arhivi
Zbornik ob sedemdesetletnici dr. Eme Umek
Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik XXII, št 1-2	Ljubljana 1999
AHIIIVSRO DRUŠTVO SLOVENIJE 1000 Ljubljana, 7.ve:.tlarska ulica I tclcfan: '061) 7Ji4-20n
ZGODOVINSKI AR'!IV V CE1JU
3000 Celje Trg celjskih kuezav 10 te/efaa: '063) '84-103 4X4-304 le h faks '063) 48 1303
Enota Mn.ia ra vas Mrzla m vas 21 ti
t)262 Krška vas
POKRAJINSKI ARHIV KOPP.R
6000 Kaper, (Jonske, itlieti 6 telefon: (066, 271 824 telefaks (0661 277441
p. nota Pirat
6330 Pivan ¿Mpnučičeva 4 telefon: (0*6) '46-824 . 746-825
SKOPIJSKIA RHIV KOPP.R 6000 Koper. Trg lirolti 11 Heftni: (066) 21-887 telefaks (0&6J 271059
ZGODOVINSKI ARHIV EJdlil JANA PX)0 Liuhliaua, Mestir trg 27. p.p. 373 teleftiu. (061) .106-13-07\tlir.) 306■ 13-03 (sprejeta, /lisar.) . telefaks■ (061) 1264'03
P-pašta: Žiga. Zeleznikfujguest. arties si
P nota za Gorenjsko 4000 Kranj, Sa\"ska cesta S' : teleftiu: (C"4) 180-590 telefaks: '064) 22444H
Enota zet Dolenjsko iti Hefo Krajino 8000 Ntnti me tf«j Skttliekegti ) teleftiu: (068) 3^8- UO telefaks: <068) 37836!
iinota v iknfji Loki 4220 ŠkoJjtt Dikti. Bltiie\ti itlieti 14 teleftiu: (064) 656-070 telefaks: (064) 36%07!8
Enota »' Rlnji
5280 hlrijti. Prelaveeva ulicti 2 telefon: <065) 172 270 telefaks '065) /72 2 71
nadSkopijski arhiv ijuhijana
1000 Liiibljtiiiti Krekov trg I telefon: (06!) ! 137-044 telefaks: (06!) U96435
Na luisluvuiei:
PleuiiHkti tliplaum Jusef Anton, Peter Aiiltiu Pilttiia ilc Dtinuetifeltl. 8. IV. 1739. Arhiv Republike Slavenije Plemiške tli/iltiiue $t. 78.
arhivi
Zbornik ob sedemdesetletnici dr. Fine Umek
rVifi Z
Jf*a i'	/tuj	| tiŽrfi / ' i Ji/tri/J ve fin.
T . Vr/Ii//rr	rjf-, | tite Cni,','1 'ur><j ¿1/ rrMtft
.¿vili:
J.HTUDl.^JI l!1^ HlllNAOClTT c,:
i \
rAl.AlS-ltOVAl., TlSj. IflRlS
r /i/
. ii rfA,tA''ff/AA>////tr//
,.'/nAAy, /,.. A/fair/fia, ^,'r///r vAf%>As/r.. i^fmfi&fi /rriArV /f'AA"//.. '/rA «///' A/.AA/r/r /i/A/A_' rffi . ','■//■AA/A/fir///i; '////t! ///i./ .}//■//,/r//
h/ /AiAft /AArA'/fA VtAr ' t/i A/ rrAA/A' • ttA- \-w, .A/_JJ/'rA/r '/¿¡A/i/f.' i ///¿fo////j x/,.ifAr/', /A,- f>//l/tti. t !// .•tir/e/fit, ti/ ff/fr/rr/// wi//;/t n /./,•//'■//.■/:•/ ii/ ' j
y'fA///'frrA/ ."t/// /A///rA T.' 'f// AAr /¿// r/ //.■.■/'¿.A/frfiAfr/ .' P'. . 'ACtU Ar/'/> //A',./,//A/t ■ ' //A/ rr/A/fA/:/./ /'• /i//y//A// if/jA f/"/J<AA//y/. /Air// ■.•/' t//'//ir/tr*y \ h/h/•>!• /A »/ A//////vr"rA/, 'AsrfSp Ary <//nAt.' /t/'////A/, i ~'A//(i<'//\>A* ' "/■/ ///>///r/f.rf - y/rA>//. I ■ jr'//a ///AJz/ /////. .///// C/Zi/c//''//'r //t/A.sV?f/.Y//'A// /t AA?j/////'>! >//////. f >/A.
tr/' {//' j/šf/yj/f A ,'f '-t,'/A/ p/fri.t/r An, s///t A/1.'•#///1 ¿'/.psi. t/ //•/A/'/-s///////rZ/■' | rZA^/s// c'/"/'./.'/AA/, '/■ >/ ////■,//■,/AfA/ AMA/A/-/' /A// ''/, (£/Vj ,hA/■ yt i/////> '//¡'s /A//> . '/j/T//AAr tot ■ ¡///"A. ///// i,A/, y/AA'i,itA $\'f///A.A'//r//AAf/'4////A-At tm f, ttA/A/noti'// ' j/?p/rz/iA// '//frA/irtAjii ''/A/.-. A, /-/A'/A/./-r/A/.:>/rA/••/./lAt//.s'/.■ wjAf}Af tfAAj/ ^ 'a <fA'r //r^/Ai/Aš/A/AA^/f,// )■ .-'¿As/rAj v//iit/'v///)iyjA-/j 'AAiš i/is s/iwi '', /\-4//
Af/m/r.//'/ /Ai/m /A// .'/' f'/AA'//.'/■nrAj. />,r."////A/,y/' -//.,r '. 'rA/A/f ,A'ir/\\it //.'/t/ I i /cAiciiA/i"'/, fAij.t AiAwrA/. "A//^//irAA-Avi-/1 A/z/rAA//< i/A/,'////n/.■///■/ iAr/ ^/'ifAiA/}/' . </,Ari'-////jA/vz/p//../?,/fi/jt/Ai,	i
4///M///6-V 'jA/hi/tru. sA?>u ' //•/< tAv/ imAA/At4/ii?/i/AA/fc,/f,AAf/iA.j/a/jA/tftf r///■•/1 Z//'/?//i ' iifA,'/ii,a h/arAi, A/'.- ///■/' t/i'/'/A fA/i, ,	. •///'.•>////f/i.
A/Jif '/inrAfisA/n t/'/ /A* /?//,,/'¡Ai-tui,»/^ /A/f Jc/uiit t/s, '///As mm/zt.•' A'ii . 'AA/- ,fAfii/iiA/^
Ghisilo Arhivskega društva in arhivov Sloveniie Letnik KXlL št 1-2	Ljubljana 1999
arhivi
H""?
UDK 930.25(497.12) (05)
V DC 930,25 (497 12) 105)
ISSN 0351-2H35
Glasilo Arhhskcça društva in arhivov Slovenije
Zcitsehrift des Ariluvxnreins mid der Archive Slowcnicns Gazetta dcll'Associazione archivistica e dcgli arrhivi in Slovenia The Gazette oj the Archivai Associai m and Archives of Sloven a
IztUdo in založila Arhivsko društvo Slovenije
Uredništva: Zvezdorska ! p.p. 21, SI ! 127 Ljuldjoiui telefon: (061) 2414-200 telefaks: (061)2414269
Uredniški od h ar: mu^ Matevž Košir (glavni in adgmvirni n,'e<htik), Jože Suhodalnik (tehnični uredidk). dr Jože C i/1 rile, Jaza Ivana vie, Miran Kofal, dr. Peter Pave! Klasiiu, dr. lltigdau Koltir, dr, Alfred Ogris, K listina Šam[ierl Purg, Ivanko Uršič- Mo ruša Za ¡¡rutini k uiog. Ivanko. Z/ijc-Ciz.clj
7m str a Kavna s t prispevkov odgovarjajo avtorji. P'mat is člankov m s'¡kje mogoč stmto z, tlavtdjenjein ure ti niši va in i su vedli u vira. Retkikcij" je hdti zakli'têeua il. decemhrti 1999.
Izdajateljski svet: dr. 'fane Fereue, Primož lltiinz, dr Peter Vuaapivec
lektor Ireno Avsenik Ntdier^aj
UDK. Morija Vera Erjavec
Prevodi ¡1 a vzet k ti v in kazala: umi;. Ni ko H ude I ju (monŠtsnti), Katarino Kobilica (angleščina), Vera Ce leer (italijanščina)
Otdikavanjer Jože Suhatlalnik
P'at o grajske dela Drtgicti Kokalj
Izdaja sa o m a ga čil i: Ministrstvu za znanost in telmologi-o, Ministrstvo kultura in Arhivska 11ruš t va Slow ulje
Žira račun: Agcneijti Republike Slovenije zn p ločilni prantet, SO 100-6 7S -45309 Računalniški¡¡relain m oblikovanje Frane Čiitleu, MED!Pti.oo., Nutraujt Gorice Tisk: Grafiko M ...ji. Naklada: e>00 izyoaov
Na predhodni Strani. Reklama za olje zU krepitev rasli las iz leta 181 S, v srajčki "Spou'i ni iz Ittdije dipt t nut 1111 J ož.efa Ferdii it mda Erberg 11, A rli i\• R ep it h iike Slavci li je, Gr. A. I. DOL. j'use. Hi1
ARHIVI. LliTNIK XXII. LHTO 1999. ŠTLfVILKA 1-2
KAZALO
,Jo/.c /»ntii]*r Dr. Lini Umek ob življenjskem jubileju ..........................................................................................................................1
Bibliografija dr Kmc Umek ...... ..........................................................................4
]. ČLANKI IN K\/J>KAVK
Peter Kihniktir, Študentske in dijaške štipendijske ustanove na Kranjskem ............................................9
Jo/c /ontnr, Zgodovinopisje i n arhivistika ..............................................................................................................17
Peter Vouopivec, Švedski mcrkantilisl J. F Kry^cr v glasilu kranjske kmetijsko
družbe 18. stoletja	... ...... ..................................................................... 21
iMiirijn Oblnk Čnnii, Rimska konveiu ij» /. leta 1922 in urejanje vprašanja arhivov /. Italiji 28
Vnsilij Melik, Svetcc in Toman v dunajskem parlamentu	........................... 35
Vhidiinir Žnmcr, Strokovni in politični vidiki valorizacijo arhivskega gradiva........................... 39
Sašu Sera«,	Upravna ra/dolilcv na Kranjskem po letu 1848	.................................... 50
Vladimir Kolosa, Skupna arhivska d.diščina v luči zgodovinskega
nasledstva Republike Slovenije....................................................................................................................60
Stiine (irnndn, Dolenjska v lnci jožcfinskih merjenj............................................................(ifi
.Jtmcz Kopne, Arhivsko gradivo in njegovi ustvarjalci .................................................. ...	7.1
Jelk« Mehk, Arhivi in kai.cnsko sodišča	80
Jcdert Vodnpivee, Razvoj struktur v srednjeveških rokopisnih vezavah ........................................................................84
Tatjan« Stihilj, Slovenski dokumentarni film skozi politiko. /. vidiki propagande
v letih 194*5.1950..................................................,. 95
U. IZ PRAKSE|A PRAKSO
Jože Siiliudolnik, Računalniška programa za popisovanje in skeniranje gradbenih
načrtov in fotografskega arhivskega gradiva ......................................................101
Kritne Knchtl, Modifikacij.*: računalniškega programa za popisovanje in skeniranjc
fotografskega gradiva ..	................................................................105
Stiinkn Grkiiuui, Konserviranje in restav ranjc tmuOri h knjig župnije Kortc..............................122
111. 17 ARHIVSKIH FONDOV IN ZlflRh
lgnncij Vojc, Poročilo maršala .Sehullcnliiirga dožn beneške republike
o turški nevarnosti ........................'..................................................................................................127
Horis Goleč, Slovcniea iz prve polovice 18. stoletja v metlišk poročni matici
in ljubljanski oklicu knjigi .................................................................................133
Matevž. Košir, Stanovski povcrje/.iki in stanovski odbor ter inslnikuji z.a poverjenike
izlet ! 540 in 154?. ............................................................................................159
Dume« Hdžič KiiznnČie, Kan Petar Marchi-Markič: Njegovo delovanje s posebnim
poudarkom na odkupu grofije Metlika, njegova oporoka in pogodba o odkupu omenjene grofije..................................................................................168
AliHIVl. LFTNIK XXI]. LETO 1999. ŠTEVILK I \-2
Driif^t? Trpin, Urbarji /.a gospostvu Tolmin...............................................................................180
Andrej Buči en, Popisi piebivalstva neizmerno velik zaklad
Zgodovinskega arlrva Ljubljana .................187
Ivan Nemarne, Diapozitivi Božidarja Jakea nacionalna in svetovna ki1 It uma
dediščina (194G 1989)......................................................................................193
Metku liukosck, Fondi okrajnih glavarstev in sreskih načel.stcv ki ib hrani
Zgodovinski arhiv Celje .......................................................... ... 206
lložo Olorepec, Neznani načrti Ljubljane rz. leta lKlfi v Dnnjjski Albertin. . .......................216
Hedviku Zdovc, Odlok Deželnega namestništva v Gradcu /,a ohranitev in hramoo
cchovskih arhivalij leta 1914	...............................................218
lrcnn Lačen Itcadiuč, Osebni fond Draga Ccrarja ................223
NiilaSii Hud mi Kodrič, "Jeprški učitelj" Simona Jenka v arhivskem graJi vu
Zgodovinskega arhiva Ljuhljana	225
IV.	O DELL! ARHIVSKEGA DRUŠTVA SLOVKNl.li:
18 zborovanje Arhivskega društva Slovenije V Postojni (Mirtin Kulolj ........................................229
XII. Posvetovanje arhivska praksa 99". Tuzla (Žarko Strumbl)	, 230
XXXVI Posvetovanje hrvaškega arhivskega društva, Poreč (Vesna Gotovimi) ............231
Strokovna ekskurzija Arhivskega društva Slovenije v Toskano (Mijii Mriivljti).............................232
V.	O DKEU ARHIVOV IN ZBOROVANJIH
XXXIV, Mednarodna konferenca okrogle mize aihivov v Budimpešti (J cd url Vouopivcc) ..........235
DLM Forum Bruselj (Natalija (¿kižar) . ..	. . .......... .................. ................ 236
Pariz - Laval - Pariz, (Adrijan Kopitar)	.............................................237
Odnosi z javnostmi v Nacionalnem arhivu v Washingtonu (Natalija Glažar)	240
50. letnica arhivske .šolo Marhnrg (Natalija Glažar) .	242
Poročilo o opravljenem evidentiranju virov za freisinška gospostva na Slovenskem v Bavarskem državno m Arhivu v Miinehnu (Sonja Anzič)	245
Osemnajsti festival nemega filma v Saeilejn (Marta Ran Sclic)	.. .....246
Tretja Slovenska konferenca o odnosih z javnostmi (Natalija (»ln/.ar) ............24«
VI OCENE IN POROČILA O PUIil A RACIJAH IN RAZSTAVAH OST M K 1'UHIJKACIJI*'
Vodnik po fondih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije (Marjan Drnovšek) .	249
Boian Himmelrcich, Prva svetovna vojna v dokumenti h zgtftio vinskega
arhiva Celje (Hojami Arislovmk) ........................ ................ . ...	251
Mirjana Kontestabile Rovi s, Virg;lij Šeck poslance v rimskem parlamentu.
popis fonda (Zdenka Itonin) .......................... ..............................................................................252
Vladi si a v Fabijančič, Ema Untck, Janez. Kos. Zgodovina ljubljanskih sodnikov
in žsipanov (Jiiiic/. Kopač)........................................................................... .........................., 253
AKH VI. LI-TNIK XXII. LI-TO 1999. ŠTEVILKA I 2__
Daniela Juricič ( argo, Gospodarski raz voj lupn^lavskcga gospostva
v 16. stoletju, (Kina Umck, Ignacij Vojc)	..... ... .... . . . 2^4
Milko Mikola, Dokumenti o kulaških proeesih (liojnn I In miiel reicli).................... .... 256
Ljuba Domik Šubclj. 07NA '/:t Slovenijo (.Icra Vodnšck S(nrič)...................................................256
NcvctikaTioha. Komu Trst. Slovcnei in Italijani med
dvema državama (Su.Šu Scrsc, M;itcj;i Joraj)..... ................................. 257
Spom-nski zbornik Zgodovinskega arhiva Ljubljana (Jutie/. Kopuč)	. . . ......2^9
Zbornik Anton Klasi ne (Jože C lir k)	........................................................................263
Zbornik Jaacj Puh (1v:ink.*i Zujc Ci/.cljj	... ...........................................................264
Množične smrli na Slovenskem (Androj Nured) ..	...	265
I UJI ČASOPISI IN KKVIJK
Arhivski Vjesnik. 41/1998 (D:irmk;i Drnovšek)	269
Vjcsiiik islarskog arhiva (Motkd Nnsilorl^r Viiksunovič)	.... ....................................270
MiUlicilungen des Stcicrmarkischen Landcsarchivs. Folgc 48. Graz. 1998 iNiidu Jnrkovie)..........272
Rasscgn;: degli Archivi di stalo (Zdonku Bonih)..............................................................................273
DerArchivar (Sonja An/.ič) ................. ,.. .	277
RAZSTAVIC
Janez. Puh, Joliann Puch človek kije svel obrnil na glavo (Kristinu Siimpcrl 1'nrj;) .........281
Med nebom in zemljo (Motkn Nn^dorlcr Vuksn 110vit)	...........................................282
VII.	OSKBNli VRSTI
Dr. Vlado Vnlcneie (Juno/ Kopne) ..............284
VIII.NOVH	PRIDOBITVI? ARHIVOV ........................................................................................286
IX II1KI.lOCiltAFIJA ARHIVSKIH OHLAVCKV................................................................................294
X. 1'OVZliTKl ..................................................................................................................................302
ARHIVI. LETNIK XXII. LETO 1999, ŠTEVILKA 1 2
INH \LTS VERZEICHNIS
INDICE
INDEX
Jo?c Žjutjir.	Dr Lina LViick zum Lcbeiisjubiliiiini................................................................................ 1
Im nicaillü (\l xrlli\\\tt'xi\\\(i '\i\i\irrrsi\rin drll(\ ihitl.xsit /;'ni*t Umrk On the 7011' Aniiiversaiy (if Dr Linn Knick
Bibliographie Dr Em;i Uincks .	....	............4
hi hi'lttitixnißo ihdh\ <Ut!!.s.î<\ /.»ki Vmrk Rihlinjiniphy df Dr Lina Uniek
I. AUl'SATZLUNI) AlillANDLUNGEN I, ARTICOU !■ TRAViA'i't I. ARTICLES AMD PAPLRS
Petei Ribnikar,	SnidvnicU'mid .Schiilerstifiiuigni in krain ......................................................................................................9
tu11xliln, iwri tlflh' hnrxi' tli vini/tu Hsltnh'nli<(m$\ d/ii'mi ill Ciinuidn The Institutions Dm! Granted Schularsliips for High School miki University Students in Carniola
Jože '^ontar,	Gcschichtssclircihun^ nnd Arcliivkiindc.......................................................................17
h i shnii'iirnjin r l'i\\r!\\\ixl\ri\ histoikigrapliy and Aicliival Scicucc
Peter Vodopivcc, Dcr sell wedi seli c Mcrkaiinlist J. I Kryger in dcr Zcitsch rift
der Liiiidwirtsehnris«e:,ellsehaft fiir Krain i in 18. Jjihrluuiilert......................,. .	21
11 inriciiiiliiislo xrrih'xr J /■, Kn'yCr\ii'lln |mM(i <h'!l<\ x(iclrli\ g wiVn/ii ili Ciin\\ok\ iii7ditiuttm^nwi .virii/n
Swedish Mueautilisl J. li Kiy^er ill the Gazette of the Cnrukilnii Agricultural Society of the 1S'"1 Ceiitmy
Marija Olilak fcirni. Die Knnvciitioii vun limn aus linn Jalirc l'J22 um! die Rebelling dcr Arcliivprob'cmatik
mit Italicn nacli dent Eimcii Weltkric^....................................... . . ................28
Ui cinwruziimr minium dni I 'J22 r in n'^dlonT'dzimtr di'l ¡iviihh'tun 34/1 d' c/iii i cmi l'lh\l\i\ ihi/m h\ //nilm ¿'iiivrii uiiiui/iVi/i'
The 1922 Rome Convention and Resolving tlie Problem of Archives witli Italy after World War I
Vnsilij Mclik	Svctcc und Tnnian im Wiener Reich srai .......,..,..............................................................35
Serlrc Tornau ar! /w/iiiiii'illn nViniiW Sveiec und Tonwn in llit Heiclisrat
Vladimir Zuiiicr. Fachliche und politische Aspekte der Ucw^rtony von Arehivgiu	39
//iiiuii i/i ri.it;i /iviu'ri r ¡,ii!\liri x\\lh\ \\\hiuzz(\Tionc ilrl\i\(\!rn'(\h' lirc/iiiwiicii A^quisitions l'nliey and Critcria nf Appraisal: Professional nud l'olitictil Aspccts
Sasa Sersc	Die Vcrwaliiuifisstruktnr in Krain nach 1848	5t)
!j\ i/mwnijiiiuniiiii.tf riiiirfi im Cnmitdn ihijio i/ fiwff Aihninitlrative Division in Caiuiola aller I ¡48
Vladimir Kolos./, D;is gemeinsame Archiverbr im 1 Mnbliek auf den Nachfolgestaat Slowenien	... fit)
L'rrrilith arrlu.'islica ciwwui' <\lh\ Ina11 Irl h xwrirxxiiiwr xtnncit drillt Ri'ii\\!dil\ri\ d\ Slorrn\i\
Coinnioii Archival lleribige in the Light of llistniieal Suecession by die Repnhlic of Slnvenin
Stanc Gomda,	Dnlcnjskn im l.ichlc der jtr.eph inisehen Landesaufnahme ....	68
lui Ci\n\\oh\ Jimni ol!ii lurr drür niixiirojiiitl ^nixrßnr Tlic Dolcnjska Region in the Ligffi of Luid Suiveys in tlic Ivriod of Joseph II
Jancz Kop;;c.	Archiven und A*diivgutHi1dr.cr	....................................73
I! niülrrinlr i\rcl\\n'xl\ni rd i vikii rrrnlon Arcliivid Records aud Tln ii Creators
Jelka Meiik.	Arthive lind Siraf^erichtf	80
G/i iirr/n'n' i iii7i»aa/i /'di'W The Ardurcs aud tlie Ciiiinnal Comts
AR] IIVI, LliTNlK XXII, LliTO 1999, STHVILKA 1-2
Jeden Vodopivcc, Die Entwicklung der Strukturen ......ittchihcrlichcii Bucheinbänden
mid kaiiserviiiorischc Eingriffe...... . ....... ..................................................................... 84
Lii iiV/nyi/ii. tlcllc strumm* lUfl jgttturr d\ taatw.ietini nici/icm/i ■ riulrrtliprutlcuru Clin jfli iu/enm/i d\ c»iH('n■((;/(<!ic
The Development df llic Sin ic tu res in Mediäval Mauiiscripl Buidings in Ciinneclion with EdiiscrvatiÄ
Tilljana Siibilj,	Der slowenische l.)uk.....entarfilm im '/eichen der Pntitik ;aid der Propiipiidaliitigkeit
in den Mrcn 194.5 1<J5()............................................................................ 95
II film (/<« iiiiicu/iiii'ii .i/iirciiii uttnwers« Iii pttiUiea tlt\l p\t\\ttt tli vt'Mtt de litt ¡t>,'(111 (/(i 11 I\ 111111 i I945■ I950
Sloveue Diicuiiieulai ies in tlic Light of l'olitic.s and l'rnpagaiida from 1945 Id 1 (J5()
II. AUS DER PRAXIS FÜR DIE PRAXIS n. DAI.ia ridSsi rüii IA praSSI
II.	FROM PRACTICF. FÜR PRACTICL
Jc?e Sahadnlnik Zwei Cciii ipnlcrpro^ra nunc /um lirfasscn und Scan neu vor Hau planen
und phntogra ph i seil ein Archiven .............................................................................................|J)I
Dar /iriJvniiiiii/i' cMt!tuter per /Vfl i 'cohma c /<< iciiiiiiiii.t,- tltii pniyctti tli wiffii« e tlfl tmlrnnlf ntvliicisliat difutnitrujin
Computer Piiigramnies fnr hewrihjig und Scann mg llit Coiistrucliiiii Plans and l'hoiograpliic Malerial Kept in llie Archive*
Rranc Knehll,	Die M"difikati«n de ^Spi^ttpmgmjwik /um Lrfa*cii
und Scannen pliologra pirschen Arcliivgnh ...	...........................................................105
Ij i t(\t(tl\f\ct\;\ta\e tlel /WJmttKHii tl\ coli i/fli/er per /'iHirii/iin'o e Itt setWttittt; drl i ii (i len alt• fttliiftru fi co
The Modifikation nf llic CiiiiipulcT PLHgr«iB fnr the Docripiion anil Sca'iiiing of Pliolograplnc Mi.leria]
SiankaC-rkman, Ko'iscr vien in«.....d licMiiiiricning von Matrikeil der Pfarc Körle ................................122
h\ ( («(.ti'mnidic c i? rc.v/d'im i/c^'/i t\\\t\xrt\f\ tU'ilti pt\ nttcciiit Karte Couscivitl'on aud Iii sioralkui nf llic Register (if llic l'arish Koilc
III.	AUS DEN ARCIIIVBESTÄNDEN UND -SAMMLUNGEN Hl. DAt i'OXDI ARCjUViSTICi Ii DA Lid', KACCOM IHI FROM ARCIIIVAL FILES AND COLLE^TIONS
Ignacij Voj:.	Der Hericlil Marschall Schiillcnhurgs ;in den Dogen der Republik Venedig
Über die Trrkengcfahr,	....................................................................................127
II rappttrto s\d perittdo («reo /tri sctitatii dtil taiirfsciallu Sflt\tllet\ltttrx t\I tltt,i;e tlfllt\ (i'/iii/j/j/icci ci'iic/d
The Report nn llic Tuikish Threal Snliiniiicd l<y ihe M;dsli;d Scliulk.iliurg in the Doge nf the Repnldie nf Vcincc
Boris' Gnlce,	Slovcnica aus der ersten Iljilfle des !S. Jahrhunderts im Li her O.ipulalonim
v«n Metlika und im Liber Dci'untionur win Ljnbljana . .........................................................133
Li Sltt\tl\\\et\ tlt\llt\ /Emil (iietil tlel tlia «ttesimti seetdtt alt'maxmfr e t\l rexislrtt
tlellep\dthict\üitiin iiid/niiKiiiKi/i' tli Ijkkimwi
Reenrds in Slnvcne froiu the Firsi Ihdf of llic I8:ti Ceniury
in the Mttlika Register of Weddings' and llic Ljuhljaua Regisiers of ........
Muicvi Koiir	Sliinilischc Verordnete und Ausschuß sowie die Instruktionen
fiir VcmrJncic ¡ms den Jahren 154(hind 154?. .... .....................................................................159
GH ¡t\et\dct\ti tli caiefttiria e Itt ,viii'itu rationale e h i.Untz\tt\u per f;l\ \uet\riet\t\ da! 15-X) u! 1542
Dcputy Oiminissiniicis aud die I'i«viueial Boitnl and the Instructions fnr Cdiiiinissidiicrs in 1540 aud 154J
Daiiica llo/ie U'i/anfic, Ivan Pelar Marchi-Markie: Sein Wirken mit bcsiindercni Hinblick auf den Kauf der Grafschaft Metiikn. sein Verniaelitius und da Verl rag über den Kauf
der crwiihnicn Grafschaft ....	..... .....................................................................168
Mm l'etur Mardii-MarkteJ Im ,ii«l uttintii aui ilpartietiltwe rificro
.vii I ri.vrd«« (/(7ii «fli/Cd d\ \tetlike. il Vo teshuueutt' txl i'/ Irt'ltttltt sul ci.vcuM«
dclla Cidi/Cd svprt\ uiofictrtri
The Eii(ieiiV(inr.s of Ivau t'ctcr March; Maikii witli l'iriitiilar Eiiiphasis nn the PiirehiiSe of hc Cduuly of Mcltika Iiis Will and the Coulraci fdr the PurclMiSe of ihe Said Cidiuly
Dhjki Tmin,	Die Urbare der Herrschaft Tolmiu	....................................................180
I mi.vikm iter \l (/(«11111/« d\ Tt'hwutt
Li1 ikI Rcgistcis of the I-andcd Pinpcrly Iif Tiihiiiii
ARHIVI, LETNIK XXII, LFTO 1999. ŠTILV ILK A 1-2
Andrej Suiden,	Dir Volkszählungen ein unermeßlicher Schal* des Historischen Archivs Ljubljana...............187
/ Ci'fl.iiiiii'iili ■ («i antitrust) irsttrtt dfll'An'hinit tforico tli 'jtthljtttttt IVpiilatinn Censuses - An Invaluable Asset ol llic lliiiorictil Archives nf Ljunljana
Ivan Ncnaiiiv,	Die Diapositive von Božidar lal ic ein nationales
und internationales Kulturerbe {1946 l'JSii) .. ............................................................................193
Lc JmBaVi'ir <li lt\>;.iihir Jcikci\' - un nulriintaha ad\urale ttrll\t\tth\\tt iiiiiiViiiii/i' e\\\tttitht\le(l')4fel9hV)
The Sliiles of Bnziilar Jakac as Heins nf Slrvuie idiil liilcriiatiiinal Cultnral Heritagc (l'Wt'c 1USU)
Metk,: Bnkovšek, Die Arehivbcständr der rjczirkshanplinaiiiiscliaftcn im IbMuri sehen Archiv Cd je	. 206
/Jaadi tlt>\ fii/oiiiiiiiii tlistrellmdi nudn/iii lic///1i f/iiriu xlttrivti di Celje The Fonds of ihc Disirict Dnaiils aml Local Dcpni.cs Kept in Ihe llistorical Arehivcs nf Celje
lin/' OCorepce,	Die unbekannten Plünc wn Ljubljana in llcr Wiener Albern na
(maschinengeschriebenes Manuskript) . ..........................216
//)r«jy/li .tiiOiii.wiiili ¡ti LflmijLum dat liilft t\!I'A!Iu'rtit\a nciUKW (tltUtiltisvnttti) Unknowii Maps nf Ljubljana friini IK1G in ihc V.enncsc Alherlina
Heuika Zdnvc,	Der Erliiü der k.u.k. Skitilialterei in Graz ans dem Jahre 1914 über Erhaltung
und Verwahrung von Zunftarcliivalien .	.............218
¡11leereltt del gutrrttt\lartUt> rt>xu<(\t\le a Graz ¡ter lt\ iVM.rmvmVflir c lt\ e\ts\titl\t\ de! loi [ ii'ri]iltj urciut'i^itt) tli giltlti ml ¡914
The 1914 Decree nf die I'invincial Rcpie.sentalivi. T3ui1y in Graz für Ihe Preservalinn anil Kceping nf ihc Gnilil Archivos
Irena Laten Iknediiič, Das Privalareni" Dra^n Cerars........................................................................................................................................... 223
IIfitüditi<frsot\t\lf tli Dntgit Cerur nie Pcr.snnal Ininl nf Driign Cerur
Nataša Hndna Kodrič, Zinn 13(1. Todestag des Dichters des Sora Feldes........... 225
A Iht r."iiii)irc«if'.VM«i nVtfmniii tle!!t\ 11 utrle Jet /titelt. dell'\dhp\t\tw di /in int Sttrt\ Upnn Ihe 130'h Anniveisaiy nf llic Deolh iif Simon Jciikn - tlic I'net iif So ško Polje
IV. TÄTIG Kill DES ARCHtWEPEINS SLOWENIENS
IV. St)L ij\ VOÜO l)t;u:ASSOCIA/JÜp!h AfiCIIIVISTICA DI SI.OVi:\IA
IV ON TUE ACTIVITIES OF THL ARCHIVAL ASSOCIATION OF SLOVENIA
XVIII Talling lies Archiv Vereins Sloweniens in Pnstojna {Mi.au Kafol)...........................................................................229
Li\ diei<tUesi\\u\ niiiiiiiiii' tlel In St'cifiii urWuVi.itirii tli Slaeriia n /'«.vi........
The IS"» Cnngress of Ihc Archiv;:! Association nf Slnvenia in l'nsr.ijna
XII. FaehheratuiiK Die arehivisehe Piaxis 1999 in'huda (Žarku Ätmmhl) ................................................................230
XII Ctttwfgtttt Bailiivi d "-t/iivi.iiiivi V'J" Tr.ilti
TCie 12ih I'infessiiinal Conference "Ar-Uivid Practice 1999", Tuzla
XXXVI l:achhcr;.iung des Kroatischen Arcliivvcicins in l'orci (Vesna Goiovina)	....	..231
XXXVI Cttttfegttt' i leiht SacieU) iirWiii'i.t/i'iVi «rirtdt l'nrmfe
The 3(Vl!l l'nifcssiniuil Conference of ihe Arcluval Associ«!ion nf Croatin, Pnreč
Dir Fiichexknrsinii des Archi vverens Sloweniens in ilic Tnskaiiir (Mij i Mravlia)......................232
L'esrursiaae i/i '(iii/iii th'ütt Sttrie 1(1 «reitin'.'fli*i tli ¿/«'Will iii 7Vtfniflii l'nifcssiuna] L \eursion nf Ihc Ardiival Asscichitnui nf Slnvcniii Ki Ti:se;iny
V. TÄTIGKEIT DER ARCHIVE UND TAGUNGEN V. SVL IAVORO DHGIJ AKCIIIVI ft MUß/'KlUNlOm
V. ON TUE ACTIVITIEü OF THE ARCHIVES AND TUE CONFLRRNCFS XXXIV. Interna! in na Ic Konferenz der Archive (Inicrnatiiinal Cniifcrcnre nfthe PDtind Table
im Arcliives) in Hinliipcst (Jedcrt Vodopivec) ..........................<............ ..............................235
XXXIV tiiii/ci vn /i KrfrtorttfiyniiAi urtlu (nivi/ii ntlt't\th] \le,i;!i iin,.'i"i' n /iiu/ii^c.vi llie 34lt( iiilernatiiinal Rnunu-Talde Cnnfercnce im Archives in Puilupest
Dl M- l:(jnii"i in Hriisscl (Naialija G.az;ir) ........................................2*36
DIM l'ttrtt linttcUf.i DLM liiruiii in liiussels
Paris - I^ival - Paris (Adrijan Kopitar) .................................................................................................................................237
l'ci n'.i;i - ¡Mt-td /'iin.^i Paris - Ijival - Paris
ARHIVI, IXTNIK XXI[, LETO ŠTEVILKA 12
Die Öffeiiilichkeitsarbcii im Nationalarrliiv Wasliinglon [Natalij.i Glazar)........................................................................ 240
Su- rclttzittüi¡tttlthh'rlte nelTArdtitKi \((\z\o(\a!c « lWi,iiiin,i,'frtii Public IicUitioiis in die N/tional Archive* in Washington
50. Jnhrc ArchiVselinlc M«rhnrg (Natahja Glazar) ..... .....	...........................................................242
I! c'u(q\K\\\te\\<\r\(( d/'ll/i .voi(de' urchiii'.i/ieii d\ Machart
'Hie 501'1 Anniversary of Educatioii at Mil> Marburg Arelnves Scliool
Bericht über die bislicrij!,c Erfassung von Quellen für die Freisiiiger I lerrscliaftcn in S'owenicii
im Bayerischen Staatsarchiv in München (Sonj;; Anzie) ..................................................................................................245
II rappiiita s\\U\>jf?n\(\h\ enWeii^n <ie\ fmti ¡>?r \ tlmniuifreixiai su! irt rílttrítt ï/îiwii« iic//Vlrc/ii'nVí s )t] í? ie di Iif\ i vi r'/i d Monaco
Tii'i Report on Identifying of Soin ces for tlie Frei sni g Landed Properties in Slovenia in the fia variait Sude Archives in Municli
i);« 18. Festival Jcs St.............. in Sacilce (Marta Ran Selic) ...........................................................................................246
II dicidfc;tflP fi'.st\\'(\lo de!ßhn nikf« a Sodlfo Tl,c 1 f>'li Festiv.il tif Silcnt Film in Sacilc
Dil 3. Slowenische Konferenz über die Öffentlichkeitsarbeit (Natahja Gla/.ar) .............................................................. 248
U\ terzu e((i\fere(\Z(\ .wttepttn sttllt1 cataöaM ¡utldtlidte TliJ Tl-ird Slovcnc Coiifcrcncc on Public Rotations
VI. REZENSIONEN UND BER1CHTF ÜBER PUBLIKATIONEN UND AUSSTELLUNGEN
\i. VALVTAYAONl 1: RAI'l'ORTI SUIAAi I'IJIUIUCA/JONI Ii SUIA.E A'4.V.S7;(,A7f VI. REVIEWS AND REPORTS OP THE PUBLICATIONS AND EXHIBITIONS
ANDERE PUBLIKATIONEN AI. TRI- l'UHHUCA '/AGNI OTHER PUBLICATIONS
Vodnik po fondih in zbirkah AKS (Marian Drnovšek)	....................................................................249
Bojin 1 li:iiiiiclrcidi, Prva svetovna vojna v dokumentih z g« tlovin.sk eg a
arhiva Celje (Bujana Aristovnik) ..	......................................................................................................................251
M;rj;ma K on testa bi k lin vis, V ■ r^ í IÍj Seek ■ poslanec v rimskem parlamentu,
popis fonua (Zdenka Rnnin) ............................................................................................................................................252
Vladislav Fabijančič, Fina Uniek, Janez Kos, Zgodovina ljnbljan skin i.odnikov
i*.i županov {Janez Kopač) ...............................................................................................................................................253
Dan ela Jnričic Cargo, Gospodarski razvoj lnpoglavskcga gospostva
v 16. stoletju (Gina Un.ck, Ignacij Vaje)..............................................................................................................................254
Miiko Mikola, Dokumenti oknlaških procesih (Bojan 1 limmclrcicn) ..............................................................................256
Ljubi, Doni i k Šnbclj, OZN A za Slovenije (Jera Vadnšek Starih) ................................jtt.............................................256
Ncvenkn Trolla, Komu Trst. Slnvenei in lialijani med dvema dríavanv (Saša Scrše, Mateja Jeraj) ............................ .257
Spommski zbornik Zgodovinskega arhiva Ljubljana (Janez Kopač) ................................................................................,.259
Zbormk Anion Klasme (Jo?.c Oirk) ..................................................................................................................................................................................................................................263
Zbornik J.vnc/. Puh (Ivanka Zaje Cizelj)...............................................................................................................................264
Množične .smrti na Slovenskem (Auilrcj Na reci) ........................................................,.................. ....................... 265
AUSIÁND1SC1IE ZL1TUNGEN UNO ZEITSCHRIF* TEN yUORNMd T RIVISTH STRANihRl FOREIGN MAGAZINES AND REVIEWS
Arhivski Vjcsnik, 41/1998 (D;,rink;1 Drnovšek) .................................................................................................................260
Viesnik istarskog arhiva (Metka N1 sdorfer Vn k sano vie) .................................................................................................. 270
Miltheiliiiigcii des Stcicniiarkischen Lanclesarchi' s, Folge 48, Graz 1998 (Nada Jurkiívié)	...............................272
Rassegna (legli Areinvi di statu (Zdenka Bon n) ............................................................................................................273
Dcr Archivar (Swiija An/ie) ............................................................................................................................................................................................................................277
ARH1V1, IX TN IK XXII. LPTO 1999, STLVILKA 1-2
AUSSTELLUNGEN
MOSTRÏ
EXHIBITIONS
Janez Pa'i. Jnhann Pnch - der Mann. dcr die Welt auf den Kopf Melke (K-istina Samper! Pi>rg)	,281
Janez Pith. Johann ¡'wit t'wuuo che hu mptivollo i/ intitulo .vk//íi mmn
Janez Pull or Johann Puch • A Man v lio Turned the World to Its lle.id
Zwi chen llir'incl und Erde (Mctka Nnsdi,rfcr Vuksanovii) .................................................................................................282
Tra cielo e terra
Between the Sky and the Earth
VII PERSONELLES VII. NOTI/JE PRRSONAU
VII.	PERSONALITY
Dr. Vlado Valeneie (Janez Kopae) .......................................................................................................................................284
VIII.	NEUES IN DEN ARCHIVEN .........................................................................................................................286
WW. NOV ITA ARCIIIVISTICIIi,
VIII.	NEW ACHIEVEMENTj OK ARCHIVES
IX.	BIBLIOGRAPHIE DER ARCH IVARB EITER	294 IX. IfllfUOC.RAI¡A DRV,LIIMPlEfíATI ARCiiiVISTICI
IX.	BIBLIOGRAPHY OF ARCHIVA! WORKERS
X.	SYNOPSEN .....................................................................................302
X. SINOS SI
X ABSTRACTS
ARHIVI XXII
1
Dr. Enn Umek ob življenjskem jut leju
JO/I- ¿ONTMi
Kdor se odloči za delo v arhivu. ga !o prevzame na prav poseben n;ičin. Vzrok z;i lo so do kumcnli, ki v arhivu začno novo življenje, pri povediijejo toliko resničnih -zgodb, in ko jih beremo, podoživljamo preteklost v vs :j njem izvirnosti. Kot film se nizajo (k)gcKi, "i ko jih miselno povezuj cmo, po vzročni o v nas napel ost, ki se I mil šele, ko smo jim skušali prit' do dna. Da ho šla njena pot prav v lo smer, jiibilanlka še ni vedela, jc odgovarjala na anketo v 4. razredu osnovne šole leta I9?9, da želi poslali profesorica zgodovine. Navduševala so jo mladi nska dela z zgodovinsko tematiko, pomen zgo Jovine pa se je v njeni predstavi še posebej po večal, ko jc prav tedaj izšlo zajetno delo Zgodovina mesta Kranja strica dr Josipa Žonlarja. Vojna leta v »rcdnji šoli niso bila v znamenju nrezskrbne mladosti, kot vzorno dijakinjo so ju še posebej pritegovali jeziki, kar ji jc prišlo poznjjc še kako prav.
Po maliiri na 1. državni ženski gimnaziji v Ljnbliair lct;i 1947 odločitev glede nadaljnjega .študiji ri bila težka. Vpisala seje na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, izbrala skupino zgodovina-geografiji] in leta 1952 diplomirala, Pr. sUid.jii .se nt -zadovoljevala [/. literaturo, ki jo je b.lo treba predelali, marvci. jc že 'zgodaj našla, pol do virov. Tako jc naslal njen prvence Kranj ;kr kmetijska družba v letih 1767 do 1787. za kar jc prejel a štndcntsko Prešernovo nagrado; za Bi m iti jo jc začelo delo v arhivu.'
Želja se ji ni takoj ¡/.polnila, prvo znposlilL t je dobila na Višji gimnaziji v Kamniku Že naslednje leto pa jc bilo prosto mesto v Državnem arhivu LliS in s 1. septembrom 1953 je nastopila novo slu/.bo, kol si jo jc želela, in v njej vztrajala polnili T5 let. Dalo v arhivu ji jc po> menilo itical. ki jc odtehtal vse pomisleke. To v tem času ni veljalo /.n niti malo privlačno, niu ni repnbhški arhiv užival kakega posebnega ugleda ali vloge, plače pa so bile šc nižje kol v prosveti. Gradivu nekdanjih tako imenovanih reakcionarnih družbenih sistemov, kakršno jc hilo v tem arhivu, oblast m pripisovala posebnega pomena. Kakšne pa so bile delovne razmere v arhivu, najbolje ponazarja podatek, tla je i ista nova raje p va(čeva!a denar v.? hidroeentralc v Medvodah in si jc direktor s tem pridobil dinžbene zasluge, kot pa d:i bi kupili phalni stroj, ki jc bil v arhivu še kako potreben Odločitev jnbilanikc rje bila zato kar pogumno dejanje.
Ob marljiv«® delu v arhivu - največkrat jc
1'iKliiibncjii liiittrjfski pixl.uk i dr. 1'nrcknvc s« na voljo v ArliivHi X1'/lysy. Mr. 11+ I IS. in v Sluvcnskcin bic»^r;ifskcni Icksiknnu, tV. knjigi. 13. /v.. LjnMjana l'JK? Mr.2Xii.
urejala gradivo brez. nbrnnjcnc prvotne ureditve -jc pridobivala izkušnje, tako da je bi) - ko :e bilo od lela 1960 mogoče začeti delati na bolj cclosl nih pregledih gradiva v arhivih - njen ticlcž pri tem vedno večji. pri vodniku po matičnih knjigah vm območje Slovenije in župnijskih arhiv i Ji v Sloveniji pa jc bila - kol zdaj temu bolj moderno rečcmc - kar vodja projekta. To ji jc omogočilo izjemno široko poznavanje gradiva v arhivih, kar jc tudi vplivalo na njeno nadaljnjo pot.
Zamišl jeno je bilo, da bo Vodnik po matičnih ki-jigah, za katerega jc prispevala tudi zelo tehten p ikaz. razvoja matičnih knjig na Slovenskem, prva publikacija v seriji vodnikov po posebno pomembnih vrst;ih arhivskega gradiva. Sledil naj bi vodnik po urbarjih, kar h- bilo nekakšno nadaljevanje dela profesorja Milka Kosa, sočasno pa so se (udi v Avstriji lotevali objavljanj: podobnih pregledov urbarjev, Jiibilanlka jc žc popisala dobršen del urbarjev v republiškem arhivu, žal pa jc delo. ki bi bilo šc kako potrebno, ostalo nedokončano K urbarjem se jc vrnila v razpravah o rclormiranih urbarjih dcž.elnoknczjih gospostev na Kranjskem, posebej šc kol vi m za zgodo.ino gozdarstva.
Dr. Dnickova jc nesporna specialistka za urejanju in papiscvanjc arhivskega grauiva Zalo jc bi!a v prvi vrsli poklicana, da pripravi strokovne podlage za popisovanj različnili vrst arhivskega gradiva za računalniški program Armido. In šc vedno, kadar se pojavi kako načelno vprašanj v zvezi s tem, jo vprašamo za nasvet. Tako je bilo tudi ob nedavni pripravi tovrstnega podzakonskega akla. Precej generacij jc arhivski strokovni izpit za ta pn: d met opravljalo pri njej. Pomoč pa se ni končaia s pripravnikom kandidatov, marveč jc bila dr. Umekova tudi pozneje vedno pri pravljena pomagali z nasveti in opozorili. Pri lem je to'iko prepričljivejša, ker jc z. objavami obse? nih inventarjev graščinskih arhivov (samostanov ni gospostev Kostanjevica. Pictcrje in Stična, dolskega arhiva) tudi v praksi dokazala svoje znanje in nenazadnje leta 1990 promovirala na podlagi discrlacijc z naslovom Erbergt iij dolski arhiv. Ta jc bil tudi temelj za prispevek o parku km kulturnem pro.slorn
Poznavanje gradiva jc dr. Umckovo privedlo tudi v komisijo za vračanje arhivov na podlagi sporazuma rr.ed Republiko Avstrijo in Jugosla vijo iz lela 1923 iti protokola iz leta 1958 V komisiji jc opravila neprecenljivo delo ne le za la namen, marveč ludi za evidentiranje g rad r a, pomembnega za Slovenijo v Avstrijskem državnem arhivu na Diinajn. Za zasluge pri tem ji jc A/bivsko drušlvo podelilo diplomo. Zelo pa b; si želeli, da bi bilo njeno delo ob vračanjn arhiv-
2
ARHIVI XXII (999
skega gradiva uiui podlaga z.a šc kako potreben vounik po arhivskem gradivu diuwj.skili arhivov za slovensko zgodovino, o čemer ;c tudi h' večkrat pisala. Relcral jubilantke na 7. zborovanju slovenskili arhivskih dclavecv v Slovenj Gradcu lot;i 1974 o raziskovanju, evidentiranju in snemanju arhivskega gradiva v tujih arhivilj jc pomeril temelj za tovrstno sistematično delo slovenskih arl-vov in jc aktualen šc danes Čc ho kdaj vrnjeno arhivsko gradivo, ki ga še dolguje Republika liaiija, bo za lo zaslužna t udi dr Umckova.
Ncni.ijhri so hil napori jubilantke za razvoj arhivske slrokc. Če si ne bi tako prizadevala za uvedbo arhivistike v fakultetni študij, kar jc bilo lela 1978 tudi kronano z uspehom, zagotovo lega šc danes nc h' MVcgli.v Tudi sarna jc nekaj icl poučevala na fakuilcii. Četudi jc niso posebej vc selila preučevanja arhivskih teoretičnih vprašanj, je bila med ustanovitelji (nekaj časa ludi glavna urednica) časopisa Arhivov, k. naj bf zlasti pospeševal to področje Nenazadnje si je pr zadevala. da bi arhivistika dobila svoje mesto tudi pri Raziskovalni skupnosti in arhivi v okviru mednarodnih kulturni! .znieriav, kar nai bi se odrazilo nenazadnje tudi pri strokovnem delu, z.lasti šc prek spoznavanja tujih izkušenj, kai jc bi!o njej omogočeno šele po mnogo letih
Koi diicktoriea republiškega arhiva v Iclih od 1984 do 1988 jc veliko naredila za njegov strokovni napredek, ¡^ri leni ji jc bila skrb z.a kadre na prvem mestu in kar lepo število magistrov arhivistike se ima za to zahvaliti jubilantki,
S posebno ljubeznijo seje dr. Umekova lotevala arhivskih razstav, ker so le šc najbolj odmevna vc/ med arhivi in javnostjo. Med večjimi arhivskim, razstavami, katerih soavtor.ja je bila, mj omenimo razstave Slovenščina v dokumentih skozi stoletja (1971; v dopolnjeni obliki znova postavljena pod naslovom lz. roda v rod pričevanja o slovenskem jeziku, I i/S0,). Nacionalni in socialni programi pri Slovencih (1975), Ivan Cankar m delavsko gibanje (1976), Odsevi reformacijskega gibanja v dokumentih Arhiva SR Slovenije (1^87) ter Imeli so dve domovini (1988).
Ko jc bil na pobudo profesorja dr. Zwiitra ustanovljen študijski ccntcr za zgodovino izseljc ni šiva pri predsedstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, jc pritegnil profesor dr. Ume kovo k evidentiranju virov z.a to tematiko. Ob leni delu so nastal: tndi prispevki o zgodovini izseljevanja, ki jih je nck.tj let zapovrstjo pr.r.ašal Slovenski izscljeniški koledar. Seveda je sode lovala tudi pri evidentiranjih gr;;iiiva i/, obdobja po sredi 19 stoletja, ki sta jih v okviru zvezne akcije organizirala Muzej revolucije naroda Jugoslavije ter Institut društvenih nauka v licogntdti. Ob različnih priložnostih jc jub:lartka pnspevaia tudi prikaze gradiva, k' jc v Arhivu Slovenije za zgodovino raznih drugih vprašanj, tako za Istro. Reko. hrvaško Primorjc in otoke.
za preučevanje Vojne krajine, za območje Histor^skega (sedaj Državnega) arhiva v Splitu. V okviru skupnega jugoslovanskega projekta jc bil njen delež pri prikazu gradiva za zgodovino Afrike, Azije in Oceanije v slovenskih arhivih največji (objavljen v scnji Mednarodnega arhiv skegti sveta: Vodniki k ^rom za zgodovino na rodov).
Da zna ceniti pomen objavljanja virov, jc jiibilanlka dokazala že s tem. da je bila med ustanovitelji revije Viri. dala jc pobudo z.a objavo jožefinski h dcželiun merienj in jc tudi sama sodelovala pri objavah (Slovenščina v dokumentih skozi stoletja. Kmečki pumi na Slovenskem, v zadnjem času flh pri ohiavi Fabjan-čieeve Zgodovine ljubljanskih sodn'kov in županov).
Ob že oDicn enih de1 i h smo jviijpli, kako jnbi-lanlka ni pozabila na svoj dolg kol zgodovinarka in kako štcilnc so bile zgodov iske teme, ki so jo zanimale Neposreden stik z gradivom jc vabil Se k obravnavi nadaljnjih vprašanj. Tako jc p: sala s področja agrarne zgodovine o ovčjereji ia Krasu in v slovenski Eli v 18 stoletju, o zgodovini lova in ribolova ter o dclovauju Kmetijske druz.be na Kranjskem v 18. stoletju, s področja zgodovine prometa o graditvi kanalov na Ljub ljani:i v prvi polovici 18. stoleija ter o proindii po Savi in Ljubljanici. V Dokumentih ."lovenstva je pisala o ujmah skozi stoletja (prvič že v Kroniki leta 19.58). V zadnjem času zasledimo njeno ime predvsem v krajevnih in osebnih zbornikih. Da je sodelovala pri zborniku Lokev skozi čas (198"1), je raztimlji\o žc zalo, ker od tod izvirajo korenine njenih staršev Tudi sama se je Čutila vsaj toliko Primorko kot pa Ljn-bliančanko. Kataster Marije Terezije jc b I podlaga za razprave v zbornikih, posvečenih Dobrc-poljn in Strugam ter Preddvoru. Za področja, za katera jc pisala, najdemo tudi prispe vH; v En ;j klope tli j i Slovenije.
Že 7. poklicne radovednosti jo jc zanimala tudi zgodovina arhivov. Poleg več poljudnih prikazov jc dopolnila dosedanje znanje o razvoju arhivov na Slovenskem v obdobju od srede 18. do srede 19, stoletja.
Delo dr. Umekovc kaze izjemno širino zanimanj, pri vseli pa neposredno zasidra nest na virih. Znala jc dobro izrabiti možnosti, ki jih jc ponujal vsa kodne vi ■ si. j k z zakladnico preteklosti, Daje to pomembno za vsakogar, kj dela v arhivu, ni pczabila poudariti tudi v svojem prispevku o znanstvcno-raziskovalneni delu v ar hi/ih pri projektu Zveze arhivskih delavccv Jugoslavije Profil sodobnega arhiva (1984).
Za svoic delo je jiil ilantka zasluženo prejela državno odlikovanje red dela. 'ina pa šc veliko načrtov za naprej. Arhivsko Jrušlvo pa ji jc podelilo častno članstvo.
Gotovo nc le v svojem imenu želim jublantki še na mnoga zdrava Icia!
dr, Em:. Umck
4
ARHIVI XXII (999
Fma Umck bibliografija za obdobje 1()57-1999
Siimostojuc p ji hI i km: i je
Samostau Kostanje vic;i, Plelerje in Stična, LEguikaeiid Arliiva Slovenije Inventaru. Serija Sa mosta nsk arhivi, z. v. I), Ljubljana Arhiv Slovenije, 1974, 253. str.
Erberg in Dol.ski arhiv, (I Hib I i kači je Arhiva Slovenije, Inventarji, Serija Graščinski arhivi, z v. 5). Lpbliana: Arhiv Republike Sloven .je, 195» 1992. 1,2/v (562 str.).
Vladislav Fabjancič, Zgodovina ljubljanskih sod nikov in županov. 1269--820. L zvezek. Sodniki 12ifi-L5M Gradivo in Razprave št 20. Ljubljanski sodniki in župan i. Ljubljana: Zgo dovirski arhiv Ljubljana 1998, 211 str., (so-avtoiji Kos Janez, Olorepec Božo).
Razprave in člnuki
Prispevek k zgodovini ovčereje na Krasu in
■ Slovenski Istri. Slovensk Blnograf 10, 1957, ,str. 72-76.
Gradnja kanalov m Ljubljanici v prvi polovici XVIIL stoletja. Kronika 5. 1957. št. 3. str. 82 86.
Kuga n? Štajerskem v letih 1679 1683 Krorika feifc&l. 1. sir. 80-84
Trgovski promet po Savi v XVI11 stol, Kronika 12. 1964. & 3. str, 194-200.
Usmerjenost publikacij Kranjske kmetijske družbe v letih 1770-1779. Kronika 15. 1967. št. 3. str. 149-t6i
Prispevek k zgodovini izscljcvania iz Krnnjskc v Ameriko v letih 1910-1913. Slovenski izseljen ski koledar 1967, letnik 14, Ljubljana 1966, str. 234 238.
Izseljenska agencija Jožefa Pavlina v Ljubljani 1887 1893 Slovenski izseljenski kolc^ir 1968. Icinik 15. Ljubljana 1967. str 23* 238.
Izseljevanje v Brazilijo v zadnjih leiih 19. stol. Slovenski izseljenski koledar 1969, leti .ik 16, Ljubljana I960, str 218 220.
Lov in lovstvo. Ribištvu in ribolov. V: Blrzrik, Pavle (tir.). Grafcnatier. Bogo (ur,), Vilfan, Sergij (ur ). Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, 1, Ljiibljwiwi, S AZU, 1970, sir. 469519.
Johann Beckmann und die Gesellschaft des Ackerbaues und der nützt eher K.'instc in Krain. Litlerac Slovenicae VI. München 1972. Mr. 1123.
lzseljcnei iz območja nekdanjega okraju Lji-tiljana (po popisu lela 1937) Slovenski koledar 1974.1< fnilttl, Ljubljana ; 973. sir, 280-283.
Dve slovenski pesmi iz drugega tlescllctia IS. stoletju. Jezik in slovstvo 19 1973-74. št. 6 7. str. 218 220. (soavtor Kos Janez).
Individualna prisega pred nepristranskim sodni kom iz lela ¡691. Jezik I11 slovstvo 19, 1973 74. šl. 6-7. sir. 262'2o3.
Izseljeni i :z. obmo ja nckJnivih okrajev Kram in Kamnik (po popisu iz leta 1932) Slovenski koledar	Letnik 26, Ljubljana 1978. sir
201-203.
Brazilija v "rožnauh barvah". Slovenski koledar 1980 letnik 27. Ljubljana 1979. str. 213-214
Rod Marije Javcršck, matere Josipa Broza-Tila. Arhivi 3 1980 šl. 1 2. str. 5 7, (soavtor Kos Janez).
Reformirani urbar". dcželuoknežjih gospostev na Kranjskem. Zt 30,. 1982. sir, 311-320.
Dcželnoknežj. rclormirani urbarji n.i Kranjskem vir za zgodovino gozdarstva. Acta histonco-economiea Jiigoslaviae 10, 198?, str 59 62.
Urbarji - vir za zgodovino gozdarstva. V Pomen zgodovinske perspektive v gozdarstvu. Gozdar sh študi'sk' dnevi 1985 Univerza Edvarda Krrdclia v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana 1985, sir. l45 150,
Postojna, podoba od [rja do mesla. V: LjRlje in kraji ob Pivki. 2. Postajna 1985,str. 90-120, (soavtor Kes Janez).
Ljubljana z okolico v luč« jož.cfin.sk-ii deželnih merjenj. Aihivi 8. 1985, šl 1-2. str. 91 94.
Evropa kam iniru. Arliivi 8. 1985, šl. 1 2. sir. 94 95. (soavtor Savn i k Roman).
Plovba pa Savi v 18. stoletju. ZC 40. 1986. šl 3. sir 2?3-2()8.
Lokev v sedemdesetih letih 16. stoletja V: Lokev skozi čas. Ljubljana 1987. sir. 62-66.
Lokev v opisu in na karti iz druge polovice 18 stoletia V: Lokev skozi čas, Ljubljana 1987, str 76-68.
Notranjcavstrijska centralna oblastva i.i uprava notr-"ijc-avstiijsk:h dežel do srede 18. stoletja. V: Žontar, Jože (ur,). Priročniki in karle o organizacijski strukturi, v deželah Korošk1 Knnjski, Priuiorju in Štajerski do lela 1918. Zgodoviiisko-bil liografski vodnik. Veroflenl lichungcn des steiermarkischon Landes arclnves, Bnnd 15. Graz Klagenlurt Ljrbljana Gorizia Triestc 1988 str. M 75, (soavlnrji Spreilzhofer ¡¡CarI, Cova Ugo, Do rs i Pierpiiolo, Wndl Wilhelm, Zontar Jože).
Družba za kmetijstvo in koristne umetnosti v Ljubljani 1767 1787 V: Slovenci v Icln 1789, Ljubljana 1989, str. 89-93
Pi:.mo Krištofa Ungnada barona ZovncŠkega iz lela 1561. Arhivi 12, 1989. šl. 1-2 sir 40.
Vin za proučevanj Vojne Krajine v Sloveniji. V: Vojna Krajina u Jugoslovanskim zemljama u novom veku do Kariovačkog mira 1699. Naučni skupovi SANU. knjiga XLV111 Od-dcicnje ispnjskili nauka, knjiga 12. Beograd 1989, str. 305-315,
arhivi xb ivm
5
Arhivsko gradivo graščine Dol, V Park kol kulPirni pnMtor, Ljubljana 1990, str. 74-76.
Source1-' of History o T Ali ica, As:n and Oceania i.) Jugoslavia. V Guide to the Sources of History of" Nations SjJ .Scries: North Africa, Asia and Oceania. Vol. 10. ICA. Mitnchen 1991,.sir. 12.*) 138.
Arjiivsko gradivo - vir za preučevanje parkov s posebnim ozironi na graščino Dol. RES.,, Dela, Papers 1, 1992, str. 47 47.
Kug;1 -.n lakota. V; Žonlar Jože (ur.). Dokumenti slovenstva, Ljubljana 1994, sir. 87 90.
Arluvi v Sloveniji. V. Žonlat, Jože (ur.), Doku meni i slovenstva. Ljubljana 1994, sir 19-23.
Sejni zap sniki kramskih deželnih stanov. Arhivi 17, 1994, št. 1-7, str. 100-104.
Arl ivsko gradivo dr Ivana Murnika. Radovljiški zbornik, liadovljica 1995 str. 273-279.
Prebivalstvo Dobrepolja m S;rag v sredini 18. stoletja v luči terezijanskega kalaslni, V' Naši kraji ir ljudje" dobrepoiiski-slriišk1 zbornik 1996. Ljibrc polje: Občimi Oobrepelje 1996, str. 94-1 n.
V.irstvo arhivskega gradiva od srede 18. de srede 19. stoletja na Kranjskem: V; Lešnik, Avgust (ur), Agosti, Aldo. Kriza socialnih idej: Bri-lovskov /.bornik: A fcstsuhriri for Marjan Bri tovšek. Mednarodna izdaja zgodovinskih in socioloških ra/.prav Ljubljana. Filozofski1, fa-knlleta. Oddelek- /.a sociologijo: Faculty of Arts Depiirtmont of sociology. ll)%, sir. 53-58
Promet po Savi m milnma v Krškem. V: Mihelie, Darja (ur.). G est ri nov zbornik. Ljubljana. ZRC-(ZRC SAZU), 1999, str 763 770.
Promet po Savi in Ljubbanici. V Mihelič, Darja (ur). Gestrinov zb »rnik, Ljubljana. ZRC (ZRC SAZU), 199°, sir. 77]-778.
Podložnik zemljiških gospostev v občini Preddvor v terezijanskem knlastru iz. leta 1747. V, Preddvor v času in prostoru. Zbornik. Občina Preddvor, 1999, str. 153-159.
Ljub!:anski sodniki in ž.unani. V: Krtek, Ema (lir.), Kos, Janez (ur.), Otorepce, Božo (lir.) Fabjančič, Vladislav, Z1 odo vi na ljubljanskih scdi.ikov in županov 1769 1870, L z.v, 12691504, Ljubljana: Zgodovinski arhiv Ljubljana 1998. str. 9 "14.
Strokovni članki
Bibliografija slovenske zgodovine, (Publikacije iz. let 1951-1958). ZČ 17 13, 19^8/59, str. 377422. (sna v to rji Kaiba Slavka, Mclik Vasilij, Smole Majda).
Splošni pregled fondov državnega arhiva LRS Ljubljana i960, str. 171, (soavtoiji Rihnikar Peter Smole Majda, Verbič Marija, ¿jontur Jože).
Državni arhiv Slovenije. Arhivski londi in zbirke. V- Žonlar Jože {tir.). Vodnik po .tihivili Slovenije Društvo arhivarjev Slovenije. Ljubljana 1965, str. 40-68.
Arhivi - vir proučevanja slovenskega izscljen-stva. Slovenski izscljcnsk koledar 1967, letnik 14, Ljubljana 1966, sir. 19^ 198.
Viri za zgodovino slovenskih izseljencev v ZDA Slovenski koledar 1971, letnik i 8. Ljubljana 1970, str. 190-11)4.
Cerkvene matične knjige. V. Umek, Ema (ur), Kos, Jane/ (ur.). Vounik po maiičnin knjigah za območje SR Slovenije. Skupnost arhivov Slovenije. Vodniki, L zvezek, Ljubljana 1972, str. XVII LXX111.
Civilne matične knjige. V Umek, Ema (ur), Kos, Jane/ (ur.). Vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije II) (Vodilni, 3 zvezek). Skupnost arhivov Slovenije Ljubljana 1974, str. Vil XL1V.
Vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije Metodologija i&ijc specialnega vodnik,-, Arhivist 24 i 974J šl. 1, str. SjjBg
Osnovi organtzaci|c slručnog rada u ¡irliivtirta SFRJ. P, -šlina 1976. (Osmi kongres arhivskih rudnika Jugoslavije). Ljubljana Arhivsko društvi Slovenije, 1976, 34 str., (son vi or Olilak-Čarni Marra).
Osnovi organizacije stručnog rada u arhivrma SFK Jugosiavije Vhivist 2 ', 1977, št. 1-7, str. 153-1 jyj (soa tor Marija Oblak Čarm)
Raziskovanje, evidentiranje in snemanje arhivskega gradiva v tujih ar ¿vin Arhivi I, 1978, št. j, str. 14-16.
Študij arhivistike na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, -Afhivi 1,
1978,	šl. fl str. 48-49.
Zaključki referatov slovenjegraškega arhivskega posvetovanja o raziskovanju in evidentiran m virov za slovensko zgodovino. Arhivi 1, 1978, št. 1, str, 41-42.
Pripombe na leze dr. Zinlaria. Okrogla miza o problemih varstva arlmskega gradiva pred prevzemom v arhiv. Sodobni arhivi 78. Maribor
1979,	str 23-74
Gradivo za zgodovino Slovencev v Splošnem npravnein arhivu na Dunaju Arluvi 3, 1980, št. 1-7, str. 13-17.
Arhivsko gradivo za območje Istre, Reke, Hrvatskega Priinorja in otokov v Arhivu SR Slovenije Vjcsntk hislorij.sk i h arhivov v Rij *ei i Pnzinu 73, 1980, sir, 737-240.
Arhivi in etnologija Poglavja iz. metodike etnološkega Rokovanja. Knjižnica Glasnika SRD 4, Ljubljana 1980, str 1 [4 122.
Načrtovanje m gradnja arhivske stavbe na prr merit Arhiva SRS. Sodobni arhivi 79. Manhor lOStf 15 str. (soa v tor Oblak-Čarm Marija).
Evidenca po prevzemu gradiva v arhiv Arhivi 3,
1980,	št. 1 2, str. 76 (so;tvlor Drnovšek Marjan).
Gradivo v fondu C. kr. finančnega mini.itrstva na
D-.inajn. Arhivi 4, 1981., št. 1-7, str. 116-170.
Arhiv SR Slovenije in Gruberjeva palača. (Kulturni in naravn" spomeniki Slovenije, 119L V Mariboru: Obzorja, 1987, 30 str,, (soavtnrja Kos Janez, Komel Milčck).
6
arhivi xxii i y y»
Šolanje kadrov z.a področje arhivi stične dejavnost v SR Sloveniji, Arhivist H. 19H3, št. 1-2, str. 200-201.
Naučnoistraži* aeki rad n «rhivima. Pro L l savreme nog arhiva n SFRJ, Projekt. Beograd (984, str. 82-84.
Arhiv Sli Slovenijo Ljubljana. V Klanne, Peter (ur.). Arhivski fondi in zbrke v arluvili ir. ar bivskib oddelkih v SFRJ SR Slovenija. Beograd. 1984. Zveza arhn*skil! uclavccv Jngnsla vije, str, 27 "M, (soavtorji Kološa Vladimir, Grabnar Matija, Jer.:j Mateja, Melik Jelka, Princič Jože, Rdmikar Peter, Serše Saša, Župančič Mana»)
Zgjdovina, organizacija in arhivski fondi v Slo veniji. Arltivi 8, 1985, št. 1-2, str. 83-86.
Arh-vsko gradivo za območje Hiitorij ;kog arhiva v Splitu v A rlii v ti Rep.iblike Slovenije. Gradja t priloži za povijesti Dalmacije, II, Split, 1990, str. 63-67.
Pedagoško delo v nrhivih (Gradivo za zborovanje). 16. arhivsko zborovanje Ptuj "95 Slo venski arhivi in i a vnosi Ptuj 1995, str 61-62.
Vodnik po for.din in zbirkah Arhiva Rupuhlikc
■ Slovenije, Kološa, V lad ¡ni"- (ur.), Žumer, Vladimir (tir ), 1, Ljubljana 1999, Arhiv Republike Sloveniie. sit. 291fcg, 298-305 B05»lt3 zvezek 3, str 417 418, 431 433.
Kiieikopcdien;i m k'ksikiilna ycsl;
Borbe Waxenslein V: Enciklopedija Slovenije. 1 natis. Ljubljana Mladinska knjiga 198"7, I, str 119.
Arhiv SR Slovenije V: Eneiklop^d ja Slovenije I nalis. Ljubljana' Mladinska knjiga, 1987 1, str. 119.
Brcckerfcld Prane Anton V Eneiklopc Ji j a Slovenije. 1. nal's. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987, 1, sir 363.
Erberg Janez Danijel. V Enciklopediji Slovenije 1 natis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1989 3, str 5.5-56, (so.vtor Vilfan Sergij).
Erbergi, plemiška družina. V: Enciklopedija Slo venijc. 1 natis. Ljubljana: Mladinska kapga 1989, 3. str. 54-55.
Grnher Gabrijel. V: Enciklopedija Slffijenije I natis. Lj ubija na: Mladinska knjiga, 1989. 3, str 400.
Golia Modest Ludvik V: Enciklopedija Slove-nne. I. natis. Luihljana: Mladinska kniiga, 1989. 3 str. 2.i9.
Ikillcrstein Avguštin. V: Enciklopedij;! Slovenije. I natis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990,4. sir. 5.
Kajžar V: Enciklopedija Slovenije. I. natis. I.ju hljana. Mladinska knjiga, 1990 4, str. 370-371.
Kmetijska družba. V" Enciklopedija Slovenije I. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga. 1991, 5, str
M6-1 r.
Kranjska kmetijska družba. V. Enciklop^lha Slovennc. L natis. Ljubljana: Mladinska knj
ga, 1991,5. str 239.
Krznarstvo, V' Enciklopedija Slovenije. 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjigi, 1992, 6, str. 6061.
Lov. V: Enciklopedija Slovenije I. natis Lj'.i-nljana. Mîadmska knjiga, 1992. 6, str. 325.
Lovstvo. V: Lnciklopediia Slovennc 1. natis. Ljubljana; Mladinska knjiga, 1992 6, sir. 328329.
Mûticne knjige. V: Enciklopedija Slovenije. 1, natis. LjnMjma Mladinska knjiga, 1993, 7, str. 23.
Gi o va nn Pieroni. V, Encikloneuna Slovenije 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga |9<M 8, str.
335.
Postojna. V: Enciklopedija Slovenije. 1. natis. Ljubljana: Mladinska kniiga, |9i>5, 9, str 174.
Prem. Enciklopedija Slovenije L natis. Ljubljana. Mladinska knjiga, 1995, 9, str. 174.
Rečit' promet V* Enciklopedij Slovenije. 1 natis. Ljubljana. Mladinska knjiga, 1996, 10, str. 13G-I32
Ribolov. V- Enciklopedija Slovenije. L nalis Ljn bljana: Mladinska knjiga, 1996. 10. str. 213 214
Splavarstvo. V: EneiKlopediia Slovenije. 1. nal'*s. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998, 12, str. 19.3 194.
Dr. Jože Žonlar. V: Mu ji da, Jože (ur.). Slovenski biografski leksikon. SAZU in ZRC SAZU. Ljubljana, 1991, 15,str. 1006-1107.
Kmetijska družba na Kranjskem. V Eneiklo-pedi a Jugoslavije. Zagreb, 1962, 5. str. 262.
K:tl;ih»gi razslnv
Slovenščina skozi stoletja. Ljubljani»: Arhiv Slo venijc, 1971, 40 sir., (soavtorji Ncmanič Ivan, Kos Janez., Ribnikar Peter, Smole Majda, Ver-bič Marija).
Nacionalna i socialni programi pri Slovencih (Publikacije Arhiva SR Slovenije, Katalogi, z v. 2). Li uhlja na Arhiv SR Slovenije, 197\ str. 2-4-25.
Ivan Cankar in delavsko gibanje (Publikacije Arhiva SR Slovenije, Katalogi, z.v. 3), Ljubljana. Arhiv SR Slovenije, 1976, 44 str., (¿o-avtor Kos Janez.),
Iz roda v rod: pričevanja o slovenskem jeziku: razstava Arhiva SR Slovenje, Ljubljana 1982, (Publikacije Arhiva SR Slovenije, Katalogi, zv. S), Ljubljana Arhiv SR Slovenije, 1982, 79 str., (soavtorja KolosaVladimir, Kibnikar Peter).
Odsevi reformacijskega gibanja v dokumentih Arhiva SR Slovenije, (Publikacije Arhiva SR Sloveniie, Katalogi z.v 7). Ljubljana: Arhiv SR Slovenije, 198/, 100 str., (soavfor Kološa Vladimir. RibniKar Peter, Trnin Drago).
Viri za zgotiovino gozda in gozdarstva. Razstava Arhiva S K Slovenije ob gozdarskih študijskih dnevih. VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fa kultcl':. Ljubljana 1985, 17 sir., (siwvlorja Ko loša Vladimir Ribnikar Peter),
\RHIVi XXI! 1999
7
Kiuakjg dokumentov za kmečke upore. Sinila ] 1973, str. 123- 202. (soavtorji Ribnikar Peter, Smole Majda, Vcrbič Marija).
Poročilu
Razstava za zgodovino industrije na Slovenskem v Državnem arhivu republike Slovenije v Liu bljani. Arnivist 10, št 34. 1960,str 1 M-156.
Vil. zborovanje slovenskih arhivarjev, Arhiv,st 24. 1974, št.'2, str. 216-218.
Dokumenti z razstave 'Vrluva SR Slovenije De lavska enotnost, št 19, 1976, str, 9, št. 20, 1976, str. 70.
Obisk v Univerz.letnem arhivu v Jeni. Arhi 1, 1978, št. 1, str. 57 58.
Poročilo Komisije za šolanje kadrov za zgodovinske armve i nI registratnre. Arhivi 2, 1979, št. 1, str. 75-7či
Uredniški odbor glasila Arhivi. Arhivi 4, 1981, št 1-2, str. 154.
Uredniški odbor Viri Adrivi 4, 1981, št. 1 2, str. f 54.
Komisija za strokovno usposabljanje delavcev v arhivi ti. Arhivi 4, 1081. št. 1-2, str. J54.
Uredniška odbora glasila Arhivi in cdicijc Vin. Arhivi 5, 1982, št. 1 2, str. 76.
Komisija za šolanje in strokovno izobraževanje arhivskih delavcev. Adiivi 5, 1982, št. 1 2 str 76.
Komisija /.a mednarodne zveze Arhivi 5, 1982, .št 1 2] str. 78.
Sirokovni seminar v Nov: Gorici. Arhivi 5, 1982,-št. 1-2, str 9.5-06.
Ured 'isk: odbor glasila Arhivi. Arhivi 6, Št. 1983, 1 2, str. 147.
Arhivska dejavnost v Sloveniji. V: Ocena kulturne dejavnosti na področju Slovenije v letu
1983.	iŠtiRlija in gradiva 23). Ljubljana: KSS, :;tr. 215-222.
Arhivska dejavnost v Sloveniji. V; Ocena Kulturne dejavnost na področju Slovenec v letu
1984.	(Študije in gradiva 28). Ljubljana: KSS, I98\ ur. 208-212.
Poročilo o kulturni tzmcoj-ivi z Italijo v času do L 7 oktobra 19X5. Arhivi 8, 1985, št. I 2, str 128-129, (soavtorJcraj Mateja)
Poročilo o projektu izdaje kart. jožefinskih; deželnih merjenj, Arhivi 12, 1989, št. 1-2, str. 67-68.
Poročilo o /iKinslvtnoni/iskovtiliii nalogi
Evidentiranje in kopiranje virov za slovensko zgodovino posebej zgodovino Prekinil rja v madžarskih kulturnih instituciiab. Ljubljana: RS S, 19/8, 132 str
Raziskave za varstvo in predstavitev kulturne dediščine, Ljubljana: RSS, 1987, 1 zv , (soavtorji Šum; Nacc, Plcsničar Ljudmila, Mikt-Cnrk Iva, Ccvc Anica. Kuhar Horis, Krnd-Umek Duša, Viduvič Muha Ada, Zargi Matija, Horvat Jasna, Kokole .lože).
Poročilo o nizvojuo-ni/iskoviiliii nnlogi
Arhivistika (Arhivistika bibliotekarstvo). Ljubljana: RSS. 1984. 1 zv., (sor.vtorji Popovič M rko, Koržc Strajnar Aneka, Novak Viado).
Usmerjeni raziskovalni program Arhivisuka. V: Znanstveno raziskovalno dela v okviru usmerjenih raziskovalnih programov na filozofski iaknltcti v Ljubljani. Ljubljana: FF Zl, 1982, str. 138-143.
Usmerjeni raziskovalni program Arhiv'stika, V: Znanstveno raziskovalno delo v okviru usmerjenih raziskovalnih programov na Filozofski fakulteti v Ljub'iani. Ljubiiana FF ZL 1983, str. 155-170.
Ocenc
Lexikon. Arehivwescn der DDR Berlin 1977, Arhivi 1, 1978. št. 1, str. 52.
Guidii generale degli Arcbivi di Stalo italiani Arhivi 5. 1982, št. 1-2, str. 111-113.
Vodr. k Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, Ljubljana 1992, Ar-luvi 15, 1992, .H. 1-2, str 99-IOP.
Rti/no
Majda Smole sedemdesetletnica. Zk 43, 1989, št. 2. str. 271 272.
Majda Smole (1919-1989). Kronika 37, 1989, št 3, str, 328,
Dr. Jože Zontar - Šcstdcsctletnik. Arhi/i 15, 1992, ši. ] 2, str 145-149.
Dr. Božo Otorepee- sedemdesetletnik. Arhivi 17, 1994, št. 1-2. ;tr. 184-185.
Urednik fl/i soiir'.'tluik
Umek. Brna (ur), Kos, Janez (lir.). Vodnik po matičnih krj:gah za območje SR Slovenije. 1, 11, lil. (Vodniki, zv, 1). V I jubljani. Skupnost arhivov Slovenije, 1972 1974, 1380 sir.
Uinck, Fina (ur.), Kos, Janez (tir.) Vodnik no župnijskih arhivih na območju SR Slovenije, 1, II (Vodniki, /v. 2). V Ljubljani Skupnost arhivov Slovenije, 1975, 2. z.V., 750 str
Umek, Ema (ur), Oblak, farni, Manja (ur.), Kos, Janez (lir). Nacionalni in socialni program1 p'i Slovencih., (Publikacije Arhiva SR ■Slovenije, Katalogi, zv. 2). Ljubljana Arhiv SR Slovenije, 1975, 91. str.
llmck, Ema (ur.), Carni Oblak Marija (ur.), Kos, Janez (ur.). Ivan Cankar in delavsko gibanje. (Ptiblikacije Arhiva SR Slovenije, z,v. 3). Ljubljana: Arhiv SR Slovenije, 1976. <44 str.
Kcjloša, Vladimir (ur,), Čarni Oblak, Marija (lir), Prin^ič, Jože (lir), Ribnikar, Peter (ur,), Umek, Btiia (ur.). Komunistična partija v Slo veniji 1919 1941 (Publikacije An i vi SR Slovenije, Katalogi zv. 4)1 Ljubljana: Arbiv SR Slovenije, 1979. str.
8
ARHIVI XXII (999
Umck, Emu (ur), Oblak- arm, Mnrija (ur.) Ko-losa, Vladimir (ur.). I/, roda v rod. (Publikacijo Arhiva SR Slovenije, Katalogi, zv. 6). Ljubljana: Arhiv SR Slovenije, H)K2,79slr.
Kolša, Vladimir (ur.), Oblak . trni. Marija (ur ), Umck. Ema (tir.). Pridobitve Arhivu SR Slo venijc i9») - l-9t|2 Ljubljana: Arhiv SR Slovenije, 198^, 32 str.
Kološa, Vlrdinur (ur.) Oblak Čarni, Marija (ur.), Umck. Ema (ur.). Arhiv SR Slovenije 1945-1985. (Publikacije Arhiva SR Slovenije, Katalogi o). Ljubljana: Arhiv SR Slovenije, J985.32.-ilr.
Kolosa, Vladimir (lir.), Ribnikar, Peter (ur.), Rotar, Jože (tir.), Svet lik, Peter (ur.), Umek, Ema (ur ). 160 let mnpncga arhiva. Arhiv SR Slovenijo in RcpuhliŠka geodetska uprava Lju bljana I 387, fOm.
Kolosa, fcladimir (ur ), Oblak-(! arni, Marija (ur.), Umck, Eiria (ur.). Odsevi reformacijskega gibanja v dokumentih Arhiva SR Slovenije. (Puoi.icacijc Arhiva SR Slovenije, Katalogi zv
7).	Ljubljana: Arhiv SR Slovenije, 1987, 100 sir
Koloma, Vladimir fur,), Oblak-Čami, Marija (ur), Umck, Ema (ur). Imeli so dve domovini (Publikacije Arhiva SR Slovenije, Katalogi zv.
8).	Lj unij a na: Arlnv SR Slovenija, 1988, 98 str.
Kološa. Vladimir (ur.), Oblaki -irni, Marija
(tu ), Umck, Ema (ur). Konscrvatorsko-restavratorska dejavnost v Arhivu SR Slovenije. Razstava ob dnevu arhivo 20, oktobru. Lju bljana: Arhiv SR Sloveniic, 1984, 25 str.
Umck, Ema (glavna ur.), Arhivi l (1978) - 8 (1985), Ljubljana: Arhivsko društvo in Arhiv SR Slovenije.
K iloša, Vladimir (ur,), Kos, Jane/, (lir.), Oblak arni, Marija (ur.), Umck, Ema (ur.). Viri 1 3 (Piiolikacijc Arhiva SR Slovenije). Ljubljana: Arhiv SR Slovenije:
Vcrbič Marija Dcžclnozborski spisi kranjskih stanov I. 1499-1515, Viri 1. Ljubljana 1980, str. 167; Vcrbič Marija. Dc/.elnov.bor.ski spisi kranjskih stanov II. 1516-1519. Viri 2. Ljubljana 1980, str. 257;
Melik, Vasilij (gl urednik), Oblak Čanu, Marija (ui), Kos, Janez, (ur), Umck, Ema (m.), Zorn, Tone (ur), Plcter.ski Janko, Politično prega njanjc Slovencev v Avstriji 1914 1917. Poro čilo vojaške i i vladne komisijo 1 Ljnbliana 1980. Priloge poročilom vladne komisije (izbor). 2. Ljiibljana 1982.
Kolosa, Vladimir (ur.), Oblak arni, Marija (ur ), Umck, Ema (ur.). Smole Majda. Vicc-domski urad za kranjsko 13. siol. - 1747 (PuMikacijc Arhiva SR Slovenije Inventarji, Efija Arhivi državnih in samoupravnih organov in oblaslev; zv 4). 1 del. Ljubljana, 1985, XV, 315 str. 2. del. Ljubljana, 1988, V, str. 458.
Kološa, Vladimir (ur.), Obiak-Čarni, M.inja (ur ), Umck, Ema (lir.). Jcraj Mateja. Rcpub liški svet Zveze sindikatov Slovenije s pred hodniki I. del: 19^5 1949. (Publikacije Arhiva SR Slovenije. Inventarji Serija Arhivi družhe nopoli ičmh organizacij, I. zv., Ljubljana 1988), str, 392
Kološa, Vladimir (ur.), Oblak urni, Marija (ur ), Umck, Ema (ur.). Ncmanič Ivan. Filmsko grrdivo SR Slovenije, (Publikacije Arhiva SR Slovenije. Serija Zlvrkc; zv. 1), L. 2 del. Ljubljana 1982, str. 762.
Smole, Ma'da. Viecdomski urad za Kranjssko 13. stol. 1747, (Publikacije Arhiva SR Slo vcnijc. lnvcntr.rj Serija Arhivi državnih in samoupravnih organov ¡n obiastcv; z.v 4). 3. dci. Ljubljana J 989. str 134. (Redukeija)
ARHIVI XXII 1999
Članki in razprave
9
Članki n razprave
UDK 37.0 i 4.35(497.4)" 1601 /191
V
Študentske m d jaške sfriend jske ustanove na Kranjskem*
PFTER RIBNIK AR
Nastanek študentskih štipendi'skih ustanov na Kranjskem sega v začetek 17. stoletja. Ustanuv-niKi teli ustanov ko bili ugledni vidnejši deželni r uradni ki m predstavniki katoliške ccrkvc na Kranjskem, v 18. stoletju so se jim pridružili šc ugledni human ¡s'i ter druga duhovščina. V drugi polovic: 19. slollclja so se med ustanovnikc Št pendijskih ustanov vključili šc posamezniki iz. vrst meščanstva in gospodarstva.
Prvotno so štipendiranje namenjali le študen lom r.a univerzah. Prejemniki štipendij niso prejema'i v denarju, temveč v obliki štipendijskega mesta v zavodu. Tako so dobitniki štipendi j irtcd svojim študijem v zavodu imeli zastonj oskrbo,■ to jt namestitev, prehrano ir druge usluge, ki so zadoščale v\\ preživetje študijskih let. To jc b:l tudi namen Študentskih štipendijskih ustanov, namenjenih za pomoč revnim, pridnim, moralno neoporečnim, študirajočim mladeničem, da so v težiti b socialnih razmerah zmagi i dokončal, svoj študij ,si s tem pridobili želeno izobrazba. Nit Kranjskem siccr ni bilo univerzitetnega študija, lc4o jc bi o za študirajoče mladeniče s Kranjskega dosc Ijivo le na univerzah na Dunaju, v Gradcu, nekaj manj tudi v Pragi ter na nemški i i in italijanskih univerzah. V Lubljanije bilo mogoče študirati le v jezuitski šoli in semeni,sen.
Usta no vni ki štipendijskih ustanov na Kranj skem su štipendinke ustanove namenjali /.lasti štipendiranju svojih sorodnikov, cc p.i teh n:so imeli, so dobili možnost pndobiti Štipendijo šc drugi študirajoči i/, kraja ali župnije ustanovrika ter širše ukulicc oziroma s Kranjske V 18. stoletju so v nekaterih primerih v štipendiranje vkljjčili tudi doklicc, in sicer kol gojerikc v samostanih, tako da so si hliko pridobilo ni>,lične spretnost Z razvojem šolstva so nastalo tudi "spremembe v Štipcnoiranju. Najpomembn ;jša sprememba se jc uveljavila sredi 19. stoletja, ko
* Članek. icmclji na pudalkih, «hranjenih v arhivskih fun.lih Dciclnc vlade v Ljubljani IRfiM9IK. splošni 'pisi, reji. Cum.-. ly-1 yliiil:j k nn volu lov Uticinc vlade v Ljubljani, aihivskcga
so zaceli prejemniid dobivati or.ebnc štipendije v denarju, in sicer v roke. in to v dveh obrokih na leto. /a jesenski in pomladanski semester
Študentska Štipendijska ustanova je bila usta novljcna na podlagi ustanovne lis. me (ustanovno pismo) in na podlagi oporoke oziroma izražene poslednje volje, v kateri jc zapustnik zrazil svojo odločitev z.a ustanovitev ustanove, Izvedba zapustnikove odločitve za ustanovitev ustanove je bila v pristojnosti izvršiteljev oporoke in sodnega postopka za i/.vedbc oporoke, Ko so se z ukre;,' cesarict Marije Terezije v ustanavljanje ustanov vključili državni upravni orga n, so ic-li izdajali listino o soglasju in so s tem privolili v ustanovitev nstanovc. Tem listinam se jc v 19. stoletju ppdružila šc listina c prevzemu (akceptna listi nit) | s katero jc bilo potrjeno, da jt ust,'»nova imela svoje finančno pokritje
Študentske štinendijske ustanove so sodi Jc k dobrodelnim ustanovam. V začetnem obdobju država ni posegala v ustanavljanje teh ustanov, zato tudi ni bilo nadzora nad nji Kav i m delovanjem. Ccsarica Marija Terezija jc s svoj mi reformami posegla tudi v delovanje uhanov. Najprej je z okrožnico z dne 30, 7, 1747,2 ta jc bila poslana vsem deželnim glavarjem, fiskalnim uradom] magistratom, mestom in trgom, škofom, prclatom 3n višji uuhovšeini, zahtevala, da prijavijo vse ustanove, njihovo gotovinsko stanje, premoženje v nepremičninah, podatke o naložc-
fnnil;i De/cl ni /.bor m odbor /j Knnjskn, re£. fasc. II1-21), SlLalenslki usl:innvni Sklati J WiK- t'.) IC m ¡nhivfikcjja i*iailiva Kraljevske banske uprave tirttvskc hannvinc. prnsvcini ml-iHek kalertimi je Mlil pri ključe mi arhivikn gwtliiju, ki ga jc arhivu i/.rofil lt» 1U3I bi vi i Svcl a šnlslvn lRS in se nanJa na .seriji» iiriginalnih lisi in usunnv /a Icia py2- llJ-tO. Hermrill v., ,Si■ fiup^t-n. Oc.slcrrc.chiMrhcs Slaalssvfincrtiueh. tta.nlliuch tlei gesamlen iisierrcltfiischen iiffenitfehcn H ehlcs
I tcniu .ge^ehen umer M.Lvvirkung /ahircichct l-arhmilnncr vnn dr. Krncsi Mischlcr und dr. Jnstf Utliridi. 4. Hand R-Z, Mr. -1}* Wit*n 1WJ.
Rcprc/.cnlanca in kumuTa /a Kranjsko v Ljubljani, rug. fasc. XIV. Skalla 2fi.
10
i lan k i m razprave
ARHIVI XX(l I99V
mb kapilaliiah icr podaikc o osebah, ki z. njimi razpolagajo- To podaikc jc zbirala Reprezentanca m komora /.a Kranjsko v L iiibljan, Lcla 1749 jc Marija Terezija /.a nnraBj-Hiijc nr.t;uiov uslancnla Dvorno komisijo za dobrodelne ustanove.3 Uvedla je ludi napovedne tiibele za seminarske in štipendijske ustanove, v katerih so bili zajcu podatki o imenu nslanovc, lcln ustanovitve, kraju, v katerem jc bita ustanova, številu štipendijskih rr.esl, ločeno za dcikc in deklice, ,,i številu obrokov hrane na osebo, Leta 1761 jc bil uveden poseben obrr.zcc za ustanovne listine Izpolni*' ga je bilo Ireba v stilih zvoiih, od lega je en izvod prejel najstarejši član družine ustanovmka. po cn izvod pa še Dvorna komisija za dobrodelne ustanove, župnik in .škofijski ordinarial. V resoluciji z dr.e 2.5. 4. 176 H ji Mar';a Terezija naročila, da jc Ircba spise o dobrodelnih nsla-nov.ih, Vi so shranjeni v arhivu nekdanjega Viee-domr.kega urada na Kranjskem, odstopiti Dvorni komisiji za dobrodelne ustanove, oziroma jih prepisat: za potrebe le kotniMjc. Lcla 1773 bda odpravljena Dvorna komisija za dobrodelne nsla nove, upravljanje ustanov pa jc prevzelo Deželno glavarstvo na Kranjskem. Po reorganizaciji državne uprave v obdobju vlauanja ložcf» 11 iti njegovdi naslednikov sla upravljanje m nadzor nad defovanjem ustanov prešla na Cubcrmj v Ljubljani in nalo na Državno nameslntštvc, oziroma Deželno vlado v Ljublji.ni, za pravilnost sc,slave ustanovnih listin in za njiliovo cvidcnco pa je bila zadolžena Finančna prokuratura v Ljubljani.
Že v obdobju vladanja cesarja Franca 1. so nastale spremembe pri upravljanju dobrodelnih ustanov. Za odločanje na najvišji stopnji oblaku je poslala pristojna Studijska dvoma fcomjsij;« na Dunaju. Lcla 1792i jc bil na Kranjskem ustanovljen študentski ustanovni sklad, k je obsegal študentske, scmeniSke, dekliške in ubožne usia-novc in jc deloval pod imenom Cesarsko kraljevi prosvetno scmcnuiki sklad. Temu se je lela 1807fl priključil šc šolninski sklad in do lcla 1818 de loval pod imenom Zdrnžetii študentski in šol-nmski sklad. Lcla I821s ,se je sklad rorgu-
Sph'Sni preulcil fnniliiv Dií;ivnc¡;;i nililv.i LRS. Ljubljana IWiO. Mr. SO.
Kepiv/oniani';! ín kiuiima Mi Kiunjskn v l.jnhljani, reg- frise xiv, s»i»i 2m.
IX'Jun;i vIjl'.i v Lj'ulilvmi. i KCin, s|iis P. 3X3, Knniep". ]naníila ilr/avncml) iiiini.lJivu n;l Dunaj. V njcm navaja, Ja je leu 179? ntislajaí kianjskl sludenstki uslnnnvni fimd, ki ni bil ilntimn s str.miniiEvc,
[>;, :lna viada v Ljuliljaní Kíifi, spís si. 3X1, ki icep pnnCila ili/avnemu íiiinislrMvu na Duinj. V njem nmeiija ndreilbu dMirní písame i ilnc 23. 1X07 fu ¡»ubcrnijsku nd.üdho z dnc "W. 11. 1S07 ii /ilmíilvi stuilcntskcga usíaniivne^.a funda s sul-nnskim >k. iiliim.
Deíclna vlaila y Ljuliljani, IXM, spis sl. 3X3 Knnuípi pungía dr/jvneinn íninivtrstvu na Dunaj V njcm iimcn,,! ^uhcm ¡skn InjrtdliiI / dnc IX. 4. IKItt, kí je Inííla ínlninski skhd xl kran ski ya studL-niikcga ustatinvncyn funda.
niziral n iz. njega so izločili dekliške in ubožne ustanove S leni sc je dokončno oblikoval Šlu dcnlski ustanovni sklad, pozneje imenovan ludi Diiaški uslanovri sklad, la jc deloval do lcla 1945, sprva v okviru Onberniia v Ljubljani, nalo pa v okviru ljubljanske Deželne vlade.
Prvi uradni popi» Studenlskih štipendijskih ustanov na Krmiskem jo iz iela 1X43 in ohscga 75 ustanovi V ojn» s'o po abecedi navedene .štipendijske ustanove s podalk; o številu šli pon(lijsk;h mcsl, višini Štipendije, višini kapitala Lil daliiinn ustanovitve Icr podatki ti upravičencih do štipendije in o vrsti lir.ine, s katero jc bda ustanovljena ustanova. V leni .seznamu manjkajo ■stanove Tomaža Hrena rz leta 162H Krištofa kofica iz le(a 1637, Janeza Jošla \Vebra iz lela 1638. Dominik* Kepica iz lela P47, dr. Pavla Ignaca Rožena jz lcla 1797 in Martina Lambn pl. Selnvarzenber ,a iz lela 1805.
Lcla 1866'" jc nastala pob:ida, da se privatne ustanove in skladi predajo v upravljanje deželni upravi, s Icm naj bi Deželni odbor za Kranjsko prevzel v upiavljanje ludi šlndcnlskc štipendijske ustanove Deželni odbor je o lej ponudb: raz pravljal in sc je načrlno sl.Mijal s prevzemom nrlanov v upravlja nje, Dokončno odločitev o prevzemu pa je prepustil Deželnemu zboru za Kranjsko in ta je na seji zbora 11 ¡86811 sklenil, da se odobri predlog Deželnega odbora m i/vede prevzem upravljanja študentskih štipendijskih uslanov oziroma Vudcnlskcga nsla novne^a xkiada V razpravi na seji deželnega zbora je dr Cosla poudaril, da je Ircba za upravljanje uslanov zalilevati .5 odslolkov štipen dijskih sredstev, ki bodo namenjena pokritju stroškov za oskrbovanje deželno pisarne, deželnega knjigovodstva .11 deželne blagajne Dr. Cosla je še poudaril, da stroški za upravljanje ustanov ne sniejo prizadeli višine štipendije, in je predlagal, naj sc stro.šk, pokrijejo iz presežkov
De'dna v bila v Ljubljani, IKfrfi. s|n\ 5l. ,1X3. Knnccpl pimičila
državnemu niinnii>Hii Dunai. V njuni iiimnja ¡:ubcrtiij>kii iKlitattin /. ilm: .1. -1. 1X21, .s kalem mi i/hvili iIcklivkL' in uhn^iiL' 11 slu m i vc i/ /ilm?L'nja .sli.ili il>kcja in Milnin>kL't;;i sklada Liri u-aamivili Šlniluntski iivt.iniivni sklail. Tu sklail jc IciLij imel 7')5.2\'J i;iililinnrjcv kapital;
^ tX/clna vlaila v l.iuhljani, kiinvnlnt it. 4(i2, akli tuliL-rnijskc iistnmivnu' knmlsiju filvnjnn vnitmi usijiitiiv .jiaduniskcgn usi;innvncj;a sklinla ilc/ck- Kmnjskc /a n pravni i lein 1X41, Ljuhlj;iii, .10. .S. 1X41
10 l\*?rtna vlaila v Ljubljani, IXtifi, >]iis ši, 3K.1 pTih^i-li, «Mr v kateri sc imlirnja iiillnk lAim^ii imnislrsivu na Dunaju /. dne 27. I. lXtiii n ninjiusu nirkalc rih sklailiiv na urbanu Jciclnc uprave; spis it. .1721), Krimrcpt ilupisa na Dt/clni inlhnr /a Klunjskn v /adevi i/inCvuija kranjskega šludunlskcg:1 uslannv nc|'a fnnib. ki nhsc^a DX usIjdiiv / vc' ^tipcnilijskimi nicsli in prt'11 ii i Jl'njcin 21') gi ili lina rje v. Zliirka ki'n vi litim v, kun vnlul Št..i:i/A.
'	vlada v Ljubljani, /nirka kunvnlutnv, knn\iilul št.
31 l/a, l*nilnknl ileK-Incga 'buia /i: Knnjskii /. dne II. 9. IH(iX, v kakri: 111 jc sklep n prev/emu šluiteniškega Usla-nnvnef.a sklaua.
ARHfVI XXtl 1999
ianki ¡ii razprave
11
dohodkov štn<Jcnt:;kcg;i ustanovnega sklada ni dopolniinega premoženja ustanov Ti .Umski naj hi znašali približno 300 goldinarjev na Iclo.
Prenos arhivskega grndiva štipendijskih ustanov n;i Deželni odbor za Kranj ¡ko jc bil izvršen Icla 1870,12 in sieer v dveh predajali. V prvi pre dnji je hilo prevzelo arhivsko gradivo 45 šli pcndijskih nslanov, v dnigi predaji pa ustanov. Na podlogi obeh seznamov prevzetih listin študentskih štipendijskih ustanov je bilo mogoče ugotovili, da niso bile izročene vse listine ndcniskih štipendijskih nslanov; manjkale so .sline tislanov: Gašperja Glavaliča, Marlma .imb i pl. Sclnvnrzenberga, Jožefa Aniona i>cliifferja pl. Schjffersleina, Jakoba Stibila, lernc ;i Zalokarja in Matij« Debelaka.
Cežclnj odbor jc konec 19. stoletja nastavil dosjeje 11 si o n c J n i ko v študentskih štipendijskih ustanov. Dosjeji so imeli rubrike A, li, C, D in H V teh rubrikah so kili poth-lki o številu šli pendijskili mest, višini letne štipendije, o iiprr.vifjciijih ju prednostni pravici do prejemanja štipendije, o vrsti šole in trajanju prejemanja šlipcncMjn, o prezenlaeijski pravici fizične ali pravne osebe, ki |i je pripada I a pravica za podeljevanje štipendije; nckaleri dosjeji so imeli pripisane pripombe nstanovnika glede obvezni, isti prejemnika štipendije do iistanovnika. Tc pripombe so se nanašale na opravljanje nekaterih molitev, obiskovanja verskih obredov in drugih pobožno ;li, v katerih so se morali prejemniki sporniiTjB ustanovitelja. Dosjeji so bili nastavljeni pred lelom 1892 to potrjujejo navedbe višine štipendij v goldinarjih. Do.-ijt.ji so vodili po abecednem redu, poleg lega pa so jih tudi ošleviLil, z arabskimi štcvjlkami. Ohranjena sta dva fascikla dosjejev, prvi fascikel vsebuje dosjeje od črke F do M, drugi pa od črke N do Z.
Brvi fascikel vsebuje dosjeje študentskih nslanov Fcdcrcr Ignae, Pr;:ne Jožef 1,. jubilejna nsta-nova mesta Idrije, Frane Jožef 1 jubilejna usta nova mosta Loža, Globoenik Jožefi., Gioboenik 'ozel 11., Globoenik Jožcl' lll„ Globoenik Jožef IV., Gol maje r Jurij, Golob Magdalena, Gornp Jožef, vitez Slavinjski, jnbilejna 1, Gorttp Jožef, "¡tez Slavinjski, jubilejna 11, Gornp Jožef, vitez Sla. jnjskj, jubilejna 111, Gornp Jožef, vitez Sla -inj^ki, jubilejna IV, Gerbcc Ludvik dr, Gerbee Kari Marko dr, Gizcla, nadvojvodinja, uslanova mesta Novo mesto, Glavatič Gašper, Gruden r.ikob, Gul.nan Enn! pl jubilej ni, Gnzclj Franc, Hladnik Frane, Hočevar Josipina za obrtno šolo, Hočevar Valentin, Hren Andrej, Hren Tomaž, Kolman Frane, Kraskovič Janez, Kus Valenlin, Lakner Lovrenc, Lamb Martin pl. Seinvarzen berg, Lanlhieri Klemen Tadej haron. Lenko v i t. Jnnj, baron, Lesar Anion, Lcvcc Androi,
IXvcIna vi ¡-1 la v Ljubljani, zbirka ki.nvnluinv kinivnlui it. 31 l/A, 1871, >pis Si. 217K, pillnga, Ni rta ll^jJnpjM tilbura /u Kranjski», v kütcrí navaja, ila jV hiln 2lJ. lJ 1K70 prtivrnu-IS. v tlruj;i pririlaji pa 8.1 nslmmviiili j^cm
Li eliten tli m m Katarina, baronica, Langus Matevž, Luknjan Kari. Lnzar Martin, Lnžar Andrej, Marenig Luka, Mama Valerija, nadvojvodinja -ustanova Kranjske hranilnice Marinko Janez., Marinko Jožcl' dr. Navedeni dosjeji so bil' oštevilčen z arabskimi številkami in «o jih pozneje dodatno prešlcvilčili. Iz številk jc r.r/viano, da začenjajo s številko 2^ in ne končajo s številko 97.
Drugi fascikel dosjejev ima napis "No 91192, Novak Z", vscbuje pa dosjeje študentskih nslanov od št. 1 10 do 215. V njem so tile dosjeji: Novak Janez Krstni k. jubilejna študentska ustanova častnega stolnega prosi a in župnijskega dck;:na Novak;1 Janeza v Rad o v lj:ei, Oblak Janez Omcrzii Dani|cl, Omerza Miline'. Pehare Jožef, Pcintner Mihael, Pere Jurij Jožef, Pilat Gašper, Plankcl Krištof, Poklnkar Janez, Poki nkar Tomaž, Polak Viljem, Povšc Frane, Prešeren Janez, Pretnar Jožef, Raab Anion L, Kaab Anton TI., Rički Lovrenc, Ravni ha r M a levž, Regnanl Jože'' dr., vite/, pl., Repcžič Jožcl', Kcpič Kjiiihik, Režcn Pavel Ignac dr, Rezervni .sklad, Robič L;ika, Robič Simon, Roje Franc, Rome Neža, Rossclli Janez Marko Anton, baron, Rozman Jožef jngiilcjrtft ustanova gimnazije Novo mesto, cesaiska jubilejna študentska ustanova Novo mesto, Rumplcr Jurij Tomaž, Rupar Simon. Sajovie Janez Evaivelist, Zalokar Jernej, Salzer Janez Završnik Jurij, Scarhchi Vlaks Henrik J„ Scarh^lk Maks Henrik 11., ^bac Frane, Šalehar Ignac, Sehcer M.irtin Leopold, Schellenbnrg Jakob nI,, Seliifler Jožef Anion pl. Schilferslotr Zgur Matevž, Sehildenlcld Vin-eenc, vitez, ilmk Neža L, Žitnik Neža II., S lak ar Janez NepomiiK, vŠlakar Jožef, Šmajd Jurij, Sehuppe Adamv Šnrl.j Andrej, Zdešar Jože' Sever Matija, Skerl Jožef, Nkcrbin Friderik, Skofic Krištof, Sluga Matija, Sonlner Adam, Zorm,-in Aleksander, Državna štipendija za med: c ii nce, Slampfl Janez. L, S tam p II Janez. II Siampfl Janez 11 L, Starina Jakob, prvi častni kanonik, Stari ha Jakob, Slcgii Jurij, Steinberg Janez A.idrej pl., Stihi! Jakob, Stroj Jožef dr., Strupi Martin, Zupan Jurij dr I, Zupan Jurij di II, Zupan Junj Ziipin Jožef, Zupančič Marija, Snšnik Gasper Svetina Marija, Thaler Janez, p I Neuthal. Dolniear Anton pl. Tlialbcrg, Tome Marija, Tomšič Janez, Toltmger Gregor, Traven Jožef, Umck Anton, Umek Kari, Neznani 1. Neznan' 11.. Vidie Prane L, Vidie Franc 11., Vole Juri'1, W.iratin Pavel 1 Waraun Pavel 11 Bajželj Andrej, SVeiteuhiller Friderik, Wieder-vobl Maks, Woli Anton Alojz.,v Valič Jožef, Žagar Dragolin, Zcyser Jurij, Študentska uslanova duhovščine cerkljanske fare, Zorman Anion, Znpan Frane, Državna Stipend1 a za obrtniške šohrjc iz Kraiij.skc na državni obrtni šoli v Graden - to šlipcntl-isko ustanovo je financirala fina ne»,i deželna bi,'¡gaj na v Gradcu.
Poleg navedenih dosjejev so vodili še knjigo z naslovom "Kalasler ustanove, 11 zvezek", v k»
12
Članki in razprav.
A.ÍH1V1 XXII 1999
icri jc vpisanih 7.3 dijaških nslanov, 10 drugin dobrodelnih nslanov, 1 vpisa pa se nanašala na dopise v zvezi s poslovanjem nslanov Knjiga vsebuje tudi abeecdno kazalo. Med vpisanmi dijaškimi ustanovami jc 42 nslanov, ki so /c zajele v zgoraj navedenih dosjejih, 31 ustanov pa je novih, k so zajete v evidenco. Tc so: Hudovernig Marija, Muller Janez, Pcu Jožef, Jera I a Anton, Arko Anton dr, Arko Josm, Arko Vcnecl, Berganl Josip, Bolka Neža, Cebase k Andrej dr„ Ocbeljak Janez, Dcrear Mrrtin, Doli nar Franc, Hi oval Franc, Hočevar Martin, Jakšie Anton, Knerlcr Franc, Kosmač Mr.rija, Kosmač Simon, Kotnik Franc. Ustanova raz-puščenega dijaškega podpornega društva na nek tlanji nižji gimnaziji v Kranju, Mayerhold Josip, Mikuš Josip, Mlakar Janez, Mrak Jakob, J are Franc ir Marija, Brulec Frane, Bartt Josip, Stare Mihael in Marija, Hočevar Martin in Josip na, Hočevar Joipina.
V navedenih evidencah jc bile zajelo 178 študentskih (dijaških) štipendijski h ustanov. Poleg naštetih ttstanov je olr.taialo na Kranjskem še 38 slndenlskih (dijaških) šlinem-jskih ustanov Tc ustanove so zajele v Kazalu ustanov za obdobje 1790-1940, ki jc bilo najbrž sestavljeno med obema vojnama. V omenjenem kazalu so Sajele vse dobrodelne ustanove na ozemlju Slovenije, med njimi so še te studon'ske štipendijske ustanove; Montegnana Polidor, Kaeiranar Bar bara, Kaste lee Matija in Friderik, Mugerlc Bol-icžar, En gd I man Gregor Maurič Jurij, Debelak Primež, Korec Blaž, Erlah Toir.až, lerovšek Liikti, Justin Malcvž, Dimie Janez, Glasbeni sklad. Rezervni sklad, Fanzoi Jakob Anton, Dcž-man Mihael, Demšar Franc Jolovšck Benjamin pl, Fiehlenan, Kokeil Scbastijan, Jr.mn.k Manj^, Jclovšek Anton pl. F.ehtenau, llj.iiČ Anion pl., Blaznik Blaž, Jalen Jožefa, Kodola Matija. Jclov-šek Frane pl, Fiehtcnau, Kaüstcr Jíinez, Meiclko Frane, Janež.ič Franc, Kos Anton, Debelak Majja, Dular Jožef. Narobe Martin, Mež.narič Anton, Jereb Josip, Demšar Janez in Koželj Josip
Premože nje ustanov so sestavljali: gotovina, vrednostni papirji, premičnine z dohodk od nepremičnin ter dragocenosti. Skupna vrednost premoženja jc bila v listinah izražena v denarni vrednosti, to jc v goldinarjih, po letu 1892 pa v kronah. G oto vi na in vr-Jilnostni papirji so bili naloženi v ustanovah, ki so bile pooblaščene za denarno poslovanje, po letu 1782 pa tudi pri privatnih osebah, ki pa so morale s svojim premoženjem jamčili z.a varnost naloženega ka pilala. Kanila i ustanov seje obrestoval po 4 do 5-odslolni obrestni meri. Vrednostni papirji so obsegali državne, deželne in mestne obveznice, ki so jih posojilodajalci prejeli za dana posojila, dalje obveznice posojil loteriji, rentnega zavarovanja, obveznice zemljiške odveze, obveznice vo ni h posojil ter ''ruge obveznicc in zadolži ice pi'valn h posojil. Šlndenlski nslanovni sklad, ki gaje upravljal deželni odbor finančne pa vodilo
deželno knjigjvcdslvo, jc v svojih letnih izkazih poročal o stanju kapital i in oh resi i. V izkazih se omenjajo obligacije loterijskih posojil, enotne denarne renlc, enotne srehrne rente, avstrijske zlate renlc, goriške obligacije, srečke mestne občine Pecuj, posojila avsP.jskc neobdavčene državne rente, obligacije kranjskega deželnega posojila, dohedk hranilnih k ijižic i: privatnih ziidolžnic Deželni odbor je let« 1913 sprejel sklep, da se inlerkahmc denarje naloži ria tekoče račune pri kranjski deželni barki, v kateri so se vloge obrestovale po 4,5-odstolni obrestni meri dohodke leh obresti pa se jc oddajalo na dopolnilno imovino dijaš kih ustanov.13
Višina kapi'alr. posameznih študentskih oziroma dijaških ustanov se jc gibala med tisoe in 120 tisoč kronami. Po višin kapitala so »ilt posebe opazne študentske štipendijske ustanove jožefa Gompa, k je v štir štipendijske ustanove z 28 šfpcndijskimi mest: vložil 3.30 tisoč kron. Janez Sta mil, hišni posestnik v Prr.fci jc v tri Sli pen di ;kc usianovc v, 49 štipendijskimi mesti vložil 200 tisoč kron, Janez, Kalisler je v eno šlipcn-di'sko ustanovo z. 10 štipendijskimi mesti vložil 80 tisoe kron; prav toliko kapitala jc vbz.il v ustanovo Emil GuMnar, Martin Hočevar in njegova soproca Josip.na Hočevar sla vložila po 60 li<:oč kron, Jakob Schellenburg 5? 5,38, Franc Kolman 52 042, Frane Kol ni k 40 lisoč m Malcvž Lnngus 29.400 krou.
Višina obresti in število štipendijskih mesl sla vplivala na višino letne štipendije. Višje štipendije so ustanovni1 :i nameniah z:i šlud; na univerzah in drugih visokih šolah, saj so bile potrebe šludenlov zaradi študijskih in hi val ni h zahlcv ler velike oddaljenosti od doma vel:ko večje v primerjavi s študijem v domovini. Naj višjo štipendijo so prejemali štipendisti Goril pove ustanove z.a študij gospodarstva v tujini, ir iccr so prejemali tisoč kron visoko štipendijo. Štipendija ustanove Antona Jelovška jc znašala 968 kron, Franca Konuana 600 kron, Jožefa Gompa za študij na trgovskih visokih šolah na Dunaju, Gradcu in Pragi .500 do 520 kron, Janeza Kalistra 496 do 502 kroni, Janeza Slampfla 111 40U kron. Višina štipondijC večine štipendijskih ustanov se je gibala med 90 in ?50 kronami. Najnižje Štipendije so prejemali štipendisti Ja neza M ¡muka, 12 kron, Wij;j majda, 18 kron iti 52 bclcrjcv, Gregorja Engelmana 31 kron in 69 helerjev ler Nežkc Žitnik 39 kron in 58 helerjev. Zaradi konverzije obveznic državnega dolga seje v letih 190.3-1907 znižali višina štipendij pri 135 štipendijskih ustanovah. 4
Glede šlevila šfpcndi .skih mesl jc mogoče ugotoviti, da jc večina, to jc 114 uslanovnikov, ustanovila le po eno štipendijsko meslo, po dve
13 Ks las ler usianuv. ti. z ve/..k, Mr, 35, Si. 213, akl Si. IC206-IV13.
LX'M.ii /bor in kIIkt /a Kranjsko, nfg. fase. I! 1/20, t y 12. spis šl. 15226. priloga spis hj (íKVl/lWP.&kaila ik.s.
ARHIVI XXII 1999
Članki in razprave
13
štipendijski mesti jc imelo 49 ustanov, po 3 štipendijska mesta 19 ustanov, po 4 mesla 8 ustanov, po 5 mest 4 ustanove, po 6 inest 3 ustanove, po 7 mes! 2 ustanovi, po 8 mest 2 nstanovi. po 10 mest 2 ustanovi (Gonipova in Kalislrova). po 12 mest 3 ustanove (Sehellen burgova, L.unbova, Martina Hočevarja), po 13 mest I ustanova (Gonipova /m gojenke višje dekliške .šole) pozneje povišana na 14 mest, po 16 mesl 1 ustanova (.Stampllova II.). po 20 mest
1	ustanova (ustanova Kranjske hranilnice Marija Valerija vxi obrtne šolo lesne široko v Ljnbljani in Kočevju ter za šolo umetnega vozc:ija v Ljubljani^ po 24 mcsl 1 ustanova (Stamp(lova L).
Štipendijo štipendijskih uslanov so pojemali učeno i osnovnih, meščanskih in obrimlj šol, dijiifc' srednjih šol (gimnazij, realk, učiteljišč in drz.avr.ih obrtnih sol), ter študenti univerz in ^'sokih šol. Gorupova šlipcndijska ustanova IV jc bila namenjena za podiplomski študij v [ujini. Največ štipendijskih uslanov ni imelo omejitev ra vrsto ,tn'.'a. kar pomenilo, da so pre-jemrik štipendij lahko prtjem-ili štipendije od osnovne sole vse do konca šti'd'ia, 13 ustanov jc imelo določilo, da podeljujejo št lendije od osnovne do visoke šole Za študij na popolni gimnaziji j c podeljevalo štipendije 28 ustanov, za študij na gimnaziji ler na visokih šolah in nmverzah jt podeljevalo štipendije 18 ustanov, za študij na /'itniiazni in za teologijo jc podeljevalo štipendije 10 ustanov, za Studi' od šestega razreda gimnazije in za visoke šole jc podc'icvalo Štipendije 5 ustanov, za študij na-srednjih šolali in \ ¡šokih šolali jc podeljevalo štipendije S uslanov. za študij na gimnaziji ali realk 7 uslanov za šti idij na medicinski lak iltcli
2	ustanovi za študij na tehničnih visokih šolah 3 ustanove, za študij na trgovskih akademijah in Irgovsk h visokih šolali 2 ustanovi, za visoko šolo za poljedelstvo 1 ustanova, za obrtne šole 3 ustanove. z.a osnovno šolo 2 ustanovi, za meščansko šolo I ustanova Nekaj ustanov 'e podeljevalo štipendije za eno ali večletno šolanje na gimnaziii. Posebej jc treba omenili nslanovo prolesorja Janeza Mlakarja, namenjeno izpopolnjevanju ¡¡hi tehnološkem zavodu na Dunaju.
S štipendijami štipendijskih ustanov so podpirali učenec osnovnih šol v Kanu.iku, Slobu, Višnji Gori. nn meščanski Soli v Krškem, na dekliškem liccju v Ljubljani. Dijakom srednjih šol so bile namenjene Štipendije '/a državne gjm nj/i jI v Ljnbljani. Novem mcslu, Kranju. Kočevju, zunai Kranjske pa za gimna> ije v Beljaku Celovcu. Celju, lnnsbruckn, Trstu, rzJi nemško "imnazijo v Ljubljani in privatno gifhnRi o v Zavodu sv. Sl.-inisk.va v Št. Vidu nad L ihliano; za realke v Ljubljani. Idriji, Gorici in Trslu; za nčitc]|išča v Ljubljani. Mariboru. Celoveu in Bozntt; za držtivnc ob rine šole v Ljublj-m. Gradcu in Di majske m Novem mestu; za obrtne stm kovne šole lesne široke v Ljubljani in Kočevju icr /.a strokovno šolo umetnega vezenia v
Ljubljani S .štipendijami štiidcnlskdi uslanov so študenti iz Kranjske S Umiral i na univerzah na Dunaju, v Gradcu. Pragi, lunsbrucku. Čcrno-vicah, na Gregoriani v Rimu ler na tehničnih visokih šolah na Dunaju, v Gradcu in Pragi, na trgovskih v i sok :h šolah in akademijah na Dunaju, v Gradcu, Pragi. Trstu, na visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju, na visoki šoli za veterino na Dunaju in na akademiji umetnosti na Dunaju. Podiplomski študn Irgovske široke jc bil mogoč na Irgovsk b in gospodarskih v>sok!b šolali v lujini. Oh lem volja poudarili, da jc večina štipendijskih ustanov v ustanovnih listinah imela določilo, da m omejile v na vrslo študija, in tako so štipendije pnjemrli učenei na Številnih osnovnih šolai na Kranjskem.
Večino Štipendijskih uslanov so ustanovili posamezni k; Avstrijska država jc na Kranjskem ustanovila 2 štipendijski ustanovi, m sicer državno štipendij i za mcdieincc in štipendijsko ustanovo za državno obrlno šolo v Gradeu Ob ohlelnieah vladanja cesarja Franca Jožefa so za njegov jubilej ustanovila mesta Lož., ldrijti m Novo mesto iiibilcjnc štipendijske ustanove. Oh poroki nadvojvod-iijc Gizelc je Novo ineslo nsla novilo posebno štipendijsko usinnovo za dijake realne višje gimnazije \ Novem mestu. Kranjska hranjlmea v Ljiraljuni pa ic ustanovila štipendijsko ustanovo Marija Valerija ; namenom pospeševanji obrtnega šolstva, ¿tipendijskc ustanove so tista novi! i še: Gimnazija v Novem mestu, razpnščeno Dijaško podporno drušlvo nekdanie državne nižje gimnazije v Kranju in duhovščina cerkljanske farc na Gorenjskem Med posamezniki nstanovniki študentskih štipendij sk'h ustanov so najštevilčnejše zastopani prod stavniki duhovSč-nc med Jijinu 4 školjc. 9 nsta-novnikov je bilo iz vrst plemstva, 12 i/, vrsl državnih, dežcln h in drugih uradnikov ler uradniških upokojencev. 10 i/, vr.sl gospodarstvo nikov, 8 iz vrst hišnih m drugih posestnikov. 7 iz zdravniških vrsL 5 iz v rs1 prosvetnih delavcev, 2 iz obrtniškega stanu in 1 umeluik slikar. Za nekaj ustanovi ikov Se ni bdo mogoče dognati njihovega poklica oziroma sochlncga izvora, pri 2 nslanovah pa je uslanovmk želel ostati neznan.
Za pidcljevanj^ šlipendij so bili prisloini nstanovniki. če so ustanovo ustanovili Se za svojega življcnla. sicer pa so nstanovniki v listinah določili predstavnika ustanove, pooblaščenega za pudc^cvanje šlipendij. Predslavniki so bili bližn i sorodniki, če icli ni bilo, pa so ustanovni Ki z.a la namen določili predstavnike lokalnih cerkvenih obla si i, škofijski ordinariat in škofa v veliko primerili pa tudi predstavnike uprave ah sodišča, pogosto deželno vlado v Ljubljani, redkeje pa deželni odbor. Med upravičena do podeljevanja štipendije so bdi tudi ravnatelj gimnazije in profesorski z.hor gimnazije; Štipendije ustanov zakoncev Hočevarje podeljevala Kranj ska hranilnica v Ljubljani, štipendije Gornpovih ustanov je podeljeval nsla.iovnik, po njegovi
14
Članki in razprave
arhivi xxn iyyy
lurti najstarejši član družine, nalo pa Deželni odbor za Kranjsko dokler jc imel slovensko večino, čc pa le nj mel, pa ie lo doižnost oprav ljala Slovenska matica; za Gornp^vc šlipetul.sle za podiplomski Študij v tujini pa je pravica do podeljevanja štipendij pripadla Trgovski in ohrl n zbornici v Ljubljani.
Upra"ičene:i do prejemanja šLpenui. posameznih ustanov so hili povečini sorodniki usta novitelja; ec teh ni bilo, so za štipendije kan-JH.iiali še drugi upravičenci. V ustanovnih listinah jc bilo določeno, kdo jc upravičen do sprejemanja štipendije V 19. stoletju, ko se soočamo tudi z nacionalnim vprašanjem, nalc-limo na štipendijske ustanove, ki so namenjene le slovenskim oziroma nemškim prejemnikom štipendij Izključno za Slovenec so bile šti pendiiske nslanove: Jožefa Gompa, Franca Kotnika, Viljema Polaka, Luke Rohtča, Franca Brulca, Emila Giilmana i» ustanova ecrkljanskc duhovščine Kočevskim Nc.ncem so lule name nj^nc štipendijske ustanove Janeza Slampila m Lovrenca kačkega. Ustanova Martina Hočevarja je imela določilo, da prejemajo štipendiji učenet na Soli z. nemškim učnim jezikom. Ustanovi Pavla Win'ima n Državna štlpenJija za medi cir-ce sta imeli aoločilo, da morajo kar.trdal' za štipendijo obvladovati slovenski jezik, po kon čanem študiju pa se morajo za .5 let zaposliti na Kranjskem.
Štipendijska mesta in nalo osebne štipendije so od konca 18. stoletja15 podeljevali na podlagi konkurz.nega raz.pir,a in oh upoštevanju določb ustanovne listine. Razpis je bil javen, državna uprava je razpise za podelitev šluiend^ objavljala v časniku Laibacher Zcilung.. pozneje pa luni v posebnlii tiskanih razglasih TI razpisi .so obse gaf štipendiianje /a šolanje na Kranjskem ter za Siudij na univerzah in visokih šolali na Dunaju, v Gradcu, Innsbrneku ter v Pragi. Prosi.ci so morati svoje prošn,c vložil pr, prrsloin: znan slvcni oziroma strokovni organizaclit prošnji pa so moral, priložiti1 rojstni list, dokazilo o prednostni pravici v primeru, da je bil prosilec sorodnik ustanovuika, ubožuc spričevalo, šolsko spričevalo, domovinski list, matični list in potrdilo o cepljenju proii kozam. V prošnji so morili navesti tudi podatke o stanovanju staršev ali varuhov ter podatek, ali štipendijo prejema že kak drug član družine. \ primeru, da jc prosilec prosil za dve različni štipendiji, jc to moral v svoji vlogi posebej navesti. Oh tem velja poudari dti je več prejemnikov štipcnJij štipcn-dijskh ustanov n;i Kranjskem pr;icmalo na Dn naju tudi Knalljevo štipendijo, ki jo je upravljala Univerza na Dur.ajn.
Deželna vlada v Ljubljani jc po ./.raci t vi študentskih štipendijskih ustanov v upravljanje Deželnemu odboru za Kranjsko še naprej oprav ljala nadzor nad Studcntski.ru ustanovami, poleg
',s llcrmrin v., Stifiunjicn. I^lvcJenijld<3 -.tr. 4KK.
razpisov /a podeljevanje štipendij jc dajala so glasje za ustanovitev ustanov in vodila svojo evidenco o ustanovah, v katerih so bile zajete Puli dnigc dobrodelne ustanove. Ohranjen jc Rcpcrtorij I, v katerem .'¡o bile vpisane lirtmc ustanov od št. 1 do 482 za obdobje 1790 do 1824, Rcpcrtorij 11 za listine od št. 483 do 2000 ni ohranjen, Reperloiii 111, v katerem so vpisane listine št. 2001 do 3600 w obdobje 1850 1882, Deželna vlada jc svoje spise o študentskih usta novah arhivirala v registraturnem faseiklu 19, delno pa 'ili jc v icgislralnri izločila in ohranila v posclin;'.! konvolutih, oštevilčenih z. arabskimi številkami. O študentskih oziroma dijaških šti-pciuiij.skih ustanovah so ohranjeni konvoluti: št. 28 Dežman Mihael, 38 Dular Jožef, 4Ci Demšar Frane, 54 Jclovšek Anton pl, Fichtenau, 98 Glavatič Gašper, 113 Hrovat Franc, 143 Kotnik Franc, 148 Komac Simon, 153 Langus Matevž, 169 Lanthieri Klemen Trtdcj, baron, 195 Marinko Janez 208 državna štipendija za mtdicince, 219 Omcrza Danijel, 2^9 Prešeren Janez. Krstink, 270 Rumplcr Jurij Tomaž, 273 Ro.ssctti Janez Marka Anton, 280 Sever Matija, 28i Zorman Alek sander, 291 Erlah Tomaž, Skerpu Fr.derik, 302 Scarheln Henrik pf., 306 Stih^l lakub, 311/1 študentski ustanovni skiad, predaja, 313 Stegu Jririj, 316 Šlakar Janez, 317 Ljmb Martin pl. Sclnvarzenherg, 318 Schcllcnburg Jakob pl., 319 Scluldenfeld Vincene, vitez, 322 Scluffer Jožef pl. Scluffersteui, 329 Šlakcr Jožef, 356 Vidic Franc, 357 V>dic Frane, 462 spisi guhcrnljskc ustanovne komisije, 519 Stcinbcrg Andrej nI., 544 državna štipendija za državno obilno šolo v Gradcu, 612 Završn k Jurij . 634 Kržie Gregor. 647 Oblak Franc, 659 Golmajer Jurij, 677 Gorup Jožef, 721 Slianpfl Janez, 723 Pcinlncr Mihael, 730 Mlakar Janez, 737 Kncrler Frane, 743 neznani II, 750 Traven Jožef, 752 Mtiller Janez, 772 Regnard Jožef dr., 787 Lušcr Andrej, 788 Kos An'.in, 789 MikuS Jožef, 791 Erlah Tomaž, 795 Strupi Jaroslav, 796 Hren Andrej, 801 Liclitentluirn Kalarma, baronica, 815 Gorup Jožef, 835 Kavčič Janez, 844 Starih". Jakob, 847 Ru ir Simon, 870 glasbeni sklad, 884 Bard Jožef, 907 ustanova cerkljanske duhovščine. 913 Hočevar Martin, 920 Jclovšek Beniamm pl. Fichtenau, 933 Polak Viljem, 959 Arko Anton dr., 961 Gerbec Ludvik dr., 966 Sluga Mai.ija, 967 Dcu Jožef 97.5 Domšai Janez, 978 Kodela Matija, 981 Hočevar Jo.siplna, 985 Gutrnan Emil, Po prevratu leta 1918 |c upravljanje ustanov prešlo na Narodno vlado SHS v Ljubljani, za nje pa na njene naslednice. Za polrchc upravljanja z. vsemi dohnidciivini ustanovami jc bilo izdelano "Kazalo ustanov za obdobje 1790-1940' V njem ,so vpisane poleg Jijaškth ustanov šc podjiornc, uho/ne, invabdskc, šolske, bolniške, učiteljske, vdovske ustanove ustanove za slepe in gluno-neme ter druge dobrodelne ustanove, ki so ob stajalc na Kranjskem, ter nekatere usttaiovc za območje Spodnje .ajerske m Prekmnrja, večina
Seznam studtntskih štipendijskih ustanov na Kranjskem od 1601 1918
šl	Usl:ini>viiik štodcnslskc štipendijske usliinuve	1'uklic usnmiivnika	Število Štiininilij	Višina šliprnilijc	U-in lista |jji-vil vo_	Vrslu listine	Upnivičciiri ild iliiicnilijc	Vr.slu šok', čas šl(|n.'iidiranja	PodeljcvalvH: štipendij	Pripombe ustanovitelja
1	lxnkovič Jurij, harcn	deželni glavar na Kranjske ni	2	92 K*	1601 1769	testament, iisiinovnti pismu	študirajoči brc/ omejitve	gimnazija in Icnlngija	Deželna vlada v Ljubljani. Jezuitski kolegij	prcjem.nk mora nwJiti za ustanovnika
2	Miiutegiiuua Polulur	dulum.uk, /Ki».i/ v Mm rtu iucsiu	4	147 K * 46 h	1603	tl.VillllfMItfl /»l.Tllll»	a) sm odi liki			
	Thaler Antun Jane/ M v Špitaliču	ženil iški goi.pod	2	120 K* 103 K 22 h***	1619	ustanovno pismo	a) sorodniki bi šttidiratnei sploli	ni omejitve n;> vrsto Stiitlija	Deželna vlada v Ljubi |ani	prejemnik mora hiti vsak ilan pri masi
4	Plankcl Krištof	thihovnik, /upnik v Kamniku	3	72 kmn-69 K***	1621	ustanovnn pismo	a)	štutliraioei i v. Kamnika b)	študirajoči iz Ljubljane	gimnazija ."i let stanist ml 1?. ilo |7 |ct	Deželna vlada v Ljubi iani	možnost ustanovitve 4. štipendij
5	Hren Andrej	svetnik viccilnma v Ljubljani	3	188 K 60 li* 182 K*'**	1628	ustanovno ¡iismo	študirajoči sinnvi revnih meščanov Ljuhljanc, Kranja. Gornjega Grad.", predvsem sorodstva	gimnazija otl 6. razreda dalje in za študij teolojiije na Dunaju	kne/oškofv Ljubljani	
6	Hr:n Toma/.	škof v Ljubljani	4	83	K 84	K*	I62K	lestanient	študirajoči i/, ljubljanske škofije, rojeni v Ltubl|aiii, Gornjem Gradu, predvsem sorodniki	gimnazija otl 6. ra/rcila Halje, tuili glasita	kne/uškof v Ljnhlja.ii	
7	Sontner Ailain	stolni kanonik v Ljubljani, generalni vikar	1	«0 K* W K9.fi h***	1631	iislantivno pismo	a)	sorodniki b)	re^ni sinovi i/. Ljubljane c)	revni štiuliraioči	gimnazija, 6 let	Sto'nt kanile! v Ljunljani	
8	Škofič Krištof		2	112 K 72 h* 74 K 95 li**+	'] 6.37	ustanovim pismu	študirajoči sploh	gimnazijin teologija	kne/oškofv Ljubljani	
h9	\Vcber Jane/. Jnšt	knjigovez v Ljubljani	1	2!0 K* 237 K 1 h**"1	1638 1654	ustanovno pismu	revni sinovi meščanov iz Ljubljane	gimnazija 4 fi. razred	mestni magistrat v Ljubljani	
10	Kncikniar Harbtau. baronica, >a>. A'ei¿tuiiČ	LLLLC/LLLfrt gOSp. ¡'ffhujr i(| lit.fl P l.jiddj uti	2	M,SK2Hh*	165J	U.V/llltlMItli /> f.VHIl)		študij gladu		
1]	Si.pc Atlani		2	68 K*	1675	ustanovno pismo	a) sorodniki ¡Ji) študirajoči iz Kamnika	gimnazija v Ljubljani	Občina Kamnik	
12	Steinbcrg Janez Andrej pi. (tudi Slcmbrr>£)	prost v Novem mestu	1	26.-1 K* 240 K*""11	1663 1680	testameot, iisianoviiii pismo	11 suroilniki ¡i) Studirajiiei iz družine Glatlič			
13	Kastclcc Matija, dopolnitev ustanove Kasiclcc Friderik	kanonik v Niivem mestu	2	60 K	1681	ustanovno pismo	soroilniki			
14	Rossciti Jane/. Marko Anten, baron	škol v Pičim	1	40 K 37 K***	1691	testament	študenti za semenišče	gimnazija do 6. ra/reda	družina Rossciti, Deželna vlada v Ljubi ¡ani	
15	Omeza Danijel	pisar kranjskih deželnih slano v	1	60 K* SIKI h**"1	1700	testament	a) sorodniki h) Metlica ni /.a glasbo c) študirajoči iz Kianjskc	gimnazija, neomejeno	sorodniki, mesto Metlika	prejemnik mora 3 krat tedensko /moliti rožni venec
ie	Prešeren Jaacz Krstni K	teolog kanonik in human..-¡t	3	248 K* 272 K^**	1704	testament	revni s Kranjske, ki botlo postali duhovniki, prednost imajo soroilniki	gimnazija, luilngija	kne/oškofv Ljubljani	
17	Pilat Cašpcr	duhovnik	1	KO K* 73 K 41 h***	1706	testament	št tuli mjoe i i/. Vipave	ni omejitve na vrsto štiu'ija	župnik v Vipavi	prejemnik mora moliti za ustanovnika
[i	Skcrpin Friderik	duhovnik	2	112 K (1. m. ***) 95 K (2. m.***)	1710	ustanovno pismo	a) soroilniki družine Škerpin h) študirajoči iz Kamnika	gimnazija v Ljubljani 6 let	sorodnik , župnik v Kamniku	
19	Sluga Matija	duhovi ik	6	129 K* 124 K***	1710	ustanovno pismo	a)	soroilniki po očcln b)	dnigi sorodniki c)	študirajoči iz Sulic č) šliidirajuei iz Kran|skc	od gimnazije dalje hre/. omejitve	soroilniki. nato ccrkv. kliučaru iz Suhe pri Sk. Loki	
20	MKgcrle Ihiilvfor	</u /tr» dk		17i) K*	1711	tii/m tr Mini p i:tu«»				
21	.Selicer Martin l^copold		2	380 K (1. m.*) 132 K (2. 111,*) 33č K (1. in.***) 90 K (2. m.***)	1713	ustanovno pismo	revni zakonski i/. Kranjske	ml 7. nzreila gimnazije, incilicina, pravo in teolog ja; eno me slo na Gregnriani	niesini magistrat v Ljubljani	
22	Dofniear Anion pl. Thalbcig	teolog, organizator v ljubljanski škofij humanist	6	21 i K* 204 K***	1713	testament	a)	ro rudniki b)	drugi št udirajoč i nagnjeni /a šluilij tcnlogije	gimnazija, teolngiia	suilni kapiicl v Ljubljani	pp;jciunik mora bili vsak dan pri maši in moliti za ustanovnika
PRILOGA I
23	Schul! Jakob pl. Schcllcnburg	cesarski svetnik	2	103 K* 99 K **	1713	nsDiunsnn ptmnn	a)	llll.'ldinniri a\sir ffl-iTffiTT dežel zlusli izTitohkc b)	seminaristi v 1 juhljani	gimnazija od 1 razreda d;djc; seiinnansii za 4. letnik	IJezdni odbor za Kranjsko, Deželna vlada v Ljubljani	iflcjemnik mora moliti vsak dau za ustanovnika
24	Gcrbec Kail Maks	zdravnik	2	213 K 199 K***	1716 1786	leaamcnl, pismo o iiPplSsiu	a)	sorodniki b)	študirajoči iz St. Vidi Iri Stični	ni omejitve na vrsto Študija	stiski opal	i
25	Ei'¿eImun Cit exor	duhovnik	1	31 K69U*	i717	testament				
2 fi	Tollinger Gregor	duhovnik, župnik na Bledu in v Ljubljani	5	122 K* 118 K***	1723	ustanov no pismo	študirajoči iz župnij Vrhnika, l'ol. Gradec, Horjul, Bled. študirajoči sploh	gimnazija in do konca študija	župnik v Horjulu	
21	Kus Valcn'm	duhovnik žup-iik v Mozirju	2	101 K* 95 K***	1727	ustanovno pismo	a)	sorodniki Kamničani b)	sorodniki študirajoči <:/ Mozirja in Ljubnega	od 6. raz. gimnazije dalje	župnik v Kamniku, župnik v Mozirju oz-Ljuhnem	prejemnik mora biti v sreilr.h in nedeljah pri masi
28	liumpler Jurij Toma/	duhovnik župnik v ČemSciiiku	2	120 K* 119 K 48 h***	1731 1792	testament, ustanovno pismo	a)	sorodniki b)	sorodniki Friderika Peršeta	ni omejitve na vrsto študija	Deželna vlada v Ljubljani	
	Mo uric Jti ti j	duhovnik	!	60 K*	1731	testament				
30	Zigur Matevž	duhovnik*	2	93 K* 89 K***	1732	usatnovno pismo	a)	sorodniki b)	iz občine Šl. Vid pri Vipavi e) okr sod. Vinava	gimnazija v Ljubljani	župnik v St, Vidu pri Vipavi	prejemnik mora moliti za ustanovnika
11	Žagar Adam Franc		2	101 K* 1G2 K***	1732	ustaiiiivun ]iismij	al soruilniki '/lagar b) drugi soBffiiiki e) zakonski otme'. i/. Kamnika	gimnazije m teologija na Kranjskem	<ane/ Žagar, družina Žagar, nalo župnik v Kamniku	
32	Hočevar Valcnun	dulmvnik	1	80 K*	1736	testament	a) snmilriiki bi iiiiilirajnei iz rirtjlmeslki Krakuvo	ni umejitve na vrslo štiulija	knezoSknfijski (lrilimiriat	prejemnik mora tedenskn iti k maši
33	Raab Anion	deželni tajnik	2	272 K*	1710	testament	sinodi ljubljanskih meščanov	h. razred osn. šoie do 2. r grm n	mestu; magistra; v Ljubi ¡a ni	
34	Oni er z a Mihael	duhovnik	1	60 K*	1741	ustanovno pismo	sorodniki in študirajoči iz 1 ./ubljanc	ni omejitve na vrsto študija	beneficijat v Tomišlju	prejemnik mora molili za ustanovnika
J5-36	Pehthik Pmuor Kraškovič Jane/	duhovnik (iiihcivnik župnik v Kranju	i 1	100 K 15 h* 162 K 140 K*	/ '/44 1746	testament nsianovno jiisimj	:i) sorodniki h) revni i/ Žarel in Lpiibljanc	--1 giuina/ija	deželni urad v Ljubljani	prejemnik mera molili za nslano%'nika
37	kepic Do.ninik	duhovnik /upnik v Vipavi	2	60 K* 51 K***	1747	usianuvno pismo	revni šuidenli, pralikisi z holišim uspehom	osnovna šola in gimnazij;	sodni gesp. v Vipavi, sodnik z žnpnikoni v Vipavi	
Î.S'	Kvrfc Bh\i	i/iiAn rnfA	2	m K*	17.54 1799	ii'.ïiiinu'iii, /lï.îiiifi fi W™89				
	£'r/n/i Tunini	i/n/iuriM A'	2	22% K ( 1. inj* 315K'(2. in.J*	17.56 1779	/l'.ïAiinriir. Il.ïfllllfirilfl /li.ïillll	svnnlivki			
40	Umck Karel		1	1Ú2 K* 1.55 K**	1757	testament	snrinlnitii in šli utirajoči sploh	gimnazija in visnke šole	knezošknfski nrilinarial	
41	Lakner Lovrenc	vnjaški zdravnik	2	98 K m K***	17.S9 178ÍÍ	testament, ustanovim pismu	revni študirajoči iz Ljubljane	omejeno na Študij v Ljubl jani	Deželna vlada v Ljubljani	
4?	Glavalič Gašper	duhovnik vikar v Krop i	1	80 K"	1761	lesiament	sorodniki biatov in sester	ni omejitev na vrsto študija	Devclra vlada v Ljubljani	pn smrti sorodniknv se ustanova .spremeni v nbnžno niašno
43	Scarlichi Maks Henrik |il. 1.	zemljiški gospuu v Motniku	1	14Ú K* 170 K***	1761 1762	Hest:! ment, nsuninviin nisnm	Kumilniki i/ ilru/in Apialtrcr, Gritnscliit/ Hranilovie, 1 lnhenwart Gandini, Rasp, Wcnickir, Gall, Sukali, Hiificrjr	lieej v Ljubljani, gospndiene, kj se uči j	Deželni oilbor za Kraniskn	prejemnik mora 1 kral meseeno k obhajilu
44	Starbt Iii Maks Henrik pl. 11.	zeitlji iki gdsjllj v Motniku	3	29!? K* .313 K**"1	1762	ustanovno pismo	pripaili ki družin za 2 niesii Ajilalticr. Crmisclut/, TaulTccr Hrauildvič, lliiheinvart, Gall. Hallcrstein. Rasp, Wcnieker, Gani lin i. Sukali. Hcffer	ni omejitve za vrsln štiulija, 3. me sto je omejeno na vzgojo v samostanu	Deželni odlinr za Kranjsko	prvi dve mest1 sc /a dečke tretje /a ciekhee
Vi	Jentršek Ij\kv		1	«8 K 97 K2Hh*	1761	/r.vfiuuriir	.íiHiii/iiiAi	m uiiii/i/iv mi tT.tin ¡jm/i/fi	,'ii/Jiii£ r.S'r. /Vfni i' ii'i»iiirin/i	
	,/if.iiin Maivvž	iii/Sf/iii	i	94 K30h*	I76X	11,(/lini] ni iJ /ïi.ïiiffj				
47	Weiienhillcr Ividcrik		1	86 K* 85 K***	1770	teslamenl	revni clcbri ¡¡iiulenli	6. ra/reil fiimnazijt	kancler nem. vil reda na Dunaju	
48	Fcinincr Minacl	ud pravnik poštnih vciz v Ljubljani	1	190 K* 180 K***	1771 1774	IMmnl. ustanovno pismo	a) sorodniki h) štinlirajoči iz IrU Inmchen na'limlskcm	ni omejitve na vrsln študija	prvi sorodnik i/, družine iislanovnika	
	Duiutz Ju]i]'?.		2	100 K 40 /i *	1773	ii'.viiinii'iii				
50	FedererIgnac	duhovnik, vikar pri sv. Petru v 1 lilAjini	1	IV, K*	1780 1781	lesiament, nsianovno pismu	5iinlih iki, če ni leh, pa eden meščanskega porekla	ni mnejitve na vrslo študija	Deželna vlada v Ljuliljani	do ¡79C je Štipendija pripadala služkinji
SI	Raab Antnn II	iteŽeBi tajnik	1	402 K	1786	]iismo n sogiasjn	sonidnik. če jih ni, se znesek razileli meil meščanske hčere in vdove	ni omejitve 11.1 vrsto štiulija	mestni magistrat v Liiuiljani	
PRILOGA I
52	Hcšen Pavel Ignac, dr.	ograjni odvetnik v Ljubljani	1	85 K* 8! K 50 h***	1793	iistauovnu jiisiuo	a) siirodniki in (iriiŽma Patiianie h) studit.ijoei nasploh	ni omejitve na vrsto štučija	Odvciniška zbornica v Linbliar.i	
53	Siariha Jakeb	duliovnik	1	99	K" 100	K***	1796	nstanovno pismo	a) prijatelji ustauovnika h) i/ župnije črnumelj	gimnuzih C let, teolog;1'!	župnik v Cmouilin	
54	.Sker] Jci/.cf	župn k v Ke.šani	1	187 k Ifib* m K**	1796	nslanovno pismu	a) sorodniki h) revn i>. Bi pili j Koša na in Tu maj i '.ineničnu	gimnazija in Icologija	a) surodniki ti) orilinarial v Trstu c) ž.tipr ik iz. Kušane in Tu maja	
55	G hi slivi i i sklad		5	112 K*	1797 mi					
	Pere Jurij Jožef	duliovn";	1	97 K* 93 K"	1799	testament	a) sorodniki li) iz Kočevske	ni omejitve na vrsto študija	župnik v Kočevju	če ni kandidatov, olirest: pripadajo iihožnemu zavodu Kočevje
57	Rujc Frane	župiuk v Spodnji Idriji	2	3.34 K1 (l lile.-,.) 104 K1' (2. mes.) lil K**! (L m.) 223 K*** (2. in.)	1800	testament	a)	prijatelji ustauovnika b)	iz Nemškega Rcvla okraj Tolmin	ni omejitve na vrsto štadiia	Ztipmk v Nemškem Rriviu	
	Zcysser Jhrij	župnik v Poljanah na Dolenjskem (Kočevske Pcilianc)	1	60 K* 52 K 62 h***	1801	nsi uiovim |iisnio	revni, iz dckanijc Kočevje. rojeni v območju gosji. Pu Ijane	ni omejitve na vrsto študija	knez Aueisperg iz gusp. Poljane	
55	Zupančič Marija		1	80 K* 60 K 74 h***	180?	testament	najrevnejši iz župnije Sv. Jakub v Ljubljani	ni omejitve na vrsiu študija, razen za normaiko	mestni magistrat v L|iibljani	
60	Bajžel Andrej	župnik v Smledniku	2	1*7 K* 149 K***	1802	testament	a) siirodniki liajželj in Gorjane >1 iz vasi Zg, Bitnje	gimnazija, teologija	Deželna vlada v Ljubljani	
(51	Poklukar Tomaž	duliuvnik	1	60 K* 52 K 9(i li*»*	180?	ustanovnu jiisnio	a)	sorodniki b)	iz Zg. Gorij el rz. župnije Zu Gorje	noriiialka, gimnazija, strok. .Šole, univerza	najbližji sorodnik ustanovil ikn	
6?	Rački Lovrenc	župnik v Kostelu	2	Ijf K .32 h* 153 K***	1805	ustanovno jiismo	sorodniki iz. rodu liučki imaju prednost, siecr revni i/ fi.re Kustcl	od nemške normalke do konca šiiidija	župnik v Kostelu	
67	Lamli Manin ]il Selila rzcnlierg	deželni .svetnik	12	186 K (dečki**) 91 K (deklice*)	1805	pi.^mo o soglasju	licenci, učenke iz. župnij Vipava, Črni vrli in htrija	tli omejitve na vrsto študija	Deželna vlada v Linliljani	ustanova za 6 deckuv in 6 dekbe
64	Marenig Luka	duhovnik	1	60 K*	1806	kodicil	a)	r.orodniki župnika Rcpiča b)	Študirajoči iz Vipave	ui omejitve na vrsto študija	župnik v Vipavi	
65	Vulič Jožef	duhovnik	1	120 K* 114 K**	1808	les lam eni	sorodniki, če jih ni, študirajoči i/ žutmije Sv Križ pri Vipavi	ni omejitve na vrsto študija	župmk v Kamnju pri Ajdovščini	
66	Šurbi Andrej		1	60 K* 50 K 54 li***	1S17	testament	sorodniki dru/in S urni Vavpotič, Sluga	ni omejitve na vrslo študija	Deželna vlada v Ljubljani	
67	Zdcšar Jožef		1	104 K*: 99 K**	1818	testament	■sorodniki, prijatelji, nato iz žu]inij Brezovica, Radovliiei	ni omejitve na vrsto študija	Deželna vlada v Li ubijali i	
6 S	Rezervni sklad			23(i K* 2.30 K***	1S18					
69	Zupan Jurij dr. 1	kanonik v Ljutiljan	1	88 K*	1820	usiauovncr pismo	a)	sorudniki b)	iz. žutmije Bodnje c)	Begunje, Radovljica. Lcscc. Leše	gimnazija	škofijski urdinariu. v Ljubljani	
70	Zupan Jurij dr 11	kanonik v Ljubljani	1	127 K 6fi h* 115 K 52 h***	1821	ustanovno pismu	a)	iz Župnije Šmartno pod Sninruo goni b)St	Peter, Mi.rija v Polju	gimnazija	škofijski ordinariai v L|iihl|,ini	
7]	Colmajcr Jurij	.stolni p ruši v Ljubljani	3	216 K 80 fif 194 K***	1822 1824	testament, uslanuviio pismu	revni, študirajoči iz. Gorenjske	ni omejitve na vrslo študija	škofijski urdinarial v L,nbljam	
72	Stroj Jnžcf, dr	zdravnik v Kranju	3	238 K* 236 K11**	182fi 1847	testament, ustanovno pismo	«) sorodniki b) študirajoči iz Podhrezij	ni omejitve na vrsto študija	Škofijski oruinanai v Lriiblj:ini	
73	l)c'.iinin Milnici	lipovec	1	135 K 97 h*	IH.iO	W sta/ne/H				
74	Leveč Andrej	duhovnik kuratvSt. VitSti pri Lukovici	1	83 K" 80 K**1*	18.31 1853 1825	testament, ustanovno pismu pismo o scBasju	revni doliri učenci iz Ljubljane	ni omejitve na vrsto študij"	škofiiskj ordinariat v Ljubljani	ustanovo uživa <ln smrti kuharica .ijielak Helena
IS	Se v-r Matij .i	duhovmk v Lozii.ah	?	172 K (l m3 108 K (2. m.)*			|1 sorodniki hj iz občine I ozice c) iz. občine Št. Vjd pri Vipavi	ni omejitve na vrsto Študija	predstojnik podobe i ne Loziee	1
76	Nepoznani ustanovnih I		2	109 K 20 h (L m.)* 81 K 24 li (2 m.)'	1843	ustanovno pismo	revni študirajoči iz I jubijanc	ni omejitve na vrslo študija	deželna vlada v Ljubljani	ustanovnik je želel biti neimenovan
PRILOGA I
I
77	Nepuznam uslunuvnik !i		I	80 EyJft K 23	1843	iisuinnviui pismu	itHfJg študirajoči iz Ljubljane	ni omejitve na vrstu študija	Deželna vlaila v LjnUjini	nstannvnik je želel niti i neiinciiiiv;ui
78	WAirAnimi Alo /.	kne/oškni v Ljubljani	3	151; K (1.2. m.)** 1.5i Ky. lil.)** 154 K (1. 2. 3. (■V1	lfv44	ustanovno pi smo	a) dijaki iz 1'are klriia Ii) štuilirajnei sinovi podložnih župnij Ljulilja:ia in Goričaue	gimnazija, visoke šole	kne/oškofv Ljublji.ni; luili generalni vikar	
7!>	Repc/ič Jožef		2	248 K1	1846	ustanovno pisni»	a)	snroilniki b)	sinovi meščanov Luža e) i/, župnije Luž	ni omejitve na vrsio študija	župnik v .Starem trgu pri Luži i	prejemnik niora moliti za ustanovnika
8(1	Driušur /■ nnn■	nlnivnik. hišni pmvstuik v Kivujii	i	llSK56h*	1846	f<\Wi nuni/				
(t/	/■"inifii/ Jukvli AvUui		I	86 K 15 /i*	t m	IMfilUrinill /ll.illM				
«7	Jchii'š]'k /Jrii/iuriu pl. Fiiftlsmun			U K 48 h $5 A 50 h *	1X4(1	u.ffti mirim pisma				' t
	lOailnik brane	ilnliovnik, Hirat	I	60 K*	]Jp47	ustanovno pismo	študirajoči iz ilružbie Hladnik in Si ver	ni »mejitve na vrste šliidija	župnik v Sp. Idriji	
84	Schiffer Jo/cf Anton pl. Sehifferslem	kanonik v Ljubljar..	4	280 K*	1847	ustanovna pismu	a)	sorodniki b)	št ni lir? joči iz Kra.i ia	gimnazija	knezoškofijski knii/isiorij v Ljubljani	
	Ravnliar Matevž	Skal" v Trstu	2	202 K* 184 K**	1850	ustanovni) pismo	a)	suriiitniki b)	iz trga Vače c)	iz župnije Vače e) pedlnžniki Lanibcrgovega kanonika il) iz Kranjske	ni omejitve na vrsto študija	kne/oškofijski kon/islorn v Ljubljani	gledali na študijski uspeli
86	Glolioenik Jožef 1	ilulmvnik vcrnučitelj na gimnaziji v Ljubljani	1	100 K* 8« K***	1850	ustanovni) pismu	a)	sorodniki i/. Po/cnka iij Adergusa. Scnturške girre b)	ee jih ni, se ila naipiitrcbiicjScinii siirudnikn	od 2. raz. glavne šole ilo konca gimnazije	ustannvnik, po smrti župnik v Cerkljah	denar naj dabijc štiperd. starši
87	Guzani Feliks Kari, marki/	pisar urada z;i ilrZavna gnsposlva	I	K*	1850	ustanovni) [lisnu)	a)	Študirajoči iz Kranja b)	Sludirajoui iz Šk. Loke	ml I. razreda gimnazije ilalje	ustanuvnik, [in smrti snrodmk i/ Vole. ]Kitukr„ nate /upnik v Kranju	
88	Knhilj Svlnistijan	i/]]/]]) ]'ii lit. ki ii iprvuiur	i	146 K	1851	UMnim>1-40 /11.(111(1				
89	Zupan Jurij	kanonik v Ljubljani	2	89 K 12h* 84 K***	1852	ustanovno pismo	sorodniki iz Zasipa, Zgurnjih Gi)ri:, Bleda	od 2. razr. osn. šole, gimnazija, realka	/upnik v Zasipu	prejemnik mora moliti za ustanovitelja
90	Lichten t liurr Katarina pl., liaronita	poseslnic;i v Ljubljani	2	214 K 40 h*	1852	pismo o soglasju	a) ;orudniki h) slnilirajoči iz ,S-:nlpetcrske*ia predmestja	od 2. raz. normalke do konca študiia in še i. leti)	gimnazijski učit. /hor v Ljubljani	
y/	1111111 it Mi u ijti		i	IOC K	1857	li.ifimillVD/V.eiKi				
92	Globocnik Jožef 11	duhovnik veroučitelj na fiimna/iji v Ljubljani	1	86 K 20 h KHK	IS58	p:s-iio o soglasju	a) sorudniki Ii) dijaki iz cerkljanske fare	od 2. raz. glavne šole, gimnazija, realka	nstaiinvnik, po smrti župnik v Cerkf.ah	
93	Pehare Jn/ef	učitelj normalke	I	464 K* Jfff K***	1858	ustanovno pismo	a) utrudi ustanovnika h J tJl^Tci soruduikDV	ni omejitve na vrsto študija	župiiik v Tržiču	
>J4	Gloliočmk Jožef 111	dulinviiik, ve muči te lj u;i gimnaziji v Ljubljani	1	iifi K 20 h	1859	pisnic p soglasju	a) Hironniki h) štndirajuči nasii:ilniki mnjih učencev	gimnazija, ni/ realka, tudi /.a pripravljalne tečaje	ustanovnik, po smrti predstnjnili jiininazije	
95	Smajil Jurij	kanclist Guliernija v Ljubljani	i	40 K* 21 K 24 h***	18(i0	ustanovno pismu	a) suruilniki Ii) drugi štuilirajoei	gimnazija, realka	mestna nbčina Ljubljana	
96	Stibil J;.koli	duhovnik, profesor v Gorici	I	89 K 4 h**** 119 K i3 Ii***	18(i0	ustanovno pismo	a) sorodniki h) mladeniči iz Dnlenj pri Ajilovsčiiii m Planine pri Vipavi	gimnaziia	župnik v Flanini pri Postnjiu	
97	Strupi Martin		1	80 k* 61 Ksfi h***	IHtiO	nstanevne, pismo	a) snroilniki h) najlioljsi učenci 1 4. ra/ Enm«zjie	4. raz ni/jJ ¿imnazije	dekin župnije Kranj	prejemnik mora moliti 5a ustancvitelja
A*	Jrluršrk /lu/]»]] p!, rimit^nm	t»>smhufc v /jiivgit /in Nmvni mestu	4	96S K*	tmo	li.iilllliilllrl /li.illM				
	tljtišM Autnu_ /H		I	21? K*	1860	ii.i/iiinnvin pismu				
1(10	Lnžar Andrej	duhovnik. upokuje-ni ž.upnik v Črmošiijieah		"53 K 20 h*	1*62	pismo o soglasju	a)	študirajoči iz Knprivnika in b)	dekanijc Kučevje	ni »niciitve ria vrsto štuuija	župnik v Koeevji.	
/f>/	llhmuk Hlni	Župnik i' Nuklvni	/	■V.? K 47 h*	1865	ii.i^mf pi >iiu)				
102	Julvit 7ii;"]'/i'		i	105 K 56 h*	1865	iJBflPHPHMiul				
]01	Glnbočmk Jn/et IV	duhovnik, veronČitelj na gimnaz.|i v Ljubljani	i	90 K 88 K***	I8G4	pismu i) soglasju	a) surndniki liUlijaki jiiiiinazue v L|i'bljani, mien1 v Cerkl|ali	od 2. ra/. glavne šole do konca gimnazije	župnik v Cerkljali	štipendijo prejni"io starši štipendista
Hh	Šahae Frane		I	98 K 20 h* 93 K**	1864	ns lan g v no pismo	učene'. iZ po.slnjnske kresiie, pre.lnnst iz ilekan;je ijiž-Cerknict	gimnazija, visoke šule	di'kan izPosiojne	
HVi	Slakai lanez. Nepoir.uk	/alnžnik, ravnatelj normalke v Liuhliam	1	150 K 80 h* i37 K**	1864	ustanovno pismo	«) suroilniki ti) meščanski sinovi iz Kamnika	od 2. ra?.. osnnvne ši.lc dalje neome|cno	inestiiii pr-justojništvo Kamnik	
106	Zalokar Jernej		7	100 K	18(i5	ustanovno pismo	n;; Knr.ijskcin rnjeui jevni .nlaileniči	timna/.iia v Ljunljani	župan v Ljubljani	
PRILOGA 4
¡07	A']j]/]'/ii M a ti ja	¡¡uhc.^tik v Vi/mri	2 H	¡05 K W/i*** ¡00 A'"****	IH67 1X70	/e.ifuiuriif, ■i/uuiimri /IJ.VHUI				
/tw I	KlllistV JuUVZ	vvlepadlctuik	10	4V6 A'*	¡m	(l.VfliNllVHl) /imun				
lov	Mt iviku Fiini]'	katehet, rn afvsnr mi Ijiih. Itccjn	J	142 A'***	mm	ii.i/fuiDnm pi^ma				
110	Lanlhicri Klemen Tadci, prof	zemljiški gespod v Vipavi m Slapu	1	167 K 159 K 60 h*	1869	pismo o soglasju	rev i i učenci iz Vipave	od 3 razr, norm al kc dalje, neomejeno	dekan iz Vipave	
111	Oblak Prane	magistralni r.veliiik v Ljubljani	1	258 K .52 k* 24C K***	1869	ustanovno pismo	sorodniki, če jih ni, revni iz Ljubljane	ni omeji t ve na vrsto Studi i a	Deželna vlada v Ljtihljan,	
112	Jnuežič F rime.		2	24H A*	1869	H.v/nnimii) /ji .Tirni				
in	Kus Antmi	¡hihnvnik. h lita ni k	2	124 A'*	IS/O	ii.T/iuiir.iiii p/(iim				
IN	Dvhc-htk Mvtijv		/	¡52 K	¡870	usti trni \'u v pi.viiin				
m	Svetina Marija	posestnica v Ljubljani	3	100 K*	1870	usiauovno pismo	a)	sorodniki b)	iz župnije Sk, Loka c)	iz župnije Marijinega oznanen;a v Ljuhliani	gjiunazija, realka	skofij.sk: ordii.ar al v Ljubljani	
116	Bergant Josip	duhovnik, župnik v Kušan,	1	400 K***	1870	testament	a) sorodniki h) iz župnije Ziipoge. Košana in Vodice	sorodniki od 2. razreda osn.šole, ostali ^imna/.i^a	kural, upravitelj župnije Zapogc	
	/i7m'Xck Franc /f Fiel itn um	AiiiiiiiiiA11' Niuriu uavta		153 A* iriOK34h*	1870	n.i,'(iUiiriio /u.iiKci				
118	Poklukar Jane/	posestnik	1	97 K* I'JO K***	1871	ustanovno pismo	a)	sorodniki b)	iz župnije Gorje iz Kraniske	ni omejitve na vrsio študija	Janez Pokluka: Krnica 5	
119	RoHTin Jožef	dubovi:ik žuntiik ,n dekan v Trebnjem	2	132 K 30 b* 127 K**"	1872	ustanovno pismo	a)	sorodriki b)	iz župnij Ljubno, Lclc in Brezinca c)	iz iupnij Trebnjcj Sv. Kuž, Mirna peč	od osnovne šole do univerze	skolijski ordinanat v I jubljani	
.20 H	Ncvak Janez Krstnik	kanonik, Škofijski Šolski nadzornik	1	lil K40h* 107 K*1"*	1873	ustanovno pismo	a) sorodniki h) revn sinovi ljubljanskih meščanov, Idrijci in iz žup. kovic	ai omejitve na vrsto študija	Deželna vlada v I jubljani	
j 21	Langus Matevž	s!ikar	7	420 K*	1873	akceptna listina	a) sorodniki, k se posvc.ijo umetnosti in znanosti	po končani Šolt v Kamni Gorici	■upnik in občina v Kamni Gorici	
122	Hudovernik Marija		1	139 K*** 153 K 48 h*	1874	pismo o soglasju	a J Sorodniki b) iz Radovljice e) i/. Kranjske	od 2 ruzr. glavne šole do Lonca Ladij a	župnik v Radovljici	
123	Gizela. n.nlvojvud.nja, ustanova me.,ta Njvo mesto	*	1	100 K	IS74	ustanov no pismo	za rojene v Novem mestu	viSji razred; gimnazije v Novem mestu, visoke 5o'e	direktor gimluzijc	
124 .	Lesar Anton	katehet profesor na realki	1	134 K*	1871	pismo o soglasju	a)	sorodniki b)	iz ¡¿tišja pri Ribnici cl iv žun. Rit" i Ji iz Idriic	gimnazija v Ljubljani in Novem mestu, za pravne in medicinska študije	De/clna vlada v Ljubljani	m za realke, tehniko, teologijo
12 5	DuhirJnzcf		3	219 K 20 h fm. A'***	¡876	il.vriiumii]) /n.^iii)				aslaiamt je jfiu/i PIWi!
126	Marinko Janez	duhovnik, župnik v Logatcu	1	12 K	1876	akceptna listina	sorodniki iz Stranske vasi	za .Študirajoče v Alojzijcvišču v Lj.	župnik na Dobrovi	
127	Müller Janez	duhovnik, kooperator v Št. Rupcrtu	2	160 K	1876 1877	testameni. pismo o soglasju	a) sorodniki bi i? Žahnicc in okoliških vasi c) iz župnije Št. Rupert pri Mirni	g-mnazija in realka; razen v Kranju	Urbon Müller, nato moški sorodnik.	prejemnik mora moliti za ustanovitelja
128	Jerala Anton	uliovnik. župnik pri Sv. Štefanu na Koroškem	2	223 K .30 h* 2H K***	1879 1881	testament, pismo o soglasji!	a)	iz Železnikov b)	iz župnij; Železniki c)	iz župni| Selce. Zali leg in Sorica	ni omcjilvc na vrsto študija	iupnik in župan v Železnikih	
129	Deu Jožef	tovarnar v Tržiču	3	212 K* 200 K 1.2. m*** 206 K 3, ni.***	1880	akeepino pisnic	a) sorodniki h) najboljši ueenci iz. Trž'ča	ni omejitve na vrsto študija	župnik z županom v Tržiču	
130	Tome Marija		J	13CK 124 K**1"	1880	nstanovno pismo	sorodniki, nato revni gimnazijci 1. gimnazije v Ljubljani	1. gimnazija v Ljubljani	direktor gimnazij v Lj uhl jam	uesorodmk le eno leto študija
131	Stampfl Janez I	hišni posestnik v Pragi	24	100 K		p smo n soglasju	študirajoči iz Kočevju in kočevske okolice, ki jim ie nemščina materir. jezik	nemške srcitnje šole učiteljišča, obrtne strokovne šole. visoke šole	občinski zaslop v Kočevju	
132	Stampfl Janez II	hišni posestnik D Pragi	16	200 K	1881	pismo o soglasju	študirajoči iz Kočevja in kočevske okolice, k. jim je nemščina materin jezik	nemške srednje šole, učiteljišča, obrtne strokovne šole visoke šole	občinski zasiop v Kočevju	
133	Stampfl Janez 11	hišni pcsesir.ik v Pragi	9	400 K	1881	pismo o soglasji!	študirajoči i?. Kočevja in kočevske okolice, k jinf ie nemščina materin jezik	visoke šole	občinski zaslop v Kočevju	
L34	Mesto Lo?.. jiiliilejn a iBfiuinvl Franca Jožeta I		1	124 K*	1881	ustanovno pismo	sinovi meščanov iz Loža	ni omenlvc na vrsio Rudija	občin:,ki zaslop v Ložu	ustanova v spomin na 400 letnico nicsia
PRILOGA 5
135	Zorinan Aleksander	posestnik v Trstu	3	394 K*	1881	ustanovno pismo	a) revni i/ župnije Cerklje h) revni i/ sosednjih župnij	ni omejitve na vrsto .študija	župnik in žep,m v Cerkljah	1
136	Hočevar Martin	posestnik v Krškem	12	IS?. K* 173 K***	1382	testament	učenci osnovnih in meščanske šole v Krškem / nemškim učnim jcikom	osnovn,i in meščanska šola v Krškem	Josipira Hočevar, nato Kianjika hrar J niča v Ljubliani	
137	Gcrbcc Ludvik, <lr.	zdravnik v Idr"'	1	102 K Mih*	1882	ustanovno pismo	revni študenti i/ Idrije, revni sinovi rudarjev	m imcjiive na vrste študija	dck:.n v ]<!ri;:. z občinskim svetom	
Li8	Schildenfeld Vincenc pl	zemljiški gospod na Griču pri Mimi	2	214 K*	1882	ustanovno pismo	a)	corodr.iki b)	sinovi nfii inev r. Kranjske, podoficirjcv domovinskega rcirimcnta	ni omejitve na vrsto študija	vodja voB garniz. sodišča v Ljubljani	
135	VVarjuu Pavel 1	praktični zdravn k v Skoejr.nu	2	194 K* 2iy k (i. m.)*** 700 k (2, m.)*''-*	1882	lu.tanovno pismo	aj revni kmečki sinovi župnije Skocjan b) revni iz okraj". Krško	gimnazije na Kranjskem	"Deželna vlada v Ljubljani	
140	Waraun Pavel 11	praktični zdravnik v .jkocjanu	2	726 k* 700 k ***	188?	ustanovno pismo	revni kmečki študenti medicine na Dunaju, roj. v župniji skocjan, ozir iz okrajr. Krško	medicina, največ 6 let	Deželna vlada v Ljnbljnni	prejemnik bo najmanj 5 let služboval na Kraniskeni
141 1	Umek Anton	dunovnik, /upnik na liledu	2	262 K* 258 K***	1884	ustanovno pismo	a)	sorodniki b)	iz Cemvca c)	iz ž.upnije Stnpiče	gimnazija	župnik v Stopicali	
142 ^	Dolinar Prane	t uhovnik, župnik na Trati	1	181 k* 175 k***	1886	testament	a)	sorodniki iz Vodovclj št. 2 m Čudežu pri Zmincušt. 1 b)	dijab iz, župnije Šk. Loka	od 2 razr. osnovne šole dalje	župnik, okr. sodnik in župan v I ik. Loki	
143	Grcgorič Matija	trgovcc v Ljubljani	1	296 K 78 h 317 K 15 li+	Ii586	akceptna listina	a)	sorodniki in revm srednješolci Kranjske b)	remi iz Kostanjevice na Dolenjskem	srednje šole na Kranjskem	knezoškcfiiski ordiiianat v Ljuliljai1'	
144	Volč Jnrij	kanonik v Ljubljani	1	80 K*	1887	ustanovno pisuio	a)	sorodniki b)	iz. Podkorna c)	iz okraja Bela peč č) iz Gorenjske	od 2. razr, osn. šole do konca študija	župnik v Kranjski gori	prejemnik; iz okra,a Bela pec in Gorenjske za gimnazijo
145	Žitnik Ne/a 1		1	40 K* 36 K 71 h*»*	1887	ustanovno pismo	dečki, deklice iz Višnje gore	osnovna šola Višnja gora	knezoškofijski ordinariat v Ljubljani	
146	Žitnik Neža 11		1	342 k* 333 K***	1887	ustanovno pismo	•:/. župnije Višnja gora, ki bodo postali duhovniki	gimnazija	knezoškofijski ordinariat v Ljubljani	
147	Pretnar Jožel"	dunovnik, župnik v Kovorju	l	95 K* 94 K 16 h***	1887	ustanovno pismo	sorodniki, nato revni študirajoči i/ Poljšicc	ni omejitve na vrste študija	posestr k Lenarčič c ve liube v Gorjah z župnikom	
K8	Golob Magdalena		1	60 K*	1887	akceptno pismo	študirajoči i/ župnij; Radovljica	ni omejitve na vrsto študija	/upnik in župan v Radovljici	
149	Hrovat Prane	duhovnik, župnik v Ljubljani	1	208 K 19 li	1887	ustanovno pismo	sorodu ..i, če jih ni, di jaki iz žnpnijc Šentjernej	od ?. razr. osn. šole dalje	župnik v Scntje/ncjii	
15C	Gorup Jožef, vite?, pl. Slavinjski.jubilejna ustanova ob 40 letnici vladanja ccsarja Pran ca Jo/cfa	podjetnik in veleposestnik	12+2	400 K	188y	pismo o soglasju	slovenske gojenke mestnega dekliškega liceja v Ljubljani a) porodnice b; druge Slovenke ,n Hrvatice z Reke in Hrv Pri morja	mestni dekliški lieej v Ljubljani	ustanovnik, po snnti najstarejši potomec, nato dež. odboi s slov, večino. Slovenska Malica	13. mesto 1, 1902, M. mestni. 1912
t51	Oorjp Jo/di vite/ pl. Slavmjsk. ubilojna ustanova ob 40 kupci vladanja cesarja i ranca Jožefa	podjemik in veleposestnik	10	500 K sr. šola 528 K vis šola	1889	pismo o soglasju	a) sorodniki slov. narodnosti h) drugi študirajoči Slovenci in Hrvati 7 Reke in Hrv. Primorja c) študirajoči slovanskega porekla	gimnazija, srednje šole, visoke šole	ustanovnik, po smrti najstarejši potonite, nato dež. odbor s slov večine, Slovenska Matica	
152	Wiedcrwotil M;.ks	trgovec v Gorici	2	152 K* 145 K**	1889	ustanovno pismo	feimna/ijci rojem na Kranjskem nc glede na narodnost	gimnazija	Deželna vlada v Ljubljani	
153	Kosmač Simon	duhovnik, župnik v Škofii Lok:	1	193 K 13 h***	1889	ustanovno pis.no	sorodniki, če jih ni, se 1/4 obresti kapinilizira. "74 razdeli najrevnejš. sorodnikom	od 4 , razr, osn. šole, gimnazija, realk,"., visoke Šole	knezuškofijski ordinariat v Ljubljani	
154	Shikar Jožef	duhovnik, župnik v K, nnik"	-i	201 K* 199 K***	1 K89	ustanovno pismo	a)	sorodniki b)	v Kr.niniku rojeni mladeniči c)	drugi_štttdenti	ni omejitve na vrste študija	Deželna vlada v Ljubljani	i
|55	Vidic l;rant 1	npokojcu davkar	1	60 K" 44 K 34 h***	H1K90	ustanovno pismo	a)	sorodniki b)	rojeni v Kamniku ali Stolni slovenske narodnosti	osnovna šola v Kamniku ali Stobu	Dečman Anton v Ljubljani, po smrti najstarejši sorednik, nato obe Kamnik	
PRILOGA 5
156	Marija Valerija, nad vojvod i nj a C i ruden Jakob	duhovnik, župnik na Turjaku v pokoj'	20 1	100 K	1890	ustanovno pismo	iičenei in učenke, rojeni ufl Kranjskem	8 mest za obrlno šolo za lesno ind. v Ljubljani, 8 mest za učenke ume t. čipkarske šole v 1 j ubijam, 4 mesta za učenec obrtne šole za lesno industrijo v Kočevju	Diickeija Kianiske hranilnice v Ljubljar'	
157				/00 K*	1891	akceptno pisnih	sorodniki s priimkom Gruden in drugi sorodniki, nato druci študir::,oei	ni omejitve na vrsto ftuffljji	župnik v Vc ¡kih Laščah	prejemnik mora vsak dan zmolit en očenas
158	Ccbašek Andrej, dr.	kanonik v Ljubljani	1	168 K*	1891	ustanovno pismo	a)	sorodniki b)	iz žuonije Smlednik	gimnazija	knczošfcjjjski konzts torij	
I5y	Razpuščeno dijaško podporno društvo na bivši dr/a\ni nižji gimnaziji v Kranju		I	66 K	1891	ustanovno pismo	dijaki rojeni v političnem okraju Kianj	gimnazija v Kranju	Deželna vlada v Ljubljani	
16U	Kotmk Franc	podjetnik in posestnik na Verdu	2	794 K	m\	testament	a)	sorodniki b)	slov. visokošolei in dijaki rojeni na Vrhniki	visoka tehn, šo!a, akademija umetnosti	dež. šolski svet v Ljubljani	izključeni so ncslovcnci, judja pravniki, tcoBsi
161	Vidie Franc II	upokojeni davkar	1	168 K* 160**	1893	ustanovno pismo	študirajoči i/, Šk. Loke, župnije Šk Loka, okr. sodišče Šk. Loka	ni omejitve na vrsto študija	župnik in župan v ijkofji I ,oki	
162	Kosmat Marija		1	200 K*	1894	ustanovno pismo	dijaki sodnega okraja Lož, dijaki Notranjske	srednja šola	Deželna vlada v Ljubljani	
163	Maycrhold Josip	posestnik v Ljubljani	2	43 K* 60 K***	1895	ustanovno pismo	a)	sorodniki b)	sinovi staršev lupnijc sv. Jakoba v Ljubljani	realka v Ljubljani	knezoikofijski ordinariat v Ljubljani	
164	Ste»u Jurij	užitkarna Kalu	1	88 K* 10) K***	1895	ustanovno pismo	a)	sorodniki iz Kala št 15 b)	dnini sorodniki	srednje šole, visoke šole, neomejeno	Deželna vlada v Ljubljani	
165	Zavašnik Jurij	kanonik v Ljubljani	1	116 K* 115 K***	1895	ustanovno pismo	a)	krvni sorodniki b)	študirajoči iz župnij Dobrova, Horjul, Brezovica, Polh. Gradec	sorodniki od 3. razr. o>,n. šole dalje neomejeno, nesorodniki od sr šole dalje	Deželna vlada v Ljubljani	
166	Tomšič Janc/.	posestnik	1	153 K*	1896	ustanovno pismo	a)	študent iz litrski? Bistrice b)	iz sodnega okraja lliiska Bistrica	n« mejil ve na vrsto študija	dekan v Trnovem z županom Ilir Bistncc	
167	Salzcr Janez		1	210 K* 212 K***	1896	ustanovno pismo	slušatelji visoke šole za poljedelstvo na Dunaju roj. na Kranjskem, Primorskem	visoka šola za poljedelstvo Dunaj	predsednik kranjsko-pri morskega gozd društva	podeljuje sc v 10 obrokih
168	ljiar Martin		1	65 K 60 h	1896	testament	a)	sorodniki b)	študirajoči iz Kranjsko	gimnazija	Deželna vlada v L,ub!|ani	
169	RobiČ Luka	davčni nadzornik v pokoju	I	211 K*	1896	ustanovno pismo	a)	potomci bratov b)	potomci sester e) drugi sorodniki č) Slovenci župnijo Kranjska gora	ni omeji S: na vrsti) študija	župnik v Kranj, gori da predlog deželnemu od boni	
170	S t ari 1» Jakob	kanunik v Ljubljani	1	99 K" id) K***	1896	testament	a)	študenti prijateljev uslanovnika b)	iz župnije Črnomelj ter slednjih župnij	6 let gimnazije in teologije	župnik v Črnomlju	
¡?>	Keržič On i;or	okra ¡ni .sodnik v Kranja	/	1X6 K 50 h	IHV6	les Um wiU				
172	Jakšič Anion	duhovnik župnik v Kandtji	3	153 K*	1897	ustanovno pismo	a) sorodniki, dijaki iz rojstnega kraja uslanovnika, iz župnij Banja Loka, Osilnica. semiške dekantje	od 4. razreda osn, iole, gimnazija, teolocija	župnik J Fan pri Kostelu	
17j>	Bolka Neža		1		1897	testament	a)	sorodniki b)	iz župnije Jež i ca c)	revni slovenski dijaki s Kranjske	nr omejitve na vrsto študija	Deželni šolski svet v Ljubljani	
174	Rubie Simon	duhovnik, upravitelj župnije Senturškn Gora	1	200 K* 199 K 24 h* **	1897	ustanovno pismo	a)	Mirodniki b)	iz župnije Kranjska gora	gimnazija	župnik v Kranjski «on	prejemnik mora «moliti vsak dan 3 očenaše
175	Novomeška gimnazijska jubilejna ustanova		1	100 K	1897	ustanovno pismo	¡'iranazijci v Novem mestu	gimnazija v Novem mestu	občina Novo mesto	
176	Derear Martin	duhovnik, župnik v PreVi	1	84 K 96 h*	1897	testament	a)	ginma/ijci iz rojstnega kraja uslanovnika b)	gimnazijci iz župnije Moravče	gimnazija	Deželna vlada v Ljubljani	
174	Debeljak Janez	duhovnik, župnik v Pi Mdvoru	1	160 K 36 h* 152 K*"1*	1898	testament	a)	sorodniki b)	iz župnije Preddvor c)	i/ Kraniskc	ni omejitve na vrsto Študija	Deželna v lati a v Lj ubijanj	
178	Novomeška cesarska jubilejna študentska Ustanova		2	100 K	1898	ustanovno pismo	a)	rojeni v Novem mestu b)	v sodnem okraju Novo mesto, gimnazijci s Kraniskc v Novem mestu	gimnazija v Novem mestu	občina Novo mesto	podeljuje sc vsako leto na novo
179	Gorup Jožef, vitez pl. Slavinjski	podjetnik in veleposestnik	4	600 K 590 K***	189')	ustanovno pismo 1	a) sorodniki li) slovenski d.,aki s K:an;ske, Štajerske, Koroške, j Avstr, Priinoaa	trgovske akademije nr> Dunaju, Gradcu, Trstu, Pragi, eventuclno Ljubljani	ustanovnih, nato sin Kornelij, nato Trgovska zbornica	
PRILOGA 5
180	Stare Mihael u1 Marija (lisianciviiik ik Jtisip Siare, lin. [irnkuramr)	posestnik in veleposestnik	2	500 K (1, m.) (iOO K (2, ni.)	1900	ustanovim pismo	a) snrcdniki h) dijaki i/ Mengša e) ilijak. i/, župnije Meioieš	sredi i je Šole za 1, me-sto, visuke šole v Cislajianiji za 2, mestu	Deželna vlada v Ljubljani	
181	Guzelj Prane	ilniicivnik v Sempasu	1	1(iS K (i 1 h1"	1900	ustanovno pisiHi	gimnazijci i/ župnije Trata v Poljanski ilulim	gimnazija in 1 letu imivcizc	ilircklnr 111 olia kaleliela ginni.iz.ii-; Kranj	
IH2	Nnmhc A/m/ni	rn/jii k r		X() K	1900	Hufiunif /ji.vinu	n) smotlviki h) ),ii\!r: iz župnij [/'171'p Zti/tovi'		rn/iin& vZapv^nh .1 klmfnrji	
183	Mcstn lilrijlt jnlifaiB ustanova Prtinca Jožefa		1	100 K 124 K*	1901	pismo o soglasju	otroci učiteljev mi višjih šnlali, če1 ni teli, ntrnei rudarjev i/. Idrije	višja sula	učit, zliur osnovne šule v Idriji	
184	Arko Jnsip	carinski naiiolicijal v poki.ju	2	G7 K 73 h*»*	1901	testament	snriidniki ¡11 slovenski dijaki gimnazije v Ljubljani	gimnazija v Ljubljani	Deželna vlada v Ljubljani	
h|85	Knerler luauc	lijiii posestnik in vrvnr v Ljubljani	I	200 K***	1901	usiaiiuvidi [lisnio	dijaki gimnazije in realki riven: na Kranjskem	gimnazija ir realka v Ljubljani	Deželna vhida v Linhljani	
18fi	Arkn Vcnccl	računski rcvident v iioLuiti na Dunaju	1	172 K 72 h*	1902	listaiinvno ¡lisnio	a) surmliiiki h) llija^i iz Snihažite	gimnazija v Ljubljani, 1 leto visoke šule	Dcžclnu predsedstvo v Ljnmjtml	
187	Nnvak Janez	župnik in dekan v R.iciovljiei in častni kanonik	1	400 K	1903	ustanovno jiismo	dijaki zavmla sv. Stanislava v Št, Vidu pri Ljubljani	gimnaz:;a, 1 le'lu teologije	tisianuvnik, naln stnlni kapitelj v Ljubljani	
188 1	Snpin Ji:;ip	župnik v Crmieah	2	21 ! K 20 h**	1903	nsiannvnii pismo	a) sorodniki h) iz župr ,e Črnuče c) iz Grailr iu župnije Cerklje	ni 0mejil;ve na vrstu študija	kncznškiif v Ljnblji.iii	
189	hivše Prane	finančni komisar v pokoju	1	181 KXh»**	1905	nsianavno pismo	a)	sorodniki, dečki in deklice iz Vcrilnna b)	iz župnije Tnpliec	ni omejitve na vi slu študija	Deželna vlada v Ljiibljani	
190	A/eiiimiič /1 ii/i>ii				1905	lu/imunic /Ji.Tini)				ln/nimri) upmvljn kk ifnnnnnuf
¡91	Jereb Jonip	riupifc r ¿/nffcmn'		220 K	190*	n.fnnfnie/nmiu				
192	Mlakar Jane/	profesor na Dunaju			1906	akceptna listina	nbrlniki iz Ljubljane	lehnuliiški zavncl na Dunaju	obrtna šnla v Lj, iležclni inlhnr, trgovska zliornica v Ljubljani	
191	Študentska ustanova cerkljanske diilnivščine		2	290 K 31). h 1% K IraSS	1906	listaiiiiviin pismo	rojeni v župniji Cerklje, študenti slovenske nacionalnosti	za fakultete univerz	župnik v Ccrkliah	
194	Rcgnard Jožef, dr,, vite/	dvorni svetnik, finančni pmknralor v Trstu	4	240 K (2 mesti) 400 K (2 mesu)	190G	jiisiiiu o snglasju	a)	sorodniki b)	Kočcvarj, c)	rojeni Trt) Kianjskem	gimnazije na Kranjskem	Deželna vhula v Ljubljani	leta 1911 sc odpre še 5, Štipendijski! mesto
195	Luckman Kari	generalni ravnatelj K^anjrkc industrijske ilrnžhe	2	279 K 79 h***	1907	nstanovno pismo	revn: in nadarjeni študerii brc/, uzira na narcKlnost	višja realka, visoka tehniška šnla	Deželna vhula v l.juliljani	
19(i	Mikuš Jo: i]i	,ln lnvnik. župnik v Tncm vrhu pri Idriji	1		1907	icsiament	snrndniki	ni n mej i t ve na vrstn Študija	župnik v Črnem vrini p i klrij	
197	Mrak jakcili	ilulmvnik, župnik v Naklem	1		1908	uslanovnn pisnio	a) sorodniki li) iz župnij Smlednik in N.?klo c) iz. Kranjske	gimnazija v Kranju, nato v Ljubljani, teologija	župnik v Sniledrikii	
I9K	/Jem.Cui Jnntic	i/n/nivni/:, rii/uni v Šl. VVi/n pri Ui/nin			1 90S	fr.funiinu				
199	Sušnik Gašper	stninik, vnjaški soilmk, z as [i še valeč	2	3(i5 K 31 h	1908	listaiinvno pismo	a)	sorodniki iz Snšnik b)	iz Sulic in župnije Prednsljc O iz snd. okraja Kranj	cul 1, razr srednje šole dalje nci imej eni 1	Deželni odbnr na predlog oličine in župnika v Preilosljah	
2o;i	Riijiar Simon		1	72 K 47 h	1909	testament	al sorodniki b) iz župnije Sk. Luka	surmlniki ud 1. razr, osn. šole nesnrmlniki oil sr, šule dalje	župnik v Sk. Loki	
20!	Traven Jnžef	nadneiielj v pokoju	I	225 K9K li	190»	cistamivno pismo	rojeni v župniii Naklo	gimnazija v Kranju	direktor ginin. Kranj	
202	Sajovie Jane/ Evangelist	dnlioviiik, stolni prost v Linliljani	1	440 K	1909	pismo o s<i«lasju	d aki gimnazije	gimnazija v Št, Vidu pri 1 jnlil jani	stalni kapitclj v Ljub]j_ani	
20.1	A'i>zcl/ An/im	in/mi/: r AnraiAn		¡7 d K	¡909	n.v/iuifU'ini_£i,v]]]fj				
204	Zupan ¡''rane	duhovnik v Vnlnski	1	143 K 35 h	1910	u sta no viki p;smo	a)	sorodniki b)	jz Smokuča c)	v' žimni''' Breznica	gimnazija od 2, razi, dalje1	žujinik na Brcznici	
205	Brulcc Prane _	duhovnik žipnikv Veliki Dolini	1 1		1910 _	isiaiiovno pisuui	a)	sorodniki b)	iz župnij Slopiče in Vc'ik. Dolina c)	dijaki slovenske narodnosti	g i innaz ja ___		
									1 ljiibljani 1	
PRILOGA 5
	Igre iljnjp	¿■piik > A/hpna	]		IVIN	ii-jiih --. .-II |-.r■ ■ ■	Jj h-.-f.hJriiLi r'J ■ 111 d.j i,- I\j -M" I :.	fi "ll.i-".|.l	.■ifin L 1- i"i.| -IM.I 11	
	SiI/Ill Imij. jihiL-j.ii htiikiilski irJiiKrrj	■li^iLint. ?m,aL	1		m»	ll-JlJKiV [■■ j H \ ii		[¡i.'irLirip v i V i. ■ i r-r ■ 1 11 h -: d 11	i.-Ijii- vi:i rui> -■■.■■ i|4.i - h-III .L 1 il	
1	fiinji liirjl micj p. SI r .ii|-ki 11■ :l: mi i MOMNA w irpvvdiih ikJ-v-mij ja iLhJjl|.vjr|r -..jiIi;j v IhfUfHM	porini; m ■ L1 l*| K l\e h 111l	t	EIPj4I k	m»	u-Ju k M ril j-1-.riii	Jlr-iifv:n: mjur-.L.L uil m .■ -.j■ 1 -■ -:|. Vi c-i-1ini-rj|:i iu...'lv3li ¿Jiklij ■ 11 ■ • i* i im-Jv l	VlUltri iTJIrt h ti 4- -ll	h|.--tr-l.-.i-.--lMlnj /I" IIIK j U K'JIM-k- ■	ir ir.- pink: J11 l-.Hklfl'r.-m,-|-.il-:li Smittnmmnm^lml a l j j -1111-.- ni l'hnj|ii
	lijlll JiM.p	¡-EpuL. T 1.j i di 1 j a ru v +1*1 -H	1		rv|i]	II-J.JI.--I Tal plUTil	J ■ ttfL-.liikl M i":|al i IJ .-11 -11: j ■ Mj-jt. ¡«.V	gimuri|3. -i Im-Ll- ■¡.ii.' i.ift.-: lLllkl-11-J	1 h .'LH|U ■ IJII I -F L^uH|jme	
110	/jllllLil .lil Hi T	J-Lpnk T ¡"-¡jL ltii	1		ITlI	.X.r|r■ ■.- pi-jiui	l)*5lSH u Jll1H1 ij j MJLIII		JII[YI:L '. KikL:n	L L* II. pillVil-J. U n!i-.--iij 1 k* 11 ■ ■ sini V r Vi-. -lKV
IJ|	utairnh	■UEHHt m- lip JL h Ijohlp«	J	[kil- K	IVI 1	lih".Lil'- IF> ; ■'-■■JI	n.^ru IIIJJII itUiik-Eh	--M.--I11:-.-ili rivuljc ¿lik:	Qcb** > IkL F	3ii|ui J.u ■■ Z-UtmALh
212	A rita Adwi Ji.	Bftnnft L-Sk-^.p L'"Li	E	'iM K	l-tll	|IIVII ■ l> :-|rdljj|E	Ji-Hf.dciki In g^ Klhiiv	.Lili ::j.-:-j. Uimi eij-j. i"- -v ljii.- fUgjvK	ASul RIM. i	
	l^OJi JL 11		F	K	I-+IJ		*'FJ:r'i >uL:-v>ji.-iLl- iijii>Jip.--kli		U. i 1. lil. Milil.. I_	
J l-l	MiKVi.-j-Ti^fiipn		l	iWČ	IVIJ	l L pn i ■ 1" h-H IV-	"^"-ni LlT-cik i Kil iii t h- --■•■■■■. --.-Il-ll >. -I-J d il Bieh^ sfifjfl	■dtutta ^-lav Kiii-i-ii	....... >!--«■- 'K........ hranilm r v !_[il'.-:dii	
115	: llh.v'..V 111 >_p 1 Fui		■i		IVl-l	.i'li 1 |l. lil |>|-.lllll	U^IUUjUAlTKli v.Hm V hj^-.lli	^nrki Sit v q jtti■>->■ 1	mktljifljut«! Pinaj^r 111 m■ ■ 1 ■ ■ ll- v L.i 1I11.1::	
l\i	1 IIKTV.C MIHIH m Jiufmi		.i	E-i":- K.	IV l-l	.il-.i i p: ni p k mm	ii FiKjrAl ■¿¿tK** ^»vflir^. hoft«w i' HjiL-'.-. ILI: ll SuiuAiiki -iIjiIc^M. -j IHi^j'.-j i.r l 'Fll i.	■nAi>■ " k1 t "" h q 1 rvz,	rj>.ii.i:. Iivtm >!r.i:|-.Li-lll.rilllrii l' V l.rilll .1 "i	
	Guinuu. IŽjimi	jni/HlaJsI i/iin-k	j		lilij	. ^ L L*| 11311 piMIII	Ju:i| ■'ii-iiji har lJ-.-1'e . SUmlih I^Vfcli . luk- li 'h1 i -J 11j k 1 -1'" Lll4.ll) SUlK".	r: 111:_.i-:-□. ieiJLjjii ■:■■ A: Ut. ■-kljOil F. '■'irtL'imi'U	pilfL--.|-"iki rflH 1. diHkn^icLBiiulJc ^jhij.,11	
Z M	I^HIh: V		i	I Si K	IVI 3	1 h L I ■ 1 r • • piuill	mndlUd, iuh> 11:li•.i Mlšt Etfa |ni	jmi luiji. LIX4K MC	l.nhiisi	
]iy		fv-T(h--jir					al -ji:iiI|||i.i hjilKiii Ii £Y|'"IJ htftTTM ir. ^^'lic ■ 1 Jl|lk /-JTIkJl hI. .' ..'ll-.Lirj	'■hoiii-i M-i. rar, ""-ii. *J"k'. r*.-^cii 1 nic 1 n Uc	¡-ifiilk v IX*4i'.ri 1	j4V>Tinic fM." nn-j-vLn |>:i>. r.jl.<: -Ll-.lJ
	EVI-jmii -.- p.-i ili; i rj mt&Micc		*							U uhLinih j in ni KnOUlI LHUfK^ ■■ h.i.Tii|Jirin
22/	k'- T.- Mfrfiu					| L 1 l.-.n 1111 .-! 11 |I|I,1V				
Za Stinendijskc ustanove, ki su v kurzivnem tisku niso ohranjeni dosjeji s podatki ustanovnih listin,
Raziaga k znakom pri višini štipendije:
* štipendija v letu 1902
** Štipendija v letu 1003
*** štipendija v letu 1907
**** štipendija v lclu 1906
'**** štipendija v letu 1905
K = krona
h = heler
m =1 štipendijsko mesto ni- = 2. štipendijsko incnlo
PRILOGA 5
arhivi xxii p«
Članki in razpravc
15
leh pa jc bila ustanovljena pc lotu 1918. Upravljanje nslanovjc sodilo pod IV, posvffiii oddelek Banr.ke uprave Dravske banovine,16 kjer jc bil za lo iislanov'ljen poseben oddelek, lelu 1945 jc bilo premoženje nslnnov podržavljeno. s lom jc bilo ludi raz.prščcno delovanje usianov, skupaj z njihovim kulturnim, socialnim in dobrodelnim poshmslvoin
Študentske štipendijske ustanove so bile pome mben člen pri razvoju m rasli slovenskega izebraženstva. To sc jc odražalo ludi v postopni rasti števila t oh ustanov in v tem, da so .številni projianniki šlipcndij pozneje sami ustanavljali štipendijske ustanove. S tem so ustanovniki povečevali možnost izobraževanju slovenskega narodu in večali število slovenskega izobraženstva, ki jc odločilno poseglo v zgodovinska dogajanja v obdobju narodne prelmjo m v pripravah za oblikovanje samostojnosti slovenskega naroda. Brez podeljevanju štipendij si lic motorno predstavljati rasti slovenskega šolstva in izobraževat ij« slovenske intcligenec. Na prelomu 19. v 20. stoletje in v obdobju pred prvo svetovno vojno so številni slovensk' dijaki in SUider'i Prejemali štipendije in so pozneje med obema vojnama postali ugledni slovenski kulturni de lavei, politiki, gospodarstveniki in zdravniki kol na primer1 Albreht Fran. pesnik in politik (prejemnik Planklovc ustanove) Bebler Baltazar, ing. in gospodarstvenik ("prejemnik Kilnikovc ustanove), Betclto Julij, operni pevec in glasbeni j tdagog (prejemnik Kacijanarkmc nstanove). Bradač Frane, profesor (prejemnik Sehecrove "stanove). Breznik Anton, profesor, jezikoslovec ■.prejemnik .Scliellenburgnvc ustanove). Cankar ■'¿dor. umetnostni zgodovinar, diplomat (prejemnik Dolničarjeve nstanove). Fa^diga Viljem, t'iolog, pmfesor (prejemnik Plankiove ustanove), Finž.gar Frane SaNcski, pisatelj (prejemnik Stro-jeve i:stanove). Govckut Fran. pi:;aleli (prCjCm-nik Schcllcnburgove ustanove). Gtistuičie Karel, ekonomist, politik (prejemnik K^ilislrove tisluno ve), Grivee Frane, teolog, profesor (prejemnik Sehcllcnburgove ustanove), Kimovec Franc, leolt -. glasbenik (prejemnik Zormanove usta no \'c). Korošec Viktor, pravnik, univerzitetni piofc or (prejemnik Slriipijeve ustanove). Ktilovec Frane, icolog. politik v prejemnik Dolničarjeve ustanove). L,obe Feliks, ing. strojništva, univerzitetni profesor (prejemnik Uinekove itslanive). Mesesnel Frane, umetnostni zgodovinar \prcjci.i-n;k Schellenbnrgovc Miffivti), Mohorič Jakob, piavnik, politik i prej cm ni k Skofičcvc ustanove), Pcstoinik Pavel, profesor. politik, gospodarsi-^enik (prejemnik Faii/.oijcvc iistanovc)^ Premrl Stanislav, teolog, glasbenik (prejemnik ZgHrjevc nstanove). Rek.tr Grncst, inženir, gospodarst
l(' hkun () mm nova Kliftliom li-,1 Kraljevske Umski; uprave 11'uvske haniiviiiL'. Umik I, (l.ftH št- 2H; Pravilnik n upu-
nihljanju /akon..........................Sliiilieni liM Kraljevski- tiimvke
tipmu Dravske haiuiviuc. letnik III (IW2), šl JT
venik (prejemnik Sebcerovc ustanove). M:>lc Rjidolf, prolcsor (prejemrjik Gornpove nsiano-vc), Stanovnik Ivan, pOiitik SprejemniK Tottin-gcrjcTc ustanove). Senekcvič Bognmil. priivnik, univerzitetni predavatelj (prejemnik Gornpove ustanove) Smrekar Hinko, slikar (prcicinnik Kraskoviecve nstanove). Štele France, umet-noslm zgodovinar (prejemnik Dimiecvc ustanove). Sarabon Vinko, profesor (prejemnik De nove ustanove), Škcrbce Matija, teolog po li'ik (picjetnnii, Dolničarjeve ustanove), Slcm-pihar Jurij, pravnik. lini verzi1 tui profesor (prejemniK Gntmanovc ustanove). Štukclj Lco. pravnik (prejemnik novomeške jubilejne nstanove), Šlnrtn Frane romanist. nnivcrziLctni profesor (prejemnik Kalistrove ustanove). Zupančič R* hard, ti ni verzi tetiv profesor (prejemnik Sehei lenburgove ustanove) Izmed pomembnejših .slovenskih zdravnikov so prejeli štipendije: Černič-Mirko. Dere Bogdan. Deieani Enicst. Finžgar Frane Gerlovie brane. Lapajne Zivko, Orai.cn J.incz, Pchani Htmcrt.
Na Kranjskem jc bilo 221 šlndenslskih štipendijskih ustanov, od teh je b:lo v cvidenei Deželnega odbora za Kranjsko lo 1S4 ustanov, kot lo izpričujejo obranjen: dosjeji Za 37 ustanov hi ohranjenih dosjejev, zato so pomanjkljivi podatki v Seznamu šludcntskm štipendijskih ustanov na Kraniskcm od 1601 do 1918. V seznamu niso zajete štipendijske usln-novc, ki so bile prijavljene zunaj Kranjske, kol n.pr. Knalljcva nstanova na Dunaju.
ZUSAMMEN PASSUNG
STUDENTEN- UND SCHÜLltRSTll-TUNGliN IN KRA1N
Der Autor ^iclli in seinem Heitrag üiUslehung und Rolle der Sliuli-nlen und Schillersliflungcn, die zwischen 1601 1918 registriert waren, vor. l-'enwr bringl er ein clironologi .clics Verzeichnis der Sliflungen lnil Angaben Uber die Siifier, über Zahl lind Hobe der Stipendien, über die HcwcrhuHgshesii iiniiu Ilgen, über diu Schulart milder S ipemlir:ndau>:r sowie Angaben über die Vcrlcihungs-hesliinniungcn
Smdcnieiislifiungen wurden bcrcils zu Lebzeiten des Slillcrs durch einen Slifkuigshrief gcslil'tcl und durcti ein Vennäehlnis, in welchem sie cCurch ihren Iclztcn Willen eine bestimmte Geldsumme oder einen Teil des Vermögens der Ausbildung ihrer Verwandten oder anderer bedürftiger Schüler oder Slcidculeii widmeten. Zunächsi erhlellcu nur die Mitlei- und Seininarschüler ffl Kr,".in sowie Smdemcn auf Umvcrsiiälen und Ilocli-sajyj«i Stipendien, seit dem l'J. Jahrliuuderl aber auch Schüler von Gumd-, liüiger und Gewc .beschälen. Die
16
Clank i in r;r/pnivc
ARM I VI XXII IP
meisten Stiller widmeten die Stipendien der Ausbildung ihrer Verwandten. Falls sie keine hatten, erhielten die Stipendien andere, arme, aber fleißine Studierende in Kr-in. Die Siirtungsliriefe enthielten auch Bestimmungen über die Verleihung von .Stipendien, vor allem über Zahl und Hohe der Stipendien, über die Schulart über die Slipeniliendauer, ferner Angaben Iilier die Siipend:en berechtigten, in einigen Fällen auch ilic vom Stifter gestellte Forderung an den Stipendiaten.
Im Zeitabschnitt 1601-1918 gab es in Kram 221 Sludcn.en b/.w. Scluilersliftungcn, davon 114 mal ein, 49 mal '/\ve., 19 mal drei, 8 mal vier, 4 mal fünf, 3 mal sechs 2 mal sieben, 2 mal ■zehn, 3 mal zwölf, 1 mal scclischn, 1 mal zwanzig und 1 mal vierumlz wanzig Studienplätze.
summary
thli institutions that GRANTliD scholarships for men school and university stldhnts in carniol a
In his article the author depicts ilie origins and roles of the institutions registered in Camiola from 1601 to 1918 v*Hi granted scholarships lo high .vcliool and university students. 'Hie author provides a chronological list of Hie institutions and presents the data on their foun den,, the number of available scholarships, how high Ihe
scholarships were, wlio was liable lo receive a scholar ship, ilie types of schools and the length of lime the scholarships were granted for, as well as ihe data on Ihe students who qualified to apply fnr them
These student gram institutions were established with a founding charier by founders during llicir lifetimes or by a will, with wliieli they bequeathed a certain .sum of money or other assets in onler lo facilitate Ihe education of their relatives or nther pupils or students in need of such assistance. At first, only the students of secondary schools and seminaries in Camiola, anil students at uni versities or higher colleges rceeivcil grants. L'rcin the jo'h century onwards, however, scholarships were also gramcd to students at primary, lower high sehonls and trade sehonls. Most nf the founders intended their grants for the education of their relatives, but in the event that they had none, the grants were awarded to poor, but diligent students in Caniinl.i. The founding charters con taineil all the regulations pertaining to the granting of selmlarships, sueh as the number of scholarships avail able, ihe types nf schools, the length nf time liir which the scholarships were given, the dr.ta oa the student:; that qua!¡tied for scholarships, and in smnc eases also the conditions set hy the founders which the students'had to fulfil io order to keep their scholarships.
In the period fmm 1601 til 1918, 221 iluilenls' and pupils' grant institutions were founded in Carniol'.i. Of these, 114 had one scholaiship available, 49 two scholarships. 19 three, 8 fnur, A five, 3 six 2 seven. 2 ten 3 twelve, ) sixteen, I twenty and I twenty-four scholarship:; available.
arhivi xxii 1999
Članki i.t razprave
17
7godo> nopisjc m arhivistika
JO/Ji ŽONTAR
Zgodovinopisje sc je dolgo onitalo skoraj izključno le na neposredne historiogralskc vire (npr kronilR anale). Nova usmeritev pa sc kaže npr. ž.c pri Janezu Vajkardu Valvasorju, piscu znamenitega zgodovinskega, geografskega in etnološkega dela Slave vojvodinc Kranjske, ki je i/šlo lela 1689, ko opisuje, kako jt pri pisanju knjige, ki govo: i o me:;iih, trgih, gradovih in samostanih na Kranjskem, n;ilelcl na neslelo le žav Takti mu skoraj nobena gospeščina ni bolela dal. potrebnih podatkov "Ustne prošnje, posebni sij ki sem jih pošiljal, vabila in vloge niso kaj prida opravili. Odposlanci so siccr prinašali cele lovore obljub, toda izpolnila sc ni nili trohica. Nekateri so sumili ter mislili, da hočem iz nnhovdi sporočil iztisnili bog ve kakšne tajnos i. drugi pa so živeli v takem neznanju, da celo o svojem lastnem gnezdu nič niso vedeli." Enake težave je imel tudi pri mestih in trgih, saj sla lako piše Valvasor samo Novo meslo ui Kamnik nekai prispevala z;i Ki delo. medtem ko sem vse (irugo moral z nepopisno težavo tu in lam uplenil iz raznih starih seznamov in spisov tako zunaj dežele kot v njej. Vendar so Lili t' spisi L dokumenti vsi avtentični in verodostojni, glede njih resničnosti nt bilo najmanjšega vzroka za evom. Veliko pa sem dodal /. lastnega izkustva m znanja
Iz opisanega primera je jasno razvidno avlnr ;evo spoznanje, da sc je v prizadevani n za verodostojno zgodovinopisje treba opreti na vse raz položljive vire Prav z uveljavljanjem k mM ¿nega zgodovinopisja - proces je trajal vse do 19. stoletja - pa je ponehavalo skoraj -/ključno opira nje na neposredne hisloriografske vire, začelo sc jC širiti področje virov, ki jih je upo-ablj-tlo zgodovinopisje, v prvi vrsti na listine
V prv1 polovici 19. stoletja sc c dokončno raz.širil zgodovinski interes tudi na uklovno gradivo. Romantika je povečala zanimanji za zgodovino, pri tem pa se jc povsem uveljavilo spe znanje, di je treba zgodovinske vire uporabiti kritično.2 Beseda arhiv je tedaj dobila nov pomen, pomcu zgodovinske zakladnice. Urtjanje starih arhivov prevzamejo zgodovinarji, kader v že obstoječih arhivskih ustanovah (npr. v Francoskem nacionalnem arhivu v Parizu, Avslrij
Juh;..... \\Vidunl V;ils',iMir, 15ie Rhit- iltrs Hcr/ogihuiiis Kmin,
LaiČKhNlBli^t* t(1KW 11, knjigi, sli. 3-4. Hngi) G i» fk-iiaut-r, Slriiklina in liflinMi >ii"vi nske voik-r Uviul v ;Cfj z^iuhiviiK', Ljubljana lt'KI>, Mr,	Mirjana
GriiNi, S imenu.'na hisluringralija: Kuri.¡cm, |>t)siignuCii, im-litija, Zaprch IWi, 111 >1.
UDK 930.251.01(091)
skem državnem arhivu na Dun;jju; izjema jc bil delno Public Reeord OffiCL' v Londonu) zaenu rckrutirat. z vrrt zgodovinarjev, zgodovinarji so pobud^pki za ustanavljanje arhivov. V Francij* so leta 1839 že raz.]:kovali med primarno in sekundarno vrednostjo arhivov. S tem sc ie arhivistika cmaneipirala od čiste pravne koristi,
Do 19. stoletja sc je zgodovinska veda. ki sc jc medtem že začela uveljavljali kol znanost (ne več kol literatura), večinoma omejevala na lakti imenovano dogodkovno zgodovino in sc zanimala predvsem za vladarje, politike, bitke in dru gc zani ii've dogodke. Potem ko je bilo v začetku stoletja težišče še na politični z.grdovim. se je v drugi polovici 19. stoletja začelo uveljavljati za mmanji: tudi za gospodarsko in socialno zgodovino ter za druge zgodovinske panoge, ki so pri svojih preučevanjili skoraj v ecloli navezane samo na izvirno arhivsko gradivo! žc zato. ker starejši zgodovinski spisi za te panoge dejavnosti skoraj n uiaio nikakiJi podatkov V ospredju zgodovinskega zanimanja so sc sčasoma znašli tudi .pojavi, ki so ostali v dotedanjih prikazih zgodo vinskega razvoia ob robu ali pa sploh niso bili Bajni Po pa jc imelo za peslcdico nenehno vse binsko razširjanje pojma arhivskega gradiva.
Po drugi svetovni vojni se je povečalo zanimanje za preučevanje najnovejšo dohe (Zeti gcsclii elite) in posledično tudi za mlajše gradivo, s tem pa ludi za nove vrste arhivskega gradiva. Tcbničn' razvoj je imel namreč z.a posledico na slanck novih vrsi arhivskega gradiva: fotografije, filma, fonogralskega gradiva, avdio- m video-Irakov, računalniških zapisov Icr optičnih diskov. Tako sc jc področje arhivskega gradi .'a pro grcshno širi.o. da bi vključilo vse vrste virov, ki bi jih kihko razi skoval ei potrebovali. Pojem ar hivsko gradivo je lako dobil današnjo širino in ob sedanjem tehnološkem razvoju najbrž še m končan.
Od 19. stoletja jc bila dejavnost arhivov usmerjena predvsem na potrebe zgodovinarjev. Arhivska furBcija sc je identifier ala z razisko-
\\V)lfgang LccmIi, Nkihmlik Giieitcrtinp umi neikiiuung ikir Arctiivtt,i\MriiM.hall, v: A r>-I i i va r umi 1 i1 slu.ikcr: ,Sluii:cn /ur ArduV uud Gt.-\tliictilNwi\M.-iiM.!ia!l, Ikilin IVSfi.>lr. K)-llJ. linbcil I len ri Uaulk-r, La pil a str midak' ikr Iti ¡sini rt' k-., arthivcs: Ui oin-.tiiutinn iIcn rk;pui>, il'ardiivo\ el b nj[ss;mt'c tlt: 1'uKlii visliijiic (XV1- ik'Liut i tu X1X'C slede), v: Ariliivniu
I H, r.iriN t%K, str, I V)-14 [, ll Midiad liupcr, TI K' aL-ailcuiif <ft* uf ardii«:*, v; Aaliivuiu 2lJ, MUndicn t k-. IUH2 Mr. 27-2H Brunu DkiinSjClrtl is ilio Slalns ul'Ardiival St/ic i m.*« in PlJInB Tuiljy7, v; Thf CuiKvpl nI' Kivurd, Skrifta utgivna :iv Riksarkivel-l SliK.kliiihii «Wt, Mr. 2X.
18
vJanki m ra/prave
AI4HIV1 XXI] 1999
vittjtE zgodovine, z zbiranjem in urejanjem, postopno ju prevladalo nácelo proven i cucc. Ar liivi so začeli objavljati vse več pripomočkov za uporabo gradiva, pri čemer je bila vodilna Francija. Ob zgodovinskih pomožnih vedah so si pred slavja I i ari ri vis t i ko kol delovni napotek za op,s arhivov, bc pred petdesetimi leti so bile tipične diskusije [j tem, al so arhivi znanstvene ustanove, pri čemer je bila mišljena zgodovinska znanost.4
Nič mani pomembno pa ni. bdo tudi to, da je imel nagel urtizb^ni razvoj v zadnjem stoletju - s tem pa širitev pravnih panog - za posledico .skokovito (s prejšnjimi obdobji sploh neprimerljivo} naraščanje adm nistrativnega gradiva in njegovo naglo odmiranje za administrativne potrebe. Ai liivi so začeli prevzemat, mlajše gradivo, s čimer se je časovno pouroejc arhivov močni; razširilo V Srednji in Vzhodni Evropi je k temu pri pomogla tudi sprememba družbene ureditve po drugi svetovni vojni. ko je eclotno gradivo iz prejšnjega sistema izgubilo svoj prvotni pomen.
skrbi za ohranitev gradiva so zaceli arhivi vse ooij kazati interes tndi za sodobno gradivo ter začeli iskati stik z. ustvarjalci arhivskega gradiva.
Ponekod že lik pred drago svetovno vojno, predvsem pa po njej se je tako zirčelo novo obdobje arhivistike, [y. hi vi si i kaj ki |c bila rezultat opisanih nazorov, m mogla zadovoljevali poklicnih potreb, ki so postajale vse večje m zalile vnejiie. Tc [jo pred štiridesetimi leti nazorno opisal Sergij Vilfan1. "Tuja literatura in domača praksa sla skoraj do najnovejšega časa razvijali predvsem metodologijo za obravnavo najstarejšega gradiva. Tudi v klasičnih inozemskih šolan j c še danes skoraj ves i nicas obrnjen na starejše gradivo, praviloma srednjeveško. (Tako z.unnje tudi v modcnih «fmvili ni odveč, ker daje solidne temelje vsakemu delu, vendar samo po scb'. ne zadošča). Nil i starejša tuja literatura, niti klasične arhivske šole, mu praksa naših arh.vov tedai n'so mogli nuditi vseh potrebnih osnov za metodologijo dela na ogromni večini arhivskega gradiva ■ na gradivu od druge polovice 19. stoletja."5
To pa jc bij tudi čas, v katerem se jc začela arhivska dejavnost postopno osvobajati združbe z zgodovinsko znanostjo Tudi v zgodovinski znanosti je prišlo namreč do odmika od klasičnega pojmovanja \nrov, Akademska zgodovina je nehala izključno temeljiti na arhivskem gradivu (zlasti pod vplivom "Ecolc des Anuales"). Ta odmik ic Mirjana Oross povzela takole: "V ri niso predmet zgodovinarjevega spoznanja. So samo sredstvo za spcznanie zgodovinskega
Milan N. Nikiiliii, Arhivi kan naučili: iki......... v: Uibtiim.'k;ii
2, Uigrali I'/SO, Mr, 17'J-IHK. ■ Milki. Kos, Maii mtiiv, /namlvtnc ustaimvi: Niisi ra/gkiii l!)5fi, sir. -VN Sergij Vilfan Ml k'I McsIru^J arhiva ljubljanskega. Mestni arhiv ljubljanski, hirnčila in prestali ^railiva, /v. I, _.¡ulitj:in;i 1959, Mr. yj
razvoja, kanali informacij o zgodovinsk.h dcjsl vili. Proces pridobivanja podatkov o zgodovinskem dejstvu iz vira je posebna oznaka zgo dovinske znanosti Naloga proučc vanja virov in njihovi h informacij jc ugotavljanje določenih zgodovinskih dejstev, ki služijo nadaljnji kritični obdelavi lev so neizogiben predpogoj za postavitev zgradbe znanstveno utemeljenega zgodo-\ roškega poroči la."r' Sočasno so začel i arhive bolj intenzivno uporabljati nezgodovinarji in ta ko so se pniivii začeli zarrmati za potube dragih raziskovalcev, za kulturne namene (razstave, pre davanj;, vodstva v arhivih itd.) Icr administra livna vprašanja, vključno s pisarniškim poslovanjem. Ta razvoj c favonzirala še nova arhivska zakonodaja, ki se ni omejevala več na vprašanja ustanavljanja arhivov ampak jih jc tudi pooblaščala, da vrednotijo in prevzemajo arhivsko gradivo
Vse to je imelo za posledico novo niz vojno fazo, v kateri ¡mrivili riso več tako kol prej posvečeni za hrambo dokumentov, ki bodo zagotavljali odgovore na današnja vprašanja zgodovi naricv. Namen >c vedno bolj': ohranja.i informacije, ki bodo lahko uporabljene kot odgovor na vprašan/a vseh vrst, ne Ic danes, marveč ludi v prihodnosti. Ta usmeritev, služiti bolj sploš.rim potrebam kot pa le potrebam zgodovinarjev, je imela za posledico bolj metodično, .zčrpno, sistematično iii objektivno pot /hiranja, odbiranja in popisovanja arhivov7 Za arhive so začeli uporabljati :zraz i®Hjvni človeštva m dostop do arhivov se deklanra kot demokratična pravica vsakogar. Ta usmeritev se jc šc krepila z raz širjanjcm hiformaajskdi tehnologij tudi v arhivski dejavnosti,
Vprašajmo se, kje jc mesto arhivistike danes. Dela, katerih namen jc, da bi se arhivsko gradivo ohranilo in da bi služilo svojemu namenu, imajo različno osnovo, posledično so se nr/vilc ludi raziične strokovne discipline, ki jih proučujejo. Arhivistiko (označuje se tudi kot arh'vistika v ožjem pomenu besede) lahko najbolj določno opredelimo kol vedo, ki preučuje nač.n strokov nega dela, namenjenega določitvi arhivskega gradila (valorizacijP in njegovi obdelavi, da se doseže njegova kar najboljša uporabnost. Njen predmet preučevanja je torej metodologija te a dela (zalo pa še ni veda o arhivskem gnunvu). ( c so omenjena dela tudi pravno normirana, so prav tako predmet preučevanja pravne vede Značaj •arhivske tehnike pa jr drugačen. Arhivska tehnika prenaša i/.kušnjc lehničnih ved na arhive in arhivsko grauivo - v tem primeru gre za mate rt,dno plat gradiva - z namenom, da se gradi\o kar najnoljc fizično ohranil
Mirj,m;i Gmss, I lislnriiska /iMNiisUZa^rd) 1'JSU sir 2J2-2-1!i. Üninn Ddin.-is, What is ilic Sbilus nI' Arc!iiv;il Sl-íl-iil-o tu Fram-C Ti>diy?,Mr 2S-29.
Sergij Vilfan-Ji l/C Žimlar Arbivislika, Ljubljana 197.1, sir. 1019. ■ l)k-(inn:iry nf Arvhival TcnniniiUigy, Inlcmaliimal C'i<un-
arhivI xxii 1999
Članki in ra/prave
19
Poudariti jc treba, da jc arhivistika v zadnjih desetletjih napravila velik razvoj. Začela se jc ukvarjati s problemi valorizacije, z vBik mi fiindi razmeroma recent nega nastanka, z novimi vrstami arhivskega gradivj. Arhivistika ni le razširila In izpopolnila svojo metodologijo, še nadalje pojasmijc m Pi/vij<i tenreliéno hazo V zadnjem času se ]c s poenotenjem števihih vprašanj t ud i med narodno meljav'la. Ima svoj predmet raziskovanja in razvila je svojo lastno metodo. Zato <io dvomi o tem, ali jc sploh znanost, pretirano skeptični. Angel i ka Mcnnc-Harilz poudarja, "da daje arhivska znanont teoretično osnovo z.a nalile arhivov in melodično zanesljivost za vsakdanje delo. Kot avtonomna znanstvena disciplini! razpolaga z instrumenti, k ,i omogočajo ugotaSjnti probleme in i zdel ;i t i pota za n/ihovo rešitev."9 Vprašanje pa je. kakšne vrste znanosti jc? Arhivistika ni raziskovalna veda v tem smislu, da hi bil njen končni lastni namen ugotavljanje nekih naravnih ali drnžbe.sih zakonitosti a!i pa raziskovanje družbenih pojavov sploh. Kolikor arhivi slika uporablja take ugotovitve ali raziskave, so te v njenem akvnu pod rečene namenu, da se uredi ali -zlinl jšti način dela Bninn Delmas poudarja, da arhhrtika ni ek:-,ak!na znanost, meni pa, da je vrsla nara voslovnc znanosti.10 To drži toliko, ker temelji arhivistika na izkušnjah, toda obravnava nekaj, kar jc rezili lat Človeške umske dejavnosti.
Način dda z arhivskim gradi\om zgodovi narjev sam po sebi ne /.annua, pač pa obstoji posredna zveza z /.gncloviiiopi-ijcm. Osnovno načelo vrednotenja dokumentarnega gradiva jc, (hi ga jc treba ocenjevat' z merili časa, v kalerem je našlalo. Za lo pa jc seveda potrebno poznavanje zgodovine. Nadalje jc za razumevanje nekega področja družbenega življenja potrebna strokovna podkovanost na tem področju. Te zahteve si postavljajo zgodovinarji, tembolj to velja za arhiviste. Bogo Grafenauci1 je zapisal: "T.jko mora tudi zgodovinar preden se more Poglabljati v preteklost spoznali nh vsa K da njem življenju lisic miselne ¡kategorija m pojme, ki so ootrebni za spoznavanje pisane podohe življenja. Kdor ne pozna kmečkega življenja in d<;la, ne Ki mogel razumeli agrarne zgodovine, Sc manj pa jo l*» iliko začel raziskovati; prav to velja za politično življenje .. Brez. izkušenj, s katerimi si jc
pridobil ustrezne le me I i ne pojme, je torej zgo dovinarju analiza preteklosti delno docela nemogoča 11 Ltinko dodamo: nič manj tudi arhivistu.
Bolj neposredno pa stopa arhivistika v povezavo z zgodovino prek tradicionalnih zgodovinskih pomožnih ved. Ker so te vede z.a delo v arhivu enako pomembne koi za delo zgodovi narja in ker so se razvile prej kot ar!iivislika, sc šc danes pogosto z. njimi enači arhivska poklicna identiteta. Ni na sc mogoče Mrinjali s trditvijo Luciane Duranti, da sc jc arhivistika razvila v 19. stoletju iz diplomalike, pač pa ;o zgodovinarji prevzeli melode registralorjov.1- Kar zadeva ve do o aktih (Aktcnkundc), ta proučuje njihov značaj in obliko. Menim pa - lako kot Johanncs Papritz, v svojem delu Arehiv\visscnschaft - da so vprašanja, povezana z. -ikti v pioecduialncm i i. institucionalnem kontekstu produkcije, zadeva arhivistike in uc zgodovinskiii r>omo/ni'i ved (za raziiko od Bruno Od masa).13 Za svoje potrebe arhi vistika pospešuje disciplino, ki jc neposredno povezana z izvajanjem načela provcnience, to jc zgodovino uprave, sousiva in sploh strukture organov (z drugimi besedami institucij), k jo je mogoče šteli kol kumhinacijo med zgodovinskimi in upravnimi vedami. Konce koncev arhivi sploh neposredno odsevajo udm'iiisirativno zgodovino svojih ustvarjalec v.
Predvsem pa si jc treba hiti na jasnem, da arhivistika m zb.r vseh znanj, potrebnih za delo v arhivu, sicer ta zagotovo nc iii bila avtonomna disciplina. Da pa se vede pri vsakodnevnem delu niekoiikokrat prepletajo, je iiekif povsem normalnega. Povezava arhivistika zgodovinopisje jc samo en tak primer. Nai končam z Elio Lndolinijcm: To sta dve različni znanosti. Četudi obojestransko koristni (ni si mogoče pred-st a vi j -.t i od urili vi sla. da bi ignoriral zgodovino a pravo, in llidi nc od zgodovinarji, ki rma kaj spoštovanja do samega sebe. da nc bi vedel, kako sc raz skuje v arhi /ih)."IJ
eil tili Aull i ves 1L nil lunik s DJ, Vi ill inte \ München elf. l'jx-l, str. 2.1-24. ■ Anjiclifc.'i Menne-H:iiil/. SHilllbsdlhBm ilcr Ardí ivit mi i h nli i¡;ic, Vcriillciiilitliungcii ilcr Arcliivscliufc Millgg ■ Irr ilni rtlr An.Iiivwisscnsl-Ii¡ifl 20, Mailing 1w2. Mi -II). MílIicI lliiL-litiii, AithivL-c, ; 11 c Ii i v i s i l- s, WÍgMi-: l)Jfii5ft< LH i piDhléiti.'iiiqiic, v: üi puiiiiiic m l-Ii i vi m Ii |iic rr.-itunisL-, l'niis l'J'JÍ, str. 23.
Ijl An¡K'lik:' Mill Iii Harii/, Art-Ii iv.'.iclilit-liL- Ainhil dung: IX: n AnliinL'inirJEJ ik-r Giisutlsrhatl des 21. J¡ilBiitiifcil"j #i-rfl;hl
wvnien, v: Archiv.....,1'j. München elf IW-I, Mr. 2fi.S, 17K.
ü Urilnn IJo-lni.-is. W'h.-il lift sfiju. nl ArL-liiv.il Seien« in l'miiL-c Tixlay'.'. Mr. 27.
'' Hiiffci GWrfinnAicT. Tcmcljni piijiin n /^ixlnvini. v: SvWnvp» /£iKliivhi:i, l.jiiMj.ina i'JXl sIr. XXXI.
Luciniu IIiIi;iIIti ■ 1 leather Macncil, Vajiivatijc inlcj^ritclu cicklriinskih Ii Jim ich luv; l'nnxliln n rs/isUivahiciii pnijcfclu in lyislfskt^i pnitfrania irhivi\likc na Univcivi UritwiHll ........pijc, Altlivi 2»!ml, slr. 5'J.
I "i
Unniii ndiius. Wliat is tlic Suius of Arilu.nl Sc -ncc in Itüiim Tinliy?, slr. 30. ■ Johannes 1'april/ Archlvwisscn sc11;iIi. I. in 2, -fc'JrrV Airliivsclmk Mailiur^-Iiisiiiin Itli Arcliivwisscn schall. Murburj; 1V76.
«U l.iKlnlinl. The War of InilcpcndtTKC nl Art-Iii vi sls, AaiiivaH-j 2X, .........fr IW'jsli. -O.
20
Clanki in razpravc
AliHIVIXXIl 1999
ZUSAMMENFASSUNG
GESCH1CI ITSSCHRiilBlJNG UNI) AliCI lIVKUNDIi
Nachdem sich die krilischc Geschichtsschreibung durchgesetzt halle galt seil der ersten H;i]fle des 19. Jahrhunderts das historische Interesse cndlich auch den Akten. Neben den historischen Hilfswissenschaften wurde die Archivkunde als Arbeitsanleitung ¿ur Beschreibung von Archiven bedachtet. Mancherorts bereits kurz vor dem Zweiten Weltkrieg, vor allem aber danach begann mit der Trennung von der Geschichtswissenschaft Tür die Archivistik ein neuer Zeitabschnitt Di Tendenz, al Ige niederen Bedürfnissen abzuhelfen als nur denen der Historiker, und die Ausrichtung auf neueres Archivgui, hatten zur folge, uatt man bei der Hrfassung. Bewertung and Vcrzeiciinung von Arehivgnl methodischer, ausführlicher, sysicmsiisch^r und objektiver vorging. Das war zugleich auch die Voraussetzung tiir die hntWicklung der Archivkunde als Wissenschaltsdisziplin und für eine neue Bestimmung ihres Verhältnisses zur Geschichtsschreibung.
SUMMARY
HISTORIOGRAPHY AND ARCHIVAL SCI I-.NCI:
hollowing the establishment of critical histonogiuphy in the first half of the 19llj century, historians finally also bccamc iiitcrestcd in the material contained in official tiles. Along with the hranch sdonees of history archival science was looked upon as a kind of sciencc that provided guidelines on the description ofarehives. Immediately bciorc the Second World War but in most cases, shortly after it, a new era of archival science began in several countries when the archival activities started to tic independent of the connection with history. The orientation of archival sciencc shifted frini sciving the needs of historians only, tc focusing on more general needs, and on more contemporary materials. As a result, die material, were mure methodically, thoroughly, system atically and objectively selected, apptaiscd, and described. Tilts also facilitated the development of archival science as a science in its own right and gave rise to a new definition of its relation to historiography
ARHIVI XXI) 1999
Uiinki in_ra/jiravic
21
UDK 330(09J)" 17"
V
Švedski merkani^ st J. Kryger v glasilu kranjske kmetiiske dru> be 18. stoletja
PLTEK VODOPIVEC
Kranjska kmetijska družba v IS. stoletju, pi'-zadtvania po modcruizuc''; kmetijstva v obdobji' reformnega absolutizma in vprašanje o zgodnjih odmevih fiziokralizma na slovenskih lloli so lemc, ki se jim je Ema L'mek posvetila na samem zaeetKU svoje raziskovalne in zgodovinarske poli 1 Njene ugotovitve sn večinoma šc danes lenicli lega, kar o problematik; vemo, saj se z.last1 raziskovanja nastanka ui dela leta i 70*7 ustanovljene kranjske kmetijske družbe ler podrobnejšega proučevanja njenih publikacij ni sistema-t i eno lotil šc noben drug raziskovalec. To je tembolj presenetljivo, ker je bila terezijansko-jožefinska kmetijska družba v Ljubljan* kol jo nazorno pokazala Umckova, mlina v zboru avs triisk:h kmetijskih družb IS. stoletja, ki ji je uspelo razviti rctlnejšo i zdaj atenski i-pun I i1 list ičnti dejavnost, pri leni pa poleg domačin pri tfftnui k sodelovanju tudi tuje strokovno uveljavljene avlo i je, ki so na straneh njenih publikacij predstavili in zastopali najmodernejše gos podaiskc nazore tedanje dobe V svojem zapisu z;Uo' želim na kratko šc enkrat opozorili na obzorje in tis merjeno si kranjske kmetijske dni ž bo IX. stoletja m njeni T-? publikacij kot ju jc leta 1967 v Kroniki, časopisu za slovensko krajevno zgodovino, predstavi .1 Lina Ume k,2 ler v '.sli sapi njena opozorila in dognanja dopoln ti i'i razi i rti i z gradivi in podatki, ki so nam postu n dostopni v obdobju po objavi njenega članka.
Kol je znano, so bile Icrezijunskc tiri izbe za pospeševanje kmetijstva (Ackerbatigcsell sei>aften, Agrikultursoziclaten, tudi Okono nvsehe Gcscllsehaflen) državno- deželne, vceino uia lesno s stanovi povezane ustanove, ki so jih ustanavljali ob podpori dvornih pisarn in dc/.el-
Ema Unick je n krmjvki kmetijski ilrwlii v nhiliilijii ml 1707 ■Jii 17K7 pripravila /L- diiilmrskn n;ilii^n lia Oiliklku /a zginliivrnu niii/ufske l aku I le te v I .julilj.mi <pl. G .piidarska i n ilni/bena zjaidnvina Slnvenecv, Z^Svimt agrarnih pitm®! 1.
/vcvck. Agrjmu gnspudarslvir SA2U. Institut /a /pi«J<ivi.......
OZN. 1 juMjana t'J70, str 527). O kwijaiiski.ju/e finski kine. tijski ilru/bi k pnkp lepa pisala v Enciklnpciliji Sluvtnijc 5. /ve/ck, Mladinska knjiga, Lj»blj:pJ sli. I Ki 117, 9.1 ter v raMa vneil' katalngu Narmtncpa mil/tja v Ljulilj;.ni - .Sliv-venti v letu i7U'J. meilniea katalnt\i in nvtuiiea r-j/slave J;iMt;i llurvat. Ljubljana l'JX'J, Mr. SU-O.l. t) UMIici jem isti pnblikaeij kianj-ke kmeti ske dru/bc v I K. stnletju f* ¡¡nviui njen Članek: Usmerjamist iiuHi'k;K-ij kranjska kmetijske i Milil* v letih 1770- I77'J. Kmnika, fasiijiis /a slu venskii krajevnii /gniliivinii XV/|9f7,it. 3,str. 1.
Cil. v ■ >|i. 1.
nih oblasti, da bi pospeševale izvijunjc vladne kmetijske politike in spodbujale uresničevanje oblasinih prizadevanj po modernizaciji kmetij stva.: Habsburšk. vrh in njegovi svetovale, so se pn oblikovanju lovrituih združenj -n opredelili1! svojih ciljcv lahko zgledovali po britanskih francoskih, italijanskih, švicarski!j in nemških "gospodarskih družbah" (med prvr.r.i v Eviopi naj bi bili ustanovljeni škotska lela 1723 in irska družba leta 1736, nalo pa naj bi sledile družbe v Londona in Firencah leta 1753, v Brelanji H57, v Uermt leta 1759 in v Parizu lela 1761).4 Prve "palriotične" ai "gospodarske družbe v "nem škem cesarstvu" so odprlo vneta v prvi polovic šestdesetih let, lakoj za njimi pa so zaeeie delovati tudi ?.e družbo na Koroškem (1764/65), Goriškem (1765), Štajerskem (1764/66) tu Kranjskem (i 764/6 7),5 k: so bde med "pionirskimi" v habsburški monarhiji. Pravila koroške družbe, ki jih je sestavil podjetni k nizozemskega vodit in poznejši družben kancler Jan vat: Thys. je Marija Terezija lela 1765 razglasila za vzor, k naj h ga posnemala druga, še ustauavlpooču se avstrijska združenja; zalo so bila zgled ludi preostalim Ireni družbam na slovenskem ozemlju. Vse štiri so se skbdno s prakso in trad^ijo "učenih družb" leda nje dobe posvečale proučevanju nagradnih lem in vprašani, likva1! pa se ukvarjale s preizkušanjem ip razširjanjem novih poljedelskih kultur, s seznanjanjem članov z aktualnimi kmetijskimi, živinorejskimi in gozdarskimi problemi m njihovimi reš.lvain ter tu bolj, lani manj uspešno organi zi a le tehnični in kmetijski pouk. Meti člao' družb, ki so j:h vsaj sprva imenovale m polt jevale oblas.i, so bili zemljiški gospodje m upravitelji graščinskih posestev, deželni uradniki, podjetnici in učenjaki ler župniki in ponekod učildji. le leta 1774 so na Dunaju s posebnim
O tem ]i i Kil i ili nejc: Guspimar^ka in ilru/bcna /¡.'ikIi ivina.., eit. v up. I, I (i ign GrafeiiauLi. Z^mlnvina slu venskega liaioda V DZS Ljubljana 1974. sli. J4-4.S; Emsl lirvickniUllcr Dic AnrJt^eiler Umiluirtseharisgesdlsdialten umi der VViikuu^en ilirer Tiiikkcil. Di ■ Atiswiikun£cn iler tcresiaiiisdijnsciihi-nisehen kefnnnen auf die Lamluhtsvhall und die landliene Sn/iallruktur Nicileniesterreielis. Viutrjiie und Diskussinncn des eisleil Syni|iiisiums des NieilciusteiTCichisehen Institutes lur Umi leskam le, Studicn umi IniNemuifcn aus dnu Nieiler-listrneklllselieu Insiitul |'ui I amlcskuude, \Vien I9K?. ti. HiUL-kmillIer. eit. vu|i. 1,slr. SI '2.
I'iva letnici pnntciii ilvnnin (iiiviiljeiije, diuj;a ilejanskn kun-stituiianje.
22
Članki in razpravi
ARHIVI XXII 1999
dvornim dekretom priporočili, naj kmetijske družbe sprejemajo med člane tiidi razgledane in podjetne kmete. Vseeno kmetov med člari kmetijskih družb na slovenskem ozemlju v ] 8. stoletju skoraj ni bilo/'
( eprav jc prišla pobuda za astanovitev kine tijskih dnižh v Notranji Avstriji in na Ti nilskem 'z. Ljubljane (njen avtorje bil komerčni svetnik Premam ki ,c leta 176^ predlagal ii.jIiovo ustanovitev po zgledu švicarske družbe v liernii), jc bila kranjska (s polnim nazivom: GcscllschaTl fiir dic Aekerbau mul niitzlichc K.uustc) med štirimi družbami na slovenskem ozemlju /.a rad i ndmini-stralrwiih ir finartCnil zapletov ustanovljena zadnja, (vendar pred Irnžbami v Spodnji in Zgornji Avstriji ter na Češkem in Vlnravskem).7 Nf. tesno povezanost z. deželnimi oblastmi kaže ž.e dejstvo, da |C bil za njenega prvega predsednika izbran svetnik deželnega glavarstva Joscf baron lirigido; protektor družic je bil vsakokrat..* deželn* glavar, sicer pa jc Via družba od leta l76? ncpoi;redne podrejena deželnemu glavarstvu Njeno člansko sestavo in njen liis ton al danes podrobno poznamo prav po zaslugi Eine Uinek. Med člani družhe (vseh naj bi bilo okoli 50) so hi h pol'* g fevdalcev, predstojnikov nekaterih samostanov, upravnikov zemljiških gospostev, uradnikov in profesorjev licej* najhoij znamenji možje tedanje Kranjske: ¡1. rlacqnel, P. P. Glavar, J. A. Scoppli, G. Gnihcr, a. T Linhart. Blaž. Knnierdej in Z. Zois Družba jc imela tudi častne člane, med kalen mi so bile prav tako nekatere z.nanc avstrijske in tuje osebnosti V programu in pniktični dejavnosti se jc zgledovala po drugih avstrijskih kmetijskih družbah, pri tem pa se jc /.avzcmala za uvajanje in gojenje novih rastlin in kultur (kot krompirja, detelje, konoplje, lanu) ter za dvig in moder nizacjn ovčereje, Rmjdrej" in govedoreje. Posamezniki so praktično in s spisi spodbujali šc k .zholišavam v vinogradništvu, inovacijam v gozdarstvu, k ukvarjanju s čebelarstvom icr k no voslim v predilstvu in platna rslvn. Družbi no vodr.tvo je poleg tega posvečalo posebno skrb izobraževanji!, S pomočjo deželnih stanov so leta 1769 odmrli i neha nično šolo, na kateri je poučeval G. Gruber, v sedemdesetih letih je v okviru družbe delovala kmetijska šola, v osem desetih pa jc družba podprla tudi pouk risanja ter pouk nicdieine in kemije (slednjega jc vodil U, Hacqnel),s
Natančnejšo oceno dela kranjske tereziian-
II ElnickniLitlcr nav. Udu, sir S4. I). Cnfciiauer. v up. 3 n:iv. delu, sir. 44 mnenja hm i lani ^urivkc ilruilK* i Iva fcinlj«. na Kranj\U.'lii pa cil^a. iiiuillcin kit fi. Unn;kitv:i v čl.inku v ka-taliju Narrn lilija iiiu/.cja (vil. v up. 3, Mr. K'J) l^irtavtja, iki v kranjski ilru/hi v IS. Miiktjn iiu.'il tlaiu ni hitu "pniliiiiiiikiiv".
14 H. Ilmcti ilflJer, m a v. ddir, Mr. 52.
I;. UniL-k, Dniilra /a kiiiciij>[vi> in kiiriMiK* liinclnnMi v I,ju.
bljani l7ft7-l7S7. Shrveiiei v k-tu IVN'J, ................. 1.jM.
Mjana l'J*'J,Mr K'J-01.
sko-jožefinske kmetijske družbe bi omogočila šele podrobna primerjava /.ostalimi avstrijskimi kineti:skinii družbami 18. stoletja. Vseeno že obstoječa literatura ra/.kri"a, da ie hi Is družba na Kranjskem v sedemdesetih in osemdesetih letih med aktivnejšimi in uspešnejšimi, če ne celo med najštevilčnejšimi in najdejavnejšimi v monarhij i lo med drugim posebej velja z.a njeno izdajateljsko in publicistično dejavnost, saj so periodiene publikacije ■ poleg kmetijskih priročnikov in koledarjev načrtovale (udi nekatere druge drit/be,1" vendar ni načrtovani podvig kot kaže razen kranjski - nspci nobeni med njimi. V Ljubljai i so v sedemdesetih letih izšli ' kar" štirje Bv«£ki nemško pisane družbi ne publikac ,c z. naslovom "Sammlung niitz.lichcr Lutcrriehlc" (prvi z letnico 1770, drugi 1771, tretji 1776 in četrti 1779), v letih 1775 1776 pa je družba izdajala tudi tedenski časopis VVochcntliehes Krr.dschallsblalt. V 'Snmmlttng .", h kr.leri so p otegni'i širok krog domačih m tujih sodelavcev, so drnž.bcno vudstvo in uredniki publikacij ob javljali članke s teoretično in gospodarsko-poli lično vsebino, odgovore na nagradna vprašanja in praktične nasvete, v "tedenskem ¡nforma (ivnem listu' pa so noleg prakti&iijj člankav prinašali šc uradna obvestila, odredbe ter tekoče gospodarske in druge vesti. Tednik je kljub težnji po širitvi vsebine po dveh lat m ugasnil zaradi premajhnega zanimanja; zanimanje za "Samm liing niitzhelier Unterriclite pa očitno ni bilo tako majhno, saj je Ziidrii četrti zvezek šc istcgii leia, ko jc izšel, doživel tudi ponatis." Založnik obeli publikacij "Sammlung. ni tednika :c bil Intbliansk tiskar Friderik Eggcr.
V "Sammlung mil/lichcr Unterrielite"' so že pozornost Umckovc pritegnili predvsem trije članki. Vsi trije so obravnavali teoretična oz. gospodarskapolitična vprašanja in dva izmed njih sta bila odgovora na leta 1771 razpisano nagradno vprašanje kranjske kmetijske družbe, ki se jC glasilo: S kakšno pragmatično zakonodajo naj bi v državi dosegli najnižje cene žitaric? Prvo-nagrajeni spis jd bil de In Johana Friderika Kry gerja, dolgoletnega visokega gospodarsko-političnega uradnika v Stockliolinu ter člana švedske in drugih tujih akademij (za častnega člana ga jc izvolila tudi kranjska kmc':jsk;p družba), drtigo-uagrajeni oz., pohvaljene sestavek pa je prispeval Benečan Friinccsco GriscUir.i, tajnik kmetijske dinžlie v Milanu, član kraljevskih akademij v Lyonti in Londonu ter častni člr.n kmetijskih dinžb v liernii in Gorici. Ohn članka (prvi na nekaj manj kot 36 in drugi na več koi 40 .straneh) sta izšla leta 1776 v tretjem zvezkii Sainnilnng niitz.liclier UnIerr;elite", Kryger je nato družbi pti-slal (aH z.aojo napisal?) še en članek in sicer z
E_ Hnickiatllk-r iiav. ildit flr.S-IJtf ' rJpr. Celita, iiairavskii-šlt/ijvka In spixlnji-'av.\tnj\ka • g,l. H
liruck m ill I Icr, nav. iMn, sir. ii5-7.S. 11 E, Uilick, k.il v m, . X,M»<>
ARHIVI XXII 1999
Članki in razprave
2.3
naslovom "Von dem Vcrhiillnissc der Mcngc des Gcldcs in cinem Staal, gegen die Mcngc der Mcnschcn und Waaren' la jc izšel v zadnjem Četrtem zvezku družbinc publikacije leta 1779 (lo jc dve leti po avtorjevi smrti).12
Kot jc leta 1967 v Kroniki opozori'a Fina Umck, so bile zlfsti v ohcb nagrajenih člankih (delno čeprav v manjši meri, pa tudi v drugih sestavkih družbi m b publikacij) vidno navzočo fuiokratskc ideje. F. Griscllini j^j tako v svojem zaphn dobesedno povzel liziokralsko misel o naravi in zcmljv ki sla edini vir "pravega narodnega bogastva1 in o kmetijstvu kol edini "spretnosti (Kunst)", ki to bogastvo lahko poveča, ter ugotavljal, da morajo državne oblasti ¿alo kmetijstvo ščitili in podplati.13 S Krygcr-jem sta si bila poleg lega enotna glede stališča, da hitrejši razvoj kmetijstva ovirajo neracionalna delitev zemljišč, negotovost kmečke poses ii, iievoljništvo, različne vrste tlake ter "ponianj kanje pripravnih kmečkih delavcev". Zalo sta se zavzemala za združevanje zemljiške posesti v večje enote, na 'katerih bi sc lahke, uporabljale bolj;.c metode obdelovanja", podpirala razdelitev src.ijskih pašnikov in vključitev srenjske zemlje v obdelovane njivske površine ter priporočala Jdpravo ncvoljništva, ki naj bi bilo posledica barbarskih .stoletij" Griscllini jc tudi posebej poudarjal, daje treba kmetu vrnili položaj ki mil gre pc naravi, in nui zagotoviti vse "prednosti m pravice človeštva", oba s Krygcricm pa sla kol zgled hvalevrednega in učinkovitega pospeše vanja kmetijstva in skrbi za podložnikc navajala med predhodniki fiziokratov in fiziokrati v ^piošnem zelo čislane politiko francoskega kralja Hcnnja IV. (vladal je od 1589. do 1610) in njegovega ministra Snllyja (zadnji naj bi - kolje Znano - ra/.glašal živinoreji, in kmetijstvo za dojki" ki hranila Francijo).14
Kryger in Griscl'ini sla se strinjala tnoi o poglavitni lock i svojega odgovora na vprašanje kakšna na bo zakonodaja v državi, ki želi doseči najnižjo (in stabilno) cenc žitaric. Oba sta trdila, da j; pogoj "stalno nr/ke cenc žila" trgovinska svoboda in to ne le znotraj državnih meja, leni
12
E. Umck, UsincrjciH' .1 publikaeij Innjske kmcl'jske dm/lx\ til. v iw>. 1, sir. 149
13
l'mv lani; F Griscllini, Ob nnil ilurtli was fllr eint pw^nri'
• isthe Gcscl^cbung, in einem gnissin Sual, wvlchcr aireifr
nnador hiijryl. uml fahrbare Slnisscn snwnhl, >uhi Tfi»: iclic Flüsse h?.i, der Gefahr iks Ahganpcs und iler llberin.lssi^n Preis Steigerung der /um iJ^liclien l/ihcnsunicrliall erltinler-lichcn Kumer, am skhcrMen, un'l slumüiaflcslcil viir^chnr^en werden miS^e dass damil der A'ikcrluu am lebhafiesicn l>c fiirrItn, und der billigMt Melle Millelpieis erwirkei werd dann ob, und wie die allenfalls an einem niler awlercn Theile des Slaals anhangende. See, in ein-iiiler anderen Theile, einen Einiluss haben liWi«^ .Sammlung nill/lictier Unlerriehlc III, Laibaeh 1776, s(r. 6U61.
E. Umck, UsnvcrjcnoM eil. v np. I. Mr. 14'/ 15«. Za Sulyj;.. Dr. Ohren Hlliglijciil Ekwinni^kt ii>kliinc. ¡'rivrcilni prqdcil. Betrat! 1976. Mr. Ol
več tudi v trgovanju med državam* Država mora zalo poskrbeti za varstvo posameznikovih pravic, za varnost 'zasebne lastnine in predvsem za svo bodo trgovanja. Po Griscllmju nai bi biie težave pri hsHbi z Sitom, s katerim- so sc srečevale ledanje države ali nekatere njihove pokrajine, posledica omejitev, ki so jib nasproti 'naravni svobodi kmeta in meščana postavili obiasli ikj in vladarji, edino sredstvo za obnovitev .n zagotovitev blagostanja pa |c videl v vrnitvi k svobodi trgovine, ki "pospešuje kmetijstvo, povečuje bogastvo, poinnožnjc prebivalstvo ter podpira "obtok denarja in obrt", torej vse. od česar so edvisn. tudi "sreča moč in oblast države' .15 V nasprotju s Krygcrjcm ki v podkrepitev svojih stališč in trditev ni navajal stre kovne literature ali besedil in avtorjev, na katere sc jc opiral, se jc Gnselhni v svojem članku določno in odkrito skliceval na razsvetljence in fiziokrate Tako je med referenčnimi publika cijfMiii navaja! Enciklopedijo, meti avtor' pa Montcsi jicuja. Mirabcauja starejšega,lfl Mercier de la Ri/iera in (seveda) Quesnaya. KmiijSke bralce "zbirke koristnih podukov1 j:: na ta načiu bržčas med prvimi, če ne sploh prvi seznanil tudi s Qacsnaycviiiii predstavami o delitvi diw.be na razrede m njegovo "tableau économique". Griscllini jo jc v ovojem članku ncko'iko poenostavil in družbo razdelil le na dva razreda, na raz red zemlji škili noses t m kov in kmetov, ki sku iajo kol proi'/v.ijalci dvignili cene kmetijskih prr dclkov, in na (sterilni) razred dclavccv in obrt n i kov, ki želijo življenjske potrebščine kupili po Čim nižji ceni,17
Žd Eni a Uniek pa je opazila, da je mogoče v Griscllinijcvcni in zlasli drugem Krygerjem spi su poleg fiziokralskih zasledili tudi merkanli-lislične (oz. pozno merkarailisličnc) prvine. Griscllini sc jc v razume vanju razmerja med ceno 1er količine blaga in denarja na eni strani opiral na Montesquieuja in meni) daje cena odvisna od količine blaga, torej rezultat razmerja med ponudbo n povpraševanjem, vendar sc na drugi že Indi približeval Qucsnayn in skupaj z rum ugotavljal, da so cene neagrarnih izdelkov prav tako kol delavske mezde - odvisne od ecn os-novirli življenjskih potrebščin in zalo le merilo, po kvterem se ravnajo (udi cene vsega drugega blagi; (s ceno dela vred).li! Krvgerjcvo stališče pa jc nilo precej drugačno. V nasprotju z Gri sel lin: jem je estai v svojem drugem ljubljanskem članku d«leč od fiziokratizma, pri tem pa seje - kot je leta 1975 v angleško pisani švedski reviji Economy and History ugotavljal Toussaint Hočevar občutno oddaljil tudi od merkanti-lizma. Hočevar jc sploh menil, da jc drugi
E: Umck, Usinerjenns .-¡l. v np. I,Mr. 150. 'fl MiiWwfcu "slaiejvi" je bil kJ ynancga vixlilelja i/ nhilubja
franenske revnljcije. ' I: Uniek. UsilierienoM. ., eil. v up. I, sir 150. Ih Prav lan.
24
Članki in razprav t:
AU HI VI XXII M
Krygerjev "ljubljanski esej z makroenom.skega vidika in s stališča "zgodovine ekonomske a na Iiz.c" bolj zanimiv in izviren kot prvi, ki ga jc nagradila kranjsku kmetijska družba, in seje zato v svojem prikazu, s kalciim je skušal švedsko strokovno javnost, ki so ji bile Krygerjeve kranjske nbja\c neznane, opozoriti na Rrygcr jevo pisanje v ' Sammlung nützlicher Unter richte", omejil predvsem nanj
Kryget je v članku o Razmerju med kol temo denarja, številom prebivalstva in količino blaga dokazoval, da je treba za uspešno in učinkovito uresničitev gospodarskih ciljev vzdrževati stnbil no razmerje med količino denarja in obsegom proizvodnje. "Stara (incrkanlilisličiia) resnica", da "sreča države temelji na "količini denarjii bi naj tako ne bila ločna saj naj b "srečo" zage lavljalo šele ravnovesje med "količino denarja", "Ijiidm-' in 'blagom (Josoodarska (nt državna monetarna) politika bi st morali ialo v prvi vrsti prizadevali *za spodbujanje šle vi lene rasli in delovno vneme prebivalstva, nkrati pa podpirali dvig domače proiz.vodnje Kot je opozo.'l Hočevar jc bilo takšno razmišljanje še blizu mer karlL- /mu. čeprav se je Kryger v svoji argumentaciji z. merkanli listi Judi že razhajal Ms-d tem ko so merkanlilisti zagovarjali pospeševanje rasti prebivalstva z. vidika moči države ki jo je poosebljal vladar sc je Krygcr zavzemul zanjo * kot je zapihal, ker jc povečevala "srečo (ali "blagor"? "Glückseligkeit"). Po Hočevarje ve in mnenju naj bi Krvgcrjcvo sklicevanje na "srečo" kazalo na vplive razsvetljenskega militarizma (npr. na "la massima felicita divtsa ncl magglor nnme.ro" pri Cesarit Becearii),21 Kiygerjeva opozorila, da jc za vsaku proizvodnjo potrebna določena količina človekovega dela in ima torej pti pravil« - "več ljudi, več cela - več dela. več blagn" ■ največ blaga država, ki ima največ pre br'alsiva, pa naj bi pa žc ra/.ki.vah ludi visoko stopnjo metodološke prclanjenosti"22 in spoglc dovanje B delovno teorijo vrednosti.
Krygcr j'- v članku v pubhkau i ljubljanske-kranjske kmetijske družbe nadalje ugotavljal, da zaposlitve m pioizvodnje ni brez potrošnje oz. porabe, vendar hkrati trdil, da povečana povpraševanje lic sme biti enostransko omejeno na luksuzne dobrine .11 izdelke, saj im« v leni prinKin (lahko) škodljive gospodarske posledice Nove količine denarja (zaradi npr. povečanega priliva dragih kovin n zlata ali ozemeljskrh
'' Toussaint t liti t rar. Mcineiary Thciry m J. F. Krygcr's Sci-ond Ljubljana ILssay (I77'J), Rircinomy and 1 lisirry. (I'ubtishcd by The Inslčiute df Et-(,mimic Itislwy und Tli; Emncnnic Hisinry Associalinn, Universily cif Lund), Vnl. Xvtll, No. I/I'.'75, Mr. 14-10.
J.T. Krygcr, Vi in den, Verhältnisse ifcr Mengs des Gdilcs in einem ¡Shr.il, gtftn die Menge der Menschen und Waarvn, .Sammlung ntll/lfcher UntcrriiJite, IV 1779, HytwU 1779, str. ISO in n;mru'i.
71
T, Hočevar, nav, dein, str. .Vi. * l*rav lant.
osvajam), ki se stekajo v roke majhnega števila liud: in rabijo le za nakup m nabavo luksuznih izdelkov, naj bi namreč - kot jc menil K<-yger -rušile gospodarsko ravnovesje, saj naj bi dvigale mezde in cenc, le pa naj bi rastlc v proizvodnji osnovnih življenjskih potrebščin ilj hrane počasneje kol v luksuznih obrteh. PosIcJtca takšnega slanja naj bi bilo zniževanij dohodka v kme lijstvu in živilski proizvodnji r.cr odhajanje zapo sicnih iz agrarnega sektorja in z njun povezanih obn v bolj dobičkonosne obrate luksuzne pro izvodnjc - iii ko bi lam ne bilo več prostih ddovmli mest - v urino. Verižna reakcija naj bi bila neizogibna: upadanju kiinjnkUire v agrarnem sektorji! naj bi sledilo postopno upadanje prebi valstva, upadanji' prebivalstva pa naj bi - skladno z. osnovno Krygcrjevo lezo o prebivalstvu kol enem temeljnih dejavnikov proizvodnje m na rodnega bogaslvr - sledil upad celotne proi/ vadni' ■ države, več: no Krvgcrjovih pred videvanpb naj bi rasi mezd (in dobičkov) po siopno privedla lud. do zmanjševanja delovne vneme zapor len ib v proizvodr tuksuzn.n "Zdel kov, pri čemer bi ob določeni višini 'zaslužka postal presit čas dragocenejši kot da J itn. dohodek. Rezultat celotnega procesa bi bil tako zlasti za preprosto prebivalstvo več kol negativen. Preprosti ljudje bi ali obubožali zaradi mllaeijc ali pa sc predali brezdelju, čc bi v enem dnevu zaslužili toliko, kolikor potrebi tj cjo za življenje v dveh ali treh", jt sklepal Krygcr/"
Kljub takšnemu stališč« sla bila povečanje količine denarja v obtoku m "zmerna inflacija bliko kol jc menil Ki-yger utdi zelo korist na. V svojem članku je opozarja! predvsem na dve možnosti dotoka "novega" denarja tu sicer s pridobivanjem srebra in 'zlala ter s posojili. V obeh pr.mcrh pa naj b; imel "novi denar" po njegovem prepričanju ugodne gospodarske po sledtcc le, čc bi ga porabil1 zn proizvodnjo 'novega" dodalnega blaga in povečanje šlevila za poslenih. V tem primerit bi namreč ne vplival na rast "ccn" in ' mezd' nizka in stabilna raven ecn pa je bila po Krygcrj« eden temeljnih pogojev za gospodarsko stabilnost m prosperitclo države. Kot jc pokazal Hočevar, razkriva Kryyerjev drugi "ljubljanski esej , da se je švedski ;<vior v njem že v.dno oddalji od tradicionalne Jdržav-no-mevkantilislične doktrine", saj je videl temeljni gospodarski cilt v 1 blagostanju posameznika t2* Vseeno v njegovem pisani« v čc-irtcm zvezku 'S.tmnilnng nuizlieher Unlerrichlc" še ni zasledili vpliva v ledanjcin času uveljavljajoče sc in ludi med poznani mcrkanti isli navzoče leze "avtomatskega mehanizma" ali re-vidix roke po kater:, čc razmere niso preveč negotove, gospodarski procesi in iržni meha-ni'zmi dolgoročno satm vzpostavljajo in zagotavljajo ravnovesje med količino denar i, eena
IVav lam, str. 37, J. F KryB-r, cit, vnp. 20. str. Ifi.l. 24 T, Hoicvar, nav. ■>,«[. Vi
ARHIVI XXII 1999
Članki in razprave
2.3
mi. dohodkom, prsizvodnjo in potrošnjo.25 V nasprotju z zahtevo po "trgovinski svobodi . ki jo jc zagovarjal v čianku o "žimi trgovini", v katerem jc odklanjal vsako vmešavanje države v žunc trgovske posle, tudi državno obli Kova nje žitnih rezerv za obdobje slabih letin in visokih cen. jc v svojem drugem n zadnjem članku vztrajal pri državnem poseganju v gospodarstvo ■n aktivni državni gospodarski pplitiki| ec jc liilo K) v korist vzpostavljanju m varovanju pravil nega razmerja' med denarjem, proizvodnjo iij prebivalstvom. Po riočcvariu je Krygerjcva teza
0	povečanju "ouipula" s pomočjo inflacije njegov najpomembnejši prispevek k SurSrnrn ekono-nomske analize"
Kiygev jc bil na Švedskem (ir je še danes) /nan kot mcrkantilist ter sprva oflodok.sni privržen :c strogo državno vodenega gospodarstva,27 Rojen leta 17C7 na oioku Riig^n v švedski Pomcraniji in Nemec po ^odu je študiral v Straslur.dii in v Grcifsvvaldu nato pa od začetka tridesetih let siuž.hoval na Švedskem, kjnr si je med prijatelji pridobil sloves "švedskega rodoljuba". Po kratkem začetnem obdobju, k' ga jc preživel v privatn' službi, je postal visok gor-podariM in finančni uradnik (od leta jc bil 1770 komerscratl", torej trgovinsk, svetnik) v razlie r'i'a državnih m dvomili pisarnah v Stockhohr.u. V njegovih biografijah .n v švedskem Biograf skem leksikonu ni nobenega podatka o njegovih «likih z Ljubljano in Kranjsko in njegova sicer obsežna bibliografija ne pozna njegovih kram-skili člankov. Kryger jc bil v letih od 1 747 lo l"'6(i kol "komisar za manufakture" posebej zadolžen za zaščitna politiko, podpiranje in pospeševanje domače - švečske man ufa ki urne prob vodnjc, vendar jc začel že v petdesetih letih postopno spreminjali svoje prvotno toge merkariti! i: stične gospodarske nazore m se zbliževati z. dejami t. i. "reformnega mcrkanlilizma ". Pozne jc naj bi paka/.al nekaj razumevanja tudi za fižiokratska stališča in poslal (kot že vemo) zagovornik svobodne žilne trgovine, čeprav naj
ne hi! nikoli resnični privrženec fi/iokramv m fiziakratiz.ma.2!i Njegova razmišljanja o gospo darslvu in njegove gospodarske predstave nai b; namreč boli kol različna leoretr.kn in načelna gospodainkopolitična razmišljanja zaznamovale konkretne švedske gospodarske fin! puli*ične lež,-ojt in razmere.
Švedska je doživljala v 18. stoletju, od smrti Karla XII, (1718) dalja zelo buren razvoj. S stanovskim odporom proti kralje veni absalu
1	zum sia dobila stanovska skupščina vRyksdaj;) in plemstvo premoč nad dvoruin in kraljem, s
Gl. Jnscph A. Sehumpeti.T, Pnvijesi ek(iiinm.sJ.e anr.li/c, l'rvi svt/uk, Inlornialor. Zaercb I97.1,slr. 303-310. T llni-auir, (iav. delo, sir. 40
Švcilski ^nspinl.irskl /gi »lovi 11 ur Lars Herlil/ v pismu avli ir ju čliinkii 2(J. aprila ly<J(i
Prav Min, Gl. mili: T. IMu*, nav. dnin, str- M.
slabitvijo osrednje - izvršne - ob!as i pa so se zaostrili tudi odnosi med stanovi, zlasti med plemslvoin in kmctslvom, ler med različnimi meščanskimi stnijanu. Kralj Adolf Friderik iz dinastije Hohtein-Gotlorp. ki jd prišel 'eta 1751 um prestol z rusko pomočjo in jc neuspešno poskušal obnoviti absolutizem, je delitve še poglobil. Pri tem so že tako napete odnose n.ed stanovi in meščanskimi skupinami dodatno brc menili spon glede švedske zunanje in gospodarske politike Kar zadeva zunanjo politiko, so se l*opja lomila predvsem glede fpraSa'.ija, nI i naj sc Švedska na.',] on i na Rusro ali Veliko Bri tanijo. v razpravljanjih o gospodatski potili! i pa so sc zagovorniki inerkantil'Kiria spopadali s pri vržcnci povečevanja gospodarske svobode ter privrženci odprave plemiških privilegijev in izboljšanja kmečkega fxTloi«j*M Razhajanja so dosegla vrh prav v času. ko naj bi Kyrger opuščal ali ž.c opustil svoja trdo merkantilisbena slališea ■n "moderniziral" svoje ideje*. Zdi pa .se, da njegov tovrstni ruzvoj ni bil dovolj hilcr in zlasti ne dovolj očiten, saj je ieta 1772. ko jc hila v Stoekhoimu "kraljeva revolucija" in je prestol zasedel ljubljence pariških razsvetljenskih salonov Gustav 1111 ki je znova utrdil kraljevo oblast in uvedei skandinavsko različico razsvelljensko-rel'ormnega režima,30 Kryger skupaj s številnimi drugimi visokimi državnimi uradniki "starega reda" izgubil svoje mesto in svoj položaj. Upokojen je lahko v zadnjih letih življenja (umrl je leta i' 11) le nemočno opazoval, kako jc novi svedski suveren v gospedarsk politiki uresničeval tudi idep. ki jih je (med drugim v obeli ljubljanskih spisihj zastopal sam. Švatkkaijd po zgleciu francoske Turg^tove pobukc lela 1774 najprci uvedi n začasno svobodo prodaic /lla, leto pozneje jc razglasila svobodno trgovino z žitom v nekalerr' provincah in na Finskem. {k> jc bila tedaj del Švedske), leta 178U pa je končno spre jela odločitev o svobodr* žilni Irgov.r za vse državno ozemlje.31 Hkrati je šc naprej ščitila in podpirala neagrarno. obrtno in manufakutrno proi/.vodnjo. posebno skrb pa jc posvetila tudi graditev promeine mreže (cest in vodnih kanalov), ki naj h puspešiia notranje kroženje blaga in trgovino.
Nesreeiv švedski gospodarski pisce in uradnik n imel pri tem nobene besede vee in jc po nekaterih mnenjih v tujini sploh ob i avl i al zato ker so um bila doma vrata zaprla.-1'2 lanek o "žilni trgovini" jc za glasilo kranjske kmet^ske družbe verjetno napisal še pred izgubo službe in položaja, saj jc kranjska kmetijska družba na-
^ tcilomir l<ti]Hiv, Gradjanska Evriipa. IVva knjigi Osnimi evropske ioorije XIX. \cka, Malica Mpskn, Novi Sad ¡'JS, sir. IXX.
Kri
I'ratujiiiN liluctie, Le tlespoimne ¿r^lairč, I'lurel-Tayanl. Pa ; I'JU sir. 295 3(15.
1 Pravliim.Mr. 303-304. -12 Km up. 27.
26
Članki in razprave
ARHIVI XxIi 1599
gradno vprašanje razpisala žc lela 1771 in nato nagrado razglasila v zadnjih dneh leta 1772. Drugi članek o razmerju med količino denarja, številom prebivalstva in količino hlaga v državi pa je skoraj gotovo pripravil pozneje, čeprav nr».j bi hil tudi ta tesno povezan s švcd,;kiir' gospodarskimi in političnimi razmerami. Svcuska sije namreč v letih od 1745 do 1776 prizadevala svoj monetarni sistem utemeljiti na papirnatem denar hi, ki pa je zaradi infiaciic vcs čas izgubljal vr:d nosi. V šestdeset h in 'cdemdcsclih icnh jc hilo zato vprašanje o rastoči količini denarin, rastočih cenah (torej inflaciji) ter up;:dajoecin obsegu blaga in proizvodnje eden najbolj žgočih prohlcmov švedskega gospodarstva iu predmet vročih" diskusij?-1 Iu čc sc z vidika tega, kar o Krygcrjn (danes) vemo. še enkrat vrnem k njegovemu prvemu članku v Sammlnng niitzliclicr Untcr nehte1', bhko tudi njegova tamkajšna sporočila zagledamo v bolj določni in jasni luči Krygcr v spisu sicer res govori o kmetijstvu, (saj je to Uidi njegova tema) in sc obširno in gostobesedno zavzema za kar največjo državno podporo proizvodni žila nI drn^ilt kmetijskih pridelkov toda njegovo razpravljanje jc pravzaprav bolj kol sla-vospev agrarnim dejavnostim apologija trgovine. Krygcr zagovarja popolno svobodo žitne trgo vinc, ker jc prepričan d« bodo trgovci v iskanju zaslužka in dobička bolj kot država s katerimi koli drugimi ukrep naj bo na nacionalnem, državnem, ali pa širšem, meddržavnem in meti narodnem Irgu - zagotovili ravnotežje med ponudijo in povpra.šcvamcm Trgovc: pač lahko po mnenju švedskega avtorja edini pc.skrhijo, d.? bo žito z oh moč i j, pokrajin ah držav, kjer ga jc do-vol pravočasno -n pc Erflmii (srednj) ceni pri: o na trg v dežele, v kateri ga primanjkuje.
Jvedski ekonomist" zate odklanja kakršno kol deželno al državno posedanj" v trgovino z žitom (in drugimi kmetijskimi izdelki), tudi usta navijanje javnih kaše in skladišč, v katera hi žilo hranil', ko jc cena nizka in ga nato poslali na trgr ko sc bc zvišala (lakšne rezerve se mu zdijo ko ristne lc kolikor gre za nomoi revežem). Nizko srednjo cono" lahko kot trdi - zagotovila le konkiuenea' velikega števila kupccv n prodajalcev, zlasti pa seveda svobodna trgov'm ki trgovcu omogoča, da nemoteno uresničuje svoj interes' in išče svoj dobiček 14 Pri lem ga nizka" in stabilna srednja cena žila" nikakor nc zanima le zalo, ker hi hil posebno naklonjen kmetijstvu, temveč zalo, ker ccnc žila vpliva o na ccnc vseli živil, rast cen živil pa povzroča rasi mezd in draži vso preostalo pror vod njo. V tej luči jc po Krygerjn ludi jasno, da sc trgovci pri trgovanju z žil oni nc vedejo nič drugače kot pri lrgovanjn s katerim koli drugim hlagom, lo pa pomeni, da je Ireha trgovcem ir lrgov-ni v
i'tuv l.iin.
3*j J I-, Kry^-r. naslov č Lirika isti km Griscllinijcv tip 13).
'San inilun^ ." lit. P 76 sir. fi in dalje.
splošnem dali kar se da proslc roke. "Če vlada v trgovini svohodn, sc trgovina ohnaša na isti način kol motska plima .11 oseka, hcicmo v prvem Krygcrjcm ljubljanskem "eseju". "Višek dodelju je (istemu, ki trpi pomanjkanje, in lo toliko časa dokler m zopet ustvarjeno ravnotežje...V-5 Če v drugem Krygerjevem ljubljanskem eseju - kot je opozoril Hočevar - ni "ex-piicilc" navzoča teza o "avtomatskem mehanizmu" ali "nevidni roki'\ je v prvem, to jc v njegovem razmišljanju o trgovini skoraj ni mogoče spiegledali. Vseeno Kry gerjev "laisser faire' sam zase še nc pomeni njegovih simpat'1 za "lizi akranzem . Kolje znano, so bob al man) svobodno irgovai.je" žc zagovarjali tudi pozni" ali t. i. reformni mer-kanlilisli , pn ludi nekateri drugi predhodniki fiziok:al;zma m liberalizma. Med njimi sc zdi v zvezi s Krvgerjom posebej zanimiv Picrrc Bois-gnilieberl (1646-1714), po rodu plemič in sorodnik znamenitega francoskega dramauka Corneilla. po svojih npravno dHovnih zadolžitvah pa visok finančni nrr.dmk oz. inlendanl francoskega k/alja Ludvika XIV. Boisguillebcrl je bil oslcr knlik enostranske francosko inerkan ti I i si i eno politike, zagovorr.ik gesla 'laisser faire a ia natnre" ter (med drugim) odkr-l občudovale kralja Henrija IV. n njegovega ministra Sulyja, ki sta ju v svoji) spi ;ih omenj; la tuc i Kryger in Griscliini 1(1
Kot je Ecta 1967 ugotovila Enia Umek, sc v nagrajenih razpravah J. F. Krygcrj:i in F. Gry-sclhnijrt v "Saminhing niitzliencr Unlcrrielile" poleg nekateri h fizjokralskih jasno izrazito idej:: prcii:)dnc dohe med mcrkantilizmom in fizio-kralizniom" lo jc "slruje l.i "reforinisličnili mer kanlibslov Vno/ieno hranjc oheh Kryger jevih m Griscliinije razprave ter Krygcrjcvi življenjski podatki potrjujejo lak sklep, hkrati pa omogočajo, da sliko nazorov in predstav oheh avtorjev šc nekoliko izostrimo. Zdi se namreč, da je ired Krygerjein in Griscllinijem vseeno očitna j n pomeni hna raziika. Kryger ostaja v svojem ljubljanske 111 pisanju pa ludi v svojem švedskem delu še vedno nicrkanlilisl, ki sc sicer zbližuje z nekaterimi razsvetljenskimi oz. zgodnjelibcra! nimi idejami, k. pa nc kaže vidnejših simpalij za fiziokrate ifl niiuovo učenje. Pri Gri:;clliiiiju na je drugače. O Griscliinije vi h simpatijah za fizio-krafizeni m fiziokralske pisce m dvomi, čeprav jc morda glede nekaterih njihovih stališč šc negotov in zadržan V nasprotju .s Krygcrjem, ki v .svojem zagovoru svohodne žilne trgovine govori predvsem o trgovini in njen t skoraj vsemogočni sposobnosti, da čc ji nc stojijo na poti nobene ovire - zagstavba ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem s tem pa tudi stabilne cene je za Griscllimja nesporno kmetijstvo med najpomcinhnejšini , čc ne sploh najpomembnejša
1'rav lam. ur. 21.
O. llla^itjcvit, 11 a v del«. Mr. 93-^5. ■* E. UnicV Uniinrianiti.. v op. 1 sir. IMI.
ARfflV] XXII 1999
Članki in razprave
27
gospodarska panoizn. To za gospodarske Ego-dovinarje seveda samo po seb1 še ni dovolj za oprcdciilcv Grisellinija kol fi/..oknila, s;ij km piše švedski zgidovinar Lars Herlilz posebnnsl fiziokralov m v Icin, d<. opozarjajo na poseben pomen kmeiijslva, Icnivec v Icm, da sc zavzemajo za "kapilalislično kinelijslvn" ali bolje1 7.a "krnel ijski kr.pilalizcm' -1fi Toda če ni.imo doklnnarno nalančni, lahko vseeno rečemo1 Krygcr naslnpa v glasilu kranjske kindijske družbe s pozno oz. "rcfonnno" merkanh lisiieniim, eclo zgodnjcliberalninu siališči, medlem ko zaslopa C risellin' fiz.okralska.
S lega vidika pa sc zanimivo odpira Indi drugo vprašanje - lo je vprašanje o odloČil vi odbora kranjske kmclijskc družbe, da podeli prvo nagrado mcrkr.ntilt.slu Kiygerju, drugo oz 'le" polivalo pa lT/iokralii Grisellinijn. Za določnejši odgovor nanj nimamo uslre/nega gradiva. Vse eno sc zdi skoraj nesporno, da jc bilo Krygcrjevo razmišljanje c svobodi žilne Irgovine, ki sc jc navezovalo na inerkanliiisltčno dedišč-no, bliže Iradieiji avjtlnjskib kamera 11 si o v in gospodarski poliliki avslrijskega vrha kol Grisclltntjevo skl« ccvanie na francoske razsvetljence .n fi/tokrale Fako j t. Kryger dobil pnfo nagrado in časi no -lanslvo prav zal», ker (še) ni bil FiZiOkrnt. Grisollini pa jc pristal na drugem, ker jc bil fi^iokralnin že prehiteti.
7-USAMMHNFA.SKUNG
DLR SCHWEDISCHE MILRKANT1L1ST J.l1'. KRYGER IN 131'.R ZI Li TSC HR] IT DKR LANDWJRfSCllAlTS GRS Iii ,LSCI IAFT FÜR KRAIN IM 18. JAHRHUNDERT
Der Autor weist in seinem Beitrag auf die Abhandlung E. Umeks über die Landwirtschaft gcsellschafl fiir Krain des 38. Jahrhunderts und ihre l*ub ikationen hin Dabei geht er ähnlich wie Ii. Umek im Jahre 1967 - vor allem auf die zwei Aufsätze des schwtdischcn Wirlscliftlcrs J.) Krygers lind auf (las Schriftstück des Sekretärs der Landwirtschaft-gcsellschafl in Venedig F. Griscllinis ein. Alle drei sind im und 4 Hand der ['uhlikalion der Landwirt ;cliafts-gescllschafl für Krain unter dem Titel Sitmttthtttg »üizl icher Uiuerrtäue im Jahre 1776 bzw 1779 er schienen. Laul E. Uinek waren Für alle drei Aufsätze späinierkanlilistisehe teilweise bereits phys okransche
Ansichten charakteristisch. Aufgrund der späteren Abhandlung von T Hočevar und näheren Amöben über Leben und Werk J.l1' K-yi^ers erg inzt und erweitert der AuKir dt s vorliegenden Beitrags dieses Urteil. Aus dein neuen Quellcnmaterial gehl nämlich hervor daß Kryser Merkanlilisl war und hl,eh. während Griscl.ini tatsächlich mit dein I'liysiokralisnius liebäugelte Die Entscheidung der Lan d Wirtschaft s gesell seh a M für Krain Kryger den ersten Preis Griscllini aber den zweiten Preis zu verleihen, legi davon 'Zeugnis ab. daß ihre Mitglieder und die österreichischen Behörden in d~n siebziger Jahren des 18. Jahrhunderts noch mißtrauisch und zurückhaltend gegenüber dem Itiysiokral.smui waren, standen sie doch den Ideen des reformierten Merkantilismus oder sonar des frühen Liberalismus naher als die der frati/iistscl.cn P'iysiokrrtcn, auf wclcbc sich Griscllini berief.
SUMMARY
SWEDISH MERCANTILIST J.F. KRYGHR IN THE GA/FITE OI; Till* CARNIOLAN AGRICULTURAL sot :i 1 TY Oh' T11K 18,h CENTl IRY
hi ¡lis article the ainhur draws attention hi the articles of li. Utnek about the Caniiolan Agricultural Society in the 18'" xnttiry and her publications. Not unlike llmck in her articles fmm 19ti7, the author focuses particularly on two contributions hy the Swedish economist J F Kryger aatl an article by F. Grisellini - a secreta.-y to the agricultural society in Wnnice. All three papers were published in Volume 3 and 4 of the society's publication "Sammhtng ntltzliehcr Unierriehte" in 1776 and 1779. In IJinek's opinion all three papers were characterised by late mercantilist, and partly physiocratie views. Based on an article written by T lloeevar at a later dale and on more detailed information on the life anil work of J. 1 Kryjcr, the author, however, slightly supplements and expands Uniek's evaluation. As proved by new documents, K.-yger had always been a mercantilist, while Grisellini, on the oilier hand, also look some inlcresi in physioeratic doctrines. The decision made by the Cnniiolan Agricultural Society lo grant the firsl award 10 Kryger, and the second award i.e. the commendation to Grisellini shows that its members ard the Austrian authorities in the 1770s still felt a ccrlain amount of (ftstmst towards and had reservations about physiocranc docirines, fince the ideas of reformed mercantilism or even early liberalism were much more acccptahlc. lo them than I hose of ihe l;r»neh plijsiocrals propagated by Grisellini.
IK
Lars He rti 1/. Ideas of Capital and Jeveliipmcnl In t're-Ctiiv steal Et i in om it Though K Two tlssiiys. Itisiittilc nf Economic IliMuiy. University tif Giilcborg, Kcporl 7, Ciilthutg IVtW, sit 26.
¿8
Člank. i 11 razprave
arhivi xxii 19%
1JDK 341.?4:930.?„,S 1922"
Rimska konvencija yL lota 1922 ■ n urejanje vprašanja arjii ^ov z Ital i)
MARIJA OBL\K-ČAPNl
Nasledstvo arhivov ni/.padle avslro-ogrske morarhijc jc bile pc prvi svetovni vojni predmet nagajanj na pariški mirovni konferenci. Določila o arLivih v Scnžcrmcnsk. (1919) in Tnanoiski (1920) mirovn. pogodbi so bda lemcli za urejanje vprašanja arhivov z Avstrijo in Madžarska Predstavniki vseli držav naslednic avslro-ogrske monarhije na so se v letih 1921 in 1922 sestali na posebni konferenci v Riniti, da bi točneje interpretirali odredbe mirovnih pogodb in predvideli Mkrcpc za njihovo izvedbo. Za vprašanje arhivov, k: so jih obravnavali najprej, so ustanovili komisija strokovnjakov, ki naj hi arhiiE o katerih jc govora v mirovnih pogodbah, preučila .n razdeliia. Toda zaradi veliko razlike v razume -vanju arhivskih vprašanj v posameznih državah-zaradi nesoglasij interesov in ttidi zato, ker nekatere države še niti niso imele organiziranih arbi"sk,h ustanov, niso mogli narediti drugega kol fiksirati splošna arhivska načela, ki so lahko pomagala k iažji in lutrejši uresničitvi odredb mirovnih pogodb in te odredbe same natančneje interpretirali.1 'lak jc ni I duh 'Konvencije med Avstrijo, Ce.ško Slovaško, Italijo, Poljsko, Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, Romunijo in Madžarsko o vprašanjih, ki sc nanašajo na arhive", podpisane v Rimu 6. aprila 19227 Za Kraljevino SHS jo jc podpisal nekdanji poslance dr. Otokar liybar.
V prvem členil konvencije je najprej pove dano, da njena določile nc obvcZlijejo le Avslnje ir. Madžarske do njihovih naslednic, ampak tudi države naslednice med seboj. Nato so navedene odredbe o ¡JTiivil - z Scnžermenske i it Triiinonske mirovne pogodbe z. naštetimi vrstami gradiva, ki priha a v poštev za vrn-lcv o/, i roma izročitev.
Drugi člen tbluča, kako bosta Avstrija in Madžarska obvestili druge države n vsebini gradiva, ki mora ostati na mestu ker zadeva več držav in ga ni mogoče izročit eai izmed njih brez. oškodovanja drugih. Delegatom posameznin drž.a\ se v takih primerih zagotov prost dostop do teh arhivov do regislralar in preostalih mest, v katerih sc branijo dokumenti. Smejo jih pre-
Ji>\i|i K i mska ki m ve ml'¡ju i> a^hivinia 1'122. Ariiivisi.
1. /.v. 2, HcopraJ MJSt, sir. 12 si, Frian Zwiucr Arhivska kimvLWi]a / Avsiriju i/ eta m vprašanje njen-; i 'vcilbc ČasnpiN /a pililo vinu ¡11 nariKlopisji:, mivu /yKli>vinn in nanidnpi-jiMiiiva vrua 1 (XXXVIII),Maribnr l'Jfi7,Mr 270272.
HunilcNjLCNct/lilan 1'ucr dic litpulilik OcMcrrcicli. 1914, št. 37, 27. maj 192-1, Mi. 375
uče val'. prepisovali delan izvlečke, fotografiran _n delali raz.iične reprodukcije.V posameznih primerih si pod pogojem vzajemnosti spise lahko tudi izposodijo, če zaio nc trpi tekoče delo. Država, ki hiani ¿piše, mora poskrbeli, da se gradivo ohrani v dobrem slaaju ii| sc nc raznaša. To jc veljalo za vse gradivo, ki jc bilo na ob močju nekdanje monarhije, in nc samo za Avs-trno ip Madžarsko.
V trcljcni členil jc določen postopik vračanja oziroma izročanja arhivskega gradiva. Zainteresirane države bodo v roku enega meseca od veljavnosti konvcnc-ije imenovale enega ali več strokovnjakov, ki bodo pregiedali v prvem členil navedene "akte, arhive, registre, načrte zapise in hsline Izdelali in zročili bodo sezname gra diva. ki ya z.ahteva,o za svoja državo. Država, v kateri jc gradivo, bo pregledala sezname, ni če nc bo imela pripomb, ga bo '"/.ročila takoj Čc bi sc pokazalo tla je gradivo pomembno tudi Zii trčijo državo pogodbenico, bodo to državo obvestili in povabili ntii v roku enega me.seca pošlje enega ali več strokovnjakov za prijateljsko ureditev vprašanja dokoočne razdelitve gradiva, o katerem ji. hil govor Ta člen vsebuje tudi določila o arbitraži v primeru speniv in o drugih postopkih ki bi mogli pomagali pri uresničevanju odredb mirovnih pogodb in konvencije same Pc.sebc) pa določa, da morajo vse pogodbenice gradivo o katerem je govor v konvenriji in jc v njihovi posesti vse do popolne izpolnitve v 1 členil oh ravnava nega vračanja oziroma izročanja obraniti nepoškodovano m ga predvsem ne izločati brez predhodnega obvestila in pooblastila preostali)" po iodbcniii držav.
( etrir člen razlaga drugi paragraf 274. člena Scnžerniciiske 111 drugi paragraf 257 člena Triaiionskc mirovne pogodbe. Za "arhive, registre in načrte industrijske, literarne in umetniške lastnine , o katerih je govor v omenjenih členili, ki jih n mogoče izročiti oz. raz.de-iii, ne da bi oškodovali tekočo službo in njihov skupni pomen, .si države zagotovijo pravico skupne uporabe" ("mi droii de conimun usage") Natančneje odreja tudi na kakšen način ir v kakšnem obsegu se lahko izvaja taka skupna uporaba. Vsaka država pogodbenica ana pravico, da da napravit' na svoje lastne stroške m čc jc treba s .svojimi lastnimi pooblaščenci overovljene ali navadne nrepise. fotografije in prerise po registrih načruli, listinah m prilogah ki zadevajo pravice njenih državljanov brez p'aeevanja taks
ARHIVI XXII 1999
Članki in ra/prave
29
in pristojbin. Uprave, ki i.najo te dokumente, so dolžne, da na zahtevo posameznikov izdajajo overovljene ali navadne prepise spisov, načrtov in vseh prilog, ki se fijpjo teh prosilcev, in pri tem jnn nc morejo naložil, fišjiu al drugačnih prislojbm kot svojim lastnim državljanom.
Peli člen konvencijc je namenjen predmetom "umetniškega, arheološkega, ■znanstvenega m zgodovinskega značaja", ki sestavljajo del zbirk, ki so nekoč pripadale vludi avstro-ogrske monar hi|c ali njeni kroni. Glede značaja teli predmetov ni bilo mogoče ničesar določit. zato je koti vencija prepustila posameznim državam, da se "lc;lc na lako imenovano "intelektualno dediščino" ("patrimoinc intellcctucl") med seboj sporazumejo o vračanju v deželo izvora, triko kol sta predudeli mirovni pogodbi. Države, ki so bile za to zainteresirane, so morale obvestiti Avstrijo oz Madžarsko v roku enega leta pc veljavnosti konvencije Od teb zbirk v dvajsetih letih po veljavnosti mirovnih pogodb ni mogoče nič odtujiti, •ič razpršili ali v z\\:z.i z njimi podvzemali k ikršnih koli ukrepov. Poskrbeli pa je Imba za njihovo varnost in dobro zavarovanje k icin zbirkam pripadajočih inventarjev, katalogov in ipravnih spisov, ki morajo hiti na razpolago za studii raziskovalcem in strokovnjakom sop .dpis nic ter "zdriižcniin in pridruženim silam". Tudi la elen jc določni recipročnost med državami
V šestem členu jc bilo poudarjeno, da ta konvencija v ničemer ne menja mirovnih pogodb in da že sklenjeni arhivsk- poraza mi med po sameznimi državami ostanejo v veljavi. Take '■porazume jc niogoec sklepati tudi po podpisu te konvencije'
Scdnv člen pa vsebuje ratilikaeijske klavzule Pogodbenico so se dogovorile da bodo ratifi kacijo poslale v Rim in da bo ilahianska vlada o njej obvestila vse preostale države podpisnicc. Riitillkacijske listine bndo ostale deponirane v arhivu italijanske vlade
Jugoslavija in Italija sla na podlagi kimskt konvencije med seboj urejali vprašanja arhivov, ■ustaia z novimi mejamr po prvi svetovni vojni O pogajanjih jiigoslovansko-ilaliianskr. mcšaiic komisije za arhive, njenih sklepih in primopredajah gradiva imamo zdaj na razpolago le skope pooalkt, kajti arhiv jugoslovanskega zima njcgfl minislrstva vi Beogradu jc od razpada bivše skupne države nedostopen. Nekaj pa je ostalo "hranjeno tndi pri nas, :,a| jc šlo tedaj večinoma za slovenske arhive in je bil sedež jugoslovanskega dela komisije za razdelitev arhivov v ■Odbijam V nadaljevanju prikazujem skico pole kr pogajanj in prenosov arhivskega gradiva med državam? kakršno jc bilo mogoče rekonstruirali po podatkih, ki sem jih našla pi nas,
V Arhivu Republike Sluveniie lil zapisniki n i/n*iilvi ^railiva
K.....¡siji: /a agrarne nperaciji:. v furnir Han-C upn w Dravske
bannvine ga:■ preilvsein pnilaiki.....¡juni^ir.ini" ifcla naših tfcV
¿Inv. n ilncvnicah in piilnih slinških., V AS sil mil" L.:ihLmic
Pogajanja z:i izpolnitev konvencijc so se začela poleti !926. Ministrstvo za zunanje zadeve jc obvestilo Velikega župana v Ljubljani, da jc 7 maja 1926 imenovalo strokovnjake predvidene v členu 3 konvencijc, .sklenjene v Rimu dne 6. 1922, v komisijo za razdelitev arhivov z kalijo, in sicer dr. Gustava Grcgorina. nekdanjega narodnega poslanca, dr. Franca Vodopivca, velikega župana v pokoju, in dr. Josipr Nagya, vladnega lainiKa p i Državnem arhivu " Zagrebu. VcUkeinti županu v Ljtibliarji jc naročilo, naj obvesti vsu ohlaslva v Linbljani. da arhivska komisija začenja delo in nuj zalo komisiji prijavno zalitem glede gradiva, ki ga je treba zahtevati nd Italije. Ker bodo imenovani strokovnjaki svoj posel opravljali v Ljtioljani. jc mimslcr prosil, da jim Velik d županstvo da na razpolago potrebne prostore, sekretarja in dakti-logralko.4 V srniidu lega dopisa jc velik' župan pr pravil in razposlal okrožnico, s podrobno razlago določil konvencije in z vabilom, nuj naslovniki sporofic svoje ¿nhleve, ki bi jih na podlagi navedenih določb mogli postavili italijanskim oblaslvom/ Sredi julija je odpotoval v Trst na razgovore, ki nai bi se začeli 21. julija 1926. Večino odgovorov na okrožnico so poslaL za njim/1
Gradi.fa o pok-kti pogajanj za zdaj nimamo na razpolago. Trajala naj bi od 21. julija do H. avgusta 1926. Z italijanske strani jih jc vodil senator F Salala, ki ie bil tudi predsednik mešane jngoslovansko-ilalijanske komisije za raz. delitev arhivov. Dr. Grcgorin ic bil podpredsednik, dr. Vodopivcc in dr Nagy sta bda člana Lkspcrt naše delegacije jc bil Jakob Anlloga. svetnik višjega deželnega sodišča v Ljubljani.7
knpijc nckalerih i lupi si iv v /vu/i / ileliiui kiuiMsije ,a ra/ile-lilev ailiivnv in primi iprei lajni h /apisniknv i/, tela \92V i/ ar-liiva ilalijauskcjia zunanjega iiiiuislislva, /al bre/. pinliiibniti sc/namnv i/ukciil-jju piailivt Zap!sniki' n i/n«čilvi rnriški i arhivalij ¡11 knjig hrani Narinln, 11111/ej v t.juliljani. Nekaj pn-il.ilki-v sem našla luili vusahnem fnndu Milka Knsa, ki gn hrani /itixliivinski iiisiiiin M. Ki »a 7KC S'V/O J v l.jubljaui. Ailiiv republiki Slu ven i ju fml: K*j AS) Itan I llJ2'J. spis 2-15.*i. Dnpis Minislaislva iniisirauih itela Kraljevine SMS 12. junija
VUikeiuu iupanu ljubljanske nlilasli. l'rav lam. Osnutek iikiri?iiiee / ilnc 21. (i. V)26
1lrav lam. V nsuiilku • 1 k r 1n i ec je naveilem» vee kil ilvajscl iiasliivnv |iil'jeiunikiiv, ihciI njimi Finančna iHfjjaeija. Ki>-manH Dravske ilivi/ijske nlitasii, Diiiikt-ijn ilr/avnili ?elc/nic. vsi icfercuii Velikega ?upanslva. sreski pnjiluvarji v Kailnv-IjitL Kranju, Lngaleu in Kasuvu ilil Niilnivili iidpiviiinv v spisu ui. I'rilii?cna jc le ur^cnca Dirckeljc ilriavnih it le/me /.
ilue 10. 12. 1V27, v kaleri je rcOe........ mi 17 7 in 2f KI.
l'J2fi spnn>Cili "na kaiere spise,11/. lisiine in načrte ki se n; hajajn v ptiscslj ilalijatiskili ili/avnlli iele/nie relleklirajn ' V ilii|iisn ilnlje nuvajnjn, 1L1 sn 101 L-ij ,alilevati nuli slannv.ske i/ka/e uslužbencev nekilanjili avsnijskili K-le/nk ¡11 ¡iriln/ili •/njun. Te iAaA- naj jim kinnisija čiiupiej pušljc. ker jib nnjnii rabijn.
I'i;iv lam. ri.pi Minisla siva ¡iiiisliauili ilela Kraljevine SIIS iIiil 7. KI. 1'J2(i.
.30
Članki in razprave
arhivi xxii 199»
Sporazumeli ko se, da bosta držav i aruga drugi vrnili med vojno odnesene arhive in kulturne predmete* .n da si bosla recipročno razdelili administrativne arhive, potrebne za upravljanje ozemlja, glede na novo mejo.
Na podlagi sklepov na pogajanjih je VeliKi župan Ljubljanske oblasti po nalogu ministrstva za z 11 lutnje zacieve in ministrstva za notranje zadeve 1L septembra 1926 naročil ravnateljstvu Narodnega muzeja v Ljubljani, nuj italijanskim odposlancem izroči arhive in knjige, med vojno pripeljane s Primorskega v muzej, "kadar to odrede naši eksperti".y Oktobra 1926 je prišel v Ljubljano tajnik komisije za razdelitev arhivov, direktor Državnega ariuva v Trstu dr Felice Perron V Narodnem muzeju mu je v. d. ravnatelj? dr. Josip Mal ob navzočnosti podpredsednika Komisije za razdelitev arhivov di Gustava Grcgorina in dr. Franca Vodcpivca, zroeil gradivo, ki ga je med vojno nekdanji deželni Konservalor dr. Anton Gnirs na Primor skem rešil prod uničenjem. V dneh od 12. de 14. oktobra je prevzel dva zaboja z arhivalijami Namestni.štva v Trstic, en zaboj Mestne biblioteke v Gorici, ki je imel pečate dr. Gnirsa nedo lak::jene in ga p:i primopredaj: niso odj iraii, en ¿ahoj s "597 listinami Mestnega muzeja v Gorici in knjižnico barona Bidele - Copč z dvorca sv. Roka na Vogiskeni, shranjeno v štir najst zabojih. Na prošnjo dr. Perronija so izročili tudi štiri zaboje arhivov občine Oderzo in nekaterih drugih krajev province Tieviso, čeprav o njilrovi izročitvi komisija ni razpravljala saj se o njenem nahajališču tedaj ni vedelo. Ciani komisije so bil: mne„ja, "da po smislu sklenjen h dogovorov ni nobene ovire, da se ne bi tudi t. spis i zračil ■ italijanskemu pooolaščenen Tu gradivo je avstrijska vojna uprava leta 1 91X poslala v papir nico Vevče. Ob razpadu je ostalo na ljubi jaSki železniški postaji, od lam pa ga je oal novi jugoslovanski poveljnik kolodvora prepeljati v Narodni muzej. Zapisnik o primopredaji je biJ sestavljen v slovenskem in ita ijanskem jeziku.10
Oktobra 1926 je dr, Vodopivec sporočil sie-skemu poglavarju v Kasta v, da je italijanska vlada izdala potrebno naročilo m izročitev kas tavskega arhiva. Naročil je, naj prevzamejo v.se spise, ki so bili odneseni iz občinskega arhiva v
Narndni mu/cj v l.jubljam, spisi, Icinik l'J2(i šl. 731. Dnpis Velikega /upana Ljubljanske nblasli /ilnc II. scplciuliru \'}26 liiivualclj.slvu N. imunega inu/cja v Ljuiiljuni, v kalcuiui jc
iiicd ilrujiiin zapisa..... "K".r sn se ilalijanski ckspcrli /avc/.ali,
da vnic tlalija urliivalije, ki sn jih mlncsli llalijaui /a tnsa nku panje /. našega leriliirija, sn uaii eksperti ;>rivulili v in. il.i i/riičc llaliji 1'i^iraj nmcnjciic ¡¡sline in biMiftckii". (Guvnra jc n tsnriških arhivih in liitilinleki t. Viigrskc^a).
® 1'ravlaiu .s)iisi, lelnik ]y2fi, šl. 711.
10 l'l:iv lam, spisi, leln.k 1026. Si. ^(11 in K(12; iT, Ritniikar, Dr. Jimip Mul, ujcgnvn ilclu v arhivu in /a ra/.vi} ;n ■ .'islikc. Arhivi l.juliljana ID (i S', XI, 1-2 sir 36. Dr MjI ui hi I Član k.....isijc /a ra/ilclilcv arhivnv. knl lldi I'. IWinik:3
Kastavu, ne glede na tc, 'da bomo morali kas noje nekatere spise vrniti".11 Konec leta 1926 je italijanska podprefeklura v Voloski iugoslovan-sknn predstavnikom izročila Jpi.se občine Kas ta v.
Po teh restitucijah arhivskega gradiva iz Ljubljane iij Voloske ie nastal daljši zastoj v delu komisije, kajti ni i' italijanska niti jugoslovanska oblast nista ničesar storili, da bi uresničili sklepe komisije iz julija avgusta 1926 v Trstu o razdelitvi ad^ unistrativnih spisov v zvezi z novo mejo, je p i'; al v Rim senator Snlata.p- Maja 1929 pa je minijtrsWc za zunanje zadeve sporočilo v Ljubljano "Kraljevski delegaciji v Komisiji za razdelitev ai iti tov z Italijo", da se italijanska vlada strinia z nadaljevanjem dela. Predlagalo jc, da se komi sija sestane v drugi polovici jmiija 1929, in prosilo delegacijo, naj se o kraju in dnevu sestanka dogovori neposredno z vodjo ¡tali anske delegacije.13 VodjA obeh dclegac.j dr. Gustav Gregorin in senator F Salala sta se II. julija 1929 sestala v Tislu in se dogovorila o m. iaijevanju recipročne deiitve administrativnega gradiva.14 Dva dni za tem je italijansko min.strslvo pooblastilo ililektorja Feliceja Per ror ijg za vodenje svoje delegacije pri pri moprcdaiah. Petčlanska italijanska delegacija je prispela v Ljubljano že 22. julija 1029. S hitrim p-ihodom so jugoslovansko stran presenetili, saj jc bij tačas v Ljubljani od članov delegacije ao-segljiv le tir. Gregorin, L je nato sam sooeloval v /ačelmh pogovori. i.1
V začetku avgusta jc komisija začela prevzemati gradivo. Dne 2. avgusta so dr. Gustav Gregorin, podpredsednik imenovane komisije, dr. Felice Perron', sekretar kom1 sije,dr Silvic de M;lost, svetnik Apclacijskcga sodišča v Trstu, kot strokovnjak italijanske delegacije za vprašanja sodni!1 zadev in Jakob Aiitloga, sodnik Okrožnega sod šča v Liub^am, kol strokovnjak delegacije Kraljevine SHS za sodne zadeve, opravili primopredajo gradiva na Deželnem sodden v Ljubljani Italijanska stran jc prevzela originalne spi:,c, rcpertorije in indekse notarjevT ki so delali na območju okrajnih sodišč Idrija, Vipava, Postojna, Senožeče in Ilirska Bistrica od 1 aprla 1K71 dalje' avtentične kopije zemljiških knjig, ki iih jc branilo Deželno soiušče v Ljubljani, kolikor se tičejo posesti na tistem delu
11 AS, H.mi 1. 1U29, spis 24.c!5.
Arhiv zunanjemu uiinislrslva v Rimu, A i far i puliliei, Jujsisla-viju, patiai l?(ifi. K.scinksriti knpija v AS. (Oilslcj: AS Knpijc i/, miliva zunanjega uiinislrslva v Rimu.) Pismi) l:. Siilalc v Rim /line l(i. julija 102'J.
13 AS Hau I, spis 245.S
AS K11 p i j «i i/ miliva zunanjega minislivlva v Rimu. Pismu F.
Salule v Rin: / ilne 12. supleuibra ly26.
AS Ban p, 192y, spis 245,'i Osnulek tiisuia Velikega /iip.ma
Liubljaiiskt nblasli /. ilnc 2(i. 7. U2ii zunanjemu in iKilimijemu
miuislrsi™ v nciigruiln ¡irilkulu ilalijanske dele jjucijc v Lju
bljn n n.
ARHIVI XXII 1999
Članki in razprave
2.3
Kranjske, ki je bil priključen Italiji, skupaj /. mapami in knjižnimi protokoli; - avtentične konijc rudarskih knjig za rt:dr ike Labin, Vreme, Trnovo pri Ilirski Bistrici in Idrija; avtentične kop,jc registracije Irgovsk.h in industrijskih družb- podjetij ir zadrug, ki so delovale na območju nckdaniili okrajnih sodišč Idnia, Vipava, Postcjna, Senožeče in Ilirska Bistrica skupi»« s T; padajočimi fascikii spisov Prevzeli so iipisc, <o se tičejo fidcjkoniisa Snežnik, F 15/98, kneza Sebonbnrg - Walldenburg in fidcjkomisa grafa rurinclli Clemente d Pielro, slaiinjočega v l'onnut F 7/98 ter originalne spise s tabelami fidejkomisov.16
Naslednji dar. 3. avgusta so člani komisije >n "ksperti dr. Gnsiav Gregorin, dr. Josip Nagy, dr. Feliec Pc,rroni. Casimiro Fnh is, glavni gcomcler, ušpcklor, strokovnjak italijanske delegacije za katastrske zadeve, in Jožo Verbič, inspeklor, kol i .iiiic„lnik direktorja Kalaslrkcga urada v ' jubljani opravili deino primopredajo na Katastrskem uradu v Ljubljani. Italijanska stran j<: prevzela gradivo obči», ki so biic nekoč del Knnj:,kc in so bnc po vojni v ccloli priključene Kraljevini Italiji. Dogovoril: so se, da bodo gradivo občin, ki so delno pripadle Italiji, ob pomoči "taliianskcga strokovnjaka čimprej nri-pra/ili za izročitev.'7
Dne 13. avgusta jo bila primopredaja v ttradu Komisije za agrarne operacije v Ljubljani Jakob ^ntloga m Bogomir Hrovat sla italijanskima Pooblaščencema dr. Silvu' de Milosti! in Ltiigijti Antonmijii, prvemu tajniku Apelacijskega sodišča v Trstu, izročila: spise ki zadevajo agrarne opcracijc, to je spise končanih in tekočih ag-iiiih operae i, ki se nanašajo na območje, ki je bilo priključeno Kraljevini Italiji, skupno s pri padajočimi katastrskimi originalnimi mapam1 Uj
Naslednji tian 14. avgusla 1929 sta imenovani; picdslavmka italijanske dclegacrc dr. dc Milost in Anlonini na Okrajnem sodišču v Kranjski Gori, nh sodelovanju Jakoba An'loge in k^fcliE Miror.lava Kušarja, prevzela: - vse zem-liiške knjige v originalu, mape, indeks osebniu i-neii in elaborat, ki se nanaša na -zemljiške knjige brez protokolov, ki se nanašajo na davčno °beino Bela peč, priključeno Italiji; originalne sp:se zemljiške knjige, ki z rde vaj o imenovano občino; vse originalne skrbniške spise od leta
^S K ipijc i/ aihiva /ununjegu ministrstva v. Ji Emu Zapisnik z. dne 7. K. 1929.
IVdV lam. zapisnik zilnc IV X. 1'jE
Prav lam. zapisnik /.dne 1.1. ti. 1920; AS. Aihivski s.pi>rc zuwi it. 64. Tu si i pulog zapisknv luili se/nami i/ničnega gradil. l/nx.-cnn jc Um lil knnjanih in 1-1« ickiiili agrarnih tipcr.icij IlT mape S7 katastrskih ubeiti. ki sn pnpaillc Italiji. Gradivi» je bili) Ida I9S4 vrnjen). Glc knpij" sliivcii^kcga prc\THb Vpisnika Um:/, so/na mu) n vrnitvi v uradu kouiisarji /a civilne zadeve v Trstu fi. 7. Jufciisliivanski jii>s)*Hl.>rski ilclcjsaciji na piillagi ilnvnljcnja Slaha Zavezniške v.ijaškc uprave. IVavlam, sk. C>7.
1878 do leta 1918, nekončane spise 1878-1918; originalne testamente od 1880 do 1918, skupaj 45 testamentov.1*
Dne l(i. avgusta 1929 sta dr. S. de Miloši in Luigi Anlonini ob navzočnosti Jakoba Antloge in Davorina Kaliča višjega nrr.dnika, prevzela na okrajnem sodišču v Logaicu originalne zemljiške kniige, mape, indjks imen, clnboral o nastavitvi z.cml:iške knjige davčne občine Medvedje Brdo, ki je pripadla Italiji; originalne skrbniške in nekončane spise od leta 1878 do leta 1921, ki se nanaša io na območje, ki je bilo priključeno Italiji in zdaj pf i ptici« soJišču v Idriji; - originalne skibniške spise lr nekončane spise od 1878 do 1921 za ozemlje, ki je b:lo priključeno llaliji in zdaj pripada sodišču v Postojni.
Istega dne je Jakob Anlloga na Okrožnem sodišču v Škcifii Loki izročil italijanskemu pooblaščencu dr Silviju de Milošiu originalne skrbniške spise in nekončane spise od leta 1878 do 19?2 z» ozemlje, ki je prej sodilo pod Okrajno sodišče Škofja tok» in je bilo priključeno Italiji.20
Dne 2 septembra 1929 je inšpektor Jo/c Verbič na Katastrskem urr.dn v Ljubljani izročil italijanskemu ekspertu Casunim rabrisn katastrsko gradivo za davčne občine nekdanje KramskCj katerih ozemlje je le delno pripadlo Italiji, kakor je bilo dogovorjeno ob prvem prevzemu v tem uradu 3. avgusta 1929. Glede posestnih listov pa j:; Katastrski urad obljubil, da jih bo izročil, ka ho končan prenos nove meje na karte 21
Jugoslovanski pooblaščenci so v tem času prevzemali gradivo v italijanskih uradih, Jakob Anlloga je ob sodelovanju Davorina Katica ob navzočnosti dr. Silvia de Milusta in Luigija Antoninija 9. avgusla 1929 v Idriji prevzel originalne zemljiške knjige, mape in imenske indekse ter protokole za zemljiško knjigo za kalasliskc občine Dobračcva, Žirovski Vrh, Opalc. Lcdiniec in Vrli nad Rovlami, ki so pripadle Kraljevini SHS; originalne akte s pnpadajočimi prilogami (313 kosov) o skrbništvu, 1 so bili v arhivu sodišča v Idriji in so pomembni samo za osebe na tistem delt» ozemlju nekdanjega okrajnega sodišča v Idriji, ki je pripadlo Kraljevini SHS.22
Dne S septembra 1929 so jugoslovanski pooblaščenci dr. Josip Nagy, Jakob Antloga in Jože Turk, viri i uradnik Deželnega sodišča v Ljubljani ob navzočnosti dr S, dc Milosta v neuki Okrajnega sodišča Voloska - Opatija v Vokiski prevzeli: - originalne zemljiške kniige, mape in indekse parcel, brez protokolov za nastavitev zemljiške knjige za katastrske občine Brnasi, Brnčici, Blažiti, Hcsli, Marcclju Reči i. a.
AS Knpijr ,/. ailiiva zunanjega niinislrslvn v Kiniu. Zapisnik / ilrtc 14. K. l'J2'J.
i»
IVaviain, zapisnik/ilne lfi. K. I Ml».
- 1 lvav .......zapisnik z dne 2.1). L92'J.
22 hav Min, zapisnika ziliic '}. X. MJ29.
32
Član k. in razprave
ARHIVI XXII .999
Saršoni, Srtiki in KasPav, ki sc bile priključene Kraljevim SHS, 'n nepopolno izdelane spise zemljiške knjige.^
Dne 7. septembra 1929 so zgoraj našteti člani komisij' in eksperti ter vodja pisarne sodišča v Puli Natalc SgamLiali opravili primopredajo na sodišču v Puli. Jugoslovanska si ran je prevzela: -originalne spise in indekse notarjev, ki so delali na otoku Krku od 1 aprila f871 dalje; originalne spise Komercialne in konzoreialne uruž bcL k: so sc nanašali na območje okrožnega sodisča Krk, skupuj z avtentičnimi kopi ami opisov v zadevnih trgovskih in kon^oreijskih registrih, - originalne civilne, komercialne in konzout;:lnc zaueve, navedene v posebnem spisku.2** Zapisnik v Puli so izdelali v hrvaškem in italijanskem jeziku, potem ko so bili zapisniki pri vseli diličili naštetih primopredajah slovensko italijanski.
Italijanski strani je bilo izročenega 22 zabojev "najkoristnejšega gradiva in s tem je bilo v veliki mSri zadoščeno 'al-jansk.m zahtevam", jc «apisal senator Salala v poročilu italijanskemu zttna njemu ministrstvu v Rim 12. septembra 1929.2* Poročal jc, da so ostali le še delnr prevzemi, kot so prevzemi spisov o oprostitvi zemljiških brc men in tehničn; dokumentacija (javna dcia, rud ni ki. gozdovi),26 za katere so v teku priprave v ustreznih uradih v Ljubljani.
Podatkov o prevzemih gradiva po letuj y 29 do leta 1941 v arhivu riiscm zasledila. Zc po začetku druge s vel ovne vojne i" okupaciji Slovenj: pa so sc 30. avgusta 1941 z. dovoljenjem italijanskega Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino sestali v uradu Komisije za agrarne operacije v Ljuhljan di Alfred Antoni ni n Josip Oblak, predstavnika I ribiškega Komisariala za likvidacijo pravic občanov, in Ivan Pokorn, po krajinski ms peki or pr- Komisiji za agrarne Dpc racije v Ljubljani. Italijanska predstavnika sla ledaj prevzela liri zaboje spisov deželne Komi ,>tj.: za odvezo in uredilev zemljiških bremen na Kranjskem od Icla 1853 dalje, ki sc tičejo občin alt obeinsKth delov prikiji!Čcniii [talijt leta 1919, "'ki bi jih morala že davno izročili Italiji Država SHS v smislu dogovora o arhivih z dne C aprila 1922". Izročeni so bili spisi deželne komisije v Ljubljani in lokalne komisije v Postojni (39 fasr;tklov) ter listine graščin Vioava, Piodjama in Senožeče (12 ftisciklov).2'
IVav lam, zapisnika /. dne S.l). l'J2V.
•j*
IVav lani, /apNnlka /. dne 7. 9. 1V29. 2<! Glej tip. 14.
Gradivu n ¡.n/.din iI., ki naj bi hiln mcil nkujtacijii nJnornn / Gil/ilnc diri.-ki.ijc v Ljubljani v Minislrslvn /a ¡,n/dnvc v Rim. si> v Idili l',)4Kiy4y lsVali člani li.-slilncijsVe komisije pri našem velepi islam Št vu v Kinui. Italijanski) tiiinisiisivu /n zunanje zadevi.* je leilaj nd^iviiriln, lili le^Kl Jiraitiva lam ni. SA7.L1 "¿fini»-initi insiiiui Milka Knsa, i>scbi fnnd M. Knsa, fase. I.
2 AS, Arhivski sporazumi šk. M. Gnulivn jc hiln tcla 1954 vinicnn.Gk'jnp. IK/jsuraj.
Leto za tem, 21. avgusta 1942 pa je Komisija /.a agrarne opcracijc v Ljubljani poslala Kra Ijcvcnut konusa.'alti za likvidacijo občanskih pravic v Trst Še en zaboj spisov o osvobodi Lv, in regulaciji zemljiških bremen lokalnih komisij v Postojni in Vipavi ter deželne komisije v L jnbljani • z obljubo, da bodo tovrstno gradivo iz. krajev nekdanje Kranfske, ki r,o prtpad i Itauji, poslan lakoi, če bi ga še našli :li
ZL'SAMMKNPASSUNC
Olli KONVENTION VON ROM AUS DLM JAHRP 1922 UND Dil: REGELUNG DPR ARCHiV PROBLEMATIK MIT 1 TAU PN MAG! I DLM LRSTLN WPLTKRlIiG
Die Ki iiMYii',r>ii 7Wri!'en rlc rreich, der Tschechoslowakei Italien, Polen, dem Kiaui; reell der Serben, Knmten und Slowenen, /fmiiiTinVn mii/ i/n^ini über Archivfn'tieiu die am 6. April 1922 in Rum unterzeichnet wurde, enthält außer der Interpretation der Bcsliin ninngen über die Arcliivc aus den Prieden^vertrügen von Sainl-Gcrinaiii und Tomon auch allgemeine Prinzipien der Arctuvarheii zu ihrer Umsetzung (Vcrwatluug der Archive, die nichrcre Staaten bei reffen, Zugang zu diesen Archiven, wann und wie das "gemeinsame Nutzung? recht" der Nachfolgest aalen sichergestellt wird. Verpflichtungen der \rchivbcsitz.cr u.a.m.). Durch die Konvention wurden nictil nur Österreich uad Ungarn verpflichtet, sondern auch die Nachfolgestaaten uiile reinandcr. Jugoslawien und llalicn regelten auf deren Grundlage ilic gegenseitige Problem,illk der Arcliivc nach <tc:ii Ersten Weltkrieg. Im Rahmen ciacr ge-lnischlen Kommission vcrejnbarien sie im Sommer 1926 die rezipruke Rtickgabc des während des Kriegs ver schleppten Aretiivguis und Verteilung des Verwaltungsarchivguts im Hinblick auf die neugezogene Gicnzc. Der Austausch wni Archivgut fand in den Jahren 1926, 1929. 1941 und 1942 stall. Wenn der Zugang 'zum Archiv des Außennimislcriums in Belgrad sichergestellt wird. isl eine Ergänzung tler vorliegenden Angaben niclil auszuschließen.
SUMMARY
Till- 1922 ROM I CONVENTION AND Rl SOLVING Till PROBLliM OP ARCHlVIiS Willi ITALY AE-TLR WORLD WAR I
In addition to interpreting simulations on HiSsives fro in ihe Treaties of St Gennain and Trianon, "The con-ventimi amung Austria, Czechoslovakia, Italy, Poland, llie Kingdom of Serbs', Croats anil I lie Slovenes Rumania, aiut Hungary on the questions concerning Ihe ar-
K IVjv Kim. Gnidivn je bilii lela UJM vnijenn. Gtej i>p. IK /fiimj.
Članki in razprave

