LETO XXVI. ŠT 14 (1222) TRST, GORICA CETRTEK, 15. APRILA 2021 

CENA 1,20€ 
www.noviglas.eu 
TAXE PERCUE TASSA RISCOSSA 
UFFICIO POSTALE GORIZIA, ITALY 

SETTIMANALE 
Poste italiane S.p.a. Spedizione in abbonamento postale 

D.L. 353/2003 
N
O
VI G
L
A
S J
E N
A
S
T
A
L Z Z
D
R
U
Ž
I
T
VI
JO T
E
D
N
I
K
O
V

(conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma1, NE/PD ISSN 1124-6596  K
A
T
O
L
I
Š
K
I G
L
A
S I
N N
O
VI L
I
S
T 1
1
. J
A
N
U
A
R
J
A 1
9
9
6 


Str. 8 / Pogovor Zulejka Devetak o zborih, Cernetovi nagradi in g. Voncini  Str. 9 / DSI Spletna podelitev nagrade Vstajenje msgr. Marinu Qualizzi  Str. 14 / Pogovor Helena in Roberta Sardoc, upraviteljici gostilne v Slivnem  




Cas bo pokazal, kako bo z javno obravnavo polpretekle zgodovine 
Matej Caharija 
M
it o Italijanih kot dobrih ljudeh pocasi izgublja veljavo, me je pred dnevi opozoril prijatelj, ki deli z menoj zanimanje za zgodovino. Bil je pod svežim vtisom ogleda zanimive virtualne razstave Z ognjem in mecem, ki so jo o italijanski zasedbi Jugoslavije med drugo svetovno vojno pred kratkim odprli. Ob osemdeseti obletnici napada je vec kot 130 akademikov zahtevalo, naj italijanska republika, ki je osnovana na vrednotah odporniškega gibanja, prizna zgodovinsko odgovornost za vojne zlocine v Jugoslaviji. Poštena rekonstrukcija zgodovine pod pokroviteljstvom spodnjega doma italijanskega parlamenta in zahteva akademikov sta nedvomno pozitivni novici. Ljudje, še predvsem mi, ki živimo ob meji, dobro vemo, kako je z obravnavo polpretekle zgodovine. Že pred desetletji so izšle temeljite študije o tem, kar je italijanska vojska pocenjala v Jugoslaviji, na Balkanu in v Afriki. Napisali so jih italijanski, slovenski in drugi zgodovinarji. Izšlo je porocilo italijansko-slovenske zgodovinske komisije. Tudi pisatelj Boris Pahor je spregovoril v televizijski oddaji Fabia Fazia, vendar sadovi 
POGOVOR Aleksij Pregarc 

85 let samohodca, ki se ni zapiral v svoj “veliki mali svet” 
P
esnik Aleksij Pregarc je pred dnevi slavil svoj 85-letni rojstni dan. Literarna kritika ga je od nekdaj predstavljala kot samohodca, umetnika, ki se ni zapiral v svoj “veliki mali svet”. Na svoji dolgi in plodni ustvarjalni poti je med drugim znal privabiti k sodelovanju veliko avtorjev in avtoric. Ob tem castitljivem jubileju 


smo stopili v stik z avtorjem iz Ricmanj, da bi ga povprašali o prehojeni poti in morebitnih novih nacrtih. Nastal je pricujoci pogovor, ki vam ga ponujamo v branje. 
Rodili ste se v Ricmanjih leta 1936. Ali se morda spominjate, kakšna je bila vas v vašem zgodnjem otroštvu? Gotovo hranite kak spomin, ki prica o takratnem življenju na podeželju … 
Ricmanje so bile tipicna slovenska vas v Bregu, v kateri je bila velikanska vecina prebivalstva slovenska. 
/ str. 3 

POGOVOR Matej Ferfoglia 


Dokler bodo osli na Krasu, bo gmajna cista in ovrednotena! 
V 
okolici Doberdoba se že pet let pasejo osli, ki cistijo kraško gmajno. Zaslugo za to ima skupina kmetov, ki sodelujejo v zvezi Kraška gmajna. O oslih, delu na kmetiji in v “zgodovinskem” kmeckem turizmu v Doberdobu smo se pogovorili z domacinom Matejem Ferfoglio. Kako se je zacela zgodba vaše 

kmetije in kmeckega turizma in kako se je razvila do danes? 
V družini smo se s kmetijo vedno ukvarjali. Imeli smo tudi osmico, ki je bila odprta dvakrat letno po nekaj tednov. Kmecki turizem je nastal, ko so v obcini ukinili osmice - do takrat smo prodajali samo vino, leta 1993 pa so moji starši, Cirila in Franc, s pomocjo tete Nadje in strica Stanka odprli kmecki turizem. Ponujali so narezek in tople jedi, pocasi se je ponudba vecala. 
/ str. 6 Katja Ferlertic 
dela eminentnih preucevalcev in pricevalcev preteklosti niso prodrli v širšo javnost.  Ker tece beseda o zgodovinskem spominu, moramo nekaj dodati. V Italiji od casa do casa ponavljajo, da pocetje italijanske vojske med 2. vojno v tujini ni znano, ker država ni imela svojega Nürmberga. Res je, vendar pri tem pozabljajo spomniti, da je v povojni Nemciji izpraševanje kolektivne vesti glede dogajanja med vojno v glavnem izvedla prva povojna generacija. Mladi so konec šestdesetih let prejšnjega stoletja doma postavljali vprašanja ocetom glede njihovega pocetja v letih vojne. 
/ str. 2 
Kot smo že veckrat omenili, bo postopoma stekel nacin distribucije Novega glasa prek raznašalcev. Zato naprošamo vse narocnike, ki živijo v stanovanjskih hišah in nimajo poštnega nabiralnika na cesti, naj nas poklicejo na telefonsko številko 0481 533177 (uprava NG v Gorici) ali pišejo na zadruga.gm.ts@gmail.com, da jim obrazložimo, kako lahko to uredimo. Hvala! 

Tudi predstavnik SSk I. Gabrovec na obcnem zboru politicne zveze Avtonomije in Okolje 
Za Evropo regij, 
Edina možna Evropa je Evropa regij, ozemelj,  regij, teritorijev in ljudstev”) je potekal 19. in 20. marca.  je na obcnem zboru nastopilo 10 predavateljev, ki so odraz  
ljudstev. To sporocilo je izšlo  Na njem je tekla beseda o  v zvezo AiO vkljucenih  
s prvega spletnega zasedanja  evropskih vprašanjih in  politicnih strank in gibanj.  
2. obcnega zbora zveze  mednarodni solidarnosti  Deželni svetnik SSk Igor  
Avtonomije in Okolje (AiO- z vsemi zatiranimi narodi  Gabrovec je obrazložil,  
kako solidarnost med  
skupnostmi, ki se svobodno  
samoupravljajo, predstavlja  
kljuc za obnovo po  
pandemiji. V imenu Pakta  
za avtonomijo FJK, ki v tem  
triletju predseduje AiO, sta  
spregovorila Robero Visentin  
(Odpor zoper instrumentalno  
in goljufivo uporabo  
pandemicne krize za vnovicni  
predlog centralizma v Italiji)  
in deželni svetnik Massimo  
Moretuzzo. Udeleženci so na  
Autonomie e Ambiente), ki  ter zoper vse državne  obcnem zboru prisluhnili tudi  
združuje v Italiji delujoce  centralizme.  pricevanjem, pogledom in  
politicne teritorialne sile. AiO  Na zasedanju so obravnavali  ugotovitvam avtonomistov  
je tesno povezana z Evropsko  izzive okoljske nuje, skupnih  s Sicilije in Sardinije, iz  
svobodno zvezo (European  dobrin in alternativnih  Veneta, Romagne, Toskane,  
Free Aliance).  denarnih politik. Udeleženci  Doline Aosta, Lombardije  
Obcni zbor (“Povratek  so poslušali posnetek  in Piemonta. Posnetek  
k Ustavi in statutom –  posega predstavnika Union  celotnega zasedanja in  
Ustaviti skupaj avtoritarni  Valdotaine, ki je 9. marca letos  preostalo gradivo sta na voljo  
centralizem – Ohraniti  v italijanskem senatu izrekel  na spletnem naslovu: https://  
republiko avtonomij - Graditi  solidarnost katalonskim  www.autonomieeambiente.  
bodocnost samouprave za vse  evroposlancem. Ob pozdravih  eu  
in povsod v Italiji in Evropi  gostov s Korzike in iz Walesa  Mch  

ozemelj in ljudstev 
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ob 30-letnici samostojne Slovenije 
Vabilo k ogledu spletnih prispevkov 
ozaslužnih rojakih 
L
etos obeležujemo 30 let vsega sveta pri nastajanju bi beseda o vsem dobrem, od ene najpomembnejših slovenske države, njenem kar so posamezniki odlocitev v slovenski priznanju in uveljavljanju. storili za Slovence in našo zgodovini, odlocitve za Zato vsak teden na domovino, segla kar se da samostojno in neodvisno spletni strani slovenci. dalec. Obenem verjamejo, Slovenijo. Na Uradu Vlade RS si predstavljajo rojaka, da gre za zelo zanimivo in 

za Slovence v zamejstvu in ki je na tak ali drugacen morda mnogokrat manj po svetu so se zato odlocili, nacin prispeval k temu, da poznano stran slovenske da v tem letu približajo se danes lahko Slovenci osamosvojitve. Zato vabijo cim širšemu krogu ljudi veselimo tridesetletnice vse, da si ogledajo dosedanje tudi izjemen prispevek naše domovine. prispevke na spletni strani Slovencev iz zamejstva in Na uradu želijo namrec, da slovenci.si 

Na spletni strani univerzitetnega zdravstvenega podjetja ASUGI sta na voljo dva nova dvojezicna obrazca. Gre za nadomestno dokazilno izjavo in za dvojezicen obrazec za izbiro osebnega zdravnika splošne medicine, ki velja tudi za mladoletne. Obrazca je mogoce dobiti na spletni povezavi https://asugi.sanita.fvg.it/it/servizi/dist_amm_scelta_revoca_ mmg_pls.html . Ta podatek je Službi Zajezik posredoval pristojni urad pri zadravstvenem podjetju, ki skrbi za prevajanje vseh dokumentov v slovenski jezik in kateremu se je Služba Zajezik že zahvalila za prizadevanja. V naslednjih tednih bo na voljo še drugo dvojezicno gradivo. Nova pridobitev je vsekakor majhen kamencek, ki se dodaja številnim storitvam, ki so pri zdravstvenem podjetju že na voljo v slovenskem jeziku. Pri Službi Zajezik pozivamo vse pripadnike slovenske narodne skupnosti v Trstu in Gorici, da se te nove pridobitve cim vec poslužujemo. 
K
riticni pregled znotraj družin je nato postal javen in skupen. Ker njihovi manj pogumni italijanski vrstniki tega niso storili, je bila takrat nemara izgubljena zadnja priložnost (saj je bil spomin še živ) za kolikor toliko spontan obracun italijanske družbe s temno preteklostjo. Prevladala je lagodnost. V javnosti je prevladal mit o “dobrih ljudeh”, ki ga je najbolj ucinkovito prikazal in širil Salvatoresov film Mediterraneo. Resne in temeljite študije z zgodovinskih posvetov niso oblikovale javnega mnenja. Ko je italijanska družba zabredla v krizo, so vodilne elite odkrile kohezijsko moc nacionalizma. Namesto soocanja z bistvenimi družbenimi problemi je po srecanju leta 1998 med Finijem in Violantejem v Trstu prevladala težnja polpretekle zgodovine v postavljanja na zatožno Italiji. Kako bodo državne klop “genocidnih” institucije iskale kohezijo Slovanov: Italijani so v družbi, ki se bo po 

postali žrtve. pandemiji spopadala z Ob pozitivni novici, ki velikimi težavami? Bodo po jo predstavlja odprtje novem prevladali zrelejši virtualne razstave, bo in treznejši pogledi? Ali se šele cas pokazal, kako bo bo Italija kdaj opravicila za odslej z javno in medijsko gorje, ki ga je povzrocila v odmevno obravnavo nekdanji Jugoslaviji? 

Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je predložil svetniško vprašanje v zvezi s povracilom stroškov za nekorišcene šolske prevoze. V njem uvodoma piše, da je tudi letošnje šolsko leto, ki se po velikonocnih praznikih že bliža koncu, zaznamovano z velikimi težavami zaradi virusne pandemije. Dijaki so morali pouk veckrat prekinjati zaradi karanten, pozitivnih brisov, bolezni in seveda uvedbe šolanja na daljavo. Tako ugotavlja, da že zdaj podatki jasno kažejo, da so dijaki tudi v tem šolskem letu v glavnem imeli pouk od doma, zato so zelo malo koristili mesecne in letne vozovnice za prevoz v šolo. Prav zaradi tega sprašuje, kako namerava deželna uprava priskociti na pomoc družinam za stroške oz. nekorišcene storitve. “Lani je deželni odbor uvedel delno povracilo stroškov oz. njihovo akreditacijo v obliki voucherjev za nabavo novih vozovnic za javne prevoze”, zatrjuje deželni predstavnik SSk. 

Bolece slovenske delitve 
Janez Povše 
Nedavno poglobljeno porocilo Slovenske akademije znanosti o umetnosti o spravi oziroma o tem, kako Slovenija vse bolj tone v notranje zaostritve, ki so spravi popolnoma nasprotne, je vzbudilo veliko pozornost. Kako bi je tudi ne, saj vsakogar, ki mu je maticna domovina pri srcu, njeno sedanje stanje navdaja z zaskrbljenostjo in lahko da tudi z bolecino. Politicno spopadanje stopnjuje svoj sovražni naboj, in ko bi bilo pricakovati, da bo zaradi groženj pandemije prenehalo z že škodljivim obracunavanjem in bo prišlo do vsesplošne strnjenosti, so spopadi zadobili še hujše in mestoma skoraj nerazsodne oblike. Kar pa je od vsega najslabše, se politicna vojna vse bolj pogreza v cas nazaj, v tragicno slovensko razdeljenost med drugo svetovno vojno, v cas ideologij, ki ne prenesejo drugacnih življenjskih in nazorskih izkušenj in jih hocejo izlociti ter odstraniti, ce ne dobesedno izniciti. In kaj res ni bilo mogoce prepreciti tega današnjega nagiba v neusmiljen notranji boj dveh nasprotnih politicnih polov, ki ne dopušcata srednje, da ne recemo skupne poti? Kaj je Sloveniji res spolzel izpod prstov tisti žlahtni obcutek za plemenitenje skupnosti vseh? Kaj so res že pozabljeni polet, navdušenje in vsesplošna sreca ob osamosvojitvi, ko so se uresnicile vecstoletne sanje o lastni državi? In kasneje, kaj je res zatonil v temo vstop Slovenije v novo družbo evropskih narodov, družbo, ki vendar pomeni v prihodnost usmerjen odmik od strahot preteklosti in bridke razklanosti znotraj istega naroda? Res težko je verjeti, da nista slovenskega cloveka in njegove politike tako enkratna dosežka, kot sta lastna država in clanstvo v Evropski uniji, odmaknila od notranje razklanosti in njene rušilne miselnosti in ga koncno obrnila v prihodnost, v prihodnje nacrte, prihodnja snovanja in v zanosno izgrajevanje prijetnejšega skupnega življenja.Življenja, ki ljudi vec ne deli in jih ne potiska na dva locena in nepomirjena bregova, kjer prvi spodkopava in noce priznati drugega in drugi spodkopava in noce priznati prvega. Kdo porece, saj se podobni spori dogajajo tudi drugje, znotraj drugih narodov in držav, zakaj bi slovenski primer izpostavljali kot nekaj posebnega in dosti bolj škodljivega? Gre pac za demokracijo kot tisto družbeno ureditev, ki daje prostor vsem možnim pogledom in njihovi pravici, da si prizadevajo pridobiti kar najvec volilcev, in to na nacin tudi odlocnega spopadanja mnenj. Toda ce govori resnico obcutek, da se spori, izvirajoci iz krvave preteklosti, v maloštevilnem narodu dodatno zaobrnejo vanj in so toliko bolj unicujoci ter rušilni, potem bi se morali v tem našem narodu vsi dosti globlje zamisliti, se zaustaviti, si pogledati v oci ter si seci v roke. Zaradi ljubezni do svojega naroda, ki je vendar toliko pretrpel, da si zasluži sedanjost in prihodnost lepega in prijateljskega sobivanja ter srecnega razumevanja med vsemi in z vsemi. 
15. APRILA 2021 
NOVI GLAS 
Aktualno 3 
S 1. STRANI Pogovor: Aleksij Pregarc, pesnik, igralec, režiser 
85 let samohodca, ki se ni zapiralv svoj “veliki mali svet” 
O
drašcal sem v okolju, v povezani. Še danes ne vem, poredkoma. Vas, ki leži v me je tudi glasba vedno zelo dragocenega dela Jolke Milic, združenja pesnikov veckrat katerem so ljudje živeli kje so pokopani. Tudi po tako dolinski obcini, izgleda precej zanimala. Naša družina bi bil nepoznan, pravzaprav obiskal Pariz, Ameriko, v pomanjkanju; pogosta je dolgem casu, pri svojih 85 zapušcena. Mnogo prišlekov je bila zelo povezana z nula. Imela me je zelo rada. Argentino in druge dežele. bila tudi lakota. Razmere letih, me to pravzaprav še je v vasi pokupilo hiše, veliko družino Švara, ki so bili Prinašal sem ji pesmi, ona jih Knjiga Blagi izzivi, ki sem so se za družino nekoliko vedno muci … S prihodom domacinov je umrlo ali so se znani glasbeniki, tako da je prevedla, prevode sva nato jo izdal, vsebuje porocila izboljšale proti koncu vojne. partizanov ob koncu vojne preselili drugam. V vasi sta je zanimanje za glasbo in skupaj pregledala in pesmi o srecanjih in izkušnjah, Spominjam se, da so se se je v Ricmanjih naselilo danes dve tretjini prebivalstva lep jezik ostalo tudi v meni. so izšle v italijanskem jeziku. ki sem jih doživel med naše none in mame vozile z Dokaj zgodaj, kot deset- ali Najino sodelovanje je trajalo številnimi zanimivimi obiski vlakom do Kozine in dalje do 
enajstletni decek, sem se pa neverjetno dolgo casa. Temu tudi oddaljenih dežel. Prek Materije, tam izmenjale blago 
zaljubil v pesništvo. Veliko je botrovalo tudi dejstvo, da poezije, svoje in drugih in nato domov prinašale, 
mojih pesmi, ki jih pojejo sem veliko casa preživljal na avtorjev, sem obiskal tudi denimo, krompir in drugo 
pevski zbori, je mojstrsko Sežanskem. Kot režiser sem Dansko in Švedsko, Nemcijo, hrano. V tistem casu, ce je kdo 
uglasbil priznani skladatelj na tistem delu Krasa obudil Avstralijo, Azijo in seveda vso prihajal iz Trsta v Ricmanje, 
Adi Danev. dramsko dejavnost. Mislim, Jugoslavijo. je navadno prihajal z vlakom. 
Svojo prvo pesniško zbirko da sem edini iz zamejstva, Veliko let ste svoje prispevke Oce je delal v tovarni blizu 
ste objavili na zacetku ki je v sežanski obcini prejel objavljali tudi v Novem listu. Škednja, ki so jo potem 
sedemdesetih let preteklega Kosovelovo plaketo za delo. Bi kaj povedali o tem? zaprli. Družina si je skušala 
stoletja v italijanšcini. Kako Kako doživljate današnji cas, Lahko povem, da je bil pomagati. 
se spominjate tedanjega ki ga v tolikšni meri doloca takratni glavni urednik Ali se morda spominjate, 
casa? pandemija? tednika, Drago Legiša, kako ste preživljali svoja 
Nimam lepega spomina Že precej casa ne lazim okrog. najvecji demokrat, ki sem 
otroška leta? 
na tisti cas. Nihce ni Z ženo sva doma in sva zelo ga kdaj srecal. Dodati pa Spominjam se, da sem 
pricakoval, da bodo Italijani pazljiva. Cepil sem se. Ko moram, da je tudi Jože se še zelo majhen pricel 
sami predstavili to zbirko. prižgeš televizor, vidiš, da se Pucnik, s katerim sem bil v zanimati za knjige. Ko sem 
Pisal sem seveda samo v dogajajo vse te zadeve, katere stiku in sodeloval, bil zelo pri petih letih zacel obiskovati 
slovenšcini. Ob razstavi si prej še zamisliti nisi mogel, demokraticna osebnost. italijansko šolo, nisem znal Demetrija Ceja so stopili do da bi se lahko zgodile … Vaša zadnja pesniška ene same italijanske besede. kakih tisoc vojakov. Na našem italijanske narodnosti. Skoraj mene organizatorji, ki so bili Preidiva k vašemu delovanju zbirka je pri tržaški Mladiki K sreci je bila uciteljica domu je bil partizanski ne srecaš vec na cesti prej zelo pozitivno preseneceni na mednarodni ravni v izšla pred petimi leti. Ali prijazna in dovzetna, da kapetan. Z vsakdanjim poznanih ljudi. V preteklosti ob branju mojih poezij, okviru Svetovne organizacije nacrtujete kako novo se je z ocetom dogovorila, srecanjem z njim sem se kot sem s  svojim delom in da je potem izšla pesniška pesnikov. Bi povedali kaj o objavo? da se bom italijanšcine pac devetletni decek naucil bodisi nastopanjem doživljal širši zbirka. Objava sama ni imela tem? Resnici na ljubo bi rad v eni naucil pocasi, kar se je potem cirilice kot tipkanja na stroj. prostor. Poznam ogromno med našimi ljudmi velikega Za svoje pesmi, tiste, ki sami knjigi objavil vsa svoja tudi zgodilo. Leta 1945 je Vaše besedno ustvarjanje je ljudi v Sloveniji, italijanske odmeva. so seveda bile prevedene, najbolj priznana dela. A kaj, pricela delovati slovenska tesno povezano z rojstnim avtorje in druge, s katerimi Skoraj vse vaše pesmi, sem v teku desetletij prejel ko že zdavnaj po tem nihce šola. Povedati moram, da Bregom, s Trstom in širšim sem marsikje redno kolikor jih je prevedenih v priznanja na raznih koncih vec ne sprašuje. sem takrat že imel zelo okoljem. Kako danes sodeloval. Veliko sem prek italijanski jezik, je prevedla sveta. Kar se tice slovenskega Kdo ve, morda bo ta pogovor težke spomine. Teto, Vido doživljate ta obmejni poezije tudi potoval po svetu. pred kratkim preminila Jolka prostora, sem si zelo pripomogel k temu … Pregarc, so crnosrajcniki prostor? Uveljavili ste se kot pesnik, Milic. Kako se spominjate prizadeval za osamosvojitev Brez skrbi, ne bo do tega ubili v Ljubljani. Terenci, to Doživljam ga od svojega igralec in režiser. Kateri od sodelovanja z njo? Slovenije. Bil sem eden prišlo. Danes sicer denar je, je udbovci, so mi pa odvedli rojstva dalje … Nekoc je teh poklicev vam je najbolj Šlo je za enkratno in tistih, ki je pravzaprav a so drugacni casi in drugi strica, teto in sestricno, bilo drugace, a danes se ljub? nepozabno sodelovanje. Ko ustvarjal Svetovni slovenski ljudje. s katerimi smo bili zelo o Ricmanjih govori zelo Kaj naj recem? Predvsem bi ne bilo požrtvovalnega in kongres. Še prej sem v okviru Matej Caharija 
POGOVOR Katja Pasarit o delovanju sindikata in vclanjevanju 
Sindikat je clanom vedno na razpolago 
K
ljub posebnemu in V naslednjih mesecih bodo modernizacijo in posodobitev Z novo podobo se nekako povezave in pogovore. Niso pa vse telematsko in zato tudi izrednemu stanju, od vsi naši clani dobili potrebno delovanja sindikata, za kar zacne tudi nova kampanja ... enako ucinkoviti, ne nazadnje hitreje. Obrazci so pripravljeni katerega sta še odvisni naše dokumentacijo in nazadnje je bilo v zadnjih letih težko Tako je, želimo si pridobiti pandemija vpliva na naše in na voljo kar v elektronski delovanje in življenje nasploh, novo clansko izkaznico, za skrbeti, kar je popolnoma cim vec novih clanov. Kot sem življenje, naše zdravje in tudi obliki. Zdaj sem jaz zaposlena Sindikat slovenske šole ne katero smo se odlocili na razumljivo, saj se je normativ povedala v zadnjem pogovoru, take vrste srecanja lahko na sindikatu in sem zato miruje. Zastopnica sindikata zadnji seji odbora. Poleg hitro spreminjal, in ce ni so številke pozitivne in odpadejo oz. stecejo kasneje tudi kontaktna oseba. Na prof. Katja Pasarit nas je izkaznice smo se odlocili cloveka, ki se poklicno zadovoljive, a se lahko vedno od nacrtovanega datuma. razpolago sem za katerokoli seznanila z zadnjimi novostmi tudi za graficno osvežitev. ukvarja s temi zadevami, izboljšajo. Radi bi privabili in Sicer ravno prejšnji teden, v vprašanje, dvom in seveda in perecimi tockami. Logotip, ki je bil že prisoten se kopicijo in zastarajo. Na prepricali še veliko ucnega in cetrtek 8. aprila, je na daljavo za vclanjevanje. Dosegljiva 
neucnega osebja. Marsikdo potekalo srecanje z bivšimi sem na elektronski pošti 
V zadnjem pogovoru za Novi 
ne ve, kako poteka delo in sedanjimi študenti, ki so info@sindikat.it in na številki 
glas si nam opisala vlogo 
sindikata in kako je lahko oz. še obiskujejo Univerze v 040370301 ali 3806859898. 
sindikata in razkrila izzive, 
ta v pomoc, ko se pojavijo Republiki Sloveniji. S predhodno najavo (zaradi 
ki jih ima ta pomembna 
dolocene problematike v svetu Pogovor je nastal vsled dopisa, izrednega stanja) se lahko 
organizacija na našem 
šolstva. Zaradi pandemije ki ga je Klub Zamejskih s clani in interesenti tudi 
obmocju … Kako poteka delo 
tudi promocija sindikata Študentov poslal na Deželni srecamo na sedežu v ul. 
v teh prvih mesecih 2021? 
trpi škodo, kajti v normalnih Šolski Urad meseca februarja, Donizetti št. 3 v Trstu, v Pandemija nas je zaznamovala 
razmerah bi priredili vec v katerem so izpostavili navadnih oz. boljših razmerah na vseh podrocjih, prav tako 
srecanj v živo, kjer bi se s clani nekatere prakticne težave pa bom prisotna tudi enkrat je delo na sindikatu in v vseh 
in simpatizerji srecali osebno, s katerimi se soocajo ob na teden na goriškem sedežu, ustanovah, s katerimi sindikat 
se pogovorili in tudi osebno zakljucku študija. Sindikat na Verdijevem korzu št. 51. sodeluje oz. interagira, 
razrešili dvome in vprašanja. je študentom na tem mestu Nazadnje bi pa rada opozorila, upocasnjeno. Vsekakor pri 
To v tem trenutku ni mogoce, posredoval strokovno mnenje da lahko ostanejo v sindikat Sindikatu slovenske šole 
rdece cone ne pomagajo, o teh zahtevah in zagotovil vclanjeni tudi ucitelji in ne mirujemo. Zdaj smo 
ucitelji in profesorji delajo na pomoc pri reševanju le-teh. profesorji, ki so se upokojili se predvsem osredotocili 
daljavo in je zato tudi delo tako (vec na str. 20) in ki jim je delo sindikata na birokratske zadeve oz. clanov kot sindikata oteženo. Na koncu pa še prakticno pri srcu. Na ta nacin lahko prilagajamo casom, kar je pri Tudi pri sindikatu ste se vprašanje. Kaj mora narediti ostanejo v stiku z našo organizaciji zastarelo. Tako na naših “jumbo” plakatih, ta nacin skušamo postati organizirali s spletnimi zainteresirani za vpis v organizacijo in delijo z nami npr. urejamo clansko knjigo, je sedaj tudi na kuvertah in bolj prepoznavni, se bolje povezavami? sindikat? svojo dolgoletno izkušnjo na predvsem v zvezi s privacy oz. pisemskem papirju z glavo. predstaviti in biti v koraku s Ja, tudi mi smo se aktivirali Vclanjevanje je zelo podrocju šolstva. obdelavo osebnih podatkov. V bistvu gre za neke vrste casom. in poskrbeli za razne spletne enostavno, saj zdaj poteka Matevž Cotar 


15. APRILA 2021 
4 Kristjani in družba 
NOVI GLAS 
Ob smrti teologa Hansa Künga 
Teolog za prihodnost? 
N
a torek v velikonocni Dobro, res je, da se je tudi msgr. Antonia Livija, le teologe, naj ne bodo medijski svojih rokah, kakor je dobro v prihodnost pravzaprav osmini je umrl zelo znan švicarski teolog raje odlocil potrditev tistega, kar je kot teologi, v smislu izkorišcanja napisal katoliški filozof ni resnicna, da je le neka švicarski teolog in duhovnik, za “kravatasto” obleko, ki teolog bil, nic pa to ne vzame medijev za samopromocijo Fontana iz Verone. Prav zaradi cloveška izmišljotina. Ne Hans Küng. Bil je sicer leto dni je zamenjala duhovniško, njegovi osebnosti, njegovemu in iskanje slave sveta, naj se tega je švicarski teolog svoja bomo se podrobno ozirali mlajši od Josepha Ratzingerja, a je vseeno še imel neki stil. karakterju, o katerem tu ne ne grejo teoloških pozicij, ki prepricanja utemeljeval na na Küngova prepricanja in kasnejšega papeža Benedikta Ne moremo torej mimo govorimo. Na podrocju vere niso v skladu s katoliškim novoveški filozofski podlagi, njegove nauke, rekli bomo XVI., vendar sta oba delovala dejstva, da je bil profesor je bil zagotovo zelo kvaren naukom oz. so mu celo zlasti na Heglu. No, ce bi samo to, da se ta njegova v istem casu v nemškem 

nasprotne, kakor tudi, naj ne se nekoliko ozrl, recimo, prihodnost še ni zgodila in se, prostoru, zlasti v Tübingenu, 
diskutirajo vec oz. skušajo na danskega novoveškega o tem smo kar prepricani, niti oba pa sta bila tudi svetovalca 
redefinirati vprašanj, ki so filozofa Kierkegaarda, potem ne bo zgodila. na 2. vatikanskem koncilu. 
že bila dokoncno definirana. bi videl, da ta zaverovanost Andrej Voncina Švicarski duhovnik je postal 
Res je, dokument je nastal profesor na omenjeni nemški 
kasneje, vendar so omenjena univerzi pri komaj 32 letih. Ta 
nacela že ves cas veljala, podatek nam kaže na izredno 

