel, in telo občuti njihovo | prisotnost še le tedaj, ko je rak zrasel do precejšnje velikosti. Rak bi se dal priravnati kakemu navidezne-' mu sorodniku, ki bi prisedel k družinski mizi kot gost, i i nazadnje poje ves obed in še svoje gostitelje povrh. I Rak začne popolnoma mirno, a iz malenkostnega po-: ietka počasi narašča in nazadnje razjeda isto tkanino, ki ga hrani, dokler nazadnje ubije bolnika samega, ko
Rak ni nalezljiv in se ne podeduje; ni torej nevarnosti, da bi človek dobil raka od drugega, niti ni treba biti v strahu, ako je kdo v družini umrl za rakom. Ob svojem začetku rak ne povzročuje nikakih bolečin; nevarnost tiči ravno v zahrbtnosti tega brez-bolestnega početka, ker človek prav lahko prezre nevarnost. Radi tega je treba paziti na druge svarilne znake in, ko jih človek opazi, se takoj zateči k veščemu zdravniku, dokler je še čas.
Vsak trdi izrastek ali zrno, ki se pojavi na prsih in noče izginiti, je tak svarilen znak. Ti izrastki so dostkrat popolnoma nedolžni, ali celo iz nedolžnih izrastkov utegne postati rak.
Vsaka rana, praska ali prisad okolo ust, ustnic ali jezika, ki se noče ozdraviti, je tudi svarilen znak. Zdraviti iste s pomočjo domačih zdravil, pomenja igrasti se z ognjem. Bradavice, ki spremenijo svojo barvo ali začnejo rasti, zahtevajo takojšnjo pozornost zdravnika.
Ženske morajo zlasti paziti, ako je mesečni odtok neprestano nenavaden. Zlasti je sumljivo, ako se pri postarni ženski krvavenje poveča ali, ako se povrne, potem ko se je ustavilo. V takih slučajih treba natančne zdravniške preiskave.
Trdovratna neprebavnost v srednjih letih, ob enem z zgubo teže ali spremembo barve, ali z bolečinami, izmetavanjem ali drisko — kliče po natančnem pregledu s strani veščega zdravnika, ker je tu mogočnost notranjega raka.
Ljudje pa naj se zlasti obvarujejo pred onimi zdravniki in šarlatani, ki oglašajo, da so v stanu ozdraviti raka brez operacije. Nikaka medicina ne more ozdraviti raka. Ljudje, ki sumijo mogočnost raka, naj se obrnejo naprej k svojemu domačemu zdravniku, ki jim bo nasvetoval, kaj jim je storiti.
t^®
Premogovniške družbe so revne in predrzni premogarji zahtevajo od njih celo povišanje plač. The Lehigh Coal Co., na primer, je napravila v zadnjem letu samo $5,394,224 dobička. Kako naj gospodarji izhajajo s samo pet in pol miljona dolarjev dobička? Premogarji, ki so v zadnjem letu zaslužili povprečno po $700, bi morali še nekaj popustiti od te svote kom-panijam. Čudne reči se dogajajo. Tisti, ki koplje premog, dobi $700. Tisti, ki lastuje rove, dobi pet in pol miljona dolarjev.
NAJBOLJŠI RAVNOVESNIK.
Neki velik prekmorski parnik je bil predkratkim opremljen ■/. velikanskim giroskopom, ki zabranjuje, da se ladja ne guglje, in da tako morska bolezen ne razsaja med potniki. Ta ravnovesnik zabranjuje^ guganje na hudem morju s tem, da vzdrži vozilo ves čas v vodoravni legi. Takšen ravnovesnik je potreben v vsakdanjem življenju. Da premagaš višine in nižine razburkanega življenja, moraš biti trdnega zdravja. Zdravemu človeku je delo v veselje, on ima valovanje le za priložnost, da preizkusi svojo moč. Najboljše sredstvo za stalnost vašega zdravja je Trinerjevo grenko vino. Dober želodec pomeni zdravje, in Trinerjevo grenko vino ohranja želodec v dobrem stanju. Njegove sestavine zdravilno grenka želišča lublje in korenine s cas-caro sagrada so v stanu doseči to. Trinerjevo grenko vino napravi konec vašemu trpljenju vsled slabe slasti, zaprtja, glavobola, nervoznosti, in zdravje vam bo dalo pogum, agresivno energijo, ki je dandanes neobhodno potrebna v življenju. Vprašajte svojega lekarnarja ali trgovca z zdravili tudi po drugih izvrstnih Trinerjevih zdravilih!
Kako se ustanovi socialistični klub, pravila J. S. Z. in druge informacije.
Za ustanovitev socialističnega kluba je treba pet ljudi, ki razumejo, kaj hoče socializem in se pri volji sprejeti pravila in izjave J. S. Z., ki jim jo prežita sklicatelj.
Pri tem se je ozirati v glavnem na sledeča navodila: Predno se skliče sestanek, naj piše sklicatelj tajništvu J. S. Z. po tiskovine za ustanovitev kluba, ki se dobe brezplačno. Te tiskovine so: slovenske in angleške pristopnice, formule za mesečna poročila in formule za dobavo čarterja.
