torek, 9. 8. 2022 ONE FINALE 8. SEZ Mestni M t i trg t Ptuj, 18. avgusta 2022, ob 18.00 www.otrocipojejo.si Štajerski TEDNIK COLOR CMYK Aktualno Ptuj, Slovenj Gradec z Korošci imajo novo kopališče, Ptuj betonsko ploščo  Stran 2 Letnik LXXV z št. 61 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,55 EUR Ptuj, torek, k 99. avgusta 2022 Aktualno Sp. Podravje z Kolesarji zaradi lastne varnosti velikokrat kršijo zakonodajo Videm z Selani o rušenju mosta obveščeni po rušenju Tvegati glavo ali kazen za 40 evrov?  Stran 2 Podjetništvo Podravje z Ptujska klet ostaja v rokah sedanjih lastnikov  Stran stran 1 Številne glavne ceste v Spodnjem Podravju, ki so izredno prometne, so po večini brez ustreznih površin za kolesarje. Zato je že nekaj časa aktualno vprašanje, kaj naj izberejo kolesarji na obremenjenih prometnicah – vožnjo po varnejšem pločniku ali tvegati glavo na cesti ... Več na strani 3. 5 V središču Podravje z Kako priti do tečaja in digitalnega bona za starejše  Strani 6 in 7 Kmetijstvo Podravje z Negotova oskrba z mineralnimi gnojili  Stran 9 Ljudje in dogodki Ptuj z »Na sejem moraš priti, nekaj kupiti in se poveseliti«  Stran Foto: Črtomir Goznik 17 Kronika Starše z Iz kuhinjske pipe priteče rjava ali črna voda 24 torkova izdaja  Stran Ptuj z Videm z Pocenitve ogrevanja ni pričakovati, prej podražitev Reševanje vrtčevske stiske ostaja pri županovi obljubi, starši v negotovosti 53  Stran 3 Mestni trg Ptuj, 19. avgusta 2022, ob 19.30 21. avgusta 2022, ob 18.00  Strani 6 in 7 3RVDPH]QLYHĀHU 12 EUR Skupna - dvojna YVWRSQLFD(85 Štajerski TEDNIK torek, 9. 8. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 9. avgusta 2022 Videm z Občina zatajila pri obveščanju krajanov Ptuj, Slovenj Gradec z Kaj vse lahko zraste s pomočjo evropskih sredstev Selani o rušenju mosta obveščeni po rušenju Korošci imajo novo kopališče, Ptuj betonsko ploščo Po skoraj devetih letih so prebivalci ob potoku Polskava le dočakali začetek urejanja potoka. Projekt pozdravljajo tudi na Selih pri Vidmu, saj bo ureditev potoka omogočila širitev naselja, so pa Selani razočarani nad obveščanjem občine o poteku projekta. Presenetil jih je namreč pogled na potok, saj mosta, ki povezuje Sela z zaselkom hiš v Zgornji Pristavi, naenkrat ni bilo več. Mestna občina (MO) Slovenj Gradec je s pomočjo evropskih sredstev zgradila novo, sodobno in lično mestno kopališče s štirimi bazeni, dva sta notranja in dva zunanja. Poimenovali so ga Aqualatio. Koristili so sredstva mehanizma Celostnih teritorialnih naložb (CTN), vrednost investicije je bila 10,5 milijona evrov. Mitja Horvat iz VGP Drava, ki je izvajalec del, očitke o neobveščenosti krajanov zavrača in pravi, da krajane o izvajanju projekta obvešča občina, in sicer preko občinskega glasila občine Naš glas in v okviru socialnih omrežij. Kot je slišati na terenu, pa občina svoje naloge (tokrat) ni opravila. V občinskem glasilu je bilo sicer najavljeno, da naj bi podjetje Pomgrad v juliju zrušilo stare mostove in začelo gradnjo novih in da bodo občani o obvozih obveščeni preko spletne strani občine in socialnih omrežij. Na spletni strani občine obvestila o zapori ceste tudi po več tednih od rušitve mostu na Selih ni mogoče najti, na socialnem omrežju pa se je objava pojavila dan po tem, ko so se začeli krajani pritoževati, je zaupal eden izmed Selanov. Ne le, da obvestilo ni bilo pravočasno objavljeno, očitno na občini pričakujejo, da imajo vsi občani ustvarjen še facebook profil oz. da so vešči brskanja po spletu. Foto: Nika Hölcl Slovenjgraški Aqualatio je športno-rekreativni center z notranjim in zunanjim bazenom, velneško ponudbo, prostori za vadbo, zdravstveno-rehabilitacijskim centrom in otroško igralnico. Notranji bazen (na fotografiji) ima dvižno dno za lažje učenje plavanja in izvajanje terapevtskih vaj v vodi. Foto: Mojca Vtič Občina Videm je dan po zrušitvi mostu na Selih (Krčekov most) na družbenem omrežju objavila, da so se začela rušitvena dela na mostovih in brveh. Do postavitve novih mostov je na lokalnih cestah popolna zapora cestišča. Obvoz poteka po cesti ob Polskavi. Prečkanje potoka je možno preko mostu v Trnovcu (cesta Sela–Dolena). Dodatno so v VGP Drava pojasnili, da so pred začetkom rušenja mostov v Lancovi vasi, Selah, Apačah, Trnovcih in Barislovcih izdelali elaborat začasne prometne ureditve, kjer je predvidena tudi časovnica izvajanja del. Elaborat so pred začetkom del na terenu predali občini Videm in občini Kidričevo, ki sta podjetju tudi izdali odločbi o uporabi javnih poti. Nadalje, obvestilo o popolni zapori v kraju Sela ter Trnovec so posredovali skupni občinski upravi ter Policijski postaji Ptuj, prav tako so pred začetkom del izdelali elaborat nultega stanja ter elaborat uporabe javnih poti v času gradnje, ki so jih tudi predali Občini Videm ter Občini Kidričevo. Urejajo poplavno varnost in možnost gradnje hiš Foto: Mojca Vtič Obvestilo o zapori ceste je občina objavila, ko je bila cesta s Sel v Zgornjo Pristavo že neprevozna. Potok Polskava je bil reguliran konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja, pred dobrimi desetimi leti pa je pokazal, koliko škode lahko povzroči sicer miren vodotok. Država je najavila ureditev Dravinje s Polskavo do leta 2015, a aktivnosti so kaj hitro potihnile. Pred petimi leti sta se v projekt vključili občini Videm in Kidričevo in se zavezali, da bosta financirali pripravo dokumentacije. Po skoraj devetih letih od prvih aktivnosti je januarja letos VGP Drava začelo pripravljalna dela. »Obenem z ureditvijo Polskave urejamo tudi prostorsko politiko na območjih KS Sela in KS Lancova vas. Po sprejetju občinskega prostorskega načrta (OPN) občine Videm v letu 2015 je bila namreč onemogočena gradnja novih objektov na poplavnih območjih ob Polskavi,« je dejal podžupan Matjaž Klasinc. Na občini predvidevajo, da bo gradnja na tem območju po ureditvi Polskave mogoča brez omejitev, povezanih s poplavno ogroženostjo. »Omejitve bi ostale zgolj na območju naselja Trnovec med cesto in Polskavo. Končno stanje glede možnosti gradenj bo znano po zaključku gradbenih del, ko bo izvedena nova hidrološko hidravlična študija,« je še dodal Klasinc. MV Denar iz mehanizma CTN je bil v finančnem obdobju 2014–2020 na voljo izključno mestnim občinam, ptujska ga je potrošila za obnovo tržnice, stare steklarske in pokopališča pri šolskem centru, kjer je nastal spominski park. Za projekt obnove tržnice in pokopališča so mestni svetniki odločitev sprejeli v mandatu prejšnjega župana Mirana Senčarja, za staro steklarsko pa v aktualnem mandatu županje Nuške Gajšek; obnova je še v izvedbi. Slovenjgradčani z odločitvijo več kot zadovoljni V MO Slovenj Gradec so izredno zadovoljni, da so se lotili novogradnje kopališča. Sicer so ga že imeli, a so želeli občanom ponuditi nekaj več. „Razlog za odločitev o novogradnji kopališča je zelo preprost: občanke in občani si zaslužijo sodoben bazenski kompleks z raznovrstno ponudbo. Ob tem lahko objekt, kakršen je Aqualatio, seveda precej prispeva k privlačnosti Slovenj Gradca za obiskovalce ter dopolnitvi turistične ponudbe. Odločitev in predvsem močna želja zgraditi nov bazenski kompleks sta bili prisotni vrsto let, njuno uresničitev je omogočila uspešna prijava na razpis CTN. S pomočjo pridobljenih evropskih sredstev smo lahko v letu 2020 začeli gradnjo.“ ciji, sprostitvi in spodbujanju druženja ter zdravega načina življenja. Verjamemo, da bodo občanke in občani Aqualatio dobro sprejeli in ga s pridom uporabljali, nedvomno bo privabil tudi obiskovalce od drugod. Čez poletje omogočamo brezplačni avtobusni prevoz do bazena in nazaj vsem, ki so od kopališča oddaljeni več kot štiri kilometre. Komaj čakamo, da ponudbo kompleksa jeseni dopolnimo še z Urbanim parkom, kjer bodo na voljo skate park, pump track, fitness na prostem in plezalna stena. Računamo tudi na novo finančno perspektivo, ki nam bo omogočila vnovično prijavo na razpis za sofinanciranje druge faze kompleksa.“ MO Slovenj Gradec je za ureditev kopališča Aqualatio namenila 10,5 milijona evrov, polovico denarja sta prispevala EU in Ministrstvo za okolje. Vložek EU je 4,1 milijona evrov, sofinanciranje ministrstva znaša dober milijon evrov. Eko sklad je prispeval 900 tisočakov, razliko (4,4 milijona evrov) pa MO Slovenj Gradec. V uradu župana Tilna Kluglerja so povedali, da so se projekta lotili predvsem zaradi ljudi. Fizioterapije, plavalni tečaji, vadbe, krepitev zdravja … Foto: MO Slovenj Gradec Upravitelj Aqualatia je javni zavod Spotur. Kopališče ni namenjeno zgolj rekreaciji, plavanju in preživljanju prostega časa, na lokacijo so pripeljali tudi druge vsebine. Zdravstveni dom Slovenj Gradec izvaja program fizioterapije, vodene terapije in delavnice. Od jeseni bodo koriščenje kopališča (posebne ponudbe, ugodnosti) ponudili podjetjem, društvom in drugim skupinam, organizirali bodo posebne programe za promocijo zdravja na delovnem mestu, vodene vadbe in plavalne tečaje. Jeseni dodatne vsebine, v naslednjih letih še Kopališče z večstoletno druga faza tradicijo Aqualatio so odprli 24. junija, uradni začetek kopalne sezone je bil letošnji 7. julij. Vtisi in ocene so po mesecu dni nadvse pozitivni. „Obiskovalci so navdušeni nad urejenostjo in sodobnostjo objekta, nad tem, da je kopališče prilagojeno osebam z omejitvami in tudi nad spremljevalno ponudbo. V prvih 12 dneh kopalne sezone smo zabeležili več kot 1.800 kopalcev, kar pomeni najmanj 150 na dan, četudi vreme v tistih dneh ni bilo vedno ravno poletno,“ so pojasnili v uradu župana MO Slovenj Gradec. „Dobili smo sodoben in lep objekt, namenjen športu, rekrea- Vrednost Aqualatia 10,5 milijona evrov Zgodovina kopališke dejavnosti v Slovenj Gradcu ima, enako kot Ptuj, več stoletij trajajočo tradicijo. Iz pisnih virov je moč razbrati, da je skoraj toliko kot mesto stara tradicija kopanja in plavanja. Prebivalci slovenjgraškega območja so že leta 1498 množično obiskovali mestno kopališče. Leta 1938 so odprli enega najmodernejših kopališč v Sloveniji in Kraljevini Jugoslaviji. Lokalna oblast ga je skozi desetletja večkrat obnovila in dopolnjevala vsebine. Pred dvema letoma so se odločili za čisto novo kopališče z dvema notranjima in dvema zunanjima bazenoma. Mojca Zemljarič Ptujska betonska tržnica 6,2 milijona evrov Medtem ko je slovenjgraška občina poskrbela, da se lahko občani v vročem poletju ohladijo, pa je ptujska del središča mesta z obnovo tržnice naredila nevzdržno vročega. Da bo tako, so ljudje opozarjali že pred gradnjo, ko so nasprotovali sečnji dreves, a jih je mestna oblast gladko ignorirala. Mesto je za debelih šest milijonov evrov dobilo ogromen betonski plato, ki drugemu kot organizaciji prireditev (pa še to samo v vremenu, ko ne pripeka vročina) žal ne služi. Tržničarji, ki so na Ptuju že tako ali tako zdesetkani, se na novi tržnici nikakor ne (z)najdejo. Vrata je že tudi zaprla trgovinica z izdelki s kmetij, gostinski lokal pa bolj kot ne diha na škrge. Posebne dodane vrednosti, ki bi jo mesto, predvsem pa ljudje, dobili z obnovo tržnice, pač ni moč najti. Od tega, da so se arhitekti z obnovo tržnice okitili s priznanji, mesto Ptuj in Ptujčani žal nimajo popolnoma nič. Za primerjavo dodajmo še finančne podatke o obnovi ptujske tržnice. Vrednost celotnega projekta se je končala pri 6,2 milijona evrov; najprej so ga ocenili na 2,5, nato na 4,8, na koncu je vse skupaj stalo krepkih šest milijonov evrov. Prispevek EU je znašal 3,4 milijona evrov, sofinanciranje države pa 850.000 evrov. Foto: ČG torek, 9. 8. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK Aktualno torek z 9. avgusta 2022 3 Ptuj z Projekcija pred novo ogrevalno sezono Pocenitve ogrevanja ni pričakovati, prej podražitev Ptujčane so v začetku leta vznejevoljile visoke cene ogrevanja. Skokovito rast cen so v Javnih službah (JS) Ptuj, ki v mestu ob Dravi upravljajo s sistemom daljinskega ogrevanja, pripisali višjim nabavnim cenam za zemeljski plin. Od slednjega je namreč skoraj v celoti odvisno ogrevanje Ptuja. Čeprav smo sredi vročega poletja, se že marsikdo sprašuje o stroških ogrevanja. Skrb je toliko bolj na mestu, saj so cene energen- stran 3 tov zelo nepredvidljive, podražitve pa skoraj vsakodnevne. Cene zemeljskega plina so začele nenadzorovano rasti že v lanskem letu, Vgrajujejo nov kotel v vrednosti milijon evrov KP Ptuj se v dejavnosti ogrevanja več ne vidi V dejavnosti daljinskega ogrevanja mesta Ptuj je minula leta sodelovalo tudi Komunalno podjetje (KP) Ptuj, ki je toploto proizvajalo v kogeneracijskih napravah. Te je prav tako poganjal zemeljski plin, produkt sta bila toplota in elektrika. Dokler so za proizvodnjo v kogeneracijah prejemali državno podporo, je ta bila rentabilna oziroma smiselna, z iztekom obdobja podpore je kogeneracijska proizvodnja postala bistveno dražja. Direktor KP Ptuj Janko Širec je dejal, da bodo kogeneracije zagnali le v primeru, če peči JS ne bi zmogle pokrivati potreb ogrevanja. Kogeneracij sicer za zdaj nimajo namena posodabljati ali kupovati drugih (tako bi namreč lahko znova prišli do državne subvencije). Po besedah Širca jih dejavnost ogrevanja ne zanima, da bi se vključevali kot investitor. Sicer pa ptujska Komunala prav tako potroši znatne količine zemeljskega plina. Koristijo ga na centralni čistilni napravi, s plinom ogrevajo objekte v Puhovi ulici, kjer je sedež podjetja, v preteklosti so z njim poganjali kogeneracijo za soproizvodnjo toplotne in električne energije. Enako kot JS imajo zaloge plina zakupljene do konca leta, nabavljali so ga namreč v skupnem javnem naročilu. Za naslednje leto bodo šli v razpis samostojno, je povedal direktor Širec. Foto: Črtomir Goznik v prihodnjem letu in kako bo z dobavo, v JS Ptuj lahko le ugibajo. „O ceni in dobavljivosti ne moremo govoriti, saj so razmere na trgu, sploh z zemeljskim plinom, kaotične. Kakršnekoli napovedi so v tem trenutku preuranjene.“ V podjetju sicer spremljajo ukrepe, ki jih vlada načrtuje za blažitev draginje, tudi regulacije cen zemeljskega plina. „Če bodo ukrepi vključevali sisteme daljinskih ogrevanj, se jih bomo zagotovo poslužili.“ Foto: ČG Tako kot marsikaj drugega je tudi sistem daljinskega ogrevanja na Ptuju zastarel, povprečna starost kotlov je 36 let. od začetka vojne v Ukrajini pa so dobesedno podivjale. Ptujčane, ki so priključeni na sistem daljinskega ogrevanja, je podražitev krepko udarila po žepu že v lanski sezoni. Cene ogrevanja naj bi po pojasnilu JS Ptuj v začetku nove ogrevalne sezone načeloma ostale na sedanji ravni, po novem letu pa je najverjetneje pričakovati podražitve. „Trenutno kaže, da bo cena za začetek ogrevalne sezone 22/23 nespremenjena. Kakšna bo v naslednjem letu, še ne moremo napovedovati, dokler ne bodo znani vsi relevantni podatki. Malo verjetno je, da bi se cena, glede na stanje energentov na trgu, nižala,“ so povedali v občinskem javnem podjetju. Rezerv za morebitne prihranke na sistemu ni Zanimalo nas je, ali sistem omogoča kakršnokoli racionalizacijo, ki bi pomenila prihranke tako za podjetje kot za kupce. Manevrskega prostora ni, razen ukrepa nižanja temperature v prostorih, se glasi odgovor ptujskega proizvajalca in distributerja toplotne energije. „Rezerv v finančnem smislu ni. V tehničnem smislu pa ni zanemarljiv prihranek pri končnih odjemalcih, ki lahko z znižanjem temperaturnega režima in podaljšanim časom ogrevanja prihranijo pri porabi primarnih energentov.“ Plin do konca leta, za naslednje leto teče razpis JS Ptuj imajo zemeljski plin zakupljen do konca leta, za nakup novih zalog so v fazi javnega naročila. Kako se bo postopek iztekel, po kakšni ceni bodo dobavljali plin Ptujski sistem daljinskega ogrevanja, na katerega je priključena večina stanovanjskih blokov (2.100 stanovanj), bolnišnica, zdravstveni dom, vrtci, šolski center, gimnazija, delavnice Slovenskih železnic ..., je zastarel. Plinske peči (kotli) so dotrajane in iztrošene, povprečna starost ogrevalnih naprav se giblje okoli 36 let, so povedali v JS Ptuj. Enega od kotlov so lani zaradi dotrajanosti iz uporabe izločili, nadomestili ga bodo z novo pečjo na lesno biomaso nazivne moči 3,2 MW. Investicijo, težko dobre tri milijone evrov, so že zagnali. „Rekonstrukcija kotlovnice na Volkmerjevi cesti se je začela. Predvidevamo, da bi nov kotel na lesne sekance vgrajevali v avgustu. Zalogovnik biomase gradimo neposredno na levi strani kotlovnice. Vrednost celotne investicije, torej modernizacije kotlovnice oziroma projekt daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB), je ocenjena na 3,2 milijona evrov. Vrednost kotla nazivne moči 3,2 MW in pripadajoče strojno-tehnološke opreme je dober milijon evrov, dobavitelj lesno biomasnega kotla je podjetje Metallum Zorman.“ Mojca Zemljarič Sp. Podravje z Kolesarji zaradi lastne varnosti velikokrat kršijo zakonodajo čajo nenadoma in peljejo nazaj na cesto. Tvegati glavo na cesti ali kazen za 40 evrov na pločniku? Nekateri kolesarji raje na cesto kot na stezo Številne glavne ceste v Sp. Podravju, ki so izredno prometne, so po večini brez ustreznih površin za kolesarje. Kolesarskih stez je zelo malo, če že, pa so te nepovezane. Zlasti v luči nedavne tragične prometne nesreče, kjer je po nesrečnem spletu okoliščin življenje izgubila deklica kolesarka, je – sicer že nekaj časa – aktualno vprašanje, kaj naj izberejo kolesarji na cestah, ki so izjemno prometne, toda brez ustreznih površin zanje. Naj pot nadaljujejo po vozišču ceste, kot narekuje zakon in s tem glavo dobesedno postavijo na pladenj, ali pa se zaradi varnosti zavestno odločijo za prekršek in tam, kjer je mogoče, peljejo po pločniku, ki sicer ni označen zanje ... Pogosto pa je opaziti tudi nasprotno plat zgodbe. Kolesarji, predvsem športni in drugi, namreč kljub temu da imajo na voljo ustrezne kolesarske površine, raje vozijo po cesti, saj da so na njih hitrejši. Težava pa vedno ni samo v kolesarjih, ampak tudi v tem, da steze niso primerno vzdrževane oz. očiščene in so kot take še bolj nevarne za zdrs ali padec, ter v slabi, nekonsistentni infrastrukturi. Kazen za vožnjo s kolesom po pločniku za pešce ter za neuporabo površin, dovoljenih zanje, znaša 40 evrov. Kako pa je glede odgovornosti za prometno nesrečo, če kolesar ne vozi po kolesarski stezi, temveč po cesti? »Preverijo se vse okoliščine, ki so vplivale na nastanek prometne nesreče. Na podlagi tega se ugotovi odgovornost zanjo. Kolesar, ki vozi po vozišču namesto po kolesarski stezi, ni avtomatsko odgovoren za prometno nesrečo. Je pa storil prekršek, ker ni vozil po kolesarski stezi. V vsakem primeru bo oglobljen za ta prekršek,« so pojasnili na generalni policijski upravi. Sicer pa je prepovedana tudi vzporedna vožnja dveh kolesarjev na cesti. Kolesarji morajo voziti drug za drugim, razen na kolesarski poti, toda le v primeru, če širina poti to omogoča. Monika Horvat Lani je skoraj v vsaki 11. prometni nesreči, ki se je končala s smrtnim izidom, življenje izgubil kolesar. Daleč največ prometnih nesreč se sicer dogaja na regionalnih cestah, kar seveda ne čudi, saj so te tudi najbolj prometne. Številne tukajšnje ceste, celo najbolj prometne, zlasti od Ptuja proti Ormožu ter haloškim občinam, kjer že predolgo čakajo na zdavnaj obljubljeno sedaj že bivšo hitro cesto, ki bi prav gotovo izboljšala prometno varnost in zmanjšala nevzdržen promet tovornjakov in vlačilcev, pa so v glavnem še vedno brez ustrezne kolesarske infrastrukture. Kolesarskih stez je zelo malo, tam, kjer so, pa so nepovezane. V tem času sicer urejajo kolesarsko infrastrukturo iz Ptuja preko Markovcev do Gorišnice ter proti Slovenskim goricam, a bo še nekaj časa trajalo, da bo končana. Kolesarji, ki veljajo za bolj ranljive udeležence prometa, se tako pogosto sprašujejo, ali naj namesto vožnje po izredno prometnih glavnih cestah, tam, kjer je sploh mogoče, raje izberejo pločnik. Problematika je aktualna tudi v luči nedavne izjemno tragične nesreče, ki se je zgodila v Markovcih, v kateri je življenje sicer po nesrečnem spletu okoliščin izgubila mladoletna, komaj 11-letna kolesarka. Toda zakonodaja je jasna, policisti so neomajni. »Vozniki koles morajo voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni oziroma niso prevozne, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje,« narekuje 93. člen zakona o pravilih cestnega prometa. Vožnja po pločniku, četudi gre za zelo prometne in nevarne ceste, kjer dobesedno glavo kolesarji postavijo na pladenj, je tako prepovedana. V sicer redkih primerih, kjer so kolesarske steze zgrajene, pa je težava, da se kon- Lani umrlo deset kolesarjev 2018 2019 2020 2021 Število Število smrtnih prometnih nesreč žrtev 18.322 91 18.954 102 15.039 80 17.050 114 Število smrtnih žrtev med kolesarji 8 9 8 10 Vir: Letno poročilo o delu Policije 2021 Foto: ČG Izredno prometna cesta Ptuj–Ormož je zelo nevarna za kolesarje, saj kolesarskih stez ni, čeprav so izven naselij dovoljene hitrosti tudi do 90 km/h. Tudi pločniki, po katerih je sicer vožnja s kolesom prepovedana, niso povsod urejeni. Štajerski TEDNIK torek, 9. 8. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 torek z 9. avgusta 2022 Lenart z Investicije v Voličini Markovci z Dolgoletna prizadevanja za celovito prenovo središča občine Osrednji trg v treh nivojih Markovčani še vedno brez osrednjega trga Osrednji trg v naselju Spodnja Voličina, ki je velik približno 1.000 m2 in leži med gostinskim lokalom, kulturnim domom in trgovino, doživlja temeljito prenovo. V Markovcih si že dolga leta prizadevajo za ureditev trga v središču kraja in gradnjo fontane. Projekt, ki naj bi imel tudi podporo občanov, že skoraj deset let stoji, njegovo realizacijo pa je takrat preprečilo šest občinskih svetnikov. Novo podobo trga si je zamislil arhitekt Črtomir Čuček, prostor bo urejen nivojsko, povezan pa bo s stopnicami. Osrednji lik prvega platoja ob kulturnem domu bo spomenik NOB, posvečen padlim domačinom, talcem in umrlim v koncentracijskih taboriščih, glavna točka drugega bo ob osamosvojitvi posajena lipa, simbolno drevo naših slovanskih prednikov, tretji nivo pa se bo razprostiral vse do parkirnih prostorov pred vaško trgovino. Obnova bo stala približno 200.000 evrov, končana bo do jeseni, med drugim bodo očistili tudi omenjeni spomenik, trg bo poleg tega dobil še novo zasaditev, javno razsvetljavo, klopi in pitnik za vodo, kot takšen pa bo primeren tudi za organizacijo kakšnih dogodkov. Foto: SD Staro vaško jedro v Spodnji Voličini bo kmalu dobilo novo podobo; trije nivoji bodo med seboj povezani s stopnicami. To pa ni edina večja investicija, ki se je je v Voličini v zadnjem času lotila lenarška občina. Pred dvema letoma so v Voličini za skoraj 240.000 evrov obnovili čistilno napravo, še vedno poteka slabih 690.000 evrov vredna energetska sanacija šolske stavbe, ki bo dobila izolirano fasado, streho in tla ter bolj varčno ogrevanje – z zemeljsko energijo z geotermalnimi sondami. Letošnjega leta pa se veselijo tudi gasilci PGD Voličina, saj bodo bogatejši za dve ključni pridobitvi: povsem nov gasilski dom in gasilsko vozilo v skupni vrednosti pol milijona evrov. Naselje Voličina velja za tipičen primer slovenske gručaste vasi s starim vaškim jedrom, ki se je izoblikovalo v okolici cerkve. Kraj je prvič omenjen v knežjem urbarju leta 1265, posesti pa so bile v lasti hrastovškega in vurberškega gospostva. V okolici cerkve svetega Ruperta, o kateri pisni viri pričajo že leta 1443, so razporejene zidane stavbe trškega značaja: župnišče, stara šola iz leta 1763, nekdanja trgovina in gostilna ter hiša z letnico 1829 v kamnu. Senka Dreu Cerkvenjak z Novo parkirišče v središču Želijo si še lokalno tržnico Kot v številnih drugih občinah tudi v Cerkvenjaku primanjkuje parkirnih mest, še zlasti v bližini šole, vrtca in občinske stavbe. Zato se je vodstvo občine lani odločilo za nakup zemljišča v neposredni bližini šole in vrtca, na katerem je stala tudi stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem. Nakup je stal 80.000 evrov, za kar je bilo treba sprejeti rebalans občinskega proračuna, na 1.200 kvadratnih metrov veliki parceli pa so najprej porušili dotrajana objekta in zemljišče očistili. Območje ob poslovnem centru Markovci v velikosti okoli 1.000 m2, ki je v lasti Občine in Športnega društva, je tako še vedno nedotaknjeno, kljub temu da so preko javnega natečaja leta 2012 celo izbrali najustreznejšo arhitekturno urbanistično rešitev. Slednja je še vedno aktualna in je ne nameravajo spreminjati. Župan Milan Gabrovec je že leta 2014 izpostavil, da bi z ureditvijo trga polepšali središče občine. Nič drugačnega mnenja ni danes, saj se še vedno zavzema za izvedbo projekta. Najverjetneje bi se to lahko zgodilo v prihodnjih letih v okviru izgradnje novega športnega parka Korant Markovci, katerega investitor je Športno društvo Markovci, ki ima v rokah stavbno pravico. 