-----   358    -----
Dopisi.
Iz Dunaja. (Ponudba o preseljevanji.') Dragi ro-jaci! Cital sem večkrat v „Novicah" in v drugih časopisih, da mnogi Slovenci nameravajo preseliti se v Ameriko in ondi iskati si nove domovine. Ker se jaz pečam z opravilstvom (agencijo) za preseljevanje v vse kraje Amerike in Rusije, razglašam Vam nektere črtice, po kterih naj se ravna vsak, kogar je resna volja zapustiti svoj dom. Po mojih mislih vam najbolj kaže, preseliti se v Kanado, ktera je angležka vlastnina, ali pa v novo Brazilijo. V obe te deželi pelje pot po suhem do Hamburga, in od tod po morji naprej. — V Hamburgu je posebna uradnija po imenu „Allgemeines Bu-reau fur Auswanderer von Donati et Comp.", kjer se oglašajo selivci za pomorsko vožnjo. Omenjeno društvo je izvrstno uredjeno, jako bogato in ima v svoji vlast-nini 19 velikih ladij namenjenih za preselnike , kterih je v poslednjih 16 letih 300 tisoč prepeljalo v Ameriko. Prav skrbno in pošteno s potniki ravna; vožnja od Hamburga naprej za odraščene ljudi, čez 45 let stare, velja 56 pruskih tolarjev, od 10. do 45. leta 30 tolarjev, za otroke pa od 1. do 10. leta le 15 tolarjev. S tem je plačana tudi vsa hrana (živež) in postrežba za ves čas pota okoli 30 dni. — Kar se tiče nakupovanja zemljišča, imenovano društvo rado preskrbi, karkoli je potrebno. — Naselišče (kolonija) „Dona Frančišča" tik morja je prav zdrav kraj, in za poljedelce posebno pripravno, ondi je plodovita zemlja prav po ceni; krepki in pridni delavci dobijo dober zaslužek. Novim nasel-nikom zagotovljena je za 4 dni po prihodu brezplačna hrana in za nekaj časa prosto stanovanje, iščečim pa dela društvo oskrbi dobro službo in dela. — Pruski oral (po naše okoli pol orala) neobdelane zemlje plačuje se po 2 gold. 12 grošev, ako se namreč koj plača, po 3 gold. 6 grošev pa, ako se izplača v 3 letih. Društvo sprejemlje kmete z rodbino ali brez rodbine, samo da so zdravi in močni.    Tudi jemlje rokodelce.
O angleškem posestvu „Canada" imenovanem omenim le toliko, da je štirikrat veči od Avstrije, in da je obdelane zemlje komaj sedmi del, vsa druga še pričakuje naselnikov. Država se prosto vlada; vreme je skoraj ugodnejše ko pri nas ter ima 300 lepih in samo 60 deževnih ali snežnih dni v letu. Nahajajo se tu vsakovrstne rude, jako bogati gozdi, neprecenljiv je ribji lov. Potrebujejo pa ondi vsakovrstnih delavcev, ktere tudi prav dobro plačujejo. Posebno radi prejemajo fante in dekleta čez 15 let stare, potem tesarje, zidarje, čevljarje in kovače.
Najugodnejši čas za preselitev je spomlad, da pridejo naselniki ravno na poletno delo ali da si kako posestvo najemo ali kupijo. Vlada naselnikom sama prodaja zemljo in sicer v zgornji Kanadi njivo po 20 grošev, v spodnji Kanadi pa po 7 grošev; davka se plačuje po 3 krajcarje od njive.
O preseljevanji v Rusijo, povem vam sledeče: Rusija ima v svoji neizmerni veličini povsod še toliko prostega, neobdelanega zemljišča, da naselnik brez truda dobi posestvo v najem ali v lastnino po prav nizki ceni. Najprijetnejši pa so južni kraji blizo črnega morja. Mnogo naselnikov, posebno nemškega rodu, obogatilo je tamo v kratkem času.   Naši   slovenski rojaci krneč-
-----    359    -----
kega stanu bi se ondi kmali udomačili in ne bi jim %ilo žal, da so v novem domu, ker so v Rusii sose-skine naredbe po slovanski šegi in celo enake našim poprejšnjim županijam, davki pa so čisto majheni.
