i. b* b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovo ,,Koroški Slovenec", Wien Y.,Margaretenplatz 7 Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Zinkovskj Josip, Wien V.,Marg&retenplatz 7.
Lisi
poiitflsLo* gospodarstvo In prosveto
Izhaja vsako sredo
Stane četrtletno : K 8000-—
Za Jugoslavijo
četrtletno : 26 Din.
Posamezna številka 800 krm
Leto lil.
Dunaj, 19. decembra 1923.
V
St. 51.
r
Vesel božiči
Vsem naročnikom, čitaleljem in prijateljem našega lista želita vesele praznike
urednik in upravnik.
Še par dni in preteklo bo zadnje četrtletje leta 1923 in obenem naročnina za to leto. Z novim letom se prične novo četrtletje. Treba je poravnati naročnino, ki ostane kakor dozdaj. V to svrho prilagamo današnji številki položnice in Vas prosimo, da se jih takoj poslužite, ker ustavimo koncem januarja list vsem, ki ga do tedaj ne plačajo. Naročnina se plačuje vedno naprej, ker mora tudi list vse sproti plačati.
Sorodniki in prijatelji se k praznikom obdarujejo, izročajo se takozvana božična darila. Tudi Vašega največjega prijatelja »Koroškega Slovenca" bi zelo razveselilo, ako
p-rstlt vsak narovnik c priltJžvite pCiaZ-
nico obenem z naročnino majhno božično darilce. Vsi darovalci se bodo objavili.
Spominjajte se povsod in ob vsaki priliki tiskovnega sklada!
Upravništvo.
Mir ljudem na zem-ji, ki so dobre volje!
Nihče ne more očitati Slovencem v Avstriji, da niso dobre volje v spoštovanju zakonov in izpolnjevanju svojih dolžnosti do te države. Več od nas danes nihče nima pravice zahtevati, saj tisti več bi bila ljubezen, ki se pa
PODLISTEK
Pri materi.
Iz „Naše življenje11.
Oj bratje, h komu se zateka otrok v naj-huiši bolečini? Ali ne k materi?
Oj bratje v trpljenju, bratje, s srci, v boli preizkušenimi, h komu smo se zatekali mi v dneh najbridkejšega trpljenja? V dneh, ko smo onemeli od prevelike boli in je nismo mogli, ne marali in ne vedeli povedati nikomur na svetu? V dneh, ko nismo imeli ne na zemlji ne na nebu nikogar, ki bi se bil ozrl na nas z dobrotnim očesom, ki bi nam bil dal blago besedo, da bi nam bil rekel mehko in ljubeče: „Otrok moj, brat moj, prijatelj moj!“ V dneh, ko so se boječe in kukavno skrivali za ogle, ki so se nam sicer odkrivali že od daleč in so bili: „Najponižneiši sluga!“ V dneh, ko so se tnkozvani prijatelji na smrt prestrašili vsake besedice, pisane jim z našo roko, preplašili se vsake vrstice, naj je bila od politike in vse dnevne in časovne gnusobe oddaljena kakor nebo od zemlje, in so nam sporočali po tujih ljudeh: „Za Boga, nikar ne piši! Saj vendar ye§_ o, vedeli smo! In če nismo, smo tedaj spoznali, koliko strahopetnosti in nizkosti je med našimi ljudmi...
ne da izsiliti, to si je treba pridobiti, a ta država doslej še ni storila ničesa, kar bi bilo sposobno, da bi si pridobila tudi našo ljubezen. Toda lahko mirne duše trdimo, da je v vsakem slovenskem srcu tudi dovolj take dobre volje, da bi to državo rado ljubilo, samo potrudi naj se za našo ljubezen tako, kakor se ljubezen pridobiva, kajti slovenska srca so mehka in sprejemljiva za vsak znak naklonjenosti in dobrohotnosti. Slovenci niti ne zahtevamo od Nemcev kdo ve kakšne prijaznosti in naklonjenosti, pravični naj bodo, kakor se spodobi kulturnemu narodu, naj nam dajo brez oviran- ! ja in'zahrbtnosti vse tiste pravice, ki nam jih | zagotavlja senžermenska mirovna pogodba, j pa bo vladal med nam: mir in morda celo prava krščanska ljubezen. Te resne in odkrite j besede kličemo našim Nemcem za letošnji Božič, ko se spominjamo rojstva Odrešenika, ki so ga oznanjali angeli s klicem: „Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!"
Nas Slovence gotovo ne plaši zavest, da te lepe besede ne bi ve'jale tudi nam, ali da bi njih ne bili vredni. Isto želimo kot dobri kristijani tudi svojim soldom Nemcem, da bi tudi oni nekega dne moojj čiste duše reči: Turn......	'-s	.	>¥~--	v i :. ,.».!• vi..,
iih hočemo biti vredni, tudi mi se hočemo rav- . nati po njih, biti hočemo dobre volje nasproti vsem svojim sosedom, s katerimi nam je so- j jeno, da skupaj živimo na tej zemlji in v 'tej i državi. Kar sami dobrega uživamo, to privoš- | čimo tudi svojim ljubim sosedom Slovencem, i
Ali dočakamo kdaj tak Božič? Ako bi Nemci tudi tako ravnali, kakor včasih govorijo, tedaj bi bil že letošnji Božič vesel dan našega pobratimstva enakih med enakimi člani te države. Ali naši ljubi nemški sosedje eno | govorijo, drugo delajo, v besedah so sladki, v j dejanjih pa okrutni in krivični. Deželni glavar , Schumy je izrekel v prvi seji krilate besede | angelja miru in pravice. Dejal je: „Samo ob ■
Kam in h komu, o bratje, bi se naj bili za- J tekli, ko so dvomili o nas naši ljudje in so sko-mizgali z ramami, skrivnostno namigavali, bolj škodoželjno nego sočutno govorili: »Nekaj mora vendar biti na stvari. Kar tako bi ga ne bili vrgli v ječo“.
