m EXZZZZZ If Mt diUnnd, retain to: 1 VSSl I/// l/^ffflSV'^^^ "GLASILO" lift «117 St. Clair Are. CLEVELAND, O. _ I /^r TIm largest Slovtniaa Weekly in the United State« ~ ^MK^l I|B#J —' Sworn Circulation 18,000 '—■ ^BKS^ f&fTpZfrJ n fc3 7 J VlT^^x/ ,l/fA"^ Issued Every Tuesdsy ^ji ----HflnENcygFj^^ ^^J! ^Ka K^^^^gaB^^^^ Terras of Subscription: J^L—ufll \ ^^HH^/Sj fe^^lyl CTfff^^ffllB^k —^^r For Members Yesr!y..„..$0.84 f^^^vMZV^ ^^j^SiPS*^ ^^t ^UlliU nSSJF T] Por N on mein bera..... Foreign Cotfntries.------$3.00 3 "" ---^E^frgr 1 OFFICIAL ORGANI' a^^L Telephone: Randolph 3012 ^^--* - B>BQ»esto Chicago, 111. šteje po izjavi nekega statistika 3,741,910 prebivalcev. Povr-šina istega znaša 208 štirjaškib milj. —V državi North Dakota se že sedaj pričeli z veliko kampanjo da bi bila pri prihodnjih volitvah izvoljena vsaj dva "mokra" kongresnika. V ta namen so ustanovili neko pose bno družbo za odpravo Volstead postave. —Nemci nameravajo v kratkem prirediti zopetni polet preko Atlantika z novim Zep-pelinom. ki bo imel prostora za 35 potnikov. —Novi kancler nemške republike, izdeluje žakonski načrt za odpravo smrtne kazni; isto naj bi se izpremenilo v dosmrtno ječo. Doslej so na Nemškem za usmrčenje ponekod rabili gilotino, ponekod je pa krvnik obsojencu s sekiro odsekal glavo. —Dne 4. julija se je v Jolietu, 111. pripetila velika letalska nesreča. Vsled pokvarjenega letala so trije avijatiki padli iz višine 1500 čevljev na tla in se ubili. Mrtvi so: Bern. Harms, John Parks in John Blessing. St. Mary's, Kans. — Krstne knjige tukajšnje cerkve Marije Brezmadež. Spoč. kažejo, da je bil senator Charles Curtis iz Kansas, nedavno imenovani podpredsedniški kandidat republikanske stranke krščen v označeni oerkvi dne 15. aprila 1860 po jezuitu Rev. L. Dumor tierju. Senator Curtis spada sedaj k metodistovski episko-palni cerkvi v Topeka, Kans. Dobesedna prestava Iz krstne knjige v latinščini se glasi sledeče: "Danes, dne 15. aprila 1860 sem jaz svečano krstil Charles Curtisa. legitimnega sina William Curtisa in Ellen Papin, ki je bil rojen dne 25. januarja 1860. Botra sta bila Henry Papin in Suzana Papin. Podpis. L. Dumortier, S. J." Kakor znano, je bila Curtis-ova mati Indijanka Kaw plemena. Istočasno je v bližini St. Mary's živelo več Indijancev tega rodu kamor so hodili misijonarit jezuitje. Vprašanje nastane sedaj, če je bil oče senatorja Curtisa katoličan ali pa mati, da je zahteval krst mladega Charlesa po katoliškem obredu. Žrtev vročine. Jo! lot, 111. 4. julija. — Nenadne smrti je umrl tukaj dne 3 julija naš rojak Joseph Ogulin. Zvečer dne 2. julija je še šel kot navadno v tovarno Am Wire Mill na delo. Bila je isto noč velika vročina. Naenkrat mu je postalo slabo. Pripeljali so ga v bolnišnico sv Jožefa in poklicali so tudi č. g. Rev. Plevnika, kateri mu je podelil sv. zakramente. Umrl je kmalu nato ob 1. uri ponoči Pokojnik zapušča žalujočo soprogo in sedem otrok. Naj mu sveti večna luč. Žalujočim naše iskreno sožalje! Dunaj 28. junija. — Bela Kun. zloglasni svoječasni komunistični diktator Ogrske, ki je odgovoren da je bilo na tisoče oseb po nedolžnem usmrče-nih, je bil od tukajšnje oblasti obsojen na trimesečno ječo. njegova tajnica Ilona Greur p-* na mesec dni trajajočega zapora. Kuna se je obdolžiln da spada k neki tajni organizaciji in da je prišel s ponarejenim pot nim listom v Avstrijo. Ker je pa Kun odsedel že dva meseca v preiskovalnem zaporu, se mu bo to dobo štelo tudi za kazen tako da bo moral ostati v ječi samo še en me sec; po dovršeni kazni ga bodo izgnali na Rusko. Slučaj Bela Kuna je povzročil med avstrijsko in ogrsko vlado dosti ne-prilike. Ogrska je namreč zahtevala da naj se ji Kuna izroči, kar pa Avstrija ni hotela izvršiti. Avstro-ameriška pogodba. Dunaj, 4. julija — Novi av-stro-ameriški pakt prijateljstva tako tudi trgovinska in konzularna pogodba je bila danes na slovesen način podpisana. Isto je podpisal v imenu avstrijske vlade kancler Dr. Ig Seipel, v imenu Združenih držav ameriških pa poslanik Mr Albert W. Washburn. Pogodba, ki stopi v veljave z dnem medsebojne ratifikacije ostane v veljavi za dobo šestih let in vsebuje 25 glavnih točk v svrho ohranitve prijateljskih odnošajev med obema državama. Ameriški poslanik je izreke) 3Voje veliko veselje ko je označeno važno listino podpisal. Zaeno je omenil, da je bila zadnja avstro-ameriška trgovinska pogodba podpisana leta 1829, zadnja konzularna konvencija med tema državama pa leta 1870. Redek dar sv. očetu. Rim. — Te dni je papež sprejel v avdijenci dve Američanki, Misses Louise in Eliza beth Herbermann, ki sta mu v imenu Amer. katol. zgodovinskega društva darovali prvo knjigo ki je bila tiskana v Ameriki in sicer leta 1544. Katoličan, nadzornik javnih šol Chicago, 111. 29. junija. — Včeraj je šolski odbor (Board of Education) mesta Chicago soglasno imenoval Wm. J. Bo-gana za glavnega nadzornika vseh javnih šol v Chicagu Novi šolski nadzornik je katoličan in star 58 let, rojen v Mackinac, Mich., služboval je tukaj v Chicagu kot učitelj že zadnjih 35 let. Pod njegovim nadzorstvom se bo vsako leto v šolske s vrhe potrošilo okrog 80 milijonov dolarjev. njegova plača pa znaša $15,000 na leto. Radič okreval. Belgrad, 4. julija. — Štefan Radič, vodja hrvatskih poslancev v narodni skupščini, ki je bil pred nekaj dnevi nevarno ranjen, ko je Punica Račič v parlamentu streljal na poslan ce, je sedaj na potu okrevanja. V nedeljo zapusti bolnišnico in se odpelje v Zagreb na oddih. Kralj Aleksander je adopti-ral dva sina ustreljenega Pavle Radiča, nečaka Štefana Ra-diča. Kralj bo na svoje stroške oba fanta izšolal in skrbel zanju. Vdova Pavle Radiča je bila sprejeta v avdijenci s kraljem, ki ji je zatrdil, da spomin na njenega mrtvega soproga ostane neizbrisne^ v zgodovini Jugoslavije, na moža, ki je žrtvoval svoje življenje za združeno Jugoslavijo. Agitirajte za IL S. K. Jednoto! —Ker je avijatik Steve Lacey v mestu Richmond, Ind., še leta 1926 ukradel nek aero-plan, je bil te dni obsojen na leto dni in dan ječe. —V Bloomington, 111. se je te dni vršila plesalna tekma Foy Valentine in Lucilla Hefner sta dobila prvo nagrado, ker sta plesala celih 280 ur. Ob 35-letnici mora K. S. K. J. šteti 35,000 članov in članic. Kvota za vsako krajevno društvo v jubilejni kampanji je g0 novih članov ali članib. Katero društvo bo zmagalo v jubilejni kampanji? Is urada društva sv. Jošofa, •t. 2, Joliet, IIL Kakor jo že vsem članom našega društva znano, bo pri* redilo naše društvo svoj piknik v nedeljo, dne 15. julija v Rivals parku, Joliet 111. In na tem pikniku bo nekdo dobil avtomobil. Zatorej so prošeni vsi Člani našega društva, ki imajo tikete, da mi prinesejo vse prodane tikete nazaj do sobote večera, to je dne 14. julija. In vsi oni, ki še niso raz-pečali teh tiketov do sobote, kakor gori omenjeno, imajo še čas iste prodajati do nedelje popoldne, in da mi potem v ne* deljo popoldne na pikniku izročijo vse prodane tikete in ne prodane. Upam, da bo vsak član storil tako, kakor sem tukaj omenil. V imenu našega društvenega odbora in vsega članstva vabim tem potom vse člane in Članice našega društva, da se udeležijo tega piknika. In vabljena so tudi vsa sobratska slovenska in hrvatska društva iz Jolieta ter okolice. Vabimo vse znance in prijatelje, da nas pridejo obiskat na tem pik- j niku. Ob enem so tudi vabljeni vsi glavni uradniki KSKJ.,' ki se bodo nahajali že ta čas tukaj v Jolietu ali bližnji okolici Jolieta. Za vse cenj. ude-! ležence in goste bo odbor skrbel z dobro postrežbo in veliko zabavo. S sobratskim pozdravom . John Vidmar, tajnik, 611 N. Broadway St. Joliet, 111. varno z una! t prosti naravi p4 težkem tedenskim delti! Ravno takfc pa vabimo tudi vse druge rojak« in rftjakfoje, da se udeleže tega piknika Žal ne bo nkomuh ker zabave in vsega drugega bo več kot dovolj. S sobratskim pozdravom Ignacij Grom, tajnik Vabilo na sejo. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 8, Joliet, 111., bo imelo svojo prihodnjo sejo dqe^^^iu-lij«. Na to sejo prav uljudno vabim vse cenjeno članstvo, ker to bo polletna seja, ko bodo bratje nadzorniki podali svoje finančno poročilo. Dalje bo na tej seji glasovanje glede Jedno-tinega doma in razmotrivati moramo tudi zaradi naše nameravane jesenske veselice (Card Party), ki se ima vršiti dne 27. oktobra t. L Se enkrat vas prosim in vabim, da pridete na prihodnjo sejo v velikem številu. Sobratski pozdrav Matthew Buchar, tajnik. Društvo sv. Alojzija it. 47, Chicago, IIL Člani našega društva se uljudno opozarjajo na redno mesečno sejo, ki se bo vršila v soboto, 14. julija 1928, ob pol osmih zvečer, v navadnem prostoru. Več članov še ni glasovalo o dveh predlogih, ki sta sedaj na splošnem glasovanju, vsi ti naj pridejo glasovat, po svojem prepričanju. Sobratski pozdrav, John Gottlieb, tajnik. Naznanilo. članom in članicam društva Marije Pomagaj št. 79 Waukte-gan, 111. se tem potom naznanja. da se prihodnja mesečna seja vrši v nedeljo dne 15. julija ob 9. uri dopoldne in NE popoldne kot po navadi. Ta prememba bo trajala za prihodnjih par mesecev, člane in članice uljudno prosim, da se te seje udeležijo v velikem številu ker imamo več važnih točk na dnevnem redu, tako tudi polletno finančno poročilo. Dne 29. julija bo imele pa naše društvo svoj piknik ta sicer na Wire Mill prostorih. Dragi mi bratje in sestre I Pridite na ta piknik vsi, od prvega do zadnjega, ker to je va-j ša dolžnost. Ali ni lepo, da pridemo enkrat vsi skupaj in se malo razveselimo ter pozaba- Iz urada društva sv. Jožefa, fit 148, Bridgeport, Conn. Dragi mi člani in članice: Ker je zopet polovica leta za nami z nastopom meseca julija, zato vas sobratsko prosim, da izvolite poravnati asesment za odrastle in tudi Za deco. Naša prihodnja seja bo kratka, zato pa pridite polnoŠtevilno. Asesment bom pričel pobirati že ob eni uri popoldne. Kdor je pa oviran, da res ne more prit! na to sejo, pa naj pošlje svojega otroka z denarjem in knjigo. Ta seja se vrši dne 16. ju lija. Znano vam je tudi, da bomo imeli dne 22. julij* naš prvi društveni piknik; zato se mora na prihodnji seji več 6 tem ukreniti. S sobratskim pozdravom Anton Kolar, tajnik VABILO 1 Vabljeni so vsi Slovenci in Slovenke, v Clevelandu in oko lici, da nas posetijo na dan 15. julija, ko bodo članice naj večjega društva K. S. K. Jed note, priredile PIKNIK, na prijaznih Strumbljevih prostorih. Nobenemu, kateri se bo udeležil tega piknika, ne bo žal. Možje, žene, fantje, dekle ta in otroci, hajd VSI na PIK NIK društva sv. Marije Mag dalene, it 162, KS&J., za vse bo dovolj zabave. Naie kuharice imajo take skrivne po-menke, da ne morem nič vede ti, kaj da nam bodo pripravile za naše želodce. KSr morem od strani ošnofati, pa vem da bodo vsakovrstne dobrote Kelnarce, pa že tudi visoko nosijo glave, to pomeni, da one so že vse pripravljene, da bodo hladile naša grla. Dekleta za pri Ice Creamu, so si že tudi pripravile bele fertahčke; pristna domača godba je že vsa v redu, da bo naše pete zbrusila. Slovensko ljudstvo nam je vedno naklonjeno. Pri vsaki veselici nas pesetite, ne pozabite toraj na nas 15. julija Pridite in pokažite se tudi se daj, ko bomo imele svojo pri reditev v prosti naravi. Pripe ljite s seboj svoje otročiče, da se bodo poigrali, in uživali Čisti zrak. * * Vabljeni so člani in članice raznih društev, da ae udeležite. Vsi boste DOBRODOŠLI! Kličem vam vsem skupaj "NA VESELO SVIDENJE 15. JUU JA PRI STRUMBLJEVIH, na 1090 E. 222nd St. Sosestraki pozdrav! Marija Hochevar, tajnica Društvo Kraljica Majnika, št. 194, Canombarg, Pa. Članstvu našega društva se naznanja sklep zadnje mesečne seje, da priredimo veselico dne 14. julija v dvorani društva sv Jeronima. Torej naj prvo uljudno vabim vse članice našafa društva na to prireditev, tako pa tudi vabimo vse ostale rojake in rojakinje v naši naselbini ter okolici Pridite nas zopet enkrat obiskat. Naše članice obetajo, da bode vsi cenjeni gostje postreženi z, dobro potico in pečenke; take je tudi domača ječmenovec na razpolago vsem žejnim. Svira- i domestuje ga Rev. Luka la nam bo sfcvenška godba. To-Jdek iz Steeitona, Pa. Vam pozdrav tajnica. IZ tirada društva av. Stef št. IMt Cleveland, O. S tem se naznanja vrfem članom in članicam našega društva, da naj vsak pride na prihodnjo sejo dne 11. julija ob sedmi uri zvečer v navadnih zborovalnih prostorih. Tako naj tudi vsak plača na tej seji svoj asesment da ne zaostane-mo več tako, kakor se je vršilo to zadnji mesec. Prihodnje seje se udeležite vsi, od prvega do zadnjega! S pozdravom George S molke, predsednik. ZAHVALA Vrnile smo se domov iz lepe detroitske naselbine, v kateri smo preživele dne 1. julija med ondotnimi prijaznimi Slovenci in Slovenkami ob priliki blagoslovljenja njihove cerkve. čutimo se dolžne da se zahvalimo za prijaznost po-strežljivost, in uljudnost, ka tero smo prejele. Naj prvo se zahvalipio g župniku Rev. Bernard Ambro žiču, ker so imeli vedno nad lego z nami. Preskrbeli so nam prenočišča, in gledali, da smo bile vedno postrežene; zatem izrekamo najlepšo zahvalo Mr. in Mrs. Perušek, ki so nas ta ko dobrosrčno sprejeli pod svojo streho in so nam izkazali največjo uljudnost. Zahvalimo se še drugim Slovenkam, kakor Mrs. Gazvoda, Mrs. Plaveč, Miss Lucy, in drugim, katerih imena pa so nam šla iz sporni na, za njih postrežbo. Zahvalimo se vam sploh vsem. ker prinesle smo s seboj v Cleveland spomine, katerih ne bomo pozabile vs^svoje žive dni. Pozabiti nikakor ne smemo tu di pevskega zbora, in njihovega voditelja Rev. Odilo, za krasno petje, katerega so več krat skozi dan proizvajali. Kaj takega se še v našem slavnem Clevelandu ne sliši. Bravo! Le tako naprej! Upamo, da bomo imele še katerikrat priliko vas slišati. Kadar si boste postavili tisto velikansko cerkev, za katero imate že prostor, se pripo ročamo da tudi k tisti proslavi blagoslovljenja nas povabite, in Magdalence se bomo pa še v večjem številu udeležile. še enkrat izrekamo vsem skupaj najlepšo zahvalo za vse, kar ste storili za nas. Že limo vam skupno delovanje, velikega uspeha, in krasnega napredka. Živeli Detroitski Slovenci in Slovenke! Bog vas živi! Rodoljubni sestrski pozdrav, Marija Hochevar, tajnica dr. Sv. Marije Magd. Louise Piki, blagajničarka dr. Sv. Marije Magd. Marica Piki, članica dr. Sv. Marije Magd. Cleveland, O. 6. julija 1928. DOPISI. Sheboygan, Wis. — V Zeleni dolini, ki je last naše sloven-ske fare ali cerkve, je biia dne 1. julija letos prva nedeljska veselica, kajti doslej je skoro vedno deževalo tUdI ob nedeljah. Da imamo tukaj krasno slovensko cerkev, šolo itd., to je cenjenim čitateljem Glasila gotovo znano. Jako dosti priznanja ter pohvale je žel te dni Rev. James Cheme, tukajšnji gospod župnik, ke je obhaja) dvajsetletnico mašniStva. Father Cher ne je odpotoval začasno v Kansas City, Kan s., ko sc tamkaj dne 4. julija na slovesen način blagoslovili novo slovensko cerkev sv. Družine. Na- Gla- kakor sem ž« , izletnike ali je pa tam tudi farno pokopališče. Tam so klet napravili is cementa male kalvarijo; zelo lično delo. Ve-tik križ s trpečim Zveličarjem. Spadaj sv. Magdalena, sv. Marija ih sv. Janez. Vsenaokrog so pa lepi nasadi rož in cvetk da v resnici krasi pokopališče, Obdano z okinčanimi grobovi ih spomeniki. Da, V resnici, naši Sheboygančani so lahko ponosni na Zeleno dolino. Naročnik. West Allis, Wis. — Sobrat urednik: Prosim za malo prostora v našem Čislanem listu, da sporočim nekoliko novic iz West AUisa, Wis. Na društvenem polju prav lepo napredujemo in pridno agi-tiramo za pridobitev novega članstva. Tako je tudi pri našem društvu Marije Pomoč Kristjanov, št. 165, ki šteje že lepe število članic; vse se lepo razumemo medsebojno. V dolžnost si štejem, da se iskreno zahvalim vsem članicam našega društva za tako nepričakovano mi prirejeno Surprise party dne 18. junija. Moje veselje je bilo tem večje vsled tega, ker nisem o tem prav nič vedela. • Lahko s; predstavljate moje iznenadenje Polna hiša prijateljic z raznovrstnimi darili, miza obložena ? finimi jedili. Osobito lepo zahvalo izrekam sledečim cenje-aim sosestram: Mrs. Sshlos-sar, Mrs. Žagar, Mrs. Kovačič. Mrs. Windishman, Mrs. Imperl. Mrs. Pugel, Mrs. Sorčič, Mrs. Kralj, Mrs. Kegel, Mrs. Krese. Mrs. Petrich. Mrs. Fedran, Mrs. Gruden, Mrs. Mohar, Mrs. Ko-3telic, Mrs. Gril, Mrs. Cerar. Mrs. Kerhin, Mrs. Maold, Mrs Može, Mrs. Reily, Miss J. Windishman, Miss U. Lamovsek Miss M. Komar in Miss J. Imperl. Torej še enkrat vsem skupaj lepa hvala! V naši cerkvi bomo imeli pr vo sv. obhajilo dne 8. julija, sv. birmo pa dne 22. julija. S pozdravom do vsega član stva K. S. K. Jednote. Mrs. Rose Bizjak. Tooele, Utah. — Članica društva št. 56 sem že 13 let ter pazno zasledujem v Glasilu vse dopise in poročila iz raznih naselbin širom Unije. A žalibog iz naše daljne mormonske države Utah pa še nisem videla kakega dopisa v tem listu. 