AUHIV] XXII 1999
chives", signed iu Runic on April 4-1 1922- alsn set cer-l;i'ii gcncrai archival priiicpJes oil llieir implementation (i.e. Iinw lo ireal arcliiv«, whicii eoneern several countries, ihcir accessibilily wlicu null huw the ciiiiuirics-sueee^ors arc lo ensure "joint access" tn tlie documents the rcspiiusiii ¡lilies (if the holders nf the records ;ud so forth.). The convenliun was inn mily binding fur Austria aid Hungary but akn stipulated certain obligations nf the successor cnuntries towards each nther After World War 1, Yugoslavia mil Italy .settled Jl issues concerning
their ji lint archives nr the basis of this convention. At the meeting nf the mixed committee iu Trieste in summer 1922, both countries agreed to restore the mchives taken away during the war, and tc distribute administrative archives reciprocity. in keeping with the rcw border The archives were transferred in 1926, 1929, 1941 and 1942. Some additional iufaruialion nn Ihie subject will be available nnce the Kwiivw nf the Inrcign Ministry in Belgrade arc accessible again.
lit
fiir bie 3iepitbjit-Öftertfctif>
Strung 1924	om 21. Stol 1921	'
((I.	dbirMtiAPfl t Vrt ttkldltl
(H.	, Jki«li™	t«f .111m, VSif«* V*	*«■ nlhiirt t*->~l
ü,,i> tm l l^KH mimmn Julnp^n, itatlif 4 hrfldfH IWilffHiftnHWv*^ M,«*#rr', «■I. frttwtm1	«¡rnt**u »*|»IJflfcTt»a*rtbl»p
159,
Iff iiTLJtI lit ■■ t. t*rfj I m it *(■	Ghnhhawi
¿¡lirrri. . t^m, ^(tV*. TW™, *■■««■* V« Daty«**	hrt frtHtm« f*
vtttnri nj bf "li^f^f^lfHrir^ a<4 Mlij^t	U(Ht- ■ ,
' (ttltlf(|a( I) ÜllltMlHHIl
¿tm(i4, tiajaia.
CodtuiUMI
■iiri 1mb tri« ha. U Haurrla. I'lldif. la I'oloflif, If tot
»»(Ii, la i to»« Siflrt-I r*ilaI |a Tiki»*
raa<f*a«ai If 1« Aim (II tr*H B«t IrrUirt,
Ci if i al Laa. f-'^wk*. h iujtW, nuü».
J*	U IU*rfii*n, I*
SHUGTM* P£»ihh rt l|	4w
I»* JWiUnil	III 114«
mi viUm, (lefWf tU
■«1 Ifit k» I Ii ali i |*Brt«*i p^thahi Mtal fmtr
U ^iiUaat PfiM It la "iftliqft Aalriihlf f f a;
H ft*a»	Ea«a|(
Eitftafdihairv « Hii>i itv "'»'[«inimii
If Rf|(al da
Alt«? II «f( Iii h b Cmito \im„ i, c<»*»|* LiiitatJHiän il
hlMHll HI|IH<
Coottntlone 4rt l'idlrlA, U" C*i«Jo-((((Iii, I" 11 (ll(, I« Po ta« I«, II hf?na Sidm-rod«SI*
ml, I a K*mb(I( t 11 Cl((l4r «IflJK at|( i1** 11]( a| (h( rifafrtfM (li irthlaL
C*fffff|dQf. I/Anririi, U (jfiitMktku. IT.L.. I* ' hM«n L, ¡1 R^fh
SbiV Cml» Kt*»i m*, t* IWuw i TVa^Kfrii
U	>ii
_ Ardin, i&mU tMiMm Ui Mana mbb a	n| iw<1*, h Ali«
PCffiltunI bita* It*iuli i mb I«« fl(iif«*riiivii
■i Pmliiai( l (Jaf>la 4(ll( K^ptbbliifl AsiIH«««! j) j>{kw Uiti lag'kiaill, Iflvfll«	f
MiMibn h'M^tiiivi*!
II rrfild(fll( ddlf ^lUa i*a i ( a| a i xr< a1. U &1«nr l:«44irail 1t*|I, Im
i Lan S( hfltu in* i Miutn Uinij
itn Tli a, falia,	1
*hl|(r!4( bra Črrka, fraalrm (al Elantan a a» Vtt T]4(4»-ZJibatiH#'WrTli(ab (i4laali|i|( 8*aj(a. , ,i * ... i I* ■.	, ■ ■ i
• ■ (ftamki. Uittr»,
Jhr»|awa. W( fia^IrU ►rr ffrfjn, tiMt« ((> nt ik	^itn,
m k- fiaa ^ Wrtt. (lijiiahlV* A'**« ¡/t mrf«
nt |a »(ril P* *** rl" G ridaaara |a Wliri«. |( Vndlal^nfira rrfaaM;
t tn	Ut Ur*
pablil
[rniHiai tf«h|fn4lfi,Bi|m
(itnUlilB	***
" Vt^CaUiriKfl t»«l|*e(- 4
fiia( T(i*lai4l 'kft «(¡41-►rrfcfffT t(( M■ I ■ ■ ■ I
Sra!(( *(■(( ftfafi,. (ihrr*fkciiili4ra <3MbiV(( ■it^Htl^lljlK fltiai[(i(|
■k»! , d
u ™ + {Si ü'i?]
^JK: Hpriii Lwfl. Clap,!
_ _ a j i iifi itui
fii	l( Rol 4m Ml'
^ **■!(: Zl^T ■■■
kl El. Jt«t*Mii*r CHifuir ) U irCvtori— 4*
!kjr*itjl|
R(	la H*l iff
Cf*alfli *\	a:
V	v ? AfUA '
......H f.: f
U Pr^Jdrit *t 1( ki>a-. hll^( ( ?(hl(»*]( i (i|( (i U	tmnji
rnrMi^NOj rt M<MUn
i|»»l 4*KuftrWia* rnnii m*H*i ■■	H
4m* f*fP*i	1( t
^af bhIi 1 ■■
At ll* la ttt+lt't. , L'AmHrk* u 1« IV*arr> >U4 pm rl l*i Blüm fua iif*»tj|fn U pf<i«ii<( hHm ibi f i rt, nab fw mi 4m«fU fjui ■■<«-* m, b'b( I	t Ef	f*
h-k aijiii h Im |b t tit ]( rt t« tmlti la ' Ui (ai ithi, it' i Win, A^araiflli il *VJti la **oia wti -i**i ' f*r ki Tn«fi 5ükl-Gc(kLi n Ja TMM,
S,a |l(((U ti IU d'l til it:
;| so *r f.
f.-
■^aJ t i X*Ht -rf C^^L« , ..SLff^ik, VnitcTi , ^ rJfi AakiKiilwti
(TAn 4t\U SUM pal((f»:
■ ■ L mbttuiii n U rttriir
tl»J>HtT«n -(| ((M4rWall
i il
' "lala J'Afui Ml* Ätn*
H4"' t i
Ban iartti Ü It* M t, „fmfli KlaMal: I S^uf On*I tt Rjtir, aa 4ifmW.
St t l(fiU ti Ä+dl Ronulc.
d	rr ^MM^r», Cm
. _ u^rfrr lidi cmi* it ciiii ' m*» di B*Tart>1;
S(( All(((( U ■/!((■!(
¡1 Cmi* ^tora ]Luli(>. lini*	a Mi
Ban
I fi^,	aiif	I
brt fit*i lh*4*H IMIH • >»II
a fflih Uai, kMWmifiit«
^■Ul* ItfMi
I
A (ll( als Mlf*B L'Aaitiii a	i*
a a lit», ■ |ü *>ii Si«H Anilvl lalU fifttili naiiuMi III-I'dii*. i Hb	Ira di
Iwti. i n^ffuu a lirUirt la Bf*i miiL+t U ir^iiUM» a U bM'fti 4i hib li. arakin. 4t(rtf|) *4 »if^tU BfkJ ijifk. (Htiti)liii Iti li Klati 4* Sm OrnuM a 4i fiUHli
,	|jh4(il fial, Wit t
Kami] W( |i|faM
"till H J( !>■>«(■.
L* chmi^i ( U (»• {Hi Hi RU UJM (ifiuJiM i^ibiwiii
■ .:	¡(■■ia la Drtia^t*
£(i( ( 53(ji Pil krr Jlldj m 3IbIjib:
iii« 4(]rlii| Vn
(hjlidai japriiTi ff^i t*i M IhlfifijKl, 9w
t (( t imparl pilaiftn
ClBBlT):
l*tTa HM-i tHfl, ff^iltl*-miirr til XTaiL^a 6t* 'r| la
£fi»t T!(|(fll bet >lai| m 9taHfai((:
tftm ol- tuiwlia, *j* t! •i|fah*«(b*i |( Vab*}.-
CHM P(j(At| »fr tl«i bcT Ctttft l(((ii( rt) it** hin;
Cn(!a(	i^
atlifn Vtfff fiarlia;
tttVil^aOrr	pm-
h[¿ta Bi».Uil: ftfrm {HafliHÜ
«ila^lra n» kf*Cat4t|ln Itui^rr;
ifcrri it (M nt ) iff i in Jfia btfiiftWMa	lit*«*1«*
tnii(htT f tra:
1(111(1 |. ¿^rrt "d| tu* Ba^ita ftltl lik tu )>il|«i it«!»*» PTil^K |<f((i*Jrtv|( fl-ktt»»
nlrr^'ii I fVa, wi»,	Vt Uf}tHBItM
c(hitb iitmlrriibi, hrtm111 M, 14 KUKld) al thlt' iiW «3rt tn«,	Hibi*'
tn (Bt n^fflJtiiVr |ikt ftt. »ii fi( l( W( ^UalKdMTl^n ((■ Cflial-^tm^B n> tihiH h4dl j "J. üb (5ta TiJtrfa |i|faMidt<( C^
RtliKlUL ^
!Mia4*:
Bundcsgcscl/bhu für die Republik Österreich, 27. maj 1924, Konvcnetj.'i
M
Članki iii razpravi
AKIIIVI XXII ¡999
Diriot-IJA
iwijf-li v L'- *»ihnl
ZfjïfjÎL.
i». Vlit -
I i p lin 1 k
i«4t4«lj4D 4 ti«rodntiP WMju • LJ u Vil j * o i in* 14.oktobri 1 2 6 .
H m i i M:
t J, di.Jçilp |[i j| ir* 11 «o dc]|no4tl pTnltilj* ^fÉ^'C- PJÏtJI
•	Ljufatrtpi,	■ -
*	ct«. d dit. Ml« M g r 1, t4Jnlk lt«Ujir.iM ¿«l^nl,1«
•	Jup.otl tmukiK lt«l i J* n«k L k{wl«ljl n Li«r£Lt«« iL«.«k« kon-t^oij« oi ¿2.«piU« o rt«Mlt4l ««hLioi,
*	« ■ n d t 1 n, poipnd**di Lk 1*»ioi«n ko*l«lJ* In
*	it, ir»D Vcdcp i i « o,	lHr(tt»( kritij«.
ffeffQA,1« 40 44 444t«ll dl54 1 L'. ofctob T» 1 Ç Z 6 «
t;
J f«Î4j» «¿nom« p4i4|ip f%nlh •>b«ll«4 t ctitlrl «Thl4«lij*&i
in ÎnJlirlF'l, il 40 bil 4 »« Ϋ40 444t6Ir4 «njr.* p«lp«U»«« Ll I«G*J 1MJ 1 Jintb CMrlji in 4>mtij4n4 4 y* i&dmf	L^utiiV^oi .
Pflt4H ko 44 J 4	lMllj*l4M 04l4^mïj4, riH.tfOtt.
filin* PitoiI 5**,ltlHi"»l « r^ù^tnlp pooM*»tllop	.
4nLijn4M kttiilj« «4 rMJi*lï'44 «ililtol • lin« M.«»»>«t« ÎWf,
b* ,ÏT, m J4 ifillto dclinoitl r*4B»t4lj4 ^rc^ni^ runj« £.d4« Jo«lp »* podllftl Pd«bl44tlt44 f.V4lU4^ lup*r* lJuUJm*E« obl4iil (4 U, 44pt«rtï* 1916, SJr, MSI/', lircîll « p«liDtiio«ti s;c4llp«iof 4i ilMOt ko*l«lj« &4 4l4ânJ« il boj4 ; 1, 1 14toj, o«n»Î4n 4 it44llko IT ln i nqplioc: Jt .k,£t«ttt*lt4r«l, i T11441, i4p4ç*t4n i biLp.LnMnLu p4n«ton' 1 1444^ Cililn«?? kcn-
44ryltd4J* H Pllrorjl . i, 1 cboj btM ft44L1 k.i i DipU«p; Jt. k,&t«ttl« lt«r»l ,T « 1««t, M.
chli«l l4n, i«p«î«t«n t*ko4 i4boj pod 1. Z. 1 l'boj, Dinifin 4 itMlUo III Ln 4 i4pl4om: G9«i, !tt*ott>l-
T4 ^bcj j4 lili »ip4Ž*t4i t Cviir* d«L^ln«Lnlm p4Č«too« 1». DOflnM^ fct/lHIV1 toijl , JU« fi* J 4 bil ««*0 4n p 4-J«t TUdnt^JtnJiil, ivjp.i p* p 1*1 &irl J*n, In J4 bli »ibcj n«X«ltk« r04K040««fl, J« «oi«. «11 Clt.OI JJ4TfCnl, C« 44 14 |4>dJ dCpr^ In pTAflJ«o« .
^nbdju 44 j4 Liilo t 14 riono4 1«« Ji bilo n«it«tln irtl pirv,-ir^t>tiLb ll4lln. Po r.i44dbL It* 1 Ij44 C4l*rAolj4 oi 44 rotilo mli«j4il 4 on4nj4nlh i4ftlb	bli	npl4in ri« pd#^F4»nltj »nrtdnlh ji bi F«T%ld bltt • njlliGOO lliiltt^ Ml p« J* bil 1 4n4in mrtonu 1 lit«t 4 pilporto, d« r« hll* li nj^ oflm-
"t4 C 114tin4, bi m'i4ld 4or>	m J^rtofllh
ll4ti U44II0 4f4h 1 i it In iS6, i;*;t»ld p4 4 ^ J«, k4kdf r*f«n« JHJ7
dc>ui-rtd4, In 4lcif •	it.111 15T, it.If ICO, it.? 99,
n ici, ni ¿0, nn ^ n»tin. i^oj «.i j* r*to i«p4t i^i
14 I * O 14 4 41 Ul 6fMilJ'nl «ibojl »Ip^ltlU 4 p4!ltdP Iti .¿44»441«
f^ 4tUt« I Tii'i ll * f*č»tCn» U4icirtii7 trunj« « tjutlj^il.
To 44 jI 114r£ 11 o dn4 K.«kt«bT« 5.	nltrtirn 193., j4 triLl^a dolii«4tL ntutilj« ^'41^04^
runji n.ii.lni p4^i«l ln l4kr*t*r lt4ll,"<o4«« ¿4l4,^nlj4 drj»4mnl p444 nl 14 uboj 14 fcnjtiile« ^««poc« BC«f4 . 6	^4 knj l In In* J4 bilo i4p4t«t4Tilh • niiot4 krj4n
pičiti dtltlnv^ koni44iiU4j* . Lito J« «;,«rJ>4i4on 1 p«>t«4l U i4tnj4, hi a« bi jih mdpti l, l4V*lib 9 «ibeju «11 «ploh k1 lilo i>pi4itinih 411 10 bil 1 p4Č*ll njih j^itcCcT** 1.	*o 14 ti ftnSi to?ul4ljdi Alnfl oipill t4i 44 Ji kort4t4i Ir^lo, «4
ti itbttjl lčp4t Ilp4ll ,t44 40 44 14I ty 0m1rlj4nL •*'boJl x«p4>.
tlll 4	R4 ,t'if*4nvf 44hlf » T*flu In JlTcan^ fu
4 ijut)lj4ll.
S t4f j*, bilo I^otj^no t^n¿^Yn4Fii 4kl4py k^l«Lj« «4 OI1J4] ltl4 ' IliLtOt .
C. ^oireitlb p4&*lo*lh HJi^Jik^fT' ' «hI«* « 14 4lui«jne mili***
blloth4k. (ip4?4t4n t d44P« piŽ4to^n lrt4j^ «o« r*Tv* torJ". ^
ti 1411 Mftlitll In knjigi lOfflnlltint L4 n4 444bln« obilni DfUM« in mk.djih cru^lb kr^j44 jirt«Init tnllto, t« F*t»4l*l J4 po l«J*vl ^.diJd.lM-* Mi tri J «t* 4oJn4 upr«4« določil«, d« f4 unlfl • p4plmlnl. Ko J4 to f,r»dli« ob p4^,4T%tu tsiitKCir n&-4 tir h t^ 191Ù, 4t^ld uit ti>nl n no n4 l Juti j«n «Mrr kdlo^4oru, p* J 4 oM 1 ot 1 Ju tfi 4I c 4 s ji nI po44lJnlk lolodciott piip4lJ«%l 4 rti-• •J, ČlNil kL• 1J• Ki t4 t«ndMi:« piconjo g. .0«J* J'tTTQ* nijo 1 !ij44111, o« po urlilu 4j:lcnj'jilh fioectoi«! nI doottn oil^ r«, ci 14 n4 bi tu«l ti «pl«! Idioilll 1U1 U*mxlrtJ pOG«l4ii*n.
4ip4Î4tlll 4 obtPf^ p 4 È4 tOE*	0«t«ll
ït* b Lik* i4^1^iim m r»;tol4^il rLo»pooo c*4 .dijo Jp4rro-nl.Ju, p4i4îwnllùj	mt««l«l«, 4 It« 1 lj<n*k4ff J«-
• Iku «d ^oopo^i p(rf2ptwi44cltlrtrn kcrlllj« d». Gu«t«44 C■ florin-»t kl J*	nptlnitn t«lm£ It«J,IjOrtikif* Jitlk»,
Iflpimlk 14 i««t««l 4 4ln44mkii» In lt«l Ijmlkuv J illbi t t4«h Uioiflh, od k4t4cih 4« litini 4Ϋn njllcv dolineitl n«-n « t * 1J fc	ujm > ^..diju	iruftl prttttsmlfca,
P»nxnl-Ju In »r*tjl t<n(pû<!u diju. ci^ciliwU Ut ped p m d« • dni tu p]ltir»ri« k«»ltlj« ,
Pi4fltino, i«klju£^no In podpl44n««
Zapisnik Narodnega muzeja v Ljubljani, 14. oklohra 1926
ARHIVI XXII 199v
Članki in razprave
UDK 94(497.4)' 1867/70"
Svetec in Toman v duna jskem parlamentu
VASILIJ MFJAK
Zadnji leden v januarju 1867 je bil izjemno pomcmhcn v slovenski zgodovini. Prinesel jc prvo prepričljivo voltkio zmago. Mcslna kurija na Kranjskem je ¡/.volila sedem slovenskih in enega nemškega poslanea. Kranjsk deželni zbor jc prvič dosegel slovensko večino. Kmečka kti-rija n;; slovenskem ozemlju Goriške, Kranjske in jtaicrskc jc dobila sainc slovcnskr poslance. To t,: polil ično neho se je po zmagoslavju pomračilo Začel se jc d nalile m. 17, lebaiarja jc bila ■menovana ogrska v uda, Betist je prepričal cesarja, da se mora vhrda v položaju, v katerem nikakor ne more ugoditi vsem, "opreti na one, ki (majo največ žrdjenski, sile, so si duhovno bliže in se v svoji i obojestranskih riteresih ne posredno stikajo, namr;c na nemški in madžarski element".' Kianjski deželni zbor seje 28 februarja Postavil na stališče diplome "20 oktobra 1S60 ;n patenta o Šistiranju 20. septembra 1865, vendar jt bil kljub temu pripravljen volili v državni ¿bor. Ta politika jc sledila češki in jc doživela tudi enako usodo: 26. lebrnarja jc bil razpuščen &ški deželni zbor, 1. marca pa sla bila raz-pusčcna ludi mora v.s ki in kranjski deželni zbor. Nove volitve so bile konec marca: v torek, 26. marca so enako prepričljivo kot prej zmagali Slove ne, v kmečki kuri ji, v sredo, 2?, marca pa jc bilo v mestih precej slabše (3 5 po prvotnih rezultatih, vendar jc slovenska večina z ra/.ve-Ijavijcnjcir» novomeških ¡n postojnskih volitev popiaviia izid na 4 3), zlasti pa je Ljubljana padla v nemške mkc. Zmago so odloči i pred vsem uradniki Januarja., ko so volile! nemške stranke v velikem številu ostali doma, je za nemška kandidata glasovalo 89 uradnikov, za s ^venska pa 25 - loda murut jc bila med uradnik samo še 6 slovenskih glasov, število nem-šk.h pa jc naraslo na I34.2 K leniu jc treba pri-pornniti, da so bili v tistih časih uradnik: nekako Prisiljeni glasovati za vlado, ali pa se vsai ab-stimrati glasovanje, proti vladi pa se je zdelo nemoralno.
Novi deželni zbor se jc scslal 6 apn'a. S'o-venska večina jc bila /.dal' precej previdnejša Za t - je imela tudi češko dovoljenje. Svctcc jc pi ;al Vošnjaku: "Mi sme preslab , da b; sami vzdržali 'n odbili vladno silo, a žrtvovali se brc/, vsega
panja zmage, d tsi b' junaško bilo, ne kaže Premisliti moramo to, da od nar končno rešitev avstrijskega vprašanja nt zavisna; da m sani, če
Hclmtil R Iinplcr, EN? Cluncc fUr Millctvumpn, U'icn l'J97, 41(1.
Vasilij Mclik, Volitve n;i Sliivtnskvni. Ljubljana 1965.21 K.
l:idi se upremo, Bcnslovc sisteme nc vržemo; da pa podobno mi na Kranjskem uc/cli lahko mnogo škod.mo, če vladno silo pro vod ramo. Zato se mi vidi pametneje, da se sioi enako viharju upog-nemo, raji nego da bi nas, ko bi se ustavljali, prelomil .. Ko sila mine, in i se spet vzdignemo."-1 Tako so šl vsi slovenski državni poslanci, pet kranjskih, dva štajerska in en goiiški, na Dnnaj. Cehi so sc de::ledno držali abstinence in niso šli v državni zbor, Ta jc imel nemško liberalni večino, od federa listov pa so bili v njem Tirnici, Slovenci in Poljaki Od teh so seveda p mol i Poljaki največjo težo; Galicija je imela 38 poslancev, Tirolska pa 10. Mi bo lede ral i s: «ena koalicija trdno držala skupaj, že pre; ni bilo ;asno. Valentin Zamik jc v celovškem Slovenca že 19, februarja nekako dvomil o leni ("če se ra Poljaki izneverijo, sc moramo mi Slovenci Cehov držati").4
Zasedanje poslanske zbornice sc jc začelo 20. maja. V adresni debal so Po'jaki, TkoIcÍ ¡n Slo venci govorili proti osnutku ádrese, od Slo vencev Toman in Svclce. Ko pa je bi m 5. junija končno glasovanje, so Slovenci, prav lako kot n ihovi federalistični zavezniki, glasovali za adreso kar je pomenilo pravzaprav glasovanje za dnalizem. Bciist ic z raznim- oblitihami pripravil opozicijo do tega. Prati adrer.i sta bila samo dva glasova. Na Slovenskem jc zavladalo slrabolno razočaranje,
V pLsmn Dragotinn Rudcžu jc Levstik 13 jiiniia imenoval to slovensko glasovanje "pravi škandal, / gorečimi črkami v našo zgodovino pišoč grozno sramoto!" Zapisal je Uidi: "Slovcn sk- narod je moralno prífi'jen, da mora pro-testovali zoper s v njo narodno smrt, kicro sta podpirala dr Toman in Svctcc. - Bog obvaruj narod-: iz glave ¡zbijati nezaupnico, kt':ro mu jc navdeluul njegov nepokvarjeni instinkt, ampak podžiga'" gaje treba v lem počctjn."s
Tako jd nastal prvi razcep v slovenski narodni stranki. Nastala sta dva labora, tabor državnih poslancev in njihove politike - in tabor nasprotnikov te polilikc
28. jiiniia so bili slovenski poslanci v avdicnci pri državnem kanclerju baronu Beustii m só mu povedal zahteve slovenskega naroda na Štajerskem Kiaiiiskcm Koroškem m Primorskem", nekaj dni po/.ncie pa so oddalt še spomenico,
Josip Vošnjuk Spnmini, Ljubljana, 19X2, 211, 212 MiiosI,iv GurSi;, Doktor Zamik, Ljubljana 1940.6-1 Fr.-m U-vstik. Zbrano delo, li najsi,i knjiga, Ljubljana 19KÍ' 'JO 92.
36
Članki in razprave
ARHIVI XXII 1999
promemorijo, L:i so (jo podpisali Luka Svctcc, Lovro loman, Lovro Pintar, grof Jožef 11 a rim, Anton Ccrne, Alojzij Lenčck in Janez Lipold. Njeno bcjcdilc je v celoti objavil Fischcl. No-vi,c pa so 17. juli a 1^67 objavile "avtentično" slovensko besedilo, ki pa ./pušča obrazložitve in utemeljitve originala. Kr; j i a poročila o spe. mcriici pr Kolmerju7 in Prijatelju" niso ločna in imajo nekaj napak. Tu dajem besedilo po Fischlu in Noricah. Slovenščina iz Novic je prilagojena danE.šni: dobi. Obrazložitve in utemeljitve sem izpustil tudi lu.
Proncmoriia slovenskih državnih poslancev (k 28.6. 1867)
I.	Avtonomija.
Deželna avtonomija naj se poveča tako. da se sledeče stvari, ki so dozdaj bile ali popolnoma ali deloma v rokah državnega zbora, prepustijo v celot deželnim zborom:
a)	občinske zadeve,
b)	ljudske in srednje šole,
c)	deželni kredit,
d)	razdelitev in pobiranje direktnih davkov
II.	Učri" jezik
Lični jezik na judskih m srednjih šolali naj bo urejen tako, kakor je nasvetoval šolski odbor kranjskega deželnega zbora februarja i 866. Načela ojnntka so:
a)	učni jezik na osno-'m šoli je samo mate rinski jezik, nemški jezik je v 3. in 4 razredu glavne šole obvezen predmet.
b)	na sredni1 šol: se poučnic polovica ored metov v materinskem jeziku, druga polovica pa v nemškem jeziku. Oba jezika sta razeii tega v vseli razredih po obstoječem učnem načrtu obvezna predmeta.
III.	Jezik v uradih iij na sodiščin.
Političnim, finančnim in sodnij:"Lm uradom naj se ukaž.e, da s slovenskim prebivalstvom slovensko govorijo in mu tudi le slovensko dopisujejo, zato na i vse pozive, oznanila, razglase in rešitve vlog slovenskim strankam ali občinam izdajajo v slovenskem jezijm in vse zapisnike z njimi pišejo v slovenskem jcz.iktl
IV.	Administrativne naredbe.
Dr se bodo gornja načela izvajala tudi pri
Vasilij Mclik, SIi)misk-;i p.iluka nI) fctfulku ditnli/ma, 7,gn-itnvirski časnpi^ 22. T96J!, 34.
Gu.stav Ko I mer, t'arlnmciit umi VciSnssutn Oostirrivkli, I-rslcr Uat.tViE PJ02, 355.
Ivan 1'rijnclj, Sltivi-BRj kutin rnnpnlilii. na lil slnv.st vrnil /gi>-Ljiviii.l Druga knjiga. 1,ju blja na 195(i. 157, 5X3.
Višjih instancah in da se dobi tudi poroštvo za njih resnično izpeljavo, ie potrebno pri na mestništvu v Gradcu in deželni vladi v Čclovcn ustanoviti posebno oddelke, pri višjih deželnih sodiščih in pri najvišjem sodnem dvoru pa posebne senate s potrebnim številom" slovenskih svetnikov (svetovalcev) ali pa vsaj pri teh oblasteh slovenskemu prebivalstvu odgovarjajoče in z zakonom določeno število svetovalcev slovenske narodnosti, in končno, tudi pri centralnih meslih nastavil potrebno število Slovencev, ki dobro poznaju ljuui in dežele, da bodo z znanjem i, voljo lahko podpirali visoko vlado p. t pošten izpeljavi ich upravičenih žclia.
Nekaj priJobitcv c spomenici res sledjo; tako je pravosodni minister Hye 5. septembra 1867 izdal ukaz glede slovenskih zapisnikov.4 Mnogo pa se nt spremen.lo Dobil' pa so Slovenci tudi gorenisko železnico. Toman s: ie s koncesijo zanjo poleg materialne koristi pridobil ludi sloves prve slovenske politične korupcije. Pri taz pravljanjii o železnici v državnem zboru leta 1868 je podprl predlog tudi Bettsl, češ da moramo tudi Kranjski kaj dati m da ne smemo pozabiti, da je Kranjska predno se je državni zbor sešel, dvakrat v deželni zbor volila, in čeravno druge volitve niso b ic desti al nič razločne od prvili, je vendar svoje poslanec poslala na Dunaj in nastopila not, kicrc želimo in ktere «c držali moramo Bodimo tedaj pravi ni deželi, ktert smo pripoznanje dolžni".1(1
Parlamentarno zasedanj'četrto po vntt od leta 1861 naprej, je trajalo od 20. maj-a 1867 do 15. maja 1869 m je imelo 2U2 seji Peto zasedanje je bilo precej krajše. Začelo se je 11 dcccmhra 1869 in je trajalo do 8. aprila 1870. Sej jc bilo 46. Če ne štejemo V. F. Klima, ki jc 25. oktobra 1867 prestopil v nemški tabor, sta bila na s'ov-;nski stran' glavna govornika Toman -n Svolee, sem in tja sla se ogiašala še Anion Ccrnc in žtipn.k Lovro Pir.tar.
Leta 186"/ jc sprejela noslanska zbornica pre cej zakonov, med katerimi so bili najbolj pomembni zakon o društvih, zakon o zborovanjih, temeljni zakoni o izvršni oblasti o sndni oblasti, o ustanovitvi državnega ,->odišča, o splošnih pravicah državljanov, o državnem zastopstvu (tako jucnovana dcccmbrska ustava), zakon o raz mcrjtt šole do cerkvc (in še dva konlcsionalna zakona) S'ovc ud so igrali /logo lojalne, več ali manj konstruktivne opo/.ieiic, ki jC sprcicmala državni zbor, sa. jc sodelovala v njcin, kr pa jc zaradi svojega federalističnega stališča dostikrat odklanjala sodelovanje pri razpravljanju in končno glasovala proti.
Znameniti 19. člen temeljnega zakona o splošnih prav cab državljanov, ki govori o enakopravnosti narodov, jc dobil svojo formi tlačijo
1'rnv lani, 127. 1(1 NkvIl-c tKfiK, 205.
ARHIVI XXII 1999
Članki in razprave
2.3
v veliki nicri prav po Toma novem prizadevanju.! Ob temeljnem zakonu o državnem zastopstvu so se Slnvcnc. (kol Poljaki in Tirolci) udelež/ i razpravljanja, za Irelj: branje ic večina sklenila, da bo glasovala /.a novo ustavo, loda nazadnje sta zanjo glesovala samo dva, Svelee in Lipold.12 Proli Šolskemu zakoni; so glasovali vsi slovenski poslanci.
Aprila 1869 jo prišel na vrsto zakon o načelih poučevanja na Ijudsk h šolah. Proti njemu so poleg Poljakov. Slovencev in Tirolcev nastopili l"Jd: iržaški ingorišk? Italijani. Lovro Tomar jc v imenu slovenski!: poslancev izjavil, da jc /.akun-ski osnutek proti ustavi in pravicam dežel, da kri, narodnostno enakopravnost, da jc za naše razmere nepraktičen in neizvedljiv. Poljaki. Slovenci ;n Tirolci so zapustili dvorano. Italijani p;, so ostali.13
V obrambe politike slovenskih državnih po siancev ji; nastopal predvsem Svetee. zlasti s čiank. v Novicah. Poudarjal jc, da Slovenci duafizma niso mogli preprečiti, da so vodili si 'arno politiko in da jc bila ta doc;la upravičena. Glede nove deecmbrske ustave jc bil menja, da z Rje] "deželna avtonomija r' Inili za 'is pi ikračena, ampuk še razširjena', da jc ustava v marsičem kompromis med ccnlndisli in avto-nomi.sii. O problemu, ali naj o pouku v ljudskih šolali in gimnazijah načel.-1 določa državni zbor (tako ic bilo "klenjenoj. ali naj bi besedo o t';m imeli samo deželni zbori, je Svetee zapisal, da ne vc. k.,i bi bilo za Slovenec bolje res bi bila za kranjske Slovence holjša samo deželna zakonodajni za vse preostale Slovenec pa "bi utegnilo uu slabejc hiti",Gotovo "nam nova ustava šc ne d;.jc vsega, česar hi potrebovali in česar hi želeli fli premislili monmo. da si za zdaj ne moremo na.cditi, kr.kor bi mi želeli, ampak da se nam fodi. kakor drugi hočejo". Ni; moremo zahtevali vsega nacnkiJil. v politiki se pač jč artičoka "list za listom".14
Argumenti, kijih je ponavljal Svetee. niso bili brez pomena. Kranjska jc hila liste čase prav gotovo v nevarnosti, da izgubi slovensko večino: Nemci so zmagali pri državnih volitvah 187^ in pr. deželnih 1877. >d leta 1868 do leta 1882 je imela Ljubljanska občina nemško upravo. Strah Prej tem. kaj por.ee vlada, iz katerega sojej tako norčeval Levstik,1-1' ni bil čisto neutemeljen.
Kar se tiče državnega zbora m državne ustave, jc bila češka politika, v katero so hiii naši Prednik: picd HO lrli tako zaljubljeni, močno napačna in so jo leta 1879 sani! zapustili. \b stinenca ni pomagala uresničenju češk h zahiev. Pač pa jc tcmclKo slabila federalistični tahoi.
'' Rumplcr, v up, I trii. delu, 428.
1 Novice !K67,3fi3.
S le ni igra pli i Mih e t >ri Klikni I c Tur «Jic Sil/unjK-n des [lausts ik-r Abgainlnclcn tli:. Rcictisralhcs, [V Scssinn, SStlfl SK20, Novice tKf-7, 3(i3, 364.
Fmn Lcvsiik, /.brnim ilclo, nJvlJi knjiga, l.jnbtjana 1*1, S2.
Josip Vošnjak ic \ spominih prav ugotavljal, da "pasivna pehtika Čehom ni obrodila pričakovanega sadu; hodili so morali lela m leta po irnjavi poti opozicije m pri lem trpeli otrine materialne škode ... In kaj so dosegli Cehi s svojo pas'viteto. ki so jo uganjali skozi blizu dvajset let? Prav nič! Končno so leta 1879 pod Taaffcjcm vstopili v lf-u državni zbor. ki so ga ves čas proglasim za nepostavnega, Vsiopili so siccr s protestom, pa to bi bili tudi leta 1861 lahko storili in s tem prihranili sebi vse veli kanske žrlve. vplivali pa bi bili na daljnu razvoj notranje politike in na vso postavodajo."^'
Razcep v slovenski narodni stranki jc trajal skoraj lr. leta. vse do 31. marca 1870. ko so slovenski poslanci skupaj s poljskimi in še nc-katerir.ii drugimi zapustili državni zbor. Nasprol niki politijcc v državnem zboru so imeli glavno oporo na Štajerskem in v Slovenskem narodu, ko jc začel izhajati Levstik jc bil najglasnejši borce tega tabora. Državni poslanci so imeli največ opore na Kranjskem, Proti njim ni nastopal ne Bici\vcis ne kranjski deželni zbor v Novicah pa se |C Svelee lahko hranil pred napadi in zago-varj d svoja stališča.
Kakor so dr?.;ivni poslanci pod vodstvom Svetea in Tomana vodili svojo politiko, tako jc tudi jijim nasprotna stranka vodila svojo Sledila jc češkemu zgledu in začela s tabori Do marca 1870 se jih je zvrstilo osem, štirje na Štajerskem, dva na Goriškem in dva na Knnjskem. Tabori so pomenili vrhunec obnovljenega hoja za Zcdi-njeno Slovenijo. Kranjska seje pridružila taborskemu gibaniu v Iclu 1809. Dejavna sla bila Bleiueis in Coslir, zlasti Costa. Nikjer pa nista naslop.la ne Svelee ne Toman V štajerskem deželnem zboru jc oktobra 18C9 slovenska interpelacija fki jo je sestavil Herman) dala naj odločnejše 111 najostrejše besedilo za Zcdinjcno Slovcn.jo, kar jih po;;namo Bolj klavrno je ickla akci ja v goriškem in kranjskem deželnem zboru.
Politika državnih poslance1' in njihovih na sprotnikov si nista bili v neposrednem nasprotju, saj jc šlo za dva različna problema, Strupena polemika no uisopi? u p;r se jc vendarle močno razrasla "Nesloge in prepira imamo Slovenci med seboj od nekdaj že tako več kot dosti", jc pisalSvetcc leta 1867 17 Vendar pa m manjkalo treznih glav. k so se zavedale pretečih nevar nosti m posegale v dogajanje v primernem trenutku. Tako je Josip Vošnjak v zaupnem pismu sporočil Iilbinu Henriku Costi. da so mu naložbi, naj na bulomerskem taboru predlaga resolucijo, ki obsoja politiko državnih poslancev. Costa je v govoru 4. avgusta nu pisal: Krili-kovanji; slovenskih dr&ivnih poslancev jc bolje onusiiti, kajti potem ho prepir in razkol ,šc večji in. čc možje dosedaj veljavni, zaslužili in hrez vse dvombe šc zmirom domo- in rodoljubni.
,fl Vošnjak, v<qi. 33i. delu,20"
17 NiKSl*7, iftS
.18
Članki in razprave
arhivi xxii 199»
pridejo ob vse zaupanje pri ljudstvu kaj bo 10 nam korislilo, posebej sedaj, ko so časi Sla-vjano.n lako nengodni, in eislei lansko minister sivo njim tako prolipravno?"t!i Res sc laberi,, nc prvi nc naslednji, niso spuščali v nolranjc-slovcnske prepire, nc v vprašanja udeležbe *li .ibsiincnce v državnem zboru, nc v idejna nasprolja, saj je poleg spora z državnimi poslanci naslajal in vedno bolj grozil hujši spor med ibcrahiirr in! katoliškimi idejami.
Tako so na tabore hodili vsi. "Tu ni razločka med mladimi jn slarimi kmelom in gospodom, klerikalcem in libcrnlccm, poslancem ali nepo slauc^m", je zapisal Slovenski narod 5. januarja 1869.
Tabori so oslali v slovenskem zgodovinskem :;pom:ni< eno najslavnejših obdonij. Polil iK" državn-h poslancev ta spomin ni bil kaj posebej naklonjen - riti i v I istem časir, nili pozneje, v vel.ki. me i ludi zaradi prevnelega ohčU(Jti\\uija, vsega kar ie napisal Levslik. Kakor sc jc z.(.cl Blci\vcisu Svclcc "krislaliz.irana slovenska pa met", tako ya je napadal Lcvslik kol 'očc.la so fislikc".ty
Slovenski biografski leksikon je za Icio 1867 zapisal, da se jc ledaj začela tragika Svclecve poli ikc".20
Toman jc umrl 15. avgnsla 1870, Svelec pajc končal svoje dolgo življenje v 95. lcht 21. janii-arja 1921, lod;> poincmbnc vloge, kakor jo jc imel v lclili 1867 1870, ni imel nikdar ve*. Po Blei\veisovi smrli so sicer nekateri pomislili, da h' bil on njegov naslednik, vendar ie bila lo samo fantastična, iieurcsiiičljiva misel.5' Sveleev čas jc prešel.
ZUSAMMIiNPASSIJNtJ
SVIH'liC UND TOM \N IM RIIICHSRAT
In eleu Jahren 1867-1870 kam es unlcr den Slowenen £U einer politischen Spaltung. Hin Teil der Poliliker befürworlete d;e Abstinenz im Rcichsral naeli tselicchiscliein Vorbild, der andere eine Politik der "konstruktiven Opposition", die im Reiclisrat von ¡> Lovro Toiu.u; und Luka Svctee angeführt wurde. In der Parlaii'eiilsdf.halle nirlimcn die Slowenen - wie die Polen und Tiroler - Em 5. Juni 187fi den Dualismui .in. Dem Reichskan/ler ühcrbrachten sie ihre Wünscht-, die in einer besonderen Pronicinona emhalien sind (der Worll.'iUi im vorliegenden Beitrag in slowenischer Sprache siülil sieh auf Pisclil und die Novice). Der Artikel 19 des Slinits^r111esetzes über die allgemeinen Rechte der Staatsbürger für die im Rncbsrathe vertretenen Königreiche und Länder lial seinen Wortlaul im weseiitlielien den Heiniihungen Toinans zu verdanken. Zur Veileidiguug der Politik der slowenischen Reichsrai sahfieordnelen veröffenlliehle Sveiee mehrere Arliket iu den Novice.
summary
svim-c and toman in thf. rpichsr \t
In I he years 18(]7-ll>70, pchlical sepnraiion ensued Eliirigst the Slovenes, when oue group auvocatcd the poiiey ol ahs'enliuu from parliament as practised by the O.eelis, while a no I her group, led by Dr Lovro Tounu anil Laka Svetee in llic Reielisrai, pursued a policy of "eonsivuclive opposition", hi Ihe opening debate on June b 1867 the Slovenes, logelher wilh ihe Polish and the Tyroleans, accepted dualism. Their wishes were conveyed ;<i llie si ale clianretlor and are published in a spe cial I'romcnwrui. Alter heing published by Pischcl and the newspaper "NaWce", the text is now published here in Sic veil c. Article 19 of I lie fundanicnlal law on the general right* of citizens was formulated r.iainly as a result of Toman's efforts. Sveiec vro.e several articles published in ihe "Novice" in which lie defended ihe policy pursued liy Slovene MPs in the Vienna parliament.
1 Vi >ir,jak o-ty.
Fran UvsliW, Zhratio ilelit, Čelrl.i knjiga, Ljubljana MJ54, 131. 211 Slovenski biografski leksikon 111, Ljubljana l'J71, 5S'J. 21 Slnvesnki liirod 1. 12. t KK t, Slovence 3. 12. I SSI
ARHIVI XXII 1999
Članki in razpn.ve
39
ÎJDK 930.251.01
Strokovni in politični Vr diki valonzaciie arhivskega gradiva*
VIADiMIR ŽUMl-R
Odločanje o ['končni usodi" najrazličnejših în vse obsežnejših modernih vrsl zapisov, ki naslajajo pri poslovanju javnopravnih oseb, predvsem držiivuc uprave in lokalne samouprave, jc od srede 20. slolelja dalje skoraj izključna strokovna naloga javnih arhivov oziroma arhivislov Vrednotenje m odbiranje arhivskega grainva, izločanje ozirGma uničevalijc nepotrebnega gradila 1er prevzemanje arhivskega gradiva je s pravnega in organizacijskega vidika skoraj v vseli državah zaupano javnim arhivskim službam oziroma ar hi1 islom. Ti morajo biti za lo delo kakovostno strokovno usposobljeni. Poleg strokovnost se od nj.h pr" vrednotenju m č skuje in zahteva lut-i kar na i več obi ;klivnosli, ki ne sme bili oziroma naj ne b- bi a pod vplivom politike. id«f>logije, religije, ekonomskih razmer ali pod vplivom čislo subjektivnih kriterijev i tj izkušenj arhivi.; lov, ki navadno temeljijo :ia njihovem znanju in čustvih.
Nekako do sredine tega slolelja 'j bil irluviju, k' so mu bile do tedaj zaupane izključno naloge zuiranja, urejanja, popisovanja in bnnjenja arhivskega gradiva, le "slnž.kinj:i zgodovine". Ko p;> smo arliivisli začeli opravljali tudi vrednoten jo in odbiranje arhivskega gradiva, s:no v res ni ci po:;talÏ posredni "ustvarjalci zgodovine" ali Gsai njeni moderatorji. Končne odločanje o usodi Zapisane kulturne dediščine, ki jo prcvzema.,0 arhivi, je skoraj izključno v rokah arhivislov, kljub temu da večina arhivskih slu?.b v zadnjih treh desetletjih pri izvajanju teh nalog lesne sodeluje i udi z ustvarjalci gradiva, zunanjimi strokovnjaki 1er s potenci rini mi uporabnik' Znanstveniki, raziskovalci injavnos'îo Pravilo 'ua naj na strokovne odločitve.arhivislov s svo-jufi (nestrokovnimi) kriteriji ne bi smele /plivali Poliilka, ideologiia, cerkev oziroma religija, dr žava, ekonomske razmere, vojne, elementarne nesreče, osebni interesi in drugo. Na žalost se je nrav io v vsem obdobju no letu 1945 pogosto dogajalo v velikem delu uvela in se seveda v a^i ,iih oblikah ponekod še vedno nadaljuje, iljub lernn pa pomeni odločanje o "bil' ali ne b li" arhivskega gradiva za arhivi ste izjemno 'dgovorno in nkrati tudi najzahtevnejšo stroko /no nalogo. V številnih dižavah jc ta .jaloga hidi prednostna naloga javne arhivske službe.
Zc več kol petdeset Ici lorci odločanje n hidi ne more biti več nrepnščcno h nrhivi stovemu "občutku na konju prsta (Fingcr P" zcngcfiihl), ampak mora temeljili na neki metodologiji vrednotenja, na predpi^ar cm naciiiii 1er postopki- odbiranja in izločanja gladiva, predvsem pj na strokovno utemeljenih in v praksi
preizkušenih načelih in kriterijih vrednotenja. Kunkrclno odbiranje arhivskega gradiva se mira opravljali pred v.-,cm ob pomoči neposrednih pripomočkov, kot so na printer! različne vrste "pozitivnih" lisi za odbiranje arhivskega gradiva ali "negativnih" list za izločanje oziroma uničevanje nepotrebnega gradiva. Ciovorimo lahko o številr.ib, dokaj različnih modelih vrednotenja ir odbiranja, ki jih uporabljaj" posamezne države, čeprav gre razvoj vrednotenja in odbiranja arhivskega gradiva v smeri tako imenovanega "pozitivnega načina", torej v smeri neposrednega od-biran a arhivskega gradiva. Takšne so bile tudi usmeritve XII mednarodnega arhivskega kongresa v Monlrcaln lcla 1992, na katerem jc bilo v referatu Hervčja Bastiena Razvoj m uporaba normativov pri valorizaciji"1 poudarjeno, da nb izjemnem naraščanju obsega dokumentarnega gradiva perspektive vodijo arhivislc v lo, da sc "bodo vse mani ukvarjali s tem, kar mora biti uničeno, in vse bolj s tistim, kar mora bili ohranjeno'. V postopkih izločanja gradiva gre pravzaprav vse marj za "ločitev zrna od plev" Zale jc ireba arhivsko gradivo ohranjati s postopkom odbiranja, in siccr v dveh fazali, prvič pri ustvarjalcu in nato drugič še v arhivu pri strokovni obdelavi. Izdelati jc ireba kriterije in "kataloge" odbirama arhivskega gradiva, k. naj služijo arhivislom pri odbiranpi tako, kol rabi-o kartografom pri orientaciji "smer neba, ineri n zemljevida legende" Sc posebej pa c poudarjeno, da jc za nove vrste gradiva na magnetnih in optičnih nosilcih Ireba izdelati kriterije odbiranja že iakoj na začetku ob njihovem nastanku. Takšni t: :nji sicer lahko sledimo že od mednarodnih kongresov arhivov leta ¡976 v \Vasliinglonu in leta 1988 v Parizu.
Kljub različnosti metodologij pa je vsem skupen Isti cilj, lojc ohranili arhivsko gradivo kol kiilllirnc deuiščino. O leni imamo v vseli državah ogromno predpisov in strokovne literature. Te v celoti skor:,j ni mogoče obvladati, predvsem zaradi obsega, delno pa tudi zaradi jezikovnih ovir Problematika vrednotenja arhivskega gradila jc b la od lcla 1956 (111. mednarodni kongres arhivov v Firencah) zelo pogosta tema mednarodnih kongresov arhivu" icr okroglih miz Mednarodnega arhivskega sveta, šc pogosteje pa
* Kcfeim ■/. medna mil ne arhivske konferenci; "liifpr&tHi In
pjjtHurtffi.fo n rli Ivo v" {lnlsgi{ty .mil auton<)niy <if mvlitvcs).
Dubrovnik,(V november IWJ,
lleivč Basticn. Ditwitklunt; »nI Anwcnilung vun Nnniien bci
ilcr licttcrlung. XII. tnleinmionaler Arvhtvkdjigiess. Mnmreat
1W2.
40
Članki in razprave
arhivi xxii iyyy
Icma arbiv.ikiii zborovanj, konferenc, posvetovanj in seminarjev po posamc/nib državah S to tematiko so sc itkvarju'.i številni posamezni arhivi mi (na primer: T. R Schellenbcrg, V. Cnplin, H. Botirns, B. Brachmunn, F Hull, B. Ubl, A. M. Htrrilz, M. Cook, F. Bolcs,T. Cook, F. G. Ham B. Sinili, R Mirčič, O. Gilcr, M. Petrovič in številni drugi), skupmc arhivskih strokovnjakov (Griggov odbor v Angliji, skupina Tcrryja Cooka v Držav nem arhivu K.madc, iul.), arhivski inšlitiit' in šole (nekdanji Vsczvezni znanslveno raziskovalni inšlilut dokumentalistikc in arhivistike v Moskvi, Moskovski državni zgodovinsko arhivski inšlitiit. Arhivska šola v Marburgu) in arb.vi (Državni arbiv Kanade, Državni arhiv v Qucbecu, Državni arhiv v Groningcnu projekt P'VOT, Zvezni arhiv Nemčije v Koblcnzu, nekdami Ccnlraini državni arhiv narodnega gospodarstva v Moskvi itd,), kr so razvili številne modele ter hkralt i udi v praksi uresničil vciikc projeklc vrednoienja Sn odbiranja Ker sem v začetku devetdesetih let med magistrskim študijem valorizacijo arhivskega gradiva za potrebe zgodovine, drugih znanosti in kulture imel priložnost spoznati in primerjati veČino tiajpomembnejše nekdanje domače jugoslovanske, pa tiioi slroknvnc literature drugih držav s področja vrednoienja m odbiranju arhivskega gradiva, dovolite, da v opombah pred-slavim kratek subjektivni :zbor iz resnično ogromne količine literature s tega področja, tako iz držav zahodnega sveta (zabodne Evrope trj severne Amerike), kot tudi iz nekdannh rc.il socialističnih držav, z nekdanjo Sovjetska zvezo na Čelu.2 Navajam le izbor ltlcralure, kt obrav
Temeljim iiiiKIcrii.i liicmlura o načeli li in krilcrijili Min-
ri/i1 yc nrlilvske^a .1 di .ii .»d srede 20. slulelji'dalji
Th. R. Selielloiliorg, The Afipraissal of M ml", m hililiv
Rcemils, Mullet in nf the Natiiinaf Archives, N11. ft /195(i).
Th. R. Scliellculierg Mnilerni arhivi, P'ineipi I tehnika laila.
I/i la nje Sav./ii ilruštava .irhivisi;i Jugnslavije, Beiiyruil I DOK
prjveilla Sava Davil lnvič in Krešimii Ncnvcth.
ThcixJnn,' R Sehellenberg, Die Ucvcruing ni.idcrtcu Vei
«»ItMjtgjsoJwiftguts, tlberset/i und hcrausgcgelicN vi 111
Angelika Menite limit/, Veriiffcntlichnngen der Atvliiv-
.-chute Mailiurg. Ni. 17. Marhuig 1«!«).
Temija i praktika ekspeni/y ccnnnst'i linkuiiitmiiv i kimiplek
tiwanija pisinlarstsuimyli a rti: vi iv SSSR Tnnly VNI1IMI1.
Mnskva 11P4. I.dell2, del.
Piirainik i/ arhivistike. Save/, društa^a artiivskih BTitnJm Jugoslavijo, Zagreli 11)77, mi. ki-K7 (pii¡ilavjc V: Odahiranje i i/luiivanje, nvtiiriea Railmila MirčiO).
Teniiju i praktiku ;irliivnn^ii ilel.l v SSSR, Miiskva 1'JKtl, ílrtigii predelana in iliipnli'jenii i/ilaja.
II111I111 Uradnim......a. Arvhivw»scn in 1 lo 1 Deutsehen ileum
kist»tli J Republik. Thcuiie uní! IVixi s. Hcilin 1VS4. MU ud CiKik, Tli c Manage 11 it ni nf Inliirmaiiun limn Ai chives, Kniiiknelil. Veiiinini: Gnwer. lyKfi. Prank Bilks, Archival appraisal. New Yi./k - Liiniliiii 1991. I/bor pimiemlniejse literature ičlanki. niz privo, sainnslnj. lie publikacije), ki nbrj-rnavu naéclu in kr'lerMc vn Inri yac ijc In lisle zr. lidhiranje arhiv .sUcru urediva. Triage iks archives. Ardiivum 6, 1956, Mr. 25-4?. 1= mil Vnjn 11 vit!, N"ka /apafcinja 11 pniNeniu škattircmja kiid
nas, Aihivisl VI. Iv. 2. Bengrad 195(i. sti 33-3K. Seijsije Vilfan, Škarti-nnjc, {I'ovikIiiiii refcmia J. 11. Culling-lidgea na Tteeem inedunarixlniiiil knngrou artilva u Fîrenei), Arliivist VII. /v. 1-2, Bengiail 1957, str. .11 46, Andrija - Ljulniniir Lisae, IViiuleiiiatika i/luClvanja spisa (škai tirjnja)kixl nus.Arliivist Vil,/v. 1-2, Benyrad 1957,sti.7 IK. [vim Be ic Arhivistika, Pie 1 la vanju dr. Ivana lleiica 11a uilii-vi.stičkiiui tečaju u Za^relm 1 VfiK gnilinc. l/ilanjc Aibiva llrviitski.Zayreli I'Xi«
llcinaid .Stulli, O valnii/aciji I katcgml/aciji uihiVske yrjik
Arliiv.ski vje-nik Xlll.Zagieb ID70.str. lfi3 4K7
Hans Rmiins, Gosellsdiaftsiir,lnuny uinl C'eilieferiir
bildung, Zui Tnibleiiiatik aiehivanscbrr Qudlcnbewtrtung.
Aidiivalischc Zciisthrift tiK, V)ll. str ,'1-4(1
Radiivan Turkns'.i, Oilubiranje arhivske ¡siadc i i/IuCivanje
lie/.vrediiiig reg'. .:nilur>kry nialorijala u reglsiraluranui,
Arhivist XXV, št. IO Bcnjiniil 197.1, str. I2K-iM).
Ake Kinninnw Ottna savrtinenih inateriala, ICA VIII,
Washin^tnn 1976.
Olea 11 Ciiei, Lisle kuie^iiija ripiMruturskiiy inaterala sa rakaviuia čuvanja. Aihivisi XXVI11, ÏI. 1-2. Iiengiail iy7K, sir 74-11 (i.
I:dix Mull. Tlic Use ill sainpl'ii^ lceliuu|ilcs in the retentinn nf reci ads, a KAMI4 study wall guiiioliaes. UNb.SCO. I'aiis lyKI. A. Ku/in. Kmnfntiifiinp'aihivy, Mnskvii I'JKZ. Vladiiini Žuiiici Kiitcrlji valnri/adje iliikuiiientaiuc^a tïiailiva ilru?.benili pravnih nsch in društev, katerih arltivsk.i gfedjvn prvv/cma Zsiidiivinski aihi" Ljubljana. Arhivi V, št. 12. Ljulitjana lt)K2,sli. 14-2.1.
Aetc.. de la XXI1L Cnnteienei; intematianale de lu TaWg rande des Archives (Bratislava 1'JSi). The ardiivist anil the inilatinn nf euileiiipuniTy teeinls, •'icliniinary re purl, Ecklian G. Fran/, hans IUH1 (tudi prevnd v sriinlirvašOimi). Sinil Kula, The A^hival Appraisal nf Mnving linages, Paris
P'GI-)i?AV5l/ltî. (RAMPŠtuilija). Helen P. Hfirissim The Areliival Appraisal nf Suund He ennlinjis anil Relater' Mateiials, Paris IIW3. PGI/K7AV/1 (KAMP študija).
I.. N. Krjuknvii Ekspeiti/a eennnsti ki'iiiiliikiimeiitiiv i kiiin-pleUnvanie i 111 i giisiularstveiiiiiigii aihivmi^n fiuula SSSR. Mnskva iyK4.
I lamlil Nauglcr, The Archivai Appr.rsal 11I' Maehiiiedieaiinhk Re curds, haris iyK4,1'GI/K-1A\727, (RAMP študija). N A. Orlnva, [;kspciii/a eennasti dakuiiientiiv GAP SS.SR (IV5S-1 y St.I Mnskva 19*1.
(Z. M huniva, Istnrija i siivicuiciinyc tendeneii n/vitija een-nitsli diikiiiiienlnv Mmkva IVjjJ
Unpljn Lekii, IVva i Mni^a fa/a nliradc aihivske grailjc nastale ptisle 1945. giminc, Smlnliui aillivi K5, Maiihnr 1'JK.S, sti. 57-(i1.
Hngd.m Lekiti, Valmi/acija aihivske ^laile Aihivist XXXVI, l9Wi.lT 1-2. str. fifi 71.
Milič I'ciinsic, Vicilnnvaiije ncklti uiasiivnih linkuuienaia, k.ijii su du sada siuatrana arhivskmii giailjnui, Aihivski pre j;lci). št. 1 2. Hcngiail JiWfi sti. 1(1-24.
OI"a [t. G M1, VrciliKivanje 1 Ink u men a ta, knjl uastjju nstva-rivanjciu saiiinupravljaiija railnika, .Sniliibtii arhivi K(i, Marilmr 19Kri.sir.ril-W.
William i^eary. The Archival Appraisal nf I'hiiiiiyrJiihs, Paris
IDKy, l>Gi/K'lAV/. S. H (RAMP.Štildija).
Duhravkn I'ajalic, 1'ristup valnri/acijp avdiiivi/uelue giade,
Ailnvisi XXXIX. St. 1-2. »engrail I9ft9 sti. nd-144.
Daviir Br/.išnik. IVnrjentueija mla u vanjsklui slu/.haina
Republike Hrvatske, Ailmski Vjcsnik XXXIV, /v. 34 Zagrch
lltSXl. sir. 51-57.
arhivi xxii 1999
Članki in ra/Mvv
41
UikIo Uhl, Der Wandel in del arvhivisdicn Hewcrtungs. diskusssion, Dei Aichivai 43, 1 WO, /v. 4 Mr. 32'J-53tt. Angelika Menne I Mar i/ Anfiudi run ",cr de i Uewcrtungs-piaxis an die archivische Th'Jiirie, An-biviiiiticilungcn 41, /v 3/1991, ur, 11)1 ■ I f)S.
Aichivarische licweitung in Deutschland - liilan/en und Perspektiven, Dlskussion^beiielit, Aichivm i Heilungen 41, /.v. 3/1991,Mr. 11)1 in Mi. 126-HO.
Hmho iirachinan. Theorie. Insiiuineutaiicu und ha\is ilei Bewertung in je ehemaligen DDK und -lerer kritisches Bedenk« n, Archi vrni Heilungen 41, /.v 1/1991, str. 11)9114. Deibert Papendirei;, Das Territoiialpnifif-melodischer Ansät/, /ui Be«eiti:ng. Arclhviiiittcilungcn 41, /v. 3/1991, sli. 12312."!.
Dubravkn Pajalii?, Tipologija i valili i/auja nckonvcncionatni,-irtiivskc yradje Soiltihn i ji Iii vi XII), Mariboi ]')9I. sti. I')2-Itjfi.
Heid« Uhl, Grundfragen der Bewertung von Verwaltungs-sclirifigut Anstelle einer Besprechung von T. k, Schcllenbeig, I iwahien und U.iigcslallcii Aus der Arbeit der Staatlichen Aichive Bayern, Walle i Jaioschka /um 60. Gchutstag, München 1992. Mi. Dm.
Hl- i: Basticn, ILntviickluiig und Anwendung vnn Nonnen Ix i dei Bcwcnung XI). Inicmaiionaler Aichivkougrc-ss, Mnntrcal
1992.
Ote Kolsrud, Ra;viiak cmcljniEi načela w-dn.ivanja Neka uspnredna iskcsiva, American Alhivisi 55, 1993 sn. 3(i 1W (hrvnški preval, objavljen v giadivu /a pii s ven: vanje Hrvaškega ailiivskcga drušlva v Bjelovaru 1994) F. Gerald Umu. .Seleeting and Appiaislng Arvliivcs and Mamjscnptcs, Ttic Society of Aiucrican ArcIiiviMs Chicago
1993,	1.
Ane Nahrings, liewcitung umi Aichivirung clekuonl eher Dateien, Dei Archivai 4fi, V 4, 1993, sir. 555-57:). Bilan/ unil Perspektiven arehiviseher Bewertung, Beitrüge :incs Arihivwissenscliafilichcn Knllni|uiuiiis, Vcrötrenilich. ungen der Archivschulc Mwtaig, Insiiiui (Ur Archiv-Wissenschaft,Maibmg 1994.
Vladimir /urirr. Valuii/aeija dukunientarncga gradiva /a zgodovino. /nanost iu kultni n, Ljubljana Allii' Republike Slovenije, 1995
J"si|i Kcilancivic1, Vrednovanje aihivskogj giadi'.'a u leoriji i piaksi, Arhi".ski vjesnik 3«,Zagieh 1995, str. 7-22. Marijan liasl«;, Ka/vilak lemeljnili načela i/JučiVanja u flrvaiskoj, Aihivski vjesnik 'K. Zagreli 1995 str. 23-i5 Richanl Hniwn. FunU onaliin vreilnovunjc u Diiavnom aihivu Kanade (sedam godina sivarnc prakse), Aihivski vjesnik 41 Zagreb I99K. str. 51 -65.
Jo/o Ivuiiovič Vrednevanjc clcktrcinii kih /apisa. Al hi 'sti vjes:iik 41,Zagreli ¡9VK,m| 7 21.
1'rlmeri nckalerlli uajlmljšlli konkret m i Ii mi čel In krllcrijev valoTi/acijc ler pimtiviiih lisi »a inltiirniljc nrli)v>kcHii firadivu (Indi /. roki lir»njcnjic *r»dMiH Melodik a i it I ii ira duliletuyh matciialiiv na gosudan.tvrnnne hiancnic, Rtkuineiidacii, Mi.sk va I9W,
Pereče n nančno-tchniCeskoj dok-Jinentacii, Hdte?«it :j pi :mu v gosudarsivcnnyc athivy SSSR Mciskva 1972.
I'crcvcn dnk.....čutov, podlc/aščih piicmu v gn.sudarMvenuye
aihivy SSSR Moskva 197.1.
U TuiknviO. Ol lah i i a nje aihivske urade i i/1 učiva nie lic/-vreihnig n:gi:,iraiuisk(ig niaterijala u reyistratuiam.'i, A'hivisi XXV ši. 1-2, Decigiail 1975, str. 12H-15I>. («e tipskih list), Osnuvnyc piiliiieuija minira iliikumentiiv u puvtni'ajusLc'ija inliiruniciej na giisudidslvctiiuie liranenie, Moskva 197(i.
nava predvsem načela m kriterije vrednotenja ter konkretne liste za odbiranje arhivskega gradiva. Vsa preostala, zelo obsežna literatura, ki obra v nava le metodologijo oziroma načine in poslopkc vrednotenja m odbinnja gradiva po posameznih državah sc mi zdi za obravnavano problematiko popolnoma nepomembna. Na tem mestu naj poudarim, daje nekdanja sovjelskr. arhivistikr. na Icm področju že v peldcsclib Iclih razvila izjem no dobro zasnovano znanslvcno metodo valorizacije (tako imenovano ekspertizo vrednosti dokumentov, ki sc izročajo v državno hrambo), ki pa je «rhivtsli zahodnih držav ne poznajo in tudi nc pri/naj o, ker lite ral ura nt bila prevedena, aii pr. jo že n priori zavračajo, ker je bila pač pod velikim i'plb'om markf.istično-lenini.stične ideologije in sovjetske politike Druge vzhodne real
Kaneelarijsku poslu vanje u svjcilu arhivskih prupisa (Pr mčnik). IJruSmi aihivskih mdnika Hil1 'iaiajcv" I97fi. IVicCen tipnvyh '_'nkuincrtaln;.li uiatciialnv, nbra/ujuSfihsja v delalL-lnnstl uiinlsleistev, ved« ni štev j dntgih učreJdc.iij, uiga-ni/aci i i predpiijaiij .s uka/anicm smkuv liranonija materialu v, MiisUa 1977.
I'c rečen dnkuiiientuv, uhr^/ujuščihsja v dejalelnusti r.jučrn-issledcivaielskili ] ptitekinili cngani/aeij, Moskva I97H. Olga H. Giler, 1'riručnik /a /jititu aihivskc ^rade van aihiva, Titugrad I9S1
Lisia kaie-gurija legisiuiiurskcig materiala fciruma i nr;ana SKJ i njihcivih radnih "cla sa rnknvinei Čuvanja 1945- 197K, Alhivisi XXXiH. Si. 1-2 Ucngrad I9S3, sir. 27D-345 (primer najpo-pdlnejše in /eln kvaliietne lisic!).
Raniiitndcikvii* jlat.c-rspi. fl ilcr staaailichcn Arehive dei DDR (Ur den Zeiiraum 1945-19K1 Siaaihche Archivvei-wultung, PdtMlan, 19K4,
1'ercccn nauei,i>-lL- ini ie-skuj (kikunveniaeii pu siruitclstvu, p<xl-leJašfej pricuiu v gesuda tvcnnye aihivy SSSR. Mnskva I9HJ.
Priniei ik /a sluki i s nu usposabljanje de-lave-ev, ki delajo / dnkuiiieuiarnun gradivom. Republiški komite /a kulturo, Časopisni /avod Uradni list .SR Sluvenije, Ljubljana I9K4. Koniplektiivanie cent(;ilnyli ¿•osuJarvtvennyh ailiivov S.SjR
dokumentaiiii iuraslcvyh ....................................sistem upravle-
uija, Mctodieeskie lekiiuienda ai, Moskva 1"B5. □rijcniadona lista kaieg:irija registriiu.^kog materiala u organi/atijaiua uitrufFjug rada i ilnignu sauinupravniin oigu-ni/ae ,aiua i /ajcdnicaiua /a kalcgnrije nialei ala van o- -lvne (lelatiiMsii, osnutek Ki.niisijo /a sistem /aštite arhivske gradje van aihiva SARJ leta MJK7
Archi"al Siandaids and Priveiluics of thc Arehivcs nitinnales ilr Qneliee, (¿l-Ikii. 199? (¡Kiglavje li" Appraisa! or tcxiual rcuoids, sti. 31-^2; primerjaj luili hrvaški prevod stanibnlov, Za»reli 1"94).
Marijan Rastitf . Daiku UulitiO, Oiijcntai-ijska lista registra-lurne giade /a opčinskeigradske mgane uprave, Arliivskl vjesnik 3fi, Zagreli 1993, str. 23-5K,
Daniii ValiilJitf, P.-ijcdtug liste ¡nliivske jjiaile /a /nastvenu istra?i\-.ički) dielatnost. Aihivski vjesnik 3(i, Zagreb 1993 str. 5«> f>K
D.ni i. VatidJiii, ['i ijedlog I i sle urhiv.ske grade /a visnknskulske ustanove Ailliwki vjesnik 37,Zabeli 1994,sli. S7-99. Malo Kuku'.:ica, Vreihiovanje i kriteriji /a i/lučivanje i tiajnu pEilnanu filiuiike giade, Aihivsk' vjesnik 37, Zagreti 1994, str. 11)1 114
42
Članki in razprave
ARHIVI XXII 1599
^gc i al i stične države, ki so po letu 1945 v celoti prevzele sovjetsko metodologijo vrednotenja i i jo v nekaterih pogledih Sc bolj podredile komu nislični ideologiji (na primer Nemška demokrj lična republika), pa se je zaradi navedenih razlogov dobesedno sramujejo In jo po nepo trnbnem v celoti zavračajo, namesto dr. b ločile strokovno profesionalna načela 111 kriterije od pol i lično-ideoloških.
Da br utemeljili potrebnost in nujnost objektivne :n strokovno zasnovane valorizacije, naj na lun mcsln ponovim Icmcljno ugolo"ilev amen škega arhivista T. R. Schcllcnbcrga, kot jo je zapisal že lcla 19S6 v svojem delu o vrednotenju modernega spisovnega gradiva. Teorija m praksa vrednotenja inj odbiranja gradiva sc namreč še vedno gibijeta med dvema .;kraj nosuma: med zahtevo po cclostncm ali celo celotnem nhran janjn vseh vrst zapisov ter prakso radikalne aclckeijc ki jo ob pomanjkanju stroKovoib načel in kriterijev kaj hitro, neusmiljeno in neodgovorno opravi tnd: "čas" s svojimi poMličnimi, vojaškimi, ekonomskimi, elementarnimi, osebni mi in drugimi razlogi. Obe skrajnosti v končni fazi privedefa do nestrokovnega uničevani;: gradiva, ki sc ohranja le šc po 'kriteriju naključja" V zadnicm času jc *:iccr vse manj zagovornikov celotnega ohranjanja gradiva, zapisanega na papirju, vse več pa jc zagovornikov celotnega ohra ljaiija novih vrst z.api:ov na magnetnih in optičnih nosilcih. Njihova zahteva sc z.di na prvi pogled tudi uresničljiva, ker imajo pred očmi predvsem neznaten fizični obseg zapisov in ¡¡idijo le treiuitnc tehnične možnosti obdelave, hranjenja in uporabe. Ti zagovorniki pa ne vidijo dolgoročnih problemov ohranjanja in uporabe novih vrst zapisov, ki -h povzroča julej razvoj informacijske tehnologije Prav zaradi tega dolgoročno gledano celotno ohranjanje ni mogoče in smotrno. Preprosto nemogoče jc vse računalniške zapise spioli prilagajali vedno novi in novi strojni in programski opremi Zaradi obsega podatkov iit informacij, k jih na primer vsebujejo račrinalniške zbirke podatkov, te za nporabmkc kljub infcrmacjsk- tehnologiji poslatajo nepre g led ne in neobvladljive. Zalo jc tudi nove vrste zapisov ireba vredno1 iti in odbirati teoretično po enakih načelih in kriteriji h kol klasične vrste gradiva. Razlikuje sc le način in postopek vrednotenja, odbaapja in prevzemanja v arhiv, po dobne kot tudi način hranjenja m uporabe.
Od zelo številnih defiiuc!, ■ n razlag pojma oziroma opredelilve ra;.jmnega in možnega ob sega itrbivskega gradiva za potrebe, državne uprave, kol tudi za potrebe znanos1! sc mi zdi Schcllcnbcrgova, žc skoraj šliindcsci let si ara, vendar šc vedno aktualna in po vsem svetu zadnja lcla zelo pogosto nava;ana utemeljitev šc najbolj stvarna: "Zrcdncirali ogromno maso spisovnega gradiva na razumno mero jc enako pomembno za državno tipravo kot '/.a znanost. Državna uprava m zmožna obran 'i vsega gra-
diva, ki naslaja na številnih področjih njenega delovanja. Saj ni /.možna zagotoviti nit. prostorov za ujegovo tira ijenje niti delavec v za njegovo obdelavo. Stroški za to presegajo možnosti tudi najbogatejših držav. Tudi znanstveniki nUo zainteresirani, tla sc vse gradivo obrani v celoti, ker jc povsem izključeno, da bi sc mogli znajti v ogromr.ih količinah sodobnega pisanega gradi 'a. Zato da bi mogli» služ.ili zgodovinskim raziskavam jc potrebno zmanjšali njegov onseg. Celo same vehcmcnlnc 'zagovornike celovitega čuva nja grad i "a zaradi zgodovinskih mteresov popada strah, kol piše v eni izmed pubjikaci Rublb Rccerd Officea, da sc bo zgodovinar v bodočnosti utopil v morju pisane ;ikumcntaeije, če sc bo nkvairjal z. raziskovanjem sedanjega časa. Zanimanje znano.it' do uporabe gradiva ji. pogosto v obratnem sorazmerju s količino gradiva: kolikor več gradiva je o neki zadevi, lem manjše jc zanimanj : za upo-abo".3
M*isovnosl in številne nove vrsle sodobnega grad!va postavljajo arhivistiko m arhive predvsem pied odgovorne strokovne naiogc vrednotenja in odbiranja, kar jc pogoj za slrokovno obdelavo ir_ uporabo arhivskega gradiva, ler pred probleme zagotavljanja lislrezncga varstva, zlasti za nove vrste gradiva na magnetnih n optičnih nosilcih, Uporabnike arhivskega gradiva za naj različncjše znanstvene, raziskovalne, študijske in druge namene pa poslavljajo picd vprašanja, kako sc v tem gradivu znajti, orientirali, kako ga uporabljali, reproducirali ud , pa tudi koliko ga uporabljali r)b številnih drugih vzporednih virih (materialni, ustni vi "i, Časopisje.-.) in sekundarnih virih (literatura) za proučevanje naše preteklosli
Tudi analiza arhivov v Evropski uniji v/. lcla 19944 glede vrednotenja in odbi.arija arhivskega gradiva ugotavlja, daje nemogoče v celoti ohra njati eksplozijsko naraščajočo količino doku mentov, na drugi strani pa opozarja, da pa lahko pomeni uničenje enega samega dokumenta nepopravljivo škodo za zgodovino neke države, regije ali obdobja. Zalo vprašanje strokovnih načel in kriterijev vrednotenj.i arhivskega gradiva dobiva vse večji pomen Pomcmhua jc ugotovile v, da za vrednotenje nimamo absolutno veljavne oziroma uporabne metode. Vsekakor pa je pol rebrni sodelovanje med ustvarjalci gradi va in javnimi arhivi, k; morajo opravljali nadzor prve faze odbiranja kar nato oli,šujc odbiranje gradiva v lako imenovanih vmesnih arhivih ki jih pozna zahodna Evropa. V nacionalnem oknrn jc nuino potrebno uporabil- določene metode odbiranja. Primerjava modelov vrednotenja in odbiranja, k: iib uporabljajo posamezne države EU, ler izmenjava praktičnih izkušem h lahko
TT.ciKtmc R. .Schclli nberg. Dte Uewcitung, modeme n Ver-wallung\sctirilt£Ut.s. ut>cricl/i und hcrausgcgebcn +<m Anic lika Menit HnrijS Vjruffcntliduinjjcn dm Archiv.scliuk Marhurg. Nr 1?. Marburg 1. air. 2 V 26. IJIe Ardiivc in det En rt tpa ¡stlicn Union, EurnpliivL-hc Kom-nii .siitn, HrllsNcI • l.uxeiiihun; ItflM.Mr. Xtl in 15* I S.
arhivi xxii 1 <w
Članki hi razprave
43
privedli do izboljšanja Ich mclod in v končni fazi tud do evropskega modela odhmnja arhivskega gradiva. Pri modelu EU je poudarjena predvsem potreb:, po sodelovanju med ustvarjalci in arhivi, kar je zadnje čase moderno, pa luc,; nujno potrebno, ler vztrajanje po obveznih sogksjih javnih arhivov z.a zločanjc oziroma uničevanje feraciva, ki nnna značaja arhivskega gradiva in so mu potekli roki hranjenja
Zelo jasno in hkrati moderno usmeritev hrvaške arhivi stik*« na področju vrednotenja in prevzemanja arhivskega gradiva jc na posvetovanju Hrvaškega arhivističncga društva leta 1994 v Bjclovnm začrtal direktor Hrvaškega državnega arhiva dr. Josip Kolnnovič.5 Pri tem je izirat in upošteval predvsem dosedanji teoretični m praktični raz.voj ter dosežke arhivistike na ten področju v svetu. Usmeritve, ki jih šteje tTiCd najpomembnejše nalt hrvaške arhivske slu.ibc, so v nekoliko strnjeni obliki te:
O Politiko in arhivsko prakso prevzemanja javnega arhivskega gradiva je treba naslonili rm kriterije vrednotenja celotnega javnega arhivske ga gradiva. Pri leni je nujno, da vsak arhiv pri i1rr,V] kategorizacijo ustvai j« le® v gradiva z obraz loŽitv i jo njihovih lttjikeij, dejavnosti in pomena
2.	Hrvaška arhivska služba mora kot nujno Mogo pripraviti resorske liste za ndnr&ujc trajnega arnivskega gradiva, in sicer nivoJSfiS po posameznih področfla dejavnosti.
3.	Vrednotenja arhivskega gradiva ni mogoče fpravljVi brez. strokovnjakov ustvarjalcev gradiva, s katerimi je potrebno sodelovanje Pogoj
to pa je njihova ustrezna iz.obraz.ba in strokovna us pose: "'ljcnost.
Poleg arhivskih predpisov ter strokovno 'zasnovanih modelov vrednotenja in odbiranja -fhivskega gradiva arbivislc obvezuje k strokovnosti :n oE jeklivnosli pri tem odgovornem it tudi Kodeks arhivske etike, ki je bil sprejel 11 ¡i XI1J mednarodnem kongresi: arhivov leta 1996 v Pekingu. Ta določa:
' 1 Arhivisli morajo varovali celotnost arhiv sk;:ga gradiva in tako zagotoviti, da ostane zanesljiva priča preteklosti.
•..Objektivnost in n ep rist rannst arlnvistov -st;p merilo njilinve strokovnosti. Uprcii se morije kakršmir. koli pritiskom, da bi vplivali na do kaze z. nanicnom prikrivanj ali zkr vljanj;. dejstev.
2. Arhivisli morajo vrednotili, odhirati iij ohranjati arhivsko gradivo v njegovcir zgodo-viifewnf piavnem in upravnem kontekstu ter •ako ohranjati načelo pmvcmence (izvora), ki '"fircjc in izkazuje prvotno ureditev dokumentov Arhivisli morajo Iclovati skladno s splošno sPrcjetimi načeli in prakso.
... Arlrivisti MonijR vrednotit: gr i'lho ni pristansko, na podlagi svoje presoje, ki temelj
Jusip KuLinuvii!, Viciliinvatije arliiv.sknj:;! t-rt*liv» u rt"rii' ' p-yksi, Arhiv ,ki vjcMilk Iti. '/uurtrh 1W5.M:. 7-2:
na popolnem poznavanju npruvnili potreb svoje institucije in njene prevzemne politike...^'
wi vi stik« in arhivsk: predpisi morajo odgovoriti na ;cmcljna standardna vprašan/a vrednotenja m odbiranja arhivskega gradiva", kuj ovrednotiti, kaj -jdnr.iti. kaj ohraniti, kuj izločiti oziroma kr.j imieiti, da bomo olirimili optimalni ohseg podatkov in iiilormaeij (zapisov) o preteklosti?
V sodobni urluvski teoriji pod pojmom "vrednotenje arhivskega gridi vu" ru7.itmemo doloicn način in postopek, v katerem na podlagi funkcionalne analize ustvarjalcev (analiza organizacije., fnnkeij, pristojnosti, dejavnosti in povezanosti) iti l'jiliovegu gmdivn .In ik rionalna analiza vrst, oblik, ponavljanja in vsebine ^nulivii, vkljnčno s sistemi pisarniškega poslovanja), ob pomoči objektivnih strokovnih načel in kriierijev vrednotenja (er konkretnih pri poni očkov oilhimnju (liste, seznami in katalogi arhivskega gradiva) ovrednotimo oziroma določimo trajno vrednost grad i "a glede na njegov zgodovinski, znanstveni, kulturni, estetski ali kak driij^ zakonsko določeni pomen m ga po določenem postopku odbiranja ter izročanja prevzamemo v javni arhiv.
Cilj vrednotenja po zakonskih definicij ali, pa tudi v strokovni arhivski literaturi v zadnjih desetin letih jc praktično po vsem s-vetu deklariran kol ugotavljanje trajnega pomena arhivskega grailiva in nc kot zagotavlja upe arhivskega gra-d;va za potrr.be zgodovine, znanosti in kulture, kar lahko zasledimo v starejši arhivski literaturi Se mani pa vrednotenje pomeni zagotavljanje arhivskega gradiva za tckocc alt celo vnaprej določene politične, ideološke, verske, zasebne in druge podobne potrebe, kar jc hilo šc posebej očitno pouda jeno v nekdanjih rcalsocialističnih državah. So pa takšne vrste kriterijev oziroma pritiskov na kriterije vrednotenja značilni v preteklost ir sedanjosti tudi z.a tako imenovane demokratične države.
Po vebkdi družbenih spremembah v nekdanjih rcalsncialisličnih državah Vzhodne in Jugovzhodne Evrope so močno kritizirana predvsem, njihova politična načela vrednotenja arhivskega gradiv* in na politično ideoloških osnovah izdelani neposredni pripomočki *za odbiranje in prevzemanje arhivskega gradiva, kot so bile lisic arhivskega gradiva za prevzemanje v državne arhive.' Za nekdanjo Vzhodno Nemčijo in šc
Cink* nf Ethi.-s. 1CA llullclm, Nn 47 (llJ9M).ki jc ilnMiipcn luili v hrvaškem In sliivcnvkcm prvvoilu Glički ki Kicks ailii-viMa. llrvaiski ilr/iivm arlir.-, Afitf-i 19lJ7: Kixlcks dike. Arhivi XX.\i. 1-2. Ljubljana 1W7, Mr 14-lfi. Pr nerjaj Tenrija i ¡lrjklika	ik-hi v SSSK. Muvkva
I9KC). ilrir^a ¡)icilclan:i Ni ilnpnl njena l/ilajii. Mr. 60-117: Hnllin lii at h ti la mi u a.. Aiclii .-uc^cn in iter Diiuisdicii iL-iimkra-lisdicn Kcpublik. Thciiric umi 1'raxls. Utrl in [*M. Mr. 213-W>.
.44
Članki in razprave
ARHIVI XXii 199»
nekatere dnigc vzhodnoevropske države So hili koi neposredni metodološki pripomočki izdelani tudi t;iko imenovani "dokiimentae:'sl i profili" in "teritorialni profili", v katerih je na prvem mestu vedno poudarjena komunistična partija in njene masovne organizacije ter potrdil po zagolav-i.aniu arhivskega g radija za dokazovanje njene vloge .n pomena v drŽavi n družb H Vladajoče komunistične pjrlije so v vseh navedenih državah v večji ali manjši meri vnašaie politična načela v arhivsko stroko, po mojem prepričanjn najbolj v nekdanji Vzhodni Nemčiji. V arhivistiki nekdanje Sovjetske zveze ie šel ta vp'iv celo tako daleč, da seje na primer tudi sistem enotne klasifikacije za razvrščanje dokumentov v arhiv.ikih popisih državnih arhivov začenjal z glavno skupino "Vc-i ka Oktobrska socialistični: revolucija, ustanovitev m delovanje sovjetske ohlasliH.y
Za vse nekdanje realsocialrstičnc drŽave, razen nekdanjo SFRJ. v kateri poseg polbikc v arh1 \sko stroko ni bil t^ko očiten in grob. je predvsem značilno, da je med "principi valorizacije" zelo jasno poudarjena naslonitev vrednotenja na ideološke ali idejno-politične osnove. Taki) na prmnr nekdanja sovjetska m vzhodno-nemška valorizacij ska teorija poslavljata za lemcljna načela upoštevanje nntal zgodovin-sk gii mu tereni i/uni, clckiv.skcgu razreda ter političnih načei vhidajoče partije o/.ironia marksizmu in Icnini/ntii. Sovjetski učbenik arhivistike i>. leta 1980 na pri mer začne poglavje, o načelih vrednotenja in kriterijih pomena dokumentov: "Da hi arhivist lahko objektivno ocenil dokumente, je dolžen obvladati metodologijo zgodovinskega raziskovanja, mora znati upo rahljati marksistično lrninistično dialektiko ..."ia Le takšen pristop na' h po mihovcin mnenju poleg upoštevanja drugih strokovnih načel in kriterijev zagotavljal objektivnost in strokovnost pri nresoji vrednost- dokumentov, predvsem pa dokumentiral politično zgodovino oziroma vlogo komu ni sli ene partije, delavskega razreda, pomen socialistične revolucij: in njenih voditeljev na vseh področjih življenja in dela države, driižhc in posameznika. Poleg takšnih političnli načel vrednotenja gradiva, ki so veljali na splošno za vse državno arhivsko gradivo, moramo upoštevati tudi to. da so bili v prav vseh real-socialističnih državah ustanovljeni tudi tako ime novani specialni arhivi, ki so bili še posebej zadolženi za vrednotenje ir zhirauje grauva partije ter njenih represivnih organov, vključno z državnimi tajnimi varnostnimi službami
V zadnjih desetih letih so takšne osnove vred-
^ Kahniciidokiniicnlaluiiispmni dei Ma.iallklii.-Ji Ardiivc iler DDR filr Jtr Zcilraum 1945-19*1 SualliL-hc Anhivvcr-wa]iuny. EfedhfH I VSi-! 9 .Shema cilinnj kiassifikai.il dnkuiiienlnipj 111 Ti>rin.iL-ii v slsle malteških fcalMnglli juisuilarsiveiuiyli aililvuv SSSK 2. predelana i/daja, Moskva 197K. 1(1 Tci >rija I |i rak lika arlilvnogn dela v SS.SU. Moskva tVKil, ilro^i predelana in dopolnjena i/djja, Mr. 65.
notenja m prevzemanja izpostavljene močni kri liki in tudi samokritiki, zlasti pri nemških a rtu visiili. ki pa sicer nc zanikajo pomena drugih stre kovnih osnov, predvsem primernosti številnih drugih načel in kriterijev vrednotenja 11 Tudi po mojem mnenju bi hila resnična strokovna škoda, če bi bili t. na račun političnih in ideoloških vsebin zavrženi. Moramo pa se seveda tudi zavedati, da so poI:lična načela /rcdnotenm povsod močno Škodovala objektivnosti oziroma strokovnost: vrednotenja, pa tudi tako imenovanega "formiranja ter kompletiranja enotnih arhivsk rt fond yv" nekdanjili vzhodnoevropskih držav.
Tudi nckuanja SFRJ nziroma njene repuhlike. ki so bile od Icla 197] dalje v celoti pristojne za arhivsko službo v posamezni repuhliki. se no letu 1945 niso izognile političnemu vplivu. Ža zbi rame "zgodo 'msko najpomembnejšega gradiva" so poleg splošnih državnih arhivov vse republike poznale predvsem več vrsl specialnih arhivov, ki jih po letu 1990 počasi odpiavljajo in stapljajo z državnimi arhi"i. Pogosto zasledimo deklarr. livne politične zahteve, naj državni arhivi v SFRJ zagotavljajo arhivsko gradivo za zgodovino narodnoosvobodilnega hoja. ljudske revolucije, delavskega samoupravljanja, samoupravnega socialističnega družbenega sistema itd , vendar te zahteve niso prodrle do arh.vskih strokovnih načelih So pa vsi zvezni in republ-ški arhivski predp,.a (arhivski zakoni in podzakonski akti)12 po letu 1968. ko so hila sprejctn zvezna Načela o odbiranju arhivskega gradiva iz regislratnrnega materiala.1*1 vsi po vrsli prevzemali določbo o poli" ¡eno določenem in jjnem dalumu Slovensko Navodilo o odbiranju arhivskega gradiva iz rcgislratnrncga gradiva iz. leta 1970 jt določalo: "Gradivo, nastalo pred letom '848. in gradivo, nr.slalo pri organih in organizacijah narodnoosvobodilnega gibanja v letih od 1941 do I se šlje v ec.loti za arhivsko gradiva in se iz nicga nc opravlja izločanje."14 Do Vič ha je lirično politične narave in dobesedno krivična do preostalega arhivskega gradiva, ki se je v Sloveniji zelo dobro ohranilo za to ohdobjc. vendar so za njegovo vrednotenje veljala drugačna merila. V Sloveniji po letu 1981 v novih arhivskih predpisih ni hilo več te dolcčhc. šc vedno pa jo na primer v podobni formulaciji zasledimo v veljavnem
Hildo ' Jh.]	Wandel in der arehivisehen Hcv,c.1ungs
iliskusssion. Der Archi'-ai 43. 199(1. zv. 4 slr. Angelita Menne - Hanl/ Anforderungen der liewerlungs prax.s an die a teil wische Theorie. Are hivmi Heilungen 41, zv. 3/WI, str. IDMllK: Hothii Brachrian, Fhcmic, Inslronvcn larien und fraxls ilci Umwertung in der chenialiwn DDR und deren krhisehes llcilenkcn, Archiviniltcilungen 41 /.v 3/1991. Mr. IÜV-114; Heiben l*apend,ci;k Das Terriiorialptiifil-melodischer Alisa!/, zur Uewcrtunt, Arcliivmi Heilungen 41. zv. 3/iyyl, sli. 123-125.
12 Aihivl i ailuvsko giailivo, Zhirki pruvnih pmpi^a 1Ü2K-1IJ97,
Itiv.iisk; driaviil aihiv, Zagreb li>yK. Urailiii litt SFliJ.il. I2/I%H.
14 Urailin lisl SKS, sl.y/iy7().
arhivi xxii ly99
Članki in ni/prave
45
hrvaškem Pravilniku o odbiranj« in izločanju regiuraturnega gradiva iz leta 19X1: "Arhivski fondi, ki so nastali pri delovanju organov in organizaeij NOB sc branijo v ecloti in se iz njih nc opravlja izločanje. Enako sc hraniio tudi deli •li ohranieni fragmenti takšnih londov. Pri izločanju gradiva iz arhivskih londov. nasialih v 19. m 20. slolciju. jc potrebno ohraniti vse gradijo s podatki, v kaicrib sc na kakršenkoli ■iacin odraža zgodovina delavskega gibanja. Zveze komunistov Jugoslavije iri NOB."15
Z metodologij vrednotenja gradiva sta bili v nekuanjih rcn kocin ¡¡stičnih državah neposredno povezani tudi valorizacija in kategoričen a uslvarjalccv oziroma javnopravnih oseb, od ka h-rib arhivi so ali pa tndi niso pn:vzemaii arhivskega gradiva. Možne so bile ludi številne možno« ti prevzemanja gradiva in kalcgonzacijc uslvarjalccv po vzorčnem izboru ustvarjalcev lili glede na izbor njihovega tipičnega gradiva ipvjffiju arhivistika jc na primer predpisovala iirhivom štiri kaicgorijr oziroma lL.te uslvar j..x( v, vzhodnonemškri in jugoslovanska in ikl. Takšna vnaprejšnja selekcija ustvarjalec v jc sc veda odločilno vplivala na ccloloo podobo vred-rotena in prevzemanja arhivskega gradiva v ar hivc Pri leni moram onozoi ti, da je v vseh rc alsocnlislieiuh državah na strokovnost sclckeije oziroma katcgorizacijc ustvarjalcev v veliki meri "'ph 'al obstoječi politični sistem, ki jc zahteval, da sc na področju organov in organizacn vladajoče komunistične pari i je icr njenih! množičnih organizacij nc opravlja sc lekcije Še celo več ^ri'iVsko gradivo organov komunističnih partij jc hilo v vseli državah iz političnih razlogov izvzeto yt pristojnosti državnih arhivov. Za prevzemanj'; >n varstvo arhivskega gradiva konnrnističr ih partij so b.li v vseli državah ustanovljeni tako mc-uovani spccialni arhivi, podobno kot tndi za gnidii o s področja notranjih in obrambiuo zadev, tajnih varnostnih služh, delavskega gibanja j Id. To jc tndi pomenilo, da so se za arhivsko gradivo, ki jc prihajalo v spccialne arhive,' uporabljal tnoi Povsem spccialni (politični) kriteriji vrcdnoicma. Ti 'kiileriji" so navadno na gradivu povzrr :ili vcliko škodo, saj jc bil poglavolni cilj vrednotenja ohranjali gradivo, ki dokazuje pozitiven' pomen. v'ogo in zasluge vladajoče par'i je na vseh področjih političnega, gospodarskega ji kulturnega življenja. Šele velike :;prcineinbc družbene in uržavne ureditve v začetku devcldcsciui let so i-.incslc odpravo spceialnih arluvov in Rjiho|o d^kipj počasna vključcvanic v sislem javne arhivske službe. Želja in ponekod tu tli praksa po i"stiinavijanju novih specialnih arhivov pa sc v teh državah še vedno nauaijnjc. predvsem zq gradivo s področja političnih in notranjih zadev. Zelo P-gosli so predvsem poskusi, de hi sc za določen
Aruivi j arhivski; j*«Jivl ZMrka pravu i h prop s.i 5K2K- l'J'J7.
Hrvaisli <tria^ii arhiv. Zavrel' 1W 2M in Mapijtm
Raslih, Ra/vitak temeljnih naiela i/lni-ivanja u Hrvatsk rj.
Arhivski vjcsnik 3B, Zagreb iy'J.c Mr. 23-.'iS.
del javnega arhivskega gradiva nc uporabljali arhivski strokovni knlcriji vrednotenin, temveč specialni politični, ki naj bi bili skladno z Žcjami in potrebami vladajočih kol tudi opozicijskih strank (v Sloveniji na primer za gradivo : področja not ram "h zadev v obdobju osamosvajanja v letu 1991. oogoslo za gradivo različnih političnih in gospodarskih anomn lij oziroma afer i'd.).
Vrednotenje in odbranji arhvskcga grad:va (udi v demokratičnih državah ni brez političnega vpliva, V zadnjih desetih letih ¡mamo v skoraj v vseli zahodnoevropskih državah opravka s lumini prit:skom demokratične javnosti in posnmcz nikov, k= v zakonih inj drugih predpi ;ilj o varstvu osebnih podatkov zahtevajo uničenje osebnih podatkov v iavnib zbirkah oziroma v javnih evidencah, ki jih \ odi jo država m lokalne skupnosti. Pojavljajo sc celo zahteve po uničevanju nodat kov, ki sc v javnem arhivskem gradivu tičejo zasebnosti posameznika, kol na primer v poli cijskili, zdravstvenih, davčnih dokumentih i nI dosjejih. Večina zakonov o varstvu osehi ib podatkov določa uničenje osebnih podatkov, ko li po nekem obdob;n dosežejo svoj namen. Zahteve po spoštovanju osnovnih pravic in svoboščin državljanov so v številnih demokratičnih državah ve Iii, pravni in arbivsk stroko vn' probiem. Na sročo arhivske kukuruc dediščine večino takšnih določb izničijo določbe ;irhivskin zakonov v smislu "lex specialis derogat lex generalis v nc-katerih državah pa zamotane pravne formulacijo.
Osnovni namen vrednotenja ¡irliivskcgu gradiva jc objektivu« ugotavljanji in zagotavljanje optimalnega obsegu podatkov in iitl'ununcij oziroma zapisov "« tistem, kur se je z^ociilo", h rez upoštevanju kakršnih koli družili potreb in pomenu arhivskega gradiva /a zgodovinopisje, politiko, zasebne namene itd Tndi potrebe zgodovinopisja in drugih znanosti ne morejo hiti osnov tli cilj vrednotenja, ker iili ic zelo težko tlefmirali, še manj pa predvideli za prihodnost. Nobena znanost ni sposobna definirati svoje prihodnje potrebe po arhivsk.b virih So pa pictcklc, sedanje in tudi predvidene pribodnc potrebe zgodovinopisja po-membi;i kriteriji, ki jih moramo pri vrednotenju arli vskega gradiva upoštevati.
Temeljno dilemo teorije vrednotenja glede namena in cilja: ali vrednotiti gradivo zaradi prihodnjih potreb znanosti ah z vidika optimalne zastopanost' podatkov in informacij o preteklih dogodkih, pojavih, osebah. kra,ib, predmetih oziroma stvareh (o tako imenovani objektivni stvarnosti), jc po mojem mnenju najustrezneje opi:delil ruski zgodovinar B. O. Litvak ž.c leta 1967 v predavanju "O nekaterih aspektih vede o zgodovinskih virih in sodobne teorije r.k.ipcr-iizc". ko jc poudaril: "Arlrivist tnij ne ocenjuje vrednosti Joku hk nt ornega gradiva s pozicij B.jcgovP liinzni" uporabe \ [lriliodnje, ampak glede la zini eil nest i njegovih inlormaeij o preteklosti To jc edino pravih™ pot .s stališča
4 fi
Članki in rr./pm ,-ç
ARHIVI XXII W9
/n íi nosi i. S;i ni o slopnjn u.slreznosl i informacij s leni nli oni ni dug<idk<mi ir. pijnvom p re teklosli opredeljuje njegovo vrcdmisl To pa pomeni olí ranili lisi i del znpisane vsakdanjosti, ki jo najbolj polno in globoko od-r:rža. Odmislili je lrriia dilemo, (o bo 11I1 lo ne Ik> potrebno prihodnosti"."*
Tudi omenjeno Scliellenbergovo d do enako poudana, da r.aj vrednotenje določi listo arhivsko grad ¡'.'o, k "vsebuje ¡¡íformacijc, k¡ bodi» imele pomen m r;i z is kovanje v najrazličnejših sme-reli in ¡iilonmirijc v naju porab nejsi h* najbolj ledrnuli obliki."17
I' sivo vrednotenju in odhirnnjii arhivskega gradivu je ohranjali optimalni obseg izvirnih pedalkov in informacij z. minimalnim obse-goni gradiva oziroma z minimumom ohranjenega gradiva zagolovili maksimum ¡11 Parma ci j. Pri vrednotenju n odbirnniu uni arhivi sli sploh ne bi več vrednotili gradiva glede na nje gov pomen ali eelo prihodnje potrebe, ker lega praktično libče ni spodoben, n ti ni za to usposobljen. Poleg lega ob ogromnih količinah nastajajočega gradiva, še posebej na magnclnin in optičnih nosilcih ni več irogoče in izvedljivo vrednotili pomena posameznega dokumenta ozi ruma opravljali neposredno analizo vsebine posameznih dokumentov, kot je lo predpisovala klasična teorija vrednotenja. Arhivisti m.j oi določa i i za odbit j nje čim optimalnejši obseg izvirnih podatkov in informacij, ki I h1 gradivo vsebuje, predvsem posredno, s pomočjo "funkcionalne analize ustvarjalca in njegovega gradiva". To pomeni, čim manj neposredno vrednotili (anaiizirali) pomen poramcznili dokumentov, ampr.k vse bo)1 posredno (vnaprej) določati arhivsko gradivo glede n:. íunkciíe, pristojnosti in dejavnost ustvari alea gradiva.
Takšen cilj leorije funkcionalnega vrednotenja ob pomoči funkcionalne analize ustvar jalee v m njihovega gradiva je najbolj slikovito definiral kanad:;k. arhivist Torry Cook leta 1995, ko je v predavanju "Makni vrednotenje, nove teorije in strategije prevzemar a gradiva v Državnim arhivu Kanade 1 zapisal: "Amivisli nc smejo niti vrednolili dokumentov, niti poskušali predvidevati nj'ihovo uporabo. Zadnja s;var, ki jo mora arhivist opravljati pri valorizaciji, jc vred notenjc (ocenjcvanjc) grad i s a. Dok amenté je tre ba obravnavati znotraj kontekst na lui h okoliščin nji novega nastanki. Če jih želimo pametno vrednotili, mora hli večji poudarek vrednotenja na vlogi položaju, okoliščinah in funkcionalno sti, v katerih je gradivo nastalo, kol pa na pomenu samih dokumentov."llt Bistvo sodobne teorije
O. Litvak. O nekaierih rspífciih vcitc n /giHlininskih virih in sinJrHmo lcitrijV c k spori i/c v: Matcnaly naliíilitj ki m f-rcncí i p» »mli letna nt ki'tiiplckciivanija dnkumentalnymi isliičnikami git.vuitarslvcnnyh aniiviw ScSR.Mi*k\-J llXt7.1 Jcl. !>tr. 11K.
17 TIicikIhk* R. Si:hdk'nbi.T¡í. Di: Rev.-rtu ng vir. 25-2(t.
K ichunt lîniwn. Funkcinnalmi vnstan vanje u Driavnnin
arhivu Kanado (seilam pulirá stvarne |trak> :). Atliii-ski
funkcionalnega vrednotenj gradiva jc v lenr
I Trajni arhivski pomen dokumentov je mogoče bolj logično ¡n učinkovito ugotoviti Sri določili skupaj znotraj organizacijskega konteksta ustvarjalca in funkcionalnih procesov, v kaierih so dokumenti nastali \ kakor pa ob pomoči ugolavlianja nckaleriii pomenov posameznih dokumentov, še posebej ugotavljanja njihove potencialne vrednosti za zgodovinska raziskovanja in druge raziskovalne namene.
2.	Nastanek {kontekst, provcnicnca) doku mentov je pri ustvaijaleit racionalno bolj pove zan | njegovimi Listcmskimi proccsi! poslovnimi funkcijami in dejavnostjo, kot pa z njegovo organizacijsko in administrativno strukturo, ki temelji na razdcii.vi finančne moči, oblasti, avtoritete in na hierarh skrb odnosih
3.	Metodologija funkcionalne teorije vrednotenja modernega masovnega gradiva lcmcl]i na strokovnem sodelovanju med ustvarjalci in arhivi, čeprav jc končna določitev gradiva za prevzem na strani arhivov.1'-1
V demokratičnih državah načeloma javni ar hi vi (državi 11 arh i vi in arhivi lokalnih skupnosti) sprejema o arhivsko gradivo vseh javnopravnih oseb (cx lege), vendar kljub temu zaradi velikega števila in različnega pomena teh oseb opravljajo njihovo vrednotenje, navadno v okviru vrednotenja arhivskega gradiva. Pri tem nc govorijo o posebnem pt edhodnem postopku valori zacijc ustvarjalcev, ampak ugotavljajo predvsem funk eionalr.i pomen ustvarjalcev v okviru splosnih načel in kriterijev vrednotenja. Fankeionalna ana lizti ustvarjalcev v okviru načel in kriterijev vred nolenjajc eden izmed pomembnih kriterijev m iz. hodišč za vrednotenje njegovega gradi «t, predvsem pri modelu funkcionalnega vred noter. ia.
Ob dclinieijab vrednotenja arhivskega gradiva moram opozorili na v literaturi zelo pogoslo del i lev gradiva glede na njegovo "primarno" in "sekundarno" vrednost oziroma pomen, ki jo j^ utemeljil T, R. Sebellcnbcrg v že omenjenem temeljnem delu o valorizaciji modernega gradiva leta 1956. Ker v arhivski teoriji in praksi vrednotenja avtorji zelo različno razlagaj i ta pojem, naj opozorim na nemško izdajo Schcl Icnbcrgovega dela Icla PJ90, v kateri Angclika Menne Hnrilz v uvodu zelo natančno definira u dve vrednosti, ki sta lahko tudi izhodišče za vrednotenje arhivskega gradiv,-C20 Gradivo, ki nastaja pri poslovanju pravnih in fizičnih oseb, ima po svojem nastankn za ustvarjalca oziroma imetnika nekaj časa, dal. časa ali pa celo trajni pomen za njegovo poslovanje, uelo in življenje. Primarni pomen dokumentarnega gradiva jc torej praktičnega, operativnega značaja za pravne
vjcMiik4i.Zagreb iy9K.str.54 ' ' htv/eiit po članki' Richarda Bniwna. Funkcionalni. vredni>-vanje u lirJavnmn arhivu Kanaile (scilain pitliru Mvarnc prakse). Arhivski vjesnik .11. Za^rch i'J'JK.sr 53. TheinU.u* K ScticllenlMrg.Oic Ik-wcrtuiiy ....sir. 12-17.
arhiv] XXI] 1999
Članui I» razprave
47
in fizične osebe, pri katerih n? staj a Taksen po men pa gradivo po določenem krajšem a.i daljšem obdobju izgubi, razen trajnega operativnega gradiva. Seknnaarn' 'pomen pa dokumentarno gradivo dobi le. če je v pr:icesii šrhiSkcga vrednotenja spoznan oziroma dolučen njegov širši, trajni pomen za zgodovino v nijširšem pomenu besede, znanost ali /a kulturo nasploh. Napisi večinoma ne naslajajo z namenom, da b imeli sekundarni pomen.
Opozorim naj tudi, da »rhivskn sir okovu a lilcralnrii večin emu ne r.-i/liknjc med LiVčcli in Vrtenji in da .številni avtorji uporabljajo le izraz kriterij j vrednotenja Ob pomoči načel in kriterijev vrednotimo arhivsko gradivo, Pri tem po menijo načela vrednotenja (tudi principi) splošne teoretične osnove, teoretični pristop, splošno problematike vrednotenja, na podlagi katere i c m mogoče konkretno določili gradivo, ki ima lastnost arhivskega gradiva oziroma še ni mogoče neposredno odbirali arhivskega gradiva. Načela je treba konkretizirali oziroma določiti s kriten abrizaeijc. s katerimi pa za razliko od načel lahko konkretno določimo arhivsko gradivo in ga l*Ji odbcreino iz. eelomcga nastalega gradiva. Kr'lcriji vmlnolcilju so neposredna merila vrednosli d ekimicnl.urnega ¡»puliva.
Nn področju vrednolcnjn m snioln'o lez.ili ^ splc'no veljavni leoriji načel in krikrijev, ""t- se je v prvi vrsti treba zavedali relativnosti take teoretičnih kol tudi praktičnih osnov vvci_ notcnia gradiva. Posamezna načeia in kri i cri ¡i v-*ilcri/acijc so v praksi največkrat neposredno uporabni le pri določenem grad'vn v določenem obdobju, na določenem področju dejavnosti n na določenem območju. Na splošno ali v drugih okoliščinah pa j i Si je navadno mogoče le snu sel no upori bili T. R Schcllcnberg je že leta '956 poudarjal, da se "osnove, ki jih je treba upoštevati pri določanju vrednosti grmiva, ne morejo določiti kol precizna in splošno veljavna Pravila. Naše norme vrednotenja no lahko bolj lili manj splošna načela. Norme se ne smeje nikoli »porabljali kol absolutne in končne. V naj boljšem slučaju lahko slutijo kol smernice... Ker nf obstojijo nikakršna načela vrednotenja, ki bi bila dokončna ali absolutna, jih moramo^uporabljati z opreznostjo in zdravim ra (limon
Od začetka devetdesetih let se arhh sli l iko na vzhodu kol na zahodu strinjajo, da je treba |JatJiiljev;ili pozitivni ii.HČin «i uriziicijc in < tl-''irnnja arhivskega gradiva, pri čemer _ t* Irebn rfzijali èim podrobnejša, konkreliii' in .dro ko-no nlemeljemi n.ičeln in kriterije \nlo-i-*ueijje oziroma odbiranja. Izogni'i se je treba ^zvijanju splošno veljavne teorije vttdnolenja. •^po.scbcj če ima In teorija za izhodišče ideološke m politične osnove ali pa ozke strokovne interese ali potrebe posameznih znanosti, na nrnricr zgodoviropisja.
Thcadim: R. Schcllciihcry. Oie Hcv>crwng .... Mr. 'J7 'J«.
7,a vzor takšne metodologije nam je lahko žc Scbcllcnbcrgova teorija in praksa valorizaeiie iz petdesetih let, ki doživlja renesanro v zahodnoevropskih državah, pa Uidi nekdanja sovjetska oziroma vzhodnoevropska, če odmislimo njeno noiilieno in ideološko vsebino. Podobno metodologijo vrednotenja so si začrtali tudi nentski arlnvisli ob združitvi obeh Nemčij na svojih si roko vi i h posvetovanjih oti leia 1990 dalje Njihovo temeljno spoznanje je. da seje treba pri vrednotenju naslovi. na objekt:vnc, predvsem pa od ideologije in politike neodvisne konkretne in praktične Kriterije odbiranja arnivskega gradiva. To poudarjata oba sedanja voddna nemška teoretika za področje valorizacije, Angclika Men nt - H.irilz in Hudo l'lil. Slednji je v referatu "1'opolovnnjt po urhivskih disknsijuli o t>ri-zaciji'' leta 1990 zapisal temeljno spoznanje in tudi usmeritev: "Ne prizadevajmo si še vnaprej zaman za splošno veljavno teorijo valorizacijo . Po mojem mnenju mora ili pol naprej v smeri izboljšave in pcrlekcioniranja formalnih kriterijev. Čeprav je tir'i to pot. po kateri lahko kdaj pa kdaj zaidemo "22
V arhivski teoriji in praksi naletimo na zelo številna načela in kriterije vrednotenja, ki jih avlorp skušajo tudi sistematično razvrstiti. Osnove zn razvrščanje so zelo raziične. Nekateri avtorji dajmo prednost vsebinskim kriterijem, drugi zunanjim značilnostim, tretji kriterijem izvora gradiva, četrti prisegajo le na 1'unkc ona!no metodo vrednotenja itd, Nekaieri dajejo prednost načelom in kriterijem, ki naj bi bili "absolutni" ali pomembnejši itd., ko: na p imer kriterij mejnega datuma Načeloma moramo pojasniti, da absolul nili kriterijev, ki bi veljali v vseh primerih vedno in povsod, ni, čeprav .so nekaieri kriteriji lahko edini in odločilni za odbiranje oziroma ohranitev posameznih vrst ali celot gradiva v določenem obdobju, na določenem področju ali območni. Posameznih kriterijev ne smemo favorizirali m razen nekaj izjem tudi ne "abs.olutizirali" kol edino uporabne oziroma veljavne. Pri kompleksni upora! 5 načel ;n krherijev je potrebno, da se ti med seboj dopolnjujejo in prepletajo
Zaradi teh razlogov sislematiKa razvrščanja kriterijev po pomenu ah drugih osnovah ni niti opra1 ičljiva hiti potrebna. V vsnkoir primeru in nc glede na to. ali kriterije uporabljamo posamično al' kompleksno, je iteba kriterije upoiab ljjmi po Še vedno veljavnem Sehellcbergovem priporoeilu z "opreznostjo in zdravim razumom", oziroma skladno z Aristotelovim pregovorom: 'V vstati bodi zmeren, v ničemer ne orelira vaj Treba se j'c izogibati skrajnostim in pre vlikim abstrakcijam ter vrednotenje in tndi od hiranje opraviti na strokoven oziroma piedpisan nacir. in po strokovnem postopku.
22
lltxlo llil. Dci Wanoa m (icr uruhivisiher, Hcucrmntfs-<li fjg si <in t Vr Ardr i var 4 3 [ t)9< 1. /.v. A. M r. 5 35 ■ S .%. T1»x)Av R. Si'hcllcnlx.u\ 1% Uewenunj;.... Mr. 97-102.
48
Članki in razprave
arhivi xxii 1599
V	ILernturi jdemo številne poskuse sistematičnemu ruzvrscanju načel in kriterijev
vrednotenja z. o/.irom na skupne značilnost i. V nekdanji sovjetski strokovni lileriilnri24 so uvrščeni v tr večje skupine «lede na:
1.	izvor gradila (pomen ustvarjalca gradiva, čas in kraj nastanka gradiva),
2.	vsebine gradiva (pomen podatkov in infor macii ter njihovo ponavljanje in koncentriranje),
zunanje značilnosti gradiva (oblika doku mentov, originalnost, jezikovne ir paleografske značilnosti, fizična sestava dokumentov it j.).
Za razliko od takšnih poskusov se jc T. Ii. Schiillenberg leta 1956 v svojem temeljnem delu "Viilorizncijfi modernemu griidivu"2 1 pn navaja nju številnih konkretnih načel i:n krite.tjev odhira njii predvsem zaradi |asnosti v razlaganju naslonil na delitev gradiva po vsebini oziroma na delitev gradiva :; podatki iu informacijami, ki imajo;
1,	"Dokazno, eviduitno vrednost (evidential valim) oziroma dokazujejo nastanek, s tri i k turo, funkcijo, razvoj, delo ir dej a vnos i instiuicij. Torej imajo pomen za zgodovino nastanka in razvoja ustvarjalca, za njegove strokovne naloge, funkcije, /a upravljanje .n njegovo poslovanje. Pojem "dokazna vrednost" ne pomeni dokazne vrednosi v pravnem nomenu besede, ampak dokazno vrednost /it obstoj in delovanje institucij.
2,	"Informativno vrednost" (infonnational valiie) o osebah, stvareh, dogodkih ir pojrvib, p\i katerih jc odločilno načelo cnkra;nosti podatkov ali dokumentov, oblike podtilkov ali dokumentov ter pomena podatkov in n lormacij. Pod "osebami" razume Schellcnbcrg laku pravne kol fizične osebe, pL>d pojmom "stvari" pa materialne predmete in si vari, zgradbe, kraje Id.
V	okviru delitve na gradivo z dokazno vrednostjo m gradivo z miormativno vrednostjo o osebah, stvareh in dogodkih avtor bicz sislc maiike navaja številna konkretna načela m kriterije vrednotenja posameznih vrst modernega masovnega gradiva v Združenih državah Anic rikc (načelo iz."imo:Ui oz.i.oma enkratnosti Joku-mentov, podatkov in informacij ter njihovo ponavljanje, podvajanje in konccntntnjc, načelo oblike dokumentov ter oblike podatkov in mfor maeij, načelo pomena vsebine, pomena ustvar jalea in avtorja gradiva, starost dokumentov, načelo statističnega vzorčenja in načelo vzorčenja po posebnih kriterijih (reprezentativno, ti pieno, ckzemphrično vzorčenje) in jin pogosto primerja s takratnimi evropskimi načeli ozinima "naziranji" vrednotenja,
V	strokovni literaturi jc sistema t i eno na teoretični ravni, vendar brez konkreln h primerov, doslej načela in kriterije valorizacije ( elemente valoi zacije1') naj podrobneje obravnaval b nmk ltoles v knjigi "\rliivsko vrelimi t enje" z leta
24	Teorija i prakiika atliivnogoileto v SSSR. Moskva mti, dnga
preti i; lan a m d.tp<tlr-jcna i/ilaja, sir. fid-117.
25	ThcoiHtre K fclicllcnlwrg, llie Ikv-iTlunj; .sir. 27-1(1.
Tlicoilmv R. Sclicllenherj*, Dic Uctti-riung ..., Mr. 27-31).
1991 26 V njej jc na piodl-nci proučitve zelo obsežne strokovne literature o valorizaciji, ki jc izšla v angleškem jeziku od štiridesetih let dalje, predvsem v Ameriki, načela vrednotenja ne samo r,bcm.uično nazorno prikazal, ampak jih je tudi razvrstil glede na pomen, ki ga jim avtorji v obravnavam literaturi pripisujejo. F. Boles slic matične razvršča kriterije vrednotenja v tri glavnc skupine:
1 Kriteriji z iiirornuiliviiu vredimstju;
1 Analiza vsebine:
i\! pomen vsebine gradiva,
b/ časovno obdobje oziroma čas nastanka,
c/ komplcliiost,
d/ verodostojnost podatkov,
c/ ustvarjalčcv, avtorjev odnos do vsebine
2. Uporabnost gradiva.
a/ interes uporabnikov glede na.
-	trajen pravni pomen,
-	trajen administrativi!, pomen.
-	sedanje potrebe uporabnikov, piiliodnje, potencialne potrebe uporabnikov;
ii/ pogoji uporabc:
-	čitljivost, razumljivost,
-	omejitve uporabc.
■ Funkcionalne značilnosti gradiva: a/ izvirnost vsebine dokumentov, bl položaj, pomen avtorja gradiva v orga nizaciji,
c/ dejavnost, aktivnost, predmet poslovanja ustvarjalca.
4. Odnos do drugega gradiva: a/ glede na fizične lastnost'
-	izvirnost, originalnost, redkost znpi :a,
-	ob'ika, sestava,
odnos original - kopija; b/ glede na vsebinske lastnosti: vsehmsko podvajanje v posamezni vrsi. seriji gradiva,
-	vsebinsko podvajanje v fondu,
-	vsebinsko podvajamo med fondi.
IJ Kriteriji vrednotenju z oziram m stroške vnrstvii gnndivii:
1.	Stroški prevzemanja gradiva: a/ nakup,
h/ prevzem ir prevoz.
2.	Stroški hranjenja v arhivskih skladiščil glede na obseg in vrsto gradiva.
3.	Slrošk. strokovne obdelave gradiva glede na stopnjo vrednotenja, urejanja, popisovanja in obseg del.
4.	Slro5k: restavracije in konscrvaeijc glede na zahtevnost in obseg del.
5.	Stroški ruprodueiranja dokumentov ali re-producnanja informacij.
26 Frank Bolcs, Archivulappr.Kat,Nt'«-York • Umdoii 1 y(J1.
arhivi xxii 1999
Članki in ray.pravc
49
III Kriteriji vrednotenju /, «žirom In urndni drz.ivn: in poslovni pnuien gnili ivu:
1.	IJradri, državni pomen.
2.	Pomen kol vir, dokaz.
3.	Pomen za tretje utehe.
4.	Pomen informacij za interno poslovanje.
5.	Pravna vrednost Stroški varstva gradiva.
Oh upošlevanju Injib in domačin teoretičnih in prakl.eni li izkušenj sem od k/i I nekaj upo-nhnih načel m kriterijev /.a vrednotenje arhivskega gradiva. V skrajšani obliki .^o predpisani ¡ud v novem slovenskem Pravilniku o od'.,ranju n 'zročanju javnega arhivskega gradiva arhivu b leta 1999:
1.	Potrebe zgodovinopisia, drugih znanosti in kulture, ob Jpoilcvtihjii najpogosteje uporabljenega arhivskega gr;.diva za le namene.
2.	Pomen vsebine gradiva, ki se ugotavlja ?. neposredno analizo dokumentov ali s tako imc-i'0 /ane funkcionalno analizo gradiva ustvarjalca Gltdc na vsebino lahko razlikujemo:
- gradivo z "dokazno vrednostjo" (splošni, osnovni, generalni dokumenti, stvarne zadevc)in gradivo z "informativno vrednostjo (sprem Ijajoei, pomožni, individualni, operativni deklinami, osebne zadeve, dokumenti, ki se nanašajo na usebe, kraje, si vari. dogodke in pojave).
3.	S peci; i en ost dogodkov in pojavov, za katere jc treba ohraniti več gradiva ali gradivo v celoti.
Čas nastr.nka dokumentov in mejni dalum, Če je določen.
5.	Specifičnost kraja ali območja, na katerega
nanaša gradivo, oziroma na katerem je gra
livjo nastale.
6.	Pomen javnopravne osebe, Vi ttslvarjn gra livo z ozirom na njene funkcije, pristojnost j Predmet poslovanja, dejavnost, povezanost, veli kost itd.
1. Odločujoči organ.
K. Pemen avtorju gradiva.
9.	Izvirnost dokumentov ter njihovo ponavljanje (dnpHranjc), tako da se v množici mul-•ipiici anega gradiva določi gradivo, k. naj po-polneie odražir vsebino.
10.	b.virno.it podatkov in informacij ter nji hevo ponavljanje, tako da se zagotavlja kai najbolj optimalno ohranjanje izvinih napisa ni I. Podatkov m informacij o naravi, si varali, krajih, dogodkih, pojavih ir. osebah.
11 Zadovoljiva zastopanost masovnega enako.'rednega gradiva n? podlagi reprezentativnega izbora, gled c na vrslo gradiva, kronološk presek ali i.laiisliene metode,
12! Ohranjenost in obseg naslalcga gradiva.
13. Notranje in z.nna nje značilne sli gradi-a. Kot :,o j c/i k. iimtlniška vrednost sli naem za pn;a.27
27
Glej: Vladimir Žuincr, Valiiri/adja Ji tki. n>cn Mineta fcr.i ra itt /¡HHlnvino, /naniiM iti kullnni, Ljubljana, Arhi ' Republike
Sklep
V članku sem želel opozoriti predvsem na strokovna načela in kriterije vrednotenja ler od birama arhivskega gradiva, ki morajo na objekti ven način zagotavljati odbiranje ir ohranjanje optimalnega obsega arhivske kullurnc dediščine ter njenega prevzemanja v arhive. Ob tem jc navedenih lirdi nekaj primerov političnih načel vrednotenja arhivski a gradiva, ki so v zadnjih petdesetih pili v številnih državah s vel a pogoje val prevzemanje arhivskega gradiva v arhive in s tem neposredno posegali v strokovno avtonomijo arhivske stroke in arhivske služhe. S lem je bila arhivski kulturni dediščini storjena vciika škoda
ZUSAMMLNI-ASSUNÜ
PACIILIC1II: UNI) POLITISCHI ASI'HKTP DLR lil'WPRTUNO VON ARCH1VUUT
hu Beitrag wird auf zahlreiche pmlessioncllc iirchi vi sehe Prinzipien unil Kriterien der Erfassung, Aussonderung lud Übernahme von Archiv^ul hingewiesen, durch welche auf eine objektive und fach gemäße Art und Weise die Sieh erstell ung eines npihnalcn Unifangs von areliivwurdigcni Kulturgut unil seine Areluvieiung gewährleistet werden soll. Iis werden auch einige fülle vi in politischer Bewertung von Archivgul angeführt, die in den letzten fünfzig Jahren in vielen Slnaien auf der Well Mallsläiic für die Archi vierung vim Archivgul seitens* der Archive setzten, was einen um 11 Ittelharen liin griff ¡11 die Integrität der Ardiiv-kunde und des Aiclrivilicnsles bedeutete Dadurch erlitt das areliivische Kulturgut guibeu Sehaden.
SUMMARY
ACQUISITIONS POLICY AND CRlTRRlA OP i\P PRAiSAL; l'ROl:MSSIONAL AMD POLITICAL AS-I'HCTS
TIk article draws alien lion in numerous professional archival principles and criteria tor llie appraisal, selection and transfer 11 f archival materials, which Pjb.iV in an abjective and profess'innal way. enable Ihe preservalinn of I he optimal ainouui nf archival cultural heritage and its transfer lo archives. The ,-irlielc .also discusses sonic nf llie pnlilieal aspects of records appraisal, which condi tinned llie transfer of records to archives in numerous enuntries in llie last fifty years which hilcrfcrcd wnli the pnilc'siin of archival seicncc and its inlegriiy. causing great damage to the wnrld's archival cultural heritage.
Slim-nijc, IWi. Mr. 154 t'J'J in sliivtnski I'mvilnik n itdbi ranju In i/, tkanju juvn^a jrliivskcjjj gradiva arhivu (Uradni tiM RS S). .VWJ).
50
Članki in razprave
arhivi xxii 1599
UDK 3^7/353(497.4)" 1850/: 900"
Upravna uredito na Kranjskem po letu 1848
SAŠA SERŠE
V letih	sc je v avstrijskih dednih
deželah začel .šuili državni upravm aparat tudi na deželno 11 lokJro stopnjo, ir jiccr z uvedbo vlad in sodišč na deželni ter okrožij na nižji stopnji državne uprave, Dcz.cini stanovi sicer v tej dobi niso bili odpravljeni, toda rjihov vp-iv jc bil zeio onicien. Njiliova stara vloga pn do-iočanin davkovjc bila spremenjena v formalnost. Država takrat še ni bila dovolj močna, ua bi ustanovila svoje lastne upravne organe na stopn.i lokalne uprave (okraji, občine), zalo sc je pri organizaciji na tej stopnji naslonila na zemlj ška gospostva in mesta, ki so opravljala posamezne upravne naloge v imenu države. Država pa ic v prizadevanju, da bi zagotovila nemoteno uradno poslovanje, začela poslavljali zahteve zemljiškim gospostvom in mestom, da so najemali usposobljene uradnike, Na splošno so le upravne reforme, ki so povzročile uvedbo uradniške "a aparata, omejile vpliv plcmslva pri upravljanji, države. Razvoj v smeri vedno večjega vpliva države na upravo pa sc je Sc stopnjeval po Iclu 1848, ko jc državni apaial s svojimi uradi segel lud' na najnižja upravna področja, okraje .11 občine. V drugi pt»!ovici devetnajstega stoletja, od marčne revolucije pa do razpada habsburške monarhije, lahko sledimo .štirim različno dolgim razdohjcm, ki so s svojimi poliličv.imi m druž-bcno-ckonoinsijnu spremembami posredno vpi: vala na postopno preoblikovanje uprave v Av& iriji in njenih deželah. V obdobju od 1848 do 1849 jc bila pod pritiskom revolueijc sprejela "ustavna diploma", Izvoljena konstiliianta ni bila uspešna, sprejela pa jc 'iklep o zemlj.ški odvezi in s tem o odpravi fevdalizma kol družbenega sistema, ki jc bil ona i/nied ovir pri izvedbi organizacije uprave na najnižji slopiui. Drugo obdobje ki ga označuje oklrouana marčna nsla-va z dne 4 marca 1849, jc trajalo od leta 1849 do leta 1851 in je pomenilo počasno vračanje v stare tirnice, o/iroma uvod v trcljc obdobje. To oh dobje poznamo kot "Bachov absolutizem". Ta [C bil vzpostavljen s ccsarskim palenlom 31. decembra I8M in jc trajal od Icla 185| do leta 1860. To jc bil Čas, ko jc ccsar poslal teoretično absolutni vladar, v praksi na jc donršen uel vla danja Se naprej prepuščal m m i sirom. Za lo ob dobje jc značilna popolna prevlada birokratsko -ccnlraliiiičncga sistema. Na okrajni stopnji .no delovali okrajni mešam uradi, ki so združevali upravno 111 sodno ohlasl 11a najnižji stopnji uprave. Združitev teh dveh oblast, jc biJa v takratnih političnih in ekonomskih razmerah smotrna. V tem obdobju so postopno prenehala
delovali okrožna oblaslva, ker so n,ihovo upravno področje uspešno prevzela okrajna oblaslva. Paucu absolutističnega režima njegovih učinkov sieer ni bilo nikoli več mogoče popolnoma izbrisali, sledilo jc prehodno obdobje, k. jc tn.jalo od 1860, do 1867. leta. V tem obdobju so sc oblikovali deželni m nekateri lokalni avtonomni organi, upravna in sodna oblasl na najnižji upravni stopnji pa sta sc dokončno ločili. Avs-Iri'sko madžarski sporazum jc pomenil sklep lega prehodnega obdobja
Z reorganizacijo državne uprave v drug-polovici 19, stoletja je dobila habsburška monarhija lisic upravno strukturo, ki sc jc ohranila tja do razpaua monarhije. To jc bilo obdobje, ko sc začeli 11a Dunaju delovali novo ustanovljena minislrslva1 in parlament, n;< deželni stopnji na-mcstnišlva oziroma deželne vlade/ na lokalncm pa okraji. Deželne avtonomne organe so predstavljali deželni zbori in odbori, lokalne pa občine."i Za lo obdobje jc lilo torej značilno, da
Ema Uiiick Gradi 11 /a zgodovino Slovencev v Sploinon upravnem arhivu na Dunaju, Ariiisi 111/1-2, Ljubljana 1"HHj sir. 13.
"Centralna uprava, k' jc liila v Avstriji sprva organizirana kolegijski), jc Icia 1K-ik do?ivcla velike sprciiie.ubc. Uslanovili m) nnve ccnlralnc upravne organe • mini-.lrslva * minisirsivn m zunanje /a i leve In zadeve ccsar ,kc liišc, ininislrslvi) /t nolrj nje /adeve pravosodno ulill.slrslvo, Irgovlnsku ininislrslvi). linaiičii)) inmi.sdsivi), vnjni) ininislrslvi), uunislrslvo /a uk ir. hugofasljc in uiinislislvu /a poljedelski In rudarstvo. Ta organizacijska simkliito je doiiveln d)i pnupada a v.siro-ogrske iiiiinailiijc v Iclu 19IS Sc spiciiiciuhe■"
Pclci ttilmiknr, Ailiivskn gradivi) Nniiie.sliiišlva in Deželne vlade v l.juldj-ini, Arhivi 11/1-2, Ljubljana 1971». sir. 32-3ii. Jelka Mclik Kranjski; deželne finance Kronika 2l/lLJ71. sir. Ifil)-I(i5: Deželno glavrslv» in ileželni odborniki na Kranjskem 1 Hi)t 191 K. Zyi)iliiviiiski Časopis 1K/1974, sir. S.S-9.1 Skladi kranjskega )leželncga premoženja, Krunika 24/1976, Mr. lil?-171.
Saša Scršc, icfclni /bor in odbor /a Kianjskn, Arhivi H/12, Ljubljana I9SK, sir, (i7-70; Gradivo kmnjski-ga deželnega od hominicln 191S Arh.vi XI[i/[-2, Ljubljana 1990. sir. 95-100 Deželni /l-Mif in odbor /a Kranjsko Arhivi XV[/I2, I .ju h liana 1993,.sir. 124-127.
Litla Bc/laj Upravna ureililev 1'riiuiwskc s posebnim ozimni na občin« v leiili 1KI4 194(1, Arhivi 11/1-2, Ljubljana 1979. sir. 3"MI
Vanda Uezck Strokovna oljdelava arhivskega gradiva (razvoj sisicnios' urejanja lIdKii 11 vcnoirncga gradiva, urejanje in popisovanje arhivskega ^ruitiva v ailiivili) italijanski sislciui 192(1-194.S, Arhivi XVl/l-2, Ljubljana l'J93,slr. 59-73;
Lilijana Vidriti-l.nvreučiC, CrnMc.....lika strokovne obdelave
aihivskegn gradiva uhiiti v obdobju Avslni-Ogrske 1KSU-IH19, Ailiivi Xll/I*2 LjiiMjami I9H9, sir. 52-54;
akh1vi xxii 1999
Cl.- iki razpravi.
51
se jc poleg državnega aparata, k' je upravljal dežele v ¡mcn'1 dunajske vlade in mii islrstcv, razvila se take imenovana deželna avtonomija.
Državna linija je obsegala državni zbor. ki jc imel dva doma: gosposko in poslansko zbornico. Državni upravi jc načeloval ministrski svet pod ministrskim prcdsednikomr njemn pa jc bi na stopnji dežele podrejen deželni predsednik ali cesarski namestnik ki jc načjloval dcžclr: vladi '"Miroma namestili št vn. Na Štajerskem. Konjskem in Kranjskem so organi državne uprave ob ; tajal i za' vsako deželo posebej. N;l Primorskem je bilo skupno Namcstr.ištvo v Trstu za ozemlje Ircb ¡ivionomrih enol: Goriške. Istre in samo •■tojnegn mosta Tist. Na lokalu! ravni so ponekod kot državni upravni organi še nekaj časa delovale k resi je. sicer pa so kol najnižja stopnja državne uprave za območje upravnili okrajev začela deloval okrajna glavarstva.
Prispevek bo, kol žc sam naslov določa, ob rai/naval le organizacijo deželne in lokalne dr žavne ter avtonomne uprave na območju Kranj skc.
Po leln 1848 je bila uprava na vseli ravneh dnkai preoblikovana, vendar se državni organi nti državni stopnji pozneje niso bistveno spremi "jali Tudi na deželni stopnji jc bila državna uprava dokaj stabilna, kajti v samem liradncm poslovanju deželne državne uprave se n-so zgodile pomembne spremembe čeprav sc je spreminjalo ime ter povečala ali zmanjšala te rilorialna pristojnost samega organa. Pri avtonomni upravi na deželni stopnji pa so nastale spremembe šele po letu 1861. s .sprejetjem februarskega patenta. Na lokalni stopnji pa so bile spremembe bolj pogoste, predvsem na °kra i stopnji
O upravnih organih avstro-ogrske monarhije, ki <o delovali po letu 184 Si na območju Ktanjsk' jc bTo napisanih že mnogo prispevkov in knjig.* O r'iho\tm ustanavljanji! in MlcSanjn na ¡demo podatke v zakonih, ki so b:li obja pljeni vi državnem in deželnih zakonikih6 in v Inslo-
J»7c Žiiniai, Načfl |ircumllic i Ivin nu Kianjskcm v le lili IMS' J» IKKK, v: Grafirnaucrjcv /Imrnik, Ljubljana 1'JW. Mr. 5S.V 571,
Kii] nižja >liipnja saiiiiiii|ir,ive mi hili lalikii lii^.an iraru luil. "kraji, vendar jc: hibi in i/volcnn It na Slaicrskcm kj.i mi ¡"¿li ukrajnc /asinpc (/a\lnp jc >kupina Ijuill, ki na pixllajd ^muupra\~ vi hI! iIuIiičciiii skupnml v dlulnliju a^lnvi^ivkc nimiaihljc). Najnižja sinpnja aviiiiimunili liit'™^! f1'« P'n' Mul lunine, k, jih jc viKlil nlK-inski /a\lnp, splavljen i/, iib-činskejM i nihil ru ill \/ libčinskega |i ici Isliiju ivl va km [nfriil-nc^i nrgana.
Janku hilcc Scigij VNIau, Jnie Žiiiilar, Euia Umck, IVi/r f Ribnikar in ilru^i.
Kare' Mcrfim, Michael 1 Infer, Aljilialicli^hcs Madisdilagc-Kctistci /u klen iislorr. Reiclisgesci/cn, LaaiKgcscl/cn imil Vcninliiuiigcu, Wicii-Ltiji/ij; l'JUH;
llnniitiucli 1 Lir ilen pulil ivclicu VenvaliunyMliciiM in ifcn ni lieich snahe vciliclcncu Kiiiiljimclicii umi Ulnilerii mil Ikmui ilerer HcrUcksiclilipunj; ilcr iliesen liimlt-n ircmdn^iucu
rialih upravnih organov (ustvarjalcev), ki so objavljeni v vodnikih in invcntai jih Ani!/a Kcptiblikc Slovenije ter regionalnih arhivov,7
Pri novem oblikovanj'! uprave po letu 1818 sc jc v prvih desetih letjlt organi'.aci'sko uredila predvsem državna uprava na deželni stopnji11 Preden so n;i podlagi raznih zakonov vzpostavili novo upravno ureditev, so odpravili prejšnji upravi., organ na deželni stopnji - li rski gubernij v Lj ubij ar i. Priprave za reorganizacijo uprave so trajale vse od meseca junija 1849,1IJ ko jc ccsar Franc Jožef odobril osntne za reorganizacijo uprave. Tako sta cesarski sklep št. 29.5 z. dne 26. jtmija 184910 u> ukaz ministrstva v:\ notranje zadeve si .175 z, dne 23. avgusta 1849" dala temelje za novo politično ureditev avstrijskih dežel Organizacijo nove uprave so iz.vedli oh pomoči Politične organizacijske komisije za Kranjsko, ki :: pripnr ila vse potrebno vi\ vzpostavitev nove lipravnc ureditve Izvedla je novo upravno ureditev dežele na podlagi zakona z. one 23. dcecmbra I849.12 s tem da jc kol najvišja državna upravna oblast v dcžcii začelo v Ljubljani 1 januarja 1850 delovali NamcstniŠtvo v Ljubljani, ki je predstavljalo strogo birokratski državni up-avn organ v deželi. Podrejeno jc bilo mmislrstvn na Dunaju. Na čelu NameslniŠlva jc bil namestnik, odgovoren za njegovo cclotno poslovanje. Pripadalo mu jc tudi predstavljanje in izvajanje ohlasti, nadzoroval jc poslovanja i poli'.icnc uprave r.a svojem upravnem leritoriin in izdaial ukaze ter odločbe za vso deželo, delno samostojno, delno pa po pooblastilu ministrstva za notranje zadeve in preostalih resornih ministrstev na Dunaju. Za opravljanje vseh upravnih in poiiiičnil- naiog je imel npravni aparat. V odsotnosti g;t jc nadomeščal prvi namest-niški svetnik Namestnik jc predlagal M'luslrstvn ?.a notranje zadeve imenovanje namcslniških s vel ni ko vn koncept ni h nradr.ikov m sekretarjev, samostojen pa jc bil pri imenovanju sekretarjev okrajnih glavarstev in drugega nraduištva poli-1 ¡Suh oblastev ter za imenovanje uradnišlva ra z.ličnih zavodov, kol npr kaznilnice, pobolj.šc-valniec- nrisiJuc delavnico, gliilionemniec, zavo da za sicpe, bolniši icc. porodnišnice, najdemš-uiee, hi al n ce. zasl a vlj alinee, posojilnice in drug h. Na Kranjskem je Nanieslnišlvo obstajalo do 29, nitija JjjM^j icdaj pa je bilo na podlagi
Cc-sel/c umi Vf-mriln.int:cn. Wien IN'.'S. Sjilnini pa-islcil fnnilnv pSetniepa arhiva LUS. Ljubljana I'JfiO: (V i liku jc nnvi vi hI ni k ki Im i/šel v mesecu ukinliru 1'J'J'J); Vi.dnik pn aihmh Shivciiije, Ljubljana 1'JfiS: iiti |« McMncp arhiva l.jubljanvkcjia, puhlih rit 1'JVJ; Vinlnik 7gn-iliiviii\kcua aihiva Ljubljana. Ljubljana l'JV2, Gcsauilinvvniar iles .Sieicruiiirk.\chcn Limlcsarvhivcs Gia/. 1'J.S'J iitl. IY\pevck ntiravn:iva lo <i|ii,i\n iu nhiiiiKju Kraujvkc. " 3fi. jniilj:i I S IV.
111 RUH IM^iJ. mi. 45
11	UGH lü^'JMi f,Kti.f,7(l.
12	LGH I KJ'XIii.
13	KGIt IK.S-t. sir 112.
Članki in ra/prave
ARHIVI XXII 1999
predsedstvo ne spomenice šl. 6237/1854 razpu ščeno ni ga je zamenjala Deželna viada v Ljti bi ji ni Poudaril, je Ircha, da v samem nradnem poslovanju ni fflld spiemcmb Deželna vlada v Ljubljani jc obstajala do )5, ncvcmhra 1860.14 Z odredbo niirislrsiva za notni nje zadeve šl. 155 z dne 17. junija 1860 jc bila Deželna vlada liki n ena, njene posle pa ie prevzelo Namestnišlvo v Trslti, v Ljubljani pa jc bilo kot njegova izpostava nslanovijcno Deželno glavarstvo Takrat so namreč ukinili posle deželne vlade in jih prenesli na Namcstiiištvo v Trstu. To jc predstavljalo poskus vnovične uvedbe meddeželmh organov po starem tipu giibermjcv iz konca IS. sloiclja. Ta poskus se očitno ni olinesel, ker jc bila leta 1861 obnov lična Deželna vlada v Ljiibljani. Po sporazumu med Nameslnišlvom v Trstu m zastopniki Kranjske so 20. aprila 1861 v Ljubljani znova vzpostavili deželno vlado in ta jc začela redno poslovali 25. aprila istega leta. Po uvedbi Dcžcinc vlade v Ljubljani jc bilo uki njeno deželno glavarstvo,15 deželna vlada pa ju delovala vse do prtipada avstro-ogrske monar
Bije.
Pri dcžclm vladi o; iroma prej pri namesl-nišlvn jc delovala Direkcija pomo .rtih uradov deželne vlade v Ljubljani konkretnih podatkov o začetkih delovanja lega urada ni, vendar upravni organ ni mogel delovali brez lega urada.1'1 Ta posebni oddelek pomožnih ali strokovnih uradov jc skrbel za delo v vložišču, ekspozituri in rcgislraltiri. Strokovni ali pomožni uradniki so po navodilih predsloji, .ka - diicklorja urada vpisovali prejele spise v delo vodnike, prepisovali koncepte v čistopise in jih pošiljali naslovljcnccm, V rcgistraln i so spise odlagali, 'ih varovali in izdelali ahceedna kazala zrt njihovo uporabo.
Na deželni stopnji državne uprave jc delovala prama, ki se jc imenovala Deželno predsedstvo za Kranjsko in je bila bkrali tudi p.sarua vsakokratnega deželnega predsednika najvišjega državnega urada na Kranjskem. Delovala jc nepretrgano od lela 1791 do lela 1918 in v omenjenem ohdohjn ni doživela nobene upravne spremembe. Pisarna jc reševala vse zadeve, ki so bile pridržane v re"ilev vsakukialiiemn deželnemu predsedrikn in so bde povezane s političnimi gibanji, delovanjem polil-čmh strank, riEZličnimi manifestacijami, zborovanji, poli,¡enimi in kulturnimi pnreditvami, časopisno in založniško dejavnostjo, cenzuro, personalnim« zadevami, volitvami v državni in deželni zbor.
Hkrati z organizacijo nove uprave na deželni slopnji je novo ureditev na okrajni slopn i 23 decembra 1849 izvedla žc omenjena politična
■ RGH IK«),Mr. 271.
1 ll. Rihnikai Mri2-.Vf).
1'rcds-iilcva se, iIj je /aOela ilelovali leta IKJS in prencbalr iMnvali lela 191«.
organizacijska komisna.17 Z tidrcdbo z dne 3 okiobra 1849, šl. 734 pa jc bilo dokončno do ločeno, da se uvedejo nova p jI i lična oblaslva, in sicer poleg namcstnišlva še okraji, okrajne .sodnijc in okraji, davctn nrad-
Okr.tjria obla.stva, ki so jih vodili okrajni glavarji, so sestavljala najnižjo stopnjo državne politične Csplošnc) uprave. Pomenih m spretnem b, na področju lokalne uprave sla lili dve: ločili so upravo od sodstva iaui na najnižji stopnji, □pustili so pojem delegiranih okrajnih gospostevs lem da so izvedli organizacijo čisto dr žavnega aparata na okrajni stopnji. Tak" upravna ureditev, ki je ločevala upravna in sodna obiaslva na okrajni stopnji p« jej trajala le k.*alko obdobje, kajti politična organizacijska komisija in komi sij» za uvedbo okrajnih sodišč s t;: svoje, uelo nadaljevali. Upravna ureditev okrajev namreč ni ustrezala takratnim no I i ti čili m in gospodarskim razmeram, zato sla skušal' najti razmeram prt mernejšo lokalno upravno obliko. Rezultat njunega nadaljnjega dela sla bila zakon z dne 31. decembra 1851 in ministrska uredba z dne 19. januarja 1853,|lJ ki sla državno upravo na lokalni siopnji arcdila tako! da so namesto okrajnin glavarstev in okrajnih :;odišč začeli delovati mešam okrajni ura li. Pri mešanih nk/ajnili uradih,20 ki so začeli poslovati 30. oktobra i853, sla bili obe veji oblasti znova združeni in za naslednjih pclnajsl let je bila odpravljena ločitev med upra vo in ,-iodslvom. Z združitvijo uprave in sodstva sla komisiji rešili problem upravne ureditve na okrajni siopnji ir1 picncha i delovali.
Personalne zadeve uradnikov mešanih okrajnih uradov pa jc na p.idlagi cesarskega patenta z dne 31 decembra 1851 začela urejali novo ustanovljena komisija za personalne zaoeve mešanih
17 l.gh 1 K4'.726 (lesarski skL'p / dne 26. junija I K49 - RGI) I k4-j/2v.*i) (lika/ miilislrslva ya liiitranjc /aikve /. line 23. avgusta IS49-RGU 1 #49/375).
IK	"
Jn?c Zonlar, Naslanek in r;i/vnj npravnib i ik r.ijcv na Slovenskem iln k" a 1K49, Zgodovinski časopis 3-1/1-2, I9ND, Mr. 119- IS5; str. I 19;
"... v avsirijsklb ileilnili ileJelali si i |iriiVli izgrajevali v talili I747/4S ilrJuvni aparal na Mopnjl dcivl in nkrn?ij. Za maiijSa upravna nbniivja itr/ava sv ni llnipla ustanovili laslnlti prjju-nnv. Tu sc jc morala nasloniti na zemljiška gnsposiva in mesta, k; jim ji; nalagala izvrševanji: iiosaiiiv/nili upravnih nalog..." S. Vilfan, pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961, sir
|lj rgh IKi.VlO
20 Žontar, 1'riročmki.,,, >lr. 10.1:
"Okrajni uradi, urbanizirani na podlagi ministrske uredbe z
ilnr 19. januarja IItfJ, mi poslali luili nuj,,,/ju ikvclnnkiiejju
otilaslva na | nlrrijj si hI siva. Ilill mi prislnjni m ka/eskn m hI si vo o pa'\inpkih, kakor ludi /a rj/litna uradna dejanja v ■inigin ka/cnskili zadevali Icr /a emino mhIsIvo. Nekatera okrajna sodišta sn delovala luili kol preiskovalna siidisCa n hudodelstvih in p;vkrikih. Zalo se je ra/le/alo njihovo nb-niočje v lem svojslvu preku območij več nknijnili urailnv, V Primnrju sil liili s-si okrajni uniili luili preiskovalna sodišča o ti udi me I si vili in prekrških. „"
arhivi xxn iyyy
Clank. in rez prave
okrajev. Sestavljena jc bila iz svetnikov namest-nišlva in članov Višjega deželnega sodišča. Mešani okrajni uradi in komisija so delovali vse do leta 1868,?' ko so bila obnovljena okrajna glavarstva 111 ko se je dokončno uveljavilo načelo ločitve uprave od sodstva.22
Te nove upravne relormc pa so postopno od pravile okrožj;1, saj so okraji postali ;lovolj trdna in splošno uveljavljena državna i/JJilns ob lasi. 3 Okrožja so bila odpravljena v nbdobju prehoda k oklroiram ustavnosti (!K!i9/60-lK(i8).
V tretji skic,p .sprememb na upravnem pod-ručjn pa kot najmžji državni, a hkral tudi kot najnižji avtonomni upravm organi, sodijo občine.
Podlago za nastanek občin jc dal provizorični zakon24 dne 17. marca 184y,25 Ta jc postavil
2li RG!1 1 K6K/.S'J. "" Znraar. IViničiiiki ,,slr. IU2:
"Dclimia >0 kla IS67 (na Kranjcem), llnknnčnn p) na pmltogi /aknniiv z iliic I'J. maja in II. juniju IN<iX. k mi nbnnvili nkiajna glav-iislva knl ciline deitlmikneijc ni^anc Inkalne splnšiie uprave, »i llnknnčim uveljavili iiarcln llclilvc upiavu ihJ sndsi /a mili na jnajni/ji slupnji. Ohmis.ja upru"nih nkrajev mi bila spel vcCiniima večja lhiiničij sndnih likricv. Krn< nn m) nkrajniiu glavarsivimi kla JK^iS pnnnvnn U-kIcM U .ic (nisle, ki sii bili na prvi slnpnji pridržani ukinjenim likni/nim liblaslVDin. Zlasii mi picncsb na nknijna glavaislva zadeve lifcklnili ll.-ivknv in gradbene zailevc.
Knl |iimin?ne Mnikiivne uniči sn pri nkr;ijnih ublaslvili lia slavili nkrajne /lfiavnikc, nkrajiie iivinn/ilraviiike. nkrajne inJeniljc' in gn/ilarskc Iclinike."
Scigij Villan, Pravna /t'1111"7'113 Sliivnuvv, Ljubljana 1!'%. sli. 447.
Žnnlai. ['rii učni ki..., sir. 94:
' lX'/clniiil upravnim iiblaslvimi mi bila prirejena nknvna nblaslva. Icla 1K I'J sn uslannvili nkminc vlaile na čelu z nkni/niiii pralsnlnikiim. in siccr na Šiajc >kcin Iri: liruek na Muii (v nl>sct;ii slaiili nkin/ij Hi nek in Juilentuir^). Gradec (slani yiaškii nkni?je in severni llel širnega iiiuribiijski-nkrii/ja) In Marilini (ju/ni llel slan^ia maiiiilirskega iikmij;i ler Mani icljskn nknijjc), v ['lininiju ilv.r. !'a/in (v nliscgu sla rega islrskcga nkmija) in Gnriea (slani ynrrvkJ nkm/j;). V nian.išilt 'leielali {Knn,ški. Kranjska) nisn uslaiinvili nkrn/mll viail. Trsi s svnjini nbiniiejcm je iilici pnlniaj llriavncpa neposrednima inesla.
Na pinlbgj jialenla /. llnr .11. dicemlira 1 K.iI sn bila iikrnina
nbkislva. iip;uvnii-aihiiiiiislralivn:i nhlaslv;..... *išji sliipmi /a
upiavna piiilnvCjii, ki sn jim bila llmleljcna lei nhkslva na srednji M »poji nieil nanosi niši vi in pmlivjiiiiiiili niJ'imi nlilasl / Imela sn llelnma iinil/ninn. ikbin» i/vršilnn adminMra-livnn pmJničjc llelnvanja.
Na pmftJE ureillie 311. apiila 1KS4 sn iikniJnim nbJaMvnin ndv/eli prislnjnnsi, da saimisliijnii .nJlnčajn, in jn prenesli na naniesinislva. Okni/na nblasiva nn^jili na nadziranj: ni?;ili nhl;islc\ V/mk /a la ukrep je hibi nCilni' pri/iilevnnic dr /avnega vikMvji. ila bi ve ctnliali/Nii uveljavil lu li v nkv ru de?e). Tli je bil prvi kurak k pnpnlni mlpravi nkin>iie uieililvc, ibikalereje piišln v Iclili lKS')iln 1KC.5 (1111 Siajeisknn na pml-lagi min,Mivke uieilbc / dne 19. ileeemlna 1K.S» v ['ninniiu na pndlagi Mlinislrskc liinliie / line 17. junija IKfii)).1' J.Pnlei- sli.iiV.S:
"Ob ncnailnem prebndu ml prejšnjih, sinleija nhsiii.eeil. in t llnecla niiv. iimtlvi manjka namreč vlaili skušnja, k, hi eili na liiMD^ičiiii /mliiMili v enaki meri vsem pnircbav.i vsem
načelo, da sc krajevna občina oblikuje praviloma iz ,;amosloinc katastrske al davčne občine. Tako je dobila občina sklenjeno, natančno določeno ozemlje Več katastrskih občin sc jc lahko zdrii-ž/lo v eno, kar jc veljalo zlasli za manjše. Pro-vizorično stanje glede obein je nastopilo leta I8512i' in jc trajalo desctlcjc Zamcnial ga je zakon z dne S. marca IX{i2.' ki jc določal organizacijo in delovanje obein. Na podlagi lega zakona pa so iz.šl, deželni občinski rcuu ki so podrobno določali teritorialno tvorbo obelil, občinsko zastopstvo, njihove prislnjnosti in drugo. Za Kranjske je izšel zakon 17 icbriiarja lS66,21i za Štajersko 18, msja 1864, za Koroško IS marca 1864 in za Prckmnrje lcla 1866.3y Nad zorslvo nad občinami v avtonomnih zadevali3" jc
sliipn^nt iznhra/(v in m/vn!a av.slnjskih nanxlnv. Le piak lieiin pinvi/nriena i/veilba umre llali laku i/.kušnjn in se/nanili .s lenil piilrebami. Picilliiieni nsnulek ima lhivnlj r.i/vnjne lilninnsli, ila .se pnslnvljeil v življenji namdnv, s.lill i/, setic in/vija in napreilujc ila izlis.i In, kai sc ni nbnesln, in spiejema mm, kur .v- p ril Ji M knl /a?cljcnn in piilrclnm."
25 R jli IS4K/I70.
J. Žnnlar, iViiivniki .sir 103:
"Si >dc biva nje prebivalslva v smislu uvlavc / dne 4. niarca 1K4!' naj bi pnickahi pickn avlnimiuiiili krajevnih nhein. T, h' i dr seshleselili Id sn mi.ile krajevne nbeine v sviijem aviiininiinciii delnknigu inslanenn pinR';ene ilr/avncniu vndslvu. Začasni ubrinski /aknn / llnt 17. maiea IK.fJ jc piincsel eeln lini-riniiiiiann uitjcnn nbfinskii upravn. Vse nhčinc sn imeli; cinike pravice^ ni biln inihenc in/liki' meil mcsiniu in pnile7eljeni OKuiski /.-lknii i/ lela IK.SV jc nain diipuščal ilifereni iarijn libčinske uprave v aekiilikn širšem nbsc^u in šele ili Javni nb-čiliski /aknn i/ lela lS(i2 jc vsclmval dejanskn le nkvirn« llnbičila. ki ii jib min ik7elni nbeinski redi dnpnlnili. Občinski ikUuii je imel knl najvišji nigan krajevne nhčinc nblasl sklepanja in liad/nr.i ^nlil jt libčinskn pieilslnjnišlvn, ki je iinrln i/vi^ilnn nbl.^sl, SvnbiKlna lipiava nličinske^a pienni /cilja je Ivnrila najv;ižicjsn. lic ¡ia eiliim scsLivinn avbinniii-nega iihmivja ilebivanja nličii'."
Otiširneje n leni pinlilemu ¡.išc J.inkn Hilcc v članku "llvnlha nbfi n na kranjskem lela IS-lS/lS.^O , v ZgiHtnviiiskcnl iasn-pisu K n sii v /tmmik. 1. VJ-V11, LjuMjana 1115 2-sir. fiKfi-7.32.
2f .11. marce 1K5I. RGH 1Sfi2/IX.
2K LGH i Kfifi/I I.
ni
O |in/ncjših nafi-h rcnrfani/ai ijc nbčin na Kranjskem v Icliti IKiiK-1KKK ¡10 mApi piše JnZe Žnnlar v člaiku SSil pro-m-iliive nbčin na Kianjskeni v Ii-lih IS6S1I11 IttSii, ki je i/>cl v Gr.ifenaucijcvcm /bnniikn Icla 1'J'Jfi.
Jankn Pnlee, Uvcilba nličin na Kranjskem Irla 1KI'j/5II, v: Zjindnvinski časnpis Knsnv /In,mik, Itinik VIA'J[, 19J2 1U.S1. sn.
"Pivhaj.-ijnč na načela nbčinski nreuilve, k:i/l- Siailiini na In.il.i namerava v vseh ileJtlah, ki 11 Jc knlasUskn i/nieijeni' pnsia' vili k;ilasliskn ali llavinn iilifiin /;i Viajevnn nhrilin. 7, Iz nsniilkii jc pa iniii la/viilmi, ila namerava .Sliiilinn [mlet; krajevnih lisi.innviii ?e lakial luili >ilxinc višjih upravnih mul • nk raj ne i1 nkrii/ne, ki sn gm nsniilkii pnleni luui u/aknnjeiie pa nis:i nikilar 11/ivelc • HaN Na nižjih sliipnjah ile?i'lne uprave sc je pnjavljal pniblelil lielilve na avliiniillina ■ sanm-upravna in di/aviia upmvna piHJničja. Pnjavijale sn se sicer llidi ideje 11 nek, v/pnieilnnsli avlnmminiti ■ sami«piavnih in
54
Članki in razprave
arhivl xxii 1999
opravljal deželni odbor, v državnih upravnih zadevah pa državna uprava.
Po novem provizuričnem zakonu so bile i zvedene obe_ni,kc volitve in oblikovane občine. Po določi j h znkona jC lahko unmvno občino sestavljala ena ali več kaliislrskih občin
Občinski odbor je imel kol najvišji organ krajevne občine oblast .sklepanja j) nadzora. Volil je obninsl o predstavništvo, sestavljeno r občinskega glavar.-" in svetovalce v, ki ¡c imelo izvršilno oblast. \ drž;ivncm občinskem zakonu se je samostojno podroejc delu nanašalo v splošnem na vse, kar je zadevalo interes občine. Dru^o preneseno delovno področje ">o morale izvajati občine pod vodstvom upravnih oblastcv Občine so dobile pravico samouprave glede upravljanja občinskega premožen i a, prepuščeni so um bili skrb za občinska ccste, živi M; i ju zdravstveni nadzor, skrb /a sejme ir. trge, '/dni v-stvcnc zadeve občine, skrb za uboge in osnovno šolstvo, delno so opravljale tudi krajevno nadzorstvo in redarstvo (pohc.ja). Hkrat' pa sn nanje prenesli tudi nekatere državne izvršilne 1'nnkeijc. Svobodna uprava občinskega premoženja je nila najpomembnejša, ne pa edina scsta\ina avto nomnega delovanja občin. Občine so prevzele premoženje mest, trgov in krajev iz obdobja pi*cd marčno revolucijo.
Že provizoričm zakon o občinah je leta 1849 predvidel, da pomembnejša mesta lahko dobe svoje statute, Razen Celovca in Gorice j; leta 1850 dobila lak statut tr.di Ljubljana.31 Kraji s posebnim statutom so se označevali kot sla tu lame občine (statutarna mesta). Značilnost statn larnih občin je bila v lini™ da so bile s prc:;:mom njihovega lastnega statutu izvzete iz splošne deželne zakonodaje ti občinah, in v tem, da v prenesenem področju dela niso Lili podrejene okrajnim glavarstvom, marveč dežrlnim vladam Razen pomembnih mest so tako možnost leta 186212 z. okvirnim zakonom dobila tudi zdravi lišča, 18i>7. pa jc bila dana deželni zakonodaji
dr/avnih ui¡prinv ven Uit lake /aniiMi iiisii bile' iilkihii lin slcilnn i/vede nt. Uikii d sti na nckaie'ri!i sinpnB (ukrajl) pn.-yladuvali cJrvaviii iirgjiii, na hMUilijiti Mitpnj.ili (iibčinc) pa jc pribiti tin na^liinilvc rtu aviununine- samoupravne insane. ki pz sn stali piv.l lu .In ili7;iviiii kiirUniln. Prav v priivi/iiriinciii rakun 11 11 iiličiiuh {1K41J) giivur n 'nkraj-nih nbeinah' v /akunu n načelih /a uivdilcv nbiin I/. I Hrt2 p;i jc hi1;i uvcilcn;i f;i kuhali vri,i inu/niiM /a uvcillwi nkrajmll Vi-«9TK1V cslavl jenih M podulimli iiaeclil) km ileJclm /buri. Taki ukrajni /asi op i naj lii |HKlii1mn (.111 pnrj nnicncni ne uveljavljena iikniina /aviupsl va ■ ivnrili vineMiu sui|inju llK-il cJc/elni 111 /tiiimiu in nličmaiili in naj bi luli sestavljeni pn pu-tlnbnih načelih knl tle/elni /trnri. Ti nculive/m ukrajni /»Mfl sn bili pri uvede-ni saimi 11 a Siaje-rskcni Tam sn liill Imej nkriiji ubeneiu državni in iilie-iie-m samnupiavin u^iHiii s litn, ila sevcila «krojni /avlupi nisti imeli nikakc^a pnsega v ile'ln vanje «knijiuli ^lavarMCv."
31 pGB 1KK7/22 • Zakun, s kaierim se l/daja ulie-mski ml In nbeinski vnliini re-d Ji de/eln« M«Iihi mestu 1 juHjann. LGB lKfi2n3, elen 22 Ni 2.1.
prosta izbira krajev, ki naj dobe svoje lastne statute,
Statutarna mesta so bila Ljubljana, Gorica Celovec, Maribor, Celi .: in Plu , Trst pa je b.l pc svojem statutu v posebnem položaju.
Poleg omenjenih državnih organov so delovala tudi druga oblastva, kol n.pr. direkcije, komisije, sveli Navadno so nih 1 organi ustanovljeni za opravljanje zahtevnejših strokovnih nalog, ki jim sam t upravni organi niso bili kos, delovali so p.i državnih m avtonomnih deželnih ter lokalnih oblast vi L Taka državna organa sla bm policijska m gradbena direkcija, nb reorganizaciji uprave po Jem 1860 pa so njune pristojnosti prešle na nižje stopnjo npruvc, na okraje. V obravnavanem obdobju so delovale še druge dirckcijc, kot n.pi. finančna, rud.irsko-gozdna, postna in direkcija za obratovanje državni i i železnic.
Poheijskc in gradbene direkcije so bile ustanovljene že v oodobju Jožefa II., ko so na novo organizirali posebna tiblftwa pri centralnih in deželnih, oblast ^i h.
Policijske direkcije so po lcln 1782 ustanovili v mestih s sedeži deželnih oblastev in so hilc organizirane po vzoru Policijske direkuje na Dunaju. Pred elom 1793 je obstajala Policijska dii'ikc'jr, za Kranjsko. Koroško in Štajersko v Gradcu,1-1 Policijske zadeve za Kranjsko pa je urejalo Deželno predsedstvo za Kranjsko. Uvedba Policijske dirckeijc v Ljubljani je bila žc lcla 1791 zaupana ljubljanskemu magistratu, ustanovljena pa jc nila |793l| Podrejena jc bila deželnemu predsedniku.3S ta pa jc pošiljal poročila o policijskih m varnostnih zadevah policij skenui min strstvu na Diiiiain, ki bilo ustanovljeno ?.c leta 179? zaradi "prodiranja revolucionarnega dnha Policijska direkcija jc bila pri siojna za jav-ii red, za nadzor nad tujci in dc-likvcnti, za zdravstveni in živilski nadzor ter za preprečevanje po/.arov. Opravljala jc tudi sodne pristojnosti s področja kazenskih preiskav ter manjše civilnopravne zadeve. Po kazenskem zakoniku iz leta lfiOfi sla si pristojnosti za težke prestopke delila Polie-jska diickcija v Ljubljani m ljubljanski magistral Policijska direkcija jc bila ukinjena lcla 1866, krajevne policijske •zadeve so hilc prenesene na občine, policijski organi na Koroškem Kranjskem in v Primorju so sodili v pristojnost Policijske direkcije v Trstu, v Ljubljani pa jc obsta:al Policijski oddelek pr: Predsedstvu deželne vlade. Policijsko direkcijo v Gradcu so leta lS^G spel obnovili 36
Gradbene diiekciic, ki so se sprva imenovale gradbene iti ccslnc direkcije al višje dirckcijc, so
Gulvjrnialve-nifilnun^ in Slcyrnnaik, 31. 5. 17K(i (pulieijski
a-il).
' Vcrimlnuiii; tlev In ncrii slew ie-|i i \ehcn Apcllalinnv und Cnnv
niin;il Olie-r^iidiK fi. ¡Ml.
35 llnlde-emiy 2. ITJ.l.
I'uv/eln pi' iienlijavlje-ne-iii be-se-ililu Majde Fiekn.
ARHIVI XXII 199v
Članki in razprave
začele delovati leta 1783. Ljubljanska se je po letu 1791 imenovala Gradbena, cestna irj naviga cijska direkcija, njeno delovno področje so bile grr.dbcno-policijskc /adeve.
Gradbeni direkciji v Ljubljani in Gradcu str. b'li odpravljeni hkrati z deželnima vlndamr, po-"dc pa ic prevzele Namestništvo v Trslu. Ko jc bila v Ljubljani vnovič vzpostavljena ocž .lna vlada, je deželni predsednik 16. 12: "1»13S na podlagi ministrske odredbe z dne 5. 1 18M39 določil, da bo v L j unij an: pri dežehi vladi deloval stavbni oddelek z. znanslvenolchničnim in ichničnogospodarskim pododdelkom. Oddelek jc začel delovati 1. 1. 1862 in s lern je nrcnclyjJ] delovali Gradbena direkcija /a Kranjsko.4 [) Sh :r so se gradbene direkeijc Pikvarjalo tako z nizkim' gradn.ami kot tudi i visokimi, skrbele so za ^este, mt,stove, vodr.c regulacije in graditev ali prenovo stavb.
Finančna direkcija v Ljubljani,41 pristuji.a za deželo Kranjsko, jc začela dciovai na pnola^t ediokr. finančnega ministrstva z. dne 19. 5 1864.42 Finančna direkcija jc ikrbjEU za indi feklne davke in državni monopol ter opravljala "išpckcijo. V delovno področje direkeijc je sn dilo Liicli finančno razsodišče.
Lela 1850 vso uslanovili rudarsko n go: dno direkcijo za Štajersko, Koroško in Hrvaško s scdcž.em v Gradcu. Podrejeni so ji bili rud ar-ki 'Jpravniški in gozdarski ffijijj nadrejeno pč< ji je bile ministrstvo za poljedelstvo in rndaislvo
V istem letu so bile ustanovljene luoi pošlnc direkeijc, ki so bile podrejene ministrstvu za 'fgovino. Postna direkcija v Gradcu je obsegala 'tajerske in Koroško, v Trstu pa Kranjsko 'n P "i morje JJ
Na Ounaju so leta 1882 uslani vili -irekjijc Zft obratovanje državnih železnic,^ ki jI jc bil
17
Odicdha minislisi va /a nniranjc /.ailevc 17. (i. 1 Uñí); si. lí' LOB 1861/13. LGB lKfil/13.
1 Ic-lnin 1860 so presk nalngt- dcíelníb ¡¡railtxmih lürckt na dc/clna upravna nblaslva (Id mi í/vedu if>íi2). Zn upiavn (Jirckliiili davknv su hílc lula 1K5Í) v dc/clali uMa-nnvljcnc dav£-nc din.'kc,jc. líik su ncpnsicilnn piHlicjcnr rinancncnui 'íiinislrMvu. V kriiniivinaH / dc?clnimi finanínimi üiickujami sil davtnc dirv-kcijc /. njinr ñl»íili. Dcictn -i davCniiti iibluslvnm si) bili |iniln:jcni ilavíni uiaili (1K41J. jili jc bilí) na Slajcrskcm W, 1850. na Koniskcm 2K na Kianiskcm pa 30). Uia 1KÍ4 sn ,\c picimcnitvali: v de/cinc íinanene ili-rekujc. Za Kr.mj-.kn jd hila pri injna fimjcrsk Mlusbi MM1" fina nina d i re k rija. V lelu i 864 su ulilaslva va upiavn lin-Uaib ¡n indiicklraii davkiw /dru>iii in na nuvn mganf/iiali. UüH lKt.4/(iJ-, dclnvali je /accla 31. 1K64. ¿<>nlai, PriinCnikisir. y7-UK;
['cíe: Rihnikar, Itudaisk:. ¡ihvaiMvn IIWIWS in pnm n r ¡c envega aihivskc&a t;rudivn /a /¿ndovinn. v Aihivi IV/: 7, 44 Ijubljana IVIKI.sli. 5Í-S!>. ?i)nlar, TiiroCniki..., slr. 9S.
Km ntiralnn vmlslvn na delu Juíiic íctwniw je íc ixJ1 li,44 i'bslajal.i dirukcija /a nlnahivanjc v Gradcu IKÍ" su |> «i™-/.Mi V Jiickcijn "a iihraiiivanji; na Duraju, ki pa j' P>' pn*laji
podrejen tndi višji urad za obratovanje državnih železnic v Beljaku. Delovno področje du ekcijc jc leta 1884 prešlo na generalno direkcijo avstrijskih drž;:vnih železnic Po ustanovitvi ministrstva z a železnice leta 1896 jc generalna direkcija prenehala delovali. Direkciji: za obratovanje žc lcznic so preimenovali v oirckcije državnih žc le zn ic.46
Po letu 1861 se jc začela zakonsko intenzivneje urejati InJi avtonomna uprava v deželah.
Organa deželne avtonomije sm biln deželni zbor in deželn odbor. Na čelu deželnega odbera je bil organ, ki ga jc imenoval cesar in sc jc v obravnavanih kronovinab imenoval dcž.clnt glavar. Deželni odbor je moral skrbeti za običajne upravne zadeve deželnega premoženja deželnih skladov in deželnih ustanov. Obseg avtonomne deželne uprave jC bil tedaj sorazmerno majhen, zlasti ker so morali večino deželnih zakonov izvajati državni organi.
Deželne avtonomne organe in njibovo upravno organizacijo lahko grobo delimo v dve ob dobji.
Prvo jc bilo med letoma 18^8 in 1861. ko naj bi ostanki fevdalnih deželnih zborov prerasli v nekako stanovsko zastopstvo, vendar se novi deželni ^.bori m so organizirali. Dežele niso do bile predstavništva, kakršno jc bilo v državnem merilu vsaj kiatek čas konslitnanta. Tako so v rcsniei vso oblast v dežel' izvajali državni na mestnik i (Slatlballcr) s svojim aparatom dežef nim' vladami (Landcsregiernng)
Drugo obdobje urejanja avtonomne uprave se začenja šele v letih 1860-61. Cesarska diploma z dne 21. oktobra 1860 jc pomenila vrnitev k ustavni ureditvi, prinesla jc pomembno novost z uvedbo sodelovanja deželnih /.borov pri zakonodaji, Čeprav se v samih besedilih deželnih ustav to načelo m jasneje izm .ilo. S februarskim patentom z dne 2.6. februarja 1861 pa jc habsburška monarhi i a dobila usio upravno strukturo, ki se jc 7. maibnimi popravki in dopolnitvami ohranila lia do konca obstoja monarhije, Z omenjenim patentom so bili odpravljeni deželni stanovi, k. so že dolga lela životarili, njihovo premoženje in področje dela je prevzel deželni zbor, oziroma njegov n.vršil.ii organ deželni odbor. Kot priloga cesarskemu patentu z dne 2.0 februarja 1861 so izšli deželni redi Med deželne zadeve so uvrstili vprašanja s področja kmetijstva, javne stavbe, zgrajene 17. deželnih sredstev, dobrodelne ustanove, vzdrževane iz deželnih sredstev, podrobnejše urejanje občinskih, ccrkvc nil in šnlskMi ler vojaških zadev.
Deželni zbori in odbori z deželnimi glavarji
diJ.avnih železniških pmg v Iclu tt!5lJ incnciiala deliwali. ' Žimlai, inniKiiiki \li. hnn Mnhnrič, Zgndnvina |ck*/nk na Slnvcnskcm, Ljubljana l'J6fi-,
Spi mlinski /luiini n: Slnvcnijc, Ljubljana l1;.19, sh. 404-10h
SI n venci v descllelju 1 y 1K-1 Ljubljana ! 92 K, sh. 597(513; Enciklopedija, Žclc/niee, sir. 35(i-357.
M
Članki in razprave
arhivi xxii 1999
na čelu so sestavljali poseben sektor zakonodaje in uprave v deželi Imeli so samoupravm značaj, čeprav bolj v skromni meri. Organizacijo in Jelo Deželnega zboni in odbora za Kianjsko47 sla določala Dcžcln: red za vojvodi.no Kranjsko4* in Deželnozbnrsk voliioi red za vojvodino Kranjsko,49 Natančneje pa sta urejala poslovanje zbora i» odbura Oprav Jn red deželnega zbora vojvodstva Kranjskega^0 1er Opravilni red dežel nega odbora.51
Državni temeljni zakon z dne 21, decembra J 867 ni prinesel sprememb pri organi/.aeiji de žclnih zastopstev, le pristojnosti so bile nekoliko spremenjene. Na podlagi zakona z dne 25, maja 1868 so postali nosilci deželne avtonomije tudi deželni šolski sveti, cerkven? oblačiva pa so izgubila dotedamo vlogo 52
Poleg lega so obstajala še posebna avtonomna oblaslva. ki so začela delovali šele po leiu 1867 večina v sedemdesetih leMi 19, slolcliat kol n, pi šolski sveti, krajevni ces'ni odbori in zdravstveni sveti.
Leta 186(> te bil sprejel tretji šolsk, zakon, ki je pomer.il pravo revolucijo v razvoju šolstva v avstrijakin deželah. Cerkev je izgubi dotedanjo vlogo pri vodenju in nadzorovanju šol. Za vod sivo in nadzor nad vzgujo so bil ustanovljeni šolski sveti. Nekateri njihovi člani so bili ime novaui, nekateri pa voljeni. Svojo funkcijo so opravljali brezplačno, V Iclih 1848-1868, pred ustanovitvijo šolskih svetov je tovrstno delo opravljale Deželno šolsko oblaslvo v Ljubljani Namesto Studijske dvorne komisije je začelo na
47
O IJe/elnem zbnro jtu Kranjski), deicl lih financah prerini-/cnjn 1er samem pisarniškem pnsh>vanju uiatla de/clnega mili nra je hiln /e mniign napisanega laki' v Krimiki knt tuili v Arhivih, zali, bn v leni prispevku ne bn giivura n samem de /cliiem ndbnru, njegnvcin deluvanju, uradi1! in uradnikih. Jelka Mdik, Kranjske ite/.elne finance, Knmiki 21/1973 str. ICifV 105: Deieluii g I a su mt vu in ileî.clni ndbnniiki na Kranjskem 1KM-191K, Zpxinvinski časupis 2K/I974, str K5-9.V Sklaili kranjskega ile/.dnega premi îicnja, Krninka 24/1 U7i>, sir. Ki.S-171.
S S., IXî?L'lni zbnr in inibnr za Kranjskn, Arhivi XI/I-2, Ljubljana 11J88, sir. ii7-7(); Gradivu Kranjskega il#clrmpi nubnra in lelu îylS, Arliivi XII1/I-2, Lubljana '990, str. ^Bjffi Deiclni /bur in ixlbiir za Kianjsko, Arhivi XV1/1-2, Ljubljana 1993, str. 124-127. Deželni red /a vnjviulinu Krantskn: RGU 1IM 1'20 PA februar IKfil); RGB, 1K73/4I1 in 41 (2. april 1873); LGU. 190K/4 (26, avgusl ¡9()tf). Dežel iin/.borski vnlilni rcil /a vnjvndinii Kranjski): I.GB, IK9K/40 (S, iiuveiiiher IK9K); iftlMWS (2(i.avgusl 1908),
Opravilni red ile/elneya zlinra vnjvniline Krarijskc je bil i/ilan ua IniMagi ile/elnii/biirskili sklepnv, in sieer 2K. in 29 januarja lSf)3. naii) 3, nk:nbr.i 1 in zadnji 26. avgusla IVOti * Oba Opravilna reila ile/elneg-i ndhDra sla bila i/daua Luili ua pndlagi ilt/clnii/hnr.skiii sklepnv, in sicer prvi 11, in 13. ItHiru arja (Obravnave 2, 13 in 14 .seja) in drugi II. ileeciubra 19H'1 {Obravnave 47).
Tekst je pnv/e't pu knjigi J. Žnular Primeniki,... sir. 95-9(i.
Dunaju za področje šolstva 23, 3, J 848 delovali Min.slrstvo za lik in bogočastje, ki «e ob pomoči kom;si]e za šolsko reforme izpeljalo le le. Komisija za šolsko reformo je začela delo 5 4 1948 in ga končala ",redi maja 1848. Cesarski ukaz o ustanavljanju in scsUn deželnih šolskih oblaslev jc bil sprejel 24. 10 1849" m 21. 6. I850.54 Na Kranjskem je J, 11, 185055 začelo delovali šolsko oblastvo, /,a znanstveno m pedagoško vodstvo osnovnih sol, realk ra gir.umij oa so bili imenovani šolski nac/.orniki Šolski nadzorniki so imeli same posvetovalne pravieo. Njihova funkcijit jc bila zgolj strokovna. Vsi člani deželne šolske oblasM so bili med seboj enakopravni ii neposredno podrejeni deželnemu predstojniku.
Že 1c'.a 1853 so naloge šolskih oblastev, z namenom, da bi koncentrirali dežeino upravo, prešle na splošna upravna oblastva, Lela 185456 so bila deželna šolska oblaslva kot samostojne sekcije deželnih oblast' odpravljena in dežel ii šolski nadzornik so bili odslej strokovni svetovalci deželne viadc. Tako jc bilo vse pripiavljeno za konkordal, ki jc bil podpisan 18, 8. 1855, Na podlagi lc-tcga so nadzor nad vzgojo v osnovnih šolah in učiteljiščih prevzela cerkvena oblaslva in ta nadzor opravljala do sprejetja zakona o lemclinih določbah glede razmerja šole do Cerkve z dne 25, 5. yffl0J|f Na podlagi tega zakona so poslali nosilci nekakšne deželne avto nomije tu li deželiv šolski sveli, organi za višji nadzor nad vzgojo in ljudskimi šolami. Cerkvena oblaslva so s tem izgubila dotedanjo vlogo Na podlag' deželnega zakona o šolskem nadzorstvu z dne 25, 2. i870 je bil ustanovljen Deželni šolski svet za Krai/jsko5ti kol najvišja šolska nad zorna oblast v deželi. Podrejeni so mu bili okrajni šolski sveti, šole in vzgojni zavodi /.a učitelje budskih šol, javne in privatne šole na stopnji gimnazij, lealnih gimnazij m realk Icr vse liste učne ustanove, ki so bile neposredno pod reje ic Ministrstvu za ;ik in bogočasljc
Člani šolskega sveta se bili delno imenovani in delno voljeni. Sedem članov šolskega svela jc imenoval eesiir na predlog ministra za uk in bo gočastje; enega iz vrsl deželr.e vlade, dva dežel na nadzornika, dva duhovnika (katoliški, evan gcličanski) in dva predstavnika učiteljskega sla mi. Volj_nif so bili le ;lrije člani in sicer je dva člana volil deželni odbor, enega pa občinski svet deželnega glavnega mesta Funkcijo predsednika jc opravljal vsakokratni deželni glavar ali njegov namestili k.
Deželni šolski svel jc nadzoroval delo okraj nili in krajevmh šolskih svetov ter vodil učite-
5:1	KCjI) IK4 9/432.
54	LGti I8W330
5	LGB 1850/474.
l(	*iGU I K'4/221.
i7	RGU I KCÎK/4S
S	O ŠTajcn.fci?iii snlskeiu svetu je pisala Ivanka Zajc-Ci/clj v Ar 11 i v ! Il XV1I/I 2, 1994, sir. CiH-73.
arhivi xxii
Clank, in razprave
Ijiščsfl potrjeval je direktorje in učitelje na sred-J njih bulah, ki so jih vzdrževale občine; dajal je strokovno mnenje o učnih načrt.h. ličilih ii učbenikih za srednje in strokovne šole, Ministrstvu za lik in bogočaslje jo podajal letna poročila o starin vsega šolstva; v primeru, p atožbje odločal proi i odločitvam okrajnih šolskih svetov.
Zadeve deželnih šolskih svetov je po razpadu Avstro-Ogrskc prevzel Višji šolski svet.
šolstvo so tudi na lokalni stopnji izločili h splošne uprave. Za vsak okn.j so ustanovili okrajni šolski svet in za vsako šolsko občino kra^/ni šoiski svet
Okrajno glavarstvo v svojem območjii ni imdo protinleži v neki avtonomni skupnost Okrajn;: zastopstva59 so postavili le na Stajer skem H86H), vendar pa t« niso delovala v okviru pravnih, marveč sodniii okrajev, in niso imela kakšnega večjega pomena. Na Koroškem, Kran;-sk^m ,n v |Mri pa so ustanovili le avtonomne °kt ajm cestne odbnrc.Wl
Kol smo omenili, so bili leta 1879 na področni zdravstva ustanovljeni zdravstveni sveti Preti tem pa no bila za zdravstvene zadeve pri-složna deželna upravna oblaslva. Deželno sanitetno, komisijo v Ljubljani so ustanovili leta kot strokovni posvetovalni organ Namcsl-ništva v Ljubljani. Delovala je pri vsakokiatnem deželnem upravnem organu vse dc leta i H70, ko j« n;-. pod I a i',i zakona z dne 30, A 1870fi2 in na PoJlagi oznanila deželnega predsednica za Kranjsko 13. 9. 1870^ začel delovati Zdrav stvoru svet za Kranjsko
Občine so za reševanje nalog s ne drocja •dravništva okviru upravnih okrajev (na Stajer skom in Kranjskem v okviru sodnih okrajev) «bi¡kovale skupna zdravstvena okrajna zastopstva/'-'
Komisiji, ki str. pravzaprav s svojim delovanjem vplivali na izboljšanje kakovosti zem 'iSe-. s tem, da jc ena skrbela za izsiišcvanje ljubljanskega barja, druga na za pogozdovanje Kr is a, sta bili voljeni in sla sc imenovali Glavni °dbjr za obdelovanje (kulturo) Barja ler Komisija za pogozdovanje Krasa.
Prvo večje uspešno i/suše vanje n,1 območju Mih i jam ki ga b-,rja je v letih 1762 do H69 >z\cde| Zorn, upravitelj tobačne tovarne. Poro-Ci'o o Začetkih isuševania Ljubljanskega ba ja je yžb idilo pozornost dunajske vlade in la je letr1 1 J9 dala izdelali podronno poročilo o stanju
Krajevni kksiknn D avske banovine Ljubljana 1937, sir 4. Okrajne (srečke) samouprave ni\n bile nikdar ustanovljene. Pat pa prciKtuvljajn neko okrainn saili<iupra"o ok'aj ii cestni ixlbori. nkrajni kmetijski ixlbori in /.Iruf.enc zdravstvene ob,,. ''inc.*
SO ^
f ' oniar. Priročniki . Mr. 102 103. .. ROH lK.M)Ai()3 in l C» 1K4VJ/20 .. RGHJK70/6S fi4 LGH 187(1/31.
Žnntar, i'ririKniki.... Mr. 103
Barja in o možnostih r.a njegovo lzsušitev. Načrt o poglobitvi struge reke Ljubljanice in o izkopu posebnega kanala med Gradom in Golovcem jc izdelal Gabrlcl Gruber Prekop so začeli gradili 1772,, končali pa 1780. Učinek kanala pa ni bil lak, kot so pričakovali, ker jc bil preozek in preplilck.
Več kol trideset let ,c preteklo, preden so sc osuševanja Barja znova lotih Po kongresu vladarjev svete alianse v Ljubljani jc dunajska vlada temu vprašanju znova posvetila pozornost Delo so začeli 22. 9, 1825. Gubernij je ,7 1826 sestavil posebno osuševalno komisijo za vodstvo teh hidrolehniSkih del na Barju. Najpomembneje je hilo razširili in poglobili slnigo Ljubljanice m Gruberjevega prekopa tci izkopati jarke na Barju za odlok vode. Lcla 1829 so bila glavna osuševalna dela končana.
V naslednjih letih pa so sc pokazale nekatere pomanjkljivost i, premajhna skrb pa je bila tudi za trajno vzdrževanje obstoječih kanalov in trkov Znava so sc pojavljale velike poplave. Po ;tn 1857 so sc na icmclju novega načrta ministrskega svetnika Antona Bcycrja začela nova osuševalna dela. Poglobili so strugi Ljubljanice n Gruberjevega ktnala ler kanale na Barin. Ta dela so bila končana leta 1867
Po deželnem zakonu z dne 23. 8 1877 je bila Lokalna komisija za osuševanje Barja odpravljena, z Ziikonom z dne 13. 7 1878 pa jc nil ustanovljen Glavni odbor za obdelovanje (kti! tnro) Barja kol avtonomni organ/'5
Na podlagi zakona z. dne 9. 3. 188.V''' o pogozdovanju Krasa je deželni predsednik za Kranjsko 10. 2. 1886 izdal razglas o volitvah v Komisijo za pogozdovanje Krasa, Volilna okraja zJ komisijo sta bila Postojna in Logatec z občino Žiri. Voljeni so imeli petletno mandatno dobo.
Nr, podlagi zgoraj omenjenega zakona m po ukazu ministrstva za policdelstvo z dne 26 4 1886 je bil 1 1. 5. 188667 objavljen "opravilni red" Konrsijc za pogozdovanje Kra^a. Sestavina jc bila iz predsednika, ki ga jc imenoval minister za poljedelstvo izmed zastopnikov deželne vlade dveh zastopnikov okraji i h oblaste v Postojne in Logatca, deželnega gozdnega nadzornika, poslanca deželnega zbora in iz. štirih zaupnih mož, ki so jih izvolile kraške občine. Svoj sedež jc imela v Ljub' ani V.so komisijo (širša komirija) so sklicevali le, ko jc bil ob ravnavan ves pogozoovalni okoliš, sicer pa jc predsednik poklical na sestanek le delegate ?, določenega področja (ožja komisija), Šir i ko-EiisijJ sc je navadno sestajala vsake tri mcscec, ožja pa le po pot teb i. Na sejah so pisali za-
' Pniiinik K.. Culiivierum; des Uiibaitici Mn-asies, Ljubljana 1880; Hugo U.. Hisloriat nsuievalniti Jcl na Ljubljanskem barvi, Ljubljana 19i7, Me lik Anlnn Kuhim/aiija Ljubljaii j .tke g a barja, Ljubljana I'>27. lC' LGB IX8.VI2. LGB t K 8(5/10.
Članki in ra7. iravc
alihivi xxii 119?
ptsnike, sklepi komisije so morali hiti sprcjc'i z glasovanj cm. Zapisovanje Ickocih spisov je hilo prepuščeno deželnemu gozdnemu nadzorniku in ta jih je Indi hranil Pri političnem deželnem obuistvii so niii ti navadno prepisani v čistopis.
Za posebna dela, kot so risanje mi črto v, je predsednik lahko proti plačilu najel strokov njake. Gozdni kataster je vodil deželni gozdni nadzornik, ki je vodil tudi evidenco opravljenega dela Komisiia j j morala vsako leto sestaviti proračun in ga predložiti deželnemu odboru .n poljedelskemu ministrstvu, ta organa pa str. na njegovi podlagi dodelila doioeono nodporo ko misiji.
Deželni nadzornik je vodil gozdno-tehnično dokumentacijo in nadzoroval delovanje preostalih organov. Vsako leto je mjral komisiji pred loži ti proračune o stroških posamezi h del, o potrehiih pc rastlinah, skrhali je moral za drevesnice. Določeni zneski so bili komisiji naka zari iz državirh m deželnih sredstev. Za račune o stroških in dohodk.n pogozdoval nega zak'ada so vodili dnevnik in glavno knjigo pc predpis-h, k. so veljali 'zu javne hlagujnc. Vodstvo hiagaj-niškega dnevnika in glavne knjige, pa Udi pregledovanje račnnov deželnega gozdnega nadzornika je prevzela deželna hlagajna oziroma deželno raci i no vodstvo.
Posebnost druge polovico 19. stoletja jc zem Ijiška odveza, s katero so se ukvarjale deželne in okrajne komisije za zemliiško odvezo ter circk cija zcmljiSkoodvcznega sklada, Kot jc bilo že v uvodu omenjeno, je hno edino delo, ki ga jc opravila konstituanta leta 1848, to, da je sprejela sklep o zemljiški odvezi. Odpravo podložniškib razmerij j" državni zbor dokončno sprejel s patentom 6. 9. 1fi48, .s katerim se je prenehalo razlikovanje med kmečko in gosposko zemlje (rustikal no in domini kalno J. Natančnejša določila o izvedb' te odprave (zemljiški odvezi) jt vsehoval patent z dne 4 3, 184'). Navodila za Kranjsko je izdalo Ministrstvo za notranje za deve 12. 9. 1849, in siesr v soglasni z tylini slrstvom za pravosodje ter Ministrstvom za finanec. Na podlagi teli navouil so ustanovili deželne kom-nje za zemljiško [idvczo z name nom, da razbremenijo zemljišča denarnih in na turalnili dajatev, tlake in desetine. Deželna ko-giišijM za zemljiško odvezo na Kranjskem jc začela poslovali 17. ti 1849.
Vodil jo je poseben komisar ministrstva (kbl predsednik j. Pod vodstvom deželne komisije so delovale še posebej ustanovljene okrajne komi sije, V letu 1850 so morali po ministrski uredbi z dne 12 9 1849 vse zemljiške gosposke in upravičenci priglasiti zcmljiškoodvczmm deželnim komisarjem vse svoje urhanjalne dohodke, ki so hili po pruucrn: odškodumi odpravljeni. Komisije so bile sestavljene 'za vsako deželo ir_ za vsak okraj posebej: polovico članov so volile gos poske. polovico pa podložn ik', Ink o da so bile pravice obeh strani n strežno zastopane.
Za likvidacijo odškodninskih zahtevkov jc spr^i delovala državni hlngajnu z;i zemljiško odvezo v Ljubljani, od 1851 lilije pa Dirckciia zemljiškoodvcznega sklirda za Kranjsko.6* Ta jc posle liuanenc likvidacije vadila vse do leta 1861, ko jih je prevzel dcžilni odbor. Direkcija zenjljiškood"cznega skli.da za Kmnj.sko, ki jc hila ustanovljena 26 10. 1851, jc začela redno poslovali že nrsledn' mcscc, podrejena na jc hila neposredne Ministrstvu za notranje zadeve. Kot samostojna višja deželna ohlasl je poslovala do 1 7 1860, ko sojo priključili deželni vladi, s 1 9. 1861 pa deželnemu odhoru S trm jc prcrchala delovali kol samostojno ohlaslvo/'1-'
Patent o zemljiški odvezi je .sicer načelno predvidel odpravo ;:li regulacijo pravic. Vendar je podrobnejša navodila prinesel šele patem "o regulaciji m odvezi drvarskih, pašnih in gozdno-proiz.vodnr n nravic do pridoh-vanja nekih sluz. noslnih in skupnih posestnih in hasnovatnib pra vic ■/ dne 5. 7. 1853. ' Nekatere izrecno naštele pravicc je bilo treba odpravili ali na novo urediti Za izvedbo odprave ali regulacije so uvedli posebne krajevne ali deželne konuvjc, k j .so prenehale deicvati proti koncu 19 stoletja. Komisije so skušale ugotoviti vschho pravicc, zlasti jih jc zanimala praviea do gozdne paše. Na ihinbejih, ki h' hila lahko uporabljena za industrijske na mene, so skušali namreč te pašne pravice od pravili. Sicer pa so pri pasnili pravicah na manj pomembnem predelu trcdli nekako solaslnišlvo prejšnjih upravičencev.71
Deželna komisija za odkup in uravnavo zemljiških hremen za Kranjsko pa je delovala od leta 1853 dalje. Z ministrskim razglasom z dne 5. 5. 1860 jc hila priključena deželni vladi, toda svojo organizacijsko strukturo je Se naprej oh-držala.
V začetku sedemdesetih let je gospodarski koniukUar sledila težka agrarna kriza. Posehn, agrarni zakoni naj bi izboljšali gospodarski položaj kmetov. Po cesarskem patentu 1853 : so
Uslauovilvcni Jcliid ik-Jdne ki m i: sijt.- /a /ciiitjiiku (hIvtati jc )c (Mučit, tla se innrajii izoblikovati konkretni predlogi /a uslanovilcv /ciuljiškiHx1vc/ncga sklada. V la namen jc bil ?e nijr. ~ . KS0 ki n ]ir<ivi/iirij tislaniiMjcn jwi\dien iKtak pri dcJMni ktiitiis?ji. Smerni« /a nrgatitAac ju /cmlj ikondvc nega sklada je predpisal palonl 11. 4. 1X51. Tchiiičnn navodilo ti izvajanju palcnla pa jc vsebovalo navndilu Ministrstva /a ni Ura nje /adevc in Minislrsiva financ ■) 'J. 1K5I. ki jc določalo tudi način odplačila anuilcl /a /avc/aiicc. Predviden jc bil 2(1-Iclni amortizacijski rtik. f'1J Žnnlar. Priročniki sir. <J4; Vilfan, sir. JKfi-4K7 Preglcil l%0,sir. fiK 7(1 Vilfan, sli. 4K(i-4H7; Žu n ta r, [Viročuiki, Mr.; iflfiel lHGC Mr.
71	¡'rcgled !%(l.slr, W Žuntar. Priročniki .sir.'/I. Vilfan, sir. 4«. 4K7.
72	KGli il^a
arhivi xxii iy?9
ulnn k i in m y p ra
59
nasialc nove servilulne skupnosti, ki pi mso bile urejene. Leta 188373 spiejcn tri okvirne agrarne zakone, s katerimi naj bi razrešil1 la .«zmerja 74 H zakoni so omogočili ustanovitev državnih in deželnih organov, lako imenovani') agrarnih ob-»sti za razdelitev in nrcdilev skupnega zerH disča. Te oblasti so začele urejali zemljiške slniklnre in agrarne premoženjske razmere. De lile so sc na okrajne id deželne komisije, mjvišja I a je biia komisija za agrarne operac.jc pil Minislrslvu za kmelijslvo. Komisije so imele nalogo i/.vesti nadrobno delitev in uredi':v skupnih zemljišč povsod lam, kjer lo še m bilo -zmedeno. Na Kranjskem so v obdobji od leta 1X89 do leta 1918 na prvi stopnji delovali L rije Okrajni komisarji za agrarne operacije in siccr v Ljubljani, Posioini in Novem mestu.''5
Po lelu 191 iS. koje bila ustanovljena Narodna vl"da kol vrhovno ublaslvo v Sloveniji, .n bilo cč loeilvc med državno in avlonomno uoravo (enobrni sistem). Narodna vlaoa jc prevzela vrhovno vodstvo in nadzorslvo vseh avtonomnih oblastev Sloveniji, razpuslila je kranjski Ježzdni odbor in poslavila komisije zli zaearno vodstvo let likvidacijo deželne uprave. Za Štajersko je 1 i j a ustanovljena komisija za likvidacije staj rske deželne uprave v Celi m.
^cle v zakonu o oblastni in sresk: samoupravi, ki je predvidel oblastno samoupravo, sc jc znova vzpostavil dvolirm sistem, ki ga je P(- r.na i a že avslro-ogrska državna uprava, Leta '927 so sc lislanovile oblastne samouprave (' vtonomije), potem ko so bile dne 23. januarja volilve članov oblastnih skupščin. Ljn Pijanska in mariborska oblastna samouprava sta delni začeli delovali že leta 1927. demo pa leta 1978. Oblast je bila samoupravni cnotu in pravna °S"ba po javnem in zasebnem pravu. Orrnna obliishic samouprave sta bila oblaslna skupščin., "i oblaslni odbor, ki mu jc predsedoval predsednik onlaslnega odbora Ljubljanski obiasl^.i Samoupravi je tiila izročena lastnina nekdanje dežele Kramskc, mariborski pa nekdanje dežele Štajerske. Nt. področje delovanja oblastne samouprave so bili preneseni /.lasli vsi kmetijSKi, socialni in zorav>lveni zavodi. Obe sta razvili zt' ahno delovanje na gospodarskem, sociaincm i" kulturnem poljn.7r'
ZUSAMMENFASSUNG
DIL- VHRWALTUNGSSTRUKTUR IN KRAIN NACH 1848
15er Beitrag setzt sich mit der Organisation der Landes- suwie der lokalen staatliclicn und aalouomen Verwaltung ir. Krain auseinander, und zwar in der zweiten Iliitfte des 19. Jahrhunderts, ais die Habs-burgeriiioiir.icliic durch die Reorganisation der Staatsverwaltung jene Verw-iltungs struktur trhidl, die bis zu ihrem Zerfall fortbestand, Ks hardclt sich um eine Zeit, wo in Wien die neik-.rrichtclcn Ministerien und das Parlament, auf I.amtcseöcne die Stattlialtcrcicn bzw Landesregierungen, auf lokaler Rbcnc die Bezirke ihre Arbeit aufnahmen. Die nulonouicn Organe des Landes waiea durch Landtage und Landesaussehusse repräsentiert, die lokalen durch Gemeinden. Hir diese Zeil war also kcnn/.ei'linend, daß fsictr au Sei dem Slaatsapnarat, der die Länder im Namcr der Wiener 'Regierung und der Ministerien verwaltete, auch die sogenannte Landes-antunumic entwickelte.
SUMMARY
ADMINISTRATIVE DIVISION IN CARNIOLA Al TEK 184R
The article deals with llic organisation of provincial and local state and autonumous administration in Carnioln in (tic second half of the 19th ccniury, when alter the rcorgiaisalion of the national administrative bodies, the Hapsburg monarchy established lhe ad.r.inis-trative structure winch was preserved until its collapse. In thir. period, the newly established ministries and par Iiiimeat started to operate in Vienna, the deputies or provincial govcrnmcats were organised al lhc provincial level, and circles or districts were established at lhe loca1 level. The provincial aulonumous bodies were represented by provincial boards, and the local bodies by municipalities. In stioit, lhc period is characterised by the formation of a slate apparatus which administered prov inces on behalf of the government and ministries in Vi cuna, as welt as by the dcvJopmcat uf the so-called provincial auiuaujuy.
rghikhw.
v Itlu l'J(K) jc bit .sprejel zakon. ki jc nkušat odpravili rii/ko-
sannsi kmečkih posestev
Vsi li zaknni pa nisn vnfflti tetive JÜ."j£ hit 'cl;l tyf' 'P^j"1 nov /¿ikon (LGB. tO(2/2). ki nuj bi odpravil vse pifflBijL kiiiviKli glede slan ureditve pravic.
Vladimir SiinCič, Komisije /a agíame operacij t SH S 1945, 1. 7 del: A-K t.jubtjann t991. sli .5 f>. /tnvcniar AS/. ' Krajevni leksikon Dravske ham.vinc. Ljubljana str. 3-4.
60
Članki in razprave
■\rhivi xxii inm
l'DK 930.25:719(100)
Skupna arluvska dec -sc na v luči zgodov. iskega nasledstva Republike Slovence"
VIA D! MIR KOLOŠA
1, Opredelitev teoretičnih in praktičnih vidikov pojma "skupini arhivska dediščina"
Ideja, da arhivska dediščina zaradi medsebojnih kulturnih in civilizacijskih vplivov in zaradi ozemeljskih sprememb dr?.;tv v preteklosti ni pomembna le za državo, v kateri je nastala ali je v nck^m ohdobui navzoča, ant *ak jC nj^n pomen mnogo širši, sc jc začela v Evropi razvijati že na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Že takrat so arhivarji nekaterih najnaprednejših evropskih ar hivov pod vplivom splošnega razvoja družboslovnih ved, zlasti zgodovinopisja, začeli razmišljati, kako bi s strokovnega arhivističnega vidika zagotovili možnost uporabe te dediščine na med-narodn ravni. Zavedali so sc, da jc ta cilj ir.o goče doseči lc z meddržavnim oz mednarodnim ■=odclcvanj-;m arh vistov pri oh^kovaniti n i sprejetju skiipnih strokovnih načel, postopkov in tehnike za vse faze arhivskega dela, kar bi omogočile medsebojno pr'merljivost arhivov :n s tem nastanek "skupne arhivske dediščine'". Zato je bil že leta 1910, ob svetovni razstavi v Bruslju, organiziran prvi mednarodni arhivski kongres. Zal p;, je zaradi prve svetovne vojne in njenih posledic v Bruslju načrtovano mednarodno ar hivsko sodelovanje pozneje za nekaj desetletij zastalo. Eden izmed vzrokov je b.J tudi ta, da ni bilo neke stalne mednarodne stMkovnc organi zaeijc, ki bi za to skrbela Taka organizacija, Mednarodni arhi"skr svet (MAS), jc hda ustanovljena šele po drugi svetovni vojni. txlcn iz med pomembnih pobudnikov za njeno ustanovile v jc bil ameriški arhivisl Solon J. Bučk; poudarjal je, da jc svetovna arhivska dediščina enotna in da bi bila izguba katerega koli njenega dela izguba za vse človeštvo.
Refcrai jc bil pripravljen /a Me d narod ni i aililvskn knnfci :ncn d ría v srcilnjr in v/hmlni- Evrope t. generalno it fin "Skupr-i arlilvska dediščina driav in irtn-uJnv srci!nje in v/1iik1iic Evrope Konferenco jc organizirala Generalna tlirvkci ja drJ.iv ni h ailiivuv Piljskc in jc pn'cknln ixl 22, ild 24. nklnbra i*7 v Goljwícnh pií Varšavi, Kc íc ni t je bil iilijavljcn skupaj /. ti ru iAÍ 111 i v publikaciji Tlic Ciiimiiim Archival H of 11 age nT Slates and Nations of Ccniml anu Estcm Europe (Malcriáis ■ if the Inlcnntinnal C'iinfcrcncc. Gilawícc, lMland Oi.-lcilx.-r 2224. t9y?. cditcil hy Whdyslaw Slcpniak) Wars/awa 1WK,
pud naslnv..... "Con....... Archival Heritage in the L:-',ht -if
Histiirical Succession hy the Ucpuhlic nf S In venia", K;i sla v Slnvciiiji lc dva i/, vi ida n;ivcitcnc publikacije in ker iiecnju jeiim. da jc rčfenil zanimiv tuili sin venske hralcc, ga oh javljainn t lili v slovenšč ini.
Šele MAS jc s svoji ni sodelovanjem na številnih strokovnih področjih dosegel, da so danes povsod po svetu sprejeta nekatera temeljna strokovna načcia, ki so hila v državah, vodilnih na področju razvoja arhivske teorije in prakse, utemeljena že od konca prejšnjega stoletja naprej (načelo provenicnce, ločene hrambe, prvotne ureditve, nedotakljivosti evidenc), V veliki men mu jc uspelo poenotiti načela valorizacije, popisovanja in dostopnosti za uporaba
Ker pa so E*hivi zrcalo družbe, ki sc nenehno razvija, se spreminjajo vznoredno z njo, zato je treba strokovna načela arhivskega d la ves čas posodabljati
S nravnega vidika lastništva je vprašanje skupne arhivske dediščine poslale aktualncjše šele po prvi svetovni vojni, predvsem kot po slcdiea razpada avstro ogrske monarhije na več držav, ki um jc bit priznan slalus pravnih na slcdnic, torej tudi pravica do nekdaj skupnih arhivov. Rešcvanic tega vprašanja jc domena mednarodnega p^iva oziroma meddržavnih in mednarodnih sporazumov Teh jc do danes v svetovnem merilu znanih več kot 200 in praviloma predvidevajo tudi delitev arhivov države predhodnice med države naslednice, seveda ob upoštevanju strokovnih arliivisličnih načel provenicnce in integritete arhivskih fondov. V praksi to pomeni, da jc treba državam nasled moam izročili le lislo arhivsko gradivo, ki jc nastalo na njihovem ozemlju n hilo pozneje z njega odpeljano. Izjema od tega načela pa jc listo arhivsko gradivo, ki novi državi omogoča izvrševanje nanjo prenesenih pooblastil, odgovor nesli in pristojnosti, in gaji je torej Ircba izročiti po načelu funkcionalne pertincncc čeprav jc ta v nasprotju z načeli provenicnce in integritete arhivskih fondov.
V vseh primerih, ko jc neki fond del arhivske dediščine dveh ali več držav in ga ni mogoče deli i, ne da h: h;le uničene njegova pravna, itpravna m zgodovinska vrednost, pa mcdn;:rcdm pravni akti svetujejo, naj fond oslane v kraju, v katerem jc nastal, in ga imamo f.\\ sestavni del nacionnlnc kiillurric dediščine države, v kateri jc navzoč. (Ta država jc v celoti odgovorna za varovanje in strokovno obdelavo kot lastnica in kel čuvarka takega fonda. Preostalim državam naslednicam pa jc treba glede dostopnosti ir upe rabe zagotovi i enake pravice, kol iii ima država, ki tak fond hrani. hkr:'i pa tudi pnvicc do soodločanja pri njegovi strokovni obdelavi (zlasli
arhivi xxii 1999
Članki in razprave
2.3
v primerih, ko bi hotela država hranit; -j:ea uničiti kak del fonda, ki zanjo n ma velikega pomena) m pravico do najugodnejših pogojev za evidentiranje in kopiranje tistih delov fonda, k\ ■ .naje za neko državo naslednico poseben po men.
Skupna arhivska dediščina so torej listi arhivski limdi in zbirke, ki so pre ven umne, nedrij i ve organske idole 111 vsebujejo doku uieiite, ki imajo prvnrazrcdiu pomen /,a /;',i> ihtviim vsaj dveh držav, aLi dokumente, pn-trebiu; za nfprorgaiin pnslnvanje njunih ura dnv. Takt fondi in zbirke so nastali z delovanjem-
a)	državnih uradov (centralnih, deželnih ipd.), ki :;o izvajali politično n sodno obiasl (ozemeljska pristojnost uradov oboli vej oblast. n* deželni ravni je bila večkrat različna) na ozemlju, kasneje razdeljenem med dve držav ali več;
b)	eerkvenih (školijskih ali višjih) uradov, ki so bin v preteklosti pristojni za ozemlje vee Jržav (njihova ozemlja se v preteklosti riso porivala s političnimi me|ainij;
e) gospodarskih, kulturnih, znanstven h, pon-ičnih m drugih organizacij, ki so delovale v več državah, ali opravljale svojo dejavnost na mednarodni ravni;
d) oseb in rodbin, delujočih v več državah, '.er svetnih in eerkvenih zemljiških gospodov ki so iivicli posest in zalo tudi oblast na ozemlju več držav,
II	Oris prnblemalike zgodovinskega nasb.il-
držav in narodov srednje in vzhodne limipt v luči nastanka skupite arhivske dediščine
Daleč najpomembnejši del skupne arhivske ediščine držav in naiodov srednje m vzhodne Evrope je arhivsko gradivo, navedeno pod to ko a)< ki je poslalo "sKiipno" s spremembami dr-avuih meja na tem prostoru že od «rcdnjčga vck.i nap'ej, V kontekstu arhivske dedišeme so c pomembnejše spremembe zgodile od U6l sto ietja m /Uisli od srede 18, sloletj? filjcj ko so nastale absolutistične države s svojimi državnimi i'r;idi. Spremembe meja so bile predvsem posledice vojn, pa tudi rodbinskih zvlz ir. z njunj Povezanih dednih pogodb evropskih vladarski!. r()dbin. Med največje .spremembe državrih meja 'er>dijo liste, ki ' o nastale ob delitvah Poljsk* iu
postopnem umiku Turčije iz Podonav'a (m P odiranju habsburške monarhije v ta prostor) ter y\ Balkana (z ustanovitvijo nacionalni držav po berlinskem kongresu), v našem stoletju pii sta Politični zcniljovki lega dela Evrope močno spremenili obe balkanski in obe ,-vclovii i/ojm ^ zadnjem desetletju so tri večnaeionalne države n:» tein prostoru pripadle zarat razkraja ko
III	mističnih družbenopolitičnih režimov brez vo jaških posredovanj drugih držav,
Ze samo pociatek. da so bile okrog lela 187'
na vsem ozemlju srednje in vzhodne Evrope [pri tem misum na prostor od zahodnih meja Nannje ai habsburške monarhije, upoštevam p;1 tudi Br.lkan:;ki polotok) le štiri suverene države (poleg že naštetih dveh šc Ri.sija n Turči ja), da jih je bilo po prvi svetovni vojni že 15. po drugi spet le 12, danes pa jih. je kar 24, je dovolj zgovoren, Z vk,ika skupne arhivske dediščine je zlasti no-membno. da je bilo ozemlje števiinih današnjih držav v preteklosti razdeljeno med več nekdanjih držav. Tako so okrog leta ¡870 centralni državni uradi na Dunaju izvajali popolno oblast na remiju, na katerem so danes poleg Avstrije šc Ccška. Slovenija, deli Po'j).kc. Ukrajine m Hr vaške, v nekaterih funkcijah pa tudi na ozend ti današnje Madžarske, Slovaške, nad preostale Hrvaško ter deli Jugoslav je :n Romunije; berlinski eentralni državni uradi so bili pristojni za ozemlje današnje Nemčije, de! Poljske in celo del današnja Rusije. peterburški za današnjo Rusijo, Ukrajino, Belorusijo. Ir' baltske države. Moldavijo in velik del Poljske, earigrajsk. pa za današnjo Turčijo. Bolgarijo. Makedonijo. Bosno ir Hereegovi.no, Alnairjo. večino Jugoslavije ter za dele Grčije in Romunije Cc bi naredili tak pregled za leti 1860 ali 1880. bi bil politični zemljevid srednje in vzhodne Evrope preeej drugačen
Skupiie arhivske dediščine najmanj dveh današnjih držav pa niso ustvarili le centralni uradi nekdanjih držav, ampak ludi nižji uradi, v primeril, ko so bile nekoč enotne upravno administrativne regije pozneje razdeljene mod vsaj dve državi. Navajam tri take primere, ki zadevajo Slovenijo;
1,) Mesto Gradec (Graz) v današnji Avstriji jc bilo od r.rcdnjega veka dalje upravno-adnii-nistrativno središče dežele Štajerske v okviru habsburške monarhi|c. oh razpadu monarhije leta 1918 pa sta dve tretj-n ozemila dežele ostali v Republiki Avsfriji. tretjina pa je bila piik.jučena Jugoslaviji m 'e danes sestavni del Slovenije.
2 ) V obdobju restavracije po Napoleonovih vojnah le nila historična dežela Koroška za nekaj desetlotii upravno razdeljena; del dežele je bil p ¡ključen Notranjeavstriiskemti gubemiju, ki jc imel svoje urade v Gradeu (danes v Avstriji), drugi del pa lliiskcmu guberniju z uradi v Lju bljani (danes v Sloveniji).
3,) Celo arhivi najnižjih državnih uradov so lahko skupna dediščina dveh držav: n. pr. ozemlje nckda.ijega pel i ličnega okraja (Rczirks-Hauptmannsehan) Radgona (RadLcr:;burg) se dan :s nahaja v Avstriji m Sloveniji,
Cc ob tem upoštevamo Še skupno arhivsko dediščino. nastalo s poslovanjem sodnih in cerkvenih oblastev ter drugih ustvarjalcev (zglede navajam p i picgicdu problematike zgodovinskega nasledstva Republike Slovenije), imamo pred seboj vso širino obravnavane probieiuatike.
62
Član ki in razprti ve
arhivi XXII 1999
111. Oris problematike zgodovinskena nasled-stvn Republike Slovenije z arliivslaga vidika
Slovcnci vse do lela 1991 nisnw imeh suverene nacionalno države. Današnje državno ozemlje j<? bilo vedno le sestavni del držav, t ud' več držav sočasno, ki so imele središča politične oblasti zunaj Slovenije Zato smn pr. raziskovanju svoje zgodovine močno odvisni od "skupne arhivsko dediščine".
Večina ozemlja Slovenije je do konca Iti. stoletja sodila pod habsburško monarh^o z osrednjimi uradi na Dunaju (v prvem obdobju delno tndi v lnnsbrnekii in v Gradcu), manjši del pa pod Beneško republiko s središčem v Benetkah V Napoleonovem Času je prišla dobra polovica ozemlja v Ilirske prnvnee (z glavnim mcslom Ljubliano)r podrejene francoskim min' strstvom v Parizu, slaba polovica pa je ostala pod habsburško suverenostjo. Po Napoleonovem porazu so Habsbnržani postali vrhovni gospooarii na valil ozemlju Slovenije, saj so že v 16. slolcju, ko so postali ogrski kralji, pridobil i tudi men skrajni vzhodni del, ki je bil v sestavu Ogrske. Pc razpadu avstro-ogrske monarhije leta 1918 sla hi I i dve tretjine o ženili a Slovenije pri kij licenc novo nastali Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov z osrednjo vlado v Zagrebu, Ki se je nato združila s Kraljevino Srbijo v Jugoslavijo, tretjina pa Italiji. Leta 1941 jc bila vsa Slovcri.ju okupirana in ludi upravno-pol.tično razdeljena med Nemčijo, Italijo in Midžarsko. Po drugi svetovni vojni jc Slovenija poslala federalna enota nove Jugoslavije Zahodni del ozemlja, ki jc po prvi svetovni vcjiii p ipadcl ltaiip, ji jc bil pi ¡ključen šele po mirovni pogodbi leta 1947 oziroma razdelitvi Svobodnega tržaškega ozemlja leta 19*54.
Arhivska dediščina za Slovenijo, ki so jo ustvarili deziilm upravni uradi, jc se bolj raz pršena. Po številnih spremembah meja dežel in pristojnosti njihovih uradov, te so potekale vc.s čas, jc bila Slovenija v zadnjem obdobju pred razpadom avstro-ogrske monarhije razdeljena med štiri dežele (Kranjska, siujcrska, Koroška, avstrijsko Ilirsko primorje) in dve žnpaniji (Ze lcz.no in Žalsko). Danes so v Sloveniji samo arhivi uradov dežele Kran|skc Na področju sodstva Kranjska in Koroška v omenjenem obdobju nista imeli uradov na ravni Jczelc, ampak sla bili podrejeni Višjemu deželnemu sodišču v Gradcu. Na področju eerkvenc uprave so tedaj na ozemlju Slovenije delovale ljubljanska j lavan linska, koprska, tržaška, goriška, celovška, sc-kovska in s/ombalhclyjska škofija (samo prve tri so imele sedeže v Sloveniji)
iz tega pregleda je razvidno, da c zelo pomembno arhivsko gradivo za zgodovino Slovenije predvsem v teh arhivih zunaj Repnb-ike Slovenije Avstiijskem državnem arhi; u (Oslcr-rcicbisches Staatsarchiv) na Dunaju, Štajerske m deželnem arhivu (Stcicrmarbsclics I .andes
archiv) v Gradcu, Koroškem deželnem arhivu (Kärntner Landcsarchiv) v Celovcu, Centralnem državnem arhivu (Arehivio centrale dcllc Slato) v R'imi, drzavn'h arhivih v Benetkah (Arehivio di Slato di Vcnezia), Trstu (Arehivio di Stalo di Tncr>lc) in Gorici (Arcluvio di Slato di Gorizia), Madžarskem nacionalnem arhivu (Magyar Ors-zágos Lcvcllár) v Budimpešti, Arhr'ii železne županije (Vas Mcgyji Lcvéltár) v S zoni-balhclyju, Arhivu žalske županije (Zala Megyei Levčllar) v Zalac'-crszegu, Nacionalnem arhivu (Archives nationr les) v I 1iriz.u, Zveznem arhi /u (Bundcsarehiv) v Koblcnzu, Hrvaškem državnem arhivu v Zagrebu in vseli arhivih nekdanje jugoslovanske federacijo v Beogradu (Arhiv Jugoslavije, Arhiv zveznega sekretariata za zunanje zadeve, Arhi' zveznega sekretariata za notranje zadeve in Arhiv vojno/godov ins k ega inštituta). Za cerkveno zgodovino pa poleg Vatikanskega ta nega arhiva (Arehivio Segreto Vatieano) hranijo pomembne dokumente zlasti škofijski arhivi v Graden (Diözcsanarchiv Graz), Celovcu (Archiv der Diözese Gurk), Trstu, Gorici in Szombatlielyu (Szombalhclyi Piispöki Levclhlr). Za starejše obdobje so pomemnrr še: arhiv oglejskega palriarhala v škoPuskcm arhivu v Vidmu (Udirc), arhiv salzburške nadškofije (Konsislorialarchiv Salzburg) ler arhiva freisin-skih (Aichiv des Erzbistums Miinehen lind Frcising v Münchini in Staatsarchiv Miinehen) i-1 briksenških škofov tSkolijski arhiv v Brixnu), ki sta imela na ozcmlui Slovenije veliko zem'jisko posest. Tudi arhivi številnih plemiških rodbin, ki so imele svojo pos;sl v Sloveniji, so danes v tujini (npr arhiv Anorspergov na Dunaju, Hcr-bersteinov v Gradcu).
IV, Prfiktično reševanje probkmn skupne arhivske dediščine, pomembne /A Slovenijo
Reševanja vprašanja velike razpršenosti ar hivskega gradiva kot najpomembnejšega vira za zgodovino Slovenije in Slovencev sc se zgodovinarji načrtno lotil: v zadnjih desetletjih 19 slolelja, ko so pod vplivom panslavizma pripravlja1 1 temelje za pisanje zgodovine slovenskega naroda kot celote (pred lem sn, razen A. T Linharta oh koncu 18. stoletja, obravnavali le zgodovino posameznih dežel). Začeli so sistematično evidentirali in zbirati vire za spoznavanje starejših obdobij slovenske preteklosti (in tudi objavljali podatke o njih), v deželnih, mestnih, ecrkvcnih in drugih arhivih, ki so bili tedaj v veliki večini znotraj avstro-ogrske rac narhijc Po nastanku Jugoslaviji jc skoraj vse najpomembnejše arhivsko grad'vo za slovensko zgodovino ostalo zunaj njenih meja, predvsem v Avstriji, kar ie otežilo njihove prončevanje. O usodi arhivov razpadle monarh'ic so odločali mirovne pogodbe in sporazumi med naslcd-st veni mi državami. Za S Invernó je bi1 naj po membnejši Arhivski sporazum med Jugoslavijo
AUHivi xxu iyyy
Član kiinri zpra ve
63
in Avstrijo, sklenjen lct.'i 1923. Sporazum je icmcl ji I n,'i načela provenience, upošteva) pa je tud. načelo funke ion ;i lire pcrunenec, kar pomeni, da se je Avslrija obvezala izročiti Jugoslaviji ne le tiste irhivc, ki so n;:sluli na ozemlju Jugoslavije m so bili pozneje prepeljani na ozemlje Avstrije, ampak tudi liste dele arhivov centralnih, pokrajinskih in drugih uradov, n.istalih "i1 avstrijskem ozemlju v zadnjih 30 ih letih obstoja habsburške monarhije, ki so bili pomembni za administracijo jugoslovanske misled-stvenc države. Podobna sporazuma jc po drugi svetovni vojni Jugoslavija sklenila tudi z. Madžarsko in Italijo. Sporazum z. Avstrijo jc bil po številnih zapletih zadovoljivo uresničen šele po več kot 60 letih, vprašanje vrnitve arhivskega gnidiva iz. (ulijc pa šc danes n' povsem rešeno.
prašanjc prn\': X do nasledstva arhivov zveznih inMituei- nekdanje Jugoslavije pri se zaradi različnih izhodišč držav nasleun.e šc niti ni pi iv Načelo reševati,
razlogov, navedenih v prvem poglavju, pa vclUjc večine arhivskega gradiva centralnih institucij neke države ni mogoče ra/dcl ti med njcnc naslednice, saj so te institucijo ustvarjale Predvsem dokumente pomembne za državo kot celo.o, torej enako pomembne za vse naslednice, i udi reprocluciranje nt omogoča, da hj vsaka jaslcdnica vr.ai v kopijah imela za svojo zgodovine pomembno arhivsko gradivo, saj ni to v praksi pomenilo izdelavo kopij cciolmh arhivov 32*dnjili ustanov države predhodnice za vsako naslclnico posebej. To pa zaradi časovnih in finančnih težav ni izvedljivo.
Vej i k del za Slovenijo zelo pomembnega arhivskega gradiva ho torej vza vselej ostal v tujini. Jo gradivo so doslej pri Fvpj :m delu uporabljali zc številni slovenski zgodovinarji, a žal v veči ii "n mero v le za raziskovanje posameznih področij, kilter,i so se specializirali. Sistematično riizisko\anje najpomembnejših tujih arhivov in ^vLdcntiranje gradiva, pomembnega za zgodovino Slovcimc In Slovencev, p;i so začeli šele nrhivis.j. Ti ,io to svojo nalogo zapisali že lela 1966 v
jon o arhivskem gradivu in arhivih. Do lela ko so pripravili posebno posvetovanje o tcni vpr;iS;inju, so ni podlagi u: ormaeii zgodo "uarjev, ki so v okviru univerze, Inšlltutov, "iiizc.jev in tudi arhivov že delali v inj'li r.rlh- iti, zh:ali precej podatkov o tem gradivu. Vendar rodatk posameznih zgodovinarjev zaraii nji--■t>' ih različnih pristopov niso bili uporaba /a lrngc, ni C primerljivi med seboj. Zato so itti ''menjenem posvetovanju sprejeli nekatera načela z'i sistcniallčno kompleksno evidentiranje terjili
Pt-znoješe nekoliko dopolnili:
I) Prednost pri evidentiranju iniu.o arhivi v ^Siriji Italiji, Madžarski in Zvezni republiki J|,goslaviji.
2.) Nosilci evidentiranja so Arhiv ^Kcpublit;c) w>iijc in regionalni zgodovinski arhivi. Rc Publiski arhiv vodi zbirno evidenco za vse larhive.
3.)	Evidentiranje se začne s pregledom popisov arhivskega gradivu, ki so jih izdebli nje gov iiTmniki, niijprcj na ravr, fondov (pregled takih popisov naj bi, ee je mogoče, opravJi že doma) in n.ito hierarhično do popisov na nivoju zadev, šele nato se, če jc treba, preide na cvidentirarje neposredno po arhivskem gradivu.
4.)	Podlaga za vsako cvidentnanje je fond, kar pomeni, da jc treba evidentirali gradivo v celotnem fondn. Evidentirano gradivo v fondu se, če jc treba, popiše po podfondih, serijah an posameznih dokument.!)
i.) O evidentiranju se vodi doknmeniacija. T,i vsehnje naziv imetnika fonda, ime fonda, čas naKlnnka in obseg gradiva, podatke o vseh popisfh m drugih pripomočkih za uporabo gradiva, o sistemu ureditve fonda in o pogojih za uporabo, signature evidentiranih delov londa s kratkimi povzetki vsebine in označbo evidentiranih delov fondov, predlaganih zn kopiranje, ime c :ebc, ki jc evidentirala in datum evidentiranja.
Dolgoročni program evidcntiianjn, ki potekr se clancs. pa jc bil sprejet šele v začetku 80 ill let, na podlagi Zakona o naravni in kulturni dcdišcir. iz leta 1981. Bolj al1 manj nepretrgano poteka evidentiranje v nekaterih avstrijskih, italijanskih in madžarskih arhivih, v Vatikanu, v zadnjih letih pa tudi v Londonu, Purzn in Pragi, Rezultati dosedanjega evidentiranja v Centralnem državnem arhivu v Rinili, Osrednjem državnem arhivu ČSR v Pragi in Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu so hili objavljeni v posebnih piiblikachah.
Evidentiranj,, kukršno opravljajo slovenski arhivi v tujih arhivih. nima namena odvračati zgodovinarjev in drujrih raziskovalcev od nepo sralnc uporabe ,jrhivskcg;i gradiva. Nasprotno, z informacijami, pridobljenimi na ta način, za vse enako uporabil mi i dostopnimi, jim delo le olajšuje
V. Predlogi /n reševanje vprašanj skupne arhivske d cd i suuc ni podlagi slovenskih izkušeni i11 smcrupc Mednarodnega arhivskega sveta
IZ razlogov, navedenih v poglavju o problematiki zgodovinskega nasledstva Republike Slovenije, v Sloveniji zelo podpiramo vsako pobudo, vsak projekt, k: bi nn mednarodni ravni pripomogel k lažjemu dostopu do skupne rhivske dediščine. Prnvni pogoji dostopnosti (izenačenje pravic domačih in tujih uporabnikov, skinišcvanie rokov dostopnosti, skrajševanje č,as;i od naročila do prcieina gradiva) so se v zadnjih dcsctictji'i zelo izboljšali, tudi po velikih zaslugah Mednarodnega arhivskega svetu in njegovih priporočil V duhu teh priporočil jc bil na primer leta 1993 (!o.;cžen sporazum o rceiprochcti glede uporab-, trhivskih fondov v Avstrijskem držav ncir. arhivu na Dunaju in v slovenskih državnih nrliiviii. Premalo hI je bilo doslej storjenega na
m
Članki in razprave
ARHIVI XXII 1999
Cisto strokovnem področni medsebojrega infor miranja, obveščanja o tem, v katerih arhivsk:b in stilnega h se sknpna dc(fiščina hrani, na katere države se nanaša,- kolikšen )C njen obseg, kdaj je naslala i:i kakšne podalke vsebuje. MAS-ov Vodnik po virih /a zgodovino narodov je bil doslej narejen le za države, ki so bile v preteklosti pod oblastjo evropskih kolonialnih sil. Vsega spoštovanja vredno delo pa ima po maii^kljivost, da posamezni ari.ivi niso navedli podatkov za vse sestavne dele, ki naj 1 i |ib vodnik vseboval, m tla so sestavu; dili (elementi popisa) navedeni po različnih metodologijah, to pa zmanjšuje preglednost in medsebojno primeril r'nsl podatkov. Pomamkluvost je posledica različnih pr.slopov k izdelavi popisov arhivskega gradiva v posameznih arhivskih insliliicijaii. iz katerih so le črpale podalke za vodnik.
Vodilu, strokovnjaki pri MAS u so morda tudi r»a podlagi izkušenj pri pripravi tega vodnika ugotovili, da je potrebno poenotit, različna načela. postopke in tebudo arhivskega popisovanja, saj je le na ta način mogoče zagotovili i;:dclavo med se bo primerljivih, uporabnih in razumljivih popisov, ki bodo olajšal' iskanje in medsebojno izmenjavo informacij o arhivskem grud i vu ter omogočili rabo enotnih normativnih podatkov in zuriiževa> je popisov i i. različnih arhivov v enoien informacijski istem.
Za tisto arhivsko gradivo, ki vsebuje skupno arhivsko dediščino več držav ali narodov, so prizadevanja MAS-a z.a mednarodno poenotenje popisovanja še posebno pomembna. Dosjcj je n.ijvceji dosežek teb prizadevanj izdelava prvih mednarodr.ih pravil v arhivski stroki, Splošnih mednarodrih pravil za popisovanje arhivskega gradiva (General International standard arebivai deseriplion kSAD(G)), ki so hi In objavl,ena v angleščini leta 1994. Pra/ila so zasnovana tako. da omogočajo popisovanje arhivskega gradiva hierarhično, na rnzličnib ravneh, od fonda kol celote preko podfonda. serije, podseriic do posa mezne zadeve alt dokumenta. Predvidevajo 26 elementov popisa, ki so razdeljeni v šest skupin. Prvo skupino sestavljajo elementi, ki omogočajo identifikacijo enote popisa (Unit of descrntion). naslov enote popisa (Tille). čas nastanka gradiva v njej (Dale of erealion), raven popisa (Lcvel of dcseiipiion) in količino grad v« v enoti popiha. Druga skupina elementov zagotavlja podulke. o ustvarjalcu enote popisa (Crcalor) in o njeni zgodovini, tretja o njeni vsebini in načinu ureditve, četrta o pogojih njene dostopnosti in uporabe (v to skupino sodijo tudi podalk. o vseh informacijskih pripomočkih), pela o povezavah s sorodnim gradivom, v šesli skupini pa naj ni bile opoinhc
Za potrebe mednarodne izmenjave i iformacij o arhivskem gradivu naj b! po mnenju avtorjev pravil zadoščalo že samo nekaj elementov: sig natura (ta vključuje tudi oznako države in imetnika), naslov, čas nastanka in fiz eni obseg enote
popisa, naziv ustvarjalca popisne enote, če ni vsebovan v njenem naslovu, in oznaka ravni po
pisa.
Popisovanje po enotnih mednarodnih pravjhli bo resnično omogočeno Šele z nj'hovo vkiju-eit\ 'jo v strokovne normative posameznih držav, zalo jih bo še prej treba prevesti v nacionalne jezike. (Slovenski prevod je izšel lela 199fi.) To bo zahtevna naloga, saj nimamo mednarodno standard '.iranega strokovnega leri linološkega slovarja.
Glede na ogromne količine arhivskega gradiva. ki vsebuje skupno dediščino držav in narodov srednje in v/hodne Eviopc bi se moral-, če bi želeli v p. imcrno dolgem obdobju dob : enotno bazo podatkov o tem gradivu, pa tudi zaradi njene preglednosti, omejiti na popise na ravni fonda (že pri tem bo veliko težav, saj pejem lonja žal še do danes ni mednarodno standardiziranj. Izhajati bi morali iz že obstoječih vodivkov po fondih po^ameznPi nrh vsktli institucij, izbriui iz njih fonde, ki predstavljajo skupno dediščino, pnrediti njihove popise mednarodnim pravilom in poskrbeti z.a njihovo izmenjavo. Poleg elementov, ki jih za potrene mednarodne izmenjave informacij p r. p o ročaj o avtorji mednarodnih pravil, bi bih) zelo koristno upoštevati vsai še tele* I.) povzetek vseh'ne popisne enote (fonda) z, navedbo držav, na katere se nanaša; vsebina je temeljni element, na podlagi katerega je mogoča presoja o pomenu fonda za zgodovino neke države, 2,) podatki o nacinn ureditve fonda in o tem, na kakšni ravni je popisan. 3.) podatki o vseli pfpomockih, Ki vsebujejo mform.icijc o Viebji. fonda, ter 4.1 poclatk; o omejitvah dostopnosti in uporabe. Po skrbeti hi bilo treba tudi za izmenjavo pri no močkov. navedenimi v tretji točki, ali vsaj za izmenjavo informacij, ki jih vsebujejo.
Tr.ko zasnovana enotna baza podatkov bi s strokovnega vidika zelo olajšala iskanje virov za nacionalno zgodovino predvsem majhnim in mlad.m državam, nasprotno pa bi moral največ naporov v nastanek lake baze vložili arhivi.tli v vclik.il in stanh državah oziroma v državah, k. danes branijo njihove arhive. V Sloveniji imamo na primer zelo malo arhivskega gradiva skupne dediščine in lahko v kratkem obdobni pripravimo elemente za enotno bazo podalke , v Rusiji denimo bo to nalogo teže opravili, i z bi želeli, da bi bili v bazi vsi podaik. za srednje- irl vzhodnoevropski prostor, skupaj z, jugovzhodno Evropo hi morali v projekt pritegnili ludi Avstrijo, le-ta lini r j veliko skupne arhivske dediščine Češke Poljske. Ukrajine. Slovenije m Hrvaške, ler Turčijo.
Popis, arhivskega gradiva, namenjeni cnolr.i bazi podatkov, bi morali hiti na vsak način vneseni v računalnik Samo računalniško podprta baza je lahko iičinkovjin. splošno dostopna omogoča hoizontalnc (združevanje poph;ov iz različnih arhivov) n vcruki.lne povezave (od
ARHIVI xxil 1999
Član ki m razpravi
a
popisa fonda prek dasiopa k popisom na u i/jih ravneh do dostopa k posainezum) dokumentom ob pomoči skeniranja).
Vi. Skupna arhivska dediščina v orlnvili Republike Slovenije .
lzj razlogov, navedenih v tretjem poglavju, jc v Sloveniji relativno malo arhivskih fondov, ki vsebujejo z.clo pomembno gradivo za zgodovino ''rug;h držav. Z nekaj izjemami so vsi v Arhivu 1 'Cp:ib-iko Slovenijo v Ljubljani. Največ takega gradiva vsebujejo starejši upravni fondi, nastali P" poslovanju uradov dežele K:anjskc Najpomembnejši lnudi ki vsebujejo skupno arhivsko dediščino, kot je opredeljena v prvem poglavju, so the:
1 ) Vicedoirrski urad za Kranjsko (Viz.c-doniamt Tür Kram), Ljubljana, gradivo od 1492 1747, obseg 40,5 metra, Viccdom je bil upramik dcželnokncžjcga imetja v deželi Kranjski, ki jc v 15. in 16. stoletju obsegala tudi dcip ozemlja današnje llalijc (Devinsko gospostvo, meslo Trst) in Hrvaške (Pazinsko grolijo v »srednji Istri, ta je sodila h Kranjski vse do -*»č ;tki 19. stoletja in mesto Reko). Fond sc-sif.vljajo Iii serije. Prva serija (splošni spisi) jc
de iia v'.ccdomove prirlojnosli razdeljena na •shrt oddelke. 1.) cerkvene zadeve - ccclesiastica viceiiom jc imel na deželnoknežjom imetju iickulpRi pvavicc na cerkvenem področju); 2.) kanicrafhe ali urbarialnc zadeve - ca mora Iia sive 111 iiriaua; 3.) zadeve javne uprave - publico-P° itica; 4. uiilnmske zacicvc Od p ipomočkov
'»porabo jc za prvi oddelek na razpolago tiskan Popis n^ ravni zadev v šestih Knjigah, za Preostale lr pa rokop sni seznam združer h za-"c1 iz. sredine 18. stoletja, ki jc bil za trelji m ctrl i oddajal pred nekaj leti dopolnjen in Jprcmljen s krajevnim, csebuira in stvarnim in ck..[)ni Druga serija obsega Iic«lomftvc za-P1S i like sej deželnega zbora (Lar.dlag), tretja pa Mlnr spise vievdomskega sodišča. Za obe sla na rt£l olago le slarejša seznama zadev.
2. Deželni stanovi za Kranjsko (Landesslandc ¡ ,r Kraiu), Ljubljana. Gradivo od J4gj do 1861, ™cg 203 metre. Deželni zbor, najpomembnejši si ino'.'ski organ, ki so ga sestavljali zastopniki ■;želncga plemstva, pozneje tudi dcžclnoknežjili 'lest u trgov, je bil nosilce deželne uprave na sch iavr.ili področjih (davki, rcgrntacija, zako-Hf-dnja, sodstvo, šolstvo, verske in zdravstvene Nadeve, kovanje denaria ). Fond jc danes glede 11;) razlitme sisteme prvotnc ureditve razdeljen na s,Ir« isovna obdobja. Najstarejši del (od 1493 . 0 1782) je po števdnib preureditvah danes ure Jtl po zadevah, svobodno formiranih v 2 Po'oviei 19. stoletja. Edini uporabni pripomoček y-r rmentaei|o po gradivu jc kartotečni indeks K ''¿dcvam. Za gradivo preostalih irch časovnih j'of'obij je ohranjena prvulna uredile v, gradivo pa lr 'ko iščemo o pomoči rcgislrabirrnh načrtov iu
dolovodnikov z. ustreznimi kazali Skupno kulturno dediščino predstavlja glede na obseg deželnega ozemlia, kol je naveden pri fondu Vieedomski urad za Kranjsko, gradivo prvega, delno hidi Jrugega in tretjega časovnega obdobja (do leta 1820).
3 Reprezentanca in komora z.a Kranjsko (Rcprascntauon umi Cammcr für Krami Ljn bljana. Gradivo od 1747 do 1763, obseg 78 metrov. Temu uradu, zadolženemu za uvedbo in urejanje centralizirane državne uprave na Kranjskem, so bili sprva podrejeni ludi mesto Trst m Goriška z. Gradiško v današnji Italiji m Raka z avstrijskim Pri m o rje m na Hrvaškem. Ohranjena jc prvotna ureditev fonda, gradivo iščemo oh pomoči delovudnikov in kazal.
4.	Guhcruj v I jubljani. Gradivo od H84 do Í!Mí¡ obseg 532 metrov. Fond sestavlja več pod fondov, ki so naslali kot posledica številnih reorganizadí deželne uprave v obdobju od jožciinskih reform do srede 19. stoletja Kol skupna kulturna ded ščma sla pomembna z I asi i dva: Združeno deželno glavarslvo za Kranisko i i Goriško (Vcrcinigtc Landeshauplmannsebaft fiir Krain und Gbrz), Ljubljana 1803-1809), ki vsebuje gradivo za italijanski dd Goriške, ter llirsk gubernij (lllyiischcs Giiberiiium), Ljubljana (l816-1849), ki jc poleg Kranjske ohscgal tudi južni del današnje avstrijske Koroške. Pre ostali podiondi vsebn ejo le gradivo za Kranjsko, torej do leta 1870 ludi za hrvaško osrednjo Istro Ohranje.n so seznami spisov, ki so jili ob reor ganizaeiji deželne uprave lota 1870 za potrebe admimstracijc odslopdi Gubcrniju v Trslu (spisi, zadevajoči 1; notranjo Istro) in leta 1849 Nf mcstuištvii (Slalthalterci) v Celovcu (.spisi, zadevajoči le jdžn. del avstrijske Koroške). Vse drugo gradivo z delovodnik: m kazali je ostalo v Ljubljani.
5.	Glavin inlcndant lhrskib provinc (lnt",ndant Gene-al d' lllync), Ljubljana. Gradivo od 18^9 do 1813, obseg devet metrov. Ilirske province, ki jih jc ustanovil Napoleon zaradi celinske zapore, so poicg ozemlja Kranjske obsegale tudi mesto Trst v Jial i, manjši del avstrijske Koroške in velik dol HrvaŠke. Podrejene so hile francoski vhjtli: Glavni inlcndant jc vodil vs*a področja javne unr-w na celotnem ozemlju provinc iu jc ime! poležaj ministra. Fondu so priključeni tudi drobci gradiva intendantov posameznih provinc Urejen Ln po usan jc po zadevali, popis jc objavljen v posebni publikaciji.
6.	]>želn« predsedstvo z.a Kranjske. (Landcs-prasidi.nn flfr .Krain) Ljubljani', Gradivo od 1791 dc 1018, obseg 190 metrov. Fond sestavljajo spi-.i o zade-'ah, ki so bile v pristojnosti pisarne predsednika najvišjega državnega npr*» n™ »raca la Kranjskem (Deželno glavaisivo, Gubrrr ij Namc;lnišlvo, Deželna vlada), zlasti o pBiličnih gibanjih in .strankah, manifestacijah iu jflji ih prireditvah ter o ccnzun Skupno kiuiurno dediščino vsebuje v tisiem dolu gradiva, ki jc
(i6	_Članki in razprave
nastal v obdobju delovanja Združenega deželnega glavarslva za Kranjsko 1er Goriško in Ilirskega gulrjrmja. Za orienlaeijo po gradivu so na razpolago dclovodrik; z inucksi in seznami po zadevah.
Izbrana uporabljena lilernlura.
Janko Polcc, Kraljestvo Ilirija, prispevek k zgodovin, razvoja javnega prava v slovenskih deželah. 1. del, L|ubljana 1925.
Milko Kos, Iz Državnega arhiva v Trslu lugoslaviji izročene arhiva I i je Zgodovinski Casopif XV/1961, sir. 197-199.
Letlre ouverte concernant la con veni ion d'archives non accomplie cnlrc la Yougoslavie cl l'Aulnchc, Ljubljana 1973,
Majd;1 Smole, Glavni intendant ilirskih provinc I80SI 1K13, Ljubljana 1973.
Majda Smole, Zgodovina arhivistike in arhivske ,'dužbc, Ljubljana '976.
Jož.e Zonlar, Struktura uprave in sodstva na Slovenskem od srede 18 slolelja do leta 1848 Ljubljana 1998,
Ema L'mek, Raziskovanje, evidentiranje in snemanje arhivskega gradiva v lujih arhivih, Arhivi 1/1str. 14-16.
Pavle Blaziiik, O virih za frcis.nSko in. briksenško posest na Slovenskem, Arhivi 1/197K, str 17-18.
Anloša Leskovce Gradivo za zgodovino Slovenec v v upravnih fondih, ki jih hranila župani 'ska arhiva v Szombalheïyju in Zalacgcrs/egii, Arhivi 1/1978, str. 29-30.
Miroslav Siiplovšek Gradivo za zgodovino Slovencev med dvema \ojnama v jugoslovanskih arlimlt zunaj Slovenije, Arhivi 1/1978, str. 32 35.
Ema Umek, Gradivo za zgodovino Slovencev v Splošnem upravnem arhivu na Dunaiu, Arhivi 111/1980 str. 13-17.
Emu Ulitek, Arhivsko gradivo za območje Istre, Reke Hrvatskega Primerja in olokov v Arhivu SR Slovenije ¡csnik luslonjskih arhiva u Rijeei i Pazim i 23/1980 sir. ^7 240.
Ha.-dbiichcr und Kr.rlen znr Verwalliings-slruktiir in den Lihi de rn Karnlen, Kram Kiislen land und Sleiermark his zum Jahre 1918, Re Jak l ion Joža; Žonlar, G raz, Kiagenfiiri Ljubljana, Gorizia Triesie 198X,
France M Dolinar, Fviderliraitie arhivskega gradiva za zgodovino Slovencev v arhivih izven Slovenije, Arhivi X1/1988. str. 7 11.
France M. Dolinar, Grad vo za zgodovino Slovcncev v valikanskih arhivih, Arhivi Xl/i988, str. 16 21,
Ugo Cova, Tržaška vladna gradiva iz časa pred letom 19i8 - njihov pomen za Slovenijo, Mi i vi X1/I9S8 str 75 76.
Milica Milice vie, Arhivska gradia za i loriju Slovenije u 1'ondovima Arh va Jugoslavije, Arhivi XI/J 9S8 sir 78 86
arhivi xxii i999
Sources of ]he Hislory of Afnea, Asia ans Oceania in Yugoslavia (Guides Ui I lie Sources f'oi Ihc Hislory of the Nalions), München, London, New York, Paris' Saur 1991.
Osnulck splošnih mednarodnih slandardov za arhivsko popisovanje, prevedla Marija Vera Erjavce, strokovna lcrminologija Vladimir Žumcr, Arhivi XV 1992. str 162 173.
Marija Oblak-r-irr.i, Mednarodni dokumenti o prenosu arhivov in nasledstvo arhivov SFR' Arhivi XVIl/l994, sir, 6 11
IS^D(G) - General inlcrnalional slandard archival description: adopled by the Ad Hoc Commi^ion on Dcscnp]ivc Standards, Slock holm, Sweden, 21-23 January 1993 (Fmal ICA approved version), OlLiwa, Conseil Inlcrnalional des Archives, 1994
Leopold Auer, Vračanje arhivov od Ida 1945: uspehi in ne uspeli i, Arhivi XVIII/1995, sir. 42 4.
Jan Van Den Brock, Die inlcrnalionale arcliivi:'cbc Ziisammcnarhril seil dem Kongres? in Brüssel im Jahre 1910, XIII Inleraalionalcr Archivkon1 ress Hei j ing 1996.
Terry ( ook Die NVcchsclwirkjing zwisclxn Arehivliieoric und -Praxis seit der Veröffcnl-l'chup.g der niedcländiscltcn Anleitung zum Ordnen und Beschreiben von Archivgtil" 18C)iv XIU lnicmationalcr A.chivkongress Bcijinti 1996,
Hans Jürgen Beck, Pravica do starih arhivalij lastnina in varstvo kullurnh dohrin, Arlhv_ XfX/1996, sir 84 89
Vladimir •/umcr, Eiemcnli nopisovanja arhivskega gradiva, Arhivi XX/199';, sir. 137 159.
ZUSAMMENFASSUNG
DAS Gl-MIIINSAMI- A:<CI]lVi;RBr IM lllNULICK AUF DliN NACI !1 'OlX ¡Ii.STA AT .SLOW] NU N
Beim Verfa":;cii des v<n liegenden Hi.-ilrat.s- heriiek sicliligle der Aninr die limpfcli hingen der Or»,misalf)rcii der Inti'nuitHWüU'it An-hivkanjeicn- t!cr miitel nail osic\iri>i>t\i.\chci> iJtmkr oud f.lictlcilc i111i deinenl sprccliciid in sechs knpilcl au f. in erslen Kapilcl detniurl er die theurelisdicii und präkludiert Aspekte des Begriffs "gciiiciiiKaincii Arctiivcihe", im /weilen und drillen llilirt er tlic Iiisuiriseilen Gründe fiir dessen t-.iitslcluin^ an unter besonderer Berücksichtigung Sloweniens, im vicrlcn scliildcrl er die hhtierige Lösung der l'rnblcuiaiik des gemei nennen, fiir Slowenien he-tleulcndcii Arcli i verbes, d,"s sicli im Aushnd befindet. Im fünften Kapitel inaciil er aufgrund der skiweniseilen I rfaliningcn uud LJrjHPlMfjen des Internationalen ftreliivrates einige Vorschläge zer Lösung dieser Pmbk niatik im seelisteii füliri er Angaben eiher das gemeinsamt Arcluverhv an, das in slowenischen Archiven 'iiif-bewahrt wird und Ltlr andere Sl/iak-n von Redeuinng ist.
rtttHivi xxn vm
Članki in rir/pmvc
67
SUMMARY
COMMON ARCHIVAL HLR1TAGL IN THL LKJIIT OF HISTORICAL SUCCESSION BY Tllh Klil'UHLlC 01- SLOVENIA
In pic paring this contribution llie author lias followed the recommendations of the organizers of Internal ir» nal fonlerenccs on Areiiives of the States nf Central and Eastern Europe and lias divided it inln six sections. The "rst section deals with the theoiclical and practical aspeas of the term common archival heritage', the second
anil tliinl sections present llie historical rcsors for its formation, with special emphasis on SlnwiiiJ. the fourth describes llie existing methods of solving problems rc-laled lo joint archival heritage of significance for Slovene hisuiry and located abroad, the fifth sec 1 ion proposes snme snlutions to such problems on Ihe basis of Slovene experiences and llie recommendations of the Ir'erna-t ion a I Archive Council, and the Sixth section provides snmc basic data on common archival heritage kept by archives in' Slovenia which is of significance for other countries.
Božidar Jttkac prt slikanju v zalivu Golden Gale ir. Sa'| Lianeisni, 1959, Zbirko diapozitivov Božidarja JakM AS- /¿í, šk. 7V4. Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije
68
Članki in razprave
ARHIVI XXII 1999
UDK 912.4^(497-12)' 17"
Dolenjska v lue weflnskih merjen
STANE GRANDA
Mjd zgodovinskimi publikacijami, ki vzbu-lajo v zadnjem času precejšnje zanimanje iirše javnosti, sodi bi cz dvoma serija Slovenija na vojaškem zemljevdii P83-P87.1 Naslov je nekoliko zavajajoč ali bolje komercialen Slovenija se pc dosedanjem vedenju namreč prvič omenja šele 1816. leit v tisku pa je bila prvič omenjena šele lcla 1844 v znai i pesmi Ivana Vcscla-Ko-seskega. Pravo vsebino knjige d..je nemšk. na slov Jcsepbinisebc Landesaufnahme 1763-1787 fiii das Gebiet der Republik Slowenien. Prav bi hilo, da bi hi 11udi v nemškem naslovu poudarjen vojaški značaj tako kari kol koniemaija, sicer so pričakovanja prevelika. Ptib'ikaeijo, ki sestoji iz. dveh delov: kari in tekstovnili op;sov, izdajata Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Arhiv Republike Slovenije, iz gotiee jo prepisujejo m iz. nemškega jezika prevajajo delavci Arniva Republike Slovenije, za urejanje publikacije in skrb za vsa organizacijska vprašanja pa jc pristojen Vineene Rt.jšp. V letu 1999 bc izšel ?.e peti zvezek, kar jc ne glede na številne možne pripombe k dolu, gotovo izjemno.
Čeprav je na zemljevide teh vojašk.u merjenj žc 1901. leta opozoril Fran Orožen^ je sodobno poznavanje omenjenega gradiva povezano z. imenom Eme Umek. Ta jc nanj opozorila 1985, leta-* in iz njega objavila lud" opis Ljubljane z oko lico.4 Kolikor je podpisanemu znano, je njena tudi prvotna ideja o potrebnosti izdaje/5 Načrto vana j t bila pnorava v okviru Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete, vendar jc kasneje delo prevzel Vineene Rajšp. Čeprav je Etra Umek žc v svojem članku izrecno opozorila, da je bistvo gradiva, ki ga jc v nekem smislu na novo odkrila, v merjenju dežel, jc bito v strokovnih krogih pogosto slišati, da .c lo gradivo pravzaprav jožefinsk kataster, i a einen jam predvsem zalo, da bi opozoril na slabo poznavanje davčne problematike p i z.godovinai pli, tematike, ki je vendarle ljudi vedno žulila, Problem nt zgoij slovenski, ampak iiršr Izrabljam priložn os L da opozorim na pripoved pokojnega
1 Glej ocene Igimcij* V-ijc1a vZgiKlovinskom časopisu 50, ]<)%,
WJ7 Str	1<WK,Mt. V)z 2<Xt
- O zemljevidih slovenskih pokrajin. Zbnrnik SM 1, 1901, str. 23-51.
3 Ljubljana / okolico v luči jn/clihvkih deMnih merjeni. Arhivi
S. llJS5,Mr,yi.y-l. Ravno tam.
5 ¡-iitlriihiie¡l' gkj: Mojtra Grabnar, sLvmis*Ti o/cinljt na vojaškem zemljevidu ii druge pulnvice IS. stoletja, SAdje 201 -205. Arhivi 17, «4, sli . I.VJ-Uill.
dr, Pavleta Blaz.nika. Skunaj z Emo Umek jc bil član ekspertne skupine za izvajanje arhivskega sporazuma med Avstrijo in Jugoslavijo iz leta 1923, ki naj bi urosi ič'la določila o rcsliltieiji arhi /skega gradiva Ko je na eni izmed spj prišlo v o;;prtdje vprašanje jožefinskega katastra se jc pokazalo dr. ga ne avstrijski ne naši eksperti, ki so to oznako dobili povsem upravičeno, pravzaprav nc poznajo. Tedaj je naslop.la Ema Umek tu navzočim pojasnila, kaj sploh jc predmet razgovora "Bir smo kot šolarčki", jc končal svo jo pnpoved pokojni Blazr.ik. Na lo dejstvo opozarjam preuvsem zato, ker "raziskovalci' pogosto preveč podcenjujemo znanje arhivistov, ti so pa preskromni. Ta lastnost še kako velja tudi za Emo Umek
Tako karte kot komentar k njim so na.;tali zaradi vojaških potreb. V ospredju zanimanja so bile možnosti vojaškega prevoza, z, 11 jinj povezanega prenočevanja vojakov, p;t tudi premikov h" varovanja ozimma nadzora prometnic z artilerijo. Popolna pourejenosl izdelave kart in. opisov krajev oziroma komentarji! h kartam vo-jaškmi vidikom poraja prt bralcu številna vpra sanja, na kaicrc pa bo zaman iskal odgovore v publikaciji. Vsekakor jc veliko bo'jši in po. menibncjši njen kartografski del
Ozemlie, ki so. ga avslriisk' oficirji kartirali, je bilo razdeljeno na sekcije, ki so .uentične s posameznimi kartami. Komentarje k njim so pisali posebej in so zbrani v posebni knjigi. Ti se navadno nanašajo na več vasi ali zaselkov skupaj, Najprej so našteli kraji, sled' |im jddahcnosl od bližnjih večjih krajev podatki o trdnih stavbah, vodah, poteh, hribih, gozdovi n in pripombah zcmjemereev Dolenjsko obravnavata prvi dve knjigi, vendar nc v celoti. Lireditcv je namreč nc kofiko nenavad ia, saj sta v njih tudi Notranjska in celo delček Štajerske, manjka pa delček Do Icnjskc Piceej težav jc tudi s podatki o posameznih krajih. Upisovalei so jih namreč združevali na 'lakaj nenavaden način. Tako so na primer v okolici Soteske skupaj obravnavana tale naselja: Drcnjc, Soteska, Gorenje in Dolenje Polje, Gorenje in Dolenje Gradišče, Podhosta, Meniška vas, Suhor pr Dolenjskih Topl.cah, Obrh, Scla pri Dolenjskih Toplicah. To otežuje razumevanje nekaterih podrobnosti. Čeprav so pri izdelavi tega izjemno zahtevnega dela sode lovali vojak oziroma častnik nadporočnikt Hermanu, Meges in Wcrthenpreis, podporočnika Storeh in liuday in zastavnik HoV.baucr, kar pomeni, da bi morali biti opisi vsaj načelno zelo poenoteni. Ker je to ena vojaških značilnosti, so
ARhJVI XXil 1999
Članki in ramravc
med njimi prcccjšnjc razlike. Opisi so Incii precej odvjsu od l remi i it osebne nagnjenosti. Tako je i :'apii;n o Novi Štifti zapisano: "Cerkev v Nov, tifii je trdno, lepo izdelano poslopje. Je nek-di|jja božja pot ki so jo od daleč obiskoval1." Glede na to, da na Dolenjskem še precej enako >1 e;lo bolj znanih božjih poti, na piimer Vesela ali Žalostna gora, bi pričakoval kaj podobnega tudi Jmgod, vendar zaman.
1/. prve knjige smo upoštevali te sekcije: 221, 222; '•23, 224, 225, 230, 231. 232, 2.33. 234, 235. 236. 237 238, 239, 246 247. 260, iz druge pa 191. 201, 202. 203, 204. 213.215,216.220.
Splošni vtis o Dolenjski, ki ga dobi bralec t/, 'pisov h kartam, je dokaj skromen. Glede na to. da so danes svojevrstni ponos naših krajev in ljuui gozdovi, je bilo njihovo stanje ob koncu 18. stoletja žalostno. Seveda jih v tistem čarai še niso £<>jili kot na primer že v naslednjem stoletju pri kn:zili Auerspcrgih, vendar se ni mogoče rešiti vlisa zanemarjenosti V oči in po telesu vas bodeio nifti, slabo raščeni, zaradi grmovja in druge podrasti neprehodni gozdovi. Izjema so "M. više ležeči, ki so bili sCTajmJ težko ali skoraj nedostopni Za gozdove na Gorjancih pravi, da s"> marsikje neprehodni, podobno oceno so za slutili tudi tisti okoli Štangc. Podatki o mlutlih gozdovih nam posredno sporočajo o golosekih, ki so morali biti še dokaj pogosti. Prevladovali so listavci, iglasti gozdovi so bili velika redkost in |innjc ponekod opozarjajo kot na posebnost. Vzrok za tako stanje je moral b ti na prvcm mestu splošen odnos do gozda, na drugem pa se ved a takraten način a r;-rncga gospodarstva, ki je gozd masovno uporabljalo tudi za pašo. Ncna z..dnj je bil gozd takrat še v primarnem stanju, v ti-kcin stanju pa so na našem ozemlju prevlado ygl listavci. O konkretni kakovosti lesa poročajo iz Dolenje vasi pri R'bnici, ko pravijo, daje listi slabše kakovosti primeren za soda rje in druge Potrebe, mišljena je seveda suha roba in ne pravo sodarštvo Z roba dobrcpoPskc doline naj bi ?.c vozi'i deske v Trst, lo pa e tudi edini tovrstni podatek. Okoli Loškega Potoka so v obrav nnvanem času izsekavali.
Podobo o dolenjski mizeriji dopolnjujejo ti::li Podatki o cestah. Dobrr. in vselej uporabna je h la ^oitna in komercialna, ki je povezovala Lj™ b'jano s Karlovccm. Na nckater-li odsekih je bila ^dovoljiva. vsaj poleli in v suhih obdobjih tudi listi,, k: je i/. Novega rncslt vodila proti Zagrebu, Podobna, vendar žc prcccj slabša. Je biia lista po
enski dolini. Zadovoljiva je bila ocena ecslc
Žužemberka do Sličnc ki bi jo bilo mogoče /. 111 'jI nimi stroški usposobiti za vožnjo srednje [cžkib vozov Ob izkopavanju arheologov v Jvančni Gorici za zdaj žc podrlo bencinsko črpaj; K» smo jo lahko nekaj metrov M|i rideli. 1/ Jcmno slabe so bile prometne po\czave Koccv ■kega. Ccr.ta skozi Kibniuo jc nila slaba, za prave ¡ovornc vtizovc neuporrbna, piimcma za tovorne konje m ježo. ob deževjih m poplavah pa so
moran ubiiati rezervne možnosti. Tudi iz Bele krajne na Kočevsko slaba pot. Poglavitno prometno sredstvo je bil konj, pa še lega jc bilo treba, kol marsikje drugje v hribovitem svetu in soteskah oziroma grapah, občasno razjahati. Tudi Kolpo je bilo najpreprosteje prebrcsli ali celo s Brni j i picpiavati, saj so bili mostovi slabi in redki. Razmeroma slabe prometne razmere so bil; tudi na poteh v gričevnatem svelu ju^o-vjdicdno od Ljubljane, med Savo. ccslo proti Karlovcu in MircnsKo dolino, k cr so morali uporabljali še enoosne vozove. Slabo vzdrževanje komunikacij so poslabševale še vremenske težave. saj so povzročale, tla ;e b:l ob malo večjem deževju velik del Dolenjske neprevozen Očiino cestna tlaka ne samo ni bila učinkovita, ampak je morda marsikje tudi niso nporabljali. Drugače si skoraj ni mogoče razlagan pripombe da m bdo mogoče nekatere ecslne odseke žc z manjšimi stroški izboljšali. V še slabšem slanju so pile vaške poti, najslabše pa tiste, ki so vodile med vinograde Po kakovosti so bile na podcželjtr boljše le liste, ki so vodile h gradu. Te so imele privaten značaj. Opaziti je nekakšno zakonitost, da so bili v okolici dobro vzdrževanega gradu (n. pr. Soteska1) ali kraja (Mirna, Mokronog) tudi dobro vzdrževane ceste .n mostov1 Doka" neraz-vcscljivc podatke najdemo tudi o mostovih Bilo jih jc pteccj manj kol danes. Logično b. bilo, da so ni]i zato boljši, v3l3r Icmn ni lako. Prevladovali so leseni, številni izmed njih so bili v slabem stanju, ali kvečjemu primerni za lažje mvornc vozove. lzi:ma je bil seveda novomeški če/. KLko, ker ic bil del strateško, gospodarsko in poštno izjemno nomembne prometnice. Tudi koslan "višk li mostov opisovalce nc krtiziia, sicer pa zanje ruma dobre besede. Boljši so bili kamniti. Takih ,c bilo malo. Čez Krko, kol vse kaže, samo eden, in iic lo pri vasi Krka, to jc v bližini izvira. V Mircnski do.ini omenjajo le enega od oneh lepotcev, ki še danes slo:ila, čeprav sta skoraj gotovo bila žc takrat oba. Naj na tem mestu Se posebej poudarimo, da opisovalci vojaškega pomena, te ceste, bila jc pomembna za vojaške premike v italijanske dežele in v ta namen sla bila oba kamnita mostova verjetno tudi zgrajena, sploh ne poudarjajo. Kanr iti moslo/i so bili (udi v Čmoml u. Tudi brodovi čez. Krko, Kolpo in Savo uiso luli kaj prida. Za težke tovorne vozive ni bil nobeden primeren, lažj': pa ic bilo mars.kj : mogoče prepeljati Povsem očitno ict da so biii v višjih vodnih stanjih (udi nekatere reke in večji potoki neprehodna prometna ovira Kljub pogostim čerem, brzicam in sipinam je bila gotovo za promet še najboljša Sava, in po njej so prevažali predvsem žito in vino.
Voji'šk' kartografi so morali bili posebno pozorni na trdne stavbe. Te so bile skoraj brez. 'zjcmc ccrkvc. manj to velja za župnišca. Prav iz pozornosti, ki io olicirii namenjajo "božjim hramom", lahko sklepamo o njihovem odnosu do Cerkve in vere. saj vojaške oblasti očitno niso
70
Članki i» razpnrv
AlilllVl XXII 1999
po lil i sijali;, kadar jr bilo te "bo/.jc hrame" treba nameniti v povsem profane in celo vojaške namene. Očitno jim misel na to, da bi jih uporabili zn vojaške namene, eelo obstreljevali hi iz njih, nivo bile prav nič nenavadnega. Toliko opevana z ve zri med "tronom in oltarjem", ki naj bi bila ena značilno;ti državne tvorbe Habsbnržanov, je hila močna le politično, ne pa versko. V tem .smislu pa ne moremo omenjati obeh eisteie. ki sla bil. v tem času očitno že prazni Možnosti njune profanc uporabe ni mogoče šteti med zlorabe verskih stavb. Tako koslanjeviško kol sliško je l ilo mogoče uporahir' zelo kotislno v vojaške namene, bodi:;: kol skfad'šea bodisi kol začasne kasarne. V Stično naj bi bilo mogoče namestili dva bataljona vojakov. Forlifikaeijska šibkost omenjenih cislcrt pa ju bila v tem, da m je b lo mogoče z bližnjih višni z. artilcnjo držali v šalili. Pletcijc so bile oeit1 o v preslabem stanju, da bi zaslužile pozornost, ;>entjnrn('jsko žlipniščc h je spominjalo na grad. Iz njih naj hi v preteklosti nastale tudi nekatere cerkve (Loški Potok).
Mitnice so bile, s silno redkimi izjemami, oeilno solidno in dokaj trdno grajene.
Zelo raznem so podatki o gradovih Zc na prvi pogled nas preseneti terminologija: plemiški dvorce, plemiško poslopje (Predgrad), podežel skf dvorce, gradič, grad stavba, ki spominja na stanovanjsko stavbo, in eelo tri nadstropna stanovanjska hiša s pnzidano kapelo (Rupcrč vrh). S kakšnim spoštovanjem k.inografov inl opisovalcev ravno niso navdajali. Številni so se jim zdeli za vojaške potrebe nepri rac m J v.^i pa ranljivi pred arlilcrijo. Prav neverjetno jc. kakšen poudarek ji je dan. Prav ob tem poudarjanju njene pomembnosti lahko šele bolj dojamemo velike sposobnosti, uspehe in eash Jnnjrr Vege. Dobri gradovi so bili' Soteska z dobrimi konjskimi hlevi, G ra carje v Turn, Pogancc, čeprav so majhne, Hmeljmk, Grm, ki ni ga po potreb spre men 'i v bolnišnico skladišča /a ži'ila aii konjeniško kasarno, Žužemberk težko dostopen O rt ne k. ribniški grad. Mokri ecr Kostel. z dohro lego za obrambo in le enim vhodom. Pobrežje. Bogenšperk, Mirna, Boštanj. Mokronog. Trebnje grad ni imel le stolpa na vsakem vogalu, ampak v euein traktu Še eci višji stolp, očitno ostanek prvotnega slolpastcga gradu, ki so 11111 prddali stanovanjski del in še nekateri. Kot vidimo, kakšnega izjemnega vojaškega pomena gradovi mso imeli, saj jim ni bilo nič nerodno nameniti jih za popolnoma nc -rijskc lijake i jel Punkcija vojaške bolnišnice je ..e dobra. Gomila -n Boš-tajn pa bi hila primerna za skiadisea. Nekateri so se opisovalcem zdeli vsaj piimerni za manjša poveljstva: Gorenja vas, Slrelac Nr k a len 111 so možnost uporahe za vojaške namene odpirali Mokro polje nima možnosti za obrambo. Vrhovo je bilo majhno ■ 11 se je sesedalo. Rakovnik :ii i)i! dograjen, bob je bil lakral tovarna iiMtja. sicer pa se je sesedal in podobno. O nek a te riti m kara teristik: Limnja. Graben (velik sloip z debeiiin
zidovjem) Zalog. Bajnof, Krupa. Skrije vo. 7a Mehovo pravi, t a jc star. ne pove pa, da jc žc v ruševinah. Rtiševine starega gradu na Bregu pri Rihiiiu, ki je hI v niše vin» hI hi uporabil kar za gradbeni material. Opisovale' redko omenjajo pristave (Dobrava, Podturn,- nad Čretežcm ). Zanimivo, da pri- Novem mestu nc omenja kap'lcljske na Mrtrolu, območja od koder je bilo z artilcriio možno konlroli.au velik del i ne si a, predvsem pa tudi na novo zgrajeno kasarno.
Glede odnosa do cerkva smo nekai žc povedali Po večini so trdne /.idanc stavbe. Na Kočevskem jc veliko kapel. Le ena ali dve eerkvi sta omenjeni kot lescm. Nekatere so imele še obzidja iz eaiov, ko so bile taborske cerkve. Fortilikaeijske stavbe iz časov turških vpadov so bile še marsikje oh antene, na primer Hi nje. Stari Log. Soteska. Za /-enruperstko cerkev pravi, da je obzidana z visokim obzidjem, ni pa opazii, da it; eelo naselje neke vrste trdnjava. Podobna opazka manjka tudi za Trebelno. Marsikje so bile obrambne stavbe žc v slabem stanju Prnnskovo ima razpadajoč^ obzidje, ki j imelo nekoč ron-dclc in sloipc; Stari lahor pri Cnriošnjieali. Cerkev na Pa h i (šentjurska?) naj h bila zapuščena Na Kočevskem omenja razmeroma veliko kapel, kar pa kaže predvsem na velikost tamkajšnjih cerkvic. Podtibno kol za cerkve veljr. I udi za /upnisea. Večinoma so hila dobro zidana, nekatera kot že omenjeni šentjernejsko m topliško -so ga eelo navdušili, pri Gorenjem Mokronogu pa se je bal, da se bo pravkar zrušilo. Prav podatki o gradovih, pristavah in taborih, tistega v bližini Taborske jame nc omenja, nas navijajo na mnenje, da so bili popisovalci zelo različno razpoloženi, da so se včasih dokaj potrtimli. včasih pa so se naslor.ili kar na ljudsko pripoved, ali pa sploh niso spraševali
V dolen;sk'h vaseh so prevladovale lesene in nc ravno ugledne stavbe Njihovi opisovalci jim namenjajo razmeroma malo pozornosti, zalo pa so poudari i nekaj izjem, Več kamnitih iti solid-nejših kmečki ¡i hiš je bilo na ribuiško-kočcvskcm območju, navdušile so ga slavhc okoli .Šmarja, v bližini Dehcnea in hlevi v okolici Mi me, kjer naj bi imele vasi kol gradov. dobre hleve.
Ghdc na lo, da *;o zlasti olie-rj na potovanim zahtevali razmeroma visok stanovanjski standard. bi pričakoval natančnejše opise trgov hi mest. Opi>:a Litije ni. omenjena jc le kot trg/' Kartografa, nadporoenik.t \Vertlienpreisa so zanimali predvsem Sava nekaj potokov in gradovi. Ker je bila Litija zelo pomembna zaraui plo"bc po Savi in jc moralo bili v njej preccj obrtnikov (graditelji čolnov, vrvarne), tako ali Irngaee povezanih z plovbo, je lak odnos nerazumljiv. Nasploh velja zapisali, da opis te sekcije tudi obli kovno oustopa od drugih. Hiše v trgu Radeče so bile majhne, delno lesene, delno zidane. Hlevov je h-lo malo. vendar za ponionire dovolj pro-
r' Sl-Uij* m.
arum xxii 1999
Članki i" ri/prave
71
štora. Tudi pri tem trgu m omembe o njegovi navezanosti na plovbo po Savi. Mokronog je ' ovalea, tudi zaradi razmeroma dobrih okoliških cest, med našimi trgi še najbolj navdušil. Vsekakor bolj, kol bi ga zdaj. Srednjeveški stolp, ki še danes kraljuje sredi trga in domačini ne vjgfk| najbolje, kaj bi z njim čeprav jih po požigu gradn še edini spominja na srednjeveško slavo, ( Plačuje kot stanovanjski. Opazil jc njegove JCbcie zidove. V Ribnici so bile vse hi.se iz ki'.mna. Obzidje jc še imela. Za Kostcl avlor «Pjsa ni vedel, da jc trg. Očitno sta bila v očeh vpaskih kartografov R bnica in Mokronog nti -"d.iciiLjša dolenjska trga.
Vli opis dolenjskih mest ni popoln. Besedila 0 Krškem ni, ker jc urednik 217. sekcijo, v kateri jjj b; verjetno bil, prihranil za eno naslednjih nji g. Zanmiivo, da to mcslo ni vrisano tudi na "reglcdni karti, ki jc del vsakega zvezka. Odlo >-itcv nrcd.iika jc glede na to, da večina le sekcije cg« na Štajersko, logična, vendar za prikaz dolenjske precc, nenavadna ir! bi jO bilo treba Posebej pojasniti. V Kostanjevici je bilo poleg cerkve le neka] solidnih hiš. Drugo je bilo leseno ■i zato jo jc bilo mogoče nilro in v celoti požgali.
Novem mestn jc na opisovalce mirccil vtis. K'_tpiteij s cerkvijo in proštijo, opazili so še fran -lokdnski in kapucinski samostan, novo vojaš nico, nekaj hiš in dva gradiča v Kandiji, ki takral
■	nista bila del mesta. Kočevje jc imelo kamnite
■	'še opzidjc pa jc propadalo. Zelo pa je potrjena trdnost žitne kaščcT ki jc jc obdajala 'clezr.a ograja. Posebne pozornosti te bila dc ležna tudi črnomaljska žitna kašča, ki jc ležala ':unaj mesta Tako In kot v Metliki jc opisovalec Pgndaril stavbe nemškega viteškega reda. Sicer J( bil tudi m največji del mcsJnih stavb kamnit. Metliško obzidje jc še stalo, čenrav ga je več ackaj meščanov uporabilo za zathijc stene no v°gradcnj. Na več mestih jc bilo že predrto in t(Ipj n. več služilo svojemu nntncnii. Višnje "Orskc hiše so bile majnnc, le nekatere so odstopale od povprečja. Pogrešal jc hleve, rešitev
morebitne vojaške potrebe jc videl v obeh ■raoovib, dvorcu in njihovih pristavah Obzidje, jc na karti vrisano- v besedilu ni omenjeno i se., zla nti to lahko domnevamo z.an:di pri Pombc h Kostanjevici, da avstrijska vojska Jo dolenjskih mest ni imela nobenega odnosa. Svojo "cktianjo 1'ortifikacijsko vlogo, mesta Krško, Ko-c<5jc m Višnja Go/a so prav zaradi obranim ili 'iinkc.j ta status dobila, so že davno izgubila in so v tem časn v nekem smislu, Iz izjemi) prvega, 'dr. p m hi. KoVO mesto jc imelo k sreči vsaj sedež ''krožia, gimnazijo, kapitcij, franči škahsk in k^piieinski samostan, preostala, razen Krškega, Pf so bila mesta predvsem po zavesti njihovih PCjb i aleev in nekaterih obrtnikov meščanskega značaja, ki pa jih je bilo mogoče njjfi tudi na P(xlcžcljn Trebnje, na pnmer jc v leni času inicjo lud: meščanskega krojača.
Če odmislimo go.spvXiar.ski pumen cest ter
Del ceste med Žužemberkom in Stično na Mrzlem polj n pri Ivančni gorici Bila jc najboljša na Dolenjskem poleg one, ki jc povezovala Ljubljano z Novim mestom, Lepo so vidni njen levi m jeni rob kot tndi ostala slruktnra eestišča ter sledovi kolcsmc. Cesto so odkrili arheologi Narodnega mnzc;a ob izkopavanju od julija do novembra l(Jf)8 pod vodstvom Draga Svoljšaka. Fotografija je iz fototeke Arheološkega oddelku Narodu ;a muzeja, neg. 32352 jotogruf Drago Smtjšak.
mline ir: žage, vsega tega nc gre podcenjevati, jc samem gospodarstvu razmeroma malo besed. Se najpopolncjš jc zapis k Fužinam ob Krki. Opisovale j pni vi, da so tam ?.cIo znamenite fužine in da veČina prcbivnlccv živi od njih, ker 1'ovažajo les in oglje. Prav zaradi tamkajšnje železarske dejavnosti naj bi v širši okolici kraja prevladovalo grmovje. Pomemben jc podatCK[o mlinu zn papii pod Zlebnikom nri Radečah. Doc ajmo šc, J. omenja neko tovarno v dolini Vi.snjice pri Višnji Gori Verjetno se podatek nananša na tamkajšnjo tekstilno dejavnost. Omeni i smo že pripombo o suhi rotr okoli Doicnjr. visi pri Ribni i, izdelavo desk m nji how p/odajt. v Trsi ter usnja™ oobskem gradu. Omenja še dobro grajano kopališče z gostilno v Dolenjskih Toplicsb n cnonadstropno zidano gostilno v BrSljinu pri No"Cm mestn, lo je verjeti c pred leti podrli Tankerjev grad", k' jc monil;- bili v .isleni Času furmanska gostilna z možnostjo pri-preganj;; prek težavnih Kačjih rid. Pogrešamo podatku o žnžemberski industriji,7 ki ic bila takrat ob vsem .okli Krke najpomembnejša, omenjena ni ni'.i industrija oko'i Smarlncga in L .iti je,
M.:jd; pfjlj. /godi ivina Žu iemltt rka lil .ikitlicc. Suhnkranjski /thirnik t'J97, Mr	GLuj tudi Obli, flpMi in
¡p.sliri>Ht. \/. zapiskov Alnj/.a Zupanca. Kavuii Mm tr. ftfi 7».
72
Član kjjn raz prave
arhivi xxii 1999
isto velja za kopanje železa okoli Turjaka.
Povsem je izpuščen Indi človeški element, saj ni podalkov o prcbivalslvn O živini, kol vemo, so imel' podalke zbrane drugod
Vsekakor je lekslovni uct publikacije dokaj nesistematičen in nezanesljiv in se nt le slali stično, ampak tudi v štev inih drugih primerih nani ni mogoče zanesli. To lahko poleg žc omenjenih primerov še posebej opazimo pri dolenjski melropuli. Opis ir. podoba Novega mcsia sla nt le v besedilu, ampak na kar j i precej površna, manj kajo cerkve, saj sla na kari i le dve, kapucinski samostan jc napačno narisan, obziuja in tudi vir.lie pn Novem mestu opisovalce nt omtnjf...
Ker je v Ickslovnem delu pubbkaei jt objav Jjeno laiio nemško izvirno besedilo kot ludi pre vod, Irr.nsliltriranje jt gotovo naj/ahItvnejšt dtlo pri publikaciji o prevodu ne bomo izgub ljalt besed, opozarjamo pa le na nuj.iosl ntnchnt primerjave z nemškim izvirnikom. Napak jt namreč kar ntkaj, med najhejšinu jt lista, pri kaltri jt kraj Klošter v Beli krajini prtvtden v samostan, vtndar pa se pri dtlih s lako količino podatkov napakam ni mogoec izogniti, čt ne hodimo na lertn ali ne pritegnemo domačinov. Vsekakor le pripombe nt razumeli kol kritiko, ampak jc zgolj opozori In iiporahuikn. Znova velja poudarili, da so karlc veliko nalanenejsc 111 pomembnejše kot besedilo za ni je eelo mogoče postavili vprašanje, ali je bilo v njegovo puhli ciranjc smiselno vložili toliko (klal Zdi se, da sc it pomanjkljivosti opisov krajev zavedal ludi urednik in jih skušal rešili z opombami k pre gltdti toponimov posameznih kari, pri čemer jc upošteval ludi originalne kopije kart V njih opozaria predvsem na šltvilnt mlint, Žage, na lar.čncjši sr podalki o brodovih, moslovih. mori šči h (Ribnica, Lož, Kosicl, Kovača vas pri Predgradn), skratka na šlevilne podatkt, ki na karlah so, ni pa jili na zemljevidih Ob tem pa bi le rad poudaril, da Indi karte niso brez napak Nil Vinjem vrhu pri Šma.jcli eerkev sv, Jožefa ni imela dveh stolpov, ampak sla bili lam dve ccrkvi, podobno kol na S lopnem. Domnevam da je kartograf na svoji osnovni risbi lo slabo označil in jc f.alo pri končnem oblikovanju karte naslala napaka. Pogrešamo tudi sv. Janeza na Malem V i njun vrhu.
O icm, dr je kartografski del iožcfmskil. mer-jCmenj zelo pomemben vir, ne ku/e izgubljali besed Tudi lesklovni del jt dragoetn zaradi" podatkov ti ecstp.h. njihovi kakovo:,li m širini, zlasli pa vodah, pa na) bodo lo reke, poloki. ribniki ali viri pilnt vode. Koristno jih lahko uporabljajo ludi gozdarji in zlasr Irilrologi, saj so podalki o vodah med najbolj popoln-mi. Vodni viri niso lc našteti, ampr.k zvemo veliko tudi o njihovi muhavosli, moči ob vjsokm star h voda, sirugah in zlasli poplavljanjih. Zgodo"inar 18. sloiclja jih bo brez dvoma koristno uporabil, v nobenem primeru pa ne monjo nadomestili Dodatkov jožefinskega katastra, kljub zapletenemu
naeinn iijcgovc liporabc Ti oplnjajo najkoriül-neisi vir sludi j nascga oztmija v 18. sloltlju.
ZUSAMMIiNI-'ASSUNG
DOLI'NJSK \ IM LICHTM DHR JOSHPHINISCHP.N
i \ndi;saui;naiimi;
In den lelzten Jahren fond die Puhükalion Jaseplu Iii.sehe lji>\<lesa\\fiuthrne 1763-1787 für das Gebiet o'er Ki'tuihlik SI aura i ea ein hreitcs lieh« in der slowenischen Öffentlichkeit. Sic wirfl vom Wissenschafls- und Borsch uncszenlLum der Slowcnischcn Akademie der Wissenschaften und Künste und vom Archiv der Repunlik Slowenien herausgegeben. Die Transliteration und Übersetzung wurde von den Mitarbeitern des Archivs (ihemommen, die redaklionelle Arbeil der ein /einen Bande, die sowohl Karlen als auch Kommentar enthalten, wird vun Vincenc Rajsp »eleitcl. Die Karten stdlcn zweifelsohne den besseren Teil dieses außerordentlichen Unternehmens des josephinischen Zeilaüers dar, die Kommentare enlsprccnen jedoch niehl der Krwarlung. Kostbar sinil dagegen vor allem Angaben filier die Kommunikaliunswege, Gewässer, Burgen, Schlosscr lind anderen feslen Gebäuden. Iis fehlen Anjiabcn über Gewcrbeiätigkeiien. die auch für das Militär vun Hcdenlung waren.
Das Büil von Polcijska (Untcrkrain). dr.s die Karten utnl Beschreibungen vermitteln, ist sehr unerfreulich. Viele Wiildet hefiuilen sieh in sclilcchlcm Xnsland und sind unwegsam, Line Ausnahme bilden die Straße Ljubljana-Ncvo lneslti-Karlovac und einige Slruücn-abscliuitle zwischen Novo iik'sIii und Zagreb,
SUMMARY
Till: DOLliNJSKA Rb'GIGN IN 'IHl- LIGHT OP LAND SURVBYS IN THI: I'ÜRIOD Ol-'JOSIil'H II
In llic hst fnur year;;, the Slovene public bas ipiilc enthusiastically accepted llic publication Slovenia on Military Maps from 1763 lo !78"' (Joseph in sehe Landesaufnahme 1763-1787 lürtias Gebiet Der Republik Slowenien) published hy Ihe Scientific Research Cenlre uf the Slovene Academy of Sciences and Arls and the Archives of llie Republic ot Slovenia. The publication is transliterated and lranslalcd hy lhc Archives' workers The hcail of the project is Vincene Rajsp. who also edits the individual volumes containing Ibc maps as well as lhc commentaries. Undimhlcdly, lhc maps are lhc belter pc.it of lhis extraordinary projeel of ihe period of Joseph jl, wliile lhc conuiKnlaries do not fulfil our expectations. The value of the wi k lies primarily in the informalion :l provides on transport rivers, caslles. and huildings, but fails lo provide enough informalion on the trades wlucli were also important for the army
The image of ihr Dolenjska region as presenlcd by the maps and Icxl wa:; raiher bleak as many foresli were in a very poor slate of maintenance and impassable, lhc only exception heing lhc roule Ljubljana - Nov Mecls ■ Kailuvcc ami ccrlain secticns of the r"ad from Novo Meslo lo Zagreb.
ARHIVI XXII vm_Članki in ra/.privc _ _	_ _73
VDK 930.251 01(497,4}
Arhivsko gradivo in n egovi ustvarjalci
JANE7KOPAČ
A. llvod
Vsaka arhivska iistanova mora vloži1 i kar največ strokovnega truda v pridobivanje kakovostnega ¡irhi vskega gradiva K takemu ravnanji jo poleg kroničnega pomanjLama skladiščil1 It Prostorov silijo .številne pomembne naloge, ki '-'inogočajo normalno poslovanje države pa tttdi dejstvo, da s: arhiv ie s kakovostnim arhivskim gradivom, ki ga varuje in posreduje v raziskave, ust*.arj;[ svoj družbeni pomen
Slovenska arhivisOkii ima kakovostno izdelano teorijo valorizacije ustvarjalcev dokiimeii tarnega in arhivskega gradiva ter teorijo valorizacije arhivskega gradiva.1 Klinb temu pa se 'Horamo v arhivih ves čas zavedali, da s svojimi strokovni,ni odločitvami določamo sedanje, zlasti P» prihodnje zgodovinske raziskave. Področja Znanstvenega proučevanja preteklosti ,->c skozi čas spreminjajo. Biki so obdobja, v katerih so se Zgodovinarji posvečali velikim družbenim spremembam. pa tudi obdobjit, v katerih je bilo ijrcti če vanje bolj usmerjeno k vsakdanjemu življenju, kurje zahtevalo drugačne vrste zgodovinskih virov. Tr('.:ti smemo, da ni strokovnjaka na svctu. ki bi znal in upal napovedati, katera bodo Področja proučevanja zgodovinske znanosti čez flo M več let yl na tajiačin determinirati vsebine ^riuvskega gradiva Če pa se v arhivistiki odločilno,1 da so nekateri usHarjalei nepomembni, h adis', /» kraj, v katerem delujejo, bodi si širše. Poleni gradiva o njih v arhivu ne bo,- ustvarjalci pa
izgubljeni za prihodnja proučevanja, pa čeprav Jr tolažimo, da se bo posredno gradivo o njjih n^lo kje drugje. Enako je tudi z dokumenti ali skupinam' dokumentov, za katere se v arlnvsKi Viiloriz.aeiji odločimo, da nimajo značaja kultur-spomenika. To ne pomeni, naj pnd pre-"ZeiiiiaijCm arhivskega gradiva v arhiv ne valoriziramo ustvarjalcev in njihovega gradiva, '"■pik da moramo bili pri teli občntljiv:h opranih zelo previdni in natančni. Nikakor n do-pu.stno sprejemati prehitrih odločitev, k; bi jih 1'P^ričevah s lioiizontaino in vertikalno prepletenostjo neposrednih in po;rcdnib dokumentov, C bi se laka prepletenost pojavila, pa la otežuje Proučevanje, v takih primeril; povezano z obisk.
V1a<'miir'žumcr: Valorizacija dokumentarnega gradiva /a dovinn, vnamisl 111 ffljttflil Ljubljana 1995, sc/n.nn lileratuie jt naveden v opmtiMi; Marija Kns Teorija in praksa vred-nnlenja doktuuenlamcga gradivi s podpičja gospodarstva, Ailiivt, glasilu atStsKtgn Urušlvn Slovenije, tcin.K X X Lju-l'1jan» 1997, str ijt-lfil.
ra/.ličnih arhivskiii ustanov Slasti lokalno zgodovinopisje si tega ne želi.
Velika nevarnost prehitrih in zalo lahko (udi slabo premišljenih valorizaeijjkili opredelitev do ustvarjalcev in njihovega arhivskega gradiva je tudi tedaj, kadar se srečujemo s preveliko količino informacij. V takih primerih se kaj radi zanašamo, da se bo gradijo o dejavnosti tega ali onega ustvarjalca že nekje oluanilo, vendar pa se pogosto ne ohrani nikjer. To do neke mere dokazuje ohranjenost arhivskega gradiva o večletnem delovanju samoupravn-h i nteicsiii h skupnosti, zlast. tLuli, k go skrbele za gospo darsku dejavnosti.
B, Viiloriziiciju ustvnrjnlccv urliivskcgii grmlivii
Kljub kri ledjem za valorizacijo ustvarjalcev arhivskega gradiva2 in izkušnjam iz osemdesetih ;el, se stvarne in geografsko pristojna arhivska ustanova srečuje s protislovjem v do loči lili 8.. 9. in i4, člena zakona o arhivskem gradivu in arhivih.Prva dva člena določata pristojnosti Arhiva Republike Slovenije in regionalnih slovenskih arhivov ter moiebi.nih arhivov lokalnih skupnosti. Pn določilih prvega odstavka S. člena 'Arhiv R;pnblike Slovenije varuje javno ¿r-luv.sk« grudivo državnih organov, izvajalrev javnih pooblastil oziroma javnih služb, ki jih zagotavlja država. Banke Slovenije icr državnih in javnih skladov, agencij in drugih pravnih oseb, ki j;h ustanovi država oziroma, ki delujejo za območje celotne države." Skoraj enako se glasi prvi odstavek 9. člena - la opredeljuje javno arhivsko gradivo, ki ga morajo varovali .slovenski regionalni arhivi na območjih njihovega geografskega delovanja. Podano je Še, da regiomihii uriiivi varujejo tudi arhivsko gradivo "organizacijskih enot državnih organov", kar poni i ni pristojnost za varovanje arhivskega gradiva cotuMiziinjfl organiziranih državni h organov, ki s svojimi službami in organi delujejo na območjih regionalnih arhivov. Take službe in organe iniatjo n. pr. davčna uprava in inšpekcije. Razumi|r o je,j da 9. člen ne vsebuje določila o viVrovanju arhivskega gradiva Banke Slovenije, Posplošeno <i. in 9. čler določata, da so arhivske ustan -ve v Republiki Sloveniji pristojne za va rova nje arhivskega gradiva jiivnopnivnili oseh
Viailimirtumer: ti d., sli. 102-107.
* Zalim n arhivske 111 gradivu in arhivih. Ur. I. RS, št 21t-I Ml)/1,'? popi a ve k Ur. 1. RS, št. .12/97.
74
Članki m nznrave
arhivi xxii 1999
Valorizacija ustvarjalcev v tem primeru pomeni, da so valorizirane vse javnopravne osebe v Slove1'11",, zato jc odveč 14. elen zakona, ki povzroča le zmedo in nejasnosti, Glede na določila 8. irr 9. elena ie povsem nepotrebno, da "minister izda seznam pravmh oseb ter njihovih organizacijskih enot, za katere so pristojni Arhiv Republfkc Slovenije, posamezn' rcgionaln. arbi . i in arhivi lokalnih skupnosti, kadar so ti ustanovljeni.' Doioeilo 14, elena bi bilo skladno z. 8 in U členom le v primeru, če pojem "pravna oseba", ki je uporabljen v tem členu, zajemal (itOi n. pr, delniške uruz.be, družbe z. omejeno odgovornostjo in podobne lastniške asociacije ter nstanovc in društva, ki jih področna zakonodaja označuji kot "pravne osebo zasebnega prava".4 To bi pomenilo poseganje v določanje ustvarjalce" zasebnega arhivskega gradiva. Varovanje in nastanek zasebnega arhivskega gradiva pa zakon ureja na drugačen način, kakor varovanje lavnega arhivskega gradiva, zato ne more biti drugače, kot ua izraz, "pravne osebe" v omc njenem členu označuje samo javnopravne osebe.
Kljub opisanemu neskladju menim, da bi v praksi moralo bili izpolnjeno določilo 14 člena. Ustvarjalcev s področh javnopravnega delovnima jc toliko, da nad njimi skoraj ni pregleda, zato bi izpolnitev 14. člena, s katerim bi seznam določal vse ustvarjalce, pn katerih naslaja javno arhivsko gradivo, nrbivom omogočil picglednost, .'.istematiko nad ustvarjal ;i In povezave za nazaj (n pr. pri Šolah itd.) Sprotno V.polnjevanjc določila !4. člena pa bi pomenilo tudi redno obveščanie arhivov z. razpiišcenimi m novo nastalimi ustvarjalci (n. pr. ob upravnih reformah, uprav nih spremembah, razpustitvah m ustanovitvah skladov, ustanov, šol itd.), k ir ni b:lo zelo dobro Ni čudno, da Vladimir Žumer men da je določilo 14 člena iluzorno in nerealno, saj seznam vseh javnopravnih oseb v Slovemii ". z. velikimi tetivami vodi le Urad Vlade RS za statistiko v tako imenovanem registru organizacij ,.". Ni pa dovoij natančna nji gova formu-laeijr., naj bi arhivi ",. po pravilniku o odbiranju in izročanju javnega arhivskega grad;va vod n le seznam ... s pripadajočo predpisano dokumentacijo ... tistih ¡zbranih (pomembnejših) javnopravnih oseb, od katerih so ali bodo dejansko prevzemali arhivsko gradivo...". Po mojem mnenju je kriterij pomembnosu ustvarjalca zelo relativen, preveč splošen in subjektiven, da bi ga imeli za edinega pri valonzaeiii javnopravnih oseb. h rez. valorizaeijc pa tudi ni mogoče določiti javnopravnih oseb, cxl katerih bo arhiv prevzemal arhivsko gradivo, sol je zapihano v drugem delu stavka. Kljub Žumrovcm mnejii,
daje izvedba 14 člena oo strogem npostevainju določila 8. in 9. elena zakona nerealna, je nujne, da nniusler za kulturo izcia valoriziran seznam javnopravnih oseb, od katerih bodo arhivi pre vzomali arhivsko gradivo, sicer bosta neskiadje med arhivi in zmeda pri valorizaciji ustvarjalcev popolna
Z-a pridobi «uije kakovostnega arhivskega gradiva od ustvarjalcev je poleg zahteve, da mora za dokumentarno gradi vo javnopravne ose be skrbeli o.scba z. dokončano srednjo izobrazbo^ zelo pomembno določilo drugega odstavka 21 elena arhivskega zakona, le da bi ga morali arhivi bolj uporabljali. 7™ihteva, da morajo jav nopravne osebe za izvajanje nalog pridobivanja arb.vskega gradiva ". določili enega od delavcev na vodilnem položaju, ki jc odgovoren za izvajanje teh obveznosti" med drugim pomeni tud\ da mora imenovani vodilni delavec poskrbeli, da i m« javnopravna oseba primerne pogoje za vzpostavitev kakovostne zbirke doku mentarnega gradiva (usklajeno z. določili materialnega varstva gradiva), da ima delavec, ki skrbi za dokumentarno gradivo, primerne delovne razmere (ne najslabšo klet ali prostor na podstreh., da prostor, kjer sc hrani stalna zbirka dokumentarnega gradiva, ne poslane ropctarmca, kar se često dogaja, itd.), in da delavcu, ki deia z dokumentarno! gradivom, organizacijsko poma ga pri vzpostavitvi sistema urejanja dokumentarnega gradiva (prevzame vodenje izdelave organizacijskega predpisa s shemo ureditve in roki hranjenja, ki je dobra podlaga za izdelavo pi.snega na vod I ¿a za odbiranje arhivskega gradiva) m pri vzdrževa.ijn urejenosti tega gradiva To zlasti pomeni, da omogoči osebi, ki ima ua skrb' stalno zbrko dokumentarnega gradiva, da v pri ueriT., ko prevzema dokumentarno gradivo iz tekoče zbirke in je neurejeno, ne popisano 'u tehnično nezadovoljivo opremljeno, da lo gradivo hihko zavrne, z zahtevo, da ga v tekoči ¿Sirki (v pirarnah) primerno pripravijo za nadaljnje hranjenje v stalni zbirki dokrmenlai nega gradiva. Ta dejstva so zelo pomembna za sprotno delo v stalni zbirki (n. pr. dvigrnjc in vračanje spisov m s tem vzdrževanje urejenosti gradiva, odgovornost za prevzeto gradivo itd.),
4 Zaknn u uManiivnli, U'. 1. RS. Si. rt>-27XX/95, Zakon n dmilvih. Ur. 1. RS, si. f.ll.27X'J/9f
Vladimir Ž.....cr; Novi arhivski pod/ilkutiski akti, Zbnrnik
referatu v /;i IX. Zli.....vanje Ailnvskega dlruStva Sloveniji; v
l*iistiijni, HiMiijiia l(JW, sir, 75.
i. in 4. cnlsijvck /akutvi o Arlnvskcin j.mlivu in arhivih, Ur. 1. RS, i]. 2(1-1140/97, I*avi1nik n sir« kovni uspcisobljcnosii de lavvtv javnopravnih ciscli, ki delajo / dokumentarnim ^ra (livoiii. Ur. 1. RS, št. W-2KI3My; Nckaicri usivarjalc-i si pomagajo mili i. oscliaiiii, ki rtiintijij predpisane i/obra/bc, kar jc seveda linije, kdl da delaven, ki deia z dnkuiiicnlarnini ¡jradivom nimajo. Ilijavi pa sc vprašanja, ali naj koim,ija ya pteisklis slriikovne iispc:Mihljenosti kandidala / neprimerni) i/iilin/hn 'Klktnni "rviiri.an scni da in ne bi bila dobri resilev. ZbKli iiunjse j;l\-iitipravnc nscbc, n. pi. šnle, pa .ipra-vila v stalni /liirki diikumenlarncga gradiva knuibininijo s tajniškimi, kar je Motila luili lmlje k.il nit;. vendar izkušnje ka/cjn, ID in ni ilnlira rešilev. saj liijnite velikn raje upravljajo dela v svnji |iisartii knl v |irnslonli ¡Butne /tiirke- diikunicn-taine^a yiadiva,
arhivi xxti 1999
Članki in razprave
75
'^la.Ui pa za izvedbo kakovostnega in tudi relativno b'irega odbiranja arhivskega iz dokumentarnega gradiva na podlagi pisnih navodil pristojnega arhiva. O tem. daje to določilo novost v slovenski arhivski zakonodaji in da je zelo pomembno, se strinja tudi Vladimir Žnmcr v žc omenjenem referatu rj» posvetovanju v Postojni.
Na seminarjih za delavec, ki delajo z dokumentarni m gradivom, udclcžcnei kar pogosto opozarjajo, da bi bilo treba zgoraj opisane zahteve pr.merno pojasnili n ihovim nadrejenim v obliki funkcionalnega sprotnega izobraževania. Menim, da je treba resno razmislili o teli pobn-dal in tudi tako izboljšali kakovostno odbiranja arlrvskcga iz dokumentarnega grr.diva kol pripravo za prevzem arhivskega gradiva v pristojni arhiv.
Pripravil /a odliinmje urhivskegu ^rudiva 'Z d(ikuni':iit;inicg;i grudnu
Pravno podlago za pridobitev javnega arh.v-kega gradiva v pristojno arhivsko ustanovo Ifloča '24. člen zakona, postopek p/ipravc od-biranjf.. odbiranje in izročitev arhivskega gradiva P*i ie opredeljen v pravilniku o odbiranju in 1 iroeanju javnega arhivskega gradiva arl.ivu.7 H k iknvostnej.šemu udhiratiju arhivskega gradiva Pri ustvarjalcih pa svoj delež pricpcva tud' -Zvcdba pravilnika o strokovni usposobljenosti delavcev javnopravnih oseb. ki delajo z doku memarnim gradivom,*
a) Organizacijski predpis y hranjenju tu razvrščanju dnknmciitariiega gradiva
Nt si mogoče zamisliîi kakovostnega odbi-riirtia arliivskega iz dokumentarnega gradiva brez "'cjcncga pisarniškega poslovanja. Vi ga navadno konkre izira organizacijski predpis o hranjenju in, razvrščanju dokumentarnega gradiv," jirvnoprav
r.scbe. Na ta način nastane osnovna evidenca ° dokumentarnem gradivu, lc-lo pa mora jav "opravna oseba po 4. členu pravilnika o odiranju in izročanju javnega arhivskega gradiva posredovati pristojni arhivsk, ustanovi. Organi-Zfleijsk. predpis, zlasti pa klasifikacijski načrt odlaganja dokumentarnega gradiva kot njegov sestavni del. mora gradivo spremljati vse od zfieeika pn do konca, to je od prihoda k Us,varjalcu oziroma nastanka, prek lekoče zbirk--, v'cs tas njegovega hranjenja v stalni zhinkij do prevzema arhivskega gradiva v pristojni arhiv "ziroma uničenja dokumentarnega gradiva, ki so [5h pnlckli roki hranjenja. Zato je temelj za ■zdelavo nisnega navodila, ki ga mora pripraviti. Pristojni arhiv za odbiranje arliivskega gradiva.
1'nvilnik d iultiinniju in i/ruianjn javnej::! arhivskega Liv:i 'irl.ivu, Ur. I. US, ï(. VJ.2NI.lW).
1'ruvilnik 11 slriikiiviii nspnbUcni)?* itetavccv, ki ilclnju t, dn-WScmipini nrKHViml Ur. i KS Si. 1'J-2Xi:W>.
hkrati pa z.agotavtpi tudi izpolnitev temeljnega arhivisticncga načela prvotne ureditve v arhiv prevzetega gradiva.
Pisarniško poslovanje z vsebinskim načrtom razvrščanja dokumentarnega gradivn ima naj daljšo tradicijo na področju uprave. Želeti jc. da se predpisi o ravnanju z dokumentarnim gradivom ne bi preveč pogosto spreminjali, zlasti z zamenjam klasifikacijskih znakov in prerazporedil vami klasifikacijskih sknpm za razvrščanje. kar se na žalost navadno dogaja po obsežnejših upravnih reformah. Hvalevredna jc zato 52. točka navodila za izvajanje uredbe o pisarniškem poslovanju in o dolžnostih nprr.vnih organov do dokumentarnega gradiva, k dovoljuje take spremembe lc v najbolj nujnih primerih.9 Take spremembe naredijo vciiko ne všečnosti pri odbiranju arhivskega gradiva, zlasti kadar ga odbiramo za daljše obdobje ali ga skušamo povezati z vsebinskimi sklopi že pre vzetega gradiva istega ustvarjalca fn.pr. uprav nega organa, občine ud.).
V Slovenj' za celotno področje iavne uprave, za organe lokalne skupnosti in teoretično tudi /a javne zavode in javna podjetja od konca lela 1994 velja nova utrdba o pisarniškem poslovanju m doižnostih upravnih organov do dokumentarnega gradiva, ki jo konkretizira navodilo o izvajanju uredbe o pisarniškem poslovnimi in dolžnostih upravnih organov do dokumentarnega gradiva.11 V [Sj členu uredbe je določeno, da sc evidenca dokumentarnega ir. arhivskega gradiva pri javnopravnih ustvarjalcih vodi po vsebinskem načelu, "...načrt klasifikacijskih znakov pa določi minister ali predstojr ik upravnega organa.. " 40 in 51. točka navodila za izvajanje uredbe ponujala ludi možnost, da upravni organi sami za svoje področje dela jzdelajn svoje lastne, po drobucišc načne "...klasifikacijskih znakov..." (46. točka) oz. "...načrt signimih /mikov..." (^1. točka) na podlagi akla o notranji organizaciji in sislcmizaeije delovnih trtest.
Na podlagi navedenih predpisov o pisarniškem peslovaniii jc bilo doslej, kot jc meru znano, napravljenih nekai poskusov klasifi-kacoskih znakov. Leta 199^ jc bil pri NPmslrstvii za notranje zadeve izdelan "osnutek* z naslovom "Okvirni načrt klasiiikr.ci ,skih znakov", namenjen drž.avm upravi v ccloti. Leta 11'97 pri su pri Vladni službi za lokalno samoupravo skr.paj z.
Glej iipiMiihi) št. II.
' U11: tih a E pisarniškem piislnvanjii in rliliniNi upravnih nr-gunnv ilo liiikiimcnlarnejia gradiva, U'. 1. KR, #1. 17 IWW4, pnpiavek šl, X?-2yK7/'J4.
" Nnvi dihi d i-vujanju uredi». ii pisarniškem pi>stnv;mjii in n ilnl/niii Lih upravnih niim 1111 ilnkiiiiKii urnega ¡¡railiva, l1-L RS >1. 41- l'j."!6/y.s, Martin Lniliar: liiivnanjc g /¡ipisi Pisar niškn pnslnvanjc, Ljuldjana IU'>7 ■ kmucntar k uredbi (i pisar ■lir.kcil-i piAlnvanju ¡11 navndilu /:l i/.vcilliii uredbe n pisar-i)i:.kein poslovanju in ilnl?ui>sti up.avnili nrpniiv ili dnkll* mii»tamcj;a gradiva.
76
Članki ui razprave
ARHIVI XXII tBS
Arhivom Republike -Slovenije in Mednarodnim inštitutom arhivskih znanosti pri Pok.'minskem arhivu Mai ibor pripravili besedilo, ki nosi naslov "Klasifikacijski načrt z roki hranjc:ija dokumentarnega gradiva lokalnih skupnosti". Na žalost mi ni znano, kako sla besedili zaživeli v vsakdanjem življenju. Na vsak način pa bi ju bilo treba na podlagi morebitnih pripomb nstvarjalccv dodela,: in formalizirati v Uradnem listu Rc publike Slovenije. K izdelavi pral^isov o hran;cn u dokumentarnega gradiva je na podlagi 51. toeke uredbe o ;z.vajaniu navodi.a o pisarniškem poslovanju pristopilo tudi So nekaj republiških upravnih organov in upravnih enot (npr Davčna uprava Republike Slovenije, upravni enoti Jcsenicc in Kranj).
Prjgicd omenjenih osnutkov klasifikacijskih načrtov za shranjevanje dokumentarnega in arhivskega gradiva navaja na misel, da bi bilo treba nekatere vsebinske sklope (skupine) opredeliti tudi z opisom kategorij gradiva, ki tako skupino scslavljajo Na (a način bi se izognili ''ileinam pri razvrščanju dokumentov v vse Mnske skupine, s katerimi se srečujejo laku v sprejemnih pi.;arnah, kot tudi delavci, k: majo na skr^i tekoče in stalne zbirke dokumentarnega gradiva. Olajšano bo tudi odbiranje arhivskega gradiva, saj pogosto ni potrebno kot arhivsko gradivo opredelili ali kot nepomembno zavreči cele klasilikaeijskc skupine oziroma pod;.kupj ic. Raz.umlrvo pa je, da je konkretizacija po vrstah gradiva znotraj vsebinskih sklopov laže izvedljiva, pri klasifikacijskih načrtih posameznih upravnih organov in služb ter npr. upravnih enot. Zlasti za upravne enote je nujna potrebno, da pristojno ministrstvo zanje čim hilrejc izdela načrt shranjevanja spisov, ker se v nasprotnem ne hc mogoče izognili zmedi pri pripravi navodil za odbiranje njihovega arhivskega gradiva in neenotnosti prevzetega odbranega gradiv*.
Čeprav uredba o pi: arm.ikcm poslovanju in o dolžnostih upravnih organov dn dokumentarnega gradiva na podlagi Ircijcga odslavka 1. člena velja tudi za javne zavode in javna podjcia, pa to področje javnega delovanja države močno pogreba organizacijske predpise za hranj ;njc n razvrščanje dokumentarnega in arhivskega gradiva, '"knsnjc s seminarjev za dcJavcc, ki delajo z dokumentarnim gradivom, n pr. s področja šolstva, kažejo, da si take interno predpise želijo, saj pndmčna zakonodaja določa le vrsto dokumentacije in včasih še njihove roke hranjenja. Zarftdi pomembnosti šolske doku mcntacijc bi se Ministrstvo za šolstvo moralo potruditi in za šole, od osnnvn.ii do visokih, pripravili predpise o hranjenji! dokumentacije, skupaj s klasifikacijskim načnom za razvrščanje dokumentov Glede na lo. da področni šolski predpisi, zlasti za osnovno šolstvo, kar dnhro opredeljujejo strokovno dokumcn'auj) (slabše jc za srednje šolstvo, zelo slabo p." za v-soko), sem prepričan, da jc izdelava organi aeijskcga pred
pisk za šolstvo mogoča in razmeroma hitro :zvcdljiva. Nujno potrehno pa jc doknmcntacijo n, pr, šol (velia tudi za druge javne zavode) razdelili na upravno, finančni) računovodsko in strokovno dokumentacijo. Prva dva sklop;; npre dcijnj^jo splošni predpisi, trclji sklop pa področna zakonodaja.
Najslabše jc za orgaivzac jske predpise skupni s klasifikacijskim' načini razvrščania dokumentarnega in arhivskega gradiva poskrbljeno pri javnih podjetjih. Menim pa, da bi bilo na tem področju mogoče naplaviti veliko več za ohra njenost in kakovostno odbiranje arhivskega gradiva, sai jc teh podjetij v primerjavi s številom nekdaniii. delovnih organizacij veliko manj. Zato bi sc morale pristojne arhivske ustanove z njuni ukvarjati zelo intenzivno, tndi pri pripravi predpisov o hranjenju ivihnvega dokumentarnega gradiva. K vsakemu javnemu podjetju pa jc Ireba pr stop ¡ti samostojno, proučili prednici poslovanja in na osnovi organizacijske sheme izdelati predpis o hranjenju in razvrščanja njegovega dokumentarnega in arhivskega gradiva.
h) Roki hrcnj"iija doku nun t aruega gradiva
Lna od pomembnih zanlcv za kakovostne odbiranje arhivskega gradiva in njegov prečiščen dolok v pristojni arlnv jc tudi da organizacijski predpis za hranjenje in razvrščanje dokumentarnega gradiva pri razvrsti1 vi dokumentov vsebuje roke hranjenja dokumentarnega gradiva. Po določilu 54 člena uredbe o pisarniškem poslovanju jc za javnopravne osebe za določitev rokov hranjenja pristojen ..minister ali predstojnik upravnega organa v skladu s predpisi in na podlagi izkustvenih predvidevanj, koliko časa jc posamezno dokumentarno gradivo pomembno za delo upravnega organa", i žalost ta vpraš-injc ni razdelano v navodilu za izvedbo uredbe, lc-lo sc z. roki hranjenja le tehnično ukvarja v točkah od 78. do 81 Z določili, zapisanimi v 3. členu pravdiuka o strokovni usposobljenosti delavcev javnopravnih oseb, ki delajo z dokumentarnim gradivom, pa so tndi arhivskim ustanovam naložene naloge, da ustvarjalcem pomagajo z znanji ki z; i.cvajo določitev rokov hranjenja dokumentarnega gradivu. Priznati jc treba, da so prav rok. hranjenja eden poglavitnih motivov za udeležbo na seminarjih za strokovno usposabljanje delavcev, ki skrbijo za dokumentarno gradivo. Ti delavci so na seminarjih pogosto razočarani nad informacijami na to temo.
V poglavju o rokili hranjenja dokumentarnega gradiva je treba opozorili tudi na terminološko nerodnost. Ta jc zaposlenim v arhivih razumljiva, skorai popolnoma pa jc nerazumljiva predstavnikom ustvarjalcev dokumentarnega in ar hivskega gradiva. Nc poznajo namreč razlike med arhivskim gradivon in gradivom, ki ga jc potrebno Hranili tnmio. Šele nekoliko podrob nejša razlaga o arhivskem gtadivu kot zgodo
arhivi xxi1-i9to
Člank, in ra^ravc
77
Ruskem viru in kiillurncin spomeniku ter gradi mi, ki ima iiimo tako imenovano "operativno •rajno vrednost", pojasni razi i ko med obema ča soVnhni opredelitvama, čeprav sc zelo pogosto medsebojno pokrvata V priliodnje bi bilo gotovo koristno ta dva pojma bolj diferencirati.
Med omenjenimi osnetki klasifikacijskih načrtov roke hranjenja opredeljuj le tisti, ki ga ie novembra 1997 skupaj z Arhivom Republike Slovcnipc in Mednarodnim inštitutom arhivskih znanosti pr Pokrajinskem arhivu Maribor pri pravili Vladna služba za lokalno samoupravo, vsebuje jih tudi osnutek klasilikaeijskcga načrta, ki ga je marca 1999 pripravila Upravna enota Jc;.enicc in je povzet po osnu.kii, ki jc izdelan za lokalne skupnosti.
Poglavje o rokih hranjenja jc v verigi opravil varovanja doku men lamela i rt arhivskega gradiva najslabše obdelano. Arluvske ustanove sc izgo-Vi rjnp, da za to področje niso pristojne (razen za določitev arhivskega gradiva), ininistn ali predstojnici upravnih organov, k jjh k določil iii rokov hranjenja zavezuje 54. člen uredbe o Pisarniškem poslovanju, pa sc verjetno zavedajo pomembnosti teli odločitev in tega člena urcdhc |)c izpolnjujejo. Zlasti izkustveni kriterij dolo canja rokov hranjenja jc zelo odbijajoč, ker zr.radi nepoznavanja zakonodaje ki delno določa r,kc hranjenja, izkustveno določen rok hranjenj."i lliko povzroči nepopravi[ivo poslovno ali kako drugo škodo
K manjšim prostorskim zahtevam za stalne zbirke dokumentarnega gradiva bi veliko P"ipomogla tudi bolj življenjska zakonodaja Sl< de pravne \*eljavc mikroll lmanja in skcniranj.t 'cla dokumentarnega radiva, ki ima jasno <Jo'oč;n ruk hranjenja iu nc bo nikoli imelo značaja arhivskega gradiva, ki hi ga bilo mogoče P(> reproduciranju uničili. Za ustvarjalce doku ■Jicniarncga gradiva jc skoraj nepomemben tutii elen uredbe o pisarniškem poslovanju, k t to vrstno reprodneiranje dokumentov dovoljuje, a z 'zadnjim odstavkom pravzaprav spet povsem 'm^JUjc Ods.avck sc namreč glasi: "Izvirniki dokumentarnega gradiva, ki so posneti na r':krofifni. optično magnetne in laserske diske druga sredstva, sc smejo nnič li, če to -ovoijiijejo posebni picdpisi." Posebni prcdp:si P o lakih možnostih, zlasti o možnem uničenjr ^ > reproditcinnoga originalnega pgElivff na-vadrp) nič nc določajo. Delno vprašanje mod rncg;i rcproduciranja dokumentarnega gradiv a n uic zakon o splošnem upravnem postopk i j z leta 19S6, ki to problemaiiko obravnava v 159. in '64. členu. Pa tudi pri njem drugi del 164. člena dopušča možnost dokazovanja razlikovanja r~prodiicirancga dokumenta od originalnega. Res pa je, da ima (a zakon niroko področje delovanja, 'ijp od uprave pa do ustanov, ki svoji, delo "pravljajc na podlagi javnih pooblastil.12 So-
Zakon spli ki i c m upravnem postopku, Ur. I SFRJ Si. 47-690/K6.
dobno reprodueiraujc dokuinenlarncga gradiva dopuščajo še nekateri predpisi, nič pa nc opredeljujejo. kai se na i zgodi z originalnim dokumentarnim gradivom, ki je bilo posnelo in nima značaja arhivskega gradiva. Zelo slnbo hi bilo. čc bi glede na to razlagali, da jc dovoljeno vse. kar ni prepovedano, kar sc lahko dogodi pri tolmačenje] besedila zakona o računovodstvu, ki velj;. od avgusta leta 1999 dalje.13
C) Nek a tir predpisi, ki vsebujejo roke hrtmjvii t d o k u v t en t ur. t ega gradiva
Kot ugotavljamo, imamo v Sloveniji precej predpisov, k; določajo roke h mnenja za posamezne vr;tc dokumentarnega gradiva. Najlažji pregled nad r im- ponuja publikacija z. naslonom Register pravnih predpisov Republike Slovem e, ki ga je januarja 1999 objavila založba Uradni j:st Rcpuh'ike Slovenije in zajema vse v Republiki Sloveniji do konca leta 199fc veljavne pravne predpise. Judi tiste, ki so nastali št pred slovensko osamosvojitvijo.14 Povsem enako je zasnovan register, ki ga izdaja Gospodarska zbo/niea Slovenija, s to razliko, da i znaj a vsako četrtletje in spremlja tudi najaktualnejše vel javne predpise. Nekoliko oPš.rnejši pregled zakonskih predpisov, ki določajo oke itrajjenja, najdemo tudi v študiji Viadimirja Zumra: Arhiviranje dokumentarnega in arhivskega gnklivl državnih upravnih organov in organov lokalnih skupne sli.15
V nadaljevanju navajam nekaj slovenskih predpisov, k. določajo minimalne roke hranjenja dokumentarnega gradiva.
- Pravilnik o odbiranju in izročanm javnega arhivskega gradiva, Ur. I RS. št. 59 2814W9; (V prilogi k pravilniku je objavljen seznam dokumentarnega gradiva, za katerega sc šteje, da je praviloma vedno arhi 'sko gradivo.)
Uredba o pisarniškem poslovanju in o dolžnostih upravnih organov do dokimicn tamega gradiva. Ur 1. RS. šl. ~>2 2596/94. (V 53. členu je določeno dokumentarno gradivo, ki gaje treba hranili Irajno.)
Ouviilj ilusiMiivna ¡c piin>erjava mcil 2-l.ik'mini /¡ikona u računu svtlsivu i/. Icia l'jKy (Ur. 1 SFRJ, šl. IMIWtW)m 10. členom /Ani i a <i računuvodsivu i/. Icla llJ!W (Ur. 1. K S si. 23111.11/99) Zakon i/. Icia IWJ dovnljuje, da sc liranijo "... knjigi i vi hI ske lislinc... v izvirniku ali prenesene na cne^a i/med nosilcev pudatkov avtomatske in uiiknililmskc nlule-lave." S iciii ilol.tč ilum je dopuščena *|ii?mtii hninjcrj» knji-gimulskh lisur na ncpapirili podlagi. Kii-rtum laku ilm-oljenje iščemii v 3(1. členu zakona ii računuvodslvu i/ lela IWJ, ki repniducininja na nindernc medije ne prepoveduje in ustvarjalec pušča v veliki Ii dvomili, ali smeji i urigiiialii.i knjigovodsko ilukuiuciiiacijo pu rcpmiluciraiiju uničiti. Register pravnih predpisov liepulilikc Slumiijc, l.juliljaiia 19'J'J.
Vlailiuiii Žiuiicr. ArliiWiaiije diikuuieiitaiiiet*a in „rliivskevsi gr.uliva ili/.ivnih upravnih iir^niH in urganuv lukalnih skup-imsti. Ljubljana IlJlJ7 rnko|iis.
78
Članki in razprave
arhivi xxii 19^9
Pra «'ilnk o izvrševan ju zakona o osebnih izkaznicah. Ur. C S RS. št. 16-897/81. Ur. 1. RS.ŠI.43--872/98
Zakon o varstvu osebnih podal kov. Ur. 1. RS. 51. 59-2^92/99 (10. e len) Pravilnik o zb"rrk;j|i podatkov. Ur, I. RS. (1. 26 1575/96 tPnivilnik določa hrambo to vrslnih podatkov, nc določa rokov hranjenja )
-	Zakon o gradil vi objcklov. lir. 1. SRS. Si. 341605/84. Zakon o spremembah in dopolnil vali zakona o gradnji objektov, Ur. 1. RS, št. 593393/96
-	Zakon o račtmovodslvu, Ur. 1. RS. šl. 231032/99 00. člen)
Zakon o davčnem poslopku, Ur. 1 RSV 5l. 18 1062/06(27 Člen)
-	Zakon o davčni službi. Ur. 1. RS, št. 18 1003/96 (53. člen)
Pravilnik o načinu u> vodenju davčnih cvi-dene. Ur. I. RS. št 33 21 IS/96 (16. člen) Odredba o poslovi.h knjigah ;n drugih davčnih evidencah. Ur. 1. RS. šl. 77-4113/96 (Roke hranjenja je treba povzeli po 16. členu pravilnika o načinu in vodenju davčnih evidenc.)
-	Zakon o cvideneah na področju dela, Ur. I. SFRI. št. 17-306/90 '8., 13.. 40. in 46. člen; Zakon je name , n vsem pravium osebam, k» zaposlujejo, in Zavodu Republike Slovcnij : za zaposlovanje)
Pravih.uk o vsebini in naeLnu vodenja evidenc s področja zaposlovanja, Ur, l. RS, šl. 17-877/yy člen; Pravilnik jc namenjen Za vodu Republike Slovenije za zaposlovanj e.) Pravilnik o cvidcneah i» prijavah s področja varstva pri delu. Ur. 1. S RS. sl_ I 1 /8*4 L spremembe in dopolnilvc: Ur. I. SRS. šl. 18900/8*7. šl. 35 -18('9/88; Navodilo o evidencah in poročilih k področja varslvr^ pri Jclu, Ur. 1. SRS, št. 32-1530/80 (V nobenem i/med pravi lirikov, pti tudi v navodilu niso navedeni roki hranjenja.)
-	Zakon o malični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz. pokojninskega in inva-I dskega zavarovanja. Ur 1. RS. si. 452164/95 (55. in 58. člen; Zakon jc namenjen Zavodu za pokojninsko i invalidsko zavarovanje Republike Slovenije.)
-	Zakon o evidencah na področni zdravslva. Ur, I.SFRJ šl. 22 393//8 '
-	Pravilnik o dokunicnlaeiji v vrle,h. Ur. I. RS. si 41 2338/97(10. člen)
Pravilnik o doknnicnlaciii v osnovni šoli, Ur. I. RS. šl. 2l>-1838/96 (: I. čicn) Pravilnik o spremembi piavilutka o dokiiircnlaciji v osnovni Šoli, Ur. 1. RS, šl II M 5/99 Pravilnik o dokumentaciji v 9-letni osnov», soli. Ur. I. RS. št. <>4-3096/99 (16. člen) Pravilnik o pedagoški doktunenlaciji in cvi dencali v usmerjenem izobraževanju. Ur. 1. SR.N, št. 5-260/81, spremembe in dopolnilvc
Ur. L. šl 10-542/88, si. 6 318/90. št. 81-2957/9d in št. 7-1/95
-	Navodilo o branj.aiiti maturilelnc dokumen lacijc. Ur. I. RS. šl. 3-204/97 (1. in V. točka)
-	Zakon o visokem šoisivu. Ur. 1. RS, šl. 672465/93)
-	Pravilnik o doktmienlaeiji v glasbeni i i šol Ur. I. RS. si 24-223/^2 ¡(3, člen J
Vladimir Žntiier v omenjeni študiji v. naslovom Arhiviranje dokiimcnlarnega in arhivskega gradiva državnih upravn.h organov : n organov lokalnih skupnosn navaja še nekalore predpise, ki določajo zaslaralne roke ali uoloeajo druge pogoje, zaradi kalcrib je treba gradivo hranil: določeno dobo. kol na primer
-	Zakon o obligacijski h. razmerjih. Ur. 1 SFRJ. šl. 29-462/78
-	Kazenski zakor-k Republike Slovenije, Ur. 1. RS, št 63-2167/04
-	Zakon o splošnem upravnem poslopku, Ur. 1 SFRJ. Šl 47-690/86
Zakon o delovnih razmerjih, Ur. I. RS, Šl. 14696/90
Carinski zakon, Ur. I. RS, šl. 1-3/9S Pregled dela zakonodaje, ki določa roke hranjenja jc treba sistematično dopolnjevali, s proučevanjem 'zakonodaje za nazaf in lud s sprolnini .iprcir.ljanjeni zakonskih predpisov v Uradnem listu Republike Slovenec.
ZUSAMMENFASSUNG
ARCII1VGUT UND ARCI llVGUTIitLDNHR
Ardiivische Institutionen erlangen Bedeutung und Ansehen durch Aufbewahrung und Verniilllung von bedeutendem Ar<rliivgui Aus diesem Gründl-, kniiiin im Rahme» der archivische» Tätigkeiten zunächst der S'eleklio» der Arcliivguthiklncr und der faclikumpctenlen Aussonderung des Areiiivguis iiußcrordnittiche tfc-dcatuiiB zu. hu lieltrag wird auf Unvollkiiniiiicnhcilcn und Unkl.iihciten der bestellenden Archivgesei/.gebuiig in hc/.ug auf die Selektion der Arenivgulhilditer hingewiesen, was in den folgenden Jahren uroßc Verwirrung 111 der slowenischen arehi Vischel) Praxi' herbeiführen kiinule. hur eim; faehkoinpetenle Aussonderung vnn Arehi vgul die nach Möglichkeit von kcgislraturbildncrii sclhsl unter Anweisung des zuständigen Archivs viirgenuniinen werden solllc, 'si e n Ort'anls.ilinnsplan (System der Geschäftsführung) der Alllage voi) Registratur- und damit auch von Arctiivgul und zwar mihi l.xhihil his zur ständigen Sammlung des RetjishaKirguis, von außerordentlicher Hcdeuiuug. Oer Organ isaliomplan stillte auch Hcstand'cll einer inlenien Ordnung zur Maudb.ilxmg des Rcgislrnturgais des Reglslraiuigiillulduers sein. Für eine optimale Ordnung von Registraturent sind auch die Adllicwal'rmigsfrisieii einzelner Teile des Rcqislrakirgutes' von außerordentlicher Hcdeutmig. Leider Ist id Slowenien keine systematische Ühersiehl lilier zahhciclic Vorschriften
ARHIVI XXti 1999
Članki in razprave
79
vorhanden, die unmittelbar oder mittelbar die Auf-hcwaliningsfristen festsetzen. Am linde des Heitrags wird versucht. ei no erste, unvollständige Übersicht über 'üe zur Zeit in Slowenien geltenden Vorschriften iiher die ^urbewalimigsfristeii zu gehen. In diesem Zusammen-uig st jeducli unaoiliugbar, die einschlügige Gesetzgebung zu vcrfulgeii.
SUMMARY
Akein VAL Ul-CORDS ANW TU' Iii CREATORS
The significance and reputations of arrhival institutions are hase'.l on keeping am) transferring «¡ualily arelii-val materials. Thus, the appraisal of creators and the ly selection of archival records form amongst '" icuincmary records are very important pre-phases. Tile article1 draws attciitiim to Hie ambiguity and vagueness of •Im current archival legislature with regard to lit creators appraisal, which mighl cause a greai deal of cone-
s'on in Slovene archival practice. Hie organisational plan (i.e. the system of document management in office*) ¡'or shelving documentary and thus also are hi val materials upon transfer frinii the reception office to Hie permanent collcction (if documentary materials is of great impoi lanee for Hie uualitalive selection of archival records, winch, if possible, should be carried out by tlie creators ant' of course, according to the instructions of'ronipt tent archives. Tlie organisational plan should also be a p.->rl of the n lirnal regulation hook on handling creators' dccu nierlary recordr The deadlines for keeping parts of materials arc of the utmost importance m keeping tlncumeii lary records properly arranged. Unfortunately, a systematic survey of numerous regulations pertaining directly or indirectly to record-keeping deadlines is not availanle in Slovenia. In order to illustrate tlie point, tlie last part of the article consists of an incomplete survey of the regulations in effect at the moment concerning the deadlines of record-keeping. Keeping track of the legis luiion passed in this field is also essential for the proper maintenance ol records.
častniki druge letalske enote. fotografirani pred veejnvi haugeriem na ajdovskem letu I i sett, najverjetneje pozimi med letoma 1916 in 1917. 'Med nebom hi zemljo", zloženko I'okrojin.sk^o oriv, it/ v Novi Gorici, november I99K
80
Članki ii1 H'qii7]yL
ARHIVI XXII 1999
UDK. 93 2 ¡3 43
milit i ■ ii kazenska sodišča
JtlLKA MliUK
Arhivi so ustanove najnovejšega časa. Njihov vstop v svet in pravi položaj v družbi se pravzaprav šele začenja. Razmišljanj;» in trditve v tem sestavku se nanašajo seveda le na tako ime nova ne zgodovinske aru i ve. ki hranijo javno Arhivsko gradivo. Pomen in vloga arhivov v neki družben- skupnosti, državi, sta lesno ali bolje neločljivo povezanr. z vlogo in pomenom, ki ga trna v lej isti družbeni skupnosti, državi zgodovinopisje oziroma zgodovina. Bolj se neka družba zaveda pomena zgodovine, svoje preteklosti, tem bolj cenjeni in urejeni so arhivi, višja In širša strokovna usposobljenost ter večja odgovornost se zahteva od arhivi sto v. večja jc skrb za dokumente pri ustvarjalcih arhivskega gradiva. Zgo doi inopîsî- jL doslej naredilo dolgo pot od pripovedi do znano.sli Sprva jc bila v ospredju zan manj a bolj politiki, opisovai lje pomembnih dogodkov in življenja 1er uspehov vladarjev, pozneje postanejo predmet proučevanja vse bolj široke množice, pisana in raznovrstna področja življenja V ospredji vedno boli stopa iskanje širše resnice in prikazovanje celovitejše podobe neke družbe, naroda. Vse manj osamljene so trditve I stih, k- menijo, da je naloga zgodovine predvsem iskati zakonitosti v razvoju človeške družbe, odkrivali izvor družbenih in političnih pojavov, ki so šc danes žgoči, omogočili lažje reševanje sodobniii problemov, pomagat! dojeli smisel lega, kar sc dogaja danes Vse pogostejše so tc/njc in v nekalerib strokah tudi že potrebe, da bi zgodovina shiž.ih pol: :ki drugače, kot je bilo v navadi doslej, ko jo je le ta uporabljala predvsem za opravičilo, za dokaz, o pravilnosti svojega ravnanja, z.a vzpodbudo pri svoiih zahtevali,2 Naravoslovje se pri iskanju resnice po slnžnjc poskusov, družboslovje si more v la namen pomagati s primer i? preteklosti. Tako zgodovinopisje pa, ki ne žel: ustvarjali milov za potrebe posameznikov, skupir, organi/ac: pli strank, temveč iskati resnico, potrebuje arhive, ki odbirajo. hranijo in ponujajo podatke o preteklosti , pisne vire.-'
Človek ni le biološko, temveč je tudi kulturno bilje, Kot kr.lluriK) bilje je zgodovinsko bilje in
Primerjaj: Janki» l'leler>ki, Urankn IloîiC: t'olUÎCna in Mieialna /jsudovina Ju ¡pusta vije. Maribor 1CJ7S, sir. lJ : France Dolinar: Zgodovina uCîieljîta?, v 1'osleilnja revolucija, Ljubljana l'JH2, sir. ii I.
friincrjiij Hugo Grafenauer, Svcluvna /gotluvina, Ljubljana I'jSI,U«m1.sir. XXIX-XXX1II.
V e C* o 1 l* m i glej: llisiorieal lipearcli on C; Ime anil Criminal Jusikv, Strasbourg 1'JK4
kot tako ima tudi zgodovinsko zavest. Vwak rod predaja svoja dognanja naprej in prihodnji rodovi ju sprejemajo prek vzgoje ter razvijajo naprej. Narod brez zgodovine in zgodovinske zavesti lato nc more bili kulturen narod.'' Arhivi posredujejo znanje, vedenje in izkušnje preteklih rodov v sedanjost in prav tako znanj,!, vedenje in iktišnjc sedanjosti prihodu j in rodovom. Seveda v le deiavnosti niso edini. Štcilnc družbene ustanove in posamezniki viak na svoj način in na svojem področju opravljajo to nalogo, V čem je posehaosl in izjemnost armvov? Lc t;i naj hi hila v njihovi težnji no celovitosti, splošnosli in zavezanosti resnici. Od njihove prvotne vloge 111 službe konstau posameznikom do vse bol, zamotane in zahtevne naloge služiti koristim čim širše družbene skupnosti, ohranili p.cleklost nekega naroda v celoti. Arluvi imajo nalogo, da čimbolj zvesto odrazijo neko družbo na vseli ravneh bivanja. Njihova pristojnost se razteza na vsa področja človekove dejavnosti v neki družbi. V ta iKmicn morajo arhivi določiti in ohran.i' najpomembnejše dokumente, ki so v nekem času in prostoru nastali kol odra/, delovanja, prcdvscm oblastnih organov, organizacij ustanov n posameznikov Arhiv jc torej isti temelj ii kamen, na katerem jc mogoče grn iti naprej, spoznavali najprej zgodovino in nato na nodlagi zgodovinskih odkriti i sklepati o sedanjost' ter iskali odgovore na današmc probleme in vprašanja Arhiv kot vskia-diščeni spomin neke družbene skupmvsli, kot ohranjcvalcc njene preteklosti, naj bi bil njeno čimboljše ogledalo, v katerem mora odsevati tako njena svetla stran z, vsemi iispclu in odlikami, kot tudi njena temna stran z vsemi napakami, slabostmi iu zablodami. Arlnvisti naj bi torej odbrali dokiimcnle, k bodo vsakokralno družbeno skupnost čimbolje predstavili, njene zgornje, srednje m spodnje plasti njene obiikovalcc in tako imenovane male l judi !er ijndi z dna iu obrobja. Višja jc zavest, da nam pogled na prehojeno pol in storjene napake daje možnost, da sc jim v prihodnje izognemo, večja bo skrb z.a zgodovinske vire, ki nam lahko tako spoznanje omogočijo.
Tudi naša, slovenska najnovejša arhivska zakonodaja^ podpira zgoraj izraženo mnenje Zakon o arhivskem gradivu in arlu/ih nr.mrcč do loča, da jc arhivsko gradivo listo dokumentarno gradivo, "ki jc bilo prejelo ali jc nastalo pri delu
l\iv/eli, po Aniun Trslenjak, Sko/i pn/ino besede, Ljubljana
llJlW,Mr S.VK4.
Zakon o arhivskem gradivu in arhivih / ilne 10. 4. l'JW, Uradni lisi liepublikc Slovenije 20/1 lW.
ARHIVI XXII 1999
Članki in lazprave-
pravnih oziroma Hzičnilj oseh in ima trajen pomen za znanosi in kulturo"6 lz nadaljnjih členov je razvidno, daje najpomembnejše gradivo lislo, ki nosi naz'v 'javno arhivsko gradivo". To so Pi sJvscffl oJbrrvni dokumenti organov državne oblasti, organov lokalnih samoupravnih skupnost ter pravnih oseb, ki izv-ijajo javna pooblastila oziroma opravljajo javno sinžbo. Na ■[uivisiiU torei sloni pomembna naloga določanje sptim na neke družbene skupnosti. na ar-hivislih državnega arhiva7 - spomina države. Za ajpomcinbnejše dokumente so po črki zakona doioecni ztpisi državnih oblastnih organov. Kateri organi so lo? V sodobnih, tako imenovanih P-avmh državah jih delimo ua tri skupine, na zakonodajne, upravne in sodne. Zakonodajni 01 g*ni so naivišji organi oblasti. Njihova temeljna naloga je sprejemanje zakonov in drugih piavnih aktov, ki oblikujejo za v.ic obvezen pravni red Pisamezuc države. Le lega sestavljajo ustava, žakom in drugi pravni predpisi, lzvršdno-upravni orgair opravljajo izvrsiino in upravno nalogo v državi Ta skupina organov je odgovorna za udejanjanje pravnega reda. Zaradi z.vršcvanja /:'konev m driigni pravnih aktov zakonoda jni 11 organov imajo izvršilni organi izjemno pomembno vlogo pri odločanjii. saj je uresničevanje neke odl.ičitve praviloma sprejemanje novih, konkretnejših odloeilev, s kateri ni prva odločitev šele uobi pravo vsebino. Poleg lega inwjfl izvršilni t>rg'tni, ki so za svoje delti sicer od'-nvorni pred-s!iivn;škini organom in od njih odvisni, tudi pomembno zadolžitev, da nasvetujejo, katere zako-nc jt, ireba sprejeti. Zakonodajni organi odločajo ejljiji izvršilni 01 mi pa o načinih, kako te 'lic uresničili, Sodm organi predstavljajo Iretio ^ktipmo državnih organov oblasti. Sodne obhist ^vaja sistem državnih organov, ki ga imenujemo PBvofiodni sistem. V širšem pomenu sodijo v Pra'opodjc ludi organi pravosodne uprave, ki skrhijej da se sodna funkcija države izvaja, da lf*ja sodslvo polrehno oseli)e in prostore. V l>zj ni smislu pa .Štejemo v la sislcm predvsem -odišča, ki so sicer državne ustanove, a naj bi bili iîd drngiii vej državne oblasti, ou lcgislativnc in 'ksekîitivne, praviloma neodvisni, vezani le na zakon. Praksa sc tej zahtevi seveda le boli ali •nanj pr bližnje. Sodišča s svojimi odločitvami • ^posredno posegajo v praviec različnih osebkov jn razrešujejo spore, ki med njimi nastanejo, -izenska sodna oblasl je dol sodne oblasti. Iz kujejo jo kazenski sodni organi, ki preiskujeio, 0 "avnavajo jn sodijo kazenske zadeve
Arh, -i so doslej daleč največ pozornosti in •skrbi posvečali drugi veji oblasti, izvršno-uprav nim organom. Sodstvo je biki bolj ali mani zanemarjeno. Arliivislom-zgodovinarjem se vloga
k a i In vskem yiiiilivu in »iluvili, Uuilni lisi Kopnlil ikc-Sliivomjt 2f)/19lJ'J, 01. 2.
tîar.cs uns! ime Arliiv Republike Slovenije in ji? Mini-Mršiva /,i kulturo Kopi 1111 i Ko Sluvi-nije.
sodišč nekako ni zdela odločilna v življenju države, pravnikov pa doslej med arhivisli ni bilo velike predvsem ne toliko, da bi imeli kakšno odloeiln^jso bcscdo.:i Vendar je predvsem cfeffl kazenskih sodišč in tožilstev v vsakem času in v vsak omžh zelo pomembno. Kazensko sodslvo je namreč izvajalec kazenskega prava, kj kar naj močneje posega v življenje ljudi in ga usmerja. Zakaj? Pravo je ena izmed tvorb ljudskega duha in sicer lisla. ki je p'od težnje ljudi za redom v medsebojnih odnosih. Pravo je poleg morale in ob.čajcv eden poglavitnih nsmcrjcvalecv družbenega živi enja. Vedenje in ravnanje ljudi je 'ahko z veljavnim pravom neke države skladno, ali pa mu nasprotuje, 'lo drugo vedenje in ravnanje ■uenujemo pravne kršitve. Tiste pravne kršitve, ki najmočneje ogrožajo vrednote neke države, so razglašene za kazniva dej;:nja. Kazensko pravo jc zato nekakšno cdro vsega prava v neki skupnosti. saj varuie in oliranj i Icmclinc v red note neke družbe in s tem omogoča njen obstoj. To so v določenem ensu in prostorn priznane tako temeljne vrednote posameznika kol tudi temeljne družbene vrednote Med prve sodijo človekovo življenje, telesna nedotakljivost, svoboščine in praviec, premožerje i nI varnost Med druge šte-iejo družbena ureditev, varnost države in njene najpomembnejše ustanove. Zavarovane vrednote so delno vrednote, skupne večini ljudi, ki neko družbo sci>lavljVjo, delno pa so lo zavarovane koristi tistih, kj imajo v rekah oblasl.
Krzcnsko pravo v najširšem pomenu obsega: materialno kazensko pravo, ki določa najprej kazniva deninja. nalo kazin oziroma druge ukrc pe zoper storilce teli dejanj in ,šc pogoje za uporabo kazenskih ukrepov; kazensko loririalno ah procesno pravo, ki ureja posionck sodišč in drn gili državnih organov Icr pravicc drugih udeležencev v kazenskih zadevali; kazensko izvršilno pravo s pravili za izvršitev kazenskih sankcij in organizacijsko pravo s predpisi o oblikovanju Icr sestavi organov za odkrivanje in kazenski pregon kaznivh dejanj ter sodišč. Kazensko materialno pravo so predvsem zapovedi in prepovedi, ki so vzct< iz obstoječe morale m običajev neke druž bc prav tako pa lud določeni pravni predpisi, ki so nastali zgolj z namenom zaščit.ti korist, nosilcev oblasii v državi oziroma zasledovali politične Liljjjj Značilnost teh pravnih pravil jc, da poleg zapovedi oziroma prepovedi vsebujejo tudi zagroženo pravno posledico ali sankcijo za kršitelje o/.iroina storilce kaznivih dejanj. Te pravne poslcdi-C so pral vsem v odvzemu ali omejitvi določenih pravic, kol prostosti, premoženja, telesne nedotakJjivosli.
IVikujni nt;ivni /p ulnv in ar, akailctuik. jimft'siir ilr. Wij Vi1 lan, ki jc vdikn s viijc^i ilclu vtirfcj v r:i/vui Ihivislte in urili-vnv. (t vcikr;ii pripnwliivjil n ne i unči na icm pixtniiju. Vet n tem Itnris Rirbn, IS.jcm rr,iva. 1'ravn, vestni k 1/1921, sir. 13.
S2
Čiank- in razprave
arhivi xxii \999
Dolžnost kazenskih sodišč j j, nekoliko poenostavi j eno, opravljali kaznovalno pravico države. Kazenski postopek začne teči, ko se pojavi utemeljen sum, da ic Lilij storjeno ka/.nivo dejanje kršitev kazenskega prava. Med postopkom jO treba ugotovili, ali je bilo kaznivo dejanje tudi v resmei strjeno, določili storilca m ga kaznovali. Kazensko .sodstvo je del sodstva, katerega sestavo, pristojnost in način opravljanja njegove dejavnosti nekoliko določa že ustava, kjer su navadno podana osnovna načela o izvajanju sodne oblasti nasploh, predvsem pa zakon o kazenskem postopku, zakoni z določbami o ustroju, pristojnosti in načinu ddovaiua državnih organov, ki nastopajo v kazenskem postopku ter meddržavnih pogodbah. Seveda so zakoni le del kazenskega prava. Pravo vrednost dobijo zakoni šele z. uporabo, kar šc posebej velja za kazensko pravo, ki je le kup t url vi h določil, kup mrl vili zapovedi, prepovedi m groženj dokler ga .sodni organi ne sprav jO v življenje,10 Zakonodaia s sodno prakso, delom oržavnth tožilstev, organov pravosodne uprave in drugih organov, ki posredno alt neposredno sodelujejo v kazenskem postopku, nam šele skuj»j dajejo popolno podobi1. kazenskega prava. Kažejo, kaj od tistega, kar so določali zakoni, se je v resnici izvajalo, kateri od institutov, ki so jih novi zakoni vpeljali , so tudi v resnici delovali, in kako uspešno so opravljali svojo nalogo, - ;lc to skupaj daje pravdno si i ko kulturne stopnje neke družbe. Kazen ski spisi imajo torej neprecenljivo viednost. Odsev družbenih razmer tr. pobiikc države pa je zelo dobro viden tudi v dejanjih, ki kazensko zakonodajo kršijo. Kazenski spisi nam kažao tudi življenje samo, ko nam odkrivajo, s kakšnimi kaznivimi dejanji se je sodstvo srečevalo m ukvanalo. Ob prebiranju le teh sc pred nami kol na odru zvrstijo človeške tragedije, drn/hcnc drame. Zaslišanja prič in obtožencev nam lahko razodcncjo marsikaj. Kažejo nam neko družbo z. njene temne strani, odstirajo nari področja, ki nam ith navadno zgodovinska dela ne podajajo. Opozarjajo na življenje "malih" ljudi, in na nepravičnost ter nepoštenost "velil.'.it". Seznanjajo nas s položajem ljudi, predvsem z njihovimi socialnimi težavami in moralnim stanjem. Kažejo Uit: na pol nične nasprotnike, na delovanje sku pin, ki sc ne strinjajo z obstoječo družbeno ureditvijo in razgaljajo njene napake, pomanjkljivosti, kritičnosti.1'
Kazensko pravo na cm strani družbo oblikuje, po drugi strani pa jo izraža. V njem odseva njena kulturna raven. Metod Dolenc jl zapisal; "Tako bi pravno življenje človeškega rodu, osobito pa vsakega naroda smeh naz.ivati k-istaliv,acijo so
Glej Dušan Djcrmckiiv, r.silmliilki mimicnal u rmein nuviiin
krivič-niim /jkunu, Mjeseenik L V/1929, si-. 401. Primerjaj, P-cii P .Sin pil n, Jane G,irry, Trial and emir, Ncv,-
Ymk O.itnrd 1998, Mr. Vtl-Xt.
cialne kulture poedinih dob..."12 Prav zato predstavlja področje kazenskega sodstva tako nepo greslj:vi del arhiva. Prehojena pol kazenskega prava j j tako kol razvojna pol človeštva polna nazadovanj, padcev in sLranpot . Kljub temu je mogoče npazti pni navzgor k vse večjemu spoštovanju človeka, večji pravičnosti in ncnasiljn. To sc ka/e predvsem v pojmovanju kaznivega dejanja, v odnosu do storilca kaznivega dejanja na eni slraMi in v odnosu do žrtve na drugi, v pojmovanju vloge kazn. in drugih ukrepov zoper krivce kazenskih del i k tov. Predvsem zadnjo četrtino 19 stoletja imajo številni pravni leorc'iki za začetek povsem novega obdobja kazenskega prava. Razvoju naravoslovnih ved so sledile družboslovne znanosti in tako tudi pravne vedo. Racionalizem je odstopil mesto cmptriznui. Spo-znanjr anttopološke, soe.alne in neoklastene šole kazenskega prava so v začetku dvajsetega stoletja začele upoštevati prve kazenske zakonodaje: norveški kazenski zakon iz leta 1902, španski, danski, poljski. Jugoslovanski je bil cela med prvim , narejen po švicarskem osnutku kazenskega zakona, Pomemben je bil premik težišča od kaznivega dejanja k storilcu kaznivega dejanja, za katerim stojita ideja specialne pre-vcncijc in iacja rcsociahzacije kot cilja kazen skega prava, V ospredje stopijo protektivni, medicinski m kurativni ukrepi proti storilecin kazn vih dejani kol posledica uveljavitve social no-etični h vrednot in ciljev, V novem kazenskem pravu je poudarjen spor med dvema temeljnima vrednost nuna usmeritvama - rclribnctjo tn pre venci jo ter pravičnostjo in smotrnostjo, ki se končuje z upošteva njem obeh. Tako usmerjenost kazenskega pravr. je nujno spremljalo tudi izgrajevanje zelo clas lenega s;stcma določanja tn odmerjanja kazni (sankcij) s širokim upoštevanjem vseh okoliščin, ki sc nanašajo na dejanje in po sebe, na njegovega sit rilea. Tako sc jc uvedla pogojna obsodba in številne kategorizacije storilcev. Pomembno jc uvajanje novih sanke i | varnostnih in vzgojnih ukrepov Reformira sc sistem izvrševanja kazenskih sankcij. Kazni odvzema prostosti sc skrajsajo, Ve'iko sprememb je deležno miadinsko kazensko pravo. V nr.sprotjii s tem napicduim razvojem kazenskopravne znanosti in njenega prodora v kazensko zakonodaja pa je kazensko pravo lega časa v Evropi zaznamovalo luč. kratko medvojno obdobic. Tu mislimo predvsem na komunizem, pozneje ljudske fronte, pa nacizem tn fašizem diklalurc, strah pred revolnevo, ki so povzročili velike spremembe obstoječih kazenskih zakonodaj, kar sc jc zgodilo tud pri nas. Jugoslavija je dobila v letu smislu; zakon o zaščiti avne varnosti in reda v državi ler zakon o dt.avncm sodišču. Vse to mor« odkrivan arhivsko gradivo. Kljub načelno neodvisnemu sodstvu se pick kazenskih sodišč
Meiiio Dolenc Kiiliiua in k a/en sin pravo v luči pravne yj«J «In vi ne, 1'ravin Veslnik IV/192-1. Mr. 13(1
arm ivi xxiijyyy
Članki in niz princ
83
bolj .tli manj vidno izvaja polilika. Delovanje le veje obla si i določa zakon in v mejah le-lega odločajo sodniki. Prek kazenskih nialcrialnih norm se ustrahujejo pohličnt nasprolnikt, pr;k kazenskega postopka p;; odstranjujejo ali ysaj omejujejo. Ali ni trepet in sli ali vsakega Človeka, državljana, največji ob misli, da bo moral sjpili pred sodišče, .-i prav lako njegovo tipanje, da bo 'tm našel pravico in varnost'.' Mi nc presojamo kritiosll neke vladavine, poliličnega reda, režima prav po .sodnih posiopkih s katerimi .so one inogoč li politične nasprolr.ikc? Neko državo, družbeno skupnost ocenjujemo prav po leni, ah vladajo v njej red. pravično;,], mir, upošlevanje človekovih prav e in vredno! za vse in vsakogar.
Nc moremo najti dokumentov, ki so že bili ";učcni, ne moremo se izognili napakam, ki so že bile storjene. Lahko pa se izognemo novitn um cenjeni, novim napakam, Seveda to ne pomeni, da b: morali ohranili gore papirjev, ki bi morda nekoč prišli piav. Nc, prav nasprotno. To pomeni skrbno in slrokovno utemeljeno določanje arhivskega gradiva, izbor dokumentov ki imajo največjo izpovedno moč in lakili dokumentov ki zmorejo že zaradi svoje narave dobro predstavili mesnico. To pomeni prizadevanje /a široko in r'iznoliko izobrazbo arlnvislov. To pomeni zavzemanje, da po.danc skrb /a ohranile v pomembnega arhivskega gradiva najprej nalilevana, ga bo čez čas poslala splošno pr. znana vredno!a naše drnžbc in države.
ZUSAMMBN FASSUNG AliCHIVi; UND STRAFGHRICMTH
In den neueren slowenischen Arehivgeset/.en wird als Are! jvgut jener Registratur,f;ut definiert, das bei "Rechts ■ bzw. natürlichen l'ersonim eingegangen oder bei ihrer Tiitickeil enstanden awl von dauerhaftem Werl fiir WiiCl'nseli«fl lind Knllar ist". Das wichtigste ,Schrifti\ui trägt den Titel "iilTen lliehes Archivgui", daranicr das ausgesonderte Schriftgut der Staatsbehörden. liisli :r wii nieieii die Archive die nicisle Aufmcrksanikeil und ■Sorge der ausführenden Slaalsgcwall Die juridische Gewalt wurde mehr oder weniger vernachlässig!. obwohl die Arbeit von Strafgcri eilten und Staatsanwaltschaften zu jeder Zeit um! 111 jeder Gesellschaft vmi groUer Bedeutung ist. Von dcrStrafgcrichtsba'-kcil wird nänilieli das Strafrecln ausgeübt, das in entscheidender Weise in das Leben der Mensehen eingreift und dieses lenkt. V1111 der Slrafgerichtjbarkeit wird die Gesellschaft einerseits geprägt, andererseits widergespiegelt. In der Siraf gerichlsbarkul wird auch das Ki'lturr.iveau erkennbar.
SUMMARY
THF ARCHIVES AND Till' CRIMINAL COURTS
M"re recent aiehival legislature defines archival records as those documentary records, "which were re eeived or created by the work of legal or natural persons and has durable importance for science and ealiure''. Thr mcsl important diiciinieiits arc Ih^se winch ore enlled the "public archivol records", and among llie.se, Ihe selected documents of stale authorities. Unlil now, llic archives have focused ihuir atlenlbn primarily on ihe executive and administrative bodies of government, while the judiciary was more or Ic.ss neglected. In any period anil in any society, however, the work of criminal enuns and public pnisccutiir.s is very important as criminal courts administer criminal law which has a greal impact in the lives of pe.iple with the guidelines it sets. The criminal law of a country hnlh shapes and mirrors il.s society am! is a refection ol' the level of culture il has acliicved.
84
Članki i« razjiravc
ARHIVI XXII 1999
UDK 025.7"04/14'
Razvoj struktur v srednjeveških rokopisu h vezavah
JLD1CRT VODO PIVEC
Uvod
|Pr#ccjš»n del .srednjeveškega rokopisnega gradna, ki ga hraniio arln i ¡11 k.ijižniec, |e nastal v onliki kodeksa, to je v obliKi vezane knjige, ki je kompleksen, l.iainicn/ionalcn oh jekl z mnogoštevilnimi prvinami, mnogo več kol samo skupi na I'slov, povezanih v hrbtnem delu in ; 'šeilena s platnico.
Čeprav je pozornost strokovne in laične javnosti najpogosteje osredotočena na knjižni blok, ki zaradi dragocenosti svojega nosilni per-gamcnla ali papirja - ¡11 zaradi dragocenosti svoje naloge - da ohrani zapis, sporočilo ponavaoi zasenči vse drugo, je srednjeveška knjiga mogla ohran.ti svojo vsebino pogosto prav zarad: tega, ker jc knjižni blok bil povezan in zavarovan s knjižno vezavo
Dragoceno okrašene platni cc so bile zaradi iiporabljenib žlaiitnih kovin, drigega kamenja, slo nove kosti, prefi njene ./ddavc, jkanografskiii molivov, že od nekdaj predmet zanimanja in razprav, šele v zadnjem času pa se jc strokovna pozornost obrnoa tud k vezavam, v kakršne ,so najpogosteje odele srednjeveške knjige.
Te na videz, standardne in za nevešče oko kemaj kuj različne vezave, so /govorne priče kulturnega nivoja dobe in okol;a v katerem so nastale.
Za srednjeveško knjigo jc značilno predvsem sozvočje med tehniko izdelave, strukturnimi elementi in uporabljenimi materiali, kar je pripomoglo zlasti k trpežnosti ili praktičnosti knjige v obliki kodeksa. Spremembe, ki so se na materialni podobi knjige pojavile po znajdh' uska, so večinoma poenosta"ilvc, k. so knj:gf dale privlačnejšo zunanjo podobo, ji pa zaui praviloma zpnanj.šalc praktičnost ¡11 trpeznost med uporabo
Zii raziskavo o razvoj 11 struktur v vezavah srednje veš ki 11 rokopisov sem se odločila pred vsem zato ker jc lo področje v Sloveniji še povsem neraziskano in ker jc poznavanji., zgradbe in zgodovinski ga raz.\oj;i struktur i.i mate rialov v slarciS. knjigi eden od osnovnih pogojev za uspešno konservatorsko-restavratorsko delo tudi na področju novejših knjižn.h vezav.
Z nalogo sem poizkusila predstaviti oris zgodovinskega ra/.voia posamezni 11 struktur ¡11 tehnik vezanja od najstarejših spomenikov do konca \S. stol. v Zahodni Evropi in poiskati vzporednice na slovenskih tleh ter sintez.no predstaviti posamezne strukture tehnike vezanja in materiale na ohranjenih slovenskih srednje
vaških kodeksih
Temelj raziskave predstavlja popis ohranjenih srednjeveški !i kniigovcških spomenikov ki vključuje razvid vseh ugotovljivih podatkov, skicc, grafitne odtise in fotografije, poleg lega pa raziskava vključuje tudi terminološki slovar specifičnih strokovnih izrazov v povezavi z vezavo kot segmentom knjige.
Pregled stanju v slmcuskili javnih zlurk.ih
Glavnina slovenski 1 srcdnjcveŠKih rokop:sov so kodeksi, ki pripadajo zahodnoevropski, t, i lalinsk kulturi in so nastali 11," Slovenskem ah hiii del fonda slovenskih srednjeveških knjižnic oz. arhivov Lvidentiiar.ih je sk.ipno 3b! koilck sov, od katerih jc 179 vezanih v trde platnicc 111 imajo t. i trde vcza\c .1 182 vezan.,1 v mehke platnice in imajo t. i mehke vezave. Poleg teh jc danes v naši znirki še 5 glagolskih in 8 cirilsku kodeksov, k. so prišli k nam v sklopu Kopi tarjeve ¡11 Zoisove zapuščine ob koncil 18. stol.1
Večina srednjeveških kodeksov jc danes hra njenih v Narodni i 1 nnivcrz.'lctm krjižniei v Ljubljani, ikolljskcm arhivu Maribor, Pokrajinskem arhivu Koper - Lnota Tiran ¡11 NaiLko fijskern arhivu v Liubbaia. Poleg teli ustanov hranijo manjše iondc še Frančiškanski samostan v Ljubljani, Frančiškanski samcstim v Novem Mestu, Arluv Republike Slovenije, Stolni arhiv Koper Semcinšk.! knjižnica Ljubljana, Pokrajinski arhiv v Mariboru in Univerzitetna knjižnica v Manboru
Večina kodeksov (159 enot), vezanih v trde platnice <e popisana v Kos-Steletovcm popisu i.; leta 1931, Ta popis pa ne zajema arhivskih vezanih rokopisov (npr. vkedomske, notarske kij gc, urbariji m statuti) ter knjižnic in arhivov pri morskega dela Slovenije, k; jc bi takrat pxl italijansko zasedbo. To gradivo je evidentirano v inventarjih posameznih ustanov, in sicer:
+V Pokrajinskem arhivu Koper jc v starem pnanskem arliiai 182 kodeksov, k: so vezani v mehke pialinee ¡11 predstavljajo v Sloveniji naj bogatejšo zbirko t. i. mehkih vezav poleg tega lirami) še 8 kodeksov, vezanih v trde platnice, ki pa so vsi prevezani jli restavrirani.
Ud starega koprskega arhiva jc žal osla! le popis F. Majcrja iz leia 1904. Gradivo je bilo med drugo svetovno vojno odpeljano v Italijo. Danes ji Se vedno v zabojniki 1 v pritličnih prostorih beneški kmiffliec Marci a ne in čaka na
1 Zakladi NUK, l'JK2, Mr. IS.
arhivi xxi] ¡yyy
]/ arhivskih hirakiv m zbirk
85
j-izrcšilcv dogovorov o sukccsiji ir.cd Italijo ni hivšo Jugoslavijo o?., danes Slovenijo."1
""V Arliivu licptibl'kc .Slovenije hranimo danes poleg dveh. kodeksov, ki sta vključena v Kos StcStov popis (šl 79 in št. 80), še 7 kodeksov, vezanih v trde platnice, in en evidentiran kodeks z pichkirni platnicami. V izvirni vezavi je danes le urbar v mehki vezavi.
^V Stolnem ,irhivu Koper hranijo 4 srednje-y:Skc kodekse, vezane v irde platnice, od katerih je samo eden v delno izvirnem stanju, vsi ostaii so prevezani.
*V Nadškofijskem arhivu hranijo poleg tistih, ki so vključeni v Kos-Stcletov popis, šc 3 Jcksc: NŠAL Ms 25, NŠAL Ms 7n in gor-njegrajski urbar iz leta 1426.
Med ustanovami, zajetimi v Kos Slclclovcm Popisu, ki hranijo rokopise z izvirnimi vezavami, so:
Kofijski arhiv Maribor, ki ima vseh 49 kodeksov v srednjeveški vezavi, med lijimi sta 2 vcz.ana v mehki vezavi.
^Narodna in univerzitetna knjižnica v 'jnbljani hrani 78 kodeksov, od kalcr.h jr 31 v srednjeveški vezavi, od tega 2 v mehki
■Nadškofijski arhiv v Ljubljana hrani 2^ kodeksov, od katerih je 21 v srednjeveški vezavi, "icd temi p,i 4 v mehki.
Semcniska knjižnica v Ljub jam hrani 3 kodekse, od katerih sta 2 v srednjeveški vezavi, ''d tega I v mehki.
'■'Univerzitetna knjižnica Maribor hrani 2 kodeksa in oba sla v srednjeveški vezavi .s trdimi Platnicami.
Pregled domače in tuje litcruturc
Med slovenskimi avtorji, ki so obravnavali K ¡ige ali knjižnice, so se med obravnavo do '¡ikmli vezav le listi, ki so se poglobili v srednjeveško knjigo. Milko Kos in France Slcle v popisu srednjeveških rokopisov AI Ion/ Gspan v lydiji Inkunabule v Sloveniji in učbeniku Konzerviranje in rcstavriranjc b'bliotcèncgii gradiva 'U nr,iizcrpncjc Nataša Golob v šluclijali o srednjeveški kodeksih: Srednjeveški kodeksi iz. Stične. 12 stoletje. Gotika ' Sloveniji, De Civilale iz Bistre, Biblije na Slovenskem. Kos in Stelc sla sc v popisu srednjeveških r°kop:¡;ov omejila le na navedbo najosnovnejših zn-ičilr,osli vezav, npr. "sodobna vez, lesene z, Usnjem prevlečene platnice, hrbet pokvarjen gumbi in sklepa odpadla, no: i a nji strani platniv Polepljcni s pegamentnimi lisli, na kaicrih je Jiiirisiičcn tekst 1.4. stol.1 S pomočjo njunih pi Pisov sem si olajšala delo pri ugotavljanju ohr,:_ njenib vezav, na osnovi njunih opomb pa sem si "sivarila sliko o časovnem in krajevnem izvoru
vir Maruin Zaj'rnilmk, ilireklnnVa t'iikriijinskt^-i .irtriv.n t n
3 !E
Kiiii-S'clo, 11 j31 Mr. ILKJ.
posameznih kodeksov.
Gspr.novi knjigi sta hili izhodišče za reševanj: začetnih terminoloških žagal, poleg lega je uvodni del sludijc o inkunabnlah pomemben vu ¡formacij in podatkov o srednjeveških knjižnicah in usodi Knjige v Sloveniji
Studijf: Nalašč Golob, zlasti razprava o sliških rokof:,;ih- p» so dogradile Kos Sletclov popis, predvsem pa m; pomagale osvetl-ti širše zgodovinsko in umetnostno ozadje nastanka n izvora najpomembnejših slovenskih rokopisov in mi bile skapaj s picvodom razprave Clirislopherja Clarksona "Varno ravnanje s srednjeveškimi rokopisi n prvotiski in njihovo razstavljanje' 4 v slovenščino v veliko pomoč p.i priprtni osnutka glosarija.
Med drugo, v slovenščini dostopno literaturo, ki obravnava področje knjižne vezave, .so pomembni tudi prevodi članko\ Carla Fcdcrieija in Konstantina Honlisa v zborniku razprav medna-rodnea smpozFa o konser iranju kriig in pa pirv
V tuji literaturi je zlasu v zadnjem času na lemo knjižne vezave dostopne razmeroma veliko literature. V starejši literaturi se za mnogim, na slovi, ki napovedujejo obravnavo knjižni vezav, pravzaprav pojavlja le zgodovina knjižne deko racije. Med takimi deli jc tuui nekrj pomembnih kulalogov razstav, ki v uvodnem delu lemeljilcjc obravnavajo tudi zgodovino kodeksa in v katalog vezav vključujejo osnovne podatke o strukturi posameznih vezav npr The history of bookbinding, Baltimore 1957, EHi] Goldsehmidl, Golim: and Rena.iissancc Bookbiiidings, Amsterdam 1967, Paul Ncedham: Twelve centuries of bookbindings; 400-1600, New York 1979. Pri nekaterih novejših publtkiiujah, ki prav tako obravnavajo zgodovinski pregicd razvoja knjige in umetnosti dekotirania prevlek, pa jc žc v naslovu napovedan pregled knjigoveških deko racij, kot npr Otlo Mazal: Europaischc Fin-handkunst, G raz 1990. ali Fine and Historic Bookniiuiiirgs from the Fo'ger Sli ikcspcare Libnry, Washington 1992 Knjiga Hcir.za Pctcr-sena, Buchcinbandc, ADFVA 1991, jc že povsem osredotočena na zgodovinski pregled strukturnih delov kn ižnih vezav.
Raziskave in objave razprav o strukturah srednjeveških knjižnih vezav se v literaturi pogosteje poiavljajo v zadnjih dvajsetih letih- čc prav so ode nekatere icmcljnc raziskave na pod ročjn strukture bizantinskih, karolinških in ro inanskili vezav izpeljane žc prej, npr. Karla Krista, Bcrthc van Regcmortcr Jcana uijoiiia Jean;: Vczina
Raziskave in r'zpravc, ki obravnavajo slruk
ClnrkMin V.irnn ravnanje s .s rci I nje ves k i i M i n lk ipisi ¡11 prvn-iMt in nji li i lvi i r.T /.s 1.1 v I j, « i ij«j, v: "K 1111 servira njo Knjig, in papirja", Aihiv K<? publike Slovenije, Ljubljana l'J97, sir. 141- IKK.
V Knnserv ira ti je knji^ in papirja, eit. J. Vmlnpiwe, N. Gntnh, Ailiiv republik' Slnvenije, Ljubljana 1997.
fi 6
Iz arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI XXII \'J99
ture srednjeveški 11 vezav, sc v večini primerov omejujejo na predstavitev posameznih .skupin kodeksov in skoraj vse obravnavajo predvsem karolinške in romanske vezave, Gotsko obdobje zaenkrat še ni eelovilo raziskano. Vse obravnave se nan;išajo le nI trde vezave, mehke so v nekaterih primerili le omenjene, Do sedaj je edina ohjavljena raziskava mehkih vezav Clark -sonova š l udi ja o mehkih vezavah 16. m 17, stol/'
Največ temeljnih člankov o strukturnih ele-tnenlih m n-ilioveni medsebe jnem vplivu oz. povezanosti s konservalorski 111 problemi na področju srednjeveške knjige je prispeval C. Clark son.
V času pisanja razprave, med objavami še ni bilo dela, ki ilii .sinlezno predstavilo razvoj vezav v posameznih obdobjih in h' vključeval pregled in primerjavo za širši zahodnoevropski prostor. Verjelnr je prva tovrslna knjiga J. Szirmai K The Arehaelogy of Medieval Brokliindiiig", ki je izšla šele pnzno spomladi !ela 1999.7
Večina objavljenih del zajeim. le liri lanske, francoske, belgijske, nizozemske, nekatere nemške in delno italijanske vezave pretežno iz karolinškega n romanskega obdobja. Zelo redke so objave o strukturi vezav iz iberskega polotoka, iz Avstrije, Mndžarskc in Hrvaške. Izjema je le Italija n objave Pcderirja in sodciavcev z in-,šli lu ta za patologijo knjige, vendar (udi le vključujejo le najstarejše kodekse. Zalo sem se pri pripravi opisov posameznih vezav naslonila predvsem na način, kt ga podajajo avtorji v člankih: C Clarkson: Hirlher Studies m Anglo Saxon and Norman Bookbindings .... v "Roger Powell Hie Compleal Binder"; J. Szirmai: Carol i ngi a n Bindings in I he Abbey Library of Si Gall, v ' Making (lie Medieval Book: Techniques of Production" in C. Icdcrici. F. Pasealicehio: A Census of Medieval Bookbindings: tiarly Exs amples, v: '"Ancien! and Medieval Book Materials and Techniques".
Na podrociu terminologije srednjeveške knj. gc ima pomembno vlogo terminološki slovar Denisa Mnzcrclla. k' je v Iraneosciiii izšel 1981,, v italijanskem prevodu pa 19%. leta. V posa mczniii priblikae'jali in člankih so kol dopolnitev navadno lud i glosai ji. Naj izčrpne/še je pripravil C. Cla:kson. Pomemben lerminološk prispevek glede strukture vezav ju leta 1997 ohjavlien ni/ozcmsk lerminološk. slovar.*
Pripnivc nil obr;ivn;iv(i
Po pregledu srednjeveških rokopisov sem sc glede na sedanje stanje, postavljene cilje in dosegljivo literaturo odločila, da se z razisk;:vo
Clarksnn: Limp Vi Hum Rt ¡mri Ciinnol uf . ilnary R-: snu rtu s, Wash in tili m HC, IV71).
J. A. -S/i ni mi, Thi- Ari'hoilngy 11 f Medieval llimklimiliiij;, Alilurshirt IWI
Giiimp. Ouiiihui 1; S/inn.it: Knecp en hiinling l'J'J7
omejim le na kodekse, vezane v irde ohranjene srednjeveške vezave.
Cirilskc n glagolskc rokopise sem izpustila predvsem zalo. ker niso del srednjeveškega knjižnega fonda, ki bi h d zgodovinsko in s kulturnim vplivom vezan na slovensko ozemlje, poleg tega sodijo /lasli eiri'sL rokopisi v sklop liizanlmskih vezav n se kol liki strukturne razlikujejo od lipa vezav, ki se je razvil v osrednjem dcln Êvrope, kaicrcmu pripada slovensko ozemlje,
Kodekse, vezane v t, i, mehke platnice, katerih glavnino predstavljajo vieedoir.ske knjige piranskega arh'va, sein sprva nameravala vključiti v obravnavo, vendar sem med popisom ugotovila, da |i zahtevale posebno terminološko in strukturno obravnavo. Zaradi pomanjkanja referenčnih podatkov in objavljenih študij na leni pjdročju srednjeveških vezav bi bile neenakovredno vključene v obravnavo skupaj z kodeksi. vezani mi v trde platnice, katerim je posvečena glavnina vseh dosedanjih raziskav.
Iz obravnave sem izpustile tudi vse delne in popolne preveza ve. ki so nasl.de od začetka 16. slol, didje.
Z« run pomanjkljive doki internacije in v večini pri men)v popolnoma izgiibljendi srednjeveških struktur sem izpustila ludi skoraj vse reslavriranc kodekse. V obravnavo sem vključila le šliri, na katerih so strukture ohranjene do tolikšne mere. da sc je še dala rekonstruirali glavnina prvotnega slama ali jc o njih ohranjena popolna konserva to rsko-restavratorska dokumentacija.
Tako je med vsemi evidentiranimi srednjeveškimi kodeksi 96 primerov ohranjenili sred-njcveškfh vezav kodeksov, kar je neki'j več kol poki vi ca (5370 vseh v jpvmh > lirkali ohranjeni i kodeksov s Irdinit vezavami. Številka ni velika, če prLiiierjanio s podalkom. da je imel samo Žički samostan lela 1487 kakih 2000 in več z. vez k o v.lJ Pa drugi si rani pa je presenetljivo velika, ce jo primerjanju s podatkom, ki ga navaja Paul Ca na rt"' za vaiikanskc bizantinske vezave. kj"r je med 4700 gršk.mi kodeksi ohra nilo izvirno vezavo le 94 primerkov, ali s podatkom, ki ga navaja Jenniler Shcppard" za eislercianski samostan Biiildvvas v Angliji, kjer je med 49 ohranjenimi srednjeveškimi kodeksi le 9 s srednjeveško vezavo.
Med 96 kodeksi z ohraiMei-mi vezavjini niso hili v času popisa dosegljivi 4 rokopisi Škofi jskega arhiva Marihor, zalo so iz obravnave izpuščeni, vanjo pa so, kot že omenjano. ¡Bilju čem lud. 4 resi a vri ivini
Skupina 96 kodeksov se je že oh prvem ogledu stanja izka/aEa za razmeroma heterogeno
Die Ktiselagehlielier des l'.niln Sanliininn, I4M.S. I4K7, Klancu turi l'J47, Mr.17? U'^alurt; bi/,inline v,-ilii-,-inc, I9SX, sir. y.
11 V: *R. l'n we II Tlit Cnttipklc Hinder". IWfi. Mr. 1K2.
ARHIVI XXII I99y
Iz arhivskih fondov in zbirk
87
druščino Ici sej; bolj ah manj naključno izognila uri čenju ali odtujitvi. Zalo je bila razmeroma ležr.vna luui razporeditev v skupine
Kodekse .sem sprva razvrstila po ustanovah v zaporedju, ki ga v popisu navajata Kos in Sle le. Po končanem popisu, ko sem podatke dopolnila, ■icm kodekse zaradi lažje nadaljne obdelave razporedila v skupine, pri čemer sem izbrala na slednje osnovne kriterije:
*	vrsto pi i ne podlage.
*	palcograf^ko oz. kodikološko dat a ei jo,
*	podobnosti med posameznimi siru ki uram in i h razvrstila v 10 skupin.
n (rije stiski rokop.si 12 siol drugi zgodmegotsk- kodeksi
2	pergamentn kodeksi iz konca 14 stol. in 1. pol. 15 stol.
3	pergamentn i kodeksi Iz Bi pni. 15 stol.
4	posebnosti: veli K. kodeksi, kodeksi z usnjem in lepenko kol oporo
c pap rni kodeksi iz konca 14. slol. in začetka 15. stol
papirni kodeksi do sredine 15. slol. papTni kodeksi i/. sredine 15. stol. 8 papirni kodeksi iz 2. pol. 15 stol s posebnosti in i v šivanju
preostali p;ipirn. kodeksi iz. 2. pol. 15. sto)
^opisni ohrazuc
Raziskava temelji na izvirnem gradivu, ki JL,ii ga popisovala po enotnem sistemu, ki ic vključeval vse temeljne in variantne prvine v siru!;luri .ircdnjcveških trdih vezav.
Shemo za popis sem pripravila ob upošteva ij'i objavljenih opisov in popisov, ki so jih °bjavih kodikologi in konservatorji. Principi popisovanja so podobnf. vendar je vsak od načinov "pcuticcn. prilagojen raziskavi in raziskovanemu gradivU.
Pri pripravi popisa sem poizkusila iz. irifor nacij izluščili zlasti rezultate raziskav listih a [orj.;v. ki so se poglobili v strukture srednjeveških vezav. Na samem začetku mi je bil v Pomoč popis italijanskih srednjeveških rokopi siv, ki gaje pripravil Federici s sodelavci. Vendar Jc U shema za popis, kakršnega sem želela izvesti n'r< slovenskih kodeksih, preobširna in zajema sjcvilne elemente, ki jih na naših vezavah ni. rileg tega italijanska raziskava ni obravnavala * "^iigovcškfh prvin glede na izvir oz. časovno obdobje lz nje sem uporabila predvsem osnovn rineip razdelitve strukturnih elementov in ga dc polnila 7. opisi strukturnih elementov. ki so jih obir.vili Vczin. Clarkson. Hnulis. Fedcrivi. Szumai.
Na tej osnovi in na osnovi dokumentne jske sheme, ki sem jo pred leli izdelala za pripri vo f-onservalorsko - restavratorske dokumentacije.
j 3 uporabljamo v konservalorsko - restavra !nr.^ki delavnici Arhiva Republike Sloveniji sem vdelala obrazce, ki sem ga uporabila za začetek
popisovanja. Po približno tretjini popisanih kodeksov seje izkristalizirala oblika, ki sem jo z man širni dopolnitvami uporabljala do konca.
1 -braz.cc je narejen kot pppomoček za popis srednjeveških vezav in je zasnovan tako, dr. se lahko z razčlenitvijo posameznih stnikUirnih elementov razvije v izpopolnjen obrazce za konservalorsko - restavratorski popis. Razdeljen je v dva dela.
Najprej so navedeni:
-	osnovni podatki o kodeksu, nato sledi
-	opis struktur, poškodbe,
posebnosti posameznega kodeksa, kratek opis vezave in stanja, v katerem se nahaja kodeks.
V	drugem delu je podan podrobnejši opis glavnih struktur:
knjižnega bloka, spomin 1'ohiev.
-	vezir,
-	sistema šivanja.
-	kapitala,
-	povezave vežic s platnicama, opor v platnicah.
-	prevleke, hrbta.
zaklepov in
-	ščitnikov.
Za posamezne strukturne elemente so podani opisi z merami, skicami, grafitnimi odt.si in fotografijami. Določene izmere so zlasti pri minj poškodovanih kodeksih bolj ocena velikosti kakor natančne izmere Res natančen popis in izmere je praviloma mogoče opraviti le ined konservalorsko- restavratorskim posegom Take strukture so npr. debelina vežic in sukanca, prevleke, hrbtnih podlog, desk, širina kapitalske obreze in lalonov, dolžina vbodnih zarez. Zato so mere za vse lake primere, čeprav so merjene z mikrometrom ali kljunastim merilom pogosto premalo natančne in jih je potrebna jemal kot oceno reda velikosti. Skice so narejene prostoročno m so lamo dopolnitev opisa oz. foto grafijc, Kiular ic bilo mogoče posneti informacijo (np\ ' graiiinim odtisom), je le-ta priložena.
V	popisu so kodeksi označen: z zaporedno štev ilko popisa vezav (npr. 1/1). s kratico ustanove (npr NUK). številko rokopisa v posamezni ustanovi (npr Ms 33), z zaporedno številko, ki jo miaja v Kos - S ¡ciclo vem rokopisu (npr. 35). naslovom in paleografsko dalacijo. Dataeija vezave je navedena samo lak ra t. ko odstopa od palcografske oz. ko jo jc bilo mogoče ugotoviti (npr. l/l. NUK Ms 33. 35 Kos-Slclc, Summa de mre cano ni eo, 1 tretjina 14. stol., vezava I pol 15. stol.).
V	toksin n preglednicah pa so kodeksi zaradi preglednosti označeni samo s kratico ustanove, številko rokopisa in zaporedno št. v popisu vezav (npi v tekstu: NUK 33 (1/1). v preglednicah' 1/1 NUW 33).
88
Iz arhivskili fondov in zbirk
ARHIVI XXII 1999
Navedena številka rokopisa j: ttsla,*s katero |e označen kode k; in s katero je tudi naveden v posameznih inventarjih ustanov. Izjema so le kodeksi mariborskega ¡konjskega urlnva, kjer takega inventarja ni, zalo v tem primeru uporabljam zaporedno številko Kos-Sleletovega popisi (nnr.: 1/2. AM Ms 40, 112 Kos-Štele v tekstu navajam: SAM 112 (1/2), v tabela h pa 1/2 ŠAM 112) icr tisti kodeksi, ki niso zaobjeti v Kos I(c1c(o\£»iR popisu npr. NSAL urbar 1426 (2/11).
Ugotovi t ve
Popis in analiza se v predstavljeni raziskavi omejujeta le na srednje\ eške rokopisne kodekse s trdimi vezavam-.
Prva ugotovitev je, da ima med 179 evidentiran, oii kodeksi približno polovica (96) ohranjeno izviri*! vezavo, kar je v p-imerjav' z ob segom našega fonda in s podal k- o stanju drugod po Evropi razmeroma veliko število.
Nuj l>ogntc,|šo zbirko 49 kodeksov z. ohranjenimi srednjeveškimi vezavami hranijo v Škofijskem arhivu Maribor Poleg te ustanove hrani pomemben Tond 29 kodeksov tudi Narodna in univerzitetna knjižnica in Nadškofijski arhiv v Ljubljani s 17 kodeksi. Med oslabim ustanovami pa hrani rokopise z ohranjenimi srednjeveškimi vezavami še Univerzitetna knjižnica Maribor z dvema kodeksoma in Semeniška kiji>.niea v Ljubljani ter Stolni arhiv v Kopru s po enim kodeksom.
Med slovenskimi kodeks1 imajo skoraj vsi gotske vezave iz 14. in 15. stol. Izjema so trije poznoromanskih stiskih rokopisi; NUK 35, NUK 24 in NUK 29, od katerih je verjetno povsem sočasna le vezava na NUK 35, ostali dve sta zagotovo do/i veli vsaj delni p reveža vi, naj verjetneje ob koncil 14. stol. «li v 15. stol.
Večina vseli vezav kaže strukture in tehnike ve/nnjn, ki so /.mičitnc ,/.« germanske vezave Le 10 kodekso" ima vezave z italijanskimi zna eilnostmi, od teh so 4 iz Nadškofijskega arhiva v Ljubljani, 2 iz N u odne in univerzitetne knji?.iv,ce m po eden iz Škofijskega arhiva v Mariboru, Stolnega arhiva v Kopru in Semeniske kn i/nrce v Ljubljani.
Kodeksov s per^n men t nun knjižnim blokom je v /.iiirtoih 44, kodeksov s papirnim knjižnim blokom 51, eden, NLK 4ii C2/6), pa ima knjižni blok sestavljen j z pergamentnih folijev in papirnih listov. Glavni na papirnih kodeksov jj nastala in bila vezana v J . stol. i med njimi m nobene prevezave Prevezavc za sledimo le na pergamciUnih kodeks in in med temi so skoraj vsi pomembnejši iiumnirani rokopisi, npr. NUK 2, NUK 33. UKM 136, ŠAM 149, N5AL 19, NSAL 7,
Pnivenienee vezav na osnovi strukturnih ele mentov ni mogoče zagotovo ugotoviti Za to so potrebne še dodatne kodikološkc raziskave in
primerjave, Med kodeksi pa je 16 takih, katerih vezave izstopajo po kvaliteti tehnike vezanja, slrttkUin.ih elcmcu1 ih m uporabljen.h materialih. Sodeč po strukturah najverjetneje izhajajn iz različnih centrov z daljšo tradicijo in razmeroma veliko produkcijo. Med njimi bi s knjigoveškegu in konserviitorskegii stulisca izpostnviki /.lasti dva kodeksa:
* Kodeks ŠAM 112 (1/2), ki je kodikološko daiinui v sredino 13. stol. v alzaško področje in ima sočasno veza«), izstopa po kvaliteti perga-menla, uporabljenega za izdelavo kn;ržncga bloka, .n po tehnik' vezave. Vezava izstopa predvsem zalo, ker so skoraj vsi strukturni elemenu posehaosti, npr. število vežic, način šivanja, sukanec, spojili foliji, lirhtnc podloge, povezava glavnih m kapdalsk.h vczic, oblika nlatiue m število zaklepov',
■ŠAM 119 (4/U1), ki ga Kos in Štele palec gralsko datirata v konce 14. ali začetek 15 stol. Kodeks ima vezavo, ki je, sodeč po slrnktarnih elementih, lahko sočasna 7. nastankom knjižnega bloka, V platnicah sta namesto desk debelejši usnjeni opori, ki dajeta kodeksu izjemno gibljivost, posledica tega pa je "zj-mino dobra ohranjenost vezave, brez poškodb.
Na obravnavanih kodeksih nisem opazila več jili poškodb, k5 bi nastale zaradi klimatsko nečist rezilih pogoju v hrambe. So pa na 29 kodeksih opazne inclniiiske poškodbe, k. so v večini primerov izrazite v hrblnetu delti, zlasti ob ka pitalu ■ a prenibili. Razmeroma pogoste so tudi poškodbe bukovih desk, k' so v večini primerov vsaj delno načele zaradi črvojenmc, S lesenih desk pa je tudi prelomljenih.
Izrazite mehanske poškodbe, zlasti poškodovane vežice, podloge tri pregibe UHtfi tudi vsi zelo veliki kodeksi.
Knjižni bloki so na večini rokopisov dobro ohranjeni, izjeme so le 3 kodeksi (NUK 27, SAM 137 in UK. A 137), kaierih knjižni bloki kažejo izrazi CjSC poškodbe prep<-rclo<;li folijev_ oz listov / iraui vlage, 5 kodeksov (NUK 23, SAM 114, NŠAL 17 ii 18 Icr -SAK anllionar) pa imajo zrazdcišc poškodbe knjižnega h loka zaradi pogoste uporabe.
Po.škodoviini kodeksi, razen koprskega ant. lbnarja, ne potrebujejo restavratorskih posegov, v nekaterih ppmcrJi so potrebni le inuni.->i konscrviitorskih posegov, nujno pa potrebujejo ptiinerne zaščitne škatle, hrambo v vodoravnem :n ne v navpičnem položaju, usrezno rokovanje in v večini primerov boljše klimatske pogoje hrambe, pri čemer je izjemno pomembno da niso hranjeni v prostori n ogrevarih s centralno kuria-vo.
Prt anali/'.ranili vezav sem ugotovila, da so z.a določitev vezuve najbolj zmiesljivi sledeči .strukturni elementi
*	vrsta in po", vezi :,
*	vrsta kapitala,
*	način šivanja vzdolž voznika n obšiva vczic.
ARHlVf HI ¡999
Izarhivskiu fondov in zbirk
vrsta spopicga folija
Do sredine t5. stol. nisem opazila razlik med ttičini vezanja pergamentnili In papirni!: Mile k sov. Odstopanja <i<1 .srcdnjcvcskc tnidiciji so nted kodeksi upn/nu v 2 pol. 15. stol. in so pogostejša na papirnih kodeksih. Pergamenlru kodeksi pa t:idi oh uradncin izteku srednjega veka v večni primerov ostajajo z.veslcjši sred <ije"cški tradiciji.
Navedene ugotovitve in domneve so plod razi.,kovanja vezav kodeksov s trdimi platnicami, tipoštevaioč do sedai znane paleogralskc, kodi ološke .n konservalorske analize Nedvomno bo *a razjasnitev ncpnjasneiiili vprašanj potrebno te anaiize donolniti z. dodatnimi raziskavami na P°dročju srednjeveških rokopisnih vezav, pa tudi aaalizo vezav na ¡nknnabiilali in kodeksih ve Milili v mehke platnice. Prav piko pa so nekatere " czave tako sperifiene oz. problematične, da hodo zahtevale samostojne podrobnejše raztska Vc primerjave. Želeli bi tiuli bilo, da hi sc T*tz.iskavi truih vezav pridružil sc razvid in vsaj hpološka sistemalika mehkih vezav
^-i kij n ček
Sedanja konservntorska misel jo |)odohno kot "a drugih področjih, tudi pri starejši knjigi »'smoiena predvsem k preventivnim ukrepom, k sistemu varovanja in ustrezne hrambe uporabe ■r prezent-ranja na razstavah Vanj vključuje vse Jdelcz.encc v procesi:, konservatorje, bibliotekarje. arhivislc oz. muzealce, upora tnikc gradiv H vodilne strukture. Za dosego tega eiba jd zelo Ppmtmbiio tudi ustrezno izobraževanje. ki mora "ili vključeno v redne šltrdijskc programe in v
programe dodatnega izobraževanja osebja in uporabnikov.
licslavralorsk. posegi so danes omejeni le na najnujnejše utrditve najbolj poškodovanih m ogroženih vezav. Vsi posegi, tudi najmanjši, morajo bili dokumentirani, poleg tega mora hiti dokumentirano stanje pred posegom (natančno popisani fotografirani, izmerjeni in po potrebi posamezni deli liidi skicirani navedeni posegi in uporabljeni materiali).
Problem, zaradi katerega sc šc dodatno opi; ščajo restavratorski posegi, je pomanjkanje kva-litctn.h materialov, zlasii vseli vrst usnja in pergamenta. ki so ključni pr. restavriranju sta rcjšili vezav.
Preveza vc pridejo v pošte v le izjemoma in to samo v primerih, ko jj resno poškodovan sistem šivanja in s tem ogrožen knjižni blok Poškodbe na knjižnem bloku pa se, ee jc le mogoče rešujejo brez razdiranja vezave. Našteti principi veljajo za vse knjige, ne samo za srednjeveške kodckrc.
Srednjeveški kodeksi so spomeniki s pomembno /godov-nsko oz. umetniško vrednostjo in njihove vezave, njihov organski del so temelj za razumevanj : strukture knjig poznejših obdobij.
* S popisom in predstavitvijo srednjeveških knjižnih vezav v slovenskih javnih zbirkah sem želela predvsem pripraviti izhodišče za nadaljnje raz.i;kovalno delo na področju struktur, mate rialov in tehnik vezav v povezavi s konser-valorskim, kodikološkim, arhivskim in biblio tcčnnn področjem in za oblikovanje m pre-eiziranjc strokovnih izrazov v zvezi s knjigo.
Seznam (ibnivnnvnnili kodeksov in razvrstitev v skupine
Pri dataeiji knjižnega bloka sem upoštevala letnico oz. obdobje, ki ga p.odlaga Milko Kos in "polnila oz." popra vila. kijih predlaga Nataša Golob pri dataeiji vezave pa sem sledila rezultatom, ki J'h je razkrila analiza struktur, materialov in tehnologije vezave v slovenskih srednjeveških kodeksih.
v
M- ustanova/kodeks šl. Kos* dataeija kuj. bloka
IJi^T rokopisi iz 12. stol
NUK Ms 35 60 ()/2 NUK Ms 29 28
ok. UKOfN.G.) ok 1180 (N.G.i
0/3
NL K Ms 24 57 ok. 1180 (N.G.)
drugi z.godnjcgotski kodeksi
1/1 1/3 1/4 1/5 l/d 1/7 1/fi.
NI'K Ms 33 ŠAM Ms 40 ŠAM Ms 47 ŠAM Ms 68 ŠAM Ms 32 NŠAL.Ms ^ NUK Ms 34 NUK Ms 23
35 112 117 110 115 91 59 49
1, pol. 14. stol. Jn.GJ
1.	pol. 14. stol. (N.G.) 14. sini. (N.G.)
14. stol. (N.G.) sr. ali 2. pol. 14. stol. I pol. [4 slol sr 14. stol.
2.	no!. 14. slol.
dataeija vezave
venet no sočasna vezava delna prevezava verjetno 14. ali 15 stri.
delna prevezava verjetno 15. stol.
prevezava 1 pol. 15. slol. sočasna vezava sočasna vezava prevevava 1. pol. 15. stol. sočasna vezava
dolna prevezava konce 15. slol. 2 pol. 14 stol. sočasna vezava
90
Iz. arhivskih fondov in zbirk
AliHiVl XXll 1999
pergametunt kodeksi iz konca		
2/1	NSAL Ms 6	94
2/2	NŠAL Ms 2	90
2/3	NŠAL. Ms 25	/
2'4	Ni AL Ms 27	/
2/5	NŠAL Ms 16	104
2/6	NUK Ms 45	63
2/7	NUK Ms 124	68
2/8	NUK Mr 12	*4
2/9	NUK Ms 27	45
2/10	ŠAM Mi. 46	111
2/11	NŠAL Urbar	/
2/12	ŠAM Ms/	108
2/13	NSAL Ms 5	93
2/14	ŠAM Ms 18	131
2/15	NUK Ms 46	3«
pergamcnlm kodeksi iz 2 pol.		
3/1	SAM Mr, 43	113
3/2	NŠAL Ms 19	98
3/3	ŠAM Ms 8	140
3/4	ŠAM Mi 17	149
3/5	NŠAL Ms 7	95
3/6	UKMMj; 136	156
3/7	ŠAM Ms 13	116
3/8	ŠAM Ms 6	153
3/9	ŠAM Ms 4	14*
3/10	ŠAM Ms 7	142
Vil	ŠAM Ms 2	147
V12	ŠAM Ms 3	150
vel ik kodeksi		
4/i	NUK Ms 2	33
4/2	NŠAL Ms 17	105
4/3	NŠAL Ms 18	105
4/4	SAK amifonar	/
kodeksi z usnjem kot oporo 4/U1 ŠAM Ms 20 119 4/U2 ŠAM Ms 42 152
kodeksi z lepenko kol oporo 4/L1 ŠAMMs 19 151 4/L 2 SAM Ms 39 155 4/L3 ŠAM Mn 45 143
papirni.kodeksi iz! konca 14.
14. stol. in 1, pol. 15. slol. sr. 14 sloi. konce 14. slol. konce U. zač. 15. stol.
13.	in zač, 15 stol.
1.	pol. 15 stol.
2.	pol. 14. stol. nrall. 1352 1401
konce 14. ali zač. 15. stol.
ok. BOOiN.G.)
1426
pol. 1316
14.	slol
sr. 15 slol. 14. in 15. stol.
1 po) 14. slol. ok. 1412 2. pol. 1.5 stol. ok. 1410
1410
13 stol. (N.G.)
15. stol. iN.G.)
kor.ee 15. slo'.
konce 15. siol.
konec 15. stol.
konec 15. ali zač. 16 slol
zač. 16. stol.
sr 14. stol., 1347 konec 1 5. stol., U91 konec 15. stol,, 1*91 1. pol. 15. slol.
konec 14. alt zač. 15. stol, 2 . pol. 15. slol.
sočasna vezava
sočasna vezava
1 .pol. 15. stol
1, pol, 15. slol.
sočasna vezava
sočasno šivanje, brez. platnic
verjetno sočasna vezava
sočasna vezava
sočasna vezava
prevezava 1. pol. 15. stol.
soeasna vezava
prevezava 1413, Salzburg (O.M.) vsaj delna prevezava sr )5. slol. sočasna vezava 15 slol.
pre vezava 2 pol 15 stol delna prevezava 2.pofl 15. slol. sočasna vezava
vezava sočasna, prevleka konce 15 slol.
d:lna prevezava 2.pol. 15. stol. prevezava 2 pol. 15. slol, 2, pol. 15. stol, sočasna vezava sočasna vezava sočasna vezava sočasna vezava .sočasna vezava
prevezava 15. slol., rest ok, 1950 sočasna vezava, rest. 1993 sočasna vezava, rest. 1993 prevezava konce 16. ali 17, stol.
vezava verjetno sočasna sočasna vezava
konce 1^. stol ali zač. 16. slol. soeasna vezava konec 15. slol. ali zač. 16. stol. soeasna vezava 2. pol. 15. stol.
soeasna vezava
5/1
5/2
5/3
5/4
5/5
5/6
5/7
5/8
5/9
5/10
5/11
5/12
ŠAM Ms 10 ŠAM Ms 49 NSAL Ms 8 NÎ AL, Ms 12 NUK Mi- 141 ŠAM Ms 34 SAM Ms 41 NU K Ms 69 NUK Ms 61 SAM Ms 25 SAM Mf 23 NŠAL Ms 4
in začetka 15. stol.
114	sr. M. stol.
118	kanec 14. slol
96	1, pol, 15. slol.
100	1 pol, 15. stol.
24	2 iretj. 15. slol
12,3	1, pol, 15. stot.
109	1- pol. 15. slol
40	1. pol. 15. stol.
20	1 pof 15. slol.
125	ok 1435
124	2. čet. 15. slol.
92	ok. H84
soeasna soeasna sočasna sočasna sočasna sočasna sočasna sočasna sočasna sočasna sočasna soeasna
vezava vezava vezava vezava vezava vezava vezava vezava vezava vezava vezava vezava
auhiv1 xxii 1999
Iz arhivskili fondov n zhirk
91
papirni kodeksi do iredinc 15. slol.
5/1 p/2 •5/3 6/4 fi/5 6/6 6/"1 6/8
NUKMn 146 NUKM* 140 NŠAL Ms 9 ŠAM M.r 29 NŠAL Ms ! 1 NŠAL Ms 14 NŠAL Ms 15 ŠAM Ms 15
48	2 trclj. 1**. stol.
69	po letu 1431
97	[424
135	2. Irclj. 15. stol.
99	2., čet. 15 stol.
102	sr. 15. slol
103	15. slol.
13	sr. 15. slol.
sočnih a vezava verjetno 2. pol. 15. .slol. sočasna vezava sočasno vezava sočasna vezava sočasna vezava 1. pol. 15 slo! sočasna vezava
Papirni kodeksi iz sredine 15.
149 71
"1 7/2 i/3 "/4 /5
773
7/7, 7®
¡7/d "-/10 11 7/12
NITK Ms ŠAM Ms ŠAM Ms ŠAM Ms ŠAM Ms NUKMs NUK Ms NUKMs ŠAM Ms NUK Ms NUKMs ŠAM Ms
22 33 21
31 78 101 142 14 106 224
32
137 133 126 127 54 66 41 132 23 75 129
slol.
2.	trclj. 15. slol. 1466
3.	čel. 15. siol. sr 15. slol-
sr. 15. slol. 14.-15. stol. 2. pol. 15. slol sr 15. slol. 144i, Padova 1455-1471 sr 15. slol. sr. 15. slol.
Papirni kodeksi iz 2. pol. 15. slol. s posebnostmi v šivanju
8/1 8/2 8/? 8/4 3/5 8g H/7 S/8 8/0 8/-0
NUK Ms 65 NUK Mr 49 NEK Ms 147 ŠAM Ms 16 ŠAM Ms 28 ŠAM Ms 30 ŠAM Ml 44 ŠAM M.s 35 ŠAM Ms 27 UKM Ml 137
52	2. pol. 15 stol.
50	2, pol 15 stol
42	pol. 1482
138	ok 1470 136	1456, 1464 128	sr 15. slol. 122	2. pol. 15 stol.
139	2. pol. 15. stol. 141	2 pol. 15. stol. 157	2. ml 15. slol.
Preostali papirni kodeksi iz 2. pol. 15. slol. J/1 NUK Mr, 145 70 2. pol. 15. slol
9/2 9/3 9/4 9/5 9/6
NUK Ms 75	.53	2. pol. 1*5. slol.
NUK Ms 71	64	konce 14. zač 15. slol.
NUK Ml 51	51	2. pol, 15. slol.
ŠAM M? 50	130	2. pol. 15. slol.
SKL Ms 4	83	2 pol, 15. slol.
sočasna sočasna sočasna sočasna sočasna vericlno sočasna sočasna sočasna sočasna sočasna sočasna
vezava vezava vezava vezava, vezava
1 pol. 15. slol. vezava vezava vezava vezava vezava vezava
sočasna sočasna sočasna sočasna sočasna sočasna sočasna sočasna sočasna
vezava vezava vezava vezava vezava vezava vezava vezava vezava vezava
sočasna vezava sočasna vezava verj. prev zač 16. slol. sočasna vezava sočasna vezava sočasna vezava
Legenda
Nataša Golob, ¡JiM,- ono Maza[ ŠAL - Nadškofijski arhiv Ljubljana
Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, - Škofijski arbiv Maribrr, Slol m arhiv Koper, 'J*KI, - Semeniškii knjižnica Ljubljana, llKM - Umvcr/ilclna knjižnica Maribor,
92
Članki in ra/pras'c
arhivi XXII 1999
¡'rimer p op i ¿a vezave ti a urhmrjH ¡z ¡eta J 426 2/11
NÍ'AI, VRHA R ¡426 GORNJI C RAD A J. 2 tu n Ras-Steleiovcnt popisu
SPLOŠNI OPIS
H, 330 x 13} min, 171 folijev. 10 leg. krilite rmj i
pergtnuent: ovčji, enakomerno obdelan, M=D
-	platnici > knjižni blok
-	spojne folija: odiepljena, zapolnjena za prvo oz. pred zadnjo lego
vez.iec: 4. snkanc galnnske, gosto obsite
-	šivanje: Al
-	kapitala: snkaai vezivi, gosi o obšiu
pot veziv: Cm hrbtu■ rob ■ kratki zunanji kanali tuneli notranji kanali
-	pot ka/>. \'czic: G/, nad o g liscem ziaiarji Žlebovi tnneii -> notranji žlebovi
-	deski: bukovi, p ra voko tni ro bo vi
-	prevleka: galmisko usnje
-	Z.akiep: 1. rob spredaj
-	hrbet: raven, izbočene vežice, razpiranje: plosko
POŠKODBIi
¡HUrgana nit i' vcz.iiiku I H., h» 9. lege. natrgan kapitalski obšiv spredaj pretrgana zgornja kapi alska vežica oa'le pij-i/a spojna folija
-	prelomljena in mehansko poškodovana spoti nja plaimca
-	ob robovih obrabljena prevleka
POSEBNOSTI: pokončni jbi mat
STANJ P KOD i KSA Oil POPISU
Dobra ohranjen pergamentiv knjižni blok II pokončnega - agenda formata, je sestavljen iz 10 leg- od katerih je večina kv\nternijcv,(S! JkA }) Pergament je enakomerno obdelan, mesna in dlakava stran se. skoraj ne razlikujeta. Spojna folija sla niakulaturiut pergamentna fol ja zapog ■ njena :,a prvo oz. pred z.adnjo lego. Danes sta oba odiepljena, tako do je vidna notranja stran platnice in povezava vežic s platnico. (SUKA 2) Knjižni blok je šivan na 4 sukanc g t danske ve'Jee, ki so v platnico umeščene preko zima njega hrbtnega roba in kratkih z.unanjili kana itn1, skozj tunele v notranje kanale. (SPIRA 3) Kapila Is ki vez.ici sta speljani ¡>odobao. Zdravi bukovi deski imata pravokotne robove.. Zadnja deska je prelomljena. Prevleka je iz gahtnsko s t rojenega usnja in r pregib'li ni poškodovana. Kodeks je imel na sprednjem ziaumiem robn src diiiski zaklep. Hrbet je raven z. izbočen i ni i rz.i-vami. Razpiranje je ¡>losk:> do vez.nika.
Kodeks so, ko je odslužil vlogo ur baria, sadeč po odtisih i ta deski in prevleki, nporabljf i kot
podlogo pn pečatenju. Od številnih udarcev je zadnja platn!ca dvakrat prelomljena. (SUKA 4) Cahinska prevleka na inestin udarec v skoiuj ni potrgana, precej obrabljena m ni t sloma potrga na pa je ob rolun-ih. Glavne vežice so nepoškodovane, n sprednjem pregibu je pretrgana le zgornja kapitalska vez.ica. Kapitalska o h šiva sta natrgana. S po i na lista sta odiepljena. Vezava j< kljub t emu da je kodeks služil kot podlaga ¡m pečatenju, dokaj dobro ohranjena.
SL\K\ 1: Urbar Gornji grad A, f. 2, I. 1426, Nadškofijski arhiv Ljubljana. Dobro ohrttnjen pcrgaitietdr, knjižiti hlok pokončnega formata je sestavljen iz 10 leg', od kater:.'/je večina kvhitem ^ev.
SUK\ H Urbar Gornji grad A, f. 2, I. 1426, Nadškofijski arhiv Ljubljana. SiH>jnaJbh'<i sta inakulaturna pergumentna joliid z.apognjcmi za prvo oz, pred zadnjo lego. Danes sta (d>a odiepljena. tako da je vidna notranja stran plaht ce in povezava vežic s platnico. Zadnja ¡»lativca je prelomljena.
akh1v1 XXII 1999
Članki m ra/.pravc
93
'atiiHin■TKI- .Jinor niau. r.i ,-"/i?
t > J • t	* rt- J.// '
Iptrs Itiiipji/pt ' f»ptrwpftMc : Si M J/i,/t .. v t >>j • '>.■'>> . .. ithv -h. f c f*tpw mfi ; : i j > ■	' KI,
HlBHtVf» turni tiltjihfwn flfrn(T, ^
|r|u rt« f
■fercrilr	"J—KBF*
II1 ^	;
SI 1NM 3: Urbar SomJ grud A, f 2, I [426, Nadi ko!ij",k; arhiv Ljubljana. "Jj^W blok j c. šivan no 4 s ukane ga Umske af~>oe, ki so v platnico umeščene. preko Z.mio-hrbtnega robo h t kratkih zunanjih kanala v, 1 i i tunele r notranje kanale.
SLIKA 4: LIrbar Gornji grad A, L 2, 1. 1426, Nadškofijski arhiv Ljubljana. Kodeks va, ko je. odslužil rlaga urbarja, sadeč pa odti ih na deski in juerlfki, uporabljali k cd podlaga jiri ¡icčateiijii.
°PIS POSAMFZNHI STRUKTUR KNJ/ŽN! BLOK
R'. 'rgameiitm knjižni blok B velikosti (322 .v ¡mu) je pokonci tega - o gen do formata, esta•jjeu je iz 17! jblijev, združenih r 10 leg, ad K'itcril: je večina knnientiji. Pergaiueid je a rej/, merama enakomerna ohdelaii, mesna m dla-' stran se s karaj ne razlik ajda. Vhodna mesto ■Se! S trnu dolge zareze Ob rez.a ob kapitalu je. ■■foka 5 //K.
7>OJN.\ FOLIJA
Spredaj sta <l\>a makuiaturua folija z.apag-''ici/a za ju ro lega. Zunanji je. imel vlaga spaj-jalija in je. bil prilepljen na platni' a, ' "Uauji pa je služil kot predlist. Zadaj je samo e" aiakulaiurui folij z.apagujeii ¡ned z.odwi
bijalij, ko jc lil prilepljen na platnico je imel vlogo spojnega folija.
VliZJCE, S IVAN J F
Knjižni Id a k je šivan na 4 s ukane, nepoškodovane 10 mm široke, vežice Iz. ga lanskega 1'azjega usnja, '¿a šivanje so upor ah d) Z suka t i 0,9 i m •! debel laneii sukanec, ki je med vhodnimi mesti speliau no notranji strani vernika skaz.i zareze na sledečih raz.daljah.
0 20 52 ¡21 ¡95 272 302 322 0 a l.V 2 V 3. V d. V o P
KAPITALA
Kapi' ds' i vezivi sta iz slikanega gahmskei>a usnja širim. 4 mm. OhŠiti in r knjižni idok <ta .čili všh z enaka nitjo, s kakršna je. bi! šivan knjižni
94
Članki m la/jjfavc
arhivi xxii 1999
blok (lan. Z zasuk, 0,9 nun). Kttjnlala t mala natrgan obši.\ vežica ob gla^i je v spredment pre Mtrnt pretrgana.
HRBTNE PODLOGE
Hrhtne podloge so makidoturni pcrgainentni t rti koti istavljeui med vežice in prilepljeni s škrobni m le/iHom na zunanjo stran platnic.
POVE/A VA VEŽIC S PL\TNlCO
(J lav ne vežice so speljane preko zaobljenega hrbtnega roba r kratke zunanje kanale ttalo skoz.i tunele r notranje kanale m so na konen pritrjene, z lescuv za gozd o. Kapitalski 'ez.iri sta speljani podobno. Nlibova />ot se ¡tricenju 2 nt tu nad o g!iščem i' kratkem zunanjem žlebu, se nadaljnje \kozt I n ne I v notranji ž.leb, kjer je. na konca pritjem z za gozd o.
DESKI
Bukovi leseni deski sta nekoliko večji (333 .v 131 x 7,4 ntitt) od knjižnega bloka. rUtdnji, deska je. ¡H) sredini /točena. Poškodba 'e nastala, ker so, sodeč po okroglih odtisih na spodnji ¡dalnici, kodeks t:i>or:tbili kot ¡)od!ogo za pečatenje ali kah> i>o:h)bii]> opravilo. Zunanji hrbtni rob je. Zpobljen. ostali robovi so pravokotni. 7ji glavne vežice so bili na ziman strani hrbtnega roba vre zoni krajši (9 x ¡3 x i nun) ¡'Hi vi zunanji kanali, ki se nadaljujejo v tunele ir nato r not ranic globje (2 5-34 x ¡3x3 Siniti) kanale. Zri pritrditev koi>italskih vežic so bili nad oglišči vrezan' krajši z.t(tianji žlebovi (10 mm), ki se. nadalinjeio v tunele in notranje žjebove (20 .t 5 min). Za ume stitev ]>i>rijetnnc ploščice je bil na zunanjem robu sprednje platnice vrezan ntor (27 jc 33 mm). Za umestitev zaklepnege. ¡tasti ¡hi na stranskem robv s/iodnjc ¡datniče nekoliko krajši utor (29 .v 25 ¡um F
PRLViJiKA
Kodeks je r celoti prekru z golnnsko strnjenim kozjim tisnjem. kt je bilo na desko pri lcj>ijcno z dlakavo stranjo. Prevleka r ¡>reg,bih ni ¡loškodovam, obrabi ¡ena je samo ob robovi t,. /AVI H K!
Zavihki so ob ZMnanjih robm at pPivi (10-25 mm), cd) glavi in peti ¡hi srednje globoki (30-42 mm). Odrez.ani so razmeroma ravno, i1 vvgalilt se ne slikaj (v
HRBET, RAZPIRANJE
Hrbet je raven in prost (prevleka je odstopila) z.(do je razpiranje, ¡¡loško do veznika, •
ZAKLEP
Kodeks se jc z.ai>iral na sjirednjem stranskem robu. Medeninaste oprnemne ploščice ni več. (dimni hi s t jc le sled, ki kaže, da je bila pritrjena .i tremi železnimi žebljički. Na stranske m robu spodnje, ¡datniee se je y utone ¡.cvl ¡irerleko alira Mk del gahmsko strojenega, debelega (2 umi) pasu širine 23 »tnt. Pritrjen je bil s petimi železnimi žeblji.
ZUSAMMENFASSUNG
DIE ENTWICKLUNG DUR STRUKTUREN IN MITTELALTERLICHEN BUCHEINBÄNDEN UNO KONSERVATOR ISCHE EINGR1I-TE
Der vorliegende Artikel slclll einen Auszug dar aus den einteilenden und ,-ihschließeuden K.npileln der 1 orscIiungsarbeil "D\e	der Strukturen in
mittelalte-lichen lluchcinhänilen nur/ kwiserwtarischc Eingrijje." Es werden die Ziele, Arbcilsiiielhodcii, das verwendete Archiv jnd BihliolhcLuiialcrial sowie die Rielillinien für die korservalorisch-reslauralorischeii Eingriffe dargelegt. Darüber Inn,aus sclilielll die I;nrscliung sarbeil auch einen Überblick liber die hislcriselrc Entwicklung der Hueheinb mde ein, eine detaillierte Analyse einzelner Slniklurelcuiente in den slow;ni seilen mittelalterlichen Bucheinbänden, eine synthetische Darstellung einzelner Strukturen, Binde und Materiaiteehniken der erhaltenen n..ile]alter!iehen Bucheinbände, die in ülowenisehen öffenllielien Archiven und Bibliotheken verwahrt werden, ein Glossar spe/.ifisclier Eaclilcrmini. dir; sich auf den Bucheinband als Segment des Büches beziehen und einen Ka'alcg aller analysierten Bucheinbände, der einen UberhlicK über die feslslellbaien Angaben vennittelt, ferner Skizzen. Graphitabdrileke und l'koiographicn
SUMMARY
TIE. DEVELOPMENT OE TII1; STRUCTURES IN MEDIEVAL MANUSCRIPT BINDINGS IN CON NECTION WTH CONSERVATION
The following article is an excerpt from ihc intioduc toiy and concluding chapters of research conducted under the above heading. The article presents the aims, method of work the arcliiva1 and library ma It rials used and guidelines for ilie conservation and restoration of manuscripts. The sludy alio includes a historical outline of the development of book bindings, a detailed analysis of ilie individual slruetuml elements oi medieval bind iugs in Slovenia, a summarised presentation or the indi viidual structures, binding techniques ,md niaierials found in the preserved medieval dccuments which arc kept in the Slovene public archives and libraries, furthermore, it also contains a glossary ol the specific technical terms connected with the binding .seen as a hook segment, as well as a catalogue of all the bindings analysed In dale, which iuelades a list of the findings of the sludy. sketches, graphuc prints and photographs.
ARK IV! XXU 199?
Članki in raapravc
9.5
UUK 791 44(497 4)"1918/ "
Slovenski dokumentarni film skozi politiko z vidiki propagande v letih 1945 1950
Tatjana rezec snmu
l>od
Na Slovenskem so se v med obema vojnama, ^ jc v obdobju nemega filma, s filmskim sne-manjgji ukvarjali le posamezniki, M".d njimi so r -kaliri imeii tudi svoja podjetja za izdelavo dmov. Prvi izmed njih, ki je dobil obilni list z ^"vojjcnjem za izdelavo filmov leta 1972, jc bil eličan Bcšter, po poklicu 1'olograf.1 Svoje lllm sko podjetje jc poimenoval Slovenija film, prva slovenska 1 ilmska tovarna Vcličan Bcšter, Alelje H-lios, Ljubljana. Na žalost se večina njegovili filmov ni ohranila.
Sredi dvajsetih Icl sla začela snemali filme "ožidar Jak;jc in Metod Badjura. Bndjnra jc ustanovil podjetje Suva li lin. Leta 1927 je dobil obrt-n list /.a izdelavo filmov fotograf Josip Poc.ač I k. Jonip Pogačnik - film. V letih 193"-19?5 so ■klor Ki nk. Rudi Omola in Marjmi Jane usta : "vili družbo Triglav lllm in ta je obstajala le dobro leto.
Leto 19^8 pomeni prelomnico v siovmnki ju n ski zgodovini. Spomladi seje s študija v Bergli vrnil eden najuglednejših slovenskih film ustvarjalcev pred vojno in tudi eden nlc-j'tcljev slovenske lllmske produkcijc, dr Mario Focrsicr.2 Junija 1938 jc predlagal Pro s''ctni zvezi, da bi poleg izposojevalnice filmov Ust;uiovjla tudi produkcijski oddelek, Predlog so VPuslcvali m dr. Mario Foerstcr jc bil s 1 juni jen lino i meno van za vodjo filmskega oddelka
Takoj po vrnitvi je zaradi svojega širokega tehničnega znania začel načrtovati snemanj,-^'očn;h filmov, bc junija 1938 jc v pioduk.'-iji '-»svetne zveze in ob sodelovanju snemalcev Antona Smeha in Franceta Cera rji ter Rudija ymote. ki jc .skrbel za ton režiral prvi slovenski ''■"riri lllm Mladinski dnevi. Slavnostna pre PiPra filma jc bila 24. februarja 1939 v dvoran. Nfia Union.1'
V majn 1939 jc Milan Khani/1 aklrvni član fpimsiičncga kluha Skala in eden izmed pobud nikov n organizatorjev prvega slovenskega
Princ i Br-nk, KrJika /gmlnvina Mili na Slitvcriskcm, 1.1.
2 /v<vek, DDU Univer/um, Ljubljana 1979
Ivan N.; manic t)r. Marin Pncrskr mcil pimiirji slovenskega filjiia. V:, Skiilc (1,-agix.tiKisli v niliivskili /bilkah in funilili, ^knn n ailiivskein gnidivu in ailiivih, Celje, S 10 nkluber j 1997 str. SK.
4 prvi si i ivenski /vi k-ni [lini, .S 111 v t lit f. 2či. 2. 1919.
Arhiv Kepublikc Slnvciujc, l'nn<! Slnvcnski lilmski mliiv (dalje
ASAiFA). last. 4, rnfnviu n litimi, 21. 1. 1970.
dolgega filma "V kraljestvu Zlatoroga" (1931), skupaj z družabnikom. Prosvetno zvezo, ustanovil filmsko podjrHjc Emona film. Pod-cljc jc združevalo kino Union, družbo za filmsko p"o-izvodiijO in filmsko izposojevalnico. V okviru Emona film;1, jc dr M ari o Foerstcr v lctn 1940 posnel še virsto zvočnih reportaž in ob koncu leta posnel p-^vi slovenski igrani reklamni lllm Jugoslovanska knjigarna. Meti vojni filmi limona 111 m.a, Protikomunislično zborovanje na Kongresnem trgi i, Domobranska prisega in Jcicndolskc. žrtve, ki so jih sicer korektno posneli po naročilu okupatorja, so se tako spremenili v pomemben dokument tedanjega časa, čeprav gre za okli parorske propagandne filme, Milan Kham je hil pc veji) i pri leg njen k sodelovanju v ti I msk o-tehnični oddelek Državnega filmskega podjelja, podružnice za Slovenijo. Poleti 1945 jc bil postav Ijcn pred sodišče narodne časti in leta 1946 obsojen na zaplembo premoženja.
Začetki orgu nizi rune kincmatognillic na Slovenskem 1944-45
Kot ugotavlja France Brcnk v svojih Zapiski h j sc ic razvoj povojne filmske produkcije začel že v zgodnjem obdohjn osvobodilnega beja Pr\ snemalci na ozemlju Jugoslavije med vojno so bi li prav slovenski partizani in aktivisti OF na Slovenskem. Že lela 1942 jc na 8-milimetrski trak snemal DuSar. K veder Tomaž, borce 2, gru-oc odredov na Pohorju. Rudi Omola pa je v noči na 11. aptil 1943 snemal, kako so aktivisti ohc-sili rdečo zastavo na partizanski zvonik. Nehen od obeh filmov ni ohranjen Večino partizanskega'filmskega gradiva na Slovcnsknr so posneli Slane Viršck. Božidar Jakac, Čoro Škodlar in Stane Lcnardie
Konkrcln: p-ipravc na novo organizacijo kinematografuc v osvohojeni državi so sc začele že v letu 1944, čeprav v prvih smernicah organizacije knltiirnoprosvclnega dela na osvobojenem ir po NOB nadziranem ozemlju film (za raz i-ko ad gledališča) kol del naše nove kullnre še m bil omenjen.
Odsek za informacije in propagando pri Pr :ds«dstWi S NOS jc z dopi:;on 25 septembra 1044 obvestil Frrneela Br :,ika. naj v momlja prevzame organi>..jcijo kinematografije. 7. novembri: pa |c Johil Dbvcstilo načelnik.-' oddelka za rgilaeijo m propagando pri lOOF Milana Apiba, da jc predlagan za vodjo oddelka za
96
Članki m razprave
arhivi xxu iyyy
folografiio m kinematografijo,5 5, januarja 1945 je bil v (momijii pri Prosvetnem odseku SNOS ustanovljen oddelek za kinematografijo. 1/. dopisi je razvidno, da so vodstvo .sprva poverili Čoru Škodlarju.fl ti p?. je v naspro u z. navedbami Franceta Brenk a v Slovenskem filmu.
Žc konec leta 1944 SrJ v zae 'kri leta 1945 so Milan Apib. Stane Viršck in m ro Škodi ar iz delali konkretne predloge oziroma načrte za nadalinj. razvoj. Najbolj je bii dodelan Ap-hov načrt. malo so ga še dopolnili in kot tak je pomenil dobi o podlago za nadaljnje delo. V kodlarjcvcm načrtu je nekaj več pozornosti posvečene fi'mu kot sredstvu propagande in knlturnc-izobražcvalncmu sredstvu. Trti i Kam pravi, da so "to seveda le misli, porojene v zvezi s površnim, le okvirnim načrtom za domačo filmsko produkcijo.'7
Osrednje vprašanje slovenske kinematografije je bilo organiziranje filmske proizvodnje, ki bo temeljila na novih družbenih spremembah. Tako se je France Brenk na podlagi imenovanj in dekretov v prvih dneh osvoboditve lotil "organi Ziicije državne k.nemalogralije, posebej se vzpostavitve slovenske proizvodnje.
Prvi naslov podjetja se je glasil Oddelek za kinematografijo pri Propagandni komisiji 100F Snrva je podjetje imelo svoje prostore v klubski sobi hotela Slon, kmalu z.a tem na Prešernovem trgu in nate na Miklošičevi 5. Vse to se je z, bliskovito naglico dogajalo konce maja 1945 Naziv podjetja se je spremenil v "Državno filmsko podjetje, podružnica za Slovenijo Po R. juliju, ko jo izšla Uredba o ustanovitvi Filmskega podjetja DFJ, pa so iz podnižniec postali Di■ rekeija za Slovenijo. Malo pred tem jc izšla uredba o ustanov it vi Komiteja za ki n srnam gralijo pri vladi FNRJ,
Zanimive podatke o začetkih p>izadcvani za nacionalne filmske proizvodnje, o stanju m razmerju s centrom kaže Poročilo o delu podjetja iz. julija 1945, ki ga objavlja France Brenk 'J Iz nje g« so razvidne skromne tehnično in kadrovske zmogljivosti, mačehovski odnos Državnega filmskega podjetja (v nadalje vanju DFP) do svoj in podružnic, razen do srbskc, ki je delovala v sklopu DFP. Na to kažejo podali H da v DFP ni bilo zastopnika nobene izmed podružnic, da so v Sloveniji prejeli le 12CX) m minskega traku od skupnih 50 lisoč m, s katerimi so razpolagali v DFJ. ali pa 5 filmskih programov ki so jih poslali za 155 kinematografov, kolikor jih jc l.ilo prijavljenih v podružnici za Slov cnijo. Med dru giin so predlagali ustanovitev Državnega film skega podjetja za Slovenije Do ustanovitve lete ga je preteklo leto dni. ko je bilo avgnsla 1940
Fraiuc lirrnk, Slovenski lihi. sir. 11,12. AS. mlil. 2, SNOS. f. <Hi9, mapa 1. 7 ARS.mlil 1 CKKrS.a.c. 6fi37.
Francc lirenk. Slovenski film, .sir. 12. 'J f-r^nec Hiei)k:Slovenslši lilm, sir. 12-M.
ustanovljeno državno podjetje ;.a proizvodnjo filmov pod imenom Triglavfilm.10
Za "slovenski" film seji' takoj po osvoboditvi močno zavzemala Lidija 1 cr.tjurc, članica CK KPS, posebej odgovorna /.a delo Agitpropa. Na njeno pobudo je bd julija Icm 1946 France Brenk imenovan v Beograd za člana Komiteja za kinematografijo FNRJ v Beograd z "neuradno nalogt) vplivali na ustanavljanje narodnih p ro:z vodenj". Ker so nastala nesoglasja s tedanjim predsednikom Komiteja Aieksandrom Viičom, jc januarja 194"^ zapusiil Beograd. Med lem pa so bolj ali manj uspešno potekale priprave na snemanje prvega slovenskega umetniškega filma Na svoj. zemlji
Posebno poglavje povojnega razvoja, tipično za socialističen prevzem oblasti, jc bil proccs podržav janja in zaplembe premoženja. Na področju Dravske banovine jc bilo kinematografov v lasti zasebnikov in 29 v lasti različnih društev Proccs j t v Slovcni trajal od '4. julija 1945 do 27. septembra 1946, ko jc bil formalno končan na Vrhovnem sodišču v Ljubljani." France Brenk v Slovenskem filmu navaja tudi dokument z dne 21 decembra, ki med drugirr. pravi "... Naloga Filmskega podjetja jc dobili vse kinematografe na ozemlju Slovenije pod svojo upravo. S podjetniki, katerih dobiček ni izdaten, ¡c poiitopck preprost ponudijo nain svoj kinematograf na prodaj in ostanejo sami uprav niki, 1. j. naši nameščenci.1,2 Močnejši pnd jetniki pa so se zbrali pod vodstvom Rudolfa Kokalj;1, ki jc bil edini zastopnik ameriških filmskih družb na ozemlju Slovenije ob koncu lela 1945. Skupaj z zagrebškim podjetnikom R. ;lilarjCm sla bila picpričana, da si nova oblast nc bo upala p-edvajnti zaplenjenih filmov brez odi k ednine. Prevladalo je stališče, da so zaplenjeni filmi "vojni plen , dc katerega nimajo ne avtorji nc pr(xiuccnti *c& nobenih pravic.
"Trtgliivfilni" - drža vno podjetje'/.« proizvodnja filmov
Državno podjcljž za proizvodnjo filmov Triglavlihn" jc bilo ustanovljeno avgusta 1946
Poglavitne naloge podjetja so bile: proiz vodnja umetniških filmov. dok umen ta mi h in kullurirh filmov ter proizvodnja "Obzornika" Filmska produkciji jc bila vpela v socialistično preobrazbo države ideološko pogojena in kol '.aha del razve''a nega agilacijsko propagandnega n si roja,
Lela 1947 so Triglavfilm organizacijsko sestavljali tiic oddelk' uprava, jimelnišk' sekior, teli niči.! sekior. računovodstvo, obdelava, ozek 11 lin. avlomehanicna lin mizarska delavnica, ski; paj 66 delavcev, Di.cklot podjetja je bil M.irjan
10 Ur. lisi I.HS, 62/230, I i V. i<l«jj
'' Pran«; Hivnk, Zapiski <1 filmu, M ari mir l^SI.Mr. 2'J.
12 F.Urenk Slnvenski lllm, sir. 24.
arhivi xxti 1999
Članki in razprave
97
P^ngov.13 Stanje v podjetju je bilo precej napeto. Nr. 10 kaže nadzorni pregled v rriglavfilmu in IJodjaju za razdeljevanje tilmo v, opravljen v dneh od 15. do 20.'maja' '947. Sklepne poročilo j H j "i lc "podjetje organizacijsko šc nc izgrajeno", da je "povezava z Agit-propom CK KPS premalo lesna", da "vlada nezadostna delovna disciplina in ncraz.položenje zarad pn-ostrenja delovnih /ahiev pod ravnateljem Pen-tiovom", d;f 'ima podjetje premalo tehničnih ¿ralstcv" in da je "zgrešena osebna politika" 14 fcfič boljt; ni biln v podjetju /.a razdeIjcvanje dimov L i 'c imc)o poglavitno vlogo na področju ^produktivne kinematografije.
Iz poročila lahko sklenemo, da so bile razmere po dveb lelilí delovanja šc vedno prcccj kaotične, večkrat neustrezna kadrovska poKl-ka jc med dclavci povzročala nczaupanic :n slabo medsebojno vaznmevanjc, kar je imelo nosledice v stniknvncm ilcln; pomarjkani-j slroKovno Usposobljenih delavcev, zlasti v umetniškem rektorju, m včasih premalo izkoriščeni stro kovnjaki UarcjŠc gencracijc; vse Iti jc privedlo do Zaostankov na področju obzorniške produkcije m zapletov v zvezi s pripravo m snemanjem prvega slovenskega celovečernega filma, ki jc bil pre-micrnn predvajan 15. novembra 19-'8.
iVUctka in slovenski film
, Petletni plan jc zajci tudi filmsko p odukcijo. 7 razvoi slovenske kinematografije paj h in ''«tirali 80 milijonov dinarjev, zgostili na' bi kinematografsko mrežo, povečali število naprav za predvajanje in dc leta i951 naj bi bil Triglav film sposoben izdelati vsako leto 25 različni li filmov na normalnem traku in 24 H ozkem traku.ií Tudi v slovenski filmski publicistik jc nihi pc'.letka deležna preccjšnjc pmpagandc, ki jc vtasih nicjda žc na i racionalnost. Slovenci fi'.iiska piodttkcija naj lii dobila najmodernejši ahoratonj z vsemi iisircznimi naprrvan in tud. ' |ko imenovano "filmsko mesto" (nameščeno naj h bilo nekje blizu Medvod) 16 V resnici pa jc •shiiienn baza močno šepala, sodobnega labo-ratnrij:i za razvijanje filma pa še danos nimamo.
c teže rešljivo jc bilo vprašanje dobrega in strokovno ti.s pos obli enega kadra
Dcio j c sprva temelji In na delavcih, k. so sc Ukvarjali s filmsko dejavnostjo pred vojno ii; med fjo Tako pri TriglWilmu srečamo Antona Sme h;V najstarejšega poklicnega snemalca v ^ígtsji-i¡Ji, Dni it rija M acaróla, ki jc dokumentiral boje Al sremski fronti m hoje za 'U st. Metoda Badjiro, Predvojnega snemalca, Rudija Omoto, žc pred
Ali M 231 Minislrslvu /a pnisvvlii, i. 77; Orpni/adj^kii IKitiitiln Tristo v-filma, innre e 1947. AKS mid I CKKPS DnpKi 1947 s. ."52. Ifi Ur lisi URS 11/221 2 K. 1947.
" ju<Kk;i pravit ji (v nmlaljwiinju I.ill') K. I. 194«, 7, Mr. ■*>■ v prvi peikiki liiitiin i/delali prve sliivrnsko umd.n ske tilmo.
vojno tonskega mojstra, kije po vojni zaradi inovacij na področju tonske tehnike postal dvakratni udarn ik. 7 "Rckrtuirali" so ludi mlajšo generacijo, ki seje začela kaliti žc med vojna To so bili Du San Po vii, reži ser-montažer, Prance Kosmač, scenarist. Ivan Marinček. sncmalcc vrste dokumenten i h1 in tu d i prvega igranega slovenskega filma m šc bi lahko naštevali- Mladi naj bi sc učili /.lasli od starejše gencracijc. Pa tudi Sovjetska zveza, država v kateri je bila kinematografijo že pred vojno zelo razvita, jc bila v tem novem obdobju velik vzor /las'i po ideloški plati
To jc bil t:idi eden izmed razlogov za snemanje sovjetskega fima o jugoslovanski NOV v produkciji Moshlma na jugoslovanskih tlch.Ta poskus sovjetskih filmskih dclavccv, ki so opravljali le svojo "državljansko in partijsko dolžnost" (op. Brenk) izdelati film o Jugoslaviji, naj oi bil tnd' šola za jugoslovanske filmske dclavcc i?, vseh republik. Film z naslovom Lra-gan na Baikann Sli Vihar v Jugoslaviji imr. za mvo zgodovino, ki jo natančno opisuje France Brenk v Slovenskem filmu. Za nas jc zanimivo to, ua so to študij, ¡ko možnost od Slovencev izkoristili Franec Štighc in verjel no Bojan Sr.ipiea ter Vladimir SkrhtnŠck
V t's tem obdobju st. imeli na filnisk.m pod ročh: dobre stike tudi s C ^škoslovaškc. Šlo jc za sodelovanje po komercialni plati (odkup češke produkcc in filmskega materiala) pa Indi "a izobraževanje naših dclavccv v Barrandovu, češkem filmskem mestu pri Pragi Barrandov so lcla 1947 oošli Im izpopolnjevanje Dušan Povh, Ivan Marinček in Jože Galc, predvsem z namenom pridobil, /nanje za snemanje celovečernega filma
Na jugoslovanskih tleli pa je bila v letu 1947 v okviru Komiteja /.a k'nematografijn FLRJ ustanovljena Visoka filmska šola v Beogradu,l!( Morda jc bila res "kr'va" petletka, kot p'avi Igor Košir, ki !C /a i/polnitcv tako široko za-.tavljc.iih nalog poleg "proizvodnih sreustev" potrebovala tnd' luUre/no usposobljene ljudi, da so tudi v Ljubljani let; 1948 ustanovili dveletno filmsko tehnično šolo.
Kljub vsem vi so kol et cči m ciljem in vmesnim prenapetim rezultatom pa končni rezultat ki ,so ga zabeležili v letu 1950, na žalost ni bil tako nvi'janlcn -Sepala je zlasti produkcija umetniških filmov ki je lc polovično izpolnila plan. Po-loDno jc bilo stanje na poaročju dokumentarnih Iii m o v, pian pri proizvodnji Obzornikov pa so presegli Ker n.so ohranjeni zapisniki sej upvav-i ill odborov oziroma strokovnih svetov Triglav-filma, iv mogoče natančno rekonstruirali nat nč
17 Lil I' 10. 11. 1947, št. 2fi4. sir. 3. Tudi Triglav film i mi uikir-
nifcc.
IH Lili1 l'J. julij I'J47, ii. 11)7 Sir. 6, Snh! ,;i filmske ¡¿ritet in
režiserji.' v licngrailu
\ Kričač, nmce IU9K. M. 3, sir. tf. 12, Knsir lynr: Hvalm« peiliHki ali zalival» (skoraj) JaniiHI-Smm.
98
Članki in razprave
AliHIV: XXII 1999
nega poteka dogodkov. Sklenemo p? lahko, da so bile razmere skoraj slabše kot prvi dve leli po osvoboditvi. Osrednja problema so videli v pomanjkanji! vsebinsko dodelanih scenarijev in v zastareli lehničm bazi.
Dober sccnar j je bi. in je še danes izhodišče /.it kakovostno filmsko delo. V pršili letih obstoja Triglavfilma ta problem ni bil tako v ospredju, s produkcijo umetniškega in dokumentarnih filmov pa je pomanjkanje scenarijev poslalo osrednji problem Konec desetletja je razvoj dosegel stopnjo, ki ni več dovoljevala improvizacije in preprostega nizanja dogodkov na filmski trak, Filtrska delo je moralo iti skozi celoten delovni proces ustvarjanja filma, ki se začne z idejo in nastankom scenarija ter izdelavo snemalne knjige. O izbili konkretnih scenarijev, ki so jih največkrat pridobivali na podlagi časo-p:snih razprsov, ic odločal umetniški svet pr Komir,iji za kinematografijo.20 Nadaljnji potek izbora je bil precej b-rokralsko usmerjen, pred vsem pa jc temeljil na preozkem krogu sode lavcev. Tuje razvidne i/ imen scenarhlov, saj sc prcecj ponavljajo. Med secnaris,i dokumentarnih filmov tistega obdobja pogosto srečamo Franceta Kosmača, Erncsla Adamiča, Zvonela Sintiča : Dušana Povha,
Sc vedno je neko šlcvdo filmskih zapisov nastale brez scenarija Te bi lahko primerjan s poznejšim tako imenovanim' arhivskimi snema nji, le da ti niso bili načrtne oclani, ampak bolj odvisni ou nekliiieij, če je snemalce pmjel vest, da sc "nekje nekaj dogaja", in če je [isti hip imel pri roki filmski trak.
Takoj po vojni kljub vsem omenjenim predhodni m pripravam ni bile strogo vsebinske■ dirigirane dokumentarne filmske produkcije. V njej tudi ni zaznati tako močnega agitaeijsko-propagandnega naboja kol pozneje. To potrjuje dejstvo, da analiza agil-prjpovskcga dela, ciljev in melou iz. leta 1944/4521 med temeljnimi sred-siv propagande ne omenja filma. Temeljna tematska usmeritev in politično izhodišče sne mahiib lein sla bila: prikaz veličastne zmage našega ljuustva, spodbujanje k delu za uresni čevanje velikih ciljev, novo razgibano življenje delovnega človeka, kar je povezano s sovjetskim filmom kol velikim vzorom, v katerem je v središču sovjetsko ljudstvo oz. junak - delavec z optimizmom in vero v zmago dela.
Dušan Povh, ki jc bil neposredno pred osvoboditvi io določen za sode lovca Franceta Brcnka pri organiziranju kinematografije v osvobojeni Ljubljani m Sloveniji in bil nato takoj vključen v delo Filmskega podjetja Podtužnica za Slovenijo in nato v ¡glavnim, sc takole sporni i a sami začetkov: "7j\ film sc lakrat nihče -ii pretirano zanimal, saj so bil« v ospredju pomembnejše stvari, kaj bomo jedli oblekli. Kaj
2(1 FilinVLlI/mOii.LMOMr, 121-122.
21 ARS ihM. I sign. I-JK7 a.c. 6631. Aji ladja in pmii,-! ganila.
bomo posneli, smo sc dogovarjali sproti, tudi časopisi so bili pomemben vir informacij 1'22 To, poudarjam, velj;, za sam začetek.
Da politik.-' sprva ni bda v prvi vrsti zanimanja filmske kamere kaže tudi bežen pregled tematike, ki jo je lilm obravnaval do leta 194S Na prvem mestu so prispevki o letesni kulturi, sledita gospodarstvo in politika. Seveda so to "slabost" kmaiu odpravili Predvsem z uvedbo petletke so sc družbeni dejavniki veliko bolj začeli zavedati neposiednc aktualne, agilaeijsko-propagandisliene in mobilizacijske vrednost, nima. Zalo veje iz stavka "Naš do kiunentarni lilm in Obzornik sla se otresla nagnenja k apolitičnosti"23 pravi ponos. Vedno bolj je jila poudarjena razlika med ideološkim razumevanem filmskega dela in avtorjevim načinom obravnavanja tematike. To jc vidno iz p.ispcvkov nekaterih i ilirskih teoretikov v različr h revijah, zlast' so sc razpisali ob drugi prireditvi Tcdcsi s loven tke ga filma konce aprila 1949 v Ljubijali 24 Članki so prežeti z načeli socialistične stvarnosti, ki mora biti temelj doku mentarnm filmov Od ustvarjalcev zahtevajo temeljito teološko izobrazbo (in preobrazbo, če jc ta potrebna), kaju naloga dokumentarnega filma je tlid pokazat napore in u.ipchc pr izgradnji socializma v pravi luči. "Dokumentaren film ne more biti v resnici dokumentaren, ec ni ustvarjen po načelih socialističnega realizma".25 Nekaterim avtorjem so očitali "buržoaz.no stilistične prijeme, pretirano originalnost, Šahlo n.zirar.jc". Skratka avlorj sc morajo izdelave filma lotiti načrtno, organizacijsko disciplinirano i", brez "unietnjakarskega anarhizma",21'
Dokumentarna produkcija jc bila sprva omc icna na snemanje Obzornikov, filmskih zabeležk, od leta 1946 dalje pa tudi daljših m ktajših dokumenlarnib filmov. V lem kiinlckslu so imele pomembno vlogo lake imenovane agitke. Agilkc «o uvedii v sovjetski iilmski piodukciji kol novo filmsko obliko že leta 1919 in so pomenile kratke igrane filme. Pri nas pa so bile to naročene (in seveda posebej plačane) propagandne reportaže, ki sc s filmskimi izrazom se delovale p: i dnevni propagandi Med najbolj znanimi so agilkc Gradimo zadružne domove, ki so rabile kot del propagandne kampanje za izgradnjo zadružnih domov v leti U 1947/18, in pa agitka Uničujmo koloradskega hrošča. Cbema vsebinama je bil velik poudarek namenjen tudi v dnevnem časopisju.
22 U:.ma Jaita Du'ana Pni-ha 21.7.
21 Film V ll/l^m il. 41, str. 4 Ob ¡/¡Kilnnvl pnllcincga plana.
24	l'rvi T'-(Vn >Jii venskega filma sti slu ven s ki (Umski (klavci pripravili j.-.nuarj i UM H / namenom pup" I ari zinili ;>li »venski film in pritegniti inlatlc ya filmske piiklicc. Oli/tirnik 11/1947, sir. 2X5, t-rnesl Ada.nič; Te dur sin venskega II Ima.
25	Film VI1/194'.' marcc-april Mr. tt. Frantck Maje-ti: Nekaj pri-piimb k naši nfc/iirniSfci produkciji U.
26	Film Vil/194y marce-april sir. 'J. 11. n DnJsktivii Nck.ij
pri pum h k naši cb/'.irn,ški pnidukdji I.
arhivi xxu 1999
Čtanki n1 razi » a vi
99
Kol pivi .dovcnski film, ki jc kljun delni rekonstrukciji7 še vedno dokumentaren, velja film Ljub1'ana pozdravlja osvoboditelje. Ta film predstavlja likniti Filmske novice D te pa so s svojimi tremi številkami predaodincc Obzornik;:. Obzor-niska produkcija jc bila tista, ki jc imela v tem obdobju ua ljudi velik propagandni in informativni nčinck. Očitno pa se tega v lcdani'1) upravnih slruklurah niso najboli zavedal'. T:i-glavfilm je hotel k „odclovinju za pripravo in dopolnitev predlogov za dokumentarno prodnk eijo pritegniti tudi ministrstva .n preostale ustanove- vendar odziva v letu 1948 sploh ni bilo, za načrtovanje v letu 1949 pa jc bil nekoliko boljši
Predvajanje Obzornika jc bilo za vr,ak kraj pravi dogodek Prva številka jc bila na sporedu maja 1940, ieta 19^1 pa ji bila predvajana zadnja, 54 številka. Njegov kakovosten vzpon jc bil očiten, saj so ustvarjalci vse več pozornos'.i namenjali scenariju in režiji, ustafla sc jc tudi Jnmaturška zasnova. To jc bil hkrati indi začetni filmski poligon" za slovenske filmske delavca. Konce obzorniške prodnkcijc jc nakazoval tud: krizo, ki jc v lclib 1949/50 zajela celotno dokumentarno produkcijo.
Problematiki dokumentarnega in. zlasti igranega filma jc večji del prostora posvetil VUTej Bor v referatu na Uslanovnetr vongresn Društva slovenskih film.ikib delavccv.2y To jr do 1 :ga obdobja prvi širši kritični prikaz razmer na -dmskem nodročjn in si zasluži malo več pozornosti.
Na področju igranega filma st najprej lolcva problema scenarist i kc. Tudi sam poudarja, tla sc nekoliko širše spušča v to področje z namenom, da bi se slovenski pisatelj otrese! strahu pred novo literarno obliko in jo sprejel kot nov umetniški izziv Nalo sc podrobneje loti analize Kosmače vega sccnarija za film Na svoji zemlji. Opozarja, da jc irebn večji poudarek namenjali s idobni tematiki, ki sej' scenaristi knr nekam izogibajo. Za konec meni, da hodo slovenski scenaristi kos svojim nalogam le, čo sq bodo zavedali, da jc sccnarislika polnovredna literarna panoga, ki zableva tüdi ustrezno znanje
Nato sc poleg režije ¡oti še drtigili pr/in, ki nnajo odločilno vlogo pri ustvarjanj'! filma; to so
n
Dodal ni i jc bf pnsnct pri/ur pri hi hI a puri i/a n ski h Cel |>n Diilenjski icsli in pri/c i'cklei v na .'(Kinih nušah. Snciuanic jc nrgani/iral p»i navcdiiah f BrciiU Slovenski film Mr Franec Knsuiaí. pn i/javi 21. 1 1970 pa Milan Khaii'. Keknr. slmiraniti jc 25 iidsliiiknv filma, ka' jc nb ikjslvu. da mi bili diigcnlki piisneli na avicnlitncm krjju íesniCncgu digajjnja r / i/.vimiuii nscbaiui, ic vciinn dokumentaren film. Film ji-' l" 'iiuiiiliian % pnsnelkiiv več sneiuatcev (Fiwrster, Hailjnra, Ha lanlič. Zala/nik). Supervisnr nad i/bnni.li pusnc^J gj*1'® jj ( bil Ouian Piivh, film paje /niiimiral dr. Marin H AKS kSZSS. S. 7K. Zapisnik seje t* dcikuiucnlarnn picidukci; > "Tricbiv.filma- /a leu. I"49. 17. I94K Film V lli/1'JSli ii. 5-6. Mr. 67-7(1. Ma'cj Hor: Hwcda o problemih nase fdmskc umeténsli.
igra, lilm^ka glasba, vloga snemalca, scenografija, kostumografija 111 maska.
■Sledi obiavnava problematike slovenskega dokumentarnega filma. Ugotavlja, da nekateri filmski dclavci, ylasti režiserji, gledajo na doku mentarni film kot ni nižjo vrsto umetniškega uslvnrjania in ga imajo za odskočno desko k umctniškeimi filmu. Doknmenlarni lilm je strokovno slabo opredeljen, avtorji pogosto vnašajo vanj sestavine umetniškega filma in slabih rekonstrukcij in sc s tem odJaljnjcjo od bistva dokumentarnega filma, ki govori z jezikom dejslev. Mešajo reportažo 7. dokumentarnim filmom. Skralka nanizal jc veliko strokovnih vprašani, ki so močno odmevala v filmskem prostoru Poudarja, da dokumentarne produkcije v tem obdobji; Še m mogoče razvrščati v kategorije, ki jih dokiimciilarcc siecr pozna Saj sc v filmih prepletajo različne prvine, od reportažnega do pol j ttdno-znanstvenega in propagand nega filma, lior vidi samo dva žanrsko čista filma, in to s kulturnega pod-oeja, to jc filma France PrcŠctcn v režiji Franceta Kosmača in Trideset let Drame v rež:ji Jožeta Galela.
Sledi še kratek oris filmske kritike, v katerem med drugim poudarja, da ki nt ki zanemarjajo ocenjevanje domačih dokumentarnih filmov. Na koncil sc dotakne Sc vzgoje filmskih delavcev in dejavnikov, ki vplivajo na razvoj naše filmske kulture, bodisi pospeševalno bodisi znviralno Na žaiosl jc nanizanih več zadnjih.
Sklep
SpSosnl ukrepi za decenlralizac o in demo-kraMzautjo v upravnem, političnem ii kulturnem ži.'ljenn ieta 1950, na koncu obdobja, ki ga obravnavam, so privedli do organizacijskih sprememb tudi na področju kinematografije P.az pnščcnr: jc lila Komkija za kinematografijo pri vladi I,RS,-'i{) nji;nc naloge so bile prenesme nji Ministrstvo za kal turo 111 znanost. Odpravljen je bii lnd; umetniški svet pri tej Komisiji, ki jc hi! že prej večkrat tarča kritik glede dclovan,a, predvsem kar zadeva izbor sccnarijev, ocenjevanje in odobritev predli! -tinin izdelkov.
Veliko spremembo jc oomenila uredba o svobodnih poklicih filmskih delavcev. To jc po menilo, da filmski ustvarjalci in njiho /i so dclavci niso bih več redno zaposleni, ampak so sklepal, pogodbe za vsak film posebej. Tako so mci prvimi morali izkusiti zakone trga.
•Čeprav veličastnega filmskega načrta, začrtanega v petletki s tedanjim materialnim in človeškim potcialoin hi bilo mogoče izpeljati, nam vendar )■/. ijtcgi- Pbdobia ostaja veliko drago ceni h filmskih pvičevan ''
Ur. list. 33/176/50,y. JT 195(1
31 Krifuč marci: ¡998.il 1 Mr. !2.
UK)
¿lanki in razpravc
ARHivi xxii lyyy
XUSAMMKNI-ASSUNG
DliR SLOWliNlSCHU DOKUMENTARFILM IM /JÜCHEN DER POLITIK UND DHR PROPAGANDATÄTIGKEIT IN DPN JAIIRLN IQ^-l^O
Iii .Slowenien setzten wich in ilcr Zwisclicnkiicg.szcit nur einige wenige Privatpersonen mit dem Drclicn von Piiuieu au sei minder, unter denen Vcliean bester, Mclod Hadjura, Hu/idar Jakac uud Jenip Pogaenik licrvorlrclen. Wahrend dos Befreiungskriegs wurde der überwiegende Teil des Dokumentär!!] uigutes ia Slowenien von Parti sä ncn-KüiwEjfcutfl aufgenommen. Bereits vor Kr er, seil de wurden durch die Gründling der Abietlttttt; für Ktncttutlogruphie (Oddelek Bi kincmatograhjo) im Rahmen lies U\hiw\y;sa\tssrh\tsses des Shmt-nischen Nationalen liefreim\gsra\s (Prosvetni odsek .SMO.S) die ersten organisatorischen Ansalze fiir die slowcnischc NaclikriegskineiiiaKigrrphie geschaffen.
Naeli der liefreiung wurde im Zuge einer raschen Entwicklung im August 1946 das erste staatliche Piliuuuteruehmen 'Triglavfilin" mit dem Auftrag gegründet, Kunst-, Diikumcntar und Kulturfilme sowie FiInilftrichte (Ofr'.ornik) zu drehen. Der Pünfjahresplan verlangte von der Piliiiprodjktiou großen Einsatz, Iiiiincr höhere Forderungen, vor allem in ideologischer Hinsicht, stellte das sozialistische Gesell sc Ii aflssyslcni an den Dokumentarfilm, Die Linfiihning der sozialistischen Selbstveiwaltmig hatte grüßen Organ isatinns veräiiden.iIlgen im Herjich der slowenischen Kine-matngrapuie zur Folge,
SUMMARY
SLOVENE DOCUMIiNTARlES IN THE LIGHT OP POLITICS AND PROPAGANDA PROM '94S TO [¡tfO
In the period between WWI and WWII, culy a few select .ndividuals were engaged in film making in Slovenia. The most pri'iuinent amongst these were Vclicnu Heater, Mciud Bailjura, Ho/.ii!ar Jakae and Josip Pogaeuik. Must of the documentary fcutage made during the National L:"oer;ition War was eapturcil un film by the partisans The Department for Cinematography was fcuuded already before the end of ilie war within ilic framework of ihc liducatiunal Department of the Slovene Nali' mal Lihtratiflii Council uud marked the liegiiiiiing of post-war cinematography in Siovenia
I'poi: liberation, cincinati'graphy in Slovenia experienced a boom, which mlm ruled in the founding of the state-owned movie production company of "Triglavfilir" in August 1946. This company was charged willi (he produenon of feature films, documentaries, cultural programmes and the weekly current affairs programme "Obzomik' . Carrying oui ihc five-year pian prescribed hy ihc government cuuplcd with the ever increasing ideological demands placed upo-j the documentary films by the socialist system, was particularly trying for the film industry. An added strain was also llie introduction of the socialist system of self-management, which brought an extensive reorganisation in its wake ■ also in the field of cinunalograpiiy.
Umclmki mnsknvskcga »legalise;1 Lemnskega komsomola na obisku v l.jubljant. oklohra 194ii; h'ihnski ob:.(m\il\ nkiobev 1946, Zbivka jiitogvajij AS 1200/P6S, Slawuski fihnski avhiv pn Avhivu
Repnblike Sloveuijc
Míiuvi xxu myy
tx p ra k se z. ají ra.k so
101
Iz prakse za prakso
IJDK 681 3 06:930.2.5
Računalniška programa /a poprsovanje .11 skcnn anje gradbenih načrtov in fotografskega arhivskega gradiva
JOaESVHADO[.NIK
V obliko vanje ¡11 končno realizacijo pro gramov za popisovanje 11 skciiiranjc tbtotečnega gradiva in načrlov Zgodovinskega arhiva Ljubljani sem pritegnil modifikalorja in mikrofilmskega strokovnjaka gospoda Braneta Knchtla iz M ikro ti Ima d.0.0. Ljubljana, ki Zgodovinskemu arhivu Ljubljana že sedmo küó mi-Krofilina gradbene načrte na mikrofilmske kartice. Mikrofilma tudi nekaterim pomembnim večjim ustanovam in upravnim enotam, kol modifikator pa je pravi znne.senj;jk.
Skupne značilnosti 111 namen
Programa, nasuda v Accessu. Hth lajno avtorske delo. Naslajala sla več kot lelo Uní ¡11 ju je mr -oče dopoinjcvali oziroma prilagajali. Potrpežljivo sva vztrajala in usklajevala vsak korak ter pretebiala različne možnosti in poti Slovenskim arliivistom in nekaterim muzealec m :va jn prvič predstavila 15. marca 1999 \ Arhivu Repnh ike Slovenije. Zamišljena ¡11 .zoh.ikov ina sla hkrati tudi za muzeje in sorodne iršlm eijC UpcšCvata in vključujeta mednarodne arh 'ske (in muzejske) standarde, elemente popi:.ovanj-i :n ^osedanjo arhivistično prakso ter jo. pri nenal- z holj utečeno tovrstno mnzcalsko prakso dokumentiranja naše kulturne dediščine Onv.igoe.ita pnkaz posamičnih faz. korakov, o >likovanj<* vzporednih evidenc, izpis baz podatkov, izpis kartotek in inventurnih popisov, 1 s ki nji po pogojnikih in spustnikih frolojih), pogled in zpis ske nir a nega posnetka skeni ranega posnetka z opisom ali osnovnimi podatki V posamezne Ji-tktorijc in knjižnicc se vxlo,,a preprosto s khkom na informativna okenca. B.za podatkov sč polni ali .spreminja z enkrat: ini vnosom. Pod a'1 ki in skcnirani pusnetk; se shranjujejo ali prenašajo s CD-ji
Z omenjenima programoma si to v Zgodo vinskem arhivu Ljubljana želeli doseči dvoje prekinili dosedanjo prakso neposrednega iizicne ga stika z občutil /t 1111 originali, k se z vse vfečjo uporabo pri raziskovalcih in drugih uporab., i k , samo šc bolj poškodujejo, ter omogočiti hitrejši dosiop do .ikenirancg.i dokumenta, ki je al tet naliva klasični fotografski reprodukcij' in vzporednih podatkov. Skenirnnc posnetke lahko M uinio ia kakovostnejših CD-ji h in optični, dis kib, kar jc v ichnoloskcni smislu naša prihodnost.
Ob upoštevanji i nekaterih pripomb, Jiigdiiij na predstavitvi marca 1999 v Atliivu Republike Slovenije je program za popisovanje in ske niranjc fototečnega gradiva dodelan (program za popisovanje in Hranir^rije načrlov pa je šc v vzporedni dodelavi, predvsem zaradi namera vanc opcije skenranja mikrofilmskih nosne 1 kov načrtov). Slovenski arhivski javnosti sva oba programa predstavila na IX. zborovanja Arhivskega društva Slovenije. 1. oKtobra v Postojni. Vnesene no\osli spremembe so predvsem: programska lpčiEv slikovnega to je ske niranih posnetkov in tekstualnega to jc opisnega delu. kar jc možno ločeno zapisali tndi ua CD-jih.
za iskanje po serijah, motivih, osebah in signal ura h so uvedeni spustiti ki - roloji; z;: iskanju vsebi. kj vključujejo več mol i tov, je tudi uveden sprslmk z oznako več motivov ali različni moliti.
baza podatkov se poln- z. enkratnim in pravilnim vnosom podatkov in omogoča koriščenje vseh cvidcnc i izpisov, možnost incdinštiliicionalne izmenjave podat kov evidenc in ske 111 ranega gradiva; možnost pienosa izfloni skeniranih posnetkov na internet ne strani matičnega arhiva. Pn.d dokonča 11''',in in testiranjem programov sva pričakovala in domnevala možne negativne odzive strokovne javnosti, vendarle pa te niso biic slabe, bile pa so nekako zadržane, tudi pri inuzcalcili. Ohrabrujoč odmev na 18. zborovanj 11 Arhivskega društva Slovenije v Postojni, ter večje za 111 rnanjc arhivislov in tudi muzcalccv dajeta dober občutek o sprejemanju potrebnih programov in novosti v ari 11 visiičm dejavnosti. Manj ustvarjalna bo fotografska služba pri arhivih, saj j 111 v določenih okoliščinah skenirani posnetki ne omogočajo inovalivnosti, retiiširanja. večjega spominjanja in ekspertnicntiranja (kot ga omogoča p~igram Adobe Photo 3hop) pri rcplii.iranjii oziroma izpisu posnetka. Skcniran posnetek je mogoče prenesli v JPG format za obdelavo v Photo Snopu Fototečno gradivo je ske ni rano v optimalni resoluciji za velikost 19.8 x 28.6 cm. Pomanjšavc sken 1 ranega posnetka so možne, povcč.r c pa samo do +10" odstotkov, sicer žc ::pi k-kovosl ¡11 ostrina posnelka. Obstaja Ud' možnost prenosa digitalnu slike na barvni mikrofilm ali barvni ti liri li ica formata.
102
17. prakse'/a praKi.o
arhivi xxii 1999
Zbirka foloteksi
Zbirka Fototeka Zgodovinskega arlii /t Ljubljana v veliki meri pokriva naše glavno mesto z bližnjo okoiieo, v manjši men pa jc zastopano tudi slikovno gradivo drugih krajev Slovenije. V zbirki je približno 23 tisoč kosov različnih uiir.cnzii (dc A">). Sestavljajo jo večinoma pozitivi (fotografije, razglednice), negativi (fotografske plošče, filmi, diasi) i i tudi nekaj CD-jcv s fotografskim gradivom. Obsega obdobje od okoli 1859 do 199S, Razdeljena jc v tematsko Jn kronološko zaokrožene serije, O zbirki obstajajo preprosti evidenčni popisi, pravzaprav bolj seznami, mvemarni vp:;;i, delno tudi kartoteka, pa seveda novejši popisi (liiO! računalnisk') nekaterih serij.
Program za popisovanje i ti skeiiimnjc
fotografskega gradiva
Za skcnininje sino izbrali fototeeno serijo razglednic, ki smo jih v zadnjem obdob.a arhi'¡stično tematsko in krorološko uredil, v sklenjene celote in preložili v specialne ¿itn dc tj ovc alhunic /a razglednice Namenoma smo to serijo izbrali zato, ker so razglcdmcc bolj del i kritno tipkano Slikovno gradivo z, bolj a Ji manj izrazitim rasterjem, ki gaje opazili tnui na skenirar.i rcpiiki, posebne pa na povečavah, kri klasiči.ih fotografijah rastra ne bo, zalo U>do tudi skcniran: pnsnetk_ bof: kakovosti
Namen arhivskega popisovanja jc .dcntifi kacija, opis in razlaga vsebine fotografskih dokumentov s ciljem olajšanja uporabe Dosežemo ga z natančnimi in razumljivimi popisi ter ustrezno ureditvijo, kar olajša iskanje in z mcnjiivo informacij v arhivskem gradivu, olij.sa izmenjavo standardnih podatkov itr omogoča integracijo popisov različnih arhivov v enoten informacijski sistem Program vključuje in upošteva mednarodne standarde z* popisovanje in strokovno obdelavo fotografij v fondih in fotografski l:1 zbirkah,
Elementi - .sestavine popisu na popisnem kartonu (strun A in Ii),
sjgnatnra_zbirkc oz, fonda (npr LJII - 342 Fototeka);
telinična .cnoU, (nor, G 1, G 2, A 5); zaporedna številka fotografije (npr 009 048, prva označuje motivno skupino, druga pa za poredno številko);
naziv zbirke o/, senc in podscriic, k), žc vključuje slopnjo popisovania popisne enote (npr, zbirka fotogiafij, serija albumi, Aškerčev album);
naslov oz motiv, v^.hina fotografije (s starejšimi imenovanji v oklepaju); - lokacija motiva (s starejšimi imenovanji v oklepam);
op i:, motiva (sicer krnlck vendar s ključnimi zgodovinskimi n drugimi podatki);
-	klinik a izdelave (fotografske in grafične tehnike, npr. ilageroltpija, biografija, tisk, nc gativ, pozitiv);
-	čas nastanku (v obliK datuma, letnice, časovnega obdobja - npr, okoli, pred. po);
kraj nastanki* fotografije (npr, Ljubljana);
-	avtor fotografije (npr. Krema Ludvik, Ljubi lana);
-	založnik, tiskar (npi, Pcirtčič Vaso, Ljubljana);
način pridobitve (npr. udknp, darilo, izbočeno iz neke lastne zbirke oz, fonda);
-	datum pridobitve (napišemo datum pogodbe o oukupn, podani vi);
izroči tel j (npr. Dcržaj Matjaž, Ljubljana,
Pokra inski arh.v Maribor);
povez.a ya /, akcc.;i j n. kjer se vpisuje dotok
novega gradiva (kot arhivski pripomoček, ki
daje intorma;ijc o arh. gradivu popisnem
enote, iahko je udi aktesi^ska številka fo-
latcke);
-	povezava s provcnicnco. čc je fotcgrafiia vzela iz drugega fonda (npr Zbirka Sajn, razgl, in fotogratije Ljnbljane 18^-1953); prejšnje sipi-aturc (npi, zbirke Ši.jn - F 3, 751);
skcniran posnetek fotografija, v običajni legi (mogoče gaje povečevati, obračali in natisi ui i rcprodne-inili samostojno), pod njim jc izpis oz. identifikacija arhiva. k: hrani dokument,
-	povezava z negativom, čc ga fotografija ima (nor NEG 111, 608);
kc:,taktna kop^a. če obstaja (navedemo fond, zbirko, scpjg ali podserijo, številko popisne enote);
elikost oz. format (dolžina in višina); barvn ton, če jc fotografija niansirana, kolo rirana (tu je lahko še izhodiščna oznaka č/b, harvna);
ohranjen, s t oz, materialno stanje dokumenta (npr odlična, slaba, resta vri rana, potrebna restavriranja ali kenserviranja, poškodovana, vrsta poškodbe);
-	lokacija v skladišču f navedbe omare, predala (npr. GM Vil/ 10, 3);
dostopnost (navedemo razmere, ki omejujejo ah vplivajo na dostopnost fotografij, časovni lok zapore iti datiun, ko bo gradivo dostopno za unorabo);
deskriplor fizičnih .oseb ima posebno, razširjeno kolono, v katero vpisujemo osebe na fotografij, s priimkom in imenom, nazivom oz, poklicem in krajem (npr, Rozman Stane komandant, Lj ubija na); ■ (Lskriplor pravnih oseh (npr, TV Slovenija prevzela, jc ustvarjalce in mia avtor, piavice),
-	df.skriptor stvarna gc.da (npr, stavba, knjiž niča. NUK; dom, Narodni, Ljubljana: ul ef Tavčarjeva; trg, Prešernov);
deskriptor kraja:
-	o po m hc (navedemo pomembne dodatne informacije, povezavo s sorodnimi popisnim,
MíHiVl XXU 1909
1 >. prakse /jj p. ikr 3
10.1
enotami, *obsloj kopij in njihovo lokac-jo; pomembne vsebine naslovnika in pošiljatelja na hrbtni stran t razglednic).
Inventurno poročilo (invcntnrm popis) lonclti o/., zbirke, serije focHine
-	slgnaHir" države in sjgnaMiro arhiva (npr. SI -ZAL. MA (Mestni arhiv»;
-	iznako in naziv zbirke oz. foftda (npr LJU 342 Fototeki);
-	naslov oz. naziv zbirke (npr Zbirka razglednic);
-	oznako in iia&v scrir (npr. Razglednice Ljubljane);
-	t-hnično enoto (npr. O 1);
-	ea »ovni razpon_gladiva fonda, serije (ker
terija se ni popisana, tega podatka ni ■;
-	lokacijo motiva, s številčenjem od strani do si rani in snmarno število moliva;
-	skupno Število popisnih sjial (pHi'-vskih cnotV.
-	dnttnri izpisa;
-	historial ií¡Üi'aniil^a oz, biografske podatke o mlvarjalcu gradiva (ustvarjalcev je navadno več, lahko so anonimni, veliko fotografij je b.lo darovanih, naključno najdeniii. posredovanih in pri lakih ustvarjalce ni znan, kar otežuje alt onemogoča pisanje historia ta);
-	historial serije oz. fonda (navedemo lad, podatke v zvezi s spremembami lastništva in hranjenja enote popisa);
-	dopolnitve serije oz. fonda (.nožne spremembe obsega popisne enote);
-	sistcm_l"edilvc (navedemo poglavitne značilnosti notranje .strukture in ureditve gradiva serije, fo.ida);
-	aviorsk- pravice in poboje za rcproduciranir-(navedemo pogoje, ki vplivaj na uporabe ah reprodukcijo. aH pa jo omejujejo, potem ko je omogočena dostopnost);
-	arhivska pripomočke za iskanje (nrvedemo podatke, ki dajejo informaeijc o arlrnsk gradivu popisne enote, indeksih, vodnikih, regest i h);
pedatke o publictranjf (navedemo podatke o publikaciji, ki |C nastala na podlag" upciabe, študija a analize fotografij
Zhirkti Načrti
Zbirko Načrti Zgodovinskega arhi ra Ljubljana sestavljajo gradbeni načrti boli in nian: pomembni h ljubljanskih objektov, trgov, pr>rkov, nabrcž.n. mostov, cest. spomenikov, situaoijski in regulacijski načrti, načrti ljubljanski, projek • vnih birojev ter n;kaj nel'.ibi'íuiskih raerlo v. Kaz.dcljcm so v temalsko in kronološki zaokrožene serije Podzbirka Načrlo" .so Rcstav-nrani in konzerviram načrti. Naslajati ie zaceia pred leti, ko smo se načrtno pripravili in začel izvajati rcstnvri ra nje in kon servirá nje kakor koli poškodovanih načrlov. nc glede na íond \ ARS; Celotna zbirka vsebaje p.ibližno deset tisoe
načrtov različnih formatov (od A4 do A0 ¡¡1 celo večje) in zajema čas od 1739-1995. Mikrofilma ti i h jc približno tretjina načrtov (delovna in varnostna kopija) te zbirke m približno 3200 načrtov fondov Mesta Ljubljane, splošna mestna regislraltira. in Mesta Ljubljane, gradbena registratura. k. vsebujeta še spisovno gradivo. Mikrofilmskih nosnelkov vseh načrlov skupaj jc 6800. Dinamika m.krofilmanja načrtov se je v zadnjih dveh letih p reče i zmanjšala, med drugim tudi zaradi razmišljanja o skeniranju in računalniškem popisovanju ter koriščenju tako dobljene baze podatkov /a različne namene.
Program za popisovanje in .ikcnirnnjc načrtov
Program naslaja predvsem zaradi praktične potrebe pe hitrejšem in enkrainem zapisu najpo-mcmhncjših podatkov na <n:';rolihmko kartico. Vedeli jc treba, da se isti zapis vsaj Še cakral ponovi na varnostni kopiji, oz da se i si i podatki po vcčknl vpisuicjo na več karlic. ko gre za mikrofilmanjc v sekcijah pri površinsko večjih načrtih. Ob enkratnem vnosu podatkov oz. popisu posameznega načrta se sočasno polni tudi baza podatkov za i/pis popisnih kartonov oz. kartoteke načrlov. Program ima enake značilnosti kot program za popisovanje in skciii ranic fotografskega gradiva, le da shranjuje in pomna skeniran načrt, v izpisu do formata A4.
Flcmcnti • sestavine popbn na popisnem kartonu (in n» mikrofilmski kartici); slgnaliira zbirke oz. fonda (npr LJU 334);
-	naziv, ime fonda, zbirke ali potlzhirk^ (npr Načrti, Restavriram in konservirani načrti);
-	tehnična cnola oz. številk- ¿crjjc (npr 17/1);
-	arhivska enota;
številka načrta, zadnv" (redki so v zbirki originalno šlcvilecni, številko zadeve dosledno vpisujemo v registra tu rmb iondih);
-	leto izdelave načrta, časovni razpon:
-	katastrska občina (npr, Ljubljana mesto, Kapucinsko predmestje);
-	parcelna Številka oz, slavhnn š'"vilka:
-	naziv objckla (npr Novo magistralno poslopje s tržnicami);
naslov objekta (npr Vodnikov trg 1);
-	vrsta rishf (nnr fasadn na Krek i v trg. tloris prillieja. prerez, detajli);
-	vrsta gradbene dejavnosti (npr. adaptacija, gradnja, n-nzvedeni osnutek, natečaju osnutek);
-	investitor (npr Mestna občina ljubljanska);
-	projfki.-mt (ipi arh. Plečnik Jože. I j ubij a na); projektantska ornimi ziirjjp (npr. Slovctuja-projekt. Ljubljana);
; I vhc.il i k (:,nr. Ctirk Malko. Ljubljana);
-	format (dolžina in višina);
-	meni o (starejša merila bi bilo trebit preračunati v metrski sistem);
jpombe (npr koloriran načrt, mnlrica, kopiia,
] 04
Iz prakse 7.n jira k so
AK UV] XXI) 1999
napišemo ludi ohranjenost, malcrialno stanje dokumenta in vrsto poskodhc, npr poškodovan, rcslavrir;.n/konservir;tn, plesen);
-	skenirani posnetek načrla (trenutne je mogoče skcmralt načrte do formata A 4, večjih, in ti prevladujejo. pa ne - za te predvidevamo :;kc:uran posnelek ni i krofi ima, kai bolj kakovoslno, ali sestavljen skcniran nosnetek);
-	datum izpisa:
-	način pridobitve (npr odkup, darilo, izločeno iz nekega laslnega fonda);
-	datum pridobitve (napišemo dalum pogodbe o odkupu, podanlvi);
-	izročil I j (npr. arh. Sithadcle Matija, Ljubljana);
-	povezava 'z nkccsijo fsem se vpiMijc dotok novega gradiva)1,
-	povezava s provunicnco (če je bil načrt vzet iz drugega tondaj;
prejšnje .¡ipnaluri (ki jih je imel načrt iz drugega londa);
-	lokacij;1 v skladiščit (npr. ski. Vil, omara 3, predal 5);
-	dostopnost (navedemo pogoie, ki om cjmčjo alt vplivajo na dostopnost načrta, časovn. rok zapore in datum, kc bo načrt dostopen za uporabo);
-	tleskriptor u|icc, 1 «-ga. nabrežja:
-	ti .skriplor kraja.
Inventurno poročilo (inventurni popis) londa
oz. zbirke, serije vsebuje*
-	signalnro države in sjgnatnro arhiva (npr. SI -ZAL Mi\);
-	oz.pako Zbifk ! oz. fonda (npr LJU334);
-	naslov, naziv zbirko oz. fonda (npr. NačrL);
-	oznako in naziv serije (npr. Zavetišča za otroke tn onemogle);
-	tehnično enoto (npr 12/1);
-	časovni razpon gradiva serije, zbirke oz. fonda:
-	skupno število popisnih enot (arhivskih enet);
-	lokacijo motiva / ulic.,, s Številčenjem in snmarnim Številom določenega motiva / ulice - ali naslovom objekta, vrsto risbe, projektantom in lctnico načrta;
-	historial ustvarjalca 'y/.. biografske podatke o ustvarjalen gradj"a (ustvarjalcev je navadno več, lahko so anonimni, vel.ko načrtov jc bilo naključno najdenih, posredovanih m pri njih ustvarjalec pi znan);
-	h'i,;toriat seriji oz. fonda (navedemo tuu no dalke v zvezi s spremembam1 lastništva in hranjenj."; enote popisal;
-	dopolnitve serija oz. _fonda (možne spre -membe obsega serije);
avtorske pravice in pogoje za reproducirá nje (navedemo pogoje, ki vplivajo na uporabe m reprodukcijo ali jo uničujejo, poícm ko je do stopnost omogočena);
-	arhivske pripomočke za iskanje (navedemo
podatke, ki dajcjo inlormacije o arnivskirm gradivii popisnc enote, indtksih, vodnikih);
-	podalkc " pnbliciranjn (navedemo podalke o pr.bhkaciji, ki je na^tala na podlag ttporabc, studija ali analizc naertov);
-	dal um izpisa.
ZUSAMMIINI-'ASSUNG
HB COM PL'Tl LR PROGRAMME ZUM KKJASE UND SCANNEN VON UAUI'LÄNIrN UND PIlOTOGRAPHlSCHliM ARCH1VGUT
In seinem iieiliag stellt (Irr Autor zwei neue Computerprogramme zum Erfassen und Scannen von Bauplänen und ptio to graphischem Arclnvgut vor. I':", bandet! sich um die ersten derartigen Programme (Access) in Slowenien, die in Zusammen arbeil zwischen dein liisiorischen Archiv Litthljcma (Zj,<idovin.ski arhiv Ljubljana) und der I-irma Mikrojihn d.o.o. Ijuhlimw entstanden sind. Sie gründen auf den in ler nationalen Archiv- und Musoumsstandards, auf den lilcmcnien der Erfassung sowie auf der bisherigen Arcniv- und Muscumspraxic der Aufzeichnung von Kulturerbe. Mit den beiden Programmen wird die Absicht vcrlolgt. mit der bisherigen Praxis des unmittelbaren pliysischcn Koniakts mit arctiivischeui und muscalisclicm Gut zn brechen. Ah Alternative b.cteu b/w ermöglichen sie sctinettc Einsicht und Siebten von empfind liehen Originalarchivalien und von Angaben sowie einen Compulerausdruvk von scaimicrteu Auinalimen. .Sic Mild für Forschung ur(t anderweitige Nutzung bestimmt
Das Programm /um lirfasscn und .Scannen wird im Hinblick auf künftiges Scannen von Mikrofiliiipliiiicu und - karten zur Zeit ergänzt.
SUMMARY
computer programmes i:or descrihing
AND SCANNING THIi CONSTRUCTION PLANS AND PHOTOGRAPHIC MATERKL Kr.PT IN THI': ARCHTVES
In this article, the author presents two nnw computer programs for describing and scanning ilic consiruciion plans and photographic material kept in tlic archives. Tne programs arc the first of their kird (written in Microsoft Access) in Slovenia and were produced by the Hist orient Archives of Ljubljana in cooperation with llie Mikrofilm tl.o.o. Ljubljana company. The programs include the international archival and .museum standards and elements of description, as well as all other features required by llie most contemporary methods of archival and museum documentation of cultural heritage. The aim of the programs is to do away with the current praclicc of dircri physical contaci with the archival and museum documents hv providing rapid access to, onscreen view ing and computer printouts of sensitive, original rtocc-mculs and data for researchers and olhei arcliivc users.
Additional features for onscreen viewing nf plans and blueprints stored on microfilm are currently being added to the programme.
105
Iz prakse /a in k so
A k HI VI XXII 1999
H DK 681.3 06:930.25
MocMfikati a računalniškega programa /a popisovanje n skcir ranjc rotografskcga grad.va
BRANI: KNEIITI,
_____DATOTEČNA NASTAVITEV FOTOTLKE
O) [G;]
—(U FOTOThKA .......Uporabniški futotečni programi zs vnos podatkov in isk;injc arhivskih enot.
j FOVOTbKA Baza Bazna zbirka s podatki jc povezana z uporabniškim' programi.
-	Z3 FOTOTEKA Scan Progr ani za skeniranje in povezovanje s pr'stopriini" gesli in vzpostavitev
-	ZAL G11	slikovnih knjižnic in datoteke inventarja. -Cj ZAL~G2
~cj zal_g3 zal_g4 7gi 7al_g5 -o zal_g6 c) zal_h1-0i ~lj zaf ._h1-02 o zal h2 zalj1 &c_i 7al_jpg SjarjFiies -CJ 7al_g 1 jpg --cj 7al__g2 jfg -d zal_g3 jpg -o 7alj34 jpg o zal_g5 jpg -d zal_g6 jpg ~£j 7al_h1 jpg -cj zal_h2 jpg hlj zal j1 jpg
'^tperpo-eza^a fotoicčnih datotek.
Slikovne knjižnice pc tehničnih enotah fototeko so povezane z uporabniškimi programi, kar omogoča hitre dostopa do posameznih fotognfij po katerem koli pristopnem imenovalcu. Pristopni čas ni odvisen od števila in velikosti datotek tehničnih enot. Velikost datotek se oblikuje po uporabniškem CD - ah DVD - nosilcih Siikovnc knjrmicc odpirajo le dostopni fototccni prognmi.
Arhivske JPG - datoteke skeninnih foiotečnih fendov io v neokrnjeni obliki. Digitriln1 restavrato-ski posegi se opravijo le s soglasjem laitnika fonda. JPG -slikovne datoteke so predvidoma na CD - ali DVD • nosilcih zapisa in nisc povezane s foiotečnim programom.
Z namenom varovanja matičnih CD-jev priporočamo izdelava kopij CD, ki se uporabljajo za fotografske nd.ttge dostopne namene v procranih za obdelavo slik. Vsak arhivski CDnosilee vsebuje okrnjeni progrim za pregledu vanje dimtaiiziranih slik z možnostjo tiska.ija brez tekstovnih pripon v poljubni velikosti de 19,8 x 28,6 cm.
Arln /s k i matični (varnostni) CD tehnične enote
	arhiv
*m	fototeka
	gesla
	inventar
	osebe
	p:cture
	p1cturf g1
	picture g2
	picture g3
■ "s	picture g«
	picture g5
♦ur	picture g6
	pictl ire h1-01
	picture h1-02
	pic'i ure h2
	picture 11
Izmen Ij i vi disk

