Leto V.
CELOVEC, 16. decembra 1949
Številka 50
Kakšno je vzdušje v Beogradu
Iz Beograda poroča dopisnik agenci. je United Press, da so uradni jugoslovanski krogi izjavili, da mora Sovjetska zveza sedaj popolnoma preusmeriti svojo evropsko strategijo kot posledico poloma njene politike napram Jugoslaviji in pa zaradi pričakovanja podpisa avstrijske mirovne pogodbe. Najbolj važna sprememba v politični sliki vzho. dnoevropskega položaja je dejstvo, da ni nikjer več znakov, da bi Rusi še na. daljevali z zbiranjem svojih vojaških sil na Madžarskem in v Romuniji. Se. daj more biti ruskih čet v teh dveh ju. goslovanskih sosednjih državah največ kakih 50.000, večina zanesljivih po roče. valcev pa jih ceni celo na nižje šte. vilo. Zaupanje maršala Tita in njegove vlade v zmago v svoji borbi na življenje in‘smrt s Kremljem se je jasno poka. zalo v celi vrsti razgovorov, ki jih je imel pisec tega članka pred kratkim z
Glavni obtoženec pri razpravi v Sofiji. Trajčo Kostov, bivši namestnik bolgarskega ministrskega predsednika, je iz. javil v svojem zadnjem zagovoru, da je nedolžen. Njegovi soobtoženci so ,,pri. znali svojo krivdo“ in prosili za milo ob. Sodbo.
Kostov ni poizkušal zavreči izpovedi svojih soobtožencev, ki so pričali proti njemu, pač pa je izjavil, da preklicuje izpovedi, ki jih je dal v preiskovalnem zaporu. Bolgarski zunanji minister Pop. tomov je izjavil pri tiskovni konferenci, da bodo podvzeli ukrepe za čistko v upravni in vojaški službi. Po njegovem mnenju se bo vršilo v Bolgariji še več razprav po vzorcu sedanje.
„Times“ piše o procesu proti Kostovu in pravi da od konca vojne niso nikdar tako zaničevali v vzhodni Evropi člove. ški razum, kakor v procesu proti Kosto. vu in njegovim soobtožencem, ki se je začel 7. decembra v Sofiji.
Drugi državni procesi v vzhodni Ev. ropi so pripravili svet na to, da je priča, koval fantastične obtožbe proti obto. žencem. Toda tedaj so bile obtožnice, kakor n. pr. obtožnice proti kardinalu Mindszentyju in Rajku, sestavljene z neko navidezno logiko, čeravno je ta lo. gika temna za domneve zarote, in so vsebovale neke posameznosti in neko določnost, vse to seveda z namenom, da bi podprli verjetnost zarot.
V dolgi obtožnici proti Kostovu in njegovim soobtožencem pa je strašno to, da niti najmanj ne stremi za tem, da bi bila takšna. Obtožnica ne navaja nika. kega neposrednega dokaza, da podpre veleizdajo in zaroto Kostova, ki je bila baje skovana v svrho umora ministrske, ga predsednika Dimitrova. Ni zarot, ampak so samo obtožbe. Proces postaja
Zn tli f maianlih u avtujiks miiouno pumNn
V pogajanjih namestnikov zunanjih ministrov Združenih držav. Velike Bri. tanije, Francije in Sovjetske zveze za sklenitev avstrijske mirovne pogodbe je nastal zastoj. Sovjetski predstavnik odklanja namreč razgovor o členu, ki ob. ravnava povojne dolgove Avstrije na. pram Sovjetski zvezi za dobavo živil in za usluge, češ da razpravljajo o tem vprašanju zdaj na, Dunaju sovjetski in avstrijski predstavniki. Zaključek dela za pogodbo zavisi torej od izida pogajanj na Dunaju.
visokimi častniki in uradniki v Beogradu.
Polegla se je grožnja, da bi se vtiho. tapili v Jugoslavijo dobro izvežbani in organizirani petokolonaši v večjem šte. vilu iz kominformističnih držav. Jugoslovani pravijo, da je prišlo do tega po zaslugi čuječnosti močnih čet, ki čuvajo mejo. Resnica je, da je prišlo do več takih ponesrečenih poizkusov ne dolgo od tega — posebno iz Albanije in Madžar, ske — ki pa jih niso uradno objavili in pričakujejo še več sličnih. Toda Jugoslovani so prepričani, da imajo nasled. nji manj možnosti za uspeh, kakor pa so jih imeli oni v preteklosti.
Zelo značilno je tudi, da Jugoslovani ne verjamejo, da je kaka možnost, da bi bili grški uporniki, ki so se zatekli v Albanijo in Bolgarijo, poslani v napad proti Jugoslaviji.
I Vesti, ki prihajajo v Beograd, vodijo
do uradnega zaključka, da Jugoslavija ni podvzela nobenih korakov v smeri, da bi preprečila tak razvoj dogodkov. Po jugoslovanskem mnenju je najvaž. nejši razvoj, odkar je prišlo do preloma med Titom in Stalinom to, da so Rusi sedaj v defenzivi ne samo glede Jugo slavije ampak povsod po Evropi.
Če pogledamo najnovejšo zbirko kom. informističnih izjav, lahko Jugoslovani čitajo iz nje priznanje sovjetskega ne. uspeha. Dejstvo, da so Rusi sedaj mo. rali izobčiti celotno jugoslovansko ko. munistično stranko in njeno vodstvo, je znamenje prav posebno velike slabosti. Oni pravijo, da je to priznanje, da je Rusija izgubila politično vojno ideolo. ške bliskovite vojne. Dejstvo, da so taki jugoslovanski vetrnjaki kakor Lazar Brankov, bivši jugoslovanski svetnik na madžarskem poslaništvu, in Blagoje Hadžipancov, prejšnji jugoslovanski svetnik pri sofijskem poslaništvu — oba sta prešla na stran Kominforma — prišli pred sodišče kot Titova agenta, je drugo tako znamenje za Jugoslovane, da je Kremelj opustil vsako upanje na revolucijo v Jugoslaviji. Sovjetska sla. bost se tudi kaže po mnenju Jugoslova. nov v najnovejših smernicah ameriške komunistične stranke, ki hoče pridobiti člane iz vseh krogov družbe in daje na.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Dr. Renner /9 let sfer
Zvezni predsednik dr. Renner je ob-hajal v sredo svoj 79. rojstni dan. Zve. zni kancler dr. ing. Figi mu je izročil v svojem in v imenu vlade čestitke. V pi-smu pravi, da gleda zvezni predsednik lahko z zadovoljstvom na svoje dolgo dela, žrtev in časti polno življenje, ter mu želi še mnogo let življenja in delo. vanja za dobrobit Avstrije.
Prlillnn dnin
u pnljadake v Snuj. iml
V Georgiji so določili, da morajo po. Ijedelski delavci delati 120 dni na kolek, tivnih kmetijah. Če pa delavec noče iz. vršiti tega dela. ga obsodijo na šest me. secev brezplačnega prisilnega dela. Ta. ko poročajo iz Ankare.
Za delo na teh farmah pa plačujejo na sledeči način: kilogram koruze. 50 gramov sira in 2 rublja za vsak dan. Delavci pa imajo tudi pravico na 60 li. trov vina in pet kg tobaka letno.
tovjeliha ima podpisala honuentijo RK
V ponedeljek so podpisali odposlane Sovjetske zveze, Ukrajine in Bele Rusi je štiri nove konvencije Mednarodnega Rdečega križa. Skupno število držav podpisnic znaša sedaj 48.
dnika Fraserja v Novi Zelandiji, ki je izgubila vodstvo v državi po 14 letih, ker jo je premagalo pri splošnih volit, vah desničarsko krilo.
Ko je bil izid volitev v Avstraliji že več ali manj znan, je g. Menzies. ki bo po vsej verjetnosti naslednik Chiflyja. izdal izjavo v imenu koalicije liberalne in kmečke stranke, v kateri obljublja v imenu nove vlade, da bo proglasil avstralsko komunistično stranko za protizakonito.	'
Britanski politični komentarji se ba. vijo na široko z zanimivem pojavom, da se je v preteklih tednih politična teht. niča nagnila od levice na desno v dveh britanskih dominijonih. Sprašujejo se: da li pomeni to. da se bo dogodilo isto tudi britanski laburistični vladi pri bo. dočih splošnih volitvah, ki se bodo vr. šile prihodnjega leta meseca februarja ali marca? V Avstraliji in v Novi Zelandiji so bili laburisti na vladi, predno je prišla laburistična vlada na oblast v Veliki Britaniji. Da li zdaj desničarji kažejo isto pot konservativcem v Veliki Britaniji ?
Nadomestne volitve v Dngliii
Ob koncu preteklega tedna so bile v volilnem okrožju Bradford nadomestne volitve. Bradford je delavski kraj in so bile volitve zaradi tega posebno značil. ne, ker so pokazale, kam težijo angle, ški volilci. Zmagali so laburisti.
Proslava „dneva človeških pravic ZN“ v Ameriki
V raznih ameriških mestih so 10. de. cembra proslavili z raznimi svečanostmi ..Dan človeških pravic OZN'-. Na čelu odličnih govornikov na svečanostih v New Yorku je bila gospa Franklin D. Roosevelt.
Noitov: Ju sem nedolieo”
tako enostaven terorističen akt, ki ga obtožba niti ne skuša zakriti.
„Times“ nato nadaljuje: „Predno so Kostova zaprli v marcu tega leta, se je zdelo, da je položaj zanj zelo ugoden in da je to človek, ki je določen za nasled. nika Dimitrova. Kostov je komunist stare garde, ki so ga vežbali veliko let v sovjetski prestolnici. Zahodni diplo. mati so menili, da je to eden najbolj su. rovih voditeljev v vzhodnem taboru, človek, ki je nasproten vsakemu sporazumu z Zahodom. Ko so ga zaprli, so objavili, da ni hotel dati Sovjetom nekih podatkov gospodarskega značaja in si. cer za časa trgovinskih pogajanj. So. vjeti so očitno skušali dobiti bolgarsko blago po najnižjih cenah. Kostov pa ni videl pametnega razloga, da bi povedal lastne cene bolgarskih proizvodov samo zato, da pomaga Sovjetom znižati te cene.
„Times“ zaključuje in pravi, da je bil to izgovor zato, da obtožijo Kostova ve. leizdaje. Bilo je že določeno, da Kostov postane Rajk Bolgarije.
Splošna davka v Italiji
Splošna stavka, ki jo je proglasila pretekli teden v Italiji komunistična Delavska zveza, je doživela polom. To je bil pravi udarec za italijanske komu. niste. Stavka ni nikjer popolnoma uspe. la in večina delavcev je kar prezrla od. lok o stavkanju.
Vendar Zapad še nima vzroka, da bi se veselil. Pri tem namreč komunisti ni. so bili poraženi pri svojem glavnem namenu, ki so ga hoteli doseči s stavko. Tu gre namreč za vprašanje, ki se vle. če že izza dobe cesarjev, a je danes v Italiji najvažnejše. Gre namreč za zem. Ijiško posest, za razdelitev zemlje in njeno uporabo. Celotno vprašanje na. staja pač iz tega, ker živi preveč ljudi na premajhnem prostoru. Ker pa ver. jetno nikdar ne bo prišlo do res zado. voljive rešitve tega vprašanja, bi bilo treba in se tudi mora izravnati razlika med ubogimi kmeti, ki so brez vsakega zemljišča, in med ogromnimi velepose. stvi. ki so prevsem na jugu. Agrarna ,-eforma je bila največja obljuba pred rednika De Gasperija v volilni borbi Toda načrt se je zavlekel deloma zaradi nasprotovanja veleposestnikov, deloma
Laburisti u Avstraliji in Novi Islandiji prsmagani prš volitvah
Po osmih letih delavske vlade v Av. straliji je pri volitvah, ki so se vršile pred nekaj dnevi, zmagala koalicija li. beralne in kmečke stranke.
Poslanska zbornica šteje 123 ljudskih zastopnikov in ni še dokončno določeno, koliko poslancev bo imela kaka stranka v zbornici.
Tako je vlada laburističnega ministr. skega predsednika Chiflyja v Avstraliji doživela isto usodo, kakor je pred ted. nom zadela vlado ministrskega predse.
pa zaradi težavne izvedbe tega načrta.
Marshallov načrt je vse vprašanje nekoliko olajšal. Pošiljke s hrano, pred. vsem žitom, predstavljajo večino po. moči Italiji. S tem pa tudi demokrati pridobivajo na času. Uprava za ^ospo. darsko sodelovanje je priskrbela denar za nujno potrebni italijanski melioracij, ski načrt. Pričeli so izvajati nad sto na. Črtov za izboljšanje zemlje, ki bodo dali Italiji več rodovitnega polja. Za ta dela bodo porabili sto milijonov dolarjev, katere bo italijanska vlada uporabila iz protivrednostnega fonda ECA v lirah.
Z dolgoročnim načrtom te vrste bo Italija lahko znatno povečala pridelo. vanje hrane in površino obdelane zem. Ije za svoje kmete. Toda nujno potreb, no je ,da izvedejo v Italiji agrarno re. formo še sedaj, ko prejema pomoč iz Marshallovega načrta. Prav gotovo bo zadnja stavka in vedno večja upornost kmetov prepričala De Gasperija, da čas ooteka in da je treba izvesti odločnejše ikrepe, ki bodo bistvene važnosti za stvar demokracije v Italiji in na Za. padu. („Pittsburgh Post Gazette“)
Politični pregled |
Kakšno |t vzdušje v Beograda
(Nadaljevanje
KOMUNISTI POVZROČAJO NEMIRE V AVSTRIJI
V južni Avstriji so stavkajoči grad. beni delavci pričeli stavkati in so na Štajerskem za nekaj ur preprečili cest. ni in železniški promet. Avstrijske obla. sti na Dunaju so označile to dejanje kot komunistični poizkus za sejanje nemira. Komunisti skušajo izkoristiti upraviče. ne zahteve za povišanje plač v svoje strankarske namene.