3 Da, tukaj v Utah žive Slovenci vse naokrog razkropljeni. Ker tukaj ni še nobenega kra jevnega društva naše Jednote, nas je precejšnje število na potnih listih ponajveč iz države Colorade. Ako bi se malo potrudili in skupaj zbližali, bi imeli lahko vsaj eno krajevne društvo pod okriljem naše dič-ne KSKJ. Treba bi bilo samo složno nastopiti in delovati. Tukaj v Tooele ima Z. S. Z. svoje krajevno društvo že od začetka ter lepo napreduje. Zakaj bi torej ne ustanovili še enega društva? Prilike za to je dosti. Mesto Tooele leži zapadno od Salt Lake City prestolice te države. Dolina je vse naokrog obdana od visokih hribov. Glavna industrija tukaj so ru-dotopilnice last International Smelting Co. Prebivalcev v Tooele je okrog sedem tisoč. In ker ni druge industrije, so vsi delazmožni zaposleni. Tukaj je tudi dosti farm in sadnega drevja. Želeti bi bilo, da bi se še kateri drugi iz naše države tuin- NA CERKVENI PIKNIK! Denver, Colo. —Naznanjam fSfem Slovencem in Hrvatom, ktkor tudi vsem ostalim Slovanom, živečim v Denver, Colo., da bomo imeli kakor po na-vadi cerkveni piknik v dobro-znanem parku Elich Gardens, to bo dne 15. julija. Pričetek ob 1. uri popoldne, zaključek piknika bo o polnoči. Zato se prosi vse rojake in rojakinje, da se udeleže tega piknika. Imeli bomo več novih stvari za prigrizek, pečena pi-ščeta in druge različne dobre jedi. Zatorej si uredite tako, da boste imeli dne 15. julija kosilo pri nas zunaj v lepi senci, ne pa doma. Torej ta dan ni treba ženskam doma obeda pripravljati, ker naše spretne faranke bodo dosti obeda pripravile za vse udeležence v Elichevem parku. Za mal denar bo dosti jedi in pijače in s tem pomagate dobri stvari —svoji cerkvi. Posebno priporočamo na šim farmarjem, da nas ta dan posetijo in se nekoliko odpo-čijejo od težkega dela ter se razvesele med svojim rojaki Videli boste dosti lepih stvari v Elichevem parku. Vsi ude leženci bodo kar najboljše postreženi. Kdor še nima vstopnice, dobi iste lahko pri g. žup niku Rev. Judnichu, ali pa pri spodaj podpisanem. Torej pri dite gotovo vsi na ta cerkveni piknik! * Naša nova šola cerkve Kra Ijice sv. Rožnega Venca bo kmalu dograjena, da se prič ne s poukom že 7. septembra t. 1. Nova šola je res nekaj krasnega za našo naselbino Prej, ako je kdo vprašal za Slovence, jih je težko našel danes nas pa lahko vsakdo najde, ker imamo Slovenski dom, svojo lepo cerkev in žup nišče, zdaj pa še krasno novo farno šolo. Torej imamo tukaj šnji Slovenci in Hrvatje vse samo zdaj je potreba, da vsak do pomaga kolikor mu je mogoče, da se čim prej plača dolg. Bodimo zagotovljeni, če bomo složno delali in poma gali za SI. dom .cerkev in šo lo, bomo enkrat rekli: Veliko smo se trudili in žrtvovali za Boga in narod, in naš trud je Bog blagoslovil. Torej naj bc vse to v korist nam ter našim potomcem za veliko let. Z rodoljubnim pozdravom, George Pavlakovich, tajnik cerkvenega odbora St. Stephen, Minn. — Marsikateri bo mogoče rekel: "Kje pa je to, St. Stephen?" To je kraj v Minnesoti. kjer so na seljeni prvi Slovenci v Ameriki kot skupina. Tja so prišli prvi Slovenci že pred 65 leti na zaj. Tam sc jih je sčasoma naselilo okrog 70 družin po večini došlih iz krasne Gorenjske. Ti izseljenci so začeli trebiti in či stiti svet velikih gozdov > Stearns okraju in orati pravo ledino. Danes imajo lepa polja in travnike; toda prvi pijonir ji so že izumrli skoraj vsi do zadnjega. Šli so uživat bolje življenje pri Bogu kakor pa so ga imeli tukaj na zemlji, kjer je bil njih delež samo trpljenje in težko delo. Tam na griču poleg krasne cerkve sv. Štefana spijo mirno. Samo nagrobni kameni še govore in kažejo o junakih in junakinjah, ki se niso strašili pragozdov, divje zverine in popolnoma neobdelane zemlje, da naredijo za svoje potomce novo domovino, ki jim bo nudila ugodnost in boljši kruh kakor pa ga je ... ,zamogla dati stara sicer tako tam v Glasilu oglasil, mislim krasna domovina njih očetom namreč moške, kajti jaz nisem [n materam. posebno vešča v dopisovanju. | st. Stephen je sedaj prijetna Prav bi bilo, da bi se na ta na- naselbina z lepimi farmami, ka-čin seznanili-v naši slovenskr tere že drugi in tretji rod ob-javnosti. Torej, država Utah. deluje seveda s stroji in lahko-vstani! ; to to, kar so njih očetje in sta-S pozdravom !ri očetje obdelovati z rokami in Mrs. Apotonia Mehle, težavo. Ta naselbina je ne-.. Box 831, Tooele, Utah, kako 85 milj severozapadno od --glavnega mesta Minnesote, me- sta St. Paul, in sicer leži ob reki Mississippi na zapedni strani.. Cerkev sv. Štefana stoji na prijaznem griču in njen zvo-|ik se vzdiguje visoko v nebo, da se vidi kakih šest milj v okolici, kjer živijc farani. Vsak dan trikrat pa se razlega glas zvona po vsej okolici. In tukaj še vidite prekrasno krščansko navado, da farmar ustavi stroj, vzame klobuk z glave in se prekriža ter moli ko začuje milodoneči glas domače cerkve naznanjujoč "Ave Marijo." Tukaj v tej prijazni naselbini in v cerkvi sv. Štefana, kjer tako uspešno župnikuje že nad 25 let Rev. John Trobec, nečak pokojnega škofa Trobca, se je vršila pred kratkim lepa slav-nost dvojne poroke na en in isti dan, ko sta stali pred al-tarjem dve hčeri družini Josip Blenkush in sicer Miss Rozalin-da Blenkush je postala soproga Mr. Frank Sushusterja iz fare sv. Lovrenca, Cleveland, O. druga, Miss Theresa Blenkush pa soproga Mr. Henry Deters iz tukajšnje domače fare. Pri slovesni sv. maši, katero je opravil Father Oman iz Clevelanda, stric nevest, služila sta kot dijakon in subdijakon Father Trobec in Father Groth. V cerkvi se je zbralo polno sorodnikov, prijateljev in znancev, da so priča tej redki slovesnosti in da izrazijo svoja voščila novoporočencem. Po cerkveni slavnosti so se podali vsi" gostje na dom nevestinih starišev. Tam se je začelo živahno obnovljenje starega prijateljstva. Izredno veliko ljudi je pogostila isti dan družin?. Blenkush, dočim so svatje obdarili ženine in neveste s številnimi darovi za razne hišne potrebe in s hišno opremo. Vse je bilo zidane volje na zabavi. čitatelje tega lista, želeč vsem uradnikom naše dične Jednote obilo uspeha! Vse za vero, dom in narod! Brock wayčan. Vabilo na predavanje Evdeth, Minn. — Vsem Slovencem, živečim v Evelethu in okolici, se tem potom naznanja, da se bo vršil v nedeljo 16. julija ob sedmi uri zvečer veliki shod v Eveleth City Auditorium. Govoril bo Andrew Bokal iz Chicago univerze. On je zelo dober govornik, in ne bo nikomur žal, če se udeleži tega predavanja. Predmet njegovega predavanja bo glede boljšega razumevanja med tu rojenimi Slovenci in iz starega kraja došlimi. Prireditelji tega predavanja so imeli priliko slišati to predavanje in nam garantirajo, da bo zelo zanimivo. Torej še enkrat: vsi Slovenci in Slovenke v Evelethu in okolici, pridite v nedeljo 15. julija zvečer v Eveleth City au-iitorij, da boste slišali, kaj nam bo povedal naš rojak A. Kobal. Louis Govže. Slovencem in ostalim Jugoslovanom v Minnesoti. V zadnjih par tednih smo či-tali v naših ameriških dnevnikih o sestankih raznih tujerod-:ev in njih potomcev tukaj v iaši državi. Skoraj vsako ne-ieljo je bil kak velik sestanek .ega ali onega naroda v Min-lesoti. V nedeljo, dne 24. junija sem mel priliko opazovati v našem mestu Duluth, sestanek naših dobrih sosedov Švedov in njih tukaj v Ameriki rojenih sinov in hčera.. Njih veliki sestanek se je vršil v Lincoln Parku. Glavni govornik na tem sestan- ki je trajala pozno v noč. Ko ku je bil državni governor Min pa smo se razšli, smo bili vsi nesote, Hon. Christensen, ki je ene misli: redka je bila slav- jy 8VOjem govoru zelo povzdigo-nost, velika gostoljubnost dru- vaj njegov narod, kaj da je sto-žine Blenkush, zato smo ji vsi rij pri razvoju naše države. To iz srca hvaležni. Dva nova pa je jako lepo ter hvale vredno, ra mladih zakoncev pa naj va ruje Bog in jim dodeli dolgo ter era izvira, ter srečno življenje! Nekaj dni po tej slavnosti sc je vršila še ena poroka. Isti J. dan pa je postala nevesta Miss Gertrude Slamnik, hči dobro poznane in spoštovane Lovrenc Slamnikove družine, ženin je pa bil Mr. Josip Seliškar iz Brain-erd, Minn. Ženin je bil rojen v Montani, odkoder se je ta družina preselila k Sv. Štefanu že _ . , . .. r> . , * Mislil sem si: pred vec leti. Ženin dela v neki papirnici že več let ter ima v Braincrd svojo lepo hišo; nevesta pa je bila rojena tukaj ir je bila nekaj let učiteljica v tu kajšnji javni šoli. Poročne slavnosti so se udeležile vse ia človek povišuje narod, iz ka- Ko sem opazoval na tisoče s vedskega ljudstva, ki je prišlo skupaj proslavljat njih letni sestanek iz vseh mest Minnesote in še celo iz države Wisconsin, in ko sem videl, ko si je to ljudstvo z veselimi obrazi v roke segalo in se razveseljevalo, prišel mi je v tem hipu na misel naš dobri slovenski narod. Ali bi ne bilo tudi za nas Slovence in ostale Jugoslovane v Minnesoti velikega pomena, ko bi nas prišlo skupaj kakih deset tisoč vsako eto? Ce bi to storili, bi se malo bolj med seboj spoznali, ob- nik iz Clevelanda, O.. Miss Mary iz Chicaga in Miss Han-na iz VVahpeton. N. I). Tudi temu paru želimo vse dobro za dušo in telo. . ol enem bi pa tudi pokazali tuje- njene sestre: Miss A^nes Slam- ____, _ , f .. , ir. rodcetr, da smo tudi mi ■ - r., 4-- kim velikim letnem sestankom farmah. Okopa vati moramo ■, .... . , ... ^ . i ... _ , ... Ol pndooih v oceh naših tuie- koruzo m krompir. Zadnjih .. , . " J a. i a. < , -v .. . J .. rodcev malo vec spoštovanja deset let so tukajšnji farmarji „„ . . y J _ a j-,.. , . . *ot ga imamo danes. začeli saditi veliko krompirja. Skupni sestanek našega naro- ker lepo obrodi. Prišel je tudi ; „ .. , .. . , čas košnje. Ker imamo po ve- * 7 Minnff.tud'™ čini precej živine, je treba pri- imeh; m T praviti dosti sena za zimo. Spe i^l ^ ^ ^ i.—i- i__, goslovanske Zveze v Minnesoti mladi je kazalo, da bo slaba košnja, ker je bilo preveč suše, poznejši deževni dnevi so pa travnike precej zboljšali tako, da zdaj vse dobro izgleda. Tudi vročina prihaja, vsled česar se bomo morali farmarji nekaj mesecev potiti. Toda ker smo se odpočili pozimi, se vsega tega ne ustrašimo, posebno še, ker sedaj kaže vse dc>bro, če nas Bog obvaruj kake nevihte ali toče. Končno naj še omenim, da vedno z zanimanjem čitamo dopise kaj se godi tudi po drugih naselbinah. Samo premalo teh novic vidimo v Glasilu. Seveda se ni temu čuditi, ker društvene in Jednotine vesti zahtevajo vedno dosti prostora. Sed^j pa k sklepu pozdravljam vse NTa nobenem tukaj omenjenem sestanku pa nas ni bilo deset tisoč kot nas bi moralo biti, ko bi se le malo več zavedali za naše lastne koristi. Letošnji sestanek našega na roda v Minnesoti se bo vršil v Chisholmu v nedeljo, dne 26. avgusta. Ker bo ta sestanek našega naroda eden izmed najbolj važnih, kar smo jih še ke-daj imeli v naši državi, je glavni izvrševalni odbor zveze sklenil na izredni seji dne 26. maja t. 1., da naj bi se povabila na omenjeni sestanek vsa Jugoslovanska podporna društva v Minnesoti, da bi se vdeležila velikega pohoda,-ki se bo vršil v mestu Chisholm točno ob 1:30 popoldne dne 26. avgusta. (Dali« m 3. straai) M K i Sonce in Senca Zagovori krščanske vere Spisal DR. P. ANGELI K TOMI NEC O. P. M. J (Nadaljevanj«) "Kdor zna slušati, zna tudi prav zapovedovati. Za poved o-vanja se človek ne nauči z za* povedovanjem, ampak s pokor ščino. Kolikor močnejšo voljo kdo ima — ima jo pa tisti, ki zna slušati — toliko bolj more s svojo voljo vplivati na voljo drugih in jih voditi." . To svobodo in močno voljo želi katoliška cerkev vzgojiti v svojih udih s tem, da jih na vaja z določenimi kratkimi premagovanji k pokorščini in s tem k vsemu, kar iz pokorščine iz vira. Niso li naredbe katoli ške cerkve času primerne? Devištvo in celibat katoliški cerkvi več škoduje kakor koristi. "Katoliška cerkev je sama kriva vsega pohujšanja," tako se glasi stalni odmev v proti verskih časopisih, kadarkoli se kak katoliški duhovnik pregreši zoper šesto božjo zapoved Da. sedanji čas je — hoteč opravičiti svojo razbrzdanost — proglasil celo za načelo, da se spolno zrel človek mora izživeti ter da je potem takem zahteva katoliške cerkve, naj njeni duhovniki žive zdržno, naravnost protinaravna, nenaravna in nemogoča, torej tudi nemoralna in za človeštvo pogubna. Zadeti hočejo naši nasprotniki seve v prvi vrsti duhovnike, toda istočasno zadenejo vse, ki žive v samskem stanu čisto, naj so duhovniki ali lajiki, moški ali ženske. Vsem namreč, ki so samski, veleva božja, ne cerkvena zapoved, da žive tudi čisto in zdržno. Lajiku, ki se ni zaobljubil Bogu, da hoče vedno samsko živeti, je sicer dano na prosto, da stopi v zakon, če hoče, a dokler tega ne stori, ga veže šesta božja zapoved, da živi čisto. Mnogi pa ostanejo vse življenje samski, in vsi so po božji zapovedi v vesti zavezani, da žive čisto in zdržno življenje. In kdor oč\-ta duhovnikom nenaraven in nemogoč boj, ta mora prav isto očitati vsem, ki so samski. Ali je res devištvo nenravno? To more trditi le tisti, ki ne ve, kaj je devištvo. Devištvo, o katerem tu govorimo, ni samo telesna nedotaknjenost, recimo, ako se kak moški ali ženska samo zato ni spolno udejstvova-la, ker za to ni imela prilike ali nagnjenja, ampak je treba za popolno devištvo kot čednost tudi devištva duhe in srca. Deviški torej niso oni samci, ki se samo zato ne poroče, ker je tako bolj udobno živeti, ker se boje skrbi in dolžnosti zakonskega življenja; tudi niso device one samice, ki so se želele poročiti, pa niso dobile prilike; še manj seveda one, ki se niso hotele poročiti, da bi se laže izživele brez moža in otrok. Semkaj tudi ne spadajo rimske ve-stalkc. katere je veliki duhovnik izbral iz najboljših rodbin, ki so sicer nosile svojo usodo, pa obenem zavidale svoje srečnejše tovarišice, ki so bile od starišev z ogromnimi vsotami odkupljene. Omenjeno je bilo že prej, da morata fant in dekle do zakona živeti čisto. Pa tudi te vrste devištvo mora biti več kot gola telesna nedotaknjenost, če hoče biti čednost. Združena mora biti z močno trdno voljo, to čednost tudi v težavnih okoliščinah zvesto varovati. . Toda ker velja te vrste čednost samo za neki čas, se še ne more prištevati popolnemu devištvu. Popolno devištvo, kakor ga umeva krščanska nravnost, obsega poleg telesne nedotaknjenost i tudi prostovoljno odpoved vsemu spolnemu uživanju, naj si bo že v zakonu ali zunaj njega. Taka odpoved se ne izvrši brez višjega nagiba, in ta nagib je oni, ki ga omenja apostol Pavel, rekoč: "Kdor je brez žene, skrbi za to, kar je Gospodovega, kako bi Bogu ugajal. Kdor je pa oženjen, skrbi za to, kar je svetnega, kako bi ženi ugajal, in je razdeljen. In žena neomožena in devica misli, kar je Gospodovega, da bi bila sveta na telesu in na duhu. Katera je pa omožena, misli na to, kar je svetnega, kako bi možu ugajala" (I. Kor. 7, 32-34). Pravo devištvo obstoji torej v tem, da kdo ostane prostovoljno prost za kaj višjega, plemenitejšega, da se posveti Bogu ali blagru ljudi. Sem ne spada samo redovnik ali redovnica. ampak lahko tudi učiteljica, vzgojiteljica itd., ki ves svoj prirojeni materinski čut posveti skrbi za mladino, ubo-?e in bolne; sem spada deklica, ki nadomestuje bolno ali rajno mater in ki streže ubogim sta-rišem, ter se zato odpove lastni družini. Vsi ti žive v pravem, krščansko pojmovanem devištvu. brez zakona. In s tem preobratom sta družina in zakon prišla do nove veljave. Tukaj tiči vzrok, zakaj tisti, ki blati jo in .v nič devljejo devištvo, radi kaj kmalu isto dejanje tudi z zakonskim življenjem. Naravnost nepregleden pa je pomen, ki ga ima devištvo za socialno stran človeštva. Tu vidimo nesebično hčerko, ki nadomestuje mlajšim bratcem in sestricam mater ali zvesto streže starim bolnim starišem, ki zase ne pozna nobene želje več ter živi le za druge. Tam zopet imamo veliko množico redovnic, usmiljenih sester, ki ves svoj prirojeni materinski čut žrtvujejo tujim otrokom, ki matere več nimajo ali je sploh niso poznali. Ce vse to resno pomislimo, tedaj pač lahko spoznamo, zakaj katoliška cerkev deviški stan ceni tako visoko, da ga stavi nad zakonskega Seveda velja to le za stan kot tak, ne za posamezne njegove člane. Pred Bogom in pred ljudmi lahko namreč stoji tudi 2akonska žena in mati više od device, če z ljubeznijo vrši svoj poklic, toda deviški vzor stoji nad zakonskim, kakor je zlafo več vredno kot srebro, čeprav je človek z veiiko množino srebra lahko bogatejši od človeka, ki ima sicer zlato, pa tistega le malo. (Dal]« prihodnjič) Kdor svojih nazorov ne menja, je ali zelo moder ali pa zelo neumen. En dan žalosti je daljši nego en mesec veselja. Dvoje dobrih ljudi je: eden je mrtev, drugi še ni rojen. Pametni ljudje morajo dostikrat biti sluge tepcem. Človek ceni navržek skoro višje nego to, kar je kupil. Od desetih žensk jih je devet ljubosumnih. Hvaliti je težko, grajati lahko. Kdor sam nima nič opraviti, napravi drugim največ dela. Ako hočeš vedeti za pot, vprašaj one, ki so po njej hodili. Najbolje zaprta vrata so ona, katera lahko pustimo odprta. Modri prevdari, predno govori. tepec govori ter potem prevdarja, kaj je govoril. Kar slišiš, je dvomljivo, kar vidiš je gotovo. Ljudstvo pridobiti se pravi državo pridobiti. Lepe služkinje ogrožajo družinsko srečo. Veliki može iščejo sveta, mali menijo, da ga ne potrebujejo. Bodi počasen z obljubami hiter z dejanji. -o In če devištvo pojmujemo na tak način, tedaj vidimo, da