li-SMj
k"
l!
7
Ustvarja,nje digitalne foteteke tn povezovanje bazne zbirke podatkov fototčinih enot zavecma veliko prostora v računalniku Prostorsko zmogljivosti bi se lahko reševale z za p i so vanj cm skeiu/anih enot na CD nosilec. C!>nosilcc smo uporabili za varovalni arhivski lapis V .azi nastajanja insiikoracija povezovanja fototcč-iili aLiiivsk'h enot smo raje uporabili iznicnliivi trdi disk kapacitete 15-30 GB, ki seje ukazal kot najprimernejši.
ARHIVI XXII 99';
1 amrak.se za prakso
106
DIGITALIZACIJA FOTOTKČNLGA FONDA
Pred pričetkom digitalizacije fototečncga tonda v celoti ali posameznih ■serijskih zbirk se v datoteko inventarja zabeležijo vsi potrebni podatki, ki -o pomembni za delovanje pro^ramp, evdeneo nosilcev varnostnih kopij in dostop do posameznih arhivskin enot,
tOTUfHCf
fond ¿bitka
serij s
dodajanje FOf O TEČ NE enote in nos ilcev skeniranih za p i so v
|UU 34? FOTOTEKA jZBJRKA RAZGLEDNIC
>1 OZII/G1
Naziv seriji |ljubljanski trgi ¡TE	[ČT?
Labaid O [ZAL j /mr ocoiekr PIČTURE JPEG . i>
i
Rocofd. fn j
|>i|>*' 10
m
Podatki o inventarizaciji fototečnih arhivskih enot se rarikujejo od klasičnih evidenc, Hodanin jc ujkaj nov h informacij, ki jih klasična evjdcnca nc. potrebuje.
Pomembn nodatki za izdelavo inventarnih in Statist igiih poročil se po vzame j o iz ostalih podatkovnih datotek po posameznih ucskriptih
GETE '■■■ii i .	UU 342 FOTOTEV,	An? 20 IRKA RAZGLEOMiri	'111]._ POZII/Gt	Mirt* Mriji IJUPlJANSr UGI	"TU ii e G 1	pičlim P""TURE G1	EmniR 4 CU llbili ZAI_G1	M . Min,	jptti i ZAL Gl JPG
i i j	Ul1 UZ FOTOTEKA	ZPIRKA KAZGLETNIG	POZ II i O?	LJUBLJANSKA GESTF ULICF, NABREJJA. L.1 JAMICA H/ oARJU	G!	FICTIIRE G2	ZAl_G2		ZAL 02 JPG
4	L JU HI rOTOlcKA	ZBIRKA FIA7CJ FnhflG	POZ II / G4	LJIJRL'AMSKI OBJEKTI .	G 3 O 4	PIGTURE G2 PICTUR^ rA	ZAL_G3 TAL_&!	-	ZAL G3 JPG ZAL G4JPG
. . S	L 'Lf 142 FOTOTEKA	TBIRKA RAZnL E DHn	raz IIJGS	■JUB JAN5KI OBJEKl EPOMEUlKl »1 mu KOB" il	G 5	PICHJKE	ZAl^Ui	—	ZAL G5 JPG
M 6	■JU j 3,1 FOTOTEKA J	ZBIBKA RAZGLrDNIC	POZ II1GB	PRECELIUUBLIAr.dlMOKOlir;A,pnGLEOIN' 1 JURI M40	S 6	HICtURE GE	ZAL_Go		[zal gsjpg
m 7	L JU 342 FOTOTilV	2 B IRKA RAZRLFONIC	i-02 ii mi	SLOVENSKI KRA »	1 H 1-01 .	PICTURE HI i 1	ZAL HHJ1		ZAL HI 01 JPG
1 6	L JU M FOTOTEKA	2SIRK ' RAZGLEONIC	poz ii mi	SLOVENSKI KRAJI	H 1-02	PICTUREH1DI	ZAL_H1-02	--	2A1 Hi 02 JPG
a	UJ 342 FOTOTEKA	20 IRKA "AZGLEON1C	P07IIJLI2	rUJI KRAJ.	H 2	PIPTURE H2	ZAt _H2		ZAL H2 JPG
10	UU MI FOTOTEKA	70IRK» "AZOLEONF'	POZ II111	DOOODK IftuSTVf H/ROONI' VOJA iKF unfill |M tAMR5k"E	11	PIGTURE 11	ZAL II	-	ZAL 11 JPG
									
