PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Rop, požig, umor...
vsakdanje opravilo italijanskih in nemških okupatorjev
Leto 2. štev. 212 - Cena 3,- lire
TRST, četrtek 7. februarja, 1946
Uredništvo ta uprava, Plazza Goldoni it, 1 • L Tel, it. 93806 93807, 93808. Rokopisi »e ne vračajo
Sirija in Libanon zahtevata umaknitev tujih čet
london, 6. - VZN — Varnostni *vet Združenih narodov je včeraj Pričel proučevati nova vprašanja. Negaciji Sirije ta Libanona e ta “SOvarjali nadaljnji prisotnosti "Titanskih ta francoskih čet v °beh državah. Menijo, da vsebuje v'°£a sledeče točke: 1. Francoske ta britanske čete se če nadalje zatajujejo v Siriji in Libanonu, če-ta"av so se sovražnosti v teh dveh tažavah končale že pred več me-*®ci! 2. prisotnost teh čet krši su-^enoet obeh držav, ki sta članici "tanženih narodov; 3. nekatere teh ogrožajo mir in varnosti na • Področju. Vladi Sirije in Liba-sta že večkrat zahtevali tanaknitev vojačkih enot s svojega »tttaja.
Imenovanje sodnikov mednarodnega sodišča
London, 6. — Glavna skupščina
ta
V8Jnostni svet sta danes zjutraj
taienovala petnajst sodnikov med-ta^nega sodišča. Verjetno bodo * delom nadaljevali ves dan, ker *® ta petnajst mest 73 kandidatov.
imenovanimi sodniki v med-^8To<tao sodišče pri organizaciji “jtauženih narodov so bili izvoljeni ta1- Vlasoher za Belgijo, prof. Bas-devan za Francijo, dr. Gabrero alvador Alf aro Fabela za Melcsi-ko- Hackwoth za ZD, Antonio Al-ta Clle, Badava Faša. za Jean Read za Kanado, dr. ^^uič za Jugoslavijo ta dr. Aze-^ a Brazilijo.
Za nocoj ob 22. uri so sklicali črnosti svet za novo proučitev 6r*kega vprašanja.
Spaak bo predsedoval todl Jesenski glavni skupščini
^London, 6. — Glavni odbor usta-v® Združenih narodov je danes ®°U da bodo prihodnje zasedajo® •kupščtae v mesecu septem-T*1 «0811811 za drugi del prve “Ptdine ta ga torej ne bodo ime-ta drugo zasedanje. Zaradi tega Zpaak, predsednik glavne skup. " ® Združenih narodov, predse-°Val tudi tem sestankom, london, 6. — Upravni odbor ta rtatfr za proračun organizacije rtau^enlh narodov Je nocoj odo-tall začasni poračun, ki ga Je pne-®tadala organizacija Združenih na-j"°dov za leto IMS ta znižuje stro-‘dt» od 34,878.000 ameriških do-,&rkv na 22,532.750.
zadnjih sestankih odbora so 'tamrej mnogi delegati Izrazili
mnenje, da je prvi proračun previsok; predvsem je Sovjetska delegacija vztrajala za zmanjšanje prvih stroškov.
Izredna sela angleške vlade
London, 6. — Britanska vlada je imela danes dopoldne izredno sejo, da bi proučila stališče, ki ga je zavzel zunanji minister Bevin na tajni seji, ki so jo imeli zastopniki petih velesil včeraj v Varnostnem svetu.
ZDA in Velika Britanija priznali romunsko vlado
Washington, 6. - VZN — Ameriško zunanje ministrstvo je snoči objavilo, da so Združene države priznale romunsko vlado. Do priznanja je prišlo po določilih moskovskega sporazuma, ko je Ru-munija ustregla trem najvažnejšim sklepom, ki so jih sprejeli zunanji ministri treh velesil na moskovski konferenci.
Radijska postaja v Bukarešti je sinoči sporočila, da Je tudi Velika Britanija priznala romunsko vlado.
misariat da industrijske nasade. Za ljudskega komisarja je bil imenovan dr. gospodarskih znanosti Mirzojev. Novi ljudski komisarijat bo kontroliral 50 strojnih in traktorskih postaj na državnih posestih za gojenje bombaža, čaja, citron in žafrana, nadalje strojne tovarne in delavnice ta številne znanstvene in izobraževalne ustanove.
Britanija poklonila železniški material Poljski
London, 6. - VZN — Ker ima Poljska nujno potrebo, urediti si promet, ji Je britanska vlada poklonila železniški material v vrednosti pol milijona šteritagov.
Ta prispevek, ne oziraje se na znesek, ki ga je dala Velika Britanija Poljski s pomočjo UNRRA, je izven vsakega trgovskega sporazuma s Poljsko. Železniški material bodo poslali na Poljsko začetkom meseca marca.
Demanti Jugoslovanske tiskovne agencije
Beograd, 6. Tanjug. — Tanjug Je izdal sledeče poročilo:
*Italijanska časopisna agencija ANSA je J. februarja po radiu New York, sporočila, da je Jugoslavija pred prihodom komisije itirih velesil poslala na področje Trsta tisoče Slovencev,
Tanjug je pooblaščen izjaviti, da je poročilo italijanske časopisne agencije popolnoma izmišljeno in neosnovano. Namen takih izzivanj je oči/viden. Tendenca takih napačnih poročil obstaja v poskusu, ustvariti tako ozračje, da bi bilo vprašanje Julijske krajine in Trsta rešeno v prid Italije».
Novi francoski veleposlanik
v Moskvi
Pariz, 6. — Po poročilu lista »Na-tion» bo Dejan zamenjal generala Catrousa kot francoskega veleposlanika v Moskvi.
Bolgarski tisk zahteva priključitev! Trsta k Jugoslaviji
Sofija, 6. Tanjug. — Bolgarski tisk posveča vprašanju Trsta vrsto člankov, v katerih poudarja upravičenost Jugoslovanskih zahtev po priključitvi Trsta in Julijske krajine k Jugoslaviji. Poudarja, da je usoda Trsta problem, ki ne zanima samo Jugoslavijo, temveč vse balkanske narode.
Bolgarski list «Otačestveni front» piše v članku pod naslovom: »Ko-mu mora pripadati Trst» o bližnjem prihodu posebne zavezniške komisije, ki bo proučevala bodočo mejo med Jugoslavijo in Italijo, ter poudarja, da Italijani delajo vse, kar je v njihovi moči, da bi pridobili komisijo na svojo stran, tako, da bi Trst ostal Italiji.
List poudarja, da spada Trst zemljepisno k balkanskemu polo-
Potrdltev sovjetsko-poljske pogodbe
Moskva, 6. - Tass — Dne 5. 2. 1946 sta Viktor Levedev, izredni poslanik ta opolnomočeni minister ZSSR na Poljskem in Vicentl Rzi-mowskl, minister za zunanje zadeve poljske republike, v Varšavi izmenjala uradne listine o ratifikaciji pogodbe med ZSSR in poljsko republiko. Pogodba, ki se tiče »o-vjetskoipoljske državne meje, Je bila podpisana 16. avgusta 1945 v Moskvi ta sta Jo ratificirala Krajo-wa rada narodowa poljske republike dne 3L decembra 1945 in predsedstvo Vrhovnega sovjeta ZSSR dne 13. januarja 1946.
Zopet ameriška letala za Španijo
Barcelona, 6. Tass, — Ass. Press javlja vest, ki jo Je objavil barcelonski list »Van Guardia», da se Je vrnila iz Francije španska nakupna komisija, ki Je nakupila a-meriškega materiala v skupni vrednosti 10 milijonov dolarjev, med drugim znatno število letal ta avtomobilov.
Krzlckl se vrača v Ameriko
Predsednik Slovanskega kongresa v ZDA Krzicki, ki se po dolgem potovanju po Evropi vrača v Ameriko, Je izjavil, da v vseh deželah vzhodne Evrope ljudstvo popolnoma podpira svoje vlade.
Ustanovitev komisarijata za industrijske nasade
Baku, 6. - Tass — Z odlokom predsedstva Vrhovnega sovjeta Azerbejdžanske SSR je bil ustanovljen republikanski ljudski ko-
Razprava proti pristašem »gibanja narodnega preporoda11
®«ograd, 6. Tanjug. — Pred vo-sodiščem v Beogradu se Je J"®®1 proces proti 17 pristašem ta-_*Vanega igibanja za narodni L*P°rod Jugoslavije*. Organizator-tega gibanja so med vojno so-. *v&li g sovražnikom ta po osvo-nadaljevali s svojim proti-J^tatadm delovanjem. Med obto-sta dve ženski, j. * čelu seznama obtožencev Je ,l0^ar Vasic, major bivše Jugo-a *®ake armade ta beograjski in-,	Med okupacijo Je bil za-
Uj *** v komisariatu tvrdke Solo-j. ?• katere komisar ing. Kirchner osvoboditvi kot narodni ustreljen. Kasneje Je Va-PodwPl1 0,1 Nemcev neko tidovako S katerim Je delal za ao-dn rnikta 1944. se Je Vasic pri-organizaciji Draže Mlhajlo. ta bil imenovan za poveljnika dei t b*°8raJske armade* ta se u-. borb proti narodno osvobo-
dilni
vojski.
j1t? ^obodltvi Je Vasič organl-»Ribanje narodnega preporo-tiskni11	tiskarno,	v	kateri so
pjr" ilegalne letake. V svojem ^tharodnem delu se Je Vasic po-k is številnimi izdajalci v deželi jPoskukai koordinirati aktivnost vihL0narnth elementov v Jugosla.
Oh\lnozematvu-j, - ,, neo Zlvotln Matic, trgovec,
l°vl m®d vojno tudi član Mihal-
. *Ve organizacije, sodeloval le
vodil propagando med
Prvi dan proceca so bili zaslisa <nl trije glavni obtoženci, ki priznavajo delovanje, katerega so obtoženi.
