bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA CIVIDALE HRANILNA PISMA VLIT,USD,DEM SKLADI ZAVAROVANJA MOJA BANKA novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plaCana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.300 lir št. 29 (723) • Čedad, četrtek, 21. julija 1994 bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA CIVIDALE CERTIFICATI DI DEPOSITO TTTOLIDI STATO CASSETTE DI SICUREZZA MOJA BANKA V soboto otvoritev v Čedadu tretjega Mittelfesta Zelja po miru inj blišča toda z bogat tošnia otvoritev Mittel- vodia festivala Pressbureer. kov in ljudi različnih naro- Letošnja otvoritev Mittel- vodja festivala Pressburger, kov in ljudi različnih naro-festa je potekala v bolj želi sodelovati v prizadeva- dnosti in jezikov lahko veli- njih, da bi mir prevladal nad grozotami vojne. Srečanje kulturnih skupin, kulturni- “družinskem” krogu z če-dajskim županom Pascolini-jem in deželnim odbornikom za kulturo Puiattijem v vlogi prvih dam. Srednjeevropska kulturna manifestacija se je otresla tistega zunanjega blišča, ki jo je kara-kteriziral v prvih dveh izvedbah, ohranila pa je svojo sporočilnost in to je najpomembnejše. Mittelfest, kot so na otvoritveni slovesnosti poudarili čedajski župan Pascolini, deželni odbornik za kulturo Puiatti in umetniški ko pripomore, da se te želje uresničijo. (R.P.) beri na strani 5, 6 in 7 Ko je vse kazalo, da bo z nevihto klestila tudi toča, je mandatarka Alessandra Guerra iz cilindra potegnila rešitev deželne krize. Dejstvo je, da potem, ko so se odnosi med Severno ligo in Ljudsko stranko še bolj zaostrili, je dva dni kasneje prišlo do dogovora za sestavo nove vladne koalicije, v kateri bodo sedeli predstavniki Severne lige, Ljudske stranke, Forze Italia in republikanec. Zunaj koalicije, predvsem zaradi veta bivših demokristija-nov, so ostali člani Nacionalnega zavezništva. Karakteristika tokratne rešitve deželne krize je predvsem ta, da se stranke niso držale načela, da se bo “odslej politiko delalo pri belem dnevu”, marveč, da je vse potekalo na sejah tajništev strank. So pa tudi Nel segno dell’amicizia Hrastovlje: nona Teresina je praznovala 100 liet beri na strani 8 Grande partecipazione domenica alla camminata Al di là della linea immaginaria lungo il sentiero che collega Topolò e Luicco in Slovenia BERINA 4. STRANI KULTURNO DRUŠTVO REČAN 22. - 23. - 24 julija na Lesah (Grmek) Po Fontaniniju vostvo spet v rokah Severne Lige Guerra sestavila novo deželno novosti. 2e dejstvo, da bo deželno vlado vodila mlada ženska, za katero poltika ne predstavlja poklica, ne gre zanemarjati. Sicer bomo o delu in učinkovitosti odbora, ki se je v primerjavi s prejšnjim vendarle premaknil bolj proti desni, ocenili kot doselj na podlagi storjenega. Ob Guerrovi bodo v odboru sedeli še Cristiano Degano (Ljudska stranka - odbornik za prevoze, turizem in šport), Gianpiero Fasola (SL - zdravstvo), Beppino Zoppolato (SL -kmetijstvo), Roberto Anto-nione (FI - podpredsednik), Pietro Arduini (SL - finance), Viviana Londero (SL -lov in ribolov), Oscarre Lepre (LS - teritorialno načrtovanje), Gianfranco Mo-retton (LS - industrija), Alberto Tomat (LS - kultura) in Luigi D’Orlandi (PRI -krajevne uprave). Fax 0432/571938 NOVE LINIJE ZA DELOVNE OBLEKE V VSEH SEKTORJIH KOMBINEZONI • SALOPETTE DELOVNI KOMPLETI TRENIRKE • SRAJCE OBLEKE ZA ZDRAVSTVO • HALI JE BUNDE • VARNOSTNE OBLEKE Stabilimento e uffici: Via Nazionale - Tavagnacco (Ud) - Tel. 0432/570959-5707256 - novi matajur Četrtek, 21. julija 1994 Aktualno Se nejasnosti Italije v odnosu do Slovenije DALLA SLOVENIA Devana Jovan - Radio Koper Solidarietà tra le minoranze Adria: fallita la società mista Un breve e scarno comunicato stampa ha annunciato la fine di una interessante collaborazione italo-slovena nell'ambito delle infrastrutture auto-stradali. Si tratta della società a capitale misto Adria, nata nel 1987, i cui soci fondatori furono la Fiatimpre-sit, la ditta Autostrada Venezia-Padova, le Autor vie Venete e la slovena “Cestni inženiring”. Secondo gli accordi il governo italiano avrebbe dovuto destinare alla società Adria circa 94 miliardi di lire per la costruzione delle bretelle autostradali che avrebbero dovuto collegare Trieste e Gorizia a Lubiana. Con la democratizzazione slovena, però, il nuovo governo a guida democristiana ha avuto troppa paura per “l’entrata dello straniero” nel progetto autostradale. Ed è così iniziato il boicotag-gio dell’Adria, mentre a Lubiana si stava già predisponendo tutto il necessario per la formazione di un gruppo finanziario con il compito di gestire il progetto di modernizzazione della rete autostradale slovena. Polemica televisiva Non si placa la polemica tra Tv Capodistria e la TV di Lubiana. La redazione slovena di Capodistria è molto critica verso Lubiana per aver mosso quest’ultima delle critiche sul modo di gestire e sui contenuti stessi della redazione capodistria-na. I giornalisti di Tv Capodistria sono contrari ai cambiamenti apportati dalla dirigenza dei programmi e chiedono dettagliate informazioni sulla ventilata ipotesi di una riduzione degli spazi di cui disponevano sinora. V okviru srečanja predsednikov vlad in držav Srednjeevropske pobude, ki se je odvijalo konec prejšnjega tedna v Trstu, je prišlo do srečanja med predsednikom italijanske vlade Silviom Berlusconijem in slovenskim premierom Janezom Drnovšek, katerega sta se udeležila tudi oba zunanja ministra Martino in Peterle. Na srečanju je slovenski vladni predsednik ponovil stališča Slovenije, da dvostranska vprašanja ne bi smela vplivati na odnose med Slovenijo in Evropsko unijo in da zato je neopravičen italijanski veto, da bi se začel proces vključevanja Slovenije v ta evropski organizem. Vladni predsednik Janez Super a 1030 lire Le vicine coste istriane e dalmate sono nel pieno dell’attività turistica e nei fine settimana le strade che portano ai centri balneari vengono letteralmente invase dai turisti. Di questi tempi sono utili alcune informazioni sopratutto per chi ha poca dimestichezza con la realtà di Slovenia e Croazia. In Slovenia la moneta in vigore è il tallero che vale 13,8 lire. In Croazia il dina- Dmovšek je spregovoril tudi o vprašanju manjšin in podčrtal potrebo, da italijanska država dokončno uredi vprašanje naše nacionalne skupnosti. Na drugi strani pa je italijanski premier ponovil stališča svoje vlade, ki v bistvu pogojujejo vstop Slovenije z vprašanjem reševanja dvostranskih odnosov, v prvi vrsti glede problematike istrskih beguncev in možnosti, da bi lahko odkupili ne-primičnine, ki so jih zapustili. Dan pred srečanjem med Berlusconijem in Drnovškom je slednji v Ljubljani sprejel zastopstvo Slovencev, v katerem so bili Klavdij Palčič (SKGZ), Marija Ferletič (SSO), Miloš Budin (DSL), Stojan Spetič (SKP), Vam del Natisone su deplia E uscito in questi giorni un depliant a cura della Comunità montana delle Valli del Natisone. Lo stampato, accanto ad una cartina del territorio, riporta le principali manifestazioni in programma nel secondo semestre del 1994. Illustra poi sia pure brevemente le particolarità culturali, storiche e naturalistiche della Slavia con particolare riferimento alla Grotta d’Antro, Castelmonte ed il monte Matajur. Vi si legge tra l’altro che “la popolazione culturalmente ed etnicamente è di origine slovena insediatasi sul territorio ro ha da poco tempo lasciato il posto alla kuna (268 lire). Un litro di benzina super presso i distributori sloveni costa circa 1030 lire, più alto il prezzo della super in Croazia dove per un litro bisogna sborsare 1075 lire. Folkest in Istria Per il terzo anno consecutivo la manifestazione Folkest ritorna in Istria, dove i concerti vengono realizzati in collaborazione con la comunità autogestita del- Martin Brecelj (SSk), Aleš Waltritsch (PSI), Salvatore Venosi, Riccardo Ruttar in Viljem Cerno (videmska pokrajina). Predstavniki naše skupnosti