LETO XXXII., ŠT. 41
Ptuj, 25. oktobra 1979
CENA 4 DINARJE1
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
IZ VSEBINE
O težavah letalskih organizacij Slovenije
FRANCE POPIT
V PTUJU
V soboio, 20. oktobra,
jopoldne je prispel v Ptuj
France Popil, predsednik
Centralnega komiteja -ZKS.
V delavskem domu Franc
Kramberger se je najprej
pogovarjal s predstavniki
Zveze letalskih organizacij
Slovenije o rezultatih in pro-
blemih te organizacije. Za
tem pa so se vsi udeleženci
tega razgovora odpravili na
letališče v Moškanjce. kjer so
člani ptujskega Aerokluba
uspešno zaključili leto.šnjo
letalsko sezono s krstom no-
vega letala CESSNA F 152.
Slavnostni obred je opravil
France Popit, za tem pa so
člani Aerokluba Ptuj predsta-
vili udeležencem del iz svojih
bogatih dejavnosti.
Novo letalo ptujskega Aerokluba Cessna je France Popit krstil z imenom GOGA. (Foto: M.
Ozmec)
PRmSBDSTVO OBČINSKE KONFERENCE SZDL PTUJ
O uresničevanju pobude tovariša Tita
Kako razvijati, poglabljati in krepiti vsa tista
načela ter konkretne oblike in metode dela, ki
odpirajo nove in Se bolj učinkovite možnosti
političnega in samoupravnega delovanja
najširših slojev delovnih ljudi in občanov, je bila
osrednja tema razprave na tretji redni seji pred-
sedstva občinske konference SZDL Ptuj, ki je
bila v četrtek, 18. oktobra 1979 v Ptuju, pod
predsedstvom Franca Zadravca, predsednika
OK SZDL Ptuj.
Osnutek gradiva ,,Uresničevanje pobude
tovariša Tita pri poglabljanju družbene vloge
SZDL v političnem sistemu socialističnega samo-
upravljanja" je pripravila RK SZDL Slovenije in
sprejelo njeno predsedstvo na seji 2. oktobra
letos. S tem je bil osnutek gradiva dan v javno
razpravo skupaj z osnutkom ,,Poročila o dejav-
nosti republiške konference SZDL Slovenije,
njenih organov in oblik dela za obdobje od 1975.
do 1979. leta". Obe gradivi bosta v javni
razpravi do 10. novembra, sklepna razprava pa
bo na volilni seji RK SZDL Slovenije, ki se bo
sestala še v tem letu.
Iz gradiva izhaja, da pobudo predsednika
Tita o doslednejšem uveljavljanju kolektivnega
dela, vodenja in odgovornosti razumemo in
sprejemamo kot sestavni del trajnih prizadevanj
za popolno uveljavitev ustavnega položaja
delovnih ljudi v združenem delu in v temeljnih
skupnostih ter za nenehno širjenje demokratične
osnove kadrovske politike v naši družbi. Zaradi
tega bo tudi težišče dela v krajevnih konferencah
in sekcijah SZDL, ki morajo delovati frontno,
kolektivno odločati in tudi nositi odgovornost za
odločitve. Enak pristop velja tudi za občinske
organizacije SZDL in navzgor.
Na seji so se dogovorili, da bodo razpravo o
obeh navedenih gradivih povezali še z razpravo o
uvodni besedi Milana Kučana,  predsednika
skupščine SRS, ki jo je imel na zasedanju vseh
zborov Skupščine SRS ob poročilu o
uresničevanju delegatskega sistema in delegat-
skih odnosov ter uvodnim poročilom predsedni-
ka CK ZKS Franceta Popita, ki ga je imel na
izredno pomembni 5. seji CK ZKS. Razpravo
bodo organizirale skupno vse družbenopolitične
organizacije. O podrobnejši organizaciji
razprave so se dogovorili pozneje na posvetu
predsednikov in sekretarjev krajevnih konferenc
SZDL.
Sočasno bo razprava o gradivih tudi v
organih občinske konference SZDL, zlasti v
svetih. Predsedstvo OK SZDL bo zbralo vse
misli, pobude in predloge oblikovane v javni
razpravi in o tem razpravljalo na seji, ki bo do
15. novembra. Delegati za bližnjo volilno konfe-
renco RK SZDL Slovenije bodo celotno javno
razpravo kar najbolj skrbno spremljali.
FF
PREDSEDNIK PREDSEDSTVA SR SLOVENUE VIKTOR AVBEU V PTUJU
Največ o planiranju in kmetijstvu
»Takšni neposredni stiki so ve-
'''io vredni.« je menil Viktor Av-
^'flj. ko se je v sredo dopoldne s
sodelavcema pogovarjal s pred-
stavniki občme. družbenopolitič-
"'h organizacij in združenega
'^'^la. '>Tako eni in drugi pridobi-
vamo nove izkušnje, ki so nam
potrebne pri nadalnjem delu.«
l^iktorja Avblja. Toneta Boleta,
^'ana predsedstva in Franca Si-
l^oniča. predsednika sveta za
^ružbenoekonomske odnose v
''metijstvu pri republiški konfe-
renci SZDL so predstavniki
občine seznanili z dosežki sred-
njeročnega razvoja, o novih
usmeritvah ptujskega gospodar-
stva, turizma, trgovine, perutni-
narstva. kmetijstva in kulture.
Poleg razgovora, ki je bil v pros-
torih Delavske univerze, je pred-
sednik s sodelavcema obiskal še
Agis. kjer sije ogledal proizvodnjo
v temeljni organizaciji združene-
ga dela Aviooprema. obiskal je
tudi Ptujske toplice. Kmetijski
kombinat, popoldne pa je bil v
>>Le na takšnih kompleksnih površinah bomo pridelovali veliko
hrane,« je rekel Viktor Avbelj, ko sije ogledoval urejena zemljišča
ob Pesnici.
Pesniški dolini, kjer si je v Der-
betincih ogledal pridobitve me-
lioracijskih posegov v kmetijske
površme. (Več o obisku preberite
na 2. in 6. strani.)
besedilo in slika: zk
DELOVNI UUDJE IN OBČANI!
J.   Občinska konferenca ZSMS Ptuj organizira osrednjo komemora-
"0 svečanost ob dnevu mrtvih v občini Ptuj, v sredo 31. oktobra.
Zbirališče bo na Trgu mladinskih delovnih brigad ob 11 JO.
Od tam bodo vsi udeleženci v povorki krenili proti staremu mestne-
^  P^l^opališču, kjer b« ob 12. uri pred spomenikom padlim v NOB
(,J^"Ja komemorativna svečanost,
"ovnošolcl, srednješolci, mladina, delovni ljudje in občani vabljeni!
USiVItKI I Mt
IN NALOGE
Dva pomembna družbena dogodka, zasedanje vseh zborov skupščine
SR Slovenije in 5. seja centralnega komiteja ZK Slovenije, sta nam
začrtala usmeritve in nakazala naloge, ki so pred nami v naslednjem
obdobju. Te naloge se nanašajo na vse zavestne socialistične sile v naši
družbi, njihovo uresničevanje pa segana vsa področja našega življenja in
dela.
Glavne usmeritve pri Uresničevanju delegatskega sistema in delegat-
skih odnosov so bile dane v uvodni besedi predsednika republiške skupšči-
ne Milana Kučana, kije govoril na zasedanju vseh zborov skupščine SR
Slovenije. Vlogo družbenopolitičnih organizacij v delegatskem sistemu
pa je na isti seji opredelil Vlado Klemenčič, podpredsednik republiške
konference SZDL Slovenije.
Vsi trije zbori slovenske skupščine so sprejeli poročilo o uresničeva-
nju delegatskega sistema in delegatskih odnosov, obravnavano na skupni
seji. 10. oktobra. V sklepih so poudarili, da ne bodo dopolnjevali že lani
sprejetih stališč. Tokratne ugotovitve in usmeritve pa naj bodo predvsem
temelj za nadaljnjo družbenopolitično in samoupravljalsko akcijo pri
reševanju vprašanj, ki še zavirajo učinkovitejše delovanje delegatskega
sistema.
Po nekajmesečnih skrbnih pripravah, se je 15. oktobra v Ljubljani
sestal na 5. seji centralni komite ZK Slovenije in obravnaval vlogo in
naloge ZK v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Temelj-
no usmeritev razpravi je dal predsednik C K ZK Slovenije France Popit v
svojem obširnem uvodnem poročilu.
Tovariš Popit je najprej ugotovil, da z razvojem in uresničevanjem
.sistema samoupravnih družbenoekonomskih odnosov si delavci v združe-
nem delu vse bolj širijo in utrjujejo zavesi o celovitosti svojih pravic,
odgovornosti in dolžnosti, njihov vpliv pa sega vse bolj tudi v krajevne
skupnosti, kjer delovni ljudje in občani že neposredno odločajo o uresni-
čevanju številnih interesov in zadovoljevanju skupnih potreb. Pri tem pa
je še vrsta slabosti zaradi nemarnosti in lagodnosti mnogih odgovornih
dejavnikov v okviru naše družbene stvarnosti. Med temi so tudi nosilci
protisamoupravnih birokratskih in tehnokratskih monopolnih položajev,
ki se hranijo po znanem klicu »primite tatu« s tem, da kažejo na samou-
pravljalce, na delovne Ifudi kot krivce za nespoštovanje dogovorov.
Ob tem je poudaril pomembnost dejstva, da naši delovni ljudje vidijo
svojo prihodnost samo v političnem sistemu socialističnega samoupravlja-
nja, v njegovem utrjevanju, vsestranskem razvoju in uveljavitvi na vseh
področjih družbenega deta in življenja. Samoupravljanje delavcu omogo-
ča, da svobodno izraža svoje pristne interese, hkrati pa ga tudi usposaolja
in organizira za usklajevanje interesov. Pri tem moramo upoštevati, da
smo iz starega sistema podedovali razvado politiziranja interesov. Z
delegatskim sistemom pa hočemo to politizacijo postopno presegati. Prav
zato morajo komunisti, politične organizacije in vodstva ustvarjati
pogoje, da bodo delavci, delovni ljudje m občani v organih samoupravlja-
nja odločali po svojih izvoljenih delegacijah, pa naj gre za vsakodnevna
ali zapletena sistemska vprašanja. Za te cilje socialistične revolucije se
moramo komunisti boriti kot revolucionarji, vendar z demokratičnimi
oblikami. Pri tem je vloga socialističnih subjektivnih sil še pomembnejša,
uresničuje pa se lahko le na demokratičen način, z argumenti, neposred-
nim zgledom, s prepričevanjem, znanjem itd.
Po tem, ko je tov. Popit podrobneje razčlenil vlogo subjektivnih sil
in temeljna vodila organiziranosti, je poudaril, da mnogi komunisti še
podcenjujejo delo v najširši demokratični organizaciji delovnih ljudi in
občanov in fronti organiziranih socialističnih sil — SZDL in s tem med
množicami, ki so se ne glede na verske in druge razlike pripravljene boriti
za utrjevanje in razvoj socialistične samoupravne demokracije, neodvis-
nost in ozemeljsko celovitost ter suverenost Jugoslavije in SR Slovenije v
njej ter neuvrščenost. Izraz takega podcenjevanja je tudi zanemarjenje
delovanja komunistov v delegatskem sistemu, nerazumevanje vloge
družbenih svetov pri družbenopolitičnih skupnostih in sekcij ter svetov pri
SZDL. ki v bistvu predstavljajo most med organizirano fronto, t. J.
družbenopolitičnimi organizacijami in njihovimi delegacijami v razmh
oblikah delovanja.
Posebej je tov. Popit poudaril boj za demokratizacijo in javnost dela
vseh forumov, vseh voljenih teles in organov. Ne smemo in ne moremo se
zadovoljiti z obstoječim stanjem, temveč se moramo v okviru sedanjega
sistema in sedanjih institucij boriti za večje podružbljanje, za kolektiv-
nost dela, za večji demokratizem v odnosih, za večji vpliv in kontrolo
članstva, za javnost dela, za vzajemno obveščanje in odgovornost. V tem
tudi pojmujemo pobudo tovariša Tita o krepitvi kolektivnega dela in
odgovornosti v vsej njeni širini. Ni dovolj, da ljudem samo omogočimo, da
povedo, kaj mislijo, temveč moramo zagotoviti, da se bodo tudi organizi-
rali tako. da bod(> lahko uresničili in uveljavili svoje resnične interese.
Smo sredi bitke za utrjevanje političnega sistema in za to. da ga v
praksi uresničimo. Pri tem gre za to. da bo delavec imel vse vzvode
političnega sistema v svojih rokah, da bo lahko vplival na vse tokove
družbenega življenja in s tem s polno odgovornostjo ustvarjalno utrjeval
svoj družbenoekonomski položaj. Svoje uvodno poročilo pa je France
Popil končal z besedami: »Pri tem se moramo zavedati, da tuai v samou-
pravljanju nič ne pride samo od sebe. brez revolucionarnega boja, znanja
in iskanja, brez naporov in žrtev«.
Po obširni in v.sebinsko zelo pomembni cazpravi .so člani C K ZKh
izvolili 12-član.sko komisijo, ki jo vodi Franc Šetinc, sekretar predsedstva
C K ZKS. in jo zadolžili, da v desetih dneh pripravi osnutek sklej)ov in
stališč in jih skupno z referatom Franceta Popita pošlje vsem članom
ZKS v razpravo. Občinske konference ZKS pa so dolžne do 20. novem-
bra v luči teh razprav oceniti svoje do.sedanje delo in sprejeti konkretne
naloge za prihodnji razvoj. Ne gre te za to. da zapišemo, kaj hi morali
storiti, temveč da se dogovorimo, kako je potrebno delati, da bomo
resnično utrjevali in nadalje razvijali politični sistem socialističnega
samoupravljanja.
FF.i
Varčevanje naj ne bo fraza (stran 2)
Kaj pa delo doma? (stran 4)
Teden požarne varnosti (stran 5 in stran 16)
Zalconsica svetovalnica tudi v Ptuju (str^n 7)
Šport (stran 13)
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
25. oktober 1979 -
TEDNIH
Več pozornosti naložbam — foto zk
VARČEVANJE
NAJ NE BO
FRAZA
Pustimo tokrat ob strani razne parole, ki ostajajo zgolj parole in ne
najdejo odziva. Kolikokrat smo že dejali, od danes naprej bo naša poraba
v mejah možnosti in skrajno racionalna. Vidiki varčevanja in njihovi
učinki so splošno znani; le težko je odrezati in pričeti delati po novem.
Smo v zelo intenzivnem obdobju priprav na srednjeročni in dolgoročne
plane že pomislili na to, kje bomo varčevali in kje v naših planih določili
stabilizacijske mere?
Svetovni dan varčevanja — 31. oktober je nalašč za to, da ponovno
pretresemo v posameznih sredinah, kako varčujemo in kje smo z
uresničevanjem stabilizacijskih ukrepov. Nič nam znova ne pomaga, če
bomo zgolj ugotavljali šibkosti brez odločne akcije.
V sindikatih in ostalih družbeno-političnih organizacijah smo se že
pred časom dogovorili, da bomo imeli preštevilne sestanke v
popoldanskih in večernih urah; smo izračunali koliko časa smo z njimi
izgubili, koliko lukenj je nastalo v proizvodnji in drugje; na drugi strani
pa želimo stabilno gospodarstvo. Nikoli še nismo bili odkriti in si
povedali, da gredo te ure v milijon^ in koliko je to denarja.
Kako je z investicijami? Podaljševanje rokov gradnje, pomanjkanje
raznega materiala, dalje slabi investicijski programi in še kaj; vse to draži
investicije in zmanjšuje vrednost naložbenega dinarja. Pri teh vprašanjih
pa vse preveč prepuščamo odločitev strokovnim delavcem, le redko pa
delavci odločajo o investicijah.
Izgubljene ure v ambulantah, bolniške in podobno, vse to zmanjšuje
uspešnost našega dela. Delovna disciplina, produktivnost, varčevanje z
materialom, racionalna poraba delovnega časa; tudi to so vprašanja, o
katerih je potrebno in nst katera moramo odgovoriti. Nagrajevanje po
delu, kako ga izvajamo, so naši delavci zaposleni in kako jih zaposliti, če
niso. O tem bi tudi morali spregovoriti.
Naša družba vlaga ogromne napore za dosego stabilizacije; k njej pa
mora prispevati sleherni zaposleni. Tudi pravočasno usposabljanje
potrebnih kadrov za določene proizvodnje vpliva k boljšemu poslovanju,
prav tako pravilna zaposlitev teh kadrov.
Posamična in skupna odgovornost pa naj odločilno prispevata, da bodo
vsi družbeni napori dosegli svoj namen. Ni pomembno samo varčevanje z
denarjem, temveč tudi z materialom; zato danes vsaka družba podpira
različne oblike varčevanja. Med temi pa je zbiranje prostih denarnih
sredstev močan faktor v boju proti inflaciji. Vsem tem pa sledi pospešeni
gospodarski razvoj, dvig življenjske ravni družbe in posameznika.
To so le misli in ugotovitve, katerim pa moramo v vsakodnevni praksi
dati življenje in 31. oktober nam to ponuja!
MG
O OBISKU PREDSEDNIKA PREDSDSTVA SR SLOVENUE VIKTORJA AVBUA V PTUJSKI OBONI
NEPOSREDNI STIKI SO VEUKO VREDNI
,,Na terenu so problemi drugačni,
neposrednejši in se razlikujejo od tistih, ki jih
ponavadi občine pošiljajo v republiške organe,"
je med drugim rekel Viktor Avbelj, ko je s
sodelavcema prejšnjo sredo obiskal ptujsko
občino. Tovariš predsednik je imel v mislih tista
problematična področja, o katerih so ga v
pogovoru seznanili predstavniki TGA, ptujske
trgovine, turizma, kmetijstva in kulture.
V razgovoru so predstavniki občine,
družbenopolitičnih organizacij in delovnih
kolektivov Viktorja Avblja, Toneta Boleta, čla-
na predsedstva SRS in Franca Simoniča,
predsednika sveta za družbenoekonomske
odnose v kmetijstvu pri RK SZDL, seznanili z
razvojnimi usmeritvami ptujskega gospodarstva,
o uresničevanju družbenega plana 1976—80 in še
z nekaterimi problemi s področja industrije,
kmetijstva in kulture.
Franjo Gnilšek, predsednik IS SO Ptuj, je
govoril o uresničevanju srednjeročnega razvoja
in pri tem rekel, da resolucijskih dokumentov v
občini ne uresničujemo in ne dosegamo v celoti.
Najpomembnejše rezultate smo dosegli na
področju zaposlovanja in povezovanja z večjimi
slovenskimi delovnimi in samoupravnimi
organizmi kot so: Elkom, Gorenje, MTT itd. V
prihodnjem obdobju je pričakovati večje uspehe
še na področju kmetijstva, družbenih dejavnosti
in v predelovalni industriji. Ko je predsednik
izvršnega sveta govoril o uresničevanju razvojne
resolucije, je opozoril na velik porast zaposlova-
nja, kjer je plan tudi presežen. To je sicer
razumljivo, kajti v občini zaposlujemo iz dneva
v dan več delavcev, vendar pa kot je poudaril
Tone Bole, zaposlovanje ni več tako pomembna
razvojna naloga, da bi jo lahko enakovredno
vrednotili s produktivnostjo in rastjo
družbenega proizvoda. Prav pri produktivnosti
imamo v občini največ problemov in zastojev.
Za protiutež slabi produktivnosti in nizki rasti
družbenega proizvoda, so predstavniki navedli
uspele akcije pri razvoju cestnega, vodovod-
nega, telefonskega omrežja, itd. V
občini Ptuj si namrež prizadevamo, je poudaril
Franjo Gnilšek, da izenačimo razmere dela in
življenja vseh prebivalcev.
,,Občina Ptuj in uresničevanje srednjeročnega
plana je skoraj identično republiškemu uresniče-
vanju razvojne resolucije. Ne bi smeli pozabljatiT
da neuresničevanje planskih dokurnentov slabi
družbenopolitični sistem, slabo planiranje pa
krepi inflacijo. Inflacija je vedno večja in
močnejša. Onemogoča nam celovit razvoj
družbenega sistema. Planiranje je zelo pomem-
ben cilj, tega se moramo zavedati prav vsi, celot-
na slovenska in jugoslovanska družbenopolitič-
na skupnost. Zaradi tega, ker ne uresničujemo
planskih dogovorov so potrebni sklepi, ki pa
niso v skladu s samoupravljanjem. Admini-
strativni posegi države so ob takih priložnostih
potrebni zato, da se izboljša stanje, so pa tudi žal
primarna oblika za uveljavljanje nove politike
gospodarjenja, gre za tako imenovano
uveljavljanje lastnih načel.
Z zakonom o planiranju bomo dosegli dobre
rezultate. Vendar je sedanji zakon še nepopoln,
kajti manjka mu razdelitev od krajevne skup-
nosti, do občine in republike. Gre za operativno
pot planifanja in za odnose med republiko in
občino. Doseči moramo enotnost pogledov in
realnost razvoja. Občina Ptuj se je izluščila iz
skupine manjrazvitih, sodeč po rasti produktiv-
nosti družbenega proizvoda pa ste še vedno v
druščini manjrazvitih. Tega se je treba znebiti. V
okviru republike so sredstva za pospeševanje
razvoja manjrazvitih območij, pri planiranju v
obdobju 1981 do 1985 računajte na ta sredstva.
Pri tem gre za policentrični razvoj. V SRS želimo
imeti večje centre z manjšo migracijo," je med
drugim rekel Viktor Avbelj, ko je ocenjeval
razvoj občine Ptuj.
V nadaljevanju so predsednika seznanili še s
težavami pred katerimi je TGA. Franjo Gnilšek
je dejal, da so v pripravah na novo investicijo. V
tovarni je zastarela tehnologija, ki onemogoča
boljše in hitrejše pa tudi cenejše proizvajanje
aluminija. Novi investiciji pa Kidričevo in Ptuj
ne bosta kos. Potrebno je širše medsebojno
sodelovanje. Gostje so menili, da je najprej
treba rešiti probleme oskrbe s surovino in sode-
lovanje z ljubljanskim NOVUMOMonovi
tehnologiji pridobivanja aluminija. V republiki
se bo treba dogovoriti tudi o odjemalcih
aluminija, slovenskobistriški Impol je najbrž
prešibak odjemalec...
O hitrem in dobrem razvoju tovarne hidravlij.
ne opreme je govoril direktor tovarne Olgj
Meglic Simon Pešec in goste seznanil i
razveseljivimi podatki razvoja v novi tovarni,
je zrasla med haloSkimi griči. Razlog za dosega,
nje dobrih rezultatov je dobra razvoji)^
usmeritev in sodelovanje in samoupravno
povezovanje z Elkomom. Hiter razvoj dosega
tudi Mesokombinat Perutnina Ptuj, je poudaril
Martin Berden. Zmogljivosti Perutnine znaSajo
sedaj 50 milijonov jajc in 28 tisoč ton mesa na
leto. Obeta se nam še hitrejši razvoj. Sila, ki bi
ga lahko preprečila, se kaže pri kooperaciji, česc
uvede davek na dohodek kooperantov.
Kooperanti nad tem seveda niso preveč navduše-
ni in pričakovati je, da se bo število kooperantov
znižalo.
Viktor Avbelj je rekel, da je uvedba davka na
osnovi dejanskega dohodka v republiki sprejeta
kot načelo in po družbeni plati pravična.
Vprašanje je, kdaj bomo načelo uresničili.
Zaenkrat še ni konkretnih mnenj. Franc SimoniJ
je dodal: pridnosti ne bi smeli obdavčevati, v
perutninarstvu pa poseben problem predstavlja
tudi oskrba s krmili. Kako se bodo z njimi
oskrbovali tisti kooperanti, ki niso kmetje?
V nadaljevanju razgovora je bila beseda 5e o
turizmu in njegovih dobrih in slabih straneh raz-
voja, o trgovini in kulturi. Marija Magdalen-
čeva, predsednica skupščine kulturne skupnosti
občine Ptuj, je goste seznanila s problemi
kulturne dediščine. Opozorila je na več nerešenih
problemov in sicer o financiranju obnovitvenih
del ptujskega gradu, kjer se podira zahodna
stena, o obnovi Borlskega gradu in baročni
zgradbi v Dornavi, kjer v več ali manj urejanih
oziroma neurejenih razmerah živijo in delajo
gojenci zavoda za delovno usposabljanje in
varstvo prizadete mladine. V odgovor je tovariš
predsednik rekel, da mora ptujski kulturAi
dediščini zares prisluhniti ,,širša družbena
skupnost."
Viktor Avbelj je svoj obisk sklenil v Agisu,
kjer si je ogledal proizvodne obrate, v Kmetij-
skem kombinatu na Ptujskih toplicah ter pri
kmetu Druzoviču v Derbetincih.
___^......_____________. .^besedilo in sliki: zL
I
.Viktor Avbelj: Za planiranje smo odgovorni vsi, pomembno je, zato ga
moramo upoštevati in izvajati.
Še več takih neposrednih stikov si želimo, so menili predstavniki občine in
gostje.
ŠE O PROSLAVI 2(H.ETNrCE SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA
PREGLED RAZVOJA
Ko je leta 1959 Zvezna ljudska
skupščina sprejemala Zakon o
družbenem knjigovodstvu, je
tovari.š Edvard Kardelj z vso
svojo intuicijo podpiral vključi-
tev te naše nove institucije v
družbcno-poiiiični sistem. S svo-
jo politično analizo je na njemu
svojstven način ovrgel vse dvome
o obstojnosti lake institucije, ker
je dokazal, da ravno razvoj
proizvajalnih sil in samouprav-
nih odnosov zahteva obstoj take
službe v naši družbe. Že ob tej
priložnosti je podal svojo vizijo
dolgoročnega razvoja službe, za-
misel njenega položaja, vloge in
nalog v naši družbeni ureditvi,
kar je prišlo do izraza predvsem
po njegovi zaslugi tudi v Ustavi
SFRJ iz leta 1974. Zakonu o
službi iz leta 1977 in zakonu o
združenem delu. Znana je tudi
Kardeljeva opredelitev službe, to
je. da ne more bili zvezna, ne
republiška, ne občinska, pač pa
samostojna ncod\isna skupna
služba vseh delovnih ljudi, njiho-
vih organizacij združenega dela
in dru/bcno-poliličnih skupnosti
obenem pa je poudaril dve njeni
družbeni funkciji: prvič služba
družbenega knjigovodstva ni
funkcija državne uprave, temveč
funkcija družbene lastnine in
pripada vsakemu delovnemu
človeku, in drugič, služba druž-
benega knjigovodstva je funkcija
enakopravnosti narodov in na-
rodnosti Jugoslavije, ki je ni
mogoče zagotovili bre^ laV,e
službe, ki ima za nalogo, da
spremlja porabo družbenih sred-
stev v vsakem predelu Jugoslavi-
je, v vsaki celici gospodarstva in
lo na način, da se s tem lahko
seznani vsak delavec, da ima
vsaka občina, republika, organi-
z;ict5a združenega dela vpogled
nad gibanji v drugi republiki.
občmi. organizaciji združenega
dela in lo na osnovi kontroliranih
podatkov.
Na teh izhodiščih je bila leta
1959 z zakonom ustanovljena
služba družbenega knjigovod-
stva, ki je bila najprej še v okviru
Narodne banke Jugoslavije, po-
zneje od julija 1962. pa kol
samostojna institucija.
Razvoj družbenega sistema pa
je zahlcva! tudi spremembo or-
ganiziranosti službe in sicer tako.
da je vedno manj poudarjal
funkcijo družbenega kontrolorja
in vedno bolj postajala glavni
informator samoupravnih orga-
nov in organizacij na vseh nivo-
jih in analitik gospodarskih gi-
banj.
Podružnica službe družbenega
knjigovodstva za območje občin
Ptuj in Ormož je bila ustanovlje-
na v letu 1962. Takoj na začetku
jc bila služba brez finančne
inšpekcije. Tako so le posle
opravljali inšpektorji maribor-
skega območja, vendar pa je
sama organiziranost službe ozi-
roma podružnice v funkciji pred-
hodne kontrole plačilnega pro-
meta in evidenc ter še posebej
analitska lunkcija zahtevala, da
x)družnica prevzame vsa opravi-
a. ki so ji z zakonom določena.
Tako se je sčasoma oblikovala
tudi cksierna kontrola, ki je
skupaj z ostalimi delavci v obeh
desetletjih opravila pionirsko
delo pri doseganju enotnosti
izvajanja zakonskih predpisov,
finančne discipline in nenazad-
nje prenašanje izkušenj pri upo-
rabi posameznih zakonskih pred-
pisov za združeno delo. oziroma
njegove strokovne službe.
V tem obdobju se je razvijala
tudi njena informalivno-politič-
na funkcija od začetnih skrom-
nih analiz zaključnih in periodič-
nih obračunov do informacij o
gibanju investicijske potrošnje,
osebnih dohodkov, splošne in
skupne porabe in podobno. Po-
družnica je zelo napredovala tudi
na področju plačilnega in blagaj-
niškega poslovanja in to ne
samo. da seje opremila s potreb-
no mehanizacijo, temveč je s
svojimi delovnimi postopki pri-
pomogla, da se denar hitreje
obrača, vsi nalogi se dnevno
obdelajo, nalog na druge sedeže,
ki presegajo 10.000 dinarjev se
odpremljajo po teleksu, za var-
nost gotovme je poskrbljeno z
nočnim trezorjem in podobno.
Pri evidenci skrbi podružnica
za pravočasno obveščanje upo-
rabnikov o gibanju sredstev na
žiro računih in na zahtevo upo-
rabnikov daje tudi podatke o
stanju poslovnih partnerjev.
Rast obsega dela v podružnici,
dokazujejo primerjave nekaterih
podatkov v 10-letnem obdobju: v
letu 1969 je blo odprtih 1156 žiro
računov, v letu 1978 pa že 1610
ali porast za 39 indeksnih točk. v
letu 1969 je bilo sprejetih 125
zaključnih računov, v letu 1978
pa 1033: število obdelanih nalo-
gov v plačilnem prometu je
znašalo v letu 1969 872 tisoč, v
letu 1978 pa skoraj trikrat več.
Služba je v letu 1969 izdelala 19
analiz in informacij, v letu 1978
že 53. z razliko, da so bile analize
in informacije v letu 1969 posre-
dovane samo družbeno-politič-
nim organizacijam in družbeno-
političnim skupnostim, v zadnjih
petih letih pa že vsem uporabni-
kom, takt), da je možno sprotno
zasledovanje gibanj v gospodar-
stvu.
Štc\ ilo delavcev, ki so delali v
slu/bi v letu 1969. bilo jih je 58.
seje v letu 1978 povečalo na 89
ali za 53 indeksnih točk. medtem
pa se je obseg dela povečal za
150 indeksnih točk.
Delo v podružnici pa v tem
obdobju ni potekalo brez proble-
mov. Sprva je bil največji pro-
bleni mehanizacija, pozneje pa je
povečan obseg dela zahteval
ureditev ustreznih prostorov: za-
li) seje pristopilo k novogradnji,
ki jc bila uspešno zaključena
picd enim letom. Največji pro-
blem pa je še vedno kadrovska
vrzel. V letu 1969 je imela po-
družnica le enega delavca z višjo
izobrazbo in štiri delavce s pri-
znano visokošolsko izobrazbo.