Inventarna datoteka digitalnega ihto tečnega fonda,
7aslonsko okne za skenirrmje in povezovalne
Zaslonsko Dkno ni namenjeno samo skemranju, jc večnamensko v fazi izpostavitve digitalne fototeke. Tusu začne,> prvi koraki označevanja artiivskili enot. uvoz digitalne slike v zbirko, konvertiranje Siike in povezovanje s prvini pristopnjiu geslom, Arhivska enota - fotografija ima lahko več skupnih imenovalcev - gesel, ki jih lahko dedu strokovni delavec - arhivi,st kasneje v programu za vnos podatkov,
Po končani prvi fazi sc ^postavljena fclotečna zbrka Že lahko uporabna v vseh naslednjih programskih oblikah, ki so namenjena za strokovno dtsk/iptno obdelavo in pristopno upoiabo do posameznih digitalnih amivskih enot,
HiOM-rni (j HI
0*4 Mvj.nj 1.
TUJI KRfl.
"v,.-. I...«
jrATi;,',
IMevnt Ofih moth '
H 2-020-001 2-020-001
H i y uFOMdd HMtb ---
^ WHi-0Cl OLE CtuKt CMiS^JJ^M* iii nmrni^mTZ* 0H'^**1 4"
H jou ¿¿S ortnS^^^
M J^JMO? Otf PMii or*HM Hi^moi.oLEoi«! osun
M2fliw»i .oicoi»^ m raumi oit dm ito£im
M CH^ ftt*
HJtooaj	PU>
Mic^a oitt»^ riiui M jc.-^n	ruu
M?fl»«f5 ttf Oi-n PU>
107	Iz prakse za prakso	ARHIVI XXII 1999
OPIS IIISTORJATA FOTOTEČNE TEHNIČNE FNOTE IN IZPISI INVFNTARNIH POROČIL
Strokavm delavce - arhivist v opisna polja li.sloriaiov oblikuje historiatno poročilo posamezne tehnične enote ali senje.
Vpisna polja:
-	historiat ustvarjalca,
-	Instoriat serije,
-	dopolnitve serije,
-	sistem ureditve.
-	avtorske pravice m pogoji za reprodne ranjc,
-	arhivski pripomočki za iskanje,
-	podatki o pnblieiranjii, so p re dob 1 i kovan a v izpisni obliki .n se z drsnikom pomikajo vcnika-lno po vsebini.
Tekst se poravnava samodejno levo
um
PFSKtUPTJrt1 'EHTA fLMi GA POROČILA
erhtv Zgodovinski arhiv Ljubljana
Mestni trg 27, p p. 373 1001 LJubljana SiovcnJ SipnaLjfi 5/-ZAL t*iwtc*i •JX6i I**1	i3CC ti 1J-C4 303
Hip
TTkflfTTl || TI
t*+v*mUt t***
fOIOTEKA J&lTkf i DIRKA RAZGLEDNIC
POZIV 01 LJUCUAHSKI tftGI ITE C 1
1397 ■ 1&35
»i^ tpilp A £ ilifari^ ^ 4!Z_
Nitorfrt i/i i * t
Ult-ir]ji:iT«4V T-a Jo! T ii^Mrji Ti »f. 1 iTltfTdnCT H b* i» frvfrill* «MtdcvZM. *J pw«f«f*i bndFtfcKTl T	fnT-_	modric Idi MUjTl	T ¿J
Ktfl m (TiktT i T T )« im^j i, »i'I," L/ub" ITI Km H"	ti Cfoti 0^9.
Liti*) T k i 10 Mln*T| Ti.	PtI jfnV^CT 11
frhtori*' trrfj«
Erti^Tj« jP*>iTtT rTtiljitl»^* lH^TO Ti in TTj« T l»*l ujfJ.	ptHtdWy-m Tt T*^Ptn|WrrJ
. do+o^tvVT In i M ml b ImtT
zi
pbpo/pfrvci trd*
VTirf,, mtmbotjlT doi>oLi4tt nuj» i i bitT?]l dT<, 193S (J?5 kT). 30 fcbf. I9?7 (4$M). 4 !J37(5OlT)ln?0	C&1 li)

S \ii
—1
TTTTT^)

, MilJir«! ri*«illp1 N#lknl InvTfltilnT pDIT f fll Ktfcnl vTloilTTfJJliT fTITillT TI ^ _	tAifdlTfljh TflOl TE	i p T TO ¿¡iT faftflTl T '

srrtv Zgudovihski nrhtv Uubijam
. iMJcv Mcsliil lig 71,11.11. J73 1fiiH Ijlililjiiij slovtmh .
SI TAL rTMtT •xaoia»<oop f 1	>»01 IM30:
i-»3 lJftril-lTl
DEF-KIUPT thVČKTARNEGA POROČILA
tc.nl	lju>^ 17 inoa:Kn	JmtlnnviiftT; 00- . 1SI5
Sita		tk^ y ijer t*Kt 417
¿e-13	no;>fc< LJunuAiiSK' HIGI	
/T£	C 1	__
hatmai giufjtfttf
Virw4«VI t«H nJoli i i>\,1J*jT>i	itw»
f<*jikd»«D>«IXJTDTtfjbi^hTHftAJt k«Ksx<h¥rt<T*)tt
tf ,ul ta	^ U«%»ttaCKVi r*^*^41
Ki^Vir Ju m hi uli IMM , 4tiww>». frjafo/Ml Sfrj* t
& i „1 > * L 1 k	v ^ h UA 5) n
dc^ih^HnV	f 1 U*
¿¡M*1 MFT^tf
Sirih	htaVil
(W bi CIJ) bi l>*>l}*&t («iilf.tl.TkT ^	<OS) Ui>w *> ifc^iA«.]*«!« U
flv jff^ fvavr
OE^fUipt*«
,kl	tUHiMjjJ:::<4>-jnb«
1 jn VVA*	,
■	j*	bi	prltKUi»,
■	taportA^j«,^ rriutvifiiAiaf^uisihn^Al^^li
T<JTVV4	»t	rtuloritiai.
I h»	kb^^iTJ IAL ■ v>>	r* IcUfpftdipiiji TI
jtAifrfj pripomb ki
Ivn^l.TtiuuU/MdMtkl« at^ IAl OI1 TtlVT jtilb.&^JPO)
fg&At o fu tfiAjrtjt^
»ri r*T TDkTlcI VTC^JovtJ.THTl^IkTt-^C^M-.l-i^i^
>iKUiUx» fc \IW1> 1L v L>*<)«\l ,r»»tivtvj k«i EAL.	P?* (51 ^. GJ)
Zgodovinski arhiv Ljubijonn
l.1(f^rt| lig 27, p.p. 373 Iflflll hi1>1Jrtlia Slnvisilj^ SI. /AL + 30001500^3 00 *300 01 lifriM \ tI
TTl^tTl l TI
FSflliMilifo---:
lit.titlff 1 porot Ho itoflratilJt mol: G 1
¿1	LJ" Mi roiorcKik Itaki ZBIRKA flAZCirniltC
serit	poru ciijor_JAKJNI IHCI
trk	c i
.1 tnul ff^M 1 «t*	1005
iicvnošlevlo ikeri/mih eno! 417
£ . -. .: i:		— —	
EDI}	O T 001	o . co. mi	i
C H L ■ V TO »V TPG	M(0 O.	a ia»0T0	10
1« ItOhiTE	e TC03CJT	« im>«t	0
	t 1004001	o i a»0J3	1
t«' 3	6 i cr:or	e 100; 113	13S
lly.cWTH	O 1 ,"»001	«iooaoii	11
ia ,MTfc>rTa	6 i TO -a. ■	O 1 OT7OI0	IS
1# "■«' ui Ivi	" 1 OJJtO'	« T C OL>	40
T*a-ucrrtii T«	a TOO.100.	O 0»00'	01
140 0VI113	« 1010C01	« 1 0 TO 003	3
144'ioaim.. t;	6 T0T rroi	O 10 .004	4
TKI. T. ; .n.i.	« 1013C0'	« 1' 'OJ3	n
1TOI. t TAT 11	«ionov	o ioj>ooa	0
1KI.1«	61 en to	O 1 0 »0O5	t
. -ftS,- TiHVflH rillAjlV	t'. 1: 00,	o i ona»	0
1 VOf»' OVTID	6 i oiacci	o i jiaon	11
	^Knp/*1 ckni^raiiHi piki: v S'TI||		<n
Izpis derikriptnega invcntarnegii poročila telmične enote.
Inventarno poročilo digitaliziranih fototeCnili enot se i^hko '?pišc takoj po končanem skeniranjn posamezne telinične enote.
AliHlvi XXII 1999
1/ prakse /.a praks»
108
ZAGON FOTOTEČNLGA PROGRAMA
aBfflEflgil
I /
o
C'
-v
§<2 C
o
G O
B a
Fototečni program počnemo s pcmočjo nsivarjenc bliŽnjično ikone na omizja, ali s pomočjo Raziskovalca s klikom na ime programa FOTOTEKA ^AL. Konenioa progrima je poimenovana pu uporabniku programa.
Pc zagonu odpremo zaslonsko okno s streznim menijem posameznih protokolniii faz deia V drsnem pregledovalniku je inveniam: seznam digitaliziranih fototečnih serij in tehničnih enotc posameznim i p skapnim številom enot v zbirki, S klikom na scicktivno iipko tehnične- enole določimo pristop v posamezne loto teč ne knjiŽiicc.
™__',..... - - - ~~ IMMF-T—
\
_

IbsIíOhv Intmlin« «nols
I STO. "AT I/p hI
Vnos loto, i*imi> pocMh w
f i ogled loloIefnlV iciljt
1 Trgl,,H rbhKi po t 'tlu
tZtIOD
TF
M
El
<ar
m.
Zgodovinski arhiv Ljubljana
l\',csinitrg 27. p.p. 3731001 Ljubljano Sto ver,¡jo
signe'we: S/ ZAL
telefon: +38t> 61 306-13-09
h+386 61 1'-64-303
http iiwww.zat.J.si
E-rpat zal@zal-lj.st
fond,
rfjirh
LJU■342 FOTOTEKA
► ICIRKARAICLEOMC
¿enja POI 1I-
naur wnje tO ljEÎansm ini« ■
fait, i ni /r.i/lOP
1N7 ISIS 1*1,01
skupaj tml lD t,ngt An
H>
u " ZBIRKA RAZGLEC+^C POZ 1fO LJUCCJANSKE C£L>TE, UUC-, <J	NABBE 'iAL JUT LJAMCA Hi C
IAJ G!
	CERKVE, KAFtU AMOSTAN.ZA' MOS-r.UrETfjtK	-03	ys
CO ÍKA R' sJLEEfrtC POZ I/O	.JUDL^CN MKTI	LÂLJM	' IM
ttRKARAZCIHJMC <111 (O	LJJIJAJ. OOJCKtl. f^OKt« «1	7A1..&-	3*7
rWKARAiCLKMC POI 1 (O	PREDEU JUU. AJt K ,OUCA, PO'UOi M JUH. J*'1*	LM.JX,	m
rn«(A RAZOliDMC POJ 1 (H	SLOVEMDO KRAJ	IAI..H1-01	
WKARAZ'LH**; POIIJH L-OVEN5W hnAJ L I		2AL.KI-0Î	
1 tl*KA RAÍ, DMC Pol 11H	lUJrJiAJ	ZAL.HJ	137
nix* juoiEDt. pozi m	DMCOUjfiU 'IVA. MAI, W VOJAŠKE .VC4ÍUK¿ ri ÍAN.SKF	IJtJl.	S'a
Mli	skucrió Síovi.'o arhivira* ùh'cnot.		38É^
Strokovna p rtprsvorjeîe Sulhtdc lik prot. umetno itn« ipodovtne In adavhie
Mi> Ifikn AVMlOlihti L/ubljiiJ d.o.o ■ KnelitlBrane/ ímortl isk3 c. JI / Tel. 00) Vi-Hv, C-imll: iiilkroliliii@j-net.iitt
Pristopi po posameznih protoko'ih
	r"
Hasta^tev tehnične anote	TE
HISTÜRIAT - Izpisi	fe
Vno fntolr -ni li (lodathnv	HA BTON
p_ei linI fntoteCiilli sodjl	k
PicijIbi) ztiirkc no yrshi	oir
IZHOD	

4
V posamezne fotoicčnc knj iŽncc vstopnino s pnmočjo datoteke inventarja, ki vsebuje vse inventame podatke in imena knjiŽiie posameznih tehničnih enot Z dvojnim klikom na selektivno tipko vstopimo 11 ¿leno tehnično enoto bazno zbirko za vnos podatkov posameznih arhivskih enot.
i
Nastavitev mventarnih in tehničnih enot oprr 'imo picd skeniranjem fototečnega fonda.
Odpremo okno za opis III jTOlilATA i: možnostjo ■zpisov inventamin poročil.
Vnašamo podalke v fototečno zbirko oz. navidezni kanon. Predpogoj je določitev knjižice.
Odpremo okno za pregledovanje fototečnih serij
Pregledujemo po pristopnem geslu celotne zbirke brc?, omejitev med knjižnicami.
109
1 / prakse za pni k so
ARHIVi XXII 1999
OD1MRANJE FOTOTEČNU SKUPINE V IZBRANI KNJIŽNICI
-1 - :-
""'I^V" r "fv .iju ju rw	'JUfin»u««™m»<
M>i	IniNuuiilimtfMuRmi .ML- J*»
V menijskem stre^hikii izbrana foioicCiui zbirka posreduje nu zaslonu okno za vnos podatkov. Program še nc vc. katero eneto naj prikaži:, slikovno območji je pnsMl prazno in čr.kr. n:i izbrano tlosiopno .¡poročilo. Dostop do slikovnega in podatkovnega fonda programu sporoi-imo s po^ioejo dveh spustmkov pristopnih gesel. Spustnika .sla medsebojno sporočilno pogojena. Drugi spnstnik nc posreduje ..ilonnae j, če v prvem ni pristopnega predpogojnika.

•■Jfif i'
A M"* Ju »rtnttti ^utnuiutuiM
■rti, r>*<i a 'T*»ij uu1w» H HsuM.cgaiMlEMWH
T
ii: aj
T_l
i
r
V prvem spustniku izberemo prvo pristopno fie.sio, (i. določi, vkatero skupino tchiičnc enole v knjiŽiit' se vstopa. S klikom na ikono spustnika odpremo seznani v«cb pristopnih gesel s seštevkom arhivskih enot fmoŽiih zadetkov) v skupini.
Pri ¡lop določimo s klikom na .zbrani skupni imenovalec - gesla.
Po izpolnienem prvem pnsiopncni skupnem imenovalci) izberemo motivno skupino v seznamu drugega spustnika.
Pr ¡top določ mo s klikom na izbrano motivno skupino. Program posreduje prvo arhivske enoto izbranega skupnega imenovalca v motivni skupini.
Tako so pudani vsi pogoji za vnos podatkov v deskriptorje fuloteOnc zbirke.

arhivi XXII 1999
1/ prakse za prakse.
110
OBLIKOVANJE INFORMACIJ FOTOTEČNE ZBIRKE
tont IJU.MJ pim\iv MftfciTBmMIlMGUnNC ■t^i "Mlti(!l i-UJtMNsm TR«
C**fo S kupni {mr itovmhi 1RGI
(rfljtfci	hhiiftitto
AJrtDflOiTLTRG
[J opit (akti/* .»MeROiEVIRO
i liiji«,!-;!.»^.«^
- G 1 -arhivska enota: C 1*001-001 -
r trgu
Opit
lati ntnu^mid rtdflJmlmiiMtirtZpiHflr In Spoun*« Fpllrnr It' rlrl |r nr mr ilij, M«r|r Liutilpnlcr * U, ti flr IjI* tBfrlrik-imiMl Ob Hjtrt Ipgr l A1 Jltftlr iJrlrrfnr «livar i mi In jr tf ditp-r 'k Nr l»tt (Srni l« potiofli Cr Ui<ni,v njihd Čiri I ptrMrkfptrtMIhiMHfnfi* ■ start H«nm h/li. Id Jr stal Amtrnir h-iti irgu ori 11J J Hlir (i I i-1| nI dDbro viflc r. v n|r | ptH tU M Kjfritl B <3 intntoflslllnr Pn idr nu. brroinO
«vrnr rlrrr piinrtr l?civi jMlavItr iS d Nr Ur tel r Ur-ti ItddPoiltmittMi», iKidan iim« im fiiion» Ni i» f prvi polovici 10 r I
Hhnil* llik ¿Msnm tmhm po _d""
- i*,. iT * i*■ d -i-
Protokolna polja za vnos poualkov so nanizana v drsnem oknu, ki se ob vnosu pomika navzeor. Pc potrebi zq z drsnikom pomaknemo ?j:ljeno nicslo.

Navodilo «a vnos podatkov v fototečno /bitko
■	Naslov <rs moliv, vsebina fntografijc (s starejšimi imenovanji v oklepaju) Lokacija motiva (s starejšimi i mer ovanji v oklepaju)
Opii. motiva (sicer kratek, vendsr s ključnimi zgodovinski i ii in drugimi podatki)
■	Tclmikn i/dclavc(f0t0".ratskc in craflinc tclniikc npr. d a ger oti p ij a,
litografija, lisk, negativ pozi ti v)
Čas nastanka (v nbliki datuma, časovnega obdobja - npr. okoli, preti, po)
Leio nasianka - Icio nastanka se vpiSe ločeno od Časa nastankr zaradi invent.-.mega poročila
Kraj nastanka fotografije (npr. Ljnbljana)
Avto" fotografije (npr. Krema Ludvik, Ljubljana)
■	Zalo^iik, tiskar (npi. Petričič Vaso Ljubljana)
■	Način pridobitve (npr. iidkup, darilo, iz',o£eno iz zbirke oz. fonda) Datum pridobitve (na pišemo datum pogodbe o odkupu, po da ril vi) Izročilelj (npr. DciŽij Matjaž, Ljubljana, Pokrajinski arluv Maribor)
■	Povezava z akccsijo, vpisuje se dotuk novega trativa (kol arhivski pripomoček, ki Maje infontiaeijo o arli. gradivu popisne ;note, 'ali ko je tndi akeesijska Številka fotoleke) Povezava s p-ovin ieneo, fe je fotona lija vzela iz drugega 1onda
(t.pr. Zbirka Šajn, ra^gl. in fotografije Ljjbljnra 1895-1953)
-	PicjSuje si^naturc (npr. zbirke Šajn -J; 3.751)
-	Pnvezava z negativoiu.čc ga fotografija ima (npr N^G 111 609)
kontakna kopij:i če obslaja (navedemo fond, zbirko serijo ali podierijo šlevilko popisne enote Velikost 07. lomi al {do '<ina in viiina)
Barvili Ion, če je fotografija niamirana, kolorirana <luje lahko Se ;z1iodi£čna oznaka */b, barvna)
■	Oliranjenost oz. materialno stanje dokumenta (npr odlična, slaba) reslavrirana, potrebna restavriranja ali kouserviranj:., poškodovana vrsta poSkcdbe) Lokacija v skladišču z navedbo omare, predala (npr. CM V11/10, 3)
-	Dos l op ii osi (navedemo pogoje, ki omejujejo nli vplivajo na dosiopnoft fotografij, časovni rok zapore in datum, ko bo gradivo doitopim za uporabo) Zapora dos'.opnc:li (navedemo ZAPORA DOSTOPNOSTI, £c gradivo ni d^fopno, "»OSTOrNO GkADIVO, če jc gradivo dostopno)
Šievilo let zapore (npr 30; Če se navede št. let znpore, je obvezna navedba letnjec nastanka (biografije gradiva)
■	Leto doslopnosti se programsko izračuna in zapiše v recor'1 (po preteku zapore se Sj let in leto dostoiiosti fizično zbriš:)
-	Deikriplor pravnih oseb (rtpr. TV Slovenija prevzel,",; ■ uitvaijalec in ima avtorske prnviee) Deskriptor šivani egn gesla (rpr. stavb?. knjiŽucii, NUK1, dom.
Narodni, Ljubljana; ulica, Tavčarjeva; trg, Prciemov) De uriplor kraja
V drskriptor fizični a oseb vpisujemo osebe na fotografiji' ; pri likom in imenom, nazivom o?., poklieem in krajem (npr. Rozman Stane, komandant, Ljubljana) Opombe, kjer navedeni ? pomembne dodatne informacije povezavo s sorodnimi popisnimi enotami, obstoj k&,>ij in njiliovo lokac.,0
arhivska enota: t: t-ooi-oo-j z
jrol/v	Astr*n
Tr»rrw J ntUQU
1 ■ 1 u/j/e ioh»c{}o
Ofrk
Trg l«£l n» nrit|l nriBiJ nthdtnjlmt v»ttrrit290rn|t In Poiltr»* NfSlalje n» rrnilu, hleija l_|utij^nica vl7.M (J^lfia O tiar In kltlofc 2«voJ Ob nj»nl r tgjlr tijl »o I» dtlrtint ttllSt Zttuli kn lastdlll ptrVL NtiH tlittil |t pcsiopit Cjkitmt, ¥ n|eni bljrrtl O» »oointnlk ren sStnt» ■ »Isrl Hrtnov krti. ki |t tltl nt ,*JTibrHflLf ed 1622 Hlit (4L 5-J) nI dobra Vldnt,vn|*| pt |* bil* oct Konti 1si, znana gotiiint Pri 2idtnu. btroino ot>|*QV9n* tlart pilttr.tU ppni polomit 10. ti Nt dttnlilrr nJ J« dtlFoijsnsktteSlt.iaddtn t tUnJtnlrn nlipjm hii it vp«i polovlfl I 9,
\vtwfka izd, fTi titk
¿as frtstiriiiii
kHtf	[] i-Jnbitan.
tmstotifia
E1
zafoltifh p] GlonUnl J.. Ljubljana irsAoi
nathr Q ij-IoCano \t listne ibliko
pridobitvie
dUl um
ptid<s bitv» ...................
izrtlit*}}
pov4 ¿Jtvn z iJicuT/o
PovimvB z
negativom kon&tklna kopica v v ii k osi lutrvnilorr fi-ll. toloiltan m
13*9 K
<yhtnnj»iX>St odllfhi
iob&cifJ V sfifjtflSČU
d*skfipiat ptnvnif' oiab
tfitsftriptar, IfJbljino, po 1001 km}
deskrlptor fizičnih oseb
PiUm^k In lmet	■ poktlc, hiaj
OjX?rrrAf
pcvutmv* z Tblika $»Jn, «j-gl. In Ictog. Ltubljan* pravmnhttc O
p«>Jrr/. siyn. FJ. 751	_ j
dosfoprtosl novvdema pogoja, kt orno]jj*jo ali
vpHv«]n no dottnprirni fuleiqrti1|4 dos/opoosl Q Itpoit doslopnottL	2q
III
b. p.aksc /a prakso
ARHIVI XXII 1<W
dodajanje pristopnih gesel arhivski enoti
V dcsknplor stvarnih gesel vpisujemo pristopna stvarna geslr fotografije. Glede na sporočilno vseb-po fotografije obvezno določimo eno pristopno geslo, Naslednja gesla dodajamo po drugih moLvaih sporočilih fotografije.
Fotografija se s prvim stvanum geslom povezi: ob skeniranju Naslednja gesla po potrebi doda strokuvn detavcc s klikom na komandno tipko (Deskriptor stvarnega gesla), ki odpre pomržho okno za dodajanje stvarnega gesla arhivski enoti. Povezovalni ključ je oznaka arhivske enote Število stvariib gesel ni omejeno.
dodajanje fizičnim oseb na fotografiji
Drskriptna zbirka fizičnih oseb je samostojna in dovoljuje neomejeno število oseb na arhivski enoti. V deskriptor vp.sujemo esebe s priimkom in imenom, naz:vom oz. poklicem in krajem (npr. Rozman Stane komandant, Ljubljana).
Fiz: čne osebe lahko dodajamo neposredno v namensko polje, ali s pomočjo okenca za dodajanje, V prvem in v dragem pmiicm fizične osebe povežemo s ključem arhivske enote v ločeni zbirki fi :ičnili oseb.
i
^OTDTEKa .«iOncoteb- E1	
/ f \ Fcična osebs	i rit lana v datofeko1 ErtKf-Xj
Ob prckbcu dodajanja pristopnega gesla ali fizične osebe program speroci, da geslo oziroma fizična oseba ni dodana v datotečno zbirko.
A» (JI. J I. lUtKA	k ÄWIAI ' ilJ*
W^ptijr» DtujJdfJM i-1 J»
__«rtii*-1-«nom: GB-oib-OM
yr'i-r'iTfiT
nOCI IT i GHAn
U O J, M ll tlf>MM
P lr:. „JAhAil
Dod. f-l-dflo celic
jp! geslo V datoteko
Rrik.le <H><______Id...]
CS-OW-T 1
51 1* i _| »to
5' -BI • iJUtt

Deskriptor stvamege gesla
ARHIVI XXII 1999
1?. prakse /a prakso
112
VNOS PODATKOV ]N PREGLEDOVANJE
V postopku digitalizacije arhivskih enot jc bila vzpostavljena osmva f<>totcene tehnične enote, ki jc pogo« za nads Ijno strokovno dc!o arhmsta. Vnos podatkov v fototečuo zbirko jc zamudno delo in bo predvidoma potekalo daljšo časovno obdobje. Progiam dovoljuje vnos podatkov v dcsknptc pn prioritetnem zaporedju, ki si ga aoloči strokovni dclavcc- c:hiv:st.
Pristop k realizaciji digitalizacijo fototeke v ZAL sc jc organizacijsko izkazal kot sprejemljiv. Skcturatv fototečni fond je % pc prvi fazi opravljenega dela uporaben. Podatkovna zbirka bc nastajala počasneje, skladno z iazpo-loŽliiv;m časom
■H
. . .	.-' : r. - r.

foia. r.JU-3i2 FtTOTfifi ¿Ltrk- ZBIPK4RA2(ILEUN1C serije: P02.Hi Gi UU3U4NSKI TKGI
- m
[AMBROŽEV 1RG
De skript i, stvi.neg; a1^! i
i. _:___i___
I' TTE-UiZr
Lt LLI H !*■ r..VJ .
G05,'o Skimn' 'mcnavDkc TRGI
Gesvf mjlivno skupin? AMPRGiiEV Trtt
>■ G 1 arhiv "'a onota G 1-00;-001 £
t-M
-rvjiin».! nrr> irr|-rj-	... LV - --Tj^T*'' ¿#¡4* if.l	I"' J V ■' . N |.
V. 11.,' J, C..... ' * . t . i «...
malh
Tramvaj na ti s u
A^ti ari
¿J opis lokacije
."M C ROŽE V TRO, LjUDUAN''
opii
Trg teti na men med riekao njlrtia vasema Zgornle In Spodnje Potjine. Najtal je na rtmtu, «¡erje I jubijanlcav 17 :t.detala ost;r In Ki Jtek;me|. Ob njeni regulaciji 3.0 ta del ie 'struge zasuli m zasadili park. Na :2vl strani je poslopje CiTtrarne, v njeni bliiln1 pa redek spomenik renet:ns,e ■ :iail Hie.jovkrii.Wje slal na N oioievem tigu Od 1 02,2 Hlie (it 5-7) r dobro vidna, v njej pa Je bila od konca 18. st. znana gostilna Pri Ž danu, beioino oblikovana " ta i > p rlsU-va 17 p m a n o le t e 1 a. 11. h dr > nlJraf Je del Poljanske tesk zazidan i ttmjenlm niz m Mi ie v prvi polovici 18, it
:
i
((/j »/ta	.Isk
¿0 nait nha po Aro/	l£j Lhibfla
Mo- 1301
L iTSria fcdelave Itaopaifke in gisiiine letnike.	<nk, neoativ, poi)jv)
Vrsticii s pomočjo sledi zaperedjm vnosnih po'i v drsnem oknn z namigom protokolncga dogodka ki sc pojav- ob vsakem kuku na katero koli vrednostno polje. Na komundni ikoni oz. tipki zc držimo klik, siccr aktiviramo njen namen.
Po dokončni opremi fotetečne arhivske enote p"> poticbi natisnemo foiotcčm karton za klasično fototečno kartoteko.
Tiskanje slikovucga fonda jc programske pc^o/cno s prcdohlikovano velikosljc in tekstovne opreme fotogrrfijc v horizontalni in vctikulni legi i 8 cm x 28 cm na format, Iz varnostnih namenov so sliVovni datotek, ocfvzctc vse slikovne informr.cijc. tako da drugi programi za oblikovanje in poustvarjanje ne morejo odpreti bajnih slik.
Iz prakse /a prakso
AliHIVl XXII 1999
FOTOTE^NI KMITON ARHIVSKE ENOTE
Zasionsk fctotccn kar.011 je oblikovno enak natisnjenemu karto® in predstavlja iVJiodno obliko digitalne arhivske enote. Na zaslonskem kartonu, k. je namenjen strokovnemu delavcu, ;e omogočeno popravljanje in dopolnjevanje vseh skih podatkov. V citalmšk: različici ni inoŽio dodajanje ali spreminjanje informacij.
i7ototcčni kartoni se po potreb; lahke prenesejo vTOP-ronnat za prcglcdc- anj - v Adob: Reader-ju ali pošiljanje po elektronski pošti (pripona).
Pototečni karton stran A
S klikom na komandno tipko A stran al i B stran se karton poljubno obrača .
Predstavljena oblika jc zasnovana po strokovnih navod.lih odgovornega arhivisla ZAL.
. .mi* m i 10$ i|uii|*u «n 1)1)
...
LJU<342 FOTOTEKA	ZBIRKA RAZGLEDNIC
rtnj. "OZ II f G1 I jUSLJAN-iKI TRGI
T l artiva| r l l^m
irtitvske eno ta
Mir-l/t
AUURUAV TRG
C 1-001-001
.1]I|3 ^nv mwv-.lt -«4 I JOTI I , - MO --» R^V^IDH. I puc, X*, f f 1 /.	41 . , |
« u" T li dri nlnair Iha» pm% h nai^jJt,' Mriii ik 1	tin * <iti' k/ L kj k,
■ Iiutanofn J ^JC IJ ? -1« 1,1 [Koti. >^1. f'-< p* ^ Ml CK U,'J ¥ 7	Un^-jrst _ i mi ,1 . Htu
ItAn UliMMnriir«kn«,	MiHiHlilliinMv, iHIH
u.
mm
j* ta} p ¡k Hiter
ijnuifiu

UWKPN J. i fUHJHU
Lrtotmt t/ iMftt
ARHIVI XXII 1099
1/ prakse *n pr.ikso
114
TISKANJE KARTONA ARHIVSKE ENOTE
M
i-* I*-XII»HHII rw*.A«xru«D*c nriivuHK^uiiiiii		
*** Ti i i MUlvhviac		
	■ MHII i r|4Mi m.I pm hI	
		M
		«t Ml
		
		
	f*W*«	MJM-,
Srr.iM.MiV »«U1.«.		M«lk%lMl
		
		
		
	I	
		>1 »1
IV . . . _.

t*** im.III loifim imi inim* td«c IIHH »J II 1 JHII MN1II lili		
ll vtwl| II uqi **rrtuuri* AMnntvi v TRG C1-001-001		
tf« ti«wln iip| fin >n# I 1 i II 1 i » »ffii tprt^f^^ ttm nimhnm.ai<w<ivlk| n4PMwllH nall pti«m m mm . i ■itntt ml.^hii ■* frr4wi 1 m	Hi hi bniiil H«**tni Ciifinm iHa k4l Id nl|Mdllll,llHi|ILl l|Mli^iMH>i'Hllll|*	
	HIJI fd	1*
	1 ^ | «<¿>¿1	|l j w
	tal ■ ■ i Mii	l«*|m
		■ •M 1
	II Iv	
	I^P rfrl	
	Ml	
	JNifcf	
	Al l^n	
	1	<MJ UH I ^ WM M|
		n I*I
in mw«#>		
		cf* i k ripior fl/J<J iVh OJ*f> hltMl lohvt. mib »ilK, <H
		
	m ■ N	
	i «.Mtan	
—		
	(K ^	
		
	■ IT- 29 tKT	
		
	IIU *MI «J f 1 II 1	
»-i		
„r-rrji		
		
Predogled kartona pred tiskanjem jc formalnega pomena. Tiskanje b> sc lahko izvedlo tudi br^z predogleda, n če ga Že imamo na zaslonu, lalikc lisk preprečimo, ga preusmerimo v \Vcrd ali natisnemo zn kartotecn. pi (ročni arhiv, ki jc lahko tudi varnostni - trdi arhiv.
Za tiskan -i: uporabimo nekeliko trši, gladek pnpir. V testu sc jc dobro obnescl tiskarski 150 gr. umetniiki pa^.r. Čc kartone ^eltmo varnostno arhiviran, uporc.bmo brczk.slinski papir s peskano policstcrsko prevleko,
NatisKnni karton arhivske enote ■ st;an A.
Po natisnjeni stran i A zapremo predogled Sicdi sporočilo za natis hrbtne strani,
OtrnJ karton tako. da bo tiskalnik pj-avllnc natisnil stran B
ne] Pnausni jjaJ
Klik na tinko NE prekine postopek. Če karton z natisnjeno stranjo A obrnemo in ga vstavimo v tiskalnik, ko* pravi sporočilo, kliknemo na tipko DA.
Natiskani karton arhivske enote - stran B.
115
Iz prakse za prakso
ARHIVI XXII 1999
OBLJKC PROGPAMSKO DOLOČLN1H NATISNI H FORMATOV
Za fotografske in druge namene uporabimo arhivsko datoteko skemranih zapisov v JPG-formatu. Vsak arhivski CD - vsebuje okmiem program za ogledovanje slikovnih zapisov. Arhivski zap.si so iz varnostnih razlogov izkiiučno na CD - nosilcu 7npi.si so v neokrnjeni obliki. Hujše poškodbe lahko na fotografiji po dogovoru digitalno restavriramo. Skenirani zapisi so v resoluciji in velikosti, ki zadovolrtijc potrebam tiskanja do formata A4, Za večje povečave je priporočljivo vnovično skemranje pod pogoji, ki ustrezajo končnemu nameni?
Tiskanje pomij cm h fotografij 12 foiotcencga programa v ponujeni ob;iki ms tekstovnim povzetkom poteka iz bazne aplikativne zbirke in ne uporablja varnost ni h slikovnih kopi i.
* I. J '	14. J
™ aaajine	_
Iim.^ M!i|H ABDF." TVlR.
i jii'..
—c ua
t.* k.

A4 horizontalno
«M
a VOli tO<
fcJur/t Mrf?>0!tY1ll9
<¥»	M« «Jtjnu IH+itJ Ti«"** * M**	H«(l I f» !•
mk.l^jt	<17, t*	»(•< Hi li*M O* i*»"* '•(•»I*«* n (•
iivr+mU fK^l- i b>, H«*< Nnl, klatil*'* H 1flJi.Hi» t (l t fr f) N Itltt i AHJM HM»«'»«»	fMtlM
fili-*trf •	9. K hi» «(>*"»
NLtfflt l«iIt,It«t^ t• i • •tllt^ 't

M vertikalno (info karton)
A.4 vertikalno
ARHIVI XXII 1999
1/ praksi /n prakso
116
Dostop do digitaliziranih arhivskih cnotjc možnen po različnih poieli Za strokovnega delavca - arb;vista ie p ;istopna pot v zbirko pnmema z j/biro serije in tehnične g«ot«. S kliki*!) na komandno tipko •■■»■■"—Jjf pregled fototečnih serij odpremo zaslonske okno, ki omogoča izbire posamezne tehnične enote v ser.ji. Z izborom motivne, skupine, na primer hoteli, program ponudi v «pustnem meniju seznani hotelov. S klikom na zbrani hotel program postreže vse motive hotelo Motivi oziroma arhivske enote nizamo s klikom naprej - nazaj. V 'sakeni pregledoval ricm okrni je mo&n vpogled kartona, možne ga je natisniti, ali natisniti sliko, ki je na zaslonu
■■■■■■■■■iliM
1U. Mi pffp HTtUk	flM> Wtim
ti WII'IUMil>imM^L M
pregledovanje tehničnične enote

-------Lil
	
71	1
[MM | P HtMM 1 #*	m ■■1 ■ie]
j J mUO&uI = if pw	¿n
11 i^M.««. PPi-«	[Sf=
	
1 Pllfll H*|l|(llll HH<	l jI]
	
	IH
Zgod ivlnskl -irhlv Ljub'lana
Mein tvir,i<-.m	™Store-"-
* si
MU ' J"«8' 306-1J-09
tti i Jttti it-u-Ka
rtvt	rw*< i i)J I
c trti Nq >i
'.', J. Tlim' L, n r.|
iv| iri'
l|— V —
LJU-H3 F07 07CKA ^^		•rkl m	
1	!M»iMj^fl»;»«in MiuMftt*!« mi 1 ■	tM ,01	lil
	ajjj *jjnq |iruXM ir^Tf 4.111,		1 M
	rt**■ ituA(n*'. nO i «ni .vjtmiii, j■ «c«. kfj«TCM.I>l 1	ntAL.OJ	*s
		iAL.GHl	
	o^u 11 * i JA>mrM(KLFi(i\ I*J N w<maw		
	O^ubJjLBr^tOfllO mK^UA^littiDuLA, nuiaMui^Mj -		
			«j
	imi FiAi'J.S»*: i j(IIH ^{rilV^MIJ	Mjl	
	oni t Kil n.ui	IM. jC:	i»
	a** i UJ AU**: rot 11« to&tn IVA MUKEM, ■,	1MJI	ut
1	^jj **upno itevtA) mnot		MM i
. . ilMl". . I JI I itf. H1JH " ' »—J	HM M/
Spustu i k s seznamom vseli fototečnih zbirk ponudi infon^fflije h. datoteke invemarja in število nnŽuii zadetkov v posamezni zbirki. S klikom na i?brano nazivno vrstico določimo pristop do Žel jene knjiŽ.ice, npr LJUBLJANSKI OJJEKTi"
	
	
	
I?
riLSESim
n j"*a ivi r*n r>*« ntni nomi n 11 mi i jgt** m Ih»i
»1A#n* MlIMMI ■ ft*ibtkjt#,|f L*i<U«nK| i«r II
kllU" l*4| P* Pf*n<	I 1	lih*«
muk «UMUHIIA Ni	MI Mil	i^MI
rtjin 11 1*411 i iiimim i . jiinn ■ pmhttn* mi. m ki w II	Ittl	IMI
3i KUi rrf M n m J-sK^i rrt¿**HI, I tnire n*ilwi> ■ l Ivi pldlM	I« II Na «fil 11 in
I «tfFalinIM Ulft.lJjd* | IM)*ntnn	1« ■ fM
MHiUl li V.
ttk*,** ti4. Mi

mm-*
uu torottJu (M^ nnAMi^iMC	D TE: 04 5
^milM URUMMCUKh_______ „_________'O tlOVINlM
L.—^jogir

CKM ■ ti LWVI
• Murll j I*H4iio lldti ■ IVfClvUlLlil
.(MM*—1
PLHkM>A>l . | I^HCMH I frjm* "O [*UlTV9 hIM •	I WlCt1 fju
¿OtUK ■
■¿Hit* ■ 3■ ¿ni«H* ■
• tJI itfftr v «i . LiiOhvu
■ ihavitM
ml1« rrtj
M(llvtf M >MU .	I
uu .
.| .Mj»! 11.^
¡A»™ ■:
it^i/lt* ■ lIVI* k* H-LTa ■ O^fclrt t* ■ I	I
.JiIv* I ■ i »o**; [.
MU • KdtMNli
I UklM^limt
I ■ KlHI^ itidtrv* . .Ji ■	-JH«I tit^i
I0IICMI .
■ HI^UMMI o noti^ui
I >IC\1*I* I tt^HtlflJTIC


■¡HlM,*
■(tlo lliji
K5
■tiont» ■aztiivi
I hMII IJli
V	.spustrem seznami i izberemo motivno skupino nrh.vskih enot, npr. hotel Union.
V	naslednjem koraki, program penudi seznam vseh motivov izbranega objekta. Slikovne notive izbiramo s klikom na naziv mot.va v drsnem seznamu.
117
I/, p 'a k su y.a prakso
ARHIV] xx[) 1999
DOSTOP PO SKUPNIM GFSLU ali IMLNOVALCU
Upornbnr.ki dostopni programski modul d&vnljujc dostop do digitaliziranih arhivskih enot v zbirki, ne glede v kn'er knjižnici sc nahaja arlr .'ska enot^
S klikom na komandno tipke »■»""■
K3
pregled ibirkc po geslu, odpremo z;.sIonsko okno, ki omogoča izbiro v spustnikn.

m
m
ti*. "»tu11^ in- TÉ
i'no«M. ii ,u
£3
Prt|li t ffi Ii ti (h udjl
P
Zgodovf ,sk! arhls i jblj3n3
U-rO o 77, p p. 3!J JCl 1,1 <s|M ] iKuv 91 ■ ZAL ■Wrtn «joči! J05UW /« <396 51 17-W-J0J
r. ^ 11 igai 14 m ; land i UU-M3 FOTOTTKi
ft»" 'I UW ^Hh IMJI rj f
lr»>,	"C 1 in imv Hi; I.OU,
Hin' ji wi V IMI
I > .	,: om^.Mm.VWl.lH
MKniCTri, MIHCIH' I£"M	P LllG lUlMI hI «lH
u«i HA—ni KI i«
' I JI |W JIJULI jn^ilU, ^BHULMIJ"
twll fui Srn HCMv^lMAJ
/«•HHflJ
Uro M UvMb^ jiJ.vii.i-bA
Spnstnik s seznamom vseh fototečnih motivnih gesel pomid: grupirane .11 formacije i iT datoteke gesel s številom možnih zadetkov v posameznem geslu.
S K likom na izbrane geslo določimo pristop do Zeljjnc skupine arhivskih enot, ki se nahajajo v eni ali vee knjižnicah.
Metivne skupine so sc obJikovale in povezovale ob d gUnlizseiji - skeniraniu in ob vnosu spremljajočih podatkov, ko jc stroko'dehvee - arhivist ugotovil, da se posamezna enota 'ahko navezuje tudi z drugo motivno skupino.
Pr-jgram ponudi semam vseh arhivskih enot, ki so vezane na skibno geslo v kateri koli knjižnic. fototcene zbirke. Posamezno enote .zbiramo s k^kom v drsnem seznamu a s lipko naprej - nazaj.
Znslonskc okno po;¡rednje le esnevne podatke o arhivski enoti. Podrobnejše informacije arhivske enote propmm predstavi če kliknemo na eno izmed ikon v komandni vrstici, ki imajo na vseh zas'onskih oknih enak namen.
1RGI K-h* Titrp <4]m trg*
1*1 U uai upíiw
o-.fc- 'lOTCL'
Mauj
hliAVEKA«
«urvui IILLmíh** MC t^DFCL i HlluC *MI
Ifiá-fl!......."TOST
mxími
ARHIV] XXII 1999
Jzjirak-ic m prakso
118
fototlika na 1nthrnetu
Mir* ftl/im a^vJotVu KimI ! Cel» rab» ■ Pel eJI»»W«iiH«Mif gjHicMca ¿)lliftcBepmc'«u ejHjmuitVto
ljubljanski ."ro:
M.\RXOVTRC- i Miklošičev (Marxov) park)
Dokaj c-nolnu urejen ¿ecesijskl trg / purk obdaja k valilo' la socosijska arhitektur, obv'aduje pr gs. veličastna sodna palača. Urejen je bi! v letih 19C2 1906 oo načrtih Maksa Fablanija. Vanj so 190b vključili šo sponenik co:arju Fiai.cj Jožefu I. Tudi sosednjo stavbi i so nastajale v tem času. Tro meji na MikloSičovc, Tavčarjevo. Cipaletovo Jn Dalmatinovo ulico.

l« /V • L' ■ *	FV* r-i' L».. r..

Hnji ■ Silj' trg
.Jutami ■ Adin ! Lur^-r m: .j*
An;!-;* ■ T0*er Bndgt
>11"!
'It.^Cji ■ heur brnite«
:nla - Gr«davL
I^Di 'og^ltV - PortD

Spletne strani na i nt o motu i, delamo po končanem v.iosu opisnih podatkov v matično zb.rko.
7.a cncstnvncj:': spletne strani brez opisov zadostujejo nnstopp podatki skupnih imenovalcev.
±M_1/. prakse/n prakso	_ ARHIVI XXII 1999
SPREHOD PO DIGIT ALNI FOTOTEM

ridifUtUH^
M vertikalno
IVilaljSuna razglednica v. več prelomi
A4 vertikalno (info karton)
Panoramske podaljšane razglednice so zurad1 fotografskih mojstrovin v proc:su fkenirania in digitalne obuelavc deležne posebne pozornosti.
Motiv: ADAM i Č LUNDROVO NABREŽJE
ftrhivskii enota: G 2-028-001
Viilt pfoûi tretjim osebam in uponba v nadogovorjer* namerw ni dovdjena
Arhivska ei.ot: H 1-P08-009
Vufc pffoot Vytfrn osibam in içoraSa v nedogcvtxfcn«? namene ni dovodna
Motiv- SLED - PANORAMA
ARH 1 VI XXII 1999
Iz praksc v* prakso
121
ZUSAMMEN i-ASSUNO
DIE MODIFIKATION DFS COMPUTERPROCRAMMS ZUM ERLASSEN UND SCANNEN PHOTOGRAPIIISCHENARCHIVGI'TS
In sechzehn Beilagen zeigt, beschreibt und L-rklürt der Autor die einzelnen SchnUc des Ofihcns von Uildipplikalioncn Jeu Programms.
SUMMARY.
THE MODIFICATION OF THE COMPUTER PROGRAM 1'OR I'llli DESCRIPTION AND SCANNING OF PHOTOGR<\PHIC MATERIAL
The author presents, describes and explains sicp by step in sixteen supplements how tc access the images stored by the programme.
Igrnlskc osebje Sent peters fx »a pro?'.'cinema druätva, Ljubljana, 1911 Fatoioku Zgadovinskcty) ttrhiva ¡.inbijanu
122
Iz prakse za prakso
arhivi xxII 1999
UDK 025.7
konservu an »c in restavr -aiije mat1- li H knjig župnije Korte
STANKA GRK M AN
Konscrvininjc knjižnih blokov
V	letu 1^98 smo zaceli z konservatorska elela na hudo poškodovanih matičnih knjigah \* lasti župnije Korle nad Izolo. Do polelja 1999 sine s krnservalorsko-rcslavraUirskmii posegi obdelali kniižnc bloke XX matičnih knjig Rekonstrukcija vezav bo opravljena po postopku skeniranja.
Knjige so bile v zelo slabem stanju, saj so bile daljše obdobje hranjene na izjemno vlažnem mršili (med drugo svetovno vojno dalj časa zakopane). Vlaga je povzročila razvoj plesni in kemijski razkroj papirja in zapisa. Vse kniigc so bile tako poškodovane, da uporaha ni bih mogoča. Ker bi sc ob v.iakcm nadaljnjem, tudi mini malnem rokovanju stanje objektov samo poslabšalo, smo gradivo prevzeli in obdelali kot prednostno nalogo. Konscrvalorsko restavratorski po siopki so bi i i zaiad> močno prepcrclio listov izjemno zahtevni in dolgotrajni.
Ker so matične knjige zelo pomembna kale gorija arhivskega gra-bva, poleg tega pa so raz nicroma veliko v rabi, in ker so lisli. tudi po ko nservatorsko- restavratorske m nosegu, precej mehansko občutljivi, smo se z naročnikom domenili za izdelavo nadomestnih kopij, s katerimi bi zaščitili originale Tako smo sc domenili, da konscrnranc knjižne bloke nred vezave presna memo.
Zaradi slabe čitljivosti zapisa iri zaradi velikosti, ki je večji od A3 formata, smo sk.ipno z naročnikom ugotovili, da je za lo gradivo verjetno najboljši način zaščitne kopije skcniranjc.
Po končanem skeniranju, le-lo zaradi slabe čuh vosii poreka razmeroma počasi, bomo na knjigah opravili sc drugo fazo dela. to je rekonstrukcij vezav
Konservatorska-restavratorski postopki knjižnih blokov .so bili zaradi izjemno prepcrclc pisne podlage zahtevni in dolgotrajni Prav za reševa nje tega gradiva smo izpopolnil postopek kon-serviranja papirnih listov s strojjm za dolivanje celulozno pulpc in s tem zmanjšali število po rabljenih delovnih lir približno na četrtino. Kljub-temu smo za vsako knjigo v povprečni porabili več kol sto delovnih ur.
V	nadaljevanju so navedeni shem P®; j podatki za dela na posameznih matičnih knjigah, natančneje pa je opisan konscr^atorsko-rcslavra-torski postopek pri knjigah STATUo ANI M A RUM u, 2. pol. 19. sto! (cv št. 81/97) in KRST NA KNJIGA 1816 1855 (:v. št. 8?/97). T, knjigi sta bili, predvsem zaradi poškodb in slabše, kakovosti papirja, najzahtevnejša objekta v sknjini
poškodovanih matičnih knjig iz župnije Korle. Podatki o objektu, ki si no ga resta vnral i
81/97
Nrslov: Status animariiun, 2. pol. 19. stol.
Vrsta' Matična knjiga - rokopis
Lasi r. i k / Naročnik: župnija Korlc / .škofija Koper
Število listov: 140
Format. 460 x 315 cm
Stanje pred restu vri ranjeni
F-den naj logostejših vzrokov poškodb na klasičnem arnivskem in knjižničnem gradivu je vlaga Hkrai z drugimi atmosferskimi vplivi povzroča propadanje knjige. S povečano vlago sc pojavlja tudi plesen, ki je žal ni mogoče odstraniti z nobenim sred.itvom, ki ne škodi gradivu.
Navadno prodira vlaga v staro knjigo, pisano ali liskano na ročno izdelanem papiiju, postopno in tudi takrat, ko robovi že precej piopadejo, labko ostane notranjost knjižnega bloka še sorazmerne zdrava - poškodba ostane lokalno omejena.
Pri matični knjigi lahko zagotovo rečemo, da je b la knjiga daljše obdobje izpostavljena vlagi, ker so hib listi, predvsem na spodnjem desnem delu. povsem prepereh. ali pa so sc že izgubili. Listi eclolnega knjižnega bloka so bili zelo uma/ani in zguba/.i. Papu je izgubil mehanske in kemične lastnosti, k: iib je imel ob nastanku. Knjigo je bilo povsem nemogoče listati.
IVilupek resta vri ra nj«
Razvez
Hrbet knjige jo b i zelo poškodovan. Ostanki veza\e so bili opazni le na spodnjem delu
1'agntirattjc
V restavnranj: kniig sodijo dela, ki so po irebna, da knjiji vrnemo obliko, primerno za njeno uporabo, poleg tega pa moramo čim bolj približali slanju. v katerem je bila knjiga v nepoškodovani podobi Od stare knjige je treba uporabili vse dele. k- so še uporabni, in sicer na enak način in na istem mestu, kot so bili prvotno uporabljeni. Zato je treba v knjigi vse dele označi i.
ARHiVI XXII Bn
Iz praksi, za prakso
123
Stanje pred reslavri ranjeni
Suho čiščenje
Težava jt nastala že takoj na začetku, ico je bilo treba "oštevilčili posamezne lis e. Zaradi njihove prepcrelosli je bilo treba naj'i pt.mcrno mesto, na kiterem ,e pozneje pri nadaljujem postopku konscrvalorsko-rcstavratorskoga po slopka paginacija ne bi /.brisala.
Navadno paginiramo '.iste vedno na istem delti (ali desne. spodaj ali desno zgoraj) tu pa nismo imeli sistema. Izbrali smo mesta, ki sc se nam zdela najmanj prep ada, ker na prcpjrela mesta ni mogoče pisali, ali pa ostane svinenuc r.a
površini in se polem pri suhem čiščenju hitro zbrise.
Čiščenje
Zaradi prepcrelosli papirja je bilo suho čiščenje zj<\mno ¿ahtevno. S knjižnega bloku smo prah previdno odstranili z valo, pri tem pa paz.iii, da nismo poškodovali površine papirja, ker bi s tem lahko izgubili del zapisa. P .i pre percPh delih smo morali pazili, da poškodovani
124
I/, prakse zn prakso
Mi H l v. XXII 1999
delci niso odpadli. Problematično jc bilo tudi mokro čiščenje, ker sc pn pranju p:ipir razteza m jc velika verjetnost, da sc na prcpcreli h delih ra/:trga. Obstajala jc tudi nevarnost, da bi prcpcreli dclci odplavili oziroma odleteli.
Po premisleku smo sc odločili za nov način mokrega čiščenji" na posebni tkanini, iz sintetičnih vlaken (polipropilcnski lih). Deb;la je približno eentimeter in deluje na osnovi kapi larncga vleka. Za pranje na tkar.m smo sc odločili predvsem zalo, ker jc pranje v kopeli za tako poškodovano gradivo preveč tvegano, saj prcpcreli delčk z lahkoto odplavaio.
Pri mokrem čiščenju jc pomembno, da sc papir popolnoma omoči. sicer labke nastanejo vodm robovi. Pranje na tkanini omogoča papirju, da sc enakomerno omoči hkrati pa mu jc tkanina podlaga, ki preprečuje, da bi list plaval. Tkanino smo do polovice debeline položili v vodno kopel. Nanjo smo položili tanko sintetično tkanino, t.i. holiicks. nanj pa objekt posamezni list iz knji gc Iz mokrega objekta so nečistoče migriralc v tka tino m naprej t vodno kopel. Nečistoče so sc spirale z meniavo vode v kopeli. Zc:o pomembno je, da sc zelo poškodovan objekt že v suhem stanju praviino naravna na tkanino, ker ga potem, ko se n;rvlaži, nI mogoče več prcniikr j.
Postopek praflji smo malo pospeših, ,n sicer nismo menjali samo vode v kopeli, si m pik smo i /.p. 'ali oz. menjavali (udi tkanino. Ker jc pi. postopku dolivanja ccluloznc pulpc i/jcmno pomembno, da so objekti povsem očiščeni, smo posamezne liste, vložene med ¡kanino holiicks in položene na poševno ležečo oporo, še Ittširnli
Pn tuširanju jc pomembno, da med holi teksom in in objektom ni r.raka, ker sc drugače objekt laliko poškoduje. L : med listom in hoi i tek slom ni zraka, sc mokri 1 si sprimc s holi tekstom in ga labko brez bojazni, da bi sc delčki objekta premaknili, tuši rama ali prenašamo.
Dolivanje ccliiioznih vlake ti
Opranim listom smo na stroju za dolivanje pulpc manjkajoče dele dopolnili s celulozno pulpo - lo je suspenzija celuloznih vlaken, z katere sc izdeluje papir.
Uporabili smo mešanico vlaken iz evkrdiptusa in bombaža. Vlakna smo ž.e prej obarvali z alk;i-lijskimi barvami.
Stroj za dolivanje s pnlpo |C sestavljen z treh posad. V prvo posodo damo snspenzijo vlaken, ki ji h nato prečrpamo v drugo posodo, v kateri imamo na mrežici pripravljen li.^t kL ga želimo dopolniti. V tretji posodi, povezani s kompresorjem. pa ustvarimo vakuin, ki povzroči pre hajanje vlaken na manjkajoča mesta na objektn. ki ga obdelujemo.
Po končanem ulitjii objekt skupaj zJ podlago prenesemo na vakuumsko mizo na njej odsesamo odvečno vodo. Sočasno pa objekt s čopičem prt mažemo z mešanico lepila in kalcijevega hdro-
ksida S tem ga utruimo in mu povrnemo alkalno zalogo. Kol lepilo najpogosteje uporabljamo zmes škroba in inelilcchiloze.
Ker stiki med starim in na no"o ustvarjenim papirjem med sušenjem radi odstopijo, lake predele dodatno utrdimo s tankin japonskim pa pirjem (npi JAP1C0 611 140)
Dolivanje na pulpi Suš e t tj c, ravnanje
Tudi sušenje ic zelo pomembena stopnja pri konscrviraniu preperelih I slov Dobro je, da sc objekt čim počasneje suši.
Objekte sušimo in ravnamo med bombažnimi tkaninami obtež.eriini z deskami, tako da na vlaženc bombažne tkanine inenjujemo s suhimi Ker so imeli listi zaradi tkanin, ki jih uporabljamo kot podlago med postopkom dolivanja pulpc, grobo str:ik1.uro. smo suhe objekte znova gladili med filiktifltkinrl paprj> m uh za kra|ši čas ohtežili v preši.
Pregled in oeenn reznltnlov
Postopek restavriranja na pulpi jc hitrejši v primerjavi s starejšo metodo ročnega icstavri ranja - za delo porabimo približno tretjino manj časa. Knjige nred restavriranjem m iiilo mogoče uporabljali S postopkom rcslavnranja smo krj. gi delno vrnili nekdanj- videz, pri Čemer nismo prikrili meje med izvirnikom n dopolnjenim delom Najpomembneje jtP, da jc knjiga spet primerna za rokovanje z, uporabnikom
ARHIVI XXI. -999
I/, prakse za prakso
Pranje na tkanini
S ki1: p
Zu delo na pnlpi «ko zahtevnega obiekla je treba imeli veliko potrpljenja, nekaj /nanja ir delovne izkušnje, Delo jc bilo limsko.Opraviii svta ga Slank;? (jrkman m Malcja Kolar in zani porabili 150 ur
•/nSAMMl-Ni'ASSUNO
KONSHR VII: RUNG UND RF-STAURII-RUNG VON MATRIKliN DPR PFARRU KORT.
Im Iahte 199Ü begann man mil Kopscrvicnings-.ubeiien an ilcn siark hesclindielen Malriken, die sich im Besitz der Pfarre Körle bei Izolc befinden. Di'; Hiiclier waren m einen. Maße beschädigt, daß ihre Verwendung mein mehr nii ^lich jdh'r, Kon.;ervierungs- und Iii slauncrun^svcrfalireii waren infolge tier stark ver witterten Blattei außerordentlich ampnichsvoll oder /eil raubend. Zur Restaurierung des erwähnten Arcliiv-matcrials wurde d.is RcraaurLerungsvcrf,ihren mit der Maschine zur Zuführung von Zellstoffmark vervoll ständigi. Im vorliegenden Artikel wird das Ktin-servicrungs und Res lau ric rungs verfahren bei den Büchern ßiEVi /Iji//ii«riiiiji aus dem 19. Jalirhunderi und das Taufbuch 1816-1855 eingehend vtirgesiellt.
SUMMARY
CONSERVATION AND RESTORATION Ol Till-RKG1STKR Ob THIs PARISH Ol-' KOKTli
In 1988, restoration work was begun on a badly 4am-aged register (i wnr:d by the parish of Körle, situated jusi oftfiJE of lzolu. Tlit damage suffered hy the buiks was so severe thai ihcy could not be used. The process of resmration was extremely lengthy and demanding, as the pages of the register liad alrv.idy deteriorated to a ¿real extent.
The restoration work was enhanced by ihc use of a machine for .adding telluhisc ]iulp. The article gives a detailed description of the rcsloraikin wurk done oil tlic book* Status Animarium from the 19lh century and on the parish register for the years 1816 1855
Pranje na tkanini
126
tzj¿ra_Uc _/n_¿rukw
VRH I WIEB 1999
Končni izdelek
■m i xxii 1999
h irhivsk a ftmthi - in zbirk
127
Iz arli vskih fondov in zbi rk
UDK 930.25^.4:94(453.1)
Poročilo maršala Schullcnburga dom beneške republike o turški nevarnosti
IGNACIJ VOJIi
Slavljenk;; di. Ema Umek seje kol arhivska svetnica uspešno vključila v pedagoški proces n« oddelku za /■ ulovino Filozofske laki ltcie Univerze v Ljubljani. Od leta 1979 jc kot zunanja .".o-dclavki: predavala v okviru predmeta Arhivistika 1 v drugem letniku kot pomočnica nosilcu katedre za arhivistiko prof. dr. Jožctr .-jontarju, V šolskem letu 1985/86 jc bil v 'zvezi z. novo uni verzitetno šolsko reformo odpravljen predmet Arhivistika 1. Ema Umek jc nato za dve leti prevzela proseniinar v II. letniku za študente samostojne smeri. Zaradi privlačnega programa so prosenunar obiskovali tudi študentje jvopred metne smeri Uspešen poskus na pedagoškem pedročjn jc bil na njeno pobudo izvetlen v sol-s'k»m ledi 1987/88 Trkrat jc kot dircktonca Arhiva republike Slovenije v arhivu orgar. hirata dopolnil, i .icminar. namenjen manjšemu itevilfl študentov. Seminarja, ki je trajal dve šolski uri se jc redno, vsakih 14 dni. udeleževala skupina približno 15 študentov. Na seminarju, na kale rega jc mentorica vključila ludi nckdcrc goste (prif Jr Fcrdo Gcstiin. FSjfj dr Ignacij Vojc. prof dr. France M. Dolin.tr) jc obravnavala testa menic, zapuščinske spise, s študei ' jc brab inj interpretirala dokumente ter razpravljala o sušiti zgodovinskih problemih Na njeno pobudo so se fccviflP študentje navdušili za arhivsko delo. /a raziskovanje starejših nbdohij dovenske zgodi; viuc. Ob "ijctii pomoči so i idelal odlične di ploinskc naloge, ki so bile lagrajcne s Prešernovo nagrado za študente, delt mikjfcp; y bili natisnjeni v Zgodovinskem časopisu al' Kroniki Naj navedem še mnenje Študentov, članov l.i. sekcijc "mladih zgodovinarjev" o takšnem načinu »rimskega in zgodovinskega z.obraz.c\anja: "Zaključiim lahko. da jc lo*rslra oblika sestajanja in hkrati izobr;ržcv..nja izredno ploden način dodatnega udcjslvovanja zgodov.rarja. stij nenazadnje opozarja ns dejstvo. ki jc bilo do sed.-tj pa I ptiščcno oreveč ob strani na tesne po vez-most zgodovinarja z. viri. ki jc ^sa ,i jili.dn zgodovine v zadostni meri ne omogo-ja".1 Zn\ se
1 Amlrcj Stuikn, IUtjjh Ha'iiwi.', I'.m>eilii u ilclu "hekujt nila-tlili /ptxUivni;irj.:v" ZfHlovinski ia^ipiv. 42/2, t.juhlj.uu
ta oblika študija v tesni povezavi z. arhivom ni vee ponovila.
Emo Umek imamo lahko tudi za eno najboljših poznavalk dunajskih arhivov. Zato smo se mnogi zgodovinarji obračal" nanju z.a nasvete, ko smo odhajali na Dunaj brskat po dunajskih arlmin ¡1 iskat podatke o naši zgukiovini. Ko sem leta 1982 prvič dobil Knafljcvo Štipendijo, sem se obrnil nanju, da bi dob;J napotke, v katerih arhivih in fondih na' začnem iskali podatke za zgodo1 mske teme. ki so bile v mojem raz iskovalncm programu. Ker sem se ukvarjal s l.i. turškim obdobjem v zgodovini, mi je svetovala, naj pogledam predvsem v fonde v Vojnem ar Imu (Kri ;gsarchi") Takrat me je opozorila tudi na izjcjWi gradijo jožclinskih deželnih merjenj (Joscpliinischc Landcsaufnahme), To gradivo jc spoznakt, ko jc sodelovala v komisiji za resti-Incijo avstrijskih arluvalij. Z dvema prispevkoma jc opozorila na njegovo vrednost.3 Takrat je dala 0*11 pobudo za celotno i/dajo lega gradi\a. vendar ni naletela na razi ime vanje in podporo Kn sem se v Vojrctr. arhivu seznanjal z. k.trtami in op.si jožcrinskili deželnih merjenj, scin poslal pozoren na bste, ki so se nanašale na domžalsko območje, Gradivo setr, dal mikrofilmati in rez.ul-late predstavil na posvetu o zgodovini domžalske občine 10 junija 1987.:1 1'rojekt o celotni izdaji lega gradiva zdaj uresničuje dr Vmeenc Rajšp, znanstven, svetnik Zgodovinskega inštituta Mi' ka Kosa na ZRC SAZU. Znanstvenoraziskovalni center SAZU m Arlnv Republike Slovenije sla leta 1995 začela izdajati dragoceno publikacijo o prostorski predstavitvi Slovenije izpred 20U let in s, teni uresničujeta zamisel Eme Umek. Doslej jc iz; lo pet zvezkov opisov m posnetkov kart V uresničitev projekta je dr. RajŠp vključil večje število arhivarjev.
WK, Mr. 297.20K.
ti, Umek. I.jnhljana z nknlku v luči jnicfii^kin tWclnih mor->-nj. Arhivi H. Ljubljana I9S1, Mr. 9t-!M: j«. Uikov v »ipi-u in kani i/ ilriign pnluvkc IS. slnklja, Lulcv skn/i ias. Ljn-hljHMf llJS7.Mr.f,7-fiS.
t. VirjV Omii/alvkii nliiiKHjV v ¡¡railivii i:< pnvlnrskMl pred-Miiv;ili IS.Miiklja. Kritika }W, Ljubljana iy'J4. Mr :>7-45.
128
Iz arhivskih fondov in zbirk
ARKIVI XXII 1999
Tudi v naslednjih lelih sem pregledoval gradivo v Vojnem arhivi na Dunaju in med drugim naletel na zelo zanimiv dokument, ki prikazuje, kako so na turško nevarnost gledali nckatc i vo-jašk' strokovnjaki se v 18 stoletju. Ker gre *za zanimiv in doslej neznan dokument v zvezi z obrambo Istre in samih Benetk pred turškim na padom, ga nameravam predstaviti in s tem pc častiti življenjski jubilej Emu Umek.
Zgodovinsk' okvir, v katerem ^c dokument naslal, je povezan s položajem Beneške repub-ike. Velik neuspeli m hude izgube je doživela Beneška republ .ka v dolgi vojni, ki jo je imela z. osmansko državo za svoje preostale posesti v Levantu in za ohranitev vpliva v tem delu Sredozemlja V krctski/kandijski vojni (1645-1669) je hudo izčrpala svoje materialne sile, odkrila svojo vojaško slabost in na koncu ,zgubila velik otok Kreto To izgubo jc Republika skušala nadomestiti z osvajanjem turških ozemelj v morej-ski vojni (1684-1699). Na koncu jc na podlagi sklepov karlovškc.ga miru (16991 dobila Pclopc ne z (Morejo) in zaledne predele Dalmaeijc. Toda Turki so Beneško republiko vnovič napadli leta 1715 n v kratkem obdobju zavzeli Pclopouez. To jc bila zadnja vojna med Beneško rcpubl.ko ■n osmansko državo. V 18. stoletju jc ostajala Beneška repuhiika nevtralna, daleč od vehkin spopadov, brez moči, da bi vodila samostojno zunanjo politiko.
Dokument, ki ga bom predstavil, ima naslov "t-stratto da un rapportc dircllo dal Marcscialo Sehullcnburg al Doge dcllr. Repubblica Vcnela"-"1 Gre /a izvleček poročila maršala Sehullcnbi'r;a, ki jo naslovljen na doža Beneške republike. Življenjska pot avtorji: jc bila zelo razgibana m na vojaškem podro' ju uspešna. Johann Mathias Schullenbiirg se jc rodil 8. julija 1661 v Emonu na Saškem. Njegov oče Matija ie žetcl, da hi s:n napravil kariero v civilni ali dvorni službi, vendar je nagnjenje za vojaške zadeve pokazal, ko jc lela 1683 1684 živel v Parizu in bil soočen z. vojaškimi operacijami Francozov proti Luksem-burgu. V letih H)'M in 1688, v ietih dunajske vojne, se jc udeležil vojnega pohoda na Ogrskem proti Turkom. r.odcloval je tudi pri obleganju Beograda, verjetno kol prostovoljce T;*kryt sc jc zapisal vojaški služhi in nje g; va vojaška kariera sc jc dvigala strmo navzgor. Že leta 1689 sc je udeležil vojne proti Francozom in bil udcicžcn pri dveh pomembnih dogodki n: pri zavzetju Mainza (11 septembra) in Bonna (12. oktobra) Lcla 1690 jc h:l povišan v majorja, leta 1693 pa jc hil imenovan za polkovnika. V naslednjih letih sc ic bojeval na različnih bojiščih v Evropi. Posebno dejaven jc bil na Poljskem v .spopadih s ^ vidiki m kraljem Karlom XII. V teh hc h je bil tudi ranjen. Po miru, sklenjenem mod Svcd n
Krii*gsaivtiiv, Kaitai.;;immlur£ Sit;. K Vli/b it.
t*. Zimiiicriiianii, M;ill)uas Johann (Gr.il') v.d.S.. A ligi-me i nc
Jeuischc lliograpliic Ud. 32. 1K1J1.
Saško 24. septembra 1706, jc več kot štiri lcla preživel bicz delovnega mesta, toda tudi v tem času ni miroval, ampak jc živahno spremljal politične in vojaške dogodke. Obnovil jc številna znanstva z uglednim. 111 vplivnimi ljudmi liste dobe, predvsem je navezal stike na potovanjih po Nemčiji Angliu in Franciji Njegovi prijatelji sc si prizadevali, da bi mu preskrbeli primeren položaj v vojaški služhi, Pi ¡poročilo za pndo-bitev mesta v ccsarsk- vojski jc napisal njegov rojak knez Anton Ulrieh Brandcnburški. Vendar princ Evgcn Savoiski Icmu priporočilu ni bil naklonjen, jc pa podprl vslop Selili I lenburga v vojaško službo Beneške republike. Oktobra 1715 jc bila sklenjena pogodba, v kalcri sc jc Schul lcnbuig zavezal, da bo kot fetdmaišal za in lcla prevzel poveljstvo nad beneško vojsko. V tem času jc bil Sehullcnburg s preostalimi člani svoje rodbine po /išan v grofovski stan.
Ko je Schullenbiirg v dcccmbru 1715 nastopil službo v Benetkah, _ic Republika v vojni z osmansko državo pretrpela velike izgube. Padle so Morcja in zadnje beneške postojanke na Kreti. Olok Krf v Fgcjskcm morju je lakral veljal za zadnjo ohtambno postojanko krščanstva proti Osmanom. Zalo jC Schullenbiirg imel *za svojo prvo nalogo okrepili zanemarjene utrdbe na oloku Krfi: in ili napraviti primerne za obrambo. S preudarnostjo in zagnanoslic jc Schullcnbarg osebno vodil obrambne akeijc. Ko so se Turki nod K a podan pašo 8. julija izkrcali na oloku, so sc v premoči pripravljali na napad. Kljub pomanjkljivostim pri obrambnih pripravah ter v vel.ki naglici opravljenim gradbenim delom na trdnjavah jc dobro premišljen Schullcnburgov obrambi.; načrl omogočil nepričakovano uspešen odpor napadalccm. i urški napad jc 19. avgusta zmagovito (j('b-' v scrietiutrni htlki, s' tem da seje postavil na čelo branilcev. Morda jc k uspeš nemu odporu prispevala vesl o zmagi princa Evgcna Savojskcga nad turško vojsko pri Petro varadinu 5. avgusta, morda ic turško vojsko navdal strah pred napadom beneške mornarice, k. bi lahko onemogočila umik z oloka, ali pa slrah pred hližnjim neugodnim letnim časom. Prav neaktivnost beneške moinaricc jc Schul lenburga močno prizadela, saj jc njeno poinoč boleče pogrešal. Turki so sc z otoka hitro umik n■ 11 ler pustil1 zil S':boi vojaške naprave in velike zaloge streliva. Na Ktfu jc hilo dokončno zaustavljeno turško napredovanje v jadranski nro štor, Dalmacija je bila obvarovana turških na padov6 Ta vojaški uspeli jc v krščanski Evropi zapustil mogoč vtis, marš a L Schullcnburga pa so slavili kol untika. Beneška repiihhka mu jc v zahvalo za njegovo junaštvo podelila dosmrtno plačo v višini pet tisoč beneških dukalov m dragocen čr-stni meč. Vlada jc še sklenila, da na mestu njegovega uspeha na otoku Krut njemu v
Huberti) Cessi. Stnria deli a republika ili Vonc/.ia, tm-n/e DH I, sir. tfSriJ.
arhivi xxii 199b
I/ ;,rlr Kki i fondov in /Mrk
129
čast postavi marmorni: spomenik
Ms.ršal Schnllcnburg je pridobljeno naklonje nosi takoj izrab1!. Trdnjavo Bmtffij ki jc ležala na kopr.cm nasproti oloka Krfa jf brez te/av zasedel Turkom jc želel iztrgali vso Mbanijo, vendar njegov predlog ni bil sprejel Zaradi tiru gačnega stališča vojaških komar Jantov je moral ooousliti in napad na Prcveso in Vonnizo jc podlelel. Šele po tcmeljitcjŠih pripravah ir je naslednje leto zasedel. Ključ za ¡zaliv pred Arto je bil ' beneških rokah. Kljith pomembnosti lega prostora, potem ko jc beneškr. mornarica neus nešno operirala, se jc Sehullunbiirgov triki izjalovil. Leta 1718 so Benečani znova začeli napad na Albaniio, loda tndi ledaj Schnllenbiirgov načrt ni bil izpeljan in nap:.d n h I uspešen.
Preostanek svojega življenja jc maršal Schnl-lenburg preživel v Benetkah. Njegov poglavitni cilj je b:l zagotoviti Beneški republiki trdnejši položaj v odnosu do osnlanske države. Z irscmi močmi se jc trudil, da bi tako, kot je utrdil otok Krf, l ud t utrjena mcsla v Dalmaciji, Albaniji in na zahodni obali Opira napravil obrambno sposobna. V obsežni spomenici, k- jo jc predložil beneški vladi, jc opisal, kako bi lo izvedli Pc zultat trinajstletnega dela jc bil, da je otok Krf pos'al ena najbolj utrjenih in naiinoeneiših ob-rambmh postojank v Evropi. Prav tako jc Schullcnburg predlagal tudi reorganizacijo nc neške vojske, na podlagi katere bi pc..;t;Lla bolj ličinkovita. Ker njegovi predlogi niso bili '.prejeti, je septembra 1733 zahteval svojo razrešitev. Tod:. prav tedaj jc izbruhnila vojna med Sardinijo in Francijo na eni strani Icr Avstrijo mt drugi strani, zato jc ostal vnovič /a lr: leta zavez: n republiki V lem spopadu je lien«l krnil •zagotovi 1 nevtralnost. Večer svojega živjjcnj* je preživel v Vcroni, kamor seje umakni po koncil vojaške kariere. Palačo jc okrasil s 43 oljninij turškimi slikami ("qitadri lnr;i ) Ohn-njun lčit-ni dokazujejo, da jih je kupil v letih 1*42 'n 1743. Od -:birkc Schnllcnbiirgovih Uirqnerij je danes ohranjenih lc Še 20 slik Slike ste ustvarila slikana Franeeseo in Antonio Cnarii. na podlagi predlog listov iz Fcrnolovc edicije
Let; 1734 .e prišel poziv iz Prnsijc Kralj Vi ljcm I mu jc namreč ponudil, naj koi iclo mu al nrevzame pr veljstvo nad cesarsko vojsko. Srh ll-[cnhurg j( pomdbo zavrnil in osial v službi 13e • neške r publike. V zahvalo za iveslobo m it«, vilne z;< sluge, pridobljene za Kepnbfiko, sr je beneška v!; da oddolžila tako Ja mS j^ 23. Je cemba P34 pcdelila doživljenjski naziv feld-maršM. To se dotlej tc nikoli n zgodilo. Zadnja lcla življenja jc bil hudo bolan, kljub tc -m nn je po izbruhu avstrijske ntislcdsl\vne v( >jnc leta 1742 zagotovil Benetkam nevtralnost. 14. maja
7 Manili 11 lian Cmtthaus Zbirki Min|ucrij v pt„ ski......uzcjii.
njene grafične prtdlugc in kulturni).Tl,dl,virlskl' Srečanje z Jutmviui na ptujskem grailu Jkalalug). 1'tnj IW2, sir 1(\
P47 jc umrl v Vcroni. Pokopan jc v Arsenalu, s čimer mu jc viada izkazala posebno čast.
Zipnščina Johannesa Schullonhnrga sc danes hrani v heneškem državnem arhivu.1 Možno jc, da jc mod gradivom v državnem AMivu v Benetkah original Sehullenburgovc spomenicc be ne.Škcmit dožu, vendar jc tudi izvleček poročila, ki ga hranijo v dunajskim Vojnem arhivu vreden, da ga predstavim in komentiram lz njega jc razvidno, da jc maršal Sehuilenburg dobru poznal in analiziral vojaški tn poliliči položaj ob Jadrnnskcm morju. Lahko rečem da jc besedilo zanimivo razmišljanje vojaškega strokovnjaka. Tekst, pisan v italijanskem jeziku, bom skušal predstaviti v strnjeni in razumljivi ob'ik. v slovenskem prevodu, brez besednega balasta, s katerim jc sicer prepleten.
"Zaradi nevarnosti, navedenih 7?. Hrvaš-ko, nevarnost preti tudi istrski provinci. To območje jc tako blizu Benetk, da si zasluži večjo pozornost. O.smani so v preteklosti imeli izdelane načrte v zvezi s to provinco. Tc načrle jc odkril v d«d Eazarra Soranza "Oltomanno",y k. ga je napisal v obdobni vladavine sultana Mehmeda 111 (1566-1603)" in posvetil papežu Klemenu
L' Archivin ili Siutn di Vcnczia, pupis v katalogu 3lt bis Sccreta arrhivi, t'ri>pri (Jivc:'.i. str. 2'J-ll. Delu La/ara Surauza l.'Otli>iiiannn jc izslu v Firencah Itla 15'JK. S knjiyu jc aviur skuSal Širiti pmtiturikn priipaganitu, zaraili fc*r jc duiivcl rxJk1iinilcn iMlnns beneške vladi- Ocln temelji na pnrtieilih .jcrcskr1- hailuv. Ta sc omejujejo nu pic* cizne in pudmbne milici.', Mu ima knjiga pi Jubr. sirukturn kut puruCila teh pnslanccv. Precej pnisioni v knjigi namenja SoranZM iiairtn, Kaku organizirati spiusnu vnjnii icrJ.ansk' Evnpc pniti Tuikuiii. Seveda je pri tem navcilcna :cla vrsta viziiM irskih in um>pičnih p^ijcklnv udpniv na Oricnt. Vsccnr pa nji:giiva omejena izvirnost nudi dobri iniumiacijc u nntranji sirukturi osinanskr JrJavc, ki su ju kut vir upurabili iinug, pnznc-ii pisci. Ker ima delu Si i ran/a mesan karakter, rcpciturij nntic in inštrument pmtiiurškc propagande. jc diiiivclu uspeh, n čemer pričajo iliri italijanske I/daje In en latinski previnl.
1 Ja kljuh temu svet deseterice (Cunsi^liu Je i Dicci) prr pnvcilal Širjenje knjige v Benelkah Ncjcvulju bcneSkt vlade naj bi po ftiseariniju izzvale nutice. ki hi v ubtlnbju dcli^al-nega piitiliOnc^a trenutka nuirale ustali v tajni sli kancclarijc. Tjksfln stmgnst Sveia dcscicrice za knjign. k. je Ma tmdiciit-nalna n neikuiiljiva glede vsebine, 'ahkn razliiiinii) na vcl' naCinuv: ali zaradi nbjavc duiiincvne skrivnnsti oriave. ali zakadi usrhnnsti aviuija. ali ziradi politični) diplumaiskcga polit, aja zadnjcgi desetletja 17. slulclja. Sunnzii je bit sin Bene-deit:i. ki jc pndd v bitki pri Lcp.mtu in HM pred len. Mrciaj t'apcia KtciiKna VIII. t'apcJ jc namrcf pod vi i mi I v bcncSkr MHliie'je. ila hi sc hili vnljni prikljuiiti spinini pnililuriki ligi. Zalo ji liigiCno, ila je vljda s strahu 111 in posuichoni gledala na knjigi, ki je vneti) spodbujala prutiturik.i vi.jašku akeiju. I'auli, 1'rcln, Veuezia c i TurCi. Firenzc 1975. sir. 301. 7. McliiDcdiiin t(|. sc knnfuje skrivanje smrti su liani Ju k Icr ni pt.šcl v Cari^nd picsiolonaslcilnik iz. .svuicga bivaliiia. ki jc bi u uddaljenu iz. Carigrada v kalen:m je h. posiavljen za namestnika. Za Mch.iieila lil. seje tuui uveljavi nbiiaj. da jc dal sultan usmrtiti svuje brale. Mclmicil III. jc ub p.evzcmu ubla> izdal ukaz, da sc iz.vrii smrlna kazen nad H1 njcguvinii brati. OdOej je sullan uineji! piVslulonasledniku pihanje v
Iz :trlttvskt!i lonuov 111 zbirk
ARHIVI XXII 1999
V11L" V leni traktatu Schultenbnrg odkriva, kaj so 7c tedaj, lo jc v 16. stoletju, nameravali Osmatit nkeprli proli krščanstvu Morda so Benetke prav zaradi leli razlogov, po predaji Krete Turkom ob konen kandijske vojne, in zaradi hilormauj generala de Vilic začele graditev trdnjave n;i otočku, ki jc zapiral pnljsko luko Prav ta trdnjava bi bila za obrambo zeb koristna, če bi bila dograjena.
Nadalje ugotavlja Sebullcnbnrg, da so svobodne lukc v Trslu. Bakru, Kraljeviči in Scmn snmluv. poj;.vi. ki kažejo na velik pohlep v zvezi s trgovino. Nobenega dvoma ni. da s prosinec Islro Benečani niso mogli zadostiti svojemu trgovskemu projckfu. na drugi sirarn pa misli, da jc najlaže uničili lo, kar imajo danes v Trstu, oh pomoči Istre, v kateri bi bilo smiselno ustanoviti svobodno hikn v korist beneške trgovine Schni lenbnrg se opravičuje, da nima namena vplclpli se v zadeve, ki ¡maje drugačen značaj in se od-irikajo od njejovih! nalog.
Iz navedenih razlogov, lorcj ludi ekonomsk h, Schullcnburg zagovana potrebo, da se zgradi trdnjava v lslri; čeprav jc pregleda! vso nbalo, ni naŠ;l ustreznejšega nicsla kol Pitij, kat bo skušal utemeljili. Če bi luka sv. Knžn (S. Crocf).17 kije v dnbrovniski državi, pripadala Benetkam, bi bila la Inka najprimernejša; ni samo p imema /a eskaoro, temveč Jajc zaščito vsaki vojski. To pristanišče ima dva vhoda in je plovno v vsakem
rniicixjj ilnliiéeníh prmtdríh v haieuiu, ki su liíli mani ftl imenom *kavt/' ik:fc/.). Po listami vi t vi sisleina "k ¿fe/" jc b:.la ilusa nblasll II. ncéank; Baila Liit si Itaníía v; Hila, tu jc man in jc poslala poglaviini dejavnik pri interni vanju ve/i i je v, Via davinu Mchuieda lil. sn prili/njend in ljubitelji lepih limcl misli njegcivepa Casa wradi /asedbe Egn' (15%) in Kmiic ('HXli postavljali nb l*ik velikim osvajanjem njegovega predhodnika Mchmcda II. Osvdjhclja. saj jc Mu pre i siren si vci iliíaie takrat največje. Nepristranski raziskovalci tega ohdotiju p.i v/rdke /a pnipad iisiiianslc^ ccsarJva isčeju prav v tem vasic. To jc olulohje, v kaicrcin jc liilci ncnpd'icvanjt Mkomiv (kaimmiv) največje. Tu jc tudi nbdnlije ra:'plaiiitclih vojaških updiuv in upcitiiv dciel. Joscph I lan i mer, llistnrija lurskrg iismanski'K varsfa, 2 Vi. Zagreli 197". sir. I2K-]6f>; llalil InaliUik, Osuiau kn caistvu. Klavino iloha l3(XM<itX>, Beograd l9iJ.slr.K5.Kfi.
'' Ippilitci Aldobrandini m jc pulil v Fanti 15ífi. Uíl jc odličen pravnik, leta I.IKS je po>tal kardinal, I5HK pa je delnval knt papcícv legat na Poljskem. Za panc'a m' ¡:a l/volili 30 januarja I.W kot Klemena Vil I, Bil jc ískrrmi pibeícn mož, nhcncni p=' ljubil /unanjl lilitč, V pnlitiki jc dosegel vit uspehov, S Francijo jc spet nave/al Jiilirc odnose, tu pa ni lci uspelu Angliji i. Fcrraic. jc /učiva priključil cerkveni ilr/avi. N.-kaj us^cliciv jc pniel pii delu /a cdinnst ccikve; leta 159ÍÍ je nasitila unija v Uicsi Lftiivsku, i/, katere E i/.']a (Likaj močna ukrajinska katciliška ccrkev, Lotu 1592 jc ilal natisniti prečiščen« i/dajn Svclega pisma (sikslinska Vlivata). I\kI Klc iiicncivim ptiniilTkaioui je prd lire formacija na Sli'venskem dosegla rti. vse bolj se jc uveljavila ludi katoliška píenme. Metod »enedik Pape Ji od Pcira d« Jane/a l*avla II.. Celje ¡9K9 Mi. 221-222.
Misli lukd v Uiuiu, ki se Imenuje pci tam kaj C njeni saumsianu sv Kriía.
vclrii. Turki ga imajo ves čas pod nadzorstvom in ne brez razloga. Ttidi v zadarskem kanahi. a posebej na Pašniann hi lahko zgrr.dni taksno luko. loda omenjena mesta spremljajo lake neugodnosti, da o leni ni vredno razpravljati. Najustreznejše in najvarnejše mesto, na katerega jc nalclcl. jc Pnlj, pa ludi vizija, ki «i jo ^c o k*i Inki ustvaril od prvega trenutka, ko jo je LidclJ n nova. Kot žc omenil, po predaji Krete, po sugcsliji gcncrai.,, markiza de VJlc so začeli utrjevali oiočck. ki zapira vhod v luko. Dela so t la ustavljena, kol se jc v različnih obdobjih dogajalo s številnimi deli, ki so h-la odlično zastavljena, a sčasoma opuščena zaraoi različnih vzrokov in okoliščin Pa Sehullcnbiii iovem mnenju jc pi.ljska Inka najlepša v jfaliji bolje rečeno - je vama in sposobna sprejeli pomorsko armado, začenši od rta Sanla Maric pa do zadnjega kotička jadranskega zaliva Vsa preostala ohala jc nevarna. Izjemi sta mijmii in ne preveč varni luki v Anconi in Br udi siji j ludi v Sredozemlju n'' Inke. ki bi se lahko primerjala s Puljmi, razen La Spezie
Slroski za njeno ntrJilev bi bili malenkostni, ker je na samem mestu dovolj materiala potreb nega za gradnio. Utrdbe, ki bi jih gradili, bi bde glede na lokacijo neosvojljivc Tczko bi jih bilo napasti oz oiivladati, ker b bile graiene na otočkih, k zapirajo luko. To ni lahko dokazal z načrtom Res ic. da ima Inka samo cn vhod in da ni mogoče izpluti ob vsakem vetrn; toda le redko lahko dosežemo nspcŠcn polek akcije brez vsakršnih nevšečnosti. Vse loje mogoče spregledati, če jc konsi večja od ovir
Varnost nima cenc n je ne moremo dorcči brez Iruda. .Scluillcnburo opozarja še na dcjslui, da je na zadevo Ircba gledali še z drugega zornega kola. Če se zavaruje luka z morske strani, bi jo enako moraii zavarovali ludi s kopenske sira ni. Na ta način b preprečili, da ne hi mogli dragocenega kapitala, ki ga predstavljajo zasidrane cskadrc m Hote. napasti s kopenskimi baterijami, izkrcanjem vojaštva tli podobnimi napadi. Zaradi velikega oblega same Inke pa se i Ircba hali taksnega presenečenja. V vsakem primeru jc pri teti projektih bolje razsipali kot varčevati, ki-jti takšno zatočišče jc ircba zgradili zaradi zaseile istrske province. k\ nima nu ene utrdbe Če bi ostala neoboiožena, ne bi mogla kljubovati nc varnostim, ki bi i pre ilc s strani Turkov, pa ludi Avslrijccv. Premočna orožja nimajo meja in nc spoštujejo prava. Majhne in dobro opremljene irdnjavc na ohalah lega mesta, v preteklosti slav nega in cvctočcga. k) so ga nekdaj napadali in pustošili harhari in Gcnovcžnm, sovražniki lic publike, bi nilc zada:,lnc za zgoraj omenjene potmbe. S to trdnjavo hi imela Republika Irdno oblast nad istrsko provinco, k bi lahko lispešno pomagala Benetkam. ScliUllenbiirg dodaja T,c icblnn pipcmho; G g.n pod Bog naj čuva in brani beneško ohlasl nad pamorskir.., deželami, naj močnejšim m najbogatejšim delam kneževine.
ARHIVI XXII |<®9
Iz .irli- vskiLi lordov in /hirk
31
Na žalost so pred več kot tremi stoletji neugodne razmere in stiske to posest SKrčile. In če bi se v prihodnje po nesrečnem naključju i/gubde (Ur bi se gotovo zgodilo v prvi morejski vojni, če. ne bi poslušali novela Zannm Coza, da sc napade
Kri in Dalmacijo namesto kr.ilievuic) te dežele, k ob ko časa bi ostalo /a graditev p ista niše za vojsko in z.;i obrambo s,imih obal Vse države, ki imajo irorririco, imijo ludi takšne Inke, cdo Angini, ki |e tako močna glede vojnih hdij."
F 6\
A«;, J__^/■fj/i/	aii/vtff F/S Fia < tJjjS, //'t, '/iv rta .r/C i'	rsn.
■ I C . MM*
f«.	uji i.TJ.	ič ¿t/ Zir?it MS a	FiSFFt tUri^S t>fXČ- (Ud£Ui* S
Q	¿F ' •
ct v M rti 11
CSfei	/Z».	, /J S,	/	ifvV />
S7ic;is'/rl.	Fvt<Uf n'iui/<, .<<<{/ CS/AisJi/l/n< r> -i ^
------------- c/	¿/ y r
iiijuii	Ui ^(t-fiJ	/¿Č «^/irs jiu.Zf r><■/!/' <y>F/./,tty- ///. i tv c/'-'//<< '•rJ iFiUtt
¡t/žfi. S	</- F/rfitifi/i^Vili j .¡¡fj^./. ,//■ / ln//tt/r. /y/{ / i
i/t^F (i ¿i~Fis ^FtC-iAi fini ¿j siit/is i?t.ftvia.lee/t/(iri /it>' t.'lU<'/<<ln</<.L 1.
<ž£tJtsyit iiS,- 1/ J Atš tnrifai' ' SCiiF'	/i 'jn^Ct
deF¿fcne**-. i' Fžtii 'i "VUS c/e/to ott. > ^ryii ii, ^t/s J. in;	d t,-	/i (/<■ ,¡,<¿//6
■ /fv MTč/t • • ■ ' ft t/vi irui Ka
iiAtS
¿i.'»,'1,i//'vfei^ . t^imS,/s'j
i^L Ct^iFru^. ■ ■ '¿//i 'G «jvti itV ^f^a^U '''	k', J a f^.
iti/i/ii^-tift (f	iJS^fJ&^jfv^ ji\yfc.vii/ Jtsfflot
/iA/TiJ/e'i«-
^^	■ C^sVff.Fts .•
■vt	l 'j fti/ii 'Fn ti/<tjn/¿t,i/,y(h w. :<,\'<<ilj l
"Esiratto da nn rapporto dirclto did ,/Iarescialo Sehulle.iburg al Dogc della liepuliblicii Veneta Kric^archn Dunaj, Karlciisannnhmi; S i g. K Vll/l>31
132
Iz arliivsk'h .on do v in zbirk
A KHI VI XXII 1999
Kdaj je maršal Sehullenburg poslal dožu lo paračilo, je težko ugulavin. ker na dokunicnlu ni da|uint, niti neke oporne tačke, k' bi lahko poslanica bolj natančno dali1,¡tla. Vsekakor je mar šal S dilti lenburg kot dober vojaški slraleg, opazil šibka točko v obrambni liniji neposredno pred vrah samih Benelk, in lo na območju Istre. Sclitillcnburgov načrl je skušal iz pulj.ske Inke naredili vojaško učinkovilo opat išče za vojne ladje ter ustvarili obrambne linija proti morcHul-nim napadom Avsiriiecv. Poudar. i je treba Indi Sehullcnbitrgovo razmišljanje, da je turška nevarnosl I udi v prvi polovici 18. slnleljn pretila samim Benelk a m in s lem srednji Lvropt z mor ske strani. Upoštevati moramo, d.ije litrska mor nariea v njegovem času še vedno pomeni'a pa-lencialno nevarnost na Jadiantt, Možno je, da je izvleček Schullenburgovega poročila bcneSkemu dužu del spornen i cc, k ja je maršal predložil beneški vladi okrog leln 17^3.
Z objavo lega dokumcnia sem nameraval opozorili na bogalo Sehullcnbiirgova zapuščino v državnem aibivn v Benetkah, ki bi je bijo vredna pregledati, ligo! o vi h bi bilo Ircba, kakšni so bili Selr.illenburgovi pogledi na obrambni in vojaški paložnj v Nolranji Avstriji in še posebej v slovenskih deželah, ki so lak rat mejile na omemeno provinca Islra,
ZUSAMMENFASSUNG
CBK BI R101JT MARSCHALL SCIHJELENBURGS AN DEN DOGEN DPR REPUBLIK VEN lil Ji G ÜBER DIETÜRKPNGEEAHR
In seinem Beitrag würdigt der Autor die pädagogische Arbeit Eva Unicks an der Abteilung für Gescliielile der Philosophischen Pakullat Ljublana, und zwar i in Rahmen der LchrveranstaPung Archivs tik und im Proseminar. Als ausgezeichnete Kcnnerm der NV'cncr Archive und ihrer Bsstiimte erteilte sie zalilrcicbcn Geschichtsforschern kostbare Ratschläge für ihre Arbeit in diesen Archiven. Auch der Autor dieses Beitrags selbst erhielt von ihr mehrere nützliche Signaturen Tür die Arbeit im Wiener Kric^t.'rcli, Dorl entdeckte er unter anderem auch ein interessantes lind bisher uit hekanntes Dokument das davon Zeugnis ablegt, was einige Milifärstra'.egen des IK Jahrhunderts von der Türkenge fuhr dielten! Das Dokumeiil stellt einen Auszug aus dem Bericht Marschall Sehullenburg s an den Dt-gf.n von Venedig dar. Der in italienischer Sprache verfaßte Heriehl handelt von der Verteidigung 1 ;tnehs und Venedigs selbst vor dem türkischen Angriff. Geschildert ist der Lebensweg Johann Mathias SchuHimburgs, der lfii',1 in EiJKteii in Sachsen gebaren wurde. Nachdem er sieb Tür die militärische Karriere entschieden hatte, kämpfte er auf verschiedenen SelilachlfeMcrn in Europa. Aufgrund der Empfehlung von Prinz Engen von Sarayen übernahm er PI.1) den Uei'elil über des venezianische Meer Er verteidigte erfolgreich die Insel Karlu gegen die Türken und verhinderte somit das weitere Vordringen der Türken in den ,-idriatisehen Raum. Der Republik
Venedig blieb er bis zu seinem Tode treu Kr starb 1747 in Verona. In seiner Denkschr.fi an den Degen von Venedig, die der Antor in einer adaptierten Übersetzung in slowenischer Sprache vorsieht, räl Schulleiiburj dein Dngen, den Unten von Pala zu befestigen, stellt dieser doch einen der besten Vcrteidigungspunkte in Istrien dar, Dadurch künnte man den venezianischen Besitz in Istrien vor Angriffen der Türken und Österreicher schützen und den türkischen Angriff auf Venedig selbst icrbindcm Durch die Veröffentlichung des erwähnten Dokument will der Autor auf den umfangreichen Nachlaß Sdiullcn burgs hinweisen, der im Staatsarchiv in Venedig ver wahrt wird.
SUMMARY
TUE REPORT ON THE TURKISH THREAT SUBMITTED BY Till MARSHAL SCHULLENBURG TO THE DOGE OP T1 IE REPUBLIC Ol: VPNICE
The author begins his article with an outline of ihc excellent support in the ar?a of Archivistics and Seminar work provided lo ihc Icciuicrr by En» Uniek al the History Department of the Faculty of Arts in Ljuhljana. With her expert kr.owledgc of ihe Vienna ^^ehivcs and fonds, Ema Umek gave useful advice on countless occasions lo numerous hislorians-researchers for their wnrk in these archives, 'the author himself nad also received a number of shelf-mark numbers which proved extremely useful lo him during his wark lu the Vienna Kricgsureliiv. These were in. fact instrumental in his finding an interesting And until then unknown documcni from the 18th century containing the views of a number of military experts of that time on die Tuikish threat. The author then goes on to describe the documcni which is an excerpl from a report submitted lo Ihc Doge of the Republic of Venice by Marshal .Schullenburg. The report, which is written in Italian, discusscs the defence of letrS and the Venetian Rejiuhlic itself against ihc Turks. It dcpicls the life of Johann Mathias Schul lenburg, who was bom in Saxony in	in Pnidcn. As a young man, Schullenburg
decided lo purue a career in the military which led him In light on various Eunipean battle lie Ids. following a recommendation by Prince Eugen of Savoy, SchuHimburg was appointed commander'in-chief of Ihc Venetian army in 171.*).
He defendjd ihe island of Krf against nceupation by the Turks, thus thwarting their plans to advance lurtlier north into the Adriatic Sea. Schullenburg remained lo>al to the Venetian Republic until his death in Verona in 1747 In a memorandum addressed ",o Ihc Doge (if Venice presented by the author in this adaptation/translation, Schullenluirg advises ihc Doge to fortify the harhour of Pula, as, in his opinion, this harbour was one uf Ihe best strategic points af defence in Istria. Schullenburg stales that the fortified harbour would ensure the defence of Venice's estates in 1 stria again.it attacks by ihe Turks and the Austriaus, and thus foriit.cd, may even .serve as a bulwark against the Turkish attacks on Venice itself. Willi die publication of this decunicm, iIil author wishes to bring lo our attention the rich heritage of Schullciiburg which is preserved in the National Archives of Venice.
AiiHIVi XXII 1999
iz irli /skih Innen, i in zbirk
133
UDK 929,53(407,4)" 17"
Slovenica iz prve polovice 18. stoletja v metliški poročni matici in ljub janski oklicni knjig
BORIS tiOLEC
Župnijski arhivi sodijo med tista hrauisča arlmskega gradiva, v katerih si je slci ko pnj mogoče obetati naivečjo žetev doslej neznanih starejših slovenskih besedil in zapisov tako upravne kot pa.storalno-duhovne in končno tudi leposlovne narave Vse kaže, da prenekater primerek pred razsvetljenske slovenščine še čaka opozorila in obravnave, četudi je nanj po naključju že kdaj naletelo budno loko ju odkritje" nato spet prepustilo pozabi. V pričujočem prispevku želim opozoriti na dva obsežnejša pt. mera kontinuiranega zapisovanj." v slovcuščh ' ki sla nastala in sla ohranjena v dveh kranjski) ■ mestih. Ob sicer različni namembnosti ter še posebej kvalitativni vsebinski tn jezikovn vrednosti zapisov ju poleg časovne bližine in sorodnega okolja nastanka povežite predmet beleženja. V obeh primerih gre namreč za sklepanje zakonske zveze - oklic oziroma s;imo poroko v mestni župniji.
Kontinuirani slovenski vpis v poročil ma lični knjigi župnije Metlika, nastali v letih 17161719, so vsekakor svojevrsten poiav. saj ccr kvctic matice niso vir, v kaicrcm bi za čas pred drugo polovico 19 stoletja pričakovali prav bogat (» bero upravne slovcršcnic Do jožcItnskc dobe s,c namreč matično kr., gc vztrajno oklepajo latinščine, ki se leta 1784 s spremembo funkcije cerkvenih matic umakne nemščini Kolikor sem imel opraviti s tovrstnim gradivom in ni je znano iz izkušenj drugih uporabnikov, slovenščina pred 19. stoletjem nikjer nc nastopa koi jezik posamezni ir. še manj k oni i uigranih vp'_ sov krsto\, porok in pogrebov, Ukor prod Jožefom 11. tudi ni prostora za nemščino, ¿iee? jezik svetne uprave Izjema, k potrjuje iravilo. so nekateri najzgodnejši slovenski vpisi krsiov v rimah v mengeški krstni matici na prelomu iz 16. v 17, stoletje. Matične knjige so tu rinil upo rabili za zapisovanje krajših i lovenskih besedil, med katerimi so zopet najbolj ffianc p^igodne mengeške verziokacijc, nastale v letih [53.4 1662." Nekoliko drugačne narave .c slovcnskt oklic iz leta 1734 na koncu poročne r-ialice ž.Uf ni je Šmartno v Tuhinju.1 v lalinskTi maticah
1	Vrini. Vmlnik po matičnih in j i ¿h, /a «tiranije »K Sliivciiije, Ljuhljani 1'J72,slr. I.XX.
2	Ohfavs: Aimiii Zitoiai, Nckai itrokcv Marc imenske hesnk-i/, mengeških krmnih knjij Emilni X-XI (1'J.~'Jl,s" 2KX-JIU NSAU ŽA ŠmarUm v Tuhinju, !' 17U5- ¡7M>. Objava" Sin-venšfhm v i Luku nicnLili sku/i sinlelja, Ljubljana IV71, sli 12. prilnga 15.
predjože finske dobe je slovenščina sicer zastopana zgolj na področju imenskega fonda, od lega daleč- največ pr zapisovanju priimkov, zlasti ženskih oblik (npr. Puzouka, Grab/iarza, /uj>,yi 7"«). osebna imena pa so praviloma lati ni h. M;aij žive nibc jc zaslediti pri krajevnih imenih, pisanhi v talim; irani. nemški ali slovenski obliki, največkrat v mestniku (npr, i/i Visuia "ari). Poklicne stanovske in druge dopolnilne oznake so slovenske le izjemoma, kakor denimo "mestniga Hlapza sin", slovenski drobec iz !eta 1626 v krsti.o-poroeni matični knjigi župnije Višnja Goni,^ v kateri je zasledili tndi redka nemška poimenovanja (npr, IvJiw; nuSnrt statt sclircihzr, puhvnu<icher).*
V primerjavi z matičnimi knjigami jc prišla slovenščina preecj bolj zgodaj do veljave v manj uradu i h. interni rabi namenjenih ecrkvcndi evi dcncah. kakršne so oklienc knj'gc. V prv, polo-v.ct 19, stolcMa gre pri slovensko pisanih oklici ih knjigah vsai na Kranjskem za žc prcccj razširjen peja^*. kr za zdaj šc ni bil deležen po sehnt, pozornosti. Tudi načrten pregled starejših župu.jskili cvidenc okliecv iz 18 stoletja, ohra njenih v znatno manjšem številu kot /•> poznejši čas. bi bržčas navrgel odkritje šc kakšne slo vensko vodene knjige. Takšna jc knjiga okliccv ljubljanske stolne župnije sv, Nikolaja iz let 1737 F59, zanimiva ne le zaradi dosledne rabe slovenščine, temveč predvsem zalo. ker jc na stala v mestnem okolju, še več, pri stolnici deželnega glavnega mesta, kar se odraža na bogait beri izrazja, lastnega "baročni ljubljan-ščini". V vrsti slovenskih mestnib župnij gre sploh za izjemen primll saj sc razen v Ljubljani nikjer .liso ohranile okhcnc knjige, ki bi segale v čas pred letom 18(joj
1) Metli ;kn poročna maticii s slovenski ni i vpisi iz, let 1716.1719
Na slovensko pisani del najstarejše ohranjene metliške poročne matice je pred uobnmi tri
NSaI J, ¿A Višnja Gum, K I id D-1632, v njej: poročna knjiga I' K.22 1627,s. p.,*, il. 1626, ' NSAIJ, ŽA Višnja Gum R I6ID-Hi12, pn 1'J S, tfi2tl, 1(1. lJ.
IMD.-l.N.	if02,
■ IVi m. Vinhiik pn /'.ipnijskih aiiiivih na nbnmčju SU .S 11 >vl' n ijc, Ljuliljrna l'J7.S.. t/j t-mi sla ¡Uv ljubljanski preilmeslni iupniji: ■'i i sv. I'tlru sc vi sila lalinskn pisanih «klienili k nji;* /aienja iela 17llf. (KSaU, ">a Ljuliljann - sv. 1'elci). pii Marijinem n/llanjcnju |ia k-1a 17'1K (Žlj Ljubljana Maiijiimn/nanjcnje).
134
Iz arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI XXII 1999
desetiini leti opozoril ze L M. Golia v svojem lipkopisncni elaboratu o Metliki, v katerem je v celoti objavil mdi transkripcijo slovenskih zapisov o porokah Ker Goliev obsežni lipkopis nikoli m doživel objave v lisknT je njegovo odkriti; slovenskih zapisov širši strokovni javnosu osl;ilo neznano. Giede na ivihovo skromno uporabno vrednost niti objavljeni prejkone ne bi /budili posebne pozornosti Težo jim daje v prvi vrS'i dejstvo, da gre pri rabi slovenščine v ccrkvcnih maticah tega časa za Jprcecdcns"T ki bi mu silno težko našli p :mcijavo.
Poročna knjiga, o kateri teče beseda, zajema obdobje 1715-1739 in je. kol rečeno, prva v vrsti mclliških peroenib matic, shranjena v tamkajšnjem župnijskem arhivu." Slovenski vpisi porok se vrst' o na straneh 12 29 v časovnem razponu treh let od 11. novembra 1716 do novembra 1719. Skupaj sc je v Icm obdobju poročilo 77 parov, slovenskih vpisov pa je 74 on treh latinskih. V poročni malici iz. nepojasnjenih razlogov ni norok od novembra 1716 do ianuarjr, 1718, torej za celo leto 1717, kar je v vršil ma ličnih knjig izjemen pumer. Glede na številčnost sklenitev zakonskih zvez. v preostali h letih bi težko verjeli, da medicin v Metliki nihče nc hi sklcmi zakonske zveze Vsekakor pa ta čas porok niso beležili, saj v knjigi nc manjka noben lislT temveč se na i.sli strani, na kateri so novembra 1716 zabeleženi prvi štige slovcnsk, vpisi, le ti nadaljujejo z začetkom leta 17iS. Naio sledi kontinuirano vodenje matične knjige v slovenščini, ki ga io 20. februarju 171K prekinjajo trije latinski zapisi ob 48 slovenskih uo konca omenjenega leta. V ccloli so poročno matico pisali v slovenščini samo leta 17!9. ko je od januarja do novembra zabeleženih 22 porok
Slovenski del poročne knjige vsebuje kratke in vsebinsko zelo skromne zapise o sklenitvah Zukonske zveze, kakršni so tovrstni vpisi tega časa nasploh. Poleg imen zakoncev, očetovih imen in bivališč jc lc redko naveden še kak drug podatek. Nekoliko zgovornejši so vpisi porok oseb iz. metliškega mestnega okolja in tistih pndcželanov, ki so bil v meslu \* služb;, sicer pa pogrešamo zlasti poklicne oznake. V ponav ljajoeih sc obrazcih jc navedenih zelo malo bc scd. lako da je še najbolj pester izbor slovenskih oblik osebnih in krajevnih imen.
Na tem mestu je predstavljenih 12 zgovornejši h vpisov, v katerih je najli skoraj vse upora olj c no besedišče in ra/lieiee načinov zapisovanja glasov ter rjihovih zvez. Slino in
Ludnvik MimIl-si Golia, IX-n uigra fska m ekonnttiska sliVu Metlike v lit. stolciju. Ljnlilj.ina	lipkn|iis v N'JK.
Slnvensk i/piski i/ p.)ri«.HL- matice so objavljeni in str. 65-72. Avliiija priMncviK* prispevka jc na Ciol levu tip!*i|ifcW ilelo leta I'jy5 opivnril pokojni akailemlk pniT. ilr. Sergij Villan. Župnijski uraik Metlika, piruCna klijiga ?njmije Metlika 171 i-17.1'J. Napis na milni nji strani platine: L..ier Copulatonnti 1'anH.hiac Mel licens s ati Amio 171.S.
hkrati redno navajano okrajšavo ,lJ S:S:" jc Golia razvozlal kot: "inferius serijmk sunt"? kar pa sc niti vsebinsko nili skladenjsko nc ujema s sobe-scdilom Pomen jc namreč ji.sno razviden iz edinih d voh vp'sov s poln m in deloma okraj sani m besednim zapisom* "J^nilc sueti sugkau" "Jiuuude Jf.". Manjkajoči predlog -v pred sneli se poiavi enkral samkml, in sicer v kronološko zadnjem vpisu novembra 1719: "J. v/. S."
Die II 9hn's i tf i matu.s est spnnsus Jure Mi kiti hit Ktistehfi jut is Grumatfchiuac J. S. S. Cat hart nu Juivll'u liar if Draft z tedig nba /pag. 12, II 11. 1716, kronološko prvi slovcnsk, vpis/.
SIman ¡.ej'iK jhifultra g pr, gesfiudn Friutzp t*. prh erg />r Metliki J" S: S: M-tank a + J a rja Mitttriz.it heir 'J Jtauicheiy ¡in gosjuuhi Zarmt /li>fxlciiniza fhadijtizu. /pag. 17. 10. 1. 1718
Jite J t tet ha Juscluz.a prt gnfpuiidiia Rihturio Jaanejja Baffin jh(f]whnig J: S: S: Ani za Matiuzn Raffa Itcir pri Metliki led i g uiia. /pag. 17, 30 1.1718/.
Mttivis + M a rt hi na Karnza J'tn (/' Krqffnfga \nrhn J S: S Ritlhiz.o M ar t hi ni t K ver na hcir fs In sah niza /tipaiut metbjkc ca menda (f Ba/huknuu Udi;; nha /pag. j8.30. 1. 1718/ Marcu + Jnrclha Skafja f in if Dragu ude vnffv J■ S: S; A ni za M'tthia'- P'niha heir if fodii'iugga vorha /trt Ma 1 hi: f fa 'Piuffaggo laqitizkia'. fit tut nam /Ittfehniz.a ledi g aba. /pag. 20. 20. 2 1', 8/. - Ivini Mika t ha Juauz'zuji/i {f Restauu v t ha e jI i j'ari /Stari trg ob Kolpi/ leihg Jemlc melt sugkan Anniz.it jiuliuiz.zit M a rt hi na Petrajhizu hcir {>'Dr({jluz, ieiiig perfauu. /pag. 22, 20. 2. 1718/.
Michal + gusjiuila Jaeujtu R'tchl'tkit f\n ledi g J: S: S Mi tri za + Mikala gojjnule. Nevjharja jitpnfz.eno wiihuiu nha raila ail na vi g ga i ne s hi prtvajoji pri Metliki, /pag 22,20.2. 1718/ Mutiiiz Malinii(: 7,>fja>a fin Jcmmlc u f. f. Anniza + Martinu Pa ¡'tke. hcier f.1 Rail(miz.. tnhg ulut. /pag. 26. november 1719/ Juanez + gojpudo G ergo rja Juanetijciiujin J-S. V Anku lacapo Rahlimi pargitrja hcier p>\ Met i i ki leilig tiha. /pag. 26, november 1719/ Benuirdnjch + Juretha Berufz.a J S~ S~ Duri z.o Jucuppa Bald i ou ¡ni rg: i rja ho ser pn Me. tliki InUg nha. /pag 26. november P19/ Muthic Jacuppc B<i!di..u fm ¡¡urga rja prt Metliki jin J. S: S: Cul ¡utrinku + Jurizii Sla-haibiigka purgutja hcier pn Metliki uho leilig tiha /p;p" 27. november 1719/. ■ Jiuinz. jinolan vdoucz. J: S: S. Anniz.a pri gafpni! RihUtro Pntucijka ah Prherg /In i e!i nizu iediy ¡mrzfanti pri Metliki uba. /pag. 28, nv>vcir.hCL 17!9/.
^ Golia. ii. il.,Mr.
ARHIVI XXII »I
1/. arhivskih lottdov in zlv.rk
mi
Poročno matieo ju v tem času pisalo več duhovnikov, in sicer: prost Matija Siaiiha, nekdanji prost Jane/ Plut, kaplana Jurij Miliclčie In Jane/ Adam Pcršc ter zorničar Martin Tc>.ak, sodeč po priimk;h sam' domačin; Bclokranjci. Njihov izvor iz metliške ¡Ji okoliških helo-kranjskili župnij je toliko ho'j razumljiv, saj je bila Bela krajina s svojun petini žtipni/imi izza 13. stoletja izročena v upravo nemškemu vileš kemn redu, ki ju duhovščino v veliki meri novačil s svojega pastoralnega območ;a. Domača roka je nenazadnje prepoznavna tudi v zapluli, zlasti po nekaterih tipično lokalnih izrazih, pri čemer se jezik posameznih zapisovalcev neko liko razlikuje. Kje in koliko gre za duhovnikov osebni idiotu, kdaj za povsem metliški govor oziroma za druge vplive, je vprašanje za jezikoslovec m ciialektologe. Po M Goliu gre v zap;sih za "oster prizvok mctLškcga narečja", prt čemer še opozarja na izvirno bclokranjščino, Po besedah lega dobrega poznavalca belokranjskih slovenskih dokumentov "slovenskih besedi /os-rednjeslovenski knjižne variante/ iz teh časov doslej v bclokraiijšemi še lii bilo najdcmli".10
Izrazito jo tudi črkooisno in pravopisno odstopanje od bohoričice oziroma sodobne kranjske slovenščine. Cc se ustavimo samo pr zapisovanju šumnikov in sičnikov, je neenotnost tJCUna. Za glas č so uporabljen' tile znaki, c (hcir, hcier, chcii, piicajcifi — pričujoči H rh (Sit miche!y), J (pncajafi - pričajoči'!] (hicpiizkiia, J:tauzh.a, Z"nui,"Ja. )tiitiz'ke fare). tj)> (Ijheriiiighi, gaijhc.vorja), tseh (Nemaiuitsdia), tsli (Ncma-»ifltt), c.7. (michiiiczd), J (Pauhivijii) in samo izjemoma zli v priimkih (majici, iuatliiaf!>az,ha). Manj je različic za šumnik .v, it! s't:ct'.fiDraftz, meti('/,'f;, flfhSkrj ter v glasovnih skupinah za št = st (smilit ¡rja), za šk = s k (Skajfa) ozLoma /k {fkoffa) in za šč -Jz (jopn/z.cna vndima) oziroma 0'(sapi{[)eua vi k I tu ta), pogrešamo pa sestavljeni znak fh, značilen za bohorieico. Prav tako je povsem odsoten sh za ž, ki se pojavlja v teh variantah: ,/?; (Jcn\jheta, Raidreiho), jch (\n-fchcka). .seli (Schugla), s (Ss!us(di.iiz,a)t f {//«/■ (tbiiit;, Jhifehniz.iK /iipaua), ,ff (Tlief/hgga) uj fz (Bojziakaua). Glas c nastopa v petih različnih oblikah, kot " (jadiuizz.a), z {¡:rauca. mihallza). c (Fraiicijku), J (pri jnrje /erbmizj) in tz. (Rajfauiuiz). Za'.v je ob najpogostejšem zapsu/ (i/, ji 11) srečati Še: S (Slabadit.gka), /s (/.V/;; sahitizti), [f (iki/Ti) in m (jicrzsoiia) _ - z nriholi enotna c pisava glasu z, in sicer kol/(fnpiVriia, Schdej,¡'tkan, s liclciniki m) in .v (sagkan).
Tolikšna raznolikost zapisovanja istega gk.su jc lahko edino le odra/ improviziranja, uaslopjc nega na prakso latinskega zapisovat ju ilovtns&jh antropoi unov m lopotutnov v muljen h knjijili Črkopisna pravila lukalnc latinščine pndeio še posebej do v.raza pri pisanju oscbm'i imen, npr marca rita, Jaeapa, Mirita!, adiiarina, marthin,
ll) Gnlht. 11. il..str. Ct5.
Stadion .tir Priimki so tudi v slovenskem delu kni;gc zapisovani enako kot v latinskem, le da v latinskim ostajajo v imcnovalnikit.
Opozoril velja še na nekatere belokranjske fonetične posebnosti in lokalizmc TaKo jc gla-soor skupina vc pcoslo zapisovana kol jz:. viidafza, grobrajza, bnkaiza, izraz gospoi1 pa nastopa denimo kot gospod (pri gaspadu), »ospud (ga s p ud a), gcspuci (pri g c s/m do) \n kot difun-giz.rani gnspuod (pri gu/p/iodiia). Mimo splošno slovenskih izrazov rejenka (Ratenka) ali pristava (na pustu!) v g rab rt m iz) ter adaptiranih nemciz-inov purger (tiitrverja), rihtar (Riltlaria, Rihtava) in persona (perjaua, (icigfauo), je med drugim zasledili očitne lokalizmc: jcditttca za edinko ijad-hizza), roda (roda ad aavigga mesta), iok vieki (!aqiuzkimvinieki (vinizke fare) in vizc-nica/vižcrica (em vsak da vifeuiz.a).11 Pogojno gre spiieo ¡pogoste rane šteti med belokr;.", jske lokali/mc tudi služabnika in služabnico/slu žebrico.
V	jezikovnem oziru jc pričajoča matična knjiga „kremen če žr nc kar lapidarcn vir, saj vsebuje le kakšnih 20-30 različnih besed, m -upe šte vnjc an tropom ast i ko, ki jc nasprotno pre cej bogata. Metliški duhovniki so namreč v slov. nsKem delu knjige zapisovali osebna imena n pnimlic poroecncev po izvirni ljudrk; rabi in nc tako ko*1 v latinskem dciu, kjer so originalna s'uno rodlMK.sk? imena, osebna pa praviloma vsa pis*na lr.tin.sko. Le redkokje zasveti iz latinskega sobesedila ob izvirnem priimku tudi ime, po katerem .c bili oseba prepoznavna med ljudmi denimo kakšna Špela, Stanko ali Jurko.12
V	tri1 ;lju l|H-)fjy jc v poroeni matici dokumentiran kar zajeten Jel obstoječih ljudskih obl'k osebnih itnen, šc poscb;j moške populacije. r-iko jc denimo zasledili 20 rrzličnih moških imen v kar 44 ljudskih različicah vsfi i.ekalerih nastalih tudi zaradi neenotnega zapisa. Variante si »d bolj številnih k manj pogostim
ledijo lajfile Janez: Ivan (Jnaii)t ¡ e, Ivane, h* m t ( lvak( a), Janka, Janžc, Jeužc, Jenžek, •aužek Auzet, Jurij: Jmi-jaJure Jura, Jarek. J'ujca\ Gregor: Gregor, Garga, Gerga, Gage, Ga.g(.r\ M uacl: Miku, Mikac. Mikida, Miha!, Mihah Matija Matija Matijaš, Matic, Stanislav: Vntak Sum ik, Peicr: Petre, Jožef: Jože, Jakob: Jaknh\ Štefan: Štefan, Simon: Siiuc11\ Gašper: Ga.snar, Touiaž: 'Jamaž. (Himna,f-a)'. Cvetko: Cvetka- Andrej: Anori; Marko: M^.rk:i: Bernard Bcrnardus. Martin Martin; Frane: Franc. Zadaje ime ■ Franr nastopa siccr v dveh obliktin, o.naVrrl z; isto iscbo, t. j. metliškega mestnega sodn:k-i plemiškega vodu Franca pl. Frhcrga. Njegov izienini družbeni položaj odraza v zapisu osebnega imena Fumz.a oziroma Fran
Vi icp f:t/vi/ciiit-j a pkitrniL-a kniha.
Prctiiml! u lailnsU-^a v stnven>ki del kijji^e jc nn svuj naein nnpimjjl /c vpis / dne 'J. januarja 171ft "...JiianneN + Jiirknlhii Rliiltanikii (') niius MellieensK eivis
130
17. arn i\ skill 'on d o v in zbirk
ARHIVI XXII 1999
cifku, pri čemer gre v zadnjem primeru sLj ko prej samo m slovensko dcklinirano latinsko obliko Franciscus in nc za živo taba imena (Frančišek). Podoben primer uporabe latinskega imena Joannes je prav tako povezan z osebo v specilični družbeni vlogi: ¡m gnfpuodtto Rddano to(uu'J)'o Bit{(fu. Nasprotno ni zasledili laliniz.i ranih ali kako drugače odslopajočih osebnih imi n pri navadnih metliških meščanih.
Č«pr*v je nabor mu škili ljudskih imen precej zaielen, je ti.istl fond povečini doknmcntiran že s starejšitiii zapisi izza poznega srednjt-ga veka.11 Vsaj nekatere zgoraj navedenih različic pa so lu bržčas vendarle zapisane prvikrat. V tem pogledu je večji» verjetnost za ženske oblike imen ki jih je v urbarjih razumljivo srečat, malo in jih je luci v obravnavanem delu poročne matice trikrat manj kol moških (1 'i) ob vsega skupaj samo devetih osnov rili imenih: Ana: Anica; Barbara: Bara; Doroteja. Dara, Doneti; Helena: Je ¡a, Jdenka; Marija. Metra, Marica, Marinka; Marjeta Margareta, ■irgeta', Katarina: Katarina, Katica; Fl i/a beta* ^¡nla in Lucija: Lucija,
Končno se zastavila vprašanje, odkod sploh zamisel ?.a slovensko opisovanje v uradno, strogo latinščini namenjene matične knjigo. Gre za načrtovan poskus trajnejše uvedbe ljudskega jcr.ika v malice, ali pr, je bil prvi vpis zgolj stihijsko dejanje, ki je potegnilo za seboj še druge zapise? Precej verjetno se zdi, da so duhovniki \ malico preprosto prepisoval slovenske predloge okliccv. Odprlo ostaja tudi, zakaj jj triletna konli.iuilcla nenadoma prenehala, dasr ravno se duhovščina ni zamenjala, ampak ostala v enaki seslavi, kol je bila že pred nastankom prvih vpisov v ljudskem )eziku.
Eno je pri tem gotovo: spodbud in zgledov za uporabo slovenščine v icin delu slovenskega ciničnega ozemlja ni mar.ikalo. Tod namreč n: bila neznana uporaba liutiskcga jezika v upravi, Mellika pa tudi v širšem slovenskem prosioru izstopa po številu ohranjenih zapisov uradne slovenščine. Prej ko nc sta imel t pri lem odločilno, vsekakor pa zelo pomembno vlogo bližina hrvaške meje in tamkajšnja pisarniška itadicija v ljudskem jeziku. Oprzoriti velja na delovanje glagoljaških protestantskih predikantov v Beli krajini, na izpričano rabo glagolice in cirilice poleg latinščine v črnomaljski šoli (l1)75),14 kakor tudi na dva znana hrvaška dokumenta, nastala v Metliki prav tako v drugi polovici 16 stoletja.15 V la čar, (1599) segajo najzgodnejši
' Prim. /lasli Du.ian Kos. Urbarji /a Ucln krajini) in Žumbcrk
(15. IS. stolcljc), Ljubljana 1991. '4 Prim. Josip Giidcn. Z^iHluvina slovenskega naroda. Ljubljana 1910-1916. Mr 73K- 740.
Oro /a /akupn.i pismi) /a vinograd v žumncrKL. pi.sann tcia 1573 v StnkavšEini (nnjava: SJuvcnSiina v dokumenti!) skn/i snilctja, Ljubljana 1971, str. 21) in za urbar dc^clnokncijcga gospi)siva Metlika i/ lela 159?. katerega glavnina jc v iknvski Sinkavidm (nbjava: Kns, n. d., sir. 323-363); avior kritične izdaje je/i k sicer n/načajc kol kajkavskn hrvuSCini) (Kns. n. d.
slovenski zapisi v cehovski Knngi metliških čevljarjev, ki se vrsli|o do konca 17. stoletja, isle provenicnec pa je ludi najdaljše slovensko belokranjsko besedilo tega časa, d op i.-- čevljarskega ceha metliškim mestnim očetom it leta 1676.lf'
Samo ugib»mo lahko, al. gre v p rime ni obravnavane evidence porok za prvi in osamljen primer uporabe slovenščine v metliških ..mlicah ali morda le za kronološko zadnjega. Župnijski arlv.v z vsemi RaBjšir li mančiMim knjigami je namreč leta 1705 npcpclil veliki metliški požar. Videti je, da so dotlej tedno vodih sploh samu evidenco krstov, sai se iiajsiarcjši poročna in mrliška matica nc začenjat« neposredno po požaru kot krstna matična knj ga, temveč šele leta 1715 oziromr. 1720.17 Tako je slovensko vpisovanje porok v letih 1716 do 1719 slej ko prej prvi lovrstn. poskus, saj sije težko predstavljati, da bi v slovenščini kdaj picd letom 1705 vodili krsinc knjige, ki ostajajo nenazadnje dosledno latinske lud v triletnem časovnem razponu slovenskega vodenja poročne malice.
2) Sloven.ikti '»klicna knjiga stolne župnije sv. Nikokijn v Ljubljani 1737-1759
Nepaginiram folianl. ki je pod naslovom oklicna kujiga P17-1759 shranjen v Nadškofijskem arlitvu Ljubljana v fondu "iinnijski arhiv Ljubljana - sv. Nikolaj,18 vsebuje na 186 po pisanih listih n 372 straneh kar okoli 1 200 slovenskih okliccv. Knjiga se brez porebrega uvoda ali pojasnil začenja z 2u. avgustom 1737 in se spričo pomanjkanja prostora končuje na zadnj. strani z 21. februarjem 17^9. Takšna zasnovanost priča, da je ohranjena oklicna knjiga skoraj gotovo samo vezni člen v verigi tovrstiim knjif, pri slol it župniji, ni pa moč potrditi domneve o uporabi slovenščine v oklicnih registrih pred tem obdobjem in po njem. Slovensko pisane mlajše knjige okliccv od leta 1810 dalje bi tej podmeni vsekakor govorile "prid.19
Navzuc pona^lianč.m se obraztem in temu ustrezni vsebinski skromnosli je pomen obravnavanega follanta večstranski. Čire za enega najdaljših slovenskih rokopisov do razsvetljenske dohe in po vsej verjetnosti za najobsežnejši primer pol uradnega poslovanja sploh. Poleg tc posebnosti velja piudariti pomen knjige kol dokumenta časa: zap sa govorjene, široki jav-
str. 24).
' Objava. Mixlesl Gnlia, Slnvcnica v spisih melliikega '"ev-
Ijarskega c cha, ZČ 5 (1951). str 214-122.
17 Župnijski uLad Metlika, krMna knjiga 1705-1712. mrliška knjiga 1720-1739 O motliikcin jKi/ani priča med limgjm u»ikJ v najslarejio ohranjeno krstno matico.
1K NŠAlJ. ZA Ljubljana - .sv. Nikolaj nklicna knjiga 1737-175y. Na sprednji strani platnic jc prilepljen slabi' berljiv napis: /Li/bcrdenun^inruni/... tli annn 1737.20. Augusl.
19 Slovenski! si) pisane le ukticnc knjige: lfiltt-1824 1KJ4-IH4K. IK19- IKGf in pn 21-letni p/ckiniiv) in upi^abi neniiCine /npet knjige i hI Icla I9(P. ilulj': (NSA'J ŽA Ljubljma ■ sv. Nikolaj).
ARHIVI XXII 1999
Iz arhivskih fonda" in /.birk
13?
nosli namenjene besede, kakršno je bilo moč slišati s pnžnicc ljubljanske .stolne cerkve. V dokumentiranem jeziku slolnične duhovščine se mimo jezikovnih posebnosti in zanimivosti odraža oogaia bera tedanje slovenske mestne topo-nomas'.ikc in antroponasiikc, pa lud socialna strukturi ranosl, izražena v vseh obstoječih odtenkih naslavljanj in poimenovanj. Pomen 1111-blian.skc okhene knjige je tem večji, ker obravnava mcs'.no okolje s pir.ano paleto njegovih stanovskih in poklicnih oznak, ki jih ta podeželje poznalo v precej manjši meri Kolikor mi je znano, obravnavani register doslej tudi ni bij upoštevan v zgodovinskih dc'ih in razpravah o Lpibljani ali c rabi slovenščine v doknmenlih.
Glede na namembnost okliccv razumljivost najširšemu krogu poslušalcev, k: so jim bi H oklici posredovani v vednost, picmisiek if! naznanitev morebitnih zadržkov ■ so ohranjeni zapisi dokaj zvesta podoba govorjenega jezika, v določeni meri pogojenega z duhovni ko1 i m osebnim idiomom. Slovenščina obravnavane oklicnc knjige je močno prepletena z nemškimi i/.nizi aii bolje rečeno z bcccd;em krapiAg nemščine, adaptiranim v ljubljanskem slovcn sketr mestnem govoru. Rt1''ko nalcl mo namreč na nemško sklanjanjc beseo m besednih zvez ki se od preostalega sonesedila praviloma razi i kujejo tudi po upor .bi nemške kuravne gotice nimcsio latinicc. Se največkrat jc tako v primerih soceiiičnib pukPcnih oznak, za katere je manjkalo slovenskih ustrezne, Ob nenhno ponavljajočem se pridevniku ledi g (jamski sam ska), ki šc m imel ustrezne enoznačne slovenske sopomenke, jc posebej zammivo, di so - si zapisovaiei dosledno uporabljali nemško obliko glagola bili v tretji osebi ednine Ust) na mestu šlo/enskega je, in sicer po nemški skladnii vsakokrat a koncu povedi Prav la značilnost jc ena od stalnic ustaljenega oklic nega obrazca vseh 22 let zapisovanja in navaja aa mise?, da se jc knjiga naslonila na nemške oklicn^ ojtizcc Vplivi .emščinc.kol živega jezika so venko vceji o i latinskih elementov, v celoli zelo malo številnih in prepoznavnih skorajda le v besedju. Dosledno latinska so samo imena mesecev in zapisovanje datumov, pri uglednejših osebah tudi (sestavljena) osebna imena, mestoma "c okrajšavi D za rioniiini.ï in P P■ m pair^v,'medtem kn ; le izjemoma kakšna vdova označena kol \ndua. Razlik; med živo rabo in umetnim latinskim zapisom je nadalje zgovorno nakazana s |od-črlovanjem zanemarljivega šugilj latinskih pokraj nskih, krajevnih in poklicnih men (npr gm'iiV-ï? Cavinthie, savtov).
Ustaljenost oklienega obra-ca in neenotno ortografijo ko/ temeljni poleži obra iiavancga oklienega registra jc mogoče zaznati že na pogled iz obja1 c integralnega ncsedila prvin treh strani knjige, ki ub<cgajr> obdobje do kc.iea Jct--1737. Tretia, ne najmanj pomembna značilnost, jc dosledno podpisovanje zapisovalcev, Irdno
izhodišče /a proučevanje individualnih jezikovnih nolez. Končno se v lako majhnem vzorcu samo 22 vpisov, nastalih v manj kol treh mesecih, odraža širok razpon socialmh položajev po ročeneev: od predmestne revščine in rokodelskih pomočnikov cio plemiških oseb z baronskim In gnlovskim naslovom.
/sir. 1/.
Ao Dni J737 /n /liitfii.v/rj.
=20. /niii i.v. Hans Irg Bab ni g /JMn,' en SaUerske Gesel P1' popre i ilubiani. sdei vkamelze21 ist: ufaine Jungfrau22 Caiharino rauziga G'. 03 Adama /r/i'1/) äfl]]]"//mi,',yi pnrgaria, ma ZwäljJ'erja24 Sakonsko Hzher vkamelko ¡si. Hualle. = 20. hujf.s. M arih t Befsezh vdouz i.v ijhanlke farve e/miiii, hm /.t/: «.mine Ne (ho Gregorifl\ko lede.g urt Starem terg-o Ist: KiHer. = 30 hm as. MaUhüeus G roß] I Ledig en Sidar S: Vitfke farre. v: /h\/hke ist. Ujame Jero remziga Micha Se me ta Sakousko fizher pied P P:25 fvanciscauahe ist: !¡walle.
= 30. iinjns Juri Blashun Ledig en malzhonuar ufern «rhu ist: nßame Jero Jacoba Te I bana Sakonsko H ¿.h er rut S h. a d no Ist. UnaHe. September.
= ¡5. luiitis: Juri Kramar vda 11 - en ribeih itkrakovim Ist: Ufarne Mizzo odiwzfga Dcst\ana Mallitha Sapu/heuo v du v o tudi vkrakovim Ist: Hita! le.
= 18. /iii/ii.v D.2f> Joannes Firltenß\ued\ Ledig purger ¡nu ¡nxe/ßiij'ter27 na Sta reut lergo ¡st: itfame Jungfrau Luzia ranzigu Signmnda Melk na-ja Sakonsko HzMcr \ia plazzo ttlajousjhah •{ßushbe hm ist: Hitalle.
= ?0. /nifii.v Andreas Medilsh vdouz, na fggi {fr.t: \{üime Jungfrau Mav i mm o G: Joan. Mi eh hui Rainwalda ¡mvgavia htu maHarja Sakousßc liZ.ber i]ü K'•t(f!wie Camre IJst: Hu alle.
/str 2/:
¡727 September
= 20. h'ijiis: Lsireni MicheHtsh Ledig eni Kam pelmachcYn n roß nie gafse Iß. nfome Jungfrau Mizzo Jacoba olmlanarjc Scikovjsko hzber nbe-htko Ißt. Hnallc
= 22. huius: Mathias Redl ledig' e.n Kollavski gscll Sa Capucnia -\e iJSt: usanie Mizzo vauzJiega Andrea Shkoffczxi Sakonsko hier popre\ t\\d\ SVi Casmcmavie sedei .Time/ pifsaneh vir/// isft KU. = 28. /ni/n.v: Slalitui G: Joannes Ludwig Vrbau-
2(1
Giisdl = vrvarski pomočnik
21 Kamnik
21
Jungfrau = t«spi)tliCna. Gospinl.
24
Zwiilfer = [Ivanajslnik, tneMni notranji svetnik, ilan 12-Olan-skega	notranjega sveta.
2 P'tri.
Dominus - gospoü. ^üi;hsc.iisehifrtcr = pusk:ir. KlimpeItuaclitrglavniku.
138
U nrbivsV'ti fondov in zbirk
Mi.lIVl XXII 1999
zil vüoi'z en Mediana1' Uohtar u Novem Mejii isji: ¡¡some Gospodi zbno Cothorino T ho resi o ranih e ga S lah t ne ga G: Ferdinanda Frn\a von Frrydenfcldt Sakonsko hzcr, zhefh Slui/larski m oß irjt. D: P; Oclober.
= JI hnjus: Adam Nimer vdouz >ui Spodneh Pollana h is/i itsame Lticto ra> tihega Marca Hcrketa Sakonsko hzcr, v k rakove nt i.\fl. K;l. = Eodem. Micha Slterjou Ledig en Zeglar2^ vier norim ¡fst ttsame Jero ranzjga franccta Man-gnjherja Sakoii/sko hzher t'üd vternoriin fjst. HuaUe.
= Eodem: D.* Sabbas R[fer ¡mrger mit IKf/.v-garbur311 na jbr/htalo^1 Ijsf i(/ame Jungfrau 'ere/io roniiga G: Andreosa Bomo Sakon/ko hzjicr Sa Caoncinarje ¡Jst. HaaUe. = Lodern: Shlahlni G: Ludwig felix Po ga t/lini g no brego Ijst: i\fame Gospodi ihn o Anno Mano T" resi o ßdobtnigo Gospndo Joanneso Jacob Wejieniaehcr zhaslile Ji eye rs kc Lcmdtschaffte31 Apotccorjo Sokon/ko Hilter. HaaUe.
Air. 31:
1737. oetoher
-11 liiejus. A u g n:: lin M odri an en Sidcirjke pal tn¡i? i douz Sune i Kfishei{fkih mol list: >(/'.%( one Alenko M (d thi o Jhi'taja Sakoi[fko Hzhcr v jhijhbe per Shkihu im G: Marzinato \in Herrn gnjhn^ Ißt. Huoile
- Eodem. Andrei Well izb vdonz, en Sidarske gse.ll pred Sla remi Nunami !Jr,r ¡(/same Ale.nko ran žigo Micha Brefsarjo Sakonsko U zli er pred Slepitanfkent most um Ist. Hiiatle. = IS. G: Jacob Torfhiz. vdonz, purge>' Um Um lliorskc inoisle.r Smtei pi/sanih erat ¡Jst: ¡ißomc froro Mario Rosalia od ronziga G. Joe oho Alexlea Sapu/heno idnro vrebro Ijst. Hnolle. = JO. l.oure. Jushen/t ledig er. Mefsarski gseli na Pifsaneh rrotleh isft: usoiue Jioigfron Mario G: Juria Labochoria bmgaru. inu Mejsarskiga Maistra Sakonsko hzer, tudi no p'fsaneh vralle.h isft. Kil.
= 25. V {¡soku rojena inu gnadliri' Gospud Carl Joseph LBVolrojo ■ Ledig tut/ht zbqflitc ¡Mhdtschai'fte Peyftz.er nnoraa{/ht. Ifst: ¡(/'some v i/soku rojeno guadl.ro grojjino Gospodizbno ran ugo Vijsokn rojeni ga gnadliriga Groffo Woljj' Waicharda Lambcrgc Sakoi\fsko llzhcr na iiOi'ini tergo Ijst. Dt P.
= 2 S. hnjus: Hans Sigmund Knud" Ledig en padarfke gfell poprei nlublani, Sdei ¡morim
~ Zk(|.1cr = opekai.
111 Wcilljierber t iiliar.
j *
VursiaJl - prcUn eslj.. LuiitKcIiafl J(lc/clni slanovi. l'allir ~ pnlir.
Herren ga - Gosposka uueu. ■ls Tiivli-vcnjcni nemški kalk: Hochjrdurtner ^nadi^cr. Libc baron.
Beisitzer = piiscdnik; 1 ^uiidseliüfilielier Hcisiucr = do/ela.i, t .ju deželnih Manov.
mejio (1st: nfame Jmvo",il Vrfnh od ran žiga G: Joseph« droz pada rjo mu piuguria imovini me/to Sapt{f!tt'no vdovo ttiarnm me/to ¡fst. Hiudle. November ¡717.
= 9. hujits. Anton Toni/nil Ledi g en Sitlar Smtei pi/sanih vrat ¡fst: ¡{fame Nejho ran žiga Marca Jagra Sokon/ko Hzher nhrenovi ga ft i Ifst. H <a!!e.
= ¡5. luijus. M"llhios Mi'iiflitsh ¡wdig MeJImcir itkrijhcnkelt ¡Jst: :\jhme Mononno odranziga Joannes ¡ronh Onljhc Sapnfheno rduro vnoriin me/to. Hualle
Zapisi oklicev, ki s' po istem obrazcu sledijo do konca knjige, jasno pričajo, da je bila knjiga namenjena neposredni inlerni evidenci Duhovniki so besedilo preb.nui i/, knjige in ob vsa kokmtnein okncu prečrt.ili eno od treh navpičnih črtic, k katerimi so beležili trikratno okhcanje. Ponekod so ste vilo opravljenih okiieev namesto s črticami zaznamovali s .številkami 1 do 3. Do mala vsi zapisi ,;o tudi prečrtani v znamenje, tla so zadevo nvrs;ili ";td act;; R*:dkokjc je n.ajti še beležko o (zapoznelem) plačilu oklic,a (solvit) ;ili pr.nis, d;\ namesto poroke sledila njena prepoved (esi i'dcrdictus), pri čemer ¡e moč /¡nclj ugibati, kakšni zadržki so v konkretnih pr-merih vodili k nesklenitvi zakonske zvoze.
Zgovornost OKiicne knjrge, kukor bi mogli po menovati relativno bogatost s podi'.lki, sc še tonko boli poka?.c ob primerjavi s sočasnima poročnima matičnima knjigama.40 Število oklieev je razumljivo višje od števila porok, saj so nekateri par stopib pred oltar v drugih župnijah, sc posebei čc nevesla n. hila Ljubljančanka ali .ii živela v Kiolm župniji, Na drugi str ¿ni jc v poročnih maticah najti tudi Ulje pare, ki so sc v Ljubljani samo poročili, riso pa bdi tu oKhuini Ker so oklici nenazadnje namenjeni prepreče vanju zlorab, je moral bit1 oklicani javnosti iz oklua povsem določno prepoznaven. Zategadelj so v okhena besedila prišli podatki o natančnem bivališču, statusnem naslovu in poklicu, očetovem imenu m statusu, o spremembah bivališča ter pri služinuidi pogosto še o tem, kje jc oseba služiia prej. Poročni malici izohuobij 1*7181745 in ¡74.5 17 70 sla v primerjavi z oklicno knjigo podatkovno vel.ko bolj skopi. Poklic je prejkcnc red :k. biva'isec navedeno samo v primeril nedo niaeiiiov, ne pa po ljubljanskih ulicah in mcslnih prcdelili, redke so tudi navedhc o služliovmju. S p;ikliecm >n funke/jr so pri poroki ozruieevidi sktiraj same iincnilncžc, L ;, nosilce piemiških in drugih naslovov, visok ti uradniikih funkcij in akademskih naz-vov. Nekoliko sc po pHdju gospod (dominiis ah D.) loči_o od nav.adnih smrt nikov le še polnopravni, meščani, o katerih
iK r nan ■
W Npr 2V. X. 17.H1 X 10. I7.VJ 24. 1. 17.VJ. 4(1 NÄAIJ, ŽA Ljubljana • s.v. Nikolaj, P 171X-1745. P 17451770
ARHIVI XXII 1999
Izarlii, škili lomlov in zbirk
119
poročni matici siccr prav tako praviloma nc povesta ničesar drugega. Zanje ii lem bolj za ljudi iz nižjih soeialnili slojev So p-i poroki vpisovali samo najosnovnejše osebne podatke: ime. priimek, stan, očetovo ime ali v primeru neveste -vdovc Še ime njenega prvega moža. Okli ena knjiga je tako v nasprotni s suboparnosfo poročnih matic mala zakladnica za spoznavanje meslnc socialne strukture, antropomastikc, lopo
notmsttg, in delov življenjske pou oseb. "žlahtna popestritev za spoznavanje posameznikove hiograftjc t*f vsekakor koriiten pripomoček genealoškim raziskavam.
Povedano ponazarjajo predstavljeni primeri zapisa oklic£ in poroke petih izbranih parov. Na prvcin mestu jr; vsakokrat naveden slovenski oklL, na drugem pa latinski vpis v poročni manci.
Oklic 1. 1. 1738: Eodcin: 'Bitoma s Jerman \floitz. pred btishizhain per G: Stermvirtu tishlusbbe. Sdei per S: Flor ni mi ¡s/t. u sanic Alenka ranzbega \J uriti Babonsbeka Sakonska bzer, S det tudi per S: Florianu isfi. Kil.	Poroka 9 I. 1738. 9. Iiiifiis Capa bil us e/sU T nama s Jerman vuluiis nun Sponsa Sna ¡klena Umi deilorata defimcti Gcorgv Babo / {¡beg ji Ha legi t: /sledita p.iči in poročevalec;
Oklic 31. 12. 1730: 31. hiiins: Ju cul> Segenniller led i g nt ferbarski41 gscll na Koroshkem is Ibttaka Dama. nu is/t.* t[famc fruvo Gerlraud od ran zbega G: Barthlna hkshizha barguria, nu je.rbarskiga nto/tra Sa/ntsheno vdova, Sa Capucir.arie isji. hit.	Poroka 11.1, 1740: 1P biij ^ copulatiis esi /):Amiinus/ Jacohus Segettndllrr Hber cum Spon so Sua DJnmhv.ii Ger rude a dejhmclto Ddommoi Barlbotoina^o JaLdiiz.li derehe.ta Vidna: /sledita priči in poročevalec/
Oklic 1 S. 5. 1741 15. Malluas Uuiring ledi g en Kersnarsk* gsell paprei u b"rana'sk(inarskt gafU.42 sdi n gradisb: isjl: u same Margaret ho od ranzhegc ¡'etra Hazhcmna Sa pit siten o itbnv urebri /a/u K.I.	Poroka 2K. 'i. 1741 2 (S. h n ¡u s: Čopu lat ur, est Mathias Luiring liber cum Sponsa Sna Margareta btozbevaiin dcrlictu vidua. /sledita priči in poročevalec/
Oklic 10 2 1745: 10. h u ji is: Anfbe S terma Ha U'dig en Sidarjke gesel1 vgradijho Ist: v fante Vtjho rrnziga Loreriza So^cria Sa bonska bjier per G: Caspar Ktr scr naftarem terg<o vjb{fbbe ¡nu ist. llnalle	Poroka 28 2. 1745: 2 iV. bilju s copulatiis c/st/ Joanues Siernnda Uhar cum Snorsn Sua Uršula dbJJhmcIti hiiirentv Soyer filia b-gilitna /sledila priči in poročevalce/
Oklic 1.6. P46 /. h nji is: Joscph Prest erl Udi g '¡lwuzur<ke farre v.aktcm ist: ijatne Mar j* M ¡'inzjga Andrca Kotsberja Sakouska Uz.bei pe< dit: G Knesenltaf v Pusbbc vgradisha ist Ilualte	Poroka 20. 6. 1740: 26. W/ij copulatiis i*/sl/ Josephus Brc/ter! I ber »ar-mhi-nuis S Georgv in Campestrlbus S up en >ris Carnh>Uac cum sponsa siki Margaret.'ia defimcti Andi ear Kotsber j)Ha le-gdJimaf /sledita puči iu poročcvalee/
Riihcr b biirvar. Gavsc = ulii-a.
140
Iz arhivskih fondov in zb'rk
aRHIVI XXII 1999
Interni značaj oklicnc knjige v primerjavi s sočasnima poročnima maucama se nazorno k;ižc v podpisih duli0vnikiiv-/iipisiiviilc';v1 k: jih pri oklicih sestavljajo zgolj priimki njihove okraj šavc al. sploh samo imeialkc, pri porokah pa polno ime in funkeija. Praviloma je okiiccvalcc par Uidi poročil, če le ni prišlo kaj vmes iti jc moral na njegovo mesto kot noroče valeč vskočiti duhovniški kolega. V sočasnih poročnih matičnih knjigah je poleg tega razvidno, da so nekatere pare poročali tudi duhovniki od drugod, potem ko so jih okllcali razumljivo izključne duhovniki stolne župnije Tako je zasled''i razne tuje pcročcvalcc, neredko iz vrst stolnih Kanonikov in drugih mestnih duhovnikov, nasprotno pa v 22 letih vodenja oklicnc knjige vsega nekaj oklice-valccv. Skoraj cclotno dobe od 1737 do ¡irede leta 1756 jc moč slediti vikarju Andrcjn Hvalctn s standardnim podpisom Huaile. Drugi vikar. po imenu Mihael K. ler, ki jc v oklicni knjigi uporabljal okrajšavi Kil. in K. ter le izjemoma celoten priimek, jc prav tako izpričan dolgo obdobje, in siccr uo začetka leta 1752. Prccc, ma.ij p uro v kot oba vikarja je oklital duhovnik, podpisan v knjigr kot D. P. Ker v tem času iz poročne k.ijigc ne poznamo duhovniktr z ustreznima inicialkama, D. P. pa jc poročal skoraj izkljnčno samo "gosposke' lrladnporo■ čcncc, gre očitno za drug pomen okrajšale. Kot D. P. podpis sc poiavlja od začetka knjige vse do srede leta 1758 seje podpihoval vsakokratni stolni žnpniK {donrinus paroehus), pit čemer je sprva jrcčfti tudi podpisa: Paroch. in D: Paroehus, Zuonik si jc samoumevno vseskozi pridrževal pravico okliecvarja imcnilncjših oseb, glavnina okliccv in porok pa jc odpadla ra oba vikarja. Kdlcrjti je leta 1752 zamenjal vikar Simon Rcieh s standardnim podpisom Rcielu Hvalcla pa šliri leta pozneje Jožef Dudič, v oklicni knjigi označen kot Duditseh. Njuni imeni sc nato izmcnjajc pojavljata do konca obrav navano knjige.
Vsaj pet različnih oklicevalecv, kelikor je podpisov v knjigi, jc jezikovni podobi zapisov razumljivo dajalo neko osebno noto. Ob pomanjkanju trdnega slovcmkegti krjižnega stan-dtirda je vsak ztipisoval nekoliko po svoje, tako dcr.imo isti duhovnik v sten. Inevu kto besedo na dva ali celo več načinov.43 Nekatere ponav ljajočc sc besede in sklanjatve so nadalje tipične samo za določenega zapisovalca, M^lcm ko Hvale na primer piše vjanic ali ujame, uporablja Killcr za i:lc besedo navadni -s, u.samc ter tako kot D. P prislov kraji dama v pomenu doma. P.i Dndičn jc morda najbolj specifično zapisovanje, besede gnadluv, ki jo drugi pisijo gnadliv ali guadlcv (= milostljiv, iz nem. gr:idig) ter Ihlana za Ljubljano, ki jc pri družili zapisovaleib Lnblana in veliko redkeje I^ebiaua. Nesporne so
A 11 vale ji: <lcn i mu 12. j;inu;irja 17S4 /jpisiil: Satlcrshki- mm-,/ferifl SulU'rfk! /:rr.
torej poteze individualnega .diomtt. kakršnega jc duhovnik prinesel iz mladostniškega okolja in ga bolj ali manj ohranjal vse dokumcutirr.no obdobje. V kolikšni men gre pri zapisih za mestno Ijnhljanšemo, koliko kh duhovnikov osebni idi om in kobko morda za vplive tir,k ti ne slovcntkc bci ^dc, bi bilo pač vprašanje za jezikoslovca.
Če pogledamo samo črkopis, je že na pogled jasno, da imamo opravili z nedosledno bohe ričico tiskov osrednjega slovenskega prostora, obogateno šc z nekaterimi znaki1 w, y, x m B. Opazna odslopanj;, srečamo pri rabi velike in male začetnice, ki sc zd ta na številnih mestih povsem nelogični osebna imena pisana denimo z malo začetnico, predlogi ali glagoli z veliko. Zapis sičnikov in šumnikov kaže največ variacij in najmanj doslednosti pri uporabi znakov -s oziroma ostrega / Tudi predlog -v jej večji del knjige zlit z naslednjo besedo (ustiluslibe. u flilufhbe), zlasti opazno s kiajcvnim imenom (vgorizze, vkamelze), kar v petdesetih let h močno pojema z nastopom novih mlajših zapisovalcev Gledane v celoti jo bonorieiea najde slednejša pri zapisu čistih slovenskih leksemov, npr. nu-flmar, dellouz, ranzega, pred boshizhaiu, sapn/hcuo, hzher. Pr. osebnh imenih jc '-'iden vpliv latinske prakse: Alarjeiho, Steppau, Mat tluas, M(Utha<7nftia, mcsloma opazen tudi pri zapisu šnmnikev v priimkih, npr Vrbanziz. Siccr jc pri rodhmskih menih močnejša sled nemške orlografijc: M>chelitsli, Ulimtsh, \Visiak, Tshurn, ki jc šc posebej zaznavna pri adaptiranih nem-cizmih: Laudtsehajjle, Mefsersluuida, pixeu macher, Barokuiochar ipd.
Zapisovalci so nemške besede mestoma pisali v gotici, tako pravilema enega pogosto rabi jenih izrazov - }tmgfrau:u Vendar sc ta kot šc večina drugih v gotici pisanih besed pojavlia tudi pij preuvsem v latinici. To velja zlasti za nemška poimenovanja ohrtniških poklicev, ki so sc siccr v slovenščini povsem adaptirali in jih zapisovalci v oklicih niso občutil' kot tujka. Zanimivo jc žc dejstvo, da so jih mcsloma vendarle zabeležili v gotici Takih primerov jc v splošnem malo, de tlimo: Pirpieyei\ Bneftrager, Kauffinan, Zwi)lf-fei, Hoflrichtcr, Vergiddar, Verguldcrgesell, z.ingitfider, Sdidensiiuinffwirkbcr, Ladendiener in drugi.43 Fn rabi gotice šc bolj pritegne pozor nost zapisovanje pridevniških oblik, dasiravno gre povečini za slovenske pridevnike. Ootično besedilo jc v nadalje vanju pričujočega članka v razlikovanje cd laiiničncga podčrtano: sehlos-scrisi'h"r Mas ter, Tjscblerske moister, cn gi''(irske gejjell, en Sc.lifosUivsk» gesel!. Posebnost
14 Npr. 20. K. 1737, 11. 1(1. 1737, 17. I. 1737,20 I. 173K.
45 CiUti pn vrsliu:ni redu: 29. 9. 17H (pivnvar). 10. 6. I75H
(pismiin<iS;0, X. 2. 173H (irgovcf), 27. 7. 17.(K (Uvamjstnik
«fcu rintr;injcg:i me s L n^ ¿is s vela), X. I I. 1738 fpridvomi .\oilnik
v sam ost ;imi UiMm). 27. 6. 1740 ipf)/bt;ir), 4. 11. 1755 (po/Lil ¡irski piminčnik), 25. I. I7M1 (krnim r), 13 2 1741) (n<i-gaviturjin 19. K). 1741 (irguvski pomočnik).
ARHIVI XXII 1999
Iz urin .;kiti u>miov in zbirk
141
predstavljajo zlasti besede, pisane v mešanici i beli črkopisov, pri čemer je slovenska pripona v latinici. jtc\erske htvltschuffte. Ijmdtscluifft-oherherritr rja, Stattriliterjo. ausclilokiirja. ¡jittiltittur<;(,:ha!!o. f¡hprrituichtiirria - .cr besede, kicr jc v gotici samo det: i.e-.eltarske moistiir, Capi-.il-uaiisifi, m Uuultrshaift Poti] p/>r C: Lmiber^isch StuHmnislro. per /.../ A'ria^s Couii-jktrto.^ Podobno srečamo v gotici kombinirano nemško-slovensko besedilo: Ijindtsrhafltc 11J Pi vsizrr i> 1 Herrn vttftm oziroma nekoliko drngačne mešanico: Hevf: PtxrutttatsUtr iiut ¡a vaiTGicteSr
Cele besedne zveze v neinščin .n gotici so nadvse redke, zvečine uporabljene za poinie ne vanje pokliccv in funkcij, ki sc zaradi malo-štcvilnesti šc niso prilacodili slovenskemu iišrcsu in -ic adaptirali na slovensko besedišče in sklad njo: k i\e>!ichcr fnrliiiaiHaiisscIunidt. !x!Xžšlrikh 171 (ll kliniki: s -IfijT Venvahrer, rathsoftiaer ••ut Flrisdtkrei-ar Cnfsir: fCmft. Spiral iiumtijurtiir privilcfjirtcr C-htj^cImetiler ;i»<7 Sptevh>uich*r. pev K c vil SchrgjikhAti Mauth nit Vrrl trnke, po dobno kol male rabljene besede npr. r*ilf vrnil ali rendtnunstrr. Izbiri nemških konstrukcij («n godec"* jc v navedenih primerili razuinlji"o bc irovala -.adrega, kako približali pojem slover skemu poslušalstvu, kar sc odraža utd: v drugih ncmškib besedmh zvezah, celila pirai ib z latinskimi črkami, denimo: lMniltsvi7<l(iiif>islter Ltpeilttorr* Pri nekaterih poimenovanjih gr~ nasprotno za zavestno 11 para ho nemščine, ker je ženin izhaial iz nemškega jezikovnega nroslora in ni bil vešč slovenščine. Lcopok' Nusdorfcr l : Naborjcla v Kanalski dolini (danes M-ilhorgclto) jc bil denimo izjemoma oklican z besedam " f; ebiirt i f; ?n Mnrlmrsett Vr- -r htsariperv" 49 Janez NeponuK Crontbalcr in njegov; zvo-ljcnka, oV . s Švabskcga, pa takile: "eiu Schniir-mek y tf eli poprft ttlttbhuii sil< t v fCatiftheiier* /.../ vsnhwuhske D\(f»elk i' mesto EmiBz ¡H- vert]. Ncglcdc na to, ali jc š!c rcunifno z* tulec ah za domačine, so pri nekaterih nodieih ncSpč]|| priimkov le te zapisali v gotici, česar jc bila duhovnikova roka umevno vajen« iz pisanji nemških besedil G: llitrtlilu.e fmiUilKSir, o: Antoni SdmlML, C. Joan: 'iapt: Gntfcimmr, Valentin krlcindhnst.5i Prav tako so po ustalj :ni
4f' I'd vrstnem r-Uu: 11. 10 17.17 {štajerski i ledini slannvi). ">.4. 7. I749;stannvsk¡ viSji obje/'Jmk). 75. 10. 173« In 17.4 I719 (meseni MKlmk).24.7. F49 (nakiadiiik. poliiralcc nakladnine), 24. 1. 1739 (ilwelnl maríal). W 1 1747 {glavni .stanovski prejemnik). 22. II. 1755 (med ¡Ca rs k i Hwjswr), S. |l I7S0 'kupeintk). 5. 9. 17 SO (stannvski set). 4. 1752 (nadknrijjr). 3. 6. 1753 (vojni komisar).
47 13. 4. 175K idciclan v Gosposki uliti). 1(1. 4. 173« (ccsarskl puškar).
4ii 11.2. 173« (viLcdmnski ekspedilor}
49 30.5. i 744.
50. 7. 9. 175.1.
51 IV vrstne,-redu: 4. I. 171«. 7.9. 1733,4 1. I73H. 7.9. 175.1.
K. ni 17.3*.
praksi vpisali v gotici nekaj plemiških naslovov, kiikor: Zoifx i'/on/ ''distan. Kappas v/on/ PidilsJaiti. Flori.utzizh »7>n j¡rietifrldt. Hln^i'.rle i' Hilrienhciiti^?2 Zanimi\r jc zapis slovenskega t open ima t^rnomelj v gatici in z. nemškim .menom Tschernembl, vendar s slovenskim mejnikom ('): vtscherncmhlc.53
Čc lahko o rabi gotice in nemškib besednib zvez. govorimo kot o izjemah, jc okliena knjiga nasprotno polna v kranjsko slovenščino adr.pli ranli izrazov nemškega izvora. Stopnja adapta cijc posameznega pojma, odra?.cna v prcgtbnosli in glasovni pni a godit vi. jc bna odvisna predvsem od pogostosti rabe. Splošno razširjeno besedje, zlast :)brtniške oznake (npr. tishler), je tako izprj čano tudi v pridevniški obliki (tishíerski ¡;efe¡!}, medtem ko so za redkejša poimenovanja rabili izvorne nemške sestavljenke (Nadie rgefcH). Analogna je dublcla wa(i)ster mojster: prvo različico jc zasledili v sestavljenkah, drugo pa pri velik: večir pmiicniv, medem ko sc rokodelski pomočniki dosledno imenujejo xexel!, xseli ipd. Najpogosteje rabljeni adaptirani izrazi zndevain siccr posameznikov slan in družbeni položaj. Ncprcgibna ostaja beseda lerfi&lleílex v pomenu samski/samska, kakor ajdi Ji ubirati, praviloma v gotici zapi.;ana sopomenka za samice,54 morda v originalnem črkopisu kol odraz neživega lujk? v slovenskem mestnem govoru. Nasprotno jc v alternativi t. gospo zasledili v vseh sklonih /.raz fra<v, r lan sicer tudi iz drugih sodobnih besedil.55 Meščani in Iržani sc imenujejo burger, hurgar, ptir^ji m piir^:ir, pri čemer je zelo redka raba iridcvniškc izpeljanke: v pergerskun s lipi ■ tallo5( in ett barbarski S'itlciski Mnister ti Ehren hatisn un Staverskiitt,51 ki jo izjemoma srečamo tudi v nemščini pur^erlichcr ilru.rler,5ti Med častnimi naslovi, dobesednimi slovenskimi kalki, gre opozorili na adaptirani izraz gnudii;, izpričan kol i;ihidliv/i;iiaill<'v, ^uaillivu.
V primerjavi s prevzemanjem iz nemščine si je dokumerniraní» ljnbljanščina poročnih ekliccv le peščico izrazov izposodila iz latinščine kol mrlvcg-i jezika, pa šc to ne neposredne/. Take besede je namreč sprejela tudi nemščina in za devajo pKivačini ecrkvcno področje, npr it Collegium f ¿ter P P. Savi ta rich, bitjo P P difeal-cratntt}9 če izv/amjmo zvečine modernejše bc sede posvetnega področja, kot so: advoca t, inaiuijiictur »lt fabrica.
52 l'ii vrstnem rcilu: 1«. 3. 1751 2fi. I. 1747, I. 2- I71S. 29. ti. 173'j.
3 24. 7. 1749
* I /je trni mu jc besetla 4 «. 17 5.1 sk I a n ¡a n a v sc sta v I jc n k i Ciinht Sj^Eiv^ (kninorna sluikinja).
' Npr. "ranc^ fraua Anna Magdalena Sivi/nuca* v slnvcnski prisegi. /.irisanl II. 12. 1734 (AKS, Cul lee tanca, fasi-. K, Testa-nventl.Šivie Anu Magilalena).
■ I ft 1749. IK. 10. 174'J. 2.9.174/. 5<J (i. 1. 173«,24.7. I73K.
14?
Iz arhivskih fondov i» zbirk
ARHIVI XXII 1999
V	celoti gledano sta izbira črkopisa in pra vopisa v našem registru povsem drugotnega po mena. Namen nad nameni je oil a razumljivost besedila najširši javnosti, torej v vsakem primeru govorno-slušno razmerje med duhovnikom in srcuio pred pnno-vidno relacijo. Ta je bilo tako al' tako oimjcna zgolj na ozek krog dnhovrikovT k so n)0rali oklice pisno oblikovati tako da so jih brez težav prebrali m s prižnice posredovali ljudem. O tem pričajo na svoj način izjemno redke latinske oblike za poklicne oznake, lopoiumc, etnike m ctiionimc. Te jih je duhovnik že zapisal latinsko, kot je tiilo v praksi pri pisanju matičnih knjig (i'Pr seri ha, Crain-bnrgnis' , Soxo Di"j'(h'iisi - Car i nt hi inv.v Greij'fenhurgensis, na t its Ijitharingui'' in Ci vi t a te Nahar)t i h ic namreč podčrtal, vsekakor predvsem zalo, da je pri branju op;;z.il mesto, ki ga je bilo treba m Koži a "po kranjsko". Takega opozorila na zapis v neživem jeziku ni potreboval pn splošno razširjenih latinskih kralieab: S. (saneliisT s vel i), F. P (patri), !). (domini t s, gospod;, /*/J. (liber baron), pa tudi ne pri okrajšavah pogosto rabljenih nemških in iidaptiranih besed: Keys./ crlich/. gwuilAvl. i/on/ ter slovenske začctnice G. \ gos po J, gospa).
Kot rečeno, je obravnavana ok'icna knjiga v primerjavi s sočasnimi, starejšimi ni mlajšimi matičnimi knjigami veliko bogatejši vir mestne m druge toponiiiimstikc, vrh vsega zapisane v živih sio venski h oblikah. Ker raziskovalci ljubljanskem mesinega imenoslovja knjige niso poznali, je lem večja verjetnost, da so v njej tudi doslc' še neznani ali v slovenščini Še nc dokumcnl-rani niikrotopoiumi. Prav lako ulegne bili knjiga vir najstarejših slovenskih omemb drugih krajev, sosesk in župnij.
V	pričujočem prispevku se področja mestne toponoma slike samo dotaknem, v okviru preučevanja stamjše ■'itbljmskc zgodovine in mte noslovia pa bi vsekakor zaslužila tcincljilejšo obravnavo. Zanimiva so denimo poimenovanja nekaterih pomembnejših mestnih slavbT daljši opisni mikroloponiim ali ugotovitev, da imajo nek-itcri deli mesta vedno samo nemško ime.
Čc se najprej pomndimo pri t. i. fevdalnih poslopjih - gradovdi m dvorcih, je treba poudarili, da je v slovenskem imenoslovju obstajal en sam grad^] jii sicer listi na Grajskem hi ihti. en granit faldat ¡nit g(fre'tter na gradil (11. II. 1741); pod gradom na ftallanah (27. 6. ¡739); na podana!, trni Gradom (11.4. i739). Vicedomovo poslopje na levem bregu Ljublja
' Itiiii. /hsli Vl.nili' ValeniiO. ZpMliivin.-i ljubljanskih fiifitjl imen. Ljubljana t'WJ. H S 21; JiiNiji Mal Slara l.jnbljana in
njeni ljudje. Kult.....11/^1 *J »vinski opis. Ijtinljana l'JS7, sir.
IK7- l'J4.
Na |imle/clju mSmI" laku gnili (Wi'.)i) Z/ici limiMi n .iviyni Snrfn 2.1. f- 17-17; EhjKiU Jk'nif/" • 5. 1. 1751) km j;r.iM>imi (n .\Yi'i»ir n ^irihtin'. n iii/uii.iti j,*m/u'iii . Ki. 1. 1741; n AfnfrijMiCiSr/iMi'n>i /WA'ii)Ami ■ 1. Ct. 174K).
niee je nosilo dvojno ime. Jištamija (iz ncni. Vizctlom Aint) in tnirg/pnrk (nem. Bnrg)T kol dciumo v primerih: pred jistanua (27. 4. 1738), pred hestamie (30. 1. 1740), n shleshe n Pestanve (I. 1. 1752), pred Pistamio (27. I. 1759). pret Parka al jistamia (10. 2 1759). Raitts Ofjicir i* Purke (8, 8. 1753), Sccrctary par Gtiadl. G. Baron v/on/ P laehcnjehlt r; p mg (19. 3. 1753) Nadalje je imela Ljubljana dve zgradbi palači, imenovali haf, d s;ecr stiski dvorec pri sv. Jakobu, v: Shittishkim haffo (9. 10. 1740, 23. 3. 1743). n Shet'iMi"i hoffit (18, 6. 174¡5) ler turjaški knežji dvorce v Gradišču z dvema imenoma - iiršlov oziroma turjaški bof: n Terjosknu hoffit (6. 12. 1742), r terjashkiui hoffa (1 I. 1744) puprri ifujht Averspergavint hoffo (16, 6. 1742); i- graff: !gnati Averspetga hoffa (6. 10. 1742). v Furjhiovni hoffe (23. 6. 175^ \ jfmthmm hoffa (22. 9. 1753), t' / 'ershtotuua llojfa (7. 5. 1757). trrjojhkhii hoffa (3. 1 1756). HWi bližnje Križanke, posest nemškega viteškega reda, so izpričane v dveh variantah: nkrilhcukrh (15. 11. 1737) in pred Knshauia (2.
8.	1738). 'z česar j s nastala pridevniška oblika ki i žanski r Krishenske gajie (10. 6. 1742).
Od drugih pomembnih poslopij naj na prvem mestu omenim deželno hišo - lontovž: u hmd-taiishe (1. 1. 1738), pred l/tutonsham (9. 2. 1744), blisti Ur i d ta asa (2. £i, 1749). Samosi-ojo slovemzaeijo so doživela še druga nemška poimenovanja z» sinodniŠnico • no jmifrir/hi (29
9.	1758), igrišče - pret P-dausaii/'2 (.<j _. 1757) in za mestno bastijo Sa Base litijo (6, 5. 1752). V knjigi nasprotno ni zasledili mestne hiše -roiovža n okrožnega urada - kresijc, temveč zgolj njuno uradmštvo. Mikiotoponim Kres kot del Mestnega trga ne pomeni stavbe kresije, saj jc dokumentiran še pred uvedbo okrožij: pred Rrefsnm na plana (27 6. 1739), pred R ve/sam v hihlain (28. 5. 1749). V okliem knjigi prav lako pogrešamo v.r;iz klošlcr. Vse samostanske lokacije so namreč poimenovane samo po menihih in redovnicah, npr. per P.P. Jasi/vi,- rvh n cotegia (6. 6. 1745). Beti P P SavtUtrte™ (9 4 1739). pred PP Caimcinarje (22. 7 1738), Sa Cap»-cinarie (6- 6. 1739), pred PP Aii^nstinarie (16. 1 1740). Plifa PP Auyustinarjou ilS. ]. 1753). Sa /iheme Menihe (31. I. F 39;, prnl PP. j ran-cisamanr (30. 8. 1737). hI i so PP: Francisca na/joti (2 11 P 54), pred Sta remi Nunami{A (13.
10.	1737). pred GG Vrjhhnarztmii (10.2. 1753), srn n in Gaspeh Vrshiilirurz (3. 2. 1759), blifo GG: Clarijh (21.1. 1755). pr-t Chnifsarzc. (20. 9. P54). hiisu teh Navmh N ■in"5 (1.2. 7. P41). frančiškani strpolcg lega dali še ime uhci in mestnim vratom: n ranciskanorski gojit (15.
I/ nem. liallliaiitv prim. Valeiicii.-, ti. il.,sli. 3(1. ^ .Spačeini ime /a jc/uitt (je/n ha rji).
Gie /a klance; 11 ;ipi s >iv</ .Vi nuni i A^inniir je namreč nad prtiiilaiiim "/iinMi.C C/m (/¡irriniii~. ^ Uršulinke i-piedilieslju.
ARHlVi XXII 1999
t . yihivskib fomlov in zbirk
143
5. P41), na j'rancishkanarskeh uratteh (23. 1. 1740). Redkokdaj sc srečamo lndi z besedo cerkcv - S. Nicolcutsa z.crkne (5. I 1750), ki jd nadomeščajo veliko bolj udomačeni p a (meniji: per S. Nioolauso (1 1. 1756), i> Shemikiaushe (1, 6 1755), per S- Plorianii (29. 8. 1738). Škofijski dvorec, domovanje ljubljanskega kr,ezoskofa (jirfhlo inu shkojfi na/Iti g a - 19. 1. 1750), sc dosledno navaja z imenom častitljive starosti: i>: Shkofjije (6. 5. 1741).
Med poročcnci obravnavanega obdobja je bilo tudi nekaj delavcev iz ljubljanskih mami-faktur, največ iz svilarnc v lasti trgovca Jerneja Čebula. Obrat jc začel delovati kakšno desetletje pred začetkom vodenja oklicnega registra in je zaprl vrata po lciu 1754. Prva omemba v okibni knjigi ga imenuje: na Fabrike n (Jre.di.die (20. 9 173«), jieer pa po lastniku: ti Zhebulove fahrige (3. 11. 1738) in po proizvodr i: is fhidane fabrike (29. 7. 1741). Precej manjkrat se omenja stanovska siiKnarna, ki jc prešla že leta 1747 v zasebne roke: na Lmdtshafftne fabrike (26. 5. 1744, 8. 7. n47).6"
Tedanja Ljubljana koi vse kaže ni poznala pojma uliccAiliea ali pa ta vsaj ni bil običajen za pcmensko natančno opredeljeno mestno raso. Vpliv nemškega izraza sc očitno odraža že na izvirnem načinu zapisa z os'.rioi ß. tako danimo: u hrenovi v aß i (9. 11. 1737), u Shprlauske ¿aß i (30. L fo 391 Krishenske gafk (10. E 1742), konz rejhne ga (te (19. L 1738). i\ Jndo"/kc ¡>afie (8. iL 1738» vlingoukitn gaße (13. 4. 17®)) n franciskanarsK, gaßi (8. 5. 1751), u: Sallentin garjo\t gaßeG1 (24. L 1750). Pri tem je treba posebej opozoriti na icnomcn Gosposke lihi ki sojo vedno pisali v neniščin. in totici: ir lh ni gaßen (13 10. 1737, 23. 8. '739L in Herrngaßsn L 2 1738); in Herrn Gaß,m (o. 10. ¡75» Postavlja se vprašanje, ali jc bilo ime resmeno tako domače in znano vsemu mestnemu ži vi in, da le to za ulico sploh ni potrcoovalo slovenske nslrcznicc.6ii Nasprotno se v oklicih vedno na vaja "Kri žensk a pasa" in le cnkiai izjemoma njc-nc nemško ime v gotici: [| der Teytscher gaßen (8. 6. 1748). Troji primer nemškega mikrnto-ponima je Novi svet v kapucinskem predmestju, ,iisan izmenoma v latinici Ney \V"h (17 4 17' 1) in gotici na Nevwe.it (12. 1. '753).
'rav tako je opaziti neko posebnost pr treh ljubljanskih trgih Slovenski naziv trg jc bil v rabi samo pri obeh stranskih Lrgil - Starem n Novem, tu /taretn tcrgtt pred /temo (10. 6.
m l.iteraluro o nbeh obralih gl. v Jn& Žonlar, Ljubljana v .ti, ... v prvi EfgUai It' ..nlclja: Zgodovina Ljubljane, hispevki /a iii< motu arijo. LjuMj;ma iyti4.hH. I5i>.
61 Ocli mli^iji imena d;in;išnjc Salcndiiive uliec pri m. Vnlcnčič, n. ti., sir. Ifi.
6K Po liikantm ni/jUasu i/ k ta 1 7K7. prvem ui 'dnem dokumemu / ulično r.i/ddilvij». jc imela Hcm.'ii£ass- slovensko UM nieo Fislanska ¿u^n po Mili duMMlelja prej ra/pCCciicm vi J domskem nr.idu ■ Fišumiji (ValcnCie. n. il.. Mr. 2ii).
1740);	na Starem t ergo (19. 11. I 753), na starino Tergo (21 10. 1758); na novim tergo (18. 1.
1741),	na novem terga (70. 1 1753) Današnji mestni trg je nasprotno ves čas samo piac. na plazzn (25.10 1-738)1 na plazzo (24 9. 1740), is plaza ti gaßi (17. 1. 1741), na plažo bliso 'jihourMa (23 6. 1753).
Fol eg velikega Števila .slnžinčadi, pri kateri so navedb ime gospodarja, so dnhovniki za lažjo identifikacijo manj znanih oseh včasih zapihali tnt podatek, v Čigavi hrši ta oseba prebiva, npr.: Sedei v Graff Igrati Aucrspag hißia (20. L 1753), na Bregu ij Bisentiutlove hi/he (2.3. 5. 1756) Draxhrski Gejfif Sa PP. Capticitwrie \> Giadikove hishe (2? 5. 1757), Briefträger v flitern Wal ovc Hijhe Sa P. P Capucinarjc (10. 6. 1758), Med hišami jc zaslediti nekatere v lasti mesta, kakor denimo v teh primerih Wahl maisler s !b!ane v Mestni hißte sretton Novica Sydaina (1. 10. 1757), gniein me -Jni vosnig na ceislc. v gtnein Mej)ne hi/he (28 1.1758).
Iz. ob/.i danega mestnega jedra sla ri i d mg i breg Ljubljanice vodila 'pitalski in Šnštarski most: pred Shpiiarfkeiii mostom (13 10. 1737), na Shustcrskiniu moftu (20. 7 1749), zadnji k Novemu trgn, L ga je prav tako obdajalo mestno obzidje. Le-lega spr-čiijC okliena knjiga največkrat z ;menom ulicc Za Zidom: Sa Sidatn (7. 7 1741), Sa sidan (5. 1 1754), sicer pa na drugih mestih kol "zidanje": blifo Novica Sidania (18) 1 i. 1752), per S. Nicohtu.w vfuia.uo (1. 1 1756). Razmeroma pogosto sc omenjajo mestna vrala: E'j vodneh vrat (22. 5. 1740), na j'rancishkanarskeh o rut teli (23. L 1740), funei knshanskeh vrati (15. 2. 1738), na piOanih vratnti (21. 6. 1738), fioiei pifian;h vra ' (29. 1. 1752), Sunei Shpilanskoh urat (23. 2. '754). OnKrai vrat so se začenjala predmestja, zvečine imenovana samo z lastnim imenom - n gradishe (6 8 1741), t' ternovim (10. I P38), upnikovim (18. L 1738), naSpodneh ooiinnah (13. 4 1718), na poiianah (29 6. 1741), sicer pr z nemškim izrazom Foršlaf na fonhtat (20, 9. 1738) na Forjhtatc (21. 8. 3740). no forshtati (27. 4. 1748), najorshlato (2 5. 1750) Tu seje mestna toponomaslika tndi dokončno izgubila v pode-že:sk. Njeni zadnji izrastki so segali do primestnih pristav, za katere noznamo dvojnost slovcnsko-nemškega poimenovanja: na Krijhen-Mayrhoffo (15, 5. 1739), vpriftave G nad i G: Baron Erberga (18 6. 1746), i> mcfinc pristavc na Ceste '19. L 1755).
O pisavi m poimenovanju drugih krajev in dczcl velja splošna ugotovitev, da so topommi s slovenskega ciničnega ozemlja in njihovega obrobja dosledno slovenski (npr na Roroshkem is lic I Lika Dama - 31. 12. 1739, ubellkouzetft na koo/Hitn - 3. 8 1754, n '/.heHoirJic 18. 6. 1738, /z Ter/te • 9 5. 1738) ali vsaj prilagojeni
m Veliko vet.
144
Iz arhiv: ¡kiu londov in zhirk
AR H IVI XXII 1999
slovenski izgovorjavi (t t Ehrenlutusu7u na Stayerskim 18. 10. P49), ee nc upoštevamo italijanskega imena za Koper (So Capo Istno dama - 6. 4 1738) i:i nemškega /a Nabor ■ jct/Malborgello v Kanalski do'in- (zn Marbiir^ett 30. 5 1744) Fnako velja tudi za večino hrvaških krajev, izvzemši zopet nekatere primorske (Conuol, Bitccori).71 Prav tako so dosledno uporabUali slovenska imena za sosednje dežele: na Štajerskim (25. 1. 1738), na Ko roslikent is Bel laka Dama (31. 12 1739), na Hrovashkem (20. II l739)f imena oddaljenejših pa tako kot imena tamkajšnjih mest zapisovali razheno: is Payrskc dcsheHc (28. 6. 1743), is Estraiherske Dcshclle (1 (i. 1755), vsehivabske. DusheUe v mesto Kai'fjheyern (7. 9. 1753), te t; a K rab ju ifjci Mesta Londek is Jiucnaiu (24. 5. 1758), z,tt Lieiichtenberfl in drr obernpfalz (5 1. 1750), ftehohren z.» Knpfsteht nt Tyroll (?.. 9. P47), in Mohren in IPifthvn Pjarr (22. 10. 1746), in Pii h men z» e{f^nberii jiiirtig (31. 10. 1746). Pri tem jc odločalo več dejavnikov, predvsem stopnji1 poznavanja krajaAJc/.clc ter izbira jezika nemščine oziroma slovenščine, kol rc ceno pogosto z namenom, da bi oklic razumela trdi oklica na tnji. oseha. Slovenska so ostajala splošno znana poimenovanja večjih mest v habrburških dednih deželah, denimo no Dima/ (24. 5. 1738), ti Dunaju (10, 10. 1741), n vpodz.n (30. 5. 1 745) ali u nemškem Oral,o (?< 9 i /56).
Kmiga ima v vsebinskem pogledu nesporno največjo težo kot dokument .socialne strukture, podane v živem ljudskem jeziki: kranjskega glavnega mesta. Posameznikov družben) položaj ni izražen samo s pok h c no dejavnostjo in more bitnim statusnim naslovom, temveč v nič manjši meri z. bivališčem in z. osebnim imenom, zapisanim v obliki, kakršna jc bila zanj običajna ali v vsakdani rabi vsa i najpogostejša Skupek vseli navedb nam osebo približa veli ko boli plastično kol razmeroma mrtva črka na papirju forma lističnih, vsebinsko suhih Stinskili župnijski:] maličniu knjig ali nemških uradnih seznamov mest iih poklicev.
Bralecvo pozornost najprej pritegnejo mi čini naslavljanj!« kot navzven prepoznavno zna meni'; soeialncga razlikovanja, navedeno pogosto na prvem mestu prid imenom in drugim osebnimi podatki, Slovensko naslavljanji jc posebnost z.;p radi jezika, sicer pa zvesta preslikava nemškega, izražena v slovenščini s pomočjo kalkov in ob pomanjkanju le-lcli z. adaptiranimi neme zrni Lestvica vrednostnih oznak se v bistvu začenja pii osebah brez. kakršn.h koi statusnih pridevkov, denimo: ^dottz en Mi/ Vahtar (6. 6. 1739), en Simona rs ki t;scll (8. 5. 1751) ali ranzii;a Micl da Pi.ilanza .''akorjko Hzcr I 1738). Navzgor vodi pol prek stopnje gospodov m gospa, ki se začenja 7.c pri nižjem uradnišlvn - G:
Eh rc n!i a u sen/H™ tv i. " Knmjal pri Pulju in Hakir v Ki-amerikcm /ativu.
/N.N./ en Shribar na Apalte (19 3. 1753), G: /N.N./ rasist ratura: odjunrt per nafhe zJia/tite repra^sentantshojftc na /tarent t cri; o (23. 2 1753) - in imemlncjših trgovskih pomočnikih-Gos;nnI /N.N./ en Juatendieiier na plazz.o (19. 10. 1741) 1er nadaljtijj pri polnopravnih meščanih, pri kutcrih je ''gosposki ' nazi / obvezen: G: /N.NJ purger nue handshnchniacher vro finie gajie (17 fi. 1741), frava Vrjiiio od ran žiga G: /N.N.t padarja in» par gor' < laiovim niefto (28 10. P3 7).
Slamjši adaptirani nemeizem žlahtni/žlahtna pomeni višjo stopnjo socialne leslvicc, ki pa ni nujno povezana s plemiškimi osebami in naslovi. Žlahtni jc slej ko prej vsak nemški Edlcr Hcrr", uporabljan precej poijubno, lako ncr:dko ludi za nglcdnejše meščane, imoviteže, svetne izobra žencc, častnike m višje neptemiške, iiradr:šlvo: Sblaldni G: /N. N./ vdoui ime zwdlffer (27. 7. 1738), Slohtneua G: /N. N./ Oberstar Camrena Sakonsko hzer na p la zn (21. 1. 1741), Slahtni G: /N N./ pu Cefsarski pravi and t Comn ..fsari n Ro idili ni no llrtmtshkent (20. 11 11^9),'Slahtni Gos/»(d /N, N./ en Medicina*" Do h t ar bi is» No rh Nnn (i4. 5. ¡738), Slahtni G: /N. N./ od /Juiftiti^a Regimenta Generala Von Sherzbcr en OberLefdtennndt s Carlouzha dama (I. 1. 1752), per Shlociitniino Gofpodn l}oftma[ftro v fiihtfhbe (23.5. 17.*i0), /h la ht ne Gcsp'jd /N N./ O (/sorske Banke Oi/sicr v Liddani (3. 6. 1758).
M'*d "žlahtnimi" gospooi jc malo takih, ki so sc mogli ;z.kaza'i s plemiški ni listinami, če pa že, je šlo največkra. za komaj pridobljeno plemiško diplomo. "Zlalil li" so popicmenitcnei oziroma nižje plemstvo, pii kalerem tudi zalo ni zadržkov, da sc nc bi poročalo z. ncplcmiškimi osebai .it. Tipičen primer je znameniti botanik in naravoslovec italijanskega rodu Janez Anton Seopolt, ki jc bil 2 februarja 1758 oklican kot ženin Ljubljančanke iz. popicmcntlcne rodbine Oba mladoporočenca sla sicer pripadala "žlahtni gospodi", vendar s pomenljivo razliko v predlogu "von", ki ga ic nosila samo nevesta'
"Sblolitir G: Joonn Antoni S capa t, ud o uz Medicina0 Dcctor i' Nemške Idi ie /.vi. usa me Gospodi jmo Mario Ca t ha ruto Shlahtniga G: Sebastien ta von Franchenjeld, sakonsko hzher ¡n et Kriduia Contro Ist."
Nižje plemstvo, naslavlja no s predikalom ž.lahtcn/ž.lalilna, jc kajpak stremelo po zakonskih tovariših \išjega ranga, ki jim je šel naziv gnudljiv/gnadljiva. Takšen mešani "žlahtno gnadljivi" par so nili starši barona Žige Zoisa. Stolni župnik (D. P.) pri sv Nikolaju uh je 28. januar"« 1747 oklieal z. besedami.
"Sh la ht ni Go s pit d M;chael An^elus Zoifs v/on/ Edlstem Udonz na bresti Ist: vstane dobro rojeno Gnodlim G ospodizbno J o ha n no Co t bari no G nad li \jya Gospndo Sigmunda Kap nus v/on/ P:cl tiste hi obeirinnehinerja Sakonsko Gos-podizjmo ! hljfrr na bf^o ist."
Iz nemškega gniidiv prevzeti pridevnik i;nad
ARHIVI XXII 199y
Iz ; .rlii /.skill lonclov in zhirk
145
Ijiv jc Šel praviloma micnilncjši plemišk: gospodi in se zalo neredko pujMja še z drugimi okrasnimi pridevniki in plemiškimi nazivi. Pri tem jc zanimivo spremljali kalke nemških variant na slavljanja, prepletene z scfšptiranifii ocsedr.mi, in pojave (ne)pxgibanja plemiških naslovov, kot so: btron. grof in knez skupaj z. Ženskim: oblikami. Samo gnadijive se navadno imenujejo plemiške osebe, o k.iterih govor. Knjiga po sredno: per gttadi: G Baron iVon/ Ekhn (lit 1. 17^8). per vnad!. G: Barono fla!hr.\lein Gl. 1. 1738); per gnadl Gospe Baron Evberze (?n. 5. 1744), per gnadl: G raff v van Co Hemberg (30. 1. ■750); per g nad! ne v Schvattaibadi (2 i. 6. 1738), per gnadl Gospe Ben meji von Ga (3. 10. 175U) grad!: firjhta oni shkoffa naj bi ga reiidtmoister v: Shkofftje (19 1. 1750).
Kadar so se ljudje njihovega položaja poročali, jim stol nični duhovniki niso pozab, lr dodali k imenu polnega naslova, uobesedno prevedenega nemškega kalka-
Wohl geboren - dobro Wj»nr dobrn rojeni Gnadl. G. Joseph F regiere Von Mai en:' ledig n Terfte (9. 5. 1738>; :lobrnrojmiga G: Martina Frevherra hjh Aichlhnrg Sakansko hzer n Siunpajsu bli.su gorizhe (24. 10, 1739), dobm rojeni gnadlivi Ga.spnd Pelms de Denan o \nce hanbtman H Bnccari72 ledig (9 4, 1741). dobnt-rojena gnadlivo Gospo Mano Sufanno a d vnn žiga Gnadlivi ga G: C rejce nt i a Prkner Sapufheno vdovo (20 5. 1738).
Rdi geboren žlahtno rojen, dobrn, im SSoln im raj eni g nad levi G: Joseph Antoni Vermatti de Venn e rs je hit (1 2. 1738), ran zbega slahtnu roje m ga guadlevga G: Johan Mihe!na F!ori<iii-jz,h<i van Gri en fehlt Sakon.sko Ga.spodiz.hno hzer (I 2. 1738V
Hoch geboren - visoko rojeni: ViJJokn roje.m Uncdlivi Gospnd Georg Seifrid Frcvhcr v/on/ Valvajor S vi danske farrc. Savtrhart (20. 5 17381 Vifsoku rojem nw yuuliivi Gn.;pud Car! Josep,i LB. Valvasor ledig (2.5 10. 1737), \4fsokn rair.no ¡odliva g'rajjhia Gospodi Juh, t and ga VifsaKi rojc.nigo giuidlrigo Graf Ja Wölff Waf-d tarda Um h er ga Sakaußa Hzhcr (25. '0. 1737). vifsoku rojeni guadlcm O: Alexander Snatliga Rimski ga Kralejtea graff von Avc.r.spzrg vdanz i1 A'er.sk int (16. 1 1745), vijšok uin dobrn rajem gmult. reihs^roff Gnida v/on/ Storcuberg (28. 9. 74Q).
Hoch würdig visoko vredni, isoko častivredni: per v [/soku nrcdiiimo guaoli .vno firslno iv ShKofjije (6. 5. 1741), p er Vijsoh YJwssti nreememo ymdlevma fürs In. o, shkofjtt n Shleshe (21, 2 1740) ftcr Vifsoku m ulmrmt gnadhvuno firshto fl Shkojjije (b 5, 1741).
Zlasti za visoke deželne službe jc bil v rabj naslov ekscclenca (Fxccllenz), ki ga stolna duhovščina spričo tujeg;: zvena zverine niti m poskušala sk! njati: t>ev Excc.Üenz.	V<>lf
- Glavarjev naiiicslnik v liakru.
Sauron Uiudthanbunan (18. 1. 1741 ). per Excel!. h"'off Anton u wit Ave rs p erg lumdtsVcnvaherin (10. 5. 1738), per Exceïl: g raff Ave rs ¡¡erg Ijnultmarscha Ho vred K re s! tenke (24. I. 1739), per Excdl: grajf hmdMz.dom (31. 1. 1739), zasledi :i pa ga je tuai v adaptiram pridevniški oblik: Excellent1. per Exc die nt gnadl g raff, v Unnbc.vg (29. 6. 1752). Na drugi strani so mestoma tako naslavljali tudi visoko plemstvo: per Exec! ¡en z G na d. Graff Le pa ¡t i Unnbe.tg na novem tergu (20. 1. 1753) in izjemoma še kakšnega zaslužnega zob razen ca, kakor ranz.iga Excdl: jhlohtniga G: Georg: Wolffganga Shi-gnria incdi :in da ht a rja (14. 4 1739).
Nekaterim doktorjem medicine, predvsem pa doktorjem prava, jc šel ne glede na izvor in slan naslov "visoko učeni , in sicer po nemškem "Hoch gelehrl": Slahtm mi Vijsokn vuz.heni G: F ride n en s Barauio de Rosenthal! ledtg en Medicinac Dohtar in Nemi gop.n (23 8 :739) Slaluni, nn V(fsaku vttzji zut G. Johan Anton \>on P wheat aV vdonz J. V.7-1 Dohtar na.she z.l mstite Uindtshajfti en perse.shen Advocat (6. 4. 1738), Shial'tr.i tun >'fsoku vuz.heni G: /N. N./ J V. Do.-htar vloke1* (8. 11. 1738).
Čc se še e.ikrat vrnemo k najsplošnejšim oblikam naslavljanja, je trebna opozorili da so le-te za moške maij številne kot za ženske. Pri moških srečamo ob stanovskih oznakah zakonski sin in vdovce edinolc gospoda (gospnd, gcstrne! gospod). Mestoma ga sicer nadomešča latinska okrajšava D., ki jo je okiieevalcc pač sproti poslovenil v gospoda, nikjer pa ni zabeležen nemšk Hc.rr, čc seveda izvzamemo že obiav-navano izpeljanko Hirrugafh.. Z,'t ženske je nabor častnih naslovov širši, saj so se pok zakonskih hčera in (zapuščenih) vdov glasile s p-jŽ.nice besede: gospo (gc.spo), fro va, gospodična i.i nemška Jimgfrau. Sobcscdilo konkretnih primerov spriEiije, da izbtn med sinonimoma gospa-frava 1er gospodična-Jungfrau nista botrovala naključje in poljnbnost. Med fravo in gospo oznakama za poročeno žensko oziroma v prt meri h nevest za vdovo, je obstajala pomenljiva razlika. Za frnvo je veljala soproga meščana ali širše človeka, ki m,i jc pripadal naziv gospoda, npr, ujame fravo Vrjuio od ranzi^a G: Joscpha d t oz, padorja iim pttrgaha imovini weftt) Sa pnfhcna vdovo (,28. 10. 1737), a!a me jravo Anna Mnvia od ranz.iga G: Joanne so Ca! lin Sopn/hena 'duva na Vcrhuikc (4. 1. 1738). Naziv gospa je bil ti,'sprotno namenjen predvsem piemkmj im: vifsokn lojen- gi¡naliva Gospo izroffhio Rosalia od auziga v{f:;okn raj eni ga gnadi G: Frauds ca g affa v/ou/ Ftigcdshaus Sopn.diena vdnvo ()3. 4. i /38), per gnadl. Gospe. Barancfe vot: Gol! (3, 10. 1750) îr. redovnicam: pente GG: C lan flor-z.au (1 2 1754), .s ran m Gospelt Vrslmlinarz (3. 2. 17^9).
^ Ju. i-i LUriUM|ut J obujena prava.
74 Skolja Luk;
146
Iz arhivskih fondov in zbirk
\R1HV1 XXII 1999
JnngVrnu jc sicer izjemoma lahke označba za razmeroma preprosto, (nemeščansko), a mcslno dekle: Jnn;ffran M izza Jaeoba oholo na rja Sokonsko hz.her ubelako (20. 9. 1737), vendar pra vifoma za hčerko meščana oziroma očeta, na slavij anega z gospodom: o.s ¿o ne Jungfrau Marin G: Juria Labochorio bnrgaria i na Me.fsarskiga Maistra Sokonsko hzer (19. 10. 1737). Jnngfrau je torc statusno ustrezala neporočeni froviL tako kot jc bila gospodična hčerka gospe. Duhovniki so natanko vedeli, katero nevesto smejo imenovali gospodična in katero t*mg Jungfrau, odtod ludi samocen/iira oklieevalea pri vpisu z dne 25. januarja 1738: ujame Gospodizhno /pic črtano in popravljeno; Jungfrau/ Mario Eieonora S h lobanjo /prečrtano in popravljeno: raazhega/ G. Joaimes Adalbcrto Skobino Sokonsko bjier Scdej it Cel H na Štajerskim. Slovenski naslov gospodična so prf oklicih namreč nosile hčerke plcmičcv in kvečjemu šc gospe skih izobra žcnccv: Gospodizhno Francisco los ep bo V on \Vahersieia (9. 5. 1738), Gospodizhno Mario S op I/i o Shlohtniga G: F ran z Antona de Georgio Sakoi:sk<? Hzher (27. 7, 1738), Gospodizhno Me rio J h str to tanzhevo G: Antona de Vrbo ni Solicitatarui Sokonsko bz.er ((i. 4. 1 *?38), Gospodizhno M o rio Antio Catbanno ranziga Vifsokn rojenico g nad I i vi ga G: CarI Hcinricba gra/fa v/on/ Vvazenberg Sakonrko Hzher (24. 7. lf3'Si Končno velja šc pri slavi ti j da gospodična nima nikoli nstrcznicc v nemški Friiideai.
Zgornji primeri so 'ikra" žc prcccj povedal o osebnih imenih m priimkih kol poglavitnem elementu vsakega oklica. Odgovore na poraja joea sc vprašanja s področja anlropomaslikc bi dala šele natančna raziskava, ki bi upoštevala tudi socialni položaj nosilcev. Na Icm mcslu kaže ob nalrcscnib nnmcrin opozorili v.saj na nekatere splošne ugotovitve. PieniiŠka osebna imena, sestavljena iz dveh ali več imen, so prr.viloma zapir.ana v izvirni lnlinski ali nemško obarvani obliKi Posnemajo "h dvojna imena meščanov, pri kalcnh jc opazna šc močnejša nota l. i. Klicnih imen. Neredko ostajiijo dvoina žen ska imena v imenovalnikt:, kjer bi morala biti v ložilniku: •{famefravo Anna Maria (4. 1 17^8), pri mcškili menih pit jc sklanjano samo and nje: ranziga Hans Jo i oba Rieblasia (24 4. 1756). Med ženskim imeni gre opozoriti šc na nc-prog'bncst imena F.Psiibeth: h fante Jitngjhui Eiijabetb (8 2. 1738, 9. 4 17?9). Slovenske oblike so razumljivo zastopane pri1 kmečk ih ljudeh in v mest nt n nižjih slojih s tcndcnai po-jemanja no socialni lestvic: navzgor.
O povezavi socialnega položaja in osebnega imena najbolj neposredno p.ičajc konkretni izbrani primeri. Ime Janez nastopa denimo v teh obltkiih. Anže An.s i te Me rez led t^ en kmeteske kramar k Krakovem (28. 0. 17i0), Hans Hans fr# Paber iedig en Likay ¿3 1. 17f-2)t loannes Joannes Burkelz ledig en U)Kay (3. 10. 1750), Johan Slabim„ tttt Vifsokn vnzzhem G: Jokan
Anton voti Pnehentall vdoitz J. V. Oohtar (6. 4. 1738), Jurij sc pojavlja kol Jui'j G: Jano Laboehoria burga r a ittu Mefsatskiga Maistra (19 10. 1737) in Georg od ran¿hega G. G corito Erqf/tui Weiße Kanjjmana (!8 1. 17B)| Vif sohl rojem gnadiivi Gospiai Georg Seifrid Freyherr v/on/ Valvajor (20. 5. 1738). V vsaj treh osnovnih variantah jc srečali Marijo, in sicer kol Marijo Jnngjron Mario ran-liega G: J ose ¡rito Siupa barvana nn P"ka sokonsko bzer (!7. 1. 1738), Mico Miz.zo od ranziga Juria Hajjher Sapusbeno vik lavo na Ceste (15. 9. 17-^2) in Mine Mino Ivanizo (7. 7, 1753). Nenazadnje je inicia p> i zapisovanju mena vlogo tudi cinična oziroma jezikovna pripadnost nosilca Man' jc opazna pri lujeih iz nemških dežel, kakršen jc bil Saksoncc Christian Gottlob Hehler iz Drcsdna (8. 6. 1754), bolj pa po latinskem zapisu italijanskih imen: G: Anton Portnnatus Voile ledig So Capo Istr>o dama (6. 4 1738j, dob'K rojeni giuulhvi Gospnd Petrus Felix de Denario vice tumblman v; Bneeort (9. 4. 1741).
V primerjavi z današnjo cerkveno prakso nc-sklanjanja priimkov (npr Janezj Dolgan) jc bilo oklieevanje priimkov v času oklicnc knjige slovnično "pravilnejšc" kot danes. Lc «zjemoma namreč priimek ni dobil ustrezne končnice, kar jc šc najooij pogosto pi plemiških predikatili. npr. FlorUinz.il.ha von Grienfeldt (1. 2. 1738) ali graff: Antona van A ve rs; teti; (10. 5. 1738). Pri ženskih obhkah ptmnkov gre za značilnost dobe, ki iitkakor jii imela današnjega ncga'ivncga prizvoka. Za nek ¿tj samoumevnega jc namreč veljalo, da so ženskam vseh slojev pridajali k p liriku suftks -ca, ka ali -vka. Tako srečamo preprosti ženskL Ne s ko Lippe.rhko (13. 2. 1745) in Mino Ivanizo (7. 7 1753) ali pa siuž.inčad per Gospe Bianshartonke i(/h(fbbe (3. 6. 17451, per gospe Grojhlnouke (20. 7. 1749), per Gospe HoJJmanze (23. 8. 1757), per g t k t diu ve Gespe Ottouki (9. 8. 1757), per G nad.. Gospe Zer-goilarze (3. 1, 1755), per gti(ali. Gospe Baron Erberze (30. 5. 1744), iul. Redkost med ženskimi obli Kami priimkov je nemška končnica - in, kakor: per GVospe/ Weittenbillerm (22. 5, 1748) alr; [rovo Mar:o Auno Adíe.shizjtin (11. 2. 1738). Tudi nespremenjena moška obiika priimka ni ravno pogosta, če ne gre za plemiški naslov nosilke. Tako denimo zasledimo primer tuje zve nečega rodbinskega imena: per Fr o ve P od v t sonsji vdovi (28. 5. 1747).
Giedano v celoti so s področja imenoslovja v knjigi najslabše zastopam vzdevki, ki samoumevno niso sodili na pnžniec. In vendar sc jim lu in tam ni oilo mogoče izogniti, če jc hotel duhovnik natančno opredelili, kje oklieani stanuje Tako jc bila 4. februarja 1741 okiicana nevesta, v službi per Prave Nemški pek t ml e srann Tranz.be. Dovolj znana po imenu in ne po priimku je monda bdi tudi Ncžiea, k: jc zapojlovala dekle iz okoliec Turiaka, sede i par Ne s i teze pret Jesnjtair.ko Sinemo v siußibe (20. 1 1759).
ARHIVI XX11 1999
1/. arhivskih for 'ov in zbirk
147
Pri domala sleherni oklicani osebi je poleg inenr., stanu, morebitnega stal tisi :cgu ntiziva n bivališča zabeležena ludi njena poki.cmi uciiiv-nost in pri ne veslali, kolikor se nc preživljajo same kol služkinje, se poklic seda Izicmc .;o kmečki ljudje, namesto s poklicem označeni s krajem izvora, m nekatere ženske osrbc nižjega socialnega pol* žaja za kalere je zapi hano samo očetovo ime. Če paleto poklicnih oznak pri ircrjamo z naborom osebnih imen, jc ta se dosti bolj pestra in zgovorna.
Prav zato ji kaže v pričujoči obravnav vira posvetiti tudi največ prostora. Poklicne dejavnosti so v nadaljevanju vsebinsko razdeljene na skupi ne. Za vsako jc narejen ivbor "tipičnih ' oziroma dovolj zgovornih primerov. Poleg poklica in pc samcznikovcgii mcsln v njem (mojster, pomot nik; n uvajam bivališče in more bil ni statusni flpživ (gospod, meščan) kol razpozir vni znamenji vrednotenja določene dejavnosti. Žc na pogled so denimo očitne razlike med značilno mestnimi m predmestnimi poklici Stalnsni naslov daje rangi-ranju se dodal no težo. pri čemer veljr. opozorili Jajc vsak meščan likrali o/.naecn Uit1, kol gospod Od vseh poklicnih oznak jo v kalero koli sknpino najteže livrslili štndenta. edinega pred slavnikj svojega stanu en Študent per t'h rumu C26. 6. 1745), ki se j C priženil k vdov , stanujoči S ima pifratuh vrati. Sodeč po njur.ih bivališčih v bližini jezuitskega kolegija je šlo kajpak za študenta jezuitske gimnazije
Med oKticammi ženini in nevestami jc, gledano v ccioti, relativna večina zagotovo odpadla na sliižir.čad različnih stopenj. Za -cčjt del sploh ne vemo, kakšen služabniški^položaj so v določen i hisi zavzemali in kako so jih imen -val saj jc v knjigi navedeno zgolj, d;i so v služf pri tem in lem gonpodn/gespe, mudil ali hiši. Tako nisem zasledil oznak: sluga,služkinja,.Uužab lica ali dekla, izjemno redek jc ludi izraz .dnzabnik za nemškega Olenc.r. Na drugi strani je naveden; vrsla specializiranih služahmških nazivi. / med njimi ludi domačih hišnih ohrtiiiko''. Ob bok ilnzinčadi gre končno postavili še zasebne usli:ž-hcnce v plemiških hišah.
Slnžinčiid in zasebni uslužbenci.
hajduk75 = lakaj: Havdak pef gnadl k Grajfit Fran m von Limberg ushbsh ■ mt n h. ■■„ovc ¡tatic (3. 1. 1739); Mt haidnk i-.Shkofjije (20. 4. 1 /42 V
|| |/r.i/ hajduk jc siccr znan ludi i/, sittawib muliCnih kl jij?. fi. janu.irja 173.1 jc denimo imiil VoIcl-, "tir hi^dukh Scrvftíís a] ud HVuMrissi/maiii oniiilisji 111 biiiln-n /-Lanthi-orir (NÍAU. ŽA Ljubljana • sv Nikulaj. M IViK- l"i p .3.321. Ilniicna laka; ni tic •• J'lcic tÑniki i vem slovarju n- vSSKJ. O ¡«iimmu lakaj fl. Marko Snnj. Sü^nski ctimnlnšk' slm-r. L ¡uhlju na |«W, slr. 164. O ciimn!«t'iji t™* !"■'»■ Vl;lr Ski.t Eliinnliifijvki rjcínik hrvalsLuga ili srpskoga jc/ila, K nji gil prva AJ. Z.-jicb 1971. Mr. (4<).
-	hišni hlapce/sluga: Huiijlkneht per Excell. gnadl. graff Averspcrgo Ijindlshaubtmon t Jlushbe na novnn tergu (6 9. 1755)
nlapec: Isuspez.b si met krixhankeh oral (18. 5. 1738); bkvez na Ccvti (23. 1. 17^0); bhtpez i .j Cajfsarxkun ShpeUdh (6. 8. 1746]; Hlape-per Shlachtnimo Gofpodu Poflma(ftro »fbhi/hbr na G Unza h (23. 5 P50). kašcar: gnu dl: g roj) a r/on/ Pa rada fe r Kast tier na brego (17 6. 1755). knjigovodja: G: /N.N./ hue liba her per Sida Id G. Caspar ¡.in na brego, Sdes vgorszze (3. 7.
1745)v
-	kočjaž* kozhiash per gnadl. G: Baton Pen ¡a trun v Erbirg yflnshbe vlahousf'e (18. 1. 1738); Kozhiash per gnadl G: obr'ft-wacldme/ster pred GG: VrfuHnarzanu (19. 2. 1753); Kozhiash per Gna /] G. A> ,N7 Kriegs Coomdfsario i>jh(/hbe. piel Apalto (24. 1, 1759). _
komorni lakaj' Camerhupur; per gnadl: grojf Alexandra Aversperg na brego (19. 5. 1747).
-	komnrm strezaj: Canierdiener per Excel L gruff. Aversperg iMndlmarsclwi: (25. 10. 1738); Camowrdhmer ¡>er V fxoku Zhasxti-u red nenio gnadl evnio fürxhh " nil shkojfu n Shlesbe (20. 2. 1740); Kanierdiener per Gnadh Grafj'a vo>¡ Thiim u shlexbe (21 5.
1746).
-	komorna strcžajkir per GnadUvimo Grafj'o \\'i,det:sla,,io u Krishatuje Came r p in vfm v o (4. 8. 1753).
konjar: en rai'lktteht p r gnadl • gruff: Bhigai na Starem tergo p redih temo (3. 10. 1739).
-	kroj ic 1 ti lnkaj: Shnldar, un lx>ka\> u Krishanic (8. 1. 1746).
kuhar: Kuhar per Excel'- g raff: Anionu r on Aversperg f/indlsveivtdteriii n shlushhe (10. 5. 1738); Kuhar per ExcelI g raff: Antoni v Aversperg Umdlveneallario vflu/hbe (18. 2. 1740); G: /N.N./ mnndkob per LxreUenz gnadl: grajfSaurau Landthaubtnum na novim <-vgo (18. 1. 1 Ml).
lakr|: I .okay per gnadl. G. von RofsetI u.; h lush be mi v Krishanskc gafe (26. 1 1738); h )ka ¡ per G nad hi ve Ge spe Ottouki ushius,f})¡(9. 8. 1757).
-	lak i rar: G: /N N./ en Lack irer i *: Eijiatii ve (29. 12. 1742).
-	lc'ct Jager per Excel! g raff Ixindlvizdom ujh(lhbe (31 ' 173y).
-	liuzar; Tixehler per Excel lenz. gnadl g raff v/on/1m 'tiberg na novim I ergo (3 11 1753).'
-	i-sai Shrilar per gnadl. G: Bar ono fialler flair pred K r plimo Kamro (31 1 1739). predjezdcc: Vorre'd er per Excel leni gnadl. grafj: i'/orjj Lambetg no novim Tergo (29. 6. 1752 V Vorriiler per Excel le nz G na d Graff Lepotít Iximberg na noivm tergu (20. 1.
7fi I-'ünit = kne/..
148
1/ «hivsjcih 'oiulov in zbirk
-VRHlVl XXII 1999
-	shižabn k: gartnarsKi ShlHshabm'y;k pred Ket-slumio (24. 4 1746); Hftjflfr^A' Ber G. Wn i ko rtu Apotecarju k shlzsbe (25. 1. 1749^.
-	stavbni mojster* G: /N.N./ paiuna.iter r: Shkojfve (16. 9. 1748;.
tekač/sel. ¡Muffar per p> ¡a d I G raff. S Thum na plazzo (30. 4. P45) upravitelj: Shlahlin G: /N /V./ Verwalter v Kr(thenkch (\1. 11. 1742).
-	vratar: u Terjaskim hajjii en Vrattar pred Krishanio (6. \2. 1742).
-	Char: partner per	G: von Qualiza Mshlusbe, nit na brepu (14. 6. 1738); partner na Krijhenskitti i\fc.vrhojfo (15. 5 1739); en bet t Verwahrer v CodcUavem vertu n gra ■ dishe (10. 10. 1750).
Precej pogosto se v oklicni knjigi pij avli njo tudi (Ichjvci. Z"cčinc gre za priložnostne zaslnžkarjc iz predmestij, ki se udinjajo pri raznih delih in drugače kol služinčad ne pre bivajo pn nobenem gospodarju, denimo: Dellouz, u Temovem (1. 1 1738); Dellavez na Spodneb polUmah (13 4. 1738) Druga kategorija delavcev so manufaklurni ali t. i. fabrični" dclpvc*. Zanimivo je, da je bil izraz, "fabrikanl" v rabi za delavec in ne za lasi ni k;.. Navadni delavci se imenujejo s temi rztazi: Dellavez tut Pabrike n G radishe (20. 9. 1738), Shhhmi Pabriand k '/Jicbuhve fahrige u de!!u (3, 11. 1738), en S Inda n fahrt :am ->cr G: Zhebitllo (14. 7. 1~48), en fabrizhen v rebro (3. 6 1753). Omenjena svilama jc zaposlovala vsaj še dva prolila delavcev, in riccr orodjarje: Saidener Za i¿ma her ti /h 3 bi i love fabrike n Shpetauske g aß i (30. 1. 1739), Zaigmachcr is jhidane fabrike usli/te !aii(ke jfaße (29. 7 l74i), Zaigmaherski psell n ZJtcbiiliovc fabrike (4. 1. 1749) ter nogavica rje: Vasen Stnvnff Wirker Zhebulove fabrike (17. 1. 17j8); Strhuff \Vorker k G: Zhebnlove jabrike » s'nhisbe (25 4. 1738): Set den st runijfwirkber r G. Zebu lic ve fabrike L Shpitauskc paße (13. 2 1740V V stanovski suknarr i jc srečali suknarja in delavce: Tvehnuthcr na luiudtshafjhie fabr.ke (26, 5. 1744) tut LandtSfhafftnc. fabrike en Del hm:. (8 7 1747J.
Čc bi sešteli vse mojstre, pomočnike in druge predstavnike posameznih obrt- ir rokodelstev, bi se tehtnica poklicev po številčnosti seseda prevesila na si ran obrtnih de i a vnosi i. Široka palcia le teli pokriva domala vse obrtniške poklici, ki jih navaja konsignacija obrtnega davka v lerezijanskem katastru iz okoli leta 1750. " Od 61 obrti, po katastru zavczamli plači'ti obrtnega davka, sem jih v okliem kni;»i zasledil 52 pogrešil pa devet, zvečine zelo specializiranih in ob n.istanku katastra zastopanih le z enim predstavnikom, kol so: lasuljar, 'iskar. ulivalcc nečatov ali izdelovalce mečev. Prav pri obrteh
pride močno do izraza podoba nemških nazivov n slovenskih spačenk, V vcuit» primerov nemci-zcin resnično n premogel izvorne slovenske ustreznicc, mcsloma pa se jc zapisovalce vendarle zavestno odločil za nemški "mestni" izraz, d asi ravno jc' obstajal lud: slovenski, ki pa se nni pomensko n ■ zdci dovol natančen. Tako jc zc napi ano besedo S hi ta r pi č"tal m nadomesiil s Verpihhr (27. 6. 1740). Če zlatarstvo odštejemo, jc od skupaj 66 obtii nosilo slovensk: izraz samo 12 obrti ali komaj dobra šestina, in sicer: klobučarska, kolanka, kovaška, krznarska, lončarska, mesarska, mLnarska, nekovska, miška, tkalska, zidarska in 'zvonar ska, pri čemer jc o ribištvu že težko govoriti kot o pravi obrti. Vsi drugi obrtniški poklici se imenujejo z bolj aH manj adapthanuni izrazi, med katerimi so eni povsem nespremenjeni nemški, drugi pa že opazno prilagojeni .slovenski izgovorjavi.
Opozoriti gre na šc eno značilnost obrti in obrtnih oznak Določeni poklici so zastopani izključno v pred mesij i li (ribič, mlinar), drugi deloma, pri čemer jc denimo pomenljiva razlika med predmestni m "šnšlarjem" in mestnim "šnšiarskim mojstrom", incdlcm ko so nekatere specializirane hranže povsem mestne (lekarni št vo, urarstvo). V spodnjem pregledu obšlo-jičili obrtnih dojavnosl so upoštevam tuo obrtniki iz. drugih mest in Irgov, ker gre za nosilce "meščarisk h dejavnosti", ki so se v Ljubijan' poročali in po poroki deloma tu tudi naselili.
Mestno in predmestno rokodelstvo in obrt:
barokarstvo izdelovanja barokov Barok-morhar v; Jndoi{/ke gafie (8. li. 1738); Harokmaharske maister v firsbtavhn hoifo (22. 9. 1753); burper jim Burok Mabei (11.
11.	H58V
-	barvarstvo: limparia mi Barbarskima tiiol-Jstra Sapasli eno Vdova Sci Capucinarie (31
12.	1739); parter, mu farharski mo(fler vniOme porn (23. 1) 1752
• čevljarstvo: Shi(ftacske pse 11 ledi p, pe.r S /loriano (!. 8. 1739); inopar /u/ Šhnjtarski Moifter en Vrattar na fran a's lika nai skcii urtitteh (23. 1 74U); binpar nit en per-hipieni Siufiat N /prečrtano: Slnftarski Moifteri mi Shabjeka (22. 7. 1740);' Sh:\flitar u: pre.dijhe (18 1 17^1).
-	dimniKarstvo Ijihian/kipa ¡m r pa na inu rauj'-fanpknrherja Sakorjko Hzh"r preti Sliko [ji o C2S. 1. 1738V, raijenkhirarske pesell na plazzo (19. II. 1743).
glavnikarstvo: Kampchiiacher uro Ume gaj,le. (20 9. 1737); Kampehnoharske' Gefi-b r Rashene palie pur pari a inu Kampeb niohnrski^a Moiftra Satnfhcno ndnvo v Ros h "ne yafk (9. 11. 1754).
77 ARS. Tcrt-vijattsU kai.isL-r /a Kranjsko KHA. L l.V>, No. [.Ki.
lit. li
7K Diiknpni čevljar. ¡/ Stil. vliiWanll« Schuster.
ARHIVI XXII 1999
1/ arhivskih fondov m zbirk
43
gumbarstvo: Knopjniacher sa Si d atu ■ pia g cri a hin Kiiöpftttaehc.ijii Sakonsko Hzher (¿3.6.1755).
-	gosli Iničarstvo: Wir 11 na bo >jhiu te (27. 8 i/40)- burgar, tat Wirth Sa Sedata (lH 6. 174?)' lm>%ir itttt Wirt sratatt Gospclt Vr.rlt.dinarzn. 2. 1759).
-	igJarsîvo: Nad! er ski Maister na Sla rein I er g 11 ( ,4. 6. 1749)' Nadlcrgcjell na Shabjeko (8. 6.
1754).
irharslvo: purger hin Wnisgarhar ua jpijhtato (11. 10. 1737)' buvgaria itn Waißginhar-a Sakonsko h: er bi Isti teh Norci t Nun (12. 7 1741).
-	izdelovanje poročnih oblek (?): i'ritmih machetGesel! na Shohjaku (29. 8. 1739). izdelovanje igralnih kart: kartetttaaller u gradzn (30. 5. 1745); KartenmaUar na jut mu tergn (l4. 8. 17^0)
i zde jo vanj c iatnikov (Špalirjev)- Shpalhr wacher Sa Capuciitarji (15. .5. 1739).
-	jcrmenarsLvcr en Rcnta'sk. Maister na [tarent "tergn (26. 8. 1739); purger inn Renai.-Jke moi/ter r K rai no (5. 'C. 17o4); Retitarske Maister v Schpilanskt gaßi (5 2. 1757). k^mnoscStvo: Sta m ženski gsell •( hrenova gaße (8. 5. 1739); S tan a zor Sa Ca ptic it tatic (25. 8. 1743); buvgaria mi Stannzorskipp Moijtra Sokoieko hz'ter (5. 10. 1743). kaparslvo/kapič^rstvo; bur'ar >m Ca p p 7
t no i ta is ki moifter v Hnihum (10. S. ! 740), Kapczharski Gesell (20. 5. 1732). kavarnarstvo: Caffe Sietlerja Sapnjheno vdttvo uhdiotdhe (Ci, 4. 1738); pnWer nt" Caffee Siede, Sa Sdei iv Shkofnje (M. 5.
1755).
kiparslvo-podubarslvo: pnrger h, ;><!!avar na ti: vetu 1er io (20 (i 1739); "n Pildtaver pred PP Augustnmvte 1. 1740). kliučavničaistvo: p ur gar, hat sc blosse ris 'her t aas t er (10. 5. :738); shiofien >kt grel! a> Sychno (3. 11. 1738); Shiosavski wo i fier Sa S idili a (-7 7. 1741).
klobnČarstvo: k'hbttzharskr gsel! na fia rem Tergii (9. 8. 1739)
Knjigovcstvo: pnechphtlorske moifter ne phizzo (17. 6. 1741)'. Puchpmtaish gszU is Povrskc. des helle (Unna od Krnhue Kawre Zhefs{28.6. 1743).
kolf'stvo: Kollarski gse!I Sa Capndt arie (22. 9. 17^7), buvgar ua Ko Sorski Moi/ter ua jorshtal (20 9.' 17^8).
kosilrarslvo: p tager inet Zittngicfser k mois te t- na Sto rem terge '30. 4. 1 -45); Zingiefser Sa Capital io rje (29. 1 ' 2). kotlarstvo: Kupferschwidt na Sta .-eni Tergn (24. 1. 1739); knpfferschmidt^seU ne fian M ergu (29. 10. 1''41); purger imi Kupfer
79 Mnrda i/, nuni. Kric nli Fiicn = pi<i"k;i	uni'
Cri.......Deutsches Wüncibucli 4. Lcip/.iï 1K™. Mi. 199).
*> Lin/.
scltmid! v Kamelke^ (5. 1. 1750).
-	kovaslvo: Knvaski gsell Sa Capneinoric (3. 9. !74U); G. /N. N./ nurger inti ko vas like morster va Capneinarie (1 9. 1742); ke.iserliher fortificatioi(sschuitdt*2 Ledig in Gradishe (30. 8 1738); //ikaiski Kovozh poprai u Ponovizhe sde.i otl kresa itd Novem ¡ergu (27. (i. 1759). kroja; tvo: pnrger luu Shaiilaijke moister rta p tj J a i, i h vralah (21 (\. ¡738); en Shncdcr tat poHenah (23. S. 1739); en shnidaiski gsell per G. /N N./ burgarin/ tat Shnidarskimi Motstrit adelbr, /ar Sa Sydam (30. 7. 1740); perkupien Shuidar rta pollaiuih (8. 6. 1754); Sclaraidt.-gesel! tta poihtnah (11. I. 1755). krovslvo:i:i en Kep pet s h u Sirko ffte Loke (22, 10. 174(1); hurger, trn Kupezh is plaza u gojit (2.5. 10. 1749); G. /N.N./ zri Kcpez na plazzo (7, 8. 1744); brergar rut Keppez u goni eni grado i"i jii 'eisk'in (1? 6 1751); G: /N.N./ Kepz,a Sapuftreuo vduvo vsclnvabske DnsheHe v meste kmiflbeyerrt (7. 9. H53). kr/narstvo: Kersrarr n Snosezhn*4 (3. 1. 1738); Ker s na i ski gsell popret n Franci s-kanarski gafii, sdei tt g rad rs h i (15. 5. 1741); en ori tij<*li Kzrsnarski tnoijter u Novem mefti rta Starem tergtt h dellr (',2. 3. 1743); Kersnarjke moifter na plazzo (19. 3. 1753). lekarništvo: Apotekar na Starem tergn II. |. 1740); Apotekarsh gejei! Sa sider (5. 1. 1754); z.hastita Slcvcrskc Uitidtscliafftew Apotecarja S o kot {/ko Hzhcr (11. 10. 173"' lončarstvo: Lmz.harjke gesel! itrojhue gafie (25. 10. 1738); ¡.urgar fini Lonzjiarske Moifter pot Gradom (15. It :?54).
-	majobkaistvo: pnrger um M o tolkai vternovun (21.5. 1746).
-	medica rslvu; p ur ga rta ime Ie-.eitc. rja Sakonsko Hzher '8. 2. 1738); U'z.etarski Moister tat plažo h liso Lahousha (23. <i. 1753). mesarstvo: burgarnr nu Mefsarr.kiga Moijtra Sakonsko hz.er fratei krishanskelt vratt (15. 2. 1/38); Mejsatjkc hlapez S imel pfkuhh vrat (30. 1. 1740); ptrrger inn Mefsarlke mo(fter ,ra poHanalidC 6. 740).
mila rslvo: Sajfteresicdarski gef.sei rta S ha h teko /N N./ p ter ga rta irtu Saffteusiederja Sakonsko hzhcf na Shabjeko (16. (i 1753); piagar jiiu Sajften Stedarske iroisUr v Ros Ima : -aBc (13. 1. 17^9).
-	mizarstvu: bnrgar uit JishlersKi Mc[fter (7. 4 173K);1 Tl;i dtlerski Moifter pred staro shrrllo (19. 7. 17.38).
K1 .........
KmvmO pri lui jeval ii i h iklih.
Keptt i,, liti im . Ktppcr: Mvilnjcvesk;i ¡¿i.iiltKi/:i vciL-ina: k ^p-pt[ii = ilntlisparrcii. pokiivali sltchn (Jjcnb und Wilhelm Grimm, Hdi^ Wöricrbnth S. Lti|i/ig 1K73 Mr ^V). I'riin. skivenske piiimkc Kuiiul-. Kepic. Kcpit (Z.itnsni Shv;n ^Invcnskih priimkov Ljuhljaiiü 1V74. sir. 25')). Stmi>etc
SLijciski ik/elni stimnvi.
150
Iz arhivskih fondov in zbrk
ARHIVI XXII 1999
-	mlinarstvo: Malnar na pola nad t ti G: Por-schlecintartouio umi no (5. 1. 1738); en Malnar v Kolcsie (25. 1. 1742). nogavičarstvo: Stnmijjstrikarske ell popre.i na Dimei se dej uro si me gaße. (24. 5. 17381; burmna, rtu Strumffstrikarskiy,(l moistra (24. 5. J 73$)
nožai.stvo: parter um Mejserschundt na krn/nti Kamre (4. 7 A7441; Mcfser sehuiid udotiz, na Starem ler^o (19. 11. 1753); bor fttfiti mu M^fsershmida v L'tblauc Sakottsko Fzlier{28. 9. 1756).
opi'karslvo: z.t^ktr ateriumni H. 1. P38) /A^iarskc oioister v. Tentovim (13 4 1746)1 •igar v T en m ven t /N N./ - ze^larut S< ikonske hzer is Schale (25. 8. 1753). orgkirstvo - zdelovanje orgel: Or^huaclter v Knshenske gasse (10. 4 1746)
• ostrogarstve: bur^ar. un Sporarski Maister n rebn (20. 2. 1740).
-	pas nr.il vo: en virtirsk* i; e [feil na Shabjeko (16 1. 1740j: biliar, /tt Girllcr per PP Jes.dtardt fc. 1. 1746)1 harter int mittler Mi iß er h Jimo-'t xaßi (22. 1 P52)
-	pekarstvo: Peknuske i;sel! tt sltlttsbe, tut isft: n Collect aoie per P. P Se. vit a rieh (17. 1. 17^8): bttr^ana mi Peka sakonsko hzer na poUanoh (17. 1. 1738 , Pek n Kradishe (10 ' 1751), -pnr.'iautpek" bliso PP1 franziscanarjoa (2 11. 1754).
pilarstvo: G. /N.N./ parter um PjeUhauer blifo Pijsanih vrat (11. 1. 1744); fa'dhavojki Xseell u Rofni Gaßi (3. 9. 1752); parter, iitit Pfeilhauer u Roshene yaße (24. 7. P55). pivoviirnišlvo: P im raje r popre i v I^ehhtni per G: Sluindn Panmaifiru u Shivsbc (5 9. 1750); pur ver tun P rprever Sa PP: Capuctnerje (29. ,J. (7.5.™
-	plahinrstvo: b'iryar, nit Kozeuniaher /pre-
rtiino:-.i£/ Meister! v Jado\ i i;aßi (10. 8. 1748); Kozmacher vkrcano (9. 8. 1752)
-	pletilstvo: Striikltarskt jseli blifit Pißaueh itrat (17. 9. 1740); Strikanki ' Mo[fter »u ftarem termit ti deliti (10. 5. 1747); Strikarski Maister pred Staro Scludlo (3. 2. 17^91.
-	poslikovalslvo-pleskarstvo: parier Fasße.i^ tnu Mailar blisu S; Floriane (26 10 i7^3).
-	puškarstvo: bitr^aria iuu Pi.xenshilj'tena Sakonsko hzer per S: Florhtnu (4. 1. 1738); Keys: Pixeume-ster ion pixeiuuacher u roß ne fioße (30. 4. P38); purgaria, tnu bichsen-sehifjteria v Welako Sakonsk'o hzher (10. 11. 17^3).
ranocclnistvo: pudnrfke gleit po p r ei idiihlaiu. Sdei trnovim itießo (28. 10 1737); pader v TOiernemblo (4. 1. 1738); G: /N.N./ en fehl-sherer per S. Florian: (H. 11 174P: C
t'rtivianini pek /a puticoc vnja5Kcj;a priivianta. F.itk-r Fattmakr ä misli kovali*, pkskar. pii/.talar (J. An.treas Schindler, Haycrisches Würtcrbueli, Erster Hand. München 1K72.slr. 765).
/K N./ ein Chirurgus bhsu Trtmzhe - G: /N.N / ImruarUt, tut Cloruryitsa Sakonsko hzher (12. 8 1749); puryeria imt padarja Sakonsko Hilter (18. 3. 1753); padar Sttnet Shpitaiiskeli vrat (23. 2. 1754).
-	ribistvo: ribezh vkmkoviut (12. 1. 1738).
-	rokavioarstvo: parier hin handshitchmachcr vrojhne Taße (1/. 0. 1741); D: /N.N./ h<trKe>-. im ¡¡andtshahtunher na Shabjektt (23. 6. 1744); Handlshnhmaherski #seil tt Roshni Ifflfi '13. 2. 1745)
-	sctllanuvo pürier iim Salier tut Starem tcr^o (2. 7. P40); parier imi Saüennaifter v Judo ve friße (10. 4. P51), Parier imt Sattlerski Mojstcr V;J.7i[Us/KK V Juduii.,ke Gaßc (8. 4. 1752).
shkarstvo: purpurn not mallarja Sakotislko hzher na Kntjhne Caittrc (70. 9. 1737); Mailar per S. F'onanu (29. 8 1738).
-	sodnrstvo: biiry,ar nn Pinianki Mo ist er Sa Zhenie Metuhe (31. 1. 1739); purgaria hm pintarjki^a moiftra Sakottsko Hzher blifo PP: Auyjtstiiutrjou (18. I. 1753)1. Phtthar per uu/himo GltadIi'mi), jnu usaku 7Jiestitlii»o Ftrjhto (9. 7. 1757).
-	¿ponarstvo: buryar, im Klaiupfarsk't Mo{fter na franciskanerskih vratteh (30. 12. P4I); palliar:a imi Klaniftirsk'ya Mo[ftra Sakonski Svn rnt forstate. (24. 9. 17*6).
-	sickkirstvo <n oglcdaktrslvo (manüfakturnu): von der Ke.vf. Sphgel mauujactur privi• I? fielet Gii{fscl meide r und Sp'ieyhnacher vdottz ttlttblatti (4 6. 1740); Purp,er, tun glasharski moister v Kamuiko (23. 2. 1753); pÄrvefi um glaßienk[ tnoiß^r tut plazz" (20. ^ P54).
.suknarr.lvo: Tuehmalterski &sell Sttnet Krts-hutiskeh vrati (17. 9. 1740); tithnioltarski Gejsel i' yradijh: (28. 2. 1753t
-	slavbarstvo: G: /N.N./ pauniastra Sakonsko Hzher prute. GG. Clarijiarziun (1. 2 1754); rathm^a Gospudo i»it Pa'.tmaftra Sakonsko hzher ol{fo GG; Clarißa <2.1. 1. 1755). strugarstvo: D. /NJ. N,/bur^or. imt Draxler Sa Capitdn<inu<; (27 1. 174?.)\ Draxlerski ¡>sell u Krakovem (30. 5. 1750); Oraxlerskt Geffei Sa PP. Capitdneric v Gladiköre hishe (29. 5 P57).
-	snknoslrislvo: Tuehshcrer na forshtati (27. 4. 1748).
-	lapeln stvo: per Slahlnioio G. Tapez'nario ttsl'tßibe v Skoffte (24. 9. 1756;.
-	tesarstvo: eo zmiperman na Sbaojeko (IQ. 1. 1738); ziniperutauski moister il Ternovetu (24. 6. 1752),
-	tkalstvo: ilkau/ki ^seli pred Shpiloi(ßmt ntoßain (29. 8. 1739): bttryar, tut hkausk: Mo{fter na pißaueh vratteh t,24. 7. 1740); Ukaaz.ua polhutah (24. 9. 175?).
"" V51.Inus = fei. vdnvee.
AKH1VIXXU i999
1: arhi ik.'i Irrndcr in zbirk
151
-	urarstvo tirniaberski gsell pred Fes lam i/' (30. 1. 1740); burgana, mi IJnnaberia Sapusbeno Vdovo i udi pred Fes! a mir. (30, I. 1740) uniioharna -Starem tergo (9 8. 1 ">4)
-	usnjarstvo: iedrarsL gsell (2s. 1. 1739); bar ga na. nT h dra rs ki ga Moiftru Sakonsko b:er C2o. 8. 1739); purg<'r inii l^drernuuster na fo, shtato (2. 5. 1750).
vrvarslvo: Sobar na poHanab pod Gradom (11 4. 1739); pur^tir nu Sa i Umski Moifter na Viabieko{\. s. 1739).
vrvičarstvo: Sbninuacbarfke gesell na Starem tergo (28. 8. 1741); ein Scbiiuraiacber gesell poj>rei ubiblaiii sdei u KaujV>riiern /.../. vsclnvabsbe Du s belic i mesto Kaujjbcvem (7
9.	1753); bnrgarjo jnu Scbnonnabarski.ia Mrijlra Sa kan s ko bzber mi stanno Tergo (21.
10.	1758)
zidat sivo: Sidar Sitna' pifsanib vrat (9. 11 1737); S i a a tike. ¡x tllir vdoitz. Sttnet Krirhen /hn ura t (V . 10. 1737); Sidarski gsell Sitnei 'pipaneb vr.dt (14. 8. 1738).
-	zlatarstvo in pozlatarslvo: cn Goldshnieshke gsell it Jndouske gajle (9. 8. 1738); Gobi anveiter Sa Sidain (2. 5. 1739); Goldtarbeiter na Jiarrm tergit pred ftimo (10. 6. 1740); Ptirgar, nu /prečrtano: Slatar! Ver gubi ar riti ji ar <n Tcrgu (27. 6. 1740); D /N.K./ G obli sciunidt Sa Capitanarie. (30. 1. P45); gol d, schnudtge/ell na/¡areni tergo /N.N./ purgerui inn goblischndda Saktmsko fhji-r tiull -hi ftaicn. tery> (29, 1. 1754); VergiiUierge/lell v rt) P me ga/P (4. 11 1T55)
-	v.vonarstvo. Sgonarski gsell u jraticiskatumski gabi (8. 5. 1751)', purgar, inu sgonar 11 Belako
t Koirfkmn HS. 91 1750).
Razmeroma Šibka zastopanost slov :n.;kih poimenovanj je prav lako Fnačilij /a p^klu : s področja travme. Oh najnižjih predstavnikih litovskega poklica - barantaču, ibrimjcvtji,' poma rr. ičarjil ,n mešelarju so izpricn ,i aoaptirani izrazi :)ndlovcz, taiutt ?r in kramar. Pomcnliiv;i ju vsebinska rr.zlika nicd manjšim štacimarieni in pravim trgovcem z nemškim poimenovanjem Kauijnian, pn katerem se zaposleni pomočnik imenuje Ladetuliener in ne gesell.
Trgovina
-	haranlač \Varantazb /imet pijJmcb vrati (29. 1.1752).
hranjcvcc: Uranovi Z n grad ¡sin (0. 8 1 41); lira ovez it Shpetauski gaji i (11 174(5).
-	kramar: Kramar na po/lana (29 6 1741); kramar ¡met gg. Clar{/sarze (20. 9. I 754,. kramar s čipK.uni. Sbpiz. Cramar i ¡trnove ga/li (25. 10 1738).
-	Kramrr - kmečki Kmeteske Kramar n A rakovem (28.9. 1750).	I . ■ pomarančar Ponuiranzbar i' Krakovim (1^. 0
7^5).
-	prekupče /alcc: andlovez u Knsbanskt gaßt (22. 6. 1751).
-	.sejemski vedeže valeč po Sen meh oktdli hrxb'oz.b' glii^fsajfner is nemški ga g radia dama (27. 4. 1743).
-	starinar Tandler u gradishc (22 G. 1751). Irgovec, m Kaiijfntan /prečrtano: Sbtezbnar/ na plazio (2.5. 1. 1738); Stazunar bl{fo No»iga Sidanta (18 11.1752]
Irgovcc-materialist: D: /N.N./ prrgaria inu Materin lista Sakoaski Sin (26. 4. 1755). trgovski pomočnik Stazjienarski izseli na pn-zu (10 1. 1738); Gospnd 'N.N./ Lader diener na ¡)lazw(\9. 10. 1741). vii sL luešetar vinske Me/hetar i> Krislienske: gajle (10. 6. 1742).
Številčno so pri poročcncih in njihovih očetih man zastopani poklici s področja prometa, nasprotno pa je moč našteti znatno število njihovih rosilecv, šc pojcbci malih in velikih čolnarjev v Trnovem in Krakovcm Slovensko poiiucno'/anje je ohslajalo	za voznike, nosilničarji it
posojevalci konj kot predstavniki "specializiranih" dejavnosti pa so označeni z izvorno nemško besedo
Promel:
-	čolnar- maUizJionnar vteniovun (10. 1. 1738), en Vel ki zliotinar u krakovim (18 1 1738).
-	nosilničar ■douz cn fefseltraget pod Tranzho (24 4 I75\y, iidoitz en/r/seltravar v Rebro {29. i. ¡757).
-	posojevalec konj: en Roßtanshcr itvradisbe (20. 2. 1740).
-	vov-hk: Voviigk u Te.rnoi-eni (14. 4. 1742)-Vo/nig i' Tem oven i (5. 2. 1757).
Od samostojnih poklicev so tu končno šc univerzitetno izobraženi možje - doktorji medicmc n prava. Slolničm duhovniki so ijihovc naslove, kolikor so mogli in znali, prilagodili posliisalčcvcniu ušesu. Doktor obojnega orava, označen z latinsko kiatieo J. V., je tako po prepozna vnos i naziva zaostajal za zdravnikom, ciliar naslov seje moi;cl prav posrečeno ponašiu v "do! do rja te arcnije".
Zdravniki in pravniki
-	Sieht ni G: W. NA Medicina? Dob ta r u Novem Mcfti (28 9. 1737), Sbtbtni Gospnd!N.K./ en M 'diciiuie Dobt ar dUsii Nove h Nun (U. 5. 1738).
-	Jhlahlii' gospnd /N.N./ Dobtar te Arznie pred \FSthmo 'X. 1. 1759).
-	G: EN.N./ Sallicuataria^ Sakonsko Hzber Smiet Krißtenlhb vrat (29. 8. P39).
-	Shlabtni mit Mstiii virjiem G /N N.//
Siilifiialor. prnvni/avlupnlk.
Juris iilcriM|uc - tlulvior ubitega prava.
152
Iz arhivskih fondnv in zbirk
ARHIVI XXII 1999
Doehutr vloke)l (8 11. 1738); dobrn vuzheni shihtut gosj>ud/N. N/J U, Dohtoriia Stara» tergn(?>l. 10. 1749); \\fsoku VKzheni Shlahtni G: /N.N./ J. V. D: Shpetauske gnJJe (I 4. 1746).
Zunai vseh navedenih poklicnih skupir. je v Ljubljani živeči ncplcmiški 'zemljiški gospod Pclcr Sehwabhoffer, ki mu oklice valeč poleg naziva gospod n mogel djli drugačne oznake kol: en Lehetigutsher S« Capiaiiiaric (20. 7. 1 /46). Zemljiških gospodov nlcmii'kcga in ncplcmiškega slanu v deželnem glavnem incslu sicer ni manjkalo, le da so se mogli drii^i ponašali z bolj "žlahtnimi" naslovi.
Presenetljivo malo slovenskih poimenovanj so v tem času uporabljali za nosilec raznih mestnih služb in funkcij. Razen a;_.n.žj:h mcslnin uslužbencev moslninarja, voznika, vratarja in "perpušavca" na vodnih vratih • so vsi nazivi pobrani i A nemščine ah preprosto nemškr in po slovensko samo sklanjani Zanimivo je, da jc mestni sodnik ostajal "stattrihtcr", ne pa "mestni rihlar", kol so bili "mestni' nekateri drugi uslužbenci, ali preprosto "rihtar" kol njegov sodobniki v manjših kranjskih mestih.'-'1 Prav tako jc dnhovnik mestnega godca oklical z nazivom "stattgciger". čeprav jc bil izraz godcc zagotovo v rabi. Na drugi strani je zaslediti svojevrstno poslovenjenje za mestnega svetnika, ki je iz "Ratshcrr" posla i adaptirane kal ki rani "rat Imi gospud", medtem ko je bil notranji svetnik "Zwdlfcr" isto tudi v slovenski govorici, preoblikovan kvečjemu v; zw/JJim u Novem mejti (7. II. 1739).
Mestne službe;
bobnar: Paukentrager S a Capndnarie. (31. 1. 174.5).
davkar: Stayer ansldagerja Sakonsko hzgr pred P P Sa wtarie (9.4. : 739) - dvanajslnik, član notranjega mestnega sveta Shiahtni G: /N.N./ ithniz iuu zwbl/Jer na piazza (27. 7. 1738)
merilcc/merčun' G. /N.N./ burgaria, nit Merz-Ittuut Saka>tska hzer Sa Sydam (8. L 1744). mestni čuvaj: rahtar latoitz pred PP Capn cir.orje (22. 7. 1738); w ihta r pod gradom na polian« I, (27 G. 1/39), Mejo h Uihtar Sa Cai>ud)ian'e (6. 6. 1739); Medne Valit or bi is o S. Idoriana (29 12. P4C).
11 šlo tja Loka.
rrim. slovenski letni obračun mestnega sodnika v Ložu /a leto I73y-174(1 (Slovenščina v tlokuinenlih s ko/i siolctja Ljubljana 1971. Mr. .32-35) in priseJni obni/ce /a mr.slnc sodnike n;i Kranjskem 175(1-1771 (l*ctcr Ritinikar. Slovenska jirisc/na olir.i/ca i/, srede IN. stcilclja. Je/ik in slnvsivo XIX (1973). ur. 260- 262).
Luški mestni ¡i.nlnik jc ilenimo med i/ilatk /abeleiil iri pct;Lv. ki jih jc plaeal "Meisinim Gcul/am* (Slovenščina v dokumentih, str 33).
mestni gbdecj G: /N.N./ pnrge.r ime statt-g"iger raoitz na pallanah (25. 1. 1741). mestni komorni k per Gospud stattkannerio vßußihe na ¡>lazzo ( P 4 P46). mestni kom urnik (višji): S!aht nega G: /N.N./ Oberstatt Ca» tre rja S'tkonsko hzer na plaz» (21. L 1741)
mestni nosdniear gm "in m"[ftni Sej.se! trager tta Mnistersktmu moftu (20. 7. 1749). mestni registrator/psar' per G: Registra ta rpt ti Shh-sbe (26. 5. 1745); G: W.N./ 'prečrtano. rat lini ga gospoda! regiji ratorut Sakonsko Hzhe.r iiaplnzio (11 7. 1 '49).
-	mestni sodnik, per Shhutl: G: Matthias» Chrijst:an Statt rditerja usluslihe »a plazz« (25 10. 1738); per G. Shhdu. Chnjtiano Stattrihterja v!h(f!J>e na piazza (17. 4 1739); per Šlaht D; ,'N.N./ Stattnhtariu n Sideshe (30.6. 1743).
mestni svetnik pa iger h ni rat Ime Gospud r novem me/to (18. 11. 17S2); rat I mi ga Gos-p»da it m sbtazituarja Sakonsko Hzhcr biifo Kru/hne Ca t ure (14. 5. 1755); rut h ni ga Gos-}>»da tun Paamajtra Sakonsko h -¡ter Idi/a GG: Clarißa (27 7. 1755). mestr svetnik in oskrbnik rut Ime Gospttd i Hit liddauski^a m^sta Ji egar h ti so krusbue Kamre (l 1 7 749).
mestni tehtni čar/ merilec: G: /N.N./ stati-iraagmastcr per Rr>{ih»c Kamre (\ 0. 5. 1749); per Gospe mgermafterze na brega i' slupib C7. 6. 17o5).
mesti.i upraviiel1 G. /N.N./ purge>\ inu Stattsvenvalter tJedii j na ¡>lozza (19. 11. 1753).
mestni vozi i k vineiu mestni msnig na e et ste t' gmein Mejine hifhe {28. 1. 1758). mostni nar: Pni ga /.../v» Mastnaria Sakonsko Itzhcr i' Kmina (3. 2. 1759). stolpni čuvaj/mestni piskač, purger inu t/utr-iiar kanz rojimo goße v/stan: (19. 1. 1738); biagaria. »n Thuruaria na 'P!,ur/tu ita gradu Sakonsko bzer(8. č 1748)
-	stražni mojster Gespud /N.N./ W.dit mat st er s I blatte v Mestu hi/'ie srattm No ji'ga Sydaina {1. 10. 1757).
tržni sodnik; Marktrichter )': Frandskanarske gajse (20. 2. P45j.
uravnalcc vodnih zapornic pe>pi{jbavez is vodneli vrat (22. 5. 1740). vratar: bnrgar /N.N./ Vrattar tut J ran eis-hkanarskeli uratteh (23. 1. 1740).
V socialni strukturi Ljubljane razumljivo najbolj pogrešamo predstavnike duhovniških po kliccv. DuhovnikL pač niso nastopali kol ženini in očetje oklicimcev, 2Wo inalo pa jrtl jc nrcčrii tudi med gospodarji oklicane služineadi. Še največ služabnikov je izšlo s škofije, od nosilcev cerkvenih služb v širšem pomenu besede pa je zasledili precej mežnariev mestnih, predmestnih in podeželskih cerkva.
ARHIVI XXII 1099
Iz arhivskih >oij> [t v in zbirk
1 :ijib ml
.-j- ■!. .1 if..r 1
%fx» irt J- :
ri SsESsSè
r-j"1 — Af¡r .CtTJ r ■ j.
KM
i» ■ -7
ífx^áx
SS s^^SJ
Okli ena knjiga stolne župnije sv. Nikolaja v Ljubljani 1737 1795, Nadškofijski trhtv Lju bljana, Župnijski arhiv Ljubljana - .vi'. Nikolaj
CtTKvent slu/ne v Ljiibljiiiu 111 11» deželi,
-	per Vifsaku Zhasstiuredneaic: gmidlevmo Jurshtoitn shkaffn 11 Shleslit (20 2. 1740). per guadl: G: Vicargeiierola^ v jhifhbc na
dana (24. 9. 1740).
per Vifsaku mednima g nad I i vit »a jirshto )'/ 'Ibkajpjc (6, 5. 174IV
-	G. /N.M/ ,tnuuU: jirjhla t mi slikajja najluga reitdtmaistar v: Shkoffije (19. 1. 17-0).
-	G': /N.N./ najhc S, N kakima zerkne Cape! I-nuiister na \tlaz.z.a (5, 1 175ffl.
i' Novem jifaffil per G nad, mu \>'<Joku med nima G. Propshto v sii{jhbe ( 7. 1 1755) Sacristyske Mesiuir 11 Stueklaushe ti Skaffye (26. 4 1 /4*0.
Sacriftijske. Me/h tiar ¡>er S. Nkakmso 1» iuh<ni<i(\. 1. 1756).
-	G: Bi Na r Sheinikloiishe hiter masteh na
'4 1/ piiii. Fürst k ne/, v danem pnmern fcgpnsknj".
Ce nemi ni vik;ir IjnMjanske Šknlijt. 1)6 liiienna.ster je pn vsej veijeiinisti >p¿iCciik¡i /a Unienncisier. Tuk na/iv	nosilcu Jo?elu Vehnven, t. \ fpii» i smi-
li iSke.nn vinlinistii. i/prKaneiiiu leta 17M. O njem: Ja: :/. Hiillcr, Glasbena L niel mist pn/ne renesanse in barok« na .Sin-
Shabieko 1st (7. 6 1755), Me¡hitar uknfhenkeh (! i. 1J. 1737). Me Hutarja per S: Chris t opita (20. 4. 1742). M"flutor inn organist tut Igga (9, 4. 1752). D. /N.N./ i; Shemckhmshe en Slialhnaiíter (2. 8 l?49).'j7
-	Slmllmaftev i' VazJtienP* (13. 6. 1755); s elw lina ¡: ter per 5. Petra pod \Vatnhaffani)í} (1.6 1748).
Od vscii sknpin poklicev je vojaštvo poleg kmečkih Ijnd' predstavljalo najbolj prehodi 'inbljansko prebivalstvo. Številni nosilci vojaških služb so bili sploh Dd drugod, pravilom;, iz Voino krannc, in so se v Ljubljani samo poročili. Samo ir.csto je imelo sicer vojaško posadko na gntdn, med svojimi prcbivalci nekr.i odsluženih vojakov, sicer pn občasno nastanjene vojaške enote t i. vojnega komisarja.
Vojnštvo 111 vojaške slu/bc
Soiuhriki Shribar blisn Haz.he.vio (4. 1. 1738) Fttur<rm) Van «raff Herbcrsteintschen Regiment S ime i meß a (31 7. 1744j. gvarih ßahhtt t mi gffreitterm na gradu (11. 1. 1741).
-	Gvardi Soldat no grada (3. 4. 1745). abda'ikan Soldat1 2 it grad ¡she (24 5 1738)
-	FeldttraiapeterU)i Carlsterisvh Regimenta (1 2. 1749J
G: /N NI Corpora1 pod nemfhktm Wan dcrawM v Carla-'iza (28. 1. 1738). Feld! she re ru'fi, van Prinz Eng einsehe 11 Regí meat pred Fist anua (13. 10, 1742). ab da nka 11 Corporal ad Palla ricimslt Regimetita vrebra '31, 3. 1742).
-	G: /N.N:/ Corporal r/on/ M el raws k i regimenta 1 > Karloma (20. 9. 1755)
per yaff. /N. N./ obnst\vahtmastram' pe y hibi Jlarracliischen regiment (30,5. 1744)■ inr guadl. G; abrißtwahtiueister pred GG-Vrfiilirarzoiiii{ 10. 2. 1753). S Iaht ni G: /N.N./ od Zhcßitiga Regimenta G et ter-lio Van Sherzher en MímrUáitte-iKindt11)7 is C'arlauzha dama: (1. 1. 1752).
venskem. Ljubljana l'J7K, str. KL), 91, y2.
Gre /a Filipn Jane/a GuriCarja, ki ni bil učitelj, k m več smlni
pc vi ivi ldja v letili 1741/1 7S7 O njeni pri m. Hiiller n. il, str.
91 92.
"Milnuîïter" na Vačah pri Liliji: Šnlmnith tega časa v večini primer*iv splnh nisi) bili nčitelji, tcinveč >upnijski peviivniljc. nrjjanisli in eerknviiiki
'oiiSv' iVtF[ pntl ^^HE " f [JC,or Otiičee na [>olenjskcm.
1 K) Vnjaški pisar.
IDI
SlraJnik in piiddeselnik.
|{) Oilpuščen. inlslu/t n vnjak.
01 »>1*1 tmtie ntar. IflJ
1 "* Hmdtra, prapur l0<i liaiutcelnik.
Stra?ni nailmnjsler. 11,7 Nadpi lničnik
Iz ;irliivr,kih fondov in zbirk
arjiM xxii iygy
dobro rojeni Giiodlin G: /N.\./ vtlonz 7has-titiga Regimenta v/on/ Shcrzer hhuiblmaiiUK (24 4 J^Tii).
-	G: 7N N./ Kcyif i ¡ud Kom g i: zeugwarlherW} ledig So Capiicinerje (3L 10. 1146).
per gnatU. G: /N.N./ Kriegs Com[fsont> r s/ushbe pride Starem rmnuam (28. 5. 1746).
-	per Sidaht: G: /N N./ Kriegs Com(/suriol 10 r jlnshhc in ilerrngafiea (3 6. 1753).
per Gnodi. G. /N.N./ Kriegs C(>moi{jxori(, v Mlhbe pre! Apalto (?4. 1. P59).
Precej razvejana jc paleta raznega deželnega in drugega civilnega uredništva., i';f _fi i r1 k^jo-narjev. živečih v Ljubljani. Pri poimenovanju urtidov na deželni ravni ic šlo za komaj zaznavno prilagajanje nemških izrazov slovenski izgo vorjavi, kot denimo Landtvcnvaltar namesto ljuu/l verwaitcr. Vse sestavljenke z Ijindl so .liccr pregibidi,. česar ni zaslcdM pri pojmih, povezanih z deželnim viccdomoin, ki jih, čc ivzamcmo nekajkrat izprčano fistcimiio, v knji gi skorajdr. ni Pogostnost rr.be določenih po imenovanj jc zanje razumljivo rodila tuli s'o-venske pridevniške oblike, kot so: hmdlschaffltv aptdlarski in aujldokarski. Na drugi strani so si oklicevalci za redkejše p^klicnc naz've nujno morali poimgati z improvizacijami, ki jih pero ni vedno Zapisalo najbolj spretno. Za računskega umdnika in pobiralea mesnega krajcarja jc duhovnik denimo najpicj iskal slovenski izraz (Mejsorske Ca/sir), ga nato prečrtal in sc vriul k izvirnemu nemškemu poimenovanju. Podobno je hotel sprva slovensko imenoval' ladijskega čuvaja, a sc trm jc zatr.knilo že pri; Ca.wis ki nu, zato jc mubljcval nemško: Kay ser lie h vtu/t Kiinigl: Sehiff Venvahrcr.
v	v
Ckini in urndniki dc/clnth stanov
dobra, rut S lob t mi rojem G>:odlevi G. /N N./ n as be 'bo ft it e Landtshafjte Pevfizer] 11 u htudumshe"1 fl. 2. 1738). Sla hm i. mi Vifroku vnz.heui G: /N.N./ nos he zhasiile hmdlschnffti en pcrscsheu Advoc.td (č. 4. 1738).
S io hi ni G: /N.N./ nas he zju{flite lumdtschaffte en persheshen SoUicitator u J udov i gojic (24. 10. 1739).
Gntidlivigu Gospodo /N.N./ obercinneh-merjtd13 Stikonsko Gospodizhno Ilzher na brey/.}(28. 1. 1747).
-	G: /N.N./ noshc z!¡ostite Inndt.dioffte /pic-črtano: Mejsarske Cafs'tr! rathsafjicier mu
JJeischkreiz.er Ca/sir^14 (1 i, * 1739). ¡MndischafftoberbcrcUe rja115	Sakonsko
Hzher (24. 7. 1749).
(Mudtshtifjhie Trubcuior u Shjictiuiski Gujte (31. 1. 1739); Shtahtoigo Gospoda /N.N./ iMudlschafft Trompcleria Sopnsheno vdovo Sa P P: Capucimtnc (23. 3. 1743). Ijunllschtifftiic Potf16 u g rod is h a (11 7 1742); Uuuhscbafjt Poti u Knshanski gaj.fi (5. 9, 1750).
-	G: /N.N./ ¡Miidishafl'tnega Officiria Sakonsko hzer naptazu(\. 1 "1752).
-	Shlohtid G: /N.N./ najhe -hostile Umdt-schaffie lu^rolisl v: Shitiishkim hofft) (9. 10. 1740').
C. /N N./ iio.she Zhastitr. ¡jindtschajfte Acce-sist na Starem t ergo (1.2. ¡74y). ■ G. /N.N./ ¡/md'fhojj'tiu Tl-.onvartP17 v Um-toushc (4, S. 17*13).
Sesllrager] 1K v Lontonflic ii, llcrrn gnOen (12. 8 P42V
gori :fcli Landschafft paukor,1 |lJ v graj J: Igna h Ave rs per go hofjo - C. /N.N/ Liudseluiffl pan kar in Sakonsko hzher So PP. Capucimirie (6. 10. 1742).
-	G': /N.N./ Landsc hofft Chirurgus S rami Kntshnc Ratnre (18 \ 1743).
Deželni npnivitclj in de/elni lnnr.šnl,
-	per Excel!: graf j: Anionu vtin Aversperg iMudtsvenvalter'm n s h hi s h he (10. 5 1738).
-	per Excel!, urojj. A ve rs peri; liindimarschall (25. 10. 1738).
G: /K,N./ Sc-jrztornis per Exceh: graj] Aversperg Londtmorschallo pred Krchenke (24. I l, 39).
pur Excel!: graff: Aid oni v/on/ Aversperg Eandtverwoltorjo vflufhbe (18. 2. 1740),
Deželni midkenjnr:
pei G: Lmnbcrgisch Stollmeislro r Jhijhhe pred PP: Capncinerje (6. 4 1752),
Deželni glnvnr:
Slahini G. /N.N./ J. V. Dohtar m
hmdtshoxptnxmnske Vice Secretarius na
Plazu ¡>red/temo (\9 9. 1744),
per Ext. el I en z. g nad i graft' Sou ran !j>udl-
haubtnum no novim tergo (18. 1, 1741).
per Excel/ciiz gnadl; grafjo Ijindl* Ihutbl-
mano vjj-ijhbe na novim tergo (1 1. 1750).
i o» tw
SuHflik. OnOjr.
■ Vujni komisar.
111
Dtiilan, ilan deželnih sla nov. lic ) cl na hiša. Ion lovi. ' Slunuvsk) gtavni prejemnik.
114
Kaiunski uradnik in pcibiralei1 in-rsncga krajcarja.
Stamii ski višji objr idnik
1K.
S lan ov.sk i sel.
Vratar v ilcirlni hiii (lomovin). 1 lif Nosilnit-ar.
1
Hi>bnar; yorivfcii = sprejeti (i ■. nem. auP^cncimiiKn).
ARHIVI XXII 1999
Iz fhivskih fondov in /njrk
E5
arti-itt/ii
titrtj
a oja^t-J Ui/tlfi	/■<*,
"ti pet
'M* n
tfrn
Oklicna knjiga stolne Hpuij? sv. Nikolaja v L;iibljani 1737-1795, Natlsknjijski tuitiv Ljubi ta na Župnijski urltiv Ljubljana - .vi*. Ntkahj
Deželni viccdom:
Landtsvizdombisher Pxpeditur tu Ilermga/.ien (11 2. 1738).
Krvni sodmk:
C: /N NV Duhlaria, nu Panrdda,iard) Sakon S(J> Hzur na Stuirm ter g a (5. 4. 1744).
12f) Bannrichlcr
Posta:
ntmiiega slalitnega C: /N.N / Poftl-Verbalteriu Saknnsko Itzer nu phtzu i 24. I. 1738); 6: /N N./ PoslVenvulternu plnzn (25.
I.	1749).
-	postkneht napodite (22. 7. 1738).
-	per Shiuchliunto Gufpodu Pnjtmuiftro v faluihbe nu Glinz.uh (23. 5. 1750).
etiga Ca^sarskigu Poj) d i ona Sukur.sko hzher sa Syilum (5. 10. 1752)'. ¡fomUim na pufnte (1.2. 174(:, 1 2, 1753,16. 2. 1754). G: /N.N J postoffiaer na pojhte (23. 5. 1747); G: /N.N./ Poslojpcirja Sa ko tisku Hzhnr na phtZZa (18. 11. l7m
-	Pnrfftrugrr^ nu Pojhte (22. 1 1746;; Brieftrager122 v-jhte.rn Wirtovo H(lhe Sa P. P Capncu-urje (10. 6. 1758).
Tobačni upulto:
-	G: /N.N./ ke.ysl, nad kiinigb Tubakh oinbls fuetor v: opulte ([ 1, 1746).
Tabak Apulturški hiapez. u gradi she (5. 1. 1740).
Sohlat n 'Pubursk t)puhli ledi g u Gradifhn (5.
II.	1741).
G: /N.N./ Sbribar nu Apalte (19. 3. 1753).
-	v. appultejluflibe. v grnl[/he (12. 10. 1754). Soldat is Apalte r Grathshe (3. 1. 1755).
Nakladiiinski urad
tnipiiakarske]2^ sehriber na bregu (25 10. 1738).
-	Shribor na Aushloku na bregu n Sblcsbe, per pifianeh vrutteh (31. 1. 1751),
Zcniljemcrec:
}): /N.N./ Cnfsurski Krulevi hnuitmejsar u Wuinohto\,i hislti na Starem tergtt (26. 9. 1748).
Številne novosti vključno s povečanjem urad nišiva so od leta 1747 duljc prinesle Haug-vil/ove upravne reforme z uvedbo t. i. novega glavnega sistema. Namesto starih uradov in funkcionarjev je Ljubljana dobila nove, za katere so postopno sploh prvič začeli iskati in kovali primerne slovennke izraze. V obravnavani okliem ki jigi jih Še ni srečah, ampak r,o si tako kot dotlc; pomagali s prevzemanjem nemške terminologije. Najvišji deželni oblastni organ ud leta 1747 Kameralna, komercialna in upravna (poulična) reprezentanca, nato imenovan Reprc zentanca in komora - sc jc v slovenšeim iinc-
12 I
l/F
Ni	ali gre sploh /a polnega uvluibcnca. pjMnono&n jc
mo cl bili uiill v meslni nli dc/tlni sluibi
hi
AufsL-hliig - nnkhiln nu
156
Iz arliivskiii loudov in /hirk
ARHIVI XXII 199y
noval po nemškem pogovornem izra/u "repre-scntnncsafia", tako kot deželni stanovi "landšafta Okrožni urad *za Gorenjsko, ustanovljen 1748 in naslednje leto prestavljen i/. Krniijn v Ljuhljuno.jc dobil že tedaj ljudsko ime "kresija", kjknjigi s.eer ni izpričano.
Reprezentanca in koniorn:
adjiinkt: G: /N, N./ registrators: adjunct per nafhe zli/{/t i te repmcscnta.utslwß't(> na Ji a ran ta iS (23. 2. 1753).
-	kpneclisl: G: /N, NJ Can cel I i.s t ¡ter ii((flie z.hc(f liti Reprat'seiilontschoji'w na piazza 129. 2. 1753); • G. /N.N./ per 'Af/orski Rrprescntauz. kojjii Kanzihsl IRoshni gaßi (30 4 1757). taksatnr in ckspcJitor: Shlahtni G. /N.N./ Kay!. Kdnigl. Repraesentotions um Cammer Taxa tor out expeditor zjies Slujh'arki iiuifl (3. 10 1755).
komorn. uradnik C. /NN,/ Ca'Jarlke Camera! o fj'iaer na piazza (!2. I. 1754). tajnik pri svetiukn reprezentance in komore; G. /N.N./ Secretary per Gnodl. G: Ho run Won/ Flachenjcldt i-, pur g (19 3. 1753). lini kalna administracija,
administrator: Sltlahtni G: /N.N./ administrator no ¡he S n otic Kralize perhod{jh v Piirjhlovem hoffe (23. 6. 1753). prvi računski uradnik v knjigovodstvu Sldahtiii G: /N.N./ Sr: Rumnv Kay: König: May: Banco gejahlcn Administrations us Kreta erster buchhallerey Roittojjic -r no plazo(28. i2 1753).
računski uradnik; G, /N.N./ per Snel h' Kroliz.e Banke eu Raitts Ofjicir 1 Parke (8. 8. 1753).
-	blagajnik* fhlaiitnr Ges/md /N N,/ Cifsarskr Banke Cifsier i> Uiblani (3 6. 1758).
Okrožni unitl (k resi ja):
okrožni glavar' per Gnadl G. Baron Tanffrrrr Cnn.jhaubtmano v siujhe na novem terS| (15. 2. 170H
okrožni tirndnik G: IH.HJ Kryf: König: Crcyfambts ofjicier na hrego (1.2. 1754).
Visji mitiiinski imid:
uradnik ehi kexfserHcher Oher=ainhts nß't-ciant Sa Sidain 1 1752); G: /N.N./ojji a er pey obe ram hi na hrego net ftorcm tcrgit (II.
2. 1753).
"išji prejemnik: i' vattshloka na Br ego per fhhihti'inio Gesfiiulo Ober a nammjo i{[ 'ldusjbl( 18. 6. P.").
ni/ji prejemnik: D: /N.N./ Voter lunnrmer Sa Sidon, (28. 9. 1743).
pisar G es pad /N.N./ U- lig nyAjr' Sac t le Kralize v vet JI d oka eu Shn'uir na Brc t; o v/ldiilhbi (18 6. 1757).
Oklicnr. knjiga stolr.c župnije sv. Nikoli ja v Ljubljani 1737-1795, Nadškofijski arhiv Ljubljana, 'Župnijski arhiv Ljubljano ■ .vr Nikolaj
Drugo tiradnišlvo v Ljuhljimi;
Indijski čuvaj O: /N.N./ /prečrtano: Ca sorski mii Kayseriuh vndt Kon gI: Schijj Ven\ ahrer pred PP Aagastinarir (1?. 6. P50). • cestni pisar: Zeslin Shribar i* K rakovim (4 1. 1755); Cestnr Shribar sune. KiijUei\fkih vrat (28.0. ¡755).
V zvezi z umdništvoiri gre opozoriti na drugnčno strukturo civilnega uradništva in no ¡;ilcw javnih funkcij zunaj Ljnbljane. Na slo-venskr.in podeželju srečamo razne graščinske in samostanske službe, k; /a Ljubljano niso dokumentiram:, nadalje nazive s področja gozdarstva, rudarstva in prometa, odpade pa kajpak deželno
V P ' AjJČilM