200.000 evrov jim je uspelo pridobiti na letošnjem občinskem razpisu za izgradnjo športne infrastrukture. Celotna vrednost investicije je okoli 350.000 evrov. Letos bodo urejali projektno dokumentacijo, izbiro izvajalca in gradbena dela pa naj bi predvidoma začeli prihodnje leto. Foto: občina Markovci Idejna zasnova ureditve trga v središču občine Markovci Občinska uprava ureditve trga ni umestila v letošnji proračun Umestitev trga je predvidena med poslovno-stanovanjskim objektom in igriščem Markovci, kjer sta trenutno travnata površina in objekt Športnega društva Markovci. Slednjega nameravajo podreti in nato v neposredni bližini zgraditi že omenjeni novi Športni park Korant. Kot so sporočili z občinske uprave, izgradnja občinskega trga terminsko še ni določena, prav tako ga niso umestili v letošnji proračun, še prej pa morajo dati zeleno luč za izvedbo naložbe občinski svetniki. Po idejni zasnovi je osrednji prostor trga fontana s korantom, okoli njega pa so razporejena sedišča. Poskrbeli bodo tudi za ozelenitev območja z drevesi. Ob izdelavi investicijske dokumentacije pred desetimi leti so investicijo ocenili na okoli 260.000 evrov. Ker so se v tem času gradbena dela zelo podražila, bo treba za izvedbo predvideti precej več denarja. Estera Korošec Ptuj z Odziv občine na poziv civilne iniciative Očitke, da sedijo križem rok, zanikajo „Mestna občina (MO) Ptuj odločno zavrača očitke, da v prizadevanjih za ptujsko obvoznico in obnovo Ormoške ceste nismo naredili ničesar. Nasprotno: v tem mandatu smo naredili velik korak naprej in tudi v medresorski delovni skupini smo si ves čas zelo prizadevali, da bi se čim bolj približali končni odločitvi in začetku del,“ so se na javni poziv, ki so ga spisali v Civilni iniciativi (CI) za gradnjo ptujske obvoznice, odzvali v vodstvu lokalne skupnosti. Pojasnili so, da je oziroma bo investitorka obnove Ormoške ceste država in ne občina. Slednja pri investiciji nastopa le kot sofinancerka pri gradnji pločnikov, javne razsvetljave in ostale komunalne infrastrukture. Dodali so, da je treba jasno vedeti, da sta obnova Ormoške in gradnja obvoznice dva povsem ločena projekta. Na MO Ptuj so povedali, da se gradnja pločnika ob glavni cesti skozi Spuhljo in Ormoško vleče od leta 2008, ko je bila izdelana tudi idejna zasnova za ureditev kolesarske steze. Na državni direkciji za infrastrukturo (DRSI) so v komunikaciji z občino glede dotične ceste navedli, da je ta potrebna celovite rekonstrukcije in zgolj samostojna gradnja pločnika zaradi tega ne pride v poštev. Projektno dokumentacijo, ki jo je DRSI pripravila za celovito obnovo Ormoške, je CI po navedbi MO Ptuj označila kot nesprejemljivo. „Zato je šla država leta 2021 namesto v izvedbo v novo projektiranje, v skladu z zahtevami CI. Rešitve, ki so bile med drugim pripravljene, so bile takšne, kot jih danes lahko vidimo v Podvincih in delno na Slovenskogoriški cesti. Na podlagi pobud in zahtev CI je bilo z naročnikom DRSI in projektanti izvedenih več sestankov in predstavitev projekta. Dogovorjeno je bilo, da gre naročnik v spremembo projekta in izvedbo mešanih površin za kolesarje in pešce. Skladno z zahtevami je nova projektna dokumentacija pripravljena na minimalne dovoljene širine. Po informacijah, ki smo jih prejeli od DRSI, je nova projektna dokumentacija v recenziji, ki bo dokončana do konca meseca. Sledi priprava javnega naročila za izbor geodeta in pričetek parcelacije. Krajani bodo pravočasno obveščeni o postopku, kjer bo prikazan tudi poseg. Ostale nadaljnje aktivnosti so odvisne od pridobitve pravnomočnih odločb in odkupov zemljišč.“ Severna obvoznica S5 opt je najprimernejša Lokalna skupnost je mnenja, da je varianta obvoznice S5 opt, ki so jo v delovni skupini izbrali na marčevskem sestanku, najoptimalnejša. „Ker so prednosti variante S5 opt očitne, ocenjujemo, da nadaljnja podrobnejša projektna obdelava ostalih variant ter njihova podrobnejša primerjava nista smiselni, saj ne bi prinesli bistveno drugačnih ugotovitev o primernosti posameznih variant.“ V kabinetu županje MO Ptuj so spomnili še na prizadevanja v zvezi z novo cestno povezavo, ki bi bila do novega ptujskega pokopališča vzporedna z Dornavsko cesto in bi Ormoško lahko razbremenila gostega, tudi tovornega prometa. Idejo o tem in finančno oceno projekta so posredovali na infrastrukturno ministrstvo. Ponovili so tudi, da odstop od sporazuma, da se sme nova cesta Ormož–Markovci priključiti na regionalko Zavrč– Ptuj, kar zahteva CI, zaradi določil obligacijskega prava ni mogoč. Mojca Zemljarič Foto: SD Na novem cerkvenjaškem parkirišču bi radi prihodnje leto postavili lokalno tržnico. Parkirišče, na katerem je prostora za najmanj 30 avtomobilov, je že na voljo za parkiranje, vendar za zdaj ostaja gramozirano. Kot pravi župan Marjan Žmavc, bo tako do prihodnjega leta, ko ga bodo še asfaltirali. »Naša ideja ni bila zgolj zagotovitev dodatnih parkirnih mest za občane in obiskovalce, pač pa prostor sredi naselja izkoristiti tudi za lokalno tržnico. Pripravili smo projekt, s katerim bomo preko LAS Ovtar Slovenskih goric kandidirali za sofinanciranje iz EU. Upamo na najboljše, da bomo torej lahko parkirišče še preplastili, postavili tržnico in dodali polnilnice za električne avtomobile.« Na avtobusni postaji ob glavni cesti skozi Cerkvenjak in neposredno nad novim parkiriščem so postavili še nadstrešnico, ki čakajoče potnike varuje pred slabim vremenom. SD Foto: ČG V MO Ptuj so navedli, da bi lahko bila Ormoška cesta po načrtih, ki so že bili izdelani, a se jih je zaradi zahtev CI spremenilo, urejena podobno kot je to v Podvincih in Slovenjegoriški cesti. Štajerski TEDNIK torek, 9. 8. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podjetništvo torek z 9. avgusta 2022 5 Ptuj, Podravje z Poslovanje kleti boljše, a še v rdečih številkah Ptuj, Markovci z Dela na glavni državni cesti V Spuhlji pokrpali 270 m ceste Klet ostaja v rokah sedanjih lastnikov Cestno podjetje Ptuj (CPP) je v sklopu koncesijske pogodbe minuli teden v Spuhlji na novo asfaltiralo odsek glavne ceste, ki povezuje Ptuj z mednarodnim mejnim prehodom Zavrč ter sosednjo Hrvaško. Cesta je v spodnjepodravski regiji ena izmed prometno bolj obremenjenih. Foto: MZ Rezkanje stare asfaltne prevleke in polaganje nove so delavci CPP opravili konec minulega tedna. „Na cesti smo izvedli krpanje vozišča v skupni dolžini 267 metrov. Vozišče smo rezkali v globino pet centimetrov, položili smo novo obrabno plast asfalta, podlago pa prav tako izravnali z asfaltno zmesjo. Gradbena dela v vrednosti 25.000 evrov je koncesionar, CPP, izvedel v sklopu koncesijske pogodbe,“ so pojasnili na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI), ki upravlja državne prometnice. Te dni ponovno gradbišče na markovskem mostu Povedali so tudi, da bodo na tej isti cesti, nekoliko nižje v občini Markovci, nadaljevali načrtovano investicijo na mostu med Markovci in Bukovci, ki so jo zaradi tragičnega dogodka konec meseca junija prekinili. „Zaradi tragične nesreče, ki je prizadela tudi delavce na gradbišču, ter pietete do žrtve in svojcev smo na željo izvajalca del in z odobritvijo nadzora sanacijska dela začasno ustavili. Zato smo odstranili tudi vso prometno signalizacijo. Dela bomo predvidoma nadaljevali v tem tednu.“ MZ Slovenija z Natečaj Moja dežela do 9. septembra Med glampingi vodijo Bioterme Tistim mestom, krajem, tematskim potem …, ki bodo prejeli največ vaših glasov, bodo pripadla posebna priznanja za najlepši in najgostoljubnejši kraj po izboru ljudstva. Foto: Bioterme Sodeč po trenutnih rezultatih spletnega glasovanja med najlepšimi glampingi v Sloveniji najbolje kaže tistemu v Biotermah Mala Nedelja. Najnovejša akcija Turistične zveze Slovenije (TZS), v kateri njena strokovna komisija ocenjuje, kako urejena so slovenska mesta in kraji, je že v polnem teku. Njeni člani bodo do sredine septembra Slovenijo prečesali in si jo ogledali po dolgem in počez, bolj zanimivo pa je, da lahko v tem času svoj glas za tiste slovenske kraje, ki so se nam najbolj usedli v srce, na spletni strani TZS do 9. septembra oddamo tudi državljani. Izbor poteka v več kategorijah, glas pa je mogoče oddati enkrat na dan v vsaki posamezni kategoriji. Rezultate posodabljajo vsak četrtek, tako da lahko redno spremljamo, komu kaže najbolje. V kategoriji za najgostoljubnejše večje mesto je javno mnenje trenutno najbolj naklonjeno Velenju, za srednje Slovenj Gradcu, za manjše pa Radljam ob Dravi. Med zdraviliškimi kraji vodi Podčetrtek, turističnimi Izola, med izletniškimi pa Šmartno pri Slovenj Gradcu. Pri kampih se je najbolje odrezal Kamp Savinja in pri mladinskih prenočiščih Youth hostel Ars Viva iz Starega trga pri Ložu. Pri tematskih poteh je na prvem mestu Pot med krošnjami na Rogli, med izletniškimi točkami pa je to Olimpline iz Črne na Koroškem. Kar malce preseneča, koliko koroških biserov se je vsaj začasno uvrstilo na seznam Naj slovenskih krajev, medtem ko so iz severovzhodnega dela države doslej največ glasov za svoj glamping zbrali le v Biotermah Mala Nedelja. SD „Lastništvo Ptujske kleti se ne spreminja! Vse to, kar se govori po Ptuju, je ena velika dezinformacija. Uradni podatki o lastništvu so javno dostopni in držijo. Pullus Wines je še vedno večinski lastnik in bo tako ostalo, kolektiv je složen, v lastništvu ni nobene spremembe in v prihodnje tudi ni načrtovana,“ je poudaril direktor Tine Kek po tem, ko so zaokrožile vse glasnejše novice, da je klet v novem krogu lastninjenja. Kek je skupaj s še dvema sodelavcema, enologom Maksimiljanom Kadivcem in nekdanjim direktorjem Vinkom Madlom, večinski lastnik ene najstarejših vinskih kleti v Sloveniji. Preko podjetja Pullus Wines obvladujejo 80-odstotni lastniški delež. Po deset odstotkov v podjetju imata ljubljanski ACH Invest v lasti Rasta Oderlapa in Metka Kejžar, vodja marketinga v DM Dogerie Markt. Kejžarjeva in Oderlap sta sicer nekdanja sodelavca, oba sta bila na vodilnih delovnih mestih v podjetjih Hermana Rigelnika. Lastniška struktura Ptujske kleti se je na novo konsolidirala lani konec leta, ko so trije vodilni v podjetju preko družbe Pullus Wines postali večinski lastniki. Pred tem je bila 100-odstotna lastnica Kleti Perutnina Ptuj, do nje je prišla s pripojitvijo Kmetijskega kombinata. Ptujska klet je lani ustvarila 3,2 milijona evrov prihodkov, kar je 350.000 evrov več kot predlani. Po- slovali so z izgubo (23.000 evrov), akumulirane izgube je v poslovnih knjigah za 1,7 milijona evrov. V letih 2020 in 2021 so koristili sredstva kovid pomoči in programa krizne destilacije. V letu 2020 so prejeli 34.500 evrov kovid pomoči in 160.000 evrov za krizno destilacijo. Lanski prihodki krizne destilacije so znašali 239.000 evrov, za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa so prejeli 35 tisočakov. Iščejo nove vsebine Kek je pojasnil tudi informacije o nepremičninah, ki naj bi jih Ptujska klet prodajala. Dejal je, da podatki Foto: ČG Za nepremičnine, ki so v srcu starega dela Ptuja, so v Ptujski kleti povedali, da razmišljajo o oddaji, nikakor pa ne prodaji. Sp. Podravje z Sezona žarov na vrhuncu Piknikov med epidemijo več kot danes Sezona piknikov je poleti na vrhuncu, toda navade piknikarjev se z leti spreminjajo, kar ugotavljajo tako trgovci z opremo kot tisti z mesnimi dobrotami. Ali torej lepo zapečeni čevapčiči in hladno pivo še zmeraj veljajo za kulinarični vrhunec? Seveda že dolgo ni več tako, pravi Jana Žerak iz videmske Žerakove prodajalne, kjer prodajo tudi veliko ražnjičev, začinjene slanine, pleskavic in klobasic za žar. »Omenjeno je že zapakirano in pripravljeno za peko, verjetno pa marsikdo še zmeraj kupi tudi mleto meso in si ga nato po želji sam začini. Koliko je tega, ne morem oceniti, saj ljudje te dni pripravljajo tudi polnjene paprike in čufte.« Tradicionalnim jedem se na piknikih vse bolj pridružuje morska hrana, zlasti ribe in lignji, na krožnikih pa sta nato še sir za žar in pisana paleta zelenjave, od surove do pečene. Spremembe pa Žerakova opaža pri izbiri pijač, ki so, kot pravi, v teh pasje vročih dneh prodajni artikel številka ena. »Pivo je še zmeraj najpogostejši spremljevalec piknikov, a v blažjih oblikah, če lahko tako rečem, saj klasično alkoholno pivo vse bolj izpodriva brezalkoholno in vse vrste radlerjev. Veliko več kot nekoč prodamo tudi vode, negazirane in gazirane, manj pa na primer sokov.« Prodaja hrane in pijače za piknike je konec julija in v začetku avgusta sicer nekoliko upadla, saj imajo ljudje dopuste. »Marsikoga bo najbrž presenetila ugotovitev, da je bila ta prodaja precej večja v minulih dveh koronskih letih. Imeli smo zapiranja, karantene in druge omejitve giba- nja, zato so ljudje ostajali doma in se kljub drugačnim priporočilom družili – glede na prodane količine hrane in pijače kar na veliko. Zdaj so vse omejitve odpravljene, znova lahko potujemo in piknikov je posledično manj, a ponovno pričakujem povečan porast konec meseca in v začetku septembra, ko bodo spet vsi doma.« Najbolj priljubljeni žari na oglje Kako pa je z žari, kateri so najbolj priljubljeni? »Na kratko bi lahko rekla, da tisti, ki so cenovno najugodnejši,« razlaga Tadeja Rajh iz ptujskega Merkurja. »Ljudje spremljajo akcije, ki jih imamo, nato pa se praviloma odločajo glede na ceno. Ponudba žarov je zelo pestra, od klasičnih na oglje, plin in elektriko, ki jih je mogoče dobiti že za 80 evrov, do zelo specializiranih, ki stanejo tudi 2.500 evrov. Prejšnja leta je bilo opaziti porast zanimanja za električne žare, že lani pa spet bolj za žare na oglje, kar se nadaljuje tudi letos.« Senka Dreu Foto: ZPS Trgovci ugotavljajo, da je bilo piknikov med epidemijo precej več kot po njej. Cirkulane z Nov Odlok o turistični taksi Sobodajalci morajo zaračunati takso Občina Cirkulane je začela konec julija pobirati turistično takso. Takrat je namreč začel veljati nov Odlok o turistični in promocijski taksi. Lastniki nočitvenih kapacitet oz. sobodajalci morajo zbrano takso nakazati najkasneje do 25. dne v mesecu na poseben podračun o nameri niso točni, drži pa, da se bodo lotili prostorske reorganizacije. „Ne načrtujemo nobene prodaje nepremičnin. Res pa je, da imamo kar nekaj praznih prostorov, ki bi jih želeli popolniti s kakšnimi vsebinami v smislu oddaje nepremičnin, absolutno pa ne prodaje.“ Direktor in solastnik Ptujske kleti je dodal, da začetek letošnje trgatve pričakujejo konec avgusta, odkupili bodo vse količine od pogodbenih kooperantov, za dodatni odkup določenih sort se dogovarjajo še tudi individualno. O konkretnih količinah odkupa Kek ni dal informacije, ponovil je, da bodo vse grozdje, za katerega so sklenili pogodbe, odkupili. Ptujska klet je sicer v preteklih letih letno pridelala okoli milijon litrov vina. MZ občine. Prav tako je ena izmed njihovih obveznosti elektronsko ali ročno vodenje evidence o turistični taksi, vpisan pa mora biti tudi raz- log morebitne oprostitve plačila celotne ali dela turistične takse. Slednja za prenočitev na osebo na dan znaša en evro, k temu je treba prišteti še 0,25 evra promocijske takse. Sobodajalec, ki odloka ne bo upošteval, bo lahko kaznovan z globo v višini 2.000 evrov. Glede na zakonodajo lahko občine takso dvignejo na največ dva evra in pol, prihodek pa ostane občinam. V turističnem vodniku po haloških občinah je v občini Cirkulane trenutno sedem ponudnikov nočitvenih kapacitet. EK Štajerski TEDNIK 6 torek, 9. 8. 2022 COLOR CMYK stran 6 torek z 9. avgusta 2022 V središču Slovenija z Javni prevoz še vedno slabo urejen Videm z Reševanje vrtčevske stiske ostaja pri županovi obljubi, starši z otroki v negotovosti Avtomobil brez prave konkurence »Bodo odgovorni na občini zmogli toli Eden zelo modnih izrazov, ki jih zadnja leta pogosto slišimo, je trajnostna mobilnost, pod katero se v bistvu skrivajo hoja, kolesarjenje in javni potniški promet. Njen cilj je omejevanje osebnega motornega prometa in porabe energije ter spodbujanje trajnostnih potovalnih načinov. Zato ne preseneča, da je EU v prejšnji finančni perspektivi tako množično financirala gradnjo kolesarskih povezav, ki pa so v celotnem mozaiku trajnostne mobilnosti le majhen kamenček, saj vodilna vloga še vedno pade na javni prevoz. Kjer pa se v Sloveniji pokaže velik razkorak med teorijo in prakso. Kajti naš javni potniški promet je organiziran tako, da avtomobilu ne predstavlja nobene konkurence. Ni delnih, le sistemske rešitve Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so analizirali povezave javnega prevoza med regionalnimi središči. Ugotovili so številne sistemske težave pa tudi to, da za boljšo kakovost storitev delni projekti niso dovolj, pač pa bo potreben celosten in argumentiran sistem izboljšav. »Država lahko zgradi ceste in parkirišča ter prebivalcem prepusti, da za prevoz poskrbijo sami, z osebnimi avtomobili. Problem takega pristopa je, da je zmogljivost prevoza po cesti tako omejena, da zelo kmalu pride do infarkta. Poleg tega avtomobila ne morejo uporabljati vsi, njegovo lastništvo je lahko zelo drago, prevoz je okolju neprijazen in v mestih zavzema ogromno prostora za parkirne površine. Lahko pa naredi država korak dlje in uredi kakovosten sistem daljinskega javnega prevoza, ki vsem prebivalcem ne glede na starost omogoči varno, poceni, prostorsko učinkovito in okolju prijazno mobilnost. Vsakodnevna potovanja na delo in v šolo se večinoma opravljajo znotraj regij, tako da daljinski prevoz tu nima velikega učinka, bi pa to bilo mogoče za občasna poslovna in prostočasna potovanja.« Prepočasen in preredek javni prevoz Že dolgo je znano, da vrtčevske igralnice v Vidmu, Leskovcu in na Selih pokajo po šivih. Povsod je v o število otrok, a še vedno premalo glede na potrebe. Župan Branko Marinič je na zadnji junijski seji oblj jeseni prestopili vsi otroci, ki si to želijo. Do septembra sta še dobra dva tedna, a novih vrtčevskih prost O nujnosti izgradnje dodatnih vrtčevskih prostorov v Vidmu se govori že leta, korak naprej je bil storjen lani februarja, ko so občinski svetniki potrdili projektno dokumentacijo o razširitvi Vrtca Videm, v letošnjem proračunu je bil za izgradnjo vrtca zagotovljen denar, in sicer 1,47 milijona evrov za razširitev ter dobrih 400.000 evrov za energetsko obnovo. Zadnji razpis za iskanje gradbinca je občina objavila aprila, konec maja pa sprejela odločitev, da sta prispeli ponudbi previsoki. Medtem ko je v Vidmu investicija obstala, je v Podlehniku dograPo zadnjih informacijah dodaten oddelek vrtca urejajo v stavbi OŠ Videm. Kdaj bodo prostori pripravljeni za sprejem, še ni zn ditev vrtca zaradi pomanjkanja vrtčevskih igralnic v polnem teku, tudi v Majšperku so pripravljeni na jesenski prihod novih vrtičkarjev. Foto: ČG Svetnik in predsednik KS Sela Dejan Tramšek pravi, da je bila občina že 22. aprila seznanjena, da je na Selih vpisanih za en oddelek več otrok, kot je razpoložljivih mest. Starši, krajevna skupnost in občinski svetniki so to izvedeli šele maja. Visoke cene gradbenikov pri županu preglasile stisko staršev Odgovor župana Mariniča, da so cene v gradbeništvu pretirane in da na cenovno izsiljevanje ne namerava pristati, pa je slaba tolažba za starše, ki v jeseni potrebu- jejo varstvo. Poleg tega zakon o vrtcih veleva, da če vrtec nima več prostih mest, na drugi strani pa je vpis otrok takšen, da bi se lahko oblikoval še en oddelek, je lokalna skupnost dolžna najkasneje v 30 dneh začeti postopek za zagotovitev dodatnih prostih mest v javnem vrtcu ali razpisati koncesijo. Ob tem zakon še dovoljuje, da se lahko prostori vrtca zagotovijo tudi v stavbah, ki niso grajene za namene vrtcev, in sicer v stanovanjskih stavbah, upravnih in pisarniških stavbah ter trgovskih in drugih stavbah za storitvene dejavnosti. Otroci iz Sel v učilnico v Videm Po zadnjih informacijah naj bi zdaj prostore za oddelek vrtca uredili v OŠ Videm. »Trenutno urejajo stranišča, v eni izmed učilnic pa naj bi uredili vrtčevsko igralnico, kamor naj bi namestili otroke iz Sel,« je povedal ravnatelj Robert Murko. Sp. Podravje z Tečajna mesta pri izvajalcih za digitalni bon zasedena v nekaj urah Diskriminatorno: kako priti do tečaja in digit Foto: SŽ Med največjimi težavami javnega prevoza je njegova »hitrost«, poleg tega imamo premalo linij z omejenim številom postankov, pa še tiste, ki so, vozijo poredko. Med največjimi težavami javnega prevoza je njegova »hitrost«. Čas potovanja je zelo pomemben in vpliva na odločitev o izbiri prevoza. »Slovenske proge omogočajo vozne hitrosti od 60 do 100 kilometrov na uro, na nekaterih odsekih celo do 160. Je pa veliko premalo linij z omejenim številom postankov, pa še tiste, ki so, vozijo poredko, kar velja tako za vlake kot avtobuse. Stanje v avtobusnem prometu se je sicer v zadnjem času izboljšalo z uvedbo nekaterih novih hitrih linij, vendar je avtocestna infrastruktura še vedno preslabo izkoriščena za daljinski avtobusni prevoz,« razlaga Klemen Košič iz ZPS. Za bolj privlačen javni prevoz morajo biti povezave med kraji dovolj pogoste, saj tako uporabniku omogočijo visoko stopnjo prilagodljivosti. »Kadarkoli bo torej zaključil s svojimi opravki, mu na postaji ne bo treba predolgo čakati. A v praksi žal ni tako, saj je pogostost voženj na dolgih relacijah redka, potnika pa zmedejo še neenakomerni intervali voženj, ki si jih težko zapomni, zato raje ubere drugo, zanesljivejšo vrsto prevoza. Najslabša je situacija v večernih urah, ko večina vlakov in avtobusov ne vozi več, zato zvečer možnost uporabe javnega prevoza večinoma odpade.