•M
Naslov — Address:
nova doba
6117 St. Clair Alt.
Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 38S9)
==«
(NEW ERA)
Dvajset tisoč članov v J. S. K. Jednoti je lepo število, (oda 25,000 !/! se sli,šalo še
ic-pSt!
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
.sl#*
,nW
^°- 18 — ŠTEV. 18
jntered As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th. 1925.
SREDA, 1. MAJA 1929
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MAY 1ST 1929
VOL. V. — LETNIK V.
VESTI
,mesec se udeleži umetni-
ške
razstave slik v Milwaukee,
OgjS s približno 30 slikami tula *!aš sl°vensko-ameriški sli-f I’ski umetniU- u n PomSot
„ umetnik H. G. Perušek. L',G bo imela v oskrbi Art In-
E>
(titul,
ftne
e !>a 456 Jefferson St.
lutr^ aPrila J'e dospel iz
lent- ° v New Yo,'k sl0‘
LS 1 akademični slikar Boži-L, ’a^ac. Iz New Yorka se
H v Cleveland.
Pov Pro's^avo štiridesetletnice L 'n‘sk°-ameriškega	pesnika
Ln adatelja Mr- Ivana Zor-
L a v Clevelandu, je bila na J 1 <50. aprila prire jena v Hill Vt zakuska. Udeležili so se poleK slavljenca, nekateri U ožji prijatelji in slo-
na 1
lio) •
Uredniki.
«1»
lev iUŽena društva SNPJ v &1 •e :'nc'u «o praznovala v ne-
t>te ^ aPrila 25-letnico Jed-
exii ^ koncertom popoldne in
“*bavo zvečer. Poset je
1 ei' in razpoloženje dobro.
D;
lev,
^nes j
,	•	maja se poroči v
tnj,anc^Ll znani slovenski od-ss t ^r' 'l°sePh Zorman z J°sephine pgrin.
°^rat j0iln Zalar, predsed-
evei UŠtva št- 157 JSKJ v ieVi anclu» se je bil pred par
—H	v Toronto, Canada,
jku ,h(J!Stvuje poroki svojega
irolto
M*
v»eD
Ta
h(Ju fit,en gostuje v Cleve-e\v y e^ropolitan opera iz I mfeci °l^a* Zanimanje zanjo občinstvom toliko, da se * Ni, da
Prisi
to
7	Hn,'a	Proatora.	Med
J Sl *. °^ere se nahaja tu-•ika|lStu]1(JK v°nlca, Miss Elizabeth
A flk rojena
AflfKj ° J«
ji ne bodo mo-sostovati vsi ljubitelji želijo, in sicer radi
v Jolietu, 111. glavni blagajnik
TEDENSKI PREGLED
S r,JJ, Zorman šti-oesetletnik
te
lisbilN 6t!lj.° 28‘ aPrila je prazna x\''^letnico svojega nilc :na® slovensko-ameriški skladatelj Mr. Ivan
f
terni * *Va^°e V Clevelandu. i^vn0ZV^Z^ svojih poezij in z »Ue°slavt n00 kn->igo “Slovene & p°satn . 0Gtry>” ki je prine-^ »lovJ^ Proizvode sedme-jlu jn fkih pesnikov v origi-k;,.ako lepem
m
°d.u- kot le
Pravi Has
angleškem Sa more preskrbeti pesnik, je Mr. il ameriške Slovence ^an d, maP°” tako pred fjui cji e’ kakor pred rojake v
kji^ji-
,a sl°Ven,, Amei'iki kdo, ki po-f bolj j.e Pesnike in pisate-r je nie . ^r- Ivan Zorman, Kje jn i • llami kdo, ki bolj ) kot Tu ,lubi slovensko bese-r "ajtir
rečic* F*a
, pr?5'
Dozd
an, ga moramo
a, -• Tv, i T"ai &a še ne po-1*0	.	(lor je imel srečo
Pobij
ve.
z.ie
da
spoznati našega
.°lj in LJ1 ni le Pesnik, skla-
1 e<^n	pianist,	ampak
> »O bS h' ki ac ™1 Oto-
kak"' e^UJe njegovo po-
+ 6 križana'i"- nar°dni stvari. SljlV
m obziren
rikoli v • r *
vQl)er druj^Kpri tem Pa ze-
n C! bnik'
fflu i;u U'Sorla naklonj ena j,1*1 ietotn h ,K Prvim štiride-
‘ri ' in v« °a Vsaj' “e dvakrat V8a P<»uta s cvetjem
ZA BREZPOSELNE premo-garje v Indiani, katerih je več sto, posebno v južnem delu države, se je pričela zanimati državna legislatura, kot poroča U. M. W. Journal. Governer je določil, da se premogarjem in njih družinam pomaga s sredstvi iz zasilnega fonda, da se morejo preseliti v industrijske kraje, kot Auburn, Connersville in Gary. Nekaj skupin brezposelnih premogarjev je že dobilo delo v omenjenih krajih. Mnogo premogarjev v južnem delu države je bilo več mesecev brez dela, deloma vsled izčrpanih premogovnikov, deloma, ker se je premog pričel pobirati od vrha, katero delo se vrši večinoma s parnimi lopatami. Podpirala jih je deloma U. M. VV. A. unija, deloma splošna publika, deloma država.
DRŽAVA WISCONSIN je dne 25. aprila počastila spomin svojega odličnega sina, pokojnega senatorja R. M. La Follette-ja, s tem, da mu je odkrila spomenik v Statuary Hall zveznega kapitola v Washingtonu. Kot znano je bil senator Robert M. La Follette mnogo let priznan kot “bojevnik za pravice pri-prostega ljudstva” in leta 1924 tudi predsedniški kandidat progresivne stranke. Kip je izdelan iz marmorja in kaže pokojnega bojevitega senatorja v pozi, kot je imel navado sedeti v senatu, pripravljen na boj ali obrambo.
Pri odkritju spomenika so bili navzoči vsi senatorji in mnogo članov zbornice reprezentantov.
V ospredju sta bila bivša tovariša pokojnega senatorja, pro-gresivca Burton K. Wheeler iz Montane in George W. Norris iz Nebraske, dalje Robert W. La Follette Jr., ki zavzema mesto svojega pokojnega očeta v senatu, kakor tudi bivši senator iz Wisconsina, Irwin L. Len-root in sedanji governer Walter Kohler. Slednje imenovana sta bila huda politična nasprotnika pokojnega La Folletteja.
Vsaka zvezna država ima pravico postaviti v Statuary Hall kipa dveh svojih najodličnejših sinov. Državo Wisconsin zastopata zdaj pokojni James Marquette in pokojni Robert M. La Follette. Tako je ognjeviti bojevnik za pravice prostega ljudstva dobil svoje mesto v dvorani slave, poleg Washing-tona, Lincolna, Jeffersona in drugih odličnih Američanov.
NIŽJA ZBORNICA zveznega kongresa je dne 25. aprila v. ogromno večino glasov sprejela predlogo za odpomoč far merjeni, ki je v skladu z nazori in priporočili predsednika Hooverja. Za predlogo so glasovali vsi republikanski reprezentanti, razen dveh, in skoro štiri petine demokratov. Okoli 70 amend-mentov je bilo gladko odklonjenih. Za predlogo je bilo oddanih 366 glasov, proti pa 35.
Sprejeta predloga določa ustanovitev zveznega farmskega odbora šestih članov in daje na razpolago 500 milijonov dolarjev v svrho posojil farmerskim organizacijam in agencijam, katerih naloga naj bi bila postaviti farmerstvo na isto višino z drugimi narodnimi industrijami.
V zveznem senatu je opozicija proti farmski predlogi, kot si jo je zamislil predsednik Hoover, mnogo močnejša, kot je bila v zbornici reprezentantov.
Sodi se pa, da bo predloga tudi tam dobila dovoljno večino, (Dalje na 2. ttrani)
ZA NAŠE ZDRAVJE
Meso, mleko, maslo, sir in jajca dobivamo od živali, in skoro si ne moremo predstavljati, kako bi živeli, da človeštvo ni udomačilo toliko naših kosmatih in pernatih prijateljic. Pa nele za našo vsakdanjo hrano, ampak tudi za zdravje smo v veliki meri dolžni hvalo živalim.
Ko so se Spanci v šestnajstem stoletju pričeli naseljevati na ameriškem kontinentu, prinesli so seboj seme alfalfe in bombaža, kar je Novemu svetu prineslo več bogastva, kot vse bonanze zlata in srebra. Prinesli so pa tudi' v novo deželo osepnice ali koze, ki so bile v tistih časih strašna kuga. Kdor je dobil koze, je bil skoro brezizjemno zapisan smrti. Dandanes koze niso več nevarna bolezen. V francosko-nem-ški vojni leta 1870 je samo v francoski armadi 125,000 vojakov obolelo za kozami in od teh jih je 25,000 umrlo. V svetovni vojni so našli v vsej ogromni francoski armadi 12 slučajev koz, in le eden teh se je končal smrtno.
V boju proti osepnicam ali kozam se znanost dandanes poslužuje telet, kakor se čudno sliši. V to svrho se odberejo popolnoma zdrava teleta, katera hranijo z mlekom in jih drže v tako čistih stanovanjih, kot najbolj razvajena deteta. Potem jih imajo nekaj časa v kva-rantini in jih natančno preiskujejo slede sledov kakšne J)o:
Tezni."
Po tej predpripravi jfh
okopajo, obrijejo na gotovih delih telesa in nato še razkužijo. Šele nato cepijo teletom osepnice. Teden dni nato so teleta v “bolnišnici” negovana kot bolniki. Potem jih zakoljejo in jim odvzamejo organič-ni strup osepnic. Ta tvarina se potem preparira z glicerinom in se rabi za cepljenje proti kozam. Še prej pa preizkušajo lo snov na morskih prešičkih, katerim vcepijo dvajsetkratno normalno dozo, da se prepričajo, da ne vsebuje kakšnih drugih nevarnih bakterij. Tako preizkušeno “cepilo” se potem spravi v primerne stekleničice in razpošilja zdravnikom, da ljudi “cepijo” proti kozam.
Antitoksin, ki se rabi proti davici, se izdeluje v telesih konj. Bacili davice, katere gojijo v lobaratorijih, se cepijo konjem v zelo malih dozah od začetka; to se v rednih presledkih ponavlja osem do dvajset tednov in količina bacilov se vedno pomnožuje. Nato se tako cepljenim konjem odvzame povprečno devet kvortov krvi iz katere se po gotovem procesu izdela antitoksin, ki se cepi otrokom, da so zavarovani proti strašni davici, katera jih je vča-si podavila na stotisoče.
Na podoben način se izdeluje serum proti pasji steklini. V to svrho se rabijo kunci in morski prešički.
Tudi protistrup proti kačjemu ugrizu se pridobiva potom konj. Kačji strup cepijo konjem in iz njihove krvi izdelujejo serum, ki ustavi delovanje kačjega strupa, ako se vbrizga v kri takoj po ugrizu ali vsaj tekom 12 ali 24 ur. Ta serum se spravlja v pravi količini v malih brizgalkah, katere morejo nositi seboj lovci ali prospek-torji, da si ga takoj vbrizgajo v kri, če jih je ugriznila strupena kača.
Poleg omenjenih bolezni je še več drugih, katere je mogoče preprečiti ali ustaviti s serumi, za katerih napravo znanstveniki vporabljajo telesa ži-
PORABA SMETI
Važen problem vsakega velikega mesta je odstranjevanje smeti. Zunaj na farmah se vedno dobi kakšen prostor, kamor je mogoče zmetati najrazličnejše zavržene predmete, da ne tvorijo napotjja in nesnage. V velikih mestih se take zavržene predmete spravlja v košare, sode ali zaboje zal toliko časa. da pridejo mestni odvažalci, iz-praznejo te posode in odpeljejo smeti na gotove določene prostore. Ponekod; zasipljejo s smetmi jarke ali pbrežja rek in jezer, drugod jih; sežigajo. V večini slučajev pdvzroča to delo le stroške.
Nekatera mesta, kot na primer Washington,| Baltimore in Pittsburgh, so ‘pa sistem odstranjevanja smel tako uredila, da delo samo plača vse stroške, poleg tega pa prinese še čeden dobiček mestni blagajni.
Naše glavno mesto Washington šteje okoli pol milijona prebivalcev, torej tvori tam odstranjevanje smeti precejšen problem. Mesto pa ima tako dober sistem za opravljanje tega dela, da izkupi približno stotisoč dolarjev na leto } za razne iz smeti rešene predfnete. To pokrije vse stroške,! ki so z odstranjevanjem smeli v zvezi, in pusti še lep dobiček.
Smeti se odvažajo na tovornih avtomobilih v posebno “skladišče,” kjer gre vsi nakolelctana ropotija takoj z a\|tomobilov po-toin vlačilnih mr«*.* ali jermenov
POTNI LISTI ZA AMERIŠKE DRŽAVLJANE
mimo odbiralcev, ki jih je 2-4, in katerih vsaki je ekspert v izbiranju gotovih predmetov. Eden teh odbira steklenice in jih spušča v poseben nabiralnik; drugi odbira cunje, tretji papir, četrti pločevinaste škatlje itd. Steklenice se potem sortirajo in prodajo prekupčevalcem. Razbito steklo se odpošilja steklarnam kot; surov materijah Cunje se sortirajo v deset različnih vrst in se prodajo papirnicam; istotam se proda papir, sprešan v velike bale. Iz gotovih predmetov, kot kosti, mesa itd., se v posebnih napravah kuha kole-maz in podobno. Pločevinaste škatlje se tudi stisnejo v velike bale in se prodajo topilnicam kjer se pretopijo.
Samo zavrženega papirja se v Washingtonu dnevno nakolekta okoli 50 bal, ki tehtajo povprečno po pol tone vsaka. V božičnem času naraste ta količina na 100 bal dnevno.
Kar izurjenim smetiščnim od-biralcem ostane, se odpravi v veliko sežigalnico, kjer se spremeni v dim in droben pepel. Koliko teh smeti se da koristno porabiti, se razvidi iz dejstva, da pripeljejo smetiščarji vsaki dan v osrednjo “smetišnico” okoli 780 kubičnih yardov najrazličnejše ropotije, popolnoma uniči, to je sežge, se pa dnevno le okoli dve toni smeti. Vse drugo se proda za različno porabo in po različnih cenah.
Zanimivo za “suho prepričanje” našega glavnega mesta je dejstvo, da smetiščarji nakolek-tajo tekom tedna ali meseca približno prav toliko steklenic, ki so vsebovale žganje in likerje, kot pred nastopom narodne prohibicije.
POT GRAMOFONSKE IGLE
Črta, po kateri potuje gramofonska igla na desetpalčni plošči, je povprečno 550 čevljev dolga. To velja za vsako stran plošče.
vih živali. Vse to dokazuje, da so gotove živali vsestranske do-ibrotnice človeštva.
GLASOVI Z RODNE GRUDE
Ljubljano razburja zopet nova afera ki popolnoma sliči oni iz leta 1921., znani pod imenom “Afera dolarskih princev.” Na upravo pošte št. 1. v Ljubljani so že več mesecev prihajale cd strani občinstva pritožbe, da ne dobivajo iz Amerike raznih pošiljk, ki so bile avizirane. Poštna uprava je pričela po svojih kontrolnih organih natančno nadzirati poštno službo. Obenem je stopila v stik s policijsko direkcijo, ki je pričela po detektivih oprezovati nekega osumljenca.
Kontrola je trajala skupno skoro tri mesece, a končno je dovedla do uspeha. Usodnega dne se je nahajal v službi v špediciji pisem poštni pripravnik 26 letni Anton Udir. Ko je kmalu po 22. uri zapuščal službo, mu je stopil na stopnicah nenadoma nasproti policijski uradnik in ga pozval v bližnjo sobo. Tu je nadzornik napovedal pripravniku aretacijo in ga takoj osebno preiskal. Nadzornikov nastop je na preplašenega pripravnika vplival naravnost porazno. Pri takojšnji osebni preiskavi je nadzornik našel okrog 5 spoliranih pisem, ki jih je aretiranec nameraval odnesti domov. V njih je bilo še neka j dolarskih bankovcev. Istočasno, ko je bila izvršena aretacija pripravnika, so prišli na njegov
VSAK PO SVOJE
časniški poročevalci v Washingtonu se zanimajo za vsako navado ali posebnost visokih osebnosti našega glavnega mosta, in to seveda takoj tudi raztrobijo širom dežele. Zadnje čase so vzeli na piko člane Hooverjevega kabineta.
Glede generalnega državnega pravdnika se jim čudno vidi, da hodi peš v urad in iz urada, da.si mu je krasen avtomobil brezplačno na razpolago.