je vse drugo prej kakor nenravno. Vsakemu, ki ima za to potrebne lastnosti, narava daje pravico do zakonskega stanu, toda človek je svoboden in se more tej pravici tudi odpovedati. Cim lepši in višji je nagib te odpovedi, tem večje vrednosti je odpoved. Res je sicer, da se v zakonu mož in žena medsebojno spopolnujeta in dopolnjujeta, toda zakon ni edino sredstvo za to spopolnjevanje. Skupno življenje in močna vzgoja samega sebe moreta doseči isto. Lahko torej rečemo, da devištvo človeka stori samostojnega in neodvisnega, tako da ne potrebuje v svojo dopolnitev in spopolnitev nobenega drugega bitja; tudi povzdigne vrednost osebnosti, ker pomaga, da vsak posamezen mož, vsaka žena. vsako dekle najde vrednest sama v sebi in v svojem cilju. Devištvo je velike nravne vrednosti že zaradi velikega nagiba, kateremu se žrtvuje, naj si je že to ljubezen do Boga ali do ljudi, pa ne samo zato, ampak tudi zaradi prostovoljne odpovedi vsakemu spolnemu uživanju. V tem oziru stoji devištvo nad zakonskim stanom, kakor je junaštvo vzvišeno nad navadno srčnostjo. Ce dalje pomislimo, kolika razbrzdanost vlada dandanes vsepovsod baš glede spolnega uživanja, tedaj lahko spoznamo, kolik blagoslov je devištvo za človeštvo. Saj prav tisti, ki žive čisto, dajejo najlepši zgled in tiho kličejo vsakemu poročenemu in neporočenemu človeku: Če 3e jaz zdržim celo življenje, zakaj bi se ne mogel ti, vsaj za nekaj časa? Ce jaz opravljam žrtve za splošni blagor v premagovanju samega sebe, zakaj bi se ne žrtvoval tudi ti, vsaj za svojo družino? Ce se jaz odpovem zaradi večnega življenja celo dovoljenemu uživanju, zakaj se ne bi ti vsaj ne-dovoljnemu ? Tako je deviški stan sredi med ljudmi kažipot kvišku, ognjišče, ob katerem se srca mnogih zopet lahko vnamejo za ljubezen do žrtvovanja. Vprav devištvo je bilo, ki je dvignilo vrednost žene. Šele ono je pokazalo, da žena ni samo predmet uživanja, ampak osebnost, ki zmore veliko tudi Ivan Zupan: MOJI MATERI ZA GOD Če bi mogel cvetk najlepših celega sveta nabrati, šopek velik bi naredil in ga — Vam poklonil mati. Če bi mogel slavcev zbore danes skupaj privabiti, skušal bi najlepšo pesem I Vam v veselje uglasiti. Če bi mogel vse zaklade, bisere sveta prešteti, da so moji — bi izročil Vam za god jih k Ani sveti. • Če bi mogel svoje roke tja čez morje raztegniti bi objel Vas prav prisrčno, želel stokrat poljubiti. Če bi mogel to doseči, skušal bi pri Vas ostati, da bi zopet v obraz mili gledal Vam, predraga mati! DOLŽNOST KRŠČANSKE MATERE 1. Čuvaj svoje otroke! Vedno moraš vedeti, kje so, kaj delajo, kaj govore in — če le mogoče — tudi kaj mislijo. 2. Čuvaj delo in učenje svojih otrok! Pazi na knjige, ki jih porabljajo za učenje in zabavo. Odstranjuj od njih vse izdelke slabega dnevnega časopisja, ki bi mogli škodovati njihovim dušam. Pazi na igro, da se z igro ne vtihotapi nered in greh! 3. Čuvaj nad vsemi kraji, kamor hodijo, nad družbo, v katero zahajajo, nad uslužbenci in družino, ki z njimi občujejo. 4. Čuvaj zaradi otrok nad svojo hišo! Izženi iz nje vse, kar bi moglo otrokom biti v spotiko in bi jih omehkužilo. 5. Čuvaj zaradi otrok sama nad seboj! Preudari vsako besedo. da ne boš sama zapeljivka svojih otrok! 6. Svojo čuječnost nad otroki izroči božjemu vsevednemu očesu, da nadomešča tvojo pazljivost tam, kamor Jtvoja več ne doseže! KITAJSKI PREGOVORI Bolje ne biti nego nič biti. Denar je dober sluga, a nevaren gospod. Mož misli da ve vse, toda žena ve bolje. Vsakdo, bi rad dolgo živel, a nikdo star postal. Stolpe merimo po njih senci, velikaše po njih zavistnežih. Nikdar ne izdajaj denarja dokler ga nimaš. Nov lek proti strupenemu brsljinu. Strupeni bršljan je strah in trepet vseh izletnikov in skva-ril je že veselje marsikaterih piknikov. Ta posebni ameriški plevel, ki mu pravijo Poison Ivy (pojzn ajvi), le izgleda kot bršljan, dejanski spada k rastlinski družini spada tudi "poi-son sumac," ki je še bolj stru pen kot "poison ivy." ali raste le v močvirjih in ni zato tako lahko pristopen, kot strupeni bršljan, katerega je vsepovsodi Strupeni bršljan vsebuje strup, ki po dotiki povzročuje pordečenje kože, prisad, srbe nje in končno mehurčke. Za-strupljenje nima sicer navadno nikakih nevarnih posledic, ali, dokler traja, je precej^ nepri jetna stvar. Nekateri' ljudje so več, drugi manj dovzetni. Ameriške mamice svarijo vedno svoje otroke pred "poison ivy" in zlasti novodošlec; v tej deželi, ki niso nikdar po prej slišali o strupenem bršlja nu, utegnejo napraviti prav ne prijetno spoznanstvo. Tudi strupeni bršljan pa je izgubil svoj strah pred napadom moderne znanosti. Kakor poroča Science Service, je znanstveni raziskovatelj na poljedelskem departmentu Dr. Couch našel lek, ki je uspešen v vseh slučajih, in ta lek je navadna, cena in nepatentirana kemična zmes, namreč kalijev permajjfa-nat (potassium permanganate) S petodstotno raztopnino istega se pomoči prizadeti del kože s pomočjo mehkega platna ali kosmiča bombaža. Srbenje in skelenje kmalu izgine in - koža hitro ozdravi. Raztopnina za pušča za nekoliko časa rjav madež na koži, ki se, ako se hoče. zlahka odpravi z umivanjem v enoodstotni raztopnini oksalične kiseline (oxalic acid). Ker je ta kiselina strupena,- treba je paziti, da ne pride v roke otrok. Iznajdeno je bilo tudi sred stvo, ki prepreči zastrupljenje in daje priliko dovzetnim ljudem, da smejo brez strahu brskati med strupenim bršljanom. Formulo je iznašel Dr. James B. McNair od Field Museum of Natural History v Chicagu, 111 Preprečilno sredstvo obstoja iz petodstotne raztopnine železnega klorida (ferric chloride), ki je tudi navadna, cena in nepatentirana kemična zmes. Raz topnina naj obstoja iz polovice vode in polovice glicerina. Z isto naj se koža dobro namoči in pusti, da se posuši, predno se človek poda med strupeni br šljan. Zmes vsebuje železo, ki stopi v kemično kombinacijo z bršljinovim strupom in ga na pravi neškodljivim. Poskusi s tem preprečilom na osebah, ki so j ako dovzetne in se takoj ostrupljajo, čim pridejo blizu Strupenega bršljana, so bili ja-ko uspešni. F. L. I. S. -o- JZSELJENIŠKA STATISTIKA JUGOSLAVIJE ZA LETO 1927 Iz statistike izseljeniškegs komisarijata je razvidno, da se je izselilo v letu 1927 iz Jugo-slavije 21,976 oseb in sicer 16,-851 moških in 5,124 ženskih. V celoti 5,124 oseb več kakor v letu 1926. Največ oseb je šlo iskat sre-čo v Argentinijo. to je 7,127; v Združene države Severne Amerike 4,759; v Kanado 4,656; v Brazilijo 2,527; v Avstralijo 1,138; v Urugvaj 905; v Čile 425; v Novo Zelandijo 130 in še nekaj drugih krajev. Z ozirom na posamezne pokrajine domovine izseljencev prednjači Hrvatska, ki je posla-la v tujino 8,596 oseb; za njo pride Vojvodina s 4,384 oseba-mi. Nato Dalmacija s 3,652 osebami. Iz Slovenije se je izselilo 2,727 oseb. iz Srbije 1,305 oseb, iz Bosne in Hercegovine 978, iz Črne gorfe pa 334 oseb. Po poklicu je bilo 15,075 poljedelcev, 4,185 delavcev, in sicer 1,627 profesijonistov, 2.305 nekvalificiranih, 253 prostih poklicev, ostali pa so člani obi-telji. Če primerjamo starost izseljencev, vidimo, da je bilo 10,-163 oseb starih od 18 do 30 let; 7,248 od 30 do 50 let; 3,871 izpod 18 in 694 nad 50 let. Vzrok izseljevanja so bile največ gospodarske neprilike. Saj je bilo brez premoženja od 19.260 izseljencev 12,895. Rnzun v prekomorske države se je izselilo 1,841 Slovencev tudi v Nemčijo, Avstrijo in Češkoslovaško kot sezonski delav-Ici. Ako primerjamo izseljeniško statistiko iz prejšnjih let, vidimo, da je bilo naše izseljeniško gibanje do leta 1924 aktivno, to je vrnilo se jih je več kakor pa izselilo. Po tem letu smo pa pričeli padati. Koncem leta 1927 je znašala izguba v tem oziru 48,922 oseb. Pa kljub temu se še ni moglo izseliti v Ameriko 4,759 oseb. ki čakajo na rešitev svojih prošenj že več let. Kar se tiče Slovenije posebej, bo kmalu dosegla predvojno izseljeniško številko, ki je znašala 6,000 osab letno. Leta 1927 je znašalo skupno s sezonskimi 4,568. Žalostno je to dejstvo, če pomislimo, da bi bilo ob popolnoma urejenih razmerah dovolj kruha v lastni državi. (Nadaljevanje iz 2. atrani) Po končani paradi se vrši konvencija Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti, in po konvenciji ob 6. uri zvečer pa veliki banket, na katerem bosta govorila kot glavna govornika Hon. Henrik Shipstead, vezni senator države Minneso-te .in Hon. Martin Hughes, okrožni sodnik enajstega sod-nijskega okrožja države Min-nesote. Zatorej se v imenu glavnega odbora in članstva Ameriške Jugoslovanske Zvezo v Minnesoti apelira na rojake v vseh istih naselbinah v Minnesoti, kjer še ni lokalnega kluba Zveze, da gredo takoj na delo in si vstanovijo klub in ga pridružijo k Zvezi. Za vstanovitev lokalnega kluba je potrebno samo deset članov ali članic. Pristopnine ni nobene. Letna članarina pa znaša samo en dolar. Toi;ej, rojaki in rojakinje, na delo, da bo letos na četrtem letnem sestanku Jugoslovanov v Minnesoti zastopana vsaka jugoslovanska naselbina v Minnesoti dne 26. avgusta v Chis-holmu, Minnesota, če to storimo, bomo s tem pokazali našim sosedom, da smo tudi mi narod, kateri je veliko žrtvoval pri odkritju sedanjih bogatih železnih rudnikov v naši državi. Torej na delo rojaki in rojakinje za združenje našega naroda v Minnesoti! — Vam vdani John Movern, tajnik Am. Jug. Zveze. I Jr NAZNANILO IN ZAHVALA. S potrtim trčeni naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in, znancem, da nam je kruta smrt vzela našega ljubega moža, oziroma očeta in brata Frank Matoz Umrl je po dolgi in težki bolezni previden s svetimi zakramenti dne 25. junija, pokopan je bil 29. junija na slov. pokopališču sv. Jožefa. — Pokojni je bil doma iz Javorja na Dolenjskem ter je bil v Ameriki 28 let. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo č. g. Rev. F. M. Jevniku za lepe pogrebne obrede, nadalje vsem darovalcem vencev, naročenih sv. maš in tistim, ki so dali na razpolago avtomobile; nemogoče nam je vsakega posebej imenovati. Zahvalimo se pevsk. dr. "Naprej"* za zapete žalostinke, društvom Marije Vnebovzete KSKJ, "Zvezda" SNPJ. in W. O. W. za spremstvo pri pogrebu. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga obiskali v času njegove bolezni in ga spremili na pokopališče. Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin, Ti pa, dragi mož oziroma oče in brat, počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti; nas pa naj tolaži upanje, da zopet vidimo se nad zvezdami. Žalujoči ostali: IVANA MATOZ, žena, FRANK MATOZ, sfn, MARY, JEAN, ANGELA in ALICE MATOZ, hčere, FRANČIŠKA GLIHA, ANA SKUBIC, sestre, ANTON in JOSEPH MATOZ, brata v starem kraju. V Forest City, Pa., 1. julija 1928. Slov. pogrebnlk in licenzirani embalmer v Newburgho LOUIS L. FERFOUA Mil M SOtfa Street Telephone: Broadway 2120 se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu. ItH M MM „ .................„■■ UNITED STATBS 0» AMIKICA It tad in th« iottrtrt sf A* Ord«. __every Taseday---- Ifflai «117 M. CUir Ave. CL1V1LAND, OHIO. NAŠ VELIKI PROBLEM V zadnji (7.) številki "Cleveland Journal," ki izhaja šele nekaj tednov kot vestnik naših mladih ameriških Slovencev smo čitali na prvi strani lep članek pod naslovom "Our Great Problem" izpod peresa Mr. Ivan Zormana, zna nega pesnika, glasbenika in velikega rodoljuba. Ker je Mr. Zorman izboren opazovalec naših narodnih teženj, gibanja in razmer, prinašamo tukaj njegov članek v slovenskem jeziku, ki se glasi V takole: "Problem kako bi združili naše mlajše in starejše Slovence v eno veliko skupino, je jako velike važnosti. Če bi naša mlajša generacija popolnoma razumela vse naše narodne težnje, bi to nepopisno pomagalo k dosegi zaželjenega medsebojnega razumevanja in kooperacije. Naši mlajši Slovenci bi morali znati da bi bilo to v njih lastno korist če bi delovali roka v roki s starejšimi Slovenci. Ako Iščejo da bi se odtegnili od naših slovenskih zadev ali morebiti pretrgali vse kontakte ž njimi, kaj bi se potem zgodilo? Ko naši starejši Slovenci izumrejo, kdo bo prevzel vodstvo naših Narodnih domov, bančnih zavodov, na ših društev itd? Ali bo to v njih korist, če padejo vse te institucije v roke tujcev? Obžalovanja je vredno "dejstvo, da smo naše starejše Slovence nazirali kot starokopitneze, kot ljudstvo starih šeg, ki ne razume ameriškega življa, vsled-.česar naj bi imeli ti le malo skupnega stika z nami. Mi se maramo za vedati, da so bili naši starejši Slovenci večinonia priprofti priseljenci, došli semkaj za boljšimi priložnostmi, boljšimi življenskimi pogoji in srečo. Pod staro avstro-ogrsko vlado so imeli le malo prilike do višje izobrazbe, do napredka in življenske udobnosti. In vendar so le-ti prinesli s seboj zmožnosti, s katerimi so obogateli ameriško življenje. Prinesli so s seboj svoje poštenje, delavnost, varčevanje, genialnost, uljudnost in svojo močno moralično zavest. To so torej lepi prispevki naših starejših Slovencev — Ameriki. Prominentni Amerikanci raznih življenskih slojev obžalujejo preveč naglo amerikanizacijo naših tujih narodnih skupin. Ti se zavedajo, tako bi morali tudi mi znati ž njimi vred, da je cela Amerika samo ena velika skupina raznih narodnosti. Vsi ti narodi so prišli semkaj z enim namenom: da si poiščejo lepše ugodnosti in večjo srečo. Vsak izmed teh narodov je nekaj prispeval k povečanju Amerike. Amerikanizem torej ni nekaka pralnica v svrho dosege enotnosti, ista nima namena spraviti skupaj vsega, da bi bili vsi enaki v mislih in občutkih. Ameriko si lahko na najlepši način primerjamo kot mozaik, sestavljen iz raznobarvnih kamenov, bliščeč se v lepi harmoniji. Naše neznanje in nevednost o slovenski kulturi je menda največja ovira na poti našega skupnega in narodnega delovanja. Premalo smo ponosni kot Slovenci. Kako zamorejo biti naši mlajši Slovenci ponosni na naše velike može, naše voditelje in preroke, če jih ne poznajo? Koliko lepega idealizma ter praktične modrosti je najti v delih naših slavnih mož kot Prešeren, Gregorčič, Levstik, Tavčar, Cankar, Krek in Zupančič! Sicer je še malo pozno opomniti našo mlajšo generacijo, da naj se natanko seznani z deli teh mož. Vendar naj bi o prilikah posvetili saj malo časa pa jih bo prešinil pravi slovenski ponos in duh. Naj bi tudi preštudirali naše lepe slovenske pregovore in krasoto naše lepe narodne pesmi ter glasbe. Samo malo več slovenskega duha in idealizma med nami bi vsem jako dosti pripomoglo do skupnega napredka." Zatem navaja avtor tega članka nekaj iz zgodovine naših prednikov ki nam kaže samo demokracijo. Slovenci niso imeli svojih velikih kraljev. Naši veliki možje so bili skoro vsi rojeni v kmečkih kočah. Ideali Slovencev so torej podobni idealom Amerikancev. Dalje opisuje člankar lepoto in blagoglasje našega slovenskega jezika. Zato priporoča mlajšim ameriškim Slovencem, da naj se nikar ne sramujejo jezika njih mater in očetov. Istega moramo vedno čislati in spoštovati. Glede tretje in četrte generacije nas ni treba skrbeti; skrbeti moramo samo za sedaj. Še prekmalu je zdaj, da bf naš slovenski jezik zavrgli, naše narodne tradicije in vezi. Mi jih potrebujemo in Amerika jih tudi potrebuje. Ako vse te naše tradicije združimo z ameriškimi ideali, bomo postali boljši Slovenci, boljši Američani, boljši možje in žene. Ogromno industrijsko podjetje. Kakor znano, " zavzemajo Združene države ameriške svetovno prvenstvo v avtomobilski industriji. To se je doseglo vsled velike podjetnosti, iznajdljivosti, vstrajnosti in praktičnosti Amerikancev, bodisi kot posamezniki ali pa večjih skupinah (korporacijah). Izvzemši Forda, je prav malo >v, ki bi biU po- vsem dovršeni v eni in isti to-'varni. Avtomobilska industrija se je namreč razvila na tako moderne in praktične načine, da se ista tvori kakor dolga produkcijska verige. V panogi avtomobilske industrije zavzema gotovo prvo mesto znana Fisher Body korpo-racija z glavnim sedežem v Detroit, Mich. Ustanovnik tegs danes gigantskega podjetja Mr. Fisher, rodom Nemec, je bil šele pred nekaj leti priprost ko- Z&6D0 P^ hanik pri marsikako važno stvar, Id je potrebna pri avtomobilih. Vst to je dal patentirati Mož iz-vanredne bistroumnosti jo Se mrtev, velike koristi ni imel od svojega napornega dela bal on pač pa številni delničarji, ki so mu šli z denarno podporo na roke. Lahko bi se trdilo, da je Fisher Body korporacija dan danes največja tvornica na polju avtomobilske industrije na vsem svetu. Doslej sicer še niste čuli, da bi se kdo vozil z avtomobilom tega imena. Je pa na milijone in milijone avtomobilov v prometu, ko jih glavne dele (ogrod je) je dovršila baš ta tovarniška družba. Cadillac, La Salle Buick, Oakland, Oldsmobile Pontiac, Chevrolet so pri sesta vi vsi pričeti v Fisher Body av tomobilskih tovarnah. Pri tem se razume, da označena tovarna izdela le vrhnji del avtomobila vse drugo imajp pa dotične tovarne gotovega imena v oskrbi Fisher Body korporacija ima danes 46 svojih podružniških tovaren v Ameriki, in sicer od Atlantika do Pacifika. V teh tovarnah dela nad 50,000 oseb Pri tem ogromnem podjetju sc nastavljeni delavci, ki opravljajo 125 različnih panog industrije ali obrti. Te tovarne zavzemajo skupaj 