« Le majhen drobec starejših od 55 let bo lahko unovčil digitalni bon v višini 150 evrov za nakup računalniške opreme. Pogoj za pridobitev bona je namreč uspešno opravljen brezplačni digitalni tečaj, kjer pa je število mest zelo omejeno; za celotno državo na 5.000 tečajnikov, kar je manj kot odstotek vseh Slovencev, ki so stari 55 let ali več. Teh je namreč prek 700.000. Vseh ostalih 99 odstotkov se lahko za bon obriše pod nosom. To pomeni, da je tak razpis nepravičen in diskriminatoren, predvsem do vseh tistih, ki jim ni uspelo dovolj hitro pridobiti informacij ali niso vešči dela z računalnikom oz. nimajo nikogar, ki bi jim pri prijavi pomagal. Nesprejemljivo je že dejstvo, da na tečaj v prvi vrsti vabijo osebe, ki bi rade osvojile čisto osnovno računalniško znanje, na drugi strani pa prijave sprejemajo preko elektronske pošte ... Tako so na vrhu seznamov uspešnih prijaviteljev tisti, ki so bili prvi obveščeni in so prvi poslali elektronsko prijavo oz. sporočilo. Informacije na enem mestu Ljudska univerza Ptuj zaprla vrata tečajnikom že zjutraj Na ZPS predlagajo uvedbo enotne informacijske spletne platforme z vsemi potrebnimi informacijami na enem mestu, in to kadarkoli in kjerkoli. Takšnega sistema zaenkrat v Sloveniji še nismo uvedli, saj vsak prevoznik objavlja vozne rede samo za svoje linije. Po njihovem bi bilo nujno uvesti še koridorje, po katerih bi avtobusi vozili po prednostnih pasovih in tako imeli prednost v križišču, kar bi bilo zlasti koristno v času prometnih konic, saj zdaj avtobusi čakajo skupaj z avtomobili, to pa slabo vpliva na zanesljivost voznega reda. Senka Dreu V podravski regiji, ki so ji za izvedbo tečajev namenili okoli 100.000 evrov, bodo tečaje za vsega skupaj 679 udeležencev izvajali trije izvajalci: Smart Naris iz Ljubljane, Ljudska univerza (LU) Ptuj in Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma. Prijavila se je tudi Gimnazija Ormož, a neuspešno. LU Ptuj mora zagotoviti tečaj za Foto: ČG Ljudska univerza Ptuj je samo v nekaj urah zapolnila vsa prosta mesta na tečajih za pridobitev digitalnega bona. 199 prijavljenih. Po besedah direktorice Mojce Volk Korošec so določeno kvoto tečajnikov zapolnili dobesedno v nekaj urah: že v četrtek zjutraj (pol dneva po objavi obvestila na strani vladne službe za digitalizacijo) namreč prijave niso bile več mogoče. Kako je to mogoče?! Volk Koroščeva je pojasnila, da so pač evidentirali prijave kronološko do zapolnitve vseh mest (po uri in datumu). Prvih 199 kandidatov se je prijavilo preko elektronske pošte, očitno že v sredo popoldne ali ponoči, nekateri kar telefonsko ali pa so se pri njih oglasili osebno. Ker na Ljudski univerzi (tako kot še marsikje drugje) niso pripravili nobenega protokola prijavljanja, so ob velikem navalu interesentov prijave pač zaprli, še preden jim je na spletni strani sploh uspelo objaviti informacije o izvedbi brezplačnih tečajev. Tiste, ki so ostali praznih rok, so napotili k drugim izvajalcem, saj se je mogoče prijaviti na tečaj tudi v drugi statistični regiji. A to je le pesek v oči interesentom, saj so tudi v drugih krajih tečaji že polno zasedeni. Poleg tega je težko pričakovati, da bi se nekdo npr. iz občine Cirkulane vozil na brezplačni tečaj v Ljubljano ... Za računalniške tečaje na Ptuju se je bilo konec minu torek, 9. 8. 2022 Štajerski TEDNIK torek z 9. avgusta 2022 COLOR CMYK 7 V središču bran občine dejal: »Glede vrtca se zadeve urejajo. Državna birokracija pač, na žalost, zahteva svoj čas. iko poguma in sami prevzeli krivdo?« Tramšek razkriva zakulisja neodzivnosti vodstva občine oddelke vključeno maksimalno jubil, da bodo vrtčevski prag v torov občina ni uredila. Foto: MZ Ravnatelj Robert Murko: »Vse skupaj bi potekalo mirneje, če bi se izziva lotili spomladi, ko so bili znani podatki vpisa.« Župan krivdo prevalil na svetnike Foto: ČG ano. Točnih podatkov, kdaj bo investicija zaključena, nima, ob tem pa mora kot ravnatelj izvesti še postopek razpisa za zaposlitev vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja ter nato osebi tudi zaposliti še pred 1. septembrom. »Vse skupaj bi potekalo mirneje, če bi se izziva lotili spomladi, ko so bili znani podatki vpisa,« je še dodal ravnatelj. Za odgovore na odprta vprašanja smo se obrnili tudi na občino, kjer pa nam v enem dnevu sogovornika ni uspelo najti. stran 7 Že aprila je bila občina seznanjena, da bo v jeseni sprejetih 42 otrok, da 17 otrok 1. septembra še ne izpolnjuje pogoja starosti 11 mesecev, 18 otrok, ki izpolnjujejo pogoje, pa je uvrščenih na čakalni seznam oz. je ostalo pred vrati vrtca, največ na Selih, za en oddelek otrok. Na Selih so imeli nedavno starši tudi sestanek z županom. Marinič naj bi staršem dejal, da so za vrtčevsko stisko delno krivi tudi občinski svetniki iz tega kraja (Katja Svenšek, podžupan Matjaž Klasinc in Dejan Tramšek), češ da so bili premalo aktivni, je obtožbe s sestanka povzel svetnik in predsednik KS Sela Dejan Tramšek, ki se z izjavo župana nikakor ne strinja in pravi, da so svetniki naredili vse, kar je bilo v njihovi moči. Tramšek je razkril tudi dejstvo, da je bila občina že 22. aprila seznanjena, da je na Selih vpisanih za en oddelek več otrok, kot je razpoložljivih mest. Starši, krajevna skupnost in občinski svetniki so to izvedeli šele maja. »Do 15. junija smo vse skupaj poskušali rešiti sami, saj vodstvo občine ni pokazalo nobenega interesa. Šele po pritiskih so aktivno pristopili k reševanju problema. Obljubili so, da bo s 1. septembrom dodatna enota na Selih. Od konca junija do zdaj nam niso dajali nobenih informacij o poteku postopkov, prav tako nas niso več vabili na noben sestanek, kvečjemu so še za krajevni praznik 15. julija zatrjevali, da bodo uredili prostore do začetka novega vrtčevskega leta. Žal se jim ni izšlo po načrtih, saj so prepozno začeli z vključevanjem in reševanjem problemov, tako da je nedopustno, da za nastalo situacijo krivijo krajevno skupnost in občinske svetnike s tega področja. Da bo vrtec do 1. septembra na Selih, je bila samo ena izmed mnogih obljub, ki je ostala neizpolnjena,« je bil oster Tramšek ter nanizal še vrsto drugih občinskih obljub, ki so ostale le pri besedah. Dodal je še, da ne bo dopustil, da se krivdo za neuspele projekte prevali na svetnike, ter vprašal, ali bodo odgovorni na občini zmogli toliko poguma in sami prevzeli krivdo ob vseh neuspelih večjih projektih. Podžupan Matjaž Klasinc pa je v Večina v proračunu navedenih naložb ostala na papirju Spomnimo, da letošnji proračun v Vidmu obsega kar 9,7 milijona evrov odhodkov, od tega naj bi bilo več kot polovico denarja porabljenega za investicije. Toda energetska sanacija občin- Foto: FB/REM Primer modularnega vrtca v občini Komenda Najprej zavržena, zdaj spet aktualna rešitev Vrtčevsko stisko na Selih naj bi občina reševala s postavitvijo modularnega vrtca. Kdaj bo to, se seveda ne ve, prav tako še ni znano, ali je ta rešitev sploh izvedljiva. Ideja o modularnem vrtcu, ki bi rešila primanjkljaj vrtčevskih prostorov v videmski občini, pa sploh ni nova. Pred dvema letoma sta svetnika Peter Jagarinec in Brane Kolednik predlagala gradnjo modularnega dvooddelčnega vrtca v Leskovcu. Tak vrtec pomeni kontejnersko izvedbo. Po podatkih, ki jih je takrat pridobil Jagarinec, bi njegova postavitev stala 109.000 evrov. Predlog ni dobil svetniške podpore, niti podpore v občinski upravi. Smart Naris na Ptuju s protokolom prijav – mesta so še prosta talnega bona za starejše 750.000 evrov izvajalcem tečajev in 750.000 za bone starejšim Podjetje Smart Naris iz Ljubljane, ki bo tečaje za pridobitev digitalnega bona za starejše od 55 let izvajalo tudi na območju Podravja, še sprejema kandidate. Skupno bodo izobrazili 330 tečajnikov, plačilo za izvedbo pa znaša slabih 50.000 evrov. Lokacije tečajev bodo na Ptuju v trgovskem centru Merkur, prav tako v Mariboru (TC Merkur Studenci), v Slovenski Bistrici na lokaciji 2. OŠ Slovenska Bistrica in v Dupleku na lokaciji tamkajšnje OŠ. Preostala dva izbrana izvajalca tečajev, Ljudska univerza (LU) Ptuj in Fundacija Prizma iz Maribora, bosta tečaje izvajala na Ptuju, v Markovcih, Cirkulanah, Kungoti, Hočah, Poljčanah in Mariboru. LU bo za izobraževanje 199 tečajnikov prejela dobrih 30.000, Fundacija Prizma pa za 150 tečajnikov 22.200 evrov. Tako LU kot Fundacija Prizma sta kapacitete zapolnili v nekaj urah, saj nista predvideli nobenega protokola prijav. Od zavajanja do stihije Ker način zbiranja prijav oz. protokol ni bil uradno določen, so se nekateri izvajalci izobraževanj tega lotili drugače kot na primer Ljudska univerza Ptuj. Podjetje Smart Naris iz Ljubljane, ki bo izvajalo tečaje tudi na Ptuju in v okolici, je na svoji spletni strani master.si objavilo prijavni obrazec, preko katerega si je mogoče zagotoviti možnost prijave na omejeno število mest na izobraževanjih. V teh dneh bodo vsem zainteresiranim poslali dostop za dejansko prijavo na razpisane termine in lokacije tečajev. Kot so pojasnili v omenjenem podjetju, želijo na ta način sodelovanje omogočiti čim širšemu krogu ljudi. »Prvi, ki se bodo na tej ‚drugi‘ stopnji prijavili, bodo tako tudi dejansko prijavljeni na tečaj,« so zapisali. Čeprav to ne rešuje problematike premajhnega števila razpisnih mest, pa je vsaj bolj pošten način izbora tistih, ki tečaj želijo obiskati. Podobno so se odločili v Javnem zavodu Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana, ki je največja od 34 ljudskih univerz v Sloveniji. Prijave bodo zbirali v živo, in sicer 22. avgusta, med 9. in 17. uro. ulega tedna možno še prijaviti, a le pri ljubljanskem izvajalcu. Foto: arhiv Svet 24 V Službi vlade za digitalno preobrazbo se zavedajo, da je interes veliko večji od razpoložljivih mest, vendar je število udeležencev omejeno glede na višino planiranih sredstev. Tudi v prihodnje, kot je razumeti, ne načrtujejo sredstev za izdajo digitalnih bonov za starejše. Estera Korošec Komentiramo Novega razpisa ne bo Foto: arhiv Svet24 ske stavbe se ne izvaja, prav tako ne energetska prenova OŠ Leskovec ali Vrtca Videm (v Podlehniku energetska prenova OŠ Podlehnik v okviru projekta, iz katerega je občina Videm izstopila, poteka), prav tako stoji kanalizacija Lancova vas, Barislovci, Sela in Trnovec, gradijo pa kanalizacijo v Šturmovcih. Kot je bilo pojasnjeno na junijski seji, so projekt morali začeti, če želijo unovčiti izpogajana sredstva od Elesa. Mojca Vtič Da digitalni boni za starejše od 55 let ne bodo na voljo vsem starejšim, se je sicer vedelo že nekaj časa. Bivši minister za digitalizacijo Mark Boris Andrijanič, ki jih je napovedal, je namreč že pred časom (sicer šele po sestopu Janševe vlade) odkrito priznal, da naj bi bil to le poskusni projekt za 5.000 uporabnikov. Zakaj se je dolgo govorilo o vsesplošni aktivaciji starejših Slovencev, ki bi po opravljenem tečaju lahko (vsi) pridobili 150-evrski bon, ni nikoli pojasnil nihče. Dejstvo je, da vseh 700.000 Slovencev, ki bi bili upravičeni do bona glede na starost, gotovo ne bi opravilo potrebnega tečaja. Recimo, da je takšnih le desetina, 70.000. Toda tudi teh več deset tisoč, ki bi to želelo, nima te možnosti. Denarja za bone je namreč le za 5.000 srečnežev oziroma izbrancev. In za 29 izvajalcev tečajev. Za ene in druge bo šlo 1,5 milijona evrov: 750.000 za bone ljudem in približno toliko za izvajalce. Morda bi lahko računalniške tečaje izvedli brez posebnega razpisa in plačila, s čimer bi bone lahko zagotovili še 5.000 danes razočaranim ljudem, ki do tečaja sploh ne morejo? Drugo dejstvo je, da ne prejšnja, ne sedanja vlada ni predpisala nobenega protokola prijav na tečaje. Tako so pač izbrana podjetja in zavodi v veliki večini vse skupaj prepustili popolni stihiji; kdor je »pravočasno« pogledal na spletno stran urada za digitalizacijo, kjer je bil v sredo objavljen seznam izvajalcev, se je kar – meni nič, tebi nič – prijavil na sebi najbližjo lokacijo. Zaposleni na izbranih podjetjih ali zavodih za tečaje so v četrtek zjutraj tako le nemočno skomigovali z rameni, da je pač že vse polno – še preden so sami lahko sploh kakorkoli obvestili javnost, da bodo tečaj izvajali. Nemalo odgovornih na teh zavodih pa je bilo v tem času itak na dopustih ... Da bi morebiti pred tem pripravili protokol prijav na tečaje, očitno ni padlo nikomur na misel. Izgovor, da niso vedeli, ali bodo izbrani, pač ne pije vode. Svetle izjeme so redke; med njimi je podjetje Smart Naris, ki je za prijavo na tečaj uvedlo poseben obrazec in s tem, če nič drugega, vsaj omililo grenak priokus prepoznih oz. izpadlih interesentov za tečaj, med katerimi se širijo govorice, da so bili izbranci o razpisu obveščeni (v)naprej »preko vez in poznanstev«. Sm Štajerski TEDNIK torek, 9. 8. 2022 COLOR CMYK Podravje 8 stran 8 torek z 9. avgusta 2022 Ormož z Manjkajo postaje, kolesa so dostopna samo v odpiralnem času Tica Sistem izposoje mestnih koles je še precej nedodelan Čudovita pokrajina, odlični ponudniki in razgledi so prav gotovo razlog, da se z mestnimi kolesi, ki so na voljo tako domačinom kakor tudi turistom, številni podajo prav na Jeruzalem in Svetinje. Toda sistem izposoje koles precej šepa. Ena izmed glavnih pomanjkljivosti je, da si je kolesa mogoče izposoditi na eni sami lokaciji, v prostorih Tica. Tja jih je treba tudi vrniti, kar je z vidika turistov, ki želijo raziskati različne kraje, precej nepraktično. Tako turisti kot domačini pogrešajo postaje na različnih lokacijah po občini, kjer bi bila kolesa na voljo in kamor bi jih bilo mogoče vrniti. »Turist, ki si recimo želi ogledati Jeruzalem, se mora najprej z avtomobilom pripeljati v mesto po kolo. In se sem s kolesom tudi vrniti. Če bi bile postaje po občini, bi lahko bili veliko bolj mobilni. Lahko bi na primer pustili kolo na neki lokaciji in nadaljevali pot z vlakom in podobno,« se strinja direktor TKŠ Andrej Vršič. Poleg tega so kolesa dostopna samo v delovnem času turistične pisarne, ki je sicer precej privlačen, in sicer od ponedeljka do sobote od 8. do 19. ure, ob nedeljah do 16. ure. Kljub temu pa na primer izposoja koles pred osmo uro zjutraj Po podatkih, s katerimi razpolagajo na Javnem zavodu za turizem, kulturo in šport, uporaba koles iz leta v leto narašča. Leta 2019 so zabeležili le 27 izposoj, leto zatem 102, lani 181, letos pa do začetka avgusta nekaj več kot 100. Med najpogostejšimi uporabniki so domačini, približno dobra polovica, med tujci pa so lani prevladovali Francozi, Belgijci, Nizozemci in Nemci. Kolesa so najbolj zasedena ob koncih tedna, zlasti gredo v promet električna. Teh bi potrebovali več, vsaj 10, je prepričan direktor turističnega zavoda Andrej Vršič. Omogočanje izposoje koles je vsekakor pohvalno, kolesarstvo ima velik potencial, kar se tiče turističnega razvoja. Toda čeprav je namen dober, pa je sistem izposoje še precej nedodelan. Foto: MH Kolesa skladiščijo v prostorih Turistično-informacijskega centra Ormož. ni mogoča. Prav tako jih je treba pravočasno vrniti, kot rečeno, do 19. ure med tednom oz. 16. ure ob nedeljah. Vršič ob tem pojasni, da lahko uporabniki kolo vrnejo tudi naslednji dan, do 9. ure zjutraj, ne da bi jim zaračunali dodatni dan uporabe. Izposoja dveh izmed petih električnih koles je brezplačna, medtem ko za ostale tri znaša 30 € za dan, za navadna pa 20 €/dan. Slovenija z Ministrstva, razen obrambnega, opustila štipendiranje mladih Zanimanja za štipendije Slovenske vojske ni veliko Vlada že več kot deset let ne razpisuje kadrovskih štipendij za potrebe organov državne uprave (ministrstva, vladne službe, upravne enote). Njihovi štipendisti so se namreč zaradi omejitev zaposlovanja v organih državne uprave vse težje zaposlili. Izjema je Ministrstvo za obrambo, ki štipendijsko politiko za Slovensko vojsko vodi samostojno. Kljub temu da so mesečni zneski štipendij precej visoki, množičnega zanimanja mladih za delo na tem področju ni. Lani so namreč razpisali 200 kadrovskih štipendij za srednješolsko izobraževanje, od tega jih je ostalo nepodeljenih dobrih 80 odstotkov. Za štipendiranje visokošolskega študija pa so prejeli nekaj več vlog od razpisanih. Kot so pojasnili na Ministrstvu za obrambo, je štipendiranje ena izmed možnosti vključevanja v Slovensko vojsko. V mestu manjka tudi kolesarnica, kjer bi bila kolesa vsem na očeh, ne pa da so skrita v prostorih Tica. Prav tako bi bilo treba izposojo nadgraditi s samopostrežnim sistemom. Na ta način bi si bilo mogoče kolo kadarkoli izposoditi in vrniti: »S tem bi sistem izposoje zares na polno živel.« Meni še, da bi bilo treba povezati Ormož s sosednjimi mesti in vzpostaviti enoten sistem na celotni dravski kolesarski poti. Program izobraževanja: Visokošolski študij Srednješolsko izobraževanje Skupaj: Čeprav je obrambno ministrstvo edino, ki še razpisuje štipendije za vojake, je zanimanje za ta poklic zelo majhno. Podravje z Ministrstvo za kulturo upravlja s štirimi podravskimi gradovi V desetih letih dobrih šest milijonov za obnovo Št. razpisanih Št. podeljenih štipendij: štipendij: 30 34 200 42 230 76 Vir: Ministrstvo za obrambo Razpisane štipendije v šol. letu 2022/23: Program izobraževanja: Visokošolski študij Srednješolsko izobraževanje Skupaj: Št. razpisanih štipendij: 80 150 230 Vir: Ministrstvo za obrambo Za študente je na voljo 80 štipendij, kar je za 50 več v primer- javi z lanskim letom. Štipendije za pridobitev 1. bolonjske stopnje izobrazbe in višje bodo prednostno podelili za naslednje smeri izobrazbe: medicina, zdravstvena nega, računalništvo in informatika, strojništvo, elektrotehnika, pomorstvo in promet (navtika), kemija, kemijska tehnologija, mikrobiologija in obramboslovje. Prav tako bodo podelili štipendije za študijske programe visokošolskih zavodov, ki v okviru študija omogočajo izbiro programa vojaški modul. Rok za prijavo je do vključno 4. novembra 2022, kandidati pa se lahko prijavijo preko spletne aplikacije. Estera Korošec smo ga letos prenesli v last občine in v upravljanje Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica. Ne načrtujemo pa prodaje nobenega gradu. Seve- da so vse te želje odvisne od razpoložljivih finančnih sredstev in interesa potencialnih upravljavcev.« SD Prednost imajo študenti medicine in tehničnih smeri Foto: Sta/M24 Čeprav občino čaka še precej dela glede ureditve kolesarske infrastrukture, saj so kolesarske steze, ki bi omogočile varen kolesarski promet, izjemno redke oz. jih v glavnem ni, pa Vršič izpostavi kolesarske poti. Poleg dravske kolesarske poti, ki poteka tudi skozi občino, je še šest tematskih poti, ki so, kot pravi, primerno označene. Te sicer potekajo po lokalnih in državnih cestah. Monika Horvat Razpisane in nepodeljene štipendije v šolskem letu 2021/22: klicno izobraževanje, IV. ali V. stopnja srednješolske izobrazbe, od 1. letnika naprej). Prednost imajo tisti, ki se izobražujejo na smereh strojništva, elektrotehnike, računalništva, informatike ... »Vendar so dobrodošli vsi kandidati, ne glede na smer izobraževanja,« so še poudarili na Ministrstvu za obrambo. Vojaške štipendije segajo do 513 evrov Ker je kadrovska štipendija združljiva z državno, lahko štipendist mesečno prejme celo več denarja, kot znaša minimalna plača v Sloveniji. Višina štipendije Slovenske vojske je odvisna od letnika vpisa in povprečne ocene, za dijake znaša od 268 do 408 evrov, za študente pa od 343 do 513 evrov. Za novo šolsko leto so za dijake razpisali 150 štipendij (srednješolsko izobraževanje, splošno in po- Najbolj iskana električna kolesa Gradovi Ptuj, Borl, Viltuš in dvorec Dornava so štirje podravski biseri stavbne kulturne dediščine, ki so v lasti države, upravlja pa jih kulturno ministrstvo. V njihovo obnovo so v obdobju od 2011 do lani vložili nekaj manj kot 6.370.000 evrov, od tega v grad Borl dobrega 2,8 milijona, v dvorec Dornava s parkom nekaj manj kot 964.000, dobra dva milijona v ptujski grad, za Viltuš pri Mariboru pa skoraj 488.000 evrov. To pa niso edini stroški, ki jih imajo z omenjenimi gradovi, saj so jih kot upravljavci dolžni tudi vzdrževati. Vzdrževanje dvorca Dornava jih tako letno stane približno 38.000 evrov, gradu Borl 20.000, gradu Viltuš pa 11.000 evrov, medtem ko je za vzdrževanje gradu Ptuj zadolžen Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, ki domuje v njem. Kot je znano, je del gradu Borl, ki je bil lani obnovljen s pomočjo sredstev Evropske unije, namenjen stalni prirodoslovni razstavi Nature 2000, preostali del gradu pa je prazen in brez vsebine. Povsem prazna za zdaj ostajata dvorec Dornava in grad Viltuš. »Nekateri slovenski gradovi, za katere smo zadolženi, so že obnovljeni, nekatere še načrtujemo, za kar so tudi predvidena sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost. Vanje si želimo umestiti primerne vsebine in jim poiskati ustreznega upravljavca oz. najemnika,« pravijo na ministrstvu za kulturo. »To nam je denimo uspelo z gradom Slovenska Bistrica, ki Foto: ZKSB Država je letos grad Slovenska Bistrica prenesla na občino in v upravljanje Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica. torek, 9. 8. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 9 Kmetijstvo torek z 9. avgusta 2022 9 Slovenija z Zakon, ki kmetijsko zemljo ščiti pred kmeti Podravje z Prvi mož sindikata kmetov poziva politiko k ukrepanju Država bo lahko gradila, kmetje na lastni zemlji ne Negotova oskrba z mineralnimi gnojili pred jesensko žetvijo Trajno varovana kmetijska zemljišča postajajo resničnost. Kmetijsko ministrstvo preko zunanjega izvajalca po občinah določa območja, kjer naj bi bila gradnja v obdobju desetih let od označitve zemljišč za trajno varovana onemogočena, izjeme so objekti v okviru državnega prostorskega načrta. Poenostavljeno povedano, ‚Magne‘ bodo še naprej mogoče, kmet pa hleva ne bo mogel zgraditi. Slovenija ima relativno malo kmetijskih zemljišč, nekaj več kot osem arov njiv in vrtov na prebivalca, kar je več kot dvakrat manj kot znaša povprečje v državah članicah EU (20 arov na prebivalca), zato je potrebna posebna pozornost in skrb za njihovo varovanje. V praksi to pomeni, da bo kmetijsko ministrstvo za vse slovenske občine pripravilo strokovne podlage, ki bodo določile kmetijska zemljišča, za katera bo prihodnjih 10 let onemogočeno spreminjanje namembnosti zemljišča. Kmetje bodo ali so že poklicani, da podajo predlog oz. odgovor, če načrtujejo v naslednjih 10 letih širitev kmetije in bi za to potrebovali stavbna zemljišča na sicer kmetijskih zemljiščih. Kmetje s Hajdine so takšen poziv že prejeli, kmalu jih pričakujejo tudi v Makolah in Poljčanah. »Konec lanskega leta smo ministrstvo za kmetijstvo prosili za smernice, saj pripravljamo spremembe občinskega prostorskega načrta. Februarja letos so nas obvestili, da pripravljajo strokovno podlago za določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Ta mesec smo jo prejeli. Na pripravo in določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč žal nimamo nobenega vpliva in v njihovo pripravo nismo niti vključeni, čeprav si želimo drugače,« je dodal direktor občinske uprave v Makolah Igor Erker. Kako naj danes kmet načrtuje gradnje za 10 let vnaprej?! Črtomir Goznik Začeli so se postopki določitve območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč po občinah, na našem območju na Hajdini, v Makolah, Poljčanah, Staršah. O novostih zakona so govorili tudi kmetje na seji ptujskega KGZ. Milan Unuk, kmet iz Jablan, je spremembe zakona označil za pozitivne v luči ohranitve kmetijskih zemljišč, a dodal, da niso v prid kmetom. »Če boš kot kmet želel graditi, na svoji zemlji ne boš mogel, za državno infrastrukturo in državne načrte pa to ne velja. Nismo enakopravni pred zakonom, čeprav bi moralo veljati za vse enako.