ROMUNSKO LETALO PRISTALO V BEOGRADU
Potniki romunskega letala, ki vzdržujejo promet med Budimpešto in Turn Severinom, so prisilili pilota, da je pri. stal v Beogradu, V letalu se je vnel boj, med katerim je bil ubit oborožen komu. nistični policist. V letalu je bilo 19 pot. nikov, 5 članov posadke in en policist. Po pristanku v Beogradu je pet potni, kov zaprosilo za politični azil jugoslo. vanske oblasti. Med njimi je tudi in. spektor romunske Narodne banke.
OBSODBE V SARAJEVU
Jugoslovansko sodišče je izreklo v so. boto obsodbe na sarajevskem procesu proti desetim Rusom, ki so bih obtoženi, da so med vojno sodelovali s sovražnikom in po vojni vohunili za Sovjetsko zvezo, Kazni segajo od 3 do 20 let. Obsojenci so vložili priziv. Premoženje ob. sojencev je bilo zaplenjeno, državljan, ske pravice pa so jim vzeli za različne dobe.
FRANCIJA PREPOVEDALA IZVOZ STRATEŠKEGA BLAGA Francoska vlada je prepovedala izvoz strateško važnega materiala, posebno letal, v države za železnim zastorom Razen nekaterih slučajev za Jugoslavi. jo in Finsko ne bodo izdali nobenih to. zadevnih dovoljenj. Francosko trgovinsko ministrstvo drži vrste za izvpz pre. povedanega blaga še v tajnosti.
MOLČEČA SOVJETSKA OPOZICIJA
Glavna skupščina OZN je s 45 glasovi proti 5 glasovom potrdila pravico ki. tajskega naroda do svobode brez tujega nadzorstva in gospodstva in je pozvala vse države, naj opustijo vsak poizkus zagotovitve vplivnostnih področij in đrug'ih prednosti v Kitajski. Proti so glasovale države sovjetskega bloka. Ju. goslavija ,se je glasovanja vzdržala.
Ameriški zastopnik je pred glasova, njem pozval sovjetsko delegacijo, naj objavi besedilo dogovorov s kitajskimi komunisti, na kar ni dobil nobenega od. govora.
Dopisnik United Pressa poroča iz Beograda, da se bo jugoslovanska na. rodna skupščina sestala okoli 20. de. cembra. Kot trdijo v zanesljivih krogih, bodo ob tej priliki razglasili amnestijo za kakih 300 političnih kaznjencev, ka. tero sedaj pripravljajo.
štiridnevno zasedanje skupščine služi vsaki dve leti, da odobrijo vladne do. ločbe in glavna točka letošnjega zaseda-nja bo govor zunanjega ministra Edvar. da Kardelja, ki se je pred kratkim vrnil iz Amerike in ki bo prvič ob tej priliki podal obračun svoje uspehapolne misije pred Združenimi narodi. Uradni krogi trdijo, da bo Kardeljev, govor ogromne važnosti in da bo po vsej ver. jetnosti vseboval tudi pregled jugoslo. vanske preusmerjajoče se zunanje po. litike. V jugoslovanski prestolnici ugi. bajo predvsem, če bo kateri izmed va. žnih političnih osebnosti iz predvojne dobe kot n. pr. Dragoljub Jovanovič deležen amnestije, ki jo sedaj priprav. Ijajo. Kakor trdijo zanesljivi viri, je ze. lo mogoče da bo število pomiloščenih presegalo število 300, ker je možnost,
SOVJETSKI UKREPI PROTI JUGO.
SLOVANOM
Kakor poročajo z Dunaja, so sovjeti v soboto ob treh zjutraj nenadoma iz. vedli hišno preiskavo- v prostorih av. strijsko.jugoslovanske družbe v Presse, gasse 8 v IV. okraju. Pobrali so številne akte in kartoteko članov ter zape. čatili ob svojem odhodu te prostore. Do torka so morali izprazniti stanovanja tudi stanovalci v nadstropju nad temi prostori.
Omenjena „Družba za gojitev kultur, nih in gospodarskih odnošajev z Jugo. ^slavijo“ je imela pred nekaj tedni se. stanek, na katerem so izključili kombi, formistične člane. Od takrat je bilo v teh prostorih tiho, tajnik se ni več po. kazal in tudi njegova tajnica ni več pri. bajala. Pošta pa se je nabirala, a se ni nihče zmenil za njo.
Tudi jugoslovanskemu vojaškemu od. poslanstvu v vzhodnem predelu Berlina so Sovjeti zapovedali, da mora zapustiti njihovo področje. Jugoslovansko odpo. slanscvo se je umaknilo na britansko področje. Nekaj dni pred izgonom so bili člani odposlanstva v svojih stanovanjih zastraženi. Vodja istega je vložil pro. test zaradi tega ukrepa pri sovjetskih oblasteh.
Sovjetsko veleposlaništvo je obvestilo ameriško zunanje ministrstvo, da bo Sovjetska zveza za Božič vrnila enega izmed treh ledolomilcev, ki jih je preje, la od Združenih držav na podlagi po. godbe o najemu in posojilu. Veleposlaništvo se je opravičilo, da ostalih dveh ledolomilcev še ne morejo vrniti, ker sta uklenjena v arktičnem ledu do prihod, nje spomladi.
*
V	Londonu so ustanovili novo neko. munistično delavsko organizacijo,, kate. ri so dali ime Mednarodna zveza svoho. dnih sindikatov (International Confe. deration of Free Trade Unions — ICFTU). Sedež te organizacije bo Bru. selj.
*
V	Združenih državah je izšla knjiga, ki nosi naslov „Mir na zemlji“. Knjiga pojasnjuje bistvo Združenih narodov in delo te organizacije na vsem vsetu.
*■
V	preteklih sedmih dnevih so prispele v tržaško pristanišče štiri ladje s skupnim tovorom 55X3 ton ERP dobav za Avstrijo. Tovor je obstajal iz 2646 ton slanine, 2378 ton žita in 489 ton so. jinega olja.
da se bo dobrodelnost ob začetku nove, ga leta razširila tudi na nepolitične ka. znjence. Med političnimi kaznjenci, ki bodo deležni te sreče, ne bodo pristaši Kominforma, ker so te vrste zločinci skoraj brez izjeme zaprti na podlagi „upravnih obsodb“ — obsojeni niso bili pred sodiščem.
Od oktobra sem je jugoslovanska vlada izpustila kakih 1200 jugoslovan. skih kominformistov in kakor pravi ju. goslovansko komunistično glasilo „Borba“, je bilo samo kakih 1400 jugoslo. vanskih kominformistov zaprtih od letošnje jeseni.
Vkljub govoricam, da ga bodo izpu. stili, vendar katoliški nadškof Alojzij Stepinac ne bo med onimi, ki bodo deležni amnestije. On sedi sedaj že štiri leta v ječi. Obsojen je .bil na 16 let. V pogo. voru, ki ga je imel maršal Tito s petimi člani nekega ameriškega odbora,^ je iz. javil popolnoma jasno, da katoliški jugoslovanski vodja ne bo pomiloščen za. radi njegovih „težkih zločinov“, ki da jih je zagrešil med vojno nad jugoslovan. skimi narodi.
vodila svojim članom, naj delajo pro. pagando med zidarji in industrijskimi delavci.
Čistke v bolgarski, češkoslovaški, poljski in komunističnih partijah dru. gih držav imajo nalogo, da zamašijo ide. ološke vrzeli, ki so nastale po Titovem uporu proti Moskvi glede dejstva, če morajo komunisti hočeš nočeš sprejeti diktat iz Moskve, četudi na škodo svo. jih narodnih interesov.
Sovjetska zveza mora okrepiti svoje satelite, predno bo lahko podpisala mi. rovno pogodbo z Avstrijo zaradi koncesij, ki jih nudijo zapadne velesile, če hoče podpisati avstrijsko pogodbo. Imenovanje maršala Rokosovskega kot po. veljnika poljske armade in slični ukrepi so v bistvu obrambnega značaja; Jugo. slovani menijo, da imajo namen prepre. čiti novega Tita.
Jugoslovani popolnoma prosto govore
Od časa jugoslovanskega razkola se govori o Albaniji vedno pogosteje. Ena izmed zadnjih novic je ta, da se je albanski ministrski predsednik Enver Hodža, ta negotovi prokonzul Moskve v tem osamljenem sovjetskem prostoru, podal v Rusijo s sovjetskim letalom v spremstvu generala rdeče armade. Iz tega pač sledi, da je bil Hodža tja pozvan ali pa da je šel sam, da zaprosi za pomoč pri mogotcih Kremlja, da ubrani svojo „ogroženo“ deželo.
Druga razlaga bi bila, da je odšel v Moskvo, da se udeleži tajnega zborovanja Kominforma: istočasni odhod ko. munističnega italijanskega voditelja Togliattija daje slutiti, da so se člani ko. munistične internacionale sestali v Moskvi k izrednemu zasedanju, ki je prvo po 18 mesecih. Nedvomno je tak sestanek zelo verjeten, potem ko so skupni napori satelitskih držav za uničenje Tita propadli,
Treba je podvzeti bolj energične ukrepe in pri tem morata igrati Hodža in Togliatti važno vlogo, ker jugoslovanski odpad razdvaja in slabi komunistično Stranko v Italiji in nasprotuje sovjetskim načrtom, ker izolira Albanijo, ki jo Sovjeti že dve leti utrjujejo kot oporišče na Jadranskem morju.
Premalo važnosti so polagali na albanski položaj v tem preobratu; sama po sebi Albanija kot država ni velikega pomena niti po številu prebivalcev niti s političnega stališča. Čeravno leži ob Jadranskem morju, stisnjena med Grčijo in Jugoslavijo v razdalji topovskega strela od Italije, nista dotok trgovine niti napredek dosegla njenih obal. Dokler ni postala po tiranski pogodbi leta 1927 Albanija italijanski protektorat, ni imela praktično ne cest, ne časopisov, niti električne energije. Njen hrabri in' plemeniti gorjanski narod je živel na pol divje življenje, popolnoma zaprt pred modernim svetom in njegovimi šegami, skoraj tako kot prebivalci Daljnega Tibeta.
Albanija je bila vedno prav malo obiskana in nepoznana dežela; po vojni pa, ko jo je popolnoma prevzel sovjetski ■imperializem, je postala še bolj osamljena kot kdaj preje. Francija je edina zahodna država, ki vzdržuje v glavnem mestu v Tirani svojo diplomatsko misijo. To mesto ima okoli 30.000 prebivalcev in edine vesti so tiste, ki dospejo po redkih beguncih v Italijo, na Grško in v najnovejšem času tudi v Jugoslavijo.
Iz teh virov lahko zvemo, da je Albanija v politični zmešnjavi in v ekonomskem razpadu.
Na tisoče Albancev živi v Jugoslaviji in maršal Tito je bil nedvomno dobro poučen o tem, ko je pred tednom dni odpovedal dvajsetletno pogodbo o prijateljstvu in vojaški pomoči sosedni državi, ki je bila praktično pod njegovim nadzorstvom, še predno je prišlo do preloma z Moskvo. Od takrat so Sovjeti
s 1. strani)
o svojih potrebah po blagu in posojilih od Zapada in so bili pomirjeni zaradi pariške odločitve, treh zunanjih ministrov ,da morajo z budnim in dobrohot-nim pogledom motriti jugoslovansko razmerje do Rusije.
Čeprav je bilo nekaj nesporazumljenj med visokimi jugoslovanskimi komuni, sti glede naglice njihovega preloma z Moskvo, so to razmeroma majhno vpra-sanje hitro ugladili s pomočjo zlobnega moskovskega napada na Tita in pa z zmago pred Združenimi narodi, ko so si priborili sedež v Varnostnem svetu. Jugoslovani so mnenja, da so razkrinkali sovjetsko „mirovno“ ofenzivo pred Zdru. ženimi narodi in da so si pridobili javno odobravanje od vseh strani sveta za svoj odločen nastop. Ta njihov položaj. .— tako čutijo Jugoslovani — je bil od. ločilnega pomena pri dejstvu, da so pri-silili Kremelj k umiku.
še pomnožili svojo že preje znatno vojaško misijo, da podprejo vlado Hodže, ki je bila očiščena Titovih pristašev. Kot vse kaže, pa ta vlada ne more zadržati vala krive vere med pristaši stranke kakor tudi ne razbiti odpora kmetov proti rekviziciji pridelkov prehrane.
Še poseben življenjski interes imajo Sovjeti, da ubranijo oporišča za letala in podmornice, ki so jih postavili depor. tiranci iz Baltiških dežel s prisilnim delom na bivšem italijanskem otočku Sa-seno in na pogorju, ki obdaja Valonsko luko. Albanija je v resnici najoddaljenejša predstraža Sovjetske zveze proti zapadu, katero je mogoče sedaj doseči samo po zračni ah pa po morski poti preko Črnega morja.
Njena samostojnost je sedaj še večjega pomena zaradi izgube dolge in skoraj nedostopne jugoslovanske obale. Va. žnost Albanije je še povečana po dejstvu, da so na južnem delu osredotočene ostale vojaške sile grških gverilcev. Dokler je ta albanska predstraža v sovjetskih rokah, jo lahko uporabijo kot grožnjo proti Jugoslaviji, Grčiji in Italiji, če bi pa prišla na Titovo stran, bi utrdila njegov položaj, oslabila pa Sovjetsko zvezo.