Pri meni izveste natančno pogodbe , po kterih se uravnava preselitev,   v kterikoli  del omenjenega sveti.
Preobširno bi bilo, da bi jaz tukaj vse natanko razlagal, toraj le prosim, da se oni, ki želijo dober kup in varno preseliti se kamorkoli, pismeno oglasijo pri meni. Pripravljen sem, vam vse dobro urediti in vas tako voditi, da ne pridete v škodo. Al stavite mi v svojih pismih natančna vprašanja, da vam bodem mogel tudi natanko odgovoriti.
Vaš slovenski rojak
Viktor Raunihar,
adresa moja je: „Wien, Stadt, Braunergasse.
Iz Zagreba. — 15. dne t. m. je imelo hrvaško pevsko društvo „Kolo" izvanredno skupščino, v kteri je padel predlog, da bi se „Kolo" združilo z glasbi-nim zavodom, ki je pri nas to, kar pri vas v Ljubljani filharmoničina družba, za toliko vendar drugačen, da poje hrvaško in ne kultivira samo nemškega elementa kakor vaša filharmoničina družba. Padel je oni predlog zato, ker so se mnogi rodoljubi bali, da ne bi se s „Kolom" potem to zgodilo, kar se je zgodilo z narodno čitaonico, ko se je združila z dvoranskim društvom , in da ne bi neki gospod samovoljno s svojo komando v pravo „Kolovo" počel drezati, kar bi učinilo razpor, nikomur na korist. Varnejše je, da hodi vsak svojo pot, kakor mu drago. V tej skupščini je bil zraven bivšega tehniškega ravnatelja g. Lžičafja tudi Vaš izvrstni skladatelj gosp. dr. Benj. Ipavec zavolj društvu posvečenih kompozicij za častnega člana „Kola" izvoljen. Vem, da Vam bode ova novica mila.
Iz Gorice 18. okt. — Mestni odbor je poslal prošnjo   do  c. kr. deželnega   glavarstva  v Trst,   da   se v ljudskih in srednjih mestnih  šolah vpeljejo prena-redbe v narodnem  zmislu.    Učni jezik naj bode italijanski in slovenski,  ker to sta deželna jezika; na normalki se ima začeti nemščina zopet samo kot p r e d-me t še le v 3. in 4. razredu učiti, kakor je to pred 4 leti bilo.    Zato se je mestni odbor že trikrat obrnil do vlade, a vsigdar brez vspeha, ker Schmerlingova logika je bila:   v   Gorici   so Talijani in Sloveni = ergo mora učni jezik nemški biti! Te logike si menda sedanje mini-sterstvo ni napisalo na svojo zastavo, tedaj se nadjamo, da bode   pravična   prošnja uslišana.   —   Druga prošnja zadeva napravo realne gimnazije tudi z italijanskim in slovenskim učnim jezikom. — O prvi točki,  ki jo ima politični program slovenski,   piše  naš vrli „Umni Gospodar"  sledeče:   „0  priložnosti Slomšekove slovesnosti  v Mariboru   (25. sept.  t. 1.)   so  se  nekteri slovenski veljaki  o tem   in   druzih  slovenskih zadevah pogovorili in politiški program naredili, to je,  svoje misli razodeli,   kako naj bi  se slovenske dežele razdelile, vladale, zastopale itd.    Kranjskemu vojvodstvu — pravijo — naj bi   se   povrnila zemelj na celota,   to je, tisti kraji, ki so spadali nekdaj pod Kranjsko, naj bi se mu nazaj dali; tako na pr. lep del našega Krasa (Sežana, Komen, Devin?) in nekteri deli Istre.    Dasi-ravno je to samo na  sebi pravično,   bi  nam  goriškim Slovencem vendar po volji ne bilo, ako bi se nam imenovani deli Krasa odtrgali,   ker   bi  potem ostali primorski Slovenci oslabeli  in   se   ne   mogli   poitalijanče-vanju ustavljati. Na mejah nam je sosebno treba močnim biti.   Sicer pa o   teh  rečeh   morda   drugi   pot kaj več." *) Ni brez temelja, kar „Umni Gosp." pravi gledč na razmere tukajšne.