326 akrov zemljišča. Vsako leto se za konstrukcijo raznih avtomobilov porabi do 25 milijonov čevljev lesa, nad eno milijardo screws 25,000,000 štirjaških čevljev stekla, dva in pol milijona jar-dov preprog za tapeciranje itd Bolj znane tvornice označene korporacije so: v Detroitu, Pontiac in Flint, Mich.; St. Louis Ma; Cleveland in Norwalk, O.; Fleetwood, Pa.; Walkerville, O »t.; Lansing, Mich.; Buffalo in Tarry town, N. Y.; Jones-ville, Wis., in Oakland, Cal. Za nabavo potrebnega lesa ima ta družba svoje velike gozdove in parne žage v Wakefield. Mich., Memphis, Tenn., Bald Knob, Brindley in Helena, Ark., ter v Ferryday, La. V Ottawa, 111., in Blairsville, Pa., ima pa svoje lastne steklarne. Dne 20. aprila je označena korporacija dosegla svoj produkcijski rekord, ker je na do-tični dan naredila 7,280 dpvr-šenih ogrodij avtomobilov V Clevelandu, O., dela pri tej družbi tudi dosti naših rojakov. LEGITIMACIJE ZA INOZEMCE Dne 15. junija je bila objavljena odredba namestnika generalnega priseljeniškega komisarja, glasom katere se bo, začenši od 1. julija 1928, izdajala legitimacija ali istovetnica (card of identification) vsakemu inozemcu, ki bo od tedaj naprej pripuščen za stalno v Ze-dinjene države. Nepriseljenci, namreč osebe, pripuščene začasno radi posla ali zabave, ne bodo dobivali take legitimacije, niti inozemci, pripuščeni kot dijaki. Le priseljenci v pravem pomenu besede bodo jo dobivali. Legitimacijo bo izdajal ameriški konzul istočasno z vizo, ah' je ne bo izročal priseljencu, marveč prilagal priseljeniški vizi. Inozemec bo dobival legitimacijo še le po uspešni eksami-naciji s strani priseljeniške ob-asti ob prihodu, ko bo za stalno pripuščen v Združene države. Kaj bo na izkaznici? Na eni strani izkaznice ali legitimacije (I d e n t i f i cation card) bo fotografija priseljenca, kakor tudi neki izdatki o njem: njegovo ime, rojstni kraj in narodnost, rojstni dan, ameriška luka, v katero je prišel, in ime parnika, s katerim jO prišel, nadalje dan njegove pripustitve in da-li je bil-priputten kot priseljenec v kvoti ali izven kvote. Glede telesnega popisa, le barva oči bo navedena. Tudi podpis priseljenca mora biti na tej strani izkaznico, izoolni večino nodat-kov. Podatke glede pristani-iča, parnika, dne pripustitve in priseljeniškega statusa pa izpolni priseljeniška oblast v pristanišču prihoda. Priseljenec podpiše izkaznico še le. ko bo končno pripuščen, v prisotnosti priseljeniškega uradnika. Ts ;tudi podpiše izkaznico in jo iz-Iroči pripuščenemu priseljencu. Na drugi strani izkaznice bo ime konzulata, ki je izdal pri seljeniško vizo, številko iste in dan. Izkaznica se izda v dvopisu Original se izroči priseljencu po gori navedenih formalnostih. Prepis se priloži priseljeniški vizi in ostane v arhivu natu ralizacijskega urada. Ako b se original izgubil, bi inozemec lahko dobil duplikat. V čem bo izkaznica koristna za mozemca? Ni dvoma, da izkaznica, vko-likor tvori dokaz o zakonitem prihodu, utegne biti koristna za inozemca v mnogih slučajih Večinoma se sedaj ne izdaje "prvi papir," dokler ni dokazan zakoniti prihod. To pomenja da mine nekoliko tednov, pred no se to poizveduje. Izkaznica bi to odpravila. Res je sicer da navadno tak odlog ne povzroča nikakih sitnosti, razun v slučaju, kjer delodajalec zahte va, da delavec pokaže svoj "pr vi papir." Tudi za inozemce ki hočejo odpotovati v inozem stvo, bi ta odkaznica imela neke ugodnosti. Dandanes tak ino zemec zaproša za "permit" in kadar je mnogo potnikov, treba dostikrat počakati nekoliko ted nov, predno ga izdajejo. Iz kaznica bo bržkone nadomesto-vala "permit" ali vsaj olajšala dobivanje istega. Tudi v pogledu nove določbe zakona, ki daje prednost v kvoti ženi in otrokom onih inozemcev, ki so bili zakonito pripuščeni v Združene države, bc izkaznica olajšala dokaz o zakonitem prihodu. Treba je po-vdariti, da izkaznice ne bodo brezpogojno potrebne v to svrho, marveč bodo le olajševale dokaz o zakonitem prihodu Dandanes imajo jako natančne zapiske o prihodu vseh inozem-cev in je lahko izvedeti iz zapiskov, kdaj in kako je kdo prišel. Nekdaj je bilo drugače Imamo mnogo inozemcev, ki se ne spominjajo natančno, kdaj so prišli, radi česar ne morejo dokazati, da so prišli zakonito. Današnji novodošleci pa ne bodo nikdar imeli teh sitnosti, ko je toliko zapiskov o njihovem prihodu. Izkaznica bo le olajševala in skrajšala običajno po iz vedo van je. Re3ni ugovori proti uveden ju legitimacij. Nova odredba priseljeniške oblasti, s katero se uvajajo zgoraj opisane izkaznice ali legitimacije, je vzbudila veliko zanimanje in kritike in tudi mnogo odločnih protestov. Mnogi so mnenja, da ni to nič drugega, kot poskus vpeljati registracijo naredbenim potom, mesto potom zakonodaje. Nekateri kon-gresniki, kot La Guardia, Dick-stein in Coller, so izjavili svoj protest. Zastopniki delavskega depart-menta so baje presenečeni nad temi protesti. Oni zatrjujejo, da je bil sistem izkaznic uveden e v svrho, da se pomaga inozemcu dokazati svoj zakoniti prihod. Trdijo, da novi načrt ne vsebuje nikakega nadziranja inozemcev, kot bi to bilo v slučaju registracije. Ne bo nikakih odtiskov prstov in inozemec ne bo moral naznanjati vsako spremembo svoje adrese. Oni, ki nasprotujejo uvedbi takih izkaznic, so mnenja, da v stvari tiči velika nevarnost, ki od daleč odvaga vse mogoče koristi. i Oni se zlasti sklicujejo na nekatere izjave namestnika generalnega priseljeniškega komisarja, objavljene v časopisih, in tudi na besedilo naredbe, kakor je bilo objavljeno v United States Daily. V tem se pravi, svojo kasneje kak niške oblasti to __ redba govori o nairtu kot "da-lekosežnem v svojih mogočih posledicah." Radi teh izrazov nasprotniki se bojijo, da utegne izkaznica postati Vir spijo-naže in zatiranje. Nekemu časnikarju je namestnik general priseljeniškega komisarja izjavil, da bo izkaznica jako olajševala delo glede poizvedovanja in zasačevanja inozemcev, ki so tukaj zakonito. Tudi ta izjava se smatra kot vsebujoča pretečo nevarnost. Le inozemci, ki pridejo po 1. julija, 1928, bodo dobivali te izkaznice. Vprašalo se je, kako neki bodo uradniki znali razločevati med inozemci, ki so prišli pred tem datumom, in onimi, ki jo prišli potem. Zmešnjave in neprijetnosti utegnejo nastati, ako bi kdo zahteval izkaznico od človeka, ki je prišel pred 1. julijem, 1928, saj ta ne bi mogel takoj dokazati, da je prišel prej in da zato nima izkaznice. Neki uradniki delavskega department* so temu odgovorili, da se ni bati nikakih neprijetnosti v tem pogledu, češ, da vsak zna razločevati "novodo-šleca' 'od onega, ki je tukaj že nekaj let. V tem pogledu pa so mnogi drugačnega mnenja in trdijo, da današnji priseljenci niso glede svoje zunanjosti toliko različni od povprečnih Amerikancev, kot mnogi izmed onih, ki so prišli sem pred mnogimi leti in so vedno živeli v svojih priseljeniških "kolonijah." Kongresnik Coller trdi, da izkaznice niso potrebne; priseljeniški zapiski zadostujejo. "Inozemec je noče, niti tujejezični časopisi. Ti se bojijo, da bodo izkaznice povzročale graft in sitnarije." On opozarja na sli-čne izkaznice, ki so se uvedle za Kitajce. "Zgodovina kitajske registracije je polna trpljenja in zla za priseljence," on trdi. Po njegovem mnenju je nova naredba nezakonita. Priselje niški zakon, kakor trdi ta kon grešnik, ne daje priseljeniški oblasti nikake pravice do izda nja take naredbe. F.L.I.S Problemi priseljenca. Predhodnja prošnja za naturalizacijo. Vprašanje: Sem v tej deželi že čez petjet in imam "prvi pa pir" že štiri leta. Hotela bi postati ameriška državljanka. Kaj naj storim ? — Miss N. M. Johnstown, Pa. Odgovor: Morate vložiti predhodno prošnjo za naturalizacijo (Preliminary Petition for Naturalization). Za to se rabi posebna tiskovina (Form 2214). To tiskovino morete dobiti osebno ali pismeno od Bureau of Naturalization v Washingtonu ali od podružnice tega urada v vašem okraju (Naturalization Examiner), kakor tudi od kler-ka vsakega sodišča, kjer se vr šijo naturalizacije, od vsake šole, ki ima tečaje za državljan stvo, ali pa od katerisibodi oi> ganizacije, ki se peča z vprašanji državljanstva. Ko izpolnite to tiskovino, odgovorite na vsa tam navedena vprašanja, zlasti kar se tiče vašega prihoda v Ameriko. Izpolnjeno tiskovino pošljite po pošti ali pa osebno odnesite naturalizacij skemu uradniku, katerega naslov najdete tiskanega z debelimi črkami na vrhu tiskovine. Priložite svoj "prvi papir." Najboljše je, ako vse pošljete priporočenim pismom. Dobro je tudi, ako si prepišete številko in datum "prvega papirja' in ime sodišča, ki ga je izdalo. To vam dobro pride, ako bi se "prvi papir" s}učaj|ie izgubil. ii Po kratkem času dobite dopisnico, s katero se vam potrdi prejem prošnje. To dopis-nico dobro shranite, kajti vam služi v dokaz, da ste prošnjo vložili. Nekoliko časa potem (ko bodo preiskali rftiattp o prihodu), vas bodo ob-kam in kdaj naj pride-s svojimi pričami v svrho iz-pita in vložite redovite prošnje m naturalizacijo. Varujte se naturalize«!jskih meietarjev. Vprašanje: Bojim se, da ne bom v stanu polotiti izpit za dr-iavljanstvo. Imel sem le malo M in moja angleščina je slaba; zato se bojim, da ne bom znal odgovarjati na vsa ta vprašanja o Ameriki in njenih zakonih. Slišal sem, da je tukaj neki človek, ki je drugim pomogel dobiti državljanstvo brez izpita Baje računa $200 za to poslugo. Jaz bi bil pripravljen tudi to plačati, če je zares v stanu to napraviti. Kaj mislite? — N L, Pittsburgh, Pa. Odgovor: Proč od takih meietarjev. Nikar se ne spuščaj te v take posle. Bo boljše za vas. Takim mešetarjem al) fikserjem" je le do vašega denarja. V naturalizacij skih stvareh ni in ni treba mešetar jev, ker zakon je jasen in se ne more priti do naturalizacije po ovinkih. Ti mešetar j i, ki obe tajo pomoč proti mastnemu pla čilu, so navadno goljufi. Ako pa se je zares zgodilo, da so komu pom ogli dobiti državljan stvo proti predpisom zakona, je bilo to'storjeno potom kriminal nih sredstev. Ako bi taka stvar prišla na dan, bi se državljan stvo razveljavilo in vsi oni, ki so se vdeležili tega posla, bi prišli pred kazensko sodišče Je le en način, da se pride do državljanstva, in to je redo-vito postopanje ob skupnem strošku $5. Cemu se bati izpita? Ta izpit ni bogvekaj. Ako prvič nimate uspeha, vam dajo poznejšo priliko. Imamo brezplačnih tečajev za državljan stvo v ljudskih šolah, kjer se naučite vsega, kar je treba za ta izpit. Vsakdor, ki ima dobro voljo, se more naučiti koli ko mu je treba, da položi dr žavljanski izpit. Ali more biti dolžnik aretiran radi dolgov? Vprašanje: Neka tvrdka mi preti z zaporom radi neplačan j a dolga. Ali more biti dolžnik aretiran po ameriških zakonih? — S. C., Duluth, Minn. Odgovor: Zapor radi dolgov ne obstoja v Združenih državah. V državi Minnesota in v desetih drugih državah, ni za por dovoljen v civilnih pravdah. V drugih državah more biti dolžnik aretiran le tedaj ako se pripravlja uteči iz države ali ako hoče poskriti ali odnesti svojo imovino, oziroma ako je proti njemu dvignjena obtožba radi goljufije. V večini držav je prepovedano zapreti osebo ki ni v stanu plačati svoj dolg. V splošnem se smatra, da je proti javnemu dobru odvzeti človeku potom zapora mogoč nost, da plača svoj dolg, mesto da bi radi zapora padel na breme države. Da natančno ugotovite legalnost svojega slučaja, posvetuj te se z društvom za brezplačne pravno pomoč (Legal Aid Bureau) v svojem mestu. Prihod starišev na obisk v Ameriko. Vprašanje: Imam "prvi papir" in bi hotel, da moji stariši pridejo semkaj na obisk. Ali morejo dobiti vizo? Ali je mor da boljše, da moj brat, ki je ameriški državljan, zaprosi za njihov prihod? — I. K., Cleveland, O. Odgovor: Inozemski stariši morejo obiskati svoje otroke v Združenih drŽavah ob istih pogojih, ki veljajo za druge potnike, prihajajoče v Združene države na obisk. Posebnih prošenj ni treba. Ako je ameriški konzul prepričan, da gre zares 0 za začasen obisk, jim izda vi-»o. Priseljeniške oblasti pa utegnejo zahtevati položitev jamščine (bond), navadno $500 za osebo. Navadno se obisko-vatelji pripuščajo za šest mesecev, kasneje pa lahko zaprosijo za podaljšanje. Inozemski oče ali mati ima pravico priti v Združene držav« za stalno le tedaj, ako prihajajc v kvoti. Ako pa je sin ameri- : ški državljan čez 21 let star, sme zaprositi, da se jim podeli prednost v kvoti. Za to prednost mora sin, oziroma hči vložiti prošnjo na generalnega priseljeniškega komisarja v Washingtonu (Form 633). Tujerodni volilci v Združenih državah. Vprašanje: Rad bi izvedel, koliko naturaliziranih državljanov, imajočih volilno pravico, je v New Yorku? Tudi v Chica-gu in drugih večjih mestih Združenih držav? Potrebujem t podatke radi stave, da v pe-torici največjih mest Amerike ni več od 500,000 tujerodnih vo. lilcev. K. M. — Johnstown, Pa. Odgovor: Stavo ste izgubili. Samo mesto New York ima (po podatkih od leta 1920), 765,264 tujerodnih državljanov z volilno pravico. Chicago je ime' 407,205 takih volilcev, Phila lelphia 178,683, Boston 102.822, Detroit 98,41, Cleveland 96.187. Dne 1. januarja, 1922 je bilo v Združenih državah vsega skupaj 54,421,832 ameriških držav-Ijanov, tukaj rojenih in tujerodnih, v starosti čez 21 let Od teh je bilo 6,721,705 naturaliziranih tujerodcev. ODKOD PRIDE HRIPAVOST? Hripavi postanemo, če so na kak način pokvarjene glasilke v jabolku. Pogosto spremljs jetiko pljuč tudi jetika v jabolku in zato moramo vedno pri hripavih jetičnih bolnikih misliti na to. Seveda ni treba, da bi vedno povzročala jetika jabolka hripavost. Ce namreč obolelo mesto ni prav rak na glasilkah, potem hripavost izostane. \ Hripavost pa je pogosta tudi sicer v jabolku je dostikrat vzrok hripavosti. Pri slabotnih '.judeh, pri katerih je šibko vse mišičje, so dostikrat oslabljene tudi glasilke in tako ne morejo dati od sebe čistih glasov, >aj struna tudi ne poje lepo, če "ni napeta. Hripavost je lahko tudi živčno povzročena, ne da bi obstojale organske spremembe. Pri akutnih infekcijskih boleznih, pri vročici in boleznih presnavljanja, je dostikrat pokvarjen mehanizem izločanje sluza in tako se posuše glasilke radi česar postane Človek hri-pav. Isto obstoji tudi pri ka-tarih, posebno pri suhem vnetju jabolka, laryngitis. Enako postanemo hripavi, če se kosec izmečka vsede na glasilko. Ko se potem odkašljamo, to je. ko vržemo izmeček raz glasilke, dobimo zopet čist glas. Pri vnetju sapnika ali bronhijev pride dostikrat tudi do vnetja glasilk, ki otečejo in so potem nezmožne proizvajati čiste glasove. Dostikrat je lahko uničen živec, ki glasilke vživ-čuje (živec imenujemo reccu-rens), mišica brez živca je dela nezmožna in če oboli živec na obeh straneh, je potem proizva-1 janje sploh vseh glasov nemogoče! Kot vidimo ima lahko hripavost različne vzroke, dolžnost človeka, ki jo ima, je, da dožene njen vzrok s tem, da gre k zdravniku. Za hripaost-jo se lahko skrivajo kot smo čuli tudi nevarne bolezni. J Izgovor. Prvi: "Jaz načelno ne pijem vode." Drugi: "Zakaj pa ne?" Prvi: "Jaz sem namreč železnega zdravja in od vode bi se me lahko rja prijela." Otroška naivnost. - Otroci so se v sobi igrali, ri tem se jim je žoga zavalila pod pianino. Eden od otrok vzame očetovo palico, da bi žogo izvlekel, pri tem pa je tudi smeti izpod pianina izbrskal. Mati ga je zato posvarila rekoč: 'Poglej, koliko smeti si privlekel ven." 