O,	bratje, to, to je bilo najhujše! Kaj verige, kaj ječa! Kaj avstrijski bajoneti, kaj sramota med ljudmi tujega jezika in tujih src, kaj vse njihovo zaničevanje! S povzdignjenimi očmi smo šii v gnusobo avstrijskih ječ; saj smo vedeli: „Za pravico, za domovino!" S ponosnim očesom smo zrli zasramovalcem v o-braz: pred nobeno zlo besedo, ki so nas z njimi bičali in opljuvali, nismo klonili; zakaj naša srca so bila čista in naše duše vesele sredi trpljenja, ponosne, da smejo trpeti za svojo domovino in svoj narod. A ko sem slišal, da so dvomili naši slovenski ljudje: »Nekaj bo vendarle res," tedaj, o bratje, sem se čutil preslabega, da bi nosil te udarce. — Cezarju je moralo biti tako pri srcu, ko je zavihtel proti njemu moriino bodalo prijatelj Brutus. Rekel sem si tedaj: »Vse v življenju sem dal domovini, vse svoje sile, dušne moči in telesno zdravje, s slednjo besedo, ki sem jo kdaj zapisal tekom več ko dvajset let, sem si odtrgal kos srca in ga dal našim ljudem — a zdaj to!"
Skoz vse trpljenie tistih dni in let sem šel s pokojno dušo. a čez to strašno in neumljivo
sebi umljivo je, da ne bo zakonodaja in uprava s Slovenci nič drugače ravnala kakor z Nemci v deželi, ako se Slovenci postavijo na temei! danih razmer itd."
Vprašamo gospoda deželnega glavarja: Ali se koroški Slovenci niso takoj po plebiscitu udali v svojo usodo, ali niso vedno in povsod dokazali, da hočejo zvesto izpolnovati vse dolžnosti dobrega državljana? In kako plačuje ta drsava svoje Slovence, ki so polni dobre volje za to državo in njeno boljšo bodočnost? Kje je tista enakost z Nemci v zakonodaji in upravi? Ali se je od tedaj spremenil» kaj na bolje v našem šolstvu, v naših uradih? Nič vsega tega, krivica se kopiči na krivico, koroški Slovenec se čuti v tej deželi vsak hi» ponižanega, žaljenega, oškodovanega v svojih najpriprostejših človeških pravicah, ki mu jih končno zagotavlja tudi mirovna pogodba. Ak» je bil gospod deželni glavar dobre volje, ko je govoril v slavnostni seji tiste prelepe besede o enakosti, tedaj pričakujemo vsaj v novem letu, da bodo lepim besedam sledila tudi lepa dejanja. Ako pa ostane vse pri starem, tedaj bomo vedeli, da so bile vse lepe besede le grda hinavščina, la sleparija za tiste evropske ŠŽrHte	TčkttČVdii
čuvajo, da se tudi res izvršuje. Tem činiteljem bomo pač morali po novem letu povedati, da nam Nemci za iznrememho in ob slavnostnih prilikah govore lepe besede, v resnici pa s» ostali volkpvi, kakoršni so vedno bili, trdosrčni in krivični, in obtožimo jih, da ne izpoi-nujejo v mirovni pogodbi prevzetih dolžnosti nam nasproti. Upamo, da se najde forum, kjer bomo mogli neovirano govoriti in kier se bodo morali zagovarjati tisti, ki nam delajo krivico.
Med nevstrašenimi tožniki bo kakor doslej tudi naš list. Tudi letos nismo molčali, ko je bilo treba govoriti, ali obljubljamo in zago-
nisem mogel in ne morem priti. Kakor skala mi leži na duši čez dan. mori mi jo od jutra do večera, kali mi oči. da gledam domovino kakor v megli, v žalostni temi. Ponoči stoji ob postelji, ne pusti mi zaspati. In če zaspim, mi leže na srce kakor vedomec, da stisnem roke v pesti, planem nokoncu in se glasno vprašam: »Kaj sem storil našim ljudem, da so vrgli najtežji kamen vame nrav oni?"
Kam, o bratje, v tem trolieniu?
T'akor list sem bil. nlavaior sredi široke, deroče reke, list brez moči in odporne volje, ki ne ve, ne kod ne kam.
Pa sem si rekel kakor otrok v najhujšem 'trpljenju :
»K tebi pojdem, ki si me ljubila kakor nihče na svetu, ki se nisi nikoli ne za hip igrala z mojim srcem, ki me je tvoje srce z isto ljubeznijo objemalo v sreče in nesreče dneh — k tebi. mati moja. Na tvoj grob, o mati!"
Nikoli se mi ni zdela pomlad v moji domovini tam doli tako čudežno krasna kakor 'tista spomlad. Kakor da je hotel Bog vso deželo o-škodovati za zlobo ljudi, za besnenje kronanih in nekronanih krvolokov, za vse gorie. ki so ga trpela srca. za vse solze, ki so jih jokale stiskane in teptane duše, s preobilo krasoto, ki jo je z radodarno roko natrosil čez svet.
(Dalje sledi.)
t tavljarno, da bomo zanaprej toliko budneje J stali na straži za staro pravdo slovenskega i' ljudstva in v prvi vrsti, da se bo točno izvr-; sevala senžermenska pogodba tudi za nas Korošce. Nočemo biti zatirana raja v tej res de-I mokratični republiki za vse, le ne za nas Slovence, ki nam je ostala brezsrčna mačeha, še hujša kakor nam je bila stara Avstrija.
Da pa bo naša beseda toliko več veljala, da bomo imali toliko več poguma za neizprosen boj proti vsem krivičnikom in našim tlačiteljem, vabimo v krog svojih zvestih bralcev vse koroške rojake v zadnji slovenski koči. Govorimo o boju, da dosežemo cnu nrej popoln mir v tej naši lepi koroški deželi, kajti vsak pošten kristjan napoveduje boj vsemu zlemu, da se razjasni mračno nebo nečloveškega sovraštva, da se razbistrijo pojmi in odpro dobra srca, ki so še sposobna, da začno sejati po deželi dobro seme medsebojne ljubezni in resničnega bratstva.
Letošnji Božič smo dočakali razočarani in polni bridkosti. Država, kateri nas je priklopila mirovna pogodba, ne izpolnuje prevzetih dolžnosti in nikogar ni, ki bi odgovorne kršitelje te pogodbe resno opozoril na neizpolnjene pogoje, pod katerimi smo Slovenci prišli v to državo. Žalost nas navdaja tudi radi tega, kar vidimo, da se niti konvencije med Avstrijo in Jugoslavijo, ki so ravnokar spra-jete tudi v narodni skupščini, nič ne ozirajo na nas in naše pravice. Zakaj ne uživamo mi enakih pravic, kakor Nemci v Jugoslaviji?