* N*«.	1
. ^»taci ltl
^ti, ta
Agrarna reforma t najrodovlt nejšem predein Jugoslavije
Beograd, 6. - Tanjug — Po zakonu o agrarni reformi v FLRJ se Je nedavno izvršila razlastitev velikih posestev v Vojvodini, ki je najrodovitnejši predel Jugoslavije.
Med razpravljanjem o razlastitvi je bilo ugotovljeno, da poseduje neznatna manjšina mnogo več semlje, kot velika večina delovnih kremtov. V Vojvodini so se te diskusije vršile doelej na 11.260 posestvih. Okoli 152.000 ha zemlje je bilo že uvrščenih v zemljiški skal d.
V Vojvodini se je priglasilo 110.813 kmetov. Tl kmetje posedujejo skupaj okoli 47.000 ha, kar pomeni, da ima vsakdo izmed njih približno samo pol ha.
Zemljo iz zemljiškega sklada bodo razdelili med revne kmete, čimer bodo dokončno popravili krivico, ki je bila desetletja vzrok bede ta pomanjkanja ogromnega števila kmetov.
Ta mesec bodo sodišča odločala o spornih vprašanjih, ta pospešila rodovitnost zemlje, tako, da bodo dela za pomladno setev mogla bi ti izvršena o pravem času.
MVokl 80 k'11 Pristaši narodno-O^Pdtaega gibanja.
°4*neo Anton Bozlč - Kovič, j« bivše jugoslovanske vojske, V j, okupaciji prostovoljno stopil kaj Paveliča ta zavzemal ne-ftbJ^elJnlsklh mest v dAavi j* -T. Po«lan Je bil na Dunaj, kjer 4,lov °,vlr*l protiletalski kurz. So-J* v borbi proti narodno-i »odllnl vojski in zavezniškim
Sen«81 obto”n«i *o sodelovali s nlml ln Jtm P°nM*a11 Prt tl-«Vt ^•»oborosevaniu proti ljud-
ta«	J®	tispelo	l*datl sa.
Ifl i ® številko svojega »biltena* ^odkrita zs ob pričetku
; komisije za razmejitev med jagoslavijo in Italijo
London, 6. Unipress. — Po porottlih iz ameriških, virov, je bila nocoj imenovana komisija, ki se bo podala v Julijsko krajino in ki se bo le ta teden sestala v Londonu, da izdela načrt svojega potovanja.
Domnevajo, da bo komisija odpotovala v teku desetih dni. Vse Itiri države bodo hkrati objavile imena Slanov komisije.
To komisijo so imenovali, da določi v Julijski krajini italijansko - jugoslovansko mejo in da se bo pri tem osla-njala na etnično stanje tega spornega ozemlja.
ZDA, Anglija, ZSSR in Francija imajo v tej komisiji vsaka po pet članov, vltevH zemljepisne, vojaške in pomorske izvedence.
toku, ki Je njegovo naravno zaled-l je in da etnografsko pripada slo-l vansksmu prebivalstvu, ki pred-1 sta vi ja v mestu kontaktno homo-1 geno skupino.
List nadaljuje: »Narodi vsegaI balkanskega polotoka bi morali tol vprašam je kar najskrbneje prouče-1 vati, kajti v preteklosti Je bil italijanski Trst vselej nevarnost za| njihovo svobodo in suverenost.* Neodvisni list »Den* podaja krat-l ko zgodovino Trsta in Julijske kra-j jine od leta 1919. do danes in pou-l darja, da je Italija 20 let vodila I le agresivno politiko proti Jugo-| slaviji ta da je bila ta politika stal-1 na grožnja za mdr na Balkanu.
»Med vojno Je bila Jugoslavija I vselej na strani zaveznikov, borila! se je skupaj z njimi pod najtežjimi I okoliščinami ta dala žrtve, ki sol večje kot žrtve katerega koli dro-| g?ga naroda na svetu. Jugoslavija | je dala preko 1,700.000 žrtev.*
List zaključuje, da mir, ki bol sklenjen s Hitlerjevim satelitom I-l talijo, ne sme teptati pravice na-l roda, ki se je tako junaško boril [ za svobodo in pravico.
Ciničen predlog
OSTRA ZAVRNITEV PREDLOGA URUGVAJSKE DELEGACIJE ZA IZKLJUČITEV SMRTNE KAZNI NAD NURNBERŠKIMI ZLOČINCI
Izdajalec Nedič
Isvrill samomor
Beograd, 6. - Tanjug — Ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ izdalo sledeče poročilo o samomoru Milana Nediča:
»Iz strahu pred odgovornostjo in da bi se izognil zasluženi kazni za zločine, ki Jih Je zagrešil nad srbskim narodom, Je bivši ministrski predsednik »srbske* vlade med okupacijo, Izdajalec Milan Nedič, dne 4. februarja ob 8.30 dopoldne Izvršil samomor.
Uspelo mu Je, iztrgati se straži, ki ga Je peljala na zaslišanje ta skočiti z okna v tretjem nadstropju zgradbe na ulici Knoginje Ljubice št. 31 sr Beogradiu*
London, 6. VZN. — Agencija U-nlted Prees poroča, da Je urugvajska delegacija predlagala glavni skupščini Združenih narodov, naj bi na razpravi v Niirnbergu izključili smrtno kazen ta omejili najvišje kazni na dosmrtno Ječo, češ da bi Javna izvršitev sodbe nad obtoženci v nttmberškem procesu bila »demoralizlrajoč prizor* ter bi lahko po vsem svetu vzbudila zanje simpatije. Predlog tudi navaja, da predstavlja obsodba na prisilno delo najstrožjo kazen ter je združljiva z demokratičnim načelom spoštovanja človeškega življenja.
Poročilo pristavlja, da je do te presenetljive zahteve prišlo na podlagi navodil vlade v Montevideu.
Odgovor ukrajinskega predstavnika
London, 6. VZN. — Veliko pozornost v glavnem odboru Združenih narodov je povzročila Izjava, ki jo je podal danes popoldne dr. Dimitrij Manuilskl, vodja ukrajinske delegacije, v kateri Je označil predlog delegacije Urugvaja kot fašističen.
Manuilskl je dejal, da bi za ta predlog, če ne bi vedel, da ga je stavila delegacija, ki je član Združenih narodov, upravičeno sumil, da izhaja od nacistične Nemčije. Dodal Je, da Je on predstavnik države, ki so jo napadli Nemci ta bi zato rad opomnil delegacijo U-rogvaja na stotlsoče umorjenih o-seb v Kijevu, prestolnici Ukrajine in na tisoče nedolžnih žrtev, ki so jih nacisti povzročili v plinskih celicah. Ta predlog ima nevarnost za obstoj organizacije Združenih na rodov same ta zadaja globoko rano evropski zavesti. Opomnil je, da predlog Urugvaja ne bi smeli staviti na dnevni red, v primero pa, če bi ga predložili glavni skupščini, bi imel. ta korak hude in zelo resne posledice.
Zavezniški tožilci odbili poziv Urugvaja
Niimberg, 6. — Zavezniški tožilci so danes odbili poziv Urugvaja Združenim narodom za ukinitev smrtne kazni za nacistične vodite lje, ki stoje sedaj pred sodiščem, z utemeljitvijo, da Je to korak dežele, ki ni bila nikoli napadena in Jo je Hitlerjeva bliskovita vojna pustila bb strani ter ji ni prizadejala nobene škode.
Britanski tožilec polkovnik Phlll-more je poudaril, da Je Urugvaj podpisal listino Združenih narodov, ki daje sodišču pravico do Izreka smrtne kazni Ur pristavil, da se mu zdi taka zahteva nekoliko ka sna.
Torre Annimziata po eksploziji in ki Je baje končala na črni borzi.
Rimska radijska postaja je dodala, da bo danes italijanska vlada razpravljala o tem vprašanju.
Po današnjem Reuterjevem poročilu Je angleški general Cripps pri zavezniški komisij baje izjavil, da je blago, ki so ga poslali v Torre Annunziata, naglo Izginilo, ta da je italijanska policija, ki je Imela nalogo stražiti skladi&če, sodelovala pri domnevni tatvini.
Odkriti neofašisti
Bologna, 6. - VZN — V Moden! so odkrili neofašistično organizacijo, katere vodja Je bil 22 letni Artur Poppl, ki je prej pripada! republikanski črni straži.
V zvezi s tem so v mestu aretirali 19 oseb.
Delegacija ameriške mladine 2e 6 tednov v ZSSR
Moskva, 6. Tass. — Predsednik delegacije ameriške mladine, ki se mudi v SZ, Joseph Engel, Je dejal v razgovoru a Tassovim dopisnikom:
»Več kot 6 tednov se mudimo v
ZSSR. Obiskali smo Leningrad, Stalingrad ta Georgijtko republiko; dana nam je bila možnost, se znanitl se z vsestranskim življenjem sovjetskega ljudstva, zlasti pa sovjetske mladina
. Velik vtis je napravila na nas soglasna želja sovjetskega ljudstva, uživati stalen ta trden mir. Posebno nas je veselilo, ko smo videli, da sl želi sovjetsko ljudstvo nadaljnje utrditve prijateljstva z ameriškim ljudstvom, katerega temelji so bili položeni v skupni borbi proti skupnemu sovražniku fašizmu, in da Je voljno poglobiti trgovske ta kulturne stike z ZDA, Kamor koli smo šli, vsepovsod smo opazovali veliko zanimanje sovjetske mladine za življenje ameriške mladine.