Prvi korak sestanka je, da izpolni vsak kandidat slovensko in angleško pristopnico, to je, da odgovori na vsa vprašanja, ki so stavljena na pristopnih kartah. Ko je to storjeno odda kandidat obe karti s 50c pristopnine in članarino vred sklicatelju. Ko so izpolnili vsi karte in oddali po 50c, se voli takoj odbor, in sicer tajnik, organizator, zapisnikar in dva člana, v nadzorni odbor, za šest mesecev. Predsednik se voli na vsaki seji. 8 tem je klub ustanovljen. Mesečni prispevki so navadno po 40, 45 ali 50 centov; to določi klub sam.
Po seji pošlje klubov tajnik zveznemu tajniku od vsakega člana po 30c za mesečne prispevke, kakor tudi original mesečnega poročila, izpolnjenega na podlagi dohodkov in izdatkov za tisti mesec, ko je bil klub ustanovljen. Svota, ki preostane, spada v klubovo blagajno za tekoče stroške. Poleg tega odpošlje klubov tajnik državnemu tajniku socialistične stranke v angleščini izpolnjene karte in formule "Application for Charter", na podlagi katere dobi klub od državne organizacije čarter. Imena in naslovi državnih tajnikov v različnih državah so kakor sledi: Arizona: O. A. Kennedy, Utah Nat'l Bldg., Ogden, Utah. Arkansas: Wm. Davis, R. 1, West Fork, Arkansas. California: Isabel King, 155 Buchanan St., San Francisco, California.
Colorado: O. A. Kennedy, Utah Nat'l. Buldg., Ogden, Utah. Idaho: O. A. Kennedy, Utah Nat'l. Bldg., Ogden, Utah. Illinois: O. C. Wilson, 220 S. Ashland Blvd., Chicago, 111. Indiana: W. G. Daniel, 607 W. 4th St., Davenport, Iowa. Kansas: Ross Magill, 403 W. 1st St., Garnett, Kans. Michigan: Arth. Rubenstein, 559 E. Kirby St., Detroit, Mich. New York: Herb. M. Merrill, 467 Broadway, N. York, N. Y. Pennsylvania: Birch Wilson, Box 685, Reading, Pa. Utah: O. A. Kennedy, Utah Nat'l. Bldg., Ogden, Utah. Wisconsin: Emril Seidel, Brisbane Hall, Milwaukee, Wis. Wyoming: O. A. Kennedy, Utah Nat'l. Bldg., Ogden, Utah.
Za Minnesoto in za West Virginijo, ki še nimata drž. tajništva, je pošiljati angleške pristopne karte in formulo "Application for Charter", na kateri morajo biti vpisana vsa tista imena, ki se nahajajo na pristopnih kartah, gl. stanu socialistične stranke, katerega naslov je: Socialist party, 220 South Ashland Blvd., Chicago, 111. Za neorganizirane države izdaje čarter namreč gl. stan stranke. Na državne tajnike ali na gl. stan stranke ni pošiljati nobenih prispevkov, kajti te prispevke za vse člane J. S. Z. odračuna vsak mesec državnim organizacijam in gl. stanu stranke tajnik J. S. Z.	*
Vsak član, ki je plačal prvi znesek in plačuje redno svoje mesečne prispevke, jc deležen do prejemanja strankinega glasila "THE SOCIALIST WORLD", ki izhaja meseč no. V slučaju, da član ne prejema redno glasila, naj se klubov tajnik obrne do državnega tajnika s pismom sledeče vsebine:
To the state secretary of (tu se navede državo, kjer se klub nahaja) Socialist party. Dear Comrade:
The following meiwber (če je eden) members (če jih je več) of our branch at (kraj, kjer se klub nahaja) all in good standing, of the Jugoslav Federation, are not receiving the "SOCIALIST WORLD", official organ of the party. Please, see to it that they will get the paper regularly. The names and the addresses are:
Fraternally yours,
(Podpis klubovega tajnika). Pismo, v spremstvu katerega pošlje klubov tajnik državnemu tajniku angleške pristopne karte in aplikacije za čarter, naj se glasi:
State secretary, Socialist party of (navedi državo, kjer je klub).
Dear Comrade:
Enclosed herewith I am sending you the "ApplicatM cards" and "Application Charter" from the memberf jih je več, če je samo eden, pa member), of newly organih branch of the Jugo-Slav Federation, for which you ~ receive monthly per capita remittance and report (m our translator-secretary.
With best wishes, we are Fraternally yours, Signed: (Podpis predsednika seje).
Chairman of the meeting. Signed: (Podpis tajnika kluba).
Sec'y. branch No..... Jugo-Slav Federatioi
Naslov klubovega tajnika:
Slovenske pristopne karte ostanejo v varstvu klubi j Za oženjene člane ali pare, se dobe pri tajništvu Zva takozvane dualne znamke, dve v eni, in stanejo 35c, tojiii več kot pa redne. Te znamke dobe pari, katerih žene oprM ljajo hišna dela doma. Žene takih članov ne plačajo nob« pristopnine, dobe pa člansko knjižico, kakor drugi tim Dualne znamke se namreč na sredi pretrgajo, in tako im znamko označeno z "Wife" žena, s "Husband" pa moi Ko dobi tajnik J. S. Z. svoto za naročene znamke il mesečno poročilo, da klubu številko in odpošlje vse potrebno za klubovo poslovanje. Za članske knjižice je treba p* slati tolikokrat po 2c, kolikor se jih naroči. Pozlačeni z»| ki so po 45c komad, pravila po 6c komad.
