369
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
9/
20
05
 –
 3
U
V
U
V
U
V
U
V
U
V
O
D
N
IK
O
D
N
IK
O
D
N
IK
O
D
N
IK
O
D
N
IK
POLOŽAJ GEODETSKE STROKE V DANAŠNJEM
TRENUTKU
Geodezija se na znanstveni, upravni in izvajalski sferi razvija v posameznih državah zelo različno.
Kot je bralcem že znano, je celo sistem šolanja geodetov v evropskih državah različen, kaj šele
družbeni status stroke v posamezni sredini. Mnogokrat delamo splošne primerjave o položaju
geodezije pri nas in v drugih državah, tako med članicami Evropske unije kot tudi ostalimi
evropskimi državami, pozabljamo pa, da si moramo mesto v družbi izboriti predvsem sami. V
nadaljevanju bom poskušal pojasniti svoje poglede na položaj stroke pri nas.
Mnogi analitiki, tako družbenega kot gospodarskega sistema, menijo, da smo še družba na prehodu
oz. tranzicijska družba, ki bo za zgraditev sodobne demokratične družbe in gospodarskega sistema,
neodvisnega od politike, rabila še kar nekaj časa. Mnogi, ki se srečujemo na različnih položajih,
smo pravzaprav generacija, ki se je šolala in dobršen del svoje aktivne delovne dobe preživela v
povsem drugem političnem in družbenem sistemu. Vzorce, ki smo jih bili navajeni, smo morda
mnogi nehote prenesli v povsem drug politični sistem, ki naj bi predstavljal sodobno demokratično
družbo, slonečo na privatni lastnini. Ko pa omenjamo lastnino, to pomeni, da je stroka tako
rekoč čez noč postala pomembna in nepogrešljivi člen v marsikaterih zadevah ob lastninskem
preoblikovanju kot tudi pri denacionalizaciji in še čem. Prisotni smo pri izredno pomembnih
tranzicijskih nalogah, pa vendar se zdi, da se nam družbeni status ni menjal. Za marsikoga smo
ostali le zemljemerci, ki nekaj merimo in marsikomu naredimo tudi kakšno krivico. V Sloveniji je
vendar skupina ljudi, ki se bori za dvig družbenega pomena stroke in nadaljnji razvoj geodezije
kot znanstvene panoge. Ob vse hitrejšem tehnološkem razvoju pa morda pozabljamo na delo
geodetov v praksi. Ogledalo stroke niso le naši znanstveni in strokovni dosežki, temveč in predvsem
rezultati ljudi, ki delajo v praksi. Verjamem, da se večina izvajalske sfere trudi, da bi naloge
opravljali čim bolj strokovno in v skladu z etičnimi načeli. Tu pa tam pa le prihajajo na dan
zadeve, ki nam kot stroki niso v ponos in ki nam morda ugled v družbi kvarijo. Moj apel je, da bi
se potrudili na vseh ravneh, da ne glede na politično prepričanje posameznikov poskrbimo za
korektno in strokovno ter etično izvrševanje nalog, neodvisno od naročnika. Samo to je lahko
garant, da se bo z razvojem družbe dvigoval tudi ugled stroke. Seveda apeli in priporočila niso
dovolj, geodezija v tržnih razmerah potrebuje močne kontrolne mehanizme, ki jih pa žal v stroki
še nimamo.
Uredniška politika naše revije gre v to smer, da se tako dosežki kot slabosti v stroki javno
obelodanijo, vendar marsičesa ne upamo javno povedati. Kot urednik si želim več javnega dialoga,
pa ne le med nami, temveč tudi z drugimi strokami, ki nas še vedno na nek način negirajo ali celo
javno blatijo. Dialog je nujen, sicer ni razvoja.
Anton Prosen
stevilka 3_05-ok.pmd 6.10.2005, 11:33369
370
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
9/
20
05
 –
 3
U
V
U
V
U
V
U
V
U
V
O
D
N
IK
O
D
N
IK
O
D
N
IK
O
D
N
IK
O
D
N
IK
Ta številka je nekako podopustniška in kljub temu, da se je ustvaril krog zvestih piscev, nam je
tokrat skoraj zmanjkalo gradiva. Z vztrajnim marketingom nam je uspelo spraviti revijo v tako
obliko, kot ste je vajeni. Hvala vsem za sodelovanje, bralkam in bralcem pa obilo zadovoljstva ob
jesenskem branju.
dr. Anton Prosen
Glavni in odgovorni urednik Geodetskega vestnika
stevilka 3_05-ok.pmd 6.10.2005, 11:33370