švicarski teolog pa “ni imel briljanten um, lahko bi celo 
ušes za poslušanje” že vsaj Pametni telefoni so danes vseprisotni v našem življenju. Uporabljamo dejali, da je na neki nacin bil 
od tedaj, ko je na zadnjem jih za telefoniranje, pisanje SMS-ov, pregledovanje eletronske pošte, genialen. Izkazalo pa se je 
vesoljnem cerkvenem zemljevide, poslušanje glasbe ... Nanje si lahko naložimo aplikacije tudi, da ce ni tak briljantni 
zboru, 2. vatikanskem, za štetje korakov, kalorij, ur spanja ... V bistvu lahko imamo na njih um v pravih okvirjih, da lahko kot strokovnjak spremljal katerokoli aplikacijo: koristno ali za kratkocasenje. “duh pobegne iz steklenice”, Hans Küng krivoverec, vendar in je še, ker njegovi nauki žal dunajskega kardinala Königa. Ena od aplikacij, ki postaja vsako leto bolj popularna, a je še vedno v tem primeru bi celo res pa moramo hkrati s tem ostajajo. Razstavil je dolocene Zdi se, da je prevec zapadel mnogi ne poznajo, je YouVersion. To je aplikacija, ki omogoca branje lahko rekli, da je tisti, ki je zatrditi, da je bil tiste sorte kljucne verske resnice na skušnjavi, po kateri naj Svetega pisma kar na telefonu. Uporabnik aplikacije si mora na njej pobegnil, bil “genij”. Ko se krivoverec, kakršni so bili takšne dele, da jih potem, ce bi prihodnost Cerkve bila ustvariti brezplacni profil, nato pa lahko uporablja vse njene funkcije. je švicarski teolog odpovedal Arij, Pelagij in podobni, ki so bi sledili njegovim naukom, odvisna vsaj v neki meri od Aplikacija vecinoma temelji na bralnih nacrtih, ki uporabniku vsem mejam, se ni znal vec bili po pameti sicer briljantni, ni bilo vec mogoce sestaviti. njega in njegovih naukov omogocajo, da vsak dan prebere delcek Svetega pisma. Obstaja zelo ne ustaviti ne nekoliko vrniti vendar pa vidimo, kaj lahko Najbrž je prav zaradi tega – ce ne bi šli v tisti smeri, veliko bralnih nacrtov: nekateri so namenjeni temu, da se v enem letu nazaj na prava pota. Kakor je iz potencialnega velikega prišlo do dejstva, da cetudi bi naj se Cerkvi ne bi pisalo nic prebere celotno Sveto pismo, drugi so krajši in trajajo teden ali mesec lepo dejal sobrat in znanec verskega ucitelja, morda celo kdo ne vedel prakticno nic o dobrega. Konec koncev je dni in so namenjeni temu, da se poglobimo v kakšno temo. Krajši teolog Ariel Levi Di Gualdo, svetnika, nastane, ce vse teologiji, bi pa obstajala velika nekaj podobnega trdil še en bralni nacrti imajo poleg odlomka iz Biblije tudi razmišljanje tistega, ki lahko najdemo pri Küngu skupaj ni v okvirih, ampak jih možnost, da je že kdaj slišal teolog, Karl Rahner, ki je jasno je nacrt sestavil. Bralnih nacrtov je ogromno, išcemo pa jih lahko glede še nekaj, kar bi v zadnjih preskoci. Pokojni teolog je bil za ime Hans Küng. V bistvu povedal, da hoce biti zacetnik na razpoloženje (ljubezen, tesnoba, ozdravljenje, jeza, mir ...) ali po letih ali desetletjih zaman obsojen, moral je zapustiti zato, ker se je postavil za neke nove Cerkve. Za teologe temah (za nove v veri, skozi Sveto pismo, delo, za voditelje, molitev ...) iskali pri dolocenih znanih katedro nemške univerze, nekakšnega izzivalca pravega navadno to pomeni smer Vsak dan se na zaslonu prikaže tudi vrstica dneva, ki vsebuje stavek iz duhovnikih in teologih, to svojim pogledom pa se katoliškega nauka in nikakor historicizma in progresizma, Svetega pisma. Sama aplikacija pa ima tudi druge funkcije: na njej se pa je dolocena možatost – nikdar ni odrekel. Tako, da je ni upošteval tistega, kar je kar je žal oboje veljalo za lahko tudi povežeš s prijatelji, imaš možnost zmoliti in svojo molitev dandanes vidimo bolj neko beseda krivoverec ali heretik v navodilo Kongregacije za nauk pokojnega švicarskega deliti z drugimi uporabniki aplikacije. poženšcenost, možatosti primeru tega teologa, ki se pa vere 'Donum Veritatis' iz leta teologa. Po takšnem mišljenju Biblijo lahko na aplikaciji YouVersion beremo tudi v slovenšcini, pa nikjer. Cetudi je šel v kasneje žal ni vec šel teologije, 1990 priporocilo teologom, to je rešenje v prihodnosti, saj vsebuje 2062 verzij Svetega pisma v 1372 jezikih. Aplikacija je napacno smer, je vseeno tja ce upoštevamo še zadnjega pa je preudarnost, v latinšcini prihodnost je rešitev, ti teologi popularna, saj si jo je od leta 2008, ko je prvic ugledala luc sveta, šel z nekim dolocenim stilom, velikega teologa rimske šole, 'prudentia'. Prav tako je pa so bili prepricani, da sami naložilo preko 469 milijonov ljudi. UP danes pa tega zastonj išcemo. pred letom preminulega navodilo prosilo te velike imajo “kljuce prihodnosti” v 
Misel na 3. velikonocno nedeljo 
Sodelovanje med Bogom in clovekom 
N
a tretjo velikonocno kakor molimo v molitvi ob prizadejali mi ljudje, vendar nedeljo nam Cerkev koncu samega darovanja: “V so te rane povelicane, mi daje v branje odlomek iz blagor tudi nam in celotni pa smo po teh istih ranah Lukovega evangelija. Ta sveti Cerkvi.” Ni pa to vse, ozdravljeni, kakor nam evangelist se veliko ukvarja ker ima vsakdo možnost lepo pove v svojem pismu z mirom, tako da lahko prejeti še subjektivni, osebni sv. Peter. Ce torej želimo vse skupaj vedno znova dar tega nebeškega miru, biti ozdravljeni, so sveti povezujemo v to, kako dar ki je v tem, da ce mi Bogu zakramenti bistveni za naše Božjega miru, torej tistega, ki izrocimo v dar na oltar svoje življenje, sveta evharistija si ga ljudje sami ne moremo življenje, le-to sveti angeli pa nas ne more ucinkovito dati, prihaja na zemljo, se nesejo pred Božje velicastvo, zdraviti, ce z njo ni združena vraca v nebo, pa spet pride da bi nato mi prejeli Božjo še spoved, ki na sveto mašo na zemljo. Ce hocemo prav milost in blagoslov – v tem in posebej na sveto obhajilo razumeti, potem ne moremo je ta dar nebeškega miru za pripravlja. Slovenski jezik mimo necesa središcnega posameznika. Zato imamo zanimivo pozna dva izraza v katoliški veri, ki je sveta pri zakramentih bodisi – eden je prisotnost, drugi maša, še natancneje, splošno ucinkovitost, ki pa je navzocnost. Prisotnost ne moremo mimo je neodvisna od našega nekako naznacuje, da smo spremenjenja pri sveti maši. prispevka, imamo pa tudi fizicno tam, medtem ko Ob spremenjenju je seveda še drugo ucinkovitost, ki je navzocnost pomeni bolj pomembno še darovanje, saj pa odvisna od tega, koliko celostno udeležbo, zato pa mora kaj biti pripravljeno v posameznik doprinese k sami to besedo rabimo tudi za dar, da se lahko spremeni. daritvi, koliko torej daruje resnicno navzocnost Jezusa Seveda je osrednji dar, ki se samega sebe v dar Bogu. Kristusa v cerkvi. Ce torej spremeni, Jezus sam, dar Sveti Luka nam podaja to, želimo imeti ta nebeški kruha in vina se spremeni v kako najprej po Jezusovem Božji mir v svojem srcu, Kristusovo telo in njegovo uclovecenju Božji mir pride poskrbimo, da ne bomo pri kri, ceprav pa je to tisto, kar na zemljo, kako se nato, maši le prisotni, temvec je najbolj pomembno, saj ko Gospod Ocetu izroci navzoci. Poskrbimo, da bomo po Svetem Duhu med nas dušo, le-ta vrne v nebo, na oltar položili v dar svoje pride prav sam Božji Sin, ki nato pa je, povelican, spet življenje, da bo povelicano prinaša tisti mir, ki si ga sami darovan apostolom, zatem obenem z Jezusom, potem ne moremo zagotoviti, pa to pa celotni Cerkvi. Zato ta: pa to življenje, povelicano, ni nujno edino, kar se tam “Mir vam bodi!” ni kar po Sv. Duhu spet prejmemo. spremeni. To je zagotovo tako. Receno je bilo, da so Sodelovanje med Bogom in tisti obci ali objektivni dar, edina cloveška stvar, ki je v clovekom je za katoliško vero ki se spremeni in povelica za nebesih, Kristusove rane, saj nekaj nujnega. celotno Kristusovo Cerkev, je to tisto, kar smo Gospodu Andrej Voncina 
Kaj nam hoce povedati koronavirus? (44) Primož Krecic 
nedolžnih ljudi.  Naredimo, kar moremo Poslanstvo Cerkve je zacelo s tremi stvarmi, ki 
so postale zelo domace v teh dneh: s solzami Niso redki ljudje, ki se pritožujejo cez Boga in (Magdalena je jokala), z zaprtimi vrati (ucenci so razmere, v katerih smo se znašli. Zakaj je to se zaprli v strahu) in z dvomi (Tomaž). Kako nevarni doletelo prav nas, ko smo imeli take in drugacne so postali naši odnosi, ko se izogibamo ljudem, da nacrte, zakaj so zboleli naši bližnji, zakaj ne se ne bi ob njih okužili. Toda to ne sme prizadeti moremo iti nikamor, zakaj ni dobicka v podjetjih, naših odnosov ter prostora za življenje in ljubezen. zakaj ne moremo praznovati praznikov, zakaj so V bistvu bi morali postati še mocnejši in bolj naši otroci vklenjeni v domove, zakaj so cerkve vztrajni. Doloceni strahovi so upraviceni, mnogi pa zaprte in ulice prazne? Tudi v Svetem pismu se kar tudi pretirani. Kristjani so bili vedno proaktivni za v eni tretjini Psalmov avtor pritožuje cez razmere, odvracanje bolezni, zato so spodbujali cepljenja in odnose in okolišcine. V ocenašu molimo, naj dolocene mere proti okužbam. Vedno se je vse širilo pride Božje kraljevanje v takšne razmere, kot so. iz cerkva, župnij in svete evharistije. Pomembno Zato potrebujemo Jezusa in njegovo kraljevanje, je, da živimo iz bogastva Jezusove ljubezni in da bo sprejelo cas ter povezalo zemljo in nebo. smo pozorni do ljudi, ki so v stiski. Zanimivo je Vsak poizkus, da bi k temu dodali še kaj drugega, razmišljanje Martina Luthra ob epidemiji, ki pravi, je brez pomena. Z Jezusom je dovolj znamenj, da da je treba poslušati Jezusa in spoštovati bližnje, lahko preberemo današnji cas, ko je toliko mrtvih, obenem pa iti k tistim, ki posebno potrebujejo hudo bolnih, ko so zaprte trgovine, šole, ko stoji pozornosti in bližine. Koliko takih zgledov poznamo, javno življenje, ko so prazne cerkve in moramo ko so ljudje prišli k bolnikom, da so jim bili blizu, nositi maske ter se izogibati vsakega cloveka, da ter pri tem tvegali, da bi se sami okužili. Herojstvo ne bi prinesel virusa. Ni lahkih odgovorov ob tem je povezava tveganja in modrosti, predvsem pa dogajanju, ko je potrebno toliko discipline in se ne strah, ki vklene ljubezen, da ne misli z drugim, ucimo zmernosti. Toda zadnja beseda je: tudi v ampak se boji in boji. vsem tem, naj se zgodi Božja voljo. Vsekakor ne smejo biti pravila in zdravstvene Pritoževati se moramo pred Gospodom, se jokati zahteve opravicilo, da nic ne naredimo in da na grobovih naših dragih, biti z ljudmi, ki trpijo, se samo bojimo. Kolikor je mogoce, moramo socutni in odgovorni. Biti tudi s tistimi, ki ne znajo spremljati bolne in umirajoce. Ob joku, zaprtih jokati. Odpreti moramo globino svojih src, da bi vratih in dvomih moramo delovati v smislu Božjega prišla vanje Gospodova ljubezen. V tej odprtosti kraljevanja. Pripraviti moramo pot Gospodu, da bomo znali sprejeti vsako bolecino, predvsem lahko tudi po takih razmerah vzpostavlja novo pa ne bomo nikogar obsojali. Tudi Božji Sin, ki stvarjenje: ozdravlja bolne, nahrani lacne in pomaga vodi zgodovino in previdnost, je šel skozi temine tistim, ki so prestrašeni. V odprtosti Svetemu Duhu cloveške krhkosti in greha. Njegova Velika noc bomo vedno našli pravo rešitev. je postala izhodišce za rešitev sveta iz smrti in Kje je Bog v pandemiji? V ljudeh, ki pricujejo za vsega, kar ga ogroža. Osvobodil je svet od strahu njegovo ljubezen in bližino. Veseliti se moramo, da pred bojem in zaupanjem. V tem duhu se moramo smo si lahko blizu tudi v najbolj težkih trenutkih in boriti proti zlu in vsem napakam narave. Tako je da je Gospod z nami. Vsi smo v njegovih rokah. tudi s tem virusom, ki je zbežal iz laboratorija ali s Iskati moramo dobro drugih in se ne ustrašiti tržnice z živalmi na Kitajskem in pomoril milijone razmer. 
15. APRILA 2021 
NOVI GLAS 
Kristjani in družba 5 
Ko se ženske spreminjajo, tudi na novo opredelijo družino 
Kmalu bodo na novo opredelile tudi Cerkev
Ženske in družine so in srednjeveškem svetu so pa sprevidel, da ženske Reuther: 'Kjer se God ima za sprememb pri obeh vrstah tradicionalno izkušale le nerazdružno povezane seksualne delavke bile edine zapušcajo družine le zato, ker moškega, tam hocejo moški žensk. zatiranje, nasilje in bolezen. vse od trenutka, ko se je ženske, ki niso imele svoje išcejo svoje pravice. biti kot bogovi.' Turizem je predvsem pojav Družbe seveda le malokdaj zacela zapisovati zgodovina. družine. Dejansko so v oceh Ker je družinsko življenje Današnje spremembe! Prvega sveta, medtem ko spregovorijo o custvenih Tradicionalno je bil edini 'castnih in poštenih' družin v vseh fevdalnih družbah Ce se je danes vse to migracija zaradi dela in in psiholoških ucinkih namen ženskega obstoja predstavljale grožnjo in nepopustljivo patriarhalno, spremenilo, se je to zaradi bežanja iz politicnih vzrokov domacega nasilja nad vzgoja oz. reja družine. skušnjavo ter iz tega razloga kjer imajo ženske ali za dveh pojavov - migracije in ali pa verskega preganjanja ženskami, pa najsi je to Ženska naj bi jo cuvala bile porinjene na rob družbe. služkinje ali igrace moških domace tehnologije. ni. Migranti in begunci-nasilje besedno ali fizicno, in in varovala pred vsemi Jasno je vidno, kako je in vecina izmed njih ima Najprej poglejmo migracijo, pribežniki prihajajo iz je vsakdanji delež njihovega zunanjimi grožnjami in konvencionalna razvrstitev 

revnejših dežel Južne poloble. življenja (vsakdanji kruh?). nevarnostmi ter bila vse v 'dve vrsti žensk', ki so jo 
Ženske begunke izhajajo Iz teh razlogov si ženske do svoje smrti prilepljena-podpirali moški in vse ženske 
iz najbolj izkorišcanih in svobodno izbirajo življenje navezana nanjo. nekriticno sprejemale, 
šikaniranih skupin sveta brez trajnega odnosa - ali Zunanji svet – javni vsepovsod usmerjala­
danes. zakona ali sobivanja – in forum, to je raziskovanje vodila našo držo nasproti 
Tako mnogi migranti in se odlocajo za samskost in in odkrivanje in še posebno ženskam. Na ta nacin so torej 
pribežnice, ki so izruvani-nevezanost oz. nepripadnost. blaginja - je od nekdaj napacne ideje postale del 
iztrgani iz njim lastnim Nekatere se združijo v sklopu bil podrocje moških: da, konvencionalne modrosti. 
družinskih vzorcev, živijo svojega spola in tudi raje vihravih, domišljavih in Družine so odlocale o 
v kulturah, ki niso njim posvojijo otroke, kot jih same nasilnih moških. Popolnoma ženskem prostoru 
lastne: obenem so veckrat rodijo. nasprotno, notranji svet, -Na dnu-korenini vsega 
tudi locene od svojih mož in Družina se danes ponovno samostan, harem, kuhinja je koncept o družini (pa 
otrok. Vse to jih prisili, da se opredeljuje na mnoge nacine in spalnica - je bil dodeljen naj bo to razširejena ali 
kot ženske redefinirajo. Zavedam se, da so te vrste ženskam. Kot pravi nemški osnovna-nuklearna), ki Pri tem jim pomaga 'domaca' statistike bolj znacilne za pregovor 'otroci, cerkev, se kot najpomembnejša izredno malo svobode, da preseljevanje. Prejšnje tehnologija, ki je istocasno bogatejši svet kot pa za Tretji kuhinja' - metafora za vrednota mora nujno bi same izbirale, in še manj stoletje kot tudi dve tudi spremenila njihov nacin svet Azije ter Afrike. V teh družino - so bili žensko ohraniti, vzdrževati in možnosti, da bi se uprle. desetletji tega stoletja so življenja kakor tudi ponudila zadnjih družbah samske neizpodbitno podrocje. gojiti za prihodnji rod. To Uporno trmaste ženske so bila price velikanskega priložnosti, o katerih se jim ženske še nimajo svojega Ne vec! je tako predvsem v družbah mnogokrat odstranjene, gibanja ljudi preko držav in še sanjalo ni. mesta, in ce so tam, so to le Ta tako zelo samoumeven na vzhodu, katerih vecina to je umorjene, da se tako kontinentov, pri cemer jim Npr. Telefoni, s katerimi zaradi revšcine ali bolezni, odnos v oceh moških, ki je je še vedno fevdalna ali obvaruje 'družinska cast'. je pomagal obstojec sistem dosežejo globalni svet, ali že ker so tam od družine urejeni prevladoval v vecini kultur plemenska, kjer so všecne Religija je vztrajno transportacije. prikrojena-sešita sinteticna zakoni še vedno norma in skozi mnoga stoletja, se primerjave, zacrtane z uporabljena kot opora za Obstaja globalni turizem, obleka, katere privlacnost patriarhalne kulture. danes ruši s tako silovito modernimi (beri: zahodnimi) potrditev patriarhalnih kjer množice ljudi preckajo in trpežnost sta spremenili Navzlic vsemu se tudi tu hitrostjo, da nas kar vse družbami. Pred kratkim je zahtev glede obnašanja državne meje, se za dolocen naš nacin oblacenja, in za stvari spreminjajo, pa naj še preseneca. pomemben Indian Politik žensk. To ne velja le za islam, cas pomešajo z ljudmi namecek je na razpolago tudi tako zelo pocasi. Neodvisna ženska je izjavil, da 'z izobrazbo in hinduizem in budizem, drugacnih kultur in s tem kontracepcijska tabletka, s Ko se ženske spreminjajo, znamenje današnjega casa izobiljem pride aroganca, pac pa tudi za katolištvo. izboljšajo gospodarstvo katero imamo svojo plodnost na novo opredelijo družine. V prejšnjih casih je taka zaradi katere se družine Drugace povedano, trdnost prostora, ki so ga obiskale. v svojih rokah. Z lastno spremembo neodvisna ženska bila razidejo'. katoliškega družinskega Ženske, ki nikoli prej Redefinacija družin bodo ženske tudi na novo le seksualna delavka, Dejansko je izrazil to, življenja je bila navadno niso zapustile notranjih Zato ni cudno, da se ženske opredelile Cerkev. Kako uporabljena in zlorabljena kar je spoštovano v vseh dosežena na podlagi prostorov svojih domov, zdaj odcepijo od svojih družin in vitalno je, da jim obstojeci od moških, in kot tradicionalnih družinah -izkorišcanja žensk. brusijo komolce-ramena prenehajo biti mehanizmi cerkveni voditelji dajo za to ostarela ter neuporabna, pokoršcina, rodovitnost Kot je nekoc povedala z drugacnimi ženskami in rojevanja. To sta bili dve potreben prostor v Cerkvi. zavržena. V starodavnem in skrb za potomce. Ni znana feministka Rosemary tako pride do dolocenih podrocji, na katerih so ženske Marija Sreš 
Ponovno v Beninu 5. del 
Utrinki življenja otrok v sirotišnici 
V 
Cotonouju in v Alladi za vodo, ki se pocasi pretaka dvomu. Ko jim povem, kako pomarance, lubenice, melone me pri srcu. Tu pa se celo vecnadstropna, grajena iz stanujem pri sestrah in skozi filter, da jo potem kuhamo polento danes in ali papajo. Nekega dne nas veliki fantje z veseljem igrajo betona. Stene niso pobeljene, obedujem skupaj z njimi. lahko brez skrbi pijemo.  V kako so jo vcasih, se cudijo presenetijo s slašcico iz s kartonkami, gledajo slike in v razredih in na hodnikih pa Moja soba v Alladi je velika, skromni kuhinji se kuhajo in sploh ne verjamejo. banan. Tu pitje kave ni v berejo kratka besedila. je le malo dnevne svetlobe. v majhni kopalnici pa sta le jedi za sestre, v drugih, še bolj Pripravijo tudi razlicne navadi, tako kot na primer Nekega dne s terase gledam, V tej šoli se vsi ucenci in umivalnik in prha, a tekoce skromnih crnih kuhinjah pa solate, na primer mešano pri nas ali v Etiopiji, za katero kako Dieu-Donné, kakih ucitelji vsak petek  in pred vode ni. Na veliki dolgi za dekleta iz internata in za solato iz rdece pese, korencka pravijo, da je domovina kave. enajst let star decek iz prazniki po pouku zberejo terasi, ki povezuje vse sobe 
Tako si pripravim instant sirotišnice, na dvorišcu z na dvorišcu in molijo pred v prvem nadstropju, je nekaj 
kavo iz vrecke. Veckrat nožem pocasi kolje mršavo Najsvetejšim.  Duhovnik pip. Tam si natocim vodo v 
opazujem sestro Julienne-kokoš s crnim perjem. Mali vodi molitev in na koncu vedro in jo v svoji kopalnici 
Marie, kako na terasi v Daniel v strgani in umazani blagoslovi vse prisotne. prelijem v veliko vecje vedro. 
pritlicju iz posušenih rib rdeci majcki opazuje, kako se Neki petek pred praznikom Zaradi komarjev in šcurkov 
pripravlja nekakšno moko. njena kri izgublja v rdecem sedim pri direktorici šole, plasticno  vedro pokriva 
Odganja velikanske muhe, pesku, poleg pa stoji še sestri  Valerie. Pogovarjava pokrov. Tako se z vodo bolj 
ki jih je pritegnil vonj rib, mali Miracle. V eni roki drži se, ko vstopi ucitelj in s polivam kot prham. Vesela 
mali otroci, ki so ji vedno za kartonasto slikanico, njegov seboj pripelje dva decka. sem vsakic, ko se v Cotonouju 
petami, pa z mize izmikajo pogled pa potuje od knjige Pogovarjajo se v jeziku fon lahko zares oprham in na 
košcke rib in jih nosijo v do kokoši, ki na pol mrtva in razumem samo besedo wcju potegnem vodo za seboj. 
vedno lacna usta. v zadnjih zdihljajih leži v musliman. Sestra posluša, V Alladi wcji sicer imajo 
S seboj sem za otroke pesku, in nazaj med slike in na koncu pa rece: “Ni kotlicke, a kaj, ko tekoce vode 
prinesla cel kup knjig, besede. Res cuden trenutek, problema.” Ko odidejo, jo ni. 
nekaj pa sem jih kupila ko sta se srecala dva svetova, vprašam, kaj je bilo. “Prišli V svojih sobah je nimajo niti 
tudi v manjši  knjigarni v si mislim. so samo povedat, da sta sestre. Perilo perejo in sušijo Cotonouju. Za majhne otroke Tako v Cotonouju kot v Alladi muslimana in tako ne moreta na prostranem dvorišcu, sem pri založbi Didakta sem  opazovala otroke in ministrirati pri obredih.” kjer je vodnjak in nekaj pip, otroke iz sirotišnice. Jemo in kokošjih jajc; ob nedeljah dobila v dar male plasticne ucitelje, ki se zjutraj zberejo, Sestre v šolo sprejmejo ki jih sproti zaklepajo. Voda jedi, pripravljene iz moke ali  praznikih pa tudi ribe, knjige v obliki delfina, molijo in zapojejo himno; v otroke vseh veroizpovedi. je dragocena dobrina in manioke, polento iz manioke, kokošje, prašicje ali golobje primerne tudi za v vodo. Ko Alladi pred kipom svetega Tudi muslimani radi v sušnih mesecih je treba riž in tudi  koruzno polento, meso. Prašice in golobe jih razdelim otrokom, si jih Avguština, kjer na drogu vpisujejo svoje otroke v šole, nanjo paziti. Zbirajo jo tudi le da ni tako lepo rumena redijo sestre same. Tudi z zanimanjem ogledujejo. zraven plapola beninska ki jih vodijo sestre. Pouk je v v velikih rezervoarjih na kot pri nas. Sprašujejo, ali nekaj zelenjave pridelajo na Tudi sestri Julienne-Marie zastava. V Cotonouju teh šolah kvaliteten in otroke visokih stolpih. Tekoce vode poznam koruzo. Seveda jo vrtu. Pred vsakim obrokom so všec, a vseeno nekam šolo Saint Michel, ki jo vzgajajo za vrednote. ni niti v kuhinji. V jedilnici poznam, recem. In kako jo je najprej skupna molitev. Za žalostno vzdihne: “Ja, vaši vodijo sestre, obiskuje 845 / dalje stoji naprava z vecjo posodo pripravite, so še vedno v uvod jemo sadje, navadno otroci vse to imajo …” Stisne ucencev. Stavba je ogromna, Špela Pahor 

