ARHIVI XXI 1908
Ocene in poročila o publikacijah m ra/.s i,i v,i h
147
blcmaiiko <rhivskcg;< gradili mesta Ilirije do leta 1972, kd jč bil lu ustanovljen oddelek 'Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Poj taklirkn dr Jožeta Žontarja. lela jc vodslvo prevzel I. februarja 1972, se jc arliiv okrepi1 kadrovsko -i^ prostorsko. Zaradi pridobitev novili depojev in poslovnih prnsidrov lela 1973 na Gorenjskem iti Dolenjskem sd bile uslanov1 jene tudi ndve disldcirane delovne enote v Kranju in Ndvcm ineslu. Kako Iiik. so lahko hili ti časi, ste laliko videli na fotografiji, ki prikazuje "obred pil ja kave" v praznem poslovnem prostem v Kranin po preselitvi i/ poslopja občine Kranj v mive prostore v Stritarjevi ullici 8 leta 1980.
Na razsiavi siiki l.dikd videli ludi odločbo (i ustanovitvi samostojnega /.avoda Meslni arliiv ■ zgodovinski arhiv mesta L|ubliane - z dne 15. I I. 196.1. in seznam sklepov skupščin občin z. leta 1977, s katerimi mi le Mestni arhiv Ljubljane pooblaslile za upravljanje varstva arhivskega granna na njihovem območji; Kn se ie arhiv ozemeljsko močno razširil, prejšnji naziv ni več ustrezal, zato sa ga 28. junija 1971 preimenovali v Zgodovinski arhiv Ljubljana Ta je imel šliri enole. Za svoje oseuidesetletno us]iešnn dedovanje je bil Zgodovinski arliiv Ljubljana letu 1979 odlikovan z redom zaslug za nanxl z zlato zvezdo, ki uh je podeljeval predsednik SFRJ Josip Broz. Ob letošnjem ji.hilejn mu je bilo podeljeno novo odlikovanje s strani države Slovenije, in acer eastni-znak svobode. Omenjena priznanje je prevzel naš novi direktor od lela i 992, Janez Kopač.
Na razstavi smo lahko videli razvoj MitKtljeja in mikrofilmskega laboratorija v našem arhivu. Kako dobei je,, je razvidno iz fotografij in skeirrar. h po snetkov, ki jih je zj< razstavo prsneln naša kole; iep Darinka Mladcnuvič.
Čeprav je arhivsko delo "sila resna stvar", pa se je (in se verjelno še boj v vsakdanu deiaveev v ;<rh /<t zgodilo tudi marsikaj zanimivega Pravilo, da le z;< dovoljen delavce lahko dela dobro, m rečeno kar tako. .Spoznavanje med sodelavci ni potek:ilo samo na delovnem mestu ampak Indi na različnih pri/editvah. izletih (bolje - strokovnih ekskurzijah! in sproščenin pikniki!]. Kako zadovoljni so videti obraz zaposlen i Ii. je razvidno ludi z. razstavljei-ili fotografij.
V	nadaljevanju razstave lahko \'diino. kako pr.le arhivsko gradivo v arhiv. Prevzemanja gradiva m vedno potekalo, tako kot hi moralo. Velikokrat so morali arhivski delavci na teren. Delaii so v kleteh in na podstrešjih, v težkih delavnih razmerah, v pralni in umazaniji, kot je zapisala avloii a razstave Taijana Senk. Predstavlja jc tudi primere, ko je hjlo arhivska gladiva oiiknpljcno, ter na ogled postavila tehnično oprenio arhiva. Gr idivo se namreč po prevzemu vselej varno spravi v arhiv.
Ko |C gradiva enkrat urejeno n spravljeno, ga je treba popisali. Ogledali smo si lahko, k.-.kšne oblike popisa obstajajo v našem arlrvu. ej le ko so vsi ti pogoji izpolnjeni, jc gradivo na voljo ob skovalcem -ttidi o nji j vodimo evidenca
V	zadnjih Ireh vilrir-di smo laliko 1 iclc s čim se še ukvarjamo v arhivu. Šlcvdnc razstave, ki so nastale na podlagi arhivskega gradiva, ki ga hrani naš arhiv.
so bile predstavljene s katalogi in fotografijami. Ogleda i smo si lahko tudi vse publikacije iz. serije Gradivo ii razprave, I :b izdaja Zgodovinski arhiv l.n ihljanu.