Od vsakega člana se pričakuje, da postane takoj u ročnik zveznega glasila "PROLETARCA", ki izhaja u 3639 W. 26th street, Chicago, 111., in stane za vse leto tlSu za pol leta $1.50. Pri upravništvu lista se dobe med drugiaj tudi socialistične knjige in brošure.
Dnevni red in opravilnik za obdržavanje sej je v pni vilih, ki se glase:
PRAVILA JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZI V AMERIKI.
I. NAČELNA IZJAVA.
Jugoslovanska socialistična zveza s sedežem v Ckie» gi, Illinois, temelji na načelu mednarodnega socializma in priznava program in pravila Socialistične stranke v Ameriki] Za jugoslovanske socialiste v Ameriki pa veljajo M posebna pravila, ki so bila sprejeta na splošnem glasovanji članstva J. S. Z. leta 1919.
II.	NAMEN IN CILJ.
Toč. 1.—Namen in cilj Jugoslovanske socialističnem ze v Ameriki je politična, gospodarska in kulturna izobm ba na temelju razrednega boja, ki je odsev današnjega dro-> žabnega reda, za odpravo kapitalistične družbe in z nadomestitvijo socialistične.
Toč. 2,—člani zamorejo biti osebe obojega spola, v it»l rosti 18 let in dalje, ako priznajo Izjavo, načela in pravili Zveze, delajo za nje ojačenje in vplačujejo predpisa«« M tieske.
Toč. 3.—Od članov Zveze se pričakuje, da po mogočin sti pripadajo uniji svoje stroke in da med tovariši svoji stroke agitirajo in jih pridobe za socialistično organiaaijM Toč. 4.—člani, ki se protivijo Izjavi, načelu in pravilom Zveze, ali ji sploh škodujejo s svojim postopanjem, hI morejo ostati v Zvezi.
III.	ORGANIZACIJA.
Toč. 5.—Jugoslovansko socialistično zvezo tvorijo iIh venska, srbska in hrvatska sekcija, ki so v svoji upravi p*- j polnoma avtonomne. Dokler ne obstoji hrvatska sekeijd imajo člani srbske sekcije pravico nazivati svojo sekiiji srbsko-hrvatsko. V vsakem kraju Amerike, kjer je tolikifl nov, kolikor jih zahtevajo pravila J. S. Z., se zamorevw glasju sekcijskih odborov osnovati krajevne organizaciji M klub. V krajih, kjer ni dovolj somišljenikov za ustanovitvi kluba, morejo posamezniki pristopiti k Zvezi direktno M člani at large.
Toč. 6,—Ako potrebe zahtevajo in sekcijski upranM odbor odobri, zamore biti v enem kraju več klubov. V M slučaju vodi vse skupne akcije konferenčni odbor, katoM tvorijo vsi krajevni klubi ene narodnosti.

Toč. 7.—Odbor krajevnih klubov tvori pet članov in Ker organizator, tajnik, blagajnik in dva odbornika. To hvilo se lahko po potrebi zviša. Istočasno se izvoli tudi tri člane v nadzorni odbor, kateri pregleduje knjige kluba. [ Toč. 8—Volitve odbora krajevnih klubov se vrše na mirih 6 mesecev in sicer v januarjn in juliju vsakega leta. Iitoasno izvolijo tudi zaupništva svoje zaupnike, katere potrja upravni odbor sekcije.
Toč. 0— Krajevni klubi in posamezniki so dolžni izvr-kvati sklepe sekcijskega odbora in so pod njegovim nad-oiitvom.
Kepokoravajoče klube zamore seke. odbor suspendirati. Toč. 10— Odbori klubov in zaupniki imajo poleg red-# dolžnosti v svojem kraju tudi še te: da se odzovejo vsem ulogam seke. odbora, da mu vsak mesec predlože poročilo dvojem delu in da redno odgovarjajo materialnim obvezno-itim napram Zvezi.
Krajevni klubi sprejemajo na svojih sejah nove kandi-date, oziroma bove člane v klub in v J. S. Z., oziroma v so-lialistično stranko.
Toč, 11,—Konferenčni odbori se zamorejo osnovati po-Tsod, kjer se nahajajo klubi v posredni bližni.
0	dolžnosti in delu konferenčnega odbora predpisuje (pravilnik, ki ga izdela sek. odbor.
IV. GMOTNA SREDSTVA.
[ Toč. 12,—Člani Zveze plačujejo v krajevnih klubih pri-itopnino in ledne ter izredne mesečne prispevke. Pristopna je 50c. Ako se vidi klubu potrebno, lahko pristopnino iviia nad omenjeno vsoto.
Toč. 13—Mesečni donesek J. S. Z. je 30 centov od čla-II. Teh 30c se deli Jugoslovanski socialistični zvezi, ozimna sekcijam, nadalje glavnemu stanu socialistične stran-It, državnim in krajevnim organizacijam. Članarino preko Wc določa klub sam. Vsakemu članu mora tajnik kluba I prilepiti člansko znamko v člansko knjižico, kadar poravna I doneske.
L Oproščeni mesečnih doneskov so samo člani, ki so na I stavki, brez dela, ali v slučajih bolezni. Tak član se mora I mesečno naznaniti tajniku, ki mu prilepi v knjižico izjem-I no (brezplačno) člansko znamko.
Za učvrstitev blagajne krajevnih klubov, prirejajo klu-I M zabave, družinske večere s predavanji ali koncerti, raz-Metanjem agitacijskih znamk, katere jim pošlje sekcij-I ski odbor.