Zakladniški tajnik neprestano •puši kratke “cheroots” cigare. Ker je mož zelo bogat in ni odvisen od plače, katero prejema kot zakladniški tajnik, mu ne moremo direktno očitati, da kadi cigare za “naše žulje.” Je torej tudi v tem oziru na boljšem od gl. odbornikov naših podpornih organizacij.
Vojni tajnik James W. Good povžije za opoldansko kosilo samo eno jabolko. Good, on bi bil dober vojak, ker malo potrebuje.
Generalni poštar je dober jedec ,in si baje včasi celo sam kuha. S to lastnostjo še lahko postane patron in priprošnji k pečlarjev.
* Mornariški tajnik ne ljubi fotografiranja. Ko je pred tedni nastopil svoje mesto v ka-binetn, so ga časniški poročevalci želeli fotografirati pišočega za mizo. Mož se je vdal usodi, sedel za mizo in pisal, medtem ko so klepetale fotografske ka-
kriminalni organi, ki so izvršili vpričo osumljenčeve soproge hišno preiskavo. Tudi ta je bila za aretiranca usodna, kajti v neki omari so našli okrog 100 spoliranih pisem iz Amerike.
Na policiji je aretiranec takoj vse priznal in izjavil, da je odprl kakih 160 pisem iz Amerike in da je pobral iz njih dolarje za okroglih 20.00 Din. Tekom zaslišanja je izjavil, da je ravnal pri tatvinah tako, da je kot uradnik špedicije pisemske pošte kartiral po več ameriških pisem na eno pošto in zabeležil na
dom v Vodnmtu »t. 72 že drugi- mate* -' jim"-*•
Potovanje v inozemstvo je vedno bolj priljubljena zabava Amerikancev po rojstvu ali po laturalizaciji. S priseljenci, ki se niso ameriški državljani je sta stvar. Povprečno pol milijona ameriških državljanov gre /sako leto na izlete v inozem-stvo, kjer trosijo 800 do 900 nilijonov dolarjev. Kar se ti-•e tukaj nastanjenih inozemcev, jih je leta 1928 zaprosilo za ‘permit” kakih 118,000.
Ameriški pasporti se izda je jo e ameriškim državljanom. — Edino Secretary of State (državni tajnik) ima pravico izdajati potne liste (passports). ■\ko on hoče, jih sme odreči.
Po zakonu le osebe, ki dolgujejo zvestobo (owe allegiance) idruženim Državam, naj bodo Iržavljani ali ne, smejo dobiti tmeriške pasporte. Zgornje >esedilo pomenja, da morejo dojiti potne liste tudi prebivalci uneriških posestev (na primer Filipinci), dasi niso ameriški Iržavljani. Kdor ima le “prvi )apir,” je izrazil le namen zapriseči zvestobo Združenim Dr-iavam in on nima pravice do imeriškega pasporta.
Kdo se sme vključiti v polni ist? — Le osebe, ki dolgujejo ivestobo Združenim Državam, imejo biti vključene v potni ist. Ameriški državljan ne ;me vključiti v svoj potni list udi svojo ženo, ako je ta še t’Mno inozemka.
Pod pogojem, da so spodaj navedeni sorodniki državljani, jziroma podaniki Združenih Držav, sme mož, oziroma oče vključiti v svoj potni list svojo ženo in nedoletne otroke. Potni list ženske sme vključiti nedoletne otroke. Starejši brat sme vključiti mlajše brate ali sestre. Nedoletni vnuk, vnukinja, nečak ali nečakinja smejo biti vključeni v potni list do-tičnega sorodnika, ako njihovi starši, oziroma varuhi izjavijo to željo v prošnji za potni list.
Člani družine (razun žene), ki imajo čez 21 let, morajo imeti posebne potne liste.
Koiiko stane potni list? — Pristojbina za prošnjo za potni list stane ?1 in za izdani potni list je treba plačati $9. Sorodniki ameriških vojakov ali mornarjev, pokopanih v inozemstvu, ne plačajo nikake pristojbine, ako gredo obiskat grobove.
Pristojbino je treba plačati v gotovini ali po poštnem Money Order. Čeki se ne sprejemajo.
Prošnja za potni list. —Kdor prosi za potni list, mora vložiti pismeno prošnjo. Tiskovine v to svrho daje State Department na razpolago. Prošnja mora biti zaprisežena pred klerlcom federalne ^lade ali državnega sodišča, upravičenega za naturalizacijo, oziroma agentom državnega departmenta. Prošnja se pri njih vloži. Prosilec mora med drugim navesti mesto in dan rojstva, koliko časa namerava ostati v inozemstvu in svrho potovanja. Treba je priložiti dve fotografiji na mehkem papirju in zapriseženo izjavo priče, ki mora biti ameriški državljan in pozna prosilca. Ako prosilec ima kak stari ameriški potni list, ni treba priče.
Prosilec, ki je državljan vsled lastne naturalizacije, mora navesti dan, ko se je priselil, dobo neprestanega bivanja v Združenih Državah, rodišče, kjer je bil naturaliziran in, ako je po naturalizaciji stanoval v inozemstvu, kje in koliko časa je Dalje na 2. strani
Lopijb številko pisem, kolikor jih je odposlal, dočim je na originalu, ki je ostal v Ljubljani, pripisal še pisma, ki bi jih bil moral odposlati, a jih je pridržal za sebe. Pošta, ki je prejela zavoj takih pisem, tako seveda ni ničesar sumila. Enako pa je bila stvar v redu tudi za ljubljansko pošto. Pripravnikove manipulacije pa so prišle slednjič na podlagi -pritožb vendar-I le na dan in je tako mladega uradnika doletela usoda.
Aretiranec se zagovarja, tia je izvrševal nepoštene manipulacije samo zaradi sile. Pred dvema letoma se je poročil, a jo njegovo soprogo, ki je bila neka j časa uradnica v nekem oblastnem uradu, zadela redukcija. Pozneje sta dobila še dete, drago je moral plačevati tudi stanovanje in tako z majhno plačo ni mogel izhajati. Da obvaruje ženo in otroka stradanja in bede, je podlegel skušnjavi in se-
gel po tujih dolarjih.
Aretirani Udir je bil izročen sodišču, ki bo nadaljevalo preiskavo in skušalo zlasti dognati višino poneverjenih zneskov.
V Trebižatu v Hercegovini lc je te dni preselila v večnost Mara Jovičeva, ki je letos doživela starost 100 let. V vsem svojem življenju ni bila nikdar bolna le zadnje štiri dni je bolehala in tiho ugasnila kakor sveča.
pokazal svoje srčne občutke, katere je bil izlil na papir med fotografiranjem. Na listu papirja je bilo zapisano: “This is hell.”
*
V zveznem kongresu se p ropi • rajo za žive in mrtve, da-li naj farmerjem pomagajo brez “debenture” ali z njo. Zdi sc. da hočejo tudi zdaj, kakor vedno, nasititi farmer je z učenimi besedami. Sploh je pa “debenture” le visokodoneč izraz za noto ;ili dolžno pismo, in nihče se ne veseli, kadar ga pozdravljajo dolžna pisma.
*
V Chicagu je dobil razporoko mož, ki se je pritoževal, da mu žena ne pusti kaditi, piti, žvečiti, preklinjati, obiskovati gledališče. igrati karte, sploh nobenega možkega razvedrila, poleg tega pa zahteva, da mora stanovati pod isto streho s svojo taščo, še imajo nekateri sodniki nekaj čuta pravičnosti in usmiljenja.
*
Na prav nenavaden način je prepodil roparja neki Jack Miller v Nevvarku, N. J. Ko se je ponoči prebudil, je opazil pri vratih spalnice roparja z revolverjem v roki. V naglici si ni mogel izmisliti nič boljšega, kot da je vščipnil v roko deteta,’ ki je spalo v vozičku poleg njegove postelje. Dete je pričelo na v.-e grlo kričati in ropar je pobegnil.
*
Zakonska August in Minnie Anderson se ga rada napijeta. in sicer vedno skupno, kot se za idealen parček spodobi. Tako sta tudi vselej skupaj poslana v ječo ali prisilno delavnico. Tudi svojo srebrno poroko sta nedavno veselo praznovala v znani jetnišnici med mnogimi znanci. *
Amerika je v resnici dežela dolarjev, če jih nimamo v žepih in bankah, jih imamo vsaj neprestano v mislih. Nedavno je neki rojak poročal v dopisu, (Nastavak na 2. strani)
I
"JSfo'VcL Doba99
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
VOL. V.
m*-83
NO. 18.
UREDNIŠTVO ŠTEVILKA II.
(A. J. TERBOVEC)
Beseda o cvetlicah.
V tem lepem letnem času je nekako najlažje govoriti o cvetlicah, ker se nam nasmihajo od vseh strani. Maj je pri-poznan kot mesec cvetja, zato ne bo odveč, če se baš zdaj nekoliko pomenimo o cvetlicah, ki spadajo med najlepše hčerke narave. Ni treba, da bi bila razprava prikrojena na vrtnarski ali botanični način, kajti cvetlice segajo v življenje skoro vsakega povprečnega človeka.
Komaj otrok shodi, ga že zanimajo cvetlice, dasi mu nihče ne pove, da so lepe. Odraščajoča mladina se rada kiti s cvetjem, in celo stare' ženice se ukvarjajo z gojenjem cvetlic na vrtnih gredicah ali v lončkih.
Ni ga menda človeka, katerega ne bi razvedril pogled na pokrajino, ki je posuta s pomladnim ali poletnim cvetjem. Celo resen možak rad utrga ob poljski poti ali ob gozdni stezi lepo cvetlico.
Zgodovina nam dokazuje, da so cvetlice ljubili že davni narodi, ker cvetje je predstavljalo že od nekdaj simbol lepote. V svojih okraskih so že stari narodi radi posnemali oblike cvetlic, in tega se drže na svoj način tudi ljudstva takozvanega modernega časa.
Res je, da nam večina cvetlic ni neobhodno potrebna za življenje, kakor nam na primer ni neobhodno potrebna godba in petje. Vsak pa ljubi lepo godbo in lepo petje, ker to nam dela življenje prijetnejše in slajše. Približno isto velja tudi za cvetlice. Oko se odpočije na teh lepih hčerkah narave in v srcu zaigrajo prijetni občutki. Odmev lepote more biti samo lepota.
Razne organizacije in številni ameriški časopisi ponovno vsako leto opozarjajo občinstvo, naj kolikor mogoče prizanaša divjim poljskim in gozdnim cvetlicam, da se jih obvaruje uničenja. Nepošteno bi bilo našim zanamcem odrekati to, kar mi ljubimo. Tudi oni bodo radi vprizarjali izlete v prosto naravo, tudi oni se bodo veselili s cvetlicami posutih polj, gozdov in dobrav.
Ako trgamo divje cvetlice, pomnimo, da je pošteno pustiti jih vsaj nekaj, da dozore in napravijo seme. Predvsem pa ne bi jih smeli puliti s koreninami. Tako početje je vandalsko in predstavlja nepremišljeno in nepotrebno uničevanje naravnih krasot. Ako poškodujemo korenino, cvetlica hira ali se celo posuši. Narava sicer skuša napravljeno škodo popraviti, toda čc je opustošenje preveliko, tudi narava ne more delati čudežev. Privoščimo lepoto, ki jo mi ljubimo, tudi našim potomcem.
Cvetlice, ki jih vrtnarji gojijo na vrtovih ali v cvetličnjakih, so na en ali drugi način izboljšane potomke svojih divjih prednic. Zbrane so iz različnih delov sveta. Vrtnarstvo je v tej deželi zelo razvita obrt, kajti ameriški narod zahteva sveže cvetje ob vsakem letnem času in ža najrazličnejše prilike. Razume se, da so najboljši odjemalci vrtnarjev premožnejši sloji. V mestih našega jugoza-pada pa lahko opazimo, da tudi priprosto ljudstvo primeroma mnogo izda za cvetlice. Na cestnih vogalih videti je tam priproste stojnice z velikimi šopi pestrih cvetlic, ki se prodajajo po primeroma nizkih cenah, ker v tamkajšnem podnebju vzgoja ne stane veliko. Pa je zanimivo videti, posebno ob sobotah, priproste trgovske, pisarniške ali tovarniške uslužbenke in uslužbence, ki kupujejo šopke cvetlic, da jih ponesejo domov za nedeljski priboljšek.
Tudi naši rojaki v tej deželi izdajo mnogo za cvetlice. Ni veselice, ni banketa, ni poroke brez cvetlic. Vmes pa so seveda še mnoge druge prilike, ki ne morejo biti brez cvetlic. Tudi krste naših dragih obložimo s šopki in venci. Pokojnik sicer nič ne ve za to, kakor ne ve za dragoceno krsto, ki se z njim vred pogrezne v zemljo. So pa te cvetlice vsaj lepi izrazi našega sožalja, ki nekako tolažijo žalujoče sorodnike.
Ne bo pa odveč, če se pri tej priliki priporoči članom J. S. K. Jednote, da se s cvetlicami spomnijo tudi živih, to je tistih sobratov in sosester, ki vzdihujejo na bolniških posteljah na svojih domovih ali v bolnišnicah. Bolnik morda ne more dosti govoriti, morda more le kaj malega zaužiti, toda neštetokrat mu bo počival pogled na šopku cvetlic, ki mu jih je prinesel prijatelj ali prijateljica. Lepota cvetlic bo vplivala blagodejno na njegovo duševno razpoloženje in s tem tudi na telesno zdravje. In pri tem ga bo vsak pogled na cvetlični šopek ponovno uvcril, da ni zapuščen in pozabljen, da se ga spominjajo njegovi dragi. Koliko to šteje, ve najbolje tisti, ki je izkusil.
Zato, bratje in sestre, obsipajte s cvetjem krste in gomile svojih dragih, ako se vam zdi umestno. Pri tem pa nikar ne pozabite tistih, ki so živi, in čutijo kot vi. Spominjajmo se besed pesnika Gregorčiča, ki je dejal: “V življenju trnja, a cvetja na grob! Pač bolje bi bilo narobe: sadite nam rajše v življenju cvetlic, a trnje shranite za grobe!”
Saj morda kdo ne bo verjel, pa je res, da imamo dvoje uredništev za enega urednika. Eno mora, glasom pogodbe z Jedno-to, preskrbeti firma, pri kateri se tiska list. K temu spada, oziroma bi morala spadati razsvetljava, kurjava, čiščenje in nekaj manjših obligacij:
Uredništvo št. 2 je neofici-jelno in ne stane niti Jednote, niti tiskarne počene picayune. Izbral si je to uredništvo urednik sam, in sam trpi stroške kurjave in razsvetljave. Nastanjeno je v kleti hiše, v kateri se nahaja njegova spalna sobica; vmes sta samo dva cepa stopnic. Elektrika je zelo poceni, menda zato, ker je dotič-na ulica samo en blok dolga. Za par litrov elektrike več ali manj se tu sploh ne gleda. Morebitne “overhead” stroške je urednik pripravljen sam plačati, ne da bi bilo treba vpitja Izraelcev, ki so podirali Jeriho.
Uredništvo št. 2 je jako romantično. V prvi vrsti je prostorno in s cementom tlakovano, kar izborno nevtralizira nervoznost, ki ob gotovih prilikah zajaha vsakega urednika. Stene so iz neobdelanega kamena in rdeče opeke, strop pa je preprežen z različnimi cevmi in žico električnih napeljav. “Furnace” v ozadju je za hladne večere jako vpoštevana “osebnost.” Na dveh uredniških mizah je navadno mnogo časni-škega in drugega papirja, nekaj magazinov, včasi pa tudi kakšna kastrola in košarica s kljukami za obešanje perila. Tu se ne sekajo pota vesoljstva, kot je zapisal pesnik Župančič, ampak pota uredništva in pralnice. Nad mizo je priprosta “štelaža,” katere polovica je na razpolago slavnemu uredništvu, drugo polovico pa krasijo škat-Ije Gold Dust Twins, Ivory Flakes, Argo Starch in podobno. Na desno je veliko povito za “žehto,” na levo pa ogromni uredniški koš. Ta koš je šti-rivoglat in na kolesih, in pravijo, da se je svoječasno iz istega izvalila velika grafono-la. Čez dan služi nabiranju umazanega perila, ki plahuta vanj po nekakem žlebu, na večer pa blagohotno prevzame posle in obligacije uredniškega koša. Marsikateri, v zorni mladosti pokvarjeni manuskript, je že našel v njem zasluženi počitek, dokler ga ni vzdramila trobenta perice in ga poslala v “časni” ogenj tam v ozadju. Pod stopnicami je, mesto svetega Aleša, velika tehtnica, na kateri se po potrebi lahko tehtajo besede in argumenti. Nad uredniško mizo visi ob posebno slovesnih prilikah za vado proza j ična košarica, ki vsebuje cigare ,suho klobaso, kos rženega kruha in pipec. Tudi to je neke vrste ideal. Proti jugoza-padu pa meji slavno uredništvo na mala vratiča, ki ga ločijo od najsvetejšega, kjer si pripovedujejo lepe bajke dobri duhovi, ki so bili spočeti v soln-čnih vinogradih na obrežju Erie jezera. In, kaj bi tajil, včasi se tudi k njim zatečem po inspiracije. Hišne številke to uredništvo nima in ne potrebuje, ker je- v kleti in ker mora vsak urednik biti kolilfcr mogoče sam in nemoten, če hoče kaj prida delati. Vidite, tako je uredništvo št. 2 — naj bi mu bili bogovi naklonjeni in naj bi ga sreča obsipala z jabolki, oranžami in figami!
