ObzorZdrN 1995; 29: 139^2
139
POGOSTNOST POJAVLJANJA BOLEČINE V KRIŽU PRI
MEDICINSKIH SESTRAH
THE FREQUENCY OF LOW BACK PAIN IN NURSES
Darja Rugelj
UDK/UDC 616.833.5-009.7-07:614.252.52
DESKRIPTOR!!: bolečina v križu-epidemiologija; sestre medicinsk;; ankete
Izvleček - Z anketiranjem udeležencev Kongresa zdravstvene nege smo ugotavljaiipogostnottpojavljanaa bolečine v križupii medicinskih sestrah. Ugotovili smo, daje 82 % anketiranih že večkrat občutilo bolečino v križu. Nismo opazili pomembnhh razlikv pogostem pojavljanuu bolečine v križu med anketiranimi z različno izobrazbo in trajanjem dela v poklicu. Skupina s srednjo izobrazbo in pogosiim pojavljaneem bolečine v križu je bila pomembno starejša od skupine z višjo izobrazbo. Delo s slabo pokretnimi in nepokretnimi bolniki pomembno vpliva na pogostejše pojavljanee bolečine v križu. Zato sklepamo, da je delo medicinske sestre le eden od vzrokov za pogosto pojavljanee bolečine v križu, razen pri tistih anketiranih, ki delajo s slabo pokretnimi in nepokretnimi bolniki.
Uvod
Bolečina v križu je v Sloveniji takoj za boleznimi dihal na drugem mestu med razlogi za obisk pri splošnem zdravniku (1). Na Ortopedski kliniki v Ljubljani letno pregledajo približno 25000 bolnikov, od teh jih polovica išče pomoč prav zaradi bolečin v križu. Zbolenaa hrbtenice so vzrok za 70 % ortopedskeaa bolnšškega staleža, katerega povprečna dolžina je 66 dni (2).
Raziskaee o vzrokih in pojavnosti bolečine v križu pri negovalnem osebju so spodbudili predvsem številni odškodninski zahtevk.. Negovalno osebje predstavlja tretjino vseh rizičnih poklicev, prekašaoo jih le težki fizični delavc,, kot so smetarj,, pristaniški in gradbeni delavci (3, 4). Pri negovalkah, ki delajo na bolniških oddelkih s popolnoma odvisnimi bolnik,, je tveganee za pojav bolečin v križu največje (4). Dviganee in prenašanee bolnikov je verjetno najpogostejši vzrok za bolečino v križu (5). lsti avtorji so ugotovili, daje prevalenaa bolečine v križu pri medicinskih sestrah 43 %, od tega ob premikanju bolnika 15 %, incidenca pa 7,7 %, od tega 2,9 % ob premikanju bolnika.
DESCRIPTORS: low back pain-epidemiology; nurse;; questionnaires
Abstract - The participants oj the Congress oj Nursing have been interviewed about the Jrequency oj low hack pain they are experiencing. The results show that 82 % oJthe nurses experience Jrequent low back pain. The level oj education and the lenght oj employment do not play any statistically signijicant role. The group with high school degree andJrequent low back pain was signijicantly older than the group with higher school degree and frequent low back pain. The work with the disabled and the paralyzed plays an important role in the frequenyy oj low hack pain. We can thereJore assume that the work oj a nurse is only one oJtheJactors for the occurrence oJlow backpain, except in cases when nurses mailny work with the disahled and the handicapped.
Metoda dela in populacija
Na prvem Kongreuu zdravstvene nege leta 1994 v Laškem so udeleženii izpolnili anketo, s katero smo želeli ugotoviti, kakšna je pogostnott bolečine v križu pri medicinskih sestrah, ali poznajo načine preprečevanja in kje so se le-teh naučile. Tabela 1 prikazuee večino vprašanj in frekvenee pri odgovorih, izražene v odstotkih, ki veljajo za vse anketiran., za ugotavljanee statistične pomembnosti razlik med posameznimi skupinami anketrranhh smo uporabili Studentov test t in test %2-
Rezultati
Na vprašalnik smo prejehi 154 veljavnih odgovorov. Povprečna starost vprašanih je bila 40,6 let, povprečna delovna doba v poklicu pa 18,1 leto. Med anketiranimi jih je imelo 31,8 % srednjo, 61,7 % višjo in 6,5 % visoko izobrazb.. 48,7 % je bilo zaposlenhh v bolnišnični dejavnosti, 37 % v ambulantni dejavnosti, 12,6 % v patronaii in I % v izobraževalnih zavodih.