15. APRILA 2021 
6 Goriška 
NOVI GLAS 

S 1. STRANI Matej Ferfoglia, lastnik kmetije in kmeckega turizma 
Dokler bodo osli na Krasu, bo gmajnacista in ovrednotena! 
T
akrat smo v glavnem Zamisel je nastala v skupini zaklali. Trenutno imam štiri imel vsaj 70% nižji zaslužek. to delala še veliko let. pet let skušamo prispevati redili prašice in pišcance kmetov, ki smo se združili v crede, v eni so samo samice, v Delovanje podjetja sem moral Katera je po tvojem najbolj k ovrednotenju naših za domaco rabo, zdaj imamo zvezo podjetij Kraška gmajna. ostalih so samci razdeljeni po povsem prilagoditi pandemiji: reprezentativna jed za vaš krajev s cišcenjem kraške veliko vec živine, prašice, koze, Poleg mojega podjetja so clani skupinah, najvec po 13. Tako redil sem manj prašicev in kmecki turizem? gmajne. Tako so steze ciste, pegatke oz. “faraone”, purane, skupine še Kmetija Drejce, se lažje branijo. Žal je pri nas še drugih živali ter pridelal manj Vsi cenijo našo svinjsko kraco, primerne za daljše sprehode, race in pišcance. Jaz sem Kmetija Kovac in Kohišce. veliko šakalov, ker so v Italiji povrtnine. Zmanjšal sem tudi ki tehta od treh do štirih klopov je znatno manj in dejavnost prevzel leta 2016, Združili smo se, da bi šcistili 

kilogramov – mesa je vsaj pohodnikov vedno vec. kmetija je dobila ime Kmetija okoliški Kras, ki bi tako postal 
za štiri osebe! Na jedilniku so Preprican sem, da bi bilo v Matej, kmecki turizem pa je turisticno bolj zanimiv, in 
zelo priljubljena stalnica tudi doberdobski obcini primerno ohranil ime “Pri Cirili”, ki je da bi bila ocišcena gmajna 
njoki in kaneloni. Odlicna je ovrednotiti obmocje ob jezeru že “zgodovinsko”. Že nekaj obvarovana pred požari, ki 
tudi naša jota. Težko bi kaj in pripraviti informativni let se ukvarjam z rejo oslov, v so bili pred leti zelo pogosti 
izbral, vsaka sezona ima svojo material za turiste. Nudili bi prihodnje pa bi rad imel tudi - osli so od leta 2016 postali 
“reprezentativno” jed. lahko zemljevide in vodice govedo. ucinkovito “protipožarno 
Od kod prihajajo vaši gostje? za raziskovanje ozemlja, Po izobrazbi si racunalniški sredstvo”. Skupaj upravljamo 
V kmeckem turizmu imamo spoznavanje narave in tehnik. Kako to, da si se približno 1000 hektarov 
stalne goste in stranke, ki zgodovine. Ljudje, ki jih odlocil in prevzel ter razširil zemlje. S cišcenjem gmajne 
pri nas kupujejo meso in stoletnica prve svetovne vojne domaco dejavnost? smo zacetno hoteli pridobiti 
zelenjavo. Pred leti je veliko še vedno priklicuje, bi si lahko Pri delu doma sem soudeležen nekaj travnatih površin, na 
ljudi prihajalo s Tržaškega, sami ogledovali vojaške jarke. od nekdaj. Dokler sta mama in katerih bi se potem pasle 
danes jih je vec iz Goriške. To je bogastvo, ki bi ga morali oce lahko opravljala vse sama, krave; evropski prispevki, 
Naši gostje so tudi iz Furlanije, ovrednotiti, zdi pa se mi, da sem pomagal, potem pa smo ki so nam jih obljubili za 
Pordenona, Veneta – vedno smo ob stoletnici žal zamudili se odlocili, da bom prevzel projekt, pa žal prihajajo z 
vec turistov prihaja v marsikatero priložnost vodenje podjetja, odpovedal veliko zamudo in jaz krav še 
Doberdob, saj radi raziskujejo in financni prispevek, sem se svoji službi in se nimam. Tudi z rejo oslov smo 
poti iz prve svetovne vojne. zanimanje turistov pa je živo posvetil družinski dejavnosti. zaradi birokratskih razlogov 
Naj ne pozabim na domacine, kljub prenizkim naložbam v Prej sem imel svoje podjetje, zakasnili. Osel je edina žival, ki 
ki nam ostajajo zvesti tudi ovrednotenje ozemlja. Svojim ukvarjal sem se z racunalniki, lahko ucinkovito ocisti kraško 

gostom rade volje nudim ustvarjal sem omrežja na gmajno in tako kmetu znatno zašcitena žival. Odškodnine 
najrazlicnejše informacije, ladjah po vsej Italiji. V drugem olajša delo – po petih letih je za osle nisem dobil, saj bi 
in vendar v obcini pogrešam podjetju sem skrbel za to že zelo vidno. V prihodnosti moral predložiti podrobno 
informativno tocko, kjer bi nastavljanje satelitskih naprav bodo osli cistili grmicevje, dokumentacijo in dokaze, da 
turisti našli gradivo. za lokaliziranje, nekaj casa sem krave pa se bodo pasle na travi. so bili res krivi šakali, to pa je 
Kaj ti prinaša najvecje delal tudi v velikem vinarskem Koliko glav živine imaš in zelo težko pridobiti. 
zadovoljstvo? podjetju v Šlovrencu. Pri katero pasmo oslov rediš? So ti javne ustanove za nakup 
Najvecje zadovoljstvo mi odlocitvi, da se bom posvetil Trenutno imam 42 oslov, in vzdrževanje oslov dodelile 
prinašajo vidne spremembe delu doma, je imelo veliko težo osem koz, od 15 do 20 prašicev kakšne prispevke? 
na gmajni. Požari so zelo moje zdravje, saj sem diabetik letno in perutnino. Oslov imam Racunam na evropski razvojni 
redki, narava je zaživela: vec in delo v uradu gotovo ni vec pasem, saj, ko sem jih nacrt za kmetijstvo, t. i. PSR. 
je ptic, divjih zajcev, fazanov, 
najbolj primerno. zacel kupovati, je bila v Evropi Nekaj prispevkov sem prejel, kolicine mesa in zelenjave, ki v teh težkih casih. Obicajno žuželk – vse mrgoli, s pašo in Kako ste si doma porazdelili razširjena virusna bolezen, ceprav s triletno zamudo, na jih prodajam strankam. pripravljamo vsako leto tudi cišcenjem se je prenovil kraški delo? ki je mocno prizadela farme. druge še cakam. Veliko gostiln in restavracij vec kosil ob prvih svetih ekosistem. Gre za dolgorocen 
V glavnem delamo družinski Živali sem kupil v razlicnih So osli lahko tudi vir zaslužka? ponuja dostavo hrane na obhajilih, birmah, porokah in nacrt. Smo na dobri poti, caka clani. Mama je v kuhinji in krajih. Imam manjše sardinske Si pomislil, da bi tvoje podjetje dom. zakuske za razlicne priložnosti pa nas še veliko let dela. Zelo na vrtu, z ocetom skrbiva osle, dalmatinske osle, lahko postalo tudi didakticna Za to smo se odlocili tudi mi. - vse to je zaradi pandemije sem navezan na Doberdob, za vinograd in njive, za osle cistokrvne osle pasme Amiata. kmetija, kakršne vse bolj Dobro smo delali že lani za odpadlo. zato si prizadevam za njegovo skrbim sam. V resnici si Vsi so se lepo prilagodili išcejo družine z otroki in Veliko noc in Božic in tudi Ljudje, ki še ne poznajo ovrednotenje. pomagamo pri vseh opravilih, življenju na kraški gmajni. skupine šolarjev? ob letošnjih velikonocnih tvoje kmetije, lahko najdejo Katere so tvoje glavne skrbi? v kmetiji in kmeckem turizmu. Kako živijo tvoji osli in koliko Ko bi imel vecjo credo oslov praznikih. Lani sem raznašal veliko informacij že na tvoji Skrbi me prihodnost. Skrbi me Tudi moja sestra Alenka dela imaš z njimi? in vsaj sto samic, bi lahko narocila po domovih, letos spletni strani. Misliš, da je za pandemija, saj ne vemo, koliko priskoci na pomoc in sam rad Osle redim na ozemlju ob pridobival tudi mleko in pa je veliko ljudi prišlo po tvojo dejavnost pomembna bo še trajala. Kljub zaprtju pomagam tudi v kuhinji. Doberdobskem jezeru, na izdelke iz oslovskega mleka. kosilo k nam. Tak nacin prisotnost na spletu in imam stroške, razni projekti 
Koliko hektarov zemlje imaš Ronskem hribu in na obmocju Trenutno jim imam malo in dela je zelo razlicen od družbenih omrežjih? so ustavljeni, zdaj ni cas za 
in kako jo izkorišcaš? med Poljanami in Martinšcino. ne predstavljajo vira zaslužka, obicajnega: spremeniti smo Spletno stran sta ustvarili investicije. Preživeli bomo, Obdelujem okrog pet hektarov Živijo na prostem in ob mleko pa je samo za mladice. morali organizacijo v kuhinji. dve prijateljici, Ivana Cernic ker k sreci nimamo odvisnih zemlje, pašnikov pa imam slabem vremenu se lahko Projekt didakticne kmetije Zaslužka ni dosti, saj prodamo in Tanja Tuta – to je bilo delavcev, delamo sami in lacni približno 200 hektarov. Nekaj zatecejo v hišice, ki sem jim je zelo zahteven. Moral bi posamezne porcije jedi, njuno darilo za rojstni dan. gotovo ne bomo. zemlje je moje, velik del pa mi jih pripravil, najveckrat pa se udeležiti tecaja, opraviti medtem ko gostje v kmeckem Res je lepa, moral pa jo bom Kako gledaš na prihodnost? je, v sklopu izvajanja deželnega so najraje v kraških dolinah. izpit in prilagoditi kmecki turizmu tudi pijejo vino in si še dopolniti. Prisotnost na Imaš kakšne nacrte, ki bi jih zakona o protipožarnih Dvakrat ali trikrat dnevno jih turizem. Zaradi pandemije so radi privošcijo predjed, sladico, spletu in družbenih omrežjih želel uresniciti? ukrepih, zaupala v upravljanje obišcem, poskrbim, da imajo tecaji odpadli, za ustanovitev kavo in liker. je bistvenega pomena tudi za Iskreno upam, da bom dežela FJk. dovolj vode in da so zdravi. didakticne kmetije pa so Tvoja mama Cirila je odlicna mojo dejavnost, še posebno lahko vedno vec uporabljal 
Uporabljaš okolju prijaznejše Pred kratkim se je v moji credi potrebni tudi dokumenti, kuharica. Koliko je za vas v kriznem obdobju. Ljudje tradicionalne, stare “recepte” tehnike pridelave grozdja in zvalil prvi mladic, kmalu bo ki dokazujejo, da je žival pomembno ostati zvesti naši narocajo jedi po telefonu za obdelovanje polj in zelenjave? pririgal na svet še drugi. Vsak pregledal živinozdravnik in kulinaricni tradiciji? (moja telefonska številka vinogradov in v živinoreji. 
Biološkemu nacinu osel ima svoje ime in potni potrdil, da je primerna za To je naše poslanstvo. je 340 1048982, kmeckega Nedvomno je prihodnost pridelovanja se posvecamo list – za vsakega je 50 strani jahanje in druženje z gosti. Ostajamo zvesti naši turizma pa 0481 78268), veliko v biološkem nacinu dela. tako pri obdelovanju vrta kot dokumentov! Novorojenim Vrniva se h kmeckemu kulinaricni tradiciji in jedi strank pa me najde preko naše Nacrtujem obnovo in tudi njiv in vinograda. Grozdje oslickom bom jaz dal ime, turizmu. Gostinstvo je eden pripravljamo s sezonskimi Facebook strani, kjer redno povecanje prostorov pridelujemo v Laškem, v saj imam leto dni casa, da jih izmed sektorjev, ki ga je pridelki. Jedilnik je raznolik, objavljam fotografije svojega kmeckega turizma, udeležiti Redipulji, na nacin, ki cim vpišem. epidemiološka kriza najbolj spreminja se z letnimi casi dela, oslov, jedi in jedilnike. Na se nameravam tecaja za manj negativno vpliva na Si utrpel škodo zaradi prizadela. Si utrpel veliko in glede na to, kaj imamo tak nacin ostajam povezan z vodenje didakticne kmetije in okolje. Nimamo certifikata šakalov, ki so se v zadnjih letih škodo? svežega na razpolago. Zaradi gosti. organizirati pohode z osli po 
o biološkem pridelovanju razmnožili na kraški gmajni? Seveda sem utrpel veliko tega je naš kmecki turizem Vrnitev k tradiciji, zanimanje Krasu. Želel bi izpopolniti svojo grozdja, ker je vinograd Prva leta je bilo s šakali veliko financno škodo. Od marca poleti zaprt, saj obicajno za naravo in podeželski svet je ponudbo, trenutno pa se v majhen in so stroški za težav. Moji osli so se pasli v lani sem imel kmecki turizem pripravljamo tradicionalne v zadnjih desetletjih gonilo za sodelovanju z Asprom, deželno certificiranje visoki, vsekakor veliki skupini, zato so imeli odprt le mesec dni, saj poleti “zimske” poslastice, njoke, mnoge sektorje, še posebno za zvezo pridelovalcev jecmena, pa uporabljamo neškodljiva šakali lahko delo – izgubil sem ne delamo. Notranje prostore svinjske jedi. V poletnem casu turizem, ki želi biti vedno bolj posvecam tudi varjenju svojega sredstva za obvarovanje kar sedem živali. Creda je bila smo morali prilagoditi imam ogromno dela na poljih trajnosten. Kako bi morali piva iz domacega jecmena rastlin, izogibamo se škropiv, prevelika, šakali so svojo žrtev varnostnim smernicam in in bi se ne mogel ukvarjati še naše kraje ovrednotiti, da bi - pripravljam nov recept za pesticidov in herbicidov. izolirali in jo preganjali, dokler tako smo izgubili vsaj 50% s kmeckim turizmom. Moja privabili še vec domacih in posebno pivo, svojo etiketo, 
Zakaj si se odlocil za rejo ni bila popolnoma izmucena, mest – imel sem lahko najvec mama je res odlicna kuharica, tujih gostov? ime. Vec o tem pašenocem oslov? šele nato so jo napadli in 30 gostov. V tem letu sem kuhati ji je všec in upam, da bo V zvezi Kraška gmajna že razkriti! 
15. APRILA 2021 
NOVI GLAS 
Goriška 7 
POGOVOR G. Marijan Markežic o obnovitvenih delih 
Placuta št. 18 ima nov obraz 
S
redi prejšnjega tedna so odstranili zidarski oder in sneli opaž s fasade stavbe na Placuti št. 18. Koncno lahko vidimo, kako bo po novem izgledala zgodovinska slovenska postojanka v Gorici, celo stoletje živo središce naših kulturnih ustanov, na katero je 
postavili vse zidove, strope in streho. Obcina ni dovolila podreti zidov (seveda bi morali ohraniti samo zunanjo fasado). Ce bi vse podrli in na novo zgradili, bi se danes lahko pogovarjala o zakljucku del”. Z deželnim prispevkom so torej zaprli stavbo, jo prekrili s streho ter narocili okna in vrata. “Hvala Bogu se v dveh letih (dela so se zacela 5. julija 2019, op.p.) ni nikomur nic zgodilo in nikdar nas ni zalil dež. Obnavljati tako stavbo, ne da bi se kaj hudega zgodilo, je skoraj cudež!” Svoje delo je dobro opravilo podjetje Lojze Hlede, za malte in 
utrjevanje zidov so poskrbeli furlanski zidarji. Kateri pa so naslednji koraki? “Sedaj smo v fazi nacrtovanja instalacij, notranjih malt in izolacije, podov itd. Bistveno je, da smo koncali streho in fasado. Koncno lahko bolje spim … Zdaj nas caka, da odborniki KTD-ja sedemo za mizo, naredimo racune in odlocimo, kako naprej. Ali zagotovimo manjši del ali pa ... Casi sicer niso najbolj naklonjeni. Splet okolišcin nam ne daje možnosti, da bi se poslužili novih zakonskih olajšav, saj smo z deli zaceli, preden so 
tisti zakoni stopili v veljavo. Kakorkoli že, bomo že naredili, da bo prav.” G. Marijan je potrdil, da je bilo nujno stavbo cim prej zašcititi, “saj se je streha podirala, odpadal je omet ... Skratka: stavba je bila že 20 let nevarna. Za notranjost ni sile”. Na dvorišcu je videti protipožarno stopnišce: “Na zacetku mi ni bilo lepo, s casom mi postaja vedno bolj ‘simpaticno’. Ko bomo vse dokoncali, bomo spodaj uredili zelenico. Že sedaj vidim, kako bo za svecano odprtje Placute ‘maestro’ stal na sredi prvega nadstropja, pod sabo pa bo imel na stopnicah, na treh nivojih, prostor za orkester. Lepo bo!” Na dvorišcu bo tudi dvigalo, na strehici nad njim je merilec smeri vetra, petelincek, ki se obraca. Kot že prej, bosta vhoda v stavbo dva: eden s ceste, drugi z dvorišca. Notranje stopnice bodo nove in širše. Za okenske podboje iz kamna so uporabili tudi stare stopnice. “Nic ne vržemo proc.” Druge kamne bodo uporabili še za kakšne notranje zidke. G. Marijan je z dosedanjim delom vidno zadovoljen: “Naredili smo vec, kot smo mislili. Marsikaj smo prihranili.” V stavbi bodo gotovo imeli sedež krožek Anton Gregorcic, v prvem nadstropju ZSKP in ZCPZ, v drugem pa SSO 
“Možne so tudi druge kombinacije.” Skupno z zunanjim skladišcem bodo po novem imeli na razpolago malo manj kot tisoc kvadratnih metrov. V pritlicju bodo tudi foyer, skladišce in vecnamenska soba. Na vseh nadstropjih so tudi dvojne sanitarije. Bodo uslužbenci in clani ustanov lahko stopili v obnovljeno stavbo še pred koncem leta, kot marsikdo pricakuje? “Jaz, ki sem bil zraven od zacetka ideje pa vse do danes, ne vem nic o tem. Bo, kadar bo. Ce nimam dovolj denarja, ne morem programirati odprtja. Prvi cilj je uresnicen: stavbo smo zaprli in zašcitili. Zdaj gremo pocasi naprej.” Ker gre za obnovo zgodovinske stavbe, je pomembno, da delajo dobro; med drugim bodo skušali ohraniti cim vec starih elementov. Na strehi zunanjega skladišca bodo panoji za soncno energijo, 20% energije bodo morali proizvajati samostojno. Koliko pa bo skupno znašala naložba, smo še vprašali g. Marijana. “Pri taki stavbi ni mogoce predvideti. Vsak dan moramo kaj spremeniti.” Na strehi je bilo npr. kar 22 dimnikov, kar pomeni, da je bilo treba postaviti 22 železobetonskih kolon. Tudi notranje napeljave so še pod vprašajem, saj je možnih vec razlicnih rešitev, ki imajo seveda razlicne cene. “Tudi o tem bo odlocal KTD.” Nova fasada je rumenkasta, “pred prvo svetovno vojno je bila malo temnejša, sivo­rumena.” Stavba je stara okrog 200 let. O tem pricajo elementi v zidovih, ki so še 
Obvestila 
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE išce uslužbenko/ uslužbenca za knjigovodsko in organizacijsko delo, za 30-tedenski urnik. Obvezno znanje slovenskega in italijanskega knjižnega jezika. Racunalniško znanje v okolju MS Office. Zahteva se razpoložljivost, fleksibilnost urnika, dinamicnost in velika organizacijska sposobnost. Zainteresirani lahko svoj 

RADIOSPAZIO 
vrata proti vzhodu 
(od 16. do 22. aprila 2021) 
Radijska postaja iz Vidma 
oddaja na ultrakratkem valu s 
frekvencami za Goriško 97.5, 
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www.radiospazio103.it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 16. aprila (v studiu Niko Klanjšcek): Zvocni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 17. aprila (vodi Ezio 
vidni. “Opaziti je vsaj trikratno dozidavo in veckratno krpanje. Prvotna stavba je bila nekoliko manjša, krak na dvorišcu in stopnišce so dodali kasneje.” Med prvo svetovno vojno je bila na vec krajih poškodovana, “padla je marsikatera bomba”. Med drugo svetovno vojno pa “bi lahko omenili drugacno 'bombo', ko je dobro naložen voz ponoci odpeljal veliko tiskarskih strojev in opreme iz takratne tiskarne ...” Ko bi zidovi znali govoriti, bi gotovo prišlo na dan še veliko zanimivih zgodb ... 
DD 
curriculum, do 25. aprila 2021, pošljejo na poštni naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete/ Unione culturale cattolica slovena, drevored/viale xx settembre, 85 – 34170 GORICA/ GORIZIA ali na elektronski naslov: zskp_gorica@yahoo.it 
Cestitke 
Draga Magda Tomsic te dni slavi rojstni dan. Da bi ji Bog dal zdravja in zadovoljstva ji želi iz srca družina Fornazaric. 
Gosgnach): Okno v Benecijo: oddaja v benecanskem, terskem, rezijanskem in zilljskem narecju. Nedelja, 18. aprila: ponovitev oddaje Okno v Benecijo. Ponedeljek, 19. aprila: Radio Veritrash. Vodita Alessandro Frandolic in Tadej Lukman. Torek, 20. aprila (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem Sreda, 21. aprila (v studiu Danilo Cotar): Samotni pastir: Polenta nekoc in danes. - Izbor melodij. Cetrtek, 22. aprila (v studiu Andrej Bavcon): Cetrtkov vecer z glasbo - Zanimivosti obvestila in humor. 


GORICA Velika noc v Slovenskem pastoralnem središcu 
“Vemo za cilj našega potovanja” 
S
odobni clovek potuje in ga na koru z ubranim petjem trenutku našega življenja, Marijan. Pri sv. Ivanu je skupno prepogosto še sam ne ve, ob orglanju Davida Bandlja in pricakuje samo en naš s pomocniki, pevci in strežniki, kam je namenjen. Vesela spremljali izbrani pevci, je g. korak, da se mu približamo in ki se jim je med tridnevjem novica Velike noci pa je, da Marijan še poudaril, da nam sprejmemo moc za naslednji veckrat zahvalil, tudi letos vemo, kam gremo, vemo za je Kristus povedal, da sta korak. “Ko gre ljubezen do skrbno organiziral bogate in cilj našega potovanja. To je njegovo življenje in smrt na konca, odpre tudi grob. Ko doživete velikonocne obrede. bil srž homilije g. Marijana križu zagotovilo tudi našega gre ljubezen do konca, zmaga Na veliki cetrtek je bila maša Markežica pri maši na vecnega življenja. “Praznovati … Bog ima vedno rešitev”. v spomin na zadnjo vecerjo, Veliko noc ob 10. uri v cerkvi Veliko noc pomeni vstopiti v Ce le krenemo na pot, ce ko je mašnik na koncu nesel sv. Ivana v Gorici, kjer ima tok pricevalcev in današnjemu le verjamemo, da On živi posvecene hostije v Božji grob. sedež Slovensko pastoralno cloveku prinesti veselje in nas spremlja, bo kamen Na veliki petek, edini dan v središce, ki združuje slovenske velikonocnega jutra”. Kristjan odvaljen. Vsakdo od nas je letu, ko ni maše, so bili proti vernike iz Gorice. Zaradi je namrec pricevalec, in to ne lahko drugim žarek, da sonce veceru obredi velikega petka z pandemije letos namrec žal z besedo, temvec predvsem posije v njegovo srce, da zacuti, branjem pasijona in cešcenjem ni bilo tradicionalne in zelo z zgledom in življenjem, z da ga ima kdo rad, da lahko križa, ki je bilo zaradi priljubljene jutranje maše velikonocnim veseljem. Kot vstane in zacne vedno znova. protikoronavirusnih ukrepov ognja in svece, velikonocno vstajenjsko alelujo. Vrhunec je s procesijo v goriški stolni je prihajal naproti ženam Vsakdo izmed nas je lahko omejeno. V soboto popoldne je hvalnico, ki jo je odpel David praznovanje doseglo v svetlem cerkvi. in ucencem, prihaja danes angel vstajenja, velikonocni bil blagoslov velikonocnih jedi, Bandelj, blagoslovom vode, nedeljskem jutru. Pri praznicnem slavju, ki so naproti tudi nam, v vsakem kristjan, je še povedal g. zvecer bdenje z blagoslovom branjem beril in trikratno DD 

15. APRILA 2021 
8 Goriška 
NOVI GLAS 
POGOVOR Zulejka Devetak 
“Ko pojem, želim nekaj posredovati” 
Z
ulejka Devetak, po rodu sem ga prikazati z razlicnih Walterjem Lo Nigrom, ki mi Goriškem in Tržaškem. Kako jih spodbujam. Vcasih so liturgicnega petja. Kaj ti iz doberdobske obcine, je zornih kotov. Upam, da mi je je veliko dal. Kot pevka sem gledaš s svojega zornega kota potrti, ker ni podmladka in se pomeni to odlicje? pianistka, pevka, pevovodja uspelo. imela opraviti tudi s Stojanom na ti dve zborovski stvarnosti? kdo tudi umakne. Vedno jih Pocašcena sem bila, da in organistka, ki svoje Na konservatoriju si študirala Kuretom in Matjažem Kar se tice cerkvenih zborov, svarim, da imamo posebno so bili navzoci ministrica glasbeno poslanstvo že dve tudi zborovodstvo. Šcekom. Na JSKD v Novi Gorici ne vidim dosti razlik; vsaka poslanstvo. Zgodilo se je, da Helena Jaklitsch, goriški in desetletji opravlja v glavnem Kljub težavam zaradi sem se udeležila tecaja z cerkev ima sicer svoje “hite”: so nas kakšno nedeljo tudi tržaki vikar za slovenske na Goriškem in Tržaškem. epidemije zakljucujem študij Markom Munihom. nekaterih pesmi, ki jih kje na kritizirali, toda poslanstvo vernike Karlo Bolcina in Tone Po poklicu je knjižnicarka v zborovskega dirigiranja. Katere druge zbore si vodila Tržaškem redno pojejo, na cerkvenega zbora je to, Bedencic, še najbolj pa sem devinsko-nabrežinski obcini, Problem je seveda s spletnimi oz. vodiš danes? Goriškem nismo nikdar slišali. da cim bolje in cim lepše bila vesela, ker je prišel tudi po znacaju pa energicna in lekcijami. Sploh je nerodno V letošnjem letu vodim ­