*) Drago bi nam bilo.                                                        Vred.
Iz Celja. (Oznanilo in ponavljana prošnja.) V seji 16. oktobra je odbor odločil: da bodo, razun v ad-ventnem času, vsako nedeljo zvečer ob 8. veselica in vaje v plesu; vsako sredo zvečer pa se bode streljalo s pušieami v tarčo; 19. novembra bo igra in tombola; 26. decembra ob 6. uri zvečer velika skupščina, v kteri se bode po naših pravilih volil novi odbor in račun od preteklega leta udom naznanil; potem igra in tombola. 31. decembra večerna zabava. Temu naznanilu
dodajamo še enkrat sledečo prošnjo:
Vsaka čitalnica ima — tudi v denarstvenih zadevah svoje dolžnosti, ki jih spolnovati mora; pričakuje se tedaj, da bodo tudi njeni čč. članovi svoje dolžnosti spol-nili in vselej o pravem času svojo letni no čitalnici vestno plačevali. Al žalibog! dosedaj se to še ni zgodilo. Nad 200 (dvesto) gold. ima čitalnica naša od svojih vnanjih udov še terjati — lep denar, ki bi se, ko bi ga imela, dal prav dobro in vspešno obrniti! Prosijo se toraj in prav lepo opominajo vsi čč. članovi, ki še svoje dolžnosti niso storili, da to reč brž ko brž poravnajo, ker morajo sami. dobro vedeti, da le „djan-ski", ne pa samo »vpisani" udje čitalnicam kaj koristijo!
Iz celjske Čitalnice meseca oktobra.         Odbor.
Ptuj 23. okt. — 20. oktobru na čast je čitavnica naša napravila večo besedo, ki jo je obiskalo mnogo njenih članov. V daljem nagovoru se je razlagal pomen tega za Avstrijo na veke imenitnega dneva. Živahni slava-klici našemu ustavnemu presvitlemu cesarju so doneli po dvorani. Potem se je začela občna zabava.
Od kranjsko-štajarske meje 27. oktobra. — Včeraj dopoldan ob 11. se je iz Celja na svojem potovanji po štajarski deželi pripeljal tudi v Laški trg (Tiiffer) novi deželni poglavar baron Mecsery. Bil je na kolodvoru slovesno sprejet od okrajnega predstojnika, od mnogo uradnikov, deželnih in duhovnih gospodov, od vseh županov in srenj skih svetovavcev laške okrajine, ki so bili po okrajnem predstojniku povabljeni, da pridejo dežel, glavarja sprejet. Govoril je prav priljudno, z enim županom tudi nekoliko po slovaški, uradnije in ječe po večem pregledal, potem pa pri gostoljubem dekanu gosp. Ant. Žužatu južnal. Njegovo mirno obnašanje je vsem jako dopadlo. Nadjamo se, da razume zahteve sedanjega časa in da čisla ravnopravnost narodov, da tedaj ne bo Slovencev cmeril in po slovenskih rodljubih sumljivo pazil, kakor prenapeti njegov sprednik. Iz novomeške okolice. O. R. — Prav imate „Novice", da razglašate