Delo, ki ga opravljajo, je po mnenju anketiranhh v 58 % pretežno sedeče in stoječe s pogosiim pri-klanjanjem, v 33 % sedeče in stoječe, v 9 % pa drugačno (na primer veliko hoje). 38,3 % dela redko z
Darja Rugelj, VFT, dipl. org., Univerza v Ljubljan,, Visoka šola za zdravstvo, Oddelek za fizioterapijo, Poljanska 26/a, Ljubljana
140
ObzorZdrN1995;29
Tab. 1. Frekvence pri posameznih odgovorih anketiranih, izražene v %.
vseh
Vsi anketirani
(%)
Ali imate pri svojem delu opravka tudi	
z nepokretnimi ali slabo pokretnimi bolniki?	
1. nikoli	14,3
2. redko	38,3
3. pogosto	39,6
4. izključno	9,1
Ali ste že občutili bolečino v križu?	
1.ne	8,4
2. da, enkrat	9,7
3. da, večkrat	82,5
Ali ste morali zaradi bolečine v križu poiskaii zdravniško pomoč?
1. ne                                                          48
2. da, enkrat                                               20,8
3. da, večkrat                                              31,2
Ali ste morali zaradi bolečin v križu v bolniški	
stalež?	
1.ne	72,7
2. da, enkrat	13,6
3. da, večkrat	13
Kakšno je bilo zdravljenje vaših bolečin v križu?	
1. počitek	40,2
2. medikamentna terapija	42,8
3. fizioterapija	43,5
4. drogo	6,5
Ali menite, da so težave z bolečino v križu, ki jo	
imate povezane z vašim delom medicinske sestre?	
I.da	66,9
2. ne	11
3. ne vem	12,3
Ali so bolečine v križu nastopile med posegom	
(npr. pri premeščanuu bolnika)?	
1.da	43,5
2. ne	38,7
3. ne vem	9,1
Se vam zdi da poznate načine preprečevanja	
bolečine v križu?	
1.da	80,5
2. ne	9,7
3. ne vem	8,4
Če jih poznate, ali jih pri svojem delu tudi	
upoštevate?	
I.da	63
2. ne	19,5
3. ne vem	9,1
Če jih poznate, kje ste se z njimi seznanili?	
1. srednja šola	21,4
2. višja šola	26,6
3. iz strokovne literature	49,3
4. v šoli proti bolečini v križu	1,9
5. iz poljudne literature	35,7
nepokretnimi ali slabo pokretnimi bolniki, 39,6 % ima pri svojem delu pogosto opravka z nepokretnimi in slabo pokretnimi bolniki, 9,1 % pa dela izključno z nepokretnimi bolniki.
V celotni skupini anketiranih jih je 82,5 % že večkrat občutilo bolečino v križu, 9,7 % enkrat in le 8,4 % je
še ni občutilo. Med skupinama s srednjo in višjo izobrazbo test X2 ne pokaže pomembnih razlik (P = 0,05) v pogostnosti pojavljanja bolečine v križu. V vseh skupinah je frekvenca pogostega pojavljanja bolečine v križu, od 70 % pri anketiranih z visoko, 82 % z višjo in 85,7 % s srednjo izobrazbo (sl. 1).
Sl. 1. Frekvence pojavljanja bolečine v križu pri vseh
anketiranih in pri skupinah anketiranih glede na
izobrazbo izražene v %.
Povprečna starost anketiranih, pri katerih se bolečina v križu pojavlja pogosto se giblje od najmanj 38 let pri anketiranih s srednjo izobrazbo do 43 let pri anketiranih z visoko izobrazbo (sl. 2). Studentov test t pokaže, da je pri pogostem pojavljanju bolečine v križu, pomembno (P = 0,01) starejša skupina z višjo izobrazbo kot s srednjo izobrazbo. Ni pa pomembne razlike (P = 0,05) med trajanjem dela v poklicu medicinske sestre in pojavljanjem bolečine v križu med različnimi stopnjami izobrazbe (sl. 3).
Sl. 2.   Povprečna starost anketiranih, ki so imeli pogosto bolečine v križu.