Na vse izmed nas je napravilo ogromen vtis zaupanje sovjetske mladine v svojo prihodnost. Sovjetska mladina se zaveda, da bo posledica vseh žrtev in trpljenja med vojno, boljše življenje v prihodnosti. Zaradi tega pomaga sovjetska mladina vladi pri obnovi dežela To smo zlasti videli v Stalingradu.
8 svojega obiska v SZ bomo odnesli najlepše vtise.*
KRATKE VESTI!
PARIZ. Sodišče v Nimesu Je obsodilo na smrt Maksa Thalarja, j člana Waffen SS-polka »Brandenburg*. Thaler se Je udeležil operacij proti francoskim partizanom ln uboja članov gibanja odpora v | Cavaillon-u.
MOSKVA. Izšel je tretji del ro- I mana »Peter Veliki* — posmrtno delo pisatelja Aleksa Tolstoja, ki | je umrl pred enim- -letom. Prva dva dela tega zgodovinskega romana I sta bila ponatUnjena 46 krat, v vsega skupaj 1,500.000 izvodih. Ta roman, za katerega je dobil pisatelj Stalinovo nagrado, Je bil predelan za film, ki Je v Sovjetski zvezi ter inozemstvu žel mnogo | uspeha.
DUDIMPE ŠTA, Državni svet ljudskega sodišča je v imenu republike potrdil smrtno obsodbo I vojnega zločinca, bivšega madžarskega ministrskega predsednika Belo Imredyja, ki je naslovil prošnjo za pomilostitev na predsednika | republike Tyldija.
BEOGRAD. V Beograd je prispe- I ta. skupina šestih znanstvenikov, arheologov ta etnografov, ki sl želijo seznaniti se z arheološkimi in etnografskimi spomeniki v Jugoslaviji. Sovjetski znanstveniki se bodo mudili v deželi nekaj tednov, in obiskali vsa znanstvena središča | v državi.
ATENE. Ustanova UNRRA Je I včeraj izročila grškim železnicam v Solunu 16 lokomotiv, ki so preostale zavezniškim armadam v Egiptu. S tem se je število lokomotiv na grških progah povišalo na 32. Grške železniške proge dosegajo zdaj komaj 15% predvojne že- | lezniške mreže'.
FRANKFURT. Agencija United I Press sporoča, da je ameriška vo ja- I ška informacijska služba objavila vest o odkritju ilegalnega časopisa
»Baklja*. Ta Časopis Je prvi te vrste, ki so ga odkrili od dneva [ nemške predaje.
VOJNI ZLOČINCI, KI SE SKRIVAJO!
POD KRINKO
Italijanska policija sodelovala pri tatvini blaga UNRRA-a
Rim, 6. - VZN — Po Reuterjevem poročilu je rimska radijska postaja sinoči objavita, da namerava notranji minister Romlta razčistiti vprašanje pomolita pošiljke ustanov« UNRRA, ki so jo poslali
London, 6. - Tass — Na sestanku odbora št 3 ZN za socialna, humanitarna in kulturna vprašanja, Je med diskusijo o problemu beguncev govoril član sovjetske delegacije prof. Arutinlan, ki je opozoril na izkustvo po prvi svetovni vojni ln dejal:
Naša organizacija Združenih narodov mora iz tega sklepati, da Je treba vso zadevo pomoči beguncev organizirati na popolnoma humanitarnih temeljih, ki izključujejo vsako možnost, da bi se begunci uporabiti v politične, protidemokratične namene.
Na žalost tega pogoja trenutno vedno ne spoštujejo. Imamo podatke, da se v begunskih taboriščih v nemških zasedbenih področjih, nadalje v Italiji in drugod, vodi politična propaganda proti interesom ZN. Ljudje, ki so sodelovali s hltlerjevcl med okupacijo, uživajo popolno svobodo ta lahko nadaljujejo svojo izdajalsko delovanje v teh taboriščih.
S tem je treba odločno nehati. Nedopustno je, da bi pod krinko beguncev pitali Quisllnge, izdajalce in vojne zločince, kot se to sedaj dogaja. Največja naloga pri organiziranju pomoči beguncem Je prenehanje pomoči izdajalcem in vojnim zločincem, ki se skrivajo pod krinko beguncev.	.
Mnogi delegati, ki so ca tem mestu govorili, so to zahtevali in mi moramo na to opozoriti v priporočilih glavni skupščini, gospodarskemu ln socialnemu svetu ln poskrbeti, da s« pomoč Qulaltago-
vim izdajalcem ne bo končala samo v besedah, temveč tudi v dejanjih. Biti moramo budni, ta nikakor dovoliti, da bi nas kdo zavajal z lepimi besedami o humanosti. Resnična humanost pomeni, da dobijo izdajalci in vojni zločinci to, kar zaslužijo, da so kaznovani, kat to zahteva pravica, ta da ne mešamo teh hitlerjevskih agentov s nesrečnimi begunci, ki so Jih hltlerjevcl izgnali iz domovine.* Prof. Arutinlan je noto govoril o metodah za rešitev problema beguncev ta dejal:
»Ce Izključimo iz kategorije beguncev razne vrste izdajalcev in lažnih beguncev, potem lahko razdelimo resnične begunce v več skupin. V prvo skupino bi spadali tisti, ki so bili Izgnani ali prisiljeni bežati iz hitlerjevske Nemčije ter drugih fašističnih in pol fašistični h dežel.
Glavna skupščina mora premlsli-
Poljsko-madiarska trgovinska pogodba
Budimpešta, 6. - Tass — V Budimpešti je bila podpisana trgovinska pogodba med Poljsko ta Madžarsko. V imenu Madžarske je podpisal trgovinski minister Ro-nal, v imenu Poljske pa pomočnik ministra za zunanjo trgovino W. Roksiomsky.
Po pogodbi je Poljska prevzela nase obveznost, da bo oskrbovala Madžarsko s koksom, premogom, cinkom, sodo itd. v zameno za madžarski boksit itd.
19.11.1921: Ko še ni bilo fašizma:
so bili zažgani prostori »Ljudskega odraz v Sv. Križu pri Trstu.
i	i	i	i	»ii ,...... mm1	1
• JX'	|	v a, jfcji
r j. '''■.'4V.V^	C
>>• V:-, v*.
tl, da so se Quislingi, izdajalci ln vojni zločinci umazali vsestranskim sodelovanjem a sovražniki ZN, da Jih zaradi tega ni mogoče smatrati za begunce ta da ne mo-1 rejo uživati zaščite ZN.
Quislingl, Izdajalci ta vojni zlo-1 činel, ki se skrivajo pod krinko beguncev, morajo biti vrojeni v | svoje domovine.
Nemci, ki so bili transportirani I iz drugih dežel v Nemčijo, ali ki so pobegnili iz drugih dežel pred zavezniškimi armadami, ne spadajo pod to resolucijo. O njihovem vprašanju morajo odločiti zavez- j niške zasedbene oblasti v Nemčiji I po sporazumu z vladami posameznih dežel.*
Razpravljanje o prehrambenem položaja
London 6. VZN. — Angleški mi-l n istrski predsednik Attlee Je vče-| raj izjavil v zpodnji zbornici, da Jel Velika Britanija poslala preteklo leto Združenim narodom, predvsem I evropskim, 1.800.000 ton živil. do-| čim Je imela na koncu preteklega) leta 4.800.000 ton živil v rezervi
Na povabilo Velike Britanije sol se včeraj sestali v Londonu zastop-l riki Franclje, Sovjetske zveze, I Združenih držav, Kitajske ta An-| gllje ln razpravljali o položaju pre-| hra«« v svetu.
Nekateri ameriški zastopniki sol predlagali, naj bi v Združenih dr-| žavah zopet uvedli racionlranje | hrane.
Italijanski vojaki ob svojih rtrofejah*
SMAST. V letu 1943 so Italijani ustrelili Venceslava Bajt, aretirali pa so naslednjih 11 oseb: Antona Sokol, Antona Koren, Maksa Smrekar, Franca Ručna, Franca Golja, Ignaca Golja, Alojzija Sokol, Ignaea Fon, Ivana Ručna, Franca Smrekar in Rudolfa Koren. Slednjega so internirali v Nemčijo. Po' aretaciji so trem posestnikom izropali razne premičnine. Leta 1943 so Italijani prisilno mobilizirali 20 mladoletnih fantov. Prišli so iz Kobarida v vas, spravili fante na kamione in jih odpeljali neznanokam. iele po dolgem času se je zvedelo, da so jih odpeljali v kazenske bataljone, v Toskano, na Sicilijo in drugam.
Delo italijanskega okupatorja je nadaljeval nemški. V letu 1944. so Nemci aretirali Amalijo Golja, Pavlo Mallgoj in Marijo Mallgoj, Jih odpeljali v goriške zapore ter nato internirali v Nemčijo, od koder se niso vrnile. Domobranci so pod poveljstvom nemške komande prisilno mobilizirali dva mladoletna fanta in Ju odpeljali v Trst.
V avgustu 1944. so Nemci ob priliki borb s partizani skoro vsem posestnikom odnesli razne premičnine in prizadejali mnogo škode. Proti koncu leta 1944. so Nemci prisilili moške ta ženske, da so v Kobaridu kopali strelske jarke. To Je trajalo, dokler s« niso Nemci umaknili.
BREGINJ. Leta 1941, po razpadu Jugoslavije je prišlo v vas 20 italijanskih orožnikov ter 50 italijanskih alpincev. V razgovorih s civilnim prebivalstvom so pogovore napeljevali na politiko in aretirali pri tem razne osebe. V letu 1942 so Italijani mobilizirali 100 mož in mladoletnih fantov ter jih odpeljali v kazenske bataljone »Battaglioni speciali* v Arezzo na Sardi. nijo in Sicilijo.