Ali ravno ta zadnja okolnost, da se Nemcem v sosednji Jugoslaviji dobro godi, pa bi bilo lahko tudi drugače in bi se jim moglo goditi tako „dobro“ kakor nam koroškim Slovencem, to nam daje upanje, da bo prihodnji Božič bolj vesel in da bomo mogli prihodnje leto še z veliko večjim navdušenjem vzklikniti : „Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!"
—e—
Kulturna Italiia.
Protimanjšinska politika bojevitega italijanskega fašizma je dosegla nedavno tega vrhunec nasilnosti, in sicer s prepovedjo poučevanja manjšinskega jezika v celem „osvo-bojenem“ ozemlju, na bivšem ozemlju stare monarhije, s prepovedjo naziva italijanskega dela Tirolske s „Tirol“, z naredbo o rabi italijanščine kot občevalni jezik v notranjem in zunanjem, v uradih in s preganjanjem neitali-janskih duhovnikov. Višek nasilnosti pa so dosegle uredbe prefektov v Vidmu, Gorici in Trstu, da morajo izhajati vsi neitalijanski listi dvojezično: slovensko besedilo s točnim italijanskim prevodom. Te naredbe so se morale po par dneh razveljaviti.
Kar se tiče ukaza o ljudskošolskem pouku, ki so ga izdali predstojniki pokrajinskih uP,r.av -M'iske krajine, Trsta in Trentina brez višjega ukaza — seveda s tihim soglasom učnega ministra, — se je moral sicer omiliti, ker so se proti njemu postavile vse najvišje glave italijanske države, ki so svarile Mussolinija pred tako ostrimi streli prenapetega italijanskega narodnjaštva, ali kakor se vidi, se pokrajinski upravitelji za naredbe svoje vlade malo brigajo in zatirajo še naprej materinski jezik novih drugojezičnih italijanskih državljanov v šolah. Še več: Prešli so celo že na verski pouk, ki se je smel nuditi do nedavna še v materinskem jeziku. Tako daleč ni šel nobeden minister ali deželni glavar bivše monarhije, čeravno se posebno mi Jugoslovani nismo mogli veseliti preveliko svobode v uporabi materinskega jezika v šolah in uradih.
Najkrutejše izvajajo te nasilnosti italijanski uradniki v bivšem južnem Tirolskem. Ta-mošnja nemška manjšina sc sicer žilavo brani ali vendar ne tako uspešno kot jugoslovanska v Julijski krajini. Zakaj se postopa ravno proti južnotirolskim Nemcem tako ostro? Odgovor je zelo lahek: Ker so dali pred in med vojno vladajoči Nemci tedanji italijanski manjšini zelo neusmiljeno čutiti svojo nadvlado in moč. Treba se je spomniti samo na usmrtitev poslanca dr. Battistija in tovarišev, ki so bili kot veleizdajalci obešeni. H grobovom teh narodnih mučenikov — avstrijskih političnih zločin-
cev — potujejo Italijani kot na kak svet kra] in si vedno znova predočujejo zatiranja pred vojno in krvoželjne medvojne zatiralce, ki so bili po večini Nemci. Vroča južna kri se ne ohladi hitro v svoji maščevalnosti. V takih o-kolščinah je težko prigovarjati, krotiti in varovati.
Tudi Slovani so med vojno veliko trpeli, več kot Italijani. Ali Slovan se ne zna maščevati; rad odpusti, večkrat celo več kakor je treba.
Maščevanje je slepo in zadene pogosto tudi nedolžne. Zato je politika maščevanja na-pram manjšinam za zavreči zrela. Ravnotako se mora zavreči politika uveljavljajoče nadvlade, kakoršna se izvaja nad slovensko manjšino na Koroškem s pomočjo Ileimatdiensta, Siidmarke in Heimatschutza.
Žene iz Bolzana in drugih mest bivše južne Tirolske so bile te dni v Rimu, da prosijo učnega ministra Geritilo za pomoč in zaščito manjšine pred podrejenimi uradniki. Zglasile so se tudi pri papežu. Boli jih vsaka maščevana krivica, ki so jih zakrivili prej kdaj njih možje ali očetje nad slabšimi državljani italijanske narodnosti. Tudi naši Nemci se nad tem početjem Italijanov zgražajo, čeravno so v veliki meri krivi tega sami.
Glavno vodilo politike proti manjšinam naj bo: Vljudnost, spravnost in dobra volja!
Vsak narod, tudi njega del, ima in mora vedno in povsod imeti pravico svobodnega življenja, razvoja in uporabe svojih po pradedih podedovanih kulturnih zakladov, predvsem jezika in vere. Zatiranje rodi mučenike in maščevalce. Zatirani ne zre v svojem močnejšem brata, temveč trgovca s sužnji. Kdo more govoriti tukaj o praktični ljubezni do bližnjega?
Kdor je svobode vreden, zna svobodo ceniti! To naj bo podlaga manjšinske politike, tudi italiianske.
Seja deželnega kulturnega sveta dne 5. decembra.
Slovo predsedniku g. Šumiju.
Dosedanji predsednik kulturnega sveta g. Šumv je prevzel mesto deželnega glavarja. Podpr. Supersberg se spominja njegovih zaslug za koroško kmetijstvo : Šumy se je najprej šolal na kmetijski šoli v Celovcu, potem je napravil izkušnjo za soodnio realko in si s tem odprl pot na politehniko v Curihu. Leto šolo je dovršil z izbornim uspehom. Nato je bil nastavljen kot vodja kmetijske zimske šole v Velikovcu. Iz Velikovca je bil premeščen kot živinorejski nadzornik h kulturnemu svetu v Celovec. Med vojno je z drugimi ustanovil društvo za prodajanje živine — Viehverwer-tung — in si je s tem stekel velikih zaslug za producente in konzumente. Po vojni je bil Šumy voditelj odpora proti Jugoslovanom. Ko je postal predsednik kulturnega sveta, obračal je nase pozornost na raznih gospodarskih posvetovanjih; praktični predlogi v kmetijskih stvareh so prihajali iz Koroške.