Avtorica razstave Tatjana Senk se je potrudila in nam pričarala delo v arhivu nekoč in d^nes. Čestitam!
To j- bila razstava Arhiv arhiva. Čc sle jo morda zamudili iri si razstave niste ogledali v Ljubljani. v;<s vabi..10 da si jo ogledate v kiajih, v katerih so sedeži enot našega arhiva. Tam bo sicer razstava poslavljala v ospredje razvoj in delo naših enol, vendar ne leihko, da ne bi dobil1 občutka, da gre vendarle za Zgodovinski arhiv Ljubljana. Septembra bo razstava nr. ogled v Kranin, oklobra v Novem mestu, novembra v Škofji Loki in decembra v Idnji. Vabljeni!
Miro Hodnik
Jane7 Puh - človek, izumitelj, tovarnar
Naslov projekta1. Janez. Pnh Johann Pncb človek, zimiitelj, tovarnar
Nosilce projekta: Zgodovinski arhiv na 1'tnju s sodcla\cr predvsem strokovnjaki arhivske, zgodovin ske n tehniške široke in drugi: lako posamezniki kot predstavnik ustanov in univerz, domači strokovnjak, iij gostje i" Gradca.
1'rcelsta ."lev proj ;kia šmdijsKo raziskovalni prei-
jekt
Piiiansiranje: občinsko, medobčinsko, državno prek m..ii-lrstev, sponzorstva, picdprodaja, reklame, skladi.
Terminski plan: 1998 do 2000
Osnovna izhodišča: temeljno izhodišče projekta je zaznamovanje 105. obletnice znamenite dirke Bor deanx - Pariz lela 1891 - zaradi velikega zanimanja za kolesarske dirke pri nas - npr. letos že 5. GRAND Prix Piich UCI 1.5 mednarodna kolesarska dirka in K5. obletnice smrii leta 1914.
Različni tipi koles. Meyers K(>iivcrsi"inns!ex>kou, r.i Tïek 6 5. i: do jo, l^ipzit, Wieti. 1894
148
Ocene Ii. poročila o publikaciji) in razstavah
ARHIVI XX) 1998
Rojstna matična kniiga župnije Sv. Lovrenca v Slovenskih goricah za leta 1836-1864, zvezek 8,
stran 2M), zaporedna številka vpisa 313. folo B. Kovači č, Maribor, Škofijski arhiv Murihor
Obseg pro|ekia Monografija (Zgodovinski arhiv r>luj> in (dni (Radictclcvizija Slovenije R.idmilovič) v letu 1998.
Razstava (Zgodovinski arhiv Ptuj) irl mednarodni simpozij (Univerza Maribor) v lelu ] 999.
.Spominska soha z učno delavnico (Ohčina Jur-šinci) icr Kolc-sarsKc poli v lelih 1998 dr, 200C
V rednost projekta - Monografi ia, razstava, spo nunska ;;oba - 35!000.000,00 sit.
Vodja projekta KiK.ina - amperi Purg, arhiv sve tovalka.
Cilji projekta
-	v prvi vrsti ugotoviti, kakšen je bil Janez Puh kot človek,
ugotoviti, kai skriv ajo arhivi, mu/cji, posamezniki o Janezu Puhu.
-	z izdajo kniigc in razstave razšir t vedenje o Janezu Puhu,
se mu oddolžili kot domačinu
navdušili mlade za tenniko, pred /sem za srednje in
poklicno (obrtno) šolstvo,
spoznali njegove izume in vzpodbudili razisko valno delo,
proučiti sobi vanje narodov in držav v različnih političnih sistemih,
pripravili kriterije za uvrstitev Janeza Puha v biografske leki ikone,
-	ugotovili razloge za trditev, da je Janez Puh človek za tretje tisočletje.