Iz gole prijaznosti hočem zdaj še povedati, zakaj je to uredništvo potrebna in važna institucija. Direktno dolžan to storiti nisem, ker ni zvezano z nikakimi stroški za Jednoto ali cenjeno članstvo. Vsak urednik, ki se noče preveč posluževati Škarij in navadnega prestavljanja, mora loviti ideje in inspiracije. Te pa ne pridejo na komando, niti jih ni mogoče kupiti v najmodernejši knjigarni. Uradnih ur te lahkoživke ne poznajo, ampak pribrenčijo kadarkoli. Po mo-
jih izkušnjah najrajši frlijo okoli ob večerih, kot majski ke-bri in kresnice. In kadar brenčijo in brnijo, jih je treba poslušati in pisati. Ni nič čudnega, če se zglasijo ob deseti ali enajsti uri zvečer in se zamudijo do treh ali štirih zjutraj. Ce se jih odslovi, seveda s prezirljivim brenčanjem odplujejo v vsemirje, toda ne bo jih drugo jutro ob devetih v urad. Sploh se morda nikoli več ne vrnejo, če so prepodene, prav kot sku-jani kosi. In potem je štorija taka kot muzast kozel ali maček brez repa.
Možno je zaključiti vrsto številk pri 99 ob peti uri popoldne in nadaljevati pri 100 drugo jutro. Možno je celo zapisati “cenjeni sobrat,” danes in “z bratskim pozdravom” jutri. Ideje za količkaj prebavljive članke in štorije pa se ne dajo trgati kot gliste deževnice. To seveda, če noče urednik zmetati članka skupaj, kot zmeče Mehikanec svojo kočo: iz blata in slame, ali če hoče, da se štorija lepo in srečno konča, ne da bi bilo treba glavnega junaka ubiti, ustreliti, obesiti ali oženiti.
Ideje so silno prevzetne in samovoljne dame, podobne raj-čicam ali rajskim pticam. Kadar pridejo v poset, je treba poslušati njih petje ali pritajeni šepet in ga ovekovečiti na papirju. Ako se jim ne posveti takojšne pozornosti, se največkrat zgodi, da užaljene odlete in puste pisca na cedilu, da “sirota okrog blodi, kot ubog ciganski otrok,” ki ne ve ne kod, ne kam. Potem pa mu slavno občinstvo očita, da je suh, kot prohibicijska kamela, in pust, kot paragrafi jezičnih dohtarjev. In če se enkrat slavno občinstvo upre in neče citati in prežvekovati take suhe robe, je neodpustljiv greh, če se perfektno dober papir maže s tiskarsko tinto. Tako kala-miteto zakrivi domneva samo-postavljenih ekspertov in dom-nevačev, da je človek navaden avtomat (in tudi urednik je takorekoč človek), in domneva, da je ideje mogoče prikleniti na uradne ure, kot missourijske mule k jaslim.
In zato, kakor sem že rekel, je uredništvo št. 2 važna in prepotrebna inštitucija, ki stopi v akcijo kadarkoli po peti uri popoldne, in obratuje mnogokrat do rosnih jutranjih ur. Sploh to uredništvo ne pozna nobenih ur in regulacij, ampak samo svobodo, kajti le v svobodni atmosferi morejo eksistirati zdrave, .smele in življenja polne ideje.
Ideja, vjeta in ovekovečena na papirju, je dostikrat biser, iztrgan mrkim morskim valovom pozabljenja. In kako malo ! j ih je, ki pojmijo in se zavedajo, koliko truda, razmišljevanja, spanca in brušenja je treba žrtvovati za vsak najmanjši literarni biser. Nekateri pa vedo ali bi vsaj morali vedeti, in tistim je ta puntarska pritožba namenjena.
Napisano na večer jabolčnega cvetja in na svetlo dano drugi dan, na praznik vseh filistrov, s prečastitim dovoljenjem uredništva št. 2.
VSAK PO SVOJE
Nadaljevanje s prve strani
da se bo veselica pričela ob $7.30.
* .
Predsednik Hoover hoče baje več ribariti in- manj govoriti. Ribič je morda boljši, kot je bil Coo^dge, v molčanju bo pa težko prekosil svojega prednika.
''fi
Ni čuda, da prohibicije skoro nihče resno ne vzame v tej deželi. Ni še izginilo lansko cali-fornijsko grozdje iz izložbenih oken sadnih trgovin, ko se je že pojavilo novo. Na 19. aprila sem že videl v trgovinah odprte zaboje, naložene z lepim, svežin: južnoameriškim grozdjem.
Dan se je že nagibal k večeru, ko je iz parka prihajala postar-na flaperica. Srečala jo je njena znanka, ki jo je začudeno vprašala, če se ne boji kar sama sprehajati po parku.
“Oh,” odvrne ta, “hudobnih ljudi in greha me varuje moj angelj varuh.”
Ob hodniku je trojica dvajset- j letnih fantalinov popravljala avtomobilski obroč. Eden teh je premeril postarno damo z očmi in polglasno dejal tovarišema:
“I bet, da tisti angeljček ni posebno busy!”	A.	J.	T.
-------o-------
TEDENSKI PREGLED
(Nadaljevanje iz 1. strani)
nakar bo s predsednikovim podprem postala zakon.
DVOJICA TORNADOV je dne 25. aprila divjala preko Georgije in South Caroline. Pri tem je izgubilo življenje v Georgiji 45, v South Carolini pa 6 oseb. Ranjenih je bilo okoli 400 oseb, in povzročene za milijon dolarjev materijalne škode. Viharji so povzročili veliko škodo tudi v državah Texas, Kansas in Wyoming.
PORAVNAVA SPORA med Zedinjenimi državami in Cana-do zaradi potopljene canadske ladje I’m Alone bo izročena dvema posrednikoma, katerih enega določi ameriška, drugega pa kanadska vlada. Ladjo I’m Alone je potopila ameriška obrežna straža radi tihotapstva z opojno pijačo. Canadska vlada trdi, da je bil potop neupravičen, ker se je ladja nahajala izven območja Zedinjenih držav. ---------------o-------
POTNI LISTI ZA AMERIŠKE DRŽAVLJANE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
Gospodarska moč Rusije
raste
Glasom neke statistike se je produkcija ruskega poljedelstva od leta 1921 podvojila in s tem dosegla predvojno višino. Produkti ruske industrije so od leta 1921 narastli za 800%, ter so za četrtino večji kot so bili pred vojno. Vlada bo v tem letu izdala 800 milijonov dolarjev za večji razmah industrije; precejšen del tega programa se bo izvedel pod direkcijo ameriških inženirjev. Rusija kupi letno od Zedinjenih držav za približno sto milijonov dolarjev blaga, in sicer večinoma strojev in dru-gjh industrijskih izdelkov.
bil v inozemstvu. Treba je predložiti državljansko spričevalo ali overovljeni prepis istega. Tujerodna državljanka, ki je postala ameriška državljanka vsled poroke z državljanom pred 22. septembra 1922, mora predložiti dokaze o moževem dr-‘ žavljanstvu. Ako naj bo žena j vključena v potni list moža, je i treba vedno dokazati, da je ona ' državljanka.
Inozemka, ki se je poročila z i ameriškim državljanom po 22. septembru 1922, ni postala ameriška državljanka vsled poroke. Ona ne more dobiti ameriškega potnega lista niti ne more vključena v potni list moža, ra-zun ako je sama z uspehom zaprosila za naturalizacijo. Ako je še vedno inozemka, naj se poda na konzulat države, h kateri še vedno pripada. V nekaterih slučajih je mogoče, da konzul te ali one države ji ne bo izdal potnega lista, ker po zakonih dotične države ženska izgubi izvirno državljanstvo vsled poroke z inozemcem. V takem slučaju ne preostane drugega kot sestaviti affidavit o identiteti in pripadništVu (affidavit of identity and nationality) mesto potnega lista. Treba poprej zasigurati, da-li bodo konzuli, koder dotičnica potuje, voljni vizirati tako nadomestilo potnega lista. Isto velja za pripadnike onih držav, ki nimajo v Združenih Državah svojih di-plomatičnih zastopnikov (na pr. Rusija.)
Kdor trdi, da je državljan
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1898
Kat. Jednota
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON Z3AŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 111. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Mi'nn.
Vrhovni zdravnik:
DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O.
1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn.
2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.
3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa.
4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd Place, Chicago, 111'
Porotni odbor:
Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.
2. porotnik: ANTON OKOL1SH, 218 Liberty Ave., Barberton, O.
Jednotino nradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljale naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolnih3 spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpre" membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Avti Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zgla5' tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novili društev se P3 obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko «<«ta'novi z 8 člani s'1 članicami.
vsled naturalizacije očeta, mora navesti dan, ko se je priselil, in predložiti državljansko spričevalo očeta oziroma matere (vdove) ali pa overovljeni prepis istega.
Pri tem naj spominjamo, da naturaliziran državljan, ki je ostal v inozemstvu pet let neprestano oziroma dve leti v rojstni deželi, stoji pod domnevo, da je prenehal biti ameriški državljan. To domnevo se more ovreči ob gotovih pogojih.
Vize na potnem listu. — Skoraj vsaka inozemska dežela zahteva naj bo potni list vizi ran od njenega konzula. Drugače mu ne dovoli vstopa. Nekoliko dežel tvori izjemo.; nekatere izmed njih ne zahtevajo vize, nekatere pa sploh niti potnega lista ne zahtevajo za vstop v svoje ozemlje. Ameriški državljani ne potrebujejo ni potnega lista ni vize za vstop v Kubo, Gdansko, republiko San Domingo, Mehiko (ob direktni vožnji iz Združenih Držav, Uruguay (za potnike prvega razreda), Panama (razun za one, ki gredo tja delat), Norveško (kar se tiče nekdanjih norveških državljanov, ki gredo na trimesečni obik), Dansko (za nekdanje danske državljane).
Nekatere države zahtevajo vizo, ali nikake pristojbine za isto. V splošnem pa se viza zahteva in se nabira gotova pristojbina za iste. Združene Države so se dogovorile s tridesetimi inozemskimi deželami glede reciprocitete, kar -se tiče vizne pristojbine. Glede nekaterih inozemskih držav so bile pristojbine vzajemno odpravljene, glede drugih pa so bile znatno znižane. Sledeče države ne zahtevajo nikake pristojbine za vizo na ameriških potnih listih: Albanija, Costarica, Dansko, Estonija, Finsko (za šestmesečni obisk, drugače $10), Nemčija, Japonsko, švedsko, Italija in Švica.
Sledeče države zahtevajo pristojbino .$10 za vizo: Francija, Velika Britanija, Grško, Irsko, Norvečko (razun za nekdanje Norvežane), Egipt, Litvansko in Latvija. Viza za Turško znaša $6, za Poljsko $4, za Španj-sko $2.72, za Luksemburško, Jugoslavijo, Avstrijo, Bulgarsko $2, za Čehoslovakijo $1.
Le za prehod čez deželo se zahteva takozvana “transit viza.” čehoslovakija in Finsko ne zahtevata za tako vizo nikake pristojbine, dočim druge dežele zahtevajo malo pristojbino — od 20 centov gor. FLIS
NAŠI UMETNIKI
V Cleveland dospe začetk' maja akademični slikar $>1 dar Jakac.
Kdo je slikar Božidar Ja^1 Akademični slikar Boži' Jakac je bil rojen 16. j^
Novem mestu, Jug0*
m'
1899 \
vija. Realko je absolviral v rij i leta 1918, akademijo dabljajočih umetnosti v Pl8! teta 1923, leta 1925 je v zu kot stipendist prosveti’® ministerstva v Beogradu. * daj je nastavljen od leta na drugi državni gimnazij Ljubljani kot profesor ris^11
V šolskem letu 1927-2$ imel študijski dopust. OdPl1 val je v severno Afriko, kje|J ostal tri mesece ter se vri^l domovino s krasnimi narav111 posnetki. Sedaj je dobil d°f za leto 1928-29, da odpotuj' Ameriko.
Prvo razstavo slik je . pred desetimi leti, zadnjo, d obiskano razstavo je imel decembra do 6. januarja * v Jakopičevem paviljon11, Ljubljani. Imel je kolek*1’ razstavo afriških in dort18' slik.
O tej razstavi so pisali & pisi v domovini. “Slovenci v svoji prilogi prinesel 13 1 S. < “Jutro” je pisalo o vspehu, | tudi “Slovenski Narod.” ij0
Ob času, ko prihaja slikar Božidar Jakac, čita|1|lj| 1 časopisih, da se pripravlja ,j 'ls slovenski umetnik in slika1 ^ ‘ 11
.0 Q
rušek, da odpotuje v dorn0'^,. °0
L’ im’ miuli na+.ifi 1^ rt rini. I. ^
kjer misli ostati leto dm
kar.ja Perušek in Jakac _s.
prideta v zameno. Želeti ^ WU|
bosta oba dobro sprejeta*
kar iz stare domovine naJ d „ ,
i cui
novo domovino in nase s q. slikar iz nove domovine V* y naslika staro domovino n11 , - ^
J1
fr,
on
J&tic
-j
ko, da jo bomo boljše i*azUj kot nas slikajo nekateri; vračajo v domovino.
Pričakuje se, da bo g- "flai tukaj v Clevelandu okoli ja. Stanoval bo pri	°
bratrancu Mr. Antonu C° na 5385 St. Clair Ave. J^ti^ Umetnik misli ostati v ji!;?
Tu
i
a
Wj
stava, ki bo zanimala s eU, ga Slovenca in Slovel £1 Clevelandu in okolici.
Janko N. R0^
Povejte svojim prijateljevi, da v tej deželi ni nobene boljše podporne organizacije kot je J. S. K. Jednota.
riki nekaj mesecev, napraviti slike, ter pote^jt ^ krat pozneje razstaviti 11 J. J dela iz domovine, iz Af1*1 | iz Amerike. To bo gotov'°f
fc
------o-------
AVTOMOBILSKE NE#1* ^ho’
Avtomobilske nesreče >>e |y,‘, že z vsakim letom, k® jjf je bilo v Zedinjenih d1J r*1' ubitih 18,871 oseb v ^ skih nesrečah. Leta 19*j te vrste nesreče zaht®v 21,160 človeških žrtev.
irwutiHUKiBaBm
New
ra Supplement
Edited by Anthony L. Garba:s.
Current Thought. 'Bare Facu.
lodge pride a necessity
The
hm rCre 1S 110 17101,0 beautiful thing than lodge pride because J r 6 lately from it is derived the growth of the lodge which |ent^arcleci by all organizations as a positive index of develop-jj ’ headers in our lodges should expound the essentialness I jessing the quality of pride in their lodges. Pride is an 111 'ti m en'a'’ an^ a n°ticeable insignia which cannot be pinned ■Members but must be developed and acquired by them. Mem-beh	perspective towaVd their lodge can contribute
I a small amount of that subtle emanation of individuality,
giving their lodge its atmospheric personality.
Aether
LBefore expansion in membership is ventured we must first ^assured that the memebrs we already hold, have a passion-,1. Ul^ei’est for the lodge, and intend to “stick.” If we have ltve l8eP!wChed the const ructing of a firm foundation for our '(*1,1./'’^ is the use of expending energy to build higher if
11 the
efld we again regain the same number we originally began
3r«-
Ve"|il(ll	Perhap.s remember while building blocks in our
L °0c* days that it was necessary to erect a support for our !jgS|e"fS j*0. Prevent them from toppling. In building our lodges ' p* L- !lc of vital importance also to have a prop in order to * [luahi °Ur ^°^'es from distruction. We find that the most |jfl)| eT “Prop” if it isn’t grudgingly given or stultified is
ci t.
T	w
fe m confronting the question of stability of our lodges
^Ust ;ee
remember therefore that our responsibility is to guar-^Ui'(l>UrSfe'Ves aSainst possible delapidation by building slowly, :ettf ^ ’ ar>d conscientiously around pride. go>	 o
TO A PAIN TED DOLL
D:
At
3oži jdf
llg0* ll V 0 11 pr« v P yetn* u.
a If lazil’
riff Wh
7-28 OdP( kjef
iraV"
1 cloP1 )otui'
je L 10,
TRAVEL IN JUGOSLAVIA
°n’t you ever grow weary of smiling, dear t only one painted wall.