rodoljubne može, kteri pospešujejo poduk mladine v farnih šolah ter tako pomagajo narodni omiki na noge. Zlasti naj narod poznd tiste plemenitnike, ki poznajo svojo nalogo, naj bi bili stebri narodnega blagra, — ki vejo, da so prešli časi, ko so grajščaki samo desetino pobirali in pa tlačane šteli, — ki sprevidijo , da je treba narodu pomagati z izgledom in djavno. Taki gospodje niso ravno redki, toda nočejo trobentati s svojimi zaslugami; dolžnost je le naša, da je priznamo. Naj toraj vvrstimo gospodom brdskemu, rakovniškemu in mokriškemu še našega poganskega: gosp. Langerja pl. Podgoro. Kakor je krepko govoril na deželnem zboru za povzdigo narodnega blagostanja na podlagi kmetijstva in vinstva, tako podpira tudi doma dušno izobraževanje mladeži v farnih šolah svoje okolice. Tako na priliko je on zdatni podpornik šoli v Stopičah; pri izpraševanji je skor vselej nazoč in obdaruje pridne šolarčeke s knjižicami in denarji. Ravno tako dela tudi v Preči ni, kjer ima lukinski grad (Luegg), ondi ima svilorejo, in šolska mladina hodi skupno gledat je; tu ima ona lepo priliko ,   učiti se sviloreje,  h čemur jo gospod sam spod-
-----    360-----
l>ada. V domači fari, Šent-ftlihelu, bila je lani šola ustanovljena in pl. gosp. Langer je vso notranjo šolsko napravo oskrbel na svoje stroške. Isti fari je šolski ogleda Langer sam; gotovo edini grajščak doleoske strani, ki opravlja to službo v lastni osebi. Novomeški gimnazii je podaril lanskega leta krasno sliko Njih Veličanstva Franc Jožefa, vredno nad 40 gold. Pomaga pa tudi blagi gospod posameznim gimnazijalcem s tem, da za borneje plačuje učnino. — Dobro smo prepričani , da blagorodni gospod ne zahteva hvalisanja ; al vendar to spregovoriti bila je naša dolžnost njemu v zahvalo, drugim v izgled, in pa da naj stoji po zaslugi tudi naš domoljubni plemenitnik v vrsti vrlih mož. — Naš namen je bil, govoriti le o šolskih zadevah; al ne moremo si kaj, da ne bi povedali pri tej priliki tudi, kako občutljivega srca je gosp. L. do bornega kmeta. Izmed veliko druzih le en izgled: Ko je pogorela Vina vas podgrajske fare, dal je on hrastov les za podboje vsem; sežgal je več apnenic in le malo apna je pri-držal sebi; vse ostalo je dal pogorelcem; trem je preredii živino skozi celo zimo; opek jim je prodal 40 tisoč, vsaki tisoč 2 goldinarja pod navadno ceno; to je tudi nekaj. — Koliko ubogim materam pa je njegova blaga gospa britke solzice obrisala, tega tu ne bomo pravili; saj ona dela na tihem, in plačilo je čaka drugje nego po časnikih.
