3/2018 letnik CXX72 ZDRAVJE ČEBEL spremenjenih zaleženih celic in pregleda klinično sumljive čebelje ličinke. Sumljive celice so vbočene, temnejše barve, pogosto tudi z luknjicami nepravilnih oblik na pokrovč- kih. Pod pokrovčkom v celici je namesto čvrste biserno bele ličinke ličinka svetlo do temno rjave barve in lepljive konsi- stence, gosta, nekaj centimetrov dolga lepljiva sluz ali red- ko tekoča odmrla masa. Odmrla ličinka v celici je lahko tudi popolnoma posušena. Klinični pregled mora biti natančen, sicer se lahko kaj hitro spremembe spregledajo ali zame- njajo s podobnimi znaki kot posledica drugih bolezni. Ve- terinar na podlagi ugotovljenih sprememb klinično potrdi ali ovrže sum na hudo gnilobo čebelje zalege. V primeru kli- nično ugotovljenega suma bolezni odvzame ločene vzorce odmrle sumljive zalege iz posameznih sumljivih čebeljih družin. Panje s klinično sumljivimi čebeljimi družinami in odvzete vzorce ustrezno sproti označi. Po zaključku pregleda veterinar v dnevnik veterinarskih posegov zabeleži ugotovitve v skladu s predpisi, pri čemer zapisnika o odvzemu vzorcev in kliničnem pregledu ter pi- sno navodilo s prilogami v zvezi s predlagano sanacijo pri- pne v dnevnik kot njegove trajne priloge. Kakšni so ukrepi ob sumu bolezni V pisnem navodilu veterinar VF NVI določi ukrepe, ki so za čebelarja obvezujoči do izdaje odločbe uradnega veteri- narja UVHVVR oziroma dokler se sum bolezni uradno ne izključi, in sicer: • čebelarju se prepove premik čebeljih družin, čebel, matic, satja, čebelarskega pribora iz čebelnjaka ali v čebelnjak; • drugim osebam mora čebelar preprečiti dostop do čebelnjaka; Kako mora ravnati čebelar Čebelar mora od zgodnje pomladi do jeseni spremljati razvoj svojih čebeljih družin. Pred čebelnjakom spremlja izlet čebel, v panjih pa redno, najmanj enkrat mesečno, pregleduje sate v plodišču. Če opazi značilne spremembe na zalegi, mora nemudoma obvestiti pristojnega veteri- narja VF NVI. Dogovorita se za pregled čebeljih družin v čebelnjaku, ki se običajno opravi naslednji delovni dan. Veterinar da čebelarju že po telefonu prve napotke: do pri- hoda veterinarja naj ne pregleduje drugih čebeljih družin; iz samega sumljivega čebelnjaka oz. mesta naj ničesar ne odnaša, panje naj označi, prepreči naj dostop do čebelnjaka drugim osebam; za pregled naj pripravi osnovno zaščitno opremo in pripomočke (lesno gobo za dimljenje, svojo če- belarsko opremo z rokavicami za enkratno uporabo, plin- ski gorilnik za sprotno razkuževanje kovinskega orodja, svežo vodo, milo, stol in mizo za veterinarja). Pripravi naj tudi dnevnik veterinarskih posegov čebelarstva. Kako ravna veterinar VF NVI Veterinar takoj po prejemu obvestila o sumu na hudo gnilobo čebelje zalege upošteva omejitve v zvezi s prome- tom čebel na območju sumljivega čebelnjaka. Pred pregle- dom na kraju samem veterinar prešteje čebelje družine in jih po potrebi označi. Pri pregledu čebelar jemlje iz plodi- šča posamične sate in veterinar jih obojestransko natančno pregleda. Z zobotrebcem ali s pinceto odstrani pokrovček Ravnanje ob sumu na hudo gnilobo čebelje zalege Anita Vraničar Novak, dr. vet. med. VF NVI, enota Novo mesto anita.vranicarnovak@vf.uni-lj.si Vbočene celice, značilne za hudo gnilobo Sat z izrazitimi kliničnimi znaki hude gnilobe Fo to : T he A ni m al an d P la nt H ea lth A ge nc y ( AP H A) Fo to : T he A ni m al an d P la nt H ea lth A ge nc y ( AP H A) 3/2018 letnik CXX 73 ZDRAVJE ČEBEL Fo to : T he A ni m al an d Pl an t H ea lth A ge nc y ( AP H