so slovenskemu premierju orisali zdajšnji položaj naše manjšine ter ga seznanili z vrsto odprtih vprašanj, ki hudo bremenijo njen obstoj in razvoj. Glede srečanja predstavnikov Srednjeevropske pobude velja omeniti, da so sprejeli dvoje dokumentov, političnega in gospodarskega. Obenem so podrobno ocenili vprašanje vojnih dogodkov v Bosni in s tem v zvezi podčrtali, da tudi v okviru Srednjeevropske pobude je treba storiti vse, da se uresniči mednarodni mirovni načrt. Comymta Montana Malli del Nahsone PROGRAMMA MANIFESTAZIONI (ANNUAll! (Anno 1994) a partire dal VII-VIII secolo”.Un’iniziativa senz’altro positiva che andrebbe ripetuta, integrando il calendario con le iniziative mancanti. la nazionalità italiana. La serie degli spettacoli avrà inizio domani sera a Palazzo Gravisi a Capodistria con l’inaugurazione di una mostra fotografica sulle scorse edizioni del Folkest. La serata continuerà con il concerto del gruppo sloveno “Saurinke” e quello italiano “Baraban”. A concludere le serate del Folkest in Istria sarà il cantautore Angelo Bran-duardi che si esibirà lunedi 25 luglio. C'è chi ha il G 7 dei più potenti, poi chi il G 7 dei più poveri, - Napoli potrebbe essere la capitale simbolica di entrambi? - altri ancora hanno il vertice dell’autobus. Il riferimento va all’ incontro tra Slovenia e Croazia, incontro che se solo 3,4 anni fa assolutamente non faceva notizia, ora determina la quoti-dianeità e la storia. Cosa c entra l’autocorriera? C’entra eccome! La delegazione croata era infatti composta da ben 35 persone tra presidente del governo, ministri, funzionari e addetti ai lavori. Quale soluzione migliore per coprire i poco meno dei 200 chilometri di distanza tra Zagabria e la sede dell’incontro, non lontano da Lubiana, di un comodo autobus con tanto di aria condizionata, indispensabile optional in una torrida giornata di luglio. U-tile anche per rinfrescare i bollenti spiriti che hanno surriscaldato i rapporti tra le due ex repubbliche dello stesso stato, ora entità autonome con tutta una serie di problemi - molti ereditati, molti creati ex novo. Per questa ragione vi è ora anche la generale mobilitazione di tutti i dicasteri intenzionati a risolvere quanto prima le questioni aperte e poi a fare la sua parte è stata anche la “minaccia” che ad entrambi gli stati viene dall’Italia. Evidentemente la paura fa quaranta e tutto ciò che in tre anni è stato diffìcile affrontare e quindi ancor più difficile risolvere, ora è possibile: confine di stato, questioni finanziarie e la centrale nucleare di KrSko di cui sono proprietarie le due Repubbliche. Come detto, nella residenza di Brdo non si è potuto prescindere dai rapporti con l'Italia anche perchè in altra sede, quella dell’ICE - Iniziativa centro Europea - di cui fanno parte 10 paesi centro ed est europei, capeggiati dall’Italia che attualmente vi presiede, c’era in programma a Trieste il primo confronto diretto tra il croato Nikica Valentič, lo sloveno Janez DrnovSek e l’italiano Silvio Berlusconi. Meglio prepararsi dunque anche perchè da parte italiana all’ indirizzo di ambedue le repubbliche ven- I popolari nel governo? Il premier sloveno Janez DrnovSek, che è anche il presidente del partito libe-raldemocratico, ha voluto tastare il polso del Partito popolare, guidato da Janez Podobnik, per verificare la possibilità di allargare la coalizione governativa a questo partito. Dopo i primi incontri le due parti sono rimaste nel vago. Il presidente dei popolari Podobnik si è detto interessato all’entrata nel governo ma nello stesso tempo ha posto delle pregiudiziali che difficilmente i liberaldemocratici accetteranno. gono mosse le stesse accuse e le stesse richieste relative ai beni degli esuli, alla proprietà privata dei soggetti e-steri e alla posizione della minoranza italiana. Zagabria e Lubiana si sotto trovate d’accordo sulla necessità di una comune strategia. Sugli Accordi di Osimo le due delegazioni hanno concordato di pagare quanto previsto come risarcimento per i beni abbandonati i 96 miloni di dollari che gli stati vogliono versare su un conto bancario che l’Italia, non si sa per quale ragione, si rifiuta di aprire o indicare. L’Istria è stata presente anche perchè non è tutt’ ora chiaro come risolvere la questione del confine nel Golfo di Pirano ed anche la presenza della minoranza italiana richiede una puntuale e costante attenzione. Le minoranze italiana in Slovenia e slovena in Italia hanno deciso però di darsi u-na mano ed anche riprendersi un ruolo che spesso tanto le nazioni d’origine quanto gli stati di residenza tendono ad assumersi in vece loro. Nelle dispute italo-slovene vengono usate ormai come strumenti di ricatto - se tu non dai alla mia minoranza ciò che voglio io (e non la minoranza stessa), io toglierò alla tua ciò che le ho già dato o promess-so. Gioco al ribasso denunciato nell’ incontro per molti versi storico tra i vertici dell’Unione culturale economica slovena (SKGZ) e l’Unione italiana. Ora i colloqui di Capodistria hanno voluto sancire anche un rilancio del dialogo tra le due organizzazioni in cui si riconosce la maggior parte degli appartenenti alle due comunità, forzatamente interrotto due anni fa nell’allora esplosiva situazione del dopo indipendenza slovena. Ora però anche l’evoluzione della situazione in Italia in cui la minoranza italiana si è sentita strumentalizzata, spesso per interessi che nulla hanno a che vedere con l’attenzione reale per la sua specifica posizione, ma sono più legati ad un certo elettorato italiano (vedi esuli) ha portato le due comunità q stringere quest’alleanza. E seguita quindi una certa presa di coscienza, che la comunità slovena andava vista come un potenziale alleato anche nella ricerca della soggettività delle minoranze che evidentemente manca. La solidarietà è scattata ed ora si apre indubbiamente un capitolo nuovo nei rapporti reciproci ma anche un reale contributo ad un dialogo diverso tra Italia e Slovenia che forse si prenderanno la briga di capire le esigenze reali innanzi tutto delle proprie minoranze - nelle due capitali si ha l’arroganza di ritenere di sapere tutto dei propri connazionali nel vicino paese - e quindi con un pò di umiltà prestare attenzione ai segnali di disagio che arrivano dalle minoranze sul proprio territorio. [patisca a a a Il puntino sulla i “Stazione Topolò”? Non esiste. L’iniziativa che si sta tenendo con grande successo nel paesino delle Valli del Natisone - e che ha attirato l’attenzione di numerosi mass-media anche a livello nazionale - per il quotidiano locale “Messaggero Veneto”, il più letto in Friuli, non é degna nemmeno di una riga. Una semplice dimenticanza, mancanza di spazio, o forse poca considerazione nei confronti della manifestazione? Lasciamo la domanda in sospeso, ricordando però che fino ad oggi la rassegna di installazioni ha attirato l’attenzione della televisione italiana (con due servizi, uno sul Tg3 regionale ed uno durante la trasmissione Unomattina) e di quella slovena, di quotidiani come “Il Gazzettino”, “Il Manifesto”, che riprenderà l’argomento, e “Repubblica” che ha annunciato l’arrivo di un giornalista, e settimanali come “Avvenimenti”, oltre a riviste specializzate nel campo dell’arte contemporanea e concettuale. Non ci sembra poco, ed é comunque il giusto premio per una manifestazione a suo modo unica sia per la proposta artistica che contiene sia perché avviene in un paese di confine, con tutto ciò che questo fatto comporta. Branduardi in Istria — Kultura ----------------------- Venerdì, sabato e domenica a Liessa di Grimacco Viva il Senjam Organizzato dal circolo culturale Rečan il Festival della canzone della Benecia è giunto alla 19. edizione četrtek, 21. julija 1994 3 Seminar v Ljubljani je praznoval 30 let Letos je bil posvečen slovenski kulturi 19. stoletja tečno adria INSTALLAZIONE ANTENNE LABORATORIO RIPARAZIONI