W a 1 c h e r naglaša. da kulturni svet žaluje za svojim predsednikom, ker takega predsednika ne bo kmalu zopet dobiti. Z lahkoto in veliko spretnostjo je Šumv iz vsake stvari takoj povzel jedro, bil je vedno stvaren in če sc je kje razvnela politična praska, znal je stvar takoj napeljati na mirno pot. (Op. ured. Gospod Šumv je zgled koroškega Slovenca, ki ga je življenje zaneslo v nam nasprotni tabor. Nadarjen, delaven, odločen, dosleden, poln načrtov, ki jih s svojo vztrajnostjo izvede, in zonct mehak, da nikogar ne draži. Ti sinovi našega ljudstva so po vrsti stebri nasprotne nam politične stranke. Od g. Šumyja pričakujemo, da kot koroški deželni glavar skrbi enako za vse, tudi za Slovence na Koroškem, kt so po njegovem prizadevanju ostali v nemški Avstriji. Pričakujemo, da uvideva, kako je treba Slovencem pustiti niihovo narodnost, kako je treba v šolah in uradih dati prostora cudJ slovenščini. Kaj drugega koroški Slovenci od vlade ne zahtevajo, od te zahteve pa ne mo-
rejo odnehati. Pri plebiscitu je imel Slovenec pravico, želeti si k Jugoslaviji in razumni g. Šumy nam tega zameriti ne more. Slovenci pa . bodo pozabili, da je on organiziral zloglasni Heimatdienst, ki je postal tako zloglasen vsled lazbojniškega nastopania volksverovcev, za i katere tudi Šumy ne more biti povsem odgovoren. Koroška vlada meščanskih strank nima nobenega povoda, ne ozirati se na starokon-servativne Slovence v deželi, vlada jih potrebuje danes že in jih bo morebiti še bolj potrebovala v bodoče.)
Zavarovanje zoper nezgode pri mlatilnih in slamoreznih strojih.
Graška zavarovalnica zoper nezgode je dobivala od dežele zdaj 75’ milijonov zavarovalnine in je ta pavšal zvišala na 250 milijonov. Pri tem se sklicuje, da je v deželi zdaj veliko več strojev, in sicer 5500 strojev za rezanje krme in 6000 mlatilnic. Kulturni svet nri-poroča popred poizvedovati, kako je zavarovalnica po teh nezgodah obremenjena? Kmečko ljudstvo povečini niti ne ve, da je zoper te nezgode zavarovano in ne zahteva pri malenkostnih poškodbah nobene odškodnine.
Gozdarska šola v Celovcu.
Koroško gozdarsko društvo si prizadeva v Celovcu zopet otvoriti nižjo gozdarsko šolo. Kulturni svet te namere z denarjem ne more podpirati, a jo bo zagovarjal. Nastalo je v deželi veliko žag, gozdovi se sekajo, treba bo pogozdovanja, ali sadik ne bo!
(Dalje sledi.)
m POLITIČNI PREGLED SŽ
Štrajk poštnih nameščencev končan.
Za štrajk so si izbrali ravno čas pred božičem, ko je z delom najbolj obložena pošta in najbolj cveti 'trgovina. Poleg tega en dan prej, predno je prišel v skupščini na dnevni red mezdni zakon, ki mezde končno urejuje, da se
io inofvoil inV-ocH nritick na noslancc. Razlogt
za štrajk niso bili tako utemeljeni, da bi se zahteve ne dale rešiti drugim potom, ki bi manj škodoval tako državi kakor javnosti. Šlo se je za to, kdo ima večjo moč: uradništvo ali vlada. Vendar se moramo vprašati, ali je Avstrija že tako daleč, da se more dopustiti štrajk?
Ker so se zvišale mezde železničarjem, ki so podrejeni posebnemu generalnemu ravnateljstvu, je akcijski odbor poštnih uradnikov stavil vladi nove zahteve glede mezd, ki jih dr. Seipel ni sprejel. Tako je prišlo do stavke, ki je trajala od ponedeljka do četrtka popoldne. Posamezne skupine so štrajkale tudi še v petek. Dr. Seipel je v torek poročal o poteku pogajanj z akepskim odborom in da ni mogel pristati na zahteve, ker ne sme prekoračiti gotove meje, ker bi bila tedaj ogrožena sanacija države. Nato se je sestavil poseben parlamentarni odbor, ki je pogajanja nadaljeval in zaključil. Na podlagi dogovora dobe poštni u-radniki 160,4 marcovih plač in posebno božično doklado v znesku 70.‘000 kron: poleg tega se uvedejo za posebne zasluge in marljivost v prid državi posebne nagrade In v slučaju močno dvigajočega indeksa nova pogajanja. Vsled štraika ima država najmanj toliko škode, kolikor bodo iznesle božične nagrade.
Štrajk visokošolskih asistentov. Komaj se je posrečilo odvrniti štraik kovinskih delavcev, je nastopil poštarski, da iz štrajkov sploh ven ne pridemo. Visokošolski asistenti so dobivali pred vojno mesečno 30 K nagrade, leta 1919 se^ jih je postavilo glede plač v vrsto srednješolskih učiteljev, sedanji načrt mezdnega zakona pa hoče to zopet odpraviti. Vsled tega so napovedali 3dnevni protestni štrajk, ki se je končal v nedeljo. Visokošolci jih v njih strmljenju podoiraio.
Zahteve brezposelnih. Dine ,13. t. m. je ipri.mia.r-širab kakih 1500 brezpoiselmih z rdečo zastavo s sovjetsko zvezdo pred panlaimonit, kjer je posebna deputaci ja predata dir. Seipelmu nove zahteve. Zahtevajo 10% višino pndpnro in posebno hoižično doklado v izmeskiu 200.000 K za osebo. V soboto se je deputa,cijia zglasila vdrugič. Minister ji je obnaz-■loižil, da se poidpare ne mo rejo zvišati, pač pa bo vlada gledala ma ito, da zaposli brezposelne. Doslej jih je dobilo delo pri dmžavtnih podjetjih .že 22.000.
Položaj v Nemčiji.