I Toč. 14,—Klubi, ki ne pošljejo v teku 3 mesecev tajni-I ta J. S. Z. mesečnih prispevkov ali poročila, zgube vse
■	pravice do Zveze; izvzeti so le slučaji štrajkov ali brezpo-I selnosti.
V. ZVEZNI KONGRES.
I Toč. 15—Uprava Jugoslovanske socialistične zveze so Inii potom sekcij in njenega članstva, na zboru in potom Biiicijative in referenduma. Zbor se vrši vsaka tri leta.
I fas obdržavanja zbora določijo sekcijski odbori na skup-Hnikonferenci; v ta namen predlagajo tri mesta za obdržava-
■	ije zbora, kakor tudi provizorični dnevni red. Kraj obdrža-
■	raja zbora določi članstvo potom splošnega glasovanja. Bfrtglas za obdržavanje zbora je objaviti v zveznih glasilih Brajmanje 2 meseca pred zborom. Poziv za volitev delegatov ■je objaviti v glasilih vsaj trikrat.
f Poročilo sekcijskih odborov o delu in financijalnem sta-Biji, kakor tudi vse resolucije se morajo objaviti v glasilih Bmj 30 dni pred zborom.
B Predlogi članov in klubov za dnevni red zbora imajo H biti predloženi sekcijskim odborom vsaj 30 dni pred zborom B in po mogočnosti objavljeni v glasilih Zveze vsaj 14 dni B pred zborom, člani so dolžni svoje predloge odposlati potom B irojega kluba. Istotako se je ravnati v slučaju pritožb po-B uneznih članov ali klubov. Zboru je predložiti le zadeve, B He se sek. odbora.
[ Toč. 16.-—Pravico do sedeža na zboru imajo: I i) delegatje krajevnih klubov, in sicer klubi do 50 članov K. enega delegata; klubi z več člani izberejo na vsakih K nadaljnih 50 članov po enega delegata.
Stroške za pošiljanje delegatov trpi Zveza, za kar
1	se razpiše na vse člane Zveze 18 mesecev pred zborom K na podlagi zastopništva in proračuna vožnjih stroškov 1 tozadevne prispevke.
I b) Člani sekcijskih odborov, gl. tajnik in zvezni nadzorni
Kc) Uredniki zveznih glasil, od vsakega lista po eden. I. Toč. 17,—Delo zbora je:
a)	soditi o delu in poročilih sek. odborov, gl. tajnika in odbora in nadzornikov;
b)	da se posvetuje o organizaciji Zveze in vseh vprašanjih, ki se tičejo obstoja Zveze;
c)	da sklepa o posameznih predlogih in pritožbah.
Toč. 18.—Zbor otvori gl. tajnik Zveze. Takoj nato se izvoli 5 članov za pregledovanje pooblastil, kateri do izvolitve stalnega predsednika vodi delo zbora. Nato voli zbor 3 člane za potrjenje dnevnega reda, katerim odbornikom se doda še gl. tajnik.
Toč. 19.—Po končani verifikaciji pooblastil se zbor konstituira, izvoli predsednika, dva podpredsednika in dva ali več zapisnikarjev.
Toč.20.—V slučaju izredne potrebe zamorejo sekcijski odbori na skupni konferenci, ali dvetretjina po članstvu oddanih glasov, sklicati izredni zbor, katerega je treba s pro-vizoričnim dnevnim redom naznaniti vsaj 14 dni pred zborom. Za konstituiranje zbora veljajo iste določbe, kakor za redni zbor.
Stroške za pošiljanje delegatov v tem slučaju trpe klubi. Toč. 21.—Vsi zaključki zbora se imajo oddati članstvu na splošno glasovanje in sicer najkasneje 6 tednov po zboru. Klubi morajo vrniti glasovnice najkasneje v teku 60 dni potem, ko sprejmejo glasovnice.
VI. UPRAVNI ODBORI SEKCIJ IN KLUBI.
A. Sekcije.
Toč. 22.—Sekcijski odbor sestoji iz petih članov.—Za izvolitev sekcijskega odbora postavijo krajevne organizacije tozadevne sekcije (v kraju kjer je sedež sekcije, oziroma J. S. Z.) po 9 kandidatov, izmed katerih je pet izvoljenih.
Toč. 23.—Seje sekcijskega odbpra sklicuje tajnik tega odbora. Seje so vsak mesec enkrat, a izredne po potrebi. Sejam prisostvuje gl. tajnik in urednik sekcijskega glasila. Uredniki imajo le posvetovalen glas. Predsednik se voli na vsaki seji. Zapisnik vodi tajnik tega odbora. Druge pododbore voli ali imenuje ta odbor iz svoje srede po potrebi.
Toč. 24.—Dolžnost sekcijskega odbora je, da vrši agitacijo za organiziranje, propagando potom časopisja, javnimi shodi, predavanji, sestanki za posvetovanja in vsemi drugimi uspešnimi sredstvi, ter da v mejah socialističnih načel in strankinih zaključkov vodi delo sekcije; da razpolaga s premoženjem sekcije in da poroča o svojem dellu zboru.
Toč. 25.—Sekcijski odbori so dolžni v sporazumu z nadzornim odborom izdelati:
a)	opravilnik, ki naj določa dolžnosti in pravice konfe-rečnih odborov svoje sekcije;
b)	opravilnik, ki naj določa delo in plačo sekcijskih na-stavljencev.