Leta. 1944 so Nemci ubili 7 oseb. Ignac Borjamčič, Štefanija Bo-rjančič, Matilda Borjančič ta Danica Simao so zgorele v hlBL U-gtrelili so Rozalijo Tonkli, Jožefa Mazora (oče), ta Jožefa Mazora (sin). Aretirali so 15 oseb, ta sicer: Alojzija Slmac, Alojzija Uršič, Marijo Rakar, Fani Tonkli, Justino Lervkič, Marijo Simac, ki so Jih odpeljali v internacijo, Marijo Rakar, ki so jo odpeljali v goriške zapore ta čez nekaj mesecev izpustili, Oskarja Brio, Danico Simac, Cilko Simač, Marijo Mazora, Justino Rakar, ki »o jih odpeljali v internacijo v Nemčijo, Jožefa Simac, Nado Borjančič ta Ano Mazora, ki so jih odpeljali v Internacijo v Nemčijo, od koder »e niso vrnili.
V marcu 1944 so Nemci napadli partizansko postojanko, ki je bila za vasjo. Ustrelili so 18 partizanov. »Požgali 4 poslopja, kjer so zgoreli 4 moški. Pri tem Je poginilo 8 glav živine. Obenem so zažgali 5 gospodarskih poslopij. Prizadeti so bili: Jožef Tonkli, Valentin Mazora, Jožef Mazora, Ivan Len kič, Hieronim Rakar, Anton Filipič.
Maja 1944 Je prišla v vas nemška patrulja. Izven vasi so napadli partizansko edinico in ustrelili 2 partizana. Imeni padlih sta neznani. Oktobra 1944 po Nemci, domobranci in italijanski fašisti obkolili vas ter z bombami zažgali 8 poslopja. Pri tem Je »gorelo tudi nekaj glav živina Ustrelili so 2 tovariša, ki sta bila v vasi. Prizadeti so bili naslednji, ki so jim zgorele hiše: Ignac Borjančič, Ivan Bric ta Alojzija Modrljančič.
Novembra 1944 so Nemci ob priliki borbe z garibaldincl ujeli
7 partizanov, ki so jih nečloveško mučiti in nato ustrelili. Ostalih 5 pa so odpeljali proti Kobaridu. Istega dne so ujeli izven vasi 2 partizana, ki so ju na licu mesta ustrelili. Imeni sta neznani.
Januarja 1945 so Nemci ta domobranci prišli v vas ta oplenili
8 posestnike.
ROBEDISCE: 12. S. 1943 so Italijani aretirali Sknor Slavka, ki je bil pozneje interniran v Mathausenu. V letu 1942 in po 43 so italijanski karabinjerji s postaje Breginj pričeli prisilno mobilizirati vse mladoletne fante. Odpeljali so jih neznano kam, in pozneje se je čele izvedelo, da so bili odpeljani v kazenske bataljone v Aquilo itd. Tako je bilo mobiliziranih 44 fantov.
Takoj po svojem prihodu v vas, so nadaljevali s terorjem Nemci. Povzročili so pet umorov. Ustrelili so Cencič Jotefa, Komunijar Venceslava, Oenčič Alojzija, Oenčlč Ano ta Cencič Antona. Aretirali so Oenčič Rozalijo, Cenčič Suzano, ki sta bili Internirani v Auaolmlt-zu Cenčič Jokef je v zaporu umrl, Cenčič Pavlo, Cenčič Amalijo in Cenčič Rozalijo tor Skuer Marijo pa so internirali v Nemčijo.
8. H. 1944. je nemška aviacija iz Čampo Formido iz Vidma bombardirala vas ta poškodovala poslopji Cenčič Jožefu in Cenčič Venceslavu. 22. H. 1944. je nemška policija i« Gorice prišla v vas, ropala, požigala ta ljudi terorizirala. 20. HL 1944. so Nemci s postojanke Kred pri Kobaridu oropali o priliki aretacij v vasi Cenčič Jožefu tri goveda in razne droge premičnine. 6. IIL 1945. pe so na pohodu skozi vas ropali kozaki s postojank« Fojde.
KRN: V letih 1941.42 so italijanski karabinjerji iz Kobarida pričeli prisilno mobilizirati mladoletne fante. Pobirali so jih po hišah in jih prevažali v Kobarid, od tam pa v kazensko bataljone v Aquiio. Mobilizirali so 18 fantov. Leta 1943 so o priliki aretacije italijanski karabinjerji iz Kobarida oropali dvema posestnikoma 7 glav živine in razne premičnine. Aretirali so: Kutin Alojza, Sivec Marijo, Sivec Ivana, Sivec Cirila, ki je podlegel mučenju, Gregorčič Ivana, Rutar Rudolfa, Rutar Ivana in Medved Antona.
Nemci so 28. VUL 1944. ustrelili Sivec Ivana, aretirali in internirali pa Kragelj Antona, Rutar Ivana, Rakušček Leopolda, Kragelj Antona, (ni istoveten s prejšnjim), Kragelj Ivana, Rutar Rudolfa, Rutar Alojza ln Rutar Leopolda, ki je v Nemčiji v internaciji umrl.
L 11. 1943. so Nemci ob priliki ofenzive NOV pridrveli v vas, ropali ta terorizirali prebivalstvo. Enemu posestniku so oropali 55 q sena, Sivec Antonu pa požgali dva senika.
MA GOZD: V letu 1942-43 so Italijani prisilno mobilizirali 20 mladoletnih fantov. Odposlali so jih v kazenske bataljone v Aquilo, Sicilijo in Sardinijo.
13. 11. 1943 so italijanski alpinci iz Kobarida in Tolmina ob priliki tridnevne ofenzive proti partizanom na hribih Veli-kovrh, Polovenk, Pivhovec in Kraški vrh, hudo ranili Koren Antona, ga potem kot žival vrgli na avto in odpeljali v Kobarid in pozneje v Trst. Ob tej priliki so odpeljali 25 glav živine. V naslednjih mesecih so italijanski alpinci, na večkratnem pohodu skozi vas, oropali 12 posestnikom 25 glav živine in razne druge premičnine.
2. 4. 1943 so Italijani ustrelili Rakušček Ivana, internirali pa Kapitan Jožefa, Koren Stanka, Koren Franca, Koren Antona, Koren Andreja.
2. 11. 1943. so Nemci ob priliki ofenzive proti NOV v vasi ropali. Oropali so 20 glav živine, ta požgali 6 gospodarskih poslopij: Rakušček Matiji, Medved Jožefu, Koren Francu, Koren Stanku, Korlnčič Antonu ta Žagar Francu. Aretirali in internirali so Koren Jožefa, ki Je v Dachau-u umrl, Koren Cvetka, ki je pogrešan in Koren Marijo.
V letih 1944-45 so Nemci ta domobranci s postojanke Trnovo in Kobarida oropali 14 posestnikom 17 glav živine ta druge premičnine, je prisilno mobilizirala 13 oseb zaNemika «Encla- iz Kobarida pa utrjevanje Jarkov na hribu Ofcbana.
PRIMORSKI DNEVNIK
7. februarja 194&
Se
odrešitve
aa Benečijo?
Dan za dnem čujemo o terorju neofažistov v Benečiji. Sto let italijanskega gospodstva Je mogel zmanjkati narodno zavest, slovenskega Jezika, narodnosti, pa Benečanom ni mogel vzeti. Benečija j« prva okusila »blagodejen* vpliv rimske Imperialistične dvatisočletna »civilizacije* na svoji koži. Cim prestopinuj reko Idrijco na poti z Brd ali pa gorski greben nad llv-skimi Ravnami na poti iz Kobarida, ie nam udari v odi velika razlika med bivališči, med izbami ln navadnimi znaki blagostanja ali be. do. Se večja beda J« v Bsnečijl )cot v ostalih predelih Primorske, Se revnejfia so ognjišča ln še redksjia električna napeljava. Tudi beneška slovenščina ni tako čista kot kobariška. Sto let Jo že zatirajo in le najstarejsi »e spominjajo slovenskih šoL In vendar mati govori z otrokom se vedno slovenski. Se ni umrla slovenska narodna pesem. V Sentpetru *o napravili Italijansko učiteljišče. V vse vasi so poslali italijanski in v zadnjih desetletjih tudi zagrizeno faaistične učitelje. Toda Se govorijo otroci slovenski. Pa ao prišli dnevi poloma ln ponosni gospodarji novo osvobojenih ruskih step ao be&all kot tepeni psi. Z italijanskimi alplni so bežali tudi benjtfkl ln tudi njim so Nemci rezali prste, s katerimi so se oklepali vozil za domovino. Ko pa so priSll domov, so mladi Benečani prisluhnili partizanski pesmi v domačih hribih.
Vstal Je prvi Beneški bataljon in vedno bolj so postajali Benečani borbeni, čeprav so zločinski SS-cvcl in Italijanski fašisti požigali njhove vasi.
Svoboda pa, ki je vsaj deloma zasijala ostali Primorski, ni dospela do Benečija. FaJSistl ao si v zadnjem trenutku nadeli krinko ezopovskih partizanov, za katera partizanstvo ni pomenilo boja proti naclfašizmu, ampak je obstajalo v fašistični »antikomunistidnl frazeologiji, v blatenju garibaldinskih ln slovenskh partizanov in terorju po Harem skvadclstičnem receptu. Nekaj zaslepljena moške mladine Je začelo preganjati beneške rodoljube, nekaj ostalih pa se je pod terorističnim pritiskom vpisalo v ozo-povce. Čudni partizani, ki se formirajo šole zdaj — po končani borbi. Toda te nove skvadristlčne tol-
pe nimajo namena boriti se proti 1 grarnega referenta za Benečijo), nacifaSizmu — one so tu za uatca- Namor Cesarja iz Razpotja, Olge s hovnnje miroljubnega ljudstva, one Pacuha ln drugih prodal na črni so tu, da bi preprečile svobodno iz- borzi 10 kg pšenice po 70 lir za kg, ražanje ljudske volje. Sedaj celo katero so njemu ln pajdašem Izrol preprečujejo postavljanje slavolo- čili zavezniki za revno prebivalstvo
kov na čast komisiji Združenih narodov, ker hoče beneško ljudstvo z njimi izraziti svojo narodnostno pripadnost.