'Nič ne de, mama, saj j-i )om nazaj dal." se je fantek j odrezal. V WR ■ Ustanovljen« v Jolietu, ..dne 2. april« 1894. Inkorporirsn« ▼ JoUst*. driarf Illmois, dne 12. jsnuari« 1808 GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST., JOUBT, ILL. Solventnost aktivnega oddelka znaša 101.03%: «olventao«t mlsdinskec« od delka znala 144.73%. Od ustanovitve do 1. junija 1928, *na*a skupna izpla&s« podpor« $3,277,337.00. . GLAVNI URADNIKI: p1!!!!!1 p?d91eduikiiSKK, GRDINA, 1053 E. 62nd St. Cleveland, Okie. I. podpredsednik: JOHN GERM, 817 East C St., Pueblo, Colo. II podprcds. MRS^MARY CHAMPA, 311 W. Poplar St., Chisholm, Mina. Glavn, ankrJOSIPZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L Pomožni tajnik: STEVE G. VERTIN, 1004 N. Chicago Sn, JoUet, I1L Blagajnik: JOHN GRAHEK, 1004 N. Chicago St., JcJiet, HI. Duhovni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO, 2618 W. St. CUir St, IndUaa-pol is, Ind. Vrhovni zdravnik: DR JOS. V. GRAHEK, Amer. State Bank BIdg., Cor. Grant & 6th St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: MARTIN SHUKLE, 811 Ave. A., Eveleth, Minn. LOUIS 2ELEZNIKAR, 2112 W. 23rd Place, Chicago, 111. .FRANK FRANCICH, 5405 National Ave., West Allis, Wia. MIHAEL HOCHEVAR, R. F. D. 2, Box 59, Bridgeport, Ohio. MRS. LOUISE LIKOVICH, 9511 Ewing Ave., So. Chicago, IU. FINANČNI ODBOR: FRANK OPEKA Sr., 26—10th St., North Chicago, IU. FRANK GOSPODARICH, Rockdale, P. O., Joliet, 111. JOHN ZULICH, 15303 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: "JOHN DEČMAN, Box 529, Forest City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 196 Richton Ave. H. Park, Detroit, Mich. JOHN MURN, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. MATT BROZENIC, 121—44th St., Pittsburgh, Pa. RUDOLPH G RUDMAN, 285 Burlington Rd., Forest Hills, Wilkinsburgh, Pa. UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA": IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se poiiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.; dopise, drultvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa n« "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. « IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA POJASNILO! , Kakor je bilo že uradno poročano, je razpisano splošno glasovanje glede Jednotinega dmoa in glede odobritve novega Jednotinega charterja in prememb k ustavi in pravilom. Pod glasovnico B. — "Odobritev novega Jednotinega charterja in prememb k ustavi in pravilom" je v prvi vrsti v slovenščini označeno pojasnilo ali "Razlogi," zatem pa sledi v angleščini vsebino ali tekst novega charterja in prememb k ustavi in pravilom. Nekateri člani Jolietskih društev so mnenja, da slovensko besedilo ali "RAZLOG" spada k charterju. Nekateri so tudi mnenja, da je v nadpisu "ODOBRITEV NOVEGA jCHARTER-JA IN PREMEMB K USTAVI IN PRAVILOM" nekaj skrite-ga. Da se pa odstrani vsako najmanjšo sumnjo in sti;ah, zato si usojam podati sledeče pojasnilo: Slovensko besedilo na glasovnici B. pod zaglavjem "Odo britev novega Jednotinega charterja in prememb k ustavi in pravilom" ne spada k charterju. Predstoječe besedilo je le nadpis, ostalo slovensko besedilo označeno v glasovnici pa je pojasnilo ali "Razlog." Novi charter in premembe k ustavi in pravilom tvori angleški tekst označen v glasovnici. To naj služi v pojasnilo vsem onim, ki si vsebino glasovnice drugače tolmačijo. Enako tudi priporočam, da se članstvo izreče za odobritev novega charterja in prememb k ustavi in pravilom. Za glavni urad K. S. K. Jednote, Josip Zalar, gl. tajnik. Joliet, 111., 5. jul. 1928. I XIX. IZKAZ DAROV za stavkujoče premogarje. Dr. sv. Jožefa št. 16, Virginia, Minn.....$ 13.50 Dr. sv. Helene št. 193, Cleveland, Ohio .... 10.00 Skupaj Prejšnji izkaz $ 23.50 $2584.79 Skupaj $2608.29 Cenjenim darovalcem in da rovalkam prav iskrena hvala. Joliet, 111. 3. jul. 1928. Josip Zalar, gl. tajnik ALI VEMO PRAV RAVNATI Z BOLNIKI? Zdravo telo—najboljše blago! Zdraje je prvi — dasi ne izključni — pogoj vsake zemske sreče, a pogoji zdravja so zelo mnogovrstni, čutnega in nad-čutnega značaja. Med prve spadajo solnce, čist zrak, zdrava voda, zadostno gibanje in počitek in slednjič razumna prehrana s čim manj alkohola in nikotina; med druge dobra vest in mir z bližnjim, posebno v najožjem krogu. Kakor pa je zdravje važen činitelj v našem življenju, se vendar njegove vrednosti prav zavemo šele te^aj, ko ga izgubimo, ko nas zgrabi bolezen. Tc bi kazalo, da imajo vsaj do neke meje prav tisti, ki trdijo, da je V3e prijetno in ugodno, da j« vsa sr^ča na svetu nekaj neresničnega, negotovega, resnično in gotovo le gorje. A naj govore filozofi o sreči kakorkoli, toliko je resnica, da se človeški naravi gorja noče, da v bolezni koprni po zdravju. ^ Gospodarimo pa z zdravjem navadno kakor z zakladom, c katerem menimo, da je neizčrpen. Brez misli zajemamo iD trosimo, dokler enkrat ne seže-mo v prazno. Pri tem se niti ne zavedamo, da ne grešimo le sami proti sebi, marveč tudi proti ožjemu in širšemu občestvu, katerega član smo. Bog ni dal zastonj zapovedi: Ne ubijaj! Javno zdravstvo in socijalna politika posvečata danes prve skrb ohranitvi zdravja. Saj pomen j a bolezen vselej gotovo izgubo: uničuje se delovna sila, če ne za trajno, pa gotovo vsaj začasno; razen tega povzroča bolezen neplodne stroške. Skrbi se za zdravo pitno vodo, izboljšujejo se splošne socijalne razmere (krajši delavnik ( letni dopusti, bolniško zavarovanje, zgradba zdravih stanovanj) ir razširja se zdravstvena izobrazba. Temu prizadevanju se je zahvaliti, da je umrljivost znatno padla in da se kužne bolezni ne morejo več razpasti v katastrofe, kakor se je to dogajalo preje. Izjemo delajo samo še izrazite socijalne bolezni: jetika in spolna kuga. Te bolezni delujejo počasi in skrito; nemogoče je vse te bolnike doseči in osamiti. Edina sreča, da so vsaj deloma ozdravljive Izboljšanje socijalnih in nravstvenih razmer, splošna in zdravstvena izobrazba ter živs zavest odgovornosti bolnikov samih bodo slednjič kos tudi tem uničevalcem človeške sreče. "Najbolj škodljivi za telesno in duševno zdravje so nravni pregreški. Te mora brezpogoj- izključiti. kdor hnžfl ostati zdrav in doseči zposljivo sta-rost in odpornost v botesni. Po-le« tata so najvelji ffWroč* valci bolezni: alkohol, ako s« ne vživa skrajno zmerno, pre- obila hrana, mestno življenje brez dobrega zraka in zadostnega gibanja, Življenje v nočnih urah, ki bi morale biti posvečene počitku, in razburjajoča gonja za denarjem in častmi, ki nam tako malo pomagajo, če smo pri tem za vedno zapravili zdravje." (Hilty: 'Glueck", m.) Če pa pride bolezen . . Čisto odpraviti bolezen in bolečino iz človeškega življenja se pač ne bo nikoli posrečilo in za zdravljenje in negovanje bolni kov bosta pač do konca dni potrebni i zdravstvena veda i ljubezen do bližnjega. Obedve, ker nobena brez druge ne more doseči popolnih uspehov. Bi ti bi morali med seboj še \ prav posebnem odnosu, tako da bi znanost vodila ljubezen, a ljubezen znanost. Če kdo, ne sme zdravnik presojati svojega dela s trgovskega stališča, marveč ga mora vsikdar voditi človekoljubje; in če je kdo obvezan poznati in spoštovati pravila zdravstvene vede in njene predsta vitel je zdravnike, potem so to tisti, ki strežejo bolnikom. Da le-te vodi pri njihovem delu ljubezni, je treba enostavno predpostavljati; saj je drugače bolnik ob najboljši zdravniški oskrbi vendarle malone izgubljen. Prva skrb—zdravnik. Kadar se javi bolezen, je treba predvsem dognati njeno bistvo, vedeti, kje tiči, ker šele potem je mogoče bolezen na pravem mestu zgrabiti, uporabiti uspešna protisredstva. Zato takoj k zdravniku ali po zdravnika! To pa bodi, če le mogoče, zdravnik, do katerega gojimo veliko zaupanje. Zaupanje v zdravnika, duševni stik med bolnikom in zdravnikom, bolnikova zavest, da je zdravniku njegovo zdravje osebne pri srcu — vse to je že pol poti do zdravja. Brez tega pa je malo nade na uspeh. Saj sta duša in telo v tako tesni zvezi med seboj, da vplivati drug na drugega tako v bolezni kakor v zdravju. S tega vidika se kaže sedanja uredba bolniškega zavarovanja, ko so bolniki enostavno rajonirani odnosno navezani na nekak čedni sistem zdravniškega oskrbovanja, kot zelo pomanjkljiva. Zanimivo je, kar piše o zdravniški pomoči prof. dr. C. Hilty: Prvo, kar more storiti zdravnik je, da bolnika pomiri; brez tega imajo materijalna sredst-vamanjši uspeh, nego bi ga mogla imeti sicer. V to je pa seveda treba, da zdravnik človeka ne smatra samo za žival, marveč trdno veruje, da morejo na človeka vplivati moči, ki jih v živali ni. Dokler to nazi-ranje ne bo odločilno zmagova-o nad zgolj materijalističnim stališčem, bo plemeniti zdravniški umetnosti manjkalo najboljše, ravno tisto, kar jo na-pravlja za umetnost, namesto za poklic, ki se izvršuje zgolj materijalnim, najsi tudi zelo obsežnim strokovnim znanjem. Specializacijo v medicini smatram za zmoto. Človek je organizem in ne sestoji iz posameznih delov, ki bi bili med seboj brez vsake zveze. Stari sistem sočustvujočih, za vse tudi pro-filaktično skrbečih domaČih zdravnikov je bil mnogo boljši; morebiti pomanjkljivo znanje je bogato nadomeščalo večje zanimanje za bolnika in natančnejša poučenost o vseh njegovih razmerah." — Brez dvoma se da Hiltyjevo mnenje v marsičem izpodbijati, vendar ripravljena čista voda in bri-ača, ni treba posebej poudar-a ti.) Sploh mora biti oseba, ci streže bolniku, skrajno snaž-la, njena obleka vedno čista; če ;e ji noge pote, si jih mora /ečkrat na dan oprati in premeriti nogavice. — Če bolnik )ljuje, je nujno potreben plju-/alnik. — Maksimalni termometer za merjenje telesne toplote mora itak imeti vsaka družina. Da potrebuje bolnik mir in počitek, je pač brez drugega jasno. Zato je treba skrbeti, da vanja in knjige. (Ljubljanski -o- 'Slo venec") kratkih' rekih; ena sama misel petnem samoumoru, ki ga je iz-zadostuje, da se je oklepa, ko vršil sodnijski uradnik Viktor vihra valovje bolečin preko nje- Bončar, 52 let star, stanujoč na gove duie. Vsaka vsiljivost Tržaški cesti št. 45. Žena Bon-odbija dobre glasbe boljše nego čar Josipina pripoveduje, da se glasno branje, ki ga mnogi ne je omenjenega dne podala na morejo prenašati. Šele za okre- pobreško pokopališče. Bilo je vajoče so primerna premižlje- to okoli 16. ure. Pred odhodom ji je mož naročil, naj zapre stanovanje in da naj vzame ključ s seboj, Češ, da gre malo k počitku. Ko se je vrnila ob četrt na 19 domov, se ji je nudil grozen prizor: na okenskem okvirju spalne sobe je zagledala moža — obešenega. Poklicala je na pomoč soseda, ki sta vrv prerezala in položila pokojnika na postelj. Vojaški zdravnik dr. Rudež, ki je bil pozvan na lice mesta, je mogel samo še ugotoviti, da je nastopila smrt radi zadrgnjenja. Truplo so odpeljali v mrtvašnico na po-breškem pokopališču. Samoumor je izvršil pokojnik iz neznanega vzroka. Orehi in drugo sadje Pri nas poznamo orehe in lešnike, ki so z ozirom na svojo hranilno vrednost precej enaki. Veliko prijateljev imajo tudi mandelji, ki jih pa ne uživamo toliko nepripravljene, temveč v raznih močnatih izdelkih kot sestavni del. Orehi in drugi omenjeni sadeži imajo vsi izvanredno visoko hranilno vrednosti in nad-kriljujejo s tem skoro vsa druga živila. Vsebujejo nad 20% dušikovih spojin (ki so v glavnem same beljakovine), maščob imajo 65%, ogljikovodikov 8%, kolikor mogoče odstranimo iz vode 5% in okrog 2% mineral-njegove bližine vsak hrup; zla- nih soli. Radi tega, ker imajo sti pazimo, da ga ne zbudimo, tako zgoščene hranilne sp6jine če je nekoliko zaspal. Zaradi so pa orehi težko prebavljici. jedi spečega bolnika nikoli ne Zato jih moramo prav posebno budimo. Bolnika naj obiščejo močno prežvečiti in zgristi ter le osebe, ki so mu simpatične dobro pomešati s slino, in o katerih vemo, da ne bodo Ker gredo živila s tako viso-zinile ničesar, kar bi ga vzne- ko hranilno vrednostjo v nič, če mirjalo in bolelo. jih uživamo v preveliki meri, Zdravnik odredi navadno le zato tudi orehov ne smemo je-glavna zdravilna sredstva; po- sti naenkrat preveč, temveč leg teh moremo in moramo v kvečjem 50 gramov dnevno, olajšanje bolnika še mnogokaj Dobe se tudi ljudje, ki surovih storiti: napraviti mu hladilne orehov ne morejo uživati naj-obkladke na glavo ali noge ali več radi zob. Ti napravijo do-ga nasprotno ogreti, kakor pač bro, da jih uživajo v drugih je-zahteva njegovo stanje; omiti dilih, ki so iz njih napravljena ga po vsem telesu z vinskim in ki jih poznamo mnogo. Ta-kisom; popraviti mu posteljo, ka jedila so tudi lažje prebav-da bo čim najugodneje ležal; ljiva in okusna. Lahko prene-imeti vedno pripravljeno kako semo orehe, tudi če jih uživamo osvežilo — oranže ali oranžni obenem z drugim sadjem, sok, limonado, malinovec, mle- Sveže sadje naj ne velja kot ko z žličico konjaka ali medu posebna jed, temveč le po drugi ali svežo vodo, ki smo jo osla- jedi ga naj jemo. Vsebuje dili s sladkorjem; starejšim namreč le majhne množine res-osebam smemo dati tudi do- ničnih hranil, pač pa zelo mno-brega vina — a seveda mora- go vode in važne soli ter kisli- to Pa tekIa kot brez uma na tr2- ne, ki jih telo — kot znano — kJer Je njen soprog ravno imel potrebuje za svojo zgradbo in službo ter £a obvestila o straš-da se ohrani zdravo. Vegetar- ni nesreči, ki se je pripetila, janci pa mislijo glede uživanja je takoj obvestil rešilno sadja čisto napačno: jedo pre- P°staj°» nakar se J*e odpeljal na velike množine sadja in s tem kraJ nesreče rešilni avtomobil, preje škodujejo pravilnemu prebavijanju, kot pa koristijo. Sadja sploh ne smemo jesti e tem namenom, da bi se nasitili. Sadje je dobro, da poživi pre-snavijanje in osveži kri, ki je morda natrpana z nepotrebnimi odpadki, ne more pa nikdar služiti v to, da bi nam dajalo ener-jrr' _. . Q • K • gijo v izdatni meri. Dostikrat >e bila Pridna in nadarjena štu- »t ««• * ^ ko s™ Smrtna nesreča na Aleksandrovi cesti v Ljubljani. Družino tržnega nadzornika Vrtač-nika v Ljubljani je dne 1. junija zadel hud udarec, ki je zahteval življenje 20-letne hčerke Zore. Dne 1. junija ob 9. dopoldne je odšla gospa Josipina Vrtačnik z doma na Aleksandrovi cesti št. 16 na trg, doma pa je ostala sama hčerka Zora, dijakinja osmega razreda druge državne realne gimnazije. Pred odhodom je mati naročila hčerki, naj si skuha kavo ali jajčka, nakar ji je ta odvrnila, da si bo skuhala najbrže jajčka. Ko se je gospa ob 10 dopoldne vrnila, ji je takoj udaril nasproti vonj po plinu, hčerka pa je sedela sključena na tleh poleg plinskega štedilnika, iz katerega je uhajal plin. Na štedilniku je bila še posodica z vodo in z jajci, deklica pa, ki je bila že mrtva, je držala v rokah vžigafico. Mati je hitro zaprla plin in odprla okna, na- mo preje vprašati zdravnika— vsekakor pa le v malih količinah. Hrana. Če je prehrana važna za zdravega človeka, je tem važnejša za bolnika. Odreja v vsakem posameznem slučaju zdravnik. Vendar velja na splošno, da je treba a tečno hrano bolniku postreči. Seveda ni smeti bolnika siliti, da bi naenkrat veliko jedel. Dati mu je okrepčila pomalem, zato pa pogostem Reševalci so poskusili obuditi dekle z umetnim dihanjem k življenju, kar pa se jim ni posrečilo. Na lice mesta je prišla policijska komisija in zdrav-nim dr. Avramovič je moral žal ugotoviti, da je dekle že mrtvo. Mlada Zora bi imela 9. junija maturitetno izkušnjo. V šoli hana domalega za vsakega bol- se že popolnoma nasitili, na pri- nika na prvem mestu, mora biti res sveže, da je juha okusna in tečna; dodati ne smemo ne čebule ne drugih ostrih iišav in predno jo nesemo bolniku, moramo skrbno posneti vso mast. Težke dušene pečenke z omakami niso za bolnika, marveč le na hitro spečeno meso. Dobra jePtudi tenko narezana pusta gnjat. Prikuha naj se ne dela s prežganem; solata se okisa z limono, olje mora biti najboljše namizno. Izvrstno je razno kuhano sadje, ne preveč oslajeno. Pri tifuzu. škrlatinki in podobnih boleznih se je treba najstrožje držati zdravnikovih navodil glede prehrane; v teh slučajih je mleko glavno in skoraj edino, kar sme vživati bolnik, dokler bolezen ni premagana. Kaj pa duša? "Zdravje je dragoceno dobro," piše profesor Hilty, "in kdor ga ima, naj bo zanj hvaležen in naj ga skuša ohraniti čim dalje mogoče; toda tudi bolezen mora biti velika sreča, ka-tharsis — očiščenje in vstajenje k višemu pojmovanju življenja, kar bi v zdravih dneh ne bilo mogoče. Bolnik išče pomoči predvsem pri Bogu: Moj Meso mer 1)0 bogatem obedu. Ne smemo pa misliti, da smemo po vsaki jedi jesti sadje, tako je bolje, da ga po zelenjavi ne uživamo. Enako tudi ni srčno napako. Kakor je komisija ugotovila, sta samoumor ali tuja krivda mladenkine smrti izključena. Do smrtnega slučaja je prišlo najbrže radi tega, ker so Zoro napadle v trenutku, dobro, da ga jemo preveč. Mno- ko Je odprla plin, zopet boleči- go dobrega ni vedno dobro! Zmernost v vsem je prvi pogoj pametnega prehranjevanja. Suho sadje (jabolčni krhlji, suhe hruške in češplje) vsebuje seveda mnogo manj vode kot sveže in je torej redilneje. Glavna hranilna sestavina suhega sadja je sadni sladkor. Južno sadje, posebno dati j i, fige in banane imajo precejšno množino sladkorja. Tako sadje izgotovljen prepleskan kip 2a- ne v srcu, nakar se je onesvestila, pri čemer se je radi vdihavanja plina zadušila. Zora je bila mlajša hčerka Vrtačni-kovih. Smrtna nesreča. Iz Zaloga pri Cerkljah na Gorenjskem se poroča: Tukajšnji podobar in pozlatar Feliks Janežič je peljal v soboto 2. junija popoldne je torej za otroke, ki vedno žele sladkarij, veliko prikladnejše, kot raznovrstno pecivo, če o tem ne moremo z gotovostjo reči, da je neoporečno. -o- Stari znanec. ''O, vi ste pa že nas stari znanec," je nagovoril službojo-či policijski komisar aretiranca. "saj še ni dolgo, kar ste bili pri nas." "Ravpo prav, da sem zopet tu," je odvrnil mož, "mogoče so kakšna pisma zame tukaj?" 