Pictures that never smile back at you,
Ijittle painted doll.
°n’t you ever grow weary of dancing, dear, t being lighthearted and gay.
°n’t you ever feel sad and lonely and blue, t the end of a long, long day.
^°n’t you ever feel frightened and lonely, dear, ^hen all is dark and still, s When not a single thing is astir in the house, the curtain on the window, sill.
If
el o' ja jon11 Dlekt1' do#
;ali
/enec
1 13
eh u»
D,
ori’t you ever want to whisper of your sadness, dear
To
Wh
0 someone who would understand.
someone who should share your golden dreams, 10 would give you a friendly hand.
I
Ha
Or
And
'v°nder little dancing, painted doll, ;lVe you really a happy heart.
are you smiling thru tear filled eyes, only acting, playing a part.
®rhaps you are like the living, painted dolls,
at laugh and dance and are gay.
Hidi
ty.
broken hearts beneath smiling masks.
°n’t you tell me the truth someday.
—CHRISTINE TROYA
students to sef. Russia.
melK than 500 Amer
null's ,	' “v'u ^nieiican ed-
ll	university students
avlj»| ^ RussL
aikitlv:a GoaHUSt’ according to Mil-3ort>° ajfj man, director of World
dnl, if1*5 f ^°rk representa-■kaC kBia 01 ^ovtogflat, official . hiHen^0Vei’nernnt travel de-;jeta'Jurer ‘ ^r. Joshua Kunitz, ? lit cult,?!1 ^ussian literature ase 31 City ^ t.?t the College of ne 1 ‘>ntlv New York and who 0 llil J fror» lUrned to this coun-
yHanieJ Ussia, where he ac-;eri> 'e£ati0]1 , ^e John Dewey tjFlcl --p ’ las been retained by > (PhI g ^ts ^ take educa-
coii Hui"°»*ps
,ri fleet n ;n ' a	while
IVAN ZORMAN’S 40th ANNIVERSARY
Last Sunday, April 28, marked the 40th anniversary of the birth Mr. Ivan Zorman prominent and beyond any doubt the most brilliant Slovene poet, and composer of music in this country. Mr. Zorman is well known to the young members of our organization because of his compilation and translation of “Slovene (Jugoslav) Poetry” which they receive for submitting good and original essays.
We heartily wish Mr. Zorman a sunny future.
1 .wl.^ion PS trough the Sov-Si„|ject	lecture	on	his
en
route. His m Uniresearch bu-museums.
1 visit Russis vfe social researc
ied n°ted r S° interview and iti nfl 111 Russian authors. Aff*j	--------
Iohn! _ her husl)nn0UnCed’ after
sing,” a col-
[. B0f|
S®
avto^J v '0ey.s ^^ered the doc-
I “Ah u USba»d’s tempera-»>£ k4d tv*
:k
was the excited Swine get well,
CELEBRATION OF 25TH S. N. P. J. ANNIVERSARY
uyfi ;ly°u has !1° ho?e fo’ h™, -u'i ln’ dat' Up6,?atisfaction ob ne dled cured.” •
sahte'
iV.
The silver jubilee celebration of the Cleveland S. N. P. J-lodges was decidedly a success. The afternoon program consisting of addfesses by enthusiastic leaders of the organization, singing, symbolic poses, and a vaudeville act,, moved along smoothly affording the audience sufficient reason to listen intently to what was being said or done.
In the evening the youth commemorated the 25th anniversary by appearing numerically strong at the dance held in the lower hall of the National Home.
Lead pencil. The first lead-pencil was made in England in the Elizabethan era, but, as a matter of fact, it was not a lead-pencil at all, but a graphite pencil such as we write with today. Graphite was originally called plumbago (frorn the Latin plumbum, “lead”) or black lead, but since the mineral contains no lead, the names are singularly inappropriate. The first person who used the name “graphite” (Greek “gra-pho” I write”) was A. G. Werner in 1789.
In the early days of lead-pencil making the graphite was sawed into thin sheets and cut into strips smaller and smaller until they were of a size to be covered with light wooden slips, and thus serve as pencils.
The first pencil created much excitement. The graphite mines of England were considered of inestimated value and were protected by law. But there was great waste—first, in digging, for many of the pieces were too small for cutting, and again in the manner of cutting the graphite, which was so crude that half the ma-erial was lost.
In 1795, Conte, a Frenchman, conceived the idea of using pulverized graphite and binding clay. The discovery resulted in pencils of varying hardness, according to the amount of binding clay added, each pencil being of exactly the same hardness throughout its length.
Soon after this discovery improvements followed in mixing,
rolling, and sharpening the graphite composition, which was cut into lengths, placed in a warm oven to harden, and finally incased in wood, as seen today.
It was not until 1860 that so-called lead-pencils were manufactured in the United States. Once started, however, the growth of the industry was rapid, and now it is estimated that there are more than four million dollars invested in it. Today American lead-pencils are sold all over the world.
Soap. This chemical compound of fatty acids with soad and potash was unknown to the classical age both in Greece and Rome. Pliny mentions a compound, which he calls sapo, made by the Gauls and Germans. He says it was used more by the men than by the women. It appears, however, to have been a pomade used for the hair in order to give it a ruddy hue. That the word was latter borrowed by the Romans appears certain, from the name sapon still in common use among them. There is reason to believe that the detergents which are called soap in the English version of the Old Testament are the ashes of plants and other such purifying agents.
Do fish sleep. Fish are unable to close their eyes and do not sleep in the ordinary sense of that term as applied to mammals. According to the U. S. Bureau of Fisheries, however, experiments with special apparatus indicate that fish are more active at certain times and that these periods of activity are followed by periods of repose. Such periods of inactivity, which are veriable in degree, may be comparable to sleep in the sense of physiological rest. The extent to which the sense organs become sensitive to external stimuli during these periods of repose is unknown.
Paper read by Frederick Woodhouse at a meeting of the Jugoslav Society of Great Britain, held on March 21 at the home of Professor and Mrs. Watson.
In dealing with an ever-increasing number of inquiries about Jugoslavia, perhaps the most difficult query to answer is that one so often asked: “What is traveling like in the country?” To say that it is good or bad, quick or slow, merely raises the question as to what is the standard of travel efficiency by which transport facilities may reasonably be judged.
Compared with the luxury travel of those parts of Europe most favored by the tourist, Jugoslavia is far behind— but this is, after all, an unreasonable comparison. We can only fairly consider the question in the light of past and present political and economic conditions, and the demands that have to be met in regard to comfort, speed, and traveling fares. On thik basis one can say that Jugoslavia shows up well, both in regard to its present facilities and particularly in regard to what has been done since the War.
It is beyond the scope of these notes to go into the details of the question of pre-War conditions; but it will suffice to say that after the Wai: Jugoslavia found itself with a transport system ill-suited to its new conditions. Particularly in the former Austro-Hun garian provinces the railway systems virtually radiated from Vienna and Budapest, and under the new regime a new orientation is needed as from Zagreb and Belgrade. The Serbian railways were not opened until 1884, and, in view of the qhequered history of the country in the forty intervening years, it is not to be expected that travel facilities should be adequate either for local needs or for the foreign visitor.
The long and complicated process of welding these scraps of old systems into a complete whole has been begun, and much has been accomplished in the way of linking up dead ends, but the difficulties are anormous. One paramount difficulty is that of the variety of gauges in the present system.
During five years, ending 1925, nearly 800 kilometers of new lines have been constructed and opened for traffic, and ev-sry year sees improvement in facilities and general working. It is gratifying that some of the most difficult surveying and constructional work on the railway has been successfully carried out by one of the “boys” trained in this country by the Serbian Relief Fund.
Since the War the traffic has increased enormously- on an all- round average by over 200 per cent. The normal pre-War traffic at Belgrade was 12,000 trains per anum, in 1925 about 37,000; for Zagreb the figures are 11,000 trains in 1914 and 50,000 in 1925. This heavy increase in traffic makes speeding up impossible; indeed on the main lines, which were designed to carry a maximum of 22 trains per day in each direction, there are as many as 35 trains per day at present, most of them being freight trains. These are all considerations which vitally affect the traveling conditions of the country, although likely to be forgotten by the casual visitor.
To generalize, one may say
that Jugoslavia is no place for the traveler for whom the express train de-luxe, with registered luggage and a dozen other conveniences, are a sine qua non. On the other hand the visitor who knows something of past and present conditions is likely to be pleasurably surprised at the reasonable comfort, cleanliness and punctuality of the trains. On my last five journeys between Zagreb and Belgrade' the train has only once been more than fifteen minutes late on the nine hours’ run.
If the traveler is prepared to adapt his plans to prevailing conditions he may travel inexpensively and in fair comfort. The writer remembers the disgust of a lady from across the Atlantic who found that five-day plans for a journey through Jugoslavia to examine the social life of the people would entail spending the whole time in train traveling.
To deal with some favorable features of rail travel, the Government has stipulated that sleeping cars run on the main lines by the International Sleeping Car Co. shall be available for second as well as for first class travelers. On branch lines where restaurant cars do not operate the time tables frequently provide for a stop at a station, so that a meal may be taken at the buffet, and in several cases the meal may be ordered in advance. Passenger rates are moderately cheap for the people themselves, particularly by the slow trains, for which the charge is little more than half the cost of quick trains.
Facilities exist in theory for foreign visitors to get considerably reduced fares, but the regulations which govern the issue of such tickets are so vague and irksome to travelers that they are of no practical value under present conditions. The lot of the foreign visitors has been eased during the last two years by the examination of baggage by the Customs in the trains and in other ways by the recognition by the government that the foreign visitor is a source of revenue and so to be treated with consideration.
Some desirable changes that will come in time will be facilities for reserving seats in advance on the more important lines, and means for obtaining tickets in this country under the same conditions that tickets can be purchased for most other countries’ lines.	Under
present conditions it is impossible to cope with	special
rushes of holiday traffic ade-quately, and generally speaking the train that	provides
comfortable traveling	at or-
dinary times will be crowded to suffocation twice over on a public holiday or other special occasion.
THROUGH JUGOSLAVIA
IRINA KHKAIJRAIT
There really is no good reason for the absence of American travelers in Jugoslavia, except, perhaps, that Cook’s does not conduct tours into that country ,and the local traveling agencies may not be quite as efficient. On the contrary, there are good reasons besides its intrinsic beauty and interest why it should become popular especially among the American intellectual and artistic elite, whose power of appreciation is great, but whose pocketbooks are thin. One of them is that Jugoslavia is almost the only European country left where life is still wonderfully inexpensive, provided, of course, one reckons for dollars rather than dimes. The dinar is still far below par,, and at the present rate of exchange one can live comfortably on a dollar a day, pay about 50 cents a night for a room in the best hotels, about 40 cents for an excellent meal in a first-class restaurant, and travel all over the country at a proportionately lowr cost While those who are not afraid to explore the out-of-the-way place, are not bound by th feeling that they must stay in the first-class hotels, eat in the first-class reastaurants anc travel in the first-class carriages, can live cheaper still anc desire even more enjoyment from their experiences. The language difficulty is, of course something to be considered; but as practically all of Jugoslavia speaks two languages, a Slavic one and German, it is not as great as one may think.
Any-one speaking German will feel himself at home every where and for those who don’t someone can be found in all the best hotels who speaks or un derstands English, for America is an admired land of promise to most Jugoslavs, and a knowl edge of English is a coveted ac complishment.
But let us become more spe cific as to where one can go and what one can see of Jugo slavia. Books could be writ ten on the subject. Within the narrow limits of this article let take a rapid and rather su
Conditions for traveling by steamer on the Adriatic are much better; in fact, the services are maintained at a higher level of comfort and efficiency than are possible from the point of view of commercial profit. The two principa Jugoslav concerns, the Dubrovnik S. S. C. and the Jadranska S. S. Co. between them have express services everyday from either, Venice, Trieste, or Su-shak down the coast, and the latter company has besides four coastal services per week, which have advantages over the express steamers in that they call at many interesting places on the mainland and islands. These services are main-
tained at their level of efficiency with a Government subsidy, no doubt to rival the Italian steamers which also serve the coast. Fares are particularly cheap.
Motor traffic by road is beginning to develop, but is not yet organized on a sufficently large scale to be an important factor. Postal motor services ply between railroads and outlying places and also maintain communication between remote places such as Cettigne, Cat-taro, and Podgoritza, but the carrying capacity of the vehicles is small and the traveling uncomfortable. Motor cars and coaches are beginning to appear here and there, and in some cases should be better, but more expensive means of traveling than the railway, as for example, between Belgrade, Graguyevatz, and Kralyevo. Many hotel and garages have private cars which may be hired for extended trips, but the uncertainty of getting a car and having to arrange terms on the spot prevent this mode of travel from being any great inducement to the traveler.
So far aeroplanes are playing but a small paft in developing travel. There is a daily service from Paris to Belgrade en route for Stamboul.
perficial tour through the country, through some of its most iccessible and beautiful spots.
We will start from Italian Trieste, easily reached by train or boat. From Trieste we take train to Ljubljana, the capital of Slovenia, the old Laibach :if the Austrian time, and continue a little farther, into the leart of the Slovenian Alps, to Bled, where on the shore of an enchanting little lake the king of the United Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes has lis modest summer residence.
This is one of the loveliest regions of the country. Snow-apped, ruggged mountains, •ich fertile valleys, picturesque mountain lakes, rushing treams and waterfalls, thick forests full of wild berries and fragrant tiny cyclamens. Here and there on top of massive low rocks the old “burgs,” vestiges of the long feudal history of the country. The air is sweet and pure; the land breathes of unexhausted vigor. On the long trails that wind through the valleys and up toward high mountain passes, one meets few people. In the lower regions one sees peasants, men and women, working on the fields. One passes through villages clinging to steep slopes or. nestling in the valleys with small, white, squatty stone and plastic houses, by little isolated churches having a strange mixture of western and Byzantine architectures, with large frescoes on their wall and low, rounded stone enclosure. Once in a while a wooden shrine at a crossroads looms up in the distance. Slovenia! The re-habilated land of the Slavs, where for centuries the Slavic peasants suffered under feudal lords, full of relics of its German history and nothing but its language to testify for its origin.
For the tourist its main interest lies outside of human element. The original Slavic radition in dress and customs ias been nearly eradicated by centuries of German oppression. Here one should come to live and breathe, to room in the mountains, and to inhale the fragrance of the sweet little cyclamen, the little wonder-flower of the Jugoslav forests.
(Our next visit will be to the once mighty Croatian kingdom).
WHAT’S IN A NAME?
Of the fifty-five Russians who have recently been naturalized in San Francisco, nine applied for permission to change their names. Thus it is, as re-oorted in the “Ruskaya Shizn” of that city, that Mr. Dobrovid-off has become Dobr; Kukushkin—Pitchard;	Menshikoff—
Mensh; Wyaltzeff—Waltz; Vol-oshaninoff—Walsh; Myaksha— Ross; Celebrovsky — Celeber; and Vyarvilsky—Peters; Mr. Makaricheff has chosen to be Mr. Hoover.
One hundred years hence the descents of Messsrs Ross, Waltz and Walsh, may perhaps come together and discuss the relative merits of their respective Anglo-Saxon, Celtic and Teutonic races—if, as the pessimists; say, such discussions are still possible one hundred years from now.
So They All Think
There was an old man named Sidney,
Who drank till he ruined a kidney.
It shriveled and shrank As he sat there and drank, But he had a good time of it, did’n’e?
HE WHO STARTS WRITING CANNOT STOP
SAYS EDITOR OF “CLEVELAND JOURNAL’ TO MR. TERBOVEC
IN RESPECT
Zerovnica is a small town in Slovenia, Jugoslavia. It was in this town where Anton J. Terbovec, editor of “Nova Doba” was born, grew up and received his elementary, education. In this “Green Styria,” so that province used to be called, gardening was one of the favorite vocations, so young Anton when he completed his grammar and high school education, became a gardener’s apprentice. His high school education was given him by private tutoring of a kindly professor who, knowing the poor circumstances of the parents, and observing the youth’s anxiety for learning devoted his time and efforts to have Anton acquire the studies which he otherwise would be deprived of. However, at the age of sixteen years his pen must have been overflowing as still is at present time.
Mr. A. J. Terbovec became a serious contributor to celjska “Domovina,” and also a humorist contributor to “Brivec” (Barber), a humor monthly in Trst. This monthly later changed its name into “Skrat” to which Terbovec also contributed humoristic poems.
As every European youth, so also Terbovec had to be a soldier for three years. As soon as he finished his military services, he decided to go to United States where he arrived in December 16th, 1906.
