UPORABA RAČUNALNIKOV V INDUSTRIJl ZAČETEK: Osnovna vprašanja v industriji so: kaj bomo proizvajali, kako bomo proizvajali ter kdaj in koliko bomo proizvajali. Ali po funkcijah: analiza trga in razvoj izdelka, priprava proizvodnje, proizvodnja z distribucijc in servisiranjem ter funkcije na ravni podjetja. Poglejmo si primer iz strojne industrije, kjer uporabljajo računalniške tehno-logije v cilku od ideje do izdelka Ko začne konstrukter z delom. ga se-veda zanima, ali je bilo kaj podobnega že narejeno. Z uporabo računalnika lahko enostavno poišče standardne dele ali po-dobne izdelke v bazi podatkov. Tako mu ni potrebno vse stvari delati od začetka. Ko konča z delom. lahko iste podatke prek baze uporablja naslednji oddelek -tehnologija. Ni podvajanja dela in podat-kov. Ti so preprosto dosegljivi vsem. Do-ločeni so kriteriji. kdo lahko kaj spremi-nja. Vodijo se verzije in revizije izdelkov. Ce spremenimo del, lahko preverimo v ka-terih sklopih se taka sprememba odraža. Računalniško orodje, ki to omogoča, so relacijske baze. Opis relacij. ki mu je os-nova organizacija podjetja, mora opraviti vsak uporabnik sam. Pri stotisočih tehnič-nih risbah in ostali dokumentaciji. ki jih imajo podjetja. je nemogoče imeti pregled nad podatki brez teh orodij. Geometrija je osnovni podatek o vsa-kem izdelku in je osnova za vse drugo delo. Z računalnikom jo lahko opišemo tudi v dveh ali treh dimenzijah. Tako lahko izračunamo težišče in druge koli-čine. Pogledi so osnova za izdelavo teh-nične risbe. ki jo danes uporabljajo vse-povsod v proizvodnji. Vedenje bodočih izdelkov lahko analizi-ramo s programi. katerih osnova je me-toda končnih elementov. Ideja metode je v tem. da razdelimo obliko na manjše dele - končne elemente. Optimiziramo lahko težo izdelka, saj program izračuna minimalno debelino. ki je potrebna. da izdelek prenese predpi-sano obremenitev. Ko je prototip narejen. ga je potrebno testirati v laboratoriju. ali ustreza predpi-som (potreben pogoj za izvoz). Meritve uporabljamo tudi kot vhodne podatke v analizi. Z uporabo programov lahko do trikrat povečamo izdelavo tehničnih risb. Pravo povečanje produktivnosti je v sprogrami-ranju standardnih postopkov ter v uporabi že izdelanih elementov risb v bazi kon-strukcijskih podatkov (5 do 10-kratno po-večanje produktivnosti). K tehnični risbi dodamo še tekst v pro-gramih namiznega založništva. To je hiter in preprost način za izdelavo in spre-membo tehnične dokumentacije. Ko je izdelek kontroliran in sprejet, vnesemo rezultate zgoraj opisanega dela v bazo podatkov, da jih lahko brez težav najdemo tudi pozneje. Sprejet izdelek gre lahko zdaj v pripravo proizvodnje. Potrebno je opozoriti, da se največ kva-litete vgradi pri razvoju izdelka! Potem. ko je izdelek razvit. je potrebno pripraviti za proizvodnjo tehnološke po-stopke izdelave. Danes se veliko uporab-ljajo v ta namen numerično vodeni stroji in roboti. Numerično vodene stroje ali ro- bote lahko programiramo direktno prek krmilnika a!i bolj učinkovito. z uporabo ustreznih programov. Pri programu lahko uporabimo že prej opisano geometrijo ter simulirarao poti na grafičnem zaslonu ra-čunalnika. Obdelavo numerično vodenega stroja ali robota direktno programiramo tako. da v počasnem hodu preverjamo ali so koordinate in operacije pravilne. kar jemlje več časa. Stroj ali robot v tem pri-meru ne proizvaja, je pa izpostavljen po-škodbam. Ta način ni rentabilen posebno pri večjem številu strojev ali robotov in tudi pri kompleksnih izdelkih. Osnovno vprašanje v proizvodnji je, ko-liko je potrebno proizvesti in kdaj. Zato je potrebno vnaprej načrtovati potrebe po izdelkih. polizdelkih in materialih ter ka-pacitete. Količino in termine izdelkov za naslednji mesec lahko pove prodaja na podlagi naročil ali pa se določi načriovano količino. Ti podatki so osnova za glavni proizvodnji načrt (proizvodnji plan izdel-kov). Glede na ta plan lahko vnaprej na-povemo potrebe po materialih in polizdel-kih ter preverjamo kapacitete. Simuliramo lahko učinke spreminjanja podatkov (količine in roke) in preverimo glede na kritična mesta, ali so proizvodne zmožnosti zadostne za izvedbo glavnega proizvodnega načrta. Nadziramo lahko prejemanje in izdajanje materiala. vodenje stanja zalog materiala. polizdelkov in iz-delkov. vodenje delovnih nalogov in rezet-vacij ter upravljanje s proizvodnimi kapa-citetami. S programi izvajamo nadzor kva-litete (statistični izračun koliko se merjene količine ujemajo z zahtevanimi). uprav-ljamo procese ter vzdržujemo opremo. Pri distribuciji s pomočjo programov na-črtujemo poti razvoza ter urnik vozil, pri servisiranju vodimo popis kupcev in re-zervnih delov ter imamo enostaven in hiter pristop k dokumentaciji o izdelkih. Funkctje na ravni podjetja so področje financ. administracije, tržnih raziskav. vo-denja projektov itd. in so podobne v različ-nih industrijah. t uporabo računalniško podprtih tehno-logij bi imela slovenska industrija poleg drugih tudi naslednje koristi: i ¦¦ latvuju uv»vgu iL.u^,iita ivi YltY proizvodnje: • 40% prihranka pri materialih (oro-djih) prototipih • nižjo ceno spreraembe v začetku kon-strukcije kot v fazi proizvodnje • optimizacijo tehnologij izdelave • 30% zmanjšanje časa razvoja • daljši čas prodajanja (daljša življenjska doba) in s tem večji dobiček Skupno ocenjujejo 39% prihrankov glede na klasični način. Uvajanje koncepta načrtovanja potreb po materialih in polizdelkih ter upravljanje s proizvodnjimi zmogljivostrai MRPIl po-meni za proizvodnjo: • 20 % znižanja zalog • 20 % dvig izkoristka materialov in pro-izvodnih kapacitet • 20 % dvig nivoja servisiranja kupcev • celotni dobiček se poveča za 17 % ne glede na velikost podjetja • prisili podjetje v sodobno boljšo orga-niziranost Za doseganje zgornjih rezultatov bi bilo nujno računalniško opremiti ustrezne fa-kultete za avtomatizacijo procesa od ideje do izdelka, kjer bi študenti spoznali me-tode računalniško podprtih tehnologij ter operacijski sistem UNIX. Na tej opremi bi lahku dodatno izobrazili tudi inženirje iz industrije. Naj končam. Strategije so smerokaz dela, celovito obvladovanje kakovosti je način dela. računalniško podprte tehnolo-gije pa so orodja dela. Namen članka je bil informirati javnost o metodah. ki jih upo-rabljajo uspešna podjetja ter spodbuditi ustvarjanje koncepta za prestrukturiranje gospodarstva. Vodilo je: vsak naj zaorje svojo brazdo in njiva bo zorana. MIRO GERM DEMOKRATSKA STRANKA