TV • VIDEO • HI-FI ELETTRODOMESTICI SOLO DA NOI PREZZI ECCEZIONALI CIVIDALE DEL FRIULI - V.LE LIBERTA’ 28/D - TEL.0432/700739 Trent’anni. Tanti ne ha compiuti il Seminario di lingua, letteratura e cultura slovena che quest’anno si é svolto a Lubiana dal 27 giugno al 16 luglio sotto la presidenza della professoressa Martina Orožen. Tre settimane in cui circa 140 persone provenienti da ogni parte del mondo - comunque in buona parte dal centro e dall’est Europa - sono state a stretto contatto con la realtà slovena, non solo letteraria. Nelle mattinate alla Filozofska fakulteta si sono succedute le lezioni e le conferenze. Queste avevano per tema la cultura slovena nel 19. secolo. “Senza questo secolo, il cui arco va dalla grammatica di Kopitar al dizionario di Pleteršnik - ha spiegato la prof. Orožen - la Slovenia non avrebbe oggi ottenuto il riconoscimento internazionale come Stato”. Molti anche quest’anno i partecipanti provenienti dalla Benecia, alla fine più che soddisfatti dell’esperienza. Kot vsako leto, tudi tega Seminarja se je udeležilo veliko število Benečanov. Njim smo naredili majhen intervju, da nam bojo povedali, kako so preživeli in kaj so doživeli v teh petnajstih dni. Potem pa so oni hoteli napisati nekaj posebnega. Mislite, da vam je Seminar pomagal za boljše poznavanje slovenščine? Ja, toda petnajst dni je premalo, da bi se naučili slovnico. Kaj se vam je zdelo bolj zanimivo in kaj manj na seminarju? Zanimali so nas lektorat in konverzacije tudi ker lektorji so vodili lekcije zelo živahno ob dramatizacijah besedil, petju narodnih pesmi, tako da smo se pri učenju tudi zabavali. Drugače je bilo s predavanji, ki so bila prezahtevna. Argumenti so bili namreč s področja, ki ga mi ne obvladamo in so bili bolj primerni za jezikoslovce in slaviste, kar mi ni- smo. Vam je bila všeč Ljubljana? Ljubljana je zelo lepo mesto, ljudje so zelo prija- zni in ustrežljivi. Veliko je možnosti za zabavo: tu je mnogo restavracij, pivnic, nočnih lokalov in diskotek, ki so zelo živahne. Ljubljana m smeh Komaj smo prišli v Ljubljano in smo pred domom Ivana Cankarja izstopili iz avtomobilov je že nekdo imel glavo ku ’no maštelo. Preveč žen mu je tulilo v ušesa: “Kako se reče...?”. Drugi dan se je začelo naše potovanje od doma do Fakultete in nazaj, in naprej, in nazaj, in naprej... 110 kilometrov v 14 dnevih... Ahi, kakšni krvavi žulji... Vsi so tekali proč od tistega, ki je jedel preveč čebule in česnaka. Nekdo je imel tudi probleme z želodcem in je tako uporabil vso svojo porcijo papirja. Ena je bila vedno lačna, se je basala ku prašiček in je jedla tudi muhe v bazenu, drugi je kar naprej naročal pivo, tretja je vedno mislila na naloge tudi v Eldoradu, četrta je samo tekala od doma na grad in nazaj. Za peto smo šli vprašat kie je na “Chi Pha visto?”. Nekdo je kar naprej slikal z očmi po Ljubljani. In tako dalje... Zadnje dni smo vsi imeli črne “borše” pod očmi in veliko zmešnjavo v glavi. Benečani na Seminarju Folkest va a Drenchia Folkest ’94, che per la prima volta abbraccia con 4 concerti anche la Slavia, toccherà domenica prossima il comune di Drenchia. Alle ore 21 a Cras si esibiranno in concerto il gruppo sloveno Tolovaj mataj e quello tedesco Shamrock. Dvanajst novih piesmi V petak: Ce b’ biu, če b’ biu - g.an b.: Kekko; poje: Kekko Zelenica g.: KAPUS; b.: Giovanni Gubana; poje: Cristina Ku zaupane zvezde g.: Luciano Feletig, Dario Causerò; b.: Luciano Feletig; poje: Chiara Piesam g- an b.: Michele Obit; poje; Michele S polja brez skarbi g. an b.: Chiara Causerò; poje: Raimondo Pagonski rap g.an b.: Massimo Pagon; poje: Vojko V saboto'. Dejmo se roko - g. an b.: Igor Cerno; pojejo: Igor an sovrstniki Čakam te g.: Kekko; b.: Aldo K-lodič; poje: Martina Nič ku spi g. an b.: Daniele Capra; poje: Franco Horoskop g. an b.: Davide Clo-dig; pojejo: Davide an sovrstniki Kjer mačka leži g.an b. an pojeta: Guido an Franco Vesel rojstni dan g. an b.: L. Chiabu-dini; pojejo: Chiara, E-lena in Stari mački Ritorna a Liessa per la sagra di S. Giacomo il Senjam beneške piesmi- Festival della canzone della Benecia, giunto quest’anno alla 19. edizione. E così ancora una volta si uniscono la passione per la musica, il canto e l'amore per la propria lingua, il dialetto sloveno che è, nonostante tutto, vivo e vitale grazie soprattutto alle associazioni culturali slovene ed alle iniziative che da decenni promuovono nella fascia confinaria della nostra provincia. In questo caso il motore dell’ iniziativa è il circolo culturale Rečan di Liessa che si appresta a festeggiare i 25 anni della sua attività ed ha organizzato il primo festival nel lontano 1971. Il significato dell’ iniziativa è più che trasparente: la cultura slovena si è tramandata nelle nostre valli nel corso dei secoli prevalentemente a livello orale e si è espressa nelle forme più alte proprio nel canto, sia popolare, che religioso. Da qui è partito il circolo Rečan che, accanto alla conservazione del patrimonio ereditato, ha stimolato una nuova produzione musicale, nuova sia per quanto riguarda la musica che i testi, tutti rigorosamente originali. E la risposta è stata significativa, sia per partecipazione che per qualità. Quest’anno sono 12 le nuove canzoni in gara, per- Letovanje otrok v Ankaranu V petek 15. julija je skupina 13 otrok, ki v Kanalski dolini obiskujejo tečaj slovenskega jezika in Glasbeno šolo, šla na letovanje na slovensko obalo. V Ankaranu bo preživela dober teden dni. Poletno letovanje, kot nam je povedal Salvatore Venosi, je organiziralo slovensko kulturno društvo Planika s pomočjo ankaranskega župnika Iva Miklavca. Otroci bojo do nedelje 24. julija bivali v župnjiškem domu. Med drugimi jim bo sledila učiteljica slovenščine Irena Sumi, ki bo že naprej vodila pouk, seveda na način primeren počitniškemu času. V program so tudi vaje v petju. Dosti časa pa bo tudi za kopanje in igre na plaži. Letovanje na morju slovenskih otrok iz Kanalske doline ima že dolgo tradicijo, saj so ga organizirali že v sedemdesetih letih. Po nekajletnem premoru, je dejal še Venosi, smo letos to lepo tradicijo obnovili. Foto-ricordo del Senjam beneške piesmi 1993 con la Kekko band che anche quest'anno fa da insostituibile supporto alla manifestazione chè di un festival si tratta con due serate di presentazione, venerdì e sabato alle ore 20.30 presso la palestra di Liessa, e la giornata conclusiva domenica pomeriggio alle ore 17. Gli autori sono prevalentemente giovani, ci sono alcuni piacevoli ritorni come quello di Luciano Chiabudini e molte conferme. La novità è rappresentata dalla canzone Dejmo si roko con la quale si presenta per la prima volta la comunità slovena di Lusevera. Ogni serata, come per tutti i festival che si rispettino, ci saranno anche degli ospiti. Da segnalare il gruppo Condor band, composto da giovanissimi musicisti della Scuola di musica di Tolmino, che suonano musica rock e che avevano suscitato tanto entusiasmo già l’anno scorso. Arrivederci dunque a Liessa. Drugi večer s slovenskimi an furlanskimi pesniki v Topolovem Poezija pod lobjo V topoluškem kulturnem poletju KD Rečan organiziral literarni večer Drugi večer pod lobjo v Topolovem v znamenju poezije an boljšega poznavanja med sosiedi Luna, ki v nebu plava nam je v saboto pamesla v Topo-luove puno poezije. To parvo smo poslušal rime mlade pesnice iz Tolmina, Tatjane Soldo, ki se je predlanskim, ko je bila samuo 30 liet stara, odločila zapustit tel sviet. Nje glas ji je posodila Martina Knauš od tolminske gledališke skupine. Zad za njo se je oglasila Silvana Paletti, ki piše po rezijansko v tistem jeziku, ki se ga učijo na krilu od matere an čejo daržat z njih kulturnim dielam živ. Max Mauro, Maurizio Mattiuzza, Giacomo Vit an Stefano Moratto so nam pokazal skuoze niih poezije an besiede, kaj misli an kuo se gibje mladina v Furlaniji, tista, ki če ostati zvesta maternemu jeziku an je pruot