V aftn.14
W vt jt i/tf«

& Jk'ua.
TV**; ¿4
ju MM-
ARHIVI XXII 1999
Iz arhivski!) fom'ov irr zbirk
nradmštvo. Na svoji podeželski pose si je zaslediti edinole plemiške Člane deželnih stanov.
dcžcian: no fhe rlußiile hindtschaffte Pevß zcrm vmomxtJhe{?5, 10. 1737). gospoščinski upravi te h Verwalterin n V i sitne Sa/rj Sokons(\> (10. 1738)' V"rwo!ter i! Ter tak n (9. 4. 1739); D. /N.N./ n Crer.him Basti ovo en Verwalter bi i s ti Carlott?,! to (15. 4. 1741); Ferwaltor i- Posloine (1.2. 1759).
-	namestnik gospoščinskega glavarja: Slonl-nego D: /N.N./ Honpimononva N omeji neka na l>le skbn gradit Sakonsko hzer (5. 1. 1751). kr.Ščar: Kaflner Co>nendac vzherneirble^2-(11.6. 1740).
pridvorn sodnik (v samostar.ih): Hoffnhter bistri (8. 11. 1738 : Hoffribter t' Vdleßahl2f> (1.7 1754).
■ naklad ni k, pobiralce nakladninc aus c h lokami vterfhizzo Sakonsko hzer k gradijho (X. 11. 17.38): Aufiilakarjo vSa^iirjo]21 Sakonsko Hzher(4. 5. 17jfij
proviantni komisar: Slahtni G: /N.N./ en Ccfsarski probandi Conun(fsann* k Rushhni in Hrovashketn (20 II 1739).
-	glavarjev namestnik dobru rojeni gaadli\i' Gospnd /N.N./ vice hau hintan v: hoccari129 (9 4. 1741).
-	zastavni imetnik, zakupnik: Pstoiultlnliober fat/a™I S. K riß ta farre^ pod Treh ni ni (6 2.1748).
mestni žnpan: burgernio[ftra ti Cel I o me Sti-kototko hzM (i8. 11 1749); Purgcrmaistra z.u Lieiichtenberg in der ohernpfaiz Sakonsko HihcriS. 1. '750).
-	mestni dva najstnik. D: /N.N./ k eni a rs ki moister no z.wlffar n Nowm mej t i (7 11 1739); Komclßikigu purgurta, in h Zwidjferj" (20, 8. 1737); p kttmelze Zveljjhna Sakonsko hzer (16. 8. 1742).
-	tobačni revizor; ranzhegti P arger To her revi-sor tt novem mefti Sakonsko hzer (10. 10. 1750).
mitninski kontrolor: Shlohlnt C: /N.N./ kotvgl: o bero ml: t s Contralor )' m/«1-12 (12 6 1745); Contralor pey Kevß. scbrankiien Maiit'ina Verhenke (7 2. 1753).
-	mitr.inski proti pisar G: /N: N./ Gegen Sb j bar per Co'JJsarske Shrambe no Verhenke (7. 7. 1753).
17 J
Ue/clan.ilan deželnih Mannv. Komenda nemškega vitc.sV.cga reda v Črnomlju. 1111 VelCMivo.
l2' Zagorje <>b Savi ali Zagorje pri llitski [lislriei. ' Proviantni komi mi t. 129 Bat« .
Graščina Kompoljc pi Muljavi ra Dolenjskem. I3; Župn-a sv. Križa na Trebel nem; :iscl>a Jivi v ir:bclsk, župniji
in ne ra svoji /aslavn, posesli. 132 Celje.
(mitninski) prejemnik: CaL'Jsorski Ein nema r ii Raibeuburko na Štajerskim (1,5. 1 1739). (imtninski) revizor G. /N N./ Revisor na Verhenke (28. 6. 1755).
-	služabnik na milnici: Pnflimtme per Sh range no wrhaike (22, 8 1739).
-	pc.Štni mojster Shhihtniga G, lonziga g. /N.N./ post moji ra tv ContiaP^ Sakonsko Hzh?r{ 15. 2. 1753).
-	mostni na r; t no/t na r per B{flcrze (18.3. 1753). go/dm inšpektor: Inspector zhes Si telle Krahne Bor/hte Reki (10. 10. 1756). rndr.iški mojster1 Zefsarßc Grimpagmaster r: idna <20. 8. 1738): ranzig' G: /N.N7 Calfsorsktyo oherpremnoslra r Idriae So konsko hzJier (16 8. 1742).
-	rudr.išk; uradniški praktikr.nt: G: /N N./ kcysl: and hönijft hergwerkh practical!I, und zu adjnn^irter prothocolist Uldig W ldruic (30. 12. P45).
trski sodnik1 G: /N.N./ vdouz rihtar v IfciJlaBUdlft. I 1748) deželski sodnik. G: /N.N./ Uaidirihter na Shabjcko( 14. 9. 1748).
K jezikovni podobi uradniškega izrazja velja zapisali, d? so duhovniki pri njegovem zapisovanju bržčas še najmanj dosledno sledi n ži 'i rabi. Nemška poimenovanja so me stoma pustili nespremenjena, spe' drngie pa so i skali slovensko nstrcznico ah vsaj nekakšen kompromis. Isto stvar ic bilo mogoče izraziti na vee načinov. Tako jc bankalna administracija prihodkov enkrat: Sr Rön»o: Kay König: May: Banco gefahlen Administrations tri Kreit! (28. 12. 1753), medtem ko se njen uradnik drngie imenuje: administrator no ¡he S net l r Kraiiz.e perbodifh v ¡<tajh!o\<en> hoffe (23. 6. 1753). Tudi pri starejših i.i splošno razširjenih pojmih, ki jih niÄi] prinesle šele upravne reforme, je dvojnost očitna: pey Ke-:fl. seli ran kh en Menth na Verhenke (7. 2 1753) - per CtdJJsorskc Shran^c na Verhenke (1. 7 W53)
V jezikovem pogledu jc razumljivo najbolj slovcr.sk;; poklicna podoba kmečkega podložni-Škc^a življa. V večini primerov pri kmečkih ljudeh sploh ni zapisana nikakršna poklicna d< javnost. Za ljudi, ki jih oklicna knjiga irriennjc le po kraju izvora, ta pa jc nekje na podeželju, je samoumevno veljalo, cia živiji od obdelovanja zemlje. Podeželske lokacije so določene z. žup-lijo in ponekod Še s sosesko, kot dcnmio Sakonsko Hzer oer S■ Anno pod pndpetrhio tt prossarshke fore (.5. 1. 1738), So ko n ski Svn L S vi bonske fare, i' So/seski sveti go k risba (28 1 1757), Sakonsko hzher * S hen Coz.ianski farre pot Te rja ko m rojeno (20. 1 17.59). Vendar pa pogrešamo najsplošnejšo oznako kmet, izpričano
' Komjal (Munlc Corgnal) pri Pulju.
1 34 Sevnica.
158
1/. arnivskih fondov in zbirk
ARHIVI XXII \999
samo v pitdevnišk. obliki /.¡t predmcslncgit kra-mairj.l m krojača Kmeteske Kramar a krakove\n (28. 9. 1750), Kmetteski Si mula r no Vizhe (11. 6. 1746), V okticnili besednih se ne pojavljajo pravno-socialnc o/.nakc, kakor podložnik ali rojeniak niii ni nojbliift povedano, kakšen jc posameznikov sociaini slalus krnel kaj žar, b:ij lar, če .zvzametiK izraz gmntar, ki satu po sebi Indi ne npccifieira, ali gre za cclozcmljaka, polzcmljaka ali tfaj drnr :ga. Sktipa, z gniniarjcm jc zasledili le peščico oznak stalnih ali priložnoslnih pokliccv kmečkih ljudi1
-	Gnmtar S Koz.hianshe Furre .i Terjakn (20. 9.
1758); G m nt ar is Ihishze s. Jemeia So/seske.
(13. l. 1759).
Tabornik is Jhmarske fare (6. 5. 175{JV /Vj
vonut; od S. Vrha S. Petra farre (14. 7 1754).
Keppez i' S here h r ¡sofsefke S: Martina (29. 6.
1 745).
Meshnar i/ Lashrach na dol lanskim (31. 11.
1? 47).
-	Dt mir Ishanske fare v U>ke (14. 1. 1758).
-	Zhounar s Padpezh s Verhenskc j nrre (31.
10. 17581.
Diholomija slovenskega kmečkega poklicnc ga izrazja in večinoma nemških al adaptiranih poimenovanj za "mcslnc" poklice prehitia z zgodovinskega n;r socioling/slično področje. Z opozorilom na še neznan in neizerpan vir litidskega besedja li'ibliansetuc srede 18. slolcljn sem želel samo ponazorili možnosli in mzisko valne izzive, ki jih vir ponuja. In leli ni malo, ec pomirlimo le na skiomno doktanenlirano naslav ljanjc v preJlmharlovskcm časti ali na ponianj kljivo poznavanje izvirnih slovenskih imen za meslnc inikroloponimc.
Pričujoči članek bi lorcj lahko s pridržki n;i slovili ludi Prispevek k poznavanju pisane belo-kratvjščine in Ijubljiinsčine pred začelk' slovenske razsvetljenske kniižcvnosli ali denimo Govor metliške in ljubljanske prižntec. Vsebinska omc-jenocl na poročne in okliene obraz.ee, posnele po Iulinsko nemških predlogah, prcdslavlja seveda lako leksikalno kol .slovnično omejitev, vendar imamo pred seboj ludi za jezikoslovca dovolj zanimiva dokiimenla časa in okolja njunega naslajanja.
ZUSAMMENFASSUNG
SlOVlJvIICA AUS DER ERSTEN IIaU-TE DES IS. JAHRHUNDERTS IM LIBHR COPULATORUM TOM MLTLIKA UND IM LIBER OLNUNTIORUM VON UUBiJANA
Dei Beitrag sci/.t sich mit zn Arte» einer um fassenden kontinuierlichen Aufzeichnung in slowe nisclicr Spraclic auseinnnder, d - im 1K. Jahrhundert m
zwei Stadien in Krain Metliki und Ljubljana -erstanden sind. Trotz Unterschieden in der Zielsetzung, vor allem aber in der i ihaltlLhcn uud sprachlichen Qualitnt der Hintrüge weisen diese Gemeinsamkeiten auf, die aulicr auf zeitlicher Nähe und ähnlichem Herkunftsort auch auf dem Gegenstand der Einträge beruhen: Hhcschlieiiung Aufgehol oder die Trajung selbst in der Stail'.pfnrrc. Ms handcll s.ch um 74 slowenische Hintrage in den Jahren 1716 |7]0 im Lib^r CopulaR'rum der Pfarre Meilika und dem zur Gänze in slowenischer Spracne verfaßten Uber denunliorum der Dompfaire Ljubljana aus der Zeil I7.17-l759 mil ungtiahr 1.200 Aufgeboten. Vor allem der Liher denuntiorum stellt eine außerordentlich reiche Quelle dar zur Erforschung der Toponomastik, der sozialen Struktur der Uicschlicßcn-den, die in d<;r Arl ihrer Titul'crung in der Nennung ihrer Berufe und Berufsausübung mm Ausdruck komml, bei denen es sich noch zum Grnßleil um eine Adapticrung von deutschen Ausdrücken handelt. Insgesamt bietet sich uns ein ziemlicli getreues Bild der schriftlich fixierter! slowenischen städtischer, R» deweise, die aus der geistlichen Rder dem breitesten Publikum vermittelt wird.
SUMMARY
RECORDS IN SLOVENE ¡-ROM THE 1;1RST HALE 01' Till; ISV" CENTURY IN THE METIIKA REGIS TliK OE- WEDDINGS AND 'HIE IJUIUJANA REGIS TER OEBANNS
The article discusses two caser of the continuous and exiensive keeping of records in Slovene which occurred in the J8Lh century in the iwo Ctrniolan towns of Mellika atul Ljubljana. Although the entries serve in both regis icrs serve different purposes, the Slovenian entries -tie nonetheless similar in that lli . language and contenl both show a liigli level of proficiency In addition Ic tlicir close icinporal and regional proximity, llicy also have one more point in common: namely, ilicy are both connected Willi nuptials (be it the calling of tlu banns or the wedding itscIO in lliclr rcspeclivc town parishes. In effect, what we have is 74 entries of weddings from 17161719 m Ihc Mctlika register (if weddings and the register of Jlii Liubljana chaptcr for Hie calling of tiie banns for llie years 1737 1759, wriltcn entirely in Slovene and which c-.iniains approximately 1,200 enlrics The latier in parlicular is an extremely valuable source for research of the urban tnpnnymy and llie social slrurlure of llie newly weds, which is clearly indicated by llie manner of address in the entries jtul ihc detailed an colourful cnu incraiioti of professions and employment al llie lime of marriage. M.my of 111* expressions used in ihcse descriptions even derive from or are adaptations of the German terms for particular professions. All in all, tlic Iwo registers provide us v>illi a fa.rly aceuiati: depielicn of ihc language used by Hie cilyfolk of llie time and by the clergy for llie cdilieati n of the multitudes - commiticd to paper.
ARHIVI XXII J999
I/ aruivskih fondov in zbirk
159
UDK 347.51(407.4)" 15"
Stanovski poverjeniki in stanovski odbor ter instrukci . za poveijer-ike iz let 1540 in 1542
MATEVŽ KOŠIR
Ema Umek jc pri svojem delil posvečala pozornost raznovrstnemu arhivskemu gradivu m opozarinla na njegov pomen za preučevanje zgodovine, pa luui za druge raziskave. Večkrat j< poudarila tudi pomcmonosl arhiva kranjskih deželnih stanov. Sad njenih prizme vanj je bila inoi izdaja deželnozborskih spisov kranjskih sta nov. V letih 1980 in 1986 jc opravila redakcijo teb spisov, ki jih jc v d ven zvezkih za objavo pripravila Marija Verbič in nato izdal Arhiv Republike Slovenije 1 Ema Umek se je kranjskemii stanovskemu arhivu še poseb :j posvetila v razpravi o seriji slanovskdi sejnih zapisnikov, ki so bogat vii za zgodovmo Kranjske od 16. do 18. stoletja.2
V pričujočem prispevku nameravam pred slavil: najstarejši dve ohranjeni instrnkr.i'' deželnin stanov /a izvršilni urad deželnih stanov (Verovductcste.lle.) n opredelit; njegov odnos do deželnega odbora (Antschnss). posebno zaradi nejasnosti prevajanja teli osrednjih organov de žekuh stanov ,z nemščine v slovenščino. Različno jc predvsem slovensko poimenovanje sla novskega izvršilnega urada (Verorducle). V 16. slolcliu seje za "Vcvorduete" v slovenščini uporabljal izraz "vladatclji" (oziroma "vladalclj v ednini), ločni je "N zhajtuc. De,s h t Ic lukny od-lozhau VladatcHy" oziroma nemško "N. ainer Evsmncu La\\dt\chafft dar.clb.~l Vevorducte". Ta ko ie zapisano na "Zapovednem li.flfT iz leta 1570, k: jc zapisan tako v nemščini kot slo-venšciri ' Janko Polee, prvi zgodovinar, ki ji: prevajal omenjene urade iz nemščine v slovenščino, je urada deželnih stanov prevaial kol sla novski odsek ( stdudische.v Ans.schuss'1) in stanovske od borni kc ("stih i di.sch c Vero rdi wte~i).'i Za nemški izraz Ausselmss1' pa se jc v prev(xhi uveljavil izraz odbor, s čimer jc poslalo razli kovanje med stanovskima olganoma včanh ne jasno. Kljub lanu. so avtorji v starejši slovenski zgodovinski literaturi izraz "Vcrordvetc" vcei-
M. Vtihič, I>/eln(i/l«irski spisi kr.inivkih kLiikiv 1. 14(J'J-151.5 Arhiv SK.S. l.juhljana I1;»). M. Vcibič, D^elnii/bnrskl
.spisi ki;*njskih M......v 11, ISlfi- 151'J, Arhiv SKS, Ljubi;ma
I yK6.
2 E. Umck Sijni /,'ipisniki kunjskili dcMnih slaniiv, Aili.vi XVII, MW >11. KM)- !IM.
AS..Stan. I. lase. 2MS. Šk. 416. Zapnvcdiii list jt nlijiivil Stanku Jug (Slnvcnski "Z;!]! n ve ti ni lisi" \/, ičht I571) in liuvi vinski ilivck, Gl.-istiik muzejske s a dnišlva /;i S In ven i ju. XXIII, Ljubljana l'J-12).
4 J. 1'iilcc, Kr.iljc.stvc Ilirija, Ljubljana I'J25 sir. 2(i-l.
noma prevajali z odborniki 1 ali podobne kol na primer kolegij stanovskih odbornikov*1 (Vevovd-ttfle Stelle), /1 n.v^c/ni.u" pa so prevajali kol od-ber,7 pr. čemer sia bila z različnima izrazoma mišljena tudi dva različna organa.
Nekoliko drugačen je novejši prevod stanovskega izvršilnega uradu v "Priročnikdi in kartah' v prevodu članka Karla Spreitzboflerja K Ta ločno navaja, da so imeli stanovi (v Notianji Avstriji) nekako od lc'.a 15)5 v obliki poverjenikov (Verovdacte, Vcvovdacte Stelle) upravno oblastvo s splošnimi (pozneje izvršilnimi) pooblastili. Poleg poverjenikov pa so imeli .Še stanovski odbor (Vbi.vuVni.v.T), ki jc bil včasih raz dclj';n na večjega m manjšega Ta dokaj domiseln pievod ki tudi v slovenščini jasno po stavlja jezikovno ra;.liko ined obema uradoma, se uveljavlja po.-.ebno v arhivskih krogih Izraz poverjeniki kut slovenski naziv za stanovski izvršilni organ uporablja tudi Ema Umek,9 Pover jemki oziroma urad poverjenikov ( Vevovductc "Vevordacle /bn/" oziroma "Verovdurle Stelle") je jasnejš1 izraz kol odborniki, saj urad jasno razmejuje od odbora f "/ln.vtc/mat ).
Pomembnejše kol sama uporaba prvega ali drugega slovenskega -zraza (odborniki o :iroma poverjeniki) za stanovske Vcvovdacte je razlikovanje med tem uradom in odborom /tn.v-sehhs.s. R.iziika med obema organoma je tako term no loško kol vsebinsko jasno izpričana v gradivu kranjskih deželnih stanov, pa tudi v sodobnih poročilih o deželnostanovski upravi, in je povsem jasna.1" To stanovsko upravno slrnk turo je opisai že Anton Globočnik1ugotovil je, da so stanovi poleg splošnega zasedanja, ki se jc imenovalo deželni zbor, poznali še inanjše zasedanje stanovsk odbor, ki se jt po potreb!
Npr; J. ¿imtar, Zgiidiivina mc.sta Kranju Kranj l'J.39. sir. 2.13. " Npr Spliikni pregled funildv ilr/.ivnq:a aihiv.-i I.R.S, Ljulitj.ni.-i sir. 2K in 3-1. I'r.iv luni, sir. 3?.
v	.
J Ztintar (Rcilaktija), Piiročiiikl iti kiutc <i nr£ani/;n:ijskl stiukluri, Ora/.-Klatieniurl-Ljublj^niF-GiinVia ["riesle, 1'JNK sir. (iS
^ E. Umck nav d
Njir K. S. IVri/hdlfcn pl. Peri/hi if v C.....idlii Prag.....lin
(napisana n.-i nsnuvi standvskih /ajiisniknv uict1 JtHiKlli 1722 iti 174H) (iba dr^nm j.isnd ra/iikujc Lak.i tcniiiiiiitoškn kdl luili vsebinskn.
11 A. Ghibi)Lnik, jMwhl der \'crwiiIllings ■ imil Riehls-ye.schiclitc des Li.ridcs Kr a in, Lil ih.it h 1 K'Jj, |iuscbnu .str. 15-Ki.
I fit)
h. arhiv skih fwiitpv in zmrk
ARHlVt XXIt ni9
sestajal v širši ali ožji zasedbi.12 Tekoče zadeve zunaj zasedanja ■ deželnega zbora in zasedanj širšega in ožjega odbora pa jo opravljal stalni ndbor poverjenikov.15
O omenjenem vprašanju je pisal ludi Sergij Vilfan, in sicer je opozoril na terminološki problem, ki zadeva stanovski izvršilni organ, Sam v svo"i Pravni zgodovin, ne razlikuje odbora in poverjenikov ("Ansschnss" in "Verorductc"), vendar sc tam lega vprašanja dotika le bežno 1,1 Tudi v Enciklopediji Slovenije piše Sergij Vilfan, da seje ko; izvršilni organ deželnih stanov v 16. stoletju trslahl stanovski odbor (V"rordneter Ansscituss).15
Vilfan seje št posebno posveti; vprašanju poimenovanja izvršilnega organa deželnih stanov v razpravi o strukturi stanov ob njihovem zatonu. 7 Ta prhpcvck Sergija Vilfana, pomembnega stro kovnjaka za pravnozy»dovinska vprašanja in tudi za vprašanja pravnega položaja deželnih stanov, pa priča o tem, da ni poznal najpomembnejših arhivskih virov iz arhiva kranjskih deželnih stanov, ki sc nanašajo na vprašanje strukture stanovskih organov. Sergij Vi fan je razpravo napif.il na podlagi poročila, ki so ga izdelal' leta 1760 in izročili "Verordnete"1* dvornemu kom'sar)u. "Verordnete" Sergij Vilfan prevaja knl odbor. Tako prevajanje pri njem morda izbira lud' iz njegovega netočnega navajanja Janka Poiea, sij
'2 "Eint allgemeine Veisainnilung nsnnie man l^ttihšp, einen kleineren Zusauinienliill ilen nffcncn Ausscbuss welcher sich in be.si mi leren Rillen /u einem enteren teslallcic " l'rav lam, Mr. I.S.
"Die laufcnil'ii Gcsdiütie ausser den Lillingllk i minien um i bei den nben crwillinteii nffenun uml entern Ausschüssen besuryic der slänilij.e Ausschuss der Vcrirdncleii..." l'r.iv luin, slr. 16.
S. Vilfan, Pravna /¿i Hin vi na Slnvcnccv. Ljubljana l%l, slr. 32K, sl
ES, Zvc/ek 2, Ljubljana i9NK. slr 251.
1 ' S. Vilfan, Uslnvnaureililev, slr. 231
" S. Vilfan, Uslavnn ureditev Kranjske nb /uliuiu ileiclnih sli m iv ;i '/60), Zbnniik /n.nisivenin razprav, LH. l.juliljmi.i I9'J2. slr. 227-23K l!< AS, Slan. I, fasc ? 1(1, fnl. I«().
Sergij Vilfan piše: '<¡1 o no vtki Verorductc so bili ožji kolegij (4-6) členov iit ga Polcc slovau kot stanovski odbor, širši je bit stanovski Ansschnss, po Poku stanovski odseh Vendar Polcc Verorductc ni imenoval nabor ampak1 stanovske, odbornike (stihidischc Vcrorduetc). ,.".2(1 Vilfan meni, ua sta imela izraza različen pomen le v obdobju okrog leta 1800, v starejšem obflobiu pr. jima pripisuje enak pomen 1 Vivi pa nam pričalo, da .sta imela izraža različen pomen približnr cxl začetka 16. stoletja, točneje vsaj od leta 1519.22
Vilfan nato pravilno ugotavlja, da so bili V" r o rdi te te "mala deželna vlada" v zadevah deželne avtonomije "log Ausschttssa" pa ne po-sveči, pozornosti.23
Različni načini prevajanja izrazov "Ver orditae in "Ansschnss
* gic za cn in isli organ
Predlog Vilfanovega slovenskega poimenovanja stanovskih uradov sc nc ujema z izrazi ki so sc uporabljali v delu starejše in novejše slovensko zgodovinske literature, predvsem pa jc netočen glede na oigunizacijo stanovske uprave, saj terminološko enrei dva ra ¿lična stanovsKa organa. Vilfanov prevod je nejasen, ker prevaja Verordnete in Ansschnss kol odbor čeprav gre za dva različna organa. Najbolj jasen jc tretji prevod, saj oba urada tudi v prevodu najbolj jasno razlikuje.
Sergij Vilfan nc le terminološko, ampak tudi sicer meni, da gre le z;i cn urud m nc dva, V svoi:m nr-spevku o pravni ureditvi Kranjske po Valvasorjevi Slavi pravj "Več kol o odboru2* povc Valvasor o njegovem izvršilnem organu dcf.ehtcm odboru (Ansschnss), ki je bil sestavljen iz. predsednika (Priisident) in štirih odboriuken (Verordnete)."2* Tc Vilfanove irditve pa v resnici nc potrjuj.-,!« niti Valvasor niti arhivsko
S. Vilfan. Uslavna uredilev. .Mr. 231.
2(1 J 1'nlec, Kraijeslvi) Ilirija, Ljubljana i'J2S Mr. 264.
|>rav [.mi, Mr. 231,
22 AS, Slan l, fasc 211 /ap. sl 31fi. 1 S. Vilfan, Lslavna uiedilcv.
S, Vilfan, I.Jsinvna urcilitcv, str. 231
2'' Vcrjeliui je Vilfan mislil mi tle/elni /bnr in jc le pn pnuinli Aijiisal inlinir.
2S S. Vilfiiii, Travna urcililev Krntijskc pn Valvasnrjevi Slavi, v:
Viilvasnrjev zbornik, Ljubljana ILJ9(I, slr. 24
NEMŠKI IZRAZ	(1) prevoa, ki ga v svoii razpravi predlaga Sergii Vilfan"	(2) otiičujen prevod v zgodovinski literaturi, pesebno starejši	(3) del novejše zgodovinske literature
Verordnete*	stanovski odborniki	(stanovski) odbornik	(stanovski) poverjeniki
Vc ri irdnetestelle*	stanovski odbor	(stanovski) odborniki	(stanovski) poverjeniki
Verordnetetant*	urad stanovskega odbora	/	urad poverjenikov
Verordnetenantts*-Präsident	predsednik (urada stanovskega) odbora	/	predsednik urada poverjenikov
Attssclttiss	(širši) odbor	odbor	odbor
MiHIVl XXII 1999
h irliiv ;kih ondov in zlvrk
161
gradim. Valvasor obravnava poverjenike v pose hnem poglavju št. VIII z naslovom: "Vott deiwti Verorth eiett in Cniin. "26 V vsem celolncm osmem poglavju yovori Valvasor lc o "Verovdufte" iii njihovem predsedniku, vendar lain niti enkrat (!) nc uporabi izraza "Aussdmss"11 Valvasor v nasprotju z Vilfanovo navedba ne enači "Ver wi/uf'r'i z "Au.ssclut.ys". Posebno jasno pa je vidna razlika med obcnui organoma v arhivskih virih .z fonda Kranjskih dežc!nih stanov.
Trditev, da odbor (Ausschuss) sestavljajo odborniki (Vervrdiietc), arhivski Vi n zanikajo. Odbor (/tiu.f£,7ni.v.Yj jc v arhivskih • irih zasedanje deželanov, ki je imelo lahka obliko ožjega ali širšega odbora.2" Odbor (Attsscltttss) ni imel predsednika, ampak j5 njegava zasedanja na Kranjskem vndil deželni upravnik (huttles venvalterJ Odbor (Attsscltttss) ni imel kakšne častne funkcije, ampak pomembno vlogo pri delovanju stanov, saj jc obravnaval večino po-membt 1I1 deželnir. s*prašanj (od deželne obrambe do vprašanj reformacije) tn pri teh vprašanjih je delno prevzel vlogo zasedanj deželnega zbora Poleg tega jc imel odbor različno število člani »v, nekako od 10 dc 40. Običajno .se jc sestajal šti rikrat, včasih tudi večkrat na leto To njegovo delovanje nam najlepše ponazarja prav serna sta novskdi zapisnikov. Posebno o prvem zapisniku podrobno 01 še tudi Ema Umek Delovanje obeli organov in njim pomen sta vidna tudi iz dela Augusta Dimiiza, ki pr seveda uporablja le nemške izraze.31 Tudi Peter Radie; razlikuje Verordttele od zasedanja Ausschussa :'2
V virih "Attsscltttss" večinoma pomeni zasedanje deželanov, redkeje pa j: s tem mišljen tudi kakšen drug "ad lioc" sestavljen odbai. V arhivu kranjskih dežclnin stanov lahko za 16. stoletji" naštejemo okoli sto ohranjenih razpisov dežel-
J. tt*. Valvasnr Dit ITIire J« llcr/ngtliums KrJin, Luilmch
NUmbcij; knjiga IX str. K4'93. IVj1' laku nc uporablja
i/ra/a *An.t(i7ii<.i.(" v uvihIu, kjer gnviiri 11 ~Vrr\inliwte , ki'ji
ga IX., str 4-5, ali kn gitvnri n m nI niti pristnjmislilt "Vrr.
urJiiflc", knjiga IX. 1)4.
l'rav lam.
21i AS.rian.l.Sk. B7.e »1. ti}
AS. Stan. I. šk. 937 On ni lia l'raj;tiiati a. 1. kn ¿a. pmtiiknl H. St. 5.1.
M
Več n leni in /¡sedanjih odburj glej tudi v navale nem delu F Umek
11
Dimi V. Gcsvhii hlc Krtrhrt vi m ikr .11 te sten £cit hK itifdav Jahi IHI.l. EBlinrh |H75.
tj	„ „
I'. RtiiliCT, Dii kr isilu Lanilsiliaft nnil jjas kraiuisihe LiniItagsnescn (h|s|74K). Vtcn 1^)2. str. IfiK si., in 175 si. Kadics pnverjenike (i/ Ifi. in 17. sini.), ra/lik-jje hI snfasnili /avrdjnj deželnega ndNira. IVIcr Radius pa funkcij« Vcninhii-tr I/, nliilnlija dn icla 1747 primerja / ¿imito-irni.n /nr.ftim ki je liil deJelns avli mi mina vfmki ihJ 1 Kr 1 iln I9IK. Ptiverjenike takn pn ftaikiiji primerja /. deželnim ndbnrnm i/ /atctkii 20. stoletja: "/Hc V*i*n+ietjt ilrr huuh sr/m/f ■ i/iv.ti-i/ji' Sr*th\ i/i t »mu /ini/r n/.i /im/mmi* /ic>,'i'i,'ii<'i."(str. I (iS).
nega odbora (Attsschttss Hcschn-thm^)}- čigar zasedanj se je v povprečju udeleževalo približno dvajset deži lanov. Posamezni razpisi odhjra imajo t ud' puimcn.sk ^ seznam deželanov, ki so bili pozvani nn odbor. Zasedanjem deželnega odbora (Ansschuss) lankn podrobno sledimo tifdi skozi serijo .stanovskih zapisnikov (1 .^40 1747), ki nna več ko1 50 knjig 14
Poverjenik- (Vetvrauete) so se večinoma tuui udeleževali zasedanj odbora (Atissnltttss), čeprav so bili lc redka imenovani za njegove člane, Zaseda ni odhora so se udeleževali tu Ji drugi nečlani odbora Kadar je odbor (Attsscltttss) obravnaval npr. deželno obrambo, se ga je udeležil tuui vojaški poveljnik, čc pa so v pbdobjii rc formacije r.a odboru razpravljali o verski o za devab, se ga je udeleževal supcrinlendanl kranj:;ke protestantske ccrkvc ipu.
O slano vskili poverjenikih (Veronhtele) j t ohrnmeno preccj arhivskega gradiva. Naj omenimo lc nekatere sklope kopialnc knjige stanovskih poverjenikov (Verorduelett Copavbitclter),^ volitve stanovskih poverjenikov m njihove resig-naeijc (Verordttele W'thl ttttd Rest^ttattott; instnikcije za poverjenike (Vcrortlucleu /ur/nit fiunj.37 I1/ vsega tega gradiva jc razvidna jasna razlika med stanovskim odborom (/lia.ft/iii.T.vj in poverjeniki (Verordnete). Tudi Carnmlii. Prag-ki jo jc med letoma 1722 in 1748 sestavil deželni registrator Karel Seifried Pen/ hoffcr, dosledno razlikuje "Atisscltttss" in 'Ver ordttclc Stcll". Carnioha Pragmatiea je sestavljena iz dveb obsežnih knjig, v katerih je Periz-lioffer zbral izvlečke i/ sta no vsi ib zapisnikov in v njib obravnava delovanje deželnih stanov od 16. stoletja dalje, Tako o odboru kot tudi o poverjenikih govori na številnih mestih
Stanovi so občasno postavljali indi daige odbore (Ansschuss). Tak odbor pa je deželni /bor izvolil lc za izvedbo določenih nalog. Stanovi so podobno imenovali tudi odbore za meddcželna zasedanja. Dokler ^nekako do Lta 1540) niso bili oblikovani staln poverjeniki (Ven>rduel<). so stanovi občasno postavljali poseben odbor (/tu.f-scltttss) za izvršitev nekaterih drželnozborskib sklepov. Srečamo ga npr v letib 1475. 1511, 1515. Navadno je bil ta odbor (Attsscltttss) zadolžen zato, da j d poskrbel /a [obiranje davkov. Ta odbor je bil munovnn lc za obdobja do zvedbe svoje naloge Tako so stanovi npr. leta 1.530 imenovali tak odbor za davek,39 Te posebne odbore lahko štejemo za predhodnike poverjenikov.
3: AS. Stati. t. hiselinn Tast. 7. ik. IH.
j4 AS. .Stan. I. ^k «75 930.
3<i AS. Stan. t. rase, ,S4i 543n flt W)fi K2().
AS, Stan I. rast, 544. šk. K20 K2I.
37 AS. .Stan. I. fuse, U5 Šk. K2I-K22.
AS. Stan. t. šk. 937.
m AS..Stan. I. lase, 214, šk 319.
162
Iz arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI XXII 1999


Vvr^•	riilZEi
Instrnkcij;c za poverjenike iz leta J 542, Arhiv Republike Slovenije, Stan. 1,, Jit.sc. 545,.šk. ti'21.
Lt izjemoma lanko v v'rili srečamo /.raz Verordneten Ausscbiiss, i i še to povečini le do srede 16. stoletja. Tudi izraz Verordneten /\rv~ schitss večinoma ni pomenil poverjenikov (Ver (/rtlnele). ampak |je pomenil otlhor (Ausschnss). Izraz Verordnete sc jc do srede 16. sloletia kol pridevnik uporabljal tudi v drugih povezavah, kot npi Verordnete liiunehtner. Zasedanja odbora (Ausschnss) so na Kranjrkein posebno ločno dokumentirana od leta 1530 dalje, Poverjeniki (Verordnete) so se na Kranjskem prvi,; pojavili leta 1519, vendar le za leto dni. Kot stanovska vlada / izdano i nstrnkcij o pa so se trajno oblikovali šcic leta 1540. Tudi v seriji k.ijtg sejnih zapisnikov kranjskih stanov se poverjeniki (Verordnete) prvič pojavilo leia 1540,4(1 prav tako jc iz istega lela zanje ohranjena prva stanovska insirnkeija. V drugih deželah ic bil proces podoben.41 Od leta 1540 dalje je bilo na
Krilni sk cm poimenovanje od nora kot \nssehuss in poverjenikov kot Verordnete večinoma jasno ločeno. Od tega lela dalje lahko na Kranjske ni sledimo slniktnri s poverjeniki (Verordnete) na čelu
40
41
E. Uuick, nvvj J., sir. 102.
Avstrija rtail Ani/»: "IVrnn/pvrrii '//17,111 m" lulikn knt Injni ustanovi slcdiiiui .hI lela 15111, prva instrukcija zanj jc bila izdana lela 152K. (E Stratlinavr, ISŠ Ani ter Organi satiun ilcr Siandc ini Lanilc uli dur Enns. V Mitteilungcn llcs 0l>cjiis!cm:ieliis:hc!i Ljnilfsan.liivs, L llil., Linz lWt, sir.
242). Avstrija p>nl Atli/n: ml leta I5UK Iah u sl-diiiin ihv-kumentiiiii ki so jih i/ilali "Venmtnrn-' Od leta 15.111 pa sn Li Ii [Vi Tun fiii(ilTi ii-i TlilM urgan dcJclncga .'bnra. (M. Vancsa. Die Anfangt des ständischer. Beamtentums in Ösl'-.rrciuh unter i!er Eons. V Munal .Malt des Verein^ für Lamlcskunde von Niel Icriislcm: ich, IX Hand, 191K). KnriKka: ze p<-d Friilcrikiiw III. in Maksiiililjan.ini 1. srccaiini "Vrmnhirti-/lin.tv/iii.ii". ki je ptistal pin' Perdinandimi 1. Malen (K Dinklage, Die Anfang der Käriner Lindes Verwaltung. V: Carinlhi.l l, Jahrgang P.l 19K3. str. 239, sl.). Stajerska-. iid steile dvaj^Ctili let lahk.i sledinni Tfmn/wfr Awi^'S k' sc ml tridcsclih kt 16. stulelja dalje iuicnuje le k'il "Ter-itljJwrfcii". hiicg n^ga sieEanin Sc vcdni. razliene lHlbiire ■ "lht.ti7ini.icir. (A. Meli, Grurdriss ller Verfassung- und ViTWiillunt'sgcscliiihte des lindes Stcicnnark, Graz-Wien-Leipzii;, 1929, str. 3M. .sl.).
AUH1V] XXII 1999
1/. arhivskih Ibndnv in ztiirk
163
1. Verc/rdneto
Poverjeniki (po starejši litcratiui odborniki, -so Ivli stanovska viada v ok"trit deželne avto Pomije Stalno so bili navzoči v deželni liisi. Stanovi so jdi izvolili za enoletni do štiriletni mandat, od srede 17. stoletja pa so predsedniku poverjenikov izjemoma podelili dosmrtni man-dal.
2. Aussi huss (Klcme ali kuge,)
Mfili odluir posvetovalni organ, ki ga je \ečinoma na pobudo stanov skbceval deželni upravnik.
aiissciiiiss (g ros.se)
75 deželanov42
Veliki odbor posvetovalni organ, ki ga je večinoma na pobudo stanov skliceval deželni upravnik. Odbor se je v obliki velikega ali malega odbora sestajal o'iičajno vsaj štirikrat na lelo, v kriličn.h obdobjih pa pogosteje.
Večine zasedanj odbora se je udeleževalo od 10 do 25 deželanov, izjemoma tudi več. Tako se jj v praksi razlika med vllikim in malim od borom izgubljala Zasedanj se jc večinoma udeleževalo neko "srednje" število, v 1 (i. stoletju okoli 20 deželanov, organ pa jc bii imenovan le kol odbor Mi/.v.vc/ii/.v.i" Stanovi so uveljavljali tudi pravico, da so na zasedanje odbora pozvali tudi druge dcželanc, k sicer niso bil imenovani v odbor,
4, ¡Mudtag
vsi deželani
Deželni zhar skliceval ga jc deželni Knez, od Hi. stoletja dalje običajni enkrat na leto Le deželni zbor je bil pristojen za odobravanji davkov (bžclnemu knezu. ■
Seveda se deželnega zbora niso udeleževali vsi deželani. V Ki. stolčku šlcvdo udeležencev deželnega zbora n. preseglo 50 deželanov, večinoma pn se ga jc udeleževalo nekje od 30 tio 40 dežela nov.4 * Včasih se jc število deželanov na zasedanju deželnega zbora komaj kaj razlikovalo od njihovega števila iu zasedanju deželnega odbora.
To strukturo prvič srečamo leta 1519 po smrti eesaria Maksmiljapa }. Takrat so stanovi 'me novali Štiri poverjenike (Verordmdc) ler mali in veliki odbor (Ausschns.s). Odbora sla leta 1519 štela 10 in 20 deželanov 1,4 Takrat je ta deželna struKtura delovala približno leto dni, vse dokler se kranjski stanovi niso poklonili novemu deželnem» knezu.4-'' Od leta 1540, ko se jc ta struktura znova uveljavila, jc uo lela 1747 ostala večinoma nespremenjena. "
S'.anovi so v 10. stoletju tako dokaj jasno izoblikovali strukturo svojih najpomembnejših organov in zasedanj. Najširše pristojnost je imel dežehv. zbor ("Lmdiag"J, k ga je običajno en krat na lelo skliceval deželni knez, o aktualnin deželnih vprašanjih pa so stanovi razpravljali na zasedanjih odborov. Odbor ie skl.ceval po redu deželni upravnik ("Uimte.uvnvaller'''), izjemoma pa tudi deželni poverjenin
Poverjeniki ("Verordnele") so bili izvršilni organ lako deželnega zbora (~iLcindtag"') kol de želnega odbora ("Ausschuss") >11 delno tudi dvorne veče ("HojtaidmgD\ 3rna veča, ta jc bikt sicer starejši, predvsem sodni organ, seje v 16. stoletju poleg prejšnje vhige pojavljala rad? v podobni vlogi kol odbor. Odbor (Atissthits.s) je razpravljal o vseh dcželmh vprašanjih, od ver škili dci vprašan« obrambe proti Turkom in postavljanja deželnih uslužbencev. Odbor jii jiil pristojen le za odobravanje davkov deželnemu knezu, saj je Ui biki v izključni pristojnost de želnega zbora
Poverjeniki (Verordnele) so morali b ti ves čas navzoči v deželni hiši. Prvotno, v prvi polovici Ifi. stoletja, so bili imenovani 'za leto dni, pozneje na za Iri ali štif lela. Odbora iveliki in mali] sta bila predvsem posvetovalno telo, poverjeniki pa so bili izvršilne lelo. Odbora sta bila občasno zasedanje deželanov, po\crjcniki pa so opravliaii naloge stanovske vlade, ki je re Sevala vse vsakodnevne zadeve v okviru deželne avtonomije. V okviru te so bdi poverjeniki piiselitui zadolženi za vodenje lako imenovanega deželnega gospodarstva". To so bile predvsem zadeve davkov ter drugih pristojbin in slanovskin sredstev. Pri vprašanjih davkov in deželnega iiradiiišiva so imeli poverjeniki tudi nekatere sodne pristojnosti, posebno ko jc Slo za izterjavo nnplaeanih davkov. Skiipaj s pisarno so vodili stanovsko knrespnndcneo. Obenem so opravljali oblast nad deželnostanovskim' uradnik in uslttž henei. Poverjeniki iz klopi gospodov in vitezov
■n ■15
4f
4' Vea-.ih m slani <vi v veliki odlmr imenovali 24 dcJelanov.
43 AS, Slan. I, Zapisniki, Sk. K75 si.
AS, Slan. Ua-e. 211,Sk 316.
tld 11. januarja li 19 pa vsaj »to II. julija 1 i2(1, vcrjclim pa ilelno v lelu 1521.
Marija Tcre/ija jc po lem lelu /cln omejila vpliv Miintiv, vendar ju še pulila stanovsko upravo. Pomen k-In pa jo liil mMcj velike Manjši kol v prcdlcre/ijanski doiii. JnJef II. jc kl;t 17N.1 odpravil jiovc.jcnikc 11'fronhiflf) in dc/cmi odl>or Miihc/ihji! l^opold II. jc stanovsko upravo otmovil. Ta se jc s kralku prekinitvijo (IK10 iSl H) ohdriala do lela IKfcl.
164
lz ^rluvsk/li fondo\ in /h rk
ARHIVI XXII 1999
so opravljali tudi naloge prisednikov, 10 pa ob-čajno ni veljalo za povetjenike iz vrst Brtlilo™ i.i deželnokncž.jih mest Če so poverjeniki prejeli .informacijo o pomembnih zadevah, k: b' presegla njihove pristojnosti, so deželnemu upravniku predlagali da je na posvet sklical deželni odbor v ožji ali širši sestavi, pač glede na pomembnost zadeve.
Lela 1540 so bib člam odbora (Aussehnss): deželni glavar (Nikolaj Jnričič), deželni upr.i-vilelj f Lonilcsvrnvcser)^ (Jurij pi. Gall), dva predstavnika prelatov (ljubljanski škof hrane Kaeijanar in stiski ppnTnBijc gospodje (baroni Eiazem Turn, Anton Turu in Krištof Krcig), trije vilezi (Nikolaj Seluiilzcnpaiimb, Erazem Obrit sehan, Krištof PurgstalJ) ter er predstavnik mestne knrije (ljubljanski-župan).4ii
Poverjeniki «o bili leta 1540 trije1 ljubljanski stolni kano tik Pavel Winer, Krištof pi. Gall iz Podpcči m Hans Jožef pl. Egkh.4y
Poleg malega odbora jc obstajal tudi Veliki odbor. Ta jc bil posebno dejaven v obdobju reformacije. Pozneje so stanov: točneje določali sestavo odborov, večinama pa so sc tc sestave držali že pred tem. Tako so konec junija 1622 n;i zasedanju velikega odhora, udeležilo se ga jc 37 deželanov, točno določili število članov vekkcga i.i malega odbora. Veliki odbor jc štel 25 članov, mali pa 12 Vsi člani so morali bili iZ deželnega zbora.
V	velikem odboru (Grosser Ausschus.s) so bili:5"
■ pel deželanov iz kkipi prelatov (li jbljanski škof, stiski opat, kostanjevišk' opat, novomeški prost, Ijunljanski stolni dekan ali elan ljubljanskega kapilija);
-	osem deželanov iz gosposke klopi
Štefan Ursini grof Blagaj, Jurij baron Mnš kon, Pavel baron Egkh, Hans Gašper baron Lantieri, Nikolaj baron Egkh, Wolf baron Egkb, Ivan Jurij barnn I.ambcrg, Jurij Bohcžar haron Kaeijanar;
devet deželanov iz viteške klopi:
Erazem pl. Scheycr, Ernest pl Paradeiser, Jurij pi. Gtisie, Kozmos p!. Hohenwart, Boltcžar pl. Ranmbsehiisscl, Bernhard Leo pl. Gall, jurij Boltcžar pl. Raunacli, Franc Jurij pl. Oberburg, Jožcfp! Posarelli;
-	trije člani iz klopi mest (Ljubljana, Kranj, Nevo mesto)
V	nnilent, 12 članskem odboru (Kleiner Ansschnss) so bili:51
štirje prclaU fljubljanski škof, kostanjeviški opat, novomeški prost, ljubljanski stolni dekan);
^ Bolje "dc/clm namestnik". kar jc se ustreznejši prevod i/m/a /jimVnfiiv! Za lak način prevajanja se /av/cma Judi Sergij Vilfan. (Ustavna uredit: v, s/r. 2.10). ^ AS. Stan. I, fasc M.s šk. H2I. ^ Prav Jani.
5U A.S. Stan. t. šk. KK'J. 1'roti.kul XV. fol. 100. Prav ibi|.lJ
če sc ljubljansk Škof ni mogel nueležiti zase danja malega odbora, ga j<- lahko nadomestil bistriški prior,
-	štirje člani iz, gosposki klopi, Štefan Ursini grof Blagaj, Nikolaj baron Egkli, Wolf baron Egkh, Jurij Boltcžar »aron Kacnanar
-	trije člani iz .itcškc klopi: Erazem p) Seheyer Boltcžar pl. Raumb^ehiisscl, Franc Jurij pl Überburg:
en elan iZ klopi mest (Ljubljana).
Poverjeniki (Veronh)rte) so bili lega leta-štirje: Dietrich baron Tnnaški, ta jc bil obenem prcdsedr.ik urada poverjenikov, ljubljanski prost Gašper Bobek (Wabcgkhj, Jurij baron Wagen in Hans Friderik pl. Ranbar.
Poverjenik. (Verordnete) so bili večinoma Štirje, s/eer izjemoma tudi mtfnj ali več, od 3 do 6 (le ieta 1543 jih jc hilo še več). Od leta 1583 so stanovi enega izmed poverjenikov imenovali za predsednika urada poverjenikov Večinoma sta bila v uradu poverjenikov po dva dežclana iz kurijc gospodov m po dva iz kurijc vitezcv. Kanec 16. stoletja jc prelatom uspelo, da jc cnc meslo v uradu zasedel p-edstavnik klopi pre latev. Predstavnik mest so hili med poverjeriki le i/.jcmcma. Poverjeniki (Verordnete) so za svoje dcio prejemali relativno viioko letno plačo, člani odbora (Ansscluiss) pa so med zasedanjem odbora prejeli za vsak dan dnevnico, seveda le, ec so sc zasedanja udeležili.
Odnos med uradom poverjenikov in deželnim odborom kaže ludi mstrnkcija za urad poverjenikov i/, lela 1540. Ta inslrukc ja jc najstarejša znaaa ohranjena inslmkcija za urad poverjenikov na Kranjskem in najverjetneje prva instrnkeija, k! su _o poverjenikom izdelali sla novi, saj jc leto 1540 obenem tudi prvo leto, ko sc se poverjeniki (Verordnete) pojavili v sta novskih zapisnikih. Iz slindesciih let 16. stoletja su ohranjene štiri instrukeije za urad pover jenikov, in sicer iz let 1540, 1542, 1543 in 1545. Prva i.istrukeija (der Herren Verordneten Instruction) je bila sprejeta 30, januarja 1540 na zasedanju deželnega zbora.52
"Mi D(l prelutov iti ostale duhovščine, gospodov, vitezov, »test in trgov, knež.evine Kranj ske, slovenske marke Metlike, Istre in Krasu zbrani danes no znscdoujn deželnega zboru v Litibliiiiu, priznamo skupaj 'ni ¡>o sat nič no zase in za noše potomce, in driličr, /hi smo spnjeH iti nastavili časi Ulj ive plemenitosti polne gospode Pavlu \Va'ueria stalnega kanonika v Ljubljani, Krištofa pi. Gullii iz Podpeči m Ivunu Jnžejii ¡>1. Egkho iz Novega gradu pri Preddvor» za tuiše poverjewke {Verordneten) -ju leto ihti, S tem ji») dajemo oblast, ilu m» rešujejo v.rc splošne po trebe dežele, posebno obračunajo it, poračunajo rncone, tiaradijo zaostanke in jih poravnajo m sprejmejo nove napovedi,"
Der Merten Verordne/en instrueliiin ile ua/ii jcnncr I .MO. AS, Slan. L fasc. .S t5,Sk. Ml.
ARHIVI XXII 1999
Iz arhi rskih fondov m zbirk
Instrnkcija zu poverjenike iz 'eta 154? Arhiv Republike Slovenije, Slan. ! ,fasc. 545, šk. S2L
Mišljeni so davčni računi, davčni zaostanki in napovedi i menja Poverjeniki, ki so bili stanovski 1 z.vrši lin organ, so se ukvarjali z vprasanii da v kov, davčnih zaostankov in davčnih napo, cd i. Davke so stanovi odobravali na deželnem zboru, ki je bil v obdobju stanovskega dnalizm;i tudi osrednje mesto pogajanj med stanovi in oeželnim knezom. Vsi deželani so morali plačati davek (t.i. imenjski davek) na podlagi imcBšB rente, ki sojo morali prijaviti. Spicpmanje novih davkov jc bilo v izključni pristojnosti deželnega zbora. V primeru "težjih" oziioma pomembnejših zadev so sc morali poverjeniki (Verordne le) posvetovati z odborom (Aussclr.tss) in drngiiri deželam
"Pri tem noj skrbijo za dober red ¡M nasvetu plemenit/h po s podov Nikolaji i J ur i Žiro h ar ono iz Gvnns. komornega svetnika rimskega cesarja in krarjxkc.ga de.ž.el"ega glavarja, gospodo Andreja pl Unnberga iz Črne lego, takojšnjega deželnega upravitelja, in ostalih gospodov iz deželnego odbora (Ansschnss)
.Služijo noj za i z.j ud ni te. r r.vi^ij kar so spoštovan stanovi že večkrat pred leni in na sedanjem deželnem zbora sklenili. Obravnavajo naj tn uredijo noj. kar jc ta skupno korist in d(d>ro dežele. Nc sinejo sprejeti nobene nove naklade niti davka t odi nič, česar niso do volih v.o deželni stanovi. Če. bi se dogodile zelo pomembne in težke zadeve, potem tc obravnavajo ■fj a j s prej navedenim našim dobrohotnim gos pod > »t deželnim glavarjem dežehdoi upravitelj eni H čas litimi, idememim)!. žlalttn ;n,: steno-vitnimi, jnevidnimi' častitljivimi in modrimi gospo tlom Frančiškom ljubljanskim škojom gospodom L, ra zrnom baronom Tnroom iz Križa, kraljevim svetnikom in deželnim komedn'.kom spodnje avstrijske balijc in glavarjem i' Medlih gos
¡iodom Janezom, opatom i" Stiči.i Krištofi»» baronom Kraig, dednim koutornikom dežele Ko roške, gospodom baronom Anionom Tttrmun iz, Križa, g lat o rje >n gospostvo bika. gospodom Nikolajem Štiicempanmerjcin iz. Iga, gospodom l^razmom ¡>1. ObritČanooi iz. Starega gradn. K rištojom pl. Purgstallom zastavnim gospodom gospostva Carica ne, in Hansom \Vei'!ienneijem, ljubljanskim županom na eni strani, če ¡>a jt zadeva zelo težka, pa naj po priliki k sebi po Zavejo .ve več drugih de že Ionov, k. se tu na hoj/1 ¡o. V vseh primerili naj ¿a de ve obravnavajo na najboljši način, složno. zvesto, pridno r d(>bro dežele. To potrjujejo i lo listino z našimi stanovskimi podpisi. Narejeno v Ljubljani zadnjega januarja i540."
Instmkeijo so s podpisi pclrd.u nekater deželani; Nikolaj nI. Iiirn Ivan pl. Lambcrg i/ Boštarjja Vaj kari' Meri it z, Erazem nI. Schcycr, Jakob pl. Lambcrg iz. Kamna, Krištof pl. Gall ir, Seylried Rasp. Glede na obseg poznejših ins trnke, ij jc bila instrakcija iz leta 1540 Še dokaj skromna tako no vsebini kot po obsegu obsegalil jc dve stnmi in pol. Instrukciio so sprejele vse Štiri knrijc kranjskih stanov.^
Inslrukcij:i m poverjenike - I54254
Druga instrnkcija ic bila sprejeta leta 1542 na ■zascdiinju deželnega zbora in dvorne vete Ta MistP.ikeija je obsežnejša, zapisana je namreč na petih straneh, in določnejša v nalogah, za katere pooblašča poverjenike. Naloge poveljnikov so sc od davkov širile na urejanje številnih drugih
53 A!PSl*i. t.fipcfil.V*.
])er tlL'rrtn Verordneten bsinn/ikin 2 niaily 1.^42. AS. Slan. t. lase.	m
Pa
1/. arhivskin fondov TI zbirk
ARHIVI XXII litoy
zadev, od skrbi /a druge prihodke do spora z mestom Trstom. Tnui uoiočila glede napovedi in davkov so poslala obsežnejša. Da vena napoved je bila tajna ir. ni smela bit; ob'avljena. Posebna določila se nanašajo na davke v Istri in na Krasu
Stanovi so žc na deželnem zboru 5. februarja 1542 določili, da naj nekatere osehe opravljajo v dobro dežele "dnevne deželne zatKvc, in še drugo po meddcželLvIi praški n sklepih55 v ča ;u med deželnimi zbori." To je pomenilo tudi izvršitev stanovske odobiilve, v katero so kranjski stanovi privolili \ Pragi. Na zasedanju dvorne veče, k' je sledila deželnemu zboru so stanov 2, marca imenovali za poverj:nikc enega prclala, enega plemiča in enega iz klopi mest in trgov: Pavla Wiener ja. stolnega kanonika v Ljub'jaru. Irnja pl. Lamhcrga iz. ('rnclcga i i Vida Klusla. l jubljanskega župana, injiir» izdali mstrukcijo.
Poverjeniki so morali poskrbeli, da so de želan pravočasno oddali ('¡.vene napoveo' in da so bile tc napovedi loenc. Če kdo lega ni storil, so ga poverjeniki najprej opozorili, i j to ni zaleglo, so ga kaznovali. Proti tistim, ki nit j po tem niso naredili davčne napovedi in poravnali davkov ali davčnih zaostankov, so poverjeniki nastopili z rnbezem in jim zasegli vso posest, dokler niso poravnali, svoj*li obveznosti do dežele in nastalih stroškov.
Napoved, ki so jo dali deželam m drng ni smela bili javno onjr.vjjcna. Tue i v Istr in. na Krasu so morali odslej oddati napovedi in plačevati da vke. Zaradi velikega zaostanka le teh so morali poverjeriki nastopiti proti dolžmkom. Postaviti so morali posebnega prejemnika in opozorili liste, ki niso naredili prijave.
K:idar so poverjeniki prejeli obtožbe, da je kdo svoje podloživke preveč obremenjeval z davki, so morali to sporočili stanovom, cia so ti nato proti temu ukrepali s kaznijo.
Poverjenik- so h u zndoižcni za plačilo od stanov odobrenih izdatkov, kil tudi odobren h izdatkov za deželno vojsko. Če so pn leni in podooncm potrebovali nasvet, so stanovi menih, naj .se posvetujejo z deželn- ti glavačem.
Skrbeti so moraii za pravilnosti davčnih na povedi, pri tem pa so morali hiti posebno pozorni. da ne b' nastajale nepravilnosti. Po verjeniki niso smeli varčevati z močmi pr
Mišljeni mi .sklepi /I m mi vanj a ndbnmv spixlnjeavslrij-,kib ilcicl (A vsi rije nad AniJn in )ik1 nju. Štajerske, Kninškc Kraniskc), Gnriskc, Timlskc, Ticilnjih de Je'I. Češke in Moravski* v rmgi pu/i mi [5-41-1542. Tu je bi In enn najiih-seinejiih /hnmvanj v avs'rijski /godiivini in j« bilu sad pri/adevunj Ferdinanda I. in slannv .spwlnicavslrij-.k,h de, cl. da bi se ureililn sk.pnn ileliivanjc vseh de/cl v nbrambi prnii Tiirkimi. ISiley pnvseni vnjaskih vprašanj in nskrbe viiiskc sn _>i,a v i rspKilju vprašanja davčne napovedi iu pnliiianjn /an.slalili ibvknv se ¡irjvi vprašanje ru/ilelilve' finančnega hwrnciia n ubranilin ineil Qiwiw/Wnii ile/elaiiii. (II. J.
Ii ii kril i;...... Die ¡Klerrcieliiselicn Uinilei-Knngresse, V: M i I -
le i tuneli iles Ins tluls IMr Ös lene i eli i sebe Ge.seliielils-lin seli nng. 17. I N(i9 sir. 27V-2!«i)
urejanju davčnih zadev. Proti tistim, ki niso dali napovedi, so morali ukrepali n poskrbeli, da so tudi ti dali napoved in da niso nikogar spregledah
Urediti so morali šestletno ponoč. Zbrali so morali vse postavke 'n v njih zajeti indi Goriški dolg in drujo. lo obračunati in posamezne postavke pojasnili. De konca leta 1542 so se morali spel znova pogajati tudi s "kraljevim viso-čanMvom "■<ifi
Ce jc Še kuo pri deželi imel tlavčm zaostanek, so morali izterjati tudi tega. Narediti so moraii obraenn in točen seznam zaostankov, Obračun so doslav.li prejemnikom, da .m sc ti po njem ravnali Sohu dac je morai biti nairejen v dobro ali po pravu.
V primeru državne pomoči so morali poverjeniki poskrbeli, da so dala napoved liitu fraj.sinška posestva.-"'7 Poverjenike so stanovi zadolžil.. nai na prihodnjem zasedanju v Brnckii o tem razpravljajo i.i prosijo kraljevo visoeaiislvo. da se dajatve tujih knezov ne izročijo neposredno državi, tako da bi bila pomoč v deželah ne deljena.
Poverjeniki so morali na koncu obračunskih knjig vpisa i vse piiinankljajc obračunov in njihovo razlago. S tem naj bi preprečili poznejše pomote in sume. Poverjeniki so morali imeli vedno pregled nad delom prejemnikov ter skr beti. da so ti delali pošteno, obenem pa so morali pazili, da ne bi naslajali spori.
Scst;;vii: so morali poročilo o stanju dcželnili uslužbencev in najemnikov, tako da jih jc iahko glavni prejemnik plačal.
Tu m: je lui I i zgodili i, saj je Iii I v aprilu in maju 15'? skliean /Imr lxltvimiv spiittiijeavslpjskih ileJet na tiunaju, na kalemii sn razpravljali 11 i/.vedbi sklept.v iliiavncga /bora v Spcycrju, ki je liil v /afelku lela 1542. .S Kranjske sn sc udeležili /buruvanja na Dunaju l'jvct Wie'ne'r (sniasnu luili pnvcijenik), Juiii pl. L.-: iberf ■■■ ljubljanski liiešean Marx Sieiiner. Kranjski slannvi sn. knl Jc viilnu luili v lirujli primerih, upoštevali luili kurijn niesl in lignv. Tema /bnnivanja je bila ndubriiev sieitsiev /a ulirjnilm prnii Tuikimi in /a špaiski»-franeiiskn vujnn. Na llunaju sn se ndlmri spixlnjeavsinskih ilc, il /brali /nnva lkuiliri 154? in spel ixlnbrili finančno piimoč i le 'elntiiiu k. e/u. (A. llilliil/, o. knjiga, sir. 17K 179) Glede iibdjveiive |msesii. ki sn jih imeli v >1cŽc1i člani ili i.ivnih slannv v /aeelkll ni bila spnnia. V Iclu 1531 pa sn dižavni slannvi raradi iliJavne polimer Y\s brij pilili Turkimi meniti, da bi sočasna pritegnitev di Javnih slannv v ileJelim nbdavčenjc puinenib ne-ilnpusli n dvnjnu iilnlavčikv Tatu je bilu sklenjenn, ila se ileJelna pnsesl le-leh npinsti ilavka ri i;hraiiibn prnii Tnrkiiin v deilnib ileJelali, nc pa luili pienslalili de?e*lnih ilavknv. II, aprila 1543 sn sklenili pnravnavn med cesaijem Fenlinamlniii I. in sal/liurškim, biimherškiiii, fieisinškiiu, regensbur.škini in passav.skim Sknfnnij in sklenili da boilii posesti leli Skuhivskili kneževin v sjimlujeav.stiijskih de Je bli pruste il ške iT.rvftij vse ilukler linilu p hče vale piuiinC /a Imj pmli Tiiiknm državi. S leni je bil prinei]i n/eiiieljskc eiiakusli piekršcn v knrisi iliJavnnslaiinvskili pi^esiiiiknv v ilciliiih ileiciali, (A. Mell.Mr. 522)
ARHIVI XXII 1999
Iz .Tiivskili t'nmlov |n zhirk
107
Poverjeniki so morali skrhati z.a vzdrževanje in popravljanje poli. Skrbeti so morali za objavljanje deželnih redov in pripravo njtliovih predlogov.
Kar se lice popravila ccslc skoz1 Kokro, so jin stanovi zadolžili, "naj slorijo vse, kur je človeško n kar j,: mogoče", da se jo izboljša. Cestno mitiririo, slojtiino, njive in druge einže so morali vzdržujejo v posebnem redu, tako da so bile praviee dosežene, dohodek od tega je obračunal prcieninik :i; iz tega dohodka naj bi se izboljšale eeslc. Poverjenik' so morali rešil: (ud zadevo s Tržueani m preprečiti nezadovoljstvo in razbiti jenje, vse za dobro ¡11 pri jateljsko sosedstvo,
V	času ki jc poverjenikom še ostal ti a razpolago. naj bi li poskrbeli, da sc pripravi red og rajne ga sodišča za nad '.Ijnje razprav Tanje, Po vcrj<;nd, so mor;i : h ,i se/nanje.1! z. vsemi pritožbami in zadevami dežele. \ zdrževati so mo ral: dobro registralnro 11 vse drugo, kar je določil praski sklep in deželn: zbor. To so moral: :z.vrš ti čimprej in pri leni niso smeli ničesar izpustili,
Pri svojem delti so mora1! prepiečevati nepotrebno jezo dopisuvanje <n drugo da zaradi tega dežela ne b trpe J J škode. Poverjenikom pa sc ni bilo ireba ukvarjati z. vprašanjem dokončanja pogaja tj o trgovini Injeev, ki jc n\.so dovolili vsi stanovi.
V	primeru, ua hi bna niklaoa mnogo manjša, so moral! pove re trik o le 111 predhodno obvestiti dežehuie.
Stanovi so v sklepnem delti inslrukcijc po ver jeni kom naložili naj vzdržujejo kolikor je 1110 goee dobro gospodarstvo. Naj ne potrd 10 nobenega nepotrebnega ¡/.dalka ali zanj zaprosijo. Stanovi so poverjenike pri tem opozorili na revščino in velike stroške, k' izčrpavajo deželo, pri tem pa so jim izrazili svojo podporo in zaupanje.
Tudi instrukeija iz. leta 1542 je določila, da sc morajo poverietiiki v težavnih primerih vedno obrnili po nasvet k deželnem» glavarju ter zahtevali odbor in nasvet še drugih deželanov Na vseli zasedanjih deželne veče 11 deželnega zbora so morali poverjeniki poročali o svojem delu in iz.d;rtkih, tako da jc bil deželni zbor seznanjen z. njihovim delom. Pri leni so morali poverjenik: predloži" 1 tnuj pooblastila, ki so jin dobili od slanov,
lnstriikcijo so s'anovi sprejeli drugega marea 1542 v Ljuhlmni.51* Na njej je ohranjenih dva najsi pečatov.^
InUruUija jc liilu picnc m: na I/. /¡ipuiCinc J:inc/;i tIcrtMlUi [ti. Kanj an ar ja ynrfa Iminjykegci (Ka/en-iiciii) (tk-Mncyi upriivilcljii v letu lf.lt) v sl;innvskit rcyMralrira AS, Sinn. I, lil sc. I45, ik. «21.
tX*r t Imen &ri*tni**i InMrvcliim, 1 many 1542. AS, Slan. I, lam:j 545 #L-El.
ZUSAMMENFASSUNG
STÄNDISCH!'! VliliOlil^Nli'rii UND AUSSCIIUSS SO WM-' Dil; INSTRUKTION! N PÜÄ VHROKONliTH AUS DPN JAI1RÜN t540 UND 1542
Der Aulor stall die Vcrw.nltungsstiuktur der wichtigsten Ämter der Kraiiier Land stände vor. Zum ersten Mal begegnet man euier derartigen Struktur in Krair im Jahre 151'J, endgültig setzte sie sich im Jahre 1540 durch 1 ),is" zentrale Vol Izngi organ der l-andslände waren itrci bis sechs Verordnete Außer ihnen kannten die Sländt noch zwei Bcraluncsorgaiic, den kleinen Ausschuß (12 Landleute) und den großen Ausschuß (25 Landleute). Di sc labten gdegenllich, mindestens viermal pro Jahr, im Nu fall auch öfter. Im großen und kleinen Ausschuß waren alte vier Kurien vertreten (Pühien, Herren. Ullter Unit laiulesfiirsiliche Sl;idte). Dieses Prinzip wurde hei den Verordneten jedoch mcht so konsequent eingehalten. Der kielne Ausschuß setzte sich aus 4 IVähien, 4 Herren, 3 Rittern und eir.cm Vertreter der landesfursllicucn Siadtc zusammen. Im großen Aisschuß waren 5 Prahlen, 8 Herren, 9 lütter und .1 Vertreter tier lande.slürsllichen Städie vertreten. Im vorliegenden Ikitras werden auch die ersten beiden Instruktionen ftir die Verordneten aus den Jahnen 1540 und 1.54?. vorgestellt.
SUMMARY
DtiPUTY COMMISSIONERS AND TH1. PROVIN CIAL HOARD AND Tilt, INSTRUCTIONS I:OR COMMISSIONERS IN 1540 AND 1542
In his article, the author mscusscs the administrative structure of the most important nffices of the Carninlan Diets. The structure referred to appears in Cami-ila fur ihe firsi time in '519 and hccanic the established nonn hy 1540. Tlie most important executive tioilcs of Ihe provincial Diets were the commissioners or the Vltonine tc, as they weri referred to, nf which there we«' usually from 3 le (i. hi addition 10 these, lite Diets also had two advisory bodies: ihe smaller cnmmiuec of 12 noble men, known as ihe Au.;sc!iuss and the greater committee of 25 noblemen wlvch convened occasionally usuatly four times a year, althiiuith, in times nf emergency more frci(lielit meetings have been recorded. All four Diet benches (the prelales, Ihe liability, the knights aiut Hit provincial royal lowns) were represented in both Ihi smaller and the greater committee - principle, however, wlndi the diets diet mil aitliere to strictly in appointing llieir commissioners. The smaller committee was com prised oi 4 prelates, 4 nohlemeu, 3 knights and a rcprc-s'cntative nf the provincial royal towns, while the greater committee was comprised nl" 5 prelates, K noblemen, (J knights' >iiitl ihree icpr.scntali\es of the provincial royal towns. The article also presents Ihe first two iuslniclions >;iven in the commissioners appninlei! in 1540 and L*>42.
168
Iz arhivski ti fondov i» zbirk
arhivi xxn rws
UDK PW|97.4 Metlika)" 17/18" 94(^97 51fim"
Ivan Peter Marelr-Markit : Njegovo delovanje s posebn-n poudarkom na odkupu grofije Metlika, njegova oporoka in pogodba o odkupu omenjane grofije
DANICA BOŽIČ I) f TANČIC
Družina Marchi-Markič, kot jo imctuije njihov zet, pesnik Jcrolim Kavanjin, se je v Split prscila iz Bola na olokn lira en. vc^ctno konec 16- stoletja. Kot kaže, jc bila to vedno t: dedna meščanska ariižin.i. V splitski Veliki svet ji prišla leta 1671 2 Predvidoma leti- 1698 jc od lic neeanov dobila naziv contc".' Knnscrvatorjt mesta Rpma no leta 1728 lvann Petru Marchijn potidili rimsko plemstvo z diplomo, i kaleri med drugim pi.šc ' Zaradi tega jc treba jasne priznali, da so Dalmalinci in Splitčani Marchi zelo plemenitega rodn, kot smo se ni zelo zanesljivo prepričali s pomočjo javnih in verodostojnih dokumentov. Z njihovo pomočjo in s pomočjo prič, -Tednih zaupanja, nam je knez l\an Peter po vsem dokizal slavo svoje stare in plemenite družine, pa tndi krepost in sijaj rimskega plemstva".4 Verjetno je Marchijn pni rdi te v rimskega plemstva veliko pomenila tnd- ^a njegove zveze z zelo uglednimi osebnostmi in cesarskimi dvori pomembne za dosego d L v. ki si «ili je po:;la\il kot življenjsko nalogo
Ivan Peter jc bil najznamenitejši član le druži ne. Rodil seje aprila leta 1663 v Splitu, umrl ]c marca leta 1733 v Benetkah, i.am in verjetno nekoliko zapuščen.'' Dediči so g:i v bojn za njegovo
Marki, jih imenuje Joriini:ii Kavanjin v svnjem čini ftiviest vandekka llnj:atstvn i ubuJtvu, Zatrdi 1911. ver/. 151 mi Si. lakii avtur pesmi ¡¡nvnri tudi n svnji /tni, sesti i Ivana IVtnr Maretiija:
Ona i scstiinn i/asle su
ndMaikiča viieiln? kuče,
kripnsiima u/resic su. bngnšinvnc i bnjutV,
mcu diihriem rntliteljim
bralihim kne/im, uči tujim
Arsen Duplančii.*. Regesie /npisnikuv splitskega Velikega sveta, Grailu i piiln/i /a pnvijest II ihllaeije. 14 Split 1WK /apis si. .17 sir. 71) 71.
D. Hn/iiMlu?anfič, Inventur artiiva nhiielji Ivana Teira Maruhija iisnivača Itnsk akademije u .Splitu, 1'iiln/i i graua /a pnvijest Dalmacije 10. Split mo.Mr. 11X1. Arsen IT.nlar,"iJ. Pipli ma n rimskimi plemstvu Splieanina Ivana IVtra Maiehija, Casnpis Miigučnusti. St. l/.l 1'J'JK sir. 14.1 in dalje.
1/ pntidila matične knjige umilih 7upne eeikve sv, Jane/a Krstnika "in Hcrgnla" v Benelkah i/vemn. itfi je 75 marva fc.1.1. leta knnie Ivan Peier Marchi i/ Spliia, v |nihliJnn 75. Iciu življenj j umil inl "Oiurea e lntiamiiia/iune nel Tel ti i in giumi trediei." Njvgnv /ihavnik je bil Casern. I'i gieh je uredila £iispa Agnstina llnria "enn Ciipilnln"; Mu/ej grada
imetje celo razglasili za skic rožnega, čeprav je bi' zaradi številnih neuspehov le globoko razža losčen.
Doktorat je končal icla 1680 v Padovi/1 Obiskoval jc evropske cc »trske dvore, dopisoval si ie z najuglednejšimi isebami i . tuui sam je bil zelo spoštovana osebnost. Od mogoenikov je iskal razumevanje in pomoč /a uresničitev svojih ve likih zamtslt. saj jih nikakor ni mogel m ti nameraval uresničili sam. V tujim jc kupoval knjige in i i pošiljal v domovino (območje Spi" ta). Domovina jc bila ves čas njegov ideal. Do smrti jc bival v Benetkah, da V1 uresniči! kakšnega izmed svojih načrto\, kar je razvidno iz njcgo\c oporoke, navedene v prilogi *
Lino najpomembnejših d ;janj. ki mu j h jo uspelo uresničiti, je ustanovitev Hrvaške aki demije (Acadcmta lllynca ilitivam slovinska ).N Zhirahšče članov jc bi!o v župnijskem uradu stare splitske stolnice. Literarne akademije so v Evropi nastale v 18, stoletju, v intelektualnih krogih. Na ljudstvo niso imele vpliva.
Nastale so po vzoru rimske "Arcadic", utemeljene leta 1690 v Rimu
Lc-lo so slavili, obenem pa so j tudi opo rekah. Po Italiji m zunaj nje jc imela številne poditižnicc. Po zgledu Arcadic so nastale šle vilne akademije po vsej Dalmacij., različe aka t tetin jc pa so bile ustanovljene tudi v istrskih mestih in v Ljubljani. V hrvaškem prostoru jc biki kol prva ustanovljena tista v Spiitu, -n sicer konce i slnlclja.4J
Namen akademije - navaja ga tiftli Marci i v
•Splita, Ailliv Maitinis.Maiehi, /vc/ck "l'ei Dumina A.ina Maria liianibAllierti, Tuliiee ile Figtie et Iflisalietla "avavnini relitta Capn^riissii enntn< Marlinis, str. K), llišn v kalen je /ivcl Marelii v lten iik-h. je imel guspud Heinaidinu Duria al funte (D. Hi? MluJančie. Inventar arhiva I. tF. Marehija, nsnivača ¡¡Lirilke (llrvaiske) akademije u Splitu n. il., str. K2, npnililia lfi.
6 M. 1F. Glie//n, I Dal mati alrUniversiti ili Tailnva ilagti atti ilei giamli ul-l-ui le urici t«!I■ IN(XI, Atli c nieinnrie della .Sneicta
i lah na ta di Stnria p.nria XXI, Vcne/ia 1W4. str. 54. 0|iiuiiktl Ivana 1'etia MaHiija Al.S/tl1, v tlriavnem arhivu v .Splitu < 13AS).
K Čim Čičiu fiain1. Ilirska akademija u Splitu, njenu viijcmc i .sjtdiita1 J. Knvanjin: H;iStinieima, v letlakeiji Čira Čičin fiaina, Split l'J52.str t-t, nviimlm .št. 3.
D. lin Hu/ailčič. Jui.na Hrvalska It eumpsknm fi/inkral skniii pnkrjtu. Split I 'm str. K.
ARHIVI XXII 1999
Iz arhivskih londovin zbirk
169
svojem delu, je bil: "Nc nahodim da sc bolj^ ni(i?.c lw£ojili i lipje urcšil ovi ji;/.k s izvrsmm. načini od besidenja; nili vcee pri idili dušam virnikov i ncvirnikov, nego s pnncsenjcm od dobriii i diihovnih knjiga i/, inih jezikov n ovi naš slovinski."ll) To jc Zapisal v svojem prevodu dela j;zn-ta Boiihonrsa: "Misl: karstjanske za svaki dan od miscca".!l Iz franeoščinc jc v ila-lijanščino prevedel delo "Lh politiea dc Con-q'ustadon", Benetke 1708. me Ljubic mu pri pisnji knjigo "Hvala svetili, aii govorenja zbli žena preko godi Sta" V rokopis ii so se ohranila različna njegova dela, kot na primer: "Uzdasi duše", pregovori in nekatere "Lirske pjasme", ki so po H. Morovičn danes shranjene v Arlu/u HAZU v Zagrebu.12
Po zgledu le akademije jc bila ustanovljena podobna akademija v Dubrovniku. Najverjetneje ic Slo za "Akademijo izpraznijcli". ustanovljeno okrog leta 1690 Sam jc povedal, da jc ustanovitev akademije v Splilu vzpodbudila Dubrov-čane k ustanovitvi pudobne akademije, ki bo delovala v jeziku "per travagliarc sopra una 1 ing na, dcllc ]~"ii antiehe, dellc p u famose, e delle p:u eleganti di iiniverso".14
Leta 1703 c imela IJr.vaškj (oziroma Ilirska) akademija dvanajst Članov Kot je znano, so bili to: Pranj o Kri ton, tajnik, duhovnik, kancler nauskofn Connria, Jcrolim Kavanjin, pesni K in splitski odvetnik, Ivan Dražie, Peter Macnkal, jc/nil Dclla ftella, avior trijezičnega slovarja,15 morda tudi .sani nadškof Cosnii, ki jc bil zelo naklonjen hrvaškemu narodu in jc delal za njegov blagor, verjetno tudi zelo ugledni Ivan Pasirič čeprav m jiv«l v Spi tu, in nekateri drugi."' Ti so na svojih sestankih o predlaganih vprašanjih razpravljali v prozi in v verzih, in so b I i pri tem šc posebej pozorni na uporabo pnvilnih izrazov/ Njihov zaščitnik jc bit sv. Hi„roruni.IK Marehi jc, kot jc bilo žc povedano, tudi sam prevajal v hrvaščino.
Hrvaški jezik jI neizmerno ljnbil in spoštoval. Kavanjin o njegovem delovanji! na področju hrvaškega jezika in o njegovem prevajalskem delu govori takole: Ivan Peter vrl vclia
D, S. Kar.iniait. 1'rVl lirvalska akailoiuija . ^nspixJjr>k>> ilrušlvn o Sjiljulu, S|ilii ¡Kvjffli. 14.
1 Ucnclkc 17(14, Zagreli 172K.
II. Miimvie, Nivijcsl liililinlckir o HjVfc ii. Mr. 1.12.
D Briii! ]iu/j 11 C' i c. flannvi 1, 1' Marohijii za i'stiiln>duiijc
Juinili Sla vena ik) Turaku. Ivan hašlrie (l<i3M7<lK), Živm,
djeln i siivrciiKiiivi, Splil I'JHk7S| 122.
D. UnJii-liu/niL-ič, 1 ii veni j r arhiva iibilclji Ivana tWra Mar-
oliija, nsnivafa IliiNb akademije u Snlilii. tzilanje llisliirijskng
ailiiva u Splitu, zv It). Spi il l'JK0. sir k.l.
II. MuriiviIWijcsl liililinleka 11 ¿»ilu Splilu n. d , sir
II. Mnrnvie, ISivijosi liililinickr n Splilun. it., sir. lil.
t). UniiMluianitf. 1'rivalni i ilrušlveni živili S|iliU u lisaui-
naesliiui slnlječu,Zagreb tW?. sir. 124.
I1! Č. Čičin-S;iiii. Di sku akademija u SMlu njeini vrijciuc i sje dišio Splil 1V5? Mr li.
i govormek priuredni, ki u hislru glavu pna svich od knjiga nauk vi icdni ' ii naš jez-.k pr'"i pi ;a miseenu svagdanjn niisa.l'J To ni nič čudnega, saj ic tudi prvi March,, ki sc jC priselil v Split, to jc Nikola d i Marehi prepisal "Gospin plač" v hrvaškem jeziku, kakr šen jc bil razširjen po vsem Hrvaškem pr mot in Peli so ga v cerkvah in na pasionskili procesijah vedno kot del obreda in velikega četrtka in pelka, verjetno prav za potmbe cerkve sv Mihaela, poleg katere je bila njihova stanovanjska lu.ša v ineslu, in s katero jc imela skupno južno steno."3" Splil je imel veliko prebivalcev z visoko izobrazbo. T:iko Jcrolim K ivanji i za Splitčanc intelektualce piše
"Da, vazdakrat bi u Spljctu, Kiiča prava od miulrosf.i, • naš narou crkvi i sviln, dava Ipidc od v-id nosi i, koih slavim vrhu seine nauke, sviele, dnbočine."21 Ivan Peter Marehi Mnrkič jc začetnik dobrodelne ustanove Martinis Marehi 'za svoji; mesto Split. Njegova zamisel jc bila. da bi jezuiti72 v Splitu zbirali m poučevali revne dečke, scslre uršulinke3* pa revne deklice, seveda zastonj. V ta zelo plemeiiiii namen jc Ivan Peter žele! vložit ogromen del imetja svoje zelo premožne družine. Njegovi dediči so nadaljevali delo na leni načrtu, uresničenem šele leta 1871 ob pomoči Ivana De Marenija, po rudn Italijana, tedaj splitskega prebivalca. Odprli so ustanovo, v kateri .¡o skrbeli za revne starčke in starke ter revne šoloobvezne otroke To usta now je upravljala Javna dobro delnosl, imenovana Zavod Martini.' Match' Ustanova je delovala do leta 1945, oziroma d prihoda komunistične oblasti na Hr'aSko.-4
1. Kavanjin. n. d., ver/ 1S2, sir. K.l
31 '> Uii/iiMiu/niiuii;, InvoHai ¡iihiva utiilelji Ivana 1'eira Mar
ehija iisnivaea Ilirske ukmleiiiije u .Sjilini, tzilanje Ilisiiirijskuj;
miliva u Splitu, /v. 10. Splil "JKO, Mr. 74> iti KI.
21 J. Kavan.iin, n d., nailtflasjo soslofii ft')*. J1'7-Kavanjin. kaleroya člani družine sn sc priselili i/, Italije leki IfitKl. se jo Ejinltjiiina ]nilirvalil in napisal laveifcnn ilelu. I'uvije.sl lirval ske kn.ii/L'vmisii knjigi .1,Z^ii^roh IV/4. Z zavzemanjem njdškiiTu ŠluTana Cnsiilijil in iknfa Nikolaja Bijankiivit^i je Ida 170.1 v Splil prisil Ank-lin ilella ličila in ml lakral sc jc v ioni iifMu pi*lasi /aiel razvijali ju/uilski hi «fii j. Jc/uili u a /aiclkn uisn imeli svnjc niso nili slalnih piihinJkiiv. Iljlmaiinski škilijo sn bili /. njihiivim dobivanjem yailiivnljni in sn jim poskušali /agiiluvili ilunanin pinlpiini dr/jve ■ in so jo 1'JJi /¡.'ihIMii /. mlliK'ilvijn vlailo /. lino S. V. 171 (i. s kalem jr bi i ilntiiCcna i lunama p- m ik- v višini sin dukaiuv /a v Miloša inisijmiarja. Kmalu su jim -lblasii iljh itidi n_HlrL' pnhiitkc. A. DupianL'ii.'. Kqicsla zapisnika splitski Vclikii); vijcou n. d.. Si. SI. sir 122. —'' Kiil ur>ul:nk v Splilu ni niknli nbslajal in v libdnbju. n kalctoiu lukaj gnviiniin, jo na M laškem nbslajal Ic v Varaidinu. ''in i» infui uaoijn m- zativaljujom pmf. iiiulu ;ijo v Splilu dr. iliinu SlavU Knvafiill).
O lom zl-Iii llra^nocnoiii zavinlu nt txiiiin naprej gnvnrili kor In
170
1/. arnivskih fondov in zbirk
ARHIVI XXII \999
Vodile sn'jej redovnice sv. Vinka Paiilskcga.
Ivan Peter in njeguvi hratje šfl sc koncc 17. stoletja obrnili na providurja Alvisa Moeemga 111. (1096-1702), naj jim v zaliva Maslinica na otoku Šolti dovoli sezidal, stolp in okmg njega vas s cerkvijo. Providur Marin Zanc leta 1703 v svojem pismu, naslovljenem dožu, razlag" prošnjo in zahlc\*o, naj sc Marchijcviir v inves iiuro dodeli 20U kampev zemlje, Podpri jih je, ker je menil, da brsta oblikovanje naselja m p/iliod nov:h koionov, ki oi liili sočasno tudi vojaki, koristna za zaščito ljudi pmd gusarji. N,i usnovi le dukale z dne 25. marca 1703 je izdr.I dovoljenje za gradnjo stolpa, vasi in cerkve ter invesliluro ■/« 200 kampov zemlje, vcntlar pod pogojem, da sc s lem sit nja tjjdi splitska komuna, ki ji je pripadal cilok "icilla.
Istega lela sc Marehijcvi spldski veliki svet zaprosili, da jim v Masliniei (Pnrlo OlivelUi detlu M;isliniza lnferiort) da v najem slo kampov zemlje za običajno nadomestilo štirili saldov za vrclcno Ta del oloka je bil zapuščen, ncohdelan in brez straže, m bil varen preti tatovi in ni b lo mogoče izsledili gusarjev, ku so prihajali ropat v Donje Selo m so izgitnjali ljudi v suženjstvo. 5
Tako so 24 junija 1096, na praznik sv Janeza Krslnika, Turni iz Ulciuia oropali Dunje Selo in odpeljali v suženjstvo ci4 ljnui Ko je providur Dnlfin slišal lo novico, je nndnjc puslal svojn galejo in lusic, k' so bile v splitskem pristanišču, vcndar so gusarji galejo že odpeljali v Uleinj. Solla ie sodila v snlilsku komune in piihodki od nje so bili za splitski) komuno z To pomembni, tudi glede ujetnikov, saj so h.li Šollani split.ski koloni, Svet seje na scj: z dne 8. 7. 1(596 odločil zaprosili ma vi duri. naj ukrene vse, kar je mogoče, za osvoboditev ujetnikov. V zvc/.i s tem jc bil odločen nisali (uili odvetniku Ciiiscppciu Cueehij,], spdlskemu nunciiu v Benetkah, n'.j posreduje pr dožn.2f'
Svet jc It. novemlira 1703 iKlŠiril proš..jn, da sc Marehijevini podeli zcmljn za graditev omenjenega naselja, providur pa jc januarja lela 1704 ¡'/dal Icrminacija.4' V Masliniei si) sc zhi ralc 'adjt zaradi zaščite pred gusarji. Obramhv stolp jc liil visok šlir- nadstropja. Lela 1708 je ta družina zgradila tudi široko dvorišče, lako me novano uvlijo. Tako sc verjetni: .mciiiijc Štir.
nt sodi v Iciiin Ifjin pri.sptvku, navedli himni tuttii ilvc tleli, pimiemhiii /a preuCevunjc delovanja leh inslilucij: A Kuz' nianiiS tinta Anic. Frane, l!ciar Eliji ivac Ivan tVlar M ml.i, Bruca Anic Ol.ivij, [vnn tVlnr Murliniš Maichi, Jnsip Dc Maiki [JdbiiKinei spliiski,'Zadar 1X71, n. il., Mr. 2(1, Sfi; Hc-lislavn Vrniit1 i A ll'i in s."i Knvatit1, Sestre miliiMilnitc sv Vinka s kutuni niaiinim 11 Zugreliu IK45 1lJ95 MailinisMnrcni 1K751'J4.S Zag.-cb 1WS, sir. Ei-SlS ^ A. DuplanOit1, Rc^csla zapisnika sptilsknj: Vclikng vijeca, si. 71, sli. Klfi
A, Piiplantii, Rcgcsla zapisnika splilskuj! Veliknji v.jtta, šl. f)2.Ml.'J7.'JK.
A. DuphinCii? Rtjicsiii zapisnikn splilskiig Veliku;; vijct.i, sir 1(15' Bk
kotnik ki so ga sestavljale štiri zgradbe, na sredi je bilo dvorišče, voila pa je bila pod zahodnim krilnm zgradbe in stolpa. Prcliivnlci to dvorišče lucli dane: imenuj-jo avlija. Nad glavnim vlio dom je vklesan družinski grb. v avliji pa je vklesan napis v latinščini, ki sc v slovenščini glasi: Da b: bil ladjarjem, ko priplujejo v M.ts niiicn, varnejši Inam za vero. nahajališče vode, za potrebe; so skopi1: hrib jn ker so bili pri peljani priseljenei, so knezi liralje Marelii lela gospodovega 1708 z velikimi stroški seziil;:li dvorec." Ko so vse uredili, so Marcliijcvi na lo območje povabiti nekaj družin iz Zagore, svoh kolone. T; so luui tu morali biti koloni, in če jc bilu Ireha tud: vijak Tako so sc priselile Ir: ilružine, in sicer družine Radman, Glavurlie in Dragičevič iz Zaostrega. Dragičeviei sn izumrli pr selila pa se jc družina J-.inc iz. Prugiivcga.2" To so bili koloni z njihovih posestev v Dalmatinski Zagori lz popisa njihuvih arluvalij jc razvidno, da sc je med kulun v Mnslinicn leta 1711 priselil tudi neki Lovreiič iz Mostarja,
S kuloni, ki niM bi jih Marehijcvi naselili na zemljo, pa ludi z drugimi prebivalci su Mar chije\- lahko svobodno sklepali za zemljo n hiše duininikjdne ob ve z nor! i pravične narave Tisli, ki so se naselili v Masliniei, so bili pn>sli vseh obveznosti "fazioni rej i c pcrsonuli" za dvanajst Icl. razen listih, kalerih ni nihče prnst in tislili, kt jih oblast nkjže v nujnih potrebah, 3'J
O tem dogodku guvun ludi Jcrulim Kavanjin, vendar ga pripisuje le bralu Juriju, čeprav so dovoljenje dobili vsi trije hraljc, Juraj luran. erkvu i selo sgradi u podan od Sulela inieslii i plavim pri veselo, er musarslva stili ,h klela ktiepi viidom. miesom[lnvkc sriil pnslošne njegda livke,111 Književnik Antun Matijaševie Karamanca je leta 1717 opeval utrjeno polelno bišo briili)v Marehi v Mashiici na Šolti. Spev je v rokopisu v A rli eo loškem muzeju v Spliln Pisanje v lalin ščini.^1
Naslov speva se glasi: Olivcium Vill.i in Insula S(ilynla llliislrissimorum D. D. Comilum laaniies Petri, el Geargij Marchis Palriciorum Spalalinorum Ali Anlonio
Caramanaeo lnris Uliiusqne Doctor. Di: seripia, enm prelatione Ad llluslrissimum D.D. liarlhiilumaeiiin Abbatem Zetium MDCCXV1I," Marenijev sn imeli ponesli ludi v drugih
1. Uubit1. Oviinit1 Muninis Mureni nI Šnlli, N,ivn Dnlia. Ki. npiila 1927.
P llitžii! Bu/.antit, Invcniui urliiv;i dbiielji Ivana Teiru Mar t hija (lsnivat.i Ilirske akaileinijc u Spliln, l/ilanjc tlislnrijskiig ailiiva ji Splilu, z.v 111, Split I9S(1. sir. KMifi, J. Kavanjin. n. t)., peli spev ver^ I5fi, sir S4. ' Cviic Fisknvie, Slani hunikuliuni Visa. easupi Hnriikuliura, M. 2,S|)lilH'64 sir 2.1.
Zltiikn C;iraniiineiivih riiknpisnv v Arhenliiškciii nilizejlt v
Splitu.
ARHIVI \'\'ll 1999
1 ?.arhi 'škili Coinkiv in »birb
m
naseljih na leni olokn. Ivan je v svoji, (u priloženi oporoki, dedičem naročil, nuj vsem njihovi m kotonom odpustijo dolgove.
Tudi Ivan, bral Ivana Petra, je l>il pleme ni l Človek Kavanjin o njeni piše; Ivan mlaj: bral obijti. svoin dobroloti) naš grad resi, i n n jeni hoče da se sijil za hašlinn od nebesi /adužbine i almužtva na braskoga korist druživa.13 M'xl njegovimi dragocenimi vendar manjši mi deli, ki kažejo širino njegovega znanja ii> sposobnosti, naj omenimo, da jc poslal mere in risbe Dioklecijanove palače v Splitu Fiselierju voh Erlaclm, risbe pa je na kram samem i/delal slikar Vineenzo Palcrini. Deio ima naslov "Eni wurf einer luslorischcn Architcctiir". Objavljeno jc bilo v prvi polovic IX. slolelja na Dtin;iju, v Leipzigu in Londoiui 14
Ivan iti njegova brata so sodelovali v hudih in krvavih hojili proti Turkom kot prostovoljci ter s seboj peljali može na svoje stroške. To jc Ivan pravzaprav spodb.idilo k dvema življenskima načrtoma v katera je vložil največji del dni ž.inskcga imetja in največji del svojega življenja.
Njegov prvi načrt, ta je zelo presegal njegove zmožnosti, je bilo delovanje za osvoboditev južnih Slovanov od Turkov. V ta načrt jc zajel: Bolgarijo, Raško, Makedonijo, Albanijo, ! i osno, Hercegovino, Slavonijo ter del Dalmacije in Hrvaške. Za uresničila omenjenega načrta jc Maiehi delal skoraj vse svoje življenje. V pismu35 jc načrt prepuščal papežu Klemenu XI. (1700-1721). češ m-j ga on s svojo močjo spodbudi in vodi. Čeprav je bjl vizionar. jc znal precenili, da zamisli nikakor ne more uresničili sam, vendar jc bil sanjač Vedel jc, da lo morajo poskusiti samo vrhunske, takrat vladajoče oseh nos; i Evrope 56
Drugi Marcbijcv načrt, v /jčclkli ga je nameraval uresničili sam, jc bil odk'ip enega fevda na območju med turško mejo in Jadransk.m morjem od a\slrijskega državnega fiska.
31 J. Kavanjin, i\tn delu. peti spev. ver- 137, vir. N4.
Dr. DuSkn Kri k mnit, Crteii i ¡iiafiki. Oinkleeiiaanv: pa Lee Fiseher.i vim tiilaelia, I Vrstil r.bumik lailnva /a pnvijest uinjctniisti.St. ifl.Zagreh bJK7. Mr. 127.
V Dr javnem atliivu v Splitu piml! sijitiaiurn HOOM hraniji' rtri aihiva Uruiine Maiehi. vtmlar ,\il ti mknpivi ni\n iln kimea u i cj t- in. Ml 11 (Inigmi lini i mji> ilva enaka uiknpivna /vtvka. navli ivljena na takratnega pkprifc Klemena XI i/, leta '716 Tn jc temeljni vir. ¡7 katca-jsi i/.veiim življenjske /aniMi in iL-Invanje trati« [Vira Marcliija. 1'nskuiala ¡.cm jih najti v Vatikiiuskhi aihivu, vcnilai mi /araili pnrlFkiLke^i iuka bivanja ni uapH upom vili, ali tam Utaja ji i tn ali mi .vjilnli bili piiilani.
h D. ttii/iiNBiiiaitOKr ['laimvt Ivana 1'etia Marrlitja /a nslu-bmlenjc Ju>aih Slavena <xl Turaka. Zhninik Ivan hišnic (lf.36- l7i;S).Žiwil.iljeki i Mtvieineniet. Splil MJKS Mr. 121,
Prvi načrt
V mcmorialu, napisai>em leta 1727 v lic netkali, Marelii razlaga, kakšni razlogi so ga vzpodbndMi k načrtu za osvoboditev slovanskih narodov. S Karlovškim mirom leta 1699 jc bila turška meja začrtana v bližini Splita, lo pa je bilo Žilo nevarno, nadaljuje Mrrclii. Turk. bi iz maščevalnosti lahko začeli napadali tudi beneška posestva. Še pofibej pomembno jc bilo. da so li ujeti Slovani turški državi dajali najboljše vojake janičarje in visoke državnike. O tem Marelii piše tudi papežu Klemenu XI. v že navedenem pismu. Z izgubo omenjenih narodov bi se Olomansko cesarstvo zamajalo. Najprej bi bilo treba »svoj iti Bosno. Ta država je potrebovala vladarja in po 1\ a no vem mnenju bi bil najprimernejši kandidat vojvoda Leopold Lorenski. ki je hil po ženi v najožjem sorodstvu s francosko Kraljevsko hišo in vrh lega še sorodnik avsln]-skega cesarja Karla VI. M ar» i priporoča svojega ka udi da'.a in svoj prvi načrt ter poudarja, da hi sc l-eopold moral povezali z. moenhii evropskimi državami ter od njib dob' vojaško ir finančno ptimoč, da bi najprej Svoji I Bosno.
Sicer jc hil Marcbi povezan z i^eopoldom in jc prihajal k njemu V pisimi obrazloži isti načrt, kol zaščito od Avstrije. Če bi avstrijski cesar namreč prvi vkoiakal v Bosno, potem bi bilo treba in načrt opustiti, in taksna upanja so obstajala že v naslednji vojni. Če b' Avstrij-. zasedla omenjene slovanske dežele, b ji bi'c v breme, ker bi bila tedaj preveč razprostranjena, diplomatsko govori Marchi. Evgcn Sa vojsk i je leta 1697 prodrl globoko v Bosno, vendar mu kristjani le dežele niso pomagali in ga niso navdušeno sprejeli. Območje Bosne je mejilo z Da I ni j c jo in od lam je prihajala nenehra ne varnost Umikih spopadov in prodorov. Raz pravi j: k^ko bi bilo ta hud problem mogoče rešili. Čc hi papež, v Bosni, ki jo Mrrcbi že i meni ijc kraljev.na. imenoval enega vladarja, bi la tam zgradil več ccrkva, samostanov, holnftjiil semenišč brez. stroškov, meni Marehi. Ti»di paptška država bi imela od lega koristi, diplomatsko piše Marebi, da bi papeža prepnčal o svojem načrtu
Najmočnejša razloga s katerima jc skušal pridobili prjpcža. sla bila širjenje katoliške vere in priliv fuiauenih sredstev v panešk» državo in v papeževo blagajno na sploh. Za uresničitev tega načrta je Marelii obiskoval dvore različnih evrop sKilt vladarjev in porabil velik del družinskega premoženja za povečanje omike v tej deželi. V drugem iiiem» ¡alti, ki ga je govoril pred beneš kiiii Svetom, k» se jc z. Dunaja vrnil v Benetke, je skušal oblasti obvestiti o turških pripravah na napad s pomočjo pravoslavnih Morlakov. Verjel je. da bodo Slovani pravoslavne vere sledili veri svojega novega vladarja, to jih bo osvobodil.
To n (ivo državo jc hotel zaščitili od evropskih držav, ki b1 jo skušale zasesti, m od cesarsko
172
Iz arhivskih l'Jhdol In zbirk
MÎHIV1 XXII 1W
Rusije. Posebej je poudarjal Črnogorec, iskreno vdane Petru Velikemu. Bul pa se je, da bi lc-la lahko prišel do Sredozemlja.
Po njegovem mnenju jc obstajala možnost, da (i narodi nekoč napadejo papeško državo in sam Rini. Vsekakor je bilo v tem tudi nekaj diplomacije ker c bil Marchi sicer naklonjen Petru Velikemu, slovanskemu vladarja .n borcu proti Turkom (čeprav seje, kot je bilo že omenjeno;, bal njegove prevlade), ki sobiljtedaj hrvaški največji sovražniki. Enako jc menil tndi Kavanjin.
Za uresničitev te načrtovane jugoslovanske države je M are hi med lagal papežema luoceucu XI. (169T 1700) in njegovemu nasledniku pape žu Klemenu XI. celo neko vrsto linančne konstrukcije.^7
M.uchija je šc posebej prevzemala ideja osvoboditve južnoslovanskih narodov od Turkov. Zanjo se je zavzemal do svoje smrti. Predstavil jo jc že leta 17fJ8 v posvetilu dela "La polilica de Contjaistadori" princu Ev genu Sa vojske mu. V njem poudarja prinčeve vrline in hvali njegove slavne prednike. Ker se jc Savo ski dokazal kot izurjen vojskuvodja, ga Marelu kiičc v sveto vojno' Ev ropa od njega pričakuje, da v Carigradu in Jeruzalemu znova dvigne krščansko zastavo. S a vojsk i bi osvobodil Vzhod (l'Oriente) oziroma Slovane od Turkov. z.a nagrado pa bi zasedel prestol teh dežel.™
Drugi načrt
Drugi Marchi jc v načrt, ki ga je nameraval uresničili sam. je bili odkup enega fevda.
Lcla 1708 jc iz. Splita odpotoval v Rim in tam gaje v avdieneo .i p reje I papež Klemen XI. Zatem jc odšel na Dunaj odkupi' "zemljišče od avstrijskega državnega fiska". Ponuuil, so mu območje v katerem je delono živelo slovansko prebivalstvo pravoslavne vere. Nekateri izmed teh fevdov, "contcc" so mejili s Turčije in ležali v hrvaških območjih, ki so bila takrat pod Avstrijo Marelr je pripravil tudi koneept pogodbe, s katero b si izposodil denar, saj ga ni imel več dovolj. V pogodhi jc označil prostor oziroma območja, ki i;h jc nameraval kupiti, enega ali več Ta območja so bila: "Lr. contes di Lika. c Corhavia eou le Ioro appendiei della Montagna, ehiamata Vtlebich overo Morlacca, che ari-vauo hino m marc Adriatieo. CastcIIo pošto jI marc, con Xeruovuizza, Ira Segua c Buecari, eon le peri. ueuzc d i Zabor. et a lire S'goru fra terra; o vero ne I Vmodol Snpcriorc. le Contec sive signorie d i Ovoz.dr.nski Oradetz. Sokoletz. Petrima cl al tre."41' Hotel je lorej kupi1' zcmli'.Sëa na območju
t).	Mfi] Hlannvi Ivana IVlra Murtliija, n. il., sir.
12.1 17 K.
Arscn Duiilančič. Diploma n rimskimi ploinslvu Spliianina
hana IVlra Maivhija Mo-uumsii l/.l,,Splii 1WK, sir. 141) ^ Zaraili lulančnnsli zemljepisne na/ivc navajamo iloliosirilno,
k U so zapisani v tisliiii. 4" liOOM v Hi/uviifiii artiivu v Splilu, knnccpli pii^intli t.
Vojne krajine. Po Mareh.jcvem mnenju bi bilo na njih mogoče zgraditi cerkve, ustanovili tičilišča (colcggi) in semenišča, odnreti šole, pripeljali sposobne nusionarje. ustanoviti tiskarne, šc posebej za duhovne knjige. Tako bi pravoslavni Morlaki. ki b; spoznali olf.gosl in dostojanstvo Katoliške cerkve; in v želji, da bi se izobrazili in šolali svoje otroke v katoliških šolali, tudi sami sprejeli katoliške obrede, precej bolj blage in manj zahtevne od njihovih, pravoslavnih.41 Sadje u Bcču pri ccsaru, i u tom dvoru razum kaže. i ond svoc kuec ima m aru, i »ko moja vil nc laže, doče briiuen u prošašeu veram fajdom, uovom čašeu,42 Kol smo že omenili, Marchi ni več imel dovolj denarja in ju bil zaradi nerspelega načrta potrt. O tem je pisal tud: avstrijskemu ecsarjn in ga prosil pomoči. Denar si e z različnimi obveznosluii skušal sposod li od dima sk'i| piemožnežcv. vendar v u,čemer ni uspel.^ Medtem jc cd zagrebškega kapitlj.: poskušal kupiti grofijo Metliko na Krnnjskem, na meji Hi vaške in Slovenije, ki jo bila pred tein v lasti kneza Liclilcnbcrga. Hotel jo jc kupiti v svojem in v imcnil svojih bratov. Z omenjenim kapitljem se jc začel pogajat., Za Metliko je moral plačati 30 tisoč nemških llorintov v gotovini. Te vsote ni imel v gotovini, zato jc tastr.iku posestva, zagrebškemu kapitiju dal dva t'';oč lic 'iitov v gotovini m poleg lega zapustil nekaj družinskih dragocenosti; drago kamnjc, imenovano "zlatocvil" krizolil. nož. z ročajem od agalc in nožnico, obrobljeno z zlatom n srebrom, okrašenem z dragimi kamni, križ s šcslhm krizoliti in prstan z. ogromnim krizohiom. Leta 1712 jc vse lo dal kot predplačilo. Celotne vsote n' plačal pravočasno, nakil za nakup omenjenega plemcr.taskega posestva "Mcltliug" na Kranjskem pa je pustil v zakladnici zagrebške stolnice. Prišel jc že tudi na posest omenjene grofije M*.irehi je vsepovsod iskal zveze. Številne pomembne osebnosti so mu poskusil le pomagati, vendar mu do konca življenja ni uspelo uresničiti tega načrta. V tem obdobju jc Marchi pii^al lako imenovan mcmoiial ostro-gonskemti nadškofu in v njem meti drugimi omenjal, da je zagrebškemu kapitiju predlagal, raj se skupaj odpovedo pravicam do tega fevda v korist ;;! roti Si lice "Ospitale dcila Pieta" na Koroškem ali za neko drugo plemenito dejanje 44
upniki.
*" Omon jc n 11 p ism ii, n,i sli i vije ni i na pa piva, 1.1 .Vr, 11 ria.v n i a rti! v
vSplilL.IiOCJVi 42 J. Kavanjin. n. U., ver/ 154, sir, X.V
41 11. Hn/i6H'Jiani Planiivi Ivana IVlra Marvhija, n. »I., str. m-l.TOi
II. lini6Huiani.it, 1'lanuvi |. iVlni Marvhija /a uslohiKfcnjii
JuJnili Slaveoa ihI Tu raka, Ivan 1'ašlric flrtfii-I.TON), Živili,
iljVlu i su\Tcnionic. Spiii I'JSili sir. I lil. V prilirni prinašamo Ml i liriki nalili kupnpnii tajim piigiiillio, ki se tirani v Arhivu /agrcbškcjsi ka^iUja, dohesciIiHi laki» kol jc /aplsana
ARHIVI XXII 1999
[/-;irur ik.j Umtlov in Jtturk
173
Prej jt lo posestvo pripatliilo knezn Lirhlcn-borgn. tedaj pa je bilo v lasti zagrebškega ka-pill;a. Zar;:di /ustave je nastal dolgotrajni sodni proces, ki sia ga vodila Kapi Idi .n drnŽMia Mar tinis-Marchi. Kapitclj jc družini leta 1823 vrnil vso zastavo, vendar je Aleksander Marlims-Mar ehi zahteval tudi obresti za sto let nazaj.43 Take je družina Marlinis-Marehi lo grofijo izgubila.46 Marcbi ta dolg oinenja tudi v svo . oporoki in ga zapušča vsemu svojemu narodu z žclio, da ga npoiali 'za apostolska dejanja v njegovi "domovi ii", natančneje v Splitu. To bi bili prihodki -za omenjeni samostan iiršiilink. verjetno li.di za jezuitski kolesij.'
Njegovi načrti so bili preveliki, odziv pa rc lalivno slab. liii pa je vizionar, vendar človek velikega znanja in zelo plemenita osebnost.
Objavljena sta spi;a o d veli Marehijevih deja njih, o kaleiili pa vemo zelo malo. D. S, Karaman o Mardiijn med drngim piše, da je pozneje prepotoval dobršen del Evrope z namenom, da bi v svoje rojstno mesto presadil sadove svojili izkušenj Nadaljnje, da jc bil Ivan naklonjen avsliij skeiim tesarskemu dvoru in da mu jc naredil prcecj nslng, še posebej ko je potoval v Rim in Ncapclj.4" Priča v sodnem proeesu Ante Cattonar omenja, da je Marehi približno leto dni pred smrtjo v Benetkah pripovedoval, da je odšel iz Splita k dozi! s predlogom, naj postavi trdnjavo v Tnljn, vendar.senat predloga ni sprejel. V trdnjavi je Marcbi nameraval naselili krajevne dni/.inc.4^
Po oliranjenem :Jivcntarjii, sestavljenem po smrti Ivana Petra, dobimo vpogled v dve hiši le družine v Splitu, ena od n jn je bilav mcsln, poleg nekdanje cerkve sv. Mihaela, s skupno inžno sleno oziroma severno slcno prejšnjega liospiea in cerkve, Žc v oporoki Ivana Pelra sla naštela drugo in Irelje ludslropje ste zgradbe. Druga cnonadstropii.i stavba le družine je bila gospodarska in likrjyi neke vrste hiša za počitek. PostaOcna je bila v Dobrem in se jc imenovala biša Martinis po njihovih detličdi, čeprav jc obstajala že v dobi Ivana Petra. Danes jc dozidana -n razširjena. Na prostoru današnje Mil« vdove širine je la družina imela več ncprempčivn.
Knjižnica le družine sodi med pomembnejše knjižnice tiste dobe. Največji del knjižnice je po ženski strani in oporoki Ivana Petra podedovala bmškn (otok Brnel dnižinr, Martinis, ki se odtlej piše Martinis Marelil, Pozneje je lo premoženje, kol smo žc omenili, prešlo na dobrodelni legal MarliiiisMarthi in na Javno dobrodelnost. Ohranjena sla dva popisa le knjižnice Kot kaže, jc
4 A. Kj/manič, Starim kolimim Dikliiif, 1 Jiihunjinci spi irski, Zadar 1R7I, Mr 2-I.26.
Marvhi luili v svnji upori i mnenja ?j]<iJc"i rmkir1 4 ZO, si M'J (7-111) v Državnem arilivu v Splilu, signalura A!S-3 n,
4,1 I). S. Enmran l*rva hrvatska akademija i Gnspodaiskn
dmstviiu Spljetu, *splil ISW. Mr. I*1. 4y n. Hipiiu-HuianCiii, Planiivi Ivana IVtrn Marchija, n. d., str.
ni.
prvi i/ leta 1694, drugi popis pa jc bil narejen po smrti Kana Pelra Tedaj popihali inventar njegove hiše v mcsln ,n poletne hiše v Dobrem Ic-lega ob tej priložnosti uporabljamo V prvem popisu jc doknmentimno 600 knjig, v drngcin iz lela 1734 pr. je vce kol 900 Ko je Ivan živel v Benetkah, jc uredil lepo knj žnieo n z nie so knjige prinesli v Spiil Medtem jc podedoval udi knjižnico svojega «tri cm j irogin.kega škoia Kiipa-riča. Določeno število knjig je v hrvaščini. V knjižnici so biia na voljo raznovrstna dela. sa' je bila vsa Ivanova drnžina zelo izobražena. Kn'»ž niča jc vsebovala dela klasikov, dela s področij matematike. retorike, filozofije, prava, zgodo vinc, vojaške teorije, medicine, religije, glasbe, leopslovna dela idr, Siccr so knjige bile v hrvaščini, latinščini, grščini. iiair;tt>šeii>i francoščini, nemščini, španšem' n grščini.-'*1
Poudariti jc treba, da je v hišah družine viselo ti:di veliko umetniških siik
Ta družina je ii>>cla ogromno premoženje, saj so se v njej ukvarjali s trgovino, obrtjo, imeli so mline in slopc, /. dovoljenjem oblasb m :: predpisanimi obveznostmi, Iz nventarja njihovega, pc večini izginulega arli:va je /aiiano, da jc Ivan okrog iela 171 \ kupil v svojem in v .menn Ivojilt nratov osem delov nekega rudnika zlata na deškem. imenovanega sv. J_ikoh.sl O njihovih velikih posestvih ne bi vce govorih. Ostanke njiho vega dragocenega arhiva jc treba Še preučiti najštevilčnejši so tisli, ki jih hrani Muzej mesla Splita. Ta družina je namreč dala številne pomembne ljudi, med n ni pa jc za hrvaški narod šc najzaslužnejši Ivan.
Sklep
O pleiničn Ivanu Petru Marenijn Mark en (1663 (?)-1733) je že marsikaj zapisanega. V ici» prispevku je poleg podalkov o njegovem delovanju. imetju in drugem šc posebno poiidarjen njegov poskus odkopa grofije na Kranjskem ki je bi IA takrat v lasti zagrebškega kapi.llja.Ta poskus zaradi že slabšega materialnega položijo Ivana Petra ni uspel, vendar so podatki vseeno dragoceni. V prilogi objavljamo njegovo opo roko in pog(xlbo o odkupu grofije Metlika
Tt) jc dopolnjeni prispevek, ki je sic^r na lisnjen v reviji Radova Zavoda 1IAZU v Zadrn za /.godovinske znanosti pod številko 41 z naslovom: Ivan Peter Marchi-Markie Dopolnjen je s podatki o omenjenem porkt:sn odkupa Metlike ter s pegodbo. ki jc prepisana dobesedno po izvirniku in / dovoljenjem gospoda dr. M Ika Brkoviea, vodje lega Zavoda. Za prijazno pomoč se mu najlepše zahvalinjem.
5(1 H. Miinivit.n. il., Mr 1.11 in tl.djc. Klu de K i kol /a upornim si. 29, str. Rti.
174
Iz nrhivskili fondov in zb.rk
AiiHivi XXII iyyy
ofokoka jvanfv pktka m\ucnij\
M oho Rrvrreiuli Sigi mri, S i y t mri Colriidi.i.uini Nuu ter ti 549. Ntnitrrit /40.
Per i iialti y i us ti ri^imnti hA rirtil!a ili scrhrrr P tir c l il.u> teslalilriltn ili mi 11 tttttttii, speiiilhlleiMc, perch:-tpitnitlo votlo prllrgriiiuitdn tirgli slrmi.eri pursi unit venga ctm tiutlizitt j nt ulica ta Iti miti itiarlc; ncciti li p rele nt l? i ili ti I Iti miti fuctiltti tih it tie si al ti, tirrtliscttitti tli p ur le le t nt ti ti s uprt t h 11 niti m h hit, c tir rdi In rnsit. I Iti p in cere ihmtpic cite sam t ¡it at ta 411 lie i si gnu rt C migu mtt ehe i! min t est nt ne m o s t rit raw ne he h trn it ter e muni in cut resta ordinata hi Catititii.sstiria, v rttra delta mitt rali ha in ¡tersat te datnte tli ¡irahith, {tetivne le aeeorrrnze tir mar tali, exclusive I i Si^iion Cntigimiti, si c m ne vale la rtigiaiie ¡icrche res ti adrti tj tita la miti piti ttrdttiiiziatti\ ehe s tiru in ngtti c n sii legnlmriite rllevnUt call' a p t-rt ura dell' ara lino t est m ne n i a si drve pero citstndire rait ngtii gela.sin, rti me stirrn de ¡tu silo, et are iti ehe p ni m t itnii ven i; a s ve Iti lit Iti in iti t a d tita val m itd. Iti t p ta le 11 nt t ho vohtta ctmfulare ad ttleim drl Mtnulii; per ehe se jiis.se miniti patreliiiera vritirc {iregttnticatc tnal tu pie opere, e hi metle sitna Ctmgregnzioiir deli' Orntiirin; niruirr in p t is s a a d tigttt ara fitin ehe viva fare mol t i al tri test ume nli d min pttieere, Itt taiiln h Signali nriei Conxion 11 a ve ranilo P orcasione, di ji r eg are i! Similar I ddi a, ehe si de g nt d i can.scrvaniii .saita; e t/ ap plica rc con sineeritd a Ili valilnici della tnitt Časa; ticeia ehe eal radtlrizzaitiento de Ili imet ttffari, e de lic tttie rendite, ia /uissa latere i! modo tli megli < heitejicirli nelli hira lii,\ogui
A t edem to dimtpie il eelere avisn della ricevtila drl j i res ru le g e losa ¡nega. mi caccntitititihi alle htro sttcrr o rozini a, e so no
Dede S i g it uric Vnr.'rt Moltn Reveretula Umili s sitna, e Devat'tsrumt srrvihtrr Giovanni Pi etra Mart Iti Vettrzia li 2 Mttggin ! 731
Sati n prag at i tli en s lat I i re hene hi presrttir assieme culi' ocehisu sigilhila testamenta.
Prilogi Si. 1
E.; t rit it it prr il Sigunr /minute Martinis Or. miti ml niaiiireti: Dri giocinm Nel notne di nostra S.gmtre Gtest) Chrislti Aitirn. L' tmi ta dellii stmt is sitim Nntivitn 1731; li ihte Mttgyio. Patta, e serilla eseudo in Venezui da me Conte Gitt-vaitiii Pie t rti Marchi, i/tuiiidaiii Simitar Daiiua, tielle Časa temi I a dttl Siiiiiur' lieriinrditta Darta al ponlr de' C'.irrazzert, da ve al presen te i i tu itn (iiimirrn 74(1)
k rs t mul» opisati tut t i li i nor tali litin siilmiieiile dull' e.sem/i ia giariuiliero deli' ttuttnta eatltnrita, tita aneara tlalh surer sriiteuze, rite ei niiiiiimtisemto. "Omnes mm iiiitir rt iptasi itrt/ttae thUthimur in terrain, tpte mm rrverttiitliir" Reg. f. 14.) (iz. II h'uji^e Kriiljrvti gl. 14, red. 14) p err id i I Nt ts trn Dnina Hf de t it ure ei rmntmiitt t't rta "estate piirntt, tpiti t tpttt ho rt t mm ¡mlatiš F i Hits wmiiui.s i ten n't" (Mat. rti/1. 25)
et i I K m na Apostillo so^gtaii^e "S Intiman est him lit ti mi s .seiltet mori- past lun: 11 it let ti Judicium (Hehr. e. 9, 27) ha tlidilieroto tit o rtli liare il min presente testamenta se ruto E. min mat ni ■ ¡lerchr se uveitis.se, elle nt mitt >r it se tiza iliseemlruza, in t pi rs h > min t ra violins o Icujp'iiwigwm, e ehr m me ilrhlia est il ig ne rs i Ut Casa Miirelii ili Spahi lo, è g in st n che resti ¡ira vedilla tilltt ftienltn drlht tttrdesmtii. per evitare, aneo le lio irá tpielli, che ¡ireleudessero di ¡uiter ht g tide re ah ¡atéstala.
Vainilla m d.iiinpit dispotterc ipiella, rh'é mtitt hhera. r ri.rnlitta viiUinlii, rite sia fattii dnppn In mitt mur t c de Iii iiiiei ken i. ura ehe per ht Divina Gritzia mi rit ras-a s mm d lítenle, e di carpa tu ir ti ra; dappa t nut matura dehheroziime et tiivaeozioiie de IIa Špirita Sanio, ha voluta th ¡irii¡ir¡it iniittn jure il mm presente tr.stnmcutti m serillo, per iiivinrlti á S¡iiihitn. tirtli mutilo et title Semite
Prutiierantrnte racen,manila P indino mitt all' hi cmn Creatore, it I la lleaussiiiui Vi rgiue Marin, ima, e della ti tin Casa Glnrítissitiin Pu t rima e Pralettcicc, alli s t ut 11 un ri P rute t tn ri G ma im i lint tistn. et Evangelista, Pie t ra Apasta ! ti. Doutant, At ta su t sit t, G i ruht uiti, Giuseppe, En m er seo Xaverin, Ei lippu Neri Mitren fiwiigrh.stu, all Au ge hi min Cus lotie et à lutta lu Corte Celeste,
Uisein sectinthi ht p rôtie a di S ¡uda tu tttia Pu tria alle n m ru d i (¡celia Cil hi sa hl i c't tupir. Item anliitn, ehe de Iii Siguori m * Coiiiua.ssarij, et ereile , uto fate celehrare ttelltt titetlesuiiii Cittii, e Diócesi ¡liú presta ehe si pa Irá messe Ire nulle in sitjjriiggin dell' tiiiiuia lir i, e de II i défont, 'Iel la Casa.
A vendit ;a et m tise i uta. per la haiga es¡iert,-nztt che tenga di ¡¡lieslo manda, che r t tt sei re h he th un gratule ¡i ra fu t n spi rituale, e tem pande, mut solamente alla mit; Patria, mit anconi alla Provincia, et al Puhlico .servigio hi famhtziaite iifüa turtles ima tli tut Cnllrggiu drl lu Ciiuijuigiiio d i G t is ú, e di im Monas t ero tielle M trna ehe Ocsoime, per isiritire li jigliottli, e in giavriitit drl!' urni, e drl!' ultra sessa itelht pi.'tá e nellc discipline ^¡ir.'toiitr rt spetivantcute ad esstt, mi s u un affaticuta itell' lihima vacanzo ili ipieila seile Areiepisrnpale tli seri vete ti malti Ecccllcitlissinn S i;; nori Ciirdimni necio fasse /i romos s it alio me desiiiiit un Prelum Dalum timi, mit nu te tlel s-era del s-era hene tli t/tu'I It t Patria, il tputle ih eon z*hf per h; salvezza th-IIe munir di esstt e dr IIa Nazintie pot esse can fnci!iti>, e íli.suitere.s.siitfZZa ¡iraiuuiivrce lutta e P ultra foiuluzione malta ¡mi, el e.ssemht slat ti ¡i res rie ha alla prêt le t ta Melropnli.'iuut Chic so Mi 11 ¡signar lllustri.ssimii Revereudissiino harich Ve se ova ih Trail, mm híi mancóla di eceitare la ili ha Pietíi, ctm ittttt mi a ossi'i¡uiiisii lettera (che si titrera regístralo m cusa una) per il pió re le re prnvriiimento alie ¡¡redette pie famlaz.ii>'u, le t pit d i t/uumlo eyli t rtthi sciasse tli if femare, a ehr gli S/ielahilli Ordiiti tie litt Cittá umi si verit.ssera tli ulihliynrhi, faeeiuln h i ¡cursi dtnuti alle Savrnttf ¡'»testa per pi nt tirare I' adempimeiitn di ilettf smite oprrr, facile perfeziomtrsi. senz.it itiro-miniti, o spestt de purtiadtiii, siemiti si leyr rhiarn tun it r t p iranio in dr 11 it min I et Ir ra, per il hene tie Ha u t hi eu ra l'a t ri n; n rt litio conte set; ne:
ARHIVI XXII 1999
l/ arltiv.sk il fondov in zbirk
175
Sr il Spe litt hile Ct itt s ig Ha ih- Nu in it tli Sptdtiltt, a eni tiiiimrlifw hi C hirst i, ft il Mtitiasietti tli Santa Mario, ttiaururii tli ctnim-n-arUt, <■ risitih ,irla ¡¡it beitr ficto (le I It' lar a ft im ig fir ft >11' i it! rod or re t tri me 11 c s i ma le M o nt t rite Or sal i ne le spadi col lar ti MMUf islitiilo tli eriaiire tulle Ir pave re j ig ¡i utile tlel fame, ¡wstttut malta gittvore h IIa Patria, et a I! ti Naz.ioiie, it ium• tutu vtigliuiiii reitere ilettii Chiestt, e Mintastero, fii-r faitdam tin Cttlh'gitt tie I'ailri Giestuta, vi ig li ti rt t in Iii in rite Ii Sign ar i miri Coniiiiissurij, ft rrede legahiiriili- ripetiiim t Iti Matisiguar tlHislr'ssiinit e I'everi-iiiHssiiiiii Atri-vescom, ¡a Casa Cttp/utira, Iti tpitile a ate- si /irr il ßtb icommrso tie tpituitltiiit Maitsignorc Dan (Jiovtiiini Cuppa rr tt VPs rovtt tli Trti it] si per Iti siieeessioiie ah iiiiestato iiflh hem LIt'lli sinii fratelli, r miri Cij, d i rag.otte uppartieue; per ¡titnthtrvi uniUt med,'si ma le Mimtielie Orstiliiie le t/taih Vol pin istitnto tl' ist mire gratis tnttf lr ieiiftr ßglif ehe vit glint nt fri-tpa-alarr If itiro sr it tile reearoiniti mi' tiies¡iHraliilefnilIa ó tulla I pa es f.
Per jit't i vettere poi di ret lili le, it t ti ta d el In Mouftsieru tlellf O rs t di t ir, t/ntmlti il Cidb-gio tlrlli Padrí (¡t'stiilt, ti ga i valla, che Mousigtior llhtstrissiiiin, e Revereudissimni Arciveseovo Htm risMtlvrs.se di cedi-r" i I sett lit nina, eon tía t i Ii p ravnili al medesittui s¡ielltmli ¡trr fare tutu santo apero, iufiiiitimifiite prnfitevttle tilla Patrio, s icon o- la giitstizio ht rirlncdr: prego li Sigaori m te i Wttmwisstlrij. el t¡ n -<ti en'de, di procurare !' elrz.ione drUi mies g ros* i reedil i che lea g o tu Germtiuitt contra Ii S ig Reverendissimi Signar i Canonici di 7j igralna, el aliri miei dehilori. tille spe se detla inio ft ico lio; c i til la t/oe lia che potra rtravarss per le vie tli giitstizio. uvero etitt tttttt gi its It t irtutsazione, si t Ii vit le ra itt díte piliti, ttppi fontltme tttttt per [trtivederr il sttslrnltt• menta al Ir M attache Or saline; e I' ultra [ter i I Collegia delli Podrt G i c sit iti, (¡liando vftiissr fniidata tlalltt jtiftñ delii Sua tot. dt Sfmlatn' a in diclnnrazioac nrrá, rhe se per I' iiiitptilá de' iinartali, atiit ¡latesse r.eavorsi, se mm poca summit Mi (kit it trt t tlttlli i tee em tad on id ere tli it, rhe t fit g a tie lit pa"si si rim im, tttttt iirnicipaliiienlr resti ttppliata, per fa ritiere le ret idile til M a nos ir nt del le O rs o litte, oieorietiiido 1 onima tli Monsigriorr llhistríssima, r Re ir reitdiss into Me nopalito per tptesta pitt ftiiulti'Joiie, nreessorio per la so hite t Ir He aiiiiitf; ess rt tila egli léanla ti ¡tcu veden' It t coso per il Seitiittarin; el ti gut mito ehe li Sigut ir i miri Cttitiiiiissttrij, et eretlf tiltil gttiesscrit risetittlrre t Ir lit tttiei er et lit i ne Iii por si st ta t ti eri, sica t tie i t te it ra itt iiiedfsiiiia hu íncaistrato malte iliffteolht, resti t tel sun vigore la mió ortliatiziime falta a javarí- di t ta t a la lili, ¡va Nttr.itute see a t ida rite viene s pie gol o itelle se rill u re noli Ret ite ttH't medesiitti Reverrndisshni Signari Canonici di Zag rali ¡a: tiritó che tlalltt itteile siniti Ntt zim te ó stut tet 11 ¡ta simio /trn vet lit Ir t tel itt mitt P nt riti lr ... Apiisiolichr fiuti lazim ii. h t in initio, tpiiiiidn che il M it at t s teci i tlellf Or solit te noti ¡tolt t se ( per Iti itegligettza di qnrlli. a tpttili appartiette Iti ¡trtimtiz.iorir tli mío si santa opera) stali i'if", r ¡tro-t edersi urile sti¡icarceiuiiitr uiiiiiiere it; Itrttejieitt t h'IIa Patrio t le s it I eró, ehe se gli din WiuíáuE tteUc ttt'tf
Ca si le ¡trt t ss it tie ti I h t Chi f st t t le Ha Mat latina di llnhricli, r p er al ti Ii t tic tila gli ttssegtto ¡n Casa gratule di untliui ultimo fahr i ral a dttlli tpiatidain Sigilan 11 lie i ¡■'rttlelfi ti Salona, i telle tptole rrsta roiii¡itirieeipe ht Coso litirhirlt
Item la se ¡o, ehe del cttft file di ducati t hie mi He di htm i ta valuta, rhe aneara o ti re st it in Zee ca ttl Dt uto del vinu. ridiitta alle due per cm Itt; I tiaiuiolr censo sttt imp iegala /ter ht dalazimie, ó ves lia ritt delte ¡ta vete z.itelIr seetittda clt' ebbe P ittlrttzitttte il tpttitttltttit Sigintr tttiti fratfllti; appttggi'uuHi ttl piti ii ti/tii'g 11 al M o h o Revr ret it h t 1'reit it si to dr II' Oritlariu. et ttlli CanfroirlH des SnjJroggio dr Ha h nonti aiorte st o h i lit a it rila Cine so di Son Pi'ip/ic N"ri, se t izo che il ittia eretle tte tenga iiigerenzu.
Item lascio et o rt I'm o, ein' alb ropitoU livclhtrij, ehe tiene /tt mitt Caso in Diiliiitizia elli si-i per eruto, s ¡ano aggianli de gli al tri, cht t< si/me rs h y h lil a t ta foeoltti (pmti h ost i Im /u-r il nitititeiiiairiitii culi' anímale censo, dt due Ca/odhitite, overo atesse (¡noli-diatte it tut in O live to, P o I trti (¡ella CI ti es 11 di Santa Morid in Spa la ti i, per seffroggiii de I le tmiittr dr'h dfjiiitti detla mid Case e tlrlltt mía, p rr ga udu di overr ht ntrit per il pravediniriito di detle dih CopeHatt.f li Revrreiiilissiiui Sigitnri Procuration del Venerah de Capitula, ft i I Malto Reve rem In Propas i la dell Oratorio di S'on bi lip po, seitzii ehe (te i eint a t ta o le itt ta it ige reí ira 1¡ miel ernli; heos i I' 11 hit ligo ai c orris/wildere o g n' a ii na ducati t Iodic i ili Lto:-f per ducata olli nonti not i rsccotori di (¡nesto p:o legato, etil du ra t i (¡tan ra per eodoiaia, accib rhe rest t pit nt na I mea t r ade t n pi 111.
Itrm itirr Irgati lase i o lo Casa de malini ó XariKiviiizo al K outlier Signar Amo ni o M he rti, et alio Signaro nisalietta di lid sorella a tiri nipati, casi attt'ortt i Ducati seici-iita citu/uauta di (¡tiesta moiiela venetu, che ttell' atiutt 1728 diedi it c rus 11 al Kavalircf Sigte.tr Aiiltmin tuedesittia can mili h 'ivelli deeorsi; (ht Itt i tttttt pagel i', can diebtaraiatae, che s' egii ¡irorun-ai di callacare in iiuitriiinmio convrmente olio sito Caso la preiletta Signara El i ••alie'lo uto sure II a, el a s st-guarí i ht s ti a dale cid lilt ere di le: contri llámenlo; á sr ht medí-sima vnlesse ríiirarsi it M (mos t ero, e la ¡trove de ra di tut to hi,: ogne va le al r tm mantenimenta si cam' é lauta; tutta il predel ta Ir goto ceda itt henrfizio del iiiedrsimo Signar Cttva-liere At it tu lio, o tlrlli s tu ti tli seem len h ia prrpelito can ht pri'hizimti ilr tita s clt i, se tic overa.
Iteiit turi legati laseio la Cusa dé nw lit ti ó Suloiitt, ttflhi tpot le sni m caiiiiiartrcipi li llaglitmv'rli olio S: g it t ira lilist t beliti Cu va gait v tilia Diletthsitna nip nie, celiela del (/uniidiaii S i % 11 or Nico In Cttpogressa. et alli sitoi d is read et it i in ¡ler/t/tuo con la prelazi« ne tie tiiasrbí.
bent tire legati ordiitn, ehe s it t an dona I i I i tie hiti, elte tet igo t it t I i c it loa i delt' Isa ta di Si t It ti etui la ima Časti, ttiiiin (¡tit-i di Olivetti, ipiitiitit itidle altre (¡mitro Hilf; aerió ¡ireghitttt Diti ¡trr il srfjreggia drli drfaitti d rsse, e ¡irr la pros¡iecini, et iite,'einenla della Serrenissiiiia Rrpttlt licit
hrt/de ¡ti-i universale di ttttti li heni ttttibili, e stabili, rag ia ni, et aziaiti, alia atiti Casa, et a me tu
176
I?. amivsloh fondov in zb;rk
ARHIV) XXII J999
<p«i I ni i<¡i<c moda a.\pe hi >ili, j m lii m, a histitiuscn, muh ilrlli li fig I i ii nI i Bal Signar G i na tu ti Mitrólos Nabili' ilella H,'t izza tla Hal, e della Signara Vkettzo AI h ril i sna miiglie, e min itijn3, ¡I (¡¡tale sora scirltn tbiili iitr tlesi mi Signori sinit Genitoi ■ ¡ter pur t are aitcH <1 notne tlella Cosa Marchi ú eni debitan» sitccedere i suni jigli Irgtlittti iititschi, e tli legitimo iiiatrimoiiin procread, eim perpetua ftileiciitttttiissii ttelli maseiti priui'igeniti e che maticam!» l« tli ha vtnle discra-denzit, sitccda in delta ¡irniiiigeiiitnra ¡I piit ¡irossiiuo niaschio che t*i fnsse delt» niedesniio Caso Mortinis; e 'ptanda -i estiiignessera tntti i i mase hal i d detta Casa, suceeda i! pii> prossima mas í'I ho delta Casa Capograsut Cawigiiini, e t¡uand» 11» 11 wttr jnssr, venga ti pili prassitau t nase i t io delta Času Alberti; casi che iirdiuiitaiiieiite e con perpetito J tile i emu-mmi debbo conserva rsi detta p "'»tiger 'Hitra col liante tlella Casa Marchi, e prr briirficiit della Patria, prima ne! fig lio, t he šarit scielta da! Signar Giaaiini Mortinis, e dalla S ig nt ira ' '¡ceniti tli bd Cansarte, e nell« dt Itd discerní y t iza ht per petini) e tiiaiicandu tulti li moschi d< detta Casn, vengonn It M«schi deli» Coso Cttpogrosso Covagi >tti, e non '¡trovando:, di (¡uesti, suceeihinn i nntschi drlht Casn Alberti, se verra sttro tino; cid nerpetuo fideicataiiiissa, di iniit pnter nxx alienare oleo» fondo ne otluceare, per d»ti it per t/tiahttu/tie tdtra titaln, e pretesto.
Ovni volta che i! Signar Ctivaliere Antonio Alberti sni la tpiobnupir pretestir viilesse >t¡>p»rs¡ k t¡t<esU< min g'uista ordiiiazioue, in a ¡cuna parte, resti privo del tutta del sapradelto legato da me ¡asciatidi, e resti estratta a rende re i! tlnvnlo cantil de!! 'am'nus < caz toar de'la m ¡a faca! lit, s»¡na h di lid jattr priituesse, per a le m ti t umi lasciatit alht di luí cura: ¡tan pateada impediré il testamento del quondotn Signar D>, :iim> Mío Padre che io essendn ¡' tdiitnii deü'i Casa, non disponga Hherutiieute di tutta la Ja culta Marchi; tanto piit, che ta sido sano I' erede ah mtest«tii, e per ogni tdtra titulo delli (¡uaiidoiii Signan tttiet PrtüeVt, tlella (¡¡tontlton Signara Etisabetta ilustra Madre, de! (¡ttottdaitt Signar Mari mi austro '¿lo, il <¡u«!e come Fralclhi del (intuida»! Signar Diiiiun t lastro Padre gadevn la rtigione del!' itttiera itieln di essa faculta, et é marta dappa ¡I austro Cantare
Ordint) poi imente, che sia per le vía th Cinsiiz.ia, e viuta la fundía Cuppurea, a me sida di rogg iane s petante) tUtlh Signar t Diiutrkkh, che 1' «ana iisurputn iti'lht min biiiiaiiauzii ditlbt l'utria, vnleudii che resti la tttedesiittii uitilit olla ordinata ¡irhttn g en dura can perpetua fiileiconiiiiis.ur, con tptesto pero, che resliim adempiti li pij legati, che lascio d (¡uottdatti S igual Ahítate Don Oitiuio Cap parro miti ztit.
Item inre legati biscin che per una alta, taiihi statut doti Ducati centi> du L 6:4 pee ducata \nluta tli Diibiiaziu allí Reverendt Pretil del Oratoria tli Sati Fihppa tli Spaluta.
{tem ture legati ari!um, Vite delle |hit' pioiirtte di briiecnto, le (¡noli aiicnru si rit rini» m in Casa, tata ne sta dula allí Rivera ti! i Patín Mistan Osssniiuti tlrlla Btalissittta Vergitte di I'aluili, e /' ultra alti Revcrendt PaWi Miuttri Cniiwiituali di San 1'ranee se o in barga;
et allí Patlri tli Sun Diiiueuica la libraria hisciata dul (Ittottdato Miiiiriguiir Vescovn di Traít Dita Ginvutiiii Ci,¡t¡tareo.
Caminí,ssarij, et esectihtri di (piesto mió testante ntaiiii onliiiiizíaue ustitniscii, rt tirdiim it Signar Giauiiiti Martinis tla lint, li Rywreudi Signar i Procuriituri tlet V"tteraitihi Cajiitnbi di Spahl ta, li Signan siiulici m ipirlia Magnifica Comiiiiuúu'i, rt il Malta Reverend» Proposita del! Ora tun», >¡ie» dell' Or ii Inri" di Sita fu pptf, ud ogni mm ¿mi i attoli siinm coatrilimti, ¡ter tttiti vnlta sohiiueiiie ducati vinti valuta di Daltttiizi«', ijmimti petó vor rom m prestare i' ossistenzo, ne fare gl' inveiibirij di* miibiH, stahili, ragiotti r¡ ozmn della mi« Cosa, e Jdcnltu, y ¡trr I' adeiii¡)tiueitín della tina presente oriliitaziane, speciol-tiieiitr ht tfttell» purtf chr rigtiarilu i pij legnti.
In Giovanni Pietrn Muce!ti eosi ordiiiii, dispongo, vag lia, et atiesto a'.' titano propine, duveiiihi valere tu ¡iresriue mía ort!hi«ziiiiic, ogn't vallo che dovesse nía tic «re tiella mia persona la disceiulfiza delht ntitt C«sa: e con rtserva di ugghmgere, e aispmtere aiicn oltrinteittie sinn che vivo, in t¡iiobiiu¡»e ¡tóese, che mi ritrovi, a nun arbitrio, lu tanto per gtosti rlgiiarili ht> scrtlUt f s ot tuse ritt» di mi« pritpria inuini i! p res rule premrilitHt» v iiiiitiiraiiieiile nriiiiiiiln niiatesiaiiieiito et milita« valu tita. Aiiwn, et Dea g rut ins.''2
Adi 13 Aprili- 173$
Stimtf la marte se g id ta d«! Signar Testatiire fit apperto presente Testamento ad instoiizu del Podre Dim L ico Terzijcb Proposito della Cougregtrjiiite di Sau l-'dippo Neri ur! Palazzn Pre torin, alia prese uz« dell' lllustrisshao Signar t CopiUato c d' online rito t!a me Pirtnt Mitrnzz) Cotice lorie a! Civüe lettn, e publícalo, alia ¡neseiiza delli Signnri Dohna Bucearen Atjiiila, e muren iiiuroh, testiimiiiij.5^
I'rilogü St, 2 • Populim z zagrebškim k¡i|iít[jcn n nakupu grofije Metlika, Acta Cap, S a et, XVIII, Kapiteljski ¡irliiv v 7a»rcliu I'ase. 57 Nr, 14.5 J
lit Christi Namiiir Amen
Scietidiim i/nibiis e.xpedit Uuiversis (¡um! hoilie ad fntem. inserto Die el Auna Aibiiiitlum Reverendas Dominos Gregoríiiin Parovigich ArcbiiPoemimti Kein lek, et Christaiiitin am Loihoty Archa!'ucoatoti Voras diiii'tisetii, Cauniiicns Zngrabiettsi's himtnam Venero-bilis Co¡iituii Zíigrahieiisis Plrtiiiuiieatiiirins ud Actum emu Utteris Plriujiotriitialibus nt patel e.v ilhirmu Credeiitiiiiudibiis datis 2X Mail 1712 Ínter, ac Venddores ex tmo; et llhistrissiuinm Diimiiiiiiii Jiiaiiiii'iu Petrum C umi te m Mitrchij DabiHitom i¡tot
Opmnlii) je v (ir'vihIu ilt'lnn nhjnvil pjnf. Anic Ku/iiiüniO, v .iwrwii kulenu IJiklitie, v delu: Dratía Ante, Franc, [Vlai Ergiivac, Ivan 1'etar Mart Iii, Hraía Ame, Ofavij, [van t'eiar Martinii- M:irk¡. Josip i le Ma>k¡, [Jnhročinci splitski, Zailai 1K71, si». 2t) 24. Ordinal Uwu Diíavni a>hiv v Splitu, v /bilki npiirok, sign:iiuia AtS-3/7
Gpiiinka je prepisana tlaiankn pn oii^inalu, ne glede na niDKibitue ne-piavilmisti.
1'iHi navedeni lili številkami jt: peOalinii vtisnjena številka 34
APHIVI XXII P99
I? arhivskih lordov in /brrK
177
Eiiiptnrrm nomine ¡irn/iria, et Ilhistri.ssinturum Domiitnrtmt Frutnmi Srnino» Coiiiitiim Geargij, et Joor.uis ex altera parte sei/itetts roil t rac tu.s Emptianis, et Venditioni.* rslehratus, et prtprttsis prrpetulendis <b lihe ra ti s delihrraudis per prtu i s vol i ta rx s tempari litis jtrmlrr catteltt.sKs ftteril,
Frtmu. Prrmcntiaiuili Admadum Reverend i Domin. Pletiij'oteiltiarij vendnnt effective, sua, et Ve uerahilis Capi tuli /jigralnensis innninr Arceni, et flotu t Metlirn tsis An'is ima emu Inrisdictione, rt mera h »peno Sidnlitos, Dre itn »s cujuscioi-pie generis Areis »no citat Jiirisdictiane, et nierii hnperiii Suhditos, Dee> >na s cnjiiscimque generis, jus inoutaiuai' Viuale, Sylva, prit ta a g ros, piscotiimis, s^rvituir.s Dot it t -nntiniies, Rohnuis, reiisus, hira, hohentias, redditns, deni:jxe, tmiite, et tatu m Hind in ilictc Bono Arena, et Dominium Ins, igoxl idem Venemliilc Capt Initial '¿ugrahiense, ah llhtstnssimo Domino Connie Georgia Sigi suit m da a h'icfttemhrrg, a iptn praeniissu Bona. Arceni et Dauiiitixnt entit, oeerpisset pen it as, peni t-nsque tiihif evrepta praiit haec omnio Urharinm per diction Dainininn Bhistrissiniiim Cam i t em u ¡j-tltirni he eg ''¡deit: Veneruhili Cup it »h t rad i! ma Stdicriptnm, et Sigiihitiau prarsrferi, ad e/teod srmel pro semper fit re to t i o; et etianisi al i quo in Urharia nan rrperiretilttr, ea latitat, quile ad praemissa Bana pertinent et prrli-nere deherrnt, vmdiUi nt trudita esse intelliganlier, I i he re ac sine nil o one re alia, vrl gravainine. excfpta pen sinite eltmriau flare itannti germanicomm valaris R ret Gradrz pro welt'get It pan tin at miuiiiitim exal-veiula1 et except o i'a, ipiad ad quest to-it it t htelvtae Provincial' Ciiruialuie prti ardinaria Sterna due eat as tfiiiatlrcim Flormas grriiuitticos, rt Crncifrrrs (¡nadre gintn dnus, et trrs it tint at as ail Vicr -Dmaiauttau i hi >1 rut ecu t >0» trigintu dims Similes gvrmaiticas, et ttitilreint Krttrifrros in Snnnnu 347. Rlieu, 53 a X. ft 3. itimtntas quotamiis et prn sen I ill ris Dinaiuicts, (¡norimi line Dmuiniinu 53. 17 Kmc if eras luthrl dr ipdhus nihil nrdinortj pracstatnr, terrena vera 6S ih n Srxagiitta acta Krttrifrros 37. m libra Arstiuti Provinci nh tenet, proeter u>; nt'a lent (piatanms oh Excels« Cormolia Ptnviitcia napoti riidat it eo>itri''iiti iinrni, (piae a Snhditis p en d i tar in parata ill rat Dattttitttmt rxltihrttl bene me mo rot o ¡lliistn'ssima Dom inn Comiti Jnimni Prtra Marrhij Entptnri, et nothiite Sun Dnntint's Comttihies Fratribus Eii/sdem Georgia et Jminni, nee tun\ Sttreessnrilms E'gatarijs et dat arij s Commie m. In finem et Sigmnit bnjiis ortualis vend i t touts ergo srsr ohligoitt anlefoti Domini Pleuipoteittiiirij et Veurrabile Capitalum 'Atgrnhirnse Vend i t a re s Domhm Empiari Justrm mi'utimi tesigmtliattis iimsn attffsant vtore snlitn entradarr, nt dr.rcriptio dicti Demtmj rt Honor am Met hints ¡an de Rnhrira Domina,-it m Veiidiimitm a d et Rttlirieuitt Domini Ilhistrisshtu Cant it is Emptnris, et Datuiitorttttt Frit t rttnt Sitatttnt m prefata libra Aestimi Pravincioli ( impensis Km Vener«bib' Capitali) Jiut eideui Donimo Comiti Euiptori in bana forma can sign «re.
Seeundo: rt r contra Dot it i mis Hhistrissiiiius Comes Emptor pro pretia slit h i It to, ft uh ntroi/ne Parte acceptata p ram it tit, rt srsr in farniit nidi,,at
exolvere D maims Vrudihirilms Venera bili Capitula Zograhiritsi Sttttttttetitt t rt g i uta tuillttau Flareuoruut g e rman i c i computus, Siiigttlns jhirmas. per Se.wtgittltt Cruciferos campit tanda, bee videlicet modo, tit die I / Mettsis Octohris modo curren It's be ne fa t us Dominas íllnstrissinuts Comes Marchij suprimaiiihiuta Vene ral lili Capitula attn flu rr> tari mi gcataiticartim utilliu, et a h taint ornamenta argenten vel attrea c*m writ's get it nt t s arientolihits, (¡na rtmt ntttitertis et (pial it ates (leseriptae sunt in diitihus scltrilis pro cantioue partbun, et istn tmdiminr loco pigimris tuittuia pro a I i (¡na t mil iit, »s fia reinan, (¡»¡has iit pri mis Sol lit id tubus manera tis sta tint restituentiir dicta oruaiiameiitii cum oat at bus gem i s Et ileal Dim i i mi Comiti Hi up tori et hue ergo rrsignatiaitem, et immiueitdam porsesshrurm Umveisanem Bonom in prarfatarttnt n unte ret et depo it at (juilnis it antera t is et pmedictis gentntis, »t praeimssnm est, in ¡lignns traditi. Sta hi h ton rst,i¡»»d praemissanait Bottom it t et Areis vent I i tac t rod i lio, Srn resigna; ia F i ib m ¡lltislrísshito Dan, 'un Coin i i Emptor i per Vroe rabile Capita't tut firt. Rt litpia ant,"nt viginti ueta milliii jlarenumm geritiimiconim Blnstrissinni* Dimi in tis Canter Emptor intra triemihmi a die accept a pas sesión i s Roa ara t it eantptilandiiui Veiterahtlt Ca/iittila depouere /m grah-ne fit tih liga t us mira qnad tempu s Iriettm'j "i Ve ne ra In te Caii it u I um valuer i t aliquot usque eul de rent M'il lia Jlarenarmn primo vel S ceta t da anua per par'es itobert, t ¡ate fllustrixsiutux Dauiiuus Ca tur s líatptar enm praemonitiane ihioriini Mrtisitttit Sihi ata Sua Metlicensiiaii Ban a ruin afjieiali fue i en da depanere pestita uti'lia dehehit lihem m ta men frit ¡llustrissiina Domino Comiti cían Venera hi li Capitula de Ime et ubis pmictis Cimtraettis pastea agrre rt cimilitiouctu sihi, print t pnterit enm consensu Venero hi lis Copitiili meliorare, et e caat rapan ter elittm, si Illttstrtssiuttts Da mi mis Comes Emptor umi ¡instala tus iu dejid-cidiaueni stipnlati prelij alt'epiain partem t ulerea debiti Cu pitali s, vel elium totimi t'it te g ra liter Sohvre voluerit, Veneruhili Capitiiluui snp"r en Sex Sept t'it tit it t'.i p ril m une hit et Venera hi ¡e Ca pi ti dum uccipiet partem nido tam cam sun rato interesse quantum sine divisione pi a rum snmmarum iu die Its Boni,s in vest i tarín n fieri po'ertt. Parro secundum e/Ktm tita trm ex ahí ti Capi talis stalim eadrm dir cesta te debebit i uteres s r prn rata srnama enmorrala
Tertin enm ex nt raque ¡utrle Imun fide sil contraction: ideo lllustrissinuis Da in h ni s Conirs Emptor se ahligot Vr itera bil i C«phtdo vrmihori dr rrsulaa Simmia k.sipi e od i u te g ra m s tab'I iti prelij pur .solntiiiiini: tuleres.se omnia le proportion«!»!» t em por i sex per centum singulis (turn's ad ettitttsstttt snlvetv : pruimleipie etiom Vritemhilr Capita hint ad Iota/rut Cap talis rt interesse Imuijiratiouem reserva t sihi, t (nujnimi pro pijs Su aínas expíes sum et ue t xa Inn in ven (lilis Bonis iJuiversis ffypatlieeam non ali ter, nec ultra volaran dehiti, atind restahit. Quod si rintent llb/slri9inm! Dautinns Comes But p tar mm faeerrt, vel j'ueere negligerrl, aid millet, et, ut premission est, tam Capitulan re s, dna m S tint nut it t, eptati' emergen s f.v illa .Tf.v prr cen tnm a mm um, et pnipnrliiniatimi Irntpari i u t r res se intra t rt rit it it tut noti dr fian ere t ¡irouti etiaut
178
1/ arhivskih fondov JI zbirk
ARHIVI XXII 1999
si miipint mita,t iiilra tmnp»s trienQjj ad arhitriinit Veneróla s Cnp'aid,, nti siiprn ileclnnitiiin es', st nnn tttttneritre! emn rain m! clhc inte res si': ex tinte muí Vene rohi le Capnnlnm sub one re s¡mnyae et nliontin miertmt cid extmqnrmta debita tit Excelso Prinvtcict Gw'i))»l)»i\ cimsiielmtiin et mui r Finsilem Pravin¡ inr cmtsvetn ex iHchs Bonis Melb'cu, id prefoerínr vendili.s ct peintnis iijipiytmrntis (Si i Hits per imtreeilentrs Snlmimtrs, ni pritetnissinn est, Hhistridnins Dmitintts Cantes Emptor non rédemeñt) Sittirfitetionem et exee/iliii/iem ¡mu prn Cvjliloli, (ptimt pin in!rres.se, nc ei in in prn exp en sis et futiyij.;, si /¡mis vet qua ¡irnpterea iilrnt Venera hile Cnpitidimi fiieciv!, ludiere et ilrsnntere pus sit Piirni iptmo! fnitus Bmmrnm i< Men se Jtmiii Aimi miUesmti, sept'myentesim,. dnndecimi nsijiie mi Jiiniimi Ami! setpielitis Aii'lrrhiii, sentinyenlesiun deeimi tertij ito intra Partes ciinventnm est nt mimes et ímyidi ta dtiaili'cim Mr ns es et dies dividan tur et pro rala tempoi'S (pin aliqno eontrobentimn Pars fit possesstmte bonortmt fnit, el nr. (pie ad Jtntinnt am ti sequent is erií, ibslrilmmitiir: pnr'. eliiiin en le ti!// Dimita Bmtnrmn intent m ¡mntyraplm prinm sjiecijieittit intra partes respective lid meases et dies divuli el snsliitrr, de he h it at
Quart ii. ¡a caitseipientiam imán fide i id"in Vcneraldle Capita!mu se aldisa!, (¡uail i't (h: is divenditis ¡iottis mutnlms prhts a Domi/m Cnmite a Liechteitbcty per se et/iplis velá Dmiimion Cmiiil"in Emplarem iiiamilenere. el eimlrit Emtdent Ddttr'tttmi Cuati te tu Empine e atoan tener e, et eimtrn et mil yin Dniitimait Comitem a Lichtenhery, el iditis prn siim/mi Bmiis marren!/' prnpi ijs rx¡rriisis effective úrfemlerr evictinnem ia se Ksruutetain. et iqipraatctteaihi Dn iitmitmt MeiÜirae, EiHsdentqtaie Bu/ta rt per tin en ti is ventliUis )iid!i aneri, qnon) qnoil dem llbtstrissi/ims Oiimtmis Caí.'íes n Liechtenherg ad Areecn Tttrtt pro dantesticis tanttaa modo \4aeis pallas vinales in Syiva none mito Scrit s'bi pro Sko Persono tantmn reservnverit, ct, ni, nt pitro^rapba prima dietnm esse idmnxia: sed unmitm >t¡> mint i Fule) Ciniimissn Piynnre el IJvpiithecii, el ipinciwqiir nln jitre fnre libera, el immtttt'm. Lieehit Imiten sine deraymiiiiie luijiis Evictiimis ipsime! Illiistrissimn Dinamii Cinniti Imnnti Petri) Mnrehy. et Sttis p mentis sis, si \ulneril, Kan jtidicicditer, t¡ixmi extra judicial iter Se Ineri el, qimd vend, imi esl defend "re.
Quinta Praeeettdenlitna iminirmit restimlins afoid Subditas M''dicenses habitas, nli miom universos res Sitas muidles tain in Bonis, eptottt in Arre existentes Venenditle Oqiiltdant prn se reservaf, cpius ve! limites, vel in parte 'Dmiiina iüustr, ssiimi Cniiii' Eniptari pro se entere pretin cnmpetcnti ¡ieelnt: Si mm ex tune V ene nt hile Capilnhmt reservnt süii (telltale jitc ibidem prarnn ns mtmes res et finetas serwadi, et mtiiiit ir/ ¡dures situs Inmunes sins expensis illne usquor interteneiid:. cpimtsqtte mtutes tata Mediate, ipnmt, ubi V me nth i Cnpiitthi mo^is plaetieril, per Baña iliwndimtnr, et di. trabmititr,
Sexto. Venero hi! t Capilidiait spandet ntimio islrn menta, Se ti; Un ras, Ac ti ones ft mías Contractus, Vrbitritt Rrpislra el qnaectnnqne Imc Dmmmmu rt
Burnt cunei'raenlia daemiiealn jiilcHler Dimtina Cm mili Einpliirt extra/litre Actio,tes tu! ¡me prutlrnles, snis, si (¡mi rssrnt, stnnptilms enm eminnndi), et sim periclito terminare, wl sine prejiidicia Dimtini Cn-tttilis Einptmis iiccmnmlarr, rt ¡insl rortmi ilrft-aiiiimeiit ras tie ni similitmr Pinnimi Emptori traden. Une timien per expressmn tlerhiratn, qiiml iliteraria inslmmeiilo, ia qnitms Hhislrissiintts Diitttimts Cantes Cruryins Siyjsnnmilns it Lirchleithrry timepnmt Vrn-dilnr re sp ret tee ad Venerahile Capittihmt rvictionem in .u' nsstimpsissel, ia miyinnb penes iydent("/) Venerahile Cnpilnhim anmehnnt. et llhistrisshna Dinitin» Cm», Emptori in ceqnijs inttbi'nlieis dn ¡itml/ir. Similiter i '.imii Urban mu ipinihlmn ¡ler stunn Mujestotent Cesitrraiu siibsrri'ilmii, in qno phiro Bono emttinrnttir, i/tnntt per Oomimmi Cam item n lJi'clttenhnr); Veiterobili Capitula fuer/ni vrndito, nnn prins dnbi'iir Utnslrissiiim Dimtiim Cminli Emptari qimnt (s idi !!l((str(s.-,(iuo Domino o Lieehlemberp rebobtierit, continue tu, qno Vet te ra hile Capitnlnm se aiislrii xerat mi iTsláuemlimi Eiilem ÍJiiimmi Cnmiliii n Liechtemhert> pi 'fitlntti Urhariimi eidenupte Vrm riddli Ciijnlida diclmit ratilhinem rrslitnerit. Deimint eimseiisnm Ciirsnreimi qni prn liminei riihnre rt jinmiate rxpetrmlns est, ntempte Purs reí ¡ni re I, et iieressiir'ms od line es ¡tensas neipioliter Submit list rabil
Ultimo. Quae circa htiac Cantroetnm expresad non Siml. pro mnjnr, ridxirí el firmante enml diyiidicmida, et exi'qnettdit mi tmrtmmt cmtsnrUtümrtn et Stntutn inclyloe Pravincine Ciiritialine immia fideliler emn sidrmiiit'ililms tbnlein eimsin 'is sine n iiiinm perieidn Siih nhtiyittmm- et rlmesnlu Qmtnmtiyij Canniiliei v(d\>n hotilsrltadeit ptat! la cxjns fhleat latina tria ,,'istnmienta Sen Exempinria hnius ¡ni;, Contractus appiriin per Dmrnms Pie Írputeníionr.s, ta ^iymon, qnail Va tr re!die Co pan htm Za¡;roli¡ettse nthil Juris ¡n dietis Bonis vendilis Imbetit, w! habere possil; nli e'ioin per Hbisltssimiim Damimim Cimrtem Eniptorein Subscripto siyilbsqtte stns nnnñut stmt.
Qnitms Prejiai Domini cimlroetum rx nm. d ¡mrtr ¡lerfertian enrnthnranint. et enafirmitriint: idempte sie imimti.s ennli/ieltis ti mis exlradilii.s rs! Veneridiili Ca¡ntnhi alij nnlrni dun prn ilhistrissinni Dmnñm Eiupliire Cornil e et ¡ira Sn is lllnslris^imis, Dn minis Cimtitibns Fnttribus sunt necrpli. in .super mhülur, ipmd emn Dninimis lllnstñssintns Comes Jananes Petrns March i Emplar supra immmolxs immqiioin viderr Areem vel Dnminitnn Medica, nee ühirnnt so!í"tn dstit'cloiii relaliiment cunseqt<is ¡»itnerit, ih'cUirnliir expresse, (¡ton! ¡msti/imm ipse /lersiimiliter iisimh't ¡iruxiti/e dictXw Dmmnhnn el Areem. imte nreeptam eartmt piissrsstanein libertan erit illi et pennissinn recedrre o ¡irarsenh emilrneln; itn nt mi ttnicew sidntis ipdbnslibet ii!diyi:t>mtihtts stqint-scriptis mm ipineipie Purs m sno jnre tnanenl et ¡iccimhi enm p'-ynordms, (¡nor hie nimio exlradrnlnr Dmnhtis Plenipnteitúaciis Vcmliinrihiis Eidein ¡)n-mhw Con ti ti Emptor ¡iramptr ac enm bmnt jhle restitiiimtnr Procter idmn Smmnoiii, qime prn porte Veiirntbilis Cnp'tHc rxidiiht fnret ciisk qttn iairrra nbtitteretnr cmifirimi'io ¡»resentís cnntractns a Sita
ARHIVI XXII v*w
]/. ,i..iiv..kin i».iilov ¡11 /.Inrk
179
Sneriitissiitui Cesnren Miijestnti Acimii Vieiiuu Aii.striitr i'ii Cullr^m Ctnitlt'm enim« iiifra.sni[itn Nntiii hi Piiflicn, ne TrstiM.sj l'iile iligiiis ittfn<.scn[>tit iuflvimiiiti*- ml htic Sftezittlilrr rngiitis rt Suhsaiiitis. Die Quin In Oi tob ris. Anini Dimiiii i Mille sitno Sejttitt-^entesiiiin, Duculci um> fiiilictii'.ue Qn-i t iw Doiiinitinte inricliss'tmM rt Ptitcntssiitio Ciimlii Srsii* Roiiiiinoriiiit iiuperiitiire Semper Augustn.
Slcdijir kisiiiorcicni podpisi in ]wlcg vsakega poseben pee;il:
Gregnriiis Pimiri^ricli Arcliiiliiieiiiiiis Kriulek Ciiiiniiinis /iianihii'iixix rt Pleiiiiiiitrttciort'its ittmtti pro ¡¡rut
Christnphorus Loilany Atel^.lioeoittis
Viiriixilini'itsis Cinimiicii.": Vji^ruliriBn
et Pleiii[io!riitinriiix iikiiiii firti/iritt
Matthias T tut vor, :h
Preshiter ¡m> testiiuuiiiii rugatiix snhscrijisit nimm [iriipiin
Tomiis Srrnbiit(?) Pnsbytrv ni^ntiis pro testiiuuiiiii seri[isi
Hau Nictihttix Schiit ult Au tu ri tute Apiistnlic« rt Cesureti Nuturitis piihheits juriitiis pieseuiuiis rnfiiitiis t Ith rfiit. rt D.D. Cntitntlteittes Stihserihere rL, et tih'ti tue (/ititiim' siihseripsi, et in iitniureiii coiriiliiiiiitiiiiieni sttltln Niitm iatns um Signum et SigiUiiin in ernt riihrn t'titfirrssi ml hoc legitiiiif requisitus tiKK/itti [trit[tr<(t
NiColons Selim iil TitiDiijf t/ni Sil pro registru nI.
V viigalti pečal omcnjciicg;i notarji a velik notarski znak.
ZUSAMMEN! ASSUN'G
IVAN l'RTAli MARClN-MARXlC: StJN W1RKKN MIT Ul^SCNDHRhM I11NUUCK AW DUN KAUI-' DliR hjfS*CWArj M1TÜKA, SK1N V;;RMACI 1T-NIX UND DUR VERTRAG ÜH1-R DliN KAUI1 Mi liliWAHNTliNGRA]"SC]]AIT
Der Hcitrag enthält Infiwiiiatinnen über die Kiniilic MarcJii-Mcrkic au.s Sp!if in erster L:.iic über tvan Peter (16Ö3-1733). r.'r setzt sieb ;inscin;milcr wii lV.tcrs Plänen zur Del'rciung der Sililsb.wen und viir allein der kro;ilisclicn Gehiele von den 'lürken. 'Jnier amlerem briegl er liinzellieilcn ülier die Gründling der Pcstung und des DiirFes Maslinice aut der Insel £,olta. liesiinders lierviirgeliobcn wird sein Versuch des Kaufs der Grafschaft Mellika (Mi>ltling), damals im Hesilz des Zagreber K?piicls. lieigtfiigt ist Marehis Vermächtnis und der mii dem Zagreber Kapitel geschlossene Vertrag Iiberden Kauf von Mctlik;i.
SUMMARY
TMK lils'Dl'AVOL'RS 01: IVAN P1:TER MARClll-MARKld WITH PARTICULAR liMPHASIS ON TUN I'URCMASli Oh Till COUNTY OF MftTMKA, MIS WIIL AND Till: CONTRACT l;OR TH1 PURCUAS1 Ol; TIN-SAID COUNTY
TTic nrticlc presents ikila on llic members id' tlie Mar-clii-Mirkie family of Split and primarily on Ivan Peter (](i(il 1733). It discusses Peter's plans to liberate lie S'lulliem Slavs and abeve all llic territories of Crnatia from die Turkish empire. It alsii features information on llic fiiunding *jf tire fiirlil^c;dii>i. am! village of Maslinice on the island of Sidta and a detailed dcscriplinn ol' Peter Martlii's attempt to purdwse llic eour.ty of Mctlika in Camilla, wliieli at that time was tlie property »f Hie Chapter of ZagrLb. Tlie iirtiele ;ilsn includes Miirclii's will anil tlit e»nir;ict of sale nf llic ciiunty of Metlika signed belweeii Marclii anil ihc Olir.pter nf/agreb.
Si.
I?, arhivskih fondov in ibirk
AkHIVI XXII 1999
UDK Vr.23(>(497.4-15)"ll/18
Urbar j. za gospostvo T olmin
DRAGO TRPIN
Kdaj ločno jc prišla Tolminskn v posest Ogleja in se oblikovala v zemljiško gospostvo, ni znano. Prva znana omemba Tolmina v dalacij:. neke listine iz. Icl med 1U63 in 10681 (v času paljarha Rabengerja) kaže na to, da se jc za menjava dohodkov oglejskega patriarha in brik senškega škofa po posrednikih izvršila v središču oglejski: posesti v Gornjem Posočju. L>:la 1077jc bna patriarhu podeljena Furlanska krajina in odtlci jc bi! ta svetni knez tudi na Tolminskem. Začetke dnhovne in ccrkv^nc podreditve lega ozemlja čcdajskcint: kapitiju in posredno Ogleju pa moremo nafu ?.c nekoliko prej v času pokristjanjevanja in oblikovanja prvih župnij v Volčah, Bovcu in na S ;ntvisk: Gori v 10., izpričano p;i v zaeclku 11. stoletja.2
Svetno oblast na Tolminskem je v imenu patriarha izvajal oskrbnik, imenovan gaslald, ki je imel upravne gospodarske in sodne pristojnosti. Običajno je hkrati opravljal ludi funkcijo glavarja, k- je skrbel zn obrambo na tolminskem gradu.7 Gaslaldija seje delila na manjše upravne enole, drkanijc, ki so jim račcloval. dekani.'1 Dve enoti mlajše kolonizacije se imenuj rih larija z 'hlaijCm zanju so značilne vcjjc gospodarske in pravne ugodnosti kol za oslalc podložni ke.*"5
Tolminska je formalno ostala pod oglejsko oblastjo vse do njenega propada 1420, ver.dar je bila večkrat v drugih rokah bodisi nasilno osvojena in podvržena, kol npr na prelomu 13 ir M. stoletja od goriških grofov, bodisi znslavijena Od sredine 14. stoletja je hila v neposredni upravi Ogleja le še v lelih 1375 dc 1379, ko jo je oglejski patriarh Markvard zaradi finančnih potreb z videinsko pogodbo zastavil mestu Če dad za ^600 mark soldov za o obe 0 Icl z mo/ nosijo podaljšanja. Mesto jc Tolmin oddalo naprej v zaslavo skupini mestnih plcmičcv, znanm od imenom tolminski konzo"li, z;r oOOO mark ' Ti so s krajšimi prekinitvami svoje posestni, pravit c uspeli obdržali, saj patriarhu Tolmina Lii uspelo odkupit nazaj kli lb poskusom v začetku
F. Kos. Gradivo va /godnvinn Sliivcnt-ev v srsdmrjni veku Iti. Ljubljana l'JI l. Si. 227.
2	M. Kos. Uibaíji Slovcnsk:ga 1'riiinrja t. Liubljana 19-IN. sir. I?
3	Isli, sir. I ii-20.
4	Kasneje* sc v nemških viiih navajajo iupc z župani, ki pa sli o/cmcijski) iiianjic in iinajn pnleg upravne ludí samoupravno
vli Igli.
5	M. Kos, Urluuji 1.....sir. 20 21
r' M. Ki is, Uihaiji 1 ... sli 42 4 4 S. Rular, Zgodovina Tul-
urinski* ¡¿a,Goiiea 1NK2 .ir. 54-.S.S.
15. stoletja, v katere so b li na eni ali drugi strani vpleten: še Videm, papež in Benečani. Slednji pa po prevzemu svetne oblasii nad Fiirlamjo ni?o več posegai v ob^oječe zcmljiškoposeslne raz mere in so Čcdajeem JelA 1450 potrdili njihove pravice na Tolminskem.7
lzumrljc Goriških in spopad Habsbuižanov in Benečanov /.a njinovo dedišč.no sla spremenila politični zemljevid lega ozemlja. V rojni 150K 16 so bile Benetke poražene in so sc morale od povedati lako Tolminski kol aspiraujam po Goriški Tolminsko je Maksimilijan leta 1511 razglasil za deželnoknežjo posest ter jo zastavil Mihaelu Ncuhauscrjii. Ta jc skušal iz nje v 12 lelih kolikor je bin njen iiuelñk, čimveč iztisniti, kar jc povzročilo bistveno poslabšanje soclalncga položaja podložni kov in povzročilo upiranje kmetov v letih 1513 do 1.515* V Časti vojne t premirja so konz' irti izguhili vse zcmljiškoposeslne ptavicc. ;lc v pogodbah, sklenjenih v letih 1521 v Wormsu ir. 1523 v Bcnctkahjc bilo določeno, da sc obnovi predvojno zcmljiško-poseslno stanje in pravice poti pogojem, da Gedajci pr^ežejo zvcslobo cesarju. Konzorti so sc verjetno vrnili na Tolmin:;ko leta 1523 aii kmalu zalem.9
Pohlično oblast in zastopstvo deželnega kneza jc odslej izvajal deželni glavar. V 16. stoletju so to službo večinoma opravljali gori.Sk; plemiči, k¡ sc b li v večini pranerov obenem goriški glavarji in so svojo oblast izvrševali po upraviteljih, ki so jih sami imenovali. Najpogosteje sc pojavljajo v leh vlogah člani družin Egk, Thiun, Orzon in ob koncu stoletja Formenlin Medtem ko med cesarsko glavarjevo oblasto in konzorli ni p^najalo dc večjih sporov, pa jc zabeleženih več konfliktov glavarja ali upravitelja s čedaj-skim kapilljem kol ecrk veno oblastjo J"
Leta 1597 jc nadvojvoda Ferdinand Tolminsko razglasil za komorno posest. Na p'¡tožbo konzortov jc odgovoril z. zahlcvo po dokazih, da jc to ozemlja njihov fevd, vendar jih ti n«so irncli. Vladar jim jc sicer leta 1604 Tolminsko ponovno podelil v fevd kol svojim vazalom, za kar so si konzoPi močno prizadevali■ Hkiati je oh) juh". izdela', poseben urbnr za fevd Formcn-
M Veitiif, Idrijski rudnik do kotleti loj slnklja. i naviti ral na discrianji vlipknpisu, l.jubljana 1 %i. sir 1W-170. M. Vcrbit. Gospodarski in mh talni pnlnj^j icil minskega kniela v /ai-ciku ifi. si tile i ja in upciH lolmmskih kiiK-tiiv v lelih 1513 do 1515, 2.Č 1974/1-2. sir. 1-43. IJ M. Vntlij Ulrijski litdmk ..., sir. 172-173 l() Rular „sli.91-94.
arhivi xxn iyyy
Iz arhivskih fondov in zbirk
181
linov" in drugega za vse oslalc konzorlc, kar ic biio izvršeno lel;: 1606.'2 Ni pa pojasnjeno, kako so mogli že lela 1607 Tolminsko dobili v fevd Dornhergi; pomembno, čc že nc odločilno vlogo je pri lom verjetno odigrala zastavna vsola 66.500 goldinarjev.
V 17. sloleliu je slika vendarle nekoliko jas nejša. V pivi polovici stoletja je bilo tolminsko gosposlvo zastavljeno oz. podeljeno v fevd: najprej od lela 1607 Dornhergom; ko pa so \i leta 1633 izumrli po fiioiki veji, j,; v)adar posest podelil Rrcuncrjem 11 Ti so lela Hi4!) od ,vl«d™ja najprej izposlovali, tla jim jc go.iposlvo spremenil v alodialno posesl,1'1 halo" pa le-to 1651 piodali goriškim CoroninijcmJ5 ki so osla 1 i me govi lastniki in glavarji vse tki leta 1848.
Do leta J377 nimamo podatkov o obsegu gospostva oz. gastaldije. Urhar iz. tega le a pa kaže, da so spadala vanj porečja Soče od Čc,. soče tlo DoMarja ter Idrijcc in Bačc. Na Bovškem sla k Tolminu v zemljiškoposcstncm smi sin spadala Čczsoea in Log Cczsoški; Bregiujski kol in ozemlje zahodu" ou Kobarida Icr I i vek niso šteli h gospostvu.16 V zgornji ■¿lini Idrijce jc najprej Še redko poseljeno področje Idrije pri padalo Tolminu, vendar jc z, odkritjem in kopanjem živega srebr;: pomen lega oz-jmlja lako /rasel, daje bilo postopno izločeno,17 sc oblikovalo v posebno gosposlvo in prešlo do sredine 18. stoletja v scsiav Kranjske.'" Na drugi slrar.i jo v lelu 1509 ali 1510, v času vojvode Brunsviškcga, političnoupravno prišel pod Tolnvn vzhodni del Brcginjskega kola do vasi Sedlo,,lJ v posestnem pomenu pa se to področje začne navajal, kol del gospostva v urbarjih šele od sredine 17. stoletja pod Coron i ulj i.20 Urbar iz, leta 15? 3 sicer navaja
'' Urhar I-65 v AliS iAa/ujc posest liraluv Virgin ij:i in Hiern-ninia FiiTiiicnliiin na piisaimviiiti kmclij;ih in zemljiščih v slcvilnili v.iscli jim edem	pisi.ti jc v llalijanščiiii v
prvi nsebi nhch liratnv, Mali. a» naknailmi (v urliivuV). Dru^i, I-fifi. italiian k 1606 in pntpisan ml ifc/clnoknc?jih knmi.suijcv jc |iisun v liemsnni in /ajema posesl J C mej d Fnrmenliiia, kije podiltllll) ritJUllrMNH| pil cclcill gUSpllSlVll.
12 M.Vciliii, ktiijski ruiliiik ... Mr. 17K, I »ti-1XI
11 AUS, rukupis [-42.
14 RuUr sir. ¡(K
Takn .sc jc mliijskii veja riiilbinc začela iinciinviiii iiilniitiskn
(l\SHL, I. /v.t sli. 1%- ly7); lela lSi'J jc njena lieilišCina pripadla sornilniku ,/ krtunherške veje in la ju jc lik piv d
zemljiško nilvc/n prorlal nekemu vile/u Krenicijii. (Rular . ,
sir. 201.21)2).
fojcin guspnslva (llcirselinfl) sn pričeli uporabljati šele Avsiriiei pn /ascilbi Tolmina.
De/elm kne/ si jc v zastavnem pismu Oonib:ij;niii lela 1607 pridrial iiirijskii /up« /a policbe rudniku (niha' 1624, lisi 313). Tudi urbar i/ 152.1 ne navaja litrijc.
J. ŽJiniar, Siruk.ura uprave in sodsiva na Slovenskem, Ljubljana llJlJ«,slr. KO.
,r Rular sir. K6;Uibar 152.1 v graškeiu SiLA, lis 437, lisi 190.
Zemljiški pi.scslilik v teh vaseh jc hita večinoma miaška upalija Icr nckulcre cerkve i/. OeiMila, luili Kobarida, ler po-sanic/nit i i/ ČcilaiLi in Viilma.
še l9ck, ki p i jc kasneje zcmliiškoposcslno zo-pc; pripadel Čedadu m poliličnoupravno Benetkam vse do njihovega 'zatona
Zlasti severna, pa tudi južna meja gospostva sla b.li relativno n rej eni in stabilni, drugače je bilo na vzhodni in zahodni meji Tolminskega. Meja s freisinškim gospostvom Škofja Loka ic segala od področja Soricc do področja 2irov, Sprva nenaseljeno ali zelo redko naseljeno ozemlje jc bilo postopno koloniz/rano z. obeh slrani, kar jc povzročalo mejne spore (npr. glede pravice paše), ki so sc vlckh več slolciij. Podobno so na zaiiodni meji z, Benetkami neprestani spori zaradi meje, največkrat povezan z gozdnimi in pašnimi pravicami, čeprav hribovit greben od Mijc preko Matajurja do Kolovrata predstavlja naravno mejo med Tolminsko m Fnirlarijo-
UpošteV!i)oč obseg tolminskega gospostva tako v srednjem kot v zgodnjem novem veku lahko rečemo, ua je to pokrivalo ozemlje današnjih občin Tolmin in Cerkno v ccloli, Idrije in Ko bari da v večini na Bovško pa jc komajda segalo. Prof. Kos jc skušal izračunali približno šlcno prebivalcev leta 1377 in prišel glede na 606 gospodarskih cnol do številke 460Č.22 Podatek sc lepo ujema z izračunom na podlagi podatkov v urbarju iz 1523: na istem ozemlju, lorej brez vasi zahodno od Kobarida, jc popisanih okrog 650 gospodarskih cnol kar znese približno 5000 prebivalcev Domnevamo labko, da jc prebivalstvo v naslednjih stoletjih prccej bilreje naraščalo, saj je do lela 1880 nar.slo do 78700 (Rular, sir 308 310), lorej sc jc povečalo za 5,7 krat. 16. in 17. stoletje sla obdobje intenzivne nenačrlnc notranje kolonizacije. To nam izkazujejo Utui urbar1' s svojim popisi no .'in in rovlov ti so lahko sc slavni de1 temeljnih in priročnih urbarjev ;ili pa so nastavljeni kol .samostojni urliarialni regisir
V splošnem so gospostva urbarje nnsiavJjala, obnavljala ali reformirala zaradi sprememb posestnega slanja, pndložniških dajatev n služnosti, njihovih prevedb, sprememb prane pod Iciznikov in gospostva, pa ludi ob nastopu iuo ega imetnika.'23 V tem okviru moramo iskati razi,ene razloge za nastanek naši!1: urbarjev.
Prvi ki obsega Ic posamezne kmet ,c V nekaj vaseh na Cerkljanskem, Šentvišk' planoti iS v okolici Tolmina, je povezan s podelitvijo leh posesli v fevd ali podfcvd čedajskemu plemiču Johanncsu Longu, ki jc bil v 2. polovici 13. stoletja tudi tolminski gaslald, Šlo jc za niztlrob Ijcno rodbinsko posesl, ki jc poleg kmeti" na Tol nunskem obsegala tudi posest in dohodke na Bovškem (Plnžna), v Beneški Sloveniji in v Bi
V urnarju 1523. lisi 191, sc pii npisn uicjc pinii Šta-fji Loki umerjajo nek |mlol na hribu Dscliea, nek hrib pri Lcsknviei; na ptKlnK-ju "uricc in Pelnivcga Ilrcla pa sn uicjnik visoke ¡!nrc
22 M Km, 'Jrtiaiji t. sir. 40
t. Uinck, RMiimiinmi urtiaiji ilc/dn,iknc/jili gospostev na K/anjskam. Zt 19K?/4,slr. ¡¡-M.
18?
Iz urili vskiU fondov in zbirk
ARHIVI XXII 1999
dih, in jc bila kol laka podrobno popisana,24
O vzrokui nastanka urbarja leta 1377 pove največ M Kos v svoji objav,.-5 Kot glavna razloga navaja dva' ekonomskega, ki pomeni pre vedbo naturalnih dajatev v denarne, in političnega, k jc povezan s povrnitvijo gospostva i1/ zakupa pod neposredno upravo Ogleja (glej zgo raj).
Urbar, ki je naslal okrog leta 1523, do nedavnega sploh ni bil znan in jc v literaturi prvič nperablicn šele leta 1094.26 Ker gre za novo priključeno ozemlje, čigar status jc bil določen z mirovnima sporazumoma 1521 in 1523 (glej zgoraj), je izdelava tega urbarja gotovo povez.ina z vruiivijo zeiriljiškoposestiuh pravic kouzortom. Označimo ga lahko za reformiranega,27 sai so ga deželuoknezji komisarj' zdelali na podlagi predhodnih urbarjev in izjav županov in sosesk o leiri, kateremu od konzoriov so pnpadab v času Benelk ter katere dajatve in obvezneili so služili Mihaelu Neiihanserju. Podobna urbana sla v icm času nastala tudi v gonški2!i in pazinski2^ grofiji. Goriški urbar, od katerega se je ohranil lc drugi del s popisom robotnih in drugih skupnih obveznosti sosesk icr sodstva, jc napisala ista roka kot tolminskega. Sklati no s prakso reformiranja urbarjev dcžclnokuežjih gospostev, ki se jo na Kranjskem začela konce J 5. stoletja, so verjetno tudi tu izdcteli po dva izvoda: enega za potrebe gospost"a, drugega za nadrejeno deželnoknežjo upravo.3'1 Slednji so se ohiar-ili v večji meri, kar velja tudi za naš primer
Urbar iz leia 159K je povezan z odvzemom Tolminske konzortom in njeno podreditvijo dvorni komori. Nastal jc po ukazu deželnega kneza, izuelal ga jc lolmir.ski glavar Formcutin na podlag pozrra podl'v.nikomf naj mu Hrijavijo svoje dajatve in služnosti,11
Urbai iz lela 1624 jc nastal pod Dornbcrgi ir! je edin. znani urbar .z njihovega časa. Dvojnik tega urbarja hmni tudi Deželni arhiv v Gradcu
Urbar 1654 nosi sicer naziv Brcuner, vendar se to nc ujema z dejslvi; vsekakor pa lahko tijCgov nastanek povezujemo s spremembo last nišlva leta 1651
Iz obdobja Coronutijev, v katerem jc nastalo in jc ohranjenih največ urbarjev, pa velja ornemu lc obsežen urbar za leta 17.30-36, ki zajema celotno gospostvo z vsemi dajatvam..
24	M Ko.s, Urbarji Slm ,'nsker:a tVi morja 1!, LiJbljana 11154, sir
771.
25	M Km, Urbarji I... Mr 4(1-46.
i,.-
S Tnrkar, Zgornja llaška dnlin.i po tolminskem urbarju i/. 1S23, Kronika llJlJ-!/l,slt. 2lJ-3f>.
ti.Umek, Kclurmirjiii urbarji sir 313. 21i ARS. Vic K3, O X ti t 9 objava prevoda v M. Kos, Urbarji II sir. I52 ly5.
2'; ARS. Vii-. lHi M 1-3; upis in objava v D. Jurifit! Čargo,
Gos])i«la^k' ru/vnj lu posavskega gospostva v Ib. slolctju,
Ljubljana 1VW.
E, Uiiiek. Rcfnnoinini ui barji , sir. .112.
11 M. Vi-rbič Idrijski nnlnik .. .sir. I7K.
GLdc na uveljavljeno tlel i lev irbarjev po zvrsteh12 lahko zgoraj navedene, razen prvega, označimo kot ylavue. Za vse ostale iz. spodnjega seznama pa veija oznaka priročni urbarji ali rc gistri nanašajo se bodi: i le na določene dele gospostva ali pa vsebuicio lc popis dajatev in najemnin od posameznih zemljišč, največkrat novin m rovtov.
Krnnok.ški seznam vseh /minili urbarjev in urhnriahifli registru v /ji historično ozimilje T«1 minskega
Urbar rodbine Longo iz časa med 1275 in 1300 za kraje na Tolminskem, v Beneški Sloveniji in Goriških Brdib
original uničen v 2. sv. vojni; objava v M. Kos, Urbarji Slovenskega Primerja, drugi del, sir. 267-28l; objava narejena po ohranjenem prepisu; lat.
Urbar Tol m m 1377
Lihei Ltw.fii*/i.v ccclesiae AqtiUegi.'usts (naslov v arhivskem popisu)
obsega celotno takratno tolminsko zemljiško po
scsl
134 listov, pribl. formata A4, lat. Archb'io oi stalo di Trieste, se/ione dip'oiriatiea, serie V2 (po Perron1 ji ¡5 Kopija (fotografije) v ARS, urbarji 53 Objava M Kor„ Urbarji Slovenskega Pri morja, prvi del, Ljubljana 1948; isti. Tolminska gaslal-dija leta 1377, Carmola VI11/1917, str. 1-15, 147 162
Urbar Tolmin r..d. (1^23)
za vasi v eclotnem gospostvu, tudi vasi Z od Kobarida i 11 jvek
221 listov, pribl. formata A4, nem. SILA. Hs 437 Mikrofilm (Mf,) v ARS
Urbar za stare m nove rovte, podložne konzortom 1550
BmgdiSbmm unnd rerznichuus der nitien utu! ulteu gnrcuth z.u i uihueinur hervschnfft dvn con
■ - 1L. Unitk, Reformirani uibarji ...,stt. ¡0 1.
l\i navajanju urbarjev i/, ^raške^a arhivu (ra/en urbarja i/ 1523) sem unorabil l>eli*ike Silva Vorkarja, ker jc bit arhiv v ¿■asu naslajanja članka nedoslopert. Njegove lx-le?kc so hi le narejene /a ilm^e namene, /ato je popis pomanjklj.v in po-jiekod nejasen. 7 orkan t se ,ahva!jujem /a posredovane piv-dalkc.
Urbar za dele Tolminskega; slarej.o, delno datiran s 1482"
večinoma področje Drcžnicc, Suzida 34 listov (fol 506 5.39)
Stciermijrkisches Land^arehiv (Stl A) Graz, Sachabtcilnng der Hcfkauuricr (SHK), Karton 118, Hcft 2, No. 48
ARHIVI XX[1 PJ99
I/, ari;;.škili t undo v in zbirk
1X3
sartlen vnit Cinidn! zinspar
manjši obseg, nem.
Sli., A, ,S H K, Karton 117, Heft 4. No. 2
Urbar Tolmin 1574 SO
za nekaj v .vsi na področju med Tolminom in Knežo1 kol priročni urbar za najemnine od ko i «ni jI vrtov, mlinov, polj
torzo od lol. 19-38 po širin polovičen format, i ta I
Areliivio si orico-provinc i ale v Gorici (ASPCj, urban 25
Urbar Tolmin 1588
hi Rana delti xignori ca mi ¡rit di Tnlmino 54 listov, ital.
StL-A, SHK, Karton 118. llefl 34
Urbar Tolm/n 159P4
obsežen t/rbar za celo gospostvo
592 str., polovičen format po širini, ital.
ASPG, nrbari 32a
Mf. urbari, rol.Vškatla(R) 1-3
Urbar Tolmm 1598
Urbar iiher dtc Iten schafjl Talino*
za celo gospostvo; deli se na urbar dajatev od
starih kmetij in urbar dajatev od rovtov ju krče-
v:n
150 ['slov A4 formata; nem. ARS, nrb;/rji 1-64
obdelal P, -Stih, T olminsko gospostvo po urbarju iz leta 1598, Goriški letnik 19S4, str 95 115
Več nrbanalmh rcg;stro\ za posamezne dajatve, zvišanic dajatev, prevedba natnraiij v denar; nastali so okrog 1600 (vsekakor med 1598 m 1624) No. 27 (fol. 1 126. 202 2.51). No. 27+ (f. 252 277), Nt.. 27a (I. 278-311), No. 28 (f. 312-315) skupaj pr/bl. 500 str., nem. StL-A, ^HK Karton 118, Hcll 2
Urbar pesesli Jerneja For/ncntina nI Tolminskem 1606
Vrhury Bnrtlialainrcn Fornionlliiiis der nnc Z.ttcgcsvhribncn m t d crtbaHlcn tihcns&nc-ttc-rn /a posamezne kmetije v številnih vaseh po celem
gospor.tvii
18 popisamh listov formata A4, nem. JRS, urbarji 1-66
Urbar posesti bratov Pomičnim s d. (naknadno s svinčnikom datiran '606)
Urbarvo herm Virghuo nnd J c ran i m o /•'ornicn-Ihan* ^'•brucdcr
za posamezne podložnikc po številnih vaseh gos-post va
11 listov formata A4; ital. A RS, urbarji 1-65
V aihiv.sktut piipisu nosi o/naku Ccrofii/N, kar je futmu napai-no.
Urbar gospostva Tolmin 1624 7nllnicin Frianl
obsežen urVir za celo gospostvo. Did i vasi 7 od Kobarida, in lorijo
345 popisanih listov formata A4, nem.
ARS, urharji 1-6"7; prepis oz. dvojnk v SlLA
Graz, A. Lambcrg, Kch. '75. Heft l
Urbiir Tolmm 1600 45
Afjifaziiwi deii'Vrbana d. l\dnn>o
zajema celo gospostvo z evidenco najetih
ze/nljišč in najemnine
310 str., format ptibl A4; ital.
ASPG, urban 36
Urbar Tolmin 1633 36
obsega celo gospostvo, dajatve (najemn na) za novi ne in posamezna zemljišča pribt.5(K) listov, večji format, brez platnic in naslova. ital. ASPG, urban 49
Urbar Tolmin (Brenner) 16.54
celo gospostvo s celotnimi dajatvami (pravda/*i.)
664 str. nem.
ASPG, urban 55
Mf. v ARS. R 3-4
Urbar Tolmin 1661 7()
zajema večino kra,ev, manjka Tolmin z ožjo
oko I i jo in Šentviška planota
406 str., ital.
ASPG, urban 58
Mf. v ARS, R 4-5
Urbar Tolmin 1061-71 (dejansko vpisi 1651-y4 ter P34 41) Vrbario d t affitaziaiic
evidence najemnin za posamezna zcmhiŠČa Zajema večino vasi, a ne vse; nekatere vrtsi se ponovijo dvakrat 256 str ital. ASPG. nrbari 59
Urbar Tolmin 1671-79
Vasi od ldrskcga do Bačc, Šchrcljc, vmes manjka 100 listov 200 popisanih str., ital. ASPG nrbari 69 Mf. v \RS, R 6
Urbar Tolmin 1677
Poljubil ij, Baska grapa, Cerkljansko, Tolmin 267 siri j A ASPG. nrbari 75 Mf. v ARS, R 6-7
Urbar Tolmin 1680-88
Kobarisko, dolina Soče in Idrijce, Šentviška pla nota (glede ozemlja sc dopolnjuje s predhodnim oz. naslednjim) 589 popisanih str., ital.
ES
J z arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI XXil 1909
ASPG, urhati 79 Mf. v A RS, R 8 9
Urbar Tolmin 1682 95
Poljnbinj, (Jaška grapa, Cerkljansko (skupno 24
krajev, podobno kot 75)
202 str., iial
ASPG, nrbari 80
Mi. v ARS, R9 10
Urbar Tolmin 1689-99 Ulitki a...
kraji podobne kol pri 79 505 str., ilal ASPG urbari 87 Ml. v A RS, R 10-11
Urbar Tolmin 1696-1707 Urbario di T<> i mu 10
obsega del gospostva, pretežno vzhodni 320 sir,, hal. ASPG nrbari 93 Mf. v ARS, R 14
Urbar Tolmin 1698-99 eelo gospostvo
288 sir., po širini polovičen format, itai. ASPG, nrbari Kk Ml, v ARS, R KM 7
Urbar Tolmin 1700-9 Urban 1 dt lalmina eelo gospostvo 649 st.-, i.tal ASPG, urhar. 97 Ml. v ARS, R 17 19
Urbar Tolmin 1703
večina gospostva razen Baske grape in Cerknega z. okolico; brez naslova, na začetku vložen list z uvodom o denarju
več lf)0 neoštevilčenih strani, več 1 format ilal. ASPG, urbari 102
Urbar Tolmin 1730-39
Urbana d i Tabu i 110 dal a 1710 fino al a. 17.19 obsežen urbar, oblega vse piši 253 lislov, večji format, ilal. ASPG, urbari Ml
Urbar družinske posesti Formentinov na Tolminskem 1736
Urharia dc.ili jendi nella si gnana et cap ¡lana to d Tolmina...
posamezni podložniki in zcmliišča po številnih vaseh gospostva 83 str. i tal. ASPG. urbari 137 Mf v ARS, R 44
Urbar Tolmin 1740 49
davčni register za košanije in tlako, novinc; ob-
sega Z in J del gospostva s Tolminom 80 listov, večji format, i tal. ASPG, urbari 145
Urbar Tolmin 1750-59
Urharia di Tolmina de H'Anna /750 sina 17^9 poki i va isto ozemlje, in vsebuje enake dajatve kot 145
okrog 9U listov, večji format, ilal ASPG urbari 154
Urbar cerkve sv. Jerneja v Cerknem ! 750 Urban it m V Ecelesiae S. Barthalamaei ob aima 1750
dejansko eega do 1806
okrog 80 listov, večji format, latm
ASPt. , urburi 154c
Urbar Tolmin 1756-67
Urharia deli Ubito. s/t. eau. ¡'ietra Antonio de Caramni 1756 ime. ¡767
davčn: register urbariidnib dajatev; obsega Koba-riškcl doli 10 Soče in sega do Podmelca; brez Tolmina z okolico. 40 listov, večji formai, ital. ASPG, urbari 162a
Urbar Tolmin 1761-70 Urbar i o del Mante
ttrbarialni register dajatev za nekatere vasi na Cerkljanskem
43 listov, polovičen format po šir ni, ilal. ASPG, iirl,ar/ 174
Urbar Tolmin 176S-79
Urbario deli l'hua. sig. vante Pudru Antoni a de Ca run v
vasi na Kobariskcm ter med Poljtihinjcm in Seli
nad Podmclcem
155 str., ital
ASPG, nrbari 18 ih
Mf. v ARS, R 56"
Urbar Tolmin 1770-81
Ur bari t1 del Mu/i'e pc.r gli ainii 1770 .sin allait. ¡779 della porzione del la si gnana di Tolmina apartenente al c. P A. Caramni področja entviške planote, liaške grape in Cerkljanskega
123 listov, večji format, ital. ASPG. urbari 189
brbar Tolmin 1774-83
Urbar mm Gebiergc de 1774 lus ¡7H3
ista področja kot pri 189
ok'og 10C listov, večji format, ital.
ASPG, nrbari 197
Urbar Tolmin 1781 90
Urbario del Monte dallT/Xl sine. 1790
isto področje kot predhodna 1er dodatek po
Stockcrjevem urbarju za vasi Tolmin, Volče,
ARHIVI XXII 1999
I/ :irhiv ;k lil loHovil) X.btrK
185
, ifcinj Modrcj, Slopcc 146 bslov, večji format, ital. ASPG, urban 202
Urbar Tolmin
Urbana de i M ante, per I i aun i /7-S7 siu <d latino J 790 deda Lw1nfe>n7j d Talud na apelante al cante P\etro Auto. Coran• ti
podtočje mtviške. plarotc in doline ldrijcc okrog 70 listov, večji formal, ital, ASPO, nrbari 203
Urbar Tolmin 1782 90 enako kol lH4b 100 sir.. Hal. ASPO nrbari 203a Ml. v A RS, R 62
Urbar Tolmin 1792-99
... d i Circhiiifi de! ¡a .signar, di Tolmina (začetek
naslova oguljen do nečilljivosli)
področje Baške grape in Cerkljanskega; labe
larcn picglcd teh d:.jale v prikazan na 4 ilranch
na koncu urbarja 2v)7
127 lsiov, polovičen formal po širini, iial.
ASPG. urban 2H5a
Urbar Tolmin 1703-98 (1804j Urban'n (i i Monte dcibi si guarní di Tolmina področje Šentviške planote in doline Idrijce; na koncu sumarni tabelarni prika/. dajale v po vaseh z urbarja 205a 76 listov, večji formal, ital ASPG, nrbari 207
Urbar Tolmin 1802-13
Urbano di Cirebina 1x02
Baska grapa in Cerkljansko; na koncu vsake vasi
sumarna navedha dajatev
okoli 135 listov, večji formal, ital.
ASPG. urbari 213
Urbar Tolmin 1805-13
Urbari J dei Monte princi pat a nel ¡806 ¡>ro 1805 sina J SI *
področji ^entV'skc planote 83 listov, večji format, ilal. ASPG, nrbari 215 ,
Urbar Tolmin 1814-30
Urbana dc'Jc catnuin di Ce.poietto, C red a e To!
Oliuo deli auna I S! 4 sin al.. 1830
Kobariško do Tolmina z. okolico, vpisi na tiskano
tabelo (tudi rubrika hišna št.)
198 listov, večji format ital.
ASPG. urbari 2.21
Urbar Tolmin 1823
vf.isi v tiskan obrazec a rubrikami lastnik in par cela. klasifikacija, vrednosl ter dajatve po urbarju 82 listov, velik format (pribl, A3). ilal. ASPG, urban 222a
Urbar posesti Tcrezc Jug na Tolminskem 182939
Urbar, > della Siv nora Tierc.sc Judi di Coriziu
de anno I S? 9 s:uo inclusive
posamezn i podložnikl (skupno 22) v vaseh od
Kobaridu do Tolmina. Volčali. Ctginju, Ročah,
Cerknem
23 Jislov, po širini polovičen format, ital. ASPG. urbari 222b
Urbar Tolmin 18?1 40
P'.xlročjc Šentviške planole. Baske grape. Cerkljanskega; iial, ASPG, urbari 223
Urbar Tolmin 1831 40
ostali del gospostva: Kobariško, Tolminsko do Sel nad Podmeleem; ital, ASPG, urbari 224
Urbar Tolmin 1837 39
Šentviška planota in dolina Idrijce; ilal.
ASPG, urbari 225
Urbar Tolmin 1837-40 od Voiar j lo Idriie pr Bači; ii.al. ASPG, urbari 226
Urbar 1 olmin 1840-19
Slap, Šentviška planola. dolina Idrijce, del Cerkljanskega; ilal. ASPG. urbari 227
Urbar Tolmin 1841-50
Tolmin z ožjo okolico. Kobarid, Bača, Idrija pri B„ Volč, Sela, Lom. Kal; ital ASPG, urbari 228
Urbar Tolmin 1844-51
obsežnejši: za Baško grapo. Cerkljansko, dolino Idrijce, Šentviško planoto; ¡tal ASPG urbari 229
ZUSAMMÜNFAS.S UNG
Olli UR DA lil- DHR llliKKSCI I Al T TOLMIN
Der Kaum Tolmin (Tomicm) dürfte im 11. Jahr liunderi in ttcii Besitz der t'alriarclicn vor. At(uileia IfflrgegKtittiwi sein, linde des 14. Jahrhunderts Wirde er an Civkblc verpfändet, mittelbar an eine Gruppe von Siadindeligen, genannt a>iis;>rti. Diese behielten den Tohnmer Besili. auch unter vetic/.i-misclicr und spater iisterrcichisclier llerrscliaft mit einer Unicrbrccliung zur /.eil der, Kriegs zwischen Österreich ttntl Venedig bis zum Ucginn des, 17. Jahrhunderts. Ks folgen die Dörnberg, tSrcanerund dann weih linder; Jahre lang die Co roll im.
Die Herrschaft umfaßte einen grollen Teil des oberen kunzcgehiels. des Rtitlgebiels von Idrijca und Unča. Um 1600 wurde die Ortschaft lilnja (Idria) ausgesondert und Diirler westlich von Kaharid (K.irfreidl) angesclikissen.
i8(i__b. .1 rluv.;kin frmdov m zh rk__ARH1V1 XXII 19»9
Zunüehst wurde die Herrschaft bzw. die xasiuldiu in "kunzoiti" Ihroughoul Ihe rub of Vcmcc and on inlo llic (grolierc) Verwallun^cinhcileii. die IhAamTo aufcctcill. Austrian rule up until Ihc 17l)l century with Hie exeep-später werden nur (kleinere) /.upen erwähnt. die auch Iura only of the duration of the Ausiro-Vmeran war. eine Sc]bslvcrw?]tungsl"unkli(in ausübten.	I'ntJuwLnu tlic IkJizoE", tlic property was owned bv Ifit
/u Vc rwal t u ng sz week e n entstanden in der Vm\\ Iiis Dörnbergs, followed hy |]n_ Brmners, aller which il was zui Ab sehn I'lung des Feudalismus in der Mitte des 19- held hy tlic pSSinis for an entire 20C years. Jahrhunderts viele l'rbarc und Urbarrcgislcr. Davon	Iii; pioperty of Toi mm Incompasscd a large jfort uf
haben sich eul iO bis heule erhalten, die meisten aus1 der the Upper I'osoejc region and the river ba ins (if the Zeit der Oralen Coroniin. Sic werden in den Archiven in Idrijtn end the liaea. Around 1600, Idrija vas separated Ghr/, Ljubljana, Graz und Tries! verwalnt.	frcmi the property, while all the villages west of Kobarid
wen: annexed Ui it. Innially, the landed property, or "gasialdija", was divided into (sizable) administrative SUMMARY	units e:illed "dekanijr", while later sources mention only
smaller parishes, which also enjoyed a degree of auton-I.AND KfiGlSThliS Oh Till; LANDI'D I'ROI'IrRTY oniy.
Cflj TOLM1N	During the time ol" the abolishment of Hie feudal
system in the middle of the I9Ih century, a number of Most likely Tolmin became the properly of the land registers and other registers wen1 created lor adr.iin-Aquilcian Patriarchy in the I Ith ecntury. At ihe end of islrativc purposes. More ilian 50 ol" these have hcen pre the I4,h cen(dry, it fell forfeit to Cividale and indirectly served to date, most of winch date back to ihc jinfc of llie i> a body of the city's nnblenun eallcd the "konzorti". Coroniui counts These registers are kepi in the Archives The property of Tolmin icmained in the possession nf llie nf Gori/.ia, ) jubijana, Graz and Trieste (Trst).
w-niv.Vt Wv	j+i't jU'	Wv- WO'i^wvy
tV-yJvf/ rKw^'-.-jJiv, t*v ■(»( iiwj (h/H>V fnW»' Vww.^Cv? ^wvjS 9v- Wv Vit^irHt
fi&fk*	^tvf"««V),- tiV ft «t^vt^i- fUlf
\	C^VM j^rn fttv*	J
ti.Av«^^
mm-:-
tl^jM J^f^^JKiir
iWv^T - WwvvV /W .^Wvr^^u Vy,
J AW i 4. ^^•/rfUo^V^-'f^tf»»-
Tolminski urbar iz. leta 1521. folij 190 v, Stcicrmiirki.schrs Lmdesureh v Gradec. Hs 43?
ARHIVI XXII 1999
I / ad)i^,s k m fondov in zbirk
1X7
UDK 9.10.253.4:312(497.4 Lj.)" 1857/1931"
Popis prebivalstva - neizmerno vel;\ zaklad Zgodovinskega arhiva L jnbl ana
ANDREJ STUDEN
Zgodovinski arhiv Ljubljana v svoji zelo bogati zbirki arhivskega grad.va hrani tudi znklad neprecenljive vrednosti - v izvirniku ohranjene p^pisiv.ec preliti alslva Ljubljane za leta od 1830 '.i z dopolnitvami dc začetka 50-ih let, in z;i leta 1857. 1869. 1880. 1890. 190H. 1910. 1921. 1928 in 1931. Na popotovanje po omenjenem arhiv skem gradivu sc bomo odpravili v spremstvu naključno izbrane klobučarskc družine Poek. ki jc ves čas omenjenih popisov imela v lasti hišo na Starem trgu 14, v hiši pa jc tud; stanovala m iiDcla obrtni lokal,1
Temeljna značilnost popisa ljubl janskega prebivalstva iz leta 1830 jc. da zanj ni bil določen kritični datum, to je datum, za katerega veljajo vsi podatki. Ob omenjenem popisu so šle'j a po lekala več mesceev ali let ir so p» dal k. veljal le z;i dan, ko jc bila popisovalna komisija na določenem krrju. Hiša na Si areni trgu 14 jc takrat sodi.ii pod Mesto, imela jc številko 162 in jc sodila pod župnijo sv. Jakoba Pockovc so prvič popisali Icla ! 814. Za Josefa Pocka so vpisali, da jc hišni posestnik in klobucarsk. nmjster, da je rojen februarja 1811, da jc plačeval 16 goldinarjev n 3,75 krajcarja hišnega davka in 8 gol dinarjev in 3.75 krajcarja obrmega davka. Popis v 17 popisovaluem okraju jc potekal za namene vojaške konskiipeije. Vseboval jc posebno rubri-l>o "klasifikacije moškega spola (Classification des mlinnlichen Geseblcdilcs). v katero so Pouka vpisr.li kol obrtnega mojstra. Na popisnieo so yp;sali Pockovo prvo ženo (Weib) \ntonio. rojeno 1814 Vpisan jc ludi Poekov prvorojence H:lik; (1834). ki jc kmalu umrl. Popisal so šc Pockovcga brilla Johanna, ki jc bil rojen avgusta 1826. Johnnn /e, bil slep na levo oko in to so še poseher -zapi ;aii v rubriko klasifikacije moškega spola. Vpisali so Šc sestro bišnega posestnika Mario, ro jeno junija 1823.
Nato sledijo vpH, k: lepo pokažejo, da |c štetje potekalo več let, Pozneje so namreč poni sani Poekova dri m a žena Mana (rojena lela 1820), sinovi Josef. Všnzcnz. Eduaid in Aloys (rojeni v letih 1839. 1842, 1846 in 1847) ter hčere M a. in, Pranziskis in Josefa (ro|cnc v lelilí
Hiša jc liila JMfntSo v lasti hiekos' otl .*>. ularc;* I K!5, ko sc krt posestnik omenja i/ilelovalcc klubu k os1 Jnsel' hiek. Leta ILMK jc bila hišna posesliiiea Magilabna Viillemsclia;:, rojena llotk. Glej: Vli'dis[av t;:ilijanfič, knjiga ljubljanskih lns in ujili Manovalecv, I. ilcl. Stari Iry 14. Ljubljanski mestni ailnvar
l:iibjančie jc knjiga liiš sestavil v letih l'J4(l-ILJ43. Tipkopis hrani Zgodovinski arhiv l.jubijana (da'je: ZAL)
1836, 1845 in 1849).-
Po zmagi nad revolucionarji jc bilo leta 1850 izvedeno 'zadnje štetje po sistemu vojaške koti-skripcijc. Splošna reorgani/ai'1 .1 Mpravc, ki jc sledila revoluciji, pa jc dokon^L o opustil a tudi zastareli sistem vojaških konskripeij. Zakon z dne 23. marca 1857, po katerem se jc izvedlo šietje 31. oktobra 1857. jc v smislu modeme statistike pomenil veiik korak naprej. Prvič je Bil namreč določen kr.nčn datum, za katerega, kot rečeno veljajo vsi podatki, vpisani na la dan. Izvedba štelja jc bila zaupana pol menim okrajem in občinam in ne več vojaškan oblastem. Prvie se je izvedla tudi temeljita starostna, veroizpovedmi, stanovska in poklicna slaf.slika, potem ko so hili dotlej mcrodijni le vojaški v;t'iki. Med modernan štetjem n prejšnjimi vojaškimi kon-skripdjauii tu bilo samo ene bistvene razlike glede njune vrednosti glede šle vi hi prebi valslva. Obe vrsii Slclja sla bi namreč na približno isti slopuu zancsl"Vosti
Orn/.iiic Pock, ki naj b, nas .spremljala na po po io vanj u po zaprašenih popi sni ca h prebi val siva, oh popisu prebivalstva 31, oktobra 1857 žal ne najdemo. Seznam ¿branih uaznauilnic /.a hišo na Starem trgu 14 in popisnica prvega. Pockovcga gospoomjslva, namreč manjka. Ohranjeni sla siimo pop i sme i drugega in tretjega stanovanja, ki pa sla v zelo trhlem, lorej zelo slabem stanju. Iz tega lahko sklepamo, d.i je popisnieo Pockovih morda uničil zob časa. Morda seje 'Zgnuila med preureja«jeni. bila napačno vstavljena nazaj, aii pa jc ubrala kakšno drugo, nam neznano po'.,4
Toda tudi zakon iz leta 1857 je bil v nekaterih pogledih pomanjkijiv: odločilno je namreč predvsem pristojno in ne navzoče prebivalstvo, pojem navzočega preb.valslva ie slabo opredeljen, preostale rubrike pa so premalo izčrpne ipd. Zalo je bil 29. marca 1869 izdan nov zakon. jc odpravil te pomanjkljivost i. Ta zakon je veljal samo za avstrijsko polovico tedanje Avstro Ogr
2 ZA!,; 1'opis picbivulstva (ilaijc: IV) IK3D in .sledi. Mesto 162. Vladislav FabjanCiC jc leta MJ34 seslavil Indeks iiii]iisa prebivalstva IH3I1. Indeks, ki obsega 49K tipkanih .strani in hrani ZAL, jc Tnnelsko mejen ¡10 abcecili, ¡uilci! imena so navedeni rojstni uatum. uiesini okraj ¡11 liiSna Številka hi-vališia. I-abjaneieev indeks jc i/jeiami dragoceno pomagalo. V
nje.....lciiiiuo /hhka najdcnni, kje sla hi I a pnpisana France
Trešcrcn ¡11 Ifiiničcva Julija.
Glej: Fran Zwiitcr, t'rcbivalstvn mi Slovenskem od ,\VIII. .stoletja 1 lo današnjih dni. Ljubljana I'J Ki. sir. ."ii
4 ZAI.,: t'll IN.17, Mcsln Ui2
188
S arhivskih fondov in zbirk
AUH1V1 XXII 1999
skc in na podlagi tega zakona so nato izvajali, štetja 31. ' cceiunra 1 1880, 1890 190U in 1910.5
Marčna rcvohtc a jc Mi i dokončno odpravila načelo o tajnosti solističnih poda i ko v in statistične publik, eijc so bile odtlej vedro številnejše in izčrpnejše Ze v deecnibru 187,9 je bil končan prvi letnp1«. zna meni tili Tafeln zur Statistik der östcrrcicliisehen Monarchie" s podatki za ItR 1828, z. večjimi ali manjšimi zamudami pa so mu sledili zvezki za naslednja leta dokler ni bila leta 1853 starejša serija "Ta I ein (XX. in XXI. letnik za leti 1847 m 18<t8) končana. Novi seriji Tr,-feln k v petih zvezkih vsebuje podatke za leta 1849 do 1865 je sledila kot glavna publikacija virov avstrijski "Statistisches Jahrbuch", ki je izhajal med .eti 1863 in 1881. Po letu 188 1 pa jc, kot osrednja zbirka virov začela izhajali "Öslci reiehische Statistik' . Ta je ostala vse do propada monarhije poglavitna z.hrkn statističnih podal kov, ki jih je urejene po deželah obdelala cen tralna slalisliena komi:; i j a na Dunaju (93 z.vcz.ko\ stare senje do leta 1910 in 14 zvezkov nove serije od Icia 1911 pa do konea monarbijc, lorej do leta 1918). Rezullali šlelja leta 1857 so bili izčrpno objavljeni v "Statistische Ucbcrsiehlen tiber die Bevölkerung und den Viebsland von Österreich", rezultati /.a leto 1869 v "Bcvül kerung und Vichstand der inj Rdebsralhe vertretenen Königreiche und Länder im Jahre 1869", lokulm rezultati poznejših štetij pa v krnjevnin rcperlorijih rezultati fibanja prebivalstva n ludi številni drugi ircz.ullali štetij so v že omenjenih publikacijah 'Öslcrrcic Iii sehe Statistik '.6
Pri popisovanju preh valslva so bile na man še statistične enote okrajna glavarstva ter mesln s svojimi lastnimi statuti. Popisnice so se med posamezni m popiii le malo spreminjale dodair li so nekatere nove ruhrike. Po stanovanjskih enotah so popisovali priimek in ime, soiodsiveno razmerje ;. imetnikom stanovanja, spol datum in kraj rojstva domovinsko pravico in držav ljanslvo, veroizpoved, rodbinski stan. glavr poklic in pridobitno dejavnost, to jc vir preživljanja in zaslužka. Lela 1880 so uvedli riib-ikc ) občcvalncm jeziku, telesnih hibah pismenesti.7 Popisovali so tudi domačo živino. Od leta 1890, ko seje pnpis stanovanjskih razmer razširil že na 19 večjih mest monarhije in na tiste predmestne občine, kt so bile z njiir; gospodarsko in soci tlno tesneje povezane v enoto, je popis stanoval .ikih razmer zajel tudi Ljubljano le." Spodnjo m Zgor njo Šiško M.-ribor in Celovec, Lela 1900 se je popis stanovanjskih razmer razširil že na 60 krajev monarhije. Omejen popis stanovanjskih razmer je na Kranjskem poleg Ljubljane ler Spodnje in Zpornje Šiške zajel še Idrijo, v Trstu
■ Zwltler, n. d., sir. 55.
1 ihulcm. str. 45,
t'n |v»jitfi uličnih inven jc «lim /a Ljulilj.mn (>kI lela IKS0) u rej e no pn uIÍl-íiIv uIil-l* pa pn atict-edncm ivilu.
pa so izvedli razširjeni popis stanovanjskih rax mer. Lela 1910 so v Ljubljani iz.vedn posehen popis hiš in v nasprotju s popisi v letih 1890 in 1900 tudi razširjen popis stanovanjskih razmer Identični nopis stanovanj j( bil izveden tudi v Spodn i Sišk V Zgornji Šiški in v Idriji so izvedli samo posehen popi hiš in omejen popis stanovanj Na Spodnjem Štajerskem pa so lela 1910 poleg mariborskih popisali hiše in stano vanja tudi v Celju kjer pa je bil v nasprotju z. Miiriborom opravljen samo omejen popis slano
var' k
< c se vrnemo nazaj v Zgodovinski arhiv Ljubljana in se napotimo v Icio 1869, je slika, ki nam jr ponuja popis prebivalstva, taka družinski poglavarje bil Josef Pock. klobučarskl mojster in hiš i.i posestnik, sopro "t Mana je skrbela za gospodinjstvo, hči Josc.. in stn Kari, klobučarskl vajenec (rojen leta 1854), sla biPa zapo slena pri očetu, Karlova Dvojčica Karolina (pmv tako rojena leta 1854) pa jc pomagala materi v gospodinjstvu. Mojster Poek jc zaposloval še enega klobučarskcga pomočnika in dva vajcnca ter hišnega hlapna.1-'
Ob popisu leta 1880 se kot hišni por.esti.ik in klobučarski mojster navaja Poekov prvorojence iz drugega zakona Josef (rojen leta 1839). Josef jc bil poročen z Magdaleno, ki jc btla po izvoru s i eškega (rojena lela 1847). Imela sla dve hčeri, Magdaleno in Josefino (rojeni v lelih 1869 in 1870) ter šestletnega sina Josefa (rojen leta 1874). Mali je skrbela za gospodinjstvo, hčeri pa sla obiskovali šolo. V mojstrovem gospodinjstvu so prebivali še dva klobučarska pomočnika prodajalka v trgovini s klobuki dekla, streho nad glavo pa so dajali še šolarki.1'1
Leta 1890 jc Pockovo gospodinjstvo štelo devet Članov. Pri Poekovi ženi je lokral v rubriki "glavni poklic" poleg njene skrbi za gospo-dinjslvo navedene tudi da jc hišna pos:sinija. Šestnajstletni sin Josef je takrat obiskoval šolo, hčeri Magda in Josefine pa sla pomagali v prodajnim klobukov Pri mojstru itn bila zapo siena dva nova klobučarska pomočnika, v trgovin pa je pomagala tudi nova prod .jalka. Gos podinjstvo jc zaposlovalo še kuharico. Iz orne jenega popisa stanovanjskih razmer jc razvidno, da jc bilo mojstrovo stanovanje sestavljeno iz. p:;lib sob, kabineta in kuhinje Stanovanje jc bilo namenjeno tudi za opravilni obrat.11
Ob popisu leta 1900 v hiši Josefa Pncka niso oddajali stanovanj, temveč so v njej stanovali samo še štirje ljudje. Josef Pock jc odslej kot glavni poklic navajal, da je trgovec s klobuki (Huthandler) m h:šni posestnik Žena Magda je bila hišna poscstnica, pomagala pa je ludi v
N A n i in."j Siudi-n. Marín-, i i v Ljubljani, Ljubljana, l WS. str. 2tt-2?.
" ZAL- l'l' IKW. Mesto U.2 (Stari irg 1.4). 1(1 ZAL-.IT IXKU.Surtir« u ZAL: l'l* lNW,Slan (rt 14.
arhivi xxii toyy
1/. arhivskih ftinrtnv in zbirk
m
trgovini. Sin in hčeri so sc odselili. Zakonca sta mela zaposleno služkinjo, pod streho pa sta vzela liiiii podnajemnika, c. kr, poročnika.
Ob popisu leta 1910 so v Liiši preoivali samo še ostarela zakonca Pock in služkinja. Ovojna pola 'n naznani 111 i ca sla za razliko od prejšnjih popisov lokral izpolnjeni samo v slovenščini. Golico je zamenjala latinica. Tudi Jo.scI Pock j;: odsicj Josip Pok.
Poseben popis hiš In razširjen pop;s stanovanjskih razmer nam razkriva, da hiša 11 imela sirar.skih poslopij, da je bila namenjena lud' za ohrl in da je bilo v njej trajno laslnikovo stanovanje. Njen lastnik Josip Pok. posestnik in trgovec s klobuki jc tnoriii hišo po katastrofalnem ljubljanskem potrosi» lota 1895 nekoliko proz d; ti (adaptacija leta 1898). Hiša jc hila dvonadstropna. Imela je tudi podstrešje. Krita je bila s strešno opeko, zavarovana jc hila proli požaru ter p iklinčena na mestni vodovod irr kanalizacijo. V obdobju med popisoma v Iclih 1900 in 1910 jc hišni posestnik preuredil in posodobil stanovanje v prvem in drugem nadstropji/ ter na podstresjn. sestavljeno iz 12 prostorov Poleg petih sob, dveh kah netov. dveh predsob. kuhinje in izbe za posle na podstrešju naletimo v st.inov.inju šc na moderno kopalnho in angleško slianišče na vodno izplakovanjc.13
Preden zapi;stirno dobo avstrijskih popisov prebivalstva, se nekoliko pomudimo Šc pri za določanje etnične strukture prebivalstva mornar hijc zelo s poro i rubriki "občeval ni jezik" (Umgangssprache), ki je botrovala Številnim zuplc lom in mednacionalnim sporom. Rt:briko vsebit jejo ljudska štetja v leti'. 1880. 1890, 1900 in 1910.
V ogrskr polovici monarhije so Dopisovali lud' "materinski jezik" prebivalstva, v avstrijski polovici pa so popisovali le občcvalni jezik, lorcj jezik, ki ga posameznik uporablja v "navadnem občevanju Obla si' so sicer ves Čas poudarjale, da kategorija občcvalnega jezika ni 's to vel na z nacionalno A podal k i o občeval nem jeziku so v res- ,ei ves čas šteli za ugotavljanje nacionalnih razmer v posameznih nacionalno mešarnh območjih in ob ljudskih šleljih so nastajali silno oslo politični spopadi ■ pri nas med Slovenci in Nemci oziroma Helija ni. Številke in statistike o etnični pripadnosti prebivalstva v stari Avstriji, ki seje otepala s hudimi nacionalnimi problemi, so lorcj imele tudi politično razsežnost. Bile so orodji moči. s katerim so oblast' zelo skrbno rav nale. Prav zaradi te vloge pa se nam ob narod noslnih statistikah odpirajo šleviln. problemi
Z analizo rezultatov ljudskih štetij si torej lah ko uslvarimo !c približno sliko cinične sini iure prebivalstva. Vpisi na izvirnih naznanil nicah po pisov prebiva i siva, ki so oiiraujcni za Liiibljano, nam kažejo Številne primere, v katerih se jezik nc
2AL. 1*1» IW0, Si:,ri lrg 14. ZAL: IT 1910. Si: ri lig ¡4.
ujema z narodnostno pripadnostjo, ucviim Ljubljančani vprašanja o občeval nem jeziku niso dobro razumeli in nekateri so navedli vse jezike, ki sojin dobro ali vsaj delno obvladali' npr slovenščino, nemščino, madžarščino, italijanščino.
tevilne ljubljanske družine so navedle nemščino in slovenščino, ker so v družini v resnici upo rahljali oba jezika. od mestnega nradr-ika pa jc bilo odvisno, katerega od navedenih jezikov jc pri obdelavi zbranih podütkov upošteval, katerega pa prečrtal. Med poni "i so b,li poleg tega Indi pritiski na liraJnišlvo. pritiski delodajalcev na zaposlene - npr, na služinčad ipd. Kot zanimivost naj šc vimeni m. da jc bila ob popisu lela 1880 med prebivalstvom šc zelo močna zavesi o deželni pripadnosti. V Ljubljani je namreč zelo veliko stanovalcev v iiihriko "občevalm jezik" navedlo, da govori i kranjsko. Ob poznejšil popisih pa so bili tovrstni vpisi vedno redkejši.14 V lom kontekstu se zdi šc posebno zai.univ izbrani primer k'obncarja in hišnega posestnika Josipn Poka V prcdpolresnih popisoval ni h lelilí 1880 in 1890 je naznaniInieo izpolni, v nemškem jeziku, leta fabo napol nemško in napo' slo vensko, leta 1910 pa v slovenščini. Josip Pok al: Joscf Poek je ob prvih treh popisih uporabljal nemške, oh zadnjem pa, kot smo videli, slovensko različico svojega imena ¡11 priimka Leta 1880 111 1890 jc zase. za svojo ženo Magdo, sina Josefa 1er hčeri Magdaleno in Joscftno vpisal kot obče val i.i jezik nemščino. Vsi trije otroci so se že pred letom 1900 odselili. Joscf Pock jc ob prvem popotrcsncin popisu zase in za svojo ženo navedel slovenščino, leta 1910 pa nemški 111 slovenski jezik. Magistralni lira d'.i k je pri obdelavi podatkov prečrtal nemščino.15 Kot zanimivost naj še omenim da se jc Poekova naj sla rej s a hči Magdalena kmalu po katastrof;:!nem Ijabijan skem polrcsn lela 1895 omožila s premožnim odvetnikom, celjskim Ncmccm, dr Ollom Val-lcnlsehagoni. Zanjo jc tako lela 1900 kot <uói 1910 kol občcvalni jezik navedena nemščina.I(i Splošna značilnost ohranjenih popisnie preb' val si v a za dobo prve jugoslovanske države je, da so podatkovno mnogo siromaSnej.se nd popisnic zadnjega avstrijskega ljudskega Štetja. Prv. popis stanovanj poslovnih prosioro* in vsega navzočega prebivalstva so v Ljubljani izvedli 20. decembra 1921. Poscslnica hiše na Starem irgti 14 jc bila ovdovela Magdalena Pok. Poleg služkinje je v gospodinjstvu prehivalo šc pet
14	Glej: .Snulen, n. d. Mr. 10M-120.
15	ZAL PP I tla IK 80, 1HW! I'JOO in 1'JHI, Slan Lrf 14. dodam naj šc, da ji bil Insip 1 ok rojen v Ljubljani, Jen:: Manila (litina ttasak) pa v kmjti Mailerulnrf, ki ju sudil v poliliCni in solini iiknj Rcifhfiibcrv; na Češki-m.
r' Vet ti tem glej: Andrej Swilen, TosUs mikmra/iskaw ilv*j ljubljanskih hiš, njunih slaniivanj in slani ivakev", Pinie« K4, KS, X6, liki. IW0, sir. 171,li*r isli, "Nekaj ilroblinie n vili v Suhifcvi uliti 10 (o njenem nasiatikn, slruklari in prvih lasi nikih)*, Siitcc, lelnik XLI1, Št. 1, l'J'JO.slr. 14«.
190
1/ arhivskih l'ondav in zbirk
Ali Hl VI XXII 1999
poJna cmntkov: ltalisl uliti, jurist, Josip Šenk sodniški kandidat, in/. Igo Pchani, rudarski nadkoniisar, dr AvguŠlin Arselin, tajnik delavske zavarovalnice 'zoper nezgode in Erncsl Rosma. avskullanl pri deželnem sodišču. Hišna posesl-niea je v pritličju hiše tiduajab prosteire trgovci: z galanterijo na drobno (Oolle & Couip.) icr klobučarju Andreju Jamnikn.1
31. januarji 197.8 je ljubljanski mestni magi-slral izvedel poskus»! popis prebi"alslva. Prebivalci so morali izpolnili naznanil mec v ireh dneh, nato so jih morali oddati na policijski stražnici. Hišna poscstnica Magdalena Pok je poleg služkinje imela na stanovanju še Štirj podnajemnike - ti so bili: Franz l.ipaeli, režiser Narodnega gledališča v Ljutiljani, Vjočeslav Travin, slušatelj ljubljanske univerze, Alojzij Maurer, železniški uradnik ni Ivo Capuder, knjigovooia (ii Splošna državna slalislika je 31. marca 1931 izvedla še zadnji popis v prvi jugoslovansK' državi. Za Pokovo l.išo na Starem Irgu ¡4 sla se ohranila dva družinska lista, v hiši sci torej otidaial. dve stanovanji. Poseslniea hiše ic bik Magdalena VaUcmschag, rojena Poek Zanimivost lega popisa je, da so uvedli posebni rubriki "narodnost" in "materinski jezik". ■
S leirt smo potep po hogaletr. gradivu ljudskih štetij končali. V izvirniku ohranjeno gradijo nima samo velikega pomena za slovensko zgodovinopisje. leinvcč je zaradi svoje izjemnosti teme 1 j nega pomena tudi za širši, srednjeevropski prostor. Zalo lahko samo upamo, da bo lo bagato -n zanimivo gradivo poleg domačih raziskovalec \? v pr.hadnoc.li prilcgtiihi | udi I nje strokovnjake
7A!S AM MI'.N PASSUNG
Dil' VOLKS1/rtllLUNGLN. I IN UNHRMUSSUCUtiR SCHATZ DI S IIlSTORlSCIlliN ARCHIVS IJIJlilJANA
Der /Uilor stellt in seinem Itfdtrag Archiv gut von unscliiilzbarcm Werl dar. die im Original crti.itlcncn Fragebögen der Bevölkerung von Ljuhljana flir die Jalirc 18.10 und mit hj-güii/ungen his zum Beginn der fünfziger Jahre. I8.V7, 1809, tH8l). 1890 1901), 1910, d92L 19^8 und iy3t. Das Arcliivgul wird im Historischen Archiv Ljtihljittiit (Zgodovinski ailiiv L'ubljan.i) vcrwalirl Der Autor stclll die w.senlliciieu Cliarakkrislika dar und weist auf die Unlcrsdiicde zwischen den einzelnen Volkszählungen hin.
SUMMARY
POPULATION CIiN.SU.ShS - AN 1NVALIlABLIi AS-SHJ OF THH HISTORICAL ARCH 1 VPS OF IJUH LIANA
Tlic author presents an overview nf llie priceless re cords of tlic Archives ot Ljubljana constituted by: the preserved arigiiial sheets and papers of I lie population census conducted in Liubljana in 1830. with >ddilional entries up until llie IK.iOs, and in I8.1i71 1869. 1880 1890. 1900. 1910, 1911, 1928 and I9H 'Hie records arc kepi in llie I lisioric.il Archives <if Ljuhljana. The author euilines the main diiiractcrislics of llie censuses and poinis oul llie differences be 1 ween llie individual censuses.
1 7.AL-. IT lyZI.Siari Lii* 73
lK ZAL.l'l' l<J2H. S'uri lig 14. Iy 7.AU tT l9ii.Sitirilre 14.
ARHIVI XXII Cm
h. arhivskih finalov in zbirk
191
mz
IV a.
Dd^aft, Kraj
«af[ç bbtt Sptai). Ulica ah Lrp:
4>an &-.9ÏC HiSnii šle v
9îaiiit bi ß 4)Queci{jïn(i)i1tiittô: Uaia liiSncça lastr.ika