Toč. 26.—Sekcijski odbori morajo objaviti svoje zaključke v svojih glasilih, ali pa jih sporočiti klubom pisme-• nim potom, da more članstvo slediti delu sekcijskih uprav nih odborov.
Toč. 27.—Vsaka sekcija izvoli izmed čikaških članov po dva člana v zvezni nadzorni odbor. Poleg tega izvoli vsaka sekcija po tri člane v nadzorni odbor svoje sekcije. Prvi pregledujejo samo Zvezne knjige, drugi samo knjige svoje sekcije.
Nadzorni odbor ima iste pravice na seji kakor ostali % odborniki.
B. Klubi.
Toč. 28.—Klub pripada tisti sekciji, za katero se izjavi, to je slovenski ali srbo-lirv. sekciji.
Toč. 29.—Obe sekcije imata skupnega gl. tajnika, ki zastopa J. S. Z. na vseh potrebnih mestih.
Toč. 30.—Od članarine se odračuna vsak mesec po 8c sekcijam. To svoto odračuna gl. tajnik sekcijskim odborom na podlagi mesečnih poročil, ki jih pošljejo tajniki klubov.
V slučaju, da po takem obračunu v zvezni blagajni ne preostane za tekoče poslovanje, more gl. tajnik apelirati na sek. odbore, da puste v Zvezni blagajni dohodke trimesečnega obračuna.
Toč. 31.—a) Posamezni člani lahko brez ozira na narodnost kluba pripadajo in prispevajo h kateri sekciji žele in za katero se pozneje izjavijo.
b) V slučaju spora med člani kluba, v katerem so člani, ki pripadajo k različnim sekcijam, kar bi oviralo vse delo kluba, ima pet ali več takih članov pravico, da dobe od kluba del klubovega imetka ter imajo ž njim organizirati svoj klub, katerega priključijo tisti sekciji, h kateri žele pripadati.
Toč. 32.—V mestu, kjer ni organizacije tozadevne sekcije, h kateri bi kandidat rad pripadal, postane dotični lahko član at large. V tem slučaju mora plačati 6 mesecev članarino direktno gl. tajniku J. S. Z. Kakor hitro je v takem kraju pet članov at large, morajo organizirati klub in ga priključiti sekciji, h kateri žele pripadati.
VII. TOČKA O POROTI.
A. Spori.
Toč. 33.—Vse zaostale spore v klubih rešuje klub, li kateremu pripadajo stranke. Ako klub ne more rešiti za deve, lahko stranke apelirajo na sekcijski odbor, in ako tudi sekcijski odbor ne more rešiti zadeve, ja oddati stvar na konferenco, ki tvori v tem slučaju skupni gl. odbor.
B. Razsodišče.
Toč. 34.—Razsodišče presoja medsebojno nastale spore zveznih članov in rešuje o predlogih za izključenje posameznikov v slučajih razvidnih iz toč. 4. zveznih in čl. 5, 6 in 14. pravil.
Obtožbe zamore predložiti vsak član pismenim potom, o katerih razpravlja in odloči porotni odbor dotičnega kluba, h kateremu obtoženec spada.
Proti odloku lahko vlože obe stranki priziv na konferenčni sek. odbor.
Porotni odbor obstoji iz 5 oseb. Vsaka sporna stran si izbere po dva porotnika, a članstvo v organizaciji si izvoli petega predsednikom. V slučaju enakosti glasov, odloči glas predsednika. V porotnem odboru zamorejo hiti le člani Zveze.
Toč. 35.—Proti odloku porotnega odbora, kateri se ima predložiti pismeno, zamore nezadovoljna stranka v teku enega meseca po razsodbi predložiti pritožbo konf. sek. odboru, čas za pritožbo se rakuna od časa izključenja.
VIII. ZVEZNO TAJNIŠTVO.
Toč. 36.—Glavnega tajnika kandidira in voli članstvo potom splošnega glasovanja vsaka tri leta. Kandidat za to mesto mora biti neprenehoma tri leta član stranke. — Vsaka sekcija ima pravico postaviti dva kandidata. V ta namen razpiše vska sekcija volitve za kandidate. Ko so te volitve končane, prideta na kandidatsko listo za izvolitev gl. tajnika tista dva kandiadata, ki dobita pri sekciji izmed vseli ostalih največje število glasov. Nominacija traja 6 tednov.
Toč. 37.—-Glavni tajnik zastopa Jugoslov. socialistično zvezo na vseh potrebnih mestih; daje inicijativo za delo, ki se tiče skupnega dela vsem krajevnim organizajicam ter vodi finančne knjige in opravlja vsa upravniška dela Zveze v smislu sklepov sekcij in zaključkov konference sek. odborov.
Toč.38.—Dolžnost gl. tajnika je, da prisostvuje sejam sekcijskih odborov, in sicer vsaj enkrat vsake tri mesece.
Toč. 39.—Ako gl. tajnik ne vrši svoje dolžnosti, ga imajo sekcijski odbori na skupni konferenci v sporazumu z nadzornim odborom Zveze pravico suspendirati in na njegovo mesto postaviti začasno drugo osebo.
Toč. 40.—Ako je potrebno, zamorejo sekcijski odbori sporazumno na konferenci dati gl. tajniku pomočnika.
Toč. 41.—Gl. tajnik lahko, ako je potrebno, skliče vsak čas sekcijske odbore za skupno konferenco.