temu, de bi ratu samuo folklora. Na koncu je paršu na var-sto naš Chiabudini, ki je s pomočjo kitare an z njega piesmi po italijansko, slovien-sko an furlansko povezu tri narode, ki od nimar žive kupe, adan blizu te druzega. Četrtek, 21. julija 1994 4 Vrh v Trstu in zgodba o vetu Barometer odnosov med Slovenijo in Italijo po zadnjem srečanju med Janezom Drnovškom in Silviom Berlusconijem se nagiba k slabemu. Nočemo biti pesimisti, pa vendar se nam zdi, da je vse ostalo pri starem in da predvsem Italija se ne misli odpovedati izrečenim stališčem ob namestitvi Berlusconijeve vlade. V bistvu “azzurri” vztrajajo pri dejstvu, da bodo boljši ali slabši odnosi med obema državama pogojevali vstop Slovenije v Evropsko unijo. Na drugi strani pa Slovenija dopoveduje, da vstop v EU ne more biti odvisen od bilateralnih odnosov, marveč od širšega, rekli bi evropskega, konteksta. Da je ocena srečanja v Trstu še bolj zapletena so poskrbeli razni predstavniki Berlusconijeve vlade, ki so dajali dokaj različne ocene in izpostavljali različna prednostna vprašanja. Tudi v slovenski delegaciji ni bilo začutiti popolnega sozvočja pogledov, kakor tudi med prisotnimi novinarji, ki so vsak po svojem in tudi na zelo različne načine komentirali pogovor med premieroma. Dejstvo je, da se tudi po tem srečanju v Evropski uniji, zaradi veta Italije, ne bo še razpravljalo o priključitvi Slovenije. Zarek upanja lahko predstavlja nemški kancler Kohl, ki je za šest mesecev prevzel predsedniško mesto Evropkse unije in je dokaj bolj “odprt” do Slove-nije. Rudi Pavšič Čedad: srečanje s SSO in SKGZ Ža večjo avtonomijo V sedemdesetih letih, že zlasti po potresu se je kulturna in politična dejavnost Slovencev v videmski pokrajini okrepila in obogatila. V tistih letih, kljub nenaklonjenosti politične in upravne sfere, nadaljnjemu izpraznevanju vasi, nenehnemu pritisku asimilacije, se je začel proces preporoda, ki je privedel do odločilnih korakov naprej in najbolj kvalitetnejši izraz katerega je dvojezično šolsko središče v Spetru. S trudom, z vztrajnostjo, z iskanjem tudi novih prijemov pri kulturnem delu, da bi približali čimveč Slovencev in prispevali k odkrivanju slovenskih korenin, toda brez odstopanj od temeljnih načel, kot sta zavest in prepričanje o slovenskem jezikovnem in narodnem obrazu naše skupnosti, se je ustvarila neka trdna osnova, na kateri danes lahko gradimo perspektivnejši jutri. Seveda pri tem nismo bli Slovenci videmske pokrajine sami. Stala nam je ob strani SKGZ, ki je podpirala vse oblike izražanja slovenstva in predvsem je skušala spoštovati delo vseh društev in skupin, pa naj so bile njene članice ali ne. Tudi od SSO, ki ji je bila poverjena skrb tudi za videmsko pokrajino, pričakujemo spoštovanje do opravljenega dela, do društev in skupin, ki že 20, 30 let delujejo na našem teritorju in hkrati spoštovanje organiziranosti in avtonomije Slovencev videmske pokrajine. Tako bi lahko strnili razmišljanje in stališča, ki so prišla na dan prejšnjo sredo na seji med kulturnimi dejavniki videmske pokrajine in deželnima vodstvoma SKGZ in SSO. Srečanje, do katerega je prišlo na pobudo videmske SKGZ, je bilo prva priložnost soočanja med Svetom slovenskih organizacij in pisano slovensko stvarnostjo v videmski pokrajini. Zastopane so ble na srečanju vse komponente z videmskega in vsa območja z izjemo Kanalske doline. Predstavniki iz Benečije, Rezije in Terske doline so soglasno poudarili željo sodelovati z vsemi, saj je videmska stvarnost najšibkejša in potrebuje podporo in solidarnost vseh. Hkrati pa so odločno branili svojo pravico po samostojnem odločanju o kulturni politiki pri nas in o prioritetah, saj kdor dela na terenu najboljše pozna ambient in ljudi ter zna vrednotiti opravljeno delo. Krovne organizacije torej naj so v oporo, nikakor pa ne smejo nikogar pogojevati. Kako to uresničiti? Dan je bil tudi konkreten predlog, proti kateremu se ni nihče izrekel, da se ustanovi komisija, v kateri bodo zastopniki vseh dejavnikov v videmski pokrajini. SKGZ je predlog sprejela in podprla, SSO je preko svoje predsednice obljubila, da bo dala v najkrajšem času svoj odgovor. Velja dodati, da se v okviru slovenske skupnosti v videmski pokrajini že nekaj časa dela za oblikovanje nove Listine pravic Slovencev videmske pokrajine, ki naj bi vsebinsko ažurnirala dokument z leta 1977, in pri kateri naj bi vsi slovenski dejavniki sodelovali, z namenom da se izdela skupna politična in kulturna platforma. (jn) Počaso počaso na pot iz Topolovega (tu blizu) an na ciesti do športnega igrišča na Livku (dol zdol) Topoluove an Livek: parjatelji ku ankrat Je bla zaries duga precessa, kar smo se od cierkve Sv. Mihiela v Topoluovem, v nediejo po maši, zdarli gor pruot britofu an potlè še napri po stazi gor na Briezo an se potle spustli v dolino, do vasi Livka. Bluo je vpisanih okuole 250 judi, ta-kuo, de tisti fmancier, ki je paršu gor za kontrolat, nas ni nič ku spustu napri. An takuo tista staža, ki na stuojke liet darži kupe Topoluove an Livek, je spet zaživiela. Hodil smo lepuo v sienci an se tud adan dru-zega čakal za prit v vas kupe. Vsega kupe je na ura obiuna poti. An samuo Tapoluovci so viedel, kada smo prestopil konfin, mejo med dviema daržavama. Zatuo je biu lepuo zbran an naslov telega pohoda: čez namišljeno črto. Stazo so lepuo očedli va-snjani dvieh vasi, vsak suoj kos an trošt je, de od sada napri, ko je bla znuovič od-parta se na zaraste vič an še buj odparto ostane parjatelj-stvo med sosiedje. Bluo je lepuo v nediejo an veselo še posebno ker je bluo puno mladih družin z otruok. Na Livku so nas pa takuo toplo sparjel ku to pravo žlahto. Napravli so nam pravi senjam. Kjer staža pride v vas so naš čakal Štiefan z ramoniko an... žganje. Kadar smo se vsi zbral smo jo kupe zapiel do športnega igrišča, kjer so vsiem nam ponudli za jest an za pit. Čakal so nas novinarji, predsednik krajevne skupnosti an tolminski šin-dak Viktor Klanjšček, ki je imeu pai lepe besiede za to-lo pobudo kulturnega društva Rečan. Kadar smo se v sienci no malo odpočil an ohladil smo se pa spet zbral an, čeglih je sonce paržiga-lo, Benečani an Livčani smo prepevali naše stare slovienske piesmi. Livčanom se vsi iz sarca zahvalmo za sprejem. Tudi mi bomo poskarbiel, de jih sprejmemo glih s tako toplino, kadar nam vamejo obisk an pridejo an oni po stazi v Topoluove v nediejo 14. avgusta. Nasvidenje! Il diritto alle proprie origini Ai nostri analisti di sistemi, i vantaggi delle etnie sembrano molteplici. Dottano varietà e creatività al sistema, come analogie biologico-ecologiche permettono di modellare. Danno la possibilità ad una persona, sperduta nel grande impero, di acquisire identità, calore e protezione dentro la cultura della Regione, del villaggio, del clan. Danno radici territoriali alla gente introducendo un attrattore sociale che opera in controazione con l'attrattore economico, ambedue contribuendo al tenore ed alla qualità della vita. Anche le scuole potrebbero seguire questa logica, e tutta la società finirebbe con l’operare ad un livello bilingue: il dialetto e la lingua franca, una configurazione già di equilibrio in sistemi molto diferenziati come ad esempio l'Africa con lo swahili, o la Cina con la scrittura ideografica. Le etnie vedrebbero d'altronde la lingua franca come uno strumento e non a-vrebbero ragione di opporsi alla sua diffusione, come oggi l’orgoglio nazionale fa fare, facendo della lingua una bandiera e intasando di traduttori le organizzazioni internazionali. Il problema della gestione di questi sistemi interculturali, lo sosteniamo da tempo, sarebbe stato il primo a caderci addosso: ma non vedo alcuna azione politica concreta mirata ad affrontarlo posi- tivamente, senza cioè i ten ibili errori del passato. La sola istituzione che sembra guardare lontano è la Chiesa cattolica, che ormai da più di venta anni sta perseguendo una cauta e insistente