* L
■tcv.: J
PU
^llJdflCjCitef)
oten lucricn.
ju t>tt|njjrn.)
Ovojna pola
(kaza'o 7branih naznanilnic)
zu kraje, v katerih sc obedujejo s Uno viške razmere.
(Spiiuje jo liiïni pete ti ni t sli njcfov naiaetluil.)
I
.riflrjIuH jot iljtt' ^rtlljrilur f oiJ lr ^aiiSîtnntnit r br ïtlfj.ii, fotni' Mr fjr url'Ioninri'bt ^o^nuiiggnmiir. irr nitfjl, jo .ir. 1 * f: ti bt " i rti n 11 fr [ul(!)i iioff] niiîjl UJiliJiibtii pitt, jo i Umi (JrtÇtj^oljt, tbtt lui ft'Hte nr.ctj |o(iIi-i|tii,tt iloljlttiiti|)t uoi.
Ir tljttijfi jur îtiiifiilluilfl bflftlitll |rî Ju DtTlljnlrn.
f; .iutii ilnjtinrjrlkl oiitjiijiiHtii; .rilfie ¿u btjlilirvi (Iflrrg. jui(af T
i(I Ji.. !t!triri:l]n:iiir) bttjtktll lirtjl !H ¡11 gtilornbni. »Ii;- btt fiai.i.
ir 2G Orr confit! mbi ïobr'Jf ,r[iit[| lunriini
Hntn. Jitbti l]j| brr i)oui6tjittt r SlnjHgrjtlltl colljliinbir auf[;tjulli ruCr^iiiiungrii lolfltl ju irtni lojlt-.i.
jtin Urjlrlllrr oni) Ml litirijrujjrn, Itrijilfl i t>r. flriutlJldiriiit, lutljjt ■	<ff 1851 [;rtc7inni,rriri:in.
rrt)IMtgÎ ht i(| t Ii r, ir l trurbti . tSPi^niMiiuiniiïttii Jll ai. iitn iinb
Ir it. |orllnn[rnb(| Jlrll]tnfoI|r. nnfc lîWtTiiiirtijrl tir. ouSftlirlilidi rut 1 jik ti+Ihr i liiit iu>(|tfl'i*l trm Pr. Mi ti ¡ife r t>tr m. t>tr îlù(i(ifcjlt brr gnu- ■! :irit «V Mr îtlaniailjShl br r iwr(|àl lui lir oiiiinftittif l*?oL ti Mi btr Jtiljrr 1 m ï>tll iUlttjjrnbrn
pfinl — m nt- JU'01 [ti t,' i:iititrniirl(|rl rr; -lilni, v u fcr jJAIjliiiig fciitd) iHt 2(Tt[t iiiiÄIjiibmTol.tnt an*, (irllnifir triliTßrr	iinltt-
lüillflirlrirtr rttrctrtrl litb, ijl Mri"
.........tu [«. iiI', fioiiir t>oirS|« j.rljdl.
J5 bit itdjljt.Jipt tlücabr tri oui-. ■'■Ir ït, r.r.â,ttWbtn Œobtflt ju irjrllrln btmrrtlr Untvi^lijlrlltn JU
"flf lr[ltlrn fSrtm fi|4titlrll f,i Çtflttl ,ilrt Wti.tigu q br,- îlolunï un »ti 13'it ftniiti:. Sir atiammlrti Stnjiljt Brnirinbrtxifjlrljrr jbt,- bas mil btt
Navodilo.
L) ti (Sni posciloft sü ni'fc nuneitnik naj i-a uilLara<illi mu untn inibjieali. pr?dnn jil. tiltll stan J-jociiti ilnnlaiii, napije ulico (Lrf) v l n.lt ti tlojl Iiiin, pnlrm ilr»Ht i lili t ir ■ ■ ■ .l«iio»IWa. Slffiltc, taki t ic tâliijr v prlinanld (fi-':i) ■ i lilïno iiajnutiiic [d.nrrl o,' liiSne BfiimjfirM, « linni, lndi I'lij. Ato » lol:îiiein, l-ijl ■ li'ïni m! .»tlim, tinj se olnirî flcvilba slancvitf, t je » bi*>i ilmnl.ij liili v r alt ; al a p. lil 1 'I r vi tli f ploh nc liilti, ^Sicilijo se . i ^o|"Wi nuje Ijuiislvi ii inpoi nlimi, beloHnil ileflltnÄii »..i sl/ir.oi lttn pot nisi inl jiiiic.nljn ili Vji-r sr mlinjijo luf ..^inorKfa t k I ' I i, od tleli J1 ii - n nsl:n | ■ J n
k, lli^tii po jf ilti'1. tli iijrgov njnïilnlt naj raiUdf natu an II nice in r-nroiiilo, LaLijjili nnpolnjuvu li («lirnlee II.), S., dni d c 'üiilito lE^O. I. mrit vte tlitiujaiu sliaiitc. i- hit:.
tj če lii'nl porjîlnit ali nj'fior UjUïiiïiiit «un » Ii 71 ilanujr, lil napolni iiÇftniluii;! ludi Hie-, ito itanujt v 11 ill edin, n j ". po'rdl ni kunci irjjü nun h lluice. (l'rii.. umlud T. v n.vridfl-i, tilA n 1^x1 nje rail nirnaiLlInitt, ol.tüet Ii.)
ilj Ali. t.iia ¡lanujcli itrint« oherga lulil c;cli, da ne taduslujc ena HariMiiiliik-a la njiL popif. rabil^-ie d« ato lteba luül »ei luimull.iic t >1011 nuj dajt liiînj puscsliiiL ali njihov n^fileslrill: V kin .luiajl je » tïtptHelu KS. natlediije litl'Cfc nm*nili, lolitfi natimnllnic sc je pti »tali lati s-anujoCi .lrmnapolnilo.
Polikajo naj nirnaulluiee 3 dni jun 11 v t tja I S31 I. ['r luni naj liMni ]ins .-sliiik nomtï.nlt prepriča, da to vi.c itinujotc Iti'ti It intnanllnlce popul: -ma na|iolnilc in ]iodptfale, in latdj iij taktne dopolnili, tat lil £q hilo lttlu.
./M'Jl)irijc nniniiillniee naj -,e liiini pou Init al! njtgo» nam tlniV ptepriia udi <■ leni, o s-r narnanllnieam i«-jo I prisili po.mrlL! 'u tnjl^ r^jslvrnlr ali iumrjcni p'C[iisi rojslrc.ilh lislüv kalerL-jfpo 19. Wedpin o potiito*anjl faffln dtjna-»i1i ra in iMc ilomaic niebr, rojene tletili rd ISÏ1 le*S, do 1S61.
•t) /UinE (lainanllnirr naj jc pjlrir. Teil' )io vrili shiiÄliWi îIcïUfIî, Iü il o i lit |- i it-ivisli naj so »ipctttiOfni lapiSrjo » -■ r v i rarptedil uislipne l.-(itle, in iter I- ii Inl«. t»il.in Iii 1 iJahoViSi liiïeiîi'. ne ilanûval Irr lil ar llorej r> tijem 1.0 Inl.i naiio'iiil.i n i.iei.3 Tiainai iHnica •— ludï si, .ii kuiioi Iii? tploli nI lano v tiijoi.1, ali ,1.1 il? sc upnralilja ra ur .'	n™pi rta. Na lû naj se
posamtrnl rô"prrdèli natlop.ie laliele iia|i^lnï] * rnuslu poilaltcr, Li eImji llq i—anjl slran i narran le
-	-sla*i ¿tan-ijočili tlraneV, o tlunneni ^rll i ]iriiiijoC'1, isrn in pn o fopli1- 'lan tili raimér, pti trmet naj m novedi t tjrjitnlrllli U di> IS., pnlem 1 W in 'JI, )iud.ijii s km. da le T ililiïne
irpredfk r»Hit tlevilfc» 1.
!. i AU M T -Htm ali r rrt ilinovlltili 31. m': de-irmlita , i',10.1. lic slan-i al iiiliffi	¡eer 1 odi sti.
ilj i ti norele tploli n ihno r naje-n. al il. se iriotahlja sitnu ra -iIt.iI l:i .<73 opt»*1la — »11 p-iiLu bi * mrm Unoiralo jur.ö dejalnn »o\_il»i., t t.'tgi u - popisuje;. nriojatt' 'cani, Irelia Jcl.i v riiptedrli 20. nstlnpnt labelr ittoinn pnirlali ■■ndar p: se -«vili lAnoTiilili ntj.ii ni smč u|iUStili- I daliËiii ptoslot ia ft^nnviiij^ njnj liljn sniuù ta nbr.'l lal?£a npr.-iriln, naj ne lo na v I	taVâ, d J t< lapiie v tarpreili-1 SO (tet ill a 1
i\) Napnliiivii lalitlo p(i|i(ilnoina. po-nrll ji- na njetiein Lonti spodaj 1 poli m 1 <.n lino.
I Ako se kalera iiianl brani, prei reli tiitnanllnko, ali alo okusil. oiiJali napnlnjeno naniauilnlcn O pts»rm (asu, jinenili je H '1 In v tatptedrlu St. naslopii» laVelr. Ta.iliaj jr Imli unomniti, te se jf t pitatnetnih narnanilnirah lapai ih k.1 j neSjniriripa
) Napoilfd jr ltcbaseil.i «e nati ijUniOf r rrj-|veiimi Hill vted, lalrri su jim flpkill. 1er jib poloii
-	ic ovoji s, r-In; na k i i ,v.pjle nnj 1 ; ] j.tdl. d:, se ni robens jlannjita si....... iipusllla, t fiai
se pri tar' rtalnml 11 tidpl.. Vu na rnaiilln' 1 orojnc poio irtd je ndlal'i L. d i-è j an n v s rjn 1 Stil. I. olitinikemu natelni' u ab orpsnu, lalereniu je 11 a aient, ptn re'nali jlli.
Ovtijna pola (ka/'tlo zbrarnli na/nanilnicl za krajt., v kalcrili se nvctliijejn stiinoviske razmere, Zgodovinski euhiv Ljubljana, Popis prebivalstvo
\92
h arhivskili IcMov ■ zhirk
vrhi vi xxn i yyy
Nn/n,milnica z:i popis prebivalstva... pc stanju dne 31 ucccmbra 1900, Zgodovtnski arhiv Ljubijo na. Popis prebivalstva
ARHIVI XXI! 19'Jy
iz arhivskih fo u' a in zbirk
19?
UDK 930.753 778.2<>(Jakac B.)
Diapoz'ti\i Božidar ja Jakca - nacionalna ifi svetovna kulturna dediščina (1946-1989)
i VAN NEMAN1Č
Vse od pomladi tega leta potekajo po slovenskih mestih številne proslave v počastitev 100. obletnice rojstva Božidarja Jakca (1K00 1989), enega največjih slovenskih likovnih ume mikov. Razstave sliLirjcvih del so pripravili' Muzej novejše zgodovine v l jjihljam, Moderna ga ledja v Ljubljani, Gaicnja Božidar Jakae" v Kostanje vie i hi Krki, Galerija "Božidar Jakae" v njegovi roist.ii luši v Novem mestu na Bregu, kjer so odkri'i tudi spoivirnsko ploščo. Vaščan v sirski v« sic i Pad na, v kateri so uredili Jakčcvo spo minsko sobo - galerijo, so (udi pripravili manjšo razstavo slikarje vi h del, ki jih hranijo v P;, dni Mestna galerija Ljubljana je na svoji razstavi "Fotografski in in filmski zapis skozi čas" predstavila fotografije iz. diapez livov Božidarj i Jikea, ki jih hranijo Arhiv Republike Slovenije, Slovenski filmski arhiv in Filmski kaleidoskop Slovenske kinoteke,
V osemdeset: a leti h sem v okviru varstva .aeionalnc kulturne dediščine Arhiva Republike Slovenije cvidim;iral filmsko gradivo pri Boži-dai iu Jakcu, ki ga je on posnel na potovanju po \mtriki in po vrnitvi 1931. Icia na domačin lleh. Hkrati sem pri Jakecvih odkril pravo zakladnico diapozitivov. Zloženi so bih na policah v nekaj več kot trisloliu škatlah. Gospa Tatjana mi je pripovedovala, da jih jc Božidar Jakae snemal na obisku v Amerik m v številnih evropsk h državah. Na nekaterih škatlah sem prebral napise, npr,: Los Angeles, Hollywood, Cleveland, Piran, Dr. Alojz. Gradnik, Kurcntovanjc itd. Naslovi posameznih škatel so mc prepričali, da se v njih skrila dragoceno slikovno gradivo, ki prečki»Bja nacionalno in Umi svetovno kulturno cicdišcno. V maju in juniju leta 19%' sva z gospo Tatjano Jakae vse okvirno pregledala in popisala Nalo 'dlje lani jeseni Arhiv Republike Slovcnij: prevzel ir jih uvrstil med svoje arhivsko gradivo.
Ob nem i Božidarja Jakca se spomnimo pred vsem na njegove portrete. lesoreze n druge umetniške stvaritve s čopičem. Vendar se jc Božidar Jakae uveljavil tudi s filmsko kamero ■ " fotografskim objeknvom Spominjam se kako jc nekoč pripovedoval, da jc na potovanj i Ji vedue imel s seboj Ijlnisko kamero ali pa fotoaparat. V nekem trenutku je spoznal pomembnost ,icka terih dogodkov, /a katere je vedel, da se ne f ouo nikdar več ponovili, in zato jih je posnel na fihr. Kj trak ali s fotoaparatom Ob pregledu njegovih slikovnih zapisov ugotovimo, da Jakeevi fotografski posnetki pi"povedujejo o cvizličiiib krajih.
predstavljajo štev 'I ne pujatclje in znanec, pa tudi raz.iičnc dogodke dom;, in v tujini v preteklosti. Poleg tega jc Božidar Jakae vedno iskal motive pr posameznih posnetkih, sence in svetlobo, žlahtne od lenke, k pritegnejo pozornost gledalca. Božidar Jakae je bil svetovni popotivk. Po vnaprej pripravljenem ilinerarijn jc obiskal in prepotoval večino evropskih držav, tako Avstrijo, Italijo. Švico Nemčijo. Dansko. Norveško in nadaljeval pol vse do Nordkappa, kjer jc občudoval polnočno sonce. Zvabila so ga prostranstva nekdanje mogočne sovjetske države, v kateri jc odkrival sledove ruske kulture v daljnih stoletjih preteklosti. Pritegnili sta ga kultura in arhitektura starodaviuii templjev v Indiji. Piek AtlanliKa, prek valov oceana se j : prvič podal že leta 1929. O svojem popotovanju v "novem svetu" jc pisal prijatelju Miranu Jarcu. Ta je Jakecva pisma uredi in jih leta 1932 izdal v dveh delih z. na slovom Božidar Jakae, "Odmevi rdeče zemlje" V ich pismih Božidar Jakae opisuje svoja doživetja v Ameriki.
Poleg doživet j in srečanj s številnimi Sloven ci v Ameriki jc v teb letih nastala vrsta filmskih reportaž e mestih, ki jih jc obiskal, to so bila npr. Cleveland. Pittsburg. Detroit. New York. Was hiiiglon. Cleveland. Ohio, dom 30.0<X) Sloven eev, Niagara, kjer jc občudoval in tudi naslikal slapove mogočne reke. Z ladjo "Vnleania" se je poslovil od New Yorka in nestrpno pričakoval vrnilev v svoje rodno Novo mesto. Na potovanjih. na katerih ga je vedno spremljala njegova Žena Tatjana, je doma ni v tujini obiskoval si. karske razstave, muzeje, galerije, velikokrat je na razstavah predstavil svoje slike. Pri tem je obiskal svoje prijatelje, šle vil ne Slovence v Ame riki in umetnike v drugih deželah.
V letu 1958 je njegova ladja spet pristala v nevvyorSkem pristanišču. Tu je spet odknl mnogo motivov med neštetimi nebotičniki, zgradbam1, ki segajo v oblake, V New Yorku jc se je srečal s Slovencem Tonetom Osovmkom iz Domžal, ki je nd v Ameriki bibliotekar, in ga tudi posnel. Kmalu za tem jc pohitel v Cleveland, ameriško 'belo Ljubljano", kjer je njega i o njegovo ženo Tahano na Corsica avenij1 pričakovala sorodniea Et Bele. hči Jakčcve sestri ene. Bilo je po '.im m Jakae jc tu odkril zanimive motive za svoj rolo-objektiv. V Clcvclandu sta Jakčcva obiskala metropol i Umsko opero in Jakae je posnel pi: redilev v dvorani. Nalo je obiska) sorodrikc Bcr.yja Colariča. Z njim je bil Jakae v sorodu po
1/. arhivskih fondov ni zbirk
ARHIVI XXII 1999
svoji materi, po rodu i/, Slinevccv pri Novem mestu, kjer ,Še danes Sivi rod Colar ¡če v.
V	Narodnem domu v Clcvclandu je Jakae pripravil razstavo svojih slik, ki j to je piincscl s seboj od doma V Clevelanun se jc srečal s šle vilnimi Slovenci Obiskal jc slovenskega kiparja Franceta Gorscla v njcgo\eni ateljeju. V Clevela ndn sta se Jak če vaj reč ala s Sevilnimj Slo vene i, lako z. Grdinovimi, Skrjaiičcvurt. iti na slovcnsk: farmi v Chardnu s Pavlom Kovačem ter šc drugimi izr.eljenei. Sveti večer v lcln 1958 sla Tatjana in Božidar Jak.tc obhajala pri Grillovih v Clcvclandu. Dr, Valro.slav Grill jc bil odvetnik, doma iz Dalmaeijc. njegova žena Anica pa Slo venka Pri Gnllovilr jc Jakae posnel božični dre vešček. jaslicc in svetlobne napise v mestu. Sledili so različni posnetki (udi nebotičnikov in jezera trte Obiskala sla Ind. nekega arhitekta Jakae ga jc portretiral, in slovensko drnžino Knnigovih,
lz Clevclanda sta Jakčcva nadaljevala pol v Piltsburg. Ti1 jn jc pričakoval Jakčev sine brane Colarič, ki jc ravno takrat praznoval 90-leinico, To jc bil ludí velik motiv Božidarja jakca za potovanje v Ameriko, Tinli v Pillsburgu so sledili posnetki mesta, cerkva, nebotičnikov, prometa itd. Veliko pozornosti pa jc posvetil svojemu stricu in ga večkrat fotografira 1. Poleg tega jc Jakae nosncl pripoved Fianca Colariča na zvol.u trak Ob svoji 90- letnici jc sine skoraj dve uri obujal spomine na svoje življenje.
V	Pillsburgu sla se Jakčcva srečala s slo vensko družino Tanchcr, ki je bila v sorodu s pisateljem Ivanom Tavčarjem. Pozneje sla 1 an-chcrjcva obukala svoje sorodnike v Rožnem doln v Beli krajini in lam jih Božidar Jakae tudi spremljal s fotoaparatom. V Chieagii jc Jakae obiskal gospoda M^dvcsčka i'/ Novega mesta, novinarja v Ameriki, in ga posnel. Sled1 o posnetki nebotičnikov, Mcšlrovičcv spomenik Indi jancu jcz.dce na konju in razstava siik v muzeju.
V	Cincinnalijn sla Jakčcva ob-skala Bknalc, razstavo jugoslovanske grafike v muzeju Tu jo Jakae posnel razstavljene slike.
V	lelu I9ti9 sla Jakčcva s posredovanjem nekega Slovenca iz. Clevclanda obokala Athcns Ohio. univerzitetno mesto, v kalemm sta (udi stanovala. Srečala sta sc z rektorjem Mihaelom Bikerjem, njegovo ženo in profesorji Božidar Jakae je na univerzi tudi predaval. Posnel jc unr-verzilclno naselje, laknllctc, okolico naselja, park in manjšo cckev - kapelo, ki jc namenjena za verska srečanja Ijmli različnih veroizpovedi. Posebnost univerze Athens Ohio jc v tem, da tam študentje opravljajo številna dela, npr. v kuhinji, m si s tem zaslužijo za študij. Jakae jc portretiral rektorja liakerja. po izobrazbi pravnik;;, ki vodi uiir'crzo.
V	leiih 1958, 1959 sla Jakčcva obiskala mesto Tncson, v katerem sc nascljniejo zlasti upoko jcnci. Tu živijo tndi Slovenci. V Tiicsonn sla srečala učiteljico tndijanko-Papago, Ob'.skala sta
Mary Colarič-Harrison, taščo Jakčevcga bratranca Colariča. V okolic^ mesta jc Jakae odkril številne inoti/c za svoj objektiv v izsušeni pokrajini. PrLiCgnili so ga zlasU kaki i is i v puščav1.
V	Minncapoli.1 u sta sc Jakčcva srečala z norveškim pianistom Hrraldom Saeveriidoin na proslavi ob WO. obietme! prihoda Nnr\cžanov v to mesto. Tu sia srečala lud1 prijatelja Guslava von Gerschwilza z. ženo in slovenskega arhitekta Johns Janeza Jagra. Jager sc jc rodil 16. inaia 1871 na Ver Ju. V Ijnbljaiu c končal realko, nato jc študiral na dunajski Tehniški visoki šoli. Tam jc kot asistent sodeloval z, arnilektom H*k som Fabianijem. V tem obdobju so bdi njegovi prijatelji Ivan Cankar, Josip Mnrn t i Dragol. i Kctlc. Ustvarjal jc v seccsuskem slogn. Leta 1901 ji" odšel v Ameriko. Potoval jc prek Kitajske, kjer j c sodeloval pri obnovi v boksarski vslrji porušenega avstro-ogrskega konzulata v Pekingu. V prvih lelih ."bileklurnega oblikovanja seje zavzemal za "narodni slog" (Narodna kavarna v Ljubljani, 1898j. Za založnika Sclnvcnlnerja jc opremil več knjig, npn Cankarjeve V injelc m Za narodov blagor. Župančičevo Čašo opojnosti idr Zaslovel jc z urbanističnim načrtom Minncapolisa, ki ga <c ¡zdelal v sodelovanju z drugimi arh.lcKli m zap1 prejel prvo nagradn. Zbiral jc tndi jezikovne, etno gralske in zgodovinske podatke. Zagovarjal je tezo o ctruščanskcm iz.vnni Slovcncev Umrl jc 13. oktobra 1959. Božidar Jakae ga jc fotografiral leta 1958 ob obisku v Ameriki in tako ohranil njegovo podobo V. zadnjih let življenja. Arhitekturni muzej v Ljubljan jc pripravil o arhilcklu Janezu Jagru v S AZU lcla 1970 raz slavo in izdal katalog. Velik de i njegove zapit ščinc brani SAZU v Ljuhljani. Arluteki Jager jc bil prijatelj arhitekta Jožeta Plečnika rn prof. Franceta Slclcla (Mala splošna enciklopedija. 11 knjiga, str. 143).
* galerip Minncapolisa sta si Jakčcva ogle dala slike umetnika Edvarda Mutteba, ki jih jc Božidar Jakae fotografiral.
Večkrat sla sc Jakčcva srečala z Indijanci- V letih 1958 in 1959 sla obiskala njihov lesi i val Gallup, Indijanci so nastopili v živopisanih oble kali, s pcrjanieam.. Ponoč'. so plesali okrog ognja, Tu sta Jakčcva spoznala slovenske izseljenec Marius ko vc. Njihova hei sc jc poroči i a z Indijancem Spoznali so sc z dr, Jolmom Kav čičcin. zcirav.ukom, doma iz Trzina.
V	Tnlsi sta Tatjana in Božidar Jakae obiskala sorodnika Hcnryja Colariča in Maxim Slcinilz, prijateljico Boži daija Jakca, ki jc pozneje ob-
skala Jakčcvc v Ljjibljani. Ridila sc jc v Ljubljani in sc žc leta 1929 spoznala z Božidarjem Jakcem B.la c ■nšja uradnica \ bank'1, nato pa jc bila zaposlena v hottiišnici Živela jc v Clcvclandu. Jakčcva sla si ogledala U.di indijanski muzej. Jakae jc posnel naselje lndijanccv v Tnlsi, vihar tornado penočr in Tatjano z. Indijanci Pri Las Vegasu ie Jakae posnel Hooverjcv jez. na
ARHIVI XXII 199V
tz urliivskili fondov m zbirk
Koloradu in jezero Mead /a njim, puščavo Nc-vado, Lnr» Vegas, slovenski hotel, zračr i vrtince v puščavi puščavo pred sončili m vzhodom in številne kaktuse. Hooverjcv jez. na reki Kolorado so zgradili v bližini Las Vega su, med An zono it: Ncvado Leta 1928 se je posebna komisija pod vodstvom poznejšega predsednika ZDA Hcrbcrla Clarca Hoovcria odločila o lokaciji za graditev jezu, k t so g^ poimenovali Hoover Damm. Jez je visok 221,4 metra in širok 3"'9,2 metra. Po njem je speljana cestna povezava med Neva do in Arizono. Z jazom so obvarovali območia ob reki pred poplavami. Hkrati z vodo iz jezent namakajo sušna območja in s pitno vodo oskrbujejo tri ameriške zvezne države in mesta Las Vegas, Phoenix in Los Angeles fMarko Kovač, Ukro čena reka Kolorado oskrbuje tri države, Delo, 12 avgust 1099 str, 16, št. 1X5).
Na po'.ovanju sta se Jakčcva ustavila v Grand Canyonu. Jakr.c je posnel sotesko Colorada, gorovje, prepadne stene v soteski Grand Canyon ob sončnem vzhodu, rdečo sončr.o svetlobo ob so;ičncm vzhodu na skalovju soteske, temačne globeli soteske v Grand Canyonn in peščeno puščavo ob soteski.
V	letn 1959 siti Jakčcva z vlakom odpotovala iz Tncsona v Los Angeles, z. vlakom, ki je Jak ca ponesel v kil i Ami jo že ob prvem obisku Anic rikc, Med vožnjo ji J;ik;,e snemal z vlaka pokra-lino, gore, soteske, skalovje, puščavsko pokra jino i i j mesto Sail Lake City, v katerem so bakreni rndniki, v okolici pa zasnežene gore, puščavska pokrajina in številne soteske skozi katere si v ki k išče pol. Polni ki med vožnjo opa-:uiejo gorovje Rocky Mountains in Green River, kar je pri snemanju posebej pritegnilo Božidarja Jakea.
V	San Franciscu sla se Jakčcva srečala s so-rodinkoni Ilcnryjcm Colarièem in njegovo žene, Zofijo. Ogledala sta si Galerijo slik iu mesto. Jakue jc fotografiral nebotičnike, ulice, mcslo ponoči, zaliv, Golden Gale z mostovi, ladje v zalivu. Srečala sta se s Slovenci v Slovenskem natodnem domu. Med Jakčcvhm posnetki odkrijemo koncert Bachovc maše na veliki prte K v aperi, goro Monte d i a bi o, Auckland, Slovenski h1'h v San Franctscu, China Town, promet na ulicah, sončni zahod in drugo.
V	San Franciscu sla Jakčcva ob skala Ur Ji Vi t« (p Voduška in Juriju Trnnka, oba duhovnik?
'i™ Vodušck jc bil posvečen v duhovnika leta 11'29. Pozneje je odšel v ZDA in se naselil v San pranciscu, kjer jc oskrboval slovcnsko-hrvaško župnijo. Bil jc tudi pesnik in Itlurgičir pisec, Preo odhodom v Ameriko jc bil kaplan v Zagorju. Poleg drugega gaje znnimalr, tudi social® tematika. Božidar Jakac jc posnel Vitala Vo duška v cerkvi med mašo m na'.o Slovence pred ecrkvijo, ko odhajajo od maše. Tam sta se Jak te ve srečala z M ti j do Turnlicr (sestri čim M rje i urnher), kt je z možem živela ni |Kiwijsk®m.
Pri Vital m Vodnškir jc bival Jurij Mule j
Trnnk. liožidnr Jakae mu jc namenil 16 posnetkov. Jurij Matej Triink m jc rodil 1870. lcla v liačah na avstrijskem Koroškem (v Rnžu). V Cclovcn jc pel novo mašo. V Beljaku je bil v srcdišcu prosvetnega in knllurnega življenja Slovencev Zaradi lega so ga med prvo svetovno vojno preganjali.
Po neuspelem plcbisciln se jc Icla 1921 preselil v S loven i o, Na predlog Narodne vlade v Ljub1 i a ni sc jc kol zvedcnec za Koroško bil jc župnik v več k rt it i li na Koroškem iiddcžil mi rovne konfcrcncc po prvi svetovni vojni v Parizu. Kmalu za leni jc odšel nv.-d .slovenske izseljence v Ameriko. V lelih 1925 1946 jc bil v Leadvillu v Colorr.du župnik župniji sv. Jožefa za Slo-vjncc Lcla 1946 sejo preselil k Vitalti Vodusku v San Franciscu in lam lcla 1973 itmrl v 103 lelu starosti. Juri) M alej Trnnk je objavljal članke v časop[rih Napi; al jc vzgojno knjigo Bodi svoje sreče kovač. Več let je zbiral gradivo z .T knjigo Amerika m Amerikanci, ki pomeni lemehno delo za slovensko izseljenslvo Ob obisku v San Franciscu leta 1959 jc Božidar Jakac naslikal. Njegov porlre; hranijo v župnijskem uradu v San Franciscu. Jakac gaje imenoval "Falhcr Trunk".
T iliana n liož:dar Jakac sla na svojem potovanju obiskala tudi okolico San Franc!sea. Napo tila sla sc v Dolino meseca, kjer jc bilo domovanje Jacka Londona (Griffith John). Tam jc Jakac posnet naravne lepote, gozdove, počitniške hišice, Indijance ponoči, ko kurijo ognje in se grejejo pri njili. Nad puščavo Ncvado je posnel sončni zahodr rdeče oblake na nebn in ognjemel ponoči.
Ntilo ju jc pot peljala v Voscmilski nacionalni park v pogorju Sierre Ncvadc, kjer se vrstijo na ravne lepote kol kulise v igranem filmu: skalovje s prcpiuliunu stenami, številni slapovi padajo v globi i o, vmes rastejo gozdo\'i, sekvoje, mogočna drevesa v nedotaknjeni naravi, nešleii motivi za Jakčev IVitoobjckliv, Posebnost j«, sekvojo, skozi katero jc vsckim prehod /a cesto 7aniini" je zlasti posnetek jezera, ki ga jc Jakac poimenoval "zrcalno jezero '. V njem sc oglcdnji jo vrnovi skalovja in odseva sinji na neha kol v zrcalu.
N:i paciliški obali sta Jakčcva srečevala l ud i slovenske izseljenec V Monlcrcyii sta spoznala sestri Mici Klobučar in Eni Judnič, doma iz Bele raji ne, sicer pa iz San Francisea Mož Eni Jnd nič (srečanje z. njo opisuje Božidar Jakac v knjun Odmevi rdeče zemlje, 2 del, sit. 16, Ana Fabjan, slovenska pevka, iz belokranjske družine). Johny Judnič seje rodil leta 1910 v Minncsoi'. Njegov oči' je 1>I doma v Kotu pri Semiču Lela 1936 se je poročil z Anico-Eni Fabjan iz Metlike.
Zelo sc jc uveljavil v ladje del niši vu. Vodil je podjetje z. več kol tri hsoč dclavci. Veliko jc poloval po svetu in nadzoroval graditev ladij 7a svoje podjetje Umrl jc lcla 1985. V Monlcreyu jc Jakae posnel naravne lepote na obali. Ikri venčena, posiišentt drevesa, srne na tratah ob ino^jti 'n panoramo pokrajine.
196	Iz arhivskih fondov ir zbirk	ARHIVI XXII 1999
Božidar in Tatjana Jakac pred mavzolejem v Indiji, jr.mtar 1974. '/Mrka d ¡apazili m v Božidarja Jakca .AS- [y šk. ,'27/22, Slovenski filmski arhiv pn Arhivu Republike '$hmmijt
Leta 1959 sla Jakčeva s posredovanjem nekega Slovenea obiskala Hollywood (že leta 1929 ^i ie Božidar Jakac s pomočjo Joea L isla, Jožeta - idaršiča, takrat zaposlenega v Holly wood u. ogledal študije lega filmskega mesta) in lam srečala slikarko Vesno Borčič-Zantnovic. Jakac jo je tudi posnel. BiJa je dvakrat poročena V Eneikfopcdiji likovnih umjelnosli. Zagreb 1959, sir 349, jo najdcrro pod imenom Bernard Bor-čič Vesna. Bila jc slikarka in graličarka (roj. 16. 5, 1920 v Splitu). Akademijo likovnih umetnosti je končala v Zagrenil :n se spccializt/ala v grafiki. Ukvarjala se je tudi z ilustracijo otroških knjig, listov in risanjem gledaliških kostumov m keramike. Ogledala sta si Los Angeles in Santa Monico, L'tguno Beach, morski zaliv, kopališče in oranže, ki rastejo na drevesih številne motive za Božidaria Jakca i:i njegov fotoaparat. Ob iskala sla slikarja in kiparja Bližana, doma k Hrvaške, in ga pomola pri njegovem delu.
Poiem ko sla Taljana m Božidar Jakac pre* pciovala Združene države Amerike od New Yor-ka do Sanla Mo uee na paeitišk: obali, obiskala številna mesla, sorodnike in prijatelje, slovenske izseljence, občudovala naravne zanimivosti in je Bcžidar Jakuc posnel zajetno bero folo-lilmskiii Irakov. sla se v maju leta 1959 pr.pra>'ila na vrnilcv v domovino. V ticwy grškem pristanišču ju jc čakala ladja "Slovenija". Se pred tem sta se ob Velikih jezerili v družni ^VilLama Johnsa napotila k slapovom Niagare. Že ob prveni obisku v Ameriki 1929, leta jih jc Jakac filmal iij naslikal na plalr.o Tokrat jc padajoče valove reke posnel s fotoaparatom. Ob poti v New York sta se Jakčeva zadržala še v Clcvdandu. Ob-
iskala sla grob bratranca ToneUi Colariča. njegov spomenik jc Jakac fotografiral.
Pred odhodom iz Amerike se jc Jakac z ladje "Slovenija" še enkrat ozrl na newyorskc nebo ličnikc, posnel ladje v pristanišču, luči v mraku, svelloonc napise, vclcmcstn vrvež na avenijah New Yorka. Med vožnjo po Atlantiku prikazujejo Jakčcvc i biografije valove, sončni zahod na morili, razgled s palube ladje na prostranstva oceana in vsakdanjik na krovu ladje. Ko se je ''Slovenija približala stari celini, jc obiskala nekatera obmorska pristanišča Pristala jc v I izboru. C.isablanei, v Tankerju, v Gibraltarju. Mar scillesn. Genovi. Neaplju in končno jc zavila v Jadran ter pnstala v Trstu. Spotoma so st polnili ogledali zanimivosti pristaniških mcsl Jakae jc povsod snemal Številne zanimivosti, arhitekiurne spomenike, ccrkvc. obalo, ladje na morju, npr. Gibraltar, v Tangcrjn džamije, muslimane. V Marseillesu sta Jakčeva 27. maja 1959 praznovala pelhuivajselo obletnico poroke. Tatjana in Bc/iidar Jakac sla se z. dolgega polcvam.i vn.ila domov Jakac jc nadaljeval snemanje diapozi i vov na domačih tleli, na slan celini
V Evropi jc obiskal Italije, zlart: Bcncikc. Avsli'jt'. ^ v icq, Nemčije, Češkoslovaško. So\ jetsko zvezo in Norveško,
Potovanje na Norveško. Na Norveškem sta bila velika pr.jalclja s pianistom in skladateljem Haraklom Sacvcrudom v Siljuslehi. Jakčeva in Haralcl Sacvcrud sta se v istem času v letu 1934 (v raznvkit n^kaj dni) poročila Jakčeva v Ljn bij,lini, Sacvcrud pa v New Yorku Nato so se odpravili ti» poročno potovanje v Benetke. Tam so se srečali, spoznali !n postali prijatelji. Že v
ftKHIVI XXII 1999
Iz arhivskih tondov in zbirk
197
icm !936 sin Jakccva potovala na obisk k Harablu Sucvcrudu na Norveško. Takrat jc Jakac porireliral S icvcruda, njegovo mamo, laščo jn brala. Portret Haralda Saevcruda jc shranjen v Ljubljani. V juniju 1964 sla Jakccva spet polo-vala na Norveško, Takrat so Sacvertu! in Jakccva •ikupaj praznovali trideseto obletnico poroke, 'akčcva in Harald Sacverud so v Bcrgnu obiskali Griegov dom in njegev grob. Edvard C-ricg (' K4 190*7) jc bil norveški skladatelj, pianist m dirigent. Njegove skladbe a o poslale popularne doma in v tujini. V Bcrgnii jc Božidar Jakac srečal prijatelja Olala Furesclha. V Siljuslclu sla ■s Tatjana in Božidar Jakac ogledala galerijo slik E:lvarda Muiicha (1863-1944), ki je bil norveški slikar n gralik, najpomembnejši skandinavski iKovni umel.iik, pionir ekspresionizma. Nato sla l^tijana in Božid;;r Jakae z kdjo nadaljevala pol do Nordkappa i.) do rusko finske meje. Na Norveškem jc Jakac posnel 16-milimctrski film, snetml jc pa I udi s fotoaparatom. Mi;d poljo so se mu ponudili številni motivi, norveških fiordov s slapovi, siril« obale, pristanišča m kraji pod sirmr.ui obalami. Zlasti so Jakea pritegnili prizori polnočnega sonca na Nordkappn, v katerih se rdeča svetloba razlije po, morski Sirjavi in združuje v odsevu morske valove m nebesni obok Zanimivo je hribovje Scvcn sislcrs, ko se • a bHzorjti dviga sedem približno enako visokih hr'bov. Veliko posnetkov je Božidar Jakae po svetil srečanju iu obisku pri Maraldu Saeverudu u njegovi družini ob praznovanju tridesete obletnice poroke. Na Norveškem so Jakea zanimali tudi etnološki običaji, narodne noše, posnel jo mesla, npr. Bergen, Siljuslcl, Oslo in daiga. Božidarja Jakea so pritegnili muzeji galerije, arhitektonske zanimivesli mest. Poleg toga da je dogodke in okolje s fotografijami dokiimenb.ral je povsod iskal 'značilne molivc, ki di.jejo posnetkom poseben čar in privlačnost in jih je bilo na Norveškem na prclck.
Na Norveškem je Božidar Jakae prejel z doma sporočilo, da je njegova mama hudo zbodla j i naj se takoj vrne domov, Moral se je idpovcdan portretiran ju norveškega kralja, s kalprufl sta se bila dogovorila, da ga bo naslikal. Jakccva sla tako odpotovala proli domu. Na Švedskem sla prejela novo sporočilo, da se jc 'zdravje matere izboljšalo. Toda na Norveško se nisla več mogla vrnili zaradi vize, ki liina j< '■^padla. Domov sla potovala prek vedske. Ustavila sla se v Slockholniu, kjer jc Jakac posnel nekalcre zanimivosti v mestu. S iraj-jklom |Jh se prepeljala v K</ibcnhavn. Tam jc posnel ulice s svetlobnimi napisi, spomenike, palače ob -lorju, cerkve in promet v mestu. Prek Hamburga in Uibeeka sla nadaljevala pol proti domu.
hilovauja v halijo. Tatjana in Božidar Jakac sta večkrat obiskala Bcnclkc. V juliju in avgustu 1959 jc Moderna galerija iz Ljubljane pripravila razstavo Jugoslovanske grafike v Moslra, v razstavni dvorani Sala Napoiconica v Benetkah
(podalek Ljcrke Mcnašc), ki si jo je ogledal ludi Bcžfdar Jvkac, Tu jc posnel slikarja Albina Lu kežiča tz Pluja, Zorana Musiča, Zorana Kržišnika z ženo Majdo m Ljerko Menašc, Ob Icm so nastali luai posnetki slik z razstave. Na poto vanju sla h.It utdi Pcdja Tumher, sestra Tatjane Jakac, iu njena hčerka Maja, ki sla sc Jakčevim pridružiti na številnih potovanjih. ffakafte posnel, zanimivosti BcnC.k, doževo palačo, ccrkcv sv. Marka, gondoljcre in lurislc.
Pozneje, v ieiu ¡9o1, :ic jc Božidar Jakac spet napotil v Italijo. Obiskal jc mesla: Oglej, Porto-gruaro, Benetke, Padovo, Firence ui Kavenno. Povsod je odkrival arheološke zanimivosti, arhitekturne značilnosti, ccrkvc katedrale, palače. V Pisi g* jc zlasti pritegnil poševn. siolp, v Sicm pa igre cehov, k. predstavljajo luiisl.čno znamenitost.
V	Runu je posnel ccrkcv sv Pelra na cvetno nedeljo, Angcls['i grad, arheološke izkopanine ViJe Hi'dnanc :.n Tivoli. Tam se je srečal s Filipom Kiuubalovičcm, pesnikom Gustavom Krklcccin iz Zagreba in ruskim pisateljem Ilijom Frcnburgoin ter jih Indi fotografiral
Naslednje lelo jc Taljano in Božidarja Jakea pol spel peijala v Italijo. Obiskala sla vrsto mcsl1 Oglej, Padovo, Manlovo, Vcrono. Prt tem je Božidar Jakac. posne! spomenike, ostanke antične kulture, ccrkvc, kapele ild.
V	letu 1970 sla sc Jakccva pr^k Avstrije napotita v Benetke na filmski festival. Spoloma jc Jakae fotografiral žc v Avstriji, zlasti panoramo pokrajine, naselja in kmečke hiše, julro ob zori v Alpah, gozdove in drevorede ob ccsli. Na IX, mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah jc Metod liadjnra prejel zlatega beneškega leva za film "BožiJar Jakac . Po podelitvi nagrade jc Božidar Jakac posnel Metoda in Milko Badjuro zvečer na srečanju v rcstavrac i. V Benetkah sta si Jakccva ogledala razslavo slik v Galeriji Strozzi. Nalo sla pot nadaljevala proli Ccnovi. niu sla srečala slikarja Marangonija in njegovo ženo Sdvijo Maraugoni (roj. Romei iz Kostanjevice). Poleg nlikarj;i Marangonija jc Jakac posnel ludi razstavo njegovih lesorezov. Sledili so posnetki mesta, pristanišč, starejših zgradb in obale.
Benetke sla Jakccva obiskala ludi v lclu 1971. Z niima sla polovala sljkar Francc Mihclič ur profesor Janko Jarc. Ogledali so si slikarsko razstavo v Mostni, v razstavni dvorara Napoiconica. Molivi Jakčcvega lelcobjektiva so bili žc znani pogledi na Benetke in slike na razstavi Potovanje so nadaljevali v Gonars, kjer so obiskali vojaško pokopališče. Nalo so zavit, v Rezijo. Tuje Božidar Jakac snemal naselja ob ccsti in panoramo pokiajinc. Vsak posnetek predstavlja edinstven pogled na krajino v gorski dolini
V	severnem prcuclu IlaP.jc sla Jakccva r>b-iskala Čedad. Tam jc Jakac posnel spomenik na trgu, muzej, freske v njem in Sočo, ki teče v soteski skoz.i meste Pri obhku v Alnah so sledili posnclkt panorame Gardskega jezera.
198
1/. artii vskUi fondov k /ivk
ARhlVl XXII 1999
Božidar Jakac pri portretiranju slovenskega arhitekta Johna-Janezu Jagra v ZDA. 1958/1959. Zbirka i!iaf>o:jtiror Božidarja Jaku| AS-14J, šk. ()4/I0t Slovenski Jihnsk. arh'v pri Arhivu Republike Slovenia'
V letu 1974 sta sc Jakecva napotila prod jugu Italije. Potovala ,;la na Sicilijo. Obiskala sla tudi Menite Cassino. Božidar Jakac je občudoval zgradbo samostana in odkrival motive /.a svoj foloobjcktiv. Med vožnjo je posnel panoramo pokrajine, vinograde, ciprese, nasade palm. dre vorede ob cesti i druge naravne lepclc.
Obiski v Šviet. Leta 1961 sla se Jakecva napotila v Švico. Potovala sta prek Avstrije, kjer jc Jakac posnel ob prti t/. Celovca froti Beljaku panoramo pokrajine in nato znamenitosti v St. Gallcnn v Švici. Tudi pri Grossgloeknerju jc. Jakac odkr.val motive za *vojc fotografije Nje govo pozornost so pritegnili ledeniki, zasneženi vrho i Grossgloekncrja. slapo 'i m potoki k ./.vi-ajo pod ledeniki in hribovra pobočja gora. Tu v bližini jc odkril slovensko vas Dole in nekaj domačinov v. njihovimi bivališči tudi posnel. Božidar Jakae jc obiikoval tudi znamke, ki soj h tiskali v nftei. V zvezi s tem jc notoval v Arbon itj obiskal Karla Biekla nad Wallcnscc, kic.r «c imel svojo hišo in melje. Z Božidarjem Jakeem sla si bila blizu zlasti zaradi izdelovanj znamk, kar jc VjIo tudi Jakčcvo nodročje Kuri Biekcl (1886-1982) jc bil švicarski grafik, stilist in sli kar. samouk V letih 1902-1904 jc bil grafični risar in vodja neke reklamne ustanove. 1 d leta 1912 je živel v Italiji in pod velikim vtisom Michelangela. Svoji družini je postavil zanimiv spomenik v mozaiku "Od rojstva do smrti1 (podatki dr. Mirka Jntcrška) Kari Bickel jc risal tudi zn;imkc. Za to jc imel vsa potrebna orodja z.a oblikovanje podrobnosti. Jakecva sla / Biekloui potovala v mesto Chardon ob francoski m:j; i
lani nekaj dn preživeli, v njegovem vikendu. Tam so namreč v podjetju Courvasier tiskali /namke z. vsega sveta, tudi znamke B!ckla ir Božidarju Jakea. Na lej polt je Božidar Jakac obiskal še Base1 posnel panoramo mcsla, nekatera jezera v Švici in krajino. V Luganu je fotografiral utrdbo z obzidjem in naselje mesta.
Leta 1971 je Božidar Jakac spel potoval v Švico, v Basel in Arbon kjer jc razstavil svoje slike. Pri tem se jc srečal z. Albertom Grafom, organizatorjem slikarskih razstav in ustanoviteljem galerije v Arbonit. Icr s slikarjem in gra-likom L-icslcijeni Med vožnjo je posnel številne lepote v r.nravi. gore. oblake nad vrhovi gora in naselja oh poti, Bodensko jezero, ccrkvc, hotele, spomenike v mestu in drugo V Arbonu se je srečal s Slovcnci, ki živijo v Sv.ei. med n im je bila Janja Sclioch v/. Mirne na Dolenjskem. Na potovanju se jc Jakčevtma pridružila Maja Turnher.
V letu 1973 jc Božidar Jakac potoval v Basel na slikarsko rnzslavo in sc srečal s Slovene', ki žo'-'ovBaslu Obi';kal ic zdravnika dr Sniciiga in pri njeni stanoval V Bas'u je posnel slike na razstavi, svoje portrete, kraje ob avtoecsti. hribovito poknjmo gozdove, gorske doline it| drugo.
Potovanja v Avstrijo tn_Ncmči o. Jakecva sla potovala prek Avstrije v Švico. Nemčijo in na Norveško. Poleg lega sta sc večkrat namenila na Koroško in na Dunaj. V letih 1960 in 1961 seje* Božidar Jaknc na potovanju po Koroški ob Vrb-skem jezeru srečal z Bnnsom Trampnžein. generalnim konzulom SFRJ v Ccloven. in njegovo ženo Vando ter ju posnel. Na sliki prepoznano
ARHIVI XXII 1999
R arhivskih fogtloy in i...irk
199
mdi Borisa Kocijančiča. Na Koroškem sla Jak-čeva obi.skiil i slikarja Wcrucrja Berga na Rular jevem m pri njem tiuh Borisa [Tampuza z ženo Vando in hčerko Polonco (pozneje zdravnico, por. dr. Ptirian) ler jih posnel. V istem easu je Božidar Jakae na Koroškem obiskal Gospo sveto in tudi luni so nastali dokumentarni posnetki o ccrkvi m pokrajini. Nato sta Jakčcva nadaljevala pot v Si. Margarclhen Saveastein v Avslrni nnd Gradcem, kjer so kiparji ustvarjali sknlplurc ua prostem. Tu je ustvarja I tudi Jakob S a vin še k V tem kraju jc Jakae fotografiral njega m njegove umetniške stvaritve.
S Koroške sta Jakčcva nadaljevala pot v Sal/burg in si ga ogledala, Božidar Jakac pa jc posnel številne .spomenike, mcsltic uliee, panoramo mesta in Mozartovo rojstno hišo.
Po potovanju po Koroškem sta sc Jakčcva napotila na Dunaj in sc srečala s slikarjem Ka-zunirjem Luigijcm ■ Jakac ga je fotografiral SI-kar, doma s Ptuja, je živel nt ustvarja! na Dunaju Njegova sestra je bila poročena z nemškim slikarjem ekspresionisiičnc snie.-i Janom Oltjennii) (J SKO 196S) Nazadnje jc živci na Ptuju, slikal je največ n a loške gorice iti življenje tamkajšnjih ljudi tudi v grafiki.
V	nekaj več kot desetletju sta Tatjana in Bo/idar Jakac ohiskala mnogo krvjev v Ncmeiji. Jakae í i ic ogledoval nekatere arhitektonske za nu.iivos.i. zlasti cerkve, katedrale, gradove, uird bc. posebnosti nemških mcsl, panoramo krajine, posebno v Porciiju. k,cr plujejo šlcvtlnc ladje. Božidarju Jake a so vahilc v Nemčijo slikarske razstave in Indi sam je lam razstavljal Obiskal jc nekatere umetnike, slikarje m z njimi navezal póiateljske vezi.
Leta 1960 sla sc Jakčcva napotila \ A\ sinjo Ob Remi sta prestopila mejo in si v Franciji ogledala Colmar in Slrasbourg, kjer jc Jakca P .'i leg n i ki zlasti katedrala. Fotografiral je njeno zunanjost in detajle na lasadi. Spoloma jc posnel zna mentios ti v Inns brnela, Ustavila sla se v nemškem Rolhcnhnrgn, Pi i jaz no podeželsko mc-"lo jc Jakca pritegnilo, tla je v »jem posnel vrsto fotografij: ccrkcv, mestne ulice, fasade hiš. gostilne. spomenike in okolico mesta v. gozdovi, pol i; i:i hribi v daljavi.
V	Nemčiji sta Tatjana in Božidar Jakat v bližini Mainza obiskal;: Otta Patikokr (!ST93-1966), ck'; presión i stičnega slikarja, grafika, k. pri rja in pisatelja. Pri slikat mu portretov in krajine je uporabljal plakatni način. V obdobju, ko je bila v Ljuoljani njegova razstava, jc obiskal Ja* čeve Tak ra' seji: Pa.ikok napotil v Makedonijo. Nastanil seje ton kmetih m tatu dela! lesoreze ti1 velike risbe Oh obisku vMaiiizti je Jak ie posnel slikai a Pankoka in njegovo dnižiuo. Zcno Paii-koka je tudi portretiral
V	Mainzu seje srečal s prof. Antonom Hilek mannom. ki je na fakulteti v Maiivzu predaval slovaiKKe jtz-.ke. Božidar Jakac ga jc Q-lrcliral (13. 9. 1963). kar prikazuje tudi ena izmed foto-
grafij. Nato je Jakne posnel zanimivosti mesta, katedralo, muzeje m ladje na Renu. Slike s podobnimi motivi jc Jakac posnel P.idi v drugih nemških mestih ob tej reki, Pol je Jakčcva peljala ob H en ti v Kolu. kjer sla sc ustavila ob katedrali Jakae jo ic večkrat posnel. Na severu in zaitodu Nemčije sla Jakčcva oh iskala pristaniško mesto Hamburg, nato pa Sc Heidelberg in Speyer v j flu i Nemčiji. Tum so nastal posnetki cerkva, spomenikov, siedov vojne z. ruševinami, mestnih ulic nt pni o ram c pok ra i i tie
V	maju in juniju 1965 jc Božiuar Jakac ob iskal Mednarodno grafično razstavo v Beri iti u v novi heriinski galeriji, in v njej razstavil tudi svoje grafike. Ob tem jc posnel plakat o med narodni grafični razstavi. Brandcnburška vrata, ruševine iz druge svetovne vojne, jezero pti Berlinu, ladjice m čolne na jezeru u panoramo okoliec mesta, Ob potovanju z vlakom prek Češke so našla I i številni posnetki pokrajine in kraicv ob žclezinci.
V	Drcsdmt je Jakčcvo pozornost pritegnil Zwinger, to je proslor med zunanjim in notranjim obzidjem pri srednjevešk.h mestni n utrd bah. ki so ga pogosto uporabljali za turnirji. V Zwuigcriu si jc liožidar Jakac ogledal ra/slavo slik m jih lud i posnel. Hkrati se jc Jakac v vzhodnem Berlinu srečal s slika jeni Vomaekom in se z njim fotografiral. Na Jakecvili posnetkih iz. Berlina sc vrsluo stanovanjski bloki, ki so bili v tem mestu značilni za takratno dntž.beno ureditev.
Po ogledu Berlina jc Božidar Jakac nadaljeval poi v Budysin, na obisk k Lužiškim Srbom. Tam jc posnel mesto, utrdbe, ccrkcv. dmvorede, na obrobju mesta naselja, vasi. panoramo pol;a .n srečanje z. umetnik v tem mestu.
N;: potovanju prek Češke sc jc ustavil v Pragi. Tum jc obiskal svoje znanec in prijatelje. V'dtko posnetkov je namenil kulturnim ^potnimikom. Posnel je cerkev sv Vida. Karlov most. Hrad čane, panoramo mesta in druge motive.
V	letu 1971 sla Tatjana in Božidar Jakac znova potovala v Ne nič ij o, na razstavo Diircrja v Ntirnbcrgu Spoloma jc Jakae posnel umetnine, kipe v neki cerkvi, v Nürnberg u pa starejše zgradbe, gotsko katedralo, ulite v mestu, značilne fasade hiš. ladje na Renu. hribovji: p.ad reko. hiše in utrdbe na sinn'ni. V Niirnbcrgu se je spet srečal s prof. Antonom l lilckmamuun ui ga fotografiral.
V	tem času jc Jakac oh'skal tier m Si ogledal šlevilne zanimivosti lega mesta Mal drugim jc odkril in posnel mestna vrata iz rimskih časov Porio Nigro. v nadstropjih zgrajena iz črnih käme mu. Sočasno je obiskal mesto Worms, od koder naj omenim z I asi i posnetke kaledralc
Obisk Božidarja Jakca v So v jet sk. zvez , V Moskvi sla Božidar Jakac in braneč Mihclič v letu 197' pripravila razstavo svoitl. sIik. Na ogled razstave sla Tatjana in Božidar Jakac potovala s slikarjem Francetom Miheličcm. Poleg
200
Izarlilvskiii fondov in ¡¡birk
AkHlVl XXII 1 )99
razstave so si ogledali zanimivosti sovjetske prestolnice Po mestu jih je spremljala vodička Ogledali jo si Krcmclj ccrkcv sv Vasilija blaženega. zdai muzej. Rdeči trg pred Kiemljem in druge zanimivosti. V Moskvi so se srečali s Ti lom Vidmarjem in njegovo ženo Marino Golo-uh. Vidmarje b 1 lakral dopisnik Dela v Moskvi Božidar Jakae jC posnel slike na razstav,, srečanje s Ti'nm V dinarjem ir številne motive v okolici Kreinlja ter zanimivosti v Moskvi.
Iz. Muskvc so se Francc Mihclič in Jakčeva napotili v Leningrad. Tu so obiskali muzeje, galcn o Erdmilajj ulrdbc, palače ob reki Ne v. .n Leninovo rojstno bišo. Vse to ju Božidar Jakae dokumentiral s fotoaparatom Srečali so sc z nekim ruskim slikarjem v njegovem ateljeju. Poleg drugega so zanimivi posnel ki ljudi, ki v vrstah čakajo pred trgovinami! V bližini Leningrada so obiskali Puškinovo, nekoč imenovano Carskoje selo, v katerem so imeli rusk: carji letno rezidenco. Zanimivi so zlasli carska palača, stopnišče in dvorana v njej. Tudi lu le Jakae fotografiral.
Sledil je obisk v Novgorodu, ogled muzeja, galerije in drugib znamenitosti. Jakae je posnel lud. ladje na reki, slike v muzeju, spomenike, palače, trdnjave ler freske v cerkvi in samostanu.
Jakčeva in France Miliclič so sc iz. Leningrada odpravili na dolgo pot v Toilisi v Zakavkazjn. Spotoma jc Božidar Jakae snemal zanimivosti s podeželja- panoramo vasi, lesene kmečke hiše, podeželske cerkvice s pokopališči kontraste oblakov na nebu in drugo. Tbilisi leži v kotlini ob manjši reki. Naselje s pritličnimi lušami je posejano po vzjiclini Inba. Vmes co postavljeni spomeniki. Na hribu sloji starejša zgradba z obzidjem, kar vabi fotografa k snemanju. Poleg drugega jc Jakae po dežju posnel mavrico, ki sc jc v loku vzpenjala nad mestom
Potovanje in obisk Tatjane in Božidarja Jakca v In Jiii. V •anuarju 1974. leta sta Jakčeva od potovala z brniškega letališča v Indijo. Ponoči jc letalo pristalo v Nčw Dclhiju. Ta in jih jc pričakala množica jxitrikov in šle1 iln> C'gani, ki so prosili vbogajme, Jakčeva sla si ogledala nekatere templje v Kajurahu z umetniško o nI i kovano zunanjostjo, na kateri so iz lesa izrezane neštete figuriccj mošejc z minareti, ogledala sla si ln dijcc na ulici, k- potiskajo rikšc, zasilna bivališča revnib prebivalec v ter množico obiskovalcev, lujih lurislov in druge posebnosti. Ob obisku Tila so v Indiji pripravili veliko vojaško parado. V njej so sc zvrsti i vojaki pešci, s konji, na slonih, vsi \ živoharvnih uniformah, godba na pihala -nešlelo motivov za lotoaparal Božidarja Jakca. V New Dclh-ju sla sc Jakčeva srečala z indijskim slikarjem Mczundarjeiri, ki jc študiral pri Boži darju Jakcn na Akre :n. ji za fikovno nmclnosl v Ljubljani. Nalo sla oHskala ambasado SFRJ. Obe srečanji jc Jakic fotografiral.
Srečanje s slovenskim bibliotekarji v Cari gradu. Pomladi, od 26, aprila do 3. maja 1964,
sla se Jakčeva pridiužila skupini slovenskih bibliotekarjev na ek.ikiumji v Carigrad, ki jo jc priprjmO Društvo bihliötekärjcE Slovenije. Božidar Jakae jc posnel zanimivosti mesta ob Bosjionn, džamije z minareti, muslimanske čctrli v mestu, nekdanjo HajHo Sofi'_\ ročno življenje v Carigradu, turiste ob Bosjjoriu, ladje na morju in udcicžcncc r/.Ha. Med nji1.ni so bin: Sonja Goreč i/. Muliur.ske knjižnice, Boža Plcničar, Slanka Monuec, Jclica Jngovcc (por. Mumik), dr. Dušan Kcrmauner in Tanja Banič iz NlIK-a, Nada Vcrbič, Joža Kerin, Marjanca Zupan in Kristina Lcvičnik iz Centralne ekonomske knjižnice, Primož Ramovš z SAZU-ja, ptoi. Silvo Kranjcc, njegova hč prof. Banca Kranjec, Zofija Podboj (sestra Jnžc Kerin), Francka Loj^ar in Rusinja Olga, ki nru bi bila v službi v TUJK u (podilk.: Naua Verbič, prof Dušan Moravcc m prof, Stanka Moravcc)
DüijxjZ livi Božidarja Jakca, ki . ih jc posnel v Sloveniji.
Božidar Jakae jc ustvaril bogato folodoku-mcntacijo za preučevanje družbenega življenja v Slovanu na različnih področjih. Velikokrat sc je udeležil kulturnih prireditev in j;b spremljal s fotoaparatom.
V* Metliki je bilo dne 9. oklobra 1960 na Ganglovi hiši odkritje spominske plošče književniku lingclbcrUi Ganglu Na slovesnosti so bili: prof. Jože Dular, ravi:atclj Belokranjskega muzeja, Ivan Drobnič, dirigent metliške godbe. Bo ž.Liar Jakae, prof. Janke, Jarc,Tatjana Jakae, prol. Fran Zwitter, Matjaž Zwiltcr. pozneje zdravnik, Lidija Zwitter, (Pika) Martina Detcla, roj. Zwii ter, odvetirk Davorh Gros, prof Mclod Dular, M."rica Zupanie, voditeljica lolklornc skuninc v Metliki, govornik na slovesnosti in drugi.
V	Kočevju jc bila 3. oktohra 1963 ob dvajseti obletnici zasedanja skncsnosl SNOO. Slovesnosti so sc udeležili: Josip Vidmar, Frane Lcsko-šek Luka. Tatiana Jakae, Božidar Jakae, Tepca Kardelj, Ldvard Kardelj. Miha Marinko, Janko Rudolf, Niko Bclopavlovič in množica drugib na irgi.,
Poleti 1960 so v Žužemberku odkrili s peni eni k NOB. Na slovesnosti so hili množica domačinov in gosljc. V ozadju so vidne ruševine ecrkvc, ki je hila požgana med vojno
V	Blatu jc bila Icla 1963 slovesnost pri gradu Lui.^a Adamiča ob odprl ju muzeja. Na slovesnosti so bili' Mira Pucova, Bogdan Pogačnik, Tatjana Jakae, Božidar Jakae, Anion Ingolič, Smiijana Pogačnik, Anica Grill, dr. Valroslav Grill, Mai" a Muškovič iz Pirana in drugi.
Dne 13, oktobra 1 v68 jc bila slovesnost ob odkrilju spominske plošče skladatelju Anionu Lavrinu \ Vrnjeni Vrhu pri Semiču na njegovi rojstni hisi. Spominsko ploščo jc odkril prol Jože Dular, ravnatelj Belokranjskega muzeja v Metliki. Na slovesnosti ,so sc ?brali Šlcilni ugledni pr :dstavr ¡ki slovenskega kulturnega življenja: prof. dr. Andrej Rijavcc, dr. Jože Sivcc,
ARHIVI XXII 1999
Iz urhivskili fondov in /hirk
201
orof, dr, Andrej J are, pisatelj Ivan Potre z ženo Branko Jnrca, Bo/'dar Jakac. Tatjana Jakac, prof. dr, Anton Slodnjak, prof Janez Bilcne, Božo R-tčič, Silva Dular, učiteljica Katka Lavrin, ar. Josip Rus, Prpea Kardelj, svojci Lavrina in dru gi. O sklauatelju Lavrinu, ta je večinoma živel in ustvarjal v Sarajevu, sn govorili; prof, M laden Proza j ic, predstavnik sarajevske Glasbene akadc Bi i je! piof, Janez Bilcne, prof. Andrej Ruavuc i tj prof, Jože Dular. Na slovesnosti sta sodelovala godba na pihala m pevski zbor 'podatki; prof. Jože Dular in Ria Bačer, Lav ri nove pesnu pojo v molu, Doicnjski list, 17. oktober 1968, št. 42)."
Pogreb Marjana Kozine v Novem mesti!, 1966. Na pogrebu so bili; prof. Milko Ko- prof. Fran Zwitter, prof. Janko Jare, dr. Daniio Svara, Josip Vidmar, Drago Cvetko, Tone Knez, Drago Kamel, sestra Marjana Kozinc orof, Marija Kovač, Tatjana Jakae, Božidar Jakac in drugi.
V letu 1968jc bila v Sevnici slovesnost, ko so odkr li spomenik narodnemu heroju A'Ojzu Kol manu. Pri spomeniku sta bila kipar Vladinir Slo vieck, avtor spomenika, in lici Viadka, kiparka in Božidar Jnkacji: je fotografiral.
Ob koncu 6C-lih let so v Novem mestu odkrili spominsko ploščo Marjanu Kozini, Na slovesih osli so bili: hči Metka Kozina, mama Marija Kozina, Neda Kozina, kirurg Oto Baje, Tatjana Jakac, Buž/dar Jakac, prof, Janko Jarc, brane Pirkovie, Vilma Pirkavič m drug',
Z okn? svojega stanovanja je Božidar Jakac snemal obisk Nikilc Scrgejcviča Hruščova v Ljubljani v 60 tih letih, in sicer obisk na ma g'slratu,
Janševa proslava v Brcznici, 1973. S'ovcsnasl ob odknlju spomenika slovenskemu čebelarju Anionu Janši (1734 1773) v Brcznici. Slika Bo židarja Jakca z, motivom Brcz.nice, cerkve, kozolcev, Med udeleženci na slovesnosti - John Blatnik, član kongresa v ZDA
Slavnostna seja v Novi Gorici, 1970, Na slovesnosti so bili: Slane Kavčič, dr, Marifm Biccclj, Tone Fajfar, dr L ado Vavpelič, Zoran PiilSI Vida Tomšič, Aleš Bebler, Vinko Haoicr, Frane La.košek Luka, Tatjana Jakac, Božidar Ja k;x, Fedja Turnhcr in drugi. Množica na proslavi, Ognjemet ■ Novi Gonci ponoči.
Bela Krnjitva. Črnomelj, 1974 Slovesnost pri spomeniku NOB na Gričku ki je delo kiparja Jakobi Savinška, Na slovesnosti so biti; Josip ^iJir.ar z ženo Nado Vidma:, Tatjana Jakac, Božidar Jakae, Boris Kocijančič, dr, Lado Vav petič, Miha Marinko, Sergej Kraigher, prof Ja rez Mitčinski, Tone Fajlar, general Frane Tav čar-Rok, Frane Les k er Se k Luka, Zoran Polič, narc Vaiič, Janez Jerman, dr Ivan Slopar, V lasi a Tomšič, sestra Toneta Tnmšiča, Na .lovesnasli jc nastopil pevski zbor gimnazije Črnomcli z, dirigentom Markom Menihom,
Razstava slikarja Milic Malcša \ Kamniku okrog lela 1980, Ob razstavi so se zbrali v gostišči' Planika Konda: tir. Anica Ccvc, direk
lonca Narodne galerije v Ljubljani, akademik dr, Bmiiijan Ceve, dr. Ni ko Zaunikar, kamniški župan France Svetel, dr, Mirko Jutcršck in Olga Malcš (podatki di. Mirka .luterška),
Ra/„slavo slikala Jakija v Jurklošlrn jc Božidar Jakac ob i,kal ter fotografiral slikarja in raz, slavo.
Razstave Božidarja Jakea v Sloveniji n Jugoslaviji, Božidar Jakac jc po*cg razstav v tujim Clcvcland v Narodnem domu 1958, Benetke 1959, v Berlinu 1%5, v Moskvi 1971, v Arbonu 1973, v Baslu 1973 razstavljal tudi doma. Sodeloval jc na Mednarodni grafični razstavi -Bicnalu v Ljubljani 196) in prnravil razstavo ob 60G letnici Novega mesta 1965, V Galcr ji Krško je razstavil grafike 1969, leta.
Slovenska krajina v Jakčcvih diapozitivih, Božidar Jakae jc prepotoval Slovenko oci Planice do Bele krajine, od Prckmuria do Pniiiorja in Istre, Povsod je posnel številne fotografije krajev 7. etnografskim' značilnostmi.
Veliko fotografij jc posvetil Novemu mestu s pogledom na Breg nad Krko, kjer je bvl ro|cn, na frančiškansko cerkev in Kapitclj, Večkrat jc posnel Novo mesto pozimi, v snegu Na pokopališču v Ločr.i je posnel spomenik na grobu staršev. Velikokrat je obiskal Otoece, zlasti je fotografiral dolino Krke.
\ Mi en s ki dolini so ga pritegnili panorama gozdov, po:ja cvetoče ajde, razpadajoče kmečke hiše, cerkve, zorane nj've in vinogradi Sprehodil se yd po okolici Novega mesta, do Gorjancev in Irske gore. Povsod jc snemal etnografske zna čilnosli, kozolec, lesene vaške hiše, znamenja ob poteh in kmete pn delu Vciikokral jc obiskal Slinovcc. rojstni kraj svoje matere Srečal seje s sorodniki - Francem m Miti CoiariČ in se z njimi tudi lotografirai. Dolenjsko pokrajino jc snemal med vožnjo z avtoceste V Drnnvcm si je ogledal arheološka izkopavanja, ki jih jc predstav I arheolog Tone Knez, Navzoč: so bdi; Vladimir Stovičck, Vutdo Strašek, Tatjana Jakac, Miba Milcš, Ani Spe iz Prage, kt jc bila z družino prt Jakčcvih na obisku. Na Dolenjskem jc posnel Podg^ad, kozolec, lesene kmečke hiše, gospe darska poslopja, skednje in. živino nn poti Nato jc obiskal Tolsti Vrh in vcčkral posnel grajsko poslopje.
V	Ljubljani jc s foloapaiatom spremljal rušenje paviljona Riharda Jakopiča v Tivoliju, Sočasno so nastale lologralijc članov sveta Aka demije unodabljajocih umetnosti v L'ubijar i 0961)
V	Bistri si ic ogledal Tehniški muzej Slovenije, ki ga jc predstavila dr, Katarina Ar-zenšek. Pri Jakčcvih jc bil Lutra! na obiska F.pil Saevcrud, sin skladatelja Sae\eruda i/ Norveške, lz, Lnibljiinc se je Jakac napotil v Polhov Gradec ter posnel grad in panoramo polja.
Ob 60-lclti'et slikarja Toneta Kralja so se pri njem zbrali" Mira Kralj, igralce Ivan Jerman, Slavko Pcngov, Tatjana in Božidar Jakae,
202
l/.arbivskin fondov in »irïï
ARHIVI XXII 1999
■Socar.no so nastali posnetki umetnikov; Franc Ksavcr Mcško, Maks i m Gaspari, Andrej Gogala. Mario Šijanec. Tone Kral, in Slavko Pcngov.
Nato |p jc Jakac napotit v Belo krajino, kj<;r j : 'že leta 1940 posnel barvne filme o etnografskih •zanimivostih. Posnel je Tri fare, leseno kmečko hišo, spomenike na pokopališču in Ganglovo rojstno hišo.
V	Kočevskem Rogu ic posnel "Bazo 20", ki er je bil sedež Glavnega štaba NOV Na izlet ti z, Jakecni so bili: Tatjana Jakac, pvof. Janko J are, prof. Fran Zwitter s sinom Matjažem in ženo Majdo, Lidija Zwitter z možem Malheusom (Anglež). dr Vatroslav Grill z ženo Aniro Grill iz Amerike, sorodnica Anica Bele iz Clevclanda, Stane Kovač, Fedja Turnher, Maja Tnrnher. tir Zvezda ?adnik\ prof. Jože Duhu s sinovoma Andrejem in Janezom 1er France Mihchč. l*otn-grafije prikazujejo luoi barake v Rogu.
Na poti proti Ljubljani je posnel grad v Žužemberku, razvaline nad Krko Spoloma seje usia\ -i Se na Muljavi, na domovanju Josipa Jurčiča, in v Stični, kjer je snemal samostan in cerkev. Spotoma je posnel še Višnio Goro in Polževo.
Po avtomobilski nesreči se je Božidar Jakac nekaj časa zdravil v bolnišnici Petra Drža «a , nato pa v Zdravilišču Laško, na kar spominjajo tudi n'egove fotografije Posnel je tudi panoramo poKr"jme v L aškem s Savinjo, grad v Laškem, nekatere vasi s hmeljišči iij zdravilišče v Laškem s parkom.
V	Martjanejb v Prekmurju so bili motivi za Jakčev objektiv krajina, kmečke hiSe in s slamo krila gospodr.rska posloph. V Slovenj Gradcu jc obiskal Karla Pečka m si ogledal Galerijo, Tu je Jakac posnel tudi dr, Karla Dobido m rcslav rntorja Slavka Pengova.
Božidar Jakae sc jc na Sclah srečal s Francem K;avcrjem MeSkom na njegovem domu in ga posnel v stanovanju.
Prek Vršiča sc jc Jakac s sopotniki podal v Trcnlo m spremljal Sočo med skalovjem na njenem teku proti morju. Pr: izviru Soče v Trenti je Jakac srečal in posnel Borisa Kocijančiča z ženo Kri slo Kocijančič .n Branka Rudolfa, Prek Vršiča v Trento sta Jakčcva potovala s prijateljico Maxim Sle i nit z iz ZDA, kije bila pri njih na obisku. Tu so se Jakčcvi srečali tili': z Miroslavom Krležem, Dubravko Tomšič Srebot-njakovo in Nado Vidmar, operno in koncertno pevko Sledijo posnetki krajev Brcginj, Ko ban d s spomenikom'Simonu Gregorčiču, pritlične hiše, liorjana in Mcdana.
Na Notranjskem jc Jakae posnel Ccrkn.ško jezero s panoramo in Prcdjainski grad. Na poti proti morju se jc ustavil v Sežani kjer je odkril najstarejšo hišo. posnel pa ic tudi pokopališče, manjšo cerkev, dr Kurla Dubid; ir prof Fran cela Stclcta Snemal jc tudi v Črnem Kalu, na Nanosu, v Divači in SlninjMiu s pogledom na krajino, obalo in morje. V Piranu so bili njegovi motivi Tartinijcv trg s pogledom na ecrkev.
Punto in morje. Na poli ob obali jc posnel hotele, kopališče ,n oh .skal Formo vivo v Portorožu. Ogledal si j z razstavljene skulpture in jih fotografiral. Tam se |e srečal s Francem in Vilmo Pirkovie. V Scčov jali se jc zadržal ob inorskiu solinah mislili tnu: zanimivi posnetki sončnega zahoda. Ob morju je večkrat posnel sončni zahod iu odsev sonca v vodi.
Pot jc Božitiar Jakae nadaljeval v Istro, v Zrenj in Jakcc, od koder izvira njegov rod. Tuje fotografiral krajino, njive na terasah, kamnite ograde, rdečo ilovico na zorani!" njivah, seno v slogih. h'šc z dvorišči in vinske brajde. S sorodniki se je fotografiral pred njihovo lušo. S fotografijo jc Jakac predstavil tudi Mrastovljc V Grožnjami sc jc srečal s kiparjem Janezom m nato m in rlikarjem M:bo MalcScm
V	kraju Kašiel v Istri je bil Jakčev stric Ivan Cvitko župnik Božidar Jakac jc posnel cerkev in vinograde v oko'iei. V Volpni jc obiskal svojega si i ca,
V	Isln jc Jakac obiskal Se Novi grad. kjer sc je fotografiral z. igralko Manjo Mlejnikovo, nalo še Motov trn. Poreč. Vrsar. Zrenj. Oprtal j. tiuBki zaliv n Izolo na slovenski obali. Tu jc Jakac posnel bolnišnico na hribn.V Dalmaciji jc obiskal še Zadar, kjer jc doživel in posnel popoln sončni nu-k ('%!).
Avgusta 1961 sc je Jakae pridružil izletnikom z avtobusom v Idrijo in na Vojsko. Poleg kraj ne in gradu v Idriji jc posnel prof Albina Voneino. prof. risanja na realki v idriji, Zorko Prelovec (sestro skladatelja Zorka Pre lovca) n Draga Brzino, pastorka Jakčcve tete.
Srečanja s prijatelji in znanci Na straneh pred tem sem že opisal številna srečanja Jakčevih s poznanimi v Ameriki in v nekaterih evropskih državah. Bo/i dat Jakac jc prijateljeval s številnimi znanci in osebnostmi (udi doma. Z njim sc jc srečeval ob odprl nh uinelntSK.h razstav, na različnih proslavah in prireditvah, ali pa v ožjih, intimnih prijateljskih krogih. Tnd o leni nam pripovedujejo njegove fotografije.
Jakac jc pogosto obiskoval Galerijo v Kostanjevici, kjer se je srečeval z direktorjem Ladom Smrckarjcm. Tam je posnel tudi gledališko pred stavo "Prodana nevesta".
V	Novem mestu je posnel pmf Metoda Dularja, ilr. Suzano Fnrlan. Draga ''proca, ueiteija glasbe, novomeškega nodobarja Franceta Vodni ka. prof. Janka Jarca in novomeškega župana Josipa Paučiča. politika Minajla Rosloharja in pisale1 ;a Ivana Matici ca .itevilne osebnosti v Novem mestu prepoznamo na fotografijah pt", greha Marjana Kunnc in ob odknipi njegove spominske plošče, kar e odo že omenjeno
V	Brcih so sc pr Alojzu Gradniku srečali Božidar Jakac. Prance Zupan. Fran Albubl. dr. Karel De'iida. prol. France Stele Mario Šijanec. Mirko Eiibio i" Franc Pi "kovic. Pesnika Gradnika jc Jakac ob'skal iri posnel tudi pozneje v ho! n izniči.
ARHIVI XXII H	y^rlíivskíli f< ndi - ín '.i irk	2fB
Jakae je večkrat obiskal kiparja Vladhnirja Slovička in| njegovo ličer Vladko Sloviček v nje govciij ateljeju v Krškem in ju tudi fotografiral ¿»'oviček [jd pri leni modeliral porlrel Božidarja Jakca.
Na .srečanju n m cinikov je s fotografijo ohranil "po 111 in ua prof. Franceta Sleleta ni prof. IZnii-lijana Ccvca. Fotografiral je tudi dr Uralka Kreiia in dr. Vinka Vrhunca, d i reklo rja ITI").
V	Laškem, ko je bil v Zdravilišču, sla ga obiskala prijatelja dr. Slane Vrlimee 111 dr. Armild Pernat, sodnik in predsednik Okrajnega sodišča v L aškem. O obeli so ohranjeni Jakčevi fotografski pnsnelki
Rojstni dan sorodnika Janeza Scnka so v gostdr iv proslavili. Božidai lakac, Tatjana Jakae, Janez Scnk z ženo Ado Sen k, Fedja Turnher, anez Šenk bratrance Jakca. Martina Dclela (sestra prof. Frana Zvvillra) z možem Deteln, -idijs Zvvilicr m prof. Marija Kovač, scslra Marjana Kozinc. Božidar Jakae je zbrane na slavm večkrat posnel
V	Slrunjamt so Staneta Kavčiča ob-kali: Na "a Vi Imar, Božidar Jakae. Tatjana Jakae, Josip Vidmar Krista Kocijančič, žena Borisa Koei jančiea.
Na Bledu sta se Jakčcva srečala z. Božom Račjčmi. v Piranu pa /. arhitektom Edom Mihevcem
V	Slrunjanu lo se srečali: Joi.ip Vidmar z. enc Nado Vidmar. Zlata Gjungjenae. Tatjana m
' »ž.'dar Jakae. v Izoli pa T itjana Jakae. Zlata Gjungjenae in Hm Bele iz Clevehmda.
V	Kostanjevici, pri Sni reka rji i so se zbrali; dr.
Valroslav Orí 11 z ?j;m i Anico Grill. dr. Vilko Ijjčie. nceak S kol a Ujčiča v Sarajevu. Tatjana Jakae. piti I'. Janko Jare, Ada Ujčtč, roj. Web!e. sesirična Božidana Jakca. Lado S m reka r. diiek lor G|il«rnj* v Koslanjeviei in njegova žena Manja S11 ne kar.
Leta 1962 sla se Jakčcva udeležila prazno vama roj ■.tnega dr,c Jos;pa Vidmarja, ki je bilo v Velikih Laščah. Navzoči so bili. Josip Vidmar. Nada Vidmar žera, Živa Vidmar, hči. Tit Vidmar, sin, 1 oro Škodlar. Nina Vidmar. Jože Vidmar, Jože Javoršekj Veno Pilón z. ženo m Vilma Ptrkovič.
Rojstni dan Maksi ni a Gasparija je Jakae posnel v Kranj.iki Gori (1962). Navzoči s bili Maksim Gaspari z ženo Olgo, slikar Ive Šuive. dr. Slane Vrhovee. dr Luc Mcmšc n sin Gasparija. Oto.
Leta 1970 je Božidar Jakae proslavil 50 obletnico mature. S sošolci seje srečal v Idriji, kjer je maturi ral. tu i h večkrat posnel s fotoaparatom. Med njimi je bil Albin Vončina. prof. .sanja v Idriji.
Sočasno je Jakae posnel zdravnuo dr. ' ico Kolic in arhitekta Borisa Kobcla
Božidarja Jakca in T.'iljano so šle vil m obisk.iii na njunem domu in Jakae je vedno imel pn roki tudi fotoaparat. Med njimi so bil'' d:pl ing. Marjan Kol a ríe, d i reki or Zahoda za ured;.tev Stare* Ljubljane, Mirko Bračič, dr Bralko Kicfl, dr Vjnko Vrhune. pravnik, direktor TPD. pesnik Alojz Gradnik in drugi.
Leta 1970 je Božidar Jakae v Kropi obiskal Aniona Pernioto (r. 1910), opernega in koncerl-
Božidar Jakae in norveški pr-nist Harald Saeverud z ženo Marijo ob 10-lclnici njune poroke na Norveškem. 1964. Zbirka diapozitivov Božidarja Jakca AS 143, .CA. 217/<V, Slovenski filmski arhiv pri
A mi vit Hi publiki' Slovenije
204
BNnliVM fondov in sbirk
ARHEVI XXtE 1S99
nega pevca, člana atinajske državne opere, ob njegovi 60-letnici. Pri tem jc posnel njegovo hčerko, znance z Dunaja, družino Schenk in pianista prof. Antona Trošta. Hkrati ju fotografiral hiše in kapelico v Kropi. Posnel je tudi Javornik, vaške hiše, cerkvico na hribu, panoramo polja, pritlično leseno hišo in hribovje v ualjavi. Ob vrnitvi do-movjr. v Kranju posnel župu.j"ko cerkcv.
Etnografski motivi v fotografijah Božidarja Jakca. Božidar Jakae jc veliko pozornosti pn svetil preučevanju klirentovanja na Ptuju in v Markovcih. Zc v letih po vojni jc posnel film o kurentih v Markovcih in Novi vasi. Kurente je nas"ikal tud> na platno. Prvega maja 1951 je znova posnel ples kurentov iz Markcvecv na ljubljanski železniški postaji in njihov sprevod pc mestnih ulicah v okviru priprav na 1 jugoslovanski festival ioiklore v Opatiji septembra 1951. V Markovcih jc Božidar Jakae v letu 1962 pcsncl skupine kuienlov, njihova oblačila, obiske pri domačijah, pobiranje oaril in starejše, s slamo krite hi se v vasi, stare skednje, vodnjake na dvoriščih in drugo. Bo/.'dar Jakae je obhkal tudi kurentovanje na Ptuju, kjer so nastopile številne skupine kurentov iz okoliških krajev, in jih fotografiral. Po mestnih uficah so se v sprevodu predstavile v živopisanih oblačilih z zvonci, v naroonih nošah in z različnimi rekvizia Poseben program klirentovanja jc potekal na mestnem stadionu., kjer so na Ddru kurenti v narodi'¡h nošah plesali.
Kmečko obccl v Ljubljani jc BoJJdar Jakae fotografiral z, okna svojega stanovanja Po Stri tarjevi ulici so v sprevodu prihajale narodne noše. Ženini n neveste so se pripeljal' na za-pravljivčkih. Narodne noše so napolnile trg pred magistratom. Prizori so se nenehno spreminjali in Boži dar ju J aken so sc ponujali noš le i mouVi Zaradi lega so njegovi diapozitivi o kmečki olieeti napolnili vcc ška>el.
Krav . hal v Bohiniu. Ob vrnitv' živine s planin prirejajo v Bohinju tradicionalno veselico kravji bal. Planšarji prvienejo liopc živ me, le pa nato ocenjuje posebna komisija. Pod Sk;ieo na stopi bohinjska folklorna skupina, plansarj' sc zavrtijo oh zvokih oiatoničnc harmonike Božidar Jakae jc posnel zanimive prizore kravjega bala v Bohinju.
Božidar Jakae jc pogosto obiskoval podeželje. V Beti krajini jc na filmskem traku ohranil podobo vasi v preteklosti. Pogosto so Lili njegovi motivi stare lesene hiše, skednji, s slamo krite hiše. Odkril je krovec ki so pokrivali hišo s škopo (slamo). Posnel |c mletje žita z. žnnbi. Njcgo' i posnetki nas spomImajo na že opuščeno pridelovanje lanu, tcriec k, iz Ia;iu s tolčenjem pridobivajo predi\o, predenje in] previjanje uiti v klobčič. Tudi statve za tkanje jc Bož;dar Jakae odkril v Beli krajini. Veliko nosluba jc ime! za folklorne pri i cd i t ve zanimale so ga narodne noše in razni ljudski običaji, npr. krcsovanjcr jurje-vanjc, "sekanje" p:saine, ljudska žegnanja, na-
rodni plesi, ženitovanjsk: običaji, miklr.vžcvanje iid. Skratka, v JakČevi slikovni zapuščini odkrijmo pristno podobe preprostega življenja naših prednikov, njihove običaje in nasploh duhovno kulturo na slovenskem podeželju.
Potovanja, Božidarja Jakca v kraje nekdanje Jugoslavije. Že v letu 1930 j c v vasi Hlebi ne na Hrvaškem po srečanju slikarja K^tc Hcgedušiča .i mladega kmeta Ivana Generaliča nastala Hlebi nska slikarska šola Oh 1 i koval a sc jc skupina naivnih umetnikov, ki so slikali življenje v iz. virmli oblikah in svoje umetnine v Hlcbinah razstavljali Božidar Jakae In Tatjana sla v letu 1969 obiskala tazslavo slikarjev naivcev v Hleb in ah Tu sta sc srečala s :;likarji, umetniki hI drugimi, ki jih prepoznamo na fotografijah Bo ž.darja Jakca. Med pjimi so bili: pesnik Gustav Kiklec, Kan Gencralič, dr. Zvezda Zadnik.. pisatelj Ivan Potrč, Tatjana Jakae in drugi. Ob odprtju razstave so nastopili lamburasi. Naslednje leto i Jakae med ohiskovalci Hlebina posnel Encsat. cngiea.
V	Zagiebu je Božidar Jakae ol iskal hrvaškega Slikarja, grafika in kiparja Vanjo Radauša (1906-1975) ¡n ga fotografiral z. ljegov-n^ deli v ateljeju
Božidar Jakae in Tatjana sta se vcekial napotila v Bosno. Oh 20. oliletn ei zasedanja AVNOJ-a je Jakae v Jajcu pripravil razstavo svojih slik. Pi i tem jc fotografiral mesto Jajce na .strmini hriba, slapove Plivc, utrdbe v mestu, domačine pred njihovimi domovi, zaklonišče Vrhovnega štaba NOV Jugoslavije med vojno, s'ikc na razstavi v dvorani in druge posebnosti tega bosanskega niesta. Ohranjena je tudi foto grafija, kE prikazuje Božidarja Jakca pri sl.kauju Jajca ua platno. Jajce sta Jakčeva obiskala lt.di on proslavi tridesete ohietniec zasedanja AVNOJ-a. Božidar Jakae je posnel slovesnost v dvorair m srečanje nekdan h revolucionarjev z. Slovenije. Med njimi so bili: Lidija Šcntjurc, Edvard Kocbek, dr. Josip Rus, di Marijan Brceelj, Zoran Polič, Jaka Avšič in Scrgcj Kraigher. V dvorani jc Jakae fotografira' Jcsipa Broza Ti t;: in Jovanko Broz. Iz Jajca sla Jakčeva potovala v Sarajevo. Spoloma je Božidar Jakae posnel panorame pokrajine, pritlične lesene l.iše, stogesena m muslimane pred njihovimi hišami.
V	letu 1963 sla sc Bo/.idar Jakae in Tatjana na Ilidži srečala z. Zlato Gjungicnac in ur. Vatro sla vom G. d lom ter njegovo ženo Anico, prijatelji iz.Clevclanda. Z m.mi sta obiskala Travnik. Med potjo so Jakca pritegnile posebnosti Bosne, liri bo vilo območje, džamije z irunarcti, muslimani pred nj hovuui lcsenani hišami. V Travn.ku jc posnel prt idajo preprog na tržnici.
Po dolin Neretve je Jakčeva pot "odila proti Moslarju Spotoma so sc vrstili posnetki: džamije, izvir Bunc, vaški, i"šc, znameniti most v Moslarju, izdclk1 filigranske umetnosti, muslimani z. rdeči'in fesilr kraške gol iča ve in spomeniki- stečki.
■KHIVI XXII ]999
Iz arhivskm fondi j in /.birk
205
Dnmoicijo sla Jakčcva obiskala z Grl lovi mi. V Šibeniku jc Božidar Jakac posnel cerkev Irdnjavo, kamnilo pokrajino, Moderno galerijo : n morski zaliv z obalo.
Nalo sla Jakčcva z Grillovimi potovila v Splii in Trogir Tam so Jakca pritegnile zgodovinske znamenilosli. Posnel jc Dioklecijanovo palačo, Mešlrovičcve spomenike, značilnosti kraške pokrajine, ulrdbc in arngo.
V	Iclili l%(M963je Božidar Jakac sodeloval na razstavi slik v Nišu, ki jib je ludi po.inel. Sledile so folograllje Sičcva, Sičcvske kiisnrc, ciganov in Iropa ovac na cesli. V Nišu sla se Jakčeva srečala s slovenskii:,.i (Rjiiki, ki so lam .služili vojašk. rok. in se z njimi fotografirala. Jakčeva sla nalo obiskala še Niško banjo ob Nišavi Med vožnjo po cesti jC Jakac posnel panoramo pokrajine, žilno polje, hribovito pokrajine in skalne soleske.
Naslednje Iclo jc Božidar Jakac predstavil svoje sl:ke v slikarski koloniji na Paličn. Na odprtju razslavc sla bila Utdi prof. Prancc Slclc in Mciita Stclc Možina. Poleg razstave jc Jakac posnel freske v n:kr pravoslavni cerkvi,
V	jeni 1971 jt Božidar Jakac razstavil svoje skkc v Crm gori. Pri tem sla Jakčcva polovala ob reki Mer aei. Obiskala sla Cclinjc, Titograd, Ska darsko jezero in druge kraje. Jakac jc spoloma p;>sncl slrngo reke Morače, hribe ob reki, džam'jc, kanjon Morače, samoslan Moračo, Irc ske v njem Cale/iji- in spomenik padlim med drugo svelovno vojno v Tilogradu.
/.US AM MI IN PASSUNG
Dli: DIATOSITIVI; VOM HO/IDAR JAKAC HIN NATIONALI :S UND INTERNATIONAL!IS KULTUR-IlKHP (!94(i 1989)
Der Heil rag sclzt sich auseinander mit einer Sammlung von Diapositiven des Malers Bozidar Jakac im zlrc/uY der Ki'/m/i/ii Shnvenien (Arliiv Repuhlike Slovenije), die er in den Jahren 1940-1989 auf seinen Reisen 1111 In nnd Ausland aufnahm. Jakac bereiste die meisten cnnpaisehtii Staalcn von Italien bis Norwegen und zur Smvjcfu Jini Er war auch in lnd:. /weiuial bcsuehle er die Vereinigten Siaalcii von Amerika, So er mil zahlreichen slowcnisehen Auswanderern von New York, Clcveland bis San Francisco und l.or: Angeles zusammeukam. Jak.ic' Photographien zeigen vor allem seine Hegcgnungen mil vielen Kiinsilern Musikern, Malern, Bildhauern und ihre Ausstellungen sowie Ausstellungen des Auiors der n.otographlcn, Das Interesse von Hnzidar Jakac gall zahlreichen Nalurmotiven. lir mach 1c Aufnahmen vieler Städte im In- and Ausland, ferner Aufnahmen bedeutender Ereignisse und namhafter Persönlichkeiten. All das verlcihl seinen Photographien einen großen Dokumciarwert.
SUMMARY
tin; slidbs [op božidar jakac as iti ms of
SLOVIiN'l: AND INTERNATIONAL CULTURAL lllililTAGI: {194(i 1989)
Tlic article d:seusses the slide colleciion of llic painter Bcžidar Jakac in llic Archives of llic Republic of Sloveiva, which the artist made in the period 194^-1989 daring his travels at home and abroad During this lime, Jakac travelled extensively lliroughou) kiuope irom Italy lo Norway and the Soviet Union, as well as to India, lie also visiied ihe USA twice where he met numerous Slovene emigrants in New Ycrfc, Cleveland, San Francisco and 1 es Angeles. Most of lliese photographie ullages depict Jakac's meetings with numerous arlisis, musicians, painters, sculptors and their exltihilions, as well as llic exhibitions 'jf the famous painter himself. Jakac was particularly fascinated hy various natural nioiifs He look pictures of imporlinl cvenis, famous persons and iianierous cities at heme ar,d abroad, all of winch aLo gives his collection 11 documentary value,
2D6
Iz arliiv.ikih fondov in zhirk
ARHIVI XXII 199y
udk i)30 ?53.4 .1*52(497.4) t8"
fond okiauiin glavarstev m sresk h naedstev, ki h hrai Zgodovinski arhiv Celje
METKA BUKOŠLK
A. kmtek zgodovinski oris razvoju tiknijnih gl» varstev D/iromu sreskih iinčclsfcv, s poudarkom na Štajerski
Ker je bik) o zgodovinskem razvoju upravnih organov že veliKo napisanega, naj v uvodu samo faktografsko pnsircžem z nekaj najosnovnejšinu dejstvi. Prve zametke poznejših upravnih okrajev zasledimo konec IX. stoletja. Njiiiovi predhod Biki so bili tako imenovani naborni okraji (\Verb-bezirke), ki so bili določeni na osnovi dekreta dvome pisarne z dne 26. 6, 1779.1 Na Štajerskem je bila takšna upravna razdelite v uvedena žc dve le'i prej. Ozemeljsko so se naslonili nit območja župnij, Le kadar je bilo območje ene župnije preveliko, so na njem ustanovili dva ah več nabornih okrajev Delo nabornih okrajev so vodili uradi, imenovani naborni okrajni konhsariati (Werbhczirkskomnu.vsarial). Postopno ic začela država nalagati tem okrajem še druge upravne posle (skrb za statistiko, graditev cest, policijo, leta 178.5 a mdi skrb za izuelavo katastra, šolski nadzor. .).- Nadzor nad njiim so opia vijaki okrožna glavarstva. Tako so vse bolj dobivali vlogo upravnih okrajev.3
Okrajna ghivursivn 1849-1922
Vse do leta 1948 uprava n bila v rokah organov, ki ni jih postavljala i nI tudi plačevala država, ampak jc bila poverjena posameznim zcml(i.škim gospostvom (to so bile tako uneno vanc okraj,ie gosposke, katerih dolžnost jc bila poslavljali uradnike ter tudi nosili vse stroške, ki so nastali v zvezi s poslovanjem okraja. Izjeme so bila le ozemlja pod francosko upravo), Po letu 1813 so bili uslanovljeni prvi dcžclnokncžji okrajni konusariali (na ozemlju nekdanje Ilirske province) iu s : po lelu nSSjjl razširil' tudi na Kianrško. Na Majerskem so se 'zemljiška in okrajna gospostva ohran.la tlo leta IS4S 4
Jn/c Žuntiir, Nck;itci;i vji ivmj.i nrgani/.neije driaviic u[ir:ivc na Sliivensknii i»l srčik- IS. s ti i te'ju dn ii.ijnnvfjšcgn tiivu. Ar-lilvi, Mnik 11. il. 1-2, Ljtiblj;m;i VP>>, Mr. B- ICi. Sergij Vilfan, 1'ravna /¡jioliivina Shivcnrcv, Ljublj,m;i I'Xi 1,
•rti. m
3 JiŽntilar, Nck:itcta vpia^anja injani/auji.' ilriavne ii|«;h
11,1 1||MvXtjii (hI mciIc t K. sliilccja iln najinivcj^iM C;imi. Ar-
hivi, letnik K, M. 1-2, Ljubljana l'J7'J. sti. H Ki. Ihmvniki in kaitf n iii^aiii^acij-.k! Mrukiun v ifcidali Kliniki K. iinjNki, |'i ¡mi >iju ¡n Slajciski In k'1.1 1'J1S. Gniz-Ktaguilinl-t.jnlilj.iii.-i.niiii/u-TritMi: 1'JKK. mi KH.
Z marčno revolucij ) so bili .odpravljeni fev dabii patrimonialin odnosi. S tem so bili postavi jen ■. temelji za utrditev državne uprave. Na srednji stopim državne uprave so ustanovili deželna nanicslnistva. Za .Štajersko jc h.l sedež naincstni^Ha v Gradcu. Kot najnižjo stopnjo državne politične oblasti so ustanovili okrajna glavarstva (Bcz.irkshaiipimanschafts). Ustanovljena so bi la na podlagi ccsarskega odloka o uačelili za organizaciji upravnih oblaste v z dne 26. C. 1849 (ROBI. 29.VI849).S Nanje so prenesli r.e le pi'sloj nos. i nekdarjih okrajnih gosposk, temveč Iikii velik del pristojnosti okrožij. S tem so okiožni uradi izgubljali na pomenu, tako da so bili v vcuni dežel odpravljeni. Najdlje sla jib obdržali Štajerska (razdeljena je bila na tri okrožja) in Primorska, vendar so bdi na podlagi ministrske uredbe z dne 17 6. 1860 odpravljeni tudi tukaj
Okrt /jc	Okraju«	O ličiuu	Katastrski:
	glavarstvi»		ohcint
Muri bar	1, Maribor	!S7	257
	2. Ljutomer	B7	146
	3. Pitij	99	193
	4 ,Slov cd i Gradec	37	93
	5. Cilje	«(i	257
	Ti Ure žice	104	148 j
Skiii)iil	r»	ftlll)	lt'94
Tal/ 7(7 1: Novoustanovljena okrajna glaifiistvo na Štajerskem (slover.sk, de! V'
Okrajna glavarstva so bua podrejena nepo sredno in izključno deželnim vladam in brez. kakršnekoli odvisnosti od samoupravnih organov (razen kolikor so statuarne občine opravljale posle okrajnega glavarstva). Za občine so v nekatero) javnih zadevali predstavljala v šjo instanco. Iz povedanega lahko poudarimo ti ve najpomembnejši spremembi;
prvič je bdo dosledno ločeno sodstvo od uprave lii('i ua nainižji instanci
opuščen ;c bil pojem tlclcgiranili okrajnih
Driavni /aknnik in v bi in i Um {v nadalje vanju ti. /. v. I.) /a kriiniivinii Šlajcr->ki: XXI/1KSI) Ka/jih namestnika t. Ju? 21). 'J. 1SM1, s katciim št1 pn /ačasni <i!>0iii\ki pi^tavi 17. .1. IK41) uit jene muc kiajnc (iliiinc s sviijimi puliliškiin siHlnijskiin in ila< .lij.kiin iikiu^iiiii v kiniiiiviii. šlnjciski ni/j!la\Ujtrjii. frav tiini.
ARHIVI XXII 1999,
1/. arhivskih li^.^o/ ni ..airk
707
gospostev, hkr-ili pa je bila dosledni) i/.vcdcna organizacija čis.o državnega aparata.
Nova ureditev je presegla že tako omejene finančne /.možnosti države. Poleg teh težav jc pestil državo velika, prav gotovo ne nept-membna težava. Primanjkovalo jc namieč tudi kvjilificiraiTih političnih uradnikov, p b: hili usposobljen t za opravljanje teh nalog Zato sc prve novost kmalu začasno opustili, Vlada seje v Udobju Bachovega absolutizma odločila, da napravi korak nazaj. Že leta 1851 so sc pojavili prvi predlogi o poenostavitvi državne uprave, naslednje leto (14. 12. ¡852) pa jc izšla najvišja odločba, ki jc odrejala, da sc začne delo za poencstavljeno icorganizaeijo uprave in sodstva. S cesarsko odločbo (16 9. 1854) ter z. odredbo -"-otranjega m pravosodnega ministra z dne 24. 9 1 £54 sta hila združena sodstvo in uprava na Eajnizji instanci v tako imenovaivh mešanili okrajrib uradih (BczirKsamt). S tem dnem so v re.;rrci prenehala delovati okrajna glavarstva, hkrati z njimi pa trdi okra i na sodišča. Svoje delo so novi uradi v ccioti začeli opravljati šele v začetku leta 1855. Okrajni uradi, ki so stopili na mesto okrajnih glavarstev, so delovali za manjše, prejšnji sodn^ okraje. Mešani in samoupravni ikra|n; uradi so v Vojvodini Štajerski začeli nra-dovati 30. 10. 1854. Formalno je hPa ta združitev odpravljena že leta 1860, vendar sta sc upravna in sudna oblast ločile šele leta 18*7 (Zakon o sodfcun'/. dne 21 12. 1867). S tem so biic znova ločene t.i veje oh I asi i: zakonodajna, upravna in s< dna. Okrajna glavarstva (Zakon o vpeljavi politie.nh upravnih gosposk iz. leta 1868)7so pod tem nazivom začela delovati od leta 1868.
O. /. v. ] /a vnjviidimi Šlajerskn, letvi j' 1K6K, XI/11 Mi 33. Ka/glas c. i. dcJclncga ¡liiglavaija, s kleiim pnliliCnc gus-n.iske na Siajcrskcni v iljavnnst u pel jajc ji i: ¿len 1(1
Vsaka ile/cla je ia/deljen a na piili lične uradne nkiaje (kan-lune).
Ti uiailui nkraji naj nlisegajn v piavil u pn dve ali vcE nekdanjih, rt« pmll.-gi pnsiavc ml IV. j. IN53, Di/avncjra /aknnika 10. tiiviih pnliiiiiiih Kinjiii" "krajev ue sekujn mej snd-nijskih nknlišcv, v kalere .spadajn pnsaiiie/nc ali pa /a vkupnn krtin v a nje upravi! /ei ti nje nt iibOlne (snseske) pn len» g ni še ine.
S pr.schnim uka/nni se lislannvi velikusl pil] i ličilih nkrajev ir P" sede/ nkrajnih pispnsk. Člen 11
Cesar>kc pulil icnii ukrojile ¿iisptiske se imenujcjii "iik^jna ¡iiavaisivn". Vsakemu lakcmu nkr^ju na Cclu siiiju nkrajni tlavai.
Vse reči, kicre /daj greiln /gnt pnliiiinim iiknjnhn jtuspiis kam. sn skup pndmejt nknjneira glavarslva, na knlik 11 se lie IhhIu dalje pn pnlu pnsluviiilavavslvn Še klcro Ihc i upravi I jtka/aln nkrajnim in lilifinsknn /aslnpslviiiu. Člen 13
"Okiajne glavarje imenuje mlinski iinlranjV rcei."
Okraj lin fcltivarsivii	.Setlc/.iikriljnlli sm 1 i si-	fnvršliia v fiiUu h'	Šle vilo llnš	Slovito oliiin
1 M,'nitmi	Ma! itxir	<1,2	49(ift	1
2. 11 uj	I'm i Onimi Kopalce	17.3	74ril3	132
3. Celje	Celje Vranskr. (iorajl Krad »nuirje l^isko K n njire	34,7	113381	83
J. Slnvenj Gradre	Slnvenj Giadee »laienlicu; .SnŠtnnj	14.3	41 BK	41
5. Hrežire	Ure/ice .Scviiicn Kn/j'c	10,3	44SI7	
6. LjUlomei	Ljiilnmei Gi n nja Rail^juia	5,5	24456	53
Tabela 2: Okrajna glavarstva, k so bila ustanovljena leta 7iS'fiiS' za slovenski tlel Štajerske^ (poudarjeni sodu i okraji ter okutjna gla\ avslva sodijopndpristojnost ZAC-a).
Upravne enote so bile ozemeljsko večje od prednjih sodnih okrajev (zajemale so lahko enega |li več sodr;i)i okrajev). Okrajna glavarstva in okrajna sodišča so začela delovati 31. 8. 1868 To sla določali odredbi notranjega ministra Giskra z dne desetega julija 1868 pravosodnega m nistia Herhsla z dne enajstega avgusta 1868 in razglas deželnega poglavarja Mceseryja z dne icdemiridvajsctcgr julija 1868. Islcga leta so bili razpusčeni tudi okrajni stavbni uradi. Njihove p. t stoj nosi i so prešle v roke okrajnih glavarstev.1^ Stanj" po letu 1868 jc razvidno /. gornje lahele. Ed:na sprememba v tem delu Štajerske jc nastala leta 1903 ko jC bilo ustanovljeno okrajno glavarstvo v Slovenskih Konjicah.. Delovali jc za celo 1. oktobra leta 1903. Njegovo ozemlje jc bilo izvzeto iz ozemlja okrajnega glavarstva Celje in je zajemalo sodni okraj Konjice 1(1 Z delitvijo sodstva in uprave se jc uresničilo eno izmed temeljili li meščanskih načel ureditve dr zave Takšna upravna delitev je dočakala razpad avstro-ogrske monarhije ter segla v prva leta Kraljevine Jugoslavije.
Srcska poglavarstva m načel.itvn 1922-1941
Kot že zgorai omenjeno po razpadu monarlu-e
t'res I i ve nalisknv i/, di/avnejta /akmlika. lefaj IMiX /a šla-jerskn vnjvitdsivii. X1/H1I. sir. 2*5' Premik k 11 polil ieni ni /delilvi vnjvndinc Slajcr>k< y D. z v. 1. /a vnjvi idimi Šlajcrskn, IS/IK.SH, sir. IV. Ra/jjas e.kr mesliidrilva Slajciskc£a ml 17. 9. IKfiK, s kleiiin sc Mavbna npnvila pulil Ukini urailmn i/mčiijcjn 10 D. /. v I. /a viijmlinn Slajeiskii, XIXVI'JI 12, 19113, sir. 23S; Ra/glas e. ki. naniesiiiika na Siajerskem z ilne S 9. 1903 /a.-aili iislannvilvi. nkmjricga glavaislva v Knijicah in usla-nnvnvc ilirlnvanja piililieue eksp-i/ilure v Krinjieah.
208
1/. arhivskih fomtov ji- yhirk
ARHIVI X\ll 19'J9
v organizaciji nižjih upravnih in samoupravnih oblastev n bilo večjih sprememb. Z naredbo poverjeni i Iva /.a notranje zadeve z dne 19 12, 1918, je bilo odrejeno, da so vsa državna ob las Iva, zlasti se okrajna glavarstva, davčni uradi itd. dolžna, da poslujejo kol prej." V letu 1922 so se okrajra glavarstva preimenovala v sreska poglavarstva. S a ozemlju, ki ga pokriva Zgodovinski arhiv Celje, sta istega leta začeli delovati Ive sreski načel s t vi, in sicer sresko načelstvo ■i nar-.- pri Jelšah ler sresko načelslvo Gornji Grad.12
V	obdob u, ko je bila uvedena Vidovdanska uslava, jc m In država razdeljena na 33 oblasli Slovenija jc bila razdeljena na dve - ljubljansko in mariborsko oblast.1^ Ozemeljske pristojnosti srezov so bile določene s porebno kraljevo uredbo, ki jc ozemlje razde ila na ljubljansko in m ari bor.; k o oblast.
mUBLJANSKA «hl«tt je mi Štajerske ni obsegala:
-	srez Brežice (sodna okraja Brežice in Sevnico)
-	.srez Laško (s ^dni okraj Laško brez občine Št, Rnpcrt),
MARIBORSKA oblast jc zajela večino ozemlja, ki ga danes pokriva Zgodovinski arhiv Celje
-	srez Slovo.ii Gradce (s^idna okraja Slovenj Gradec in ioŠlanj brez Šmartncga ob Paki; občini Gornji Dolič in Kozjak iz konjiškega s reza)
-	srez Konjice (sodni okraj Konjice brez občin Gornji Dolič in Kozjak)
-	srez Gornji Grad isodni akrai Gornji Grad ler občina Šmartno ob Faki i/ i reza Še s tanj) srez Celje (sodna okraja Celje in Vransko)
-	srez Šmarje (sodni okraji marje, Rogatec Kozje občina Sloparcc iz sreza Ptuj),14
V	leto 1922 sega tudi uslanovitcv Sreskcga poglavarstva Laško, čeprav je redno delo začelo iiclc leta 1124.
Leta 1929 jc bila uvedena zadnja sprememba, ki pa ni vplivala na poslovanje srezov Sreska poglavarstva so se preimenovala v sreska načel-stva in pod tem imenom delovala vse do njihove razpustitve. Preimenovanje je določal Zakon o notranji upra .'i z dne 19 (). 1929.15
line lirm	Surtiii okraj	Velikost	Si. pr?b.
Gornii Grad	Gonji Gr;id	527 km1	t7.S7S
Krško	Krško Kosi 3 nje vi eii Mokronog liailcče	850 km1	54,'Jll
Laiku	l „iskri	3dS ki))1	3ii,244
Slovenske Konjice	Slovenske Konjicc	335 km3	22.G22
Šmarje p Jelšah	Ko/je lingaicc Smnric	56B km1	45.533
3re?.iec	lireiiee Scvnie;i	407 km3	35.342
Celje	Cetje Vransko	576 km1	4H.UI 1
Tabela 3. Prikaz velikosti posannznib srez.ov ter število prebivalstva po popisu iz L t a 1939 (na ozemljit, ki pa danespokrnti 7AC)16
Po nemški okupaciji so delovala sreska načel-siva le še slabe lr mcsccc. Nemška okupacijska oblast jih u: I 7, 1941 odpravila ter jib nadomestila z okrožji.17
Organizacija okrajnih glavarstev oziroma s re.sk i h na čel:; tov
Na Čelu okrajnih glavarstev so bili postavljeni okrajni glavam (Bezirksbauplinanner). Kjer je imelo okrajno glavarstvo svoje izpostave, so zastopali okrajnega glavarja okrajni komisarji (poverjeniki). Dodeljena jim je bila uradna pomoč. Ob preimenovanju okraj mir glavarstev v sreska poglavarsl\a oziroma naeelslva so enak naziv dobili luui njihovi prcdslojniki sreski poglavarji oziroma načelniki, Zakon je določal, da morajo biti no izobrazbi najmanj pravniki z najmanj osmimi Peti državne službe ler z opravljenim posebnim ptakličnim izpiiom. Postavil jib ic minister za notranje zadeve. V večjih srezih jc le-ta lahko v krajih, ki so bili daleč od sreskega sedeža, ustanovil: sreske izpostave Tudi tu jc I d lahko na čelu uraunik s predpisanimi pravnimi izpiti Srrsk' poglavar jc bil neposredni izvrševalce obec upravne oblasti pod nadzorstvom oblastnega velikega žunana. V n,cgovo pristojnost so sodili vsi posli obče iiprave razen lislih, ki so bili s posebnimi predpisi naloženi drugemu oblastvu Cc sc jc kazala polreha, so se mu dodelili tudi pravni in tudi posebni strokovni referat (sanitetni, tehnični, prosvetni, veterinarski, ckonomsk:, gozdarski, itd.).1*
Ur. I. Narodne v hite SI IS v Ljubljani, si. XXV?().VIIJIX Mr. 54
Ur. 1. pokrajinske uprave /s Slovenijn, 51. ->9, 1.14/1929, sir. .113-314; Uredba o ra/delilvi drJavc na nlilasli. P rr v lam Trav lam
Ur. 1. ljubljanske in mariborske nhlasii. Si. 76, 3I3/MJ2'J, str. 593 fi()4- Zaknn o nnlranji upravi.
Ifi 17
1K
Leksikon dravske banovine. Ljubljana 1937. Verordnunp und Amisblali des Chefs iler Zivilverwallun£ in de-r Umersle-ie-rillark, Si. 24/PJ4I sir. 196-199; Vcrorilnung Olier ilie ¡ivhielUbe Glivilerunji ile'r UnierNieicnnark in Land-unil Slaillkreise
Ur. I. pokrajinske uprave ya Slovenijo, SI. 49, 134/1922, sir. 313-314: Urvdlia ora/iJeliivi dr?avc na oblasli.
ARHIVI XXI] 1999
Prislojnosli okrnjnih gln\nrslcv o/iromn s rt ski h nacclslcv
Prstojnosti okrajnih glavarstev jc predpisoval '-ikon i-/, len 1850.19 V splošnih zadevah so morala okrajna glavarstva najprej opravljan y/- ajanjc zakonov in predpisov, ki so jih doloedi v.ij[ji organi. Opravljali so morala ludi nadzor nad Prebivalstvo m. zbirali podatke o razmerah med nji®Jill popisovati (po slarosll, stanu, prebiva lijČS. delu, davkih). Voditi so morala rojstne. poroCi«; in smrtne knjige (ne pa vojaških), izdajala ,so porotna dovoljenja, urejala so nosvo-'ilvc, državljanstva (priselitve in izselitve). Re ševati so morala ludi pritožbe. V vojaškn za devah je bila poglavitni! :;krb okrajuili glavarstev novačenje. Hkrati so sprejemala odločitve o sprejemanju in odpuščanju i z vojaške službe (invalidi). Prevzela so skrb za preskrbo vojske, njihovo nastanitev (tudi za priprege). Določala so primere, v katerih so lahko zaprosil, za vojaško pomoč. Med'policijskimi zadevami :;o Utirala potrjevali potne m Krošnjarskc liste, iz
i tj
n í.ivní y;iki>nil: in vttdrfi lisi (v nadaljevanju I). /.. v. I.) /a Šlajcrsln, Vil 'JK/IK50, sir. lOfi 145; Ra/j;hs naniL-slnika / dne ? 5. 1H50, lUluk /a |in!!liskc iilihMuiji: V (tjavnosl pil
i vije it
¿09
vajut izgone sumljivih oseh. potepuhov, brezdelneže v irtd. Med preostalimi nalogami sta bila lucí- skrb za določanje in .spoštovanje zemljiških me;, ter zagotavljanje mirn í i varnosti ob pomoči posameznikov, žandarmenj; in vojaščine, sodišč in državnega pravdni šiva. Zakon je določal tudi pristojnosti v primeru naravnih nesreč (zbiranje šivati in sredstev zn prizadele, ocen itn v škode ipd.), določal j< nadzor nad delovanji društev, prireditvami in tiskom Okfajiwi glavarstva so morala prevzeti skrb nad reveži m ustanovami za siromašne, kaznilnicami, poboljševalni ca mi idr. Zakon je določal t ud' nadzor nad snago, sejmi, cestami, vodrim napravami, nadzor nad nevar nost;o p o ž.'i rov ter nadzor nad stavbnim redom Med nalogami okrajnih glavarstev jc bilo tudi bedenje nad splošno moralnostjo (nravstveni nadzor), nadzor nad obiskovanjem šol ter vzdrževanjem šolskih st;o'b. zdravstveni nadzor nad prebivalstvom (cepljenje, porodiiičarstvo, epidemije) ter davčne zadeve (določanje in pobiranje neposrednih d.tvkov. nadzor nad ncolačan iini da /ki ipd.).-11
Nolmnjn ureditev ¡11 na t in poslovanju oknijnih ghivkirslcv oziroma srcskili nacclslrv
A Ndlranju uredile v okrnjnih ghiviir.sk* v
V okviru okrajnih glavarstev so delovali tile referati:
finančni (davčni 1 referat referat za zdravstvo gradbeni referat veterinarski referat gozdni referat - i( r. zadeve
Tehnično službo jc vodil inženir (skrb za ceste, regulacijska dela. pomembnejša gndbcna dela in gradbena nadzorstva nad občinam ). Finančno službo so vodili davčni inšpektorii (skrbeli so za davčno razdelitev in nadzorstvo), zdravstveno službo pa so vodili zdravniki Pozneje jc bila organizirana živinozuravniška služba, za njo pa še gozdarska.21
Vsa sreska načclslva so imela upravni, obrtni, kmetijski, veterinarski, prosvetni, zdravstveni in vojaški referat, Razen tega so bili nekaterim okrajnim iiačclstvom za področja več okrajev podeljeni še gozdarski referat, teli niču oddelek icr oddelek za nadzor mer.-2
IVav lam. IVav lani.
Ur. I. ljubljanske in iii:iriluir>ke oblasli 51. 7fi, 111/1919. sir. Süi-MU; Z; i k <ni » rn.lr.mji upravi.
arhivskih fondov in zh rk
210
Iz arhivskih fondov in '.h rk
ARHIVI XXII 1999
B, iMinui okrainili glnvursicv, ki jih lir m, 7AC
Zgodovinski oris londov okrajnih glnviirstcv, srcskili načelstev. ki jih hrani ZAC
1.	Srcsko mičclstvo Laško
Rno izmed najini njših, hkrati pa (udi eno najmanjših po obseg11 je pok J šmarskega in gor-nj^graj:;kega (seveda na 1. 'ajerskem) prav gotovo S reško načelslvo Laško. Ustanovljeno je bilo z. zakonom o obči upravi z dne ?6. 4. 1922. Delovali je začelo s 1.6. 1924 Ozemlje laškega s reza jo bi'o nekdaj v upravno-političnem ozirn sestavni del celjskega okrajnega glavarstva. Površinsko je menln jc 308 kvadratnih kilometrov. Teritorialna ureditev v okviru oblasti jc bila določena s posebno kraljevo uredbo (Ur. 1. pokrajinske uprave za Slovenijo, 1922/49). Sreza Brežice in Laško sla bila priključena ljubljanska oblasti. Ozemeljsko sc jc laški srez pokrival s sod n m okrajem Laško, razen občine Sv. Rnpcrl.. kije bila priključena srez.u Celje in s tem mariborski oblasti. Obsegalo je le občine* Hrastnik, Jurklo-.šicr, Laško Marija Gradec, Sv. Krištof, Sv. Lc narl, Trbovlje in Zidani Most. Njegove pristojnosti je urejal Z,ikon o razdelitvi lržave na oblaki.2'1 Sresko načelslvo Laško jc delovale do tcia 1941.
2.	Sresko nncclstvo Brcžicc
Okrajno glavarstvo Brežice jc hile poleg celjskega najstarejše gla\arslvo na ozemlju, ki ga danes pokriva Zjodovinsk: arhiv Celje. Začetek njegovega delovanja sega v leto 1849 Sprva je žuljema lo območje šlinh, po odpravi sodnega oktaja Podčetrtek pa samo treh sodnih okrajev: Brežic, Sevnice. Kozjega. Sodn. okraj, so zajemali le občine
A.	Sodni okraj Brcžicc: Brcžicc mesto, Za-kot, Vdiki Obrcž, Gabcrje, Sclc, Moslcc, Mihr.-Icvec, Loče, Ri^once, Kapele. Artič, Gornji Obrcž, Sromlc, Videm, Srcmič, Stara vas (fara Videni), Slan Grad, Pcsjc, Dolga vas, Plelcrjc, Arnovee, S uši ca, Stara vas (lara Sv. Lorene, lire/ovc, Bukovje, Drcnovcc, Orcšje, Vihra ves, Pišcee, Podgorje, Dcdjnvcs, Globoko, Blatno, Maloverb, Brezje, Bajz.no, Piršcnberg, Pavla ves.
B.	Sodni okraj Scvnica; Blanca, Zabnkovje, Sevnica trg, Rajhenbnrg lig (Brestanica). Anže, Gorica, Slolovnik, Razlez, Anuer.ško, Brezje Senovo.
C.	Sodni okraj Kozje: Pilštnjn trg, Zagoijc, S Iraška Gorea. Lopatea, Drcnsko Rebro, Kozje trg, Vclcriiik, Zdole, Buče, Vrcnska Gorea, Sedlarjevo, Vcrače, LaslniČ, Viršlajn, Podsrcda Irg, Koprivnica, Gorjanc, Križi, Veliki Kamen,
^ IJr. 1. p«l-nsjmike upiavt rit Slmcnijo. St. 4'J. 13J/I'J22. sir. 313-314; Uredba it ni/delil v i držav i iu obla\li.
Merčna scla, Sv, Pcler pod Kunspergom, Planina trg, PamioL Loke, Brezje, Planinska vas, Prcsično, Golobinjak, Suho, Si. Vid, Podčetrtek trg, Imcno, Sopolc
Z odpravo okrajnih glavarstev med letoma 1854 in 18o8 so bili ludi na brežiškem po stavljeni mešani urndi, ki so teritorialno obsegali območje nekdanjih sodnih okrajev Z ločitvijo sodstva od uprave jc okrajno glavarstvo Brežice znova zaživelo m ostalo v tak: obliki do odprave. Določen mu jc bil prvotni teritorialni obseg (sodin okraj Brežice, sodni okraj Kozje ter sodni okraj Sevnica). Z uredbo o razdelitvi države na oblasti iz leta 1922 seje teritorialni obseg brežiškega sreza zaradi novonaslalih srezov zmanjšal. Združeval je sodna okraja Brežice in Sevnica. Priključen je bil ljubljanski oblasti. Sodni okraj Kozje je z ywo uredbo sodil pod novoustanovljeni srez Šmarje pri Jelšah in jc bil priključen mariborsL oblasli. Do propada stare ugosinvijc skoraj ni bilo sprememb, razen v leni 1929, ko se |e srcsko poglavarstvo preimenovalo v srcsko načelslvo. Brežiški srez je bil odprav Ijen z okupatorjeve strani leta 1941.
Kol prvi brežiški okrajni glavar sc omenja Anton \Viill (Bul), kol komisarja Simon Pra-prolnik in Jernej Tratnik, kol taji.ik pa Alojzij Gunčar (Guntschar).
3. Oknijno nI livarstvo v Celju
Poleg okrajnega glavarstva v Brežicah jc v leni delu Slovenije med najstarejšimi okrajno glavarstvo v Celju Teritorialno jc sodilo v ma lihorsko okrožje in bilo upravno p;>dn 'jeno okrožnemu uradu v Mariboru. Ob ustanovitvi jc pokrivalo območje 86 krajevnih in 257 kala sirskih občin. Razdeljeno je bilo na šcsl sodnih m davčnih okrajev, in sicer: Celje. Vransko, Laško, Jelšovec, Gorn_. Grad in Konjice
V	sodni in davčni okraj Celje so spadale nasledn"e krajevne občine (soseske)* Celje mesto (Stadt Cilli), Breg (Rami), Teharje (Tnelicrn), Sv Lovrenc pod Prožinom (St. Lorcirz.cn in Pro-seliin), Žalec (Sachsenfcld). Pcirovče (Plclro-vilsdi), Griže (Greis), Golovlje (GuUcndorl), VePka Piiešica (Groiipicrcselutz), Vujnik CHoehencgg), Fr;iiikolovo tSlcrnslchi) Višnja vas (Wi;ixcldorf), Nova Cerkev (Neiikirelicn), Dobrna (Dobcma), Lemb^rg (Leiuberg b. Neuhaus), Sv. Martin v Rcžnr dolini (St. Marlin in Rosenlhalc), Sv Razalija (St. Rasalia), Sv. Miac (St. Aehazius), Sv. Primež (Si. Priinns), Sv. J nri i pod Ril nikoli) (St. George» bei Rcichencgg), Koslrivniea pri Planini Koslrchiilz bei Moinpreis), Svetina (Svvetinn), Šempeter v Savinjski dolini (St. Peter hn Sanulliale) in Sv. Pavel pri Preboldu (St. Paul bei Pragvvald).
V	sodni in davčni okraj Vransko so sodile le krajevne občine (soseske): Vransko (Frairz) Tabor (St. Hicrjnymi). Sv. J irij pri Taboru (Si Gcorgcn be Tabor), Gomilski (Gomilskoj,
ARHIVI XXII 1999
lz arhivskih l'on (Jo v iii zbirk
211
Grajska vas fBurgdorf). M arija-Reka (M ari a Rfegg) in lJolx.clr. (Hcilcnstcm).
V	sodni in davčni okraj Laško so sodile tc krajevne občine (soseske): Laško ('luffer). Sv K-išiof pri Laškem (Si. Christof bei Tiiffer). Trbovlj- (Trilail). Doi (Doli). Lešjc 'Marindorl). ^v. Lcnar1 (Si. Leonliard), Paiic^e (PanetKche), Sv. Robert (St Rupctt) in Loka (Laakl.
V	sodni in d:ičili okra_ Jclšovcc so ssodile tc krajevne občine (soseske); Sm#rffl pri Jelšah (Si. Martin bci Erlachstein). Sv. Vid iSt. Veil). Ponikva (Po ni g I), Leninerg p t Zbclovcm (Lcmberg h'i Plankcnstein), Sv. Štefan (Si. Stcpltan). Zuscm (SiiUciihcim) in Slivnica (Sehleinitz)
V	sodni in davčni ¡okrni Gornji Grad so sodile le krajevne občine (soseske): Gonili Grad 'Oberhurg) Nova ŠtilU (Nciistift). Solčava fSi;l/.baci). Lnče (Leutsch). Reči ca (Rietz). Kok rje (Kokarje), Ljubno (Limfen), Mozirje (PralJberg).
V	sodni in dnvčni okraj Konjice so odilc tc krajevne obč.ne (soseske): Konjice trg (Gonobitz Varki), Vezina (Wasma), Gnišovijc spodnje (b nter-Gruschoje), Vrliolc (Vcrhollc), Tepanjc 'Tep-nadorO. Konjiška vas (Gonobitzdori), Zičc (Scil/dorl), PrcInL-e (Prello e). Zreče (Rol-schach). Oplotni^a (Oplotnuz). Okoška vas /Okosko/ (Angenbaehderr), Kot (Kolh). Sv
umgurda /Sv. Jungert/(St. Kiinegund). Padcški yrh (Pidesclibcrg), Skomarje (Skoniem). Sira nic- (Slranilz.cn). Ljnbniea /Lubniee/ (Ltibnii-z-nj. Paka (Paak). Spodnji Dolič (Untcr-Jolliiseh). Ko/jak 'Kosiak). Brezje (\V resen). Vitanje (Weitcnslcin), Zbelovn (Plankcnslein). Sv Duh (Heil. Geisi). Gornje Laže (Oberlaschc). Sv, Jernej (Si 'iarllu >'om.i). Tolsti Vrh (FSitsnbargJ Sv. Uršula (St. Clrsnl«)J Sv, II (Si. Egydi). Bcsoviea /Vesovi ca/ (VVcsovvitza),
Iz naštetega jc razvidno, da je bilo celjsko okrajno glavarstvo zelo veliko. Samo na slo venskem Štajerskem jc obsegalo šest okrajnih sodišč, čeprav jc veljalo iiačclo, naj po:.aniezno okrajno glavarstvo ne obsega \cč kol Iri Imelo jc j 13.381 prebivalcev (po popisu i/ lela 1837) r Jc h.lo s lem tukoj za graškim drugo največje v deželi. Površinsko jc meriSo 34 milj. Pokrivalo jc ic občine: Celje Geslo! Breg. Teharje. Sv Lov rend pod Pxo?.inom, Žalec Irg. Pctrovčc, Griže. Ooiovljc. Velika Pircšica. \ojnik trg Franko-lovo. Višnja vas. Nova Cerkev. Dobrna, Lcm
;rg, Šmartno v Rožni dolini. S\, Rozalija, Sv. Ahac. Sv. Primož. Sv Jurij pod Rffmkom trg. Ko.strivnica pri Planini. Svetina. Sv. Peler v Savinjski dobni. Sv. Pavel pri Preboldu.
Prvo teritorialno okrnilev je okrajno glavar stvo v Celju doživelo leta 1903. kc, ji bil p/lcfčc-n zbrani ustanovitve okrajnega -Livarstva v Ko niicah izločen .sodni okraj Konjice. Lela 1922 pa jc h i z uvedbo sreskili načelslcv ozcmcljskn '•manjšan še za lerilorij Ircli sodnih okrajev Z 11 ved bo okrajnega »lavarstva v Laškem, okraj "cga glavarstva v Šmarju pri Jelšah m okr,\ji cga
glavarstva v Gornjem Grad» jc izgubilo sodne okraje Laško, Šmarje pri Jelš »h in Gornii Grad. Ostala sla :nn le Še sodna okraja Celje in Vransko. Piikljnčcno je bilo mariborski oblasti. V takšni obliki ic dočakalo svojo razpustitev leta 1941.
Kot zi ni mi vosi naj omenim dopis, ki ga jc poslala deželna vlada za Slovenijo • pover-jeništvo za notranje zadeve Meslnemn magistratu v Celju. Iz njega jc razvidno razmcijc med delovnimi področji mestnega magistrata Celje in Okrajnega glavarstva Celje v zvezi s policijskimi posli: ' da okiajno glavarstvo začasno iv.vršnje v mestnem področju naslednja ¿pravila: var nosi no pouči is ko službo, vse odredbe za slučaj javnih nemirov, javne prireditve, prijavljanje in cvjdeneo prebivalstva, policijsko nadzorstvo in i/gonc, cenzuro " V i:;tcm dopisu jc posebej poudarjeno, da je (a uredba iri.iljena Ic kot prehodna
Kot prti okrajni glavar sc omenja Ivan Sclitneber, kot komisarja pa Ignacij Novak. Mihael Žlebi r (Sehlebier). Anton Smole (S mol le) in Rudolf Pu Isa tor.
Dolu mi gradivu »ikrijnih ¡',Iav;irslcv m sreskili nacelstuv
V uvodu naj nakaže m samo bežen pregled pisarniške a poslovanja, k. je izoblikovalo pre cejšcii de svoje podobe v drugi polovici de vetnajstega stoletja. Podr ,ino je bilo predstav ijcno v razpravi Jožeta Žonl.irjn2<i in razpravi Saše Scršc.7
Pred marčno revolucijo je pisarniško poslovanje obvladoval zelo zapleten sistem odlaganja spisov Spi.ic v zvezi /.dali trajajočim postopkom jc bilo treba i; kali na več mestih Rešitev tc pomanjkljivosti se jc poniidila ob uvedbi novih upravnih oblasli. 7 4. 184K so bila ¡/.dana na vodila za upravne oblasli. v katerii1 jc nili) vsem namcsliiištvom naročeno, naj pisarniško pošlo vanje poenostavijo kolikor jc mogoče. Na Kranjskem so lako ?.c naslednje leto »vedli eno ten rcgistratnrni načrt m enake obrazce za poslovanje/
17. 3. 1855 je izšlo uradno navodilo za me šanc in upravne okrajne urade ter urade iodn h stolov (veljavno je b:lo za vse kionovinc razen za lombardsko-beneško kialjestvo ter Vojno
■j Meslna obilna Celje I'J I !)* 1'/I I. AS 7, sig. '*r 114/1 y IU; Ka-/merju nic 11 pi*lr<>čji delu tiKsincga mag islral;' in Hkratnega glavaislva Celje.
Ju?" 7.1111,31 Ku/vuj s is le mu v piisliivanja m vpisi pii upravnih olilasleh dii (vfuniie pisarniškega pnsbivanja lela 1956 Aili. . XV1/1 2. Ljubljana lW.l,sli. KM-1. ^ Saia Scršc, Način »Klla^anjj spisu v |iri u pravni li in a vinilnimi ¡h uiganih na iteJdni in Inkalnl ravni v ilmgi pnlnvM Je el najsk-ga slnlelja. Arhivi XX I/1 -2, Ljuhljana 1 Mr. 31. 27 Naiueslnislvu /a KranjsknJ-2r Šl. 71lJI/IK5{i, AUS RrgiMra-lurs-!1an lil ille SNiilialicrci uikI ilie Ite/irksliajpinonn st-halkn In Kraln l^ibath IM5I.
212
Iz arhivskih fonde v in z'nrk
ARHIVI XXII 195J9
krauno), k. |C odrcalo notranjo ureditev it> opravilni red,2* Kiiub temu da je ^ilo z njim urejeno poslovanje okrajnih uradov, ic sistem poslovanja ostal v veljavi tudi po njihovi odpravi i nI se tako nadaljeval tudi pri poslovanju JKrajnu glavarstev.
Opravilni red je določal sisletvi odlaganja spisov v regislraluro.
Temeljil je na dvanajstih vsebinskih skupi nah, označenih / velikimi latinskimi črkami' A. Zakoni in spisi It, Uradne m personalne zadeve C. Vojaške zadeve D Cerkvene m šolske zadeve E Zdravstvene zadeve, pomoči revnim,
dobrodelne ustanove F. Kmetijstvo, rudarstvo, gozdarstvo, lov G Trgovina in obrt
H,	Ceste, stavbe (ali pod D, E, F, G)
I.	Policijske zadeve "(če niso v E, F, G, H) L, Občinske zadeve
M.Davčne, finančne zadeve N. Razno
V okviru vsake skupine so biti spi.-;i odloženi po tekočih vložnih številkah Spise so združeni v zadeve v okviiu enega rcgislraturncga obdnbia, ki je lahko obsegalo enr dc pet let, glede na količino dotoka spisov. Število skupin ni bilo vedno enako. S posebnim dovoljenjem so lahko uradi šlcvilo skupin po potrebi zvečan ali zmanjšali, Manjši uradi so poslovanje še poenostavili -n odlagali rešene zadeve po zaporednih vložnih številkah Pri njih je registraluma doba trajala samo ieto dni, Preapis je liidi določal, da se za vse spise, ki so bili odloženi v enem registalurneiTi obdobiu, /.dela abecedno kazalo. Vsebovati jc moralo vlci.no številko in označbo ene izmed registaturnih skupin.
Kljub spremembi oblasti «c sistem poslovanji, oslal vse do razpustitve sresk.h naeelstev.
1. S reško načel si'v o Luško
Ob razpustu laškega sreskega načelstva so Nemci upravni sede\ prenesli v Trbovlje.
Pri pregledu prevzetega gradiva Skupščine občine Trbovlje lela 1979 se je pokazalo, da je med občinskim gradivom tudi del gradiva hiške ga sreza. Verjetno se je zahvali1 zgolj naključju, da je ohranjena vsaj ta malenkost, ""oprav zaradi svoje okrnjenosti nima posebne pnčcvalnc vrednosti, pa jc redek vir za proučevanje legi1, prostora. Zajema obdobje od ustanovil ve leta 192? in do njegovega razpusta leta 1941. Med sanvm gradivom najdemo nekaj dokumentov s starejšo letnico. Ker zarr.d teh fragmcnlov ni imelo pomena oblikovali posebnega fonda, so priključeni fondu srcza. Kol največja škoda se jc pokazala izguba vseh evidenc nad gradivom. Samo
gradivo je bilo v precej slabem stanju, pomešano med sabo in popoinoma neurejeno iz samih spisov ni oila razvidna njihova prvotna ureditev, zrlo so predstavljala prva dela na gradivu uvedba neke smiselne in pregledne oblike, ki bi poenostavila picgled nad njegovo vsebino. Zaradi že oniemenc slabe ohranjenosti gradiva ponekod lahko govorimo le o fragmentih, valorizacija n imela pomembne vloge Deio je bilo osrede točeno ra vsebino in na njeno razdelitev v pregledne skupine, Nastali so tile tematski sklopi;
1 Upravne zadeve
II,	Kultura in prosvela
III,	Zdravsvo in socialno skrbstvo
IV,	Lov
V,	Društva
VI,	Tehnična dokumentacija
Vil. Gradnje
Vili. Obrtne zadeve
IX. Razno.
Največ pozornosli ic bilo posvečeni vsebin: gradiva, ker so se naslovi zadev in nihova vsebina marsikdaj razhajali, V cm sami impici jc bilo pomešano več dokumentov z različnimi vse binarni. Zato je bi o treba pregledati dokument za dokumenlom n vsakemu posebej določu- naziv arhivske enote, V okviru tematske razdelitve gra diva se :,c le to razvrstPo še kronološko Ta istem pocnoslavi uporabo gradiva.
Največ jc ohranjene gradbene dokumentacije (gradbene zadeve rudnika Trbovlje, Laško, Hrastnik, Elektrarne Trbovlje, Cementarne Trbovlje ter nekaj privatnih giadenj). Preostalo gradivo predsiavPa le diobcc npravnega gradiva, gradiva za šolstvo in prosveto...
1, Okrajnu glavarstvo oziram ti sresk« iiiičelstvo Brežice
V letu. 1976 je iz Posavskega muzeja v Brežicah prišlo v celjsk. arhiv dragoceno, predvsem pa i/iemno zanimivo gradivo okrajnega glavarstva Brežice Dragoceno in zanimivo zalo, ker jc to eno izmed redkih okrajnih glavarstev, predvsem pa edino taKo ohranjeno na ozemlju, ki ga pokriva zgodovinski arhiv v Celju (od sedmih okrajnih glavarstev so ohranjena edino Iri;, Res jet da seje ob podrobnejšem pregledu količinsko močno zmanjšalo, kar pa mu nc zmanjšuje vrednost. Od 170 arhivskih škatcl jih jc ostalo le sto, kaiti med gradivom so ¡bili pomešani tudi lond: drugih ustvarjalcev Tako so bili izločeni in ustvarjeni novi fondi, ki so sedaj že ustrezno urejeni in popisani. Med gradivom Okrajnega glavarstva Brežice se jc tako našlo gradivo Okrajnega uradi1 Scvn.ca, Okrajnega urada Kozje (izdan Inventarjih št 2 Okrajni uradi 1854-I868).2y Okrajnega šolskega sveta Brežice,
n 11. z, v, 1. /a Štajersko XI/IH5*i, str, 175-213; Urcdši poiUik /a /edinjem ¡11 politični; okrajne in «pnijJki gnspuske.
% Vida Ikikupee Ivanka Zajc-Ci/clj, Nedvika Zdi:ve Okrajni
ARHIVI XXI] 199t>
Iz arhivskih fondov in zbirk	3687
Okrajnega šolskega sveta Koz.jc, Okrajnega šol skega sveta Sevnica (izdrni v Inventarjih št. 7 Šolski sveti 1864 1941)w ter gradivo Hranilnice nestne občine Brcžiec in Oknijne HraniImcc KcSjes ki pa je ptikljnčcno fondu Gradivo hranilne m posojilnic 1876-1970. Ohranjenih je tudi nekaj fragmentov okrajnega urada Brežice, ki pa so p iključeni okrajnemu glavarstvu Brežice.
Gradivo j c pr: pelo v arluv v povsem razsutem stanju. Na žalost ni ohranjen ml, en dciovodnik, ki bi nam olajšal delo. Na ta način bi lahko ohranili prvotno ureditev. Težnja pri prvem urejanju gradiva jq tila, da se celoti da neki smisel .n olajša iskanje želene vsebine. Pri tem so se skušal; držati' prvotne ureditve, kajti na spisih so se ohranile oz.nakc vsebinskih skupin. Zadeve sploh niso htle popisane, tako da tudi c onlapnem popisu ne moremo govorili. Večina gradiva je bilo ntzvr.ščcna kronološko. Ker ni bil narejen podrobnejši popis grad:va, ni bilo razvidno, katere Zadeve vsehuje Kajti oznake N, R ipd. so no ved a le premalo oziroma nič o vsebini sklona.
Bri vnovični obdelavi gradiva seje ohračala pozornost ravno na vsebino. Gradivo je hilo še temeljiteje razdeljeno v tematske sklope Posamezne zadeve so dohile svoj naslov ter bile Oztmčenc z. Innieo nastanka in signaturno šte *'ilko. Pred letnico je še zapisana oznaka sklopa c-c omeriamo oba popisa, je razlika očitna:
. Lffj:	Potem:
Okrajno ^Livarstvo Okrajno glavarstvo BrežitS	Brežice
<il8<ll	Leto: 1891
s<!!.:	F/i»
Seznam članov Štajerske deželne družbe
cmatski sklopi so dobili nove oznake, ven ilr zarad- 'zgubljenih evidenc to ne pomeni 8-ohcga posega v gradivo. V okviru teh sklopov jc Še uporabljena kronološka razvrstitev Iskanje jc Lako n i (rej še in poenostavljeno. V veliko pomoč so tudi kazala (stvarna, imenska, krajevna) nr. koncu popisa.
. Spisi do leta 1919 so pisani v nemškem jeziku jn v gotici. To velja predvsem za Brežice mesto, kjer je nemški jezik trdoo zasidran vse do konca prve svetovne vojne, pri obemah pa je stanji. Popolnoma drugačno. Pri dopisih ohčim ki j in jc "■okriva! brežiški okraj, najdemo spise, pi sane v slovenskem jeziku, že pred lelom 1890 lz njih je : ;i*vidna tudi želja o doslednem poslovanju v sl«venskcm jeziku. Po letu 1919 je nemški jezik bidi uradno odpravljen iz vseli državnih tiradov.
Popis končuje del gradiva okrajnega sooišča Brežice. To so zemljiškoknjižni izpiskir lesla-lllcJti ,n ženitna pisma. Ni znano, na kakšen na^m je bilo to gradivo priključeno grjuivu
1( Urjill; ] HM-] X6K, [nviinlaiji 2.
Mfta Hjkflii Ivanku /jjc-Ci/d; Šolski Sveti IS'64- 1941, Invtniarji 7.
Okrajnega glavarstva Brežice. Zgodovinski arhiv Celje doslej še ri prevzel gradiva okrajne a souišča Brezi :c, zato ho to gradivo zaradi večje preglednosti z.a zdaj ostalo priključeno tirni] fondu. Uvrstitev na konce fonda okrajnega glavarstva Bxžicc omogoča, da se bo oh prevzemu gradiva okrajnega codišča iz Bicžic zgoraj naštelo gradivo .zioeiio iz omenjenega fonda in priključilo gradivu Okrajnega sodišča Brežice.
Gradivo okrajnega glavarstva Brežice, ki ga hrani deželni arliiv v Gradcu
V	popisu okrajnih glavarstev (Bcz.irks-hauptmanschaflen) na Spodi:jcri Štajerskem B 74 jc pod naslovom Arhivalije okrajnega glavarstva v Brežicah navedeno, da hran- graški arhiv gradivo okrajnih uradov v Brcžicah, Koz. jem in Sevnici ter gradivo okrajnega glavatstva v Brežicah. lo so spisi nasl-fi v lclih 1850-1870, leh je 110 fasciklov, in zapisniki v petdesetih zvezkih. Podrobnega pop.sa m.
3, Okrajno glavarstvo Celje
Gra<'ivo okrajnega glavarstva Celje (18501854) jc prevzel Zgodovinski arhiv v Celju 27. scptcmhra leta 1983 in je vpisano v akccsijski knjigi pod tekočo številko 160. Izročil ga je Arhiv rcpuhhkc Slovenije, prek katerega jc poLc kal a rcstituciia arhivskega grad'va, ki jc nastalo na slovenskem etničnem ozemlju in jc biio shranjeno v avstrijskem državnem arhivu. Gradivo jc hilo predmet tretje predaje., ki jc potekala na temelju jugoslovansko avstrijskega sporazuma iz leta 1923 m je navedeno v seznamu šl. 21 pod ickočo številko 40.
Po prevzemu v Zgodovinski arhiv v Celju jc hilo gradivo tehnično opremljeno in nastavljene so b ic osuovne evidence, ki so nadomeščale popis do arhivi stične ureditve gradiva. Pri arbi-vislični obdelavi se jc gradivo razvrsiilo v vsebinske skupine, ne da bi p,>c pri tem razhila tekoča foliaeija - to pa predvsem zato, ker ic bilo gradivo že pred arhivistično obdelavo varnostno ir.ikrofilmano (št. mikrofilma 013-015). Prav lako ni imelo ohranjenih spisovnih evidcnc. Gradivo jc le fragment nekoč obsežne dokumentacije Ohranili so se samo gradbeni spisi, zalo ru bilo Ircba naredili nobenih posegov na gradivu.
Gradivo okrajnega glavarstva Celje, ki p brani deželni arliiv v Gradcu
V	popisu okrožnih uradov (Krcisinntrr) B 68 je pod naslovom Celje (okrožni urad, okrajno glavarstvo, okrajni urad) navedeno ludi arhivsko gradi <.'0 celjskega okrajnega glavarsiva ;n okrajnega urada (Cilli, Bczirkshauptmannsebaft imd Bczirksamt). Večinoma gre za gradbene spise, nastale v letih odi850 do 1868.
F 23 1850-1860 Gradnene zadeve
214
P arhivskih fondov n /Mrk
ARHIVI XXII 1999
(Bausachcnj 1 F 1854 1856 Gradbene zadeve 1 F 1857 -1858 Gradbene zadeve 1 F 1859-1860 Gradbene zadeve 1 F 1861 1865 Gradbene zadeve 1 F 1854-1868 Varia (Miszcllanea)
V popisu okrajnih glavarstev (Bczirks-luinplmannschallcn) na Spodnjem oUijcr.skcm B 74 je pod naslc vem Arhivalije okrajnega gla varstva v Celju navedeno, da je shranjeno v gračkem arhivi: gradivo okrožnega unida v Celju, okrajnih uradov v Celju, Šmarju pri Jelšah, Slovenskih Konjicah, Gornjem Gradu, na Vranskem in okrajnega glavarstva v Celju ter 260 zvezkov zapisnikov in kjzal, nastalih v drugi polovici 18. stol. uo leta 1870. Podrobnega poprsa m
VIRI
1.	Državn zakonik in vladni lisi (v nada ljcvanju D.z.v.l.) za Štajersko, Vil 98/1850, str.
06 i45; Razgias namestnika 3. 5. 1850T Poduk za poliliške oblaslru|c v djavnost postavljene.
2.	D.z.v.l. za kninovino Štajersko, XXI. del, 185U; Razpis namestnika z dne 20. 9. 1850, s kalerim se po začasni občinski postavi 17. 3. 1845 lirejcnc nove krajne občine s svojim rco-utiskim sodniiskim in dačinjskim okrugom v kronovim šUijerski razglašujejo.
3.	D.z.v.l. za Štajerskc, IV/1854, Odredba notrarjega miiistra 31. L 1854; Upravna in sodr.a razdelitev Vojvodine Štajerske.
4.	D.z.v.l. za Štajersko, XL11/1854, Odredba notranjega nuni Ura 23. 9. 1854; Začetek dela okrajr/h uradov.
5.	D.z.v.l. za Štajersko, Xl/18^5, str 175-213; Urcdski poduk za zedinjene in politične okra me in župnijske gosposke.
6.	Državni zakonik za štajersko vojvodstvo, l/f862, 5. 3. 1862. Postava, s katero se cajnjo osnovne ali glavne pravila, da se po njih ura v na vajo občine (soseske, srenje, komuni, gmajne).
7 D.z.v 1. za Štajerske 1/1868, Bazgii de žclncga poglavarja 27. 7. 1868; Začetek dela okrajnih glavarstev.
D. v.l. za Štajersko, XI/!868. Razglas na mcstništva 17. 9. 1868; Ukinitev okrajnih stavbnih nradov in izročitev kompclcnc okrajnim glavarstvom.
9.	D.z.v.l. za Štajersko, XX/1868, Razglas namcslništva 3. 19 1868? Poiitična in sodna razdelitev Vojvodine v;ijcrskc
10.	D z. v.l. za Štajersko IV del- 27/18.54, str. 56-66, Ukaz ministrov notranjih zadev, pravosodja m dnarstva 31 1 1854, s katerim se raz-glašujc politična in sodna uredba vojvodinc štajerske.
11 D z.v.l. za vojvodmo -taiirsko, XIX/ 1902, 1903, str. 238; R;./.gias c.kr, namestnika na ŠUijerskem z dne S. 9. 1(J03 zaradi ustanovitve okrajnega glavarstva v Konjicah, iit ltslanovilvc delovanja politične ekspozanre v Konjicah.
12.	Lili. Narodne vlade SHS v Ljubljani, št. XXV-203/1918, str. 54,
13.	Ur 1. pokraiinskc uprave za Slovenije, št 49. P4/1922, .str. 313 3 4; Uredba o razdelitvi države na oblasti.
14.	Ur.l. pokrajinske uprave za Slovenijo si 49, 136/1922 , str. 315-321; Zakon o oblastni in sreski samoupravi
15.	Ur.l. ljubljanske m mariborske oblasti št, 48- 161/'924, 19. 5. 1924, str 312; Upostaviiev sreskih poglavarslev.
16.	Ur.l. ljubljanske n mariborske oblasti št. 48 1132, 2. 5. 1924, str 312; Razglas za ,srcz Laško.
17.	Ur.l, ljubljanske in maribonkc oblasti št. 76, 313/192'), str 593-604; Zakon o notranji upravi.
18 Verorannngs lina Amisblatt des Chefs der Zivilvcrwallung in der Unterstcicrmark, št. 24/ 1941, str. 196-199; Verordnung iiber die gebiet-lichc Gliedeiung der Unterste ermark in Land-und Stadtkrcisc
19. Fond mestne občine Celje 19)9 1941, AS 7, sig Pr. 114/ 1919; Razmerja med delokrogi mestnega magistrata in okrajnega glavarstva Celje.
^0. Namcstnišlvo za Kranjsko, 1-2, št. 7191/ 1850; ARS-Registraturs Plar. 1'iir dic Statlhalterei nnd die Bezirkshaiiptmannschaflen irj Krain, Laibaeh 1851.
UPORABLJENA LITERATURA
1.	Jože ŽonCar, Nekatera vprašanja organi zacijc držpvne uprave na slovenskem od srede 18. stoletja dc najnovejšega časa, Arhivi letnik II, št. 1 2, Ljubljana 1979, str. 13-16.
2.	Priiočnik in karte o organizacijski slruk turi v deželnh Koroški. Kr;,r,jski, Pri morju in Štajerski do leta 19181 Zgodovir.sko-bibliografski vodnik, Gradec Celovec Ljubljana-Gorica-Trst 1988.
3.	Jože Žontarn Nastanek in razvoj upravnih okrajev na Slovenskem do leta 1849; Zgodovin ;k. časopis 34-1980. 1 2, str. 123.
4.	Sergcj Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana '961.
5.	Zgodovina Slovencev, Ljiibliana 1979.
6 Milko Mikola, Razvoj uprave na konjiškem od 18. stoletja dc danes, Zbirnik 1996, str.' / 14.
7, Vida Bcrknpcc, Ivanka Zajc-Cizelj Hed vika Zdovc, Okrajni uradi 1854-1868, Inventarji 2, str. 7 14
8	Krajevn1 leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937.
9	Janko Orožen, Celje kot sedež dižavnc uprave, Zgodovina Celja in okolice 11 del (1849-U41), Celje 1974, str. '12-19.
10. Saša SerSc, Način odlaganja spisov pri npravnih i.i avtonomnih organih na deželni in lokalni ravni v drugi polovici devetnajstega stoletja. Arhivi XXI/1-2, str. 26 31.
arhivi xxii i9yy
Iz arhivskih lot d< ! in zbirk
215
XUSAMMIiNFASSl'NG
DHL ARC111V1M STÄNDI Dt;R BliZlliKSlIAUIT MANNSCIlAFTI-N IM 111STOK1SC1 IHN ARCHIV CliLJI-
Iiis zum Jahre ifi48 waren für (Ml1 Verwaltung keine Organe /usuudig, die vom Staat errichtet lind bezahlt wurden. Nach diesem Jahr winl eine Organisilinn des Slaatsapparnts vorgenommen und die Verwaltung vom Gerichtswesen gelrcunl. Als niedrigste Stufe der staatlichen pnlilisclicn Marht werdeil Uczirkshauptmann seliaficn eingeführt, Im Hi.itnrisvln'ii Archiv Ct'ljv (^godovjnski arhiv Celje) werden Archivhcstäuilc von nur dr.i Bczirkshauptmannschafteii (Hre/ice, Celje, LaSko) aufbewahrt, während vier Arcliivbistande Hczirkshauplmanriscliafte» Smarjc pri Jelsah, Slovcnskc KoiV'cc, Gnmji Grad, Kriko) als verloren gelten Am benen erhallen ist der I-onds der Bczirks-■wupimanr.scliafl Breziec. Alle A.rctiivbcstiiadc wurden -lach Sachgnippcn, W diesem Rahmen jedoch climiin-logisch geordnet, lim Teil der Archiv bestände der Bezirkihauptir.annscliaften wird im I andcsareliiv in Graz aufbewahrt.
SUMMARY
Till; 1;ONDS Of Till DISTRICT HOARDS AND LOCAL DIU'UTlliS Klin1 IN Till; HISTORICAL All
cinvi-s or- ciiLJ«;
Up until Ifi4fi, he administration was not carried nut by bodies appainled and paid by the stale Ai'ier iliis year, huwever, the slate tarried aut a through reorganisation nf the state apparatus, which included separating ihc administration from the judiciary and llu. introduction nf the district hoards as ihe Itiwesi level of political authority Only three fnnds (if district boards (those nf lire/ice, Culjc and Laskn) are kepi in the Historical Archives of Celje, while four of Ihese (those of Šmarje IM Jelšah, Slovci.skj Konjice, Gornji Grad and Krskn) are lost. 'Hie besl preserved fond of the above three is thai of the Hrc/icc district hoard, AM three fontk are arranged ac cording to themes, and within the framework of ihis, also chmuoloeically, A pari of the records of tbe district 1 loan k is also kept in Ihe IVcWucial Archives nf Graz.
Andrej Mlakar gradnja mirna 18*54, Okrajno g lava is Ivo Celje, A$ / „V/.
216
Iz arhivskih londt.v .n zl irk
arhíví xxii vm
UDK 930.253.4:912(497 4 Lj.)
Neznani načrti L jubljane iz leta 1816 v dunajski Albert -.h
BOŽO OTORFPEC
Ko sem lela 1964 na Dunaj .1 iskal gračivo za zgodovino ljubljanskega gradu, sem sc oglasil Indi v grafični zbirki Albertina, v upanju, da mo/dr. najdem gradivo 7.a svojo raziskavo. V študijski dvorani me je sprejela prijazna kuski-dinja, po izobrazili umetnostna zgodovinarka. Ko je slišala za mojo željo, n.i je prinesla kartotečni pregled zbirke, imenovane Archi'eklur-Zcich-nung Sammlnng, v kater hranijo različne načrte s tega področja. In res jqj mapa številka 78 hranila gradivo iz Ljubljane Ovitek 7 j,v pod št. 44 48 omenjal načrte kaznilnice na Žabjem trgu (Froschplatz) s šestimi predlogi A. Schaffcnralha iz leta 1816 za predelavo v inkvizicijsko hišo lnquisitíonshaus" Pod št. 38 43 je spravljen lin ris urštilinskega samostana, delo Johanna Bapt Auerbcrgcrja z dne 3. 5. 1X16, kr obsega šest načrtov poslopja. Pod št. 33-37 je spravljen pre vod "Ansiebt der k.k. Militar-Cassernc zu Lai bach bey Si. Peter" s petimi listi, delo Alojza Babnika iz leta 1816. Vsebuje med drugim pogled šcnlpelcrskc kasarne od župnijske stavbe in cerkve do Ljubljanice. Pod št. 28 32 jc tloris ljubljanskega liccjsktga poslopja, ki ga jc izdelal Dcschman leta 1S10; kaže lego poslopji, na današnjem Živilskem trgu z vrtom i.i sosednji ni hišami. Kopitarjeva uiica sc je imenovala -Vasscrgassc, omenjeni so novi šolski drevored, Šilski trg. Dom Sliftsgassc in Alumnalsgassc. Pod št 23-27 so načrti oz tlorisi deželne in Pogačnikovc hiše na Novem trgu. Dvorni trg se jc imenoval Ncurr.arkl.sgassc, omenjeni so Salen-drova ulica, Gosposka ubca in NcmŠk' trg pred Križankami, priložen pa jc tudi tloris Knežjega dvorca Aucrspcrgov, delo A. Schaffcnralha rz lc tii 1816.
^t 16-22 iz, iste mape, to jc mape 78, ovitek 7 vsebujejo načrte oz tlorise Ljubljanskega gradu, ki jih jc napravil Kari Alojz Schaftčnriilh z, asistentom Francem K^avcrjcin Dcsehmanom leta 1816. Št. l(i kaže načrt drugega nadstropja gradu, pod št. 17 je 'ep pogled na grad mesta od stolpa pri današnjem vhodu do okopov (.sane) v ozadju, kjer so vidni vojaki in lopovi; lepo *'idcn jc tudi zdaj na rov,o odkriti vhod v kazcmalc, stolp z uro in vhod prek stopnic. Si. 18 prikazu.c potrebna dopolnila za čuvanje icln.kov (okna, vrata, ptči ud.). Šl. 19 prikazuje vsa poazemska skladisča
gradu z, vidnim obokanim vhodom v kazematc, prehodom na baslijo, haslijo s škarpo in topovi icr kazematc, prehod k lopevom, mrliško kamro pod Kiipcjo, skladišče kurjave za upravo in zapornike. Si. 20 kaže tloris pritličja gradu od glavnega vhoda, stolp, stražariko in mofki zapor, stanovanja nadzornikov in drugo. Si. 21 kaže načrt prvega naustropja s sušilnico perila, stranišči, bolniško sobo in moškimi ter ženskimi zapori, kor v kapeli, markelcndarjevn stanovanje in stanovanje požarnega čuvaja. >1 2? kaže tloris drugega nadstropja gradu z dcpozitori/cm zaporov, izhodt-m na dvorišče in žensko bolniško sohe Icr ostrešje kapele.
Št. 13-15 v ovitku 7 mape 78 kažejo nekdanji kapucinski samostan na današnjem Kongresnem trgu, pa tudi tloriic uršnlinskc ecrkve, dele I011-lovža, vicedomskc hiše (na mestu današnje univerze), stanovskega gledališča ter nenaseljen kapucinski samostan, delo K Dcschmana '.v, leta 1X16. Št. 8-12 kažejo tloris frančiškanskega samostana. delo A. Scluiffenratha; pod šl 8 jc. lepa velika barvna slika samostana z, imeni ulic: današnja Nazorjcva jc bila Auguštinska gusa, Čopova sc jc imenovala Slonova ulica ter Kapucinski- gasa v smeri proii vo li.
Ovitek 6 iz ma e 7fi vsebuje pod št. 6 7 glavno in stransko fasado cerkve v Šentvidu pri Ljubljani iz leta 1793 s popravki kupole. Pod šl. 1 je situac.jsk: načrt dela mesta Ljubljane v okolic- nekdanjega frančiškanskega samostana na današnjem živilskem trgu. V načrt jc vnesena lega nekdanjih Poljanskih mestnih vrat, jarek, frančiškanska ecrkev in obzidje Poljanskega predmestja. Pet načrtov piikazujc proiil Tranči škanskega samostane icr načrte za predelavo za normalko Pod šl. 13 jc tloris nekdanjega kapu cinskcga samostana v Novem mestu iz, obdobja okoli 17S0-90, št. 11 pa kaže tri načrte arhitekta Zulianija za cerkev v Velesovem iz leta l7fifi z lepo fasado
O omenjenih načrtih Ljubljane sem obvestil dr. Damjana Prelovška in ta jih jc dal pozneje v Alherlini kopirali, ostali pa so šc neobjavljeni. Branku Korošcu ti načrti ob izidu njegove knjige "Ljubljana skozi stoletja: mesto na načrtih, projektih In v stvarnosti" icta 1991 nisoKli znani.
arhivi xxii iyyy
Iz arhivskih fondo y n zbir*
21?
ZUXAMMIÍNj-'ASSUNÜ
Dll: UNliliKANNTHN l'LANh VuN IJUBIJANA IN Bl:/Í WWtNHR ALBHRTINA (MASCHINBN-GllSCIllill Jíl'NliS M ANL'SKRIIT)
15er Autor liehandelt in scincm Bcitrag die hrslier unhiíkfinnlcn Stadtpliinc von Ljuhljaiia aus den Jatirt 181 (i. tlic in der Wiener Albertina verwnhrt werdtn I* liandcll sicli uní dic Werke toii A Schíiffenrath. J.B. Aucrbcrgcrund A. Baluiik.
SUMMARY
UNKNOWN MAPS OF UIJBUANA HiCM 1816 IN THI- VIHNNHSP ALBHRT1NA
The author discusses heretofore unknown inapn of tlie city of Ljubljana dating from 1816 kepi M tht: Viennese Albertina. Tlie maps arc the work of A. Schaffenrath, Johann iiapt. of Auerherfi and Mojz Bafanik
Med prvo s ve lovno vojno porušene stavbe med KrombciKoin in Gorteo v naselju Pri hrastu ozadju je viden Snbotii,. Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, zbirka fotografij, Jahatm hreinid ¡/¡H
218
17. arhivskih fbmlov i__k
arhivi xxu vm
UDK 930.251:02.*> 85
Odlok Deželnega namestništva v Gradcu za ohranitev m hrambo cehovski i arhival ■ leta 1914
UEDV1KA ZDOVC
Varovanju naravne in kulturne dediščine posvečamo danes veliko pozornost, Kako ravnali z iirhivalijami cehov, rcgistraliirmiui in arhivskimi akti, predmeti, ki so sodii, k dediščini in so meli veliko zgodovinsko, znanstveno, kulturno pa tudi uporabno vrednost, jc opozarjala deželna oblast na Štajerskem že v 19 stoletju.
V kabinetnem pismu cesarja o i/ločilvi ii uničenju nepotrebnih rcgistralurnib in arhivskih aktov z. dne 6, marca 1832 jc bilo doeeno, da se niso smeli 11 pilo i l ■ akt., k. so bili ali naj b bili uporabni in potrebni tudi v prihodnosti, prav tako tudi listi, ki za uradno poslov inje ni *o bili več potrebni imeli pa so ali pa naj bi v p Ihodnosfi .ueli zgodovinsko ali podobno vrednost Ta najvišji normalni predpis jc b,l razglašen v odredb, višje dvome pisarne 24. marca 1832 št, 56231
Po tem predpisu so se inoraii natančno ravnati organi uprave. Konec 19. stoletja jc nastal problem ohranitve cehovskih in zadružnih arih vahj ter predmetov. Cehe jc formalno odpravil nov obrtni rcdr ki ga je vlada izdala leta 1859. Kot so pokazale izkušnje, jc bilo vrednim arhi* valijam skozi leta povzročeno veliko škode zaradi slabega hranjenja in prestavljeni ob menjavi zadružnih predstojnikov. Iz katalogov antikvariatov jc bilo mogoče ugotoviti, da so sc le t. pogosto izgubili tudi zato, ker so K1" taki predmeti prodani trgovccm s starinami, ou nuh na prodan' v U.jino
Sa bi preprečili novo izgubo, jc deželno namestništvo z več odloki od političnih oblasti nižje instance zahtevalo da morajo varovanju tc dediščine posvetili večjo pozornost
Z odlokom z dne 13. februarja 1884 št. 2635 je naložilo vsem političnim oblastem prve in slancc pobudo štajerskega deželnega sveta, naj raziščejo vse primere še obstoječih arhi ml i i prejšnjih cehov in podprejo njihov prenos v štajerski deželni arhi".
Leta 1^96 jc bilo konservalorjcm ccntralnc konusjjc za umetnost in zgodov.nnkc spomenike naročeno, n;^ vpi.vaic na občinska predstoj ništva, tako da bodo šc obstoječe cehovske -n bratovske skladnicc v občinskih arhivih skrbno zbrali in bran:ii Po meščanskih pisat' na; hi povpraševali po morebitnih šc preostalih starih
cehovskih skladnicah ju te. naj hi po možnosti trni prenesli v občinske arhive.
Ki;db tem akcijam so v začetku 20. stoletji, velik del štajerskih cehovskih arhivalij šc vedno hranila zadružna predslojinšlva ali p;r. so bile v rokah pnmlniii oseb Prav zarao njihovega zgo-doviiisko-znanstvcnega in uporabnega pomena pri obrtnih zadevaii se je deželno namestništvo zelo zavzemalo da hi bile predane v varno hrambo, kakršna jc b.la zagotovljena v j ivnin arhivih. Zato jc od političnih nižjih oblasti zahtevalo zaščito šc obstoječih cehovskih pred metov in arhivalij (odlok c. kr ministrstva za trgovino z dne 26. januarja 1911, št. 36650).
Z i hrambo arliivalit m morali oaiti ;lalcn, primeren, ognje varen in suh prostor ter po možnosti preprečiti nenehno prestavljanje cehovski r skri.ij V tem pogledu hi bilo treba zadruge pripraviti do tega, da bi njihove starine pn:dale v hrambo štajerskemu deželneinn arhi 'ii. Kol jc bilo znano, hi se kljub temu ohranila lastninska pravica zadrug ali drugih lastnikov.
V primeru, čc zadruge arhivilije ¡liso želele izročili bi morale poskrbeli, da se cehovski predmeti nc bi hranili v požarno nevarnih podstrešjih ali v vi ažnili kleteh ler da hi sc nad obstoječimi predmeti zdelal natančen inventar, ki hj ga morali oh menjavi zadrnžnih predstojnikov vedno natančno preverili. Zadruge bi morale opozarjali na vrednost teh predmetov ..i s leni preprečevati zapravljanje ali prodajo cehovskih predmetov pp trgovcih s starinami.
Pa so sc po sreči ohranjene cehovski star-ni zaščitile in d? seje preprečila njihova nadaljnjr izguba, jc b la zasluga ohrMili obiasu
KJjuf zahtevi deželnega namestništva, da morajo politične oblast m/je instance poročat kako s*o bile arluvalije resnično zaščitene in varo vane na lercnu, do leta 1914 ni bilo mogoče, za znati "idnejrega uspeha. Zato deželno namestništvo 23, juliji» 1914 spet izdulo odlok o olmimlvi in linintbi cchovskilt «rliivalij. Namenjen jc bil vsem okrajnim glavarstvom m političnim ekspozituram, mestnima svetoma Gradec !n Maribor ter mestnima magistratoma Celje in Pliii. Razglašanje bil v iircdhencm listu deželnega namcslnišlva.
ZAC- Okm/.ni urad Celje 179K-IKriU, f;isc. 71/5(12; Dnpis iikrnineniu ut;u(l Celje t» i/ločilvi in uničenju iicpnircbmli letislrtiiurnili in ailiivsfcih nllnv, 1K. april I HM. Ivanka Zaje Ci/elj, I n vonla i ji y, Okin/ni mat! Celje 17UH- 1X5(1, ar.
ZAC, M c si na nbeinn Celje (ilalje MOC) IH.Ml-I^IK, I. »lel; iV S. al hi ,-ulijc /;nltiig li runih j . ilo)tis »leietnejM n,i-BePtnStva t Gradeu, lil. april M;II.
AKinvi xxii m1)
I/, arhivskih mFhkui in /.hirk
Zli
/O
* vifci, Ji
FT''	'— ¡1	^ '
v'~	f . »Ji,- ^	.
iMsf■*>•<■" <A' _Ju^ ^__f^s ____ yl- ,&.


^ » — —■ .
¿i.
-
<



Dopis na okrožni urad Celje 1832
£ odlokom tz. II aprila 1911 jt■ dež.ehto »atnestništvo usmerilo pozor na s I politične ob/. instanco na različne nevarnosti, katerim ' bile <:vastuvljcne cehovske stari/.c, predvsem fVhjvaljjc kar jc imelo za posledico zjnatij.sanje slc ila h>-teh izleta v leto.
^kiiaijrč Sc na velike padavinske in kulturne ''ednosti (kar so tc ar hi val i je dejansko indi ime '<')■ sai .u1 iz. iy7/j nVi zgodovina in razvoj po ■Kniicznih rokodelskih ¡>anog ter r.vc obrti na »c njihova ohranjenost prav tako nujno
zahtevana in že I j en a tudi za uradno uporabo pri obrtnih zadevah. /Lato so Bila izdana natančna navadna z.a preprečitev nevarnosti :zgnb !e teh.
Ker do se de i ni I ilo mogoče beležil' kakšnega uspeha, kar hi bilo i' interesu zadeve priporočljivo, w politični oblasti nižje instance po novno naročili pobudo c kr, arhivskega sveta na Dunaja, naj njihovo pozornost posvetijo zaščiti cehovskia arhivalij in zagotovitvi obstoječega stanja.
/V/ cm sc ponovno opozori na poauuikljivost,
220
Iz arhivskih fondov i. ,
ARHIVI XXII 1999
da brez inventarjev ni otežena .samo uporaba Še obstoječih cehovskih arbivalij z.a znanstvene, in administrativne namene, ampak je s len/ olajšana tndi njihova izguba. Poleg tega p<i: da razen konkretni11 zadružnih predstojnikih ostali člani ni.sa poznali niti števila niti v.sehine še obstoječih arle 'ali
Prav poma n k a nje. inventarjev je tudi vzrok, da pri preoblikovanju zadrug (še posebno strokovnih) arhivobje, katere, so prejšnje zadruge prevzele in hranile od ca hov, pogost'.) n,so bile predane novo nastalim zadrugam, ampak xa j:lt pustili r hranjenje p reji/ /ji m članom z« d mg.
Arhivt/l/je kot k a 11 »eni dokumenti preteklega časa nit najo samo veliko zgodovinsko vrednost, ampak kot starine predstavjia'^/ t/nli ¡premoženjsko vrednost, loko da so ¡/odvržene enako kot ostalo obrtno zadr/tž/nško premoženje določbam od 2'i do 130. člena obrtnega zakona.
Če c. kr, deželna na/nestništvo ni tiaspro-tovalo, da xo se ¡) reda h cehovsk. pred///eh m arh/valije ob stri/na/ijU razdeljenih zadrug i1 posest novim strohov/nni, če so le te nudile poroštvo za njihovo primerno hrambo v so kazale razumevanje za vrednost kulturnega spomenika nj/bove v cehu urejene obrti, inic kljub temi t deželna oblast pravico /jI 128. člen» obrtnega zakona opozoriti no toke primere i1 katerih so bile arhivalije protipravno v pr,vatni posesti posameznih Članov zadrug.
Novo nstanovlje/ie. zadruge je. potrebno priprav) t i do natančne poizvedbe, , 'i so resnično bivši cehi in zadruge njihovo /norel nt no posest cehovskih sla ¡m kompletno izročili • ¡tri ustanovitvi novih strokovnih zadrug je to odnos enak, od \'.\'ego začetka pridobit' vxe zaznamki. /// istočasno zahteva ti popisovanje obstoječih cehovskih ¡/redn/etov.
Kct je bilo ¡/riporočano že v prejšnjem od loku, naj bi za 'ruge cehovske predmete, h/ arhivalije. ki so bili pri njih pogosto slabo hranjeni, predale v l/ra/t/bo deželnemu muzeju aH štajerskemu deželnemu m hi vn r Gradcu, četudi .v pridržkom njihove lastnine.
V primeru, da zadruge ne želijo preda" cehovskih ¡/redn/etov, morajo ¡¡oskrbeti (kot je bilo tudi že v prejšnjih odredbtdi poudarjeno), da 'jih ne hranijo i požarno nevarnih podstrešjih ali vlažjiih kleteh ter da preprečijo stalno prestavljanje cehovskih skrinj, Za hran/bo se mora ¡/ridobiti sta len, primeren, protipožarni iti stil/ prostor.
Posebej je potrebno //oskrbeti za to, do .rtj ¡/r ¡/osa/nežnih zadrugah nad obstoji čimi a rhi ya lija/ni izdela skrben inventar (v kolikor to ž.e ni bilo narejeno), h se pri menjavi zadružnega predstojništva vedno natančno prever, drug, izvod pa predloži pri '/brini oblast' l. instance, hive/itarin prepis se prenese tudi v zbirko pri politični oblasti l. instance. Tej stalni evidenci .rc ¡/o.svcčo ¡/osebna pozornost.
O izpeljavi ukazanih ukrepov se mora po-
ročali do konca decembra 1914, Pri tem .se r vpogled predložijo tudi uradni inventarji o obstoječih ar'nvaliiab i// cehovskih starinah zadrug v oknij ''i.
Na podlagi tega odloka jc mestni magistrat Celje 29. oktobra 1914 poslal dopis predstoj-ništvnm zadrug v Celju, s katerim je seznami njihove predstojnike z. vsebino odloka deželnega n;:nicstništva iz leta 1914, hkrati pa jim naročil, da morajo zahtevana poročila in inventarje poslal' na mestni magistrat najpozneje do IG. decembra 1914.4
Zadruga kovinarske tu stavbne obrti v Celju
V poročilu z dne 4. deccmbra 1914 jc zadruga zapisala, tla je hranila te arhivalije: 1. knjigo Aufding = nnd Frcisprcch - nnd Mcistcrbnch der Maurer" iz časa od 25. marca 1780 do 1855; 2 knjigo 'Maurer = Sicinölz = nnd Zimmer = Gesellen = Au Angeblich i z časa od 18. junija 1778 do 13. junija 1805',
3.	knjigo z naslovom Handwcrksordnung und Frcyhcit fiir Unsere Getreue Ze;h = und gcs.unmtc Meister des bürgerlichen Tischlcr, Schlosser, Sporer, Uhrniachcr und Biichscn-niaehcr Handwerks in unserer Landcs-fiirstlichcn Stadt Cilly' od leta 1756, napisana je hl Ja na pergament /. orginalmm podpisom cesariec Marije Teiezijc, zraven jc bila priložena velika diploma z. umetniškim pečatom;
4.	kniiio "Aiiiding = und Frcisprech Protokoli der jchnued und Wagner = Innung zu Cilly", od 3. marca 1844 do 24. oktobra 1874. Arhivalije so hranili v dobro ohranjeni prej
šnji cehovski skrinji zadružne pisarne hotela Pošti in so bile vame pred vsakimi morebiln-mi poškodbami, krajami al i Škodljivimi vplivi.
Mestni magistrat Celje je to poročilo dono'nil s pojasnilom da jc bih cehovska šErinjn narejena iz hrastovega lesa h zavarovana z. varnostno ključavnico. Prav tako ni bilo nevarnosti pogostega prestavljanja skrinj'ker naj b' zadruga tudi v prihodnje imela svoje prostore v tej hiši.5
Ri/ickPtvita zadruga v Celju
Kolektivni zadaiga jc imela ohranjeno samo eno knj;go z naslovom:
"Fteispvcchhuch der Tischler und hierzu einverleibten Schlosserhaudwcrks" iz leta 1803.
3 ZAC MOC I K.*>(V-1 lJ I K, I. lici. A S. IfiO oaink dt/tlntya naintslnistvj 11 nliurtilvi ¡11 Simiiihi i/uhnvskih aihivalij, 23. julij l'JI4
A ZAC, MOC IKM1. |y|K, I tlel. A. S. 1«l. Iliipis ínc-anc^a masirala /a pmivila 111 imcnlaijc oliiaiijcnili rchiiVNkih arhi-val i j, l'JI4.
S ZAC. MOC INSaUMX. I. 1:1, A. S. I(i(l, l'.invili) 11 nhia-
njcnili it h" v sli li ¡liliivalijah, l'i|4.
arhivi xxii liwy
lz arliivskih foncjov in ^frirk
22)
Krjiga je bila slij-anjcna \| pisariu zadruge hotela Pošla, katere prostor jc bil sni: in osnjcvarcn. Hranili pa so jO v ccliovski -ikimji / hrastovega lesa, obdani z jeklenimi trakovi ;n vr-nostno ključavnico.
V poiočiln so navedli še. da naj bi dragocene ecl)or;kc arhivalijc prejšnjih pekovskih ccliov v Celju hranil pekovski inujstcr Vinccnc Janie. Ta nai li nekoč o leni že poročal deželnemu na mcsinišivu in mu predložil tudi seznam.
Cehovske aihivalije prevoznikov okrožja Celje pa naj bi zadružn predstojnik Mihael Altzi^blcr predal ž.e pred leti lokalnemu muzeju v Celju/'
Zadruga čevljarjev v Celju
Po poročanju zadružnega predstojnika zadri i ga čevljarjev ni imela nobenih arhivalij. Po domnevali naj hi bile žc pred leti predane lokalnemu muzeju v Celju, vendar o tem ni bil popolnoma prepričan, ker od čevljarskih mojstrov i/ obdobja cchov 111 v Cclpi nihče več živel.7
Zadruga ieaskili tu moških krojače v ter izdelovalcev perila e Celju
Ob ustanovitvi zadruge uiaj bi takratni predstojnik /a dri ige Edvard Weiss predal pridobljene celiov.ike arhivalije lokalnem 11 muzeju v Celju, tako da v obdoh ju poročanja ni no hranili več nobenih arhivalij
.Utdrttga gostilničarjev tu krčiti a rje v v Celju
Tudi zadruga gostilničarjev iu krčinarjev ni Jnicla v lasti cehovskih arhivalij.9
Zadruga mesarjev iti prekajevitlcev i' Celju
Se vedno pa je Ida 1914 hranila šest knjig nekdanjega mesarskega cclia zadruga mesarjev 'H prekajcvaleev v Celju. In sicer:
knjigo "Privilegien der bürgerlichen Fleischer der k. k. Kreisstadt ti iL" z dne 22. decembra
im
2 j knjigo "Mc i sterblich fiir das ehrsame Fleischer Handwerk der k.k. Frevstadt Cilli" iz leta 816'.
kmigo "Aiiflagebucli fiir das ehrsame Plcisehcrhandwerk zu Cilly" iz leta 1816;
ZAC, MOC IHSO- |IJ1K I. ¡M, A. Š.	I«l. fiiniiln i> nhra-? njenih «Imvskih aruivalij.ih. 1914.
ZAC MOC I K Ml- IVK. I. iti. A. š.	IM>, ['nručilo n nhra | njenih «tinv^m arhivalijali. 1914.
ZAC MOC I K50-1 y 1S. I. tlel. A. S.	Ki<>. E'<irifc.iln o nhra-y 'jenih i L-lnivskih iirliiviilijiih IlJM.
?-\C. MOC IMSO. I91H, 1, dol. A S	I«, I'unič ili) u nhra-»jenih tL-liDVskili nrliiviilij;ih. ffl-l.
4.	knjigo ''Aiilduig = und Frcisperciibiieh für das ehrsame Fleischer Ii and werk der k, k, Frey studi zu Cilly" iz leta 1816;
5.	ki. i igo "Prol okoli des Fleischer Handwerks zu Cilly über Meislcrufnahmc, Frcisprcch = und Aindingungen" od leta 1832 do 184*;
6.	knjigo "Protokoll des Fleischer Handwerks zu Cilly über Meistcriifnaluuc, Freisprach = und Auldingiingcn' od Ida 184^ do lf'84.
Vse kmige so bile hranjene v cehovski skrinji, ki je bila v zadri r/n. pisarni in je bila last zadruge.10
Zaradi navedb nekaterih züdriig, da so cehovske arliivahjc že predali v hrambo lokalnemu muzeju v Celju, seje mestni magistrat / dopisom obrnil št na predsednika muzejskega društva prof. Olia Flieh terja. Slednji je v odgovoru obrazložil, da lokalni muzej v tem času ni branil nobenih cehovski ii arhivalij."
Na podlagi poročil in seznamov o ohranjenih cehovskih arhivalijah, ki so jih pripravile za-aruge v Ccljn leta 1914, vidimo, daje bilo v letih 1914 in 1915 žc izgnhljenih precej cehovskih arhivalij Kot zanimivost pa naj navedem, da lo sc vse zgoraj naštele arliivalijc (razen ene knjige) ohranile do danes in j i In poleg drugih hranimo v Zgodovinskem arluvu Celje.
		
		
kg		
V	/	J,. S-- fi ¿V'/Ä'
	sftne, sfrtiu*- SHtmZatffift i föitvevuSj -S/Jj.	
t		z/-* iA^-.-^fr-F
	j—/	
Seznani ccliov.skih arhivalij, ki jih je liranua Kolektivna zadruga v Celju leta 1914
10	ZAC, ZBiKKA 01 (KINUI LISTIN, Mg. KO, .So/nam nhra-njenih ccluiv!>kih ¡irhiv;ilij. llJI-l.
11	ZAC MOC I K.M)- l'JIX, I u£. A. Š. IfiO, OopU in pnrntilo n »hranjen ill cehovskih iiihivjilij;ili, llJI4.
222
B arhivskih Wnv in zhi K
arhivi xxh 1 yyy
XU.SAMM):N';AlS,SUNU
DU* liRLASS DliR K.U.K. STAITHALTliRIii IN GRAZ AUS DKM JAI'Rli iyi4 Ülil:R KRHALTUNG UND VERWAHRUNG VON /AfNITARCl IIVALII'N
Die l^andesbchörde wies bereits im 19. Jahr'iundcri darauf hin, wie die Archivahcn der Zünfte, die Rcgir.rr.lur- und Archivaren sowie die /.um Kulturerbe gehörigen Gegenstände mit groiiein historischen, wissenschaftlichen, kulturellen und Gebrauchswert zu handliaben sind. Gleichwohl .sah man sieh Lndc des 19. und zu Beginn des 20. Jahrhunderts mit dem Problem konfrontiert, wie die /iüiiftarehivalien und gegenstände zu ehalten sind. Iiin Großteil der Zunftarchi Valien wurde nach wie vor von Geiiossensehaftsvorstäuden verwahrt, oder sie befanden sich in Privatbesitz. Meistens wurden sie lm/ulänglieh verwahrt, und es war keine enl sprechende ILvidenz über sie vorhanden. Im 1 aufe der Jahre erlitten die wertvollen Arelii Valien großen Sehaden. Aus diesem Grunde forderte die Statthalterei die politischen Behörden niederer Instanz dureh mehrere Verordnungen auf, dem Schutz und der lirhiltimg der Archivalien mehr Aulmerksamkcn /u widmen. So schlug die Siattbalterei auch in ihre Verordnung vom 2.1. Juli 1914 vor, die neutjeg rUndetcn Pachgciidsscnschaflcn sollten dem Sieirischen Landcsarchiv die Zunft archivahen zur Aulliewahrung übergeben. 1 in Falle, daß die Genossenschaften die Areliivalien nieht herausgeben wollten, erhielten sie die Auflage, die Archivalien in einem angemessenen Raum zu lagern (dazu mußten ständige, feuerfeste und tniekene Räume zur Verfügung gestellt weroen). Über die bestehenden Archivahen mußte ein sorgfältiges Inventar angelegt werden, das beim Wechscl der C-cn'jsscnscliaflsvorständi immer sorgfältig überprüft wurde l:in /.weite? Exemplar des Inventars mußte der Gewerhclichbrdc erster instanz vorgelegt werden, eine Abschrift des Inventars war auch für die Sammlung bei der politischen Behörde erster Instanz vorgesehen.
SUMMARY
THli 1914 DLCIiKL. OP Tllli PROVINCIAL RKPRIi-Sl-NTATlVli BODY IN GRAZ l;OR Till: PRfSIiR-VA HON AND KliliPING OP THh GUILD ARCHIVES
Mow the guild archives, and all other objects of Hie nar:on's heritage which weie of historical, scientific or cultural value and which were of a general, applicative value, were to be handled was determined by the provincial authorities already in the I9Ilj century. Despite tliis, though, the problem of the preservation of the guild archives and articles arose :it die end of die 19,h and the beginning nf the 201'1 century. A large amount of die gi'dd archives were still kept hy cooperative bodies, or were the properly (if individuals. 'Hie majority of tlicsc were in poor condition, and the record kept of them was inadequate. As a result (if tins, this valuable archival material suffered considerable damage over the years Lor tliis reason, the provincial repreiciilativj body issued a number of decrees demanding that tlic political authorities on die lower level devote more time and attention to the preservation and protection of archival materials sueli as these which were not kept in any institution. Thus, the provincial representative body proposed in. a decrcc issued (in July 23, 1914, that the newly founded prolessional cooperatives hand over all guild archival materials into the keeping of the Sty nan Provincial Archives in Graz. In the event thai the cooperatives refused to comply with diis decree, they were requested to keep llicm in appropriate storage places which had (o be permanent, fin:-proof and dry A comprehensive inventory of all sueh archival material also had tc be compiled, which was to be cheeked thoroughly and in detail whenever a new cooperative head took office.
One copy of the inventory was also to be submitted ic the trade authority (if the first instance, while a second copy was to be submitted to the political authority of the first instance,
ARHIVI xxu 1999
17 arhivskih fondov in z.iirk
223
UDK 930.253.4:929 Ccrar D
Osebni fond Dra&a Cerai ja
/ffl NA IACEN BENEDIČIČ
V Mn/.cju Jescnicc hranimo poleg dola arhiv skega gradiva Kranjske industrijske družbe (po pogodbi med Zgodovinski,i arlnvom v Lj ibliani }n Muzejem Jesenice) osebne donae:je ¿l)iy«Hj Î iniizealij zaslužnih, znanih in manj znanih Jeseničanov, Mednje zagotovo sodi kons'lrnklcr pavžev, sicer Ljubljančan, ki danes žjvj na Bledu in jr večino svojega življenja delal za jeseniško železarno.
Drago Cerar seje rodil leta 1910 v Ljubljani, i jesenu c jc prišel Icla 193 L ko seje zaposlil v lezarni Kranjske industrijske družbe. Pred drugo svetovno vojno je bil Ccrar, tako kol ve--:na Slovencev, zaposlen na nizu'i delovnih mešan Začel je v konstrukcijskem biroju kol ■oar in prerisovalee načrtov. Ker ga odlikujeta klencsl ai Inoval'.vnosl, si /c predvsem iz svojih tasti ¡h i.jlercsov prizadeval, da hi čim natančneje oreueil delovanje metalurških naprav v železarni. Ker jc po izobrazb, strojnik, si je potrebno metalurško znanic pridobil sam s preučevanjem Injc, oredvsem vzhodne literature Med drugo s veje Vno Lojno jc bil kot večina Jeseničanov izseljen v Valjevo, po koncil vojne pa sc je vrnil na Jescnicc- Zaupali so mu obnovo piavžev in plavžni| naprav, pn Icm pa jc hit prepuščen sam scm in bil skorajda brez strokovne pomoči 'rugih. Izkazalo sc je, da je bilo njegovo ^mioinicialivno teoretično poznavanje tovrstne problematike, poleg izvrstnih praktičnih izkn-*C'ij, odloeilncga pomena. Uspešno je vodil so-'""lavee vse do končanja del na plavžih povojne ohiiwc. Sledile so rekonstrukcije, obnove in z'ioljSavc, in lo skorajda na vsaki dve leti (na Jcscnieih sla hila dva plavža, ki soju obnavljali '■'.menično na štiri lela). Nenehno je raziskoval, pripravljal inovacije in tehnične zboijšave, -midi "ipienc slovenske bolezni so liuli cerarja ec.iili in priznavali v injini kot na Go-renjsKein. Zaradi nesporazitmov z -Čclczarno Jcseniet jc bil dvakrat odpuščen, zaradi polili,(-ne ¡iifX)predeljenos[i liidr zaprl (zaradi graditve ¡J 'kejskega igrišča), v istem obdobju pa ga jc SIV (Save/no izvršno i'i ječe) poslal opravljat • 'adzor Lidelave konstrukcij, ki jih jc Kntj p pisna pripravljal za železarno v Skopju. V 70-ili letih jd ustanovil tako rekoč svoje pod/elje ■notraj Metalne Maribor. Lc-to je iinanëno ovalo povsem samostojno, v njem pa so sc liÇvsrjrtl s projektiranjem. V 80-ih letin je del s"v iic dejavnosti prenesel na Bled, tam so pro Jektirali .11 načrtovali kot Inženiring Bled- Ccrar Jc skupaj s sodelavci pripravljal rekonstrukcije in r«nionlc, tako za plavže in piavžne naprave kol
ludi za takrat novo naslajajoče obrale Železarne Jescnicc, kot jc bilajeklr.rna na Belškem pol ju.
Drago Ccrar jc vse svoje življenje delal na-taeno, kakovostno, nenlnidno in lako deluje še danes. Zc lelo m pol sc z eno izmed naslednic nekdanje železarne pogaja za sprejem svojc inovalivne rešitve problema zapraševanja, ki ga podjetje povzroča s svojo tehnologijo m pn leni onesnažuje okolje. Projektant, k: prej ;kl.ra. preračunava slroškc vloženih investicij i i prihranke pri projektih, utemeljuje in zagovarja inovalivne postopke v metalurško železarski indnsinrt kr ji čas ni najbolj naklonjen ... ter še vedno prijavna inovacije na Palcnlni urad, vedno znova dokazuje, da mu delo ne pomen; zgolj zago tavljanja svojc eksistence, icmvcč ima svoje delo rad in mu je predan
Med njegovim oseonim gradi 'om, ki ga jc zaupal v nrambo našemu muzeju, jc poleg številnih knjig in muzealij zaimivo ludi njegovo arhivsko gradivo.
Prevzeli smo ga v zadnjih Ireh letih, v ob dohju, ko tesneje sodelujemo z vsekakor zani mivii.i in časti vrednim gospodom. V desetih škatlah jc 75 arhh skih enot, v katerih so med gradivom zajete raznolike /adcvc. Prevladuje tehnična dokumentacija, s spremljajočimi zapisniki, pojasnili in načrt i, kot so na primer
remor'.i plavžev (visokih peči ali redukcijskih naprav) sem sodijo dokumentacija o tchničnin izračunih, tehnični podatki o plavžih, postavitev avlodvigala ob renionl, informativne risbe, položaji, višinske karte, predlogi za re-konslrnkeiio v več različicah, rekonstrukcija plašča, profila, temeljev, poševnega dvigala, obzidava rekonstruiranega plavža ..;
predprojekti. rekonstrukcij piavžev z, načrti;
-	zapiski, prevod iz nemščine o gradil v. plavžev, izrezki iz časopisov;
-	poročila o plavžih, delovno gradijo e.a njegov članek '50 let plavžev na Jcsenieah" in ob java tega članka,
-	kalkulacije plavža (količina rade, koksa in apnenca glede na sestavo rude in tehnične po dalke plavža), poročila o poizkusih*,
navodila za delo nri plavžih in varnosti.! predpisi;
načrti o liporabnosli in porabi stranskih pro izvodov plavžev, iz žli.idre so deri mo prido bivali granulirano žlindro (ecslni železniški nasipi), žlirdrino volno (izolacijsk material) n bims (načrti potrebnih naprav);
načrti plavžnih naprav, kol so skladišča rude in koksa (rudni in koksm dvor), načrti oozirnih
224
Iz. arhivskih fondu- . urK
ARHIVI XXII m
bunkerjev. načrti elektrostatičnih čistilcev plavže ve g n plina, načrl praži In di peči z. oelnvni) dokumentacijo (primerjava s liijinn pt, literalnri);
kapi'alna i/gradnja Železarne J esc ni ec (1952-1955, obdobje, v katerem je Glavna direkcija črne metalurgi e iz Beograda narc kovala povečano proizvodnjo v težk: t idu.striji) tehnična dokumentacija. načrti; načrti železarn Store, Ruše, Vareš, K is*k. Nikšič. Smcdcrcvn, Zenica ...;
-	temeljni podatki o projek ih v železarnah Boearo v Judi ji. zahodnem Pakistanu. Slock holmn, na Češkem, v Gli\vizah.
načrti za dozirnc tehtnice, clcktrcopremo za potrebe Železarne Jesenice;
toplotni>tehnični zracuni poročila o odstranjevanju svinjo (večja gmota, nastala v plavžu ob sprijctju grodlja .n žljndrc), analize plavžnc žlindre. 1'croinanganovo potovanje, tehnologija in priznanja za izgradnjo plavža v Varešit, separacij» koksa v Bakru;
kalkulacije preračunavanje stroškov vložka in prodaja ■ iz lega je razvidno rentabilno pns[o-vanje mclaltirške naprave - plavža;
-	osebni zapiski, izpiski, neuresničeni projekti, osebna korespondenca z družino in pri Jatelji s službenih potovanj, fotogralijc in diapozitivi železarn, sanacijski in idejni prnjok i različnih naročnikov, pr.javc na palcnln urad,, originali Kretene in podobno.
Pretežno tehnična dokumentacija Draga Cc-rarja odkriva širino -n ncuslrašnost konstruKterja, ki se je spopadal s šlevilnimi nalogami po vsem svetu, K I cm u je brez dvomil promagalo njegovi i znanje več tujih jezikov, ki ga današma gene rac.ja projoklantov zagotovo nima več (češko, rusko, nemško, italijanski)).
Poleg rednega dela od jutra do večera pa je gospod Ccrar deloval tudi na športnem področju. Bil je eden izmed ustanoviteljev jeseniškega Hokejskega klnha. Kat lahkoallet pri sokolski žnpi na ljubljanskem Taboru pred drugo svetovno vojno je tudi na Jcscnicah skrbel za širitev športne dejavnosti. Ena njegovih innva-tivnih zamisli je I udi ledeno hokejsko ifri.ščc z ledarno, v kalen so uclall .n pndajah led za okoliške gostilne. Ukvarjal sc jc s pripiavami in izvedbo več smučarskih >n atletski In tekmovanj, na kalcrih so podcieva" Jiplonie ir pokale, ki so jih sami obl kovali in izdelovali Zagotovo ,ii lahko omenili še več zanimivosti in prescncl Ijivih rezultatov Draga Ccra*ja glede na razpn ločljiva sredstva preteklega časa
Brez, dvoma pa ccnimo Ccrar jc v plemenit odnos do vsega, kar ie ustvarjal, lak odnos dokazuje tudi z donacijo svojega osebnega gradiva Muze jti Jcscnicc. Ljudi, kol / Drago Ccrar. jc po Slovenji? /.agolovo več Malo pa jih jc, ki si upajo svoje zapiske, sadove svojdi dolgoletnih raziskovanj prepustili j;.vni uporab', ki jo v našem zavodu omogočamo domala vsakemu obiskovalcu. Tudi lo dokazuje izjemnost.
sii no in veličino zaslužnega konstruktorja -železarja m za izkazano zaupanju sc iskicno zahvaljujemo.
Načrt jeseniškega plavža - reilnkd'Skc naprave. 1961, fotograf Silvo Knkalj. hrani Muzej Jesenice
ZUSAMMEN t-ASSUNG
DAS PRIVATARCHIV DRAGO CliRARS
Die Autorin slcttl das Privaiarchiv l)ra«o Ccrars vor, das i:n Museum Jcscnicc aufbewahrt wird Der in Liubljaru geborene Konslnktciir «in Hochöfen, lebt heule in Blcd. Den überwiegenden Tcit seines Lebens arbeiietc er für ibs Hüttenwerk Jcscnicc.
SUMMARY
TUB PERSONAL, FOND OP DRAGO CHRAR
The aulhor presents llie personal food of Dragn Ccrar ¿vti* is kepi (i ¡he Museum of Jcsenirc Ccrar is a constructor of furnaces from Ljubljana currently living in Blcjj who has spenl most of liis life working for ihc Jcsenicc sleet works.
ARHIVI XXI] 199t>
Iz arhivskih fondov in zbirk
225
udk 930.253.4:8:*].ic-3.6
Jeprški učitelj" Simona Jenka v arhivskem çradivu Zgotf ovinskega arh va Ijubli ana
nataša budna kodrič
ilotrideseti ohkimci smrti pesnik» porski^ii polja,
Zfjudbn
Jenkova povesi Jeprški učitelj je hila objavljena leta 1X58 v Slovenskem glasniku. Nastala jc na podlagi Levstikovega literarnega programa '.orisanega v Potovanju od Litije do Čateža in v Napakah slovenskega pisanja), v katerem jc pis] svetoval, kako jc Ireha pirati, da ho prav slovensko Toda Jenko mu s svojim poskusom ni preveč ustregel, predvsem zaradi jezika, ki ga je vzel iz nekoliko po ne mu ene govorico domačega Sorskega polja. Tudi drugi sodobniki, npr. Anton Janc/.ič, urednik Slovenskega glasnika, niso spoznali Jenkove pupovedniške nadarjenosti. Tako JC osla! Jeprški učitelj njegova zadnja povesi.
01 iivna oseba v zgodbi jc mežnar in učitel j na Jepiei ki raje popiva in slavi na loteriji kot polt* ujs?. V vaškL gajlffli pivskim tovarišem razlaga Njojc izračunavanje pravilnih številk za loterijo. Njegovo govorjenje se večini zdi ncnmnosl in se
učitelja norčujejo, čeprav se nekateri skrivaj '^kgovih nasvetov tudi držijo. Ko po več ko uiLnih položajih ob pomoči luninih men in nuirncga pajka določi tri številke za loterijo za Katero-e prepričan. Ja mu bo prinesla bogastvo, nit ii* poii v Kianj veter v Savo odpihne klobuk z edinim goldinarjem, ki ga ima iu ki ga potre l|ic za lotcrro. Oh brcdenji' po vodi in iskanju denarja se mu cmrači um. Šele zvečer pri tava oniuv, /bol m naslednji dan umre. Zgodba se koiiea moralno poučno: župana, ki učitelja u "nami in mu ¿rozil z izgubo službe, po njegovi smrti peče vest, zato povrne pokojnikove dolgov pa še za mašo pnsneva, pivski K j vari š Mar tril<- 'k, k, na loteriji z učiteljevo pomočjo zadene t^rno, p;; mu postavi nagrobnik.
Jenko .seje v Jcprškem učitelju lotil nekaterih s.1' -in kijih literarni kritiki niso opazili, so pa lo-(ko bolj zanimive zgodovinarjem, sa; karakterji rajo čas dogajanja. S tega vidika bi opozorila Predvsem na dve. neredno obiskovanje pouka na oodev.cljti in igranje loterije. Jenko v uvodu zgoebe pravi, da je Šola na Jcprci vsako leto P(1'ekala le kake štirimi 1 dnu tako da je hi! '" ttelj te nekatere dtii i eta res učitelj. Farmar: ■v'' ■i'<hjl da jc učitelj tega kriv: učitelj oa ji ■vU.rse dolztl da otrok, ki prostovoljno noče ji, 4 'du, noter ne silijo. Kdo je imel prav, m lahko L'*čti alt gotoii> je, do je hilo to otrokom všeč tu
učitelju ue nuvzkril Za slabo slan.c ljudskega šolstva na Kranjskem je bilo več vzrokov: po manjkanje šol (Kranjska jc bila v tem pogledu najrevnejša v cesarstvi:), za katere nobeden ou "patronov" n rad prispeval (župni a, zemljiški gospod), pa tudi starši niso bili navdušeni nad pošiljanjem otrok v šolo, saj je bila iniiclncst, da kmetom šola ni potrebna, zelo razširjena, pouk jc bil v nemškem jeziku, slabe učiteljske plače pa v ta stan [udi niso privabljale dobro šolanega kadra. Tako sla učen ček i:i učite I i i1 šolo hodi ft, ker (če) že drugač bil ' >r moglo.1
Igranje na srečo je posrečeno predstavljeno v povezavi s siromašnim ucileljsk tu poEjicam! k pokaže tudi na velik razmah te igre v sredini 19. stoletja. Da so na iotcriu precej igrali, nam po trdijo številni oglasi v časopisju, ki so vabi i i na vlaganje stav, Ma drugi siraui so bili vsi, ki so se preveč predajali tej strasti, tarča posmeha, o če mer nam govori Jenkova zgodba. Literarno so se lega vprašanja lotili še nekateri, na primer Anton Zavratnik v veseloigri Lolcrist f 1889).
Namen članka je ugotoviti, ali jc Jenko v učitelju res upodobil katero izmed resničnih oseb svoje sodobnosti, kol je omenjeno v opombah zbranih del.
Knij in tus
Jenko zgodbo le delno datira in lokah/ira. Čeprav se hibulativnc dogaja na Jepr:i, je jasno, da je imel avtor v mislih drug kraj 'Mavčiče 2 mogoče tudi Smlednik). Že sama pomembne ;t kraja ■ s šolo in gostilno, župujo iin občino kaže, da gre v resnici za prispodobo, s?j jc Jeprca (kol del naselja Zgornja Scniea v občini Medvode3) imela še leta 1900 le eno hišo in podružnično cerkev Po drugi strani pa sla tako Mavčiče kol Smlednik bili občini, s svojima lastnima župnijama in šolama (Mavčiče siecr šele od 1873),
Nekaj ixl liuikkih Sol n;i K™ ijskcti), Nnvicc, S 2.1851, Mr. ®fi: pri m. Št Žalmini Man utile Ijt v p" deidi, Nuvice 1K4U. sir. IK7- Nu v i ce IK5I, Mr. Kl), K4 !*). 172; dr. Jusip Mal, Zpv t II iv i 11 ; i »liivci^Lc^u nankin, Najnovejša doba, /v. 13. 1935 sir.
'jnfi. 907
I'riin. Gmlcniujiir, Z^iidnvina s In v slovstva, It. itel, l.jutiljana 111. Mr. ^90 op. 2.
Gemejnifflfefcun von Krain. Wicn 191)5
226
arhivskih fondov ■■ .dir k
ARHIVI XXII 199Si
S i mo.i Jenko (1835-18o9)
i asovno jc Jenko postavil dogajanje v dobo, ko naj bi šola na Jcprei obstajala deset let. Ravno v tcin času jc miri stari župnik in prihajal novi, dotlej kaplan v Šmartinn (Stražišče pri Kraniii). Najstarejša šola v širšem Jenkovem domačem okolju je bila smledniška - ustanovljena leta 1815. Bila jc indi Jenkova prva šola m mu je verjetno rabila za osnovo v zgodbi. ( as dogaja niu naj bi bila torej 20. leta 19. stoletja.
Glavne osebe
Učitelj, ki ga jc vzel za glavno osebo, naj bii bil po predvidevanju4 njegov ¡>rvi ljndskošo!ski ttčilelj r Smledniku (Janez Lenarčič^) (di celo njegov prednik ¿Matiji Križnar). Gl:de na omenjena dejstva v zvezi z. učiteljem In glede na njegove lastnosti bi težko našli ustrezno osebo med sodobniki opisovanega časa. Če se opremo na kroniko smlcdniškc šolc,fi ki jo je pisal za nazaj poznejši učitelj Martin Krek, ugotovimo, daje bil Matija Križnar, prvi učitelj v smledniški šoli. (1815-1828), zares najprej niežnar, k so ga za učitelja izvolili vaščani, ker je bii toliko izšolan, da jc govoril in pisal slovensko in nemško. Tudi časovno sodi v okvir, ki ga je postavil Jenko. Kronist o njeni piše. "Ta učile!j za sile je poduč.eval .skozi 13 I t oiroke .slovensko in nemško brati, p'sati, ¡>a tudi očenaš m češ ena .ti
Simon Jenku. Zbrani) dem, Ljubljana II ki.jiga, sir. 2M.
V upom bati ¿0 napačni» naveden« L^vrcniii
ZAL, Tomi OMicivnu šola Sinu in Jenki) Smlednik, IJU 399.
Marija so po nemško molili. Šolo obiskovalo jc Z.itttski čas kakih 20 nccnccv in učenk, na spomlad pa jih }<t nad polo\'ico šola zapusti!o.
Janez Lenarčič jc nastopil službo učitelja ieta 1839. Tudi on jc opravljal službo cerkovnika in orgaiusta. Ta se jc preselil v novo šolsko poslopje, imel pa jc tudi prii>ravno i no svitlo sta nova nje Ta gosp\>d je še \'edno po starem kopitu ¡Hnlučcval. Ker tudi nobenih z.apisni kov njegovih o tukajšnji šoli ni.'em našel, lorej mi ni lahko slan šole o njegovi dobi^konštatirati. Ker ga je Bog z veliko druzinico obdaril, slnžba pa jc bda prav ¡>ičla, ker \>d šole je dobival od vsake glave ¡n cmožnih otrok 10 starih krajcarjev na mesec. kW'i je i' solo hodil 'nv j hvlel š v! ni no plačan, za orglar t jo pa je ime! o Božiču prosto biro r a idr in vse tri službe, skupaj so komaj nesle 300 g hI Zatorej si je. zopet pomagal naprej, in sc je oktobra mesca <S'52 Icla od HkI preselil r Goče na
Podobnosti z. Jenkovim učiteljem je torej ie nekai, več jc razlik: jeprški učileli je bil že pri leten, na Jcprci jc živci trideset let, v vasi sc ga imcnovaH boij niežnar kakor iiciLij in bd jc brez družine. Zupan ga je v zgodbi okarakienziral: "Da otroci r šolo ne hodijo.... kd\> jc tega kriv? Ne nauče sc drugega ne, kakor kaj se pravi tepen Liri. Sv če bi silili. svoji'i nv. pustim k njemu; najmanjšega mi jc lom otepe! da je ccl leden Imškasto glavo nosil Plačamo ga pa vendar pošteno: jt tu i bero. ima drva, r.vr ima toliko dobi, da bi se. i 'sak dan opijanil ko bi ga ne bil že preveč navajen in lo r.vc z našim t! ena rje ni. Naše denar j," nosi r loterijo; in kaj nam stori za i\« to? Orglati to1 :k'>, kakor on zna. bi se bil žc davnaj moj hlapec naučil; kakih deset vi ž. ki jih je že pred dvajsetimi ieti znal. še. zmeraj lajna; nove se ni še nobene naučil, kar naš kruh je. A o bi »c bil rajnkemu jdjntošlnt... tako na srce privezan jaz bi .ve bil že davnaj za to potegu d. da bi biH poštenega šol mostni dobili Za tako [jlačilo kakor ga mu nii daje< /o, .vi ga lahko izberemo, saj je skoraj vsak šoluvišter berač ¡troti jeprškeinu. Naj pridejo novi gospod. pn>a reč, o kateri bom ž njimi govoril, bo ta. in čt Bog do. bomo /aro rešili tega reje it ca."
V kroniki smlcdniškc šole pa beremo da jc ime! l-enarčičev naslednik Janez Dolinar (1852185.5) prav nasprotne težave1, riti staršev niti vaških pomcmbnr.žcv ni mogel prepričati, da bi posiijdi otroke v šolo. Svojemu nasledniku kronistu Kreku jc povedal: Mojega bivanja i' Smledniku sem tudi maršikiero grenko uro ime! zlasti kar je šolo zad"vahr Ker je ravno v t iste h letin stara šolska doba z novo majala, proti kteri so ljudje kakor tudi duhovščina z županom vred proti nj.'j ¡notestirali na t-.«? kri pije. Vsaki mesec namreč sem mogel dvakrat ž"i>ann naznanili otroke ki
/liso i1 šolo htidili. Zjiper to postavo sta sc vzdignila g. jajmošler Simon Ka-valar in župan Jernej Drobnič ter učitelju velela naj se. vse to /hsanje opusti. Ad aeta.' Piki klop z
ARHIVI XXII 1999
Iz ¿lu vikili ]'r inclov in ;.,,irk
227
post ^ vo! Učitelj je ve I i ko se vbogal. AH kaj sc Koudo pride šolski nadzornik gos p. vitez ('rane Močnik ai tirja ojstro od mene mesečne <~pjskc Učitelj iti imel kaj pokazati. Sice.r se je i mira I na ukaz gosp. fajmoštra ia župana, ait aie nomagalo. Šila je nevihta čez. učitelja, da je '{<> groza. Un ima dvema se itt nič zgodilo, le aeihilj je mogel preterpeti Preknaa me je Jmifo, /etri bolje, ker sta se tata dva na za be, o t o m smejala. Tako je mogel vbogi učitelj Večkrat po nedolžjiem veliko terpeti.
Sklep
Mogoče jc. da je Jenko poznal le razmere v Smledniku, saj so se dogajale neposredno pred nasiankom zgodbe, in je napisal zgodbo kol farso, v kaleri je vso krivdo za slabo slanje v s°lsi vy naprlil učileljli - pijancu in lolerislu
Verjelno pa je Jenko prep/oslo napisal liumo fcsk" za Janežičev Glasnik. Podlaga humoresko Jc t'ako kol za drugi dve njegovi humorislični zgodbi Spomini in Tilka) realen kraj dogajanja in 'umišljene glavne osebe. Poanlo svoje povesi i ali Pa nukalerc uèileljeve laslnosli je morda celo dobil pri nekaleriih) drugi(h) koiikrelni(h) ose-b,t"h): pri svojih drugih osnovnošolskih učileljih v KrSfliju (Marku Podobniku, Matiji Potočniku 'i Avgusdn i Engelmann), ali pa pri novomeških °';iroma ljubljanskih gimnazijskih profesorjih.
/JJSAMMfiNPASS UNG
ZUM 130 TODIiSTAG DP-S DiCHTIiRS DIIS SORA FHL.DliS
In den Anmerkungen zu Jenkos Gesamlwerk (l)7»S 1965) wird an^efuhrl, der Himptheld der lir/älilung Jrprsh ueitcH sei ein Lehrer aus Jeprca, viellcichl ein Lehrer der Volksschule Smlednik, deren erste Klassen auch Jenko hcsnclil halte. i\uf der Grundlage der Aichivmalcrials, das im Historischen Arduv Ljuhtjuna (Zgodovhski arhiv Ljuhljana) auf he wahrt wird, vor ailem aber der Schulchronik, die bis zum Jahr Iii21 zurückreicht, kann dies mein bewiesen werden. Der Aulor <lüdie einzelne Charaktcr/.iige des alkoholkiankcn Lehrers und Ldttu-.Spiclcrs tatsiiehheh einem Zeitgenossen ahgeselien liahen, die lir/ählung in ihrer Gesamtheil ist jedoch wahrscheinlich um eine Parsc, die von miserablen imucricllen Verhältnissen der damaligen Lchrcrsclrafl zeugt.
.SPMMARY
UPON THE 1301'1 ANNIVERSARY OP TUP 01 ATH OF SIMON JI;NKO TI! SPOILT Of SORSKOPOUP
Tlic footnotes in ihc eollec 'on of Simon Jcnko's works (publ.shetl by DZS m ¡965) menlinn lhal llic main character of his story Jeprski ueitelj (The Tearner from Jeprra) may have been one of the teachers of llie SinLdnik Primary .School, which Jenko also attended, yet both Ihc documents kept in the Historical Archives ot Liubh.ma. as well as llie school chronicles which contains records dating back all llie way lo 1821, fail lo provide conclusive proof uf ihis conjecture. Although it is possible that ihc character of the leachcr (that of a gambler with i drinking problem) was inspired by one of the author's contemporary, it is f;ir mora likely thai the enure slory i\ after all, merely u farce, the aim of which was lo poriray the poor conditions prevailing in llie cftucalion syslem ul llie lime.
228
I/, ¡irbivskib fondov ir. /birk
AUH1VI XXII 1999
U It j	le/J-SH*	i
»: 111»
«
l S-
,T) i
Spomina-mdni-šolstvo *ucte7ajQči tfogctiki.
3 t
Si in«