Iz vipavske doline 28. okt. O. B. — Po novih vladinih nastavah vsi narodi avstrijski pričakujejo, da se bo velika pisarija skrajšala in stroškov prihranilo državi. Imamo besedo samega presvitlega cesarja, da deželni zbori naj bodo sklepali ali saj svetovali, ka-košna vlada in kakošne gosposke naj bi se za naprej deželam postavile, da bi bilo najbolj v blagor na vse strani; al vendar mi Vipavci moramo imeti vse drugačne očali ter spoznati, da vse to nič ni, da naša sreča samo v egiptovskih loncih polnih starega birokratizma obstoji, kajti vsega druzega, kar sicer deželo srečno dela, imamo tako že zadosti, vina, žita, sadja, sočivja, in kaj vem, kaj še drugega! Da po takem tudi denara imamo na ponudo, se mora iz rečene obilosti povzeti! Da nam je 20. oktober, 20. september, da nam je zahtevanje slavnega državnega ministra Belkredi-a nespametna sanjarija, se mora ravno tako razumeti iz nekega početja, ki vam ga tukaj odkriti hočem: Od neke strani se Vipavcem prošnja vriva, ki naj bi se naravnost na c. kr. državno ministerstvo poslala, da bi se jim pač sreča ne kratila, da bi sopet „Bezirkshauptmannschaft" nazaj ne dobili, ako po sreči sopet oživijo. V tej prošnji je naš okraj tako srečen popisan, da človek, ki je bere, lahko misli, da v sedmih egiptovskih bogatin letih ni bil Egipt nikdar tako srečen, češ, da je vsega na kupe: vino, žita, sočivja mnogovrstnega, posebno pa sadja, po tem na vse kraje ceste, cveteče kupčije, in po tem takem darovavno radovanje z vojnimi polki o njih sprehodu skozi Vipavo — vse te blaženosti vipavske sreče so v prošnji na ministerstvo naštete, da bi se jim še edino, kar do popolnomosti manjka, ne odreklo! Ta prošnja se je začela danes predstojnim možem na podpis ponujati, in možje bodo brž ko ne va-njo leteli, kakor muhe v mleko, ako tega ne vedo ali saj prav ne razumejo, kako se s podpisom sami po hrbtu tolčejo. Samo dobro podčrtan strah, da bodo morali za vsako nič v Postojno letati in podkurjeni ponos, jih utegne podpisu zganjati, ne vede, da za druge, kakor Nemec pravi, pečen kostanj iz prhavce vadijo; ne vede, da se Belkredijevemu pre-blagemu namenu izneverjajo, kteri zahteva, kar si najbolj voščimo: manj uradnikov, manj stroškov, manj davkov. Pa tudi tega ne vedo, da na svojo škodo pravijo, da imajo vsega dosti, in vendar gola žalostna resnica je, da nas je za rodivna tla preveč; da nas je ve-
čidel, ki si v najbolj rodovitnih letih dovelj kruha ne pridelajo; sočivje je mimo fežola komaj znana reč, in za fežol je stalno javkanje vsako leto, ako ni štirnajst dni dežja: „ob fežol bo, ob fežol bo!" Kako je z našim sadjem, je treba naše Budanjce vprašati, kod ga vse poiščejo, da ga za „vipavsko" sadje po svetu prodajajo. Ze kdor ve, kako pri nas burja razgraja, si mora misliti, kake obilosti morajo s sadjem biti! Zdaj nam ostane še vino. Bog obvari, ko bi še tega ne bilo! Iz tega se mora iskati pomoč k živežu, obleka in obutjer. denar za mnogovrstne davke. Na to se vsedajo vsi po-sojevavci, terjavci itd., da se velikrat ta božja kaplja razmakne, predno je ubogi pridelovavec polovico svojih potreb poravnal. Naj se poleg te lažnjive hvale drugič Vipavec povzdigne prositi zmanjšanja davkov ali kako druge pomoči, ali ne bo vreden, da se prav s to sedanja hvalo zavrne?
Zato pozor Vipavci! Pazite, predno kaj podpišite, kar se vam s sladkimi vabili ponuja. Naj očitno stopijo na dan tisti, ki so sprožili to prošnjo, da se izve, kdo so, kako in kaj!