Danes dela v podružnici 1 magi-
ster ekonomije, dva delavca z
vi.soko izobrazbo. 11 delavcev z
višjo izobrazbo. Še vedno pa
manjka sedem delavcev z visoko
in devet delavcev z višjo izobraz-
bo. Pri tem pa je potrebno
poudarili, da se je struktura
zaposlenih menjala predvsem
zaradi študija ob delu: trenutno
študirajo na drugi stopnji štirje
delavci, na prvi pa devet. Po-
družnica pa ima tudi dva štipen-
dista na drugi stopnji VF.KŠ-a.
Skozi SVOJ razvoj je morala
služba opraviti veliko odgovor-
nega dela. največji zrelostni izpit
pa je opravila ob uvajanju zako-
na o zagotavljanju plačil, ki je
prekinil s stalno nelikvidnostjo
organizacij združenega dela. iz-
pit je opravila iz zakona o službi
družbenega knjigovodstva,
predvsem v smislu, ker je uspela
s pomočjo družbeno-političnih
faktorjev v občmi. da seje zakon
S proslave v ptujski podružnici SDK
takoj tudi pričel dosledno izvaja-
li. Tako danes več ne poznamo
•>bU)kiranih« žiro računov.
Da je delovna skupnost po-
družnice v tem obdobju svoje
naloge opravljala v skladu z
zahtevami združenega dela. gre v
veliki meri zasluga družbeno po-
litičnim organizacijam v podruž-
nici, ki se odraža tudi pri organi-
ziranosti delavcev v Zvezi komu-
nistov. Leta 1969 je partijska
organizacija štela štiri člane,
danes pa že 27.
Druga obsežnejša naloga po-
družnice pa je bila ob sprejemu
zakona o združenem delu in ob
uveljavljanju samoupravne de-
lavske kontrole v organizacijah
združenega dela. Tako se je že
uveljavila praksa, da delavci
podružnice ob vsakokratnih ob-
iskih v delovnih organizacijah
vodijo razgovore z delavci sa-
moupravne delavske kontrole ter
jim posredujejo svoje ugotovitve
ob raznih pregledih in jih tudi
seznanjajo z nalogami delavske
ki^ntrolc.
Služba družbenega knjigovini-
stva je skozi obdobje delovanja
resnično   poslala  sestavni   del
Foto: KOSI
združenega dela. njegov infot;
mator. svetovalec in v končni fazi
tudi nadzorni organ, ki skrbi, da
se zakonski predpisi dosledno
izvajajo, vendar vedno manj
prek represivnih ukrepov, vedno
bolj pa prek inšlruktaž in pojaS'
nil. Pred službo je še velika
naloga, da se še bolj usposobi za
delo v korist združenega dela i"
da ustvari vizijo, ki jo je gl^d«^
razvoja službe postavil mislec iij
učitelj samoupravljanja tovari-*
F.dvard Kardelj:
»Služba družbenega knjig"'
vodstva mora imeli pregled nau
vsemi tokovi gibanja dohodka oo
temeljne organizacije združent-'-
ga dela. v kateri ,se dohod«-'K
ustvarja, prek medsebojnih eko-
nomskih odnosov v organizai.;''
jah združenega dela. sestavljenih
t)rganizacijah'' in vseh drug'"
oblik združevanja dela in
stev.c
O razvDju službe je na pro^'^!'
ob 20-letnici v ptujski podru/n"j_
SDK govoril Ivo Granda. P*:^^
močnik direktorja. Naš zap'*' J*^
povzet po njegovem referatu-
pripravila
EDNIK ~ ^- °*'*>°**^
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Oblikovanje
skupne porabe v letu
1980
Osnutek resolucije o p>olitiki
izvajanja družbenega plana obči-
ne Ptuj ter predlog izhodišč za
^)blikovanje skupne, splošne in
druge porabe v letu 1980 — sta
^ili osrednji temi ponedeljkove
razprave na seji odbora za druž-
bene dejavnosti pri občinskem
j2vršnem svetu in predstavnikov
samoupravnih interesnih skup-
nosti s področja družbenih dejav-
nosti.
Za letošnje leto je dogovorjena
4upna poraba že v planu prese-
gla predvideno rast družbenega
produkta zato ni nobene možno-
sti /a povečanje globala za leto
1979. Kulturna skupnost predvi-
deva dodatna sredstva za sanaci-
jo prostorov ptujske ljudske in
študijske knjižnice, ta se bo
niorala delno izseliti iz prostorov
pošte, dobila pa je tudi prostore
nekdanje posebne osnovne šole.
2a nujne kadrovske rešitve in
sanacijo prostorov oziroma ob-
jektov pokrajinskega muzeja pa
bi ravno tako potrebovali v letu
1980 dodatna sredstva in sicer
skupaj za oba zavoda
1.840.243,95 dinarjev. Ta sklep je
potrdila tudj skupščina kulturne
skupnosti, vendar smo v ponede-
ljek slišali, da ni nobene možno-
sti za dodatna sredstva, možna je
le prerazdelitev v okviru dogo-
vorjenega globala.
Po ocenah 9-mesečne realiza-
cije zbiranja denarja iz prispevne
stopnje, lahko ob koncu letošnje-
ga leta predvidevamo primanj-
kljaj v skupnem znesku
7.712.000.00 dinarjev in nekaj
prek milijon dinarjev viškov pri
skupnosti otroškega varstva in za
zaposlovanje.
Valorizacija programov, ki jih
je združeno delo že sprejelo za
leto 1980. pa bo manjša zaradi
ocene, da bo rast družbenega
proizvoda le 8 in ne 9 odstotkov
kolje bilo v dopolnilih za zadnji
dve leti tega srednjeročnega
obdobja predvideno. Rast cen je
predlagana v višini 12 odstotkov
in je tako skupni količnik 11,13
ter bo v tem okviru potrebno
zagotoviti tudi izvedbo sprejetih
programov.
Na tej seji je bilo v zvezi s
primanjkljaji ob 9-mesečni reali-
zaciji rečeno, da bo na primer
morala izobraževalna skupnost
najeli premostitveni kredit za
pokrivanje obveznosti v znesku
nekaj nad 5 milijonov dinarjev, v
nezavidljivem položaju je tudi
občinska zdravstvena skupnost,
ki ji bo ob koncu leta manjkalo
15 milijonov dinarjev. Sicer pa
bo ob tem slekla še temeljita
družbenopolitična akcija v obči-
ni, svoje pa bo moralo reči tudi
združeno delo in se odločili kaj
potrebuje oziroma kaj je pripra-
vljeno še dodatno Tmancirati
razen že sprejetega programa za
zadnji dve leti tega srednjeročne-
ga obdobja.
SLOVENSKA BISTRICA
OCENIU
DELOVANJE
KOMUNISTOV
Včeraj je bila v Slovenski Bi.strici razširjena seja komiteja
OK ZKS. ici se je je udeležil tudi France Popit, predsednik CK
ZK Slovenije s sodelavci.
Delovna skupina centralnega komiteja, kije v preteklem
mesecu obiskala občinsko organizacijo komunistov, je pripra-
vila temeljito oceno, komunisti pa .sojo na včerajšnji seji še
dopolnili. Osrednjo pozornost so namenili delovanju in uresni-
čevanju nalog komunistov v občini Slovenska Bistrica s poseb-
nim povdarkom na delu komunistov v delovni organizaciji
I m pol.
N. D.
Dolgoročno kadrovsko
načrtovanje še na papirju
o kadrovski problematiki in
kadrovskim načrtovanjem v
združenem delu smo že veliko
razpravljali in tudi pisali, vendar
se stanje le počasi spreminja. §e
vedno je bolje, da kadre iščemo
takrat, ko jih potrebujemo;
dolgoročno vlaganje v kadre se
neizplača, ker je mnogo bolje, da
potreben kader nekomu „ukra-
demo" s tem, da ponujamo boljši
osebni dohodek in še kaj.
Kadrovska problematika in
kadrovsko načrtovanje je tako
zamotano kot klobčič volne, ki se
počasi odvija, pa zopet zavija.
(Približno takšna je bila tudi
razprava na torkovi seji obč"ii-
skega odbora sindikata delavcev
proizvodnje in predelave kovin
občine Ptuj, ki so tokrat prvič
zasedali skupaj s predstavniki
kovinarske šole v Ptuju. Ugotovili
so, da sodelovanje med šolo in
združenim delom sicer obstaja, da
pa je še vedno šibko.
V bodoče pa pri razreševanju te
problematike ne bo mogoče brez
boljšega in koordiniranega dela
med šolo in združenim delom; tudi
brez večjega odločanja družbeno-
političnih   organizacij   in   vseh
ostalih, ki so poklicno odgovorni,
da razrešujejo to problematiko.
Gre za razbijanje dosedanjih ozkih
okvirov pri načrtovanju kadrov, ki
morajo biti sestavni deli planov
temeljnih in drugih nosilcev
planiranja.
Osrednja tema torkovnega
pogovora je temeljila na poman-
jkanju kadra kovinarskega profila.
Kovinarska šola v Ptuju izobražuje
v sedanjem trenutku 9 profilov,
možnosti pa so, da jih še poveča,
vendar bo pri tem potrebno
vlaganje združenega dela, ki bo
potreboval določeni profil. V šoli
pa poudarjajo, da to ne bo
mogoče storiti čez noč, saj delovne
organizacije ,,skrivajo" svoje
potrebe; s podatki o kadrovskih
potrebah pa ne razpolaga niti
zavod za zaposlovanje, kakor tudi
kadrovska služba pri SO Ptuj.
Nujno pa bo spremeniti tudi
družbeno obnašanje do učencev v
gospodarstvu, ki jim še nekateri
danes pravijo ,,vajenci", čeprav
jih v družbi že dolgo ne poznamo
več. V delovnih organizacijah tudi
premalo upoštevajo učenca,
pravijo,   da jim  prinaša  samo
izgubo,... Takih in podobnih
trditev pa je vedno več in prav je,
da jih odpravimo. Vlaganje v
kadre, izobraževanje je dolgot-
rajen proces, ki ne vrača čez noč.
X V kovinarski šoli so z letošnjim
šolskim letom odprli redni oddelek
strojne tehnične šole, v katerem je
34 učencev. Po običaju so tudi
tokrat iskali pomoč v združenem
delu, da bi tem učencem poiskali
štipendijo, vendar so dobih
odgovor, da združeno delo potre-
buje čez štiri leta le dva strojna
tehnika! Podobni primeri so tudi
pri zagotavljanju štipendij za
ostale kovinarske poklice. Mnogo
večji odziv za te potrebe je iz
mariborskega združenega dela. Da
v prihodnje ne bomo imeli v občini
kovinskega primankljaja in sicer
kvalificiranih in visokokvalificira-
nih kadrov, ključavničarjev, varil-
cev, električarjev, mehanikov,
elektro-tehnikov in strojnih teh-
nikov, bo potrebno urediti tudi
stimulacijo teh poklicev. Pri
delovnih organizacijah, ki
potrebujejo določene profile, pa
pravočasno vzpodbuditi interes za
organizacijo izobraževanja.
V združenem delu so potrebe,
vendar pa šola še ne razpolaga s
plani kadrovskih potreb. Problem
deficitarnosti določenih kadrov ni
nov, v sindikatih ga zasledujejo že
dlje časa; v sindikatih pa se je
potrebno vprašati kdo odloča o
našem štipendiranju in če združeno
delo prispeva sredstva, se je
potrebno tudi dogovoriti, kaj bo
dobilo. Pri tem pa bi se morali
tudi vprašati, kakšno je delo naših
delegatov v samoupravnih interes-
nih skupnostih; če bi bilo dobro,
bi te stvari bile brez dvoma že ure-
jene.
MG
Danes o postopnem
prehodu na
ekonomske stanarine
Na današnji seji zborov skupščine samoupravne stanovanjske
skupnosti občine Ptuj bodo delegati najprej preverili uresničevanje
sklepov, sprejetih na seji skupščine, ki je bila 28. junija.
Osrednja točka dnevnega reda je prav gotovo razprava in sprejem
samoupravnega sporazuma o oblikovanju in o postopnem prehodu na
ekonomske stanarine v občini Ptuj. Predlog sporazuma je oblikovan na
podlagi pripomb in predlogov, ki so jih v široki javni razpravi o uresni-
čevanju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu
podale družbenopolitične organizacije, združeno delo in krajevne
skupnosti. Podpisniki sporazuma so stanovalci v zborih stanovalcev v
krajevnih skupnostih, delovni ljudje in občani v krajevnih dkupnostih ter
delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih.
Ekonomske stanarine bomo po predlogu samoupravnega sporazuma v
ptujski občini dosegli najkasneje v letu 1985 z letnim povišanjem sedanje
stanarine za 25%, leta 1985 pa za 12,03%. V letih prehoda na ekonomske
stanarine bo povečanje uveljavljeno vsako leto s 1. julijem.
Za porabo sredstev, zbranih s stanarinami, bo izdelan srednjeročni
program za obdobje 1981-1985, sprejt pa bo tudi samoupravni sporaziun
o temeljih plana gospodarjenja s stanovanjskim skladom v občini.
Poleg omenjenega bodo delegati obravnavali še analizo uresničevanja
plana stanovanjskega gospodarstva v naši občini za obdobje od 1976-1980
in analizo možnosti razvoja v naslednjem planskem obdobju. V razpravi
bo tudi p>omemben akt in to osnutek samoupravnega sporazuma o dru-
žbeno usmerjeni izgradnji soseske Rabeljčja vas-zahod in program
stanovanjske gradnje v soseski. Tako bi v naslednjih desetih letih zraslo
novo'naselje s 57 blokovskimi enotami, s 60 vrstnimi hišami in z 52 atrij-
skimi hišami. Poleg tega bodo zgrajeni tudi spremljajoči objekti in sicer
garaže, otroški vrtec, dijaški dom, družbeni center in skupna kotlarna.
Preden bodo delegati podali svoja vprašanja, bodo obravnavali Se po-
ročilo o izvajanju investicijskega vzdrževanja in revitalizacije stanovanj-
skih hiš v letošnjem letu, vendar bodo prejeli poročilo šele na današnji
seji.
N. D.
jm\ v PTUJU SEJA SVETA SKUPNOSTI PODRAVSKIH OBtm
V razpravi več poročil
Svet skupnosti podravskih občin bo na jutrišnji
seji razpravljal o več poročilih, med drugim o
organizaciji, problematiki in nadaljnji ureditvi
^eierinarsko-higienske službe v podravski regiji ter
o poročilu o organizaciji in delu inšpekcijskih služb
^ podravski regiji. Ob tem pa se bo svet seznanil
tudi z izhodišči, pogoji in merili za samoupravno
preoblikovanje občine Maribor. Posebno pozor-
nost pa bo namenil tudi obravnavi osnutka samou-
pravnega sporazuma o združevanju sredstev v
sklad za intervencije na področju proizvodnje in
porabe hrane.
VSEBMSKE M KADROVSKE PRIPRAVE NA OBČNE ZBORE OSNOVNIH ORGANIZACU SMOIKATA
Sindikat postaja resnična organizacija
delavcev
Na delovnih posvetih občin-
^•^ih odborov sindikata posamez-
nih dejavnosti, ki bodo v tem in
'drugem tednu, bo med drugim
govora o vsebinskih in kadrovskih
pripravah na občne zbore osnov-
nih organizacij sindikata, ki bodo
mesecu decembru in januarju
prihodnjega leta. Brez dvoma
homo že v samih pripravah nanje
P^Sikušali najdosledneje analizi-
''^ri dosedanje  delo osnovnih
^■■ganizacij sindikata, delo med
''^ema občnima zboroma. V tem
^hdobju je  prišlo do velikih
^■"užbenih sprememb, do spreje-
Več sistemskih zakonov, par-
^J^l^ega in sindikalnega kongresa;
'^ha pa sta prinesla veliko za
"'fjevanje sindikalnega delova-
nja.
J^je bomo začeli v teh pnpra-
Osnovno vodilo nam bo
fesničevanje programa dela
^riovne organizacije sindikata.
Prejetega pred dvema letoma in
,"iem naloge, ki smojih sprejeli v
omenjenih družbenih spre-
^^mbah. Posebno pozornost
j^'^« posvetili uveljavljanju
^■""žbeno-ekonomskega položaja
eiavca, samoupravi v določeni
•zeljni organizaciji, nagrajeva-
^ po delu. delegatskim
^f^osom m drugim vprašanjem iz
dela osnovne organizacije. Ker
btxlo občni zbori na izteku leta ne
b<^ mogoče obiti pregleda uresni-
čevanja stališč republiškega sveta
ZS Slovenije o pridobivanju in
razporejanju dohodka ter uve-
ljavljanju načel delitve po delu.
Mirno lahko trdimo, da smo na
tem pcKJročju po počitnicah iz-
redno malo naredili, zalo naj
bodo priprave na občne zbore
dodatna vzpodbuda, da tudi le
naloge opravimo, saj po prvem
januarju 1980 izjem ne more in ne
sme biti.
Da bodo vsebinske in kadrov-
ske priprave na občne zbore lažje,
bo občinski svet ZS pripravil po-
seben rokovnik in obenem skušal
opozoriti na naloge, kijih bo po-
trebno opraviti do občnih zborov.
Tudi kadrovske priprave so ses-
tavni del teh priprav. Odločiti .se
bo potrebno za takšen sestav
izvršnega odbora osnovne
organizacije, ki bo v resnici pred-
stavljal organizacijo in da delo v
bodoče več ne bo slonelo na
predsedniku osnovne organizaci-
je, kolje sedaj pogost pojav. Precej
bolj kritično pa bo potrebno
analizirali delo sindikalnih sku-
pin ter politično delovanje v dis-
lociranih obratih, kjer samo-
upravljanja in družbenopolitič-
nega življenja dejansko ni.  MG
Politična koordinacija pri SZDL
v skladu z nadaljnjim poglabljanjem družbene
vloge SZDL v političnem sistemu socialističnega
samoupravljanja se pri predsedstvih občinskih konfe-
renc SZDL ustanovijo tudi politične koordinacije, ki
so praktično le metoda dda predsedstev. Politična
koordinacija naj bi predvsem koordinirala delovne
programe in akcije med družbenopolitičnimi organi-
zacijami v občini, opredeljevala nosilce posameznih
nalog, usklajevala obravnavo kadrovskih vprašanj in
potreb, razpravljala in predlagala rešitve ob idejnih in
političnih nejasnostih, če bi se pojavljale v politični in
samoupravni praksi.
Predsedstvo občinske konference SZDL Ptuj je na
svoji tretji seji že imenovalo to politično koordinacijo,
ki ga sestavljajo po položaju: sekretar komiteja OK
ZKS, predsednik občinskega sveta ZSS, predsednik
OK ZSMS, predsednik ZZB NOV, predsednik
občinske skupščine, predsednik občinskega izvršnega
sveta in družbeni pravobranilec samoupravljanja,
koordinacijo pa vodi predsednik OK SZDL. V
primeru, da je sekretar komiteja ali kateri od predsed-
nikov odsoten, ga v politični koordinaciji zastopa na-
mestnik ali podpredsednik.
Na seji so tudi sklenili, da na vsaki seji predsedstva
OK SZDL politična koordinacija poroča o vseh
pobudah in dogovorih, stališčih in mnenjih v okviru
politične koordinacije, da je predsedstvo z vsem sezna-
njeno in da jih v vsakem primeru verificira ali
dokončno oblikuje. Da ne bi prihajalo do različnih
tolmačenj, je predsedstvo tudi sklenilo, da politična
koordinacija pripravi svoj poslovnik dela, ki ga t}o
sprejelo predsedstvo OK SZDL. FF
SOCIALNO SKRBSTVO
Pomembni uspehi
s področja samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejav-
nosti, so se v petek 19. oktobra zbrali delegati skupščine skupnosti
.socialnega skrbstva in povprečna 74,5 odstotna udeležba v obeh zborih
je z ozirom na sklepčnost nekaterih zadnjih skupščin zelo dobra. Že
uvodoma je potrebno zapisati, da je bilo delegatom posredovano
temeljito pripravljeno gradivo z analizo dosedanjega razvoja vseh
področij, kijih socialno skrbstvo porkiva in ravno tako naloge, ki bi jih
celotna družbena skupnost v občini morala uresničiti v naslednjem
srednjeročnem obdobju, to je do leta 1985. Posebej pa so delegatom iz
združenega dela ter iz krajevnih skupnosti in izvajalcem posredovali
tudi elemente za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih
plana socialnega skrbstva v občini Ptuj v naslednjih petih letih.
Za minulo obdobje lahko ugotovimo, da so družbena prizadeva-
nja tudi na tem področju dosegla pomembne uspehe in da je sama
dejavnost tega interesnega področja v veliki meri približana delovnim
ljudem in občanom, pa tudi sistem solidarnosti v republiki ima pri tem
nemajhen delež. Na področju domskega varstva, rejništva, strokovne-
ga socialnega dela in pri izvajanju drugih nalog ugotavljamo, da bomo
morali v naslednjih petih letih in v okviru materialnih možnosti
dejansko stremeti za tem,- da izenačimo višino družbene denarne
pomoči, kije edini Vir za preživljanje, z ugotovljeno višino življenjskih
stroškov starostnika, zagotoviti nujno potrebne zmogljivosti doma
upokojencev Ptuj in Muretinci, primerno rejnino za otroke prav tako v
višini ugotovljenih življenjskih stroškov in sprejetega sporazuma ter
zaposlitev predpisanega števila strokovnih delavcev kot so socialni
delavci, psihologi, sociolog in drugi.
Delegati so na petkovi seji enoglasno potrdili pregled dosedanjega
dela in možnosti nadaljnega razvoja in v zvezi z družbenimi denarnimi
pomočmi sprejeli prvi variatni predlog, ki določa, da bi naj od leta
1980 dalje dobili upravičenci po dosedanji oceni okrog 2.946 din
mesečno, kar bi jim zadostovalo za najnujnejše življenjske potrebščine.
Po skrbni obrazložitvi Anke Ostrmanove, tajnice strokovne službe
skupnosti socialnega skrbstva, so delegati v razpravi prav tako opozori-
li na to perečo problematiko in se dotaknili predvsem denarne pomoči
občanom, problema alkoholizma v občini o katerem tako neradi
govorimo ter o potrebnosti treh oddelkov v domu upokojencev — za
tiste, ki so pokretni. pa za priklenjene na posteljo in tudi za duševno
prizadete ostarele občane, ki so potrebni posebne nege in varstva.
Opbzorili so tudi na potrebo ■ "tanovitev delavnic za delo pod
posebnimi pogoji, ki bodo dobile ' oje mesto v dijaškem domu, ko bo
le-la preseljen v novo stavbo, '. jo pravkar gradimo v Ptuju. Zelo
pereče je tudi vprašanje prostoiov za duševno prizadete otroke, predv-
sem za tiste od 18. leta starosti. Samo v ptujski občini imamo trenutno
18 takih otrok, ki bi jih morali takoj namestiti v tak zavod, pa ni
prostora.
Na skupščini so potrdili finančno poročilo za prvih devet mesecev
letošnjega leta. sprejeli predlog samoupravnega sporazuma o kriterijih
za dodeljevanje družbenih denarnih pomoči, ki jih zagotavljamo v
okviru zajamčenega programa ter poročilo o ptiteku izvajanja nalog ob
izgradnji prizidka pri domu upokojencev v Muretincih.
mš
PRED SEJO mm^ so PTUJ
TUDI 0 PROGRAMU
STANOVANJSKE
IZGRADNJE
V torek. 30. oktobra .se bodo na skupnem zasedanju sestali delega-
ti zborov ptujske občinske skupščine. Obravnavali bodo informacijo o
tekočih gospodarskih gibanjih in uresničevanju resolucije o družbe-
noekonomski politiki in razvoju občine Ptuj v obdobju januar-junij
1979 ter analizo uresničevanja družbenega plana občine Ptuj v tem
srednjeročnem obdobju s prvo oceno možnosti razvoja v prihodnjem
letu.
Predsedstvo skupščine občine Ptuj je na svoji zadnji seji razširilo
dnevni red skupnega zasedanja še z obravnavo izhodi.šč za oblikovanje
skupne, splošne in druge porabe v letu 1980. Poleg tega bodo delegati
odločali o sprejemu predloga odloka o prenehanju lastninske pravice
m drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na
t)bmočju zazidalnega načrta Rabelčja vas-zahod. razpravljali in
sprejemali pa bodo tudi program stanovanjske izgradnje v soseski
Rabelčja vas-zahod.
N.D.
4 ~ DELEGACME OBRAVNAVAJO
25. oktober 1979 -
TEDNIH
35 AU 40 ICT DBjOVNE DOBE
Kaj pa delo doma?
že dalj časa beremo v časnikih
polemike o podaljšanju delovne
dobe za ženske. Mnenja so delje-
na, vendar je več tistih, ki pravijo,
da je že 35 let kar dolga doba,
poleg vseh drugih opravil. In kaj
menijo naše zaposlene žene?
Olga StraŠek, tkalka v TOZD
Volnenka Majšperk — 27 let de-
lovne dobe:
,,Jaz sem proti podaljšanju. Pri
nas delamo v treh izmenah in delo
je naporno. Ves čas stojiš in težko
bi zdržale še pet let, posebno me
starejše. Mlajše imajo morda dru-
gačno mnenje, ker so sedaj tudi
delovni pogoji boljši kot takrat, ko
smo me začele. Ženska je tudi ma-
ti, gospodinja, žena — pa še
družbenopolitično bi naj bila
aktivna. Ko pridem domov, me
čaka gora dela, vsak dan je treba
skuhati, poskrbeti da je vse
pospravljeno, da so otroci oblečeni
— moški teh skrbi nimajo. Ce
grem jaz za en dan na kakšno
ekskurzijo, moram pripraviti vse
vnaprej. Tudi moje sodelavke in
sodelavci menijo, da naj kar osta-
ne 35 let, saj smo ženske tudi
slabšega zdravja, vsaj pri nas."
Marija Majcen, transportna
komercialistka v PO Olga Meglic
Ptuj, leto in pol delovne dobe:
,,Rajši bi skrajšali, ne pa po-
daljšali delovno dobo, 40 let je
malo dosti. Ce bi upoštevali, kaj
vse mora ženska delati še doma, bi
ji lahko mimo k delovni dobi v
službi pripisali še 10 let. Redki
moški pomagajo doma pri gospo-
dinjskih opravkih, ponavadi mora
za vse to skrbeti ženska. To, da bi
delovno dobo izenačili, še ne bi
prineslo enakopravnosti med
moškim in žensko. Delo si je treba
deliti povsod, tudi doma m to
pomeni enakopravnost. Moje
sodelavke pravijo, da so proti te-
mu predlogu in tudi sodelavci.
Vedo, da mora ženska poleg službe
opraviti ogromno dela tudi
doma."
Tilčka Prigl, kuharica v TOZD
Haloški biser, 17 let delovne dobe;
,,To je pa preveč. Že tako dela-
mo vsako soboto, nedeljo in ob
praznikih. Delovni pogoji so slabi
— poleti nam je vroče, pozimi nas
zebe. Tudi naše natakarice so proti
podaljšanju delovne dobe, saj
gostje zahtevajo, da jim strežejo
mlada dekleta in je potem
starejšim neprijetno zaradi tega.
Izenačenje delovne dobe ne pome-
ni enakopravnost, moški bi morali
bolj pomagati doma, pri gospo-
dinjskih opravilih in razbremeniti
žensko. Tudi ženska pride utrujena
z dela, pa ne gre počivat s
časnikom v rokah, ampak prične
pospravljati, kuhati in tako
dalje."
Marija Meglic, ekspeditorka v
Ptujski tiskarni, 19 let delovne
dobe:
,,Sem proti temu, da bi
fKKlaljšali delovno dobo. Ženska je
tako ali tako preobremenjena.
Poleg službe je tu še dom, družina,
večji del bremena nosi ženska,
moškim je malo lažje. Tudi moje
sodelavke in sodelavci pravijo, da
ne bi podaljševali delovne dobe za
ženske, saj dovolj naredimo v teh
35 letih v službi in doma. Potem
pa greš v pokoj in si tako
izmozgan, da še takrat nimaš nič
od življenja, ves čas samo garaS.
To ne bi prineslo večje
enakopravnosti."
Mirko Podhraški, kmetovalec iz
Rogaške:
,,Že 35 let je dovolj za žensko,
saj ima poleg dela na delovn^in
mestu še razne opravke doma. Tudi
domača opravila na kmetiji, poleg
kuhanja, pranja, likanja, skrbi za
otroke, žensko utrujajo. Mc^ki
takih skrbi nimamo. Ko pridemo
iz službe ponavadi prelistamo
časnik, pojemo kosilo in opravimo
kakšno delo, ki je pač ,,moško"
delo, drugih skrbi pa nimamo. Ce
bi delovno dobo podaljšali na 40
let, to ne bi ženskam prineslo
enakopravnosti."
tekst N. D.
foto z. k.
OlgaStraSek
Marija Majcen
TBčka Prigl
Marija Meglic
Mlriio PodhraSki
zveze za telmi^o kulturo
V ptujski občini že več let ugotavljamo potrebo po ustanovitvi
občinske zveze za tehnično kulturo. Društva sicer bolj ali manj uspeš-
no delajo, vendar jim manjka pri njihovem delu koordinacijski organ,
prek katerega bi usklajevali svojo aktivnost.
Obvezo za ustanovitev občinske zveze je prevzela občinska konfe-
renca socialistične zveze Ptuj. kije sinoči sklicala na posvet predstavni-
ke organizacij za tehnično kulturo v občini. Vabilo pa so prejela
društva ljudske tehnike AGIS. TGA Kidričevo, Aeroklub Ptuj, brodar-'
sko društvo Ptuj, klub radioamaterjev Ptuj, združenje šoferjev m
avtomehanikov Ptuj in foto-kino klub Ptuj. Ob tej priložnosti so
razpravljali o pomenu ustanovitve zveze, vsebini dela in možnostih za
financiranje njenega dela. ' MG
PREDLOG ZA »HtOMEMBO ODLOKA O ODVOZU SMETI
Spremembo pogojuje dosedanja praksa
Temeljna organizacija
Komunalnega podjetja Ptuj
Komunalni servisi v okviru svoje
dejavnosti med drugim tudi
odvaža smeti iz stanovanj ter
drugih prostorov v samem mestu
Ptuju ter v naselju v Kidričevem.
Pri tem pa je potrebno poudariti,
da na drugih območjih v občini še
nimamo organiziranega odvoza
smeti in drugega odpadnega mate-
riala.
Po odloku o obveznem
odlaganju in odvozu smeti UR.
vestnik občin Ptuj in Ormož 12/77
so dolžni vsi lastniki hiš, hišni
sveti, delovne organizacije in drugi
uporabniki, redno odlagati smeti v
ustrezne posode. Izvršni svet skup-
ščine občine Ptuj pa je pooblaščen,
da z odlokom določi območja,
kjer se ta služba tudi izvaja. V
času od sprejema odloka pa do
danes ni bilo predlogov iz krajev-
nih skupnosti za širitev območja
odvoza, razen iz Majšperka.
Služba torej ne pokriva celotnega
območja občine, zato se tudi
rojevajo črna odlagališča; teh pa je
po podatkih v ptujski občini nič
koliko.