Delo s slabo pokretnimi in nepokretnimi bolniki s pomočjo testa X2 pokaže pomemben (P = 0,05) vpliv na pojavljanje bolečine v križu. 47 % tistih, ki imajo pogosto bolečine v križu, nima nikoli ali redko opravka z nepokretnimi in slabo pokretnimi bolniki, in 53 % jih ima opravka s takšnimi bolniki pogosto in izključno. Pri 43,5 % anketiranih je bolečina v križu nastopila med posegom. To seje zgodilo pri 44,8 % anketiranih s srednjo izobrazbo in pri 44,2 % z višjo izobrazbo (sl. 4). Zaradi bolečine v križu je moralo 31,2%
Rugejj D. Pogostnott pojavjjanaa bolečine v križu pri medicinskih sestrah
141
Sl. 3. Leta dela V poklicu medicinske sestre in pogostnost pojavljanja bolečine v križu.
Sl. 4. Frekvence pojavljanja bolečine med posegom
pri vseh inpri različnih skupinah anketiranih, izražene
v %.
anketiranih večkrat poiskaii zdravnšško pomoč, 20,8 % pa enkra.. Od teh jih je moralo 13 % enkrat ali večkrat v bolniški stalež.
66,9 % anketiranhh meni, da so težave z bolečinami v križu povezane z delom medicinske sestre. 80,5 % anketiranih meni, da pozna načine preprečevanja bolečine v križu. 82,6 % tistih, ki menijo, da poznajo načine preprečevanja bolečine v križu, je že večkrat občutllo bolečino v križu (sl. 5). 63 % jih meni, da jih pri svojem delu tudi upoštevajo, od teh jih je 81 % občutllo bolečino v križu. Največ anketiranih, 49,3 %, se je o postopkhh preprečevanja bolečine v križu seznanllo iz strokovne literature, 26,6 % na višji in 21,4% na srednji šoli.
Razpravljanee
Pogostnott pojavljanja bolečine v križu, ki smo jo ugotovili z anketo na Kongreuu zdravstvene nege, se sklada z ugotovitvami večine avtorjev, ki so preučevali problem bolečine v križu pri medicinskih sestrah (2, 6-8).
Pri analizi rezultatov nismo opaziii razlik v pojavljanuu bolečine v križu med anketiranimi s srednjo, višjo in visoko izobrazb.. Prav tako ni bilo razlik med skupinami glede na leta dela v poklicu. Zato lahko sklenemo, da stopnja izobrazbe in trajanje dela v poklicu nista bistveneaa pomena za pojav bolečine v križu. Statisiično pomembee pa so razlike med tistim,, ki so imeli pogosto bolečino v križu in delajo z nepokretnimi in slabo pokretnimi bolnik,, in tistim,, ki s takimi bolniki ne delajo.
Analiza podatkov nam je pokazaaa razlike med mnenjem anketiranih, da poznajo načine preprečevanja bolečine v križu, in številom tistih, ki so večkrat občutili bolečino v križu. Ta rezultat je v soglasju z avtorji (6), ki menijo, da ni zadostnih dokazov za to, da samo poznavanje tehnik premeščanja in dviganaa bolnikov zadošča za preprečevanje bolečine v križu. Zato lahko sklenemo, da delo z bolniki ni edini, je pa eden izmed vzrokov za pojavjjanee bolečine v križu pri anketrranhh medicinskih sestrah.
Pravila varnega dvigovanja
1.  Teža bremena mora biti v sorazmerju z zmogljivostjo dvigovalca. Za ženske je breme okrog 20 kg izvedljiv in varen maksimum. Če je breme pretežko za enega človeka, naj si poišče pomoč. Oceniti je potrebno tudi bolnikove zmogljivosti, tako da nam bolnik pri izvedbi naloge pomaga.
2.  Dvigovanje čim bližje telesa in z ravno hrbtenico. Dvigovalec se mora postaviti v tak položaj, daje pravilno orientiran glede na bolnika in smer dvigovanja.
3.  lzogibaii se je treba obračaju trupa. Pri obratu je treba hoditi korakoma v majhnem obsegu kroga.
4.  Obleka mora dovoljevaii prosto gibanje. Tesno krilo preprečuje nemoteno gibanje udov in uporabo mišic nog. Visoke pete ali visoki podplaii povzročajo nestabilnost gležnjev, tako da moči mišic nog ni možno ustrezno uporabiti.
5.  Varno naj bo tudi okolje, v katerem dvigujete. Tla naj bodo prosta, brez ovir in nedrseča.
6.  Kadar dviguje breme skupina, naj bo nekdo izbran za vodjo in vsi člani skladno dvigajo na povelje.
7.  Pri dvigovanju gibe izvajamo pozorno in povezano. Sunki povzročjjo znatno povečanje delovanja kom-presijskih sil na hrbtenico.