V zadnjih časih se v Benečiji vrsti ena sama veriga tsrorja. No-vofašlstlcni zločinci nagovarjajo celo zavezniSke vojake, da Jim v nepoznan ju položaja pomagajo strahovati ljudstvo.	*
Fašisti kot Sidaro Luciano, ki ga je celo čedadskl italijansko nacionalistični CLN obsodil zaradi nesramnega žaljenja Slovencev, ljud-ja, kot ta urednik ilegalnega fašističnega lističa «11 tricolore», so danes zopet občinski tajniki. Omenjeni v občini Drekonja, drugi po večini ostalih beneških občin. Omenjamo Sidara ne zato, ker je morda bolj razvpit od drugih njimu podobnih razbojnikov, ampak ker mora tudi zdaj zavezniška policija zopet preiskavatl njegovo izžemal-sko delovanje. V oktobru 1945. je s pomočjo Severina s Krasa (a-
njegov* občine. Taki ljudje, ki strahujejo skozi desetletja beneško ljudstvo, so danes zopet na površju. Ljudje stiskajo pesti ln čakajo. Na svoje hiše pišejo cZivel Tito, živela Jugoslavija* in drugo, kar bi moglo mednarodni komisiji pokazati njih žeije ln narodnost. Čakajo, da bi se končno nekdo pozanimal zanje. Ne pritekujejo, da bi samo gledali napise ln jim verjeli. Marsikdo bi lahko rekel: »Napisi se hitro naredijo*, čeprav Jih delajo v Benečiji v brk vsemu italijanskemu šovinističnemu in neofašističnsmu strahovanju, četudi Jih pišejo ob zvoku ročnih bomb in brzostrelk ozopovsklh skvadristov.
Beneško ljudstvo čaka, da bi prišla komisija, da bi prisluškovala, kako govori mati z otrokom v teh zapuščenih hribih, da bi slišali slovensko besedo in se prepričali, da j s resnična beseda, ki kriči iz vseh napisov, z vseih zoglenelih sten »Tukaj je Jugoslavija*!
Umetniška razstava 7 prid partlvnsklm vdovam In sirotam podaljšana
UmetniSka razstava v prid partizanskim vdovam in siro. tam, ki je odprta v Trstu na Viale XX. Settembre v Galleria Trieste, na kateri razstavlja 27 umetnikov okrog 80 del, je do nadaljnjega podaljšana.
Prosvetna druitva
Ali ste dobro organizirali akcijo slovenske knjige? Društva tekmujte med seboj 1
Prešernova proslava v gledališču Nazionale
V nedeljo bo ob pol enajstih nova proslava, katero priredi v gledališču Nazionale Prežer-Slovensko narodno gledališče za Trst ia Slov. Primorje. Pri proslavi sodelujejo člani Slovenskega narodnega gledališča za Trst in Slov. Primorje.
Prešernov teden
Teden je posvečen slovenski knjigi: Darujmo vsaj eno knjigo knjižniči svojega Prosvetnega društva.
Otroška ura v radiu zopet uvedena
V nedeljo 10. t. m. bodo primorski otroci imeli zopet svojo uro v tržaškem radiu. Tako je popravljena krivica, ki so jo napravili na-Sim naj mlajšim. Otroška i*ra bo kot navadno od 15h,
Prosimo vse čitatelje, da opozore na to oddajo vso mladino.
Pionirska vodstva po vaseh ln učiteljstvo vabimo, da obnovijo kolektivno poslušanje; kjer tega šo niso uvedli, da ga organizirajo na novo. Prva oddaja bo posvečena O. Zupančiču.
Dopisujte v „Primorski dnevnik.
Iz gluhonemnice i/ Portoroža
V lepem Portorožu v Istri je Poverjeništvo PNOO otvorljo 7. januarja 1.1. gluhonemnico za otroke slovenske narodnosti iz Slovenskega Primorja
Vanjo prihajajo sedaj starci s svojimi otroki. V skromnih culicah nosijo potrebščine svojih ljubljencev v novi dom.
Negotovi so. Mnogi imajo solze v očeh—
»Tovariš ravnatelj! Toliko smo hodili in tak mraz je. Nič zato, saj bomo rešeni hudih skrbi...* so njihove prve besede.
Med soizaml ogledujejo druge otroke.
«Pa bo moj otrok kdaj govoril? Ali mu morete pomagati?* se trga iz njih... »Vse bom bala, samo da bi me otrok enkrat poklical z besedo »mama!»
Seja MOS-a za Trst
Včeraj so Je MOS za Trst sestal k redni seji. Predsednik MOS-a, odvetnik Pogassi Je v imenu vseh povzdravil novega svetnika, ki ga je določilo Gibanje za neodvisnost Julijske krajine, a ga je Konzulta 3. t. m. Izvolila.
Nato je navzočim prebral odgovor, ki ga je dal angleški premier Attlee MOS-u na njegove čestitke, in pismo ZVU, ki »poroča, da bo na radiu zopet uvedena slovenska otroška ura. V zvezi s tem je Svet poveril posebni komisiji nalogo, da preštudira vprašanje radijskih oddaj s prosvetnega ta umetnostnega stališča.
Svetnika prof. Ferlan In Pahor sta poročala 0 šolskih vprašanjih, o otroških vrtcih, zavetiščih In o roditeljskih svetih ter poudarila potrebo, da ZVU n a tem polju ukrene nujne mere.
Svetnik Kocijančič Je podal zanimiv referat o obnovi mesta, sta-
Istra zahteva svoje
Koper je bilo nekdaj gnezdo italijanskih šovinistov. Avstrija sama je tla na roko italijanskim nacionalistom na škodo Slovencev. Dovoljevala je in direktno pomagala, da Je (Lega Nazionale* (kateri je sledila potem »Italia Redeuta*) postavljala italijanske sole v slovenskih vasrh. Slovenski učitelji so morali polagati Izpit iz italijanščine, da bi lahko poučevali v slovenskih 5oiah v bližini obale. Italijanski posestniki so že takrat silili svoje kolone, da so pošiljali svoje otroke v italijanske sole. To se ja godilo že pod Avstrijo. Po prihodu Italije so se razmere poslabenle. Otroci slovenskih kolonov so morali v italijanske Sole. Ko ni bilo več slovenskih šol, so morali govorit' tudi doma italijanski. Mnogi otroci slovenskih atarSev ne poznajo svojega materinskega jezika. In tega ni kriv samo fašizem. Družini Bertok v Simedelll je gospodarica, Kopercanka, strogo zažugala, da ne bi govorili slovenski z otroci sicer, da jih bo prijavila ln odslovila. To Je le en primer. Jesen dokaz za to je dejstvo, da so druflne. ki niso odvisne od gospodarjev iz mest. ohranile svoje lice k'jub zunanjim pritiskom, kolonske družine so pa trpele dvojen pritisk.
Niso tako delali samo fašisti t«? Italijanski nacionalisti. Tudi v škofijskem zavodu, sedaj semenišču, ni bilo do 1. maja 1945, drugače. Gojencem Je mon*. Sirotich-Sirottl strogo prepovedal, da bi govorili slovenski. Ukazal Je: cla vottra parlata sla sempre Itdlana*. Kdor je spregovoril slovinsko besedo, ni dobil kosila ali večerje. Gospodje, ki so bili tedaj v zavodu, Bckar-Bearl, prof. Marzatl Itd. sedaj obetajo v svojih časopisih vse mogoče pravice, jezikovne in nacionalne.
Kdor j>a je občutil na svoji ko&l krivico, jim ne more verjeti.
Dostop v višje šole je bil skoraj nemogoč. Italijansko učiteljstvo po deželi je dobro pazilo, da aa no bi naši ucenci mnogo naučili, gospodje profesorji pa so dobro prečrtali dijakovo ime, preden so mu dali dober red.
V Kopru samem Je bilo nsvarno govoriti slovenski. Vojak Iz Pomjana, ki se je vracnl na dopust. In je na parniku govoril z domačimi v materinskem Jeziku, je bil aretiran. Odvzeli so mu dopust ln ga poslali nazaj k bataljonu. Kopi raki nacionalisti so se trudili, da bi zatrli slovensko govorico. Prodirali so iz Kopra proti notranjščini. Pomagali so Jim nekateri italijanski nacionalistični duhovniki, ki so začeli pridigati v italijanščini v Šmarjah in celo v notranjosti Istre, v Gradnl.
Sedaj vsega tega ni v ec. Istrsko ljudstvo se je oddahnilo. Zato oenl svoj« šole, »voj jezik. Starši pošiljajo otroke v šolo, sami pa hodijo na večerne tečaje.
Zdi se neverjetno, pa \e resnica, da k večernim tečajem redno prihajajo tudi starčki. V Manzanu pri Kopru sta uclteljlci Stariha in Jenko otvorili dva večerna tečaja, za mladino in za starejše. K zadnjemu prihajata redno vsak dan brata, Furlanič Anton, star 65 let. In JoVa. star 63 let. Stari Anton skrbi, da ja soba pripravljena in zakurjena in spodbuja mlajše, da redno obiskujejo tečaj. Mlada učiteljica Je s svojimi starimi ucenci,. ki so res pridni ln za vzgled ostalim, zelo zadovoljna.
Istrsko ljudstvo se dobro zaveda, da Je to sad zmage, ki ga bo lahko ohranilo edino, če bo Istra priključena k Jugoslaviji.