'ostne Matere božje na Visoko. Med potjo blizu Velesovega je pridrčal mimo avtomobil, katerega se je konj ustrašil in pre-! vrnil Janežič tako nesrečno, da mu je pretisnil voz drobov-. je in je po strašnih notranjih bolečinah — previden — na svojem domu umrl že drugo jutro. Rajni je bil v vsej tukajšnji in tudi daljni okolici znan kot vešč podobar, kar pričajo številna njegova dela v poljskih znamenjih pa tudi cerkvah; zlasti so se mu posrečila sveta razpela. Rod Janežičev — po- Katera država bo zmagala v dobarjev — vrši ta poklic že jubilejni kampanji? blizu par stoletij. OUR PAGE ST. JOE'S WIN TWO , On Sunday July 1st Wauke-gan travelled to South Chicago to play its first league game. This being the first game only, because the Joes have been rained out on three successive Sundays. But although having been idle for three weeks, the team lost no pep or formality whatever. In South Chicago, the team displayed a fine brand of ball. Joe Pustaver starred in this game, although he allowed ten hits, he was .in trouble but once. With the willow he fea tured, collecting four hits out of five trips to the plate and Moore collected three out of five trys. The team as a whole fielded brilliantly with only one miscue made. For South Chicago, E. Kucic the hurler shone, he pitched some fine baseball until the seventh, when he weakened and was sent to the showerS The team has been newly organized and they certainly have a fine peppy squad of players. With another year of baseball for them and then they may come out as a "Dark Horse," battling for the Midwest title. In the name of the teams and fans who made the trip to Chicago. I wish to thank the people of South Chicago, all of those who partook in making our stay enjoyable. Mostly the ladies who served and got the meal ready. Last but not least, the waitresses who were cour teous and made the evening pleasant for the boys. On the glorious Fourth of July Chicago K. S. K. J. were taken into camp by the score of 12 to 4. Although the game was official off due to wet grounds, the team came to Waukegan and played on a sog gy field. Although it was a slow diamond, both teams have handled themselves fine, each having made two errors. For the locals Ikovcic, the flashy thirdbaseman was the "fire works," by collecting four singles and a double in five trips to the plate. For the visitors, E. Bogolin, the hard hitting catcher did the "cracking" getting two singles and a double in four trips to the plate. With Waukegan leading 3 to 0 at the end of the fourth, everything looked bright for Drobnick, who was doing the pitching. But in the fifth inning Chicago started the fireworks, but that did not last long. The score at the end of the sixth was 6 to 3. Wauke-gan's performance in the seventh causing a great deal of damage. In this inning six hits, an error and two sacrifice hits scored six runs and put the game firmly on ice. Waukegan A. R. H. O. A. Moore, c ______ 5 2 3 5 1 Drobnick, lf__ 4 1 2 0 0 Ikovcic, 3b _ 5 1 2 2 0 F. Artac, cf __ 6 1 2 4 0 Chamernick, lb 4 1 0 12 0 Novak, ss__ 4 2 1 2 2 Opeka, 2b____ 3 0 0 2 2 Marinsek, 2b__ 1 1 1 0 0 J. Artac, rf___ 5 2 3 0 0 Pustaver, p 5 3 4 0 5 Totals _ 42 14 18 27 10 South Chicago A. R. H. O. A. Pobus, 3b___ 5 0 1 1 0 E. Kucic, p-cf _ 4 0 1 0 1 Prijatel, ss 4 2 1 2 4 Sebehar, 2-lb _ 3 0 2 3 4 J. Kucic, c___ 4 0 0 6 1 Primožič, rf _ 4 1 2 0 0 Luick, lf___ 4 1 2 1 0 Staresinic, cf-p 4 0 1 4 1 Vujcic, lb__ 2 0 0 8 1 Williss, 2b _ 2 0 0 2 1 Totals - 10 27 12 THANKS BRIDGEPORT Through the medium of these few lines I want to thank the Bridgeport people in behalf of myself and the mem bers of the Presidents' basebal team for the wonderful and sociable time that was shown us on our trip July the 8th. want to thank especially Mr Anton Hochevar for his untiring efforts to make us as comfortable as possible. I also want to thank everyone in gen eral who so graciously received us and made our stay a most pleasant and unforgetable one So once again I say "Thank you heartily Bridgeport!" Anthony J. Grdina, Manager Presidents MID-WEST LEAGUE Schedule for Sunday July 15th South Chicago (open) Joliet at Chicago. Milwaukee at Waukegan. Names and Addresses of Managers of Mid-West League: Waukegan St. Joe's, Mike Opeka, 26 — 10th St., North Chicago, 111. St. Stephens, Chicago, 111. Joseph Verbiscar, 8604 South Loom is St., Chicago, 111. Joliet. K. S. K. J., John Ma-cak, 209 Ruby St., Joliet, 111. St. Florians, South Chicago, 111., Ed. Sebahar, 9749 Avenue "H," South Chicago, III Milwaukee, John Podlesnik, 367 — 54th Ave., Milwaukee, Wis. Schedule for Sunday July 15th Eastern League. Bridgeport at Pittsburgh. Nottingham at Beaver Falls. Lorain at Barberton. Collinwood at Cleveland. Results Sunday July 8th: Cleveland, 5; Bridgeport, 0. Lorain, 7; Pittsburgh, 2. Barberton, 9; Nottingham, 0. Collinwood, 15; Beaver Falls, 1. Two-base hits — Drobnick, J Artac, Staresinic. Three-base hit—F. Artac. Sacrifices— E Sebehar, Moore, Marinsek. Double play—Moore to Chamemik. Base on balls—Off E. Kucic, 2: }fF Staresinic, 2. Struck out— By E. Kucic, 5; by Staresinic, 1; by Pustaver, 5. Waukegan Moore, lf-c Ikovcic, 3b F. Artac, cf _____ Chamernick. lb Novak, ss ______ J. Artac, rf _____ Merlock, c _____ Marinsek, 2b Totals Chicago H. Baskovec, 2b 5 Koscak, ss ______ 2 Bogolin, c ........ 4 Kremesec, lb 3 Zabkar, If ________ 2 Vrerbiscar, If ___3 J. Baskovec, 3b 4 Korenchan, cf _ 5 Mladic, rf ________ 2 A. R. H. O. A. 4 3 1 2 0 5 2 5 0 4 5 2 5 0 4 5 1 3 2 0 5 3 3 15 0 3 0 2 0 2 4 0 2 1 0 2 0 0 3 2 2 1 2 0 1 5 1 1 2 1 Smyth, p Prah, p 1 38 12 19 27 13 A. R. H. O. A. 0 12 0 0 0 14 13 3 0 1 0 12 0 0 0 10 110 0 $10 1 0 13 0 10 0 0 2 0 0 2 1 1 0 0 0 0 00080416—14 00 4 Totals _______33 4 7 24 6 Waukegan 01202160 *—12 Chicago „0 00030010— 4 Errors—Novak. Merlock, H. 3askovec, Zabkar. Two-base ?its—Ikovcic, Chamernick, H. Baskovec, Bogolin. Three-base hits—Chamernick, F. Artac. Sacrifices—Drobnick, 2; Novak J. Artac, Merlock. Bogolin, Kremesec. Stolen bases-*-Mar-nsek, Moore. Base on balls— Off Smith, 1; off Drobnick, 6; )ff Pustaver, 1. Struck out— 3y Smyth, 1; by Prah, 2; by Drobnick, !; by Pustaver, 2. Roda Roda: Soba v Košutovi Kar bom sedajle povedal ni moje, temveč Franca Molnarja Ce bo skušal tajiti, bom odgovoril takole: "Oj, oj, gospod Molnar! Ali se res več ne spominjate? Jeseni leta 1914? Ko ste prišli k nam v vojni tiskovni stan? — Midva in vaš prijatelj Fekete smo se odpeljali v Przemysl. Med potjo, v Sanoku smo obtičali v blatu. Bilo je proti večeru in lilo je kot iz škafa. Polovico Sanoka je bilo pogorišče, ostanek pa je bil prenapolnjen s četami. Star, utrujen, razburjen nadporočnik na sta-cijskem poveljstvu je zarenčal: " 'Gospodje, samo eno stanovanje imam za vas, in to je mrtvašnica bolnice za kolero obolelih. Ta je slučajno prazna. Nočete? Ali se bojite kolere? To dobite povsodi preje nego tam — mrtvašnica je vsaj desinficirana.' "Ali se še spominjate, gospod Molnar, kako smo blodili celo uro okoli? Stokrat sva bila zavrnjena, dokler nisva slednjič, tresoča se od mraza, prenočila v mrtvašnici. Se vesela sva bila, da sva bila spričo strašnega naliva pod varno streho. Postelji sta nam bili dve nosilnici. Temo nama je razsvetljeval košček sveče. Mogoče je bila sveča celo blagoslovljena. Zdelo se nama je, da morava strahotnost okolice s čimerkoli paralizirati. Piti morava in govoriti morava. Polukali ste svojo steklenico do dna nato pa vzkliknili: "Dobro, sedaj imam dovolj fantazije, da si lahko domišlju-jem, da ložirava v hotelu Hun-garia." Toda vraga — kje pa je ostal Fekete, najin tolsti tovariš Fekete? "Stavim," ste dejali, "da si je našla zvita buča stanovanje — lepo zračno sobo — kot takrat v Košutovi ulici." Ko sem vas vprašujoče pogledal, ste nadaljevali: "Roda. vi ne poznate te do godivščine ? Je precej komična stvar. Morate jo napisati.'' "Zakaj tega ne stori Franc Molnar?" Nemogoče. Fekete bi me raztrgal na kose." Bo tudi mene . . ." Na tem mi prvič ni tolike ležeče — drugič pa bi bilo dobro predvsem ugotoviti, če je Fekete močnejši od vas." Dobro," sem odvrnil, "skušal se bom braniti. Povejte!" Ce pa navedete mene kot vir, bom tajil." Fekete je prišel torej z Alp v Pešto — siromašne j ši kot kdaj, s srcem, polnim čuvstev ter je iskal meblovano sobo, da bi izlil svoja čuvstva v miru na papir. Iskal vse dopoldne od osmih do ene v notranjem mestu; vse mu je bilo predrago. Popoldne je dirkal po drugem okraju: Izpod štirideset kron ni bilo ničesar dobiti. Fekete pa je bil vstavil v svoj proračun za sobe samo trideset kron. Vračaj od se proti domu pa je zagledal nenadoma v Košutovi ulici tablico: "Zelo elegantna soba, zelo cenena." "Hola, to utegne biti nekaj zame." in dasi silno utrujen, je dirkal gori do zadnjega nadstropja, da bi potolažil s tem zadnjim poizkusom svojo varčno vest. Če se mu še tu ne posreči, mora v svojem obupu budžet prevrniti ter si iskati drug poklic. Kratek pogled v sobo, in Fekete se je obrnil. Saj s* je mis-il: zastori, tapete, postelja iz medenine, mehke zofe — ne, tako elegantno pesnik ne more stanovati. Komaj slišno je vprašal: "Koliko?" S tihim glasom je odgovorila gospodinja. 'Petnajst kron na mesec." Ker je za hip onemel, je nadaljevala: "S postrežbo. — Častiti gospod, čemu bi vas skušala pre* motiti? Saj bi itak tekom par minut vse opazili. . . Rajši sem odkrita: Ta soba ima veliko hibo. Imamo otročiča, bolnega na pljučih. Naš zdravnik mu je ordiniral kozje mleko Zato smo kupili kozo. Nastanili smo jo v sosedni sobi. Vča-si mekeče . . . Zvečer ... Pozno zvečer . . . Zjutraj . . . Zelo zarana .... To se pravi: ponori . . . Tudi podnevi , . . Cujte!" Mekekekek! "Najemnik za najemnikom nas je zato zapustil, ne da bi odpovedal." Gospa je padla debelušnemu gospodu okoli vratu ter ga jela rotiti: "Toda vi — kaj ne da? — Vi se boste temu privadili. Zatrjujem vam, vi se boste privadili. Midva, moj mož 'in jaz je niti ne slišiva več. Tako koristna živalca je. In njeno dobro mleko! In bolno dete. Elegantna soba. Samo petnajst — samo petnajst — pravim? — samo dvanajst kron — s postrežbo vred. Dobro: Tudi kurjava naj bo v tem vračunjena. Ah, ostanite!" Ostal je. Bil je od iskanja in dirkanja po stopnicah tako utrujen, da bi bil ostal tudi v peklu. Jel je pisati lirično pesem . . Mekekekek! "Ne," je dejal, "ne gre. Razpoloženje je pokvarjeno." — Zmečkal je papir, ga vrgel v lepo, s plišem preoblečeno košaro ter jel pisati razburjen balado . . . Mekekekek! "To gre še manj," je zamr-nral fekete ter vrgel tudi balado v koš. Legel je spat. Meketanje koze ga je zbudilo. Koza ga je motila celo v sanjah. Zjutraj po neprijetni noči — ne, pozno dopoldne — spal je še kot ubit — ga je zbudilo rožljanje bogato obložene tase s čajem. Ves zmešan je planil pokonci. "Zajtrk je tudi vračunan," je dejala gospodinja plaho . . . "Upam. da vas koza ni preveč motila. Mimi je začela danes že ob jutranjem svitu . . ." "Mimi?" je vprašal, "Mimi?" "No, da, saj veste . . ." Mekekekek! "A tako . . . Ničesar nisem slišal." "No, vidite. Moj mož in jaz je tudi ne slišiva več. Upam, da vam bo čaj ugajal! Ali imate k čaju rajši gnjat ali jajca?" "Sttfela," si je mislil Fekete ter je žrl in pil, "filozof premaga lahko tudi zobobol — če pa tudi ne: Cervantes je v ječi pesnil — jaz pa pokažem sve tu, da me bedasta koza . . ." Mekekekek! ". . . . bedasto živinče ne more spraviti iz ravnotežja." — "Mekekekek!" jo je jel oponašati in — pesniti. "Mekekekek!" ji je zaklical porogljivo, potem ko si je bi) izpisal dušo iz telesa. Koza je odgovorila. Razvil se je prav čeden duet. Dvanajsti dan — koval je ravno ritornel — je skočil nenadoma vznemirjen z zofe. Kaj e vendar to? Kaj mu je danes? Nekdo je potrkal na vrata. — 'Naprej!" Vstopila je gospodinja z objokanimi očmi. "Gotovo ste že opazili, gospod Fekete . . . nesrečo, ki nas je zadela . . •." "Kaj pa, zaboga?" Gospodinja komaj slišno: "Mimi je preminula. Mrtva je. Oh, oh, to je velika nesreča za nas." Fekete je planil pokonci ter prekrižal v skrbeh roke. "To je tudi zame nesreča, draga gospa." (Prepričan je bil ■lamreč, da mu bo odpovedala ?edaj stanovanje.) "Tako sem se bil že privadil . . ." "Mekekekek! je zakričala — zvrnila se je ter pomolila vse The North American Banking & Savings Company Edina Slovenska Banka v Cleveland*! TA BANKA JE VAIA BANKA Donar aaloien toka) Vam da postsaoto SAMOSTOJNI; DokUr jo siloiaa pri Vam vloga vodno tO«. URADNE UUi Ob Uinlldk ad I. d« t t «obo«o od 9. do «. ia aro-E«r od 6. do 8- ▼ arodo od I. do IS. Z« denarno po-iiljato? od S. do S. pri ~ Trstih. SORODNIKOM IN ZNANCEM od časa do čata gotovo podil)»t« do-nar v Stari kraj; To delo izvršimo Vmm točno in canoaljito GLAVNI USAD: 6131 St Clair Arm. COLLINWOODSKA PODRUŽNICA: 15601 Waterloo Rd. | KauiiHiiiuiiiiBiiHiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiitiiiiiBaiiiuiiniata9 štiri od sebe." "Kako je še zakričala, draga gospa? Prosim, ponovite! Manjka mi že vse dopoldne." "Oj, oj, o j in kako manjka našemu bolnemu detetu. Otro čiček je imel Mimi tako rad Sedaj jo kliče, se razburja in to mu povzroča vročico. Ne smemo mu niti povedati, da je Mimi preminula — dete bi neprestano jokalo. Vsa obupana sem — tudi moj mož je ves obupan, moj mož in jaz, oba sva obupana. O vsem mogočem sva že razmišljala — a^ izhoda ne najdeva. Dete je neutolažljivo. — Oh, oh, oh, dragi gospod Fekete! Samo vi bi nam lahko pomagali. Ali smem govoriti?" "Govorite!" "Ljubi, dragi, dobri, nadvse dobri gospod Fekete! Meke-tajte vi!" "Kaj naj storim?" "Zamekejtajte samo enkrat — vi znate tako dobro — da se bo dete pomirilo!" Mekekekek! Kako sem vam hvaležna! Cujte — dete je utihnilo, zadovoljno je. Oh, ot, oh, vsa sem obupana. Dragi, predragi gospod Fekete, storite nam uslugo! Moj mož in jaz — ne zamerite, dragi gospod Fekete — vam znižava od srca rada najemnino še za pet kron, če bi hoteli biti tako prijazni, da bi včasih . . ." "Včasih . . ." " . . .meketali. Oh, oh, bodite tako prijazni! Saj ni treba neprestano meketati — samo kadar imate ravno čas — enkrat, dvakrat vsak četrt ure." Fekete je ostal. In meketal. Meketaje je napisal svoj debeli zvezek pesmi v Košutovi ulici. Ko se je zaročil, je bilo njegovo meketanje njegovi nevesti sprva v zabavo; pozneje pa se ga je jela sramovati in za-rdevati, čim je zameketal. Ko sta se poročila, je rabila mesece, da ga je odvadila vsaj od meketanja na javnih krajih. Doma v intimnem krogu mekeče še danes. Spremenljivo vreme. Anglež in Amerikanec, dva trgovska potnika, sta se sešla v vlaku. Pričela sta o vremenu Anglež je rekel, da bi na Angleškem bilo sicer prav prijetno, če bi ne bilo večkrat prav hitre vremenske spremembe Dostikrat se dogodi, da gre človek zjutraj od doma v lahki poletni obleki, popoldne bi pc Jmsko suknjo potreboval." "To ni nič," pravi nato Amerikanec, "moja dva prijatelja Fiks in Foks, sta se nekoč pomenkovala na ulici. Bilo je okoli 30 sentimetrov snega. Med razgovorom pa sta se skregala in Fiks je pograbil kepe snega, da bi jo vrgel v Foksa. V trenutku, ko je kepa že frčala po zraku, se je vreme nenadoma preobrnilo ter nastalo vroče poletje in mesto da bi Foksa zadela kepa snega, ga je oparil- krop." Zelja. j "Moja žena je čudna. Oni dan sem ji nekaj rekel in od takrat ne govori z menoj." "O prijatelj, ali se ne moreš spomniti, kaj si ji rekel? Jaz >i svoji rad isto povedal." Iz otroSkih ust. Mati je vprašala sinka: "Tin-5ek, povej, katerega imaš najrajši?" "Mamo," je Odgovoril otrok. "In potem?" "Sestrico." "In potem?" Teto." "Kedaj pa jaz pridem?" se je oglasil oče izza peči. "O polnoči, ali pa ob dveh zjutraj," se je glasil Tinčkov odgovor. J^WS NAZNANILO IN ZAHVALA. Narnanjam vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 20. junija t. 1. ob 3. uri popoldne za vedno v Gospodu zaspala naša nad vse ljubljena mati Frances Slabe Pokojna je bila rojena dne 4. oktobra 1854 na Vrhniki v Jugoslaviji. Na tem mestu se srčno zahvaljujemo za krasne vence in cvetlice, katere ste ji darovali. Zahvaiimo se vsem tistim, kateri ste bili nam v pomoč pri njenem mrtvaškem odru. Zahvalimo se vsem tistim, kateri tte jo obiskali in vsem tistim, kateri ste jo nosili. Zahvalimo se vsem, kateri ste dali avtomobile brezplačno na razpolago. Torej še enkrat srčna hvala vsem skupaj ker ste jo v tako velikem številu spremili na pokopališče. Pogreb se je vršil dne 23. junija. Pokojna zapušča 4 hčere, 1 sina, 25 vnukov in 3 pravr.uke, vsi v Ameriki. Počivaj v miru naša draga mati in lahka naj Ti bo ameriška gruda! ANA STRAŽIŠAR, hči, v imenu ostalih žalujočih. Waukegan, III. 6. julija 1928. NAZNANILO IN ZAHVAL*. S tužnim srcem izrekam na tem mestu prisrčno zahvalo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za vso izkazano zadnjo čast in postrežbo ob času smrti mojega nepozabnega moža, oziroma brata Anton Papič-a Rojen leta 1881 v vasi Krmačini pri Metliki, umrl dne 14. junija t. 1. na svojem domu vsled srčne bolerni v starosti 47 let V prvi vrsti se iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so ga prišli kropit na mrtvaškem odru in vsem, ki so se vdeležili pogreba. Posebno lepo zahvalo smo dolžni č. g. župniku Rev. A. G. Bratina za slovesno sv. mašo zadušnico in za nad vse ganljive cerkvcne obrede ob asistenci dveh drugih duhovnikov. — Vsem mnogoštevilnim darovalcem za cvetlice in sv. maše, ki jih vsled velikega števila ne moremo z imeni objaviti, tem izrekamo najlepšo zahvalo. Prav srčno zahvalo izrekamo dr. sv. Alojzija št. 42 KSKJ., ki je stražilo krsto pokojnega po dnevu in po noči in ga polnoštevilno spremilo do groba z društv. zastavami. Najlepša zahvala tudi vsem onim, ki ste dali svoje avtomobile pri sprevodu, v tako velikem številu. Hvala tudi Mr. John M. Težaku, ki je uvrstil avtomobile v teh naših težkih urah. Se enkrat: Bodi vam vsem skupaj izrečena najlepša zahvala, naj vam Bog povrne vse kar ste storili za nas! Spodaj podpisani prijatelji Ti kličejo: Z doline solz oj blaga duša Te angel} peljal je od tod. Naj mirna Ti bo lahka zemlja, in delež bodi Tvoj Gospod! Imeli vsi smo Tebe radi; v spominu Te ohranimo, vsi čakujoči v sladki nadi: Da zopet skup se snidemo! Žalujoči ostali: MARIJA PAPIČ, soproga, JOHN, MARKO, JOSEPH in MATIJA PAPIČ bratie Steelton, Pa. 6. julija 1928. 