g. Fran Voncina, ki ga zaradi soncna. delati karkoli v zvezi z glasbo zaradi pandemije sicer samo bolezni že nekaj tednov ni 
preko spleta. “na papirju” - Moški zbor 
bilo z nami. Priznanje, o Glasba ima v tvoje življenju V katerih zborih si pela? Jezero iz Doberdoba, Moški 
katerem me je obvestil Tomaž zelo pomembno mesto. Poleg že omenjenih zborov zbor Skala iz Gabrij, od letos 
Simcic, je bilo zame posebno Kateri so tvoji prvi na šolah Komel in Trinko Lovski pevski zbor Doberdob, 
presenecenje: ne orglam in glasbeni spomini? sem veliko let pela v MePZ ki ga pravzaprav še nisem 
pojem zaradi slave. Veseli Pela sem že v vrtcu, Hrast pod vodstvom Hilarija videla, MePZ Štandrež in 
me to, da je bilo moje petje spominjam se zakljucnih Lavrencica, kjer sem tudi Ženski zbor Rupa-Pec. 
pri slovenski maši po radiu prireditev in drugih korepetirala, v akademskem Cerkveni zbor vodim v Rojanu 
v uteho ljudem med tem nastopov. Uciteljice in starši zboru na Tartiniju pod in Zgoniku. V preteklosti sem 
težkim obdobjem. Za to so mi so kmalu ugotovili, da sem vodstvom Walterja Lo vodila še Oktet Rožmarin iz 
bili hvaležni. Vsaka nagrada bila navdušena za glasbo. V Nigra; z njim sem pela tudi Kostanjevice na Krasu, MePZ 
pocasti, je v zadošcenje. osnovnošolskih letih sem v komornem zboru Julius. Gorjansko, ŽePZ Vesna iz 
Mislim, da priznanje meni zacela študirati klavir na Sodelovala sem tudi pri raznih Križa, Otroški pevski zbor iz 
velja kot priznanje vsem podružnici šole Emil Komel projektnih zborih, npr. za Zgonika. 
našim organistom in v Jamljah. Ob študiju teorije okroglo obletnico deželnega Katere sestave imaš najraje? 
cerkvenim pevcem, ki so na je bil tudi zbor: tam smo peli sedeža Rai pod vodstvom Vsak sestav ima svoje 
splošno premalo upoštevani. in igrali Orff instrumente. Še Stojana Kureta ipd. Te pac posebnosti. Otroci se takoj 
Vesela sem, da so o tem bolj sem se navdušila, ko sem poklicejo in ti greš. naucijo: so kot spužve, ki hitro 
porocali vsi naši mediji, na srednji šoli Ivan Trinko Ste profesionisti! srkajo znanje. Pri moških 
tudi nekateri v Sloveniji pela v šolskem zboru s prof. Ja (se posmeje, op.p.). Veckrat zborih ponavadi ni težav; 
in na Koroškem. To me je Stankom Jericijem, s katerim delamo “za dušo”! kvecjemu se skregajo med 
prav presenetilo. Moj tata je smo nastopili na raznih Kateri pa je bil prvi zbor, pred sabo, takoj rešijo zadevo in tudi osebno poznal Dušana zborovskih tekmovanjih, katerega si stopila s taktirko vaje se nadaljujejo. Ženske Na Goriškem dobro poznam obogati bogoslužje. Pevci Cerneta, priznanja je bil zato v Codroipu in drugod. v roki? so ambiciozne, želijo vedno stvarnost in ljudi, vem, kako so vsako nedeljo pred 9. posebno vesel; ne družina ne Spominjam se tudi, da me je Ko je Lucija Lavrencic pred kaj novega, potrebno je delajo. Na Tržaškem manj, uro pripravljeni na koru, številni pevci mojih zborov, Lucija Lavrencic, ko sem bila približno 20 leti bila na imeti veliko energije. Pri vem pa, da so tudi tu delavni vsakokrat z drugacnim ki so me hoteli pocastiti s stara kakih 14 let, postavila porodniškem dopustu, mi mešanih zborih je lepo, ker in dejavni. Že dobro leto programom, ob praznikih pa prisotnostjo, pa žal niso mogli za klavir, da bi v Katoliškem je nekaj mesecev zaupala je ravnovesje: moški mirijo pa je zborovska dejavnost je še bolj zahtevno. To je vec biti navzoci na podelitvi. domu spremljala njen zbor, Veseljake. Sprejela sem, ženske, ženske spodbujajo zamrznjena, zaradi cesar kot koncertna sezona! Delo V vseh teh letih si kot ki se je kasneje preimenoval v da bi se delovanje zbora ne moške, tako da se ustvari trenutno nimam realne slike cerkvenega pevca je kar težko! organistka imela opraviti tudi Veseljake. 
celotnega stanja. Vtis imam, Tega se malokdo zaveda! Pevci s tamkajšnjim dolgoletnim Katere glasbene študije si 
da so na Goriškem vasi bolj pravijo, da me je Bog poslal, dušnim pastirjem, pravkar opravila? 
povezane med sabo, pa tudi ker na koru zaradi pandemije umrlim msgr. Francem Do osmega letnika sem 
vasi z mestom. Od Doberdoba že skoraj eno leto orglam in Voncino. študirala klavir na šoli Komel. 
do Števerjana se poznamo pojem sama. G. Voncina se je vedno rad Moja zadnja profesorica je bila 
vsi. Trst je velik, vasi so bolj Res. Kako je prišlo do tega? šalil, ceš da sem jaz bolj Ingrid Silic, ki me je postavila 
oddaljene, povezav je manj. Ko so lani ukinili zborovsko pomembna, ker prihajam iz pred odlocitev: ali univerza 
Posebno rada imaš tudi petje na koru, sem župniku goriške nadškofije, medtem ali klavir. Ker sem tedaj bolj 
orgle. Kje si doslej bila in Dorici Žagar predlagala, ko v Trstu imajo “le” škofijo. mislila na svojo delovno 
organistka? da bi v nedeljo, 1. marca, V obdobju, ko sva bila lani prihodnost, sem izbrala 
Zaslugo za to ima pokojni g. poskusila peti sama. Ljudje v cerkvi sama, sva se zelo univerzo. Zadovoljna sem, ker 
Jože Markuža. Ko sem vodila so bili vajeni na tricetrt ure zbližala. Marsikaj sva si sem oktobra 2001 diplomirala, 
Otroški zbor v Zgoniku, smo dolgo mašo po radiu, brez povedala in zaupala, rada sva novembra pa sem že zacela 
ob praznikih kaj zapeli v petje pa bi bila bolj “suha” se posmejala. Pripovedoval delati. Pri klavirju je bil 
cerkvi. Župnik me je povabil, in bi seveda trajala manj. Sta mi je o svoji mladosti, pa tudi najhujši izpit 
da bi prišla orglat za praznike. sprejela, sem poskusila in vsi o novih tehnologijah, nad v osmem Sem sprejela. Od praznikov so bili navdušeni. 8. marca so katerimi se je navduševal. letniku; ker pa sem kmalu prešla tudi na pevci lahko prišli na kor, eden Skupaj sva bila na romanjih, sem že bila na dobri poti in prekinilo. Prvi odrasel zbor, najboljše razmerje. navadne nedelje. Tako “se mi je celo prinesel mimozo; srecanjih ob branju Sv. pisma mi je bilo žal opustiti vse, sem pred katerega sem stopila, je Od lani si tudi clanica odbora me je prilastil”. Ce sem torej bila sem prav vesela, da sem itd. Imel je lepe, globoke opravila sprejemni izpit na bil MePZ Rupa-Pec leta 2006. ZCPZ Trst. zacela, gre “krivda” njemu. bila na koru sama le enkrat. pridige, bodisi v polni bodisi v konservatoriju Tartini v Trstu, Tako se je zacelo. S pandemijo je vse žal “na Pokojna pevka Zmaga Radetic, Nato se je spet vse obrnilo prazni cerkvi… Gotovo ga bom kjer sem diplomirala leta Kako si se formirala kot 25”, kot bi rekel moj nono. ki je pela tako v Zgoniku kot na glavo in od 15. marca do ohranila v lepem spominu. Bil 2006 pod mentorstvom prof. dirigentka? Kdo so Imeli smo dva ali tri sestanke v v Rojanu, je, potem ko je druge nedelje v septembru je skromen, ni rad govoril o Terese Trevisan. Kot stranski tvoji vzorniki? živo, tako da smo se v odboru cerkveni zbor v Rojanu ostal sem na koru vedno sama svoji bolezni, vsi pa smo upali, predmet sem študirala orgle; Pri vsakem dirigentu, pri komaj spoznali. Pripravili smo brez dirigenta, predlagala orglala in pela. Septembra se da bo vendar ostal z nami dalj imela sem sreco, pouceval katerem sem pela, sem se cesa nekaj projektov po spletu, Dorici Žagar, predsednici je pridružilo osem pevcev, casa. Ceprav je bil slab, mi je, me je prof. Marcello Girotto, naucila. Pri vsakem sem kaj programiranja je veliko. društva Rojanski Marijin spoštovali smo vse potrebne dokler je mogel, pripravljal ki je bil enkraten glasbenik in “pokradla”. Jericija nisem še Organizirali smo božicni dom, da bi povabili mene, predpise; tako smo nadaljevali listke za mašo. Cenila sem je pred nekaj leti žal umrl. Na gledala kot dirigenta, imeli spletni koncert, postni in ceš da orglam ter pojem do zahvalne nedelje v polovici ga in ga bom ne samo kot konservatoriju sem štiri leta smo samo eno uro vaj na velikonocni ciklus s štirimi “sopran, alt in po potrebi tudi novembra, nakar sem bila župnika, ampak kot cloveka. študirala tudi oboo. teden, po pouku. Od Lucije veceri. Delamo, kar nam tenor”. Orgle so v Zgoniku spet sama do konca februarja. Imaš res prijeten glas, pravi 
Na diplomi iz klavirja si sem se naucila dolocenih dopušcajo razmere. in Rojanu po strukturi zelo Tedaj so se mi nekaj nedelj dar. Kako se pocutiš, ko poješ 
predstavila tudi Marija prijemov z otroki. Kar se Si tudi odbornica društva podobne. Tako se je zacela pridružili štirje pevci. Od posta na odru ali koru? 
Kogoja. tice otroških in mladinskih v Rojanu. moja pustolovšcina v Rojanu, dalje sem vse do zdaj sama. Moj glas ni tehnicno 
Pod mentorstvom prof. zborov, je bila pomembna Ja, tam so me nekako kjer orglam in vodim zbor od Mislim, da bi mi Rai lahko dala “izdelan”, nisem solopevka. Walterja Lo Nigra sem izkušnja tudi z Barbaro “posvojili” … Društvo ima januarja 2012. priznanje, saj sem v nedeljo Zavedam pa se, da “se pripravila tezo o Kogoju, moj Kovacic in zborom Pueri zbor, vsak mesec pa - v Radio Trst A predvaja mašo v zjutraj dvignila poslušanost! me sliši”. Moji pevci, pa zakljucni izpit pa je bil malo cantores v Tolminu; to mi je normalnih razmerah - prireja Rojanu že 60 let. Imaš veliko (se zasmeje; op.p.) Radio tudi nekateri poslušalci drugacen. Predstavila sem ga pomagalo pri otroškem in tudi zanimive kulturne vecere. odgovornost ... Kakšno je prižgejo tudi taki, ki niso po radiu, mi pravijo, da jih na orglah, nato z orglami in mladinskem zboru Rupa-Vsake tri mesece izide glasilo vzdušje na koru? vajeni stopiti v cerkev. s svojim petjem veckrat zborom, nekaj sem zaigrala Pec, ki sem ju tudi vodila. Med nami, ki redno poroca o Kot znano, cerkveni zbori, Dne 10. januarja letos si ganem. Nekatere pesmi na klavir, nekaj njegovih Marsikaj sem “pobrala” tudi življenju te skupnosti, sedanje a ne samo, imajo kronicno prejela 33. nagrado Dušana res presunejo... Preprosto: mladinskih pesmi smo zapeli Hilariju Lavrencicu pri Hrastu. in pretekle, in tako ohranja pomanjkanje pevcev. V Cerneta kot priznanje za ko pojem, želim nekaj a cappella, nato sta bila na Na konservatorju sem se spomin. Rojanu so navdušeni, ker svoja prizadevanja na posredovati, dati težo besedilu. vrsti še klavir in glas. Skušala naucila novih pristopov s prof. Kot glasbenica si dejavna na sem mlada in pozitivna, ker podrocju slovenskega Danijel Devetak 

15. APRILA 2021 
NOVI GLAS 
Kultura 9 

Osma številka otroške revije Pastircek v š. l. 2020/2021 
Vesela aleluja v cvetoci pomladi 

Kosovelov dom Sežana je z imenom Kulturni dom Srecka Kosovela slavnostno odprl vrata 12. aprila 1991. Tedaj se je zvrstilo vec kulturnih dogodkov z osrednjo slovesnostjo. Zato so na YouTube kanalu objavili krajši film s spomini pricevalcev. Ob odprtju doma so v veliki galeriji na ogled postavili razstavo akad. slikarja Poldeta Oblaka z naslovom Slovenski Kras - impresije in skice. Za odprtjem razstave je v veliki dvorani po slovesnosti s slavnostnim govorom tedanjega predsednika predsedstva RS Milana Kucana in nastopom MePZ Divaca pod vodstvom Edija Raceta Mestno gledališce ljubljansko uprizorilo komedijo Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Maticek se ženi v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Že vecer prej je bila na programu javna radijska oddaja Klepet doma z gostom Cirilom Zlobcem. Kosovelov dom Sežana so priceli graditi l. 1979 po zasnovi in projektih arhitekturne skupine Kras. Umestitev v središce Sežane je bila izbrana na podlagi pomena, ki ga ima v razvoju regije središce kulture na Krasu. Postavili so ga sredi velike vrtace, na eno stran umestili odprti zunanji amfiteater, na drugo stran pa Veliko dvorano s 437 sedeži. Kosovelov dom so z leti še dograjevali. Leta 2004 so posodobili in opremili oder, leta 2007 uredili Pomladno dvorano za 60 obiskovalcev, ki je z ogledalom in baletnim drogom glavni vadbeni prostor za plesne in baletne skupine, leta 2009 pa še dodali multifunkcijsko Srednjo dvorano za 150 obiskovalcev. Prvi direktor Kosovelovega doma Sežana je bil Marjan Suša, ki je dom vodil od 1991 do 1996. Za njim je kot v. d. direktorja do leta 2001 vodenje prevzel Aleksander Peršolja, za njim pa Gojmir Lešnjak - Gojc, ki je na celu te kulturne ustanove ostal 11 let. Za njim je nalogo v.d. direktorja za leto dni opravljal Pavle Plahutnik, od oktobra 2012 pa dom vodi Nina Ukmar. Programski vodja je bil med letoma 1991 in 2007 Aleksander Peršolja, tega delovnega mesta Kosovelov dom Sežana pa od takrat nima vec. “Ponosni smo, da nas je v teh letih obiskalo kar skoraj 1.481.000 obiskovalcev na cez 9630 prireditvah, od nastopov domacih kulturnih društev do vrhunskih mednarodnih ustvarjalcev in lastnih produkcij,” je zapisala direktorica doma Nina Ukmar. Zaradi epidemije je dom zaprt, zato so nekaj jubilejnih dogodkov preselili na splet, nekaj razstav pa zamaknil na poznejši termin. Predvidoma avgusta nacrtujejo razstavo slikarjev Janka in Simona Kastelica ter koncert skupine Laibach. Letos nacrtujejo še razstavi Katje Sorta in KD Kras, z Ustanovo Maks Fabiani pa razstavo o arhitektu Matjažu Garzarolliju. Prav tako pricakujejo gostovanje otroške predstave Pasjedivšcina ter predstave za odrasle Komedija o artu. Skupno zGledališcem Koper bodo na oder postavili plesni pravljici Žabji kralj in Rdeca kapica, ki naj bi ju poleti izvedli tudi v njihovem amfiteatru. 

DSI Podelitev 58. literarne nagrade Vstajenje 
Zaslužni prejemnik msgr. Marino Qualizza 
V 
drugem letu prisilne zapore javnih kulturnih dogodkov so se postopoma tudi društva, ki so bila navajena na dolgoletno “klasicno” obliko prirejanja srecanj, prilagodila in prešla na sodobne oblike komuniciranja, ki jih omogoca sodobna tehnologija. Tako so pri Društvu slovenskih izobražencev, ki že šest desetletij prireja tedenska srecanja v Peterlinovi dvorani v Trstu, po dveh posrecenih in dobro obiskanih spletnih dogodkih sklenili, da bodo Tesni sodelavec msgr. je ugotovil prof. Pahor, je vsaka dva tedna pripravili na Qualizze, novinar in javni znacilnost Qualizzovega ponedeljek zvecer, kot se je delavec v Beneciji Giorgio pisanja “umirjenost in tradicionalno to dogajalo v Banchig, je povedal, da je uravnoteženost sporocila, ki živo, spletni dogodek. knjiga Benecija naš dom, ni nikoli napadalno, silovito Prvi je potekal ta ponedeljek, za katero je g. Qualizza ali pretirano, tudi ko je tema 12. aprila. Šlo je za podelitev prejel nagrado, nastala žgoca ali eksistencialno 58. literarne nagrade ob 80-letnici avtorja. V pomembna”. Poudaril je Vstajenje msgr. Marinu njej so zbrani uvodniki tudi, da je kljub težavam, Qualizzi. in clanki, ki jih je pisal za ki jih je moral prebresti, Uvodoma je precejšnje štirinajstdnevnik Dom (že 35 zanj znacilen konstruktiven število poslušalcev v let je tudi njegov odgovorni pristop: veseli se vsakega imenu Društva slovenskih urednik). Izdala jo je Zadruga pozitivnega koraka v sicer izobražencev pozdravil Most. Banchig  je nato v hudih razmerah Beneških predsednik Sergij Pahor, melodioznem beneškem Slovencev (npr. slovenske potem pa predal besedo narecju prebral odlomek iz maše ob sobotah v Špetru clanici nagradne komisije nje. ali dvojezicne šole); Eriki Jazbar, ki je prebrala Prof. Adrijan Pahor obenem je poudaril široko utemeljitev nagrade in je po krajšem uvodu humanisticno kulturo, ki orisala lik letošnjega nagrajencu zastavil nekaj seva iz vseh njegovih spisov. nagrajenca. zanimivih vprašanj. Kot Tehnologija je nekoliko ponagajala organizatorjem, saj g. Qualizze gledalcem ni uspelo videti v živo, toda žar in moc njegove jasne besede sta pomanjkljivost popolnoma presegla. Kot smo slišali iz njegovih besed, želi biti in ostati “svoboden clovek”, kar pomeni ohraniti veselje do življenja; in po evangeljskem izrocilu imeti rad vse ljudi, ne da bi se pri tem moral prilagajati nacelom, ki mu ne pripadajo. Med ljudmi, ki se jih tudi v težkih okolišcinah svojega življenja spominja in so mu bili v oporo, je omenil svojega župnika Angela Kracino, ki ga je že zgodaj naucil, da je treba braniti svoje pravice, biti ponosen na svojo identiteto. Spomnil se je zelo pomembne moralne opore, ki jo je imel v nadškofu Battistiju. Ta je razumel Beneške Slovence: empatije z njimi je bil sposoben prav zato, ker je sam okusil, kaj pomeni biti pripadnik jezikovne manjšine. Ob koncu je predsednik Zadružne kraške banke g. Kovacic simbolicno izrocil nagrado in se zahvalil za vse, kar nagrajenec dela za Beneške Slovence. 
P.in 
A
prilska številka Pastircka je izšla, ko so zaradi še vedno vztrajno prisotne epidemije koronavirusa šolarji imeli spet pouk na daljavo. Zato verjetno je niso še dobili v roke. Nova številka je sicer dosegljiva na spletni strani našega tednika, tako da jo otroci lahko vseeno prelistajo. Veliko “korajže”, veselja, lepih užitkov v cvetocih pomladnih dneh in ob velikonocnih praznikih želi vsem bralcem urednik Marijan Markežic, ki je s sodelavci poskrbel, da je tudi tokratni Pastircek kar se da bogat in da ob njegovih raznolikih rubrikah bralci lahko sprostijo svojo ustvarjalno domišljijo. Obenem pa se poglobijo v skrivnost Velike noci, najvecjega kršcanskega praznika. “Jezus živ je spet med nami / in me klice po imenu. / Aleluja in hozana - / Zanj je v srcu luc prižgana!”, radostno vzklikajo verzi pesmi Velikonocno, ki jih je z mislijo na Jezusa, vstalega od smrti, stkala Berta Golob, Monica Quaggiato pa ilustrirala prazen grob; požlahtnila pa je še marsikatero drugo Pastirckovo stran. Marija v radosti velikonocnega jutra je naslovila svoj zapis Mariza Perat. V otrokom razumljivem slogu pripoveduje, kako je Jezus tri leta oznanjal veselo oznanilo, ozdravljal bolnike, obujal mrtve, ljudem v stiskah budil upanje ..., dokler ni pretrpel strašnega mucenja in smrt na križu, da bi nas rešil vecnega pogubljenja in nam odprl nebeška vrata. Marija, ki je verjela v Njegovo vstajenje, se je zelo razveselila Vstalega. “Velika noc je praznik Gospodovega vstajenja in zmage nad smrtjo in je zato vir upanja in radosti tudi za nas”. S to mislijo koncuje Peratova svoj lepi prispevek. Na ap. Tomaža, ki je podvomil 
o Kristusovi zmagi nad smrtjo, se navezuje rubrika Spoznavajmo Sveto pismo, ki si jo je zamislila pokojna likovna ustvarjalka Paola Bertolini Grudina, za katero upamo, da že uživa Božjo slavo. Velikonocne jedi in njihova poimenovanja so v središcu pozornosti rubrike Slovenšcina za v žep, ki jo sestavlja Barbara Rustja in z njo pomaga spravljati iz besednih zagat  naše šolarje. Tokrat je priložila še recept za vabljive velikonocne piškote. Obetavni kuharji, kar na delo! 
O belih zvonckih, ki spet cingljajo, ptickah in cebelicah, ki se veselijo pomladnih dni, poje pesem Pomlad, izpod peresa V. T. Arharja. O kljubovalnih drevesih pa pripoveduje pesem Berte Golob Drevesa. Njene stihe je glasbenik Patrick Quaggiato prelil v pesem za mladinski zbor in tolkala, da bo lahko kristalno zazvenela iz mladih grl in osvojila poslušalce. Pomladno veselje prežarja tudi rubriko Cas za igro, ki vabi male ustvarjalce, naj vse pobarvajo in naj s poimenovanjem slicic najdejo ime svetnika, znanilca zelenih pomladnih dni. Z zajckom Timijem jo Paola Bertolini Grudina poklanja Pastirckovim prijateljem. Z možem Walterjem je soustvarjalka rubrike Zgodbe iz Svetega pisma, ki tokrat prinaša pripoved o Davidu, rdecelasem pastirju iz Betlehema; mladenic je s skromno fraco in recnim kamnom premagal hudobnega velikana Goljata. Bertolinijeva je s hcerko Nino Grudina, avtorico besedila, sooblikovalka “naravoslovne” rubrike, v kateri je protagonist kenguru, vrecar iz družine makropodov, ki živi v daljni Avstraliji in lahko brez 
problemov, zaradi daljših 
zadnjih tac, skoci do 9 
metrov dalec! Prijazna želva 
Mici, po 
zamisli ilustratorke Danile Komjanc, kar s copicem barva velik pirh. Tudi tokrat rabi pomoc najmlajših Pastirckovih bralcev, ki bodo svoje risarske sposobnosti 
pokazali z barvanjem pirhov na vejicah in dokoncali motiv na vazi. Za spretne prstke je likovna umetnica Vesna Benedetic pripravila jasna navodila, kako iz kartoncka bristol izdelati micno slikanico. Njena spremljevalca, okroglolicna, nežna Medved in Zajcek, ob portretu Hansa Christiana Andersena bereta njegovo pravljico. Ob svetovnem dnevu knjige za otroke, ki 
ga obeležujemo 2. aprila že od l. 1967 dalje in ga poznamo tudi pod 
imenom svetovni dan pravljic, Benedeticeva predstavlja znanega danskega pravljicarja, ki se 
je rodil prav na ta dan l. 1805 (umrl pa l. 1875) in cigar 
pravljicne zgodbe poznajo malodane 
po vsem svetu. Andersen je pisal romane, 
pesmi, drame, 
biografije, avtobiografije, potopise ..., a zaslovel je prav s pravljicami, ki jih odlikuje bujna domišljija. V njih se vselej tudi spopada z vprašanjem zla v svetu. Njegovi “junaki” so osebe iz razlicnih vzrokov potisnjene na rob. Zgodbica Marize Perat Beli in rjavi zajcki, postavljena v živalski svet, a tako zelo “cloveška”, prijazno kot zmeraj, brez grajanja, spregovori o naših brez podlage zakoreninjenih predsodkih. Ti nam zmotno vsiljujejo strahove pred drugacnostjo in pred drugimi, ki so razlicni od nas. Njene vzgojne povesti se vselej sklenejo s svetlim koncem. Pacek Walterja Grudine blagruje prazgodovinske case, ko pracloveku ni bilo treba hoditi v šolo in se uciti ... Kako se v anglešcini poimenujejo deli telesa, razkriva rubrika Anglešcina je ..., ki jo piše Marinka Cernic. Kopico krasnih risbic lahko bralci obcudujejo med Pastirckovo pošto, kjer so navedena tudi izžrebana imena otrok, ki so pravilno rešili uganke, kvize ... V njej je tudi križanka; pripravili so jo drugošolci iz Bracana. Na hrbtni strani revije pa je kot vedno sprostitveni koticek za bistre oci in glavice. Vzemite v roke Pastircka, ob njem se vam bo razjasnil obraz! 
Iva Koršic 
15. APRILA 2021 
10 Kultura 
NOVI GLAS 
Spletni prikaz fašisticne zasedbe Jugoslavije v letih 1941-43 
Razstava, ki sesuva mit o Italijanih, dobrih ljudeh 
“C
e je istovetnost zrela, pricevanja. Opisani so prihod Tako Badogliova kot poznejše prikazu partizanov (predvsem na osnovi pravne utemeljitve dodali, da predstavlja zasedba se ne boji teme. Tudi italijanskih cet v Ljubljano, antifašisticne vlade narodne komunisticnih), ki naj bi reciprocnosti, niso nikoli sodili. Jugoslavije “eno najtemnejših najtežji koraki, priznanje, sodelovanje in odpor do enotnosti (do leta 1947) bili krivi za barbarski znacaj Nastal je tako mit o Italijanih, strani italijanske preteklosti, prevzem odgovornosti, tudi njih, postavitev žice okrog so pa izdelale uspešno vojne. Rim je tudi sestavil “dobrih ljudeh”. zaradi cesar je malo poznana sramota lahko pomagajo k mesta, partizanski boj, obrambno strategijo. Ta je seznam jugoslovanskih vojnih “Glavno odgovornost za in so nanjo raje pozabili.” Po rasti skupnega evropskega vodstvo katerega so prevzeli temeljila na poudarjanju zlocincev. Po sporu med Titom pekel, v kar se je spremenila 80 letih “upamo, da je koncno državljanstva.” Tako pravi komunisti, itd. Prikazani “humanitarnega znacaja” in Stalinom jugoslovanske Jugoslavija, nosi napadalec ki prišel pravi cas, da tudi Italija zgodovinar Raoul Pupo, so prisilna italijanizacija italijanske zasedbe, locevanju oblasti niso vec pritiskale je povzrocil vojno vseh proti obracuna s svojo temno koordinator spletne razstave Dalmacije, sežiganje vasi med italijanskim in nemškim za izrocitev italijanskih vsem,” so med drugim zapisali preteklostjo.” A ferro e fuoco (Z ognjem in izgon prebivalstva na brutalnim ravnanjem ter zlocincev. Tem tudi v Italiji, organizatorji razstave in Mch in mecem), ki obravnava Slovenskem ter vzdolž italijansko zasedbo Jugoslavije vzhodne jadranske obale, med leti 1941 in 1943. Prikaz, taborišca za internacijo ki si ga je mogoce ogledati civilistov, razpad Italije in to, do 30. junija na spletni strani kar je sledilo. www. occupazioneitaliana Razstava, ki so jo pripravili Cepivo AstraZeneca in cepivo AstraZenece tvorjenka (natancneje: sklop), nastala z združitvijo srednjega spola (mesto, sonce), AstraZeneca pa kot jugoslavia41-43.it, so Državni inštitut Ferruccia Gotovo ste opazili, kako je korona spremenila naš besede Astra in Zeneca, kakršnih je v slovenšcini samostalnik ženskega spola po prvi ženski sklanjatvi predstavili 6. aprila, natanko Parrija, Deželni inštitut za vsakodnevni jezik oz. vnesla vanj celo kopico novih malo (npr. števila: triintrideset ali dvesto), saj (kot lipa): cepivo AstraZeneca, cepiva AstraZenece, 80 let po napadu vojsk sil zgodovino odporništva in izrazov (covid-19, koronacas, protikoronski ukrepi v slovenšcini besede spajamo redkeje, bolj jih cepivu AstraZeneci, cepivo AstraZeneca, o cepivu osi (brez vojne napovedi) na sodobnosti v FJK ter Oddelek ipd.) oz. aktualizirala že obstojece, a manj ustaljene izpeljujemo (izpeljanke, npr. cepilec), predvsem AstraZeneci, s cepivom AstraZeneco. Kraljevino Jugoslavijo. za družbene in politicne vede oz. rabljene (pandemija, samoizolacija, varna razdalja pa zlagamo (zloženke, npr. pridevnik dvovalentni v V drugem primeru, ko je AstraZeneca v rodilniku Spletna postavitev z vec kot Univerze v Trstu, je nastala pod ipd.). Že ce samo pomislim, koliko Jezikovnic sem besedni zvezi dvovalentno cepivo) oz. sestavljamo (cepivo AstraZenece), pa gre za izražanje svojine, 50 panoji in 200 fotografijami pokroviteljstvom Poslanske v preteklem letu namenila jezikovnim vprašanjem, 


rodilnik nam torej sporoca, da je cepivo izdelek ponuja prikaz takratnega zbornice in s podporo Dežele povezanim s pandemijo novega koronavirusa 
podjetja AstraZeneca, izdelek AstraZenece oz. dogajanja. Razstava je FJK. Pri realizaciji prikaza – pisala sem o testih PCR pa o karanteni kot 
AstraZenecin izdelek (podobno npr. še zdravilo razdeljena na deset poglavij, so sodelovali Narodna in besedi leta 2020, napacni rabi socialne distance 
Krke, torej Krkino zdravilo oz. širše: kopalke Lisce ki vsebujejo 25 pricevanj študijska knjižnica iz Trsta, namesto varne razdalje, vavcerjih in ne nazadnje 
ali Liscine kopalke, zacimbe Droge ali Drogine in vec kot 80 intervjujev z Muzej novejše zgodovine o koronavirusu …, o vseh tistih jezikovnih pojavih, 
zacimbe). V tem primeru se pregiba zgolj prvi del zgodovinarji. Svoj pogled na Slovenije, Documenta – Centar s katerimi nas skoraj dobesedno bombardirajo v 
besedne zveze, drugi del pa je v vseh sklonih v takratni cas predstavljajo za suocavanje s prošlošcu iz medijskih porocilih. Ena izmed takih jezikovnih tem 
rodilniku (cepivo AstraZenece, cepiva AstraZenece, gledalcem Giancarlo Bertuzzi, Zagreba in slovenski zavod je tudi vprašanje cepiva, še zlasti aktualno v zadnjih cepivu AstraZenece, cepivo AstraZenece, o cepivu Giulio Caccamo, Štefan Cok, APIS - Umetnost za pozitivno nekaj mesecih. (proticepilec). Do sklapljanja besed Astra in Zeneca AstraZenece, s cepivom AstraZenece). Eric Gobetti, Luciano Monzali, družbeno spremembo. Pozorni poslušalci in bralci ste gotovo opazili, da ni prišlo v slovenšcini, v obliki AstraZeneca je bila Seveda sem vam dolžna še komentar o primernosti Jože Pirjevec, Nevenka Troha, Z ogledom gradiva spoznamo slišimo in beremo dvoje: cepivo AstraZeneca in beseda v slovenšcino že sprejeta. ene in druge rabe. Kratka bom – obe rabi sta Annamaria Vinci in drugi tudi, da je OZN na pobudo cepivo AstraZenece ali bolj nazorno v primerih: Pravzaprav pa nas bolj zanima nekaj drugega. Ce primerni, saj nobena ni napacna. O tem, ali bi italijanski raziskovalci. jugoslovanskih oblasti na “na trgu je cepivo AstraZeneca” in “prispelo je si ti dve razlicni besedni zvezi (cepivo AstraZeneca, samostalnik AstraZeneca v besedni zvezi cepivo V prispevkih tece beseda o seznam vojnih zlocincev cepivo AstraZenece” – razlika je v sklonu, v prvem cepivo AstraZenece) ogledamo podrobneje, AstraZeneca lahko tudi ne sklanjali, pa drugic. geostrateških razlogih, ki so vpisala 729 Italijanov. Po primeru je tako kot jedro besedne zveze (cepivo) v vidimo, da gre v prvem primeru za neke vrste Doc. dr. Vladka Tucovic Sturman na Oddelku za bili odlocilnega pomena za vstopu v veljavo Mirovnega imenovalniku namrec tudi prilastek (AstraZeneca), poimenovanje, za vrsto cepiva, podobno kot bi ob slovenistiko Fakultete za humanisticne študije napad Rima na jugoslovansko sporazuma je Beograd torej cepivo AstraZeneca, v drugem primeru pa je cepivu AstraZeneca rekli npr. hruška viljamovka, Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in monarhijo. Vsak pano zahteval, naj mu Rim izroci prilastek AstraZeneca v rodilniku, jedro (cepivo) pa je kavarna Evropa ali kraljica Elizabeta. Sklanjamo lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi sestavljajo krajše obrazložitve 45 vojnih zlocincev, kar bi v imenovalniku, torej cepivo AstraZenece. obe sestavini, pri cemer se beseda cepivo sklanja brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka. dogajanja, intervjuji z na osnovi mednarodnih Samostalnik ženskega spola AstraZeneca je po prvi srednji sklanjatvi kot obicajen samostalnik tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu. raziskovalci, fotografije in dogovorov moral storiti. 




Naducitelj Ignac Križman je zastopal goriške ucitelje v Zvezi jugoslovanskih uciteljskih društev v Ljubljani. Na pogrebu Franca Vodopivca je zastopal uciteljsko društvo, ki ga je leta 1887 soustanovil ter bil njegov dolgoletni predsednik in tajnik. 