Kdor pozna ta mali in preprosti narod, se mu zdi skoraj nemogoče, da bi bila Albanija ena izmed točk v gigantski borbi za Evropo; vendar pa smo lahko prepričani, da ima Albanija važno vlogo v načrtih, ki jih kuje Kominform, da zatre neodvisnost Jugoslavije. Ravno tako je spet res, da se Tito zanima za Albanijo bolj kot pa kateri koli drugi izmed bivših prijateljev (sedaj sovraž, nikov), ki ga obdajajo. Italija s pritajenim dihom opazuje, kar se dogaja in druge zahodne velesile so skoraj ravno tako prizadete, ker čeravno Albanija ni slamnata bilka, ki bo izpodnesla velbloda, je pa slamnata bilka, ki dela nadlego tako Moskvi kot Balkanu.
Kar tiče Albancev samih, mogoče to, kar oni mislijo, ni velikega pomena, ker. so eden izmed malih nezavarovanih narodov neodvisnega duha ali brez vojske in sredstev, da bi se mogli upreti uspešno kaki sili.
Že večkrat zavojevani, so Albanci obdržali na prehodili svojih gora primitivno samovlado, ki do sedaj nikakor še ni prenehala obstajati. In prav to bo vzrok, da se verjetno danes kažejo mnogo bolj uporne kot kdaj preje; obstaja tudi možnost, da se bo njih odpor, povezan s kmečkimi sloji drugih balkanskih držav izkazal za mnogo važnejšega činitelja, kot je to predvidevala Moskva v svojih računih, ko je tam nezaščitenim narodom vsilila svoj sistem. Doživljamo šele prvo dejanje človečanske drame, ki bo neizbežno privedla do presenetljivih prizorov, predno ho padel zastor. („New York Times“).
Oamstfli a JiigesMü?
Hala opora o titanski boil
(ALBANIJA V LUČI SPORA BEOGRAD—MOSKVA)
kupite najboljše pri	I?Is A. dH
Celouet -
Sirafsa 1
Dan češkosloiaške neodvisnosti
TRIJE
• Svojčas je bil 28. oktober na Češkoslovaškem velik praznik: to je bil dan, ki je spominjal na rojstvo republike Tomaža Masaryka, osvoboditev države izpod stoletnega habsburškega jarma.
Dne 28. oktobra 1918 se je Praga prebudila v zarji svobode. Osemnajste ga februarja 1948 pa je ta zarja ugasnila. Tragična smrt Jana Masaryka in Edvarda Beneša je s poslednjimi plameni razsvetlila krvavo pozorišee češkoslovaške tragedije. Sedaj vlada tam noč.
Tomaž Masaryk. Edvard Beneš, Jan Masaryk: v teh treh imenih je vsa življenjska sila češkoslovaške demokracije. Dokler so bili živi ti možje, je živela tudi češka demokracija. Njihova smrt pomeni tudi konec češkega demokratičnega gibanja.
Tomaž Masaryk, gojitelj narodne zgodovine, je zaupal v njene tradicije ter iskal vzorov v reformaciji in ob Janu Husu. Leta 1915 je Tomaž Masaryk napovedal vojno habsburški dinastiji iz Ženeve.
V prvi svetovni vojni je kot oče domovine vodil svoj narod v svobodo po 300 letnih habsburških nasilstvih, ki so spremenila v času od leta 1620—1648 procvitajoči češki narod od treh milijonov ljudi v žalostni ostanek 800.000 tlačanov.
Toda to. kar se je nekaj časa moglo zdeti kot sen, ki ga je kronal Masaryk z uspehi, je imelo — kot se često zgodi z našimi sanjami — zelo kratko življenje. Leta 1937 so Čehi- izgubili svojega očeta. Vendar je bila za Masaryka smrt usmiljena, saj mu je prihranila veliko bolečino, ki bi jo občutil leta 1938 ob pogledu, kako je težko priborjeno svobodo zagrnila poplava surovega nemškega nacizma.
Vendar niti pokolji, niti mučenje, niti divjanje Hitlerjevega Gestapa ni uklonilo češkega naroda.
Leta 1945 je Češkoslovaška znova vstala in se otresla nacistične tiranije, toda tudi ta nova svoboda, ki so si jo Čehi priborili s ponovno vstajo, je bila le bežna. V času med smrtjo Tomaža Masaryka in padcem demokracije pa je dosegel svoj vrh Benešev lik.
Kot Masarykov pristaš je Edvard Beneš stopil na politično pozorišče, ko je prišel za svojim učiteljem v Ženevo. Od takrat je najprej kot zunanji minister, nato pa kot predsednik republike branil načela, po katerih je Masaryk vodil svoj narod.
Med nacistično okupacijo je iz tujine vodil uporniško gibanje. Po padcu Nemčije se je vrnil v domovino ter se je trudil, da bi iz Češke ustvaril most med Vzhodom in Zahodom, ki sta se že takrat pričela drug drugemu oddaljevati. V ta namen je skušal ohraniti čim bolj prijateljske stike s Sovjetsko zvezo, čeprav je iskreno želel, da postane njego-
SVETLI LIKI: TOMAŽ G. MASARYK -
va država demokratična ter ohrani popolnoma zahodni značaj.
Toda zavezništvo, ki ga nudi Sovjetska zveza, je le prvi korak k zasužnje-nju narodov. In s sovjetskim zavezništvom so začeli tudi komunisti vedno globlje prodirati na vsa področja drža vnega delovanja, predvsem pa na odločilna mesta vladnega stroja. Zavezništvo s Sovjetsko zvezo je bil zgrešen in usoden korak za češko demokracijo, ki je dovedel do državnega udara 18. februarja leta 1948.
Vlada je skušala častno in odkrito sodelovati s češkimi komunisti v domači politiki ter s Sovjetsko zvezo v zunanji politiki. Češkoslovaška je bila edina država, ki je želela in upala, da bo v svojih naporih uspela. Predvsem pa jo je njen zemljepisni položaj silil k temu. da je mislila, da je prav ona poklicana za zvezo med Vzhodom in Zahodom.
Čehi so dali Sovjetom v dobri veri vsa možna jamstva, češke industrije so podprle sovjetski petletni plan, kljub temu da se je zato znižala življenjska raven naroda. Z gospodarskega in diplomatskega stališča je torej Sovjetska
Pod naslovom „Vsi so izdajalci“ razpravlja „Daily Herald“ o tem, kako vplivajo na komunistične množice vedno številnejši procesi.
Ti procesi dokazujejo, da so komunistični voditelji, ki so bili še včeraj vsega zaupanja vredni in so jih slavili na vse pretege, danes že „razkrinkani“ izdajalci. Komunistična sodišča raz-krinkujejo drugo za drugo visoke osebnosti, v komunističnih strankah vzhodne Evrope in jih vodijo pred procese, kjer jih obdolžijo izdajstva in vohunstva ter kriminalnega spletkarjenja.
To so moreče besede, ki so jih skovali v svetu za železno zaveso, kjer najbolj zaupni komunistični voditelji lahko kar čez noč postanejo „tuji agenti" in v katerem si nihče več ne upa spoznati svojih starih in najbližjih tovarišev.
To početje mora strahotno vplivati na mišljenje preprostega ljudstva. Kaj naj si mislijo bolgarski delavci in kmetje glede Kostova? Ves čas so jim dopovedovali in jih učili, da je Ko.stov osebnost, ki jo je treba spoštovati, da je eden izmed največjih mož Bolgarije, še pred dvema letoma so ga uradno pozdravljali kot graditelja bolgarske komunistične stranke in učitelja tisočev članov partije. Kot voditelj odporniškega gibanja med nacistično zasedbo je postal tudi narodni heroj.
Sedaj pa prav istim delavcem in kmetom zatrjujejo, da je prav isti človek
EDV ARD. BENEŠ — JAN MASARYK
zveza imela v Češkoslovaški zvesto zaveznico.
Tako je Praga upala, da bo lahko ohranila svojo neodvisnost v notranji politiki, sorazmerno svobodo tiska in še druge svoboščine. Naivno si je domišljala, da bo lahko svetu pokazala, da sodelovanje med komunizmom in demokracijo, med vzhodno in zahodno Evropo ni nemogoča stvar.
Osemnajstega februarja so se komunisti z državnim udarom popolnoma polastili oblasti. Kljub vsem svojim naporom je demokracija žalostno propadla. Primer Prage naj bi bil v opomin vsemu svetu. Med komunizmom in svobodo ni kompromisa. Komunizem ujpora-blja demokratične ustanove in demokratično zgradbo samo v toliko, da jo potem lahko uniči. Demokracija je skušala doseči z njim kompromis, a ni uspela.
Deset let poprej so nacisti vzeli Češkoslovaški svobodo in so zmago nem škega imperializma naznanili svetu z nacističnimi rdečimi zastavami s kljukastim križem.
Nacisti so uporabljali takozv. peto
skozi dvajset let izdajal komunistično gibanje in svojo domovino. Država, za katero je toliko storil, ga danes obsoja, da je bil agent bolgarskih fašistov, nacistov in celo britanske obveščevalne službe. Saj bodo vendar vsi ti ljudje za čeli sumiti, da je vsaka komunistična stranka popolnoma na trhlih temeljih ter vsa podkupljiva in dovzetna za izdajstvo. kot je bila vedno tudi velika sovjetska boljševiška partija. Vsaj tako govorijo uradni komunistični dokazi.
Na podlagi teh lahko ugotovimo, da je bila dejansko polovica vodilnih mož te stranke izdajalska in zarotniška. Vladni ministri, kot sta Trocki in Rikov, veleposlaniki, kot sta Rakovski in Ka-raham, generali kot Tuhačevski, sindi kalni voditelji kot Tomski, voditelji partije kot Zinovjev in Buharin — vsi ti možje so bili razkrinkani. Celo glave vsemogočne politične tajne policije se niso izognile temu razkrinkanju.
Odkar deluje komunizem, neprene-hno slišimo o novih in novih čistkah tako v sovjetskih kot v drugih partijah. Zato ni čudno, če začno navadni komunisti misliti, ko vidijo v vseh partijah toliko peklenske dvojne igre, kakšno prepričanje, kakšna družba naj nastane ob tem gibanju, ki ima na najvišjih mestih toliko izdajalcev. Nujno je, da bodo celo prepričani komunisti začeli dvomiti nad komunizmom in svojo partijo.
Komunisti ne verjamejo vet komunistom
Ing. —r:
Skrivnosti md kitom m aemtio
4.
II. Pojem o sili in energiji
(Nadaljevanje)
Če se spomladi odtaja led. potem se naravno osvobodi neka sila, ki je dr. žala delce skupaj in ta se pri odtajanju sprosti v obliki toplote, ki je bila dotlej vezana v ledu. Osvobojena toplota se. greje zrak in ga v obliki lahnega vetra pregiblje. S tem pa izvrši neko meha. nično delo. Tudi tu se je spremenila energija miru v energijo gibanja.
Sedaj si pa predstavljajte kako poljubno snov (železo, kamen, baker ali kar pač hočete). Vsaka taka prirodna snov obstaja iz neizrečeno velikega števila neizrečeno majnih delcev, ki so ta ko majhni, da se — kakor so preje mislili — niti s silo niti s kemijskimi sredstvi ne dajo več deliti. Takemu delcu pravimo atom.
In vendar je tudi ta najmanjši, nedeljivi del vsake snovi moral biti enkrat Ustvarjen, moral je od nekod priti. Ra-iiskovanja učenjakov zadnjih 50 let so
končno dognala, da tudi ta najmanjši delec, atom, ni enoten, temveč da tudi on obstaja iz več delov.
Če pa se je atom, pa naj — kakor pravijo znanstveniki — obstaja tudi iz več delov, vse do novejšega časa izkazal kot nedeljiv, potem je jasno, da mora biti sila, ki drži te dele enega in istega atoma skupaj, ogromna, ravno tako ogromna pa tudi energija, ki bi se sprostila, če bi se ta skupnost delcev dala razdražiti ali razbiti.
Predno pa se poglobimo v to vprašanje se moramo pomuditi pri atomu.
Predvsem je važno, da je slika pokazala, kako so atomi v svojem prostora porazdeljeni. Učenjake je n. pr. presenetilo dejstvo, da so te pičice, ki pred stavljajo atome ali njih skupine, v svojem prostora razmeroma redko posejane, da je takorekoč mnogo praznega prostora. Ravno tako so že mnogo preje opazili astronomi (zvezdoslovci). da je tudi vesoljstvo ali medzvezdje izred ! no prazno in da so razdalje od ene zvezde do druge škoraj neskončno^ velike in to kljub temu, da izgleda nebo često, kakor da bi bilo od zvezd kar posejano.
Toda nadaljnji poskusi z žarki sosku pno z izračunavanjem ter raznimi po izkusi dognali še druga presenetljiva svojstva atomov.
Že znani učenjak Röntgen je dokazal.
da so plinski atomi, če jih je prodrl rentgenov žarek, postali električni. Ker pa rentgenovi žarki sami na sebi niso električni, je bilo to torej možno samo na ta način, da so razcepili v atomu mirujočo elektriko na dvoje, torej v dva pola ali, kakor pravimo, v pozitivno in negativno elektriko.
Mimogrede naj bo tu omenjena razlika med pozitivno in negativno elektriko. Bistvene razlike ni, kakor je ni pri človeku med možem in ženo, le da oprav. Ijata različne funkcije, skupno pa predstavljata neko enoto.
Oba pola elektrike, torej pozitivni in negativni, imata to lastnost, da se stalno privlačujeta in tako ustvarjata električni tok. Če pomočimo v kaki posodi cinkovo ploščo v žvepleno kislino, v drugi pa bakreno ploščo v bakreni vitrijol (tekočo modro galico), potem prične žveplena kislina razjedati cink, vitrijol pa baker. V prvi posodi se stvori nega. tivna, v drugi pa pozitivna elektrika. Če povežemo cinkovo ‘ploščo s pomočjo žice z bakreno in obratno, potem dobimo elektr. tok, ki teče od pozitivnega pola (baker) k negativnemu (cink) in od tega nazaj k pozitivnemu. Električni krogotek je, kakor pravimo, na ta način sklenjen. Taki pripravi, ki na ta način proizvaja električni tok, pravimo baterija. Ker je je električni tok tudi
kolono, da so z njo vohunili; ista je šele v zadnjem trenutku dejansko posegla in podprla napredujoče nacistične armade. Deset let pozneje so češko svobodo spet zadušili Toda komunisti imajo drugačne metode. Ti ne uporabljajo neposredno rdeče armade, temveč se opirajo na grožnje z njeno močjo. Pravo zasedbo izvede odlično organizirana peta kolona — komunistična stranka. Še enkrat so slavili zmago nad svobodo z rdečimi zastavami. Toda namesto prejšnjega kljukastega križa sta zdaj prišla srp in kladivo.