^l-lii	rfi^^i/^A^, |
Jt-i ^itiifj






z ^

I


s	* - '' ■
ftlsr^/i^Mj L*.	*	¿cs 7»"	' j J1
V . .rfi rft. rfrf eit*	' «»J






Slnm iz kroniki'- smledniškc osnovne, šole, 181 5, Zgodovinski arhiv Ljubljano. OS Si umno Jenku .Smlednik, u.e. 1
arhivi xxii e»y
Odcin arhivskima društva Slovenije
229
O delu Arh vskega društva Sloven je
lR zborovanje Arhivskega društva Slovenije, Postojna. 29. 9. do 1, 10, 1999
Arliivsko druiilvo .Slovenije jc v soorganizociji z ■rinvcni Republike Slovenije in ub fin;meni podpen Ministrstva za kulturo organiziralo svoje iS. zlio-n vanje. Srečanje je po'ekalo rti 29. septembra tic I. OKtobri v lialehi Jama v Postajni in je uravnavalo tri ■eiiunskc sklope: lividentir tnje virov za zgodovino Slevunccv v Itijini, Novosti v slovenski arhivski zakonodaji ter Arliivski informacijski sistem. Za zborovanje je liilo pri javljenih 29 referatov.
'horovanje je odprl predsednik Arhivskega 1 ištva Slovenje M Gerdej s prispevkom V'oga "Slivov v slovenski kulturni dediščini in oli tem ]io■ zd avil goslc ¡/ tujine; Avstrije, 13t;sne in Hcrccguviuc c Hrvaške.. Nato je [i ovali i 1 ininislra za kulturo RS Jofef* Škulča, direktorja Arhiva R,S Vladimirja Zumra ,n župana občine Postojna Josipa B.ijca, da .so z na fiovoii pozdravili adclc/encc srečanja. V tem sklopu JS ¿pregovorila še Alenka Čuk iz Notranjskega niti/cja in v svojem prispevku Pozdravljeni v po-<toJ h predstavila zgodovinski razvoj Postojne z °kolieo.
N:i prvo tetiio: Evidentiranje virov za zgodovino SCI1|CCV v lllJini- llll° prijavljenih 15 referatov, j^iradi Iiolezui se zborovanja ni ndelei.il le Mmjaii D-r.ovšck, vendar pa je svoj rele ral z naslovom ratlivo o slovenskili izseljencih pravočasno oddal in Je laku objavljen v zliornikn zbrrovanja. Uvodne pre a v-., njc JC ¡llK,] pcti,r ]> Klasinc. in sicer na lenio \W\-'-nt ranjc iriii^kcga gradiva v lujini - s posebnim "ondarkoni na Štajerskem deželnem arliivu, žal pre (1;iv«ijn v pisni oliliki ni mldal In laku kot edini ni ol).V.;ljcn v zborniku.
Matpaž Hi/jak |c poročal o virih za freisinska " J)osiv;i na Slovenskem v Bavarskem državnem arhivu;.|z rcpcrlorijcv jc izpisal pedaikc o loških virih 'jih /.bral v arhivskem pop ai. D;irko PriSjc predaval (1 ecrkvcniii arhivih v ZDA in arhivskem gradivu o smvenski'i izseljencih ki liranijo gradivo o delovanju K3oIKika ccrkvc med slovenskimi priseljenci. Milica rebše Siolla jc imela prohleninko predavanje o po-1 "n ])riprav na evidentiranje in pridobivanje kopi jidiivskega gradiva zuuaj meja republike Slovenije ' tem c poudarila, da sc po njenih i/.kušnjali sodeč 1 ^r^iiiu žc pred odhodom v tejino Icincljito pripraviti n:: 'ikeii), Če liočcino iispc.šna evidentirali arliivsko S' divo, pomenili no za Slovence. Nada JurkoviČ jc -L)viirila predvsem o problemu izdciavc cvidcnc evi dciitii.in,,g;i grudiva v tii|ili arliivih v f.cljij da bi čini 1*4 oblikovali enotna načela sprejemljiva za vse, k
cvidci.i'raji. Krislit» Samperl Purg je v predavanju Teoretična izhodišča evidentiranja in praksa v Zgodovinskem arhivu na Ptuju skušala odgovorni na nekatera Icoreiična vprašanja glede evidentiranja, prcd.aaviti način tlela, opredelili iziiodi.šča za evidentiranje in izhodišča poirdui s svojo lastno prakso. Drago Trpin je poročal o evidentiranju v avslrijskem državnem arhivu na Dunaju, DuSa Krnel Unick pa o evidentiranji! v državnem arliivu v Milanu Tudi drugi referenti so poročali o svojem delu - evidentiranju v tujini; Ldijaria Vidrih L.ivrenčič v Državnem arhivu v Gorici. Aleksandra Srše v madžarskih Instituciji B~anka Koz.:nr. in Branko Radulovič v arlnvili cŠkc republike, Vladimir Simčič v Parizu, Jelka Melik ,n Mateja Jera j v Londona, Lojz.Tršan pa o evidentiranju filmskega arhivskega gradiva v tujini.
Vladimir Žiuiicr jI imel uvodno predavanje k drugi icmi zliorovanja: Novosti v slovenski arhivski zakonodaji. V izčrpnem referatu Novi arliivski podzakonski akti je le te predstavil m pr leni opozoril na nekatere temeljne ;irhiv:,kr strokovne spremembe, dopolnitve in novosti ter nu slrokovne dileme in probleme, ki so nastali ali pripravi aklov. V leni smislu je ohdelal Pravilnik o odbiranju in izročanju javnega arhivskega gradiva arhivu Pravilnik o ravnanju z zaselirmi arhivskim gradivom, ter Pra vdiiik o stmkovui obdelavi in evideneali arhivskega gradiva, IVavilnik o uporabi javnega arhivskega gratliva v arliivu ter Pravilnik o materialnem varstvu arhivskega in dokumentarnega gratliva.
Na to lemo je sledilo še sciicm predavanj. Jelka Kreniesee Jev.šenak je predavala o pravnih vidikiJi in pravni problematiki arhivskih podzakonskih aktov, Pelcr iP. Ktasmc je govoril o Pravilniku o materialnem varstvu arhivskega in dokumentarnega gradiva, žal tudi to predavanje ni objavljeno v zborniku ker n, bilo oddano v pisni cihliki; Jcdert Vodopivcc jc imela referat Priporočila na področja materialnega varovanja arhivskega gradiva; Marjan Zupančič jc govoril o uporabi arhivskega gratliva Matevž Košir je predstavil Pravilnik o evidenci javnih simbolov, grbov, pečatov, žigov in štampiljk na ravni drŽave Jolanda Fon je govorila o problcniili pri pripravi ustano vitvenih aklov arhivskih zavodov; M ari a Rau Sclic je v referatu Kaj je pravo in kaj jc prav pri uporabi filmskega arhivskega gradiva predstavila probleme ki jih imata uporabnik in arhiv zaradi zakonodaje in r.ovili tehnologij.
Ttclja tema jc obravnavala arhivski informativni .sistem in v tem sklopu jc bilo pel predavanj, Brane Kneiitl ;n Jože Sahadolntk sla predstavila računalniški program za popisovanje in skeiuranje fotografskega
230
ü dein arhivskega (¡rušiva Slovcmjc
ARHIVI XXII 19^9
gradiva Icr gradbene dokumentacije Žarko Bizjak nam jc predaval o svojem videnju zasnovi, arhivskega informativnega sistema. Zdenka B011 in in lože ,>kof-1 Jttnec sla v predavanju Računalniško pooisovunje lislinskcga gradiva prikazala to popisovanje s programom INFO ARH in izkušnjah v Pokrajinskem arhivu Koper. Vladimir Drobnjak je prikazal računalniki nivojski pop s na pnnierii gradiva kniclijskiii /adrng. Sklepno preda vanje je imel Aleksander Bbz.nik, in sicer je predstavil zgled popisovanja film skega arhivskega gradiva ob pomoči računalniškega programa.
Številni referati oziroma njihovi avierji so izzvali diskusijo n ia j< dopolnil; in popestrila zborovanj., po vsakem sklopu predavanj. Med zborovanjem jc društvo organiziralo tudi ogled Pivke, Črne in Po-slojr.skc jame pe poli partizanskih d i verza 11 lov.
Tik pred zborovanjem jc ob finančni pomoči Mimslrsiva /a kulturo i/še! zbornik s ]iretlavanji 18. zborovanja ADS.
Miran Kafal
Posvetovanje Hrvaškega arhivskega društva v Poreeu (2-4 december 1999)
16. Posvetovanje HrwSiK;j»& arhivskega društva z naslovom "Trendi in raziskovalni programi v sodohni arhivistiki" jc bilo razdeljeno na Iri vsebinske sklope:
1 Vhga strokovnih časopisov pri m/vojn slrcikc
Najprej je M Panuič v uvodnem prispevku: Ob stoli obletnici izdajanja Arhivskega vjesnika1" predstavil 7ačclkc izdajanja poblikrcije. Zlasti je poudanJ dogajanje na tem področju v drugih evropskih državah v zadnjem desetletni 19. stoletja (Franciji, Numeij ..).
Naslednja referentka M Uičic je v refcraiu z naslovom1 Arhivistika v IOOlclili Arhivskega vjesnika opisala razvoj od njegovega nastanka leta 1899 do danes. Statistično je obdelala pregled člankov, raziskala, kaleri avtorji so pisali v določenem ohdohju in kakšna ic hib vsebina njihovih člankov. Omenila je Uidi, da v obdobju od 1945 do 1958 Arhivski vjesnik ni izhajal, vendar konkretnih razlogov za to ni navedla.
Direktor Državnega arliiva v Paz.iiin J Jelinčič jc predstavil Vjesnik istrskega arhiva v Pazinii.
Za posvetovanje jc pripravil prispevek tudi giavni urednik tod leta 1988) ffldiivun« A. Vanrič. in sicer z naslovom; Arcliivuni ■ strjkevni časopis 1CA. Časopis so začeli izdajati leta 1950 v Državnem arhivu Francije, kol prvo med narodno arhivsku publikacijo Mednarodnega arhivskega .sveta. Poudarek je pred vsem na zbiranju in format' j in izkušenj s pod.očja arhivske dejavnosti. Največ šlerilk jo bi'o namenjenih poročanju z medna rud n ili kongresov, arhivski bibliografiji. arhivski zakonodaji, i ^obraze vanju, gcncalo-
giji. Po odiočilv MAS bo od leta 2001 v okviru Aixliivnnia izhajala tudi samostojna publikacija Janus
Glasnik arhiva ir Društva arhivskih tlcfivcev BIH sta predstavila S Kristid in A. ^diovič. Njihov časopis izhaja 25 let, z namenom posodobili arhivsko stroko.
Na Hrvaškem poleg Arhivskega vmesnika in Vjes-nika istrskega udu va v Paz.inu izhajajo še najmanj trije Časopisi, in sicer v Splitu, na Peki in v Osijekn. Med diskusiji: so predstavnik. Državnega arhiva iz Zagreba predlagali, da naj bi v Arhivskem vjesniku objavljal; članke s področja arhvistike, v preostalih publikacijah naj bi bilo več prrspevkov z objavam, virov krajevne zgodovine
2, Trendi v soaulim arluvisliki:
V drugem delu je direktor Hrvaškega državnega arhiva v Zagrebu J. Kolanovič imel uvodni referai z naslovom: Hrvaška arhivistika1 dosežki in trendi. Govoril je o postopnem razvoju arhivistike kol znanosii na Hrvaškem 1er pri leni /lanii poudaril razliko med teorijo in prakso. Naštel je različne vplive na razvoj poslovanja s spisi (oeneški, avsiro-ogr.;ki, irancoski ,.,). Poudaril je pomen Dnbrovniškega in Zada.skega arhiva. Dotaknil se je Uidi restitue .jc «raniva iz Mati žarske in vloge zgodovinarju I. Kukuljcvi.ča, ki je menil, daje Ireba arhiviste izobraževati. Po letu 1945 je hilo izdanih nekaj priročnikov ,n učbenikov za izobraževanje arhivislov. Na koncu pri.;pevka je opozoril da je v prihodnje treba poskrbeli za nrejerost gradiva žc nri ustvarjalcih arhivskega gradiva, še pred prihodom le-lega v arhiv,
N, Briibach iz Marbnrške arhivske šole jc poslal prispevek z naslovom ISO 15489 Mednarodni standard za ravnanje z arhivskim in dokumentarnim gra divnm. Omenjeni projekt je stekel leta 1997 v okviru standardizacij ISO, v iii"in pa sodelujejo Velika Britanija, ZDA, Francija, Švedska, Ncmèij: Te je prvi poizkus povezovanja različnih tradicij na področiu pisarniškega poslovanja. Najprej je bil predlagan "Avstralski n.odci vendar ni hil sprejel, zato so bili ustanovljeni delovni odbori iz javnih in gospodarili irhivov. Predvidevajo, tla bo omenjeni siandaid zaeel veljali v letu 2u02.
J. Ivanovit, predsednik Hrvaškega arhivskega društva, jc imel referat z nas! o von v. Trendi v sodobni arhivistiki V njem je predstavil aruivisiiko kol znanost. V arliivisiiki je iskal "inielekinaliie vsebine" in sc ukvarja! z vprašanji njene laslne identitete. Poudaril je inlcrdisciplmr.rnosl arhivistike in njen ouuos do drugih znanosii, v zadnjem času predvsem informai -zacijskih.
1, Hetlbeli je v prispevku z naslovom: Ari:'vi, uporabniki, literatura poudarila pomen strokovne raz iskave uporab likov arhivski ga gradiva. Povedala je, daje Mednarodni arhivski svet lela 1997 izdai načrt Priporočil.] o evropski politiki dostopnosti arhivskega gradiva, v kalerem jc uporabnik opredeljen kol vsaka oseba, ki uporablja dokumeiiie, shranjene v arhivu.
ARHIVI XXII 1999
O tlelii arhivskega društva Sloveniic
231
Raziskoval m i prihrani i in projekti v arhivski Nt r nki
V	zadnjem sklopu je L. Durand \v. University of Bi'tisli Columbia i/ Kanade v svojem referatu z naslovom: Kreiranji; in zaščita vc rix I o stoj nosi i in avtentičnosti dokumentov, n;rstalih na elektronskih imilijiB predavala predvsem o prohlcniu ohranjanja dokumentov na elektronskih medijih in zaščiti rjihovc avtentičnosti. Po njenem nincnjn jc že vsako kopiranje dokumentov zaradi zamenjave opreme in programov probtemaiično, saj ti mso več v izvirniku in nam Mo ne ohranjajo avtentičnosti čusa, kraja, "nov.ilea podatkov"... Novi mediji nam omogočajo tudi združevanje dokniiicniiiv, Avtorica je poudarila, da je v teh pri menii treba ohraniti sledi združevanja.
M. Giicrcio iz Italije, ki raziskuje v projektni skupni IniittPAftES, je v svojem referat»1 Dolgoročna zaščita elektronskega zapisa menil j, da sc po vsem svetu srečujeino z istimi problemi. Poudarila jc, da Ircmitno nc vemo kakn Jininni dok um en tc na elek tror.skili medijih mti za doho sto let. Po njenem mnenju jc treba razvijaj teoretične tnclode za ohranitev arhivskega gradiva na elektronskih medijih. V referatu sc je ukvarjala tudi z vprašanji, kdaj valorizirati gradivo, enkrat ali večkrat, glede na krajšo življenjsko dobo dokumentov
I linrncs i/. Škoiskc je poslal relerat o Lvrrpski arhivski n reži (EllAN). V okviru tega projekta sodelujejo Švedska. Nizozemska. Italija in Škotska Evropska skjipnosi jc vložila v okviru programa lnfo2()00 za .ta projekt 600 tisoč cvrov. Avtorje me nI, 'a j t, v mednarodnih projektih poraba denarja, doh-^nega I/ "llvropc", zelo zapletena, in da je po^rclieu dolg Ilir ikrat.skr postopek, Delo v leni projektu jc r"Zdc!j'jnc na sedem skupin v k Merili: occnjujcjo in nruncrjujo arhivska pomagala /a uporabo arlii'. skega ¿rudiva v nmenjcnili državah ter uporabil med-r.anxlnili standardov ISAD(G), raziskujejo prcblcmc, K' sc Plavijo pri uporabi različnih raci mal niski1! s|nemov analizirajo nbsioječe standarde izdajajo Princročila za določitev enot negi pristopa za i zdel a vi i arhivskph pripomočkov v evropskih arhivih in pr1 Pra Ijajo večjezični slovar z arhivsko terminologijo...
V	zadnjem prispevku sta J. I vami v ič in Z. liruetič Pr-dstavila nov računalniški program ArhlS, kr ga
Ja> razvijajo v Hrvaškem državnem arhivu v Za grehu.
V	okviru posvetovanja jc bila še okrogla mi/.a o P'sarniSkcm poslovanju. Na njej so poudarili, da jc Potreb mi čimprej sprejeti nov predpis o pisarniškem r-jslovanju nz. tudi sodelovati pri njegovi izdelavi.
L'nil, so, da so razmere na Hrvaškem sialic, kljub da ima Hrvaška žc sprejet nov arhivski zakon.
"h teir.n namreč sc vedno vcijajo stari podzakonski akti, zato uslužbenci, ki delajo v zunanji služI ij nc ^orejp siivcreiin nastopati pri ustvarjalcih arhnskega gradiva.
^mz/S (jott) vina
12. Arhivsko zborovanje 'Arhivska piaksa '9Sr Tuzla
V mesecu anriln 1999 si a Zgodovinski arhiv Tuzla in Društvo arhivskih delavcev Hosnc in Hcrccgovine -kantona Tuzla pripravila v sodelovanji! /. Ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Tuzlanskega kantona 12. posvetovanje "Arhivska praksa '99'
Uvodno besedo je imel doc. dr. Azcni Kožar, arhivski svetovalec, direktor Zgodovinskega arlu\n v Tirali. V njej jc predstavil petinštirideset let delovanja Zgodovinskega arhiva Tuzla, to je :xl njegove ustanovitvi; I. 7. I9M kot Mestnega arhiva Tuzle /. vsemi njegovimi spremembami in pristojnostmi, tako v krajevnem sin j slu kot ludi v samem imenu (1966 Zgodovinski arhiv, 1977 Regionalni zgodovinski arhiv in leta 1994 Zgodovinski arhiv Okiožja Tuzla). Ta arhiv je leta 199» dobil današnje ime. Dr Kožarje posebej poudaril skrb in zaščito arhivskega in dokumentarnega gladiva, ki naslaja na terenu, n pripravo arhivskega za prevzem v arhiv, v katerem naj bi sledili urejevanje obdelovanje, objavljanje in tehnična zaščita. Sam Arhiv naj bi *cxlil nadzor nad arhivskim in dokumentarnim piislovan|em, opravljal pa naj bi ludi redni tehnični nadzor in varovanje gradi/a približno I50C ustvarjalcev Vr.ako leto naj bi lako obiskal okoli 500 ustvarjalcev lakega gradiva. Sani Arlnv jc do leta 1992 imel 97 fondov in 22 zbirk arhivske^a gradiva, 3Ml knjig, 1253 arhivskih škatcl 976 fasciklov, 44.429 dokumentov, 3697 fotografij, 466 registrov, 11 mikrofilmov In 150 projek'ov, skupno tisoč metrov gradiva. Večina gradiva je iz obdobja po letu I945, Tudi gradivo zadnjih peiib let obsega približno tisoč mclrov. V času pc podpisu davion-skega sporazuma pa je arhiv posebno po/ornosl namenil gradivu v nastajanju. Nnvc težnje so opazne tudi na drugih podn>čjiti, to je na področjih sodelovanja s šolami, z univerzo itd.
Ibleg uvoda jc dr. Kožar imel še referat, v kalerem se ie dotaknil sistemskiti sprememb in vplivu le-te h na arhivsko dejavnost Bosne in Heicegcvine Tam, kjer kanloni "funkcionirajo , deluje tudi arhivska dejavnost in naspromo Na koncu je predavatelj ponudil tudi možne rešil ve vseli odprtih vprašanj, od pre vzenianja ogroženega in zapuščenega g~adiva, prek izdelave pravnega arhivskega sistema za celotno PiH, do uresničitve popolne kadrovske zasedbo
Marija Divčič, arhivska svetnica iz Zgodovinskega arhiva v Sarajevu je govorila o vzajemni povezanost' med arhivi in ustvarjalci dokumentarnega in arhivskega grailiv a. < !im hnlj ustvarjalce upošteva navodil arhiva, tem pomembnejše ho gradivo, ki ga bo predal arhivu.
Doe. dr. Peter Pavel Klasinc, znanstveni in arhivski svetnik, direktor Mednarodnega inštituta arhivskih znanosti pri Pokiiijinskem arhivu v Maribcm, jc go v o ril o novih telmolog-iah n novih nosilcih informacij pri uporabi arhivskega gradiva, ki jih arhivi v razvitem delu sveia bolj občutijo kot v manj razvitem. Govor je bil o ugotovitvah, da so nosilci informacij že sumi po sebi lahko ludi arhivsko gradivo, da nove
232
O delu arhivskega društv i Slovenije
ARHIVI XXII 1999
tehnologije in novi nosilci informacij ponujajo možnosti izboljšanja strokovnega arhivskega dela in tir1 se z uporabo mi vili nosilcev informacij izboljšuje dostop do arhivskega gradiva.
Dr. \Valter Brunncr, direktor Štajeiskega deželnega arhiva v Gradcu, je predstavil možnosti izkoriščanja arhivskih kapacitet na primeru ,jlajorskcga deželnega arhiva v Gradcu. Predstavil je graditev novega centralnega arhivskega skladišča, selitev gradiva, primernost premičnih rcgalov, govoril o arhivskin škatlah in kar najboljši izkoriščenosti prostora ter na ta način povečanosii prvotno izračunanega volumna skladišča s tisoč lekočih meirov gradiva na 70 moč metrov k -lega.
Isniel Šeniič, dipl. oee. ing. infor., izvršni direktor sektorja za AOP, 1SU in INuOK BH Danke DD Sarajevo, je v pivem referatu govoril o razvoju in problemu arhiviranja ter o upravljanju z doki; iiienlarnim in arhivskim gradivom v BiH, v zvezi s tem pa tudi s sodobno tehnologijo, ki jc danes navzoča. Poudaril je razvoj i ii formacijski h orodij za sc dobno arhiviranje in upravljanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom na območju BiH in lake nakazal težnje in procese, ki bi jih bilo treba izvajati za nadaljnji razvoj. Avtor je ponudil rešitve v obliki nekaierih akllvnorU, ki hi jih bilo treba vključiti v širše družbeno načrtovanje. V svojem drugem referatu jc govoril o sodobnih prizadevanjih na področju arhiviranja, zlasti arhiviranju gradiva na elektronskih medijih in mikrofilmih, in ne na papirju S veje mnenje je t udi nazorno obrazložil in pojasnil z zakonsko podlago.
Seada Hi.(l/.imchmcdagič, arhivska inšpektorica i/. Arhiva Federacije BiH, jc govorila o novih preopisih, i.n sicer o Uredbi i I Navodilu o pisarniškem poslovanju organov uprave v Pederaniji BiH, o Navodilu o arhivski knjigi in hrambi dokumentarnega gradiva, o odbiranju arhivskega gradiva ter o izročanju arhivskega gradiva pristojnemu arhivi:
Mr, .Saban ZahiroviC, arhivski svetnik, namestnik direktorja Arliiva BiH, jc opozoril na nomen ;n vio^o arhivov v procesu spremembe lastnine, in sicer v zvezi s spnuiuiibo samega sistema.
Lnver Čengič, vodja programske dokumentacije RTV BiH, je govoril o arhivih novih malih tele vizijskih postaj v BiH in o uničevanja dokumentacije, ki pri njih naslaja.
Žarko Širili M, višji svetovalce v Arhivu RS, je opozoril na tehnično dokumentacijo, ki naslaja pri delu različnih ministrstev v Republiki Sloveniji iu bi lahko imela podoben značaj tud^ v BiH, in siccr o kaiasirskc-Uihnieni dokumentaciji, tehnični dokuincn tariji za graditev objektov in tehnološki dokumentaciji.
Izet Šabotič, arhivist v Zgodovinskem arhivu Tuzla, jc govoril o evidcncah gradiv-i, ki jc bilo uničeno med vojno nii območju Tuzlanskcga kantona.
Niiaz Brinllovič, arhivist v Zgodcvinski arhivu Tuzla, seje dolakn 1 uničenega gradiva šol ii. govoril o možnosti rekonstrukcije uničenega gradiva Rekonstrukcijo naj bi o pri vil i nr. podlagi ohranjenega gra diva in ob pomoči samega Arhiva.
Doc. dr. Šalih Jalimam s Filozofske fakultete v Tdz.li ]C predstavil arhivsko gradivo srednjeveške Bosne, kije shranjeno v Dnbro^niŠkeni arhivu, in govori) o njegovem pomenu za razumev anje zgodovine sarae BiH.
Dr Branko Buhenik, vodja samostojnega INOOK, RTV Zagreli, je govoril o arhiviranju avdio-vizuahiih dokumentov. Pi ieni jc opozoril, da je treba ob sprenicuibah v televizijski ¿*ioiogij(j ob tem, da ni natančnih podatkov o trajnosti nosilcev informacij in pripomočkov za reprodukcijo ter vzdrževanje avdio-vizualnili dokumentov, ki že razpadajo, arhiviranje prenesti na nove in bolj stabilne arhiv,;ke medije. Nov mediji naj bodo digitalni in multiinedijski, sam prenos pa naj ho zaradi visokih stroškov selektiven.
Sledile so še različne predstaviive Zgodovinskega arhiva T:iz.hi, in siwr njegovih adiivistov: Izet Šabotič Kulturni razvoj Muslimanov (BoSujakov) v BiH; Nerniana Hodžič - Hercegovina časopis za kolturo in zgodovino; Iišela Begovič Prilogi, št. 2.K, Institut za zgodovino; Mensur SerdareviC, kulturni delavce. Zenica: Vi.-i za zgodovino bosanske države;
Kot sklep f:i .so sledila razna poročila.
Ž'urkti rum hl
Strokovna ekskurzija Arhivskega društva Slovenije po To*Jkanl (3. do 5. junija 1999)
Cilj lanskega izida Arhivskega društva Slovenije je bila Italija, natančneje, Tosknna
Ko smo prijetnega -uni/kega jutra odhajali izpred ¿\rbivn Slovenn:, sc nismo slutili, kakšna vročina nas čaka v Italiji. Pot po Benečiji jc prijetna in krat kocasna, avtobuc klimatiziran. Točno opoldne prispemo v Firence, Ozračje kar miglja od vročine, a m pik zdaj smo tu. Najdemo hotel, pospravimo prtljago in se odpravimo na potep po mestu. Nas prvi cilj je Piazza del Diioiuo s stolnicu Santa Mana del Piore, H2 111 visokim Giottovini zvonikom in osmerokolno kalilnico s trenn znamenitimi bronastimi vrati (med njimi rajska vrata s svetopisemskimi prizori) na mestu nek danje firenške stolniee sv. Janeza. Nekateri si og'cdajo tudi notranjosti stavb, nekaten pa ne, saj je pri vhodu vedno znova potrebno plačevati vstopnino. Nadalju-cmo na trg Signoria, ki ga v obliki črke L obdajajo same veličastne palače (Vecchio, lodža, palača cehovskega sodišča. Ugoccioni) in številni spomeniki (Co-siric I. Medičejski na konju, Neptunov vodnjak. David, Herknlcs, ki je usmrtil kentavra, ugrabljene SaHinke, Pcrzcj z Meduzino glavo). Tli v liližini jc tudi rojstna liiša Danteja Aligliierija (¡265-1^21), največjega italijanskega pesr.ika in i ilcmclj itc'ja italijanskega knjižnega jezika,, uicd drugim avtorja alegorično religioznega epa Božanskr. komedija v 100 snevili. Streljaj naprej je ena največjih in najbogatejših slikarr.killi galeij na svetu in najpomembnejša v Italiji
ARHIVI XXII
O tlela .irii/vske^n urušlva Skmflujt
233
Ufiz/.t, zgrajena sicei1 knl v lati in palača Oos:ma 1. Mi;d(čejskt:ga, pred knti.no sc vedno vije dolga kača ogleda željnih obiskovalcev. Tuje re.s kaj videli: dela Boiticcllija, Pilippn Lippija, RniTaeln, Ti/, in na in mnogih drugih.
Nadaljujemo proti baziliki Santa Croce, cerkvi z največjimi orglnn» v Italiji in nagrobniki mnogui slavnih italijanskih mož: Galilea, Michelangela, Machinvcllija, Alficrija, liossmija, Cherubinija itn. V tamkajšnjem samostanu deluje tudi mojstiska usnjar ska delavnica in mogoče je opazovati spretne us..jarjt pri ,/dclavi torbic, denarnic, ciljev ipd., samostanska t-govina pa sc šibi pod prelepimi usnjarskini izdelk. Korak in oko sta se nam /nastavila tudi na nai-siarejšcm Ure ni k eni lnostu če/ reko tao Ponle Vcc-chi;u /. neštetimi trgovinami in zlatarnami. Sprehodimo sc še dc palače Pitti in spet nn/aj čez Amo do cerkve sv. Lovrenca, ki si jo nnbolj zapomniš po tem, da ima Sc zdaj nedokončano fasado.
Naslednji dan sc poslovimo od l ncnc na Pi.i/.zale Michelangelo nekoliko nad mestom in nadaljujemo proti enem od najlcpšdi in najpomembnejših italijanskih mest Sieni. ki sta ga po legendi us.anovila lic-niova sinovn Asciir in Senius. Če sla v Firencah Prevladujoči barvi bela in zelena, pa je v Sicn* prevladujoča opečnato rjnvn. Večina stavb v mestnem ¿redišču jc narejena iz opeke in opeka je likrali 7e tudi [as;(d;(. In če po Firencah vse obhodiš po ravnem, te sienske ulice ves čas vodijo gor in dol, saj je mesto ugnezdeno na t/eli gričih Mimo dominikanske ccrkve "i svetišča italijanske zašeitnicc sv. Katarine Sien.;ke Prispemo dc stolnice Sinji na mestu nekdanjega poganskega tcmpJja, posvečenega hoginii Mineri. nog rajena 'e liihi v 14, slol.t graddi pa so jo 200 let. Načrtovana je bila še mnogo večja, a sta gradnjo zastavila k(iga in upadanje gospodarske moči. Tako kot zunanjost je mistična Ind r.olrimjosl, ki pc p>sanosli spominja na orientalske mošcjc.
Siensk. trg (Pia//.a tlel Campo) je polkioint školj-kaste oblike in se od spodnjega k zgornjemu koncu n,*koliki> dviga. V spomin na vladanje devetih je razdeljen na 9 delov in leno tlakovan. V /.gornjem ^ 11 trga j,: prelep vodnjak (Fante Gaia), obkrožajo pa
same mogočne opečnate palače; Pubblico, slolp Mangi.f kapela, Piccolomini, Chigi-Zondatlari, Sansc-1'°ni, lotl/a. Palača Piccolomini jc najlepši ni najpc '■'embnejši primer renesančne palače v Sieni, v ijej pa ?c od iei,a 1885 domuj" državni arhiv (Archivio di Stalo), ki hrani pomembne /Krke zgi/dovinskih listin ° mestu Sieni1 'pcrgmncntc. stare spise, bule in razne r°k(.ipj,;e. Najstarejša listina izvira i/ leta 736 in smo jc (originali) tudi videli. Razstavljeno imajc v vitrini. Pred svelloho pa jo varuje le zaščitna krpica. Kako je zavarovana pred kntjo, nam niso povedali. Prija/na SOs^teljicK nas je popeljala po arhivu Najdlje smo se Zdržali v prostoru, t. i. arhivskem muzeja, kjer so ■ v/stav!jene poslikane lesene platnice faseiklov. V ^su 1258-iryi9 so jih pe.dikali ra/m /.nani in nuoj innni umetuiki /. upodobitvam pomembnih sienskih '^ebiuisti m prizori i/, političnega in verskega življenja Siepe.
frg Campo vsako lelo 2. julija in Ifi avgusta n;(
novo pokrijejo s peskom, da na njem L-liko poteka naj presti žnejša lekma tega mesta. Konjska dirku 17 'listorienih mestnih predelov (conlrud) poteka že od 17. stol. in jc posvečena Materi Božji. Imenuje se palio; po /aslavi / praporu, ki ga prejmeta zmagoviti konj ir. njegov jezdec. Prireditev jc narodni praznik Sicnr, na katerem se zbere staro in ml-.do. Priprave in pred tekmovanja potekajo že nekaj dni prej, na dan pri. cd i J ve pa blagoslovitve konj in jezdecev, maše, sprevod zastavonoš, ki mečejo zaslave v zrak, in končno o^ka, ki traja le dobro niinnlo. Zmaga pa jc poved še za nekajdnevno slavje.
Uro vožnja pruti severu leži srednjeveško mestece San Gimignanc. Nekdanja etniSeansku vas jc prevzela me po mod epskem škofu sv Ghnn;nanii, ki jc ki a j nekoč obranil pred Atilovimi napadi. Obdano jc ?. dvojnim ob/idjem. V času velikega gospodarskega razcvcla jc zraslo v mestu večje šlevilo siolptn1' v M stol. iih je bilo 72, danes pa le Se 14. Ti so služili kol zasebne utrdbe
Prav v to lepo nicstcce sc jc umestil mračnjaški muzej nnlednih naprav. Preko sto originalnih naprav od natezalnic do električnega stola jc i.ares avtentična antologija groze in človeške krutosti - vse ob glasbeni spremljavi najpopularnejše Bachove tokale in fuge.
Ko prideš izza mestnega obzidja in sc zazreš v prelepe pok.ajino, je to res pravi balzam /.a utrujene oči in dušo. Nič ne morem dodati opisu, ki pa ni zrasel na mojem zelniku. Pukritjinit jr t'itti in tollitstremi, ki vlovrkii prrprnsti/ zlrzr poti k fin. T/itS sli!o>*iitiil i!n uhiskinHilcc ttrltalr p//tt<islt\ ita jo /V i trki hi tutslikiti Ijttilje pit si/ i/t///// preneseni r kakšna prrlrpi/ slik» Položni x>'rčki, //// vrh/>rit/ kntrrih so knl ptirc Hftncz-ilrnn rjintiist» »pečmi lit start nt rs t it z j>r it iliri, slnlpi, ccrkeitati i it katedrala »n Nit itjilmnli nhrnhjili sn r tisočih in desetih nčii, pnsujror /•'jkr, /• milini sr rnz-k/)Z/tjrj/> rta/tet t it pnljit psctttrc in ri/ii/^ra/H Nt t it t, lijnitv trsnr rrste s>//ii;i//vrsi\ iz kntrro priiinhi/1//]// ic^rii/h/r/ii rl/i//nti. Zelo podobno kot v naših Goriških brdih
Tretji dan sc odpravimo na zahod prt.li Figur-skemu morju. A ne čisto dti njega. Čeprav je bila Pisa v času gospodarskega razcveta pri slan jško mesto, je zdaj 12 kilometrov oddaljena od morja. Na trgu čudežev (Campo dci Miraeoli) sloji vse, kar si y v Pisi potrebno ogledali: stolnica, krstilnica, poševni stolp iCampanile), pokopališče (Campo Sanlo) in mu zej, i ;ravno sta stolnica in krstilnica trenutno 'tih lečeni" v restavratorske odre. belina catraiskega mar morja tu kar bije v oči. Vzpon na stolp ni več mogoč, saj jt. otl leta 1990 zaradi varnosti zaprt za obiskovalce. Ogledamo pa si vse osiale objekte
Na poti domov se za sprehod in okrepčilo nsta-vi~io še v srednjeveškem mestecu Lncca (luk v etru rščin1 pomeni harje), nato pa le še avtocesta: Bologna, R-rrnra, Padtiva. Pernetiei, Fjubljann.
Na povratku ohvczno načrtovanje, kam pa prihodnjič. Zdaj že vemo Prihodnji potopis1 ho imel nadih riža ir, pekinške race,
M Ho Mro v!j/t
234
O delu arhivskega društva Bo^nijc
ARHIVI XXII rai
Božidar Jakac in .slovenski kipar France Gorše pred .študijem AKT v Clevelandu, 1958, Zbirka diapozitivov Božidarja Jakca AS-143, šk. 54/5, Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije
ARHIVI XXII i999
O delu amivov in zborovanjih
235
O delu arhivov in zborovan
XXXIV Mednarodna konferenca okrogle mize arhivov, Budimpešta, 3. - 9 oktober 1^99
V	letu ]999 jt: XXXIV. Mednarodna konferenco ikrogle nii^c arhivov (ClTR>\) gestil Nacionalni arlm Madžarske. Konference sc je udeležilo 176 iitlclc /.ciiecv z v .sc Ii koncev svetu, med ujimL nun trije i j.
love ni jc Zdenka Semijič Rajh in dr. Peter Pavel Eltsine iz Pokrajinskega arhiva Maribor in dr. Jcdert Vodopivee iz Arhiva Republiki; Slovenije.
Osrednja tema konference jc bila DOSTOP DO ^FORMACIJ: PROBLEMATIKA, KI JE POVEDANA Z MATERIALNIM VAROVANJEM GRADCA.
V	nredkonferenčncni programu, ki je potekal v •nelt od 3. do 5. oktobra so se /vrstili sestanki ^■vršnega odbora ter posameznih komitejev in delov-uli skupili V osrednjem konferenčnem programu od 6, do 9. oktobra pa seje /vrstilo 21 predavateljev, ki Ï9 teme pusvetiü problematiki materialnega varovanja
[ireservacije) v arhivih s posebnim poudarkom mi dostopnosti tlo informacij.
V	sredo, (i oktobra .so v otvoritvenem delu kou aence sodelovali: Laios Gecsenyï, geaeralui direktor
NaSliy arhiva Madžarske Z.solt Visy namestnik ' ržavuega sekretarja. Ministrstvo z;: Narodno kulturno dediščino Madžarske, Axel P'atlie, predstavnik gene ralnega direktorja UNESCA, Taci Howinglon, pred ■tednik ARML (Association of Records Managers and ^ uv.nistrators), Yola de Elisen et, izvršna sekretarka ecpe (European Commission for Préservation and Ae;ess). trie Ketelaar, podpredsednik MAS-;i (ICE). Christoph Graf predsednik citre.
Sledilo jc prvo plenarno zasedanje posvečeno materialnemu varovanju kot strateški funkciji jn kot Povezovalni sestavini upravljanja v arhivili. Poudarek Ie bil na pravilih etičnih in tehnoloških viciikili materialnega varovanja. Govornika sta bila Helen Forde, jcci.sednica komiteja /.a materialno varovanje pri Public Record Office London, m Jacques ( 'iu.ard, Narodni arhiv Kanada,
V	prvem delu drugega plenarnega zasedanja, pc veëencin praktičnim vidikom materialnega varovanja
kiasičipii, iivdio-vizualnili m digitalnih z.api;ov so Sovoriii ßeatrix Kastaly, Narodna knjižnica Mad ^Lke. Kurt DeggcJIer, Memoriav, Švica. Fin Knau '* 'h Narodni arhiv Singapura, Maudy Gikler, Narod arniv južne Alrikc
V	popoldanskem nadaljevanju drugega plenarnega tedanja jc hilo govora o îr.asovni nevtra'izacjji, »rliivskili stavbah in opremi, slikovni tehnologiji in pripravljenosti v primeru nesreč. Pogovor so vodili: I w n Oberliolzcr konzul taut i/. Švicc. Peter Anderson
Narodnega arhiva Skot.ske, Catherine Dlicren: i/.
Narodnega arhiva Francije in George Ma<vKeuz.ie iz Narodnega arhiva Škotske.
V	večernih urali smo se udeležbi razslavc o kon-servi anjn, ki so jo pripravile kolegice in kolegi iz konservatorskega oddelka Narodnega arhiva Madžarske pod vodstvom Gabricllc Albreelit Knnz.sen sledil ie sprejem v organizaciji srbiva Zavoda za odprlo družbo v Budimncšli (Open Society Archives)
V	eclrick, 7. oktohra je bilo tretje plenarno zasedanje posvečeno razvoj", pol: like in strategije materialnega varovnnja
V	prvem delu so predstavili poli -ko mi strategijo uiatetialueg;1 varovanja v arhivih muzejih in knjižnicah s poudarkom na izobraževanju: Hartniui Weber iz deželne arhivske direkcije dežele Baden Württemberg, Ficke Krik haar z Ministrstva /.a izobraževanje ir. kulturo Nizozcimkc, Ralph Manning iz Narodne knjižnice Kanade in Gabriella Albreelit Kunz.seri iz. Narodnega arhiva Madžarske.
V	drugem delu so po posameznih skupinah: Afrika, arabske države, Azija iu Oceanija, Evropa Sc verna Amerika, Južna Amerika in Kari'ii razpravlja'i predstavniki posameznih regij.
V	drugem delu tretjega plenarnega zasedanja paje Kvqu- smernice za razvoj pohlike in strategiji1 material nega varovanja iu d oslo] mos t i dc gradiva predstavila Yola de Lnscnet, izvršna sekretarka Evropske komisije za dostopnost n materialno varovanje - ECPF,
Popoldne smo si ogiedaii kulturne znamenitosti Budimpešte in obiskali Narodni arliiv Madžarske.
V	petek, 8. oktobra so se v jutranjem delu četrtega plcuarnega zasedanja predavatelji v svojih referatih posvetih razvoju n prenosu znanja v povc/.avi s trui nosijo papirja, digitalnih medijev iu filmskega gradiva. Sodelovali so David G rat tan Kanadskega kon ser valors kega instituía, Xn Sliipiug, vodja kouserva-tarskega oddelka pri Kitajskem državnem arliivu, Pe'er Z. Adelstein iz. Roehestrovcga tehnološkega Instituta in Viktor A. Ustinov i; Ruskega federalnega arhiva.
Dopoldne jc sledilo šc peto plenarno zasedanje, v celoti posvečeno izmenjavi mnenj in cliski!si|i Zasedanje jc vodil Christoph Graf iz Švicarskega federalnega arhiva.
Popoldne so potekali sestanki posameznih komitejev i delegatskih skupin, nožno popoldne paje bila na vrsti šc predstavitev postopkov masovne kouser-vacijc gradiva na papirju.
V	sonoto dopoldne sta se zvrstila šc sklepna sestanka ki sta bila posvečena splošni tekoči admini strativni iu organizac jski problematiki konferenci okrogle m w arhivov
V	sklepu bj¡ povzela poglavitne misli, ki so se izkri aalizirale oh pcslušaiju predstavljenih prispev kov in d'sknrije
23o
O dem arhivov in zborovanji
AlíHlVl XXI] 19y9
Maicrialno varovanje je nepretrgan proces v arhivu in kot osnovni eiement vključen v politiko in strategijo npiavljanja v arhivih.
Aktivnosti na področju materialnega varovanja so en;*.ko pomembne v velikih nacionalnih ali .najhnil. lokalnih arhivih.
- Proccsi materialnega varovanja zmanjšujejo fizično ogroženost gradiva in pomagajo do boljše dostopnosti do gradiva oz. informacij.
Ukrcpi materialnega varovanja so dolgoročne naložbe.
Brez materialnega varovanja ho dostop do veiikc večine dediščine 20. stoletja zelo otežen, ali celo nemogoč.
Materialno varovanje je proces, ki ga razrc šnjemo, ne prešlem, ki ga rešimo.
Rclciati iz konference okrogle mize bodo objav Ijcni v puulikaciji Janns.
Jedert Vodopivec
DLM Forum '99, Bruselj, Electionic Records, 1b, - 19, 10, 1999
Letošnji D',M forum '99 |e potekal pod naslonom Evrcpski državljani in elektronska informacija: Spomin informacijske drn/.bc (EUROPE W CITIZENS AND ELECTRONIC INFORMATION: THE ME MORY OP INFORMATION SOCIETY).
Omenjeni simpozij jc bil ž.c drugi forum, prvi "DI M Forum on electronic records" jc notekal v de ccmbru ieta 1996. Forum jc potekal pod pokio-vitcljstvom Evropske komisije za vse države čianiec EvrepSKe unije ler širše za države pridružene članice. Na njem jc bile navzočih 330 udelcžcnccv. Zasnovan jc bil multidiscinlimrno, zato so bili .z omenjenih držav ne le predstavnik; arhivske široke in arhivskih ustanov, pač pa tudi informatiki, univerzitetni raziskovalci, uslužbenci javnih nprav različnih držav ter posamezniki 7. gospodarskega področja, k- sc ukvar jajo s problematiko arhivov ter informacijske teh nohgije
Forum jc bil organiziran v več različnih sklopih Tako je poleg plenarnega uvodnega zasedanja najemal tudi tri vzporedne sckcijc, glede na vsebinsko opredelitev:
prva sekcija jc potekala pod naslovom: Ustvarjanje, ohranjanje in dostop do elektronske informacije: ekonomski in funkcionalni vidiki
druga sckcija jc potekala pod delovnim naslovom: Spomin informacijsko družbe: politični in legalni (normativni) v'd'ki
tretja sckcija je delovala pod naslovom: Širjenj'1; elektronske informacije do evropskega državljana družbeni vidiki.
Piedavatelji plenarnega zasedanja prvega dne so bjli: g Philip Lord (Vciika Britaniji.), njegjvo predavanje jc imelo naslov "Premikanje n;:prej /. industrijo v elektionskih dosežjdh: poslovni proces
koristi". Sledila sla g. IJrlieh Kampffmcycr s prispevkom "EvropsKi trg upravljanja z elektronskimi dokumenti: tehnologije in rešitve" ter g. David Lip-man, s prispevkom na temo "Več tiemokrae:je skozi dostop do elektronskih arhivov".
Vsaka izmed treh naštetih sekcij jc imela več vse-binskili sklopov.
Drugii sekcij ¡i, te sem sc iidcležilii, je obravnavala:
a)	Zaves; političnih odločcvalccv
b)	Sporočila in piidcitiitvc (kc.rirti) zr. javno upravo in privatni seklor (gospodarski arhivi)
e) Normativne ukvire
d) Dosežke razširjenega evropskega sodelovanja
Predavatelji druge sckcijc;
Tema A)
Luciana Du.anti (Knnada): Trajno avtentično elektronsko arhivske gradivo: meonarodm poziv za akcijo
Ste ve Wells (Velika Br. :anija) Model "od spotiki navzgor" za razvijanje funkcionalnih ... zahtev /a elektronski dokument in upravljanje 7. arhivskim gradivom
Tema li)
-	Catherine Dhcreni (Francia): Polili ka 7.a arhiviranje elektronskih dokumentov v francoskih arhivih
Matti Pidkkiiien (Finska): Sprem.njanje infor maeijskc vrednosti v poslovno vrednost
Jean-Francois Blerot (Evropska komisija): ADONIS: sredstvo za elektronski management pošte ir aktov Evropske komisije
Tema C)
-	Hylko Oosterloo (Be'gija): Evropska pobuda s strani Trgovske /borniec ?.a uporabe digitalnega podpisa
-	Udo Schafcr (Nemčija): Javni arhivi meti dostopom dc podatkov in ščitenjem fodatkov
Tema
-	Claes* Grünstron (Švedska): Študija o normativni vpletenosti upravljanja elektronskega arhivskega gra diva v Evropski uniji drža'1 članie in regij ^Poročilo D1-M Monitoring Commitee')
Kevin Schíircr (Velike. Britanija): Prikaz odnosa med javno upravo (adnnmstracijoj in arhivsko službe, ki zadeva upravljanje z. elektronskim arhivskim gra divom v Fvropski nniji držav čhn.c
l)LM forum je v svojem dvodnevnem delu sprejel in izdal dva dokumenta;
-	"DLM sporočilo industriji" (tu je mišljen 1GT = Infcir/iintion iiij Ccimnuinieatinn Industry)
-	"Sklepi 1)1 M foruma '99"
"IÍLM sporočilo industriji" je nekakšen poziv podjetjem, ki se ukvarjajo z razvojem informa ;ijske tehnologije, naj sc o:: rej o na probleme arhivskih ustanov povsod pn Evropi ler se skušajo tem zahtevam prilagodili s pesehn m: poniitibaiiii programske opreme. Poziv 1TC industriji zajema tisem točk, v katerih naprošajo, na sc omenjena industrija vključi in
DLM Miiniloring Comikie i picvodu Spremljajoči komilc pri Forumu DLM, '-i iloluje med onim in drugim /aseihujom Pilili« DLM, prvo jo biki teli tlJ9(i, drugu tela tlJ'JlJ.
ARHIVI XXII 1W9
O delu ari .ivov in zliorovaniili
2.17
sodeluje |iri razpravah a arhivskem gradivu v e'ek tron skcii i okolju ter pri razvoju standardov in specifikacij /.a informacijski liianagcnicnl samo na lak način kio lahko industrija posredovala ccnovno pr: inerne aplikativne rešitve /a digitalno upravljanje z arhivskim grailivoin. Drug vseli inski sklop je vpra Sanje, "kaj bi lahko industrija ITC dolgnmcno in kratkoročno naredila za ohranitev avtentične digitalne informacije" (lii morala zagati) viti preproste in varne nictode prenosa transformacije mTnrmacij med različ-'i'ini vu-rziBini programske opreme brez izguli vse bin). Nadalje Dl.M forum pnziva k večjemu sode 1 o vanju in partnerstvu med ICT in "ni n de mim i arhivisti in formacijske družbe" na ta način hi izboljšali svojo lastno programsko opremo in produkte ter odprli tudi nove poslovne priložnosti. Upravljanje t- arhivskim grad i vi m i (records nianagcruent) n;j bi bil integralni del okolja Informacijske tehnologije 'IT) 'ndnslrijo bi morali vzpodbuditi k prilagoditvi svojih postopkov najhnljšini izkušnjam iz upravljanja z. arlii\skim gradivom. Industrija ITC bi morala zagotovil . programsko opremi* informacijskega nianage-uicnia. ki podpira mednarodne sianuarue za bazo podatkov (metadata). ITC se nadalje napruSa, da ilc javno pr speva k multiili.sciplinamim pnzadevanjeni v Pripravi in iniplemciitaeiji amodularncga pnigrama Evropskega usposabljanja za javne adniim ;tra'.orje, nndernc arhiviste in druge specialiste iz informatike". ITC hi marala olajšali iziiimjavo prczervucijn in vnovično uporabo vsebin, ki so nastale pri upn-nlmikih. Končni [ioziv za industriji) ITC ]ia je da In lc-la morah nasloviti ukrep ili predpis na današnjo ustvarjalni! inilnsirijii v zvezi z opisano problematiko lcr hkr:iti opozoriti tudi na pnveean dostop za evropske državljane.
Sklepi 1)1 M forumu /ajemajn tri poplavil nt vEi),\mltt sklope
!■ /fnr.ni/ ir/i^Tivn;!'^'! nnulcln za upvavlinv.jc fjckinimiiib i/nAinikvi/iii' ;n vrlitivkrn» grm!nt! v ckktnmsh'iii nAntju rjaviti inlnniuslmiij
Najpomembnejši dosežek DLM foruma je razvoj referenčnega nmilcla za upravljanje z digitalnimi do knnicnti in clcktranskim arhivskim gradivom. Refe-rcnini model bo upošteval kontinuiteti) elektronskih dokumentov in arhivskega gradiva. In je njihovo ■'Stvarjanje, aktivna iloba ter dolgoročna liramlia in dostopnost. Ta referenčni moilcl mora upoštevali fcidavitne kruerijc za elektronske dokunicnte, ki so );h olilikovali javni administratorji in arliivitli. i' ki ler.ji zadelajo. razvidnost in dostopnost elektron ■;ke informacije možnost kratkonične in dolgoročne hrambe avtentičnega arhivskega gradiva, odprte slar,-•■^d'; in specifikacije interdisciplinarne napitke za boljše izvajanje (prakso). Ta referenčni model naj bi nadalje razvijal s tesnim sodelovanjem induslriic 'TO ter raziskovalnega sektorja - zalo je tudi na "i njen DLM poziv industriji. V tej zvezi so ,nfcnnacijski ^piciulisti odgovornoi, da specificirajo njihove potrebe, industrija pa ponudi rcšiive.
2 Mu]luhinii Evvapski iznlnažrvalui /imunim o ''¿■n^i.gjeu l/iiAinnciKii in n/juifc/*i/fl z Ftjji^un KTi/miin zm \i\lnin'istmtiujc (mui/in ti) in nr/n -i.sw
Kmmi jc poudaril uresničitev prvega modula za osnovm Pvrrpski izobraževalni pngram na področju clektn)iiskili dokumentov in upravljanja z njimi prvi moti nI je bil ustvarjen na podlagi izkušenj različnih arhivskih šol in drugih specializiranih usiun:iv držav članic PIJ in bil predstavljen in diskutiran na forumu '1)9. Nadalini raz vi n izobraževalnega modula, imenovanega b-Ti:RM pa lii bilo treba razširiti med zainteresirane sektorje držav članic EU. Tu bnilo našla svoj poslovni interes tudi industrijska podjelja, ki naj bi pripomogla tudi k razvoju materije za nindui.
T Obrpljvu 01,M vkcijski uaavt, 19W-20(U; /J,-stop 7n rini/i-ctc i/ržn r//ii!it' in fiuv/iin/cv jmuhinštiiili \h'ju v na sli.
Pvropska komisija skupaj z interdisciplinarnim Dl M Miiintiiring Conimittec naj bi okrepila DLM akcijski plan za obdobje 1999-70W in nadaljevala iskanje prioritet in njihovo implementacijo v kan krclnili terminu). To bi poselili» moralo vključiti instrumente za izboljšanic dostnpa cvrnjisk.ii državljanov do vsebin implcmeniacijo dokumenta Gccen Paper2 na javnoinformacijski sektor, pa tudi naslovi' vso pravno problematiko v zvezi s tem. Dnigc vzpo redno postavljene dejavnosti lii morale za^otav'jat. države članice I3U. tudi z načinom integriranja teh dejavnnsti v programe skupnosti PU, Te vzporedne dejavnosti so:
porncila nacionalnih strokovn ,ikov "Areinvts in t lic liiimpcan IJnion" (Black Dook)'
"Dejavnosti in viri za razvoj arhivov v Lvropi ll)W-200r CKevv Rcporl)
Dvoihicvni forum jc sklenil evropski komisar g, lirkki 1 ukaneu, evropski knmisar za pndjetniSivo in in formacijski) družbo.4
Celotni forum jc ob predstavitvi številnih referatov in ugotovitev izzvenel v smislu pnziva ICT industriji pi) vsej Pvropi. da razi.šcc področje elektronskih dokumentov, upravljanja z arhivskim gradivom in digitalnega arhiviranja - kot možnost novega "življenj skega" tržišča.
Natalija Glaž.ar
Pariz Lava I Pariz
V scptcinlirn leta 1998 sem se udeležil dvote denskega iznbra/.evalnega tečaja z naslnvnm "Multimedia 'h računalniške mreže: nov pnsiop do arhivskega gradiva", ki je potekal delno v Parizu, delno pa v enem izmed dcparlmajskib arhivov. Sani .sem H dodeljen v l .aval. Organizator tečaja .so bili poiCg francoskega ministrstva za kult ur« .;e Hiša kultui sveta
- Gietn t',iper - v prevrnili Zeleni tliikinneni, ki jc i/itutu Ev rimska ki'iui\ijj. /n poiHxijc aihivnv jc pomcinticn Put'tii; Sc.lnr Infiirmulinn: A Ley risouiee fin £uii)()o.
V piovmtu Arhivi v Evropvki uniji (Črnj krjisa). tluinpoan CnmiiiissUin^r for Emui-priM.1 umi Infniin.iliim .SiK-icly

238
O deln arhivov in /noro milji _
ARHIVI XXII 1999
in Združenje francoske umetniške akcije icr mesto Pari! s svojo finančno podporo.
Vsebinsko plat organizacije (letite [trčilavanj, prt davaleljc ler i/bor dcpirt majskih adiivov za enotedensko bivanje u deleže ne c v) sta pripravili Nacio nalna šola za kulturno dediščin« z direktorjem Jeanom- Picrrum Badyjetn it a čelu in njegova namestnica gespa Maruj-Fran^oise Limon ler Direkji.n franroskih arhivov z gospodom tlirektorjem Philip-potu Beiavalom in njegovima sodelavcema Gerardoni nrmisseom m gospe Chrisline Nougarel na čelu. Poudariti moram, da je seminar potekal na zavidljivi organizacijski kot tudi vsebinski ravni, za kar gre zalivala vseai zgoraj omenjenim.
Iz/.ihraževahii seminar se je začel 21, septembra 1998 v prestorili Nacionalne šole za kulturno dediščino v Parizu, v teh prastarih so potekala vsa predavanja sen inrrja. Predavanja so bila zanimiva in tematsko raznolika, vsebinsko so se dotikala predvsem uporabe skenerja v francoskih arhivih in navzočnosti mihovc 'domače slrani" na Internetu. Nekateri predavatelji so govorili o posameznih programih, s katerimi so dostopne baze skeniranih podatkov, govor pa je bil tudi o zaščiti avtorskih jiravie v por.-ijajoči se informacijski družbi (internet). Predstavili so nam Uidi uporabo «kcriranili dokumentov in njihuvo graviranje na zgoščenko ■ tako v Nacionalnem prirodoslovni m ntuzeju kot tudi v novi Narodni knjižnici Franciji Podrobneje hom predstavil le nekaj zame naj/.a-niuiivejšili predavanj.
Gospod Bruno Galland je imel pre.lavanje o ske niranju in izzivih ]<Mega v francoskih arhivih. V njem je predstavil leuieline ene razvoja in uporahe skenerja v arhivih, vse od i.ačelkov njegove uporabe v Franciji okrog leta 1993. Ze takrat so arhivske institucije začele iskati načine, kaku pustati navzoče z "domača stranjo" na internem. V Franciji pa te navzočnosti na internetu ni prav veliko. Obenem se je Direkcija arhivov Francije lotila izdelave nove sknnne baze podatkov BOKA (na podlagi vseh že izdelanih inventarjev, vodnikov, repc.rtdrijcv za uporabo arhivskega gradiva), ki bo omogočala iskanje po razl ikovalnih pomagalib tako Nacionalnega kot tudi vseh drugih arhivov v Franciji. Ta lia/.a podatkov o hranjenih luni1'h v Franciji bo v začetku tretjega tisočletja dostopna tudi na internetu.
Skeniranje dokumentov spremlja .še veliko vprašanj izmeti katerih je najpomembnejše: ali lahko skeniranje nadomesti varnostno mikrofihnaiije1.' Pogledi na to so v Franciji zelo različni, na kar kažeta že različni odločitvi dveh francoskih .irhivov saj so te n.pr v Aveyronskem arnivu odločili izključno za varne stno skeniranje in izdelavo varnostnih zgoščenk, v arhivu Savojc pa za komhinaeijo obeh tehnik. Zadnji način je tudi najpogostejša izbira varovanja arhivskega gradiva v francoskih arhivih.
Jcan-Pierre Oalbera je predaval o računal 11 iškem izzivu kulturni dediščini in iniortuaeijski dni/bi. Predavatelj nam je predstavil preti vsem statistične podatke o razširjenost , nternetn po svetil. Morda je za nas zaniuuv specifičen položaj v Franciji. Temelj infunuaciiskih povezav sestavija v rrannji 6 500.003
terminalov Miintela, s katerim so povezani vsi telefonski naročniki v Franciji. Prek njega lahko telefonski naročniki pregledujejo tudi nekatere baze podatkov, n. pr. vozne rede vlakov, avtobusa v in letal, naročajo različne stvari za domačo uporaho in drugo ter se |xivezuje.o tudi 7. internetoui, Dosti manj pa je v Franciji povezav z interne Ion prek osebnih računalnikov, ker francoska gospodinjstva za ztlaj še niso v velikem številu opremljena z računalniki, ki omogočajo povezavo s to svetovno informacijsko inre/.o Stahstika govori o tem, tla je na začetku leta 1997 le pet odstotkov gospodinjstev v Franciji imelo osebni računalnik z vgrajeno enoto za zgoščenko ■ takrat so v Nemčiji imeli 29,5 otislotka v Veliki Britaniji 18,6 odstotka, v Italiji 15,7 in v ZDA 30 odstotka takih gospodinjstev. Francoska vlada je v januarju 1998 sprejela globalni načrt o informatizaciji francoske druzbv, V to vladno politiko je vpeto tudi ministrstvo za kulturo, ki v okviru teh možnosti razvija širjenje mubimetliie tako, da: podpira njeno vsebinsko pestrost, vzpodbuja skeniranje francosko kulturne dediščine in doslopnast tako ustvarjenih računalniških baz podatkov na iniernetu. S lein daje prednost razvoju humanističnih informacijskih veti v povezavi z razvijem informaci.ske tehnologije tn uporablja uiultimedijo 7.a utrjevanje francoske nacionalne identitete
Velikih sedem (Francija, Italija, Nemčija, Velika Britanija, ZDA Japonska in Kanada) pa je na enem svojih sestankov sklenilo, da finančno podpre dva kuUiinio-tnformacijska projekta in .sicer: uresničen^ baze pndalkov "Svetovnega vi rti talnega muzeja" ^na podlagi najpomembnejših eksponatov za svetovno zgodovino) in "Svetovne virtualne knjižnice" (s prikazom bogastva tiskane besede). Namen obeh projektov je povezati v enotna mrežo kar največje število upo rabnikov Sirom po svetu, da bi iuieli hiter dostop do duhovnih zakladov sveta.
i\rnand Ramtere de Forlanier je govoril o izkušnii Departmajskega arhiva v Yveline.su z internetom. Ta arhiv je bij prvi v Pianu 11, ki je izdelal svojo "domače stran" m internetu (v okviru ministrstva z 1 kulturo) in sicer konce leta 1996. Realizirana je liila oh postavitvi razstave "Pokrajina v Yve1incsu konec XVIII. stoletja". Ta "domača stran" je vsebovala osnovne po datke o sam ar livsk ustanovi, obenem p;i je predstavila tudi 208 skcniranih načrtov tlepartmajskc uprave ]io kalerih se lahko "brska" ob pomoči štirii kazal Temu začetku so pozneje tlodali tudi vodnik po nekaterih zbirkah gradiva, ki ga ilustrirajo računalniške slike najdragocenejših dokumentov arhiva. Predavatelj je opozoril na to, daje informatiracija arhivov prinesla poleg možnosti hitrega dostopa do informacij v različnih bazah podatkov mtli možnost novih rešitev glede varnostnega snemanja arhivskega gradivo, čeprav možni najnovejši nosilci uilonnacij (zgoščenke) še niso nit' dokončno standardizirani. Zato sc je v nadaljevanju vprašal, tli sta skcuirana računaluifika slika iu varnostno iiiikrofilmanje tek ineca. Adiivom se zda, poslavlja vprašanje, kaj lil ikro film al i in kaj skenirali Po eni strani ima prav Direkcija franccškili arhivov, ki daje večji poudarek
Alil 11 y] XXII 1999
O t Icln arhivov in /bo rov an j ih
239
varnostnemu črne belemu niikrofilnianjii v pmicru hranjenja za daij.Se olulobje, vendar pa pri leni na dokumentarni sporočilnosti izgubijo barvni doku menti, saj barvni mikrofilm hitro propada in se zato v piaksi praktično sploh ne uporablja. Računalniška sliKa je lahko barvna in je mnogo preprostejša glede dostopnosti ter je praktično neuničljiva, česar za pregledovanje mikrofilmov ne bi mogl: reči, s; j se ob pogosti in nepravilni uporabi zelo biiro začnejo ligati na perfori ranih delih.
Florence Clavmid je predstavila t»/.n skerirani i slik ARCHIM pri Zgodovinskem cen M Nacionalnega arhiva. To predavanje v Nacionalnem arhivu (CARAN-u), nam jc predstavilo bazo skeninnib 'lo«rafij dokumentov, ki jo razvijajo že od leta 1993. Preiti m jc baza skeniranili fotografij, ki sc neprestano dopolnjuje, Vsebuje skenirane fotografi jc dokumentov rr.zličnih vrst (listine, ilniniiiinne rokopise, pečate, pa Hidi vebko umetniških predmetov privatnih fondov) s 1'ripadajočimi podatki, ki sc laliko pregledujejo na lokami mreži v CARAN-n, njihov reprczenlativni izbor pa ničli na interiietn. 1'ri uresničevanju lega projekta sodeluje velike število inštitucij z mini-sirstvom za kulturo 1er Nacionalnm arhivom s svojim strokovnim kadrom na čelu in v sodelovanju z informacijskimi strokovnjaki,
Ocl 24. do 29. septembru 1998 sc jc zame izobraževanje nadaljevalo v Deparlmajskem arhivu Mayenne v Lavaln, ki ga vodi gospod Joel Scirconf. la va! jc glavno mcslo manjšega francoskega dfpart-maja Mayenne (250 tisoč prebivalcev). Ariiiv, ki zaposluje vsega 21 ljudi (od lega samo pei arhivistov), douuijc v prelepi, v začetku devetdesetih let obnovljeni neogotski stavbi, zgrajeni med letoma 1912 In 1924. Na novo pozidani depoji imajo prostora za ''O i.km gradiva in danes hranijo v njili že 16 t.kni, )d lega najstarejše arliivsko gradivo i/ 12. stoletja. Sc ekai podatkov o informacijski opremi in progranvh, ki sc uporabljajo v tem arhivu1, uporabljajo računalniško mrežo Windows NT 4.0 z 21 delovnimi postaami ir serverjeni Pentium Pro 200 ter irdini diskom 4 Gb. lm^jo devet laserskih tiskalnikov in en b-irvni iskalnik Ep.son Stylus Pro XL (jet ink) kimala A3, pa 'udi skener Canon formata A3 Prvo skenirano bazo Podaikm predstavljajo po:;netki deset thoč kart ka-'astrn '/ Napol a in ovc dobe, skeniralo jih |t privatno Petijetjc Areliiniaine med letoma 1993-96. Drugo hjiTE predstavljajo skenirani mikrofilmi župnijskih n civilnii! uradov (rojstnih, poročnih in mrliških knji",). ir siccr I „T milijona strani dokumentov, ki so jih •ni krofi Ima l i Mormoni, skemralo pa isto podjetje kot ki.tastcr. V niaycniic.ikem arhivu, pa tudi v približno trideseti Ji departmajskih arhivih po vsej Francu "porabljajo arhivski računalniški program Arkbcia, k^ v marsičem spominja na našo Armido. Sprograniir;'ii ga v privatnem podjetju Ananhore, katerega lastnik J° tickthiiiji arhivist gospod Loms Colombani. Pro-efljn omogoča1. i zde la vu bark ode (ta doloma mesto iehnične enote v depojn in se uporablja pri naročanju ;ir' ivskega gradiva v ¿ilalnici). hkrati pa ob sočasnem "■ločanjn omogoča popisovanje na novo sprejetega gradiva ter njegovo klasificiianjc po že izdelanem
kastfikacjskcm načrtu ni končno lakoj za tem izdelavo I iskanega vodnika s pripadajočimi indeksi za uporabnike v čitalmci. S programom vodijo tudi evidenco i/porojenega arhivskega gradiva in n ikrofil-mov zunaj arhiva Za nas jc zanimiv Se program Lynx, saj vsi javni arhivi v Franciji uporabljajo ta nekohko zastareli lip "računalniške mreže" Ta mreža teče na že pre i omenjenem Miiuichi itelefonskem omrežju), z. uporabo modem? pa se lahko uporablja tudi na računali.iškin mrežah. Na Lynxn lahko uporabimo: opcno Forum, ki rabi /a izmenjavo mnenj francoskih arhivistov o posameznih strokovnih vprašanjih arhivske stroke v Franciji, opcijo Pošta, ki se uporablja za dopisovan,c med-posamezniki, mreža pa omogoča tudi dosiop do nekaterih baz podatkov Nacionalnega arhiva Od leta iy9l v iX'partmajskem arhivu Mayenne izdajajo interno glasilo Ardillon. Sprva jc bdo tiskano na papiiju, zdaj p;i jc žc nekaj let dostopno na lokalni računalniški mreži Vsebina glasila so infor macije o dejavnosti arhiva in njegovih uslužbencih, umikih dežurstev v čnalnici, prevzemih gradiva, novi literaturi in drugem. V Ardillonu sc pogosto znajucjo tudi skenirane slike, ki popestrijo vsebino. Velika želja vodstva artiiva glede in format izadjskega razvoja jc čimprejšnja pridobitev njegove lastne domače strani na inlcrnetu.
Za sklep lahko rečeni, da jc bil izobraževalni seminar v vseh podrobnostih izveden zelo stiokovno, za kar gre brez dvoma zasluga sodelovanju Nacionalnega arhiva, Nacionalne šole za kulturno dediščino in Hiše kultur sveta i/. Pariza. Dobili smo ogromno dragocenih informacij o skeniranju in videli smo prednosti takega načina "brskanja" po dokumentih žc zdaj, ko razvoj le tehnologije Sc zdaleč ni končan. Ko zdaj pri m ci jam svoj prvi "arhivsko izobraževalni" obisk Francije leta 1995, sem bil tedaj zadovoljen ob ipo-znar-jn, da smo bili v Arhivu Republike Slovenije z upe rabo računalniškega programa Arinida 2.0 primerljivi /. drugimi arhivskimi programi pc svetu (tudi s francosko Arkbcïo). Zdaj so računalniki in programi za uclo arhivistov v vseh razvitejših državah že nekij samo pc sebi umevnega Tisio, kar jc danes v ospredju zanimanja vseb francoskih arhivov, jc pridobitev njihove lastne "domače strani" na interr.ctu in na njej smiselna predstavitev bngastva arhivskih dokuinen to-", ki jih arhivi hranijo. Poleg tega pa si v arfiiv <n Franrijc priv.adevaje za čim pogostejšo uporabo ske-niranja, da bi na la način nbvarovali originalne, dragocene in občutljive dokiimenle, ki se na veliko uporabljajo v čitalnicah. Nenazadnje jc v francoski arho .stiki z.clo navzoča želja, da bi vse pomembnejše razstave arhivskih doknnicntov poleg uskanega kataloga spremljala tudi zgoščenka. Kliub vse pogostejši uporabi skrjniranja arhivskega gradiva pa se rn^o odpovedali črno-heleinit varnostnemu mikrofil-marin.
Ce primerjam ta položaj s položajem v Arhivu Rt publike Slovenije, lahko rečem, da je po eni si rani Ar biT Republike Slovenije že nekaj časa navzoč na inter netn s svojo "domačo stranjo", po drugi strani pa jc :ia jxxlroëjii skeniranja zaznati kar precejšen zaostanek, Itfj več kot začcinih poizkusov skciuranja za zdaj pri
240
O ilehi arhivov in /b.irc vanjih
AliMiVI XXII ¡999
nas šc ni bilo. D;i pa slovenska arhivi si i kri vendarle sledi "klicu časa", lahko ugotovimo predstavitvijo inventarja sklepnih računov Službe družbenega knjigovodstva v Ptuju avtorja Braneta Oblaka, ki ga jc Zgodovinski arhiv Ptuj izdal kot prvega svoje vrste na zgoščenki in predstavil na posvetovanju Arhivskega društva Slovenije oktobra 199K v Kranjski Gori.
A.Irijau Kopitar
Odnosi 2 Javnostmi v nacionalnem arhivu v Wabh!ngtonu
Primerjava dveh tako različnih arhivskih sistemov, kot sia ameriški tn slovenski, tako glede velikosti, kot tddi glede različnosti med ameriško in evopsko kuitlimo tradicijo, ni povsem .smiselna, vendar pn nam lahko posreduje nekatere informacije o različnem pristopi' pri .stikih z javnostmi ter razmislek o vsaj delnem posnemanju ameriškega načina v domačih razmerah. V obdohjn .svojega sodelovanja v projektu evidentiranja arhivskega gradiva o slovenski zgodovini v NARA \Va.shin£tonl sem vzpostavila stik z. Oddelkom za stike z javnostmi, natančneje z njegovo vodiieljieo sa. Susane Conper - pričujoče bcsedilc ie rczullai cnournega intervjuja z njo. Ze v začetku je opozorila na splošen odnos družbe m države do arhivov v ZDA Glede ne to, da je ameriška "arhivska tradicija" veliko mlajša od evropske, ki hrani in neguje gradivo od srednjega veka dalje - jc bilo za Ameiičane značilno, da so morali ustvarili "odnos do arhivov", ki so brez dvoma zahtevali velika finančna sredstva. NAPA kot ustanova je relativno mlada institucija (ustanovljena leta 19.14), pred tem pa jc gradivo celotne državne administracije hranil Stale Departmcnl. /k. sama ustanovitev nacionalnega arhi va, ki naj hi hranil celot no arhivsko gradivo vseh ameriških državotvorni!, instituti,: ko grudivu preteče operativno*), je že za tiste čase pomenila medijski dogodek. Seznanjanje javnosti o potrebnosti stavbe za hrambo državnih arhivov je vodila v zb:ranie državnih finančnih sredstev in takratna akcija je predstavljana na priložnostni razstavi v NARA I. - fotografije pro-padaiočcga gradiva, neustreznih prostorov in pricclek gradnje stavbe v središču mesta Wash.n£lon. Arhitekt Jolin Rnssel l\ipe je oblikoval stavbo ki naj bi bila bila v skladu z drugim, pomembnejšimi ustanovami v mestu (Beia hiša, Kapilol, Lincolnov Mcmorial...), dokončana v letu 19.1 S ¡nia še danes središčni pomen v centru lnesla2 (nasproli stavb: I:DI in rodne palače) kar izraža značilni ameriški simbolni pomen "državotvorne zgodovine in demokracije". Po mojih lastnih opažanjih (N. Gl.) se s tem vlota Nacionalnega arhiva postavlja na povsem drugo raven kot jc to običajno, te primerjani e/ropske prestolnice z njihovimi na-
NAKA jc nkrajsavn /;i National Archives anil Recnnk
AillllUuMfJlidll, W;ish illjjli'n
Glej injoptnjii NAUA 1 v tcnlni incsln
eionalnimi arhivi, imajo te ustanove vsekakor kulturni in znanstvenoraziskovalni pomen nikjer pa ni čutili, da hi položaj ustanove in njeno delovanje imela politični pomen,! kol jc tu povsem razvidno m indi vsakcinii Američanu povsem jasno. Tega občutka ne potrjuje arlilekrura, pač pa trdi organizirane medijske akcij j, prireditve kongresi, razstave, na katcrin so velikokrat navzoče tudi vrhunske ameriške politične osebnosti (npr Madeleine Albright je novembra 1998 odprla kogres o holokavstu v NMiA II). Iz vsega našictcga je (udi mogoče razumeli besede vodje za slike zlavnoslCi, daje za ameriške državljane vrednota "spoznali resnico" in jo tudi čuvali v arhivih. Po njenem mnenju ameriški državljani nimajo negativnega odnosa do arhivov. Nj;ne besede "ne moreš imeti demokracije, čc nimaš arhivov, in lo dostopnih arhivov", so hik podlaga za najino nadaljnje razmišljanje o vlogi arhivov v družbi - ameriški ah evropski Zalo se v arhivih zelo trudijo, da bi imeli kar nrjvee gradiva dostopnega za širšo javnost, v okviru možnosti, ki jih dopušča zakon Med arhivisiičninu strokovnimi krogi pa je po/.nano, da jc gradivo o drugi svelovni vojni in po njej bolj dnsiopnn v NARA Washington, kol pa istovrstne1 gradivo zaveznikov iz druge svetovne vojne v Public Records Office v Londonu ah v* Državnem arhivu v Rimu
M~ja sogovornica jc na splošno vprašan ie o politični vpleienosii arhivske insli<uc^e odgovorila negativno, z utemeljitvijo, da naj rje arhivske fukcijc (direktor NARA ■ Aieinvist of USA) n.so potili eno določljive, pat pa je v prvi vrsti to s)rokovna odločile v, nato sledi potrditev funkcije v Senatu ter imenovanje v. strani predsednika države.
Pojem Nacionalni arhivi (National Archives) v ZDA zajema celotno arhivsko mrežo v državi s 11 reg-oiialmmi arhivi (Regional Archives) ter z 12 predsedniškimi knjižnicami (Prcsiilciital Libraries) po dr/avali ZDA. Osrednja ustanova pa je NARA Waslhglon, sestavljena iz, dveh delov d*-eh iočenih slr.vb. NARA I. zajema starejše gradivo od leta 177*) dalje ter arhivsko gradivo o oblikovanju politične demokracije v ZDA (Deciaral-on of Independence, Constitution, Biill of Rights, NaRA II 4 hrani predvsem gradivo iz ilrii^c svetovne vojne ter položaja v svetu po njej, NARA II. je tudi v med narodnem pomenu osrednji mednarodni arhiv za pteiiecvanje zgodovine druge svetovne vojne, zalo so pogosii leainski projekti ti:jih držav ki raziskujejo zgodovino svoje države - diplomatski in vojaški trli i vi laponska, nemška in iialijanskr. ekipa, posebna ekipa Židovske skupnosti za raziskavo židovskega zlata ipd.).
Arhivi v samem mestu Washington imajo poseben položaj - na neki reklamni zloženki sem prebrala "WashigUin, city of archives" (Washington, mesto arhivov), prav lake jc med ljudmi čutili spoštovanje do poklica arhivira, ki ga v Evropi pravzaprav skoraj
V p ie v i kIu : l>e k la rac ija n ne i xk i srn is l i l Js L iva Z D A Argkkku nslava i/ kin UiKV.
Glej liilograpjii NAK/N It v Collide I'm kri. »ibjtkl jc bil /grajen tela t(TO in v kitntni mionilii ml tela 19%.
ARHIVI-XX g 1999
O/lelii arliivuv_in zborovanjih
24)
ne poznamo Na moje vprašanje o leni je ga. Susunc Cooper odgovorila, cia se ljudje pravzaprav zavedajo, dn je v tem mestu "nekaj puiiicnibncga gradiva" m da ^e luui na raziskava) ne m področju "marsikaj dogaja' ■ ■n na to so ponosni.
Negativen odnes tki arhivov bi laliko odmisli!) že s samim podatkom o finančnih sredstvih, ki jih v demokratični državi namenjajo /a delovanje na>- o--.ainih arhivov - 200 niiljonov dolarjev na letno.5 Kljub temu v medijih, kot je opomniki nioia so govornica, naletimo na kritike arhivov, največkrat zaiadi nerazumevanja poslovanja arhivov s siruni no-inarjev. Kritične teme, ob katerih se pojavi "kein ■kten odnos" do arhivov, so proec.n de klasifikacije gradiva (deelasification of records) - kar pomeni ne samo odpiianjC določenih vrst gradiva, pač pa postopek, s katerim se uradno dovoli javni vpogled v gradivo, ki ga je največkrat CIA nekem preteklem obdobju zapečatila Drugi problematični sklop pa su ■jr; vni konflikti s tožbami, ki zadevaio zahteve |io sčiienju ali odpiranjn posameznih vrst dokumentov, največkrat iz zasebnopravnih interesov. V takih pri-n-cnh su lahko arluvi tudi larea medijske kritike, predvsem zaradi nepoznavanja načina poslovanja in zakonskih okvirov, ki obvezujejo arhive po vsoti po vciu, vendar v vsaki državi z malenkostnimi razli-kani i.
IV. samem delovanju slnžlie za odnose z javnostmi s<' v NARA izjemno racionalni. Vodenje aken za stike y- Javnostmi izvajaju iz enega saiue'ga ccntra v NARA
za celoten sisiem z vsemi regionalninii arhivi v
A (1-3 regionalnih arhivo«, I? predsedniških knjižnic). Sum oddelek sestavljata lc dve usebi: vodja ga. usanne Cooper (moja sogovornica) in njena asi-entka Domnevala sem sicer, da imajo v posameznih ;Sionalnih arhivih oselie za stike, ki niso specializirane za stike z javnostmi, pae jm tc opravljajo Pt'lej; svojega sirokovnega arhivskega dela.
Sogovornica je na moje vprašanje glede potrebne i''abrazbe za opravljanje tovrstne dejavnosti v arhivih Ogovarjala mnenje, s katcnni se ubsohitno slrinjani, " z? arhive ni dovolj komnr.ikolo.ško znanje, pač pa Jc najprej potrebno arhivističuo in zgodovinsku nanje Njena asistentka je po izolirazlii diplomirana Kor.^inikologinja, ga. Slišane Coopei pa je iz arhiv -ličnih vrst (danes ima doktorat iz zgodovine) in se nn|o v praksi izpopolnjevala za stike z javnostmi: M lei ic bila zaposlena pri "Washington News", icorelična znanja pa je pridobila pndi z Godalnimi tečaji Vsekakor jc mnenja, da je Sjkg pol Vl-liko primernejša za zapleten sistem arhivov, kot pa zfiolj splošna izohrazha g področja stikov z javnostmi.
Gh de na velika finančna sredstva, s kate/imi arhivi v ZDA razpolagajo, so razumljive lud1 siev'ne Hc-.inos'i, s kpterimi vzjiostavljajc stik z raz ličil mi s|rokovninii javnostmi, pa tudi s širšo javnostjo. V prvi vrsti imajo velike prostorske zmogljivosti, raz P' lajajo z. avdilonjcm ;.a kongrese, solio za tiskovne konference, pelinu predavalnicami, z razšlavnini pro-
V tcincm (Kiifetfü NARA lW(i New «liretlinn^ je bit objavljen podali:!; 5 2tll.2fit.IKX) (Inlat). Mr.
štorom v NARA 1. in NARA II. s svojo lastno knjigarno z arhivislieno ler zgodovinsko ilcrainro v NARA 1. icr z niah.m leatrcm v središču mesta (sprej-mc 200 Ijiffli); v kitercm potekajo lilmske p roj ck rije iz arhivskili filmskih zliirk ler uprizoritve gledaliških del avtorjev ki izhajajo iz arhiviranih dokumentov Predvsem teater ni namenjen turistični publiki pac pa ožjemu krogu povabljenih oh posebnih priložnostih, največkrat v okviri vladnih in drugih administrativnih organov v Wi'shhigtcinu.
Od publikaci , ki jih redno pripravhajo, \'clja omeniti predvsem dve, to je 'The Record" ki izhaja ši rikrat na leio ler "Prologue", ki izhaja šestkrat na lelo.
Med eli'nc publikacije sodi ludi letno poročilo NARA z nalovnm "New Directions, 199(i Report, National Archives anil Records Administration", ki preti ¡tavlju ne samo oblikovalski izdelek, pae pa p. ikaziije tudi delovanje arhivov na različnih pod-roeiih publikacije, vodniki, inlormaeijski sistem, varne sini sistem filmska, mikrofilmska in fotografska zakladnica, v njem so objavljeni podatki o uporabi gTadiva, letnih stroških poslovanja ter o poslovanju donatoriikega fonda ("The Gift Hind') s konkretnimi zneski donacij ter njihove namenske porabe
Načrtujejo ludi večje "PR akc.je"/' sogovornica jc omenila petletni ¡irojekl z naslonom "Changes of Preetlom". Vrednust tega projekta se tahko šteje v milijonih dolarjev, v njem pa naj bi predstavili, "kaj arhivi delajo" in kaj bodo delali v prihodnosti (vključene bodo tiskovne konference, predstavitve na TV ipd...)
Kol: je dejala gospa S. Cooper je pri kontaktih z mediji pome m lino, tla obstajn nek vmesni posrednik -svctnvalcc za odnose z javnostmi, ki ima znanje cue in druge strani (arhivislieno in medijsko). Arhivisti so vedno nekoliko skeptični tle medijev, njihovih ocen ter njihovega odnosa tle arhivskega gratliva Arbivisti po veČini sposi njej o le raziskovalec, ki ticlajo na arhivskem gradivu že leta, ne pa pretlsiavnike medijev, ki želijo mir. v eni uri celovito informacijo liuli iz originalnega arhivskega gradiva, kar je včasih ncniugoče. Zato je potreben svetovalec za odnose z javnostmi, ki pozna lovrstno situacijo v arhivih, hkrati pa razume medije in njihove polrebe ter se jim poskuša prlagaj.ti. Lc na lak način hodn arhivi "dolii'i do!iro pnblicileio" Pomenihno je ludi daje v mediji1! objavljena zgodba o arhivih resniena; ec jo namreč piše kilo, ki arhivov ne pozna, se zgudba lahko sprevrže v neresnico in to je .spel "bad pnbli city'". Kcr arlrvi hranijo ludi fonde s kontrovnrznimi tematikami, ki so vedno vroee za rv/iskovalcc "J>TK Assassination Records Collection",7 jc navzoč tudi nenehen pritisk za njihovo odprtic.
Na splošno pa je med ljudmi največ zanimanja za ^cnealoškc raziskave (rotiliinsko deblo). Tc so v ZDA celo popiuarne in to vrstil i raziskovalci obsegajo v
PR je kraliea. It m: mnirablja v praksi ■ l*ubtie Rctaliims ■ oilnnsi /.ja v nosi i h i.
'iblrka urhivstga gratliva »> pre .slavi minira prckotlnila J. ' Kenncilyja.
242
O del» arhivov in zborova.iiili
AUH1V] XXII 1999
arhivih ZPA odstotkov vseh obiskovalcev. To je 7.a slovenske razmere izjemno presenetljiv podatek saj pri nas prevladujejo profesionalni raziskovalci, vendar pa jc podoben irend zasebnih genealoških raziskovalcev opazili žc tudi drugod v Evropi (npr. Francija). Za take občasne obiskovalce (po večini je lo starejša starostna struktura) organizirajo ludi lečaje za usposabljanje za uporabo arhivov.
Profesionalni raziskovalci v ZDA se lotevajo le-nialik holokavsla v drugi svetovni vojni, zelo aktualno jc postalo tudi nacistično oz. židovsko zlato" Tu pa gre za pritisk strokovne javnosti - zgodovinarje v, da z. uporabi arhivov "fo.ee the government to tell the lmlhJ.}i Sodclavcc z a odnose z javnostmi v arhivu mora biti seznanjen z vsemi temi pritiski in irendi ter mora delovati kot vmesni člen med eno in drugo stranjo (arhivom m javnostjo o/ arhivom ;n medijij. Iz vseli naštetih razlogov jc dolžnost arhivov ljudem pojasniti zakaj so arhivi potrebni in kako delujejo.
Po beseciah stmovornicc izšolani strokovnjaki za odnose z. javnostmi navadno nimajo interesa, da bi se zaposlili v arhivih ker menijo, dr, je delo preveč spccifično, mmjka jim zgodovinarsko/ arhivislična podlaga, pa tudi arhivov nimajo za "zanimivo pod-roeje".
Ker so tudi v ZDA arhivi vključeni v državno administrativni sistem, se gospa S. Cooper povezuje s preostalimi strokovnjaki za odnose z rivnt "lini v vladnih organizacijah (PR združenja - "Government PR Group", posvetovanja ). Arhivska služba za odnose za javnostmi pa ima tudi redne stike z Belo hišo, kjer jc poucbne oh posebnih priložrostnih in diplomatskih obiskih pojasnili delovanje arhivov in morebitne vsebine dediScine, ki jo hranijo - to redno opravlja gospa S, Cooper osebno,
Občasno v Oddelku natisnejo priložnostno puhti kaeijo (newsletter'') s ponatisnjenimi že objavljenimi članki s problematko arhivov, zalo da imajo ludi drugi strokovni dclrvci v arhivu pregled nad lern, kaj se o njih piše v medijih. Pri uporabi drugih medijev pa je drugačen prslop: TV-posiielke presnemavajo na diskete in to jc tudi prvovrstna informacija za vodstvo arhiva o medijskih odmevih arhivskih dogodkov.
Vsak obiskovalec arhiva se žc v recepciji oziroma sprejemni pisarni sreča z množico različnih publikacij v obliki drobnih tiskov in brušur, ki predstavljajo posamezne /.vrsti arhivskega gradiva in vsebujejo n,i vodila, kako ga laliko obiskovalec uporablja (gene-aloski podatki, vojaskL arhivi druge svetovne vojne, kartografsko gradivo, mikrofilmski por-netki, preiskovalni dosjeji J PK ..). Prav tako vsak obiskovalec žc z uprrabniško izkaznico dobi zloženko, ki pojasnjuje kako posiujc arhiv, kaks'nc oddelke ima NARA, kda_ so odprti kakšna je možnost za izdelovanje kopii ipd.
Vsekakor lahko svoje opisovanje sklenem z mis-liio, da prizadevanje OddeJka za stike z javnostmi vidne opazno za vsakega obiskovalca. S celovitim
V previtdci. prisilijo vladn, da ptivc resnico, Newsletter je slmknven i/rvi/. /a "nnvičarsko pismu" o/, pubtikaeijo običajno v broširani obliki- ki i/tiajii /. namernim obveSčanja (v Slnvcjiskiti arhivih npr. GbvtsiiLi).
končnim vtisom lahko uidi rečem, tia unaio njihova prizadevanja po obiskovalcih vsekakor uspeh, k se kaže tako piiob.skovaleevem poznavanju delovanja arhiva, kot tudi v ncp'ctrgani medijski navzočnosti TV-snemalnih ekip v arhivski Čitalnici.
Slovenske arhivske razmere sicer zelo težko prime jamo 7. ameriškimi možnostmi, tako v finančnem kol v projektno obse ž nosi ne m pogledu, kjub temu pa so podobni ob ;ki priložnost za iskanje morebitnih idej, ki h bile izvedljive tudi v domačem, pa čeprav nekoliko skronincjscm obsegu.
Natalija (J I (tiar
50. obletnica Arhivske šole v Marb'jrgu -koiokvij "digitalni arhivi-nova paradigma?", 22 - 23. 1999
Arhivska šola v Marburgu je ob 50-letnici svojega delovanja organizirala slovesnost na M.irburškcm gr.,du ter priložnostni dvod'ievni kolokvij z akuialmm naslovom "Digitale Areliive ein ncne.s ParudigmaV"
Slovesnost na gradu Marburg j< poleg glasbenega uvoda - Mozartovega kvarteta - obsegala več pozdravnih govorov povabljencev iz nemških akademskih krogov, kulturne politike, pa ludi mcdnaiodnili arhivskih organizacij (sekretar Ministrstva za 7nanusl in kulturo zvezne dežele Hcssen, podpredsednik Filipove Univerze v M.irhurgu, predstavnik deželnega aftiiva v Koblenzu. predstavnik I CA - sekcija arhivskega izobraževanja). Slavnostni nagovor je pripadel prof. dr Winfriedu Sehulzcju, predsedniku znan stvenega sveta Ludvik Maksimilijanove Univerze v Miincluiu z naslovom "Koliko izročil potrebuje zgodovin;!1? Raznusleki o izkušnjah". Zanimiva pa jc bila tudi jiredstavitev dr. Pritza Wolffa iz liessenskcga državnega arhiva "1/. družinske zgodovine Arhivske šole" Ob tej priložnosti so študentje arhivske šole pripravili priložnostno razstavo o dilovanju te šole v 50. letih s statističnimi prik i/i udeležencev, programov in današnjega obsega dela, Inštilut arhivski ti znanosti pa je pripravil infoimativno publikacijo "forum" v obliki časopisa (newsletter), v kateri so picdsiavili ustanovitev arhivske šole v letu 1945 ter posamezna obdobja njenega delovanja z seznamom vseh ndeležcnccv, ki so Sc!o dokončali.
Uvodni referat je imel prof dr. Heinrich Reinermann, univerzitetni profesor z Nemške visoke šole za upravo (Katedra za razvoj uprave in informatizacije uprave) v Spayerju /. naslovom: "Reforme uprave in elektronski pisarniški sistemi", Poudaril je. da. se z razvojem uprave pojavljajo spicmembe, ki ustvarjajo ne samo novo javnost, s katero uprava sodeluje pač pa tudi 'nov upravni svel". Gre za uvajanje upravljanja z. znanjem (knowledge management), ki gevori o tem, kaj bi laliko ugotovili z anali/o obstoječih podatkov Govoril jt o možnosii neposrednega .stika uprave z državljani in ali današnja informacijska tehnologija to omogoča oz ali bo to omogočala v prihodnosti.
ARHIVI XXII i9(f
O de Iii arhivov iii zhorov nuji 11
243
P'cd videva možnost rc organiziranj a ptislovnih pnlcc-stff. kjer hc. nastala decentializaeija odločitev v upr.T i fne pa nasprotno). Gre za oblikovanje "informacijske kulture" odprte uprave, ki ju ima za priložnost za razvoj uprave. "Podatkovni kapital v upravi' ji tisto pod meje, na katerem bi upravljanje /. znanjem vsekakor imeio veliko vlogo. I'rilunlnjc sme mite v razvOjU uprave je strnil v Štiri točke.
-	več lastne organiziranosti (načrtovani kot proces razvoja ne pa kol produkt razvoja)
-	razvijati oporne točke "elektronske uprave" (Blccironic Government) kot oblike "servisa za državljane indi prek Interneta
-	pluralizacija dostopnih poti v upravi (govori (udi ° možnosti uprave- na daljavo)
alternativa jc eelo "virtnalna uprava" (eine vir lue I le Verwaltung), katere poglavitni namen je uporabljali informaeijsko tehnologijo za prijliž.anjc državljanom.
1. del kolokvija 22 (i, 1999 z naslovom ' Arhivi v uiiiitfflTwii svetli", ki mu je predsedoval prof. dr Hemiann Runr.choucl, München, z Nemške visoke šole z.a upravo v Speycrju.
Prvo predavanje je imel prof. tli. Hartum! Weher, (lireklor Deželne arhivske direkcije Baden AViirt tenihcrg v Smu^urtn: 'Mlini na veter ali zidovi? Arhivi in nov veter v informacijski tehnologiji". V začoiH jc predstavil kratek pregled nad slarcjSinii •ehnikaiiu, ki so |ih arhiv, doživeli v razvoju (mikrofilm, fotokopiranje. !) Poudaril je da arluvi l^:iko nove prihajajoče lehnologije izkoristijo kot Priložno it za svoj lastni razvoj, ne pa kol oviro k dosctianji iradicional nesli. Zato priporoča večjo "Porabo informacijske tcnnoiogijc. Upravljanje z.
''kUonskiin arhivskim gradivom naj bi hilo zelo Podobno dosedanjim postopkom: vrednotenjc/valo-¡¿iaeij.i dokumentarnega gradiva - arhivsko gradivo -°hranianje arhivskega gradiva - odpiranje arhivskega "ratiiva za uporabo (dostopnost) - uporabnost arhivske? a gradiva - uporabnik.
ficdiaga lutJi postopek, po katerem naj bi se arhivi r"Zi ijali v odločilen subjekt zagotavljanja inronnaeij ('ligilalne in formacije)
-	ir formacija o arhivu (splošno)
informacija o arliivski m gradivu, ki ga arhiv
brani
-	zagotavljanje dostopa do digitaliziranega arlrv--kega gradiva
-	informacija o uporabi arhivskega gradi a
Alternativa v razvoju uprave so digitalni pripomočki za uporabo. Weher je poudaril nujnost vcrt; kalno integracije (hierarhična vertikala) v informatike m sistemu obveščanja uporabnikov o arhivu, pa udi horizontalne integracije informacijskih sistemov ^O'odne ustanove knjižnice, muzeji).
Na.ilednj: referat je imel dr Hennann Leskicn, 'irektor Generalne direkcije Havarsklh državnih knjižnic iz Miinchna, ir. sicer z naslovom "Digitalna knjižnica: Novi fondi novi uporabniki?".
Digitalni] ponudbo opredeljujejo knjižničarji kot an'ilogno .sedanje nm k Lisic nemi načinu ponudbe Ker ■majo knjižnice z .irhivi skoraj identične uporabnike.
so zato zanimive vzporednice in primerjave. Tako kol arluvi v svojih razvojnih cenirih raziskujejo niožnosli uporabe digitalnih pripomočkov, ludi kLjižničarji raziskujejo možnosti novih medijev 1,1 njihove uporabe v knjižnicah, Avtor ugotavlja, da se tako arluvi kot tudi knjižnice zgledujejo po amer^kem načinu modernizacije, razmišljajo o digitalnih publikacijah, on line katalogih, pa tudi o vivlualnih fondih ■ in kakšni bi bili le-li videti... ipd. Digitalizacija v knjižnicah jc še vedno eksperimentalni postopek, vendar nc v smislu lehnologije, pae pa v sm.slu vsebinskih opredelitev.
Prof. dr Rainer Kuhi en s Kale dre informacijskih znanosti na Univerzi v Korslanci jc prei'slavil referat z naslovom "Kaj pomeni informacijska avtonomija'1" Govoril jc o negativnih posledicah informatizacije, težavah s Iriperlckslom z arlihikiga vidika njegove ohranitve. Omenjal jc probleme nezanesljivosti dig' laEncjyi hipirtcksa ter možnosti za neposredno mam pulaco z. njim. Informaciiska avtonomija naj bi nil a splošni izobraževani smoler, govoril jc ludi o vc Ijavnosti avtonomije ter o posledicah razvoja za avtonomijo.
Christine Pet ill al iz Pariza, direktorica Centra sodobnih arhivov uprave (Centre tics Archives Coulcni poraines, Foniaineblcau) v Nacionalnem arhivu Francije jc predstavili referal z. naslovom "Upravna reforma in informatizacija v centralnih upravnih organih iTancije". Govorila ie o reformah francoskega upravnega sistema v /.adnjili 15 letih, z zacctkini v letu 1989 z okrožnico premiera Michcla Rocarda • poglavitni cilj jc I iii vzpostavitev informacijsko komu-nikološkc tehnologije koi dragocenega pripomočka upravnega aparata.
Naslednji dnu, 23 (i„ jc .sledil 2 del koltikvijr. z ticloviiim naslovom " Digitalizirani) npmvn', ki mu jc predsedovala ga. Ingrid Grohmann, direktorica Saškega državni ga urlu/a, iz. Leipziga.
Prvi referat drugega dne ic pred stavil di Andreas Ilngcl, vodjil Raziskovalnega centra oddelku za informatiko upiavc na Univerzi v K.ihlcnz-Laiidau, in siec: na lenio "Znanost o organizaciji uprave in upravna avtomatizacija: Domca - koncepi Zvezne Vlade".
Govoril jc o pn;cku projek.a vzpostavitve informacijskega sistema, ki povezuje državne organe ter vlado v Berlinu in Bonnu (po združitvi Nemčije). Gre za obliko elektronskega pisarniškega poslovanja, sporazumevanja prek elektronske pošte in "biro-kuniu-niciranja". Ob tem se je ustavil na negativnih praktičnih izkušnjah z elektronskim poslovanjem Pred vse m je poudaril nevarnost kršitve 'načel dokumentacijske zmernostr. V elektronski m doku uicntu sc lahko izgubi več ustavnih elementov: izguba informacijskih objektov, izguba konteksta, izguba dokazne moči dokumenta.
Primerjal jc klasični papirni dokument z elektronskim dok amen toni. Prvi ima znane sestavne dele -infumjSč jske objekte dokumenta: glr.va dopisa, vsebina dokumenta, zaključni podpisi in žigi (znano tudi t/, dij.kinialikc). Kontekst dokumentu pa jc sestavljen . ^ širših podatkov o dokumentu: kdaj jc
244
O tifia arhivov in /hurovnnjili
ARHIVI XXII 199í>
prišel, kdo gaje poslal, od kod je prišel ipd
F.kktronski dokument una prav tako enake se stavne dele dokumenta, le da je pri njem težava ločenosti posameznih sestavnih delov. Ti se lahko tudi izgubijo, so medsebojno nepovezani ne sestavljajo več sklenjene celote kot klasični dokument. Tu je temeljni problem elektronskega poslovanja. Če hi bolel bili dektionski dokument enakovreden klasičnemu dokumentu, bi morali ab njegovi kreaciji du-kazati z^ndovino (postopek) naslajanja doku menta z nujnostjo povezave vseh naštetih elementov. Zato tudi po mojem innen jt lahko šele od Cu naprej ¿ovorimo o "elektrarne records" ali o arhivskem gradivu v elektronskem okolju (op. N. Gl.)
Referatu dr. And rta s n Engla je sledil prof. dr, ■teran Jivblonski, univerzitetni profesor Katedre za podatkovne sisteme (Datenbanksysicnu.-Informatik VI) z Univerze v Flrlangnu-Niirphcrgu, z referatoui "Elektronski poslovm procesi in Workflow-Manage meni sistemi". Govoril je o Workflow manage men tu, predvsem z vidiika informatika, kr.r je pc izohrazbi tudi sam. Opo; oril je tudi na. icrmi:i.ska raznajanja med informatiki in arhivisti (na primer za termin aklen - dokument: informatiki pugosto uporab'jajo kai termin daten' podatki). Prestavil je tudi easuvni prerez, v katerem jc razvidno, kako uaj bi ujirnvljali z dokumenti:
1.Za	prihodnost: načrtovanje in oblikovanje vsebinskih perspektiv;
2.Za	sedanjost1, nazdornad tvarbu dokumentov;
l.Za preteklost: vrednotenje dokumentacije in
urejanje
Dr. Nicole Biekliciff, direktorica Deželne arhivske direkcije Baden-Württemberg v Stuttgartu, je nredstavila referat z. naslovom "Elektronska zemljiška knjiga v Baden Württctnbcrgu: Strokovni koncept in arhivislične zahteve' Z nastavitvijo etekronske zeui 'liške knjige je dostopnost vsekakor veliko večja in lažja. Ocenjujcjr daje postopek pri uporali' zemljiške knjige za pr bi i/no dvajset odstotkov hitrc'si. Projekt uvajanja s« začeli v letu 1995, sledila pa so ministrstva in drugi državni organi, Opozurila je tudi na shemo izgradnje p i steni a. ki naj bi liil namenjen zunanjemu uporabniku podat kav. .Sistem je namreč scstavljan iz dveh sklepev: arhivski sistem
- informacijski sistem
¿de ko to dvoje /.družimo v izgradnjo sistema, lahko zunanji uporabnik koristi podatke.
Dr. Nils Brtibach, iiocent v Višjem arhivskem svetu (Areliivohenat) v Marburgu, se ju v referata lotil terminskiii opredelitev z naslovu m "Records in "Akten*; Mednarodni standardi za upravljanje z zapisi' Govoril je o ISO/ .Standarili D'S iSj^j Ome nil je, da ISO standardi za "Records management" AS 4:190 izvirap .z Avstralije v letu 1993. G«vonj jc tudi o razlikovanju med angleškim po'mcnovanjcui "re-curds" (arii'vsko gradivo) ter nemškim po'.mena v.mjcm "akten" (spisi, dokumenti) ter o različnosti funkcij v primeru prvega in drugega puiniemivunja. pa indi a različni "pravi,i (padiciji" ubeli vrst gradiva. Na temelju njegovega izvajanja "akieu" zajemajo ra/Jiene
zadeve (združene zadeve), sestavljene i/, initrne in eksierne dokumentacije. "Records" pa so nosilci "izjemne informacije" ("odlične informacije"). Za upravljanje z elektronskimi gradivi je pomembna pri Mjttvft in poznavanje teh dveh pojmu v, da lahko olinr imo njuno .strukturo Namen in liistvo records" ter namen "akten1' sc tudi medsebojno razlikujeta. Namen prvega - "rccords" - je proiokuliranjc, liramlia hi zapis o informaciji. Namen drugega "ukleri" - pa je poslovna uporaba. Zato sc tuui upravljanje z. zapisi (Sehriftgulvcrwaluing) pri "records" in pri "akten" medsebojno razlikujeta. Akti vsebujejo pravzaprav eelo ulie funkciji, najprej puslovim, hkrati pa imajo značilnosti "records' V elektronski oblik' je zadeva še toliko kompleksnejša.
Referent si je ob novih vpra^mjih elektronskega arhivske«.! gradifa zastavil vprašanje, pomembno za arhiviste: "ali je tako poslanstvo sploh mogoče?" (Missiun impossible7) Nanj avtor odgovarja, da jc treba odgovore j.skati v arhivskili mednarodnih standardih.
Tretji trel kolokvija, 23. (i., z delovnim misiovoni "Pomnjt'nje poslovnih procesov" jc vodil prof. tir. Ottfried Da seller, direktor Severno west t al skega glr.v-nega državnega arhiva v Diisscldorfu.
Pr"i referat jc predstavil pro I dr Slefan Fiseli. univerzi etni profesor Katedre za novo in novejšo zgodovino zlasti za zgodovino ureditve in uprave, Nemška visoka upravna šola v Spcycrju, in siccr z naslovom "Arliiv in registratura v ncaiški in francoski u]iravni tradiciji. Do^n^nja raziskave alzaške zgodovine".
Prof. dr. Rainer Policy, d i rektor-vodja študija Ai liivske šole v Marhurgu, je predstavil referat z nenavadnim naslovom "Arhiviranje ustnosti1, protoko-liranjc - pisanic zapisniku v kolegijskih združ.cnijih (gremijihj" S pogledom v zgodovino je skušal na nekoliko šal .v način prikazati, kako je bil nekoč videt: arhiv in kak ,na so bila navodila /a arhiviranje gradiva v 16. in 17. stoletju Za današnjo generacijo, ki študira arhivistiko in je navajena večinoma uporabljati izraze kot so "upravljanje v. zapisi" (Schrift-gutvervvaltung), j t tak pogled nazaj skoraj nck,'| težko dojemljivega
Zelo sodobno zasnovano predavanje Petra Hors-mana, docenta v Nizozemski arhivski šali v Auistcr dama, je imelo naslov "Odtisi stopinj v pesku časa", V svojem prispevku sc loteva zelo kompleksnih vprašanj, povezanih z celoto soda Dno informacijski.; tiru?, lic, v kateri je tehnologija prišla že do takih okvirov, da se Svtog vprašuje, ali smo arhivisti sploh še s po .sobni razlikovati, kaj so "records'1 v informacijski tehnologij, in kaj niso (slikovit pri k;:/ z in form a Ejami, k jih na primer nosijo kreditne kartice). Kritenji za določanje arhivskega gradiva so bili ne kako konstantni, dokler smo se gibali le v okviru klasične dokoniemacije. Z razvojem, je poudaril, pa se dogajajo spremembe v vedenju organizacij, pa tudi spremembe valorizacij ski h kriterijev (appraisal policy) - ne bo namreč vce pomembna samo vsebina dokumenta, pač pa tudi kontekst (struktura) ■■ trdil je. da no le ta pomembno orodje v prinodnosti arhivistike
ARHIVI XXII 1999
I 'menil je, tla bomo, tako kot na univerzi Briiish Columbia, postopno začeti wiyt irili o Družbeni teoriji za valorizacijo" (S'ici al tlicory for appraisal) Dni/.bti - sedanjosti ali prcicklosti lahko vidimo večinoma skozi arhivske gradivo organizacij ■ zalone dejal, da ic 'o lahko "Impeled Image of Society'' (neceloslna podoba družbe). Piudaril je, da jc ohranitev pravega arhivskega gradiva v novili tehnoloških razmerah ogrožena ne zaradi informacijska tehnologije, p.tč pa "'iriitli I jiitli, Izrazil jc svojo bojazen, da bodo li pustili, da se "sledi zabrišejo" (sledi dogodkov v drnžben^m razvoju - op, K.G ).
Sledil je opis organizacij organizacija ima lahko t anes "veliko obrazov" svojega obstoja. Večina dani .inje valorizacije temelji na temeljil dojemanja organizacije kcu mehanizma: na teme'ju - kaj ta orga nixatija jc in Kakšen je njen odnos do okolja, Tako načelo pa ne upošteva tega "kako orgarizaCja oh-slcji"- Načini obstoja organizacije so lahko zelo različni;
organizacija je lalikti kot zaprt ali živ sisiem -organizem
-	organizacija kot "možgani"
organizacija kot kultura (nem.Škn tradicija organizacije. ali fračo s k a „ )
-	organizacija kot politični sisiem
■ organizacija kot nenehna sprememba in ansformaeija (organizacije nc spremil, i njo)
-	orgnnizaeija kot inštrument prevlade (dominirati okolju)
Ü takih in podobnih vprašanjih bomo morali Prilivisti razmišljati v prihodnje. Nove ogranizacije je vcas,h tudi težko zajeti, ker ni vidna npr, njihova ■truktnra delovanja sedež organizacijo, proston .. (na Srspodaiskem področju npr, podjetja, ki poslujejo ^Üjiiéno prek www,sireni) - na dragi strani so pa •rhjjB|i, ki bi radi zajeli delovanje družbe kol celote
Arhivsti se nomo začeli ukvarjali s komnnikn-eijami ker so poslale pomemben del družbenega dolnja in Šele prek njili lahko spremljamo delovanje r£ -nizacij. Predavatelj jc poudaril tndi vedno večje PjüHjenV s poslovanjem po elektronski pošti. Lc-to se le zeio razbohotilo, vendar pa je v resniei oblika "eforiiialc komunikacije, ki lahko obvezuje ali pa tudi nc ■ v primerjavi s pisnim dokumentom, k je obvezujoč, uraden in dokazljiv Predvsem arliivisti imajo 'ezive pri i rajnem ohranjanjii celotnega sistemu elek onske pošte, V praksi se dogaja, da so v uradnih r mnnikaeijah Številni začeli opuščati poslovanje po c'ekironski pošti in prešli nazaj na tradicionalno pisno Poslovanje (predvsem za liradne zahtevke), elektronka postaje ostala le oblika neformalnih stikov
Ü dr, Angelika Mcnnc-Mnritz, direktorica Arhiv '' *ole v Marbnrgu ,e končala posvetovanje z rc l'-ratoin "Proces pomnjenja in izročilo (tradicija) opominjanje kljub pozabljanju?" V svojem prispevku * jc osredotočila na raznovrstne sodobne tehnologije, kl se v,po rahljajo v sodobnem poslovanju organizacij lt¡eo tehnologije, verbalna in vizualna komun ;:.a-C1|a). arhivisti na relativno nmlo razmišljamo, kako Podobne z ipise shranili.
Opozorila je. da so ¡íoslovni procesi tudi procesi
24.1
odločanja ir lorej tečejo vzporedno. Za odločanje pa jc potrebna nosebna tehnologija, ki podpira odločanje (npr, v.dco konference) l^rooicm pri odločanja v primeru takega vrsta gradiva jc v leni, da je vizum na koniniv.kaeija bolj nenatančna kot verbalna komnni-Hicijfl (posneli glasovi), ker del informacije nosi že slika sama in ni potrebna verbalna obrazložitev. Zato je za nepisano komunikacijo, ki v,se h nje določene informacije, precci zapleteno, kako malcrial arhivsko obdelati (če opišemo zgolj govorjene besedilo, Se del hformacije iznhi). ,-^c bolj koniplcsen problem pa je, kako obdelali informacijo ki ima hcscuiio napisano v elektronski obliki ter je dopolnjena še z vizualno komunikacijo ^oba sislema sta tehnično ločena in likrat'1 vsebinsko povezana).
Ker smo arhivirti do'lej o arhivskem gradivu v elektronskem okolju (elcelronic records) govorili samo o ickstih v e-obliki, jc hotela avlorica poudarili, da bomo morali začeti razmišljati Indi o drugih, bclj kompleksnili oblikah sporazumevanja, ki se pri poslovali pi organizacij žc uporabljaj o.
Na talija G¡a¡?(w
Poročilo o opravljenem evidentiranju virov za freisir.škc gespostvp na Slovensktm v Bavarskem državnem arhivu (Bayerische? Hauptstaatearchiv) v Munchnu
V Bavarskem državnem arhivu v Miinchnn hranijo med drugim bogate arhivske vire ki so nasiali pri delovanja ir lipravlir ijn Irci >inŠkc' poresli, tudi na sedanjem slovenskem ozemlju To dejstvo jc upošteval žc dr. Pavle Blaznik, kL jc iz ich virov črpal podatke pri pisanju monografije o Školji Loki in ioškcin gospostvu. Njegovo evidentiranje in zbiranje podatkov v Bavarskem državnem arhivu jc bilo sc'ek tivno in na pcdlagi svojega proučevanja je naslnvil zbirko mikrofilmskih posnetkov evidentiranih virov, kij« dopolnjujejo tudi fotokopije.
Zgodovinski lrhiv Ljubljana pokriva danes večino ozemlja, ki so ga freisinški gospodje imeli v svoji lasti na sedanjem slovenskem ozemIjn, n evidentiranje, ki omogoča nadaljnje proučevanje in obdelavo niihov-h vtov jc lako tudi ena izmed nalog arlfiva, z izvedbo katere jc mogoče dopolnili, bolje raziskati in spoznati zgodovino našili krajev, mest, območij. Tako so pred trenn leti spet po štirih desetletjih pristopili k izvajanjn projekta evidentiranja in preučevanja ohranjenih "¡rov l'rei.;in5kega gospostva v Bavarskem državnem arhivu,
V ietih 1997 in 199fi je evidentiranje za Zgodovinsk. arhiv Ljnbljana iz vedel Matjaž Bizjak z, Inštitnta Milka Kosa ZRC SAZU v Ljnhtjain. izdelal je model sistematičnega evidentiranja, pri Čemer je upošteval že izvedeno delo dr. Pavleta Blaznik a m z nee] evidentirati najprej arhivska pomagala oziroma popise gra divn in nato arhivsko gradivo po kronološkem načelu, ¿acimši z naj starejši m i ohranjenimi viri. Njegovo evidentiranje je v navedenih dveh letih doseglo leto
O dein arhivov m zborovanjih
246
O delo arhivov in zborovanjih
ARHIVI XXII 1999
1590. ka~ pomeni, da je evidentiral nbranjene vire do konca 15. stoletja.
Letošnje evidentiranje v Bavarskem državnem arhivu je imelo več namenov, m siccr: da se za začetek nekaj arhivistov Zgodovinskega arhiva Ljnbljana vpdic itT seznani z načinom in metodami evidentiranja arhivskega gradiva, k1 je v arhivih v tujini in se nanaša na ozemlje Slovenije, da navežemo niedsf;bome slike, saj žc samo bogato arhivsko g.adivo ponuja možno mnogovrstne fodelovanjc med arhivoma, in seveda najpomembnejši namen, da nadaljujemo konkretno evidentiranje in prcgicd gradiva po letu 1500. Od 4. do 8 oktobra 1999. leta smo tako štirje arhivisli (direktor mag Brane Kozina, mag Dragan Matic, mng. Gor,izd Starilia in Sonja Aužic) obiskali Ba varski državni arhiv in v njeni delali. Na obisk smo sc prej pripravili, tako da smo pienčih delo ki ga je opravi! g. Matjaž Bizjak, obvestil arhiv o nošeni prihodu in delu med bivanjem v Mr.ncbnn.
Navezava predhodnih stikov seje izkazala za zelo dobra, saj so nas v Bavarr.kcm d ravne ni nrhivn pričakovali, sc pripravili na naš prihod, tako da sc je tudi iašc delo brez uvodnih ali dodatnih pojasnjevanj zelo hitro začelo. Že prvi dan obiska pas je v arhivu sprejel višji arhivski svetovalec g. Rciprich. Nanj smo se hhko med našim evidentiranjem obrnili s kakršnim koli vprašanjem ob katerem koli času. Najprej smo odšii v sobe 7. reperteriji (Repertericnzimmer) in smo si ogledali pripomočke za gradivo freisinške posesti. Delo smo si razdelili tako, da je v sobi z rcperloriji poickalo pregledovanje zbi.kc regestov frelsinškib listin od leta 1500 dalje ter evidentiranje novejšega gradiva, ki bi lahko biio zanimivo za slovensko območje, v Čitalnic, arhiva pa je poickalo pregledovanje in odbiranje konkretnega arhivskega gradiva prav tako po.leici 1500 iz serije HL-frcising. Pregledovanje je vsebovalo tud; odbiranje graoiva za iz.dciavo posnetkov na mikrofilmu Tako je bile v tem času pre gledanih, prepisanih in dodalno prevedenih 42 rc gestov freisinških listin od leta 150P do 1734. Pregledano je bilo tudi gradivo serije HL-Freising, ki je shranjena poS signatnrami: 43, 44, 1(i7, 517-521, '•41-'545 in 829 (po večini so to davčne knjige, urbarji, zbirke prepisanih potrjenih listin, ki sc n.inašaio na loško gospostvo; večina po letu 1^-00;. Poleg navedenega dela z arhivskim gradivom so nam v Bavarskem cSržavnetr arhivu vsak dan organizirali Še douaten program. Že takoj prvi dan našega obiska nas je na prijazen pogovor sprejel direktor Bavarskega državnega arhiva prof. dr Wikl Pogo/or je tekel v smeri razlaganja take njihove ko' tudi naše orgai..-zaeijskc mreže arhivov, pristojnosti enega kot drugega arhiva*, vedno žgoče problematike skladišč za arhivsko gradivo in podobno. Za naslednji dan so nam organizirali zanimiv ogled Mestnega arhiva ivlčinchen. Tudi lam nas jc sprejel direktor dr. Bauer. Povedal je nekaj besed o arhivu, ogledali sme si skladišča in se obenem seznanili z zvrstmi gradiva, ki ga hranijo. V primerjavi z gradivom liicsla Ljubljane bi bilo mogoče potegnili velike vzporednic. Cpazili jc bilo da arhiv bolj spremlja tekoča dogajanja v mestu. Titko ua primer zbirajo časopise z območja Mcinchna ter pišejo
kroiiko (vsakodnevno zapisujejo vsakršne dogodke, ki se ličeio mesta). Seznanili smo sc tudi z nekaterimi način dela s strankami in si ogledali njihov bogati oddelek folotečnega gradiva. Tretji <jatl si;l lias Sprc jcla direktor Direkcije bavarskih arhivov dr. Hermana Runiscli(iltel in njegov namestnik dr Ulm. Z zani-nianiem sta poslošala. ko smo jima pojasnili namen našega dela v Bavarskem državnem arliivci in izrazil; smo obojestransko željo po sodelovanju meči slovenskimi arhivi in bavarsko direkciji. Porodila se je tudi ideja o pripravi sknpne razstave katere rdeča nit bi bila frči si n 3 k a pcsesl, tako na sedanjem slovenskem ozemlju kol tcidi na nemškem Isti dan nas jc g. Reipneh popeljal no skladiščih Bavarskega državnega arhiva in nam razkazal njihove arhivske zaklade Med drugim branijo listino, v kateri sc pivič omenja ime Avstrija (Oesterreich). Razložil nam je sistem izobraževanja arhivistov v Munehno, kjer deluje arhivska šola, in predstavil delo arhivistov v arhivu. Značilno jc da v državnih arhivih opravljajo arliivisti samo arhivistična dela, medtem ko sc v mestnih aihivih posvečajo tudi raziskovalnemu delu Zadnji dan pred odhodom v domovino nas je na poslovilni klepet zopet povabil direktor Bavarskega državnega arhiva dr. \Mld, nam podaril nekaj njihovih poblikaeij in izrazil upanje, da smo bili zadovoljni s svojim obiskom in daje bilo naše delo uspešno, da ga bomo nadaljevali še v prihoc.njih letih in da borne prihajr.li v njihov arhiv ne samo kol stanovski kolegi, temveč predvsem kol prijatelji.
Sklenem lahko, da jc letošnje cviticnliranjc popolnoma izpolnilo vse naše namene, s katerimi smo se pod;.ti v Munehcn, nas obenem obogatilo z no\im i:<kiišnjam., spoznanji .n znanstvi. E'-'i de utiranje ho Zgodovinski arhiv nadaljeval po začrtani poli v okviru možnosti, ki jih bodo seveda dovoljevala finančna .sredstva.
Sonja Anživ
Osemnajsti festival nemega filma v Sacileju od 9. do 16 oktobra 1999
Tcidi letos sem sc udeležila drugega dela festivala nemega filma. Ta se jc zaradi ohnove kinodvorane v Pnrclenonejii začasno preselil v Saeile, simpatično staro mesio, 17 km oddalicio od Pordcncnejru
Kinopredstave so potekale v dveh kil lodvoranah, organizatorji pa so pripravili še veliko vzpuredni1, dejavnosti: videoprojekeijc, prodajo kaset, knjig, filmskih priročnikov itd naj zanimivejše pr jc bilo srečanje in razgovor s filmskim', zgodovinarji. Ti so opozorili, da filmske zgodovine ni dobra pisati "na pamet", brez poglobljenega Študija ter vpogleda v dokumente in že objavi ¡ena liieraloro.
Letos jc bil program festivala iiogat kot šc nikoli doslej. Osrednju tema jc bila posvečena nordijskenio filmu 20-ih let, katerega zakladi so bili doslej nez.naui. Z njimi so močno presenetili celo organizatorja 1'esti-
ARHIVI XXII i999
O delu amivov in zborovanjih
247
aia, laku da je hil iz.bat zelo otež.kačen. Pivi dan festivala so pokazali film Julia nvtorja Akija Kati-rismäkijn. zadnji neiin Klm Mole tj a. Film je povezan z lerarnimi in kinematografskimi trati eijami severa, saj ie priredila istoimenske,gn romana iz leta 1911 aviorja Pinea Jnliani Aha. V dneh festivala smo si «glSdali finsko filmske prudukcijo, Intii primerjalno, K' je na festival prinesla veliko svežine in še več zarusa. Sledila jc Irelja predstavitev D W, OrifTillicvih nliiKiv iz. leta 1909. Ti predstavljajo dela. ki jih je ^re/.ral neznani ameriški avlor in ti katerih so doslej mislili, du so izgubljeni. Sledil je ameriški avantgardni film iz 20 ili lei. Videli smo še nemi tlel retrospektive dfreda Hiichcockn, ki je zajemal njegova zgodnja dela, ier filme Georgcsa Melicsa iz preloma .itolcija, 1 katere je prav lako veljrlo, da so iz.gnbljcni ¿aniiiiiva je bila še japonska predstavitev filma Kaj je Pr^lo, da fce je to naredilo, iz leta 1930.
Posebna zanimivost festivala je liila projekcija t rinnen z ion al nih filmov, komedij, po načelu anaglifo" dvobarvnih slik, za vsako oko v svoji barvi). Za Si-danje takšnega filma so potrehna dvobarvna očala, 'i vsako oko v svi,ji barvi, vendar v obratne ir redu. feot jo projccirana slika (v.saio oko vnli le eno sliko, želeno sliko skoz.i rdeči filter in rdečo sliko skozi *clen filier).
Med svetovnimi filmi je bila nijvečja senzacija Pi edsto^iicv rekonstruirane kopije filma Grielia von Slrolicim;i Pohlep. Usoda lega filma zgovorno kaže na d itis prodneeniov, zlasti ameriških, do avtorskega tlüla; Prodiicent filma je 7. namenom, da bi disci-PlitGy in ponižal avtorja, uničil originalni film, ki je v izvirniku trajal vee kol xsi lir. Zaradi komercialnih ' logov ga je brez avtorjevega dovoljenja skrajšal na dve uri. To različico poznamo, ''.daj pa je bil prvič Prikazan lilni, ki so ga rekonstruirali ob pomoči statičnih fotografij. Te so hilc posnele da bi pred P mi snemanjem analizirali posamezne jirizore. finska mojstrovina ie postala dolga 243 minut ih po ? L-tih smo dohili vsaj približen občutek Slrlieimove vi/.raj Avtor pa je dobil še eno zadoščenje. Angleški l.oto]ik-y je postliiLinno končal več let trajajočo re-siavrneijo njegovega zadnjega filma, Poročno k o rac niCl1 ki so jo doslej sestavljali koščki, nubrani iz &^!ienili svetovnih filmskih arhivov
Letos se je tudi Slovenski filmski arhiv pri Arhivu ^'-publike Slovenija na festivalu predstavil s tremi filnii; Ljubljano 1909, Postojni) z okolico (1909'') in 0sl^jnsKo jnnio (192(i). Vsi trije filmi pomenijo pn-mben prispevek k svetovni kinematografij , pjlma, Llt S'1 je imela Ljubljana že leta 1009, še mnogo večja ^Vr:i]iska mesia niso imela, še posebej če se zavedrmic jlcjstva, d;i jc onranjena le polovica tega Vilma Dobro hilo pave z. a o se z. beograjske Kmoleko ki hrani 1 ' ol'ko popolnejšo različico lega Vilma Interes bi bil "jestranski, saj je prof. DejArj Kosanovič iz ßeo-sr rJa na projekti v Sacilc opazil, da ima naša kopija nekaj kadrov. ki jili hcograj?ka nima. orej obstajata različni knpiji istega filma, za kateri bi bilo Sni#h3 d;i bi jih koniplelirali. Ker je hil film ^i-tri!111jIan [la vscj ^vr(1p, hi lahko vprašali še kak 'scn cvro[iski arhivi ec marda hrani kopijo tega filma.
Za film Postojna z okolico (1909*0 P?- je prof. Dejan Kosanovič me lil, daje iz lela 1907, Tc jc sklepal po eni iziiml posnelih hiš v filmu, ki je bila v leln 1907 zrušena. Tudi ta film je eden zgodnejših, ki je posnel na ozemljil današnje Slovenije, zalo bi ga bilo Ireba temeljiteje obdelati Morda bi nam še uspelo prepoznan kakšno osebo, ki živi v spominih današnjih Postojnčanov. Ob nfflinku tega filma je bilo zelo priljubljena snemanje prihoda vlaka na poslajo Tudi Slovenci nifmo hil i izjema. Postojnski, jama (1926) pa je nasploh biser našega arhiva. Zavedali se moramo težav jamskega snemanja, Piimski trak jc bil takrat slabo občutljiv na svetlobo, električne žarnice so pa za lo da;alc premalo svetlobe. Neznani avtor lega filma je imenitno zrabil magnezijeve bakle, in lo ne samo kot izvor svetlobe, ampaK jih je dcinmltir.škn vključil v lilmsko akcijo Baklonosci v Plmn niso samo osvetljevalci prestara, ampak so hkrati lucU nastopajoči. Tako jc dosežena večplastna akcija gibanja ljudi, svetlobe. senc in I hi in, Posnetki v filmu so biografsko in dramaturško popolni. Tako bi bilo smiselno raziskali jamska snemanj s. v leni obdobju nemega filma v svetovnem filmu. Prav hihko bi sc zgodilo, da hi bil naš film favorit na tem pooroejn.
Vsi naši filmi pa so bili opremljeni z novo risano glavo ah špico: Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slnvenij.: v obliki ^0-seknndnega risonega Vilma, ki na nevsiljiv jn nekonvcnc.onalen način predslavlia na.še veliko skrb za ohranitev filmskega arlrvskcga gradiva. Začne sc z najstarejšim Oross-mannovim filmom, ki g;i sprejmemo v varstvo, ga očistimo, mu popravimo poškodbe, ga arhiviramo m pripravimo za uporabo, Hndomušno jc prikazana majhna nerodnost, ki sc ji Indi vedno ne moremo izogniti.
Festival nemega filma jc končala simpatična ame nška filmska komedij;i Mlajši hral (The kid brother) ob spremljavi orkestra Camcrata Lobacensis poo vodstvom Carla Da"i.sa, Pcst val jc skupaj s FIAF-om lidtlcžcnccni naložil nalogo rnziskovnti obdobje gorljivega nilratnega filma ua svojem področju. Pripravlja sc namreč širša študija n gorljivem filmskem traku, Ki je bil zelo nevaren, ker m bil sanic gorljiv, ampak tudi zelo eksploziven V zgodnjem ohdoliju film.ikih projekcij so bile zato pogoste nesreče, šlevilne izmed njih tudi s številnimi žrtvami Kljub temn jc zakonodaja prej poskrbela za "moralno" zaščito gledalcev, kot pa za zaščito njihovih življenj Poročil o htijših nesrečah pri predvajali ni filmov ali o njihovem ltniecnjii na ozemljil današnje Slovenije ni.
Tudi za prihodnje leto pripravlja Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije svoj program za udeležbo na 19. 1'eslivahi nemega filma. Predsiovili se bomo s filmi o Planici (Veliean Beštcr Simiear.ika tekma za prvenstvo Jugoslavije v Planici pri Ratečah leto 1922) h drugimi iz obdobja nemega filma in /, rekonstrukcijo jirvega slovenskega risanega filma iz leta 1934, ki ga je narisal Ivan Marinčck starejši.
Marta Ran Selič
24S_O delu arhivov in zborovanjih
Tretja slovenska konferenca o odnosih z jfrvnc ;trri, Portorož, 21 - 23. oktob.a 1999
Konference o odnosih z javnostmi že tretje leto organizira Slovensko društvo /a odnose z javnoslmi, kije bilo ustanovljeno v letu 1991 V letu 1993 je biki društvo sprejeto v Evropsko konfederacijo za odnese 7. javnostmi (CHRP), v okviru društva pa jc bila ustanovljena tudi slovenska sckcija 1ABC1 (Mednarodno /.druženje poslovnih komuuikaterjev). K'jub temu da so odnosi z javnostmi v Slnvcni,. rcLtivno mlada stroka, jc omenjeno društvo zelo progresivne in uspešno v svojem delovanju, tako v domačih kol tudi v mednarodnih okvirih. Danes društvo zajema 151 članov, ki se organizirajo ir. srečujejo v šestih delujočih sekcijah. Vcčijoina zajema nokhenc strokovnjake za odnose 7. javnostmi, ki delujejo na gospo darskem področju, javnem in ncprofiincni sektorju, agencijah za odnose z javnostmi, ali kot samostojni svclovalci za odnose z javnostmi. Glede na različnost delovnega področja .so v okviru društva organizirane I udi sekcije: sekcija IAB(J; sekcija za lobiranje, sckcija IPRA~ (Mednarodno združenje za odnose 7. javnostmi), sekcija agencij za odnose z javnostmi, sckcija za javni sektor, študentska sekciji ter ZOJS (Slovenske združenje agencij za odnose z javnostmi).
Letošnja konferenca o odnosih z javnostmi je imela nekaj osrednjih tematik: problematika študija odnosov z javnostmi v Sloveniji ter prohlcinatika zakonodaje za področje medijev.
Osrednji tuji gost letošnje konfercnce jc bil gospod Lester R. Potter, MfiA, ABC - predsednik družbe LES POTTER INCORPORATED, v Washington!!. Že 76 let sc ukvarja s komunikacijskimi problemi in v letu 19W jc prejel nagrado I ABC Fellow.1 Njegovo osrednje predavanje 11a konferenci jc bilo "Komu nikacljski načrl - srce strateškega komuniciranja" s poudarkom na spremembah, ki zajemajo vie oblike organizacij s prečeši glohalizacijc, pr.liskov vedno večjih količin informacij in napredka inlormacijske tehnologije. Vse to pa vodi v organizacijske transformacije (in spretnembe vedenja iz paf.ivncgu v aktivno).
arhivi \xii jyyy
femalikol okrogle mize "1/obraze vanje za od r, ose 7. javnostmi" sta poleg mag. Dejana Verčiča (I -'stop), vodila dr. Zlat ko Janeič (EDV) in dr. Andrej Škcrlep (EDV) - zajemala pa jc lako podiplomski kol luii dodiplomsk šutclij ter informacije o novostih študija, ki se obeta v letu 2000 11a Eakidteti za družbene vede v Ljubljani.
Predavatelj iz, lujinc je bil tudi gospod lan T. A. Hawkins, ABC, in sicer jC govoril o postopku za pridobitev naziva AUC mcdnaiodne akreditaeijc,4 ki ga lahko izvajajo člani združenja 1ABC.
Ena izmed osrednjih temalik kun fe renče je bila "Javni interes, mediji m organizacije". Uvodno predavanje je imel g. Alexander Slieuer, strokovnjak za medijsko zakorodajc p-i Install tu za evropsko medijsko pravo iz Saarhruckna ■' po predavanju pa jc bila okrogla miza. Udeleženci so sc osredeločili na Zakon o medijih v Republiki Slovcmii in vprašanje njegovega usklajevanja z zahlcvami Evropske komisije
Vzporedna sekeja konference je sočasno obrnv-n aval a leniauko 'Poslovne komnnikr.cijskc sira icgijc" in sicer pod vodstvom mag. Vladimira Gabriana ir Tonija Balažiča. Tematika je bila aktualna predvsem za praktike odnosov z javniislmi, ki delajo na področju gospodarstva in profitmli organizacij - torej poslovnih konuinikatorjev. Omenjena predavatelja sta predstavila uvodno predavanje "Prispevek k iskanju strateške vloge odnosov z. javnostmi",
Sckcija 1ABC je organizirala ¡udi sobotni celo dnevni pokonlcreučni seminar pod vodstvom gosta g, Lestter Potterja, MBA, AUC, z. naslovom "Strateško načrtovanje komuniciranja: umeščanje komun ka cijske slrategijc med cilje uianag'jnienta"
Čcpr:iv Društvo m odnose 7. javnoslmi deluje le nekaj let, ima v slovenskem prostoru vsekakor .svoje strokovno mesto, ki ga vsako leto dokazuje 7. organiziranjem nacionalne konference o odnosih z javnoslmi.
Natalija O laza r
tnkmalinn.it Assnctalinn >U' Business Coiniinicnkirs - IABC, /tlru/uje 52 tli/a v / \\sch tetin in 14.MM) elurinv nrgani/iranih v 112 sckeij, med njimi jc luili stnvenska »ekcija t AR C, ¡.tile?, organizacije je v Sni1 Franiiscu.
Inlimaliiinat I'utilie Kelalinns AsMKialinn, ui.lannvtjcn v Luadimu tela 195.S
IABC Fettmv je 11 :i jv i >jc priznanje Me d na rudnega /ilru/eiija
:arc
AHC akrcitilacija j« Mmknvni na/i v, ki ga pndetjujc
urbanizacija IAI1C in gu je Snuiiie priti ubili ■> >n i>ki j vni m i
i/piimi» s pntlrtičja prti k lični h i/kuienj pnstnvnih kniuuni-
kalnrjev. Danci, iiiiaiun v filmeniji dva Mmknvnjak;. s pixJriKij
ntln.Riiv z jnvnnslmi /. akieitilaeiju.
Insliluli; fur ti.uriipc.ui Mcili:i Law, FJUR Rrus-.olj Burn,
.Sa.irlirucken.
AR in i XXU 1995
0 c ene in pr lrnčila o pn li 1 i t ac ijaii in razstavah
249
Ocene in poročla o publikacijah in ra/sta\ ah
1 'stale publikacije
vodnik po fondih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije (1, - 3 knjiga), Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1999, 1664 strani
Arhivski vodnik kcit pregled fondov in /.Iiirk :e o^bna izkn/niea' vsakega arhiva, s katero se ta pred Bay zainteresirani javnosti, Njegova sestava ozroma izdaja i mu vsaj dva namena, prvič, že v nri]ir;iv' zahteva od arhiva temeljito inventuro shranjenega gradiva m ,s leni ugotovitev stanja na določeni datcmi, 111 clrnoič, namenjen je uporabnikom kot prv m 1 Tmaiivnj pripomoček, kcit svojevnlcn kažipot po gradivu določenega arliiva (mimogrede, dobremu Poznavalcu posameznih obdobij in ustvarjalcev gradiva pove veliko indi o lem, knj se ni ohranilo kot Posledica človekove liialomariiosli ali zavesti Hi uni ccvanj Že prt d prihodom gradiva v urluv). Izdaja pivskega vodnika je nujna tako za arhiv kot tudj za nJcgovu predsnevitev v javnosti.
Čeprav je Marija Verbie že leta 19.*i5 občila riljsi Sii l iiini uiTcu/fij- Držo. me ga arhim LR Sia c g]cjc i/dajanj a vodnikov z;i slovensko nQj visiiko pomembna lem 1960, ka sta izšla Splošni Predle/l fanthiv iji zbirk Mestnega arhiva Ijuhljan-^predhodnika današnjega Zgodovinskega arlr a Jl'hljana), z dokončano inventnro sianja na dan 31. januurjn 1959, m Splošni pregled foudav Državnega 2'iv Uts (uredhodnika današnjega Arhiva Repnb-Slovenije). Obe i7daji sta hiii pionirsko delo, ne ■Suiiio v slovenske m, ampak tndi v jugoslovanskem ^ 'iru. Do najnovejšega vodniku Arhivu Republike Movenijc je hilo njegovo gradivo predstavljeno v f"'11' '-u po arhivih ^aveniji' (1965). knt dopolnilo ""ienjenegr, popisa iz leta ¡960, vse gradivo p;i je hilo okvirni popis (brez navajanja vsebine) jired-stavljenji javnosli v vaclnikci Arhivski fondi in zbirke v <h ui arhivskih oddelkih SPRJ (1984). Stskivb vodnikov jc med zahtevnejšimi deli usa-^'ga arhivu, saj je lu vedno skupinsko delo. v prekiniti pa so Inli začetki povezani t tuli z nercšer.iiii -oreiičnimi vpvašanji o pristopih in vsebinah ' 'dnil.av Zahteve po kratkosli in jedrnalosti na eni irii in hkrati Čim večji informalivnosti ni povednosti ha drugi si ran i so listvarjale dileme pri njihovih ^tavijaich.
Inventur;: po skladiščih pa je pokazala ludl aedoslednosti predhoonih popisov oziroma nigačH stanje zaradi novih prevzemov in rezultatov ^kovnega dela, kar se je konce koncev kazale tudi v Preimenovanjih fundov in /lasti v spremembah obsega gradiva, in še kaj bi lahko našteli. Glede pristopa so
danes že dani elementi za seslr.vo vodnika; leta 1990 jih je izdal Mcdnurud.v nrhivski svet, tri lela pozneje (1992) pa mil je sledil slovenski Pravilnik o slrokovni obdelavi in evidencah arhivskega gradiva.
Števil m nporaluiik gradiva Arhiva Republike Slovenije so se že lela spiaševnli, kdaj bo izšel vodnik lega ariiiva saj so bili starejši popisi zlasti glede novejšega časa, uepupolr, zastareli. Vendar ima zamuda dobro stran v tem da je v vodnikn ]ired stavljeno tudi gradi1 o arhivov, k: so t>-"i Arnivu Republike Slovenije priključeni po letu 1990, lo je Zgodovinskega arhiva Centi al nega komiteja ZKS (1999), Arliiva Inštituta za z.g-.ido^ino delavskega gibanja oziroma Inštituta za novejšo zgouovino (]y92) ia del gradiva Arhiva Ministrstva za notranje znde/e (!99S).
Vodnik Arhiva Republike Slovenije nam daje siikci stanja hranjenega gradi"a, večinoma tio konea leta 19'i7, najstarejše gradivo pa izvira iz 11, stoletja. Skup j nam vudi.ik ¡iredstavi 1749 fondov in zhirk v ob;egn .skoraj 19 tisoč metrov dolžine. Pohvaliti moramo nžiirnosl uredniške ga lima, lo je glavnega urednika V,ad:mi,ju Ko lose in odgovornega nrednika Vladimiria Žiimra, da sta vključila I ud i gradivo Vlade Republike Slovenij". in Ministrstva za notranje, zadeve s predhodniki, čeprav je hilo prevzeto po letu 1997. Zlasti gradivo Ministrstvu za notranje zadeve (od 1945 d;ilje) je aktualno in p.edmet številnih političnih in drugih 'razmišljanj'; njegova dostopnost pa omogoča {kljub temu da je del graoiva ininislistvo še obdržalo, velik del pa je bil verjetnn uničen) vpogled v izvirne gradivo za Številne vroče teme nedavne preteklosti.
Rezultati strokovnega deJa na arhivskem gradivu pripadajo vsem generacijam, ki so delale v arhivu, projekt p;? je i/peljala zdajšnja generacija; po popisu fondov in zbirk za tibjavo |e sodelovalo 25 -irliivistk in Iti arhivistov, skupaj 41 oseb. Pomemben delež je imela tudi računalniška ekipa pod vodstvom teh ničnega nrednika in redakiorja Milana Bizjaka.
Ncrnc oporatic modernih informacijskih prijemov so se zavedali tndi nredmki, saj je poleg tiskanih vodnikov v treh knjigah delci dostopno tndi na mlerni računalniški mreži (intranet), lia CD ROM-u in ludi na internetu. Zalo nas ne sme presenetili nizka naklada lisknnili i;1, v od o v (350), ki so namenjeni bolj repre z.enlanČiii predstavitvi kol praktični uporabi. Tndi v lem najdemo smisel, saj je vodnik glede neurejenega in no vej šegi", gradiva še vedno nedokončana zgodba' (v tem .svojsivci ga lahko primerjamo z enciklopedijami), k se vsak uan spreminja z no 'inn pre
Ocene in poročila o puhli k nc.jali i» ra/.stavah
ARHIVI XXII 1999
vzemi in strokovnimi ugotovitvami. Jedru podatkov o starejših urejenih fondih sc verjetno ne ho spreminjajo, čeprav nikoli ne smemo trditi, da jc tudi iz starejših obdobij že vse gradivo na.",lo pol v arhivsko h ra 111 ho.
Kratkemu in jedrnatemu orisu historíala in namena Arhiva Republike Slovenije, skupaj s pravili uporabe arhivskega gr.nliva (čital ruškim redom, pogoji do-sloproili in možnostjo kopiranja) in fzbrand bibliografijo arhiv.skili objav, sledijo navodila za uporaho vodnika. Vsak uporabnik za znanstvene namene mora ta navodila dobro poznati, oa si olajša iskanje, hkrati pa lud; poenostavi delo arhivskim delavcem v čitalnici. Vodnik kot celota in /lasti peznavanje navodil za uporabe so neke vrste katekizem, ki bi ga moral uporabnik znati "na pamet', preden stopi v arhivsko čitalnico. lire/, dvom;) jc še vedno malo uporabnikov, ki bi poznali osnovno pot do gradiva, ki ga želijo imeti na vpogled. Prenašanje celotne 'odgovornosti' za najdbo želenega gradiva samo na čitalniškc delavec ali EJiviste ni pravično, če iniamc pred očmi raziskovalce, čeprav ti izhajajo iz. Študentskih ah podiplomskih krogov. Predstavitev Arhiva Republike Slovenije in prtivila igre glede uporahe gradiva (skupaj s čilalniškim redom, dostopnostjo in možnostmi kopiranja gradiva) so dostopni liuli tujcem, ki obvladajo nemški ali angleški jc/.ik. Vcrjclno pr-:vod v oba lUj.a je/.ika ne bi bil odveč t ni1 i /a navodila za uporabo vodnika (r.tr 55-71) /.lasti prevod splošnega klasifika cijskega načrla za razvrščanje fondov ir. zbirk, ki di.jc s um amo sliko o tem, kakšno gradivo uporabnik lanko pričakijc v adnvu, in tudi način citiranja uporabljenega gradiva v objavah. Za kakega tujega arhivskega teoretika pa bi bili zanimivi ludi clcmcnli popisa fondov iH zbirk v vodniku.
Iz navodil hi posehej poudaril problem dislociranega gradiva arhiva. Kljub navajanju sedežev, kjer jc gradivo in zagotovljena možnos' njegove upnrabe. in kljub omembi ustreznih signatur nanašajočih sc na graf,.vo. ki ga fizično hranijo posamezne enote . ho marsikateri uporabnik najprej stopil v glavno čiialmco na Zvezdavski I. Tako denimo pri fondih in zbirkah ni navedeno, kje sc hrani gradivo dislociranih enot. V mislih imamo Oddelek za dislocirano arhivsko gra divo 1 (nekd,".nji.ga Zgodovinskega arhiva Centralnrga komiteja ZKS), Oddelek /.a dislocirano arhivsko gra-divc 111 (del nekdanjega Arhiva Ministrstva za notranje zadeve) in Oddelek /a dislocirano arhivsko gradivo It (nekdanjega Arhiva Inštituta /.a zgodovino delavskega gibanja oziroma Instituía za novejšo zgodovino); oddelka I up. III ima t.t sedež, na Lin liarlo v i 3a v Ljubljani, oddelke 11 pa na Kongresnem Irgu I v Ljubljani. Problem je povezan tudi s prakso, da ;le-vdm ne berejo uvodov, ampak v vodniku poiščejo fonde, ki so zanj zanimivi. Manjše opozorilo na meslo hranjenja oh popisu pcsamc/.ncga fonda teli zbirke hi bilo za uporabnike dobrodošlo.
Eden izmed najbolj bolečih delov uporabe gradiva je njegova citiranost. Ta sc razlikuje od pisca do pisca in jc marsikdaj pomanjkljiva, zavajajoča in opuščajoča temeljne podatke, ki bi omogočali tudi poznejšo preprosto in hitro najdbo cuiranega gradiva. Samo
praktičen pruner, ki je v vodniku naveden s področja uprave, je preskromen, Menim, tla bi morali za vsako področje, od uprave do osumili fondov navesti kon kreten primer citiranja. To h koristilo lako upo rab nikon i kot tudi a rti i varjeni pri poznejšem iskanju gradiva, saj nepopolni cilali delavcem v arhivskih čitalnicah povzročajo veliko icžav in i/tubc časa. Kolikor zgodovinarji še poznamo omovna načela Citiranja h raziskovalci drugih slrok manj ah pa jih sploh ne poznajo. 1/. svoje izkušnje vem. da nic mnogo mlajših raziskovalcev (med njimi nemalo zgo-dovinaricv) sprašuje o načinu citiranja arhivskega gradiva. V dobro arbivov m uporabnikov bi bile, če bi bil 'zdelan svojevrsten obvezujoč kodeks citiranja, ki naj bi poenostavil citat, vendar ga ne Di zožil samo na številčno šifro, bre/. vsebinskega dela.
Do 293. strani prve knjige, ki ima skupno 6X0 strani, sledimo nujno potrcnmm pripomočkom, tc je kazalu fondov in zbirk po klasifikacijskem načrtu abecednemu kn/.alu fondov in zbirk, abecednemu kazalu ustvarjalcev fondov (pravnih, fizičnih oseb m drn/in) in abecednemu kazalu fondov po krajih sedežev ustvarjalcev ¡'oni In v znn.ij Ljubljane. Takoj /.a prvo notranjo stranjo v vsaki knjigi jc kazalo vsebine vseh treh knjig, kar uporabniku omogoča eeiostno sliko nad vsebinami prve in hkrati drngili dveh knjig vodnika.
Osrednji del vodnika je popis arhivskih fondov in zbirk, razvrščenih po klasifikacijskem naerlu m zaporednih .številkah od I do 335 14 knjiga), od 33o tli. 056 (2. knjiga) in od 957 do 4749 (.3. knjiga; mimogrede, te številke so zgo'j v olajšanje iskanja po vodriku in niso uporabne pri naročanju in citiranju gradiva. To jc vseliir.ski del vodnika, ki je za uporabnike izjemno pomemben. / njim so opozorjeni na časovni in kvantitativni obseg gradiva, na biUonal in sedež ustvarjalca in histonai fonda ali zhirke, na vsebino fonda ali zbirke in možne pripomočke za uporabo, naveden;] pa je tudi izbrana strokovna literatura. ki se nanaša na določen fond ali zbirko Pon darili moramo, da jc ime fondu praviloma Dkiaii zadnji naziv ustvarjalca, kar številnim uporabnikom povzroča težave, čeprav je načelo iskanja preprosto, saj z. uporabo abecednega kazala ustvarjalcev fonda pridemo do želenega naslova in s tem gradiva.
Poglejmo si popis (ir. pol do njega) enega izmed fondov ki sem ga izbral za rad. svojega zanimanja za izseljensko tematiko, z namenom, da spoznamo pot .skanji' pc vodniku. Omenjeni primer mi hkrati omogoča nuli nek;-- razmišljanj.
Fond SLOVLNSKA IZSIUjrNSK<\ MATICA. Najprej nared.mo prvi koral,. l-oiid najdemo v abe čednem kazalu fondov in zhuk (1. knjiga, str. 179):
1 ■) AS 1241 (kratica za Arhiv Republike Slovenije in številka vpisa v register arhiva),
2.)	Slovenska izseljenska matica (ime for.dn. ki jc brati naziv ustvarjalca)
3.)	1951-1976 (čas, iz katerega izvira gradivo),
4.)	19.01 m. iotscg gradiva v tekočih metrih),
5.)	1027 (zaporedna številka fonda, samo kot prak lični pripomoček).
Naslednji korak Slovensko izseljensko niaiieo kot
Awnvi xxii ms>
Oeenejnjioroéd^ijinbi'iíacij^i in razstavah
251
folviirjHkd grad i va najdemo v abecednem kazalu ustvarjalcev {1. knjiga, str. 254). Puno vit a se signatura r<;:Kla CAS 1241) In zaporedna številka (1027), osrednji del pa je samo navalila na/.iva ustvarjalca (Slo-■"-m.ki izšelienska matiea) in začetka delovanja (195].) . konec ni naveden ker je omenjeno društvo, danes kol združenje še vedno dejavno.
I retji korak jc odprtje \oduika pod tekočo številko (.T. knjiga, str. 50-5]). Tu se ponovijo podatki (signalura in ime fonda, čas, iz katerega gradivo virii, obseg v tekočili metrih z dodano ipcciiikae.jo: tkalci, 77 fascikl'iv, 53 kn¡ig, 10 ovojev oziroma °nioiov). Tu se izkaže, da moraš imen pred seboj prvo knjigo, da si razložiš kratice S., f., k. in o. (Mimogrede, arhivisioni so okrajšave znane, š ršemu krogu uporabnikov pa ne.) Sledi ime ustvarjalen fonda in čas začeika delovanja, kar jc v nadaljevanju vsebinsko r zioženo: namen in organizacija delovanja, izdaja .l ika dejavnost, programske obiikc delovanja. (Med
II	lli je zanimiva informacija o njenem znan si ven cm c u s področja i/seljenstva, organiziranju znanstvenih
sinipoziiiv m spodbijanju znaiistveiiega raziskovanja.
^n statut vsehnje te dejavnosti, praksa pa je le 'nie|cna na zadnjn trditev, to je na spodbujanje !""Ziskovaiija slovenskega iz.seIjenstva.) Izpuščena pa arhivskega vidika pomembna informacija, da jc •'lica od vsega začelk-> z relativno uspešnostjo Zl 'L ala zgodovinsko (arhivsko in I iskano) gradivo 'Zseljencev, zlasli v 50 in fiO. letin (glej: M. Dmov St;k, IJtr.nki o odnosu Slovencev do izseljenskega
III	irskega gradiva, Viri 3, Slovenski izseljenci j >javn arhivskih virov). Arhivsko društvo Slovenije,
.juhliana Eüjl str. 5-17). Opisu delovanja ustvarjalca 'jo izhor literature (večinoma poročil o delu in fd]< '.nasinili Člankov ob njenih obletnicah), kraika V; china fonda in navedba pripomočka, to jc pre-v/cinpcga seznama iz leta ¡974. Glede tega lahko le 'Uimo, kakšna jc urejciKisi in stopnja dostopnosti 0' Jrabnosii) gradiva. Ali oh prevzemih leta 19K7 in ii bi' narejen vsaj prevzemni seznani, ki b> "perabniku lahke služil km prvi pripomoček1' Obseg Í19 tekočih metrov) je relalivno velik za njegov P^jlcd gradiva od škatle doškaile
¿unimiva jc tudi informacija, d.i je Malica izročila " l|-|V'J z 'Jc]:ozuno pogodi« v lelilí 1974, 1987 in | uvodnih pogojih na uporabo arhivskega gra-jVa (1. knjiga, str. 19) jc v iretji nlineji navedene J«viio i h zasebno gradivo se daje v uporabo v -.kladu z 'zak-^iiodrjo, z nitemiiii navodilom Arhiva in s Pogoji izročile! je v fondov in zbirk..,' Ali so pri upo-Ti ' gradiva Matice kakšne omejitve s tirani "■ročiteljaV Omemba depozitne izročitve poučenemu 1 "K Hal it i, da gradivo ni popolnoma dostopno r""^ma da so postavljene omejitve s strani izroeitcna. »dj v poglavju o dostopnosti arhivskega gradiva (1 KllPgn, str, 21 22) ni raz.lo/eno, kaj poriem depozitna .lraml» gradiva, v našem primeru fonda Slovenska ^scljenska matica.
' 'b goriijem primeru lii rad npozoril Se na možnost PtJIHihiejSili informacij o ohranjenem gradivu dolo-u ustvarjalca. kijih obravnavani vodnik ne daje c<-'loti o/.iro 111:1 jih zasbd 11110 le pri manjšem številu
fondov in zbirk. Gre za hrambo delov fondov (omc nje.,iib v vodniKii) določenega ustvarjalca pri drugih imetukih, 10 ie v drugih arhivih, knjižnicah, muzejih, raziskovalnih institutih in ne nazadnje pri zasebnikih. Rcr jc vodnik predvsem inventura 111 nrikr.z lastnega bogastva arhiva, vendar hi v. ne veliko truda vodnik kol informativno pomagalo pridobil na kakovosti, Čehi (samo z omcnihno drugega hraniicija, še bolje pa luch s časovno m vsebinsko oznako ter opozorilom na obseg) prinašal indi te informacije. Čc ostanem pri Slovenski iiscljcnski malici, je bil v preteklosti del njenega gradiva prinesen na današnji Inštitut za slovensko izscljensivo ZRC SAZU. In če naredimo še korak dalje. Malica š" vedno hrani gradivo v I. i. dokumentacijski zbirki (torej ne gre samo za admi n.siry'ivno gradivo drušlva), ki jc šc naibolj podohno gradivu, ki ga hrani omenjeni InŠiiliu. Se pred nekaj ledje bila za 10 gradivo zadolžena dokuiiieiitalistka, le-ie ni več, dokumentacijsko zbirko pa šc vedno hrani društvo.
Vodnik po fondih in zbirkah Arhiva republike Slovenije ie brez dvoma vefk dosežek arhivistov in hkrati lepa osebna izkaznica arhiva oziroma gradiva, ki ¿a brani. Ob njegovem obsegu in pomenil in /lasti zarad' Iflrega izgubljanja aktualnega stanja si vari se postavlja vprašanje: kako v prihodnje? Verjetno bodo računalnišk pristopi tista pot razvoja posredovanja pripomočkov za uporabo po arhivski kuilurni dediščini, ki no prevladala Vendar vstop v novo tisočletje ne bo popolnoma izbrisal knjižnih objav, vnai upam tako. Hkrati pa se za bolj ali manj trdno zakoličene fonde (v smislu urejenosti) odpirajo mo/iuisti za podrobnejše prikaze ustvarjalcev in njihovega izročenega gradiva, tematskih pregledov gradiva itd. In nt nazadnje upam, da bom v prihodnosti z veseljem - v knjižni ali računalniški obliki - pregledoval '.udi vodnik po fondih ah delili fondov Arhiva Republike Slovenija in vseli drugih arhivov ter drugih imetnikov arhivskega gradiva, ki se niso oluaiiili, vključujoč tudi podrobne analize vprašanj, kol so. zakaj se gradivo ni ohranilo, kaj ga lahko 'muloincsii' in podobno V mislil: imam vid t i k belili lis na področju vseslovenske arhivske kullnrne dediščine, nasmlc na slovenskem ozemlju al. med S f o vene i po s vel 11.
Marjan Drnovšek
Bojan Himnieireich, Prva svetovna vojna v
dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje, razstava in kataiog, Zgodovinski arhiv Celje, katalog, Celje 1998, 121
dokumentov
Zgodovinski arhiv Celje (ZAC) je ob osemdeseti obletnici konca prve svetovne vojne pripravil odmevno razšla vo Prva svetovna vojna v doki ir, len lih Zgodovinskega arhiva Celji. Razstava jc bila na ogled
v prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje od 29. oktobra do l. decembra PJ98.
Avtor razstave in k razstavi spremljajočega ka-
nêunc iu |iuročila o pntiliVacijaii m razsuvah
ARHIVI XXII BO
laloga z islini naslovom višji »rOvi* Pojan Him-melrcich jo idejo za posla viiev razstave doiiil olí urciaiju in proučevanju gradiva številnih fondov upravnih organov s področja, ki ga pokriva Z AC, gradiva Okrožnega sodišča Celje in Okrajnega sodišča Celje, ]ia tudi zbirk. kijih hrani 7,AC za obdobje prve svetovne vojne1 gre predvsem za zhirke folagrafii. Avtor razstave se ukvarja s |i ru née vanjam preskrbe prebivalstva med vojno in to gradivo zelo dobro pozna.
Namen razstave je bil Dbiskovalcem prikazni i, kakšne posledice je inicia prva svetovna voina na življenje v zaledju, kako so vojne razmere vplivale na vsakdanjik malega človeka in kako so 11111 spremenile nslaljeiii tok življenja.
Sicvilo piebivalccv Celja (približno sedem tisoč ljudi j sla z manjšali nižja nxlnost in večja umrl ji vosi, šlevilo prebivalstva seje nato povečalo zaradi priliva beguncev, šc bolj pa zaradi v mcsiu nastanjenih vojakov. Vse javne '¡lavbe v mesln, kol so Narodni tlom, šolska postopja, nemška hiša, Gozdna liisa, grolija, gostilne, šuulenlsk, doni ko bile od prvih dni mobilizacije zasedene z vojaštvom. Prva svetovna vojna je pomen1 la prelomnico na vseh pnclručjih življenja takratnega prebivalstva in je potekala po srtdno tudi v zaledju. Nastal je velike zasioj na podrnčju gospodarstva, saj so vojne razmere pomenile odtegnitev velikega dela meške delovne sile v lo vamah, zmanjševanje ali preusmeritev proizvodnje Najbolj žgoč problem je bde pomanjkanje «snovnih življenjskih potrebščin. Vrstile so se številne omejitve nakupov s tako imenovanimi kariauii «z potrošniškimi nakaznicami. Voina je hiia velika obremenitev za prebivalstvo zaradi ogromnega razkoraka med rastjo cen in zaslužkom zaposlenih.
. Prek razstavljenih dokameniov so obiskovalci spoznali spremenjene razmere v življenju prelil va 1st va
zaledju, na katere jc vplivala vojna na fronti. Šleviln; dokimienii nas seznanjajo z življenjem vojakov v zaledju, pa liuli z načini pokopov padlih vojakov, s problemi beguncev, največ dok amento v pa se nanaša na organizacijo preskrbe. Ker dokumenti sami povedo največ, naj jih neka našieicni: Noč v t *]*«"! shdkmju nrr'/n'm/ffin v it Ij s koli okraju. Določikt glede /» umoru z moko, Ptv¡un vi/ mletju r lastnih mlinih. Dovolilnice Tfi kluujr telet, Nuhii unje listov n>l>hl in jegod kot uudviuestkov c« čaj, V povoha gvazduth peč k kot stivnvma iniijco/'c, !'vika\ i inji\'čjih '/nn''/fiji7i i/nrmi'' hdiči n «'«¡j iu sluiiia- za immi, Ukaz. k i no/on i u o/iivnu /.Wi/Wuw' zWeiyine in krompirja, /Vc/ii»*.*/ npimilw jajc z.o in/e/imi »W'Aii nunii/i /li.ïinn'f, Plakat z ixnilili za Z.hhviiiti nt .sušenje kopriv tako. da /10 iz njih mogoče izdelati hleve. Razstavljene so hile številne nakaznice za nakup živil in oblačil, razglasi o razdeljevanju premoga, obveznice vojnih posojil, reklamne liskovi ic z.i loterijo v korisl vojne oskrbe, plakat s pozivom za prodajo kovin Skupaj jc lulo razstavljenih 121 dokumentov, največ i/ fonda Mcslnc občine Celje /a popestritev so hile ob arhivskih dokumentih raz si avl jene I tul i mu/c;i!ijc ki sla jih posodila privatni zbiralce gt.spod Srečke liožc iz. Lokve (uniforma
vojaka s pritiklinanii in puško tulci granal) in Pokrajinski muzej Celje (orožje).
Avtor je v uvodu kataloga k razstavi opisal ra/.mere v zaledju mul prvo svetovno vojno, v drugem delu pa jc podal pregled vseh razstavljenih dokumentov, označenih z. zaporednimi številkami, tako kot so bili na razstavi. Ob vsakem dokumentu so navedeni fond, arhivska škatla in sigmiluta- V katalogu so objavljene luiii reprodukcije nekaterih dokumentov z razstave.
Razstava le za kratek čas postavi na ogled dokumente iz preteklosti, nova spoznanja in vlito lahko poeari zbledijo, katalog pa lahko zainteresiranega bralca znova popelje do varno spravljenih dokumentov v arhivskih škallah omenjenih fondov,
/ifi/ono /In.sVoniii'
Mirjana Kontestabile Rovis, Virgilij oče* -poslanec v rimskem parlamentu: popis fonda, Pokrajinski arhiv Koper, Koper 1998, 123 strani
V	decembru lili I998 je pri Poknjinskem arhivu Kiper izšel popis fonda PAK šl. Virgilij Seek.
Pub lik.fnia -ma dva vsebin.;ka sklopa. Prvi cici je naslal kol rezultat proučevanja delovanja lega pomembnega primorskega duhovnika, politika in narodnega delavca, slovenskega pcslanoa. urednika, pisca in publicista še v šlndenlskih lelih (diplomska naloga pri prof. ilr. Miroslavu Sliplovšku) n poglobljenega znanstvenoraziskovalnega dela po za-poslilvi v Pokrajinskem arhivu K ipei
V	delu je avtorica osvetlila vlogo (duhovnika) Virgilija Secka kol poslanca primorskih Slovencev v rimskem parlamentu. Njegovo poslansko delovanje jc prikazala v okviru si sili političnih dogajanj na Pr ■ morskem.
IYvi del lako sestavlja osem vsebinskih sklopov Predstavljen jc kraiek življenjepis poslanca, širše politično dogajanje v obdobju volile v v italijanski parlament lela !92l, sam polek volitev in ob pomoči časopisov lidinosl in Goriška si raza vioga Jngoslo-venske narodne siranke oziroma političnega društva hdiiKist. V nadaljevanju je avUincr. predstavila poslansko delo Virgilija S čeka, njegov nastopni govor v rimskem parlamentu, ki gaje imel 23 junija 1921. in interpelacije. Pomemben ilcl raziskave je namenila ur s» gospodarski h, socialnih in političnih vprašan; slovenske manjšine na Primorskem Za prikaz. See kovega poslanskega delovanja jc uporabljala arhivsko gradivo v Pokrajinskem in v Škofijske ni arhivu v Kopru ler članke v časnikih Edinost. Goriška straža in Mali lisi.
V	poglavju interpelacije (z njimi je Sčck ila lijansko javnost opozarjal na probleme slovenske in hrvaške manjšine oh koncu prve s vel ovne vojne) so na enem mesln zbrani prepisi objavljenih interpelacij iz. časopisa Goriška siražn, ncolijavljeni pa so prevodi iz dokumentov Aiti parlaiuentari Alli del parlainenlo
ARHIVI XXII 199-.
Ocene in poročila o puhlikac.jah i ti razstavah
253
ilf liana. Cunern dei deputati XX Icgislntiira, Koma
1921-1023.
DrcL.i del publikacije pa je jiopis gradiva, ki ^a kot osebni Rind (št. 333 - Virgiiij i.ček) brini Pokrajinski arhiv Kuper. Ohranjeno gradivo predstavja segmente ^-lovaiija Virfiliji Šeeka od dijaških in kaplanskili ■ -t. ko se je končala prva svetovna vojna, [in' vse do konca dri i te svetovne voine, oziroma cclo de leta 1948.
Gradivo j<- kronološko urejeno, ji'i čemer se jc avioriea držala prvcitne ureditve. Razdeljena je na obdobje Ščekovili dijaških in kaplanskih let (id 1905 d" 1919, na obdobje, ki se nanaša na njegovo po sfan:,kd delo od 1921 do 1923, gradivo, ki obravnava fics;iodarske in socialne probleme, avtonomijo, odncis ll'»lijanske drŽave do slovenske manjšine, zadruge, cerkvene zadeve. Zbor svečenikov svetega Pavla in b:Kr/iicv Zbora svečenikov svetega Pa\'h, odnos '•alijanske duhovščine do slovenske manjšine, korespondenc«, Kopisko in guriško semenišče, Šeckovo sus|i'jnzijo in razno.
Na koncu popisa so še stvarno, krajevno n imensko kazalo.
/jlenka ftonin
» itiislav Fabjancič Zgodovina ljubljanskih ^odnikov in županov 1269-1820, 1, zvezek: hodniki 1269-1504, Uredili: dr, Ema llmtk anez Kos, dr. Pozo Otorepec, Gradivo in ^piave Zgodovinskega arhive Ljubljana st 20, Ljubljana 199B, 211 strani
Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki je vse letu 199S' Pfa/.ncival lUO-lctnieu svojega delovanja, seje v po-uasffley visokega jubileja odločil prijiravili izdaje rokonisa tretjega ravnatelja arhiva Vladislava I ahian u,ča(varhivii :'.apo!.len «o L> 1923 - 1.3. 1933 in od Januarja 193fi Kq 17. 6. 1950), ki v rokopisnem iz-^irnikn nosi naslov Zgodovina ljubljanskih.sodnikov in zupanev m zajema obdobje med letoma 12(i9do 1820. jzvirn Falijaneičev rokopis obsega tri tipknjiisiic knjige: Rokopis. ki je v drugem delu Palijančičevega sl ./Uivnnja nastajal več let, ponuja obilo podatkov o '.I ibljanski zgodovini od srede 13. stoletja dalje. Zarud, »kepisnt; oblike jc bila	študija vs;i let.i le
riznier(iii;a ozkemu krogu raziskovalcev ljubljanske P^t. klosii, ki so jo lahko dobili v čitalnici arhiva.
Vlauislav hnbjančič je zapustil delovno različico popisa, ki bi jo avlor za objavo zagotovo dodelal. ¡V1 jc razbrali iz zapisnika seje odbora za izdajo Munograiije HJljaflč z dne 12 aprila 1943. naj b, ,,a Publikacija natisnjena že lo leto. kar pa se ni 'godila
Zaradi se ne dokončne pripravljenega rokopi .a za ' -avo so se uredniki, zlasti dr. Brna U.nek in Jane/. Kos, v dogovoru s tedanjim vodslvom arhiva odločili, i™ p bsk rokojiis pripravijo kol kritično objavo vira? 1(J Pa je izjemno zahteven pristop, ki zahteva fili-^■'anskci [ircver.anjc 'rditev in zlasli dopolnjevanje znanstvenega aparata, ki je bil zaradi delovnega
osnutka rokopisa nepopoln. Že samo lo opravilo pomeni samostojno znanstveno de'o uredmkov publikacije, East i dr. Bme Ui nek in Janeza Kosa. Svoje raziskovalne izsledke sta preverjala v sodelovanju z dr. Hoikim Otoreprem, ki je kol samosiojno poglavje pripravil šltulijo o zaporedju ljubljanski!» sodnikov do leia 1502. Pred začetkom priprav /a olijavo smo v arhivu uredili še vprašanje avtorstva ■/ dedinjo Fab-jančičevih avtorskih jiravic.
Zaradi oliscžnosli obdohja in tudi rokopisnega besedila, sla sc dr. Enw Unick m Janez Kos odločila rokopis objaviti v nekaj zaporcdnih zvezkih. Za zaznamovanji KX)-lelnice arhiva sta sc odločila, dr pripravila ¡irT i zve/ek, ki zajema obdobje od leta 1269 do 1504. I1« vsebini in oh"egu ¡irvi zvezek zajema le približno polovico prve 1-abjančkeve lipkopisne kniittc, k sc končuje z. lelom 1592. Samo za prvi zvezek sla urednika pripravila več kol 4(H) opomb, ki originalnemn liescdi\i dajejo eclostno dopolnilev o po'.navaiijii Ijnliljanske zgodovine od druge jiolovicc 13 do začetka 16.,stoletja.
Kot uvode v objavo rokopisa so uredniki pripravili Iri besedila Janez Kos je orisal življenjsko pol avtorja rokopisa Vladislava habjaiičiča (19 maj IS94 17. junij ¡950). ¡Sil je preji oni d o vee, med jirvo .;vetovno vojno prostovoljce v srhski vojski, že med vir, no je postal novin ir v Rimu in Ženevi, liil jircvajalec na mirovni konferenc v Parizu iu Ženevi in sc tudi sicer zelo prizadevno jioliiično udi.jslvoval, bil med ustanovitelji im zastopnik Slovenije v organih komunistične mladinske Srgnnizwcije (SKOJ) liil zraven pri ustanovitvi KP Jugoslavije in KP Slovenije, bil poslance v jugoslovanski ustavodajni skupščini itd. Le I a 1923 se je nmaknil iz dejavnega jioh lične ga življenja m sc zaposlil kot Ijiiblianski mestni arhivar., a je še vedno živahno deloval kol novinar. Zaradi novinarskih obveznosti je za nekaj ptsH pa-kinil zaraislitev kol ljubljanski meslni arhivar Od začeika leta 1936 dalje, k( ji dokončal štodije in se je znova zaposlil v mestnem arhiva, se je z. vso vnemo lotil .irliK.sk !li opravil, uredil in popisal arhivsko gradivo ljubljanskega magistrata ir*a obdobje do leia 1826 in začel z.nastvcno-raziskovalno delo. Janez. Kos jc zapisal, da jc Fr.lijaiičie s spojim raziskovalnim delom "... pridobil mestni arhivski službi kultanioznansivciii značaj." (str. X)
Dr, bana Uniek je pripravila uvodno razpravo, ki nosi naslov Ljubljanski sodniki in žojiani. Značilno za otidabje, ki jc obravnavana v prvem zviv.ka objave Fabjančičevega rokopisa je, da je meslni sodnik izvajal"... sodno oblast v imenu mestnega gospoda ." in hkrati opravlja za mesinega gospoda liuli vse finančne in upravne posle ..." (sir. 11). Na ta nac:n sla bili v osebah mesinih sodnikov 'združen sodna in njravna oblast. Zanimivo jc, da jc prvo stoletje nekajkrat zasledili več mesinih sodnikov v islem leln, od srede 14. stoletja pa sledimo le eiicniii imenovanemu oziroma izvoljenemu mestnemu sodniku. Pr stojnasli mesinih sodnikov so sc z. leti povečevale. Ko je hi I proti koncu 15. stoletja dokončno izoblikovan zunanji mestni svet, je bilo tudi končano formiranje niesmc uprave, na čelo kalcrc jc bil mestni sodnik.
254
Occnc in i imčila o publikacijah in razstavah
ARHIVI XXII I9y9
skupaj z zunanjim in notranjim mestnim svetom. I'rvi zvezek objave labjančičcvcga rokopisa se konca z letom 1504, ko sc jc zgodila zelo pomembna spre meniha, saj ',.. dobi ... mesto Ljubljana pravico, da voli poleg mestnega .sodnika še ž «par a ..." (str. 1?) To leto sta se v Ljubljani lotili sodna in upravna fimkciia, prvo jc sc naprej opravljal mest m sodnik, drugo pa župan.
Dr Uma Umek v študiji opisujv tnili stnikturo Fahjančičcvcga besedila. Gre za zaporedni zapis kronološkega vrstnega reda sodnikov in županov ler i. i. komike, ki poJaja dogajanja v Ljubljani v obdobju navedenih sodnikov in županov, {ojasnjga j< tchr.ika priprave rokopisa za objave. Seznani nas Kuli z zgoščenim zapisom za pripravo zgodovinske monografije Ljubljane. Posebej velja opozoriti, da so v opombah, ki so jih pripravili uredniki besedila za objavo, navedena vna dognanja slovenskega zgodovini>pisjr\ o Ljubljani, ki so nastala po letu 1950.
Pred osrednjim delom knjige jc objavljen še pregled ljubljanskin mestnih sodnikov za obdobje 1269 1502 k, gaje pripravil dr. Božo Otorcpcc. 01) imenih sodnikov so navedene lis.inc (z nahnjaiisei in ob javami), v katerih so sodniki imenovani. Zelo zani miva je preglednica ljubljanskih sodnikov, ki jili navaja Janez vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske, sodnikov ki jih jc zasledil I:abjatičiv in sodnikov, ki so znani po oanašnjcm stanju raziskav Pripravil jo je Jaoez Kos.
Osredn i del prvega zvezka obiavc babjančiecvcga rokopisa jc dvokolonsko natisnjen na straneh od do 195 Zunanji siolpec vsake strani je namenjen l i. kroniki, na notranjih stolpcih strani pa sledi veriga ljubljanskih sodnikov. Na ta način je l;abianeičev rokopis, ki zaporedno navaja sodnike in njihovi dobi pripadajočo kroniko dogodkov v Ljubljani postal prt glcdnejši. Na dnu vsakega stolpca na vsaki strani pa si tekoče sledijo opombe, ki imajo samostojno nu-meracijo za kroniko in za sodnike Skozi 'a znanstveni aparal, k» je bil pripravljen zelo natančno, sc vsak lahke seznani s trcrmlnc vsemi znanimi viri n literaturo, k: povezana z obdobjem ljubljanske zgodovine nieil sredino D. in začetkom 15. stoletja. Prepričan sem, da je tudi zaradi takega pristop,■( urednikov objave 1'abjančičcvega teksta publikacija Ljubljanski sodniki in župan nepogrešljiv pripomoček pri vsakem študiju ljubljanske proeklosti. Če zraven dodamo šc seznam iiteratnre na straneh od 198 do 202 in pregled v knjigi repvoducirancga slikovnega giradiva. da uporabljenih kratic niti ne omenjam ter angleške in nemške povzetke obeh uvodn h suulij dr. Emc Umek in Janeza Kosa dobimo kompleksno sliko publikaci je, s katero smo več kot dostojno počastili jubilejnih sto let Mi stnega oziroma sedanjega Zgodovinskega arhi va Ljubljana.
Da je pred nami prvi zvezek objave 1-ahjan-eičevega besedila o ljubljanskih sodnikih ni župan h, se imamo poleg urednikom zahvaliti še natančnosti lektorice Mijc Mravlja, fotog.afinji Darinki Mlade novič, oblikovalskim zamirlim Andreje Aliančič Povirk, pripravi tiska Uroša Čudna iz podjetja Medit d.o.o, in fmačni pomoči Ministrstva za kulturo
Republike Slovenije Mestne občine Ljubljana in številnim sponzorjem ki so pomagali izpeljati prireditve arhiva ob 100' letnici njegovega delov,an-a.
V prihodnjih letih načrtujemo še objavo nadaljnih zvezkov rabinu eičevega rokopisa. Za zadnji zvezek imata urednika dr. Fma Umek in Jano. Kos v načrtu, da pripravita samotojno študijo o vrsti ljubljanskih županov od leta 1820, ko je Pabjančič svoj rokopis končal, pa do župana ali županje, ki ho vodil ali vodila ljubljansko upravo ob izidu zadnjega zve/kn Na ta naeir. bo slovensko glavno mesto dobilo teme) -t in natančen pregled svojih najvišjih upravnih uradnikov, vse odtlej, ko sc v zgodovinskih virih prvič pojavijo.
Ze irid prvega zvezka, z vsemi dopolnili bab jančičevega rokopisa, pomeni velik prispevek k pripravi zgodovinske monografije Ljubljane kai ic že več kot pol stoletja stara ideja. Upati smemo, da bo izid vseh načrtovanih zvezkov med proučevale! Iju b]j:in:ikc preteklosti vsaj vzpodbudil Kisel, da se spel lotijo priprave tako zaželene monografij slovenskega glr.vncga mesta
Jane7 Kopač
Predstavitev knjige Danieie Juričlč -
Čargo
Ko sem bil v 70-tili letih s študenti na ekskurziji v Istr' smo obiskali tudi državi i arluv v Pazirm. Takratni direktor nam je potožil, da imajo sicer zelo bogat, toda neurejen ahiv, predvsem pa jim pri maiijkuje usposobljenih arhivarjev. Izrazil jc željo da bi tudi na oddelku za zgodovino Filozolske fakultete v Ljubljani pritegnili za arhivsko delo kakega štiuleiiia zgodovine iz Istre. Znano ji r.anicč bilo, da se mnogi mladi Istrani odločajo za študij na ljubljanski univerz.. Danicla Jnričič-Lirgo je bila ena listih Študentov iz Isirc, k, so sc vpisali na Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Izbrala je študij sanic sloj ne smeri zgodovine z jeziki virov (latinščina, ncmŠcinaV Uspesno ic diplomirala leta 1989 Že med študijem sem postal pozoren na njeno zanimanje za zgodovinski razvoj ohmr.čja :/ katerega je izhajala. V referatu'je obdelala "Go? podarski pomen Dvigrada", mesta oh zahodni obali
Istre, ki jc danes opuščeno. Za diplomsko nalogo pa si jc izbrala temo "Gospodarske razmere v picanskem kraju od konea 15. stoletja do srede Hi stoletja". Raziskavo je delala predvsem na urbarjih Pa/uiski grofije, Pičanskc škofije in Icrczij-inskcni katastru. Ze v diplomski nalogi je opozorila na nekatere posebnosti
v agrarnem gospodarstvu ua ohmočju Istre.
Ko se je Danicla Juričič-Čarge po diplomi vpisala na podiplomski šiuihj. je za temo magistrske naloge spe: izbral« raziskavo gradiva, vezanega na območje, iz katerega je izhajala. Leta 1998 jc uspesno ohranila magistrsko nalogo "O dno t Kranjske dežele do Istre in Beneške republike (16. stoletje) - v luči kranjskih virov" (v komi: i za obrambo so bili1, tir Lina Umek -somcntnrica, prof. dr. Jože -'ontar, prof. dr Ignacij Voje mentor). Njena knjiga z. naslovom "Gospo-
ARHIVI XXII 1TO
Ocene i n ,in točila o pu bi i k ne i i;ih hi mzsiava li
barski razvoj lupoglavskega gospostva v Ki, sta let ju" (Arhiv Republik. Slovenije LjuhljjnS 1999 322 strani), je nekoliko predelana in dopolnjena magistrska naloga Knjiga ima dva dela, Avtorica v prveni Jein obravnava gospodarstva hipoglavskega gospostva, v drugem tie i" pa ub javlja tekst urbujev v iranski .pciji va let 152.1 in ?573. V uvodnem delil knjige Dan' :!a Jnrieič-Čago seznanja s stanjem raziskav, ki obravnavajo habsburško Islro. Vzrok, zakai je la del stre manj raziskan kol beneški del Istre, najde v slabši ohanjenosti primarnih virov in njihovi razdrobljenosti v arhivskih ustanovah v več krajih. Zato nekateri tcmeljni prohierni, ki zadevajo avstrijsko Istro, Še liso razrešeni. Pr;iv i;iko nam avtorica predstavi v:re k' jih JL' (in raziskavi uporabljala. Kranjski viri, na katere se je pri raziskavah oprla, odpirajo številna vprašanja in lionnjajo več odgovorov a zgodovini habsburške Istre lcr njeni navezanosti na K-anjsko,
Vsebinsko je lekstovni del knjige razdeljen na tri '■'ceja poglavja. V prveni poglavju prikaže zgodo vin.sk- in teritorialni razvoj celinskega, avstrijskega Istre, kije od leta 1374 pripadal H.ibsmiržanom 111 je bil v prvi poloviei 15. stoletja priključen Kran[ski ' n j sni sestavi je ostal več kot tristo let. Ko so Hnbsbnr/ani pa smrti goriškega grafa Alberta IV. '374 podedovali mdi Istro, so priznali samostojnost azin ske grofije. Paz m ska grofija je predstavljala "'^einoknežje komorno premoženje V preostalih Podelili hahsbnr.ške Istre pa je svoje pravice izzvala Kranjska oziroma njeni deželni stanovi <nje priviligiranega prebivalstva Istre po avtonomiji f515 ■ la se pravi zahteva po svojem lastnem de>,ei]1L1n zboru, se bile le poskus ki pa je propadel avtorica v knjigi poudarja, da kranjske deželne Qii-n.a*e Istra ni zanimala samo zaradi vzpostavitve icH rialne pristojnosti nad ozemljem in zarad zterjave 1 îffif, pa^ pa ji je v obdobju stisk in nevarnosti Jl rambn pred turškimi vpadi, napadi Benečanov) Ponujala pomoč.
M.;d kranjskimi viri, ki pinašaio podalke o do-.ijarju v Istri v 16. slalctjn, se je največ gradiva anilo v zvezi z zemljiškim gospostvom Lnpoglav, -ft1'- m i j avioriea posveča posebno pozornost. Drugo P-glavjr bi namreč lahko označili kol osrednji del Jedro poglavja sloni na piedstavitvaii in n&ilovitvab gospodarskih povezav s Kranjsko 1er ^nerjavah enega izmed istrskih gospostev s s tiens 11 nj razvojem na Kranjskem. Podaja zelo pourobeii oris Posesti hipoglavskega gospostva, ki ni bilo njerfo; veeji del je ležal na severu istrskega pol Qka, manjši del pn na Krasu, Pri analizi gospa a 1ni/lllcr in razvoja seje oprla na štiri urbarje |in 1 *'!iarialne zapise od katerih sta bila doslej licoh in neobdelana tisia iz. let ¡523 in 1573. ' -^ornast posveti kmečkemu gospodarstvu, ki :e bilo ^Eani;; j rano v samoupravnih vaških skupnostih, ter nnseljevaujii (migracijam) novega prebivalstva iz| Lil sre Dahnaeijc in Hercegovine. Na podlagi izčrpne aL-'iliz.e <n inedsebajnih primerjav urbarjev je avtorica r' Stavila zelo stvarno podobo kmečke posesti ter slcM° ¡i odložni ko v obseg dominikalne in sknpne Posesti (konirade), Pomembno agrarno panogo je v
sredi.jem veku v Istri predstavljala tudi živinoreja Podložni.Ške dajatve predstavi v dveh sklopih. Posebej obravnava naluralne, posebej denarne dajaivc, vend:ir ob leni poiitiarja, da so liile različne od vasi do lasi V posebnem poglavju obdela mere in denarni sislem, ki seje liporablial v hiptigiavskcm gospostvu, pri čemer pozornost posveča domačini, lokalnim meram
V tretjem sklepnem poglavju je avtorica sinte ozirala rezultate raziskave in sklenila, da je bilo lupoglavsko gospostvo pod dolgoletnim vplivom nemškega fevdalnega vpliva, kar se ie odražalo v upravi, ovajanju dajatev in njihovi regulaciji ob pomoči urbarjev, vendar dovzetno tudi za vplive iz so.Hidnje beneške posesti.
th\ Ignaca V oje
Daniela Juričič-Cargo objavlja dva deslej neob javljena urbarja lupoglavskega gospostva iz. leta 1.523 z naslovom "Besclircibimg des gesclilos M aren Ve I s samht alles gnil vnd herlichliait" in novoreformirani urbar iz leta 1573. Urbar iz leia 1523 je nastal, ker so tedanji imetniki Herbersieini želeli namenjati gospostvo Lmpaglav z deželnim knezom za pojest na Štajerskem, kar se je pozneje tudi dogodilo v obdobju pa beneško-avslrijski vojni in po velikih kužmn epidemijah. Urhar iz leta 1573 je nastal na podlagi navodila nadvojvode Karla za refomaeijo urbarjev dežcinokncžiih gospostev Liipoglavsko gospostvo je ■ničlo posest tudi lia Krasu, v vaseh Sabonje, Slape, Kozjahc Vareje, Leteče, Gradišče Škofije, Patre, Rjaveč, Hinje, iLočc, Arlvižc in Škocjan pri Divači
Avtorica je besedilo nbarjev dosledno transkri-birala, ničesar ni spreminjala. Besedilu je dala moderno inierpunkeijo. Kratice, ki se nanašajo S pojske površine kulture .n mere, je razrešila, namesto rmi-skih številk je uporabilo arabske, V opombah je razrešila kra[evna imena in navedla njihove cianršnjc oblike, dodala je nojasnila k besedilu in vse dopolnila z navedbo ustrezne literature. Publikaciji je oodano kazalo osebnih in zemljepisnih imen ki se navajajo v obeh izdanih urbarjih. Pogrešamo pa v publikaciji kartegafski prikaz posesli gospostva Lnpoglav, ki jc bil vključen v magistrsko delo.
Objavi urbarjev lupoglavskega gospostva nam :iniog{ič;ita nidi primerjavo z oblikami krneli ¡škili enot in tlajalvami drugih gospostev na Kranjskem. V tem gospostvu se pojavijo jo posebne kmetijske enote, lako imenovane zadke (zemljišča, od katerih niso dajali dajracv) ir, ,'a/.lične vrste dajatev, imenovanih ticžma; dežma od volov (osnova zanjo je števila volov, ki jih je imel položn ik), dežma od grozdja, zanimiv jc naziv za milost (za uporabo ¿k a p nega gmanjskega zemljišča in nravico sekanja lesa v gmajni)
dr Uma Umek
Daniela Jnrieič-Čargo jc s predstavljenim delom usiv.arila model za nadaljnje raziskave preostalih olimoe-ij avstrijskega dela Istre in prepričana sva, da [.o še naprej odkrivala nove vire o lslri v arhivu Kranjskih deželnih stanov in s lem prispevala k boljšemu pcv.na vanj n razvoja istrskega polotoka ter povezav s slovenskimi deželami v preteklosti.
250
Ocene in poročila o ptihlik;>i<|an ... i a/.r lavni)
ARHIVI XXII 1999
Mflko Mikala. Dokumenti o kuiaških procesih na Celjskem, Mali tiski 6, Zgodovinski arhïv Celje, Celje 1999. 131 strani
Zgodovinski arhiv CeflE je založil žc šcslo edicij» v svoji seriji Mali tisk ki objavlja doknmenle, hranjene v iCj ustanovi. Avior lokrulwc mag M'Iko Mikula, nadaljnje predstavljanje rezul'.atov svojega preučevanja virov n povojno zgodovine. Povod za lokralno izdajo je pcidesela oblcinica sprejema resolucij: ccniralncga komi.eja Komunist-cne partije Jugoslavije (KPJ), s katero jc opredelila svoje naloge na področju "socialistične ¡irfohra7.be insi in pospeševanja kmetijske proizvodnje" in je predstavljala tivoil v izvajanje koluklivizacije v Jugoslaviji.
V uvodr avtor predstavi razloge in predzgodovino ukrepov KPJ prol. knitlom. T<. jc KPJ obravnavala kol ostanke kapilalisličnih prvin in z'asn večje med njimi - 1. i. kulakc - želela odstranil:. Pr.kaz.anc so smernicc "boja" za vključevanje kmciov v zadruge, načini, s katerimi so pritiskal i psnjc, da bi se odločili za lo, in vloga piavosodnih organov, k1 so niieh odločilni pomen pn pritisku na krnele. Avlor meni, da so bili "knlaški proce.\i" ena najhujših oblik represije komunistične oblasti v Sloveniji in da zaslužijo posebno pozornost.
Večino pnhlikacije obsegajo repiodukc.je doku-immov « "kuiaških procesih", ki sv bili v letih 1949 in I950j)re(' okrajnimi sodišči v Celju, Slovenski Bistrici. Šoštanju in Trbovljah. Gre /.a poročila ti dclh teli sodišč v navedenih letih (objavljeni so samo listi odlomki, ki govore o izvajanju proccsov proli kme lom) in primere sodb, ki so bile Izrečene prnu kmetom na "kuiaških procesih". Izbrane so lisic sodbe, s katerimi so bile izrečene najhujše kazni. Originale vseh objavljenih dokumentov hrani Zgodovinski arhiv Celje v fondih okrajnih ljudskih odborov ,n okrajnih sodišč Poročila o delu okrajnih sodišč so priložena zapisnikom zasedanj okrajnih skupščin, sodbe pa so del kazenskih spisov okrajnih sodišč.
O duhu ki jc preveval delo .sodišč v zvez: z omenjeno tematiko v lem času, bodo največ povedali kar citati iz objavljenih dokumentov.
!...¡"Razloge zti ostro kci7jiu>,tihia politiko i-evidentnih primerih utemeljujemo .v letu, du ta dejanja pomenijo r sedanji aohi večje druž.beno uewrniisi, 'lasti kadar zasledujejo storilci namen, da hi škodovali gospoilar.sk nii koristim o Tiroma, da hi ogrožali drf.ariui gospodarska politika. "L, J
/.../ We mislim se zodižati pr kazni 'ili dejanjih, ki ne kažejo posebne družbene nevarnosti in ki spadajo \ navaden-kriminal. Potrebno /hi je do se natančneje opravita rajo oni primeri kaznivih dejanj, ki spadajo med gospodarske deh'kte ni ki povzročajo o viru nje izpolnitet pedeliiega p uma in r zvezi tem izgradnjo socializma /.../
L J^V večji meri so se pojavili špekulanti predvsem S tako z.rimimi kainiHiiijskiini uideiviiii. Taka je sodišči obravnavalo 13 primerov laine ga prijavljanja porršiu p a.se r ko r in pr, kričanja živine e reji. V teh primerih so podle visoke kožni, tudi >d 50 do 70.000 -
din, zaplemba posestev (p ode rta I // B.). odn. pridelka in živine A../'1
Okr.ijno sodišče v Slovenski Bistrici je poročalo o razlogih »n višinah kazni:
/.../ "o j O ta rep ec h'rane iz Sodne vosi. m izpolnil obrežne oddaje goveje živine, prašičev mleko, pšenice in krompii ki ter.^.atajii pri popisu eno ghiro ga veje šil ine in več mol.h prti.vecv, ahsaien je hil na 16 iticseccr odizema prostosti s ¡iris:hiim delom m no zapleniiio /ircmežeiija. b) Ritoujo Fioin nudi kmet i' i-'aroven, izrazit špekulant, ni izpolnjerol kmetijskih del s leni, do je dopustil da je ojda no njivi segnila, dajal netočne podatke o posevkih in ni izpotvjend obveznih oddaj. Obsojen je bil no 14 mesecev odvzema prostosti s pi ¡silnim delom in na z.aplendio celotnega premažeiij«
tj Verčuik b'raue in Merijo, reč ju kmeta iz Dohriške vosi, nista izpolnila obrežne oadoje kranipiria, belih žil, mleka go reje živine, praš<čer, nista izjiolnila plana setve in nista plačala do vka,Obsojena sto liila prvi no N mesecev odvzema prostosti s pri:;ill itn delom i na zaplembo premoženja, drugo na ena letu udizeinu prostosti pogojno,f no zaplembo premih .cilju. 1 ./
Hojo» i liimiielreich
Ljuba Dorntk Subelj: CZNA za Slovenijo (predstavitev knjige v ARS, dne 20, 10, 1E»99)
Knjiga Ljube Dornik Mibelj OZNA za Slovenijo jc nastala na podlagi aviiiričincga in 3 u i sirskega deia, si ga jc zagovarjala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Icla 1994 Delo zajema obdobje od razpustitve VOS-w na zasedanju S NOS v Črnomlju februarja 1^44 pa do konca vojne, oziroma do konca vejaških operanj na slovenskih lleli, 15. maja i9-Pv Ponekod ali pri posameznih zadevali, kol so na primer razmere v Ljubljani, poseže ludi nazaj, da Im bito opisnim poooba dogajanja jasnejša.
Vsebinsko je ilelo posvečeno enemu izmed sektorjev državne uprave za katerega so si kumunislične parlijc ]io vsej vzhodni Bvropi prizadevale da bi ga imele pod svojnii nadzonmi in si z njim zagotovile prevzem ol/lasli. Velikoktal so lo počele ob pomoči Sovjetske zvc/.e iili neposredno ob pomoči NKVD. Van, so poslavljale lako imenovane zanesljive kadre, dogajanje na lem področju pa praviloma oodržale v sirogi kenspirae ji. P.i n;:". so bile razmere podobne, le da je KP novo hierarhijo oblasti oblikovala že zelo zgodaj, med vojno, v vzhodni Evropi pa se je lo dogajalo ob in p(. končam vojni in pc njej.
Vsebin;» knjige torej zajema nastajanje Odseka za notranje zadeve pri predsedstvu S NOS njegovo delitev na obveščevalni in policijski seklor, slednji z imenom Narodna zaščita (naziv Narodna milica se je uveljavil v Sloveniii šele po koncu vojne kljub pro testom v/, cciilra). V nadaljevanju govvri o pre-
íht n xxiiiyyy
Ocene in poročila u publikacijah in ra/.siavali
257
obliko vanju obveščevalnega sektorja v OZNO po dircfjlvi centra, ki j(i je v Slovcmjo v imeiin CK •V'1 slovenskemu CK ju posredoval Kardelj, in o liuoreditvi tega sektorji vuiski V/.pnredno spremlja •"di oblikovanje slovenske Vojske državne varnosti 111 nmri njeno reorganizacijo v KNOJ; to pospremi /. ^'jH vscl1 ohlit; organizacije QZND laku po 'enioriahiem kol ludi po vojaškem načelu.
1'ri opisu lega dogajanja se avtorica upira predvsem up. dokiniicnle in poročila OZNF in, kljub indiieklneinn citiranju podaja njiliuvo nespremenjeno v$ebino. Zalo površni bralce včasih (kibi vtis da ipada jeziku vira, ali da navedeni podalki nLo usklajen . 7a nepoučene lio zalo branje nekoliko zahtevnejše, saj bodo sami morali ra/.vo'.lali, kdc je mišljen pod izrazi, kul su peta koluna, sovražnik, reakcija in podobna,
Sic#* pa jc knjiga zgovoren primer lako imenu--mega fenomena sodobne zgodovine. Ta zgodovina Je na eni sirarn zanimiva, aklnalna in pri študiju L-tc lahko uspešnii razrešujemo uganke iz obsežnega gradiva, laka da si jiuinagaino s pričami uziroina še živeči® akleiji V leni je ludi dragocenosl luvrslnega c'c'a, ki po/alii iztrga podruliuosti, ki bi liile čez, 50 ali lei nerazrešljive. Ko opazujem la problem, se v->elej spomnim na Apihovo knjiao o letu	Po
drugi
strani jia se srečujemo s težavami, ko nam tako Pro;csiunalna kot ludi človeška etika nalagata oinc-Jllv>- jiri sodb ali o dogodkiu in Ijndeli, ki še živijo Ljuba Doruik Šuliclj dela OZN C ne vrednoti, saj v tem obsegu dela tiffll ni mogoče. Ze sani apis PnSlavim:li lokov politike in navedba področij dela jio posameznih ravneh OZNINE organiziranosti je obsež-,a r-'tluga. Zalo aviorica pri podrobnostih in delovanju y/- dneva v dan lahko seže le laku oaleč, da navede Posamezne ključne primere ali pa število arelirauili ' 5i|i tud1 Število likvidiranih, ter poglavitne dejav "csli na pudročjn obveščevalnega in seveda tudi K oi 11 rao b ve Š če va h i eg a dela. Praviako sc ne more iti najpomembnejši ctejavnusii vseh sektorjev UZNE ob b'i/aioceiii se koncu vojne, to je pripravi na Prevzem oblast .
fa vendarle se knjiga, le navidez, mimogrede j akne vseli najpomembnejših problemov zadnjega et; v )jne. Marsikaj novega izvemo o razmerah v .-juhljmi oziroma o Ijubijan skin areiaeijah politikov 11 obveščevalcev iz, kontrarcvolucionarncga i;bura "m|.ja in akiobra 1944, pa ludi o arelacijali aktivistov uziroma o znani jiro val i' ljubljanske organizacije o šo teme, ki so Že velikokrat sprožale različna ""ijar.ja ee ne cela špekulacije. Jasnejše nam lako 10stauej0 razmere na Primorskem in okoliščine parli-nemškili pogovorov paleti 1944, oeene o ^vanjn četiiiškega gilianja Jožeta Mdalicrja Zma-í. o slava na Štajerskem, sem in Ija celo uapeUisli med 'rgajii ohiasii ii: OZNO, ali pa odnosi zimlraj OZN1: sanie.
Na posaineznili primerili poslupne postaja jasno. lo je tisii, ki ga iina OZNA /.a sovražnika parih finskega gibanja, in kaku je OZNA ab keiicu vajne 'bila nalogo pripravljali spiske teli ljudi. Iz, poročil 'creino, kje so tu delu opravili lenichilcje kot
drugje. Natančneje tndi izvemo, kakšne so bile pri slujnosti posaineznili odsekov OZNE in kakšni pri stojiic.sti KNOJ A pri leh postopkih; dokuučno ram postane iasno, da je Iiila za poslonkc z, nasproiiiiki partizanskega k i banja uzJroina nove ljudske oblasii prisiojna OZNA in ne Narodna z.aščila oziroma nu-z.nejša milica. Vseli navodil zl prevzem za kaiera inianic podalke, da su obstajala, tndi v icm gradivu ne zasledimo. Izvemo pa, da so jih po prejemu po-oblaščensiva morala lakoj uničili, pa tudi to, da so marsikje navodila izdajali ustno. To seveda pomeni, da Iclt navadil bodisi nc bomo nikoli videli bodisi su še shranjena nekjt pri gradivu centralnih vodstvenih organov, ^akega načina predstavitve seveda ne gre jeinr.li kol pomanjkljivost, temveč ga gre pripisati naravi snovi in metodi nrislopa, ki ga je izbrala aviorica in ma svoje velike preduosli na drugem področju.
Naj predstavam to področ|e:
Velika drrgoeenost le knjige in - verjemite mi -eno n^jzaliievnejsih in najbolj zamudnih opravil pri iijenem naslajanju je razrcŠilcv vseli, ali pa skorajda vseh imen oficirjev oziroma pooblaščencev OZ NE od v ril a navzdol do listih, ki so komajda deioval, v odreči- li ;n od ukini sto rja slrogo nadzorovanih krajih. Zaradi konspiracije je namreč večina sodelavcev OZN P uporabljala ilegalna imena, ne samo med vojno, temveč tudi po njej. Med vejno zaradi kon spiradje pred sovražnikom, po vojni pa v svojih lastnih vrstali, ali kol lepo ugolavlja aviorica, po podpisu sporazuma med Titom m Snbašičem zaradi lega, ker tndi v partizanih niso bili vsi zanesljivi. K preglednosti pa pripomore še kazalo imen.
Vsakdo, ki bo za kakršne koli p o I robe v večjem obsegu uporabljal gradivo OZNE, ki ga hrani Dislocirana enaia 111 Arhiva Republike Slovenije, naj si kar lakoj priskrbi delo mag, Dornik-Šnbljeve saj se bo le lako lahko ^JiaŠel v že tako ''iiplelen1!! kopicah različnih informacij. V nasprotnem mu bo skoraj ne mogoče sodil o naravi in loemisli vira ki ga uporablja. Zato se bojim, da sc je iztlajalelj nesji,-nieliiu odločil, ko je natisnil take majhno naklado.
Jcrca Vothtšek SKuič
Neverik£ Troha;1 Komu Trst Slovenci in Italijar.i med dvema aržavama. Ljubljana 1999, 3?7 strani
Dr, Nevenka Trolia ■ znanslvcna sodelavka In-Štilnla za novešo /.godovina v Ljubljani, zgodo vinarka, do nedavnega arhivislka, jc /jčela leta 198Ó,
I'riüijM knjiga Ncvcnkt Trolia in ilru¡.*c njene objave-^
i .vnllal \-CL- kili dcscllclnegu rj/iskovanja:
tsi med V/hoJoni ir. Zahodu m rUKugJ Knrev|iondcnt;i Vir-ita Sčcka I y l S mi (Viri II ■ soavloiica); 1'otiiika Sij-vensko iianjanske^a bralstva - knjijcir. Ossubodilev in jii^o-slovanska (iprava Julijske krajine ■ v ilatijaničini Foibc. II pe.,o dd pisalo: Vcno/.ia Oinlia tlJ47- 19-1S.
25K
Occnc in poročila (i publikacijah in razsUmih
arhivi xxu iyyy
pu prihodu v Ljubljano, proučevati problematiko con A in B Julijske krajine in Svobodnega tržaškega ozemlja. Knjip,a Kniiui Trst Slovcuc. m Italijani med dvema državama, ki je izšla pri zakii.bi Modrijan, je njena nckuiiku dopolnjena doktorska disertacija Knjiga je bila 25. maja 1999 predstavljena skupaj s studijo Juriia Pero vika Slovenska osamosvojitev v letu 1918, v prostop.h Kiilturno-iiiformacijskega centri Križanke.
študija Ncvcnke Trolta Komu Trsi je nastala na podlagi dolgoletnega natančnega raziskovanja, pre učevania analize virov v domačih in tujih arhivih.2 Knjiga obravnava problematiko cone A Julijske krajine.
Delo določata dve mejni letnici, in sicer leto 1945, ko je bilo območje osvobojeno izpod okupatorja m je bilo poleg Grčije edini primer dvojne vojaške zasedbe, in leto 1947, ko ic bila sklenjena mirovna pogodba. Vmesni čas pa jc bil čas boicv za meje.
V	svojem delu govori o Primorski, Julijsk krajini -"pokrajini, ki leži na stičišču štirih narodov, slovenskega. hrvaškega, iialijanr.kcga in avstrijskega, in treh vcliKib svetov; slovar,skega, germanskega ir romanskega". Skozi zgodovino je bila le občasne vključena v eno državo, večkrat pa je bila razdrobi jena. Hl> koncu vojne jt bila usoda Julijske krajini nedorečena. Slovenska etnična meja, črta med narodnostno strnjenim slovenskim iti italijanskim območjem, jc bila osnova tako slovenskih kot tudi jugoslovanskih mejnih zahtev. .Slovenskim Primorcem, ki so bili po letu 1920 izpostavljeni raznarodovanju, je osvobo-diiev v letu 194.S pomenila spremembo meje in združitev z matico.3
V	knjigi jc poleg žc znanih podatkov uporabila ludi števdne maiij znane m doslej Se neodkrite vire icr nova spoznanja. Besedilo jc popestrila s citati iz poročil, spominov ljudi, ki so kol dejavni soustvarjalci ali pasivni opazovalci opisali svoj.-! takratna videnja in občutke, in sicer z viben strani - tako projugo.slovanske kot ludi proitalijanskc- Delo je opremljeno z. obsežnim znanstvenim aparatom. Da hi bralcu bolje predstavila položaj, jc nizala dogodke ki so polekali v Julijski krajini vse od dvojne zasedbe Julijske krajine in štiridesetdnevne vzpostavitve jugoslovanski uprave na leni območju do leda, ko so spor glede dvojne zasedbe med zavezniško in jugoslovansko vojsko rešili s kompromisom, tako da so Julijsko krajino razdelili med dve zasedbeni upravi, coni A in B Predstavila je represijo, ki jo .ic izvajala jugoslovanska stran in jc bila zanjo pozneje precej obremenjujoča, ler odziv njenih prchivalccv na ic dogodke.
Uvodnim poglavjem o razdelitvi oženili"' in upravi v coni A, ki je hila pod anglo-anicnško zavezniško upravo (ZVU) icr odnosih med zavezniki in Jugoslavijo, sledi opis odnosov med projugoilo,fanski,ii 01
Nt ve nka Tinh.i Knmu Trs(, Ur. M 10'J; V nbriKi Viii in Lilcralura v pixlnastnvu 1'mbleinalika na krtpkij pni h vmi piiiblemaliku Mrhivskcjta gradiva, ki jn hranijo različni arhivi na In lemo, omenja 'uiti nednslnpnc arhive in upa da se nb Klpuju tiMch ne hc ¡.preincnilc temeljne ngntnvitvc Nevenka Tniba, Knmu Trsi pnv/eln pn le k slu n;i sir. 7.
pmitalijaiiskiin blokom. Avtorica je pod,nJa presek skozi dogajanja v letih ,y<15-1947 v coni A Julijske krajine V naslednjih poglavjih jc razčlenila delovanje posameznih plasti prebivalstva ir. političnih organizacij, take slovenskih kot tudi italijanskih. Položaj Slovencev v eoni A Julijske krajine jc prikazan tudi po posameznih okrajih. Precej pozomesti je posvetila tudi odseljevanju Slovencev in novim slovenskim politični n strankam, ki so jih ustanovile skupine primorskih politikov liberalne in katoliške usmeritve pa tiioi slovenski duhovščini, odnosom med cerkveno ¡iii rarhtjo, slovenskimi duhovniki in projngoslo-vaiiskimi organizacijami. Natančno je obdelala slovensko emigracijo v Italiji in Julijski krajini, delovanje dela emigracije in njeno povezovanje z. za vezinki ic upanje na preobiat v Jugoslaviji. Problematike šolstva, ki je bilo sporno področje med Slovcnei. naklonjenimi Jugoslaviji, in slovensko emigracijo, n. obdelala natančno, ker je la tematika žc obravnavana v literaturi. Spregovorila je tudi o Slovencih, kL 10 iz različnih vzrokov prišli v Itahjo že med vojno, med njimi tudi ti vojnih ujetnikih. Za njihovo IBiilcv so skrbele jugoslovanske vojne misije, ki so jih že med vojno vključevale v jugoslovanske partizanske enote, nekateri pa so se vračali kot civilisii. Tudi pozneje so sc nekatera od tistih, ki ni?o nasprotoval, novi Jugoslaviji, vrnili v domovino (repatriacija).
Preden se jc avtorica lotila obravnave lialijanov v coni A, je obširno opisala speciiični položaj Beneške Sk-venije, Rezije in Kanalske doline To območje za zahodne zaveznike ni bilo sporno, ker sta bili prvi dve pokrajini že leta IKiii» priključeni Italiji, Kanalska dolina pa jc imela še poseben položaj ker je biio lam stičišče ireh narodov z vciiko prevlado ne 111 i ko govorečih prebivalcev. Sicer pa je bilo za v.sc iri pokrajine značilno, da zaradi posebnega položaja v preteklosti na teh območjih ni bila izoblikovana narodna zavest, še najmanj pa v Kanalski dolini, ki je bila tudi geografsko dokaj odrezana od drugih slovenskih območij
V poglavju z naslovom Italijani v eoni A Julijske kraji ic jc avtorica opisala poi.lično delovaje italijanskih političnih strank in društev. V uvodu k poglavju je omenila, daje bila problematika Italijanov in italijanskih strank ler organizacij slabo obravnavana. Prikaz delovanja teh strank v vebki neri Icmel na obveščevalnem gradivu nasprotne jugoslovanske strani, ki pa je nezanesljivo, saj kaže bolj odnos do nasprotnikov kot pa njihovo resnično delovanje. Te enostranske poglede je skušala avtorica uravnotežili z. gradivom, ki je shranjeno v arhivu zunanjega ministrstva v Rimu. Njen članek je le prispevek k obravnavanju te icmatike To poglavje obravnava komunistično stranko, anarhiste italija.isKo delavstvo v Trstu in Tržiču ter problematiko italijanskih delavcev v Jugoslaviji ter proitalijanskc stranke ■ Narodno-osvoboddn, odbor za Julijsko kinjino - med njimi naj močnejšo, najštevilčnejšo in najbolje organizirano stranko, ki je imela tudi naj močnejšo vojaško organizacije krščansko demokracijo, ki je delovala ob koncu vojne v Julijsk, krajini, naio še stranko akcije, k:. je bila levosredinska in protifašistična, ter šc
íMí! i^'i xxu vm
Ogcna m poročila (i pnblikac ijah in razsmvah
neka drugih, Poleg slrank |n na leni ohniaČju delovala mdi proilalijanska dnišlva, kalcrih skii]ini cilj Je bHa obramba italijanskih mej, sicer pa jc za nI mi sla] finaiiLiii velckapilal. V poglavju ki govori o Italijanih, k avtorica padala indi problematiko avio-'ll >nili Italijanov ki so živeli v obalnih mcstiii s okenskega in istrskega Priniorja,
Oh koncil svoje obse/ne knjige pa je spregovorila "idi o parcv.i jaških skupinah, predvsem o italijanskih, lr pa zalo, ker ti lovrslnih jugoslovanskih dejavnoslili ni dobila nooalkov.
Ilalijunskc oborožene ilegalne in pol legalne skupine so h i le različne po izvoru, združevala pa sla jih skunni cil; in namen, in sieer obvarovanje ni:je. Kljub 'enui da arhivskih virov o delovanju jugoslovanskih naravojaških sknjiin ni, pa je avtorica opisala dclo-anJe Oznc, ki jc pa umiki: jugoslovanske vojske iz. cone A ohranila velik del svojega s.siema in ga seveda I'n agodiki liovmi razmeram.
Skozi /so knjigo nam želi a v lonca predvsem pr i J i;izaji odziv prebivalstva, lako tfoversktga kot Indi lli ¡'nnskega, na dodajanja v Juiijski krajini.
■Slovenci so sc množično vključevali v osvobo--ilno gibanje Večini jc bilo ideološko vprašanje clrngotncga jinineria, zanje je bilo pomembnejše narodnostno vprašanje Zato se je veliko primorski!1 katolikov odločilo za OP v njej so sicer prepoznali Komunizem, sočasno pa ludi naroclnoslno osvobodile/. 1 ašizem in naeizem sta namreč zanje pome ni In je in nevarnejše zlo "Rdeča zvezda za primorske Slovence, m.di za mnoge kn1 olike med njimi ni ji I a mvjol komunizina, ampak je bila simbol svobode, M katerim so umirali sinovi, očelje in prijalclji."4 M:iijš; del Slovencev jc osla! neopredeljen, nekaj pa J1'1 je odkrilo nasprotovalo OP kar je avlorica takole '"razložila; "K lem opredelitvam je s svojim sekla-'Jui do vseli, ki je niso brezkompromisno nadprli, v ikokiai prispevala OP sama, saj so njeni aklivisli *udJ na Primorskem, čeprav manj kot v osrcJn . jI*"'Ver,m. marsikje katolištvo enačili s sovražnikom."'' Ob koncil vojne so prenivalci Julijske krajine Jugoslovanske zased h ene oblasti raz.hciio sprejeli. 'Predcijevonje jc bilo odvisno od njihove socialne in n rodnosine pripadnosti. Avtorica mem, da so hi: za P'lklj"čiiev k Jugoslaviji skoraj vsi Slovenci, pri 'ffekjtj prevladovala narodnostna izbira, rckaleri pa j1 lako odločili indi iz. nacionalnih razlogov. Za '^«slavijo se je iz ideoloških razlogov opredelil Indi v-hk del iialijanskega dciavsiva. Primorskim Sloven ccri pa osvoboditev ni ]iomenila le izgon okupaioria. Pak prcdv.scm možnosl združitve z matično državo, ]"CJ spremembo dotedanje meje Del prebival siva je 1 apolitičen, jin indi la je bil. vsaj na začelkn. do J[ii"isl(ivanskih oblasti vsaj lojalen. Sprva so aretacije "w(lpunli, ker so jih doživljali kol kazen za fašislične ^oeinel Ko pa so uvideli, da gre za množične lisuir 'so začeli proli zapiranjn nedolžnih protestirali. k,incn vojne so množično podpirali naslednico 01 I kar sn kazale množične manifestacije. Lc
^ frav lam, M,- 2%. lam, sir. 2U6
man.ši del ;e nasprotoval SIAU. med nj 1111 del slovenske duhovščine 11a Goriškem in nekateri liheralei, ki so se zavzemali za Jugoslavijo, vendar lirez komu-nislov. Po sprejeli h sklepih 11a mirovni konierenei so zaceli prav li nslanavljali nove slovenske slrmke, ki se niso sir.njaic z delovanjem SI AU. Poglavitni vzroki za lo so luli v od r. osu do parlijc, kajti SI AU je hi hi partiji povsem podrejena, razredna polil i k 1 pa je vedno bolj prevladovala nad narodnostnimi vprašanji,
Proii.nij: nski iilnk je li-l nacionalno enalen in ga je vezala skupna želja po ohranitvi rana'ske mc|e Partizane so sprejeli kol osvajalec, V očeh šlevilnili so hi' manjucclri bar Dar i, ki so hlepeli po ilalij.mski zemlji. Njihove predsodke so še pudkrepih ukrepi jugoslovanskih oblasti po koncu vojne, zinsli množične areianj'' n likvidacije - nc le 1 i slih, ki so imeli krvave roke ampak ludi nekaterih, ki so zgolj na-sprolovali prikiiučitvi, Večina prebivalstvu pa si je Želela miriega vsakdanjega življenja. Avioriea opozarja, da je ob politično opredeljenih še živela molčeča večina, na katero se zaradi njene pasivnosti pogosto pozablja. Med lislinii, ki jih pohlika ni za-n iniala. so bili z.hsli Italijani, saj .Slovencev prelcklosl ni mogla pnslili ncprizadclih, zalo jih je bilo med ncoprcdelienuiii veliko manj. Vecina paje bila utrujena od vojne in si je po avloričinein mnenju želela mirnega vsakdanjega /ivlji nja; sprejela hi vsakogar, ki bi jim lo zagolavljal. Vprašanje državne pripadnosti ni hilo pomembno za srednu in nižji sloj, čeprav sla bila bolj zadovolj 11a z Angleži kot ?, ^revn.nii par lizani". Pozneje pa se jc mnenje molčeče, zadržane veČine spremenilo, m sicer predvsem zarad; ukrepov jugoslovanskih oblasii in revnega vsakdanjega življenja.
Obsežni študiji v sklepnem tlelu sledijo sklep seznam virov in literalure. kratice, pojasnilo liekaierih noj mm' m kazalo ose'hnli ii ien,
Mateja Je raj, ASekr.iuidra Ser še
Spominski zbornik Zgodovinskega arniva Ljubljana; Ljubljana 1999, Gradivo in razprave Zgodovinskega arhiva Ljubljana št 21, 133 strani
S .Spominskim zbornikom Zgodovinskega arhiva Ljubljana formalno končujemo praznovanje stoletnice delovanja arhiva. K sodelovanju so bih povabljeni vsi nckd-inji in sedanji zaposleni v arhivu. Vsebina 111 obseg prispevkov nisla jiila omejen a, navezovali ]ia se morajo na Zgodovinski arhiv Ljubljana. Odzvalo se jc 24 avlorjc". in li so pripravili 26 prispevkov Kljnh leniu da ;o prispevki napisani Polj lahkotno, ponujajo obibeo nov ih ah iniiij znanili podalkov o razmerah, Ijndeli in dein v arhivu. To pa je bil ludi moj poglavitni namen.
Kljub leimi da je hib v jiibilcjrcm leln 1998 veliko napisanega in povedanega o 1 (X)-]etnem razvoju našega arhiva, sem kot tedanji direktor arhiva v prvem prispevku z. naslovom Mejniki v 100-lclni
260
Ocene in poročila ti publik ;H'i|nii in razstavah
arhivi xxii iyyy
zgodovini arhiva skušal opozorili na nekatere poudarke iz naše arhivske dejavnosti, za katere sem prepričan, da dobro opredeljujejo delovne usmeril ve, ki se jinl je posvečal nas arhiv, vse otl /natisiveno raziskovalnega tlela, prej objave virov, do golovo prvega niesle na zakonodajnem področju pa tlo izdaje vodnikov in publikacij v okviru serije Gradivo in r?/.prave ler predstavitve na internem
Bi. Marjan Drnovšek |e tuncsiil arhiv v slovenski in evropski prostor in ga povezal z. naprednimi idejami tedanji ga ljubljanskega župana Ivana Hribarja, zaslužnega za ustanovitev arhiva mesta Ljubljane. Poudarja Aškerčevo strokovnost, ki je bila zaradi uporabe temeljnih firiuvi.iiičnih načel izvora in prvotne ureditve na tedanji evropski ravni. Nakazuje tudi vpetost arhiva v kulturni prostor Ljubljane in SI ov ünije ncktlai in danes.
( lanek dr. Jožeta onlarja že z. naslovom Slovenska arhivska pomlad in podnaslovom Spomini na tir. Sergija Vilfana in čas, ko so se polagali temelji ar h. vske službe v Sloveniji rakaztijc temeljne zgodovinske smernice v razvoju slovenske arhivisiike v šestdesetih letih, ki jc brez samohvale otlltičiijocc vplivala na jugoslovansko, pa tudi na svetovno arhivistike, česar pa brez prodornega delovanja tir V-lfana, tedanjeg; ravnatelja Mestnega arhiva Ljubljana. in (utli dr, Žontarja nt hi bilo. Dr Zonlar je 11:1 koncu prispevka zapisal, "...da so bila šestdeseta leta v slovenski arhivski službi zares prelomna in da so se načrti za to velikokrat rojevali prav v Mestnem arhivu in v gla> njegovega direktorja tir. Sergija Vilfana" (str. 28) Smemo pa dod;.li, da tudi v njegov., pa čeprav ta čas 5c ni bil zaposlen v našem arhivu.
Svetovni, arhivislična r.poznanja so skozi znanja Ir. Vilfana prodirala tudi v slovenski prostor Dr. ontar nas skozi tlelo vanje na ti ruš venčni področju popelje v z.godo\ino slovenske arhivistike v Šestdesetih letih. Začenja z. letom 1962, ko jc prežet s številnimi strokovnimi nr.čni prevzel tajnikov a nje slovenskega arhivskega društva. Ni prav dobro znano, daje bilo prvo posvetovanje Društva arhivarjev Slovenije prav na njegovo p obut I o i 11 z. njegovo orgr. nizacijo oktobra 1962 v Novem mestu, daje opravil temeljna dela za pripravo slovenskugr. vodnik? ki je izšel konec ietn I9fi5. ko jc postal indi predsednik Arhivskega društva Slovenije Oli tem se mi z.tli po'rcbiio zapirati njegovo ne najboljšo izkušnjo ki jo je imel L marca 1963. kot s:nn pravi - s "smetano slovenske zgodovine", ko jc "... ponovno... zelo konkretno spoznal, kako jc predpogoj za poznavanje gradiva poznavanje struktur institucij." (str. IS), lina temeljnih zadev, s katerimi se jc v šestdesetih Iciih ukvarjala slovenska arhivistika, je bil načrt razvoja arhivske službe v Sloveniji, ali - preprosteje - slovenska arhivska mreža, ki naj hi se okrepila lini i z izgradnjo, kot so tedaj rekli, arhivskih silosov Oh tem se je znova pokazalo, da "... delo arhivov ni uživalo mkakršneg;i ugleda in je bilo javnosti komaj znano." (sir. 14) Seznanimo se s problematiko, ki se je pojavljala pri oblikovanju prvega slovenskega arhivskega zakona, meti drugim lut'i s pojasnjevanjem razlike med arhivsko, muzejsko in spomeniško var
si veno dejavnostjo, Šestdeseta leta so hila Indi cas, ko jc slovenju arhivisitika piek tir. Vilfana, tir. Zimlarja in zaradi formalnosti tudi direktorja slovenskega državnega arhiva stopila na evropsko prizorišče, To ji, intli čas, ko j^ tir. Zonlar v Londonu prvič videl arhivsko Skal to. Prek dela Arhivskega društva Slovenje iij leta I96fi ustanovljene Skupnosti arhivov Sloveniji: ¡zvemo za intenzivna razmišljanja o metodologiji obiave virov. (J pozor i na", ua spor med cerkvijo in državo, ki sc jc znova zaostril, ko so začeli akcijo popisa žnpnili arhivov in pripravo vodnika po matičnih knjigah. Konec .šestdesetih let je bij tudi čar, ko sta večinoma skupaj z. dr. Vilfanom pripravila temeljile slovenske arhivisiičiic učbenike, ki jih je z zgodovino slovenski, arlnv isiike dopolnila še Majda Smole Plod njunega skupnega tlela so bili lutli prvi slovenski podzakonsk' akii in tudi Slovar arhivske terminologije Jugtislavne, kije izšel leta ! 972.
Da pa v tedanji arhivistiki ni bila navzoča le s uliti pa m os t arhivske znanosti, velja opozorili n:i doseliti širši slovenski arliivski javnosti neznano dcislvo, tla je bil na kongresu Zveze društev arhivskih delavcev Jugoslavije na Ceiinjn in v Kiilorju tikUihra leta 1968 za 111 is 1 ra arhivov, večinoma zaradi svojih fraiicjožcfovskih brk, izvoljen naš kolega tir. France iinikl. Katera dama jugoslovanske arhivsilikc pa je poslala mišica arhivov, dr. Zonlar v svojem zapisu ni zapisal.
Za prispevek Zgodtiviuski arhiv Ljubljana v jubilej nem letu 1928 sem se odločil, da na zgoščen način podam 1 ročilo o dejavno'tih arhiva v letu praznovanja. Če primerjamo okvirni program prireditev, smemo ugotoviti, da smo izpeljali vse začrtane naloge, vse od celoslne podobe, razstave s katalogom, treh puhlikan; pridobitve državnega odlikovanja, do odkriija Aškerčeve spominske plošče m svečane EriredilvJ v Cankarjevem domu ter današnjo predstavitve spominskega zbornika. Izpadlo jc le priznanje v oboki Župančičeve nagrade, ki ga za dosežke 11a kulturnem področju tlodcljuie Mestna občina Ljubljana Pa tudi to bi verjetno dobili, če b, se le našla uslanova, ki hi nas za to nagrado predlagala, oziroma čc bi se dogovoril s katero izmeti njih za vložile v preti loga.
Ma». Vladimir Žnmer se je loiil t. i. "nrhivitisa". ki ga tleluiira kol zasvojenost z arhivom 111 arhivistiko v obdobju od 1972 do 1986, ko jc bil zaposlen v našem arhivu kot vodja Lnote za zunanjo ljubljansko retnio. Tti je bil čas ko je bila poglavitna naloga arhivov t. i. zunanja služba in pnrcvzenianje ter šicvilne selitve vclikilt količin arhivskega gradiva v tlc(*ij<¿ ki jiHH z. velikimi imikanu uspelo pridobili dr. Jožetu Žonlarjn. M:'=lini, da je zelo lepo opisal našega ledanjcga ravnatelja tir. Jožela Žontarja. ko jc zapisal, da smo se "... od njega veliko naučili. Pil pa jc lutli edini ravnatelj kar jih poznani, ki nikoli nikomur ni rekel oslre ali žal besede čeprav lii jo moral, ravnatelj ki sc nikoli ni vidno razburjal ...". (str. 39) Kol pravi avtor, je bilo to obdobje dokazovanja družbene potrebnosti arhivskih ustanov in njihovega tlela, kar sc jc izražalo tudi skozi številne delegatske sesatanke ki so krojili arhivsko usodo. Prav poudarjeno lerensko tlelo je