« Predsednik vinarske zadruge Haloze in kmet iz Podlehnika Jožef Šmigoc pa je dejal, da kmetije zaradi ekonomskih sprememb težko načrtujejo gradnjo in širitev kmetij za deset let vnaprej. »Ali se s tem zakonom ščiti zemlja pred kmeti?!« Direktor zavoda Andrej Rebernišek je pripomnil, da je zakon sprejet in da naj bodo kmetje odzivni in aktivni. Unuk pa je vprašal: »Kje so bile organizacije, ki bi morale ščititi kmeta, pri sprejemanju zakona? So zaspale ali namerno spregledale to določbo? Po toči zvoniti je prepozno. Toliko plačanih služb imamo v državi, ki bi morale to peljati, pa sedaj nihče ni nič kriv.« Kar je, je ... Zdaj je ključen odziv kmetov na vabila in pozive k dajanju pripomb strokovnim podlagam. V postopku določitve trajnih kmetijskih zemljišč sicer ne gre za spremembo namenske rabe zemljišča, niti za spremembo občinskega prostorskega načrta, temveč le za določitev območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč in ostalih kmetijskih zemljišč ter ugotavljanje razvojnega potenciala kmetij v občini v prihodnosti. »Če morebitna širitev kmetije ne bo izkazana in napovedana v strokovnih podlagah trajno varovanih kmetijskih zemljišč, bo kasnejša pridobitev stavbnih zemljišč bistveno težje dosegljiva, če ne celo onemogočena,« opozarja Marko Černe iz KGZ Ptuj. Kljub vsem spremembam pa ostaja še naprej dovoljena gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov na teh območjih, med drugim tudi skladiščnih prostorov do 150 m2. Mojca Vtič Ocene Kmetijskega inštituta Slovenije kažejo, da so se stroški pridelave pšenice povečali za več kot 60 %. Vzrok za to je predvsem rast cene gnojil. Če je lani marca 25 kilogramov uree stalo 10,7 evra, so kmetje letos za enak žakelj odšteli sprva 26, nato pa preko 30 evrov. Kakšne cene lahko kmetje pričakujejo jeseni, si nihče ne upa napovedati, saj je cena mineralnih gnojil močno odvisna od cene zemeljskega plina. Specialist za poljedelstvo Timotej Horvat iz KGZ Maribor opaža, da je bilo letošnjega pridelka pšenice in ječmena za četrtino manj, kot bi ga lahko bilo v optimalnih razmerah. Velik del krivde za klavrno žetev gre pripisati suši in visokim temperaturam, delni vzrok za slabšo rast pšenice in posledično manj slame pa je tudi skromnejše gnojenje z mineralnimi gnojili, katerih cena je strmo rasla. »Nočemo, da se nam zgodi Šrilanka« Do setve pšenice sta še dva meseca, optimalni čas za setev ozimne pšenice je pri nas še vedno med 10. in 25. oktobrom, kljub temu pa mnoge kmete že obremenjuje skrb glede nabave mineralnih gnojil. Ne vedo namreč, ali bodo mineralna gnojila dostopna oz. za kakšno ceno. V KGZ Sloga so dejali, da je njihova zadruga glede oskrbe z mineralnimi gnojili odvisna od dobaviteljev, ampak da po do zdaj znanih informacijah večjih težav z dobavo uree ni pričakovati. Drugačna zgodba se lahko zgodi pri nabavi gnojila KAN. Iz tovarne Petrokemija sporočajo, da so v teh mesecih ustavili proizvodnjo zaradi rednih vzdrževalnih del, predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved pa se sprašuje, zakaj bi podjetje stalo sedaj, ko naj bi bila cena zemeljskega plina najnižja. »Proizvodnja mineralnih gnojil temelji na zemeljskem plinu in logično bi bilo, da bi se sedaj množično izdelovala mineralna gnojila. Po mojih informacijah trenutno mineralna gnojila proizva- Foto: pexels.com Kmete skrbi jesenska oskrba z mineralnimi gnojili. jajo samo na Norveškem. Menim, da bodo kmetije, ki nimajo svojih organskih gnojil, močno prizadete. Bojim se jesenske setve, še bolj pa spomladanskega dognojevanja,« je dejal Medved. Prvi mož sindikata zato poziva politiko, naj nemudoma ukrepa, kajti Slovenija nima lastne tovarne za izdelavo mineralnih gnojil. »Ukrepati je treba, sicer se bojim, da se nam lahko zgodi Šrilanka, kjer trpijo lakoto zaradi pomanjkanja hrane in rekordnih cen.« K ukrepanju države poziva tudi Martin Bohl iz KGZ Sloga. Opozarja, da je zalog gnojil izredno malo, saj so jih trgovci in kmetje zaradi visokih cen kupovali sproti, da padca cen ob razmerah na energetskem trgu ni pričakovati ter da ne bo nobene presenečenje, če bo v jeseni občasno gnojil primanjkovalo. »Posledično se bodo kmetje odločali, V petih letih strošek gnojenja za hektar koruze za 500 evrov višji 2017 Pšenica 2018 2019 2020 2021 2022 288,9 € 288,3 € 307,2 € 313,9 € 327,2 € 656,5 € Koruza za zrnje 276,2 € 273,3 € 309,2 € 289,2 € 304,0 € 765,6 € Vir: KIS Primerjava stroškov gnojil v letu 2021 z začasnimi podatki leta 2022 po izračunu Kmetijskega inštituta Slovenije kaže, da so se skupni stroški povečali za več kot 150 milijonov evrov. Po podatkih statističnega urada pa so cene gnojil letos več kot dvainpolkrat višje kot lani. Kmetijsko ministrstvo se je odločilo za pomoč v višini 15 milijonov evrov, da bi ublažilo stroške, ki so jih imeli kmetje z nabavo mineralnih gnojil. Pomagalo bo s pavšali na hektar, in sicer v višini 31,73 evra za površine trajnega travinja, vinogradov itd. ter v višini 63,46 evra za njive, travnike, rastlinjake itd. Najnižji znesek pomoči znaša 50 evrov, najvišji pa 35.000 evrov oz. izplačilo za največ 551 hektarjev. Agencija za kmetijske trge bo izdala informativno odločbo najpozneje do 30. septembra. Foto: MV Foto: Petrokemija Hrvaška Petrokemija poziva k pravočasnemu nakupu Hrvaška družba Petrokemija je po ustavitvi proizvodnje zaradi rednih vzdrževalnih del ponovno pripravljena na proizvodnjo mineralnih gnojil. Na obseg proizvodnje pa bo odločilno vplival razplet evropske energetske krize. »Proizvodnja gnojil je odvisna od zunanjih vplivov, predvsem od cene in razpoložljivosti zemeljskega plina.« Poudarili so še, da je slovensko tržišče zelo pomembno za hrvaško družbo iz Kutine, saj s slovenskimi kupci sodelujejo že vrsto let, in da bo naše tržišče tudi v prihodnje ena od prioritet Petrokemije. Glede na okoliščine in na morebitne omejitve proizvodnje zaradi naraščajočih cen zemeljskega plina vse svoje kupce vabijo, da pravočasno rezervirajo potrebne količine mineralnega gnojila za jesensko žetev. »Želimo si, da bi lahko omogočili učinkovito distribucijo in razpoložljivost želenih izdelkov v teh zelo zapletenih razmerah,« je dodal predsednik uprave Petrokemije Davor Žmegač. ali sploh bodo (in v kolikšni meri) gnojili ali ne, prav tako se obeta zelo visok dvig cen semenskega materiala, kar lahko vodi do razmisleka kmeta, ali sploh sejati.« V naši neposredni bližini, natančneje v Račah, je podjetje Albaugh, ki ima med dejavnostmi podjetja navedena tudi gnojila s tremi gnojilnimi elementi: dušik, fosfor in kalij (torej NPK). Vendar pa iz Albaugha na vprašanje o morebitni proizvodnji mineralnih gnojil niso odgovorili. »Po protokolu v podjetju smo vaša vprašanja prevedli in poslali v našo PR-pisarno v Ankeny Iowa v Združene države. Osebno žal nimam mandata za pripravo odgovorov na novinarska vprašanja,« je zgolj pojasnil David Kos iz raškega podjetja. Največ mineralnih gnojil uvozimo iz Rusije in Hrvaške Na kmetijskem ministrstvu ocene o trenutno dostopnih količinah mineralnih gnojil v Sloveniji nimajo. Statistični urad Republike Slovenije (SURS) na letni ravni v okviru statistik kmetijstva ocenjuje, da so kmetijski pridelovalci v Sloveniji imeli v letu 2020 na razpolago ali so porabili za gnojenje kmetijskih površin približno 131.000 ton mineralnih gnojil (5 % manj kot v letu 2019) in kar 25 % manj kot leta 2000. Po zadnjih podatkih so podjetja največ gnojil uvozila iz Rusije, Hrvaške, Maroka, Avstrije in Srbije. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 9. 8. 2022 COLOR CMYK stran 10 Ljudje in dogodki 10 torek z 9. avgusta 2022 Spuhlja z Za zdravje in rekreacijo Haloze z New York Voices, novi turistični ambasadorji Haloz Dobili fitnes na prostem Po Ptuju na svetovni zemljevid postavili še Haloze Športni park Spuhlja je bogatejši za novo pridobitev, ki bo služila rekreaciji in preživljanju prostega časa – fitnes na prostem. Sredstva zanj so krajani izglasovali v participativnem proračunu mestne občine (MO) Ptuj. Ob prvem obisku najstarejšega slovenskega mesta leta 2014, ki jih je popolnoma očaralo, in prvem nastopu na mednarodnem festivalu Arsana so dvakratni gramijevci New York Voicesi stkali pristno prijateljstvo z Alenom Krajncem, doktorjem znanosti z Univerze v Oxfordu, ki je ob svojem nazivu tudi izredni ambasador lokalnega okolja, saj kamor koli ga pot ponese, ima Ptuj, svoj domači Videm in delček Haloz vedno s seboj. Foto: MZ Predsednik ČS Spuhlja Branko Strelec in županja MO Ptuj Nuška Gajšek sta nove fitnes naprave tudi preizkusila. Da so krajani Spuhlje pri glasovanju o participativnem proračunu res stopili skupaj, pričajo štirje projekti, za katere so dali glas v dveh letih. Lani so za letos izglasovali defibrilator (2.500 evrov) in fitnes na prostem (12.500 evrov), letos za naslednje leto pa motorični park (20.000 evrov) in tečaj šivanja z recikliranjem tekstila (2.500 evrov). Defibrilator so namestili pri večnamenski dvorani, fitnes na prostem z devetimi napravami je v športnem parku. V urejanje fitnesa so krajani vložili veliko ur prostovoljnega dela. Naslednje leto bodo pri večnamenski dvorani postavili motorični park, ki bo med drugim služil vadbi najmlajših v gasilskih vrstah. V organizaciji društva gospodinj pa bodo izvedli projekt recikliranja oblačil in tečaj šivanja. Predsednik četrtne skupnosti (ČS) Spuhlja Branko Strelec je z izkupičkom participativnega proračuna zelo zadovoljen. „V ČS smo se organizirali, z društvi izvedli sestanek in se odločili, katerim projektom bi dali prednost. Za vsako leto smo izbrali en večji in en manjši projekt, krajani pa so to z glasovanjem podprli, za kar se jim zahvaljujem. Enako velja zahvala vsem tistim, ki se kot prostovoljci udeležujejo delovnih akcij v športnem parku.“ Ptujska županja Nuška Gajšek je spuheljski fitnes na prostem označila kot enega boljših in lepših projektov iz naslova participativnega proračuna. Pohvalila je tudi prizadevanja domačinov na področju prostovoljnega dela. „Zelo ste se potrudili in sodelovali, predvsem zelo cenimo, da ste pristopili s prostovoljnim delom. Upam, da boste to energijo ohranili.“ Fitnes na prostem je zagotovo nova dodana vrednost v športnem parku Spuhlja, ki je priljubljena lokacija za druženje in preživljanje prostega časa. V večnamenskem objektu je prostora za 80, na pokriti terasi pa za okoli 200 ljudi. Ob objektu so igrišča za mali nogomet, košarko in badminton, igrišče za odbojko na mivki, steza za balinanje, igrala za otroke, postavili so brajdo in zasadili trto, trenutno gradijo še shrambo. MZ Po uspešnem nastopu na Glasbenem festivalu Arsana so se člani vokalne zasedbe New York Voices odzvali njegovemu vabilu ter obiskali del čudovitih Haloz. „Preživeli smo čudovit prosti dan v objemu haloških gričev. Videli smo nov unikaten del vaše slovenske dežele, čudovite Haloze, ter naravnost uživali v odlični lokalni hrani in vinih. Prav to so spomini, ki še posebej dolgo živijo z nami. V čast nam je, da lahko tudi sami uživamo v ponosu in veselju lokalne kulture, ki je prepletena s toliko ljubezni in dela rok preprostih ljudi,“ so bili navdušeni člani vokalne skupine New York Voices ob svojem prvem obisku v Halozah. Sobotno popoldne so preživeli ob predstavitvi bivalne kulturne dediščine v Parku dediščine v Cirkulanah, kjer so bili zelo navdušeni nad čudovito ohranjeno in predstavljeno snovno dediščino Haloz, ki jim jo je predstavil Zvonko Bratušek, predsednik TD Cirkulane, ki je bil izredno prijetno presenečen nad obiskom in počaščen, da jim je lahko predstavil bogato stavbarsko tradicijo. Obisk so nadaljevali v prečudovitem ambientu domače gostilne Veselič v Zavrču, kjer so jih odlično pogostili in jim predstavili pestrost lokalne gastronomije, ki je navdušila, in bogat degustacijski nabor odličnih vin iz vinorodnih Haloz. V prijetnem ruralnem ambientu, ki nikogar ne pusti ravnodušnega ter omogoča sproščeno spoznavanje gostoljubnosti Haložanov, je Martin Težak Foto: zasebni arhiv New York Voices in Zvonko Bratušek v Parku dediščine v Cirkulanah povedal, da je bil izredno vesel njihovega obiska in navdušen nad njihovo preprostostjo. Tilen Sedlak pa je ob tej priložnosti poudaril, da je tovrsten obisk izjemnega pomena za samo promocijo Haloz na različnih ravneh, s čimer se strinjajo vsi deležniki te prečudovite sobotne zgodbe, ki so si edini, da se ob tovrstnih dogodkih pokaže moč sodelovanja in povezovanja med seboj ter da je Ptuj še vedno zelo povezan s svojim zaledjem in ima v povezovalni zgodbi ogromno, ampak res ogromno ponuditi, ker imamo odlične vire tako za butični kot tudi malo manj butični turizem. Spontano sobotno druženje je že obrodilo prve sadove, saj so člani vokalne zasedbe New York Voices svoje vtise že podelili na socialnih omrežjih in priporočili obisk prelepega naravnega in gostoljubnega okolja vinorodnih Haloz s svojimi več deset tisoč sledilci. Odzivi na njihove objave so zelo pozitivni in s tovrstno dejavnostjo bodo vsekakor zelo pomembno pripomogli k promociji raznolike ponudbe našega okolja. S svojimi glasbenimi projekti so mesto Ptuj že pred leti vpisali na svetovni glasbeni zemljevid, sedaj pa so na ta prestižni seznam dodali še vinorodne Haloze. Kot so sami zapisali: »Enostavno morate iti tja naslednjič, ko ste v Sloveniji! Povejte jim, da so vas poslali New York Voices.« Ob tem se postavlja resna teza in retorično vprašanje, ali se zavedamo, kako pomembno lahko pestra festivalska ponudba vpliva na sam razvoj turizma in na promocijo turističnega potenciala. Kajti, bodimo iskreni, še vedno je najboljša reklama v tem stavku: »Dober glas seže v deveto vas!« Maja Glaser Bedenik Žetale z Na občini ponosni na zlata maturanta Eden na študij japonologije in angleščine, drugi izbral elektrotehniko Matija Peršak in Uroš Ber. Zlata maturanta, zdaj že nekdanja dijaka ptujske gimnazije, pred tem učenca OŠ Žetale. Uresničila sta svoja pričakovanja, cilje. Oba poudarjata, da majhnost kraja in osnovne šole ni slabost, kvečjemu prednost, saj sta v Žetalah osvojila temeljna znanja, ki sta jih uspešno nadgradila na Ptuju. Z oktobrom se njuni poti ločujeta, Peršak odhaja v Ljubljano, Ber v Maribor. Letošnjo maturo je v Gimnaziji Ptuj na spomladanskem roku z odliko opravilo pet maturantov, med zlatimi maturanti sta tudi Matija Peršak in Uroš Ber iz Žetal. Na občini so nanju izjemno ponosni, zadovoljstva z uspehom pa ne skrivata niti sama. Oba sta dober rezultat pričakovala. »Imel sem dober občutek, me je pa presenetilo, da sem tako dobro odpisal matematiko, ki ni ravno moj najljubši predmet,« je priznal Peršak. Ker ima raje družboslovje, je izbral študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani, vpisal je smeri japonologija in anglistika. Medtem ko je študij anglistike dokaj običajna izbira študijske smeri, preseneti japonologija. »Zanimam se za japonsko kulturo, všeč mi je zaradi drugačnosti, unikatnosti. Na Japonskem še nisem bil, upam, da mi bo uspelo med študijem,« je povedal Peršak, ki se v zadnjih mesecih pred študijskimi obveznostmi že uči japonski jezik. Sicer pa Peršak, ki biva v Žetalah, rad veliko bere, kolesari in plete. »Enkrat sem poizkusil štrikati, všeč mi je bilo in tako še sedaj spletem kakšen no- Foto: Uroš Ber Uroš Ber uživa ob igranju harmonike. Da je v raztegovanju meha in preigravanju gumbov več kot odličen, dokazujejo številna priznanja, zadnje je z Velike planine Foto: Matija Peršak Matija Peršak v prostem času rad bere, kolesari, plete, v teh mesecih pa opravlja tudi vožnje za pridobitev vozniškega izpita. gavice, rokavice, naglavne trakove,« je pojasnil. Nasprotje Peršaka je ljubitelj naravoslovnih predmetov Uroš Ber iz Kočic. Odločil se je za študij elektrotehnike. »Fizika in matematika sta me vedno zanimali, vendar ne zgolj v teoretičnem smislu, temveč njuna uporaba v praksi, zato elektrotehnika.« O nazivu zlatega maturanta pa je dejal, da je to bil njegov cilj. »Vedel sem, da imam potencial in da lahko to dosežem.« Z oktobrom se seli v Maribor, vendar pa se bo ob koncih tedna vračal domov, je zagotovil. »Rad pomagam na domačiji kmetiji. Ko sem imel maturo, je bila ravno sezona jagod, tako da sem kombiniral učenje in delo, tudi zdajle sem se ravno vrnil s košnje bregov.« Ob tem pa je mladec še vešč harmonikar, tako je nedavno osvojil naslov absolutnega zmagovalca harmonikarjev na Veliki planini, je član FD Rožmarin Dolena in harmonikarskega orkestra Štajerski frajtonarji, za nameček pa še planinec. »Konec julija sem bil ravno na Triglavu.« Tudi za vzpon na najvišji slovenski vrh je mislil, da bo težji, seveda zaradi tega ni bil razočaran, nasprotno bil je navdušen, še posebej nad razgledi, ki jih ponuja najvišja točka pri nas. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 9. 8. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki torek z 9. avgusta 2022 11 Ptuj z Osrednja slovesnost ob prazniku MO Ptuj Mesto potrebuje priložnost, ne pa nenehne graje in kritike MO Ptuj je 5. avgusta praznovala svoj občinski praznik. Osrednja slovesnost je potekala na mestni tržnici. Ob tej priložnosti se je mesto s priznanji zahvalilo za izstopajoče dosežke, za uspešne zgodbe tega okolja, ki so navdih in ponos. Priznanje za naj kmetijo leta 2022 v MO Ptuj je prejela kmetija Dominika Lenarta (Mestni Vrh), posebno priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine pa kmetija Fuks (Krčevina pri Vurbergu). Najvišja občinska priznanja pa so letos prejeli: dr. Miron Breznoščák iz Banske Štiavnice naziv ambasador mesta Ptuj, ZŠAM Ptuj zlato plaketo, Branka Bezeljak je postala nova častna občanka MO Ptuj. Slavnostna govornica je bila županja MO Ptuj Nuška Gajšek, ki je povedala, da so se v tem mandatu lotili številnih pozabljenih zgodb in jih končali ter začeli veliko novih projektov, ki bodo služili ljudem. „Najmanj, kar to mesto potrebuje, pa je poceni politikantstvo, podla podtikanja, ki jih ni malo, razpihovanje nestrpnosti, vsesplošne negativnosti in črnogledosti. To mesto ne potrebuje nenehne graje, nenehne kritike, ne, danes, ne, jutri. Kar to mesto potrebuje, je priložnost. Kljub temu da tržnica ni več takšna, kot je bila, kljub temu da se roki za izvedbo podaljšajo ali premaknejo in kljub temu da v tem trenutku še nimamo vseh odgovorov in rešitev. Vsak dan je nova priložnost delati več in bolje,“ je županjin namig za prihodnost. Dr. Miron Breznoščák je prejel naziv ambasador mesta Ptuja za delovanje in zavzemanje za mednarodno povezovanje in prepoznavnost mesta Ptuja ter aktivno promocijo MO Ptuj. Zgodba o uspehu med mestoma Ptuj in Bansko Štiavnico se je začela leta 1998 Foto: Črtomir Goznik Ambasador mesta Ptuj je postal dr. Miron Breznoščák iz Banske Štiavnice. na naključnem srečanju takratnega predsednika TD Ptuj Albina Piška in Mirona Breznoščáka na letališču v Združenih arabskih emiratih. Sledil je protokol o pobratenju med mes- toma leta 2002, nato pa številne konkretne aktivnosti na različnih področjih, ki so se z leti še okrepile, za kar še danes skrbi in si prizadeva novi ambasador mesta Ptuj. Zlato ji Ptuj, kjer je poučevala slovenski jezik s književnostjo, pozneje še gledališko in filmsko vzgojo. Leta 2002 ji je ministrstvo za kulturo dodelilo status samostojnega ustvarjalca za področje gledališke režije, dramaturgije in gledališke pedagogike. Svoje delo v ptujski kulturi je začela leta 1975, predvsem na področju alternativne in mladinske kulture. V letih 1997/2001 je bila direktorica Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Kot samostojna ustvarjalka je sodelovala z različnimi skupinami in gledališči ter vodila izbirni gledališki program na Gimnaziji Ptuj. Po upokojitvi se je ponovno posvetila delu z mladimi na Ptuju. Ponovno je oživila Teater III, kulturno in lutkovno skupino pri DPD Svoboda Ptuj in Gledališki studio Ptuj. Branka Bezeljak je tudi uspešna režiserka. Doslej je režirala več kot 50 uprizoritev na Ptuju, v Ljubljani, na Reki, na Koroškem v Avstriji. Tako ali drugače je v gledališče popeljala več kot 2.000 mladih, med njimi so bili številni danes znani gledališki, literarni in likovni ustvarjalci. Pod njenim vodstvom je Stara steklarska delavnica postala središče neodvisne in alternativne kulture na Ptuju, ki deluje že 25 let. Branka Bezeljak pa je aktivna tudi v lokalni skupnosti in organizacijah na državni ravni. Kot prostovoljka trenutno vodi Združenje za vrednote NOB Ptuj. Za priznanja se je zahvalila v imenu vseh prejemnikov priznanj, posebej pa še za tako prisrčen sprejem in tako visoko priznanje MO Ptuj, županji Nuški Gajšek, in mestnim svetnikom, ki ga je prejela sama. „Nanj sem ponosna, morda pa še bom kaj naredila,“ je dejala. Zahvalila pa se je tudi vsem, s katerimi je sodelovala in ustvarjala. „Hvala vsem predlagateljem, ki so prepoznali, da za Ptuj nikoli nisem pristala na povprečnost, mlačnost, še posebej pri delu v literaturi, umetnosti in z mladimi. Če so se komu moje nore ideje zdele še tako nemogoče, sem vztrajala. Rezultati so pokazali, da ni bilo zaman. To sem bila in sem jaz.“ MG plaketo MO Ptuj je prejelo ZŠAM Ptuj za posebne zasluge in prizadevno delo na področju preventive in varnosti v cestnem prometu, aktivnosti pri izvedbi različnih oblik izobraževanja in projektov s področja prometne varnosti ter doprinos k večji prometni varnosti na širšem območju Ptuja. ZŠAM je bilo ustanovljeno leta 1951, danes ima 176 članov in članic, od tega 22 častnih članov. Za svoje delovanje je prejelo več visokih priznanj za zasluge na področju varnosti. Branka Bezeljak ponosna na naziv častne občanke MO Ptuj Foto: Črtomir Goznik Zlato plaketo MO Ptuj je prejelo ZŠAM Ptuj, prevzela sta jo predsednik in poveljnik ZŠAM Ptuj Janez Strelec in Franc Ropič. 53 Najvišje priznanje MO Ptuj za leto 2022, naziv častne občanke MO Ptuj, je prejela Branka Bezeljak za izjemne dosežke življenjskega dela v dobrobit MO Ptuj in njenih prebivalcev, za izjemne zasluge na področju kulture in širše, predvsem na področju alternativnega, ljubiteljskega in profesionalnega gledališkega ustvarjanja. Poklicno pot je začela leta 1974 na Gimnazi- Mestni trg Ptuj, 19. avgusta 2022, ob 19.30 Foto: Črtomir Goznik Prazniku v čast in letošnjim prejemnikom priznanj je zapel David Matiči (na fotografiji), zaigral pa je tudi Pihalni orkester pod vodstvom Fredija Simoniča. Foto: Črtomir Goznik Najvišje priznanje MO Ptuj za leto 2022, naziv častne občanke, je prejela Branka Bezeljak. 21. avgusta 2022, ob 18.00 3RVDPH]QLYHĀHU(85 6NXSQDGYRMQDYVWRSQLFD(85 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 9. 8. 