Notmamje politične razmere iv Nemčiji so raz-draipame, zmeda je pa virhunau, mobene enio;tno.sti ‘ni več: v Berlirau ipireviaduje in .viadia oiseiijailizem, ,v Momafeovem momiarhizem, v Draždanih boimunizem in v Porurju seipiairatizeim. Ali kljub temu se gospodarske razmere zboljšujejo lodikiar je prevzel vlado dr. Maiiks. Renitela marka, ki se je upelijalta, je na denairnem 'trgu dobro uiplivala. Rcsledica tega je bila zrnatem padec cen. S tem beda in pomamijkamje se-rveda še ini lodstnanljemio. Zmačillnio je, Ida ise v Porurju 5m Poreinjn me upelje remitna marka, ker je premalo krita in se je bati zaplembe. Tam se ppelje „West-;mamk“, ki bo popolino ma krita: ernia zapadna bo araka eni zlati marki. Kakor pri mas, tudi tam davkoplačevalci hudo trpijo; posegati .momajo globoko v žepe. iAli državmeimu kanclerju je to še vse premalo. Pravi, da bo moral parad mapeti vse sile, da si prvič oihraml iživijemje, drugič zadosti repa-.racijsitiim lobvezmioistim. Ker vse ito še me bo zadostovalo, da se država cpomore, bo vlada skušala dobiti po .avstrijskem vzorcu medniarodmo posojilo, apeiliiraia bo ma Društvo imarodov. Za Avstrijio je šia prosit k Društvu narodov Miadižiarsfca in za ..Madžarsko pojde sedaj 'Nemčija. Avstrijski slučaj se je doslej obmesd, ali se bo tudi še ziam^aiprej, je vprašanje bodioanostì. Vlada misli dvigniti tudi ipro-dufkciijo, zato je odpravila osemiurni delovni čas. Umadmiški štrajk se bo ikazmioval z odprnstoim iz službe ; sicer pa ima Nemčija še 25% uradnikov preveč, lei sto državi v veliko breme. Odkar je mipel-jana pri železnici tarifa mia zlato marko, so vlaki skoiro ipirazmi. Opaža se posebno dotok v nižje razrede.
Napetost s Francijo je začela ponehavati. Nemška vlada je izročila francoski spomenico, v kateri objasnjuje svoje stališče za neposredna pogajanja med vladama. Potrebna so pogajanja glede separatističnega gibamjia v Pomurju, povratka izgna-miih, oprostitve zaprtih in ojiprave v teh krajih. Po- | incaré je pàsmenio odgovorili, da je pripravljen za pogajanja, ker je pasivni odpor že poipolmoma prenehal, ali držal se bo istrogo mirovne pogodbe. Odgovor je iruapravil v Berlinu ugoden vtis. Tako stojimo pred skorajšnjimi neposrednimi pogajanji obeh vlad.
Volitve na Angleškem.
Vršile so se 6. t. m. V poštev so prihajale močne tri stranke: konservativna, liberalna in delavska. Konservativna stranka (Baldwin) je agitirala s tem, da uvede varstveno carino, pripomore 'tako domači proizvodnji do večjega razmaha, da bi postala polagoma Angleška od inozemstva popolnoma neodvisna — kakor Amerika — in da odpravi brezposelnost. Liberalna stranka (Lloyd George) je šla proti konservativcem in zastonala svobodno trgovino. Delavska stranka (Macdonaldl ie nastopila sicer tudi proti varstveni carinski politiki, vendar je polagala večjo važnost na pravično socijalno politiko.
Doslej je vladala Francozom prijazna konservativna stranka, ki je dobila pri lanskih volitvah 346 mandatov, liberalna 117, delavska 144 in razne strančice 8; skupaj 615 mandatov. Konservativci so imeli absolutno večino. Pri prošlih volitvah so konservativci nadpolovično večino za vedno zgubili. Volilci so se izrekli torej proti varstveni carini za svobodno trgovino. Dobili so — kolikor so rezultati doslej znani — konservativci 254, liberalci 157, delavska stranka 192 in neodvisni 7 mandatov.
Premijer Baldwin bo moral seveda dati svoje mesto drugemu na razpolago in odstopiti. Za bodočega ministrskega predsednika pri-h'iata v poštev Macdonald in Derby. Po izjavi Lloyd Oeorgeja se liberalci na nobeden način ne bodo vezali s konservativci, da je zveza med liberalci in delavsko stranko (Labour Party) skoro gotova. Preikoslej ostane angleška zunanja politika ista:	tlačenje nemške
konkurence in omejevanje francoskega vojnega oboroževanja. Francija je zaposlena v Porurju, da ji oboroževanje onemogočeno, kar je Angleški seveda povolji, da Francija še bolj ne pridobi na moči, ko itak že sedaj odločuje v evropski politiki. Na drugi strani se z zasedbo nemška industrija ne more povoljno razvijati in izpodrivati tla angleški, kar je seveda zopet v interesu Angleške.
Ninčič o jugoslovanski zunanji politiki.
Zunanji minister dr. Ninčič je govoril v skupščini o zunanjepolitičnem položaju. Minister je izjavil, da se stremljenje Jugoslavije po neodvisni Albaniji, po poglobitvi stikov z Grško,
kakor po obnovitvi prijateljskih odnošajev s Turško in Bolgarsko udejstvuje. Z Madžarsko je v zadnjem času napetost prenehala. Glede mednarodnega posojila* Madžarski stoji mala antanta na stališču, da se posojilo dovoli v slučaju, ako se bodo varovali interesi male antante. Z raznimi pogodbami z tlalijo, Avstrijo in Bolgarsko so bila razrešena važna vprašanja, kakor tudi mejni spori z Albanijo in Madžarsko.
Italija in Rusija. Vprašanje priznanja sovjetske vlade po Italiji je stopilo v odločilno stanje. Italijanska vlada prizna sovjetsko vlado, čim poslednja sprejme v celoti trgovinsko pogodbo, ki se ravnokar dogotovlja. Po tej pogodbi dobi Italija v Rusiji velike petrolejske koncesije in znatne množine žita.
Kamenev, novi predsednik ruskih sovjetskih republik, je na prvi seji povdarjal, da se sovjetska Rusija mednarodno vedno bolj u-veljavlja, da so zveze z Italijo dobre in se bodo kmalu obnovili diplomatični stiki, in da že tudi Amerika misli na dobre odnošaje z Rusijo, kar se da sklepati iz govora ameriškega predsednika. Novim sovjetom pripada 122 žen.
Upor v Lisaboni na Portugalskem je bil povzročen po ekstremistih, ki so dvakrat navalili na palačo predsednika republike, da bi postavili novo vlado. Straža je oba napada odbila ter začela streljati, nakar so vrgli u-porniki 2 bombi. Eden unornikov je mrtev in več ranjenih. Minister mornarice je bil zaprt, ker so uporniki delali z njegovo vednostjo.