Oris načina dela;
Ob iskanju podatkov o Tanezn Puhli - iznmitfliu evropskega ranga, avstrijskemu tovarnar in in našemu domačinu - smo v domač, literaturi laleteh na ilokaj-šnjo praznino, enako se nam je zgodilo ob prebiranju Slovenskega biografskega leksikona. Pregled avstrijske literature o tem velikanu na podroeju tehnike nam je ponudil precej drugačno sliko.
Pomisleki nekateri1', ob predstavitvi proickta o Janezu Puhu - ČLOVEKU, IZUMITELJU ¡N TOVARNARJU, da razpolagamo nravzaprav s premalo podatki in predvsem s premalo razstavnimi eksponati SC niso mogli izkazati za pravilne, kai- elovck, ki jc preživel veliko pciiiienih in gospodarskih sprememb,
tudi dve svetovni vojni za schoj moral pustili tudi osebne in ne le poki.ene sledi Zammivo je, da smo pri prvih korakil) evidentirana gradiva na terenu in poskusov ugotoviti obseg vcaema o* i roma pozna vanja Janeza Puba pri posamezniki!] toslran in onstran meje med drugim ugotovili, da Janeza Puha iz Sa kušaka niso vzporejali z Johannon) Pitehom iz Gradca.
Pregled temeljne literature, arhiv skega gra<hva it privatnih znirk nas je pozitivno presenetil. V to fazo še niso vključeni časopisje in plakati kot /£lo po inembr.n vir druge vrste, oboje čaka za prihodnje raziskovanje.
Najbolj zanimivo je vsekakor gradivo, ki ga skrivajo arhivi.
Barbara PcŠak Mikec iz Zgodovinskega arhiva v Ljubljani je v svojem prispevku za Puhovo Monografijo zapisal a. "On začetni pripravah na pisanje sestavka o Janezu Puhu so se mi začeli porajali dvomi, ali se br, v gradivu, k je skozi desetletja nastajalo pri Mestu Ljubljana, sploh našel kakšen nov podatek o tem velikem slovenskem industrialeu iz časa stare Avstrije. A vsi dvomi so bili odveč Podatki, siecr maloštevilni, so ob vztrajnem pregledovanju raznih dokumentov in po metrih preloženih škatel vendar prihajali na dan Več ,jib je hdo, jasnejše ie bilo spoznanje, da Puhovi ■ zdelki skozi vsa ta leta Ljubljančanom nikakor niso h 1 neznanka. Prav nasprotno, bili >,o njihov zvesti spremljevalec skozi iztekajoče se stoletje, oni pa so biti nah nolj ali manj hvaležni uporabniki.
Zato arhi\ski delavce nikoli ne sme reči, da kakega podatka r t Ni ga morda neposredno, posredno pa zagotovo je.
Plakat, ki vah na kolesarsko dirko s Punovinu koicsi Si.'rr. naslovnica Historisches Jahrbuch der Stadt Graz, zvezck 22/73, Bouvicr ■ Vatentinilsch
ARHIVI XXI EJyx
Occne in poročilu o publikaci;ah in razstavah
149
21. 6, 19yH ugotavljamo, da bo na povedna razstava s 5-kratno predstavitvijo dosegla svoj namen, prav' tako Katalog (škoda, da ni vsaj dvojezičen). Pn i prispevki za Monografijo so napisani, fotografije so v postopku odbiranja, finančna konstrukcija pa Še n končana,
Kristina šamperi Pur^
Na SolkansKem polju je raslo mesto, razstava Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici
V letu 1998 Nova Golica praznuje petdesetletnico obstoj;- oziroma petdeseto obletni, o začetka «raditve mesta. Jubilej, ki zajema komaj čas ene generacije ustvarjalcev, čas. v katerem se niji ne uspeta dooobra razviti meščanska tradicija in globalna identiteta me ščanstva.