2022 Kultura 12 stran 12 torek z 9. avgusta 2022 Ormož z Poletje na Kogu v polnem teku Nevesta končala kot čarovnica Na sporedu zanimive vsebine Grad Hrastovec, Črni les in Lormanje so kraji pri Lenartu, ki jih tudi širša javnost dobro pozna: v prvem je danes socialno varstveni zavod, drugi je bil nekoč sinonim dobrega gostinstva, danes pa je tam dom starostnikov, v tretjem je priljubljeni bencinski servis z velikim počivališčem na pomurski avtocesti. Vse tri pa povezuje tragična zgodba iz preteklosti, in sicer legenda o Agati. Grad Hrastovec, ki spada med največje ohranjene gradove na Slovenskem in je ime dobil po obsežnih okoliških hrastovih gozdovih, je bil kot graščina prvič pisno omenjen leta 1443, kot manjši dvor pa že 1265. V svoji zgodovini je doživel številne prezidave, v sedanji mogočni podobi je zasijal v 18. stoletju, ko so ga lastniki povečali. Vse do konca druge svetovne vojne je z nekaj manjšimi presledki na gradu gospodovala znamenita rodbina grofov Herberstein. Skrivna poroka Hrastovsko gospostvo je imelo podložnike po mnogih vaseh v osrednjih Slovenskih goricah, podrejen mu je bil tudi bližnji Lenart, Herbersteini pa so vladali z odločno roko. Pri tem je posebej izstopal grof Jurij Herberstein, ki se je v zgodovino zapisal kot poveljnik vojske v kmečkem uporu leta 1515 in ki je slovel po svojem brutalnem odnosu do že tako obubožanega slovenskega kmeta. Na Kogu, kjer sta vino in trta že od nekdaj povezana z življenjem tamkajšnjih ljudi, se je minuli konec tedna začela nova edicija tradicionalnega večdnevnega dogajanja Poletje na Kogu, ki vsako leto privabi več kot 600 obiskovalcev. V sklopu prireditve se bo zvrstilo več dogodkov, pri katerih poleg Turistično kulturnega društva Kog sodelujejo tudi druga kogovska društva. Poleg že stalnih vsebin so letos kot novost prvič organizirali odprtje razstave. Svoja dela sta minuli petek na likovno-kiparski razstavi predstavila zakonca, Nizozemka Pauline in Francoz Remy Fourre, ki sta se pred kratkim preselila v tamkajšnje kraje. S tem so odprli tudi letošnje dogajanje, ki bo trajalo vse do 14. avgusta. Pretekli konec tedna so prav tako v lepo obnovljeni Košarkini hiši izvedli sicer že odmeven dogodek vinsko-kulinaričen-glasbeni večer V babičini kuhji ob hrani, vinu in glasbi, kjer so se ob domačih okusih razvajali številni gostje. V nedeljo pa so se odpravili na kolesarjenje med kogovskimi vinogradi in pohodniško potepanje po brezpotjih. V četrtek, ko bo na sporedu meddržavno tekmovanje društva upokojencev v kegljanju na vrvici, v petek nočni turnir v malem nogometu, vrhunec dogajanja pa bo ta konec tedna. V soboto bo sledil vinski festival s prihodom vitezov in vinskih kraljic, podelitvijo priznanj vinogradnikom, postavitvijo klopotca, folklornim nastopom ter družabnim srečanjem s pokušino kogovskih vin. Dan zatem bo za konec kot češnja na torti še »pocükrani večer«, koncert kogovskih dečkov z gosti (nastopili bodo tudi Foto: Arhiv TKD Kog Večdnevno dogajanje so odprli z likovno in kiparsko razstavo Pauline in Remyja Fourre. Foto: SD Foto: KTV Na mestu, kjer je dala hudobna grofica Margareta Herberstein obglaviti Agato, je grof Friderik postavil Črni križ, ki tam stoji še danes. Tudi letos so na Kogu pripravili vinsko-kulinaričen-glasbeni večer V babičini kuhji ob hrani, vinu in glasbi. Kako kruto se bo usoda poigrala z njo, ko bo prišla v stik z velikimi Herbersteini, si na prelomu v 17. stoletje gotovo ni mogla niti v najhujših sanjah predstavljati mlada in lepa Agata z bližnjega dvorca Štralek. Zaljubila se je namreč v grofa Ivana Friderika Herbersteina, ki ji je ljubezen tudi goreče vračal. Ker je Friderikova mati grofica Margareta odločno nasprotovala njuni zvezi, saj se ji dekle ni zdelo vredno njihovega visokega stanu, sta jo skrivala, a strast ni pojenjala, ampak postajala iz dneva v dan močnejša, zato sta se nekega dne brez dovoljenja in vednosti staršev poročila v Jakobovi cerkvici v vasici Lormanje. Tašči Margareti je svoj bes in razočaranje nad sinovo odločitvijo nekako uspelo krotiti vse do njegovega odhoda v boje zoper Turke, takrat pa se je končno lahko lotila »rešitve problema« oziroma naloge, kako se znebiti neprimerne neveste. Simonov zaliv za tiste, ki se boste Posebno ponudbo smo pripravili nico oddate v naročili na Štajerski tednik. Naročil , Osojnikova cesta 3. tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj uživali Brezplačno boste na morju lahko 8. 2022. vse poletne sobote od 25. 6. do 27. Ce C en na a vkl klju j čuje ju j : avtobusni prrevoz eevvoz oz in kko opa panj njee.. Odho Od hod dii: vs vsako vsa ako so oboto to ob 5.20 izz O Orrm mo ožžaa in ob ob 6..0 00 izz Ptu tuja ja.. ja Za ato to čim m pre rejj na n ro roči čiite e Šta taje j rs je rski k ted ki e niik in sse e odp pra ravi v te na mo vi morj rjje sk s up paj aj z nam a i. Pre ej se e na arro oččit ite, e, večč sob e, obot o bre ot ezp zpla lačn la čneg čn eg ga in n brre b rez ezsk skrb rbne rb nega ne ga g a uži ž va v njja na na mor orju ju dob obit ite. ite. it e Vssem V e tissti tim, m ki bo m, bost s e s Tu uri r st s iččno o ageenc ncijijo ijjo AT ATP P ččeez po oleetj tjee po otova to ova valillii naj ajma m njj ose ma semk m raat, mk t bom mo v sso obo boto to o, 3. 3 9. 20 2 22 22,, po poda da ari rili lii do doda daatn tnii br b ezzpl plač ačni ač n ni kko opa p ln lnii da dan n v Si Simo mono mo nove no vveem zzaalilivu vu s pog ogos osti os t tv ti tvijjo, tvij d b do brro gl glas asbo as b in za bo zaba bavo ba vo o s sku upi pino no Smile mile. mi le. le Vabljeni – uživajte poletje z nami! Inffo In orm maccijje in i rez e er e va vaci cije ci je e za kop za pallni n avt vtob ob bus us:: T ri Tu r sttiiččna ageenc ncijija ijja AT ATP, P, Do omiino o cen e te t r Pt Ptuj ujj, tteel..: 07 070 2444 15 150, 0 0, ww ww. w.av avto to obu busn s iip sn pre revo vo ozii.e .eu eu SSlililike Sl ke so o ssim imbol im bolič bo iičn ččn ne. e. Iz naše zgodovine bomo ponudili dogajanje, za katerega so bili zadnji dve leti prikrajšani,« je ob tem še dodal predsednik društva Drago Lukman. Monika Horvat Druž Dr užba ba Rad dio o-T - ed edni n k Pttuj vam ni m tud udii leeto os om mog ogoč oča, oč a, da prrežživ p ivit itee so it s bo bote te na sl slov oven en nskkem m mor o ju ju.. Pr Prid idru id ruži ru ž te se in ži d ži do ž viite t čud dov o itte tr tren en nut utke kee v Sim mon o ov ovem eem m zal a ivvu pr p i Iz Izol oli.i.i ol Vssak V a o so obo boto to o od 25 5. 6. 6 do 27 7. 8. 8. 2022 02 22 va vas bo bo Tur u isti issttiičn ičn na ag gen nci c ja ATP P pel e ja jala laa na ne nepoza poza po z been ko kopaaln ni da dan. an. n En no od dnevn nevn ne v a sp s ro r stit stit itev e vass bo st ev stal alla 26 EUR,, zzaa nar aro oččni nike k ke ŠŠttaajjer ersk skeg egaa te tedn d ik dn ikaa paa vel elja ja nižžja ja j cen e a, a, 19 EUR.. NOVI NAROČNIKI POZOR! Tragičen konec za vse Friderik je bil torej odsoten, noseča Agata pa hudobni tašči prepuščena na milost in nemilost. Prvi maščevalni korak je bil ta, da ji je z mučenjem povzročila predčasen porod, v katerem je mladenka rodila mrtvega otroka. A dejstvo, da se je odkrižala naslednika, ki bi Agato za vedno povezal s Herbersteini, ji ni zadoščalo, saj je kmalu zatem udarila znova. Nesrečnico je sodniku ovadila zaradi čarovništva, ta pa jo je na grofičino zahtevo po hitrem postopku obsodil na smrt z obglavljenjem, ki so jo izvršili v Črnem lesu, kjer so tudi sicer obglavljali obsojence. Ko se je Friderik vrnil iz vojne, žene ni več našel doma, zato se je zavil v žalost. Leta 1605 je dal na mestu usmrtitve postaviti Črni križ iz črnega marmorja, nato pa se iz posvetnega življenja umaknil v samostan. Grofica je tako ostala sama, a roka pravice jo je še bolj kaznovala, saj po tem krutem dejanju ni več našla miru; umrla naj bi v hudih mukah. Znamenje Črni križ je bilo nato še dvakrat obnovljeno, nato je razpadlo. Katoliško prosvetno društvo Zarja iz Lenarta ga je leta 1939 ponovno zgradilo na istem mestu. Legenda o Agati, njeni nesrečni ljubezni, hrastovški rodbini Herberstein, čarovništvu ter o boju med dobrim in zlim je še vedno globoko zasidrana v srcih prebivalcev Lenarta in širše Slovenskih goricah, po ustnem izročilu pa jo je v povesti Črni križ pri Hrastovcu literarno upodobil lenarški sodnik in kronist Ožbolt Ilaunig. Senka Dreu Marko Vozelj, Zbor gimnazije Ormož, spremljevalni bend) ob desetletnici delovanja. »Pričakujemo, da se bodo obiskovalci pri nas lepo imeli ter da jim Do nag Do a rad agrad rade a e ste ad te up upr prav avi vič vi iče ččen en e ni novi o na naroč ro rroč o nik ki, ki k pre p d tem mv vsa saj 6 me m sec s ev e nis ni te t billi naro aročen čen enii na Štaj t ers ta rski rs k ki tted te ed e ednik dnik n in ni in sse e za zav zavež vež ve eže ež že ette ete t , da b bo ost o stte e naro ročni ro čnik čni k osta ali l vsa sa aj eno llet eto. e o. P ST PO STATTI NA NARO ROČN RO ČNIK ČN IK K ŠTAJ ŠT AJJER ERSK SK KEEG GA TEEDN DNIK IK KA SEE RESSNI NIČN NIČN ČNO O IZ IZPL PLLAČ ČA! COLOR CMYK torek, 9. 8. 2022 Štajerski TEDNIK Nogomet Dobra tekma, odlična golmana Stran 14 Nogomet Z remijem zadovoljni oboji, Bistričani vseeno bližje zmagi Stran 14 stran 13 Motokros Drugo mesto za Tima nov odločen korak do naslova Stran 15 Rokomet V tem tednu že dve tekmi Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 1. SNL Prva liga Telemach Štajerca Sešlar in Elšnik osrečila Ljubljančane Maribor – Olimpija 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Sešlar (36.), 0:2 Elšnik (79.). MARIBOR: Bergsen, Žinič, Mitrović, Watson (od 83. Guerrico), Sikošek, Vidaković, Antolin (od 61. Božić), Repas, Brnić, Vipotnik (od 61. Kronaveter), Baturina (od 72. Sirk). Trener: Radovan Karanović OLIMPIJA: Vidovšek, Estrada (od 80. Lasickas), Ratnik, Crnomarković, Sualehe (od 74. Krefl), Pilj (od 65. Samuel Pedro), Doffo, Elšnik, Sešlar (od 80. Ziljkić), Kvesić, Nukić. Trener: Albert Riera. Mariborčani in Ljubljančani so na 53. večnem derbiju po vrnitvi slednjih med prvoligaše pokazali kar všečno tekmo, v kateri pa so svoje priložnosti znali izkoristiti gosti, medtem ko je najlepše domače, predvsem prvo na tekmi, z izvrstnimi posredovanji izničeval tudi mladi vratar Matevž Vidovšek. Olimpija, ekipa, ki je precej bolje delovala v polju in bolje držala žogo, je tako še vedno stoodstotna in na vrhu lestvice, Maribor pa je po četrtem zaporednem porazu (v prvenstvu ima zmago in tri poraze) na zadnjem mestu že z devetimi točkami zaostanka za današnjim tekmecem. Ljubljančani so nekoliko odločneje začeli tekmo, toda domači so hitro vzpostavili ravnotežje. Večjih priložnosti v uvodnem obdobju ni bilo, dvakrat je sicer streljal Mustafa Nukić, a preslabo za spremembo izida. V 22. minuti pa je imel Žan Vipotnik izjemno priložnost za mariborsko vodstvo, ko je streljal z dobrih petih metrov, izjemno pa je posredoval Vidovšek, ki je ujel tudi žogo po strelu Nemanje Mitrovića z glavo minuto pozneje. Po izenačeni igri pa so zeleno-beli povedli v 36. minuti. Mario Kvesić je iz kota z desne strani podal na prvo vratnico, tam pa je glavo podstavil Foto: Grega Wernig / m24.si Utrip s 149. derbija med Mariborom in Olimpijo Svit Sešlar in matiral Menna Bergsna za 1:0. Tri minute pozneje je Ivan Brnić poskusil z roba kazenskega prostora premagati Vidovška, toda mladi ljubljanski vratar je bil znova dobro postavljen. Uvod drugega polčasa je minil brez posebnih razburjenj, obe ekipi sta sprožili nekaj nenevarnih strelov, posebej Mariborčani, med drugimi je poskusil tudi Aljaž Antolin v 59. minuti, toda meril je premalo natančno. Štajerci, pri katerih je ob Ažbetu Jugu in Martinu Milcu pred tekmo zaradi zdravstvenih težav odpadel še Sven Šoštarič Karič, so vse bolj pritiskali, prihajali do kazenskega prostora, nato pa so se akcije praviloma končale brez zaključnega strela. Zato pa je Olimpija, ki je sicer na sploh dobro držala žogo, ko je bila na polovici Maribora, v 79. minuti pod- vojila prednost. Kvesić je spet podal z desne strani, v osrčju kazenskega prostora pa je bil povsem sam Timi Max Elšnik in z glavo zadel za 2:0. Po tem zadetku je Maribor skušal rešiti, kar se je rešiti dalo, toda izbranci Alberta Riere so še naprej pravočasno preprečevali potencialno nevarne akcije gostiteljev. “Derbi v pravem pomenu, veliko priložnosti na obeh straneh, mi pa smo bili premalo zbrani v obrambi, tako da je Olimpija prišla do treh točk. Naša glavna naloga je bila biti kompaktni v obrambi in ne prejeti gola, a se to ni udejanjilo,” je za Šport TV povedal Andraž Žinič. “Moram reči, da smo se zavestno postavili v fazo obrambe in da smo v prvem polčasu delali prave stvari. Škoda, da Vipotnik tam ni zadel, saj bi to verjetno drugače obrnilo tekmo. Ampak spet smo dobili gol iz prekinitve, kar postaja že nerazumljivo, na koncu pa zaslužena zmaga Olimpije,” pa je dejal trener Maribora Radovan Karanović, ki je izpostavil tudi težave z realizacijo. »Najboljši trener, kar sem jih imel« “Tri točke so najbolj pomembne in tudi to, da še nismo dobili gola, pove veliko o karakterju ekipe. Pomagamo Matevžu, da obdrži ‘ničlo’ in posledično lažje nabiramo točke. S prihodom trenerja Riere se je igra zelo spremenila, hitro smo sprejeli njegove ideje in se to tudi pozna na igrišču. Zame je najboljši trener, kar sem jih imel,” pa je povedal kapetan Olimpije Elšnik. sta Olimpija še poglobila krizo Maribora 149. derbi med Mariborom in Olimpijo je bil v fokusu 4. kroga Prve lige Telemach. V Ljudskem vrtu so gledalci upali, da bodo na večnem derbiju doživeli preporod svojih nogometašev, ki so trenutno v igralski in rezultatski krizi. Tempo naših prvakov je očitno za vijolične v tem trenutku prehud in to utrujenost je znala izkoristiti tokrat tudi taktično dobro postavljena ljubljanska vrsta. Olimpija je delovala na zelenici bolj uigrano, organizirano in čvrsto. Svit Sešlar in Timi Max Elšnik sta po predložkih dobro reagirala s streloma z glavo za dva dragocena zadetka in zmago ljubljanskih nogometašev na drugače kar izenačeni tekmi. Zadetki so tisti kar štejejo in teh na kontu Maribora preprosto ni, ali jih je bistveno premalo. Na drugi strani Olimpija tudi strelsko ne blesti, a dosega zadetke in z novo zmago je s popolnim izkupičkom dvanajstih osvojenih točk na prvem mestu prvenstvene lestvice. Za mnoge malo presenetljivo so na lestvici na trenutnem drugem mestu igralci Kalcerja, ki so zaenkrat pozitivno presenečenje lige. Ekipa iz Radomelj se je pred to sezono močno premešala in okrepila, kar velja tudi za njihove tokratne nasprotnike ekipo Mure. Slednji se bodo po izpadu iz evropskih pokalov sedaj fokusirali na prvenstvo, a na tokratni tekmi v Domžalah so iztržili le remi. Za domačine je v prvem polčasu zadel Nedim Hadžić, medtem ko je za goste iz Murske Sobote v drugem polčasu izenačil Mihael Klepač. Do prvih zmag v tem prvenstvu sta v tem krogu prišli ekipi Tabora in Domžal. Že v petek se je v veliki vročini v Sežani odigrala tekma CB24 Tabor Sežana – Celje. Gostje iz knežjega mesta so bili boljši tekmec in so večinoma časa napadali, a domači so vse napade uspešno zaustavili in so v končnici z zadetkom Jakoslava Stankovića prišli do zmage z 1:0. Z enakim rezultatom so zmagali tudi nogometaši Domžal, ki so v gosteh premagali Bravo. Ljubljančani so slabo startali v novo sezono in so doživeli nov poraz. Na drugi strani so Domžalčani solidno delovali na prvih tekmah, a še niso prišli do zmage, ki so jo tokrat vpisali po zadetku Ivana Durdova. Primorski derbi jemed Gorico in Koprom je bil odigran v ponedeljek zvečer po sklepu redakcije. REZULTATI 4. KROGA PRVE LIGE TELEMACH: Maribor – Olimpija 0:2 (0:1); CB24 Tabor Sežana – Celje 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Stanković (83.). Rdeči karton: Ovsenek (54. Tabor); Bravo – Domžale 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Durdov (11.); Kalcer Radomlje – Mura 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Hadžić (20.), 1:1 Klepač (71.). Tekma Gorica – Koper je bila odigrana v ponedeljek zvečer. 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 2. KALCER RADOMLJE 3. KOPER 4. DOMŽALE 5. MURA 6. CB24 TABOR SEŽANA 7. GORICA 8. CELJE 9. BRAVO 10. MARIBOR 4 4 3 4 4 4 3 4 4 4 4 2 2 1 1 1 1 0 1 1 0 2 0 2 2 1 0 3 0 0 0 0 1 1 1 2 2 1 3 3 6:0 6:2 4:3 5:5 8:9 3:4 4:4 4:5 1:4 4:9 12 8 6 5 5 4 3 3 3 3 David Breznik Atletika z Pred evropskim prvenstvom V München iz Slovenije 14 atletinj in 10 atletov Štiriindvajset slovenskih atletinj in atletov bo nastopilo na evropskem prvenstvu v Münchnu od 15. do 21. avgusta. Eno največjih reprezentanc doslej na prvenstvih Stare celine, ki je izpolnila mednarodne norme ali se na EP prebila glede na uvrstitve na svetovni lestvici, potrdil upravni odbor Atletske zveze Slovenije. V ekipi je tudi vseh deset slovenskih reprezentantov, ki so nastopili prejšnji mesec na svetovnem prvenstvu v Eugenu v ZDA. Tam je polovica ekipe nastopila v finalu, v eni naj- uspešnejših odprav v zgodovini SP pa so najvišja mesta dosegli Kristjan Čeh (Ptuj) z zlatom v metu diska, Tina Šutej (Kladivar) s četrtim mestom v skoku s palico in Anita Horvat (Velenje), ki je bila na sedmem mestu ena od dveh Evropejk v finalu teka na 800 m. Slovenska odprava bo zato tudi na Bavarsko odpotovala z visokimi cilji, poleg omenjene trojice pa si želi na zmagovali oder še kdo izmed reprezentantov. Poleg Čeha, Šutejeve in Horvatove, ki je predvidena tudi za štafeto 4 x 400 m, bodo nastopili še atleti (skupaj 10) Robert Renner (Brežice, palica), Lovro Mesec Košir (Maas, 4 x 400 m), Jure Grkman (Maas, 4 x 400 m), Gregor Grahovac (Mass, 4 x 400 m), Rok Ferlan (Tri- glav, 4 x 400 m), Jan Vukovič (Kladivar, 800 m, 4 x 400 m), Žan Rudolf (Mass, 800 m), Ian Matic Guček (Kladivar, 400 m ovire, 4 x 400 m) in Primož Kobe (Krka, maraton). V ekipi bo skupaj 14 atletinj, tudi Neja Filipič (Mass, troskok), Maruša Mišmaš Zrimšek (Mass, 3000 m zapreke), Lia Apostolovski (Mass, višina), Veronika Sadek (Mass, 800 m), Jerneja Smonkar (Velenje, 800 m, 4 x 400 m), Agata Zupin (Velenje, 400 m ovire, 4 x 400 m), Joni Tomičić Prezelj (Olimpija, 100 m ovire), Maja Pogorevc (Slovenj Gradec, 4 x 400 m), Aneja Simončič (Mass, 4 x 400 m), Vika Rutar (Mass, 4 x 400 m), Martina Ratej (Kladivar, kopje) in Neja Kršinar (Papež, maraton). sta Foto: ČG Kristjan Čeh Štajerski TEDNIK torek, 9. 8. 2022 COLOR CMYK Šport 14 stran 14 torek z 9. avgusta 2022 Nogomet z 2. SNL, 2. krog Dobra tekma, odlična golmana Aluminij – Ilirija 1911 0:0 ALUMINIJ: Banić, Jovan, Zukić, Martić, Koblar, Jagić, Gorenak (od 73. Frešer), Borovnik (od 59. Bizjak), Marinšek, Brest (od 86. Ciganović), Skiba (od 86. Medved). Trener: Robert Pevnik. ILIRIJA 1911: Džafić, Gorenc Stankovič (od 66. Bošnjović), Klemenčič, Ivkič, Tomiček, Golob (od 86. Slaviček), Djermanović, Piskule, Stevanović, Kepic, Huč. Trener: Goran Stanković. Nogometaši Aluminija so si v prvi domači tekmi sezone želeli potrditi zmago iz obračuna s Krškim, a so se morali na koncu zadovoljiti s točko – brez doseženega gola pač ni zmage. Ilirija se je izkazala za precej bolj izkušeno ekipo od šumarjev, njeni igralci so v vsakem trenutku vedeli, po kaj so prišli in kaj morajo za to storiti. V njihovih vrstah kljub občasnim slabostim ni bilo zaznati panike, kar je v prvi vrsti izviralo iz izkušene trojice, ki jo sestavljajo vratar Elvis Džafić, Stefan Stevanović in Dejan Djermanović. V prvem polčasu so imeli lepše priložnosti gostje, najlepšo v 19. minuti, ko se je po podaji s strani Stevanović znašel sam pred Tiborjem Banićem, a je iz bližine streljal točno v domačega vratarja. Ta je edino napako naredil v 33. minuti, ko je po kotu »zletel v prazno«, a se je zanj in ekipo končalo brez posledic – žogo je z golove črte izbil Koblar. Banič se je izkazal v samem zaključku polčasa, ko je ubranil še en zelo nevaren poskusu gostov z razdalje. Domačini so občasno prikazali obrise hitre in tekoče igre, a je bilo nekaj medlih poskusov Bresta in Skibe premalo za vodstvo. Po prihodu iz slačilnic so domačini zaigrali veliko bolje, predvsem so bili z večjo agresivnostjo uspešni pri prekinjanju napadov gostov. Prva prava priložnost se jim je ponudila v Tibor Banić, Aluminij: »Tekme nismo odigrali tako, kot znamo in zmoremo, manjkalo nam je nekaj kompaktnosti in konkretnosti. Skozi celotno tekmo smo sicer iskali poti do treh točk, a nam ni uspelo zabiti želenega gola. V prvem polčasu je Ilirija lepo držala žogo, v drugem smo se mi zbudili in imeli večjo posest, tako da je remi na koncu pravičen. Pohvalil bi še našo obrambo, ki je bila dovolj čvrsta, da smo ohranili ničlo.« Robert Pevnik, trener Aluminija: »Tekmo smo začeli premalo agresivno; tukaj se je videlo, da je ekipa sestavljena na novo, da nam manjkajo nekateri avtomatizmi. Pomembno se mi zdi, 57. minuti, ko je Zukić podal s strani, Martić je iz bližine zaključil z glavo, a je Džafić njegov poskus ukrotil. Nekaj minut prevlade bi lahko Aluminij unovčil tudi v 62. minuti, a je Poljak Skiba za malenkost zgrešil cilj … Gostje so v drugem polčasu pretili le iz protinapadov, enega takšnih je v 69. minuti s strelom iz velike razdalje zaključil Mark Golob, Baniću pa je s skrajnimi močmi žogo uspelo odbiti v prečko. V zaključku sta oba trenerja poskusila z nekaj menjavami osvežiti ekipo in preko tega narediti odločilno razliko, a je ostalo pri začetnem izidu. Ilirija je tako tudi v drugi tekmi ostala brez prejetega in doseženega zadetka, brez zadetkov se je razšla tudi z Rogaško v 1. krogu. V naslednjem krogu se bodo Kidričani v soboto v gosteh pomerili z Rogaško. Jože Mohorič da smo se iz minute v minuto nato dvigovali, po dogovoru v slačilnici pa smo v drugem polčasu prevladovali in imeli nekaj dobrih situacij za dosego gola. Tokrat nam za razliko od tekme 1. kroga v Krškem ni uspelo zadeti, tako da je remi realen odsev dogodkov na igrišču. Točka zame ni uspeh, želeli smo več. Pokazalo pa se je, da je Ilirija izkušena ekipa z dobrimi posamezniki, takšnih tekem bo v 2. ligi še več. Naša naloga je, da se ustrezno odzovemo in potem bo tudi več zmag. Veseli me dobra forma Banića, ki sem mu že na tekmi v Krškem dejal, da mora biti vodja obrambe, da mora usmerjati soigralce, kar je delal zelo dobro.« Goran Stanković, trener Ilirije: »Tekme je bila težka, a precej kakovostna, videlo se je precej taktične discipline v vseh fazah igre. Aluminij je dobra ekipa z odličnimi posamezniki, tudi pogoji za igranje so v Kidričevem odlični, za nameček smo igrali v večernem terminu. Občutki so mešani, prvi polčas je pripadel nam, drugi pa domačinom, remi se zdi tako še najbolj zaslužen. V drugem polčasu se je videlo, da imamo svoje težave, da še nismo na želenem nivoju – odigrali smo le tri prijateljske tekme –, da še nimamo povsem kompletirane ekipe in da nas čaka še veliko dela.