His first destination was Cleveland, Ohio. In Cleveland the young immigrant worked in the American Can Co., E. 40. St., and Payne Ave., and then worked as a gardener in Glen-ville near E. 105th St. Then he went to Bulger, Pa., where he worked in a coal mine for some time till he left the East for Winterquarters, Utah, where he also worked in a coal mine which evidently could not kill his humor.
But in 1910 Terbovec became a traveler, selling jewelry to Slovenes all over America. A? a traveling salesman, he visited 33 states of the Union. All, West, North and Southwest is well known to him. While traveling, he often took camera snap-shots of interesting places. Thus the book “Amerika in Amerikanci,” by Rev. J. M. Trunk contains many of Terbovec’s snap-shots of Slovene people and Slovene colonies. In the Thirtieth Anniversary issue of “Nova Doba,” the organ of the South Slavonic Catholic Union, Terbovec wrote a long account of his impressions of different states through which he has traveled years ago. He knows much to tell about Mormons whose customs and habits he was observing for some time. There are many Slovenes living in Utah, being colonies existing in Murray, Midvale, Bingham Canyon, Toole, Scofield, Winterquarters, Clear Creek, Castlegate and Sunnyside. Nearly all Slovene benefit societies have lodge in Utah.
Soon after his arrival in U. S., Terbovec became a regular contributor for most Americati-Slovene papers. Thus he wrote continously since 1908 for “Glas Naroda,” of New York; “Glas Svobode,” a semi weekly of Chicago; “Cl evelandska Amerika,” “Cas,” and a great deal also for “Prosveta,” the organ of the Slovene National Benefit Society.
In the fifth regular convention of the Slovene National Benefit Society in Milwaukee, Wis., Anton J. Terbovec was elected chairman of the Supreme Auditing Committee, and at the next convention in Pittsburgh in 1915 he was elected supreme treasurer which office he held till 1920, after he was re-elected in 1918 in Springfield, 111. Since the treasury work did not occupy all of his time, he was at the same time also assistant editor of “Prosveta” where he wrote for four years a well known column “Gajžla” (The Whip).
On account of a misunderstanding which never was really cleared up, Terbovec resigned in 1920 and again resumed traveling across the States.
In 1924 the convention of the
South-Slavonic Catholic Union decided to issue its own organ. The supreme committee of the society appointed as editor A. J. Terbovec who accepted the position which he still holds. For the first 15 months the organ was printed in New York, but later transferred to Cleveland, O.
Terbovec’s favorite Slovene institution in Cleveland seems to be the Slovene National Library on St. Clair Ave. He has been its treasurer for the last three years and seems to enjoy his work.
At the last convention of the South Slavonic Catholic Union in Ely, Minn., Terbovec received a great suprise. It was on Sunday, before the opening of the convention when the delegates and other Ely Slovenes gathered for a celebration. Among other speakers was also the president of the Ely Chamber of- Commerce who headed a delegation. The president spoke and spoke about a man who earned praise and gratitude of Ely citizens for making the beauties of Minnesota known all over the Union. At the end he finally concluded that he has been sent there to give a token of gratitude to Anton J. Terbovec. The latter was not in immediate presence and was greatly surprised when he was pushed on the stage and presented with a diminutive Indian birch bark canoe which was an exact reproduction, both in workmanship and appearance, of an Indian canoe. This canoe is now hanging on the wall in Terbovec’s office. This was not probably the first time that writing of an Slovene American editor received appreciation and it had to come from non-Slovenes.
Terbovec is probably the only Slovene editor in America who can write about flowers and trees intelligently. We have often wondered, especially a few years ago when we read his review of a Flower Show in Public Hall, where he gathered the names and knowledge of flowers. Like you, we did not know till last week that'he had been a gardener.
We can also say of Terbovec that he knows his United States and American Slovenes He is also well known in all American Slovene colonies. We ,are certain that he often wishes again to travel around and see more of the fields and the sky which he cannot do. “Nova Doba” is issued every week am the typesetters are always after more and more copy.
--------o-------
PLAY DAYS AND HOLIDAYS
As the end of the schoo year approaches many modern parents find themselves look ing forward to the long weeks of leisure with some trepidation for they realize that the ole adage about satan and idle hands is quite as true today as in olden times.
The leisure hours of children present a problem. Most of the old after-school tasks have dis appeared and play space in our cities and smaller towns grows less and less as traffic grows in the streets and new buildings spring up on vacant lots.
Parents are discovering that play is one of the great human
needs, for physicians have added recreation to the list of health essentials. Proper food, rest and sunshine, necessary as hey are, are not quite enough it seems, for either children or grown-ups. Educators tell us hat such important lessons as sportsmanship, self-control and social cooperation are best earned upon the play-ground, while psychiatrists urge outdoor play as the remedy for overstrained nerves.
Most of towns now have school playgrounds and gymnasiums and the newer city parks are being planned as play parks. But all too often those play spots mean sports for only few of our children. School football or baseball squads and rack teams need the lion’s share of the playing space if they are to develop skill that will triumph over all rivals. So he playing fields are cleared of all but “championship ma-erial.”
The youngsters who are not notable players are relegated to the side lines where they may earn to know all the technical ‘ins and outs” of the game, but never know the joyous activity which lifts the player above all thoughts of self-consciousness, and out of the dull routine of everyday life.
The Play Day idea has fresh impetus this year in the slogan adopted for May Day, “Child Health Day; Make May Day ?lay Day — Youth Is the Strength of America; Make American Young Strong!”
But just how does a Play-Day differ from a championship game or track meet? Wouldn’t better playgrounds more teams accomplish the same purpose? The whole crux of the matter lies not in the fact that large groups play together, but rather that Play Jay teams are made up of an equal number of children from each participating school and that the emphasis “ is placed upon the joy of playing rather ;han the triumph of victory. Larger groups, it is true, play and they in a greater variety of sports but it is the change in the spirit of the thing that really matters.
 o--------------
One Of “Indians” Best Hurlers Is Of Jugoslav Extraction
They called Rogers Hornsby baseball nomad because he never settles in one place for very long. But Hornsby is as stable as a rock compared to one member of the Indians.
The great National League slugger has seen service with seven clubs since he broke into professional baseball. John Miljus has worked for thirteen.
John’s baseball career started at the University of Pittsbui'gh in 1912. For three years he twirled for the Pitt nine and at the end of the 1914 season was signed by the New York Giants. The following season he jumped McGraw’s outfit and, signed with the Pitteburgh Federal League club.
Went to Interstate League.
That short-lived threat against the supremacy of the two major leagues went to smash and Miljus got a job with St. Mary’s in the Inter state League and the next year, 1917, found him with Brooklyn. The Robins farmed him out to Binghamton in the New York State League, and he promptly jumped again—this time into Uncle Sam’s army.
The war'over, he joined the Toledo Mudhens in 1919 anc was back at Brooklyn in ’20 and ’21. The season of ’22 he divided between New Orleans and Nashviile in the Southern Association. In ’23 he was with the Rochester International Leaguers and in ’24 with Bridgeport in the Eastern League.
From Bridgeport he went all the way to Seattle and there, in
the salubrious atmosphere of the Pacific Coast circuit, Big John seemed to find himself. He won 20 games in 1925 and in 1927 he crashed through with twelve straight victories and the Pittsburgh Pirates sought him in midseason.
In the middle of last summer the Pirates asked waivers on lim and, in the absence of General Manager Billy Evans and Secretary Walter McNichols, a clerk in the Cleveland ball club office put in a claim for his services.
It developed, however, that a quirk of baseball law fixed his price at $16,500 instead of the established waiver price of $7,500. Cleveland tried to withdraw frdm the transaction, but the Pirates appealed to Commisioner Kenesaw Mountain Landis and that high dignitary ruled that the Indians must go through with the purchase.
There were chuckles all over ;he league and Miljus was called the $16,500 white elephant and similar uncomplimentary names. Then John began to pitch for the Indians and it became apparent that worse hurlers have been bought for more money. He took part in eleven games for Cleveland in the fag end of the 1928 season and, though his won and ost record wasn’t impressive, the officials averages showed hat he had allowed only .65 earned runs per nine-inning game.
Right now it looks as if Miljus will be one of the mainstay of the Indians pitching staff. Ie has a world of stuff, a good head and a great heart.
Opposing players and coaches lave been unkind enough to remind him of his famous wild pitch that gave the Yankees a victory in a crucial game of he 1927 world series with the pirates.
“He’ll throw" it away, he’ll i;hrow it away,” they yell. And
hen John’s jaw sets and he pitches just a bit harder.
Miljus belieVes Riggs Stephenson, the former Indian, is the hardest batter to pitch to that he ever faced.
“But there were plenty of though ones in the National League,” he says. “I never happened to have much trouble with Hornsby, ■ but Bottomley, Frisch, Terry, Lindstrom, Jackson and old Cy Williams always bothered me. They bothered all pitchers, for that matter, they are fellows who will look weak on one ball and who, when you give them another just like it, will hit it out of the park.” John regards Alphonse Thomas of the Chicago White Sox as the greatest pitcher in the world. Burleigh Grimes, the veteran National League spitball artist, he ranks a close second.
“Put Thomas on a good ball club and he’d win 25 games year in and year out,” says Miljus.
“He’s a fellow who never seems to have a bad day. When he loses, it’s always by a close score.”
The big Serbian has pitched a few one-hit games and several two and three-hit exhibitions. He never has joined the ranks of no-hit pitchers, but came close on one occasion. That was when he was in the Coast League.
Pitching in Los Angeles against Charlie Root, now of the Chicago Cubs, he held the Angels hitless until two were out in the ninth, when a two-bagger spoiled his day.
It isn’t that performance, though, that he remembers as his best. Instead he recalls a time near the end of the 1927 race, when the Pirates needed every ball game to win the pennant and were short of pitchers, that he beat the Phillies on successive days, working the full nine-inning route each time.
Phunology
BORROWED, STOLEN AND ORIGINAL JOKES
Leaves, Grass, What?
“What is the first thing that turns green in the Spring?” “Christmas jewelry.”
Nurse:	“What can be done
with the by-products of gasoline?”
Interne:	“Usually	they	are
taken to the hopital.”
Not an Attorney
The prosecuting attorney was examining a negro witness.
“Now, Tom,” he said, “tell us what you know about this fight.”
“Well, boss,” began Tom. “I thinks—”
“I don’t want to know what you think. Tell us what you know.”
“I thinks,” said Tom, as he began again.
“I told you not to tell us what you think.”
“But, boss,” said Tom apologetically, “I ain’t no lawyer.
I can’t talk without thinking.”
Here, Too _
Sennett:	“Just because I
held thirteen spades four times in succession all seven of them thought I was cheating.”
Grimshaw:	“And	if	I	had
been there eight would have thought that.”
Terrible Error
Reggie:	“Did somebody hit
you on the mouth?”
Archie:	“Why no. Where’s
the mirror? I—well, for heaven’s sake, I used Mae’s lipstick on my moustache instead of her eyebrow pencil!”
Cheap
“This restaurant sure is cheap.”
“How’s that?”
“Why 1 got coffee, doughnuts and an overcoat for fifteen cents.”
Soap Box Logic
Park Orator: “An’ I tell yer, all them millionaires money is tainted—all of it!”
Unconvinced Person:	“	‘Ow
do you mean, tainted?”
Park Orator:	“Well, ’taint
yours, an’ ’taint mine, is it?”
Just the Same
The Diner (musing): “I had a steak yesterday—”
Waiter:	“Yes, sir; will you
have the same today?”
“Why—er—yes, if it is not in use.”
How Much
This one is from a British paper: “While motoring in this country an American tourist stopped at a garage to have a small defect in his accumulate remedied.”
“Say,” he inquired, when the job was done, “what’s the charge for this battery?”
“One and a half volts, sir.” The American looked puzzled. “Yes,” he said at length, “but how does that work out in American money?”
Doctor:	“Your father seems
hale and hearty at the age of 104.”
Mountainer:	“Yep, pap’s
slippin’. T’other day I heard him say he reckoned he’ll take up the game of golf.”
cxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxz**
GEORGE KOZJAK
Slovenian Janissary,
Fifteenth Century Story Of The Slovenian Home-Life.
By JOSEPH JURClC English Version By John Movern
Qg*XtXXtA*XXSEXJ^žXXzxxxzXZXUrXTTT%XXXXXXXXIIXC3
(Continued)
The gypsy looked around and talked to himself in a P1 voice.. Finally he opened the door of the hay-barn and wentjfP1^] There he found a ladder leading up to the hay-loft, and f11 v went up. In the hay-loft he made a bed for himself from 'f Je hay of dry and sweet-smelling flowers. Poor bed though it "T it was still too good for the gypsy.
J u
From the direction of the village five other men now &g;od riding by the lane leading to this deserted house. When Pe*' ost. recognized them to be Turks, he became so frightened that 3rič{ blood ceased circulating. As soon as the Turks had reached11 peli! building, they dismounted from their horses, tied them to lika fence nearby and started for the hay-barn. One of the Taigas stood so close to Peter that the latter could easily have gras* e up him by his red, wide trousers. These Turks had a big dog > bj a cut tail along with them. The dog walked and smelled: iki. around the house, but fortunately he did not come to the sf where Peter was hiden. Had the dog come to that jilace, a would have easily found Peter. »Oh God! What would $ lie, , happen to me!” said Peter to himself, and he began to do sol" lekol thing that he had not done for a long time, he began to pr«Jf enCj
j >sedj
The Turks having been looking for dry hay for their hop
went into the hay-barn. When they saw the ladder leading
to the loft, where a great quantity of hay was stored, two them started up to thi'ow down hay for the horses. Havlf- c<
heard the noise in the hay-barn, the gypsy woke up and f°l the Turks standing upon the ladder. Nevertheless he was
fear-stricken, as Peter was under the veranda. Swiftly he
Prve
iiii ika>
up and quick as lightning flashes pushed away the ladder leaned upon the hay-loft, and thus threw down upon the flo°r , the hay-barn the ladder and the Turks.
l«rila
£ l2e», vs< va. ..
P'at:
t£
In the meantime the dog came smelling to the poor Pe in the leaves, and began barking loudly and attacking Pe*e leg. This caused Peter to become so terribly fear-stricken ^ he did not know whether he was alive or dead. As soon as Turks in the barn heard the dog barking outside, they hasti lJl8tv left the gypsy in the loft and their comrades lying in the ^ f- 18 with their skulls broken under the heavy ladder. The T1'11 sejj thought they were surrounded by the natives, and ther^ fieka went out to the spot where the dog was barking. When ^ Nse] saw that the dog was attacking only a pile of leaves and Pu"' Ne at a leg of a man, they hauled out of the pile of leaves the1 to^ cited porcupine in the form of a human being. Having ^ ^ oi this, the Turks left Peter to the mercy of the dog and retur op0. into the hay-barn to help their injured comrades. When v ; dog found that his masters approved his action, he became !|°c^e more ferocious and daring in his attack upon Peter. The
Pr
Tiiiii
in
oc
could not get any hay because the angry gypsy in the ha/T^a . was constantly throwing planks upon them, and they hac r Aj leave the barn without taking any hay along with them. f2adi
ill* Sel
One of the Turks put the half-dying Peter upon his s1'| ^
ders and dragged him to the horses. The other men set
the barn. They thought they might by fire exterminate iednj:
er
oc!
ed
%Vj une Pa j Peb(
enemy, the gypsy, who had broken their mates’ skulls and "'j j0]j they could not capture. But the gypsy broke through the on the opposite side, jumped to the ground, and ran away bei the blaze of the fire had reached the roof. Not until he far from the blazing building did the Turks see him, laUČ at them loudly and making threats with his fists. The the blazing building was shining wonderfully bright upo” land.
The Turks, realizing that the night was advancing, th® ^ it time to start for their camp. They were so much the * anxious to get away because they feared that some group 0 native fugitives might meet them. Two of the Turks badly injured. Their injuries were so severe, that they ^ L hardly sit upon their horses. The other three men beg*111 cussing among themselves what they should do with Peter-of them said that he would tie Peter to the horse’s tail drag him to the camp. The other two pointed at Peter’s back and said laughing:	“What’s	the use taking such ^
with us to the camp? He is not fit for any labor and quently no one would buy him for a slave. Therefore he 1 worth taking him with us to Turkey!”
-cl.
»udi
bob,
>i
v
#U(jj
„>k rJl,je
After a considerable discussion what they should do JO 0l him, the Turks finally threw Peter down so that he fe* .1 Grj downward upon the ground. Then they bound his legs " I	U
strap and as expert rebels hanged him by his legs upon *1 nearby, so that his head hung downward. The poor n°	'2
was crying and begging his tyrants to release him, but vain. They did not understand a single word of his.
merely laughed at the man who was so terribly afraid to The Turks mounted their, horses and left the place
the
In his long career as a baseball wanderer John has worked under such well known personages as John McGraw, Wilbert Robinson, George Stallings, Donie Bush, Larry Doyle, Wade Killifer, Rebel Oakes, Johnny Dobbs, Kitty Bransfield and Roger Peckinpaugh.