politica di pacificazione tra le fedi di ceppo semitico. Si potrebbero, a livello di ricerca, ricostruire quelle regole di convivenza che permisero a società miste cristiano-mussulmane di sopravvivere per secoli in Spagna e Sicilia. Il viaggiatore che vede la cattedrale di Lerida in Spagna non può non rimanere folgorato dalla sua bellezza: una splendida sintesi di architettura gotica, romanica e moresca. Forse una splendida sintesi è possibile anche fra questi mondi. Anche T Istria è una splendida sintesi di culture che i nazionalismi ottocenteschi sono riusciti quasi a distruggere: un crocevia di popoli che hanno convissuto pacificamente per secoli e sotto nazioni diverse. Francesco Patrizio, filosofo chersi-no della famiglia Petris, quando scrisse della sua città ideale si ispirò alla tolleranza e al buon governo della Repubblica di Venezia. Oggi lo dovremmo rileggere con attenzione, non per definirlo italiano o croato, questo poco importa, ma per capire quanta saggezza, quale senso di giustizia e quanta tolleranza ispirasse allora la nostra gente. Ma anche oggi qualcuno continua a confondere il diritto dei profughi al risarcimento delle proprietà ingiustamente requisite o nazionalizzate con improbabili e assurde pretese territoriali. L’Italia continua ad essere confusa nella sita politica, dopo aver ignorato per decenni questo problema di giustizia, questo diritto delle genti alle proprie radici, oggi si desta e scopre che in Istria c’erano le foibe, c’e-rano centinaia di migliaia di italiani che sono stati fatti espatriare con una sorta di pulizia etnica e chiede alla Slovenia e alla Croazia ciò che mai osò chiedere alla Jugoslavia, ma nemmeno al consesso internazionale. Oggi si scopre che non tutti i profughi erano fascisti, come per anni si era sostenuto. Ebbene, io credo che molti di loro sentano profondo il legame con la Mutria d’origine, che mai avrebbero lasciato se un regime totalitario e intollerante non li avesse costretti a partire. Il popolo croato che ha raggiunto con grandi sacrifici la democrazia e l’indipendenza non può non sentire questa mia stessa sofferenza. Riusciranno i governi a rinunciare alla ragion di stato per far prevalere il diritto delle genti alle proprie origini? 2 - fine Stefano Petris da “La voce del popolo” “Pretoki” : monografsk posvečena vojni t “Luč iz Sarajeva” je naslov druge številke Pretokov, revije za kulturna in družbena vprašanja, ki jo urejuje Ace Mermolja. Tokratna številka se s serijo člankov spominja na tragične vojne dogodke v Bosni in Hercegovini. O tein piše v uvodniku “Luč iz Sarajeva” Besim Spahič, na isto temo pa se oglašajo tudi Dzevan Karahasan (Sarajevo - portret notranjega mesta), Tom Benetollo (Norci so zunaj) in Ace Mermolja (Sarajevo in Evropa). Revija obsega tudi prispevke Pavla Fonde, Alda Kli-mana, Janija Osvalda, Borisa Pangerca, Maura Lestija, Bogomile Kravos, Marka Jarca, Pavla Strajna in Marija Cuka. Bar Trattoria Pizzeria PRANZI A PREZZO FISSO LO SPAGHE S. Pietri» al OJatisone, località Ponte S. Quirino Tel. 0432/727200 - Chiuso il lunedi _________ četrtek, 21. julija 1994 Per la prima assieme il Teatr stabile Friuli-Venezia Giulia Teatro stabile sloveno di Trieste La voce narrante di Mariano Rigillo a spiegare il viav di ta personaggi uniti solo dal silenzio Handke, evento senza parole Successo per “L’ora in cui non sapevamo niente l’uno dell’altro’’, testo dello scrittore cadmiano diretto da Pressburger C’é un protagonista principale,, ed é il silenzio. Tutto il resto, il luogo, gli uomini e le donne che vanno e che vengono, le diverse storie, persino la voce narrante che spiega con sobrietà quanto accade nella piazza, sono solo i compartecipi di un evento senza parole. “L’ora in cui non sapevamo niente l’uno dell’altro”, testo teatrale dello scrittore carinziano Peter Handke portato al Mittelfest da Giorgio Pressburger, é un lungo incontro tra persone che non sanno e non possono parlare, scandito solo dai passi e dai rumori. Rappresentato sabato e domenica sera in piazza Paolo Diacono - cornice adattissima, con la fontana zampillante al centro - lo spettacolo ha riscosso un ottimo successo di pubblico e di critica, anche se da qualche parte, giustamente, é stato rilevato che qualche taglio al testo e all’azione degli attori non avrebbe nuociuto. Si é trattato, é doveroso ricordarlo, della prima produzione che accomuna il Teatrostabile del Friuli-Venezia Giulia ed il Teatro stabile sloveno di Trieste. Ventidue gli attori provenienti, oltre che dall'Italia, dalla Slovenia, dalla Croazia, da Austria, Polonia, Slovacchia e Ungheria. O-gnuno di questi ha indossato, di volta in volta, panni diversi, scambiandoli, in Čedad glavno mesto srednje Evrope V Čedadu so prejšnjo soboto dvignili zastor nad tretjo izvedbo Mittelfesta, festivala gledališča, glasbe, baleta, lutk in filma, na katerem sodelujejo kulturniki in kulturne skupine iz Avstrije, Bosne, Hrvaške, Italije, Madžarske, Makedonije, Poljske, Češke, Slovaške in Slovenije. Vse do 24. julija se bodo v Čedadu in okolici zvrstile številne kulturne prireditve, ki bodo potekale v znamenju miru, prijateljstva in sodelovanja med narodi. To je bilo podčrtano tudi s strani govornikov na slavnostnem odprtju festivala. Cedajski župan Giuseppe Pascolini je spomnil, da predstavlja Čedad mesto ob meji, ki zna ceniti takšne prireditve, kjer se različne kulture in jeziki prepletajo. Potrebno je, je še dodal, da se prav iz teh krajev, kjer se srečujejo slovanska, latinska in germanska kultura, dvigne glas po novem načinu razmišljanja. Deželni odbornik za kulturo Mario Puiatti je povedal, da Mittelfest sodi v zgodovino dežele Furlanije-Julijske krajine, ki je od vsega začetka podpirala idejo o delovni skupnosti Alpe-Jadran, ki je postavila temelje tudi za uresničitev Srednjeevropske pobude. Nazadnje je umetniški vodja Giorgio Pressburger izpostavil sporočilnost Mittelfesta, čeravno je bilo dogovorjeno, da bo tokratna festivalska prireditev namenjena komediji in humorju. Otvoritvene slovesnosti so se poleg predstavnikov oblasti iz naše dežele (prisoten je bil tudi senator Darko Bratina) udeležili tudi zastopniki sodelujočih držav. Slovenijo sta predstavljala slovenski ambasador v Rimu Marko Kosin in generalni konzul v Trstu Jože Sušmelj. (R.P.) Qui a fianco il quintetto ungherese durante l’inaugurazione del Mittelfest. Sopra un momento dello spettacolo diretto da Giorgio Pressburger e tratto da un testo di Peter Handke (foto Alberto Capellani) certi casi, con gli altri, oppure neanche accorgendosi di ciò che gli stava attorno. “La scena é una piazza vuota piena di luce. Comincia che uno T attraversa di volata. Poi, dalla direzione opposta, eccone ancora uno, come l’altro. Poi i due si incrociano, come gli altri, ciascuno seguito a breve distanza, sempre u- guale, da un terzo e un quarto, in diagonale”. Così scriveva Handke, così leggeva, sporgendo lievemente da una finestra in alto, T attore napoletano Maria- no Rigillo, voce narrante. Handke, conosciuto per i suoi scritti ma anche per la sua collaborazione alle sceneggiature di alcuni film del regista tedesco Wim Wenders, ha scritto questo testo dopo aver trascorso un pomeriggio sulla piazza di Muggia, osservando il viavai della gente. Trasportato a Cividale, tra rumori e frastuono, tra i fuochi d’artificio, le parole proiettate all’ incontrario sui muri, uno schermo che riporta immagini di Sarajevo e di Cernobyl, questo andirivieni diviene il riflesso di un microcosmo (forse anche il nostro) in cui tutti si conoscono e nessuno conosce nessuno. Giovani e vecchi, uomini e donne, vestiti, spogliati. C’é spazio anche per un sorriso, quando si vedono certi personaggi buffi, o stupore per una mano che esce dalla fontana, ed é un uomo che emerge, così come un altro sale da un tombino al centro dalla piazza. La descrizione di Handke, inframezzata da