Da bi nekako zajezili nastanek
dodatnih črnih odlagališč, je
komunalna skupnost občine Ptuj v
planu za tekoče letu v okviru
rednih sredstev zagotovila nabavo
10 kontejnerjev, ki so postavljeni
na območju Dravskega polja
zaradi zavarovanja podtalnih voda
oziroma pitne vode. V naslednjih
letih pa bi naj kontejnerje postavili
tudi v ostalih naseljih občine. S
tem bi sicer le debio rešili problem
odvoza oziroma odlaganja smeti,
ki pa je v veliki meri še odvisen od
kulturne zavesti ljudi, od njiho-
vega odnosa do čistega in narav-
nega prostora, od same vzgoje in
podobno. Tako so pri komunal-
nem podjetju že ugotovili, da se na
prostoru, kjer so na novo postav-
ljeni kontejnerji, ljudje prav
različno obnašajo, saj potrebujejo
precej časa, da jih napolnijo.
Glede na to, da je njiš vsakdanjih
poln oziroma tesno povezan z
raznim odpadnim materialom,
embalažo, saj ni dneva, da bi ne
bili primorani odložiti teh
odpadkov v posode za smeti.
Vzpodbudno pa je to, da so se v
nekaterih krajevnih skupnostih v
občini odločiU in nabavili lastne
kontejnerje in to v Cirkulanah,
Grajeni, Majšperku in drugje; pa
tudi v nekaterih delovnih organi-
zacijah.
Po zakonu o obveznem odlagan-
ju vseh vrst odpadkov bi morali
zbirati in sortirati odpadke; to pa
iz potrebe, da se čim več teh vrne
nazaj v proizvodnjo. Pri nas tega
določila zakona še nismo izpolnili,
saj zbiralci odpadkov le-teh ne
sortirajo na kraju, kjer nastajajo.
Temu vprašanju, glede na
pomanjkanje številnih surovin, pa
bi morali posvetiti čim več pozor-
nosti.
V ptujski občini ne moramo biti
nezadovoljni z akcijami čiščenja,
ki jih občasno vodimo na
posameznih območjih občine. Le-
te se izvajajo pod različnimi
naslovi in lahko trdimo, da so
vselej uspešne, vendar bi jih bilo
potrebno stalno voditi in ne le
občasno. Kaj pomeni čisto okolje
za zdravo in normalno življenje ni
potrebno posebej poudarjati. Za
te akcije so vsako leto na voljo tu-
di sredstva v okviru komunalne
skupnosti, odvoz smeti in ostale
navlake pa opravlja komunalno
podjetje Ptuj.
Izvajalec odvoza smeti —
Komunalno podjetje Ptuj — je
dolžno opravljati redni odvoz vsaj
enkrat tedensko ne glede na koli-
čino smeti, ki se je nabrala v
f>osodah za smeti. Pri tem pa se
Odlaganje, za katerega ni potrebno plaiOo... foto: OM
Urejen odvoz smeti — foto OM
srečujejo z velikimi problemi.
Delavci, ki so zaposleni na teh
opravilih, delajo v zelo težkih
pogojih. Posebej jih obremenjuje
slab odnos ljudi, ki jih dnevno sre-
čujejo pri svojem delu. Prihaja pa
do številnih skrajnosti in tudi
nesramnosti. Pogosto lastniki
posod le-teh ne puste na kraju, da
bi bile dostopne delavcem, zato ti
tudi ne morejo opraviti odvoza.
Se največji problem je tu plačilo
odvoza smeti. Prihaja namreč do
dejanskega razkoraka med oprav-
ljenim delom in predpisom, ki
določa, da je delo opravljeno,
kljub temu, da ni opravljen odvoz
smeti; to v primeru ko posoda ni
polna.
Vozilo za odvoz smeti je vredno
čez 100 starih milijonov dinarjev;
vsakega pa spremljajo štirje
delavci. Da je njihovo delo zelo
napeto pove podatek, da v
poprečju v 7,5 urah dnevno
morajo izprazniti 680 posod za
smeti in jim je tako na voljo za
eno posodo 0,75 minut!
Na splošno ima večina ljudi
pozitiven odnos do zbiranja smeti
in priznavajo to delo kot družbeno
koristno. O tem govori število
odpeljanih posod: v letu 1976 je
teh bUo 99.368, v letu 1977 že
126.423 in v letu 1978 165.460,
medtem kov prvih devetih mesecih
letošnjega leta že 133.500. Pri tem
pa je potrebno poudariti, da se
območje odvoza v tem obdobju ni
niti povečalo niti zmajnšalo.
Dodatno k temu pa je bilo
odpeljanih veliko število kontej-
nerjev; v tem obdobju se je po-
večal odvoz s kontejnerji za 200
odstotkov; do konca leta pa pred-
videvajo, da bo odstotek pove-
čanja narastel na 270.
Glavni problem pri odvozu smeti
ni v samem odvozu, temveč prj
sistemu obračuna, kjer odlok ni
dosegel namena. Zato so se v
komunalnem podjetju odločili,
predlagajo spremembo odloka, po
kateri naj bi način odvoza ostal
nespremenjen, spremenil bi se le
sistem obračuna, ki bi naj v
bodoče temeljil na kvadratnem
metru uporabne stanovanjske
površine, ta sistem pa je jg
uveljavljen v vseh mestih Slovenije
in Jugoslavije.Svoj predlog
izvajalcu odvoza smeti utemeljuje
s številnimi prednostmi, predvsem
pa bi se zmanjšali stroški obračuna
za zbiranje teh sredstev, saj bi se
lahko obračunali na podlagi
predračunov, ki bodo znani že ob
začetku leta. Obveznost plačevanja
odvoza smeti pa bi združili s plače-
vanjem stanarine.
Seveda pa bo pri tem potrebno
razrešiti vprašanje, kako pri večjih
stanovanjih, ki so manj izkori-
ščena. Predlaga se, da bi določili
maksimalno površino ali pa bi bila
podlaga za prispevek standardna
površina stanovanja.
Pomembnost takega načina
obračuna ni potrebno posebej
poudarjati; prisilil bi nas, da
odložimo vse smeti in ostali
odpadni material, ki ga imamo
doma še veliko, posebno še v kle-
teh in podstrdjih, pa ga nočemo
odložiti, da bi nas ne preveč
obremenili ti stroški!? Prispevek
za odvoz smeti je minimalen in
ne pokriva vseh stroškov samega
odvoza. Pa še tega neradi pla-
čujemo. Pri komunalnem podjetju
so izračunali, da je v prvih 9-tih
mesecih letošnjega leta dosežena le
53 odstotna realizacija! Skupni cilj
nas mora voditi k temu, da se bomo
odločili za nov način plačevanja
odvoza smeti, saj nam ne more biti
vseeno, ali bo naše okolje zdravo
in tako varno za življenje, ali pa
okuženo in neprimerno za naš
razvoj.
Sprememba odloka pa bo terjala
tudi posodobljeno službo odvoza
smeti, zagotoviti bo potrebno
sodobnejše načine odvoza oziroma
odlaganja smeti, predvsem v
vrečkah in v kontejnerje.
Komunalno podjetje se zaveda, da
bo morala ustrezno opremiti
službo, to pa bo lahko dosegla le s
skupnim sodelovanjem in s ciljem,
da smeti pridejo na pravo mesto.
Samoupravni organi v podjetju o
predlogu za spremembo odloka že
razpravljajo; v kratkem pa bo
organizirana razprava tudi v
okviru komunalne skupnosti in v
zborih skupščine občine Ptuj. Ce
bo razprava dosegla svoj namen,
bi spremenjeni odlok vstopil v
veljavo že s prvim januarjem
prihodnjega leta.
Prizadevanja za spremembo
odloka morajo upoštevati, da gre
za skupne cilje celotne družbe in
ne samo izvajalca odvoza smeti.
MG
Stanovanjska gradnja v ptujski občini
Ce bi ocenjevali stanovanjsko
gradnjo v ptujski občini in jo
primerjali z ostalimi slovenskimi
občinami, bi bili lahko zelo
zadovoljni. Je cenena, hitra —
brez zamud, poleg tega pa so
stanovanjska sredstva v celoti
izkoriščena.
To so tri načela, ki jih
samoupravni organi samoupravne
stanovanjske skupnosti, občine in
banke, oziroma strokovne službe
oddelka za kreditiranje
stanovanjsko-komunalnega gosf)o-
darstva, dosledno uveljavljajo.
Ustavimo se najprej pri ceni
stanovanjske površine: 1 kv. m
velja za letošnje leto 9.000 dinarjev
(drugje pa že 13.000 dinarjev in
več). *V Ptuju zato resnično
gradimo v smislu usmerjene —
programirane gradnje, drugod pa
še vedno v smislu gradnje za trg.
Pri nas ima torej investitor —
samoupravna stanovanjska skup-
nost — platno in škarje v rokah, v
ostalih samoupravnih
stanovanjskih skupnostih Slovenije
in Jugoslavije pa je izvajalec
investitor in seveda zaradi tega
neomejeni gospodar pri kreiranju
cen. Pri tem pa je potrebno še
dodati, da so v Ptuju v ceni 9.000
dinarjev zajeti tudi izdatki
primarne in sekundarne
komunalne ureditve
Pri poteku gradnje moramo
omeniti, da je le-ta vedno v skladu
z dogovorom in planom oziroma
na podlagi sklenjene gradbene
pogodbe, skratka zamud ni, zaradi
tega tudi ne pride do podražitev.
Stanovanjski dinar pa je tudi v
celoti in racionalno porabljen.
Pri vsem tem so strokovne
službe banke s tesnim
sodelovanjem samoupravnih orga-
nov samoupravne stanovanjske
skupnosti že v pretežni meri
uveljavili samoupravne družbeno-
ekonomske odnose ter do neke
mere uveljavili tudi nove kreditne
odnose ali drugače povedano:
odstopili smo od obstoječih
klasičnih kreditnih odnosov.
Postavljamo pa vprašanje: zakaj
so v drugih občinah Slovenije
in Jugoslavije stanovanja čedalje
dražja? Prvič zato, ker se niso
uveljavili samoupravni odnosi
(deklarativno in formalno je sicer
vse v redu, vendar se dela po
starem), drugič, ker se
samoupravne stanovanjske
skupnosti niso tako organizirale,
da bi lahko vršile investitorske
posle in tretjič, zaradi subjektivnih
interesov ne pride do resničnih
družbeno-ekonomskih odnosov, za
katere smo se v stanovanjskem
gospodarstvu skupno dogovorili.
Vse le nezaželjene interese pa bi
bilo mogoče odpraviti, če bi
zmogli oziroma imeli voljo za
uveljavitev samoupravnih odnosov
na vseh ravneh. Sicer pa je lažje in
bolj enostavno delati po starem ter
tako ostati 'vphven in močan,
kakor nasprotno iskati nove poti
in biti potisnjen na stranski tir.
V Ptuju smo glede na omenjene
razlage uspešno opravili vse
zastavljene naloge na področju
družbene in na področju zasebne
stanovanjske gradnje. Naj ob tem
še dodamo, da ooteka družbena
stanovanjska gradnja tudi v
letošnjem letu povsem po načrtu
in da bo konec novembra za
v.selitev pripravljen tudi že B7 z
okrog sto stanovanji. V tekočem
letu pa so bili dokončani tudi
stanovanjski bloki B5 in B6 s
približno HO stanovanji.
Na področju zasebne
stanovanjske gradnje je bilo do 30.
septembra dovoljenih 892 kreditov
in sicer na podlagi dinarskega
varčevanja 31 kreditov v znesku
2,331.000 dinarjev, na podlagi
devizne vezave 107 kreditov v
znesku 14.128.000 dinarjev, na
podlagi devizne prodaje 139
kreditov v znesku 22.404.000
dinarjev, na podlagi poslovanja po
pooblastilu 276 kreditov v znesku
10.713.000 dinarjev, po
komisiji 14 kreditov v znesku
1.157.0(X) dinarjev in na podlagi
vezav organizacij združenega dela
7 kreditov v znesku 692.000
dinarjev. Poleg tega pa je bilo
odobrenih več kreditov za
stanovanjsko izgradnjo občanom
na podlagi posebnih
aranžmajev. Med temi je bilo eno
premostitveno posojilo v znesku
180.000 dinarjev, 105 kreditov iz
bančnih sredstev (10 odstotkov
hranilnih vlog) v znesku
13.136.000 dinarjev in 29 kreditov
iz avista sredstev v znesku
1.880.000 dinariev
Ti podatki pa dokazujejo, <^
smo v veliki meri uspeli v te
namene pritegniti sredstva
občanov ter tako dodatno povečali
gradnjo skupnega stanovanjskega
sklada. Do konca leta ho
dovoljenih še okrog 70 kreditov
občanom na podlagi raznisane«a
natečaja družbenih sredstev.
Obračun tega tekočega leta pa ho
uspešen, saj se je v nova
primerno urejena stanovanja
vselilo veliko število občanov.
France Meško,
vodja oddelka za kreditiranje
stanovanjsko-komunalnega
gospodarstva v KBM;
Poslovni enoti PtuJ
POPRAVEK
V 1 cdnikovcm pogovoru z AN 1 ONOM PURGOM, objavljen^ij^
v zadnji številki Tednika na 4. strani, nam je krepko ponagajal t''*,^^,
ski škrat tako v samem naslovu kot tudi v besedilu razgovora. Nas'*|^
pogovora se pravilno glasi TURIZEM §F. IZVEN USMERJENlf^
DRUŽBENIH TOKOV in ne »stikov« kot nam je podtaknil tiskars^J
škrat. Razne drobne tiskarske napake, ki nastajajo pri prepisovanj
rokopisov v tiskarni so žal v časnikih zelo pogoste in so jim bralci ^
nekako navajeni; nastajajo pa zaradi vse večje hitrosti, ki jo zahtevaj
delovne norme, delno pa tudi zaradi površnosti.
Za napake se bralcem in lov. Purgu opravičujemo! ^
U redniš«^
TEDNIK
- 25. oktober 1979
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
roiEMIČNA RAZPRAVA NA SEJ PRBJSBISTVA OK SZDL PTUJ
O UREDITVI PROSTOROV ODDELKA
UUDSKE REVOLUCIJE
Ali bomo obnovili in preuredili zgradbo
nekdanjih ptujskih zaporov v muzej — oddelek
ljudske revolucije, ali pa bomo zdradili nov
objekt, vreden imena muzeja ljudske revolucije,
(O je vprašanje, ki se že nekaj mesecev pojavlja
jaed delovnimi ljudmi in občani Ptuja, dokon-
jnega oagovoia nanj pa m vedel nihče. Zaradi
tega je razumljivo, da je bilo to vprašanje dano
v razpravo na sejo predsedstva OK SZDL Ptuj,
l(i se je sestalo prejšnji četrtek, na seji pa :o
sodelovali tudi člani gradbenega odbora za
ureditev prostorov oddelka ljudske revolucije
pri Pokrajinskem muzeju Ptuj.
tredsednik gradbenega odbora je Franc
Zadravec, predsednik OK SZDDL Ptuj, ki je
uvodoma proročal, da je gradbeni odbor, ki je
bil imenovan v juliju lani, imel doslej skupno 7
sej, več razprav in opravil je vrsto drugih
aktivnosti. Pripravljen je bil samoupravni
sporazum o združevanju sredstev za obnovo in
upreureditev zgradbe bivših zaporov. Ta
samoupravni sporazum je podpisalo že 98
TOZD, v katerih združuje delo nad 10 tisoč
delavcev ali več kot dve tretjini vseh zaposlenih
v ptujski občini. Polovica TOZD je tudi že
nakazala svojo obveznost iz samoupravnega
sporazuma in je tako že zbranih nad 950.000
dinarjev, ostali pa še čakajo. Po predračunu bi
obnova stala nekaj nad 2,3 milijone dinarjev in
bi ta denar bilo možno zbrati.
Pozneje je nastala precejšnja aktivnost v
smeri, da bi Sli raje v novo gradnjo, ker se v to
zgradbo ob Prešernovi ulici ne splača vlagati in
tudi ni primerna za muzej ljudske revolucije. To
je bilo utemeljeno z mnenji nekaterih
strokovnjakov, spet drugi strokovnjaki so bili
drugačnega mnenja, enotnega sta|p8ča pa tudi ne
vzorca praktično nikjer v Sloveniji nimamo,
zato tudi med ljudmi različna mnenja. Ce
realno upoštevamo naše gospodarske zmoglji-
vosti, za novo gradnjo ne bi mogli združiti
dovolj sredstev, niti nimamo pripravljenih na-
črtov. Pred nami je gradnja obvoznice,
dograditev srednješolskega centra, zlasti šolske
kuhinje in vrsto drugih nujno potrebnih dru-
žbenih objektov, zato moramo naše želje in
hotenja spraviti v okvire stvarnih materialnih
možnosti.
V živahni in polemični razpravi smo slišali
tudi vrsto argumentov , ki so proti urejanju
zgradbe bivših zaporov v oddelek muzeja ljud-
ske revolucije, med drugim tudi, da prostori
niso funkcionalni, da bo otežen ogled večjim
skupinam obiskovalcev itd. Bili so tudi
predlogi, da bi naj prostorkso rešitev za oddelek
ljudske revolucije iskali v skupni gradnji doma
kulture in podobno. Leteli so očitki, zakaj
nismo k temu resneje pristopili že ored leti, saj
kulturnr dom gradimo že nad 30 let pa Se niti
za lokacijo ne vemo. (S takimi demagoškimi
razpravami    in   zahtevami   ga   najbrž   še
nadaljnjih 30 let ne bomo zgradili).
Vsi člani predsedstva so si bili enotni v tem,
da oddelek muzeja ljudske revolucije v sedanjih
prostorih na ptujskem gradu ne ustreza in da
mora perspektivno gledano imeti naši veličastni
socialistični revoluciji ustrezni prostor, vendar
moramo začasno iskati kratkorarajne rešitve, ki
bodo vsekakor izboljšale sedanje stanje. Zaradi
tega je predsedstvo OK SZDL Ptuj sprejelo
naslednje sklepe:
— da gradbeni odbor za ureditev prostorov
oddelka ljudske revolucije pripravi podrobnejše
poročilo o svojem delu. S tem poročilom se naj
seznani javnost tako, da se objavi v Tedniku.
Sočasno naj gradbeni odbor opomni vse tiste
TOZD in delovne skupnosti, ki še niso izpolnile
obveznosti iz samoupravnega sporazuma, da to
storijo;
— da predsedstvo priporoča kulturni
skupnosti občine Ptuj, da v postopku
planiranja za naslednje srednjeročno in dolgo-
ročno obdobje predvidi ustrezno novogradnjo,
kjer bo moč ustrezno urediti oddelek muzeja
ljudske revolucije, in da Pokrajinskemu muzeju
v Ptuju zagotovi potrebna sredstva za čimprej-
šnjo nastavitev kustosa oddelka NOB. FF
OD 22. DO 2& OKTOBRA - TBIB« P02ARNE VARNOSTI
Vsi smo odgovorni za varstvo pred požari
Zveza SIS za varstvo pred požarom SR
Slovenije in gasilska zveza Slovenije, ki
praznuje letos 30 letnico uspešnega delovanja,
organizirata tudi letos »teden požarne varno-
sti«. Pri tem je pomembno, da v vseh društvih
pregledajo svoje aktivnosti na področju
varstva pred požari, hkrati pa z organizirano
akcijo vspodbujajo delovne ljudi in občane k
odkrivanju skritih žarišč rdečega petelina.
Tudi občinska gasilska zveza v Ptuju z
vsemi svojimi gasilskimi društvi se vsako leto
angažirano vključuje v teden požarne varno-
sti. Prav tako požarna inšpekcija, ta bo v tem
tednu poostrila svoio pozornost in kontrolo
pri odkrivanju vsen pomanjkljivosti, ki bi
lahko pripeljale do izbruha požara. Da bi
izvedeli še kaj o letošnjem tedriu požarne
varnosti, smo k razgovoru povabili Edvarda
Kozela, vodjo požarnega inšpektorata pri
upravi za inšpekcije SO Ormož in Ptuj, kije
uvodoma povedal:
»Čeprav poteka letošnji teden požarne
varnosti od 22. do 28. oktobra je prav, da
izvajamo požarno preventivne ukrepe skozi
vse leto. V tednu požarne varnosti bi morali le
opraviti kritičen pregled nad dosedanjim
delom in stanjem v gasilskih društvih. Naj le
omenim, da statistični podatki o vzrolcih
požarov v Sloveniji kažejo, daje 70 odstotkov
takšnih požarov, ki nastanejo zaradi malo-
marnosti, nepazljivosti, nepoučenosti igre
otrok z vžigalicami in podobno. V vseh teh
primerih je kriva človeška roka, zato se ne
moremo ponašati in ne moremo biti zadovolj-
ni s tem. Kar smo storili na področju protipo-
žarne vzgoje. Menim, da morajo delovne in
uruge organizacije dosledno izvajati požarno
preventivne ukrepe, kijih imajo predpisane v
svojih internih aktih. Gre predvsem za pouče-;
vanje delavcev o raznih nevarnostih in o
uporabi gasilnih sredstev. Ni dovolj, da
kupimo gasilsko sredstvo ali orodje. Brez
človeka, ki bi s tem zanal rokovati, je to
mrtvo.
Predlagam, da v tednu požarne varnosti
pogledamo okrog sebe z odprtimi očmi.
Povsod tam. kjer delamo in živimo, odstrani-
mo sleherno nevarnost, ki ogroža varnost
premoženja s požarom. To opozorilo naj velja
tudi za hišne svete stanovanjskih zgradb, v
raznih stranskih prostorih se kopiči precejšna
količina nepravilno spravljene energije trde-
ga, tekočega in plinastega goriva. Vprašanje
je. koliko je v ten stanovanjskih zgradbah na
razpolago ročnih gasilnih aparatov in drugega
uporabnega gasilnega orodja in koliko ljudi
zna z njimi ravnati. Zavedati se moramo, da
vsak požar v začetni fazi lahko pogasimo s
kozarcem vode. Ce pa tega nismo storili, se
lahko požar v zelo kratkem času močno
razširi ali pa preide celo v katastrofo. Predla-
gam, da gasilske enote pregledajo stanje
požarne varnosti v njihovih požarnih rajonih,
predvsem pa naj ugotovijo kakšno je stanje
požarne vode. Pri tem mislim na odvzem
vode iz naravnih virov in hidrantne mreže.
Pregledajo naj svojo mobilno in tehnično
pripravljenost, saj je od tega odvisna uspešna
akcija.«
Verjetno bo tudi požarna inšpekcija v
tednu požarne varnosti poostrila svojo "kon-
trolo?
')Da. tudi požarna inšpekcija si je zadala
svoj program dela v tem tednu požarne
varnosti in ga bo sevedii tudi dosledno izvaja-
la. Naj še enkrat opozorim stanovalce blokov,
da morajo biti vsi kletni, podstrešni in skupni
prostori vedno čisti brez razne krame in
lahkovnelljivih snovi. Naj seveda ne pozabijo
na gasilna sredstva, naj bo to požarna voda ali
ročni ea.iilni aparati.«
Večkrat tudi ugotavljamo, da hidrantna
mreža ni povsem zadovoljiva, čigava dolžnost
je vzdrževanje te mreže?
»Res je, da .so vodne razmere v Ptuju in
okolici zelo vprašljive. Komunalno podjetje,
ki ima v upravljanju vodovod, je tudi dolžno,
da skrbi za uporabnost hidrantne mreže.
Prav je. da bi se Komunalno podjetje dogo-
vorilo s krajevno pristojnimi gasilci, da bi ti
prevzeli upravljanje in vzdrževanje te hi-
drantne mreže. Potem bi bilo verjetno bolje
kot sedaj. Gasilci, ki živijo v določenem kraju,
bi verjetno bolj opozarjali krajane na čuvanje
hidrantov. Ne zavedamo se namreč, kako
velikega pomena je hidrantna mreža. Predv-
sem, ko pride do požarov v času, ko ni druge
požarne vode.
Ob koncu bi opozoril vse krajane, da smo
vsi dolžni skrbeti za večjo požarno preventivo
in požarno varnost. Tako bomo ob koncu leta
beležili manjše število požarov, predvsem pa
manjšo požarno škodo. Cilj in interes vseh nas
je. da čuvamo družbeno in zasebno premože-
nje.«
Ob koncu naj le še dodamo tole opozorilo.
Vsi easilni aparati morajo biti pregledani
vsakih šest mesecev. Od pristojnega organa
ali od pristojne uredne osebe. Edini poobla-
ščeni servis za pregled in polnenje gasilnih
aparatov v občini Ptuj je v novem domu
gasilcev v Ptuju. Upravlja ga G D Ptuj, servis
tSa posluje dnevno od 11 — 12 ure. Predsedni-
ki nišnin svetov in vsi, ki sle zadolženi za
brezhibno delovanje gasilnih sredstev, storite
svojo dolžnost čim prej.!
M. Ozmec
G DOSEDANJEM IN BODOČEM RAZVOJU
ŽELEZNIŠKEGA GOSPODARSTVA
v sredo 17. 10. so v Ptuju sestali delegati
skupščine Temeljne skupnosti za železniški in
'uski promet prometnega središča Murska
Ropota. Beseda je tekla o dosedanjem delu
železniškega gospodarstva Ljubljana s po-
udarkom na temeljni skupnosti Murska
^^oota. o razvojnih možnostili v naslednjem
''•"ednjeročnem obdobju, nato o dosedanjem
razvoju in bodočih nalogah Luke Koper,
analizi ekonomskih rezultatov potniškega
prometa, predlogu za ukinitev nakladališča v
JJsluševcin in nekaterih tekočih vprašanjih,
^•^d njimi o možnosti transporta sladkorne
pese v Tovarno sladkorja Ormož in proble-
mih razkladanja.
Železniško gospodarstvo vlaga velike napo-
re in sredstva v modernizacijo in večjo pro-
metno varnost. V tem obdobju ima prednost
pri urejevanju železniški kriz Jesenice—Do-
bova in Šentilj—Sežana, ob tem pa poteka
mcxiernizacija ostalih prog in odsekov, med
njimi tudi na progi PragersTco—Središče.
Podobne usmeritve bodo tudi v naslednjem
srednjeročnem obdobju, delegati pa so na
pripravljena izhodišča imeli več pripomb, ki
jih z ozirom na potrebe in možnosti velja
vključiti v program. Seveda pa je izvedba
programa odvisna od zbranih finančnih sred-
stev, dotok le-teh pa od naših rezultatov
gospodarjenja. Med najzanimivejšimi naloga-
mi železniškega gospodarstva na tem območ-
ju se modernrzacija proge Pragersko—Sredi-
šče, ureditev prehodov in križišč ceste z
železnico v Ormožu. Ptuju in na Pragerskem.
gradnja industrijskih tirov in podobno.
V razpravi sta predloga za ukinitev nekate-
rih vlakov, ker ne pokrivajo niti gibljivih
stroškov, in nakladališča v Osluševcin. Frav-
gotovo pa bo o tem veliko razprav, saj je
takšne prt)bleme potrebno obravnavati z več
plati.
l.k.
OB DNEVU OZN
Mladi ambasadorji miru
V torek zjutraj smo bili na obisku v klubu OZN na 0§ »Tone Žnidarič« v
Ptuju. Ambasadorji — člani kluba so nas toplo sprejeli in ob tej priložnosti
poročali o svojem clelu. Povedali so. daje vsak ambasador zadolžen za določeno
državo in redno spremlja dogodke v njej ter z njimi seznanja ostale člane kluba.
Kako poteka delo v j^lubu? Prizadevni ambasadorji miru pripravljajo
ra/lična predavanja, razstave in se udeležujejo tekmovanj ter akcije v občinskem
in republiškem merilu. V lanskem letu so sodelovali na republi?ikem foto natečaju
»Življenje ljudi v svetu in zasedli prvo mesto; na občinskem kviz tekmovanju pa
so bili tretji. Sodelovali pa so tudi na natečaju »Zeleni planel<' in se udeležili
izleta na Madžarsko.
Letos so vodili že več aktivnosti, med drugim so se udeležili srečanja s
pt)ljsko delegacijo. Na svojstven način so dali prispevek ob mednarodnem letu
otroka; v okviru te manifestacije pa pripravljajo še več aktivnosti.
V delu kluba so posebno pozornost posvetili havanski konferenci in gibanju
neuvrščenih. Dan OZN pa so proslavili v delovnem vzdu.šju: organizirali so
protestno zborovanje na temo razorožitve in pripravili priložnostno razstavo v
avli šole. Načrtujejo tudi razstavo o Vladimiru Iljiču-Leninu in oktobrski revolu-
ciji.
Poleg lega. da člani kluba redno obiskujejo spominska obeležja v ob)čini. pa
želijo letos obiskati še spomenik Užiški republiki v Titovem Užicu. V ta namen so
organizirali pobiranje letnikov, da bi zbrali čim več sredstev za to ekskurzijo.
Klub OZN na OŠ »Tone Znidarič« vodi Valja ^leksič. mentor pa je tovariSi-
ca Truda Burjan.
MG
^ev" ogledujejo razstavo, ki so jo v avli Sole pripravili <rf>
Foto: CM
FRANCE POPrr V POGOVORU
S SLOVENSKIMI LETALCI
„DAJV£S
LETALSTVO
NI VEČ SAMO
ŠPORT..."
Izvršni odbor Zveze letalskih organizacij Slovenije (ZLOS) in Aerok-
lub Ptuj sta v soboto 20. oktobra dopoldne v delavskem domu Franc
Kramberger v Ptuju pripravila izredno zanimiv in aktualen razgovor s
Francetom Popitom, predsednikom Centrahiega komiteja Zveze komuni-
stov Slovenije. Razen predstavnikov ZLOS iz več krajev Slovenije so se
razgovora udeležili tudi gostje. Med njimi tudi Anton Malek,
podpredsednik zveznega komiteja za promet in zveze, generalmajor Lado
Kocjan iz republiškega štaba teritorialne obrambe, Ivan Vinkler pod-
sekretar republiškega sekretariata za notranje zadeve, Franjo Ledinek pod-
predsednik skupščine telesnokulturne skupnosti SRS ter drugi.
Uvodno, globalno oceno o rezultatih in problemih Zveze letalskih
organizacij Slovenije, je podal Stane Menegalija, predsednik izvršnega
odbora ZLOS. Franceta Popita je seznanil s problematiko sistemske
ureditve financiranja letalskega Športa pri nas in pri tem poudaril, da se je v
Predstavniki Zveze letalskih organizacij SlovenUe v razgovora s Francetom
Popitom v delavskem domu Franc Kramberger v Pti^u. (foto: M. Ozmec)
lanskem letu stanje le nekoliko izboljšalo. Tako je še leta 1977 znašal delež
družbenih sredstev pri strukturi prihodkov ZLOS 30 odstotkov, lani pa je
ta delež znašal že 43 odstotkov. Sorazi.ierno temu je bila leta 1977 lastna
udel^ba sredstev iz naslova dopolnilne dejavnosti aeroklubov za združeno
delo 70 odstotna, lani pa je znašala 57 odstotkov. ZLOS je kot izvajalec
vključena v posebno izobraževalno skupnost prometa in zvez in je v okviru
šolanja kadrov — pilotov in padalcev — za lastne potrebe in potrebe
združenega dela izdelala piramidni sistem šolanja v okviru usmerjenega
izobraževanja. Pozitivno je tudi dejstvo, da bo srednjeročni program
razvoja materialne baze ZLOS do leta 1980 v celoti realiziran. To pa
pomeni, da bodo do leta 1980 imeli 1(X) jadralnih in 50 motornih letal.
Samo v lanskem in letošnjem letu so uvozili 23 novih letal za šolanje, šport,
trenažo in turizem. V letc^njem letu pa bodo pričeli tudi z nakupom
domačih jadralnih letal iz Elana. Precej uspešno pa so gradili letališča, pri
tem so vložili tudi veliko lastnega dela. Nastal pa je problem pri priznava-
nju statusa letališč — tega je najbolj čutilo letališče v Portorožu, kjer še
vedno dejstva niso razčiščena. To letališče bo namreč že v začetku
prihodnjega leta nared za turistični in poslovni promet, nima pa še
ustreznega statusa. Sicer pa se ZLOS uspešno vključuje v komisijo za
razvoj letališč pri Splošnem združevanju prometa in zvez in skupno
načrtuje programe razvoja športnih letališč do leta 1985.