“Some of them were good managers and good fellows and some of them weren’t,” says Miljus. “But Peck’s got them all stopped. A ball player who won’t work his head off for Peck woij’t work at all.”
>ok(
0
'o«i
>0
^Oc,
8 il.-
nit/ ^ 11 la
ing away through the lane, leaving Peter hanging upon His blood was flowing slowly into his head and he soon so weak that he only moaned in a very low tone of voice'j moaning could have been heard echoing strangely throve woods. A hair’s-breath more and his sinful soul, spottel crimes, would have stepped upon the threshold of eter the tthreshold	of hell without reformation.	^ ^
However,	God finally once more forebore	toward	^ ^	^
The gypsy emerged from the woods to cut the strap ol’ I Peter was hanging from the branch of the birch tree. * Jbj ( hold of Peter and very slowly let him down upon the ^ . 01 Being still unconscious, Peter fell upon the ground #s Lt0 ^ would, as soon	as the gypsy let go of him.	6(
“You are	not worth my saving your	life	from	^'yfi ^
deserved scaffold though, nor are you worth my having	,.(
imrs with vnu whiil kopvpv hut 1«>t. if hp id. this limp!” I** ini;
ings with you whatsoever, but let it be at this time! the gypsy.
  	  (To	continued)
lia St. j
DOPISI.
ju	Johnstown,	Pa.
i (,rn m članicam društva Plnski raj, št. 172 JSKJ na-^a Je na seJi dno L,!' a sklenJ'eno, da društvo .	1 svoj piknik na Hegarje-
, Prostoru v Lorain-Boro. V F2umu z odborom in neka-1 c ani pa smo prostor pik-i lf Premestili, da se btf nam-
at m'1	na	Gričarjevi
ld ¥ . v nedeljo 19. maja. Ta 11 L , VSem znan in ga bodo "t.1 \ lahko našli. Prvo-,b];Km Prostor pa je nekoliko XZv,naselbine in bi se lah"
pXs? da bi imeli kakšno l i p ‘ "iknik se bo torej vršil
j ba,iCTif«™i-
o ti lil.'1 am na vse člane, da se La **deležijo. Glasom društ-® lepa plača vsak član, ki udeleži, en dolar bla:
■fuga
'iisp ie r V't
ed{iki:ia^no-
v društ-Izvzeti so le
ce. * isti C!ništva 80 Prošena, da I $ lit	,	ne Prirejala svojih
coli »i,’	^hko mi računamo
“° f'k*ko boljši uspeh. Vsi is !	!» Slovenke tukajšne
l0lSl U-r	naselbin so prijazno
ing f ni' da two
ray
n,,. nas posetijo na na-e,!em letnem pikniku. Za
:^vli ji.„Cas bo na razpolago har-
foif Ka» -	-
as
i > za glaci in žejo pa temu la tešila. Krali ie tudi
tlf vsostr,
Kralj je tudi se posetnikom ansko razvedrilo in Torej na svidenje 19.
he f ^Zeii. torej
Va i!
a^skim pozdravom, Gregor Plesničer, lajnik dr. št. 172 JSKJ
Dramatski zbor “Nada” po-sjetiti če i nas u St. Louisu na-kon što se iskazao sa mnogobroj-nim pozorišnim komadima, ko-je je prikazivao u Chicagu i u drugim mjestima. Nadamo se, da če Hrvati i Jugoslaveni iz St. Louisa i okolice ostati potpuno zadovoljni sa diletantime zbora “Nada” i “Jadran.”
Nezaboravite kupiti ulaznicu i doči na vrijeme u dvoranu, da ne ostanete bez mjesta, kao što se je dogodilo u Chicagu, kod pr-vog prikazivanja “Gričke Vje-štice.”
Poslije predstave slijedi večera i ples. Za što brojniji posjet preporuča se Zabavni odbor.
zabave ob osmi uri zvečer.
Tem potom so opozorjeni tudi vsi člani in članice društva št, 88 JSKJ, da si preskrbe vstopnice. Društvo je na svoji redni seji dne 21. aprila sklenilo, da plača vsak enakopravni član ali članica en dolar v društveno blagajno, pa če vzame vstopnico ali ne.
Vsem sosednim bratskim društvom se priporočamo za obilen poset, ter jim bomo v slučaju njihovih prireditev skušali vrniti uslugo za uslugo. — Na svidenje 11. maja zvečer!
Mihael Krivec, tajnik dr. št. 88 JSKJ.
it
loot
. pel pet«1 j n
as I
v,asti »iKt, St. Michael, Pa.
m t. ior društva Sinovi Sla-se"	je	na svoj i
J?aključilo> da se °P°' t%aseVre člane v eni bliž'
ha* ln’ na^ Prenehajo bla-^l u®tvo in Jednoto, ji m 1 v korist društvu, niti •etur %o?aniZacijL	Prizadete
v n rjamo, da naj pogle-
nief^ke	stran	49<	člen	.
e T"'lin od ’ *1° 3' To je zadnj1 hay'Ha • naŽe stl'ani, da naj se
hadl Ak neblatskim postopa-Se t0 ne zgodi’ 11 aJ pn } Posledice pripišejo . slil ebl-
t fi'Mt.	dl’uštva Sinovi Sla-
ite ’pednji- ’ ®^J '• Antpn Jerich,
ld "1 W ltefa,n Flegar’ taj-
the JStvpi,;	Kozole,	blagajnik.
v m 111 Pečat). i -
ie
iet$ 311 ,
pult' the ig ■et
hen'
he
laUf! ed orli ^ew York. N. Y. e L dhod
* članice JSKJ, po
iey eg**'1 ’ter-tai' f’S n
nd c°] he
K dhodom na oijig^ v gta-anG !ep0 Pozdravljam
članice društva Mati1*3 .flan,). 'ete> št. 103 JSKJ v p cJer mi je čast biti °2drav tudi uredniku
if ^obe
fin
JuštV(Jni a Videnje
um
sosestram v par me-Anna Walter.
‘lit
1 do
U
ICKA	•■'“»i«- M°-
ST , VjEšT1CA” U ,-HJ: L°UIS, MO.
F>-inje1Soko1 u St. Louisu u nedjelj
h)
fell J “Griču^0^1110 veliku Pre-
u , d VJeštica,” dramu
svibnja
gs
ra 57 lica, ko-dramatski zbor noku Cag0 uz sudjelo-()”!>' UH- Zbora “Ja-m LVelik“ abava
^°četal!'U 1439 Chouteau dne. p Zabavc u 2 sata 11 “ 8at-> restava i)očimlje »ica ■*110
Podne.
sa. Sokol
>.‘t‘?rhiM.ooedproilaii «*•
jrnl P-“Grič PF '
!dX'
a ,ie'prpnf V.ještica” pri-k(Jii i a lst°m imenu „ o» "f at»ka "“I'isala riel
Da posjetiocima iz daljnih mjesta; kao iz Zieglera, Kristo-fera, Woodrivera, Granite City, Farmonta, Madisona, E. St. Louisa i drugih mjesta bude pogodnije doči i da se ne gube po gradu Sokolski Dom če biti otvoren u jutro u 9 sati, u kome če biti priredjeno i ukusno jelo u rano jutro.
Da se svakom dade priliku da kupi jeftinije ulaznicu za ovu krasnu zabavu, zabavni odbor je u svim predjelima grada i okolice ostavio ulaznice za rasproda-vanje na sljedeča mjesta:
U St. Louis, Mo. Hrvatska Udruga “Balkan” 1443 Chouteau Ave.
Sokolski Dom, 1439 Chouteau Ave.
Marko Glogovac, 2604 Chouteau Ave.
Josip Kokich, 2632 Chouteau Ave.
Mate Cornkovič, 2934 Chouteau Ave.*
, Vinko Bubanj, 1115 S. Jefferson Ave.
Ilija Košutič, 9/)0 So. Vande-veter Ave.
Mitar Bolanovič, 7224 Gra-vois Ave.
Josip Brčič, 7724 Gravois Ave.
John Sajičč, t. z. Bribirsko selo.
Pavao Stipeč, Afton, Mo. Jerolim Astrič, 1037 Carroll Anton Lučič, 1840 So. 12 St. Geo. Kovačevič, 1912 So. 12 St.
Mate Brnčič, 2227 So. 12 St Mihovil Muič, 1800 So. 3rd St. Slavko Petrič, 2300 So. 3rd St. Maksim Jakovac, 2400 So. 3rd St.
Slovenski Dom, 3331 So. 7th St.
Tereza Speck, 3357 So. 7th St Stipan Vidušič, 3511 N Broadway.
Marko Wies, 4035 N. Broadway.
David Blažič, Walnut Park. Mate Jovanovič, Walnut P’k. Mate Mastruk, Walnut Park. Filip Mandič, 2301 Franklin Ave.
E. St. Louis, 111.
Hrvatski Dom, 9th, i Lynch. Romeo Stanišič, 318 Exchange Ave.
Josip Miller, 2405 Mo. Ave. Madison i Granite City, 111. Mate Opich, First National Bank.
Carolina Schineider, 1334 Madison Ave.
Frank Skender, 1207 Madison Ave.
Ferdo Krmpotič, 1010 State. Stevo Budisavljevič, 1424 4th St.
Još se ulaznice prodava ju kod p.ojedinaca večinom kod članova Hrvatskog Sokola.
Molimo da sve jugoslavenske novine prenesu ovaj dopis. Starisinstvo Hrv. Sokola.
J. Ivčič, tajnik.
Gilbert, Minn.
Članicam društva sv. Ane, št. 133 JSKJ sporočam, da je bilo na seji dne 14. aprila sklenjeno, da se prihodnja seja, ki se bo vršila 12. maja, začne eno uro prej kot po navadi. To zaradi igre, ki jo društvo vprizori do-tično nedeljo. Mesto ob dveh, se bo pričela seja ob ENI uri popoldne, kajti ob dveh se bo že pričela skušnja za igro. Soses-tre so prošene, da se seje dne 12. maja udeležijo točno ob eni uri popoldne. — S sestrskim pozdravom,
Frances Bojc, tajnica.
sla, začel se je naminati za gospodinjske posle, posebno za žensko delo v kuhinji in domu sploh. Petelinka, njegova žena se ga hudo boji. Vse drugo bodo po-setniki videli v razvoju igre.
Vloge so razdeljene sledeče: Gospod Petelin bo Andrew Barle ; gospa Peterlinka bo Frances Tanko; otroke Heleno, Zdenko in Jaroslava bodo predstavljali Mary Šavs, Mary Peternel in John Potočnik; gimnazistka Tončka bo Rosie Zalar; inženirja Sodarja bo predstavljal Jack Muhvich; doktorja Gabrščeka John Kramarič; dekla Bariča bo Mary Moren, vojak pa Lorene. Lapp. Režiser je Jack Muhvich.
Torej, rojaki in rojakinje iz Gilberta in okolice, posetite to igro mnogoštevilno, za kar gotovo ne bo nikomur žal. Igra se bo vršila v finski dvorani, ki je znana rojakom. Začetek točno o polu osmih zvečer. Po igri bo ples in prosta zabava. Zato, na svidenje 12. maja zvečer!
Za odbor:	Frances	Bojc.
Pittsburgh, Pa.
VABILO NA VESELICO. — Društvo Marije Vnebovzete, št. 182 JSKJ priredi svojo prvo pomladno veselico v soboto 11. maja zvečer. Vse članice so vabljene, da se te veselice gotovo udeleže, ker ta veselica se priredi v proslavo obletnice ustanovitve našega društva. Seveda so vljudno vabljena na poset naše veselice vsa bratska in sestrska društva, kakor tudi vse ostalo slovensko občinstvo iz Pittsburgha in okolice.
Veselica se bo vršila v Slovenskem Domu na 57th St., in se prične ob sedmih zvečer. Godba bo izvrstna, zabave bo dovolj za stare in mlade in za najboljšo postrežbo bo skrbel odbor. Torej, na svidenje v soboto 11. maja zvečer!
Za pripravljalni odbor:
Mary Čadonič.
Euclid, O.
Člane in članice društva Napredek, št. 132 JSKJ vabim, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 12 maja v Slovenskem društvenem domu na Rehar Ave. Seja se prične ob devetih dopoldne. Na omenjeni seji bomo imeli dosti važnih zadev za rešiti, ob enem se bo pa tudi volil veselični odbor za veselico, ki se bo vršila 25. maja.
Ob enem so prošeni bratje in sestre, da agitirajo za nove člane tako za v odrasli kot za v mladinski oddelek. Vsak naj bi se potrudil, da pridobi vsaj enega novega člana, tako, da bo društvo štelo koncem leta nad 300 članov v obeh oddelkih.
še enkrat:	vsi	na	sejo	12.
maja, da se pogovorimo in ukrenemo vse, kar je najbolj važnega in potrebnega za društvo in za Slovenski društveni dom!
Frank Bajt, tajnik dr. Napredek, št. 132
JSKJ.
pozna-eljica Zagor-
the d *lS
i t k,rnSkim kitate 1 ji-Jpa »UmJ!8a. u Americi,
ag	da	če	Prema
i” ifl
A
A
Pditi s*a Prikaz u dra-|i,d p°2ori5«C-linteres kod
f	h	komada	u
1 okoli
ci.
Roundup, Mont.
NAZNANILO IN VABILO. -— Društvo sv. Mihaela, št. 88 JSKJ vabi vsa sosedna slovenska in hrvatska društva, da se udeležijo plesne veselice, katero priredi na večer 11. maja. Vabljeni so tudi vsi posamezni rojaki in rojakinje, da nas posetijo na omenjeni večer. Pričetek
Gilbert, Minn.
Društvo sv. Ane, št. 133 JSKJ priredi v neejeljo 12. maja zvečer zanimivo igro “Poslednji mož.” Tem potom vabimo članstvo društva sv. Jožefa, št. 20 JSKJ, kakor tudi članstvo drugih društev in vse posamezne rojake te naselbine, da posetijo to prireditev. Vabljeni so dalje rojaki in rojakinje iz bližnjih naselbin, kot so Eveleth, Virginia, Chisholm, Elcor, Aurora, McKinley itd. To bo zadnja igra v tej sezoni, torej so vabljeni rojaki in rojakinje, da jo posetijo in se še enkrat pošteno nasmejijo. Igra je prav komična. V njej nastopa gospod Petelin, samostojen, neodvisen, premožen meščan, in ker mu ni treba delati za svoj obstoj, je silno domišljav in sam vase zaljubljen. Ker uima druzega po-
Omaha, Neb.
Sobrata urednika prosim, da mi preskrbi kotiček v kolonah Nove Dobe, kajti iz Omahe že davno ni bilo nikakega dopisa, torej mi junaško srce ne da miru, da se he bi oglasil. Ker je moj namen napisati nekaj vrstic o zadevi, ki se tiče naše dične organizacije JSKJ, zato grem takoj k stvari.
Na redni seji društva sv. Štefana, št. 11 JSKJ, ki se je vršila 21. aprila, je bilo med drugimi predmeti dnevnega reda sugestirano tudi, da se naši tu-rojeni slovenski mladini da prilika aktivnega delovanja pri naši organizaciji, namreč, da se jim pomaga ustanoviti angleško poslujoče društvo.
Ker sem bil podpisani tisti, ki je sprožil to idejo, želim še na tem mestu nekoliko razmotriva-ti o tej zadevi. Pregovor pravi, da svet obstoji na mladini, in ta pregovor je tudi v vsakem oziru resničen. Iz tega moramo sklepati, da je tudi napredek naših podpornih organizacij v bodoče odvisen od nase mladine. Da našo mladino v tem smislu in oziru zainteresiramo, je pa od nas odvisno.
Iz starega kraja ne moremo več pričakovati naselnikov, kot so prihajali prejšne čase, ker tega naselniška kvota ne dovoljuje. Je torej potrebno, da polagoma začnemo naslanjati naše podporne organizacije na rame tukaj rojene mladine. Mislim tudi, da so delegati na zadnji konvenciji imeli to dejstvo pred očmi in so delali zaključke v tem smislu.
Naša sveta dolžnost je torej, da našo mladino zainteresiramo za društveno delo in jo s tem pripravimo, da zavzame naša mesta, ko bo nas zmanjkalo. Dokazano in vidno pa je, da mi ne moremo napraviti naše mladine aktivne pri slovensko poslujočih društvih, to pa iz vzroka, ker ne obvlada zadosti občevalnega jezika. To seveda ni krivda mladine, kajti zrastla je v tej deželi, tukaj dobiva vso izobrazbo, Amerika je njena rodna domovina. To je bil vzrok, da so delegati zadnje konvencije napravili pravila, ki dajejo vse prilike za ustanavljanje angleško poslujočih društev, v katera lahko pristopajo člani moškega ali ženskega spola, brez ozira na narodnost, da so le kavkaŠkega, to jo belega plemena.