To so dogodki, ki jih je preživljal Edvard Beneš v zadnjih letih svojega življenja. Morda so bili to najtrši dogodki zanj. ki je preveč zaupal in preveč verjel. Beneš je sodil druge po sebi in jim je zaupal na dano besedo. Šele pred (Nadaljevanje na 6. strani)
BOLGARSKA VLADA ODREDILA STROGO VARČEVANJE KRUHA
Bolgarska vlada je izdala odlok, ki odreja najstrožje varčevanje pri potrošnji kruha. Nadalje je vlada ostro gra. jala ministra za notranjo trgovino Do. breva, katerega je obtožila, da ni pod. vzel ukrepov, ki bi prisilili kmete k od. da ji žita, in da je dovolil nesmotrno raz. deljevanje žita. Tudi ravnanje žitnega oddelka je pozvala k redu, medtem ko je določeno število višjih funkcionarjev izgubilo svoje mesto.
POSEBNE METODE PROTI KATOLI.
ŠKI CERKVI NA POLJSKEM
Čeprav katoliška Cerkev na Poljskem še ni predmet nasilnih napadov kot na Češkoslovaškem in na Madžarskem, so vendar katoliki izven Poljske opazili številne znake, ki napovedujejo, da bo poljska vlada slej ali prej segla po istih skrajnih ukrepih, ki so jih podvzele že ostale sosednje komunistične vlade. Eden od ciljev propagandne kampanje vlade je, doseči, da bi se poljski nacio. nalizem obrnil proti Cerkvi.
Po vladni objavi odgovara na odlok o izobčenju, v katerem določa strogo ka. zen za vsakega duhovnika, ki bi ne ho. tel podeliti odveze, nista niti država niti Cerkev zavzeli dokončnega stališča. Ne j more pa biti dvoma, da se zavedata obe, da je nemogoče doseči trajen sporazum.
M&dka kfmma
samouk;
^prinaša:
prvovrstne flanelaste rjuhe v vseh barvah S 39.80
BELJAKVILLACH
Weiftänacngcsse 12
oblika energije, ki je sposobna izvršiti neko gotovo delo, bi bil to primer energije gibanja ali kinetične energije.
Če pa zvezno žico v krogotku pretr. gamo, preneha električni tok, toda pripravljenost. da takoj spet nastane, obstaja naprej, kajti v eni plošči je v to svrho pripravljena pozitivna, v drugi pa negativna elektrika, obe sta torej v stanju energije miru.
Če. torej v zgoraj navedenem poskusu spustimo rentgenov žarek v plinske atome, deluje ta žarek vsekakor tako, da sproži v plinu mirujočo elektriko iz stanja miru v gibanje, torej mirujočo energijo v kinetično energijo. Plin je potemtakem šele sedaj postal električen, recimo pozitivno električen. Torej je morala obstajati poleg nje še negativna elektrika, ki se je preje s pozitivno vezala, da je bilo stanje na zunaj mirujoče (neelektrično).
Taka in slična opazovanja so pripravila znanstvenike do tega. da so si napravili o sestavi atoma takole sliko:
Vsak atom obstaja iz jedra, ki obstaja zopet iz gotovega števila pozitivno električnih delcev ter enakega števila okrog jedra raztresenih delcev z negativno elektriko. Pozitivno električni delci atomskega jedra se imenujejo protoni, negativno električni delci okrog jedra pa elektroni.	(Dalje prih.)
Ut da^etn®	Mute um te UaU $mdt&HkuuMM!
Moške obleke	od S 250.—			Deške hlače-dokolenke	od S	48.-«
Moški plašči, zimski ulsterji	od S 298.—	Zenski plašči	od S 255.—	Smučarske hlače za otroke iž		
Moški norveški jopiči	od S 88.20'	Ženske dečve iz barhenta	od S 77.—	dobrega sukna	od S	59.30
Moške bluze za smučanje	od S 67.—	Žensko perilo	od S 22.40	Otroške obleke-dokolenke,		
Moške hlače*dokolenke	od- S 66.—	Zenske hlačke	od S 12.50	hlače dokolenke in telovniki	od S	39.—
Moške dblovne hlače	od S 58.—	Dekliški telovniki	od S 22.—	Blago za moške obleke	od S	32.50
Moške hlače=dokolenke iz usnja	od S 364.—			Volneno blago za ženske	od S	27.30
Moške smučarske hlače	od S 75.—			Kreton.prešite odeje	od S 145,—	
Moške srajce, enobarvne	od S 42.—	MODNA TRGOVINA		Stalno ceneni ostanki blaga!		
D1ETHAR WARHUTH * (O.
Hauptpkrtz Nr. 22 - Tel. *51-03 • BELIAK-VILLACH • HaupiplatzNi.22 - TeL*5l-03
Dr. J. Česnik
Strašilo
Posestnik Peter Hladnik, možakar s kuštravo glavo in dolgimi, povešenimi in zanemarjenimi brki, pri 50 letih je imel v Moeilih obširno, s koruzo poraslo njivo. Ker je ležala blizu gozda, je zahajal vanjo jazbec in delal veliko škodo. Da bi odpomogel tej nezgodi, je Hladnik napravil na koncu njive strašilo, velikega, nerodnega medveda. Tega bi se jazbec moral ustrašiti in koruzo pustiti pri miru. In res, Hladnik je opazil, da je jazbec kmalu nehal žreti koruzo. Bržčas si je izbral drugo njivo in tam delal škodo.
Matija Lovrin je bil edini gostilničar v Zaplotu. Imel je enonadstropno hišo blizu cerkve. Točil ni ravno najboljših vin ,dobil si pa pri njem navadno belo in rdeče vipavsko vino, tropinovec in brinjevec, za prigrizek pa je služil ržen ali pšeničen kruh, pršut, v dimu posušene klobase in salame. Lovrin je bil edini debeluhar v vasi. Imel je zelo velike ustnice, o katerih sta trdila dva nagajiva študenta, ki sta se pri njem ustavila in prenočila, da bi lahko na njih ta~ rokirala.
Lovrin je bil znan divji lovec, premeten in* zvit, da mu čuvaji javne varnosti niso mogli nikdar dokazati kake lovske „tatvine". Ko je nekoč ustrelil mlado srno, jo je skril v zibeli. Ko so prišli orožniki in preiskovali njegovo hišo, hlev in skedenj, je zibal lepo, snažno pokrito zibel. Niti zdaleka jim ni prišlo na pamet, da utegne ondi imeti ustreljeno srno. Ker je orožništvo zahtevalo, da pokaže vse prostore, je prosil straž-mojstra, naj ga pri zibanju nadomestu-je toliko časa, dokler mora biti uslužen drugemu orožniku. Stražmojster je sedel na stolico in zibal dozdevno dete, dokler se ni Lovrin vrnil.
Varstvo pred strelo
Vam nudi tvrdka
FRITZ CZERN0WSKY
CILOVEC-KLAGENFURT, Pernhartaasse 8
Za damo, gospoda
in otroka
VAM NUDI PERILO,
NOGAVICE IN VOLNENE STVARI
'€erny
A. SACHER naslednik
Celovec - Klagenfurt
Neuer Platz
Ko je Lovrin zvedel, da je zahajal jazbec v Hladnikovo njivo, je nekaj večerov hodil na lov, a nikdar ni imel sreče, da bi ga dobil na „muho". Ko je pa nekega večera ob svojem pohodu zagledal od daleč strašilo — medveda, ga je preletela zona.
„Glej ga šmenta!“ si je mislil, „zdaj pa imam opraviti še z medvedom. To pa niso mačje solze. Mrcine kosmate pa že ne morem sam. Treba je sklicati lovce."
In sklical je vse zaplotarske strelce, da gredo nad medveda: župana Zmrze-la, Prismodajevega Jurija, Bobnarjevega Petra, Plešnarjevega Martina in Punčnikovega Franceta. Vsi so se takoj odzvali, oblekli lovsko obleko in vzeli puške na rame.
sredo glave, ni dosegla uspeha. Strašilo se je malo nagnilo, ni pa izgubilo ravnotežja in je stalo še dalje na štirih nogah.
„Medved je začaran,“ je trdil Pri-smodajev Jurij. „Gotovo je šel mimo Gabrove Mice na Golobinjeku in babnica ga je začarala, da mu noben svinec ne škoduje.“
Oglasil se je spoštovani župan Zmr-zel: „Sramota za Zaplot, če toliko možakarjev ne zmore mrcine. Pojdimo nadenj s kopiti in ga pobijmo!"
„Pametna je ta beseda!“ je zinil Pri-smodajev Jurij.
„Pa ga naskočimo!“ je preudarno dejal Bobnarjev Peter.
Prismodajev Jurij se je zravnal, napel prša in zakričal: „Naskok!" In pognali so se preudarno zaplotarski lovci nad „medveda" in ga naskočili od štirih strani in natolkli spredaj in zadaj, po hrbtu, po glavi, po repu in ušesih, tako

%
m

m
P
I
Nailepše in naflrainejše božično darilo ie
iimmimiiiiimiimiimmimmiimmmmmimmmimmimmiimmimtmiimmmmiimimimmmimiiiimmiimmmi
SLOVENSKA KNJIGA
UPRAVA „KOROŠKE KRONIKE" VAM NUDI DOBRE KNJIGE PO NAJNIŽJIH CENAH. KNJIGE LAHKO KUPI. TE TUDI PRI PRODAJALCIH „KOROŠKE KRONIKE".
V primerni in spoštljivi razdalji so si ogledali medveda na koncu Hladnikove njive in ga obkolili z vseh strani. Prismodajev Jurij se je ponudil za poveljnika.
„Ko zakličem: Hura!, sprožimo puške vsi na mah. Ni zlodej, da bi ga ne pogodili! Saj smo sami izborni strelci, ki nimamo sovrstnikov ne med Rovtarji in ne med Vipavci in Gorjanci.“
Vsi so bili s Prismodajevim predlogom zadovoljni. Celo Martin Plešnar, ki se je boril z Lahi pri Kustoci, ni nasprotoval. Kar pritrjeval je in želel sebi in drugim lovsko srečo.
Ko so se razpostavili v spodobni razdalji od medveda, je zadonel mogočni Prismodajev glas: „Hura!“ In vsi lovci so sprožih svoje „častitljive" puške in pogodili medveda. Toda mogočnež ni padel pod spretnimi streli. Niti Pu-šnerjeva krogla, ki je bila namerjena v
Misli praktično -
daruj čevlje!
*
Trgovina s čevlji
A. Grohar & Sohn
Celovec - Klagenfurt
Kramergasse - Siari trg (Vogal)
da se je zvrnil na tla in kazal svoje pre-klje in cunje.
Tedaj je posijala luna izza oblaka. Navdušeni lovci so videli „uspeh" svojega lova. Povesili so glave in skoraj bi se zjokali. Godilo se jim je tako, kakor znamenitemu španskemu vitezu otožnega lica, ki se boril z mlini na veter.
Gostilničar Matija Lovrin je zbral vso svojo zgovornost in dejal:
„Možakarji, molčimo o nocojšnjem lovu, da ne zvedo naši nevoščljivci v Rovtah in Vipavi in nas ne omažejo še bolj, kakor so nas že. Ker sem zakrivil nocojšnji polom ,vas povabim v svojo gostilno na prigrizek in bokal vipavca.“
„To je pametna beseda, Lovrin. Pri kaplji vinca rujnega, pozabimo vse nadloge in nesreče. Ajdimo!" je pritrdil Prismodajev Jurij in obesil puško na ramo. Vsi drugi so ga posnemah.
F>	Olil^
€>	
ml	M
C	
m	
	
r!)ali la
za elegantnega gospoda kakor perilo,šali,kravate i.t.d. pri
fhodm ?M
Celovec - Klagenfurt
sedaj Heuer Platz 12
€i»oz0vilo 1
Vodstvo slovenskih radijskih oddaj sporoča, da sprejema do petka, 23. decembra 1949 opoldne na. ročila za božična voščila po radiu.
Oddaje voščil bodo v nedeljo 25. decembra od 7.15—7.30 in v pone. deljek 26, decembra od 7.10—7.40.
Jladte JU&idoH
Poročila in komentarji v slovenščini in srbo-hrvaščini.
(Oddaja vsak dan na kratkih valovih: 19 m, 25 m, 31 m, 41 m in 49 m ter deloma na srednjem valu 339 m)
6.45— 7.15: poročila in koment. v srbo.hrv,
14.45—	15.00: poročila in koment. v srbo^hrv,
18.15—	18.30: poročila in koment, v srbo-hrv.
20.45—	21.15: poročila in koment. v srbo-hrv.
21.15—	21.30: poročila in komentarji v sloven.
22.45—	23-15: poročila in koment, v srbo-hrv.

»tlMMIIMIIMIIIMMtUMMfllMMH
Listnica uredništva: G. Jäkel j A., ki stanuje v Celovcu, nekje v Völker, markter Ringu, vabimo, da se zglasi v tuk. uredništvu (soba 22), da mu izro. čimo neko poštno pošiljko, ki je pomo. torna prišla k nam.
Za frassie?