Da bi uspešneje usposabljali vse vrste strokovnjakov za svojo
dejavnost, bodo še to leto ustanovil temeljno izobraževalno skupnost za
zračni promet. Pomanjkanje kadrov v letalstvu je več kot očitno, čeprav
usposobijo slovenske letalske organizacije na leto 30 motornih pilotov in
okoli 50 jadralnih pilotov. Na strojni fakulteti v Ljubljani se je letos
vpisalo 30 slušateljev za posebno smer letalstva, veljalo pa bi, da bi s
podobnimi programi poskusili tudi v srednjih šolah.
Problem, ki v zadnjem času najbolj pesti slovenske letalce, je
pomanjkanje goriva. Trenutno so brez njega. Vse prošnje za uvoz 80 ton
goriva do konca tega leta so bile odbite. V prihodnjem letu bodo slovenski
letalci potrebovali okoli 400 ton goriva v skupni vrednosti 300 tisoč
dolarjev.
Številni razpravljalci so posamezne probleme še podrobneje opredelili
in Francetu Popitu celo predlagali določena stališča ali ukrepe s katerimi bi
problematiko odpravili. France Popit je na vse to dejal:
,,Vsi ugotavljate, da je od našega zadnjega razgovora napravljen
precejšen korak za te prilike v katerih ste bili še pred dobrim letom.
Predvsem mislim, da se to kaže tudi v materialnem odnosu družbe do vaše
aktivnosti, kar je seveda zelo pomembno. Ugotavljamo tudi, da smo danes
prišli v Sloveniji v našem gospodarskem razvoju do takšne stopnje, da nam
ni treba gledati aviacije samo s športnega vidika. Tudi ona postaja potreba
gospodarstva in celotne družbe. Zdi se mi, da bi bilo treba tudi v vaši
aktivnosti imeti to orientacijo pred sabo. Tako, kot imamo danes malo
letal za gospodarske in potrebe ostale družbe, se mi zdi prav nenormalno za
tako razvito republiko. Tukaj je treba nekaj narediti. Mislim, da je treba
vse te interese nekje povezati. Pa naj bo to kakšna planska razvojna
skupnost ali kaj podobnega. Treba se je pač prilagoditi možnostim na
osnovi samoupravnega organiziranja. Letalstvo ni več samo šport. S
politehnično vzgojo se začne že v osnovnih šolah, potem pa dalje v
srednjem usmerjenem izobraževanju in na fakultetah. Tudi brez
mehanikov in navigatorjev ne gre."
France Popit je v nadaljevanju podal tudi svoje mnenje o različnih
stališčih glede problematike statusa letališč, zavzel pa se je tudi za
povečanje nabave helikopterjev, ki vse bolj postajajo sredstvo
komercialnih potreb. Pozitivno je ocenil prizadevanja letalskih organizacij
pri gradnji letališč ter njihovega angažiranja na področju izobraževanja
kadrov za številne potrebe družbe. Hkrati pa je opozoril, da še zmeraj
nimamo letal za gašenje velikih požarov, ne za borbo proti insektom, ne za
gnojenje in druge tehnične potrebe. Po njegovem mnenju je treba razširiti
načine uporabe letal, potem bo tudi pot do sredstev lažja.
Po razgovoru so se udeleženci odpravili na letališče v Mcžkanjce, kjer
so člani Aerokluba Ptuj nadvse uspešno zaključili svojo letalsko sezono s
krstom novega letala CESSNA F 152. Zbrane je na slovesnosti najprej
pozdravil Alojz Gojčič, predsednik Aerokluba Ptuj, nato pa je o pomenu
letalstva danes govoril še France Popit, ki je za tem opravil še slovesen
obred. Novo letalo je krstil z imenom GOGA ter ga po običaju tudi
poškropil s penečim vinom. Člani sekcij Aerokluba Ptuj pa so ob zaključ-
ku praznovanj ob 25-letnid svojega uspešnega delovanja in ob veliki
pridobitvi gostom prikazali še del iz svojih bogatih aktivnosti.
M. Ozmec
6 - IZ naSih krajevnih skupnosti
25. oktober 1979 —
TEDNIK
Praznjenje in odlov rib v podlehniškeni jezeru
Voda je iz podlehniSkega jezera odtekala skoraj mesec dni
Marljivo pri mrežnem odlovu rib
Tehtanje rib
Podlehniški somi, preden so odrajžali na »Teden ribjih specialitet«
fotoreportaža M. Ozmec
NA BORBENI POLOŽAJ!
Datum in kraj nista pomemb-
na; pomembno je le to. da smo
ponovno dokazali, da smo pri-
pravljeni, da branimo domovino
in dosežke naše samoupravne
družbe ob vsakem času.
Noč se je zgrnila nad zemljo;
čas je za počitek; toda nocojšnja
noč bo drugačna od običajnih.
Pride kurir in prinese sporočilo,
da se je potrebno v najkrajšem
času zbrati na določenem kraju,
kjer bomo preizkusili v praksi
pridobljeno znanje. Pripadniki
enote teritorialne obrambe so
vzeli stvar izredno resno; v krat-
kem času so se zbrali, opremili in
bili usposobljeni za borbeno
delovanje.
Po formiranju je enota uspeš-
no izvedla vse naloge iz praktič-
nega urjenja ter borbe s sovraž-
nim desantom. Teritorialci .so
tokrat  znova  pokazali  visoko
stopnjo zavesti in usposobljenosti
za borbene naloge. S tem preiz-
kusom so uspešno zaključili letni
načrt vzgoje in urjenja enot in
štabov teritorialne obrambe.
MG
Med praktičnim preizkusom
Foto KOSI
razprava
vKKSZDL
Na včerajšnjem posvetu pred-
sednikov in sekretarjev krajevnih
konferenc Socialistične zveze
delovnega ljudstva so med drugim
sprejeli tudi sklep, da bo po krajev-
nih skupnostih stekla javna razpra-
va o spremembi programa
skupnosti ostoškega varstva občine
Ptuj. Ta samoupravna interesna
skupnost predvideva v okviru že
dogovorjenih sredstev za letošnje in
prihodnje leto, da bo potrebno
nekoliko spremeniti potek mvesticij
ter poleg rogozniškega vrtca
obnoviti zgornje prostore kovinar-
ske šole kjer bomo pridobili štiri
oddelke za starejše skupine vrtca, v
Kidričevem dograditi dva jaslična
oddelka ter pripraviti vse potrebno
za prvo fazo izgradnje vzgojno^
varstvene ustanove na Ziherlovi
ploščadi.
mš
„Luštno je pri vas v
Slovenskih goricah "
v sredo popoldne je predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor
Avbelj s sodelavcema obiskal še Pesniško dolino in se ustavil v Drbe-
tincih pri kmetu Janezu Druzoviču. Ko sije skupno s predstavniki občine
Ptuj, Kmetijskega kombinata in ptujske Kmetijske zadruge ogledoval
meliorirane kmetijske površine v Pesniški dolini, se je predsednik za-
nimal za proizvodne rezultate na izsušenih površinah ter o melioracijski
skupnosti kmetov v Drbetincih.
Kmetija Janeza Druzoviča je ena od 429 tržnousmerjenih kmetij
Kmetijske zadruge. Njegova kmetija leži na obronkih, z jesenskimi
barvami obarvane. Pesniške doline, ima okoli 18 hektarjev zemlje, od
tega 10 ha obdelovalne. Pred kratkim sije zgradil farmo piščancev, kjer
je danes 13.500 brojierjev, v hlevu pa ima 35 glav goveda, poleg tega ima
tudi nekaj hektarjev goric in nekaj gozda. Kako zmorete vse to, se je
zanimal tovariš pred.sednik? Če ima kmet dovolj dobre volje in je priden,
z lahkoto premaguje vse težave, mu je odgovoril Janez Druzovič. Kljub
rahlemu dežju je na dvorišču kmetije stekel prijeten razgovor. Viktorja
Avblja je zanimalo, kako je tekla melioracija, kako na izboljšanje
kmetijskih površin gledajo kmetovalci in kako s kmeti sodeluje Kme-
tijska zadruga. Janez Druzovičje rekel, daje melioracija v Pesniški dolini
zelo dobro uspela, v začetku je bilo nekaj težav in nasprotovanj, s KZ Ptuj
pa je sodelovanje vzorno.
V nadaljevanju obiska so Viktor Avbelj, Tone Bole in Franc Simonič
obiskali še kmetijo Stanka Druzoviča, kjer je bila beseda o organizira-
nosti, vlogi in nalogah kmetijske pospeševalne službe. Ugotovili so, daje
kmetijska pospeševalna služba v ptujski občini še premalo razvita in
prešibka, da bi obvladovala nove družbenoekonomske odnose na vasi in
med združenimi kmetovalci. Zato je treba tej službi posvetiti še več
pt«ornosti. Kmetje so predsednika in njegove sodelavce seznanili z
ekonomskimi stanji kmetij zlasti na manj razvitem območju, o cenah
reprodukcijskega materiala in kmetijskih pridelkov.
V poznih popoldnaskih urah so se gostje težko ločili od prijaznih
gostiteljev in od prijetnega kramljanja, ki gaje Stanko Druzovič popestril
z moštom in gibanico.
M. Glušič, z. kodrič
Melioracija se bogato olN'estuje, je rekel Janez Druzovič (foto: zk)
KS MAJŠPERK
Novo postajališče,
asfalt in most
V majšperski krajevni skupnosti so v jesenskem času pohiteli z
nekaterimi v delovnem programu zastavljenimi deli, ki jih želijo
zaključiti v prihodnjem mesecu. Tako na Bregu že opravljajo zemelj-
ska dela za postavitev in ureditev avtobusnega postajališča, z deli pa bi
naj zaključili do 15. novembra. Po predračunu bo vrednost del znašala
okrog 50 starih milijonov.
Končana pa so že zemeljska dela za asfaltiranje regionalne ceste iz
Majšperka skozi Stanečko vas v dolžini 1.200 metrov. Sredstva za
položitev asfaltne prevleke bodo pripevale republiška in lokalna
skupnost za ceste in krajevna skupnost. Svoj delež so prispevali tudi
prebivalci Stanečke vasi in bližnje okolice, kar 20 starih milijonov so
zbrali, čeprav gre za manj premožne prebivalce, ki težko pridejo do
sredstev za življenje. Asfalt bodo po dogovoru položili do 1. novembra.
Že dalj časa se v krajevni skupnosti Majšperk dogovarjajo za
gradnjo mostu v Narapljah in sedaj so se dogovorili, da bo most
narejen do 15. novembra. V tem tednu bodo pričeli z deli na 8 metrov
dolgem mostu, krajani bodo prispevali nekaj materiala, krajevna
skupnost pa sredstva iz zbranega krajevnega samoprispevka — dela so
ocenjena na okrog 20 starih milijonov. Še to velja povdariti, da bodo
most gradili krajani sami s prostovoljnim delom.
N. D.
Priprave na popis
prebivalstva
Ze lansko leto je Zavod SRS za statistiko skupno z Geodetsko
upravo SRS pričel z akcijo nastavitve registra območij teritorialnih enot.
Namen te akcije je bil tudi zagotovitev osnovnih dokumentov za potrebe
popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, ki bo ooravljen po stanju
31. marca 1981. Le s skrbnimi predpipravami bo možno popis opraviti na
racionalnejši, modernejši in bolj strokoven način, kot so bUi opravljeni
prejšnji popisi.
Ta akcija poteka v SR Sloveniji prek občinskih geodetskih
upravnih organov. Posebno zahtevno delo je na območju mesta Ptuj, kjer
je bilo oblikovanih 11 novih krajevnih skupnosti, meje pa niso bile takrat
povsod dobro opredeljene, ponekod se ulice delijo na dve krajevni
skupnosti in podobno. Točna razmejitev je potrebna zato, ker bo Zavod
SRS za statistiko pripravil dokumente za popisovalce. Vsak popisovalec
bo namreč moral imeti točno določeno območje, na katerem bo
popisoval, zato bo moral imeti karto, na kateri bo vrisano njegovo
oDmočje in toCen seznam hišmh številk tega območja.
Podatki popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj bodo potem
obdelani za območja posameznih občin, naselij in za krajevne skupnosti.
Da bi bilo to uresničljivo,je potrebno, da so meje teh teritorialnih enot od
1. julija 1980 dalje stabilne in točno določene, ker je le tako možno
zagotoviti enkratno zajetje navedenih enot.
Seveda bodo krajevne skupnosti razdelili še na maniše tehni^n«
enote, statistične okoliše in popisne okoliše za vsakega popisovalca
posebej. Za uresničitev teh nalog in akcije, ki je že v teku, bo Skupščina
SRS na eni od naslednjih sej obravnavala predlog odloka o začasni
ustavitvi izvajanja spremembe v območjih občin, krajevnih skupnosti,
naselij in ulic ter sprememb v oštevilčenju hiš. Ta začasna ustavitev bi naj
veljala od 1. julija 1980 do 30. junija 1981. -u
AKCIJA NNNP RESNIČNO POTREBNA
Sklepni del akcije NNNP je sicer že za
nami. vendar je prav, da se kdaj pa kdaj
spomnimo teh dogodkov. V krajevni skupno-
sti Videm so na primer izhajali iz predpostav-
ke, da je poškodovanih ali uničenih več
pomembnih objektov, med njimi tudi most
prek Dravinje. Ljudi je bilo tako potrebno
prepeljati s čolnom. Morda bodo izkušnje iz
te akcije prišle prav, saj je znano, da most v
Vidmu obnavljajo in je za nekaj časa nepre-
hoden.
Pa tudi vaja oskrbovanja prebivalstva s
pitno vodo ni bila odveč, saj je znano, da
zdrave pitne vode v poletnih sušnih mesecih
marsikje primanjkuje. Ji-
Most preko Dravinje je uničen...
in ljudi Je potrebno prepeijati s čolnom
Kako je hudo, če ni dovolj zdrave pitne vode. Najhitreje lahko tai|'^
ukrepajo gasilci s svojimi avtocistemami.   Fotografije: Slavko Kr*]"*^
tEDNIK
- 25. oktober 1979
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 7
POGOVOR S ŠTEFANOM PUŠNIKOM TIHNIČNIM UREDNIKOM TEDNIKA
OD ROKOPISA DO ČASOPISA
Ko prebirate vrstice v časopisu, ali ste kdaj
pomislili kako nastanejo? Skozi koliko rok
gredo, preden nastane stavek v časopisu? Tudi
5e ste razmišljali, gotovo ne veste vsega,
r^ovinarji in dopisniki pišejo sestavke,
odgovorni urednik jih popravi, potem jih
strojepiske prepisujejo in čistopis urednik
ponovno pregleda. Za tem gredo sestavki v ti-
skarno, tam pa jih dobi v roke tehnični urednik.
Njegova osnovna naloga je, da oblikuje ča-
sopis. Tehnični urednik Tednika je Štefan Pu-
§nik iz Maribora, njegovo delovno mesto pa je
v mariborski tiskarni, kjer Tednik tudi tiskajo. K
razgovoru smo ga povabili, da bi draci bralci
tudi VI zveaeli kaj vse je potrebno preden dobi
Tednik takšno obliko, kot jo ima.
Kako se pravzaprav lotite tehničnega
urejanja, ko sprejmete iz Ptuja rokopise, ozi-
roma čistopise? ^
,,Tako kot je dolžnost novinarjev in so-
delavcev, da dajo sestavkom vsebino, je moja
osnovna naloga, da jim dam obliko. Ko dobim
rokopise iz Ptuja, najprej preračunam koliko
prostora bo zavzel posamezni sestavek ter na
osnovi tega naredim plan za posamezno stran.
Natančneje, vsak sestavek preračunam v tiskar-
ske črke, oblikujem stolpce, določam velikosti
in vrste naslovov in nadnaslovov, določam
velikosti posameznik slik, podpisov k slikam in
vsega ostalega gradiva."
In kam oddate opremljene rokopise, kako se
pravzaprav nadaljuje ves ta proces?
,,Ko vse  rokopise  obdelam  in  pravilno
opremim, jih oddam v tehnološko obdelavo v
tiskarno. Tam se ponovno pretipkajo vendar že
nastaja stavek, bralci bodo bolj razumeli če re-
čem stolpci teksta. Tudi ves slikovni material,
oglase in razne reklame naivečkrat najprej
preslikamo. Po navadi so vse te totografije
posnete na nepravilen format, zato jih moramo
posebej prirediti za časopis. Pravimo, lahko je
enokolonska ali pa dvokolonska in še več. In ko
je ves stavek nared, preidemo k montaži po-
sameznih strani. To delamo seveda po planu, ki
ga predhodno sestavim. No potem strani
zmetiramo, ali kot rečemo, naredimo prelom
strani in vse skupaj gre spet dalje na presliko-
vanje. Končno pride do plošče, ki se pozneje
vstavi v rotacijski stroj in tako pride do tiska."
Koliko časa je potrebno za takšen delovni
proces?
„Torej, delo je zelo specifično, predvsem pa^
nas vedno preganja čas. Vse skupaj je potrebno
opraviti čim hitreje in čim natančneje. Vsaka
minuta je dragocena. No in če primerjamo po-
samezne čase za montažo strani potem ugoto-
vimo, da potrebujemo za povprečno, ne prete-
žko stran, do 30 minut."
In kje je pri vas v tiskarni najbolj doma ti-
skarski škrat?
,,Ja, po mojem največkrat nastane tiskarski
škrat prav zaradi časa. Pri časopisu je značilno,
da mora biti vse čim hitreje narejeno. Najve-
čkrat prav v želji, da bi časopis čim prej prišel
do bralca, delamo hitro in površno — morda
včasih celo zavestno. Zal pa se nam velikokrat
tudi dogaja, da prihaja do večjih neljubih
napak. Dostikrat pa je vsega kriva elektronska
tehnika. Ta je sicer zelo poz'ivna. hitrejša od
nas, vendar, ko nastopijo problemi, jih je
veHko. Zgodi se tudi, da ob večjih ,,kiksih"
uničimo ploščo in naredimo novo, brez
napake."
Kako dolgo pa tehnično urejate Tednik?
,,Tehnično urejanje Tednika sem sprejel leta
1976, se pravi da poteka letos že četrto leto. Ze
prej pa sem cenil ta časopis, ker smo imeli z
njim najmanj problemov. Tudi sedaj opravljam
to delo z veseljem, brez prave volje bi to
verjetno že opustil."
V mariborski tiskarni imate pregled tudi na
vsebino in obliko ostalih časnikov, ki jih
tiskate. Kako ocenjujete te kvalitete pri Tedni-
ku?
„Mpj osnovni diU Je, pa tudi doaovor z
urednikom, da mora biti časopis čim bliže
bralcu, da bo vsak v njem našel čim več. Morda
je za nekoga, ki tega ne upošteva. Tednik
,,prenatrpan", češ, da je v njem preveč gradiva.
Mishm, da je tednik soliden časopis in da iz
dneva v dan pridobiva na kvaliteti in vsebini.
Želim, da bi še naprej tako dobro sodelovali.
Upamo, dragi bralci, da ste zadovoljni s tem
zapisom in so vaša obzorja o nastajanju
Tednika sedaj širša in popolnejša. Hkrati pa
upamo, da boste v prihodnje z večjim
razumevanjem sprejeli tiskarskega škrata, to ali
ono pomanjkljivost, pa tudi dobre stvari.
M. Ozmec
^efan Pušnik, tehnični urednik Tednika na svojem delovnem mestu ob
montimi mizi v mariborski tiskarni.
Priprava ogledala ali plana Tednika zahteva vso pozornost in potrpežlji-
vost. (Foto: M. Ozmec)
ORMOŽ
Skladišče sladkorne pese in rezancev (na levi) \
foto z. k.
Sladkorna
pesa
že v skla-
discih
Spravilo sladkorne pese pote-
ka brez večjih zastojev, saj je
vreme ugodno in kombajni dela-
jo z vso močjo. Doslej je v skladi-
šču tovarne sladkorja v Ormožu
že prek 20 tisoč ton pese.
Člani izvršilnega odbora po-
slovne skupnosti za sladkor so v
tem času namenili osrednjo po-
zornost pripravi zemlje in setve v
prihodnjem letu. Predvidevajo
kar trikratno povečanje površin,
vendar je uresničitev teh načrtov
vprašljiva, ker so nekateri kombi-
nati že sprejeli nižje plane setve
od predvidenih. Semen za pove-
čano pridelavo pese bo dovolj,
nabavljenih bo tudi šest novih
kombajnov za spravilo pese.
Nekaj težav je tudi z gnojili, ker
jih v tovarni dušika Ruše ne
zmorejo narediti dovolj. Člani
izvršilnega odbora so povdarili.
da je potrebno v zimskem času
pripraviti razne oblike izpopol-
njevanja in izobraževanja pride-
lovalcev, tako v družbenem kot v
zasebnem sektorju. Tovarna bo
pričela obratovati 20. novembra
— takšni so vsaj zadnji uradni
podatki.
Ocena
dosedanjega
dela
Komisija za mednarodne od-
nose pri medobčinskem svetu
Zveze komunistov v Mariboru je
•na petkovem sestanku pregledala
delovanje omenjenih komi.sij pri
občinskih konferencah Zveze
komunistov. Ugotovili so, da so
nekatere komisije bolj, druge
manj aktivne, kar je dostikrat
odvisno od sestave komisij, dej-
stvo pa je. da so se vse vključile v
razprave o poteku konference
neuvrščenih v Havani. Po daljši
razpravi in poročilih, ki so jih
podali predsedniki občinskih
komisij o tem vprašanju in osta-
lih nalogah, je bil sprejet dogo-
vor o nadaljnih nalogan. Dogo-
vorili so se. da morajo biti
komisije nosilci razprav o vseh
vprašanjih zunanje politike. Po-
vdarek mora bili na stalni zahte-
vi ekonomskega sodelovanja na-
ših delovnih organizacij s tujino,
še posebej z deželami v razvoju.
Vecjo in konkretnejšo skrb mora-
mo posvetili tudi vračanju naših
zdomcev. Razgovori z njimi o
vprašanju njihovega vračanja
morajo vsebovati konkretne po-
trebe" in možnosti zaposlitve,
odpiranje obrtnih delavnic v
posameznih krajih in podobno.
Prav tako so se dogovorili, da
bodo organizirali razpravo z
nekaterirni vidnimi predstavniki
zveznih in republiških organov,
ki delaio na področju mednarod-
nih odnosov. Tako bomo lahko
hitreje in učinkoviteje podružb-
ijali tudi mednarodne odnose in
pri tem v razprave vključevali
cim širši krog občanov in pa
neposredno odgovornih za to
specifično področje dejavnosti.
m. g.
Kako ljudje ne bi negodovali
Mosi čez Dravinjo v Tržcu je že nekaj časa predmet negodovanja, saj zaradi
slabega stanja čezenj ne smejo voziti avtobusi in je tako prebivalstvo iz dela
Haloz prisiljeno pešačiti do zelo oddaljenih avtobusnih postajališč, ki pa so,
resnici na ljubo rečeno, tam kjer sijih omislijo šoferji avtobusov. Ker pa vozi na
tej progi več šoferjev, je torej tudi postajališč več in je težko izbrati pravo, takšno
namreč, daje na njem mogoče pričakati avtobus. Naj povemo, daje bilo vse v
najlepšem redu, dokler ni ponagajal most, ki se nikakor ni hotel sam vzdrževali.
Primeri pa se včasih, da človek resnično podvomi v trditev strokovnjakov, da
most ni prevozen. Kako tudi ne, če vidi peljati prek mostu kamion s priklopni-
V po.smeh prometnemu znaku ali strokovnjakom?!
foto JB
kom. ki bi se po teži lahko izenačil z avtobusom in — most zdrži. Nihče pa ne
more trditi, da ni bil kamion naložen z nekajtonskim tovorom. Je torej most res
tako uničen in dotrajan, da se ga ne bi dalo primerno obnoviti?
JB
ZAKONSKA
SVETOVALNICA
TUDI V PTUJU
Svetovalnico bodo v ptujski občini ustanovili s 1. januarjem 1980,
saj je po novem zakonsko svetovanje obvezno. O pripravah na ustano-
vitev svetovalnice pravi Anka Osterman, tajnica skupnosti socialnega
skrbstva občine Ptuj. naslednje:
»Ustanovili smo že odbor za pripravo zakonske svetovalnice, ki ga
je imenovala skupščina skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj.
Odbor se bo sestal takoj, ko bomo uspeli pripraviti prvo gradivo.
Imamo že usposobljen strokovni kader, ki bo delal v zakonski svetoval-
nici. To je takoimenovani minimalni team. delali pa bodo zdravnik,
psiholog in socialni delavec. Drugih strokovnjakov v ptujski občini
trenutno nimamo, zato ne moremo imeti širšega teama. v katerem bi
sodelovali še pedagog, nevropsihiater in drugi.
Pripravljamo tudi koncept dela
svetovalnice, ki pa še ni dokončno
izdelan glede na nekatere težave,
ki se pojavljajo pri sami organiza-
ciji dela«
Kaj pravzaprav pomeni usta-
novitev zakonske svetovalnice,
zakaj jo ustanavljamo?
»Začetek je pravzaprav zajet že
v naši ustavi, konkretna določila
o tem pa so v zakonu o zakonski
zvezi in družinskih razmerjih. Ta
zakon določa, da zakonsko sveto-
valnico ustanovi skupnost social-
nega skrbstva. Obenem pa zakon
določa, da morata kandidata za
poroko pred sklenitvijo zakonske
zveze obiskali svetovalnico in o
tem predložiti pred sklenitvijo
zveze tudi potrdilo matičarju. To
je eden od pogojev za sklenitev
zakonske zveze.«
Čeprav je obisk po zakonu
obvezen, pa je vseeno vprašanje,
koliko bodo mladi ta določila
upoštevali. Ali imate kakšne iz-
kušnje o delu svetovalnic v drugih
krajih?
»No, v Ptuju lega nismo pre-
verjali, ,s.o pa bili poskusi predza-
konskega svetovanja v Ljubljani
in v Celju. Ti poskusi so dokaj
različno uspeli, enkrat je bil odziv večji, drugič manjši. Mislim, daje
vse skupaj še premalo znano širši javnosti, da bi lahko bil odziv takšen
kot želimo.«
Kako pa bo organizirano delo v zakonski svetovalnici?
»Sam način dela res še ni tično in dokončno opredeljen, čeprav
nekaj smernic že imamo. Kandidata bosta prišla na razgovor k social-
nemu delavcu, ki je za to posebej usposobljen. To je takoimenovani
»prvi stik«. Ta jima bo pojasnil namen predzakonskega svetovanja,
kakšni so interesi in cilji družbe, ki ga organizira. Takrat se bosta tudi
odločila ali se bosta udeležila nekajurnega programa, kje bodo podane
posamezne teme. Te pa so: o medosebnih odnosih, odnosi med spo-
loma, o humanih odnosih, o odgovornem starševstvu in podobno.«
Tako torej strokovne službe skupnosti socialnega skrbstva občine
Ptuj sloje pred odgovorno nalogo organiziranja predzakonskega
svetovaja. Že v pripravah na ustanovitev svetovalnice obstaja bozajen,
da v svetovanje ne bo zajet tisti del kandidatov za sklenitev zakonske
zveze, ki bi bil svetovanja najbolj potreben. V izvedenih poskusih
svetovanja seje namreč izkazalo, da prihajjajo na razgovore tisti, ki so
o tem. kaj prinaša skupno življenje, že razmišljali in to v pravilni smeri.
Kako zajeti tisti krog mladih, ki nimajo pravega pogleda na zakon in
družino pa je vprašanje, o katerem bomo najbrž še veliko pisali.
N. D.
O namenu in o delu zakonske
svetovalnice želimo obveščati
javnost prek obeh medijev, ki ju
imamo v Ptuju in upamo, da
bomo naleteli na dober odziv
predvsem pri mladih prebivalcih«,
pravi Anka OSTERMAN. (Foto:
zk)
8 - IZ naSih krajev
25. oktober 1979 ~
TEDNIK
PISMO TEDNIKU
ZAKAJ (ŽE DRUGIČ!)
OBNOVA LESENEGA
MOSTU V VIDMU?
v 39. številki Tednika ste med drugimi vestmi objavili, da cestno
podjetje opravlja obnovo dotrajanega — zal še vedno lesenega mostu čez
Dravinjo v Vidmu pri Ptuju. Zato je promet na tej sicer dokaj obreme-
njeni prometni žili do nadaljnjega zaprt za ves promet. Obnova mostu pa
(Ja bo veljala kar 1.900.000 dinanev oziroma 190 starih milijonov.
Številka je seveda vzeta po predračunu medtem, ko bo obnova mostu
veljala po vsej verjetnosti še nekaj več.
Preden načnem jedro problema, bi želelpovedati, da so delavci pred
nekaj leti ta most že temeljito obnovili, saj so tedaj zamenjali večino
nosilcev lesene konstrukcije kot tudi sam vozni pas. Ze tedaj so se mnogi
domačini spraševali, zakaj se cestno podjetje zateka le k rešitvam v sin,
da tako obremenjen most samo obnavljajo namesto, da bi se lotih
gradnje novega in zato trpežnejšega mostu in namesto lesa pri gradnji
uporaoljali cement oziroma beton.
Res je takšna gradnja neprimerno dražja. Res pa je tudi, o tem smo
že pisali v Tedniku, naj bi namesto, da most kot tedmu pravimo »krpajo«,
zgradili betonskega. Žal je vse ostalo samo pri predlogih. Pri tem pa se
seveda postavlja vprašanje, če takšne »trenutke« rešitve v skupnem
znesku te ne stanejo več kot pa če bi zgradili betonskega. Lahko se
primeri, da bodo cez nekaj let zopet nakupili nekaj deset kubikov
kvalitetnega lesa ter ga vgradili v vedno bolj trhle temelje nekaj več kot
20 metrov dolgega mostu.
Ali nas že ni izučil primer mostu pri Borlu, kjer so potem, ko seje
stari most prepolovil, nasposled le morali lotiti gradnje novega beton-
skega mo.stu? Tedaj smo takoj »našli« potrebni denar.
Menim, da .so časi, ko smo tako prometno obremenjene mostove
gradili s pomočjo lesa, že mimo in so leseni mostovi kvečjemu uporabni
za prehode čez majhne potoke in jarke, kjer se odvija živahen vsakod-
nevni osebni, turistični in tovorni promet.
Sicer pa. če so se še odločili za obnovo lesenega mostu v Vidmu, bi
brez dvoma mogoče ne bilo napak, če bi mostno konstrukcijo tudi
impregnirali oziroma zaščitili proti vlagi — kot to delajo elektikarji. kajti
s tem bi tudi podaljšali življenjsko dobo mostu oziroma lesa. ki ga
vgradijo v mostno konstrukcijo.