: Primorski list z dne 5. decembra 1912 je pisal: “Tudi rojaki pokojnikovi iz Kamenj so se ga spomnili in prišli so v veliki vrsti, da izkažejo svojemu odlic¬nemu domacinu zadnjo cast. Videlo se je, da se pokojni Vodopivec ni odtujil svojim ljudem, ampak da je bil kot pravicoljub v vedni stiki s svojimi Kamenjskimi rojaki”. Vas Kamnje se ponaša z velikim enolocnim kamnitim mostom, zgrajenim leta 1895 tudi po zaslugi Franca Vodopivca (vir slike: gore-ljudje.si) 

Pogreb Simona Gregorcica (Vrsno, 1844 - Gorica, 1906) v Gorici. Poslovilne besede pesniku Simonu Gregorcicu je na Gorišcku izrekel njegov veliki prijatelj Ivan Berbuc, o katerem sem že pisal, saj je bil prisoten tudi na pogrebu Franca Vodopivca. Simon Gregorcic jev oporoki velik del svoje zapušcine namenil Šolskemu domu, za katerega si je zelo prizadeval tudi Franc Vodopivec. Njegov sin Hilarij Vodopivec, o katerem bom pisal v nadaljevanju, je v italijanšcino prevedel Gregorcicevo pesem Soci. 
15. APRILA 2021 
NOVI GLAS 
Kultura 11 
Izšlo je kar nekaj novih knjig 

Literarni natecaj za pesnike
Tudi v pandemiji se ZTT ne ustavi 
P
Šinkovcevi dnevi poezije (ŠDP) želijo spodbuditi pesniško ustvarjalnost, izmenjavo pesniških vešcin, literarna druženja ter andemija koronavirusa veleposlaništvo. Pomemben zbirka Lukov Greh, med poezijo tradicionalnega, letos že srecevanje razlicnih generacij. Posveceni so pesniku Crtomirjuje mocno zarezala v je bil tudi izid knjige Iz ozadja in filozofskim razmišljanjem, ki 36. slovenskega knjižnega Šinkovcu (1914-1983), rojenemu na Vojskem nad Idrijo. Pesnik je bil javno delovanje, kar je dolgoletnega dopisnika se je pisala ob robu Evangelija sejma, je sodelovala tudi zgleden primer zavednega primorskega literarnega ustvarjalca, a vzelo spremenilo delovanje iz tujine ter direktorja po Luki. na sejmu Knjige n@ recept zgodovini nekoliko nepravicno zapostavljen literat. Šinkovcevi dnevi Založništva tržaškega tiska. TG1 Dimitrija Volcica, saj V tem casu sta izšli tudi dve založbe ZRC SAZU in na Mestu poezije bodo potekali 3. in 4. julija 2021 na Vojskem. Ce zdravstvene Obdobje mirovanja pa je predstavlja njegovo prvo knjigi za otroke, to sta Dekle, ki knjige v organizaciji Društva razmere ne bodo dopušcale izvedbe celotnega programa, bo založba izkoristila za to, da knjigo v slovenšcini. Na je hotela rožico, prva iz zbirke humanistov Goriške, ki je prireditev samo v soboto, 3. julija 2021, v Idriji.se je modernizirala v smeri koncu decembra je izšla tudi rezijanskih pravljic, ki jih je v poleg spletnega sejma ponujal Organizacijski odbor v sklopu Šinkovcevih dnevov poezije razpisuje družbenih omrežjih in Sternthal, zadnja postaja, šestdesetih in sedemdesetih tudi nakup knjig v živo, v Novi literarni natecaj, ki je namenjen pesnikom treh kategorij: pesnikom, 
Gorici. mlajšim od 19 let, pesnikom, starejšim od 19 let, ter pesnikom – Prava revolucija v delovanju Slovencem v zamejstvu in po svetu. pa so bile spletne vsebine. Pogoji za sodelovanje Poleg tega, da so se povecale Vsak pesnik lahko sodeluje v obeh temah, in sicer v vsaki z najvec po vsebine na spletni in na FB tremi pesmimi. Doloceni sta dve temi: strani (mdr. s širšo akcijo O(d) 1) pesmi o naravi, (omenjena kategorija obsega pesmi o varovanju piši korono), prava novost pa je narave, okolja, zdravja, miru in sploh nadaljnjega trajnostnega razvoja nova Instagram stran ztt_est, sveta);  2) prosta tema. na kateri so objavljene zadnje Prispevek naj bo napisan z urejevalnikom MS Word. Uporabiti je treba novosti, ob tem pa številne pisavo Times New Roman, velikosti 12, razmik naj bo enojni, besedilo uspešne rubrike, kot sta pa brez posebnih graficnih in drugih oblikovanj, dodatkov in fotografij. Maraton knjižnih novosti, ob Domaci pesniki naj oddajajo prispevke v slovenskem jeziku, Slovenci v novem letu, pa Petkov recept, zamejstvu in po svetu pa v slovenskem ali jeziku svoje države. z najlepšimi recepti uspešnih kuharskih knjig ZTT, npr. Pošiljanje prispevkov Je vec dnevou ku klobas, Iz Pesmi s prijavnico je treba poslati na e-naslov: oi.idrija@jskd.
spletnega delovanja. knjiga, ki sklepa trilogijo Vilija letih prejšnjega stoletja zbiral morja v ponev, pred kratkim si, zadeva: natecaj - Šinkovcevi dnevi poezije. Pesmi morajo biti Sicer pa je v zadnjem obdobju Princica o goriških beguncih, etnolog Milko Maticetov, in je bila objavljena posebna, oznacene samo s šifro, ki si jo vsak sam dodeli. Na prijavnici mora izšlo kar nekaj knjig. Velik in tokrat predstavlja veliko Pravljica, pogrni se Klarise velikonocna video-izdaja vsakdo oznaciti, v katero kategorijo pesnikov spada in v kateri temi odmev, tako na slovenski barakarsko naselje v Strnišcu, Jovanovic, ki vsebuje pravljice rubrike z receptom pince. Ob sodeluje. (Prijavnico najdete tudi na spletni strani Novega glasa) kot na italijanski sceni, je na Štajerskem, ki je bilo zadnja z raznih koncev sveta in svetovnem dnevu poezije je Rok za oddajo prispevkov je 31. maj 2021. doživel italijanski prevod postaja pred vrnitvijo na recepte, ki so tudi krajevno bila objavljena tudi rubrika 3 Nagrajenim avtorjem bo omogoceno brezplacno sodelovanje naPoezij Franceta Prešerna opustošeno Goriško. obarvani. pesniki, 3 poezije, v kateri so sobotni ustvarjalni delavnici na Šinkovcevih dnevih poezije 3. julija izpod peresa prof. Mirana Ob slovenskem kulturnem ZTT je tudi letos sodelovala svoje poezije prebirali avtorji 2021. Prvonagrajenim v vsaki kategoriji bo ponujena tudi aktivnost v Košute, ki je bila že veckrat prazniku pa je, ob življenjski na knjižnih sejmih, ceprav iz letošnjega programa, Partizanski tiskarni Slovenija. Pesnik bo lahko svojo nagrajeno pesem predstavljena, mdr. jo je obletnici avtorja Aceta so ti potekali (skoraj) Ace Mermolja, Andreina sam s pomocjo oskrbnika postavil s starimi crkami in jo v nekaj predstavilo tudi slovensko Mermolje, izšla še pesniška popolnoma po spletu. Poleg Trusgnach in David Bandelj. izvodih natisnil na rocnem tiskalniku v omenjeni tiskarni. 

Ob novi izdaji kulturne revije MEDDOBJE 
Slovenska revija iz Buenos Airesa s posebno usodo 
M
EDDOBJE je slovenska razvejeno dejavnost. Eden podpira Urad za Slovence razdvojili slovensko javnost. v literarnem arhivu Narodne Poezijo med drugim objavljajo kulturna revija s posebno vidnih sodelavcev iz Trsta je bil v zamejstvu in po svetu Vendar meni, da je “v sleherni in univerzitetne knjižnice v Damijan Ahlin, Angela Cukjati usodo. Nastala je leta 1954 pesnik Vinko Belicic. Republike Slovenije. Sedanji družbi navzoca in tudi Ljubljani, v arhivu Republike in Gregor Papež, ki je prispeval v Argentini iz umetniškega MEDDOBJE, ki ga izdaja v glavni urednik MEDDOBJA v potrebna dvojna dinamika, Slovenije in v arhivu ustanove tudi fantasticno humoristicno vrenja in hotenja tistih Buenos Airesu Slovenska Buenos Airesu je Tone Mizerit, združevalna in locevalna”. Studia Slovenica. Dr. Debeljak, pripoved Proti Marsovcem. katoliških intelektualnih kulturna akcija, ima dolgo uredništvo za Evropo se nahaja 
po rodu iz Škofje Loke, je sodil Osnovna misel v reviji skupin, ki so leta 1945 ob in castitljivo zgodovino. na Dunaju. 
k poglavitnim kulturnim je posvecena 75-letnici koncu druge svetovne vojne Desetletja je vztrajalo pri Tudi najnovejša izdaja 
ustvarjalcem in pobudnikom narodne tragedije v maju in po politicnem preobratu svojem kulturnem poslanstvu MEDDOBJA za leto 2020, 
v Argentini. “Brez njega 1945 z množicnimi poboji v Jugoslaviji zapustile kljub težkim pogojem, v ki obsega kar 208 strani, v 
bi bila slovenska literarna slovenskih domobrancev domovino in se naselile v katerih so na tujih tleh na štiriinpetdesetem letniku 
krajina kakor neslan kruh”, in drugih protikomunistov, slovenskem zamejstvu v idealisticen nacin delovali izhajanja še vedno sledi 
je ob koncu obširnega clanka o cemer pišeta Jure Rode in Italiji in Avstriji, a tudi drugod in vztrajali slovenski osnovnim intencijam 
zapisala Helena Janežic. Bine Magister. Predsednik po Evropi, predvsem pa v pretežno katoliško usmerjeni njegovih ustanoviteljev, 
Znani slovenski etnograf Slovenske kulturne akcije Južni in Severni Ameriki. Tej intelektualci. Revija je preživela vendar te v duhu sedanjega 
dr. Janez Bogataj je avtor Damijan Ahlin je prispeval osnovni plasti slovenskega vec premen, kriz in uredništev. casa dopolnjuje z novimi 
zanimivega eseja o kulturnih obširno spremno besedo o ustvarjalnega zdomstva so se Mnogim sodelavcem prvih ur vsebinami. 
dedišcinah Slovenije med nalogah revije MEDDOBJE postopoma pridružili nekateri MEDDOBJA je že pred desetletji V nekem smislu je slovensko 
Slovenci po svetu, Jure Plut pa in Slovenske kulturne akcije posamezniki iz zamejstva za vedno zastalo pero, toda argentinsko MEDDOBJE 
objavlja svoje diplomsko delo v tem casu in po toliko v Italiji in Avstriji. Obcasno tudi po vec kot polstoletnem postalo vseslovenska 
o Poeziji v slovenskih begunskih desetletjih obstoja. V sestavku so v MEDDOBJU, predvsem delovanju ta posebna povezovalna revija. V 
taborišcih v Avstriji in Italiji med z naslovom Korak za korakom pod psevdonimi, sodelovali slovenska argentinska revija najnovejšem zvezku za leto 
letoma 1945 in 1950. nadaljujemo pot se ozira dalec s posredovanjem tedanjega še vedno vztraja pri svojem 2020 Erika Jazbar na primer v 
Andrej Rot, argentinski nazaj v slovenski in svetovni urednika Zorka Simcica tudi poslanstvu že ob cetrti oziroma obširnem clanku razpravlja o Slovenec, ki se je preselil v cas pred drugo svetovno nekateri avtorji iz osrednje delno kar peti nastajajoci stoletnici požiga Narodnega Tudi clanek koroškega Slovenijo, se ob 40. obletnici vojno, piše pa tudi o tragicnem Slovenije, na primer Stanko generaciji iz vrst nekdanjih doma v Trstu in sedanjem Slovenca in avstrijskega njegove smrti v Buenos Airesu dogajanju med vojno in po Majcen, ceprav je bilo branje v Argentino priseljenih položaju Slovencev v Italiji. politika in diplomata spominja domacijskega njej s pogledom v prihodnost. revije v tedanji Jugoslaviji Slovencev. Po besedah Zaustavi se tudi ob sedanji Zdravka Inzka je namenjen pesnika Vinka Žitnika, zdaj že Ta clanek je majhna kulturna nezaželeno oziroma celo sedanjega predsednika pandemiji virusa covid-19 pomembni obletnici – pokojni dr. Edi Gobec pa se ob zgodovina dramaticnega prepovedano. Slovenske kulturne akcije in zapiše, da se je “pokazala stoletnici koroškega plebiscita. treh Nobelovih nagrajencih, dogajanja v zadnjih sto letih – Poseben usmeritveni pecat je Damijana Ahlina v petem krhkost cloveka, nebogljenega Kljub temu da Slovenci na kemiku dr. Frideriku Preglu, z bodrilnim koncnim pozivom: prvemu obdobju MEDDOBJA kolenu slovenskih priseljencev bitja, ki ga neznaten virus avstrijskem Koroškem že sto fiziku Duncanu Haldaneju “Dokler bo slovensko podaril poleg že omenjenega že mocno usiha živa ogroža…” let demografsko nazadujejo in literatu Petru Handkeju izseljenstvo utripalo, se bomo pisatelja Zorka Simcica pokojni uporaba slovenšcine, kljub Tomaž Simcic odpira v in jim Avstrija v sto letih sprašuje, ali so bili tudi borili za pravi cilj: ohranjanje publicist in avtor Ruda Jurcec, prizadevanjem, da se ohrani. posebnem eseju pomembno ni izpolnila obljub, pa se, Slovenci. Obširen esej o slovenstva”. ki je hotel revijo prepojiti z Vidno prisotni pa so še vedno in trpko vseslovensko temo kot zapiše avtor, širi med romanu Posekani svet izpod Poleg številnih drugih “ideali slovenstva, kršcanstva slovenske šege in navade, locevanja duhov vceraj in koroškimi Slovenci optimizem peresa avtorja tega clanka, ki krajših clankov in zapisov in svobode”. Vsekakor se je že slovenska pesem in ljudska danes, ko piše ob stoletnici in narašca njihova samozavest. je izšel najprej v nemšcini in sta v najnovejšem zvezku v prvem obdobju MEDDOBJA izrocila in navezanost na smrti škofa dr. Antona Helena Janežic, ki živi v nedavno še v slovenšcini pri revije MEDDOBJE za leto do leta 1967 zbrala pri reviji rodno Slovenijo. Mahnica o njegovih nacelnih Sloveniji, je prispevala Mohorjevi založbi v Celovcu, 2020 objavljeni tudi barvni vrsta starejših ali mlajših že Ta je spremenila svoj odnos do posegih proti dolocenim clanek o zapušcini literata, je prispeval pod naslovom reprodukciji linorezov v prej v Sloveniji uveljavljenih za prejšnji sistem motecega nekatoliškim tendencam v literarnega zgodovinarja in Detelov roman o stoletni vojni Argentini živece likovne ali uveljavljajocih se imen, katoliškega izseljenstva. Revijo kulturi, družbi in politiki, ki kulturnega pobudnika dr. ljubljanski publicist, prevajalec umetnice Andrejke Dolinar. ki so v reviji razvili pestro in MEDDOBJE zdaj financno so mocno razgibali in tudi Tineta Debeljaka, ki se nahaja in urednik Ivo Antic. Lev Detela 
15. APRILA 2021 
12 Kultura 
NOVI GLAS 
Okrogel življenjski jubilej Novost na knjižni polici 
Iskrene cestitke Daretu Valicu! Roman Vitomila Zupana 
V 
teh casih, polnih stiske arhitektka.) z nekakšno zagonetnostjo, in tesnobe, ki ju seje Dare Valic je na AGRFT, med morda samonezadovoljnostjo, 
prvic v nemškem prevodu 
koronavirusna epidemija s letoma 1961 in 1965, študiral ironicno cemernostjo, stalno svojimi strašljivimi ucinki dramsko igro in leta 1991 slabo vestjo, vendar hkrati z Menuet za kitaro bila unicena med nemško Po koncani gimnaziji je in posledicami, so dogodki, diplomiral. Po študiju igralstva lucidnostjo in suverenostjo, Vitomila Zupana je ofenzivo jeseni 1943. V drugi opravljal razlicne poklice, ki nas vsaj malce oddaljijo je od 1969 do l. 1971 deloval cvrstim prepricanjem, ki pa ne izšel v nemškem prevodu. pripovedni niti Berk trideset bil je mornar v angleški od mrkih misli, kot žarek kot svobodni umetnik. V tem sledi veri v red in prav, temvec V nemškem tisku so ga let kasneje kot turist v Španiji mornarici, pleskar v Franciji, 
ravno nasprotno, zavedanju predstavili kot enega spozna nekdanjega vojaka boksar, ucitelj smucanja. prehodnosti, pomanjkanju najpomembnejših literarnih Wehrmachta, s katerim bi se Veliko  je potoval. Vrsto smisla, celo absurdu. /…/ prikazov druge svetovne vojne lahko spopadel med vojno na svojih del je objavljal pod Igralec Dare Valic je nedvomno iz nekdanje Jugoslavije, “ tako slovenskih tleh. razlicnimi psevdonimi, nekaj velika igralska osebnost, ki drzen je kot avtor sam”. Leta 1941 se je Zupan prvic casa tudi pod psevdonimom sveta slovenskega gledališca ni Menuet za kitaro (25 strelov) pridružil odporniškemu Langus. Po koncu vojne se je obogatil samo s fascinantnim je eden najpomembnejših gibanju proti nemškemu in zaposlil na Radiu Ljubljana. nizom prepoznavnih slovenskih romanov. italijanskemu okupatorju. Leta 1948 je bil aretiran in na karakternih vlog, temvec s Avtobiografska zgodba Aretiran je bil in deportiran montiranem procesu obsojen svojim znacajem kot takim, govori o oboroženem uporu v italijansko koncentracijsko na 18 let zapora, med drugim z edinstvenim igralskim Slovencev proti italijanskemu taborišce Gonars v Furlaniji. zaradi “vohunstva, sovražne obrazom, ki se je že neizbrisno in nemškemu okupatorju. “Obstoj taborišca Gonars so propagande, nemorale in zapisal v naš spomin.” Poleg Prvoosebni pripovedovalec v Italiji dolgo casa zanikovali izdaje domovine”. V zaporu Borštnikovega prstana je Dare Jakob Bergant-Berk je šel in celo nekdanji predsednik je preživel 7 let. Leta 1958 Valic za svoje ustvarjalno v boj s športno dušo in v italijanske vlade Silvio je diplomiral in postal delo prejel še vrsto drugih pricakovanju neizbežne Berlusconi se je skušal izogniti gradbeni inženir, ves ta cas nagrad: nagrado Prešernovega zmage, ki pa jo je vse bolj tej resnici”, pišejo nemški pa je deloval kot svobodni sklada za študente (1964, doživljal kot kaoticen boj casopisi. V Menuetu za kitaro književnik (pripovednik, Stotnik Lokar, Anton Medved za preživetje v zmedeni (25 strelov) ima spomin dramatik in esejist). Prejel Rendez-vous (AGRFT); in neskoncni vojni. Kljub na taborišce v Gonarsu je dve Prešernovi nagradi za nagrado Borštnikovega sumljivemu individualizmu pomembno vlogo. življenjsko delo. Umrl je leta srecanja (1973, za vlogo Berk s kanckom anarhizma Vitomil Zupan se je rodil 18. 1987 v Ljubljani. Viteza pl. Ripafratte, Goldoni postane poveljnik cete, ki je januarja 1914 v Ljubljani. Karlo Nanut Krcmarica Mirandolina, SNG 
upanja v splošni temini. Tak casu je igral v SNG Drama Drama Ljubljana); nagrado lep trenutek je tudi obeležitev Ljubljana, Gledališcu Glej, Borštnikovega srecanja osemdesete pomladi v katerem so uprizarjali (1980, bronasti kipec Otona dramskega in filmskega predvsem “eksperimentalne” Župancica za najbolj dognan Pesniški opus Boruta Rutarja Avtor je v uvodnih igralca Dareta Valica, ki od l. gledališke novosti, v odrski jezik); Severjevo Boruta Rutarja dobro poznamo, saj je avtor vec besedah zapisal, 2016 nosi Borštnikov prstan. Slovenskem mladinskem nagrado (1979, Žulaj, F. Kozak knjig na zgodovinsko tematiko. Rutar (Tolmin, da pesmi Lepi okrogli življenjski jubilej gledališcu, Primorskem Profesor Klepec), Sterijinega 1960) je po izobrazbi zgodovinar in ekonomist, zajemajo svoj je praznoval 20. marca. Rodil dramskem gledališcu in pozorja (1980, Žulaj; Hollarcut, zgodaj pa je zacel tudi pisati pesmi, za kar je prejel dih iz vecplastne se je namrec l. 1941 v Banja Mestnem odru v Kopru. E. Bond Morje); nagrado vec mladinskih literarnih nagrad. Objavil je tudi vec cudežnosti Luki, v Bosni in Hercegovini in Povsod je ustvaril kar nekaj Prešernovega sklada (1985, crtic in zgodb, predvsem v revialnem tisku. Leta cloveškega spada v “rodbino” Valicev, ki nepozabnih likov. za vlogi v dramah Naivne 1993 je zacel sodelovati pri objavljanju zamolcane dojemanja. A jih je modrica Talija v velikem L. 1971 se je zaposlil v lastovke in Barillonova poroka); primorske zgodovine, da bi slovenski javnosti na posameznih številu speljala v svoj cudoviti ljubljanski Drami in ostal nagrado Festivala slovenskega predstavili avtenticno razlago TIGR-a. Je avtor mestih se v svoji svet gledališke umetnosti. clan tega osrednjega filma (1998, epizodni igralec vec knjig na zgodovinsko tematiko, med katere intuiciji skušajo Med Valici je namrec kar nekaj slovenskega gledališkega - stranska vloga - leta;) sodijo: TIGR proti duhovnemu genocidu fašizma dotakniti tudi imenitnih igralcev. Dare Valic hrama do upokojitve nagrado revije Stop, TV-film: nad Primorci, Tolminsko 1918–1941, Ljubljana, necesa višjega, je necak Aleksandra Valica leta 2005. V obrazložitvi Pet majskih dni, TV Slovenija); 1996; Iz primorske epopeje, Celovec, 2004;  Krik nezavednega, (1919-2015), rojenega v Gorici, nagrade Borštnikov prstan Župancicevo nagrado (1999). macehe. Pripravljen atentat organizacije TIGR na kar presega ki je žlahtnil tudi naše tržaško je med drugim zapisano: Dolga desetletja je Dare Valic s fašisticnega diktatorja Mussolinija 20. septembra naše cloveške gledališce, ko se je v povojnem “Odkritost in zastrtost, svojimi izvrstnimi, številnimi 1938 v Kobaridu, Celovec, 2011. moci in ni delo cloveških rok in se cloveški zavesti casu spet dvignilo izpod linearna površina in vrtoglava glavnimi vlogami bogatil Nova zbirka Božji mlini, ki je letos izšla pri Mladiki, predstavlja z  nedoumljivim, nepredvidljivim ruševin. Tudi dva izmed štirih globina, simpaticnost in slovensko gledališko obzorje. vsebuje izbor iz štiridesetletnega avtorjevega in cloveku neobvladljivim. Tudi v razmerju do otrok Dareta Valica sta šla odpor, naivnost in dvom, Za vse umetniške užitke, ki pesniškega opusa. Pesmi zato kažejo na razlicna današnjega, sodobnega sveta, v klasicnem po njegovih stopinjah: Nina preprostost in norost, jih je podelil na svoji plodni, avtorjeva ustvarjalna obdobja in cutenja. Rutar je vprašanju, “Kam gremo?”. Današnji vrhunec Valic je clanica SNG Drama resnoba in humornost – to uspešni umetniški poti, so zbirko razdelil na sedem sklopov, ki se ne locujejo cloveške civilizacije se kaže v clovekovi “umetni”, Ljubljana, njegov sin Blaž pa so slogovno estetski pari, s mu gledalci zelo hvaležni in strogo drug od drugega, saj se motivi – erosa, vere, tisockratni atomski premoci in prevladi nad naravo. je že vrsto let clan SNG Nova katerimi bi lahko zaobjeli mu želijo še veliko zdravih let, narave, zgodovine – mehko prelivajo in poglabljajo. Ta se bo v prihodnjih stoletjih samo še stopnjevala, Gorica. (Njegovi hcerki Lara in – a še vedno ne do konca – tudi ob podoživljanju lepih Morda izstopa le razdelek Mistika, v katerem so seveda zgolj v primeru, da ne pride do konsenza, Maja sta pa ubrali druge smeri, Valicevo igralstvo. Odražajo spominov na minule dni, priložnostne pesmi, s prevladujocim ekstaticnim “uravnavanega reda”, ozavešcanja cloveštva znotraj prva je strokovna sodelavka se že na njegovem igralskem preživete na odrskih deskah. odnosom do stvarstva. civilizacije. v Državnem zboru, druga pa obrazu: ta je zaznamovan IK 

Prešernovo gledališce Kranj 
Nagrado julija je prejela Vesna Jevnikar 


N
agrada julija za najboljšo podlagi glasov obcinstva, ki je 

“Najbolj pretresljiv je zadnji Vilcnika - rokgreja. Predstava bodo lahko zopet odigrali pred 
igralsko stvaritev po vsaki predstavi glasovalo 
prizor žrtvovanja bolnega in Škofjeloški pasijon je bila obcinstvom. 
domacega ansambla za najboljšo igralsko stvaritev. 
za življenje nezmožnega sina. zaradi pandemije prenesena v Vesna Jevnikar (1964) se 
Prešernovega gledališca Kranj V obrazložitvi je žirija 
Jevnikarjeva je uprizorila svoj sezono 2020/21. je že kot otrok srecala z 
v sezoni 2019/2020 je pripadla napisala, da je igralka “v 
notranji boj z minimalnimi Nagrado julija, ki nosi ime po gledališcem in filmom. 
igralki Vesni Jevnikar. kompleksni in igralsko zahtevni 
igralskimi sredstvi, vendar muzi najvecjega slovenskega Nastopila je v takrat še 
Nagrado, ki jo gledališce vlogi Helene Alving našla 
notranje tako silovito, da ostaja pesnika Franceta Prešerna, amaterskem Prešernovem 
podeljuje v sodelovanju z svojevrsten igralski izziv”. 
eden od vrhuncev njenega podeljujejo od leta 2017 gledališcu v predstavi 
Gorenjskim glasom, je žirija Vesna Jevnikar je suvereno 
igralskega ustvarjanja in hkrati igralcu oziroma igralki Ivana Cankarja Hiša Marije 
igralki podelila za vlogo in igralsko zrelo vzdrževala 
eden izmed presežkov igralskih ansambla Prešernovega Pomocnice in v filmu Sreca 
Helene Alving v predstavi aristokratsko držo, ki jo 
vlog kranjskega gledališca,” so gledališca, ki je v minuli na vrvici (1977). Od l. 1998 je 
Strahovi Henrika Ibsena in v narekuje status enega 
še zapisali v obrazložitvi. sezoni s svojo igralsko clanica igralskega ansambla 
režiji Igorja Vuka Torbice. najmocnejših Ibsenovih 
Za nagrado sezone 2019/2020 stvaritvijo najbolj preprical Prešernovega gledališca 
Strokovna žirija, ki so jo ženskih likov, hkrati pa 
so prišle v konkurenco oziroma prepricala gledalce in Kranj. Vloge v filmih in na 
sestavljali Vilma Štritof je razprla lik v njegovi 
še igralske stvaritve v strokovno žirijo. gledaliških odrih so ji prinesle 
(predsednica), Igor Kavcic obcutljivosti, v sprijaznjenosti 
predstavah Rajzefiber Gorana V gledališcu upajo, da bodo številne nagrade, med drugim 
in Mare Žvan, je dobitnico s svojo vlogo v poudarjeno 
Vojnovica, Dr. Prešeren Nede nagrado igralki cim prej nagrado zlata palicica in 
nagrade soglasno izbrala na patriarhalnem svetu. 
R. Bric in Vecja od vseh Roka podelili na prvi predstavi, ki jo Borštnikovo nagrado. 
15. APRILA 2021 
NOVI GLAS 
Tržaška 13 