IX. ORGANIZATORJI.
Toč. 42.—Organizatorje in govornike določujejo sekcijski odbori, kateri dajejo tudi navodila za agitacijo.
Toč. 43.—Krajevni klubi, ki žele govornika, trpe vožne stroške in dnevnice sami. Dnevnice so najmanj $3.00 dnevno. —
X. ODBOR ZA ČASOPISJE.
Toč. 44.—-Sekcijski odbori tvorijo obenem odbor za časopisje. Ta odbor upravlja list in knjižnico.
Toč. 45.—Tajnik ali blagajnik tega odbora mora podati na vsaki seji poročilo o vsem delu, kakor tudi o finančnem stanju sekcijskega tiska. Seje tega odbora so po potrebi.
XI. ZVEZNA LITERATURA IN TISK.
Toč. 46.—Zveznim glasilom se smatrajo samo listi, katere prizna in odobri sekcijski odbor tiste narodnosti, v kateri je list pisan.
Toč. 47.—Dolžnost zveznih glasil je, da zastopajo taktično in načelno stališče Zveze s pridržkom odlokov zbora in mednarodnega biroja ter da pomaga v vršitvi nalog, ki jih dajejo sekcijski odbori in konference sekcijskih odborov.
Toč. 48.—Zvezna glasila so last sekcij, katere jih opm ljajo. Privatne osebe ne morejo izdajati liste pod za£ Zveze ali njenih sekcij.
Toč. 49.—Nastavljence v uredništvu sekcijskih gli postavlja in odpušča odbor za časopisje. Uredniki, kai tudi drugi nastavljenci pri sekciji so odgovorni za svoje4 lo temu odboru, in končno zboru.
Toč. 50.—Dolžnost vsakega kluba, ki spada Jugoiln socialistični zvezi, je, da se naroči na zvezina glasila.
XII. ODPOVEDI IN NAMESTITVE.
Toč. 51. — Clan kateregakoli sekcijskega upraviej odbora zamore dati ostavko, vendar mora biti ostavka pii ložena pismenim potom z motivacijo. Ustmene odpovedi« ne vpoštevajo. Istotako velja to za ostale zvezne odbornik in nastavljence. Katerikoli odstopivši član ima biti, kal se razpravlja o njegovi odpovedi, pričujoč na seji sel »i bora.
Toč. 52,-—Na izpraznjena mesta v sek. odboru nast« jo kandidatje po redu, kakor so dobili glasov, ko ee je v» glasovanje za izvolitev sekcijskega odbora.
XIII. IZMENE IN POPOLNITEV ZVEZNIH PRAVE.
Toč. 53.—Izmene in popolnitve zveznih pravil zaiq izvršiti zbor ali dvetretjinska večina oddanih glasov čla» stva Zveze, v katerem slučaju je izmene ali dopolnitve pni ložiti sek. odboru, ki razpravlja o njih na skupni konfereaa in kateri odda izmene na splošno glasovanje.
Toč. 54.—V slučaju, kjer so ta pravila pomanjkljivi veljajo odloki sek. odborov na skupni konferenci.
Toč. 55.—Vsak klub ima pravico predložiti iniciativi skupni konferenci sek. odborov v odobrenje. V slučaju, ia sek. odbori na konferenci odklanijo priobčitev iniciativa* ga predloga v glasilih, tedaj sek. odbor vrne iniciatoi predlog klubu, ki ga je poslal in naznani, v čem se sek. oi bori z iniciativnim predlogom ne strinjajo. V tem slučaji lahko klub išče pomoč na svojo roko, in če dobi od šeiti klubov, stoječih v treh različnih državah podporo, gre ili ciativni predlog na glasovanje.
Glasovanje traja 90, dni in sicer je določenih 30 dni n razpravo, 60 dni pa za glasovanje.
Toč. 56.—Resolucije, ki se tičejo sek. odbora, konference sek. odborov ali načelnih vprašanj socializma, morajo kiti poslani najprej sek. odborom. Resolucije lokalnega pomen pa se lahko pošljejo direktno zveznemu tisku.
DODATEK PRAVILOM.
Toč. 57.—Sklepi, ki se tičejo izpremembe razmerja aied sekcijama Zveze, morejo biti pravoveljavni le, če jih pobelita obe sekciji soglasno.
Toč. 58.—V slučajih, kjer so ta pravila pomanjkljiva, veljajo pravila socialistične stranke.
PRAVILA KRAJEVNIH KLUBOV.
čl. 1.—Krajevni klubi so del Jugoslovanske socialisti ne zveze in sekcij, za katere so se izjavili. Ustanovljajo» in delajo po predpisih zveznih pravil pod nadzorstvom upt odborov sekcij.	»
čl. 2.—Namen klubov je, da potom shodov, sej, koafe renc, predavanj, tečajev, tiska in osebne agitacije vrše: j
a)	propagando za spoznavanje znanstvenega socializma v smislu Izjave in toč. 1. zveznih pravil.
b)	pridobivajo nove člane.
c)	skrbe, da vspoznavajo člane z ameriškimi razmerami, da na ta način pojmijo teren svojega bojišča, jih w vajajo, da postanejo državljani Zedinjenih držav ia se kot taki aktivno vdeležujejo volitev in volilne
d)	vrše v svojem delokrogu z ostalimi organizacija«« stranke politične boje vse vrste in pomagajo vojevafl boje unij, kjer je to potrebno.