Franjo Hovnik
fOLJČANE
V prenovljenem domu
počitka „dr. Jože Potrč"
S posebno slovesnostjo so pred nedavnim predali svojemu namenu
prenovljeni dom počitka ,,Dr. Jože Potrč" v Ppljčanah. Dogodek je bil
velikega pomena za okoli 250 oskrbovancev doma, saj so po dveh letih
nestrpnega pričakovanja lahko svobodneje zadihali. Iz ustesnjenih in
pomanjkljivo urejenih prostorov so se sedaj preselili v prenovljene in
sodobno ooremliene. Velika pridobitev doma pa je prav gotovo
novi prizidek, v katerem so pridobili prostor za dodatne sobe
oskrbovancev kot tudi nekatere druge, nujno potrebne prostore,
namenjene boljšemu počutju stanovalcev kot tudi zaposlenih.
Celotna investicija je veljala 4 miljarde in 57 milijonov starih
dinarjev. Največji del so prispevali skupnosti socialnega skrbstva občin
Slovenska Bistrica, Maribor in SR Slovenije kot tudi občin, katerih
občani so v oskrbi v tem domu. Med tistimi, ki so prispevali za obnovo in
dozidavo doma, so bili tudi sami oskrbovanci.
Posnetek in besedilo: Viktor Horvat
Grozeča nevarnost
Negodovanje občanov v Pongercah je povsem opravičeno. Ze več kot
mesec dni je, odkar je voznik Certusovega avtobusa treščil v mostno
ograjo in jo pri tem razbil. Ker je cesta od Cirkovc do Sikol zelo
prometna, obstaja nevarnost, da z mostu v reko zcrmi še kdo; bodisi ko-
lesar, mopedist ali traktorist. Dovolj časa je minilo, zato je skrajni čas. da
se most v Pongercah popravi; kdo je za to odgovoren se ve. inc pa bi ne bito
narobe, če bi občani Pongerc ali pa krajevna skupnost Cirkovce k boljši
prometni varnosti prispevala kakšen opozorilni znak in most tudi ustrezno
zavarovali.
Prepozno bo, ko bo nezaščiten prehod prek reke terjal kakšno žrtev!
fotozapis: zk
jBrrOMARCI
Uspelo
razvitje
prapora
Društvo upokojencev iz Vito-
marc je 26. septembra svečano
razvilo svoj prapor. To je pra-
vgotovO bilo enkratno doživetje
za vsakega upokojenca.
Čeprav je društvo bilo
ustanovljeno šele pred kratkim, so
že vidni prvi uspehi. Naloge, ki so
bile postavljene na ustanovnem
občnem^zboru, se danes že ures-
ničujejo. Skrbno zastavljena ak-
cija zbiranja finančnih sredstev za
nabavo društvenega prapora med
krajani je v celoti uspela, saj so
zbrali 20.000 din kar za krajane
Vitomarc ni tako malo. Razvitje je
bilo zelo skrbno pripravljeno.
Udeležili so se ga tudi predstav-
niki sosednjih društev kot tudi
predstavniki društva upokojen-
cev iz Rogoznice. Posebno sveča-
no je bilo samo razvitje ter obe-
šanje trakov tistih članov in kra-
janov, ki so    darovali  največ.
Razvitje prapora ter predajo na-
menu je izvršil predsednik sveta
KS, ki je v svojem nagovoru deial.
da to ni samo .svečan trenutek
temveč tudi obveza za vse upo-
kojence, da verno čuvajo svoj pra-
por, ponos njihovega društva.
»Pravgotovo pa mi je tudi dolž-
nost, da se vam ob tej priliki zah-
valim za vaš trud, za v oženo mi-
nulo delo s katerim ste prispevali k
razvoju naše socialistične samo-
upravne družbe.« je ob koncu
svojega govora dejal tovariš
Uruzovič. Tovariš Pravdič pred-
sednik društva upokojencev pa je
v svojem govoru poudaril pomen
društva in vlogo članov pri raz-
voju naše družbe ter dejal, da so
plačilo za njihovo minulo delo
njihove pokojnine, katere bi naj
uživali še dolgo ob dobrem zd-
ravju. Toda tisti, ki so dali in pri-
spevali za boljšijutri največ, svoja
življenja, jih danes ni med nami.
Zato so njihov spomin počastili z
enominutnim molkom.
V kulturnem programu so .so-
delovali: mešani pevski zbor
društva upokojencev pod vo-
dstvom Rudiia Ribiča, ženski
zbor kmečkih žena mešani zbor
prosvetnega društva Vitomarci,
učenci osnovne šole »Vinko Ju-
rančič« s svojimi recitali ter učenki
Vanja Tomažič in Silva Rojs z
uspelim recitalom »Bliža se že-
lezna cesta«.
Po končanem kulturnem pro-
gramu pa je za razvedrilo po-
skrbel ansambel društva nnoko-
jencev. Prav tako pa so na željo
prisotnih še enkrat nastopili žen-
ski pevski zbor ter mešani zbor
društva upokojencev. Društvu
želimo pn njegovem delu še veTf-
ko uspehov!
Ivan Cucek
O športu v krajevni skupnosti
Kidričevo in še kaj...
Večkrat je bil na različnih ravneh
govor o problematiki športne
dejavnosti, organiziranosti, pa tudi
uspehih in neuspehih v preteklosti
in sedanjosti.
K pisanju tega prispevka me je
spodbudila izjava tov. M. S. v
pogovoru s športnim novinarjem
Radia Ptuj.-Naj dodam, da nas ta
tovariš zastopa v najvišjih organih
telesne kulture in športa v občini.
Da bo jasnejše, naj povzamem
misli, ki so me kot športnega delav-
ca, predvsem pa krajana Kidričeve-
ga dokaj prizadele. Na kratko
povedano, je omenjeni tovariš
izjavil, da v Kidričevem ni druge
dejavnosti kot njemu prUjubljen
NOGOMET. Ceš, da mladina v
kraju nima nobene DRUGE
MOŽNOSTI kot, da se priključi k
edini DEJAVNOSTI, to je nogo-
metnemu klubu ALUMINIJ.
Skratka, predstavil je le svojo
PRIVRŽENOST, zanikal in negiral
vso ostalo dejavnost, ki je
PESTRA in RAZNOLIKA. Prav
to želim v nadaljevanju opisati, da
ne bo tam, kjer delijo denarna sred-
stva, prišlo do zadrege, ko bodo
reševali vloge posameznih društev
in organizacij iz krajevne skupnosti
Kidričevo.
V KS Kidričevo imamo komisijo
za  SPORT  in  REKREACIJO.
Njena prva naloga jp bila organizi-
rati športno dejavnost na višjo
raven. Tega komisiji ni uspelo.
Funkcionarji društev in klubov ne
čutijo te potrebe predvsem zato,
ker so zainteresirani le za svoj klub.
Torej ne vidijo, ali pa nočejo
spoznati, da v tako majhnem kraju
ni druge rešitve. Temu botruje
ozkost, nezainteresiranost, kluba-
štvo, predvsem pa ONI in nihče
drug. Da bo slika jasnejša,
komisija za šport in rekreacijo je
sestavljena tudi iz vrst NK ALU-
MINIJ, žal pa se „TOVARlS" NI
udeležil do sedaj nobene seje,
čeprav je bil delegiran od vodilnih
organov TG;A iz Kidričevega.
Kljub temu, da se nekateri
delegirani člani komisije za šport in
rekreacijo niso odzvali vabilom za
seje, je bilo opravljeno marsikaj.
Naj omenim najvažnejše:
— inciatorji in glavni nosilci del
pri izgradnji TRIM STEZE,
— organizirali s pomočjo društev
trimske akcije HODI, KOLESARI,
PLAVAJ za trim značko in zdrav-
je,
— preverjanje v plavanju za
bronasti, srebrni in zlati znak Pla-
valne zveze Slovenije,
— še naprej se trudi za boljšo
organiziranost v krajevni skupnosti
in medsebojno sodelovanje,
— zavzema se, da bi mladino
vodili predvsem tisti, ki jim družba
lahko zaupa to pomembno vzgojno
delo, itd.
Komisija za šport in rekreacijo
ima še več želja, vendar se bo
Taborniki (foto Ešrog);
moralo v organiziranosti marsikaj
spremeniti pravtako v dejanjih in
mislih NEKATERIH v kraju.
Pomembno vlogo odigrava pla-
ninsko društvo Kidričevo, ki
združuje blizu stopetdeset članov.
Njihova dejavnost se odraža v
različnih akcijah, predvsem rekrea-
tivnega in razvedrilnega značaja.
Posebna pohvala upravnemu
odboru za pridobitev društvenega
prostora. Tako so si ustvarili
pogoje za uspešnejše in bolj organi-
zirano delo. To pa je še ena potrdi-
tev, da je tudi za planinstvo prižga-
na zelena luč in da so možnosti za
uspešno in načrtno delo.
Po dejavnosti je njim dokaj blizu
taborništvo. Tudi to dejavnost
imamo v krajevni skupnosti. Mla-
dina se rada zateka k tabornikom,
kar vse lahko opazimo ob manife-
stacijah in prireditvah, saj se razli-
kujejo po svojih vzornih oblačilih.
Številni člani se srečujejo s proble-
matiko taborniške opreme, prosto-
rov za shranjevanje, predvsem pa
jih tarejo finančna sredstva, kot
večino društev v kraju.
Zelia ie veliko, v marsičem se
razhkujejo, vendar je v Krajevni
skupnosti Kidričevo vedno bolj v
ospredju misel, da bi s skupnimi
močmi pridobili skupni prostor ob
morju, kamor bi z velikim veseljem
zahajali na letne dopuste. Misel in
želja je vendar se ne najdejo ljudje,
da bi uresničili ta načrt. Morda bo
prav  ta sestavek pripomogel k
temu, da bodo razmišljali tudi tisti,
ki bi lahko kakorkoli pripomogli k
temu, da bi prešli k stvarnosti in do
resničnega SPORTNO-REKREA-
Pionirska vrsta TVD Partizan Kidričevo pred leti (foto Ešrog);
CIJSKEGA prostora ob morju.
Vse športne organizacije, društva
in družbenopolitične organizacije
bi morale razpravljati o predlagani
ideji, da bi tako prešli od besed k
dejanjem. Torej, predlagana vam
je točka dnevnega reda za prvo sejo
o tej problematiki. Morebitne pred-
loge pošljite na krajevno skupnost,
komisiji za šport in rekreacijo v
Kidričevem.
V kraju deluje društvo za telesno
vzgojo PARTIZAN, ki je kljub
številnim težavam nudilo občanom
REKREACIJO v različnih oblikah.
Organizirana dejavnost se je
odvijala za starejše in mlade v
popoldanskih in večernih urah.
Pretežno so obiskovali rekreacijo
delavci TGA, kar je razumljivo in
pohvalno.
Mislim, da ne bom nobenega
užalil, če napišem, da organizira-
nosti, informiranosd in pravilnega
pristopa pri vodenju tako pomemb-
ne organizacije kot je Partizan ne
bo v dosedanjem sestavu upravne-
ga odbora.  Naj  ob  tej  priliki
poudarim, da se delegiranje prek
organov SZDL v Kidričevem nj
obneslo, kajti ni društva, ki nima
težav pri sestavi upravnega odbora.
zlasti pri izbiri predsednika, blagaj-
nika in tajnika. Težave so bile in
tudi v bodoče bodo, vendar se
sprašujem, kako dolgo, kajti težko
pregovoriš ljudi, da so pripravljeni
delati v društvih. Nekateri imajo
začetne pristanke, ko pa gre zares,
večina odpove in dri^tva nimajo
delovnega elana do konca sezone.
Zadnji čas je, da družbenopoli-
tične organizacije v kraju skličejo
skupni sestanek organiziranih dru-
štev ter s skupnimi močmi rešimo
probleme v dejavnosti nekaterih
društev, kajti opaža se rahel zaton
nekoč ŠPORTNEGA Kidričevega.
Ni hvala, pa tudi ne pretiravanje,
če napišem, da 0§ Kidričevo nudi
otroku veliko, vštevši organizirano
in pedagoško vodeno športno
življenje. Ni moj namen napisati
poročilo uspehov in prireditev, ki
jih prireja osnovna Sola Boris
Kidrič v Kidričevem, vendar je
dejstvo, da nimajo na voljo le
nogomet. Sola redno organizira
šolo v NARAVI, za četrte razrede
pa je zraven učenja tudi SOLA
PLAVANJA. V zimskem času
imamo že tradicionalno S OLG
SMUCANJA z udeležbo nekaterih
predmetov. Vse to pa ni samo šport
in golo učenje iz učbenikov, je
predvsem SOLA ZA ŽIVLJENJE
v pravem pomenu b^ede. Ob tem
skozi vse leto potekajo krožki
interesnih dejavnosti, ali kot jih
imenujemo, VZGOJNO IZO-
BRAŽEVALNE DEJAVNOSTI.
Tako si vsak otrok po svoji volji in
želji izbere dejavnost, ki ga najbolj
zanima. Namenoma sem se izogibal
naštevanju uspehov, ki jih šolarji
dosegajo. Prepričan pa sem, da
obstojajo težave, kajti na šoli se
srečujemo s pomanjkanjem prosto-
rov, predvsem za vzgojno izobra-
ževalne dejavnosti — krožke.
Naj naštejem še nekatere dejav-
nosti, ki so v KS Kidričevo: pevsko
društvo Svoboda, godba na pihala,
avto moto društvo, foto klub,
društvo prijateljev mladine, knjiž-
nica, ki je založena z dokaj dobro
zbirko knjig, radio-amaterji itd.
Naj na koncu prispevka povem,
da je ta sestavek nastal z željo, da
bi v krajevni skupnosti Kidričevo
začeli delati z roko v roki, organizi-
rano in celovito pretresli nepravil-
nosti, klubaštvo, zapiranje v ozke
okvirje in povedali vse kar teži
posameznike in skupine ter tako
prešli na NOVO.
Preprosto povedano, manjka
nam dogovarjanja, zato predla-
gam, da odgovorni skličejo prob-
lemsko konferenco ali razgovor z
edinim dnevnim redom: PROB-
LEMATIKA IN ORGANIZIRA-
NOST TELESNE KULTURE ^
krajevni skupnosti Kidričevo.
Ešrog
ZDRAVSTVENI CENTER PTUJ - ORMOŽ
TOZD Bolnica Ptuj
DELAVSKI SVET razpisuje dela in naloge
vratarja —
telefonista
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim de-
lovnim časom. Kandidate vabimo, da pošljejo pismene vloge
na naslov: Komisija za delovna razmerja pri TOZD bolnica
Ptuj.
Razpisni rok je 15 dni.
O izidu izbire bomo kandklate obvestili v roku 30 dni po
preteku razpisnega roka.
EDNIK ~ ^' ok^ber 1979
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9
Zaključena Vil. ptujska
kulturna srečanja
v soboto. 20. oktobra je
fgdsednica skupščine kulturne
^Ijupnosti občine Ptuj — Marija
l^agdalenčeva zaključila VII.
(ujska kulturna srečanja in s tem
jg padla zavesa nad številnimi
nianifestacijami, ki smo jih lahko
spremljali vse od 20. avgusta dalje.
Qb tem smo seveda nič kolikokrat
ugotavljali, da udeležba sicer ni
bila na zavidljivi ravni, mislimo
predvsem na koncertne prireditve
in da bomo tudi na področju
vzgoje mladega rodu morali
nekoliko več storiti in ga priprav-
ljati, da bo lahko sprejel in dojel
tudi to področje glasbene ustvar-
jalnosti. Ravno nasprotno je bilo
ob gostovanju dramskih umet-
nikov, ko skorajda ni bilo vstop-
nice odveč. Tudi na zadnji skup-
ščini kulturne skupnosti občine
Ptuj so delegati na to opozorili in
obenem ugotovili, da srečanja
morajo ostati del programske
usmeritve še naprej in da vendarle
vnašajo v naše kulturno življenje
delček tistega kar je po navadi
dostopno   le  ožjim  republiškim
Predsednik DPD Svoboda Ptuj — Andrej Fekonja Izroča plaketo Josipu
Oomanjku za njegovo dolgoletno in požrtvovalno delo na področju
esperanta. (foto: S. Mohorič)
centrom ali večjim mestom.
Ta zaključna prireditev je
obenem pomenila tudi sklenitev
slovesnosti ob 60-letnici delavsko
prosvetnega društva Svoboda Ptuj
o katerem je govoril predsednik
Andrej Fekonja ter povdaril neka-
tere značilnosti delovanja Vzajem-
nosti in nato Svobode vse do
današnjih dni, ko je v njene vrste
vključenih   prek   200   aktivnih
članov. Prostorske in kadrovske
težave, predvojna trenja — pa
vendar velika zagnanost nekaterih
posameznikov in skupin, ki so
prijeli za delo po letu 1945, je bil
ključ uspeha in aktivnosti s kateri-
mi se lahko danes ptujska Svoboda
ponaša tudi izven občinskih,
republiških   in   državnih   meja.
Njene sekcije so nemalikrat
zastopale kulturno življenje občine
in ljubiteljsko kulturno snovanje
predstavljajo še danes. Za svoje
delo je Svoboda dobila tudi vrsto
družbenih priznanj in letošnja
plaketa občine Ptuj je ponovno
potrdila njeno veliko delo, ki ga
opravlja med našimi delovnimi
ljudmi in občani.
Po tem, ko so se z izbranim
tedenskim programom in s
kratkim pregledom dela predstavili
po sekcijah, so najzaslužnejšim
članom DPD Svoboda Ptuj izročili
tudi plaketo Svobode, ki so jo
dobilk tamburaška, gledališka in
esperantska sekcija ter devet
posameznikov. Stane Janžekovič,
Lojze Matjašič, Jože Vrbnjak,
Franc Vučak, Aleksander Glatz,
Jože Domajnko, Toma Benkovič,
Franjo Hribernik in Franjo Petek.
Zahvalo drugim pa so izrekli še s
priznanji in diplomami, ki jim naj
bodo obenem tudi vspodbuda za še
aktivnejše delo v prihodnje.
In še to naj zapišemo, da so
organizatorji poslali kar 67 vabil in
da sta se le dva odzvala. To
obenem tudi potrjuje, da v občini
kljub vsemu vse premalo cenimo
naš kulturni amaterizem, ki pa je
obenem tudi edini, saj tovrstnih
profesionalnih ustanov nimamo.
mš
600 LET STATUTA
MESTA PTUJA
Ob
zaključku
razstave
Zgodovinski arhiv v Ptuju je v
soboto 20. oktobra zaključil svojo
akcijo, zaprl je razstavo ob 600.
letnici statuta mesta Ptuja, ki je
bila za obiskovalce odprta ves
mesec. Na razstavi je bil vedno
prisoten eden od delavcev
Zgodovinskega arhiva.
Razstava je namreč študijsko
delo in je zahtevala od obiskovalca
precej dobre volje in predvsem
vztrajnosti, da je šel počasi od
teksta do teksta in od eksponata do
eksponata. Mnogo obiskovalcev je
bilo srednješolcev in tudi
osnovnošolcev, ki jim je bilo
potrebno vsaj v skopih besedah
orisati predvsem pomen statuta in
seveda obrazložiti, kako je do
izoblikovanja pravnih norm v
našem mestu sploh prišlo, katera
prava so na to vplivala, zakaj je
ravno ob koncu 14. stoletja prišlo
do zapisa teh pravnih določil,
predstaviti organe, ki so kakorkoli
vplivali na oblikovanje členov
statuta in ga seveda pozneje
podrobno predstaviti. Čas med
srednjim in novim vekom ni poznal
statutov, zato je okarakteriziran le
s sočasnim zgodovinskim dogaja-
njem. V novem veku se je vloga in
pomen statutov spremenil, oziroma
zmanjšal in tako jim je tudi na
razstavi odmerjen manjši prostor.
Razen šolarjev, dijakov in študen-
tov so si razstavo ogledali Ptujča-
ni—posamezniki, arhivski kolegi iz
Statut iz leta 1887
Maribora, Celja in Ljubljane ter
drugi.
Razstava je bila zasnovana na
principu spremnih tekstov, temelje-
čih na literaturi, arhivskih virih in
raznih popestritvah. Večina virov
(listine, cehovski redi, zemljevidi)
v Zgodovinskem arhivu Ptuj.
Predstavljene listine so foto ali xero
posnetki originalov listin, ki se
nahajajo v Štajerskem deželnem
arhivu v Gradcu ali v Avstrijskem
državnem arhivu na Dunaju. Vsa
dokumentacija o tem gradivu se
nahaja v Zgodovinskem arhivu.
Foto in xero kopije v času 20-
letnega 'dela v Zgodovinskem
arhivu Ptuj prinašal iz raznih tujih
arhivov prof. Anton Klasinc, ki je
iz tega gradiva izoblikoval fond
FOTOKSEROTEKA—FKS. ToU-
ko v vednost tistim, ki jih je
zanimalo nahajališče teh listin in
ostalega gradiva iz FKS in hkrati
informacija o množini arhivskega
gradiva našega mesta, ki se nahaja
zunaj naših meja.
Kristina Samperl
18. TRADSaONAlJfA DELAVSKA ^gilJA BRATSTVA 1^
Revija pihalnih orkestrov bratskih občin
v Varaždinu je zelo uspela
v okviru programa 18. tradicionalnih delav-
skih Srečanj bratstva in prijateljstva so 18.
oktobra 1979 zelo uspešno izvedli tretjo Revijo
pihalnih orkestrov bratskih občin SR Hrvatske
in SR Slovenije. Sodelovali so: Delavski pihalni
orkester Cakovec, Pihalni orkester DKUD
..Železničar" Koprivnica, Pihalni orkester
železničarjev ,.Krilato kolo" Maribor, Pihalni
orkester Tovarne glinice in aluminija ,,Boris
Kidrič" Kidričevo, Pihalni orkester tovarne
..Impol" Slovenska Bistrica in Pihalni orkester
DKUD železničarjev ,,Ivo Mikac" Varaždin.
Revija je potekala pod pokroviteljstvom občin-
skega sveta Zveze sindikatov Hrvatske Varaždin
in v organizaciji DKU železničarjev ,,Ivo
Mikac" Varaždin. Po zelo prisrčnem sprejemu v
domu varaždinskih železničarjev so pihalni
orkestri v defileju igrali skozi mesto Varaždin,
na Trgu Narodnega heroja pa zaigrali skupno
dve skladbi,,Gorenjska" in ,,Moja domovina".
V športni dvorani ,,Graberje" so vsi sodelu-
joči pihalni orkestri uspešno izvedli "svoj skrbno
pripravljeni program zelo zahtevnih skladb.
Velja posebej poudariti, da sta pihalna orkestra
TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo in ,,Impol" Slo-
venska Bistrica doživela s strani publike vidno
spontano priznanje za uspešno izvedbo progra-
ma. S strokovno-umetniške plati je njun nastop
visoko ocenil tudi dolgoletni ravnatelj Srednje
glasbene šole Varaždin, profesor Marjan ZU-
BER, znani varaždinski glasbeni pedagog. .
Revija je bila za vse prisotne nepozabno kul-
turno doživetje, za godbenike pa priznanje in^
pridobitev bogatih spoznanj o glasbeni usposob-
ljenosti  pihalnih  orkestrov  bratskih  občin.
Revija je tudi dokazala, koliko naporov, odpo-
vedovanja prostega časa in požrtvovalnosti
vlagajo ljubitelji pihalne glasbe v delo in učenje,
da lahko na reviji prikažejo tako visoki nivo
glasbenega znanja. Pri tem velja zlasti upošteva-
ti, da so v pihalnih orkestrih predvsem delavci iz
neposredne proizvodnje in mladina, ki po napor-
nem celodnevnem delu ali učenje žrtvujejo
veliko svojega prostega časa za pridobivanje
glasbenega znanja. Vsem sodelujočim na reviji
pihalnih orkestrov bratskih občin v Varaždinu
pripada priznanje in zahvala, ki naj godbenike
vzpodbuja za delo in uspehe v prihodnje.
Feliks Bagar_
VESELI TOBOGAN
,^ŠEL" V CIRKOVCE
Joj, koliko veselja, smeha in radosti je bilo v torek zvečer v polni dvo-
rani doma krajanov v Cirkovcah. Kaj ne bi bilo, ko pa so gostovali
televizije! z Veselim toboganom, s to najbolj poslušano in gledano mladin-
sko oddajo. Voditeljica oddaje Mija Skrabec je imela polne roke dela, saj
voditi takšno oddajo, kjer nastopa toliko otrok, pionirjev in mladincev ni
lahka stvar. No, tobogan seje srečno iztekel.
Na toboganu, na televizijskih zaslonih ga bomo po vsej verjetnosti
videli v novembru, so nastopili cicibani iz vrtcev Kidričevega in Cirkovc,
pionirji OS Borisa Kidriča iz Kidričevega, od Lovrenca in Cirkovc, ki so
bili tudi dobri in prijazni gostitelji. S humorjem, pesmicami in instrumenti
so na velikem in lepo okrašenem odru nastopili Damjan in Aleksandra,
Natalija, Polonca, Lilijana, Mirko, Andrejka, Ana Marija, Jožek, Boštjan
in Vesna, Ivica, Danilo, Mojca, folklorna skupina iz OS Cirkovce, Fleur,
Leon, Boštjan, Simona in Marija, ansambel 0§ Cirkovce in mladinski
pevski zbor 0§ Kidričevo.
zk
. VIDA ROJIC.
UPORNE
SLOVENSKE GORICE
nadaljevanje) .
FEBRUAR
SPOPAD S KOZAKI V LOGAROVCIH
I 'Najhujši boji s sovražnikom v Slovenskih goricah so se odvili leta
na Grlavi. v Logarovcih in Bratislavcih. Boj na Grlavi že pozna-
^' ^S^'^} pa spoznajmo še oba druga,
tih ^P^^P^du med Kozaki in partizani 3. februarja 1945 v Logarov-
p,j.^^^'nio iz poročila, ki gaje napisal 5. februarja 1945 o tej bitki Rado
lj|:*^njak. član ljutomerskega okrožnega odbora OP in komiteja KPS,
J^boj preživel. V poročilu beremo:
0(]| *'''hoio. 3. februarja seje odvijal v Logarovcih (11 km zahodno
. I Jutomera) spopad med Kozaki in partizani. Tega dne smo prispeli
VlijL^''^, ^ kmetu Ignacu Žaliku okrog ene ponoči: Aljaž, Rastko, Vida.
''Jih V^'''"'^ in jaz. Gospodinja je ugovarjala, češ naj ne prenočimo pri
, že osumljeni. Toda mi smo utrujeni polegli v dveh sobah.
Pr^,j^S Jtirih zjutraj nas je zbudil gospodar, češ da so zunaj Kozaki.
!)'šo so pustili pravzaprav konje. sam[ pa odšli k sosedu,
i ^.^'^ kakšne pol ure so prišli Kozaki k Žalikovi hiši. Rastko je bežal
Ns*!     "J'"^    streljali. Drugi smo pobrali svoje reči in odhiteli na
l^^šje. na kar so Kozakom odprli vrata.
I "''aki so v hiši našli Rastkov plašč in Vidino torbo. Gospodarje
Poj^l^ r '"Ši*^ ^'^ podstrešje. Za njim je stopal Kozak. Partizani smo
'i(]g(,Ž''kritje za dimnikom. Kozak je zaklical k predaji, mi pa smo
^^J^l' s streli. Kozak je še spustil rafal, a nato seje zgrudil smrtno
'^iar,„ ^''ks mu je odvzel brzostrelko. Vida je bila ranjena v prsa,
'"J^vroko.
'"M L* r*"clstrešje so Kozaki streljali z mitraljezi in puškami, a Aljaž
'^'t" jaz nismo bili ranjeni. Sklenili smo, da gremo v vežo in se
Ji' Srn prosto. Začeli smo vzklikati: »Živela svobodna Jugoslavi-
\) '/'dajalcem!« in druga gesla. Maks je vrgel v vežo bombo, nato
^'t^b stopnicah navzdol v vežo. kamor so padale sovražnikove
'"^'^ v Stane je bil ranjen. Začel je močno krvaveti z obraza
J J Veži je ležal mrtev gospodar.
^_^'*ks je skočil iz veže. Nanj seje vsula toča krogel. Stane je zbral
-vse sile in nameril na Kozaka, kije obstreljeval eno stran veže. Pri tem
sem mu držal cev brzostrelke. Nato smo se po trebuhu splazilijz veže. :
Stane je prvi dospel do sosednje hiše, oddaljene ocj Žalikove"
kakšnih petdeset metrov. Ogenj sovražnika ni bil več močan. Ko smoj
se priplazili do sosednje hiše še drugi, smo se dvignili in nadaljevali poti
po čistini. Teči nismo mogli, pač pa smo korakali dalje. i
Iznenada je sovražnik na naši poti spet naperil na nas močan ■
ogenj iz m'itraljeza, brzostrelke in pušk. Dum-dumke so se vnele naj
snegu. Sovražnik je metal tudi/akele. |
Kakšnih sto metrov od Žalikove hiše se je zgrudil pred menoj i
Aljaž (Branko Bernot). Puško je držal navpično, cev pa obrnjeno proti
glavi in prosil: »Rado, ustreli me!«
Odgovoril sem mu: »Ne morem! Zberi zadnje moči in pojdi
dalje!« Stane mu je odvzel puško. Aljaž pa ni mogel nikamor. Zgrudil
se je umirajoč. Na pomoč je klicala od zadaj tudi Vida. Kozaki so
jahali za nami. Hoteli .so nas obkoliti. Stane in jaz sva prispela do hiše,
kjer so stali trije konji. Pri hiši sva zabredla v potok Globetka do pasu-
visoko v ledeno vodo, nato pa šla prek gozda na Ščavnico. Ranjenega
Staneta sem med potjo za silo obvezal. Prispela sva v bližnjo vas G.,
kjer sva se zarila na nekem skednju v seno. Pri neki hiši so nato ranjen-
ca umili in obvezali. Iz Ljutomera nismo dobili zdravnika, ker seje bal
posledic.
Vida je za nama zaostala in Kozaki .sojo prijeli.
Navedel sem. da je gospodar Žalik, kjer smo bili napadeni,
obležal mrtev. Mrtva je bila tudi gospodinja. Obležala je pred hišo, ki
sojo Kozaki zažgali. Za Rastka (Cirila Jureša) nismo vedeli, ali seje
pretolkel, ali ne. Koliko Kozakov nas je napadalo nismo vedeli. TolkH
pa smo se dobro, zlasti Stane (Stane Simonič) in Maks (Jožko Berden).
S tem je Rado Pušenjak-Prlek zaključil svoje poročilo. Drago
Novak navaja v svoji knjigi Prlekija v NOB, da sta v Logarovcih padla
3. februarja 1945 Branko Bernot-Aljaž (brat znane revolucionarke
KPS Vide Tomšičeve) in Jožko Berden-Maks. Ujeta sta bila Ciril
Jureš-Rastko in Vida Pelje. Vido so našli v neki hiši v Logarovcih, ker
soji sledili za krvavimi sledovi. Cirila Jureša so nato obesili v Ljutome-
ru. Vido Petje so ustrelili aprila 1945 pri Mariboru. Rešila sta se Rado
Pušenjak in Stane Simonič. Na strani Kozakov je padel njihov koman-
dant, kapetan Schlidowsky.
Rado Pušenjak je napisal poročilo o bitki v Logarovcih Pokrajin-
skemu odboru OF v imenu ljutomerskega okrožnega odbora OF. K
poročilu je pridal kratke podatke o padlih in pogrešanih na posebnem
listu. Za Rastka je bilo tam napisano, da je eden najsposobnejših
aktivistov v okraju. Maks je bil sekretar ZSM. Kozaki so ga dobili
živega v roke in ga hudo mučili. Aljaža so našli mrtvega. Vido. sekre-
tarko SKOJ. so ujeli, a seje dobro držala. Stane je bil okrajni aktivist.