ricorrenti pause, sembra - é stato già _ scritto da alcuni critici - lina didascalia del movimento. Non é un caso, poi, il fatto che lo scrittore sia un grande camminatore. In “L’ora in cui non sapevamo niente l'uno dell’altro” ci sono i camminatori ed i corridori, i passi lenti ed i passi veloci. Meglio andare piano, camminare ma senza fretta, sembra dire Handke, perché così si ha il tempo per guardarsi attorno e capire. Anche senza parole. Michele Obit £16 pìccoli FERRAMENTA - CASALINGHI - UTENSILERIA LEGNAMI - ELETTRODOMESTICI - MATERIALE ELETTRICO - COLORI - ARTICOLI DA REGALO ŽELEZNINA - GOSPODINSKI ARTIKLI - ORODJE LES - ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI APARATI -ELEKTRIČNI MATERIAL - BARVE - DARILA CIVIDALE ČEDAD Via Mazzini 17 Tel. 0432/731018 Acconciature Ricci & Capricci di Marinig Viviana & Carlig Marinella S. Pietro al Natisone Località Ponte S. Quirino Tel. 0432/727585 Via Silvio Pellico, 3 dividale d*l àftiu/i ( » o j r ‘v * v * n “ „ *v , » « n »3 os i ■ n «J : ■ * •V,\v v Franciji. Ist sam bla sama tle doma, tu štal smo imiel žvino za redit, imiela sam tri otroke: Giovanni, Gigi, ki je urnam ko je začeu hodit, an potlè še adnega, sam mu die-la le tisto ime, Luigi, Gigi. Se muorem njemu zahvalit, ki me takuo lepuo gleda če sam šele tle.Vieš, sam puno dielala, od zjutra do nuoč, sam imiela puno težav, sam vse prenesla zak sam tuole študierala: “Buog ti da glih tarkaj, ki moreš prenest!” Muoj mož se je varau damu, naglo je oboleu an urnam je. Je bluo lieta 1945. Umaru mi je še an sin. Vso življenje pa sam bla zdrava, samuo tele zadnje cajte sam šla kajšan krat v špitau. Tudi donas niesam ta prava... Pa vieš, ta po hiš nardim še kako dielo, kake majhane reči jih tudi ope- Nona Teresina varje Marianno, te narbuj mlado vasnjanko rem, arjuhe pa denem tu lavatrice...” (!) Me močnuo darži za roko, na nje obrazu, v nje oči videro mier (serenità)... Šesta ura se bliža an tekrat začne veliko praznovanje. Bo sveta maša an potlè vičerja za vse. Vsiem vasnjanom an parja-teljam jo ponude sin Gigi, pa muormo poviedat, de va-snjani imajo takuo radi “njih” nono, de so ji tudi oni napravli kiek: torte, štmkje, gubance... Pozdravemo nono Teresino, nam dije “Pridita še me gledat !”“Pridemo, pridemo, nona!” Drugi dan so nam povie-dal, de fešta je bla zaries lie-pa. Paršli so tudi godci... “Stara sam, buna sam, dielat na morem, če pridejo godci, pa plesat puodem...” Le takuo napri, draga nona, vam iz sarca vsi želmo! Stare oblieke za an dan po starim Oblica nam j šenkala tri dni po starim An lietos Oblica nam je ponudla senjam po starim. Ples, petje, igre za te male an za te velike, predstava Beneškega gledališča “Buo-gi možje”, lutke od Mittel-festa an, kar so vsi težkuo čakal, stare jedi: pinca, ba-tuda, šnite, gubanca, štmkji, štakanje, idrik z ocvierki an še an še. Za de “Dan po starim” puode gladko napri so po-skarbiel vsi vasnjani, kajšan manj, kajšan vič an liepa novuost je bla, de so zašil tudi stare oblieke, ki Jolanda, Milja an Romilda so hitro obliekle an s tem šle okuole po vasi dajat “dobrodošlico” vsiem tistim, ki so parletiel v Oblico za se veselit. Po velikim trudu, so se v pandiejak ušafal vsi tisti, ki so za tel senjam dielal an te-lekrat so oni praznoval. Se-vieda, ni mogla manjkat spominska fotografija, ki jo videta tle zdol. bo na Kaluže v Dolenjim Tarbju tradicionalni pik-nik naših emigrantu. Vabi vas Sekcija bivših rudarju Zveze slovenskih izseljencev. Ce bo slava ura, bo pik-nik drugo nediejo, 7. avgusta. Liesa v “Moja vas, je zmieram moja vas”, takuo prave na piesam, ki jo je bla napisala Maria Grazia Gariup za senjam beneške piesmi lieta 1978. “Moja vas, je zmieram moja vas” študieramo vsi, posebno pa tisti, ki so jo muorli zapustit za iti drugam za preživiet. Tudi Luigi Dreszach - Vigi Kocajna-rju je muoru zapustit Liesa. Pa tudi ta po tin kraju Oceana je imeu nimar pred sabo, pred očmi an v sarcu Liesa... 40 liet od tega je šu an v teh lietih vsaki krat, ko je bilo moč je parskoču sam. On, pa tudi njega žena, Alma Marian’na gor z Barda, an njega čeče Elaine, Diana an Marina. “An dan sam poštudieru: ni zadost imiet Liesa v sarcu, jo muorem imiet tle pred mano...”. An takuo je ratalo. Celo zimo je dielo an iz liesa... se je rodila Liesa, tam v Kanadi, v North Vancouver, v liepim vartu njega hiše: cierku, Kocajnarjova an Delina hiša an še druge, je rieka an na sred rieke podoba Matere Božje, so cie-ste an tabele z imenam vasi, misleh, v sarcu an ...v vartu hiše makine, judje, klocja an ci-be... V turme zvonjo an škampinjajo lieški zvonuovi an škampinjane, pred Deli-no hišo je skupina lieških ljudi, ki pieje “Zaplula je barčica moja...”, potlè sta še Bepic an Berto Trebežano-ve družine, ki godejo na ri-moniko! Kakuo je to moč? Vigi je posneu te glasuove na kaseti, kar je biu tle! “Oh ja, kar se usednem atu, sam tam doma! Ben, vsakoantarkaj pridem še tle, za vide ljudi, tiste, jih na morem prerunat!” Mislimo, de ni trieba drugih besied, vsak zastope, kako veliko ljubezan ima Vigi do njega vasi. An njega mineno vas jo hodejo vsi gledat, tudi giornalisti iz tistega kraja nardil so fotografije an jih publikal (takuo ki videmo tle par kraj), hodejo parjatelji, hodejo naš judje, ki tam žive: “Kar si proč od duoma, zastopeš ka’ pride reč...” Nono Vigi je že začeu kazat malemu navuodu, ki se je rodiu tri miesce od tega an ki se kliče Antonio, kaka je tista vas, kjer ima tudi on koranine, mu je stu-oru že čut lieške zvonuove, piesam o barčici, ki je zaplula an za sabo pejala nona tja po tin kraj Oceana pa ni odtargala nit, ki ga veže z rojstno vas. Little Italy Kronaka novi matajur Četrtek, 21. julija 1994 ''/VÌA7JZ, rave.. - A vesta zaki strici po naših dolinah so vsi madli an možje ti oženjeni pa debeli? - Mah! - Zatuo, ki strici, kadar pridejo zvičer damu, pogledajo kaj je tu hladilnike, frigo-riferje an gredo naglih spat. Možje ti oženjeni, kadar pridejo damu pogledajo, kaj je tu pastiej an gredo naglih v hladilnik!!! *** Dva parjatelja sta se poguarjala gor mez njih žene. - Moja žena - je jau te parvi - je taka dobra kuharca, de ji ni para, pa za snubit ni za nič! An toja? - Moja - je jau te drugi - je tudi ’na dobra kuharca, tuole ti morem poviedat brez falit, sa’ vsaki dan mi skuha vsake sorte jedi. Pa za snubit nisem zlo šiguran, ker kaj-San prave, de je zlo dobra, kajšan pa, de je takuo an takuo!!! Giovanin an Tonina sta bla takuo bogata, de sta imiela tudi diklo an hlapca. Tonina je bla špa-rovna žena, pa Giovanin je imeu tisto hudo pečjo, ki je igra. ’No saboto vičer je Su na casinò v Tolmin an je vse zgubiu. Tu nediejo zguoda je poklicu ženo an ji je jau: - Posluši Tonina, bi bluo buojš, de ti bi se navadla kuhat, takuo bomo mogli li-čencjat diklo. Zena, ki je subit zastopila, ka’ mu je ratalo v Tolmine, mu je hitro odguorila: - Za me ni obedne-ga problema, Giovanin, pa bo buojš, de an ti se navadiš snubit, takuo ličencjamo tudi hlapca!!! CIVIDALE DEL FRIULI • VIA UDINE 72 • TEL. 0432/701 ! Sladka piesam m mamo in tata Ce imata taka dva otroka doma ni trieba, de kupeta radio, vam bojo oni cieu dan piel, an še kakuo! Giulia an nje bratrac Valentino (takuo sta se klicala obadva nona) sta rešila tel problema tatu an mami, ki sta Paolo Rucchin - Matiju iz Malinskega an Tiziana Drecogna - Tinacova iz Gorenjega Tarbja. Od fotografije niesmo zastopil, katero piesam sta sestrica an bratac intonala, smo pa Sigurni, de glas je te pravi, cist an moCan! Giulia je dopunla dvie liet 22. maja, Valentino je buj “m-lad” sa’ ima samuo an do-bar miesac (rodiu se je 13. junija). Liepa, simpatik fotografija nam je paršla kupe s pismom, ki nam ga je pošju Paolo iz kraja blizu Zuriga v Zviceri, kjer mla- da družina živi. “...Sem an vaš star naročnik, že od lieta 1982... vam pišem za vam končno poviedat kiek veselega, sa’ iz naše družine so v telem zadnjem cajtu parhajale samuo žalostne