« Nogomet z 2. SNL, 2. krog Z remijem zadovoljni oboji, Bistričani vseeno bližje zmagi Kety Emmi&Impol Bistrica – Roltek Dob 1:1 (1:1) STRELCA: 1:0 Panić (15.), 1:1 Petek (19.). KETY EMMI&IMPOL BISTRICA: Dabanovič, Šlamberger, Rozman, Vidmar, Klašnja, Pirtovšek, Bračko, Havelka (od 80. Kapun), V. Panić (od 55. Kujović), Džumhur (od 55. Koprivc), T. Panić (od 55. Ferčič). Trener: Franci Fridl. ROLTEK DOB: Fermišek, Avbelj, Mitrović, Černe (od 74. Gregorin), Levec (od 60. Šipek), Kunstelj (od 32. Makovec), Zenković, Petek, Krupić (od 60. Račić), Židan, Kasnik. Trener: Jernej Javornik. Kakšnih 400 gledalcev se je v soboto zbralo v Športnem parku Slovenska Bistrica, kjer je novinec med drugoligaši gostil zasedbo Rolteka iz Doba. Domačini so po zmagi v uvodnem krogu v Dekanih upali na nov komplet točk, ki bi jim veliko pomenil ob začetku njihove zgodbe v 2. ligi, a so imeli svojo računico tudi gostje. Končna delitev točk se zdi glede na prikazano realna, pri čemer je treba poudariti, da so bili v sami igri podjetnejši izbranci trenerja Francija Fridla. Foto: Črtomir Goznik Nogometašem Aluminija v prvi domači tekmi nove sezone kljub izpostavljeni želji ni uspelo ugnati gostov iz Ljubljane. Obe ekipi imata v svojih vrstah kopico mladih igralcev, kar je napovedovalo odprto igro in veliko nadigravanja z obeh strani. »Imamo mlado ekipo, željno nadigravanja, najpomembnejše pa je, da fantje uživajo v nogometu – vse ostalo bo prišlo skozi treninge. Sam sem s 26 leti najstarejši član te zasedbe, imam že precej izkušenj iz 2. lige, tako da lahko fantom precej pomagam. Veliko zaslug pri mojem prihodu v Slovensko Bistrico ima trener Franci Fridl, s katerim sem že sodeloval pri Nafti in Rogaški; je odličen trener in mu zaupam,« je iz domače vrste dejal Rok Pirtovšek. Predvidevanja so se na igrišču uresničila, bolje pa so tekmo odprli domačini, pri katerih sta v uvodnih petih minutah zapretila brata Panič, Vanja in Tai Matea. Prav slednji pa je bil tudi realizator odlično izpeljane akcije v 15. minuti, ko je Niko Havelka poslal žogo čez zadnjo linijo gostov, 18-letni Tai pa jo je lepo sprejel in z levico poslal mimo vratarja v mrežo – 1:0. Tri minute kasneje bi lahko Bistričani po podaji iz kota (Džumhur) povišali vodstvo, a Vidmar iz dobrega položaja ni zadel v polno. Le minuto kasneje so gostje izenačili. Po prostem strelu iz strani je v kazenskem prostoru Bistričanov nastalo nekaj zmede pri izbijanju žoge, kar je izkoristil prisebni Gašper Petek in jo z bližine poslal v mrežo – 1:1. Pri gostih je moral zaradi poškodbe že v 32. minuti z igrišča kapetan Klemen Kunstelj, kar je za centralno branilsko vrsto pomenilo precejšen udarec, a je se gostom uspelo hitro pobrati in reorganizirati. Do odmora se je na obeh straneh zvrstilo še nekaj obetavnih situacij, izstopal pa je izjemen poskus Roka Pirtovška iz velike razdalje v 36. minuti, a je na žalost domačih navijačev njegov projektil zaustavila prečka. Foto: Črtomir Goznik Nejc Bračko (Kety Emmi&Impol Bistrica, rdeči dres) Drugi polčas je bil manj bogat s priložnostmi, a kljub precejšnji vročini še naprej dokaj dinamičen. Franci Fridl je že v 55. minuti posegel po trojni zamenjavi, s čimer je še naprej ohranjal visok ritem. Že v naslednji minuti se je eden od rezervistov – Rok Ferčič – znašel v priložnosti, a mu je vratar Žiga Fermišek strel ubranil. Iz odbitka je poskusil še Pirtovšek, a je bil gostujoči vratar še enkrat uspešen. Eno zadnjih priložnosti na tekmi je imel pri domačinih Nejc Bračko, a je bil tudi ob njegovem poskusu z glavo na pravem mestu Fermišek. V naslednjem krogu se bodo Bistričani odpravili na gostovanje v Bilje. Jože Mohorič Prevladovali remiji, na Koroškem trojica zabila sedem golov Na osmih tekmah 2. kroga je bilo doseženih kar pet remijev, le tri tekme so se končale z zmago (oz. porazom) ene od ekip. V zmagovalnem triu – Primorje, Fužinar, Beltinci – najdemo tudi novo vodilno ekipo lige, ki ima po dveh odigranih krogih edina 100 % izkupiček, to je moštvo iz Prekmurja. Zasedba trenerja Damjana Gajserja je tudi v drugo proti Jadranu ubrala podoben scenarij kot v uvodu proti Rudarju: zgodno vodstvo, nato pa čvrsta obrambna postavitev in potrditev zmage v zaključku srečanja. Beltinčani so obe uvodni tekmi odigrali doma. Derbi kroga je bil odigran v Kranju, kjer so se zmage v srečanju nekdanjih prvoligašev – Triglava in Primorja – veselili gostje. Gorenci so se spomladi v dodatnih kvalifikacijah še borili za vstop v 1. ligo (Tabor je bil premočan), novo sezono pa so pod vodstvom novega trenerja Safeta Hadžiča začeli na najslabši možni način – z dvema porazoma. Začetna slabost ali kaj drugega? Strelci v tem krogu niso bili posebej razpoloženi, izjema je tekma na Ravnah, kjer so gledalci videli kar sedem golov. Več jih je končalo v mreži gostov, zanimivo pa je, da so jih dosegli le trije igralci: pri domačinih sta bila uspešna Bosanec Faris Zubanović (trikrat) in Chris Cener (dvakrat), za goste pa je oba gola prispeval mladi Gambijec Bamba Susso. Eden od derbijev kroga je bil odigran še v Lendavi, kjer pa se mreže ekip, ki sta v prvem krogu slavili, tokrat niso tresle. Zanimivo je bilo tudi v Velenju, kjer je domači Rudar gostil Rogaško. Od pretekle sezone je dobro strelsko formo ohranil Američan Brian Sousa Saramago, ki je četo trenerja Simona Dvoršaka hitro popeljal v vodstvo, za točko varovancev trenerja Oskarja Drobneta pa je z zadetkom v drugem polčasu poskrbel 26-letni Andrej Pavlović, ki ima bosansko in hrvaško državljanstvo. REZULTATI 2. KROGA: Aluminij – Ilirija 1911 0:0; Kety Emmi&Impol Bistrica – Roltek Dob 1:1 (1:1); Nafta 1903 – Krka 0:0; Triglav Kranj – Primorje 1:2 (0:2); strelci: 0:1 Gulič (12.), 0:2 Demirović (68.), 1:2 Šalja (90.); Fužinar Vzajemci – Vitanest Bilje 5:2 (3:0); strelci: 1:0 Zubanović (9.), 2:0 Cener (10.), 3:0 Cener (13.), 3:1 Susso (53.), 4:1 Zubanović (59.), 5:1 Zubanović (65.), 5:2 Susso (89.); Rudar Velenje – Rogaška 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Saramago (2.), 1:1 Pavlović (54.); Beltinci Klima Tratnjek – Jadran Dekani 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Ptiček (2.), 2:0 Pihler (79.), 3:0 Kralj (94.); Brinje Grosuplje – Krško 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Đajič (13.), 1:1 Hanžek (14.). 1. BELTINCI TRATNJEK 2 2. KRKA 2 3. NAFTA 1903 2 4. ROLTEK DOB 2 5. ALUMINIJ 2 6. K. E. BISTRICA 2 7. FUŽINAR VZAJEMCI 2 8. VITANEST BILJE 2 9. PRIMORJE 2 10. ROGAŠKA 2 11. ILIRIJA 1911 2 12. KRŠKO 2 13. RUDAR VELENJE 2 14. BRINJE GROSUPLJE 2 15. TRIGLAV KRANJ 2 16. JADRAN DEKANI 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 0 0 0 2 2 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 0 0 1 1 1 2 2 5:0 4:1 3:0 4:2 3:1 2:1 6:5 4:5 2:4 1:1 0:0 2:4 1:3 2:5 1:4 0:4 6 4 4 4 4 4 3 3 3 2 2 1 1 1 0 0 JM Rok Pirtovšek, Bistrica: »Tekma proti podobno mladi ekipi Doba, kot jo imamo tudi sami, je bila zelo težka. Svoje je naredila precejšnja vročina, pa tudi zelo trdo igrišče, ki je botrovalo nekaj napakam. Moje mnenje je, da smo bili skozi tekmo boljši, saj smo si priigrali več priložnosti in polpriložnosti, kjer nam je manjkala samo zadnja podaja ali boljši zaključek. To moramo v naslednjih krogih popraviti, tokrat pa moramo biti na koncu zadovoljni tudi s točko.« Franci Fridl, trener Bistrice: »Z remijem sem delno zadovoljen, saj smo igrali proti izkušeni drugoligaški ekipi. Za polno zadovoljstvo bi morali izkoristiti kakšno priložnost več, stremeli smo k temu, da bi po izenačenju zabili še drugi gol. To nam na koncu ni uspelo, moje mnenje pa je, da smo bili bližje zmagi od tekmecev. Na treningih trdo delamo in hočemo biti boljši, verjamem, da bo to vidno že v naslednjem krogu.« Jernej Javornik, trener Doba: »Glede na vse okoliščine smo s točko zadovoljni. Začeli smo dobro, nato pa prejeli nepotreben zadetek. Na srečo smo se hitro pobrali in izenačili. V nadaljevanju smo imeli oboji še nekaj polpriložnosti in priložnosti, glede na to pa je remi pravičen. Tekma bi lahko bila še precej bolj gledljiva, če bi bil teren boljše pripravljen, neravnine in grbine so onemogočale lepšo predstavo.« torek, 9. 8. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 15 Šport, šport mladih torek z 9. avgusta 2022 15 Motokros z Dirka za SP na Švedskem Drugo mesto za Tima nov odločen korak do naslova Po dvotedenskem premoru so se na tekmovalne steze ponovno podali najboljši motokrosisti sveta v razredu MXGP, tokrat na Švedskem. Med njimi je bil tudi Tim Gajser iz Pečk pri Makolah, ki lovi peti naslov svetovnega prvaka: enega je doslej osvojil v razredu MX2 (2015), tri pa v razredu MXGP (2016, 2019, 2020). Tim je na sever Evrope odpotoval kot prepričljivo prvi v seštevku elitnega razreda MXGP in bi lahko, če bi se vse obrnilo v njegov prid, morda že v nedeljo potrdil naslov prvaka. Ta scenarij se sicer ni uresničil, za kaj takega bi moral zelo slabo odpeljati drugouvrščeni v svetovnem prvenstvu, Švicar Jeremy Seewer, kar pa se ni zgodilo. Za praktično predčasno potrditev bi moral imeti Dirka za SP na Švedskem, rezultati: 1. Jeremy Seewer 2. Tim Gajser 3. Glenn Coldenhoff 4. Romain Febvre 5. Jorge Prado Švica Slovenija Nizozemska Francija Španija Yamaha Honda Yamaha Kawasaki Gasgas 22 18 20 15 16 Honda Yamaha Gasgas Yamaha Yamaha 645 530 496 478 466 25 22 16 20 15 47 40 36 35 31 Skupni vrstni red v SP: 1. Tim Gajser 2. Jeremy Seewer 3. Jorge Prado 4. Glenn Coldenhoff 5. Maxime Renaux Slovenija Švica Španija Nizozemska Francija slovenski voznik po nedeljski dirki vsaj 150 točk prednosti, ima pa jih le nekaj manj – 115. Na Švedskem se Timu ni izšlo za zmago za veliko nagrado, osvojil pa je še vedno odlično drugo mesto, potem ko je bil četrti v prvi in drugi v drugi vožnji. Zmagal je Seewer, ki je na ta način za nekaj točk zmanjšal zaostanek za Gajserjem v skupnem seštevku, a kakšnega preboja mu ni uspelo narediti … Rokomet z RK Jeruzalem Ormož Foto: mxgp Tim Gajser mora na zadnjih treh tekmah za potrditev naslova zbrati le še 36 točk. V tem tednu že dve tekmi Za rokometaši Jeruzalema je prvi teden priprav na jubilejno, že dvajseto sezono zapored v elitnem rangu. Priprave bodo Ormožani, lani desetouvrščeno moštvo 1. A-lige, opravili v domačem okolju, in sicer v športni dvorani Hardek ter v športnem parku Mestna graba. Ekipo je na prvih treningih pospremil tudi bivši kapetan in legenda kluba Bojan Čudič:“Še naprej bom na različne načine vključen v delo kluba, v tem trenutku pa prav nič ne pogrešam rokometa kot aktiven športnik. Pripravljalni deli so mi vedno povzročali obilico težav, čeprav brez trdega dela v uvodu v sezono enostavno ne gre. Vidim, da so nekateri fantje v času počitnic vase vložili ogromno truda in verjamem, da bodo zato tudi ustrezno nagrajeni. Ekipa je sestavljena z velikim številom mladih igralcev, ki so leto dni starejši ter izkušenejši in tu vidim priložnost, da bi se ekipa lahko borila za prvo polovico mest na lestvici. Skratka za prihodnost ormoškega rokometa se ni bati, bivšim soigralcem pa želim le, da jim služi zdravje. Tega minulo leto ni bilo in tudi zato je bila končna uvrstitev nekoliko slabša glede na kakovost našega moštva,“ je na enem od uvodnih treningov spregovoril Hugo. Iz kluba so se poslovili Čudič, Tinček Hebar (Gorenje Velenje) in na veliko negativno presenečenje mladi 19-letni vratar Dorian Lesjak. Zaradi nove operacije roke bo vsaj dva meseca z rokometnih igrišč odsoten Gašper Pungartnik. Zagotovo največja okrepitev za sezono 2022/2023 prihaja na desno krilo: „Kljub številnim ponudbam domačih ter tujih klubov sem se odločil za vrnitev v dres Jeruzalema. Tu sem se že v preteklosti odlično počutil in tudi tokrat so prvi vtisi več kot odlični. S svojo igro verjamem, da lahko pripomorem k uspehu Jeruzalema. Osebno zame pa bi bil uspeh uvrstitev na recimo peto mesto, ki prinaša Evropo. S Trimom iz Trebnjega sem že igral Evropo, to si želim tudi v ormoškem dresu. Uvodni teden priprav je minil brez večjih težav, fantje smo na priprave prišli dobro pripravljeni in že komaj čakamo prvo pripravljalno tekmo proti Veliki Nedelji,“ je po sobotnem dopoldanskem treningu povedal levoroki Gal Cirar. Slednji je za Jeruzalem igral od leta 2015 do leta 2018 in na 98 tekmah dosegel 314 zadetkov. Gre za odličnega strelca, ki bo letos visoko kotiral med najboljšimi strelci lige. Med novimi obrazi je tudi Sebastijan Vincek, ki bo imel zelo pomembno vlogo pri igri v obrambi. Gre za obrambnega specialista ter fizično izjemno močnega igralca, ki je na Hardek prišel iz vrst Varaždina. Slednji bo tudi zadolžen za učenje igre v obrambi predvsem mladih nadarjenih igralcev, kot so Teo Šulek, Blaž Fergola in Denis Škrinjar. V tem tednu ekipo iz Ormoža čakata dve tekmi. V sredo, 10. avgusta, proti Veliki Nedelji in v petek, 12. avgusta, proti avstrijskemu prvoligašu HC Bruck Trofaiach BT Fuchse, ki ga vodi slovenski strateg Benjamin Teraš: „Na prvih pripravljalnih tekmah bomo dali priložnost za igro vsem igralcem. Predvsem nas zanima, kako bo igra potekala brez Čudiča in brez pravega klasičnega levičarja na desnem zunanjem. Prav na poziciji desnega zunanjega bomo morali iskati alternative v Tilnu Kosiju, Niku Čiroviću ter Aljoši Mundi. Če nam bo uspelo solidno zakrpati pozicijo desnega zunanjega, smo naredili že veliko delo. Na ostalih pozicijah smo solidno pokriti in upamo v dober štart v novo sezono. Po navadi je naša sezona takšna, kot je štart v sezono. Za začetek na Hardek prihajata Maribor in Slovenj Gradec, čaka nas še gostovanje v Zlatorogu pri Celju. Že na prvi pogled so pred nami težke tekme in že takoj na začetku bo treba biti v odlični formi, če želimo premagati močne nasprotnike,“ je še za konec povedal trener Saša Prapotnik. V klubu se tudi pospešeno pripravljajo na 24. poletni rokometni tabor, ki bo letos konec avgusta potekal v Poreču na Hrvaškem: „Že dober mesec je naš tabor za mlade popolnoma zaseden, kar nas zelo veseli. Glede na zanimanje bi na tabor brez večjih težav odpeljali 100 otrok. Odločili pa smo se, da ne gremo v številčnost otrok, ampak v kakovost. Tako bo na taboru prisotnih 60 otrok, ki jim bomo poleg rokometa ponudili še kopanje, zanimive večerne prireditve, številne animacije skozi celoten dan, športno opremo, tekme proti domačemu klubu Poreč in še mnogo več,“ je naš pogovor zaključil predsednik kluba Mladen Grabovac. Gajser si je v sobotnih kvalifikacijah privozil drugo izbiro štartnega položaja, prvi je bil njegov moštveni kolega Mitch Evans. Nekoliko slabši štart v prvi nedeljski vožnji pa je Tima oddaljil od boja za vrh, zasedel je četrto mesto. Pred njim so bili Francoz Maxim Renaux, Švicar Jeremy Seewer in Nizozemec Glenn Coldenhoff – vsi na motorjih znamke Yamaha. Razmik med omenjeno četverico je bil osem sekund, kljub temu pa pravih možnosti za prehitevanje ni bilo. Bolje se je Tim odrezal v drugi vožnji, ko se je po startu hitro prebil na drugo mesto, v taktični vožnji, kjer se vrstni red ni veliko spreminjal, pa je tam tudi ostal. Pred njim je bil z razmikom slabih dveh sekund le Seewer, tretje mesto pa je zasedel Francoz Romain Febvre. Zmagovalec prve vožnje Renaux je po padcu odstopil že v prvem krogu. Veliko nagrado Švedske v Uddevalli je tako osvojil Seewer, ki je zbral 47 točk, Gajser jih je kot drugi dobil 40. Tretji je dirko končal Coldenhoff (36), točko za stopničkami je zaostal Febvre (35). Zmago odnesel slabši štart prve vožnje »Končno drugo mesto na dirki za veliko nagrado ni slab rezultat, nekaj slabe volje pa je prisotne zaradi dejstva, da je bilo tako težko pre- hitevati. V obeh vožnjah po prvem krogu praktično ni bilo nobenega prehitevanja, tako da po slabšem startu v prvi vožnji pravzaprav nisem imel možnosti, da bi devetič v sezoni zmagal,« je Gajser dejal za spletno stran svoje ekipe Honda in dodal: »Ne glede na vse pa je za nami še ena dirka, še vedno sem v zelo dobrem položaju za osvojitev naslova svetovnega prvaka. Vztrajal bom na visoki ravni in konec tedna na Finskem upam na zmago.« V SP ima zdaj Gajser 645 točk, Seewer 530, tretji je Španec Jorge Prado s 496. Odločitev o svetovnem prvaku tako lahko dokončno pade že v finskem Hyvinkääju. sta, JM Vabljen‡'i ,&n,1‡a/1,' ”'¦%, www. ww w.avto w.av w. aavvttoobu busnnip ipre reevo v zi zi.e .eeu ,,ĭ1(‡*(1&,-(Ž:Hz  : 1 -,  H .‡ 1, (' |: Œ‡',‡ – SEVERNA MAKEDONIJA (30. 9. – 6. 10. 2022) AKCI JSKA C samo ENA: 590,0 0 po o EUR sebi Uroš Krstič NCG NCGN NC GN NC        NA NA   HY.QLN LN Nţ@ ţ@ HM MNA 18 1 8:0 8:0 :00 0 iz iz Ptu tuja a UUQQ@Ĝ Ĝ@L LN RD RD         U UDĜ ĜDQQMHHG G TQ TQ@G Q@ @G G  WWON NKO KODM ODM DMYHHNM NM U 'NSSDK DKT T2UDS T2U 2UUDSH2S 2 2SSDEE@M 2SDE M .GQ GQHC C RR@U @UMD MD MN MNSQ S @M MIIHH HM MYT YTM@ M@MI MIHH A@ A@YD YD DM M UR@J UR UR@J J UDĜ DĜDQ DQ ţHU HU@ @FK F @R FK @RA@ A@ A @ HM MY@ @A@ A@U@ U@ R RJT JTOH OM MN N 2 HKHKD 2L DHM D HM M OQD DCRS@ CRRS@ S@UUM S@UM MHJ HJHH1 1@ @CHHN 3D DCM C HJ HJ@ @ /S @ /STI ST TII NFKD NF FKDCH KD DC CHH URH NFK F DC DCHH UN UNC CDMH Y UNC CD CHĜ HĜH UJ HĜH U KITĜ TĜ ĜDM D H UBD U BDMN MN N NUEQLK SRćLWQLF ] GLWH  GQL EUH]VN 5H]HU YLUDMWH ćLP SUHM GD QH ]DPXG 3 GUXåER 5DGLR7HGQLN 3WXM LQ 7XULVVWLćQR DJHHQFFLMR $73 Re R ezerv ze erv rvac ac cijje: Tu Turi rist ri stič st ična ič na age g nccijja ATTP, P, Dom omin inoo ce cent ntter e Ptu tuj,j,j 0700 244 150 50,, pa p tric tricij tr icijja.at atp@ p gm p@ g ai aill.l.co om. Foto: Črtomir Goznik Štajerski TEDNIK torek, 9. 8. 2022 COLOR CMYK Športna kronika 16 stran 16 torek z 9. avgusta 2022 Podravje, Slovenija z Ali vam policist lahko zaseže kolo ali e-skiro, če vozite vinjeni? Kazni za opite kolesarje in voznike e-skirojev do 1.200 evrov Pogosto beremo, da so policisti obravnavali nesrečo vinjenega kolesarja ali voznika e-skiroja. Ker se poleti pogosto vozimo prav s tema prevoznima sredstvoma, je aktualno vprašanje, kakšni postopki nas lahko doletijo, če nas ustavi policist in z alkotestom ugotovi vinjenost. Vemo, kako obravnavajo opite voznike avtomobilov: odredijo jim denarno kazen in kazenske točke, lahko jim odvzamejo vozilo in jih pridržijo do streznitve. Ker postopki pri kolesarjih in predvsem voznikih vse bolj priljubljenih e-skirojev niso tako znani, smo za pojasnila zaprosili PU Ljubljana. Kolesarji in vozniki e-skirojev – ti spadajo med lahka motorna vozila – imajo lahko v organizmu največ 0,50 grama alkohola na kilogram krvi oziroma 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, »pod pogojem, da ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu«. Predpisane denarne kazni oziroma globe so enake kot za voznike motornih vozil, in sicer: 300 evrov za namerjeno alkoholiziranost do vključno 0,5 promila (0,5 miligrama alkohola na kilogram krvi ali 0,24 miligrama v litru izdihanega zraka), in če ob tem ni znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu, 600 evrov za več kot 0,5 promila do vključno 0,8 promila (več kot 0,24 do vključno 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka), 900 evrov za več kot 0,80 do vključno 1,10 promila (več kot 0,38 do vključno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka) ter Foto:arhiv Svet24 Letos v nesrečah opitih 77 kolesarjev Na policiji (še) ne vodijo statistike, koliko kolesarjev ali voznikov e-skirojev »v rožicah« kaznujejo na naših cestah, posredovali so nam le statistične podatke o alkoholiziranih kolesarjih, udeleženih v prometnih nesrečah. »Glede na statistiko se število alkoholiziranih kolesarjev, udeleženih v prometnih nesrečah s Sloveniji, zmanjšuje,« pravijo. Letos so do 4. avgusta obravnavali 77 opitih kolesarjev, udeleženih v prometnih nesrečah, medtem ko so jih lani v istem obdobju obravnavali 90, torej je zmanjšanje 14,4-odstotno. Podatkov o uporabnikih e-skirojev za zdaj nimajo na voljo, a glede na priljubljenost tega prevoznega sredstva lahko sklepamo, da bo kmalu potrebna tudi ta statistika. Foto: Sašo Švigelj 1200 evrov za več kot 1,10 promila (več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka). Ne bo točk ali zasega kolesa oz. skiroja Če policist ugotovi, da vozite kolo ali e-skiro pod vplivom alkohola, vam prepove nadaljnjo vožnjo in izvede postopek o prekršku ter izda plačilni nalog (enako tudi, če odklonite alkotest ali strokovni pregled). Prevoznega sredstva vam ne more zaseči, kot obravnavajo vinjene voznike avtomobilov, razen v posebnih pogojih, so nam pojasnili na policiji. »Policisti lahko ob izpolnjenih pogojih v cestnem prometu zasežejo samo motorna vozila, kar pomeni, da ni mogoče zaseči koles in e-skirojev – izjemoma le po določbah Zakona o prekrških in če bi bil zaseg potre- ben zaradi voznikovih osebnih lastnosti (način vožnje, opustitev, ogrožanje …) ter bi to terjala splošna varnost, varovanje ljudi in zdravja.« Prav tako ne boste dobili kazenskih točk. »Te je skladno s pozitivno zakonodajo mogoče izreči le voznikom, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil in vozijo vozilo, za katero je potrebno vozniško dovoljenje.« Pridržanje le pod posebnimi pogoji Pridržanje lahko po Zakonu o pravilih cestnega prometa policisti odredijo za voznika motornega vozila, ne pa tudi za kolesarje ali voznike lahkih motornih vozil, med katera spada e-skiro. Razen v določenih primerih: »Ob izpolnjenih pogojih bi bilo v primeru nadaljevanja prekrška sicer možno osebo Slovenija z Pohodniki v gorah neustrezno opremljeni Alkohol in nizki športni copati niso gorniška oprema Sezona adrenalinskih športov v zraku in na vodi, vzponov v gore in drugih oblik aktivnega preživljanja počitnic je na vrhuncu, zato gorski reševalci ne počivajo. Policijski helikopter je minuli konec tedna z Brnika poletel na šest, prejšnji vikend pa na kar 12 reševanj. Šlo je za padce, zdrse, onemogle in izgubljene pohodnike. V petek so gorski reševalci pomagali slabo opremljenemu staršu z dvema otrokoma, ki ga je spletni zemljevid pripeljal do visokega prepada. V petek je policijski helikopter z ekipo za helikoptersko reševanje najprej posredoval zaradi nesreče v kanjonu Sušec pri Bovcu. Ženska se je poškodovala pri skoku v tolmun. Reševali so tudi v strmem kanjonu nad krajem Dol pri Predgradu. V Vintgarju je na glavo obiskovalke padel kamen. Foto: Sta/M24 imamo v vročih dneh s seboj dovolj tekočine,« svetuje. Julija so v Krnskem pogorju reševali tujo planinko, ki je bila telesno slabo pripravljena in popolnoma dehidrirana. Obstala je na 2000 metrih in ni mogla nadaljevati poti. »Nizki športni copati, sicer s profilom, so modna muha, a niso primerna obutev za vzpone. Prav je, da je obutev malo višja in ščiti gležnje. Ko je pohodnik pri sestopu že utrujen, mu daje boljšo oporo,« poudari Lesjak. »Člani gorske reševalne službe smo prostovoljci in nismo odločevalci o tem, kdo je v gorah, na vodi ali v zraku storil napako. Za to imamo usposobljene službe in predpisane zakone,« pa je komentiral mnenje nekaterih, da bi morala biti »Naša trenutna statistika je 53 akcij do današnjega dne. Do konca maja smo jih imeli 15,« vse večje število nesreč izpostavi izkušeni tolminski gorski reševalec Miljko Lesjak. »Ture je treba prilagoditi svojim sposobnostim in paziti, da Takšna obutev za vzpone zagotovo ni primerna. Aplikacija Google Maps jih je pripeljala do 30-metrskega prepada »V Bohinju pa so v petek na območju Vogla iskali starša z dvema otrokoma. Izgubili so se med uporabo aplikacije Google Maps, ki jih je pripeljala pred 30-metrski prepad,« je povedal policist gorske enote Bojan Kos. Našli so jih bohinjski gorski reševalci in posadka helikopterja. Istočasno so se odpravili še na reševanje v ferato Hvadnik. Družino iz tujine, ki ni bila ustrezno opremljena, je med plezanjem ujelo neurje. »Sezona v gorah je zelo pestra, pohodnikov je ogromno. Pozivamo k odgovornih dejanjem, prilagajanju tur dejanskim sposobnostim posameznika, uporabi prave Policijski helikopterji morajo večkrat posredovati v gorah. opreme ter markiranih poti in plezalnih smeri,« še opozarja Kos. Težava so tudi zelo visoke temperature in možna neurja z udari strel. Policijski helikopter ni miroval niti v ponedeljek. V Jalovčevem ozebniku sta na zahtevnem terenu obtičala pohodnika, na območju Viševnika pa si je planinka poškodovala nogo. Prejšnji konec tedna pa je policijski helikopter z dežurno ekipo za reševanje v gorah poletel na reševanje v (pred)alpski svet zaradi kar 12 nesreč. Med drugim zaradi slabosti pohodnika pod Triglavom, poškodovanega padalca na Kobali, gozdarske nesreče pri Brezovici, zdrsa ženske v kanjon Sušec, pohodnice na Stolu, ki jo je pičila kača ... Alkoholna pijača ni oprema Foto:Ana Cukijati pridržati po določbah 2. odstavka 109. člena Zakona o prekrških. Po teh določilih se pridrži storilec, ki ga pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi zalotijo pri prekršku, če je nevarnost, da bo še naprej delal prekrške. Pridržati se sme, dokler se ne iztrezni oziroma ni sposoben obvladovati svojega ravnanja, vendar za največ dvanajst ur.