Iz Kamnika 28. okt. — Dopis iz Kamnika v 41. listu „Novic" je nas Kamenčanje zelo zgrabil; treba, da zavrnemo, kar ni resničnega v njem. Da smo zaostali za kranjskim mestom, to je gotovo; al da „vse dremlje pod Grintovcem", to ni res. Saj je dopisnik bil pričujoč pri „besedi", ktero so naši pevci 20. avgusta na vrtu pri g. Grašeku osnovali in pri kteri se je toliko ljudstva sešlo, da še nikoli v Kamniku toliko, — ali ni slišal 4 lepe slovenske pesmi: cesarsko, „Savico", „Mihovo ženitev" in „Pod oknom", ktere so bile vse prav izvrstno pete in z veliko pohvalo sprejete, in po dovršenem programu še mnogo drugih? Kako, da molči o tem! — 23. julija se je tukaj vstanovilo pevsko društvo, in če tudi žalostnega srca moram reči, da ne čisto slovensko, vendar dodajam z dobro vestjo, da tudi tistim izmed pevci, kteri so žalibog zatajevali svojo mater, čedalje bolj dopadajo slovenske pesmi, in da je po takem upanje, da bode kmali drugač. Prihodnji teden pošljemo „štatute" našega pevskega društva c. kr. deželni gosposki v potrjenje. Da čitavnice še nimamo, res dosti bridko je to; al kar še ni danes, utegne jutri biti; saj je Slovenec vajen potrpljenja! Da so slovenski časniki pri nas bela vrana, tudi je le s trte izvita, saj na pismarnici (pošti) pri gosp. Dolencu vsakdo lahko izve", da dohaja v Kamnik „Novic" 21, „Danicu 18, „Učit. Tovarša" 9, „Slovenci" 3 in „Cvetje" 1, sicer pa tudi še vedno kaka slovenska knjižica priroma do nas, ktera tudi kmali svoje častitelje in prijatle najde. — Se marsikaj bi lahko povedal; al naj to zadostuje, da svet vidi,  da se Kamnik zaveda matere svoje.
Eden za mnogo druži h.
Iz Dola blizo Ljubljane 24. okt. J. V-k. — Y 41. listu „Novic" sem bral, da bo o vseh Svetih cestnina povišana za 2 kr. pri vpreženi živini, da bomo-tedaj namesti  1 kraje, plačevali 3 kr. *)    Vprašam   pri
*) Treba, da Vam razjasnimo povišano cestnino. To cestnino bode pobiralo le mesto za mestni tlak, po kterem se mestni kakor tudi vnanji vozovi vozijo, kterega pa mora mestna kaša delati in popravljati. Za to in samo za to se bojo od vseh Svetih naprej 3 kraje, od vprežene živine plačevali. Kdor le do mestne arange privozi in v mesto ne pride, ne plača niČ. Od te cestnine tedaj kantonska kaša ne vinarja ne dobiva. Cesta ,,po gmajni", ktero Vi in tudi mi in vsak, kdor se ondi vozi , popravljeno in nasuto želi, se mora tedaj iz druge kaše narejati. Ali pa je mogoče po brodu, ki je zdaj tak zdaj tak, kakor voda nanese, cesto popraviti tako, kakor drugod, ne vemo; to pa vemo, da kantonski predstojnik gosp. J. Pajk ima skrb za ceste. Ako je tedaj mogoče, stanovitna popraviti to cesto , potrkajte Še enkrat; saj veste, da se mtt odpre, kdor trka.  Potem pa zopet „Novicam" povejte, kaj ste
-----    361    ____
tej priliki , ali se ne bo za Dolane in druge voznike, kteri pri St. Jakobu čez brod vozijo, poleg broda po gmajni cesta nasula in zboljšala? Od kterega kraja koli se v Ljubljano vozi in gr6, nikjer se slabeja cesta ne dobi, in če bomo že 3 kraje, plačevali, naj tudi vzrok tega bode, da se nam cesta z bolj s a čez gmajno. Letošnjo zimo smo bili s prošnjo pri gospodu kantonskemu poglavarju. Ena prošnja je bila uslišana, druga pa, da bi se namreč omenjena cesta čez gmajno nasula, nam je bila odrečena. Žalostno je to za nas ! Povsod se ceste popravljajo in nasipajo, zakaj bi se ravno ta majbni del ne? Pa Je nekaj. Od vseh vetrov nam gre glas , da se bo v St. Jakobu čez Savo most delal. Al vprašam: kako? ker so ta kratka pot se ne more nasuti in zboljšati. Saj vendar peska ne manjka. Večkrat bi rad v „Novice" kaj pisal, pa saj vem, da jim zmiraj prostorčka primanjkuje.   Z Bogom!