novice...” Takuo nam piše Paolo, an z veliko žalostjo se spominja na njega tri brate -Bruno, Gino an Marco - ki v kratkem cajtu so nas pre-zagoda za venčno zapustil: Bruno štier lieta od tega, Gino parve dni obrila an Marco pa 16. maja lietos. Upanje, trošt za iti napri se pa za Paola an Tiziano kličeta Giulia an Valentino. Otročičam želmo srečno an veselo življenje, Paolu an Tiziani čestitamo za njih lepe otroke an čakamo še kako pismo, sevieda, nimar z veselimi novicami. arte ar PROGETTAZIONE E REALIZZAZIONE Dl.... □ caminetti in ghisa con focolai a inserto Q termocucine □ stufe in maiolica □ costruzione di spolert e suoi componenti □ cucine in muratura, a legna stufe in ceramica □ ricambi per cucine a legna Izlet na Koroške v Avstriji bo v soboto 23. an v nedieljo 24. Tokrat s planinsko družino Benečije na varh Sonblika Telekrat se Planinska družina Benečije pripravlja za izlet na vrh Sonblika na Koroškem v Avstriji. Brieg je vključen v turo Vrhov prijateljstva, ki jo sestavljajo 10 slovenskih, 10 italijanskih an 10 avstrijskih vrhov. Izlet je v letnem programu PDB in bo v soboto 23. an v nediejo 24. julija. Pot ni zahtevna, ni težka an de za prit do varha je pet ur hoje. Člani planinske družine Benečije an tisti, ki se jim žele pridružiti, se zberejo v saboto ob 14.30. uri na parkirišču blizu postaje od koriere v Čedadu. Od tu se odpeljejo z avtomobili v Avstrijo do vasice Heiligblut, ki je na 1288 m. nadmorske višine. Se naprej se popejejo z av- tom do koče Alter Pocher, ki stoji na 1807 m. an tu prespijejo. Zjutra pa se podajo do varha, kamer pridejo po petih urah hoje. Na vrhu, na 3105 metru, je koča Zittelhaus. Za kronako naj povemo, de 10. julija je biu izlet PDB na Coglians, v Karnijske Alpe. Udeležilo se ga je kakih 15 Benečanu. Izlet je biu liep, ku po navadi, le da smo zgrešili stazo - an ku mi puno druzih, saj ni pot lepuo označena -an takuo, kadar smo paršli na varh, smo ugotovili, de smo bli na Stebru Koljansa (Pilastro del Coglians), vsekakor na 2700 metru približno. Ko gremo v tisk smo zavijedel da izlet je preložen za dui napri. miez Ka’ dielajo vaščani iz Po-dlaka an Hostnega (z njim je tudi gaspuod Azeglio Romani n) vsi kupe an nasmejani pred veliko torto, kjer so par-Zgane dvie svečice, kandele, s številko 53? Ben, če je torta s kandelcami pride reč, de kajšan je imeu rojstni dan. Pru-zapru kajšna. Pravejo, de se na smie nikdar poviedat lieta ’ne žene, pa Diana Crisetig -Buculajova iz Podlaka se takuo dobro darži, je zaries takuo mlada, de žihar diemo, de so glih njo praznoval. Do malo cajta od tega je bla lepuo poznana miez svojih vasnjanu, pa odkar je nar- Ka’je buj liepega ku se veselit kupe s parjatelji? TV C0L0R/HI-FI/ELETTR0D0MESTICI enpert PIÙ’ ASSORTIMENTO - PIÙ5 CONVENIENZA - PIU’ ASSISTENZA .Ul CHICCHIO IDALE DEL FRIULI (UD) Via P. d’AquIleia, 24 - 1W. 043Ž/73f 166 Via Europa - T»l 0432/7314S6__ Tela je naša sestrica Federica Valerio, 13 liet, an Michele, 10, žive v liepi hiši, ki sta jim napravla tata Roberto Bergnach - Cižguju iz Ci-Zguja an mama Flavia Ponte iz Podsriednjega gor v Koz-ci. Okuole an okuole hiše imajo zaries liep prestor, kjer jih morejo dva bratraca “kurit” vsake sorte, dielat vse tiste stvari, ki vsak otrok sanja, pa ki riedki do-našnji dan morejo runat, pru zak niemajo parmiernga prestora... Vse pru an dobro, pa Va-leriu an Michelnu je manjkalo še kiek za napunt njih dneve an takuo... je paršla Federica, sestrica, ki je rata-la prava krajica v tisti hiši. Federica je paršla miez njih 15. marca. Ce ni zadost ri-monika od tata Roberta, po- študierajo pa Michele an Valerio kuo jo zamotit. Uganjajo jih vsake sorte, de Federica je nimar mierna an vesela an de čičica dobro rase, na kor ku pogledat fotografijo! Valerio jo zna pru lepuo varvat. An Michele? Michele je takuo vajen nimar škercat, de tudi pred fo- tografsko makino se na pomeri! Ah, kuo sta srečna Flavia an Roberto imiet take frišne otroke! Vsi mi jim želmo, de bi rasli zdravi an veseli an de bi bli pravo veseje za mamo an za tat tudi, kar bojo buj velik. Rojstni dan domačih parjatelju dila kipe svečeniku v cierkvi-ci svetega Matija v Hostnem jo poznajo, lahko bi jal, vse naše doline, sa’ potlè je še imiela razstave v Beneški galeriji v Špietre za 8. marec an kupe z našimi domačimi umetniki je predstavila nje di-ela an drugod. Diana živi blizu Vicenze, pa pogostu par-haja damu an tle doma je praznovala tudi nje kompleano. Nji želmo še puno sučeša, vasnjanom pa de bi imiel vič-krat parložnost se vsi kupe veselit. Bravi! novi mata j ur četrtek, 21. julija 1994 Ricordo di Ald Mauro Minimatajur Ecco un altro momento di vita della famiglia Mauro di Ponteacco. E’ il giorno della cresima dei ragazzi: Aldo, Anita (a sinistra) ed Ernesta. Al centro i genitori, Angelina Mattelig e Giovanni. Siamo nel 1923; Mussolini è presidente del consiglio dall’ottobre dell’anno precedente. Nella seconda foto vediamo Aldo (al centro nel riquardo della porta) in alta uniforme di ufficiale insieme ai colleghi di Casarsa. La foto è stata scattata il 24 maggio 1934 - XII. Nel 1935 Mussolini sferra l’attacco all’Etiopia ed il sottotenente Mauro, da poco sposato, parte per l’Africa Orientale. Nel 1940 l’Italia fascista dichiara guerra alla Francia e all’Inghilterra. Di conseguenza si a-prono i fronti nei territori coloniali: Libia, Somalia, Eritrea ed Etiopia. Il 2 febbraio 1941 gli inglesi ingaggiano la battaglia di Keren, in Eritrea, dove gli italiani sono assediati e costretti alla resa. E’ uno degli scontri più sanguinosi della guerra d’Africa. In- sieme a 50 mila soldati morti di ambo le parti, nella battaglia di Keren rimane ucciso, il 12 febbraio 1941, a 28 anni, il tenente Mauro. Il suo nome è scritto nell’albo d'oro dell’istituto magistrale di S. Pietro al Natisone. Del fratello Aldo, Anita conserva, assieme ai ricordi, le fotografie, alcuni quadri e la sciabola di ufficiale. La storia di Aldo è conclusa, ma non quella di Anita. (M.P) Prossimamente: La Molitviza di Stie-fan Carlic La persecuzione Dal diario di don Cuffolo: la subdola campagna contro il Clero Il Papa parla per radio 3 aprile 1932 In occasione del Concistoro. In canonica si raccoglie molta gente ad ascoltarlo. A Lasiz per la prima volta sentita la voce del Papa. Divisone della Fabbriceria di Tarcetta 28 settembre 1932 Finora un’unica Fabbriceria amministrava tutte le chiese del comune di Tar-cetta (la vecchia cappellania curata da Antro). Nel 1904 è stata fatta la domanda di dividere la suddetta Fabbriceria per Cappellanie ma la Procura Generale del Re, appoggiandosi ad un decreto del Ministero di Grazia e Giustizia l’aveva respinta. Dopo il Concordato tra la S. Sede e l’Italia, l’ammini- strazione delle chiese è passata agli Uffici amministrativi diocesani. Quest’ufficio ha subito autorizzato la divisione e perciò oggi il cappellano ha trasportato dall’Archivio di Antro i documenti riguardanti le chiese di S. Antonio e S. Donato all’Archivio di Lasiz, mentre sono rimasti ad Antro i documenti riguardanti le chiese in comune. Molti documenti riguardanti le singole cappellanie e chiese sono andati perduti colla distruzione dell’Archi- vio comunale di Tarcetta dove venivano conservati. Azione cattolica 16 luglio 1933 Oggi dopo il Vespero, il cappellano di Antro ha tenuto alle Figlie di Maria ed altre ragazze della cappellania di Lasiz, una valida conferenza sulle Associazioni di Azione Cattolica, voluta dal Papa. L’annuncio di questa nuova forma di apostolato di laici in cooperazione coi sacerdoti, ha terribilmente urtato i fascisti ed i rancidi “rass” anticlericali di tutta la valle che hanno subito ripreso la subdola campagna contro il clero locale. (segue) Topolò - Lapide cimiteriale in sloveno. Sull’epigrafe c'è scritto: “Tu počiva Berrà Marija, mati treh mašnikov, stara 71 let, umrla dne 11 januarja 1906 pri svojem sinu Avguštinu Slobbe, kaplanu v