8.  Kjer je mogoče, uporabljajte pripomočke zadvigovanje in premeščanee bolnika; uporabtte jih, tudi če zaradi tega porabite nekoliko več časa.
Sl. 5.   Frekvence pojavljanja bolečine v križu pri anketiranih, ki menijo, da poznajo načine preprečevanja bolečine v križu, izražene v %.
Sklep
Bolečine lahko sproži tudi preprott običajen gib, vendar se motnje v delovanju hrbtenice kot celote kopičjjo in so posledica mesece in leta trajajoče slabe
142
Obzor Zdr N 1995; 29
drže, nepravilne mehanike telesa, stresnega življenja, neprimernega delovnega okolja, zmanjšane telesne pripravljenosti (9). Pravila varnega dviganja in premeščanja bolnikov ne vključujejo samo pravilnega načina dviganja in premeščanja bolnikov, temveč tudi pravilno držo in dobro telesno pripravljenost.
Vzravnana drža je položaj, v katerem je telo popolnoma uravnoteženo. Mišično delo, ki je potrebno za vzdrževanje drže, se pri dobri postavitvi in popolni uravnoteženosti zmanjša. Za preprečevanje bolečine v križu in vratu je zelo pomembna tudi vsakodnevna drža. Zanemarjanje drže povečuje fiziološke krivine hrbtenice in s tem tudi možnost nastanka bolečine v križu in vratu. Za vzdrževanje dobre drže se je med drugim potrebno izogibati debelosti, zboljšati aktivnost trebušnih mišic in ohranjevati glavo vzravnano (10).
Dobra telesna kondicija ne opredeljuje le moči za enkratno izvedbo napornega dviga, temveč tudi vzdržljivost. Zato morajo biti dobro pripravljene ne le mišice rok, temveč predvsem mišice nog in vse druge mišice, potrebne za vzdrževanje optimalne pokončne drže, kot so na primer mišice trebušne stene. Z aktivacijo trebušnih mišic se pritisk v trebušni votlini poveča, sile, ki delujejo na medvretenčne ploščice, se zmanjšajo za 30-50 % in je zato potrebna manjša moč v paravertebralnih mišicah (11). Pri dvigovanju ima pomembno vlogo tudi usklajeno delovanje mišic medeničnega dna, ki pri aktivaciji trebušnih mišic ne smejo popustiti zaradi povečanega pritiska v trebušni votlini.
Literatura
1.  Žorž G. Epidemiologija, soeialnomedicinski pomen ter preventiva bolečine v križu v osnovnem zdravstvenem varstvu. Zdrav Var 1989; 28: 249-52.
2.  Gaber G. Preprečimo bolečino v križu. Samozaložba, 1989.
3.  Klein BP, Jensen RC, Sanderson LM. Assessment of workers' eompensation claim for baek strains/sprains. Journal of Occupational Medicine 1984; 26: 443-8.
4.  Garg A, OwenB, Beller, Bannag. Abiomechanical andergonomec evaluaiion of patient transferring task: bed to wheelchair to bed. Ergonomics 1991; 34: 289-312.
5.   Stubbs DA, Buekle PW, Hudson MP, Rivers PM, Worringham CJ. Baek pain in the nursing profession 1. Epidemiology and pilot methodology. Ergonomics 1983; 26: 755-65.
6.   Stubbs DA, Buekle PW, Hudson MP, Rivers PM. Baek pain in the nursing profession II. The effectivness of training. Ergonomics 1983; 26: 767-79.
7.   Stubbs DA, Baty D, Buekle PW et a!. Baek pain in nurses. Ergonomics Researeh Unit, Universtty of Surrey, 1986.
8.  Owen BD. The need for application of ergonomec prineiples in nursing. In: Asfour Sed. Trends in Ergonomics/Human Faetors IV. Amsterdam: EIsevier, 1987: 831-8.
9.  Popovič J. Bolečina v križu in išias. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1984.
10.   Smith C. Kinetic lifting and handling a preventive approach. Radiology Today 1989; 55: 11-5.
11.  Kapandii IA. The physiology of the joints. Edinburg: Churchlll Livingston,, 1974.
12.  Garg A. An ergonomec evaluaiion of nursing assistant's job in a nursing home. Ergonomics 1992; 35: 979-95.
13.  Gaber G, Rački N, Bevetek T. Ergonomski pristop k zmanjševanju bolečin v križu pri negovalnem osebju: III. strokovno posvetovanje slovenskih fizioterapevtov. Rogla: Društvo fizioterapevtov Slovenije, 1993:49-56.