A) Fo to : K . R uo ff • do prejema izvida laboratorijske preiskave je čebelarju dovoljeno v čebelnjaku opraviti le najnujnejša neodlo- žljiva dela, pri čemer mora poskrbeti, da se bolezen ne bi širila, preprečevati mora brezmatičnost družin in rojenje čebel; • čebelar mora zagotavljati ustrezne higienske raz- mere v čebelnjaku, sproti čistiti in uporabljati ustre- zna razkužila (vroč natrijev ali ka- lijev lug, ožiganje) ter shranjevati odpadke v zaprti embalaži na kraju samem; • poskrbeti mora za hrano in pitno vodo, preprečevati mora ropanje če- bel; čebelarju ni dovoljeno uporablja- ti medu iz okuženega čebelnjaka za prehrano čebel, če ima namero točiti med, mu veterinar svetuje, da poča- ka na izvid laboratorijske preiskave (trenutno veljavni predpisi v Repu- bliki Sloveniji namreč ne prepovedujejo točenja medu v okuženem čebelnjaku ali točenja medu iz okuženih čebeljih družin). Na kraju samem neposredno takoj po opravljenem pre- gledu veterinar podrobneje razloži čebelarju in svetuje, kako naj skrbi za preprečevanje širjenja bolezni, kako bo potekala predlagana sanacija, ki bo opravljena v primeru pozitivnega laboratorijskega izvida. Čebelarja seznani, da bo prejel pisni laboratorijski izvid o opravljeni preiskavi odvzetih vzorcev, ki običajno traja tri do sedem dni, po pošti in da je pisno navo- dilo veterinarja VF NVI zanj obvezujoče vse do zaključka pre- iskave in odločbe uradnega veterinarja UVHVVR. Čebelarja hkrati seznani, da bo v primeru negativnega izvida laborato- rijske preiskave (če bakterija Paenibacillus larvae ne bo doka- zana v odvzetih in preiskanih sumljivih vzorcih zalege) prejel dopolnilno pisno navodilo veterinarja VF NVI, s katerim bodo ukrepi, določeni v prvem pisnem navodilu, odpravljeni. Veterinar VF NVI skladno s predpisi poskrbi za čimprej- šnjo dostavo vzorcev v laboratorij VF NVI in tudi sprotno obveščanje območnega urada UVHVVR o sumu in pojavu hude gnilobe čebelje zalege. Pregled čebeljih družin: čebelar jemlje iz plodišča posamične sate, veterinar jih natančno pregleda. Test z zobotrebcem ali s pinceto Zasušeni ostanki odmrlih ličink lahko vsebujejo do 2,5 milijona spor. V preventivne namene, da lahko čim prej ukrepamo in s tem preprečimo izbruh klinične oblike hude gnilobe čebelje zalege, je priporočljivo ugotavljanje prisotnosti spor povzro- čitelja Paenibacillus larvae v medu. Najprimernejši so vzorci medu iz vencev nad zalego, saj so v iztočenem medu rezul- tati laboratorijske preiskave manj natančni. Vzorce medu v ta namen bo po svoji strokovni presoji, lahko tudi v dogovo- ru s čebelarjem, odvzel veterinar VF NVI predvsem iz čebe- ljih družin v čebelnjakih in na območjih z večjim tveganjem za pojav bolezni. Poleg tega bomo letos na prisotnost spor laboratorijsko preiskali omejeno število vzorcev medu, od- danih na ČZS na analizo kakovosti, za kar je treba izpolniti obrazec, objavljen na spletni strani ČZS www.czs.si/Admin/ load.php?sif_ob=30&sif_file=objave_podrobno&sif_pa- rent=8997. Čebelar pa lahko kadar koli tudi sam, vendar na lastne stroške, odda vzorce medu v preiskavo na prisotnost spor v diagnostične laboratorije VF NVI in v sprejemnico vzorcev na Veterinarski fakulteti. Rezultat preiskave bo v drugem in tretjem primeru prejel neposredno čebelar, zato svetujemo, da se v primeru pozitivnega rezultata posvetuje z veterinarjem VF NVI o nadaljnjih ukrepih, da se prepreči izbruh bolezni. Dr. Metka Pislak Ocepek in mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ Pregled medu na spore hude gnilobe