Punčke, 48 cm
Kuhinjski pribor v lepenki
Štedilniki
Vozički za punčke
Medvedki
Tricikli
Sekire
Športne sanke (2 sedeža) Železnice z uro Ditmar-železnice z uro in na elektr. pogon po listi Matador
Avtomobilčki z uro Igre z gradnjo iz lesa in slik Gugalni konjički in vozički Slikanice, zelo močne Družabne igre
od
od
od
od
od
od
od
od
od
od
od
od
od
od
od
15.-
4.20
4.60
70.—
9.80
65.—
12.—
30.—
140.—
5.60
9.50
3,—
32.—
2.25
2.—
Okraski za božično drevo v veliki izbiri
CELOVEC FLEISCHMARKT ŠT. 16.
Hai adi/eni
Poiečanfe proinoflnie mlela
Glavni ravnatelj prehranjevalne in poljedelske organizacije ZN Norris E. Dodd, ki je te dni govoril na nekem sestanku predstavnikov industrije za predelovanje mleka, je izjavil, da je za zagotovitev redilne prehrane za vsa področja sveta potrebno, da se svetovna proizvodnja mleka v roku desetih let podvoji.
Dodd je v podrobnostih orisal načrt za povečanje proizvodnje mleka v devetih evropskih državah. Izjavil je, da je prehranjevalna in poljedelska organizacija ZN za pospeševanje tega načrta, za katerega je predviden izdatek v znesku 3,780.000 dolarjev, podpirala mednarodni sklad za pomoč otrokom.
ustanovila poseben mešani posvetovalni odbor za sklad za pomoč otrokom. Izvedba načrta po v polnem teku verjetno 30. junija 1950. Povečana proizvodnja bi zagotovila otrokom izdatne obroke mleka.
Dodd je sporočil, da je bila razdehtev razpoložljivih sredstev naslednja (v dolarjih) :
Avstrija 135.000 (za 12 podjetij za pridelovanje, mleka); Češkoslovaška 375.000 (za 3 podjetja); Finska 95.000 (za hladilne naprave); Francija 700.000; Grčija 100.000; Italija 450.000; Malta 100.000; Poljska 1,025.000; Jugoslavija 800.000.
Načrt je podprla tudi svetovna zdravstvena organizacija, ki je skupno s pre-
Dodd je izjavil, da so poleg tega načrta, ki je namenjen Evropi, določili tudi začetno postavko 240.000 dolarjev za
hranjevalno in poljedelsko organizacijo | pet držav Srednje Amerike.
Po izboljšanju obstoječih razmer hrepenimo. Težko breme povojnih prilik nam je naloženo. Ni zadovoljstva, prepadi med narodi se večajo, stotisoči brezdomcev še vedno čakajo na rešitev iz bednega položaja, osnovne svoboščine človeka še niso povsod uveljavljene. Nasprotno, uveljavlja se suženjstvo duha in telesa.
Razumljivo, da vlada nezadovoljstvo in da narodi težko pričakujejo rešitve strahu pred nasiljem in suženjstvom ter iščejo izhoda k lepšemu življenju.
Naš čas je v marsičem podoben času pred prihodom Odrešenika. Tudi danes bedno človeštvo čaka odrešenja. Ponujajo se razni odrešeniki, ki obetajo sijajno bodočnost in „enakopravnost“ ter tovarištvo vseh ljudi. Obetajo, pravim, do uresničenja tega pa nikoli prišlo ne bo. Le eden je Odrešenik — le. eden kaže pravilno pot k rešitvi perečih vprašanj — ne v brezrazredni družbi nekega namišljenega tovarištva, ampak v harmonični povezanosti vseh stanov, v krščanskem solidarizmu.
Noi način za otiranilm mlela
Dr. Roy Graves s sodelovanjem Jacka Stambaugha, industrijalca v Bakru (USA) je zasnoval nov postopek za ohranitev mleka, ki ima razen tehničnega poenostavljenja in večje snage tudi še to prednost, da ohrani mleku vsa naravna svojstva in okus svežega pridelka. Z metodami, ki so bile v rabi do sedaj v Združenih državah, je naravna to-plota mleka od 25,5 stopinj bila trenutno spremenjena na 4 stopinje, nakar je bilo mleko poslano v mlekarsko industrijo, kjer se je ponovno ohlajalo, da se je nato pasteriziralo, kar je imelo za posledico nenaden porast temperature na 72 stopinj.
Ko se je mleko nato ohladilo, so ga spravili v škatle. V času teh operacij je bilo mleko izpostavljeno zraku, na katerem je oksidiralo in spremenilo okus in pripomoglo k razvoju bakterij. Fo novem načinu Graves-Stambaugh pa se mleko neposredno pretaka iz mehanske molznice preko cevi iz neoksidirajočega jekla v kad. iz katere priteče spet s prvotno temperaturo v normalni homoge-
DELAVSKE KNJIŽICE ZA KMETIJ.
SKE DELAVCE
Koroška deželna vlada razglaša:
V smislu § 39. odst. 1. koroške dežel, ne uredbe o kmetijskih delavcih mora imeti delavsko knjižico vsak delojema. lec,ki je zaposlen v kmetijskem ali go. zdarskem obratu ali pa v njih postran. gkih in pomožnih obratih, v vrtnarstvu, v kmetijskih in gozdarskih pridobitnih in gospodarskih zadrugah ter končno pri agrarnih skupnostih.
Delavsko knjižico izstavi občinski urad občine, v kateri delojemalec stal.
nizator in od tu v pasterizator novega tipa. Ta sestoji iz dveh cilindrov, v katerih so nameščene spirale iz neoksidirajočega jekla; mleko preteče z veliko hitrostjo cilindre ter doseže 88 stopinj toplote, ki ustavi delovanje encimov (snov, ki povzroča skisanje mleka) ter dovoljuje izborno pasterizacijo. Mleko nato spravijo v konservne škatle. S tem novim postopkom mleko obdrži ne-izpremenjen okus tudi za dobo 4 mesecev.
Ni mogoča družba, kjer je le en stan privilegiran, vsi drugi stanovi pa igrajo podrejeno vlogo. V družbi brez Boga postane človek človeku volk; pravica ostane le na papirju, ljubezni v taki družbi ni, saj brezboštvo, ki hoče graditi novo družbo, smatra ljubezen le kot slabost. Družba, zgrajena na nekrščan-skem temelju, nujno postane kot nekak zverinjak in država igra le vlogo krotilca z bičem.
Naš advent ne sme biti le v pričakovanju, tarnanju in vzdihovanju. Odrešenik je med nami že nad 1900 let. Mi se le spominjamo hrepenenja pravičnih
liiiacl ial«l! - lirei doiellenla
Ministrstvo za kmetijstvo je izdalo uredbo, ki ukinja predpis, da morajo dobiti kmetovalci posebno dovoljenje za vsak domači zakol.
Z uveljavljenjem te nove uredbe je torej domači zakol v načelu spet prost. Vendar pa določa nova uredba še vedno, da je treba vsak nameravani domači za. kol javiti vsaj zadnji delavni dan pred nameravanim zakolom pri pristojnem občinskem uradu. Pri tem je treba na. vesti število oseb, ki bodo z zakolom preskrbljene z mesom in z maščobami.
Važno je določilo, da je dovoljeno me. so in maščobo od zakola porabiti le v lastnem gospodinjstvu. Vsaka prodaja tudi najmanjše količine mesa in maščob
B
od domačih zakolov je strogo prepo. vedana in ima predvsem za posledico takojšnjo prepoved vsakega nadaljnje, ga domačega zakola.
Seveda kmetovalci, ki sami koljejo, in tudi osebe v njihovem gospodinjstvu nimajo pravice do živilskih nakaznic za meso in maščobe. Pri delnih samooskr. bovalcih je določeno, da je vzeti za izra. čunanje teže neko srednjo mrtvo težo zaklane živali. Deželni glavar more do. ločiti, kakšno težo je smatrati kot sred. njo težo.
Ako bi bilo zaradi težkih prehranbe. nih razmer potrebno, more deželni gla. var določiti, da je za domači zakol po. trebno še nadalje posebno dovoljenje.
Tudi rastlinsko kralieslio Ima siof socialni nslrof
no biva.
V kolikor si kmetijski delavci še niso oskrbeli novih delavskih knjižic, jih de. želna vlada ponovno opozarja, naj si dajo to knjižico čimprej izstaviti pri pristojnem občinskem uradu.
Končni rok za izstavo delavskih knji. žic je 31. december 1.1.
Za one, ki ne bi po zgoraj določenem roku imeli delavskih knjižic, je predvi. dena v smislu člena 133, odst. 1. ured. be o kmetijskih delavcih denarna ah za. porna kazen, ki jo izrekajo okrajne upravne oblasti.
(DatiLa
v obliki oblek za dame, gospode in otroke
poceni in dobro
pri
Waldker
Celovec - Klagenturt 10,-Oktober Straße 2 - Tel. 22-73
„Kot živali tudi rastline ne živijo osamljene: enako kot obsega okolje vsake Živah druga sorodna bitja, vpliva tudi na življenje rastlin življenje drugih članic rastlinske rodbine. Obstaja nekaj, kar bi lahko označili za sociologijo rastlin ter so v zadnjem času posvetili znatno pozornost študiju raznih faz te sociologije.“
Tako piše dr. James Bonner, profesor biologije na kalifornijskem tehnološkem institutu, ki pripada skupini ameriških znanstvenikov, kateri pripisujejo znatno važnost „činitelju okolja“ v življenju rastlin; Bonner zatrjuje, da, so „šele pred kratkim zasledili zanimive pojave v odnošajih rastlinskega kraljestva ;tako na primer dejstvo, dajraz-polagajo nekatere rastline s kemičnim orožjem, s katerim napadajo svoje sosede.“
To posebno lastnost imajo posebno rastline in grmi v puščavi, ki so prisiljeni hraniti pičle zaloge vode in hrane. Nekatere puščavske rastline dejansko rastejo v enakih razdaljah druga od druge, kot da bi se morale razdeliti zaradi pičle razpoložljivosti vode in hranilnih snovi. Nekatere puščavske rastline kot na primer „encelia farinosa" proizvajajo strupene snovi, ki uničijo
I vsako drugo rastlino, katera bi pognala j korenine v njihovi bližini. Listi te rastline vsebujejo strupeno snov, katero iz-tresajo na zemljo in ki učinkuje na druge rastline, kot bi učinkovala močna kislina na človeka.
Druge puščavske rastline oddajajo strupene snovi, ki ubijajo njihovo lastno semenje; neka puščavska palma iz-tresa na tla okoli sebe cimetno kislino, ki tudi v najmanjših količinah preprečuje, da bi lastno semenje vzkliko v bližini rastline. Sposobnost rastlin za „kemično vojno“ ni omejena samo na puščavske rastline, kajti z znanstvenimi poizkusi so ugotovili, da obsega listje okoli polovice preiskanih rastlin kemične snovi, ki so strupene za druge rastline.
Dr. Bonner zaključuje, da vse to kaže, da je proizvodnja snovi, ki preprečuje razvoj drugih rastlin, zelo razširjena; vendar bodo potrebna še daljša raziskovanja, predno bo mogoče o tem dobiti pravo sliko. Poudariti pa je po trebno, da socialni odnosi v rastlinskem kraljestvu ne kažejo vedno duha sovra žnosti, kajti ugotovih so tudi primere, v katerih proizvajane snovi pospešujejo razvoj drugih rastlin. (USIS)
stare zaveze in odrešilnega prihoda učlovečene Besede. Naš aetvent mora biti izpolnjen z dejavnostjo. Pesnik Gre gorčič je zapisal:
„Zelje same ničesar ne store, ne slova mnogo več, v dejanju le pokaži se, bojevnik ti goreč.“
Od nas samih, od naše dejavnosti je odvisno naše odrešenje. Bog nam hoče pomagati kot dobri Oče, a želi našega sodelovanja. Tudi danes nam Bog pošilja svoje glasnike, po katerih veleva k delu, trdemu delu za obnovo.
Vojska je zapustila tako strašne posledice v nravi ljudi, da niti misliti ne smemo na boljše čase, če ne bomo^vsi katoličani takoj in resno poprijeli. Kje? Ni treba mnogo povpraševati. Poglejmo v svojo duševnost, pa bomo kmalu spoznali, kako je vse ohlapno v nas. Katoličani smo večkrat le še po krstnem listu, morda še nedeljski katoličani, tako iz navade, a dejansko pa smo popolnoma materialistično usmerjeni. To kar , nese“, kar vrže čim več dobička,^ to še cenimo. Duhovne dubrine pa so že povsem postranska stvar. Prevrnili smo lestvico vrednot. To, kar bi moralo biti na prvem mestu, je postalo zadnje.
Kaj pa vzgoja naše mladine, ki je bodočnost naroda? Ni dosti da ji oskrbimo dober gmotni položaj, še mnogo več je vredna plemenita vzgoja duha in srca.
Kako ceni mladi red duhovne vrednote, kakor so: vera, materina beseda, narod? G, marsikje so tudi že.te velike, da, največje vrednote prekrite s prahom pozabe! Ni več ognja verske in narodne vneme, ki je nekoč plamtel na naših družinskih ognjiščih.
Adventni klicar, prerok ob Jordanu kliče tudi za našo dobo, našim očetom in materam, fantom in dekletom: „Vsaka dolina naj se izpolni m vsak hrib in grič naj se zniža; in kar je krivo, naj bo ravno, in kar je hrapavo, naj postane gladka pot.“ (Lk. 3, 1- G).
Ne smemo več zamuditi dragocenega časa. Prah, ki je pokril pod razmerami zadnjih desetletij naše duhovne vrednote, ne le versko prepričanje, marveč tudi narodnostno zavest, odstranimo. „Kar je krivega, naj bo gladka pot!“
Družine naj postanejo zopet poleg cerkve resnična svetišča, žarišča vsega lepega, osrečujočega in dvigajočega. Kakor ima križ častno mesto v hiši. tako naj bo češčens. tudi materina beseda. Lestvica duhovnih vrednot bodi merilo naših dejanj, naših ravnanj v zasebnem in javnem življenju.