POGOVOR Rossana Paliaga, predsednica ZCPZ 
Kar delamo zdaj, je le izhod v sili, ni koncni cilj! 
V 
zadnjem letu se je popolnoma spremenilo zborovsko življenje. Zborovsko petje je bilo oznaceno za eno najnevarnejših dejavnosti v casu širjenja virusa, zaradi cesar so morali pevski sestavi za vec mesecev prekiniti svoje delovanje ali se zateci na splet. Z novimi razmerami so se morali spopasti tudi zbori, vclanjeni v Zvezo cerkvenih pevskih zborov (ZCPZ) iz Trsta pa tudi zveza sama. O tem, kako so se znašli v novi situaciji, smo se pogovorili s predsednico ZCPZ Rossano Paliaga, ki nam je med drugim opisala, kako potekajo spletni projekti (zadnji je bil velikonocni), ki jih organizirajo v casu prisilnega zaprtja. 
Kako se je spremenilo 
delovanje ZCPZ v casu 
pandemije? Pred pandemijo smo dejansko delovali izkljucno z dogodki v živo, ce izvzamemo založniško dejavnost. Temu lahko dodamo, da se specificno ukvarjamo z dejavnostjo, ki so jo od samega zacetka oznacili kot zelo nevarno: zborovsko petje. Zato so spremembe ocitne. Med prvim zaprtjem smo v stalnem stiku z deželnimi in škofijskimi referenti skušali posredovati clanom ažurirane informacije glede predpisov in prepovedi, na zacetku poletja pa smo se odlocili za spletni “preobrat”, ki bi edini lahko prekinil obvezni molk. 
Koliko se je zmanjšalo 
delovanje? Delovanje se v bistvu ni zmanjšalo, se je le spremenilo. Naucili smo se 
Kljub vsemu ostaja upanje 
Velika noc v pandemiji 
s primerno medsebojno  in doseže najrazlicnejše  format?  prav tako svoje dinamike, z  
razdaljo med pevci. Ko je  gledalce, zato si želimo, da  Kar smo  pridobili na  najvecjim možnim leskom na  
tudi to postalo nemogoce, se  bi gledali in poslušali cim  podrocju novih kompetenc  vseh podrocjih. Tretji obraz  
nismo vdali in smo pomislili,  bolj kakovostno oblikovane  in nacinov komuniciranja,  pa je tisti ljudskega petja, ko  
bo obogatilo prihodnjo  zbor sam ali z verniki v cerkvi  
dejavnost ZCPZ s širšo paleto  izvaja preproste, obce znane  
ponudb in nacrtov. Mislim  skladbe. Cerkveni zbori so v  
pa, da ni treba poudarjati,  tem obdobju zaprtja naredili  
da bomo ponovno zaživeli  ravno to: prilagodili so se  
le, ko bodo naši zbori lahko  predpisom in razmeram,  
nastopali v normalnih  velikokrat tudi z uporabo  
razmerah, v živo. Revije,  ljudskega nabožnega petja.  
ki ste jih omenili, tako kot  Situacija celotnega  
mnoge druge, dolgoletne  zborovskega sveta je  
dejavnosti, so naša identiteta  zelo skrb vzbujajoca, ker  
in zgodovina. Kar delamo  prekinitev rednih vaj in  
zdaj, je le izhod v sili, ni  posledicno druženja s sopevci  
koncni cilj.  traja predolgo. Dolgotrajno  
Kaj vam v tem casu  mirovanje namrec doloca  
sporocajo zbori s terena?  razliko med rutino in mocno  
Cerkveni zbori imajo vec  motivacijo, kar je lahko  

novega nacina komuniciranja in novih spretnosti. Posvecamo se posodabljanju delovanja, a tudi samega administrativnega ustroja ZCPZ, v skladu z reformo tretjega sektorja, kar terja veliko ekipnega dela. Ugotovili smo tudi, da je koordinacija in realizacija spletnih projektov vcasih še bolj zahtevna od organizacije koncerta ali revije. Priredili smo spletna srecanja, zborovske video vošcilnice, koncert v streaming predvajanju in priznam, da nismo vedeli, kaj naj pricakujemo od potencialnih gledalcev. Zato nas je odziv zelo prijetno presenetil in je poplacal trud te prve izkušnje. Božicni vošcilni vencek je dosegel skoraj 1200 ogledov, januarski koncert v stolnici je bil velik uspeh (nad 800 ogledov) in s postno­velikonocnim projektom smo trenutno presegli 900 ogledov. Uporabili smo sredstvo, ki mogoce ni najbolj razširjeno med našimi pevci, a je predstavljalo tudi edino možnost, da vzpostavimo stik z zunanjim svetom in ohranimo priljubljene tradicije. Na ta nacin smo se približali tudi ljubiteljem glasbe, ki nas do tega trenutka niso niti poznali. 
Po božicnem projektu ste 
organizirali tudi postno/ 
velikonocni projekt. Kaj ste 
pripravili? Nacrtovali smo cikel zborovskih nastopov za vsak vecer velikega tedna do Velike noci. Nismo si predstavljali, da bodo prazniki potekali brez omejitev, a smo prevec optimisticno mislili, da bomo lahko posneli zbore, ki naj bi peli z masko in da bi lahko ob tej priložnosti preusmerili pozornost na instrumentaliste. Rdeca nit so bili seveda organisti, nazadnje še pritrkovalci, ki so del naše ZCPZ. Dodali pa smo še druge, odlicne glasbenike našega obmocja, ki so nam pomagali ustvariti tisto posebno, ponotranjeno vzdušje tega intenzivnega poglavja liturgicnega leta. Odgovorili smo tudi na prošnjo po besedah, ki bi ojacile vsebine teh glasbeno­duhovnih srecanj, zato je naša odbornica Majda Cibic pripravila serijo priložnostnih misli in je izbrala tudi vrsto poezij duhovnika in pesnika Alberta Miklavca ob 25-letnici njegove smrti. Da bi raznolike vsebine pridobile zaokroženo umetniško obliko, je zaporedje tock sestavil Mirko Ferlan, ekipa Studio Trak pa je podpisala montažo, ki vsebuje veliko sugestivnih podob, med katerimi so nekatere posnete z dronom. Kar objaviš na spletu, ostane 
vejic na cvetno nedeljo, ni bilo blagoslova jedi. Ni bilo druženja vernikov pri teh obredih in tistega preprostega veselja, ki ga prinaša med sorodniki in znanci stisk roke in medsebojno vošcilo ob teh praznikih. Clovek se je naenkrat znašel nebogljen in zaprt v svojem domovanju. Vsa novodobna tehnološka sredstva povezovanja na daljavo ne odtehtajo prijaznega pogleda in iskrenega neposrednega vošcila in objema. Ko se na vsakodnevnem sprehodu srecujem z ljudmi, ne vidim veselih, nasmejanih obrazov, prej otožnost in otopelost v oceh, ko brez besed drug mimo drugega vsak v svojo smer nadaljujejo pot. Veckrat tudi brez pozdrava, to je odziv na razmere casa, v katerem se nahajamo. Le redkim se 

Prisrcno vošcilo Zveze cerkvenih pevskih zborov 
Vsi mocno pogrešamo glasbo in petje v živo. To obcutimo predvsem, ko se bližajo prazniki, ko smo navajeni prisluhniti našim številnim pevskim zborom in pevcem nasploh, ki jim že dobro leto dni ne uspe prirediti kakega koncerta, glasbenega dogodka v živo ali pa sprošceno peti in igrati ob praznikih v domaci cerkvi. Pri Zvezi cerkvenih pevskih zborov tako izredno stanje še toliko bolj obcutijo, saj je poslanstvo zveze prav to: širiti ljubezen in kulturo petja in glasbe, ki je tudi odraz splošnega cutenja neke skupnosti. Zato si je ZCPZ v velikonocnem casu zamislila in uresnicila spletni projekt, ki je spremljal vecere velikega tedna vse do Velike noci. Nastal je cikel štirih kratkih srecanj pod skupnim naslovom Velika noc-Praznik življenja, ki so ga predvajali na Youtube kanalu in Facebook strani ZCPZ (posnetki so seveda še na ogled). 10-minutni posnetki so res vredni ogleda, saj se v njih prepletajo glasba, priložnostne misli in pesmi, ne nazadnje pa tudi lepote naših krajev (cerkve, vasi in narava). Za glasbene tocke so poskrbeli organista Alenka Cergol in David Lenisa, violoncelistka Irene Ferro Casagrande, kitarist Janoš Jurincic in flavtistka Olga Sosic, program pa je sestavil dirigent Mirko Ferlan. Profesorica Majda Cibic je sestavila štiri kratke priložnostne misli, ki so jih poleg avtorice prebrale Julija Berdon, Marjetica Puntar in Maruška Guštin. Majda Cibic je izbrala tudi štiri duhovno navdihnjene pesmi Alberta Miklavca (ob 25-letnici njegove smrti), ki jih je lepo deklamiral Marijan Kravos. Pri projektu so sodelovali tudi pritrkovalci skupine Turn, ki so z zvonjenjem uvedli nedeljski velikonocni praznik./ MC 
razjasni obraz, ko se spotoma  življenja od prejšnjega leta.  cerkvi, odpadel je obicajni  
zazrejo v brsteco naravo in  Cerkve so se vendarle odprle  velikonocni ofer. Vse  te  
lepoto dehtecega cvetja, na to  in velikonocni prazniki so  omejitve negativno vplivajo  
krasoto božjega stvarstva.  potekali malo bolj normalno  na vernike, še posebno na  
Tudi letos, ko se je že malo  od prejšnjega leta, ko  mlajše generacije. S tem  
umirila zacetna panika  so bile cerkve zaprte za  se izgubljajo vrednote teh  
praznikov za medsebojno  
povezovanje z dobroto in  
ljubeznijo med ljudmi, s  
katerimi so rastle prejšnje  
generacije. Ce k temu  
dodamo še pomanjkanje  
duhovnikov, zdaj je odšel v  
vecnost še zadnji domaci in  
najstarejši slovenski tržaški  
duhovnik, msgr. Franc  
Voncina, je slika popolna  
in dokaj skrb vzbujajoca  
glede prihodnosti slovenske  
Cerkve na Tržaškem. A kljub  
vsemu temu ostaja upanje,  
zaradi te kužne bolezni in se  vernike. Na cvetno nedeljo  ki ga prinašajo s seboj  
je sistem nekako prilagodil  je bila blagoslovitev oljcnih  pravkar iztekli se velikonocni  
nastalim razmeram z bolj  vejic in za Veliko noc tudi  prazniki, ki govorijo, da je bila  
ali manj uspešnim posegom  blagoslovitev jedi; vse to  smrt premagana z vstajenjem  
za zajezitev te bolezni, ni  ob upoštevanju omejitve  Kristusa, Odrešenika sveta.  
opaznih prav velikih razlik  prisotnosti vernikov v  Pavel Vidau  

S
redi jutra, v torek po Veliki noci, slonec ob oknu, gledam nenavaden prizor iz narave za ta cas. Pravi snežni metež z burjo, ki je v kratkem casu pobelil travnik in celotno pokrajino s snežno odejo. In ko gledam to nenavadno sliko, ki jo ponuja narava, se mi nehote misel obraca k vsem spremembam, ki so se zvrstile v našem vsakdanu od prejšnjega leta, ko se je pojavila ta kužna bolezen, ki se je iz kitajskega Vuhana hitro širila po svetu. Kljub vsemu napredku cloveštva v medicini in zdravstvu, kljub tehnološkemu napredku in znanosti, s katerimi razpolaga, se je clovek znašel nepripravljen na takšno stanje, ki je ohromilo vse njegove dejavnosti. Panicno so se odzvale  mednarodne ustanove in države z zapiranjem meja in javnega življenja, kar je povzrocilo marsikje odpor prebivalstva, ki ni bilo vajeno kratenja osnovnih pravic prostega gibanja in prehajanja meja po Evropi. Z druge strani pa so se kar hitro znašle farmacevtske korporacije, ki so se povezale z raziskovalnimi centri univerz po svetu pri iskanju ustreznega cepiva proti tej bolezni. V zadnjem casu so se po svetu pojavili novi razlicni sevi, ki povzrocajo dodatne težave pri obvladovanju te nalezljive bolezni. Ta kužna bolezen je prizadela tudi Cerkev, ki je pred enim letom malo pred Veliko nocjo, zaradi nastalih razmer, bila primorana zapreti vrata vernikom. Odpadli so obredi križevega pota in vsega ostalega, kar prinaša s seboj skrivnost vstajenja Kristusa z veselo alelujo. Ni bilo blagoslovitve oljcnih “vizitke” naših kulturnih prizadevanj. 
Med pomembnejše dejavnosti ZCPZ prav gotovo spadajo razne revije, kot so Pesem mladih, Pesem jeseni ... Bodo te ponovno dobile svoj prostor po pandemiji ali boste v tem casu spremenili 
glasbenih “obrazov”. Tudi v normalnih razmerah se stalno prilagajajo okolišcinam: dolocena zasedba pri redni maši je le delno zagotovljena, nacrtovanje programov in vcasih tudi nastopov mora biti nujno zelo prožno. Praznicni nastopi imajo zelo nevarno za ohranitev zasedb ob ponovnem odprtju. Zato mislim in upam, da imajo cerkveni zbori na tem podrocju posebno spodbudo, ki ni izkljucno petje, saj je njihovo druženje tudi poslanstvo in motivacija, ki jih privabita na kor. 
Urška Petaros 
15. APRILA 2021 
14 Tržaška 
NOVI GLAS 
POGOVOR Helena in Roberta Sardoc, upraviteljici istoimenske gostilne v Slivnem 
Dobra volja in pridne roke so kljucneza uspešno delovanje! 
V 
Slivnem, majhni vasi blizu delali samo družinski clani. pa so to restavracijo odprli Roberta, vem, da ste pred leti pišcanca, pecenke ... Za peko nobenih težav s strankami; 
Nabrežine, že vrsto let Takrat je bil delovni cas še kar izven vasi, tako da so se imeli izkušnje tudi v tujini. Bi na žaru uporabljamo izkljucno vsi so bili spoštljivi in 
deluje gostilna družine Sardoc. dolg in naporen, delali smo od Sardocevi odlocili, da odprejo povedali kaj o tem? drva. Seveda ne manjka sladic, razumevajoci. Situacija je bila 
Gostilna, ki ponuja domace osme zjutraj do polnoci. Ce se restavracijo v vasi. Ker pa je Ja, imeli smo veliko izkušenj v ki so vse pripravljene izkljucno za nas in za stranke težavna, 
jedi, slovi po razlicnih vrstah dobro spomnim, komaj v 70. obcina menila, da zadostuje le Severni Koreji. Vse se je zacelo, doma. tako da smo si vsi nekako 
mesa na žaru in pohanem letih prejšnjega stoletja smo ena, ceprav je bila izven vasi, ko je neki korejski diplomat Roberta, kako ste se v družini pomagali. Ljudje so se bali, 
pišcancu. Z gospo Heleno lahko zaprli za en dan, kasneje so lahko takrat odprli samo pred vec kot dvajsetimi leti naucili peci meso? zato so se držali vseh pravil. 
in hcerko Roberto Sardoc pa lahko tudi za vec dni. prodajalno vina. Najprej so prišel v Trst in spoznal našo Gotovo po dolgi izkušnji, vse Roberta, ali še pripravljate 
sem se pogovorila o dolgem Gospa Helena, kdo pa zdaj k nam prihajali le domacini, gostilno od ljudi, ki so bili naši smo se naucili sami, brez jedi za osebni prevzem in 
in dobrem družinskem dela v vaši gostilni? potem lovci, nato pa so stalni gostje. Zelo mu je bila nobenega posebnega študija. dostavo na dom? 
delovanju. Izvedela sem 
všec naša kuhinja in vprašal Pvi je pekel moj dedek, kasneje Ja, seveda, a zdaj imamo marsikaj zanimivega o 
nas je, ali bi radi šli k njim, da oce in zdaj brat. Na zacetku samo prevzem hrane. Vedno zgodovini gostilne in njunih 
bi tam kuhali. Seveda smo to gotovo ni bilo lahko in tudi samo ob sobotah in nedeljah izkušnjah v tujini. 
povabilo hitro sprejeli in se verjetno ni uspelo prav na za kosilo in samo za bližnjo 
Gospa Helena, bi nam kaj 
prvic odpravili tja leta 1998. najboljši nacin. Ob kritikah se okolico, kot zahtevajo pravila. 
povedali o zgodovini gostilne 
Tisto leto smo tam preživeli clovek najvec nauci, tako da Ste morda v gostilni imeli Sardoc? 
en mesec. Ljudje in seveda se lahko pri delu kaj izboljša. kakega posebnega gosta? V gostilni delata zdaj druga 
diplomati, ki so nas povabili, Z dolgoletno izkušnjo in Res veliko posebnih in in tretja generacija, jaz, moja 
so bili zelo radovedni in so raznimi nasveti iz generacije v pomembnih gostov smo imeli hci Roberta in sin Ranko. 
spraševali o naši kulinaricni generacijo smo dosegli odlicne tu pri nas! Verjetno se vcasih Starši mojega pokojnega 
tradiciji; najbolj jih je zanimalo rezultate. nismo niti zavedeli, ker smo moža Alda, Ida in Nini Sardoc, 
meso na žaru. Vsakic, ko Kako pa je bilo ob prihodu imeli res veliko dela ali pa jih so prvi odprli  restavracijo. 
smo odpotovali v Severno pandemije? nismo dobro poznali. Omenila Na zacetku, ne vem sicer 
Korejo, smo s seboj vzeli Kot vsi smo morali takrat bi jih kar nekaj, pri nas so jedli tocno kdaj, a gotovo je bilo 
razne vrste mesa, da bi jih tudi mi popolnoma prekiniti npr. Bud Spencer, Gino Paoli, pred letom 1950, ni bilo še 
naši gostje pokusili. Vse je delovanje. Lani za Veliko Dodi Battaglia, Claudio Bisio, prave restavracije, ampak le 
bilo organizirano na najboljši noc pa smo zaceli ponujati Angelo Infanti, Francesco “trgovina”, prodajalna vin. Tu 
nacin, korejska vojašcina je osebni prevzem jedi in tudi Salvi, Nino Benvenuti, Nereo so lahko samo prodajali vino 
poskrbela za to. Vcasih smo dostavo hrane na dom. Tako Rocco, Dario Fo, Franca Rame, in vcasih kaj malega skuhali. 
odpotovali tja tudi dvakrat na smo nadaljevali, dokler niso Andro Merků … in še veliko Obcina ni dovolila, da bi odprli 
leto. Ob neki taki priložnosti menjali pravil in smo lahko drugih. Vcasih smo za spomin gostilno, ker je bila takrat v 
smo svoje dobrote kuhali tudi ponovno odprli restavracijo. naredili skupno sliko. Slivnem že  ena in so menili, 
za nekdanjega predsednika Situacija gotovo ni bila in ni Gospa Helena, katera je da bi bili dve gostilni prevec. 
Clintona. Vsakic so nam kaj prijetna, veliko smo potrpeli skrivnost za tako dolgo in A vašcani so se angažirali in 
podarili, nas pospremili na ter žrtvovali; izguba je bila dobro delovanje? 
zbirali podpise, da bi družina kako razstavo ali pa kako velika. Rekla bi samo pridne roke, 
Sardoc lahko odprla pravo Zdaj delamo jaz, moja hci koncno odprli restavracijo. predstavo ... Bilo je res super! Lani poleti pa se je situacija veselje, dobra volja in ljubezen 
gostilno, in tako je tudi bilo. Na Roberta, sin Ranko, moje Ali ste lokal morda kdaj Moja mama Helena je bila nekako normalizirala in ste do dela. Nedvomno delamo, 
zacetku so v gostilni vecinoma sestre, vcasih tudi moja preuredili oziroma prenovili? prva Evropejka, ki je odprla lahko delali kot vedno? ker je pac treba, a dobra volja 
pekli pišcanca na žaru, poleg svakinja ... Vedno nam Lokal smo popravili in vrata posebnega muzeja; Ja, ja, seveda, kot vedno, in pridne roke so res kljucne za 
tega pa tudi  divjacino. Nini pomagajo družinski clani. prenovili res velikokrat, le-ta vsebuje vsa darila, ki jih a ob spoštovanju vseh dobro delovanje. 
Sardoc je bil lovec, zato V zdajšnji situaciji  moramo preveckrat, da bi si vse je domaci predsednik prejel pravil in ukrepov. Morali 
so veckrat tudi drugi lovci še veliko bolj racunati samo zapomnili in o tem kaj od raznih uglednih gostov. Že smo zmanjšati število miz Gostila Sardoc iz Slivnega 
prihajali k njemu in so vsi na družino. Pred nekaj leti, povedali. Vecinoma smo dolgo je od tega, odkar smo bili in razpoložljivih  mest. je prejšnje leto dobila tudi 
skupaj jedli, kar so ulovili. ko smo delali res s polno popravili vse, hišo smo zadnjic v Severni Koreji. Skrajšali smo tudi delovni pomembno diplomo, ki ji jo 
Kdo je delal na zacetku in paro, smo kdaj rabili še kako popolnoma predelali, kuhinjo Katere jedi pravzaprav cas. Nadaljevali smo ponujati je podelila Accademia italiana 
kakšen je bil delovni cas? zunanjo pomoc, zdaj pa smo smo dvakrat popravili, uredili ponujate? tudi osebni prevzem hrane, della cucina. Ce bi radi okusili 
Na zacetku sta delala Ida samo mi. smo bar in dvorišce ... Hiša je Ponujamo domaco kuhinjo: a samo za kosila ob sobotah kako dobroto gostilne  Sardoc, 
in Nini Sardoc, kot sem že Kako to, da so se odlocili bila stara; ko je bila tu trgovina juho, njoke, špinacne štruklje, in nedeljah, seveda vse po kar poklicite na telefonsko 
povedala, kasneje pa je zacel odpreti restavracijo? z vini, je bilo vse drugace, žar slane palacinke z rukolo ... narocilu. številko 040200146 ali pa 
moj mož Aldo in še jaz z njim. Kot sem že povedala, je je bil na prostem, pokrit  samo Glavne jedi pa so vecinoma Ali so ljudje spoštovali ukrepe pišite na naslov elektronske 
Pomagale so nam tudi moje bila tu v Slivnem že ena z majhno streho. Res veliko mesne. Ponujamo razne vrste in vam nekako olajšali delo? pošte info@sardoc.com. 
sestre, v glavnem smo vedno restavracija. Po nekaj letih smo popravili in menjali. mesa na žaru, pohanega Ja, na sreco nismo imeli Anastazija Pertot 
Webinar Inovacije in dobre prakse v organizaciji DTZ Žiga Zois, v sodelovanju s SDGZ in ZKB Mladi 
Trajnostna kava 
K
akovost in trajnostni Ta je pozdravila prisotne Senizza). Razložil je, kako 
Po njegovem mnenju mora minulih letih so tudi zelo razvoj sta dve strani istega in izrazila zadovoljstvo, da se je podjetje Illy razvijalo v 
biti kakovosten izdelek znižali porabo odpadkov, kovanca dobrega podjetništva. je do tega srecanja prišlo. zadnjih 30 letih. Dejal je, da 
danes tudi trajnosten. Ta dva med temi dokoncno odvržejo Tako je dijake in vse druge Pozdravom se je pridružil so zanje najpomembnejša 
pogleda sta tako dve strani samo 3 odstotke, saj drugo poslušalce nagovoril David tudi direktor SDGZ Andrej interesna podjetja, šele zatem 
istega kovanca. reciklirajo. Brussa, direktor oddelka Total Šik, ki je med drugim dejal, da pridejo barmani, zaposleni, 
V podjetju Illy so si zadali cilj, Brussa je svoj poseg koncal Quality tržaškega podjetja Illy. je povezava s šolo zanje zelo dobavitelji, skupnost Illy in 
da bodo do leta 2033 ogljicno z besedami Ernesta Illyja, Bil je gost prvega webinarja, pomembna, v zadnjih letih delnicarji. 
nevtralni, kar je oznacil za ki je že leta 1973 dejal, da ki ga je Tehniški zavod Žiga je sicer ta zmanjkala, zato Za kakovost kave so 
zelo ambiciozen projekt. Med je pomembno spoštovanje Zoisa iz Trsta organiziral je zelo zadovoljen, da se ta pomembni prav vsi dejavniki 
pomembnimi projekti pa se cloveka, skupnosti in okolja, skupaj s Slovenskim odnos ponovno vzpostavlja, njene pridelave: nabiranje, 
mu zdi to, da bodo spodbujali to pa v casu, ko ni bilo deželnim gospodarskim ker je pomembno, da mladi, izbiranje zrn kave, prevoz, krožno gospodarstvo (pri tem še govora o trajnostnem združenjem (SDGZ) in pod ki študirajo na tej smeri, shranjevanje, izbiranje s kavnimi stroji cim bolj so že zaceli ustvarjati vrecke razvoju. Na koncu webinarja pokroviteljstvom skupine spoznajo svet podjetništva. mešanice, praženje, pakiranje, avtomatizirati njihovo delo. iz kavnih lupin). Že danes so je še veliko dijakov postavilo Mladih Zadružne kraške V imenu ZKB Mladih pa je ponujanje in na koncu še Za kavo espresso je potrebnih sicer dosegli cilje 20 20 20 vprašanja zanimivemu banke Trst Gorica (ZKB). pozdravil Jan Kraus, ki je strežba kave. Pri Illyju imajo 50 zrn kave, ce samo eno od Kjotskega protokola. Lani sogovorniku (pri pouku so Webinar sta vodila dijaka razložil, da je skupina nastala samo eno mešanico, saj njih ni dobro, pokvari okus so naredili investicijo za 359 se na srecanje pripravili s smeri Uprave, finance in leta 2016 z željo, da bi se uporabljajo 100-odstotno kave, zato je zelo pomembno, tisoc evrov za svoje stroje, so profesorjema Damiano Kralj marketing, Erik Leban in clanstvo ZKB pomladilo. kavo vrste arabica iz raznih da izlocijo vsa slaba zrna, kar pa zaradi te investicije letos in Borisom Valenticem), vec Veronica Benedetti, ki sta Besedo je nadalje dobil držav proizvajalk. Ena tretjina sicer predstavlja približno prihranili že 218 tisoc evrov, vprašanj pa so postavili tudi najprej predala besedo David Brussa (njegov poseg kakovosti kave je sicer odvisna 0,1 odstotek produkcije, je v petih letih pa bo prihranek drugi poslušalci. ravnateljici Maji Lapornik. je simultano prevajal Peter od barmanov, zato so skušali razložil Brussa. vsaj 1,5 milijona evrov. V UP 


15. APRILA 2021 
NOVI GLAS 
Tržaška 15 
Pogrebna sv. maša in pokop msgr. Franca Voncine 

Slovenska sveta maša za Verniki iz župnije Žalostne Matere pokojnega msgr. Franca Voncino Božje pri Sv. Ani v Trstu darujejo bo ob osmini njegove smrti v 100 € za Novi glas. 
Slovo od priljubljenega
rojanski cerkvi v petek, 16. aprila, V spomin na g. Franca Voncino ob 17. uri. daruje N. N. 20€. DSI prireja v ponedeljek, 19. Za rojansko glasilo Med nami t.m., spletni pogovor na temo: daruje Majda Cibic 20€. 
duhovnika 
V 
Izjava SAZU o slovenski spravi. Misijonski krožek Rojan je prejel: Sodelovali bodo predsednik SAZUZa misijone: N. N. v spomin na petek, 9. aprila 2021, so bil msgr. Voncina umirjen moža. “Bog te je poklical Rojanu in širše ter jo ljubil. dr. Peter Štih ter akademiki dr. msgr. Franca Voncino za p. Pedra se rojanska skupnost, in kako sta ga tudi v zadnjih za duhovniško delo in ti si Vedno si je prizadeval, da Tine Hribar, dr. Jože Krašovec in Opeko – Madagaskar 200,00 €, s. slovenski verniki, duhovniki dneh zaznamovali, prav mu odgovoril. Odrasel si bi ostala slovenšcina živa v dr. Peter Vodopivec. Spletni vecer Jelka Rupnik – Mengeš 35,00 €. in širša slovenska skupnost tako kot skozi celo življenje, na Opcinah, Mackovljah, našem vsakdanu. Prav zaradi se bo pricel ob 20. uri, povezoval Darove lahko nakažete tudi na: poslovili od priljubljenega, preprostost in popolna Boljuncu in pri Sv. Jakobu, tega njegovega velikega pa ga bo Martin Brecelj. Link za ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO zadnjega domacega predanost Bogu. “Zapustil duhovniško dozorel v Rojanu poslanstva nam je žal, da je povezavo z Zoomom je mogoce IBAN: IT22 L089 2802 2010 slovenskega duhovnika na je naš svet spokojno. Bil in Barkovljah, ko si se spet bila v rojanski cerkvi maša dobiti pri Slovenski prosveti v 2000 0086 948 Tržaškem, msgr. Franca je moder clovek z velikim vrnil v kraj svoje mladosti. pretežno v italijanskem jeziku Trstu, tel. 040/370846. Codice Bic: CCTSIT2TXXX Voncine, ki nas je zapustil srcem, ki je ljubil in se Bil si zaveden slovenski in da laiki v Rojanu niso Lepo vabljeni! Misijonski krožek Rojan 30. marca. Pogrebno mašo, posvecal Cerkvi in predvsem duhovnik, ki je opravil med mogli spregovoriti v slovo ul. Cordaroli 29 - 34135 Trst ki se je zacela s Komelovo slovenski skupnosti v Rojanu nami res veliko dobrega in predragemu župniku. skladbo Requiem, je daroval in na Tržaškem. Pogrešali neprecenljivega. Skromen, Priljubljenega duhovnika tržaški škof Giampaolo ga bomo,” je dejal nadškof, dober, a tudi odlocen clovek. so iz Rojana prepeljali na 
pokopališce v Mackoljah, kjer bo ležal ob mami Katerini in ocetu Francu. Tam je obred Podpredsednik obcinskega sveta Igor Švab se je na seji obcinskega vodil g. Klemen Zalar, ob sveta v imenu SSk in kolegice, svetnice DS Valentine Repini, njem pa sta bila tudi g. Žarko spomnil na preminulega duhovnika msgr. Franca Voncine. Škerlj in g. Andrea Mosca. Kolege v obcinskem svetu je seznanil z življenjem in delovanjem Msgr. Franc Voncina je bil zelo priljubljenega duhovnika in kako se je zavzemal za slovensko navezan na g. Mosco, saj mu skupnost na Tržaškem in za tržaško realnost nasploh. Med je ta v težkih trenutkih veckrat številnimi pobudami, ki jih je obcinski svetnik naštel, je poudaril pomagal v Rojanu. predvsem poimenovanje malega trga v Rojanu po msgr. Stanku Na pokopališcu sta se na Zorku in priljubljeno, tradicionalno procesijo ob morju v Barkovljah pokojnega duhovnika ob praznovanju Marije Rožnovenske. Bil je clovek dialoga, jespomnila in prebrala prisrcne povedal Švab in dodal, da je tržaška škofija v tednu dni izgubila misli predsednica društva Voncino in tudi msgr. Vittoria Ciana: “Oba sta pustila neizbrisno sled Rojanski Marijin dom v tržaški skupnosti, zato predlagam obcinskemu svet minuto molka Dorica Žagar in predsednik v spomin na priljubljena duhovnika”. SPD Mackolje Matej Tul. Predsednik mackoljanskega društva, ki je prebral pa tudi kot navdušenega živimo kot dobri kristjani,” spominski zapis Nika Tula, se za tehniko, predvsem za je povedala Dorica Žagar, 