1 UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIII||||||||||I|||||||||||||,|||,||||||||||||||!|U||||||| lllltlllll K. S. K. J. Društvom: Kadar naročate zastave, regalije E in drugo, pazite na moje ime in = naslov, če hočete dobiti najboljte r blago za najnižje cene. s Načrti In vzorci ZASTONJ! F. KERŽE, 1142 Dalla« Rd. N. E. CLEVELAND, O. n>crn m MH. 1foniimii«mMnwHmi«itiimi»im........... v .r ® PAGE Edited bf Stenfry P. Addr«« #217 St. Clotr At;«., Cleveland, O. BRIDGEPORT; NOTTINGHAM, GAME QOES 19 FRAMES One of the toughest fought games in the K. S. K. J. league was registered on the Fourth of July when the Bridgeport-ers locked horns with the Nottingham Falcons. "Locked horns" is a vivid description of the tussle as the lads battled for 19 innings over a period of 4Vi hours. Thb game is the longest on record for a sandlot fray this season. Both teams played double headers on that day for a total of 28 innings for two games. That is real K. S. K. J. endur-ance. Altho Nottingham registered 15 hits to the downstaters 12 they were unable to push over the needed tally. The final count stood 7 to 5. Bridgeport taking the long end. Wagner performed well for the Falcons, allowing but 8 hits in 15 frames, while Skufca wa? tapped for 4 in 4 innings. Bo-dol, Greecher and Selenski did the slab work for Bridgeport. Bridgeport A. R. H. O. A. Simoncic, If _____ 9 0 0 5 C Kubinski, ss _._ 8 2 2 3 2 Kovach, 3b ______ 9 2 2 4 6 Debelko, 2b___7 1 2 4 3 Demate, c _____9 0 1 15 1 Bosnok, cf ______ 9 0 12 0 Selenski. lb-p „80135 Burke, rf-lb „7 1 1 18 0 Bodol, p_____11110 Gricher, p ....... 2 0 0 1 1 Legone, rf _______ 5 X) 1 1 0 Totals 74 7 12 57 19 Nottingham A. R. H. O. A Mestek, rf_____9 12 5 0 Durk, cf____9 12 5 0 Young, ss____ 8 0 0 3.4 Pekol, c _________ 9 1 6 15 2 Mocilnikar, lb _ 7 1 2 21 0 F. Skufca, 2b _ 8 1 1 3 5 Klun, 3b ______7 0 13 5 A. Skufca, lf-p 8 0 0 2 0 Wagner, p-lf ___ 8 0 1 0 8 Totals .......73 5 15 57 24 Bridgeport:— 010 002 101 000 000 000 2—7 Notingham:— 000 200 300 000 000 000 0—2 Errors—Kovach, 2; Selenski, Burke, Dutk, Young, 2; F. Skufca. Klun. Two-base hits— Debelko. Pekol, 2; Legone, Young, F. Skufca. Three-base hits—Kovach, Demate, Bodol, Mocilnikar. Stolen base— Mo-cilnikar. Sacrifice — Demate. Struck out—By Greecher, 4; by Bodol, 2; by Selenski. 8; by Wagner, 11; by Skufca, 3. Hits —Off Wagner 8 in 15 innings; off Skufca 4 in 4 innings; off Greecher 4 in 6 innings; off Bodol 3 in 1 inning; off Selenski 8 in 12 innings. Hit bjf pitcher —By Greecher, 1; by Bodol, 1? by Selenski, 1; by Wagner, 1. Winning pitcher — Selenski. loosing pitcher—Skufca. Umpires—Bogg and Bunker. It is easy to pardon one's own faults, which may be considered fortunate, since they are so many. There are esveral golf courses in the country designed especially for women. The "Rubayat" of Omar Khayyati is the smallest vol-umn in the British Museum; it is only 166 thousands of an inch across and six hundreds of Bridgeport in Rout. "Smiling" Eddie Holds Foes At Rat. "VENI, VIDI, Via." The Cleveland Presidents must borrow from the Classics and paraphrase Ceasar'8 own words on his return from Gaul after a most successful campaign. This was the Presidents' first trip to the scenic rolling country of our frienda at Bridgeport. The day was extremely hot, and as the sun, so Eddie shone. Kyanko and Bosnok were the only foes to gather more than one hit. The rest of the opposition were as clay in the skillful hands of the sculptor. The team played wonderful ball behind Fabian, not an error was registered against them. In time of need runs were scored, and a few were also miscarried. Bodel lasted but four innings, when he was driven to the showers under an avalanche of hits by the lustily ringing bats of the Presidents It was Burke's pleasure to offer his slants, but for two innings when he also sought refuge via the "Yank me" route. Greecher seemed to baffle the Presf-dents the ttiree innings in which he twirled, holding the Clevelanders to one hit. Fabian, besides hurling a fine brano Df ball also collected three hits. Novak poled one into the right :enter field and gave the pill a ducking by this lusty swat, however, a drive by this batsman was by much a longer one but it hit a parked car and enabled the fielder to hold Tony to only to two bases. Krainz and Krajc played a stellar game at their positions at one time negotiating a double killing. A peg from center field nailed a runner at home, speaking well for the heaving proclivities of one arm owned by "Ty" Grdina. For the losers Dematte played a stellar game behind the plate, while Selenski divided the honors on the field with Kovach and Kubinski. The game was climaxed by a beautifully executed double play. Cleveland A. R. H. O. A. Lenarsic, rf ___3 0 1 1 1 Grdina, cf _______ 6 110 1 Krajc, ss ______5 12 3 5 Krainz, 2b____4 0 14 5 Perko, If ______ 3 0 0 0 0 Zalokar, If _ 1 0 0 0 0 Novak. 3b _______ 5 2 3 0 1 Mihelich, c ____5 1' 2 5 2 Surtz, lb _____ 4 0 2 14 0 Fabian, p __________4 0 3 0 4 Lorain beat Pittsburgh. The SS. Cyril and Methodius defeated the strong Pittsburgh nine at Pittsburgh, Sunday July 8th, to the tune of 7 to 2 in a K. S. K. J. League tilt. Jakopin, twirler for SS. Cyril and Methodious kept the Pittsburgh batsmen at his mercy, allowing only four well scattered hits, while his teammates collected 14 bingles. S. Cerne and Ambrozic featured the game, each getting three hits. F. Cerne poled out a homer. Lorain A. R. H. O. A. F. Jukopin, 3b 5 0 2 2 2 Kosten, ss _____4 12 2 3 Tomsic, lb___5 0 18 0 Vidrich, If ____ 2 0 0 0 0 Omahen, If ____ 2 0 0 2 0 Ambrozic, cf _ 4 3 3 2 1 M. Cerne, 2b 3 2 2 2 3 J. Tomazic, rf _ 2 0 1 0 0 Bogulla, rf_____110 10 S. Cerne, c______ 4 0 3 7 0 A. Jakopin, p .. 4 0 0 1 2 Totals 3« 7 14 27 11 Pittsburgh A. R. H. O. A. Stutick, ss .. ___4 0 1 2 2 Shelick, rf . 4 1 0 0 0 Pavlakovich, cf 3 0 0 3 1 Butala, c _ _____ 3 0 0 7 0 Popp, lb__ __4 1 0 8 0 Zivic, 3b 4 0 0 3 2 Lackner, If ___4 0 1 2 0 Balkovic. 2b __ 3 0 0 2 3 Sumic, 2b _ ____' 1 0 0 0 0 Antlogar, p 3 0 2 0 3 Totals____33 2 4 27 11 Lorain _______0 2 0 2 0 2 0 1 0—7 Pittsburgh .10000010 0—2 Errors—F. Jakopin, Stukich, Zivic, Balkovic, 2. Two-base hits—Kosten, S. Cerne, Antlo-gar. Three-base hit—S. Cerne. Home run—M. Cerne. Double plays—Kosten. M. Cerne tc Tomsic; Ambrozic to M. Cerne Sacrifices—M. Cerne, Kosten Base on balls—Off Jakopin, 2; off Antlogar, 1. Struck out— By Jakopin, 7; by Antlogar, 7. 4 KSKJ SHUT OUT The K. S. K. J. Athletic Club of Forest City, Pa., travelled to Simpson Sunday July 1st and tangled horns with the league leading Simpson A. C. John Swegle, field manager, decided to give some of our promising rookies a try out and let most of the regulars sit on the bench for the afternoon. Kamin, who is our regular second baseman, and a hitting fiend, was in the box and held' the Simpson boys to eight hits. Our boys managed to collect but six hits and that was one of the reasons the boys do not come across with a win. The three errors also caused two runs. However, Manager Swegle Was very much pleased with the work of the rookies and it is quite probable that some of the regulars will have to step on it if they wish to play with the regulars. With only one more game to be played in the first half, the worse we can do is to finish in third place. The boys are already wondering where we will put the cup at the end of the season which proves that they are confident that K. S. K. J will come out on top. Simpson A. S. A. R. H. O. A Totals__ Bridgeport Kyanko, rf-lf Kubinski, ss _ Kovach, 3b__ Debelko, 2b __ Dematte, c — Bosnok, cf _ Burke, lf-p Greecher, p Selenski, lb Bodel, p Simoncic, rf .40 5 15 27 19 A. R. H. O. A. . 4 0 2 0 0 - 4 0 0 2 2 . 4 0 1 2 5 _ 4 0 0 1 4 _ 3 0 0 10 0 _ 3 0 2 0 0 _ 1 0 0 0 0 ..1 0 0 0 1 _ 3 0 1 10 0 . 0 0 0 2 2 _ 2 0 0 0 0 SPORTS AND PRESIDENTS Next Sunday the lovers of the national pastime will have an opportunity to witness two rivals clash on the baseball field. This battle wil bear more or less the nature of avengement on the part of the Presidents. It was the Sports who in the verbiage of slang "put the skids under the Presidents" earlier in the season. The Cabinetmen therefore are about to wreak their vengeance next Sunday on a team which disastrously "bit the dirt" July 4th under the lash and sting of Bridgeport. So come out all you fans and rooters, to Moose Field, Waterloo Rd. at E. 178th St. Sunday afternoon Viniski, ss 4 0 2 0 4 Zelenak, 3b ... 4 0 0 2 3 Prado, If__ 4 1 0 1 0 J. Rupp, 2b _ 4 o' r 5 2 Malko, C|_____ .1 4 1 i 5 2 J. Rupp. cf __ ... 4 0 i 0 C Stergis, lb „ 4 0 2 13 0 Thorton, rf 1.. ... 3 1 1 1 0 Markavage, p _ 3 0 0 0 4 Totals ____ 34 3 8 27 15 K. S. K. J. A. R. H. O. A. Poshka, rf 4 0 1 2 0 Bucinelli l-2b _ 3 0 0 6 0 Dutchman, cf _ 3 0 1 2 0 Swegle, lb 3 0 1 8 0 Beautz, ss___ 3 0 1 0 6 Grablaetz, lf-2b 2 0 0 0 0 Bokal, 3b ... 4 0 1 0 2 Horvatine. c . ... 3 0" 0 2 0 Kamin, p _____ 3 0 0 1 3 Turchic, If _. ... 1 0 0 1 0 Piškur, cf 1 0 1 2 0 Totals 34 0 6 24 11 Easy for Bridgeport. The St. Joseph Sports of Col-linwood played loosely game and handed the game to Bridgeport by the score of 12 to 3. Although Lefty Vidmar pitched good game, but his teammates wobbled too often. Bridgeport A. R. H. O. A. Kyanko, rf . 2 1 1 0 0 Legone, rf ... __ 4 0 0 1 0 Kubinski, ss _ 4 1 0 2 4 Kovach, 3b _ __ 4 1 2 3 4 Debelko, 2b _ __ 4 1 0 2 0 Demate, c __ __ 5 1 2 5 0 Bosnok, cf .. __ 5 1 1 0 0 Simoncic, If . 4 2 2 0 0 Selenski, lb __ 4 1 0 11 0 Burke, p ____ __ 5 3 3 0 2 Totals ...37 12 11 27 11 Collinwood A. R. H. O. A. Godic, rf ____ _.. 4 1 0 2 0 Kolenc, If___ _„ 4 1 1 3 1 Klisuric, ss . _.. 3 0 0 3 2 Valentine, c _ 4 0 0 5 0 Velkovar, cf _ 4 1 1 0 0 Kadunc, 3b . „ 4 0 1 0 0 Zallar, lb___ _ 2 0 1 10 0 Relic, 2b 2 0 0 3 3 Baltus, 2b __ 2 0 0 1 1 Vidmar, p ___ .._ 2 0 0 0 0 Fink, p . 2 0 0 0 0 Totals __ —33 3 4 27 7 Bridgeport 12027000 0—12 Colinwood .0 10020000— 3 Errors — Kovach, Selenski, Kolenc, Klisuric, 2; Kadunc, Zaller, 2; Relic, 2; Vidmar. Two-base hits—Kyanko, Kovach, VelkoVar.' Sacrifices— Kovach, Relic. Double play— Velkovar, Relic to Zallar. Base on Balls—Off Burke, 4; off Vidmar, 4; off Fink, 3. Struck out —By Burke, 5; by Vidmar, 5. Hits—Off Vidmar, 6 in 5 innings; off Fink 6 in 4 innings. Losing pitcher—Vidmar. Umpires—Boog and Bunker. Time —2:20. Totals ______29 0 6 27 14 Cleveland .,01002020 0—5 Errors — Kubinski, Bodel. Two-base hits—Kyanko, Bosnok, Novak, Krainz. Home run —Novak. Sacrifices—Krajc, Novak. Surtz, Fabian. Stolen bases—Novak, ,Krainz, Krajc, Surtz, Fabian, Lenarsic. Left Since the year 1890, at which time the Federal Government assumed control of immigration at the Fort of New York, a total of 17,724,671 aliens have entered this country through the New York gateway. on bases-Cleveland, 10; Bridgeport, 3. Double plays—Lenarsic to Surtz; Krajc, Krainz to Surtz. Base on balls—Off Fabian. 2; off Bodel, 2. Struck out —By Fabian, 4; by Bodel, 3 j by Burke, 2; by Greecher, 3. Hith by pitcher—By Bodel, Fabian; by Greeche—Lenarsic, 2; Zalokar. Umpires— Ham-ill, Wheeling; Rasch, Cleveland. Simpson -___0 10 0 1 10 0 ♦—3 Errors—Swegle, Bokal, 2. Two-base hit—F. Rupp. Sacrifice—Bucenelli. Base on balls —Off Markavage, 3; off Kamin. 1. Struck out—By Markavage, 4; by Kamin, 1. Stolen base? —Beautz, 2; Viniski, F. Rupp. Balk—Kamin. Umpire—Stev-ers. Time: 2:10. WEE-BOOST / Mellow strains of a dreamy waltz, the rhythmic shuffle of dancers, moan of a gentle summer breeze through the trees, the ripple of a drowsy brook, a full moon casting its silver beams, deepening shadows. No, this is not a page from a modern novel. It's just a scene that will greet you at the BOOSTER'S JULY NIGHT Saturday night July 28th. Keep that date open, take HER along. Boosters the next meeting will be Wednesday evening July 18th at 8 o'clock at the St. Clair Bath House. Abig surprise is in store for all. Do not fail to attend. Committee. Collin wood Beat Pittsburgh. After loosing the morning game July 4th, Coll in wood easily defeated Pittsburgh by the score of 13 to 3. Lefty Vidmar pitched great ball and his teammates played brilliantly behind him. Collinwood A. R. H. O. A. Godic. rf __________ 3 0 0 0 0 Baltus, rf ______ 10 0 Kolenc, If _______ 5 0 0 VV. Klisurich, 2b 3 Mihelic, 2b ____1 Velkovar, cf ___3 T. Klisurich, cf 1 Valentine, c ___3 Zallar, ss _________ 4 Kadunc, 3b _____ 3 1 0 1 0 1 2 0 0 1 C 0 0 2 12 0 2 4 3 0 2 1 Relic, 3b _______ 1 0 0 0 0 Omerza, lb _____ 3 10 5 0 Vidmar, p _______ 3 12 0 2 Totals___..34 13 11 27 8 Pittsburgh A. R. H. 0. A. Stuckish, ss — 4 1 1 3 3 Bhelick,' rf_____2 0 110 Buttella, c_____ 4 0 0 2 0 Pavlakovich, cf 4 0 1 2 0 Popp, lb ______ 4 0 0 12 0 Zivic, 3b ________ 4 0 111 Panloh, 2b ____ 4 0 0 1 3 Lackner, If _____ 4 112 0 Sumic, p ......— 0 0 0 0 2 Mader, p _______ 0 0 0 0 0 Antlogar, p — 2 110 3 Totals 32 3 6 24 12 Collinwood 0 1 1 16 2 2 0 *—13 Pitsburgh .. .0 0 0 0 10 2 0 0— 8 Errors—Pavlakovich, Popp, 2; Zivic, 2; Omerza. Two-base hits^Shelick, Zivic. Home run —Vidmar. Stolen bases—Vel-kover, 2; W. Klisuric, 3; Valentine. Base on balls—Off Vid- WHAT HO!! Clevelanders Will Have Boost Night. What Ho!! Not a pirate yell, but just a password to a good time. The Wee-Boost Social Club of Cleveland will start its list of entertainments on July 28th when it will offer a "Boost Night" program on Mervar'? farm. The recently organized club has at present an enrollment of about 80 lively members and the list is continuing to increase. A peppy crowd in a picturesque setting — July 28th, that is on a Saturday night. There will be refreshments and dancing — plus your smile and disposition we should all have a good time. Tickets 50 cent? per person. You have a choice of three routes to the picnic grounds. From Public Square: Drive out Broadway to E. 71st St., to Canal Rd., to Dunham Rd., to foot of the hill where you will see the "Mervar" sign. From the East Side: Broadway to Warner Rd. cross Warner bridge (at Broadway), turn right on Dunham to foot of hill where you see the "Mervar" sign. From the Heights: Driving from the Heights, drive south on Lee Rd. to Libby Rd. (Maple ; Heights), turn to right, cross Broadway, drive over bridge on Dunham Rd., then straight thru to the foot of hill where you will see the "Mervar" sign. From Lakewood or West Side: From Lakewood and other part of the West Side: Drive out West 25th St. tc Broadview Rd. to Schaaf Rd.. to Canal Rd., to Dunham Rd., to foot of hill where you will see the "Mervar" sign. MANAGERS OF THE EASTERN K. S. K J. BASEBALL TEAM Mr. Anton Hochevar, R. F. D. 2, Box 31, Bridgeport, Ohio., St. Barbara No. 23. Mr. Anthony J. Grdina, 1053 E. 62nd St., Cleveland, Ohio, St. Vitus Presidents, No. 25, Cleveland, O. Mr. John Golobic Jr., ^5730 Butler St., Pittsburgh, Pa., The Pittsburgh Secretaries K. S.. K. J. No. 50. Mr. Michael Cerne, 1737 E. 32nd St., Lorain, Ohio, St. Cyril and Methodious No. 101. Mr. Joseph J. Sterling, 212 Melvin St., Barberton, Ohio., Business Manager St. Joseph Magics, No. 110. Mr. A. R. Klepic, 500—16th Ave., Beaver Falls, Pa., St. Valentine No. 145. Mr. John J. Omerza, 15500 Daniel Ave., Cleveland, Ohio, St. Sports, No. 169 Collinwood. Mr. Phillip Mocilnikar, 835 E. 185th St., Cleveland, Ohio, Nottingham Falcons No. 191. It is a sin to steal a pin, especially if it has a diamond attached to it. Our most exclusive circles— silver dollars. TATTLE TATS Cleveland welcomed Mr. Joseph Zalar, Supreme Secretary, and Mr. Frank G. Gospoda rich on their week-end stop at Cleveland. The guests were en route to Joliet after spending several days in Forest City, Pa., where they participated in the celebration of the 35th anniversary of St. Joseph lodge No. 12. The trifr was made by motor. Among the visitors to Cleveland was a delegation from Chicago. Mr. Frank Augustine, president of the Chicago K. S. K. J.ers, and Mr. Cerjanc and relatives thought it wise to spend the Fourth in the Fifth City. Chicago people are always welcome. Mrs. Anton Kausek, congenial hostess was certainly surprised when some hundred guests stopped at her home on her birthday and entertained her with a jovial time. Gala time? Why not? One always enjoys himself when present at an affair of the Euclid Hunting and Riffle Club. The huntsmen celebrated the Fourth in royal fashion with their picnic at Surtz's farm in Chardon, O. The treasury of the St. Joseph Sports is not only used to purchase baseball paraphernalia but is also resorted to when a member boards the ship of matrimony; something like a $25 bill or gift is given to a newly wed member. There certainly will be a big dent in the Sports' bank book when September rolls around for it is rumored that three couples will decide to be Mr. and Mrs. All six are members. Someone should shoot the