Zopet revolucija v Mehiki. Mehika je dežela (revolucij. Po iparočiliih od 'tam je devet dežel pro-glaisilo avtoTiioimgia. 'Uradniki osrednje vlade so bili izgnani U,Dornikom se je pridružil tudi poveljnik vojske in mormiariice. Pois latici krajev, kjer se je izvršila vstaja, so postavili v Veraaruzu svojo ivk-do. Gre se jim predvsem za prilastitev velikih petrolejskih 'vrelcev. Fr igo med .Veracruzom in Mehiko so (razrušili. RevoiltnofOinianji v Tatrpioo so 'blokirani. Tiamošmla posadka bi se imela pridružiti revolucijonariiem : Če je todtes, je cela obal v TOikah revoluicijicluiarjev. Vlada je poslala proti njim močne vojaške oddelke in upa, da se ji v kratkem posreči (upor zadušiti.
MI IN ONI
m
Slovenska dva poslanca „darHo nemške velikodušnosti"! (Ein Geschenk deutscher Grossmut.) Tako stoji črno na belem v „Freie Stimmen" z dne 4. decembra t. 1., torej v listu, o katerem se že davno ve, da spada med naj-neumnejše, kar jih izhaja v Celovcu. Povod za surove napade na našo stranko konstruirajo „Freie Stimmen" iz nekega članka v „Kor. Slovencu", ki na podlagi ugotovljenih dejstev razkriva, da se je delalo pri zadnjih volitvah z nasprotne strani „tako, kakor za časa plebiscita: z denarjem, blagom, obljubami, goljufijami in grožnjami, kakor je to pač najbolje kazalo". To razkritje je gospodo pri „Freie Stimmen" ozir. okrog „Heimatdiensta“ tako razburilo, da v svoji onemogli jezi in časnikarski surovosti imenuje pisca tega članka „skri-belnden Haderlumpen". Obenem pa vsenem-ško glasilo po svoji stari navadi ugotavlja solidarnost med Nemci in ..pametnimi koroškimi vindišarji" („vernùnftigen Karntner Windi-schen" — lep poklon našim odpadnikom! Op. ured.), ki nočejo slišati o slovenskih šolah. Čudno le, da kažejo narodni nasprotniki tak strah pred slovenskimi šolami, kljub temu, da jih ljudstvo ne mara. Volilni uspehi naše stranke so pač le morali presenetiti nasprotni tabor, da tako obžaluje ..velikodušnost", ki jo je izkazal naši stranki vsled priznanja pomanjkljive kandidatne liste, o kateri pravijo „Freie Stimmen", da bi jo ravno tako lahko vrgli pod mizo. Čemu tega niso torili, bodo gospodje pri ..Einheitsliste" najbrže sami najbolje vedeli. Naravnost otročja in nad vse domišljava pa je trditev, da smo smeli Slovenci voliti edinole po milosti nemških zastopnikov v deželni volilni komisiji in da sta dva slovenska poslanca ..darilo nemške velikodušnosti", ^eči smemo: Veliko neumnosti se je že pisale v „Freie Stimmen", toda takih norosti pa se res ne vemo spominjati. Morda so ti ljudj resno priča-
kovali, da bosta slovenska poslanca iz same hvaležnosti za sprejeta poslanska mandata vstopila v klub „Einheitsliste“ ter volila Šumija za deželnega glavarja. Taki otroci vendar tudi Slovenci nismo! Če pa je mogočni nemški gospodi v resnici ležeče na tem, da se na Koroškem ublaži narodnostni boj in da pride v deželi do miru in sprave, potem mora tudi ona spremeniti napram nam svoje dosedanje odklanjajoče stališče. Mi smo pokazali strpnosti in popustljivosti dovolj. Sedaj pa je ležeče na nasprotnikih, da storijo isto.
Po novih pretepih in nasiljstvih se jim
skomini! Tak utis dobi človek, ko čita v 268. štev. „Freie Stimmen" doniš iz Velikovca, ki precej diši po krvoločnosti. V tem dopLu se podaja sledeča „slika“:	..Letošnjo puletje so
bivali na Koroškem nenadlegovani mnogoteri Slovenci, ki so se odlikovali za časa slovenske zasedbe vsled hujskanja, grozovitosti in sebičnosti, med njimi tudi taki, kojih roke so omadeževane z nemško krvjo. (!!) V Celovcu se srečava marsikaterega Slovana, ki bi imel vzroka dovolj se Koroške izogibati." Ali naj je to apel na Heimatdienst in Heimatschutz, da zopet začneta s pretepanjem Slovencev? Strahu ravno nimamo! Vsekakor pa opozarjamo meradajua mesta na gornji dopis.
1 DOMAČE NOVICE (1
Bela pri Galiciji. (Poplava.) Je pa Bela in Dravca vse moste pobrala, od zdaj pa boš dekle koj sama ležala. Take in enake misli so nam rojile po glavi, ko smo se zbudili po tisti usodepolni noči od 28. na 29. novembra. Vsled dežja, tajanja snega je reka Bela tako narasla, da je poplavila ves naš log in tako uničila pomladansko pašo, in prizadjala nekaterim po-sesetnikom ogromno škodo. Pobrala nam je tudi vse zasebne mostove in brvi od Miklavca do Drave, medtem tudi našega, čez katerega pelje občinska cesta Sinča vas—Galicija. Most je bil porušen že leta 1919. ali vojaščina bi ga zastonj popravila, ako bi preskrbele občine Galicija in Rikarja vas potreben stavbeni les. Les je dala samo gališka občina, zato se ga je tudi samo polovica popravila. Sedaj pa je voda odnesla desni del, ki je last občine Rikarja vas. Vozni promet je seveda popolnoma prekinjen,ker se občina še vedno ni odločila kaj storiti, in sta zvezana bregova samo potom zasilne brvi. Kako dolgo bo še to stanje trajalo, se prebivalstvo upravičeno vprašuje. „Bela vse predela", pravi pregovor. Da bi le predelala tudi naše merodajne kroge, ki nam nalagajo vedno večja davčna bremena, na škodo pa, ki jo povzročajo naravne sile, se niti ne o-zirajo. — Veliko se govori tudi o regulaciji Bele. To vprašanje je posebno po zadnji poplavi postalo aktualno in vlada za regulacijski načrt veliko zanimanje. Kakor vendar vse kaže, bo treba še dolgoletnega potrpežljivega čakanja, predno se bo načrt udejstvil. Svarimo pa pred lokalno regulacijo, ker je škoda vsakega vinarja. Kdor pozna Belo in njene muhe, bo temu pritrdil.