Crepaldi, somaševal je vikar ki je dodal, da vrednote, ki Od tebe se poslavljamo vsi je v imenu skupnosti spomnil, zvocne naprave, za katere ki se ga je spomnila kot za slovenske vernike na so zaznamovale g. Voncino, duhovniki, tvoji sobratje, kako je gospod Franc (kot je bil vedno odgovoren; tudi preprostega, razumevajocega, Tržaškem Anton Bedencic, ne smejo iti v pozabo slovenski verniki na Tržaškem so ga vedno klicali) 13 let prvi racunalnik, je v “farovž” dobrosrcnega in prisotni pa so bili tudi vikar znotraj tržaške škofije in in vsi tisti, ki so nedeljo za deloval kot župnik v vasi, in prinesel prav g. Franc. Za nepopustljivega, predvsem za Slovence na Goriškem slovenske narodne skupnosti. nedeljo sledili maši iz Rojana ceprav ga je dušnopastirska Mackoljane je bil res veliko vec ko je šlo za verske zapovedi Karlo Bolcina in vsi duhovniki “Hvala, brat Franc, za tvojo po tržaškem radiu. V imenu pot kasneje vodila v Rojan, kot “samo” župnik. in cerkvena pravila. V Rojanu tržaške škofije. Za petje in globoko vero, zvestobo vseh teh se ti zahvaljujem za je vedno ohranil tesno vez s Tudi Dorica Žagar mu je bodo pogrešali Voncinovo glasbeno spremljavo sta Bogu, požrtvovalnost dolgoletno in predano delo to vasjo, ne nazadnje je ostal posvetila lepe in hvaležne prisotnost v cerkvi, pridige, poskrbela neutrudna Zulejka in dobrodelnost. Vso to v Gospodovem vinogradu. skoraj do zadnjega uradni besede. “Dolgo ste bolehali, lepo organizirana romanja, Devetak in Paolo Venier. dedišcino si nam zapustil in Zdaj si se pridružil svojim upravitelj župnije. Pri SPD a o svojih težavah, trpljenju pogovore in kulturne vecere. Nadškof Crepaldi je povedal, mi se moramo truditi, da jo najdražjim v kraljestvu vecne Mackolje se ga še posebej in stiskah niste nikoli radi “Zdaj ste pri Bogu. Prosite za kako je bil g. Voncina globoko ohranimo,” je sklenil msgr. ljubezni in pri Kristusu našem spominjajo kot dolgoletnega govorili, ne se pritoževali, našo skupnost, Vam pa naj veren, kako je slepo verjel v Crepaldi. Odrešeniku,” ga je pozdravil g. odbornika, sopodpisnika rojanska skupnost žaluje Vsemogocni poplaca za vse Boga in Kristusa do zadnjega Prav tako je vikar Anton Bedencic. pravne ustanovne listine za Vami, za svojim dobrim dobro, ki ste ga Njemu v cast dne. Nadškof ga je obiskal Bedencic povedal, da se Msgr. Voncina je bil slovenski leta 1976 in neutrudnega dušnim pastirjem, ki je skrbel sejali,” je še dodala rojanska malo pred odhodom v danes vsi slovenski verniki duhovnik, ki se je zavzemal sodelavca pri pripravah za naše duhovno življenje, kulturna delavka. vecnost. Razkril je, kako je poslavljamo od velikega za slovensko skupnost v vsakoletnega Praznika cešenj, nas ucil in spodbujal, naj MC 

V vecnost je odšel dolgoletni sopotnik po skavtskih poteh 
Umrl je Rudi Košuta – Delavni gams 
“P
rišel je cas slovesa, dan za dnem vodil jutranjo 1965. Po izvidniški dobi je je pri pripravljalnih sejah je bil leta 1968, zadnjic pa je nekoliko mlajše generacije, bratje, cas je, da gremo telovadbo na taborih in se postal novinec rover in leta aktivno in vneto sodeloval, verjetno bil na taboru leta ki smo ga poznali in z njim ...” S Pesmijo slovesa smo se udeleževal vseh pohodov in 1971 postal del klana Južnega 
1986 v Stranjah, ko je proti sodelovali, bo ostal v dragem v ponedeljek, 12. aprila, po izletov, postopoma pripeljala zlatoroga. Kmalu je prevzel 
koncu tabora tudi nerodno spominu, kot fant dobrega molitvah za pokojne v kapelici do tega, da je moral pustiti dolocene odgovornosti kot 
padel in si zlomil roko. srca, ki je rad pomagal in pri mrliških vežicah pri Sv. delo v trgovini Marchigomma cetovodja in akela 3. cete. 
Ves cas je Rudi zelo skrbel naredil uslugo. Kolikokrat je Ani v Trstu, poslovili od in nato tudi svoje skavtske Se pravi, da se je v prvih 
za glavni skavtski sedež v na primer po daljših vecernih Rudija Košute, dolgoletnega zadolžitve. sedemdesetih letih prejšnjega 
Marijinem domu v ul. Risorta, sejah za pripravo taborov ali sopotnika po skavtskih poteh, Rudijevi starši so obdelovali stoletja posvecal predvsem 
kjer je v kletnih prostorih drugih dejavnosti s svojim ki je umrl na velikonocni mandrijo v Rojanu, kjer se volcicem, to je najmlajši veji 
uredil 'skavtsko trgovino' športnim “Ficom 850” ponedeljek, 5. aprila. Ob bratu je Rudi rodil kot tretji sin 28. v skavtski organizaciji. Leta 
in je postavil majhen prevažal domov udeležence Borisu in drugih sorodnikih marca 1953. V tistih casih 1974 je postal blagajnik in 
muzej razlicnih skavtskih seje, tudi ce smo živeli v smo se ob tej uri slovesa zbrali so bili rojanski skavti pravi gospodar Slovenskih tržaških 
eksponatov, ki so jih v okoliških vaseh. V družbi je še nekateri starejši skavti steber župnije in številnih skavtov, cesar se je lotil z 
naslednjih letih dopolnjevali. bil vesel, a vedno nekoliko in skavtinje, ki smo Rudija dejavnosti v tej cetrti. Tako veliko mero odgovornosti 
Skavtsko delovanje je veckrat zadržan. Nedvomno pa poznali. Ko se je vsak izmed ni slucaj, da se je prav v in znanja. Organizacija je v 
tudi sam dokumentiral s njegovo skavtsko ime Delavni nas skavtov zazrl v njegovo rojanskem župnišcu rodila tistem casu nabavila nove, 
fotografijami, ki jih je imel gams natancno odraža njegov fotografijo na krsti, pa si je zamisel za skavtsko glasilo sodobnejše šotore, oprema se 
urejene v posebnih albumih. znacaj, vztrajnost in mocno mogoce vsaj malo poocital, da Jambor.  Zlasti je slovel vod je izboljšala in sploh je bil to Zadnjih 15 let je preživel na voljo, ki sta ga oznacevali. ga nismo kdaj obiskali, ceprav gamsov, ki so ga sestavljali cas, ko je doživljala globoko svojem domu v Rojanu pri Skavtska družina ga bo smo vedeli, da se že desetletja zelo sposobni fantje, ki preobrazbo. Po nekajletnih Scali Santi. Bil je nepokreten, ohranila v dragem spominu. bori z neozdravljivo, so tržaškemu skavtizmu pripravah je namrec leta 1976 vse težje je tudi govoril, a Bratu Borisu in ostalim progresivno degenerativno marsikaj dali. Rudi je svojo prišlo do združive fantovske kakor tudi nato pri delovanju, vseeno je pogumno prenašal svojcem izrekamo globoko boleznijo, ki ga je, nekoc skavtsko obljubo podal na in dekliške organizacije in pripravi taborov in pri svoje težave. Skavtom in obcuteno sožalje. neutrudnega fanta, ki je jurjevanju, ki je bilo 25. aprila enotnega delovanja. Rudi vodenju. Njegov prvi tabor skavtinjam njegove in Visoki jastreb 


ZKB Zadružna kraška banka Trst Gorica Zadruga – ZKB Credito Cooperativo di Trieste e Gorizia Soc. Coop. 
Register zadrug: A160760  Register bancnih zavodov: 3387-80     Zveza bank ABI: 08928 Davcna številka in št. vpisa v register tržaških podjetij: 00093160323  Register R.E.A.: TS-27793 Clanica skupine za DDV družbe Cassa Centrale Banca. Davcna št. za DDV: 02529020220 Clanica zadružne bancne skupine Cassa Centrale Banca, vpisane v register bancnih skupin. Podvržena upravljanju in koordinaciji maticne družbe Cassa Centrale Banca – Credito Cooperativo Italiano S.p.A. Sedež in poslovni naslov: ul. del Ricreatorio, 2 – 34151 Opcine (TS) 
Obvestilo o sklicu rednega obcnega zbora 
Sklican je redni obcni zbor clanov, ki bo 30. 4. 2021 ob 
12. uri na sedežu družbe v prvem sklicu in 7. 5. 2021 ob 
17. uri na sedežu družbe v drugem sklicu za obravnavo naslednjega dnevnega reda: 
1. 
Predstavitev in odobritev racunovodskih izkazov na dan 31. decembra 2020 – razporeditev cistega dobicka poslovnega leta 

2. 
Korporativno upravljanje: porocilo o izsledkih postopka samoevalvacije organov družbe 

3. 
Volitve clanov upravnega odbora 

4. 
Dolocitev honorarjev in povracila stroškov za clane upravnega odbora in za neodvisnega upravitelja 

5. 
Sklenitev zavarovanja civilne odgovornosti in zavarovanja za primer nezgode pri delu (in v prostem casu) za upravitelje in nadzornike 

6. 
Odobritev politike placevanja in stimuliranja, vkljucno z merili za dolocanje placila v primeru predcasne prekinitve delovnega razmerja ali predcasnega prenehanja mandata. Porocilo o izvajanju politike v letu 


2020 
7. 
Dolocitev najvišje izpostavljenosti, ki jo lahko družba prevzame do clanov in strank v skladu s clenom 32.1 statuta družbe in z bonitetno regulativo za velike izpostavljenosti 

8. 
Razkritja o poslovanju s povezanimi strankami 


Nacin udeležbe na obcnem zboru 
Da bi cim bolj zmanjšala tveganja, povezana s trenutno zdravstveno krizo, je družba ZKB Zadružna kraška banka Trst Gorica Zadruga – ZKB Credito Cooperativo di Trieste e Gorizia Societŕ Cooperativa (v nadaljevanju: Banka) odlocila, da izkoristi možnost, doloceno s 6. alinejo cl. 3 zakonske uredbe št. 183/2020 (t. i. Mille proroghe), s katero se podaljša veljavnost 6. odstavka cl. 106 zakonske uredbe št. 18 z dne 17. 3. 2020, ki vzpostavlja ukrepe za krepitev nacionalnega zdravstvenega sistema in gospodarsko podporo družinam, delavcem in podjetjem, ki jih je prizadela epidemija bolezni COVID-19. Z uredbo, ki je kasneje postala zakon št. 27 z dne 24. 4. 2020 (t.i. Cura Italia), je doloceno, da je v skladu s clenom 135-undecies zakonske uredbe št. 58/98 
(t. i. zakon o financnem poslovanju TUF) udeležba clanov na obcnem zboru mogoca izkljucno prek Pooblašcenca in brez fizicne prisotnosti clana. Poleg tega lahko podelitev pooblastil Pooblašcencu odstopa od dolocb zakona in statuta, ki nalagata omejitev števila pooblastil, ki jih je mogoce podeliti isti osebi. 
Banka je imenovala notarja Damjana Hledeja (v nadaljevanju: Pooblašcenec), s pisarno v Gradišcu ob Soci, ul. San Michele, 4, na položaj Pooblašcenca v skladu s cl. 135-undecies zakona o financnem poslovanju TUF. Banka je v primeru zadržanosti Pooblašcenca kot nadomestnega Pooblašcenca imenovala namestnika direktorice Iva Cotica, ki si je za ta namen kot naslov izbral sedež ZKB-ja, ul. del Ricreatorio, 2, Opcine (TS). Poverilnice morajo biti predložene najkasneje do 28. 4. 2021 ob 23.59, kot je to doloceno v odstavku »Zastopanje na obcnem zboru in imenovanje Pooblašcenca« obvestila o sklicu obcnega zbora, ki je v celoviti obliki objavljeno na spletni strani družbe. 
Clanom je bilo obvestilo o sklicu poslano po pošti. 
Pregled glasovalne pravice bo Pooblašcenec izvršil na podlagi posodobljenega seznama clanov, ki mu ga bo predložila Banka. 
Informacije o: 
• 
pravici do udeležbe na obcnem zboru, ki se lahko v skladu s cl. 135-undecies zakona o financnem poslovanju TUF uresnici samo prek Pooblašcenca; 

• 
pravici do udeležbe na obcnem zboru in glasovalni pravici; 

• 
pravicah clanov; 

• 
dokumentih, ki so na voljo clanom; 

• 
volitvah clanov organov družbe; 


so objavljene v celovitem besedilu obvestila o sklicu obcnega zbora, dosegljivem na spletni strani www.zkb.it v razdelku Clani/Obcni zbor 2021, ki navaja vse informacije o obcnem zboru. Glede na zgoraj navedene izredne nacine udeležbe/glasovanja na obcnem zboru bo najkasneje deset delovnih dni po obcnem zboru v uporabniškem obmocju spletnega mesta banke objavljen povzetek sprejetih sklepov. 
ZKB Zadružna kraška banka Trst Gorica Zadruga – ZKB Credito Cooperativo di Trieste e Gorizia Societŕ Cooperativa spoštuje vašo zasebnost in skrbi za varnost vaših osebnih podatkov. Posodobili smo izjavo o varstvu in obdelavi osebnih podatkov clanov. Vabimo vas, da preberete novo izjavo. Objavljena je na spletnem mestu banke na naslovu https://www.zkb.it/sl/varstvo-osebnih­podatkov/. 
S spoštovanjem, za Upravni odbor 
Predsednik 
15. APRILA 2021 
NOVI GLAS 
Slovenija 17 
V zamejstvu pricakovanja za pomiritev in rešitev drugih težav v maticni domovini 
Pospešene priprave na bližajoce se predsedovanje Slovenije 
Svetu Evropske unije 
V 
Sloveniji ni cepilne redu cepljenja opozoril v drugi polovici letošnjega cezatlantskega zavezništva. razmišljajo drugace. In so naucili tudi slovenskega jezika. katastrofe oziroma dr. Alojz Ihan, profesor leta. “Med cilji Slovenije To je bistvena razlika od odšli, ali pa verjetno še bodo.” Ne smemo vec dovoljevati polomije, kot so v okviru mikrobiologije in imunologije bodo v bistvu trije kljucni in preteklih vlad, ki so negovale Ministrica dr. Helena Jaklitsch primerov, ki jih ni malo, ko kampanje proti vladi in posebej na ljubljanski Medicinski prednostni. Prvega predstavlja predvsem diplomatske je v komentarju, objavljenem žene ali otroci tujcev pri nas premieru Janezu Janši javnost fakulteti. Dr. Roman Jerala, poglobljena razprava na povezave z Rusijo in Kitajsko, v Slovenskem casu, ki je v zdravstvenem domu ali v “prepricevali” nekateri mediji, izvedenec na Kemijskem najvišjem nivoju o kriznem se pravi z državama, kjer imajo priloga tednika Družina, šoli potrebujejo prevajalca. saj cepljenje povsod po državi inštitutu v Ljubljani, upa, “da upravljanju na podrocju poslovne interese predvsem obravnavala pomen in Ko se naši delovni migranti poteka po strategiji, ki jo je bomo v prihodnje zares cepili zdravja in zdravstvene oskrbe levicarski tajkuni. Za primer: vlogo slovenskega jezika in zaposlijo v Avstriji ali Italiji, dolocila vlada. Cepiva je dovolj, po starostni lestvici navzdol. v Evropski uniji, s poudarkom zunanji minister Karl Erjavec katoliške vere, ki sta temeljno je vsem jasno, da se morajo saj je, denimo, za dva milijona Ne samo najstarejši, tudi na dolocitvi procesov 
vezivo našega naroda. S to jezika dežele, kjer zacasno slovenskih državljanov bilo petdesetletniki imajo desetkrat upravljanja, ki bodo omogocali 
pomembno temo je povezana delajo, nauciti. Gre za povsem narocenih kar sedem milijonov vecje tveganje smrti zaradi ucinkovitejše spopadanje 
tudi napoved ministra za evropsko normo ohranjanja odmerkov cepiv. Samo v tem covida-19 kot tridesetletniki, z zdravstveno krizo. Druga 
notranje zadeve Aleša Hojsa naše tradicije, kulture, izrocil mesecu, aprilu, bo na voljo in štiristokrat vecje kot mladi prednost bo odprta in široka 
o tem, kdaj bodo morali tujci, in slovenskega jezika.” 347 tisoc odmerkov, dobave do 18. leta starosti.” razprava o kibernetski 
ki pri nas prebivajo dalj casa, Zaradi aktualnosti omenjamo cepiv pa se bodo potem še Previden in stvaren ostaja varnosti, s poudarkom na 
znati slovensko. Skladno z primer Ksenije Benedetti, povecevale, je sporocil Jelko predsednik vlade Janez Janša. zagotavljanju strateške 
novim zakonom o tujcih se dolgoletne voditeljice Kacin, vladni usklajevalec Opozoril je, da epidemije avtonomije Evropske unije. 
pricakuje, da se tujci, ki v Protokola Republike Slovenije, cepljenja. Poleg že znanih cepiv koronavirusa še ni konec, Tretja prednostna naloga bo 
Slovenijo prihajajo na delo, zdaj pa ustanoviteljice in v tem mesecu napovedujejo in prosil vse, naj upoštevajo konferenca o prihodnosti 
“še preden dobijo dovoljenje predavateljice na Akademiji tudi cepivo ameriške družbe ukrepe in priporocila za njeno Evrope. Na razlicnih ravneh 
za stalno prebivanje in za poslovni protokol. V Johnson & Johnson, s katerim zajezitev. “Nic drugega kot bomo vodili razpravo o vseh 
delo, našega jezika naucijo. tedenskem magazinu Reporter za cepljenje zadostuje že en varovanje zdravja in življenj kljucnih razvojnih izzivih, 
Pri združevanju družin se je sporocila, “da je po morju odmerek. je naš cilj. Samo precepljenost ki so pred nami in Evropsko srecujemo z dejstvom, da ogabnih žaljivk ukinila svoj Pri cepljenju pa je nastalo prebivalstva lahko ustavi unijo. Slovensko predsedstvo je kar 13-krat obiskal Rusijo, mnogi clani družin še leta po tviterski profil.” Žaljivke nekaj težav zaradi bojazni epidemijo,” je pojasnil bo pri tem imelo zelo aktivno niti enkrat pa ZDA, ki je tem, ko zaživijo med nami, so bile uperjene tudi zoper pri cepivu Astra Zenece, premier, ki verjame, da bodo vlogo, vseevropsko razpravo slovenska zaveznica v zvezi ne znajo, niti se ne trudijo, Borisa Cavazzo, njenega moža ki naj bi povzrocalo krvne Slovenci tudi to preizkušnjo o skupnih nacrtih pa bomo NATO. Kakšen odziv pa je bil da bi se naucili slovenskega in slovitega slovenskega strdke in posledicno mogoce uspešno premagali. odprli na tradicionalnem na preobrat v zunanji politiki jezika. Zato je zakonodaja igralca. Prepricana je tudi, “da srcno ali možgansko kap, in V Sloveniji je raznoliko in Blejskem forumu konec na zunanjem ministrstvu? spremenjena tako, da je že suvereni, pošteni in v dobro zato, ker so v nekaj primerih živahno delovanje tudi na avgusta. Poleg tega bo tudi Dr. Anže Logar pojasnjuje: ob zacasnem prebivanju pri vseh usmerjeni ljudje nocejo v namesto cepljenja ljudi po drugih podrocjih, ki zadevajo neformalni vrh predsednikov “Na ministrstvu je veliko združevanju družin potrebno politiko, ker se je tam nabralo starosti, v vrstni red “vrinili” družbo, državo in zlasti držav in vlad clanic EU na temo profesionalnih diplomatov, osnovno znanje slovenskega toliko gnoja, da ne vem, ce tudi nekatere posameznike politiko. Zunanji minister Anže Zahodnega Balkana kot regije. ki so pripravljeni prispevati jezika, pri stalnem dovoljenju ga bo kdaj mogoce pocistiti. iz ogroženih dejavnosti in Logar je v pogovoru za novo Skratka, pred Slovenijo so svoje znanje in izkušnje za za prebivanje pa je zahtevana Kriv je sistem, ki omogoca poklicev. številko tednika Demokracija velike teme.” uresnicevanje strategije višja stopnja znanja vse to, kar se je v Sloveniji “Ce ne zašcitimo ljudi po 60. povedal, da se na ministrstvu Slovenija je pod zdajšnjo vlado ministrstva. Marsikdo slovenskega jezika. Preprican slabega zgodilo. In nihce za letu starosti, bo šlo za njihovo in v vladi pospešeno spremenila zunanjepoliticne prenovljeno smer zunanje sem, da bo ta zakonska svoja zavržna dejanja ni nikoli življenje in smrt,” je zaradi pripravljajo na predsedovanje strategije in usmeritev v politike tudi odkrito podpira. zahteva spodbudila vse tiste, ki odgovarjal.” omenjenih napak pri vrstnem Slovenije Svetu Evropske unije smeri regionalnih povezav in So pa posamezniki, ki pac želijo ostati pri nas, da se bodo Marijan Drobež 
PREŠERNOVO GLEDALIŠCE KRANJ  51. Teden slovenske drame bo v novembru 
Znani so tekmovalni in spremljevalni program ter nomiranke za nagrado Slavka Gruma 
T
eden slovenske drame je (Lutkovno gledališce Ljubljana Bolgarija), režija: Nikolaj Gazvoda: Kune; Sandi Jesenik: režija: Nina Ramšak javno razglasili 27. marca, na najpomembnejši festival in Slovensko mladinsko Kenarov. Poleg tega je selektor Krajice (Društvo VLU), režija Markovic´; Jernej Potocan: svetovni dan gledališca. Ti uprizoritev, ki so nastale gledališce), režija: Tomi Andres predlagal izvedbo še Sandi Jesenik. Leta so tekla, mi pa malo manj, so: Nika Švab: Delo in deklica po slovenskih dramskih Janežic; Rok Vilcnik - rokgre: posebnega spremljevalnega Med bralnimi uprizoritvami, režija: Luka Marcen; Tjaša I.–V.: Drame tlac.ank; Vedrana besedilih. Že pol stoletja ga Pošta (Drama SNG Maribor), programa. Vseboval naj bi festival Vzkrik!2020, pa so: Mislej: Posebna vec.erja, režija: Grisogono Nemeš: Franc; uspešno prireja Prešernovo režija: Juš A. Zidar; Gejm nekaj projektov, ki so nastali Nika Korenjak: Kako ženska Mojca Madon. Simona Semenic: potem že gledališce Kranj ob podpori (Maska Ljubljana in Slovensko na spletu. Ti so: Monologi s postane morilka, režija: Aljoša Ker bodo v jeseni zaradi tec.em; Maja Šorli: Tega okusa še Ministrstva za kulturo in mladinsko gledališce), režija: 
zdajšnjega zaprtja gledališc niste poskusili. Mestne obcine Kranj. Žal so Žiga Divjak; Matjaž Zupancic: 
v PG Kranj morali izvesti Kdo bo prejel letošnjo nagrado prireditelji lanskoletni jubilejni Nova rasa (SNG Drama 
tudi gledališki abonmajski Slavka Gruma ter nagrado festival lahko izvedli le delno, Ljubljana), režija: Matjaž 
program, so se organizatorji za mladega dramatika/ saj je epidemija koronavirusa Zupancic; Oce Romuald/ 
festivala odlocili, da bodo del dramaticarko, bo znano 6. preprecila celotno izvedbo. Lovrenc Marušic: Škofjeloški 
festivalskega programa, v aprila 2021, na dan, ko bi Tekmovalni in spremljevalni pasijon (Prešernovo gledališce 
upoštevanju vseh predpisov morala v obicajnem terminu program so morali namrec Kranj in Mestno gledališce 
glede zajezitve širjenja okužbe biti sklepna prireditev Tedna 
Nika Švab Vedrana Grisogono Nemeš 
prvic v zgodovini odpovedati. Ptuj), režija: Jernej Lorenci; 
s koronavirusom, uresnicili slovenske drame s podelitvijo Letošnji, 51. Teden slovenske Nejc Gazvoda: Jazz (Mestno 
že v pomladnih dneh. Svojo teh nagrad. drame bi se moral zaceti gledališce ljubljansko), 
dolžnost je tako že opravila Organizatorji bodo v 
27. marca, a tudi zdajšnja režija: Nejc Gazvoda. V 
žirija za nagrado Slavka spomladanskem casu v epidemiološka situacija ni spremljevalnem programu 
Gruma, za nagrado za mladega sodelovanju s Slovenskim ugodna za njegov nemoteni so predstave: Jernej Potocan: 
dramatika in za Grün-gledališkim inštitutom potek. Zaradi tega so se Žalostinke (Mestno gledališce 
Filipicevo priznanje za dosežke (SLOGI) uresnicili tudi organizatorji odlocili, da ljubljansko), režija: Jan Krmelj; 
na podrocju dramaturgije. Pogovore z nominiranci, pa 
Simona Semenic Maja Šorli 
tekmovalni in spremljevalni Not Dead Enough/Vestern (Glej), Ob predsedniku Srecku še vsakoletno delavnico program prenesejo na prvo avtorska predstava; Patrizia kavc.a (Prešernovo gledališce Živadinov; Brina Klampfer Fišerju sta žirijo sestavljala dramskega pisanja, ki jo bo polovico novembra. Selektorju, Jurincic Finžgar: Bidovec-Kranj, režija Maša Pelko in in Kaja Blazinšek: Paloma, še Matej Bogataj in Amelia vodila Kim Komljanec; v mlademu dramaturgu Roku Tomažic.: Tovarištvo (Slovensko Luka Marcen), in sicer Rok režija: Brina Klampfer; Gašpar Kraigher. Omenjeni žirantje sodelovanju z enoto dramskih Andresu (1989), je uspelo, kljub stalno gledališce, Trst), režija: Vilcnik: Naj me premakne; Marinic: Odsekal ti bom krila, so prebrali 36 besedil, ki so pisateljic in pisateljev ZDUS pa lanski mocno okrnjeni sezoni, Patrizia Jurincic Finžgar; Varja Hrvatin: Kako se že rec.e režija: Žiga Hren; Suzana prispela na natecaj za nagrado bodo zaceli projekt razvijanja si ogledati 38 uprizoritev, ki so Mitska (EX-teater), režija: tej c.rtici, ki ti utripa v wordu?; Tratnik: Tukaj ni homofobije, Slavka Gruma, in 11 besedil, kratkih dramskih besedil, nastale na podlagi slovenskih Hristina Vasic´ Tomše; Simona Hamer: Kletka; Tjaša režija: Živa Bizovicar; Varja prispelih za natecaj za nagrado namenjenih uprizoritvi preko dramskih besedil. V tekmovalni Matjaž Zupancic: Vladimir Mislej: Korenine in krila; Hrvatin: Najraje bi se udrla v za mladega dramatika/ videokonferencne platforme del je uvrstil naslednjih šest [........] (Gledališce Peter Rezman: Noc.na; Kim zemljo, režija: Eva Kokalj; Peter dramaticarko. Nominirance Zoom. predstav: Sedem vprašanj o srec.i “Stojan Bacvarov”, Varna, Komljanec: sprošc.eno; Nejc Rezman: izrekanje suspenza, za nagrado Slavka Gruma so IK 


15. APRILA 2021 
18 Aktualno 
NOVI GLAS 
OZN se zavzema za vecjo zašcito ljudi in planeta pred podnebnimi spremembami 
Polarni mraz in ekvatorialna toplota 
Stratwarming oznacuje “usodo” zime v  da je treba odlocneje ukrepati v boju proti podnebnim  Modeli, ki so nam na voljo, dejansko potrjujejo dva vala  Koncno ogrevanje je potekalo med 24. in 25. aprilom. To je  ki ga pritiskata dva nizka tlaka v Atlantiku in Tihem  
polkroglastem merilu (tudi v  spremembam in biti bolj  hladnega zraka arkticnega  znan pojav, ki se zgodi vsako  oceanu, je predhodnik signala  
Evropi in Italiji), vsakoletno  vztrajni, da bi zemljo in najbolj  izvora, ki sta si zelo blizu.  leto in sovpada s koncem  morebitne oslabitve polarnega  
obnašanje polarnega vrtinca:  vrtinca zaradi Stratwarminga.  
veliko kroženje nizkega tlaka  Amina Mohamed ne dvomi:  
na visoki nadmorski višini,  leto 2021 bo kljucno in vsi bi  
napolnjeno z zelo hladnim  se morali potruditi za dosego  
zrakom v notranjosti, ki  cilja, ki smo si ga zadali s  
je poltrajno namešcen  Pariškim sporazumom, da  
nad navpicnico severnega  bomo povišanje temperature  
pola, med zgornjim delom  omejili na 1,5 ° C vec, kot smo  
troposfere in srednjo  jo imeli v predindustrijskem  
stratosfero, na povprecni  casu. Amina Mohamed je tudi  
nadmorski višini med 10 in 30  povedala, da je pomembno,  
km.  da podprejo najmanj razvite  
Vremenska in podnebna  države, ki so še posebej  
nihanja, ki smo jih opazili v  izpostavljene dramaticnejšim  
zadnjih mesecih in jih bomo še  posledicam podnebnih  
v bližnji prihodnosti, niso nic  sprememb. Potreba po  
drugega kot tragicna posledica  prilagoditvi in odpornosti  
podnebnih sprememb v  je “moralna, gospodarska  
naši atmosferi. Sprememba  in družbena”, je pojasnila  
klime, okoljski problemi,  Amina Mohamed  namestnica sekretarja  
onesnaževanje, razprševanje  ranljive ljudi zašcitili pred vse  Med koncnim segrevanjem  stratosferskega polarnega  OZN in žalostno poudarila,  
odpadkov so globalni in  mocnejšimi in pogostejšimi  se kroženje od zahoda proti  vrtinca, ki ga nadomesti  “kako je le petina celotnega  
zahtevajo mednarodne  vplivi podnebne krize.  vzhodu v stratosferi obrne  polarni anticiklon. Vendar  podnebnega financiranja  
rešitve.  Znanstvenikom je jasno, da  in nastane stratosferski  ima sedanje koncno ogrevanje  namenjena tem razmeram.  
V zadnjih dneh je bil na  se bodo še nadaljevali znaki  polarni anticiklon. V praksi  dinamicen prispevek zaradi  Ne moremo vec cakati pri  
zasedanju Združenih narodov  spremembe, ki smo jih obcutili  stratosferski polarni vrtinec  prenosa energije iz troposfere.  odpravi te pomanjkljivosti.  
govor o podnebnih pogajanjih,  v atmosferskem kroženju na  izgine, stanje pa ostane  Prenos energije je kot sprožilni  Združeni narodi so si na  
ki bodo novembra 2021  sinopticnem (evropskem)  nespremenjeno do jeseni,  nacin, podoben tistemu, ki  jasnem, da je vsaj pet ukrepov  
v Glasgowu. Namestnica  merilu v velikonocnem casu.  ko se bo zaradi enakega  smo ga imeli decembra z  potrebnih za pomoc državam,  
generalnega sekretarja OZN  Pred dnevi se je zdelo, da  fiziološkega sevalnega  mocnim Stratwarmingom.  da se letos odzovejo na  
Amina Mohamed je poudarila,  se je v Evropo vrnila zima.  hlajenja vrnil mraz v tej obliki.  Anticiklon nad Skandinavijo,  izredne podnebne razmere.  