ARHIVI XXII 999
Ocene in poročila a publikacijah.tu ra/stavah
261
povzročilo, daje precej zaposlenih v arhivu, kat pravi Ziuucr, zbolela za arhivitisoni "km močno odvisnostjo miroma zasvojenostjo arhivskih strokovnih delavcev z arhivom ... in arhivistiko nasploh "... ki jc na družalieu, jiri jutcl jski način nadomeščal uradno siru kovno seslaukovaujc, izoiiraževanje in ii.lor-uiuanje de lave o v arhiva, hkrali pa jc imel kar velika Zaslug za razvoj arhiva in arhivistike." ■ 11 "... deluje dokler arhivist ne nrldc domov ali nazaj v sluzim (sir. 41) Ko je na koncu ]tri:;pevka kljub zakonu a varstvu osebnih padalkov navajal obolele za ar!?' vitisoni, je še zapisal, da "... še do danes ni jamu. Elije - ivnalelj vodil evideuco arhiviiisa s črnimi pikam ah 'e skrižei, podobnimi plusom." (sir. 43)
Clede na iu. da mi je dr. Vlado Valcncič, ka sem g"- obiskal oh njegovem 95. rojstnem dnevu in ga <i bencin tudi zaprosil za njegov prispevek zaupal, da »ni nagajajo uči, -va se domenila za obliko posnetega Pogovora. Opravila sva ga prav zadnje dneve lauskega 'eta. Kljub njegovim visokim letom s svojo inie-lekluahic svežino in spamiuom prekaša marsikaterega "dajana čiuveka. Zato ga n: izmučila ura gavuri-nia. ku mi jc pajasneval, kako mu je leta iy,50 tednu ^vnatelj Narodnega muzeja dr. Jusij. Mal povet,al za frost delovno mesto v arhivu, k: ga je ledaj vodil dr. Jrže Šoru, iu kako se je kot nezgadoviuar zaposlil v whivu ui v njeni plodna preživel več kat 20 let znanstvenega življenja. Poleg drugega je dr Valuieie da se je zaradi palrcb arhivskih strank mar ''^ laj lotil raziskovalnega dela u zgodovine JJn-Ijauc, pojasnil pa mi je tudi. zakaj se ni stn.tjal s kouccptoui geografske širitve našega arhiva zunaj L i u bljan c
l'udobuo kol z dr. Valcučičeni sem se za inlervbt u'| že dogovarjal z tir. Božom Olore|ieem. vendar je «sialc le pn dogovarjanju. Dr. Otcrepec ima goiovu na zalogi velika zafcmivftlij ki se tičejo na-nrltiva meti letoma 1950 iu 1972. ko je služboval v naseui irliivu.
Mislim, da veliko ljudi ne ve, da je dve leti. pivske stale gulil tudi poznejši univerzitetni profesor tlr Vasilij Meiik Sam je tu kratko olulubje opisal v ls|ievku. ki ga je naslovil Ko sem še želel posti ti ■htvar. pa j skoraj postal knjižničar Slovanske Kl'_'iži|ice, oziroma je- vzporedno opravljal arltivnska ln knjižničarska tlela. Na koneu dodaja, da je še danes f^iosen, da je prijel v stik z arhivska in biblia-S^ar'sM široko.
Pjk. Branka Šuštar svoje prinavedavanjc začenja ■''pouiinjaujeiu tta organizacijo arhivskega jjoJ s' kovanja n teli nični dokumentaciji v Cankarjc.em lUU leta ]98(i in na sodelovanje / arhi.vistoni Bo r>s«ui Rtiziuanoiu, s kaieruu sla skoraj sočasm. začela kovali v arlovu, ler z Aneo Zaletel, kije skrbela za Pravni red v arliivu, Z drugimi sodelavci tretjega !™tls ipia pa .s«, kot je zapisal Brane, cesto apravjali :ilP' kaslovjc". kar 'hi skoraj lahko enačili z arlti Vl,'S«u . ki ga jc opisal Vladimir Žtnner. Ne gre pa ''^t' tudi pripravo arhivskega obeasnika Z uaslo V0U1 ikan. Hkrati se spummja tudi pristnih pri Jateliskilj stikov s sodelavci arhiva.
ki smo Itili /. njo v arhivski slu/bi. nam je v
zelo prjetnem spominu osiala naša upokojena sodelavka gospa Ančka Kauihič. Hv.de/.en sem ji da se je za naš spominski zbornik odločila popravni Nekaj lepih spominov na arliiv. Ki sta ga kol mi je povedal njen soprog gospod mag Mirko K.uubič, pisala skupaj. On ja jc spraševal in vzpadujal. gospa Ančka iki se je s spominom sprehodila skozi njeno ubdolijc arhivske preieklosli. Zaščitni /.nak arltivskib opravil, arhivski prah, go:.pa Ančka poimenuje kar "arhivsko sonce" iu likrai dodaia. da so bili sončna privlačnost njene arhivske službe ijet sodelavci in sodelavke, skratka "vsi, ki smo , ses'avljali delavna skupino, včasih pa že kar ubrano prjetuo družino", (str 57) s katero je gospa Ančka sodelovala kar celili 36 lel. Iu v tem času jc ta delovna skupina oz. družina .iknpno stela kar S3 kolegic n kolegov. Zanimivi so njeni zapisi o tedanjem ravnatelju a tir,1 a dr, Sergiju Vilfanu in njeni sodelavki Trautc Sc/.un, k ji je pomagala prebrodili začetne arhivske dneve Z veliko spušiljivostjo pa piše tudi o svojih preostalih sodelavcih, od dr Valenčiča tlaljc. Nieno delo jc bilo sodelovanje š šievilninu arhivski); i uporabnik,, ali km jim rečemo s strankami, za katere pravi, da so hile tako različne, da bi liile za psiroluga pravo doživetje. Zanimive so arhivske dogodivščine ob |iopisovanju cerkvenih matičnih knjig iti ob delili v gradu Mala Loka pri Trebnjem.
Da strokovni arhivisličui izpit pa svoj, pomenih misli ne slovi le danes, dokazuje besedilo gospe Marije Lah, ki se ¡l v arhivu zaposlila februarja 1955, Zapisala je, da je lul izpit za arhivarja najtrši izpit v njenem življenju in ji Se danes, po toliko letih poskoči srčni utrip, kadar se spomni nanj. Tako kol marsikoga v petdesetih, zlasti pa v sedemdesetih letih, je tudi Marjo Lah v začetne skrivnosti arhivskega dela vpeljala gospa Trauic Sežun.
S prispevkom Marije Lah je končan prvi dei zbornika, ki ga sestavljajo zapis: arhivskih itpaku-jeneev iu nekaterih nekdaj zaposlenih v arhivu, ki so si poiskali slnžlie v drugih ttstauovali.
S člaukam Dušana Balama, ki si jc izbral simboličen naslov Kaka seje kalilo icklo, se začenjfijtj zapisi sodelavcev, ki danes krojijo podobo našega arhiva. Dušan Balittn se je odločil za rciruspi kii,rni pogled ua svojo arhivsko pol iu m težave, s katcviuii se |C ua njej srečal, nakaznje pa nttli perspektiva svojega dela Predstavi nam svoje praklieae izkušnje na delu z gradivom uprave iz obdobja no drugi sve tovm vojni na o!(ljubljanskem almioejii. Opisuje kako jc na svoji kazi občuti: teoretično načelo da marajo ustvarjalci sami skrbeti za urejenost i odbiranje svojega arhivskega gradiva, zato velja pritegnili me govi misli, da "... terensko delo ni zaslužek z dnevnicami kot si verjetno marsikdo domišlja, pač pa resna :n odgovorno delo ", (str, (¡8) Kat rceepl za izboljšanje sianja ua terenu priporoča zvajr.nje kazenskih določil zakona a arhivskem gradivu iq arlti iii.
Sanja Anžič je svoje razmišlanje uaslovtla Arhiv ski vrtiljak. Njen prvi, ta je informativni dan ki ga j opravila pr' Zarctu Bizjaku jc Itil zanjo tako šokanten da ga primerja kar z ljubljanskim potrjsoai preti
2(i2
Ocene m poročila |i lffll^.kacijqh in niZMavah
arhiv] XXII ï9w
dobrimi 100 leti. med drugim tudi plo, ker jci je pa vsem nenadejano čakal lakujneii preizkus preva janja nemškega besedila. Po dobrem letu dni se je vživela v urlnvsko delo in v psihologijo strank, /.a katere je arhiv pogosto zadnje upanje za rešitev n" hovih življenjskih stisk.
Jože Suliadolnik se v ra/.nnsljanjih spominja deset letnic ki jih je doživljal v arhivskem jubilejnem letu. Pred desetimi leli je začel službovanje v arhivu in se lakoj moral spoprijeti s problematike, arhivske foio leke in tehnične dokumentacije. Prav tako se je ta čas začelo načrtno evidentiranje gradiva, ki 'jc potreti 110 konservacijc in restavracije, ]ia tudi sistematično mikrofilmanje ljubljanske gradbene dokumentacije na mikrofilmske kartice zaradi varno M i. Avtor se lia kratke dotakne odkupovanja arhivskega gradiva saj že vee let vodi komisijo za odki.pe in priprave Iricnalnih razstav o gradbenem razvoj» ljubljanski 11 okolišev.
Mjjina Šuštarje svoje spuminske utrinke nanizala v prispevku s simpatičnim iiacluvoin Najboljša leta v najboljšem arhivu V njem se spominja selitev svojega delovnega mcsia po vseli nadstropjih magistrata, v kaicrih posluje arbiv Njeno strokovno delo je vezano na Eradivo nekdanjih družbenopolitični.1 organizacij, zlasti na gradiva občinskih organizacij ZKS, za kaierega je v arhivu veljal poseben režim. Ta režim je simbolizirala veriga, s katero so h.lc pa'vezane iij zaklenjene ponucne police, na katerih je počhilo to grndivo. ,S]iominja se tudi arhivskega družabnega življenja, še /lasti živahnega v šestdesetih in sedemdesetih letih.
Tatjana Šenk je pripravila Drobtinice, v katerih sc spominja konec sedemdesetih let, ko se je v arlni'u menjavala generacija Sn sc jc arhiv okrepil kar z. lepim številom mladih zgodovinarjev Tc je Inlo tudi obdobje, ko seje začelo uvajati računalništvo in Tatjana ugotavlja t1 a .s. ga težko predsiavija brez. pomoči sodelavca T.igc Železnika. V Drobtinicah opisuje1 tncli p: sine prijateljske vezi, k' so se stkale /Jasli med nekaterimi ljubljanskimi sodelavci, in pri katerih je odločilno vlogo odigral priložnostni arhivski pcniik Horis Rozman.
Marjana Kos jc svoje šestletno delovanje v arluvn opisala ?. doživetji v eno)i za Gorenjske Kranj in zdaj v Ljubljani, kjer se srečuje z. gradivo 111 drušiev n posameznikov, poleg tega pa tudi s preprodajalci arhivskega gradiva.
Nataša Bndna-Kodrič videnje arhiva in arhivskega dela prikaže skozi oč, Šindeniku kl se je z. arhivsko stvarnostjo srečala v enoti v ¿ikofj* Loki, v kale i je tudi začela arhivsko službovanje.
Prvo arhivsko izkušnjo opisala Barbara Pe:.ak Mikcc. S kruio arhivsko stvarnost jo se je srečala že pri svojem nrvem samostojnem prevzemanju gradiva, ko je idealno zakonsko načelo « urejenost, j 11 odbiranju arhivskega gradiva, ki ga mora opraviti ustvarjalec, zamenjalo surovo načelo "Vzemite, uredite sami, ali pa gre v smeti!" (str. 91 )
Zadnji del zbornika sestavljajo prispevki, ki S3 jih pripravili sodelavci, z.aposle.ii v dislociranih enotah našega arhiva.
Tn prispevke iz enote za Dolenjsko in Belo krajino v Novem mestu začenja Zorka Skiabl z opisom problematike že skoraj smrtno nevarnega arhivskega depoja v poslopju nekdanje osnovne šole na Kar leljevein Ta depo je bil arhivu leta 1974 ponujen to) začasna dcpjjska rešitev. Ker so domačini upali, dn bo v stavbi zaživela šiviljska dejavnost, ni čudna, da jc arhiv postal krivec, da sc to ni uresničilo, Nazadnje so menili, da če v stavbi "... ne more hiti to farne, naj bo pa vsaj oštarija ,..". (str 93) Arhivske skladiščne prostore so krajevne "oblasti" nekoč samovoljno spre menile v brigadirske spal nice. Avtorica v nadaljevanju zelo plastična opisuje nemogoče delovne in sanitarne razmere v stavbi. Te so reševali tudi dolenjski sani tarei, lako da seje le zagnane iti dolarskih sodelavcev zahvaliti, da je bilo "karte!jevsko" gradivo kolikor toliko oskrbovane. IVobleni je lul rešen leta 1997, ko seje gradivo preselilo v grad Grm. v katerem jc enota dobila tncli nove pisarniške prostore.
Meta Matije/ič se jc odločila, da zapiše znano dejstvo, "... daje za delo zavzetemu arliivistu nemogoče pisali spomine, ker se zaveda, da je njegov spomin Scpav ..." (str 97), m dodaja, da so dolenjsk. inogoeiiiki menili, daje Karteljevo dobro za arhivsko skladišče saj jih n. o ganile pripovedi o dragocenosti arhivskega gradiva, nikakor pa karteljevski prostori po njihovem mnenju ne bi bili primerni za skladiščenja "dolenjskih slainoreznic". Spomini ji uhajajo tiidi na arhivske skladise'e v Drašičih in na tamkajšnjo pi jazno arhivsko paznic« Angelu.
Merbo Polenšck sc ju pozabaval z. otvoritven:ini govori za arhivsko razstavo o izgradnji 1'udskc oblasti, ki smo je v arhivi: pripravili leta 1978. To pa je tudi leto, kn jc M.irko začel arhivsko službo. Zaradi objektivnih okoliščin je bil ta čas mdi Idini v dolerjsk' enoij ki jc mor.il imeli otvoritvene govore Pa 11111 je le uspele pregovoriti kolegice vodjo enote, ki hi bila upravičeno odsotna, daje imela govor, vpiisadi1, so :i kranjsko ven ijo in je p.izabil predelan v dolenjsko. Ob odprtju razstave v Črnomlju je govor molil velik linip sosednje silvcstrske zabave, v Trebnjem pa Markn 111 bilo treba opraviti slovesnega govorjenja, saj sta na otvoritev prišla le dva povabljenca
Gorenjski del prispevkov se zaeciijr. s kratkim zapisom mag. Gorazda Si ari he o ležnvah, pa ne arhivskih, ampak organizacijskih, ki jih je imel v obdobju arhivskega pripravništva z organizatorjem pripravništva, podjcijein Celina d.d ki ga je skušalo rešiti pred krutim dejstvom, ki seje pojavilo po 'pirn popitem po opravi|cni diplomi Pojavilo se je namreč vprašanje, ", kako bo pa s pironi \ bodoče ...", oglasi) sc jc, kot sam pravi - angel preživetja, ki gn je poskušal preživeti oh pomoči podjetja Celina, centra za zaposlovanje mladih, ki je kroti konec storilo nekje na sredi njegovega pripravništva.
Mija Mrav'ja se je spopadla s sv ljo prvo in edino stoletnico. Praznovali smo jo ti:di z. izletom v Grčijo ki gaje Mi'a slikovito opisala v prvem delu svojega prispevka. V nadaljevanju je opisala svoje lektorske dejavnosti pr vseh zadevali k so ob naši stoletnici imele pisno obliko. Pa tudi svojo vlogo p o ve/o val ke na prav vseh svečanih prireditvah v jubilejnem letu
AjjHlVI XXII 1999
Ocene iti poročila o publikacijah in razstavah
263
ko se je h ici] i! rud m izkazala liidi kot Manica Kiman, nekdanja arhivarka, ki je opisala svoja sreča ij a z arhivarjema, pesnikoma Aškercem in Zupančičem. Zlasti pa je njem prispevek koristen kc' ima v 3Pombali zapisane llatiime prav vseh prireditev v počastitev naše stoletnice.
Dr. France Stnkl je zadnji v gorenjski navedi v zborniku. Odločil seje napisati svnje sporni,c na prva L*ta arhivskega službovanja. Zaradi gospodarskih reform v šestdesetih letih se mu je služba na Co-rerijskeni oddaljevala, dokler ga jeseni leta 196/ v arhivsko koles jc niso povlekle silnice teda, sprejete slovenske arhivske zakonodaje in je dobil slu/no v tedanjem Mestnem arhivu Ljnnljana. saj se je loška iidločila poskrbeti za svojo bogato arhivsko dediščino Na njeimi lastni plastični način op^nje svoj^ prvo srečanje s tedanjim arnivskim ravnateljem dr- Vilfanom in delu, ki so nni jih nameni'i za začetek,
km sani pravi, kelot arjenje po arhivu, na kar ga 'eži;jo lepi .spomini, zlasti na tedanje sodelavce, dokler nazadnje ne prevzame skrhi za loško gradivu. Delovne in poslovne prostore dobi na loškem giadu.
Zadnja dva prispevka sla priprav i la sodelavca iz 1(1'ijc. Janez Pire nas seznanja z. z.E,od""hisMT,. ra/vejem najprej oddelka in nnto enote v Idriji. Podlage za ta Mzvoj daje dobro ohranjeno gn'divo •ilrii ;kega rudnika, ki se jc najprej hranilo v >kvir.i Idrijskega muzeja, uredit veno značilnost pa 11111 jc dr.ln 1;*ienina poznavalka rudniške nrobicmatike dr. Marij;. Vurbič, tedaj zaposlena v slovenskr.m rcnnbliskeni jrhivjjJ Podobno kot v Škofji Loki so se tudi ilrij .ki občinski moZjc zavedali pomena idn.jske dediščine.
so najprej zagotovili denar za honorarnega »diuarja, od L septembra 19(r9 pa za redno zaposlenega, tako da se je arhivska slnžJia preselil a iz muzeja v okvir Mestnega arhiva Ljubljana. Arhiv jc jsc cte leln 1992 ime! depojske in poslovne prnstorc v iQrijskeni gradil, to leto pa se je priselil v del pro «toniv nekdanje idrijske osnovne šole. V nadaljcvanjn JL opisana selitev grrdiva iz grailu v prenovljene šohke prostore.
Zadnji, pa ne zadnji po pomeni1 jc prispevek Mire H'>dnlk, ki nas seznanja z njenimi začetki v Erhmki :|Llžhi. Opisala ga je v nrispcvkn Vsak začetek jc tc^ak. Popisuje, kako se ie v ŠUidcnlskih Icti-i ueila Ë°ticç », tako je naneslo, da je izvedela za presto mesto arhivista v oddelku v Idriji. Zelo plastična je 'Pisala svoje prve arhivske dneve, tako v Ljubljani, Kakor potoni v Idriji.
Za 'konce je 'relia poudariti, da Spon inskc^a rt»urnika Zgodovinskega arhiva Ljubljana, pa tuili clr»gih številnili prireditev oh praznovanju 100 letnice a|"hiva ne bi bile brez. sodelovanja sknraj vseh /apoenih v arhivu, brez.nodpore Mestne občine Ljnblj' na Jn sponzorjev, ki sq navedeni na koncu knjige, Gorskih opravil sodelavke Mije Mravlja, z.v zelema "o i'topa oblikovalke arhivske celostne podobe in vseh jubilejnih prireditev Andreje Aljančič- Pnvirk 1er ïtispoda Franca Čudna iz podjetja Mul it ci.o..>., ki sta "(■Skrbela za vse tiske. Ici smo jih izdali v lini pra-kovanja.
Janez Kopač
Za objavo prispevka INZ ni pridobil soglasja avtorja
264
Occnc m poročila o pnblika^.j.iii .n razstavah
ARHIVI XXII 1999
Zbornik Janez Puh, človeK - izumitelj -tovarnar - vizlonar; Zgodovinski arhiv na Ptuju, 1998; Gradivo in razprave, zvezek 3 239 strani; zasnova in ureditev Kristina Šamperl P'irg
Zgodovinski ;irbiv na Ptuju si jc zaslnvil obširen
projekt pndst.avitvc Janeza Pniia in ga ztčcl uresničevali leta 1997 pod vodstvom Kristine Šamperl Pnrg. Projektiranih jc bilo več načinov predstavitve Bvljenja in dela Janeza Puha in ena izmed teb je biia tudi izdaja zbornika, ki naj bi predstavil Puhu kot človeka, izumitelja in tovarnarja.
Zbornik jc razdeljen na več tematskih sklopov, v okviru katerih so objavljeni prispevki nosamezuili avtorjev, in sicer:
UVODNI PliLr
Uvodna beseda, Kr .slina ."■¡amperi Purg. str. 3;
-	Po sledeh Janeza Puha (i802-1914), ob 130. obletnici njegovega rojstva, akademik prof. dr. Anton TrsiuViik (ponatis članka iz Mohorjevega kcletlarjn. Celje 1994). str. 5;
-	Puhovc modrosti za današnji čas. minister za kulturo Jože,Školč. str. 7;
Janez Puh - Johann Puch, minister za drobno gospodarstvo in abrf Janko Rnzgoršek. str 9;
-	Janez. Puli znanstve lik in vernik, mariborski skof dr, brane Krambergcr, str. 1 P,
-	Spremna beseda k zborniku o Janezu Puhu. rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Ludvik Toplak, str. H;
Janez Puii - človek za tretje tisočletje, župan Mestne občine Piuj. poslance in podpredsednik državnega zbora RS Miroslav Luci. dr, med. str. 16 17;
Janez Puh - rsznolika .n večplastna o.iebnost, arhivska svetovalka Kristina Šamperl Pnrg str. 19.
JANKZPUH j ČLOVHK:
Janez Puh (1862 1914), Mari(a Hemji Masten, str. 25. 26;
-	Zaka; je ostal Janez Puh Slovaiecm toliko časa neopazen in nezanimiv? Kristina Šamperl Purg str. 27-37;
,Spomini (Jožeta Jurančiča. daljnega Puhovega sorodnika). str. 39. 40;
-	Nekaj besed o zascmiem in družinskem življenju mojega starega strica Janeza Puhu. Jožica Breeelj, sir. 41 43;
-	Avtomobil osvaja svel dr Andrej Stnden, sir. 45,46.
Podoba Janeza Puha skozi zapuščinski .spise. Nadr. Jurkovie. sir 47, 48;
■ Oris industrializacij« na Štajeiskem v drug. polovici XIX. stol., Ivan Lovreneič, str. 49. 50;
Janez Puh in leto 1908 v zapisih graškega Tiigcsposin. Nataša Kolar, str. 51-53:
Mesto v obdobju sprememb - politični, gospodarski ;n socialni odnosi v Gradcu na prelomu stoletja, dr. Illke Hammer, sir.
Cerkvena ureditev na območju Štajerski1;, p. Martin Vnlovie, str. 61-65;
Puh v arhivu mesta Ljubljane od preloma stoletja do konca diuge svetovne vojne Barbara PeSak Mikec. str. 67-72;
-	Avlomobilizcin na Kranjskem in Janez Puh. Epiitejj m industrialee slovenskega rodu v luči arhivskega grabiva Arhiva republike Slovenije, mag. S.išaSrse, str. 73-8i;
EMM?"ll 1999
Occne in porOvJla o ,juhiikaci|aii m razstavah
265
Puchi so že dobri le ccsle so slabe, Mira Hodnik, s'r. 83-86;
-Po sledeh napredka v Palioveni času, Arhivsko gradivo o tehničnih novitetah 19. stol. v Zgodo-vJJ]skeffl a rlii vi i Pluj (ZA P), Marija Henija Masicn. str. 87 0];
Nezaosen hrup in vonj po bencinskih hlapih v «vajsciih leiih lega slnlctja. lirnnko Radulovič. str. 93 102;
Motorizirana prevozna sredstva v očeh njihovega uka filma. M;: rta Rati Selič, str 1C3-104;
- Zgodovina Pnhovega rodu iz Jnrsinc v Slo-vcnskilj Goricah v Zagorcih Anton Klasi nc (odlomek ^ prispevka navedenega avtorja v Tedniku z dne 15.
■	'963 pod naslovom Od želarja do tovarnarja. njj ''nh slovenski kmečki fant iz. Jnrsme pr1 Ptuju, lanovitilj tovarne koles in motornih vozil Puch-
w<-'rkj v Gradcu), str. 105, 106;
■	hrane Ncgcr, svak Janeza Puha, Antoša Leskove. str. 107-
Janez Puh v Mestnem muzeju v Gradcu, Johann "Je h jn S ta dt mi i sei i m Graz, dr. Pranz Leitgcb, str,
110;
, " ■ djeniskn pol puhovega motorja TYPE N 3 E 11 . številka 5123. Pe" :r Groi , str. 11-115.
•'■-Nh/puii-izuMmruL - Puhovi patenti, dr Sandi Sitar, sir. 119-177.
']A NKZPUII-TOVARNAR;
" 1'reglctl lipov koles motornih koles in avto-1 lIov °koli leta 1900 s posebnim upeštevanjem nkatov Janeza Pnha, HildcHarer, str, 131-1 Ss.
.HNKZPUII- VIZ1GNAR: * 1 nhova »okrilja v primerjavi s sodobno avtomobilsko :ndus(rijo, dr. Breda Krgl in dr. Stanislav ctlan, str 149-159; . ." Janf;y' Puh inveneija in inovacija z.a iretje tisoč jjjj dr. Šielan čelan, str 16l-'64 " y°nll)s, slovenska blagovna *namka, kije zrasla 1 111 ho vili temeljih. Bori - Brovin:*y, str. 165-17?,
JA PUH - DKDIŠČINA:
■ Puhova kolesa in kolesarstvo na Piuju, Rene av"ik ntr. 175 i'/«; j .	Piči danes - kot n/.lcg za proslave, raz-
170?' j"®- zbiranje, Kristina Sampcrl Porg. str.
jjK' :iPNl Dhu
' -dstavitev občin, ki sn sodelovale pri projektu: Mf Pmj. Miroslav I.nci dr. med., str. 185; Jl|["šinci, Alojz K;.vele, str. 186; ' '-irnia Radgona, Miha Vodenik.str, 187; r L ntomer, Ludvik Uratnša, str, 188 ^»ijgsisi s predstavitvijo avtorjev, str. 191-194. 195 ^g®' P°V7ctki H nemščini in angleščini. str.
pi: 'grofij a o Janezu fini str. 230-23« ""«.stavcev linanceriev, načrta projekta n
'■ahvale, str. 234-236.
Kazalo, str. 237-739.
Delo spremijata recenziji (na ovitku) mag Tadeju draleta. uipl induslr. arheologa, inž. stri: ništva in 'loe. dr Staneta Gmnda. ki podajata svoji raneiiji o Pujoveiii zborniku s tehničnega in zgodovinski' .1 v'dika.
Si rok projekt predstavitve Janeza l^ilia, ki zajema obravnavani zbornik, razstavo in knlalog k razstavi v; ireba razumel kul celoto, kajti vse navedeno se m;d sebe, dopolnjuje in deluje kot celota.
Projck' jc v Arhivi 11, glasilu ADS. letnik XXI. št. 1-2, L j. 1998. pod naslovom Janez Puh - človek, h umitcl; tovarnar na str. 147 149 predstavna Kristina ¿amperi Purg. Ob branj 11 c:ljev, ki so si jih zamislili, ,n primerjav! rezultatov sem ugotovila, da je projekt ne samo uspel, ampak ludi presegel vsa pričakovanja ■ saj jc zbranih ogromne dokumentov in podatkov ki os vetij jjcio Janeza Puha in njegovo d »bo ler posegajo na vsa področja življenja.
Puiiov zbornik je večplastna monografija predstavitve človeka n njegovega dela - tako glede vsebine kot [ud; glede avtorjev. Vsak posamezni čianck govori sam zase in sc hkrut. povezuje v celostno predstavitev ter odseva avtorjev pogled na Janeza Puha. njegovo življenje in delo.
U sirokovn obdelavi so bili upoštevani vsi razpoložljivi viri, ki jih je mogoče uporabiti pri obravnavi določene tematike, zato nam je zbornik lahko vzor, kako pristopiti k delu in celostno obdelali neko snov.
Euina p ipomba, ki bi jo imela k obravnavanemu zbornika, pa je čisto iclinier,a mislim, da bi lahko prhpcvkc v sklopu Janez Puh - človek tematsko razdelili na dva sklopa ali dali sklopu širši naslov
Inmkei 7jtic~Cizc!j
Množične smrti na Slovenskem, Zbornik referatov z 29. zborovanja slovenskih zgodovinar/ev (uredila Stane Granda fn Barbara Šatejj, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljdbljana 1999, 320 strani
ČijTrS je bilo lelo 1998 zaznamovano z lepim številom okroglih obletnic iz politične zgodovine, jc vodstvo Zveze zgodovinskih društev Slovenije (ZZDS) za temo 29. zborovanja slovenskih zgodovinarjev v Izoli (22. - 24. 10. 19^8) izbrak ptoj blematiko množičnih smrti nu slovenskem ozemlju. Leta 3y98 smo sc namrcc spominjali tudi 650. obletnice potresa, ki jc 1348 na Koroškem, pa ludi Kranjem in Štajerskem zahteval približno 20 tisoč živ^enj, RiSn pa jc predvsem po tem, da je odbil dobršen del Dobrača v Ziljsko dolino in s icir. za vedno pokopal 17 vasi ler spremenil tok reke Žilic Istega leta je pn livropi pošteno zakoni la črna smrt iz. Indij.-. Tcjiio zborovanja jc nadalje narekovalo tndi 80 let od konca prve svetovne "ojne.
266
Ocene in poročila o publikaniali m razstavah
ARHI VI XXII 199^
Zbornik referatov j-, posvečen ljudem, ki so zarr/li življenja na našili tleh i zgubil i življenje; bil naj bi spomenik življenju in volji do življenja, nikakor pa ne pojavu, s katerim se ukvarja. Zbornik, kot j>; na njegovi predstavitvi zatrdil njegov souredniK. ir* predsednik ZZDS Stane Grauda, se '.udi ne žel1* vključiti v politične zdrahe gletle "polpreteklih" 11 možicu i li smrti, temveč skuša povzeti dosedanje vČJeuje o množični snirii na Slovenskem iu vzpodbuditi nove raziskave. Takoj naj povem, da jc položeni temelj vsekakor dober.
Predgovoru Staneta Grande, pozdravnima govoroma izolske županje in predsednika Zgodovinskega društva za inžno Primorsko, soorgani zatona zborovanja, sledi 18 referatov poklicnih in nepoklicnih zgodovinarjev ter nezgod o vinarje v, ki govorijo o množični smrti, sni rti kar tako, smrtnosti iu odnosa do smrti Od referatov v zborniku, pred viden iii za zborovanje, manjka p t, spe vek Nataše Nemec (Nacionalna struktura mr.oiiene smrti na Slovenskem aprila in maja 1945 s poudarkom na Pomorski), douana pa sta diskusijska prispevka FraneC.a Kresali, in Zdravka T robu Lepe no vrsti
Darko Darovec (VpFv množičnih smrti na gospodarsko m socialno podobo Istre skozi stoletja) obravnava obdobje beneške vladavine v Istri (13. - 18. stol.). Istro so v tem času pestile epidemije kuge, vojne, zlasti med Beneško republiko m Habsburžan. (1463, 15u8-l6, 1616-18). malarija, pc malem Tnrkt Vse tc nevšečnosti so istrska mesta z zaledjem od 14. do začetka 16. stoletja, v dobi torej, ko so zaradi živahne trgovske dejavnosti dosegla največji gospodarski in demografski razcvct, brez večjih težav prebrcdla. Sledi opazno upadanje prebivalstva, ki ga skušajo ublažili z naertno kolonizacijo prebežnikov z. Balkana. Ti kolonisti, t. i. Merlaki, so naleteli na shbo prst, pomanjkanje pitne vode in sovražen odnos domačega prebivalstva, ki jc v njili videlo vsiljivce na žc tako borno zemljo Zaradi slabili razmer so štcvilri zašli med nabojnike, med "ziikovce i prognanice" kot jili je pred desetletjem poimenoval Miroslav Bertoša. Množične smrti so intenzivirale migracije, te pa so podkrepile žc vzpostavljeno kulturno, socialno i'i etnično dilioinijo med mestom in poticžclj :ni. Referat dopolnjujejo nazorne tabele in grafikoni.
Raj k 3 Bralo' (Primeri množične smrti na današnjem slovenskem ozemijn v antični dobi) na začetku opozarja na šihko izpovednost virov za obravnavano obdobje (posledica je ,zraz.iia hipe-ictiennst namericnili ugotovitev), naio pa na sistematičen in berljiv način predstavi primere množične smrti na prostoru tedanjega zahodnega liirika in severovzhodne Italije v obdooju od začetka 2. stoletja pr. K do konca 6. stoietja. Ugotovitve so take: največ primerov množične smrti izbaja iz vojrških dogodkov, ki sc koncentrirajo v določenih obdobjih. Sera sodiio vojne ob riiriskera osvajanju Balkana in Panouje, barhaiski vpadi in v pozni m.jki pogoste državljanske vojne. V obravnavanem obdobju so ta prostor občutno /.redčilc tri velike kužne bolezni, potresi in druge naravne katasliofc pa po vino niso povzročili množičnega umiranja. Bralož tudi ugotavlja, da Hnni
očitno niso bili taka "šiba božja" kot sc jc doslej mislilo.
Peter Šlih (Ob naselitvi Slovanov vse pobito?) ponovi svoj^ žc večkrat izraženo mnenje, tla se s slovansko naselitvijo v V/.liodne Alpe ni začela niti slovenska zgodovina niti zgodovina Slovencev, bistvo problema, ki ga obravnava, pa je vprašanje konti loilelc oz. diskont nnitete med antiko in zgodnjim srednjim vekom slovenskega prostora. Na tem ozem lju seje sicer ji: konec 6. stol. zgodil zgodovinski prelom, v ona ar pa ni bil popoln. Ker jc po slovanski naselitvi na ozemlja današnje Slovenije s staroselci vred živelo le približno 20 lisoč ljudi, je nemogoče govorili o strašanskem valu Slovanov v Vzhodne Alpe in ludi odgovor na v naslovu zastavljeno vprašanje jc 1 ali ko le negafven Prispevek je "štibovsk i ".jedrnat m oprijemljiv, zaradi stanja virov - vsaj predvidevam -pa ne govor, o konkretnu primerih množične smrt., z izjemo omembe usode nekaj tisočev Bolgarov, ki jih jc po Pred eg a rje v cm poročilu frankovski kralj Da-gohert ukazal pohiti na ba^rskem o/cm lju. Kamor so se zatekli.
Referat Vaška Sinionilija (O Mijni, mnužični smrti, domovini, njenih junakili in mitu kot "strašnem opo/.or:iu") sc posteča ¡racionalizaciji smrti in umiranja v prvih stoletjih novega veka. Vojna in nasploh ubijanje sta bila sakraliz.irana, to sc je pokazalo predvsem v prepogostih verskih vojnah. Slabo (nc)piačani najemniki so se v pijan' objesti lotevali kmečkih kaše in mesa (todi človeškega), tako da j'" vojno nasilje nad riiralnim civilnim prebivalstvom kvepko preseglo dotedanje izkušnje. Najemniški vojak jc na simbolni ravni utelešal množično nasilno smrt. K podobi množičnega nnnranja je prišteti še ponav Ijajoče sc epidemije, lakote in vpade "dednih so vražniknv krščanskega mena1*, ki sc j;li spremljala pretirana poročila deželnih stanov prizadetih dežel in na njili utcmeljeua propaganda. Razmišljanje konča pron'cljiv.1 razlaga Ircli slovenskih milo v, k' kore ni ni jo v ilirskih Pojili. Miti imajo močnejši vpliv na ljudi kol "prava"zgodoviua
Marla Vcrginella (Spremembe občulja smrti na Slovenskem v 19. iu na začetku 20. stoletja; podaja poglede posameznih pisec v iz obravnavanega obdobja na vprašanje smrti, odnosa do nje iu do pogrebnega obreda Na splošno seje takrat odnos do smrti ket do lud; ž.vljcnja desakraliziral, počasi se jc uveljavljala posvetna miselno;1. S stališča geografa nam Milan Orožen Adamič (Žrtve naravnin nesreč v Sloveniji) nan'ia poglavitne naravne nesreče, ki so skozi čas pestile nrcbivalec slovenskega ozemlja. Po časopisnih virili (od sreae 19. stol.) seje dokopal do -.pos nanj a, da zalncvajo naravne nesreče v Sloveniji malo žricv, materialna škoda pa je velika. Največ ljudi nmre v snežnih plazovi li, siedijo potresi, udari strele, poplave
K velikemu številu žrtev plazov jc bislver.o pripomogla prva svetovna vojna, v kateri je pod snegom ostalo 769 ljudi, predvsem vojakov. Ugotavlja, da jc ogroženost od naravnih nesreč povečala zlasti prenaseljenost ravninskega sveta in z njo povezana koneentraciia gospodarstva. Orožen Adamič postreže todi z niune.ienimi ocenami žrtev nekaterih naravnih
h
A_^jjlVl_XXI! 1H99
icsrcv. kar je po mcjciu prepričanju eden poplavim iti Cllicv rojevajočih se raziskav množičnih smrt. rri spe ve k Duške Žitkn (Nesreče na morju. Pripovedi Olivnih podob pomorcev) ne sadi v kontekst K 'ik;. Gie za unietnoslncizgodovinski prikaz, voiivnih rodcb, ki so sicer lahko zgovorne za preučevnlea gotiovine pomorstva nikakor pa (vsaj predstavljene) 110 za ninozieno smrt. Slike "l"x vate" sa nastale :z. Sir" u pred (množično) smrtjo.
■taíc Hudalcs (SnM in smrtnost v 19. stoletju) "goiavijn, da ]ia Zahodni Lvropi in tudi na Slo cn ikem v ]9. sioletju množične smrt: ni več (str 160). tem mestu bi se ustavil pri pojmu množična ■S11irt. Čeprav so bili povodi za temo zborovanja po ^scni nedvonmni (obletnice potresa. epidemiie kuge, kenc.; nrve svetovne vojne), opažam, da (so) fi ne katerj rel'eicnli množično smrt razlagaja(h) po svoje Noeem gledati preozko, ampak. Množična smrt je laka vista smrti, pri kateri v nekem relativno knukem casu Jn poleg običajnili (običajne kvote) - recimo jim -njr;ivnil. smrti umre večje število ljudi. Vznik je ' ko knlniinirana nasilje, vojna, ali pa i/.redri do-fefdck (potres, poplava, epidenvji ...). V zborniku je "Jjenjtfi samomor. Samomor je, sploh pri Slovencih, sakelanj], naraven pojav Je množičen, a kot 111110-'•'-no smrt lahko .štejemo le masovni skupinski sa nor. ki bi žc tako žalostno bilanco samomorov v ^zviiih družbah še bistvcnci poslanšal (Rajkc Bratoz. Jovor: na primer o kolektivnem plemenskem samomoru v antiKi) (glej str 47. 49). Smrti z.garane matere "<fiii olrok. ki sta jo sredi prejšnjega stoletja pri sllíjge.seiy ¡cu*]! po! i ral i podhranjenost in oglašajoča Se J "tika, kljub vsej ¿ragičnusti ni mogoče Štet: med 'nozične smrti. Giiža, ki jc v eni župniji v letu dni PomoriJ biimi sto ljudi (str. Kil) jc nekaj drugega. ! uda 1«sega študija velenjske okolice je pokazala, da b|l| v začetku 19. stoletja 43 odstotkov vseh umrlih llarih nianj kot deset let. v drugi polovici istega s ^etia pp se jc to /nižalo na 33 odsio t kov To je bilo v hkratnih higienskih, soeialnih in občeživljcnskJi 'r-ierali pogostega pomanjkanja nekaj običajnega. n --lena smrt jc torej nasnrotje "naravne" smrt:* snil'ikar tako.
Med Slovence čez lužo se jc ozrl Darko Pri? (.Slcverski priseljenci v ZDA in delovne nesreče v 'ctlh pred prvo svetovna vojno) in izbrskal neka.)
uJsih delovnih (= rudarskih) nesreč na picloim: v r»>e stoletje, v katerih jc zaradi neuslrcz.ncga orodja.
Porabe zaščitnih sredstev ali malomarnosti imirlo ^ceje število delavcev, tudi Slovcnccv Peter Svctuia 'vi zločini in vojska detektivov: zločin m kazen v slovenskih kri minul k ib do druge svetovne vojn.) je Pr spe /a] sočen tekst o umorih in kaznih zanje v ^"niučih kriminalkah. V 22 literarnih delih nastcjc 4(J nekajkrat zapise "smrt", "tragedija", a o runa-srirli nj bes-cüe. Kaj ima fiktivni umor 7. mno /J smrtjo? '
Marko Waltritsch C Prvi goriški kronist C-cvami Marusjg in njegovi cpfsi nasilnih Smrti v Goric. 17- stoletju) m iz opusa goriškega ¿ronis.a ',r'-dstavi zvezek z opisi 202 nasilnih smrti v Gorici in nJcni okolici v obdobju 1641-1704 ter zvezek o kugi.
267
ki jc leia 1682 samo v Gorici ugonobila skoraj 500 Ijuui V prvem je Marusig vsakemu prnnem posvetil štiri verze v fnrlanšeini. V 63 Idili (in ne 53. kot je VVahnisch pomotoma odštel 1641 od 17C4. glej sir n92) sta nasilne smrti (uhoj, umor, sodna eksekucija) umrla 202 Goricami, povprečno trije na leto. Kronika kuge je za proučevanje množične smrti dragocenejša Bolezen, ! i ,i* s konjskim trgovcem priromala iz Hrvaške, je v mestu s pet tisoč dušami pokopala de setino prebivalstva. Nasploh so kronisti beležili smrti predvsem v mestih, manj na podeželju. Waltritsehev prispevek 'luslrirajo podobe iz oheh kronik. Zvonka Znpanič Slavce (Hpidemije na Slovenskem. Lakote, kuge in voji,e resi nas, o Gospod!) v svojem referatu ngotavljr., da ic "kuga" v zgodovini ir ljudskem jeziku vsaka naiezij iva bolezen, ki se nekje nenacioina pojavi, povzroči hitro in množično umiranje in počasi ngaMie. Zgodovina kuge je zgodovina velikih epidemij. "Epidemije so skozi zgoaovino človeštva - tudi na Slovenskem največ pr.spcvale k ninož.ienemn umiranju." (str. 207). V 20. stoletju so (bile) najbolj nalezljive vojne
Preostali referati se zato ukvarjajo s problemom žrtev vojn in zr.radi njih. Bninko Marušie ("Slovenci in vojne v letih 1848 1866) želi opozoriti na eleveške iz.gnhc v vojnih dog.ajan/ih Izgube v vojni so namreč lahko živa bitja (tudi živali) ah p,i materialna sredstva; so trajne ali znč.*isne. V obravnavanem časi: jc avstrijska vojska, tlobro polovico te vojske so sestavljali Siovani (Slovencev je bilo leta 186o v njej 20 tisoč), bila več manjših vojn. Razprava ne podaia natančnejšega števila padlih, ranjenih m zajetih Slcven^ev, saj bi bilo treba pregledeti anuvsko gradivo, zlasti v dunajskem vojnem arhivu. Marušie se zato na podlagi časopisja, spominov m ii erature uincji na oceno, da Število Slovencev, umrlih v nt posrednih vojnih do gajanjih 1848-1866, ne bi smelo preseči števila petsto. Z žrtvami prve svetovne vojne se je ukvarjala Pclra Svoljšak (Poizkus ocenc vojaških in civilnih izgub (žjlev) med L svetovno vojno). Doslej šc ni ugotovljeno. koliko slovenskih volkov je šlo v boj za Pr.mea Jožefa Poglavitni vir za ugotavljanje žrtev so po'eg posameznih nepopclm.i slatir.ik seznami izgub matične knjige polkov in vojaškin bolnišnic, seznami pokopanih vojakov in sczn.imi izgub v dnevnem časopisju. Poleg krogci in šrapnelov so vojakom gro žili šc irehušni liTus. kolcia. griža, jetika ipd. Med padlimi slovenskimi vojaki prednjaei po tleželah Koroška pred Kranjsko, gledano seveda v relativnih številkah. Neposrednih žrlev vojne med eivilis*ti sicer ni bilo veliko, ohčntno pa je padla rodnost. Šf preden pa jc vojno prizorišče /akril zastor. je udarila španska gripa. Tudi slovens*kemn življu m prizanesla, saj jc pospešeno gibanje prchivalstva (^ vojske) ngudno vplivalo na širjenje holc/.ni, kol šc ngolavlja oljsko v a.
Razvescl: nas trezen in odprt refeiat Jožeta Dcž.-mana (Tale, zgodovine. Slovenci in žrlve druge svetovne ve,ne). Dežman odgovarja na svoje nekaj let staro vprašanje, ali smo talci zgodovine. "Smo! Znto ker nam manjka besed in resnicc!" (sir. 242). In bomo talci, dodajam, dokler bodo med nami z. drugo vojno
Ocene in poročila o publikacijah m razstavah
Ocenc in purnčila o publikacijah in razstavah
Bf) xxn Flu
obremenjeni 1 j udje in pa taki, ki na vojnih /.rt val) zidajo svoje popnlistične govore; dokler »mil že santa statistična ugotavljanja znev tarea opa i k iz portičnih logov. Tudi (če ne predvsem) prispevki kot Dcz-manov lahko - upam vsaj - pripomorejo k strpnejsenu1 in manj obremenjenemu obravnavanju slovenske (polpreteklosti in njenih travm. V nadaljevani!.. govori o instnimentalizaciji mrtvih '/a ustvarjanje partijske mitološke podobe sveta, se pravi u dentvi na dobre "Liase" in slabe "vaše", pri leni p.i izumi po srečen izraz za delitev mrtvih kol tudi živih - "na ši vaši/cm" (sir. 244). Zdaj je čas, da prisluhnemo se drugi stran ter razširimo in dopolnimo obstoječe znanstvene izslctikc ni pa dobre zganjati povratnega nasivasiznta in pisati novih enostranskih zgodovin. Škiljenje skozi rdeče-bela očala nikamor nc pupcljt "Spjpadi za pravico do vladajoče razlage zgodovine pogosto niso dosli manj razburljivi kot zgodovina sama." (sir. 260). Končno ima vsakdo pravico, da s: sani razlaga zgodovino Na celostno raziskavo druge svelovne vojne bomo še kar dolgo čakali. Dež man postavi kot dotgoleaii prcučcvalcc obravnavane problematike tmli sprejemljive teze o medvojnih žrtvah med slovenskim prebivalstvom. 40-50 tisoč na "parlizr.nnki* slrani, 15 tisoč kot posledica mobilizacije v sovražne armade, 15 tisoč med nasprotnik1 pati ižanskega gibanja in revolucije oz. zarad' partizanskega nasilja. Skup.ij torej od 70 de 80 tisoč vojnih žrtev, nad lJ0 odstotkov moškega spola. Mani-kajo seveda žrlve v vrstah nkupalnrjev in jnstificiramii neslovenskih kviz.lingnv (ustav.).
Marjan Znidarič (Krvni davek bombrit napadov na Maribor med drugo svetovno vojno) nam po arhivskem gradivu, ki ga hrani Muzej na.odnc osvo boditve v Mariboru, osvetli cilje zavezniških bombardiranj, protiletalske ukrepe nemški h oblasti in bilanco 29 bombnih napadov, ki jih je Maribor preživel od januarja 1944 do konca vojne. Umrlo je 483 ljudi, 352 je liilo ranjenih, 4.20C pa jih je izgubilo streho nad glavo. Analizira moč in pogostost napadov, spol, starost, narodnost žrtev ipd. Nevenka Troha (Genocid ali kaznovanje fašističnih zločinov. Kdo so bili usnirčeni maja 1945 v Tržaški jiolcrajini) jc na podlagi seznamov uinrli'i, ki jili je zdelal Iñirlanski instituí za zgodovino odporništva, in seznama Claudic Cernigoi ter ob podpori svojih raziskav ugotovila, da jc v Tržaški pokrajini neposredno po vojni nasilne smrti umrl 601 tir,vek. V prispevku obhk.ije posamezne skupine (vojaki, civilisli, uradniki .) iismrčc-nih. od katerih jih je bih večina vpletena v vt.jna dogajanja ali so sami zakrivili zločine ali pa so kot pripadniki tpara)vojaških in policijskih enot simbolno odgovarjali znnje, čeprav sami usmrtitve ne bi za služili. Fojbe tako niso bile le kazen za zločine, ampak tudi poskus oslabitve potencialne opozicije, predvsem
nasprotnikov p\,ključitve k Jugoslaviji Podobno vlogo so igrale tmli 'Ta¡lic" v notranjosti Slovenije, v Kočevskem Rogu in drugje.
.Seriio referatov koncujc informalivni prispevek Mojce Sorn ,n Tadeje Toininšek Rihtar (Predstavitev projekta nacionalne zbirke "Žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje" v Sloveniji). Petielni projekt, ki si je začel leta 1997, hu za ubdutije od aprila 1941 ilo junija 1945 skušal priskrbeti čini popolnejši seznani vseli z.rlcv na olnnočju današnje Slovenije. P vi de n-l ranje žrtev (ha) patcku(lo) po literaturi in raznovrstnem arhivskem gradivu, rezultati pa bodo predstavljeni v knjižni obliki in na Internetu. Diskusijska prispevka na koncu zbornika sla, kot sem omenil že v uvodu, delo Franceta Kresala in Zilravki Trohe Prvi razpravlja o invalidih in vujnih vdovah iz. prve svelovne vojne, drugi pa predstavi šliri zločine ■albniskcga okupaioria 11.1 Kočevskem.
Preden končani, se nekaj besed o tehnični pixlnbi zbornika Tisk jc kakovosten, tiskarskih, pravzaprav tipkarskih napak je relativno inalo. Pri tolikšnem številu aviorjcv različnih strok in tolikšnjih znanstvenih i/.kušnjah bi bila uiupične pričakovan enotnost kritike. Tako srečamo opombe v oklepajih nieil tekstom (v povezavi z viri in literature ler morebitnimi kraticami, navedenimi na koncu), večina prispevkov pa ima opombe pod črto. Svetina in Darovec uporabljata kombinacijo otieh načinov, pri Waltrilschu in Zupanič-Slavčevi pa sploh ni opomb, imata pa na koncu zbrano literaturo Opombe pri nekaterih se omejujejo zgolj ua dihanje del, pri drugih so bolj izčrpne, pojasnjujejo in prinašajo dodatne informacije. Glede navajanja literature opozarjani na motečo neenotnost v prispevku Jožeta Hudaicsa. V opombi 2 na primer citira: P. Zwitter1 Prebivalstvo .... v naslednji opombi pa: Grafenauer, Bogo: Populacija . Tako, da bc nekaj pikolovstva. Nemški prevodi po vzelkov so delo (preizkušenega Nika Hndelje
Iz pri ;pevkov v zborniku je razvidna da so se nckaicri avtorji za zgodovinarsko zborovanje posebej potrudili, opravili dodatne raziskave ali se cclu na novo lotil: problemov. Šc več pa jc po inujem opažanju lakih, ki so le priredili in pren.islovili svoja starejša dognanja kar pa je pri dandanašnj, preža peslenosti povsem razumljivo. Z ugotovitvijo, da so Množične smrti na Slovenskem zbornik ./.vrstnih, dobri'i in tudi kakega mam posrečenega referala na temo množične sni ni, snirli kar lako smrtnosti in odnosa do smrli, se na koncu oprav čujem zarwli razvlcčenosii prispevka. A bilo hi nenošteno do so-ustvcrjalccv zbornika, če bi vsakega ne omenil vsaj z nekaj besedami.
Andrej Nared
AIiHlVl XXI) 1999
Ocene in |igročil?, o publikacijah m razstavah
1 L'.ii časopisi in revije
APHIvr.Kf VJESNIK, letr.ik 41/1998, Zrgreb 199fl
V Arhivskem "jesniku, glasilu hrvašnega državne Sa arhiva, št. 4], je najprej objavljenih fesi referatov z Hnega posvetovanja Hrvaškega arhivskega društva ir Odbora /a informacijsko tehnologijo Mednarodnega rhivskega sveta, ki j| ti do oktobra 1997 v Bizovcu. ■ "Svetovanje je biic na icmo: elektronski zapisi in " formalizacija arhivov,
O potrebi dodatnih, poleg tradicionalnih, v ar ivfki službi uveljavljenih kriterijev zn valor'.z.acyo ^cktronskih zapisov je govoril Juzo l v an o v ič. Ti Jodatm kriteriji so predvsem po'.rebni zaradi svojih "■P'^ifiënih tehniénili lastnosti. To ima namreč mdi vPliv na njihuvo ci'ljivost, razumljivost in ne nazaduje na lr'iinost tovrstnih zapisov. Pno najp omeni tinejsili vPrasauj je določitev statusa elektronskega zapisa kal arhivskega gradiva. Pri določanju metodologije valorizacije tega gradiva se je kot primerna metoda po-Kjjzato funkcionalna valorizacija.
Bôrje Justrell iz. Državnega arhiva Švedske se 'kvarja s prolileniom digitalne slike v arluvih Najprej n?m rs/loži (članek je v angleščini), kaj digitalna slika "'Polije. To so "doki rimske fotografije" dokumentov, niik'afi]mov, fotografij ipd. Prednost digitalnih posnetkov glede na običajne je, da se ti z nenehno "porabo ne poškoduiejc. zelo lahko pa se tu li ■''^innožujejo. Toda trciinino je še vedno nekaj po "'aukljivosii, na katere moramo lini pozami- Nujno je r dtUl kopiranje posnetkov, zelo pomembne pa so nzijifrc v katerih se hranijo- In ae nazadnje: prohlcm tudi zaščita avtorskih pravic. Jool Surcouf iz Arhiva okrožja Mayenne v Pranciii Predstavil skeniianje napokonovega kaiastra v "Jjhovem arhivu. Napoleonov kataster obseg;, pri Çmno deset usoč kart v barvah iz. olidobja oo l 800 do i*40»ki SC1 vdlkt: približno 70 x tOC cm. To so precej v'clike karte, nerodne za rokovanje Zaradi nenehne 11 po rabe so nekalere že precej uničene. Uporabnik, so a-iireč .številni, saj so zanimivi tako za posameznike. 01 h:di za upravne euolc, geomcirc. odvetn-ke. n''hgiC3 zgodovinarje itd. Nove digitalne lehnike ]ia ">° ponudile možnost, la se vse ki gradivo posname v ^"2Ua]ni tehnik, in tako posneto da v uporabo v ^'.talnicH Originali bi sc Lako lahko ohranili /.a pr htjdije rodo-e. Ideja o skcniramii tega gradiv;- se je P' 'odove Ideja o ".keniranju tega gradiva se >c popada leta 1992. 1993 p; je glavni svet okrožju Mayenne izglasoval kredit v višni 100 tisoč frai^ov, r°'btjc Archimaine soje nato spustilo v ta pore! leta skupaj s francoskim zavodom za digit;di7.,ci;o. 'Ci n a nje jc| bilo opravljena v arhivu, in sieckai v ^ostoru, v Katerem se le karte hranijo Akcija, k' jt ■aiahi več kot leto dni, je bila zahtevna, pa luili /;inin,iv;i, saj su se srečavrli s številnimi jiiatilenv in
jih reševah Uar ua licu mesta. Snemali so s skcnerjein tovarne Calortrae, Podjetje Arcliiiuaine jc medtem razvilo ludi program za uporabo, ta nrugram ves ča:; dopolnjuje in izboljšuje. Od lela 199(5 je ta baza podatkov dostopna v čitalnici arhiva, kjer ini".|ii vso polrehno strojno opremo. Možna je tudi reprodukcija. Nato jc kmalu tudi nekaj drugih arhivov začelo skenirati, predvsem katastrske mape in gradbcue na črie v arhivu okrožja Mayenne pa so začeli snemati '.udi mikrofilme, zvočne zapise m številne knjige o vojaškem novačenju v 19, slo!e:jn, Tovrstne rešitve pa pravzaprav pomenijo korak bliže k "aihivski čitalnici brez papirja", v nadaljnjem razvoju elckironskcga omrežja pa korak bliže k "arhivski čitalnici brc:1 čil,lice v",
Davorin Hržišnik iz Hrvaškega državnega arhiva je v referatu "Predlogi za valorizacijo clektronskiii me dijev" nanizal razloge za lovrsino valorizacijo, ki se ugotavlja s primerjavo med temi zapisi 1er klasičnimi dckiimcmi in m ikro filmi. Dejstvo )e namreč, da se vsi li zapisi lahko preoblikujejo ludi v klasični, papirni dokument. Referat je razdeljen v tri dele, V prvem pomembnejšem delu govori o vprašanju valorizacije vsebine zapisov, torej morajo hiti dokumenti po membni za zgodovino, znanost, kulture in druge družbene potrebe, kot tu določajo predpisi, V drugem deln je govora o tcnničnili pobojih, v tretjem pa o pravni vrednosti teh zapisov.
Vsebinske razloge za valorizacijo lahko razdelimo v tri skupine. Prva je zmanjšanje potrebnega prosiora za Inanjenje druga je možnost različnega razvrščanji istih podatkov ter tretja ustvarjanje neskončne baze nodalkov,
Glede na lehnicn: 1 idik leh zapisov oz. njihove valorizacije jc temeljno vpiašanje, kako zagotoviti njihovo čitljivost za prihodnost, sai se strojna m programska oprema ves čas spreminja. Nenehno do-nolnjcvanje opreme lu il za arhive lahko velik problem Tudi okrog pravne vrednosti teh zapisov je še veliko nedorečenega.
Iz Državnega arhiva Sko'ske se e pusvetovanja udeležil Ishbel Barncs z, referatom; .kot^ka arhivska računalniška mreža (članek je ohjavljen v angleščini). Na Škotskem, 'ako kot tudi iiinogokje drugje, sc pojavlja vse večje zanimanje za uporabo arhivov, predsvcni na področju rodaslovja in lokalne zgodovine, Da bi uporabniki lahko prišli do podatkov, kje sc kako arhivsko gradivo hrani, želijo vzpostaviti računalniško mrežo. Predlog za vzpostavitev te mre?,e jc sestavljen i i treh delov: vzpostavitev mreže, digitalizacija oporok iz. obdobja I,"500-187/i 1er izdelava inveiiiarjev v škotskem državnem arhivu. Vzpo stavite*' mreže pomen da hi bili na omrcz.p'. pregledi fondov in zbirk vseh škotskih arhivov prihodnje pa ' idr pregledi gradiva o Škotski ki jc shranjena zunaj Škotske.
270
Ocene in poročila o publikacijah in razstavah
arhivi xxii 1999
Posvetovanja v Bizovui so sc udeležili tnJi arhivski delava iz Makedonije Slavica Nikolovska, Bil ja na Asprovska in Sanja Dragi če vie i/ Arhiva Makedonije ter Oliver Hiev i/. Vseučilišča Sv. Metoda in Cirila v Skopju. Skupaj so predstavili (objavljeni referat je v angleščini) razvoj in trenutno stanje in-iormac'skcga sistema v makedonskih arhivih. Sistem je oblikovan tako da ima nekaj podsistemov, in sicer I. zaščita arhivskega gradiva pri ustvarjalcih ter inšpekcijski nadzor; 2. urejanje in obdelava arhivskega gradiva ter izdelava znanstveno *iiformacijski» sred .stev in 3, skladišče (register fondov in zbirk ter depozitov izdaja gradiva, vračanje gradiva, restavri-ranjc, niikrofilnianjc, sodelovanje z drugimi ustanovami, evidentiranje v tujini, vodenje cidenc*, upo rabnikov, evidenca publikacij ,pd.j Poleg teh Iren glavnih podsistemov obstaja posebej še sistem za obdelavo tehnične dokumentacije o vseli poricnib nej.sih objektih ler podsistem1 morebitni ustvarjalci arhivskega gradiva, nad katerimi pa arlnvi trenutno nin»jo uradnega nadzora,
V tem prvem delu pnb'ikaeijc sla objavljena šc dva prispevka. Richard Brown iz. Državnega arhiva Kanade, ki se žc dolga leta ukvarja s teorijo in prakso valorizacije arhivskega gradiva, obiavlja hrvaški prevod predavanja, ki ga je imel na letnem posvetovanju Ameriškega arhivskega društva v Chicagu leta 1997 in govori o izknšnjah v zadi'/ih sedmih ictib pri uvajanju funkcionalne valorizacije, Dnbiovka l-ili-povie iz Hrvaškega državnega arhiva jc napisala strokovni članek o restavriranjii ,/emljcv,:cl(iv.
Drugi del revije obsega rubrika Zgodovina institucij. Mato Grabnar objavlja Prispevek k zgodovini arhiva Svobodnega in kraljevega mesta Zagrebški Gradec od 1242. de 1850. leta, Dubravka Čengič pa članek o poverjeništvu za .sirote v mestu Zagrebu od leta 1856 do 1940
Zbirka kart Hrvaškega državnega arhiva je druga največja zbirka kan na Hrvaškem. Obsega več kol štiri tisoč cnoi in sicer od druge polovice 16 stoletja do obdobja po letu 1945. Zaradi velikega časovnega razpona, pa tudi tematske raznolikosti jc neizčrpen vir za najrazličnejše znanr.lvcno-raziskovalne namene Mirela SI ukan iz Hrvaškega državnega arhiva je za trclji del pubfikacije, Informativni pripomočki, pripravila pregled .strukture in vsebine le zbirke.
Nikola Krtalič iz istega arlnva pa objavlja zanimiv prspevek o najnovejših pridobitvah bcsančice v njihovem arhivu Leta ly98 so namreč od dr. Romam Galiea med drugim arhivskih gradivom, prevzeli tudi sedem rokopisov, pisanih v bosaneiei (bosanska cirilica) iz. obdobja od P. do 19. slolelja ter d/a rokopisa o življenju svetnikov, pisana v latinici. Isto leto je tudi Ante Nazor izročil arhivu en rokopis, pijan v bo;iančiei. li^kop'si so zelo zanimivi in pomembn. Nikola Kr.alič objavlja njihov opU in transk ipeijo za rokopis v lat niči pa samo opis. Rokopisi so uvrščeni v zbirko rokopisov v bosaneiei oz. v zbirke različnih rokopisov.
Obvestila prinašajo najprei zapisa ob petdeset-letnici Mednarodnega arhivskega svela ler o mednarodni okrogli mizi o arhivih v Sluckliolmu
septembra 1998, ki jn je pripravil Joz.-j Ivancvič. Slediji še poročila o udeležbi na 11. konferenci članov Mednarodnega inštituta arhivskih znanosti ter o časopisu Atlanli in o mleRžlii na 20. posvetovanju Sodu oni arhiv. M aru na Modri išana. Na seminarju Sodobne metode zaščite zbirk, na katerem sta sodelovala Valentine \Valsh, restavratorka iz. Londona, in Robert Cliild načelnik konservatorskega oddelka Narodnega muzeja v \VeIlsii, je bila Dubravkr. Hlipovič in je o tem pripravila zapis. O publikacijah, ki jih je izdal Državni arhiv v Zadru od leta 1901 do 1998 ler o razstavah, ki jih je ta arhiv pripravil v teh letih, je objavila pregled M:nsu Piliušič Katič. O okrogli mizi o dr. Josi.iu Buturacu, njegovem delu in življenju, pa nas obvešča Goran Hri.ška.
Sledijo reeenz.ije in poročila o triindvajsetih publikacijah in revijah s področja arhivistike, domačih ir. tudi evropsk.ii, p;; tud' iz Kanade in Mehike.
V sklepnem delu sla objavljena še dva dokumenti. Planira.ije in formalizacije arhivov; Smernice planiranja, k jih sprejel Odbor za informatizacijo Mednarodnega arhivskega sveta, dokumenta je v Hrvaščino prevedel Tomislav ''epulič.
Na koncu pa je objavljen še zapis o avdienei pa-neža Janeza Pavla 11. za arluvisle tajnega vatikanskega arniva in bibliotekarje aposlolskc vatikanske biblioteke, ki jih je skupaj z njihovimi družinami sprejel 15. januarja 1999. Icla Objavljen c nagovor nadškofa Jorgeja Maric Mnjie papežu ler govor papeža Janeza Pav.all.
Dar Inku Drnovšek
VdFSNIK IRTARoKOG ARHIVA, zvezek 4-5, leto 1994-1995. 352 str, Pazlr 199&
Čeprav s precejšnjo zamudo, je vendarle pred nami nov zvezek glasila arhiva j/. Pazi na. Njegov glavni in odgovorni nrediiik mag. Jakov Jelinčič sc v uvodni besedi, v njej na kratko pret,stavi vsebino publikacije, tudi opraviči za zamudo. Zanimivo je, da se je ta arhiv odločil za samostojno številčenje glas'1, odkar sc je skupno uredništvo arhivov na Reki in v Pazinu pred feti razšlo, reški arhiv pa nadiljuje-
li u ni t racij o prejšnjega skupnega glasila.
Zajetni, kar 352 strani obsegajoči zvezek, vsebuje že ustaljene rubrike, in sicer: Razprave in članki, Gradivo, Inventarji ir regesii, Iz, arhivske teorije in prakse ter mbriko Zapisi, poročila, vesli.
Vee prispevkov ki so objavljeni v prvem sklopu RAZPRAVI- IN ČLANKI, obravnava vire za gospodarsko zgodovini zahodne Hrvaške in so bili pred stavljeni na posvetovanji! arhivskega dništva Reka Pazin jimija 1995. Mednje ne sodi prvi članek Lovorke Čolarič, ki je v beneških arhivih odkrivala, kako so v obdobju od IV do 18- stoletja potekale migracije prebivalcev iz. hrvaškega delil Istre na območje Benetk, s čim so sc doseljenci ukvarjali, kje so živeli, s kom so navezovali stike, kakšno je bilo
i
ARHIVI xxnl 1999
Ocene in poročila o pi'hlikaciiah in_rn/siavan
271
mkvo duhovno Življenje, odnos do cerkvenih ustanov na Heiicškein in v Istri, pa tudi d lom kako in so kri.ili zakone in prihajali v spor in pod pregon v iioveni okolju 1er o njihovem uveljavljanju v Se-neski umetnosti irj književnosti. Sledi razprava, ki pa Zjj sodi med omenjene pnspevke na temu gospodarske zgodovine. Mag. Jakov Jelinčič predstavlja nekatere osnovne podrtke u gospodarstvu nuvigradskega obm lčj.i od i4 stoletja do konca beneške olilasti leta '7 Kot temelj jc vzel fond ohčinc Novigrnd, to je n;iiropolncie ohranjen tovrsten fond v paziuskeui arhivu. Shdi prisnevek figi(lia Ivetiča, ki. nas seznanja dosedanjimi dosežki proučevanj gospodarske zgo-' avine Istre v 17 in IX. stoletju in priporoča vire, ki J'h bilo treba obdelati, da In o tej temi dobili Podrobnejše in linij celostne podatke. Predlaga analizo v rov, ki. so gotovo zaobjet, v fondih v Državnem arhivu v Reiictkah, v muzeju Correr, |ia Uidi v nekaterih 1'ondili arhivov v Pazinu, na Reki, v Kopru jn v Trstu, pa tudi v cerkvenih arhivih hrvaškega dela 'stre. Pomen, razvej in vlogo trgovsko obrtne zbornice na Reki v obdobju med letoma i811 m ]1/Ï4 Jc v razpravi razgrnil Nikola Crnkovič. Gospodarski "|j-kt, kakršen je liila ta ustanova, je imel izjemno Velik vphv na vsa dogajanja v svojem ožjem, pa tudi i:irscm srednjeevropskem in sredo/einskem prostoru, dognanja je avior uporabljal arhivske vire iz. ^£odoi'inskegn arhiva na Reki in iz. nekaterih drugih fvuskih arhnov, v veliko pomoč pa mu je liilo tudi fittuliR Arhiva Republike Sloverijc Pomembna '"'h za Slovence jc razprava mag. Zelikn Klaiča o ''n.uičnn zadevali Gospodarske zveze za Istro v letih 11 '918 do i9?4. Obravnava položaj, \ katerem so se Našle hrvaške in slovenske istrske denarno-kreditni. Z-Ci.nge (pravzaprav sc dotika vsega območja, ki je po : "J11' j: padlo Italiji, to je območje tako imenovane l'hjske krajine) takoj po prvi vojni, ku so ostale "çlr.'zane ud svojih central v novonastali kraljevini ter njihovo prizadevanje za zamenjavo starega cnarja za italijanske lire in njihovo počasno usihanje. 0ST- Žf.iljič je /a to številko vestnika obdelal eodov^no naftne rafinerije na Reki in naftnega "Spodarstva na Hrvaškem sploh. Poudaril jc 'Ovseni obdob.e od leta 1883 do 1920, v katerem jc -sko rifinerijo vodil inženir, obeneiii pa tudi Pomemben dmšive.. m kulturni delavec Miintin *araČ. Z delovanjem trgovsko-ohrine zbornice na ■;ki se v tem zborniku poieg Nikole Crnkoviča uK>'nrj;i tudi Zadr.rka Grcblo. Obravnava naslednje o-odohje, to je obdobje od leta 1924 do leta ï 9-15, koje Jj" ^ ustanova ra/puščena. Iz prispevka Albiina ■^cnčičji izvemo, katere fonde jiamorskih podjetij a ran> zgodovinski arhiv na Reki, in sicer naj bi bili to ;neralna direkcija trgovske mornarice na Rek: inajstih podjetij in enega združenja, njihova ,r" '' ienost pa je nepopolna. V sklop prispevkov GRaDlVO je svoja dela 1 ^rtvalo pet avtorjev. Mag. Alojz. Stokovič ¡ired r''ja in objavlja statut bratovščine presvetega /:;kr; niciita iz Unmga, ki tlatira v leto	Najprej
Odstavi življenje v Umagu v olidobjn nastanka Mn'uta in o j» t u m'i na veliko vlogo, ki so ga na vse
življenje tedaj imele bratovščine. Statut sestavlja trinajst členov, štirinajsti pa vsebine napotke za moralno Življenje meščanov V prispevku je statut objavljen v izvirniku v italijanščini in v preodn. Izvrsten poznavalec glagolskili zapisov Dražen Vlahov je avtor dveh prispevk d v. V prvem nam predstavlja nekatere glagolske zapise ivj Vr/inadc, in siecr nekaj zapisov iz. knjige bratovščine sv. Antona, ni-stalili otl sretle Ki. tlo srede 17. stoletja, in prinaša njihove transiilerame zapbe. V drugem pr.spcvku pa spoznamo Štiri oporoke, pisane v glagolici v Ko-slaimci v začetku 17. stoletja. Prav tako tudi tn objavlja tr,".nrliteracijo dokumentov in reprodukcije originalov Daniela Jr.ričie Čargo, arbi"islka iz Arhiva Republike Slovenije, ki se je v ta časopis žc oglašala, nam tokrat ponuja v branje prispevek, v katerem predstavlja in analizira urbar samostana sv. Petra u Sinni iz leta 1714. Urbar je pisan v italijanščini, predstavlja pa pogodbo med samostanom in njegovimi podlo/,niki. V njem so zapisane obveznosti podlož-nikov, razkriva pa nair tudi ustroj uprave in sodstva znotraj samostana, ki seseda predstavlja zemljiškega gospoda. Vse naše pozornosti je prav gotovo vretien prispevek magistra Nevia Selita in Marina Nanina. Avtorja sta zanj uporabila podatke ki sta jih dobila v mestni knjižnici v Trstu, kjer v Diplomatskem arhivu hrani/] fond Conti preliminari istriani, ki vsebuje labelarnei prikaze prihodkov in odhodkov dvajsetih intiskih občni za leto 1847. Med temi občinami so tudi Koper, Piian in Milje Objavljeni tabelni prikazi so vir najrazličnejših podatkov, zanimivih za zgodovino omenjenih občin.
V rubriki 1NV1-NTARJ1 IN REGEST1 je objavljen sumarin inventar arhivskega fonda puljskega notariata v obdobju heneškc uprave med letoma 1626 in 1797 oz. 182či. Avtorica l:da Vlahov jc inventar izdelala /.a strokovni \z|iil, V uvodu pojasnjuje izvor liesedc notar in nas seznanja z razvojem notarske slnibe, nato natančneje obdela razvoj (lelovr.nia notarjev v Istn ter predsta/k notarske kifigc, ki so ohranjene za območje, k, ga pokriva zgodovinski arhiv v Pazinu. Sledi historiat ustvarjalcev fonda in razlaga njihovega poslovanja. Nadednjc poglavje razkriva podatke o ohranjenosti gradiva, nato lahko preberemo zapis o ohoelnvi fonda, sledijo podatki o ohranjenosti notarskih knjig in njihovem obsegu, jeziku ju pisavi. Za uporabnika so koristni tudi podatk. o razvrstitvi gradiva pr vsakem notarju in o dostopnosti za raziskovalce. Gradivo notarjev je razvrščeno v kronološkem zaporedju. Poleg imena in pr mika notarja je zapisan tud: kraj njegovega delovanja., količina in mejne letnice ohranjenega gradiva. Prdoga inventarja vsebuje abecedno in kronološko kazalo, popis no-tariev glede na kraj bivanja in seznam gradiva, potrebnega restavraeiiskih posegov.
Poglavje IZ ARHIVSKI1 TLOR1JE IN PRAKSE pnnaša prispevek Mladenke Hanuner, prav tako tlelo, name nje,ui strokovnemu izpitu. Ukvarja se z načeli !zdela\e bibliografije vestnika zgodovinskih arhivov ii;i i^eki in v Pazinu od prvega zvezka, ki j< izšel leta 1^5.1, do lndeseiega zvezka. V enaintrideseti Številk; je namreč izšla bibliografija za vse p red hodi ic, M'a-
272
Occnc in i imčila o publikacijah in razstavah
ARHIVI XXII I9y9
ocnk.i Hammer pa obravnava načela njene i/.de lave. ležavc, ki si) se pojavljale oh pripravi, vključno .s prvailevanji, kako čim holj nslreei upoHmikoni.
V z,-nInjem skiopt. ZAPISI POROČILA VLST1 je nhja vi jenih več poročil o izdanih publikacijah, in sicer; /a Zbornik drib.ivn za zgodovino Kiane, za kniigo Hrvaška/I lah-i, siolcijc povc/.av: zgodovina knpi.cvnoM, likovna nmclnosl, za tleln Nevenkc Trnha, Politika slovensko-iiali anskega bratstva, in za kujign Jelke Rauns Ribarič, '.ennka iianidna nnša v Istri.
Via sta Tul
Mitteilungen des Steiermarkischen Landesarchivs Folge 4P, Graz 1998
Vschma: Dclovnn pnroCilo Slajerskega deželnega arliiva za leio 1997 (Waller Brunner).
Prispevki Hciiiricb PURKaRTHOH iR. V lein I997 pudcl/cui šiajcr.ik. ohen.ski grhi.
Waller IIRUNNER Senzacionalne prazgoduvinske najilhc pn grailnj arli ivsk h sklaiLšč na Karin c liier]) I al zu.
Waller BRUNN HR. Nove arhivske skalit /.;snn-vanc in i/dclanc im ulajciskem.
Josef RlliOLLiR, Opliuiiranjc skladiščnih /nmglji vos Ii v arhivske in sklailiščn. Uredile v novega eenlral nega skladišča v aaierskeut deželnem arhivu,
Wolfgang BÜCHNER Slenn Mlečne eesle. Stenska slikarija s sončno uro
I tuhvig FRF1DINGFR, Uporaha pečala in grhov sekuvskilt Škofov v srednjem in zgodnjem novem veku.
Waller BRUNNLR, Upornik proti volji Pnspevik k zgodovini uporniškega gibanja lela 152.*) v zgornji dolini Muri
Andrej HOZJAN, Pm štajerski obveščevalci ;.n pošlarji, Vnhnnjeiije, protiobveščevalna ilejavnnsl in vojna pošla graških oblasti med 1538 t1 ičiOCi.
Leopold TLUFL, K obrambi mesia Gradec v leln Turkov ](i(i3. Prispevek k šlajerskemu orožje si ovjti
Elke HAMMER, Anna Plodil in nadvojvoda Janez. ■ druga plat "ljubke romance".
IXj.allica W1I SENBERGER, "... ne pozabile čistu na Thnrla!" Pričevanja o tuberkulozi iz zapuščine
11 ansa Pirelieggcrja.
Kurl SPREITZllOHZR, Kataster gradbenih spisuv rimsko katoliške Cerkve na Štajerskem (19(K) 1937 in siarcjšc).
MLeellaiKa:
Ferdinand HL'TZ, Srednjeveška zbirka viriiv za zgndovino sainuslana Vorau.
Maria MAI ROLO,. Pisar lisliii zapnsn v štajerskih samosi an škili kiiji/nieah svoje sledi
Prednovor
"Spisi so misli človeštva, arhivi njegov spniniii,' S
to Nova!isuvo mislijo je ilireklor dr. Brimiier začel m številko, ilo neke mere posvečeno prizadevanjem za nove proslore flrhivH; to je arhivu ]ir, iickajlelncin prizadevanji! ter poslu lin deželne vlailc tndi ns]icln.
Dclovnn poročilo ohsega 18 poglavij in ga ,c dr Brimiier napisal zelo skrbno.
Dr. Pnrk.irthofer jc obdelal se dem občinskih grlinv ■■i z,■itn: nariinl unli osnutke
Oh izkopu /.a grnililev skladišča na Kiniieliier-plat/.u so m drugem miiranjem dvorišču naleieli na pra/gnilovinske najdbe. Pp prvem pnročilti ariieolnguv Bcniharila Merberla in llaimesa rieyniansa je za[iis ]iripravl dr. Brniiiier Oilkrili sn žarni grnli /. 13./12, sini pred Kr. V naslednji piasli sn našli različno keramiki) iz K./7. stol. oral Kr. Trčijo naselilveno fazo sn odknli po llaknvaiijii iz iibduhia okrog 7rm stol. nrul Kr. Ko hnilo najilbe rcstavrirali, huilo na ogleil v Štajerskem deželnem arhivu. Najpomembnejša najdba je brc; ilvoina oilkriMc najzgodnejšega žamega grobišča na Štajerskem.
V nasledile j ni prispevku je dr. Brinmer prcihtavil nove arhivske š kar le. k so jih raz1 'ili iWi Su.icrskein ler jili izilelali v podjeljn Duropaek v Kiilsdvirfn pri Gradcu. Nkatln je mogoče .sestaviti v 10 do 20 se kiindali in je brez irakov. Osnovni inaterial za arhiv ske .-»kalIe jc lire/kisiinsk. m (nlporcii prnti staranju.
Naslednji prispevek ju napi:;al ili Jnscf Riegler. V njem jc p.dslavil uredilo nnvega cent rahlega skladišča v ŠDA. Osredolnčii se je na problem opliiiiiianja zinogljivusli arhivskega skladišča.
Siikar in pisatelj Wnll'gaiig line I mer je avtnr po-dikave poslopja nnvega .■»lajerske^a deželnega arhiva, ki se je preselil v nekdanji karinchčanski samosr.ni. V prispevku podrohim opiše nastanek i", pnle.k del. Opremil gaje s skicami in fotografijami.
Dr. Ludvik f-reidinger se v svojcih prispevku ukvarja z uporabo pečatov in grhov sekovskih škofnv v srednjem i1' /godnjeni novem veku Njegov prispevek ilustrira 19 iipudohitev pečatov,
Dr Brimiier nam predstavi zgodovino uporniškega gihan/i v letu 1525 v pnkrajini incd Jndcnimrgom in Murauoiii. V Državnem arhivu v Miiiidmnje našel v arhivu frci.sir.ske skotije 29 p.sem, ki te dogodke osvetljujejo ler dopolnjujejo 28 jri.sem, ki jih jc 11 leni dngodku v letu 1880 obdelal lie/elni arhivar Josepli vrni /aini, 01) koncu prispevka sci pisma objavljena.
Dr. Anilrej Ho/jan iz. Škofijskega arhiv.i Maribor jc za objavo pripravil povzetek svoje doktorske disertacije. V prispevku se je nsreilnlneil na pieluk informacij pred dc brini i štiristo leti, iu sicer v vojaške naiDciic. ¡'redslavii nam jc vohune, ]irotii)bveščevalee in vojno pošlo na Štajerskem.
Dr, Leopold Toifl se v pris]Kvkn ukvarja z obratnim mesia Grailca lela liifi3 ko so Turki spel pritisnili proti Šlajerski
Dr. Like Hamnier se je lolih koresponilence nadvojvode Janeza. 4.3 pisem je iz. zapuščine Viiiccuca Muhcrja, od Ich jih je 9 napisala Anna Plodil, 2i) Jnliann Zahlhrnekner, nadvn.jvoilov osebni lajnik 5 jih jc napisal Joachim Pfeifer, fi nadvojvoda. Ta pisma nsvetljiijejo življenje Anne Plodil, ki) je /e poznala nadvnjvuda, iki poroke, sklenjene .šele Lia 1829.
arhivi xxti îyyy
Occne in poročila » piihlikacüali in nzslavah
273
kijema obdobje od leta lX22doieta 1827.
V	Crisfn&kii dr. Dorolhee Wiese nbergci so iiredstavljeiia tri pisma Arthiiria Sehuslerja nekdanjemu sošolcu n;i mariborski gimnazij llansii Pireli-uju;erji7 Schuster, obolel zn tuberkulozo, je liival tudi v Rdgaicn ii Mariboru. Tu tri ]ii nia je oo delal a tlr Wi'jsenli erger.
V	obsežnejšem |irisptvKii je dr. Karl S|lBl/Mu-f«r dhdelal kataster gradbenih spisov Rimskokatoliške eerkve na Štajerskem za obdobje od 1900 do 19.17 in prej
lV:d raznoterosti sta objavljena dva prispevka. Dr. Hutz, arlrvar in knjižničar vorauškega samostana, predstavi zbrane srednjeveške vire /a zgodovino samostana. Dr. Maria Mair.ild, nekdanja voditeljica rukop.sne zbirke univerzitetne knjižnice v Gradcu je svojem prispevku obdelala sledi, ki jih je pi.>ar Pstin '■apns.il v štajerskih sauioslanskih knjižnicah. Na k 'neu je kronološko zapisala listine, k jih j' napisal 'ieruard.
Iij zvezek Oh vest i I obsega 41 (i strani.
N'ttht Jiirkovič
»^egni degii Archivi ai sialo, letnik lV'I, Rim 199', zve7ek 13
"¡"jttRiHi (WH Arcliivi di stoto, letnik l.VII, zvezek l,Mr I14
Zvezek ima devel vschinkiii sklopov. V prvem
°'LI objavljeni štirje osrednji prispevki
l- GIOVANNI SlUiNGO (-Il a um mivuresi
^ell« Marelieso Colomlii, rNovarska leta Marclicse
C°l' "lihi), sir. 9 3fi.
Ziiradi čedalje večjega zaïunianja javnosti in stro-
f;dvnj;ik(1\' /a (trfcfliwi o pisateljici Mu relu.si Cdlumlii
pravu inie je Maria AniunieUa Torriauii sd se v
urž,.vnem arhivu v Nova ri odločili zbrati podatke o
"Jej iz. različnih fondov jih fotokopiran m nrcdi'i v
nilv> o seli p i fond Mm cln.se Colomb i. Dokumeuti ki
1 ¡'I' našli, so iz dveh življenjskih ohddliij pisateljice. rVl t|c|
so spldšni doki mi en ti (a n a graf ka ta siri, ■^ki notarski) in obsegajo čas ud Ida 'K40 do leta «70. drndel pa so pisma i/, obdobja okoli leta % ko je živela v Milanu in liila že uveljavljena Pisateljica ter žena urednika časopisa "Corricre della sera".
. £ot dodatek so na koncu prispevka objavljena nj0Se i k oh javi jen a pisma
/■ rajflŠ^DHA CAVATKIiliA, l>a voet Ar-■Juvio c arcluvistien cli Klicema Casanova učila '^"^itlopedia ît;iiî;m;i, (Geslu arliiv in arlnvistik.i ^'¡*nija Casunove v italijanski encikleped.ji), str, ^7
Avioriea jc v prispevki1 predstavila okoliščine, k Sl' r'ivedk do tega, oa je hil liiigenin Casanova avtor g 11 "arhiv in arhivistika" v italijanski enciklopedij.
ki je izšla lela 1929 pri založbi Trecc.iiii. Casandva ji hi I prdlesur .irliivistike na fa kul tel i za poi.dčnc zna nosti na univerzi v Sitni kjer jc bila ustanovljena prva katedra /a arluvisiiko v Italiji. Vzrok, da je postal av!or gesla je bila lire/ dvema izdaja njegovega priročnika Arhivistika (I i. Casanova Areh. vislic a, Siena I92S) kot študijske literature za slušatelje ka-ledre. Geslo, ki ga je napisal Casanova, ni bilo objavljeno v izvirniku, ampak ga je pd "prejetih navodilih" popravil Pansto Nicolini, k. pa m lioiel, dr. o i za to izvedel Casanova.
1, M A UR A CORDOVANI. lA-volu/iunc della run/ione di eontrollo dtriJn Carje dei eonti, (Razvoj nadzora "Obračunskega sodišča"), str. 4(i 76
Obračunsko sod'ščc jc hilo ustunuvbciio leta 1X62. Njegovo delovanje je urejala cela vrsta zakonov in zakt; iskih odredb (i/ lel I«62, 1923, 1933, 1934). Imelo je zelo velika pooblastila in je hilo neposredno podrejeno ustavi. Avtorica 'C v prispevku prikazala razvoj delovanja obračunskega sodišča in spreminjanje delovanja le tega na podlagi zakonskili spremenili v iavni upravi. I\i zakonu iz leta 1994 je obračunsko sodišče postalo osrednji riadzorni organ nad celotno javno upravo.
4. CATKKINA 1)1 I V1VO. Arehivi coiitcmpa-ranei V dirittci d'autnre, (Scdohni arliivi in avtoiikc pravice), sir, 77-90,
Objavljeni, razširjeni članek je hil predstavljen na Studijskem dnevu AN Al 3, junija 1990 v hrencah. ki jc bil organiziran na le m o "llnielnosi. politika m literatura v arhivih kulturnih ustanov vToskaiii". Po-dolino icnio so oh ravna v ali tudi junija 1996 na mednarodnem kongres» v Hrcncali.
i lauek ni posvečen sploMiiin vprašanjem pravic avlorj;., l iti vpraiianjcin reproduciranja dukiMiieniov. ampak arhivski z.akonodap o pravicah avtorja. Po ohstoieci italijanski zakonodaji je gradivo v Dr/.avnih arliivili splošro dostopno, razen z.aiipnili zunanje - in notranjepolitičnih dokumentov. Ti postanejo doslo p ni šele 50 lel po svojem nasiankua. 7,a privaino - osebno in sodno gradivo pa velja, da postane dostopno 70 let po sinrli osebe, oz 70 let od nastanka gradiva K leni leineljn' n zakonskim določilom je hilo izdanih še nekaj zakonskih tktov, ki obravnavajo 10 prohle inatiko (npr.: o uporabi po smrti prvič izdani i avior-jevih del - zapora 5(1 let. če je bila ta prva publikacija :zdana v obdobju do 20 let po njegovi smrti). Težava nastane ne le pri uporabi gradiva (zlasti hterarna dela), temveč predvsem pri citiranju. Še večji problem se prjaVja pri uporabi pisem, d op nov družinski !i ali osebnih spominov saj imajo bodisi zaupen bodisi ituueii, zaseben /.uačaj in jih lire/, dovoljenja avtorja bi naslovnika, oziroma nje go vili naslednikov (dedičev) m mogoče objavili. Avtorica me ti i, da je treba najti zakon ;ko pot ki bi branila interese avtorja in hkrati raziskovalcem ne preveč draslično omejevala u paral«? dokumentov.
V rutiriku "Kronike" jc eden izmed pr spevkov:
l ">Sor\ei;lian,/n p vigilau/a", l'na orna In di (fipijlira, (Posvetovanje: 'Nadzor in varovanje"). (R:m 4. oktober |99(i), (MJ tlaeioli), str. 91.
274
Gleenc in poročila » pulilik;iL.,ah m ra/slavah
arhivi xxii iyyy
Oktobra 1996 jc arhivsko društvo v Državnem arhivu v Rimu organizirajo posvet o nadzoru in varovanju arhivskega gradiva. V okviru .irlu\skega društva so že prod leti ustanovili delovno skupino, sestavljeno iz arluvis'.ov i/ Rima. Neaplja in Firenc, ki naj bi popisala gradivo (okrožnice) Ministrstva za sodstvo in Ministrstva za finance Na pudlagi 11 j hovegi; dela so organ;;, irai1 la posvet, na kale rem pa niso sodelovali ustvarjalci gradiva.
Udeleženci posve'.a so v svojih re feral ih govorili o valorizaciji 111 izločanju s poudarkom na potrebi po pozitivnem načinu odbiranja arhivskega gradiva.
V	rnliriki "Obvestila in kamenin rji" so štirje
prispevki:
1, II hiodeterio ramen to nei depusiti degli Ar-chivi a, Stalo, Indnginc sulla .stalo d i causer vnziauu tlel maU'riak ure It i Oslico, (Raziskala o poškodbah arhivskega gradiva v državnih arhivih), (K. Rnscliuini - M.C S"Ifvchi-l'' I'LTsia), sir >16-111.
Na pobudo Centra za fo t orep rod akcijo, veza«) m restavrirunjc pri Državnem arhivu so leia 1991 v Ii4 državnih arhivih izvedli raziskavo o ohranjenosti arhivr.krca gradiva in prostorskih okoliš' mili hrambi le tega. Scsi arhivov ni odgovorilo 11a raziskavo, arhi\ v Potenzi pa so ravne takrat seiili na driijo lokacijo Upošievali so količino gradiva, tehnično opremo arhivov, svetlobo, sisteme za prezračevanje in zmanjšanje vlažnosti, navzočnosti biofaktorja - mikroorganizmov (plemen, bakterije, msetoi, glodalci), občasne varstvene ukrene, čistočo objektov in razpraševanje, Celotno območje Italije so n>zdcliii na sever, osrcdnj. del, jug in olukc 1er ta območja primerjali glede na posamezne raziskovane objekte
2 Sistemi di dassificn/nnc pressa l'Archiviu storieo dclhi H«ne:i di Rama, (Sistemi klasifikacije v zgodovin:,kem arli-vu 'Banca di Koma"), (1' Del Ghidice),str. II2-I2I.
Prvi zakon, ki je uzakonil ustanovitev "arhivskih nadzomiSlcv" (Soprinlcndenze archiviniiche) in dal navodila za državni nadzor nad arhivi prnvn-h oseh z javnim pravom ter fizičnih m pravnih oseb s privatnim pravom, so izdali leta 1939. V naslednjih letih niso izvajali nadzora in Šele leta FRj so na temelju predloga Flije Ladolinija izdali okrožnico, ki .je urejala u redne v. hrambo in inventarizacijo "aktov, ki so imeli zgodovinsko-pofilieni pomen'', ne pa tudi odbiranje gradiva. Leta I96fi so izdali Se eno okrožnico ki je govorila o odredbr.ii iz arhivskega "zakona" iz leta 1963, Leta 1989 je bil v Rimu posvet na to tema in leta 1994 sla izšla inventar Zgodovinskega oddelka arhiva 'Monte dei Pasclii" iz Siene 1er vodnik po zgodov irskem arhivu zastavljal 11 ce "Mont d i l':eta" v Bolugni in Ravcni.
V	Zgodovinskem arhivu banke "Banca di Roma" hranijo gradivo treh najstarejših rimskih kreditnih ustanov: ustanove 'Banco d Santo Spi rito" iz leta 1605, rimske hranilnice 'Cassa di Risparmio jli Roma" i/, leta 1836, ki ji je bila teta 1937 pridružena rimska zastavljalnica 'Monte di Pieta di Roma ustanovljena leta 1^39, in gradiva rimske banke "B:in ca di Roma", ustanovljene leta 1880. V nadaljevanju
sestavka avior navaja podatke o gradivu posameznih bančnih ustanov m njegovi urejenosti.
3,	l 1 lit, 1 Arch i vislice v unilii d> cuudi/.iu namen tu, (Arhf ska enota in tehnična enota), (V Vita Kp::gnmilu), sir. 123 127.
Pfspivek ic nastal na podlagi polrob, 11a katere so opozorili štiulen je Šole za arhivistiko, pakografijo in dijilomatiko pr. Državnem arhivu v Eimu v šolskem leto 1''93.'94. Avtorica skuša osvetlili pojma arhivske enoto in tehnične eno k
4.	A proposito di senrto, (O izločanju dokumentarnega gradiva), (G IkiniTiieio Dusio), str. 128-132.
Prispevek je posvečen vprašanjem od hiranja oziroma izločanja dok amen tarnega gradiva.
V	rubriki "Dokumentacija" sta dva prispevka1.
1, X111 Collar ess o iiiternnziannlu degli Arcliivi; "Gli Arcliivi nI vul^crc del seeultr Iulunci c prospective iicr il future/', (13 mednarodni arhivski kongres: "Arhivi na prelomu stoletja', načrti za prihodnost"), (1'eemno, 2. - 7. september 19961, (A Milic) str. 133-147.
Na kongresu je sodelovalo 2662 delegatov iz 130 različnih držav in območij.
V	prispevka so po posameznih sekcijah pred stavljeni povzetki referatov, v dixlal k a pa so objavljena priporočila 1.3. mednarodnega arlmskcta kongresa
Na kongresu so določili temo in datum 14 kongresa; t; bo od 22. do 28. septembra leta 2(100 v Sevilli v Španiji z naslovom, "Ariiivi v novem tisočletju, vlDga informatike in nove tehnologije v arhb'ih".
2- II regainment» generale degli nrehivi dl Colombia, (.Splošni pravilnik arhivov v Kolumb ji) str. 148 170.
Kolumbijsko lrliivsko gradivo je začelo nast;\,ati od 16. stoletja dalje v španskih upravnih uradih nuj-prej v Peruju, od leta 1739 pa v Novi Granadi z glavnim mcslom Bogolo Gradivo je bilo vse od o samosvoji! ve pa do leta 1868 ko so ust; navili prvi arhiv (Državm arhiv v Boguti) zapuščeno. Šele zakon 80/89 in dekrcli 1777/90 in 163/92 so dali pravno podlago za varstvo in liram no javnega in privatnega arhivskega grauiva. 29. junija lela 1994 so sprejel, splošni arhivski praviluik, ki je v celoti objavljen v tenj prispevku.
Kassegnn degli Atcluvi di stalo, letnik I-Vil, zvezek 2-3, sir 315-613
Zvezek ima osem vsebinskih sklopov V prvem deluje šcsl osrednjih prispevkov:
1, I* LAMIN IA 15 ARI) ATI, Nolizie snN'archiviii dcirArciconlrijlcrnll;i del Ss Sacrumcnlo c Cinque piaglic di N, S, Gcsu Crist« in S, Lorenzo in Dnnmso in Roma (1501-1950), (Vesli o arhivu Bratovščine svetega zakramenta v Rimu), str 32 152.
Pr-jpevek je razdeljen na tri dele. V prvem dela ic avtorica označila zgodovinski rp.zvnj hra tov Seine, v drugem delu Ije ovrednotila arhivsko gradiv«, v dodatku pa je popi- le lega. Popis je lela 1726 sestavil
ERHI.V] XXll 1999
Oce.ic in [xi rtiči la o publikacijah in ni/stavah
275
Giu.s:ppc Cc.sarc Bianehi.
traluvSčimi so ustanovili štirje laiki in cn "lliovnik leta 1.50] v ba>..liki Sv. Lovrenca v Rimu. "'a 1507 I je kapitelj bratovščini znotraj liazilikc ° , jpil kapelo. Posvetili so ,o Svetemu zakramentu, v I stoletju [ia so zgradili orauirij. Bratovščino jc '^la ].'ïOK priznal papež Julij 11. Večino svojega Premoženja je pridobila z uonaciianti že med letoma in	V Iči stoletju je imela bratovščina
J^r.sdikeijo nad 20 podružničnimi cerkvami in je "bsegaia približno 5? hektarov površine. Po zakonu I-eggc Crispi" iz leta 1X90 so vse bratofSčine iz-cubilc svoje premoŽenje in lako je tudi premoŽenje le l'starove preSlo v last kapele Sv. Loviencu v Damasti ni Oratoriia petih ran. Zadnja vest <i hratovčini jc iz ;til 1950. ko je bi! |io nekaterih popravilih med letoni;, ]yi4 ¡n 1950 ur:,dno odprl nraterij in jc In 10 na v';e brate naslovljeno vabilo. Arhivsko gradivo so v -ekra, urejali, poškodovano gradivo so prepisovali in selili na različne lokacije Najprej je bilo shranjeno '■akrimiji kaiiclc Svetega Lovrenca v DaftJaiuJ po ■ 11 Ki56 (a so «a preselili v zakristijo kapcie v '(toriju. Gradivo je zda j shranjeno v Zgodovinskem prilivu rimskega vik.irijata (Archivio storico del Lariam di Roma). 2■ ANfiKUNA AVKliSA, Invitu 1» corte, scena rctroscciiii di un pran/.o alla curie ili Napoti, U'M/aHo na dvor: Kulisje in zakulisjc kosila na heapclj.skcm dvo.u) str 35.1-170.
A'-lorica je na podlagi arhivskih podatkov o plači "službeucev 111 izdatkih /.a kraljevo kuhinjo .skušala Pnkazn.ii to plat 'življenja na neapeljskem dvoru v lobju bnrliunskcga krnljestva, v francoskem ob-( bju in (]0|n rcstavracije. Zanimivi so podatki o toljj), k: so jo stregli za otiedc, o uniformah (in '■dalkoh zanje), ki so jih nosili kuharji 111 drugi l,nu .ibenci "k aljeve kuh aje".
Na nca|ieljski dvor je še pred urudnim Napo 1"noyj obdobjem lela 179« na željo Ferdinandove ») /.ene Marije Caroline prišel kuharski mojster iz nuncije. Poslal "glavni ki.liar kraljevske kuhinje" ' lt:l opaznega francoskega vpliva pa ro |iri jedeh v,cl|| tiuli vplivi družili evropskih kuhinj (npr, 1 cuiške) v povezavi s krajevnimi kulinaričnimi posebnimi.
3 »IKIKK KKÛGlilï, Storkigriifin o dirittu j'Ma riservatezza lil Icf.islazhiiie archivislicit '■'•'sei) fini 1987, (Zgodovinopisje in pravica do ^ebuosii: nemška arniv^ka zakonodaja od lela
S7), str. 371-308.
pravni le me Ij i raziskovalni dejavnosti in pravica r Ziskovalca do informacije segajo v leto 1949. Po 5. l'1« "u zgodovinar "kot vsak drug oličan pravico ?" zlnranja potknkov iz fondov ki so javno dostopni, 1 pravita, da podJ svoje mnenje '.
Za razliko od italijanske in ftancoske arhi.'skc 1 lH ki jc centralizirana, jc veljala v Zvezni re rubliKi Ncničiji zvezna administracija. Poleg ccn-1,1 ic /vezne ,ipra\e so delovale šc arhivske upravi f*1 dujfclHii (Bavarska. lïadea-Wirienîicrg...; in mestih . r'm Hamburg, Bremen. 27. januarja 1977 so -zdalt ¡¡ajfiii zakon e. zaščiti osebnih podatkov. Lela 1983 so
uzakonili pravico do zasebnosti, "vsak :c lustnik svojih podatkov". R.ivno zaradi tega se je začelo nasprotovanje zgodovinarjev, te so pa podprli tudi leva opozicija, socialdemokrati in predvsem zeleni. Sjior s krSčanskodemokralska parlamentarno vc^-nu se je vnel ravno zaradi varovanja osetinm podatkov. Parlamentarna opozicija se je celo zbala možnosti, da bodo arhivisti uničili dokumente za obdobje od leta 1933 do leta 194* (v scdcnidcselih letih ponekod o be1 in ski organi skupaj 1 ariiivi niso dovolili vpo*ieda v gradivo za obdobje nacizma1, npr. Landsherg). Kljub temu je opozicija z. nekaterimi pripombami glasovala za arhivski zakon. Gradivo, slarejsc od 30 let jc lako jiostalo javno dostopno, se pa lahko obdobje zadnjih trideset !el (zaradi sicer ne dobro iurmu) ranega javnega interesu) časovno podaljša šc za 20 III. Za o.scline dok mi lente velja dostopnost gradiva 10 lei pc smirti ali 90 Icl od rojstva posameznika. Ta olidobia pa so 1 alike krajša, t e se nseba, oziroma njeni nasledniki (dediči) sirinjajo. Arlnvska zakonodaj a. ki je bila najprej sprejelo v deželi liaden Wirlcnbcrg jc Irila na zvezii1 ravni sprejela leta 1988 in spremenjena po združitvi Nemujc leta 1992. Za razliko od teli časovnih omejitev je zvezni parlament sprejel namesto deset !el tridesetletno zaporo po smrti posameznika, oziroma 110 Icl od njegovega ro-siva. Gradivo pa je .v znanstvene namene dostopno tudi prej, če je zagotovljeno varslvo osehniii podatkuv. Za sodobno zgodovino in javne oselie lo var.Uvo ni zagotovljeno in so peilatki lahko objavljeni, kadar ki zahteva raziskava. Avtor nadalje navaja omejitve, ki so jih pristojni dolžni naredili Se pred prihodom gradiva v arhive za varstvo zasebnih podatkov (npr.: o.sebm dokument' ki so podvrženi medicinski zdravmski tajnosti, zakonski, notarski, davčni ) nekateri doku ineo',1 pa lahko pridejo v arhiv le v .1110111111111 obliki (npr.: podatki zakonskih posvetovalnic, o mladoletnik,.!, zasvojencih). De Že In 1 arhivski zakoni so večinoma tiski jeni /. zvezni 111, čeprav so ponekod manjša odstojiaaje glede časovne omejitve dostopnosti dokumentov.
Avtor navaja tiuli jirmicr dostopnosti gradiva Nemške nac iona! social is lične sirankc, kaiere giatlivo so julija 1945 lela zasegle ameriške enole. Gradivo ji bilo po večkratnih nemških zahtevah šele leta 1994 vrnjeno v Zvezni arhiv (Bnndesardiiv).
4 JO/h />ONTAIi, ( li ¡ircliivi slnvcm ieri, n^gi e iSonmni, (Slovenski arhivi: včeraj, danes, jutr'j, str .399-414,
Objavljeni prispevek jc avli* predstavil 7. aprila leta l')97 na predavanju na Šoli za arhivistiko, pa-Icogrufijo 111 diplomatiko v Državnem arhivu v Trsm. V ajcni je predstavil zgodovinski oris zakonskih spremenili ira jiodrocjn arhivske dejavnosti ter zgodovinski razvoj, delovanje in organiziranost arhivov v Sloveniji.
5. OTlil.LO PHD1N1, La circula/iauc dei lieni areliivistiei ncl iliritto naziiniiik e ncl diritto eoiuiinitari'), fPretok arhivskega gradiva v državnem pravu in v pravu evropske sk 11 prosti), sir. 415 424.
• lanek je posvečen problemom izposoje arhiv skegn gradiva znotraj Italije in v okviru evropski
Occiie in poročila » |.iililikat:i|ah 'il razstavim
Alii il vi xxM i yyy
skupnosti. Avtor je predstavil zakonske temelje, ki določajo pogoje gihanja irliiv;kegn gradiva, in opisal legalno pat izposoje gradiva za kiiltnrne priredi" vc ozimni a razstave. Poseli en poudarek je namenjen izposoji in pretoku arhivskega gradiva v okviru nie a evropske skupnosti. Glede na italijansko arhivsko zakonodajo mora grad 'o, k', je namenjene izposoji in prehodu državne meje. spremljati puselmu izvozno dovoljenje, oziroma licenca o prostem gihanjn gra dna. Poseben pralilem je tudi restitueij;i gradiva, ki je liiio nazakonito otlpeljano iz državnega ozemlja ene izmed članic evropske skupnosti. Zahtevek po vrnitvi gradiva mora vsciiovaii opis želenega dokumenta in dokaz, da gre za kulturno dobrino.
rt. GIANFPANCO TOKTOKKMJ, l.a slndia c h' vulariz/.aziunc dogli arehivi uddori.ili in llolin, (Študij in valorizacija izdajateljskih arhivov v Italiji), str. 42.5-433.
¿a razliko od Francije, ZDn m Avstralije, držav, v katerih so že zgodaj začeli rr/i skovat i izdajateljske-dciavnosti. so v ItaFii se le v zadnjem eaai z.ačc!i halj sistematično raziskovali razvoj izdajateljskih arhivov. Zaradi nezanimanja je tiil tako velik del gradiva, oli pomoči katerega hi lahko osvetlili »a nriiner način življenj;: tiskarjev in razve« uskarn, izgnbljen.
Gradivo od 17 dc 19. stoletja ¡e različno hranjeno. Tako je ponekod v državnik arhivih (npr. v Benetkah, Firencah, v arhivih v Emigliji - Romagni, medlem ko jc na južnem delu Hal .je le malo legi gradiva v ar-liivili), ali pa v privatnih arhivih in knjižnicah (hren ee, Bolugiia). Nekatere i/.dajatcljskc hiše pa v sklopu svoje dcjavnosli hranijo svoje arhivsko gradivo.
V riilirikn "Kronike" je pet prispevkov:
1,	lncnntro di .studio: "Proučili-,um t- rcali/-rimniu il pnssatn. 11 ltiK (,'nido Pinnpilj e il con-sur/io di lumiUen", (Študijski posvet: "Načrlnjiiio in nrcsničiine preteklost, Jezero, Guide Poinpilj m združenje za i/.suše vanje"), (Panicale, 27. september 1996). (1'. Trcvisani), str. 434-435.
Avtorica je osvetlila leiue ki so jih predstavili predavatelji na jie-vclovanjn v Panicaln, posvečenemu Tras.menskeniu jezeru oh stoti obletnici za?cika izgradnje odtočnicc, ki jc rešila jezero pred iz.snS'lvija.
2,	Scniiiiiiriii di studio; "Panii listali u sto-rio^ralla. L'arehivio	estinii Irovi^iani Ira hivciilnria/.linie e riccrea", (Studijski seminar; "Davčni km d i in zgodovinopisje"). (Trcviso, 20. marce 1997). (K. Orla-ido), str. 43(i gA
Avior je predstavi" referate, ki so jih mel na posvclovanju vTrevisn murea leta 1^97. Posvetovanju je bilo posvečeno uredil v. in invemnriz.aeiji gradiva županstva - "podcslanje" v Trevisn. Gradivu je časa otl 1.5 stoletja dalje in je bilo v bombardiranju leta 1944 močno poškodovano.
3,	Poliliea t' ¡lmniiiiisln/.loiic perilerun uclln Slntu puntificiii Ira Mcdiueva ed dii moderna, (Politika in uprava v papeški državi med sredinim vekom in moderno dohoj, (P, Monnechin), str. 442-44y.
Predstavljeni so referati s posvetovanja v Pcrngi o politiki h upravi ni različnih območjih nekdanje pa-peške države.
4 ¡\XVII eonvegna dclfAssociazíane dc^li ar-elmisli austrinci (27, posvetovanje Zveze avstrijskih arhivislov). (Sehladming. 20.-22. oklober \wfi <U Oiva), ,lr. 45,1-452.
Avlor ie podal poroeilo o 27. posvetovanju D.nšiva avstrijskih arhiv isto v. Na posvetovanju so sode lo vab li d i |ircdsi.ivniki sosednjih dr/.av íN'-meije, Slov i"ke. Češko. Slovenije - dr 1'eter Pavel Klasinc, Madžarske. Hrvaške in Italije). Prvi dan jc bil jiosvceeii delovanj,i občinskih arhivov, drugi dan jia informatiki.
5. Cumegno: "l.;i riprndnz.Hiiiu dei dnnniicnti d'm ehiviii Pologr.ifiii ehiiniea c rotn^riilla
di^ilnle f, (Posvetovanje: "Rqi rud akcija arhivskih dokumentov. Fotografija in digilalna fotografija"'), (Kini, 11. dceenihir mi). (h lleniini), at 15345.5.
Zaraói aktualnosti problema je lui odziv ml lil jios veto vanje izjemno velik. Poseliej sil obravnavali jiruhlciii varnostnih fo lore produkcij v italijanskih državnih arhivih. Prvo in hkrati mijjiainenihnc^e vprašanje je bilo. ali izbi at i mi krofi lin ah digitalno reprodukcijo al obe.
V mhnki "Obvestila in ko men t a rji" je pel
prispevkov:
I, lil vista delli ru\isione delle uiirnie ISA1),
(Pre nu va standardov 1SAD). (A. Mule), str, 45(í-4íi2.
Za zadnji datum oddaje jiri|ioinh za sjirciiicinlie standardov ÍSAD, ki so bili sprejeti v letu 1993. je bil v Itab i določen 15. september 1998. O spremembah standardov naj hi na mednarodni ravni razpravljal, na 14 zasedanj n C It;, ki bo leta 2000 v Se villi. I talij m i so svoje |iripombc sicer že predložili leta 1997 na cvropsk' arhivski konferenci v B ucclani.
2 Nil ova sed:: succursale per l'Arehivia di Slntu di Ko nia, (Novi sedež podružnice Državnega arhiva v Rimu), (M. L. Sun Martini), sir. 4Ó3<»<>2.
Novi sedež podružnice Drž-ivnega arlnva v klinu Jt na vhodu na avloceslo za Atjinlo, na ulici Galla Phcidia 93/a. Na novi lokaciji so vsi fondi od lela 1871 dalje nekaleri centralni (vojska, sodstvo, hanč nišlvo) in fondi iz drugih deiov pape.ške države ter gradivo nekaterih javnih in privatnih ustvarja lee v. Podružnični arhiv hrani 130 fondov s 100 tisoč eno tami oz. Ifi tisoč metri gradiva. Oklohra 1997 so o d pri i Indi čitalnico za 25 obiskovalcev Arhiv jc za zda i za obiskovalce odprl v sredo m petek kmalu jia ho odprt štirikrat na teden. Na koncil prispevka je dodan seznam fundev, ki jih branijo v podružnični enoti.
3, l lu ti funte inédita per la si orni del Hcgiio d i Nanoli in ctii angioimi: le corle ill I.eon Cadicr, tNe.z.nano gradivo za zgodovino Ncajicljskegn kraljestva v obdobin Anžnvincev: gradivo Leona Ca-dierja), (S. Mnrelli) si;. 47 1-474.
Gradivo, k je shranjeno v Narodni knjižnici v Pori/u. je večini raziskava lee m anžujskega uhilohj.i neapeljskega kraljestva neznana. Leon Cadicr (18(i2 1889) je 1,1 v |irejšiijein slolcljn eden naj|:o-nieiuhiiejsib yijilt olrskovnlccv Državnega arhivu v Nc;i|imu. Ukvarjal seje predvsem s francosko admi
J
Akj_im XXP ¡jo»
Ocene in poročila o , nitilikacijah in razstavah
277
msiracijn v Sieilskeni kraljestvu kunce 13. slnlcija. Po njegovi sinili je zbnuio gradivo prešlo v Namilim knjiznicn. V požaru lela 194.1 je liiln gradivu aW.ufti pisarne uničeno. Neapeljski arhivisli sn pod vodstvom Rieenrda Filangicrna sicer žareli siicinalično zlurati pndalke d prepisih lega gradiva ilnma i» v tujini, vendar uis.i raziskovat' v pariški nacionalni knjižnici. Material ki ga je Cailier /liral o liKujslS upravi ima signaiure 10X30, I0S31 in	Vprveni delu jc
zli rami grailivo za čas oil lela 1272 ilo leta 1294. v drugem pa oil lela l?94 iln lela ms. Tretji del tako inicanvani Sjtniii - snopič NAP (270 k 210 mm, 824 Mrnni) vselile prepise dokumentov predvsem v obilnbjn Karla II.
4 l,nso d':llc trnppolc mlooHilo^ichc nci dc-Pusili irarcilivili, (Uporaba pasli za žn/.elke v arhivskih skladiščili). ((i, Marimiea - K, Itiisclnnni - K, Veča), sir. 475-182.
Avtorji .so nnisali poskusni pcslnpek uničevanja žuželk, ki sn ga opravili v Državnem arhivu v Runo «il aprila 1990 iln nnvembra iy97. Iloieli sn preveriti iieiiiktr 'Linsl sam«lepljivih pasli v arhi 'ili. l'ijc\yiali ■S(1 lip pasli in njegovo iiipcšiiDsl, najboljše meslo za nastavljanje in šlcviln pasli, ki naj In jih namcsiili v neki prnsKir. Spri iti iti preverjali učinko\itnst po-^lavijanja le-leli. Viseči samolepilni trakov- nli okuih v i ili doli ju med majem in septembrom so"ujeh" vse vrsle žuželk, ki sn h i le navzoče v ra/isknvanih prn--•ili lrl li. i le lek Inrskc pnsli blizu gradivu pa s« pokazale naianencjšii lokacijo same okužbe Ta način iiničc-vanja žuželk predlagajo kol splošno uporaben način /a Siliranje žuželk v arhivih iu knji/nicah.
iMniz.iinie Iccliniee relative ulic operozioni di 1K Ivcrnlura di materiale lihrano e ■ardiivislicii. tehnični napotki /a izvajanje razpraševanja kiijiž 1 ci>i in adiivskeua gradiva), ((i Annzzolo - C. ^iriiineci - M ]„ Klecarili - li Rotili -K, 'insi-Uidni - ]' Valenti - K, V cen), sit 483-491.
V	prispevku so avmrji osvcll.li pomen razprave vanju gradiva zaradi različnih biokemičnih proce-
ki ga dolgoročno laliko pnškoilnjejn. Raz.praše-^anje naj hi potekalo spomladi ob navzočnosti •^siavrau.rja, ki viili I ni h moreli Ine po.Šknilhe na erv'livii. v nadaljevanju sla upisana ročni in lneha-n'cni nae n razpraševanja.
V	rubriki "l)(ikiiincnlacij;i"jecn pr^pevek:
' H codico intcrniizimiale di dcontnlogin tlq>li ""ch^visli, (Mednarodni pre.lpi.i ki nrejajn arluvskj deiavnnsi), slri 4ij2-^9(i.
Objavljeni meiliiariidiii kodeks je Bil sprejel na ''"j"' generalne skupščine Cll:, fi. septembra 19% v ^kingu. Objavljeni ilalijansk prevod je iklu Marca
"rassija
Metku Mtstlarfcr VttLsaiun ic
Der Archivar, Mitteilungsbiatt fur deutsches Aichivwisen, letnik 51, leto 1998. zvazki 14
Der Ardiivnr, letnik 51, zvezek 1
Ta zvezek se začenja s poročilom o prireililvah. ki sil pnlckale v nkvirn 6Š. nemškega arhivskega dne lela 1997 v me.siu Ulm. Spiral ga je Dielher Degreif. Osrednja leni i zbiinivanja je bila "Oil vod.nka k inlernclu obdelava arhivskega gradiva pred novimi izzivi". Več kol SOC arhivarjev i/. Nemčije, pa luili iz 13 e-vrn pikih držav se je srečevali! ml 23. du 2(i. septembra v kongresnem cenim Ulm na lelncni sivn kovnem kongresu, največ jeni lovrslncin v Ivropi Že pied n radi ii i n začel ko m kmigresa s« 21. seplenibra polekal razgovori v gosli ,/. tujine. 24. scplenibra dopoldne je bilo nrailnii odprtje fiK. licmskcjia arhivskega iliie. Po uvodnih zahvalah prizadevnim, ki sn omogočili in pripiav li knugres, ic gospa Nnwakova iz slovaškega arhivskega ilrušlva Injim giisiom nimenila pozdravne beseile in pnuilarila velik jiiimen lesnega sodelovanja med ilrušlvi. Pnzilravnmi besedam je sledilo odmevno zafeino prci la vanje "Delo z viri o dik tatiui ŒD (linolne .soeialislične par'.,je) kol zahteva ilemnkraličneg i disknrz.a", ki ga je predsiavil Jnacbini Ganck
Pi vu skupno ilelnmo z.aseilanje pud vodslviun dr. D. Degreila e kriličnu iisvelliln možnosti in meje internela. Sledilo je piipoblansk.T srečanje nileležencev v okViin različnih :ckeij.skih zasedanj. I'rwi sekcijo. ]iosvečenii arhivskim priponiiičkiim, ki je usvelljevala delo arhivarjev iu pričakovanja uporabnikov, je vnd i la dr A. Grabmann iz. Liibeeka. Or. V. Trugenberger iz. Sigmaringena je svoj prispevek pripravil na tennr. "Provenicnea in pc.-iinenea - oil aniilezc k sintezi prek nn vili možno si i priklopov k arliivskemu gradivu v ilohi elektronike nbdelavc poilaikov". Pripomočki so ]]nmemben vmesni del med ihviua Cinikeijskinin območjema arhiva, meii čitalnico k,U meslom uporabe arhi\skegp_ gradiva in sklailiščem. S konkrelnini primeri lui je dr. U Simon iz. Liiheeka podkrepil svoje prepričanje, da izdelava vodnika ilik iktir m delu enega s®jjnta člmeka. Pri lehlanju, ali dajao |ireiliiusl konvencionaliiini viidnikiim ali eleklrunski bank:' po-ilaikov ,e ilr. M. Rascli menil da na, arhivurji ne bi take , p rejci i vsake nuidnc luntisli Seveda pa današnja doba za lile va nove kvalifikacije arhivarjev, predvsem na pmlročjn AO P. Drug« sekciijo - "Komunikacija v in terne lu" je vodi! ilr. \V. Reuiingliaii.. iz Miinsira. ŠiiiV prispevki v okviru lega z.aseihnja sil pok Tili vse zvezno območje, kjer v arhivih uporabljajo meilnircžiie programe. Člani seke.jc so preillaeali nadaljevanje te diskusije na prihodnjem arhivskem dnevn v Miinslru. "Varovanje iligilahiih iiilirrmarb " je bih. puglaviuia lema tretje sekcije pod vinlsivom dr. H Si'hmilia iz. Mainza. Gre za osrednji problem, kako prevzemali obvladovali in otidelovali cleklronske podalke v arhivih. Celila sekcija pod vnilslvom profesorju R. GniBa iz. Chemilza .jc obravnavala leni« "Uči nk ovito si sknz.i sode In vanje", V prispevkih na io Icmo so bile v steilišen piiz.orniisli raznovrsine mož-
27H
Ocene i» poročila o i-Uhlikac-iali in razstavah
ARHIVI XXII 1999
nusti sudehivanja arhivov vseli p a mig s knjižnieairi. muzeji, izobraževalnimi ustanovami, zgodovinskimi društvi in drugimi nosilci ua kulturnem pooročju v širšem smislu
Spiušnn ]iuročilo se nadaljuje z navedbo programa iiasledu.cga dne, 25 seplanbra, Ta dan so polekala zasedanja posameznih strokovnih skupm znotraj društva nemških arhivarjev, tem zasedanjem pa je nato sledila druga skupna delovna seja na temo "Množični akti v sodnimi zgodovini',
V zvezki) sil naoalje objavljena poročila o o bra" navnih icmah vseli usmili strokovnih skupin nemškega arhivskega d rušiva, ki so zasedale v okviru delovnih sej na (iS, nemškem arhivskem dnevu.
Varovanje informacij kot temelji o načelo demokratičnega delovanji (ravnanja)" je naslov obširnega prispevka, ki ga lahko preberemo v nadaljevanju, ■Spisal gaje Roland Mililer in govori o nalogah, možnostih in me j al) arluvov, Wolfgang Kramer v nadaljevanju zvezka s sodelavci s področja različnih delovnih skupil arhivske službe (v arhivih deželne zveze, zveznih arhivih, arhivih Katoliške cerkve, arhivih Evangeličanske cerkve, komunalnih arhivi!:, nad a meiilarnih arhivih in arhivih si rank in zvez. gospodarskih in znau:;lveni!i arhivih) predslavi položaj diplomiranih arliivark in arhivarjev v Nemčiji, Joadr.m Sarm objavlja nekoliko predelano različico svojega prispevka, ki gaje predslavil lela 1996 v l-reiborgu na jugozahodno nemškimi arhivskem dnevu, z naslovom' "Okrožni arhivar med arhivsko ortodok snosl |n in pluralističnimi zahlevami". Prispevki končuj* Hans Amnierieh, z zapisom svojega predavanja iz leta 19°6 v okviru strokovne skupine 3 drušlva nemških arhivarjev na 67 nemškem arhivskem dnevu v Darm -s lad'u, Naslov predavanja se glasil: "Škofijsko-zgo dovinskn drušlva in škofijski arhivi".
Arhivskim poročilom in zasedanjnii so namenjene nadaljnje si rani časopisa, Najprej so obljavjjena tr. poročila z mednarodnega področja. Prank M. Bischoff poroča n mednarodnem arhivskem simpoziju v Maas Iriciiiu z aktualno temo Arhivi v inlcrnelu Wolfhard Valil piše o letnem srečanju sfragisličnega odbora mtdnarodnega arhivskega sveta 1997 v Vütikanu i D«:ier Scliienker o obdelavi arhiva mednarodne Caritas v Klimi, Z nemškega območja nam Marlin Siingl predstavi državni arli.v Freiburg i, ßr. ki je v letu 1997 praznoval MJ-letnico svojega delovanja, Prairz-Josef Ziwes nas seznani, da splošni deželni arhiv Karlsruhe kot eden prvili državnih arhivov v Nemčiji na kr ilko pomij;, pregled nad celoto svojega gradva na internem, Barbara Seli aller poroča o slavnostnem kolokviju oklobra 1997 v počastitev 10-lelmce ob,"loja ■saškega državnega arhiva Cheuutz, Sledi zaniu iv prispevek Delt i ne Wischluil'er, ki nam predstavi novogradnjo skladišča deželnega cerkvenega irh'v-a v Kr.sslu, Ta rubrika se nadaljuje s poročili o arhivskvi dnevih in zasedanjih v letu 1997 v Nemeij,. Gerd Giese poroča u sedmem deželnem .uliivskcin dnevu dežele Mecklenburg- VurjiomniLin v meslu Wismar, Adelheid Rahmen-Weyer o 31, renskem arhivskem dnevu, ki je p.ilekal 19, in 20, junija 1997 v mestu papirja: liergiseh G hi d bacln:, Uwe Schajier o let nem
zasedanju 1'oloteluiičnega odliura v Ludwigsbiirgu, Volker Trugenherger o delovnem zasedanju arhivskih pedagogov in sodelavccv zgodovinskega šolskega dela v državnem arhivu Signiaringeu, Gahrieh MiihinickcMleybach puilaja izčrpno poročilo n šlirih srečanjih (od 32, do 35.) delovnih skupin baden-wurlteniberskili okrožnih aruivov v Tiibingenu, na gradu Filseck (bhingen) Rnvensburgu ir. Villingen-Schwennirgenu, Dagmar Jank pa poročanja z nemškega območja zaokroži s pnriičilmn o vprašam ti stikov z javnostjo pri bibliotekarskem izobraževanju. To je bila (udi osrednja tema, ki so jo obravnavali docenti bibliotekarskih izobraževalnih mest v juniju 199"? na strokovni visoki šuli v Polsdamu, S francoskega območja sledita dve poročili. ,n sicer Peter Hcnigmann piše o pariški kartoteki Židov Wolfg,ing Hans Slein pa o francoskem naciunalneni arhi- ii v Umbnicbn. To rubriko poročil končuje Wolfram Werne.- s kanadskega območja, in sicer s poročanjem o prispevki!i v časopisu Arcluvaria, ki ga i.ulaja Associalion oi Canadian Archivisis
Naslednje slrani časupisa so namenjene predstavitvam oziroma ocenam novih publikacij, Predstavljenih je skupaj 28 no vili kujig iu zvezkov periodike.
V rtiouki Osebna ubveslila so objavljene zamenjave osebja v arnivih zveze iu dežel Nemčije pa tuen podelitev različnih priznanj ter navedba obletnic osebnih jubilejev zaposlenih v arhivih. Rubriko osebnih obveslil zr.okiužala pc^snutnici, posvečeni Siegriel'u Paucku (1925-1997), vodji mcsincga arhiva Ludwigs-hafcii a. Rh., m prelum l-wnldu Wailerju (19Ü1 1997). direktorju zgodovinskega arhiva nad škofije Köhl v letih 1967-1977,
Zvezek se izleče z, rubriko Razno, v kateri so ob javljeiu novi naslovi in klicne številke, razni drugi kralki prispevki z različnih pixlrncij, pa lud. pregled pn redile v, zanniivili za arh.ivsko stroko, od maja 1996 do julija 19'>9.
Der Archivar, letnik 51, zvezek ?,
Pričnjuči zvezek začenja Clemens Rehni z objavo zanimivega nekoliko predelanega prispevka, ki ga ie predslavil februarja leta I91J7 v Sluilgarl-Hohenheimu v okviru zasedanja osme slrokovne skupine društva nemških arhivarji; v in v kalerem govori o si i kili i javnostjo v arhivih kol strokovni nalo"i. Trije avtorji na slednjega objavljenega prispevka podajajo podrobna navodila za predstavitev državnih arnb'ov in arhivskih uprav na svetovni sjileini mrež . Sled. p ispevek R;.i-nerja Wcicliella z naslovom nič ni nemogoče .," v kalerem la predstavi mlado drušivo "Zgcxlcvinarkc in zgodovinarji na licu inesia", ustanovljeno lela 1993 Michael Wisehnalh predstavi uvial k objavljen i m priporučilom o vrednoienju in obdelavi g.adiva bol nišnic, k: so ud Julija 1997 dostopna ludi na internem, na naslovu: hll]i:/www,uni,Uiebiugen,de/lIA'l7, Olnavi zakonsk.h določil 'a upravnih predpisov za državno arhivsko gradivo iij varovanji, arhivskega gradiva v Zve zni repnhhki Nemčiji sil namenjene nadaljnje slrani časopisa.
Sledi stalna rubrika, v kateri se lahko seznaninio z
ARHIVI XXII ií>95
C tecnc in ji iirocila o pnblikacnali in razstavah
279
¿Elitnim arhivskimi poročili o različnih (cniah in '/"Sedanjih, najprej /. mednarodnega področja. Detlef Hinnbcri uikti predstavi poročilo (i IcUicni zasedanju '997 I ASA-dežclne skupine Nemčije/Nemške S vice v Basin, Wilfried Rcininghaus pa poroča z zasedanja ub 0-lctniri obstoja danskih gospodarskih arhivov v A rhu in. Z nemškega območja najprej Adulf F. Hof me ister poroča, da je državni a ali v Ii remen prevzel gradivo enega največjih ladjcdchiiških podjetij: Brunei Vulkan. Nadaije nas Wolfgaug Läufer seznam o novem domovanju deželnega arhiva Saarbrücken, Anjekr.thriii Gral.tmann o prireditvah oh 700-letnici a liii'a Lübeck, Toni Dedcrich poroča, da je zgo-'hivinsk: arliiv kiilnske nadškolijc prevzel od kiiln skega mestnega muzeja zbirko pedalov Wilhelm:! livvalda kot tiepoz.il, Klaiis-J Lorenzen Schmidt o lein, Ja je Rimski arhiv II AI1 AG zdaj popdnonia dostopen, "crald Wiemers nas seznani, da je univerzitetni arhiv wsta Leipzig v novi hiši, Carmen Schäfer in Isa Schirrnnasier predstavna arhiv um verze Otto-von-Giwictj i; Magdelinrga. nadalje Chri ;toph Lngelhard izroča o šeslem all«auerskem arhivskem dnevu v McnmiingciíU, Angelika Sauer o 30. seji delovne ■^npnosu poklicnih arhivarjev líaden-Wnrtleniberg v niesin Krrrlsnilie in lnp,run Osterfinke o Šestem zasedanju jn/.n o nemških cvangcličauskili cerkvenih ^"hiviiv v I lorgeismaru. Sledi poročilo iz Hr'aske, v ■allerem Vida Pavličck poroča o spremeniliah v arliivisiÍKÍ na Hrvaškem zaradi novega arhivskega '■¡ikona. Poročila končuje Jože Žonlar iz Slovenije, ki raice seznani s potjo, kije privedla di; novega '.a k ena ° ai 'ivskem gradivu m arhivih na območju Slovenije.
¡V tokratnem zvezku je predstavljenih oziroma "-'enjeiiili 2.1 .zdanili publikacij m po naslovih na-Vl> Jenih še preostalih 70 del. Sledi prispevek s pod-useiniih onvesiil, dve pcsmrinici, prva je pc :na mestnemu arhivarju v meslu Saarbrücken F'hzu Jacohyjti (I94l-Ic)9'0, druga pa Wolfgangn Sclniiiererjn (1938 1977) iz «srednjega državnega ^■iv.a Stnitgari Na koncu |e še stalna rubrika Razno.
Prinaša krilki prispevke z različnih področij, med Izgini tudi poročilo o arhivsko znanslvenein kolok-^'Ufi na arlnvski šoli v Marbnrgu. Tudi drugi zvezek se j 1 'Je s pregledom prireditev v letih «d !9(J(i do
Archivar, letnik 51, / vezek 3
■g le m zvezku so najprej predstavljeni arhivi v ^stru, in sicer Peter Veddler piše o nordrhein-alskcm državnem arhivu Münster, Katharina r' mann o wc-sifalskcni arhivsKcm nradu Münster AA), Roswitha L.nk nam predstavi mestni arlnv ■^liirsier, Peter Löffler škofijski arhiv Minister, Reinhard van S pan K eren arhiv diakunskega dela sifalije v Miinslru in Rohtrani Miillei-Koni» ken-tnJ(; niz prcdstavilev s prikazom razvoja nniverzi-lcfi;> arhiva Milnsler. Sledi prispevek z naslovom: "hivsko vrednotenje - jedro naloge kot p^cmago-V; nJej krize". Avlor članka Matthias Bucliholz. podaja ""alizo, ki temelji na raziskavi o izkušnjah iiJ pro-mli vrednotenja arluvskega gradiva v okviru prak
ličnega arhivskega varovanja v porcnskil: komunalnih ariiivih, kije piKekala v letu 1999 Naslov naslednjega prispevka Arhivi v Severnem Porcnjn-Westfaliji na iiilcmetu. V njem Wilfried Reminghans in Frank M. Bischofi' poročata o proiek'.if ki ga je" podprla nemška raziskovalna skupnost. Zopet Frank M, Bisehofi, tokrat skupaj s soavtorjem Hansont Jiirgenoni Htttman-iiom v nadaljcvanm piše o odškodnini - obdelavi odškodninskii) aktov v državnem arhivu Minister, liricli Menthen objavlja uvodni referat, ki ga je predstavil na zasedanju univerzitetnih in visokošolskih arhivarjev februarja IWS. lela v Düsseldorf!! in govori o položaju arhivov na visokih šolali dežele Se verno Potenje Westfalica. Prispevki h kulturi spomina je naslov pregleda arhiva! ij in gradiva z.liirk nordr-IJe.ni-vveslfalskib nacističnih spominskih mest, ki ga jt spisala Angela Gcnger,
Naslednje strani časopisa polnijo poročila o arhivskih zasedanjih in zborovanjih, in sicer najprej z. med narod nega področja. Dic ihcr Degreif tako poroča o generalni skupščini francoske zveze arhivarjev (A A F) iz leta 1998. Z, nemškega pros'ora nas najprci Margareta Bull-Reichcnmillcr seznani s pismi Clare Zclkiii v h sred njem državnem arhivu Sluligarl, Otto II. Becker j. novimi viri za zgodovina glashc v državnem arhivu ,Sigmaun»en (pisma pianistke Clare Sc lin man ii in komponistov Franca Liszta, Louisa Spolira, Williclma Bernhardt Molkpicja in Giacoma Mcyergcera) Ka t harm a Ticinann poroča o 50. west-falskem arnivskem dnevu, k> je potekal v kraju Bad Salzuflen, Volker Graupner o letnem zasedanju odbora za restavacijo v mestu Weimar ter Sabine Happ o zasedanju arhivarjev univerz in visokih šu! dežele Severno PorenjeAVcstlalija. V nadaljevanju lahko preberemo poročilo Hansa-Joachima Bebra, ki se nanaša na Namiliijo in govon o zbirki S.im-Cohcn-biblioteke v kiajr. Swakopmurd. Obširno poročilo <i arhivih in arhivski organizaciji v Rusiji, k: gaje spisal na podlagi časopi a: Olceeslvcnnye arhivy, objavlja v nadaljevanju Hermann Schreyer, in to poročilo ludi končuje pričujočo rubrike.
Predstavitve oziroma ocene kujig in serijskih rmhliktlcij tokrat obravnavajo 28 del, tem pa sledi navedba izdanih katalogov k arhivskim razstavam v Nemčiji po leln 1997. Kolje že ustaljeno se z ruhriko Osebna obvestila. Razno in s pregledom prireditev od septembru 1994 do julija l°99 končajo prispevki v tretjem zvezkii.
lim1 Archivar, letnih 51, zvezek 4
Prvi prispevek tega zvezka je napisal Nils Briibaeh in no,si naslov: Johannes Papritz. (Ift98-I i)92) in razvoj arhivske znanosti po letu 1945 Članek je posvečen ustanovnemu učeln armvske šole v Marluirgu in avtorju leta l<)76 izdane arhivistike v Štirih zvezkih Johaniiesn Paputzu Naslednji prispevek jc napisala Angela UMniann in govori o ustanovitvi, nalogah in ciljni lei dejavnosti odbora za elektroniko obdelavo podatkov arhivskosvclovalne konference nemške ■'.veze in dežel v Hill od 1972 do 1994. Mechthild Black Veldtrup objavlja članek na temo obdelave
280
Ocene in poročila b punliki.cijal in razstavah
ARHIVI XXII WV
podatkov, k. je ne samo v nemškem svetu nrbivov od razširitve inlcnicla spel tema, ki zali lev a diskusijo. V preobratu so tudi medijski arhivi oziroma arhivi tiska, kot jih opisuje in v naslednjnem prispt vku pise o njih Dieter üessner. Charles-Claude Biedermann pa pišu o ir. cd narod n eni iskanju pogrešanih oseb, kije na peti k mu! timed! ti ni instituciji Sle J i objava zakonski n določil in upravnih predpisov za državno arhivisko gradivo in arhivsko varovanje v Zvezni republiki Nemčiji.
Rubriko arhivska poročila in zhoro vanja z mednarodnega območja začenja Mbhacl Wctlcngei. V svojem članku poroča o zasedanju v iuniju 1998, lela v Public Record OITice v Veliki Bnlaniji, posvečenem viziji arhivov v novem tisočletju. V naslednjem poročilu Wilfried Schöntag govori o XXX11I. mednarodni konfcrcnci arhivov, kije bila septembra 1998 lela v S lock hol mu. Z ncmSkcga območja naj pre. Albreehl Ernst piše o osrednjem državnem arluvn Stuttgart - ta je prešel pod nove vodslvo; nadaije Mathias Beer podrobno predstavi arhiv irslilnla za donavsko-švabsko zgodovino in dcželoznanMvo, Wolfgang Henninger nas seznani z regionalnim kulturnim projektom v Vzhodna Frizijski deželi in z državnim arhivom v Auricltu in Mnnsirn. Wolfgang Läufer predstavi zgodovine .10 let deželnega arhiva Saarbrucken, Antjekathrin GraLsmann piše o vrnitvi liibeškib arhivalij iz. Armenije, Jörg Schadl nas seznani z zapuščino Morilza Lcdcrerja v mestnem arhivu Mannheim, Gerald Wiemers piše delo ar hivarjev univerz m visokih šol v Dresdnu, Holger Wilkcn o arhivu Rauhen hiše v Hamburg-Hornu, Bernd Kasten poroča o 8 deželnem arhivskem dnevu društva nemških arhivarjev v Mecklenburg Vor-ponmiernn, Johann Peter Wurm o 14, šlcsvvig holsteinskem arhivskem dnevu v Liibeekiv Barbara Hoen je napisala oblirno poročilo o jugo-
zahodnonemškem arhivskem dnevu v Ladmbnrgu, Volker Wahl o 47. tilrinškem arhivskem dnevu 1998 v mestu Gotha, Laurentius Koch o delovni skupnosti reuovndi arhivov, i ckhanl Lange o pomladanskem zasedanji medijskih arhi/ov v Wiirz.bnrgn, Udo Schäfer in Nicole Bickhoff nam poročata o drugem zasedanju delovnega okrožja v državnem arluvu Ludvvigsbnrg. na katerem so govorili o arhiviranju dokumentov na digi1. tlnih .¡isleinih, Gudrun Fiedler piše o 25. seji odbern za elektronsko obdelavo podatkov, ki je potekala aprila 1998 v mestu Schwerin in kar pel avtorjev je podo.sanili pod zadnjim prispevkom z nemškega območja, k. govori o vlogi arhivov v in formalizacij:; kein sistemu Online Rubrika poroeil končuje poročilo s francoskega območja, ki ga je spisal Reimund Haas. Omenjeno poročno govori o novem predsedniku in novem prostoru za cerkvene arbivc v Franciji.
Poročila in ocene novih knjižnih izdaj zajemajo 27 del. Slco seznam objavljenih repcitorijcv v Zvezni republiki Nemčiji ud lela 1996 ler tudi seznam objav),enih del, predstavljenih samo z naslovi.
V rubriki Osebne vesti lahko poleg novih ime novanj in zamenjav arhivskih delavcev v različnih arhivin preberemo tudi posmrlniei, posvečeni Jiirgenu MF.lriickerjn {1940 1998} in Rolandu Seeberg-Fl verfehl ;u (H 09 199.1).
Zadnja rub ika Razno nas, kol je to že ustaljeno, seznani z novimi naslovi in telefon ;kimi številkami, obenem pa prinaša ludi več krajSih prispevkov z različno vsebino, seznam prireditev do ok'obra 1992, zanimivih za arhivsko dejavnost, ter se končuje z obvestili Društva nemških arhivarjev in programom 70. nemškega arhivskega dne 1999 v Weimarjit.
Sonja Aniič
ARIlJVIXXflH999
Ocenej njKi r ocila o puhl tka cijiili in ra v slav ali
2i\
Razstave
Janez PuhT Johann Puch - človek, ki je svet obrnil na glavo
Zgodovinski arlnv na Piti ju jc v ledmi Uvrcip ;kc kulturne dediščine prcdslavil katalog in odprl razstavo n Janezu htlni, Joliannu Pitchn, kot iwtii skupni evrop ski dediščini. Razstava je posvečena 85, obletnici sinrli našega velikega rojaka.
Janez Puh se je rotlil leta 1H62 v Oblačeku pri Jiirsineil- kol drugi izmed šiitili otrok malemu kiiietu Francu Puhu in maieri Neži. roj. Ci/.erl Tam je obiskoval onorcvredno osnovno Š'ilo. se v Rolinanii pri Juri.incili izučil za ključavničarja, leta I SV 7 dobil spri.^valo o Irilelni neni clobi, vajeniška let;: preživel v Radgoni, si pridobil dodamo znanje v Nemčiji in nato mat] služenjem vojaškega roka v Gradeči v letih 1882 do 188/1 .Še is:eg;i ¡eta se jc za stalno naselil v Gradcu in začel popravljali kolesa Po dolgi in za btevni peli je leta 1889 uredil svojo lastno delavnico. Se poročil in začel pot podjetnika. Že leia 1809 milje u^pelo zgraditi tovarno za izdelavo koles, deset Icl p»1 ko jc izdetnl svoje prvo kolo. Leta 1R99 je .skon ■slruiial svoj prvi bencinski motor I i;iko imenovani >okser izvedbi". Gre verjetno za prvi znani tovrstni lll0J* na svetu. Janezu Puhu je nspek patentirati približno 30 izumov Večino patentov. izboljšav in i/.-uniov je mojster izvedel v tisočih i zdel kili sam iu sicvilni so preživeli njegov čas. S kon.•Umiranjem r,/loiiiobilov in letalskih motorjev se je ukvarjal v 'Irugi polovici svojega življenja. Tik pred začetkom rVc sveiovnc vojne sc je na poti v Zagreb ustavil doma Fin S.ikiišaku in pojedel svoje priljubljene gibanice. Konjske dirke v Za-rebn so velikemu ljubitelju konj |y julija 1914 zatisnile oči.
S katalogom in z razstavo smo zaznamovali 85 obklniS smrti, 110. obletnico prvega Pnhovega ko JCBn m 100 .thlelnico prvega Pnhovega avtomobila. V kin pjyy 1C |>j]a lndi "X). obletnica nastanka njegove lov;irne v Gradcu
Katalog je velikega formata, obsega 128 strani, W barvnih fotografij, šest uvodnih prispevkov v s'ovenskeni. nemškem in angleškem jeziku, 15 kiaiSih ilrokovnih prispevkov s povzetki v nemščini in angleščini. V kalalotu ie seznam veil kot 300 eksponatov.
Katalog je bil predstavljen 25 septeaibia 1999 v 'C;'lni hiši na Ptuju, na sprejemu pri Zupanu mestne «Kine Pt.ij Miroslavu Liiciju! dr. med,
Razstava o Janezu Pitini, Johamni Pnclin človeku kl je s vel obrnil ua glavo, je poplavljena skladno z ? l^-ri Janeza Pnlia, človeka. ki je nenehno razmišljal 1 "skal dnige. boljše rešitve. O grom mi prazen prostor Poslovne siavlx: Domino smo po zamisli oblikovalca
spremenili v možnost, da Puliove stvaritve lebdijo v /raku. in sicer na oblakih tudi zato, ker je bil Janez Puh doma iz. Ohlačcka pri Juršincih. V iinielno oblikovanem prostoru narobe obrnjenega stožca je vcc kol 300 eksponatov Pnbovc dediščine, tako 33 oidtimcr jev koles, motocikiov, motorjev in mopedov iz obdobja od leta 190(i do 80. let 20. stol., 20 vitrin arhivskega gradiva iz domačih in (ujm arnivov, muzejski eksponati in približno 60 povečanih fotografu.
Gradivo na razšla vi je razporejeno v treh tematskih sklopih, in sicer:
1. Janez Pnh - človek, ki jc svet obrnil na glavo
Prvi tematski sklop obravnava obdobje, v kalcrcm seje Janez Puli rodil r.a Saknšaku. o/ Oblačeku, hodil v šolo v Juršince, se izučil v Rotmanu in n;L Piiijti ter v Radgoni preživel vajeniško dobo. Ta tematski sklop ponazarjajo kfiiceka izba in šolski razred iz kor.ca prejšnjega stoletja ter originalno arhivsko gradivo, od rojstne matične knjige de razglednic in osebnih fotografij.
II lancz. Puh. Johann Pnch izumitelj, tovarnar, ki je avto i zdel al zato, [in dež. ne bi /močil njegove žene
S fotografijami prve Puhove delavnice /a popravljanje koles v Gradcu, prek prvih izdelkov kolesa z enako ve'ikhiir. kolesoma pa vse do originalnih motocikiov in seveda motorjev jc predstavljen drug. le inaiski sklop, V njem ne zasledimo avtomobilov iz. Puhove tovarne, ker tcidi v slovenskem proslorii niso na ogled, zato pa so na razstavi fotografije avtomobilov, posnele po večini i/ arhivskega gradiva. V vi tri nah lahko sledimo Pcihovemn boju /a svoje lasine prosiore v Gradcu, reklamnim materialom za Pnbovc izdelke in tekmovalnim uspehom.
111, Jane/. Puh, Johann Puch vi/ionai ki še vedno vrli svet
Jane/ Puli vrli svet s svojimi izumi, več kot .30 jih je, našli so pot za svojo uresničile v v njegovem easci in še danes veljajo. PredstavIjeni so tudi Tomosovi izdelki, ki so sprva naslajali po licenci tovarne Stcyr-Daimicr-Puch. Glede na prispevke v kaialogn in na razstavi pa so Puhovi patemi in izdelki izziv (udi /it tretje iisoelelje.
Odprtje razstave je hilo 25. septembra ]y99 Slovesnosti ob odprtju so se udeležili Številni gostje, olUtinierji in Puhovi občudovalci. Slavnostni nagovor Puhove rojakinje dr. Majde Kaiieie liaša nas je opomini, da prerudi pozabljamo naše ljudi, ki de Jajc drif^je, iti da premalo skrbimo /a svojo lastno iilcn-litclo
Pn projektu so sodelovali Številni lastniki slaro-dobnikov, največ so jih prispevali Muzej motocikiov Vransko, Tehniški muzej Slovenije in Vekoslav Pislak Gradivo so prispevali arhivi doma in v uijini.
Ocene m poročila o m^BjcijBi in razstavah_ ARHIVI XXII Lf999
282
muzeji in številni posamezniki. Vsi. k so prispv>*al. gradivu /.a razstavo, ler vsi iponzorji ir. sodelavci so navedeni v katalogu.
Na razstavi so na voljo monografija u Janezu Pulili, razstavni katalog, plakal, letak, zloženke v slovenščini, nemščini in angleščini vrečke /. nuV.iu Pn-liuvc ustvarjalnosti in majice za leto 2n0().
Projekt so finančno omogočili Ministrstvu za kulturo RS, Mestna občina Ptnj, Poslovni center Domino Ptuj, LLkklro Scnčar d.d. Ptuj, Perutnina Ptuj in drugih sponzorjev. Vsem iskrena livala Hvala hidi sodelavcem v Zgodovinske ni arhivu na Ptuju in muji družini.
Razstavni kalalog smo simbolično predstavili 10. oktobra 1999 v rojstni olicini Janeza Puha v J ur šine i h ob odprtju muzeja etnološke in tehnične dediščine. Delček bogate dejavnosti Janeza Puha ie bi! prikazan od IS. du 27. ok t o lira v Mariboru na razstavi Teh niška dediščina v M.iriborn in okolici, pripravljen, v prostorih Zveze inženirjev in lehiv.kov v Mariboru.
Kristina Šatnpcr! I'itrg
Med nebom in zemijo, razstava fotografij Johanna Freunda, Pokrajinski arhiv v Novi Gc rici
Novembra lani je minilo 80 let od podpisa prr tmrja in s tem kanca prve svetovne vojne. Oblctnt;o so spremljale Številne prireditve take pri nas kot tudi v tujini. Mednje sc uvršča tudi razstava Pokrajinskega
arlnva v Novi Gorici z. naslovom Med nebom in zemljo, ki jo je pripravila arhivska svetovalka Vlasta Tul.
Naslov razstave je najbrž dovolj zgovoren. Avtor fotografij jc liil namreč letalski fotogr-f na soški fronti, zato se na posnetkih pojavljajo po večini letala, piloti, letališča in različni spremljajoči dogodk' pove zani s soškim bojiščem in njegovo neposredno zaledje
v letih 1916 in l»17.
Johann Prcund, po narodnosti Nemec, se je rodil 20. aprila '886 v Fcketičn v Bački, umrl pa je 19 marca 197ii v Nemčiji. Po končani osnovni šoli v domačem kraju in mešcansk' v Starem licčeju je v Szarvašn na Madžarske m končal Se nč iteljišče, in sc je tam izučil uuli fotografskih veščin, Med letoma 190(1 in 1922 jc poučeval v Crvenki v Bački, vmes pa jc bij leta 191fi vpoklican v vojnkc. Nijprcj jc bij dodcijen na srbsko fronto, leta 1916 pa kot fotograf v letalsko enoto št. 2, ki je b:la od srede leta 1915 do konca vojne naitanjcna na italijanskem boiišču in jc najdlje delovala na letališčih v Ajdovšem i.i na Ajševici.
Prcundovo zapuščine ki zajema 117 fotografij, je Pokrajinskemu arhivu v Novi Gorici pred leti podaril njegov sin, dr I .adislav Freund iz SpliM, Fotografij1: jc bilo zelo težko identificiran, saj so lnle večinoma
brez. vrakrsriiih podatkov. Aviorica si jc pomagala z. dosegljivo literaturo, s primerjavo s podobnimi motivi, kt jih hranila arhi" ter muzeja v Nov, Gjriri in Gorici, v največjo pomoč pa jC bd gospod Jože Silič iz. i e ni petra pri Gorici, letalce in član Društva soška fronta ter odličen poznavalec letalstva. Za nekatere primere pa jc Irilo treba poiskati ustrezn položaj kar na terenu.
Razstava jc bila oblikovana v dveh različicah s sicer eniikim pristopom, vendar z. različnimi poudarki glede na možnosti in kraj postavitve. Razdeljena je na več tematskih sklopov, kiolisegajo predstavitve prvih letal in opazovalnih balonov, letališča v Ajdovščini in na Ajš;viei, vojaških položajev, orožja in posledic obstreljevanj (ruševine), vojaških kuhinj, pasjega prate ža, vojnih ujetnikov, ranjencev, mrl čev ler pogrebov padlih pilotov .n pokopališč. Na konen je prikazano tudi letališče v bližini Uleda, kamor jc tiila pred prebojem pri Kobaridu premeščena Frcnndova enota.
Obsežnejša razstava, s poudarkom na posnetkih z ajdovskega letališča in okolice, je bila postavljena v 1 avričevi knjižnici v Ajdovščini v prvi poloviu decembra lam. V preddverju Pokrajinskega arhiva pa ic Se vedno mogoče videti ožji izbor fotografij, na katerih p;; je pozornost namenjena bul j posnetkom z goriškega območja. Sc posehej zanimb i so zračni posnetki letališča na Ajševici, strelskih jarkov na Sa-iiotiiiu in porušenega solkanskega mostu.
Razsiava je zasnovana v črno-beli tehniki. Črno-bcle reprodukcije večjega formata, ki jih od črne podlage loči bel rob, jc izdela! priznani novogoriski fotograf Maijaž Prešeren. Tr.di zgibanka, ki spremlja razstavo, sledi icmu slogu in ponuja temeljne podatke o Johannn Frcundu In njegovih fotografuah ter prikazuje nekaj značilnih posnetkov
Obe postavitvi sta naleteli na izjemen odmev med laično iu strokovno javnostjo na širšem genskem območju.
Vojaško pokopališče iz. prve svetovne vojne v Pnačini. na njem propeler letala - spomenik Danes jc le še nekaj skiomnih ostankov nekdaj velikega pokopališka, kamor so pokopavali ludi ranjence preminule v lihžnji liolniS.nci. Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, zbirka fotografij. Johar.n freund 1/25
i
ARHIVI XXII 1999
Ocene in |i(ir(ičila o publikacijah in razstavah
U
'»nesrečen pristanek letala tipa Aviatik št. 24.19 na letališču na Ajševici. Z repa letala visi razpoznavni trak vndjr; poleta Tranza Wognarja. I .dala so težko ()'i anj.ihi ravnotežje in tudi smer pri vzlctanju in P'¡tajanju, zato je predvsem oh pristankih pogosto PrihajaH do nesreč Pristanek, knt g:i prikazuje ^tograiija. so imenovali kar Ird pristanek letala. 1>nkr."jinski arhiv v Novi Gorici, zbirka fotogiafij, Joliann Premid l/.ífi
Letališče v Ajdovščini verjetne pozimi leta 19'6/I7. Pred večjim hangarjem na osrednjem delu posnetka slon pet oboroženih letal tipa lirandemhnrg, ki jih tehnično oschje pripravlja na akcijo. Ajdovsko letališče je začelo delovati med prvo svetovno vojno. Na njem in hkrar na letališču na Ajševici sta tv.li med prvin.j nameščeni letalska enota 19 in enota 2, v kateri je bil nameščen Johann Frcum1. Pokrajinski arhiv v Ne 'i Gorici, zbirka fotografij. Johann Freund 11/12
Metka Nusdorfcr Vaksunovič
284
Osebne vesli
ARHIVI XXI] 19[>9
Osebne vest
Dr. Vlado Vaienčič (1903-1999)
Le dva 'ctina pc 96, rojstnem dnevu, smo 10, decembra 1999 na ljubljanskih Žalah pospremili na zadnji pot: dr Vlada Valeneiea arhivista, častnega člana Arhivskega društva Slovenije, zgodovinarja m ekonomista, ki je skoraj 25 let življenja posvetil Mestnemu oziroma Zgodovinskemu arhivu Ljubljana,
Dr, Vlaoo Valeneič seje radii 26, novembra 1903 v Trnu vem pri Ilirski Bistrici, Obiskoval je tamkajšnjo ljudsko Sol o. Po realni gimnaziji v Opatiji in klasični v Ljubljani je v šolskem letu 1921/22 na dunajski un, verzi vpisal študij narodnega gospodarstva in ga pozneje nadaljeval na univerzi v Prankfurtii na Maini Studi, je z zagovorom doktorske leze o slovenskem zadružništvu končal leta 1926 na Pravm m državno-znanstveni fakulteti v Ziiricliii 'n si pridob;l znan sivem na?iv .s področja narodnega gospodarstva.
Vse dc 1 septembra 195{J so Iiile njegove službe povezane z zadružništvom, najprej pri Zadružni zvezi, nato [in Zadružm gospodarski lianki v Ljuliljani. pred drugo svetovno vojno pa še v Hranilnici Dravske banovine, ki se je med vojno preimenovala v Hranilnico Ljubljanske, pokrajine. V tem času je urejal glasih Narodni gospodar in Orač ter zamu prispeval več zgodovinskiti člankov .s tematika zadružništva in kmetijstva ftve mesece po končani vojni je izgubil službo za katero si je kcil je sam povedal, przadeval kar dve leti. Zaposlitve, ki jili je dobil po lem 1947. mu kot znanstveniku nikakor niso iisTezale in s je lirizatieval, kolje sam rekel "... dobili službo uekie
za šiiar.sko sieno, v miru," (Spominski zbornik Zgodovinskega irliiva Ljutiljana, Ljubljana 1999. str, 46), Na laka zaposlitev ga je leta 195U opozoril dr, Josip Mal, ko gaje napalil k dr, Jožetu Šornu, ki je liil vodja Mestnega arliiva Jjuhljansktga, Dejavnost arhiva je bila historiografsko usmerjena, kar Me dr Som utemeljeval s pomanjkanjem arlnvislieno šola nega kadra in s pri zadevanjem, da se ne bi izgnliil znanstvenoraziskovalni potencial fakultetna izolira-ž.euili sodelavcev arhiva. Dr, V;;leneie je liil kot naročen za Somov koncept arhivskega dela, k' je iskal strokovnjake, ki so obvladali zlasli ekonomske hi pravne smeri zgodovinskega preučevanja. Že kot priznan znanstvenik je bil dr, Valeneič L septembra 1950 z dekretom tedanje ljuliljanske oblasti nameščen v shiž.lio v Mestnem arhivu Ljubljana' opravi ia' jo ie vse d ti februarji' 1975, čeprav se jc upokojil že konce juuuaija 1974,
Arhivistično delovno področje dr. Vlada Valeneiča so luli fondi z območja l.jiililjanc, hkrati ]ia tudi posredoi auje arhivskega gradiva za raziskovalne namene, Arhivistična tibdeiava ljubljanskega arlfv-skega gradiva se je ideal a ti ujemala z raziskovalno naloga ,, delati na ljubljanski /ga do vi ni." (Spominski zliornik str 46), To je ''.la še /.Listo ]io
membna, ko j'; nov: ravnatelj arhiva dr Seigij Vilfan v petdesetih letili začel organi/, rati pripravo monografije o zgodovini Ljubljane, Daled.mje znanstveno delo dr, V al en či ca, ki je obsegalo prenee vanje slo venske gospodarske, zadružne, olirtne, agrarne in demografske zgodovine, se je v arl.jvu v velik: meri osredotočilo na enaka področja v okviru Ljubljane in še na nekatera druga slovenska območja. Pripravil je teiueijne ra/iskave /a sinteličnti i/.dclavo ljubljanske zgodovinske monografije, vendar ta na žalost še danes ni napisana. Ta je dr. Valeneiča žaloslilo vse do smrli. Neprecenljive so Valenčičeve študije o strukturi ir gospodarski moči ljubljanskega prebivalsiva od 16, stoletja dalje, ljubljanskih hišah in njihovih prebivalcih v stari Ljubljani, ljubljanskih uličnih i meni h, razvoju ljuliljanske obrii, trgovine in industiije, gradbenem, stavbnem in urbanističnem razvoju slovenskega glavnega mesta pa tudi o agrarnem razvoju Ljubljane, zlasli njenih predmestij. Posegel jc tudi v preučevanje mestne upravne preteklosti. Nekatera poglavja / naštetih področij je obdelal tndi /a območje Kranja, Kamnika, Slovenskih goric, Ilirske Bistrite in njene okolice. Primorske. Dolenjske itd.
Kljun temu, tla je bilo raziskovalno področje dr, Vulcnčiča predvsem ljubljanska gospodarska zgodovina, seje še naprej ukvarjal z gospodarsko zgodovino slovenskega ozemlja, Zlasli jc treba omenili gesla, k jih je obdelal za prvi zvezek leksikon a Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev
Opozoriti je treba Uidi na to, tla so vsa Valeneiecva dela nastala na podlagi preučevanja arhivskega gradiva, /lasti ljubljanskega, ki ga je izvrstno pozna) Ti it'i zalo so njegove študije vzor za prav» zgo (lavinski,, raziskave, ki pogosto presegajo krajevno-zgodovmski značaj, določen z, njihovimi naslovi.
Lcla 1972 se je Mesini, po/neje preinienovn v Zgodovinski arhiv Ljubljana kadrovsko temelj to spremeni! in pomladil. Dr, Valeneič jc lista leia postal vodja delovne enote arhiva Mesini arhiv Ljubljana. KI i uli obilici dela /, uporab n iki arhivskega gradiva in svojimi raziskovanji pa je bil vedno dobrohoten svetovalec tedanjim arhivskim začetnikom.
Vsak, ki se jc srečal z dr Viilenčičeiii v arhivsk. čitalnici, prizna, tla je s svojim obsežnim znaiiiem zelo rad pomagal, kar zlasti velj't za študente,
Dr, Vlado Valeneič sc je lahko vse do svoje sm li polivali! z izjemno thiševna vitalnostjo. Zalo ni ne navadno, tla seje z raziskovanjem slovenske, pesehno še ljuliljanske gospodarske preteklosti, ukvarjal tudi potem, ko se je leta 1974 oziroma 1975 upokojil, liil j>; reden obiskovalce čitalnic Zgodovinskega arliiva Ljubljana in Arliiva Republike Slovenije. V tem ohdobin ie pripravil še nekaj samostojnih knjig, Omeniti velja zlasli zgodovino ljubljanskih ilienili i ncn ki je izšla leta 19X9, in knjigo Zidje o preteklosti Ljubljane, ki je izšla leta 1992. Kar
ARHIVI XXII 1999
Osebne vesli
285
številne pa so indi njegove raziskave, ki so naslalc po upokojitvi in so objavljene v Kroniki easopi.;» za slovensko kraievno zgodovino. Zgodovinskem časopis» ler raz.stavnili katalogih.
O bibliografiji znan si ven ili del dr. Vlada V.dcn-čica, ki so izšla do leta 1982, se labko poučimo v reviji Arhivi, glasilu Arhivskega društva Slovenije, letnik VI. iz lc*ia M na straneh od 179 do 181. Opus njegovih raziskav pa želim dopolnili z okvirnim pregledom šliidij, ki so bile oujavljcne v naslednjih letih
Zadnja Študija izpod peresa dr Vlada Valcneičn n»si naslov "Prebivalstvo po žiipiniali na Kranjskem v letih 1778 in okrog 1780", Obiavljcna je v Zgocio-irskem časopisu leta 1996, ko je bil dr. Valenčič že v letu starosti. Vsi. ki smo ga poznali in se z njim •udi srečava! i, smo bili mnenja. da bi lahko pripiavil šc marsikatero raziskavo, saj je kljub visoki starosti ■zžareval veliko duševno svežino. To dokazuje hi'li nz.govor ki sem ga za pripravo zborniki oh 100 etniei Zgodovinskega arhiva Linbljan:. z niim opiavil zadnje dneve leta 1998. Svoie bogate spomine na arhivske obdobie bi napisal celo sam, pa .so mu preveč °pesalc oči, zato sva se domenila za razgovor. Prav '-'»pesan vid je bil največji vzrok, na dr Valcneič tudi letu 19% ni pripravil še kakšne študije. S smrtjo dr. Vlr.da Valenčiea je slovenska arhi yislika zlasti p.i zgodovinopisje izgubilo prodornega lr eksaktnega raziskovalca slovenske in zlasti Iju Pijanske- preteklosti. Po njegovih Študijah bodo sedanji 1n prihodnji slovenski zgodovinarji segali še zelo pogosto.
l/bor pomembnejših del dr. Viada Valeneiea za obdobje 1983-1999
Sergii Vilfan s sodelavcema Božom Olorepecm in Vladoni Valeneičem: Ljubljanski trgovski knjigi iz prve polovice 16. stoletja. Zgodovinski inštitni Milka Kosa ZRC SAZU, Viri" za zgodovino Sloveče v št. 8. Ljubljana 1986, 233 str.
Delniške družbe no Kranjskem. Zhornik ob devetdesetletnici arhiva. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gradivo in razprave št S, Ljubljana 1988, sir. 50-76.
Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. Zgodovinski arhiv Ljuoljana, Gradivo in razprave št, 9, Ljubljana 1989. 260 sir.
Steklarni v Zagorju, Kronika, časopis z.i slovensko kraievno zgodovino, štev. 1-2, letnik 37, Ljubljana 1989, str. 186-191.
Izseljevanje Slovencev v druge dežele habsburška monarhi'c. Zgodovinski časopis, št. I, letnik 44, Ljubljana 1990, sir 49-71
Začelk, organizacije našega mlekarstva. Kronika, čar.opis za slovensko krajevno zgodovino, Si. 1-2, lelink 38, Ljubljana 1990, sir. 30-43.
Židje v preteklosti Ljiibljane, Ljubljana I9v2, 113
str
Ljubljanska indnstri (a med oberoa svetovnima vojnama, razstava Zgoaovinskega arhiva Ljubljana, Ljubljanska industrija v letih 1918-1941 (katalog), ljubljena 1992. str. 5-34.
Iz. kreditnega gospodarstva ob koncu srednjega veka, Zgodovinski časopis, št. 1, letnik 47, Ljubljana 1893,'jti 5-24.
Trgovina na Kranjskem v 18. stoletju, Zgodovinski časopis, Si. 2. letnik 48, Ljubljana 1994, sir. 217-230.
Statistični prikaz zemljiških gospostev na Kranj skem ob koncu 18 stoletja, Zgodovinski časopis, št. 3. letnik 49, Ljubljana 1995. str 399-409.
Prebivalstvo pc župnijah na Kranjskem v letih 1778 in okrog 1780, Zgodovinski časopis, Si. I, lclnik 50, Ljubljani 1996, sir 53-63
Jane: Kopne
286
Nove pridobitve amivuv
AliHIVl XXII 1999
No\e pr-dobiti e arh vo\
Nove pridobitve ARHIVA RMRUlil-IKH Sl.OVKNUliv letu 1998
Gospodarska zbornica Slovenije, izročila Gospodarska zbornica Slovenije,
1960-1989,9GG skale!. 90 t m Republiški s vel Zveze sindikatov Sloveniji., izročitelj je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije,
1975-1990,542 skale 1,54,2 trn Republiški odbor ZZB NOV Slovenije, izroeitelj Zveza /.druženj borcev in udeležencev NOB Slovenije, Izvršni odbor,
1980-1990,	»OS škalcl in 10 knjig 35 lin Skupščina SRS, izročil Državni zbor R.S,
1970-1985,19 skali:] 4, 3 im Ministrstvo za zdravstvo RS s predhodniki, izročilo Ministrstvo /.a zdravstvo,
191S 1962, 140 Skaicl, Ki tm Urad za prostorsko planiranje RS, izročite j Urad za prostorsko planiranje,
1981-1989,	16101,250 map
Republiška komisija za urejanje zemljišč, ARS kirpil od fizične osebe,
1949-1952. 3 skat'e. 0 3tm Republiška skupnost za ceste izrocilcij Direkcij RS za ceste,
1940-lv90,118 škatel, 18,5 tm Republiški npravni organi za izvajanje kazenskih sankcij; izročitelj Uprava za izvrševanje kazenski!) sankcij v RS,
1941 J96S, 120 škatcl, 136,91111 Služba dimbenegi knjigovodstva,
1976-1993, Ki.l tm Republiški kmiii; za mednarodno sodelovanje, izročilo Ministrstvo za zunanje zadeve,
1974 1991, 110 škatcl, 11 I tm Agent i ja za sanacijo bank in hranilnic, izročitelj Agencija za sanacijio bank in hranilnic,
1993 1997, 214.skale 123,1 tm Reptinliška volilna komisija, izročitelj Državni zbor R.S,
1963 1978.45 vrečk H|lm Republiški odbor Sindikata delavcev znanosti in visokega šolstva, izročitelj Zveza svobodnih sindikatov Slavci ijc,
1974 1978 3 škatle, 0,3 lin Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja in znanosti, iz.rocilelj Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, 1979- lll90,7 skaicl, 0,7 lili
Republiški odbor sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva, izročitelj zveza svobodnih sindikatov Slovenije,
1974-i990, 10 škatel, 3 tm Republiški odbor Sindikata delavcev energedke in premogovništva Slovenije, izročile! Zveza s ^obodni n sindikatov Slovenije,
1974-1990,40 Škatcl. 4 mi Republiški odbor Sindikr.ta delavcev tekstilne in nsnjarske ndiistrije, izročite!] Zveza svobodnih sindikatov Sbvcinjc,
1978-1990, 37 .škatcl, 3,7 :m Republiški odbor Sindikata kemične industrije Slo venije, LZrocitelj zveza svobodnih sindikatov Slo venije,
li-:8-1990, 22 škatel, 2,2 tm Republiški odbor Sindikata delavcev kovinske in dustrije Slovenije, izročitelj Zveza svobodnih sindi kaiov Slovenije,
1978-¡999, 48 sk.itel, 3,8 lin Republiški odbor Sindikata gradbenih delavcev Slovenije, izročitelj Zveza svobodnih sindikatom Slovenije,
1970-1990, 44 škatel, 4,4 im Republiški udbor Sindikata delavcev zdravstva m socialnega varstva, izročitelj Zveza svobodnih sindi kutov .Slovenije,
1980-ly90, 16 škiitcl, 1,6 lin Re]))iblir;ki odbor Sindikata delavcev kulture Slovenije, izročitelj Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
1980 1990, 13 Skale I, 1,3 tm Republiški odbor Sindikata delavcev pravosodja in družbenopolitičnih dejavnosti, izročitelj Zve-za svu hodnih sindikatov Slovenije.
1974 1982, t.3 škatcl, J13 tm Republiški odlinr Sindikata dclavccv bank, SDK in zavarovalstva Slovenije, izročitelj Zveza svobodnih sindikatov Slovenije,
1974 -1982,4 škijlle, 0.4 lili Republiški odbor Sindikata delavcev stanovanjskega in komunalnega gospodariva Slovenije, izrueitcb Zveza svobodnih sindikatov Slovenije,
1974-1990. 18 škatel, 1.8 jtni Republiški odbor Sindikata papirne, grafične, z.alož uiske in časop me i 11 form ali vne dejavnosti, izrocilcij Zveza svobodnih sindikatov Slovenije,
1978 19^0, 22 škatcl, 2,2 1111 Republiški odbor Sindikata delavcev prometa in zveze Slovcu i ie, izrocilcij Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, 1970-1989 47 Škatcl, 4,7 tm
ARHIVI XXII 1999
Nove pridobitve arhivov
287
Republiški odbor Sindikata obrtnih dclavccv Slo venije, izroči te Ij /vc/.a svobodnih Sindikatov Slovenije,
19711-19°0,25 «¡¿[3^5 l H i Republiški odbor Sindikata delavcev gostinstva in liiri/.nta, izrolilclj Zve/a svobodnih sindikatov Slovenije,
1874-1990, 12 škatel, 1.2 tm Republiški odhor Sindikata delavcev trgovine izroči teli Zve/.a Svobodnih sindikatov Slovenije, 1974-1990 29 škatel, 2.9 tm
Republiški adbor Sindikata delavcev kmetijstva. ?.ivil ske in tobačne industrije, i/.niči le 1 j Zveza svobodnih Sindikatov Slovenije.
1974-1990. 23 £k;lel,2 3tm Vesna film 1957-1988. izručitelj Slovenski filmski sklad,
21 škatel. 2,1 tm Zbirka kart in zemljevida v,
1988,80 kosov Zbirka ra/glcdnic,
200 kosov, odk jp in najdene v depnjn Zbirka fotografij: izročitelji Branko Pirili - 4(X)0 kosov* Tatjana Jakac 355 kaset z 11.400 DIAS-i; Ivan Nema nič - 5 fotografij; Tone Frclih 26 fotografij, Plovenijaltz 196C 1990 4000 negativov; Si-A Peter Strnad 81 fotografij; Mara Gotiina 107 •olografij; Velkavrh Ciril 87 fotografij; najdeno (0 biografij ob smrli kralja Aleksandra; skupaj 355 itografij, 4000 negativov in 309 kaset z 11.400 D1S Zbirka filmov. 190^-1 «98. izumitelji: Slovenska 1-'se Ij črnka malica 25 filmov. 38 koluto"; Stane Lenartlič - 3 fiimi, 5 kolutov; Postoniska jama - 10 idriov, ]0 kolutov; Jadran film Zagreli - 1) filmov ^■oe film. 36 kolutov; Gorenjski mnzej Kranj ■ 8« obnov, 89 kolutov. Timaro Prouclions 1 film. 5 kolutov; Šahovska /W| Slovenije - 1 film, 1 koli it; E Mction - 14 filmov. 255 kolutov; Tehniški muzej Slovenije 26 fiimov. 32 kolutov; Elan - 97 filmei-, kolutov; Bindvced Soiindvision - 4 filmi, 72 kolutov; Viba film - 1 film, 18 kolutov; B^jan ^lukcter 5] filmov. 51 knlntov; Casablaiica I film, 'C kolutov* Jakae Tatjana 79 fiinuiv,'142 kolutov; '■'"vli Dušan - 26 filmov (il kolultiv; Notranjski muzej Postojna 2 filma, 2 koluta. Zgodovinski artii" Mubljana 1 lihn, 1 kolut; Uroš Smasek - 6 filmov, 8 ntov; Selič Ran Marta 3 filmi, 3 koluti; Turk rii'ne i film, ] kol nI; Zgodovinski arlm Ptuj - 2 fll"ia, 2 koluta. Pokrajinski arhiv K oper 1 film. 1 K"lut; Boštjan Hladrtik - 4 fiimi. 9 kolutov AOR1T (l filmov 51 kolutov; Roman Ktinčar 1 1'ilnj 5 koimov; prancj ^[ak 4 nimi. 72 kulvtov. Brniki 1 £ "k 18 kolutov; Mokotor Btijan - '¡] knlnto"; I.TV * avenija - 26 filmov, 52 kolutov; Gimnazija Maribor - filmi
■b;rka videokaset. 1986, 98 kosov: izročitelji: Slo v""ska izseljeniška matica - 2 VHS kasete 21 iw-svivov na vidcokasetali s posnetki T V Slovenije* Gtlsptularska zbornica 12 U-MAT1C ov 111 28 VHS k™e'; Zgodovinski arhiv Ljubljana ■ 1 kos U MATIC, Pl"inc Kopič 2 llhna na S V 1*1 S Tone Frclih 1 film ^Reneija RS ?a revitliranje lastninskega preobli-
kovanja podjetij, izručitelj Agencija Rs za rcvidiianic lastninskega preoblikovanja pod'*ctii
1993-1996, 384 mikrofilmskih zvitkov Združenje borcev m udeležencev NOB (Ignaca Gregorčiča). gradivu, ki ie nastalo ob pupravi monografije Centialna Tehnika KPS,
1941-1945.5 im Interna klinika, izroeitelj KC Interna klinika.
1974,50 škatel, 6 tm Vlath RS. i/ročitelj Vlada RS,
1972 1990. 201C škatel. 201.6 tm SOVA s predhodniki, izročilclj SOVA
1945-1955, 742 mikrofilmskih kolutov Osebni fond Vide Tomšič, 0,2 im
Rodbinski fond Pirkovič (Franc in Vilma),
1927-1966. 39 škaicl,4tni Zveza prositivoljcev borcev za severno slovenska meja 1918 19 ] 9,
1997-1998, 1 škatla. 0,1 tm Slavistično društvo Slovenije.
od 1919 dalje. 5 tm Osebni fond Trnn Jurij.
1950. 1 knjiga. 0.1 mi Osebni fond Zwitter Fran.
1910-1987 12 škatel. 1,2 tm Osebni fond ■ remosniK Gregor,
1924-1951.1 tm Osebni fond Tomšič Franc.
1867-1937,4 škatle. 0.4 1111 Rodbinski fond Vrečko. 1903 1573. 19 škatel, 1,9 tm Zbirka Slak Franci.
20 stol.. 8 škatel, 0,8 tm Odkup filmov po zakonu v letn 1998: Outsider. 199Č
2991111 Ko zaprem oči, 1993
2659 m Križišče 1998
103 111 Adr.an. 1998
447 m Circp dieni. lll98 437 111
Deklica s frniknlami, 1958
1076m Socializacija bika, 1998 2232 111
Nove pridobitve ZGODOVINSKEGA ARHIVA V C1CIJU v let» 1998
Lipravna enota Brežice (gradivo Skiipščine občine Brežice).
1962-1985, 17tm Upravna enota Krško - (gradivo Skupščine občine Kiško), <962-1985, I9tm
288
Nove pridobitve .irlnvov
ARHIVI XXII tfKfl
Upravna enota Sevnica (gradivo Skupščine obilne Sevnica),
1962 1985, 15 Hi GP Rudar Trbovlje,
19Í57-1997, 5 li i Krcator Celje,
19fil-1997, 3 tm Hme/.ad Žalec,
199 1996, 3 I ni Fiori ,v.oro,
19914998, 1 tm Finomeliantka Celje,
1972-1998, 1 tii' Medobčinski inšpektorat Krško, Brcžicc, Sevnica,
Okrajne sodišče Krško, 19';6-1942 2lm
Nove pridobitve 1'okrajlnskiii.a Milil Va e£m'kr v leln
Od Arli.va RS prevzeli gradi™, k. ga ju leta 19(il Italija vrnda na podlagi določil Miroviv; pogodba: Okrajni koniisariat Devin, 1815-1846, 10 T, 0,5 tm Okrajni koniisariat Sežana,
JK22 -1K.*50, 13 f, 0,8 tm Okraim urad Komen,
18M 1867, 6 f. 0,5 tm Okrajni komisaria' Motovun, 1851-185<i, 1 mapa. 0,0lin Okrajni urad Senožeče,
1851-1865, 2 n k, 0,^ tm Okrajno glavarstvo Sežana,
1782-1918, ^26 f 80 k 64 tm Civilni konus,irial Sežana,
1918-1923, 80 f 15 k 9 tm Občina Dutovlje
1942 1945, S M k, 0,5 Hn Občina Pcvir,
1910-1927 S f 2 k I tm Občina Sežana,
J 895-1948. 227 f 66 k, .16 tm Občina Tcmaj,
1942-1941 '] H k, 0,2 tm Okrajne sodišče Ilirska Bistrica, 1K50-1934, 102 f 66 s, 35 tm Graščina Zavr.šnik, 1774-1 ii 16. I f, Olni
Od Uprunse enate Sežana prevzeli fande.
Okrajni LO Sežana
1951 1955, 1 š, 0,1 tm Občinski ljudski odbor Sežana,
1955-1069, 160 S, 1,6 tm Občinski ljudski odbor Hrpeljt,
1957-1963, 2 5,0,2 tm Občinski ljudski odbor Divača, 19.55 195'), 1 S, 0,1 tm
Občinski ljudski odbor Komen,
1955.1959. 4 š, 0,4 tm Kr;:jevni odbor ZZB NOV Sežana,
1955-1982, 52 š, 5,2 tm Kra.^vni odbor ZZB NOV Divača,
19501958, 2 š, 0,2 tm Kiajevni odbor ZZB NOV llrpelje-Koz.ina
1 «54-1963,7s,0,7 tm Kr,"jcvi i odbor ZZB NOV Komen,
19r7 1958, 1 š, 0,1 tm Restavracij,! Tine na klancu, Seča,
1975-19%, 1.5 tm KIO Sniarje-Kovrnska indeslrija,
1958-1995, .32 f, 2,9 tm Zbirka razglcdmc. (Fidera d.o.o.), 1900-1950. 267 kosov
V Drfnvnem tirhi\o Wti.diingl<m srni Jiitnknpindi »t i>i>krofd»>n'; grmfrva:
Zavezniška vojaška uprava za Cono A Julijske krajine (Records of llie Allicd Operatiomil and Oecupalional Hcadqu?.rters W.W.ll),
1945-1947,2,61111 Obveščevalna služba ZDA - Oddelek za Jugoslavijo in Slovenijo (State Department - Office ot Strategic ScrviceJ,
1941 1948, 1,3 .m CK - področje jugov/hodne Uvrepe - študije in poročila,
1946 l')84, 0,2tm State Department - Ministrstvo za vojaške zadeve Jugoslaviji,
.910-1958, 168 mikrofilmov (c«i. 168.000 pcnnei kov)
D.O O. Falera Razglednice območja, ki ga pokriva Pa K
cca. 1900 do cea. 1950, 276 kosov odkup.
Nove pridobitve POKkAJlNSKKC A AK1IIVA V NOVI GORICI v letu 1998
Gradbeno obr'nc, podietje Ajdovščina,
1969 1996 4 š, C,4 tm Imetnik. Poslovni sistem kmetijstvo Vipava Agroind Vipava
fond: Kmetijsk kombinat Vipava ustvarjalo: Kmetijske zadruge zgornje in spodnje vipavske doline. Kmetijski kombinat Vipava: 52 ustvarja lcc v
čas 1947-84, nbsef: 46 .š, 7 k. 4,7 tm Slovenska čebelarska zadruga v Gorici, izroeilelj1. Go -iški muze,,
1921 193.3, 2 s, 0,2 tm Hranilnica in posojilnica na Colu, izročitclj1. Agroind Vipava,
1504-1922, 5 k, 0,1 ;m Gostinstvo in turizem Tolmin, 1964 1391,2,Silili
arhivi xxii i®y
No ve_£ndiibit ve arhivov
289
Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica, 1955-1997. 3 \ 196 plr.kalov, 1 map,a skic. 12 videokaset, 0,4 tm Krajevna sknjirnsl Drežnica,
1974-1995. I š, 0,1 tm Krajevna skupnost Hovce,
1968-1995, 6 S, 0,(i t m Kniciijsku društvu Vipava,
1900-1949 fi S, ?. k, 0.8 tm Oekhška čebelica v Vipavi,
1905-1915, 1 k ¿ujianska zveza /a vipavski sodni okrai,
1915-1925, 1 k Okrajna zveza Partizan Gorica,
1946-1962, 2 š, 0,2liii Občinska zveza telesiiokullurnili organizacij Nova Gorica,
19ii2- 19ti4, I m Okraj ni ljudski odbor Tolmin,
1945-1954,0,05 1111 Občinski ljudski odhnr Bovec,
1?54-19(;], 1 š, 0,11111 Občinski ljiulski odbor Grahovo,
1952-1955, 1 ,š, 0,1 lin Občinski ljudski odtior Koharid, 1954 19?il, 5 k, 0,1 lin 'k-ipščiu i občine Tolmin, 1954-1980, 57 š, fi k, (i tm Krajevni ljudski odbor Hiuia južna, P\5]. 1 k
Krajevni ljiulski odbor Svila Lucija,
1951. I k Krajevni ljiulski odbor Podbrdo
1545- lWi, 2 k ■društvo glasbenih peJa^ogov Primorske, i1968-19t)3. 0,05 fn 1'iKaln: orkester Ajdovščina,
1967-1974. 1 lini Glasliena mladina Ajdovščina, , 1^6 19X1, 1 im
Sa.noiipravnc interesne skupnosti dni/.benil. dejavno-sli ilieine Tolmin,
367-1981. 10š, 1 tm No;;onictp.| tluh Nova Goi ica
'977-1991, 1 lili
°ti oški vrtec Kobarid. ^ 19ri9, 1 Hiti °krnjni komite KPS Tolmin,
iMCv 1 tm Občinski komile ZKS Nova Gorica, 1988, i tm
Glasbena ikiln Vinka Vodopivca Ajdovščina,
194K-1998, 0.7 tm Občinski odbor SZDL Hovcc, 1959-19fi2. I tm
'^'zrlcdniee krajev,
1898 1947, i80 kos. odkup ali darilo '"-]l ^raCije,
I915-198C', 369 kos, prevzem s spisovmni grad-vnm darilo ali reprodukcija Dri1 in* Kikelj iz Podhi da, 1945, 1 tm
Jože Ivane,
1948, 1 tm Jožef Petrovič,
¡979.1 tm Marjan Stres,
19181954, 0.2 im Varia različni dokumenti iz osebnih zapuščin,
1908-1955 1 im Franc Hvala-Petcr,
1 im Drttž-nr. Moser, 1847 18^)8, 0,1 tm
Nove pridobitve POKRAJINSKKGA ARHIVA MARIBOR v letu 1998
A;'.ro Lenart v stečaju,
1959-1992. 32 Bi Krajevna skupnost Reku - Pohorje,
1080-1907, 0.5 lili, dojKilnitcv Grafično založniško podjetje Mariborski tisk v sle čaju,
1963-1992,	60 Im Konstruktor Kovinar d,o,o, v stečaju Občina Gornja Radgona,
1962 -3974, IS tm. dopolnitev Jeklolebna v stečaju, 1950-1996, IS"7 tm Zavod za urbanizem Maribor,
1966-1989,	170lm Osr:ovna šola Kamnica,
19^1-1980, 5 tm, dopolnitev Kraicvna skupnost Liinliiiš,
1975-1093,1 tm Občina Maribor - Tabor,
1955-1966, 15 tm Občina Maribor Tczno,
1955-196(1, 14 tni Krajevna skupnost Mošc Pi.ade,
1974-1997,. 5 ;iu Srednja trgovska šela Maribor, 196P-1090,4 im, dopolnitev Rancarija Mr.ribor - Zavod '/.a evropsko turistično p r redite v
1967 196H, 0,5 '.m Skupščina občine Maribor,
1967-1975,	110 tm
Trgovsko podjetje Kroj Vuzenien v stečaju,
1950-19%. il tm Skupščina občine Maribor - Center Kreditni sklad za zidanj- stanovanj škili luš,
1958-1965,2.5 1111 Stanovanjski servis Marilior,
195^ 1965, 1.2 tm Skupščina občine Maribor - Ccnlcr - Uprava m notranje zadeve,
mš 1 tm
Občina Maribor Uprava nepremičnin,
1964-1965,	1 tm
zw
Nove p. i do h. Ive arhivov
ARHIVI XXII 1999
Skupščina občini; Maribor Skupnost za cene.
t9M-1983.3lm Zavod za cene,
19Č3-1968, 2 tm Zavod za stanovanjsko in komunalno izgradnjo okraj;; Maribor,
1963 1966, 1,5 tm Tovarna investicijske opreme in kovanih izdelkov p o. v stečaju Ruše,
1969-1992, 7 im, dopolnitev Skupščina občine Maribor - Tezno,
1962-1966, 0,5 trn, dopolnitev Meslni sve' Maribor,
1955-1966, 0,5 '.m. dopolnitev Občinski ljudski odbor Maribor-Tezno,
1955,, 0,5 t ni, dopolnitev Občir.ski ljudski odbor Ruše,
1955-1959, 0,5 Slu, t loj ilnitev Občinski ljudski odbor Šentilj,
1951-195 6 0,5 t ni, d o po ln ilev Sknpščina občine Maribor - Center,
1962-19ii(i, 0,5 lin. dopolnitev Občinsk. ljudski odbor Maribor-Kešak.'
1955, 0,5 t ni, dopolnitev Skupščina občine Maribor Tabor,
1962-1966, 05 tm, dopolnitev Mariborski tisk v stečaju,
1936-1997, 1 t ni, dopolnitev Hidromenlaž.a Maribor,
1952' 1997, t ni, dopolnitev Zveza socialistične mladine Slovenije Maribor,
1 tm, dopolnitev Socialistična zveza delovnega ljudstva Maribor,
1 tm, dopolnitev Diiaški doni Lizike Jančar,
¡945-1990, 19tm Komunalna direkcija M;.ribor - Sklad siavbniti zem Ijišč,
1971-1993, 101 m Zlata Vokač,
1976-1996, 0,6 tm Otroški dom Maribor,
1955-1956 5 tm Center za finančno svetovanje, maragement consul ling v stečaju,
1995 1996 0,1 tm Mariborska kresija, 1800 1868, 10 tm Okrajno glavarstvo Maribor,
1851-1868 d 5 tm Gospoščin.i :nlilj (?),
1768, 0,1 tm Gospoščina Spodnji Maribor,
P70-18U3, d,6 tm, dopolnitev Gonpcščina Svcčina, 17.53-1850, 0,7 im Gospoščina Vetrinjski dvor,
17%-1804. 0,2 t ni, dopolnitev Gospoščina Strass,
1770-1821,0,fitm Gospoščina Marcnberg, 1768-1843, 1,2 tm
Gospoščina Slovenj Gradec.
1507 18^9, 0,6 tu Mestna občina Maribor,
1528 1941, L4tm, dopolnitev Gospoščina Štalenberg,
1545 ¡880,0.3 tm dopolnitev Varia, (Štajerski deželni arhiv Gr.idcc),
0,4 t m Gospoščina Slivnica,
P91 0,1 t IU Gospoščinr Melje,
1784 3814,0,1 tm Gospoščina Riiee,
1782-1788,0,1 tm Gospoščina Zgornji Cmcirek,
1791-1794, 3 tm, dopolnitev Gospoščina Radvanje,
lfiš5-1847, 0,1 tm Gospoščina Pahenštaj.i,
1235, 0,1 im, dopolnitev Okrajni urad Lcn;o1,
1870-1868,5 tm Janko Globočnik. notarski namestnik
1920-1921.0,1	t m
Rudolf Kramer notarski namestnik,
1921-1928,	0,2 tm Gospoščini. in grad Fata,
146.3-1933,0,1 tm Stanovanjska zadruga Maribor,
1974-199l,25tn Splošno gospodarsko podjetje Konstruktor mizarstvo v stečaju,
1971 1998, 24tm Fotolcke razglednice,
S ¡5 kom Zemljevid1,
.18 kom Lislinc Žjfke kartuzije, (fotokopije, 11 listov; Varia,
14 dokumentov Jcklotehna v stečaja,
1996 01 tm, dopolnitev Komunalna dirckcija Maribor
1971-1993,0,1 tm Heribert Sani uda, posamezni dokumenti,
0,1 tm, dopolnitev Štefan Perša,
1911-1980, razsuto gradivo, neurejeno Mariborski tisk v stečaju,
1997, 0,1 tm Družina Vokač,
1941 19^5,0,1 tm raiglednicc, Falera d.o.o.,
49,3 kom, odkup Franr Vogelnik
38 zemljevidov, ndkup Krislina Rojs,
odkup Zgodbe sv. ^isma Ungar Frane, listine Zičke kartuzije, 11 listov, dar
IKUfvi xxii 1999
Niivc pidobitvc arhivov
291
Jožicu SijJi,
21 knj,g različne pruvenicnee, dar Novak Aleksander 2 zemljevida s seznamom ulic, dar
N«7i pridilntvc /C.ODOVINSKKG/V \R1NVA V '' rUJU v letu 19<>8
' veza kiiluirnih organizacij Ptuj,
jffiHatl fm HZC Ptuj v stečaju,
1995-%. 2 7 in: Gočinska gasilski! zveza Plnj
1935-19y6. 8,5 rm ''ožarna skupnost Piuj,
1971 1989. 1.1 im Zbirka Vrabl Jože,
1954 -1970, cca. 2001, iolonegalivov '-Ml: Dobne v stečaju, 1991- 19"7 5 t m
kiipnusi borcev inženirske brigade 7. korpusa NOV Slovenije. H>45
¿bitka Jože Vrahl (novinar). ^ 1954-1970. cea. 2000 folonegalivov. darilo dedičev 'knpnosl borcev Inženirske brigade 7 korjin^a NOV Slovenje, 1945 predal M^rinšck Dušan. Ljubljana. W0 fotografij, 1 vuleokascla, darilo
pridobitve ZGODOVINSKI«; A AltlllVA '-UUHJANA v letu
Krujuvna skupnost Zgornja Šiška.
'359- 1990. 26 i kavi. 2.6111 Občinski ljudski odbor Ribnica - Skupščina občine Ribnica (R1B-24/5),
i ' 957' 1987.352 Škalel, 14 fasciklov.9 kartotek. 40 lin K- '-Urna skupnost obeinc Ribnica. 19"]. 1990. 5 škalel. 0.5 trn -ir.sk a raziskovalna skupil 1st obeinc Ribnica. p/77 i9f,0 , ^^moj -Ji leljna izobraževalna sknpnosi občine Ribnica. . 1W3- 1990. 12 škalel, 1.2 m
»kupne stnikovnc službe samoupravnih interesnil1 -ipnosti družbenih dejavnosti občine Ribnica,.
1973-1990.	7 škatel. t .7 t m
r I 'snokiiltnrna sknpnosi obeinc Ribnica. ,1973-1990 3 škatle 0 3im ski most otroškega varstva občine Ribnica.
1 [>74-] <>91. 10.škatel. 1.0 tm
iJnnst socialnega varstva obeinc R.bnica ]«>7.'S~]y9jt 4 ¿k;.ile. 0.4 tm 'ri: 'stvena skupnost občine Ribnica. '976 1985. 1 škatla. 0.1 tm
"uoupravna interesna skupnost za zaposlovanje «beine Ribnica.
1974-1990.	I škatla 0.1 tm
Samoupravna interesna skupnost za varstvo preu požarom v občini.
1978-1980. 1 škatla. 0.1 tm Delovna skupnost .samoupravnih interesu ill skupnosti materialne proizvodnje občine Ribnica,
1980 1990,4 škatle. 0.4 tm Samoupravna interesna skupnost za eeste obeinc Ribr ica,
198.1-1990. 5 škalel. 0,5 1111 Samoupravna komunalna inlere;na sknpnosi občine Rjimica.
] 974-1 <990. M škatel, 1.1 Jm Skupne strokovne službe samoupravne stanovanj ;kc in komunalne skiipnn.sii občine Rihniea.
1980-1985, 2 škatli. 0.2 tm Samoupravna stanovanjska skupnost obeine Ribnica,
1974-1992, 17 skale) 1.7 tin Samoupravna interesna skupnost za v odo preskrbo obči" Kočevje 111 Rili 11 ica.
1984, ) skiitla, 0.1 1111 Sklad stavbnih zemljišč obeine Rihniea,
1986-1990. 1 Skali a. 0.1 tm Samoupravna interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva v občini Ribnica.
1967 1980. I škatla. 0,1 tm Občinska energetska skupnost za območje obe in Ribn «g Kočevje- in Grosuplje,
1978-1988, 1 .ikatla, 0.1 111 Zveza kulturnih organizacij obe,ne Ribnica
1978 -1988,, 1 škatla. 0.1 tm Okrožno sodišče v Ljubljani Notariat Ribnica.
¡865-1925: 28 knjig 50 škatel.'5.7 tm Okrožno sodišče v Linbliam Notarial Kočevje,
1856-1919.	33 knug, 23 fasciklov, 7.5 tm Okrožno iodišče v Ljubljani, Notariat Velike Lašče,
19)5-1920 1 škatla. 0.1 tm Okrožno sodišče v Ljubljani Notariat Logatec.
1912-1914, 1 škatla. 0.1 mi Okrožno sodišče v Ljubljani. Notariat Stičnii,
1883 1902, 19 knjig. 9 fasciklov. 2,7 tm Okrožno sodišče v Ljubljani, Notariat Višn;a Gora,
1901 -1915, 16 knjig, 6 fasciklov.1 3 lin Okmžno sodišče v Ljnhljani, Notariat Lil'ja,
1857-1941.	29 knjig. 26 fasciklov, 5.4 tm L1KO. Lesna industrija Vrhnika.
1963 1992, 30 S. 3 '.m Utok Kamnik,
1945 1991, 18š. 1 slika, Q9 Hi Asira Veletrgovina Ljubljana,
1960-1994 53 š. 5.3 I111 1NKOP Kočevje.
1953-1990, 40 š. 4 im Splošno gradbeno nodjcije Grosuplje,
1959-1990, 189 š. 1 f. * priznanje. 19.1 tm Dei fonda Pivovarna Lmion Ljubljana,
1867-1950,50 š. 5 tm Osnovna šnla Košnja (DOM 56),
1938-1955. 1 š Osnovna šola Simona Jenk? Smlednik 0 ,JU 399). 1818-I875, 1 knjiga KuMumo umetniško društvo Smlednik (1977-1979. 2. prevzem - 1 mapa)
292
N nviu_[£icloh itve nrliivov
AlilMVl XXII 1999
Društvo slovenskih vojnih dobrcivciljccv iz v(i|n 1912 1918, pffllmfl (1971-1988) Fololcka-POZ 11.
44 kosov Folotek.i- Nl',G 11!.
k (i.sci v Razstave,
0.1 111 Plakati in letaki
98 kdsdv Načrti, 2 kdsa
Občinska konfcrcnca SZDL Novo mesto ^zroei.dj Društva prijateljev mladine Novo mesto),
196.3-19^ 1; I.)lin Okrajno sodišče Novo meslo, (izročile' Okrajno sodišče Novo in^sto),
1876 19.30; 149 knjig; 13.75 1111 Notariat Trebnje, (i/.rdčitelj Okrožnci sodišče Ljubljana).
1875-1921' 18 š. 7 f.; 2,5 tni Notariat Ziižcmbcik, (izroeilelj Okrožno sodišče Ljubljana),
1873-1925; I ti S. 9 I'.; 2,5 Im Notariat Novo mesto, (izroeilelj Okrožno sodišče Ljubljana).
18(10-1925; 1868-197.5 35 k.. 30 f.; 8.6 im Nc.iarial Črnomelj. (izroči lelj Okrožno sodišče Ljubljana),
1872 19M; 29 š, 6 L. 3 5 Im Sodnik za prekrške Novo inestd, (izročile!) Sodnik za prekrške Novci mesto),
1991; 3 š.. 0.3 Im G1P podjetje Pionir Novo mesto, (izrcičitelj G1P Pionir v stečaju),
194 i 199.V. I2.8lm liell Črnomelj v stečaju, (izročilelj Bell 1 monieli v stečaju),
1961-1990; 20 š.. 60 f. Osnovna šola Podzemelj; (izročila osnovna šola Podzemelj)
1918-1989; 0.8 mi Okrajni zavod za zdravstveno zavarovanje Novo mesni; (izročil Zavod za zdrvaslveno zavarovanje Slovence- področna cnnla Nove mesio),
I889-I9d5; 6 š., 2 k.; 0,6 lin Dolenjske železnice, (izroči' Karel Rusija).
I8K i 1947; 1 S.. 0.1 Im Imetnik Arhiv Republike Slovenije, fond: Občina Smlednik,
190C-1939 1 škatla, 0,1 t m Imetnik: Upravna enola Tržič, fond: Samoupravne interesne skupnosti občine Tržič, 1976-1989. 17 škalel, 1.7 trn Imelnik: Plamen Kropa v stečaju, 1'ond: Plamen Kropa,
1895-19(>8, 350 faseiklov. 40 lili Imelnik: Plamen Kropa v stečaju, fond: Stavbna za druga Kropa. 1898-1962. 3 škatle. 1 fascikel, 0.4 Im
Skupščina občine *kcifja Loka, (izmčitelj Upravna cO Škofja Loka).
1969 19fc3.3 knji-:, 1 skalla. 0,3 lin Skupščina občine ikolj.a Loka, redna regisiralura ozročitelj: Upravna enota Skofja Loka),
1981. 6?. škaiel, 7 0 Im Skupščina občine Skofja Loka. sejno gradivo izvršnega sveta, skupšei.ie, predsedstva. komiteja, (izroeitelj: Upravna enola ŠkoFja lokaj
1978-199^.72 škaiel. 8.0 Im Matični urad Gorenja vas, (izroeilelj: Upravna enota Školl:i Loka).
]y45-I982, 2 škatli, 0.2 im Rudnik urana Žirovski vrli,
1977-1991 19 škaiel, 2.1 lili Gunnaziia Skofja Loka.
1954-1983, 8 škiitel, 0.9 liti fotokopije gradiva iz iiiiinehenskili arhivov.
1^-1506; 1 šk ali a. 0.1 lin Not urini Idrija, notar ¡lenmtim Hoechtl,
7 -7. 0.4 no Deti,s Primožič Idrna,
1943-1977, 0.1 trn Anion Sehoemvaehier Idrija,
18^5-1898.0.1 Im Božidar Jakae Ljub bana,
1945-1989; ok, 11 ,(00 diapozilivcv Fototcka-razglednice, Falera d.o.o., Ljubljana.
1896-1952. 281 ks; odkup Fototeka-fotografije. Vida I ial vir. Ljubljana,
1929, 3 kas; dar.lo Načrti, Mira Pokom,. Ljubljana,
19.31, 2 kos: darilo Fotoleka-razglcdniee. Ministrstvo za kulturo/Uprava RS za kull. dediščine - založnik
1998, 12 kos. darilo Fotoicka-Fotografijc-icprodukcjc. France Sinki, Skofja Loka, (narejene v ZAL po njegovih orig. fotografijah v albumu),
19^8.37 kos; darilo Nekaj družinskih dokumentov Pichlenau in grad Struga, načrt salczijanskega zavoda v Ljubljani, za piski o dogajanju na Strugi
lelii 1942. uradniški koledarček Miloš Jakupec, fotokopije stckl irne Inis Imelnik Malcvž Oman. Kranj, fond: Zveza Združen borcev NOV Sira/išče.
brez datuma, I mapa, darilo (melnik: Vcnčeslav Krč, Jezersko, fond: KmeUjska zadruga Jezasku,
194l-l(35 2. 11 škatel, 1 Taseikd, 1.2 tm darilo Imelnik Malcvž Oman, Knsnj, fond: Dom na Jošln,
1949-1993. 8 škaiel, 0.8 |n, darilo Imetnik Tomaž in Alojz Hndkovič, Kranj, fond: Trgorina litnlktivič Bohinjska liislnea.
L pol. 20. stol. 30 škatel 9 faseiKlov. 4 lin, darilo Imetnik: Malcvž Oman. Kranj, fond: Društvu prijateljev J cista StrazisČc.
1993 5 škatel, O.Mm. darilci Imelnik: Ivko llciganl, Tržič, fond: Občinski slrelski oclbor Tržič. 1954 1965,2 škatli. 0,2 lin, darilo
arhivi xxii 1999
N o v c pr i d o b ■ l v e_a rm vo v
Imetnik I v ko Ikrami. Tržič. fond: Strelska dri« i na -Mcfe Anion Kostja Tržič,
1949 1977.4 škatle, 1 knjiga. O,*! mi, darilo Imetnik dr. Jože ŽonUir, Kranj, fond: Dr Josip ''onlar Kranj,
1914 1982, 57 šk;il(_ I, I zvitek, 5,8 t m, darilo 'mernik Kotar, Ljubljana, zbirka: Razgled.nee in voščilnice,
1898-1940 lil kosov, nakup ' ,radivo krajevnega Šolskega odborr. Šlofjr. Loka ,n :;r.dobitev novili šolskih prostorov, (izročitelj: Romin •Sabokk, ČSknfja Loka) 1-92 1940 I mapa T D Parti/an Škotjn f^oka, (izročitelj Andrej Franko),
1931-1997 1 škatla 0,1 tin 1 v nstično društvo Školja Loka, (izročitelj: Ciril ULar Ljubljana). 195.1 1969, .1 škatle, 0,3 tm avnik Anion Arkn, (izročilclj: Raslo Švajgcr, Linbljana). 1846190«, 1 mapa
■'eseni o S kol j i Loki, s.d.t (izročit:! j Don s Pešclj, i* ko tj a Loka1), 1 mapa
Računi elektrarne Škofja Loka in okolica, (izročitelj Silvo Marguč, Škofja Loka),
1920-1921. I mapa Poto kopije Orlovskega odseka Rctcčc, (izročitelj: Štefan Pavli, Reieec), 1927-1928, 1 mapa Načrt za gradnjo carinskega oddelka v ZhtIi, (izročitelj: Ciril lil čar, LjnbPana), 1916, I mapa
Anlor SelioerwacIder Idrija, odkup od Cirila Ulearja, Lji bljana,
1848-1898, 0,1 tin Dem s Primožič Idrija, darilo Denisa Piiniožiča iz Idnje
19^-1977, 0,1 tm plakati, 1 razglas, darilo Jožeta Rupnika iz Idrnc spričevala, 1 Mlpustnicn, I avstiijska vojaška karta, darilo Srečka Družinea iz Idrije RŽS - plačilne Psie, I časopis, darilo Dragana Jnriča iz Idrije
294
Bibliografija >Bffvskih d< javecv
ARHIVI XXI) 1999
Biblio^rati a arhivskih delavcev v ietu 1998
Dušan BAIIUN
Država Slovence: v Hrvttov in Srbov v gradivu Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljnbljana 1998, katalog k razstavi
Žfirko lilZJAK
Odnosi med arhivi in javnopravnimi osebami, So-
dohni arhivi, St. 20 Maribor 1998, sir, 141-148 Elementi standardov ISAAR(CPF) in ISAD(g) /.a baze podal kov o arhivskem gradivu Sodobni arhivi, St. 20. Maribor 1998, sir ¡13-341 Standardi /a popisovanje sodnih fondov, Arhivi in račnnalnčšivo, zbornik referatov 18, Posvetovanja Arhivskega društva Slovenije, Gozd Martuljek 1998, sti '''9-40
Zdcnkn 1ION1N
Življenje v Kopru v času beneške nadoblasti, Pokrajinski arhiv Koper 1998, katalog k ra?.slav' soavtonca Mirjuna Konleslabile Rovis) Rassc^na -legli Arehivi d i stato, letnik LV1, Rim 1996 ■/v. 1-3 ¡Vrhi XXi, Ljubljana 1998. šl. 1-2, str. 1,34-738
Zicalo drugoeenih dokamentov, Primorske noviee, št.
78, 6. 10. 1998, sir 11 Regesti (14), Dušan Kos, Kdor z liiesloin ne Irpi, nai se z mim ne krepi, l.jubljan i 1998
Natašfi liUDNA KODR1Č
Pr:a svetovna vojna i/, župnijskih kronik, Lclo 1918,
Loški rrrglcdi 4.1 Škoijr. Loka 1998 Cirkus v Ljnbljar.i do prve svetovne vojne, Ljubljana 1998, ra/.itavni kataiog
liojiin CVKLPAR
Gorpodarska pocioba Celja pred 1, svetovno vojno, Od Maribora Bo Trsta /18.10-1914/, Zbornik referatov, Maribor 1997. str. 127 144 Posameznosti iz vsakdanjega življenja v Ceiju pred prvo svetovno vomo, Od;cvi orcleklosti 2, lz zgodovine Celja 1848 1918. Celje 1998
I ranec M. l)OL]N\R
Goriška nadškofija. v: Naša l«e, 1/199K, sti 8 Somboteljskr; škofija, v Našit luč 2/1998, str. 8 Bratovščine v fflšrt luč. 3/1998. str. 8
Bratovščina svetega Rešnjega lelesa v ljubljanski stolnici v. Naša luč, 4/19^S, str 8 Bratovščina Mfitere božje sedem žalosti v Celju v.
Naša luč .1/1998. str 8 Bratovščina sv, Jurija v uotranjeavsinjskih deželah, v:
Naša luč, 6/1998, str. 8 Bratovščina sv. Krištofa v Ljubljani, v. Naša Itič, 7/1998, sir. 8
Bratovščina sv. H kron miri v Vidma, v. Naša luč, 7/1998, str. 8
Bratovščina sv Cecilija v Kamniku, v. Naša luč, 8/1998. sir. 8
Cerkvena aprava in Slovenci, v. Drevesa, Ljabljina
1998, lumk 1. št, 1-2 sti. 28-3.3 Cerkvena uprava in Slovenci, v: Slovenja 1848 1998: Iskanje lastne poli, Zbornik referatov mednarodnega znanstvenega .simpozija, Maribor 16. - 17. april 1998, Maril or 1998 sir. 198-211 Jože Mlinirič, Marenbcršk domiiikansk samostan 1211-1782 Celje 1957 v: Zgodovina v šoli, letnik 7, 1998, št. 2. sir .17-18, oee i Apostolski vizitaeiji ljubljanske škofije 1607/08 in 1620/21, v: Hrenov simpozij v Rimu (Sinio/iji v Rimu 15). Celje 1998, str, 119-138 Versko ži 'Ijenjc v Ljubijan. od srede 19. slole^a dc prve svelovne vojne, v Od Maribora do Trsla, Zbornik mednarodnega simpozija Slovenska meslc od srede 19. slo tet ja do prve svetovne vojne Maribor, 8. - 10. maja 199' Maribor 19«8 str. 323-333
Svetne in redovne kleriške skupnosti v srednjem veka na Slovenskem v Srednjeveška glasha na Slovenskem in njene evropske vzporednice, Medna rodni simoztj, Ljnbljana, 19. - 79. junija 1997 Ljtihljana 1998, str. ?,9-37 Srehrnie Josip, v FS 12/1998, str 246 Stohcj Jurij, v: FS 12/1998. str .324 Sliški viuioslan, v: LiS 12/1998 str 320-321 Bratovščina sv. Uršule za srečno suirl v Naša kič.
10/1998, str. 8 Resnici na ljubo. Izjave ljubljanskih škofov o mednarodnih dogodkih. Ljubljana. 1998 Slovenska Škofovska konferenca, v: FS 12/1998, str. 12
Ljuba UOliNIK ŠlUll-LJ
Poročilo OZNII o agenuirah na območju Slovenije (hisuirie!na tlcktniiculrteija), v: Prispevki za no vej So zgodovino, kištiint za novejšo zgodovino, letnik 38. Ljubljana 1998, št. 1-2. sir. 178-197
AkHLVI XXII 1999
ItililHigrafija arhivskih tlciavccv
295
Vladimir DROliNJAK
lutegraln informacijski sistem v Arhivu Makedonije z.bornik ntferatuv 18. posvetovanja Arhivskega društva Slovenije, A rti i vi in računalništvo, G o/d Martuljek ¡99«. str. 51 54
N''itnlij;i GLA/Alt
Javnopravni - zasebno pravni interesi v arhivu, v: Arhivi, telnik 21, Ljubljana ly98,št. 1-2,sir 19-25
Arli ivi v dohi in formacijske tehnologiji, v: Zbori i k referatov 18. posvetovanja Arhivskima društva Slovenije, Arhivi in računalništvo, Gozd Martuljek 19()fi. sir. 55-59
Molku GOMItAČ
»krajinski narodnoo-.vcbodilni odbor in njegovo delovanje v zvezi s problematiko meje med mlijc in Jugoslavijo 194S-PM7 v; Kronika -časopis za slovensko krajevne zgodovino, Ljubljana 1997, lemik 45, Št 3, sir 74-'"1
Mednarodna konferenca Pariška mirovna pogodba, nova jirg.oslovansko-iialijanska meja in priključitev ,J'i morske k Sloveniji, Koper, Nova Gorica , 25,27, septembra 1997, v; Kronika - časopis za slovensko krajevno zgodovino, Ljubljana 1997, letnik 45 št. T, sir 100 103 1;:rko Tavčar, ligun I eiikan, Nevenka Troha. Korespondenca Virgil.i Ščeka 1918 1947. v: Kronika easopis za slovensko krajevno zgodovino, Ljubljana 1998, jelnik 46 št. ] 2. str. 182-183
(»OTOVINA
'zcbraževanie delavcev. ki delajo z. dokumentarnim gradivom, v. Sodobni arhivi 20, Radcnci 1998, str. 95-99
izkušenj pri delu z novim računalniški m prog: anioni 1NPO ARH na gradivu repu h l i škili uprav n,lt organov po leni 1945. v: Zbornik referatov iS. posvetovanja Arhivskega tiru šiva Slovenije. Zgodovinskega arhiva Ljubljana Arhivi in račn-na In i Št vi v Go/c. Martuljek 1998, str, K0K1 »s vehi vanje arhivskega dmštva HrvaŠke, Onatija. '4. 17. oklobra 1998 v: Arhivi 21,1 Ljubljana 1998,
1-2, sir. 97-58
Mnrija I1KKNJA MASl KN
^rizadevmja zn izdajo faksimila pliijskiga statuta so 'rajala 90 lel / 90 Jahre aiiciaiiernde Bei milimi gen 9'H die 1 ¡iksimileaiisgahe des Stadtreetes V"m Ptuj. Slatut mesta Praj 1376, šludij:,ka izdaja, sir. 7-20
Jni1^ 1'uli (lfifi2 1914), Janez Pnbl človck-izuiintelj-'"vti mar-vi/ion ar, Ljubljana 1998 str. 25 26 ° -dedeh napredka v Pnhoveni času. Arhivsko gravo o leimičiiih novitetah 19 stolelja v Zgodovinskem arhivu Ptnj (ZAP), Janez Pnli človek 'Ziuniielj uivarnar-vi-ionar l.jnbljana 1998, sir
87-91
Ravnatelj pmf. Anton Klnsinc je ustvaril zbirko listin ,
Anlor K lasi lic, zbornik. Ptuj 1998, str. 4fi-59 Ki011 ika Mestne žnpnje Piuj 1732, Ptujska župnijska
cerkev sv. Jurija, Pij 1998, str. 113-1:17 Bogaliojcča niožn nokorna, ]irendarna, pametna, izobražena, a neSoiaiia ženska, O izolira že vanju in vzgoji žensk od srednjega veka dr, Marije Terezije na Slovenskem, Izobraževanje in zaposlovanj'-žensk nektič in danes. Zbornik, l^tuj 1998, str 2(i-4(i 90-Ieiniea Septcailirskih dogodkov, Na Piuju 12. sep lemhra 1998, refekloij minorirkega lamost.ina, Pluj 1998. katalog k razstavil soavtorica Irena Mavric
Mednarodna pomoč AD BIH, Obvestila ARS, Ljubljana 1938
Hujmi INMMKLKlilUl
Celje v letih prve svclovue vojne 1914 1918, Od.evi preieklosti 2. Iz zgodovine Celja 18^8 1918. Celje 1^)8, str. 87-120 Pr\'a svetovna vojna v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje, Zgodovinski arhiv Celje. 199S? 20. str., razstavni katalog
Mira llODMK
V Idrijo r,c je pripeljal prv1 rudniški avtomobil.... Kronika easopis za slovensko krajevno zgodovino. letnik 4fi, št. 3. Ljubljana 1998, str. 77-88 Puclii so že dobri, le eeste so slabe Janez Puh, človek-i/iimitelj't(ivariiar-viz.ionar. Gradivo in razprave 3, Zgodovinski arhiv Ptnj 1998 str. 83-8(i Razstava "Slo let Zgodovinskega arhiva Ljubljana".
Arhivi XXI Ljubijana 199S, št. 1-2, str. :45-147 Soko!sko društvu Dolenji Logatec 1908-1941 Mentorstvo pri raziskovalni nulogi zgodovinskega kiožka OŠ "8 talcev" Logatec 1998
Mateja J KRAJ
Arhivsko gradivo republiške organizacije Soc-ali-stične zveze delovnega Ijudsiva Slovenije 1945 1990, v Arhiv., letnik 21. Ljubljana 199fi šl. 1-2, str. 67 72
Danici« JliKlČlČ ČAKGO
O odnosih kianjske dežele do habsburške Istre v kranjskih virih Hi. stoletja, v ¡\nnalc.1;, Anali za istrske in mediteranske študije, z.v. 14. Koper 1998 str, 167-178 Urbar samostana Svetoga Petra ti Šnini iz. 1714. gotline. v! Vjesnik Istarskog arhiva, zv. 4-5 (19941995), Pazin 1998 str. 177 190
Nada Jlili KOVIC
Mestna župnija in šolstvo. Zbornik Ptujska žnpnij.ika
cerkev sv. Jurija, Ptnj 1998. str. 159-165 Podoba Janeza Puha skozi zapuščinske spise. Monografija Janez Pnh - Juhami Piich, človek, izumitelj
296
Bibliografija arhivskih delavcev
ARM1V1 XXII 1999
tovarnar, viz;onar, Ljnbljana 1998, str. 47 48 Odkritje Miklošičevega spomenika v Ljntonicrju, Zgodovinski listi, glasilo Zgodovinskega društva Ljutomer, letnik 7, leto 1998, Št. 1, str. 66-69 M::ieilungen des Stcierniarkischen Landcsarchivs, Folg; 47 G ran 1997, Arhivi XXI, Ljubljana 1998, št. |l 2, .str 13M32
Vladimir KOI 0,ŠA
Coni m on Arehival Hcritagc in thc Light of Historical Succession by Ibc Repub.ic of Sloveria, v. Tbe Coinmon Arebival Heriiagc of States and Nations of Central and Easlerr, Enrope. Materials of llie IntcrnatiDnal Conferenee, Goiavvicc, Oetober 22 24, 1997, ediied by \Viadvslaw S topni ak, \Var-szawa 1998, str. 36-47
M i rja ni) KON^KSTAlill Ji ROV1S
Preti toku, ob 50-letniei smrti Virgilija Ščcka, Pri
mor.iKC novice, 3. in 10 julij 1998 Virgilij Sčck, Poslance v rimskem parlamentu, Popis
fonda, Pokrajinski arhiv Koper, 199^ 121 str Življenje v Kopru v času beneške nadoblasti, Pokr;r jinski arhiv Koper 1998. katalog k razstavi, sc avtorica Zdenka Bonin Arhivsko gradivo o bratovščinah v Pokrajinskem arhivu koper, Arhivi XXI, Ljnbljana 1998, št. 1-2, str. 65-66
Jai.cz KOPAČ
Razstavi in katalogu na pot, 100 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ljubljana 1998, razstavni katalog Na prelomu tisočletja, 10U let Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ljnbljana 1998, razstavni katalog str 7 25
100 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Arhivi in računalništvo, Zbornik referatov 18. posvetovanja Arhivskega društva Slovenije, Gozd Martuljek 1998, sli. 6-13 Uvodna beseda, predgovor v pubhkaCji Izbrane listine Zgodovinskega arhiva Ljubljana (132.01782), Gradivo in razprave Zgodovinskega arhiva Ljubljana 20, Ljnbljana 1998, ¿lr. 5 Uvodna razmišljanja, predgovor v publikaciji Ljubljanska sodniki in župani, 1. zvezek. Sodniki 1269-1504 Gradivo in razprave Zgodovinskega arhiva Ljubljana 20, Ljnbljana '998, str 3-4 Slo let Zgodovinskega arhiva Ljnbljana, Osem kilometrov preteklosti, Janez Kopač, intervju za Sne vanja, prilogo Gorenjskega glasa, Gorenjski glas, Krinj 1998. št 51, str. 26 2/
Marija KOS
Dr. I rance Prešeren v dokumentih Zgodovinskega
arhiva Ljuhljana, Kranjčan, 1998/17 št. 19, sir. 9 100-lctnica Zgodovinskega arhiva Ljubljana ir 25-letnica Enote za Gorenjsko Kranj, Kran)čan, 1908/17, št. 19, sir. 10-11 '
M a lev/ KOSIli
Na grmade '/. veščami!, Gorenjski muzej Kranj, Kianj i998 85 str.
Prostozidar.sivo v hahsharški monarhiji v 18, stoletju s posebnim oziroma na prostozidarski toži "Združena srca" v Mariboru in ložo "Dobrodelnost in starmvitnosl" v Ljnbljani, v: Kronika, Ljnbljana 1998, letnik 46, št. 1-2, sir. 41-65
Branko KOZINA
Republiški upravni organi v ietili 1963 1974, v: Arhivi XXI, Lj ubij ar a 199S. št 1 2- str. 7 17
Hn.ša KRNI'X UMEK
Razvoj cinične podobe lslre, Vprašanje oblikovanja slovenskega etničnega prostora 'n državnega prostora s posebnim poudarkom na slovensko hrvaški meji v Istri, Zbornik referatov okrogle mize. Portorož, 21. februar 1998, Ljubljana 1998, sir. 21 26
Arhivsko gradivo Okrajnega sodišča Koper od 18l4 do 1922 v okvrni upravno-poliliene in sodne ureditve Pruiiorja, Sodobni arhivi 98, XX Posvetovanje o slrokovnih in tehničnih vprašanjih v arhivih Maribor 1998, str. 59-77
Svetovljansko in domačijsko. Istrske teme 1/1998, št. 3, str. 6
Okraj in ohčina Koper od 1814 do 1965, Glas 2/1998, št. 13, str 3
Ivan LOVRENČIČ
Pohabljeni Slovence dr. Franc Jurtcla, Septembrski dogodki 190^, zbonik Zgodovinsko društvo Ptui, Ptuj 1998, sir. 87 91
Vilomarci v arhivskih dokumentih. 700-lctnica prve omembe kraja Viijmarci: 1297 1997, Krajevna skupnost Sv. Andraž 1997, 1Q97, str. 8-10
Koo si Janez Puh, Johann Puch, Janez Fub Človek, izumitelj, industrijalec. Zgodovinski arhiv Ptuj, Ptuj 1997, 12. str., soavtorica Kristina Š a m peri Pnrg
Meta M AT I,I EVI Č
Meščanska garda v Novem mestu, Rast, Novo mcsio 1993, št 3, str, 252-264
Godba meščanske garde v N^vcm mestu, Rast Novo mesto 1998, št. 5. str. 47)
Nanad kmetov nu francoske vojake v Nov:m mestu leta 181)9 Kronika, lclruk 46, Ljubljana 1998, str. 42
Jelka M ELI K
Odvetništvo v Sloveniji 1918-1941, v: Arhivi XXI, Ljubljana 1998, št. I -2. str. 32-34
AKHIVI XXII I9W
Biblio.jrnl ipt ,'irliivskili delavcev
297
Milke, M1KOLA
Povojee nasilne razlastitve premoženja v Sloveniji. Zbornik Temna stran meseca, Ljubljana 1998, str. 5.3 54
Razvoj intl nslrije na območin Celja cxl znčelknv do prve svetovne vojne. Odsevi preteklosti 2, Iz zgodovine Cdja ! 818-1918. Celje 1998. str. ! 55 185
Mijii MRAvLJA
Adiivckovi v krogu samih štiritisočakov ■ Strokovna ekskurzijn Arhivskega društva Slovenije nd 2J maja dr 2 junija 1998, Obvestila ARS. ¡998/XIV. št. 2. sir. 97 102
|j»> MRCOLIC JIKIČ
V šolo greni, pa pika. Izobraževanje in zaposlovanje žensk nekoč in ilunes, Zgodi,vinski urliiv Ptuj, 1998
Metku NUSl)ORI'T'R VUKSANOVIC
Pavel Plesničar, Ajdovščina, Pogled v njeno pre tekb si, kumenlirana objava zgodovine Ajdovščine 'i Šinrij, Pokrajinska arhiv v Novi Gorici. Nova Gorica 1997. Arluvi XXI. Ljubljana 1998. št. 1-2, str. 130. poročilo
■inine OltLAK
Služba družbenega knjLgovodstva Ptuj, Zaključni računi 1953-1986. Ptuj .998.
'¿jiščenka - inventar
'>rid,,biive gradiva v času sliižbovnnja prof. Antona Klasincn v Ptujske m arhivu, Zbornik Anton Klavne Ptuj 1998. str. 60 75.
AloksniK1™ PAVSIČ MILOST
Petdeset let Glasbene .Šole Vinka Vodopivea Ajdov šeinn, Prumirska .srečanja, revija za družboslovje m kulturo, št. 204/1998, sir. 315 116. poročilo
ll;'rbnrji PK.ŠAK MIKfcC
fe r.a Slovenskem in njeno arhivsko gradivo. Zbornik obn v našem krn.ju. Strokovni seminar za menije zgodovinskih krežkov. Zveza prijaieljev Mla-din® Slovenije. Ljubljana 1998 l1'' v arhivu Mesta Ljubljane od preloma sloletia do konca 2. svetovne vojne. Janez Poli, človek-izu niielj-iovarnar-vizionar. Gradivo in razprave 3. Zgodovinski arhiv Ptuj P>98 irkus v Ljubljani do 1. svetovne vojne. Razstava odo vinskega arliiva Ljnb^ana. Arhivi XXI. Mnbljana 1998. šl. 1-2. poročilo irkus v Ljubljani do L svelovne vojne Razstava zgodovinske «a arhiva L.jnbljann. Obvestilu ARS. Ljubljana 19"8 poročilo
Janez 1*1 RC
Obi.sk Državnega centralnega rudarskega arhiva v Banski Štiavniei na Slovaškem. 7. - II 1998, Arhivi XXI. Ljubljana '998. št. 1-2
Olga P1VK
Splršni mednarodni standard za arhivsko pipisovunjc. Mednarodni standardi za arhivski zapis o usivar-jaTtih arhivskega gradiva: pravnih osebah, fizičnih osebah in družni ah. Ljubljana 1998, 73 strani, prevod
Darijii 1'LLV'I'L
Baza podatkov o arhivskem gradivu, v: Zbornik re leratov posvetovanja ¡NDO'98. Informai ikr. v dr-žavn h organih, Portorož 1998. sir. 195
Albert» PUCKU
Pinn - arhitekturni hiser našega primorja. Slovstveni in kulturnozgodovinski vodnik po Sloveniji. 6. Notranjska. Kras in jnžna Primorska, Ljubljana 1998. str. 199-206, soavtor 120 lel piranskega arhiva. Rodna gruda, marec i998. š! J. str. 16
120 lei piranskega arhiva. Annales 10/97. sir. 348 L'arbivio d. Piranc si présenta. Las.i pur dir. iT J iz io m
spéciale. Piranu 1997(1998). sir, 122-124 Čas romarskili shodov. Primoiske novice. 14 8.1998. št. 63. str 16
Go'.idar Jakac in njegova Istra Bra/de s trmuna.
Lopni 1998. št 3, str 39-40 Blaženi Llio, Islran koledar za navadno le'.o 1999,
KPD Jadran Dekani, decembcr 1998. str. ''8 Krkav.ški vikar «H v 17, 18.stoleljn. Islran: koledar za navadno leto 1999. KPD Jadran Dekan., december 1998. str. 79-85 Regcsti (6). Dnšan Kos. Kdor z mestom ne trpi naj se
z. njim ne krepi, Ljnbl-ana 1998 O nekaterih praznikih v Piianu. Istran1 koledar za navadno leto 1999 KPD Jadran Dekani, december 1998, str. 87-89
Kninko IU1HJI.O VIČ
Neznosen hrup in vonj po beiidnskii' hlapih v dvajsetih letih lega stoletja, v: Janez Puh. Čbvck-iz.uoiilelj-tovarnai vizionar. Zgodovinski arhiv na Puijn, Ptuj 1998, Gradivo in razprave, zvezek 3, str 93-10:
Mu rt ¡i RAU S3ÏIJC
Motorizirana prevozna sredstva v očeh niihovega sodobnika lihim, v: Janez Puh - izumitelj-tovarnar vizionar. Gradivo ir. razprave, Zgodovinski aru i v na Pinjii. 1998. zvezek 3. str. 103-104 picc |ili osli ali osati ali nekaj novega o filmu, njegovi uporabi, fîlir.ski špiei ... v: Zobrnik re-
298
Biblioizrafha arhivskih dclavccv
AK1UV1 XXII 1999
fcratov 18 posvetovanja Arhivskega društva Slovcniie, Zgodovinskega arhiva Ljtthljana, Ar'.iivi in računalništvo. Gozd Mnrl.iliek 1998. str 94 100
Tatjana KKZUC STHlllJ
Radiotclevizija Slovenija, v: Slovenski film in nje govo varovanje, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1998, sir 84-86
Jurij KOSA
Na solkanskem polju je raslo mesto, 50 let Nove Gorice, 50 (naj )slarcj šili posamičnih javnih stavb v mesin Nova Gorica, zgrajenih od lela 1948 dalje, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Nova Gorica 1998, (P str katalog k razstavi, soavtcr
Planinsko dništvo Podr.anos 15 let, jubilejna publikacija. Planinski vcilnik. 1998. Šil 7-8. str 351352
Prof Ivan Rudolf narodni bndilclj, Maistrov liorcc, tigrevec. organizator prckomorccv v Afriki, Vi pavski glas december 1998, št. 47 str, 25-27
Mil rja n UOŽAC
Rcgesli (10), Dušan Kus, Kdor z mestom ne trpi, nsj se z. njim ne krepi. Ljubljana 1998
AIcKsiiiiuru SKRSK
The Historv of Adult Education in Slovenia during the Period 1750-1850: An EpocJ of Slovenian Craft School Movcmcnl as Mirrored in the Lives of Prominent Reformers, v: Zbornik / Personality and Biocraphy in lite Hislory of Adnli Educalion. vol. II Biogi'aphks (if Adult Educators from Five Continents. 38 Peter Lang Prankfnrl am Main I998.str 785'798
Izobraževanje odraslih v obdobju pc dnigi svetovni vojni, v: Zbornik / Pris.xvki k zgodoviu izobraževanja odraslih (1945 1990), 2 del, Zbirka zgodovina izobraževanja odraslih. 5 zvezek (poročilo o raziskavi). Kranj: Moderna organizacija 1998.str. 22 97
Avtomobilizem n.i Krimskem in Janez Puh izumitelj in industrijalce slovenskega rodu v luči arhivskega gradiva Arhiva Repnb ike Slovenje, v: Janez Puli, ■ lovck-izumilclj-tovarnnr-vizionar, Zgodovinski arhiv na Piujn, Gradivo in razprave, zvezek 3. P:ij 1998. str. T.' -81
"Ženske naj bodo doma naj bodo dobre, gospodinje in matere , v; Zbornik, Izobraževanje in zaposlovanje žensk nekoč in danes, Ptuj 1998. str. 47-71
Slevenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787. 4. zvezek. Ljubljana 1998
Način odlaganja spisov pri upravnih in avtonomnih organih na deželni m lokalni ravni v drug. poloviei devetnajstega stolu ju v Arhivi, lelnik 21 št. 1-2. Ljubljana I9(iij, str.'?6
Zorktf SKRAISI,
Jubile'1 Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Rasi. Novo mesto 1998. št. 5, str. 4(i4 47C
G o m zd STAK1IIA
Celic in krimska vojna. Iz zgodovine Celja 18481919. Celje 1998 ;:ir. 7.3 87 Di iicž in njegov,. O Kranjskih Janezih ki so služili cesarja najraje kar v domačih gozdovih, ali1. Oporečniki po kranjsko, Zgodovinski časopis 1997/4. Ljubljana 1998. str. 483 516
.l«že SUIIADOLNIK
Knjigi na pot. Gorazd Hnmar, Zinaisk, mosl, Nova Gorica 1998 str. 4-5
Kristina SAME'liRI PURG
Uvodnik. Janez Puh. človek izumitelj lovarnar-viz.io
nar, Ljubljana 1998, sir. 3 Janez. Pnii raznolika m večplastna osclmosi Janez Puh, človck-izim .Iclj-lovarnar-vizianar, Ljubljana 1998, str. 19-20 Zakai je ostal Janez Puh Slovencem toliko časa neopazen in nezanimiv Janez. Puli, človek-izitmiiclj-tovamar vizionar. Ljnbljanal998, str 27 37 Janez. Puli danes - kol razlog za proslave, raziskave, navdih, zbiranje. Janez PnB človek-iziiniitclj tovarnar vizionar, Ljubljana 1998, str. 179-183 Bibliografija o Janezu Puhu Janez Puh, človek-i zu mi te lj-tovarnar-vizionar. Ljnb'jana 1998, str 2.30-2.33
Izbor folografij Janez Puh. človek izumitelj-tov arnar-
vizionar, Ljubljena 1998. sir. 211 Septembrski dogodki v luči časopisa Štajerc in nekaj izhodišč z? opredelitev leta 1908 kot prelomnega v slovenski zgodovini, Zbornik Seplcinhrski do godki 1908, Zgodovinsko društvo Ptuj 1998, stran Gv-80
Biografija prof. Aniona Klavnica. Zbornik Anton
Kla.jinc. pluj 1998, sir 9-45 Ki, »ar Janfo Petek. V nričakovanjn, Galcrra Sv. Jurij.
23. maj 1998. Ptuj !998, zloženka Klasinc Anion, ob 90-lclnici rojstva, Arhivski utrinki.
življenje in delo. Ptuj 5.6.1998. z.hvcnka Janez Puli Jolu.nn Pitch človck-izitmild j-tovarnar
J862-1914 Saknšak Zagreb, Mr.ribor, 22. avgusl im Ptuj 1998. (i slram, zloženka
Cerkev Sv. I^eopold. Nova vas pri Pinjn, Ptuj 1998, 10
strani, zloženka Velik' •zninitelj, avslroogrski državljan - Slovenec Janez Puh - človek za 3, tisočletje. Velika nagrada Perutnine Plnj jubilejni 5, grand prix Pnch. Pt'tj. 2. maj 1998
Janez Puli - Jchami Puch. Bilten - 10, mednarodni
Rally starodobnih motornih vozd. 23. 8. 1998 Napovedmi razstava o Janezu Puhu. izumitelju in industrijalcu slovenskega rodu, Kronika časopis
MiHlMI XXI] 1999
Hibhügrafijg arhivskih dclavec v
299
za slovensko kr.ijcvno zgodovino, Ljubljana 1998, sir»ii 1/4- I7.J Odprtje larc samostanske knjižnicc in prcihlavitcv pridevkov za kroniko - 1.1. aprila 1998 v Piranu, Arhivi XX¡. Ljubljana 1998. številka 1-2. stran 121
Janez. Pnh • človek, izumitelj, tovarnar, Arhivi XXI,
Ljubljana 1998. številka 1 2. stran 147 Mentorju prof. Kkisiiicu, "nesojenemu arhivskemu svclriku" ob 90. obletnici rojstva. Arhivi XXI, Ljubljana 1998 .številka 1-2, stran 152 Arhivistu in menlorjii pro!'. Anionu KI asi licu ob 90-letnici rojslva, SAC (slovenski arnivski časopis), Maribor ¡998. letnik 5. šl. 3-4. stran 19-20 Uivinki z znanstvenega simpozija ob ] IM)-letiuci
posvetitve mestne cerkve na Ptnjn. Ptnjčan, Glasilo mestne občine Ptuj. 29 maj 1998. št. 4. stran .3
Drugi mednarud i simpozij o ptujskem mestnem
pravu v srednjeevropskem prostoru, Ptnjčan. Glasilo mestne občine Ptuj, 29. novemlier, št. 11, stran 3
Poimenovanje ulice po Janezu Puliu, Ptnjčan, 29. julij 1998. str. a 9
Motorno kolo iz leta 1910, Ljutomer - prvo srečanje Pulio vi h vozil. Tednik, četrtek 23' julij, 1998, si ran 28
Učna ura o Janezu Puhu, Tednik, 8, januar 1998, št l, stran 7
Kaj je novega pri |iiojcktu Janez Pnli, Tednik. 12.
inoree 1998. št. 10. stran 8 Kol u molor in seveda dirke Tednik, 14. maj 1998, št. 19. stran
Kar se Janezek nanči... , Tednik, 4. junij 1998. št. 22. stran 4
Arhivistika po KSasincn, Tednik, 18 junij 1998. št. 24. stran n
Po Pu ho vili poteh, Tednik, 18. jnni 1998 šl. 24. slran 9
Scpicmhrski dogodki v luči časopisa St.vcrc Tcdn.i*
10. sepiemlier 1998, št, 30. stran (i Monografija poslaja resničnost Tednik. 20. novemlier
1998. šl.''7. str.in 5 Janez Puh. Delo. 18. 12. 1998, Kažipot danes strun |5 Izšla ji) Monografija o Janezu Pilim, Predstavitev 18.
decembra. Tednik, 17. december 1998. stran 4 Izšla jc knjina, kije vrtilna Janeza Pulía, MOTOR
CLASir letnik 4. štev. ]. 29. marce ll)99. slran od 25 do 27
Olivcstila, Arhiva RS. Ljubljana dec, 1998, Arhivi v
luči Monografije u Janezu Puhu, str. 24-27 Projekt o Janezu Puhu. Ptnjčan, 22. julij 1999, sir. 21 Pule nt i Janeza Puha na steklu. Tednik. 29. julij 1999, sir. 18
.liulitu Slit; A
Dc'cvni red Krcnncrieve sukiiarne. Loški razgledi 44, Školja Loka 1997. str. 46-68
Piujnna SKNK
Slo lel dela z arhivskimi dokumenti, 100 lei Zgodovinskega arluva Ljubljana, LjnHiana 1998, str, 31 -47, razstavni kalalug
l-riince.VPLKL
Škofjeloška zemljiška knjiga, Gorenjski glas, šl. 3.
i 1998, str. 27 Dr. Janez Vciilcr (1896-1964). Vodnik pu loškem
ozemlju 7. Crngrob. Školja Loka 1998. str, 1112 Ci ngioli in va ;i na jugozahodnem ildn Sorskega polja, Vodnik po loškem ozemlju 7, Školja Loka
1998.	sir. 147 162
Iz. zgodovine cckve sv. Jakoba v Skofji Loki Luški
razgledi 44. Škofja Loka 1997. str. *J6-či« Cehovska trafdieijfl, Loški razgledi 44, Skofja Loka 1997. str. 1.3"
Dr. liranko Bcrčič, častni član Muzejskega društva.
Luški razgledi 44. Školja l.okr, 1997, str. 333 Zgodovinski arhiv Liubtj.ina, Enol! v Škofji Loki, Loški razgledi 44. Škofia Loka 1997 str, 334-338
Itrunkci Šll.ŠTAli
Slovenski šulski muzej je stoletmk Mohorjev koledar
1999.	Celje 1998 sir. 18(i ]90
Stoletne arhivske in muzejske korenini; v Ljubljani: Zgoitovinski arhiv Ljubljana in Slovenski šolski muzej 1898 1998. Kronika, časopis /a slovensko krajevno zgodovino 46 Ljubljana 1998, šl. .3 str. 123 129
Zliirke Slovenskega šolskega nvi/cj;1 v zadnjih letih: Arhivska zliirka, Šolska kionika 7/XXXl, L u-bljana 1998 str. 34-36 Šestdescllclni jubilej prof Taljunc Hojan, Šolska
kronika 7/XXXI. Ljubljana 1998 si- 246-249 Oh razstavi Od nianirc do mature, Šolska kronika
t/XXXI. Ljubljana 1998. sir. 271 274 Šolstvo na razstavi "H^mo sum..." Ivan Hribar in uicnova Ljubljana, Šolska kronika 7/XX,vb Lju-iilji, la 1^98 sir 274 277 100 let Slovenskega šolskega muzeja. Šolski razgledi, Ljubljana 1998, šl. 16. str. 11 (sinvtorica Lučka l.ešnik)
Milica TKKHisli STOLI'A
"Zaživim med prijatelji", Milan Štclanee, Rudna gruda Slovenska izseljenska matica Ljuliljana, Letnik XI.V. Ljubljana !998, št. L.str. 4.3-45 Slovenski Nagelj v Toroniu cve-ti in dehti že št:n desetletja. .S i o venski iz.scljcnski koleilar 1999, Slovenska izseljenska matica. Ljuliljana 1998. sir. 97 106
Dve doniiivini/Tu'0 Bomelands. Razprave o izseljen si vi i Z v. šl. 7. IS1 ZRC SAZU Ljuliljana 1996. \rhivi XX. Ljuliljana J997, št 1-2. sir. 284-285 Tradicionalni koledar za izseljence. Primorska srečanja št. 202/98, Nova Gorica 1998. sir 186 187 Dve douiuvini/Tivo Hoinelaiids zv št. 8 ¿RC SAZU
tog
Bilí]lografia arhivskih dclavcev
ARHIVI XXII W99
Ljubljana 1997. Primorska srečanja št. 204/98. Nova Gorica 1998. sir 357 158 Evidentiranje arhivskega gradiva v National Areinvc.s and Record Administraron (NARA) v Washing-tonn. D.C.. 1,13, junij 1998, Arnivi XXI. Lj i bljana 1998. št. I ? ,*r. 118-121
Dniíío TUPIN
Božo Otorc^x-'c. Dragan Matic, Izbrane listine Zgodovinskega arhiva Ljubljana (1320-1782). Ljubljana 1998, v \rhi"i. letnik 21 Ljub'jana 1998, šl, 1-2, str 123-124, ocena
L« j/ TRS AN
Prkazi totalitarizma v slovenskem doku men .anicm filmu, v Tcnir.a stran meseta, Ljubljana 1998, str, 7 8 Trideset let slovenskega filmskega arñiva, v: Slovenski 1'ilm in njegovo varovanje, Ljubljana 1998.slr 9-22 Trideset let slovenskega filmskega arhiva, v Arhivi
XXI, Ljubljana 1998, št. 1-2. str, 106-108 Filmsko gradivo Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, kazala, Ljubljana 1998, str, 463-551, soavtor V Snnčič S ml euniK v času Jakoba Aljaža, Smlednik J 998,4 strani
Vlasta T1JL
50 let Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina.
Ajdovščina 1998. 67 str, Med nebom in zemljo, rai*slava fotografij Johanna Freuda, posvečena 80-lelnici konca prve svetovne vojne. Nova Gorica, Ajdovščina 1998, zgibanka Računalnik kot pripomoček pri pripravi vodnika po arhi"skih fondih in zbirkah, Arhivi in računalniško, 18. posvetovanje ADS. Gozd. Ma_tu!jek 1998. str 64- r>7 Ob stoletnem jubileju slovenskega šolskega muzeja, Annales. Series lusloria et sociologia. let. 12. št, 12. I998.str 191 195 Šolska kronik». Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, Ljubljana 1997, št, 6-XXX, Kionika, časopis za krajevno zgodovino, Ljubljana 1998, št, 46, str, 179-180 (ocena) Vjesmk državnog arhiva ti Rijeci, zvezek XXX'X Reka 1997. irhivi XXI, Ljubljana 1998, št, 1-2, str, 132-133, poročilo
Ivanka UKŠIČ
Na solkanskem polju jc raslo mesto. 50 let Nove Gortec, *>() (naj)starejših posamičnih javni! stavb v mestu Nova Gorica, zgrajenih od leta 1948 dalje, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici. Nova Go.ica 1998. katalog k razstavi. 67 sir,, soavtor
Andrej ZADNlKAK
Vodni znak, v: Arhivi, letenik 21, Ljubljana 1998, št. 1-2, str. 59-63
Osebni fond Friiii/.a S t uch lika, kaplana ljubljanske komende Nemškega viteškega reda, v: Arhivi, letnik 21. Ljubljana 1998, št. 1-2, 1998, str, 64
Načr:i ljubljanske komende Nemškega viteškega reda v zbirki naerlov Arhiva Republike Slovueijc, Acta hlsloriae artis slovcniea. 1998. šl 3. str, 157d59
Mu ruša ZACRAONIK
Gospo dank.'1 ohromitev Slovenskega Primorja v času okupacijskih con (1945-1954), Gospodarske krize in Slovenci, povzetki referatov s posveta / dne 21, maja 1998, Inštitut za novejšo zgodovino in Zveza ekonomistov Slovenije, Linbljana 1998
I vil n kn Z A, J C CIZ KI -J
Društveno življenje v Celju do leta 1918 Odsevi preteklosti 2,1/ Ztiodonnc Celja 1848 1918, Celje 1998. str, "207 23.
Šolstvo v Celju 1848-1918, Odsevi preteklosti 2, Iz zgodovine Celja IM8-1918. Celje 1998. str. 275 306
Zdravstvo in socialno varstvo v Celju 1848 d 918, Odsevi preteklosti 2. 1/, zgodovine Gel j« 18481918. Celje 1998, str 307-32?,
Okrožni urad Celje 1/98-1850. Zgodovinski arhiv Celje. Ccije 1998. Publikacije Zgodovinskega arhiva C'eJje, Inventar 2, 272 str,
lledvikji ZDOVC
Zgodovinski arhiv Celje na internetit, Zbornik 18, Posvetovanje arhivskega društva Slovenije 1°98. str. 68-69
Statistične poročilo Okrajnega urada Scvnica za predhodno študijo zavarovanja preti toči. Arhivi XXI. Ljubljana 1998, št. 1-2
Žif>;i ZliLKZMK
Nekaj misli k valorizaciji računalniško zapisanih podatkov, .Sodobni arhivi XX Maribor 1998
Arhiviranje elektronskih zapisov v arhivih, Jjhivi in računalništvo. Zbornik referatov 18, posvetovanja Arhivskcca društva Slovenije, Gozd Marluhek 1998
Aleksander ŽIŽKK
Bilo bi p« fino, če.-, Zgodovina za vse. vse za zgodovino. lelo V Celje 1998. letnik XIV. št, 2, str. 103-105
Redna letna predstavitev tiskov Zgodovinskega arhiva Celje Obvestila ARS. letnik XIV. Ljubljana 1998, št, ".str 32
,)n/,e ŽON'1 Alt
Slowenien: Das neue Gesetz über Arehivgnt und Archive. Der Archivar 51.2, Mai 1998. Mr. 290296
Mihhogralna arhivskih delavcev	_	_301
arhivi xxii 1999
Sirukiura uprave in sotlsivn na Slovenskem oil sretlc 18. Utileljn do leta 1848, Ljubljana. 1998,. 265 sir.
Gli arclir i sloveni: ieri, oggi e dnniani, Rassegna (legli Arvfie tli Slak) 57/1997, i. 2-3. Roma 19%. sir. 399-414
Sto lei proven i en enega načela pelilesel Ici Med narodnega arh' skega svela, v: Arhivi 21, Ljubljana J99£, šl. 1-2, sir. 1-5
Vliidiinir ŽUMlik
Dzialalnosč slu/.b areliiwalnyeb Republiki Slevvcnii, v Archcion, Wnrszuwa, 1997, XCVIII, sir. 122141
Die Archive tier Republik Sloweinen. The Archives of the Republi: of Slovenia. Les Archives tie la Republic]] ic de Slovčnie, v: INsAR, European Archives News, European Commission, Urnsscls, 1998, Number 4, sli ( 10
Predgovor, v: Slovenski filmski arhiv in njegovo varovanje. 30 lel Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije: Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1998. sir. 5-8 Ob prvih mednarodnih arh.vskih standardih, v: Splošni mednarodni standard, /.a nrh.vskn popisovanje Mednarodni slantinrd" za arlnvsk zapjs o ustvarjalcih arhivskega gradiva: pravnih osebah, fizičnih osebah in družinah: Arhiv Republike slovenje, Ljubljana 1998, str. 5-9 Standardizacija popisovanja in evidenc urlfvskcga gradiva, v; Arhivi in računalu,sivo, 18. posve to vanje Arhivskega društva Slovenije in Zgodovinskega arhiva Ljubljana1 Ariuvsko dniŠtvo Slove, ije, Gozd Martuljek 1998, str. 24 38 Ob stoletnici Zgodovinskega arhiva fiubljuna, v: Arhivi, leimk 21, Ljubljana 1998, št, ¡1-2, str. 100103
.102
MilllVI XXII 1999
i'1'TKK ItlltNIKAK,	UDK 37.014.35(497.4)"! 601/1918"
arhivski svetnik v pokoju, Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, Sl-1127 Ljubljana
ŠTUDENTSKE IN DIJAŠKE ŠTIPENDIJSKE USTANOVE NA KRANJSKEM
Avlor v članki: prikazuje nastanek in vlogo študentskih in duaških štipendijskih nstanov, ki so bile registru nnc na Kranjskem v letih od 1601 do 1918. Nadalje podaja kronološki seznam štipendijskih nstanov s podatki o nsianovnikih, številu štipendijskih mest, višini štipendije upravičencu do prijemanja štipendije, vrsti šele z nokont trajanja prejemanja štipendije ter podatke o upravičencu za podeljevanje štipendije.
Štndentske štipendijske nslanove so z. ustanovno listino nstanovniki ustanavljali še za svojega življenja. V testamentu so z. :zražcno poslednjo voljo namenjali neko vsoto denarja in drugega premoŽenja šolanju svojih sorodnikov in drugim dijakom ni študentom, potrebnim podpore. Sprva so sprejemali Štipendije le dyaki srednjih šol in semenišč na Ktaiijskeiii ter šhiuetiti univerz in visokih šol, od 19. stoletja dalje pa tudi učenci osnovnih, meščanskih in obrtnih sol. Večina nstanovnikov je štipendiji, namenjala šolanju svojih sorodnikov, če teli ni bilo pa so jih prejemali drugi revni, pridni študirajoči mladeniči na Kranjskem. Ustanovne listini so vsebovale vsa določila o podeljevanji; štipendij, predvsem podatke o številu štipendijskih mcsl, o višini štipendije, vrsti šole, času trajanju štipcudiianja. podatke o upravičencih za podeljevanje štipendij, v uekalerih primerih pa so Iriic v njih tudi zahteve nstanovnika dc prejemnika štipendije
V ohdohjn od IGO I do 1918 je hilo na Kranjskem ustanovljeno 221 šlipendijskih oziroma dijaških štipendijskih ustanov, od teh jih je imelo 114 po eno, 49 po dve, 19 po tri, fi po i.tiri 4 po pet, 3 po šest, 2 po sedem, 2 po desel, 3 po dvanajst, ! po šcsmajsl, I pc dvaiset in 1 po šiiriindvajsel štipendijskih mcsl
JOŽE', ŽONTAli.	UD K 930 251,01 (091)
dr., redni protčsor, Eilozofr.ka fakulteta, UffljarzJ v Ejubliani, in svetovalec vlade RS v pokoju. Arhiv Rt publike Slovenije, Zvezdarska 1. SI-1127 Ljubljana
ZGODOVINOPISJE IN ARHIVISTIKA
Z uveljavljanjem kritičnega zgodovinopisja seje v prvi polovici 19. stoletja dokončno razširilo zgodovinsko zanimanje tudi na področje aktovnega gradiva Ob zgodovinskih pomožnih veuan so si arhivistiko predstavljali kot delovni napotek /a opis arhivov. Ponekod z.e lik pred drugo svetovno vojno, predvsem pa po njej se je začelo novo obdobje arluv.stike. Arh.fska dejavnost se je postopno začela osvobajali /drti/lic z zgodovinsko ■znanostjo. Usmeritev po kalen naj bi arhivistika služila bolj splošnim potrebam kot pa le potrebam zgodovinarjev, ter osredoioe.mjc na novejše gratiivc sla imela za posledico boli metodično, izčrpno, sistematično in objektivno pot zbiranja, odbiranja in popisovanja arhivov To je bil obenem iiuli pogoj za razvoj arhiviaikt kot vede in za novo definiranje odnosov z. zgodo /inop sjem.
PKTKli VODOPIVKC,	UDK 13fj(09l)" ¡7"
dr., redui profesor, Filozofska fakulleta, Univerza v Ljubljani, in znanstveni svetnik, Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, Si-i000 Ljubljana
ŠVEDSKI MERKANTILISTJ. F. KRYGER V GLASILU KRANJSKI KMETIJSKE DRUŽBI Iti. STOLETJA
Avlor v zapisu opozarja na čhnke E. Unick o kianiski knieiijsk- dmžlii 18. stoletja in nj< nih publikacijah. Pri tem se podobno kot Uinckova leta :9(i7 ustavlja /Jasli pr dveh sestavkih švedskega gospodarstvenika J. F. Krygerja in spisu tajnika kmetijske družbe v Benetkah F. Grisclbnija vsi trije so izšli v 3. in 4 zvezku družbinc publikacije "Saniralnng iiutzliener Untcrriclile" leta 1776 oz. 1779. Po mnenju Umekove so bili za vse tri sestavke značilni pozno inerkanlilističiu, delno pa ludi že fiziokratski nazori, avtor članka pa na podlagi poznejše razprave T Hočevarja in natančnejših pod al kov o delti ir življetijU J. E. Krygerja to oeeno nekoliko dopolnjuje m razširja. Iz novega gradiva je namreč razvidno da je Kryger bil in ostal incrKaiitilist, Grisellini pa se je res spogledoval r, fiziokralizmom. Odločitev kraiiiske kmc.ijskc družbe, da podeli prvo nagrado Krygcrju, t!rut,o oz. pohvalo pa Gn.sclliiiijn, lako razkriva, da so liili njem člani iij avstrijske olilasf v sedemdesetih letih 18 stoletja do fiziokializ.ma se nezaupljivi in zadržani, saj to, jim bile ideje reformnega iiterkaniiliznia ali eelo zgodnjega liberalizma bliže kol francoski fiziokriti, na katere «je skliceval Griscllitu
Ali H l VI XXII n?9
BiH
MARIJA OlíLAK ČARNI,	UDK 141.24.330.2S'-1922"
direktiriea kriliva Republike Slovenije v pokoju.
Arhiv Repalilike Slovenije. Zvezda rska I, Sl-1127 Ljubljana
RIMSKA KONVIŠNCIJA IZ LETA 1922 IN UREJANJE VPRAŠANJA ARHIVOV 7, ITA1,IJO PO PRVI SVETOVNI VOJNI
Konvencija med Avslnjn, Češkoslovaško. Italijo. Poljsko Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Romunije in Madžarsko o vprašanjih, ki sc nanašajo na arhive" podpisan? 6 4. 1922 v Rinui, podaja poleg inter-preiaeue določb o arh.vili iz sanžermenske in trianonske mirovne pogodbe ludi splošna irhivska načela za po-nuič pri njihovi i/.vrši Ivi (kako ravnali ? arhivi, ki zadevajo več dr/a v. njihova dostopnost, kdaj in kako si države naslednice zagotovo "skupno uporabo", obveznosti imetnikov arhivov idr). Konveneta ni ob/e/.nvaia le Avsnijc n Madžarske, ampak tudi države naslednice med seboj. Jugoslavija in Italija sin na podlagi tega sporazuma urejali medsebojna vprašanja glede arhivov po prvi svetovni vojni. Na mešani komisiji poleti 1926 v irstu sta se sporazumeli, da bosta druga drugi vrnih med vojno odnesene arliivc in glede na novo mejo recipročno razdelili administrativne arhive. Izročitve arhivov so bile v letih 1926, 1929, 1941, 1942 Ko ho dostopen arluv zunanjega ministrstva v Beogradu, be mogoče le podatke še dopolnili.
V VSILI,) Al KM K,	UDK 94t4«7.4)" 1867/70"
tir., redni član SAZU, redni profesor v pokoju, Cankarjeva II, SI-1000 Ljubljana
SVETEC IN TOMA N V DUNAJSKEM PARLAMENTU
V letih 1867-1870 so se Slovenci politično razcepili. Del seje po češkem zgledu zavzemal za abstinenco v državnem zboru, del pa je spreiemal politiko "konstruktivne opozicije", ki sta jo vodila dr. Lovro 1 ouian in Luk.-« veiec v dr/a vnem zboru. V no res ni debati so Slovenci 5. junija 1867 tako ki.l Poijaki in Tiroici sprejo! i ' a::li/etn. Državnemu kanclerju so sporočili svoje žeije. Vsebuje jih posebna Promemoria (besedilo je tu po 1'ischlu in Novicah objavljeno v slovenščini), IS. člen temeljnega zakona c splošnih pravieah državljanov je dohii svojo formulacijo v veliki meri po Tomanovcui prizadevanju. V obrambo politiki slovenskih državnih poslancev je Sveicc napisal več člankov v Novicah.
VLADIMIR ŽLiMKfi,	UDK 930.251,01
1 lag., direktor Arhiva Republike Slovenije, Arhiv Republike Slovenije, ^vtzdarska I, SI 1127 Lj rhljana
STROKOVNI IN POLITIČNI VIDIKI VALORIZACIJE ARHIVSKEGA GRADIVA
Prispevek opozarja na številna profesionalna arhivisnčna načela in kntcr::e viedrjotenja, odtiranja t<;r prevzemanja arhivskega gradiva] kt morajo na objektiven in strokoven način zagotav'jati ohranjanje optimalnega obsega arhivske kulturne dediščine ler njeno prevzemanje v arhive. Navedeno je tudi nek,"j primerov pol tičnili vidikov vred noten ia arhivskega gradiva. V zadnjih petdesetih letili so v mnogih državah sveta pogojevali Prevzemanje arhivskega gradiva v arhive in s tem neposredne posegali v integriteio nrli.vskc stroke in arhivske slnžbe. S leni je hila arhivski kulturni dedišiin. povzročena velika škoda.
*ASA SLKŠM,	UDK 3S2/.3S3(497.4)" 1850/D00"
niag„ višja svetovalka, arhivistka, Arhiv Republike Slovenije, Zve/darska 1, SLI 127 Ljubljana
UPRAVNA R/VZDEl 1TFV NA KRANJSKEM PO LETU 1848
Prispevek obravnava organizacijo deželne in lokalne državne ter avtonomne uprave na območju KraiijSke n ;iecr v drugi polovici dcvemajslcga stoletja, ko je habsburška monarhija z reorganizacijo državne uprave dobila listo upravno strukturo, ki se te ohranila do njenega razpada. To je bilo obdobje, ko so začeli na Dunaju delovati
ll"vo ustanoviiena ministrstva in parlanicnl, na deželni stopnj' nameslništva oziroma deželne vlade, na lokalni pa okraji. Deželni avtonomni organi so bdi deželni zbori in odbori, lokalr.i pa občine. Za lo obdobje je bilo lore1 1aČilno, da se jc poleg državnega aparata, k1 je upravljal dežele v imenu dunajske vlade in ministrstev razvila sc tako imenovana deželna avionoimja.
304
arhivi xxn 1999
VLADIMIR KOLOŠA,	UD K 930.25:719( 100)
mag., svetovalce vlade, Arliiv Republike Slovenija Zvczdar.ska 1, SLI 127 Ljubljana
SKUPNA ARHIVSKA DEDIŠČINA V LUČI ZGODOVINSKEGA NASLEDSTVA REPUKUKE SLOVENIJE
Pri pisanju lega članka je avtor upošteval priporočila oiganizatorjev Mednarodne knnTerence dr>.a\ srednje in vzhodne Evrope in ga skladno s lemi priporočili razdeli. v Sesi poglavij V prvem oprcdcinije teoretične m praktične vioike pojma "skupn,*? arhivska dediščina", v drugem in tretjem navaja zgodovinske vzroke za njen nastanek, s posebnim poudarkom na Sloveniji, v četrtem opisuje dosedanje načine reševanja pmblemslike skupne, za slovensko zgodovino pomembne arhivske dediščine ki jo branijo v «Tjini v pelem poglavju daje na podlagi sle venskih izkušenj in pripor ičil Mednarodnega ,arhivskega sveta nekaj predlogov za reševanje tc problematike v prihodnosii, v šestem pa navaja osnovne podatke o skupni arhivski dediščini ki jo hranijo arhivi v Sloveniji in je pomembna za cinige države.
STANE GRANDA,	UDK 912.43(197-12)" 17"
dr., docent, višji znanstveni sodelavce. Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Znanstvenoraziskovalni ccntcr SAZU, Ncvi trg 4 SI-1000 Ljubljana
DOLENJSKA V LUČI JOŽEF1NSK1H MERJENJ
V zadnjih letih širša slovenska javnost dokaj navdušeno sprejema publikacijo Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763 1787, Josepliinisehe Landesaufnahme 1763-1787 für das Gebiet Der Republik Slowenien, ki jo izdajala Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Arhiv Republike Slovenije, imnslitcnrajc in prevajajo uslužbenci arhiva Vincene Rajšp pa deh vodi in iIcjli posamezne /ve/.ke ki vsehujijo tako karte in komentar Karte so nedvomno boljši del lega ■/je ui negi podjcija jož.cfinnkc dobe, komentarji pa ne upravičijo pričakovanj. Dragocenost dela je predvsem v podatkih o komunikacijah, vodah gradovih in trdnih stavbah. Pogrešamo podatke o obrtni dejavnosti, kije pomembna tudi z i vojsko.
Podoba Dolenjske, ki nam jo ponujajo karte ir. besedilo je zelo nerazvcseljiva. Mnogo gozdov je v slabem stanju in neprehodnih. Razen ceste Ljnhbana • Novo mesto Karlovec in nekaterih odsekov povezave Novega mesta v. Zagrebom so sk.be in že ob malo daljšem deževju neprehodne Prometno je bilo izjemno zanemarjeno širše kočevsko področje, ki je bilo dostopno predvsem s tovornimi in jezdnimi konji
JANEZ KOPAČ.	UDK 930.251.01(497.4)
arhivski svetovalec. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Gorenjsko, Savska cista 8 SI-4 000 Kranj
ARHIVSKO GRADIVO IN NJEGOVI USTVARJALCI
Arhivske ustanove si svoj pomen in ugled ustvarjajo s hrambo in posredovanjem kakovostnega arhivskega gladiva. Zato st.a kol predhodni fr./.i izjemno pomembni valorizacija ustvarjalcev in kakovosino adhiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva. Prispevek opozarja na nedorečenost in nejasnost sedanje arhivske zakonodaje glede valorizacije ustvarjalcev, saj le-to megne v prihodnjih lelih povzročili veliko zmede v slove.iski arhivski praksi. Za kvalitetno odlvranje arhivskega gradiva če je le mogoče, naj ga opravijo ustvarjala sami, seveda z obveznim upoštevanjem navodila pristojnega arhiva - izjemno je poniemben organizacijski načrt.
JELKA MELI k,	UDK 930,253:343
dr., višja svetovalka, arliivisika Arliiv Republike Slovenije, Zvczdarska 1, SI 1127 Ljubljana
ARHIVi 5? KAZENSKA SODIŠČA
Slovenska najnovejša arhivska zakonodaja določa, da ji arhivsko gradivo tisto dokumentarno gradivo, 1 ki e bilo prejelo ali je naslalo pri delu pravnih oziroma fizičiiin oseb "m nna trajen pomen za znanosl in kulturo . Najpomembnejše gradivo je tisto, ki nosi naziv javno arhivsko gradivo", in med njim odbrani dokumenti organov ■ državne obiasti Arhivi so doslej daleč največ pozornosti m skrm posvečali drugi veji oblasti, izvršno-jpravni 111 organom. Sodstvo je bilo bolj ali manj zanemarjeno, vendar pa je predvsem delo kazenskih sodišč in tožilstev v vsaki dobi in vsaki družbi zelo pomembno, Kazensko sousivo j." namreč >7.vaialec kazenskega prava ki kar najmočneje posega v življenje Ijnd in ga usiiierj,"., Kazensko pravo po eni stran: družbo oblikuje, po dnir' pa je izraža. V njem odseva njena kultoma raven.
ARHIVI XX]] E5!

.JLDKRT VODOP1VKC,	UDK 02.5.7"04H4"
tir., pomočnica direktorja - vodja Sektorja za restavracijo in konservacijo arhivskega gradiva, Arhiv Republike .Slovenije Zvezdarska 1, .SI-] 127 Ljnbljaiia
RAZVOJ STRUKTUR V SRKDNJI-VIrSlCH ROKOPISNIH VEZ\VAH SOODVISNOST S KONSI-RVATORSKIMI POSI-G1
Pričujoči članek je izvleček iz uvodnih in sklepnih poglavij raziskr.ve "Razvoj struktur v srednjeveških rokopisnih vezavah - .soodvisnost s k on se rv morskimi posegi". V njem so predstavljeni eiljij metoda dela. uporabljeno arhivsko in knjižnično gradivo ler snitnree za konservatorske restavratorske posege. Poleg najdenega vključuje raziskava še zgodovinski pregled razvoja knjižnih vezav, razčlenjeno analizo posameznih .sir oklu mili elementov na slovenskih srcdnjcveškin vezavah, sinte/no predstaviicv posameznih sliuktur. tehnik vezanja in materialov na ohranjenih srednjeveških vezavah, ki so hranjene v slovenskih javnih arhivih in knjižnicah, slovar ■spci ifienih strokovnih izrazov v povezavi z vezavo kol segmentom knjige in katalog vseli analizi ranili vezav, ki vsebuje razvid ugotovljivih podatkov, skice, grafitne odlise in fotografije.
TATJANA STlIill,I,
višja svetovalka, arhivislka, Arluv Republike Slovenije Zvezdarska l, SI-l I27 Ljubljana
UDK 79l.44(497.4)"]yi8/-"
SLOVENSKI DOKUMENTARNI l;1 L M SKOZI POLITIKO. Z VIDIKI PROPAGANDI:' V LETIH 1945-19.50
Na Slovenskem so se meti obema vojnama s filmskim snemanjem ukvarjali le redk posamezniki med njimi najpomembneje Veličini Hešter. Metod Uadjura. Božidar Jakae in Josip Pogačnik. Med NOii so veeino dokumentarnega filmskega gradiva na Slovenskem posneli partizanski snemale i. Ze pred koncem vojne so z ustanovitvijo Oddelka za kinematografijo v okviru Prosvetnega odseka SNOS naslali prvi organizacijski zametki povojne slovenske kinematografije,
Po osvoboditvi je nagel razvoj privede! do ustanovitve državnega podjetja za proizvodnjo lilmov iglavfilm". To podjetje je bilo. zadolženo za proizvodnjo umetniških, dokumentarnih in kulturnih filmov ter filmskega Obzornika. Posebne napore je od filmske proizvodnje zahteval petletni plan. Vedno večje zahteve, zlasii po ideološki plati, je pred dokumentarni film postavljal socialislier.i družbeni sistem. Uvedba Me alistiencga samoupravljanja pa je privedla do širših organizacijskih sprememb na področju slovenske kinematografije.
.lOŽKSUHADOLNlK,	UDK 081.3.06:930.25
aih.vski .svelovalee. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Mestni Irg 27. SblOOO Ljubljana
c AČI 1NA1.N1SKA PROGRAMA ZA POPISOVANJU IN SKENIRANJE GRADBENIH NAČRTOV IN FOTOGRArSKFGA GRADIVA
Avtor v članku predstavlja dva nova računalniška piograma za popisovanje in skeniranje gradbenih načrtov in folrigralskega arhivskega gradiva. Sta prva tovrstna programa (v Accessu) v Sloveniji in sla naslala v sodelovanju zgodovinskega arhiva Ljubljana ter Mikrofilma d.o.o. Ljubljana. Vsebujeta mednarodne arlnvske in •nnzejsKe standarde, elemente popisovanja ler dosedanjo arhivistieno ,n muzcalsko prakso dokuiiicii.iranja kulturne dediščine Njun namen je končati sedanjo prakso neposrednega fizičnega stika z arhivskim in »luzcjskim gradivom, zalo pa ponujata oziroma omogočata hiter vpogled in pregledovanje cbčmljivega originalnega gradiva in podatkov ter računalniški izpis skemraiih posnetkov namenjena sta raziskovalcem .n drugim Porabnikom.
Program za popisovanje in .skeniranje je v dodelavi predvsem zaradi postopka nameravanega skcnirania "likrofihnanih načrtov in kart.
306
arhivi xxii 1999
KRAKI* KNICHTL,	UDK081 T. 06:930.25
''ircktor po Jjeija Mikrofilm L.ubliana d.0.0., Šmartinska 28. SI IOOO Ljubljana
MODIFIKACIJA RAČUNALNIŠKEGA PROGRAMA ZA POPISOVANJE IN SKENIliANJE FOTOGRAFSKEGA GRADIVA
Avlor v prispevku v šestnajstih prilogah prikaže, opiše .n razloži posamezne korake odpiranja slikovnih aplikacii programa,
STANKA GRK MAN,
restavralorka-konscrvalurka, Arhiv Republike Slovenije. Zve/.darska 1. Sl-1127 Ljubljana
UDK 025.7
KONSERVIRANJE IN RFSTAVRIRANJE MaTI^NIH KNJIG ŽUPNIJI, KORTE
V Ielu 1998 snin začeli konservatorsk.f dela na lurdo poškodovanih matičnih knjigah v lasti župnij Knrte nad Izolo. Knjige so bile tako poškodovane, da uporaba ni biia mogoča. Ko 11 se rv al o rsk o-restavratorski postopki so bili zaradi močno prepc:elih lisiov izjemno zahtevni in dolgotrajni, /a restavriranjc le£a gradiva smo postopek restavriranja izpopolnili s strojem za dolivanje eeluloz.ne pulpe. Natančno je opisan konservaiorsko-restavratorski postopek pri knjigah Status Aniinaruni iz 19. stoletja in pri Krstni knjigi 1816-1855.
IGNACU VOJK,	UDK 930.253.4:94(^3.1)
<ir., redni profesor v pokoju, Pražakova 14, SI-1000 Ljubljana
PuROCILO MARŠAL A SCMULLFNIiURGA DOŽU BENEŠKE REPUBL1KF O TURŠKI NEVARNOSTI
V prispevki: avtor oriše uspešno vključitev Fine Unick v pedagoški proces na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti v Liuhljani v okvini preilmcla Arhivistika in pmscininarjci. Fnia Umek je kol odlična poznavalka dunajskih arhivov in njihovih fondov nesebično dajala konstne nasvete številnim raziskovalcem zgodovinarjem za dcio v teh arhivih. Ti nI i avlor nrispevka je dobil od nje več zelo upoiahnih signatur za dele v Kricgsarchivu na Dunaiu. Tr.ko je nalc.el na zanimiv in doslej neznan dokument, ki prikazuje, kako so na Urško nevarnost gledali nekateri vojaški strokovnjaki v 18 stoletju. Predstavljeni dokunicni je izvleček poročila maršala Sclnillenburga beneškemu floi.il Poročilo lc-10 jc v italijanščini, jt pisano v zvez. z obrambo Istre in samih Benetk pred turškim nr.pr.dom. V njem je prikazana židienska pot Johanna Malhie Schulleburga, rojenega leta 1661 v Emdn na Saškem. Kr, seje Schulienhurg odločil za vojaško kariero, seje bojeval na raznih boiiseili v Evropi. Po priporočilu princa Evgena Savojskcga jc leta 1715 prevzel poveljstvo nad beneško vojsko. Zaslužen je za obrambo otoka Kria pred turško zasedbo, s čimer jc preprečil nadaljnje prodiranje Turkov v jadrunsk' prostor Beneški republiki jc ostal zvest do smrli. Umrl je leta 1747 v Vcropi. V spomenici, naslovljeni na heaeškega doža, ki jej avlor predstavi v prirejenem slovenskem prevodu, Schullcnbnrg svetuje, da bi morali utrditi puljske lukn, cnc najboljših obrambnih točk v isti. S tem b. zavarovali beneške posest v Istri pred napadi Turkov in Avstrijcev icr preprečili napad Turkov na sanic Benetke. Z objave tega dokumenta namerava avlcr opozoriti na bogato Schullenburgovo zapuščino, ki jo hram o v državnem arhi 'u v Benetkah.
arhivi xm\ 1999
307
HO K J rs GOLLC,	UDK 929.53(497.4)"17"
mag. Kolajbova 2 In. SI-1000 Ljubljana
SLOVENICA 17.PRVE POLOVICE 18 STOLETJA V METLIŠKI PORODNI MATICI IN UUBLJANSKI O KLICNI KNJIGI
Prispevek obravnava dva obsežnejša primera kontinuiranega /opisovanja v .slovenščini nastala v 18. stoletju v dveh kraniski'i mestih. Metliki in Lji hljani. Ob siccr različni namembno;ti ter še posebej kvalitativni vsebinski ■n ie/.ikovni vrednosti zapisov ju poleg časovne bližine in sorodnega okolja nastanka povezuje predmet zapisa: sklepanje zakonske zveze okl.e ozi.oma sama poroka ■ v mestni župnij'. Gre za 74 slovenskih vpisov porok .z let 1716-1719 v metliški poročni matični knjigi ter za povsem slovensko pisano okl.eno kojigo ljubljanske stolne župnije 1737 1759 s približno tisoč (Krsto okLei. Zlasti oklkna knjiga je izjemno I rigat vira za raziskovanje mestne toponomaUike. socialne strukture poročeneev, odraze ne v načinih njihovega naslavljanja, ter živega poimenovanja poklicev in pokliemh dejavnosti, pri katerih gre še v veliki meri za adapliiane nemške izraze. Gledano v eeloti imamo pred seboj preeej zvesto podobo zapisanega slovenskega mestnega govora, po sredovanega i/, duhovniških ust najširši javnosti.
MATEVŽ kosih.
''■lag,, svetovalce direktorja. /\rliiv Republike Slovenije. Zvezdarska I, Sl-1127 Ljubljana
UDK 342.51(497.4)" 15"
STANOVSKI POVERJENIKI IN STANOVSKI ODBOR TER 1NSTRUKC1J1 ZA POVERJENIKE IZLET 1540 IN 1542
Avtor predstavlja upravno strukture naj pome mbn-jših uradov krnpjskili deželnih stanov IVae se je laka struktura na Kranjskem pojavila leta 1519, dokončno pa seje ustalila leta 1540, Osrednji izvršilni organ deželnih stanov so liili poverjeniki - "Verordnete", teb je bilo od tri do Sest. Poleg njih so stanovi poznali še dvoje posvetovali: ■h organov, maii (12 deželanov) in veliki od h jr - "Ausschnss" (25 de/.elanov). Omenjeno odhora sta zasedala Dbeasno, navad nn po štirikrat na leto. v nujnih nrimerih pa tudi večkrat. V ^elik'Mn in male in odboru so bile zastopane vse Sliri stanovske kurije (prelati, gospodje, vi lezi iu dežehiokne/ja mesta), med poverjeniki p« se Sianovi tega nočeta niso držali dosledno. Mali odbor so sestavljali štirje pvelati. štirje gospodi, trije vitezi in en član iz klopi dežcliiokne/jih mest; v velikem odboru je bilo pe". prelatov. osem gospodov, devet vitezov ii; trije član iz klopi deželnoknevjih mest, V članku sta predstavljeni tudi prvi dve iustmkeiii za poverjeniki iz let 1540 in 1542,
DANICA BOŽIČ buzančič,	UDK94(497.4 Metlika)"i?/i¡r
94(497 5)" 17/18"
dr., znanstvena svetovalka v pokoju. Državni arhiv Split" GlagoljaŠka 18. 2IC00 Split, Hrvatska
IVAN PETAR MARCIH-MARK1Č: NJEGOVO DELOV*\NJES POSEBNIM POUDARKOM NA ODKUPU GROFIJE METI 1KA NJEGOVA OPOROKA IN POGODBA O ODKUPU OMENJENE GROFIJE
Članek prinaša podatke o članih družine Marehi-Markič iz Splita predvsem o Ivanu Petru {1663 1733). Pripoveduje o Petrovih načrtih /.a osvoboditev južnih Slovanov in predvse 11 hrvaških krajev od Turkov, med drugim prinaša podatki, o ustanovitvi ntrdhe .n vns. Mrslcm"e na otoku olUi. Posebej je poi.dirjcn njegov Peskus odkupa grofije Metlika na Kranjskem. ki je bila takrat v Losi i zagrebškega kapillja. Priložena je Haieliijevn oporoka iu Pog(xllia z zagrebškim kapitljem o odkupi. Metlike.
308
ARHIVI XXII 1999
DRAGO TKPIN,	UDK347.23iif497.4-I5)"! I/I8"
direktor Pokrajinskega arhiva Nnvn Gorica Pnkrajinsk arlr v v Novi Gorici, Trg Edvarda Kardelj;- 3. S1-5000 Nova Gorica
URBARJI ZA GOSPOSTVO TOl .MIN
Tolminski je verjel no prišla v po.scsl oglejskega patriarhata vil. stoletju Oh koncu 14. stoletja jc bila zastavljena Čedadu, posredno na skupini mestnih pleni' :ev z nazivom konzoru. Ti so tolminsko po.scsl obdržali tudi v obelohjn beneške oblast, in nato pod Avslnjei, s prekinitvijo v obdobju avstrijsko-beneškr; vojne. vse do zučelka 17. stoletja. Sledili so DornlKrrgi Brc one rji >n naio dvesto let GKMUtiiji.
Gospostvo je obsegalo precejšnji del Gornjega Posočja, porečja Idrijec in liače. Okrog leta 1600 jc bila izločena Idriia, priključene pa io bile vasi zahodno od Kobarida Sprva se je gospostvo - gaslaldija - delilo na (večje) upravne enote dekan ije, pozneje pa se omenjajo le (manjše) ž upe, ki so imele tudi samoupravno funkcijo.
V obdobju do odp'ave fevdalizma sredi 19. stoleijc je z? potrebe uprave nasialo vc)iko urbarjev in urba-riainib registrov. Do danes «¡jih je obranilo več kol 50. največ i z obdohja grofov Coroniniicv Hranijo j-n arhivi v Gorici, Ljubljani, Gradcu in Trslu.
ANDREJ STUDEN,
dr. znanstveni sodelavec, Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, Sl-1*)0() Ljubljana
UDK930.253.4:312f497.4 Lj.)"1857/1931
POPISI PREBIVALSTVA NEIZMERNO VELI K ZAKLAD ZGODOVINSKEGA ARHIVA LJUBI. JANA
Avtor v prispevku predstavlja arhivske gradivo ncpreccnljivc vrednosti - v izvirniku ohranjene pop,snice prebivalstva Liiibijane za lela 1830 in z. dopolniivami do začetka 50. let, 1857 1869. 1880, 1890. 1900. 1910, 1921, 1928 in 1931. Gradivo hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana. Avtor oriše poglavitne značilnosti popisov in opozori na razlike men posameznimi popisi.
IVAN NEMA NIČ,	UDK 93 0.25 3:778.25 (Jak ac B )
vodja Slovenskega filmskega arlnva pri Aro i v u Republike -Slovenije v pokoju. Arhiv Republike Slovenije Zvczdarska 1, SE 1127 Ljubljana
DIAPOZITIVI BOŽIDARJA JAKCA NACIONALNA IN SVETOVNA KULTURNA DEDIŠČINA (19461989)
Članek pripoveduje o zbirki diapozitivov slikarja Božidarja Jakea v Arhivu Republike Slovenije, ki jih je posnel v lelih 1946-1989 na svojih popotovanjih doma in v tujini. Jakac jc prepotoval večino evropskih držav, od Italije do Norveške in Sovjetske zveze, ni'pc'.il se je tudi v Indijo, Dvakrat jc obiskal združene države Amerike in se v mestih od New York a, Clevelanda il^ San Franci sca m Los Angclcsa srečal s števil niiin slovenskimi izseljenci. Jakeevi fotografski posnetki prkaziijejo zlasti srečanja s številnimi umetniki - glasbeniki slikarji, kiparji ■ ter njihove razstave in razšla ve avtorja fotografij. Božidarja Jakea je pritegnili) veliko motivov iz narave. Posnel je mnoga mesta doma in v tujini, pomembne dogodke, znamenite osebnosti, zalo imap njegovi lolografski posnelki veliko dokumentarno vrednost.
METKA HUKOŠEK,	UDK 930.253.4:352(497.4)" 18"
arhivska svetovalka. Zgodovinski arhiv v Celju, Trg celjskih knezov 1(„ SL3(XK) Celje
FONDI OKRAJNIH GLAVARSTEV IN S RES KI H NACELSTEV KI JIH HRANI ZGODOVINSKI ARHIV CEUF
Do lei.i 1848 uprava m bila v rokah organov, ki hi jih poslavljala in plačevala država. Po leni letu država dosledno izvede organizacijo državnega aparata in Inči upravo od sodstva. Kol najnižjo stopnjo državne politične oblasti uvede okrajna glavarstva. Zgodovinski arlr" v Celju hrani samo 1: i fonde okrajnih glavarstev (Brežice, Celje, Lašku), štirje (Šmarje pri Jelšah. Slovcn:;ke Konjice, Gornji grad, Krško) pa so izgubljeni. Najbolje je ohranjen fnml okrajnega glavarstva Brežice. Vsi io urejeni tematsko, v okviru tematske ureditve pa krnnnlnškn. Del gradiva okrajnih glavarstev hrani dežel m arhiv v Gradcu.
arhivi xxii iyyy
liOZO OTOltr.PKC,	UDK *)3(n53.4:'Jl?(4i>7.4 Lj.)
dr., redili profesor in znanstveni svetnik v pokoju,
/godovi nski i nitim t Milka Kosa, Znanstvenoraziskovalni eeiiler SAZU Nuvi irg 4, SI IdOO I jnhljaiia
NEZNANI NAČRTI LJUBLJANE IZLETA lfilri V DUNAJSKI ALBERT'NI
Avtor obravnava doslej i eznane načrte mesta Linbljane iz leta i K1 (i. ki jih hrani Alherima na Dunaju. Načrti so delo A. Schaflennilha, Juhaiina Bajil. Anerliergerja in Alojza Bahnika
11 IT) VIK A ZDOVC,	UDK 930.! .025.85
arhivska svetovalka Zgodovinski arhiv v Celju, Trg neljskih knezov 10. SI-3000 Celje
ODLOK DEŽELNEGA NAMESTN1ŠTVA V GRADCU ZA OHRANITEV IN I JRAMilO CEHOVSKIH ARHIVALIJ LETA, 1914
Kako ravn;iti z «diivulijfflii cehov, rcgistraturniini in arhivskimi akti, predmeti ki so sodili k dediščini in so imeli veliko zgodovinsko, znanstveno in kulturno, jia liuli niioraliiui vrednost, je opozarjala deželna oblast že v 17 stoletil'. Kljub lenni je konce 19. stoletja in v začetku 20. stoleija nastale vprašanje kako ohraniti cehovske arhivali1': in predmete. Velik del cehovskili arhivalij so še vedno hrani Ja 7 r, d ni/.na preu stoj niši va, ali pa so liile lc-tc v rokah pnvatn.b eseb. Po večini so liile slabo hranjene, nad njimi in bilo ustreznega aadzora. S tem je hilo dragocenim arhi\alij.ini skozi leta povzročeno veliko škode, zato je deželno ramcsinišlvo z več odloki od ]i ob ■■čilih oli lasti nižje instance zahtevalo, naj zaščai in varovanju arhivalij na terenu posvetijo večjo pozornost. Tako je deželna namestil i'Ivo tudi v odloku z dne ?3. julija 19M predlagalo, da naj novo nastale strokovne zadruge predajo ccliov;;ke arhivaliic v liramno štajerskemu deželnemu ariuvn v Gradcu. V primeru, da zadruge arhivalij niso želele predali, so od njili zahtevali, da jih hranijo v primernem stalnem, protipožarnem in suhem prostoru. Obenem je bilo treba lr.dclati inventar arhiva! i in ga oli vsaki menjavi zadružnih predstojnikov natančno preveriti. Drugi izvod inventarja je liilo trclia predložili obrtni oblasti I. instance, inventarji i prepis pa seje prenesel ttuli v zbirko nri politični olilasii I. instance,
IKKNA L A ČRN BFNEIHČIČ,	UDK 930.253 .4:929 Ccrar D.
kustosinja, Mnzcj Jesenice, Cesta Franceta Prešerni 45, SI-4270 Jesenice
OSEBNI l:OND DRAGA CERARJA
Avtorica predstavlja esebni tond Draga Cerarja, ki ga hrani Muzej na Jesenicah. Ccrar, Ljubljančan, ki danes živi na liletin, je večino svojega življenja delal za jeseniško železarno, Se posebej ji pomemben kot konstruktor plavže v.
NA-IASA IlUDNAKODRIČ,	UDK 930.253.4:S2L lii3.fi
arhivi sika, Zgodovinski arhiv Ljubljana. Mestni trg 27 SLIOOG Ljubljana
"JEPRSK1 UČITLLT SIMONA JENKA V ARHIVSKEM GRADIVU ZGODOVINSKEGA ARHIVA LJUBLJANA
V opombah Jenkovih zbranih del (DZS 19(55) je navedeno, da glavni junak njegove zgodbe jeprški neilel. nicgoce eden izničil učiteljev smlcdniškc ljudske šoli v katero ji: prva leta šolanja zahajal tudi Jenko. Po gradivu, ki ga hranimo v Zgodovinskem arhivu Ljnhlnna. predvsem na podlagi šolske kronike, ki seže nazaj do leta 1821, tega ni mogoče dokazali. Morda je avtor nekatere značajske lastnosti učitelja - pijaner in loter sla res dobil |in kakem sodobniku, v celoti pa je zgodba verjetno le farsa, k, kaže na slabu slanje učiteljeva v lalniji dobi.
POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR
2000 Man kar, Glavai trg 7 ttlejaa: (062.) 228 500, ">285-024 tektah.: '062) 222564 F-p«šla: Paiiaiih^csi.itai-idli.si, taode«i: 222 143
I i no! a za koroško obiuucje
2390 Rume na K «ruskem, Na grada I leleft«i; (0602) 25-529
Fnota za pomursko oh mačje 9220 Letu!«v« Kuy«čeia ulica 28' telefon: (069) 75-844
Medanriohit inštitut arhivskih zuatuisti 2O00 Mu rilt ur, G le. vat trg Ct telefttu: (062) 28-622 telejaks (062' 222■ 564 E-pošta: us(a]e.xi.uu..-ad(.s
Škofijski arhiv mariror
2'JOO Murihur Ko ruska cesta I telejuu: (062) 27-690 teh tik. (062)223092
POKRAJINSKI ARHIV VN0V1 GORICI
5000 Nova Carica, Trg Edvarda Kardelja 3 telefua: (065) 27-717, 27-564 Telefaks: (06'i) 7.7738 E-{(ošta: ptiug(a]gii est.aeticMu.si
/.GODOVI NS KI ARHIV V PTUJU
2250 Ptuj, Muzejski leg I telefon-(o62) 771-619 telefaks (0*2; 778284
ARHIV RUPUliURIi SLOVENIJE
IJ27 Ljubljana, Zvezd« rsku ulica P p.p. 21
telefon: (061)2414 200
telefaks: (06 'i 2414269
F-/(CŠU(. Ars@gav.si
E-jitištu. VlctUu:ir,Z:u«er(a}g«\:s(
Oddelek za dislocirano arhivsko g nt (h v o I 1000 Ljuktjttaa, I Jalutrtava 3a telefua iu telefaks: (061) 322-490
Oddelek za dishteirau« arhivske gradivu H 1000 Uukljnoa, Kat igre sni te g 1 <ekfmr (06!) 1256-152
Oddelek za dislaciraun arhivsko gradivo III 1000 Ljiddiatia, Ludiartuva Ju
telrfaa: (061) 1328-108
Arhivski center za strokovni razvoj 1000 Liuhliuau, Zvezdurska I teleftm: (06!) 2414 200. 2414 214 telefaks: (Ob!} 2414269 E-postu. Ars(eb,guv.$i
/GODCViSSkI ARHIV .W MbZEJ UNIVERZE VI JU!!!JANI
1000 L:«l<lj(«it(, Kat 11; resu i trg 12 telefoa: (06!) 1254-055 lekfaks: (06/J 1254053 100C ! juhlituui, h u a g res ni trg 12