Iz Ljubljane. — Grad „pod turno m" (Tivoli) je tadaj mestno posestvo. Presvitii cesar ga je prodal mestu za 72.000 gld. in sicer tako, da se 22.000 gold. brž plača, ostalih 50.000 gld. pa v 5 letih, vsako leto po 10.000 gold., mesto vzame v svojo službo vrtnarja in hišnikarja. Gospod župan dr. Costa je v seji mestnega odbora 25. dne t. m. dobil nalogo, da se po grofu Griine-u Njih Veličanstvu spodobno zahvali. Ker pa so c. kr. deželni poglavar baron Schloissnigg, gosp. Kalmann in gosp. župan iskreno si prizadevali za za-željeni vspeh, je mestni zbor tudi njim izrekel zahvalo, kakor tudi gosp. dr. Schoppel-u, ki je prvi predlog o tej zadevi naredil. C. kr. dvorni svetovavec in ravnatelj cesarjevih grajščin gosp. Seifert, ki je podsredoval to kupčijo, je bil za častnega mestjana izvoljen. Ker se je pa naša hranilnica mestu posebna dobrotnica s tem skazala, da mu je brez posebnega poroštva posodila 22.000 gold., je tudi nji bila očitna zahvala izrečena. Za oskrbnike kupljene grajščine in poročevalce, kaj naj se ž njo počne, so bili po predlogu županovem izvoljeni gospodje Malic, dr. Orel in Sovan. — Ko je po Ljubljani počil glas, da je mesto kupilo in tako občinstvu ohranilo „najlepši kraj ljubljanski", so mestjani vsemu mestnemu zboru hvalo zapeli, da je tako srečno dovršil stvar, ktero je župan s posebno marljivostjo obravnaval. Da je veselje mestjanov nad tem kupom res prav živo, znamenje je to, da so svetli knezoškof brž drugi dan županu poslali 1000 gold. v ta namen.
—   Te dni bojo poprave našega šolskega poslopja dovršene; saj od zunaj je zdaj lično in čedno, kakoršno gotovo še nikdar ni bilo. V petek se začnejo šole v ces. gimnazii, realki ino normalki.
—    V pondeljek se začne kovaška in živino-zdravniška šola. Naj se tedaj podviza, kdor misli v to učilnico priti, da potem ne zaostaja za druzimi.
—   V poslednji seji zdravstvene komisije je naznanil dotični odsek za Poljane in St. Petersko predmestje strašno nesnago na dvoriščih nekterih hiš, kjer drobnico in preŠiče koljejo. Sklenjeno je bilo, da se mora tej svinjarii konec storiti. Povdarjeno je bilo tudi, da se nikjer po vsi deželi drobnica ne ogleduje, kadar se kole, čeravno postava to veleva. Tudi tej napaki se mora v okom priti z vpeljavo dostojnega ogledovanja vse klavne živine. Mesarji in klavci so pri nas po neki zastarani nemarnosti tako razvajeni, kakor nikodar drugod. Konečno se je govorilo tudi o tem, da nimamo v Ljubljani nobenih izvedenih strežnikov in strežnic pri bolnikih in povdarjana je bila potreba, da bi se osnovala nedeljska šola, v kteri bi se učilo to opravilo.
opravili; saj je prav, ako se očitne zadeve očitno pogovore. Da bi se pa most naredil, to bi bila menda velika dobrota, za ktero je treba, da se napn6 vse žile.                        Vred.
—  C. k. deželno poglavarstvo je 21. dne t. m. potrdilo pravila in po takem dovolilo napravo novega društva v podporo bolnih in onemoglih, o kterem so „Noviceu že govorile. Začasni odbor, ki je to koristno napravo sprožil, bo tedaj kmali sklical veliki zbor, da se voli vodstvo tega društva in potem začne delovanje njegovo. Ker to društvo meri s svojo podporo posebno na malopremožne ljudi, in kdor se vpiše, ne plačuje veliko več kakor en krajcar na dan, imenujejo tako društvo drugod s kratko besedo „kraj-carsko društvo."