Toplovem. Molite za njo. ” Dielo, ki so ga napravli študentje četartega razreda špietarskega učiteljišča Kje si, mišac muoj Ji bla ankrat adna družina miš zlo velika: mama, tata, Viki an dva blizni-ča Gino an Pino. So živiel kupe z njih noni Faustino an Mansuetan tu dni hiš du koncu od dne tihe an sienčne hosti. Hišca nie bla zlo velika, pa oni so bli na puno zaries, so bli no malo stisnjeni, pa so živiel vseglih veseli. Tu njih hiše ji bluo vse kupe sedan kambri, diete gor na stier plani: gor na te parvin plane so ble kuhinja an kam-bra od nonunah. Gor po stengah na drugin plane ji bla kambra od dvieh blizniču Gino an Pino an še an velik banjo, kjer je stala nimar Viki. Nimar gor po štengah na trečin plane ji bla kambra od mame an tat an na zadnjem kambra od Viki. Na zadnjem gor po adnih stisnjenih štengah se ji paršluo gor na salar, pun praha an pajčovine, ki ubedan nie mai nuco. No jutro, ob ur kulciona, vsa družina ji bla zbrana okuole mize pa ... an pre-stor ji biu prazan. Mat je preguorila: “O hudič! Ji an prestor prazan! Kduo manka? Uhm... pogledmo: tata ji, tud Viki, nono Mansueto ji ato, nona Faustina ji, Gino an... Pino! Manka Pino!!!” Tata ji zauekno: “Pino, puj dol, zaki če ne snemo an tuoj kos siera! Pino, kje si? Oglasi se!!!” Ji manku Pino, adan od dvieh blizniču. Mama, zaskarbjena, ji začela klicat na glas: “Pino, če na priš dol, snemo an tuoj kos siera!!!” So počakal no malo, pa potle mama jezna ji zarjula: “Ce se na oglasiš, pridem ist te gledat an potle nardimo ratingo! ! !” Pa Pino se nie oglasiu an mama ji počakala še kajšan minut an potle ji šla tu kambro od nonunah za videt, če morebit se ji biu skriu ato. Potle ki ji odparla vrata ji šla tu kambro an se je zapledla tu cabate od nonulna Mansueta. “Ohi!Ohi! Moja noga! kuo ji hu-duo! Kuo bon te gledala?” Takuo mat miš, ki je skakala na dni nog, ji šla naprej z nje ričerko. Gu kambri od nonunah ga nie bluo an ji decidla iti gor na varh an ji gledala če po druzih kambrah. Anta ji paršla tu kambro od Punul-na an ji jala: “Kuo si furbac, more bit šele spi-eš ?” Nie bluo Pinulna, ji bluo samuo vse narobe. Anta ji šla tu stranišče, an: “Prekleti birbanti! Ka sta podielal?” Ji bla uoda povsien. Od Pinulna nie bluo majnega spomina. Mat miš ji šla gor na treiči hram an ji šla tu nie kambro. “Pino, a si se skriu če pod pastejo?” Anta ji pogledala če zdol an tu armar, ma ji bluo povsien čedno; če je biu Pino, ji biu deu vse narobe. Je poskakala na dni nog an se j* parbližala čeu kambro od Viki: “A si se skriu tu kikje od toje sestre? Puj uon! Ist zubin pacienco!!!” Anta ji šla pruot štengi, ki ji šla gu sofit. Počaso, počaso, ji rivala prit an ji paršla tu no stanco, tu tamo an tu prah. Se nie vidlo nič an mama ji mi' sinla poklicat Pinulna z nin koščičan siera, ki ji bla ložla tu krilo. An tel žlag nie šu tu nuc. Pina ga nie bluo! Mama ji bla trudna an se ji useden* la na dan star bank. Ji misinla, kan J1 mou iti Pino an se ji diela jokat. An subit potle ji čula, di se ji nek pogibn-lo, ku kar kajšan tuče gor na vrata. TOK, TOK... “Mama, san tle! Pust* me uon!!!” Mama ji ustala hitro gor: “A si ti, Pino? Odvo di san te usat*1' la, mišac rnuoj!!!” Mat miš ji hitro odparla bank an J* stisnila če h nji nje te malega an ji bla takuo kontenta, de nie miela kuraže g‘ pokregat. Tudi lietos so študentje, ki hodijo v eetarto lieto Istituto Magistrale v Spietru, tisti, ki bojo jutri učitelji an učiteljice, pošjal njih dielo na natečaj “Moja vas”. An tudi lietos so obdielal no pravco, jo porazdelil v prizore an napravli bukuca. Pravca je napisana tle par kraji an ko jo prebereta se sami parpricata, de je zaries liepa. Trieba je reč, de je bla pravca predielana v vič jeziku: napisana je po italijansko, v slovienskem dialektu Nadiških dolin, po slovensko, hrvaško, angleško an špansko. Prevod po beneško je dielo Natasele Birtig an Marie Pie Marseu. Lepim je, de so se oglasil na špietarskein dialek-talnein natečaju, tuk se zbierajo spisi od beneških otruok. Tuole nam daje upanje, de kadar ratajo učiteljice bojo znale valorizat an domačo kulturo. f \ * MHIL [FUI Stipula un Fondo pensionistico per rivalutare i tuoi risparmi MEZZE san Il Gruppo GAN é il gruppo assicurativo AbbICUKAZIONI che in questi anni —— ha dato il miglior rendimento FRANCESCO IUSSIG Agente generale GRUPPO GAN - Via Europa - Cividale del Friuli - Tel 0432/732112 zgodilo an tle par nas. Za tuole se muormo zahvalit Mittelfestu, ki lietos je paršu tudi po vaseh naših dolin z lutkami (marionette). Tuole pa se je zgodilo zatuo, ki je v organizacijo stopila an pokrajina Videm, ki je dala finančno podpuoro za de lutke pridejo v naše doline. V nediejo 17., ob danajsti, pred kočo “Pelizzo” na Matajurje se je predstavila skupina iz Anglije s predstavo “Punch an Judi Show”. Zbralo se je bluo puno judi, otroc an njih starši. So jal, zak je bla nedieja. Pa v pandiejak 18. v Sa-uodnji, ob sedmi zvičer, v duoru kjer so Suole se je bluo spet nabralo puno judi, v parvih varstah so bli otroc, nieso pa manjkale mame, tata, noni, strici, vasnjani... Predstava je bla “Storie di Petruscka”, lutke so paršle iz kraja Tyumen (Rusija). Na koncu smo jo tudi vsi kupe zapiel an se pozdravili z rusko besiedo “Dasvidanja”, ki vič ku kajšan je pomerku, de je podobna naši. Le v našim kamune so se lutke predstavile v torak 19. v Ceplešiščah (“Gua-rattelle”, Salvatore Gatto iz Napoli) an v sriedo 20. pa go par Mašerah (“Raspar”, Thomas Jelinek iz Boemije). Vsaki krat so judje - ne samuo otroc -paršli v liepim številu an veselo užival, kar jim je blu ponujeno. Lohni tuole da kajšne-mu kuražo za se zganit an narest kiek tudi tle par nas. IMPORTATORE ESCLUSIVO liSs''? PER L'ITALIA Accomandila Tecnologie Speciali Energia ,n Via Gramsci, 82 - 43036 FIOENZA Tel 0524 - 523668 - Fax 0524 - 522145 BCIKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALE DI CIVIDALE - FILIALA CEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 - Telef. (0432) 730314 - 730388 Fax (0432) 730352 CAMBI-MENJALNICA: martedì-torek 19.07.94 valuta kodeks nakupi prodaja Slovenski tolar SLT 12,00 12,50 Ameriški dolar USD 1525,00 1570,00 Nemška marka DEM 990,00 1010,00 Francoski frank FRF 286,50 296,00 Holandski florint NLG 877,00 903,00 Belgijski frank BEF 47,70 49,20 Funt Sterling GBP 2380,00 2450,00 Kanadski dolar CAD 1105,00 1140,00 Japonski jen JPY 15,45 16,00 Švicarski frank CHF 1165,00 1202,00 Avstrijski Šiling ATS 139,00 144,00 Španska peseta ESP 11,90 12,30 Avstralski dolar AUD 1115,00 1150,00 Jugoslovanski dinar YUD — — HrvaSka kuna HR kuna 260,00 265,00 Il mercato finanziario 100.000 investite il 4 gennaio 1994 a metà giugno sono diventate: A BOT A CCT ▼ BTP A Certificati di deposito ▼ Sterline oro 103.000 102.020 94.730 102.420 94.100 A Borsa (MIB) 110.000 ▼ Fondi azionari 98.300 A Fondi bilanciati 105.500 ▼ Fondi obbligazionari 95.800 ▼ Fondi lussemburghesi 97.900 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 25. DO 31. JULU A Sovodnje tel. 714206 - Premarjag tei 729012 OD 23. DO 29. JULUA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Oli nediejah in pniznikah so odparte samuo zjutra, za ostali cas in /a ponoC se mote klicat samuo ce rieeta ima napisano “urgente” Dal Sole energia pulita da Solahart energia gratuita Agente Generale per Friuli Venezia Giulia Geom. Stetano Zanchetta 33010 FELETTO UMBERTO (UDINE) Via Buonarroti, 30 Tel 0432 - 574270 r.a. Fax 0432 - 574287 i : r~ « Solahart S&jV> IL PIU' DIFFUSO, AFFIDABILE, ECONOMICO SISTEMA SOLARE PER LA PRODUZIONE DI ACQUA CALDA. Vi sorprenderà scoprire quanto è facile dotare di pannelli solari SOLAHART anche la vostra abitazione con il minimo di interventi. I pannelli solari SOLAHART non richiedono manutenzione, producono acqua calda tutto l'anno, anche in inverno, non hanno bisogno li energia elettrica, non inquinano e utilizzalo una fonte di energia inesauribile: IL SOLE. Tj