Postanimo ljudje dejanj, možati, zavedni, odločni na vseh poljih! Le tako bo sedanji advent prinesel ozdravljanje, srečo in zadovoljstvo. Bog sam ]po obiskal svoje ljudstvo in vse človeštvo bo videlo zveličanje božje. Proti prodirajočemu in kot zahrbtna bolezen vse razkrajajočemu brezboštvu, postavimo protisilo: katoliško dejavnost! Konec naj bo lepemu in cenenemu deklamiranju o krščanskih idealih, zdaj je čas borbe, čas dejanj! Naš advent nas kliče na delo, zato se odzovimo! M. —Jč.
ZA 40-URNI TEDEN NA CELEM SVETU
Ameriška zveza dela je zaprosila OZN za pomoč pri akciji za dosego 40 urnega delovnega tedna za delavce celega sveta in sicer za prvo dobo, pozneje oz. končno pa za dosego 30 urnega delovnega tedna.
Ameriška zveza dela, ki je največja sindikalna organizacija v Združenih državah, je predložila svoja priporočila v spomenici, ki jo je poslala glavnemu tajniku OZN Trygve Liu, da jo predloži gospodarskemu in socialnemu svetu Združenih narodov, ki se bo sestal v fe. bruarju prihodnjega leta.
Da podpre svoje predloge. Ameriška organizacija dela poudarja, da se je zvišala produktivnost delavcev v irr’ ij-skih podjeijih Za?.: j\ v nar:. da predvideva, da bo sedanj: napred k fizike imel za posledico vedno bolj hitrega in učinkovitega industrijskega postopka, tako da bo mogoče zmanjšati delovni urnik. (SDWB)
wm-zwoü
V ZDRAVILSTVU
Mnogim je znano že iz šole, kako nastaja oziroma kako se prenaša zvok od mesta njegovega nastanka pa do našega ušesa. Zračno nihanje je tista sila, ki prinaša zvok do naših ušes, ki so nekak sprejemni aparat za razne zvoke ali glasove. Globok glas ima le malo nihajev. čim višji pa je zvok ah glas, tem večje številu nihajev je potrebno. Našb uho zamore sprejeti in razločevati od 16—20.000 zračnih nihajev v sekundi. Zvokov, ki imajo še večje število nihajev, naše uho ne more več sprejeti oziroma slišati. In te visoke zvoke, ki jih izvajajo posebni, dosedaj že zgrajeni aparati in ki proizvajajo okoli 450.000 nihajev, imenujemo ultra-zvok. Izgotovili pa so pred kratkim tudi že aparate, ki proizvajajo do 12 milijonov nihajev na sekundo.
Učinki teh ultra-zvokov so jako zanimivi. Dandanes že uporabljajo ultrazvok v različnih panogah, bodisi v industriji, bodisi v poljedelstvu ali tudi v medicini. V mnogih tovarnah uporabljajo takšne zvočne valove, ki zamorejo natančno ..pregledati“ in preiskati do tri metre debele kovinaste stene in takoj opaziti skrite razpokline in pogreške v njih. Takšni zvočni valovi imajo več milijonov zračnih nihajev v sekundi.
Neka amerikanska tvrdka- izdeluje sedaj avtomatične odpirače garaž. Šofer pritisne na posebni gumb v svojem avtomobilu, nakar povzroči majhna piščalka neslišni ultra-zvok. Na vratih garaže pritrjen in v to svrho izdelan mikrofon sprejme zvočne nihaje in sproži neki motor v premikanje, ki odpre vrata iri užge svetilko.
- Ultra.zvok zamore tudi izvršiti vehke spremembe v trdih, tekočih in plinastih snoveh. Tako je že tudi uspelo očistiti mleko skoro vseh klic (bakterij), ki plavajo v nečistem mleku. Ravnotako je uspelo, razcepiti majcene mastne krogljice. iz kojih sestoji vsako mastno mleko, v še manjše delce. Ker se tako mleko v želodcu strdi v jako majhne drobce, priporočajo sedaj zdravniki takšno „razdrobljeno“ mleko majhnim otrokom, ker je zelo lahko prebavljivo.
S pomočjo ultra.zvoka so znižali šte. vilo bakterij v mleku do samo osem v kulrčnem centimetru, dočim ima mle. kc ki ga navadno pijemo dan na dan, še edno do 30.000 bakterij, pa ga sma. st «no še za čisto.
Bližamo se času, ko nam bo uspelo po tem novem načinu sterilizirati razna jedila (t. j. uničiti v njih škodljive bak. terije). ki nam danes še povzročajo marsik.e* 'o obolenje.
V bližji bodočnosti bo že najbrž mo. žno spremeniti sitno in morečo meglo v dež in jo na ta način odstraniti, da nam ne zagrinja sonca. V ta namen grade že takozvani ultrazvočni generator s 30 KS (konjskih sil).
Amerikanski raziskovalci delajo že velike in uspešne poizkuse z ultrazvo. kom v rastlinstvu in poljedelstvu. Tako je dr. Raymond H. Wallace (na vse. učilišču Connecticut) pustil vplivati zvočne valove s 400.000 nihaji v sekun. di na razna semena nekaj minut. Opazil je, da so se takšne rastline hitreje razvijale in dajale dva do trikrat večjo le. tino. Kakšnega pomena bo ta iznajdba za zvišanje pridelkov, si lahko mislimo že zato, ko raste število prebivalstva po vsem svetu vedno bolj in bolj.
S pomočjo ultrazvoka so začeli zdrav, niki s poskusi, operirati brez — noža! Tako sta dr. Lynn in dr. Tracy na ne. vrološkem zavodu kolumbijske univerze napravila na 37 poskusnih živalih mo. žganske operacije, ne da bi bilo treba odpreti lobanjo. Uspelo jim je. razdra. žiti ali celo uničiti določene dele mo. žganskega tkiva. Psiček, na kojega mo.
ganski centrum za premikanje nog so znanstveniki naperili zvočne valove, je začel res premikati svoje tačke. Mačka, „operirana“ po ultrazvočnem načinu na očeh. je bila še nekaj ur precej občut. Ijiva za svetlobne žarke oziroma za luč.
V Ameriki izvajajo pri zelo umobol. nih nevarne operacije na možganih, da morejo, ako že ne ozdraviti, vsaj olajšati trpljenje bolnikov. Operaterji mo-rajo prebiti lobanjo in odrezati krpe ve. likih možganov od ostalih možgan. Nič manj kakor 2000 takih težkih in krva. vih operacij so v zadnjih časih izvršili v Severni Ameriki. V kratki bodočnosti pa bo lahko marsikatera takšna opera, cija izostala, ker bo to po nadaljnjih izboljšanjih novega postopka mogoče namesto omenjenih težkih, kompliciranih ter krvavih izvajati le zračno.valovne. nekrvne operacije. In kakor trdi dr. Lynn. bo mogoče na ta način ozdraviti tudi blazne in bo treba samo najti one predele v možganih, iz katerih izhaja blaznost, in jim zmanjšati njihove funk, cije.
Seveda je danes vse to, kar sem tu omenil, še v povojih oziroma v začet, nem razvoju. S temi vrsticami tudi ni rečeno .da bo kirurg že kmalu treščil svoj oster nož v kot. Toda čas prihaja, ko se bo tudi to zgodilo, vsaj v toliko, da bo nož le redkeje treba vzeti v roke.
Dr. K.
Življenje na kmetijah
v Sovjetski zvezi in USA
Nikolaj Nessln je bil pred časom agronom na neki veliki državni kmetiji v Sovjetski zvezi. Sedaj pa deluje na neki farmi v vzhodnem delu Združenih držav. Zaželel je, da pove svetu, da je hvaležen za to. ker sedaj živi in dela v svobodni demokratični deželi. Nessln je eden tistih tisočev, ki so prišli v Združene države v smislu določil zakona o razseljenih osebah od leta 1948.
Svoje misli in čustva je izrazil v pismu, ki ga je poslal uredniku Usta „New York Times“. List je objavil njegovo pismo, v katerem opisuje bistveno razliko med življenjem na sovjetski kmetiji in življenjem na farmi v Združenih državah.
Nessin takole opisuje svoje življenje v Sovjetski zvezi:
„živel sem od leta 1934 do 1937 na veliki državni kmetiji blizu mesta Pa-vlograda. Dobro poznam življenje delavcev na tej kmetiji. Na kmetiji je bilo nad 1000 glav živine. Na njej je živelo
i)an češkoslovaške neodvisnosti
(Nadaljevanje s 3. strani)
tremi leti je prvič izrazil v svojih spominih dvom nad sovjetskimi obljubami
Beneš je umrl, toda njegovi človekoljubni ideali so najdragocenejša zapuščina, ki jo je zapustil svojemu narodu. Njegov ideal je bila demokracija in njegova demokracija je bila resnično ljud ska demokracija, ne pa demokracija v sedanji obliki, vsa potvorjena in lažnji-va, ki pomeni diktaturo, anarhijo in sužnjost.
Beneš ni poznal dveh Evrop. Mnogi so mnenja, da se je Beneš zmotil. Toda tudi če bi bilo to res, bi morali priznati, da se je zmotil zaradi prevelike ljubezni do svojega naroda, ker ga ni hotel potisniti v tretjo svetovno vojno. Ta bi bila namreč še bolj divja in kruta, ker bi bila državljanska vojna. Toda mi ga ne moremo soditi: zgodovina bo izrekla svojo sodbo.
Poleg Tomaža Masaryka in Edvarda Beneša je še tretji lik Jana Masaryka. Mnogo se je govorilo in pisalo o njegovem tragičnem koncu. Kaj lahko še dostavimo? V vsem teku človeške zgodo vine najdemo primere ljudi, ki so bili pripravljeni žrtvovati sebe za uresni-čenie višjih idealov ali zato, da so se reši“ pred življenjem, ki ga ni bilo vredno živeti. Jan Masarvk je živel svobo dno in je hotel kot svoboden človek tudi umreti.
Grenki kelih češke tragedije je sedaj
že prepoln. Trikrat se je Češkoslovaška skušala otresti suženjstva svojega zemljepisnega položaja med Nemci in vzhodnimi Slovani, a vedno je propadla in bila znova ukovana v težke verige.
Zadnji udarec, ki so ji ga zadali Sovjeti, je bil najbrž najhujši, kajti suženjstvu se pridružuje še politika, s katero hočejo Sovjeti spačiti bistvo naroda.
Toda zasužnjenje češkoslovaške je koncem koncev prineslo še največ škode komunistični politiki na mednarodnem področju. Skoraj si ne moremo predstavljati, koliko škode je napravil komunistični državni udar 18. februarja vsemu komunizmu na Zahodu. V Združenih državah je prepričal javno mnenje o veliki nevarnosti, ki je že pred vrati. To je tudi pospešilo ustanovitev Uprave za gospodarsko sodelovanje. V Italiji je znatno spremenil potek važnih volitev 18. aprila 1949. Po vsem ostalem svetu pa je imel večje'posledice kot katera koli druga komunistična poteza v podložniških državah.
Naj se je Moskva še tako bala nadalj njega življenja parlamentarne demokracije na Češkoslovaškem in naj je stavila še take nade v Gottwalda, vendar se moramo vprašati, ali je bilo uničenje češkoslovaške neodvisnosti vred no tiste cene. ki jo je politbiro plačal za njo? (AIS)
nad 100 delavcev. Vsi so stanovali dveh sobah z enimi vrati.
Vsak delavec je imel omaro za obleko in druge osebne stvari. Samo uradniki in starejši delavci z družino so imeli posebno oddeljeno sobo. Kot agronom sem imel posebno sobo, v kateri je bila postelja, ena miza in en stol.
Naša glavna hrana je bila krompirjeva in ječmenova juha. Na kmetiji je bilo 600 krav mlekaric in zato je bilo dosti mleka. Toda kljub temu je vsak delavec dobival na dan samo pol litra mleka in sicer posnetega. Redkokdaj so dobivali meso. Dajali so jim zelo malo zelenjave. Nihče se ni brigal za to, da bi se hrana zboljšala.
Kmetija je bila v neposredni bližim največje električne centrale v Sovjetski zvezi, toda kmetija ni imela elektrike. Ni imela niti vodovoda, niti kanali, zacije.
Plača delavcev je bila povprečno 80 rubljev mesečno za kravje dekle in 120 rubljev mesečno za šoferje pri traktorjih. Polovica plače je bilo treba dati za hrano. Navadna obleka pa je stala 600 rubljev.
Delavci v Pavlogradu pa so dobivah plačo dva meseca pozneje.
Na kmetiji ni bilo nikakega kluba niti kake druge ustanove za razvedrilo. V edini trgovini pa si lahko kupil samo žganje in zelo slabo obleko.
Zelo pogosto je prihajala na kmetijo tajna policija. Prihajali so tudi tajniki sindikalnih zvez, a njihovo delovanje se je zelo malo razlikovalo od delovanja tajne policije.
Neprenehoma so kričali delavcem, da je treba zvišati proizvodnjo. Tistega, ki ni delal, kakor so oni hoteli, so proglasili za sovražnika naroda.“
Nessin je sedaj zaposlen na neki farmi v rodovitni dolini države Delaware v Združenih državah. Življenje na tej farmi opisuje Nessin takole:
..Imam električno kuhinjo, kopalnico s toplo in mrzlo vodo in hladilnik. Ma sečno dobivam 100 dolarjev in zraven še zelenjavo in jajca. Manj kot polovico svoje plače potrosim na življenske potrebščine. Najem se do sitega in jem. kar si izberem. Delam osem ur dnevno Ostali čas čitam. pišem, se učim angle ščino ali grem v kino. Sem svoboden človek. Čitam, kar hočem. Pišem svojim prijateljem, kar mislim, in vem, da me zato ne bodo zaprli.