'novanjskih hiš, tovarn, javnih naprav itctt JCer je vprašanje zelo obširno In zapleteno, so ga odgodili do prihodnje seje in dali referentu nalog, da sestavi po droben seznam raznih nujnih del, da se mesto hitro obnovi, s tem zmanjša brezposelnost in omili velika beda. Pri tem pa je treba tudi pravično rešiti vprašanje vojnih oškodovancev, zlasti onih, ki jih je vojna najbolj prizadela.
Končno je tehnično Industrijski odsek MOS-a poročal o svoji delavnosti, t, j. študiju ln sestavljanju načrtov gospodarskega la industrijskega življenja našega mesta.
KULUTRNO-PROSVETNO DELO
Teden dni prosvetnega delovanja
Z odlokom SNOS-a * dne 1. februarja 194S je bil dan smrti velikega pesnika Preierna proglašen za kulturni praznik Blo-•nenije. Prvit ga je praznoval nal narod sredi najhujle borbe. Partizanske edimice v Sloveniji in le posebej po vsej Primorski, so prirejale mitinge skupaj s terenskimi organizacijami. Benetani tn Rezijani, Bovčani tn Brici so prav tako kot Oorenjd in Štajerci prihajali na te kulturne proslave.
Za letoinji kulturni praznik v miru so brez dvoma načrti le vetji. Pripravljajo se prireditve tn teden od 3. do 10. februarja je proglalen letee m% »Prejemov teden*. Poleg proslav bodo naH ljudje v tem tednu zbirali slove*, ske knjige, da pridejo čim pr e j do svojih knjiinio. ki so vsakemu narodu za resno kulturno delovanje neobhodno potrebe.
Tudi v Trstu bo v nedeljo ob 10.30 v prostorih gledali/ta Nazionale Prelemova proslava, ki jo prireja Slovensko narodno glt-daHlte.
KOLONKOVEC:	Pred nekaj
dnevi »e jt vriil splolnt sestanek prosvetnega druitva tF. Preicr-na». Razpravljali so tudi o sporedu za Prelomov teden *n Prelomov kulturni 'veter.
PI4AVE: Odkar ao folisti ukinili drultvo *Llpa», Je do prihoda partizanov vsako kulturno delovanje utihnilo. Zdaj so valčani obnov*H prosvetno druftvo *n i-meH le prvo prosvetno prireditev. Sodelovat je meloni pevski zbor s narodnimi in partizanskimi pesmimi M gledalilka skupina, ki je e nastopom uspela, ker so molke vloge igrali fantje, ne pa dekleta, kot je bita včasih na Kanalskem slaba navada.
Delegacija AFŽ Iz Tržaškega okrožja pri Odreda JA
Ljubezen antifaiistk lz triaškega okrožja do Jugoslovanske armade,
osvoboditeljice Trsta, Istre in Slovenskega Primorja, je neizmerna. Čeprav so oddaljeni, so jih anti-faifistke obiskal* v nedeljo dne 27. 1. 1946.
V prav lepo okrašeni dvorani so delegacijo sprejeli tovariši petega bataljona skupno z mladino ln z vsemi vaščani. V imenu antifaJistk, Slovenk in Italijank, je pozdravila vojsko in prebivalstvo iz Gabrovi-c<5 tov. Justina Sluga — Zmaga.
V znak ljubezni in hvaležnosti do Jugoslovanske vojske je poklonila. slike maršala Tita štabu 5. bat. J-A, tankovski četi, štabu moto divizije. Poročnik Djuro iz 5, bat. se Je v Imenu vseh zahvalil zanje.
Sledila je kulturna prireditev na kateri Je nastopila vojska skupno z mladino ln vaškim pevskim zborom.	'
Ustanovna skupščina ZPP sa sežanski okraj
V nedeljo, 3. t, m. je bila v Sežani ustanovna skupščina ZPP za sežanski okraj. Podpredsednik Okrajnega NOO tov. Pipan Je ot-voril skupočino in pozdravil vse navzoče. Sledili so pozdravi predstavnikov okrajnega odbora SIAU, AFZ, ZSM, Enotnih sindikatov in Okrajnega izvršnega NOO. Nato Je tov. Skala podal pregled političnega poloiaja. Za njim Je govoril tov. Verginella, tajnik ZPP v Trstu. Govoril Je o narodno osvobodilni borbi ln o naših pridobitvah, katere bomo So nadaje branili. Dejal je tudi, da bodo partizani vodili odločno borbo proti reakciji, kakor so jo prej vodili proti okupatorju, dokler ne bo našemu ljudstvu zasijalo sonce popolne svobode.
Sledile so volitve upravnega In nadzornega odbora, nakar so sprejeli resolucijo, ki so Jo poslali
tov. Kardelju.
Po končani skupščini Je bila kulturna prireditev. TovariSl iz Krajne vasi so vprizoriii sliko iz časa borbe. Sledila je prosta zabava. Izkupiček je sel v prid Zveze primorskih partizanov.
KAL-KORITNICA: Nedavno fe i olika mladina nastopila z dvema igricama: vT^moglavka* in »No skakalnici». Mladina ima mnogo vesdja in s« ie pripravlja na nove igrice. Telkoio pa nam pripravlja izbira primernega prostora, ker dovolj lepega in velikega v na}i vari ni. Zato se bo delovanje * prireditvami lahko polteno razvilo lele z nastopom tople jtega vremt na. Vas tudi pro-greia strokovnega pevovodje.
MALI REPEN; Tud i tu se Je ustavilo prosvetno drultvo, ki Je mnogo prispevalo k slo! nos ti in druiabnosti valtanov. Posebno veselje in Ihtahno sodelovanje kal«jo vri pri pevskih vajah. Tudi dramat.iki odsek »e še pripravlja za drugi nastop.
TREUdCE: Na svečnioo so nastopili ti Ljudskem domu lolski pevski zbori iz Bazovice, Oropate In JVebt. Pelo fe 105 mladincev. Konotrt fe imedno dobro uspel, starti 90 učiteljstvu aa dobro pripravo zelo hvalelni.
KOLONKOVEC: Na svetnico Je prosvetno drultvo priredilo uspzl miting. Nastopili so pionirji z recitacijami Zupančičevih in drugih pesmi. Bill »o dobro pri-
OD TRIGLAVA DO
Konferenca AFŽ
Dne 10. 2. 1946. bo v Gorici v dvorani Ljudskega doma. druga o-krajna konferenca AF2. Pričetek ob osmih zjutraj. Popoldne ob treh kratek kulturni spored, zvečer ob 8,30 ples. Vstop proti vabilu.
V znamenju partizanskega
tedna
V Bazovici so na prireditvi dne 3. t m. članice AF2 nabrale za svojce padlih partizanov 6.000 Ur. V Nabrežini so partizanski teden zaključili z uspelo prireditvijo, ki je bila odlično obiskana.
Tudi v Vogerskem so imeli 3. t. m. dobro pripravljeno prireditev. Izkupiček je šel v prid partizanskih sirot. G. župnik Je daroval peto sv. mašo za padle borce in žrtve. Ko so ob koncu zapeli v cerkvi «Kot irtve site padli*, so »e večini prisotnih orosile oči. Vas je zbrala tekom tedna 5.000 lir za svojce podlih partizanov.
Zastopnik ZPP v Spodnji Branici je 29. pr. m. organiziral miting, ki j« prav l«po uspel. Izkupiček 3.496 lir In 10 dinarjev Je šel kritje stroškov aa prekope padlih borcev. N* prireditvi Je žel največji uspeh riheoiberški mladinski zbor.
Na Kanalskem so vaščani lz Ročinja zbrali 1.000 lir za sirote partizanov, porušena vasica Bodreš Je darovala 800 lir, Morsko 400 lir, Dcblarji 800 lir, Nekovo In Pod-tiavno vkljub svoji revščini 408 lir in Gorenja vas 200 lir.
Sežana
V nedeljo 8. t. m. Je bila v Sefcu-nl ustanovna skupščina poslovalnice kmetijsko nabavne prodajne zadruge. Skupščine se Je udeležilo veliko število članov, ki so pokazali veliko zanimanje In razumevanje za novo zadrugo.
Tov. Furlan član zadružnega odseka pri PNOO > govoril o važnosti zadružništva. Dejal je, da naša borba še ni dokončana, da pa srl bomo priborili tudi ostale pravice, če bomo enotni, kakor smo bili enotni v borbi. Pripomnil Je, da vsled današnjih težkih razmer ni mogoče pričakovati od poslovalnice kakih čudežev, pripraviti pa se moramo na čas, ko bomo neovirano delovali.
Po' branju ln obrazložitvi pravil so Izvolili upravni in nadzorni odbor. Zborovanje se je zaključilo s pozivom predsednika kmetijske nabavn« prodajne zadruge v Trstu tov. Ferluge, naj člani zaupajo zadrugi ln naj po slojih močeh prispevajo, da bo čim bolj uspevala.
Idrija
Preteklo nedeljo Je bil v hotelu Didič masovni sestanek vseh delavcev In namefcčeocev. Predsednica sindikatov tov. Cesnik je govorila o pomenu ln delovanju cajTih Enotnih sindikatov ter o razdiralnem delu Julijskih sindikatov. Sindikalna podružnica Idrijskih rudarjev je določila znesek 100.000 lir za tiskovni sklad strokovnega časopisa »Primorska delavska enotnost*. Tudi stare podru&vioe delavskih sindikatov so sklenile, da bodo podprle to potrebno strokovno glasilo.
Kanal
Sindikalna organizacija v našem okraju se dobro razvija, posebno dobri uspehi sc kažejo v Morskem, Spodnjem Neko ve m, Kanalu ln
pravljeni. Nekoliko Hbkeje ieve-dena enodejanka bi bila morda bolje uspela, ako bi Vil oder pri-pravnejli. V sploinem je bila prireditev dobra.