« Marjana Tomšič Vovk taka reševanja plačljiva. Te pobude so vse glasnejše zlasti po nesreči 18 planincev, ki so jih zaradi neurja in udara strele pred dvema tednoma reševali izpod Triglava. Po navajanju Slovenskih novic naj bi bili pijani in se reševalcem niso niti zahvalili. »Alkohol ne sodi v gore!« sklene Lesjak. Začetniki naj gredo z gorskim vodnikom Da so padci, zdrsi in padajoče kamenje najpogostejši vzrok nesreč v gorah, ugotavljajo tudi na novogoriški policijski upravi. Zato pohodnikom svetujejo, naj načrtujejo svoje vzpone, naj ne precenjujejo svojih zmožnosti, naj upoštevajo vremensko napoved in se temu primerno opremijo. Poleg tega pohodnikom polagajo na srce, naj ne hodijo sami, naj uporabljajo označene poti, se vpisujejo v knjige obiskov in si – če so začetniki – zagotovijo pomoč gorskega vodnika. Da bi gornike spodbudili k opremljenosti in poznavanju gorniških pravil ter tako zmanjšali število nesreč, so policisti gorske enote novogoriške uprave pred dnevi na območju med Lepeno, Krnskimi jezeri in Krnom izvedli preventivno akcijo. Pohodnikom so svetovali in jih opozarjali na nevarnosti, ki jim pretijo. »Policisti so se pogovorili tudi z oskrbnikom koče pri Krnskih jezerih, naj obiskovalce koče seznanja s previdnostnimi ukrepi in napotki za varno gibanje v gorah,« je dodal Dean Božnik z novogoriške policijske uprave. Ana Cukjati Štajerski TEDNIK torek, 9. 8. 2022 COLOR CMYK stran 17 Ljudje in dogodki torek z 9. avgusta 2022 17 Ptuj z Ožbaltov sejem letos z manj kupci, a nadvse zanimivo (in dražjo) ponudbo „Moraš priti, nekaj kupiti in se poveseliti, sicer nisi Ptujčan“ Tradicionalni Ožbaltov sejem, ki je vezan na 5. avgust, je letos sejmaril že dan prej, 4. avgusta. Kljub lepemu vremenu pa je bila letošnja sejemska bera skromnejša od prejšnjih let. Pretirane gneče ni bilo, nekaj več obiskovalcev in kupcev je bilo le v dopoldanskem času, po 12. uri pa jih je bilo na ulicah in trgih, na katerih so letos prodajalci postavili stojnice, občutno manj. Skupaj je bilo 120 prodajalcev, ki imajo sklenjene letne pogodbe o prodaji in so prijavljeni v Sloveniji. Med kupci so bili tudi turisti, ki pa so se jim cene zvečine zdele previsoke, zlasti še za košare in cekarje. Zelo veliko je bilo prodajalcev suhe robe, večinoma iz Ribnice, ki so bili redkobesedni in izjav za javnost niso dajali. Metla od 10 do 15 evrov Metle letos niso bile prodajni hit, ena je stala 10 evrov, iz šibja pa celo 15 evrov. Tudi košaram se je cena zelo povišala, za 10 evrov je nisi mogel dobiti, 12 evrov je stala majhna otroška košara. Še ne tako dolgo je bilo za tri metle v kompletu treba plačati le devet evrov. Rifli, nekaterim jim pravijo tudi ribeži za pranje bolj umazanega perila, ki bi za nekatere že sodili med muzejske artefakte, so bili po 25 evrov. Zanimivo, ljudje jih še vedno kupujejo, kot tudi lesene pasirke za pasiranje paradižnika in pripravo marmelade. Pestra je bil tudi ponudba poletnih oblačil, tekstila za dom, zaves, tehničnih izdelkov, tudi ponudnikov rabljenih predmetov in kramarjev ni manjkalo. Foto: D. Breznik Na sejem s konjsko vprego kot nekoč Foto: MG Na Ožbaltovem sejmu so kupovali tudi turisti. Italijanki na fotografiji sta kupili pletene košare. Male so bile po 12 evrov, velike pa od 20 evrov naprej. Časi, ko so bile košare po 10 evrov, so za vedno minili, so povedali prodajalci. Na letošnjem Ožbaltovem sejmu so vence ptujske čebule in česna s kmetije Čeh v Podvincih prodajali na vozu s konjsko vprego. Dekleta so bila oblečena v narodne noše, fantje (mladi pokači) iz Ribiške poti pa v tradicionalna oblačila: bela srajca, predpasnik, klobuk. Vodil jih je velik častilec vsega, kar je tradicionalno, Zvonko Križaj, tudi princ ptujskega karnevala. Na ta način tudi ohranjajo tradicijo dedkov in babic, družinsko tradicijo kmetije Bolcar, ki so že nekoč pridelovali rdečo ptujsko čebulo in jo prodajali na mariborski tržnici in na tržnicah sosednje Hrvaške, največ v Varaždinu in Krapini, kamor so jo vozili z vozovi s konjsko vprego, je povedal. Med artikli celo kačji masažni gel V skoraj vsakem prodajnem območju pa so bili tudi prodajalci najrazličnejših preparatov, mazil, krem za nego oz. lajšanje bolečin v sklepih, mišicah, nogah. Nekdo je prodajal celo kačji masažni gel, a brez kačjih primesi, ki sprošča, hladi, relaksira in poživlja utrujene predele (mišice, sklepe, hrbet). Na vprašanje, zakaj takšno ime, če so surovine zanj dobro znane: arnika, gaber, brin, ognjič .., je odgovoril, da se je za to odločil iz čisto marketinškega vidika. In ni zgrešil, veliko jih je pritegnil, koliko pa jih je gel tudi v resnici kupilo, nam prodajalec ni zaupal. Foto: MG Tradicijo Medičarstva Puž iz leta 1935 nadaljuje že četrta generacija z nosilcem dejavnosti Matijem Pužem. Njihovi medenjaki so že od nekdaj nepogrešljivi na ptujskih in drugih sejmih. Tradicionalna in umetna obrt še vedno zelo živa Med sejemski prodajalci so bili tudi ponudniki izdelkov starih tradicionalnih obrti in tudi umetne obrti, kar je hvalevredno, da tradi- cija živi in se prenaša naprej. Suhorobarji so že del slovenske tradicije iz 14. stoletja, ki jo na Ptuju ohranja Anton Pintar na Slomškovi ulici 9. Vsako leto v tem času tudi izdela velik klopotec, s katerim obogati sejemsko ponudbo, hkrati pa z Foto: MG Najmlajši obiskovalci sejma so bili še posebej navdušeni nad velikim klopotcem. Ožbaltov sejem je že po tradiciji tudi znanilec obdobja postavljanja klopotcev v vinogradih, da bodo le-ti varni pred pticami. Foto: ČG Letošnji sejem je privabil 120 prodajalcev, od tega jih je bilo 80 pogodbenih, 40 prodajalcev pa je prodajalo rabljeno blago. Kupcev pa je bilo letos veliko manj kot leta 2019, na zadnjem Ožbaltovem sejmu pred koronskim obdobjem. njim že oznanja začetek postavljanja klopotcev v vinogradih, ki bodo s svojim klopotčevanjem varovali letino pred pticami. S svojo ponudbo suhe robe in lesenih izdelkov je družina Pintar na Ptuju prisotna že 70 let. Gre za enega najstarejših lokalov v starem mestnem jedru, ki je odprt že od leta 1952. Tudi Medičarstvo Puž je del tradicije tega okolja, ki jo ohranjajo in razvijajo že od leta 1935. V večini pa svoje izdelke prodajajo na tradicionalnih ptujskih in drugih sejmih. Tako kot nekoč družina Bolcar iz Spuhlje, ki je ptujsko rdečo čebulo vozila z vozovi in konjsko vprego prodajat na mariborsko, varaždinsko in krapinsko tržnico. Letos so na Ožbaltovem sejmu čebulo in česen v vencih s kmetije Čeh na ta način prodajala mlada dekleta v narodnih nošah in fantje (mladi pokači) iz Ribiške poti v tradicionalnih oblačilih. Vodil jih je Zvonko Križaj, tudi princ ptujskega karnevala, ki se trudi, da se družinska tradicija ohranja in prenaša na mlajši rod. Sejemska tradicija je nekaj, kar je na Ptuju doma že od nekdaj, zato jo moramo ohranjati in dopolnje- Foto: MG Ljudje še vedno kupujejo tudi rifle za pranje bolj umazanega perila (na fotografiji). Zanj je bilo treba odšteti 25 evrov. vati tako, da bo ostala zanimiva za kupce. Ni pomembna samo zaradi tradicije, pomembna je tudi zaradi druženja med ljudmi, ki si ob kozarcu dobrega vina in domači klobasi ter drugi ponudbi znajo poustvariti prijetne trenutke. Letos je bilo za mnoge to prvo srečanje po koronskem obdobju, zato je bilo še toliko bolj pričakovano. In kot je dejal eden starih Ptujčanov, na sejem moraš priti in nekaj kupiti, četudi samo nekaj malega, kuhlo, orehova jedrca za potico, suho sadje, se poveseliti, sicer nisi Ptujčan! To je tako, kot če pride v mesto cirkus, ga je treba obiskati. Cirkusa trenutno še ni, zabavni park pa že stoji. MG Štajerski TEDNIK torek, 9. 8. 2022 COLOR CMYK Na sceni 18 torek z 9. avgusta 2022 Skrinja domačih viž — Ansambel Pozdrav Skladbe iz zakladnice narodno-zabavne glasbe Člani mladega narodno-zabavnega ansambla Pozdrav prihajajo z Gorenjske, natančneje iz okolice Kranja in Poljanske doline. Zasedba je klasični trio z diatonično harmoniko ter pevskim duetom. Njeni člani so: Urban Kalan (bariton, kontrabas, bas kitara), David Posavec (kitara), Jana Pivk (vokal), Tomaž Pivk (harmonika) in Jernej Andreuzzi (vokal, povezovanje). Vaje so začeli v letu 2020. Pred tem so si izkušnje nabirali že v drugih zasedbah. Njihov repertoar v večini predstavljajo skladbe iz zakladnice slovenske narodno-zabavne glasbe. Ob glasbi, ki je njihov prvi hobi, se v prostem času posvečajo tudi drugim hobijem. Najbolj zaseden je Urban, ki se ukvarja s kmetijstvom, folkloro, planinarjenjem, delom v gozdu ter pritrkavanjem. David je strasten hribolazec, Jernej je član folklorne skupine, kjer tudi prepeva v moški vokalni skupini. Pevka Jana je ljubiteljica konj, rada zahaja tudi v hribe in kolesari. Ljubiteljski kolesar je tudi Tomaž, ob tem pa še pohodnik in folklorist. „Narodno-zabavna glasba je prav gotovo vir identitete Slovencev in nam pomeni slovenstvo in kulturo. Ker nam je glasba vsem članom v veselje, uživamo tako na vajah kot igranjih. Med seboj se zelo dobro razumemo in spoštujemo, kar se dobro vidi tudi na naših nastopih. Težko je opisati občutek, ko v narodni noši stopiš na oder, zaigraš množici pod odrom, ki skupaj z nami zapojejo in nam dajo še dodatno energijo,“ je v imenu ansambla povedala pevka Jana Pivk. Njihov repertoar večinoma sestavljajo skladbe iz zakladnice slovenske narodno-zabavne glasbe. Tako igrajo skladbe ansamblov Ivana Ruparja, Franca Miheliča, Nika Zajca, Braneta Klavžarja, Slaka ter še nekaterih drugih. Verjetno pa so tudi edini slovenski narodno-zabavni ansambel, ki je v repertoar vključil veliko skladb Ansambla Ivana Ruparja. Pred kratkim so posneli njihovo skladbo Tk si fletna, za katero je besedilo napisal Ivan Sivec, glasbo in stran 18 Foto: zasebni arhiv aranžma pa Ivan Rupar. Trenutno pa se pripravljajo na snemanje svoje lastne skladbe. V Sloveniji je veliko narodno-zabavnih ansamblov, ki izvajajo kakovostno glasbo. Ansambel Pozdrav igra narodno-zabavno glasbo s srcem, poudarek dajejo skupnemu muziciranju, ne hitrosti glasbe, da lahko skladbe izvedejo kakovostno. To pa je še toliko pomembnejše, ker njihov repertoar v pretežni meri sestavljajo skladbe iz zakladnice slovenske narodno-zabavne glasbe. Festivali narodno-zabavne glasbe so lahko odskočna deska za nadaljnje igranje, so povedali. Ansambli jih potrebujejo, saj se s tem ohranja konkurenca, spodbuja kakovostna izvedba skladb, torej pomembno prispevajo k rasti kakovosti narodno-zabavne glasbe. Za kakovostno rast ansambla so dobrodošle tudi ocene komisije. Nič manj pomembno pa ni prijetno druženje glasbenikov v zaodrju festivalov. Ansambel Pozdrav igra na veselicah, porokah, obletnicah in ob drugih priložnostih. Igrajo tudi zabavno glasbo. „Naš cilj je razveseljevati ljudi, jim polepšati trenutke, ko jim igramo. To je to, za kar se trudimo in radi delamo,“ so še povedali člani ansambla Pozdrav. MG Ansambel Pozdrav Markovci z Mlada fotografinja Kaja Kristovič se bo po koncu študija vrnila domov Pri 15 letih namesto na Ptuj v Ljubljano Z mlado fotografinjo Kajo Kristovič se nama je v teh dneh končno, po več neuspešnih poskusih od lanskega leta, uspelo srečati v živo. V tem času je Kaja uspešno maturirala na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, se vpisala na Fakulteto za aplikativne vede (smer fotografija) in na Facebooku ustvarila stran Kaissa Foto. Fotografiranje je namreč njena zares velika ljubezen, kar je spoznala že zelo zgodaj. Prvi fotoaparat si je kupila že v tretjem razredu, z denarjem, ki ga je prejela za prvo obhajilo. Takrat sicer še ni vedela, da bo nekoč čisto zares postala fotografinja. Prelomni trenutek se je zgodil v devetem razredu, ko je skupaj s sestrično odpotovala v London. »Moja sestrična se zelo rada fotografira, zato me je prosila, če jo lahko fotografiram na številnih zanimivih lokacijah. In v nekem trenutku sem ugotovila, da točno to želim početi v svojem življenju.« Le nekaj dni po prihodu domov si je s prihranki kupila svoj drugi fotoaparat, svojo družino pa je nekoliko presenetila z odločitvijo, da bo šolanje namesto na ptujski gimnaziji nadaljevala na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. K temu jo je še dodatno motivirala zmaga na enem izmed fotografskih tekmovanj na državnem nivoju. »Tema je bila toplina lesa in ob tem sem najprej pomislila na violino. Kako sem prišla na idejo, da sem zraven dodala še suhe salame, pa se res ne spomnim.« ter postala veliko pogumnejša in samozavestnejša. Že kot dijakinja prvega letnika se je vključila v Kulturno umetniško društvo Pozitiv, ki deluje predvsem na področju medijske in scenske umetnosti. Čisto spontano je postala »uradna« fotografinja vseh njihovih dogodkov, ki so namenjeni animaciji mladih za kreativno zapolnitev prostega časa. Kot soavtorica je dobila tudi posebno priznanje žirije britanskega veleposlaništva za kreativnost za serijo filmov Letters to nature. Ker je Kaja izjemno odgovorno in načelno dekle, je striktno upoštevala vsa pravila, ki veljajo v dijaškem domu. Vsako popoldne je vsaj dve uri namenila učnim obveznostim, do devete ure zvečer pa se je vedno vrnila nazaj v svojo sobo. Vikende je preživljala doma, v Stojncih, s svojo družino in prijatelji. Veliko raje ima namreč podeželje, mir in tišino kot pa mestni vrvež. Prav zato se namerava po zaključku študija vrniti domov in odpreti svoj fotografski studio. Že sedaj pa prejema veliko naročil za fotografiranje, predvsem družinsko (poroke, nosečnice, novorojenčki, pari …). »Vsi trenutki življenja, ki jih ujamemo s fotoaparatom, ostanejo in ne morejo kar izginiti. Polega tega so lahko vedno ob nas, na primer na steni, polici, v albumu ali foto knjigi. Natisnjeni spomini so veliko boljši od gledanja fotografij na telefonu ali računalniku. Kot fotografinja verjamem, da mora biti fotografija polna iskrenih trenutkov in čustev. V ljudeh želim vzbuditi nostalgičnost, ko na kavču obujajo Foto: osebni arhiv Markovška fotografinja prisega na fotoaparat znamke Canon. spomine ob pogledu na stare fotografije. To je namreč tisto, kar me spodbuja in privlači pri fotografiji.« Sodelovanje s Ferijem Lainščkom Pravilom v Dijaškem domu se je hitro privadila Sprva je bila misel na odhod od doma pri komaj petnajstih letih izjemno težka, nato pa se je hitro privadila na bivanje v Ljubljani. Pri tem ji je bila v veliko pomoč tudi podpora njene družine in sorodnikov. Pa še srečo je imela, da je v Dijaškem domu Ivana Cankarja bivala skupaj s še dvema zelo prijetnima puncama. V slovenski prestolnici je široko razprla svoja krila Foto: osebni arhiv Ob fotografijah zaključne naloge – akti Zanima jo tudi umetniška fotografija – že pred štirimi leti je imela prvo fotografsko razstavo z naslovom Divnost v ptujskem CID-u. Druga razstava v letu 2020 je bila v ptujski knjižnici, pod njenimi fotografijami pa so bile pesmi Ferija Lainščka. »To sodelovanje se je zgodilo spontano, ko mi je mami predlagala, da bi lahko svoje fotografije opremila s pesmimi. Sedla sem za računalnik in napisala elektronsko sporočilo gospodu Lainščku, ki je, kar sprva sploh nisem mogla verjeti, takoj privolil v sodelovanje.« Nekaj Kajinih fotografij si sicer lahko ogleda vsak, ki pride k njim domov, njena mama jih je namreč ponosno razstavila na hodniku, seveda pa so tudi na socialnih omrežjih. Kljub številnim obveznostim je Kaja zelo aktivna v lokalni skupnosti, fotografira namreč različne dogodke KUD Markovski zvon, predvsem gledališke sekcije. V prostem času se posveča glasbi, igra klavir, sama se je naučila igrati še bas kitaro. Ima tudi dvanajst domačih ljubljenčkov – pa to niso psi ali mačke, ampak pasemske kokoši. In tudi one so malo krive, da se bo čez nekaj let ponovno vrnila domov. Estera Korošec torek, 9. 8. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 19 Nasveti torek z 9. avgusta 2022 19 Zeleni nasveti Pravni nasvet Motovilec je priljubljena vrtnina kratkega dneva Motovilec je vrtnina, ki jo poznamo vsi Slovenci, nekoliko manj pa je poznana drugod po svetu. Ker prenaša nizke temperature in preživi zimo, je zelo dobrodošla vrtnina, saj je ena izmed prvih zelenjadnic na našem vrtu. Že zelo zgodaj spomladi je med prvimi, ki obogati naš pusti zimski jedilnik s svežim okusom narave. Pomaga nam pozabiti na mrzle, mokre in puste zimske mesece, ko smo vsako svežo zelenjavo drago plačali v trgovinah, ali pa naš zelenjavni del prehrane sestavljala predela, posušena ali vložena zelenjava. Motovilec je doma iz naših krajev in prav gotovo ima še marsikatera ženska doma povsem svojo sorto, ki je seveda najboljša. Na izpraznjene gredice ga sejemo od konca julija do konca septembra, lahko še v oktobru, če je jesen topla, v rastlinjake pa v bistvu celo zimo. Poznopoletna setev do konca jeseni dovolj poraste, da je ta koristna zelenjadnica na naših mizah že od septembra naprej. Za naše bralke in bralce z letošnjim letom uvajamo novo rubriko, v kateri vam bo odvetniška pisarna Mayr odgovarjala na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Vaša vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj) s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih, saj odgovor na kratko vprašanje ne more nadomestiti mnenja strokovnjaka, ki je seznanjen z vsemi podrobnostmi konkretnega primera. Odgovori so brezplačni. Motovilec je svetlokalilka Posebej v poletnih setvah so ljudje pogosto razočarani zaradi slabe kaljivosti semena. Naj povem, da je kakovost semena v semenskih vrečicah zadnja leta res samo povprečna. A ni vse v tem. Če seme kupujete, ga kupite raje spomladi, saj seme, pridelano v tekočem letu, ne kali. Tudi doma pridelano seme ne bo kalilo v poletnih setvah, morda šele jeseni. Veliko bolje kali seme preteklega leta. Seme pred setvijo dajte vsaj za teden dni v zamrzovalnik. Tako ga prevarate, da je prestalo zimo, kot se zgodi vedno v naravi. Za setev gredice ne prekopavajte, ni potrebe. Samo z orodjem, ki vsebuje zvezdice, morda z nihajno motiko ali ročnim kulitvatorjem zemljo prerahljajte. Motovilec sejte v vrste. Zelo Zaradi hranil, ki jih skrivajo listki, je motovilec izjemno nasiten in izjemno zdrav. Vsebuje toliko vitamina C, kot ga najdemo v limoninem soku, prav tako vsebuje skoraj toliko železa kot špinača. Motovilec je tako odlična izbira za vse tiste, ki se bojujejo z anemijo oziroma slabokrvnostjo. V motovilcu pa najdemo tudi visoko vsebnost vitamina A. Ta ima v našem telesu izjemno blagodejen vpliv na oči. Foto: Pravni nasvet Letni dopust in šoloobvezni otroci Foto: Miša Pušenjak Težavam s pleveli se lahko močno izognemo tudi s pridelavo motovilca iz sadik. je namreč občutljiv ob kaljenju in zapleveljen v mladosti bo slabo rastel in tudi slabo prezimil. Ravno tako je zelo hvaležen za rahljanje in zračenje zemlje okoli korenin. Če ga posejete na gredico »povprek«, kot pravimo, ga je veliko težje opleti, še težje oz. nemogoče pa je rahljati zemljo okoli rastlin. Vrstice so lahko oddaljene samo 15 cm, vendar je bolje, da je razdalja med vrsticami 20 cm, le tako bomo lahko z orodjem posegli med vrstice in vzdrževali primerno rahlo zemljo. Prav tako pa je spravilo, rezanje, veliko hitrejše in enostavnejše. Vse to pa odtehta nekaj več dela, ko ga sejemo, a ne? Vendar pozor, vrstice ne označite z motikico, ker boste tako pregloboki. Najbolje je, da jo označite, v bistvu samo nakažete z ravno desko. Če imate čas in voljo, potem po nakazani vrstici posujte nekaj zemlje za rože, lahko tudi fino presejanega komposta. Nato posejte seme, ki ga v poletnih setvah posejemo nekoliko gosteje. Seme samo pritisnemo ob zemljo, ga ne prekrivamo z njo (svetlokalilka). Na koncu celo gredo, ne samo vrstice, Foto: Miša Pušenjak Motovilec, posejan na povprek, je težko obdelovati. dobro zalijemo, medvrstni prostor že lahko prekrijete s pokošeno travo. Ker je seme izpostavljeno soncu in predvsem pticam, jo je treba prekriti z agrokopreno, ki jo takoj po vzniku odstranimo. Setev konec julija ali v avgustu ima svoje zahteve Motovilec je vrtnina, ki uspešno kali, ko se temperature nekoliko znižajo. Zato so poznopoletne setve zahtevnejše od jesenskih. Odličen predposevek poletni setvi motovilca so metuljnice: nizek fižol, grah ali bob. Lahko ga posejemo tudi v senco rastlin visokega fižola. S tem imamo dvojno korist: rastline fižola senčijo poletno setev in obenem motovilec ne potrebuje dodatnega gnojenja, saj visok fižol kot vsaka metuljnica tla obogati z dušikom. Vendar je pomembno vedeti nekaj: motovilec je rastlina hladnega dne, zato poletna setev bolje uspeva v polsenci, vendar je tudi rastlina z zelenimi listi, ki potrebujejo svetlobo. Zato ne bo uspeval v globoki senci pregostih nasadov visokega fižola, posebej tam, kjer so žičnice nizke ali pa je na eni opori preveč rastlin fižola. Odlično pa bo uspeval tam, kjer imamo med posameznimi oporami fižola dovolj prostora, ali pa je na njih zgodnji visok fižol, ki v sredini avgusta že končuje svojo rast. Seveda morajo biti tla okoli fižola čista in brez plevelov, ko sejemo motovilec. Rastline so namreč majhne, v začetku rasti so še posebej občutljive, zato jih plevel hitro zaduši. Tudi vrste med paradižnikovimi rastlinami, če so te dovolj oddaljene druga od druge, lahko zapolnimo s setvijo motovilca. Ta kombinacija se mi zdi najuporabnejša. Paradižnik in motovilec sta dobra soseda, motovilec bo prekril in senčil zemljo, paradižnik pa mu bo nudil potrebno senco. Med paradižnikovimi rastlinami posejan motovi- lec lahko dognojimo z organskimi gnojili, domačim kompostom ali kupljenimi briketi, vendar ne pretiravamo. Na kvadratni meter ne potresemo več kot polovico pesti gnojila. Za setev poskusite izbrati dan, ko je napoved »manj vroča«, ko se vsaj za nekaj dni napovedujejo zmerne poletne temperature. Setev v rastlinjake in setev za sadike V rastlinjaku lahko motovilec sejete praktično celo zimo. Zagotovo pa ga posejte nekje v januarju ali februarju še enkrat. Tako ga bo vedno dovolj. Mnogi ne vedo, da se motovilec uspešno prideluje tudi iz sadik. To pride zelo prav v poletnih setvah, saj sadike vzgojimo nekje pod balkonom v senci, pa tudi v zgodnji pomladi. Prezimuje pa bolje tisti, ki je sejan direktno. Preprosto lončke premera 3 do 5 cm nasujte povsem do vrha s substratom za sadike, posejte v vsakega 3 do 5 semenk, ki jih samo potisnete ob zemljo in setev do vznika pustite nekje na toplem (do 18 oC) takoj po vzniku jih lahko pozimi daste v neogrevan rastlinjak, če ga imate, ali v neogrevan, a svetel prostor v stanovanju, lahko tudi v zavetje kakšnega balkona. Poleti pa seveda nekam v svetlo senco, pod balkon morda. Sadike je veliko lažje primerno oskrbovati z vlago kakor celo gredico, izpostavljeno soncu. Ko korenine prerastejo grudo, pa jih presadite na stalno mesto. Nekateri motovilec režejo kar v lončkih. Motovilec kot najbližji sorodnik baldrijana je odlična prehrana za pomirjanje živcev in lažji spanec, zato ga pojejmo veliko skledo zvečer ali pa po napornem delu v službi. Kot vidite, imate lahko to priljubljeno, res enostavno zelenjadnico na vrtu od julija do maja. Zakaj pa ne bi poskusili? Miša Pušenjak Delodajalca sem prosila za 10 dni dopusta med poletnimi počitnicami, vendar mi ga ni odobril in je dejal, da bom dopust lahko koristila jeseni. Imam otroka v osnovni šoli in bi rada imela dopust v času šolskih počitnic. Kaj lahko storim? Drugi otrok gre septembra v prvi razred. Delodajalec mi je za 1. 