SPOPAD Z NEMCI V BRATISLAVCIH
Šest dni za bitko v Logarovcih, 9. februarja 1945 so napadli
Nemci partizane v Bratislavcih pri Polenšaku. v ptujskem predelu
Kovačečeva hiša v Bratislavcih, kjer je 9. februarja 1945 padlo sedem
partizanov
Slovenskih goric. V boju je obležalo sedem partizanov, za žrtve naj
nemški strani, ni znano. i
O bitki sta vedela povedati po vojni, preživeli partizan Janez;
Feguš iz Nove vasi pri Markovcih in Marija Kovačec, kmetica v;
Bratislavcih. Po njunem pripovedovanju seje boj odvijal takole:        i
Zgodaj zjutraj, še v trdi temi. 9. februarja je prišlo h Kovačečevimi
v Bralislavce enajst partizanov. Martin in Marija Kovačec sta bila že]
od poletja 1944 povezana z aktivistko Mimico Legvartovo Natašo.:
Starejši Kovačecev sin, star 22 let, je delal pri nekem čevljarju v Lit-j
merku, osemnajstletni Vinko pa je bil doma in povezan s partizani]
terenci. ]
Po prihodu partizanov, usodnega februarskega jutra, sta gospodar,
in gospodinja zakurila v peči in nato skupno z Natašo pripravila zajtrk. \
Okoli osme ure pa je gospodinja zagledala skozi okno vse zeleno i
Nemcev, ki so se pripeljali z dvema velikima kamionoma. Ko so
partizani sprevideli, kaj jih čaka. so se hitro razmestili po hiši, podstreš-
ju in skednju. Imeli so le eno brzostrelko, puške in ročife bombe. Z
obeh strani so začeli streljati. Preživeli partizan Feguš je povedal, da je j
stal skupaj s partizanko Dragico (Marico Gašparič iz Velike Nedelje), \
članico ptujskega okrajnega komiteja KPS. V njem je odgovarjala za j
SKOJ kot okrajna sekretarka SKOJ. Fegoš in Dragica sta stala v j
zadnji sobi pri oknu. Od tu sta merila na Nemce pred hišo. 1
Nadaljevanje prihodnjič'
10 - naSi dopisniki
25. oktober 1979 -
TEDNIH
Alkoholizem in nikotin
Ta dva alkaloida sta organske snovi bazičnega značaja, ki močno
škodujeta človeškemu zdravju, alkoholizem pa tudi v veliki meri narodne-
mu gospodarstvu. Zaradi njega se zmanjšuje delovna storilnost in varnost
pri delu. Znanstveniki so dognali, da alkoholne pijače ustvarjajo le za
kratek čas dobro razpoloženje, elan duha, ter povečan uspeh pri delu.
Vpliva pa nato v največji meri na možgane, na mnoga tkiva in organe.
Najtežje okvare pa povzroča živčnemu sistemu. V pijanem stanju se pojavi
pri človeku pretirana samozavest, utrujenost, ki je naravno opozorilo
telesa, da mora počivati. Izredno dobremu in veselemu razpoloženju, ki
nastane kmalu po uživanju alkohola, pa sledi duševna pobitost ali depresi-
ja. Ugotovljeno je tudi, da že majhna količina alkohola v krvi povzroča
počasnejše vizualne reakcije (človek ne more določiti oddaljenosti nekega
predmeta). Zato pride v največji meri do hudih prometnih nesreč voznikov,
ki vozijo pod vplivom alkohola. Preprečevanje alkoholizma in zdravljenje
alkoholikov je v glavnem v rokah mladih in družbe. Vodilno vlogo pri
zatiranju alkoholizma ima organizacija rdečega križa. V borbo proti temu
pa se naj vključi mladina.
Prav tako nevaren strup za človeka je nikotin, arzenik in katranske
snovi, ki jih vsebuje ena sama cigareta. Tobakov dim vsebuje okrog 200
različnih strupenih snovi. Najnevarnejši je nikotin saj 50 do 60 mg tega
strupa umori človeka. Glavne škodljivosti kajenja so pljučni rak, rak v
grlu, ustni votlini, žrelu, na požiralniku, na črevesju, razjede na
dvanajsterniku, povzroča srčni infarkt itd. Oseba, ki prične kaditi pri 12-
tih letih je pri petintridesetih skoraj nesposobna za delo, pri 18-tih pa si
skrajša življenje za šest let. Ti dve narkotični poživili sta torej najhujši
strup človeku, ki se jima vda. Ta sestavek sem predvsem napisal zato, (ia bi
mladi spoznali moč in plačilo teh dveh strupov.
B. CAFUTA
Ob dnevu kovinarjev
Osnovna organizacija ZSMS na Poklicno kovinarski šoli,,Veljko
Vlahovič" Ptuj je 10. oktobra 1979 ob dnevu kovinarjev organizirala
tekmovanje mladih kovinarjev ptujske občine v malem nogometu in
streljanju z zračno puško. To tekmovanje, ki je bilo že tretjič, je
posvečeno dnevu, ko je mladi delavec Josip Broz postal član zveze
kovinarskih delavcev Hrvatske. Ta dan so si zato vsi kovinarji v Jugosla-
viji izbrali za .svoj praznik. Prav zato so učenci Poklicno kovinarske šole
,,Veljko Vlahovič" ta dan obiskali nekatere delovne organizacije v Ptuju
in sicer Agis ter Podjetje za popravilo železniških voz. Namen obiska je
bil, da mladi spoznajo te delovne organizacije, vidijo razne delovne pro-
cese v teh organizacijah združenega dela, v katere se bodo kot mladi
delavci še vrnili.
Po obisku v delovnih organizacijah so se učenci zbrali na šolskem
igrišču, kjer se je ob 10.30 pričel turnir v malem nogometu. Po krajši
uvodni svečanosti, ko je vse navzoče pozdravil in omenil pomen tega dne-
va predstavnik OO ZMS ,,Veljko Vlahovič" Marjan Sakelšek, se je
pričelo prvo srečanje med ekipo mladih kovinarjev Elektrokovinarja in
ekipo PKS Veljko Vlahovič. Zmaga je pripadla učencem PKS. V drugi
tekmi je ekipa Agisa visoko premagala ekipo Elektrokovinarja. Tako je o
prvem mestu odločalo srečanje med ekipo Agisa in PKŠ. Zmaga in s tem
prehodni pokal je zasluženo osvojila ekipa Agisa. Na tem turnirju bi
morala sodelovati tudi ekipa mladih kovinarjev TGA ,,Boris Kidrič", ka-
tere pa iz neznanih vzrokov ni bilo. Mladi OO ZMS PKS ,,Veljko
Vlahovič" so sprejeli sklep, da takšno obliko tekmovanja mladih ko-
vinarjev razširijo še na druge delovne organizacije v ptujski občini.
V športni dvorani Mladika pa je istočasno potekalo tekmovanje v
streljanju z zračno puško. Prvo mesto in s tem prehodni pokal ,,Dneva
kovinarjev" je osvojila ekipa PKS ,.Veljko Vlahovič", v kateri je bil tudi
najboljši strelec turnirja Gorazd Maloič s 168 krogi. Druga je bila ekipa
TGA in tretja ekipa Agisa.
S takšno vsakoletno pireditvijo se poskušajo mladi kovinarji PKŠ
,,Veljko Vlahovič" vsaj malo oddolžiti kovinarju, revolucionarju, veli-
kemu borcu za mir in voditelju Jugoslavije Josipu Brozu Titu.
Janez Bezjak
Spomnimo se tudi starejših
Kdaj se spomnimo naših starejših ljudi?
Vedno mladi hitimo nekam in pozabljamo na
starejše. Zakaj? Danes živimo v svobodi, v izobi-
lju. Skoraj nikoli se ne spomnimo kako so živeli
naši dedki, babice, očetje in matere, ko so bili
mladi.
Njihovo življenje je navadno bilo kruto in
težko. Ze kot otroci so morali opravljati dela,
kakršna danes opravljajo starejši. Niso poznali
veliko kruha, vsako skorjico so shranili. A
danes? Kje vse najdeš kruh? Povsod, ob cestah,
ob potokih in rekah. Povsod kjer stopi noga
mladega, predvsem predšolskega otroka. Mnogi
so preživeli krutost vojne vihre v taboriščih, v,
zaporih, v gozdovih, v tujini. Ko se je vojna
končala, so krepko prijeli za delo in obnovili
porušeno domovino. Nihče jim ni rekel naj
primejo za kramp in lopato. To so storili zavest-
no, da bo njihov jutrišnji dan lepši. Tako so
prenašali vojne tegobe in napore po njej in
vendar danes pozabljamo nanje.
Morda pa le nismo vsi takšni. Mogoče se še
kje najde kakšen mlad človek, ki rad pomaga
starejšim ljudem. A vendar je takih še premalo.
Borili so se, da bi njihovi otroci živeli lepše. A,
ko so zrasli, so odšli v mesto, v tujino, tja, kjer
bi živeli lepše in boljše. Kmalu so pozabili n«
svoje starše, ti pa so v globoki žalosti in hrepe-
nenju čakali, da se njihovi otroci vrnejo.
Zakaj se mladi sramujejo starejših. Velikokrat
sem videla ,,majhne paglavce", ki so s prstom
kazali za starcem, ki se je opiral na palico in
sključen še komaj hodil. Ali ni tudi on deležen
spoštovanja na cesti, saj je del n^s in živi z nami
pod isto streho, pod streho svobode.
Mislim, da premalo mislimo na starejše. Tudi
mi bomo nekoč stari. Zmeraj bi morali pomagati
starejšim, jih spraševati, kaj je prav in kaj nL
Ne, to bi bilo za mlade preveč. Mnogo jih reče:
Ceš, kaj pa ti vedo kaj je življenje! In vendar
nimajo prav. Človek se uči do smrti in Se takrat
nevevsega^________________________
Sama se rada družim s starejšimi Jjudnj;
Toliko zanimivih stvari vedo povedati. Cas, L
sem z njimi, tako hitro mine. Kadar govorijo
govorijo zanimivo. Mnogo stvari, ki sent
slišala od starejših ljudi, sem včasih s pridoi^
uporabila.
Se prehitro bomo spoznali, da nimamo
zmeraj prav. Spoznali bomo resnico, ki nam io
starejši sedaj zamanj govore. Ce ne bomo tega
občutili sedaj v rani mladosti, se bomo v starosti
krepko kesaU.
Želim si, da bi mladi imeli več spoštovanja do
starejših. Sedaj so naše oči komaj pogledale v
svet. Učimo se na naših napakah, na katere naj
opozarjajo starejši. Toda velikokrat nasvete
mladi radi zavržejo. Zakaj? Njihova mišljenja,
da imajo oni zmeraj prav, jih vzpodbuja, d,
gredo vse besede ,,mimo njih" in padajo v prjj.
no.
Marjana HvaJ^
Tudi jesen ostaja brez moči
SLOVENSKA BISTRICA
čas. ko so letošnji pridelek
žitaric pospravili, je že daleč za
nami, kljub temu pa mlin, neda-
leč od Slovenske Bistrice, na
obronkih bistriškega Pohorja, ni
oživel. Še naprej ostaja nema
podoba nekoč bogatega življenja
mlinarjev. Vozovi so se s tovori
vreč raznega zrnja'kar vrstili in
mlinarjem je bilo pošteno vroče,
ko Je bilo potrebno opraviti
toliko dela. Kljub temu, izplača-
lo seje.
Danes so to samo spomini na
preteklost, saj so mlini na ceneno
vodno energijo postali, predvsem
za mlade, že kar pozabljena
zgodba, na katero Jih v pripove-
dovanjih od časa do časa še
spominjajo njihovi starši.
Čeprav danes ugotavljajo, da
je na območju bistriške občine
aktiven še samo eden, največ dva
mlina na vodni pogon in še ta sta
modernizirana, bi veljalo razmi-
sliti o njihovi nadaljnji usodi.
Prav tako pa tudi o usodi že
zapuščenih pa vendar še trdnih
mlinov. Ob vse dražjih energet-
»Le v spomin nam še pričara... «
skih virih, mlin na vodo nikakor
ni za zanemariti. Dobičkov si z
nJim res ni mogoče kovati, o
cenenosti opravljenega dela pa bi
veljalo razmisliti.
O ohranjanju teh. danes že kar
kulturno zgodovmskih objektov,
bi veljajo reči besedo za zaščito,
saj postajajo mlini na vodo že kar
prava redkost. Iz našega vsako-
dnevnega življenja so izginili že
pred desetimi in več leti, ko so jih
izrinili sodobneje opremljeni
mlinski giganti, seveda ne na
vodni pogon.
Posnetek in besedilo:
Viktor Horvat
Zbiralna akcija v Leskovcu
Učenci in delavci osnovne
šole Le.skovec pri Ptuju že
tretje leto zapored izvajamo
akcijo zbiranja krompirja in
zelja.
Letos Je bila ta akcija v
nedeljo. 14. oktobra. Seveda
smo si najprej naredili načrt:
na skupnem roditeljskem se-
stanku, ki je bil 10. oktobra,
smo se s starši o vsem pogo-
\'orili in s pomočjo ŠtelTce
Zagoranski pridobili za akci-
jo tudi voznike traktorjev.
Celoten teren smo razdelili
na 11 območij in za vsako
območje določili po enega
tovariša ali tovarišico in po
enega učenca in voznika
traktorja. V nedeljo smo se
ob 8. uri zjutraj zbrali pred
.šolo, nato pa odšli po vaseh
od hiše do hiše. Kmetje so
nas povsod lepo sprejeli in se
akciji v mejah zmožnosti
odzvali. Pripravili so cele vre-
če ali zaboje krompirja in po
nekaj glav zelja. Vse to smo
naložili na traktorje in prepe-
ljali v šolo. Tam smo z vese-
ljem ugotovili, da smo zasta-
vljeni plan lepo presegli, saj
se je nabralo kar 95 zabojev
(2375 ke) krompirja in okoli
150 glav"^zelja.
Vsi. učenci in delavci šole,
smo nad rezultati akcije pri-
jetno presenečeni, dobili smo
namreč več kot smo pričako-
vali. S tem smo učencem
omogočili, da lahko še naprej
malicajo v šoli za pičlih 60
din na mesec, v nasprotnem
primeru pa bi bili primorani
to ceno zvišali.
Ob tej priložnosti bi se radi
iskreno zahvalili vsem, ki so v
akciji sodelovali, tako kme-
lom-darovalcem kot tudi
učencem, posebno pa še voz-
nikom traktorjev.' Tudi za
vnaprej se toplo priporoča-
mo' .   Delavci šole
SLOVB\ISKA BISTRICA
Presežen normativ
tudi na področju
krvodajalstva
Nedavne dvodnevne, redne jesenske akcije odvzema krvi, ki jo organi-
zira na območju mesta Slovenska Bistrica, s priključitvijo krajevne
skupnosti Poljčane in delovne organizacije Iskra Poljčane, občinski odbor
RK Slovenska Bistrica, se je udeležilo prek 600 krvodajalcev.
Po temeljitem zdravstvenem pregledu je Zavod za transfuzijo in
odvzem krvi iz Ljubljane opravi! kar prek 550 odvzemov krvi, tako je
akcija daleč presegla tudi povečano republiško normo, ki sedaj znaša za
eden dan 250 odvzemov.
Največje število krvodajalcev je bilo tudi tokrat iz vrst zaposlenih v
delovni organizaciji IMPOL. Pomembno povečanje prostovoljnih krvo-
dajalcev so zabeležili tudi v nekaterih drugih delovnih organizacijah in
obeh krajevnih skupnostih Slovenska Bistrica in Poljčane. Uspeh akcije je
iskati tudi v povečanju razumevanja vodstev delovnih organizacij za to
akcijo. Viktor Horvat
ZDRAVSTVENI CENTER PTUJ - ORMOŽ
TOZD BOLNICA PTUJ
objavlja
javno licitacijo
ki bo v petek, 2. novembra 1979 ob 8. uri na ekonomiji TOZD
bolnica Ptuj.
Predmeti javne licitacije bodo:
1. enoosna traktorska prikolica      izklicna cena 4.500 din
2. klinasta traktorska brana izklicna cena 5.500 din
3. izrovač krompirja izklicna cena 2.500 din
Prednost nakupa ima družbeni sektor.
Na licitaciji dogovorjen znesek za prodana osnovna sredstva
bo moral kupec poravnati v petih dneh.
Ogled predmetov je možen vsaki dan, razen sobote, od
8. do 12. ure na ekonomiji TOZD Bolnica Ptuj.
Javna razsvetljava
v Forminu
Zamisel v javni razsvetljavi skozi Formin Je med vaščani ^^^1' ^„3,
pred časom, vendar sedaj kaže. da bn zamisel tudi praktično uresnit^e ^
00 ZSMS F"ormmje prevzela nalogo za izkkopjam, ki so potreb"
postavitev drogov, na katerih bodo nameščene svetilke. .  ,3
Delovno akcijo smo organizirali v nedeljo. 14.10.1979. Zjutraj
dne smo sc zbrali pred vaškim gasilskim domom, oboroženi s kramP^^
lopatam 1. ter z obilico dobre volje, ki nas ni zapustila niti ob delu, saj ^
/ njo preganjali misel na žulje, ki so zacveteli v dlaneh. Iz jam. " ^
postajale globje in globje, seje včasih oglasila tudi pesem, spf^^^jl^o
liho. nato pa Je postajala vse glasnejša. Kdo ve, mordaje tudije*^ ^11,^
sonce prispevalo svoj del k razpoloženju in delovnemu poletu Ajgfi
Pri tem ne gre pozabiti dejstva, da so krampe pridno vihteli tudi nek
vaščani. jpii,
Pristojni obljubljajo, da bodo svetilke zasvetile še v tem ^
Forminčani si seveda želimo, da obljube postanejo resničnost,«j^^i,
raz.svetljava v temnih ter dolgih poznojesenskih in zimskih "j^
osvetljevala cesto in s tem pripomogla k večji varnosti prebival"^ ^^^j,
udeležencev prometa, ki gaje po izgradnji hidroelektrarne kar ^
svoj delež v prometu pa ima tudi mehanizacijo (pogostokrat za
manjkljivo osvetljena), ki si tudi v Forminu uspešno utira pot. ^ ^jd
Irena rn*
LENART
Nov
otroški
vrtec
Pri Lenartu v Slovenskih gori-
cah so pred kratkim odprli nov
otroški vrtec, v katerem je prosto-
ra za 90 malčkov. Vrtec, ki je staj
6.400.000 dinarjev, je velika
pridobitev kajti mlade mamice ki
so si ga neskončno želele. Objekt
stoji v neposredni bližini prejšnje-
ga vrtca in novih stanovanjskih
stolpičev, v najemu pa so uredili
tudi moderno kuhinjo^ jedilni
prostor za otroke ter druge potreb-
ne prostore.
Vrtec je otvoril predsednik
Skupščine skupnosti otroškega
varstva Jože Kevc.
Lorber J.
Novi
prostori
v Lenartu so pred nedavnim le
prišli do novih prostorov za
uporabnike PTT storitev Lenarta
in bližnjih krajev. Novi prostori so
urejeni v pritličju novega stano-
vanjskega bloka v Lenartu; merijo
pa približno 170 kvadratnih
metrov. Vezali so okrog 3 milgone
dinarjev. Del denarja so prispevali
tudi občani sami s plačevanjem
posebnega prispevka na število
telefonskih impulzov.
Slišati je, da bo kmalu sledila 5e
otvoritev nove VATC v Lenartu,
na katero uporabniki telefonskih
storitev že več let nestrpno čakajo.
Sedanje stanje telefonije na tem
območju je zelo kritično. Tako je
na eno samo avtomatsko centralo
in šest ročnih telefonskih central
priključnih 145 telefonskih na-
ročnikov ali 0,65 odstotka vseh
naročnikov omrežne skupine.
Razlogi za takšno stanje so zna-
ni, predvidevajo pa, da se bo sta-
nje kmalu popravilo in sicer P"
ustrezni ureditvi prostorov za novo
avtomatsko telefonsko centralo-
kar je za občino Lenart več
potrebno.
Janez Lorber
fCDNIK
— 25. oktober 1979
NAŠI DOPISNIKI - 11
Ptuj S Slovenskimi goricami
in Halozami
FRANJO NOVAK
Slovenska zemlja ima nepre-
^.gpljive prirodne lepote. Cankar
t zapisal o njej, »da se Se zvezde
Dsiavijo na svoji bleščeči poti,
j,jjar uzro čudežno deželo pod
^t^oj«. Povsod je enako lepa: v
g(,rah, v dolinah rek ali pa tam,
vidi človek samo ravnino: v
poinurju. na Dravskem in Ptuj-
skem P\>lj" ter v vinorodnih
5li)V'enskih goricah in Halozah.
Ptuj z Dravskim in Ptujskim
poljem Slovenskimi goricami in
{^iiozami obdaja svojevrstne
prirodne lepote. To je pokrajina
^jnega. vročega poletja in sonč-
ke jeseni, širnih žitnih polj,
(^etočega sadnega drevja, mo-
zaik goric in grap, vinogradov in
zidanic, ki se nam odpre v
čudovito sliko, če se povzpnemo
na najvi.šjc vrhove Slovenskih
goric in Haloz. Ta del slovenske
zemlje je kos panonskega obrob-
,3 pokrajina mehkih črt in
niehkih barv ter domovina či -
Gorca pri Podlehniku, zanimiva izletniška točka (foto R)
stveno temperamentnega sloven-
i>kega človeka.
Ta čudovita in pestra pokrajin-
ska slika pa ne bi bila popolna,
če bi ji manjkal njen prebivalec,
čigar življenje in duhhovno silo
najbolj izražajo kul^turni spome-
niki iz bližnje in daljne preteklo-
sti Ljudski običaji, njihov zunaji
waz v pestrih narodnih nošah,
'judske pesmi in plesi, kurento-
^anje, praznik žetve in trgatve z
jlomačo pesmijo označujejo ta
'ošček sloven.ske zemlje; na njej
folklora najmočneje odraža
''ot odraz njegove zgodovinske
špojenosti z zemljo, na kateri živi
'"kjer se pojavlja v oni samobit-
["nepoivorjeni obliki, verni svoji
'^'ni izvirnosti
Dravskem in Ptujskem
v Slovenskih goricah in
['alozah je raztresenih mncgo
^"Iturno zgodovinskih spomeni-
^'^^^ najdemo jih vsepovsod po
■"Kiih in vaseh, po gričih in sredi
'^"inih gozdov. Ti spomeniki so
Pitali del te pokrajine. Na tem
slovenske zemlje je tudi
mnogo spomenikov iz narod-
noosvobodilne borbe. Ptuj ima v
borbi za napredne ideje v času
predaprilske Jugoslavije in nato
v narodnoosvobodilni borbi
močno tradicijo. Tu so kraji, kjer
se je boril domačin, narodni
heroj Jože Lacko. V teh krajih je
tudi zibalke partizanstva za naj-
.severnejši del Štajerske. Tu so
umirali in zmgovali borci Lacka
in Osojnika. Tu so spomeniki
NOB. ki nam s svojo pretreslji-
vostjo kažejo okupatorjeve gro-
zote.
Kulturno in gospodarsko sre-
di.šče pokrajine je Ptuj, ki leži ob
Dravi in se v polkrogu okoli
grajskega griča, krone vsega
mesta. Ptuj je s svojimi zgodovin-
skimi in kulturnimi spomeniki,
icerkvami in njih opremo, umet-
nostnimi freskami, muzeji, s
svojim gradom, z obsežnimi
zbirkamiin s svojo monumental-
nostjo pravi biser vse Slovenije.
Sredi mesta se dviga mestni
stolp, sedanji zvonik z baročno
streho. Nad vsem pa gospodari
grad z renesančnim obrambnim
sistemom obzidij in stolpov in
daje mestu značilno podobo. V
množini meščanskih hiš je vrsta
lepih fasad. Najvažnejši znak
starodavnega Ptuja pa je zname-
nje pred mestnim stolpom: vitki,
kakih pet metrov visoki kamen z
dvema, vsaksebi sedečima levo-
ma na vrhu. Na njem lahko
občudujemo pravljičnega pevca
Orfeja. obdanega s krogom živa-
li, ki jih je očarala melodija
njegove lire. Če krenemo preko
Drave na Breg in Hajdino, pride-
mo do najizrazitejše ptujske
znamenitosti, do dveh Mitrovih
templjev. Najdragocenejše in
najzanimivejše spomenike pa
hranijo v Pokrajinskem muzeju v
Ptuju. Na ptuj in muzej smo
danes lahko ponosni vsi Slovenci
in Jugoslovani, saj sega sloves
lega muzeja daleč čez meje naše
lepe domovine.
V ptujski okolici je še veliko
drugih kulturnozgodovinskih
spomenikov, ki so vredni očuva-
nja.
Okoli 15 km od Ptuja se sveti ob
večernem soncu na peščini nad
Dravo grad Bori s katerega je
prekrasen razgled na Dravsko
polje. Slovenske gorice, Pohorje
in na druge dele slovenske zem-
lje. Starodavni grad Bori so
zgradili že v XI. stoletju. Na
gradu je bilo v času nemške
okupacije taborišče, kamor so
Nemci zapirali zavedne Sloven-
ce. Danes pa nudi Bori letovi-
ščarjem prijeten počitek z dobro
hrano in pristno haloško kaplji-
co.
Približno 25 km od Ptuja leži
ob reki Dravinji, sredi cvetočega
sadnega drevja, bližnjih pravljič-
no lepih gozdov Boča in sončno
vabljivih vinskih goric grad Šta-
tenberg. Grad in letovišče Šta-
tenberg spada med najbolj ohra-
njene baročne gradove v Sloveni-
ji- ter slovi predvsem zaradi
izrednega slikarskega in štuka-
turnega okrasa.
Najlepši biser slovenske gotike
pa predstavlja cerkev na Ptujski
gori. ki so jo v dobi turških
napadov obdali z obzidjem in
stolpi. Gotska cerkev na Ptujski
gori je arhitektonski spomenik
evropske kvalitete, poln kipar-
skih in shkarskih umetnin. S
Ptujske gore se odpira na vse
strani čudovit pogled: od gozdne-
ga Boča in meglenih zasavskih
vrhov v čistem zraku tja do
Kamniških planin in Uršlje na
koroški meji. na zeleno Pohorje
in celo do višin nad Gradcem in
čez širno Dravsko polje v Sloven-
ske gorice, kjer se nad Dravo v
soncu belijo razvaline vurberške-
ga gradu, in dalje na Ptuj, dokler
se pogled proti jugu ne izgubi v
valovitih vinorodnih Halozah.
Turistu bo Ptujska gora zaradi
svojih znamenitosti prva ali pa
zadnja postaja na poti. ki ga bo
seznanjala z lepotami haloškega
sveta.
Približno uro hoda od Ptuja
leži vas Dornava, ki zavzema
ravninski predel ob potoku Pes-
nici pri njenem vstopu na Ptuj-
sko polje. Kraj Dornava spada v
tako imenovano »Lukovo deže-
lo«. V kraju stoji dornavski grad.
ki je najpomembnejša posvetna
stavba poznega baroka v Slove-
niji. V gradu so zelo pomembne
slike, predvsem mitološki prizor s
Herkulom na stropu glavne dvo-
rane.
Ob železnici Ptuj — Ormož
stoji grad v Veliki Nedelji s svojo
burno zgodovino iz časov bojev z
Madžari. Turki in Kruci. Na
pokopališču je grob in spomenik
velikonedeljskega dekana in kro-
nista Petra Danjka (1787—1873),
katerega kroniko čuvajo v župni-
šču.
Pomembno gosf>odarsko. kul-
turno in prometno središče Slo-
venskih goric je mesto Ormož.
Pomembno je tudi po svoji
bogati preteklosti, ki je priča
zgodovinskih borb domačih in
tujih fevdalcev, bojev z Madžari,
Turki in Kruci ter v XIX. in XX.
stoletju tudi po zaostritvi nacio-
nalnih in socialnih nasprotij.
Razne starinske najdbe v Ormo-
žu in v okolici pričajo, da so bile
človeške naselbine tu že v pred-
historični dobi. V tem pogledu so
osebno pomembne ilirske najdbe
iz leta 1956. ko so izkopali v
središču mesta bogato keramiko,
fazne idole in številne okraske,
kar nam dokazuje, daje bila tu v
predhistorični dobi močna nasel-
bina. Precej izkopanin je tudi iz
rimske dobe.
10 km vzhodno od Ormoža
leži Središče ob Dravi, kje so že
pred vojno odkrili staroslovanske
grobove. Omenim naj še stare
gradove, ki se dvigajo nad Dra-
vo, nekateri že v razvalinah:
Vuberg, Zavrč in Muretinci,
same stare trdnjave.
Na tem delu slovenske zemlje
je še veliko drugih kulturnozgo-
dovinskih spomenikov in čudovi-
tih prirodnih lepot. Vsak turist
bo našel na tem delo slovenske
zemlje v izobilju tisto, kar ga bo
navdušilo ter ga navdalo z lepoto
pa tudi z znanjem.
Med kulturnozgodovinske
spomenike in lepote štejemo
seveda tudi grad in letovišče
Štatenberg. Leži ob reki Dravi-
nji. sredi cvetočega sadnega
drevja, bližnjih pravljično lepih
gozdov Boča in sončno valjivih
vinskih goric. Grad je v letih
1720 — 1740 sezidal italijanski
arhitekt Camessini. s podobami
pa okrasil štajerski slikar Joanec-
ky. Njegovi lastniki so bili At-
temsi in drugi grolje.. Štatenberg
spada med najbolj ohranjene
baročne gradove Slovenije te
slovi predvsem zaradi izrednega
slikarskega in štukaturnega okra-
sa.
Da. pospešujmo turizem! Ptuj-
sko turistično društvo z agilnim
predsednikom Tonetom Purgom
še čaka mnogo propagandnega
dela na tem področju.
(^oorna varnost - pomemben 9en chi^ne samozaščite
^ času od ponedeljka 20. do
Jf^<-^lje 28. oktobra potekajo v
*^iru letošnjega Tedna požarne
i^i^iosii v občini Slovenska Bis-
^'^'^ številne prireditve, sveča-
^°'>>i in srečanja tu tudi tekmo-
^^y^- namenjena prikazu dejav-
gasilskih društev in njihovih
r.^^nosii      širšemu      krogu
pJjCiošnje prireditve potekajo
^ geslom »Tudi požarna var-
^.'J^ pomemben člen družbene
v^"^*^za.ščitc«. Prav zato so se v
gasilskih društvih, leh je na
inj"^ju občine 14. od tega tri'
^^.'^''^rijska, na letošnja prazno-
P*>sebno skrbno pripra-
\h   ^^'^'^     praznovanja so v
^ij^" društvih cKcnili tretnutno
'n stopnjo požarne varnosti
ok jS^^spodarskih   in   zasebnih
Splošna ugotovitev je
lava        objekti dokaj dobro
lejovani pred najhujšim. kJjud
žjvj    ho potrebno v prihodnje
iorij^^^anju posvetiti še več po-
Po.sebno mesto v letošnjih pro-
gramih aktivnosti ob Tednu po-
žarne varnosti predstavljajo tudi
sektorske vaje od katerih je prva
bila v Oplotnici. druga bo na
Pragerskem in tretja v Poljčanah.
Društva bodo v posameznih sek-
torjih uprizarjala situacije zaprtih
požarov, požarov katere povzro-
čajo plini in nekatere druge oblike
nevarnosti, ki spremljajo požare.
Oh tej priložnosti bodo društva
pregledala svoja orodja in gasil-
sko zaščito opremo.