Hvaležen sem vladi in ljudstvu Zdru Ženih držav, ki so mi dovolili, da jaz, begunec iz Sovjetske zveze, živim in.delam v tej svobodni demokratični deželi." (SDWB)
Za Vaše božične nakupe blagovi najboljše kakovosti po nizkih cenah pri
Zcke&MdUfc
ielouet - Kiasenfuri
Harfreitstr. i ipreje J^ersctitizl
MILO, KI GA NI TREBA IZPIRATI
Neka ameriška milarna je stavila na trg novo vrsto pralnega mila, ki ima to lastnost, da perila po namiljen ju ni treba izpirati. Perilo, oprano s tem milom, lahko takoj osušimo ali zlikamo, medtem ko je bilo treba doslej perilo po nami-Ijenju vedno dobro izprati.
Novi proizvod, ki se imenuje „No Rin-se Surf“ je v belih zrncih, ki se močno penijo. Dovolj je torej, da blago namočimo v tej milnici, ga prekuhamo in ožmemo. S tem milom bi za pranje porabile gospodinje polovico manj časa.
150 LETNICA WASHINGTON A
Prestolnica Združenih držav bo prihodnje leto praznovala 150 letnico svojega obstoja. Vse države, ki so v diplomatskih odnošajih s Severno Ameriko, so bile povabljene, da naj se udeležijo starodavnega velesejma, ki se bo pričel uradno 4. julija, na praznik ameriške neodvisnosti. Sedem držav je že prijavilo svojo udeležbo.
Združene države, ki so si priborile neodvisnost izpod Anglije, so proslavile voditelje revolucije in prvega predsednika Jurija Washingtona s tem, da so ustanovile novo prestolnico z njegovim imenom. Bila je ločena od vseh ostalih zveznih držav in so jo zgradili na področju, ki se imenuje Kolumbijski okraj. Upravlja ga sam kongres. Kongres je prvič zasedal v Washingtonu 22. novembra 1790 leta.
Države bodo v posebni mednarodni palači razstavile dela, ki bodo kazala človekov napredek k demokraciji in svobodi. Praznik bodo proslavili s po-'^bnimi paradami in na stadionu bodo nrizorili za to slavnos4 napisano igro o ashingtonu. (SDWB)
ČUDNA ZGODBA O TORTI
Gospa Starkey ima sina pri mornarici v Guamu. Za njegov rojstni dan mu je pripravila lepo in sladko torto z napisom: „Vse najboljše, sinko moj.“ — Poštni urad v Omahi (USA) ni hotel sprejeti v celofan zavito torto, ker so bili tam prepričani, da bo pecivo prišlo v 9.000 km oddaljeni kraj popolnoma zdrobljeno. Mati je prosila in uradnik je torto odposlal, nanjo je prilepil listek z napisom: „Imejte malo srca, dečki.“ In torta je prišla v namembni kraj pravočasno in nedotaknjena.
ZELO MOČNA ŽARNICA
Neko ameriško podjetje je izdelalo mikroskopsko majhno žarnico s premerom 5 mm. ki daje svetlobo, ki je osmina jakosti dnevne luči. Svetlobo izžareva silno tenka plast stopljenega kovinskega cirkonija, ki je debela komaj za nekaj molekul in je razžarjena ter segreta na 3.600 stopinj.
Žarnica žari na zraku in ji zato ni potrebna steklena hruška. Traja več sto ur. Uporabljamo jo lahko pri izmeničnem ali istosmernem toku. Verjetno jo bo možno uporabljati v kinemato. grafski industriji, pri televiziji btogra fiji, fotostatiki in pri vseh znanstvenih raziskovanjih, kjer je potrebna silno močna luč.
PREBUJENJE VERSKE ZAVESTI Najbolj značilen povojni pojav v Ameriki je zanimanje za duhovne in verske probleme. Jasen dokaz za to je dejstvo, da seznam knjig ki se največ prodajajo, vsebuje vedno versko nav. dahnjena dela ali pa dela psihološko moralne vsebine. Ta dela imajo često prednost pred zgodovinskimi in političnimi deli, pred knjigami o spominih, “elo pred romani.
Zanimivo pri tem je tudi, da zahte. vajo knjige, ki se bavijo z verskimi in moralnimi vprašanji, ljudje med 20 in 40 leti.
(Kakor do sedaj, objavljamo tudi dajies na tem mestu pisma naših eitatelje\ z aezeie, ki izražajo njihova osebna mnenja in uredništvo nikakor ne od go
varja za vsebino.)
DHOLICA
Ko je naš kraj postal slaven po junakih iz letošnjih „Večernic“ Družbe sv. Mohorja, je pa že potrebno, da se tudi mi oglasimo. Drugače bodo še mislili , drugod po Koroškem, da spimo kakor kralj Matjaž. Sicer je res, da rod, ki je ras tel v nacistični dobi, ne zna slovensko brati, vendar pa nas je še precej, ki komaj čakamo, da prinese pismonoša „Koroško Kroniko“. Tudi mlajši rod se že spet zanima za slovensko branje. Sedaj, ko je delo na polju končano, bomo imeli tudi več časa, da bomo mogli večkrat poslati kako poročilo iz naših krajev.
Iz več krajev smo brali poročila, da so napeljali električni tok. Tudi mi ne zaostajamo in zlasti sedaj, ko je delavcev na deželi vedno manj in jih skoraj ni mogoče plačati, kot bi bilo potrebno, je električni tok pri nas prava dobrota. — Kužna ohromelost pri svinjah je tudi pri nas pobrala veliko živali in škoda je velika, k sreči je bolezen sedaj prenehala.
Še to moramo poročati, da smo dobili novega cerkovnika in novega organista, to pa oboje v eni osebi in sicer je to g. Janez Sajovic. Pred nedolgim časom je prišel k nam iz Rožeka, pa se je že dobro udomačil in je že splošno priljubljen. Zlasti smo veseli lepega petja v cerkvi, pohvalo zato zasluži organist, seveda pa tudi še posebej pevci, ki se ne bojijo žrtvovati časa za pevske vaje.
ZAHOMEC
(Smrt med plazovi)
Po obilnih padavinah koncem meseca novembra je nastala v planinah velika nevarnost plazov. Ti zahtevajo skoraj vsako leto kako žrtev. Tako su tudi letos dne 2. decembra pogrešili oskrbnika Zahomske koče pri Čajni. Začeli so ga is. kati in naslednjo noč so ga našli zasutega pod plazom v neposredni bližini hotela na Ojstrniku. Nesrečnež se je vračal proti domu z Bistriške planine, ko ga je zajel plaz in ga zasul dva metra globoko. Ker na umrlem niso mogli ugotoviti posebno nevarnih poškodb, je nastopila smrt gotovo vsled zadušitve,
TINJ E —KAM EN
(Omejitev železniškega prometa preko mosta)
Ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku nam je poslalo sporočilo, da so popolnoma neosnovane vesti, da je vožnja po železniškem mostu preko Drave pred železniško postajo Tinje—Kamen smrtno nevarna.
K temu sporočilu ravnateljstva državnih železnic moramo reči, da sicer
vožnja preko mosta ni nevarna, da je
pa most v resnici že nujno potreben obnove. — Ko so bile pred približno petimi leti končane vojne operacije na Koroškem, so vojni dogodki zadeli tudi most preko Drave pri Tinjah, ki je bil porušen. Kot nadomestilo so nato postavili zasilni most iz težkih jeklenih nosilcev na lesenih jarmih. Vse do sedaj pa niso pričeli z novogradnjo tega mostu. Vzrok temu je deloma veliko pomanjkanje denarja v blagajni prometnega ministrstva, deloma pa tudi razmeroma majhen promet na železniški progi Celovec—Pliberk. Ta promet pa se je povečal, odkar je odpravljeno ta-kozvano „zaporno območje“ na Južnem Koroškem. Ravnateljstvo državnih železnic predvideva, da bo mogoče v letu 1950. dobiti potrebne vsote in bo tako mogoče drugo leto začeti z gradnjo novega dravskega mosta pod Tinjami.
Sedanji začasni most je pod stalnim nadzorstvom, tako da se ni bati nobene nesreče. Vse pokvarjene, preperele ali drugače poškodovane lesene dele mosta takoj izmenjajo in nadomestijo z novimi lesenimi deli. Tako bodo tudi v prihodnjih tednih zopet izmenjah več lesenih delov. Vsled tega je potrebno prestopanje in morajo potniki peš preko mosta, da ni treba delavcem preveč prekinjati dela.
Tak promet s prestopanjem je bil vpeljan v petek dne 9. decembra in bo to potrebno 8 do 12 tednov. — Vse potnike opozarjamo pri tem, da bo želez niška uprava še sprejemala navadno potniško prtljago, ne pa tudi koles in ostalega blaga v prometu z osebnimi vlaki. Tovorno in brzovozno blago bo odpremljala železniška uprava na progi Celovec—Pliberk v obeh smereh le vsak ponedeljek, vsako sredo in vsak petek-Važno je tudi, da v času, ko bodo popravljali most in bo potrebno prestopanje, ne more prevzeti železniška uprava odgovornosti za morebitno zakasnitev; zvez v Celovcu na vlake proti št. Vidu na Glini in proti Beljaku.
LOBNIK PRI ŽEL. KAPLI
Hvalevredno je, da popravljajo ceste in tudi mostove po vsej deželi in vsakemu kraju privoščimo, da ima lepe ceste ih tudi dobre mostove. Vendar pa bi želeli, da tudi pri nag ne ostane le pri obljubi. Že pred davnimi leti je bilo obljubljeno, da bodo gradili cesto po Lobniku, do danes pa še ni nič in vendar obljuba dolg dela.
Zaradi slabih prometnih razmer v naši dolini že lansko leto nismo mogli spraviti Iz Lobnika posekanega lesa, ker je namreč bilo premalo snega. Če
pa bi imeli cesto, bi mogli tudi v polet-tnem času voziti les iz naših gozdov.
Naši gorski kmetje so pricmi, trudijo se z gospodarstvom od zore do mraka in ob vsakem vremenu, toda kaj jim vse to koristi. Pri nas so zelo važni dohod, ki iz gozdov, če moremo seveda les spraviti iz naše dohne. To pa ni mogoče, dokler nimamo vozne ceste. — Pravijo, da se razmere urejujejo, upamo, da se bodo toliko uredile, da bomo v letu 1950 dočakali tudi začetek del na tako potrebni cesti po Lobniku,
ŽELEZNA KAPLA
Neredno dostavljanje pošte
Zima s svojimi dolgimi zimskimi večeri je že prikimala v naše doline in planine. Ob teh večerih po stari navadi radi sežemo po dobrem berilu. Zato skrbi deloma Mohorjeva družba s svojimi lepimi knjigami. Vedno pa tudi težko pričakujemo, kdaj bo prišla v naše oddaljene naselbine „Koroška gromka“. Ker smo pa tako oddaljeni od prometa, traja dolgo časa, da pride pošta po naših hribih in dolinah. Včasih se nam skoraj zdi, da le ni potrebno, da bi morali tako dolgo čakati na pošto. Nočemo sicer nikogar obdolževati, toda kot davkoplačevalci imamo pravico zahtevati, da nam pošta redno dostavlja poštne pošiljke. Nikakor namreč ne moremo razumeti, kako je mogoče, da kdo dobi po dve številki „Koroške kronike“ skupaj, to se pravi, da mu jo pošta dostavlja komaj vsakih 14 dni. Zelo bomo hvaležni poštni upravi, če se malo pozanima za naše razmere in nam omogoči bolj hitro dostavo pošte. — Tako se tudi ne bi moglo dogoditi, da je bil nekdo iz naših krajev klican na okrajno glavarstvo v Velikovec. Iz poštnega žiga na ovitku je bilo razvidno, da je glavarstvo povabilo pravočasno poslalo in bi pri rednih poštnih razmerah moralo priti pismo pravočasno. Toda pismo je prišlo v roke naslovljenca tri dni potem, ko bi že moral biti na glavarstvu v Velikovcu.
IIIIIIIIIIIIIMI MIHI III IUIIIIIIt|l||ll|IHI||||l|ll|IIIIII| IIIIII Hill Hill Hl IIIII UH
DEKAN FR. MARINIČ — BOLAN
V letošnjem poletju je poročala „Koroška Kronika“, da se je mudil na Koroškem na^ obisku v krajih, kjer je de. loval nekoč kot dušni pastir, vpokojeni mestni župnik in dekan v Pliberku preč. g. duhovni svetnik, hišni prelat sv. oče. ta in starosta goriške duhovščine Franc Ser. Marinič; — Takrat smo poročali, da je gospod dekan kljub visoki starosti še čil in zdrav.
Te dni pa je dospela iz sončne Gorice vest, da se je te dni msgr, Marinič na poti ponesrečil. Padel je namreč tako nesrečno, da si je pri tem zlomil nogo. Želimo in upamo, da bo krepka narava gospoda prelata tudi to nesrečo prene. sla in mu želimo skorajšnjega okrevanja, vsem številnim njegovim znancem in prijateljem pa ga priporočamo v molitev.
Gledališče
Začetek predstav ob 20'00
20.	dec.: Boheme. Opera.
21.	dec.: Panoptikum. Veseloigra.
22.	dec.: Boheme.
28. dec,: Kraljica valčka (Walzerkönf-
gin). Opereta. Premiera, red A.
24.	dec. 14.00: Princeska Burjica. Pra-
vljica za otroke.
25.	dec.: 10;15; Princeska Burjica.
20.00: Kraljica valčka.
26.	dec. 10.15: Princeska Burjica.
20.00: Kraljica valčka.
PUCCINI:
,,dla Ojobeine“
Zopet enkrat je bilo v razprodanem celovškem gledališču svečano razpolo. ženje. Izgledalo je, da bo premiera Puccinijeve opere „La Boheme“ zopet pomemben dogodek v celovškem glasbenem življenju. In v resnici se je to tudi zgodilo.