Čl. 3.—Vsled tega je dolžnost krajevnih klubov:
a)	da prirejajo shode, konference in predavanja o poli- I tičnih, gospodarskih in znanstvenih vprašanjih; I
b)	da dan na dan delajo za razširjanje in čitanje soeiafl lističnega časopisja;
c)	da povečajo število agitatorjev in jih usposobijo za I
d)	da v sporazumu s krajevnimi klubi, unijami ali saiifl izvedejo proslavo 1. majnika in ostale delavske maii- I festacije, katere priporoča Zveza;
e)	da spodbujajo člane na delo v izvrševanju dolžnoitil napram Zvezi in njeni politični in izobraževalni ak-B
Da je to mogoče izvesti, imajo odbori vsak teden svojo p
Odbori so dolžni poročati na zvezna glasila vsa vaznej-k kretanja v klubu; o predavanjih, shodih, konferencah, iinifestacijah, in agitaciji sploh.
Cl. 4,—Seje članstva so največje telo krajevnih klubov. Polletne seje se vrše v januarju in juliju vsakega leta. Sa teli sejah se izvoli odbore, ki se nato konstituirajo med [»bcj; nadzorni odbor predloži podpisano poročilo in mne-ij{ o delu in gmotnem stanju kluba.
V slučaju posebnih potreb lahko odbor po svoju pre-:'Tidnosti ali na predlog polovice članov skliče izredno sejo, m iateri se razpravlja ozadevi, radi katere je bila seja iklieana.
Predlogi se sprejemajo z navadno večino oddanih gla-»v; seja more biti sklepčna, če je navzočih nad polovico čla-lov, Ce na prvi poziv ne pride dovolj članov, je druga seja aklepčna ne glede koliliko članov pride na sejo.
Predsednik se voli na vsaki seji—zborom, shodom ali konferencam predseduje organizator.
Cl. 5,—Konference, na katerih vplačajo člani svoje domke, predlože poročila o svojem delu in se spoznavajo med-Kbojiio, se vrše najmanje enkrat na mesec. Na konferenci »rejo vstopiti v Zvezo tudi novi člani.
Cl. 6,—če član kluba ne vrši svoje dolžnosti, katere mu irganizacijd nalaga, ako ne plača zaostale doneske za tri mesece in ako to ne more opravičiti, preneha biti član kluba.
{1,7_v krajih, kjer je več klubov, vodi skupne zade-it konferenca, katera sestoji iz odborov posameznih klubov v dotični naselbini, vendar se klub druge sekcije ne more siliti, naj pripada konferenčnemu odboru.
Konference volijo na svoji seji stalnega tajnika, predalnika pa na vsaki seji.
Konferenco sklicuje tajnik sam ali pa na zahtevo polo-viee zaitopanih članov ali odbori. Dolžnosti konferenc so označene v opravilniku, kate-a izdela gl. odbor J. S. Z. po nalogu točke 25, a, zvezinih pravil.
Cl. 8,—Gmotna sredstva se zbirajo potom članskih do-aookov, prostovoljnih prejemkov, zabav, razpečavanje literature i t. d. kakor se glasi ČL 13 zvezinih pravil.
Cl 9,—Poedini krajevni klubi zamorejo osnovati tudi posebne oddelke za gojitev raznih umetnosti, kot dramatike, petja, godbe itd. S temi oddelki se pečajo posebni odbori, vendar morajo iti vsi dohodki in izdatki skozi blagaj-it kluba.
Člani teh oddelkov ne morejo zahtevati za svoje delo plače.
a jo. _ V kraju, kjer je več klubov, ne more noben ta prestopiti iz enega v drug klub brez dovoljena gl. od-J. 8. Z.
OPRAVILNIH ZA VZDRŽEVANJE SEJ.
j i. Po klubu izvoljeni predsednik predseduje. Ako želi
,___sednik govoriti, ga zamenja tajnik. Ako govornik ne
govori k točki dnevnega reda, ga ima predsednik pravico poklicati k redu, v skrajnem slučaju pa apelirati na priču-joii, da se odvzame govorniku beseda. J 2. Govorniki dobe besedo po vrsti, kakor se prijavijo, j 3. Predlogi se stavijo ustmeno.
14.	Debato o predlogu zamoreta voditi le dva člana, eden za, drugi proti.
15.	Osebne opazke se stavijo vedno le na koncu debate, j 6. Predlagatelju je dovoljeno Vs ure za poročilo in 10
minut za zaključni govor.
j 7. Vsak drug govornik govori le dvakrat k enem pred-i metu in sicer prvič 15 a drugič 5 minut.
j 8. Predlogi se sprejemajo z nad polovično večino gla-v. Pri enakosti glasov odloči predsednikov glas. j 9, Glasovanje o predlogih je javno z vzdiganjem roke. j 10. Volitve se vrše potom tajnega glasovanja. S11. Kvorum je tedaj, ako je navzočih 5 članov, j 12. Pri predavanju se lahko razvije stvarna debata, pa dovoljeno posegati vmes z vpraSanji ali medklici.
§ 3. Tajnik kluba vodi računsko knjigo o prejemkih in izdatkih, pobira članarino in izdaja članom redne in izredne znamke, dalje vodi korespondenco z gl. tajnikom zveze po potrebi; hrani spise, premoženje in vodi imenik aktivnih in neaktivnih članov; podpisuje vse uradne listine in mora imeti vpogled v vse delo kluba.