Sklepna sektorska vaja. lo bo
istočasno tudi letošnja osrednja
prireditev ob Tednu požarne
varnosti na obmtKju bistriške
občine, bo v nedeljo. 28. oktobra
ob 14. uri v Makolah. kjer bodo
sodelovala vsa društva. Na skupni
vaji se bodo srečali s predpostavko
potresa 6. stopnje, ob tem tudi z
rušenjem zgradb, požari in reše-
vanju ponesrečenih oseb iz ruše-
vin. To bo tudi priložnost, da
društva skupno preizkusijo raz-
položljiva gasilska orodja in
opremo kol tudi pripravljenost
članstva za ukrepanje v različnih
težavnih okoliščinah.
Zaključek vaje namenjen
skupni paradi udeleženih desetin
in tehnik? ter ocenitvi letošnjih
aktivnosti v okviru Tedna požar-
ne varnosti. Večina gasilskih
društev bo v tem tednu pripra-
vila tudi razstave opreme tn
orodja kol tudi odličij. osvojenih
na raznih tekmovanjih in pri-
dobljenih za pretekle uspešne
aktivnosti.       Viktor Horvat
Bolje preprečevati kot ukrepati
Foto OM
OBČNI ZBOR TVD PARTIZAN KIDRIČEVO
PRIČETI
Z ZAVZETIM
DELOM
V avli osnovne šole Boris Kidrič iz Kidričevega je potekal izredni ob-
čni zbor TVD Partizan Kidričevo. Udeležba ni bila velika, vendar dovolj,
da so se vsi navzoči seznanili s skromnim delom v minulem obdobju.
Zadnji občni zbor TVD Partizana Kidričevo je bil 24. 12. 1976. Društvo
do takrat ni bilo registrirano in sploh ni delalo. Takratni odbor je sklenil,
da bodo poskušali delo premakniti z mrtve točke. To jim je tudi uspelo,
vendar pa so le premalo storili pri vključevanju širšega kroga občanov. Iz
poročila je razvidno, da so najaktivneje delala kegljiška in teniška sekcija,
pripravili pa so še nekaj manjših akcij. Telovadnica ni bila zasedena v
tolikšni meri kol bi to lahko bila. Ob delu prejšnjega odbora bi se lahko
pojavilo še več vprašanj. Dejstvo pa je, da ta odbor tudi ni bil najbolj
posrečeno izbran. Na sestankih so se redko dobivali, pa še takrat so bili
nesklepčni.
Ce le malo pobrskamo po spominu, se bomo spomnili velikih uspehov
predstavnikov TVD Partizan Kidričevo. Lahko rečemo, da je prehodno
obdobje za njimi oz. nami. Trdo bo potrebno poprijeti in premakniti delo
Udeležba na izrednem občnem zboru ni bila velika (foto K. Zoreč)
z mrtve točke. Od več kot 1000 vabil, ki jih je bilo razposlanih, je bilo na
izrednem občnem zboru le peščica entuzijastov oz. vsi tisti, ki imajo radi
društvo in s tem tudi športno udejstvovanje. Tudi tukaj leži odgovornost.
Vse te stvari mečejo senco na nekdanje uspešno delovanje tega društva.
Na izrednem občnem zboru so izvolili novi upravni odbor, na čelu
katerega je Andrej Gorše, podpredsednik pa je Janez Meznarič. Ta odbor
je za pet članov manjši od bivšega odbora, vendar pa so v njem ljudje, ki
so pripravljeni pomagati pri delu društva. Tovariš Andrej Goi^e je
predlagal tudi okvirni program, ki v grobem vsebuje sledeče: rekreacija
predšolskih otrok , rekreacijski program za upokojence, rekreacija za
moške nad 27 let in ženske nad 25 let, splošna telesna vzgoja mladine do
27 leta starosti, kolektivna gimnastika in na koncu tudi selekcijsko
udejstvovanje. Program je zares obsežen. Potrebna bo podpora vseh,
tako samih občanov, ki se bodo ukvarjali z organizirano rekreacijo,
kakor tudi TKS Ptuj, ki bo moral imeti razumevanja za rekreativno udej-
stvovanje prebivalcev krajevne skupnosti Kidričevo. Iz programa je razvi-
dno tudi, da bi naj ponovno pričela z delovanjem gimnastična vrsta in
sicer pionirk. Gimnastika je in še ima tradicijo v Kidričevem in bi jo bUo
potrebno dvigniti na nekdanjo raven. Torej, prebivalci naselja Kidričevo,
obeta se nam možnost sodelovanja v TVD Partizan Kidričevo, Društvu
bo nedvomno potrebna pomoč. Upamo, da ne izostala. V kratkem bo
narejen obširen program in urnik za telovadnico. Društvu pabomo
pomagali oziroma koristili takrat, ko se bomo udeleževali množičnih
manifestacij in sami pomagali pri njihovi izvedbi, na drugi strani pa
bomo krepili svoje telo pod nadzorstvom vaditeljev.
Danilo KlajnSek
SUVENUUES
LIK SAVINJA
TOZD-trgovina les
PTUJ-ROGOZNIŠKA C. 4
obvešča, da morajo na osnovi zakonskih predpisov poobla-
ščeni serviserji vsaki dve leti prekontrolirati priklope plinskih
jeklenk na plinske štedilnike ali plinske peči. Da bi bili potroš-
niki bolje seznanjeni, kdo opravlja kontrolo, objavljamo se-
znam od Mariborske plinarne pooblaščenih serviserjev za
naše območje:
Območje - krajevna skupnost_Ime in priimek serviserja
KS Desternik, Grajena, Juršinci,
Rogoznica, Trnovska vas, '
Vitomarci, Jože Potrč, Bratje Reš,
Boris ZiherI, Franc Osojnik Rudi ČEH
KS Markovci, Budina Brstje,
Spuhlja Srečko HERAK
KS Zavrč, Tone Žnidarič, Cirkulane Franc PRAS
KS Dornava, Gorišnica, Polenšak,
Dušan Kveder Ptuj Franc ROŠKAR
KS Hajdina, Turnišče,
Ivan Spolenjak,
Starše Franc SKRBINŠEK
KS Cirkovce, Dolena, Kidričevo,
Leskovec, Lovrenc na Dr. polju,
Majšperk, Podlehnik, Ptujska gora,
Stoperce, Videm, Žetale, .
Olga Meglic Ptuj '^''anc VODUSEK
Prijave za nove priklope ali za pregled že obstoječih priklo-
pov plinskih jeklenk na štedilnike ali peči, sprejema proda-
jalec plina pri TOZD trgovina LES Ptuj, poslovalnica (jramat
na Rogozniški cesti 4 v Ptuju ali po telefonu 771-941, interna
12 ali 29, vsak dan razen sobote, od 8. do 14. ure, v soboto
pa od 8. do 12. ure.
12 - naSi dopisniki
25. oktober 1979 -
TEDNIK
RIMSKI GROB
Tam kjer je danes v Gladomesu
Tajnikarjeva domačija, je nekoč
stala velika rimska zgradba z
gospodarskimi poslopji. Blizu je bil
tUdI obokan rimski grob. Našli so
ga po naključju. Po vojni
je Tajnikarjem poginila svinja in
morali so jo pokopati. Ko so
kopali jamo, so naleteli na oboka-
ni (velbani) grob. V grobu so našU
okostja, vendar niso raziskovali.
Strokovnjaki menijo, da je verjet-
no sodil k temu rimskemu grobu
nagrobni spomenik z reliefom treh
oprsij, ki je vzidan v zidu cerkve
Sv. Venceslava na Zgornji Ložnici
(Venčeslju).
Te najdenine nam pričajo, da je
bila okolica Zg. Ložnice že v
rimski dobi naseljena.
Andrijana Macuh,
OS Zg. Ložnica, 5/f
pri Slovenski Bistrici
PELI SMO V PREGRADI
V nedeljo 13. septembra smo se
zgodaj zjutraj zbrali v šoli.
Najprej smo se upeli nato pa
preoblekli. Avtobus je prišel po
nas ob 6.30. Vozili smo se
približno 2 uri. Najprej smo šli v
učihiico, ki je bila določena za nas.
Tam smo pojedli sendviče in vadili.
Nekaj časa smo bih v učilnici,
potem smo Šli v dvorano. Nstopalo
je devet zborov. Mi smo bili drugi.
Po končanem nastopu smo sedli v
avtobus in se odpeljali v Hum ob
Sotli. Tam smo kosili. Navezali
smo prijateljske stike s pevci iz
Varaždina. Domov smo .se srečno
pripeljali.
Edita Kostanjevec,
OS Vitomarci
PARTIZANSKA ŠOLA
Tovarišica nam ie ix)vedala. da
bo 29. septembra akcija pod
geslom Nič nas ne sme presenetiti.
Na to smo se dobro pripravili, sai
ce pride res do vojne, moramo
vedeti, kam se lahko zatečemo.
Nekaj dni prej nam je tovarišica
povedala, kje bomo imeli parti-
zansko šolo. Globoko, Stranske
Makole in Statenberg smo imeli
svojo učilnico v kavarni v gradu
Statenberg. Kavama je velika, ima
stole in mize. Tovarišica nas ie
učila. Kam se moramo zateči pred
sovražnikom in kako se orientira-
mo v gozdu ali kie drugje, če se
izguoimo. Ko je bilo f>ouka konec,
smo odšli nazaj v šolo v Makole.
Tu pa je bil ponovno zračni
napad, tako da smo odšli nazaj.
Na hribu smo se ustavili in gledali
gasilce, kako so gasili šolo. Dva
gasilca sta v posebnih opremah re-
ševala ranjence iz šole.
Akcija je uspela, vendar si prave
vojne sploh ne želim.
Jožica 2nidar, 6/b,
OS Anica Cernej,
Makole
JESEN
Jesen je prišla,
bogata in tiha
kot stara gospa.
Kmetje grozdje potrgajo
in sladek mošt napravijo,
nam je pri srcu toplo,
ker upamo, da bo tudi
drugo leto tako.
Kostanje si pečemo,
zraven klepečemo,
grozdje zobamo,
dolg čas preganjamo.
Lilijana Mere, 7/a,
OS v ustanavljanju
Ptuj
PO KOSTANJE
V torek sva se z Zdenko
domenili, da bomo šli popoldan po
kostanje. Poiskali smo si vrečke in
se odpravili v gozd.
Ko smo prispeli do prvih ko-
stanjev, smo jih začeli hitro po-
birati. Tekm.ovali smo kdo jih bo
več nabral. Nato smo se odpravili
dalje. PriSli smo do neke hiše, pod
cesto pa je gozd. Po stezi smo
zavili vanj. Vzklikali smo: ,,Tako
debelih kostanjev Se nikjer nismo
nabirali!" Ali pa: Moj je najde-
belejši!" Kmalu smo vse pobrali.
Naenkrat se je bratu utrgala vre-
čka. Rekel je Zdenki: ,,Posodi mi
tvojo vrečko, saj imaš Se eno!"
Dala mu jo je. Prišli smo do
naselja. Izza neke stare zapuščene
hiše je pritekel hud črn pes. Lajal
je in hotel zgrabiti vrata za hlačni-
co. Zdenka je pobrala šibo in on
napodila, ko pa nismo več videh,
smo začeli pobirati kostanje. Bilo
jih je res veliko. Nekateri so bili
debeli, nekateri pa drobni. Nabrali
smo jih že pol vrečke, ko je začelo
deževati. Takoj smo odšli domov.
Se preden smo prišli do doma, smo
bili vsi mokri, vendar smo se
smejali drug drugemu, če je komu
na nosu obstala kapljica.
Skoraj vsak dan hodimo po ko-
stanje ali pa po gobe. Gobe redko-
kdaj najdemo, kostanjev pa včasih
naberemo polne vrečke.
Tatjana Korošec, 6/a,
0§ v ustanavljanju,
Ptuj;
POČITNICE
V začetku počitnic sem s
ptujskimi taborniki taborila v
Kaštel Starem. Bilo je zanimivo in
razburljivo.
V Split smo se pripeljali z
vlakom, pot do Kaštela oa smo
nadaljevan z avtobusom. Sonce je
neusmiljeno pripekalo. Zdelani od
dolgotrajne vožnje smo se s težavo
izkobacali ven. Gneča ob vratih
avtobusa je bila velika, prerivali
smo se drug čez drugega, obenem
pa reševali obilno prtljago. Cez
nekaj časa smo se vsi zbrali ob
robu ceste in se odpravili po
senčnem vijugastem drevoredu.
Prepoteni smo se ustavili v MINI
CAMPU, kjer so nas pričakah
tovariši vodniki in postavljeni šo-
tori. Odložili smo prtljago ter
se posedali po šotorih in pod smre-
kami po taboru. Naslednji večer
smo <;i ogledali okoliška naselja in
Kaštel. Včasih smo šli v kino,
nekajkrat pa tudi v stari tabor, v
katerem smo taborili prejšnja leta.
Vodstvo tabora je organiziralo
izlet v Split in Trogir. Cez dan smo
se povečini kopali in sončili, pozne
popoldneve pa si krajšali z
družabnimi igrami. Ob koncu ta-
borjenja pa smo imeli
TABORIADO nekakšne IGRE
BREZ MEJA-V MALEM.
Sestavljena je bila predvsem iz
smešnih in spretnostnih iger,
tekmovanja v znanju, nadaljevale
pa so se s tekmovalnim plavanjem
naslednjega dne.
Deset dni posrečenega ta-
boriškega življenja je zelo hitro
minilo.
Po vrnitvi domov sem odšla k
teti na deželo, kjer imajo farmo
piščancev. Z bratrancem in
sestričnama smo sosedom nosili
mleko, pasli krave, spravljali krmo
in Dočeniali tudi razne neumnosti.
Ob začetku avgusta sem s starSi
bila na morju v Portorožu. Ko
smo se vračali, smo si ogledali
Koper. Ustavili smo se v Lipici,
Vrhniki in Ljubljani, prespali pa
smo pri teti v Kranju, od koder
smo se odpeljali v Lovrenc na
Pohorju k sorodnikom. S stricem
sem bila na tekmovanju v
streljanju na glinaste golobe.
Preostali del počitnic pa sem s
prijatelji in sosedi obirala sadje na
plantažah kmetijskega kombinata
Ptuj, ali pa bi bila na dvorišču
pred blokom.
Počitnice so kar prehitro minile.
Toda vedno počivati ni mogoče,
tudi delati je treba. Predvsem od
našega dela je odvisno, kakšne
počitnice bomo imeli.
Jelka Vaupotič, 7/b,
OS v ustanavljanju,
Ptuj
STRMIM SKOZI OKNO !!!
Poletje je že minilo, prišla je
jesen polna različnih barv, ki se
pojavijo v naravi. Listje, ki še je
pred nekaj tednov bilo zeleno je
zdaj vso pisano. Tudi sadje je že
zrelo. Trgači hodijo v gorice trgat
grozdje, tišino pretrga veselo klo-
potanje klopotca, ki odganja
škorce. Gledam skozi domače
kuhinjsko okno. Pogled se mi
ustavi na hribu, kjer je strelišče.
Drevesa so tam polna pisanih lis-
tov. Tudi naša drevesa so pisana, a
na njih ni več nič sadja, ker gaje
oče pobral. Skozi okno zaslišim
oster žvižg, ki mi pravi, naj pridem
ven. Ta žvižg mi je znan in vem, da
me kliče prijateljica a ven no-
čem, ker sem preveč zamišljena.
Svet, ki ga vidim skozi okno je lep
in rada ga imam, za nič na svetu ga
zdaj ne bi zapustila, na njega sem
zdaj že navajena in mi je zelo lepo
tukaj. Tukaj je tišina in ni toliko
onesnaženega zraka kot v mestu.
Iz teh misli me odtrga petje ptic.
Pogledam in vidim lastovice, ki se
zbirajo in jim rečem: »V spomladi
se vidimo spet.«
Irena Mihelič, 6/b,
OŠ v ustanavljanju,
Ptuj
MOJA KNJIŽNA POLICA
Ko sem bila še majhna, mi je
mamica iz knjig brala pravljice.
Bile so mi zelo všeč, zato sem za-
čela zbirati knjige, v katerih so bile
pravljice. Mamica me je učila, da
je treba na knjige paziti, ker nas
veliko nauče. Takrat še tega nisem
razumela, sedaj ko pa sem večja,
tudi to razumem.
S sestro sva si v svoji sobi uredili
knjižno polico. Na oodstrešiu sva
nabrali polno knjig, ki jih je imela
že mamica. Knjige sva ovili v bel
papir. Dobile so lepšo obliko.
Nato sva jih oštevilčili in napisali v
zvezek seznam. Ko kdo hoče kak-
šno knjigo, samo pogleda v
seznam, in vidi, koliko je številka
na knjigi, pa jo poišče.
Najbolj všeč mi je knjiga Deček z
dvema imenoma. Je zelo žalostna,
vendar se na Jconcu srečno izteče.
Na knjige sem zelo ponosna.
Jožica Znidar, 6//b,
OS Anica Cernej,
Makole
NA TRGATVI
V nedeljo smo Sli na trgatev.
Ko smo prišli, so nas že čakale
posode. Na trgatev smo šli v Pr-
lekijo. Hitro sem se naveličala tr-
gati grozdje in sem se šla igrat s
Ksenjo, Vikico, Miranom, Stanko
in Darjo. Igrali smo se slepe miši,
rdeče češnje rada jem, gnilo jajce
in bratec, reši me. Bilo mi je zelo
všeč. Ko smo obrali oolovico tr-
sov, smo šli h kosilu. Med jedjo
sem pila sladko tuklo. S polnim
želodcem sem šla na sprehod.
Naenkrat mi je na glavo padel ko-
stanj. Bili so zelo lepi. Da ne bi po
nepotrebnem zapravljala časa,
medtem ko so drugi delali, sem
nabirala kostanje. Ko pa sem jih
nabrala, sem si s škarjami odrezala
grozd in ga zobala. Kmalu sta pri-
šli Darja in Stanka in me vprašali,
kje sem dobila take lepe kostanje.
Povedala sem jima in ponovno
smo se vrnile pod kostanj. Za vse
ga je bilo dovolj. Nekateri so bili
še zaščiteni v jezicah, pa smo jih
zbežali in vtaknili v vrečko. Kmalu
je pečen kostanj zadišal, da je
marsikoga požgečkalo v nosu.
Res, sladki jabolčnik, grozdje,
pečen kostanj in dobra volja to je
enkratno, to nam zmore dati le
jesen! Nevenka Rajh, 5/b,
OS v ustanavljanju
BIL SEM V BRIGADI
Ob koncu junija so se začele
počitnice. Bil sem zelo vesel, saj
sem končno vrgel torbo v kot za
precej časa. Začelo seje brezskrbno
življenje. Kmalu sem se ga naveličal
in nekega dne mi je bilo posebno
dolg čas. Odločil sem se, da bom
gledal fotografije. Naenkrat sem
zagledal mamo — brigadirko s
svojimi prijateljicami. Fotografija
je bila prav imenitna. Takoj sem
vprašal mamo, kaj je brigada in
kakšno je življenje brigadirjev.
Njeno pripovedovanje me je
navdušilo in že naslednji dan sem
bil vpisan v M DA — Miloš
Zidanšek v Domavi.
Napočil je dan, ko sem jo mahnil
proti Dornavi. Ce vas zanima, vam
opišem naš delovnik. Vstajali smo
že ob pol petih, sledila je telovad-
ba, umivanje in odhod na zbor. Po
pozdravu v zboru smo odšli na
delovišče. Najbolj zabavno je bilo v
popoldanskih   urah   in   zvečer.
Takrat smo posedali ob ognju, peli
in počenjali razne neumnosti.
Trije tedni so hitro minili in ob
svečanem zaključku letošnje delov-
ne sezone smo se žalostni poslovih
in vsak brigadir se je vrnil na svoj
dom.
Matej Lačen, 7/a,
OS v ustanavljanju
Ptuj
JESENSKI SPREHOD
Bilo je v nedeljo popoldne. Starši
so odšli v trgatev, zato sem ostala
sama doma. Odločila sem se, da
grem na sprehod. Oblekla sem
dežni plašč in škornje, če bi začelo
deževati. Počasi sem odšla proti
mestu. Zdelo se mi je nekam
prazno. Le tu in tam sem videla
kakšen avtomobil in nekaj ljudi.
Zamislila sem se, če morda ni kaj v
redu. Polotil se me je nekakšen
strah. Ravno sem hodila po drevo-
redu. Naenkrat je začel divje pihati
mrzel veter. Zapela sem si plašč,
potisnila roke globoko v žep in
počasi z utrujenimi koraki šla
naprej. Name je padalo listje z dre-
ves. Se zmerom sem čutila, da me
spreletava mraz. Drgetala sem. Oči
so se mi začele solziti od samega
mraza. Prijela sem se za ovratnik
plašča in si ga potisnila k vratu. Na-
enkrat se mi je stemnilo pred očmi.
Padla sem.
Cez nekaj časa sem se zbudila.
Ob meni sta bila oče in mati. Mama
me je držala za glavo in mi rekla,
naj popijem čaj. Popila som čaj in
tudi zdravila, ki mi jih je mama
dala. Cez nekaj časa sem že okreva-
la. Mama mi je povedala, kako me
je našla v postelji vso drgetavo in
potno.
Helena Lutarič,
OS v ustanavljanju, 6/a,
Ptuj
SLADKOR ČEK
y našem domu
sladkorček iivi,
a ne tisti,
ki jemo ga vsi.
Ime mu je A leš,
to bratec je moj,
on je bolnik mali
vedno se zdravi.
Vsako jutro ko slišim:
,.Mami, boli, boli!"
Tedaj vem, kaj se godi.
Z injekcijo mami hiti.
A leš, ves bled ji sledi.
Kaj si storil
bratec moj mali?
Naš si sladkorček,
radi te imamo vsi.
Vanja Kokol,
OS v ustanavljanju
Ptuj, Prešernova 31
KURIR NA POTI
Letala letijo, letijo,
nad kurirjem bobnijo
in srce mlado plašijo.
Kurir po gozdu teka,
zavetja si išče,
a letala nad njim letijo-bobnijo.
Kurir skozi drm in strm,
granate za njim,
a on uteče jim.
Mladi junak
sporočilo preda,
komandant ga objame
in pohvali ga.
Darja Korenjak, 7/b,
OS v ustanovljar\ju,
Ptuj
POHOD V SREČE
V petek, na dan pionirjev smo se
pionirji iz nižjih razredov osnovne
šole Ivana Spolenjaka odpeljali v
Sreče. Obiskali smo Sagadinovo
domačijo. Ogledali smo si spomin-
sko sobo, bunker in spomenik
žrtvam za svobodo. Partizanka
mati 2enka Sagadinova nam je
pripovedovala o težkih vojnih
časih. Pozorno smo ji prisluhnili in
ji obljubili, dajo bomo Se obiskali.
Natalija Majcen, 2/a,
OS Ivana Spolenjaka,
_____________    Ptuj
LETO OTROKA
V Aziji, Afriki in v Latinski
Ameriki so zelo revni otroci. Želim
jim, da bi se vsa ta lakota in revšči-
na hitro končala. Vem, da imam
vsega dovolj.
imam pa tudi mnogo skritih
želja. Te so, da bi bila zdrava, da bi
se lahko učila, da bi pri matematič-
nih testih dobivala same petice, da
bi bila mamica in očka manj
stroga, da bi dobila svojo sobo, po
poklicu bi rada bila učiteljica ali
bolničarka.
Tanja Kosi, 4/a,
OS Tone Zniflarič,
Ptuj
MOJA ŽELJA OB LETi,
OTROKA ^
V nekaterih državah otroci nijjij
jo zadosti kruha in najpotrebnejJiL
stvari za življenje. Na dan
pomre od lakote okrog 50 tisoč,
imam vsega tega zadosti, amp^t
imam tudi svoje želje.
Rada bi, da bi me avtojus vogi^
šolo in domov, da bi bila tovarijjj^
manj stroga, da bi mi mama kupu^
vse, kar hočem, da se mama ne b,
jezila.
Barbara Glat,
OS Tone ZnidariC, 4^
KAMJEK
Vas Kostanjevec leži »oh
Pohorjem, blizu Zg. Ložnice. D^i
gozdov in travnikov, ki jih imj:
vaščani, pravijo Kamjek. To imes!
dali že naši pradedi, ker je bilotar!
mnogo kamenja, ki so ga uporab,
I j ali za gradnjo hiš. Staro izroCjio
pravi, da je tu bilo nekoč naselje, \i
pa so ga razne vojske podrle. Rv^j,
vine je pozneje prerastel gozd. T,,
bi se naj ustavili celo Turki, v
gozdu je bilo veliko kainenito
korito, ki so mu rekli turško korito
v spomin na Turke. Nihče od
domačinov ni vedel, da je to rimski
sarkofag (kamenita krsta), zato so
ga razstrelili in porabili za jez. Pred
desetletji so si Kamjek ogledali celo
tujci, arheologi. Vendar mi doma.
čini ne vemo, kaj so odkrili, ker
niso nikjer nič objavili.
Ti stari ostanki in zgodbe o
Kamjeku burijo domišljijo Kosta.
njevčanov. Prav bi bilo, da bi
nekdo raziskal in pojasnil pretek-
lost Kamjeka.
Marija Gracej,
Zg. Ložnica, 5/f,
pri Slovenski Bistrici
liCkanje
v sredo zvečer smo pn stan
mami na Sestržah ličkali. Zbrali
smo se ob sedmih zvečer. PriSlo jf
tudi šest sosed.
Pri stari mami imajo tudi stroj ^
ličkanje. Pripeljali so tri veliit«
vozove, polne koruze. Pričeli sfflO z
delom. Tekmovali smo, kdo
prvi našel rdečo koruzo. Takšna J*
tudi stara ljudska navada: kdof
prvi najde devet rdečih korul
lahko gre domov. Prvo koruzo J«
našla teta. Med ličkanjem smo s«
pogovarjali. Pripovedovali smo f
šale in zgodbe. S strojem je ličkanjf
potekalo hitreje, vendar smo v*
naredili, če smo še mi pomagaj
Nazadnje smo si prešteli rd^
koruze. Teta jih je imela riajvet-
osem, Janja je imela dve mai»J'
njena mama pet, jaz pa samo l^}' '
Našb smo tudi nekaj črno-rumei"'
koruz.
Stara mama je iz kleti pri"^''^
vino za odrasle, otroci pa ^'^^
dobili malinov sok. Pospravili s'"
samo en voz, ko je bilo že P''^^"^
Končali smo ob pol desetih. ^
nas je že zeblo, smo odšli v 1«* '
kjer smo se igrali.
Ob desetih smo se odpc'J^
domov. Ličkanje je bilo prijet"'''
saj smo se do solz nasmejali.
1 atjana Korošec,
OS v ustanaVjaJjJj
Krompir
ŠOLA V USTANAVUANJU
Ker naša krajevna skupnost
spada v nov Šolski okoliš, sem se
preselila z osnovne šole Franc
0.sojnik na novo šolo v Prešernovi
ulici, kjer je bila prej gimnazija.
V novi šoli je tako kot v prejšnji
pa vendar malo drugače.
Ob koncu počitnic sem komaj
izkala, da prestopimo novi šolski
prag. Prvi dan so nas na dvorišču
razporedili. Drugi dan smo šli v
razrede. Ze prvo uro se je zapletlo,
ker sem z nekaterimi sošolci zašla v
napačen razred. Za nami je prišel
tov. ravnatelj, ki nas je odpeljal v
pravi prostor.
Med sošolci sem večino poznala
na videz z ulice. Takoj smo se
zapletli v razgovor, le nekaj bolj
plahih deklet se je držalo v kotu. O
učiteljih dobivam pravo sliko šele
zdaj, ko so že začeli spraševati.
Najstrožja se mi zdi tovarišica za
slovenščino, poset>ej zato, ker
rabimo toliko zvezkov in knjig.
Zamenjala sem tudi razred. Prej
sem hodila v 6/b, sedaj pa v 6/a,
ker se učim angleščino. Razporedili
so nas tako, da naj bi bili ,,angleži"
v enem, ,,nemci" pa v drugem
razredu.
Simona Markež, 6/a,
OS v ustanavljanju,
Ptuj
— Stojan Kerbler
fEDNIK
- 25. oktober 1979
TELESNA KULTURA IN SPORT - 13
V jesenskem delu zmagala
ekipa TVD Partizan Cirkovce
prejšnjo nedeljo so se končali boji še v 2. medobčinski odbojkarski ligi
rl0vensKa Bistrica — Ptuj. V zadnjem kolu so bili doseženi naslednji
wuitati: Sp. Polskava—Dornava 3:0; Sp. Polskava—Kidričevo 3:0 (obe
lekm' J'-' <^^'P^ Polskave dobila brez boja) in Impol—TVD Partizan
Ciriovcc 0:3. Tekmovalna komisija pri medobčinski odbojkarski ligi se
J-.pi- še ni sestala, vendar je kljub temu lestvica znana in le takšna:
' TVD Partizan Cirkovce 15:3   (   12) 10 točk
\ Sp. Polskava 12:8   (    4)   8 točk
r impol 11:8   (    3)   8 točk
i Kungota 10:11 ( —1)   7 točk
t K.iJri<^'tvo 6:11 ( —5)   5 točk
I Dornava 2:15 (—13)   3 točk
2adnji ekipi sta izubili tudi dve točki zaradi neigranja, o tem bo še
.^pravliala tekmovalna komisija, ki bo tudi objavila začetek spomla-
danskega kola.To se bo po vsej verjetnosti začelo v aprilu prihodnjega
leta.
Prvo mesto so v jesenskem delu druge medobčinske lige zasluženo osvojili
igralci TVD Partizan Cirkovce. V ekipi so igrali: Pišek, Jurtela, Baštevc,
K(»drič, Lepšina, Potočnik, Pernat, Pišek R., Jaklin, Brglez, Pernat F.,
Butolen (foto: J. Vindiš)
SNL - POKAL NZS
Mura-Drava
4:2(0:0)
Drava: Zagoršek, Malek,
Kmeiec. Matic, Mazera, Tement,
Tolpolovec (Stajner), Emerišič,
cel,t(Kelenc). Skok. Vrabl;
Strelci: 1 :0 (55) Gomboši,
rO (75. 11-m) Fritrajh, 3:0 (80)
Goinboši, 3:1 (84) Matic, 4:1.(86)
Fritrajh, 4:2 (90) Kelenc;
igralci pete selekcije N K Drava
so povratno srečanje pokala No-
ooinetne zveze Slovemie izKUbiii,
far z oziroma na okrnjen igralski
itader ni nooeno presenečenje.
Mura si je napredovanje zagoto-
vila praktično že na prvem sreča-
nju v Ptuju.
Ligaško tekmovanje se bo v
enotni repbuliški ligi nadaljevalo
vnedeljo28. oktobra. Drava se bo
v Ptuju pomerila z Uniorjem iz
Slovenskih Konjic.
1. k.
NAMIZNI TENIS
Selekcijski
turnir v Ptuju
v Ptuju je bil v organizaciji
namiznoteniškega kluba Petovia
prvi letošnji republiški selekcijski
turnir pionirk. Nastopilo je 33
igralk, ki so bile razdeljene v tri
skupine. V prvi je zmagala
Ojstrškova   iz  Hrastnika,   Pred
^i4a Marinkovič
Gorkičevo (Vrtojba) in Meškovo iz
''tuja. Kampuševa je šesta. V drugi
skupini je zmagala VodopivCeva
(Vrtojba) pred Marinkovičevo iz
Ptuja, v tretji skupini pa Marnova
■z Kramlja.