Borovlje. (Tatinska družba.) Tukaj se je osnovala neka posebna puškarska zadruga, ki pa je morala prej nehati, predno je dobila pravo ime. Več mladih pilijev je stopilo skupaj, ki so prodajali puške za polovico cenejše kbt drugi tovarnarji. Imeli so namreč materijal zastonj, ker so kar cele puške — kradli! V afero je zapletenih tudi nekaj boljših boroveljskih „purgarjev“. Preiskava še ni končana, ker peljejo niti celo v Steyr in na Dunaj.
Hodiše. (Poroke.) Jesen so ženini in neveste v Hodišah dobro porabili:	Janez Aleš,
pd. Melhar na Gori, si ne upa sam gospodariti, zato si poišče pomočnico Marto Pauiič. V hiši našega zavednega Kompoša, cerkv. ključarja v Ribnici je dolg čas. Zato si edina hči Micka poišče ženina in ga najde v daljnem Slov. Plaj-berku pri Ožekarju, Br. Tarmana. Naš pridni kovač Pauiič je videl, da le ne gre vkup v kovačnici razbijati in lonce varovati, pa mu je skrb za lonce odvzela Liendlnova Micka. Mladi Mark se je zbal velikih skrbi in je iz Plešer-ke pripeljal Kajžnikovo Nanijo, da mu jih pomaga nositi. Mladi Borove v Sekiri, ustanovni
k
!
ud našega pevskega društva, ni hotel več samevati nad Sekiro kakor kak štor vrh pose-kanja in je Cvandrovemu očetu le vzel Nanijo, četudi so mu dan prej, ko so balo vozili, namesto neveste pripeljali skrbno skrit štor. To je bilo smeha in dobre volje pri poroki! Našemu cerkv. ključarju Falejcu je vojska vzela oba sina, ostala mu je na domu edina hčerka: dela niso več zmogli, pa si je hčerka znala pomagati, izbrala si je za moža delavnega in varčnega Cigvàrlevega Hermana. Ganljivo je bilo na sicer zelo veseli poroki pri Zarniku, kako je Faleicov oče v pesmi opeval žalost nad izgubljenima sinoma in veselje nad ženinom. ki ga pozdravlja kot sina v svoji hiši. Naj hi bili vsi onri pray,,srečni!  .M|||)nnrr^^j
Družba sv. Mohorja naznanja, da so knjige za srednio Koroško in Ziljsko dolino v Ce- j lovcu. Nai bi se prišlo ob prvi priliki po nje. if Kdor še želi knjige za to leto, naj takoj piše D sam v Prevalje, če jih imajo še v zalogi. Za- ; ? nanrej znaša udnina 16.000 kron, s peto veza- jT no kniigo ..Trije temelini navki za duhovno ! i živlienje" vred pa 27.000 kron. Nai bi vsak|| skrbno prebral ..Glasnik Družbe sv. Mohonn"/I v koledariu stran 100. Ostanimo zvesti Družbi J| ter pridobivajmo'ji novih članov! ^Naročajmoj j tudi Mohorjevo knjižico in Mladiko?	J;
i~ČEBELARSKI VESTNIK»
Dobrla vas. Slovensko čebelarsko društvo, podružnica ftobrla vas, ima v ned elio dne 30. decembra ob 149. uri don. v novi čitalnici v Dobri i vasi cvri redni občni zbor. Člani so vabljeni, da pridejo polnoštevilno.
Št. Jakob v Požu. Podružnica „S1ov. čebelarskega društva*4 bode imela v nedeljo 13. januarja ob 3. uri popoldne v Narodnem domu občni zbor s sledečim snoredom: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev novega odbora. 3. Priglasitev novih članov in pobiranje članarine.
ski in Madžarski. — V Avstriji bo do konca leta odslovljenih 70.000 državnih nameščencev. — Trgovec Wagner, ki je ogoljufal Narodno banko za milijardo, se je v Pragi sam prijavil policiji. — Glavno mesto Japonske Tokio ima sedaj 1/4 milijona prebivalcev; od potresa se je zmanjšalo število prebivalcev za 60 odstotkov. — Proračun za Snodnjo Avstrijo za leto 1924 izkazuje 406 milijard 771 milijonov izdatkov in 120 milijard dohodkov, deficit znaša torej 386 milijard. — Na vseučilišču v Budimpešti so se stepli Madžari in Židi, ker je židovski trgovec ubil nekega vojaka. — V Parizu je demonstriralo proti draginji 600—700 policistov. Med pohodom po mestu je prišlo do ostrih spopadov z republikansko gardo. Več policistov je bilo odupščenih iz službe in stavljenih pred sodišče. — Beogradska skupščina je odobrila pogodbo s Avstrijo glede odprave sekvestrov in plačila zasebnih dolgov v starih kronah. — V brzovlak New York—Chika-go je treščil avtomobil in ga vrgel s tira; 17 oseb je mrtvih, 25 poškodovanih. — Škoda vsled poplav v Sloveniji znaša 18 milijonov dinarjev. — Avstrija izvaža največ v Jugoslavijo. — V Tullnerbachu ori Dunaju je odkrila policija celo delavnico ponarejevalcev angleških funtov in potnih listov. Angleški funti so mojstrsko ponarejeni, da jih od pravih ni razločiti. — Jugoslovanski lOdinarski bankovci („kovači“) ostanejo v nrometu samo do 1. februarja 1924. — Tudi na Francoskem dobe žensko volilno nravico. Vsak družinski oče bo smel oddati toliko glasov, kolikor ima nedolet-nih otrok, ako očeta ni več, preide ta pravica na mater. — Kemal paša je zbolel. — Med Avstrijo in Turčijo se obnove zveze. — Vsled izdaje neke brošurice albanskega poročev. biroja, ki blati grški narod in armado, je grški poslanik zapustil Albanijo. — Za presed. Švice je bil izvoljen podpresed. Chuard. — Indeks je stopil od 15./XI. do 14./XII. za 1%. — Prvi koncert potom brezžičnega telefona so slišali Dunajčani 14. t. m.