Bratje in sestre! Ko sem glede te zadeve govoril na prej omenjeni seji, sem imel v mislih samo napredek naše dične J. S. K. Jednote, in pa kako bi se dalo čim več prilik za sodelovanje naši mladini, ki koraka za nami. Ako se ustanovi angleško poslujoče društvo, ne bomo ničesar izgubili, pač pa napredovali. Ako pa ne dosežemo zaželjenega uspeha, bomo pa ostali na istem mestu kot .smo danes. Le to bomo lahko rekli, da smo storili našo dolžnost in dali naši mladini prilike za bodočnost.
Na prej ouieujeui seji j<; bil
storjen zaključek, da se pozovejo vsi angleško govoreči člani in članice in drugi bratje in sestre, ki se zanimajo za ustano-tev angleško poslujočega društva, da pridejo na prihodnjo sejo društva sv. Štefana, št. 11 JSKJ. ki se bo vršila 19. maja, da se tam diskuzira in dela stvarne zaključke o tej zadevi. Nadalje je bilo zaključeno, da sobrat Frank škrabec, bivši glavni nadzornik JSKJ, pošlje v naše uradno glasilo Novo Dobo en dopis v angleškem jeziku, v katerem naj pojasni zadevo in potrebo ustanovitve angleško poslujočega društva v Omahi, Nebraska. Na ta način bodp angleško govoreči člani poučeni o pomenu angleško poslujočega društva.
Na člane in članice društva sv. Štefana, št. 11 JSKJ apeliram, da opozorijo mladino na dotični dopis brata Škrabeca, kadar bo priobčen. Potrebno je, da ga čitajo, ker to se gre za njihovo bodočnost in za bodočnost naše majke J. S. K. Jednote. Pokažimo, da smo vneti za napredek naše JSKJ in za dobrobit naše mladine, in pridimo vsi na sejo dne 19. maja, da nam bo mogoče napraviti stvarne in dobre zaključke.
Pozdrav vsemu članstvu J. S. K. Jednote!
Josip Rudolf, zapisnikar, o
kropit dragega pokojnika, vsem, ki so ga spremijevali na njegovi zadnji poti, in vsem, ki so na en ali drugi način izkazali svoje sožalje in pomoč.
Ti pa, ljubljeni soprog, oče, brat in sin, počivaj v miru v Tvoji rodni ameriški zemlji!
Smrt ne gleda, smrt ne vpraša, kam naj s koso zavihti.
Ko najdražje nam odnaša, skoro res tolažbe ni.
Le da misel nas navdaje: truda rešen je trpin, pa odšel je v lepše kraje, kjer ni solz in bolečin.
Vsi mu bomo tja sledili, kadar prišel bo naš dan, z njim na veke se združili, sanjali z njim večni san.
žalujoči ostali: Rose A. Rich-tar, soproga; Theresa M. in Adelina L. hčerki; Mathew in Mary Richtar, stariši; Mary, Jennie, Tillie in Julia, sestre; Rudolph, brat.
Pittsburgh, Pa., 25. aprila 1929.
t
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja ljubljenemu soprogu, oziroma očetu, bratu in sinu
Louis-u A. Richtar
Pokojni je bil rojen dne 25. oktobra 1903 v Pittsburghu, Pa., umrl pa je po štiridnevni bolezni pljučnici in previden s tolažili za umirajoče dne 17. februarja 1929. Pogreb se je vršil dne 20. februarja na St. Mary’s pokopališče v Sharpsburgh, Pa.
Dolžnost nas veže, da se zahvalimo našemu župniku Rev. Jos. Skur-u za obiske ob času bolezni in smrti in za opravljene cerkvene obrede. Pokojnik je bil član in predsednik društva “Pittsburgher,” št. 196 JSKJ, in dr. Marije Device, št. 50 KSKJ. Prav lepa hvala omenjenima društvoma za poslane cvetlice in za obiske pri mrtvaškem odru. Posebej pa še najlepša hvala nosilcem krste od društva Pittsburgher in tajniku Mr. John Golobiču Jr. za vso pomoč o priliki pogreba. Hvala Mr. & Mrs. John Golob in Mr. & Mrs. Mathew Richtar in sploh vsem sorodnikom za vso izkazano pomoč, simpatije in naklonjenost v težkih urah. Hvala botrom, ki so prišli iz Hacketta, Pa., in iz Ambridge, Pa., in se udeležili pogreba.
Za maše zadušnice so darovali: Mr. & Mrs. John Golob; Mr. & Mrs. Louis Kieran; Mr. Joseph Žigon; Mr. & Mrs. Frank Pugelj; č. sestre Notre Dame; Mr. & Mrs. Louis Zupančič, Mr. & Mrs. Martin Berdik in Mr. Berdik ki je nabral za tri. Najlepša hvala vsem.
Krsto pokojnika so okinčali s cvetjem in venci sledeči: Društvo Pittsburgher, št. 196 JSKJ; društvo Marije Device, št. 50 KSKJ društvo sv. Štefana, št. 26 JSKJ; Mr. & Mrs. Mathew Richtar; Mary, Jennie, Tillic, Julia in Rudolph Richtar; Mr. & Mrs. Anton Habjan; Mr. Joseph Butara; Mr. & Mrs. Joseph Progar; Mr. & Mrs. Anton Pugelj; Mr. & Mrs. Martin Pec-man; Mr. & Mrs. Louis Hall; Mr. John Golobic Sr. Mr. & Mrs. William Penny; Mr. & Mrs. Peter Gorup; Mary, Fanny in Rudy Roitz; Mr. James Ham; Mr. Herman Kamin; William Penn Hotel in Webster Hall Employees. Prisrčna hvala vsem!
Iskrena zahvala naj bo dalje izrečena vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile za pogreb. Hvala mladim fantom, ki so nosili rože, vsem, ki so prišli
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z globoko žalostjo naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest da je nenadoma preminul ljubljeni soprog, oziroma oče in brat: Matt Kure
Umrl je dne 9. aprila 1929. ko je bil na potu k delu. Star je bil 33 let, rojen v Ely, Minnesota. Bil je član društva “Slovenec” št. 114, J. S. K. J.
Dolžnost nam veže, da se zahvalimo članstvu omenjenega društva ter posameznikom za vence in cvetlice, darila in za avtomobile katere so nam dali na razpolago, in onim ki so dal za maše. Lepo zahvalo izrekamo sledečim: Društvo “Slovenec” št. 114, JSKJ, Uslužbencem od Oliver Iron Mining Company. Grahek Bros., Mr. Jack Preshi ren, družini Stublar in Deslich Mrs. J. Logar, Mrs. Joe Kovach. Mr. Fr. Peshel, Mr. in Mrs. Math Banovetz Jr., Mr. Steve Banovetz Jr., Mr. John Kovach Mr. Matt Kovačh, Mr. John Zu-pancich in Mr. Matt Rom tei sledečim sorodnikom:	Mr.	ir
Mrs. Frank Jager, Mr. in Mrs Matt Muscih, Mr. in Mrs. Jack Musich, Mr. in Mrs. Louis Centa, Mr. in Mrs. Frank Novosel, Mr. Frank Babich in Mr. Louis Babich, Joe Kure. Mrs. Mary Curkar (mati od vdove).
Lepa hvala vsem onim ki sc nam dajali tolažbo za časa ko jc pokojnik ležal na mrtvaškem odru in vsem onim, ki so se ude ležili pogreba. Hvala Rev. Fathru Mihelčiču za pogrebne obrede. Dalje se zahvaljujemo vsem, ki niso tu imenovani pa so nam pomagali.
Ti pa dragi, nepozabljeni soprog, oče in brat, počivaj v miru in naj Ti bo lahka Tvoja rojstna ameriška zemlja.
žalujoči ostali:	Mary Kure,
soproga; Albert, Mary in Edward, otroci; Matt Kure, oče pokojnika; Mary Musich, Annie Musich, Hannah Centa, Helen Novosel in Joe Kure, sestre in brat.
Ely, Minn., 19. aprila 1929.
gičnemu koraku, ki pa sem ga vendarle napravil, ker je bil edina rešitev. Obupne situacije zahtevajo obupnih ukrepov. Ko je bila moja potrpežljivost izčrpana in so bile moje moči napete do skrajne vzdržljivosti od nepojmljivih in nerazumnih zahtev političnih voditeljev, sem se odločil, da aboliram parlament, kljub temu, da imam globoko zaupanje in rešpekt na-pram parlamentarni vladavini. Hotel sem imeti posla direktno z narodom, ker je ves narod ene misli in enega srca ter sem vedel, da me bo podprl, čeprav bo v novem režimu vsakdo obvaroval svojo individualnost, pripada ves narod eni rodbini in ima skupen ideal: edinstvo jugoslovenske rase.”
“Smatran, da so rezultati opravičili storjene ukrepe. Vsa država je mirna, vsakdo vrši svoje delo. Zlonamerne osebnosti in organizacije, ki so sejale nesloge, so umolknile. Nadomestiti moramo s težkim it. poštenim delom brezuspešna politična natezanja in brezbrižnost do realnih narodnih interesov, ki je vladala zadnjih 10 let. Vrnili se bomo k normalnemu režimu, čim bo delo organizacije in rekonstrukcije jamčilo uspeh in povratek normalnih razmer. Prepričan sem da se bo po dobi, v kateri bo narod osvobojen politične nesloge in strankarskih voditeljev, rodila mnogo boljša in jačja Jugoslavija.”
Iz Zagreba se poroča, da bo sedanja proga za zračni promet med Zagrebom in Beogradom podaljšana do Maribora. V to svrho se gradi v Mariboru civilni aerodrom in po informacijah iz merodajnih krogov napredujejo dela zelo dobro. Ta zračna proga se bo od Maribora dalje podaljšala do Dunaja In bo tako spojena z mednarodnimi progami. Pogajanja z avstrijsko družbo za zračni promet na Dunaju so se že pričela ter se nahajajo v stadiju ugodnega zaključka, tako da bo meseca maja otvorjena mednarodna zračna zveza Beograd-Zagreb-Maribor-Dunaj. Na ta način bo Jugoslavija dobila direktne zračne zveze z ostalimi evropskimi mesti, že letos se bodo po mnenju merodajnih krogov v Zagrebu križala 1’azen domačih tri mednarodne zračne proge, ki bodo vezale Zagreb, oziroma Jugoslavijo z Dunajem, Prago in Parizom ter preko teh mest z vsemi velikimi središči Evrope. S temi zračnimi progami bo zvezan zapad z vzhodom in v središču teh prog bo Jugoslavija.
GLASOVI Z RODNE GRUDE
Doslej neznani roparji so nedavno vdrli v zaklenjeno vilo gospe Lautnerjeve v Limbušu pri Mariboru. Odnesli so celo zbirko steklenic ribizlovega vina in mnogo jedil. Očividno so dobro poznali domače razmere ker so našli za njimi še ostanke vina in žganja, s katerim so se krepčali po napornem delu. Lautnerjeva je oškodovana za več tisoč dinarjev. V oplenjeni vili so cinični vlomilci pustili listek z naslednjim sporočilom: S plenom nismo zadovoljni, va^ bomo obiskali še enkrat. — Raubarhauptman. — Pozdrav.
RAZGOVOR S KRALJEM
Eden naj večjih ameriških listov “Newyork Times” je nedavno objavil razgovor svojega dopisnika z jugoslovenskim kraljem, ki je med drugim izjavil:
Baš eden velikih Američanov, Lincoln, je dejal, da se hiša, ki je medsebojno razprta, ne more vzdržati. Politiki so skušali zavesti v razprtije naš narod, Zahtevali so individualne privilegije za svoje pokrajine, na katere nismo mogli pristati. Nisem mogel dopustiti, da bi podkopavali temelje edinstva in solidarnosti, ki so bili zgrajeni z dolgoletnimi napori. Storil sen; vwe, da bi se izognil ener-
Naslov “Miss Jugoslavia” za leto 1929 je dobila 22. januarja gospica Stanislava Matijevič, rodom iz Užičke Požege, kjer je bil njen oče uradnik. Med številnimi kandidatinjami je bila samo ena Slovenka, Vida Petan. Odločitev je padla v hotelu Palace v Beogradu.
Dne 25. januarja je umrla v Ljubljani gospa Ana Hudover-nikova, rojena Roblek. Bila je vneta narodna delavka in je s svojim možem, notarjem Hudovernikom mnogo storila zlasti za Ciril-Metodovo šolsko družbo. Gospa Hudovernikova je bila iz odlične narodne rodbine v Žalcu.
.^==^========'rr=H	‘
Jr
OTOK ZAKLADOV
Angleško spisal R. L. STEVENSON Poslovenil J. M.
J?
(Nadaljevanje)
“Ker že govorimo o nožu,” je dejal drugi, “čemu ne pogle- j damo, ali ne leži njegov kje blizu tukaj? Flint ni bil človek, ki' bi stikal po mornarskih žepih, in ptice so ga gotovo pustile pri miru.”
“Preklicano, to je resnica!” je vzkliknil Silver.
“Nič drugega ni tukaj,” je rekel Morgan in še vedno tipal I okoli med kostmi, “niti beliča niti škatlje za tobak. To se mi ne zdi v redu!”	&	*'
“Ne, v resnici ni,” je pritrdil Silver, “in naravno niti lepo, Preklicano, tovariši, če bi bil Flint še živ, to bi bil vroč kraj za vas in zame! Šest jih je bilo in šest je tudi nas, in sedaj so vsi same kosti.” '
“No jaz sam sem ga videl, ko je ležal mrtev,” je rekel Morgan. “Billy me je peljal notri. Tamkaj je ležal in vinarje je imel na svojih očeh.”
“Mrtev — da, gotovo je mrtev in v krtovi deželi,” je rekel oni z obvezano glavo, “toda te je kdaj kak duh hodil okoli, je Flintov. O nebesa! Toda umrl je težko ta Flint!”
V tem se oglasi Silver, rekoč:
“Sedaj pa naprej za dublom!”
Odšli srno dalje, pa kljub vročemu solncu in jasnemu dnevu j roparji nisu več hodili vsak posebej in vpili po gozdu, temveč j so se držali bolj skupaj in se raztovarjali bolj tiho. Strah pred mrtvim morskim roparjem jih je popolnoma prevzel.
XXXII. POGLAVJE Lov na zaklad — glas izmed drevja.
Kakor hitro je dospela cela družba do vrha planote, so vsi posedli naokoli.
Ker se je planota nagibala nekoliko proti zapadli, je bilo videti s tega kraja daleč na obe strani. Pred seboj nad vrhovi dreves smo zapazili Predgorje gozdov, obdano z valovi; zadaj smo videli doli na sidrišče in Otok okostja, pa tudi — ravno čez podgorje in vzhodne otoke — velik del odprtega morja na vzhodni strani. Ravno nad nami se je vzdigoval Daljnogled. Nobenega drugega glasili ni bilo slišati kakor daljno šumenje valov, ki so prihajali od vseh strani, in pa cvrčanje neštevilnih žuželk po grmovju. Niti enega človeka, niti enega jadra ni bilo videti na morju.
Ko se je Silver vsedel, je začel meriti s kompasom.
“Tukaj se nahajajo tri visoka drevesa,” je rekel, “nekako v ravni črti proti Otoku okostja, ‘Greben Daljnogleda,’ mislim, po meni nižjo točko tamkaj. Sedaj je naravnost igrača najti celc stvar. Mislim, da bi bilo dobro, če bi prej obedovali.”
“Ne čudim, da bi bil lačen,” je godrnjal Morgan: “Te misli na Flinta, se mi zdi, so mi pokvarile slast.”
“Oj, dobro, sin moj, zahvali Boga, da je mrtev,” je rekel Silver.
“Ostuden človek je bil,” je vzkliknil tretji ropar in se stresel “To je bila posledica ruma,” je pristavil Merry.
Odkar so našli okostje in začeli na ta način razmišljati, so govorili vedno bolj tiho in so sedaj prešli skoro v šepetanje, tako da glas njihovih besedi ni motil tišine, ki je vladala v gozdu. Kar naenkrat je sredi drevja med nami tenak, visok, tresoč glas zapel dobro znano pesem:
“Petnajst mož na mrtvega moža v zaboju —
Juhuhu in steklenica ruma!”
Nikdar nisem videl bolj prestrašenih ljudi, kakor so bili ti roparji. Barva je izginila iz njihovih kakor začaranih obrazov; nekateri so skočili na noge, nekateri pa so se prijel drugih. Morgan je nekaj mrmral na tleh.