Ni bila samo radovednost, slišati pr. vič ali ponovno znamenitega gosta, tem. več tudi veselje, da zopet slišimo in se opajamo nad prelepo glasbo mojstra Puccinija. Glasbo, ki živi in osvaja srca danes še prav tako, kakor jih je pred 50 leti.
Glavno vlogo Rudolfa je pel kot gost g. Salvatore Romano. Njegov mehki in blesteči tenor, združen s čudovito lah. koto italijanske tehnike petja, je idealno izražal vso liriqnost te bohemske po. jave. Ga. M. Dietrich je podajala pev. sko in igralsko, zlasti v zadnjih slikah, zelo doživeto vlogo nesrečne Mimi. Ni pa njena krivda, če smo imeli včasih, zlasti v prvem dejanju občutek, da ji vloga te vrste pevsko popolnoma ne od. govarja. Musette.o je pela gdč. E. Wessely, ki se je zelo potrudila, vendar je ostala vloga nekako brezbarvna.
Od ostalih bi omenili še g. Welza, či. gar podajanje je bilo brezhibno, če ne bi bil v prvem dejanju tako zelo navezan na dirigenta, ter gg. Polke.ja in Die. trjch.a. Zelo pester in razgiban je bil zbor v 2. sliki. Orkester je dobro vodil g. Eisenburger, na nekaterih mestih mogoče nekoliko premočno. V celoti je zapustila predstava globok vtis.
Mmmo, ßaäicMt dmfa
DOBRA IN CENENA V TRGOVINI OBLEK
UlmsdtOH M fHeset
HMHIlHIIIIIIHiniHIHHIIIIIIIHIHIHHIHHIiHlllllIHHIIIIHIIHIHIHHI
BELJAK
POLEG „PARKHOTELA"
Karel Mauser:
IZVIREN ROMAN IZ ZILJSKE DOLINE
3.
Tedaj je Hanzej skočil proti njemu in se skušal skriti za njegovim hrbtom. Podlipnika je obšla groza. Pa se je koj zavedel, S trdo roko je vrgel bebca med otroški drobiž, kamenje se je vsulo nanj. Potlej so se otroci razgubili in Motnikov se je s krvavo ustnico smejal v Podlipnika, ki se ni mogel premakniti s praga.
Tedaj je bilo Folteju petnajst let.
Nič čudnega, da je Podlipnik s trdo roko držal Folteja na vajetih. In nič Čudnega, da sta imela s Pečnikom besedo, koj ko se je fant pričel razgledovati po dečvah.
Mladost je treba zagraditi in obrzdati. In sicer koj od začetka. Še tako se rado kaj nameri.
Stari Podlipnik ve.
Vse bistriške dečle vedo, da bo Pečnikova Greti mlada Podlipnica, Nič ne žinjajo, da bi moglo biti kako drugače.
Po štehvanju se je očitno pokazalo.
in Folteju je prav.
-Zbivaže13 je prišla h Kašniku na Bistrico nova dekla, Kočarjeva Mojca iz Melvič.
Kočar je bil reva. Za dobro rjuho zemlje je imel, nekaj za sirek, nekaj za čompe. Krave ni premogel, s kozami se je pobijal. Otrok pa je imel, da ni vedel kam z njimi. Domala vsako leto je bil eden. Živeli so in rasli in če so bili umiti in opravljeni, so ga že gruntarski zavidali zanje. Fantje so bili potegoni, dečle pa čudno zale in pripravne. Ko so odrasle, so se gruntarski skoraj stepli zanje. Dobre dekle ne rasto po gmajnah. Težko dobiš deklo, da bi bila za vse pripravna. In Kočarjeve so bile. Pridne in tihe, vdane kakor ovce.
Kašnik z Bistrice je toliko časa na-pletal v Melviče, da se je Kočar vdal. Sicer je skoraj že obljubil Mojco v Ti. role v šent Jakob, pa se je samemu zdelo tako daleč, da je bil Kašnikove pro. šnje kar vesel. Zakaj bi se dečva pobijala po tisti puščobi? Res bi imela nekaj več plače, blizu je pa le blizu. Tam je vse v bregu, v košu prenašaj zemljo in kar zemlja rodi. Na Bistrici je pa prijazno in kakor je po drugih zvedel, Kašnik ni slab gospodar. Mojci ne bo hudega.
Dečli je bilo tudi prav. Saj bi šla tudi v Šent Jakob, nazadnje je vseeno, kje služi, bliže doma je pa le rada.
Vendar je Kočar zavoljo lepšega ne-
kaj časa omahoval. Naj vidijo gruntar-ji, da ne čaka ravno nanje. Mojco bi lahko oddal. Ko je Kašnik prišel tretji pot in moledoval, se je Kočar vdal.
Tako je prišla Mojca na Bistrico.
O Svečnici ji je bilo devetnajst let. Prav nič se ji ni poznalo, da je zrasla iz bajte. Močna je bila, z lepimi pšeničnimi kitami pa takšnega života, kakor da je vse dotlej delala samo pri gospodi. Bistriške dečle so se kar spogledale, Kašnik je bil pa kar iz sebe. Kdo se postavi s tako deklo? Nihče! Še Podlipnik ne, čeprav je tak gruntar.
Kar zavrelo je po Bistrici. Čez Ka-šnikovo deklo je pa ni. Še stari Podlip. nik jo je precenil, ko jo je prvič videl. Stal je na dvoru, ko je šla mimo s kur-tovcem.11 Zamižal je na eno oko in se delal, kakor da je ne vidi. Koga je po zdravila, se je počasi zasukal in malomarno odzdravil.
Tisti večer je tudj Foltej pri večerji omenil novo Kašnikovo deklo.
„Pravijo, da je Kočarjeva iz Melvič."
„Bajtarska,“ je krehnil Podlipnik. „Iz sirka je zrasla in iz čomp. Kočar je vesel, da jo je porinil na grunt.“
„Žobare, da je na moč pridna,“ se jii mogel unesti Foltej.
„Se bo videlo. Vsaka se zažene, ko pride v službo. Potlej se vsaka rada spridi. Jutri bomo orali za čompe.“
Podlipnik je rekel svojo besedo in
Foltej je vedel, da oče o Kašnikovi dekli nočejo več slišati.
Zardel je in hlastno zajel iz sklede. Podlipnik pa je z roko bobnal po mizi in mirno naročal, kje naj se prične z oranjem.
Ko je stari Podlipnik zvečer legel, se je čutil čudno nemirnega. Foltej je spal v naizbj1“ in v izbi je bilo tiho, da je Podlipnik razločil tiktakanje ure iz kuhinje. Sam ni vedel kako, toda nocoj mu je prišla na misel Motnikova Neža. Branil se je misli, toda čim bolj se je je otepaval, bolj je silila vanj.
Kašnikova nova dekla ji je kar podobna. le da je Neža imela' rdečkaste lase. Takšne kakor Hanzej. Toda v oči in v hojo ji je na moč podobna.
Podlipnik čuti grozo, ki vstaja iz teme. Tistikrat, ko mu je Neža povedala, kako je z njo, je vekala kakor otrok. Podlipnik še dobro ve, kako se je tresla.
Zavalil ji je tiste stotake. Vzela jih je.
„Brez njih bi otroku ne povedala, kdo mu je oče. Človek nisi. žival si, pes in prekleta naj bo zibel v tvoji hiši.“
Potlej mu je pljunila v obraz.
V temi potegne Podlipnik po licu. Kakor da je Nežin pljunek še vedno na njem.
>3 spomladi; '< kimpež (ročni v-o/.ri;. ,.j dve kolesi); 15 gornja hiša.
(Dalje prihodnjič)
AMERIKA '
v sievilMoU
Lani so izdali v Združenih državah 17.175 kongresov, katerih se je udeležilo 9,105.000 delegatov.
*
Laani so izdali v Združenih državah 25.991 novih patentov, povprečno po en patent na vsakih 5800 oseb.
*
V	največjem ameriškem mestu New Yorku poučuje zdaj na osnovnih in srednjih šolah okoli 33.000 učiteljev.
*
V	Združenih državah je 600 javnih knjižnic s 130 milijoni knjig.
V	letu 1948 je bilo sklenjeno v Združenih državah nad 1,800.000 zakonov, to je za 10% manj kot 1946; tudi število ločitev zakona se. je zmanjšalo od 4,3 na 1000 (1946) na 2,8 na 1000 (1948).
«■
V	letu 1948 so prodali v inozemstvo nad 25 milijard ameriških cigaret, to je za 10% več kot leto preje.
-*
Združene države so leta 1948 izvozile za 191 milijonov dolarjev farmacevtskih predmetov, v glavnem penicilina in streptomicina.
*
V	Združenih državah je 76.000 diletantskih radiopostaj.
SAUER - 1IREBIJI
VINSKO ŽGANJE - SLIVOVKA - ŽLAHTNA ŽGANA VINA
VELEŽGANJARNA IN TOVARNA LIKERJEV
mmi BAwm > gs*az
!!I!II!I!II!I!IIIIIIII!I!I!IIIIII!I!IIIIIIIIIIIIII!IIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIII!III!I!I!!!IIII!IIIIIIIIII!IIII||||HIIMI
jk&H&m m ftosoi&ka dmkm v, Moviu
Uraduje ob ČETRTKIH in SOBOTAH od 9. do 12. ure
Pavličeva-ulica 7 (stara Einspielerjeva hiša)
ODBOR
najboljše
modno blago in perilo
Celovec - Klagenfurt Burggasse
SPECIALNA TRGOVINA
@plik
MIRO N FUSS
CELOVEC - KLAGENFURT Bahnhofstraße 15- Telefon 28-33
Dobavitelj bolniške blagajne
MAILII OGLASI)
iiimimmiimiiiiiimmiiiiiiiiiimmmniiimmiiimiHiiiintiiinmiiim Ženitna ponudba! — Vdovec, 31 let, po. šten, sposoben za vsako delo, želi spoznati Slovenko (25 do 35 let), tudi vdovo, (mogoče tudi Nemko). — Ponudbe poslati na „Kor. Kroniko“ pod značko „Iskrena ljubezen“. 521
Iščem nujno pridno, pošteno žensko, ki bi znala tudi molsti, za pomoč k sta. rejši gospodinji na malo posestvo. Plača po dogovoru.
Ana Skrinar, št. Rupert, p. Veliko. vec.Völkermarkt.	520
^	FOTOGRAF
B E L I A K - V i 11 a di
Poročne in darilne slike ter slike za legitimacije. Izvrševanje fotoamaterskih del.
Nov naslov: Posigasse 3, Tel. 49-36
■ 4:^. ■............ ..................................:	,_____________ -
tote, lama (mm, diimske m ßukmske mi^dsme
kupite najbolje pri
PETER DE CILLIA
FELDKIRCHEN - Telefon 73
in pri podružnici:
Celovec-Klagenfurt, Sb-Veiter Straße 35 > Tel. 28-38
......... ,__________________________________________
Vsak Američan povžije na leto okoli 5 kg rib in sorodnih proizvodov.
*
V Združenih državah je nad 270.000 gradbenih podjetij.
Haftepse
httietta dmi&a
ZA ELEGANTNO DAMO IN GOSPODA
DOBITE SAMO PRI
Jefaftfifi I če.
čežem -
OBSTPLATZ I

2a!Ueuaj/te
les. »nie. «ioinači na '.»-im
proizvod
KÖNIG PECILNI PRAŠEK!
V osmih dneh je Božič!
Draga gospodinja, premisli že sedaj, kako vesela bo Tvoja družina, če ji boš postavila za Božič na mizo pecivo, katero si sama spekla. In prav letos naj bo zopet tako, kakor je bilo ne. koč. Letos ima gospodinja že mnogo izbire, kajti med števil nimi König.ovimi navodili za uporabo s slikami boš našla go. tovo nekaj, kar boš lahko na. redila in bo tudi vsem teknilo. Nikar se ne boj, da Ti ne bi us. pelo, saj
König-pecilni prašek .je nenad. kriljiv!
K
6
i.
I
f
(
i

Kože
surove kože
kakor lisice, podlasice, dihurji, veverice, zajci, jazbeci kakor tudi vse kože divjadi in domačih živali nakupuje po dokazano
najvlšjih dnevnih cenah
Hans Wrann
Celovec - Klagenfurt, Priesterhausg. 4 Telefon 2695
[HUMANIC
v________
s

detet wsitiiski ieue&i
Božična darila!
URE VSEH VRST!
Dragulji, zlate in srebrne stvari
jedilni pribori pri urarju in juvelirju
FRANZ WIESER
Celovec - Klagenfurt
Bahnhofstraße 12
IMMMIIIIIIIHIIIIIIMfflllH
HadiaSUuHuU
Prodaja • popravila žarnice
Vaša strokovna trgovina
CELOVEC ■ Klagenfurt
BannhofstraBe 72 - Telefon 29 - 48
VEDNO VELIKA IZBIRA
ORIENTALSKIM IN PERZIJSKIH PREPROG.
na roko vozlanih in žametnih (veJournih) preprog ter tekačev.
Blago za pohištvo, zavese, pregrinjala za mize in divane.
Popusti za preprodajalce, hotele in gostilne. — Plačilne olajšave. — Da jemo v to stroko spadajoče nasvete za opremo sob, po želji tudi na licu mesta.
Strokovna trgovina za preproge, pohištveno blago in zavese
DIR. JOSEF RADLMAYR
BELJAK - VILLACH
TRGOVINA NA DROBNO:	POSTGASSE 4 TELEFON 47-67	444'
I
„Koroška Kronika« izhaja vsak petek. — Cena za naročnike mesečno, za tuzemstvo 2 S, v inozemstvo 5 S. - Uredništvo lista je v Celovcu, Völkennarktet Ring 25/ -Tel. 3651/02. — Igrava La oglasni oddelek v Celovcu, Volkermsrkter Ring 25/1 Tel 3651/96. — Mesečno naročnino je treba plačati .v naprej. — Rokoptef m n« vračaj o.
Tiska: Tiskarna „Carinthia" v Celovcu