Pomisleki v casu epidemiološke krize 
So letos amaterska prvenstva res potrebna? 
Že od poletja poteka živahna kategorij. Mesec dni so nepopolni, ker ob potrjenih prebolelem covidu-19 opraviti nihce ne živi od tega, je res debata, ali naj amaterji v tekmovanja, sicer ne brez okužbah, sumih in raznih temeljit zdravniški pregled, treba skušati za vsako ceno tej sezoni stopijo na igrišce. težav, trajala, ko je nastopilo karantenah marsikatero preden se vrnejo k aktivnosti. pripeljati skrajšano sezono Nogometaši so septembra rdece obmocje in je vsa srecanje preložijo. Preko teh stolpcev smo svojcas do konca? Cemu? K sreci zaceli sezono in jo po šestih mladina ostala tudi doma in Podoben primer smo imeli že nedvoumno zavzeli jasno glavnina mladih, ki se okuži, krogih ob poslabšanju imela pouk na daljavo, pa je tudi v naši športni srenji. stališce do vprašanja izvedbe nima hujših posledic, vendar epidemiološke slike prekinili. deželni odbor odbojkarske Sredi marca, v zadnjem amaterskih prvenstev v letošnji v taborih amaterskih ekip Po dolgem dogovarjanju je zveze FIPAV sklenil, da iz cuta krogu pred prekinitvijo, so sezoni. Poklicni športniki, tam, so tudi bolj priletni trenerji, pred mesecem padla odlocitev, odgovornosti ligaške dvoboje se v Repnu v okviru C lige kjer so od tekmovanj odvisna spremljevalci, športni delavci, da se v Furlaniji Julijski krajini spet zacasno prekine. Minili spoprijeli fantje domace Sloge delovna mesta, naj igrajo in sodniki. Je smiselno tvegati? deželna clanska prvenstva so trije tedni, po velikonocnih Tabor in sovodenjske Soce. V spravijo pod streho predvidena Ponavljamo, da vožnje v ne bodo nadaljevala in da se praznikih se je glavnina tednu po slovenskem derbiju prvenstva. Testiranje dvakrat štirih v avtomobilu ali v mladinska ne bodo zacela. ucencev in dijakov vrnila v so ugotovili po vec okužb v tedensko, ekipe kot mehurcki šestih v kombiju iz Trsta v Februarja so se pognali šole, prejšnji konec tedna pa vsakem moštvu, tako med in še ni dovolj, kot nas uci Pordenon in nazaj v tem casu odbojkarji, pri nas na ravni so spet zagnali tudi zgoraj igralci kot med spremljevalci. nazadnje izkušnja italijanske niso primerne. Podpiramo deželne C lige za moške in omenjena prvenstva. So pa iz Obe ekipi zdaj še mirujeta, ker nogometne reprezentance. kontrolirano dejavnost ženske ter starejših mladinskih tedna v teden razporedi tekem morajo pozitivni nekaj casa po Toda v kategorijah, kjer v manjših skupinah za 

ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišcu v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, 


Vitamin A v naturopatiji (2) 
tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu 
Retinojska kislina sodeluje pri absorpciji joda. Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, 
Pomanjkanje vitamina A potemtakem ogroža tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu 
absorpcijo joda. Težje se jod absorbira brez 
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, 
vitamina A, sploh pri hudih hipotirozah. Vitamin 
tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com 
A ojacuje absorpcijo železa, železo pa absorpcijo 
www.noviglas.eu 
TISK: Centro Stampa Veneto S.r.l., Sede legale: Via Saint Jean 64 Fontafredda - PN, vitamina A. Ko izvajam mineralograme, opažam, Sede opreativa: Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, Cod fisc e P. Iva IT01882960931 da kar 90 % ljudi trpi za neabsorpcijo železa, kar je tel. 0499960021 - faks 049 9960022; e-mail: info@centrostampaveneto.com , spletna stran: www.centrostampaveneto.com vezano na splošen deficit vranice in na prevec OH LETNA NAROCNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoci racun 10647493 v naši prehrani. En surov korencek na dan je zdrav PODPORNA LETNA NAROCNINA: 100 evrov 
za otroke in odrasle! Cink je pa mineral, ki pomaga 
Bancni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 
vitaminu A, da se pravilno vsrka, vitamin A in 
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
cink sta pomembna pri rasti otrok, cinka dobimo 
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu Jamcenje zasebnih podatkov: v skladu s 13. clenom Uredbe EU 2016/679 in z zakonskim odlokom 101/2018 (varstvo osebnih veliko v strocnicah; pest fižola mora biti vsak dan podatkov) jamcimo najvecjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Celotno na jedilniku za zdravo rast otroka. Cink in vitamin besedilo je na razpolago na spletni strani www.noviglas.eu v poglavju “Varstvo podatkov”. Bralci lahko brezplacno zaprosijo za A pomagata tudi pri ohranjanju zdravja oci. spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je clan Združenja Antagonist vitamina A je vitamin K; ce uživamo periodicnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških ted nikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novega glasa podpirata tudi 
oba, se bo vsrkal le eden ali drugi, oba pa ne. 
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Dežela Furlanija Julijska krajina po DZ št. 26/2007. 
Zdravje se zacne pri mizi, uživajte surovo 
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek za založništvo po zakonu št. 198/2016 in zakonskem odloku 
zelenjavo, sezonsko biološko, zvecer pa 
70/2017 (prej zakon št. 250/1990). Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot clan združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks. enoloncnico s strocnicami, kot so to že delali naši To številko smo poslali v tisk v torek, 13. aprila 2021, ob 13. uri predniki. 
Najprej morajo bogatejše države financno podpreti prilagajanje podnebju in do junija, ko bo vrh G7, povecati svoja prizadevanja za vsaj 50 odstotkov. Mohamedova je poudarila, da mora biti dostop do financiranja podnebja “racionaliziran, pregleden in poenostavljen”, še posebej za najbolj revne države, zato je treba “znatno povecati” obstojece financne instrumente za obvladovanje nesrec in nova orodja, ki nam bodo omogocila, da okrepimo svojo odpornost. Namestnica je dodala, da je treba države v razvoju opremiti z orodji, ki jim omogocajo, da v vseh strategijah upoštevajo podnebna tveganja. Drug temeljni vidik se nanaša na podporo lokalnim in regionalnim pobudam, zlasti v najbolj ranljivih državah in skupnostih, ki so v ospredju pri obravnavanju vpliva podnebnih sprememb. Krajevni akterji, vkljucno z avtohtonimi ljudstvi, ženskami in mladimi, morajo na vsak nacin imeti mocnejši glas pri teh odlocitvah. 
Karlo Nanut 
mlade, ki so manj podvrženi koronavirusu, ce se da na prostem, kar bo odslej cedalje bolj izvedljivo. Naj se cim vec gibajo, se sprehajajo, igrajo in tekajo v naravi. Ampak beremo, da se je zacela tudi košarkarska C liga Silver, startali so tudi cetrtoligaši, med sodelujocimi v ligi bo tudi goriški Dom. So ta odpiranja 
– brez rednega jemanja brisov vsem soudeleženim 
- v tem trenutku, ko bolj ali manj uspešno poteka cepilna kampanja, res potrebna? 
HC 

15. APRILA 2021 
NOVI GLAS 
Aktualno 19 
40-LETNICA ŠZ SOCA Pogovor s predsednikom Igorjem Tomsicem 
Mladi so prednost našega društva! 
J
oško Maraž (predsednik), sezoni 1995/96 ter lansko z ženskimi kot moškimi Po cem se amaterski športniki namenjajo veliko Tudi športna društva so v Simon Cevdek zgodovinsko napredovanje ekipami. Mocno pa so se odbojkar danes razlikuje vec casa fizicni pripravi. zadnjem letu utrpela veliko (podpredsednik), Benjamin moške clanske ekipe v C ligo spremenili odnosi med od odbojkarja pred 40 leti? Kot društvo veliko škodo. Kaj mislite, da se bo Cernic, Gabrijel Devetak, in ženske v deželno ligo. razlicnimi ekipami in Sam spadam v eno izmed investirate v mlade spremenilo v amaterskem Lado Kogoj, Marijan Cernic Društvo je ponosno tudi športnimi društvi, tako prvih generacij odbojkarjev športnike. Mladinsko športu po koncu tega in Irena Ferlat so 3. aprila na dosežke olimpijskega na Goriškem kot tudi v društva Soca; takrat športno udejstvovanje obdobja? 1981, na ustanovnem podprvaka Mateja Cernica, celotnem zamejskem smo trenirali dvakrat na predstavlja glavnino Za zdaj še ne poznamo obcnem zboru, stopili v prvi ki je do 16. leta branil barve prostoru. Pred 40 leti teden ter dosegali odlicne delovanje društva Soca? posledic, ki jih prinaša odbor ŠZ Soca APD. Društvo domacega društva Soca. je veljal kot neke vrste rezultate. Danes sta dva Mladi so prednost našega virus covid-19. Žal pa nas so ustanovili z namenom, Ob 40. obletnici delovanja imperializem, kjer je vsako treninga na teden absolutno društva. V samem statutu skrbi predvsem to, da da bi povezali športnike 

se številni clani, po tako iz vseh vasi sovodenjske dolgem premoru, ne bodo 
vec vrnili v telovadnico. 
obcine. V športni sezoni 
1981/82 je društvo nastopilo Izgubo športnikov smo že 
le z žensko ekipo v 1. diviziji, opazili v ekipah, ki so že 
leto kasneje je zbralo še celo ponovno zacele  treninge 
ekipo moških odbojkarjev, in tekme. Zaznali smo tudi 
nato pa je privabilo še veliko razliko med moškimi, 
številne mlade športnike ki so se v glavnem vrnili v 
polni sestavi, in ženskami, z udejstvovanjem  mladih, 
ki imajo še danes prednost med katerimi se je kar nekaj 
v društvu. V zadnjih športnic odlocilo, da pusti 
sezonah društvo tekmuje ekipo. 
v vseh ženskih in moških 
Kateri so nacrti za mladinskih prvenstvih, tako prihodnost? na krajevni kot na deželni smo se pogovorili z društvo skrbelo le za lasten premalo in ekipe, ki društva piše, da je glavno Po 40 letih delovanja smo še ravni. V 40 letih delovanja zdajšnjim predsednikom “vrticek”. Danes pa tega ni stremijo po višjih rezultatih, delovanje usmerjeno v vedno polni energije, novih je društvo nabralo številne društva Igorjem Tomsicem. vec, saj društva združujejo nujno potrebujejo tri mlade športnike. Tudi idej in iniciativ. Trenutno zmage in pomembne Kako se je spremenilo konkretna sodelovanja, ki ali štiri treninge na v clanskih ekipah, tako je žal vse zamrznjeno, smo dosežke, med katere spadajo delovanje društva od omogocajo edinstvene in teden. Amaterski šport moških kot ženskih, v pa pripravljeni na ponoven 
2. mesto na vsedržavni ravni ustanovitve do danes? neverjetne rezultate. Vse to se je povzdignil na višjo glavnem igrajo mlajši zagon, ko bo to mogoce. Ko z ekipo minivolleyja leta Spremenilo se je vse in je danes mogoce predvsem raven in se bolj približal odbojkarji in odbojkarice. bodo razmere dovoljevale, 1989, 4. mesto v rednem hkrati nic. Društvo vse po zaslugi ZSŠDI-ja in profesionalnemu športu. Najmlajšim ponujajo bomo organizirali tudi delu meddeželne C1 lige od ustanovitve spodbuja predsednika Ivana Peterlina, Spremenili so se tudi treninge splošne motorike, primerno obeležitev 40. in uvrstitev v playoff za športno udejstvovanje med ki je vrsto let spodbujal treningi, ki jih izvajajo za otroke pa prirejamo obletnice delovanja. napredovanje v B2 ligo v mladimi in nastopa tako sodelovanje. amaterske ekipe, saj vsi treninge minivolleyja. Giulia Cernic 

Predavanje puljskega zgodovinarja Egidia Ivetica 
Balkan v prihodnosti Evrope? 
K
olikšna je razsežnost boja za prevlado, ki se bije na Balkanskem polotoku, je razvidno iz dogajanja na medijskem podrocju. Tuje sile, ki si prizadevajo za povecanje vpliva na jugovzhodu Evrope, so na obmocju dejavne prek svojih medijev. To velja za Turcijo, Rusijo, Kitajsko, ZDA in arabske države. Naj le spomnimo, da je srbohrvašcina, za arabšcino in anglešcino, tretji najbolj razširjen jezik produkcije televizijske mreže Al Jazeera. To pomenljivo dejstvo je v svojem spletnem predavanju z naslovom Balkan v prihodnosti Evrope, ki ga je v torek, 23. marca, priredil tržaški Kulturni in umetnostni krožek, poudaril puljski zgodovinar Egidio Ivetic, ki poucuje na Univerzi v Padovi. Predavatelj, ki je clan italijansko govorece manjšine, je poslušalcem predstavil dogajanje na nemirnem Balkanu od srednjega veka do današnjih dni. Uvodoma se je zaustavil pri geografski dolocitvi Balkanskega polotoka, glede katere si strokovnjaki niso enotnega mnenja. Metternich je izjavil, da se Balkan zacne že v južnem okraju takratnega Dunaja, neštetokrat smo pa imeli priložnost slišati, da se Balkan pri nas zacne v Trstu, Gorici ali Štivanu. Morfologija kraškega ozemlja je res slicna dinarskim planotam, kar pa še ne pomeni, da je Kras del Balkana. Severna, edina celinska meja Balkanskega polotoka, je rezultat zgodovine. Balkan se zacne v Kvarnerju, pravi Ivetic. Prek Risnjaka v zaledju Reke gre njegovo obmocje do slovensko-hrvaške meje. Na severu sega Balkan do Kolpe, Save in Donave. Meja na Kolpi je tisoc let, od Karla Velikega do Napoleona, predstavljala mejo med Svetim rimskim cesarstvom in Balkanom. Te reke locujejo dve civilizaciji: severno se nahaja obmocje, jug Srednje Evrope, ki je bil v stoletjih povezan z nemškim svetom, južno so ljudje živeli pod vladavino Bizanca in nato Osmanov. Ob omembi razlicnih vplivov se je predavatelj zaustavil pri splošnih zgodovinskih znacilnostih. Srednji vek je na Balkanu zaznamovalo srecanje med tja priseljenimi Slovani in Bizantinci, ki obmocja niso utegnili nadzorovati. Balkan je dejansko uspelo povezati le Turkom, ki so tam pustili zelo viden pecat. Ta se ni ohranil le v kulinariki in jeziku (turcizmi), ampak tudi na religijskem podrocju (islam), v kulturi, miselnosti, organizaciji družbe in v sami urbanisticni strukturi mest in naselij. Vpliv Osmanov je na 
obmocju trajal do prve svetovne vojne. Tudi tam, kot v Bosni in Hercegovini, ki so jo pred tem zasedli Habsburžani, je bil vpliv Turkov malodane neprekinjen. Dejansko je Dunaj “azijsko deželo”, kakršna je bila BiH, pragmaticno vkljucil v svoje cesarstvo. V kolikšni meri je Balkan rezultat zgodovinskih delitev, se je pokazalo v casu druge svetovne vojne in ob razpadu Jugoslavije. 
Predavatelj je omenil fragmentarnost Balkana (na obmocju, ki je po razsežnosti manjše od Francije, leži 10 držav z vec narodi) in izpostavil “problem” Srbov ter Albancev, ki je nenehno 
prisoten. Kot znano, živijo ti razdeljeni v vec državah: prvi v Srbiji, BiH, Crni gori in na Kosovu, drugi v Albaniji, na Kosovu in v Severni Makedoniji. Za problematicne vecnacionalne države, ki bodo lahko v prihodnosti tudi dobile drugacno obliko, je predavatelj oznacil BiH, Severno Makedonijo in Crno goro. Velik del Zahodnega Balkana ostaja torej v stanju, kakršno se je vecinoma oblikovalo pred 1. svetovno vojno oz. ob koncu 
1. svetovne vojne, ko je propadlo turško cesarstvo. V regiji so politicno in drugace aktivne ZDA in Rusija, ki ni zelo ucinkovita, vendar nanjo pravoslavne države 
gledajo z zanimanjem. EU je pri integraciji obmocja zelo šibka sila. Beograd je povezan z Moskvo, a tudi s Kitajsko in Brusljem. BiH je satelit Turcije, ki šciti interese tamkajšnjega muslimanskega prebivalstva. Arabske države so s svojim kapitalom na obmocju tudi zelo dejavne. V Zahodnem Balkanu se torej bije boj za prevlado. Balkan je tranzitno obmocje za vstop v Srednjo Evropo, mehki trebuh stare celine. Kitajci financirajo in gradijo infrastrukture za prevoz svojega blaga med Egejskim morjem in Podonavjem. Rusija ima na obmocju v rokah dobavo energentov, ZDA, prek zveze NATO, vojaška oporišca. 
bi po njegovem okrepila povezavo med Apeninskim polotokom, državami naslednicami Jugoslavije, Grcijo in Albanijo. V casu, ko med ljudmi na Zahodnem Balkanu prevladujeta diziluzija in odcaranost, Pariz, London in Berlin nimajo vec zanje nikakršnega mika. “Vsekakor, nove vojne na obmocju verjetno ne bodo izbruhnile,” je optimisticno sklenil svoje predavanje Ivetic. 
Mch 

15. APRILA 2021 
20Aktualno 
NOVI GLAS 
Poziv k budnosti Slovenski kolesarski as do 13. 
zmage na vecdnevnih dirkah 
Intelektualci vseh dežel, 
Roglic zmagovalec zbudite se! dirke po Baskiji 
P
raviloma je v zgodovini seboj pustili opustošenje v demokraticne organizacije in izvažajo prek teh agend svoj Slovenski kolesarski as in slediti Roglicevi skupini. V veljalo, naj bi ljudje naravi in cloveških glavah. Z jih minirali od znotraj, da bi imperialni vpliv. Izkorišcajo Primož Roglic (ekipe etapi je 22-letnik s Klanca pri spoštovali vrednote in se levicarskimi agendami zdaj se polastili oblasti nad družbo. naivnost evropske desnice. Jumbo-Visma) je skupni Komendi zasedel peto mesto, držali pravil. Hamurabi je omenjeno razsulo širijo po Podobno strategijo so ubrali Uspelo jim je razdvojiti EU zmagovalec dirke po Baskiji. za Roglicem pa v razvrstitvi zapisal pravila, Mojzes je dal Evropi in svetu od dolgotrajne fašisti in nacionalsocialisti. in konservativno Veliko Enaintridesetletni Kisovcan zaostal 1 : 07 zapovedi, Grki in Rimljani omenjene propagande Ehrlich je bil trdno preprican, Britanijo, Madžarsko in se je v šesti etapi od Ondarroe Za oba najboljša slovenska so verjeli, da je cloveški um okuženi in naphani levicarji, da le na kršcanskem izrocilu karavana gre dalje proti do Arrateja (111,9 km), na kolesarja sledi krajši premor skladen z vesoljnim umom, kakršna je nizozemska utemeljena družba lahko Sloveniji in Poljski. Liberalni spustu cetrtega od sedmih pred ardenskimi klasikami. zato naj v polisu, v državi vlada 

predsednik Evropskega sveta red, ki je lasten naravi in je 
Charles Michel v Turciji ni zapisan v clovekov um. Kristus 
protestiral zoper zavestno je oznanjal zapoved ljubezni 
ponižanje predsednice do Boga in bližnjega. Srednji 
Komisije EU Ursule von der vek je povezal izrocila mislecev 
Leyen. Ne Parlament ne in umetnikov pred Kristusom 
komisija EU se nista izrekla z Jezusovim izrocilom  v 
o kršenju svobode govora skladno stavbo. Narava in 
slovenskemu predsedniku. clovek sta utemeljena v Bogu 
Odmevi na odlocno kot povezovalcu in izvoru 
samozavestno Janševo vsega, zaradi cesar sta svet in 
politicno delovanje v EU in družba urejena celota. Podoba drugod po svetu kažejo, kako te urejenosti je srednjeveška poslanka Sophie in t'Veld kljubuje temu pustošenju, omenjena levicarska agenda klancev, odlepil od skupine in Roglic bo predvidoma nastopil katedrala, kakršna je bila Notre (na sliki). V njenih nastopih ki se je pa žal v veliki meri skuša po korakih razdreti na koncu z drugim mestom na dirki Amstel Gold (18. april), Dame v Parizu do požara 15. ni zaznati spoštovanja uresnicilo. Po tem pogorišcu temelje Združene Evrope, da v etapi slavil 13. zmago na oba pa bosta nato tekmovala aprila 2019. Svobodomiselni clovekovih pravic in pa so ustanovitelji združene se bodo brezkompromisno vecdnevnih dirkah. Primož še na valonski pušcici (21. Francozi, ki imajo težave  s clovekovega dostojanstva, za Evrope dali novega upanja, širili brezvrednotni temelji Roglic je tako drugic v karieri april) in tretjem spomeniku kršcanstvom, so se odlocili, da kar se verbalno zavzema, pac ko so spet utemeljevali mednarodne politike, slavil po Baskiji, potem ko je sezone, Liege - Bastogne -jo bodo obnovili v prvotnem iz nje bije propagandisticno stebernike stabilnosti, reda gospodarstva in kulture, ki jih bil najboljši že leta 2018. To Liege (25. april). Vsi kolesarski stanju. Zavrnili so umetelne revolucionarno in spoštovanja clovekovega podpira kapital multinacionalk je bila skupno že 52. zmaga navdušenci, predvsem pa poskuse, ki jih predlagajo brezkopromisno sovraštvo, dostojanstva in njegovih v povezavi z omenjeno v karieri za najboljšega Roglicevi in Pogacarjevi nekateri za Žicko kartuzijo, saj izkljucevanje in teptanje pravic na ustaljeni dedišcini agendo. V tem mozaiku kolesarja lestvice Mednarodne navijaci, cakajo na Tour de bi tako iz nje napravili neko vseh vrednot, skratka Evrope. je treba gledati tudi štiri kolesarske zveze (UCI). V boju France, ki bo sicer šele konec 'postmoderno' skrpucalo, in razgradnja temeljev sožitja Ocitno se je zdaj levicarska slovenske levicarske voditelje, za etapno zmago do obracuna junija. Takrat bo Pogacar branil še bi lahko naštevali. med ljudmi. To razbijanje internacionala odlocena ki po zgledu onega, ki si je ni prišlo. Potem ko je slovenski zmago, ki jo je na predzadnji Spoštovanje urejenosti Evrope in njenih ustaljenih s pomocjo islamskih poklicno pridobil klovnovske zvezdnik opravil vecino dela, je etapi lanskega toura odtrgal in skladnosti narave in eticnih in vrednotnih politikov, imigrantskih izkušnje, igrajo to skrajno nato prepustil zmago Francozu sodržavljanu Roglicu. Roglic cloveškega sveta omogoca tudi temeljev, ki so nastali na osi lobijev, predvsem pa družbe igro. Ce bi bila to zgolj igra, bi Davidu Gauduju, ki je v cilj pa je odlocen se športno urejenost in skladnost cloveka Jeruzalem-Atene-Rim in jih brez vere, vrednot, meja in se lahko smejali, tako pa je to skupaj z Roglicem pripeljal s mašcevati in osvojiti zaželeno in družbe. Postmoderni je še ohranjalo razsvetljeno spoštovanja dostojanstva treba postaviti v mozaik širše 35 sekundami prednosti pred rumeno majico na kolesarski razvoj je odprl na široko pota judovsko-kršcansko izrocilo cloveka te temelje s zarote novega politicnega štirimi zasledovalci. Tretji je dirki po Franciji. Žal za nas poljubnosti, brezzakonja, so dokoncno poteptali prefinjenimi metodami brezvrednotnega procesa, bil Španec Alejandro Valverde. Slovence ob meji pomeni, da nereda. Ko so francoski totalitarni režimi. Lambert podreti in vzpostaviti svet ki ga predstavlja omenjena V skupnem seštevku je drugo slovenska kolesarska asa se revolucionarji uvedli proslule Ehrlich je natancno razclenil prazne medkulturnosti, v nizozemska poslanka in se mesto mesto pripadlo Jonasu ne bosta (ali skoraj gotovo) dekade, desetdnevnike, naj in opozoril na posledice kateri si vsak lahko privošci vse bolj nasilno širi v evropski Vingegaardu, ki je na koncu udeležila Gira, ki bo letos bi se uprli celo voli na njivi. sprejete strategije na kongresu vse.  Kakšna politika je zadaj, in svetovni politicni prostor; zaostal 52 sekund, tretji pa peljal tudi mimo slovenskih Sledili so jim komunisticni Kominterne v Moskvi težko recemo, a brez dvoma zato, intelektualci vseh dežel, je bil Pogacar, potem ko je in italijanskih Brd ter Gorice, s revolucionarji, ki so ustaljeni avgusta 1935, po kateri se to ne gre brez Rusije, Kitajske zbudite se! moral v drugi skupini vecino ciljem na Travniku. svet postavili na glavo in za bodo komunisti ugnezdili v in muslimanskih držav, ki Janez Juhant casa sam narekovati ritem MC 
Sindikat slovenske šole Zadružna kraška banka Trst Gorica 
Sestanek s študenti iz Italije, Obcni zbor 2021 in obmocno ki obiskujejo slovenske univerze srecanje v streamingu 
S
indikat slovenske šole za slovenske šole, povabil ki so ga študentje naslovili na Letošnji redni obcni zbor se pri ZKB-ju odlocili, da pa se od nekdaj razlikuje sporoca, da se je dne na sestanek kot poznavalca Deželni šolski urad februarja Zadružne kraške banke bodo obmocno srecanje, ki od ostalih bank in zanjo je 8. aprila sestal s skupino problematik na podrocju letos in ga je urad posredoval Trst Gorica bo 30. aprila 2021 tradicionalno poteka pred dialog s clanstvom, v duhu nekdanjih in sedanjih priznavanja študijskih sindikatu. v prvem sklicu oziroma 7. obcnim zborom, predvajali vzajemnosti, eden izmed slovenskih študentov iz V pogovoru so študenti maja 2021 ob 17. uri v drugem temeljev zadružne ustanove. Italije, ki so obiskovali 
predstavnikom sindikata sklicu na sedežu družbe. 
Program obmocnega srecanja in še obiskujejo nekatere 
obrazložili, s katerimi Tudi letos bo žal obcni zbor 
v streamingu predvideva fakultete v Sloveniji, kot 
prakticnimi težavami potekal brez fizicne udeležbe 
predstavitewv bilance 2020 so Pedagoška fakulteta 
se spopadajo, ti pa so clanov. Tako kot lani bodo 
leto, nato bo še predstavitev Športna fakulteta Univerze 
zahtevah. Na koncu so se bodo poverili pooblastilo 
letošnjih kandidatov za v Ljubljani. Seja je zaradi 
predstavniki sindikata za zastopanje in predložili 
zbor. V drugem delu pa bodo Na srecanju je bil poleg 
osmislitev postopkov ter ki ga je upravni odbor banke 
pristojni v živo odgovarjali na deželnega tajnika Jožefa 
za njihovo pospešitev izbral kot pooblašcenca. Vsa 
vprašanja clanov, ki jih bodo Princica in deželne podtajnice 
posredoval, glede na njihovo navodila so na voljo clanom 
le-ti lahko postavili preko Katje Pasarit prisoten še 
vsebino, Ministrstvu za na spletni strani banke 
whatsapp sporocila. prof. Tomaž Simcic. Sindikat izobraževanje, znanost in www.zkb.it, na sedežu ali ZKB TS GO vabi vse clane, da je prof. Tomaža Simcica, ki šport Republike Slovenije poslovalnicah banke. Da bi se ji pridružijo v petek, 16. 4. je do avgusta lanskega leta in Uradu za slovenske šole svojim clanom zagotovili 2021, ob 18. uri, v streamingu kril mesto odgovornega za pri Deželnem šolskem informacije o rezultatih in na povezavi https://www.zkb. šolsko avtonomijo pri Uradu ravnateljstvu v Trstu. nacrtih za prihodnost, so it/sl/clani/obmocnasrecanja/