Pričujoča razstava v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici je nadaljevanje dela '.pred desetih let. Takiat so pripravili razstavo z naslovom Zgradili bomo Novo Gorico, ki je govorila o pi,pravab ,n začetnih delih izgradnje novega mesta, ki bo predstavljalo upravno, gospodarsko in kulturno srcdisčc z mejo na novo oblikovane pokrajine Avtor].-! Jurij Ro.sa in Ivanka Uršič sta sedanji razstavi dala naslov Na Solkanskem polju jc raslo mesto. Razstava predstavila prva leta nastajanja mesta (od leta 194X do 1959/60). Goriška pokrajina, ki sc je skozi stoletja izoblikovala, e z novo razmejitveno črto no pariški ,mrnvn konferenci izgubila svoje središče Gorico. Onkraj meje sn ostale vse najpomembnejše upravne, gospodarske in knl turne ustanove. Novo meslo jc nastajalo na Solkanskem polju, ki ga omejujejo želcznica, Panovcc ii Krombcrk. To ni bil prazen prostor. Tu so že stale starejše stavbe; železniška postaj;', cerkev in samostan na Kostanjevici, vila na Rafutu. opekarna "frnaža" na travnik seje žc pred prvo rojno razširilo novo goriško pokopališče. Na tem prostoru so sc konec leta I947 začela dela za izgradnjo novega mesta.
Avtorja sta na razstavi ■ ! v sprcmlj- jočem kata logn predstavila najstarejše posamične -ivnc zgradbe
(poslovne oziroma upravne stavbe n večstanovanjske hiše). Uporabila sta tehnično dokumentacijo, ki io hranijo v londih arhiva; načrti stavb n druga gradbena dokumentacija. Fotografsko gradivo in razglednice mesta so marsikdaj pomagali prepoznati posamezne stavbe, ki so s šle ilnin obnovami izgubile prvotno zunanjo podobo. Čas in razmere, v katerih se jc stavba gradila, po|a™jiijcjo časopisni izrezki, vsako stavbo predstavlja tudi sodobna fotografija. Avtorja sla zgradb: razporedila kronološko in vsako predstavila z nekakšno osebno izkaznico s temi podatki:
naziv stavlie, lokacija, oznaka ;n sedanja na membnost;
prvotna označba lokacije; prvotna namembnost;
-	investitor; projektantska organizacija;
-	projektant;
-	izvajalce gradbenn del; začetek gradnj ;
-	koncc gTadnje.
Delo avtorjev vsekakor ni bilo preprosto, saj sta pn svojem delu naletela na številne probleme, od nepopolne dokumentacije do tega, da jc ^ilo že lokacijo zgradbe samo - to velja predvsem za posamezne stanovanjske bloke v številnih prmieih težko določili. V obstoječi dokumentaciji jc bila lokacija stavbe marsikdaj opisana zelo na splošno v širšem z,iz 'alnem okolišu. Delavci Pokrajinskega arhiva iz Nove Gorice so napravili prvi korak k obravnavi stavbne dediščine mesta, kot ga vidi humanistično izobraž.ci strokovnjak. Pričujoča razstava jc samo pregled najstarejših stavb, zalo je treba poudariti, da ma prav vsaka posamezna zgradba svojo vlogo in pomen v času in prostoru mesta Razstava sicer ni ■nela tega namena, vendar žc deloma nakaže na to, kako se preoblikuje identiteta stavb, ki so bile nekoč prepoznavne kol "občinske", "policijske", "železni čarske". ali so bile "mestne kavarne" in restavracije. Kmalu si bomo luoi morali odgovoriti na vprašanje, kako bomo obravnavali prvo stanovanjsko sosesko "ruskih blokov", k. nocijc v svojem imenu duh časa, v katerem so bili zgrajeni, in ki so namenjeni prvim prebivalcem - meščanom Nove Gorice.
Brnesta Drole
Skiea restavracije in kavarne v Novi Gorici, 19.51, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Okrajni ljudski odbor Gorica, t.c. 486