§ 4. Zapisnikar vodi zapisnik in v vsakem oziru pomaga tajniku.
$ Organizator vodi brigo za pridobitev novih članov in da so člani naročeni na zvezna glasila, kakor tudi za razpečavanje socialistične literature, prirejanje shodov itd. ako v to dopuščajo gmotna sredstva.
§ 6. Nadzorni odbor, sestoječ iz treh članov, ima nalogo vsake tri mesece pregledati vse računske knjige in poročati na prihodnji seji kluba.
DNEVNI BED SEJE.
1.	Volitev predsednika;
2.	čitanje zapisnika zadnje seje;
3.	Sprejemanje novih članov;
4.	Vplačevanje mesečnih prispevkov;
5.	čitanje dopisov;
6.	Poročilo tajnika;
7.	Poročilo organizatorja;
8.	Poročilo posebnih odborov;
9.	Poročilo stalnih odborov;
10.	Nedovršena opravila;
11.	Volitve odbornikov na izpraznjena mesta;
12.	Razno;
13.	Zaključek seje.
še nekaj, kar velja, da si zapomnijo klubovi tajniki:
Članske znamke je treba plačati, ko se jih naroča; dobe pa se pri J. S.Z. na račun znaki, pečati, poslovne knjige in druge potrebščine, ki jih potrebuje klub.
Kadar želi kdo pojasnila glede ustanavljanja socialističnega kluba ali drugih podatkov, ki se tičejo socialističnega gibanja, naj naslovi: Frank Petrich, 220 So. Ashland blvd., Chicago, Illinois.
Kakor vsako leto ob tem času,
TAKO PRIREDI TUDI LETOS
COOK COUNTY ORGANIZACIJA SOCIALISTIČNE STRANKE
DNE
CHICAGO, ILL.
18. JUNIJA
T. L.
VELIK PIKNIK
V PODPORO SOCIALISTIČNEMU TISKU
v Riverview Parku
Na dnevnem redu bodo govori, godba, ples in prosta zabava.
VSTOPNINA 30c ZA OSEBO
vojni davek vštet.
Vstopnice se dobe pri članih kluba št. 1, 20 in 224 J. S. Z. ali pa pri upravni-štvu "Proletarca," 3639 W. 26th St.
RAČUN RAZPEČANIH ZNAMK J. S. Z.
za mesec maj 1922.
Država
Mesto
111.
Iowa Ohio:
S|
13
K M
Nokomis . . . . 12 Springfield . . . 15 Carlinville . . . 20 Chicago N. 1. . 50
Virden.........
Madrid
© © ©
8 11
a r? e
6 10
Ramsay . Cleveland* . . Hostetter . . . W. Newton Forest City Meado-wlands. Bon-Air . . . Aliquippa . . . Herminie . . . Lloydell . . . .
Avella.....
Luzerne .
16 40 8
14 18
15
16 20 13 32 10
6 -
10
1 20
Mich.: Detroit N. 210 15
1
0,
8.10 6.95 9.25 15.00
4.80 12.00 4.90 4.90 13.70 7.30 4.85 13.00 6.70 9.60 8.00 1.50 4.50
3tn

Totals
____319
75
18 27 $135.65 $3
£z>
HI
lil lit

$49.24
Znamk na roki dne 1. maja.
Neizkazanih v sept. 1921... Neizkazanih v dec. 1921.....
Rednih .690
Skupaj .............,..........6.30
Razpečanih v maju glasom poročila.319
Dualnih 220 100
320 75
Izjemnih 246
100
346 18
Na roki dne 31. maja............371	245	328
Konvenčnih znamk razpečanih 27 in odračunano zanje grl. stanu stranke $13.50.
članov naznanjenih v maju 487.
Tajništvo JSZ.
NAZNANILO.
GIRARD, O. — Seja jugoslovanskega socialiste nega kluba št. 222, J. S. Z. se vrši vsako četrto m ljo v mesecu ob 2. popoldne v Slovenskem da Girardu. — Rojaki delavci, pristopite k naši org® zaciji in postanite bojevniki za delavsko stvar v i stah socialistične stranke. — Frank Kramar, organ-zator.
Edini
Jugoslovanski pogrebnik in balzamom


Za tiste, ki nimajo doma prostora za postavljanj© mrtvaških odrov, imamo urejeno posebno kapelo.	I
Na razpolago kočije in avtomobili ob vsakem
Sašu.
josip pavlak
1814 So. Throop St., Chicago, 111.
Telefon Canal 5903.
"THE MILWAUKEE LEADER'
Največji Ameriiki socialstični dnevnik.
Naročnina: $6.00 za celo leto, $3.00 za pol leta in $1.50 za tri mesece.
Naslov: 532 Chestnut Street, milwaukee, wis.
John Plhak & Co.
1151-1153 W. 18th Street
Chicago, Illinois.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a j modernejšem kroju. Cene nizke.
Povej tvojemu prijatelju, di je v njegovo lastno korist, akt postane čitatelji in narnciil Proletarca.
Kadar...
Kadar mislite na potovanj* stari kraj;
kadar želite poslati svojim i rokrajskim sorodnikom, prijitt Ijem ali znancem denar,
ali kadar imate kak drag poni s starim krajem,
obrnite se na tvrdlco
ZAKRAJSEK & CESARE 70^9th AVE.
new york, n. v

Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOtiNSTOWN, PL