1. k.
SNL VZHOD: ALUMINU-KAMMK 6:1 (2JB
Z dobro igro do visoke zmage
Stadion Aluminija, gledalcev 150, .sodnik llešič
(Maribor);
Aluminij: Klajnšek, Šmigoc, Kokot, (Hadler),
Vinkler. Panikvar, Pavčinec, Kozoderc, Skrajanc,
Dončec, Vindiš, Kranjc;
Kamnik: Ivkovič, Brišnik, Brežnjak. Korošec,
Bukovec. Poljanšck. Barlič, Burkeljca, Lukan,
Skenderovič, Terbavšek;
Strelci: 1:0 (7) Kozoderc. 2:0 (30) Vinkler, 3:0 (49)
Kranjc. 3:1 (64) Barlič, 4:1 (69) Škrjanc, 5:1 (71,
11-m) Vinkler. 6:1 (79. 11-m) Vinkler;
Izključena: Vindiš (Aluminij)    in  Poljanšek
(Kamnik)
Nogometaši Aluminija so v nedeljo popoldan v
sončnem vremenu razveselili svoje privržence, tako
z igro kot primernim vedenjem. Selekcijo Kamnika
so premagali gladko s 6:1, priložnosti za še več
zadetkov pa je bilo tako na eni kot na drugi strani.
Domači nogometaši so bili večji del srečanja boljši
nasprotnik, ki je svoje z igro pripravljene priložnosti
znal izkoristiti, kar pa ne velja za goste.
V prvem delu so domači dosegli dva zadetka,
prvega po napaki gostujočega vratarja, drugega pa
po lepo izvedenem prostem strelu. Gostje so se v tem
delu odlikovali s pogostimi nešportnirni izpadi.
V drugem delu je bilo veliko bolje, saj so igralci
Kamnika igro popolnoma odprli in zaigrali ter in
korektno. Na ta način so omogočili privlačno igro z
veliko dobro izvedenimi akcijami, zlasti domačih
nogometa.šev. Tretji zadetek za Aluminij je dosegel
Kranjc po izvedenem kotu zdesne strani, četrtega pa'
.Škrjanc po lepi samostojni akciji. Gostje so zas-
luženo dosegli častni zadetek, po priložnostih pa bi
lahko še kakšnega. Peti in šesti zadetek Je dosegel
Vinkler z zanesljivim izvajanjem dveh enajstme-
Ena izmed priložnosti pred vrati Kamnika
> (foto: B. Rode)
trovk.ktju je sodnik dosodil popolnoma upravičeno
zaradi prekrškov v kazenskem prostoru.
. Bila je to zanimiva in privlačna nogometna
predstava zlasti v drugem delu. ko so gostje več
igrali kot pa razpravljali z gledalci in sodnikom.
Aluminij seje s lo zmago prebil na tretje mesto, v
naslednjem kolu pa gostuje v Mozirju, kjer se bo
pomeril z Elkrojem. 1. kotar
OSNOVNOŠOLSKA PIONIRSKA KOŠARKA
Mladi košarkarji ponovno pri vadbi
V skladu s srednjeročnim akcijskim programom
K K »Drava« Ptuj v letih 1976-1980 so pionirski
krožki košarke na osnovnih šolah že pričeli z ak-
tivnostmi, ki so začrtane za šolsko leto 1979/80.
Krožki so na naslednjih šolah: Franc Osojnik. Tone
Žnidarič, Dornava. Kidričevo, Majšperk, Podleh-
Ekipa OŠ Tone Žnidarič — lanski občinski prvak
foto: V. Pešec
nik. Cirkovce in v novi osnovni šoli v Ptuju delo pa
vodijo inštruktorji košarke.
Za tekoče šolsko leto se predvideva, da bo delo
poleKalo v enakem obsegu kot v preteklem letu.
Dejavnost ekip pa je vezana na obdobje oktober-
maj. Koledar aktivnosti predvideva, da bodo že v
naslednjem mesecu tekmovanja v okviru festivala
košarke, v katerega so vključene osnovnošolske
pionirske košarkarske ekipe.
Z aktivno vadbo so krožki pričeli v tem mesecu, v
preteklem mesecu pa so izvedli testiranje učencev
petega in šestega razreda. Inštruktorji košarke, ki
vodijo ekipe, so tudi člani strokovnega kolegija K K
»Drava« in so med drugim odgovorni za oblikova-
nje osebnosti mladega človeka, zato sodelujejo z
učitelji in redno spremljajo učni uspeh posamezni-
'kov. Celotno dejavnost pionirske košarke pa vodi
komisija za osnovno-šolsko košarko, v katero so
vključeni vsi predstavniki sodelujočih ekip.
Tudi za zaključek osnovno-šolskega tekmovanja
v tem šolskem letu računajo, da bodo ob 25. maju
organizirali podobno prireditev kot je bila letošnja,
ko je v Ptuju nastopila članska ekipa Iskra^Olim-
pija. Tekmovanja v okviru osnovnošolske košar-
karske lige pa bodo od januarja do maja prihod-
njega leta.
KOŠARKA
Drava-Komet 90:107 (48:521
*^anja Drava-Komet
(foto B. Rode)^
P|^'jateljskem košarkarskem srečanju je v soboto ekipa Kometa iz
Nč^^'^^    Konjic premagala domače košarkarje po boljši igri v drugem
l%ao""  ^ Pi^em delu je bila igra enakovredna, v drugem pa so
Hri   • popustili. Največ košev za domačo ekipo so dosegli: Cobelj 20.
tfijcj^^^'^ 28. Filipič 14 in Beranič 14; pri gostih paje 45 košev dosegel
■..................................___________......... L.......A4.G.
REPUBLIŠKI KROS ZA POKALE DELA
VELIK USPEH TEKMOVALK
PTUJSKE EKIPE
Nedeljski, že štirinajsti republiški kros za pokale Dela. je v Breži-
cah zbral veliko število športnic in športnikov vseh starostnih kategorij.
Nastopili so vsi. ki so zmagali na pred tem izvedenih občinskih tekmo-
vanjih. Udeleženci in udeleženke iz ptujske občine so se zelo dobro
odrezali. To zlasti velja za dekleta, fantje na vidnejših uvrstitev z
izjemo Haupirnana, kije bil med starejšimi mladinci šesti, niso dosegli.
V kategoriji starejših pionirk je "Vindiševa osvojila tretje mesto,
ekipa Ptuja pa drugo. Največji uspeh je zabeležen v kategoriji mla-
dini. BombeKova je druga. Lovrecova šesta, ekipa pa premočno prva.
Pri starejših mladinkah je Ptuj četrti. Med članicami, ki so se pomerile
na 3000 metrov dolgi progi, je bila Vindiševa šesta. Radanovičeva
deveta, ekipa pa odlična druga.
V skupnem seštevku le pokal D^a osvojila ekipa Maribora pred
Kranjem, Kavnami. Ljubljano — Šiška in Ptujem. Z«res odlični
nastopi naših predstavnic vBrežicah! i v
DERBl APAČAM
V šestem kolu tekmo\anja v medobčinskih rekreacijskih nogometnih
ligah so bili doseženi naslednji izidi: Stonjci — .Videm 6:2. Zgornja
Polskava — Skorba 1:3. Boč A — Gerečja vas A 1:1. Apače — Pragersko
75 2:1. Gorišnica — Hajdina 3:2. Podvinci — Grajena 1:3, Kicar —
Sobelinci 2:4. Moškanjci — Bukovci 1:1. Leskovec — Vamica 2:1,
Mladinec — Slovenja vas 2:0, Hajdoše — Ptuj 4:0, Spodnja Polskava —
Boč B (gostje niso prispeli). Oplotnica — Osankarica 1:1. 1. k.
MEDOBČIlVSKE REKREACIJSKE LIGE
H. ZRL SEVER - CLANK^E:
ZAMET-PP DRAVA 14:11 ftS
Tudi tokrat brez točk
Rijeka. dvorana Kozala. sodnika Hauptman (Ljubljana) in Humar
(Kranj)
Zamet: Pašič. Lencovič, Stipanovič, Barišič, Morsi 4, Gojkovič.
Ivoševič. Krekič, Ban, Subotič. Gustin 10. Krajnovič;
PP Drava: Sitsenfraj, Cerne 3. Ivančič, Cuš 2. Novak 1, Kranjc,
Vičar. Mumlek 5, Kmetec, Farič;
V severni skupini druge zvezne lige so v soboto odigrali srečanja
osmega kola. Ptujčanke so na Rijeki doživele že peti zaporedni poraz, ki
jih je za sedaj uvrstil med resne kandidate za selitev v republiško ligo. Z
ozirom na težak jesenski razpored pa vse še vseeno ni izgubljeno. Vendar
so boljši časi in predvsem večje šte.vilo točk ter boljša igra odvisni le od
igralk in strokovnega vodstva in se na srečo in razpoloženje ne gre več ,
zanašali. Nekoliko nerazumljivo je, da so za Zamet le dve igralki dosegli i
zadetke, od lega kar osem iz sedemmetrovk. To kaže na premajhno
pozornost v obrambi, po drugi strani pa neodločnost v napadu.
Ostali izidi: Alples-Podravka 14:22, Koka-Djakovo 19:4, Velenje-1
SI a von ij a D1 10:10 i n I n a- DI Trok u 118:11. V n as 1 ed nj e m kol u bo v Pi uj u
gostovala Ina iz Siska. Za spremembo tokrat srečanja v soboto ne bo,
temveč bo srečanje v nedeljo dopoldan s pričetkom ob 10. uri.
.1. k.
DANBOB 18. URL V PTUJU
PP Drava-Olimpija
Danes zvečer se bosla v Ptuju pomerili ljubljanska Olimpija in
domača ekipa. To bo polfinalno srečanje tekmovanja za pokal roko-
metne z.veze Slovenije. Nastop ene najboljših ekip v drugi zvezni ligi,
Olimpije. bo pravgotovo zanimiv za ljubitelje rokometa v ptujski občini,
hkrati pa priložnost, da domače igralke pokažejo kaj v tem trenutku
zmorejo. 1 k.
DRŽAVNO PRVENSTVO
LETALSKIH MODELARJEV
v Zenici je bilo 20. državno prvenstvo letalskih modelarjev, na
katerem je nastopilo 34 tekmovalcev iz desetih aeroklubov, med njimi
tudi modelarji AK Ptuj. V kategoriji hitrostnih modelov je zmagal
Ivanček (Zagreb) pred Velunškom (AK Ptuj). Ivanček je bil tokrat
»hitrejši« od Velunška in izenačil njegov državni rekord (250 km/h).
Ptujčani so v tej kategoriji osvojili državni naslov. V kategoriji ekipna
dirka je bil par Velunšek — Bezgovšek tretji.________..L k^^
STRELSTVO
Izidi jesenskega
pokalnega tekmovanja
Občinska strelska zveza Ptuj je v tem obdobju izvedla že več strelskih
tekmovanj, med temi posebno mesto zasluži jesensko pokahio tekmo-
vanje, ki je bilo na strelišču v Rabeljčji vasi 14. oktobra. Tega
tekmovanja se je udeležilo okrog 100 strelcev iz 9 strelskih družin občine;
tekmovalo pa se je v streljanju s serijskim MK orožjem. Doseženi rezultati
pa so bili obenem izbirni in priprava na troboj strelcev občin Maribora,
Varaždina in Ptuja.
Rezultati: MK puška — ekipna konkurenca: 1. SD Turnišče I. 1171
krogov, 2. SD Kidričevo 1045 krogov, 3. SD Turnišče II. 978 krogov, 4.
SD Železničar 943 krogov in 5. SD Agis 919 krogov.
Posamezniki: 1. Slavko Gole SD Turnišče 240 krogov, 2. Stanko
Pulko SD Turnišče 237 krogov, 3. Jurij Lamot SD Kidričevo 234 krogov,
4. Albin Vrbnjak SD Turnišče 234 krogov in 5. Adolf Mihelač SD i
Turnišče 232 krogov.
MK pištola — DRULLOV — ekipna konkurenca: i. SD Jože Lacko
1044 krogov, 2. SD Turnišče 944 krogov in 3. SD Kidričevo 858 krogov.
Posamezniki: 1. Štefan Skok SD Turnišče 244 krogov, 2. Slavko
Ivanovič SD Jože Lacko 238 krogov, 3. Slavko Gole SD Turnišče 235
krogov 4. Alojz Trstenjak Jože Lacko 235 krogov in 5. Stanko Pulko SD
Turnišče 225 krogov. MG
Športniki Perutnine
v Koprivnici
Utrjevanju bratskih vezi med pobratenimi občinami Hrvatske in
Slovenije, med katerimi je tudi občina Ptuj, posvečajo posebno pozornost
tudi športniki delovnih kolektivov, ki se v teh občinah ukvarjajo s
perutninarstvom.
Vrsto let se srečujejo športniki Koke iz Varaždina, Perutnine Ptuj in
Podravke iz Koprivnice vsakokrat v drugi delovni organizaciji, kjer
pomerijo svoje športne moči.
Minulo soboto so se delavci — športniki teh delovnih kolektivov zbrali
na tradicionalnih 5. delavskih športnih igrah perutninarjev v Koprivnici.
Iz vseh treh kolektivov so se zbrali najboljši športniki, zato je bil boj
oster, vendar prijateljski in športen, športniki ptujske Perutnine niso
imeli sreče saj im je le za las ušlo prvo mesto. 3
Nova disciplina — vlečei^je vrvi (foto L. C).
Prehodni pokal, ki so ga iani osvojili v Varaždinu, so takrat izročili
športnikom Podravke iz Koprivnice, torej gostiteljem. Koka iz Varaždina
je ostala na tretjem mestu.
Več o tem pomembnem srečanju pa v naslednji številki. L. C.
14 - ZA RAZVEDRILO
25. oktober 1979 —
TEDNIK
fSDNIK
- 25. oktober 1979
OGLASI IN OBJAVE - 15
Smo v tednu varstva pred
požarom, ki poteka pod geslom:
»POŽARNA VARNOST - PO-
MEMBEN ČLEN DRUŽBENE
SAMOZAŠČITE«. Za enotno
organiziranost aktivnosti vseh
struktur, ki delajo na področju
varstva pred požarom, so ZVE-
ZA SIS ZA VARSTVO PRED
POŽAROM SR SLOVENIJE in
GASILSKA ZVEZA SLOVENI-
JE izdelale okvirni program
aktivnosti VARSTVA PRED
POŽAROM in ga posredovale
SIS za varstvo pred požarom v
občinah in Občinskim gasilskim
zvezam.
O predloženem programu je
razpravljal štab operative Občin-
ske gasilske zveze Ptuj in sprejel
program aktivnosti v TEDNU
VARSTVA PRED POŽAROM,
iz katerega povzemamo vsebino
nekaterih večjih aktivnosti:
— na sestankih se bodo zbrala
vsa gasilska društva in se dogo-
vorila za izvedbo aktivnosti iz
programa požarnega varstva;
— uredili bodo opremo in
orodje, pregledali in uredili sta-
nje vodnih razmer za odvzem
požarne vode;
— pripravili razna strokovna
predavanja za člane gasilske
organizacije in druge občane.
Program predavanj bo vseboval
predvsem uporabo naftnega pli-
Cašenje požara v Bukovcih, jeseni 1978
(foto: Š. Vidovič)
na in ostalih naftnih derivatov
ter drugih lahkovnetljivih teko-
čin:
— opravili bodo požarno pre-
ventivne preglede na svojih po-
žarnih rajonih in svetovali lastni-
kom objektov ukrepe za večjo
požarno varnost.
Zraven teh nalog bodo člani
gasilske organizacije opravili še
vrsto drugih nalog s področja
požarnega varstva in tako nada-
ljevali z realizacijo programa
požarnega varstva v občini Ptuj.
Požarria varnost je pomemben
člen družbene samoza.ščite. zato
ji dajemo vso pozornost, čeprav
lahko tudi ugotovimo, da včasih
še premalo, saj nas od časa do
časa presenetijo veliki požari, ki
upepelijo ogromna družbena in
zasebna sredstva. Prav podatki o
požarih so zelo zaskrbljujoči, saj
nedvomno kažejo, da človek s
svojo malomarnostjo in nepazlji-
vostjo povzroči še vedno 80
odstotkov požarov. Prav tako
zaskrbljujoče je. da 15 odstotkov
požarov povzročijo otroci oziro-
ma mladina.
Teden varstva pred požarom
je tako ponovna priložnost, da se
bolj temeljito zamislimo, kaj smo
storili, da bi preprečili naslajanje
pcižarov in s tem nastajanje
požarnih škod. ki pomenijo slabi-
tev gospodarske moči naše skup-
nosti.
Premalo je, če o požarnem
varstvu razmišljajo samo gasilske
organizacije in organi Požarne
skupnosti v občini, o tem pro-
blemu, ki ni tako majhen, mora-
mo razmišljati vsi, v vseh delo-
vnih sredinah, saj je naš odnos
do požarnega varstva »slika«
našega samozaščitnega obnaša-
nja.
Štefan VIDOVIČ
Bo vse to tudi v trgovinah?
Na že tradicionalni modni reviji, ki jo je v
petek zvečer pripravilo trgovsko podjetje MIP
iz Ptuja, je 21 manekenk in manekenov pod
vodstvom režiserke revije Pavle Maurin,
predstavilo vrsto modelov za prihajajočo jesen
in zimo. Po mnjenju pripravljalcev revije so jih
izbrali tako. da bi zadovoljili vse tiste, ki se radi
oblačijo klasično in tudi tiste, ki po svojih letih,
nagnjenjih in tudi denarnici segajo po modnih
novitetal^. V uvodni napovedi je bilo med
drugim rečeno tudi. da so oblačila izbrana v
vseh prodajalnah MIP in prav zanimivo bi bilo
poiskati na primer enega izmed izredno lepih
krznenih plaščev. ki ga je manekenka nosila.
Ne bi nas začudila samo njegova cena, verjetno
ga tudi ne bi našli — bojda je bil zasebna last.
. Pa še nekaj besed o letošnjih modnih ten-
dencah.
Prejšnjo ohlapno in športno modo je letos
izpodrinila izrazito ženska moda s tu in tam
nakazano športno noto. Ramena so skoraj
obvezno razširjena in podložena, zvonaste so
zamenjale ravne linije, ovratniki pa so manjši
ali pa jih sploh ni. Krila so ozka in preklana, z
eno ali več gubami, nekoliko pa krajšamo tudi
dolžino. Zelo so pomembni kvalitetni mate-
riali, predvsem naravna vlakna — barve pa
bordo, lila. fuksija, siva, črna ter tu in tam še
umazano bela.
Petkova modna revija je brez dvoma na-
vdušila več kot 500 gledalcev — tako po pri-
-kazanem. kot atraktivnem — v največjem
. možnem ritmu nastopajočih manekenov. Pri-
jetna osvežitev za ptujsko občinstvo je bil tudi
nastop znanega pantomimika Andresa Val-
desa ter virtuoza na elektronski harmoniki
Željka Generja iz Maribora.
rn
Delček modnih novosti... (foto B. Rode)
... v športni dvorani Mladika (foto B. Rode)
BO KS VIDEM BREZ NOVE MRLIŠKE VEŽICE?
Za plansko obdobje
1975—1980,so v KS Videm med
drugim planirali tudi izgradnjo
nove mrliške vežice, saj je dose-
danja dotrajal in nikakor več ne
ustreza predpisom. Morda kdo
pričakuje, da bomo v tem ses-
tavku govorili o finančnih teža-
vah, ki so preprečile izgradnjo
načrtovanega objetka. pa ni tako.
Gre namreč za nekaj drugega: za
nesmiselno zavlačevanje, trmog-
lavljenje. skratka za neodgovorno
obnašanje sosedov. Neodgovorno
zaradi tega. ker bo predračun za
izgradnjo mrliške vežice, ki sedaj
znaša OKrog 80 starih milijonov,
prihodnje leto prav gotovo znatno
višji. Kao pa je z denarnimi za-
devami v naših krajevnih skup-
nostih ni potrebno posebej po-
vdarjati.
Prvotno so mrliško vežico-na-
črtovali neposredno ob regionalni
cesti skozi Videm, pa so jim
občinski organi to odsvetovali,
tokrat resnično zaradi cest in ne-
Predsednik sveta KS Videm Franc
Ostroško: »zavlačevanje bo grad-
njo občutno podražilo.«
posredne bližine stanovanjskega
bloka. Tako .so se odločili za dru^o
stran pokopališča, za hmeljišče
Kmetijskega kombinata Ptuj. Le
ta je pokazal veliko mero razu-
mevanja in že nekaj časa čaka
posekano hmeljišče na gradbene
delavce. Zataknilo pa se je, kot
smo že omenili pri sosedin. Naj
povemo še. da sloji sedanja
mrliška vežica sredi pokopališča,
od sosedov oddaljena okoli 25 do
30 metrov, prav toliko pa bi bila
oddaljena nova. le izven ograje
pokopališča....... Le kdaj si bodo
sosedie premislili?!
ČRNAKRONIKIl
v tednu od 15. do 23. oktobra so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov
posredovali le v treh prometnih nesrečah. Smrtnih žrtev niso zabeležili,
težjih poškodb tudi ne. te tri lažje poškodovane. Takšno stanje je razve-
seljivo toliko bolj. če upoštevamo, da v tem času povsod v kleteh vre mošt.
ki marsikoga zapelje. Pa ni rečeno, da je bilo malo takih, ki bi segli po
kozarcu, saj so v zadnjih 10 dneh samo v enoti P M Ptuj zaradi vinjenosti
odvzeli 24 vozniških dovoljenj. Število vinjenih voznikov pa .se iz dneva v
dan povečuje. Miličniki tudi opažajo, da so vozniki bolj hrabri ko gre za
alkohol po tem., ko so uvedli novi režim posredovanja v prometnih nezgo-
dah. Večina takšnih kršilcev namreč sede vinjena za volan, misleč, da bi ob
morebitnem karamholu »na hitro« opravila z drugim udeležencem z\
enostavnim izpolnjenjem evroobrazca. Miličniki namreč pri manjših ne-t
srečah brez telesnih poškodb ne posredujejo več. In to je za marsikoga
kulisa. Še zmeraj pa prevladuje mnenje, da so kazni za vinjene voznike
premi le.
TRČIL V KOLESARJA
Lažja prometna nezgoda se je
zgodila v sredo, 17. oktobra ob
12.10 na Ormoški cesti v Ptuju.
Otrok J. Š. se je s kolesom peljal
proti Ptuju, za njim pa je z oseb-
nim avtom pripeljal voznik Stan-
ko Verbančič iz Cermožiš 43. Ko
sta se srečevala, je kolesar ne-
nadoma zavil pred avtomobil. Pri
trčenju je dobil otrok lažje telesne
poškodbe. Materialna škoda pa
znaša okoli 1.500 din.
IZSILJEVANJE PREDNOSTI
V KRIŽIŠČU
Isti dan, v sredo, 17. oktobra seje
zgodila lažja nezgoda v Raičevi
ulici v Ptuju. Mladoletni M. V. iz
Mestnega vrha je vozil kolo z
motorjem iz Majslrove ulice proti
Rajičevi. S seboj je vozil sopotnika
F. S., prav tako iz mestnega vrha.
Iz smeri mesta je pripeljala vo-
znica osebnega avtomobila Ma-
rija Širovnik iz Ceste Olge Meglic
8 in v križišču nenadoma zavila v
levo proti domu. Pri tem je zaprla
pol vozniku kolesa z motorjem.
Oba mladoletnika sla padla po
cestišču in se lažje poškodovala.
-OM
Četrti praznik
krajevne skupnosti
Juršinci
Krajani KS Juršinci se skrbno pripravljajo na svoj četrti krajev
praznik, ki ga bodo s številnimi prireditvami počastili v soboto in nedpi;'*'
27. in 28. oktobra. ' ^'J^-
Krajevna skupnost Juršinci si je za svoj praznik izbrala spominst
datum na tragično leto 1941. ko so kot talci omahnili pod gestapovskjr!'
streli prvi organizatorji OF ne le na območju Juršinec, temveč n
(.eloinem območju .Slovenskih goric. To so bili zdravnik dr. Meion
Spindler. študent Franc Toplak in dijak Zorman, vsi doma iz Juršingr
Gestapojih je aretiral s pomočjo svojih agentov že avgusta '941. oktobri
1941 pa so bili med talci ustreljeni v Mariboru. ^
S prireditvami v okviru krajevnega praznika bodo v Juršincih začeli v
v soboto, 27. oktobra ob 9. uri. ko bodo organizirali športno tekmovanj
pod naslovem »Tecimo za boljše zdravje«.
V nedeljo. 28. oktobra bo ob 10. uri pred spominsko ploščo kome
moracija, ob II. ure pa bo slavnostna .seja skupščine in vodstev druj
benopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Juršinci. Sledit bo ku|
turni program, ki ga pripravljajo učenci in učitelji osnovne šoig "
Juršincih. K .sodelovanju pa so povabili tudi folklorno skupino iz Mar
kovec. Na prireditvi bodo izročili tudi spominska darila članom zveze
borcev in iniernirancem z območja krajevne skupnosti Juršinci.
Esperanto živi
in se razvija
Na 52. kongresu SAT — svetovne delavske esperaiitskeorganizacijeje
sodelovalo 3 K) esperantistov iz 16 dežel. Kongres ie bil od 13.do20.juh|a
1979 v Sanwicku. Teden dni za tem pa Je bilo na 64. svetovnem espe-
rantskem kongresu v Lucernu (Švica) zbranih 1635 esperantistov iz 49
držav. Na obeh kongresih je bila poudarjena potreba po uvedbi ne-
vtralnega mednarodnegajezika in izražena želja, da bi se ESPERANTo
uvedel v mednarodne odnose in v šole.
V Gradcu (Avsirijajsose sestali esperantisti na 11. konferenci Avstrije
Italije in Jugoslavije. Bilo jih je nad 200, žal iz Ptuja le ena udeleženka
ker smo pac imali akcijo NNNP in so bili ljudie angažirani doma
Udeležence konference sla sprejela tudi jgraški župan in deželni glavar.
Prikazano jima je bilo, daje esperanto lahko eno izmed najbolj učm^
koviiih sredstev za odpravo jezikovnih problemov.
Iz poročila v HdE povzemamo, daje po zadnjih vohtvah v Italiji kar
36 senatorjev pristopilo k parlamentarni skupini »Prijatelji esperanla«.
Predvidevajo vključitev v evropski parlament.
Tudi v Franciji obravnavajo predlog za uvedbo esperanta v šole, ne le v
Franciji, temveč v vse države EGS. V raznih državah namreč že dos-
tavljajo članom parlamenta gradivo v esperantu in 48 poslancev, ki so bili
izvoljeni v evropski parlament. Močno esperanstkogibanje je tuai v
Kanadi in v nekaterih drugih evropskih državah.
Finančni minister sosednje Madžarske je v nekerii intervjuju dejal, da
bi bila edina možna rešitev jezikovnega problema, če bi esperanto uvedli
v šole kol obvezen predmet, ostali jeziki pa bi bili kot neobvezen
predmet. Tako bi esperanto postal drugi jezik za vsakogar. Podrobnosti
o tem bodo lahko ptujski esperantisti in drugi prijatelji esperanta shšali
na prihodnjem skupnem sestanku.
J. Domanjko
Toča je klestila listje
v noči od 19. na 20. oktober je
naše kraje prešel nevihtni oblak s
kratkotrajnim, vendar močnim
nalivom. Predele okrog Donačke
gore pa je oplazil tudi pravi pravca-
ti ledeni bič. Padala je kot oreh
debela toča, kar je za ta pozno
jesenski čas zelo redek vremenski
pojav.
Toča sicer ni napravila bistvene
škode, čeprav so npr. v naselju
Nadole še drugi dan ležali kupi
sprimkov ledu. Po vrtovih je
sesekljala solato in radič, po njivah
pa tu in tam listje še nepospravljene
pese in repe.
Sicer pa je tokrat izjemoma toča
napravila tudi nekaj koristi, kot se
je pošalil eden od kmetovalcev s
tistega območja. Namreč pošteno
je sklestila že možno OH«iienelo in
dozorelo listje z dreves. Ker je bilo
naslednje tri dni lepo in sončno, so
mnogi kmetovalci tudi pridno
izkoristili čas in si nagrabljali listja
za nastiJj živini. V gozdnem predelu
Haloz namreč še vedno uporabljajo
za nastilj pretežno listje gozdnih
listavcev. L

Rodile so:
Marija Domijan, Vinlarovci 31
— deklico; Ivana Popošek, Pod-
vinci 104/a — dečka; Slava Ku-
har, Cesta 8. avgusta 9 — Matej-
ko; Irena Zorko. Vinlarovci 70—
Mateja; Majda Mesarec, Vel.
Nedelja 9 — deklico; Pavla Rojko,
Novinci 14 —Tomija; Ana Pevec,
Kog 5 — Milana; Hermina Zaje,
Mihovci 54/a — Mojco; Zinka
Kolednik, Med ribnik 24 — Aleša;
Elizabeta Mlakar, Jurovci 23 —
deklico; Kristina Slana. Ruc-
manci 29 — Sonjo; Ljudmila
Praprolnik, Jastebci 47 — Marti-
no; Jožefa Hedžet,Žerovinci 26 —
Simona; Marija Munda, Ptujska
23. Ormož — dečka; Marija Les-
kovar. Kidričevo 62 — Ano;
Gizela Kukovec, Bodkovci 27 —
dečka; Marija Lozinšek, Sela 20
— deklico; Mar\a Bezjak,
Brezovci 9 — deklico; Dragica
Vrbančič, Vošnjakova 1 — San-
dija; Marija Janežkovič. Bukovci
129 — deklico; Nada Milošič,
Draženska 3 — deklico; Anica
Štuhec. Lunovec 14 — dečka;
Katica Potočnik, Barislovci 2 -
deklico; Marija Šmid, Levajnci H
— deklico; Marta Magdič. Šafar-
sko 42, Ljutomer — Davida:
Marija Kirič. Loperšice 45 -
deklico;
Poroke:
Frančišek Ljubeč, Ljubljana.
Kotnikova 8/a in Jožica Lesjak.
Sp. Hajdina 42; Bogomil Meden.
Ribnica. Gorenjska 26 in Vera
Rolar, Golnik 46; Stanislav Kur-
bos, Kajuhova 1 in Karmen Stu-
par, Kajuhova 1; Franc Grabar.
Ul. B. Kraigherja 11 in Edua
Stupar, Potrčeva 32.
UmrH .so:
Marija Žuran, Gruškovec 43.
roj. 1909. umrla 18. oktobra 197V:
Angela Marčič,Stanošince39.roj-
1921, umrla 17. oktobra.1979.
TBOKOl
izdaja zavod za časopisno m f^l
sko dejavnost RADIO-TEDNi^
62250 Ruj, Vošnjakova 5. po*'"
predal 99. Ureja uredniški kolegj
ki ga sestavljajo vsi novinarji z^^^
da, direktor in glavni urednik
HAEL GOBEC, odgovorni uredf^
FRANC FIDERŠEK. Uredništvo
uprava Radio-Tednik telefon    .
771-261   m  771-226.  Ce'%
naročnina znaša 200 dinarje^_l<
tujino 300 dinarjev. Žiro ratooo^
Ruj 52400-603-31023. 'Jf'
CGP Mariborski tisk. Na poj^,
zakona o obdavčevanju P^o^^S^p
in storitev v prometu spada jf^^
NIK med proizvode, za katere s^^,,
plačuje temeljni davek od p^°'^
proizvodov.