9. sicer rekel, da mi bo verjetno lahko odobril dopust, vendar mi noče dati dodatnega dneva dopusta, ampak mi bo odštel ta dan od rednega dopusta. Zakon določa, da se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Zakon ne določa, da bi moralo iti za poletne šolske počitnice. Delodajalec vam je torej dolžan omogočiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic, pri čemer ni nujno, da vam dopust omogoči v času poletnih šolskih počitnic, ampak vam ga lahko omogoči v času drugih počitnic. Nadalje vam delodajalec v času šolskih počitnic ni dolžan omogočiti 10 dni dopusta, ampak le en teden. Vse navedeno velja, če kolektivna pogodba, ki velja za vas, ne določa drugače. Kolektivne pogodbe lahko določajo za delavca ugodnejšo ureditev (lahko je določeno daljše trajanje dopusta v času počitnic ali izraba dopusta v času poletnih šolskih počitnic). Ni pa pravica delavca do izrabe dopusta v času šolskih počitnic povsem neomejena. Delodajalec lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta v času šolskih počitnic, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces. Ali bi odsotnost resneje ogrozila delovni proces, se presoja v vsakem primeru posebej. Presoja je odvisna od delovnega mesta, od narave in organiziranosti dela in od drugih podobnih okoliščin. Izpolnjenost pogojev za zavrnitev odobritve dopusta se presoja restriktivno, kar pomeni, da mora delodajalec izkazati utemeljen razlog za zavrnitev. Če vaše delovno mesto ni takšno, da bi lahko vaša odsotnost resneje ogrozila delovni proces, vam je delodajalec dolžan omogočiti odsotnost. Zakon določa, da ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin. Ena od takšnih osebnih okoliščin je tudi spremstvo otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan. Dan odsotnosti zaradi spremstva otroka se ne všteje v dneve letnega dopusta. Navedeno pomeni, da vam tega dneva odsotnosti delodajalec ne sme odšteti od vašega letnega dopusta. Napisali ste, da vam je delodajalec dejal, da vam bo verjetno lahko odobril dopust. Pri odsotnosti zaradi osebnih okoliščin delodajalec nima pravice delavcu odreči pravice do te odsotnosti. Delodajalec vam je dolžan omogočiti to odsotnost tudi v primeru, če bi vaša odsotnost ogrozila delovni proces. Od delodajalca lahko pisno zahtevate, da odpravi kršitve, da vam torej omogoči koriščenje dopusta v času šolskih počitnic, odsotnost na prvi šolski dan in da vam ne odšteje tega dneva od letnega dopusta. Če delodajalec v roku 8 dni po vročeni pisni zahtevi ne bo odpravil kršitve, lahko v nadaljnjem roku 30 dni vložite tožbo na delovno sodišče. Vložitev tožbe je smiselna le v primeru, če bo ta problematika za vas aktualna tudi še v naslednjih letih. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 9. 8. 2022 COLOR CMYK Križemkražem 20 stran 20 torek z 9. avgusta 2022 Dani Zorko z Avanturist v Kurdistanu in Mezopotamiji Ankara Ankara je cvetoče urbano središče sredi polpuščavske osrednje Anatolije. Sedež vlade so tja preselili po 1. svetovni vojni in od takrat predstavlja upravno središče države. V mestu prebiva dobrih 5 milijonov ljudi in tu se stekajo vozlišča državnih institucij, vesoljske tehnologije, vojaške industrije, pridelave grozdja (znan je njihov muškat) in še bi lahko naštevali. Kljub ogromnim razsežnostim države je tudi Turčija organizirana zelo centralizirano. Malo je znano, da se ime Ankara uporablja zgolj zadnjih sto let, prej pa se je mesto imenovalo Angora. Tako od tod tudi izvirajo različne vrste domačih ljubljenčkov, npr. angora mačka ali angora zajec, posebno vrsto volne pa pridobivajo predvsem od angora koze. Tako kot zaščitena mačka van, ki sem jo omenil med prvimi prispevki, ima tudi angora mačka velikokrat oči različnih barv in je praviloma bele Foto: Dani Zorko Citadela v Ankari Foto: Dani Zorko že nekajkrat omenil, da ljudje na Bližnjem vzhodu za stvari, ki jih ne potrebujejo, pač ne vedo, kje sploh so – četudi gre za znamenitost, ki jo pozna ves svet. Samaneh se nama je hotela sprva pridružiti, vendar si je premislila, ker je morala skrbeti za Naderja, ki je doma na računalniku moral delati. Njega sem razumel, saj sva si v marsičem podobna, sem pa bil sprva prepričan, da bo vsaj žena hotela malo ven na zrak in med ljudi. Pa kar ne. Kljub temu da sta oba zelo svobodomiselna, si je izbrala prevladujoč način življenja v muslimanskem svetu: kuha, pere, čisti in gre v nabavo. Čiščenja in pranja je sicer zelo malo, saj se nič ne umaže, v velikem mestu pa so ugotovili tudi veliko možnosti dostave hrane, tako da se tudi kuha zelo malo. Ves preostali čas pa je namenjen telefonskim pogovorom z oddaljenimi sorodniki, kjer si izmenjujejo dnevne novice, ki se niso zgodile. Z Otom sva se odpravila na citadelo kar peš, saj sva se hotela malo razgibati. Presenečen sem bil, ko so vsi prebivalci Ankare tudi na prostem nosili maske. Tega do sedaj nisem bil vajen. Na vzhodu niti na avtobusih ni bilo mask, saj ljudje niti preveč ne spremljajo medijev in se ne sekirajo za okolico. Citadela je bila včasih obdana z obzidjem, ki je še danes vidno, vse skupaj pa leži na vzpetini sredi mesta. Domov sva prispela s kombinacijo avtobusov in podzemne železnice, saj sva res ves dan pešačila. Večerjo sva imela po želji, saj smo v skladu z zelo zaposleno muslimansko gospodinjo hrano naročili kar na dom. Foto: Profimedia Med potjo se vedno dobro založiva s sadjem, ki ga je v Turčiji na pretek. barve, je pa močnejša in z daljšo dlako. V živo mi je ni uspelo videti, saj bi se lahko zgodilo, da bi v Slovenijo privlekel kakšnega slepega potnika z različno barvo oči. Z Otom sva se namenila ogledati Ankaro, predvsem sta naju zanimala osrednja citadela in pa mavzolej ustanovitelja države, Mustafe Kemal Paša, v širši javnosti znanega tudi kot Kemal Atatürk. Nader in Samaneh sta v Ankari živela že več kot leto dni, pa si teh stvari še nista nič ogledala. Še več, sploh nista vedela, kje to je. Z Otom sva si tako morala sama naštudirati javni prevoz in pogledati, kaj je ob poti še zanimivo za videti. Res je fascinantno, kar sem Foto: Dani Zorko Cottus gobio Zraste od 8 do 10 cm, največ do 15 cm. Ima hrbtno-trebušno sploščeno glavo in gladko, prav tako sploščeno telo brez pravih lusk. Na široki ploščati glavi je velik gobec z mesnatimi ustnicami. Med čelom in začetkom hrbtne plavuti je izrazita guba. Na čeljustih, ralniku in včasih na nebnicah so zobci. Na robu škržnega poklopca je s kožo prekrit predškržni trn. Hrbtni plavuti se stikata, prsni in trebušni ležita tik za poklopcem. Prsne plavuti so velike in pahljačaste, trebušne so pomaknjene precej naprej med prsne in lahko segajo do analne odprtine. V nepopolni pobočnici so številni drobni kanali. Spolno dozori v drugem letu. Drsti se od februarja do maja na kamniti podlagi. Samica prilepi ikre na spodnjo stran kamenja, samec jih čuva do izvalitve. Je plenilec, ki se hrani z ličinkami žuželk, polži, rakci in drugimi talnimi živalmi. Življenjski prostor: Naseljuje čiste, hitro tekoče vodotoke do nadmorske višine 2000 m, živi celo v zelo hladnih jezerih s kamnitim dnom. Zadržuje se med in pod kamenjem. Ponekod zahaja celo v somornico. NIALA - afriška volovska antilopa, SKAJEM, Paul Arne - nekdanji norveški alpski smučar, TAINE, Hippolyte - francoski filozof in zgodovinar Ob prihodu v Ankaro naju je pričakal grafit angora mačke. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek z 9. avgusta 2022 COLOR CMYK torek, 9. 8. 2022 Za kratek čas 21 Spodnje Podravje z Iz studia Radia Ptuj Kmalu bomo dobili nove zmagovalce med mladimi pevskimi talenti Ta mesec bomo v družbi Radio-Tednik Ptuj zaključili še eno sezono uspešnega projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Osmo leto zapored smo spremljali nastope mladih pevskih talentov, najboljši med njimi pa so si zagotovili nastop na finalni prireditvi, ki bo potekala v četrtek, 18. avgusta. Tudi v osmi sezoni so se v studiu zvrstili učenci številnih osnovnih šol Spodnjega Podravja in navdušili s pevskimi nastopi, ki so jih številni izpilili do najmanjših podrobnosti. Pokazali so izjemno glasbeno znanje, saj so prepevali v živo, kar je od njih zahtevalo še več poguma in koncentracije. Polfinalni nastopi so dokazali, da imajo otroci res veliko glasbenega znanja in talenta. Na treh polfinalnih prireditvah se jih je zvrstilo 83, med njimi jih je komisija za finalni nastop izbrala dvajset – po deset v vsaki kategoriji, mlajši in starejši. Šest pevskih nastopov se je v finale uvrstilo na podlagi prejetega števila SMS-sporočil. Finalnega nastopa so se po odločitvi komisije v mlajši kategoriji razveselili: Lejla Bećirović (Ptuj), Neža Cimerman Foto: ČG Lanskoletna zmagovalca projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo: Sara Brumen in Lenart Cizej Sudoku z Sudoku 1 8 6 1 9 2 2 6 3 6 9 7 4 5 7 9 5 2 8 9 2 8 7 4 4 6 8 1 Tadejev znakoskop Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel < << <<< < << < <<< << < << <<< <<< -------------- Denar €€€ €€ € €€€ €€ €€€ € €€€ € €€€ €€€ € 19. avgusta 2022, ob 19.30 Zdravje ›› ››› ›› › ››› ›› ››› › ›› › ››› ››› 21. avgusta 2022, ob 18.00 Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 3 (velja za teden od 9. do 15. avgusta 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka z Z dodatno nagrado za vse! (Ormož), Taja Maver (Fram), Lea Artič (Rogatec), Jana Bombek (Ptuj), Nick Horvat (Trnovska vas), Lara Tement (Markovci), Lara Venta (Velika Nedelja), Sara Viher (Sveti Tomaž) in Lara Šori (Videm). SMS-sporočila pa so finale v mlajši kategoriji prinesla: Zali Žibret (Rečica ob Savinji), Maju Terbucu (Dornava) in Aneju Gorenjaku (Zreče). Iz starejše kategorije je komisija za finalni nastop izbrala: Saro Krivec Britvič (Šempeter), Nežo Kralj (Ormož), Lariso Mlinarič (Markovci), Saro Sluga (Ptuj), Klaro Cestar (Zavrč), Evo Šnut (Destrnik), Brino Štefančič (Ptuj), Zojo Klinar (Zreče), Ajdo Lah (Fram) in Lano Friščić Krampelj (Juršinci). Z SMS-sporočili pa so se v finale uvrstili: Neli Ela Guček in Veronika Padežnik (Laško), Alja Zamuda (Gorišnica) in Gaja Kopriva (Nazarje). Otroci bodo na veliki oder stopili 18. avgusta na Mestnem trgu na Ptuju, ko jim bodo lahko zaploskali številni obiskovalci, komisija znanih slovenskih pevcev pa bo izbrala dva zmagovalca, enega v mlajši in enega v starejši kategoriji – oba bosta za nagrado prejela lastno pesem. nš 53 Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 5 stran 21 Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 15. avgusta. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju.Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Talum, d. d., Kidričevo.Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Tilen Klep Haladea, 2250 Ptuj Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG torek, 9. 8. 2022 Štajerski TEDNIK 22 COLOR CMYK stran 22 torek z 9. avgusta 2022 Poslovna in druga sporočila E ON FINALE 8. SEZ ¤«®ëxizili룫££ =YDPLERGR Mestni trg Ptuj, 18. avgusta 2022, ob 18.00 %RGLWH]QDPLLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN Vstop je prost. Y Ĭ,92 $/),1,3,ÿ &+,&$6 $16=(0( 0$1&$ä3,. 326.2ÿ1,08=,.$17, $720,.+$5021,. 9=52&. '(-$1981-$. 02'5,-$1, ÿ8., $16%5$1(7$ 6$ä$/(1'(52 ./$9æ$5-$ (526, ,QåHNDNåQR35(6(1(ÿ(1-( www.otrocipojejo.si .DUWHYSUHGSURGDML¼(YHQWLPSURGDMQDPHVWDLQYWDMQLãWYX5DGLD7HGQLND3WXM  1 = * DURGQR DEDYQH ODVEH 3WXM  Mestni trg Ptuj, 19. avgusta 2022, ob 20.00 Število vstopnic je omejeno. Kupite jih lahko v tajništvu Radia-Tednika Ptuj in na vseh Eventim prodajnih mestih. RADIO ZZZWHGQLNVLZZZUDGLRSWXMVL 1('(/-$$9*867$ REXUL0HVWQLWUJ3WXM Štajerski TEDNIK torek, 9. 8. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave torek z 9. avgusta 2022 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV 23 Najboljši del človekovega življenja so njegova mala, brezimna, pozabljena dela, dobrote in ljubezni. (William Wordsworth) OSMRTNICA V 78. letu je umrl dragi mož, oče, tast in dedi Jožef Mohorič IZ SLOVENJE VASI 49 Pogreb bo v četrtek, 11. avgusta 2022, ob 15. uri. Žara bo v vežico hajdinskega pokopališča položena ob 13. uri. IZ E NOV KE L I V E ŠT Vsi njegovi www.reporter.si AFERA – Matej Tonin kupil mačka v žaklju: zakaj so v Litvi razočarani nad oklepniki boxer INTERVJU – Tomaž Perovič, legendarni televizijec: zvečer ne gleda nobene televizije DOSJE ALEŠ MUSAR – Ozadje poslov moža predsedniške kandidatke Nataše Pirc Musar GOSPODAR PRSTANOV – Putinovi milijoni za nemškega kanclerja Gerharda Schröderja Umrli so Veseli s tabo smo bili, žalostni ostali, ker te več ni. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, tašče, babice in prababice Katarine Pajnkihar IZ BUKOVCEV 69 Jožef Habjanič, Senešci 78, roj. 1947 – umrl 27. julija 2022; Marija Maruško, roj. Majar, Gornja Radgona, Kocljeva ul. 3, roj. 1934 – umrla 28. julija 2022; Janez Zemljarič, Ptuj, Ob Rogoznici 13, roj. 1951 – umrl 29. julija 2022; Jakob Novak, Stanovno 4, roj. 1941 – umrl 29. julija 2022; Milan Kodrič, Stojnci 31, roj. 1957 – umrl 30. julija 2022; Gorazd Planic, Sitež 34, roj. 1967 – umrl 30. julija 2022; Terezija Zelenjak, roj. Cizerl, Sveti Tomaž 31, roj. 1931 – umrla 31. julija 2022; Jožef Kostanjevec, Stojnci 27, roj. 1951 – umrl 1. avgusta 2022; Viljem Pišek, Župečja vas 57, roj. 1945 – umrl 2. avgusta 2022. www.tednik.si Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM suho luščeno koruzo in prašiče od 30 do 50 kg. Tel. 041 986 390. OSTALO 29. 7. 2022 sem na kolesarskem postajališču Hajdoše pozabil očala. Najditelja prosim, da pokliče na tel. 041 484 099. 1932–2022 iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej zahvala Bolnici Ptuj za lajšanje bolečin, Perutnini Ptuj, pogrebnemu podjetju Mir, pevkam iz Jablovca, Marici Repinc za vso pomoč in poslovilni govor, Turističnemu društvu Podlehnik, patru Benjaminu in nosilcem za nošenje simbolov. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči tvoji otroci z družinami Štajerski TEDNIK torek, 9. 8. 2022 COLOR CMYK stran 24 Hrvaška z Krvavi teden na avtocesti Starše z Občani se sprašujejo o kakovosti pitne vode V treh dneh 13 mrtvih Iz kuhinjske pipe priteče rjava ali črna voda V nesreči avtobusa na poti v Medžugorje, ki se je zgodila v soboto zgodaj zjutraj, je umrlo najmanj 12 ljudi, še 19 je bilo huje poškodovanih. Le dva dni pred tem pa je na avtocesti proti morju v trku treh vozil, ki ga je po prvih ugotovitvah povzročil Slovenec, ugasnilo eno življenje, sedem udeležencev pa je bilo poškodovanih. Nesreča poljskih romarjev se je zgodila v soboto zgodaj zjutraj na avtocesti od Varaždina proti Zagrebu, pri kraju Hum. Po dosedanjih podatkih je voznik izgubil nadzor nad avtobusom, vozilo je prebilo zaščitno ograjo in zapeljalo s ceste. Na kraju nesreče, ene najhujših na hrvaških avtocestah, je življenje izgubilo 11 potnikov, eden je umrl v bolnišnici. Vsi ostali potniki v avtobusu so bili lažje ali težje poškodovani in jih zdravijo v bolnišnicah v Varaždinu, Čakovcu in Zagrebu. Od štirih bolnikov na intenzivni enoti sta dva še vedno v kritičnem stanju. Minister za zdravje Vili Beroš je po obisku bolnišnice v Varaždinu povedal, da ima med poškodovanimi 19 ljudi hujše in 13 lažje poškodbe. Avtobus, ki je prevažal 44 ljudi, je zapeljal s cestišča in se prevrnil v jarek približno 60 kilometrov pred Zagrebom. Neuradno naj bi voznik avtobusa zaspal za volanom. Po navedbah poljskega ministrstva za zunanje zadeve je bil avtobus tehnično brezhiben. Na njem je bilo 42 romarjev ter dva voznika, vse žrtve pa so bili poljski državljani. V nekaterih gospodinjstvih v občini Starše imajo velike težave s pitno vodo, predvsem v naseljih Brunšvik in Prepolje. Iz vodovodne pipe jim namreč priteče umazana voda, rjave, ponekod celo črne barve. O tem so obvestili tako Komunalno podjetje (KP) Ptuj, ki je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo, kot tudi vodstvo občine. Župan Stanislav Greifoner je povedal, da se tega problema zavedajo in ga bodo poskušali v čim krajšem možnem času tudi odpraviti. Če se kakovost vode ne bo izboljšala, razmišljajo celo o zamenjavi koncesionarja. Na KP Ptuj so potrdili, da so bili obveščeni o nekaj primerih umazane vode iz pipe, vendar jih je bilo manj kot prejšnja leta. Najpogosteje se to dogaja v poletnih mesecih, ko se poveča poraba vode zaradi polnjenja bazenov in povečanega zalivanja. Voda iz pipe je po besedah Janka Širca, direktorja KP Ptuj, obarvana zaradi dviga usedlin vodnega kamna ter železovih in manganovih oksidov ob višjih hitrostih vode v cevovodih, ob nenadnih močno povečanih pretokih (odvzem na hidrantih), v primeru poškodb cevovodov in ob izpadih električne energije. »Usedlinam v cevovodih se ni mogoče v celoti izogniti, s filtri lahko preprečimo odlaganje železa in mangana, ki se odlagata v cevovodih v obliki temno rjavo do črno obarvanih usedlin. Izločanje vodnega kamna iz vode pa je zaradi tlačnih in temperaturnih sprememb naravni proces in nastaja v vseh vodovodnih sistemih,« je pojasnil Širec. Komunala zatrjuje, da je pitna voda v Staršah neoporečna Foto: bobo/M24 Doslej najhujša prometna nesreča avtobusa na hrvaških cestah se je zgodila 7. septembra 2008, ko je v nesreči slovaškega avtobusa na avtocesti blizu Gospića umrlo 14 ljudi, 22 je bilo poškodovanih. Slovenski voznik povzročil trčenje s smrtno žrtvijo V četrtek pa je prišlo do tragedije na avtocesti v bližini vozlišča Novigrad na Dobri. V trčenju treh vozil je umrl 46-letni slovaški državljan, še sedem oseb pa je bilo lažje poškodovanih. Že prve ugotovitve so pokazale, da je bil povzročitelj nesreče voznik osebnega avtomobila s slovenskimi registrskimi oznakami. Za prometno nesrečo bo kazensko odgovarjal 75-letni voznik iz Slovenije. Po ugotovitvah karlovške policije se je nesreča zgodila, ko se je slovenski voznik osebnega vozila začel premeščati z desnega na levi vozni pas, pri tem pa se ni prepričal, ali lahko to stori, ne da bi ogrožal druge udeležence v prometu. S sprednjim levim delom avtomobila je zadel sprednji desni del vozila iz Slovaške. Slovenski avtomobil je zaradi silovitega trčenja odbilo v zaščitno ograjo. V zaščitno ograjo je odbilo tudi slovaško vozilo, ki je nato med nekontroliranim premikanjem udarilo v vozilo s srbskimi registrskimi oznakami in se večkrat prevrnilo. Umrl je 46-letni slovaški državljan, še sedem potnikov iz ostalih avtomobilov je bilo lažje poškodovanih. Sta, Ur Rojstva: Žanet Bukovec, Podvinci 31, Ptuj – deklica Nuša; Tamara Vreš, Čermožiše 71c, Žetale – deček Tian; Nina Zaner, Ulica Pariške Komune 7, Maribor – deklica Livia; Jane Phillips Jessica, Vrbanska cesta 83, Kamnica – deklica Ajda; Maja Žvegla, Podgorci 100a, Podgorci – deklica Tjaša; Mojca Emeršič, Mali Okič 50, Cirkulane – deček Lukas; Barbara Trstenjak, Vinski Vrh 30, Miklavž pri Ormožu – deklica Sofia; Patricija Jurišič, Sveti Tomaž 43, Sveti Tomaž – deček Tibor; Nina Podhostnik, Janežovski Vrh 19, Destrnik – deček Adrian; Edina Fazlić, Mariborska cesta 1, Ptuj – deklica Ena; Brina Cehner – deček Jaka; Mirjana Mrkonjič – deklica Elena; Janja Feguš – deklica Mia; Ariana Prelog – deklica Ivana; Ana Germ – deklica Amelie; Janja Druzovič – deček Oliver; Anja Jug – deček Adam; Tjaša Gagić – deklica Paulina; Tamara Novak – deklica Nika. Kljub temu pa ima vsak, ki storitev plačuje, pravico zahtevati oskrbo z vodo brez nečistoč, še posebej takih, ki so vidne s prostim očesom. Poleg tega se ob tem Občina in KP Ptuj s sklenjeno pogodbo do leta 2026 Foto: arhiv Svet24 Občina Starše ima s KP Ptuj sklenjeno pogodbo o opravljanju obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo do konca oktobra 2026. »Naša primarna naloga je, da te storitve izvedemo kakovostno. O možnosti predčasne prekinitve pogodbe s strani občine nimamo informacij in o tej temi še nismo govorili,« je dejal Janko Širec, direktor KP Ptuj. V občini Starše ima več gospodinjstev težave s pitno vodo. pojavi še vprašanje, ali tako vodo sploh uporabljati za pitje. Marsikdo jo raje pred uporabo zavre ali pa poseže po ustekleničeni vodi, kar pa zanj pomeni dvojne stroške. Če po 10 minutah umazana voda ni čista, naj pokličejo dežurno službo Na KP Ptuj občanom priporočajo, da umazano vodo spuščajo iz pipe vsaj deset minut. »Če po tem času voda ni čista, naj pokličejo našo dežurno službo, ki bo izvedla kontrolirano izpiranje. Vodo za uporabo naj precedijo skozi čisto krpo ali gazo oz. jo pustijo v večjem loncu, da se usedline posedejo. Čisto vodo nato prelijejo in hranijo do porabe v hladilniku,« je povedal Širec in dodal, da je pitna voda iz javnega vodovodnega omrežja v občini Starše kemijsko in mikrobiološko neoporečna. Zadnji vzorci vode, ki so bili odvzeti 11. in 18. julija, so bili skladni s pravilnikom o pitni vodi. Pitno vodo v starški občini redno kontro- Nekontrolirano izpuščanje vode na hidrantih škodljivo Na zadnji seji občinskega sveta je eden izmed svetnikov postavil vprašanje, ali bi lahko kakovost vode morebiti izboljšali z izpuščanjem vode na hidrantih. »Tega ne priporočamo. Izpuščanje vode na hidrantih, ki ga izvajajo gasilci (posebej pri gasilskem domu Prepolje), še dodatno pripomore k dvigu usedlin v cevovodih. Izpiranja je treba izvajati kontrolirano z zelo majhnimi pretoki na hidrantih. Dodaten problem je še ta, da na nekaterih stranskih vejah v Brunšviku ni hidrantov, ki bi omogočali izpiranje v primeru potrebe,« je pojasnil Širec. KP Ptuj iz globinskega vodnjaka v Gerečji vasi načrpa okoli 260.000 m3 vode. Ob povprečni vsebnosti 70 μg/l železa in 60 μg/l mangana teoretično nastane okoli 50 kg temnega pigmenta letno. Foto: ČG Po besedah Janka Širca, direktorja KP Ptuj, je pitna voda iz javnega vodovodnega omrežja v občini Starše neoporečna. lirajo na štirih kontrolnih mestih. Mesečno v okviru notranjega nadzora pitne vode izvedejo mikrobiološke preiskave, dvomesečno pa osnovne kemijske preiskave in preiskave pesticidov. Ob tem tudi Ministrstvo za zdravje izvaja državni monitoring pitne vode po svojem programu. Težave bi lahko rešili z vgradnjo posebnega filtra Problem črno obarvane vode, ki je posledica nalaganja usedlin železa in mangana, bi lahko v celoti odpravili z vgradnjo filtra na globinskem vodnjaku v Gerečji vasi. Količina tovrstnih usedlin bi se namreč po njegovi vgradnji bistveno zmanjšala. Tovrstna oprema z montažnimi deli stane okoli 120.000 evrov, k temu je treba prišteti še strošek izgradnje objekta. Da bodo investicijo sploh lahko izvedli, morajo zeleno luč dati občine. Še vedno pa bo ostal problem usedlin izločenega vodnega kamna, ki lahko vodo obarvajo svetlo rjavo.« Z doslednim upoštevanjem veljavnih pravil glede rabe vode iz hidrantov bo do dvigovanja usedlin prihajalo veliko redkeje,« je še dodal Širec. Estera Korošec Danes bo na Primorskem delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno, predvsem v severni Sloveniji bodo krajevne plohe. Pihal bo vzhodni veter, na Primorskem večinoma šibka burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 21 do 27, na Primorskem do 31 °C. Na Primorskem je razglašena zelo velika požarna ogroženost v naravi, velika nevarnost pa je tudi drugod. 3-dnevna napoved za Podravje Poroke – Ptuj: Miljenko Kokot in Ivana Bosilj, Drenovec 10; Milan Lah in Vesna Petrovič, Bišečki Vrh 32; Roland Emeršič in Andrea Siripaporn Rösch, Švica. Vir: ARSO