matrimony bug that has been flying around Collinwood. NOW IT'S 226 New Ix>dge Promises Activity. Lodge No. 226 of Cleveland, the youngest branch of our Union has taken it upon itself to step in line with the active lodges. At the meeting held last week the members decided to organize a baseball team. It is doubtful whether the boys will engage in any games this season — if not — then just wait till 1929 when the boys will be ready and raring to go. Not Angelic Food. Pat and Mike were passing the butcher's stall, where there was a pair of chickens for sale. "We'll buy them," said Mike, "and who ever has the best dream tonight can cook them for himself tomorrow." When they awoke that morning Pat related his dream. Ice. mar, 4; off Sumic, 5. Struck out—By Vidmar, 12; by Sumic, 1; by Antlogar, 1. Hit by pitcher—by Sumic Zaller, Kadunc. There is enough ice piled around the antarctic regions to cover the entire surface of the world to a depth of more than 100 feet, in the opinion of Prof. W. Meinardus of the University of Goettingen. If all the ice were melted, it would raise the ocean level approximately 100 feet. The weight of the huge ice track is estimated at 20 quadrillion tons. (Iteftaljava**.) "Koliko mi torej daste zanje?" "Bog mi je priča, da jih bom drago plačal; vzamem jih samo toliko, kolikor bom zgrabil z roko, in takoj bom dal petak zanje!" In že je vlekel obrabljeno denarnico iz žepa. Petak! Kako ga je Dodla potrebna! Veliko bi s petakom opravila. A vendar se je obotavljala. molčala in premišljevala. "Hitro torej," je silil Poldek, "vsak trenutek lahko kdo pride. Naj bo. to ruto s cveti vam dam še povrh! — No, torej! — Sedite že enkrat!" Odpiral je torbo v naglici, izvlekel glavnik in škarje in prigovarjal Do-dli: "Saj ste še mlada, lasje vam bodo še zrastli, pa še bolj gosti in dolgi, kakor jih imate sedaj." Dodla niti sama ni vedela, kako in že je sedela na pručni-ci. Poldek ji je od vezal ruto, potegnil glavnik iz las in jih razpustil. Kot kačice so zdrsnile kite po hrbtu navzdol skoraj do tal. Lasuljar je vzel škarje in glavnik, razčesal spretno bogate lase, da so pokrivali sedečo Dodlo kot svilnat plašč. Nato je vzel v roko najdaljše. potegnil zanje kmetico in rekel: "Torej te-le bom vzel, kaj?" Čudno hrepenenje po denarju se je polastilo Dodle v tem trenutku. "Dajte sedem goldinarjev in lasje so vaši," kriknila z nenaravnim glasom, kakor bi iz nje govoril kdo drugi. Nato je za-tisnila oči. V tem je začutila na temenu glave prav pri koži škarje; njih mrzlo jeklo jo je zazeblo, da jo je mraz sprele-tel po hrbtu, in že je pod njimi zahrustalo enkrat, dvakrat, tretjič . . . "No, vidite, je že končano," se je nasmehnil Poldek; zamahnil je zmagoslavno z lasmi, jih pogledal proti luči, spretno zvezal v vozel kot lan? da se ne bi zmešali, in jih vložil v torbo. A Dodla je z glavo med rokami obsedela na stolčku kot odre-venela. raj klenških otrok. Komaj se pripode iz šole, že popade vsak svoj lonček ali vrček in teče v gozd. Spomladi po jagode in borovnice, poleti po maline in robidnice, jeseni po žir in po "Hitro, mati, hitro si zave-žite glavo, glavnik v lase in delajte se, kot bi se ne bilo zgodilo nič," je silil Poldek in štel na mizo sedem srebrnih goldinarjev. Videl je, kako je kmetica žalostna in si briše objokane oči s predpasnikom; celo njemu je zadrhtelo srce v prsih, smilila se mu je; zato je dodal povrh še ruto s cveti in hitro odšel, da ga ne bi morda sočutje zapeljalo k še večji ra-dodarnosti. "Samo revščina, vsega je revščina kriva," je jecljala med zobmi Dodla in sram jo je bilo, kakor bi jo bil kdo ravnokar oskrunil. Kot je bila vajena, si je zavila glavo v Vuto, a ni si upala pogledati na mizo. Gnusil se ji je ta denar . . . V tem so zaropotale coklice na dvorišču. "Za Boga. nekdo gre k nam," se je ustrašila, skočila k mizi, izvlekla miznico, zagrabila ruto in pometla ž njo goldinarje v miznico, jih pokrila z ruto in se zagledala v vrata. Janezek je pritekel z njive. "Poslali so me, kaj se vam je zgodilo, da vas tako dolgo ni s kosilom," je sporočal že med vrati. "Prepozno prihajaš; zakaj pa nisi, ljubo dete, prišlo vsaj četrt ure prej?" je rekla mati in vzela sinka v naročje — ter izbruhnila v dolg jok. ki jo je pomiril. IX. Črni gozdovi nad Klenčim so jurčke. Iz navade se kličejo jaskajočimi glaski: "Vojt666 Kanyt>a greš?" — "V hostooo, odgovarja Vojteh že prav pod gozdom. "Počakaj, gremo s teboj!" In v diru se podi otroška družinica po pešpoti gori v šumo. Gozd jim nudi tisoč radosti in presenečenj, tisoč priložnosti, da pokažejo svoj pogum, svojo moč in prebrisa nost. V borovih vršičih srše razdrapana vranja gnezda; mlade veverice moreš tod izslediti ptičkam zanjke nastaviti, gada ujameš v precep, najkrasnejših pavlinčkov in metuljev in žu-:elk naloviš gospodu učitelju Ljubezen do gozda raste malimi in tudi odrasle vleče in vabi gozd. Res je, nikdar ne gredo tja kar tako za zabavo ali naslado; vsaj bičevnik si ure-žejo, nastržejo smole za rane, natrgajo omel za mušji lep. S praznimi rokami se nihče ne vrača iz gozda. Gozd jih živi vse; če jim gre najbolj trda, sekajo drevje, lupijo, žagajo in izvažajo, na dnino hodijo v gozd, pobirajo dračje, iščejo suhljadi, žanjejo travo in gra-oijo steljo. Zato vsi ljubimo gozd kot svoje skladišče, svojo shrambo, — ljubimo ga kakor xeta, brata svojega, kakor svoje dete. Rod za rodom se vrsti v goz-iu, rod za rodom tudi v trgu; \ ljubezen do šume raste in se ledu je. O šume, temne šume naše! Hamburškim ladjedelnicam in pribramskim rovovom dajete svoja mogočna debla. Brzojavne, telefonske in hmeljeve drogove izbirajo iz vaših vrst. Prage na železnicah, vozove in sani, domove in staje, pohištvo, škatljice in zaboje, rakve in zibelke. vse daje temni, tihi, resni gozd . . . Ročne vodne in parne žage, škripljejo v njegovem osrčju, žrejo njegove otroke, toda on more v navadnih, mirnih razmerah vzgojiti nov naraščaj za padle junake . . Les njegov ni več les, papir je in celuloza po tovarnah in raz-važajo ga v širni, daljni svet; njegova cena raste iz dne v dan. Trgovci prihajajo od daleč in pregledujejo gozdove, najprej graščinske in potem kme-tiške. "Čigav je ta krasni gozd?" vprašajo gozdarja, ki jih vodi po gozdnem blodišču. "To je Porazilov gozd. dva brata sta gospodarja, vsak pol ga imata." "Ali bi nekaj prodala?" "Ne vem, toda dvomim; povprašam in vam sporočim," obljublja gozdar. "Adam, bi li ne prodal kakega drevesca v gozdu?" se nastavi gozdar namenoma gospodarju. Mogoče ljubi Adam svoj gozd bolj kakor Dodla svoje lase. Ponosen je in z radostjo gleda nanj kakor na dedščino po očetu. "Dam si rajši prst odščip-niti, kakor brez potrebe drevo posekati," je pravil vedno rajni oče in Adam se drži tega. Pobira le dračje in suhljad za kurivo in skodle, sicer pa ni veje! Misliš, če sem reven in potreben, da prodam gozd?" je odgovoril Adam, odgovoril prezirljivo, kakor da se čudi goz-darjevi smelosti. Nununu," ga je miril gozdar, "kaj mora biti takoj ogerij strehi? Daj si dopovedati. GLASILO k. S. g. 10. JULIJA, 1928 Tvoj gozd je prezrel, škodo imaš in ne dobiček, drevje troh-ni v jedru, skrajni čas je, da začneš sekati." Zapeljivo kakor skušnjavec govori gozdar. Toda Adam stoji kakor skala. "Ne, gozda ne prodam!" "Kdo pa pravi, da ga prodaj — kdo bi tudi kaj takega storil! Gozd, zemljo obdrži, samo debla prodaj, denarja dobiš kot črepinj, vrhove in vejevje prodaš na dražbi, parobki in korenine ti bodo vrgli kuriva za devet zim! Gozd zasadiš znova in preden boš vedel, ti bo zelenela hosta na seči." Ne, Adam noče prodati, naj mu o tem niti ne črhne več; mir naj mu da in naj ga ne draži zastonj — In gozdar odhaja, ne da bi kaj opravil. Toda znova preži. Tokrat preži na Martina. Tudi njemu govori na srce, ga zapeljuje in pregovarja. Tudi Martin se iz-miče, ne obljublja ničesar, pa tudi ne odreka. "Pomenim se z Manco," pravi končno, da bi se že znebil gozdarja, ki se ga drži kot klop. Ne dela tega gozdar zastonj; lepo nagrado mu je obljubil lesni trgovec. To je res! Denarja je treba Martinu kot soli. Menica mu je zapadla in posojilnica noče več čakati. Grozi mu s prodajo posestva — prav mogoče, da si izberejo ravno gozd in • ga prodajo. Tudi Manca opaža z bolestjo, kako se listi obračajo. Slabše, dosti slabše jim gre z gospodarstvom kakor Adamovim. "Teh je kot jurčkov po dežju, če se lotijo dela, je v trenutku gotovo. Mi pa moramo za vsako delo najemati. Fant študira in ti se povrhu še po gostilnah valjaš," je godrnjala Manca. (Dalje prihodnjič.) TO HOLDERS OF Third Liberty Lean Bonds Steklo, ki je zavarovano proti vplivu ognja in v katerem lahko pečeš kruh in meso, izgo-tavlja neka nemška tovarna. Stari Rimljani so pa znali še več. Napravljali so iz stekla nezlomljive posode, če so dobi-e bule. si jih s kladivom spet lahko izravnal. V naših časih so vse poskusili, da bi zopet od-crili ta način izdelovanja ste-cla, pa se pim doslej ni posrečilo. Ako hočete zvedeti za naalov kakega vašega j sorodnika, znanca in pri jate- Ija, Ako imate na prodaj kako zemljišče, farmo, trgovino ali hišo, Ako hočete da bo vaša trgovina, ali podjetje ae bolj napredovalo, OGLAŠAJTE ▼ največjem slovenskem tedniku 'GLASILU K. S. K. JEDNOTE' Skupno število stalnih naročnikov sedaj znaša 002*81 Vprašajte ali piši-te glede cen«. 6117 St. Clair Are. Cleveland, Ohio The Treasury offer* a per cent. 12-15 year Treasury bond in exchange for Thjrd Liberty Loan Bonds. Ths new bonds will bear interest from July 16, 1928. Interest on Third Liberty Loan Bonds surrendered for exchange will be paid in full to September IS. 1928. Holders should consult thrir banks at oncc for further details of this offering. Third Liberty Losn Bonds mature on September 15, 1928, and will ccase to bear interest on that date. A. W. MELLON. Secretary of the Treasury. Washington, July 5, 1928. Iftfttfttf Srbi koža? Srbeiica J« veikrat nevarno snamrnje. Ne praskajte ae. Naj vam Sev«rov Kako od-ponore in drii zdravo koto. Rabit«? jo ie pri prvem iipahku. Vprašajte lekarnarje. Seve«a's ESKD dkrft A AAA A NA PRODAJ dve loti, dvonadstropna hiša in pohištvo. Zemljišče (loti) meri 127x140 čevljev. Hiša obstoji iz šest prostornih sob in ene velike sobe za prodajalno. Razno pohištvo. Posestvo se nahaja na križišču dveh prometnih cest v sredini slovenske naselbine v Jol-ietu, Illinois. Za ceno pišite na: Josip Zalar, 1004 N. Chicago, St. Joliet, 111. (Adv.) MRS. ANTONIJA RIFFEL, slovenska babica 322 N. Broadway JOLIET, ILL. Telefon: 2380-J ZASTAVE, BANDERA, REGALIJE in ZLATE ZNAKE rs društva ter člane K. S. K. J. *l izdeluje EMIL BACHMAN 1845 S«. Ridgeway Are. Chicago, 111. Piiite po cenik! Telefon urada: 74S Telefon stanovanja 4377 YVEESE PRINTING CO. 1 JEFFERSON ST, JOLIET. ILL. . 3. iWilropj,, pri asoatu. Julius C. Weese. poslovodja Tiskarna In ixd.Iovalnica ItamplllJ la kavčuka. Tlakam« v vsak tarikik. Main 8039 Res. Kenmore 2857-J A. J. ŽUŽEK ODVETNIK Urad: 210 Engineers Bldg. Stanovanje: 15708 Parkgrove Ave CLEVELAND. OHIO TRINERJEVO GRENKO VINO je najvarnejše sredstvo v slučaju želodčnega nereda. Ne jemljite nikakih krogi j fc ali tablet, ki škodujejo drobovju, rabite le Trinerjvo grnko vino, ki vam naravnim potom in te-meljio izčisti vso notranjost želodca. Pri vseh lekarnarjih. (Advt.) Lepe tiskovine za vaša društva, za trgovce, posameznike, za vsakovrstne prireditve dobite vselej po nizkih cenah v prvi slovenski unijski tiskarni v Z jed. državah, kjer dobite ob vsakem času zanesljivo in točno postrežbo Se priporočamo društvom, rojakom, trgovcem za vse prilike. Prevzamemo največja kot najmanjSa dela. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. EDINA AGENTURA ZA AMERIKO ..................................................N Prihranite neka j od svojega zaslužak nad 28 tisoč starokrejskih ko» •mo razprodali in poskušnja je dokazala, da kose zvane "KOMET" so najmočnejše in imajo rezilo, ki jim ga nI para, ter jih mi popolnoma jamčimo, kakor tudi vie drugo orodje. Zj naročilom pošljite denar ali poštno ; nakaznico, poštnhio plaiamo mi. Cene i» so: "KOMET" kose z rinko in ključem, 20 do 33 palcev dolge, po ........$2.50 «■ Ako vzamete 6 kos skupaj, so po 2.25 j,. Kose Poleranke, bolj ozke, samo 30. do 33 palcev dolge,/po............ 1.50 8 kos skupaj damo po.................... 1.25 ,, Kosišča, lepa iz jesenovega lesa $1.75 Klepalno orodje, ročno kovano, ,T težko, po .................................... 2.00 Brusilni Bergamo kamni, veliki po 75c, manjši po 50c. ■ Motike, ročno kovane, prav fine vrste, po ..................................... 1.50 Srpi, veliki za klepat po $1.00, Ribe-žni za repo, ročnega izdelka .... 1.50 Plankače za tesan je po $3.50 in po 6.00 Literne steklenice $120, dvoliterne po ...............................................„...1.50 Grabi je prav močne, ročno delo $1.75 Pri naročilu napišite za naslov ssmo STEPHEN STONICH Box 368 Chisholm, Minn. plačilni dsn la ga ? nafto varno in zanesljive banko Začudeni boste kako hitra vaftl prihranki raatajo in vrb« tags vam plačam« mi po 3% »bresti dvakrat v leta ter tata prištejemo b glavnici. Vlagat« lahko v našo banko prav tako zanealjivo kjerkoli živita tirom držav, kakor če bi ftivell v našem mestu. Piti ta nam sa pojasnilo lo dobit« odgovor v svojem jezika. Aka držite denar doma, izpostavljen ja raznim nevar-noatim, kot tatovom in ognja ln dostikrat sa ga potroftl brez potrebe. Ce ga imate pa na nati močni i« zanesljivi banki, pa )a denar vedno na varnem mestu; vendar sr ga lahko dvigaa ali delema ali čeloma kot ga kdo potrebuje. Nafta banka ima nad 9740JSS kapitala I« rsaervga *lada. kar je znak varnosti za vaš dtfnar. Skupne denarna vloge pa prsat*!« čas t ■illjo»ov ;; JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON St. :: JOLIET, ILL. Wm. Redmond, preds. Chas. G. Pearce, kaair Joseph Dunda, pomož. kaair IMPORTIRANE KOSE in drugo orodje Kosa * rtnčkom is rarantraneica jekla 24. 2«. 20 in 10 palcev dola* $2 00 S kos s riniki po ................................................................1.75 Kosa poliranka s rinikom 26 in .12 palcev dolga ............................................................................1.50 Srp .........................................................»O Klepilno orodje dve vrsti po ..................1.30 Brusilni kamen "Bergamo" ....................................JM) Motika .............................................................................................................80 Ki be ten sa repo s 2 noitma ................................1.30 Pralea ....................................................................................30 Kosiife seleno pobarvano ................................1.80 Blago pošiljam poitnine prosto MATH. PEZDIR Box 772, City Hali Sta. New York, N. Y. ŠemaSočasa Le še nekaj 4ednov in poletna pot-j niška sezona bo pri kraju. Vendar pa ima še vsak rojak priliko, da se pridruži enemu od naših skupnih potovanj in se tako okoristi na ugodnostih, ki jih ista nudijo. SATURNIA NA 14. JULIJA. Ta novi parnik ima rabiti do Trsta samo 12 dni in nudi jako lepo vožnjo za one, ki so radi dlje časa na vodi in poceni vožnjo za one, ki imajo velike ružine. Pripravlja se večja skuprna rojakov za ta datum. PARIS NA 16. JULIJA. Na tem znanem in .priljubljenem parniku se vrši naše zadnje poletno skupno potovanje. Kakor za vsa druga potovanja velja tudi za to potovanje pravilo: Prej ko se kdo priglasi, boljši prostor dobi. TUDI SE OBRNITE NA NAS: a) kadar pošiljate denar v stari kraj ali kadar ga dobavljate iz kraja; b) kadar rabite pooblastilo, kupno pogodbo, izjave ali kako drugo no-taarsko listino; c) kadar želite dobiti knko osebo iz starega kraja, ali kadar imate kak drug posel s starim krajem. Vse pošiljke naslovite na Slovensko banko: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 455 W. 42nd St., New York, N. Y. DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi im&m jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in im-portirana zdravila, katera priporoča msgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabL V ceniku boste našli še mnogo drugih koristpih stvari. MATH PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. Imam na zalogi že nad 14 let LUBASOVE HARMONIKE vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotovo mehove in druge posamezne dele.Cene harmonikam tem znatno znižaL Pišite po cenik na: 323 Epsilon PL Brooklyn,N.Y Edini zastopnik In a LUBASOVIH HARMONIK Državah. iloinlk V Zdrui.nib VABILO ii a PIKNIK ki ga priredi DRUŠT. SV. MARIJE MAGDALENE št. 162 KSKJ. Cleveland. O. v nedeljo, dne 15. julija 1928. NA STRUMBUEVIH PROSTORIH NA 1090 E. 222nd ST. Vabljeno je vse cenj. slovensko občinstvo v Cleveiandu in okolici na ta piknik našega društva. ' Preskrbljeno bo po naših spretnih kuharicah in kelnaricah, da ne bodo naši želodci trpeli nobene lakote, in žejna grla se bo lahko ohladilo. Za plesa-željne bo skrbela pa pristna domača godba, ki človeka kar sama prizdiguje. Priporočamo se za obilen obisk. Vsi boste dobro došli! Torej na veselo svidenje! Za društvo Marije Magdal. Št. 162. ODBOR.