ŠKRBINA (okraj Komen): Ob obletnici leningrajske bitke eo mladinci 111. bataljona Odreda JA priredili kulturni večer s pestrim sporedom. Najbolj Je u-gajala igra, ki je predstavljala partizansko livljinje. Po končani prireditvi so prireditelji podi1-rlH mladini iz Škrbine umetniiko sliko Ivana Riharja — Lole.
OPČINE: Pri kulturnem delovanju se tu pridno udejstvujejo tudi lene. Za Miklavivv veter so obdarile MO otrok. Ob vsaki prireditvi zbirajo za tovorile v zaporu, za druline padlih in v druge socialne namene. Za druiine padlih so ie preskrbele tl.000 fir. V nedeljo 10. t. m. bodo priredile zopet kulturno veselico.
3. t. Je tu nastopilo slovensko narodno ghdahite iz Trsta s predstavo «Vdovo RoUinkt*. Dvorana prosvetnega doma Je bila-nabito polna. Igra je lela ojro-mtn uspeh.
Opčine nastopa jo tudi v drugih krajih. Tako je openska mlar
Ročinju. V Ročinju kalejo veliko zanimanje za sindikate delavci in mali kmetje. Pred nekaj dnevi se je zbralo okrog 60 članov, ki so organizirani v sindikatih, da si izvolijo svoj sindicalnl odbor. Pretresali so najvažnejša sindikalna vprašanja, obsojali z vso ogorčenostjo nesramno spletkarjenje »Julijskih sindikatov* za razbijanje enotnosti med slovenskim ln italijanskim delavstvom, tiste enotnosti in bratstva, ki je bila skovana s krvjo. — Izvolili so vaški sindikalni odbor.
Opčine
Na Opčinah je nedavno umrla 72 letna clanlca AFZ tov. Tirezija Škabar. NI bilo manifestacije, ki se Je ne bi udeležila, ni bilo akcije, kjer ne bi sodelovala. Mladostno je hitela na »;stanke In stacost je ni prav nič ovirala pri delovanju ln Izražanju narodnega mišljenja. AFZ izraža njenim svojcem svoje Iskreno šolal j e.
Boljunec
V nedeljo 27. Januarja je mladina priredila zabavo ln podarila izkupiček 6.096 lir Zvezi primorskih partizanov.
V ponedeljek je pri nas predaval tov. Stanko Cok o zadružništvu. Udeležba Je bila izredno velika. Ljudstvo j« z zanimanjem sledilo predavanju in pokazalo živo zanimanje za sodobna vprašanja.
P0 predavanju je tov. Bole - Jura podala politični pregled in govorila o delovanju mladine in žena ter o današnjih dolžnostih mladine.
V polnem teku Je pri nas akcija za zatiranje borovega prelca. Pri tem sodelujejo požrtvovalno vaščani ln mladina.
V nedeljo 10. t. m. priredi društvo »Prešeren* in solska mladina kulturno prireditev v počastitev pesnika Prešerna.
Bovec
Naša nabavno prodajna zadruga Je začela poslovati pred dvema mesecema. Večina ljudstva je spoznala važnost ln pomen te zadruge, ki Je v kratkem pokazala lepe u-spehe. Na žalost pa Je tudi n«kaj takih, ki nc razumejo pomena, ki ga Imajo zadruge za naše ljudslvo. Vedno imajo kake pomisleke, ker Imajo ialostn« Izkušnje z zadrugami pod fašistično Italijo. Naj pomislijo, da so danes zadruge v rokah poštenih ljudi, ki jih ljudstvo samo voli in ki jih lahko vsak hip odstavi, če ne delajo v prid ljudstva.
Naša zadruga dobro napreduje. Dolžnost zavednih delavcev in kmetov Je, da jo podpirajo In postanejo njeni člani. Na ta način jim bo zadruga lahko nudila vse potrebno po nižjih cenah, kakor jim lahko nudijo trgovci.
Podaliianfe roka z* poravnavo radijske naročnine
Finančni oddelek Zavezniške vojaške uprave Javlja na podlagi splošnega ukaza št. 57, da je rok za poravnavo radijske naročnine podaljšan do 28. februarja 1946.
Kmetovalcem
ZVU opozarja kmetovalce, naj se ne prenaglijo z nabavo zalog za prihodajo spomladansko sezono, ker Je za to še poskrbela Zavezniška vojaška uprava. Del potrobSčln Je že v Trstu.
Tako Je na primer znano, da se žveplo prodaja na črni borzi po približno 120 lir kg, modra galica po 190 lir kg, medtem ko je na
dina priredila 87. 1. v Trstu v tCasa del lavoratore portualc» otrolko igrico «V kraljevstvu palčkov». Tudi tu je bila dvorana nabito polna, staro in mlado je bilo navduleno nad izvajanjem.
BAZOVICA: 3. t. m. je priredita AFZ v Bazovici zahovni veter, ki je izredno uspel talco s programom, kakor tudi z obiskom.
MERCE: N t davno se je vrhi sestanek Prosvetnega druitva.
SV. LUCIJA ob SOČI: t. t. m. se je vrlila velika prireditev v znak protesta proti nakanam reakcije, ki hote internacionalizacijo Trsta in Primorske. Usptino je sodeloval tudi pevski zbor s partizanskimi in rodoljubnimi pMmi.
GABRJE na VIPAVSKEM: V Januarju Je bila S. oblctnioa, odkar so odlli pniH vaičani v NOV. Prosvetno drultvo »Danica* je priredilo uspel kulturni veter. Ob tej priliki je skupina tovari-Itv, ki se je vrnila iz Francije, podarila drvi Ivu krasno zastavo.
I/ONJFTl. Proevetnt drultvo lepo napreduje. Fantje so •* končno odločiti prevzemati mo-
skladišču zadostna količina čistega žveplenega cveta za kritje vaeh potreb con«, ki ga bodo prodajali ob pravem času po največ 40 Ur kg.
Prav tako upravičeno upamo, da bo ob pravem času prispela v Trst zadostna količina modre galice.
Prireditev v Boljnncu
V nedeljo 10. t. m. ob 16. uri bosta prosvetno društvo »Prešeren* in eolska mladina iz Bol jun ca imela kulturno prireditev v počastitev pesnika Prc&ema.
Prosvetno društvo Sežana
bo dne 9. t. m. ob 20. uri v kinodvorani v Sežani priredilo Prešernovo proslavo. Na sporedu je predavanje, pevske, godbene in reci-tacijske točke. Vabljeni vsi.
Slov. prosv. društvo „Škorkljau
Danss ob 19 vaja dramskega odseka. Ker se bodo razdale vloge za novo igro, naj nihče ne izostane!
Predavanje v goriškem Ljudskem domu
Danes 7. m, ob 20. uri bo v dvorani Ljudsk’ga doma javno predavanje tov. Giorgia Jakseticha. Vabljeni vsi!
Knltnrnl večer na Opčinah
V nedeljo 10. t. m. priredi AFZ na Opčinah kulturni večer s petjem, igrami ln godbo.
Prešernova proalava v Kolonkovcu
Prosvetno društvo »France Prešeren* na Kolonkovou vabi vse člane ln prijatelje društva na proslavo največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki bo v soboto ob 19. url v prostorih «ex kon-s um nje ga društva*.
Prešernova proslava v Škednju
Prosvetno društvo v škednju priredi v nedeljo dne 10. t m. ob 17 uri v Prosvetnem domu (Ricrea-tori) ob sodelovanju domačih umetnikov, članov Narodnega gledališča za Slovensko Primorje in Trst. Prešernovo proslavo.
Na sporedu govor, deklamacije, solo in zborno petje.
Prehrana
Delit%> sira. Od danes do srede 13. t. m. bodo delili po 100 gramov
sira na osebo v podeželskih občinah in po 50 gramov na osebo v mestu. Cena siru Je 430 lir za kg.
Dobra srca
V počastitev spomina nepozabne-
nega očeta Žerjal Karla daruje družina ob tretji obletnici njegove smr. ti 500 lir za partizanske sirote.
Za počastitev spomina tov. Terezije Škabar daruje A.F.Z. Opčine mesto cvetja na grob 500 lir Zvezi Primorskih Partizanov Julijske krajine V. Okraja.
Solze se znova vlijejo po trpečem Ilcu.
«Deset otrok Imam še doma, ta mi je najbolj pri srcu. Gluh je in tudi ne govori. Koliko sem hodila okoli zdravnikov, a vse brez uspeha... HiA> imam uničeno, mož Je padel kot partizan... Ce mi govorite odkritosrčno, bo moj otrok enkrat srečen in bo govoril? Kako sem hvaležna naši oblasti, da je mislila tudi na nas star6e, ki smo tako nesreoni...*
Materi razkažejo zavod. Radovedno ogleduje vse, posebno pa sobo, v kateri bo prebival njen otrok. V njej je lepa postelja, omara, nočna omarica, tekoča voda z belo školjko... pogled r.a zeleno drevje sredi zime in pogled na morje...
Srečna je, presrečna.
Popeljejo jo tudi v obednico. Tu je živžav. Po skupno streho z gluhonemimi žive tudi sirote Mladinskega doma, ki ga je otvoril za otroke iz cone A odsek za socialno skrbstvo pri PNOO. Gluhonemi in sirote skupaj, eden bolj nesrečen od drugega... Pogled nanje zbega našo mater. Sirote so brez očeta ali brez matere, njen otrok pa ima, četudi je gluhonem,... mater... Njena nesreča je veliko manjša, kakor si jo Je predstavljala.
Pri slovesu priporoča svojega otroka v varstvo. Krepko stisne roko, v očeh je polno hvaležnosti. Slovo od otroka je kljub temu težko.
Taki prizori se dogajajo vsakokrat, ko stopi novinec čez prag svojega novega doma.