—   Že dolgo nismo videli tako lepega pogreba, kakor je bil 27. dne t. m., ko so pokopali g. Avgusta pl. Garcarolli-a, oficijala pri c. k. računstvu, ki je za legarom v 26. letu svoje starosti umrl. Društvo sokolovo, čigar ud je bil, ga je v polni svoji opravi in s zastavo svojo , črno ovito, spremilo, pevci čitavničini pa, ker je Garcarolli bil tudi ud njeni, so mu na grobu peli, naprošena vojaška kapela pa je medpotoma na pokopališče godla žalostinke. Obilna množica mestjanov in mestjank mu je skazala poslednjo čast s spremstvom svojim. — Obe družbi ste zgubile ž njim ljubeznjivega in zlasti z muzikalnim talentom obdarovanega uda.
Na grobu Sokola Gustava pl. Garcarolli-a.
Pregrenke Sokol za Te solze liva, Milo zdihuje in žaluje druga, Nikdar bridkeja ni jim bila tuga: Prezgodaj dragi v temni raki biva!
Sokoli premarljiv'ga uda svoga, Ljubljenca vsi zgubili so tovarsi; Kdo celil rane bo vam, ljubi starši? Vsaj glasno toži domovina vboga!
Umetno Tvojo moč smo mi cenili, Kadar so zadoneli glasi mili, Plodove občudvali uma Tvoga.
Ti vredni sin preblage majke Slave, Spoznaval si dolžnosti sveta prave; Sladk6 v naročju mirno spavaj Boga!
Nikomed Ravnikar, ud Sokola.
—  V delavnici g. Načeta T o m a n a se zdaj vidi za Št. Ruperško cerkev na Dolenskem dodelani veliki oltar. Ker je delo res izvrstno in nam v Tomanu kaže mojstra, s kterim se naša domovina ponašati more , naj nihče, komur je mar za plodove domačega „dlana in uma", ne opusti, da ne bi ogledal velikanskega oltarja, ki je izdelan v gotiškem slogu, 35 čevljev visok, po širjavi pa meri 15 čevljev. Ves veliki život je izdelan iz na-brežinskega marmorja, vložen je rdeči lomski (kranjski) marmor, podstolpje je iz grškega, stolpički na zgornjem delu pa so iz francozkega in veroneškega marmorja. Tudi v najmanjši rezbaril se kaže umetna roka, ki je po načrtu „Fersters Bauzeitg." izdelala vse tako, da se vsaka mala stvarca lično vjema z veliko. 21 mesecev je bilo dela ž njim; veljd 4000 gold. Podobe sv. Ru-perta v sredi in sv. Andreja in Petra na straneh, iz lesa izrezuje mojster Tomec v Št. Vidu. Gospod dekan Vincenfa Vovk , ki po domovini slovijo kot izvedenec o stavbini umetnosti, bojo s tem oltarjem še posebno okinčali Št. Ruperško cerkev, ki je med gotiškimi kranjskimi ena najlepših. Do sabote se vidi ta oltar v To-manovi delavnici v Kravji dolini; o Božiču bo menda stal v vsem dovršen na svojem mestu v cerkvi.
—  Stavek v 42. listu našem, da je gosp. Frever popustil muzejno službo svojo v Trstu, popravimo na to,  da je le  začasnega odpusta prosil in ga tudi dobil.
—  Telovadska š o 1 a v prostorih „Južnega Sokola" se prične meseca novembra. Oglasila se prejemajo v pondeljek 6. in v četrtek 9. novembra od 5. do 6. ure zvečer.                                              Štefan Mandič.
------    362    -—
— V saboto 4. novembra, začno se zopet sabotni večerni shodi ,, Južnega Sokola" v čitavničini go-stivnici. Vabijo se uljudno vsi častiti udje čitavniee in Sokola.                                                               Odbor.