“Flint je. Da, Flint je!” je zavpil Merry.
Petje prenehalo zagonetno, kakor se je začelo — bilo je iakorekoč pretrgano sredi note, kakor bi bil kdo položil roko na pevčeva usta. Ker je prihajalo, daleč skozi čisti, solnčni zrak in med drevesnimi vrhunci, se mi je zdelo zvonko in čisto; vtis na moje tovariše je bil pa toliko bolj čuden.
“Pojdite,” je rekel Silver in s svojimi bledimi ustnicami skušal spregovoriti besedo, “tako ne more biti. Pripravite se na odhod. Čuden začetek to in ne morem reči, kakšen glas je to: vendar nekdo se mora šaliti s tem petjem.
Njegov pogum se mu je vračal, ko je tako govoril, in oh enem se je vrnilo tudi nekoliko barve v njegov obraz. Tudi ostal' so začeli poslušati njegove besede in se nekoliko zavedli, ko se je isti glas zopet oglasil — vendar sedaj ni pel, temveč slabotno klical kakor iz velike daljave, tako da je še bolj odmevalo po skalah Daljnogleda.
“Darby McGraw,” se je glasilo s tožečim glasom — s to besedo se najboljše označi glas — ‘Darby McGraw! Darby McGraw!’ In zopet in zopet in zopet in nato z nekoliko višjim glasom in kletvijo, katero moramo tukaj opustiti:	‘Prinesi mi
ruma, Darby’!”	Mii
Roparji so obstali kot pribiti k tlom in njihove oči so stopile iz očesnih jamic. Še dolgo potem, ko je glas utihnil, so molče zrli pred-se.
“Sedaj je gotovo,” je zinil eden. “Pojdimo!”
“To so bile njegove poslednje besede,” je ječal Morgan, “njegove poslednje besede v življenju.”
Dick je izvlekel sveto pismo in goreče molil. Bil je dobro vzgojen, ta Dick, predno je prišel v slabo tovaršijo.
Silver pa še ni bil premagan. Slišal sem, kako so šklepetali njegovi zobje, vendar se Vseeno ni podal.
“Nikdo tukaj na otoku ni nikdar slišal o Darbyju”, je mrmral, “nikdo drugi kakor mi tukaj.” Nato je z velikim naporom zaklical:	“Tovariši! Prišel sem semkaj, da dobim
zaklad, in niti človek niti zlodej me ne odvrne od tega. Nikdar se nisem bal Flinta živega in preklicano, zato se tudi mrtvega ne.” Tam se nahaja sedem sto tisoč funtov šterlingov komaj četrt milje od tukaj. Kdaj je pač kak gospod sreče pokazal svoj hrbet toliki množini denarcev zaradi pijanega starega mornarja z modrim nosom — in ki je vrhu tega mrtev!’ Vendar ni bilo opaziti nobenega znamenja, da so se njegovi tovariši zopet ojunačili; njihov strah se je vzpričo njego vih brezbožnih besedi celo povečal.
“Ne govori tako, John!” je rekel Merry. “Ne nasprotu, duhu!”
Ostali--so bili preveč prestrašeni, da- bi-odgovorili. Naj-
bo.
AKADEMlCNl SLIKAR BOŽIDAR JAKAC, DNI DOSPEL IZ LJUBLJANE V AMERIKO
rajši bi pobegnili na vse strani, če bi se upali; toda strah jih, je držal skupaj in blizu Johna, kakor da bi jim njegova drznost lahko pomagala. Kar se pa njega tiče, se je precej otresel svoje slabosti.
“Duh? No, mogoče”, je rekel. “Samo ena stvar je tukaj ki mi je jasna. Odmev je bilo slišali; no, nikdo še ni videl duha, da bi imel senco, in prav rad bi vedel, kaj dela on z odmevom? To ni naravno, gotovo.”
Ta dokaz se je zdel meni zelo slab. Vendar človek ne more nikdar reči, kaj bo vplivalo na praznovernega človeka, in v moje veliko začudenje je Jurij Merry zopet dobil pogum.
“Da, tako je”, je rekel. “Vi imate glavo na pravem mestu, John, brez vsakega dvoma. Tovariši! Ti ljudje so na napačnem polu. Ako premišljujem o tem, se mi zdi, da je bil i glas podoben Flintovemu, vendar ne ravno popolnoma podoben. Bil je bolj podoben glasu nekoga drugega — bil je podoben glasu ”
“Grom in strela! Bena Gunna!” je zagromel Silver.
“Da, tako je!” je zavpil Morgan in skočil na svoja kole-! na, “Ben Gunn je bil!”
“Ni dosti razlike”, je dejal Dick. “Ben Gunn ravno tako ne živi kakor Flint!”
Starejši mornarji so pozdravili to opazko s porogljivim krohotanjem.
“No, nikdo se ni brigal za Bena Gunna”, je zaklical Merry, “mrtvega ali živega, nikdo se ni brigal zanj.”
Bilo je to nekaj izrednega, kako se jim je povrnil pogum. Kmalu so se zopet pogovarjali in včasih poslušali in kmalu potem, ko so nekoliko časa zaman čakali, so vzeli svoje orodje na ramo in zopet smo šli. Merry je s Silverjevim kompasom hodil prvi in ostajal v smeri z Otokom okostja.
| Povedal je bil resnico: nikomur ni prišel na um Ben Gunn, j niti živ niti mrtev.
Samo Dick je še vedno	držal v roki sv. pismo in	se boječe	oziral okoli, ko je stopal	dalje; vendar	ni nikjer našel po-
jornosti in Silver se je celo norčeval iz njega radi njegove pre vidnosti.
“Povedal sem ti že”, je rekel, “povedal sem ti že, da si oropal svoje sv. pismo. Ni	več dobro, da	bi ž njim	prisegal
in	ali misliš, da se bo duh	zmenil zanj?	Niti tako	ne!” in
tlesknil je s svojimi debelimi prsti in potegnil k sebi svoje berglje.
Vendar se Dick ni dal potolažiti in v resnici mi je kmalu postalo jasno, da je vedno slabše ž njim; vsled vročine, utrujenosti in prevelikega strahu je njegova mrzlica, ki jo je dr. Livesey že naprej oznanil, očividno hitro naraščala.
Tukaj po vrhu je bilo imenitno hoditi; naša pot nas je peljala nekoliko po br^gu navzdol, kajti planota se je nagibala proti zapadu. Smreke, velike in majhne, so stale daleč iiarazen in celo med gručami muškatovega oreha in azaleje ?o se pekli široki prostori na žgočem solncu.
Dospeli smo do prvega visokega drevesa, in ko smo do* oči 1 i lego, se je pokazalo, da ni pravo. Ravno tako je bilo z irugim. Tretje se je vzdigovalo skoro dvesto čevljev visoko iad sosedno drevje; bilo je pravi velikan; njegovo deblo je bilo debelo kakor hiša in okoli njega se je razprostirala širo- j ka senca, v kateri bi se lahko vežbala cela kompanija.
Vendar ni Sila njegova velikost, ki je toliko vplivala na moje tovariše; bila je zavest, da leži sedemstotisoč iuntov šter-;ingov v zlatu zakopanih nekje v njegovi senci. Ko so prihajali vedno bližje, je premagala misel na denar ves prejšnji drah. Oči so se jim svetile, njihove noge so jim postajale vedlo hitrejše in lažje, njihova cela duša je bila zamaknjena v to bogastvo, ki je ležalo tam ter obljubljalo vsakemu celo življenje polno zabave in užitka.
Silver je na svojih bergljah šepal dalje in stokal; njegove nosnice so bile široko odprte; preklinjal je kakor blzaen, kadar mu je muha sedla na njegov vroči obraz; jezno je vlekel za vrv, ki me je vezala nanj, in od časa d6; časa je obrnil name svoje oči ter me hudobno pogledal. Na vsak način se ni >rav nič potrudil, da bi prikril svoje misli, in jaz sem jih bral, kakor bi bile tiskane. V neposredni bližini zlata je bilo vse drugo pozabljeno, njegova obljuba in zdravnikovo svarilo je prenehalo in nisem prav nič dvomil, da se je nadejal, da najde in pobere ta zaklad, poišče v nočni tmini Hispaniolo in se je polasti, prereže vsak pošten vrat na otoku on odpluje, kakor je nameraval v začetku, obložen z zlatom in bogastvom.
Ker sem bil ves prestrašen, mi je bilo težko korakati tako naglo, kakor so hodili lovci zaklada. Vsak trenutek sem se izpotaknil in potem me je Silver surovo potegnil za vrvico ter me pogledal s svojimi morilskimi pogledi. Dick, ki je ostal zadaj in hodil kot zadnja straža, je brbljal sam pri sebi molitve in kletvice, ko je mrzlica naraščala.
Sedaj smo prišli do roba goščave.
(Dalje prihodnjič)
----------n----------
starce in starke.
Šest držav in Alaska hočejo odpraviti “ubožnice.” — Kakor-li udobni naj bodo moderni do movi za starce, vendar se čim dalje bolj izraža želja, da sr ustanovi sistem pokojnin, ki naj se ne smatrajo kot miloščina, marveč kot priznanje za po-slugo, ki bi bila zadostna, da morejo taki starci ali starke ostati v svoji družini ali s prijatelji, mesto da bi bili pre-skrbovani v ubožnicah in enakih zavetiščih.
Arizona je prva začela že leta 1914, ko je odpravila ubožnice in ustanovila penzije za starce in za matere. Zakon jej bil proglašen neustavnim radi svoje nejasnosti. Alaska je pa sledila z zakonom, ki ga je sprejela leta 1915 in ki ustanovlja penzije od $12.50 mesečno zal osebe v starosti čez Go let, katere morejo zadostovati nekaterim pogojem glede nastanjenosti, potrebe in značaja. Koncem i leta 1928 so imele slične zakone i tudi sledeče države: Colorado, Kentucky, Maryland, Montana,
1 Nevada in Wisconsin, dasi se še j vedno smatra, da gre za eks-! perimentiranje.
Ti zakoni o penziji prepuščajo ! vsaki County, dali hoče sprejeti tak sistem penzije. Ako ga ! County sprejme, ali po enem ! letu ji ne prija več, ga sme od-1 praviti. V splošnem se zahteva, da bodi vsak vpokojenec 70 let star (65 v Nevadi in Maryland), da je državljan Združenih Držav vsaj 15 let in prebiva v državi in County vsaj 15 let (10 let v Nevadi).
Montana omejuje penzijo nn $25 na mesec in Kentucky na $250 na leto, dočim v drugih državah ves dohodek dotičnika skupaj s penzijo ne sme presegati en dolar na dan iz vseh virov, vštevši penzijo.
Od 280 Counties v državah,
ki so sprejele sistem penzije, 52 i jih je do sedaj sprejelo sistem ipenzij. Nekaj čez 1000 ljudi ! sprejema starostne pokojnine iz državnih skladov.	FLIS.
ŠOLA ZA ODRASLO MLADINO
Odrasla slovenska mladina v Clevelandu ima lepo priliko za ^izpopolnjen j e znanja mMerin-' skc.ga jezika v Slovenskem Narodnem Domu vsaki petek ~ve-' čer. Začetnike poučuje Mr.
Edwin Primoshic od polu sed-1 mih do osmih zvečer, višji raz-■ red pa Mr. Vatro Grili od os-; mih do poludesetih zvečer.
ANTON ZBASNIK
Slovenski Javni Notar
4905 Butler Street,	Pittsburgh
Izdelu|e pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporo1* Ižtvi vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Amen stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
PREKAJENO MESO
šunke, plečeta, želodce in klobase, vse izdelano in preparirano po Pr f" » ntarukrajskem načinu, dobite pri	IfVQ
SLOVENE PROVISION CO.
.‘M52 Independence Cleveland, O.	*	\
Prepričajte se o fini kakovosti našega suhejja mesa. Pridite, tele (na Broadway 1353-M) ali piftite.
Diei-
Va,
ZASTAVE, REG ALI JE
in vse druge društvene potrebščine. Pišite po vzoree in cene n* jaka, sobrata in večletnega trgovca (Agency for Sparton Radw
IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa.
u
mi u Oje, ika ižn
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
vti
—''f'eev
sl>li
Naznanja rojakom te okolice, da Izvršuje vse v notarsko str**11 spadajoče posle.
»33 E. 185th St.	Cleveland,	OU*
STAROSTNE POKOJNINE
(Nadaljevanje)
German Masonic Home of New York je bil prvi dom, utanovljen od bratske organizacije — leta 1867. Order of Odd Fellows vzdržuje 47 takih zavetišč, Prostozidarji (Masons) 38, Knights of Pythias 12. Vsa taka zavetišča bratskih organizacij skupaj imajo prostora za 10,500 oseb. Iowa Odd Fellows' Home v Mason City, zgrajen ob strošku $177,000, in krasni » Ben-Hur Dom v Crawfordville, Indiana, sta menda najlepša ; med vsemi takimi zavetišči.
Od 475 domov za starce, ki jih vzdržujejo verske ustanove, je 156 katoliških, 47 luteran-i skih, 45 metodističnih, 39 pres-biterijanskih itd. 42 židovskih dobrodelnih organizacij vzdržuje domove za starce, King’s Daughters’ vzdržujejo 11 domov, Salvation Army in Volunteers of America vsaka po en -tlom. Vsi ti domovi so v stanu
dajati zavetišče 30,000 osebam, j Vsi domovi ne : sprejemaj o vsakogar. Tako 115 domov stavi j a pogoje glede narodnosti, plemena in barve. Eden izmed teh zahteva, da je dotičnik ame- i riški državljan, 29 le Ameri-1 kance, 4 samo osebe, ki govori-; jo angleški, 5 samo Nemce, 4: ameriške Nemce, 24 same Žide, 1 2 samo Francoze, 6 samo Švede,j 2 samo Norvežane, 6 samo j Skandinavce, 20 samo belokož- j ce, 8 samo črnce in tri vsakogar samo ne črncev. En dom j sprejema ljudi vsake narod-nosti, ali prednost imajo Švedi, 2 dajata prednost Nemcem in 4 Skandinavcem-
V mnogih slučajih posedujejo domovi velika zemljišča, od katerih se del obdeluje. Drugi imajo cele farme, ki preskrblju-jejo dom s potrebno zelenjavo in z drugimi potrebščinami.
Na drugi strani nekateri kraji postavljajo svoje starce v staromodne ubožnice, kjer vladajo primitivne razmere, bolj podobne zaporu kot zavetišču za
1SK0VINE
T
od najmanjše I r’ do največje za
* DRUŠTVA
in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna.
Ameriška Domovina
6117 ST. CLAl R AVE.
CLEVELAND,OHIO
Največja in najstarejga slovenska zlatarska trgovina v Amerik'
Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio *•* In Izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
6033 St. Clmir Av«. in 930 E. 79th St., Cleveland, O.
ko
n ut« lilij]
H
■S
ni
>l'R€
Rj.
r{r
GLAS NARODA
NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI.
J« najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev.
Pošljite $1.00
in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na:
GLAS NARODA
82 Cortlandt St., New York, N. T.
..
IZŠEL JE Slovensko Amerikfln
KOLEDAl
za leto
1929 H
Pve,
Cena 50c	»	(j0)
Naročila pošljite
Slovenic Publish
c«. C!
1^1 j a
V
82 Cortlandt St-> NEW YORK,
M
i
Joseph Mantel,
JAVNI NOTAR
v Ely, Minnesota,
OPRAVLJA TOČNO IN KOREKTNO VSE V NOTARSKO STROKO SPADAJOČE POSLE
HHimininnmniT
GLAVNI SPOMLADANSKI IZl4
priredimo dne 10. maja 1929	f q
s parnikom	I in
“ILE DE FRANCE”	hh
najnovejšim, najhitrejšim in največjim parnih0 Pe,
|b°y t! je
Nec
k
4
francoske parobrodne družbe.
Nadaljne izlete priredimo:
PRESIDENTE WILSON na Trst
dne 22. maja 1929
PARIS
dne 25. junija 1929
ILE DE FRANCE
dne 26. julija 1929
pod osebnim vodstvom našega uradnika Mr. John Krec'1-'
Za vse te izlete imamo rezervirane najboljše prostore. ^ te si potne listine' in zaarajte si prostor pravočasno!	'■Sc
Za vsa nadaljna pojasnila pišite na:	J l|
Sto
i;
i>
Za vsa nadaljna pojasnila pišite na;
SAKSER STATE BANK £
82 CORTLANDT STREET	NEW	YORK, £
MIKE UNETICH
SLOVENSKI JAVNI NOTAR V REPUBLIC. PA-Opravlja ločno in korektno vse v notarsko stroko spadaj®1 Phone: 181-J, Republic, Pa. tmnnromtmttnmtmmmnmmtmsmmtffltfflnttmmmmtttf