Skrb pripelje marsikatero mamico nazaj, vendar v njenih očeh ni več solz. Samo videla bi ga rada, kako se mu godi in kaj dela.
«Ali že kaj zna?* vpraša.
Peljejo jo v razred, kjer sed* gluhonemi učenci pri beUJi mizicah pri pisanju. Otrok plane kviš1 ku ob pogledu na mater, Jo objame z vzklikom «Pa!» To je pozdrav gluhonemih, beseda, katero s* nauče najprej. To je prvi pozdiraiV, ki ga je slišala mati od svojeg» j otroka.
«Tovarl£ica!» pravi učiteljid,' »kako sem ti hvaležna. Sedaj vem, da bo moj otrok govoril...* Stiski k sebi otroka, po licih teko solz« ( sreče... Spoznanja Je veliko, nim» več besede. Kamen ji je padel * njene dušc.„
Tako se dogaja vsakokrat v 1SP1 stavbi »Verginia* v Portorožah, kjer je začasno nastanjena gluho-nemnica. Vanjo prihajajo ljudje, ki imajo poleg splošnih dnevnih skrbi .<e posebno grenko misel na nesre* čo svojega otroka.
V gluhonemnici se otroci nauč« živega govora ter so po šolanju sposobni za učenje obrti, ki Jih veseli. Doma so vaška posebnost, i*-postavljena zasmehovanju in no*“ čevanju. Tu pa dobe svoje Kr vrstnike, tu se izpopolnjujejo, W so srečni... Oni ne bodo več v br«-me staršem, raznim odborom 1°. javnosti, ker je pametnejše plačati ' za njegovo osemletno šolanje, k*-kor pa rediti ga od rojetva d* smrti brez haska za človeik® družbo.
In danes potrebuje domovina d®-la sposobnih ln dela zmožnih ljudi Gluhonemnica je tak dom, ki dela v tem smislu: rešuje skrbi priza' dete starše, jih tesri, osrečuje, vliv* zaupanje v našo oblast in stavlj*' domovini na razpolago dobr* de-' lavce.
K. U
U R
T ekme z a pokal
„P/i10 Cover&zza"
RADIO
PETEK, S. FEBRUARJA 7 Glasba za dobro Jutro; 7.15 poročila v slovenščini; 7.55 pestra Jutranja glasba; 11.30 operni inter-mezzi; 12 lahka glasba za godalni orkester; 12.30 tedenski pregled ZN (slov.); 12.45 poročila v slovenščini; 13.15 reproducirana glasba; 14 razno; 14.15 pregled vesti in plošče; 17 prenos iz Vidma; 18 obvestila svojcem; 18.30 nekaj ritma; 18.40 angleška lekcija; 19 zbor iz Boljunca (slov.); 19.30 obvestila svojcem (slov.); 19.30 R. Korsa-kov »Capricclo spagnolo* 16 (slov.); 20 poročila v sloven^čnl; 20.15 poročila v italijanščini; 20.30 prenos iz Italije; 21 glasbeni medaljon; 21.45 por ure z Glen Millerjem; 22.15 radijski prizor; 22.30 plesna glasba; 23.10 zadnje vesti v slovenščini; 23.20 nočno zabavišče.
Ike vloge namesto deklet. Tudi pevski zbor in domača godba sta zelo delavna.
BREGINJ: Mladina Je tu na bralu ob priliki raznih kulturnih prireditev B.eoo lir za sirote padlih partizanov. Najbolj uspevajo kulturna politična predavanja ob vetcmlh urah.
SOLKAN: Odbor prosvetnega druitva »J. SrebertM* se. najtopleje zahvaljuje vsem sodelavcem *Kevačevoga Itudenta», prtdx>som pa reliserju tov. Klamenčit Antonu ter igralki na klavirju tovari-llci Vuga Ireni. Topla hvala tudi za prispevke in vstopnine, zlasti tov. Leban Jolcfu.
Igra «Kovačev ItudenU, ki jo je izvedlo presvetno drultvo pred nekaj dnttvi, je odlično uspela. Ucd odmorom so se izkazali tudi pionirji e ltiriglas#imi partizanskimi pesmimi. Ob tej priliki ie-raiamo iskrene čestitke skladatelju Vinku Vodopivcu, iupniku v Krombergu ob 38. letnici njegovega dela.
*7. pr. m. je bila slovema otvoritev razstave o drVh in trpljenju Primer ske. V speta raja tava ie traja.
Za tekmovanje »Pino Coverliz-za», tragično preminulega šport/ni-ka, ki se bo pričelo v nedeljo, se je prijavilo 14 druJtev. V navzočnosti zastopnikov prijavljenih društev se je odobril z malimi spremembami pravilnik tekmovanja, izvršilo žrebanje in določilo vrstni red tekem.
Tekmovanje bo v dveh skupinah. Prvi klasificlrani enajstorici vsake skupine bceta odigrali finalne tekme ln zmagovalec dobi v trajno last pokal, ki ga bo dala na razpolago zveza.
Prvo skupino tvorijo: Primorje P. K. - Tov. Strojev, Rlnaldl, Ce-bulec, Dugulin, Montebello, Pisonl.
Drugo skupino pa tvorijo: Ser-volana, Opčine, Rocol, Rojanese, Kačun, Gazlini ln. Nabrežina
V nedeljo bodo odigrani sledeče tekme:
Primorje P. K. - Tov Strojev igrišče Prosek ob 15 url; Rlnaldl-Cebulec Igrišče C.R.DA. ob 8 uri; Servolana-Opčine igrišče C.R.D.A. ob 9.30 uri; Kačun-Gaslini igrišče CJI.D.A. ob 11 uri; Montebello-Dugulln igrišče Cacciatore ob 13 uri; Rocol-Rojancse igrišče Cacciatore ob 15 uri.
Moštvi Nabrežir.a in Pisoni p« v nedeljo ne bosta nastopili.
Ponovno opozarjamo vsa druitva, da ne sme noben igralec nastopati z izkaznico, ki ni potrjena to žigosana od zveirc.
Ona društva, ki še niso plačala vpisnine, naj store to še v teku tedna. Vsa društva n Tj pošljejo podatke vseh članov igralcev, ker se po pričetku tekmovanja zaključujejo verifikacija igralcev. Iledne seje tehničnega vodstva bodo vsak torek ob 18 uri.
Vabimo In prosimo vse tovariše, ki se zanimajo za nogomet in ki so voljni sodelovati kot sodniki pri tekmah, da se udeleie sestanka sodnikov, ki bo v petek ob 18 uri v prostorih zveze.
I. smučarski izlet v Postojni
20. januarja je bilo v Postojni ie- v dopoldanskih urah zelo živahno. Mladinci in mladinke so sl pripravljali epremo za Izlet. Takoj po kosilu so se pričeli zbirati mladi srednješolski smučarji in smučarke pred gimnazijo. Bilo jih Je precejšnje’ število ln vsi so bili dobro opr'mljenl. Istočasno je tudi ostala mladina iz Postojne večinoma delavci in vajenci, veselo prihajala na določeno zbirališče.
Ob 1 url je vesela družba zapustila mesto ln ge podala prot! «Rav-berkomandb. Smučarja so spremljale sanke s konji, na katerih Je
vesel harmonlkaš zabaval razlgi** no mladino.
Ko Je skupina smučarjev dosp*" la na določeno mesto, so najbolj# takoj pokazali svojo spretnost n* snegu. Slfdili po jim tudi ostiU smučarji ia na obrazu vseh je relo veliko navdušenje za ta lep* in zabavni šport.
Vse to Je trajalo do mraka, n8* kar so se vsi skupaj, nekoliko trudni pač 1» zelo zadovoljni, vrnili do* mov.
Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK
Ob petindvajsetletnici porok« ANGELA In PETRA PAVLA CEPAB
želita otroka PAOLO ln MART-KA svojim staršem obilo sreče-7. februar 1946.
MALI OGLASI
RADIO s 5 rdečimi žarnicami, medel znamke »La voce del padron«* zaradi selitve prodam. Trst, v* Maasimo d’Azeglio 3, I. nad. Fant*;
ŠTEDILNIK prodam ali zamenjaj, zn živila. Trst, Scala Luigi 7. -8**'
Dne 4 februarja 1946 zvečer 94 Je ns avtobusu, ki vozi Iz LjublJJJ ne v Ti st ZAMENJAL MAJHEN KOVCEG. Prosim osebo, ki ga “ dobila, naj ga odda v vi a G in n*' stica št 72, kjer dobi »voj kcri&f' Marija Žagar, Trst, via Ginnaet*’-ca 5t. '72.
VABILO
Prosvetno drnštvo cPi-imar«** v Trebčah uprizori v nedelj® dne 10. t. m. ob 16 uri igro ži zdravnika*. Sledi samosp«* slovenskih narodnih pesmi mičen prizor) in balet.
Po končani prireditvi pro»*® zabava.	i*9
ŠIVALNE STROJE P*0* dajam » popravljam. Najvcčj* jamstva. — TRGOVINA, TRS* VIA DELL ISTRIA št. 13. ,*■
RADIO, 5 cevni, 3 valovne »ine prod im - jedka prilika. TR®^
\*
\IA MAIOLICA št 13-111, p.
ŠIVALNI STROJI po nlz^*1
TRS*
canah - Redka prilika.
VIA MAIOLICA St 13-111, p.
13«
Dr. 6AEITA, zobozdravnik
Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, Čuku in plastiki. NaJve^Ja g* cija. Sprejema od 10. clo 12. to 13. do 19.	(govori sloven***''
TRST, vi* Torre Blanca ^ O ogal via Carducci)
/
Idealna krema da ae hitro in prijetno obrije* brez vode in čopiča
Zastopnik za Juooslaviio J JLY MAYER - TRST, Piazza della Bora*
J