^COSPOPARSKI VESTNIKA
BankoVci po 10 D. takozvani kovač? se
bodo snreiemali za vplačila in se zamenjavali pri vseh davčnih uradih in vseh državnih blagajnah do vštetega 1. februarja 1924. Pri vseh podružnicah Narodne banke pa se bodo za-meniavali kovači še do dne 9. februarja. Po-zneie pa sc bodo kovači zamenjali le še pri Narodni banki v Beogradu in sicer do vštetega dne 10. junija 1924. Po 10. juniju so vsi kovači neveh'avri.
Dunajski trg. Živ ir : vri 1T TO.......15.000,
'bik: 11—15.000. koave 10—13.000, TV'' 13--23.000, ovce 7—8500, svinje m e srn o ?6—30.000. .Titane 26.500—28.500, klavrni V nji 3500—10.000 Km kg. žive iteže. Meso: gio.vje 1? -40.000, 'tNeeiie 22
40.000,	zrezek 40—62.000, s vinjsko 36—48 000, prekajeno 3—48.000. kozje 12—18.000, ovčje 14—
28.000,	konjsko 14—28.000 K za kg. Len -jajce 1950—2200 K. Sirovo crasb 44—74.000 rustitnska mast 22—24.000, lam ari,krnska 29—30.000. jcTbo odi e 22—28.000 K z,a kg. Sadje: čabTka 3—8000, gnoizdije 20—60,000, krnske 6—8000, orehi 12—
14.000,	k,a stanji 6-42.000, fige 8200—12.000, posra-šemii češplji 6400—7600 K za kg. Kokoši 28—35.000, golobi ,10—15.000 Zia komad. K o m j i: lahki vprežni 2—6 milijoinicv, težki 5-40 miiliVbnov, kočttoški 4—g miiliijionov K. Krm a: sladko seno 140—,180.000, ■kislo 110—>150.000, detelja ,140—220.000, zmešana slama 100.000. .povezam 120—130.000 K za meter-cenit.
Borza. Dann a j, .17. Xil.l. Dolar 70,560, ena milijarda (nemških mark 1520, funt šterling 307.700, franc, frank 3700, holandski goldinar 26.900, Krna 3035 ,dinar 797, 10.000 potekih mark 95. švic. frank 12250, češka krom 2056. ogrska 2.15 avstr. kron.
iCurih, (17. XII.Avstr, kroma 0,0081, ifmnr 6,50, češka krona 16,77, ogrska 0,0306, 'Ilira 24,92, franc, frank 30,30 sapt.
E RAZNE VESTI B
Drobne vesti. Na progi Gostivar—Tetovo so nanadli 1. t. m. kačaki osebni vlak. Vse potnike so popolnoma izropali. Napadalci so odnesli za poldrugi milijon gotovine in raznega blaga. — Na Slovaškem je bila zaprta grofica Eszterhàzy, ker je špijonirala v prid Polj-
Za tiskovni stóad so darovali:
Beguš Tone, Potok 5000: B-rloovis: Bister Peter 2000,-štiih Josip 8000, J er oli č Gregor 2000; Hodiše: Mikše H el. 2000, Pppač 5000; (neimenovan iz Ziahcmcn 50.Q00; Tnamndisoh Treza, Celovec 7000; Ziitte.rer BMtza, Rodraivlje 4000; (Pogrče: neimeno-van 2000, Hobol Franc 2000, Smolnik Blaž 2000; Ra-žun Pavl, Mftniče 2000; Wu'tej Jioslp, Gtóhi les 2000: Kindlmiain Jakob, žuipnik. Št. Vid v Podjuni 100.000 K. Darovalcem srčna hvala.
Listnica uredništva. _______________
Sršan. Za ksit isleer im, vendar 'bomo apionabiili. — Sodalitas. Vsletd stavke došlo prepozno. — Čebelar iz Škofič. Dopis ismo od stempiili predsedniku Slov. čebelarskega društva.
Izobraževalno društvo v Globasnici uprizori dne 1. januarja 1924 v prostorih Šošfarjeve dvorane pefdejansko igro
Roza Jelodvorska
Začetek ob 3. uri popoldne.
130	K obilni udeležbi vabi odbor.
Naznanilo.
Hranilnica in posojilnica v Št. Janžu v Rož dolini naznanja svojim zadružnikom in vsem vlagateljem, da se je preselila iz prejšnjih prostorov v novo pisarno pri Tišiarju v Šl. Janžu zgornje nadstropje, in da bode z začetkom 1. januarja 1924 obrestovala hranilne vloge
po 16o[o
129	Načelstvo.
Kože
vsake vrste sprejema
v cieio
usnjarna J. Miklaučič
v (jorinčičah, p. Sv. Jakob v R.
orme.
Začetek točno ob	popoldne.
Igra se začne točno ob določeni uri, da sc udeleženci iz daljnih krajev lahko vrnejo z večernim vlakom. V slučaju prav slabega vremena se vrši prireditev v nedeljo na vrh. Pridite vsi! Odbor.
Narodna čitalnica v Glinjah.
VabiSo
Na splošno željo se bo na Stefanovo dne 26. decembra v dvorani pri Cingelcu v Glinjah še enkrat ponovila burka v ireh dejanjih
GOSTILNA
MESARIJA
pri Aufmut-u v Velikovcu (Spodnja poštna ulica 33—34) se da
V NAJEM
Refleklanti naj vpošljejo svoje prošnje do 31. decembra 1923 na naslov »Hranilnica in posojilnica v Velikovcu, kjer so ob sredah od9—12in2—Sure tudi pogoji na upogled. Odbor.
VABILO.
Slov. kal. izobraževalno društvo „Vrtača“ v Slov. Plajberku priredi na Štefanovo dne 26.1. m. ob 3. uri popoldne v Delavskem domu v Podljubelju svoj mesečni seslaneh v sledečim vzporedom:
1.	Gospodarski govor (govornik iz Celovca);
2.	igri:
Zaklela soba
in	127
Kmet Herod.
K obilni udeležbi vabi	odbor.
Lastnik ; Pol. in gosp. društvo za Siovcnce na Koroškem v Celovcu. -reità gasse 9. — Tiska Lidova tiskarna Ant. Machàt
Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik : Žinkovaki Josip, typograf, Dunaj, X., Etten-in družba, (za tisk odgovoren Jos. Žinkovsky>, Dunaj, V., Margaretenolatz 7.